Naročnina
za državo SHS:
■a mesec......Oln 30
M pol leta..... .120
sa celo leto .... . 240
za inozemstvo: mesečno.......Din SO
Sobotna Izdaja:
celoletno
v Jugoslaviji .... Din M v inozemstvu.... • 80
r WM T Celrlet, M21 Mi ffii Posamezna Številka stane T50 DTn LBlO LH L
Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6 lil. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne spre-jemajo. Uredništva leleion 50, upravni&tva 528.
Političen list za slovenski narol
Uprava |e v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.549 (za inserale) Sara« jevo 7.563, Zagreb 59.011, Praga in Dunaj 24,797.
Cene Inseratom:
Enostolpna petltno vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din , večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po Din 5 — ln 4 —. oglasi v uredniškem delu vrstica po Din &•—.
Pri veEjsm naročilu popust.
Izhaja vsak dan izvzemšl ponedeljka in dneva pO prazniku ob 4. url zjutraj.
Poštnina Mm v oo!ov:nl
S tedensko prilogo
Kriza P. P. režima«
Naši državotvorci morajo biti zares fina družba. Medtem ko njihovo reptilsko časopisje trdi, da je država v največji nevarnosti zaradi boljševiškega navala in da je zategadelj fronta »narodnih borcev« trdna kakor železo, se ti »čuvarji države« medseboj lasajo in drug proti drugemu in-trigirajo, kakor je to mogoče samo v taki nemoralni družbi kakor je Pašič-Pribiče-vičeva.
To je čisto naravno. Država ni namreč, kakor vemo, v nobeni nevarnosti, pač pa so v nevarnosti tipi, ki danes stoje pri državnem krmilu. To je pa pisana družba, ki je ne drži skupaj nobeno moralno načelo, ampak samo pohlep po oblasti in po izkoriščanju državnega bogat-stva. Zato drug drugemu ne zaupajo, boječ sc, da ne bi drug drugega pri delitvi plena preveč ukanil. Obeh skupin tega bloka je strah bodočnosti, to je rezultata volitev, ki pomenijo smrt za eno in drugo, ako zmaga ljudska volja. Zato je nervoz-nost tega režima tem večja, napake enega lem hujše razburjajo drugega, oba, Pašič in Pribičevič, pa se pripravljata, kako bi zvalila odgovornost drug na drugega, ako se jima njun načrt, da bi uničila ljudsko voljo, ponesreči. To je bistvo sedanje vladne krize. Ako se dve stranki združita s nemoralnim ciljem in ga izvajati z nemoralnimi sredstvi, je čisto izključeno, da ae ne bi slej ali prej sprli. Kriza PP režima ni nič drugega kakor znak popolne pokvarjenosti in ničvreanosti te družbe,
Pribičevič — in z njim seveda Žerjav — ne stremi za ničemer drugem kakor za lem, da uniči politično samostojnost hrvatskega — oziroma slovenskega — naroda. V to svrbo je za skrajni teror, če treba, tudi za ukinjenje parlamentarizma in za uvedbo neprikritega absolutizma. Radikali pa bi svojo nadmoč rajši ohranili z lokavejšimi sredstvi, rajši mimo zakona nego proti zakonu, rajši skrivaj nego odkrito, rajši s prevaro nego z neprikritim nasiljem. Kajti dočim se Pribičevič in Žerjav, ki nimata nikogar za seboj, sploh moreta vzdržati samo s pomočjo nasilja, morajo radikali računati z ljudsko maso v Srbiji, koje razpoloženje je zelo neprera-čunljivo in ki se lahko izprevrže. Zato pa pomenja za radikale taktika prcnapenfa-nja strun največjo nevarnost. Ako se dosedanja Pašičeva polilika proti Hrvatom ponesreči, bi se posledice v prvi vrsti začutile v Srbiji. Radikali se s principi demokracije, ustavnosti in legalnosti ne smejo tako igrati kakor Pribičevič, ki ne čuti za svojo besnost nobene odgovornosti, ker je sam s svojimi dvemi, tremi pajdaši. Ne tako radikali. Oni dobro čutijo, da se metode nasilja in brezzakonja ne dajo omejiti na Hrvatsko in Slovenijo, ampak da se nenormalno stanje po ima-nentni sili prenaša na celo državo in da «e tako zmajejo temelji, na katerih oni sami počivajo. In zato ni čudno, da je raz-sodnejši del radikalov, zlasti oni, ki niso tako umazanih rok kakor konzorcij La-zica—Jankovič—Kojič, začel na sadove politike »narodnega bloka« gledati s skrajno skrbjo in čimdalje večjim nezadovoljstvom.
Radikali so poklicali v sedanjo vlado od Hrvatov Šurmina in Drinkoviča, da bi pred inozemstvom izgledalo, kakor da PP režim nima protihrvatskega značaja. Ta dva moža nista izpočetka imela ničesar proti temu, da se HRSS preganja, misleč, da bosta v tako prestreljene odprtine zlezla sama. Morala sta se pa prepričati, da ju hrvatsko ljudstvo kot odpadnika s studom odklanja in zato sta zdaj svojo zastavo čisto preokrenila. Zdaj tožita Pri-bičeviča, da s HRSS preganja obenem ves hrvatski narod in se postavljata v pozo advokatov hrvatskega ljudstva. Z njima pa se slučajno vjemajo tudi oni radikali, ki vidijo, kakšne usodepolne posledice ima polilika samostojnih demokratov, bodisi da se dajo pri tem voditi od ozirov na državo bodisi da se boje za radikalno stranko, ki bo morala plačti račun za to, kar bo v svojem divjem fanatizmu pobil Pribičevič. Pribičevič in njegov bratec
Žerjav namreč mislita, da je naša država kakšna turška drajna ali pa kakšna ko-rumpirana in izstradana Italija, kjer more kak zločinski tip igrati diktatorja. Radi- i pali pa dobro vedo, da jc taka politika v SHS nemogoča in da se stranka s takimi tradicijami kakor je radikalna ne sme spuščati v eksperiment, ki se more končati zanjo samo smrtonosno. Radikali namreč dobro poznajo zgodovino Srbije, kjer je še vsaka avtokracija končala žalostno, o
čemer vedo ravno radikali največ povedati.
Torej v PP režimu je kriza. Pašič bo i seveda storil vse, da sc poravna. Toda, naj se poravna ali ne, sedanja vlada nasilja in korupcije je pokazala svojo notranjo slabost, svojo moralno nesolidnost in svojo smrtno bolezen. Na ljudskih množicah je, da ji 8. februarja zadajo zadnji udarec, Slovensko ljudstvo b9 v polni meri storilo svojo dolžnost.
vestmi iz Zagreba. Občinstvo je delalo živahne komentarje k tej vesli in je soglašalo vtem, da je vlada pripravila zagrebški škandal v svrho volivne agitacije in da opraviči zakulisno borbo proti prejšnji vladi narodnega sporazuma.
Posebno neugodno je vplivalo na široke sloje javnosti dejstvo, da je vlada šla v svojem nasilju tudi po odločitvi ban-skega stola tako daleč, da je vso petorico kljub sklepu sodišča dala po policiji ponovno aretirati.
FAMOZNI NOVI VLADNI »DOKUMENTI«.
Belgrad, 21. jan. (Izv.) Vlada še vedno objavlja nekake dokumente, ki naj bi bili dokaz za Radičevo krivdo. Ne glede na vrednost teh dokumentov je treba tako postopanje vlade odločno obsoditi.
Absolutno nedopustno je to, da se za časa, ko sc zadeva nahaja sub iudice, ob« javlja obtožilni materijal, ki se nahaja pred preiskovalnim sodiščem. Osnovni princip prava je ta, da je tak materijal tajnost sodišča in da se objavlja še-le potem, kadar je preiskovalni sodnik zaključil in postavil zadevo pred sodnike javnega sodišča. Očividna je namera, zakaj je vlada kršila ta princip. Ravnotako so nedopustne izjave ministrov, ki prejudicirajo sklepe sodišča in hočejo izvrševati pritisk na sodnike.
Kar se tiče samih dokumentov so tako smešni, da se vlada z njihovim objavljanjem samo blamira. Tako je v današnjih' listih objavljen govor Zinovjeva kot dokument proti Radiču, ki ga je imel Zinov-jev oktobra 1. 1923 o programih in ciljih delavske internacionale.
Lafeotna vlate kriza.
PONUDBA DR. ŽERJAVA OD RADIKALOV ODBITA.
Belgrad, 21. jan. (Izv.) V svrbo reševanja vladno krize je bila za danes sklicana seja ministrskega sveta, kakor smo včeraj poročali. Zanimivo in značilno pa je dejstvo, da na sejo ni prišel niti eden od Pribičevičevih ministrov, razen dr. Žerjava, ki je bil delegiran, da na dvom dela »šthnungo« za samostojne demokrate. Vsled tega se seja ministrskega sveta ni mogla vršiti.
Kljub temu so se ob napovedanem času zbrali v vladnem predsedn;štvu radikalni ministri in oba žalostna juna!:a dr. Šurmin in dr. Drinkovič. Pred tem sestankom je bil Pašič na dvoru, odkoder je prišel slabo razpoložen. Radikalni ministri so vsi ostali zbrani do 9. ure zvečer in so razpravljali o nastalem položaju. Po seji n'so hoteli dajali nobenih izjav, vendar se je opazilo, da stvar ne gre tako gladko, kakor bi si nekateri želeli. Vladna kriza je la-tentna in se bo morala rešiti v najkrajšem easu, ker so volitve blizu.
Samostojni demokrati so po Žerjavu ponudili kot žrtev Večeslava Wilderja. Vendar radikali dosedaj o tej ponudbi še n;so sklepali in so Žerjavovo ponudbo odbili r. motivacijo, da morajo o njej razpravljati merodnjno šele tedaj, ko pridejo v Belgrad Pribičevič, dr. Krizinan, dr. Luki-nič in Wilder.
ACA STANOJEVIČ KLICAN NA DVOR.
Belgrad, 21. jan. (Izv.) V Belgrad je poklican od strani dvornih lcrogov znani prvak radikalne stranke Aca S anovjevič, ki je kakor znano, eden najuglednejših članov radikalne stranke. Njegova beseda se na merodajnem mestu najbolj upošteva. Njegov vpoklic kaže, kako težka je sedanja kriza, ko se kliče na posvetovanje ta ugledni prvak, ki ga kličejo	v Belgrad le v najtežjih momentih. Bil je ponovno na dvoru v avdijenci.
TEŽAVE S PROTIBOLJŠEVIŠKO FltONTO.
London, 21. jan. (Izv.) -*Pai1y News« pišejo, da je ustvaritev protiboljševiškega bloka v Evropi malo verjetna. Celo Romunija bi rada Čimprej uredila svoje razmerje do Rusije, če bi Rusiia v vprašanju Besarabijc popustila.
BANSKI STOL JE POTRDIL RAZSODBO SOBNEGA SENATA TER ODREDIL, DA SE DR. MAČEK IN TOV. TAKOJ IZPUSTE NA SVOBODO. — GLEDE POZNEJE PREDLOŽENEGA MATERIJALA NAJ SE VRŠI NOVA PREISKAVA. - IZPUŠČENE JE POLICIJA ARETIRALA.
Zagreb, 21. jan. (Izv.) Danes ob 10. dopoldne je bil sodnemu stolu dostavljen sklep banskega stola v zadevi pritožbe državnega pravdnika proti rešitvi sodnega senata. Sklep banskega stola obsega štiri točke in se glasi v posnetku: Ukinja se preiskovalno postopanje na temelju starega materijala, kazensko postopanje pa sc ima izvesti na temelju novega materijala, ki je bil dostavljen sodišču. Senat je vzel v pretres samo tiste dokaze, ki mu jih je predložil državni pravdnik, da se izvede preiskava, ni pa vzel v poštev onih, ki mu jih je predložila policija pozneje in sukcesivno Na podlagi tega je sodni senat pravilno odbil predlog za izvedbo preiskave. Policija je državnemu pravdniku predložila dokaze šele po storjenem sklepu, ko je bil akt že pri banskem stolu. Policija tudi ni povedala, kje, kdaj, pri kom in na kak način so bili ti doknži najdeni. Policija dokazov ni predložila v originala, marveč v prepisa, ter je le obljubila, da bo originale predložila — pozneje Predloženih je ogromno število ruskih — brošur, ki niso niti prevedene niti proučene niti jih ni mogel sodni senat vzeti v pretres. Z novimi dokazi hoče policija dokazati, da so cilji, metode in taktika kmetske internacionale iste kot tretje intcmacionale in da so osumljenci dr. Maček in tovariši soglašali r. Radičevim delovanjem, Sjepan Radič pa da je pripravljal nasilno spremembo političnega stanja v državi v zvezi s III. intemacionalo.
Pri odločevanju, če se ima izvesti kazenska preiskava, je banski stol dolžan, da vzame v poštev te nove dokaze, na katere se državni pravdnik v pritožbi poziva, čeprav so ti dokazi predloženi v pomanjkljivi in nedostatni obliki, dolžan je dalje odrediti vse potrebno, da ee more presoditi, če imajo ti dokazi kako dokazilno moč in če je dovolj razlogov, ki opravičujejo nadaljevanje postopanja. Zato je treba proučiti vse okolncsti, v katerih je policija prišla do originalov, treba je izpričati istini-tost teh dokumentov in jih predložiti osumljencem, da se o njih izjavijo. To vse bo storil preiskovalni sodnik, ki si bo moral nabaviti še potrebna pojasnila in dokazilni materijal in proučiti originalnost in dokazilno moč dokumentov. Preiskovalni sodnik bo končno ali ustavil postopanje, ali pa slavil osumljence pod obtožbo. Zato je potrebna preiskava, ker ee more samo na ta način vsestransko in objektivno razjasniti stanje zadeve.
Kar se tiče zločina proti vojski, se potrjuje sklep senata, v kolikor je ta napravil svoj sklep na podlagi dokazilnega materijala. ki ga je imel pred seboj. Upošteva se predlog drž. pravdnika, da se preiščejo dokazi, katero sta policija in drž. pravdnik predložila pozneje.
Zavrača so pritožba drž. pravdnika proti temu, da se proti osumljencem ne odredi preiskovalni zapor, ter so nalaga sodnemu stolu, da osuHiIjenco takoj izpusti na svobodo.
Ker je proti Stjepanu Radiču razglašena izvedba preiskave po preiskovalnem sodniku in odrejen redni preiskovalni zapor, a se Stjepan Radič ni pritožil, je pritožba državnega pravdnika glede tega brezpredmetna.
Ob pol 12. je bil ta sklep prebran osumljencem v navzočnosti zagovornika dr. Trumbiča, ki jim je čestital na uspehu. Nato je bil prebran odlok sodišča, da se iz-
puste iz zapora. Osumljenci so ostali v zaporu še pri kosiiu. Po kosilu so jih pa prepeljali na policijo. Policijsko ravnateljstvo jo namreč dopoldne poslalo sodišč zahtevo, da se dr. Maček in tovariši, ki bodo na temelju sklepa banskega stola izpuščeni iz zapora, izroče policiji, ker se mora proti njim iz„vesti policijsko postopanje. Ob 1. so dr. Maček in tovariši zapustili sodno poslopje. Ulice do policije so bile zaprte 8 policijskim kordonom. Zbrala se je ogromna množica ljudstv, ki je burno pozdravljala dr. Mačka in tovariše, dokler je ni policija razgnala.
PROTEST DR. TRUMBIČA PROTI ARETACIJI.
Zagreb. 21. jan. (Izv.) Dr. Trumbič se je takoj napotil k policijskemu šefu vprašat, zakaj naj bi bili dr. Maček in tovariši vnovič aretirani. Ker je šef bolan, njegov namestnik pa v zadevi ni poučen, je šel dr. Trumbič k referentu pristavu Horvatu, ki je izjavil, da so Mačka in tovariše aretirali radi tega, ker so se našla fakta, radi katerih morajo biti aretirani in zaslišani. Referent je obljubil dr. Tmmbiču, da bode še takoj danes zaslišani. Dr. Trumbič je šel nocoj še enkrat na policijo, da bi zvedel, če so bili zaslišani. Dežurni uradnik mu je pa dejal, da nič ne ve, ker ni od uradnikov, ki vodijo to zadevo nikogar v uradu. Referent je baie šel na konferenco k velikemu županu. Dr. Trumbič je protestiral proti temu, da gre referent na konferenco, medtem ko petorica ljudi sedi v zaporu kljub sklepu sodišča, da se morajo izpustiti iz zapora in da preiskavo vrši ie preiskovalni sodnik. Če ima policija na razpolago nova fakta. je dejal dr. Trumbič, naj jih predloži sodišču, ki vodi preiskavo.
Vaš dopisnik je vprašal dr. Trumbiča za njegovo mišljenje o tej zadevi. Dr. Trumbič je odgovoril: »Tu preneha vsaka kritika. To, kar se je zgodilo, je izven vsakega pozitivnega zakona, tako da človek ne ve, kakšna pozitivna sredstva bi vložil proti takemu postopanju.
POLICIJA ARETIRANIH NT ZASLIŠALA.
Zagreb. 21. jan. (Izv.) Po informacijah vašega dopisnika niso bili in tudi ne bodo zaslišani danes dr. Maček in tov. Tukajšnja policija namreč nima pri sebi nobenih dokumentov, ker je vse poslala v Belgrad; kar so jih pa od tam vrnili, jih je izročila državnemu pravdniku. Tako policija niti sama ne ve, na podlagi česa bi zaslišala aretirance.
VTISI O OPROSTILNI RAZSODBI EANSKEGA STOLA V BELGRADU.
Pelgrad, 21. jan. (Izv.) Poraz politike nasilja in potvarjanja je popolen. 2e sama odločitev prve instance v Zagrebu je bila očilna obsodba celokupne vladne politike. Sedaj je banski stol potrdil to prvotno odločitev skoraj v celotnem obsegu. Vlada je polagala na ta sklep največjo važnost v svojih izjavah, ki so jih dajali ministri. Zatrjevali so, da prvoten sklep nI bil končno veljaven in da je treba počakati, kaj poreče to sodišče. Sedaj je iz-pregovorilo in izreklo sodbo kljub pritisku, kakor veleva zakon.
Vest o odločitvi je na vladne kroge delovala porazno. S tem jc vlada pred neodvisnim sodiščem doživela definitiven poraz in izvajati bi morala posledice. Tukajšnji listi so oopoldne nabili letake z
Politično preganjanje uradnikov v Sloveniji.
Belgrad, 21. jan. (Izv.) Z danaSnjim dnem je brzojavno upokojen nadzornik postnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani g. Vrbnjak po § 141 uradniškega zakona, poštni uradnik g. Klemen č i č pa je istotako brzojavno premeščen po »službeni potrebi« iz Maribora I. v Belgrad I. Kakor doznava Vaš dopisnik, sledijo še nadaljnje izpremembe v poštni upravi v Sloveniji, ki imajo, kakor gori imenovani dve, vse značaj politične persekucije PPŽ režima proti korektnim poštnim uradnikom, ki niso Žerjavovi pristaši.
Proglas DavIf?ovIčeve stranke.
Belgrad, 21. jan. (Izv.) Davidovičeva stranka je danes izdala proglas na volivce. Najprej se poti črtava borba proti neparla-mentarni vladi, kakor je bila homogena radikalna vlada, nato pa borba proti korupciji, ki jo je uvedla radikalna stranka, ki ščiti s svojo avtoriteto obtožene ministre. Dalje pravi proglas:
»Radikalna stranka si je kot načelo na svojo zastavo napisala, da za velika nasilja ni nobene kazni in da odgovornost obstoja samo za majhne in reveže. Nepoštena uprava, mnogoštevilne korupcije in neiskreni uradniki ubijajo vero v zakon in v red v državi in rušijo temelj državnega življenja. Taka uprava, kakor jo jo uvedla radikaina stranka v naše javno življenje, je povzročila, da so se zbrali vsi pošteni ljudje in opozieionalne stranke na skupno borbo in osnovali blok narodnega sporazuma.
Borba bloka sporazuma je julija končala z zmago in prišla do vlade. Program vlade narodnega sporazuma je bil znan celemu svetu. Pozdravilo ga je celokupno prebivalstvo naše države. Ravnopravnost med plemeni, pred zakoni vseh in vsakega so takrat državljani občutili brez razlike vere in narodnosti. Miren razvoj v državi in mir med plemeni je šel za tem, da postane delinitiven. Program vlade narodnega sporazuma je bil sprejet od obeh ustavnih faktorjev. Narodna skupščina ga je sprejela s tako veliko večino, kakršne še ni imela nobena vlada od zedinjenja. Opravičeno se jo verjelo, da so bo vladi dopustilo, da svoj program izi>elje, da so sama opozicija, ako ji je do reda, zdravega režima, uklone pred izraženo voljo večine narodne skupščine.
Tako bi moralo biti, ali na žalost ni bilo. Že v programu je vlada narodno skupščino obvestila, da je uvedla v upravo spoštovanje zakona, da bo vodila energično borbo proti korupciji, ker je bila to ne samo zahteva večine narodne skupščine, marveč soglasna zahteva večine ljudstva. S tem ne bi bilo prišlo v nevarnost niti ljudstvo, niti državno edinstvo, niti ustava niti zakoniti pravni red. Toda bili so v nevarnosti številni intrigantski posamezniki. Čim se je pokazalo, da hoče vlada narodnega sporazuma to svojo obvezo izpolniti in čim so se vložile pritožbe proti 4 ministrom in čim je bil predložen zakonski načrt o pobijanju korupcije, je bila proti vladi narodnega sporazuma organizirana besna borba in intrige, napadi in obtožbe pod krinko, da je državno edinstvo ogroženo in da je treba braniti vlado in državo.
Ta zločinska akcija se je izvedla do padca vlade narodnega sporazuma, ki je imela večino narodne skupščine, in do razpusta narodne skupščine. Pa vlada ni mogla izvesti volitev, pač pa je dobila mandat za volitve vlada, sestavljena iz skupščinske manjšine, proti kateri se je ljudstvo izreklo pri preteklih volitvah. Sprejela je to nalogo skupščinska manjšina, da bo z zlorabo celega državnega aparata brez zakonitosti in z nasiljem pripeljala v narodno skupščino večino, ki bi pokrila s plaščem pozabljivosti vse gaženje ustave in zakonov in vseh storjenih krivic in obvarovala krivce pred pravično ljudsko obsodbo in ustvarila nove možnosti za korupcijo in nezakonitosti. Pri teh oleolnostih se je moralo poseči po ukrepih, ki stoje izven zakonskega okvira.«
Nato se naštevajo ukrepi proti HRSS, ki jih je pa zagrebško sodišče zavrnilo. Na to proglas nadaljuje:
»Temeljne državljanske pravice so v nevarnosti. V nevarnosti je ustavna svoboda, svoboda zborovanja in govora, vc.e trt vesti, vse se gazi od oblasti. Tisoči državljanov so zaprti, kakor da je osebna svoboda v tej zemlji postala igrača vlasto-držcev. Ali ne gre samo za naš parlamentarizem, osnovne politične in državljanske pravice, temveč tudi za mir v državi in miren razvoj našega ljudstva in naše države.«
Nato poziva proglas volivce na volišče v borbo za narodni sporazum Srbov, Hrvatov in Slovencev:
»V boj za temelje pravice ljudstva, narodno vladavina V boj za temelje držav-
ljanske pravice, za politično svobodo, ki jo sedanji režim nasilja gazi in nepoštenje, za notranji mir v državi, v boj proti režimu, ki preliva kri svojih državljanov! Naj bode 8. februar dan ljudske obsodbe sedanjega nasilja vlastodržcev, dan svobode v edin-stvu, dan narodnega sporazuma in bratskega miru v državi in osiguranje moči naše državo. Živelo ljudstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev!«
Podpisani Davidovič in ostali člani izvršilnega odbora demokratske stranke.
Italija/
SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
Rim, 21. jan. Včeraj se je sešel ministrski svet. Uradno poročilo pravi kratko, da se je pečal z običajnimi upravnimi zadevami. Poučeni viri pa trdijo, da je med drugim razpravljal o važnih osebnih izpre-membah na visokih mestih. Razen tega se je menda ministrski svet pečal z zadnjimi formalnostmi za končni sklep, da se odbor petnajsterih, ki ga je bil svojčas imenoval direktorij fašistovsko stranke in mu poveril nalogo, da pripravi potrebne predloge za izpremembo ustave, potom kralj, dekreta izpremeni v stalno kraljevo komisijo, ki bo prideljena vladi za reševanje vseh te-žavnejših vprašanj. Stvar jo baje neposredno preti zaključkom.
SENAT.
Rim, 21. jan. Včeraj je začel zborovati senat. Na dnevnem redu so bili razni manj važni zakonski načrti. Ob razpravi volivne reforme nastopi opozicija v zmislu praven, ki so ga zavzeli v poslan, zbornici Giolitti, Orlando in Salandra. Vendar bo volivna reforma vsekakor dobila večino.
SPOPADI NA FIRENŠKI UNIVERZI.
Firenzo, 21. jan. Včeraj se je vršila tu slovesna otvoritev univerze. Navzoča sta bila med drugimi dostojanstveniki firenski nadškof kardinal Mistrangelo in prosvetni minister Fedele. Tekom slovesnosti in posebno ob sklepu so se spopadli fašistovski dijaki in pristaši organizacije »Italia Li-bera«. Nastopilo je orožništvo in milica. Več dijakov in nekaj miličnikov je bilo ranjenih.
FAŠISTOVSKI NAPAD NA POPOLARE.
Ravcnna, 21. jan. V občino Russi se je včeraj pripeljal avtomobil fašistov, ki so brez povoda napadli gručo domačinov in enega izmed njih smrtno ranili.
POGODBA MED OGRSKO IN NASLED-STVENIMI DRŽAVAMI GLEDE ZAVAROVANJA KMETSKIH DELAVCEV.
Budimpešta, 21. jan. (Izv.) Danes se je sklenila med Ogrsko na eni ter Italijo, Jugoslavijo, Avstrijo, Romunijo in Češkoslovaško v izvršenje § 258 trianonske pogodbe posebna konvencija, ki urejuje porazdelitev zavarovalnih bremen ter premoženja bolniških blagajn kmetskih delavcev in kmetskih bolniških blagajn. Posvetovanja o ostalih socialnozavarovalnih zadevah se nadaljujejo.
KONKORDAT MED BAVARSKO IN VATIKANOM.
Monakovo, 21. (Izv.) Konlcordat med Bavarsko in sveto stolico se ratificira v soboto.
ŠPANSKI KRALJ NE TOŽI.
Pariz, 21. jan. (Izv.) V zbornici je objavil Ilerriot, da je španski kralj odstopil od tožbe proti republikancu Ihanezu, ki je v svojih spisih kralja silno napadal.
BOJ PROTI DRAGINJI NA ČEŠKEM.
Praga, 21. jan. (Izv.) »Bohemia« poroča, da namerava vlada začeti energičen boj proti draginji. Zaloge živil bodo popi-Bali, nato pa določili cene.
DIJAŠKI ŠTRAJK V BRNU.
Brno, 21. jan. (Izv.) Dijaki živino-zdravniške šole v Brnu so začeli štrajkati. Zahtevajo, naj profesor Kardutzky odstopi.
ANGLIJA GRADI NOVE VOJNE LADJE.
London, 21. jan. (Izv.) Angleška ad-miraliteta je predložila parlamentu načrt za gradnjo 4 velikih oklopnih križark, 8 podmornic najmodernejšega tipa in več pomožnih ladij.
BOJ ZA PETROLEJ.
London, 21. jan. (Izv.) Pogodba med sovjetsko vlado in Japonsko vsebuje tudi odstavek, ki prepušča izkoriščanje pelro-lejskih vrelcev na otoku Sahalinu Japoncem.
PETROLEJSKI ŠKANDAL V AMERIKI.
Washington, 21. jan. (Izv.) Senat je s 40 proti 30 glasovom odobril poročilo o znani korupcijski pelrolejski aferi. Kompromitirana je republikanska stranka in njeni velekapitalisti.
AUT0M0BILNE VOŽNJE
znatno znižane cene. — Antotaksi Ste*. SL 432, 684, 490, 481 vozijo
kilometer po S- Dir.
STOJIŠČA pred hotelom »SLON« in »UNION.« Naročila sprejem« »JUGO-AUTO«. Telat. 236.
Na mrtvi straži.
Izpregovoriti moramo o najsramotnej-šem madežu sedanjega režima in najsra-motnejšem pojavu balkanizacije..
Sedanji režim je izlil svoj žolč nad sledečimi upravnimi uradniki: dr. Milav-c a je odpustil brez vsake disciplinarne razsodbo, Stanka M a š i č a, oba bivša velika župana Sporna in dr. V o d o p i v -c a upokojil, premestil pa dr. V i d i c a iz Radovljice v Ljubljano, M a r s i č a iz Kamnika v Laško. dr. H a c i n a iz Laškega v Kamnik, dr. S i š k o iz Krškega v Kočevje, dr. č u š a iz Kočevja v Krško, dr. M e g u š a r j a iz Šmarja v Prevalje, M i -1 a č a iz Prevalj v Maribor.
Nekateri od premeščenih niso bili še dve leti v sedanjem službenem kraju. Toda ostudnost te gonje se šele pokaže, če pomislimo, da so izmenjavili poročene z neporočenimi ali pa poročene premestili v mesta, kjer se ne dobi stanovanja, tako da imajo sedaj Milač, dr. Šiška, Marsič, dr. Vidic dvojno gospodinjstvo, podlost tega premeščanja pa krona še to, da so premestili podrejene uradnike in ne — razen ; enega — kakšne vodje »šnicel«- pogla-! varstev.
To preganjanje režimu neljrbih urad-: nikov ima globlji namen, nego se na prvi I pogled vidi nepoučenemu človeku. To | preganjanje zadeva našo ljudstvo mnogo j bolj nego marsikatera druga intriga seda-; njega režima. Režim hoče upravno službo vsemu slovenskemu upravnemu uradni-štvu zagnusiti, v ljudstvu vzbuditi občutek nesigurnosti pred upravo ter tako pripraviti pot balkanski upravi v Sloveniji.
S tem da premešča podrejeno uradni-štvo, daje večje moralne klofute šefom, kajti oni so odgovorni za dejanja podrejenih, če bi bila nepravilna. Pri podrejenih pa se prav lahko vzbudi sum, da so šefi predlagali premestitev. In kje ostane zaupljivost? Ali ni zaupljivost med šefom in podrejenim pogoj za brezhibno uradova-nje? Vprašali bi samo gg. okrajne glavarje, ali so to povedali gg. velikima županoma, ko sta jima dajala »navodila za volit-ve»? In premestitev podrejenih uradnikov se je izvršila tik pred tem »dajanjem navodil«. Ali so gg. razumeli ta migljaj s kolom? Zdi se, da so in v strahu, da jih ne pošlje Žerjav na romanje, vrše zdaj agita-cijsko službo po deželi »v imenu zakona in države«.
Res je, poznamo nekatere, ki pljujejo z ogorčenjem in gnusom na ogabne razmere svoje službe in si žele iz nje kakor živi pokopani. Toda izstop iz upravne službe — in tega se naše ljudstvo še premalo zaveda — pomeni, da bo to ljudstvo brez upravne zaščite poštenih slovenskih uradnikov, prepuščeno na milost in nemilost prodani gnili žerjavovski inteligenci, ki bo ali sama upravljala državo kakor pred vojno prismojeni in degenerirani grofi in baroni, ali pa bo izročila upravo »veščini in izvežbanosti« srbskih upravnikov.
Tu zadeva režim ob živec našega slovenskega naroda. Kdo naj ščiti naše kmet-sko in delavsko ljudstvo pred nasiljem puškinih kopit drugi kakor slovenski, iz tega ljudstva izišli uradnik. Zapomnito si volivci, oni, ki danes vztrajajo in se žrtvujejo kljub preganjanju v upravni službi, se žrtvujejo za svoje slovensko ljudstvo. Danes naša uprava nasplošno še ne pozna »zarade«, svojo razsodbo dobiš še za določen kolek, ko bo izginilo pošteno naše slovensko upravno uradništvo, in to zapušča zaradi neznosnih razmer državno službo, potem bo Balkan začel pri Rakeku in Špilju. Uprava bo postaia ena sama policijska kanclija, kjer se bodo delile batine namesto pravice kakor v Južni Srbiji.
Za sedaj moramo samo to ugotoviti, da sedanji režim ne preganja onega urad-ništva, ki ima maslo na glavi, n. pr. g. P., temveč or.ega, ki jo vestno in po zakonu vršilo službo proti vsakemu, tudi če je bil ! žerjavovec ali orjunaš, verižnik ali tihota-I pec. To je, kar se do duše gabi na tem pre-{ meščanju poštenemu slovenskemu tiprav-! nemu uradništvu in našemu ljudstvu. To oo j dnlo na to odgovor 8. februarja!
Kaj pravijo drugI?
Praga, 19. jan. 1925.
Režimsko časopisje v Jugoslaviji — i posebno reptilski listi iz Slovenije —, se | radi hvalisajo s svojo »energično« politiko, a se pri tem radi sklicujejo tudi na inozemstvo, češ, kako prijazno je njihovemu režimu »silne roke« itd. Ob priliki Radičeve aretacije n. pr. »Jutro« ni poza-| bilo inozemstva in pisalo, s kako simpatijo je bil sprejel ta vladni korak povsod v Jugoslaviji prijazni tujini.
Toda pečasi, prijatelji! Premotrimo samo malo javno mnenje v državi, ki nam je po krvi in jeziku najbližja — na Češkoslovaškem. Splošno je znano, da je bila Davidovičeva vlada tu skrajno simpatično j sprejeta, ker jc značila odločilen korak k ' konsolidaciji Jugoslavije, katere si izmed I vseh okelnih držav Čehi prav gotovo naj-! bolj iskreno žele. Ob nastopu PPZ režima ' se je tukajšnje časopisje — vsaj vladuo —
zadržalo zelo rezervirano in je po večini
registriralo samo dnevne dogodke; kolikor pa je obširneje pisalo, se je zrcalila iz tega želja po skorajšnjem umirjenju in pomiritvi razburjenih duhov. Opozicional-no časopisje, ki ni vezano po nobenih ozirih na režim sosedne države, je seveda že od vsega začetka PPŽ spustilo marsi-kako ostro puščico na naše vlastodržce. Tudi glasila ljudske stranke so se takoj postavila odločno na stran preganjane demokracije. Toda za nas je pa važnejše, kakšni glasovi prihajajo sedaj iz listov, ki so bili doslej prijateljsko naklonjeni Pašiču, ali pa so vsled tega, ker so na vladi, dosihdob previdno molčali Toda nasilno nastopanje proti opoziciji, gaženje ustave, teptanje najelementarnejših zakonov je v zadnjem času dirailo tudi prav krepko vso tukajšnjo javnost in skoro vsi listi ostro obsojajo tako divjo gonjo, ki mora državo spraviti v prepad!
Pred kakim tednom je prinesla »Tribuna« dolg uvodnik, ki se bavi z neznosnimi razmerami v Jugoslaviji. Obsoja i kar najostreje tudi s splošno državnega I stališča PPŽ divjanje in pravi med drugim: | ».:. Je videti, da se v Belgradu dosedaj i niso še ničesar naučili. Prav tako gotovo je tudi, da mora zunanjepolitični prestiž vsled takih barbarskih metod vladanja pasti na minimum... Bo treba, da tudi naša republika dobro premotri to stvar in uravna svoje zunanje-politične odno-šaje, da ne bi morala kdaj plačevati za druge...« Precej jasno, kaj? Bolj bi že skoro težko zapisal list, ki ima baje precej odprta ušesa proti zunanjemu ministrstvu. —
Najbolj čitan in razširjen češki list »Narodni Politika« večkrat kaj prinese o razmerah v Jugoslaviji. Pred nekaj dnevi je priobčila uvodnik iz peresa gosp. prof. Stan. Nikolana pod naslovom »Na obeh straneh Jadrana«, kjer Pašičev režim istoveti popolnoma z Mussolinijevira in mu obeta tudi enak konec. Istočasno prinaša večernik »P r d v o 1 i d u« {soc. dem.) oster uvodnik pod naslovom »Sultan Pašič«, kjer slika pravne in varnostne razmere v SHS podobne, kakor v Turčiji za časa najhujših sultanov!!
Jako interesanten uvodnik prinaša včerajšnji »V e n k o v« , napisan po poslednjih vesteh, da namerava PPŽ preganjati nedolžne tudi po popolni oprostitvi od strani sodišča. (Venkov je organ tuk. agrarne stranke in osebno glasilo ministrskega predsednika.) Ker je članek vseskozi zanimiv, ga podajam tu skoro v celoti. Pravi:
»Od prvega trenutka, ko se je javila namera PP vlade, da postopa' proti HRSS, je bilo videti, da gre za akcijo, katere pravi cilj ni bramba države, ampak mnogo bližjih interesov radikalne in demo« kratske disidentske koalicije v sedanjem volivnem boju, v katerem bi bil uspeh te koalicije že naprej obsojen k popolnemu fijasku, ako bi se HRSS pustila akcijska svoboda. Če si je hotel torej PP režim izboljšati izglede in se ubraniti tega, da bi bil v bodoči skupščini postavljen pred še močnejši opozicionalni blok nego je bi! oni, pred katerim je stal zadnjič, in zaradi netaktičnega ravnanja Radičevega tudi zmagal, je bil prisiljen, da na kak način iztisne svojega najjačjega protivnika Radiča iz volivnega boja. Segel je po sredstvu, ki se da na Ealkanu izvesti vedno, če ima vladajoči v svoji moči administrativo, orožništvo in policijo in če se more zanesti na armado: razpustil je nasprotnikovo stranko, ki v tem slučaju obsega celi narod. Za volitve bo s tem mogoče vsaj deloma dosežen cilj in glavno hrepenenje vladajočih oseb sedanjega režima: da se vzdrže pri veslu, bo mogoče začasno zopet za kratko dobo nasičeno.
Je seveda nesporno, da je Radič in z njim celo vodstvo HRSS storilo celo vrsto taktičnih napak, katerih največjo je zagrešil napram Davidoviču, ki bi bil lahko pri razumni in dosledni poliliki Hrvatov privedel Jugoslavijo iz notranjega vrenja v konsolidacijo, toda ravnotako je gotovo, da je bilo ravno toliko napak storjenih tudi na drugi strani, h katerim se pridruži poslednja akcija pred sodiščem bodočnosti kot najresnejša napaka.
Trenutno ugodna mednarodna atmosfera je zapeljala PP vlado k odločilnemu koraku, moralno jo na videz podpirajoč, toda notranjepolitične razmere so bile zanjo najneugodnejše, kajti akcija ni zadela stranke, ampak narodno celoto, čije nacionalizem je bil ravnokar napet na najvišjo stopnjo. In prav to je imelo biti opomin pravemu državniku, da je treba največje previdnosti, da se ne bi državni celoti prizadjala škoda, katero bo morala bodočnost dolgo, dolgo popravljati
Situacija bi bila popolnoma drugaCna, če bi bil dokazilni malerijal proti obdol-ženim neovrgljivo jasen in točen. Tega pa, kakor sedanji razvoj dogodkov kaže, ni.
Je gotovo neprijetno za režim, ki jc začel hoditi po tej poti, če se razblinjajo | »dokumenti«, proglašeni za najvažnejše, kakor oni o Radičevem paktu z Madžarsko, v same mehurčke, rojene v donkiiot-
sld glavi, katere neodpustljlva krivda je, padati iz ekslrema v ekstrem.
Zagrebško sodišče I. instance je bilo ; seveda pri takih dokazih krivde p r i - I s i 1 j e n o izreči razsodbo, ki je preisko- I valni zapor »krivcev« odprla.	i
Da je s tem povzročilo skrajno raz- | burjenje v belgrajskih vladnih krogih, je j tembolj razumljivo, ker je bilo to opozi- , ciji znamenje za oster napad na vlado, katera stoji vsaj kolikor se tiče dr. Mačka in tovarišev, pred javnostjo v neprijetnem položaju odkritega eksponenta strankarskega režima.
Toda izrek zagrebškega sodišča ni vplival na izpremembo kurza vladajočega režima, kakor pričajo belgrajske vesti. Kakor je videti, obstoja v Belgradu vsekakor trdna volja iti brezobzirno za postavljenim ciljem, in zalo se govori o tem, da zagrebško sodišče ni za ta spor pristojno, da je predsednik senata Radičev prijatelj in da bo potreba v interesu ne-pristranosti procesa prenesti ga v Belgrad,
Če bi se to imelo uresničiti, bo ta odločitev samo nov dokaz potrebe današnjega režima, da se svojih nasprotnikov za vsako ceno otrese. In odlcčevanje spora po srbskih sodnikih, ki so znani vsled svojega trdnega smisla za pravičnost, bi pomenilo, če bi odločili enako kakor sodniki v Zagrebu, definitivno politično smrt današnjih samovladcev Jugoslavije.
PP režim je danes pred odločitvijo, ki more imeti, na notranje politično življenje SHS še vse resnejše posledice kakor pa samo postopanje proti HRSS. Bo-li zmožen v nadaljnjem žrtvovati interese oseb in strank interesom države in naroda?
To fe vprašanje, na katero čaka danes odgovor ne samo Jugoslavija,«
Tako omenjeni list. Resnica prodira nezadržno tudi že v tujino, čeprav vlasto-držci delujejo na vse kriplje, da bi jo zakrili. In vsi pošteni ljudje dobre volje — tudi tujina —• se obračajo k pravici. Na vsem ljudstvu v Jugoslaviji pa je, da na dan sodbe s kroglicami požene samodržce od državnega krmila. Tudi inozemska javnost bo z iskrenim navdušenjem pozdravila tako zmago!	Dr. C—a.
Volivna pravica in bratje Srbi v luči radikalnega ILtiča »Samouprave«, ki izhaja v letu 1925 v Ljubljani. V številki 2. tega najnovejšega propagaterčka žer-javščine in radikalščinc med Slovenci beremo tudi famozen stavek: »Izvolitev kandidatov narodnega bloka bi bila v največjo korist Slovenije, ker bi ti obvarovali Slovence pred csveto krivično iz-sivanih bratov, ki so jih rešili iz nemškega robstva.« — Pristno demokratsko in pre-ljubeznjivo radikalno bratstvo. Kakšen vrišč bi zagnal gospod dr. Žerjav, če bi se upali mi podtakniti Srbom misel na kako osveto nad nami Slovenci.
»Shodi« kandidatov Narodnega bloka v Sloveniji. V nedeljo se js na več krajih zgodilo, da so hoteli Žerjavovci kandidati govoriti ljudem po gostilnah, a še niti ust niso upali odpreti, ker so videli, kakšne gostilniške goste imajo okoli sebe. Za vzgled take samostojne demokratske polomije naj navedemo Pclhovgradec. Cel teden so bobnali za shod v nedeljo 18. t. m. Tajništvo SDS je poslalo 10 lepakov, ki bi se naj nabili na vidnih mestih. »Stroške vse plačamo«, je zraven pripomnilo. Žalostna navdušenost polhovgrajskih demokratov, če tajništvo SDS niti tega ne pričakuje od njih, da bi lepake zastonj nabili. Shod bi moral biti v gostilni «Pri Kroni«. Seveda za privolitev gostil ničar-jevo se visoki gospodje niso zmenili, pač pa so zagrozili z rekvizicijo. V nedeljo vstopita ob sedmih zjutraj v gostilno dva moža: živinozdravnik Rafael Ipavec in Franc Majcen. V hiši jc bilo polno ljudi, ki so prišli po prvem opravilu na zajtrk. Tudi demokrata si naročita zajtrk. Možje so opazili za PoIhovj?radec nenavadna gosta in se spogledovali, kaj bosta. Moža pa použijeta golaž, se vzdigneta in odideta, češ »možje niso zato«. V drugi gostilni poizkusita prav tako srečo, le da sta naročila tukaj črno kavo. Pa tudi tukaj se je shod začel in končal z besedami »možje niso za to«. Ker »možje niso bili za to«, ta dva shoda ne figurirata niti med »lepo obiskanimi«. — Enako usodo sta imela Žerjavova govornika v Zalogu pri Kamniku, Kdo tukaj »ni bil za to, ne vemo. — V Nevljah pri Kamniku ni odposlanec »Narodnega bloka«, po slovensko »Narodne klade«, mogel najti nikjer prostora za shod, ker nihče noče dajati potuhe ljudem, ki jim je mnenje ljudstva deveta briga. Seveda je sedaj te polomije kriv — gospod župnik, ne pa izlivi Žerjavove glo-bokoumne državniške modrosti, kakor zaplemba »Domoljuba« itd. — V Starem trgu pri Črnomlju so se hoteli razmahniti dr. Zuoanič. Ko so prišli ljudje po sv. maši iz cerkve, se je povzpel radikalni prvak Slovenije na voz in začel govoriti: »Ko pridemo tako-le iz božjega hrama (med-
klic! »Saj VI niste bili pri maši!«) — se navadno hočemo malo pogovoriti...« — »Pri nas je velika svoboda.« — Medklic od Hrvatov onkraj Kolpe: »Zato ste nam pa Radiča zaprli.« Medklici nočejo ponehati in gospod doktor je po petminutnem govoru prisiljen opustiti poljudno govorjenje in slikanje svobode v kraljevini SHS. Par fantov se je hotelo lotiti starotrškega gospoda kaplana, pa so jim pokazali Hrvatje svoje pesti in pogum jim je padel v hlače, Sedaj pričakujejo doli še Puclja. »Dobro«, pravijo, »le naj pride, mi bomo pripravljeni nanj. Pripravili mu bomo nekoliko drugačen sprejem, kakor takrat, ko nam je prišel železnico obljubljat, katere nam pa ni dal.«
Kamna gorica in elektrika. G. ing. Du?anu Sernecu, kandidatu SLS v radovljiškem in logaškem okraju, je »Slovenski narod« pred nekaj dnevi očital, da je on zagrešil, da Kamna gorica še nima napeljane elektrike iz elektrarne na Završnici. Dejstvo je, da je ing. Dušan Sernec kot šef elektrarne ia Završnici v smislu programa, ki ga je on sam predlagal in se je na njegov predlog od pristojnih oblasti odobril, pripravil ves potreben material, tako za Kamno gorico kakor za drage kraje, da pa se je program izpremenil in napeljava v Kropo opustila po njegovem odhodu, po katerem se niso več vpošte-vali interesi okoliškega prebivalstva, ampak so po njegovem odhodu njegovi nasledniki z materialom, katerega je pripravi! on za Kamno gorico in druge kraje, izvršili daljnovod v Kranj v interesu kapitalistične družbe. Iz vseh napadov na g. Dušana Serneca se samo vidi, kako brezupen je položaj za kandidaturo gosp. dr. Kramerja, da se žerjavovci zatekajo k vsem mogočim lažem. Gosp. inž. Dušanu Sernecu pa nikjer ne morejo do živega, dokaz, kako primeren in vr! kandidat da je. Kaj bi deli demokratje, da bi mogli najti na njem le eno resnično pego!
Davidovičeva demokratska stranka v Hrvatski in Slavoniji je vložila naslednje liste: Mesto Zagreb: Nosilec dr. Ž. Pe-tričič; županija Zagreb: dr. Ante Pavelič, odvetnik; županija Varaždin z Medjimur-jem: dr. Ivo Soevec; županija Modruš-Reka: dr. Tomislav Tomljenovič; županjia Lika-Krbava: dr. Miča Ar.ič; županija Bjelovar-Križevci: Jovan Banjanin; županija Virovitica: dr. Ivan Ribar; župa-nija Požela- Oton Popovič; županija Sri-jem: dr. Stevan Simeonovič—Čokič.
vesti
+ K ustavitvi »Domoljuba«. V 1. 1924. js vodilo »Jutro« znani umazani boj proti Jadranski banki. Takrat so se ljudje spraševali, če dopušča tiskovna svoboda tako zločinsko gonjo proti denarnemu zavodu. Oblastva so bila mnenja, da je to dopustno. Jadranska banka se je branila proti dnevnim napadom »Jutra« na ta način, da je pošiljala popravke, katerih pa >Jutro ; ni hotelo priobčiti. Banka je tožila odgovornega urednika »Jutra« in sodišče je bilo mnenja, da mora »Jutro« priobčiti vposlane popravke, če so le formalno pravilni. Zagovornik »Jutrovega« urednika g. dr. Vlad. Knaflič je napisal radi te sodbe v »Slov. pravniku« št. 1. in 2., letnik 1924, članek: >Nekoliko kritike h sedanji tlskovno-prav-dni praksi«, kjer se zavzema za čim večjo tiskovno svobodo in očita našim sodiščem policijsko prakso pri uporabi tiskovnega zakona. Dobesedno navaja: »Dandanes jo ratio le^is čim največja tiskovna svoboda in favoriziranje novinitva. Najmanj, kar sme novinstvo zahtevati, pa je to, da se mora intrcpetaclja veljavnih tiskovnih zakonov skladati ž liberalnim duhom našo ustave.« V »Jrtru« od 20. t. m. pa je taisti dr. Vladimir Knaflič priobčil dolgo »juri-dično« klobaso, v kateri zavzema stališče, ravno nasprotno temu, katero je zastopal v »Slovenskem Pravdniku«. Seveda, takrat je šlo za »Jutro«, zdaj pa rrre za »Domoljuba«. Fes, velik rešpekt bodo imeli juristi pred juristarijo gospoda Vladimira Knafli-čal
+ Vladna agitacija za »narodno klado«. Iz Južno Srbije poročajo, da hodijo občinski tajniki v spremstvu žandarjov ali pa vojaških patrulj od vari do vasi in odrejajo na podlagi volivnih imenikov, koliko volivnih kroglic mora oddati vsaka vas za »narodno klado« (»narodni blok«), če se hoče rešiti pred požigom. Zato ljudje komaj čakajo, da bi volitve minule.
-l Vlada molči. »Pravda« poroča. »Pred nekaj dnevi smo poročali, da sta se začela zanimati za zaprte člane HRSS tudi francoski in angleški zastopnik, Ki sta pri tej priliki nad aretacijami izrazila svoje ne-razpoloženje. Od dne tega poročila do danes je minilo že nekaj dni in vlada teh vesti ni dementirala. To pomeni, da so naša poročila bila točna in da je vlada doživela novo blamažo.«
-f Sodbe bosenskegn radikala. »Jutranji list« objavlja mnenje starega bosen-skega radikala o položaju: »Težko mi jo živeti in gledati, kaj se dogaja. Pod Avsiri-jo so nas preganjali, verjeli pa smo na odrešenje. Danes pa gledam v meglo in vi-
dim, da radikalna stranka zapušča svoje pozicije brez boja. Discipline ni več, ker so narodne interese podredili interesom posameznikov in ker se vodstvo stranke pokori neznatni kliki, ki vso stranko terorizira. V sporazumu s Hrvati in Slovenci bi bila radikalna stranka lahko vedno na vladi. Tako pa ne bo dobro, ker je vse nezadovoljno, najbolj pa radikali sami.« — V Sloveniji je z današnjim stanjem zadovoljen samo se Žerjav, drugi pa nihče. Pa tudi on >narodne klade« ne bo privali! do vrha.
-f Gospa Radičeva protestira. Zagrebška demokratska »Riječc js objavila pred par dnevi faksimile nekega pisma, ki ga je baje pisala gospa Radičeva lastnici penzi-jonata »Zeus« na Dunaju, g. Walter, v katerem priporoča gospej Walter dva gospoda, ki bosta prišla iz Rusije. Kakor poroča >Jutranji Hrt«, se je gospa Radičeva pismeno pritožila na ministra za notranje zadeve in proglasila ono pismo za ponarejeno. Tudi pismo gospe Radičeve bodo objavili zagrebški listi v faksimilu, da bodo ljudje lahko sarni ugotovili veliko razliko med obema pisavama. Tako dobiva režim rnarodne klade« brco za brco, pa se za vso sramoto čisto nič ne zmeni.
-f- Tudi krave pod ebznrmo. »Hrvat« priobčuje dnevno kar cele kolone o preganjanju hrvatskih kmetov in odličnjakov. Našteva, kako premeščajo uradnike, učitelje in profesorje kar trumoir.a v Srbijo, kmete zapirajo, hrvatska društvi in občinske zastope razpuščajo. Vse seveda v imenu obznane. Vladnim priganjačem pa preganjanje ljudi še ni dovolj, ampak eo se
ministrskega sveta, zunanjega ministrstva in našega vatikanskega poslanika svobo-domisclca dr. Smodlake, si obetajo najboljše uspehe za volivno kampanje. Za-trdno pričakujejo, da izcla Rim do nedelje interdikt in prepove vsem slovenskim duhovnikom, razen onemu, ki ga je zadnjič *Jutro« intervjuvalo, opravljanje maš in pridig in vsem vernikom, ki so doslej hodili k mašam in bili zadovoljni s pridigami ter niso nič »stenografirali in poročali tajništvu JDS«, nadaljnji obisk ccrkva. Žerjav jc že dal pokupiti v Ljubljani in zunaj na deželi vse mašne bukvice in vse demokratske veličine, od Ribnikarja do dr. Rapeta, ves sokolski štab in vse sokolske edtmce in ves slovenski UJU je dobil navodilo, da gre v nedeljo v cerkev. Kajti Žerjav se opravičeno boji. da bi sicer nastala v nedeljo v cerkvah praznina, ki bi utegnila čisto po nepotrebnem izzvati mučen vtis pri vatikanskih krogih, kar pa je treba na vsak način preprečiti. Ker pa je debil od Gangla in nekaterih drugih že vprašanje, ali bodo morali zdaj svobodo-misleci redno hoditi v cerkev in moliti za vse svoje bližnje, torej tudi za izobčene klerikalce, mu je dr. Žerjav obljubil, da stori v Rimu takoj po S. februarju korake, d?, jih reši tega verskega napora, ki ga niso vajeni in predloži preklic interdikta, ki je itak zamiiljen samo kot voliven manever. Podrobno izvedbo tega verskega preporoda med Žerjavovimi svobodomi-slcci prevzame predsednik »Zveze kulturnih društev«, ki je zgodovinar, ve, kaj pomeni interdikt in ki je bas nedavno tega
spravili v imenu obznane celo nad krave. • pokazal precej zanimanja za verska vpra-Tako so zaplenili kmetu Frančiču v Rudežu ganja, ker jc predaval na Grosupljem alt kravo zato, ker jo je baje Frančič kupil za v Višnji gori o grških in rimskih bogovih denar, ki ga je prejel iz fonda. Radičeve stranke. »Hrvat« porogljivo vprašuje, če so po mnenju Pribičevičeve policije tudi krave lahko včlanjene pri tretji internaoionali. Ubogi Frančič pa še danes ne ve, kje je sedaj njegova nalna« krava.
Beležke.
Kaj počne dr. Žerjav n\ svojo ministrsko plačo? Ko je bil minister profesor SuS-nik, »Jutro« ni imelo dovolj pazljivih oči, da bi sproti registriralo vsu potovanja ministra Sušnika in mu očitalo, da se vozi za svojo ministrsko plačo naokoli, mesto, da bi delal v Belgradu. Minister Sušnik je bil samo v Mariboru, v Zagrebu in na Sufaku, povsod pa v strogo službenih zadevah svojega resorja, v katere je mogel dobiti vpogled le na licu mesta. In vendar je »Jutro« tipalo nanj žveplo in ogenj, češ, da zapravlja državni denar. Dr. Žerjav je bil pa or
m
SI.
Ig. Mojo pridige. Ker se je zgodba
politična« ali »internacio- i ° mojih prhl'gah na Igu že začela, bi uteg-
nilo koga zanimati tudi nadaljevanje. Pralno pa začnem o podrobnostih, noj določim čas, kdaj so se te resnične zgoube o mojih pridigali godilo. Bilo je to v zadnjem in poslednjem letu vladanja g. gozdnega ministra dr. Žerjava v Sloveniji, ko je bil g. Baltic oblastnik v Ljubljani, g. Pirkmajer pa drugi oblastnik v Mariboru, v 1. 1925. po Kr. V tistih dneh sem dobil iz Ljubljano od okrajnega glavarja Ferjaučiča to-le vabilo: »Vabim Vas da se zanesljivo v čstrtek due 15. jan. t. 1. ob 11. zglasite pri men? zaradi zaslišanja.« To vabilo mi jo prinesel g. oroanik v sredo 14. jan. t. 1. ob 'A 7 zvečer. Ker som prav to sredo prišel iz Ljubljane, sem povedal g. orožniku, rla nimam časa, iti koj drugi dan zopet v Ljubljano. Rekel sem tudi, da boin šel čez teden dni in da so takrat zglasim pri g. okr. glavarju. Čez dva dni t. j. v petek 16. jan. t. 1. so prišli na Ig v svrho zasliševanja sam g. dvorni svetnik Ferjančič. Okrog poldne mi prinese g. orožnik vabilo številka II., da se imam še isti. dan ob pol 13 -/.glasiti pri g. okr. glavarju v pisarni orožniške stariico na Igu. Zraven jo bilo pripisano: »Ako ne pridete, Vas zadene globa in Vas bodo privedli orožniki.« Ker sem pa prav ta dan bil telegrafično pozvan na pogreb svoje tote v Planino, sc z g. okr. glavarjem nisva nič videla. Ko pridem v nedeljo 18. jan. domov s pogreba, mi zvečer pr?n<- o g. orožnik tretje vabilo: »Gospoda C. Mila vca, kaplana na. Igu vabim zadnjič, da pride v pondeljek dne 19. jan. 1925. 1. ob 10 r mojo pisarno v Ljubljani, Hrenova ul. 11, I. nadstropje zaradi zaslišanja. — Ako ne zadene globa in Vas privedejo Igu, dne 16. jan. 1925. 1. Fer«
od i
nastopa svoje ministrske službe že najmanj desetkrat v Sloveniji. Nikdar niti »Jutro« samo ni vedelo navesti kakega službenega vzroka za ta potovanja, ker se mu zdi pač samoposebi umevno, da sme prili dr. Žerjav" v Slovenijo tudi vsak teden, če hoče. v zgolj strankarskih zadevah. Sedaj biva že cel teden v Sloveniji, re dela drugega, kakor agilira za »Narodno klado«, ukazuje kot minister za šume in rude dr. Baitiču in dr. Pirkmaycrju, ki sta podrejena ministru za notranje zadeve, in zmerja v palači na Bleivveisovi ce ti okrajne glavarje, ki jih kliceta velika župana po Žerjavovi milosti in volii ad audiendum verbium. Pri svoji agitaciji se vezi naokoli z uradnim avtomobilom, ki ga je pripeljal seboj iz Bel-grada. V nedeljo n. pr. je po »Jutrovem« poročilu obletei ž njim vso Gorenjsko do \ pridete, Vas Jesenic in Tržiča. Pri državnotvornem Žer- i orožniki. Na javu je vse v redu, kakor pri državotver- 1 iiiih ponevcrjevalcih v državni bolnici v Ljubljani. Je pač tudi »Jutrova« državo- : tvorna občutljivost različna v različnih časih.	■
Ata Narod en'?nnt fcrrible mladih Jit-trovccv. V včerajšnjem »Jutru« prijemlje dr. VI. Knaflič 6tarino iz Knaflove ulice takole za ušesa radi zadnjega nečuvenega napada na sodišče: »Ljubljansko sodišče je s svojim izrekom vsekakor zmotno postopalo, — čeprav to nikogar ncopravičuje k : nekim obžalovanja vrednim napadom, ki so se culi.« Ata, ali Vam je tega na stara leta treba bilo?	:
Žurnalistično lopovstvo si je dovolilo včerajšnje »Jutro« z objavo leto dni stare karikature, s čemur se hoče maščevali nad znanim in priljubljenim slovenskim umetnikom. Ne glede na to. da strelja »Jutrov« j intrigant daleč mimo cilja, imajo slovenski umetniki tu klasičen dokaz, koliko se smo- j jo zanašati na »Jutrovsko« diskretnost. Do- i stojen človek si bo odslej pač sedemkrat premislil, preden bo še prestopil prag »Jutrovega« uredništva in radovedni smo, kako bodo umetniški krogi sprejeli tovariša, ki bi ne čutil toliko kolegijalne solidarnosti in še naprej kulukaril prepotentnim teroristom okrog Žerjav-Ribnikarjevega ogledala, izpostavljajoč nevarnosti, da bodo jutri trobili njegovo Ime po vseh voglih.
Žerjavovci in Rim. »Julrovci«, ki vedno očitajo SLS, da dobiva politične direktive iz Rima, so se po lastni trditvi obrniii v Rim na papeža, ua jim pomaga v boju zoper SLS. Od svoje tozadevne akcije, ki so jo zasnovali preko našega
janesič, okr. poglavar.« — V tretje gre rado. Ko sem vido!, kako so gg. orožniki v tem poslu še neizvežbnni — saj ta vešba v preiskovanju pridig niti en mescc ;io traja — sem iz sočutja do gg. orožnikov rekel, da bom šel v Ljubljano v pondeljek 19. jan. Ker sem imel ta dan šole 5 ur na šoli v Iški vasi, je slavno okrajno glavarstvo tudi odredilo, da gre eden gg. orožnikov v Iško vas v šolo povedat, da no pridem ta dan v šolo, ker imam zasliševanje pri g. okr. glavarju v Ljubljani. In tako som vzel v levo roko »Acktentasehe« napolnjeno z vsemi tremi vabili, dalje uvodni članek iz »Jutra« z dne 11. jan. in tisti članeič iz »Jutra« 14. jan. V desno roko pa sem vzel popotni les kot oporo na tej težki poti in kot obrambo proti psom. In ta!:o oborožen sem odšel proti Ljubljani k zasliševanju radi pridig k g. okr. glavarju. Kako sem bil zaslišan in kako sva se pomenila, o tem pa povem prihodnjič v dragem in daljšem delu te moje zgodbe o mojih pridigah. Ig, na dan sv. Janje, 21. jan. 1925. 1. — Ciril Milavec, kaplan.
Bohinjska Bela. V nedeljo se je vršil pri nas shod SLS. Prišel nam je razložit sedanji politični položaj g. inž. Dušan Sernec, mož, ki ga že poznamo odprej, ko je h> živel v naši sosednji fari. Bilo nas jo zbra nih polni dve sobi pri Fridu. Udeležilo se je shoda tudi lepo število prejšnjih pristašev SKS. Možje so prišli do spoznanja, kje je pravica ln kdo so bori za pravo kmeta in delavca. Vsak je obsojal sedanji režim in Puclja, ki je podpi. al vidovdansko ustavo.
—	* ~ ..~ m„ l,...1.nltiralilt r»TM vnUtvnb.
/Jfltu no lliu Ulhio	uuiililiti, c - ■
—	V nnši občini v Ribnem so pa imeli nek mal razgovor samostojni z načelnikom Med-
vedom lz Hraš. Bilo jih je telo malo ln Se
ti so obsojali njegovo umirajočo SKS. No bo nič, g. Pucelj iu g. Medved propala sta za veduo na celi bojni črtil K nam bi prišla pogledat in poslušat Serueca, pa bi vam bilo prineslo več koristi. —Mi pa kakor vočina Slovencev bomo volili 8. febr. stranko, ki jo edina poštena zastopnica nas vseh in ki Ima v sredi moža, kakor je naš kandidat inž. Dušan Seruec. Zahvaljujemo se pa vsi za obisk, ki ste ga storili, in Vam kličemo *Na zmago 8. februarja!«
Radovljica. »Danes bomo tiči«, J. Nesto-ryjevo komedijo v 8 slikah, je vprizorilo Kat. prosvetno društvo v Radovljici 18. t. m. ob pol 4 pop. in 8 zvečer v Ljudskem domn. Celota nam je nudila smeha, kot še nobena predstava, dasl so nam jih pokazali že nekaj v letih po vojni. Vlogo so po spretni režiji dobro razdeljene in tudi naštudirane po dobrih močeh, ki jih ima društvo na razpolago, ter je lahko ponosno na prijazno povsem gledališko dvorano in obsežon nov oder, kamor postavlja res postre scenerije, novo naslikane po g. Matiji Bradaška iz Kranja. Dobre tri uro se človek smeje pri tej komediji iu kdor je tega željan, naj si jo ogleda v nedeljo, 25. t. m. ob pol 4 pop., ko jo drnštvo ponovi. Predprodaja vstopnic, ki si jih je radi prikladnosti priporočljivo nabaviti, je v trgovini Kmetijsko zadruge y Radovljici.
Subotica. Z ozlrom na notico v Slovencu« z dno 16. t, m. pod naslovom »Železniški ravnatelj, priganjač žerjavovcevc Vam sporočam, da se ravno taka komedija igra tudi pri Rubotiškem železniškem ravnateljstvu. Tu je vlada poslala svojega eksponenta in priganja-
Naročnikom SSovensa.
Razpisujemo dve nagradi:
Prva nagrada za tistega naročnika ^Slovenca«, ki bo najbolje uganil izid državnozborskih volitev dne Š. februarja v celi državi SHS. Nagrada 1000 Din.
Druga nagrada za tistega naročnika, ki bo najbolje pogodil izid volitev v vseh treh slovenskih volivnih okrožjih: mesto Ljubljana, Ljubljana-Novomesto, Maribor-Ceije. Nagrada 500 Din.
Rešitev sprejema uredništvo do vključ-7. februarja do 6. zvečer.
Povdarjamo, da velja ta razpis samn «a n; ročnike »Slovenca«.
Uredništvo ^Slovenca«.
* * m
—	Nove vrste pravico je uvedel PP režim. Najprej te policija vtakne v svojo luknjo. Potem te odpeljejo na sodnijo. Sodnija te za oprosti. Nato pa pride policija na sodnijo in te odpelje zopet v svoj zapor. Nato te vnovič izroči sodišču na podlagi drugih obtožb. Sodnija te v drugič oprosti, policija pa že čaka nate, ko te izpustijo iz sodnije in te v tretjič žene v luknjo k sebi. Nato državni pravdnik sestavi novo obtožbo, in policija te žene nazaj v sodnijske zapore. Sodnija te, recimo, tudi sedaj oprosti, toda že so tu policaji in ti romaš v četrtič v »špehkamro«. Nato se ta igra ponovi itd. Tako bo trajalo do 8. februarja, ko bo ljudstvo temu režimu dalo korenito brco.
—	»Tisk svoboden«! Tisk je svoboden — tako pravi ustava, ki je osnovni zakon. Ironija na ta stavek je že obstoj posebnega tiskovnega zakona, ki ustavno zajamčeno tiskovno svobodo znatno omejuje. Da se pa Shajati tudi še s tiskovnim zakonom, če ga oblasti uporabljajo po pameti. Kadar morajo pa oblast na višje povelje pamet zakleuiti v etare arhive med stare akte, postane tiskovni aakon huda muka in natezalnica za tiskovno svobodo. Taka muka in natezalnica za tiskovno svobodo je n. pr. odlok, ki ga je dostavilo tukajšnje policijsko ravnateljstvo uredništvu »Nove Pravde« kot odgovor na njegovo prošnjo, da se mu dovoli prireditev posebne zdaje. Policija je prošnjo odbila z utemeljitvijo, da posebna izdaja ni potrebna, češ da se itak nič posebnega ne dogajal Kakor da bi bila oblast poklicana odločati o tem, kaj je posebnega in kaj ni posebno, ne pa izdajatelj lista! To so odločbe, ki jih ni poznala niti zloglasna Metternichova policija in ugled države se s takimi odloki proti tiskovni svobodi gotovo ne bo dvignil.
—	Državotvcrci. K besnemu napadu »Slov. Naroda« na ljubljansko sodišče radi razveljavljenja odloka policijskega ravnateljstva, s katerim je bil ustavljen »Domoljub«, je treba pripomniti se sledeče: »Da »državotvorci« okoli «Jutra« in «Slov. naroda« divjajo zoper vse in vsakogar, kdor ne trobi v njihov rog, je znano. Ko je zagrebško sodišče ustavilo preiskavo zoper člane odbora HRSS in odredilo, da se izpuste lz preiskovalnega zapora, so bili v družbi % drugimi režimskimi listi takoj pri rokah e očitkom, da je zagrebško sodišče postopalo pristransko in da je treba izročiti preiskavo belgrajskemu sodišču. Toda ▼ svojem napadu na ljubljansko deželno sodišče je «Slov. narod« v svoji besnostl tako nepremišljen, da v isti sapi, ko označuje odločbo tega sodišča kot nezaslišan škandal in mu očita, «da daje potuno protidržavnim elementom in jih naravnost bodri k podvojeni protl-državnl propagandi«, jadikuje, «da ja to
8a v osebi zloglasnega korupekrodsta ing. Mar tiča. Z dnevom njegovega delovanja je bilo premeščenih kar 18 uradnikov, ki pripadajo strankam bloka. A za temi 18 je sledilo in še sledi mnogo, mnogo drugih. To vse pa brez obzira na službeno potrebo in kvalifikacijo. — Med uradnimi urami so pobirajo podpisi m radikalno stranico itd.
Iz Rogaške Slatine. V nedeljo, dne 18. t m. ob pol 10 se je vršil lukaj pogreb v Ljubljani umrlega poštnega in brzojavnega ravnatelja g. dr. Janko Debelaka. Sprevod se je pomikal od pošte v cerkev Sv. Križa, kjer je bral sv. mašo zadušnico domači nadžupnik g. Korošec. Od tu so spremili umrlega na pokopališče k Sv. Trojici, kjer so ga položili k večnemu počitku kraj nedavno umrlega očeta. Sprevoda so se udeležili zastopniki poštnega ministrstva iz Belgrada, številno zastopstvo poštnega in brzojavnega ravnateljstva iz Ljubljane, depulacije raznih pešt in drugih državnih oblasti, šolska mladina, požarna bramba in pevsko društvo ^Sloga«, ki mu je zapelo na poslednji poti par žalostink. V lepih govorih so se poslovili od preminulega njegovi prija-telji-domačini ter tovariši uradniki.
Rečica ob Savinji. Kakor po večjih občinah je tudi v tukajšnji občini g. predsednik okrožnega sodišča dr. Kotalk zavrnil 20 volivcev, ki jih je tukajšnje županstvo vrekla-miralo v volivni imenik. Razlog, ki ga je navedel, je pač povsod enak, da namreč v reklamacijah ni bilo označeno, če so državljani SHS. Potrdilo se je od županstva, kar je samo ob sebi razumljivo, da so imenovani državljani SHS, g. predsednik je pa vrnil vse reklamacija s pripombo, da je prepozno, ker je reklamacijsko postopanje žc končano.

tako nozaslišan škandal, kakršeu jo mogoč samo pri nas, kjer je omajana 2 c vsaka avtoriteta!« Škorpijon se je v blaznem srdu ujedel v svoj lastni rep! Edino, kar jo pri nas še stalnega in zanesljivega, jo objektivnost sodišč; ta zavest naravnost pomirljivo vpliva na. državljane v časih, ko služi uprava skoraj izključno partizanskim interesom. Kakor hitro pa izgubi prebivalstvo zaupanje v sodišče, potem mora zavladati splošna, korupcija in anarhija. In ravno to nezavisuo in pošteno sodstvo (■Narod« na tak nezaslišan način napada — zraven se pa čudi, da je pri nas o m a -jana že vsaka avtoriteta!« Tako izgleda «državotvorni« «Narod« kakor čuvar državne avtoritete! Najbolj zanimivo pa je, kako pretaka «Narod« krokodilove solze za lepimi časi v Avstriji, vprašujoč, če bi bilo kaj takega mogoče pod Avstrijo. Da, da, ata «Narodc, nazaj, nazaj v avstrijski raj, kaj ne?
— Orožniški vpokojenci. O bedi teh se je v zadnjem času po časopisih že nekoliko raz-motrivalo, vendar pa še do danes nismo prejeli povišanih doklad v smislu uredbo o dra-ginjski dokladi državnih upokojencev z dne 8. oktobra 1924 in sploh ne vemo, kam spadamo. Noben minister in sploh nihče se ne zanima za izboljšanje bednega položaja v naporni službi osivelih orožnikov, ki so bili upokojeni po takozvanem novem orožniškem zakonu. Ne smatrajo nas za državne uslužbence, ampak za neke vrste tovorno živino, ki naj gara in gara, dolder mu ne opešajo vse moči, potem pa naj pogine. Orožniški upokojenec, bodisi narednik ali kaplar, prejema torej še po starem zakonu o draginjskih dokladah iz 1. 1922. in sicer osebne draginj-ske doklade po 9 Din, za vsakega rodbinskega člana pa po 3 Din dnevno, medtem ko prejemajo vsi ostali civilni in vojaški upokojenci po uredbi o draginjskih dokladah z dne 8. oktobra 1924 višjo osebno drag:njsko doklado ter tudi za vsakega družinskega člana po 150 Din mesečno. Tudi člen 27 zakona o orožniškem pokojninskem fondu z dne 18. febr. 1922 seglasi: Upokojeni orožnik prejema tudi sorazmerno draginjsko doklado, kakor ostali upokojeni državni uslužbenci. Toda ta zakon se sploh ne vpošteva, čeravno nosi podpis kralja in raznih ministrov. Odveč bi bilo še posebej dokazovati, da je orožnik izmed vseh državnih uslužbencev v prvi vrsti in vedno izpostavljen raznim nezgodam in nevarnostim in se vsi državni uradi, kakor tudi njih posamezni sluge in privatne oseb sploh zatekajo ob vsaki nevarnosti v zaščito orožništva, nasprotno pa če orožnik ali orožniški upokojenec prosi to, kar mu po zakonu pripada, mu vlada noče ugoditi. Naj bi se n. pr. poskusilo orožništvo začasno ukiniti; posledice bi se takoj v prvih dneh pokazale, ker sodnika ali glavarja se ne bo nihče bal, temveč kršitelj zakonov se boji le orožnika. — Kako naj živi popolnoma onemogel orožniški podčastnik, ki je služil 26 ah več let v orožni-štvu, bil medtem v italijanskem ujetništvu, si tam nakopal tudi bolezen in ima preživljati dva rodbinska člana, z 700 Din mesečno, naj preračuna najsolidnejši minister. Sicer se je že o stvari interveniralo pri orožniškem poveljstvu v Ljubljani in Belgradu, toda brez uspeha, ker poveljnik žandarmerije v Belgradu, ki o zadevi samovoljno odločuje, sploh neče odgovarjati. Prosimo torej gospoda velikega župana, orožniško poveljstvo v Ljubljani ter vse merodajne faktorje, da se za nas uboge pare vsaj v toliko zavzamejo, da bomo pred zakonom enaki ostalim državnim usluž-
bencem in da se nam v Isti meri izplača dra-
ginjska doklada, ki tudi nam zakonito pripada.
—	Kako so postopali b tajnikom narodne pkupščlne e. Bačiničem v policijskem zaporu v Vinkovcih. Poročali smo, na kako ne-čuveu način so aretirali v Belgradu tajnika, narodne skupščine g. Bačiniča. Med vožnjo ga jo stražil žandar kakor navadnega pocestnega tolovaja. V Vinkovcih je žandar s svojim varovancem izstopil ln g. Bačiniča peljal t policijski zapor. Tam so ga zaprli v celico skupaj z navadnimi zločinci. Za večerjo so mu ponudili čašo umazane, kalne vode. Okoli polnoči so pripeljali v isto celico nekega Kneževiča, ki je par ur prej nekega pristaša HRSS zabodel z nožem. Ko je pa-trijot Kneževo zapazil pri Bačiniču hrvatske liste, mu jih je iztrgal iz rok z besedami: »Še nocoj te bom zaklal, kakor sem prej onega-« Zjutraj mu niso dali nobenega za-jutreka, pač pa so od njega zahtevali, da plača vožnjo za sebe in za svojega spremljevalca od Belgrada do Vinkovcev in od Vin-kovcev do Splita. Ko jo Bačinič plačal, mu je ostalo še nokaj denarja, pa tudi tega so mu vzeli.
—	Vlada proti »Hrvatskemu Sokolu«.
V Pakraeu je policija izvršila hišno preiskavo v prostorih »Hrvatskega Sokola«, društveno premoženje zaplenila Ln prostore zapečatila.
—	Kazpnščen mestni svet. Mestni svet v Pakraeu je vlada razpustila.
—	Osebne novico s pošte. Premeščeni so: Lea Šotlova iz Rimskih toplic v Laško, Alojzij št ur m iz Ljutomera v Gornjo Radgono, Angela Mlakarjeva is Gornje Radgone v Ljutomer, Fr. Kancijan iz Mute v Mežo, Marija Tekavče-va iz Most pri Ljubljani v Ljubljano, Justina Blinčeva iz Vinice pri Črnomlju v Novo mesto, Rafaela Knapičeva iz Gus tajna v Črno pri Prevaljah, Marija Kimlova iz Litije v Štore, Gabrijela Lešnjakova od Sv. Janeza ob Boh. jezeru v Ljubljano, Anton Radovan iz Novega mesta v Ljubljano, Fr. Brodar iz Ljubljane v Novo mesto. Marija Muličeva od Sv. Lovrenca na Dravskem polju v Maribor, Fr. Guder-rnan iz Maribora v Ljubljano, Štefan Kobal xz Ljubljane v Maribor. Elizabeta Zadolšekova iz Bizeljskega v Ptuj, Marija Slaparjeva iz Ljubljane na Vrhniko, Jožef Šalamun iz Maribora v Cetinje, Ivan Fašun iz Celja v Grobelno, Ivanka Grims z Jesenic na Gorenjskem v Radovljico, Janko Schrey is Ljubljane na Jesenice, Vida Kušarjeva iz Ljubljane v Beltince, Francka liombačeva od Sv. Jurija ob j. ž. v Celje, Frida Iiuttmanova iz Maribora v Ljubljano, Ivana Paterneljeva iz Kranja v Javornik, Mara Kovačičeva iz Maribora v Novo mesto, Alojzija Krišejeva iz Maribora v Gornjo Radgono, Marica Kališnikova iz Piuja v Veliko Nedeljo, Angela Fazzinijeva iz Slovenjega gradca v Celje, Marija Debeljakova iz Ribnice na Dolenjskem v Sodražico, Magda Ločnikova iz Tržiča v Ljubljano, Kristjan Jeglič iz Maribora v Tržič, Vekoslava Božičeva iz Selnice ob Dravi v Ljubljano, Marija Klatzerjeva iz Kočevja v Gradec pri Črnomlju, Ivanka Kosičkova iz Maribora v Muto, Ana Kopčeva iz Hrastnika v Rečico na Paki, Olga Zupančičeva is Novega mesta v Stražo, Ema Burdianova iz Celja v Slovensko Bistrico, Darica Podgomikova iz Male Nedelje v Ivanjltovce, Ivana Paterneljeva z Javornika v Škofjo Loko, Marija Korbarjeva iz Kamnika v Ljubljano, Justina Blinčeva iz Novega mesta v Metliko.
—	Delitev zemljo v južni Srbiji agrarnim interesentom. Na podlagi razpisa ministra za državno agrarno reformo z dne 26. novembra 1924, št. 45.120, se vsi interesenti obveščrjo, da se toliko časa ne izseljujejo v južno Srbijo k poedinim agrarnim ustanovam, dokler od teh oblasti ne bodo pozvani. Izselitev v te kraje naše države bi sedaj povzročila interesentom samo nepotrebne stroške, ker je delitev zemlje za krajšo dobo ustavljena.
—	Za zgradbo uradniških stanovanj v Južni Srbiji. Kralj Aleksander je te dni ministru za javne zgradbe izrazil željo, da posveti posebno pozornost zgradbi uradniških stanovanj v Južni Srbiji. Minister je nato govoril s finančnim ministrom, ki je obljubil, da sprejme v državni proračun vsako leto neki znesek za zgradbo uradniških stanovanj v Južni Srbiji.
—	Pristanišče Ploča. Belgrajsko in sarajevsko železniško ravnateljstvo sta poslali v Pločo skupno komisijo, da prouči tamkajšnje terenske razmere zaradi zgradbe nove moderne luke. Po mnenju komisije bi bilo treba za pristaniške zgradbe 100 milijonov dinarjev.
—	Beg 14 letnega dekleta. Te dni jo
policija v Mariboru na kolodvoru ustavila 14 letno deklico, ki je, oblečena kot fant, potovala v družbi nekega moškega in žensko. Deklica jo ušla staršem v Zagrebu, kamorfjo je policija vrnila. Njena spremljevalca sta policiji ušla. Domnevajo, da sta bila zvodnika. Dekle noče dati nikakih pojasnil.
—	Aretacija dvakratnega morilca. V Zagrebu so aretirali 29 letnega Josipa Hercega, doma iz Karlovca, ki je bil meseca novembra lanskega leta v Vidmu pri Krškem umoril in oropal posostnika Verdelj in njegovo ženo. Herceg se je bil vdlnjal pri Verdeljn pod napačnim imenom kot raznašalcc mleka. Potem je pregovoril Verdelja, da je vzel večji znesek iz hranilnice; naslednjo noč je s sekiro ubil oba Verdelja ln uropal denar. Prišla ie tudi Hercogova žena la odnesla is
hiSs obleke ln drugih stvari. Tudi ženo so že zaprli. Herceg je umor priznal ln povedal, da je trupli umorjenih gospodarjev pokopal na dvorišča. Orožniki so trupli na označenem mesta dejansko našli.
—	Krvavo maščevanje za nezvestobo. V vasi Vrevco pri Smederevu sta si bila dobra kmetski sin Dragutin Pantolič in Lepotsava Radojčič. Dragutin je pa moral še v vojake in Leposava mu je prisegla, da mu ostane zvesta. Pa je prisego kmalu prelomila tu ko se je te dni Dragutin vruil domov, je zvedel o nevesti lepo reči. Razburjen ja hitel do nje ln ji očital nezvestobo. Leposava se mu je pa le smejala. Dragutin seže tedaj v žep po ročno granato, jo zažge in položi k nogam. V tem pa trdo drži Leposavo, da ne more ubežati. Čez nekaj hipov se je granata raz-počila in Dragutina ubila na mesta, Leposavo so pa umirajočo odnesli v bolnišnico, kjer je uasledni dan umrla.
—	Zločinec skočil z drvečega vlaka. Te dni so odpravili na 14 let obsojenega roparja Lazarja Cošiča lz Broda v Mitrovico. Čošlo je med vožnjo skočil slcosi okno z vlaka ia ušel
fz Primorske.
p Smrtna kosa. Umrla je v Trata ga.
Ivana Dekleva, stara 65 let.
p Ponarejeni lSSlirski bankovcL V Trsta krožijo v prometu precej dobro ponarejeni lOOlirski bankovci Na poljsko banke (modri).
p Področje češkoslovaškega konzulata v Trstu obsega poleg Julijske Krajine, Benečije in Zadra tudi Kvarnersko pokrajino z Reko
P Divjanje rasizma. Dočim se je drugi
val fašizma v starih pokrajinah Italije že več ali manj polegel, se je pa rasizem v Julijski Krajini šele prav razgrel. Kakor r prvih časih »pohoda na Rim« si v imena fašizma prilašča polno oblast nad sodžav-Ijani vsak sadistično nadahnjoni birič in razna soarga ne glede na narodnost. Nedolžno ljudi vlačijo v zapore, kjer jih pretepajo, nato pa izpuščajo (Tolmin, Črniee, Marezige), stikajo po hišah, kot »tajna« zasledujejo slovenska društva, ki že leta in let obstojajo zakonito in odgovarjajo vsem predpisom oblasti; fašistovski mladiči zopet rogovilijo z orožjem po tržaški okolici, zahtevajo od ljudi legitimacije ter sploh šikanirajo in terorizirajo vsakogar, ki jim ni po volji. Ljudje so sicer potrpežljivi, a predolgo to vendar ne moro trpeti.
Iz štajerske.
s Umrl je v pondeljek zvečer po dolgi mučni bolezni g. nadučitelj Karel Vizjakv Celju v javni bolnišnici. Pogreb obče priljubljenega pokojnika se bo vršil v četrtek popoldne ob 3. uri iz celjske javne bolnišnice. N. v m. p.!
lj K občnemu zboru gremija trgovcev.
Gremij ljubljanskih trgovcev je imel v ponedeljek zvečer občni zbor. Žerjavovci so se, kakor čujemo, na ta zbor pripravljali, da bi strmoglavili dosedanjega predsednika gremija g. Fr. Stupico in na njegovo mesto posadili g. Šterka. To se jim je pa popolnoma ponesrečilo in je bil izvoljen dosedanji odbor. >Jutroc ie pokazalo raditega svojo prikrito jezico, da je očitalo g. Jelačlnu, da se je v svojem »daljšem politično tendencioznem govoru obregnil tudi ob ministra Žerjava, kakor da bi bil g. Žerjav sokriv pomanjkanja soli!« > Jutro« opravičuje dr. Žerjava s trditvijo, da dr. Žerjav ni član monopolne uprave. Spričo splošnih, opravičenih pritožb trgovcev zoper državno gospodarstvo PP režima, ki iim je dal duška v popolnoma objektivnem in stvarnem poročilu g. Jelačin, je i Jutro« prav v zadregi in je njegov zagovor prav za nič. Nismo še čitali, da bi bi! dr. Žerjav svoje upravno mesto pri monopolni upravi odložil; dokler pa je član vlade, njegovo mesto pri upravi monopola samo počiva in ni od nobenega drugega zasedeno. Dejstvo pa je, da je Slovenija brez soli in sol, ki je po clrezanju slovenskih gospodarskih krogov brez vsakega sodelovanja dr. Žerjava, dasl je bil za to naprošen, obljubljena, je morska (zrnata sol). Uprava monopola, katere član je g. dr. Žerjav, je na glasu vsled svojega sla
PRAV® PRISTNO
fiMMJG-niii
bega gospodarstva, In ml fujemo, da za Slo-veiiijo ni že od meseca maja 1 (J_4 naročila več soli, ker nima — denarja. Na Štajerskem so tudi ponekod sadili tobak, ki ga pa monopolna uprava sedaj ni odkupila ker nima — denarja. Sadilci tobaka so pa v veliki zadregi. Tu se Jasno vidi, koliko je vreden »gospodarski programe, ki ga v volivni borbi ponuja kot lima-nice samostojna demokratska stranka. Njena kandidata gg. Mohorič in Zebal, ki prodajata na shodih »gospodarski program«, sta tudi molčala ko riba, ko je g. Jelačin čisto stvarno in objektivno razložil, kako se Slovenija gospodarsko zanemarja in kakšne uspehe da je imel pri svojih intervencijah pri g. dr. Žerjavu.
lj Pogreb t g. Fr. Jcločnika je bil včeraj popoldne ob 4 izpred mrtvašnice splošno bolnico. Pogreba se je udeležila ogromna mno-iiea ljubljanskega prebivalstva, med drugimi številna društvena zastopstva. Združena pevska zbora »Glasbena Matica« in »Ljubljana« sta pod vodstvom dr. Franca Kimovca zapela žalostinki »Vigred se povrne« in »Blagor mu«.
lj Razglas. Mestna občina ljubljanska namerava razširiti obrat mestno elektrarne na tako kapaciteto, da ji bo mogoče oddajati tok neomejeno vsein prebivalcem v mestu in okolici. Radi ugotovitve konzuma se vabijo interesenti, ki hočejo svoj dosedanji priključek povečati aH se na novo priključiti, da najkasneje (najdalje v roku do 3. febr. 1925) Izpolnijo formular, ki jim je na razpolago pri ravnateljstvu mestno elektrarne v Mestnem domu. Ta formular naj izpolnijo tndl oni, ki so sicer že vložili prošnjo za priključek, pa še niso dobili odgovora. Industrijske obrate so bo v na.ikrajšem času obvestilo, pod katerml pogoji bi se jim dobavljal električni tok. — V Ljubljani, dne SL januarja 1925. — Predsednik gerontskega sveta: dr. Dinko Puc, L r.
lj Umrli so v Ljubljani: Milena Samsa, hči pripravnika finančne kontrole, dve leti in poL — Marija Zabjek, služkinja, 45 let. — Josip Jančar, rudar, 31 let. — Ivan Foršek, delavčev sin, eno leto.
lj Zakleta hiša. Toliko nesreč ln tatvin kot se je zgodilo na Marijinem trgu št. 1 ni doživela v Ljubljani so nobena druga hiša. Od 2. oktobra 1. 1919 pa do 19. t. m. je bil r tej hiši 1 velik požar, 3 velike tavine, ne-šteto razburljivih pretepov — petelinjih bojev — ena smrtua nesreča, več ranjenih itd. Vendar pa jo krona vseh nesreč v tej zakleti hiši zadnji vlom, ki se jo izvršil v noči od 19. t. m. Nepoznan tat se je splazil v I. nadstropje, kjer ima hišna lastnica in trgovka Ivana Šmalcova skladišče kož. Kljub temu, da stoji na Marijinem trga stražnik, se je tatu posrečilo neopažono odnesti več dihur-jevlh kož, 40 lisičjih in 15 od kunic. Vrednost ukradenih kož se ceni na Din 32.000. O tatu kakor doslej še o nobenem, ki je obiskal to hišo, ni ne duha no sluha.
lj Pogreša se od torka dne 20. januarja 13 letni deček Oskar S c h i 11 e r. Ima modro mornarsko obleko z dolgimi hlačami, rjavo suknjo in športno kar. čepico. Kdor bi o njem kaj vedel, se prosi, naj sporoči staršem, Frančiškanska ulica 2, 4. nadstropje, desne stopnice.
Prosvetna zveza.
IV. Prosvetni večer je posvečen našemu Prekmurju. Malokatereinu je bilo dano, da bi si ogledal lepe prekmurske kraje, ravnine, mesta, trge in vasi. Zato ne zamudite lepe prilike, katero nudi Prosvetna zveza s tem večerom. Najboljši poznavatelj Prekmurja, vse-učiliSki prof. dr. Mat. Slavič bo ob lepih ski-optičnih 6likah predaval o našem najmlajšem delu Slovenije. Slišali bomo tudi krasne prek-
murske narodne pesmice, katere poje pevsko društvo »Ljubljana«. Prepričani smo, da bo ta večer vžgal v naših srcih ljubezen do prekmurskih Slovencev, za katere se prav ob tem času bije politična borba. Obilna udeležba naj pokaže, da je Prekmurje nedeljivi del Slovenije, da je to naša zemlja.
Za IV. prosvetni večer, ki se vrSi v petek dne 23. januarja ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu, bo dobe vstopnice za rezervirane sedeže v pisarni Prosvetne zveze na Miklošičevi cesti 7 od danes naprej v predprodaji. Cena 5 Din.
Orlovski vestnik.
Orel v Doba priredi v nedeljo 25. jan. ob 3 pop. svojo 3. akademijo s prav lepim sporedom. Sodelujeta domač pevski in tam-buraški zbor. Vsi prijatelji mladine od blizu in daleč uljudno vabljeni!
PRISPEVAJTE ZA
PRISPEVKE SPREJEMA TAJNIŠTVO SLS LJUBLJANA (JUGOSLOV. TISKARNA)
pr Filharmonifna družba v Ljubljani priredi v pondeljek dne 26. t m. svoj II. abon-ma-koncert v letošnji sezoni. Kakor že javlje-no, sodeluje na tem koncertu znani Miranov-Zepičev komorni kvartet iz Zagreba, katerega smatrajo tamošnji krogi za enega najresnej-ših gojiteljev komorne glasbe. Kot prvo točko svojega sporeda si Je izbral godalni kvartet Belgijca Josipa Jongena. Jongen je danes ravnatelj konservatorija v Liegu in velja med romanskimi skladatelji kot mojster glasbene forme. Njegova muzikalna pot je silno sigurna, glasba sama pa sočna in polna vedrega romanskega duha. Prekrasne so njegove strukture, živ iu bujen je njegov ritem, motivi pa izredno duhoviti ter se odlikujejo po sijajni instrumentaciji. Njegova dela na poslušalca izredno močno delujejo. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
pr Claire Trost-Fiedler, po svojih jugoslovanskih koncertih že dobra koncertna znanka, je imela te dni na Dunaju svoj lastni klavirski koncert. Glasom dunajskih listov je dosegla sijajen uspeh z njeno tehnično dovršeno igro in finim muzikalnim prednašanjem. Umetnica je za lepi spored žela veliko in toplo priznanje, za katero se je rada zahvalila z nekaterimi dodatnimi točkami.
pr Nakup slik. Mestna občina ljubljanska je iz poslednje umetniške razstave kupila sledečo umetnine: 1. Rihard Jakopič: »Pri juži-ni«, oljnata slika, 2. Bulovčeva: »Glava«, kip iz mavca, 3. Matija Jama: »Pogled čez Savo na Belgrad«, oljnata slika, 4. Ferdinand Vesel: »Jestvine« (tihožitje), oljnata slika. — Umetnine bo občina stavila na razpolago »Narodni galeriji« za njeno javno umetniško zbirko.
pr Slovenska literatura ▼ poljščini. Najstarejši poljski list »Gazeta Warszawska« že nekaj časa posveča veliko pažnjo slovanskm kulturnim vprašanjem. Te dni je prinesel poljske prevode slovenskih avtorjev. Prevedenih je nekaj pesmi Vodnika, Jenka in Gregorčiča. List javlja, da bo prinesel tudi prevode srbskih, hrvatskih, čeških, ruskih ln bolgarskih pesmi.
pr Nova revija. V Ljubljani se snuje kul-turno-kritična revija, ki bo z nepristranskim ocenjevanjem vseh naših umetniških pojavov skušala dvigniti nivo naše kritike in splošnega razumevanja umetnostnih pojavov. V naši dobi, ki je v tem oziru polna zmot in zablod, bo tako kritično glasilo lahko mnogo koristilo.
pr Smatar. Spisal R. Badjura. Izdala in založila: Ig. Kleinmayr 6 Fed. Baraberg. Smučarje, ki jim je sicer letošnja zima tako nenaklonjena, bo gotovo zelo razveselila ta nova strokovna knjiga, ki bo nudila tako začetniku, kakor tudi izvežbanejiim smučarjem vso potrebno teorijo te lep« panoge zimskega športa. Smuška tehnika, tako osnovne vaje, kakor tudi umetno drsanje, so obdelane jako skrbno in metodično, tako da bo vsak, ki ima veselje do smučanja in želi tudi pozimi uživati lepoto naSih planin, našel tudi sam brez učitelja dovolj teoretične podlage za smuški šport. Natančno so obdelana tudi poglavja o smučarjevi opravi in opremi, katerim mora vsakdo, ki hoče s smučmi v planine, posvetiti vso pažnjo, saj nam statistika nezgod pri turi-stiki kaže, da sta zahtevali v gorah največ žrtev nezadostna oprema in oprava turistov. Zainmivo je, da je smučarstvo bilo znano med Slovenci že najmanj pred 400 leti, ker nam Valvasor v svoji «Ehre des Herzogtums Krain« precej na Široko pripoveduje, kako spretno znajo krmariti s smučmi Bločani in da ni kaj sličnega videti nikjer na Kranjskem in tudi ne pri drugih narodih razen pri Lapcih in Fincih. Da je pa smučarstvo zrastlo na slovenskih tleh, nam pa dokazuje tudi bogata domača slovenska terminologija, katero jc pisatelj nabral predvsem pri naših bloških krmarjih. To je tudi druga vrednost te knjige, da se ne poslužuje nikakih skovank, temveč je vse izrazoslovje pristno slovensko od opreme in različnih vrst snega do izrazov smuške tehnike. Slovensko izrazoslovje in lep jezik, v katerem je knjiga spisana dajejo knjigi tem večjo vrednost. Knjiga je lepo opremljena (ima 6 pokrajinskih fotografij in 55 tehničnih slik), tisk je jako pregleden, oblika žepna. Cena 30 Din zato res ni velika. Da bo mogla knjiga lepo služiti vsem jugoslovanskim smučarjem, ji je pridejan tudi srbohrvatski tolmač. — Kdoj dobimo tako lepo strokovno knjigo o turistiki? Potreba bi bila!
Narodno gledališče v LJufeljm
DRAMA: Začetek ob 8. uri zvečer.
Četrtek, 22. jan.: Ob 3. uri popoldne »Hamlet«. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven.
Pelek, 23. jan.: »Siričkov sen«. Premijera. Izv. Sobota, 24. jan.: »Magda«. Red C. Nedelja, 25. jan.: Ob 15. uri popoldne: »Zon», dan, noč«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Pondeljek, 26. jan.: »Cyrano de Bergerac«. D.
CWERA: Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Četrtek, 22. jan.: »Strupeni pajek« in drugi
plesi. Red E. Petek, 23. jan.: Zaprto (generalna vaja). Sobota, 24. jan.: »Don Juan«. Premijera. Izv. Nedelja, 25. jan.: Ob 3. uri popoldne: >Stru-V peni pajek« in drugi plesi. Znižane cene. Izven.
Pondeljek, 26. jan.: Zaprto.
Dijaška predstava v drami, V četrtek popoldne ob treh se vprizori v drami Shakes-pearjev «Hamlet« kot popoldanska dijaška predstava pri znižanih ccnah. Na to predstavo opozarjamo v prvi vrsti naše dijaštvo, udeleži se je pa lahko tudi drugo občinstvo.
Turistika in šport.
Bled — drsališče na jezero. Višina 510 m nad morjem. Jezero popolnoma zamrznjeno. Led stekleno gladek, kakor ga na tem Jezeru še ni pomnti. Športniki-drsalci najdejo poln užitek. Podnebje: jasno. Veter: sever. Temperatura: 0.5. Barometer: 770 stop.
Drsalne tekme. Preteklo nedeljo so se vršile na športnem prostoru SK Ilirijo v Ljubljani zanimive tekmo v umetnem drsanju: Tekma za prehodno darilo dr. G. Fuchsa, damska tekma za prehodnov darilo SK Ilirije in tekma Juniorjev. Prireditve tso našle med športno publiko mnogo odziva ln ruzu-mevanja. Udeležba tekmecev je bila v skupini dam in juniorjev manjša, kot se je pričakovalo, vkljub temu pa se je tekmovanje zavleklo preko opoldanske ure. Ledena ploskev je bila vsled pičlega mraza somter-tja slabša, na čemur je trpelo izvajaujo marsikatere vaje, predvsem pa prostega drsanja, najzanimovojšo točke programa. Glavna tekma, tekma za prehodno darilo dr. O. Fuchsa, je potekla sledeče: V obveznih likih je dosegel jasno vodstvo inž. S. Bloudek, ki je bil v izvajanju slgurnejši in temeljitejSl od ostalih. Največje težkoče so povzročala 7. in 8. vaja (vijuga nazaj — zanka) ter 9. In 10. vaja (dvojna trojka — vijuga — dvojna trojka). V splošnem je v izvajunju likov manjkalo efektnega zamaha, pomanjkljivo je bilo pogosto tudi kritje trikrat ponavlja-nih figur in njihova os. V prostem drsanja je inž. Bloudek obdržal slejkoprej vodstvo, grupaeija preostalih konkurentov pa se je nekoliko spremenila, ker dopušča prosto drsanje individualnim sposobnostim posameznika poiHilnoma prost razmah. Izid tekme se je glasil: 1. inž. Boludek (mestna številka 5), 2. V. Vodišek (1-1), 3. P. Schwab (15), 4. I. Kavšek (IG). — V damski tekmi je razsodišče soglasno priznalo I. mesto ge. Ani Sorgo z mestno štev. 5, II. mesto pdč. Hildi Urbančič (10), 3. mesto gdč. Alrniri Sirca (15). Ga. Sorgo je izvajala like precizno hi sigurno ter nsra-jala v enaki meri kot lani. Prehodni pokal SK Ilirije postane s tem, da jo dosegla prvo mesto dve leti zapored, njena definitivna last. Gdč. Urbančič se ji je letos zelo približala; ako bo tuJi v prihodnje posvetila potrebno pažnjo osnovnim likom, posobno lokom, bo imela prihodnje leto izglede za prvo mesto. V prostem drsanju je bila že letos ge. Sorgo enakovredna. Gdč. Širca za enkrat še precej zaostaja za to dvojico. — V juni-orski tekmi je bil izid nastopni: 1. S. Kor-delie (7), 2. prof. Golob (8), 3. Ot. Frnnko (15), 4. Boncelj )20). Izvajanje likov je bilo tu negotovo, mnogokrat površno, iz česar bi se dalo sklepati na nezadosten trening. Naj-reelnej.še znanje utegne imeti za enkrat prof. Golob, ki pa nekaterih vaj ni obvladal in moral vsled tega prepustiti prvo mesto ara-bleijoznejšemu Kordeliču. Frnnko je talentiran novinec, ki obeta za prihodnjost najboljše, Boncelj nekoliko zaostaja. — Razen Schwuba, ki jo član SK Celja, pripadajo vsi tekmovalci SK Iliriji.
Ivan Bal oh:
življenjs izguliljsna dušo.
Tragična slika.
(Konec.)
Tujec Je hitro šel navkreber k podružnici in se vsedel na kamenito klop pod cerkveno lopo. Kolikokrat je prestopil ta prag in tu storil prvo tatvino in potem? Sledila je dolga vrsta, greh za grehom, vedno večji. In sedaj? Ali bi to storil dobrotniku, ga oropal in morda še več? — Ne tega še nisem storil nikoli in tudi sedaj ne bom.
Kakor hočeš, prilika ti je dana, sicer Imaš le še eno sredstvo za rešitev — svoj samokres. —
Tedaj je prišel mimo sinko cerkovnikov. Tujec je dal hitro gori na vrat kolar.
>Kam greš?«
»Doli v vas v trgovino.«
»Pojdi h gospodu, pa reci, naj pride|o previdet sem gori bolnega gospoda, ki je na potu čez hribe.«
»Bom. Saj je jutri tukaj sv. maša in gospod lahko čez noč ostanejo pri nas, ker pridejo romarji na božjo pot.«
Tujec je bil zadovoljen, ali nekaj mu jo reklo: Vse si že storil v življenju, samo tega še nikoli.
Naj bo, saj je zadnjikrat, ker mi je rekla mati:
Lojz vrni se!
Dobra ie bila tista ura čakanja. Mimo je šlo vse življenje, vse trpljenje, vse — ln zdaj se mu zdi, da stoji na vrhu Kalvarije.
In zopet mu je djal glas: Ne, tega ne stori! Tega ni storil še noben človek, pa je dobil odgovor: To je vse eno. Kar si sklenil, drži.
Bom!
Na trdni, kamnati klopi je zadremal, pa se zopet zbudil. Tedaj pogleda doli v dolino in zagleda luč. Mislil je, da gre kak delavec domu. Pa se je zmotil.
Ko je župnik zvedel, da mora iti, se je težko odločil. Ampak, ker je bilo nujno in bolnik celo gospod, je djal dečkotu: pozvoni, vzemi luč, bova šla.
Počasi sta šla. Župnik je bil utrujen in pot slaba.
Zvonček se je bližal podružnici in slišal ga je tujec. Prestrašil se je in djal: Oh, tega pa nisem mislil, da bo tako. Saj sem mislil, da bo prišel gospod sam. Kaj pa sedaj? Kaj hočem storiti?
Zvonček je pel vedno bližje in vsak glav njegov mu je padal kot najtežji kamen od strežnika do danes na njegovo srce.
Župnik je prišel utrujen do vrha in zagledal pod lopo tujca, ki je bil zjutraj pri njem. Sprva se ga je ustrašil, ko pa je zagledal kolar, se je potolažil z mislijo: morda je tujec, popotnik, turist, ki mu je poslalo slabo.
Tujec je sam začel: »Prosim, gospod, naj gre dečko domu, bova sama opravila. Spravite burzo1 na oltar, potem pa malo počakajte, da Vas pokličem.«
• Bnrzn je duhovska torbica za popotnico in sv. olje.
Deček je šel, župnik pa v cerkev, pa zopet prišel nazaj z vprašanjem: »Kako vam je. Ali vam je boljše? Ali ste duhovnik in kje?«
»Sem in nisem — bom vse povedal, samo potrpite par minut.«
Župnik je molče odšel v cerkev.. Ti trenotki so bili za oba — neznosni.
Čez nekaj časa pravi tujec: »Prosim, pridite!«
Župnik je prišel in djal: »Pojdiva raje v cerkev!«
»Ne, nisem vreden.«
In vsedla sta se na kamenito klop drug poleg drugega — in začela se je dolga povest. Govorila sta na glas.
Nihče jih ni slišal.
Nihče? Ne! —
In ko je bil konec dolge žalne zgodovine življenja, so bile rosne štiri solzne oči. Solz ni nihče videl. Nihče? Ne! —
Župnik je dal tujcu vse kar je imel pri sebi drobiža in tujca povabil, naj pride na večerjo k cerkovniku in če hoče tudi prenočišče, ker je že noč.
»Ne vem, čo pridem. Ampak eno prošnjo imam in to zadnjo do vas. Prosim, vrnite po kakem človeku ta havelok in kolar g. kaplanu vašemu sosedu in povrnite stroške ki sem jih danes napravil v gostilni poleg župnišča.c
«Bom.<
>Pustite še nekaj časa cerkev odprto.«
>Tudi to bom.«
Tujec je stisnil roko župniku in jo po-ljubiL
l
Ločila sta se.
Tujec je ostal na klopi, župnik je prižgal večno luč in odšel skozi zakristijo. — Tujec je slišal odhajajoče korake, stopil v cerkev in pokleknil pred oltar.
Skozi okno je prisijal lunin žarek in zablestele so zvezde na nebu.
Večna luč je nemirno brlela in videla, kako so pod njo nekomu tekle po obrazu debele solze. Tih molk je bil v cerkvici.
Tujec je poljubil oltarni prt in odšel.
Župnik je čakal, a lujca ni bilo. Naročil je cerkovniku, naj gre zvonit k sv. Florjanu in če ni nikogar v cerkvi, naj jo zapre.
Nikogar ni bilo.
Po dolgih urah so se župniku zaprle oči, a ustna so mu šepetala, da je rešil eno dušo. Drugi dan je zanj opravil sv. daritev.
Tujec je zapustil cerkev, a pod tistim cerkvenim vhodom se je še enkrat obrnil doli proti pokopališču, katerega je tako lepo obsevala mesečna luč in djal na glas:
Mati! Tvoja prošnja je uslišana. Tvoj sin se je vrnil.---
Šel je naglo čez hrib in vrgel samokres v potok.
•
Čez nekaj let je umrl v zavodu človek, ki je tam služil za hlapca. Živel je v hiši miru in molitve v zadovoljnost svojega predstojnika, ker je bil priden in nolčeč. Bila je tista .nemirna duša, ki je na svetu zastonj iskala miru, po smrti pa se srečna vrnila k — materi!
€i ©sp o darstvo.
Iz italijanskega gospodarstva.
V	drugi polovici lanskega leta je začela lira izkazovati sumljivo tendenco k padanju. Medtem ko jo dolar v Milanu notiral v prvi polovici leta 1924. povprečno 22.95 lir, je znašal njegov tečaj koncem leta 23.02 lir. To padanje lire je zavzelo v tekočem letu še vetje dimenzije.
V	italijanskih gospodarskih razmerah, ki navzlic trditvam oficijelnih listov niso tako rožnato, ni toliko iskati razlogov za to padanje lire. Za to ni dobiti prav vidnih gospodarskih razlogov, pač pa so tu v pretežni meri odločevali psihološki razlogi, ki so bili n. pr. za francoski frank usodni, luteresantno je zabeležiti, da se je padec lire začel predvsem v inozemstvu in da odočujejo pri presojanju italijanskih gospodarskih razmer v inozemstvu ne toliko gospodarski premisleki, kolikor ocenjevanje notranje-političnih težkoč. Odkar so se zamajali temelji italijanskega fašizma, gre pot lire navzdol.
Ko je prišel fašizem na vlado, je nameraval liro stabilizirati na višini, ki bi odgovarjala oni francoskega franka. It lijanski nacionalni ponos je zahteval to. In res je že skoro prišlo do tega, toda ne tako, kakor so si zamislili Italijani, namreč da bi kurz lire dvignili do višine francoskega franka, ampak mednarodna špekulacija s francoskim frankom je dosegla izredno nizek tečaj francoskega franka, <la je padel pod vrednost lire. Toda tega veselja Italijanov je bilo kmalu konec. S pomočjo posojila Morgana v znesku 100 milijonov dolarjev se je posrečila »Bamjue de France« stabilizacija na nivoju, ki je znatno višji od onega italijanske lire; lira pa je začela nazadovati, kar vedno bolj vznemirja vladne kroge. Jasno je tudi, dokler se ne razčisti politični položaj v Italiji, da ne more biti govora o stabilnosti italijanske lire, kar jasno dokazuje drugo polletje 1924. Zaenkrat pa so izgledi, da bi se politični položaj v Italiji razčistil tako, da bo inozemstvo imelo večje zaupanje do italijanske lire, kar bi se zrcalilo v njenem tečaju, minimalni. Zato je tudi prerokovanje fašistov o zopetnem izboljšanju tečaja lire brez realne podlage.
To nazadovanje lire pa prihaja brš ob času, ko so cene na svetovnem trgu v porastu. Skozi celo leto 1924 so izkazovale cene na svetovnem trgu znatno tendenco k porastu. Ve-letrgovinski indeks, ki je znašal meseca januarja lani 543 (predvojne cene vzete za 100), ee je povzpel v mesecu decembru 1924 na G00, torej v teku enega leta za 57 točk, kar dokazuje. da se je nivo cen na eni strani radi padca lire, na drugi strani pa v zvezi s porastom cen na svetovnem trgu d\ignil v toliko meri, da so življenski stroški delavstva se znatno povečali (rastoča draginja) in da se s tem ne znižujejo produkcijski stroški.
Zaposlenost industrije ni slaba. Brezposelnost se manjša. Lani oktobra je bilo brezposelnih 115.000 delavcev, meseca oktobra 1923 pa 180.000 delavcev. Tudi bilanca zunanje tr-
V r n I se ter pridi domov. . Kliče te Tvoja MAMICA.
Mlad ORGANIST
fodličnjak), dober organizator, išče službe za takoj ali kasneje. Prednost imajo službe s postranskimi zaslužki. Naslov v upravi pod št. 307.
govine izkazuje v letu 1924 znatno izboljšanje napram letu 1923. Deficit se zmanjšuje,
V letu 1924 je bilo v Italiji ustanovljenih 1630 novih delniških družb s kapitalom 904 milijonov lir; delniška glavnica se je zvišala pri 1175 tvrdkah za 5.1 milijarde lir. — Likvidiralo je 447 delniških družb s 492.6 milijona lir, fuzijoniralo se je 21 delniških družb s 93.2 milijona lir kapitala, reduciralo pa je svoj kapital 817 delniških družb in sicer za 571 milijonov lir.
• • •
g Dinar. Zadnji teden je bila tendenca dinarja padajoča. Vse tuje devize in valute so se na zagrebški in belgrajski borzi dvigale. Blaga ni bilo na razpolago, samo Narodna banka je krila vse potrebe. Zdi se, da je Narodna banka vzdržala in pričel se je zopet preobrat. Od torka na sredo so pričele vse tuje devize padati in padajo dalje. Dinar se je dvignil v Curihu od 8.40 na 8.55.
g Con® živine, telet in prašičev v Ljubljani dne 21. januarja 1925. Na sejem dne 21. t. m. so prignali 213 konj, 27 volov, 35 krav, 7 telet in 31 prašičkov za rejo, starih 6 do 8 tednov. Cene so bile sledeče: konji 5 do 15.000 Din, voli rtjeni za kg žive teže 10.50 do 11.25, voli za vprego 9—10, krave re-jene 7.75—8.25, krave klobasarice 5.50—6.50, teleta boljša 15.—16, teleta lažja 13.50—14, prašiči špeharji 16—17, prašiči peršutarji 13 do 14, prašiči zaklani po kakovosti 17—18, banaški špeharji 22 Din. Današnji živinski sejem je bil zelo slabo obiskan. Prigon živine je bil malenkosten, povpraševanje za blagom minimalno, tako da je bilo na današnjem sejmu precej prekupcev in gledalcev, male živine in nič kupcev. Zato so pa tudi cen° zopet nekoliko padle in ni upanja, da se pred spomladuo setvijo kaj popravijo. Kot za govedo ni pravih cen, tako tudi kupčija s teleti hira, najbolj pa so nazadovale cene prašičem, tako da vlada v tej kupčiji popolen zastoj. Ni upanja, da se cene zboljšajo. Za izvoz se ni nič nakupilo.
g Konkurza. O imovini firme Caleari in brat, le«na industrija v Skofji Loki, je razglašen konkurz. — O imovini Mihaela Zupana, trgovca in posestnika v Kosezah je proglašen konkurz.
g Podražitev pšenice. Nezaslišana podražitev pšenice doma in na svetovnih trgih je iznenadila zadrj3 tedne gospodarske kroge in še bolj konzumenta. Pietekle dneve notira domača pšenica fko postaja v Bački 4.45 do 4.50 Din. Moka pa vel a že 680 do 690 Din fko bački mlini in je izredno čvrsta.
Naš producent se rti dal pri zadnjem dvigu dinaija niti najmanj motiti. T sto malo ponudbe, kar jo je bilo, je izvirala izključno le od trgovcev, Ivi jih je zmedel skok dinarja. Vsled nastale negotovosti so izginili vsi kupci s trga. Toda brž, ko je dinar zopet oslabel, in je poleg tega nastopilo še povpraševanje iz češkoslovaške, je postala pšenica še čvrstej-ša kot poprej. Deloma je drag'nji kriva suha
zima, ki ne vpliva ugodno na setve. Slišijo ee pogoste pritožbe radi poljskih miši, ki napravijo veliko škode. Še bolj pa vpliva eilna podražitev pšenice na amerikanskih borzah, od katere so odvisni vsi evropski trgi, ker je večina pasivnih krajev v Evropi navezana deloma že sedaj, še bolj pa v najbližjih mesecih na amerikansko blago. Letos bo odločevala argentinska žetev a svojo dobro kvaliteto, ki bo lahko nadomestila severnoamerikansko Mo-nitola pšenico.
g Produkcija premoga r Sloveniji meseca novembra 1924. V mesccu novembru 1924 je bilo nakopauih v Sloveniji 168.926 ton premoga (črnega in rjavega ter lignita) napram 168.007 tonam v mesecu oktobru 1924. — V prvih 11 mesecih lani je znašala produkcija premoga 1,731.000 ton, medtem ko je bila v celem letu 1923. samo 1,697.000 ton. Produkcija leta 1924. je znatno večja od one v letu 1923. in od one v letu 1913., ki je dosegla 1,587.000 ton. — Povprečno šlevilo v novembru 1924 je znašalo 12.696, v oktobru 1924 pa 12.566. Dne 30. novembra 1924 je bilo v zalogi 42.359 ton premoga, kar pomeni naprim 31. oktobru 1923 povišanje za 4569 ton. — V novembru 1924 je znašal .'zvoz 11.763 ten napram 15.999 tonam v oktobru 1924. Sk- pno je dosegel izvoz v inozemstvo v prvih 11 mesecih 1923 133.016 ton. V celem letu 1923 se je izvozilo 84.971 ton. Prodaja v inozemstvo se je torej znatno izboljšala, kar kaže povečani izvoz, medtem ko je v tuzemstvu razmeroma slabše napredovala.
g Zvišanje delniške glavnice. Ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo tovarni klobukov >Sešir« d. d. v škof ji Loki povišanje delniške glavnice od 1,250.000 na 2,500.000 dinarjev. — Portland-cementna tovarna d. d. v Dovjem zvišuje delniško glavnico od 187.500 ua 3,000.000 dinarjev. Vpis traja od 15. jan. do 15. marca 1925.
g Carinski dohodki. V tretji desetini meseca decembra 1924 so znašali carinski dohodki 50,091.232 dinarjev napram 46,337.201 dinarju v istem razdobju leta 1923. Od 1. aprila 1924 pa do 31. decembra 1924 so znašali carinski dohodki 1,301,691.004 dinarjev, medtem ko so v istem razdobju 1923 dosegli 1.310,552.763 d/narjev.
g Morganova barka v Nemčiji. Iz Berlina poročajo, da jc Morgan za svoje finančne operacije v Nemčiji ustanovil lastno banko v Berlinu.
21. januarja 1925.
DENAR:
Zagreb. Italija 248.05-251.05 (2.5620 do 2.5920), London 290.325—293.325 (296.35 do 299.35), Newyork 60.05—61.05 (61.50-62.50), Pariz 3.225-3.275 (3.37-3.42), Praga 1.8210 do 1.8510 (1.8615-1.8915), Dunaj 0.0850 do 0.0871 (0.08775—0.08875), Curih 11.74—1184 (11.94-12.04).
Blaga polno in tendenca slaba, tako na borzi kakor po borzi.
Cnrih. Beigrad 8.55 (8.40), Pešta 0.0072 (0.00717), Berlin 1.2350 (1.2350), Italija 21.17 sbb*
(21.45), London 24.77 (24.79), Newyork 518.75 (518.70), Pariz 27.98 (28.05), Praga 15.00 (15.60), Dunaj 0.007295 (0.007815), Bukarešt 2.75 (2.70), Sofija 3.75 (8.75).
Dnnaj. Devize: Belgrad 1168, Rodanji 12.680 London 339.800, Milan 2889, Newyork 70.955, Pariz 8820, Varšava 18.600. Valute: dolarji 70.460, angleški funt 337.500, francoski frank 8800, lira 2860, dinar 1157, češkoslovaška krona 2112.
Praga. Devize: lira 188.62, Zagreb 56.25, Pariz 183.25, London 162.30, Newyork 83.90.
VREDNOSTNI PAPIRJI:
Ljubljana. 2 in pol odstoL drž. renta za vojno škodo 124 (denar), Celjska posojilnica d. d., Celje 210—212, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 226 (denar), Merkantilna banka, Kočevje 124—127, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 895—900, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 147 (blago), Trbovelj, pre-mogokopna družba, Ljubljana 410—415 (zaklj. 410), Združene papirnice Vevče 100 (denar), 4 in pol odstot. kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 89 (blago).
Zagreb. Hrv. eskomptna banka, Zagreb 109—111, Jugoslovenska banka, Zagreb 104 do 105, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 895 do 900, Slavenska banka, Zagreb 80—81, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 226, Dio-uičko društvo za eksploatacijo drva, Zagreb 60—65, Hit. slav. d. d. za industrijo sečera, Osjek 785-750, Gutman 710, Slavonija 58 do 59, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 415, Združene papirnice Vevče 100, 7 % drž. invest. posojilo 65—65.50, vojna odškodnina 124-125.
Dunaj. Živnostenska banka 890.000, Al-pino 415.500, Greinitz 140.000, Kranjska industrijska družba 770.000, Trboveljska družba 470.000, Hrvatska eskomptna banka 120.000, Leykam 165.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 66.200, Avstrijske tvornice za dušik 180.000, Gutmann 790.000, Mundus 910.000, Slavonija 75.000.
BLAGO.
Ljubljana. Les: trami, 3-3, 3-4, 4-5, merk. blago, fco nakl. post. (blago) 350; deske 25 mm monte, fco nakl. post. (blago) 575; hrastovi bouls od 40 cm naprej, fco nakl. post. 1160—1250; madrieri 75X225 mm, paral, na živ rob, ravne glave, fco Postojna ali Podbrdo 580 (denar); hrastov rezan les 42, 18—30 cm, 2.65 m dolž., fco Postojna trans. 1300 (denar); bukova drva 1 m dolž., jes. seč., fco nakl. postaja, 2 vag., 22—28 (zaklj. 23). — 2ito in poljski pridelki: Pšenica domača, foo Ljubljana 455 (denar); koruza, nova, def., umetno sušena, fco Ljubi j na (blago) 250; otrobi pšenični, srednje debeli, fco gorenjska postaja (blago) 215; otrobi pšenični, drobni, pap. vreče, fco Postojna trans, (blago) 225; Moka klajna, juta vreče, fco Postojna tranz. (blago) 275; ianeno seme, fco Ljubljana 650 (denar); krompir beli, fco Ormož (blago) 162.50. — Stročnice, sadje: Fižol rib-ničan, čiščen, b-n, fco Postojna tranz. 865 (denar).
Rabim 1. februarja perlektno
k mali obitelji v Zagreb. -Naslov: Mihela Carneiatii -Zagreb, Pierotijeva ulica 3.
(juifU pomočnica, išče vlVhj^ mesta, najraje pri kakem krojaču ali lini šivilji. • Naslov pove uprava »Slovenca« pod Stev, 359.
Pošten mladenič, abso'vent •rednje šole, prost vojaščine,
PROSI ZA SLUŽIJO
kjerkoli. - Naslov sc izve v upravi lista pod štev. 402.
VAGON BRINJA
PRODAM. - Dav. FRANČIČ, Ljubljana, Gosposka ulica 4.
•miEBKZm
Velika zaloga šivalnih potreb, čin, modricja nakita, svile, buržuna i. t. d. i. t. d. L t. d pri
Sil
m m. n. bess
Ljubljana, Mestni trg št. 13
Šivilje in krojači znaten p-pust! Se ocšilja dnevno po pošti!
Pcšteno in pridno
KMEČKO DEKLE
išče službe pri kaki boljši, krščanski družini; pomagala bi v kuhinji in sobah. Nastop takoj ali pozneje. Naslov v upravi pod šev. 401.
Sofca &
o meblovana, se odda 2 gospodičnama. - Rimska cesta št. 2/1.
NAPRODAJ JE lepa, lahka, enovprežna KOPIJA in polna prsna OPREMA. 389 —————— '
OMARA « predali iz	trdega lesa naprodaj za	250 Din. - Več: Vodovodna	cesta št. 179, I. nadstr.	386
se popoln, prenovirajo emaj-lirajo z ognjem, ponlklanje in shranijo preko zime v oskrbo »Tri!:una« F. B. L., Ljubljana, tovarna dvekoles in otroških vozičkov, Kar-lovska cesta št. 4. 8150
naprodaj
z drugim teleto:r\ nad C0T k* težka, v hotelu »KRAMAH« v Loga.cu.	406
Lep sadni VRT
z leseno hišo se preda za 7.000) Din. - Po!zvc se pri Petru ZAVRL, Podrečc 49 pri Medvodah.	393
Stružnica i
(Di-ehbanlts-leitspindcl), ameriška, 70,85 KO, za navadna dela kakor tudi za preci-no mehaniko, za nožni, elektr. event. motorni pogon, naprodaj. . KOS FRAN, Židovska nlica 5 — Ljubljana.
KX2ta
Pozor!
Kdor hoče p: t i PRAVO TURLK9 KAVO, naj Izvoli kavarno »JADRAN«, Turjaški trg 6.	405
®3aE2BEg@asSBBlHBB8iaaB
Proda se:
gostilniška KREDENCA, MIZE, knh. OMARA, OMARA za obleko, 2 POSTELJI in kuhirfska POSODA. - Poizve se pri Mariji DERMO-TA, Hrenova nlica it 24 L
Hiša s skladišči
v mestu na Štajerskem, pr!. pravna za trgovino z dežel pridelki, lesom ali za večje obrt, se takoj ugodno proda Naslov v upravi pod fit. 395
Prima trapist sir
nudi najceneje mlekarna ln sirarna ▼ LUKAiU, Slavonija.	369
z meš. blagom, na prometnem kraju na deželi, hrvatsko - štajerska meja, ne daleč od kolodvora, se de ugodno v najem. Pozn:je se lahko tudi prevzame zraven spadajočo gostilno. K dotič-ni trgovini spada tudi podružnica poleg sosednja cerkve, brez konkurence. Sprejemajo se samo priporočena pisma na IVAN MAJCEN, trgovec, Habinec, p. Vinica pri Varaždinu.	394
V

t
Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša iskreno-ljubljena soproga, mati in sestra, gospa
Zofija Smolič roj. Podkrajšek
v sredo dne 21. januarja ob 5. popoldne, po daljši, težki bolezni, previ-dena s sv. zakramenti za umirajoče, bogu*dano preminula.
Pogreb nepozabne rajnice bo v petek dce 23. januarja ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Komenskega ulica 14, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 21. januarja 1925.
Globoko žalujoče rodbine;
5MOLIC, PODKRAJŠEK, ALEXANDROVlTS.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
dvonsdstr. HIŠA v Ptuja
z manulakturno in špecer. trgovino. Obe trgovini ob-stojila nad 100 let in sta v polnem obratu. Vprašanja in ponudbe do 31. januarja 192S na ravnate'jstvo MESTNE HRANILNICE V PTUJU.
Gonilna jermena
v znani prvovrstni izdelavi nudi najceneje CARL BU-DISCHOVSKV & SOHNE, Wien, — Zastopstvo in zaloga za Slovenijo!
RUDOLF DERŽAJ —
Ljubljana, Slomškova nI. 1.
šamot
OPEKO in MOKO (čelko) priporoča
F. HOČEVAR Dunajska ce3ta 36, Ljubljana.
Zahvala.
Vsem, ki so nam povodom težke izgube predobrega, nepozabnega soproga, ateka, brata in svaka, gospoda
Antona Verbiča
izrazili svoje sočutje se najtopleje zahvaljujemo. Posebno pa se zahvaljujemo preč. gospodu župniku Doberšku ra tolažbo v najtežjih in najbridkejših zadnjih urah in globoko segajoč poslovilni nagrobni govor, preč. duhovščini za spremstvo. G. primariju dr. Holeva za požrtvovalno pomoč v težki bolezni. Gasilnemu društvu iz Sevnice, Loke, Rajhenburga in Radeč, pevskemu društvu iz Zidanega mosta za ginljive žalostinke, bratskemu društvu Sokol, zastopnikom trgovskega gremija in okrajnemu zastopu, vsem darovalcem krasnih vencev in Šopkov in sploh vsemu mnogoštevilnemu občinstvu iz Sevnice in drugod za častno spremstvo na njega zadnji poli izrekamo naj-iskrenejšo zahvalo in prisrčni Bog plačaj!
Sevnica, dne 21. januarja 1925.
žalujoči ostali.
izdaja konzorcij »Slovenca«,
Odgovorni urednik: Frane Kremžar v Ljubljani
Jugoslovanska tiskarn« v LiublianL