M-mm* i m*K > rt* a. »ft ta. nimfi podana ter aodce itti progpr po2 K, tedtee ponađbe ta poroke pkvUie »K.-W naročUih nad 10 objav popu*. ^^ VjprtštnjoB glede fntentov naj te priiofi znamka a odgovor. lpiiaJiliu „lltv. Maro4a" ta „tfarttfu Tiskana« kmB^vs __________«"«• *■ >i »tttU—. - Trtici at SS4. eeloletao aapcej plača« . K 180— cetoteteo......K24O-— polletao. ..,..•» 90*— poUctno.......„HO*— ■0CUPV • • • • • • |9 ^V «9 MQKaw * ♦ t • t t ff W*^ I - .......1*- .......„2fr— Pri tnefebitnem porlSanju se ma daljSa naročnhu đoplačatL Novi naročniki naj poiljejo v pcvić naročniao veđao £J^ po natezale). Na aano Dtemeaa narofila brci ooslatve desarfe se ne morino oslratt. mili.....■«•*■ muff ■nam mu u. ; L mMnJ Tlllll« «•*. M. ' Jgp Pomihmim itevilka v«lia 1 krona, Poitnlna platana v gotovini. . Marica Bartofova« Spasimo Jugoslaollo. Država naša je v nevarnosti! NaSa teli zaželjena, tako težko pri-čalcovana svobodna država v nevarnosti! Nofcenega gotovega vira še si-cer nimamo, a zdi se mi, da pripove-duje, šepeta o tej nevarnosti vsa priroda, vsa čarobna pomlad s svojimi risočerimi glasovi. Zdi se mi ozračje tako težko, kakor je bilo pred vsako avstrijsko ofenzivo na italijanski fronti doli v Trstu. Zrakoplovi so brenčali od juga, pluli čez mesto in leteli ogledovat. Nas pa je takrat vselej težilo nekaj nepopisnega. Bali smo se avstrijskih in nemških zmag, ker smo vedeli, da bi končna nemska zmaga bila nam Jugoslovanom smrt. Saj so o tem govorile razne brošure, pisali so o iztrebitvi onega plemena, ki bi bilo prodiranju in nemškemu gospodstvu na poti, brez prikrivanja razni nemški listi. Koliko razburje-nja, koliko razočaranja, strtih vpć in novih upov smo doživljali tedaj! 2\~ vo je še vsem v snominu ona prva doba vojne, ko je nas vse težila gro-zovita mora. Zbujali smo se ponoći .in prisluškovali, ali ni orišla oboro-žena sila po nas, da nas odžene v temnice, saj smo bili v svojih željah in besedah veleizdajalci vsi. ki smo se ču tili Siavjane. Zlvo mora biti še v snominu nam vsem oni nepopisnj težki čas, ko se je orvič morala rmikati srbska vojska. Zalostni so bili naši pogledi, otožni naši obrazi, ko smo se sre-čavali, in otožno naše šeDetanje, ko smo govorili o dogodkih na jugu. Ali se ne spominjate potem tistega vet-riča, zefira, ki je prinašaj najprej skrivnostno božajoče, potem vedno glasneje in močneje vest, da se Av*-strijci umikajo? Vse je to govorilo, dasi naši listi nišo vedeli še nič o tem. In naše duše so vriskale, naši cbrazi so se zjasnili, hodili smo okrog tako na lahko, kakor bi nas dvigala nevidna sila. Ali se ne spominjate onih blaženih trenu tko v? Še hranim krasen članek o avstrijskem umiku in begu preko Save izpod peresa ita-lljanskega koresoondenta Barzinija, v tedaj pri nas strogo zabranjenem »Corriere della Sera«. Prepisovali smo si ga, izposojali drug dražemu in se navdajali z lepimi nadami. Toda ti sveti i žarki so bili kakor blisk v temi. Za njimt je prišla še teranejša noč. Jtmaški Srbi, ki bi se tuđi ob drugem pohodu Nenicev znali uhraniti, so morali radi zavratnostj zavedenih Bolgarov bežati, bežati čez Albanske gore in na rnorje. In Rusi, preje tako zmagoviti, so se umikali v osrčje svoje svete Rusije. AH se še spommjate? Ali se sporni- njate onih optimistov, ki so se skrivnostno muzali v onih temnih dneh ter z veselim nasmehom prorokovali: Avstrijcem je nastavljena past, kaj-pada — najprvo pri Pfemvslu, in ko je šio dalje in dr»!je z umikaniem, so ti optimisti šepetali o raznih trd-njavah in mestih, kjer je Nemcem nastavljeim past. Nam je bilo nepo-pisno huclo, ker nismo mogli verjeti v one pasti in smo se tresli v strahu in trepetu, kaj bo z nami. če zmaga siloviti Nernec, ki se ie zdel tedaj ne-premagljiv. Spominiam se vsega tega, ko in pišem. Toda nismo izcrubili vere v boljšo bodočnost. Kako smo se uži-\eli v nove upe ob času deklaracije! Sanje se je zdela Jugoslavija že v okviru monarhije, drzna misel pa svobodna, popolnoma svobodna Jugoslavija, In vendar jo imamo sedaj, dinamo v njej, k: preživi ja težke dneve, o ka ter i se ?edaj uporno vzdržujeia glasovi, da je v nevarnosti- Ali sli-šite? Jugoslavija v nevarnosti! Razjeda jo netranji najet; in nenajeti so-vražnik, dasi nima, ubožica, gotovih niti svoiih meja! Res je, marsikaj bi bilo lahko drngače v naši državi, ki se Še le snuje, a če ni in če je hujše, nego bi smelo biti, ni tega kriva država sama, krivi so njeni nesposobni krmarji. Posledice vojne čuti vsa Evropa in naša Jugoslavija je med onimi srečnimi zemljani. k? b! glede živil morala trpeti najmanje. Da temu ni tako, ni kriva naša zemlja* ni krivo naše bratstvo s Srbi. kriva je nesposobna vlada. Kako mi je tesno pri srcu, kako se mi krči v boli, ko slišim inteligentne in neinteligentne litidi, med njimi tuđi ženske, zabavliati proti državi! Zabavljati proti Srbom, brez katerih bi mi bili še vedno sužnji; to se mi zdi greh in zločin! Kdo je bi! na braniku stoletja proti barbarom, da smo se mogli na zapadu kulturno razvijati, kdo je vihtel skoraj sto let neprestano meč, da je osvobodil sebe in vse svoje brate? Srbi in edlno Srbi. Res, v tej borbi na življenje m smrt, so zaostali, čemu bi to tajili, v kulturi. Al? kdo jim more to zameritl? Lopov tišti, ki bi metal nanje kamenje! Istina, i pri njih ni vse v redu, toda njih je zasluga, da nam sije na naših tleh žarko solnee svobode. Naše so sole in uradi, v našem jeziku so napisi, naš je človek na vsakem mestu. A preje? Pobirali smo siromaki drobtine z bogataševe miže in nad našo glavo je visel neprestano krvnikov meč. Kako hitro smo pozabilf na vse tn. Da. ne tfodj se nam najbolje, to je istina, toda ali je treba že za to pljuvati na vso na-so svetio bodočnost, obetajočo se-danjost? Potrpimo! Dobimo sposob-nejšo vlado in novo žetev, pa bo nam bolje! ObraČam se na naše ženstvo. Izkazalo se v dobi deklaracije, izka-zalo o raznih drugih prilikah, izkaže se naj še sedaj, ko se govor', da je naša država v nevnmosti. Knj naj stori? Ne vem; santa nisem niti or-pfanizatorka, niti se ne morem ponašati z inicijativama. slut»m Da in vem, da bi moglo uspešun nastopiH naSe ženstvo. Razbistriti le Ijudem pojme, razložiti jim: eno !e država, kl Jo gradimo, drogo jte vlada. Z vlade, r, ta!:o vlado dol!, čim prej tem fcoUe* a naš! braije Srbi, nata narodna dinastija, kl deii naše trpljenje, in naša Jugoslavija naj žlvć! Naši zastopniki so nezmožni, ali jiti je postavila Jugoslavija, ali jugo-slov. ljudstvo? Sedli so sami na svoje stolce, in v strankarski strasti po-zabili na državro! Postavimo na Čelo države ljudi, ki jih bo izbralo ljudstvo, da se urede razmere in da se stre oni zlokobni crv, ki razjeda našo komaj zgrajeno državo. Sestre, premislite, ali bi ne mojsrle pomagati tuđi me, da se odpro oči zapeljane-mu m zavedenemu ljudstvu! Potom ženstva. Narodna naša žena naj stopi na plan in naj vzbuja v vseh srcih zavednost in ljubezen, do naše skmne domovine Jugoslavije. Sestre, na delo! Eml wm fir?^S6^«fflta In naro«S Zđrnienlfi držao u ^adeisi Jngoslouensliegci naroda. 11. Na to govori spomenica o posle-dicah nameravane aneksije za Jugo-slavijo v kulturnem in gospodarskem ozini. Ustanoviti Jug:os]avijo kot državo, pa ji ob?nem odvzeti poDolno kontrolo njenih srlavnih komunikacijskih sredstev, bi bila traeična ironf-fa. V sedanjih eosoodarskih razme-rah sta kontrola železniških termi-nalov in prost dob od do morja »bi-stvena faktorja zdraveg:a grospodar-skega življenja.« Italija je poskušala in Še pasku-sa opravičiti aneksijo spomena nzemlfa, prilastitev njenih virov in s tem spojeno polasranje železne pesti na trgrovska izhodlšča do sredozem-skeea morja za Jnsroslavijo in zaled-ne dežele s strate^fčnimi arjrumenti, ^e$. da je aneksifa teqra teritorila za Ftaliio potrebna zaradi varnosti njene severovzhodne me je in zaradi kontrole jadranskepra morja. Te pre-tveze nimajo temelja v dejanjskih razmerah. Predvsem ni več prejšnje Av-strije, ki je ugroževala svoje sosede. Jugoslavija je razmeroma majhna dežela in ima poželjeti ja po zemlji razun ttste, na kateri žive njeni ro|a-ki v pretežni večini. Posest ozemlia, o katerem se sedaj vodi spor, bi jo zadovoliil, kolikor se tiče njenih zapadnih meja. Tedaj ne bi bilo no-benegra razioea, zakaj da ne bi bili bodoči odnosaji med Ttaliio in Jnsr^-slavilo vseskozi prijateljski in harmonični. Kar se tiče nevarnosti napada od jugosiov. strani, bi bila Italija mnogo bolje eavarovana za zadovoljstvom in prijateljstvom Jugoslavije, kakor s posestjo nekoliko več- ?ega stevila vrhuncev m rek. baj so izkušnje zadnje vojne jasno pokazale, da ima ljudska sila moralo, izur-jenost, tehnično znanje in oprema v vojni neprimerno več važnosti, kakor strategične postojanke. Kar se tiče jadranskega m&rja, zastopa Italija doktrino, da ga mora ona kontrolirati in dominirati. Kako se more ta zahteva pravično utemeljiti? Nimajo li narodi na severu in vzhodu enake pravice do prostesa in neoviraneea dostopa do morja, kakor Italija? Ali je Italija izkopala jadransko morje? Ali so pristanišca na vzhodu jadranskega morja kakor otoki bolj potrebni Italiji, kakor Jugoslaviji? Nišo li v resnici pravi deli dežele, kateri očitno pripadajo, in naroda« ki žive na tej zemlji? Po kakšni pravici se more Italija zagozditi v Jugoslavijo in zunanii svet in kontrolirati jugoslovanske komunikacije in zveze dežel severno in vzhodno od nje, ter preprečiti njih ■eovirano občevanje s prijateljskimi tmrodi preko morja? Tako ravnanje in domišljanje odklanjamo ne zaradi naše rojstne dežele, ampak tuđi zlasti kot državljani velikih Združenih držav, katerih interesi so prizadeti, kadarkoh* poskuša kakšna sila posegati v njih prosto in neovirano trgovsko ali sploŠno občevanje z drugim! narodi. Po vsej pravici se mora računati, da ne bodo Jugoslovani nfkdar prostovoljno priznali sedanjih krivičnih italijanskih zahtev, in če bi bila njih vlada prisiljena, da jih za enkrat sprejme ali da se pridruži kakSni pogodbi, s katero se prizna-vajo. ne bo jugoslovansko ljudstvo, kakor vse kaže. nikdar smatralo ta-ke pogodbe moralno za obvezno. Brez dvoma se porodi jagoslovan* ska iredenta in čustvo poteptanđ pravice, ki bo prevevalo jugoslovani ski narod, bo pripravljalo rodovitna tla za podžiganje na nevarne dcspew rimente. Vsak dvom je izključen gledd na to, da je popolnoma pravična hl! pravilna rešitev spora med Italijo in Jugoslavijo največje važnosti ne Ie za blaginjo Jugoslavije, ampak tuđi za blagiiijo Italije in za evropski mir. Iskreno želimo, da se položi trdna podlaga za bodoče prijateljske! odnošaje med narodi, zlasti tuđi med Jugoslavijo in Italijo. Trdno je na$e prepričanje, da ne zahtevamo niče-i sar razun pravice in pravičnosti. Cd se izpolnijo nepreporno pravične za-. hteve Jugoslovanov, bodo zadovolf-ni in bodo koncentrirali vse svojd moči za politično, gospodarsko, teh«« nično in kulturno rekonstrukcijo do*1 ma, kjer najdejo široko polje za uporabo vseh svojih močL Toda I^j na podlagi pravičnosti, odkritegftj prijateljstva in vzajemnega zaupa-, nja se more razviti tako stanje in laj na taki podlagi se morejo uresničitfj taki bleščeči ideali, za katere je člfl^ veštvo krvavelo in umiralo. Washington, D. C, 9. marca. ' Tako so se Jugoslovani v AmcN riki zopet vrlo lepo potegnili za praj< vično rešitev jugoslovanskega vpra> sanja. Za to zaslužijo naše polno pr^U znanje in zahvalo. j^f mUmo starih hlb Ako bi v skupnonarodnem ra^hfi voju ne bila po navadi taka razđart lja med dobro voljo in uspehom, Kl bili Slovenci Krez med narodi. Naš» povestnica zadnjih 70 let, velika! grobnica tisoč najlepših rezolucij, vt! nežni mladosti umrlih društev, v kaff< zamorjenih podjetij, priča, da staveid) ne zveni tako neopravičeno tjaveo-*j dan. Pa ne jadikujmo, ni Časa niti za\ izpoved. Pred mesecem se ie ustanovite] Jugoslovenska Matica. To ni več či«! sto domača zadeva. Vse državno so«! sedstvo Jugoslavije je komentiralo! vest o novi organizaciji, nekateri gj prijateljsko simpatflo, nekateri pa ni-< so mogli skriti med vrstami svoje zadrege. Uspeh in neuspeh »Jugofet slovanske Matice« ne gre več popot«; noma na rovaš ali zaslugo orgafifai zacije same, njena usoda je spfo*; tena z ugledom ali neugledorafj ćele jugoslovanske kulture in na$a organizačne nadarjenosti. čim ra*-j ŠirnejŠe bo delovanje J. M-, čim agU^ nejše bo napredovalo to delovan|©»j čim večje bode število članov in čimf] izdatnejša bodo gmotna sredstva, tmi Fran Govekarr ^ Soltanie. (DaJje.) A srce ga je bolelo in v duši ga je skelelo. Ko je popoldne prišla ura, kadar je Dane zahajal v Nežikino gostilno, se mu Je napol-nilo srce s tolikim hrepenenjem, da mu je ho-telo raznesti prsi. Ječal je od bolesti. T:.".. premagal se je in ni šel k Nežiki. Po ulicah je hodil, da bi se raz? ' pomiril, ogledoval ie odhajajovj Li 2;../-.'.*-prihaiajoče čete razbite, talete In razorožene Wurmserjeve armade, pa proklinjal je ulance, kl so zmešale glavo lepi Verderberici ta njeni bčerki. Naenkrat pa ga je obšla strasna žeja In hitel je na Sv. Petra cesto. &m boU se je bll-žal gostilnl »Pri tren gavtrožcah«, tem teže Je stopal. Ko pa je stal že skoraj pred hlšo, Je za-stokal, zavzdihnil in zaklel ter se bežć obrnfl. In zatekel se Je k Deteljld ▼ Pran^škan-sko ulico, izpil molče polič vina pa od$el k H-šicotu na Dunajsko cesto. 0? ***** k Hajduku, k Panja In končno Ie k ZMaira na Poljanah. NIkJer ni Imel obstanka. Povsod Je pf! Jezno, ftrastno, brez nfltkt fn s (Juto bolestjo, ki je kUttvala v srcti bufr bi Me Pozno ponoči sele je kolovratil domov po temnih ulicah, pijan Ih žalosten, a ponosen na svojo značajnost. »Nikoli več, Nežika, me ne vidiš U je go-voril sam s seboj. »Rad sem te imel — sam Bog ve, kako rad! A ti si me razžalila in z ulanci si se vedla tako, da ti tega ne odpustim nikdar, nikcL./ Cf Med nama Je končano vse — vse!« V očeh m.. •••' ?:-o. zaihtel je in ♦ :•* *-'^al dve debeii so,tl. * »-.;--.; ;;a je zaklel: okleta ženska! Torćj ^c iokal bom za- /w~i i^er Saj sem vendar mof U a solze so mu drle dalje po Hcfli m srce nm Je trepetalo, da bi bil najraje tulil kakor privezan pes. Drugega dne pa te mu J« bolest Ie po-đesetoiHa. Hrepenenje po Nežiki mu Je razga-njalo srce, di Je cvtlil in Ječal kakor obstreljen. In ves besen Je opsova! Iznova svojo ieno fer Jt zagrozfl, da Jo ubije ali obesL Niti dopoldne trn ni več vxdrialo v briv-nid in begal Je po mesto bled In prepade!. Na srečo so bile uHce sopet kakor razdraženo mravUBče, ta Danetova radovednost Ie offvela 6b pestrih prizorih, kl Jih Je gledat po cestah In trefli« Po vseh cestah ie mrgoleto voz In topov, konj ta vojakov, po krčmah ta kavarnali 1» Je bflo vat pobio čmstn&ov, frolov ta hsraaon —J povsod nepregledna pisana množica, prihaja-nje in odhajanje, kričanje in popevanje* prepiranje in muziciranje. Ljudje so postopali po mestu in prodajali zijala* se smejali in Ježili, na čelu vsem pa vedno radovedni Ore«w P-^-j. V Spitalski ulld je sreč -' ^ .: » nega dr. Repica. »He, mojster!^ - r^ * :• »Kod hodite, da v«; :. . ^riv..:.., 1:r v; .j človek najbolj potrebni ° »Oh, ne zameritel Cisto pozabll 5^m. d^ je dtnes vaš dan!« se Je izgovarjal mojster. »Bojte se žensk, mojster!€ se je zasmejai dr. Repič. »Vaša žena Je nevarna, a — verje-tnite! — Še nevarnejša je Verderberica!« In urno je švignfl mirna Danft Jt bfl besen. Torej že dr. Repič ve, da je blažen na Nežiko! Vsemu mestu je že v posmeh, a za nK za goli nič ... Prokleta baba! Prokleta zaljubljenost? m togoten Jt koračil po Olavnem trgu, Po CHavnem trgu se Je prtvkar pripeljala veKkaatka kirotm t šttrfmf konji Spremljal Jo Je ođdetek huzar jev. Na desni strani tik mestne hlše Je stala CMIetova hfta it 2 ta pred njo te Je ntevO te- DfW0d. Prvi Je AoBi k rte mlajši general, 2a iMbi Jt 4riiM tettoptt tltr gtMrtJt trtnl kodtl ob sencih, s svileno lasuljo na široki glavi In a majhnitni dolgiml brkam! pod orlovsko zavitim nosom. Njegova visoka in vitka postava1 se Jo 1 •-••»-» nod težo let in z desnico se je opiral I... • . : j--v fgj^p jn trudno ob visoko palico« ; ■ : • , . ..i ^ ''*ce. tužne, ugasle oči, drhtave !•■•*■•'■•-• T - •; .-n kazali, da je prestal ' '^dke, da je danes i ...: j * ' :ra smrt le rei! fn owoh<, -. ;■; ,; .] : ■ j; -_r> :im neznosnaf in gro^ne^a kot sam ? '. Bil je feldmaršal Dagcber * ^rol pl. VVurmser! Se nedavno slavu:, in-eu iuo cem dni nepremagljlvl avstrljski general kava-lerije, premagan in zajet v fzstradanl In kužili Mantovi ter zdaj izpuščen od generala Btioa*« parta, ko mu je s častno besedo prisegel, da se ne bo več boril proti Francozom. Vso prekrasno Italijo je izgubi! Avstrijf ta nesrečni junak in na njegovi vesti leži stol* tisoč ubitih in ranjenih avstrijskih vojakov. Ob častitljivem maršalu Je stopal njegov prvi ađjntent general Klenau. On Je bil, kt Je 2. februarja prinesel v glavno flrmoosko tabo-rttče v RoverbelH kapltulacijske pmflogt ćbm* ptnega Wurmserja. Sprejel ga Jt general Serforlef t MM franootko Uttbesolvottla S. stran. .SLOVENSKI NAROD«, šm M. ipffl« "MM. __________________________________________________92.9X9. lafle tn prel bo nresnlčen program postaviti neomalno gmotno !n kuJtur-po podlago za zasiguranl obstoj vse-ga izveođrfavne^a jugnlovanstva ta Ipriponjoči i domačo akcijo do čim-ffirejSaJegft deftnittvneea ujedinjenja MrađteOonalno diferenciranih kultar-tUhobiifc Da pa na dopustimo sopet stare Ha5e Mbe, ne smetno pesti v tolikrmt jiKrnovlJeno ne$o oapaKo; po par-dnevncm vzHCenju prepustiti zapo-[četo đdo osodi in birokratski ka-jmocLnoett. Ako si namreč mi Slovenci ne bomo znali privurojiti neke meta vztrajnosti v organičnein snova-too* so vse naie nainere na kuKor-hve&i popriŠČu rakitična deca. Nemci Stfso naši prijatelji, ne kvari pa zna-l£afa, se učiti tuđi od nasprotnika. ] Naj se torej nikdo ne zaziblfe v ftcwdevtio upravičljivo zavest, da je i fetoril svojo dolžnost. ako je slučajna priđobO par Banov aB vpiaCal ini mesečni delež. Organizacija ni dtv vrtena, dokler JI ne pilpailcio vtf aa-*tM Jngertprani brat radft* •*•• m, stranke In apola, Nas program Je Iscrpan So to z ujođtatfenJeBi vseh Jnfoslovaacnr. Nastale poirežnice naj nemudoma pričao s praktičnim livTscvanJetn pro^ramatičiifli nalog. POdružniHd odbori aaj ne aamude nobene prilike, nabimfct đaaov naj terabijo yao svojo zgorornoet Društvena pravila so široka, taka da skoraj nf sredstva, kl bi se ne dalo uporabitl v druŽbino korist A kar Je glavna in kar ponavljamo fce en-krat: nentntdljlva vstrajnost na pr-vem mestu. Potem se nam ni bati, da utone pol milijona naših rojakov v sovražni tujini in da omahne naša naša narodna zavest v mejah na5e države. P. P. Pnlltfčne nestf. — Naši komunisti in javni na-ineščenci. Kakor sraka s pavjim [perjem poskusajo tuđi naši komunisti garnirati svoje vrste z elementi, jki iiimajo ž njimi nikakih srikov. JRadi bi vzbudili vtisk, da je ž njimi *a in oni ljudski sloj ter da je njih ifronta res močna. Ker pa jih je prav 'malo, vlačijo s seboj svoje žene in jotroke ter razne radovedneže, ki [jim je le za »hec« in razne moralne ipropalice. Vpokojenci so že odklo-itiiJi komunistično pokroviteljstvo, Imeščanje in kmetje jih obsojajo in VeCir.a deiavstva se ne strlnja ž nji-•ijii. Slovenec zna misliti! Komunisti nam draginjo živil le še povečajo in i zaradi komunističnega štrajka se j Jijudska beda le še stopnjuje. Povsod ^primanjkuje živil, toda komunisti so {ustavili železniški promet v treno+-[ku, ko stoji na progah na stotine va-;ionov, masti, raznih jedil in nujno .potrebnih gospodarskih potrebščin, Jdoločenih za Slovenijo. Ali naj za-jradl komunistov stradamo in naj 'propadejo naše žene in otroci? Le i jdragoletniki in verižniki ter tihotap-jci se vesele komunistovskega štrajka, vsi ostali sloji pa ga občutijo jna svojih želodcih in denarnicah. iNajhuje so prizadeti danes javni na-jmeščenci, ki jim je bila že doseda-inja draginja neznosna. In vendar v Hetaku, ki so ga komunisti izdali jvčeraj, ti škodljive! namigujejo, ka« tkor bi stal! za njimi nižji javni na-iineŠČenci in kakor bi imeli tuđi f.e [med uradništvom pristaše! To je Iseveda neumna izmišljotina. Javni i inameščenci od najnižjin do najvišjih ikategoiij so popolnoma složni v na-feefaem preprlčaniu* da so In morajo ■ostati najmočnejši državni steber j In da s protidržavniml in protisoci-falnimi komunisti, ki s prevratnim nastopom zasledujejo egoistično Kgolj politične cilje na korist krvnih Isovražnikov ujedinjene svobodne Jugoslavije, ne morejo imeti prav i »obenlh srikov in simpatij. Nasprot- j iio, vsi javni nameščenci brez raz- j ^očka obsojajo komunistično rovar- i jjenje ter zavračajo zlorabljanje } liradniskega gibanja za reklamo ko- ; munistovskim protidržavnim, proti- j harodnim in protiljudskim zloČinskim I mahinacijam. Debela laž je tuđi, da \ bi višji uradniki nižje javne name-sčence kjer in kdajkoli bagatelizi- \ t'ali, zasmehovali ali briskirali. Na- ; sprotno je resnica, da vlada v osred- j Uji organizaciji javnih nameščencev j absolutna enakopravnost ter da sme ■ brez razločka vsakdo tuđi na sejah ; In zborovanjih svobođno zastopati «vo|e mnenje. Fiaš zadnji javni shod v »Unionu« je dokazal, da viada i med javnimi name§čenci idealna \ enodnšnost, ki je ne porušilo niti ko-nninistovske intrige. = Vladna ostavka lutri? Beo-iBrrad, 21. aprila. Danes dopoldne k. V dvornih krogih se zatrjuje, da | |e regentovo stremljenje, da se resi [mirno tako vladna kriza, kakor tuđi %tezn!čarska stavka. s Regent In vladna kriza. Be- ftograđ, 21. aprila- Kakor se zatrju- Ije v političnih krogih, je ministrski jpredsednik Protić ponudi! regenta [potom daljšega memoranduma o se- |daniem položaju d^nisUo vlade, a ie Regent demisijo za enkrat odklonil iz Wianjepolitičnih vzrokov, obenem pa zatrdil, da bo sprejel demisijo brez zadržka, če se kriza ne reH do četrtka. Podpredsednik parlamenta dr. Ribar ie poeetfl danee Protića, da se informira o položaja In o nasnert vlade, nato pa bo poročal regenta Jutri v avđijenct o siluacUL Vlada je skUcala včeraj ministrski avet, na- kar Je odšel Protić na dvor, a doalel še ni znao* kaU »P WILx«p*i av> <*^* ..... _ - - = Posvetovanja demokratske zajednice. Beograd, 21. aprila« Danes popoldne je imela demokratska zajednica sejo, v kat eri se Je posvetovala o taktfld v sedanjl krizi. Sklenilo se je izdati proglas na narod, v katerem se bodo obrazložili vzroki sedanje krize. Sklenilo se je pozvati vse poslance za torek v Beograd. Konferenca demokratske zajednice se nadaljuje v četrtek popoldne. — Odpor zagrebškega župana. Zagreb, 21. aprila. Med ljudstvom vzbuja veliko pozornost soor med komunističnim županom Delićem in vlado. Včeraj dopoldne je bila dostavljena Deliću vladna odredba glede kazenskegra postopanja proti njemu in je bil obenem obveščeiu da je suspendiran iz županske službe ter da so mu ustavljeni županski nre-jemki. Ko je hotel pozneje vladni upravitelj banski svetnik dr. TončiC prevzeti posle, mu je izlavil Delić, da se ne umakne niti sedaj, ko Je prejel vladno odredbo. Ko se je pozneje vmil dr. TonČić z redarstvom, našli so županovo stanovanje zapr-to. Redarstvo še nadalje straži hišo, kier stanuje župan. — Zelje glede naše Koroške. Pri seji narodne skupščine dne 20. t. m. ie krščansko - socijalni posla-nec Paulitschek poziva! državno viado, naj napne vse sile. da pripa-de pripade glasovalni pas A na Koro-de glasovalni pas A na KoroSkem Avstriji. = Stavka na Rekl. Italiianski listi v Trstu in na Reki skuhalo na-I>rtiti stavko na reske Hrvate, češ, da so }o on? oživotvorili. Shoda, ki se je vršil v neđeljo na k'eki, se Je udeležilo po njihovem zatrdilu 707' Hrvatov s Sušika in Kavstavlčine. Hrvatske gospe so hodile baie po mestu in vspodbufale trgovce so-rojake, naj zaprejo trgovine. Kedar-koli, je govoril kak hrvatski govornik, ga je množica pozdravljala z osrromnimi živio - klici. Italijanski listi hočejo s tem dokazati, da ni ita-lijansko delavstvo vprizorilo stavke. V isti sapi pa navajajo kot sro-vornika nekega Morettfja, Zanelli-janca, in omenjajo, da so bili navzo-či tuđi nekateri pripadnik! Gothardi-ja. Jutri pa bodo dokazovali, da na Rekl ni niti Jugoslovenov niti avto-nomašev ampak sami pristni navdu-$eni Italijanl za »italianissima Fhi~ me«. Kakor pač kaže. Vsakokrat pa vidi lahko vsak slepec, da sp na Reki pristni italijani samo D' Annun-zio in njegovi arditi in tupatam kak priseljen ec iz kraljestva. — Reska traeedlia sre h koncu. Tržaška »U Emancipazione * r>;5e: Reska tragedija gre h koncu. Nad 7 mesecev stfsnjena vsled zasedbe, \t-črpana, doseže svojo usodo v krat-kem. Kakšna bo? VpraSanJe, na ka-tero je težko odgovoriti. Kajti usoda se odloči morda na Reki sami in ne v San Remu na divni Rivieri, kler se odigrava zadnji prizor mirovne komedije. Reka. izdana, zapnš&ena. užaljena v svoji ljubeznl in svoii boli, se pripravlja na zadnji pokret, najdrznejši pa morda najlenši NekaJ je v zraku, kar spominja na Čas 1871. v Parizu, na komuno. Strah iti upa-nje pretresata Reko. V dvorani po-velistva se raspravlja o nečem: ali republika socijalna, komunistična. Iskra se pokaže in jrasilci v San Remu se utegnejo salanniratl. Treba storiti nekaj takoj. Prolili tega. kar se pripravlja, se preciziralo in mož-Je reda in borze se straštfo. Treba takoj v Rim. NIč irotoveira se ne ve, gotovo pa i« to, da se vse knča v kratkem. Ali pripade Reka ItaHfl aB novemu človečanstva •, . — Trst hi AvsifVa. Dr. Pa«U državni tajnfe NemSke AvstriK Je ▼ razgovoru z nekim Kavanskim časnikarjem glede Trsta rekel to-le: Ml ae hoćemo podtiževati Trsta od-siej kakor smo se n nofiluževali pod AvstrUo. Upamo. da bo Italija upo- rK^i mU ootoitMt m pod m* pImm tarife ti eaftaaka flaltov^i ftaipapsk a japnmi mora jfcf%atl aa varnoat poSttJatev tn za bftro odprar vo. Potreb^MBo kancarje «• ddar diSća. ftatijajtiki vMal zm*o*dk* so toetvamo raspravljali * nanl ijubezalvo in t*trežoa» da fi upali na dokro pogodbo mmđ obtma vtar dama. Olede Trsta veUa vpralavfe konvevdence in dnaomske koristi. Nem§ka AvstriJa Ina ured seboi de-mokratltoo Italfto, kf fe navdahnje-na napram Nenftf AvstriJI z dahom aove solkianiostl. Pričakujemo mnogo tndi od predelske ieleznice9 ki bo mogla shriŠfti veUkemu prevo-zu blaga. Nadejamo se dobrega ra-zumevanja razmer med Italijo in novo Avstrilo.« Italliani pridno popra-lajejo srednjo Evropo za mnenje o Trst« In |o vabijo v tržaško prteta-niSče. Tolafbo in up na boljše čaše hnajo prmesti taki ra^sfovori Trstu, kjer raste nezadovoltnost fn kjer kar noćejo verjeti, da bi mogel Trst pro-cvitati pod italijansko ^vezdo. = NesfMM-azumllenie med ^ran-dio in AiudUo. Kakor znano, je An-glija zasedla Carigrad, ne da bi se ozirala na želje svojih zaveznikov, slasti Prancozov. Drugo nespora-zuml}enje med obema zaveznikoma je bilo vprašanje zasedbe nemSkih mest ob Metiu. Kakor izhaja iz pisa- ve angleftih in franeoskih Hstov, so |e glede tega vprašanja navidezno doec«el sporazum, ^ ostalo pa Je Se vaflBo ooD^to vĐfaaaaja ^^arid^afla# kl Ja po vsci prilkl vetto boli tefto. Vtem pogledu pile partfki »TempM, da bi mala imeti angfcško - grika hegemonija v sredozemskera morjn eaake poaledice, kakor Jih je imela za Nemčflo in Rtisijo svoječasno poslanstvo nemSkega generala v Carigradu, Takrat se je bila Rusija odlo-čila v prilog Anaiiie proti Nfemčiji. | Dasi se satrjuje, da mora biti carl-grajska kontrola mednarodna, se v resnlci to ne iz vala: v Carigradu zapoveduje anglefki poveljnik, general Franchet d' Esperey je le navi-dezni poveljnik orijentskih zavezni-5kih sil. »Temps« poudarja, da se Je Anglija s tem svojim postopanjem dostl bol) ločila od svojih zaveznic. nego je to storila ob okupaciji neni-Skih mest Francija. Francija in Italija sta se sicer prilagodili temu tzjav-Ijajoč, da provizorni režim ne sme imeti nikakega prejudica na poznej-še sklepe. Na tej točki je potem tuđi vprašanje ostalo. Toda je Se nekai drugega. Predsednik turske vlade je pripadnik angleškega režima. Vsled tega je treba vspostaviti ravnovesje ne samo med nadzomjočimi nego tuđi med nadziranim!. Telefonska In brzofaona poroCIla. SLUŽBENO SITUACUSKO POROČILO. LDU. Lfobljana* 21. aprila. Uradno se poroča: Stavka železni-čarjev traja dalje. Mir se v splošnem ni kalil. Na državni železnici sta se tekom dneva odpeljala na gorenjski in na dolenjski progi po en osebni viak v vsaki smeri. Rudarji so stopili v tridnevno slmpatijsko stavko. Vlada je prepovedala vse shode. Dopoldne se je pri predsedniku deželne vlade oglasila deputacija žena stav-kajočih železničarjev, ki je med drugim zahtevala izpustitev onih železničarjev, ki se nišo sami odzvali pozivu na orožne vaje in so bili vsled tega po varnostnih organih prisilno izročeni vojaški oblasti« katera jih je zaradi odklanjanja dela dejala y za-por. Predsednik deželne vlade je odklonil to zahtevo odposlanstva žena. Medtem se je pred deželno vlado zbrala večja množica, zlasti žensk, ki pa se le kmalu zopet razšla. Zaradi prehranjevalnih težkoč, povzro-čenih baš po stavki železničarjev, je deželna vlada sklenila* ukiniti stav-kajočim dobavo živil iz aprovizacij-skih zalog. Sarajevo, 21. aprila. Situacija se ni izpretnenila. Od ure do ure priha-ja več železničarfev na delo, edino v večjih delavnicah traja stavka se dalje. Beograd, 21. aprila. Danes se ie vršilo posvetovanje v radničkem domu in se je sklenila dvodnevna generalna stavka celega deiavstva na-Se kraljevine in sicer bi se pričela stavka v sredo. Stavka bi bila na-perjena proti sedanji reakcijonarni vladi in proti nasilnostim. ki jih uga-nja vlada po ćeli državi proti komunistom. Delavstvo parobrodov, ki doslej še ni stavkalo, bi tuđi proglasilo permanentno stavko. — Ministrski predsednik Protić se ie izrazil o železničarski stavki jako neugodno, povdarjajoč, da vlada vsled nje po ćeli državi anarhija in da je potrebna močna roka in močna vlada, da ustavi to anarhijo. STA\KUJOČI NE DOBE ŽIVIL! Deželna vlada je sklenila na predlog odseka za prehrano, da se Strajkuiočim železničarjem ustavi dobava živil iz aprovizacijskih zalog. Odsek za prehrano mora skrbe-U, da oorabi »vole Itak fričle količine živil predvsem za tfcto preblvalstvo, kl dela. Nikakor ne gre. da bi se pod-pirali v enaki meri tišti, ki s svojim ravnanjem sami najbolj ogrožajo vso prehrano. Dovoz živil je zastal in deželna vlada je smatrala, da so nukio potrebni ukrepi, s katerhni se preskrba dalavnega ljudstva kar najbolj zago-tovi; odtod ta varnostna odredba. STAVKA IN TTALUANL — JTALI-JANI ZASEDEIO NA8E 2ELEZ- NICE1 LDU. Trst, 21. aprila, V mestu sa trdovratno vzdržniejo vesti« da nameravalo ItalOanl zasestl ideađ- aprogo Locatac - Zidaal muni-a, da lako vzmeta vlfo žaieadHd pronet z Nemško Avatrllo. Preko Nabreflpe se Je v aaart uroti Locat-m odoellalo ie več voMBJIi vlakov. LDU Vrbnika. 21. aprila. Pot* nfld, U prihajajo čas demarkacOsko Crto, pripovedajelo, da ie v Logat ja ta okolici vse poino italUanskega vo-jaitva. LDU. 89H. 21. aprila. Iz Rima poroCalo. da »Ulijanski vlađni krogi napeto zasledujejo razvoi notranSh ^ogodtarc x Ja^aiavtik FiKmlaMsk 1 da bo v Jugoslaviji izbruhnila spIdš- ! na stavka. Ker je vsled železniške i stavke pretraana zveza Italije z dr- žavami. ki so navezane na promet skozi Ju^roslavijo, ortpravlialo odlo- čilnl krosri v Rimu korake, da se oro- tnet s temi drzavami skozi Jueosla- vUo zoaet vzoostavL POVRATEK CLANOV ZJŽ. V MA- RIBORU NA DELO SE PRlCA- KUJE. Maribor, 22. aprUa. Danes dorol-poldne ima Zveza jugoslov. železničarjev ponovno zborovanje. Kakor je včeraj stvar stala, so Člani ZJ2. izjavili, da takoj pretieha!o s stavko in zapet nastopijo delo, kakor hitro b* komunisti proklamirali stavko kot politično. Ker se je to že faktično zgodilo, je pričakovati, da se povrne-jo narodni železničarji še tekom današnjega ali jutrišnjega dneva na de-lo. V ostalem vlada v Mariboru mir. KONEC 2ELEZNIČARSKE STAVKE V AVSTRIJI. LDU. Dona], 21. aprila. (DKU.) Kakor poročajo listi, so sklenili uradniki južne železnice, da nastopijo službo na ravnateljstvu in na progi takoj zopet, dasi nišo zahteve popol-noma fzpolnjene. STAVKE IN ODPORI V ITALIJI. LDU. Berlin. 21. aprila. (DKU). Kakor javlja »Lokalanzeteer* te Lu-ganai, je novi ameriški DO'slanik v Rimu med svojim potovaniem obi-skal v San Remu italiianskega mini-strskega predsednfka Nittiia in ministra za zunanje posle Sciaolojo. Ameriški poslanik potuje preko San Re-ma, ker v Piernontu splošna stavka §e vedno traja. Kakor poroča list, iz-vajafo poštni, brzojavni in telefonski uradniki skoro vsi Italiii danes od polnoči pasivno resistenco. JADRANSKO IN TURSKO VPRAŠANJE. LDU Amsterdam, 21. aprila. (DKU) Poročevalec lista >VVestmin-ster Oazzette« v San Remu javlja, da Je jadransko vprašanje faktično že rešeno. Italljanska in iugosloven-ska vlada sta se baje že sporazu-meli Isti poročevalec javlja o turski mirovni pogodbi, da se bo turska država zelo zmanjšala, ker se ji bodo vzele Sirija, Palestina, Arabija, Mezopotamija, Armenija, Tracija in Smirna. Zaledje Adane postane franeoska, zaledje Adalije pa italljanska cona. Turčija izgubi polovico svojfh podanikov in bo štela približno 9 milijonov mohamedancev in 2 milijona kristjanov. LDU San Retno, 20. aprila. DKU — Agence Havas) Vrhovni svet je danes določil meje nove turske države, ni pa se bavi! z razdelitvijo pokrajin, ki se ločljo od Turčlje. Nato je sestavii odgovor na svet zve-ze narodov radi mandata v Armeniji. Proračttn nove države bodo podpirale Francija, Anglija, Italija in Japonska s predujmi, Zedinjene države pa bodo naprosili, da se tuđi udeleže pri tem predujmu. NOVA TROZVEZA! LDU. DnnaL 2L aprila. Kakor poroča Agence Havas, zavrača ita-lijanska vlada vest pariškega >Tempsa«, da se je sklenila zveza med Nemčtjo, Avstrijo in Italtjo. IZ AVSTRUSKEGA PARLAMEN* TA. — DR. RENNERJEV GOVOR. LDU. DvaaL. 21. aprila. (DKU.) Prelat Hauser otvori ob četrt na dvaaaW danaSaJa sejo avstriiske narodne sknpSOne^ U preido tako] na dnevni red, t j. nadaljevanje generalne debate o državnem proračunu, Državni kancelar dr. Renner je med drugim izvajal: Z energijo in previdnostjo sta narodna »kupŠčina in po njej izvoljena vlada, podpirani po obeh većinskih strankah, vodili mlado državo do trenotka. ko more prvi parlament republike obravna-vatl prvi proračun. Že to dejstvo samo ie uspeh nove države. Ako si vlada lasti zase skromen del zastoj, smatra* da je storila to. ker je dejan-sld izvedla načela, ki so v instituciji narodne skupSčine same. Sistem, ki ga zastopa vlada, označuje državni kancelar kot »vlado po zaupnikih organiziranih mas v mestu in na de-želi«, ne pa kot vlado z birokracijo, policijo in militarizmom kot uradno vlado. — Državni kancelar našteva nato dela. ki jih je izvršila koali:ija in njena vlada. Skupno delo je pre-prečilo državijansko vojno in s tem gospodarsko uničenje Avstrije. Glede na zunanjo politiko izjavila državni kancelar, da upa, da bo narodna sknpščina sklenila pristopiti k zvezi narodov, da pridobl zakoniti l forum, pred katerim bo mogla tašto-pati svojo srčno željo: priklopi te v k Nemčiji. V duhu sprave narodov je ponovno odšio odposlanstvo vlade v Pariz. Zunanji urad se Je odločiL da zaključi preteklost, polno nespo-razumljenj in zamotano v oboje-stransko nesrečo, in da nameri pot v Prago, da se začne druj^ačna prihod-njost Čehoslovaška republika ram je prišla do praga naproti in uspeh pograjanj je pokazal. da kijub prevratom ob staja med obema sosednjl-ma republikama mnogo skupnih in-teresov in nalog. V Utem namenu so se začela po^aianja tildi z južnovz-hodnimi sosedi, z ju^oslovenskim kraljestvom. Ta posrajanja hoćemo razširiti tuđi na druge obmejne sose-de, na Romunijo in na Poljsko, kl je po dolgem trpljenju srečno zopet vstala in se združila. Seveda je mo- I rala mlada avstrijska republika takoj od početka polagati nalvečjo važnost na obnovitev normalnih od-nošajev z največjo narodnostno so-sednjo državo, italijanskim kraljestvom. Državni kancelar je pojasnil pomen svojejra potvanja v Rirn, kjer so udeleženci dobili vtis, ki jim Je nadvse dobro del. Zdelo se nam je, pravi državni kancelar, da se tu pripravlja novost: mir med narodi in ne samo med vladaim\ mir v srcu narodov samih, ki je edin! pravi fn končnl mir. Državni kancelar je nato omenil že znane gospodarske in tr-govske dogovore in obljubo Italije, da bo dala nemški južni Tirolski oft-sežno narodno samovlado, \irti je v Rimu krenil na nova pota evropske politične hi gospodarske obnove, kl imajo vrednost za vso Evropo. ker se bodo gotovo razširila na ves zapadni svet. Skušali borno, da bomo izvedli isto gospodarsko zbližanje k vsem sosednjim državam. Končno je cmenjal državni kancelar, da mora narodna skupščina datr« državi ii-nančno m politično ustavo In da se prva brez druge ne da izvesti. Ko bo ta naloga končana, bodo narodna skupščina in ž njo vred tuđi koalira-ne stranke izvršile svojo dolžnost AVSTRIJA PROTESTIRA. LDU. Dunaf, 21. aprila. AvstrfJ-ska vlada je protestirala proti temu, da je Jugoslavija dne 15. aprila odr-povedala konpenzacijsko pogodbo z Avstrijo. ker se more odpovedati v zmislu đoločb pogodbe samo enc^ mesečno 1. dne vsakega meseca. Avstrija bo vztrajala na stališu, đfe veljajo določbe pogodbe, dokler pogodba ne ugasne,torej najmanj do 31. maja. KLANCI IN GRADIŠĆE HOČETA ŽE SEDAJ K AVSTRUL LDU. Gradec, 21. aprila. (DKU.) V mirovni pogodbi Avstriif prisojem1 občini Klanci in Oradišče, katert sta še većno zasedeni po Jugoslovenih, ter občinsko predstavništvo v Luč*-nah in okraino zastopstvo v Arvežti, so prosili avstrijsko vlado, da bi di-plornatičnim potom nenadoma dosegla izprazniterv Klancev in Oradi-Sča z mednarodno komtrolo v na-V2sočnosti avstrijskega komisarja, ABSOLUTNA RAZORO2TTEV NEMČUE. LDU Pariz, 20. aprila. (DKU — Havas.) Komisija za zunanje zadeve ie soirfasno sprejela nastopni pređ-> log Renaulda: Zbornica sklene v interesu splošnega miru in vzposta-vitve normalnih odnošajev do vseH narodov absoitttno razorožitev Nemčiie In pozivlje vlado, naj doseže, da se bodo določbe versaille-ske mirovne pogodbe o razorožHv! natančno tzvedle. Komisija se po-oblaSCa, dostaviti po svojem pred* sedniku Barthouju ta sklep vlade. KAPP OSTANE NA SVED5KFM. LDU ĐeroOn, 21. aprila. (DW0 »Bedlcec Jageblatt« poco&u BdB^ 92' gtar*________________________________________________ .SLOVENSKI NAROD-, dat 23. aprila 1990. $. stran. cIJa v Stockholmu Je na podlagi Švedske ustave Kappa izgnaJa, ker je došel s ponareienim potnira listom Obenem naznanja policija, da Kapp sedaj ne more dobiti vizuma na potnem listu za drugo deželo. 7ato se mora Kappu dovolitf, da bo ostal na Sveđskem pod policijskim oadzorstvom. ARETIRAN HOELZ. LDU. Berlin, 21. aorila. (DKU). »Berliner Tageblatt« Javlia Iz Dres-dna: V Hebu aretiranl komunist Hoeb Je poskušal unlCM zakladnica | glasečo se na 245.000 mark in Isstev- I Ueno od neke bavarske banke. Hoeb Je imel v svoji obleki všitlh mnogo briljantov v ogromni vrednostL ANOLEŽI IN SOVJETSKA RUSIJA. LDU Londo«, 21. aprila. (DKU) Delavska stranka naznanja: omanji urad sporoča, da Je vrhovni svet odobril, da se angleškemu delav-• skemu odposlanstvu izdajo potni tt-I sti za sovjetsko Rusijo. ftleodreSena domnolna. — L2L oonovo uoiisko - Gradiščanske je ustanovila italijanska vlada poseben urad, ki je razdeljen v pet sekcij z obširno avtonomijo. Sekcija v Gorici obsega sodne okra-je Gorico, Ajdovščino in KanaU iz-vzemši Brda. Sekcija v Tolminu ob-segra sodne okraje Tolmin, Kobarid, Bovec in Cerkno in zono pri Trblžu. Sekcija za Kras in Istro ima svoj se-dež v Trstu. Obsegra Istro, Trst in Kras. Sekcija v Gradiški obsega nekdanjo Furlanijo in Brda. Sekcija v Tržiču obsega sodrm okraja Tr?ič in červinjan. Za >obnovo« Goriške je storila italijanska vlada doslej samo to, kar Je sama potrebovala. Menda vendar Se čuti, da Jej ta đe-lela ne pritiče. ker je slovenska in ker si vsi Slovenci žele združenfa z Jugoslavijo. Plebiscit na GoriSko. potem bo mogroče govoriti o pravi obnovi Goriške! — Brezposelnost v Trstu se ferftko občuti. Ljudje iščejo dela, po-prašujejo tuintam pa ga ni in morajo I radi tega postopati. Trgovska - obrt-I na zbornica bi rada pomagala. Zato I se je obrnila do merodajnih faktor-4 jev, naj bi izposlovali. da bi se ame- riška moka. 300.000 ton, za NemSko I j Avstrijo pripeljala v Trst fn ne v j Rotterdam, tako da bi delo razklada-• nja in odprave na Dunaj pripadlo tr-žaškemu pristanišču. I talijansko rn-nanje ministrstvo se je potom svofih j zastopnikov na Dunaju in Parizu ! energično zavzelo za Jnžna pristani-j šča proti favoriziranju sevemih. Težko skrb prizadeva Trst italijan-ski vladi, ta skrb pa bo Se vedno težja in se samo $ pritožnostnim dalom ne bo dala odstraniti — Posebne aprorizacifske kon-sorcBe so ustanovili v »Julijski Be-nečiji«. Konsorrfta za Goriško - Gradišćansko. Trbiž, Postoino fn Loga-tec, načeluje dr. Al. Pettarfn, komi-sar za avtonomne zadeve Goriške deže!?. V upravnem svetu so poleg drugih: Evgen Kavčič, drugi zastoi>-nik goriške dežele, Ludovik Mohor-čič, župan y Sežanl, Alojzij Bergant iz Logatca in Ivan Jurca v Postojni. Tolmin zastopa cav. Amedeo Mar-tinaccu — Štrajk mestnlh učiteljev v Go-rlcL Dne 19. t. m. so začeli štrajkati inestni učitelji v Gorici v znak protesta, ker šolska oblast noče izpla-eati dovofjenfh doklad. »Camera del Lavoro« podpira štrajkujoče. V Pu-Iju so Štrajkali mestni učitelfi dva dneva v znak protesta, ker nfso dobili doklad s^ za mesec februar. — Pres1ani vlaki so vozili predvsem zaostalo PoSto, pakete in Časopise. Protf Jese-ticam ie opoldne odpeHal vlaJt St 1714. rta križj^gti rhmajske ceste so vlaku priređltt tam stojeSl stavkofoSi želecnfčarjf đemon-stracifo. Z Jhrffff In ptovkamf so spremflf vl8kovodjo. Vlak Je bre« ovfr fn nemoteno ^^spei na Jesenfce. Nllcjer ni bfl IzvrSen čm »abotaSe ali Me tteiitai (loreefska ^r^sra je povsem ▼ redu in nedotafcnlena. Uvečer ob 9. se fe vlak vmfl v Lfabljano. ^trojevodjo so na kolodvor« Iskrcao 90-zđravljall. 2 gfavnega kolodvora fe ob 14. w 34 minut odnelial vlak &-_&}8 proti Novemti meittn. Vmff se Ie nemolena. hm kakega Incidenta sve£er eb JOi «H 44 minut Dolenjska prosa postoje v naflepJem roda. NOdar at nflk i» fealtt IVaioK ali Sinov sabotaže. Danes ob 7. uri 85 minut }e * glavnega kolodvora odpeljal do-lenjskl vlak proti Bnbnjarcem. Nemoteno. trn za daaes »poredana aptoimi stavka Se ni Izbrnlmlla. V vseh tovaraafc, imtastffjskni obnrttb ta podjetjlh je delo v pojoem obsega Ostalo ljubljansko delav-stvo torel ne stavka; generalni stavki zla-stl protrvijo stavbtesld delavd- Ponoči so se neka te r i Ljubljan^anJ slino razburili, ko so opazili velik oznjen od-svlt v smeri od severa. Hkratn so se začuli tudl alarmni strell. Kakor se |e pozneje dognalo, je nastal v Dravijah pri posestnl-d-vdovi Baimlkovi okoli U. ponočl požar, kl Je uničil hlev In šapo. Isključeno je, da bf bili to uprizorili komunisti, čeprav se je nekaterih polotil strah. Snmljo, da so požar porzroeH! ctganl, kl se ftevUno klatilo okoli DravelJ. Pred glavnim stanom stavkovnega odbora je danes mirno. Vsled rahleea đežja so danes stavknfoel opustili svoje dnevne »ekskurzije v pomladansko naravo«. VeSje I gruče $0 se zbra!« pod košatiml kottanjl I Lattermannovega drtvoreda. Izđajajo si nadaljnl nacrt za boi PriobCajelo si nova poročila, razpravljajo o položaju ter pretresalo vsakega posameznlka, kf je odšd na delo. Na vseh liubljanskfli kolodvorih |# mfrno. Nekaterl fefeznlSarll razkladafo tovom« vlake, carinski carinflo v skladiicih. • • • OmenitJ moramo, da ao sedaj Icomunl-stiČnJ žetezniSarj! tepremenlH svojo bojno takrlko. Vsleđ vladbM omejltve shodov pa so se razdelili na ret slnpjn. Enl $0 zopet zborovali pod Rožnflconu nekaterl v jami pri St. Krffn bi v šutnem »TaSkarfevem boritu*. V borSta so te zbraH ttevflnl že-lez*iCarj! % ženamf m otrocL Zborovalcem je oznanjevaf koaranisticnl pottUOal evaav gellj Marcel žorga. Imel Ie povsem poH-ffeni govor o potrebi nstasovitao deiavsitlb sovleUv bi o nadomestitvi sedanje meiC vlade s kotminst Po borlta so se nzlegtl kOd: »Zfvel Ljenin!« SkozI Udmat so se vafile v restild Stevune množJce proti Taškarievemu borite. Žele^nfCffrsfcc Iow Dcptrtadit žena stavknjočfh železnfčarjev se Je zedasik včeraj predpoldne pri pred«ednflni đefefne vlade dr. Brejcit, ter mu tnredloZfla resofndlo, s kalem »htevt*x da m I tepaste na crpimo rtto ndktoanš \ njaflOg^ ■BrugjBJBgaEBaD DVO^l nj^^L QB 8v ■ I % voia&o sito oneMe svoboda stav-I knjočlb In safitevaia da vlada nenm-I doma ukreoe vse ootrebno, da ne boj stavknjočih čtmpreie zakUačl na način, ki bo odgovarja! zahtevam žclezničarjev. Slednjič pozivlje reso-soiucija deielno vlada da Dosreduje v tem smislu pri osrednji vladi. Predseđnik deželne vlade dr. Brejc Je izJavD. đa smatra z ozirom na od-Kovor, ki ga je dal mlnlster za promet dr. Korošec, glasom objavljene-ga komunikeja presbiroja od 17. t m., odposlancem »Saveza saobraćajnih in transportnih radnika«, posredovanje pokrajinske vlade za Slovenijo za nadaljna pogajanja med mini-strstvom In Savezom za nepotrebno, ker so se taka pogajanja faktično že uvedla v Beogradu, knkor je razvidno iz navedenega ura^n^/^ ko-munikeja. Denutaciia ie zani;:'?, da bi se bfll vršili kaki razgovori med mfrrfstrstvom za promet in z?stop-niki stavkujočth. Na zahtevo dep«-taciie, da se ukfneio vse vofaške odredbe proti stavk^jočim želzničar-iem }e nredsednlk deželne vlade iz- Javtl, da slone te odredbe na objanrl | mtolstrstva vofne te mornarice bi da se tozadevnl zahtevi stavkujočih se bo of odflo. Predsednflc Je nadalje po-jasnfl, da se deželna vlada trudi po svojih najboijSlh močeh, da bi dra-ginjo zavirala in pomagala prebival-stvn, vendar pa žal ne najde pri ob-Činstvtt samem zadostne oodpore hi sodelovanjau brez ten Da mora vsa-ka tozadevna vladna akcljt ostati pomanjkljiva. Predseđnik ie nadalje nredočil deputaciji, da ie vsled štrajka železničarjev preprečen vsak dovoz živil v Slovenijo in da se bo-do posledice tega v najkrajšem času pokazale ter da bodo pomanjkanje in lakoto čutili predvsem oni, ki ne maralo delati. Predsednik Ie poudar-jal, da fe množica stavkutočih eno-stransko informirana in da resnice noče snoznatl. Za namene stavke železničarjev veđo samo voditelji, ki nosiio zanjo vso odgovornost Deželna vlada je bistvo predloženih re-solucij žena stavkufočih železničarjev sporočila osr^^ntl vladi. Dneune ocstl. V Unhlinni 9?. anriln 1090 — Vfcolmfof cf te Francfle prMefe obffVat LJublfano. Mestni fripan fe prefe! pf^mo ndn^ženja »Amfcale Franco - Tmisr^^lnve« z univerze v MontpelJfeni fpodnfsan Dredsednik Rad. Stofanović), kf narnanfa. da na-uravflo član! tesra ndrnženja, Franco-7A fn Jngoslovenf. ob koncu tekočetra §o!skega Feta potovanje po večjfh iiiRroslovenskih mestib. Tz Beograda *n Zagreba je udruženje že prejelo Ijubeznjiv odgovor in enako Je odgo-voril tifdf ljubljanski župan. Natančni čas prihoda še ni znan, enako ne še smer potovanja. Treba ho pa vsefra-kor pravočasno sestaviti sprej^mni odbor in skrbetf za to, da se bodo franeoskf gostje med nami počntili kar nafboljSe. Župan se je obenem obrnil do rektorja na?>e nniverze in na generalni komlsiarijat za turi-stiko. — Jagoslovanska Matfca. Usta-novni občni zbor glavne podružnice za Llubljano, kl se je imel vršiti v nedeljo dne 25. t. m„ se vsled obsto-jecih razmer preloži na nedoločen Čas. Pripravljalni odbor. — To so Jtafmfrf! ĐofjSevflc Mar-cef Žorga Je velik Junak na jeziku, neustraŠen borec za pravice delav- |ske??a ljudstva, mož, kf se ne bofl, vsai tako je zatrjeval na bdjševiških shođfh. ne boga, ne huđiča. Čim pa fe nvidef, da. nameravajo oblasti po dolgem cincanju vendarle stopiti na prste kofnunfstfčnim hufskačem, mu je srce takoj pacHo v Mače. Ko Je fz-vedel, da se oblastveni organi zani-majo za njegovo osebo fn ga iščejo. se je junačina tako) skrfi in zapuštil svoje stanovanje. A kakor on, tako so fzflrfnfli fz Ljubljane tndf razni drugi boTJSeviSkf kolovodje. Skrivajo se nekje na Posavjn, da bi fib ne za!o-tila roka pravice. Strahopetd! Kdor Je prepričan, da so Ideje, za> katere se bori, prave, se tudl žrtvuje, ako ie freba, za te fđefe. Toda na5f boljlevf-ki nfso borci za fdeje in ideale, mar-več so samo imvađni hujskači hi demagog!! — Iz drSavm sfnfhe so oifpustftl kakor smo izvedeU, đr. Lemeža, kf se ga smatra za vodjfo komunistič-nega krila socfalnodemolcratslre stranke. — A. Krfstan za stavlrntoče. VCerajšnJi »Naoref« Javlja: »V da-naSnji seji »Konstrmnega đrnftvac za Slovenijo dofočflo se je na pred-log sođruga Antona Kristana 100.000 kron v svrho poore članom želez-ničarjem za »shičaj potrebe*, S tem darilom si hoče g. Anton Kristan pač prfdobftf nazaj preSiff svoj ugled fn preišnjo svojo veljavo. ki so mu Jo boljševik! že nevarno fzpođkopalL — Zhorovalna svobođa je ukf-rjena, boljševik! pa prrrejajo nemoteno shode .pod mflfm nebom v naf-bližnjl Ijnblfanskf <*o!icf. Ali vlada res nima toliko moči, da bi mogla nvefjavftf In Izvestf svofe odredbe protf vsakomnr, torej tadf proti teroristom fn očitnfm ptrntarjein? — K Žefe&iilCMsM siavfcL Bfl %em orf£a odhodu ^oreniskecra vfa-ka. Koimnfsti ao skušaii oreprečiti ođhod vfaka s tem. da so sasedfl tračnice na krtfflfcu donafske eeete. Ob tričetrt na eno Je bil določen ođhod s Južne« KukxlvT*jL S kolodvora prfde proti krfžlŠČu Sebi; vo-Jaštva v rojni crti hi potisne 2fvo ovfro za satvomioe. Pot vlaku Je bf* fa prosta. NavsoSe radovedao ob-fihistvo Je dejstvo pozdravilo z elas-flhnl »Živio« — znamenje, da stavka ne vžfva med narodom niti najmanl-SHi simpatn. \t nmoffca se teme go-snau oirmiena v fin deint phBi, m glavi fhi kfoMk — £e1*znlčarieva so»-prosra — dajt^oč daSka svofl }ezl z KuuniTif smia f iiaiumi. •ACfisncs mi i ▼as mu nucor pn mrnicii, n» i I h^ BR aaflUHBHB wk BOHHHHHflHft Sbi I če mi prijatelj SDremlfevalec. Se drug prizor sem videl: vojak je od-franfal nekatere mladeniče od ograje. Eden ga ski'ša preeovoriti: »Brača smo . . .c Odcrovor mu ie bil trdi: »Idi!« s potnenljivo gesto in — šel je. Pa to jih ne moli, da se babajo: »Vo-taštvo ie na naš' strani«. Da, morda kak slučaj a la Trebnfe. ki ga vsak-do obfioja tako, kot obsoja teror posameznih razredov, ki ie v seda-njem času manje na mestu, kot ke-daj prej. Moj spremljevalec, gospod z akademsko naobrazbo, ki si je v širnem svetu nabral mnogo izkustva, kl ga je vojna oropala vseea imetja, je svoj gnjev iziil v besede: »Pravi mf buržuj, pa zaslužim manje kot oti!« Prepričan sem, da prvi, ki se bo odrekel vinu, ne bo komunist — Ali ie res? Predsnočnim je vofaška patrulja aretirala dva stav-kujoča železničarja, ker se ništa od-zvala pozivu na orožne vafe, ter jih ođvedla v belgijsko vojašnTco. Včeraj zjutraj sta se dotičnika; zopet svobodno sprehajala po meštu zatr-jujoč, da jih ie — voJaSka oblast pu-stfla na svobodo. Zahtevamo. đa se nam pojasni, v koliko so resm'Čne vesti, ki jih Sirljo komunisti, da faw-rizirajo gotovi oblastveni organi oči-ten odpor protf odredbam državnih oblasti. — Iz obrtne sfroke. ObČfnsH svet je v svoji zadnji seji ugodil temle prošnjam: T\Tđke Vojnović za pođelitev koncesije za trgovino * elektrotehničnimi predmeti, Mi-haela Simončiča za koticesifo za prodajo masnih knjig. Josipa Cemažar-fa za litografsko koncesijo, Drago-tina Krakerja za koncesifo za prodajo čaja na Vodnfkovem trg«, Ur-Sule KlanSarieve za izkuh v Kolize-ju, Štefan Bergantovih đedičev za prenos gostOniške koncesije, Petra Krischa za prenos gostilniške koncesije In točenja vina čez ulico in KaroHne Moharieve za starinarsko koncesijo, prošnjo Rože Schweiger-jeve za zobotehniško koncesijo pa je odklonlL — Oddaja dtfa$kth ustanov. Ustanove mestne občine ljubljanske po 100 K za đijake liublfanske real-ke so se podelfte dijakom: Anton« Razfngerja, Borisu Ozmecu ta Albinu Veseht. — Ustanove za obisk" Obrtne Srrfe v znesku letnih 250 K sta se pođelili Aloiziju Dolfnarju fn Oabrijelu Justinu, ustanove za obi-skovalce tukaJSnje državne obrtne sole v znesku po 100 K oa Josipu Satlerjn, Leopoldu Bizlaiu. Rikardu Ternimi. Emestini Zapuškovi in Veri HumkovJ. — Razdeljevanje steđkondh tz-kaziHc se vrši zdaj Ie pri osrednji komisii? na ma?n"stratu. Nava! ljudi je vsaK dan takšen, đa moraš čakati nafmanj đve do tri ure, preden priđeš na vrsto. Ne kaf e t! drugo, đa aH pastfš svoje delo In opravke, ali oa si nafameš plaSanefpt človdca, kl bo Caka! mesto tebe na iskaznice. Vsled te nove uredbe vlada sptošna nezađovorjnost hi bi prosili na mero-dajnem mestu, da se vrli razdeljeva-nfe fzkaraic zopet po okrajlh pri po* saimfli komisifah kot doslej, kjer že poznajo vse stranke in se vrši vsled tega »radovanje tađf dostf bftrefe. Kaj se ljiideui ne 'dela nmrUfk. — Stavbo sđra^ffiEkeffa ifoma r Banji Đrestovački v Srbiil, kakor twfl zgradbo hotela« vfl to oenzijona* ta za goste hi regulacijo tamkajŠnje reke, fe poverflo ministrstvo narod-nesra zdravfa arhHektn Fratra Jamff ▼ Pragi, kl je po prevratu bival delj Sasa todl v LjubBani Janđa namera-va na svojem potu v Srbijo prirediti *tm*nvno trn**avtufe v TJabttani sfitesga tortkena rolaka in borika m Mio svobodo ie to snriHl sCenl i nad vse vdlčastno. Pogreba so se' I udeležili malone pohiTStevilno v^f Primorci, blvajoči v Ljubljani to veliko Uubljanskega občinstva. Pri-' morski sokolski krožek v kroju ter zastopnikl ljubljanskih sokolskih' društev, Ob krsti je korakalo šest! bratov Sokolov. Svirala Je go^ba! dravske divizije. Pred deželno bol-j nico, na Martinovi cesti In na groftf so pevd zapeli žalostlnke. Dr. For-nazarfč je imel na grobu poslovilen »rovor. Ves pogreb je pričal, kako Je' bil pokojnik v vseh krogifa, ki so ga poznali .priljubljen. -*— Strašna nesreća. V ponedtirj Ijek 10. t. m. so v Svetem pri Komna1 odnaSali municijo, ki fe bila tam na-' kopičena. Pri tem opraviiu so bili za-' posleni neki 201etnf Angelj Bandel iz1 Pllskovfce, Leopold Ftirlani, Iste sta-. rostl, Iz Svetega, In 14Ietni (12-); Alojzij Kermol iz Svetega. Nenadnrt! je eksplodira! zaboj municije, vžgal! Se dva druga .Vsi trlje Imenovani $6, dobili pri tem težke rane in istotakd tuđi vojaška straža, kl je delavce stratila. Leopold Furlani Je že pono-r či umri v trža^ki bolnišnici. Skrajno impertfnen-tno je od strani italifanskJtt; vofaSkfh oblastf. da se porahlja ta taka nevarna dela naša mladina, kf v taki starosti nima še nikake izkuS-nje fn pojma o grazeči nevarnostv Prizadetim startom bi bilo svetova-i ti. da zahtevajo kaznovanje onili! oblasti, ki so mladeniče nalete in rila-1 čilo odškodnine. — Iz Polakove tovame za usrtfej so jeli odpuščati iz službe delavke.j ki so bile že v službi 5 đo 6 let. Pra-j vijjo, da morajo omejiti delo, ker ji-mf; primanjkuie surovin, tođa to je samo' izgovor, kar se istočasno sprejema-'i jo nove delavke s kmetov, po največ! \z premožnejših hig. Odpuščene d&* favke so same LfubJianČmrke, ki so tako postavljene na cesto fn fzroče^J ne največji bedl. Tak.KaJ đa zđal de* lam? Ker nJmam libretta, kompoplrua, večje orkestralno delo. Sa) !e obupno: ako ISCem po domovini operno bes«đllo, sa Uji, doblm ali pa je nerabno; ako pa sa naj*" dem v tujtei pravilo pri n&s, da fld 6o*n*£M Kako na] si torel t>omacain?< — Jntoeio-venske pesnike in dramatike ao ke (a. er. Assserc. IMbe* Qmi/frt mm&mt mm Hrid pe asloh aiao Tsilneert ilerf «eAJd todl la pxtd motom ***** 4. stran. »SLOVENSKI NAROD*, dne 23. aprila 1920. oo «£» preveč Imen, a nedostatno zastopana. Slovenci smo predvsem lirski narod in naša lirika je najboljšl del naše literarne umet-nosti. Sčasoma tore] lahko ustvarimo antologijo, ki nas bo v svetu dobro reprezentirala. Golar je dodal kniigi kot uvod kratke življenjepisne crtice a 33 lirikih, ki so zastopani s svojim! pesnitvami. Te crtice so večinoma obenem kritične, ter ne od?o-varja namenu antologije, tem manje, ke>r so trditve veči del zgolj subjektivne in včasih izražene na način, ki žali in dela krivico ali pa pretirava v priznanju. Ce iziđe še drugi del antologije (od početka moderne do danes), naj se zadovolji urednik z navajanjem biografskih in bibliografskih poda tko v. Kritika ne spada v antolo-siio. J. K—n. Sofcolsto«. Sokol I. V petek, dne 23. t. m. se vrši od 7.—8. zvečer v telovadnici na Ledini, Komenskega ulica, vadba redovnih vaj z novimi enotnimi povelji. Vsi bratje ki se nameravajo udeleževati izletov v kroju se \*abijo, da se teh redovnih val zanesljlvo •đele?«. Odbor. k Sokol I. V nedelio, 25. t m. priredi društvo svoj -prvi pomladanski pešizlet v krofu čez Orle-Škofeljco. Udeležba naj bo mnogoštevilna in naj pridejo v veljavo vsi kroji. Zbirališče Trg Tabor, odhod ob Vs2. Odbor. k Turistffta Ifi sport. Sportna zveza, olimpijski pododbor In nogometna podzveza Ljubljana se u stanovao v soboto, dne 24. in v nedeljo, dne 25. 1 m. V nedelio 25. t. m. se vršijo ustanovnl «4>čni zbori zgorajnih sportnih organizacij. Tujsko - prometne vesti iz Kranjske gore. Na Bledu, v Bohinju, ob Vrbskem in Blaškem Jezeru je opažati letos močno gribanie za spre-jem letoviščnikov in turistov. Tud! ,v Gorenji Savinski dolini se opaža, flekaj sličnega in upati Je, da se bode \etos tuđi Kranjska gora, ta idilični kraj pod »S'ovenskimi Dolomiti« pripravila, da sprejme zooet svoje stare in nove goste. — Bivše »lejv ^evalno društvo-? je izgubilo sicer po svojem ustanovrnku in dolgoletnem izbornem voditelju, ocHšlem dr. med. T i č a r j u premnogo, toda upati je, da se bode društvo tuđi do njegovem odhodn skušalo dvigniti in postaviti Kranjsko goro na ono stopnjo slovenskih IetoviŠČ, ki ga po svoti izborni legi in naravni oblagodarjeno-sti zasluži. Novi odbor društva, ki se je preobrazilo v Prometno društvo je na delu. da čimpreje očisti Kranjsko goro in okolico neljubih vnjnih ostankov, uredi in pripravi xječje število privatnih stanovanj po-leg obstoječih hotelov in gostilen, da prenovi izprehajališča in popravi pora ter jih nanovo markira. Unati je, da se tudj nanovo premosti Pišenca v Babi. Vsem ljubljanskim letovišč-rHkam, ki Ijubijo tiho gorsko paravo boli kot šumno letoviško življenje nriporočamo Kranjskocoro tuđi zaradi tega, ker bo vsled zmernej-ših cen tuđi uradniškim rodbinam in sploh srednita slojem mogoče priti na Oorenjskem do prijetnoga teto- višča. Društvene oestt In prtredltoc ObČnJ zbor 2\eze orsaatzaci] driav« ilh nante&tencev se ne vrši v četrtek, dne 22. aprila. Prihodnji občni zbor — kl *e objavi v Ustih — se vrši v kratkem. k Drufttvo stasateljev filozofske takulto* v Ljubljani, obvešća vse redne, strokovne in podporne člane, da se vrši redni semestralni občni zbor v soboto 24. t. m. ob 10. dopoldne na kr. univerzi v zbornl&ni pre-davalnicl. Dnevni red objavljen na ttniver-zl Odbor. k Udruženje imo&lovetiskili akademikov-besunčev. Drugi redni občni zbor UJAĐ se vrši 23. t. m. v deželni zbornici ob 14. uri. Pozivljatno vse člane, da se ga udeleže polnoštevilno, obenem vabimo tuđi gg. sta-rešine iz zasedenega oeemlja. Ifalnoiiella poročlla. PROTI KONCU STAVKE. LDU Beograd, 21. aprila. Mini-strstvo za promet objavlja: Na pro-gi Negotin - Zaječar - Paračin se vrši reden železniški promet, na ostalih progah beograjskegra ravnateljstva pa le deioma. Na podrinski in požarevaški okrožni progi ter na liškl železnici prozni čuvaj! nlso stavkali, ostali nameščencl pa. kl štrajkajo, se danes povrnejo na delo. Na železnicah v Sloveniji traja stavka dalje, toda članl Zveze higosin-venskih železnlčarjev in Prometne zveze se vračajo na delo. Na probah železniškega ravnateljstva v Suboti-ci ter na železnicah v Bosni in Hercegovini se promet vr5i redno. — Tuji elementi med železničarji agi-tirajo za to, da se sedanje razmere izkoristijo za prevrat. Poedini železničarji se vračajo na delo, kljub grožnjam svojih stavkujočih tova-rišev, da ne smejo vršiti službe. LDU Beograd. 21. aprila. Mini-strstvo za promet objavlja: Tekom včerajšnjega dne sta dospela semkaj po en vlak iz Niša In Vinkovcev, od-pravljeni pa so bili po en vlak v Niš*. Subotico in Vinkovce. LDU Novi Sad, 21. aprila. Tukaj Je prenehala stavka, ki Je bila dek>-ma proglašena. Vse delavske organizacije so naročile članom, naj se vrnejo na delo. V mestu vlada po-poln mir in red. NekaJ madžarskih komunistov so prijeli, nekaj pa poznali preko demarkacijske crte na Madžarsko. KOMUNISTI V TUJI SLUŽBI. LDU Veliki Bečkerek. 21. aprila. Policija v Veliki Kikindi Je dobila dokaze, da je tamošnja kormmistič-na organizacija v službi madžarske-ga nacijoualističnega gibanja. Organizacija dobiva iz Madžarske navo- dila in đeaar. DosleJ )e bilo prUttih I okrog 50 oseb, od katerih Je bila većina izročenih sodJSču. proti ostalim pa se vodi preiskava. VODJA KOMUNISTOV ARET1RAN. LDU Beograd, 21. aprila. Danes so oblasti prijele vodjo komunistov dr. 2ivka Topaloviča. KONFERENCE NA DVORU. LDU Beograd. 21. aprila. Danes je bil pozvan na dvor bivši ministr-ski predsednik Ljuba Davidović. Regent Aleksander se je delj časa ž njim razgovarjal. V ministrsklh krosrih trdtjo, da se vsled tega pri-čakuje sestava moćne koncentracO-ske vlade. ****** »PROGRES«. * LDU Beograd. 21. aprila, čim preneha stavka tiskarjev. začne v Beogradu izhajatl nov list »Progres«, glasilo neodvisne omladine iz-ven strank. NEODVISNI ERDELL H LDU. VeHkf Be&erek. 21. aprffa. Szegedi Napio« prinaša vest iz Ve-llkega Varadhia, da so Julie Maniu, Julie Daniel in Aleksander Vajda-Vojvod, bivši romunski mlnistrski predsednik, proglasili odcepitev Cr-delja od Velike Romunije in proklamirali to pokrajino kot neodvisno republiko pod imenom »Transilvanija«. Po vsem Erdelju Je proglašeno obsedno stanje. Vojaštvo Je pripravljeno Oblasti pripravljalo vse mo-sroče korake, da to nevarno gibanje udušljo. KONFERENCA V SAN REMU. LDU Beograd. 21, aprila. Iz Pa-riza poročajo, da namerava italijan-ski ministrski predsednik Nltti predlagati mirovni konferenci rešltev Jadran ske^a in reškega vpraSanJa. Dvomljivo je, ali bo konferenca imela dovolj časa za razmotrivanje te zadeve. V AVSTRUI NI VEČ STAVKE. LDU. Dunai 21. aprila (CTU). Uradniki Južne želežnice so danes I končali stavkati ter so zopet začeli delati na ravnateljstvu in na progit ker je vlada zadovoljila njihovim za^-htevam. KAREL V BUDIMPEŠTI. LDU. London, 21. aprila. (ČTU). Kakor poroča »Daily Mail« se Je biv-Si cesar Karei pretekii teden inkognito mudil v budimpe^tanskem gradu, kjer se je pogajal sHorthvjem zaradi pravice cesarjevega sina Otona do prestola. Gospodarske ocsfl. — Državoc meqjalnloa» Minlttrstro fl-nanc Je Izdalo naredbo, da m oredt pošlo-▼an]e drfavnifa mealalnlc v obmclnih kra-Jfh, preko katerih prfhajajo aaSi !zse!}enct, kl se vračajo fae Amerike*. Državne nenjal- mc« bodo Mmeajavtle dolari« xa nale dl-narje po najoiodnelSem borrnem kurzu, tako da se bodo naši Izseljend obvarovall ropania, kl se sedaj vrši z njimi, pa tudl da na ta način priđe država do dol ari ev za svoja plačila v AmerlkL DotedaJ se bodo orcanizirale take državne raenlaJnlce v Kotoru. Dubrovniku, Metkoviču, Splitu, Sarajevu. Ljubljani in Mariboru. Zaraenjava ue bo obvezna. — Spnakl rtf. »Gazette di Madrid« priobčuie vladni dekret, ki dovoljuje tevoz 15.000 ton riža. Darlla. Upravništvu našeca lista so poslali: Za Clril-MetodoTo družbo v Ljubljani. Helena Bevk v Uttji 100 K, kot najprimer-nejši način prazaovanja svoje sedcradeseN letnice. Za ostopele slor. vojake* Rodbina VI- dlc Lukovica 106 K, mesto venca na groti Josipu Lenčetu. Srčna hvala! ' : HprĐoBzaclia* t GostUnJčarJi, člani zadruge ljubTTan. ske, kl Se nišo dobili sladkorja, se naj oglasijo v zadružni plsarni. k Polzuedbe. ' fzfttblia te je v Gosposki ulici št I na stopnkah ročna torbica (pomr>adura) % več ključi. Najditcl) naj jo vrnt v restav* raciji »Zlatoroge. 2868 Glavni urednik: Rasto Pugtoslemšet Odgovora] uredniki Đožidar Vodeb. Ste preveč občatl]|vf za mrzli zrak? Vsakovrstnc bolečinc se tak oj pojavljajo? Slabost? Oj, kako tu ubla-žujejo bdečino in utrjujejo telo masaže s Fellerjevim pravim Elza - fluidom! 6 dvojnatjh ali 2 veliki specijalni ste- klenici 36 K. Potrebovali bi odvaJajoCe, žetodec okrepčujoc« sredstvo? Poslužite se le Fellerjevih pravih Elza - krogljic, 6 Skatljic 18 K. Omot in poštnina po-sebej\ a najceneje, — Eugen V. Feller, vatska. Pridan Biahi sinj jioieB" skoro popolnoma nov Ponudbe pod: .Hifvaa 4000. 2877* na upravniltvo Slovcnskega Naroda. 2877 Itiltlulo (ffaflenriii) l'^z novo, predvojni izdelek, se po ugodni cenl proda. Naslov pove Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana Can-karjevo nabre^je 5. 2884 : Dn lOKShi ? Slini::: 170 oziroma 100 ha, večinoma gozd se prodasti. Reflektanti naj pošljejo svoje naslove na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana Cankarjevo nabrežje 5. 2885 Zahvala. I Ob smrti našega nepozabnega sina in brata, gosp. Joškota Komjanca izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo za prijateljske dokaze so-čntja in ljabeznl do dragega pokojnika vsem, zlasti pa daro-valcem krasnih vencev, gg. pevcem in br. Sokolom ter onim, ki so ga spremijali na poslednji potL •wloa-L|«M|ama, 21. aprila 1920. mmMi ta UJ*#, brata. Marija, niti. Ha proda] le 3 vape sntiiti ddko- uih bfjiimiih dm skupnoinnadrobno VID. HfUJKDlll Uli pri tvrdki J Golje?-ittt, Ljatijaaa, Kolodvorska uh 84, L. " Proda«dfOĐsdstroĐiia hi. Pojasnila daje pisama dr. Novaka — dr. Kebala, v Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. 3. ___________2847 Tlaiarrti iajenec se takli spnjie. L«đ. tane, fuvolir, L)nbl]«aa, Wolfovm vUca 3. 2855 U zmertnih pelirii! ii zidanu se sprejme pri Kranjski stivbai dnžbl v IJublJaai, Levstikova nUca 19. 2865 Lep {eMUTŠTAŠ^? litrov po K 3— >e dobi v trgovini s semeni S«v«r * K«a«pf Ljsbljaaa, Votfova ti. 12 Zitarsko izvoznika radnja Vase T. Unlmti iaftaa, li*H«, TeUlom i«, TzveStava zainteresovane, da ima uvek u svojim magazinima svih ovozemaljskih proizvoda kao: pitale*, xobl (•vsa), laćm«aa, a naročito, talm-rmxS| i u staniu je liferovati najveće količine. Adrese za telegram: KoraCević Sibac._________________________2800 Dia Talenta za kiepanki ohrt sprejmem takoj. Lorro Pičnaa, klepar, Kolođtorska ulica 5t. 39. 2869 Dia pćia om konjski ume se proda. Naslov pove upravniStvo Slovenske ga Naroda, 2866 Iuo iller, modlstka, Sonfresnl trg 6. se priporoča cenjenim damam. mm srni». 5.45 ci (iti sa kapi. Ponudbe na naslov; Iva ftller, Kongrmmnl trg t. 2873 Dobra ibailei atniki nM naprodaj. Stromait«rleva mlicp S, pHttlftje. 2873 Več tesarjev se soreime tako) v trajno delo Aatoai Stetnvr, JeniBOva mL ti, LjmM)«aw. 2773 Prodasta se slikl Preserna in G^egorCiča, majhna lestvica, 2 leseni karnitl, 2 foteMa. 6 okvirov razHčne velikost s Sipo vred Poizve se na Bltiweisovi cesti itev. 1, III, nadstr. vrata St. 7. 2876 HTtui m wm jumn nm iz leta 1910. Ponndbe pod: „Defttce 2878* na upravniStvo Slovenske« Naroda.________________________2878 Prvovrstna Putova kolca pio He li cevl prfporoia ISnnc Oob, Ijiiu Bvtmm «Ilca itov. 7. Pniiina z nsttn min a fii Trmm* »oIcm, trf. b bm#. Mafoam »aB|,______________________^679 IIICiKL zelo energični dve strtlnld se iS^eta proti Ukojinjemo spreiemu za bolminlco bratovske ikladntce v Trbovljah. Prošnfe je nastavljati na bratovsko skladni co v Trbovljah. 2875 I WB4iaBi vata^Mi lajionocia sem"ena, kupujem zalfle kože Gjorgje Grujić Ictfnd %mn iL 15. j Nepogrešljivo za dame. Po otvoritvi fclernUke^a prometa dospe partija električnih oprevai zi. lasti? Skarje in novovrstnth kuhalnh plošč raz i£nfh volUf. Oarantirano zane-šljivi pttma proizvodi. V vporabl zelo Cisti in štedljivi in su h tro rargreti Ker ie Stevilo kosov te poSiljatve zelo ome i eno, prevzema naroCila tvrdka SVETLA. Ljubljana. Mestnl trg 23. I Rotfmlnlca v Logatcu Innocente Mangili *9«41*ttBma tvr«ka ^ B«imUka dratka, 1,000.000 Uf kapttela, " S«dež v Milanu. f Sprejeam vse IpctlcUste p«sle za vfz ia izvoz, kakor htdl «a trgi. 2474 BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBJBB^^ mml Brošura HHI ■ " ■ p. je izSla v ponatisu. — Dobi se v f Ja- ■« 7 rodni knflgariii" v Llubljani, Prešernova uliu 7. ! I J Cena s poštnino K 15*—. —Naročila se * I J rešujejo le proti pošiljatvi zneska vnaprej ™ I ■ — ' ali po povzetju. ^— ■ I 1 ljubljanska kreditna banka v Ljubljani M [ r*T£S£?7£!i£rZ^^ stritarje«« ulica štev. 2.