Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemsfvo
mesečno 35 Din nedei|ska Izdala celole no v Jugoslaviji SO Din. za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, pellt-vrsta mali oglasi po 150 ln ZD.večll oglasi nad 45 mm vlSIne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din. v urednlSkemdelu Vrstica po 10 Din g Pn veCiem □ naročilu popust
Izide ob 4 zlulraj
razen pondelIKa ir\ dneva po praznIKU
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. G III Kokoplst se ne vračajo, nefranklrana pisma se ne sprejemajo - Uredništva telefon štev. 50, upravnlštva štev. 32S
Uprava je v Kopitarjevi ul.šl.O Čekovni račun: Ljubljana štev. lO.tiSO In 10.349 xa Inserate, Saralevošt. 7563, Zagreb it. 39.011. Praga In Vunaj it. 24.797
Mussolini
vi m
cica v
Sedanji gerenti naše zunanje politike v Belgradu razglašajo širnemu svelu velike uspehe, ki jih je dosegel dr. Ninčič na svojem potovanju po romanskih državah. Listi vedo povedati, da je dr. Ninčič predlagal, naj se v srednji Evropi sklene podoben garancijski pakt, kakršnega so zapadne sile podpisale v Locarnu. Briand in Mussolini sta baje predlog pozdravila in v Ženevi se državniki že dogovarjajo o konturah take pogodbe. Pogodbenice naj bi bile: Italija, Francija, Jugoslavija, Češkoslovaška, Avstrija in morda tudi Nemčija. To naj bi bil srednjeevropski pakt za ekranitev miru v srednji Evropi.
Ne moremo se izjaviti o primernosti in potrebi takega pakta. Takoj pa izstopi vprašanje, zakaj ravno Francija in Italija. Francija ima vendar v srednji Evropi bore malo več interesa kot Anglija. Zakaj se torej Anglija niti ne omenja v teh objavah? In Italija? Da, ona ima velik interes, le žal, da so ti interesi vse prej kot podlaga za mirno sožitje malih srednjeevropskih držav. Tu tiči zajec. Italija naj bi s srednjeevropskim garancijskim paktom pod francoskim plaščem zagospodovala v srednji Evropi in na Balkanu. Taka garancijska pogodba bi ne imela za ohranitev miru nobene vrednosti. Da bo mirno' sožitje srednjoevropskih držav vsaj malo zasigurano, bi bilo potrebno, da vse evropske velesile pristopijo kot skupni varuh k garancijski pogodbi. Le če so vse velesile enako zainteresirane in enako odgovorne, je dana vsaj verjetnost, da posamezni mogočnež ne bo izrabljal ravno svoje varuške autoritete ta to, da varovance medsebojno ščuva in jih Izkorišča. Nelojalnost Italije v prejšnjih zvezah, njeno sumljivo obnašanje v sedanjem položaju in nasprotujoči si interesi med našo in italijansko državo nas utrjujejo v prepričanju, da je srednjeevropski garancijski pakt v sedanjem Ninčič-Mussolinijevem konceptu nesreča za srednjo Evropo, za našo državo pa prav posebno.
Prav želeli bi, da sc motimo, prav gotovo bi radi videli, da bi ta Ninčičev uspeh ne bil tako problematičen, da se za sedanjimi poročili skriva kaj boljšega, toda to kar nam pripoveduje vlada, pomeni nevarnost za našo državo in nevarnost za Slovenijo.
Še važnejši in aktualnejši pa je drugi problem, ki ga je sprožil Mussolini in Ninčič baje odobril. Mislimo na prijateljsko, garancijsko in kakršnokoli že posebno pogodbo med Italijo in našo državo. Ta pogodba naj bi bila izpopolnitev rapalske in drugih »prijateljskih« pogodb, s katerimi nas je Ninčič že oblago-daril.
Belgrajski in praški listi poročajo, da je Ninčič v svojem prvem poročilu o »uspehih« povedal, da bo kmalu po ženevski konferenci zopet potoval v Rim, da z Mussolinijem formulira in podpiše nov političen dogovor, ki je potreben z oziroin na položaj, ki je nastal v Evropi z loearnsko pogodbo. Belgrajska »Politika« piše, da se bodo v tej novi pogodbi ugotovile potrebe Italije in naše države z ozirom na razvoj splošnega evropskega položaja. Pogodba naj bi se dotikala tudi vprašanja združenja Avstrije z Nemčijo in razmerja obeh pogodbenic, predvsem naše države, z Grčijo, Bolgarijo in Albanijo.
Po naših informacijah iz Belgrada je Mussolini Ninčiča res ponovno povabil v Riin. Mussolini čuti, da je Ninčič zelo pripraven mož. Na prvem sestanku je Ninčič obljubil, da bo podpiral vse težnje Italije v svetu Društva narodov. Ninčič je to obljubo tudi držal in v Parizu mnogo govoril o italijanskih željah, pri tem pa zapravil naše simpatije pri — Angležih. Posledice te zamere že čutimo v Ženevi in smo jih včeraj nakazali.
Ninčič naj torej drugič potuje v Rim, da se definitivno udinja Italiji! Ne samo v Sloveniji, v vsej državi moramo uvideti, da bi bil ta korak usoden.
Kakšne koristi pa bi imeli od pogodbe, ki bi razen izključno zadev, ki so neposredno skupno Italiji in Jugoslaviji, regulirala še naše zadržanje napram drugim državam in nas vezala Da italijansko smer? Podpora v solunskem sporu je Ninčiču gotovo zelo važna. Toda ravno v tem vprašanju igra Italija od nekdaj dvolično vlogo, v kateri vedno kaže nam prijazno lice, za hrbtom pa nudi Grčiji roko v pomoč. Mussolini čuti srbsko željo po Solunu in jo krvavo izkorišča. Njegov živ interes je, dn obrne vso jugoslovansko ekspanzijo na Egejsko morje, toda no radi našega
prijateljstva, ampak zato, da dobi prosto roko v Jadranskem morju. V Mussolinijevem interesu je pa tudi, da ima prijateljstvo Grčije, ki jo vsak čas izigrava proti najmočnejši balkanski državi. Morda bi res potom Italije mi tudi dobili solunsko prosto cono, toda za neprimerno visoko provizijo Italiji. Za svojo »pomoč« bi Italijani zahtevali nove politične koncesije in prosto pot za gospodarsko eks-ploatacijo naših dežel. Uverjeni smo, da bo naša država brez vsakega botra našla miren in boljši sporazum z Grčijo, saj je v grškem interesu, da se v Solunu in njegovem zaledju dvigne promet in trgovina. Z dosledno in samostojno balkansko politiko naša država lahko sama obvlada to vprašanje.
Druga »korist«, ki bi jo imeli od politične skupnosti z Italijo, bi bila morda garancija, da se Avstrija ne združi z Nemčijo. Zaenkrat so milijarde, ki jih je Društvo narodov vtaknilo v avstrijsko gospodarstvo najboljše jamstvo, da bo ta državica ostala samostojna. Malo Avstrijo imajo zapadne velesile vedno pod peto in ni treba posebnih naporov, da se jo prisili, da vodi svoje gospodarstvo v korist kapitalu z zapada. Strah s priključitvijo je zaenkrat pač samo strah. Kadar pa bo to vprašanje resno, nam italijansko prijateljstvo prav nič nc bo pomagalo. O priključitvi bo odločala Anglija in nihče drugi. Italija bo te-
daj kvečjemu še načela vprašanje novih meja in odtrgala še kak kos našega mesa.
Pač pa naj v tej zvezi ponovno omenimo, da je Mussolinijeva iskrena želja dobiti pa-tronanco nad Malo antanto in vpliv, ki ga jo tu imela doslej Praga, prenesti v Rim.
To je prav jasno povedalo fašistovsko pol-uradno časopisje ob priliki Beneševega obiska na Dunaju. Fašisti so ostro grajali, da Beneš stiska roko Rameku, ko je Ninčič — tudi član Male antante — komaj zapustil Riin. Fašisti so napadali Beneša radi njegovih izjav o tesnejših zvezah držav Male antante z Avstrijo in njegovega srednjeevropskega koncepta — brez Italije.
Dosedanje skušnje z Italijo kažejo, da moramo sicer vse storiti, da živimo v dobrih odnošajih, ker smo neposredni mejaši in — nič več. Svoje zunanje politike pa niti v najmanjši fazi ne smemo ravnati po italijanski. Mussolini — dragi niso boljši — je ravno ob istem času, ko je stiskal roko Ninčiču, grdo udaril po naših bratih v Primorju in poslal posebnega zaupnika v Berlin, da izgladi itali-jansko-nemški spor. Scialoja je v Ženevi proti pričakovanju prvi stavil za Nemčijo ugoden kompromis v vprašanju sveta Društva Narodov. To eo novi dokazi, ki potrjujejo prepričanje, da moramo iskati opore drugod, ker potrebujemo največjega varstva — proti Italiji
2.413,000.000 dinarjev za armado.
VOJNI MINISTER PRAVI, DA MU MANJKA ČASTNIKOV IN PODČASTNIKOV. — NAŠA VOJSKA ŠTEJE 102.000 MOŽ. — GRADILI BOMO TOVARNO ZA MUNICIJO. — RADIČEVCI NEPRESTANO PLOSKAJO VOJNEMU MINISTRU. — PUCELJ NIMA BESEDE ZA SLOVENSKE FANTE IN GLASUJE BREZ PRIPOMBE.
Belgrad, 10. marca. (Izv.) Belgrajski parlamentarizem se je na današnji seji pokazal v pravi luči. Gostobesedne fraze o zavednosti srbskih parlamentarcev in o demokratiz-mu, ki nam jih dan za dnem utepajo v glavo integralni edinjaši, so se razbile, ko je na govorniški tribuni demokratičnega parlamenta zarožljala sablja vojnega ministra generala Trifunoviča. Dasiravno je njegov osebni pojav simpatičen in z ozirem na še neosvobo-jene brate v Italiji in drugod ni politika, ki bi nastopil proti disciplinirani, zadovoljni in dobro opremljeni armadi, vendar se je malo neugodno dojmilo ponižno ploskanje poslancev vladne večine vsaki besedi vojnega ministra. To aplavdiranje generala Trifunoviča je šlo tako daleč, da je precej poslancev ploskalo tudi takrat, ko je minister navajal pomanjkljivosti v armadi.
Posebno žalostno sliko so nudili Radičevi poslanci. Kdo se nc spomni na njihovo ogorčeno in demogoško agitacijo ravno proti službi v vojski. Koliko kmetskih fantov in mož je moralo po nedolžnem trpeti in še trpijo, ker so verjeli Rndičevim agitatorjem, da ni treba k vojakom, ker je prišla renubli-ka. Koliko škode so prizadejali ugledu države. Danes so pohlevni in ponižni venomer pritrjevali, da so sc celo radikali poTni'ovalno posmehovali tem hlapčevskim hinavskim kom-panjonom. Namesto, da bi priznali tudi pri tej priliki svojo veliko krivdo in demagogijo skozi sedem let in prosili vojnega ministra, da naj se usmili vojnih žrtev, so mu samo neprestano pritrjevali.
Splošno se naglaša dejstvo, da so radičevci lirez vsake rezerve in brez vsake zahteve za zboljšanje stanja hrvatskih in slovenskih vojakov, ki so jih stavile občine in župani, glasovali za ta ogromni proračun vojnega ministra. Tudi to je vzbudilo pozornost, da so vsi Radičevi poslanci, med njimi tudi Pucelj, unisono in polnoštevilno glasovali za proračun. Posebno proti koncu pri glasovanju so priredili burne in živahne ovacije vojnemu ministru. Seja sama je potekla precej mirno.
Na dopoldanski seji je vojni minister Tri-funovič podal ekspoze. Njegov proračun znaša 2.413,000.000 Din in se nanaša tudi na zra-koplovstvo in obmejne čete. Pravi, da je proračun manjši nego po drugih državah, n. pr. Poljski, Bolgarski, Mažarski. Za zrakoplov-stvo je določenih 112,000.000 Din, za mornarico 150 mil. Din, za izredne potrebščine 340 mil. in za samo armado 1 miljardo 800 milijonov dinarjev. Vzdrževanje armade ICO.000 mož stane 1 in pol miljarde. V vojski primanjkuje častnikov in podčastnikov. Letošnje stanje vojske znaša 102.000 mož. Prihodnje leto sc bo na našem ozemlju zgradila iz izrednih kreditov tovarna za municijo, v Južni Srbiji je nujno potrebno zgraditi moderne vojašnicc. Zgradilo sc bo 150 novih aeroplanov.
Nato jo govoril demokratski poslanec dr. Grga A n g j e 1 i n o v i č , ki se je bavil z nekaterimi osebnimi vprašanji.
Hrvatski federalist d r. P o 1 i d sc je v lepem govoru zavzel za idejo razorožitve. Obenem je np.glasil zapostavljanje Hrvatov v naši annadi.
v nm vojski.
POSL. BED.TANIČ V P0LDRUG0URNEM GOVORU KRTTIKUJE RAZMERE V ARMADI SAMO JUGOSLOVANSKI KLUB SI UPA POVEDATI RESNICO - PROTI ZAPRAVLJANJU V VOJSKI, PROTI PREKLINJEVANJU, PROTI ZAPOSTAVLJANJU SLOVENCEV IN HRVATOV, PROTI ŠIKANIRANJU SLOVENSKIH OBČIN IN ŽUPANOV, PROTI POLITI-KUJOCIM GENERALOM - ZA ŠESTMESEČNI V0JA?KI ROK, ZA ČAST SLOVENSKE ZASTAVE, ZA NAŠE REZERVISTE, ZA SLOVENSKE UPOKOJENE ČASTNIKE.
Možato je nastopil pri včerajšnji debati o proračunu vojnega ministrstva poslanec B e d -j a n i č, ki je v nadpoldrugeurnem govoru odločno in brez ovinkov in ozirov na eventuelne zamere na levo in desno povedal svoje in mišljenje svojih tovarišev glede vojske v načelu in pa glede razmer v armadi. Dokazi, ki jih je navedel glede ravnanja z našimi rojaki in pa glede žalostnega zdravstvenega stanja naših vojakov v Južni Srbiji so žalostni in sam minister jim ni mogel ugovarjati. Pač pa je prosil poslanca Bedjaniča, da naj mu dn tozadevne podatke na razpolago, češ da bo na podlagi njih ukrenil vse potrebno.
Poslanec je v svojem govoru predvsem ugotovil, da ima vojska za vzdrževanje roda dn miru kljub pacifističnim tendencam še vedno veliko vlogo. Zato pa je utnljivo, da
mora biti ta organizacija nadstrankarska, torej nepolitična. Poudarja, da je stara trditev njegove stranke in je še danes, da je rok službovanja predolg in da bi zadostoval šestmesečni rok. Skušnja iz svetovne vojne in praktične organizacije drugih evropskih držav nam to jasno dokazujejo in sprieujejo. Celo Francija, ki je najbolj militaristična država v zapadni Evropi, namerava skrajšati rok kaderske službe na devet mesecev. Istotako je v drugih državah.
Druga ravno tako važna zahteva Slovenske ljudske stranke je, da mladi državljani no gredo službovat in opravljat državljanske dolžnosti drugam, ampak da ostanejo v domačih krajih, ki odgovarjajo higijenskim in življenjskim potrebam. Zahteva podatke o zdravstvenem stanju našega vojaštva, ker ie dolž-
nost vsakega poslanca, da ve, kakšno je pač zdravstveno stanje v armadi. Žalibog se vso to skriva, kar kaže, da nekaj ni prav. Na ponovno zahtevvo nismo nikdar dobili teh podatkov.
Poslanec poudarja, da enotnost in sposob. nost vojske ne bi nič trpela, če bi Slovenci ostali bližje doma. Gotovo je, da ne bi na noben način dobili malarije, in da ne bi pomrlo toliko fantov, kakor jih umre sedaj na škodo družin in države. Do začetka svetovno vojske nismo poznali malarijo. Sedaj pa jo skoraj vsak vojak prinese domov. Vsled tega ne trpijo samo družine, ampak tudi država. To vse radi tega, ker mora velika večina, oziroma največ slovenskih fantov služiti v Macedoniji. (Minister Trifunovič: »V Macedoniji služi večji procent iz Vojvodine, kakor iz Slovenije.«)
Poslanec poudarja, da so iz njegovega okraja vsi v Macedoniji in vsak prinese s seboj malarijo in okužuje celo rodbino. Zato zahteva od vojnega ministra, da te nepravilnosti odpravi in da da podatke, koliko naših fantov je umrlo v teh krajih. Ne samo to, da morajo služiti v teh oddaljenih krajih, kjer si nakopljejo bolezni, ampak tudi ne morejo domov, ako se n. pr. dogodi kaka nesreča, radi prevelike oddaljenosti.
Dalje poudarja poslanec, da je kader naše vojske prevelik, posebno častniški zbor. Napredovanje častnikov je prehitro. V armadi imamo 172 generalov in celo vrsto polkovnikov. Žalibog pa vidimo, da ni med njimi nobenega Slovenca in nobenega Hrvata. Na vseh visokih mestih so samo Srbi. Slovenci in Hrvati na taka mesta ne pridejo, čeprav so za to sposobni. Koliko polkovnikov iz Slovenije in Hrvatske bi moralo avanzirati do generala, pa so bili reducirani. S tem pojavom v zvezi so tudi visoki izdatki, ki nikakor niso upravičeni. Moč armade, njena vojna sposobnost ni odvisna od častniškega zbora, ampak pred vsem od ljudstva.
Tudi materielni izdatki za hrano so letos precej veliki, čeprav so se ceno življenjskim potrebščinam znižale za 30 do 70 odstotkov. Ti veliki izdatki povečujejo slabo gospodarstvo voj. uprave. Brezbrižnost vojaške uprave je velika, k er ne plačuje občinam potrebno najemnino. Navaja mariborski slučaj, kjer je občina za vzdrževanje vojašnice v petih letih izdala skupno nad 284.000 dinarjev, nazaj pa je dobila skupno samo 45.000 dinarjev. Istotako je v Celju in drugih mestih, kjer ima vojaštvo v najemu vojašnice, pa ne plača najemnine.
Nadalje govori o zapostavljanju in zlorabljanju županov v razne vojaške svrhe. Žu-pani, ki so svobodni ljudje in od ljudstva izvoljeni zastopniki, so izpostavljeni šiknnam vojaških organov, da se malokje dobi župan, ld bi rad opravljal svoje posle. Poslanec opozarja ministra, da se pri nabavljanju živil in živine dogajajo stvari, ki se ne bi smele dogajati, in Picer radi posredovanja. Ugotavlja, da so izdatki vojnega ministra tako veliki, da niso v nobenem skladu z gospodarskim, stanjem. Sedanji proračun znaša 2 milijardi 400 milijonov dinarjev. Povečal se je za več kot 250 milijonov. K temu še pridejo amande-menti. Samo poviški znašajo več, kakor znaša celokupen proračun kmetijskega ministra. To je žalostno dejstvo, ker je kmetijsko ministr-stvo v naši kmetijski državi najvažnejše ministrstvo. Za vojaštvo se trosi nad 20 odstotkov vseh državnih izdakov. Odločno moram protestirati proti temu, kako se organizira in zali leva od kmetskega ljudstva komora. Ravno v zadnjem času so dogajajo nepotrebne šika-ne, da se celi ducati občin in vasi dirigirajo v en krnj, čeprav bi komisije prav lahko šlo v posamezne poiitične občine.
Znak slabega gospodarstva je dejstvo, da še vedno vsepovsod leži vojni material izza svetovne vojne, ki propada. Država bi lahko imela od tega velike dohodke, če bi zbrala železo, med in baker in drugo, kar je preostalo in ima še danes veliko vrednost.
Poslanec kritizira nesorazmerno razdelitev naših rekrutov, ki se razdeljujejo na razne polke tako, da ti nimajo ne obuval, na obloke, ne prostorov, kamor bi namestili no-vodošle. Tako propadajo mladi ljudje vsted nepremišljenega ravnanja vojaške uprave. K vsemu temu pa še pride slabo ravnanje. Ponovno so poslanci to poudarili, pa se še vedno dogaja. Vojaki se kaznujejo ter se jim preklinja očeta in mater. Dogajajo se slučaji, da se zmerjajo preeani s Švabi. Psovke, ki jih morajo slišati od svojih predpostavljenih so take, da jih noben pošten človek ne bi izgovoril. Pritožiti se ne sme. ker ga sicer ts-koj zopro. Zato zahteva poslanec od vojnega
Za trboveljske rudarje.
DR. KOROŠEC PRI MINISTRU ZA SUME IN RUDE. — POSLANCA DR. KREMŽAR IN DR. HODŽAR PRI MINISTRU ZA SOCIALNO POLITIKO. — DR. KOROŠEC PROTI ZNIŽANJU MEZD, PROTI AKORDNEMU DELU IN ZA ZNIŽANJE CEN PREMOGU.
ministra, kateremu bo dal potrebne podatke,
da se takoj kaznujejo vsi častniki, ki ravnajo na ta način. Končno govori poslanec o pozivu rezervistov na vojaško službovanje. To so večinoma kmetski sinovi. Pozivajo se ob času, ko je največ dela in jih najbolj potrebujejo doma. Prošnje za odložitev službo se no rešujejo. Sploh vlada glede prošenj strašen nered. Ljudje plačujejo takse, rešitev pa od nikoder ni. Pri podeljevanju vojaških dopustov vlada pruisranost in nekorektnost. Reševanje prošenj za oprostitev vojnih obvezancev od vojaške službe je potrebno vse kritike. Čeprav so po zakonu podani vsi pogoji, se uporabljajo za taka dela, ki niso v čast, umpak v sramoto naši vojski. Aktivni vojaki nosijo de-co na sprehod, hodijo na trg in v trgovine. Nekateri jih uporabljajo kot svoje sluge. Končno govori poslanec o zapostavljanju slo-vonskega jezika. Vojaško oblasti slovenskega jezika ne spoštujejo dovolj ali celo nič. Zupani dobivajo obvestila v srbohrvaškem jeziku ali celo v cirilici, katere v celi občini nihče ne zna brati in župan ne more raztolmačiti in vedeti, kaj hoče vojaška oblast. V vojni akademiji nimajo gojenci nobene slovenske ure. Poslanec navaja slučaj v Macedoniji, ko so slovenski vojaki odhajali iz službovanja in so si kupili slovensko trobojnico ter so hoteli z njo korakati na kolodvor, da bi se z njo odpeljali domov. Vojaška oblast jim je trobojnico zaplenila in ni dovolila, da bi šli z njo na kolodvor. Proti temu je treba odločno nastopiti. Naši fantje so dobri vojaki, ne dajejo pa si vzeti, da bi nehali biti dobri Slovenci. Vojaške oblasti nimajo pravice, da bi preganjale slovensko zastavo. To se je dogajalo pod Avstrijo in Madjarsko. V naši narodni državi kaj takega ne pričakujemo. V proračunu se nahaja tudi vsota 200.000 Din za odplačevanje škode, vendar se pa storjena škoda nikdar ne plača. Poslanec navaja slučaje iz posameznih občin, kjer so vojaki napravili škodo, plačali pa niso ničesar. Pri redukcijah je dvojna mera. Slovenski in hrvatski oficirji so sc upokojili in reducirali po starem zakonu, da bodo dobivali neznatno, srbski pa po novem, da bodo dobivali veliko pokojnino. Ob času našega združenja je bilo v naši vojski 350 prečanskih častnikov, sedaj jih jo samo 170. Vsi ostali so se reducirali, ali so se upokojili, ali pa so bih prisiljeni podati ostavko.
»Bilo je že dosti govora o tem, ali je naša vojska politična. Naša vojska bi morala biti narodna in stati nad vsemi strankami. (Klici: »Tako jel«) Dejstvo pa je, da obstoja v nnši armadi bela in črna roka, kar je jasen dokaz, da je jedro naše vojske nezdravo. (Vojni minister: »To ni resnično!«) Gospod minister, to je resničnol Ni sicer zapisano, če obstoja črna in bela roka, ampak vsi vemo za to. Grčija in bivša Nemčija sta nam najboljši dokaz, kam to privede, če se začnejo častniški krogi mešati v politiko. Iz vseh teh razlogov, ki sem jih navedel, izjavljam v svojem imenu in v imenu svojih tovarišev, da bom glasoval proti proračunu vojnega ministrstva.« (Odobravanje in ploskanje.)
Nato se je seja prekinila in se je nadaljevala popoldne ob 5. V blagi obliki je kritiziral nekatere stvari poslanec Valerijan Pribičevič. Istotako tudi zemljoradnik V u -j i č. Zadnji je govoril dr. Zanič. Vojni minister Trifunovič je vsem govornikom na kratko odgovoril ter polemiziral z izvajanji posameznih poslancev, predvsem poslanca Bedjaniča. Zanimivo je, da je pri tej priliki minister izjavil glede službovanja Slovenccv v Macedoniji, da ne gre, da bi samo eno pleme dobivalo malarijo, to jc da bi služilo v mala-ričnih krajih, marveč da morajo vsi vse te sladkosti okusiti. Končno je poudaril, da je kralj pohvalil vojsko in zadržanje častnikov. Poslance je prosil, da naj glasujejo za njegov proračun.
Vladna večina in radičevci so proračun sprejeli. Prihodnja seja se bo vršila jutri. Na dnevnem redu je proračun ministrstva za javna dela.
Seja ministrskega sveta.
Belgrad, 10. marca. (Izv.) Danes se je vršila v predsedništvu vlade ministrska seja. Finančni minister Stojadinovič je obširno poročal o delovanju v inozemstvu. Pomočnik zunanjega ministrstva Jovan Mar-kovič je podal obširno poročilo o zunanjepolitičnem položaju s posebnim ozirom na tozadevna Ninčičeva pogajanja.
Tu je še vedno živahno zanimanje za dr. Stojadinovičev nastop glede Radičevih žalitev. Dosedanje Stojadinovičevo zadržanje je precej skrivnostno. V skupščino še vedno ni prišel, pač pa je časnikarjem izjavil, da Stjepan Radič žaljivk ni izrekel. Zato se misli, da bo moral Stjepan Radič ponovno demantirati, s čemer se bo ta zadeva začasno rešila.
V političnih krogih se še vedno delajo kombinacije o Pašičevih namerah glede bližnjih volitev, ki noj bi jih izpeljal Pašič sam. Med radičevci je opaziti precejšnjo pobitost, ker vidijo, kam jih bo pripeljala Radičeva politika. Da bi si kolikor toliko okrepili svoj položaj in pridobili simpatije radikalov, glasujejo brez vsake rezerve za vse, kar se jim predloži. Zato so s takim ploskanjem sprejeli proračun vojnega ministrstva.
Somišljeniki! Ne pozabite na prispevek za Ljud. sklad SLS!
Belgrad, 10. marca. (Izv.) Radi reduciranja rudarjev ▼ podjetjih T. P. D. in radi znižanja mezd s 1. aprilom je poslanec dr. Korošec danes interveniral pri ministru za šume in rude dr. Nikiču. Dr. Korošec je ministra posebno opozoril na dejstvo, da se je T. P. D. ravno sedaj v najhujši krizi, ko se brezposelnost povsod v veliki meri pojavlja, odločila za ta nov napad na delavstvo. To donaša družbi večji dobiček, na drugi strani pa veča število brezposelnih. Nova regulacija mezde, ki naj bi pospešila akordno delo, jc nesocial-na, ker je na škodo starejšim delavcem, ki so povečini družinski očetje in bi jih družba v lastnem interesu morala podpirati. Minister Nikič je obljubil, da bo dal dr. Kcroščev predlog proučiti ter da bo jutri dal odgovor dr. Korošcu. Njegovo želja je, da bi se kaj storilo za delavstvo. Dr. Korošec je Nikiča opozoril na dejstvo, da sc znižujejo prejemki delavstvu, da pa še nismo čuli, da bi se znvžale ccne premogu. Minister je odgovoril, da bi se
Duhovniški kuSuk.
V »Slovencu« z dne 9. marca poziva župnik svoje tovariše, naj bi se češče oglašali in stvarno povedali svoje pritožbe, da bi vendar prišli do svojih pravic in pošteno zasluženih plač za razna dela. — Zato prihajam. Ugotavljam pa takoj vnaprej, da je tako pisanje za ureditev eksistenčnega našega vprašanja povsem brezplodno. Pomen ima samo kot informacija za javnost. Če hoče duhovščina doseči vsaj toliko remuneracij, da bo za silo mogla izobražencu primerno živeti, je treba med nami najprej edinosti, pa ne samo edinosti med stotinami onih, ki tolčejo sok, ki hodijo v po-svaljkanih in oguljenih suknjah, ki si ne morejo kupiti ne knjig ne naročali revij, ki mnogi kmetujejo in opravljajo druga težaška dela — ne zaradi športa, marveč radi bednosti — treba edinosti od episkopata preko bogatih vojvodinskih prebendarjev do revnega gorskega župnika. Iz te edinosti naj izraste velika, požrtvovalna ljubezen vseh onih, ki imajo kaj več dohodka iz prebend (v Sloveniji bi jih menda na prste sešteli) in naj od tega darujejo bratom v revnih krajih v skupne škofijske fonde, iz katerih naj bi se najrevnejši podpirali. Tretja pa, česar nam predvsem manjka, je iz te edinosti izvirajoči pogum nasproti vladi.
Moje čisto subjektivno prepričanje je, da so srednjeveški časi, ko se je duhovnik opiral na vlade in grofe, minili za vselej. Nikdar več se ne povrnejo. In sodim, da je prav. Duhovnik je izmed ljudstva vzet in za ljudstvo postavljen. Če bo to ljudstvo vedelo, da je ves njegov in ves zanj, mu bo to ljudstvo tudi vselej dalo, da bo mogel skromno živeti. (V praksi se pač to danes po vseh onih župnijah, kjer dobivajo zaradi »200 domov«, ki jih ni, župniki po 50—70 Din mesečne plače za dušno pastirsko delo, res že godi Od skromnih pridelkov mu dajejo v naluralijah prostovoljno, da za silo živi.) Zato je prosjačenje in vzdihovanje pred vsako vlado, da bi dodelila kakšen košček kruha, naravnost nesmiselno. Vsaka vlada se mora (to tudi jasno ve) zavedali, da prav nobena opora ni za državo tolike važnosti kot je pošteno ljudstvo. Ta poštenost pa je bila in bo do konca nemogoča brez pozitivne religije, brez zavesti v avtoriteti božji in iz nje izvirajoči avtoriteti vseh drugih odgovornih činiteljev: od staršev do ministrov. Če cerkev vsako nedeljo in še druge dni uči vedno evangelij pravičnosti, ljubezni, poštenosti, moralnosti — je to, ne glede na več-nostni cilj, kateremu služi v prvi vrsti, za vsako državo vendar tako važno, da bi morala iz čisto egoističnih vzrokov biti preskrbna, da se verska zavest goji, utrjuje in življenje državljanov obdrži ali dvigne na najvišjo, rekel bi, naravnost nervozno stopnjo poštenja, zvestobe in požrtvovalnosti za skupni blagor. — Vsaka vlada, tudi najbolj »neklerikalna«, si bo s temi najmanjšimi troški, kar jih izda za svečeništvo, znala to moralno oporo za dobrobit države obdržati. Če je pa kaka vlada tako kratkovidna, da iz katerihkoli strankarskih ali svobodomiselnih nazorov svečeništvo vseh veroizpovedi gmotno duši, potem je stvar sve-čeništva in ljudstva, da ne prosjači, ampak zavzame odločno stališče: ali, ali. Le poglejmo, kako je sedaj.
Slovenija ima 533 matičnih uradov. Vsi ti uradi vodijo za državo matice: krstne, poročne, mrliške, status itd. Vsi ti naredijo ne-broj izpisov in poročil za državo: vojaške zadeve, na sodišča, županstva, glavarstva itd. Pri vseh večjih župnijah je po ona moč stalno zaposlena v pisarni. Iu te matice so po izjavi političnih uradnikov v Sloveniji naravnost vzorne. In sedaj čujte, kako honorira vlada to za državo tako važno delo? Vseli 533 uradnikov - župnikov - matičarjev dobiva letno la vso to delo 4000 (strmite!) dinarjev. Torej vsak letno okroglo 8 Din!!!
Ali je to za delo, ali za papir in črnilo, ali za ovitke in pota na pošto?
Pa boste ugovarjali: Saj pisarna zasluži s pristojbinami Res. Pa koliko je teh? Pomislimo: pridejo invalidi — z njimi dekret:
to neobhodno moralo zgoditi in da bo tej zadevi posvetil vso svojo skrb.
Belgrad, 10. marca. (Izv.) Poslanca dr. H o d ž a r in Kremžar sta danes v ministrstvu za socialno politiko protestirala pri ministru Simonoviču radi najnovejših ukrepov T. P. D, s katerimi se rudarjem znižajo s 1. aprilom plače. Poslanca sta protestirala, ker ministerialna komisija v Ljubljani noče iti na lice mesta, da bi videla, v kakih razmerah živijo rudarji. Minister je izjavil, da ima komisija najstrožji nalog zbrati natančne podatke o T. P. D. in da je bila komisija že danes na licu mesta. Ako se delavstvu ne bo ugodilo v smislu pritožb, bo te preložil ministrskemu svetu, da celokupna vlada nastopi proti družbi, ki tako nehumano postopa s svojimi delavci. Za sedaj v svojem resoru ne more drugega ukreniti. Odredil je, da zbere komisija podatke glede znižanja plač, nakar bo v smislu zakona odločil, kaj naj se ukrene v prilog delavstva.
Piši brezplačno. Pride reven človek — se ti sinil, piši brezplačno. Vsak državni uslužbenec je po paragrafu oproščen kolkovine in dosledno sodi, da tudi pristojbine. Ali se boš prepiral z njim in dokazoval, da vsaj nekaj par moraš nekje dobiti vsaj za papir, kurjavo, knjige, golice? In tako nikdar ne zaslužiš toliko, kar pokuriš in kar te stane posel, da ti snaži in kuri pisarno. Ali ne bi bilo prijetno za ljudi in urade, če bi vlada saj nekaj hono-rirala to delo, pa bi bilo vse, tudi za stranke, razen kolekov brezplačno? Tu je treba postaviti ali — ali! Tega kuluka je preveč in našega hlapčevanja do ogabnosti dovolj. Kakšne milijone bi stalo davkoplačevalce, če bi naenkrat morala država nastaviti na stotine matičnih uradnikov?
Drugi ugovor bi bil: No, saj vas itak plačuje država, torej storite to delo zanjo brezplačno. — Ta ugovor bi kar držal; vsak mora imeti zavest, da je za domovino treba tudi nekaj žrtvovati. In prepričan sem, da ga ni matičarja, ki bi godrnjal nad tem kulukom, če bi od države dobival na račun dušnopa-stirskega dela toliko, da bi izhajal. Baš tega pa ni. Vse te sramotne pare, ki jih dobivamo, so res samo zalo, da so verniki še vedno v zmoti (so pravo slepilo!!), češ, saj vas plačuje država. Dovolj imate! Le poskusi komu potožiti, kako borno ti gre, kdo ti verjame? Prav nihče. Za hinavca te bo imel. In je vendar resnica, da tam, kjer ni bere, ali rentabilnega posestva, nihče več živeti ne more. Poglejte fare z manj kot 200 domovi! Takih je polovico in tam dobivajo župniki po 50 do 70 Din mesečne plače. In po strani — štolni-na? Par pogrebov, par porok — in postranskega zaslužka je konec. Celo intencij ni več. Ta »postranski zaslužek« je tako pretiravan, da je čuda. Neki mestni župnik, kjer ima fara 7000 duš, mi je kazal račun za šest mesecev (dohodke od pogrebov). Ti so znesli v letu 1925. 3790 Din in sicer: za cerkev (zvonenje), za cerkovnika in zvonarja, za tri duhovnike in sveče. Koliko torej pride na mesec na enega? V pol leta ni bilo teh postranskih dohodkov za vsako osebo za eno suknjo.
Nadaljni dohodki, ki jih očitajo, so zemljišča. Kjer je veliko zemljišče in župnik res dober ekonom in če ima še svoje ljudi, res rije. Je pa s kmetijo takole: Izvrsten kmet mi je pravil: Obdelujem kot varuh nedoletnih otrok posestvo, ki meri z gozdi in pašniki 200 oralov. In po pravici vam povem, da sem naredil izgubo. S tujimi sem delal (on ima svoje posestvo), s tujimi pojedel in še nekaj tisoč doplačal. Če danes vse »dol zaprem«, sem na boljšem. Če spreten kmet tako skuša, kaj naj nese kmetija župniku?
Navedel sem, izzvan po sobratu, nekaj kričečih krivic. To stoji: tako ne pojde več naprej. Koliko lajikov mi je že reklo: Osamosvojite se! Kdor je vernik, naj po priliki prispeva za bogoslužje: ali v naturalijali ali v denarju za skromni eksistenčni minimum svečeništvu.
Seveda če bi bilo kaj pravične uvidevnosti, bi tega ne bilo treba Saj ima verski zaklad, ki je še last cerkve in v drž. upravi za vzdržavanje duhovnikov, prav težke milijonske dohodke. Torej: Pravico imamo, dohodki so — dobila jih bo edinost in odločnost vernikov in duhovščine. Če pa ni ne poguma ne edinosti, potem, gospod Pašič, le bič v roke in nas stradajte še nadalje. — Prav imate!	Zupnik-kulukar.
DR. KItAMER IN DR. KORIJN PO SKUPNIH POSLIH V BELGRADU.
Belgrad, 10. marca. (Izv.) V Belgradu se nahajata znani vodilelj samostojnih demokratov dr. Albert K r a m e r in socialni demokrat dr. K o r u n. Pozornost je vzbudilo, da ponekod skupno intervenirala.
NOV ZAKON 0 ODVETNIKIH.
Belgrad, 10. marca. (Izv.) Minister za pravosodje je predložil vladi nov odvetniški zakon, ki določa v bistvu petletno pripravo. Sod-dni In odvetniški izpit ostaneta neizenačena. V načrtu »e bodo k odvetništvu pripustile tudi ženske.
Briand sestavil vlado.
Pariz, 10. marca (Izv.) Aristid Briand je ponovno sestavil vlado. Raz.en štirih ministrstev, je kabinet zaseden z istimi osebami kot v prejšnji vladi. Novi ministri so sledeči: za finance Paul P e r e t, za notranje zadeve M a 1 r y , za prosveto Lamoreux in z» pravosodje Pierre L a v a 1 e.
Pariz, 10. marca. (Izv.) Novi Briandov kabinet je sestavljen iz 10 poslancev in treh senatorjev. Po strankah pripada 6 ministrov stranici radikalnih socialistov, 2 republikanskim socialistom, 2 radikalnim levičarjem, 2 levičarskim republikancem, 1 pa ne pripada nobeni frakciji. Danes popoldne je imel ministrski svet prvo sejo, na kateri so sklepali o zasedbi mest državnih tajnikov. Minister Briand odpotuje zvečer v Ženevo.
DRUŠTVO NARODOV.
Ženeva, 10. marca. (Izv.) Na predlog mi. nistra Chamberlaina se bodo plenarne seje Društva narodov odložile za tri ali štiri dni, da se v predrazgovorih doseže sporazum v vseh vprašanjih, ki pridejo na dnevni red.
Zoneva, 10. marca. (Izv.) Pododbor ko-misije za sprejem Nemčije je pod predsedstv. Chamberlaina brez diskusije sklenil priporočiti prošnjo za sprejem. Jutri bo poročilo predano komisiji. Poročilo ugotavlja, da je Nemčija izpolnila pogoje za sprejem v Društvo narodov. Jutri dopoldne se bo takoj vršila seja prvega odbora, ki bo takoj potrdil sklepe pododbora in bo nato prošnja predložena predsedstvu skupščine Društva narodov.
ŠAHOVSKI TURNIR NA SEMMERINGU.
Semmering, 10. marca. (Izv.) Pri tretjem kolu šahovskega turnirja so zmagali Tartako-wer nad Davisonom, Rubinstein nad Kmo-chom, dr. Vidmar nad Janovskijem, Vayda nad Michekiom, Spielmann nad Treybalom, Niemoovič nad Rosellijem, Gilg je premagal Aljehina. Partija med Yatesom in Retijcm jc bila prekinjena.
VIHARJI IN POPLAVE.
Hamburg, 10. marca. (Izv.) V Severnem morju divja že več dni silen orkan. Kolodvor v Hamburgu je reka Laba popolnoma preplavila. Ladjam se dajejo neprestano signali, da se morejo orientirati.
Kovno, 10. marca. (Izv.) Vsled slabega vremena so nastale silne poplave. Reki Nje-men in Vilija sta silno narastli in je Litavska v nevarnosti, da bo preplavljena. Njemen je narastla za 7 metrov. 300 hiš je pod vodo.
HeJe^Ice t:1
A V znamenju šparanja. Stvar.z anvand-mani se čezdalje bolj zapleta. Belgrajske vesti pravijo, da je zdaj vsa skrb vlade posvečena vprašanju amandmanov in da se o tem vrše stalne konference pri g. Pašiču. Ti amandmani pa so mnogo večji nego se je prvotno govorilo. Ne znašajo samo 700 milijonov, ampak 810 milijonov, a utegnejo po informacijah iz vladnih krogov še narasti.., tako da bo proračun'vsekakor daleč presegel število trinajstih miljard in se približal številu 14 miljard. — Vesele novice! Morda spravi vlada do konca skupščinske debate proračun še na 15 miljard. Saj ena miljarda manj ali več že ne igra nobene vloge. Le dobro izkoristiti priliko I Bolj ko bodo državne blagajne polne, lažje bo vladati. In g. Pašič skupščine najmanj leto dni ne bo nič potreboval, ali pa sploh ne več. Saj ko izteče proračunsko leto, se pa nadaljuje s starim budžetom še eno leto, dve ali pa tri... Stvar je vendar tako enostavna. Kaj bi se stari g. Pašič še nadalje toliko ukvarjal s proračunom, parlamentom in vladno večino! Zdaj je treba pri liko izkoristiti; ne najde se vsak dan vladne večine, ki bi bila tako pokorna in radodarna kot je sedanja, tako velikopotezna v dovoljevanju miljardnih kreditov (tako šparovna, bi rekel g. Pucelj). Zato pa: najbolje se preskrbeti kar za nekaj let z budžetom, bi bo zadostoval za vse predvidene in nepredvidene potrebe in pa še daleč preko njih, potem pa vladati lepo v miru in zadovoljstvu brez parlamenta in take enake ropotije, ki stane samo denar. Le šparati, šparati, to je danes potreba in dolžnost vseh. Tako šparovne vlade kot je ta, še nikoli nismo imeli, Boga zahvalimo. A davki, ti velikanski davki? Tudi to jc samo šparanje. Čim več davka plačaš, tem več prišparaš. Ali ne uvidiš tega, človek božji? Čc ne uvidiš, potem ti ni pomagati. Potem pa naprosi g. Puclja, pa ti bo on razložil, kaj je šparanje.
A 0 slovenski fronti ima »Delavska politika« to mnenje, da je »romantična poteza« in piše: Preživeli smo dobe političnega in nacionalnega entuziazma in zdi se nam, da vprašanje slovenske fronte spada že v zgodovino in sicer v zgodovino romantike. Ustvaritev slovenske fronte spi v dušah in kot kralja Matjaža je to fronto težko vzbuditi, vsaj dotlej, dokler letajo po zraku srake, to je, dokler bo naši politiki narod, domovina, človečanstvo in država, zvrhano korito in ideal življenja zaokrožen trebuh in okrog trebuha poslušna čreda izmozganih, učlovečenih sužnjev... — Priznati se mora glasilu g. Kristana, da jc res prosto vsake romantike in navdahnjeno s tistim zdravim realizmom, ki toliko resničnejš« opisuje stvari in ljudi, čim bolj jih spoznava iz neposrednega opazovanja.
Dneviie n©i>fce
ir Kongres v Chicagu. »Osservatore Romano« prinaša poročilo iz Chicaga o napredovanju priprav za mednarodni evharistični kongres. Zagotovljenih je 12.000 javnih prenočišč (hotelov itd.) in neštelo zasebnih; računajo na najmanj milijon zunanjih udeležencev. Prvi gostje so napovedani že za 17. junija; slovesnosti pa se prično opolnoči na 20. junij, ko se bodo po vseh chieaških cerkvah vršile polnočnice. Kongresisti ne bodo plačali nobene takse. — Ena izmed najvažnejših točk, ki se bodo razpravljale na kongresu, bo združitev Vzhodno cerkve z Rimsko cerkvijo. O tem predmetu bo govoril generalni tajnik Apo-stolata sv. Cirila in Metoda, Rev. F. Jemelka. Doslej je naznanilo svojo udeležbo pet slovaških škofov: monsignori Vojtassak, Kmetko, Carsky, Jandaus in Gebej; dalje pride na kongres olomuški nadškof Prečan, praškega nadškofa Kordača pa bo zastopal rnsgr. Hanuš.
ir Župnim uradom. Sedaj zopet zahtevajo nradniki ex offo krstne liste. Dosedaj so imeli to pravico samo okrajni glavarji. Tako so nas namreč obvestili škofijski listi. Tako je bila dosedaj navada, da so vse postav8, ki so se tikale župnijskih uradov, šle potom škofijskega ordinarijata. Potem ne bo nobenih pritožb.
*	Sijajno zadoščenje je dobil pred stolom sedmorice v Zagrebu bivši župan trga Motnik g. Novak. Gospoda Novaka so žerjavovci v znani Zerjav-Baliičevi eri obdolžili, da je zlorabljal svoje vplivno mesto v Motniku za vo-livno agitacijo v prid SLS. Okrajno glavarstvo je seveda takoj, ko je sodišče začelo preiskavo, razrešilo g. Novaka županskih poslov in mot-niški liberalci so imeli svoj praznik. G. Novak, ki ni storil ničesar protizakonitega in je znan kot eden najboljših in najtočnejših županov v okraju, pa je iskal pravico v obrambo svoje časti in jo tudi dobil. Stol sedmorice je g. Novaka oprostil vsake krivde. Sedaj smo pa radovedni, če bo okrajno glavarstvo tudi tako hitro zopet izročilo g. Novaku županske posle kakor mu jih je hitelo odvzemati? Pravično bi bilo.
*	Popolna oprava za spalnico iz najfinejšega lesa v vrednosti Din 25.000 bo kmalu razstavljena v Ljubljani vsakomur na ogled. Dobiš jo lahko za 10 Din, če kupiš srečko Orlovskega stadiona in zadeneš glavni dobitek.
*	Vsem članom SPD v vednost! Vse člane Slovenskega planinskega društva opozarjamo, da je zadnji termin za vplačilo in poravnavo članarine ter naročnine »Planinskega Vestnika« 10. april 1926. Kdor izmed starih članov ne poravna članarine do navedenega roka, se smatra, da je izstopil in bo moral pri eventuelnem zopelnem pristopu plačati nano-
^'Vo vpisnino. — Osrednji odbor.
ir Čipke, roglje, vložke, motive, ovale v najrazličnejših slikah in oblikah dobite najceneje pri »Osrednji čipkarski zadrugi« v Ljubljani, Pod Trančo.
ir Korenite izpremembe pri poštnem ministrstvu. Na seji ukaznega odbora ministrov so bile sklenjene razven že včeraj omenjenih še sledeče izpremembe višjih uradnikov v re-soru poštnega ministrstva: generalni direktor ministrstva pošte Dragotin D i m i t r i j e v i č je upokojen. Na njegovo mesto pride dosedanji direktor poštne hranilnice v Zagrebu D e -k a n i č. Dosedanji pomočnik generalnega direktorja dr. Horvat pa je imenovan za direktorja poštne hranilnice v Zagrebu. Načelnik telefonskega oddelka poštnega ministrstva Gjorgjevič je imenovan za pomočnika generalnega direktorja, za načelnika telefonskega oddelka v ministrstvu pa je imenovan pomočnik ljubljanskega poštnega ravnatelja g. inž. Marij O s a n a. — S tem imenovanjem bo — resnici na ljubo povedano — poštno ministrstvo veliko pridobilo. Izgubila bo pa Slovenija, zlasti pa ljubljansko poštno ravnateljstvo ter ljubljanska univerza z imenovanjem
Dekan Anton Skubic:
Pravda ribniikifa kmetov Ma 1573.
(Donesek za socialnc zgodovinarje.)
Mnogokrat čujemo in beremo, kako jc bil slovenski kmet v prejšnjih stoletjih od grajske gospode stiskan, da jc bil popolnoma brezpraven suženj itd. Nekaj pravic pa je le imel, dasi bremen več. Dokler so bile graščine v rokah zasebnih plemičev, ne čujemo nikoli klicev po »stari pravdi«. Ko so izumrli celjski grofje (1456.), ki so imeli v posesti po Kranjskem največ gradov, so ti prešli v cesarske roke. Med temi je bila tudi Ribnica. Cesarji pa so jih dajali v zastavščino svojim zvestim in zaslužnim plemičem, katerim so bili navadno dolžni ogromne vsote. Ti so morali od njih dajati najemnino, ali pa so jim zadolženi cesarji prepuščali del dohodkov za obresti svojih dolgov. Da so mogli plačevati to najemnino in šc sami udobno živeti, je bilo potreba dohodkov. Zato so poviševali kmečke dajatve, in leta 1515. se je že od strani kmetov zaslišal glas po »stari pravdi«. Kmetje so bili pripravljeni dajati, kar jc pisanega v urbarjih, več pa ne. Ta klic je bolj ali manj glasno odmeval tja do nesrečnega kmečkega upora pod Gubccm leta 1573.
Tega leta so sc po največ gradovih sestavili novi urbarii. in vanie zabeležile vse
g. inž. Marija Osane za načelnika v ministrstvu, ker je izmed najboljših strokovnjakov Jugoslavije na polju elektrotehnike, brzojava in telefona.
ir Silen vihar je obiskal v noči na 6. marec Begunje na Gorenjskem. V zraku je šumelo in se vrtelo, kakor da čarovnice plešejo. Nato pa se je piš spustil na zemljo. Zaganjal se je s tako silo v hiše in drevesa da je mnogo opeke pometal dol, nekaj kozolcev pa prevrnil. V Poljčah so doživeli v poštnem poslopju, ki je last g. Šturma, hud strah, ko se je debelo drevo zvrnilo na hišo ob 9 zvečer. Podgoro je vihar polomil veliko smrek, mnogo škode je napravil zlasti Goričniku na Mlaki, čeprav stanuje globoko v grapi.
ir Naše cesto. Poročali smo, da se je na Silvestrov večer na cesti Fužine—Sovodenj, občina Oselica, smrtno ponesrečil voznik Janez Kacin. Ubila sta se tudi dva konja. Cesta je na dotičnem kraju komaj poldrugi meter široka, na eni strani je breg, na drugi pa globoka voda — Sora. Cesta je še vsa razdrta in do danes je še nihče ni popravil. Vozniki so vsak dan v smrtni nevarnosti. Sploh je cesta do So-vodnja v žalostnem stanju: vse ograje in držaji so podrti, četudi drži cesta ves čas ob vodi. Še bolj nevarna je cesta nad Fužinami, kjer vozi potniški avto v Žiri. Nikjer nobenih držajev, na dveh mestih 20 —25 metrski vsadi, spodaj tik pod cesto, 20—30 m globoko, teče reka Sora — gotova smrt ob vsaki nesreči. Gorje, če pade avto z 20 potniki v Soro 1 Prosimo, ne, v smislu zakonov zahtevamo od g. velikega župana, da takoj pošlje komisijo, da cesto pregleda, takoj popravi — ali pa zapre. Zgoraj navedeni cesti spadata pod občino Oselico. Cestni odbornik je v Poljanah, orožniška postaja pa v Sovodnju — pa od nikoder nobene pomoči.
"k Na naslov Ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani. Odgovor ravnateljstva, ki je bil priobčen v »Slovencu« z dne 9. marca, nikakor ne more zadovoljiti slovenskih trgovcev, razen onih seveda, ki jih ima ravnateljstvo rajši-od drugih. Trditev, da dobijo nameščenci državnih »železnic od teh tvrdk blago pod izredno ugodnimi pogoji«, ne drži, ker bi druge tvrdke dovolile iste in še ugodnejše pogoje. Pri sedanjem stanju pa so nameščenci skoraj prisiljeni, da kupijo samo pri teh tvrdkah. Raditega zahtevamo enake pravice in ugodnosti za vse trgovce. Ako ravnateljstvo ue ugodi tej zahtevi, se bomo obrnili na višje mesto. — Več prizadetih trgovcev.
I dajatve, davščine in pravice podložnih kmetov ' in graščakov ali grajskih najemnikov. Pri rokah imam urbar ribniške graščine iz 1. 1573., ki ga je izdal nadvojvoda Karel. Ako pogledamo v njem pravne določbe, takoimenovane »Additionall-Articlne«, vidimo, kakšno pravo so imeli ribniški kmetje in kakšna bremena so nosili.
I. Pravne določbe.
Urbar iz leta 1573. ima ob koncu mnogo ! pravnih določb, ki nikakor niso brez vsakega socialnega smisla. Te določbe (Additionall-: Articl) registrirajo tudi pravice, ki jih imajo ! podložniki, in iste branijo pred samovoljo grajskega najemnika. Predvsem te določbe zapovedujejo, da ima ostati ta urbar nedotaknjen, ima se sveto hraniti, ničesar se nc sme v njem pripisati, izbrisati ali izpremeniti; urbar se nikakor ne sme poškodovati, tako da ga najemnik ob vsaki priliki lahko izroči z ročnim urbarjem vred svojemu nasledniku, ako bi dobil grad kak drugi najemnik v zastavščino. Iz tega urbarja sc ima vsako leto spisati poseben ročni urbar, kamor sc zapisujejo vsa vplačila, dajatve in zaostanki, tako da ne trpi ne podložnik nc graščak kake škode ali krivice. V ročni urbar se imajo vpisati tudi vsi vplačani davki, ki jih pa graščak nikakor nc sme porabiti zase, ampak jiii mora vsako leto vsaj do Božiča oddati v vicedom-sko blagajno Ako tega ne izvrši do določe-i neea roka. mora olačati od vsakega goldinarja
fr Izlet Jadranske straže. Glavni odbor Jadranske straže v Belgradu priredi v času od 23. junija do 19. julija s parnikom Kara-gjorgje 24dnevno potovanje v sledeče kraje: Sušak, Šibenik, Split, Dubrovnik, Kotor, Krf, Messina, Capri, Neapelj, Ajaccio, Nizza, Mar-seille, Barcelona, Alžir, Bizerta, Tunis, Malta, Sirakuze, Split, Sušak. Vožnja stane za osebo od 5000 do 11.000 Din, hrana dnevno 100 Din. Natančnejše informacije daje ljubljanski glavni odbor Jadranske straže. Prijave pa sprejema Jadranska straža v Belgradu.
fr Vesoljnega pravoslavnega cerkvenega zbora še ne bo. Kakor poročajo belgrajski listi, ni veliko nade na skorajšnje sklicanje nameravanega vesoljnega pravoslavnega cerkvenega zbora. Med posameznimi pravoslavnimi cerkvami se ni dosegel sporazum o vprašanjih, ki naj bi prišla* na dnevni red, a to je predvsem vprašanje drugega zakona pravoslavne duhovščine in izenačenje koledarja.
lir Nepotrebno mučenje ljudi in živine.
Županstvo občine Oselica je v nedeljo razglasilo, da morajo iti 22. marca v Škofjo Loko na pregled vsi vojni obvezniki in konji iz občine Oselica. Večina vasi te občine je oddaljena 30 km od Škofje Loke. Kaj mislijo vojaške oblasti, da zahtevajo, da pridejo ljudje in živina po najslabših cestah 30 km daleč k pregledovanju? Prizadeti zahtevamo, da se pregled, če se sploh mora vršiti, vrši v domači občini ali pa vsaj v Gorenji vasi. Zadevo priporočamo gg. poslancem!
fr Iz medvodske občine. Pri nas manjka dveh reči; elektrarne in nove šole. Sava teče mimo, luči pa nimamo. Upanje pa imamo vseeno, da dobimo elektriko. Občinski odbor sicer ne bo ničesar napravil, kakor ni še nikoli. Vse upanje stavimo na župana, da bo izpeljal oba načrta in tako zadovoljil vse stranke. Istotako je potrebna tudi nova šola ker sedanja ima na razpolago samo dve sobici, čeprav je šola štirirazredna.
•k Ne odlašaj naročiti srečke loterije »Kat. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. Gorami«, kalera te more osrečiti s krasnimi in dragocenimi dobitki, kojih je 250 v vrednosti 50 000 Din. Cena srečki je zelo nizka, namreč 5 Din, vsled česar je naval na te srečke grozovit. Posebnost pri tej loteriji je, da dobi vsakdo, kdor naroči 10 srečk, kar 3 srečke brezplačno. Za naročilo zadostuje dopisnica, katero naslovi na: J Loterijski odbor v Sv. Petru pod Sv. gorami«. Srečkam se priloži položnica. Ker se žrebanje vrši nepreklicno dne 19. marca se bodo srečke razpošiljale samo še par dni. Zato ne odlašaj z naročilom.
nromn iemwgrmiimMtwna«v»tiT»Mnii»» umuni«
6 krajcarjev, torej 10%, ker sc jc goldinar računal po 60 krajcarjev.
Dalje določa urbar imovinsko in dedno pravo. Graščak ima paziti, da podložniki ne bodo gruntov ra>:kosavali s tem, da ženi ali otrokom zapišejo kak kos zemlje ali pa ga odprodajo. Ako jc kdo res v stiski za denar, naj mu graščak dovoli, da zemljišče zastavi največ za dve ali tri leta, potem pa jc ima rešili in dobiti h gruntu nazaj. Dogajali so sc prej slučaji, da jc najemnik graščine ali pa njegov oskrbnik kar kratkomalo konfisciral podložnemu' kmetu zemljšče, ako se mu jc kaj zameril; to se pa po urbarju ne sme nikdar več zgoditi. Tudi ne sme graščak misliti, da pripade zemljišče njemu, ako kak kmet umrje brez dedičev; tako zapuščeno zemljišče zapade samo nadvojvodu, ki je potem odda, komur hoče. Po teh določbah je bil torej kmet pod vednim vartištvom, ki pa mu jc bilo često v močno obrambo proti prešernim vla-stclinom. Tudi določba, da sc kmečka posestva nc smejo razkosavati, v bistvu ni bila slaba, samo da teh določil gospodi ni narekovala toliko skrb za kmeta, kakor za davščine, da se niso razdrobile in poizgubilc.
Zajcmljiva jc določba o dednem pravu minorata. Ako gospodar umrje, ne dobi posestva njegov najstarejši, ampak najmlaiši sin: ako pa tega ni, je dobi najmlajša hči. To pa lc v slučaju, ako je najmlajši sin ozir. hči že polnoleten in zmožen za gospodarstvo. Ako pa so otroci mladoletni m nc morejo še sami
Molno |e. da so nekatere mil« dobra. Boljle, kakor 5chicht-ovo ni nlil eno. NoJbolJJe Je edino:
Schichtovo milo
inamka .Jelen".
Kupujte le nnJbolj3e milo I Pri uporabi se Izkaže, da Je nejcenejje. Bodite previdni, ako Vam ponujajo druga mila kot ..ravno tako dobra, kokor Schichtovo". Za nojboljio kakovost jamčila le ime SCHICHT ln znamka .JELEN".
•k Pravilnik o službeni obleki poštnih sin. žabnikov. Vsi zvaničniki, tehnični delavci in služabniki poštnih, brzojavnih in telefonskih ustanov imajo pravico do službene obleke v naravi na državne stroške. Zvaničniki, kateri opravljajo pisarniško službo v poštnem ministrstvu, pri poštnih ravnateljstvih in pri poštnih hranilnicah, nimajo pravice do obleke in obutve v naravi na državne stroške. Pravico do obleke in obutve v naravi na državne stroške dobe prej imenovani zvaničniki, tehnični delavci in služabniki, ako služijo nepretrgoma leto dni. Izjemoma dobe službeno obleko takoj, ko stopijo v državno službo, uslužbenci pri poštah v Belgradu ter v mestih, kjer imajo svoj sedež poštna ravnateljstva ter podružnice poštne hranilnice in končno služabniki pri ambulantnih poštah. Vsi omenjeni uslužbenci morajo v službi nositi službeno obleko. Izven službe se službena obleka pač sme nositi, odrejeno pa to ni. Službena obleka obstoji iz: čepice, bluze, hlač, zimskega plašča in čevljev.
ir Nov medicinski list. Koncem tekočega meseca izide v Belgradu prva številka novega medicinskega časopisa, ki so mu ustanovitelji vseučiliški profesorji: dr. Jovanovič, Belgrad; E Spišič, Zagreb; A. Šerko, Ljubljana in Molov, Sofija. Uredniški tajniki so: dr. Arnovlje-vič v Belgradu, docent dr. Šercer v Zagrebu, šef ginekološkega oddelka dr. A. Zalokar v Ljubljani in dr. Orahovac v Sofiji. V Belgradu se je sestavil še poseben uredniški odbor; urednik lista je dr. Radivoje A. Pavlovič. Časopis bo izhajal enkrat na mesec in se bo imenoval »Medicinski pregled«.
fr Nove luksusne cigarete. Te dni so pri. šle v prodajo nove luksusne cigarete »Kara-gjorgje« Pločevinasta škatljica z 20 komadi stane 30 Din. Za ta denar že sme naša tobačna uprava nuditi kaj iz svojih posebnih zalog, ki so drugače pridržane kot »diplomatske cigarete« samo nekaterim srečnikom — grafi? seveda.
•k Srbski primas dr. Dobrečič v Belgradu.
V Belgrad je dospel barski nadškof — srbski primas dr. Dobrečič. Obiskal je ministra za vere g. Mišo Trifunoviča in druge člane vlade. Med drugim je posredoval zaradi zgradbe nadškofijske palače.
Velilcositoc
in zu spornimi sploh si rlaito izgotoviti nove obleko 17, lepega anglefikega blaga, ki je dospelo po zelo ugodni ceni iu se dobi pri tvrdki
Drago Schwab, L]ubi|ana.
gospodariti, naj graščak zapove kakemu sorodniku ali prijatelju družine, da nesebične vodi gospodarstvo, dokler otroci ne dorastejo. Ako kak najmlajši noče prevzeti posestva, jc lahko odstopi starejšemu, vendar tako, da se zemljišča ne delijo. Ostalim bratom in sestram pa mora dedič izplačati dolžni del, kakor ga uganejo pošteni in nepristranski sosedje. Ako pa bi bil najmlajši sin ozir. hči bebast ali telesno pohabljen in nezmožen gospodarstva, naj je dobi dragi najmlajši sin ali hči; venaaz pa mora dati bratom in sestram pristojen delež, slabotnemu pa vso oskrbo do smrti. Najmlajši pa je dobil posest zato^ ker v urbarju niso prepisovali posestnikov, in je mlajši dalje časa gospodaril.
Kadar jc kako posestvo s smrtjo prejšnjega lastnika izpraznjeno, in gospodarstvo prevzame mladi gospodar, mora ta plačati graščaku neko pristojbino (Leykauf, likof), da sme neovirano nastopiti kot polnopraven dedič. Višina tc pristojbine sc jc določala pc vrednosti posestva. Vendar urbar določa, nai bo graščak v tej zadevi zmeren. — Tudi siccr, nc samo v slučaju smrti prejšnjega gospodarja, je moral mladi lastnik plačati graščaku neko takso v priznanje dolžnega spoštovanja (Ehrung). Ta taksa pa sc jc marsikje v srednjem veku izgubila, tako da so nekateri neka} dali, drugi pa nič. Zato ta urbar določa, da mora vsaj plačati nekaj »počeščenja«. In siccr da poizcrrljak en tolar ali zlat duknt, srednji i tfiunt 2 do 3 tolarje, nafboljši tri do oet ali
ORLOVSKI STADION V LJUBLJANI. Ii
Csna I C?________
Št.
(ena
P 10 Din. 1
Vi	■ f»
10 Sin. |
za loterijo
v korist zgradbi Orlovskega stadiona v Ljubljani;
dovoljeno x odlokom ministrstvo poljedelstvo z dno 20. junija 1©2B, {<3]
£t. 22.3371.
Žrebanje se bo vršilo na Cvetno nedeljo dne 28. marca 1926
ptid državnim ^flilzurstvom.	,
Akcijski odbor asa zgradbo Orlovskega stadiona v Ljutiljuni:	^
/•
s?	.
"zA


odbornik.
'j i n
preclsndrvlk
0 /..
i i

-k Vprašanje vicinalnih železnic. Iz Bel-
grada poročajo: V prometnem ministrstvu izdelujejo zakonski načrt o novem načinu uprave vicinalnih železnic, ki bodo v najkrajšem času prešle v državne roke. Do konca tekočega leta bodo dovršene izpremembe železniških tarif na teh progah. Vprašanje dolgov teh železnic se bo pretresalo v posebnem ministrskem odboru, ki se sestavi na eni prihodnjih vladnih sej. Ko bo potem odbor dovršil svoje delo, bo začel neposredna pogajanja z lastniki vicinalnih železnic.
•k Za ustanovitev velikega zgodovinskega arhiva. Na seji Zgodovinskega društva v Belgradu je sprožil vseučiliški profesor dr. Vladimir Čorovič vprašanje zgodovinskega arhiva. V tem arhivu naj bi se shranili vsi zgodovinski spisi in dokumenti, ki se tičejo naše narodne zgodovine in se nahajajo po avstrijskih, ogrskih in turških arhivih Za izročitev teh listin so se z odnosnimi vladami že uvedla pogajanja.
k Financiranje novosadskih mestnih del.
Novosadska mestna občina ima pripravljene obsežne načrte za javne zgradbe: vodovod, kanalizacija itd. Za financiranje teh del je iskala posojila v Ameriki, a so se vsa pogajanja zaradi pretežkih pogojev ameriških finančnikov razbila. Sedaj je dobilo mesto ugodno ponudbo od neke velebanke v Gdanskem. Banka ponuja 1 in pol milijona dolarjev posojila po emisijskem kurzu 98 Din proti 8.5 odstotnem obresfovanju in odplačilo v 30 letih. Občina bo to ponudbo skoraj gotovo sprejela. — Pravkar je zaključen natečaj za obnovo prejšnje mestne plinarne; delo bo morda že do jeseni gotovo. Istotako zgrade še letos mestno tržnico; delo izvrši poseben konzorcij domačih in tujih interesentov na lastne stroške, ki jih bo potem mesto vrnilo tekom 15 let.
■k Razstava umetne obrti. »Djelo«, društvo za pospeševanje umetne obrti s sedežem v Zagrebu, priredi meseca oktobra letos veliko razstavo umetne obrti v zagrebškem Umetnostnem paviljonu. Istočasno otvori >Djelo« enako razstavo tudi v Belgradu. To bo prva razstava te vrste v naši državi. Interesenti dobe vsa podrobna pojasnila pri prof. Tomislavu Krizmanu, Zagreb, Ilica 85.
k Alijagičeva obletnica. Povodom obletnice Alijagičeve usmrtitve dne 8. marca je ukrenila zagrebška policija obsežne odredbe; močno je zasedla pokopališče in poslala po mestu številne straže; tudi na policiji je bilo moštvo ves dan pripravljeno. Dan je pa potekel popolnoma mirno in ni bilo nikakih incidentov.
k Nič ni tako skrito... Te dni se je oglasila na zagrebški policiji Anka Jerkovič in izpovedala, da sta njen priležnik Preininger in njegov brat pred dvema letoma oropala nekega mrtveca, nekega inozemskega trgovca pa ubila in oropala. Policija je takoj aretirala oba Preiningerja, ki sta priznala tatvino nad mrtvecem, ne pa uboja in ropa. Sedaj je policija zaprla tudi ovajalko Jerkičevo, o kateri ni jasno, če ni na zločinu sama sokriva, odnosno če ni umobolna.
k Nepoboljšljiva zagrebška zvodnica. Zagrebška policija je zopet zaprla že večkrat zaradi enakega delikta predkaznovano zvodnico Agnezo Vencel. Venclova si je dala iz neke zagrebške posredovalnice -za službe poslati dve dekleti, katerima je obljubila dobri službi v Petrinji. Dejansko ju je pa poslala v tam-kajšno javno hišo. Treba bi bilo strožjega nadzorstva nad zasebnimi posredovalnicami za službe, da ne bi služile kot lahko dostopen vir za zvodnice in zvodnike.
kr Pri Meštroviču. Nedavno se je mudil v Zagrebu italijanski časnikar Buffoni, ki je ob tej priliki obiskal tudi dom kiparja Ivana Meštroviča. Svoje zagrebške vtise priobčuje sedaj Buffoni v milanskem »Secolu«. O obisku pri Meštroviču pravi: »V Mletački (beneški) ulici prekoračujemo prag Meštrovičeve hiše. Prazna hišna veža, železna barokna vrata, za
katerimi je dvorišče, ograjeno na eni strani z visokim atelierom iz stekla, podobnim cvetlič-njaku. Skozi steklo se vidijo gigantski kame-niti, brončeni in mavčni liki v čudnih hijerat-skih pozah, ki jih jim je vsilil umetnik. Njega sedaj ni. V Newyorku je. Sprejme nas njegova gospa, gospa Ruža MeŠtrovič, mlada črnka z dolgim šalom na ramah. Vodi nas po stopnicah iz orehovega lesa in odpira dvorane, pogrnjene s preprogami, svetle, vedre dvorane, na katerih zidovih se vrste drugi brončeni in kameniti liki, ustvarjeni po očarujoči sili in fantaziji. Arhangel Gabrijel, Magdalena iz pozlačene medi, Madona, odtisek avtoportreta, ki se nahaja v Uffizzijih v Firenzi, basreliefi, plošče, izklesine z dletom. Stilizirane, deformirane figure, ki se krive v krčih ljubezni in bolesti, ali vzravnane kakor kopje. One so v tej hiši, ki jo je zgradil za nje isti Meštrovič, gospodarice in čuvarice molka. Ko gremo po stopnicah nizdol v njegov atelier med svetnike in heroje in ko vstopamo v mali samostan ki spominja na eavtatski mavzolej, postaja kontrast med črno gospo in kipi še jačji. Sveti Frančišek v profilu zanosa, Marko Marulič, splitski humanist-gigant v velikosti štirih metrov, potem druga Madona, gole, stegnjene mišice v času napora — vse se zdi spričo žive žene arhaično, fosilno, muzejsko. Sredi sobe se nahaja trup debla. Trdo drevo razcepljeno po sredi z zagozdo, ki trga lub. Čaka na Me-štrovičevo dleto, da se pretvori v svetnika ali v junaka. Gospa se naslanja z roko na deblo m. pravi: Čaka. Toda Meštrovič se ne vrne.« — Lepa je Meštrovičeva hiša. A vesela m.
k Cesar Jožo! II. je nekoč potoval po Ma-žarskem. Vse ga je slovesno pozdravljalo. Tudi neki nadškof mu je prijahal na konju naproti. Jožef II. se je hotel ponorčevati iz nadškofa in je rekel: Ne spodobi se, da nadškof jaha na konju, ko pa je naš božji Zveličar /ahal na oslici. — Nadškof pa odvrne: »Oprostite, veličanstvo, rad bi jahal na oslu, pa ne morem, ker je vaše veličanstvo vse osle napravilo za ministre.«	*
k Češkoslovaška republika stoji v Evropi na četrtem mestu. Bivši ameriški tajnik sub-komisije za čsl zadeve na mirovni konferenci, dr. P. M. Atkins, je izdal brošuro, v kateri klasificira posamezne evropske dežele po gospodarski moči, državni finančni politiki in socialni stanovitnosti. ČSR stoji v tej klasifikaciji na četrtem mestu za Švico, Švedsko in Holandsko ter prekaša vse ostale evropske države, med njimi tudi Angleško (!), Francosko in Nemško. — Kako ponosni bi bili, ko bi taka čast doletela kraljevino SHS! Škoda, da smo zadnji med zadnjimi.
k Jugoslovanski kulturni ccntrum v luči alkohola. V Zagrebu, ki si prisvaja vlogo jugoslovanskega kulturnega središča, je okroglo 1000 gostiln, krčem in drugih razpečevalnic alkoholnih pijač, posebno tudi žganja. Teh pijač popije Zagreb za približno 250 milijonov dinarjev letno. Koliko duševnih sposobnosti, telesnega zdravja, delovnih sil in človeške sreče se je s 'tem denarjem zapravilo in ubilo? Kdo bi vedeli A za to se tudi nihče ne briga, najmanj pa tisti, ki bi bili v to poklicani: državne in mestne oblasti. Te računajo samo s taksami in davščinami, ki se stekajo pri tej alkoholni poplavi v državno, odnosno mestno blagajno. Tako piše zagrebško »Novo Svjetlo« in nadaljuje: »Finančni minister ima rad mnogo denarja, ker ga potrebuje za diplomatske cigarete, za salonske ministrske vozove, za dnevnice državnikov, za razne parade pa za pušl.e in topove. Mestni načelnik potrebuje denarja za spomenike, za parade itd. Po kakih potih prihaja denar v ministrske in mestne blagajne, nikogar ne briga. — Imamo i asfalt i električno razsvetljavo i lepa, paradna izprehajališča, toda pri tem pa na tisoče mestnega prebivalstva propada v nevednosti duševno in telesno. Tisoče ljudi postaja nesposobnih za delo vsled alkohola. Tisoče ljudi je pripravljenih izvršiti razne zlo-
čine vsled pomanjkanja pameti in vesti, ki jim jo je ubil alkohol. To, glejte, je «kulturni» centrum Jugoslavije.« — Žalostna slika, v kateri pa more spoznati sebe še marsikako drugo mesto in ne samo kulturni centrum Jugoslavije.
k Ruski bogunci kot ljudski vzgojitelji.
Neki hrvatski list poroča: »Znano je, da spadajo Hrvati in Srbi med narode »psovačev«. Ni je svetinje, ki bi je pri nas ne opsovali. In čim večja je gospodarska blaginja v kakem kraju, tembolj se psuje. Po tej logiki je bila Vojvodinja v psovki na prvem mestu izmed vseh pokrajin. Sobe in hodniki po občinah, sodiščih, zemljeknjižnih uradih, okrajnih načel-stvih in vseh drugih uradih so odmevali naj-grših psovk. Psovki ni bilo najti leka, dokler niso prišli ruski begunci. Le-ti so dobili službe po vseli mogočih uradih in čuli tu ono strašno psovanje. Kot globoko pobožen narod Rusi tega niso mogli mirno prenesti. Dali so tiskati z velikimi črkami: »Ne psuj Boga! Ne grdi svetinji Ne govori umazano!« Te napise so potem obesili na vidnih mestih po vseh hodnikih, sobah, uradih, povsodi, kjer se zbirajo ljudje. In pomagalo je! O tem se more vsak prepričati, ki opazuje naše ljudi; dočim jim je bila prej psovka neprestano na jeziku, govore sedaj po cele ure, ne da bi enkrat pso-vali.«
•k Samomor vojaka. V Zagrebu se je na straži ustrelil 24 letni vojak Karel Wirt, doma iz Banata. Fant je srbohrvatski jezik le malo razumel, zato se je pri vojakih slabo počutil. Vrhu tega je prejel zadnji dan neke žalostne novice od doma. Skušal se je pogovoriti s tovariši. ki pa mažarščine niso razumeli. Zvečer se je fant na straži ustrelil.
kr Ne pozabimo, da je specialiteta tovarne »Mirim« mlečna čokolada in nadevani bonboni!	989 •
Pesni zlaga dolgo let skoraj že neznan poet. »Buddha« - ča| je eliksir, verzov je njegovih vir I
O Srečke za Orlovski stadion prodajajo naslednje trafike v Ljubljani: A. Gruber, Sv. Petra cesta 51; Evg. Šubic-Fr. Pate, Hotel »Union«; Glavna trafika, Mestni trg; Minka Modic, Kopitarjeva ulica; Pezdir Franja, Gradišče 3; J. in A. Kocutar, Mestni trg 25. — Dalje uprava »Slovenca« in trgovina KTD (prej Ničman).
O Hudo bolan leži g. magistratni pisarniški ravnatelj v p. Janko K e s s 1 e r. Mnogoštevilni prijatelji mu želijo, da čimprej ozdravi.
O Tožka nesreča se je včeraj dopoldne pripetila v Pollakovi tovarni. Delavec Ignacij Jug je natikal jermen na transmisijo. Naenkrat ga je transmisija zagrabila in parkrat zavrtela ter mu pri tem zlomila obe roki in obe nogi. Poleg tega je zadobil tudi težke notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnico, vendar je njegovo stanje brezupno.
O Umrl je na Trnovskem pristanu 16 v Ljubljani v starosti 68 let Anton A c c e 11 o , zidar, ki je bil pri stavbni tvrdki Valentin Acceto v Ljubljani napretrgoma skozi 46 let zaposlen. — Umrla je včeraj ob 9 dopoldne ga Frančiška G r a d i š e k , soproga višjega stražnika. Pogreb bo jutri ob pol 3 popoldne iz deželne bolnice.
O Nabava parne pekarsko peči. Ljubljanska mestna občina namerava za mestno jubilejno ubožnico nabaviti parno pekarsko peč. Peč naj bo enoetažna, to je z ognjiščem v velikosti 300 krat 300 cm, ali pa tudi v približni, oziroma isti velikosti pri drugačnih dimenzijah. Natančnejša pojasnila glede peči daje prednica v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici, s katero naj bi se domenilo, če tvornica peči ne bi mogla dobaviti v zahtevani dimenziji. Tozadevne ponudbe je vložiti pri mestnem magistratu (gospodarski urad) med
Pristna švicarska vezenina
sc dobi v izdelovalnici najrazličnejšega
perila
M. Alešovec, Ljubljana
Cankarjevo nabrežje L
Noviteta v vezenini in perilu.
običajnimi urami do vštetega 20. marca 1926. Ponudbe naj obsegajo natančen opis peči, možnost največje množine enkratno spečenega kruha, pogoje za dobavo, cent) in garancijske pogoje.
Jesenice
Kuna. Orožniki so v četrtek pri železniškem mostu zasačili človeka s polnim nahrbt nikom. kateri se jim je zdel sumljiv. Na vprašanje kod in kam, se je mož kmalu zapletel v protislovja in hajdi, gremo. Ko so na "postaji pogledali, kaj mož nosi v nahrbtniku, se jim je nudil nenavaden prizor. Izvlekli so devet kokoši, dve med njimi sta bili še malo živi. Ko so možakarju malo bolj obisti preiskali, so kmalu dognali, da je to že osemintridesetkrat predkaznovani petdesetletni Matevž Čelik, italijanski državljen, kateri je bil že 1. 1922 izgnan iz Jugoslavije. Ker je bilo zadnji čas precej perutnine pokradene v tukajšnjem okolišu, jo bo šlo gotovo precej na Čelikov rovaš. Oddali so ga v Radovljico, kjer pa ga gotovo na bodo pitah s kurjo pečenko.
Smrtni padec. Na Potokih, župnija Ko. roška Bela, je preteklo sredo tovarniški upokojenec Labennik padel čez kamenito ograjo malega mostu ter na mestu obležal mrtev. Ponesrečeni je le malo časa užival po-kojnino bratovske skladnice, ker je šele pred kratkim šel v pokoj. Kako se je nesreča dogodila se ne ve natančno.
Marihor
□	Petkov prosvetni večer Prosvetne zveze bo nudil izredni užitek. Prof. dr. J e h a r t nam bo v 64 skioptičnih slikah pokazal znamenitosti iz Palestine. G. prof. je bil ravno na lanski Veliki petek v Jeruzalemu in videli bomo redke slike iz božjega groba, najnovejše izkopanine iz Siona, slike sedanjega križeve-ga pota v Jeruzalemu ter celotno panoramo tega mesta. 14. marca pa bo ob 9 dopoldne g. profesor predaval o isti temi v društveni dvorani v Guštajnu.
□	Materinski dan 25. marca proslavi tudi mariborski orliški krožek z večjo prireditvijo.
□	Vse po sistemu gre, ko državni uradniki fotografirajo in pišejo svoje življenje m njega posameznosti v službene liste. Ko so si nekateri pribavili po receptu: kar more, to mož je storiti dolžan, skoro stotino dosegajoče število dokumentov in njih prepisov, se že čujejo glasovi, da je bilo to delo — nepotrebno! Kakor čujemo, bodo komaj izdelane pa sedaj nepotrebne vsestranske priloge občinstvu na ogled v muzeju za spomin na čas, ko se tudi gospod Birokracij v svojem resoru ni spoznal.
□	Pojasnila v občinskih zadevah. Gg. župane, občinske svetovalce in odbornike opozarjamo, da se v vseh občinskih zadevah, kjer potrebujejo kakega pojasnila, obračajo na tajništvo Županske zVeze v Mariboru, Aleksandrova cesta 6 (Zadružna gospodarska banka).
□	Dijaško prireditev pripravlja društvo za podpore revnih učencev na tukajšnji realki. Opažati je zlasti v Mariboru, da se je ta akcija na vseh šolskih zavodih dobro obnesla.
□	Planinsko gibanje. »Skuta«, klub mariborskih gimnazijcev-turistov bo v kratkem začela markirati pota po grebenu Kozjaka od Sv. Duha naprej preko sv. Pankracija in Ka-punovega vrha, ki nudi krasne razgledne točke tako po avstrijski republiki kakor tudi po Slo-
v prihodnje ne zakrivijo več kaj podobnega. Da se vse to natanko vrši, mora graščak vsako leto na sv. Jurija data s sodnimi slugi in nekaterimi drugimi starimi in mladimi podlož-niki pojahati vso sodnijo ter vse take nove naselbine konliscirati nadvojvodu v korist.
Tako gospoda kakor podložniki so včasih na grajskem posestvu, ki je cesarjevo, izvrševali lov in ribolov, s tem oškodovali cesarjeve pravice in menili, da si s tem pridobe kako pravo. Najemnik je proti cesarju itak podpisal reverz; zato mora gledati, da niti on niti druga gospoda ali podložniki v tem oziru cesarja ne oškodujejo. Ako najemnik na to ne pazi, jc sam odgovoren za vso škodo in jo je dolžan povrniti.
V navadi je, da graščak zaradi varstvene pravice (Vogteirecht) nad cerkvijo in župnijo ob smrti vsakokratnega župnika ves inventar zapre in ga ob nastopu drugega župnika zopet odpre in izroči. Tako naj se zgodi tudi naprej, in se od te pravice ne sme odstopiti. Godi se po nekaterih krajih, da cerkveni ključarji cerkveni denar neredno upravljajo in zapravljajo ter cerkvene račune delajo kar sami, ne da bi poklicali varstveno nadoblast in župnika, kar je popolnoma nepostavno. S tem pa se ne zapravlja samo cerkveni denar nezvesto in sebično, ampak se tudi davek ne daje pravočasno dcžcini blagajni, in se zato rubijo in konfiscirajo cerkvena posestva ter «e tudi drugače prodajajo in cerkvi v veliko škodo odtegujejo. Zato mora biti tfraSčak kot
Sest, več pa ne. Vedno pa naj se gleda na to, koliko so dobili dediči svojega dela, in v koliko se je po izplačanih deležih posestvo oslabilo, da se podložniki ne bodo mogli pritoževati. Graščak naj bo v tem oziru mil in naj ne zahteva preveč. Odmev kmečkih uporov in klic po »stari pravdi« je še vedno donel gospodi po ušesih.
Kadar se je kak grunt prodal, je moral prodajalec ali kupec, kakor sta se domenila, dati vsak deseti fenig graščaku. Nekateri gra-ščaki ali grajski najemniki pa so šli še dalje in so zahtevali vsak deseti fenig tudi tedaj, kadar je kdo po smrti očetovi nastopil gospodarstvo in oddelil svoje brate in sestre. Če ne vsakega desetega, pa so zahtevali vsaj vsaki dvajseti fenig. Graščak je cenil vrednost posestva in oddeljenih deležev ter od te vrednosti terjal vsak deseti ali dvajseti fenig. Sedanji urbar pa to ravnanje odločno prepoveduje in graščaku nalaga, naj se v takih slučajih zadovolji s počeščenjem (z Ehrungo), da ne bodo ubogi podložniki preveč stiskani.
Kmetje so se delili v svobodnjake in ne-svobodnjake (Leibeigcnc). Svobodnjaki so imeli svojo posest, s katero so gospodarili po svoji volji, samo da so dajali graščaku predpisane dajatve. Nesvobodnjak pa je sedel pravzaprav na grajskem posestvu, s katerim ni
tr\r\tin] cvnhnclnri rfn«nr»/ts»rili \rcr 10» bil « nn-
— -o-- - -------- Pi---J---------------1 - r-
sestvom VTed nekaka grajska last in tudi ni mogel sam svojevoljno zapustiti tega posestva in sc kje drugje nastaniti na svobodnem po-
sestvu. Mogel pa se je odkupiti, ako je imel denar. Prišlo pa jc v navado, da so graščaki ali grajski najemniki, ki so sedeli na cesarjevih gradovih, kakor je bila Ribnica, sami v svoj žep spravljali to odkupnino. Urbar iz leta 1573. pa pravi, da to ni prav. Ta odkup je deželnoknežji regal, in je deželni knez to pravico v vseh zastavnih pismih, s katerimi je svoje graščine izročal najemnikom, sebi pri-držal. Ljudje so njegovi. To se naj ljudstvu publicira, Ako se torej hoče kak svobodnjak odkupiti in se drugje naseliti, naj se zglasi pri graščaku, ter mu izroči pismo na vicedoma, pri katerem naj se dotičnik javi in tam plača odkupnino. Odkupnina pa se ima zaračunati v korist nadvojvodu.
Podložniki ene graščine so sc čutili kot ena celota, ki s podložniki druge graščine ni stala vedno na najboljših nogah. Največkrat so si kmetje iz različnih gospodstev skočili v lase zaradi gozdnih pravic ali paše. Včasih so se lasali posamezniki, včasih pa tudi cele vasi in soseska. Potem so se pa tožili pri oblasteh, ker sami skoro nikoli niso dognali stvari do konca. Urbar torej določa, naj se v prihodnje to ne godi. Ako pride do kakega navskrižja, naj se to javi graščaku, ki naj po resnem ogledu skuša sprte stranke mirnim potom pobotati; ako to ne uspe, naj on nastopi pri oblasteh v obrambo svojih ljudi, da ne bodo nadvojvodov! podložniki trpeli škod«.
Ako grajskemu najemniku naredi kak kmet škodo na njegovi zastavžčiai, bodisi da
kaj ukrade, bodisi da šiloma kaj vzame, na kar naj graščak karseda pazi, je dolžan najemnik na svoje lastne stroške proces izpeljati i pred sodiščem, ker se to tiče posesti same. Ako pa je škoda taka, da mora zoper njo nastopiti cesar ali nadvojvoda sam kot lastnik ali pa vicekomorni prokurator, mora najemnik to javiti takoj nižjeavstrijski komori ali pa, če je stvar važna in tehtna, cesarju (nadvojvodu) samemu.
Če bi hotel kak podložnik napraviti .nov laz ali rovt, ga ograditi ali celo kočo ali kajžo tam postaviti kar na svojo pest, ne da bi hotel od tega dajati tudi davek, mora najemnik proti temu odločno nastopiti. Če hoče kdo kaj takega napraviti, se mora prej javiti pri najemniku, da mu ta sam ali po svojem pooblaščencu prostor odkaže in zakoliči ter določi davek, ki ga bo moral novi naselnik dajati. Tako odkazan prostor in davek se ima vsako leto zapisati v poseben register z imenom novega naselnika vred ter pripomniti, jeli to novoobdelano zemljišče vrt ali travnik, ter koliko dni se porabi za obdelavo ali košnjo. Po tem so namreč merili velikost zemljišča. Te odredbe naj da najemnik vsako leto nekaj potov razglasiti raz lečo v vseh župnijah, ki leže v grajski sodniji, da jih podložniki ne pozabijo. Ako pa kdo brez vednosti in dovoljenja najemnika kak prostor obdela, ogradi in hišico postavi, mora najemnik takoj najkasneje pa v teku enega leta, vse tc brez milosti podreti ter take »svobodnjake« oplašili, da
veniji. Skuta dela v sporazumu s tukajšnjo podružnico SPD.
□	Nova planinska postojanka. Pri sv. Pan-Kraciju se pripravlja nova planinska postojanka. Z lastnikom tamošnjega v te svrhe pripravnega poslopja se že vrše pogajanja.
□	Politična šola ima danes ob 8 zvečer na Koroški cesti svoj sestanek. Vabimo k obilni udeležbi.
□	»Divji lovec« v mariborskem gledališču. 21. marca priredi mariborski »Ljudski oder« v narodnem gledališču Finžgarjevega »Divjega lovca«.
□	Težko gospodarsko stanje je predmet Kopetnih in ponovnih razgovorov v Mariboru. Javna tajnost je, da je pravzaprav le malo število takih firm, o katerih je javnost prepričana, da so res še trdne, presenetljivo veliko število pa takih, kjer poka na vseh koncih. Izvoz je na mrtvi točki in to celo v gospodarskih panogah, kjer je bil redno — skoro bi rekli kalendarsko določen. Tukajšnji gospodarski krogi z mrzlično napetostjo pričakujejo usode finančnega ministra dr. Stojadi-aoviča in kombinacije so že na dnevnem redu. Vse pa želi le to: Iz mrtvila ven — kakorkoli žel —
□	Pivovarna Giifz prodana? V Mariboru so se razširile vesti, da je pivovarnar Gotz prodal svojo znano pivovarno za 75 milijonov dinarjev. Kakor srno se informirali pri pristojnih, informiranih krogih, te vesti niso točne. Res pa je, da delniška družba »Union« v Ljubljani, ki ima pod seboj tudi pivovarno La-£ko, sili nato, da k tej delniški družbi pristopi tudi G6tz in se vrše tozadevna pogajanja. Način, kako bi prišel Gotz v to delniško družbo, še ni pojasnjen. Ali mu bodo izplačali, ali pa bo »Union« izdala nove delnice, zato ravno ?re. Ako bo pristopil k tej delniški družbi tudi Gotz, potem bo ostal samostojen samo še rschelligi. -- Razumljivo, da Maribor temu važnemu gospodarskemu koraku posveča vso pažnjo.
□	Tatvine v stolnici. V stolnici so v zadnjem mesecu izginili parkrat prti od obha-jilne mize in zavese od spovednic. V torek popoldne je zasačil cerkvenik tatico, ko je ravno trgala prt od obhajilne mize. Oddana je bila policiji, ki bo dognala, ali je dotična ženska kriva tudi prejšnjih tatvin.
Začetkom februarja smo vas v posebnem pismu pozvali, da pristopite vsi v Županski £vezi, ki je bila ustanovljena januarja t. 1. na sijajn h zborovanjih v Mariboru in C e -I.VtL. Mnogo županov, občinskih svetovalcev in odbornikov je že poslalo pristopnice in članarino pp 5 Din. Vedno večja je nevarnost, ki grozi svobodi in samostojnosti naših občin. Zupani in občinski odborniki, hočejo vam vzeti vso veljavo in besedo v oni celici, v kateri ste doslej kot od občanov svobodno izvoljeni odločali. Vašim občinam pretijo nadzorniki v obliki državnih občinskih tajnikov, vas župane hočejo napraviti za sluge vsakokratne vlade. Zupani! Vi ste poklicani, da se postanite v bran za dobro Vam izročenih občin in Vaš'h občinarjev! Zato so strnite vsi kot en mož v organizacijo Županske zveze, v kateri boste organizirani branili tisočletne pravice in svoboščine vaših občin.
Pdeg obrambe občinske avtonomije hoče naša novoustanovljena Županska zveza v Mariboru županom ter obč. svetovalcem in odbornikom tudi omogočiti pouk v vseh občinskih zadevah. Zato izdaja skupno i Župansko zvezo v Ljubljani glasilo »Občinska uprava« in prireja županske tečaje. Ustanovila si je v ta namen tudi že lastno tajništvo, kjer dobijo župani pojasnila lin nasvet v občinskih zadevah. Seveda bo moglo to tajništvo poslovati le, ako ga boste župani in občinski odborniki podprli in vzdrževali s
polnoštevilnim priistopom in članarino. Naj ne bo med vami nobenega, ki bi ne bil član strokovne organizacije voditeljev slovenskih občin! — Županska zve?a.
Celje
o Občni zbor krajevne politične organizacije za mesto Celje se vrši danes zvečer ob pol 8. Pridite vsi naši somišljeniki!
& Pevska vaja zbora Prosvetnega društva v Celju sc vsled bolezni g. pevovodje dne 11. t. m. nc vrši.
er O občnem zboru Katol. prosvetnega društva je »Slovenec« že poročal. Središče udejstvovanja društva je pa »Ljudska knjižnica«. V naslednjem podamo poročilo, ki ga je dal na občnem zboru knjižničar Janko Kru-mer. Ljudska knjižnica Kat. prosvetnega društva se je v prvih letih obstoja zelo lepo razvila, saj je menda ni bilo leposlovne knjige, da bi jo knjižnica ne imela. Vojna je to krasno delo prekinila za dolga leta in tudi po prevratu se knjižnica ni mogla razmahniti, ker ni bilo pravega prostora zanjo. Knjige so se zlasti med vojno povečinoma razgubile in raztrgale. Pred enim letom smo še-le pravzaprav začeli s poslovanjem knjižnice. Rezultat je razveseljiv, kajti obisk je dober. V preteklem letu je bilo izposojenih 1363 knjig. Razveseljiv je pa tudi prirastek knjig. Slovensko knjigo kupimo vsako novo, če ima količkaj etično-umetniško vrednost. In tako se je v preteklem letu nakupilo 134 knjig. K lepemu razvoju knjižnice nam je pripomogla v prvi vrsti tukajšnja Ljudska posojilnica, ki je v preteklem letu naklonila 2000 Din, dekliška zveza pa 250 Din. Bodi obema dobrotnikoma izrečena prisrčna zahvala in Bog plačaj! Knjižnico poseča v prvi vrsti mladina vseh tuk. šol. To je prav! Pri izposojevanju smo skrajno ri-gorozni ,tako da dobi vsakdo k svoji izobrazbi in starosti primerno knjigo, kajti knjižnica mora biti vzgojni institut. Zato smo mladinskemu oddelku posvečali največjo pozornost in smo ga dobro preskrbeli z mladinsko literaturo. Da bi našla knjižnica v prihodnjem letu enako podporo in razumevanje kot je je bila v preteklem letu!
er Koncert Sancln-Krocmer v Celju. V soboto, dne 13. t. m. se vrši v mali dvorani Celjskega doma koncert znanega virtuoza, bivšega člana Zikovega kvarteta, sedanjega ravnatelja celjske Glasbene matice, Karla Sancina s sodelovanjem profesorja mojstrske šole konservatorija v Gradcu Hugo Kroemer-ja. Na sporedu so: F. Chopin s sonato h-mol; K. Szymanovski s sonato d-mol na gosli in klavir; Roslavec s Valse in noturno; Dcbussy s preludijem Sarabande toccata; Lizst s Pe-traTca sonetom 104. in sv. Frančiškom: Na-chez s Ciganskimi plesi. Koncert obeta biti muzikalen dogodek. Prof. Hugo Kroemer je odličen pianist in umetnik, ki jc znan preko svoje domovine. Vstopnice za ta konccrt so v predprodaji pri Goričar & Leskovšek v Celju. Občinstvo iz okolice si lahko rezervira sedeže z donisnico.
er Nedeljski koncert mariborske Glasbene matice z izvajanjem Haydnovih »Letnih časov« je napravil na celjsko občinstvo tako mogočen vtis, da je splošna sodba, da tu kaj takega še nismo doživeli in slišali. Oratorij, ta krasen monument klasične umetnosti, žari kot božji utrinek človeštvu v temo modernega racionalizma in plitvosti. Samo mož, ki je na vprašanje, zakaj so njegove cerkvene pesmi tako vesele in poskočne, odgovoril, da zato, ker mu srcc od radosti Doskakuje, kadar misli na Boga, je zamogel kot 60lctnik zapeti tako veličastno himno božji Vsemogočnosti in njegovemu otroku — 6'oveku. Plemenito idealnost so pokazali Mariborčani, ko so sc lotili težkega dela in ga izvršili tako, da nas preveva le čut občudovanja in hvaležnosti za njihov nastop. Vsi so bili na višku. So'isti, ga. Lovšetova, globoka, resna umetnica, na
katero moramo biti Slovenci ponosni, Križaj, ki se je dvignil kot tromba nadangela, lirični tenor, gospod notar Ašič, godbeniki, pevci, vsi so sc vživeli v mojstrsko delo. Castitamo vsem, zlasti gospodu kapclniku, želeč jim obilo nadaljnih uspehov v umetnosti vseh umetnosti — v glasbi.
& Podružnica Društva vojnih invalidov v Celju obvešča svoje člane in članice, da ji bo mogoče tudi ob velikonočnih praznikih obdariti nekaj revnih članov ali članic v obliki denarnih podpor in sicer z zneskom, darovanim po neimenovani osebi. Razpisane podpore so namenjene predvsem vojnim sirotam, vdovam z otroci in invalidom z družino, ki so brez vsakih sredstev in niso nikjer oskrbovani. Pripominjamo. da se članov in članic, ki so bili deležni pri razdelitvi zadnjih podpor, pri tem razdeljevanju ne bo moglo upoštevati, razen v izrednih slučajih, kakor n. pr. v bolezni itd. Tozadevne prošnje je vlagati osebno ali po pošti do 25. marca na celjsko podružnico. Na pozneje dospele se ne bo oziralo. — Odbor.
Kz Obrtn'ško predavanje. Na pravnik sv. Jožefa ki ga praznujejo tukajšnji in lirastniški obrin ki, se vrše v obeh krajih predavanje o obrtniškem vprašanju. Predavatelj se povabi iz Ljubljane.
& Razstava obrtniških vajencev. Proti koncu šolskega tečaja obrtniških vajencev priredijo le-ti razstavo svojih del. Društvo obrtnikov hoče nagraditi boljša dela z diplomami,
Starovpokojencem. Anketa, ki bi se morala vršiti 1. marca t. L, da se popravi pravilnik bratovske skladnice, je bila v poslednjem hipu odložena na nedoločen čas. Več funkcionarjev je odpotovalo v Ljubljano h komisiji, ki jo je pcslalo ministrstvo za gozdove in rudnike radi redukcije pri TPD. Načelnik te komisije g. inž. Belančič, odpotuje danes iz Ljubljane, da prične delo pri pravilniku. To v vednost starovpokojencem.
Ob pamet radi degradacije. Pri zadnji redukciji rudarjev je bilo nekaj poduradnikov vpost-ivljenih v kategorijo delavcev. Med temi je bil tudi telefonist rudnika Radanovič. Ta degradacija mu je tako legla na živce, da se mu je danes ?jutraj zmešala pamet in je bil odveden v bolnico. Žrtev kapitalizma!
varstveaa oblast obenem z župnikom vsako leto pri cerkvenih računih vseh cerkvi, ki so pod varstvom ribniške graščine. Ti računi se ne smejo delati med letom, ampak le koncem leta. Do blagajne morajo imeti različne ključe župnik, graščak in ključarji. Ako bi hoteli poslednji v račune vtihotapiti kak neopravičen izdatek, ga graščak ne sme dovoliti. Tako se mora preprečiti vsaka škoda napram cerkvi, davki od cerkvenih posesti se imajo vsako leto točno plačevati, davčni listi in pobotnice Se imajo vsako leto posebej položiti v cerkveno Skrinjico, denar pa naložiti na obresti. Ravnotako mora gledati tudi na župnike onih župnij, ki so pod ribniškim graščinskim varstvom, da vsako leto redno plačujejo davke, davčne liste in pobotnice pregledati in jih pri župniku marljivo spraviti. Ker pa so nekateri žtfpniki netočni v plačevanju davkov, in so se morala župniiska posestva zarubiti in prodati, zato naj graščak pazi na to, da se take stvari ne dogajajo več. Če župnik ne plača pravočasno davkov, naj se z vednostjo njegovega ordinarija poseže po njegovem zasebnem imetju; ravnotako naj se pri ključarjih z vednostjo njihovega gospoda poseže po njihovem zasebnem imetju, ako nc plačujejo cerkvenih davkov, da nc bodo cerkve prišle ob svojo posest in ustanovo. Ako pa cerkve ali župnije vsled nepazljivosti graščaka ne plačajo davka in vsled tega zaidejo v kako škodo, jo mora povrniti graščak sam.
Podložniki imajo pravico dobivati iz go-
zdov in šum stavbni les in kurivo ter les za ograje. Tega pa ne smejo sekati svojevoljno, ampak se morajo v potrebi obrniti na graščaka ali vsaj njegovega upravitelja, da jim odkaže, kje se naj seka. Za stavbe, ograje in škodijo naj se odkažejo stara debla, za kurjavo pa votla in gnjila in od vetra podrta ter suhljad, da se varujejo mladi nasadi, in sc šume ne opustošijo. Zato ne sme graščak nikoli dovoliti, da bi podložniki gozdove izse-kava!i, v njih delali rovte ali laze in travnike; tudi sam tega ne sme delati. Ako se jc kje kaj takega zgodilo ali bi se še zgodilo, naj graščak to takoj odpravi in krivce kaznuje.
Graščinski najemnik je po svojem rever-zu, ki ga je dal deželnemu knezu, dolžan skrbeti za to, da se ohrani graščina in njene hiše v dobrem stanu. Povečini pa najemniki ne skrbe za to, ampak puščajo, da gradovi in hiše propadajo. Zato se po urbarju najemniku zapoveduje, da skrbi za popravo streh, podov, sob in hlevov, kakor je pogojeno v re-verzu.
Sicer pa najemnik nc bo skrbel samo za to, kar se mu strogo nalaga, ampak bo tudi sicer delal na to, da njegov deželni knez nc bo trpel kakršnekoli škode, in mu bo izkazoval vsestransko zvestobo. Vse določbe so podoisali in podpečatili v to poslani komisarji v Ribnici, dne 22. decembra po Kristusu, našega Odre Senika in Zveličarja, rojstvu v letu 1571
fDalje.)
Živahno stavbno gibanje. Letošnje leto se bo v Mursl-i Soboti jako veliko zidalo. Ves čas, od' ar je Prekmurje pod Jugoslavijo, se še ni teliko. krkor se namerava letos. Na prostoru med hišo advokata dr. Pinterja in Evangeličanskim dijaškim domom bo nastal naravnost nov del mesta. Po sredi tega prostora bo šla ulica pravokotno v Šolsko ulico, za kar se že odvaža prst in drugi material. Ko bodo vse projektirane stavbe dodelane bo Šolska ulica en i najlepših soboških ulic. V korist in ponos našega mesta bi bilo, če bi se merodajni čini-telji pravočasno pobrigali da bi si mesto pridobilo danes še nezazidan prostor na oglu Šolske ulice in Aleksandrove ceste ter da bi se ta prostor priredil za mestni nasad. Ali S"bota nrradi tudi drugod. Poleg Lazarjeve hiše v Slovenski ul;ci nameravajo Lončarjevi, katerim je vorla uničila hišo v Prečni ulici, postaviti novo hišo. Nadalje namerava vzdigniti svojo hišo poleg izraelitske sinagoge za eno nadslrope trgovec g. Heirner. Gospod Sečko n^ Lcndivski cesti ima tudi že vse pripravljeno da začne z zgradbo visoko pritlične hiše. Živahni razmah našega mesta nas zelo veseli, ker uporno, da bo prekmurska prestolica s tem dobila lepše zunanje lice, kakor ji po svoji vlogi gre, na drugi str.-ni pa tudi upamo, da se bo s tem nekoliko omilila izredno velika stanovanjska beda. V Murski Soboti je nešteto urrdniških družin, ki že leta in leta zaman čakajo na primerna stanovanja. Murska Sobota je sedež vsrh mogočih državnih in drugih uradov, toda država se ne zmeni, da bi spravila svoje urade in vojaštvo pod svojo streho ter da bi postavila za svoje uradnike par stanovanjskih h'š.
Popravljanj« nasipov ob Lodavi in čiščenje njene struge. Lanskoletno povodenjsko katastrofo je povzročila, kakor se je soglasno ugotovilo, zlasti zanemarjena struga Ledave. Če bi bila struga dovolj očiščena in iztrebljena — saj je I.edava tipična slovenska nižinska reka — bi lahko odvajala vel;ko večje vodne mn- žine, kakor pa jih je taktično zamogla odvesti. Vsa strokovna mnenja so bila zategadelj enoglasna, da je treba strugo Ledave temeljito iztrebiti in očistiti ter popraviti devastirane nasipe, da se v bodoče preprečijo slične nezgode. V zadnjem času so konfnovcndarle začeli čistiti in trebiti Ledavino strugo in popravljati njene bregove, zlasti desni breg ob Mali Kaniži pri M. Soboti. Upamo, da se bo delo tudi tako dovršilo, kakor so strokovnjaki predlag.ili in da ne bo zmanjkalo prehitro kreditov.
Prvenstvena tekma. Športni klub Mura Je preteklo nedeljo otvorii svojo letošnjo igralno | sezono s prvenstveno tekmo z mariborskim sportn m klubom Merkur, ki pa ni posebno dobro izpadla za Sobočane, vendar so si častni gol le izvojevali. Večino časa so imeli žogo pred svojimi vrati Sobočani. Da niso imeli še v»č golov te morajo zahvaliti svojemu vratarju g. Cenarju ki je bil na svojem mestu prav dober. G. Norčič kot branilec je bil dober, žal
da je prehitro omagal. Našim nogometašem priporočamo več kombinirane igre in želimo več športno elastičnosti. Ker je dopoldan močno deževalo, je bil teren zelo slab. Poset je bil dokaj lep
&rimorslco
Krščanski scciaSci v boju za Narodni svet
Gospod Andrej Gabršček, znani voditelj predvojnih libcralcev na Goriškem, ki se nahaja že več let na Dunaju, je prišel za neko-bko dni v Gorico. Brž se je oglasil v glasilu svoje stranke »Edinost« s »poslanico rojakom v Italiji«. V poslanici daje g. Gabršček političnim strankam na Primorskem nasvete, nauke in opomine, četudi priznava .sam, da na Dun ju ne čita ne »Edinosti« ne »Goriške Straže« in je torej popolnoma odrezan od političnega življenja primorskih Slovencev in Hrvatov in vsled tega nekompeienten, da sodi o razmerah na Primorskem. Po svojem predvojnem načinu se hrupno zaganja v krščanske socialce in v njihove organizacije — on, oče vseh ra kolov na Goriškem. Trdi, da »smo si mogli v prejšnji dobi dovoliti luksus doma-čega razkola«, a dnnes da je »uprizorjeni poli. tični ra kol r."di intenzivnejšega naglašanja krščanskih načel zločin proti našemu narodnemu obstanku«. Na koncu se g. Gabršček povzpno do svečanega poziva na »rodoljube, prijatelje, znance, sobojevnike tekom štirih desetletij plodnega (!) dela na Goriškem, na begunce, katerih angel varuh je bil on, na vse tiste^ ki so bili po njegovem delu oproščeni vojaške službe«, do poziva, naj v imenu sloge, mirne in bratske ljubezni naredijo konec tako nesre.ni politiki med Slovani v Italiji s tem, da zapodijo svakega zdražbarja, ki pride med nje in pridiguje neslogo. Ob slovesu daje g. Andrej Gabršček v svoji »poslanici rojakom v Italiji« vročo hvalo Duceju Mussoliniju, da je »brez dvoma velik mož za svojo domovino, ki jo je rešil propada, na kar so merile komunistične utopije«, ter izrazi trdno upanje, da bo ta »veliki Italijan« spoznal, kako bi se lahko primorski Slovenci in Hrvati borili za interese Italije na Balkana in proti orientu! Zato je potrebna, kakor pravi sv. Avguštin: In nece«sariis unitas, to se pravi enotna politična organizacija tržaških liberalcev pod vodstvom g. Wilfana.
Na ta izbruh g. Andreja Gabrščka pripomnimo le to-le: 1. Vse svoje politično delovanje iz predvojnega časa označuje g. Gabršček samo za luksus, to se pravi, da je bila njegova liberalna stranka in vse, kar je on naredil, nepotrebno in brezkoristno in vsled tega brez smisla da je g. Gabršček d.esavuiral vso svojo politično preteklost, kar je lahko bivšim pristašem SI j venske ljudske stranki* na Goriškem v veliko zadoščenje.
2. G. Gabršček pravi, da je delitev pri. mora' ih Slovanov v več taborov zločin nad narodom. Kje in v čem se vidi ta zločin? Ali . ne priznava g. Gabršček v svoji »poslanici | rojakom v Italiji«, da je nastala med Slovenci j v Italiji po razdelitvi plodonosna tekma in da ste vsled toga Goriška Matica in Mohorjeva družba poslali med naše ljudstvo nad 100.000 kn ig, kar da je imponnjoče in na kar moremo biti pon sni? Naj le tekmujeta med seboj, katera bo imela več čl:>nov in izda več in boljših knjig! (Ne dolgo od tega je ista »Edinost«, ki je priobčila Gabrščkovo »poslanico rojakom v Italiji« brez vsake pripombe označila Mohorjevo družba za razkolniško organizacijo, ki je narodu v nesrečo! (Prip. ur.) Enako je s prosvetnimi društvi. Ze v predvojni dobi nisem n. pr. smatral »Orlac za nikaka škodo — »Sokolu« pač pa sem uverjen, da bi se ne bil »Sokol« nikdar razvil v res imponujočo vojsko, dn ni bilo »Orla«. V svojih krogih pa je bil tuli »Orel« koristen. Take in enake tekme bi v novih razmerah mogli smatrati zares le za — delitev dela, ustvarjanje pozitivnih duševnih dobrin za različne okuse in potrebe«. Drugače je s političnim razkolom, ta je v veliko škodo naroda.
Na to odgovarjamo, da je samo v res skupnih narodnih zadevah potreben skupen nastop brez tekme, dn je le v takih zadevah potrebna skupna organizacija. »In necessariis unitas.« In dubiis pa libertas, na kar je g. Gabršček blagohotno pozabil.
Vsej primorski in tudi jugoslovanski javnosti je zn^no, da so krščanski socialci za skupne narodne zadeve predlagali ustanovitev skupne organizacije, »Narodnega sveta«, kar so gg. liberalci do sedaj stalno odklanjali. Že tretje leto teče, odkar zahtevajo krščanski sočia'ci na vseh občnih zborih na vseh sestankih svojih zaupnikov Narodni svet, skupno obrnmbm organizacijo Narodni svet zahteva niiiovo časopisje, vsi ožji in širši odlxiri. Či-tajte njihove javne pozive, ki so ostali brez pozitivnega odgovora! Kdo je torej tisti, ki odklanja skupno politično organizacijo primorskih Jugoslovanov, ki je proti skupnemu in enotnemu narodnemu nastopu v skupnih narodnih zadevah? Vse je znano, da so primorski liberalci tisti, ki Narodni svet odklanjajo, ki sabotirajo složno skupno delo, stremeč po nadvladi svoje politične organizacije in poziv-ljnjoč primersko ljudstvo v neizprosen boj proti krščanskim socialcem. Tukaj naj pokažejo liberalni edinnši. ali so za slogo in edinost! Dokler ne sprejmejo Narodnega sveta, jih bo morala smatrati vsa jugoslovanska javnost za needkrilosične ra&koinike, ki imajo
na ustih edinost in slogo, a v praksi propagirajo boj na nož proti svojim krvnim bratom.
G. Gabršček bi se moral obrniti na lastne pristaše v Trstu in jdh prijeti za ušesa, da popustijo od svojo razkolniške trme in da sprej-
mejo skupno organizacijo Narodni svet. To bi biio dobro delo za »nesrečni narod« v Italiji, ne pa pozdravna in voščilna hvala Duceju Mussolini ju, zatiralcu našega rodu na Primorskem .
Na konferenci ministerijalne komisije v Ljubi,'ani v ponedeljek je izrazilo delavsko zaupn štvo II. skupine željo, da pride ta tudi v Trbovlje in si na licu mesta ogleda položaj delavstva v pričujočnosti zastopnikov vseh strank in organizacij.
Načelnik in vodja te komisije inž. B e -I a n č i č je radi nujnih poslov moral odpotovati, in je imenoval za svojega zastopnika dvornega svetnika rudarskega glavarja g. S t e r g a r j a, ki je sklical komisijo za torek dopoldan ob 10 v rudniški resiavraciji.
Razven njega so bili navzoči še gg. centralni inšpektor inšpekcije dela inž. Marši-č a n i n , načelnik ministrstva za železnice inž. V o j t a in svetnik dr. M r a k. Navzoči so bili še rudniški ravnatelj g. inž. Julius P a u e r , inž. H a m r 1 a , II. skupina zaupnikov in zastopniki vseh strokovnih organizacij.
Takoj ob otvoritvi konfernce je g. rud. glavar izjavil, da komisija pač lahko zasliši želje in pritožbe navzočih, ne more pa o njih sklepati in se bodo vse te želje predložile ministrstvom v rešenje. Povabi navzoče, da navedejo morebitne krivice in ako so protizakonite, jih bo oblast odpravila.
Kar se tiče redukcije, je TPD pripravljena napraviti revizijo in krivično reduciranje popraviti. V postev pride seveda kvalifikacija delavca ali poduradnika, rudarja itd.
Zastcpnik Struc prebere nato resolucijo, katera govori o gorostasnih krivicah in nepravilnostih pri p. djetju Dukič & drug na dnevnem kopu. Tu se dela nadurno, nadure se ne plačujejo za 50 odstot. višje, varnostne naprave so tako škandalozne, da se je pri podjetju Dukič zgodilo več nesreč kot pri celem ostalem rudniku, sploh se zakon o zaščiti delavcev krši na celi črti.
Oglasil se je k besedi g. gerent Trbov. občine Vodušek in očrtal bedo delavstva. Trdil je da je revizija redukcije potrebna in povedal tudi, da na pismeno intervencijo pri nekem obratnem vodstvu ni dobil odgovora. Zahvalil se je delavskim zastopnikom, da se je ohran i v obč ni mir za kar je dal vel. županu sve jo besedo.
G. rudniški ravnatelj inž. Pauer pojasnjuje, da ni bilo večjih reklamacij, vse sp se o red ulici ji ja pa pripravljen predložiti komisiji. Razglasiti je dal ludi na obrate, dp se naj prijavijo vsi eni ki posedujejo kakšno večjo posest da nt redi tak mesto drugemu, bed-nejšemu. D«.bi tudi vsak dopust kolikor časa ga hoče. Zaupniki so odobrili njegove naredbe
Ugotovi se p'i, da noče nikdo prevzeti nehvaležne naloge da. prijavi one, ki imajo posestva itd., ker se vsak boji konsekvence.
Nadalje se je ugotovilo, da je redukcija morala priti. Zastopnik ministrstva za železnica g. inž. Vojta izčrpno peda poročilo, o nabavah premoga s strani drž žel. kot največjega odjemalca, ki porabi 50 odstot. vse produkcije. Železnica pa se mora ozirati na reparacijski premog, ki ga nam daje Madžarska in Bul-gnrska. To je vojna odškodnina. Ako bi premoga ne vzeli, zapade dolg, ker drugega blaga mesto premoga ni mogoče dobiti. Ta dolg se poravna z odplačilom s premogom drugo leto meseca junija. Tudi uvoz angleškega premoga se je v zn~tni meri zmanjšal 7, otvoritvijo rudnika v Laškem.
Potrebno je bilo, da se zastopniki delav-etva med seboj pogovore, kaj bi bilo ukreniti proti neznosni bedi. G. glavar je debato radi tega prekinil do pol dveh popoldne, in ta čas se je sestavila spomenica, v kateri so zastopniki izrazili glavne prošnje.
Ob navedeni uri se je popoldne otvorila nadaljna debata. K besedi se oglasi g. K ruši č in stvarno utemeljuje resolucijo, ki v glavnem zahteva, da se redukcija delavstva revidira, da se brezposelnim podeli podpora, da se onim, ki hočejo iskati kruh izven Trbovelj. da primerna svota za potnino, da se pri Dukiču nastavijo domači delavci s tako plačo kot pri rudniku itd.
G. rudarski glavar vzame spomenico na manje. obljubi, da jo bo podpiral in jo predložil oblastem.
Konferenca je bila s tem nekako končana, ko bi g. glavar v svojem govoru ne omenjal, da se hoče strokovna vprašanja spraviti na politično pelje in smo dobili utis, da mu ni bilo ljubo, da so se brez izjeme vse stranke zavzele za nedisciplinirano in neorganizirano delavstvo. Krepko mu je odgovoril g. Koren, ki je poudarjal, da ne gre tu ne samo za delavca, nego za celokupno prebivalstvo trboveljske občine in je tudi interes celega slovenskega naroda, ako delavec domačin gladuje. Redukcija je nekaka moderna elementarna nezgoda in tudi v tej nezgodi je treba delavca od vseh strani podpreti. Ravnotako je povzel besedo tudi g. Pavlin in je govoril že v interesu obrt-
Umu*,
MinLterijalna komisija se je morala pre-priča i, da z delavstvom, ki je danes ra/krojeno, in nima lastne moči za obrambo svojih pravic, tati ves slovenski narod.	- -
Kma delavskega zavarovanja v 3ug®s!avfji.
S centralizacijo socialnega zavarovanja je bil zadan globok, če ne smrten udarec napredku tega zavarovanja. Naravno je, da čuti ta udarec najbolj eni del države, kjer je bilo delavsko zavarovanje najbolj izvedeno, to je Slovenija. Kajti tam, kjer ni nič, ni kaj izgubiti. In to lahko trdimo za ostale dele države. Socialno zavarovanje je bilo na Hrvatskem šele v povojih, Srbiia pa ga sploh ni imela. Tam se je uvedlo šele z zakonom iz 1. 1922. Gotovo je, da je nemogoče pri takih razmerah izvesti centralizacijo do najnižje celice. V prvi vrsti jc manjkal za tako centralistično urejeno zavarovanje sposoben upravni aparat. Tega ni bilo na razpolago, ga še tudi danes ni in ga še ne bo kmalu.
Slovenija je bila v tem oziru še v najboljšem položaju, če tudi ni bilo vse tako, kakor bi človek želel. Ncmožncst centralistično urejevanega zavarovanja je pokazal predvsem Osrednji urad za zavarovanje delavcev. To je vrhovna upravna instanca socialnega zavarovanja. Ta instanca bi morala voditi v prvi vrsti vso iniciativo v zavarovanju. Na tem polju pa ni nikakega sledu. Isto-tako bi bila njegova dolžnost, da gre na roko pri urejevanju posameznih okrožnih uradov. Toda pri svoji naravnost .ljubosumni strasti za oblast ubija vsako samostojno udejstvovanje. Poleg vsega tega je pa tn ustanova še zelo draga ni sicer tako kakor nobena na svetu. Delavec mora vzdrževati nebroj uradnikov (čez 140), med temi glavnega ravnatelja, 4 ravnatelje in desetorico načelnikov. Človek se često vpraša, kaj vendar počne vsa ta armada v Zagrebu. Če omenimo, da stane vsaka seja ravnateljstva tega urada približno 50.000 dinarjev, je popolnoma jasno, da nc bo moglo delavstvo iti preko teh razmer.
Na eni strani se dajejo v javnost informacije, da je bolnišiko zavarovanje pasivno, na drugi strani pa zida Osrednji urad v Zagrebu eno najlepših palač, kupuje razna zdravilišča seveda na Hrvatskem, v katera bo dirigirala delavce iz celc države, je jasno, če sc pomisli na nedavne afere na Brestovcu in pa na to, da imamo doma v Sloveniji taka zdravilišča, samo s to razliko, v-la so veliko boljša. Centralizacija je vzrok, da nc funkcijonira delavsko zavarovanje tako, kakor bi moralo. Vsaj v Sloveniji bi bilo gotovo veliko boljše kakor jc, če bi bila avtonomna. Tako pa smo brali pred mcseci, da je tudi v Sloveniji bolniška panoga pasivna. Mogoče, da je tako. Gotovo pa je, da ne more biti paeivno celotno zavarovanje. Toda tukaj je zopet moč centralizma. Jasno jc bilo, da nc bo nosila bolniška panoga velikih presežkov, ca drugi strani pa jc bilo zopet jasno, da bo nezgodna panoga visoko aktivna. Vsled tega je pridržal to panogo Osrednji urad v svojo izključno npravo. Presežke investira za razne naprave v Zagrebu in po Hrvatskem,
Nadaljni vzrok krize socialnega zavarovanja je stališče, katero zavzemajo odločilni krogi v državi glede stroškov izvedbe organizacije okrožnih uradov. Socialno zavarovanje obstoja v Srbiji, kakor že omenjeno, šele od leta 1922. Pa tudi po ostalih delih države ni bilo izvedeno zavarovanje čez prvi korak. Organizacija novih institucij pa stane ogromne vsote denarja. Vsakdo bi pričakoval, da bo storila država svojo dolžnost Ln da bo nudila dovoljno subvcncijo, da se izvede organizacija. Toda ona je bila drugačnega mnenja. Zakon je tu. Kako se pa izvede organizacija, je zadeva Osrednjega urada. Ta je bil zopet mnenja, da je socialno zavarovanje ena in ista institucija in da mora izvesti organizacijo celotno zavarovanje. Če pa pomislimo, da plačuje Srbija na prispevkih do 10%, Hrvatska ne čez 40%, Slovenija pa do 50%, če pomislimo dalje, da je imela Slovenija ob ccn-traliziranju socialnega zavarovanja velike milijonske vsote prihranjenega denarja, kateri je pa moral romati v Zagreb, potem je čisto jasno, kdo organizira socialno zavarovanje, s katerim denarjem se poslavljajo palače in da je pisarjenje o pasivnosti bolniškega zavarovanja v Sloveniji le bajka. Vsepovsod samo izžemanje slovenskega delavca.
To in orno
-j- Leninov spomenik, V Leningradu v tovarni Krasny Vyboršcc se pripravljajo, da bodo vlili orjaški Leninov kip, ki bo meril brez podstavka 8 metrov. Postavili ga bodo na skali ob Darjalski soteski, koder potujejo karavane iz Kavkaza v Perzijo. Kazal bo pot na vzhod.
S Skrbi ameriškega ženskega sveta. Ameriške feministke sc zopet vesele novega uspeha. Šlo jim je za to, da bi i omožena ženska še naprej imela svoj dekliški priimek, na katerega bi smeli tudi uradi izstavljati dokumente. Kakor utegne biti že znano, je izšla med vojsko Wilsonova naredba, vsled katere so sc smeli omoženim ženskam izdajati potni Usti samo na noževo ime.
Po širnem sveža
„py!čave".
O ekspediciji Rusa Kozlova, ki se mudi že eno leto v Mongoliji, smo že poročali. Danes povzemamo nekaj podatkov iz pisma, ki ga je Kozlov poslal kitajskemu misijonarju P. Lobbyju in o katerem poroča v »Reich-postic vitez Lama.
Kozlov piše iz svojega zimovališča na južnem pobočju gcrovjaK an-sai blizu izvira reke Ou'iijb-Gol. Poroča, da svoje naloge sicer še ni v celoti rešil, pa da je na najboljši poti do tega. Odprlo se mu je nepričakovano bogastvo etnografskih sledov, o katerih doslej nismo niti slutili, arheološke najdbe in skrivnostni spomeniki. Videl je tudi cvetoča mesta, kot n. pr. trgovsko upravno in versko središče Mišig-Gun, veliko sladko jezero Sangin-Dalai, številne budistovske templje in samostane.
Zadnja postaja ekspedicije na znanem ozemlju je bila Urga glavno mesto Mongolije. Raziskovalci so odtod nadaljevali svoje potovanje na konjih; za njimi so voli vozili prtljago na velikih težkih dvokolesnih domačih te-leg^h. Potovali so ob desnem bregu deroče gorske reke Tola v smeri proti jugozahodu. Dolina se zoži enkrat v mračno sotesko, drugič zopet se razširi v obsežno ravnino, pokrito z gozdovi in pašniki. Nikjer puščave, kakor smo si jo doslej mislili v teh krajih! Vsenaokrog rodovitna lepa pokrajina, trope ptic — labodov in indijskih gosi —; pasejo se črede, ki so morda glavno bogastvo domačinov. Na obeh straneh reke vodijo ceste po katerih se pretaka živahen promet: pešci in karavane, ki nosijo od severa preproste produkte za uporabo skromnim domačinom, proti severu pa surcvine in kože.
Ozadje temu cvetočemu gospodarskemu življenju pa tvorijo častitljivi spomeniki, doslej še ne raziskani sledovi nekdanje mogočne civilizacije.
Onkraj naselbine Sangin, vstopiš v pravo pTedzgodovinsko deželo.
Tola izpremeni tu svoj tek; obrne se proti severozahodu. Gosto bičje obkroža tukaj reko, ki teče sed-j mirno, počasi. Na obeh straneh cveto vodne lilije; ponekod pokrivajo s svojimi belimi cveti vodno gladino čezinčez. Na levem br&rru vzbujajo pozornost potnikov čudni n° grobni spomeniki, gotovo spomeniki izumrlega naroda: človeški in živalski kipi iz granita, orjaška cidun-meleke, želva, izklesana iz granita in okrašena s hieroglifi, in — čudno! — d o r s k i ornarnenti! Pri teh spome-n kili se začne brezkončna vrsta kamnov, ki si s'ede v ravni črti s presledki po nekaj metrov. Morda so obrobljali nelccč veliko cesto, ki je ni več? Mnogo kilometrov daleč tečejo in se izpuve v gorah na jugovzhodu. Ekspedicija za-enl-rat po tej sledi še ni šla. Ob tej nekdanji cesti se vzdiguje čuden granitni kip: mongolska sfinga...
»Pisma vročega kamenja«, to je mongolsko ime prav poselnega gorovja, katerega skalnato pol očje je za arheologa prava bogata knjiga — danes seveda še nerazumljiva. To je pravi imrej napisov in risb, in sicer ne pri-mitivn h čačk neredne roke. Mnogo spretnih umetnikov je moralo delati tu dolga leta. Kadar bodo te napise razbrali, bomo morda izvedeli iz njih natančno zgodovino naroda, ki je bival nekdaj tcd. Danes napisi še molče in molči tudi znamenje, ki ga vidimo zopet in zopet na samotnih krajih v gorah: leva roka in ped njo znamenje, podobno naši črki A.
V soteskah in na pobočjih gorovja ie ekspedicija našla velike in male grobove, okrogle in kvadra'ne, blizu 70 vseh skupaj. Dva ali trije so bili odprti.
Južno pobočje gorovja Kam-Gai ima še več starih kamenitih spomenikov, ki pričajo nedvomno o nekdanji visoki kulturi. Številne so razvaline templjev in kaanenitih grobov ter greniini kamnolomi. Po gorah so raztreseni granitni spomeniki umrlih. Nekateri kipi predstavljajo krepke vojake, drugi vitke, graciozne žene ki nosijo na prekrižanih rok ali domače živali; drugje zopet vidimo orjaške želve iz granita, večkrat ob vznožju obeliskov. Nekako 7000 m nad morjem se dviga veliko mesto mrtvih, ki ga imenujejo domačini »grob trinajstih knetzov Sain-Noi«. Tu gori, pravi Kozlov, se človek bolj kot kjer drugje zaveda minljivosti vseh stvari.
-j- Moderniziranje Turčijo. Kakor znano, je veliki reformator sedauje Turčije — Kemal paša izvedel dosedaj ločitev verske in državne obla-ti uvedel krščanski koledar, odpravil fes in uveljavil nov državljanski zakonik po švicarskem zgledu, s katerim se je odpravilo mnogežensivo. Sedaj pripravlja turška vlada zakon, po knterem se bodo v bodoče praznovale nedelje mesto petka in namesto arabskega pisma se uvede lalinica. Kemal paša ima pogum!
+ Praznik knjige. Španski ministrski svet je sklenil, da sc bo vsako leto obhajal praznik kr.jige in sicer na Ccrvantesov rojstni dan, 7. oktobra. Ta dan hočejo obrnili pozornost vsega naroda nn knjige, da bi premagali krizo, v kateri jc danes špansko knjigotrštvo. V vseh šolah, v vojašnicah in na vojnih ladjah bodo ta dan prebrali gotov odlomek iz kake knjige. Poleg tega bo Drosvctno ministrstvo
brezplačno razdeljevalo dobre knjige. Občine morajo pripraviti sredstva, da bodo tudi lahko razdeljevale knjige. Dalje bodo ta dan povsod prodajali knjige po znižani ceni.
-)- čudna bolezen. Londonski zdravnik, profesor J. Earcroft, je baje poročal Kraljevi akademiji o več slučajih neke zelo čudne bolezni, ki se prav poredkoma pojavlja. Kot simptom te bolezni se pokaže močna rdečica posameznih telesnih delov; posebno zobje postanejo škrlatnordcči. Koža postane tako ob, čutljiva za svetlobo, da se sme bolnik pokazati na beli dan le v rokavicah in z gosto zastrtim obratom. Vzrok teh pojavov je obilna primes nekega barvila (porfirina) v krvi. Vzroki te bolezni so šc popolnoma nepojasnjeni, zato je tudi zdraviti še ne znajo.
in ljudje
Največji kamenolomi marmorja. Dolgo
časa so sloveli kot najbogatejši zakladi marmorja oni iz Penielikona na Grškem in iz Carrare v Italiji. Pred kratkim pa so odkrili v državi Vermont Združenih Ameriških Držav mnogo večje zaklade marmorja, tako barvanega kakor tudi čisto belega. Komaj so bile vse priprave za lomljenje marmorja izvršene, se je začel v velikih dimenzijah lomiti. En sam prelom na dnevnem kopu je bil 35 metrov visok in 650 metrov dolg, iz česar lahko sklepamo na velikost žile. Zlasti zanimivo je tu za geologe, ker nastopajo tik poleg čisto belih plasti marmorja tudi barvane plasti, le semintja jih ločijo posamezne plasti konglomerata. Debelost posameznih plasti znaša neredko 3 metre, kar omogočuje, da lahko lomijo marmor tudi za največje stahie in monumente. Produkcija je tako velika, da znaša leto do 2 in pol milijona dolarjev.
Življenjska doba posameznih bakterij. Eden najbolj zanimivih problemov je ta, koliko časa so bakterije še zmožne življenja, potem ko so že usmrtile svojo žrtev. S tem se je najbolj intenzivno pečal znani bakterio-log dr. Klein, ki je opazoval življenje teh mikroorganizmov direktno na razkrajajočih se mrhovinah. Dognal je, da so bacili, ki povzročajo gnojenje, iz družine staphylokokkov, zmožni še 28 dni samostojnega življenja potem, ko se je gnojna rana že zacelila. Bacil kolere se more razplojati še 19 dni po smrti svoje žrtve, po 28 dneh pa že tudi sam pogine. Isto velja za bacil tifusa, dočim živi bacil kuge samo še 17 do 21 dui. Najprej pogine pa bacil tuberkuloze, ki sam brez svoje žrtve skoraj živeli ne more, še manj pa se razploja*ti. Iz tega lahko sklepamo, da so bakterije po prestani bolezni oziroma smrti svoje žrtve, ki f:e nahajajo bodisi v zraku ali pa v prahu na tleh, še 3 do 6 tednov nevarne, da zopet oku žijo človeka.
Cjutolfan&Tko <r?lec!Mče
Drama.
Začetek ob 8 zvečer.
Četrtek, 11. marca: »Deseti brat«. -— Red F.
Petek, 12. marca: Zaprto.
Sobota, 13. marca: »Henrik IV.c. — Red C.
Opera.
Začetek ob ool 8 zvečer, četrtek, 11. marca: Zaprto.
Petek, 12. marca: »Tosca«. — Red B. Gostovanje
Roberta Primožiča iz Zagreba. Sobota, 13. marca: »Grofica Marica«. Izven.
Mar.
i če
Četrtek, 11. marca: ob 20. uri: »Cigani«, ab. C
(kuponi).
»Beneški trgovec« na Mariborskem odra. V najkrajšem času vprizori mariborsko gledališče v režiji g. Bratine eno najprivlačnejših in najpopularnejših Shakespearjevih komedij »Beneški trgovec«-. In ni menda danes večjega odra, kjer bi ta lepa komedija, vsebujoča pesniško-očarujoče prizore na eni in originalno-zabavne prizore na drugi strani, ne bila še vprizorjena. Upamo, da bo ta priljubljena komedja tudi pri nas našla čim večje število prijateljev-obiskovalcev. Mojsterski prevod je oskrbel pesnik Oton Župančič.
?e &n revije
Praktični sadjar. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov za praktične sadjarje. Pojasnjena s 24 barvanimi prilogami in 92 slikami v tekstu. Priredil M. Ilumek. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Ta bogato ilustrirana knjiga je namenjena sadjarjem in začetnikom, ki streme po napredku in iščejo praktičnih navodil in pojasnil v najvažnejših sadjarskih vprašanjih. Knjiga j« velikega pomena za naše gospodarske smernice in važna za ono gospodarsko panogo, ki je pri nas večkrat zelo zanemarjena. Knjiga ima znižano ce no in velja vezana kliub bogati vsebini in umetniškim tabelam samo Din 80.
Naše gobe. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob. S 75 barvanimi tabelami. Sestavil Ante Beg. Slike izvršil Dragotm Humek, ravnatelj meščanske šole v Mariboru. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena Din 50. Sedaj ob začetku »gobarske sezone £ naj si to knjigo omisli vsaka slovenska hiša, da se okoristi z gobami, ki nam jih v veliki množini nudijo naši gozdovi. Prav posebno pažnjo pa naj posvetijo tej knjigi naše šolske in prosv. knjižnice. Koliko vrst različnih najboljših gob zgnije v gozdovih, ker jih naši ljudje ne poznajo. Knjiga obsega točna navodila za razlikovanje vžitnih gob od strupenih, tudi 75 umetniških tabel v naravnih barvali iz,-ključuje vsako pomoto v izberi. Za opisi slede navodila c porabi gob, o sušenju, vlaganju v kis, o gobovem ekstraktu, praških, o gobovih juhah in o pripravljanju vsakovrstnih gobovili jedi. Krasno knjigo, ki ima znižano ceno in velja kljub ogromni množini najlepših barvanih slik samo 50 Din, naj si omisli vsakdo, ki ima kal zmisla za naravo,
Gospocfarstoo
\ Pastirski tečaj na Jesenicah je izpadel tadovoljivo. Velika dvorana hotela Paar je bila dobesedno nabita s poslušalci, ki so prihiteli na tečaj iz celega okraja in tudi iz najbolj oddaljenih gorskih vasic. Tečaja se je udele-Eilo nad 100 poklicnih pastirjev in okrog 50 zastopnikov srenj, odbornikov in gospodarjev. Tečaj je otvoril načelnik »Planinskega dbora za politični okraj Radovljica«, a v imenu agrarskih operacij je uvodoma pozdravil pastirje in obrazložil pomen tečaja planinski nad-zornik g. inž. Prešel, nakar so se pričela pre-i davanja. Okrajni živinozdravnik Zamik je predaval o prvi pomoči oboleli živini na paši in o ravnanju s pašno živino na planin;, državni mlekarski inštruktor Pevc o mlekarstvu in sirarstvu na planini, okrajni ekonom Sustič o oskrbovanju in zboljševanju planin in posebnih dolžnostih pastirja na planini. Poslušalci bo sledili predavanjem z velikim zanimanjem. Med pastiriji je bilo opaziti stare sivobrade možake, ki so se kaj radi spuščali tudi v debato in pokazali znatno gospodarsko razsodnost in umevanje za nujne potrebe domačega planšarstva. Tisti stari pastir, ki je v debati jedrnato dokazoval,da mora pričeti s pobudo ln resničnim delom za zboljšanje planin predvsem gospodarski odsek srenjo, nakar je dolžnost pastirja, da tudi on pridno sodeluje, je jedro stvari zelo pogodil! Po dovršenem tečaju je »Planinski odbor« razdelil pastirjem, ki so se izkazali s posebnimi izkaznicami od pristojnih županstev, podpore ln nagrade ter izplačal potnine iz predmetnega fonda. Končno so se udelženci pastirji fotografirali kot skupina.
Sejem za kožuhovino v Ljubljani, dne 19. marca. II. letošnja aukcija za kože divjačine se vrši dne 19. marca. Kože sprejema urad Ljubljanskega velesejma do 16. marca. Blago se zamore poslati po železnici, pošti ali vročiti osebno. Po 16. marcu se ne sprejema blago več. Detajlna prodaja na sejmišču je prepovedana. Informacije daje urad Ljubljanskega velesejma, oddelek Divja koža.
Novi upravni odbor Narodne banke. Dne 8. marca je imel sejo novoizvoljeni upravni odbor Narodne banke. Na tej seji je bil izvoljen za podguvernerja Narodne banke Drag. Protič, katerega smatrajo za predistiniranega naslednika sedanjega guvernerja banke Jurija Weiferta, ki namerava še tekom tek. leta na svoje mesto kot guverner resignirati.
Likvidacija filijalke »Slavonske banke« je pričela z 1. marcem z likvidacijo svoje podružnice v Osjeku.
itnio Novosadska žitna borza. — Stagnacije in krize na žitnem trgu so bile v zadnjem tednu na viškUi"Tako na domačem trgu, kakor na tujih tržiščih se nahaja žitna trgovina v zastoju. Zaključkov v žitni trgovini je bilo zelo malo. Vse pokrajine, razven Dalmacije in Slovenije, razpolagajo z velikimi zalogami. Cene padajo dalje. 1
Svetovna produkcija bombaža. Uradne statistike ocenjujejo svetovno produkcijo bombaža približno na 25 milijonov bal. Od tega odpade samo na Združene države 13 in pol milijonov bal. To pomeni, da predstavlja ameriška produkcija bombaža 55% celokupne svetovne produkcije. L. 1913 je znašala svetovna produkcija bombaža 25 milijonov bal, od tega je odpadlo na Združene države 13,703.000. — Glede produkcije zavzemajo prvo mesto za Združenimi državami Indija, Egipt in Brazilija. Razmerje za leto 1924 in 1925 je sledeče: Združene države 13 in pol milijona bal, Indija nekoliko nad 5 milijonov bal, Egipt 1,471.000 bal, a Brazilija 605 000 bal. V Zdru-
ženih državah je ostala produkcija bombaža na predvojno leto približno na isti višini. V Indiji se je dvignila, v Egiptu je nekoliko nazadovala, v Braziliji zopet dvignila. Ostale države se trudijo, da tozadevno povečajo produkcijo, toda kljub temu je Amerika obdržala in izgleda, da bode tudi nadalje obdržala svoj monopol na tržišču bombaža.
Zaslužek delavstva in nameščencev t Ameriki. Od delavcev v Združenih državah so najboljše plačani delavci avtomobilske in avijatične industrije, ki zaslužijo na dan povprečno 28-40 Dol. Toda življenje je v New Yorku najmanj za 50-60% dražje kot pa pri nas. Samo najemnina odvzame četrti del te plače. Od drugih delavcev zaslužijo na dan: delavci v papirni industriji 26—35 Dol, čevljarji 24-30 Dol, zidarji 24-29 Dol, krojači 20-27 Dol, mizarji 20-26 Dol, delavci v ladjedelnicah 18-35 Dol, zlatarji 30-34 Dol, peki in slaščičarji 18—24 Dol, strojarji 20 do 29 Dol, tobačni delavci 16—23 Dol, steklarji 22-28 Dol, šivilje 12-28 Dol. Od nameščencev zasluži takozvano nižje pisarniško osobje na mesec 120-160 Dal. Kvalificirani nameščenci, kot inženirji, glavni knjigovodje, šefi uradov zaslužijo na mesec od 300 do 360 dolarjev.
Avstralska žetev. V južni Avstraliji cenijo letos žetev na 27,820.000 bušlov, v za-padni Avstraliji 18,275.000 bušlov, v Viktoriji na 25,474.000 bušlov a v Queenslandu na 1,158.000 bušlov. V Tazmaniji pa je znašal uspeh žetve okrog 380.000 bušlov.
POROČILO O LICENCO VANJU PLEMENSKIH BIKOV V OKRAJU MARIBOR, LEVI BREG ZA LETO 1926.
V smislu odloka veli. župana mariborske oblast! z dne 10. jan. 1926, E štev. 88-2, se je vršilo dne 4. in 5. marca t. 1. licencovanje plemenskih bikov za okraj Maribor, levi lire". Dogon bikov jo bil, razen v Selnici ob Dravi, popolen do zadnjega bika in sicer skupaj 78; od prignanih bikov je bilo pri strogi oceni !e 32 za licencovanje nesposobnih. Kakovost prignanih plemenjakov je bila dobra, deloma prav dobra, reje skoraj prav dobre. Opazilo se je, da so se že sprijaznili živinoreja obče z marijadvorsko pasmo in da proti tej pasnn ni bilo ugovorov, razen nekaj neupravičenih v Pesnici. Pač pa se je ugotovita potreba omogočiti živinorejcem na določenih krajih v okraju nakupitev še čistih marijadvorcev v manjšem številu. Splošna sodba pa je bila, da je imelo lansko delo mariborskega okrajnega zastopa lepe uspehe. Okrajni zastop v Mariboru je nakupil ob licencovanju 4 bike, ki jih razpostavi v Ciglenre, Jarenino, Rošpoh in Selnico ob Muri. Skupaj je v okraju Maribor — levi breg — vseh licencira-mh bikov 61 za okrog 6000 krav. Za naprej je treba živinorejo zboljšati z nakupom piemenic in pJemenjakov iz drugih boljših okolišev rnarija-dvorske pasme.
Podelitev častne diplome po velikem županu mariborske oblasti je predlagala licencovalna komisija za lastnika dveh bikov g. VVeinberger Hu-gonu v Bresiernici. I. državni nagradi v znesku po 500 Din sta bili priznani Golobu Francu v Spodnjem Dupleku in Majerju Henriku v Št. Ilju v Slov. gor. II. državno nagrado v znesitu po 400 Din so dobili Danko Mihael v Vukovskern dolu, Cep Franc v Voseku, Gornik Terezija v Selnici ob Muri in Semenič Anton v Rošpohu.
Nagrade Okrajnega zastopa v Mariboru pa so bile priznane in podeljeno kakor sledi: Po 250 Din: Bratje Katalinič v Štrihovcu, Jančič Fr. v Gnčniku, Galunder Filip pri Sv Križu, Lorenčič Ana v Spodnjem Dupleku, Tertinek Ferdo v Vur-matu. — Po 100 Din: Polanec Alojzij v Jarenin-skem dolu, Zupanič Alojzij v Vajgnu. Valentan Jakob v Dragučovi, Vlasak Matevž v Gačniku, Bezjak Janez v Spodnjem Dupleku. — Po 75 Din: Upraviteljstvo samostana Sv. Pavel v Pesničkem dvom, Dopler Jurij v Grušenih, Kuhner Henrik v Dobrenju, Belja Vinko v Rošpohu, upraviteljstvo kn. šle. posestva v Lajteršbergu, Hercog Josip v Selnici ob Muri. — Po 50 Din: Šarinan Avgust v Cirknici, Knežer Marija v Zg. Jakobskem dolu, Gamser Ivan v Plaču, Halič Franc v Sve-
81ni, upraviteljstvo Racerdvor v Krčevini, Hernah Martin v Selnici ob Dravi, upraviteljstvo Racerdvor v Krčevini. — Po 30 Din: Bralje Katalinič v Štrihovcu, Majer Henrik v St. Ilju v Slov. gor., bratje Katalinič v Štrihovcu, Grm Janez v št. Ilju v slov. gor., Arnuš Josip v Grušovi, Polanec Alojzij v Grušovi, Mulec Ivan v Ložanah, Purgaj Terezija v Spod. Jakobskem dolu, Fras Martin v Spod. Jakobskem dolu. Brus Matevž v Plistovcu, Paskolo Julijana v Slatinskem dolu, Fras Ivan v Spod. Dupleku, Lipovš Franc v Rošpohu, Žaucar Marija v Slemenu, Paskolo Julijana v Slatinskem dolu.
Za prigon bikov so se dovolila sredstva iz mariborske okrajne blagajne skupno 32 posestnikom bikov.
Morsza
Dne 10. marca 1926.
Denar.
Zagreb. Berlin. 13.5260 — 13 5(560 (13.53— 13.57), Italija 227.63-228.83 (227.57 -228.77), London 276.30-277.30 (276.0250-277.0250), Ne\vvork 56.643-56.943 (56.65-56.95), Pariz - (207-209), Praga 168.10-169.10 (168.15-169.15). Dunaj 8.0050 -9.0450 (8.01 -8.05), Curih 10.9359- 10.9759 (10.9328-10.9728), Amsterdam 22.77-22.87.
Curih. Betsrrad 9.1-15 (91650), Pešta 72.80
. „	,. Dunaj
73.25 (73.28), Bukarešt 219.50 (219.50) Sofija 3.75 (3.75), Varšava 67.50 (68 50), Amsterdam 20R.S0 (208.35). Bruxel!es 23.6050 (23.60), Strckholm 139.40 (139.70), Kopenhagen 134.80 (134.75), Oslo 119 (111.10)
Dunaj. Dev.: Belrrrad 12.4675 Kodanj 183.80, London 34.43. M;!an 28 42, Newyork 708 25, Pariz 25.96, Varšava 91.85. Val.: dolarji 707.50. angl. funt —, franc. frank 26.07. lira 28.44, dinar 12.42, češkoslovaška krona 2094.
Praga. Devize: Lira 132.92, Zagreb 59.72, Pariz 123 80, London 163.975, Nevvvork 33.70.
Vrednostni papirji.
Ljubljana. 7 odstot. invest. posoj. 76—78, voj. odškodnina 279—281, zastavni listi 20—22, kom. z,adolžn;re 20—22, Celjska 200—205, Ljublj. kred. 200—220, Merkantilna 100—102, Praštediona 965— 980, Slavenska —, Kred. zavod 175—185, Strojne 100—110, Trbovlje 352—360, Vevče 110 den.. Split —, Niha g —, Stavbna 80—90, šešir 115—120.
Zagreb 7 odstot. invest posoj. 77.50—78, voj. odškodnina 278.50—279.50. za april 282—283, Hrv. esk. 119—120, Kred. 114—116, Hipobanka 66— 66.50, Jugobanka 104—105, Praštediona 965-970, Ljublj. kreditna 200 den., Slavenska —, Srpska 144—1<«6. Eksploatacija 24 —25, Šečerana 400—410, Niliag 34 bi., Gutmann 250—295, Slavex —, Slavonija 43.50—44, Trbovlje 355-360, Vevče 100 d., Strojne tovarne —, Danica 59—63. Oceania 210 d.
Dunaj. Don.-sav.-jadr. 725.000, Živno 780.000, Alpine 249.500, Greinitz 124.000, Kranj, imdustr. —, Trbovlje 463.000, Hrv. esk 133.000. Leykam 152.000, Jugobanka —, Hip. banka 83.000, ^vstr. tvornice za dušik 219.000, Gutmann —, Mui. lus 1.019.000, Slavex —, Slavonija 52.000.
Blago.
Ljubljana. Les: Precej ponudb in povpraševanja. Prodanih 1 vag. bukovih neobrobljenih plohov od 80—130 cm, od 25 cm širine naprej in nad 3 m dolžine fco meja 1136 3 vag. borovih plohov la 48 mm 14—15 cm šir., fco meja 680 Din in 2 vagona tramov 3-3 in 3-4, fco meja 380 Din. — Žito: precej povpraševanj in ponudb. Prodano 1 vagon času primerno suhe koruze, fco dol post. 147 Din in 5 vagonov koruze za maj, junij ln julij, fco Posiojna tranz. 160 Dim.
LJUBLJANSKA NOGOMETNA PODZVEZA.
Upravni odbor Jugoslovanskega nogometnega saveza v Zagrebu je glasom službene objave v »Novostih': z dne 10. t. m. potrdil na izredni glavni skupščini podzveze dne 4. t. m. »izvoljeno« upravo LNP. Tozadevni sklep se glasi: »Upravni odbor saslušavši referat svog člana g. dr. Birse o izvanrednoj glavnoj skupštini LNP, koja se je održavala dne 4. o. mj., donio je jednoglasni za-ključak, da izrazi svoje povjerenje upravnom odboru LNP, koji je bio več tri puta uzastopce iza-bran na glavnim skupštinama i to s razloga, šlo je konstatirano, da je cijeli dosadašnji rad tog upravnog odbora bio ispravan i da se nije ni u jednom slučaju kosio sa postoječim praviliina < — JNS s tem podsavezu kratkomalo predpisuje upravo, ki so jo delegati 10 klubov, torej večine pod-saveza, na skupščini kategorično odklonili. Pisme-
nega pnziva teh delegatov se citirani sklep ne dotakne z nobeno besedo. Zaupni referenl saveza dr. Birsa je drugače predsednik ASK Primorja. x . , ,i? je JNS na P,ed'"g ljubljanske podzveze črtal iz članstva Športno društvo v Šoštanju, ker to društvo leto dni ni imelo nobenega javnega nastopa. Črtanju se s stališča pravil ne more oporekati, ima pa svoje značilno ozadje m se je obravnavalo tudi na ljubljanski glavni skupščini 4. t m. Ljubljanska podzveza je namreč 16. decembra 1925 prvotno oprostila to drušivo prvenstvenega tekmovanja za leto 1925-26 z opozorilom, naj skrbi, da bo v kratkem odigralo Itako javno tekmo, 16. m. m. pa, ko je Šoštanj obenem z drugimi klubi prijavil zahtevo po sklicanju izredne gl. skupščine podzveze, je upravni odbor svoj prvotni sklep sistiral ter zahteval pri savezu njegovo črtanje iz članstva. Število članov LNP se a tem zmanjša na 16.
AVTOMOBILSTVO.
V »Športnem tednu« nismo imeli dovolj prostora, da bi bili tudi o tem poročali, .le pa marsikaj zanimivega. Tako na primer je napredovala organizacija Mednarodne alpske vožnje 1926 tako daleč, da so določili dnevne etapne štacije Vožnja gre iz Milana v Niz.zo, Ženevo, Ziiricn, MUnchen Meran in nazaj v Milan.
Po znanem sicilskem športniku Vicenzo Flo-no imenovani dirki Targa in Coppa Florio se bosta vršili letos 25, aprila. Velepotezno so priprave. Dirkanje se vrši po izredno težki progi okoli gorovja Madonie (naglas na i) na Siciliji; na 108 km dolžine pride 1500 ovinkov. Dirka Targa Florio je soodločivna pri prvenstvu latinskih dežel, skupno z Velikim darilom Francije, Velikim darilom Italije in Velikim darilom San Sebastjan.
Na dirkališču Monza v Italiji je v šestdnevni trajnostni vožnji neki avto prevozil 15.000 kilometrov, na uro nekaj nad 103 in pol km. Nič manj kot 28 rekordov je bilo tiste dni zboljšanih.
Po dolgih preskušnjah so se odločili Rusi za poseben avtotip, ruskim razmeram prikladen. Avto ima štiri sedeže, je 376 kg težak in ima največja hitrost 65 km na uro.
Koncem decembra 1925 je bilo v francoski avtomobilni industriji zaposlenih 300.000 delavcev. Napravili so 400.000 avtomobilov Eksportirali so jih pa 60.000 v vrednosti dveh milijard frankov. A tudi import je bil lani velik, 20.000 voz; samo Amerika daje v zadnjem času na mesec 2000 avtomobilov. CitroPn zaposluje 35.000 delavcev in napravi dnevno 500 voz; menda bo odslej izdeloval samo vozove z desetimi silami (10 HP) in bosta izdelovala 5 HP samo Peugeot in Renault. Cena 5 HP je povprečno 15.000 frankov, 10 HP Citroen 20.000, sicer pa 20.000 do 30.000 20 HP pa stanejo 30.000 do 100.000 frankov.
Ameriški trgovski oddelek priobčuje statistiko vseh v prometu se nahajajočih avtomobilov in motornih koles; okoli 26 milijonov jih je, 1. jan 1926 25,974.000. U S. A. iirn ima 20 milijonov, t jj 77 odstot. Prirastek od 1924 na 1925 znaša 10 odstotkov. Osebnih avtomobilov je bilo 1 jan. 1926 20,800.000, od teh v U. S. A. 17.317 t. j. 83 odstot.
600 milijonov dolarjev je dala lani ameriška avtoinobilna industrija samo za časopisno reklamo, in sicer le za avtomobile kot take, brez tega, kar zraven spada.
Beremo o šoferju, ki je pri dirki vozil s hitrostjo 100 km na uro in je pri tem zaspal. Ven ga je vrglo, pa so je malo poškodoval.
SRCE ŠPORTNIKA.	(ti
Pisali smo že o dveh dunajskih zdravnikih, ki sta preiskala 4000 športnikov in ugotovila nekaj, kar je vse presenetilo. Navadno slišimo, da imajo težki atleti zelo razširjeno srce, vsi drugi manj itd. Dunajska zdravnika sta prišla do zaključka, da največ trpi in se razširi srce pri traj-nostnem naporu, najmanj pri trenutnem. Sedaj beremo o najnovejšh preiskovanjih švicarskih zdravnikov (Sclnveiz, Zeitschrift flir Gesundheits-pflege, 1925, 4. Heft), ki pridejo do istih zaključkov. Premer srca je povečan pri sabljačih povprečno za 1 mm, pri bokserjih, nogometaših in težkih atletih za 4 min, pri lahkih atletih za 5 mm, turistih 8, rokoborcih in plavačih 9, kolesarjih 10, veslačih 12 in pri smučarjih za 15 mm. Ne čisto natančno v tej vrsti, a približno, je povečano srce: pri nogometaših za 2 odstot.. sabljačih 4 odstot., lahkih atletih 9 odstot., turistih in kolesarjih 15, smučarjih 18, veslačih 27 odstot. itd Torej spet trajnostni in trenutni napor.
Planinski vrstnik. Štev. 3. prinaša sledečo vsebino: Ur. J. C. Oblak: Elna. — Dr. Gizela Tarczay: Žena i planinstvo. — t Dr Klement Jug: Plezalni zapisniki. — Dr. Fran Ogrin: Moja Vrhnika. — Kotiček: Osredki (Mira Marko). — Obzor

Otroka kapitana (iranta. 218
(Potovanje okoli sveta.)
Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. C.
—	In tako plemenit, tako vzvišen! je nadaljevala Mary. Ali veš Robert, da je bil že takrat dika naše domovine in da bi gotovo štel med njene najboljše sinove, da ga ni usoda ustavila na začrtani poti!
—	Kako da ne bi vedel!
Mary Grantova je privila Roberta na srce. Deček jo čutil, da mu kapljajo solze na čelo.
—	Mary, Mary, je kriknil, naj pravijo naši prijatelji karkoli, naj še tako trdovratno molče, jaz pa še vedno "Upam in bom upal, dokler bom živ! človek, kakor je bil naš oče, ne umre, predno ni dovršil svojega poslanstva!
Mary Grantova ni mogla odgovoriti. Tiho je ihte-la. Ob misli, da Harry Grant še ni izgubljen, da ga bodo še iskali, jo je obhajal prijeten občutek. Vedela je, kako neomejeno ji je vdan mladi kapitan.
—	Ali gospod John še upa? je vprašala.
—	Upa, upa, je odgovoril Robert. John je najin brat, ki naju ne bo nikoli zapustil. Mornar bom, kajne da bom mornar, sestrica ljuba, da bom mogel ž njim iskati ljubega očeta. Ali boš privolila?
—Če bom privolila! je vzkliknila Mary. Toda ločitev, ločitev, kako ^aj jo prenesem!
—	Saj ne boš sama, Mary. Dobro vem, da ne boš. Prijatelj John mi je že povedal. Gospa Helena te ne pusti od sebe. Ti si ženska, ti se ne smeš braniti njenih dobrot. Če bi ji odrekla, ali bi ne bila to nehvaležnost? Moški pa, — tako mi je dejal očka sto- in stokrat — moški naj bo sam svoje sreče kovač!
—	Kaj pa bo z našo hišico tam gori v Dundeeju, ki nas veže nanjo toliko ljubih spominov?
—	Sai nama še ostane, liuba sestrica. Vse to sla
že uredila, dobro uredila prijatelj John in pa lord Glenarvan. Imel te bo na gradu Malcolmu kakor za hčerko. Lord je povedal prijatelju Johnu in John pa meni. Tam boš kakor doma, tam boš imela prijateljev, ki se boš ž njimi mogla pomeniti o očki, cla boš laže pričakala tistega dne, ko ti ga z Johnom pripeljeva. Oj, kako krasen bo tisti dan! je končal Robert, čigar obraz je žarel od navdušenja.
—	Bratec moj, otrok moj, je odgovorila Mary, kako srečen bi bil očka, če bi te mogel slišali. Kako si mu podoben, Robert, našemu ljubemu očki! Ko boš velik, boš čisto takšen kakor on!
—	Bog daj, je odgovoril Robert in zardel v svetem otroškem ponosu.
—	Kako pa naj se oddolživa lordu Glenarvanu in njegovi blagi gospe?
—	To pač ne bo težko! se je razvnel Robert v mladostni zaupljivosti. Rada ju imava, spoštujeva ju in tega ne skrivava, vsak dan ju poljubim in obja-mem, prišel pa bo morebiti tudi dan, ko bom mogel zanje umreti!
—	Raje boš živel zanje! je vzkliknilo dekle in ga vroče poljubilo na čelo. To bosta imela onadva raje in — jaz tudi I
Nato sta kapifanova otroka zasanjala in nemo zrla v gluho noč. Nista več govorila, a v mislih sta se še pogovarjala
Tiho morje je pljuskalo v dolgem valovanju. Vijak je burkal svetlikajočo se vodo. Tedaj se je pripetilo nekaj čudovitega, skoroda nadnaravnega. Brat in sestra sta hkratu postala žrtev tiste prevare, ki imajo svoj izvor v magnetskem občevanju duš. Tajne vezi vežejo sorodne duše. Mary in Robert, oba sta menila, da sta zaslišala iz lesketajočih sc valov glas, globok in tožen glas, ki jima je prptresel vso notranjost.
—	Na pomoč! je klical ta glaR.
—	Mary, je zašepetal Robert, ali si slišala, ali si slišala?
Oba sla skočila pokonci, se naslonila čez ograjo in prisklušknila v gluho noč.
A ničesar nista mogla videti, samo temo, neskončno temo, ki se je razprostirala v neznane daljave.
—	Robert, je ječala Mary, bleda od razburjenja, tudi jaz... Da, tudi jaz sem menila kakor ti... Oba imava mrzlico, Robert moj!...
Klic se je odzval v drugo. To pot je bila prevara tako živa, da se je obema hkrati izvil krik:
—	Očka, očka!...
To je bilo za ubogo Mary preveč. Razburjenje jo je premagalo, da je padla nezavestna v Robertovo naročje.
—	Pomagajte! je zavpil Robert. Sestra! oče... pomagajte!
Mornar pri krmilu je priskočil, da vzdigne dekle. Prihiteli so mornarji-stražarji, nato še John Mangles, lady Helena, Glenarvan. Vsi so se prebudili.
—	Sestra umira, in očka je tam-le! je ihtel Robert ter kazal na valove. Nihče ni vedel, kaj otrok misli.
Verjemite mi, je ponavljal, očka je tam. Slišal sem glas našega očeta! Tudi Mary ga je slišala!
V tem hipu se je zavedla tudi Mary. Vsa iz sebe kakor blazna je ječala:
—	Očka, očka je tam!«
Nesrečno dekle se je vzravnalo, se naslonilo na ograjo in se hotelo vreči v morje.
—	Mvlord! Gospa Helena! je ihtela s sklenjenima rokama, pravim vama, da je očka tam! Slišala sem njegov glas, kako je otožno, žalostno donel iz valov kakor zadnji pozdrav!
Dekle je krčevito zaihtelo. Morali so jo odnesti v kabino. Ž njo ie šla ladv Helena, da ji streže. Ro-b«rt pa je še vedno ponavljal:
—■ Očita, naš očka je tam! Verjemite vendar, mylord!
EfSfESII
!HE3SS=
S b
a tn 4fi 5
■2	g
iS	š
VI
a	fe
«	£
u-	~
O	JC
OT	2
C	c §>
s
.3
Q
o tO
S O > M
C
5
.e l O
> S
V N ® 'a
.SŽ
>5 c. . — —•
a > Mi c
S "P
m
tn > *a n a
B-
e I
S I
CO
N
<B >
a
"o oo
t» ,—,
u
u
O
M
N sj . t-CD [g
>5 J= ••
MM
0	> ®
C. 3	N
'2 J	q
a >	2
IIIEII!^ EiiiEill
tn društvene vesti. — Sliki: »Etna od Cataniec (med tekstom) in (zopet ena krasna slika) »Ste-nar iz Vrat< kot priloga.
Kranjska gora, 10. marca ob 7., —2° C. barometer pada, brez oblakov, mirno, brez vetra, aren 10 cm, saninec ugoden.
Boh. Bistrica, 10. marca ob 7., za zimski »por neugodno.
Izredni obiini zbor Belokr. podr. S. I'. D. se ponovi dne 14. t. m. v Črnomlju, hotel Lachner ob 1. popoldne. Dnevni red: 1. Poročilo odbora, zlasti o stanju blagajne; 2. prepis zemljišča; 3. slučajnosti. — Ako se ob napovedanem času ne zbore zadostno število članov, se v smislu pravil občni zbor vrši eno uro pozneje. — Predsednik.
RAZVOJ ZVEZE SLOVANSKIH PLANINSKIH DRUŠTEV.
Na kongresu zastopnikov planinskih društev Cehoslovaške, Poljske, Jugoslavije ter Bolgarske, ki se je vršil od 12. do 14. septembra 1925 pod Tatrami, je bila ustanovljena Zveza slovanskih planinskih društev. Namen le zveze jo medsebojno podpiranje pri potovanjih v vseh navedenih državah. Že na Visoki Tatri je bil izvoljen odbor, ki je prevzel takoj vse pripravljalne posle Odbor je bil izvoljen na štiri leta. Načelstvo ima vsako leto svoj sedež v drugi državi. Z n prvo leto je bila določena kot sedež Čehoslovaska. Oenutek pravil Zveze planinskih društev je sestavil g. prof. dr. Dvorsky, ki so jih na kongresu temeljito proučili. Nato so bila ta pravila v smiskt kongresnega sklepa razposlana čez en mesec vsem ustanovnim društvom, katera so morala po preteku dveh mesecev poslati odobritev teh pravil.
Nato se je vršila 5. t. m. ustanovna seja predsedstva, na kateri so bili izvoljeni na predlog Poljakov za funkcijonnrje predsedstva sledeči gospodje: dr. I. Guth-Jarkovsky za predsednika Zveze, profesor dr. V. Dvorsky za tajnika in mi-nisterijalm tajnik I. Mtthlmann za podpredsednika.
Priporočajo se naslednje
ms.flteorsSie Servise:
Na tej seji se je ugotovilo, da so bila pravila odobrena od vseh ustanovnih planinskih društev in je bil tako sklep ustanovitve Zveze slovanskih planinskih društev sprejet enoglasno. V svet Zveze so odposlani sledeči delegati: Za Bolgarsko turistično društvo v Bolgariji Ilija Antonov, Ivan Ba-jov in Georgij Kozarov. Za Polsko Towarzistowo Tatrzansko v Krakovu inž. Czenvinski, prof. dr. V. Goetel in major B. Romaiszyn. Za Slovensko planinsko društvo v Ljubljani dr. Fran Tominšek, Maks Hrovatin in prof. I. Ravnik. Za Klub čs. turistu v Pragi dr. Guth-Jarkowsky, prof. dr. Dvor-sky in ministerijalni tajnik I. Mtlhlmann.
Sklenilo se je nadalje, da se skliče plenarna seja svela Zveze 25. do do 28. septembra t. 1. v Prago. Izdajala se bo posebna revija v češkem in Francoskem jeziku, v kateri bodo vsi potrebni po-podatki o slovanskih društvih, zastopanih v Zvezi, kakor tudi seznam vseh planinskih koč, v katerih je zagotovljena vsem Članom društev medsebojna podpora. Dalje je bil sprejet predlog za izvedbo in izdajo posebnih znamk za planinske izkaznice s črkami A. S. T. (Asocijac-ija slovanskih turistov), ki bodo pričale o članstvu Zveze in nudile lastnikom v poslev prihajajoče ugodnosti. Predlog Poljakov za ustanovitev mednarodne planinske federacije je bil prepuščen v odločitev prihodnji plenarni seji.
lazpred sodišča
Pit bi šla rada dva fanta tam od Rodice, pa nista imela denarja Pa pravi eden drugemu: >Jaz pa vem kje bi lahko dobila denar. Stopi tja k Smonu, sedaj ni nikogar doma. Žena ima skrit denar v žimnici v kamri, jaz pa bora pazil.« tn res je šel skozi okno v klet in od tod v čumnato, kjer je res našel v postelji denar in je ukradel štiri bankovce po 100 Din. Razdelila sta si pošteno na polovico in sta šla pit V veseli družbi
sta raztin osem kovačev vse zapila in zajedla. Poleg tega je vrgel vlomilec svojemu tovarišu skozi okno 2 kg težak kos suhega mesa. Toda tega nista dobila, ker ga je bržkone pes odnesel. Pri obravnavi sta priznala, valila pa sta krivdo drug na drugega. Obsojena sta bila oba in sicer eden na tri mesece, eden pa na 6 tednov težke ječe.
Ljubezniv sostanovalec. Valentin Sodja, delavec iz Zgornjih Gorij pri Bledu, je stanoval s svojim tovarišem čri Mariji Kotarjevi v Slovenski Bistrici. Ker pa možu ne gn- delo nič kaj prida izpod rok, je nekega lepega dne izginil. S sabo je vzel seveda vse svoje stvari, obenem pa je pobral še svojemu tovarišu sostanovalcu obleko, perilo, uro in verižico v vrednosti 700 Din, Kotarjevi pa je ostal dolžan 810 Din. Pobegnil je v
Ljubljano, kjer so ga čez par dni aretirali. Pri obravnavi je vse priznal in je dobil zalo dva meseca težke ječe.
$*oiszv&*lovanra
Našel je nekaj denarja g. Alojzij Pogačnik, Miklošičeva cesta št. 4, I. nadstropje.
STANOVANJE
v vili, tri sobe, kopalnica ln pritikline — v prvem nadstropju, blizu vladne palače, se odda. Ponudbe pod: »Komfort in mir« na upravništvo.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 10. marca 1926. Višina baromelra 308'8 m
Opazovanja
krel
Ljubljena (dvorec)
Zagreb Belgrad Sarajevo Skopife Grnž - Dubrovnik Praga
rns
Barometer
76f6 76f3 768-1 760-6 759-9
764-0 762-6 761-0
Toplota » C'
Kel. vloga
3-7
3-4
4-8 27
10-0
30 8-0 2-0
81
82 80 83 63
76 84
Veler ln brzina v m
Oblačnost 0-10
Vrsta padavin
ob tinatovaajii ,l| v mm do 7h
NNE 1 NE 1 NE 4 NE 1-5 W I
SE 1-5 mirno WNYV 7
7 t
10 4 10
dež
Barometer je reduciran na morsko gladino.
o
0 o
dež 0-1

Franc Kothbauer
stavbni in umetni klin favniSar, MARIBOR Tattenbachova ul. 4
Aiston Birgaisyet'
Prodaja umetnih gnojil MARIBOR Aleksandrova cesta 71
Dosio JBrandl
Izdelovatnica orgel in klavirjev, MARIBOR StroSmaFerjeva ulica
M. Jahn
modistinja, zatona najnovejših damskih llob. Maribor, Stolna ul. 2
Franc PERO
Izdelov. in trgov. godal MARIBOR Gosposka ulica 24
Iv. m Hel. Kvas
Zaloga moških in damskih klobukov Maribor, Aleksand. c. 32
Jas & Lesiak
Spec. trgovina živil
MARIBOR Ulica X. oktobra St. 2
Ivan Lorber
slikar MARIBOR Vetrinjska ulica St. 5
£udovik J-Cmstik
velika 'zbira moških
klobukov Marihor. Glavni trg 9
Josip Čebobli
nasl. Strausgitlov
parna pekarna Mnriior. Glavni trg 5t. 0
Milan Kosftr
slaSSiJar MARIBOR, Slovenska 2
Frida Novak
modistinja zaloga klobukov za dame MARIBOR, Gosposka 32
IVAN JEMEC
vrtnarstvo MARIBOR, Razlagova 11
urarin draguljar ter zaloga gramofon, potrebščin Maril or. Glavni trg fit. 4
MAKS l'5SA3S
stavbeno in galanterijsko
kleparstvo, inštalacije Maribor, Gregorčičeva 17
foto - atelje MARIBOR Slovenska ulica 4
KUHARICA - gospodi-
nja, skrbna, snažna, zelo pridna, vajena vsega gospodinjstva, šivanja in likanja, išče mesto v župnišče ali k mali družini. Naslov v upravi: 1649.
Ženske ČEVLJE
nizke, št. 40, prodam. -Školja ulica 8, pritličje.
IŠČEM UDELEŽBO NA LOVU
t kakem lovišču na Gor. od 1. aprila dalje, bodisi v družbi — bodisi z izključno pravico lova v posebnem delu lovišča. Ponudbe na moj naslov. Ing. Kurt Hoifmann, Je-senice-Fužine.	1633
MODNI SALON
Dular
Turjaški trg 2, II. nadstr.
se priporoča cenj. damam v izdelavo kostumov, oblek in plaščev po najnovejšem kroju in najnižji ceni. Naročnike z dežele prosim, da pošljejo mero.	1625
Prisini Seehoferjev
rastlinski BALZAM
fe prastaro domače sredstvo za želodec, prebavo in zaprtje. — Zastopstvo za SHS Lekarna KRAJ-ČOVIC, "Vukovar. 1024
Nad 40 let obstoječa
TRGOVINA
t mešanim blagom, brez zaloge, se takoj ODDA dobremu trgovcu (trgov, ki) V NAJEM. Hiša je na lepem prostoru, stanovanje s pritiklinami je takoj na razpolago. Ponudbe pod: »UGODNO« It. 1536 na upravo lista do 1. aprila 1926.
štirikolno, na pgresih — tvrdke »Smekal« — proda Prostovoljno gasilno društvo v Zgornji Šiški.
1632 P I 283/16—127
Sodna dražba
enonadstrop. hiše št. 16 z gospodar, poslopji in vrtom se vrši na Viču dne 20. marca 1926 ob 15. nri pop. Izklicna cena 102.000 Din. - Pogoji pri okr. sodiščn v Ljubljani, soba št. 33.
GRAFOLOG!
Prvič v Ljubljani! Znani egiptovski grafolog vam pove z roke prihodnjost. Hotel »SOČA«, soba 16, od danes dalje od 9 do 1 in od 2 do 8 zvečer,
Kupi se
rabljen
pisalni stroj
dobre znamke. Ponudbe na Upravo pod „Stro) 2500".
Hmeljevi
sadeži poceni naprodaj.
Pisati na upravo lista pod: »Golding« 1574.
Em. FSsclser
Z4SRE3, Sndnička nI. 3 Jurišideva ulica št. 6
dobavlja privatnikom d vokolesa dele za dvo-kolesa. šivatnestroje, ter nogometne žogo, tehnične potrebščine po najnižjih cenah. Sportskadruštva, mehaniki in obrtniki dobe popust. — Za-
Vhteva.tte brezplačni I ilusti-ovani katalog. /
V
Vzamem v najem vcle-posestvo v rodovitnem kraju v Sloveniji, od 50 do 300 oralov. - Ponudbe naj se čimprej javijo na upravo »Slovenca« pod: »SREMAC« štev. 1642.
ODPADKE od žage,
hrastove letvice za vinograde in za ograjo ter vsakovrsten hrastov rezan les, nudi parno žaga
»ZORA« d. z o. z. v Črnomlju. Ista tudi ku-puje hrastov okrogel les,
cele parcele ali gozdove.
Kupi se KOLO
lahko in v dobrem stanju. — Ponudbe upravi lista pod »Kolo 1300«.
Izvrstna slanina
(Brotspeck)
zelo poccni. Naročila do 100 kg Din 19,— (suha), preko 100 kg Din 18.— (suha). Ista soljena slanina pri kilogramu t Din ceneje. — Prva bjclo-varska tvornica subo-mesr.atc robe — Josipa Svobode sinovi d. d,, Bjclovar.	1514
STAVBIŠČE
v Zagrebu v dolnji Petrovi ulici, v površini okoli 300 sežnjev, pri glavni cesti, vrlo prikladno za gradnjo, naprodaj. - Informacije in cena se izve pri V. Mi-linovič, Zagreb, Kame-nita ulica 7.	1587
Vrtnice
nizke, triletne cepljenke, vrtnice-plezalkc, vrtnice-žalujke za grobove, nudi po zmernih cenah Anton FERANT, trgovski vrtnar, LJnblJana, Ambrožev trg 3
namočena, se dobi vsak dan v trgovini
Kovačič in Japelj
Ljubljana Kongresni trg št. 19.
čast. duhovščini I SOBO
ali LOKAL za pisarno v sredini mesta, ter mebli-rano sobo s posebnim vhodom za takoj. — Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Stalno« 1647.
priporoča tvrdka Jos. Pok
nasl. A. JAMNIK
Ljubljana, Stari trg št. 14, vsakovrstne ČRNE KLOBUKE v vseh oblikah.
Posredoval. za služkinje
Pavla Mrak
(prej v posredovalnici g. Novotny), Ljubljana, Kopitarjeva ulica 4, poleg zmajskega mostu, se naj-topleje priporoča.
Gobrove sadike
za živo mejo, več tisoč kom., ima naprodaj dobro vkoreninjene. Cena za 1 komad 50 par, Ivan Gole, Zasip 44, p. Bled.
Jalove krave
in TELICE ozdravite z BUSOLIN SVEČICAMI. Škatlja z živinozdravni-škim navodilom 30 Din. Izdeluje in razpošilja samo: Lekarnar Hočevar, Vrhnika.	1244
Lcim dr. G. h
Ljubljana, Dunajska cesta šlev priporoča
zeioftio (inErtiiro
katera krrp,a žt-lodec in uCinkuje odvajalno. Naroiila se točno izvršujejo.
A. SUSNIR
železnina Ljubljana, Zaloška cesta
T. RABIČ *]
cI, Ljubljana "fe S^ORSK^^
PREMOG-CEBIN
Wollova ulica 1/11. - Telelon 5C>
namočena
Fr. Kham
Ljubljana
nasproti hotela »Union«.
,.Kronska znamka" sveže, garantirano pristno se dobiva v trgovini
A. SVETLINA, SCongresm trg stev. 3.
Mag, št. 6404/1926, ref. IX.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje
oddala hiisj.aolčaFsMBi, mtears&li in
steklarskih del za nove objekte v mestni klavnici.
Vsi podatki so na vpogled in se dobe v mestnem gradb. uradu med uradnimi urami.
Pravilno opremljene ponudbe je vložiti do 20. marca 1923 opoldne v mestnem gradbenem uradu.
mtm magu
dne 9. marca 1926.
JOSIP LUCKMANN javlja v lastnem, kakor tudi v imenu svojih sestra MARIJE LUCKMANN in GIZELE TRAPFEN rojena LUCKMANN (Klagenfurt-Farcheuhot) ter rodbin ADOLF vitez pl. GLOTZ (Graz) in JOSIP FERRARI (Conio), dalje Dr. VILJEM vitez pl- LUSCHIN (Graz), GRETE pl. LUSCHIN in ERNE FRITZE roj. pl. LUSCHIN (Wien - Hetzendorf) in v imenu vseh ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njegova predraga mati, oziroma stara mati in prababica, gospa
Louise Mmmn roj. iolioer
danes, dne 10. marca zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, v 80 letu starosti mirno zaspala.
Pogreb se bo vršil v petek dne 12. marca ob treh popoldne iz hiše žalosti, Aleksandrova cesta št. 9, na pokopališče pri Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi Marijinega Oznancnja. Prosimo, da se ohrani pokojnico v blagem spominu.
Ljubljana, dne 10. marca 1926.
Zdravje je po! bogastva!
Za uspešno duševno in telesno dek>, ter za uspeh v življenju sploh je človeku predpogoj telesno zadovoljstvo.
Ne mučite svoje telo pri vsakem koraku s trdim usnjatimi petami, ker one provzročajo močne potresljaje.
Nosite tudi Vi
Palma-kauoik podplate in pete.
Vi se potem ne bodete hoteli nikakor več odreči ugodnemu in elastičnemu koraku.
Palma-kaučuk pete so trikrat tako trpežne in še
ceneje kot usnje.
Pozor odjemalci J
RUSI
sveži, pravkar došli, s čebulo lino malinlrani
1 kg »ln 15*—
(okrog 25—30 kom. 1 kg) Cenejše Kot meso.
Se dobi, dokler traja zaloga,
v specialni trgovini „RIBA"
Gradišče št. 7.
Si t^n
»8
Lesne industrije, pozor!
Solid., dobrovpeljana parna žaga v Srbiji, ob Donavi
***
kateri bi ji dobavljal MEHKI LES za obdelavo ter bi z njo 3«?> ZAJEDNO SODELOVAL. Rentabilna prodaja lesa je zasigurana, ker je na razpolago velika klijentela. (V okolici 300 km se
ne nahaja nobeno podobno podjetje.) Gorenje podjetje bi vzelo v sodelovanje tudi !z-vežbano osebo, ki bi dajala v prodajo izgotov. ljcno robo, t. j. deske, letve itd. — Točne pism. ponudbe je poslali pod šifro »SOLIDNA ZVEZA« na Aloma Compar.y — Ljubljana.
2 Modni salon
Ivanka Stegnar
Ljubljana, Rimska cesta 10
priporoča najnovejše svilene klobuke in slanim e.
Vst7 popravita točno po na/nižjih cenah.
- Žalni klobuki vedno v zalogi!
(Posebnih obvestil se ne izdaja.)

M&aM.
kateri je absolvent trgovske šole ter popolnoma vešč strojepisja in stcncgralije ter slovenskega In nemSkega jezika, se sprejme. — Ponudbe pod značko; »PRAKTIKANT« na »Aloma Company«, Ljubljana.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani! Karol Cc&
Izdajatelj; dr. Fr. Kulovec^
Uredniki Ftonc Tcrserfla*