Letos so na Planini pri Kranju zgradili 7 stanovanjskih blokov z 257 stanovanji, prihodnje leto pa bodo zgradili 8 blokov in 354 stanovanj. Za to bo porabljenih skoraj 230 milijonov dinarjev. - Foto: F. Perdan " Leto XXX. Številka 94 TRIDESET LET 1947-197? Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj« Radovljica, Skorja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Sla veo — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE Z Kranj, petek, 9. 12. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. t»d januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija ' 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GOREK^IIO KRANJ Na Jezerskem se bo danes (petek) začel dvodnevni seminar za predsednike in sekretarje krajevnih konferenc SZDL iz kranjske občine. Na seminarju bodo razpravljali o pripravah na volitve in se seznanili tudi z uresničevanjem srednjeročnega razvoja gospodarstva v zveznem in republiškem merilu ter v občini. Poleg razprave o nekaterih zunanjepolitičnih dogodkih pa se bodo pogovorili o nekaterih organizacijskih nalogah v prihodnjem obdobju. A. 2. Stanovanjska gradnja peša TRZIC Danes, 9. decembra, ob 17. uri bo v dvorani paviljona NOB v Tržiču redna skupščina občinske organizacije Zveze združenj borcev NOV iz trži-•ke občine. Delegati devetih krajevnih združenj, ki imajo skupno 1125 članov, od katerih jih je skoraj polovica žensk, bodo poslušali poročilo predsednika občinskega odbora Andreja Peharca in razpravljali o preteklem delu, oblikovali smernice za prihodnje delo in izvolili nov občinski odbor ter njegove organe in delegate za republiški odbor Zveze združenj borcev NOV Slovenije. -jk Tržič — Tržičani so v srednjeročnem programu zapisali, da bodo do leta 1980 zgradili 342 družbenih stanovanj in 273 zasebnih. Vendar plan zanesljivo ne bo uresničen, saj je lani in tudi letos stanovanjska gradnja v družbenem in zasebnem sektorju opešala. Za letos so Tržičani planirali 71 novih družbenih stanovanj in 50 stanovanj v zasebni gradnji oziroma skupno 121 stanovanj. Zanesljivo pa je že, da se bodo v tržiški občini cilju le približa- X. zbor gorenjskih aktivistov bo v Kranju KRANJ - V torek, 6. decembra, dopoldne se je na prvi seji sestal pripravljalni odbor za organizacijo X. zbora gorenjskih aktivistov. V pripravljalnem odboru bo za pripravo jubilejnega zbora gorenjskih aktivistov delovalo enajst komisij. Vse komisije morajo pripraviti podrobne programe do 20. decembra letos. Jubilejni zbor gorenjskih aktivistov pa bo 11. junija prihodnje leto na prostoru Gorenjskega sejma v Kranju. Predsednik pripravljalnega odbora za izvedbo zbora aktivistov je Slavko Mal-gaj, predsednik občinske konference SZDL, podpredsednik pa je Janko Urbane. A. 2. Teden mladine v Kranju Mladi bodo pokazali, kako delajo in živijo Kranj — V ponedeljek se bo v Kranju začel Teden mladine, ki ga pripravljajo osnovne organizacije in občinska konferenca mladine. V enem tednu se bo zvrstilo več najrazličnejših prireditev, ki naj bi prikazale bogato dejavnost Zveze socialistične mladine v Kranju, obenem pa naj bi ta akcija predstavljala spodbudo za nadaljnje delo tako osnovnih organizacij kot občinske konference. V ponedeljek, 12. decembra, bodo odprli pionirsko likovno razstavo, likovno razstavo izdelkov učencev srednjih šol in razstavo del mladih ustvarjalcev iz delovnih organizacij. Prav tako bodo v ponedeljek odprli tudi razstavo del mladih fotoamaterjev. Učenci osnovnih in srednjih šol pa si bodo ogledali tudi življenje in delo v garniziji Stane Žagar v Kranju. V torek, 13. decembra, pripravljajo okroglo mizo o mladinskih klubih in mladinskem domu v Kranju, predstavo v Prešernovem gledališču in pogovor z umetniki, predavanje o odpravi na Himalajo in obisk v garniziji Stane Žagar v Kranju. Naslednji dan bodo dopoldne in popoldne razna športna tekmovanja, popoldne pa bo okrogla miza o gospodarski problematiki in razvoju samoupravnih odnosov v delovnih organizacijah v kranjski občini. Tega dne bo za mlade organizirana tudi posebna filmska predstava in sicer si bodo ogledali film iz jugoslovanske kinoteke. Zvečer pa bo disco večer v delavskem domu ali v Creini. V četrtek bodo razna športna tekmovanja in okrogla miza o športu v kranjski občini in kulturno zabavna prireditev. Tudi v petek bodo športna tekmovanja. Tega dne bo v Kranju tudi osrednja slovenska prireditev »Odličje 22. december« in tekmovanje »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti«. Prireditev se bo sklenila zvečer z zabavnim večerom v prostorih restavracije Iskre Labore. V soboto pa bo poleg športnih tekmovanj tudi kulturno zabavna prireditev. Tekmovanja se bodo sklenila v nedeljo, ko bo tudi sklepna prireditev Tedna mladine, na kateri bodo podelili najboljšim športnim ekipam posebna priznanja. L. B. fesi li, ne pa ga tudi dosegli. Do konca leta bo v blokovni gradnji zgrajenih 32 stanovanj, 45 pa jih bodo usposobili zasebni graditelji. Vzroki za zaostajanje so znani. Od gospodarstva je težko pričakovati, da bo za stanovanjsko gradnjo izločalo več kot 6 odstotkov čistega dohodka. Prav tako je vsoto, namenjeno stanovanjski gradnji v občini, okrnil sporazum o gradnji dijaških in študentskih domov ter prispevki za odpravo posledic potresa v tolminski in novogoriški občini. K pe-šanju stanovanjske gradnje prispeva tudi odločitev, da se del stanovanjskega dinarja namenja tudi za komunalno opremljanje zemljišč, kar pa je bilo v tržiški občini precej dolgo neurejeno. Tržiška enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu bo omogočila, da bo do 20. decembra v soseski B-3 v Bistrici zgrajenih 20 solidarnostnih stanovanj, od katerih jih bo 11 enosobnih in 9 dvosobnih. Enota tudi urejuje nekatera stanovanja v mestu, razen tega pa je v novem domu družbenih dejavnosti v Tržiču kupila stanovanje za hišnika. -jk Dogovor o delitvi dela Golnik — V torek, 6. novembra, popoldne so na Golniku podpisali samoupravni sporazum o medsebojni delitvi dela, planskem in drugem poslovnem sodelovanju med TOZD Institut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik ter Splošno bolnišnico Jesenice. Sporazum določa gravitacijsko področje posameznih in-ternističnih oddelkov pri obeh ustanovah ter na kakšnem nivoju zdravstvenega varstva se bosta oddelka razvijala v celoti ter kje naj bi se zaradi dragih naprav uvedla delitev dela. Za izvajanje tega sporazuma je ustanovljen tudi koordinacijski odbor sestavljen iz predstavnikov obeh ustanov in regijske zdravstvene skupnosti. Tak sporazum kot sta ga podpisala Golnik in jeseniška bolnišnica je po zakonu o združenem delu potreben, kadar ni predvidena fizična integracija, vendar pa je zaradi skupnih interesov na področju zdravstvenega varstva sodelovanje nujno potrebno. Omenjeni sporazum je torej način reševanja odnosov med dvema ustanovama, ki ga je bilo treba urediti vzporedno z združitvijo gorenjskega zdravstva. L. M. Asfalt v Škofji Loki Skofja Loka, 8. decembra — Delavci Cestnega podjetja iz Kranja so danes končali dela pri polaganju asfaltne prevleke na cestah in poteh v Stari Loki, Binklju, Virlogu in Mo-škrinju ter »prometni žili«, ki pelje proti Križni gori. Na novo asfaltirane ceste je vezanih 92 hiš, ali skoraj 600 prebivalcev. Asfaltna prevleka je položena na cestah in poteh v dolžini prek treh kilometrov, vrednost del pa znaša 2,400.000 din. Polovico je prispevala škofjeloška krajevna skupnost, polovico pa prebivalci s tega področja sami. Dela so bila končana v izredno kratkem času. Gradbeni odbor, ki sta ga vodila predsednik Jože Bergant in tajnik Stane Porenta, se je prvič sestal avgusta letos. Nato so prebivalci s tega področja začeli širiti in utrje- vati cestišče. Pri tem so žrtvovali izredno veliko število prostovoljnih delovnih ur. Poleg tega pa je vsaka hiša prispevala po več kot 10.000 din. Treba je poudariti izredno veliko solidarnost vseh prebivalcev, saj so enake zneske prispevali tisti, ki so na asfaltirano cesto le malo vezani ali so od nje tudi zelo oddaljeni. Vsi so za širjenje cestišča brezplačno odstopili tudi zemljo. Asfaltiranje je bilo predvideno šele za sredino prihodnjega leta, vendar so prebivalci Stare Loke, Virloga, Moškrinja, Bin-klja in Križne gore ob pomoči škofjeloške krajevne skupnosti svoj načrt uresničili že letos. S tem so prihranili precej denarja. 2e lani so na tem področju uredili tudi kanalizacijo, prihodnje leto pa imajo v načrtu ureditev javne razsvetljave. Še ta mesec o rebalansu proračuna TRŽIČ - Letošnji tržiški občinski proračun je bil skoraj do konca novembra negotov, saj nihče ni vedel, kolikšna bo dovoljena poraba in kakšna bo višina sredstev, ki bi jih moral dobiti tržiški proračun iz republiške solidarnosti. Konec novembra je bil na republiški ravni sprejet dogovor, ki vliva Tržičanom nekaj več optimizma, čeprav izračun še ni dokončen in tako oblikovan, da bi bili v tržiški občini zadovoljni in rešeni preglavic, ki se pri proračunu pojavljajo zadnja leta. Kolikšna bo dovoljena letošnja proračunska putiiiaiiji bo znano šele po mmkSfUKmih računih temeljnih, organizacij. Tržičani vedo, da dosega sedaj dovoljena letošnja proračunska poraba 15VM6.000 dinarjev, kar je za 839.000 dinarjev manj, kot so načrtovali. Republiška solidarnostna sredstva bodo dosegla 2,350.000 dinarjev, kar je nekoliko več kot so načrtovali. Zato bo treba še ta mesec razpravljati o rebalansu proračuna, kar ne bo prijetna naloga, saj ne bo kazalo-drugega, kot nekatere postavke znižati oziroma usklajevati. Prav republiška solidarnostna pomoč do zadnjih dni novembra ni bila zanesljiva oziroma znana in je postavljala proračun ter uresničevanje obveznosti v negotovost. Sedanji dogovor o proračunu dovoljuje Tržičanom 19-odstotno večjo potrošnjo kot lani, vendar je* to pemča-nje precej navidezno, sat samo dodatne obvezrmatfc pssahrsem pri ljudski anaaaaak4s*staa*a>o 14 odstotkov več denarja. Štiri odstotke tegss s»nitanja pa gre na račun di ■gačnega ocenjevanja podatkov. Kljub temu so v Tržiču s sedanjo, čeprav začasno rešitvijo zadovoljni, -jk XVIII. NOVOLETNI 16. DO 26. DECEMBRA 1977 Naročnik: 2. stran — Glas Strah pred »motnjami« 35 letAFŽ Predsedstvo konference za družbeno aktivnost žensk Jugoslavije je imelo v torek v Bosanskem Petrovcu slavnostno sejo, na kateri so počastili 35. obletnico ustanovitve Antifašistične fronte žena Jugoslavije. Ob jubileju je poslal čestitko tudi predsednik republike Josip Broz-Tito, ki je v njej zapisal, da je prav, da se ob obletnici spomnimo velikega prispevka te organizacije, ki je kot eden najtrdnejših stebrov ljudske fronte zbirala in organizirala milijonske množice žensk. V težkem boju je padlo več kot 600 tisoč žensk-partizank, ilegalk, tabo-riščnic in ljudskih odbornic. Neizmerljiv je tudi prispevek žensk v povojni obnovi in izgradnji naše socialistične domovine in na podlagi tega je bila dosežena tudi enakopravnost žensk. Več za domove Koliko najrazličnejših problemov tare naše starejše občane kaže tudi podatek, da se bo na prvem jugoslovanskem kongresu gerontologov, ki je te dni v Beogradu, zvrstilo kar 400 referatov in poročil. Kongresa se udeležuje približno 1000 znanstvenikov in strokovnih delavcev iz vse države. Na plenarnih sejah in ob okroglih mizah se pogovarjajo o socialni politiki in starosti, aktualnih vprašanjih terapije v geriatriji, o tem, kakšni so domovi za ostarele, o zdravljenju psihoz v pozni starosti, hišnem zdravljenju in drugih vprašanjih. Nigerijski dijaki v SFRJ Približno 1100 fantov in deklet iz Zvezne republike Nigerije se bo šolo v centrih usmerjenega izobraževanja v Jugoslaviji in se usposabljalo za stroke, ki jih terja razvoj njihove domovine. Nigerijski mladinci bodo že v teh dneh začeli po skupinah prihajati v Beograd. Od tam pa bodo odpotovali v izobraževalne centre v Vojvodini, Črni gori, Hrvatski, Makedoniji in Sloveniji. Neobdavčenih 98 tisoč din Po neuradnih ocenah bo v Srbiji neobdavčeni del celotnega dohodka občanov v tej republiki znašal 95 do 98 tisoč dinarjev. Gre za dvakratni poprečni osebni dohodek v republiki za devet mesecev letošnjega leta, kar ie po veljavnem zakonu o davkih občanov osnova za izračunavanje neobdavčenega dela celotnih dohodkov občanov. Gospodarska vprašanja V sredo je bila v Beogradu seja predsedstva SFRJ pod predsedstvom podpredsednika Stevana Doronjskega. Predsedstvo se je seznanilo z aktualnimi gospodarskimi vprašanji in z rezultati doseženimi v letošnjem letu in s smernicami za prihodnje leto. Predsedstvo se je seznanilo tudi z informacijo ustavnega sodišča Jugoslavije o nekaterih vprašanjih zagotovitve varstva in zakonitosti. Obresti popravi meri Crvena zastava in sarajevski TAS bi morala kupcem izplačati obresti od vloženega denarja, ki so ga vplačali za avtomobile in morajo nanje čakati. Obresti bi morale biti 7,5 odstotka, tako kot za hranilne vloge. Znano pa je, da sta Crvena zastava in TAS izplačevala kupcem le štiri oziroma triodstotne obresti. Zvezni inšpektorat je zato vložil prijavo proti Crveni zastavi, mestna inšpekcija Sarajeva pa proti TAS. Kdaj bodo kupci dobili povrnjen denar, še ni znano. Streha za pol republike V Bosni in Hercegovini je stanovanjska gradnja vse hitrejša. Lani so v gradnjo stanovanj vložili šest milijard dinarjev, v zadnjih osmih letih pa se je v nova stanovanja vselilo več kot dva milijona ljudi, kar je več kot polovica prebivalstva republike. Vendar planskih nalog lani niso izpolnili, saj so zgradili le 84 odstotkov predvidenega števila stanovanj. Skofja Loka — V sredo, 7. decembra, so obiskali škofjeloško občino predstavniki slovenske kulturno-gospodarske zveze iz Trsta ter gospodarskih odborov iz Trsta, Gorice in Benečije. Goste, med njimi sta bila tudi predsednik odbora za gospodarstvo pri slovenski kulturno gospodarski zvezi v Trstu dr. Vito Svetina ter predsednik zadružne zveze Slovenije inž. Andrej Petelin, so v škofji Loki sprejeli direktor škofjeloške kmetijske zadruge Vinko' Kržišnik, predsednik zadruge Franc Benedičič ter pospeševalec za kmečki turizem pri kmetijski zadrugi Skofja Loka Milan Krišelj. Vinko Kržišnik je najprej spregovoril o delu zadruge, nato pa so si gostje ogledali diapozitive o turističnih zanimivostih škofjeloške občine. Gostje iz zamejstva ter predstavniki škofjeloške kmetijske zadruge so obiskali potem nekatere kmetije v Poljanski dolini, ogledali pa so si tudi moderno urejeno mlekarno v Škofji Loki. (jg) - Foto: F. Perdan JESENICE V soboto, 10. decembra, bo v hotelu Lariz v Kranjski gori posvet Sredsednikov in tajnikov turističnih društev in občinske turistične zveze kofja Loka ter članov izvršnega odbora in nadzornega odbora Gorenjske turistične zveze. Razpravljali bodo o stališčih in sklepih občnega zbora Turistične zveze Slovenije o dejavnosti in organiziranosti turističnih društvenih organizacij, o vlogi in nalogah turističnih društev v krajevnih skupnostih in v Socialistični zvezi kot skupni fronti organiziranih socialističnih sil, o ustanavljanju poslovnih turističnih skupnosti za turizem na Gorenjskem in o povezovanju dejavnosti turističnih društev z delom poslovnih skupnosti ter o akcijskem programu Gorenjske turistične zveze Kranj za leto 1977 in 1978. KRANJ Izvršni odbor občinske konference socialistične zveze je na zadnji seji obravnaval tudi finančno poročilo za obdobje od 1. januarja do 30. septembra letos. Ugotovil je, da so tako dohodki kot izdatki v glavnem usklajeni s finančnim načrtom in zato ne bo potreben rebalans proračuna. Ko pa so na seji razpravljali o proračunu za prihodnje leto, so opozorili, da je treba upoštevati priprave na volitve, organizacijo jubilejnega zbora gorenjskih aktivistov v Kranju in nekatere druge akcije. Vendar pa sedanja zasnova proračuna za prihodnje leto kaže, da ne bo treba spreminjati sedanjega odloka o financiranju dejavnosti socialistične zveze v občini. A. Ž. RADOVLJICA Koordinacijski odbor za odnose med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi pri predsedstvu občinske konference socialistične zveze Radovljica pripravlja posvet z duhovniki iz radovljiške občine. Posvet bo v torek, 13. decembra, dopoldne v sejni dvorani družbenopolitičnih organizacij v Radovljici. A. Z. TRŽIČ V ponedeljek, 5. decembra, je bila na tržiški občinski skupščini seja, na kateri so razpravljali o problematiki krajevne skupnosti Jelendol in Dolina. Razen predstavnikov krajevne skupnosti so se je udeležili tudi zastopniki Gozdnega gospodarstva, občinskih družbenopolitičnih organizacij, skupščine in njenega izvršnega sveta ter predstavniki samoupravne stanovanjske skupnosti tržiške občine. V tržiški občini je bilo ta teden več pomembnih sej. V ponedeljek, 5. decembra, se je sestal komite občinske konference ZKS. V sredo, 7. decembra, je bila skupna seja volilne komisije, koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL in kadrovske komisije pri komiteju občinske konference ZKS. Včeraj popoldne pa je bil na občinski konferenci SZDL posvet delegatov družbenih organizacij in društev, na katerem so usklajevali program proslav in prireditev v prihodnjem letu. -jk Javne razprave o zdravstvu Kranj — Občinska konferenca socialistične zveze Kranj organizira javne razprave o predlogu samoupravnih sporazumov o pravicah iz enotnega in dopolnilnega programa zdravstvenega varstva. Ko je o tem na zadnji seji razpravljal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze, so poudarili, da je javna razprava izrednega pomena za razjasnitev nekaterih novosti in ukrepov. Gre namreč za odločanje delavcev in občanov o vseh vprašanjih na področju zdravstvenega varstva v skladu s potrebami in seveda tudi v okviru tako imenovanih dohodkovnih možnosti. Izvršni odbor občinske konference socialistične zveze se je odločil, da javne razprave v kranjski občini za krajevne skupnosti organizira v osmih središčih. Gradivo za razprave je bilo že objavljeno v Glasu 6. decembra, dobile pa so ga tudi splošne delegacije. 12. decembra ob 18. uri bodo javne razprave v naslednjih krajih: Stražišče (osnovna šola Lucijana Seljaka) za krajevne skupnosti Stražišče, Mavčiče, Orehek, Bitnje, Zabnica, Jošt, Podblica, Besnica in Gorenja Sava; Huje-Planina-Čirčiče (skupščina občine Kranj, soba 15/1) za krajevne skupnosti Huje-Planina-Cirčiče, Kranj-Center, Primskovo in Britof; Vodovodni stolp (dom JLA) za krajevne skupnosti Vodovodni stolp, Zlato polje in Struževo. 13. decembra ob 18. uri bo javna razprava v Naklem (kulturni dom) za krajevne skupnosti Naklo, Duplje in Podbfezje. 14. decembra ob 18. uri bosta javni razpravi v naslednjih krajih: Kokrica (kulturni dom) za krajevne skupnosti Kokrica, Golnik, Gorice, Trstenik, Predoslje in Tenetiše; Preddvor (osnovna šola) za krajevne skupnosti Preddvor, Bela, Jezersko in Kokra. 15. decembra ob 18. uri bosta javni razpravi v naslednjih krajih: Cerklje (zadružni dom) za krajevne skupnosti Cerklje, Šenturska gora. Zalog, Grad, Bmiki, Velesovo in Poženik; Šenčur (kulturni dom) za krajevne skupnosti Šenčur, Voklo, Vog-lje, Trboje in Visoko. CELOVEC - Motaj« pri sprejemanju avstrijskega televizijskega programa aaj bi bile vzrok, da Je v torek koro«ka deielna vlada sprejela odločitev, da SS bo deiel-ni glavar Wagner pri avstrijski vladi savsal zato, da ss praproti preaaiaaje slovenskoga televizijskega programa preko oddajnika na Poti po 47 kanala, ki Je po trditvah deielne vlade avstrijski. Za to nenadno, čeprav ne nepričakovano izjavo koroške deželne vlade, očitno ne tičijo tehnične motnjo, ss katere so meritve strokovnjakov IjeJMjaneke RTV te davno pokazale, da jih ni. Besni«al povod sa to Je resolucija s nodavsaga seminarja aktivistov zveze slovenskih organizacij, ki so konec protekloga m se sca v Ž slasni Kapli sklenili poslati avstrijski vladi zahtevo, naj ne zavlačuje postopka pri odobritvi soglasja ss delovanje oddajnika na PseL če Avstrija v najkrajšem času ne bo dala soglasja, so sklenili udeleženci seminarja, bodo zahtevali od RTV LJub-LJuMJana, da vkljisei oddajnik brez soglasja avstrijskih organov. 8k lep koroške deielne vlade je ostro obsodil tudi predsednik zveze slovenskih organizacij Franci Zwitter, hi je dejal, da gre za novo provokacijo proti Slovencem na Koroškem. NAPAD NA NAŠE NOVINARJE Praga — Praska televizija je pred nekaj dnevi ostro napadla dopisnika Tanjuga v Pragi Milodraga Djukica in sicer v večernem dnevniku. Djukicu zamerijo njegovo poročanje o Češkoslovaški, ki naj bi napadalo njihov družbeni red. To ni bil prvi napad na jugoslovanske novinarje. Le nekaj dni pred tem, je dopisnika Tanjuga in druge novinarje kritiziralo glasilo CK KP Češkoslovaške Trvbuna. Ta tednik je pisal, da so naši novinarji »antičeškoslovaiki« in jih je kritiziral v isti sapi kot razne »burioazne« liste in novinarje, ki jih »vodi in nadzira CIA«. Jugoslovanskim novinarjem očita, da »napačno« obveščajo bralce in poslušalce, bojda z namenom, da bi dokazali, da je cilj češkoslovaškega tiska »nenehno koga brezpravno napadati«. Miodrag Djukič je poročal o napadih Trvbune na KP Italije in njeno glasilo. NATO 8E OBOR02UJE BRUSELJ - Vojaški Izdatki evropskih članic pakta NATO so bili letos sa Miri milijarde dolarjev večji hot lani. V ta proračun pa niso všteti Stroški Francije, ki ie vse let ni članica NATO in Islanda. Kljub temu pa so obrambni ministri 11 evropskih članic sklenili, ds bodo obstoječim vojaškim enotam »dali« v prihodnjem leta ss novo oborožitev; IS msileev, 175 tankov, 814 protitankovskih vodenih raket in lit lovcev. Novi rusilci bodo opremljeni s izstrelki zemlja-zrak, tanki pa s topovi večjega kalibra. MARGARETH THATCHER PRI TITU Beograd — Predsednik Josip Broz-Tito je v torek sprejel voditeljico britanske konservativne stranke M argareth Thatcher in se z njo zadržal v daljšem pogovoru, ki se je nanašal predvsem na beograjski sestanek o varnosti in sodelovanju v Evropi, zaskrbljujoč položaj na Bližnjem vzhodu in drugih aktualnih mednarodnih vprašanjih. Usposabljanje mladih aktivistov Jesenice — Pri občinski konferenci ZSMS so se tudi letos odločili, Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu osnovne šole Staneta Žagarja Kranj razpisuje delovno mesto UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoj: U ali PU razrednega pouka ali absolvent PA za razredni pouk. Prijave z dokazilom o strokovnosti pošljite naslovu v 15 dneh po objavi razpisa. Stanovanj nit da skupaj z Delavsko univerzo-Jesenice organizirajo mladinsko politično šolo za člane ZSMS iz najrazličnejših sredin. Šola, ki bo zajemala deset osrednjih tem, bo trajala od 6. do 14. decembra. Slušatelji bodo med drugim spremljali predavanja o vlogi in mestu subjektivnih sil v naši samoupravni družbi, o oblikovanju in delitvi dohodka, o samoupravnem načrtovanju, o delegatskem sistemu in o procesu samoupravnega odločanja. Kot poudarjajo pri občinski konferenci ZSMS, se prav v mladinski politični šoli mladi aktivisti najbolje usposobijo za opravljanje najrazličnejših političnih dolžnosti v ZSMS, obenem pa pridobljeno znanje koristno uporabljajo tudi pri delu v drugih družbenopolitičnih organizacijah in v samoupravnih organih. Ce bo prijavljenih slušateljev več, bodo organizirah še več oddelkov mladinske politične šole. J.R. Alples industrija pohištva, 64228 Železniki, objavlja na podlagi 10. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu prosta delovna mesta: 1. planerja Pogoji za zasedbo: — V S za organizacijo dela — 3 leta delovnih izkušenj višjega ali srednjega nivoja na opravilih strojne stroke 2. konstrukterja Pogoji za zasedbo: — tehnična srednja šola strojne smeri — 2 leti delovnih izkušenj na opravilih v strojništvu — zaželena praksa iz konstruiranja transportnih naprav 3. oddelkovodja ročne delavnice Pogoji za zasedbo: — tehnična srednja šola strojne smeri — 2 leti delovnih izkušnj 4. strugar j a Pogoji za zasedbo: — KV strugar — 1 leto delovnih izkušenj 5. klepar Pogoji za zasedbo: — KV klepar — 1 leto delovnih izkušenj 6. varilca Pogoji za zasedbo: — KV varilec — 1 leto delovnih izkušenj — uspešen preizkus znanja iz varstva pri delu 7. brusača za kovinsko brušenje Pogoji za zasedbo: — K V kovinske stroke — 1 leto delovnih izkušenj na KV opravilih pri brušenju Pod točko 1., 2. in 3. se zahteva od kandidatov Še iniciativnost, samostojnost v odločanju in smisel za komuniciranje in delo z ljudmi. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave s potrebnimi dokazili je treba poslati v 7 dneh po objavi delovnih mest na naslov: Alples, industrija pohištva Železniki, 64228 Železniki, Kadrovsko socialni oddelek. Kadar se vije kozaračko kolo ... Skofja Loka — »Vrata naše vojašnice so za številne obiskovalce vedno odprta,« pravi komandant kasarne Jožeta Gregorčiča-Gorenjca v Škofji Loki Milomir Novakovič. »Tako je vedno bilo in tako bo tudi ostalo. Kajti uspelo nam je navezati izredno prisrčne stike z domačini, s Škofjeločani, prebivalci škofjeloške občine, z delavci v delovnih organizacijah, z mladimi iz Škofje Loke, Železnikov, Zirov in drugih krajev. Zato ni naključje, da se ob takih obiskih v ,krugu' naše kasarne vije kozaračko kolo. To je enkratno doživetje. Takrat smo vsi eno. Takrat se v kolu zavrtijo pripadniki vseh naših narodov in narodnosti. Tesni stiski rok govorijo o našem prisrčnem prijateljstvu ...« PRAZNIK VSEH NAS V teh dneh se fantje in možje v sivih uniformah ter njihovi starešine v škofjeloški vojašnici pospešeno pripravljajo na svoj praznik, na praznovanje dneva JLA. »Toda, saj zdaj o dnevu JLA sploh ne moremo več govoriti,« pristavlja Milomir Novakovič. »To je zdaj praznik naših oboroženih sil, v trenutku, ko uspešno uresničujemo zamisel našega splošnega ljudskega odpora, praznik vseh nas. V teh dneh bomo gostili številne obiskovalce. S fanti bomo pripravili prisrčne sprejeme za učence osnovnih in dijake srednjih šol, za gojence poklicnih šol, za mlade iz delovnih organizacij, iz krajevnih skupnosti, za člane društev, za vse, ki bi želeli priti v našo vojašnico. Prikazali jim bomo več filmov o našem delu, naše moderno orožje, jih seznanili z možnostmi za naše delo in našimi dosedanjimi uspehi. Le-ti, lahko rečem, niso majhni. Smo namreč ena najboljših enot na področju ljubljanskega armadnega območja.« Knjižnica v škofjeloški vojašnici je bogato založena. Z vsakovrstno literaturo. Zato se mladi vojaki v njej in v čitalnici često zadržujejo. Spominska soba Jožeta Gregorčiča-Gorenjca, po tem slovenskem junaku, heroju, je poimenovana vojašnica v Škofji Loki, je vedno obiskana. Iz dneva v dan prihajajo vanjo številni obiskovalci. Sodoben človek mora biti tudi sodobno oblečen. ELITA, Kranj ima na voljo v SALONU OBLA Čl L na Titovem trgu 7 NAJNOVEJŠA lty NAJMODERNEJŠA oblačila za ženske in moške: — zimski plašči — ženske in moške obleke — krila, bluze — hlače — modni krzneni dodatki — pokrivala — smučarski kompleti T0PER in UNIVERSALE Kupljena oblačila popravljamo BREZPLAČNO! Poslužite se možnosti odplačevanja na obroke! 90 občanov prejema stalno denarno pomoč Jesenice — Skupnost socialnega skrbstva jeseniške občine namenja iz združenih sredstev v okviru enotnega programa 16 občanom, ki niso sposobni za delo in nimajo lastnih dohodkov ali premoženja stalno denarno pomoč, obenem pa prejema 54, občanov sredstva za zdravstveno* varstvo, 90 občanov pa stalno denarno pomoč kot dopolnilni vir preživljanja. Mesečno prejemata dva občana začasno družbeno denarno , pomoč, enkratno denarno pomoč so nameni- li 90 občanom, denar za zavodsko varstvo v socialnih zavodih pa so prispevali za 120 občanov. V posebnih socialnih zavodih so 4 Jeseničani, za katere plačuje varstvo skupnost socialnega skrbstva, v zavodih za usposabljanje otrok in mladoletnikov pa je 19 otrok. Za varstvo v vzgojnih zavodih mesečno namenjajo oskrbnino za 14 otrok, za rejništvo prispevajo mesečno za 24 otrok. Skupnost je plačala varstvo tudi 25 begavcem in tistim otrokom, ki so se vrnili v domovino. I). S. ODPRTA KASARNA Seveda tudi mladi vojaki niso »zaprti« le v krogu kasarne. »Pobegov iz kasarne pri nas ne poznamo,« pravi Milomir Novakovič. »Zakaj bi jih bilo treba? Zavedamo se, da bi mladi v času služenja vojaškega roka čimbolj spoznali Škofjo Loko in njene lepote ter okolico. Zato jim tudi večkrat, če le zaprosijo, damo dovoljenje za izhod v mesto. In prav pohvaliti moram ,moje' fante. V mestu so si pridobili velik ugled. Kajti odkar pomnim, nismo slišali, da bi se kdo pretepal ali povzročil kak izgred. Takim fantom potlej lahko veliko zaupaš. Zato smo se zares odlično vključili v življenje mesta. Velikokrat gredo fantje v kino, vsak izmed njih je že bil v muzeju, smo pa tudi stalni gostje na mnogih kulturnih prireditvah. In še nekaj! V teh dneh bodo posamezne skupine ponovno obiskale škofjeloške delovne organizacije. Šli bomo v Jelovico, LTH, Gorenjsko predilnico, Termiko. V vsako podjetje po nekaj vojakov. Ti obiski so zanje izredno zanimivi. In še bolj zanimivo je to, da si potlej marsikdo tu tudi poišče zaposlitev. Neverjetno veliko takih primerov smo že imeli. Saj veste: všeč jim je moderna tehnologija, pa urejena prehrana, pa to, da se lahko nastanijo v samskem domu in še marsikaj...« NEPRECENLJIVO DELO VOJAKOV »Sodelovanje med .vojaki in starešinami kasarne Jože Gregorčič-Gorenje ter mladimi iz škofjeloške občine in ostalimi prebivalci je zares odlično,« je pristavil predsednik občinske konference ZSMS Skofja Loka Lojze Bogataj. »Skupno s pripadniki JLA skrbimo za raznovrstne oblike izobraževanja. Samo lani je vojašnico obiskalo prek 1000 učencev in veliko število drugih prebivalcev. Skupaj z mladimi vojaki in njihovimi starešinami pripravljamo pohode, kulturne prireditve, kviz tekmovanja, razne manifestacije, športna tekmovanja in drugo. Neprecenljiv pa je tudi delež vojakov pri iskanju izgubljenih otrok (na Blegošu, Jelovici in s snegom zasutih dijakov na Zelenici), pri gradnji in asfaltiranju ceste proti Crngrobu, gradnji televizijskega pretvornika na Lubniku, obnavljanju muzeja na gradu, sodelovanju pri pripravah sindikalnih republiških in mednarodnih tekmovanj, gradnji planinske postojanke na Blegošu, pri odpravljanju posledic elementarnih in drugih nesreč, pa še bi lahko naštevali. Zato smo vojake in starešine enote Milomira Novakoviča predlagali, da prejmejo eno od občinskih priznanj ob letošnjem občinskem prazniku občine Skofja Loka. Pošteno ga zaslužijo!« »Dobro vemo, kaj potrebuje mlad človek,« poudarja Milomir Novakovič. »Mi razumemo mlade in mladi razumejo tudi nas. Zato ni naključje da nam je veliko mladih uspelo odtegniti od gostinskih lokalov in kavarn, jih preusmeriti, usmeriti v koristno delo. Našim fantom in Škofjeločanom želimo omogočiti čimveč koristnega razvedrila. In taki so naši načrti tudi za prihodnje. Mislim, da vse možnosti našega že zdaj odličnega sodelovanja s prebivalci mesta pod Lubnikom še niso izkoriščene!« S to mislijo vojaki in starešine v Škofji Loki tudi pričakujejo njihov in naš praznik! Besedilo: J. Govekar Slike: F. Perdan Številni pokali krasijo vitrino v »krugu« škofjeloške vojašnice. To so priznanja za odlične uvrstitve na športnih tekmovanjih, lani pa je bila enota Milomira Novakoviča tudi med najboljšimi na področju ljubljanskega armadnega območja. »Prehodne zastavice tudi letos ne bi radi izgubili,« pravi komandant. ljubljanska banka podružnica Kranj obvešča da je 1. 1 2. na Planini v Kranju (poleg Doma upokojencev) odprla nove poslovne prostore kjer bo opravljala bančne posle ob ponedeljkih in torkih od 1 2. do 18. ure, ob sredah od 6.30 do 1 7 ure, ob četrtkih in petkih od 6.30 do 1 2. ure. /z\ vina žgane pijače slaščice konzerve ****** ŽIVILA i Mercator Mercator Ljubljana TOZD Preskrba Tržič je za vas pripravila v času od 20. novembra do 31. decembra 1977 ugoden praznični nakup 17 vrst prehrambenega blaga v vseh prehrambenih prodajalnah Mer-catorja. Potrošniki! Obiščite prodajalne Mercatorja, prepričajte se o kvaliteti, ceni in izbiri blaga prazničnega nakupa. Izkoristite ugodnosti, ki vam jih ponuja Mercator v svojih dobro založenih prehrambenih prodajalnah. Za praznike in novoletno razpoloženje pa vam na vašo željo in izbiro pripravimo in aranžiramo razna darila, ki jih potrebujete za obdaritev vaših najbližjih. Za obisk in nakup pri Mercatorju se priporočamo! Odbor za medsebojna delovna razmerja Gorenjske lekarne Kranj objavlja prosto delovno mesto čistilke poslovnih prostorov in delovnih priprav v delovni enoti Lekarne Kranj Pogoji: nedovršena osemletka poseben smisel za red in čistočo Delo se združuje za nedoločen čas. Poskusna doba traja tri mesece. Delo je v turnusih. Prošnje s krajšim življenjepisom pošljite v 15 dneh od dneva objave Odboru za medsebojna delovna razmerja pri Gorenjski lekarni Kranj. Nove pridobitve Termike Ljubljana - Čez nekaj dni, 14. decembra, bodo v Poljanah v Poljanski dolini slovesno odprli nove proizvodne prostore delovne organizacije Termika. Nova proizvodna dvorana je bila zgrajena v izredno kratkem času. V prostorih s površino 1500 kvadratnih metrov, gradbena dela sp veljala nekaj več kot 18 milijonov din, bodo proizvajali Poljane — V Poljanah v Poljanski dolini je delovna organizacija Termika zgradila moderno proizvodno dvorano — Foto: F. Perdan Novo skladišče kamniške ETE Kumaric ne bo več zmanjkalo okolici Komende in skupina kooperantov na Brniku, ki so letos že začeli z gojenjem kumaric. Ob prazniku republike in praznovanju zaključka sezone predelave vrtnin so dokončali v ETI Živilski industriji Kamnik novo skladišče. Zgradbo, ki je visoka 11 metrov in ima 1500 kvadratnih metrov uporabne površine, je odprla dolgoletna sodelavka Marica Grzinčič. Novo skladišče je za delavce ETE velika pridobitev, saj bodo vanj lahko uskladiščili več kot 5 milijonov kozarcev vloženih vrtnin, ki bodo zloženi v posebne palete. Investicija je veljala več kot 13 milijonov dinarjev, del denarja pa je posodila kamniška podružnica Ljubljanske banke. Novo skladišče sodi v okvir uresničevanja »zelenega plana«, ki bo Sloveniji zagotovil zadostne količine konzerviranih vrtnin. Letošnja sezona predelave kumaric, paprike, rdeče pese, zelja in drugih vrtnin je bila v ETI zelo uspešna, saj so predelali skoraj 10.000 ton raznih vrst vrtnin. Seveda je bilo letos največ kumaric, ki so jih vložili več kot 2200 ton in tako postali največji predelovalci te vrtnine v Jugoslaviji. Tako velika proizvodnja pa zagotovalja, da slovenski potrošniki letošnjo zimo ne bodo ostali brez konzerviranih vrtnin. Tako veliko količino kmetijskih pridelkov v ETI gotovo ne bi predelali, če ne bi vse vrtnine zrasle pri njihovih kooperantih v Sloveniji in sosednjih republikah. Prav kooperantski odnosi, kjer ETA kmetom posreduje tehnološke podatke pridelovanja posameznih vrtnin, kvalitetno seme in nekatera zaščitna sredstva, so prepričali številne kmete v Sloveniji, da postanejo blagovni pridelovalci vrtnin. Zal v okolici Kamnika in na Gorenjskem podobnih uspehov pri pridelovanju ne žanjejo. Izjema so nekateri kmetje v Prihodnje leto načrtujejo gradnjo nove tovarne kompotov v Podbočju pri Krškem, kjer so zelo ugodni pogoji za rast vseh vrst sadja; imajo pa že velike nasade breskev. Prav predelava kompotov bo zaokrožila proizvodni program ETE, ki bo slovenskemu potrošniku nudila bogat izbor vloženih vrtnin in sadja. — t DOM POD PLANINO na Trebiji nad Škofjo Loko vzame v redno delovno razmerje dve natakarici KV ali priučeni z nekaj let prakse, kuharico KV ali priučeno z nekaj let prakse, kuharsko pomočnico in sobarico Interesentke naj se osebno zglasijo na gornjem naslovu. Pričetek dela možen takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Prednost imajo interesentke iz bližnje okolice. Osebni dohodek po dogovoru. NA DELOVNEM MESTU V električno montažnem podjetju ELIM na Hruiici pri Jesenicah se ukvarjajo z montažo električnih naprav, ie nekaj let pa imajo svoje poslovne in proizvodne prostore, v katerih poteka proizvodnja razdelilnih omar in raznih drugih elementov in električnih naprav. Proizvodni prostori na Hrušici so veliki in prostorni, v njih pa je kot varilec zaposlen tudi Miha Rožič. Dvajsetletni Miha je doma iz Rateč in vsak dan se z avtobusom vozi na svoje delovno mesto. Zdaj je v ELIM zaposlen že četrto leto, redkobeseden je in ne prav zadovoljen z delom, ki ga opravlja. »Varim, večinoma delamo raadelilne omare. Nagrajeni smo po učinku, mesečno zaslužim okoli 8000 dinarjev. Delo ni tako lahko, ie posebno je nevarno zaradi poikodb oči in stalno morai paziti. V veliki proizvodni hali je osebno pozimi kar hladno, moti stalni prepih in tudi prah. Delavci dobivamo topel obrok; iz menze na Jesenicah nam pripeljejo hrano. Imamo tudi svoje garderobne prostore in nam je v primerjavi z monterji, ki delajo pozimi In poleti na terenu, v vsakem vremenu, precej bolje, čeprav tudi naie delo v proizvodni hali ni lahko. Zaposlen sem kot nekvalificirani delavec, takoj po končani osemletki sem se odločil za delo. Vendar razmišljam o tem, da bi si z dodatnim izobraževanjem pridobil poklic in delo, ki bi ga z veseljem in rad opravljal. V prihodnjem letu se bom vpisal na Železarsko izobraževalni center na Jesenicah in v večernih urah obiskoval srednjo tehnično iolo. Vsaj upam, da bom uspel in doitudiral, se izučil poklica, v katerem bom bolj zadovoljen.« Delo, ki ga opravlja dvajsetletni Miha •Rožič resnično m lahko; težko je in naporno, povrh vsega pa nevarno. Vse delovne ure stati in variti ter si prizadevati, da bi dosegel predvideni učinek, obenem pa stalno paziti na oči, ki nedvomno zelo trpijo, je naporno tudi za mladega delavca, ki si povsem razumljivo želi, da bi si pridobil več znanja in se izučil poklica, ki ga veseli. Ovira ie seveda tudi vsakdanja pecejinja oddaljenost od delovnega mesta in vožnja na delo in z dela z avtobusom. Kljub temu pa je Miha priden in marljiv delavec, ki bo lahko, če ga bo v prihodnje vodila vztrajnost in volja, napredoval in tako uresničil svojo željo, da si z učenjem pridobi kvalifikacijo. D. S. --- VARILEC MIHA ROŽIC odlične izolacijske materiale, armirane poliestre ter posebne vrste kitov. To je še en velik uspeh 1600-članskega delovnega kolektiva Termike, ki prav zdaj slovesno praznuje 20-letnico obstoja podjetja. »Čeprav imamo sedei v Ljubljani, smo, lahko rečem, delovna organizacija, ki ima svoje obrate po vsej Jugoslaviji; naši delavci {>a delajo tudi na mnogih de-oviščih v tujini,« je dejal na novinarski konferenci ob 20-letnici delovne organizacije in pred otvoritvijo novih prostorov v Poljanah, le-ta je bila v torek, 6. decembra, v prostorih kluba delegatov v Ljubljani, glavni direktor Termike dipl. oec. Milan Osojnik. Nato je spregovoril o dosedanjem razvoju Termike. Termika se je v preteklih dvajsetih letih razvila iz »skromne« delovne organizacije v velik delovni kolektiv. Zdaj je prav gotovo največja tovrstna delovna organizacija v Jugoslaviji. »V začetku leta smo odprli nov obrat za proizvodnjo kamene volne na Trati pri Škofji Loki,« je poudaril. »Obrat je za nas velikega pomena. Pred nekaj več kot petnajstimi leti smo, denimo, v obratu v Bodovljah proizvedli letno le 600 ton žlindri ne volne, letos jo bomo 42.000 ton in prihodnje leto ie 45.000 ton. Poleg proizvodnje kamene volne, danes smo med večjimi proizvajalci v svetu, so poznani tudi mnogi drugi naši izdelki.« Med njimi so tudi fasadni in drugi Poliestri. Le-te izdelujejo v obratu v oljanah. V novih proizvodnih prostorih se bo njihova proizvodnja povečala kar za štirikrat. »Seveda se bistveno dviga tudi vrednost proizvodnje,« je dejal zbranim novinarjem Milan Osojnik. »Letos bo znašala približno 700 milijonov din. Istočasno pa moram pristaviti, da Termika gradi svoje obrate tudi na manj razvitih področjih v Sloveniji in drugih republikah. Prav zdaj se pripravljamo na gradnjo obratov za proizvodnjo kamene volne v Novem Marofu v SR Hrvatski in Srebrenici v SR Bosni in Hercegovini, skupaj z novomeško tovarno Krka pa bomo .usposobili' za proizvodnjo tudi nekdanjo steklarno Unis v Novem mestu.« Termika ima tudi v škofjeloški občini tri obrate: na Trati, v Bodovljah in v Poljanah. »Prav zdaj potekajo intenzivne študijske raziskave o nadaljnji modernizaciji in razširitvi proizvodnje kamene volne na področju škofjeloške občine,« je poudaril Milan Osojnik. »2e obstoječe zmogljivosti nameravamo dopolniti z objekti za predelavo odpadkov, ponekod jih je zdaj tudi po 30 odstotkov, in objekti za proizvodnjo volne posebne kvalitete. Zgraditi nameravamo obrat za proizvodnjo predfabri-ciranih elementov in posebnih ognja varnih zaščitnih sredstev. Tržišče pa zahteva od nas, da razvijemo proizvodnjo kitov. Vse to bomo skušali uresničiti do leta 1982. 2e prav v kratkem naj bi modernizirali obrat v Bodovljah, v Škofji Loki pa razvili velik razvojni center. Tu bomo Eotrebovali mnoge strokovnja-e.« Termika se odlično vključuje tudi v vsa področja življenja v škofjeloški občini. Zato ni naključje, da je kolektiv prispeval že marsikateri dinar za Škofjeločane pomemben objekt. Letos pa je bila Termika celo pokrovitelj škofjeloške mladinske delovne brigade Jožeta Gregorčiča na Goric-kem. J. Govekar Novi železniški tiri Jesenice — Do 15. decembra bo razgrnjen zazidalni načrt železniškega vozlišča na Jesenicah. Železniška postaja predstavlja že nekaj let izredno ozko grlo, zato nameravajo zgraditi nova skladišča in več tirov, da bi železničarji hitreje in učinkoviteje opravljali svoje delo in skrajšali čas postankov. V drugi fazi rekonstrukcije železniškega vozlišča, ki naj bi bilo bolj propustno, naj bi zgradili več tirov med sedanjimi železniškimi tiri in reko Savo, na drugi strani pa bodo rekonstruirali in povečali železniški predor Karavanke. Do konca leta 1978 naj bi predor povečali tako,.da bi zgradili ob sedanjem tiru še dodatni tir. Samega predora ne nameravajo širiti, ker je v njem dovolj prostora za drugi tir, ki ga nujno potrebuje ob predvideni rekonstrukciji in novogradnji jeseniška železniška postaja. Dela investira Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana. D. S. Popravek Pri oglasu Gozdnega gospodarstva Bled v GLASU dne 6. decembra 1077, kjer Odbor hranilno-kreditne službe raspisuje kredite sa razvoj zasebnega kmetijstva v letu 1978, smo pomotoma ispustili del začetnega teksta. Pravilno se glasi takole: Is sredstev hranilnih vlog in is sredstev skladov za preusmeritev in pospeševanje kmečkih gospodarstev bomo v letu 1978 dodeljevali kredite: — za preureditev hlevov s pripadajočimi napravami za krave in mlado živino, — za nabavo plemenske živine, — za nabavo kmetijskih strojev, — za preureditev prostorov za kmečki turizem. Industrijski kombinat tU Kranj objavlja prosto delovno mesto obratnega mehanika (2 delavca) Pogoji: zahteva se kvalifikacija in 2 leti delovnih izkušenj. Istočasno objavljamo popravek objave z dne 26.11.1977. Pod tč. 3 se pogoji pravilno glase: Zahteva se srednja strokovna izobrazba, 2 leti delovnih izkušenj in poznavanje trgovske mreže. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj 15 dni po objavi. Delavska univerza Tomo Brejc Kranj , vpisuje v zimske in spomladanske tečaje in seminarje: 1. seminar za finančne knjigovodje — konterje (glede na nov kontni plan — 30 ur) 2. osnovni tečaj knjigovodstva (100 ur) 3. tečaj pisarniškega poslovanja in korespondence (100 ur) 4. seminar iz poslovne psihologije za prodajalce (16—20 ur) 5. seminar iz poslovne psihologije za gostinske delavce (20 ur) 6. tečaj za varstvo pri delu (16 ur) Seminarje in tečaje organiziramo v popoldanskem in večernem času ali po dogovoru z delovnimi organizacijami. Prijave sprejemamo vsak dan od 7. do 14. ure na Delavski univerzi; lahko tudi pismeno ali po telefonu (21-757), in sicer do 15. januarja 1978. Odbor za medsebojna delovna razmerja v združenem delu pri Delavski univerzi Tomo Brejc Kranj objavlja prosto delovno mesto razmnoževalca-zlagalca v tiskarni Pogoj za zasedbo delovnega mesta je dokončana osnovna šola. Delo je primemo za Ženske. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Odbor za medsebojna razmerja Triglav konfekcije Kranj, Savska c. 34 objavlja prosto delovno mesto kreatorja — modelarja Za objavljeno delovno mesto se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje zahteve: — da ima dokončano šolo za oblikovanje — da pozna osnove krojenja in šivanja — da ima 2 leti delovnih izkušenj na področju oblikovanja in modeliranja ženske in otroške konfekcije. Prijave s potrebnimi dokazili sprejema splošna kadrovska služba Triglav konfekcije, Kranj, Savska c. 34 do 25. 12. 1977. JCokrva, 30 LET Kokra veletrgovsko in proizvodno podjetje Kranj Kranj, n.soLo. „ . razglaša za potrebe TOZD Detajl, n.sub.o. prosti delovni mesti: 1. poslovodje prodajalne Novost v Žireh 2. več prodajalcev v Žireh Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za izbor izpolnjevati tudi posebne pogoje, in sicer morajo imeti: pod 1.: — poklic poslovodje ustrezne stroke (delo je z deljenim delovnim časom) pod 2.: — poklic prodajalca tekstilno galanterijske stroke Nastop dela je možen takoj. Samo pismene prijave je treba poslati — oddati tajništvu podjetja 64001 Kranj, Poštna ul. 1,15 dni po objavi. Zadoščenje pesniku Simonu Jenku Kranj — V galeriji Mestne hiše v Kranju so v sredo, 7. decembra, odprli razstavo likovnih del umetnika Janeza Boljke iz Ljubljane. Pred tem so si obiskovalci razstavo likovnih del Janeza Boljke ie lahko ogledali v galeriji Dolenjskega muzeja v Novem mestu ter v galeriji Posavskega muzeja v Brežicah. Ob otvoritvi razstave je v renesančni dvorani Mestne hiše nastopil trio Lorenz iz Ljubljane. Koncert je pripravila koncertna poslovalnica Kranj. Razstava likovnih del Janeza Boljke bo v Kranju odprta do 18. decembra, (-jg) - Foto: F. Perdan Z občnega zbora Društva glasbenih učiteljev Gorenjske Ko so se preteklo zimo zbrali gorenjski glasbeni pedagogi in se združili v regionalno Društvo glasbenih pedagogov, je morda kdo pričakoval preveč, kdo drugi pa je zamahnil z roko, češ, še eno društvo več. Dejstvo je nekje vmes. Nekaj stvari se je premaknilo; da se jih ni še več, pa so vzroki številni in zelo stvarni. O teh zadevah so se pogovarjali glasbeni učitelji na nedavnem občnem zboru v Kranju. Ponovno so ugotavljali, da je fond ur glasbene vzgoje kar preveč minimalen. Doseganje učnovzgojnih smotrov ne more biti tako kot npr. v drugih republikah, kjer je tega pouka v osnovnih šolah več. Tudi z učnimi načrti niso povsem zadovoljni, upajo pa, da bodo s pomočjo Zavoda za šolstvo uspeli s spremembami, ki naj bi jim pomagale do boljšega doseganja smotrov. Zelo bi bili tudi veseli učbenikov in drugih pripomočkov. Leta in leta se že sprašujejo, kako to, da jih na Hrvatskem in v Srbiji imajo, pri nas pa tako malo ali nič. In kaj s pomanjkanjem učiteljev? To vprašanje še nima zadovoljivega odgovora. Ne za osnovne šole, ne za glasbene, ne za zbore in godbe, kjer že so, ali pa bi jih želeli imeti. Medtem ko na osnovnih šolah potrebujejo po enega učitelja (na manjših še ta nima polne obveznosti), so v posebni zadregi glasbene šole daleč od Ljubljane, saj potrebujejo specialiste za godala, pihala, trobila, klavir, brenkala, harmoniko, teoretični pouk, dirigente in Še kaj. Ena od poti naj bi spodbudila krajevne skupnosti, da v razvojne načrte vključijo potrebe po glasbenih delavcih za delo v kulturnih društvih njihovih skupnosti. In ne samo na potrebe po delavcih, misliti bo treba hkrati tudi na stanovanja. Če ne bomo tako delali, bo kulturno življenje v mnogih krajih Še naprej životarilo. Kraji kot npr. v radovljiški občini Gorje, Kropa, ves Bohinj in še drugi pa bodo Čakali in čakali, če se ne bo morda le kdo od mlajših domačinov s starši vred odločil, da se usmeri v poklic glasbenega učitelja. Udeleženci zbora so med drugim razpravljali o smotrnosti republiških in , zveznih tekmovanj. Pravzaprav 'ftlso dvomili v smotrnost in tudi ne v nujnost ostrih kriterijev, so pa bili enotni v ugotovitvi, da so propozicije zelo zahtevne in terjajo od mladih kandidatov delo, ki ima zelo povečan obseg nad normalnim. Ob vseh drugih obvezah pomeni to za učenca, učitelja in starše trdo šolo, saj le neizprosna in nepopustljiva vnema zagotavlja dosego propozicij, kar pa seveda še ne zagotavlja uspeha na tekmovanju. Glasbena srečanja gorenjskih glasbenih šol postajajo tradicionalna. Naslednjega, ki bo spomladi 1978, bo pripravila šola v Kamniku, kjer bodo takrat počastili 25-letni jubilej delovanja te ustanove. Nov pa je bil predlog, da bi s prihodnjim letom tudi zbori osnovnih šol dobili svoje regijsko srečanje, na katerem naj bi vsako leto nastopil po en zbor iz vsake občine. Bolj točna določila o tem bo z dirigenti vred sprejel aktiv glasbenih učiteljev osnovnih šol. Obširen dnevni red občnega zbora je sklenila razprava o strokovnem izpopolnjevanju, pri katerem bo z glasbenimi nastopi, predavanji in seminarji priskočila na pomoč tudi republiška Zveza društev glasbenih pedagogov. GE SPET FILMSKO GLEDALIŠČE Kranj — Klub kulturnih delavcev, ki je že večkrat uspešno potrdil svoje delo, skupaj z občinskim sindikalnim svetom in Kinopodjetjem spet organizira filmsko gledališče. Tako bomo po dveletnem premoru v Kranju lahko ponovno gledali izbor kvalitetnih filmov. Organizatorji bodo izdali tudi tri Liste filmskega gledališča, v katerih bodo priznani kritiki ocenjevali filme. Abonma za sedem predstav bo veljal 60 dinarjev. Poleg celovečernih bo vsakokrat prikazan tudi en kratek film. Prva predstava bo že v četrtek, 15. t. m., ko bo na sporedu film Amarkord. Vstopnice z biltenom lahko kupite pri osnovnih organizacijah sindikalnih svetov, ZSMS ter pri blagajni kina Center. M. Jenšterle 25 LET LINHARTOVEGA KOMORNEGA ZBORA Radovljica — Komorni zbor Anton Tomaž Linhart praznuje letos 25-letnico svojega uspešnega delovanja. Zbor je imel lani 35 nastopov, od tega štiri samostojne koncerte, dvanajstkrat je sodeloval na proslavah in jubilejih delovnih organizacij in na otvoritvah razstav. V prvem polletju letošnjega leta pa je štirikrat sodeloval na proslavah, dvakrat nastopil za invalide Gorenjske in na zboru delavcev Gozdnega gospodarstva Bled, na dveh razstavah in priredil štiri turistično propagandne nastope. Razvojno rast in še večji kvalitetni napredek je prikazal zbor potem, ko je mesto zborovodje prevzel Andrej Arnol. Člani zbora so za svoje požrtvovalno delo dobili Gallusove značke, ki jih je podelila Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Zlate značke so dobili Stanko Adam, Anton Bele, Slavko Bole, Blaž Jan, Ivo Gove-dič, Stanko Eržen, Vinko Magister, Ivan Ravnik in Svetozar Pezdič, srebrno značko je prejel Jaka Mužan, bronaste pa Peter Govc, Albin Sire in Alojz Tomažin. Svoj lepi jubilej bodo člani komornega zbora Anton Tomaž Linhart iz Radovljice proslavili s samostojnim koncertom. D. S. SREČANJE MLADIH KNJIŽEVNIKOV Konec preteklega meseca je bilo v Zemunu srečanje mladih književnikov pobratenih mest Jugoslavije, ki so združeni v Zvezi književne mladine. Srečanja sta se udeležila tudi predstavnika kranjskih mladih literatov Jože Stopar in Miha Štefe. Zveza književne mladine je bila ustanovljena 1975. leta in povezuje 29 klubov z več kot 600 člani. Mladi se na raznih nastopih in literarnih večerih predstavljajo s svojimi deli. Zveza izdaja tudi glasilo, izdali pa so tudi 12 knjig z deli svojih članov. Program dela je zelo pester in je iz leta v leto širši. Jožeta Stoparja in Miha Stefeta so na srečanju zadolžili, da preneseta izkušnje in zamisli zveze književne mladine med kranjsko mladino. Mlade avtorje naj bi povezali v knjižne klube. Tako lahko rečemo ob dokončanju akcije Gorenjskega muzeja, da uredi v okviru svoje dejavnosti v Prešernovi hiši tudi spominsko sobo pesnika Simona Jenka. Drobceni, bolehni lirik Jenko je vendarle stopil izza mogočne sence velikega Prešerna. Oba lirika, oba sta del življenja preživela v Kranju, oba spita v naši zemlji... Zato sem že pred desetletji — natanko 1. 1949 — ugovarjal, da bi se v park preurejeno staro mestno pokopališče imenovalo Prešernov gaj, predlagal sem, naj bi park nosil ime Gaj pesnikov. Kajti poleg Prešernovega je tamkaj tudi grob Jenkov, pesnika naše mar-seljeze, pesnika tako čistih liričnih izpovedi, kot so na primer vrstice (Obrazi VII): In življenje naše, ki tak' hitro teče, al' so same sanje? Sanje — jek mi reče ... Seveda s predlogom nisem uspel. Kot pozneje s predlogi, da bi neko novo ulico v Kranju poimenovali po prvi slovenski pisateljici Josipini Turnograjski, Urbančičevi s Potoč nad Preddvorom, tudi nisem uspel. Niti to ne, da bi vrnili uici v starem jedru Kranja ime slovite slikarske družine Laverjev. Kot zakleto, slej-koprej kličem v gluho lozo! No, Simon Jenko je zdaj dobil vsaj svojo spominsko sobo. Četudi smo pred leti v Glasu predlagali, da bi naj ta soba bila v hiši, kjer je pesnik umrl in na kateri je vzidana spominska plošča. Soba, ki je namenjena vsaj skromni počastitvi pesnika Sorskega polja, je nekdanja, takoimenovana »gotska soba« v pritličju zadnjega trakta Prešernove hiše. Organsko je torej smiselno povezana s Prešernovim spominskim muzejem. — V sobi je nameščenih pet vitrin s pesnikovim biografskim gradivom in s prvotiski njegovih pesmi. Dodana so jim še nekatera dela s področja sodobnega jenkoslovja. Zanimivost, hkrati pa okras sobe, je mavčni odlitek pesnikovega poprsja s spomenika na Podreči. Jenkova spominska soba je bila odprta v petek, 2. decembra, torej na predvečer obletnice Prešernovega rojstnega dne — hkrati z njo pa je bila odprta v galerijskih prostorih tudi literarna razstava Jenko in Vajevci. Dragocen prikaz Jenkovega pesniškega dela, kakor tudi del njegovih tovarišev izza časov slovitih Vaj, je za Kranj pravcato odkritje. Naposled je bil Jenko vsaj zdaj prezentiran tako studiozno, da bodo tudi manj načitani obiskovalci razstave pričeli na Jenka gledati z bolj spoštljivimi očmi. Bil je lirik-umetnik, bil je kulturni delavec, bil je narodni buditelj v najbolj žlaht- nem smislu besede. A moral je umreti mlad komaj 34 let... Mar so tudi zanj veljale — sicer celo stoletje pozneje izrečene Kosovelove besede: Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel... Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen, k pokoju bom legel. V galerijskem prostoru krasi čelno steno posnetek pesnikovega reliefnega poprsja z nagrobnika v gaju. V razstavnih vitrinah so prikazane prve objave Jenkovih pesmi (Novice 1855-in 1856), prevodi Jenka v francoščino, italijanščino, poljščino, ruščino, srbohrvaščino, madžarščino, angleščino, nemščino idr. — Nadalje je v vitrinah prikazano pravo bogastvo del iz jenkoslovja — kaže, da v literarni zgodovini, med znanstveniki, Jenko le ni živel tako v senci. V drugem galerijskem prostoru, ki je posvečen Jenkovim literarnim tovarišem (Erjavcu, Tušku, Zamiku, Mandelcu, Brilu) so v vitrinah prikazana njihova življenjska dela. Tako Jenka kot Vajevce ponazarja vrsta upodobitev: izbor portretov, spomenikov in ilustracij. Prav posebno zanimiva je podoba prvotne hiše na Podreči, ki je bila Simonu Jenku še pravi rojstni dom. Za to žlahtno kulturno doživetje, za oživetje nove svetle podobe pesnika Simona Jenka, gre vse priznanje kustodi Bebi Jenčičevi, ki je tako spominsko sobo kot literarno razstavo z veliko skrbjo in ljubeznijo pripravila. Č.Z. LITERARNI DELOVNI SESTANEK V KRANJU V soboto, 10. decembra, bo delovni sestanek literarne skupine (DPD Svoboda Šenčur), ki je v lanskem in letošnjem letu organizirala nekaj literarnih večerov po Gorenjski in sodelovala na slovenski literarni koloniji. Sestanek bodo literati imeli v Mladinskem servisu v Kranju. Na sestanku se bodo pogovorili o povezavi z organizacijami in literarnimi skupinami, pregledali poročilo o delu literarnega odbora pri ZKO Slovenije, sprejeli pa bodo tudi okvirni program dela svoje literarne skupine za leto 1978. Delovnemu sestanku bodo prisostvovali tudi predstavniki OK ZSMS Kranj, ZKO Kranj, ZKO Radovljica in predstavniki ZKO Slovenije. F. Erzin GORENJSKI MUZEJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesav-ski dolini. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej in stalna razstava Jenkove sobe. V galeriji iste stavbe pa si lahko ogledate razstavo Jenko in vajevci, ki bo odprta do 18. decembra. V galeriji Mestne hiše razstavlja kiparska in grafična dela akad. kipar Janez Boljka. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. V domu JLA v Kranju je v počastitev dneva republike v letu partijskih jubilejev odprta razstava Tito — življenje in delo, ki jo je posredoval Muzej ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je stalno odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednjeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. Otrok v bolnišnici Na otroškem oddelku jeseniške bolnišnice se zdravi vedno več bolnih otrok z vse Gorenjske — V pričakovanju novih oddelkov v prizidku specialističnih ambulant na Jesenicah Jesenice — Na otroškem oddelku jeseniške bolnišnice imajo danes 56 postelj za bolne najmlajše in starejše otroke, ki se zdravijo zaradi različnih bolezni. Otroški oddelek tako sprejema 60 odstotkov bolnih otrok z vse Gorenjske, upoštevajoč zemljepisni položaj, kajti bolni otroci iz Škofje Loke in krajev bliže Ljubljani se zdravijo na otroškem oddelku Kliničnega centra v Ljubljani. Odstotek sprejetih otrok na oddelku na Jesenicah pa je iz leta v leto večji. Oddelek na Jesenicah so že dvakrat obnovili, vendar si želijo sodobnejših in bolj prostornih dveh novih oddelkov, ki so predvideni v prizidku specialističnih ambulant jeseniške bolnišnice. Vsi otroci naj bi se tako zdravili na enem oddelku; tudi mladostniki od 16. do 18. leta naj bi dobili svoje prostore na otroških oddelkih. Znani in priznani otroški zdravnik, primarij Štefan Plut, predstojnik otroškega oddelka jeseniške bolnišnice meni, da so pravzaprav na otroškem oddelku bolnišnice in v zdravstvu razpeti med dilemo, kako namestiti v prihodnje bolnega otroka. Ali naj bi obveljal noninfekcijski princip; se pravi, da bi vsak bolni otrok preživljal bolniške dni v svoji sobi ali pa naj bi obveljalo, da otroci sodijo v skupine, v otroško družbo tudi tedaj, ko niso zdravi. Nemalokrat imajo zdravniki tudi na otroškem oddelku bolnišnice težave s starši, ki pač zmotno verjamejo, da so njihovi otroci postali ponovno bolehni in dobili nove bolezni prav zaradi bivanja v bolnišnici in v družbi z bolnimi sovrstniki, čeprav velja, da so otroci za razne okužbe dovzetni v drugih okoljih, v vrtcih, v šolah in doma. Obtoževati zato bolnišnico, zdravnike in otroški oddelek je najmanj primerno in žaljivo, kajti skoraj ni primerov, da bi se ponovne nove bolezni pojavljale prav zaradi bivanja v bolnišnici. Pnmarij dr. Štefan Plut opozarja tudi na zdravstveno osveščenost staršev, ki je večkrat dokaj pičla. Starši naj bi znali in zmogli zdraviti manjše prehlade tudi sami in ne bi iskali vedno pomoči v bolnišnicah. Poznati bi morali vsaj osnovne po- Nocoj veliki finale v kinu Center jave, jih preprečevati in ohranjati zdravje svojim otrokom. Splošna družbena zdravstvena prosvetlje-nost bi se z raznimi tečaji in predavanji v okviru Rdečega križa in drugod morala krepiti in razvijati. Otroški oddelek jeseniške bolnišnice je imel med prvimi zaposleno tudi pedagoginjo, ki se je ukvarjala z otroki in poskrbela, da otroci niso popolnoma izgubili stika s šolo in učno snovjo. Predšolskim otrokom je pravilno izbirala igrače in jih vzgajala, zdaj pa so edini, ki tega kadra nimajo. Že četrto leto si prizadevajo, da bi uspeli zaposliti pedagoško moč, a jim skupaj z izobraževalno skupnostjo še ni uspelo. Zelo zaželjeno in prav bi bilo, ko bi vendarle zaposlili prosvetno delavko, kajti otrok iz prvega razreda, ki se štirinajst dni zdravi v bolnici, je z učno snovjo izredno v zaostanku in mu je težko nadoknaditi. Obiski staršev so dvakrat na teden na otroškem oddelku pa si seveda želijo, da bi lahko omogočili staršem, da bi svojega otroka obiskali kadarkoli bi želeli. Na Kliničnem centru v Ljubljani so stalni obiski, jeseniškemu oddelku pa prostorske možnosti ne dopuščajo, da bi otroke starši obiskali vsak dan. Zato v določenih urah vsak dan dajejo sobni zdravniki informacije o otroku. Najraje pa seveda zdravniki in bolniške sestre popeljajo starše k otrokom, posebno prizadetim, da starši sami vidijo stanje in ocenjujejo delo z njihovimi otroki. Telefonske informacije so včasih tudi zdravniku neprijetne, kajti zgodi se tudi, da o zdravstvenem stanju otroka ne sprašujejo starši, temveč sosedje, ki pač z različnimi čuti in nameni spremljajo otrokovo bolezen. Vse zdravstveno osebje oddelka si prizadeva, da je počutje otroka v bolnišnici prijetno in ugodno, da se ohranja stik s starši in da je zdravljenje kar najbolj učinkovito. Vsi tisti starši, ki so že imeli otroka v bolnišnici, razumejo tudi stiske zdravnikov in sester ter si nadvse želijo, da bi kaj kmalu zgradili specialistične ambulante in predvsem predvidena nova otroška oddelka. D. Sedej Izvršni odbor Kmetijske zemljiške skupnosti Skofja Loka objavlja razpis za sofinanciranje agromelioracij in hidromelioracij v letu 1978 Kmetijska zemljiška skupnost Skofja Loka bo tudi v letu 1978 sofinancirala izvajanje agromelioracij do višine 70% materialnih stroškov po posebnem pravilniku. Na razpis se lahko prijavijo kmetje - kooperanti s področja občine Skofja Loka, ki nameravajo izvajati agromelioracije v letu 1978 in izpolnjujejo pogoje pravilnika. Prijavi je potrebno priložiti mapno kopijo in parcelne številke, površine in opis dosedanjega načina rabe zemljišč, ki jih nameravajo izboljšati. Prijave zbira tajništvo Kmetijske zemljiške skupnosti Skofja Loka do 15. januarja 1978. Informacije dobite po telefonu 60 545 ali pa ob ponedeljekih in sredah v tajništvu skupnosti Skofja Loka, Spodnji trg 40/II. Trdoživost in vztrajnost glavni odliki Radovljica — Nedvomno so glavne značilnosti in odlike radovljiškega kluba zadovoljnih abstinentov trdoživost, vztrajnost in skupna volja za uresničevanje svojega humanega poslanstva. Cilj 48 članov kluba je zagotoviti aktivno družbeno delo vseh zdravljenih alkoholikov v občini. To so med drugim poudarili tudi na drugi redni skupščini kluba konec novembra letos. Zasluge za uspehe na tem področju pa ima organizator Franc Pretnar. V minulem obdobju jim sicer ni uspelo, da bi samostojna kluba ustanovili tudi na Bledu in v Bohinju. Potrebna bi bila tudi večja pomoč in razumevanje krajevnih konferenc SZDL. Vendar pa uspehi, ki jih je radovljiški klub dosegel, - niso majhni. Imeli so več predavanj, uspešno krvodajalsko akcijo, športna tekmovanja, planinske pohode in več poučnih izletov, ki so jih posvetili praznovanju jubilejev partije in Tita. Pri vseh omenjenih akcijah so jim vedno pomagale tudi občinske družbe- nopolitične organizacije, posebno še sindikati. S pomočjo le-teh so uspeli urediti in opremiti tudi svoje prostore v radovljiški graščini. Na skupščini so se zavzeli za tesnejše sodelovanje z občinsko konferenco socialistične zveze in z zdravniki psihiatri iz bolnišnice v Begunjah. Razveseljiva je tudi pobuda, da bo prevzela pokroviteljstvo nad klubom OZD Rogaška Slatina. V prihodnje pa bodo tesno sodelovali tudi s SIS za socialno skrbstvo, članstvo pa nameravajo razširiti tudi z zdravljenimi alkoholiki iz drugih občin. Še naprej bodo razvijali kulturno in športno dejavnost, sodelovali v akcijah rdečega križa in družbenopolitičnih organizacij ter v pripravah na volitve in na kongrese. Z zdravnikom pa se dogovarjajo, da bi v svojih prostorih v graščini v Radovljici organizirali tudi redne posvetovalne ure. Pri vseh teh akcijah Ea pričakujejo razumevanje in druž-eno pomoč. JR Slovenska glasbena karavana pevcev amaterjev GLAS JESENI 77 gre počasi h kraju. Prepotovala in obiskala je 11 slovenskih krajev (Šenčur, Laze v Tuhinjski dolini, Kamnik, Železniki, Kanal ob Soči, Tolmin, Bohinj, Tržič, Moravče in Trbovlje), en dan pa se je ustavila tudi med Slovenci v Trstu. Vse koncerte je ocenjevala žirija občinstva, ki so jo sestavljali vsi obiskovalci v dvoranah, rezultate pa bomo lahko izvedeli nocoj (petek, 9. decembra) ob 20. uri v kinu Center v Kranju. Na nocojšnji finalni prireditvi bomo še zadnjič slišali vseh 16 pevcev iz cele Slovenije, ki tekmu- jejo za najboljši glas jeseni. Pevce bo na zadnji prireditvi ocenjevala posebna strokovna žirija, ki jo bodo sestavljali glasbeniki. Prvo nagrado občinstva bo podelila revija Antena, prvo nagrado strokovne žirije pa revija Stop. Vsi bodo prejeli tudi posebna priznanja za sodelovanje v karavani. \ Glasbeno karavano pevcev amaterjev GLAS JESENI 77 organizira DPD Svoboda Šenčur že tretjič. Mnoge mladinske organizacije in kulturna društva so jo začele posnemati, tako da so danes že v mnogih krajih podobne tekmovalne zabavno-glasbene prireditve. Na nocojšnji finalni prireditvi se bodo še enkrat predstavili pevci: Aci Šivic iz Škofje Loke, Miran Zadfiik iz Koštabone pri Kopru, Helena Blagne z Jesenic, Milena Gradišar in Bernarda Bencek iz Ljubljane, Ksenija Tacer iz Celja, Miha Učakar iz Špitališča in Rajko Jeglič iz Češnjice v Tuhinjski dolini, Danijela Fideršek iz Polzele, Gianni Živec Zdravko iz Mengša, Lado Brnot iz Kamnika, Aldo Zerjal iz Trsta, Stane Mam in Franc Deržič iz Kranja, Ivanka Klemene iz Pod-ljubelja in Aleksander Jež iz Trbovelj. F. Erzin ZA VSAK ŽEP: NOVA ŽEPNA KNJIGA Da mora biti dobra knjiga vedno tudi draga, po svetu že dolgo ni več res. Tudi na Slovenskem so izhajale in izhajajo nekatere zbirke cenenih, mehko vezanih knjig, vendar omejene samo na eno zvrst, v glavnem na leposlovje. Zanimanje sodobnega bralca pa je zelo široko: želi si vse več poljudno strokovnih, dokumentarnih, biografskih, vojno dokumentarnih knjig, priročnikov z vseh področij — skratka, tudi na Slovenskem je že čas, da dobimo v sodobni mehki vezavi in za nizko ceno moderno žepno knjigo, ki zadovoljuje vsa področja bralčevega zanimanja, od klasike do kuharske knjige. NOVA ŽEPNA KNJIGA JE ODGOVOR SLOVENSKIH ZALOŽB NA TO ZAHTEVO ČASA Sedem slovenskih založb ponuja najzanimivejše knjige iz svojih programov po izredno nizkih cenah. Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba Kranjec: Lepa Vida Prekmurska Kosmač: Pomladni dan Lem: Nepremagljiva Konsalik: Kirurginja Tvoj otrok od A do Ž Ivačič: Kuharska knjiga Ellis: Ljubezen kot umetnost in znanost Higgins: Orel je pristal MacLean: Polarna postaja Zebra Piekalkievvicz: Agenti, vohuni, vojaki Remargue. Slavolok zmage 20 din 20 din 30 dim din 40 din 40 din 40 din 50 din 50 din 50 din 50 din 50 din 60 din Te knjige, ki jim bo že čez nekaj mesecev sledil nov naslednji komplet z novih zanimivih področij, dobite na 200 prodajnih mestih v vsej Sloveniji, v večjih samopostrežnih trgovinah, večjih kioskih in v vseh knjigarnah. POVPRAŠAJTE PONOVI ŽEPNI KNJIGI, OGLEJTE SI JO! Tistim, ki bi radi imeli doma vse te knjige, dajejo slovenski založniki izredno priložnost: 12 knjig za enkratno nizko ceno 400 din. To priložnost lahko izkoristite samo v primeru, če izpolnite priloženo naročilnico in jo pošljete na naslov ŽEPNA KNJIGA 61000 Ljubljana, Šubičeva 3. NAROČILNICA: O Nepreklicno naročam komplet 1 2 žepnih knjig za 400 din PIŠITE S TISKANIMI ČRKAMI! Ime in priimek: ............................... Poštna številka: ............................. Kraj:............... ............................. Ulica:........................................... Reg. št. osebne izk.......kje je izdana: Plačal bom po povzetju. Podpis: ............... KJE ŠE DOBITE TAKO ZANIMIVE KNJIGE ZA TAKO MAJHEN DENAR? Apnenice ugašajo . . . mki gorenjski kraji in ljudje nadaljevanka s šolskih Najstarejši domačini vedo povedati, da so na Praprotnem v Selški dolini začeli kuhati apno po prihodu Francozov za časa Napoleona v naše kraje, to je nekako pred dobrimi 160 leti. Vedo pa tudi povedati, da so nekateri domačini poskušali skuhati apno že prej, vendar je ostalo le pri poskusih, ker niso poznali postopka. V dveh apnenicah na Praprotnem včasih še prižgejo ogenj. Dve starejši sta že skoraj podrti, o drugih dveh, ki sta bili zgrajeni skoraj istočasno, pa ni več sledu. Prva apnenica je bila Mikelnova. Kje je stala, skoraj ni več mogoče točno določiti. Še najstarejši domačini vedo le približno. Bila je namreč le pletena in znotraj ometana z ilovko in je zato hitro razpadla. Nedaleč stran so postavili nad cesto Tajnetovo apnenico. Tudi ta je bila sprva le pletena. V njej je skuhal prvo apno Jakob Šifrer, in sicer že leta 1859. Deset let kasneje so apnenico obzidali in je bila prva zidana apnenica v teh krajih. Le kakih dvajset metrov stran so ostanki Blažeškove apnenice. Imela je prav tako kot Tajnetova zidan obod ali lonec, kot mu pravijo apnarji. Zunaj pa ni bila zidana. Imela je lesen oplet in vmes sežgano glino. Naslednja v tem vrstnem redu ob cesti je Jelenčeva apnenica, ki stoji na spodnji strani ceste in v njej še danes kuhajo apno. Postavili so jo v letih 1905 ali 1906. Tudi ta je znotraj zidana z opeko in zunaj opletena. Vmesni prostor je zapolnjen z žgano ilovico. Blizu Mikelnove apnenice je imel Blažeškovec še eno apnenico, vendar so v njej prenehali delati že konec prejšnjega stoletja in o njej ni več sledu. Jernejčeva apnenica, ki stoji malo naprej pod cesto, je 20 let mlajša od Jelenčeve in je tudi še »zliva** Nič manj bogata ni zgodovina apnarstva le nekoliko več kot kilometer nazaj po selški cesti. V Veštru, tik preden se cesta stisne v sotesko, je stalo več apnenic. Danes je živa le še ena, ki je bila pred drugo svetovno vojno srenjska, po vojni pa nekaj časa komunalni obrat. Poznana je pod imenom »apnenica pri Pankeln.« Njena posebnost pa je tudi v tem, da vse do let po drugi svetovni vojni ni imela stalnega lastnika, pač pa so jo dajali v najem. Kdor je potreboval apno, je vzel v najem apnenico, naprosil mojstra in delavce in si skuhal apno. Kuhati pa *o v njej začeli že pred letom 1880. Do leta 1926 so jo vsakokrat sproti postavili Ta apnenica je bila namreč poljska peč. Naredili so jo tako, da so znotraj zložili surovo opeko in jo zunaj opletli s koli. Opeka se je ob kuhanju apna sežgala in s tem je bilo opravljeno dvojno delo. Ostale apnenice v Veštru in okolici pa so že brez sledu izginile in kmalu bodo tudi ljudje pozabili, da so sploh kdaj stale. V Veštru, na vrhu klanca je bila apnenica Bregar-jenega Blaža. Prvič jo je postavil pred letom 1880, in sicer kot poljsko peč. Kasneje je napravil zidano in skuhal v njej apno tudi sedemkrat letno. Blizu Bregarjeve je stala Gosar-jeva apnenica, ki je bila vseskozi le poljska peč. Naslednja je bila Balan-tova. Stala je na nasprotni strani Selščice pod Lubnikom. Prvič so v njej zakurili leta 1880, zadnjič pa leta 1912. Zadnja apnenica na tem koncu pa je bila Krevsova, ki pa je stala prav tako na desni strani Selščice v Vincarjih, tam, kjer imajo danes obrat Loške tovarne hladilnikov. Prvo apno so skuhali pred potresom leta 1895, ugasnila pa je malo pred prvo svetovno vojno. Zanimivo je, da so kamen za to apnenico vozili iz današnjega kamnoloma v Veštru. Za vsako apnenico ga je bilo potrebno 45 voz.. Lonec za 50 ton Apnenica je znotraj zidana in zunaj opletena. Vmesni prostor je zapolnjen z žgano ilovico. Oplet je napravljen iz kostanjevih kolov, ki stoje tesno drug ob drugem. Zvezani so z železnimi vezmi. Od strani je apnenica zasuta in še bolj zavarovana. Ves obod ali lonec je debel nekaj manj kot meter. Visoka je približno 4 metre in v sredini široka nekaj manj kot 3 metre. Spodaj in zgoraj pa je apnenica nekoliko ožja. V lonec spravijo 50 ton kamenja, ki da okoli 20 ton apna. Kuhati ga je treba 5 do 6 dni in za eno »kuho« porabijo več kot 70 kubikov drv. Najboljša so smrekova, vendar so zlasti včasih kurili z jelšo, ki jo je veliko ob Sorinih bregovih. Tudi postavljanje apnenice terja veliko spretnosti. Nad kuriščem napravijo obok iz kamenja, ki je v nekaterih apnenicah višji, drugod nižji. Vsak postavljavec obodov namreč vidi v svojem načinu postavljanja določene prednosti in jih zagovarja in dela iz leta v leto enako. Za obok morajo kamen grobo obdelati. V spodnjem delu uporabljajo manjše kamne, zgoraj pa vse večje in težje, na vrhu so tudi 100 kilogramske skale. Svod nosi blizu 50 ton kamenja in ko prvič gledaš takšen obod ali njegovo postavljanje, se ti čudno zdi, da tako velika teža ne podre oboka pod seboj. Ko je dr. Anton Ramovš v Loških razgledih natančno opisal razvoj apnarstva na Praprotnem, je navedel, da so mu domačini vedeli povedati le za en primer, ko se je apnenica podrla. Nad obod naložijo srednje debelo kamenje do vrha lonca. Nato vse skupaj zadelajo z ilovnatim plaščem. Pustijo le okoli 30 do 40 lukenj, skozi katere se vali dim, ko pa se kuhanje apnenice bliža kraju, pa skoznje švigajo plameni. Apno ni iz apnenca Čeprav bi bilo pričakovati, da je apno iz apnenca, to tudi je v večini primerov, na Praprotnem in v Veštru ni tako. Kamen, iz katerega kuhajo apno, je siv, tu svetlejši in tam temnejši dolomit. Pogosto je rdečkast zavoljo železovih spojin, ki so se ob razpokah vlezle v kamenino. Kamenina je drobno zrnata in se svetlika kot sladkor. V njej je vse polno votlinic, v katerih rastejo drobni, svetleči se dolomitni kri-stalčki. In tudi kamen, iz katerega je apnenica, je pomembna stvar že pri postavljanju. Jože Kalan, ki je dolga leta vodil postavljanje apnenic, je pripovedoval, da mora apnar poznati tri vrste kamna. Nekaj je takega, ki se mirno kuha, drugi se z manjšim pokom razleti v dva kosa, ko se pošteno ogreje in se nato mirno kuha naprej, tretji najnevarnejši pa se s precejšnjim pokom razdrobi v droben pesek, ko ga dodobra obližejo plameni. Će kamni v oboku »eksplodirajo«, se apnenica lahko sesuje. Dolgoletne izkušnje so mojstre apnenic privedle do spoznanja, da je najnevarnejši temen kamen. Kaj je vzrtfk njegove »mu-hovosti« pa še ni pojasnjeno. V Selški dolini je bilo po vojni še vrsto drugih priložnostnih apnenic, kjer so kuhali apno domačini za obnovo hiš ali celo vasi. Apno so kuhali v Pozirnem, Topoljah, Laškem in še nekaterih drugih krajih. V prejšnjem stoletju je v Dolenji vasi kuhal apno Šoštar, in sicer iz apnenčevih prodnikov, ki jih je nabiral v Sori. Ker z okroglimi kamni ni mogel narediti oboda, je hodil po dolomit v Praprotno. - ji in ljudje nadaljevanka ki ka izbrali sn ta teden na t I LOGA Bela preproga Foto: F. Perdan >blem in še marsikaj drug •ski škrat gorenjske zanimivosti reportaža problem in Apnenice ugašajo. Pretrdo je delo v kamnolomu, preveč je treba žuljev za vsako kuho. Morda bomo že čez nekaj let videli le še ostanke, pa čeprav gre za zanimivost, ki bi jo morali ohraniti. Ohraniti vsaj apnenic \ če že pridobivanja apna ne moremo poživiti. L. Bogataj Foto: J. Zaplotnik Plamen bledi, ugaša Iz lukenj so švigali plameni in razsvetljevali okolico. Cesto in kamnolom nad njo in še više gori smreke, ki so se z zadnjimi koreninami držale opore in ruše nad skalovjem. Svetlobo so metali vse tja do vasi na drugi strani reke. Iz u te ob apnenici se je dvignila sključena postava starega Jakoba. Z vzdihom je vstal in s težkimi koraki od-krevsal okoli oboda.' Zgrabil je nekaj polen in jih vrgel v ogenj. Potem pa je spet pridrsal nazaj, se usedel na tnalo pred uto in se zazrl v plamene. »Hudič, je tot« je zaklel in pljunil protf peči. »Mladost si mi " vzela in vsa najlepša leta, sedaj pa je konec. Še dan, dva, pa boš za zmeraj ugasnila.« Osemnajst let je imel, ko je z očetom in brati postavil prvo apnenico. Ze kmalu po prvi svetovni vojni je bilo. Malte niso več mešali s prstjo oziroma ilovico, začeli so uporabljati apno. Potem so jih postavili prva leta 5 do 6 letno, potem vsako leto več. Zaljubil se je v to delo in je ostajal v kamnolomu. Skupaj z brati in kasneje najetimi delavci so lomili kamen, ga obdelovali in zidali oboke nad pečjo. Kuril pa je najraje sam. Takrat mu je-bilo najlepše. Jiratje so. sanjali o podjetju. On se zato ni brigal. Njegovo delo je bilo kuhanje, prodajo apna pa je prepustil drugim. Vozili so ga v Škof jo Loko, Kranj, po vsej Gorenjski in tudi v Ljubljano so ga prodajali. Vojna je pretrgala njegovo delo in sanje njegovih bratov. Kasneje, ko je bil spet mir, se je vrnil v uto ob apnenici. Vendar ni* bil dolgo sam. Tudi apnenico so vključili v zadrugo in v kamnolom se je spet vrnil živžav, kosmate šale in tudi trdo delo in življenje ob koruznih žgancih in ob nedeljah z rezino slanine za malico. Spet so postavili več deset apnenic letno. Spet je bil vse noči ob peči in kuril ter pazil,vda je »kuha« tekla pravilno, da se obodi ne bi sesuli. Povsod se je zidalo in v zadrugi so delali načrte, kako bi apnenice povečali. jO., tem- so .se., pogovarjali delavci. Jakob pa je ob tem le sko- mignil z rameni: »Naj bo kakor hoče, samo da apnenice ne bodo ugasnile.« Pa so začele ugašati. Vsako leto so jih manjkrat napolnili. Vsako leto je bilo manj delavcev. Stari so odhajali, mladi niso hoteli več na težaško delo. Niso več hoteli lomiti kamenja, ga obdelovati in ga tudi po 50 ton naenkrat, spraviti v lonec. Potem je zagorela le enkrat letno ... Jakob je ostal sam. Sam je lomil kamenje, ga obdeloval, le v svod so mu ga pomagali naložiti. Njegovo apno, so mu rekli, je predrago, ceneje ga dobijo v vrečah, pakiranega kot cement. V trgovinah ga prodajajo in pride iz tovarne. »Kaj bo predrago,« se je jezdil., »Kako naj bo predrago, saj vsak kamen obdelam s svojimi rokami, vsakega posebej preložim. Da bi pa apno delali v tovarnah kot stroje, ne to ne gre ... Da ga ne potrebujejo več toliko? To bo najbrž držalo, saj po mestih ne zidajo, ampak hiše kar zlagajo iz betonskih Elošč. Pa tudi za omet in za elež apno ni več dobro.« Apnenica še gori. Plameni, ki švigajo iz lukenj na obodu, napovedujejo, da bo apno vsak čas kuhano. Potem bo ugasnila. Prišli bodo naročniki, odpeljali apno in se, ko bodo plačevali, jezili, da je drag. Drugič jih ne bo več. Apnenica bo ugasla samevala ob cesti. Kak radovednež se bo mogoče ustavil ob njej, vendar nikdar nobenerr ne bo povedano, da je Jakob, ■pustil svojo mladost, na/ pš| > e celih štirideset let... na ivon »19BV i on Na plavžu so delali... Anton Kovač, Ribno, 30 let Jože Gerdej, Prihodi, 29 let Marin Braikovič, Mojstrana, 38 let Adolf Može, Bled, 28 let Moj ponos si, *UIIIMAVŽEV JESENICE 1P37-1P77 Leta 1872 so v plavžu na Javorniku izdelali prvi fero-mangan na svetu. Plavžar-stvo ni nikdar na Slovenskem zamrlo. Leta 1937 je začel delati na Jesenicah prvi plavž, opremo so dobavile še danes svetovno znane firme: Demag, Lurgi, Siemens. To je bil največji uspeh tedanjega tehničnega vodstva Kranjske industrijske družbe. Leta 1940 je začel obratovati drugi plavž, ki je delal le nekaj mesecev in so ga nato med vojno ustavili. Po vojni je bil plavž zaradi slabih prometnih zvez in pomanjkanja uvoženega koksa največji problem. 1946. leta so pognali prvo peč in kasneje 'rugo ob navzočnosti mar«*..« Tita. Pozneje so uvedi« uove ogrevalce zraka, ki uosežejo danes 950 stopinj Celzija temperature vročega zraka. Leta 1971 so postavili novo aglomeracijo z dnevno zmogljivostjo 1500 ton aglo-merttta, obnovili pa so tudi rudni in koksni dvor. Obenem so mehanizirali raz-tovarjanje vagonov s surovinami za plavž, rudo, koks in apnenec. Obnova plavža je bila težavna, saj je plavž na najbolj ozkem in stisnjenem delu. V 40 letih obstoja plavžev so v železarni proizvedli 4 milijone ton grodlja in za to porabili 5 milijonov ton rude in 3 milijone aglomerata ter milijon in pol apnenca. Poraba koksa je znašala skoraj 4 milijone ton. Delo ob plavžih in na aglomeraciji je danes kljub boljšim pogojem dela še vedno eno najtežjih v metalurgiji. Posnetek plavža iz publikacije 40 \et KPS in 40 let sodobnih plavžev na Jesenicah, izdala Železarna Jesenice; iz te publikacije je tudi jubilejni znak, ki ga je izdelal akademiki kipar Jaka Torkar) ljudj« n«dAlJsvcnha ASOVA »LOGA Teče. Rdeče teče grodelj v žareče ponve. Žari. Vse rdeče žari, se preliva, grozeče počasi izliva. Slepi, hromi, druši. A še v pridržanem dihu, skozi zaprte oči je v stisnjeni dlani vse rdeče in pekoče, ko daleč stran polzi čez ponev naprej, nezadržno na avto ceste, na mostove, v tovarne, v predore, tja do sleherne vasi in poslednje bajte. , Jeseniški plavž. V odsevu rdeče tekoče reke pa se vijuga njegov obraz, rdeč, trdo zguban, težaški, oznojen, mrko brezizrazen, z rokami, ki se samogibno vzdigujejo pred vročino žareče rdeče pošasti. Umakniti se ne more, uiti noče. Jeseniškiplavžar. Pomnijo, pomnijo te, rdeči plavž. Rodil si se, orjak, Kranjski industrijski družbi v pičlem enem letu v vsem sijaju tuje opreme in ob vseh nasvetih imenitnih tujih svetovalcev. Vsega mogočnega, oholega in požrešnega te pomni stari jeseniški prole-tarec, ki se je od veselja napil in zapil, ko si mu dovolil, da, izbranec, lahko sploh gara ob tebi in zate. Ni mu bilo mar, da mu shujšaš telo, mu usločiš hrbet, osušiš grlo in ga ožgeš, kajti dal si mu več kot le za kruh in obleko številni družini: tudi za ta-kmašno obleko in za štamprle v gostilni je imel, ko se je gnal dvanajst ur na dva šihta, ko mu je ob desetih zvečer tulilo ob fabrški ograji, ko je bil opolnoči doma v Gorjah, v Ratečah, na Sorici, na Pokljuki, v Rovtih, ko je že čez štiri ure gazil sneg, kajti ob šestih mu je spet tulilo. Pomni te stari plavžar, trd kot jeklo, redkobeseden in mrk, trmast in samosvoj, takšen, kakršnega si si ti le želel. Uporen je bil, strahovito žilav in neomajen, ko je prenašal neznosno vročino, smrad in hlad. Tvoj je moral biti, sleherni dolgi dvanajsturni šiht te je rrtoral varo- vati, polniti, prazniti, kajti za eno samo minuto nezvestobe si ga rabeljsko kaznoval: opekel si mu noge, roke, obraz, telo, ga dušil s plinom, da je nepremično obležal. Preklel te je, tisočkrat preklel stari plavžar in te utapljal v špiritu, v žganju, da ga je budila fabrška sirena z oštarijske mize, na katero je utrujeno sklonil glavo in naslonil opečene, žuljave dlani. Klel te je v delavski baraki ali v borni kmečki bajti, z revmo v kosteh in s prehladom v glavi, klel vročino, prepih, mrzlo vodo in se ves omotičen spet dvignil, ko mu je tulilo. Stari garač je moral biti ob tebi, kajti za ograjo je bilo preveč shujšanih obrazov, ki so prosili za šiht. Ko si staremu plavžarju izcedil življenjski sok, mu ukrivil hrbet, je zrasel njegov sin, ki te je že poznal po sajastem, črnem atovem obrazu in po besedi plavž, ki je silila iz slehernega kota. Že malemu je bil plavž pričakovanje mesa in potice, čevljev in hlač, žgancev, zelja in fižola. Bil si zanj nekaj dobrega, bil si kruh in še več: začutil je mladenič skrite atove misli in besede, zaslutil je, da si staremu plavžarju in vsem nekaj dragocenega, da si prijatelj in dobrotnik. Da si njegovo in naše življenje. Stari plavžar ni nikoli dejal, da te ima rad. Nikoli ni preveč govoril, le na očeh se mu je poznalo in v srcu ga je grelo. Mlademu plavžarju pa si popustil, mu priznal, da si star in betežen, uklonil si se mu zato, ker je bila nezadržna njegova ihta in vnema, vriskajoča njegova nova, svobodna volja. Obnovil te je, da si bruhal siloviteje, da se je več in več rdečih niti vleklo iz tebe na nove ceste, na porušene mostove, ne požgane tovarne in v izseljene vasi. Dajal si, poklanjal, gradil poti, postavil hiše, bloke, šole, bolnice, da je bil tudi šiht ob tebi znosnejši, čeprav še vedno trd, utrudljiv in nevaren. Kaj bi mi brez tebe, štirideset-letnik? 2gi, vri, žari z vso pekočo vročino, ozarjaj se v znoju mladega delavca, da bo še naprej ponosen stari plavžar, ki si mu kalil voljo in značaj in ki se mu je v dolgih dolgih letih zvestobe ogrelo zate njegovo pošteno, delavsko srce. Darinka Sedej Jože Letnar, -Javornik, 22 let Tomaž Ravhekar, Jesenice, 42 let Jože Potočnik, Podbrezje, 32 let Ivan Žen, Jesenice, U let Andrej Smolej, Belca, 23 let Bernard Svetlin, Javornik, 32 let Jože Modic, Gorje, 15 let Franc Sadja, Jesenice, 30 let 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 ■ 15 16 17 18 19 ■ 20 21 ■ 22 23 ■ 1 ■ 26 27 28 * ■ * 32 ■ 33 m ■ 35 ■ 36 37 38 ■ 39 40 41 42 ■ 44 1 1 46 47 48 ■ 49' 50 ■ i5' 52 53 54 55 56 •> 57 NAGRADNA KRIŽANKA Vodoravno: 1. končni del udov rok ali nog, 5. kdor se poklicno ukvarja z masažo, 9. otok otočja Tuamotu v Polineziji, 13. drugi naziv za Arabca, 15. kdor s kom paktira, zaveznik, 17. iverna plošča, iverka, 18. ime več turških paš, 19. Ivan Bratko, 20. spomenik, nagrobnik umrlemu v tujini ali neznano kje, postavljen v domovini, 22. Oliver Mlakar, 23. drobna luknjica v snovi, znojnica na koži, 25. kar namete, nanese veter, 26. ime našega slovničarja Bohoriča, 28. vzajemnost, složnost, 30. natrijev klorid, pridelek solin, 31. antično ime za nomadska ljudstva južne Rusije, Sciti, 32. znak za kemično prvino titan, 33. psevdonim češkega književnika J. Kavane, 35. namizno pregrinjalo, 36. alpski vrh v švicarskem kantonu Graubttnden, 37. nekdaj eden najboljših slovenskih igralcev komičnih in karakternih vlog Josip, 39. tanjši kol, okrog katerega se ovija visok fižol, 41. krčevina, laz, posekovje, 43. ime skladatelja in dirigenta Adamiča, 45. nemški književnik, pisatelj romana »Dva človeka«, Richard, 48. pripovedne, epske pesmi, 49. klavirju podobno glasbilo z jeklenimi ploščicami namesto strun, 51. tuje žensko ime, Rija, 52. napovedovanje človekove usode iz znamenj, 54. neroden, telebast človek, 56. delavec v stavbarstvu, 57. Aravalske gore v indijski državi Radžastan. Navpično: 1. triindvajseta črka grškega alfabeta, 2. s sesekljanim mesom polnjene testenine, 3. kemični element, žlahtna kovina, znak Ag, 4. himalajska koza, 5. podpornik, radodaren pokrovitelj umetnosti in znanosti, 6. sočni, aromatični tropski sadež, 7. povrhnjica, plast celic na površini kože ali sluznice, 8. glavno mesto Maroka, tudi popust pri prodajni ceni, 9. kratica Albanske telegrafske agencije, 10. vnetja nosnih sluznic, pri katerih se močneje izloča sluz ali gnoj, 11. v glasbi navdušeno, z zanosom, živahno, con anima, 12. kratica za fizikalno atmosfero, 14. okus ali vonj po kislem, ki ga ima vino, če se pokvari, 16. zgodovinski grški otok v Jonskem otočju in pristaniško mesto na njem, 21. ovitek, povoj, 23. medmet za tiho!, 24. krvni sorodnik po moški, očetovi strani, 26. delovna skupina, 27. bajeslovna pripoved, mitos, 29. Beo-tijec, prebivalec Aonije, 31. ribja koščica, 34. po bibliji Izakova žena, mati Jakoba in Ezava, 35. krvoločna, tigru podobna progasta zver iz družine mačk, leopard, 37. veletok na severozahodu SZ, ki se izliva v Baltiško morje, 38. slovenski jezikoslovec fonetik in slovničar, soavtor »Slovenskega pravopisa« Jakob, 39. žensko ime, Anastazija, 40. slaba redka jed, navadno juha, slaba pijača, 41. TV napovedovalka, Olga, 42. predstojnik moškega samostana, 44. Janez Eržen, 46. zgornji del trde zemeljske skorje, pretežno iz silicijevih in aluminijevih spojin, 47. sanke, 49. mednarodne avtomobilske oznake za Kubo, Italijo in Belgijo, 50. ime TV redaktorice Pečetove, 53. kratica za Televizija, 55. Elda Viler. Rešitev nagradne križanke z dne 2. decembra: 1. portir, 7. Šarita, 13. ekrazit, 15. Palinur, 16. Na, 17. trgovstvo, 19. KE, 20. APA, 22. ogulina, 23. pas, 24. sinod, 26. Laci, 27. Pont, 28. iver, 30. dacarji, 32. slikica, 34. alga, 35. Arid, 36. cent, 38. batek, 41. non, 42. maskota, 44. Ada, 45. EB, 46. Kartagina, 48. IL, 49. komanda, 51. anemona, 53. storno, 54. aceton. Prejeli smo 104 rešitve. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi Marta Kompare, 64000 Kranj, Zupančičeva 11; 2. nagrado (60 din) Franc Senk, 64000 Kranj, Britof 207; 3. nagrado (50 din) pa prejme Irenca Zaplotnik, 64204 Golnik, Letence 6. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka, 13. decembra, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din. OD VSEPOVSOD Srebrni jubilej »Mišnice« »Misnica« je prva gledališka igra, kije proslavila (zadnje dni novembra) 25-letnico neprekinjenih uprizoritev vsak večer. Delo sloveče pisateljice kri-minalk Agathe Christie sije tako priborilo absolutni svetovni rekord v zaporednih predstavah. Vulkan v učilnici Na deški gimnaziji v sidneyskem predmestju Punchbowl je nenadoma izbruhnil ognjenik. Nastal je nepopisen preplah, poškodovanih pa je bilo petnajst dijakov. Seveda ni šlo za pravi vulkan, temveč za model iz stisnjenega papirja, ki so ga uporabljali pri pouku, da bi učencem čim nazorneje pokazali ta naravni pojav. Še en recept za visoko starost Dr. Heinrich Claus je bil nekoč osebni zdravnik zadnjega nemškega cesarja Viljema II. Te dni je mož s telovadbo pri odprtem oknu praznoval stoti rojstni dan. Kot se ob takih prilikah spodobi, so ga radovedneži spraševali za recept, kako dočakati tako visoko starost. Takole je odgovoril jubilant: redno telovadite, bodite zmerni v hrani, čim pogosteje se igrajte z otroki. Krona za afriškega cesarja Krono, ki si jo je v nedeljo nadel na slovesnem kronanju v Ban-guiju centralnoafriški cesar Bokassa L, je izdelal pariški draguljar Arthur Bertrand. V zlato je vdelal 138 karatni diamant, ki ga obdaja še 6000 manjših draguljev. O vrednosti krone poročila ne govorijo. Poceni turistični izlet Sedemnajstletni fantje v dobrih dveh tednih prepotoval ves Izrael. Pa še poceni! V vsakem večjem kraju sije namreč sposodil avtobus in si na 800 kilometrov dolgi poti ogledal vse znamenitosti domovine. Hrano in hotelske račune je nenavadni popotnik plačeval z denarjem, ki ga je našel v »sposojenih* avtobusih. ŠAHOVSKI KROŽEK Prve poteze Trdnjava in kmet proti trdnjavi V končnici trdnjave in kmeta proti trdnjavi je izzid igre večinoma odvisen od tega, ali lahko kmeta na njegovi poti do pretvorbe zaustavi nasprotnikov kralj ali ne; če se kralj pojavi pred kmetom (diagram 78), je praviloma remi. Čim bolj je kralj oddaljen od kmeta oziroma od linije na kateri je kmet, tem manjše so njegove možnosti na uspeh. I ■ ■ ■ I ■ ■ □ u-m m \ Diagram 78 V končnici, ki jo prikazuje diagram 78, mora črni paziti na štiri možne napake, in sicer (1) ne sme postaviti trdnjave na polje, s katerega ni dovolj gibljiva, (2) ne sme dovoliti odmika kralja od mesta kmetove pretvorbe, (3) ne sme igrati kralja na napačno polje, ko je prisiljen igrati s kraljem in (4) ne sme zamenjati trdnjave tako, da bi nastala izgubljena kmečka končnica. V trdnjavskih končnicah so velike možnosti preizkušanja nasprotnikovega znanja in laviranja. Pri rešitvi naloge na diagramu 78 se bomo zadržali le pri nekaj značilnih poskusih. 1. Ta6! Zelo dobra poteza, na katero ima črni več možnih odgovorov, med drugim tudi takega, ki vodi v poraz. 1. ... Thl Dobro bi bilo tudi 1. ... Kb8, z naslednjim možnim razpletom, 2. Kb6 Tb7 + , 3. Kc6 Tc7 + , 4 Kd6 Th7, 5. c6 Th6+, 6. Kc5 Thl! in beli ne more uveljaviti svoje prednosti. Pač pa bi črni ugonobil položaj, če bi igral 1. ... Kb7? zaradi 2. c6+! Kb8, 3. Kb6, saj sedaj ne more ubraniti dveh pretenj. Če brani napredovanje kmeta, npr. 3. ... Tg7, sledi 4. Tal Th7, 5 Tfl Th8, 6. Tf7!! (Ne 6. c7 + ? Kc8, 7. Tal Th6+ itn.) Kc8, 7. Tc7 + Kb8, 8. Tb7+ Ka8, 9. Ta7+ Kb8, 10 c7+ in nato Ta8+ z zmago. 2. Ta7 + Kb8 3. Td7 Kc8 4. Tg7 Druga možnost je 4. Kc6 Th6 + , 5. Td6 Th7 (Ne gre 5. ... Td6:?, 6. cd6: in črni ne more zaustaviti kmeta), 6. Tg6Tc7 + ,7. Kd5 Td7 + , 8. Td6 Kc7, 9. Ke6 Th7! in beli ni uspel. 4. ... Th6!! Slabše bi bilo 4. ... Tfl, čeravno tudi tedaj črni lahko remizira po vzoru Kashdanove rešitve (gl. diagram 79). 5. c6 Thl! in črni je zavrnil vse pretnje nasprotnika. & grdjan Baydek TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 9 do 23,80 din, cvetača 12,30 din, korenček 6,90 do 9 din, česen 51,30 din, čebula 6 din, pesa 6,90 din, kumare 12 din, paradižnik 26,50 din, paprika 26,20 din, jabolka 6,80 din, hruške 20,30 din, grozdje 15,50 din, pomaranče 13 din, limone 15,60 din, ajdova moka 18,87 din, koruzna moka 6,20 din, kaša 18,14 din, surovo maslo 79 din, smetana 35,56 din, skuta 26,56 din, sladko zelje 3,65 din, kislo zelje 5,20 din, jajčka 2 do 2,70 din, krompir 3,65 din KRANJ Solata 10 do 12 din, špinača 22 do 24 din, cvetača 20 do 22 din, korenček 8 do 10 din, česen 40 do 45 din, čebula 10 do 12 din, fižol 28 do 30 din, pesa 8 din, paradižnik 20 din, slive 26 din, jabolka 6 do 8 din, hruške 15 din, grozdje 16 din, radič 30 din, žganje 60 din, pomaranče 13 din, limone 27 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 7 din, kaša 16 din, surovo maslo 68 din, smetana 28 din, skuta 16 do 18 din, sladko zelje 5 din, kislo zelje 12 do 14 din, kisla repa 10 din, klobase 25 din, orehi 150 din, jajčka 2,80 do 3 din, krompir 3 din Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE (48. zapis) V enem od prejšnjih zapisov sem v isti sapi imenoval tri kamniške (kamnogoriške) velmože: fužinarja Kapusa plem. Pichelsteina, doktorja Lovra Tomana — pesnika in politika ter slikarja Matevža Langusa. Pa vendar: Kapus je bil zaslužen le bolj za svoj kraj, Tomanove naivne milo- Eojke so že zdavnaj izzvenele — angusove slike pa še žive, saj so mnoge izmed njih še kako pomembne za našo kulturno zgodovino. Lastni portret slikarja Matevža Langusa langusove podobe Me glede na močno deljena mnenja strokovnjakov o umetniški kvaliteti Languso-vih del je vendarle res, da nam je prav ta slikar ohranil vnanje poteze mnogih mož in žena, o katerih govori naša kulturna zgodovina. Langusov portret Matije Čopa Da omenim le portreta Matije Čopa in Andreja Smoleta, Primčeve Julije, Blaža in Fidelisa Terpinca, Josipa in Eleonore Karinger, župana Hradeckega, Friderika Rudeža, Ignacija Knobleharja, Friderika Barage, Josipine Turnograjske idr. Langusovo slikarstvo, posebno sakralno, je seglo tudi prek meja nekdanje Kranjske. Bil pa je Langus marljiv mož — svoje življenje je napolnil z nenehnim delom. Naslikal je toliko oljnih podob pa tudi velikih fresk, da si danes kar stežka predstavljamo tako garaštvo. Ker pa je bil varčen in trezen mož, je ob svoji smrti zapustil kar 18.000 goldinarjev (po današnji vrednosti nekako 208 starih milijonov dinarjev). Ker pa slikar svojih otrok ni imel, je ves denar namenil za štipendije onim mladim Kamničanom, ki se žele posvetiti vedam ali umetnostim. od Žeblja do palete Tako bi lahko rekli, kajti sprva je bil Matevž Langus žebljar. Rojen 9. septembra 1792 je že desetleten izgubil očeta. Zato je moral dečko poprijeti za delo v kovač -niči. Šele osemnajstletnega je potegnilo v Celovec, kjer se je pri nekem sobnem slikarju vpeljal v svet barv. Celih šest let se je posvečal obrti, hkrati pa se je naučil brati, pisati in dobro nemško govoriti. Tu je torej pravir one čebelje pridnosti slikarja Matevža Langusa. Nobenih filozofij — le delo, delo ... Kajti, kdor je kot žebljar osem let koval dnevno po 10 do 14 ur in potem šest let stregel muham zahtevnega mojstra — tak človek ne Portret slikarjeve žene Ane zna več lenariti. In se upa tudi lotiti tako obsežnih del kot je npr. poslikava stropa in obokov šmamogorske cerkve ali pa svoda ljubljanske frančiškanske cerkve. Po vrnitvi s študija na Dunaju in v Italiji se je Langus ustalil v Ljubljani, se tu poročil z lepotico Ano Wiedenhofer in začel živeti življenje uglednega in premožnega meščana. Ni pa bil kak boem, ni mu bilo do vinskih družb, bil je bolj »domosede« narave. Svojo mlado ženo je oboževal (in mu najbrž ni bilo prav, ko je zvedel, da ji Prešern iz Celovca — v pismu seveda — pošilja »rokoljub«) in jo slikal za obraze svojih madon, svetnic in angelov ... Matevž Langus je umrl nenadoma, star komaj 63 let. Uradno je bilo sicer razglašeno, da je umrl zaradi črevesnega katarja; domnevajo pa, da je postal žrtev tedaj divjajoče kolere. HVALNICA UMETNIKU Strogim pismarjem velja Langus le za spretnega obrtnika — toda čas, v katerem je slikar živel, ni bil kdove kako mil. Mecenov ni bilo več — le sitni in samo-všečni meščanski naročniki so dajali slikarjem kruha. In tako se je dostikrat umetnik v slikarju moral umakniti obrtniku, ki po želji jare gospode slika pač tako, kot naročnik hoče. — Zato pa so svobodna Langu-sova dela, to je taka, ki jim niso stale ob rojstvu ob strani zahteve trgovca ali duhovna, vsa drugačna. V njih spoznamo Langusa-roman-tika, ideje preporoda so že zaznavne v izboru motivike in ozadja. Langus skuša dati portretu dušo, okolju pa domačnost, toplino. Langusovo por-tretno slikarstvo ni tako togo kot je bilo klasicistično. Bolj kot Layer je Langus s koreninami v domačih tleh. Sloves slikarja iz Kamne gorice bo nesmrten — vsaj dokler bomo zrli v njegove podobe Julije Primčeve, Matije Čopa in Andreja Smoleta. Portret Julije Primčeve, ki ga je občudoval sam Prešeren -nkl Ror.nJ.kl kraji in ljudj. nwl.lJ.VMk. . lolsklb !d meri dvema dodatne r DEŽURNI NOVINAR BEOGRAD - Zvezni izvrini svet je razpravljal o gospodarski in ekonomski ureditvi ter o odnosih s tujino. Sklenili so, da ae poveća proračun federacije za letos, ker je prihodek zaradi višjih carin in drugih dajatev viiji. LJUBLJANA — 74 zamejskih Slovencev, pionirjev in mladincev slovenskega dijaškega doma iz Trsta je prispelo na enodnevni obisk. Ogledali so si bolnico Franjo, osnovno iolo Cerkno in cementarno v Anhovem. SNEŽNE RAZMERE - Na Zatrniku je 30 cm južnega snega; na Pok Muki 40 cm; v Kranjski gori je 25 cm južnega snega; na Krvavcu je 50 cm snega; aa Kobli je 10 do 40 cm snega; na Voglu je 80 cm snega. Vse žičnice obratujejo. MEJNI PREHODI: Na Podkorenu, Ljubelju in v H«»