Ljubljana, nedelja 28. oktobra 1945
Leto n., št. 164 — Posamezna številka 2 din
.Nisrvo US UFUUs UBBUAHA, BtfUEVA ULICA 6TKV. E TELEFON 31 22 do 3L28
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA

IH g EKAINI OD DELE LJUBLJANA
8HUSNBUBGOVA ULICA K. TELEFON 38-32. 38-33
POST. ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST 11.739
OGLA
PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA 40 DIN
N E
M
N
Dr. Marijan Brecelj:
IPeCitve v ustavodajno skupščino
Vsa Slovenija z Ljubljano \ okrepitev in ugled naše nove vred se resno pripravlja na ' države v mednarodnem sve-volitve v ustavodajno skup-j tu, pomeni našo hitrejšo in ščino. Ko posečamo votivne popolnejšo gospodarsko obsest anke na deželi in v mestuj novo. Ustavodajna skupščina opažamo, da pred vsemi mo- \ demokratične in federativne gočimi vprašanji naši volivcij Jugoslavije bo sprejela usta-in volivke največ pretresajo vo, to je osnovni zakon naše krajevne prilike in težave \ države. S tem bo v pravno Opaža se, da je ponekod pre-' veljavni obliki in v smislu na-malo razumevanja za obči čel resnične demokracije po-namen teh volitev.	'• trjeno stanje, ki ga je tako v
Napačno bi bilo grajati po- pogledu državne ureditve, ka-jav, da ljudi predvsem zani- kor v pogledu temeljev naše-majo vprašanja, ki zadevajo ga novega političnega življe-
njihov kraj in trenutne vsakodnevne težave, predvsem skrb za naše gospodarstvo. Prav je, da jemljejo ljudje
nja, prinesla narodno osvobodilna borba. Z volitvami v ustavodajno skupščino in z izglasovanjem nove ustave
Važni finančni In gospodarski zakoni pred finančnim odborom narodne skupščine
odbor je sprejel načrte zakonov o državnem proračunu, o ureditvi kreditnega sistol», ----- - davkib, o ureditvi predvojnih obveznosti in o likvidaciji kmečkih dolgov
vso našo politiko konkretno bodo v celoti izpolnjeni dogo-m realno in da ocenjujejo vori velikih zaveznikov iz za-uspehe te politike po uspehih sedanja v Jalti, v kolikor so predvsem pri urejanju in ura-\ zadevali vprašanje Jugoslavi-vnavanju tistih stvari, ki naj- je, bo v celoti izpolnjen dogo-bolj živo zadevajo vsako- vor Tito—Šubašič kljub te-dnevno življenje. Prav je iu- j mu, da ga je nasprotna stran-di, da se naši volivci in vo-! ka brez razloga in v namenu, livke ne zadovoljujejo z lepi- j da bi rušila pridobitve narod-mi besedami, ampak da želijo no osvobodilne vojne, hotela stvarne utemeljitve za posa- izigrati. Uspeh pri teh volit-mezne ukrepe, ki jih podvze- vah pomeni ponovno potrdi-ma naša oblast, če ti ne izvr-! iev naše zunanje politike, s šujejo prav svojih nalog. To- katero smo v preteklih štirih da, če bi omejevali pomen vo- letih in s katero hočemo v bo-litev, ki jih bomo izvršili 11. dočnosti uravnavati naše med-novembra, samo na lokalne narodne odnose, prilike in na rešitev krajev-j Pomen teh volitev ne sme-mh vprašanj, naše naloge v j mo in ne moremo primerjati predvolivni kampanji ne bi do j z nobenimi volitvami iz naše kraja opravili.	j preteklosti. Po svoji obliki in
Bistvo ljudske demokratič-! vsebini so povsem drugačne ne oblasti je prav v tem, da in nove. Z njimi bomo izvrši-Ijudstvo neposredno voli vse li najvažnejše dejanje v dobi organe narodne oblasti od po osvoboditvi, ker bomo v najnižjega do najvišjega. Ko obliki, ki bo zadostila vsem volivci volijo odbornike oz. mednarodnim prepisom, izvo-poslance v take organe ljud-, lili najvišje predstavnike naške oblasti, jim v toku voliv- ] še nove države in najvišje nih priprav obeležijo program predstavništvo narodov, ki so njihovega dela, zato ker je prostovoljno ustvarili to našo potrebno, da na eni strani vo- j zvezno državo. Ko tako pre livci sami, na drugi strani pa so jamo velik notranji in zu-kandidati vedo, kakšen je de-; nanji politični pomen teh voli-lokrog- posameznih organov tev, je dolžnost vsakega drža-naše narodne oblasti in kate-\ vljana in državljanke, da se re so konkretne naloge, za ka-' jih udeleže v zavesti dolžno-tere ljudstvo pričakuje, da sti, ki jih vežejo do naše sku-jih bodo tisti, katerim so iz- pne države in v zavesti dol ročili svoje zaupanje, izvršili, žhosti in pravic, ki jih ima po-Zato je povsem naravno, da samezni narod te naše demo-se o priliki volitev v krajevne kratske in federativne države ali četrtne odbore pretresejo Ko izvršujemo dejanje take vse tiste stvari, ki zadevajo, ga pomena in ko je od njego dotični kraj ali četrt in da se' vega uspeha odvisna obča jasno in konkretno sestavi korist, potem je naša dolž delovni načrt, ki naj ga izvr- nosi, da se dvignemo nad ši izvoljeni odbor. Ko se pri- dnevne težave, je prav. da pravijajo volitve v naše okraj- nam krajevne prilike ne mesne ali okrožne odbore, je ra- Hjo pogleda na celoto. Zave zumljivo, da so dolžni kandi- dati se moramo, da je dnsled dati razložiti svojim voliv-\ na rešitev osnovnih in okvir cem na zborovanjih in posve- nih vprašanj naiholiša in naj tih, kakšen je položaj okraja' hitreiša rešitev konkretnih ali okrožja in kakšne so nalo-\ prilik v posameznih federp’ ge, ki čakajo skupščino in iz- j nih enotah in prilik v vsaki vršne odbore. Na drugi stra-! izmed nižiih edinic naše na ni so volivci dolžni, da po; še narodne oblasti, skrbnem pretresu celotnega A/e gre za zmago zmaga ie položaja izrazijo svoje misli tu. Gre za to d-= zberemo in dajejo predloge. Čez čas prav o se bodo vršile volitve v naš vodaino domači slovenski parlament, v našo slovensko narodno skupščino. Takrat bodo za-
volitev v usto skonščino za otrdi tev osnovnih načel naše Lind ske fronte Jugoslavije in Osvobodilne fronto Sloveni
dele naše kandidate in voliv- , je čimveč ljudi ker hn to
ce enake naloge v pogledu ce le Slovenije, kakor jih zade vajo oz. kakor so jih zadevale pri volitvah v nižje organe narodne oblasti. Skratka: volitve v posamezna predstavništva naše narodne oblasti od krajevnih preko okrajnih,
največ in korist njih samih in okrepitev celote.
Tehnične fakultete bodo postale samostojne visoke šole
Beograd 26. okt. Na konferenci
mestnih in okrožnih do par- j vprašanju strokovnih šol, ki jo je skli lamentarnih. obeležujejo delovni program in nalagajo tako kandidatom, kakor volivcem določene in konkretne naloge.
Ko se danes volitve v
za
pripravljamo ustavodajno skupščino, ko bomo izvolili naš jugoslovanski parlament, ki ga bosta sestavljali zvezna skupščina in skupščina naro dov, se moramo zavedati nalog in vprašanj, ki zadevajo našo državo kot celoto. Uspeh pri teh volitvah pomeni
Finančni odbor začasne Narodne skupščine je imel v sredo sejo pod predsedstvom Kira Gligorova. Razpravljal je o treh važnih zakonskih predlogih, in sicer o predlogu zakona o državnem proračunu, o predlogu zakona o neposrednih davkih in o predlogu zakona o ureditvi in delovanju kreditnega sistema. Po izčrpni razprav- so bili vsi trije zakoni sprejeti z neznatnimi spremembami ia dopolnitvami.
Zakon o državnem preračunu
O teh zakonskih načrt h je poročal v odboru pomočnik zveznega, finančnega min’stra dr. Obren Blago-jevič. Predloženi zakon o državnem proračunu upošteva osnovna politima načela, na katerih je zgrajena nova Jugoslav-ja, predvsem federativno ureditev in zvrševanje oblasti širokih ljudskih množic. Upoštevana je tud potreba, da se sam postopek pri sestavljenju in odobravanju proračuna čim bolj sprosti in da se prepreči nepotrebno zavlačevanje. Da bi prišlo sodelovanje širokih ljudskih množic v izvrševanju oblast čim bolj do izraza in da se ljudskim množicam omogoči čim večja iniciativa pri obnovi in izgradit v1 naše nove države, predvideva novi proračunski štetem, da vsak narodni odbor (krajevni, okrajni ;n okrožni) sestavi svoj predlog proračuna. Na ta način se daje ljudskim množčam možnost, da pri sestavljanju kakor tudi pri odobravanju proračuna nakažejo' in uresnič’jo vse krajevne potrebe, ki nastanejo pr: izgraditv' naše nove države. Predlog proračuna dostavi krajevni odbor okrajnemu narodnemu odboru v oceno, Okrajni narodni odbor vneae proračune krajevnih odborov v svoj proračun, ki ga dostav’ na oceno okrožnemu narodnemu odboru. Skupaj z globalnim’ vsotami okrajnih proračunov dostav; okrožni narodni odbor svoj proračun federalni vladi, ta pa svoj proračun s sumarnim! proračuni okrožnih odborov zvezn vladi.
Zvezno zakonodajno telo odobrava samo globalne vsote federalnih proračunov in proračunov narodnih odborov. Ti proračuni se nato vračajo zaradi podrobne izdelave po upravnih panogam federalnim vladam in narodnim odborom. Tako postanejo n. pr. proračuni okrožnih in okrajnih
calo zvezno ministrstvo za industrijo, je bilo med drugim rešeno obravnavano vprašan je tehničnih fakultet. Da bodo tehnične fakultete lahko v polni meri izvršile svojo nalogo, je bil spre jet predlog, da se izločijo iz ustroja univerz in postanejo samostojne visoke šole. ki bodo pod neposrednim nadzorstvom ministrstva za industrijo, ki vodi tudi vso industrijsko politiko Pcrak na strokovnih šolah posebno pa -a tehnični faku'tpti sp mora uredit1 • ko da bo -'m koli kn-’at'1 ;ndust-v kim :n sp'ošnim gospodarskim potrp bam države in potrebam industrijsko-tehničnega napredka. V tej zvezi bo izvršena tudi revizija učnih načrtov in programov.
narodnih odborov veljavni šele tedaj, ko jih narodni odbori podrobno izdelajo ter jih prouejo in odobrijo okrožne in okrajne skupščine. Na ta način se daje ljudskim množicam možnost, da pri sestavljanju in pri odobritvi proračuna nakažejo in uresničijo svoje potrebe. Tak način sestavljanja proračunov kaže jjpsn'čno demokracijo naše nove države, ki preko stopnje vatnega sistema narodnih odborov omogoča sodelovanje ši-rok h ljudskih množic v vseh poslih državne uprave.
Z delitvijo proračunov na zvezni proračun, na pokrajinske proračune narodnih odborov, kakor tudi: priznavanjem' samostojnh virov dohodkov je dosledno 'zvedeno načelo federativne državne ureditve. Zvezni zakonodajni organ, v katerem so zastopane vse federalne enote odloči o priliki rasprave o splošnem državnem proračunu le o vsotah proračunov ocsarmezivti federaln h enot. kol'kor se zvezna vlada ne strinja z vsotami predloženih federalnih proračunov. O proračunih samfli torej ne bodo odločali 'zvršlni organi, temveč samo zakonodajni organi (zvezna skupščina, federalna skupščina in plenumi narodnih odborov), tako ds bo pri sestavi proračunov sodelovalo vse ljudstvo. Vsi problemi, ki se tičejo samo ene federalne enote s? bodo torej reševali v okvirju ljudske oblasti te federalne^enote.
Sumam' proračuni federahrh enot se vnesejo v drŽEvni proračun v globalnih vsotah. Ko je splošni državni proračun uzakonjen se izločijo sumarni proračun- federalnih enot in dostavijo federalnim finančnim rnin strom, k nato podrobno izdelane proračune s sumarnimi proračuni narodnih odborov, dostavjo federalnim predstavniškim telesom v odobritev im uzakonjenje. Enak je postopek, ko federalna vlada dostavi proračune narodnim odborom. Federalne vlade 'n narodni odbori torej sami določajo potrebne kredite za poedine panoge uprave, seveda v okvirju odobrene globalne vsote. Podrobno izdelani okrožnj in okrajm' proračuni pridejo zaradi odobritve v razpravo pred okrožne in okrajne skupšč ne. Tako se širokim ljudskim množicam ponovno daje možnost sodelovanja pri razdelitvi potrebnih vsot za posamezne svrhe, ki so najnujnejše in najpotrebnejše.
Vsak davčni zavezanec mora biti zabeležen pri določenem narodnem odboru odnosno pri davčnem odseku tega odbora. To je narodni odbor njegovega stalnega bivališča. Ako ima davčni zavezanec tudi obveznosti v drugih krajih, potem dostavijo narodni odbori teh krajev narodnemu odboru, ki ije pristojen glede na stalno bivališče zavezanca, potrebne podatke, da se omogoči obdavčenje na podlagi skupnih dohodkov.
Davčne stopnje dohodnine
Predlog zakona predvideva za dohodnino dve vrsti davčnih stopenj: eno za dohodke od plač in mezd, drugo pa za vse ostale dohodke. Različne stopnje za davčne zavezance, ki imajo dohodke od plač in mezd in za davčne zavezance, ki imajo druge dohodke, so potrebne, ker so dohodki od plač in mezd finančnim organom vedro v popolnosti dostopni in znani in je izključeno prikrivanje, medtem ko je pri ostalih dohodkih prikrivanje v večji ali manjši meri neizogibno. Zato bi enaka davčna stopnja za vse vrste dohodkov pomenila v praksi večje obdavčenje dohodkov od plač in mezd. Poleg tega pa izvirajo dohodki delavcev in nameščencev samo od osebnega dela, ne pa od imovine, medtem ko izvirajo ostali dohodki, če ne izključno, pa vsaj v veliki meri od imovine (tovarne, gradnje, trgovine itd.). To dejstvo že samo po sebi opravičuje nižje obdavčenje dohodkov plač in mezd v primeri z ostalimi vrstami dohodkov.
Davek na dediščine in daritve
Pri davku na dediščine in daritve je uvedena važna reforma, ki je ne
poznamo v starem zakonoda jst vu. Davčna stopnja se spreminja ne samo po vrednosti dediščine in stopnji sorodstva, temveč tudi po višini neposrednega davka, ki ga plača dedič. Zato predvideva zakonski predlog, da je davčna stopnja pri dediščinah istočasno odvisna od treh činilcev: od vrednosti zapuščine, od stopnje sorodstva in imovinskoga stanja dediča. Pri sestavi zakona je bilo treba izhajati iz stališča, da ni pravično, da bi dve osebi iste stopnje sorodstva (h. pr. dva brata), ki podedujeta enak delež pokojnikove zapuščine (n. pr. vsak polovico) plačala enak davek na dediščino, čeprav je imovinsko stanje obeh bratov docela neenako (če ie n. pr. prvi brat delavec z nizko plačo, drugi brat pa trgovec z visokimi mesečnimi dohodki).
Pri davku na dediščine se uvaja še ta reforma, da se davčna stopnja za vse pripadnike iste skupine sorodstva zniža na prvo nižjo skupino, ako je dedič živel v rodbinski ali gospodarski skupnosti s pokojnikom. Ako je
n.	pr. brat (ki spada v četrto skupino sorodstva) živel v rodbinski skupnosti s pokojnikom, ne bo plačal davka p« četrti skupini, marveč po tretji.
Končno je še omeniti spremembe glede denarnih kazni. Te so določene s fiksnimi vsotami kot sankcije za storjeni prestopek in niso odvisne od davčne osnove, kajti teža prestopka se ne spreminja z različnostjo davčne osnove krivca. Denarne kazni tudi ne smejo biti posebni viri fiskalnih dohodkov, kajti država ne sme sebi kovati dohodkov jz nemorale posameznikov.
Ureiltsv predvojnih obveznosti
Predlog novega davčnega zakona
CJvealfca dslaodsslise, kot edlsae davčne oblike
Finančni odbor začasne narodne skupščine je preteklo sredo na seji pod predsedstvom Kira Gligorova razpravljal o predlogu zakona o neposrednih davkih, ki je bil sprejet z majhnimi spremembami. Zakonski načrt *je obrazloži! pomočnik zveznega finančnega ministra dr. Obren Bla-gojevič.
Za davčni sistem stare Jugoslavije, ki je služi! interesom reakcionarne vladajoče klike, je značilno pomanjkanje pravičnosti pri davčni obremenitvi (pomanjkanja obdavčenja skupnih dohodkov), podpiranje teženj za koncentracijo zasebnega kapitala, ki se najbolj izraža v družbenem đavlu, labo obdavčenje rent. dajanje uged nosti za kapital (davčna prostost za nove obresti), poleg velike nepreglednosti in kompliciranja sistema, kar je povzročilo tudi nepravilno izvajanje na strani davčnih organov
V načrtu novega zakona o neposrednih davkih prihajajo do izraza naslednje važne reforme: demokratizacija odmere in pobiranja davkov, ki se izraža v sodelovanju širokih ljudskih množic pri razdelitvi bremen, pravičnost pri obdavčenju dohodkov (to je skupnih dohodkov davčnega zavezanca) in odstranitev razlik pri obdavčenju raznih oblik kapitala. Ena najvažnejših pridobitev novega davčnega sistema bo sodelovanje širokih ljudskih množic pri obdavčenju in pobiranju davka. Namesto prejšnjih davčnih uprav, ki niso imele nobene zveze z ljudstvom, bo po novem zakonu vršilo odmero in pobiranje davkov samo ljudstvo preko okrajnih in krajevnih narodnih odborov, torej preko organov, ki so izvoljeni neposredno od' ljudstva. Narodni odbori, ki so izšli iz ljudstva in najbolje poznajo krajevne razmere in gospodarsko raoč posameznikov, bodo najbolje in naj-pravilneje razdelili bremena za kritje splošnih potreb
štiri oblike dohodnine
Druga posebnost novega davčnega sistema je pravična razdelitev davčnih bremen na posameznike. Tej zahtevi ’>o najbolje ugodeno z uvedbo davka ■ia dohodek (dohodnine) kot edine
'avčne oblike krit’ nri tem davku se
hko v polnem obsegu upoštevajo tako objektivni kakor tudi subjektivni elementi, ki določajo davčno moč zavezanca. Tako se v novem zakonu uvaja namesto objektivnih
sistem subjektivnega davka v obliki davka na dohodek.
Po načinu odmere in pobiranja se j bo davek na dohodek delil v štiri J skupine. Prva skupina obsega davek : na plače in mezde in na dohodke od ; hranilnih vlog ter vrednostnih papirjev, ki se bo odbijal o priliki izplačila. ali obračunavanja prejemkov.
Druga skupina obsega dohodnino brez prijave. Ta skupina je izločena kot samostojna skupina, ker zaradi slabe pismenosti in pomanjkanja vsake kalkulacije pri kmetovalcih ni mogoče uporabiti sistem individualnih davčnih prijav in bi se v nasprotnem primeru vrhu tega v znatni meri komplicira! davčni postopek. Upoštevati je tudi ogromno število takih davčnih zavezancev (preko 4 milijone). Če bi se za te zavezance uvedel sistem prijave dohodkov, bi bile te prijave zaradi nezadostne pismenosti kmetovalcev tako pomanjkljive, da bi bil postopek pri popravljanju prijav težavnejši in dražji, kakor pri kakršnem koli drugem načinu ocenitve dohodkov.
Tretja skupina obsega davek po v naprej določenih pavšalnih zneskih. Tu zakon sicer odstopa od načela obdavčenja po dohodkih, vendar gre v tej skupini le za osebe, katerih poklic je nestalen in katerih dohodke je zelo težko ugotoviti (nosači, krošnjarji itd.), tako da že razlogi štednje v davčni administraciji narekujejo poenostavljenje. Zato zakon v tem primeru izjemno dopušča obdavčenje dohodkov na predpostavk hodkov.
Četrta skupina obsega dohodnino po -prijavi. Tu j« v največji mori, ki je sploh možna, upoštevano načelo obdavčenja dejanskih dohodkov. Obdavčenje se pri tem naslanja na prijave davčnih zavezancev, Id morajo obsegati celotne dohodke zavezanca.
Gornja razdelitev zahteva posebno tehniko obdavčenja, zlasti pri določitvi pristojnosti narodnih odborov.
osnovi povsem grobih o verjetai ričiai do-
Na četrtkovi sej je finančni odbor narodne skupščine sprejel z neznatnimi spremembami v korist vlagateljev načrt zakona o ureditvi predvojnih obveznost:. Ta zakonsk načrt predstavlja zaključni člen v vrsti predpisov, ki so v zveri z zamenjavo okuparijskjh novčanic :n z uvedbo enotne valute.
Po zakonskem načrtu bodo predvojne vloge do 2000 din izplačane v polovičnem znesku, kar pomeni, da se za dva stara jugoslovanska dinarja izplača en dinar DFJ. Pri vlogah od 2000 do 5000 din bo za vsakih 5 Starih jugoslovanskih dinarjev izplačan en dinar DFJ. Pri vlogah od 5000 do 20.000 pa bo izplačan za 7 starih jugoslovanskih dinarjev en dinar DFJ.
Vloge preko 20.000 din se bodo izplačale v razmerju 10 jugoslovanskih din za en dinar DFJ.
V obrazložitv; k temu zakonu, ki ga je izdal zvezni finančni minister je med drugim rečeno: Zakon o tečajih za odvzem okupacijskih novča-nic iz prometa in o ureditvi obveznost: je zajel vse obveznost;, k: so nastale po 18. aprilu 1941, medtem ko je bil za predvojne obveznosti proglašen moratorij do ureditve vprašanja teh obveznosti. Ta ureditev je posebno nujna, ker gospodarska podjetja ne morejo sestavljati pravilnih kalkulacij, pa tudi zaradi tega, ker se zaradi neurejenega stanja predvojnfh obveznosti ne more ugotovit’ voj»; dobiček vsakega posameznega podjetja. Neurejenost predvojnih obveznosti povzroča tudi nejasno stanje pri denarnih zavodih.	j
Najvažnejše je pri tem vprašanje ! tečaja, po katerem naj se predvojne : obveznosti poravnajo v dinarjih DFJ. :
Prj tem je treba vpoštevafr splošno j Osiromašenje dežele, zaradi katere soj mnogi dolžniki prišli v slabši položaj ' kakor so boli v začetku vojne, nadalje verjetno inflacijo in padec kupne moči bivšega jugoslovanskega dinarja, ki bi nastopila, četudi ne bi prišlo do okupacije, nadalje dejstvo, da je veliko števTo dolžnikov plačalo svoje obveznosti v dobi okupacije v okupacijski valuti in je treba sedaj za one predvojne dolžnike, ki v dobi okupacije n so imeli možnost odplačati svoje dolgove, ugotoviti tak tečaj, ki jih ne bo postavi! v slabši položaj.
Končno je treba vpoštevati položaj denemih zavodov, pri katerih predvojni dolgov' presegajo predvojne terjatve, in končno obveznosti države, izvirajoče iz notranjega državnega dolga, za katere mora veljat: isti tečaj kakor za ostale .predvojne obveznosti. Glede na vsa ta dejstva je » predvojne obveznosti določen tečaj 10 bivših jugoslovanskih dinarjev enako en dinar DFJ. Taka določitev tečaja bo izzvala najmanj pre tresljajev v našem hudo prizadetem gospodarstvu.
Izenačenje predvojnih obveznost:	_______________________
z obveznostmi, nastalimi v dobi oku- 1 starh pokojninskih * skladov, • huma-
pacije, ne bo predstavljalo pravične rešitve, ker bi se v tem primera predvojne obveznosti izplačale v denarjih DFJ po docela različnih tečaj’h, pri čemer bi bila merodajna zgolj okolnost, na katerem valutnem področju je nastal predvojni dolg. Zato je bilo treba določiti enoten tečaj za vse predvojne obveznosti, tak» da se bodo na vsem področju Jugoslavije enake predvojne obveznosti izplačale v enakih zneskih nov-h cb-narjev DFJ,
Pri razmotrivanju vprašanja revizije med okupacijo izvršenih razdoi-žitev in odplačil je bilo sprejeto stališče. da je teka revizija v glavnem nepotrebna, ker predlagani tečaj ne bo postavi dolžnikov, k’ so v časa vojne plačali svoje dolgove, v mnogo slabši položaj, kakor dolžnike, ki tega niso utegnih storiti .
Predlagani tečaj bo izzval najmanj zmedle v našem hudo prizadetem gospodarstvu. Gotovo bo prizadeto precejšno število upnikov, vendar je treba v prv’ vrste upoštevati potrebo, da gospodarstvo kot celota ne bo oškodovano zaradi takega tečaja, ki bi sicer zadovoljil upnike, ki pa bi onemogočil nadaljuj: nemoten’ tok življenja. Upoštevati je treba, da so interes; našega današnjega gospodarstva, ki je v večji mer; dolžrik kakor upn k, nad interesi posameznika. Predlagan; tečaj pa bo povzroča spremembe pri denernfh zavodih, pri katerih so se v dott vojne stare terjatve zmanjšale, medtem ko so predvojne obveznosti ostale v glavnem -ste. Morda bo moral po imeditvi predvojnih obveznosti ta ali on' denarni zavod, M že prej ni imel pogojev za zdravo poslovanje, likvidirati.
Predlagani tečaj pomen-, da se bodo predvojne obveznosti na področju kune, marke in Nedičevega dinarja obravnavale ugodneje v primeri z obveznostmi, nastaüm: med okupacijo. Na področju madžarske penge bo pomenil ta tečaj enako obravnavanje predvojnih in vojnih obveznosti. Na področju lire, leva in albanskega franka pa bo pomenil nekoliko slabše obravnavanje predvojnih obveznosti v primeri z vojnimi. Kakor rečeno, pa je bilo treba za vsa področja raznh okupacijskih valut določit; enoten tečaj. To Sta-ršče so zastopali tudi vsi denarni zavodi, med njimi Narodna banka, Državna hipotekarna banka in Poštna hran lnica in tudi fnančna ministrstva Hrvatske In Slovenije.
Kakor smo že v uvoda omenjfi, so od predlaganega tečaja predviden* izjeme, ki veljajo za majhne vlagatelje in za majhne imetnike državnih vrednostnih pajp!rjev. Rjav tako so predviđene Izjeme za obveznosti na podlagi alimentacij, pokojnin, ki jih službodajalcd plačujejo bVShn uslužbencem, nadalje
Volitve, v katere	s~ kr*"*	^rV^ev^tija
in biti morajo dostojne dosedanjih žrtev In naporov, pa tndl dosedanjih uspehov«“	**,.***#
i»li zavarovatmh ustanov in za ob- . aino ffibfcej&h ah pa zacadi tega, ■ veznosti iz življenjskega zavarova- I kenr ima dolžnik viečje imovinske ne- I nja. Pri teh obveznostih je določeno I zerve, na katere lahko prenese več-ugodnejše obravnavanje bodisi sod- * jo obremenitev.
Končna likvidacija kmečkih dolgov
Na petkovi seji je finančni odbor začasne narodne skupščine po razpravi, katere se je udeležilo več članov odbora, sprejel z majhnimi spremembami predlog zakona o končni likvidaciji kmečkih dolgov.
Po nastopu agrarne krize v letu 1931. so skušale vlade z raznimi ukrepi olajšat: težko stanje zadolženih kmetov. Ko ti ukrepi niso prinesi: zaželjenih uspehov, je bila 26. septembra 1936 izdana znana uredba o likvidaciji kmečkih dolgov. Dolgove je po povzročenem znižanju prevzela Privilegirana agrarna banka v višini poldruge milijarde dinarjev. Skupaj z obrestmi bi morali kmetje v 14 letnih obrokih plačati približno 2 milijardi din. Do izbruha vojne so kmetje poravnali okrog 400 milijonov, za časa okupacije pa v Srbiji in Banatu nadaljnjih 250 milijonov in v ostalih krajih okrog 140 milijonov dinarjev, tako da je sedaj odplačanih okrog 800 milijonov in znaša, ostanek še 1.2 milijarde din.
Ti kmečki dolgovi so v glavnem majhni dolgovi, ki redko presegajo 10.000 dan, razen na ozemlju Vojvodine in Srbije, kjer so tudi večji. Pa tudi ti večji dolgovi so v mnogih primerih povrnjeni (n. pr. v Vojvodini) ali pa so z odplačili zmanjšani pod polovico. Po uredbi iz leta 1936. bi se morala likvidacija izvršiti do leta 1950. Na podlagi zakona o ureditvi predvojnih obveznosti bodo ostank dolgov največjega dela dolžnikov tako majhni, da se Privilegirana agrarni banki ne bo izplačala rež ja. Poleg tega je upoštevat1, da so mnog: kmetje v vojni izgubili imovino, zdravje in člane svojih rodbin in sedaj nimajo možnosti, da bi krili svoje vsakdanje obveznosti, kaj šele, da bi vračali stare dolgove. Ostali kmetje, k: niso utrpeli škodo, pa so sedaj spričo višjih cen kmetijskih
proizvodov v položaju, da stare dolgove, ka bodo po zaknmu o ureditvi predvojnih obveznosti zmanjšani na eno desetino, takoj poravnajo. Poleg tega je treba kmečkim dolžnikom, ki so se udeležili narodno osvobodilnega boja, dati dejansko priznanje za njihove žrtve. Vsi ti razlogi narekujejo takojšnjo in končno likvidacijo tega vprašanja, kar je svrha novega zakona.
Zakonski predlog določa, da se črtajo vsi dolgovi do 5000 starih jugoslovanskih dinarjev, nadalje brez ozira na znesek dolgovi kmetov, ki so sodelovali v narodno osvobodilnem boju, in kmetov, ki so izgubili življenje zaradi vojne (kot vojaki bivše jugoslovanske vojske afi kot civilne osebe, kot žrtve fašističnega terorja ali kot ujetniki) in dolgovi onih kmetov, katerih članfl ožje rodbine, ki so do vojne živeli z njimi v hišni skupnosti, so izgubili življenje zaradi vojne pod enakimi pogoji.
Načrt zakona predvideva pospešeno postopanje s kratkimi roki, ki ga vodijo okrajni ozarama mestni (rajonski) narodni odbori. Pri tem trna nezadovoljni dolžnik pravico pritožbe na okrožni narodni odbor. Dolžniki, ki se jim obveznosti me črtajo, bodo morali nanovo ugotovljeni ostanek dolga poravnati v 6 mesecih od prejema poziva. Zaradi hitrejše likvidacije je postavljen nov rok, v katerem bodo denarni zavodi lahko ponovno predložili Privilegirani agrnr ni banki svoje terjatve, M jih je banka prej zaradi pomanjkljivosti odbila. Predvidena je končno nova ureditev odnošajev med Privilegirano agrarno banko in denarnimi zavodi v primeru, ko so bile v vojni uničene knjige in listine (3% državne obveznice). Pri tem so zlasti mišljene kreditne zadruge.
Bazpusf Začasne
narodne skupščine
Izpopolnitev zafcsua o volitvah
Beograd 26. okt. Predsedstvo začasne narodne skupščine je imelo pod predsedstvom dr. *v. Ribarja dopoldne sejo, na kateri so bili poieg ukaza o razpustu začasne narodne skupščine DFJ sprejeti predlogi zakona o državnem proračunu demokratične federativne Jugoslavije, zakona o ureditvi in delovanju kreditnega sistema' ip zakona o neposrednih davkih.
Prva točka dnevnega reda dopoldanske seje predsedstva je bil ukaz o razpustu začasne narodne skupščine, s katerim se določa, da se na temelju člena 7. zakona o ustavodajni skupščini s posebnim ukazom predsedstva začasne narodne skupščine odreja sklicanje ustavodajne skupščine po volitvah dne 11. novembra. S posebnim odlokom predsedstva začasne narodne skupščine je določeno, da zakonodajni, finančni, administrativni, mandatni, imunitetni odbori in odbor za prošnje in pritožbe nadaljujejo delo do sestanka novoizvoljene ustavodajne skupščine in do volitev novih odborov.
Na popoldanski seji je bil sprejet predlog podpredsednika vlade in ministra za konstituanto o dopolnitvah in dodatkih k zakonu o volitvah narodnih poslancev, ki se glasi:
Čl. 1. V členu 47. se na koncu prvega odstavka dostavlja nov stavek, ki se glasi:	»Poleg teh
skrinjic je postavljena skrinjica brez oznake liste — »Skrinjica brez liste«, v katero bodo mogli spuščati votivne kroglice oni, ki ne žele glasovati za nobenega okrajnega kandidata katere koli liste si bodi.«
Čl. 2. V členu 47. se na koncu drugega odstavka dostavlja nov stavek, ki se glasi:	»Poleg teh
skrinjic obstoji tudi skrinjica brez liste, v katero bodo lahko spusti-
li kroglico oni, ki ne žele glasovati za nobeno postavljeno pokrajinsko listo.«
Čl. 3. V členu 55. v drugem odstavku se v drugem stavku za besedo »glas« postavi vejica ter se dodajajo besede: »odnosno v skrinjico brez liste«.
ČL 4. V členu 67. se v prvem odstavku vstavljajo za besedo »tretjo(?)« naslednje besede: »odnosno za skrinjico brez liste«.
Čl. 5. Ob koncu člena 70. se pristavlja nov odstavek, ki se glasi: »Pri določevanju relativne večine, kakor tudi pri porazdelitvi mandatov v okrožju se na splošno ne jemljejo v obzir glasovi oddani v skrinjico brez liste.«
Čl. 6. Na koncu člena 74. se dodaja nov odstavek, ki se glasi »Pri ugotavljanju rezultatov volitev v Dom narodov ter pri razdeli tvi mandatov se sploh ne ozira na glasove, ki so bili oddani v skrinjico brez liste.«
Čl. 7. Ob koncu prvega odstavka člena 79. se dodaja nov stavek, ki se glasi: »Pri ugotavljanju količnika se sploh ne jemljejo v obzir glasovi, oddani v skrinjico brez liste.«
Čl. 8. Na koncu prvega odstav ka člena 81. se za besedo »državi« dodajo naslednje besede: »za vse liste in kandidate, kakor tudi število glasov, oddanih v skrinjico brez liste«.
Čl. 9. Ta zakon stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu demokratične federativne Jugoslavije.
Sprejeti so bili nadalje zakonski predlogi o delavskih zaupnikih, o demobilizaciji najmlajših letnikov in druge skupine starejših letnikov, o sedemletnem osnovnem šolanju, o ukinitvi meščanskih šol, o konvenciji za varstvo pravic do pokojnine delavcev, ki se izselijo in o ureditvi so dišč za socialno zavarovanje.
Sklepi zakonodajnega odbora
Začasno narodno skupščino
Haz$i?f3t&je demobilizacije — Ureditev sudišč za sseialno zavarovanje
Beograd 27. okt. V četrtek popoldne je zakonodajni odbor Začasne narodne skupščine pretresal in odobril predlog zakona o iz-premembah in dopolnitvah zakona o demobilizaciji starejših letnikov obveznikov, žen in hranilcev v Jugoslovanski armadi in mornarici, predlog zakona o demobilizaciji najmlajših letnikov in drugega dela starejših letnikov obveznikov, hranilcev in vseh žen iz Jugoslovanske armade in mornarice ter predlog zakona o ureditvi sodišč socialnega zavarovanih :n	stv^aine-
za nesposobne zadrugarje ali člane družin tudi osebe, za katere se z zdraviškim pregledom ugotovi, da so nesposobne za delo, ter žene z dvema ali več otroki, ki še niso izpolnili 10 let starosti. V drugem členu se spreminjajo prej šnje določbe o vsotah, ki se izplačujejo ob demobilizaciji častnikom, podčastnikom in borcem Tretji člen zakona določa, da se predpisi zakona ne nanašajo na že prej urejene primere. Po razpravi, katere sta se udeležila dr Hinko Krizman in Moša Pijade je bil ta zakonski uredi off bre
M
Naša ljuba zemlja se odpira. Vsak dan in vsako mo prihajajo poročila, ki se glase: Danes jih bomo, potem ko smo jih prekopali, položili v skupen grob na Jesenicah 36, v Koroški Beli 24, na Breznici 35, v Dovjem 19... Pet in dvajset občin samo na Gorenjskem bo danes v znamenju prekopov in pogrebov. In zemlja se odpira te dni vsepovsod: na Jelovici, v bohinjskih gorah, v Radovini in na Menini planini, v Krimu in na Rogu, na Gorjancih in ob skritih stezah naše domovine, kjer samevajo skriti grobovi naših junakov. Zdaj šele, ko prihajajo iz zemlje naši borci, naši aktivisti, naše žene in dekleta, vidimo strašen račun, ki smo ga plačali za syojo svobodo. Nekje pod Golnikom sem zadnjič videl ob potoku grob neznanega partizana. Pastirčki ga sproti krasijo z jesenskim cvetjem in njihova radostna pesem o svobodi, s katero na ustih je neznani junak padel v zemljo, spreminja ta naš strašen odkup v stvarnost in živo resnico. In vsi vemo: če bi ne bilo tega groba, kdo ve, kje bi danes ti pastirčki umirali v tujini, ali pa bi že bili sežgani v krematorijih nemških morišč. Pastirica, ki je nizala rdeče jagode na vrvico, da jih obesi okoli lesenega križa iz brezovih vej, se tega ne zaveda. Otročiček je, toda v svojem drobnem srcu čuti, da mora nekaj storiti za ta grob, da mora nekaj storiti za tega reveža v zemlji. In tisoč in tisoč je takih grobov, tisoč in tisoč je teh krvavih računov, ki smo jih plačevali z vso strastjo, ljubeznijo in predanostjo do te naše svete, toliko ljubljene zem-tel Ljubim te!«
Danes ni potreba z pesniškim zanosom poveličevati te žrjve. Te žrtve so same s tolikim zanosom umirale, da zgodovina naših narodov ne premore do danes tako svetlih vzgledov požrtvovalnosti in odpovedi. Pokopal sem borca Cankarjeve brigade, potem ko je težko ranjen vtisnil svoj obraz v prst in zaječal: »Ljubim tel«
Življenje je človeku enkrat samkrat dano. In če človek to svoje edino življenje daruje z nasmehom na licu za tisto, ki daje in vodi življenje skupnosti, vsega naroda — tedaj je to velika stvar. Ni je pesmi, ki bi mogla to dejanje dvigniti resnično v tisto zanositost, kakršno de>-janje samo predstavlja. Mladenič in mož, žena in detde in celo otroci so umirali v ognju te neizmerne domovinske ljubezni in nikdar ne bom pozabil malega Franceta, ki je še pred tremi meseci v šoli sedel pred menoj v klopi in ki je zgorel v mojem naročju, prerešetan od krogel sovražnika: »Tovariš, zmagali bomo!« je šepetal in ko so ga tovariši polagali v grob v gozdu blizu Kočevja, so mu zapeli njegovo najljubšo pesem. Pesem o borbi in svobodi, pesem o novem človeku, pesem o lepšem svetu.
Podarjena svoboda nima prave cene. Zdaj šele spoznavamo, kako prav je bilo, da smo si jp z orožjem v roki pridobili. Zdaj jo znamo ceniti, zdaj jo bomo znali tudi očuvati. Toda v teh dneh, ko se zemlja odpira in nam vrača svoje na j draž je, da jih bomo imeli pri sebi, da jih bomo lahko vsak čas obiskovali, je prav, da se zamislimo nazaj v borbo in da poiščemo vzroke, ki so dajali tem žrtvam moč odrekanja in žrtvovanja.
Tudi naši predniki v prvi svetovni vojni so umirali. V vrstah avstrijskih regimentov so se borili. Te nedolžne žrtve nečesa tujega so padale za nekaj, kar ni bilo njihovo, za nekaj, kar ni
se morajo od dneva, ko bo ta zakon objavljen v Službenem listu DFJ, pa do 15. novembra t. 1. odpustiti iz Jugoslovanske armade vsi borci, rojeni v letu 1928 in mlajši, kakor tudi podčastniki in častniki, rojeni v letu 1926 in mlajši, ako so obiskovali srednje in tem enake šole ter žele nadaljevati šolanje tako, da se jim vračuna v rok službe v vojski čas. ki so ga prebili v Jugoslovanski armadi, na ta način, da bodo eventualno razliko doslužili, ko bo njihov letnik zopet rekrutiran. V času od 15. novembra do 31. decembra 1945 bodo demobilizirani vsi borci in podčastniki, rojeni v letu 1919 in starejši, vse žene in oni častniki, katerih demobilizacija ne škoduje službi. Iz odredb,prvega člena so po drugem členu izvzeti strokovnjaki, ki so neobhodno potrebni, a niso hranilci, moške in ženske osebe, ki žele ostati v Jugoslovanski armadi in mornarici ter so ocenjeni, da imajo pogoje za koristno izvrševanje gotovih
- ih dolžnosti in vs osebe
imelo z domovino prav nobenega opravka. Saj so morda verovali v sloves in veličino cesarstva, toda prisiljeno vtaknjeni v regimente so preklinjali vojsko in cesarja in z bridkostjo v srcu so se borili za tujo stvar. Tudi osebna hrabrost, kajpak, ustvarja čudeže. Nemški vojaki, pognani in navdahnjeni za rop in požig, so padli po vsej Evropi. Toda v vseh teh borcih ni živela vera v lepšega in boljšega človeka, slepo in pokorno so šli v borbo na ukaz posameznih osebnosti, pod strahom višje sile, in razpaljeni po ideologiji nadčloveka, zavojevan ja in klanja njim »manjvrednih« narodov, so se bili za laž in zmoto. Prav zato so bile vse njihove žrtve zaman. Cilja niso dosegle. Njihove kosti trohne po Evropi in nihče razen njihovih mater in otrok se jih ne bo spominjal, ker niso ničesar dvignile, ničesar premaknile na dobro. Vedno in vselej le na škodo drugih.
Naš človek pa se je boril samo za svojo stvar. Za tisto stvar, ki se ji pravi domovina. Toda umiral je zanjo zato tako lahko, ker jo je prvikrat v zgodovini doumel tako, kakor jo je doumeti treba. Sila pa, ki daje tolikšen zanos, je bila enotna povezanost i kmeta i delavca i izobraženca in pa tisti občutek samozavesti, da je ta domovina last nas vseh, in da je treba to domovino rešiti, jo ohraniti — in jo očistiti vsega tistega zla, ki je toliko stoletij grenilo življenje našega ljudstva. In še nekaj je gnalo našega človeka do takega prezira smrti, l ista vseobče človeška dognanost, da posameznik le v povezanosti z ljudstvom in svojo rodno zemljo predstavlja vse tisto, pod čemer pojmujemo narod, domovino in državo. Vse laže bomo tako razumeli herojske smrti naših talcev in naših borcev, ki jih te dni prekopavamo in jih s častjo in slav p polagamo v grobove svojih najbližjih. Zato bomo lažje razumeli — to silno ljubezen našega ljudstva do teh žrtev, ki jih sedaj časti in proslavlja kot svoje najdražje in najboljšeI
Zemlja se odpira. Toda mnogo tisoč žrtev naših počiva v tuji zemlji. Naše ljudstvo je prav tako z njimi. Kako pojmuje tudi te strašne žrtve naše ljudstvo, naj izpove to kratko pismo, ki ga je poslala žena tega pokojnika v priobčitev: »Še ne dolgo sva nosila sveče in rože na grob talcev, dragi Jože. Zdaj pa sam počivaš v tuji zemlji kot žrtev fašizma. Umrl si zaradi svoje ljube domovine, ki si jo ljubil, zaradi naše ljube zemlje, ki je pila kri naših najboljših borcev, kri, ki se je v curkih točila iz raztrganih žil umirajočih junakov. Mirno in pokojno počivaj v tuji zemlji, saj zdaj sije sonce in je na našo izmučeno zemljo dahnila pomlad svobode.«
Ali pa naj navedem odlomek pesmi, ki jo je napisala sedemdesetletna mati kiparja Janeza Weisa, ki je padel na Štajerskem in ki pravi:
Za narod slovenski si padel, moj sini T voj grob je v naročju planin. Ljubezen je močna, močnejša ko smrt.
Moj Janez, moj Janez, moj partizan!
Slavo ti pojem noč in dan.
Ne pieteta, ne samo srčna žalost za svojci, ves narod dviga te prestreljene kosti naših borcev kakor relikvije iz zemlje, kakor simbol časti in simbol neizmerni ljubezni, ki naj nas vodi tudi v miru v srečo nas vseh, za katero so le ti tisoči darovali svoja življenja.	Tone Seliškar.
vodnike ne glede na leta starosti, ako so začasno ali stalno nesposobni za vojaško službo, na tuje državljane, ki se repatrdirajo v svojo domovino, in na osebe, ki so odpuščene po naredbah ministrstva za narodno obrambo kot ne-obhodno potrebni strokovnjaki za obnovo dežele. Tudi ta zakonski predlog je bil brez sprememb soglasno sprejet.
Tretja točka dnevnega reda seje je bil predlog zakona o ureditvi sodišč socialnega zavarovanja in vrhovnega sodišča socialnega zavarovanja. Minister za socialno politkio dr. Kržišnik je v svoji obrazložitvi predloga poudaril, da bo s tem zakonom izvršen člen 9 zakona o izvršitvi socialnega zavarovanja na ozemlju demokratične federativne Jugoslavije, po katerem se na vsakem sedežu podružnice pokrajinskega zavoda za socialno zavarovanje ustanavljajo sodišča socialnega zavarovanja za področje dotične Dodružnice na sedežu osrednjeg •	7' sne a In zavarovanje p
Za nas Je mogoča ljudska oblast le v demokratični Jugoslaviji
Zborovanje Protifašistične
zveze v Pulju
Na sedežu enotnih sindikatov v Pulju je bil širši sestanek za volitve izvršnega odbora Antifašistične slovansko - italijanske zveze ASTTJ. Na sestanku so prisostvovali predstavniki vseh mestnih okrajev.
Po krajših govorih Nicelija in De-prata je bilo prečitano daljše poročilo o pomenu osnovanja Protifašistične slovansko - italijanske zveze. Ob tej priliki je bilo poudarjeno dejstvo, da je organizacija slovansko-italijanske zveze uspeh skupne borbe Italijanov, Hrvatov in Slovencev proti fašizmu.
Govoreč o tej skupni borbi je poročevalec Nefat med drugim dejal: Vemo, da je samo v resnično demokratični državi mogoče ustvariti in poglobiti bratstvo med dvema narodoma in prav zato pravo demokracijo, za našo bodočnost • hočemo biti priključeni demokratični federativni Jugoslaviji. Iz tega razloga nismo gledali na žrtve in smo stopili v borbo na strani zdravih demokratičnih sil, ki so bile dovolj odločne in zavedne glede svojega lastnega odpora proti fašizmu. Sedaj ljudstvo odločno zahteva, da dobi pravo demokracijo, M bo uresničena samo v demokratični federativni Jugoslaviji, kjer je oblast zares v rokah ljudstva.
Govoreč nadalje o narodni oblasti, o njeni demokratičnosti, kakor tudi o možnosti obstoja narodne oblasti, je tov. Nefat rekel: Mogli sme ugotoviti, da je narodno oblast mogoče utrditi in zagotoviti samo v demokratični federativni Jugoslaviji. Dokler je bilo naše ozemlje pod nadzorstvom jugoslovanskih vojaških oblasti, se je narodna oblast izražala v vsem njegovem upravnem in izvršnem delovanju. Po odhodu jugoslovanskih vojaških oblasti je narodna oblast iz dneva v dan izgubljala svoj pravi značaj, svoje pravo bistvo. Istočasno so hitro odpuščali naše delavce in brezposelnost z vsemi posledicami se je večala vsak flan Jasno je, da more lati vprašanje narodne oblasti in gospodarskega zboljšanja delovnih množic rešeno samo v demokratični federativni Jugoslaviji, v tisti deželi, kjer žive za izgradnjo, kjer iščejo dela za ustvaritev in utrditev narodne oblasti.
Po zaključenem poročilu tov. Ne-fata so bila prečrtana pravila AS-TU-a, nato pa imena tovarišev, predlaganih za izvršni odbor.
Na koncu sta bili poslani pozdravni brzojavki maršalu Titu in osrednjemu odboru ASTU-a za Julijsko krajino.
Rediteljski sveti v Trstu so se sestali
Dne 25. oktobra so se sestali roditeljski sveti iz Trsta in okolice. Sestanek je odprl predsednik Pokrajinskega akcijskega odbora »Za našega dijaka«. Poudaril je, da je zasluga roditeljskih svetov, ki so pogumno in neštetokrat protestirali pri zavezniškem referentu v Trstu za slovensko šolo in slovenske učitelje. Glavne naloge roditeljskih svetov so: 3_ preganjanje belogardističnih učiteljev in profesorjev, 2. zahteva, da se uvede italijanščina kot neobvezen predmet, to pa zaradi enakopravnosti s slovenščino, ker ima ta podoben položaj v italijanskih šolah, 3. zahteva, da slovenske šole poučujejo tudi zgodovino osvobodilnega boja.
Predavatelj je poudaril spoštovanje do vseh jezikov, posebno pa do jezika bratskega italijanskega naroda, ki se skupno z našim bori za svoje osnovne človečanske pravice. Poudaril je tudi, da primorski Slovenci ne morejo dopustiti, da bi se uvedel samo v slovenske šole obvezno italijanski jezik ne pa tudi v italijanske šole obvezno slovenski
Prosvetni referent pri tržaškem MOS-u Drago Pahor je nato pojasnil, da MOS ne odklanja sodelovanja z zavezniško vojaško upravo, vendar ga nihče ne more prisiliti k sodelovanju z ljudmi, kakor je profesor Baraga, na zahteve MOST-a pa niso hoteli pristati in so ga vrgli iz njegovih uradov.
Veliko je tudi vprašanje šolskih prostorov, šole so v tržaški okolici začele delovati, toda po večini v zelo pomanjkljivih prostorih. Razveseljivo je dejstvo, da je večina uči-"» teljstva disciplinirana in prežeta z 1 duhom osvobodilnega boja. Tudi sre- : dnje šole so dobili Slovenci šele, ko so spregovorili starši. »Naša borba je čista, zato pa se moramo boriti še naprej, dokler ne dosežemo tega, kar nam pripada«, je končal prosvetni referent.
Tovariš Kosovel je poročal o akciji »Za našega dijaka« tostran in onstran demarkacijske črte. Veliki gmotni uspeh te akcije je zrcalo velike zavednosti slovenskega primorskega ljudstva. Snuje se Dijaška matica. Za sedaj sicer še ne bo dijaškega doma, zato se naprošajo vsi starši, naj pomagajo pri razmeščanju dijakov po zasebnih stanovanjih.
Skupščina roditeljskega sveta je gotovo izrednega pomena za prosvetno borbo slovenskega ljudstva v Trstu in okolici Obisk preko 120 starišev in velikega števila učiteljev dokazuje, kako zelo se slovensko
ljudstvo zaveda pomena prosvetnega dela. Uspehi so tem pomembnejši, ako pomislimo, da je treba v seda^-njih razmerah posebno na Primorskem, kjer ves čas fašizma ni bilo možnosti za slovensko šolstvo in učne knjige v slovenskem jeziku ter demokratičnem duhu ustvarjati vse to takorekoč preko noči. Prve slovenske šolske knjige so nastale v narodno osvobodilni borbi. Pouk zgodovine; slavnega narodno osvobodilnega boja kakor vse, kar je s tem v zvezi, spada med največja narodna bogastva. In prav uspehi dosedanjega dela so jamstvo, da bo znalo slovensko svobodoljubno šolstvo z enako silo in ljubeznijo vzgajati otroke v miroljubnem duhu obnove, kakor jih je doslej znalo vzgajati v duhu borbenosti za svojo svobodo in človečanske pravice.
Za padle partizane in talce
Dne 23. oktobra so ustanovili v Gorici odbor za izkop, počastitev in pokop talcev ter slovenskih in italijanskih partizanov iz Gorice in drugih krajev goiiškega okrožja, katerih trupla počivajo začasno raztresena po vsej slovenski zemlji. V tem. odboru so predstavniki vseh organizacij in ustanov, Zveza primorskih partizanov, Rdeči križ, socialno skrbstvo, sindikati, Prosvetna zveza, ženska in mladinska organizacija, zdravstvo in tisk.
Dne 18. novembra bo odbor priredil prvo žalno svečanost o priliki izkopa in pokopa talcev in partizanov iz Gorice.
Odbor ima svoj urad v Ljudskem domu v prostorih Rdečega križa v Gorici. Za izvršitev načrtov, ki si jih je zadal, so potrebni veliki stroški. Sindikati bodo s svoje strani posredovali za cenejšo izdelavo cinkastih krst. Prosvetna zveza pa bo dala pobudo za to, da bodo v vsem okrožju v vseh vaseh posvetili primemo kulturno predstavo v prid »Padlega partizana«. V isti namen bo uvedena še posebna zbirka.
V	Grgarju so ustanovil! nabavno in prodajno zadrugo
V	grgarskem okraju so kljub raznim težkočam ustanovili okrajno gospodarsko nabavno prodajno zadrugo. V podružnici čepovan, kakor sedaj tudi že v Grgarju, je vpisanih precej članov, la so si izvolili svoj odbor. Obe zadrugi imata še težave pri poslovanju, posebno glede prostorov. Razumevanje in navdušenje ljudstva za zadrugarstvo pa bo premagalo vse težkoče.
Zločinci od Sv« Urha pred obtožbo
ljudstva
Zasliševanje obtoženih na kraju največiih zločinstev nad slovanskim narodom
mobilizaciji starejsin letnikov ob-, uela Starejših letrukov o czn | .»enu se aoioca upuiaDa ao.uco roVaitja za pocuocji.	/-
veznikov, žen in hranilcev iz Jugoslovanske armade pravi v svo-ekara, da se
kov, hranilcev in vseh žen iz Ju- členov tri, štiri, pet, šest, sedem i nekaterimi spremembami , in do-goslovanske armade in momaricej in osem zakona o demobilizaciji j polnitvami je bil tudi ta zakonski
Ljubljana, 27. oktobra Velika množica ljudi iz Dobrunj, Sostrega, Bizovika in drugih okoliških vasi ter tudi iz drugih krajev je danes na vse zgodaj kljub skrajno slabemu vremenu prihitela na majhen griček južnovzhodno od Ljubljane, imenovan Sv. Urh, ko se je razvedelo, da bo Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev pod vodstvom tov. dr. žige Voduška prišla na nesrečni zloglasni kraj zasliševat obtožence, ki so napisali v slovensko zgodovino, ko so se po naših gozdovih pisale njene najsijajnejše in najbolj junaške strani, nekaj najbolj strahotnih bratomornih in izdajalskih.
Okrog 15 obtoženih, med katerimi ni poleg glavnega obtoženca kaplana in domobranskega kurata poročnika dr. Križaja manjkalo tudi nekaj žensk, predvsem mežnarjevih od Sv. Urha ter predrzne Canjkarjeve, je zbrano ljudstvo, med katerimi so bile vrste preživelih žrtev njihovega nasilja in ovaduštva, pa sorodnikov žena. otrok, staršev, bratov in ~ster zverinske pomorjenih žrtev
7	''O'Or/'P
nja. To je zlasti meti zasliševanjem ki so ga vršili štirje člani komisije za ugotavljanje zločinov, spričo pre-
in tajenja obtožencev in obtoženi ’ tako naraščalo, da je bila le zašli ga varnostnih straž, če jih nesrei ne žrtve in njihovi svojci niso linča in jim v malem in naglo niso po v: nili milega za drago.
O poteku zasliševanja, ki je tr* jalo od jutra v pozno popoldneva i o obtožencih bomo še podrobnej poročali. Ta teden bodo pod voc stvom komisije za ugotavljanje z!< činov pričeli odkopavanja nesrečni žrtev, katerih grobovi leže po jai kih raztreseni okrog cerkvice i mežnarije pri Sv. Urhu. Obtožene ki so bili danes pripeljani na ta lira niso bili voljni kaj prida povedane o žrtvah, ne o mestu, kjer so ji pokopali potem, ko so jih izropa in izmučili do smrti. Okoličani, st roilniki žrtev, so že zbrali potrebu sredstva za odkop, za krste in z prenos ostankov v skupno grobišč« kjer bo žrtvam postavljen škupe spomenik. Manjkajo pa še sredstv za prenos neznanih žrtev. Zato t« plo priporočamo vsem, pri kateri se bodo zglasili nabiralci za prost« voljne prispevke, naj se odzovej njihovi prošnji, da bo postavljen ne sr V- im žrt' a:	lat.vnomega Mf
itja ln mučenja dostojan spomeni] ki bo obenem nožnim slovenski! rodovom govori] o žrtvah, darovani za našo svobodo.
Z volitvami izpolnimo oporoko naših padlih!
Žene in dekleta, matere sedanjih in bedečih rodov!
»Obračam se na vas, jugoslovanske žene, enakopravne članice skupnosti, na vas, ki ste si pridobile svoje pravice v boju, obračam se na vas in zahtevam od vas, da posvetite vso svojo pozornost
vso svojo moč v prvi vrsti vprašanju okrepitve naše oblasti l«	Maršal Tito.
Prvič v življenju naših narodov nam je dano, da pomagamo graditi srečo svojega ljudstva, da s svojimi milijonskimi glasovi potrdimo tiste pravice, ki smo si jih priborile skupno s svojimi sinovi in možmi v krvavem boju, da te pravice ohranimo sebi in svojim otrokom tudi v bodoče. Z volitvami 11. novembra bomo uveljavile svojo voljo, da hočemo republiko, da hočemo ohraniti tiste organe oblasti, ki jih voli ljudstvo samo. ki jih ljudstvo kontrolira. Nočemo več žandarjev, glavarjev in kraljev! Naša izjava, ki jo bomo dale 11. novembra na voliščih, bo le nadaljevanje naše vztrajne in nepopustljive borbe, ki smo jo vsa ta leta vodile skupno s svojim ljudstvom. Premagale smo mraz, okupatorjeve grožnje in nasilje, premagale smo lakoto in samo smrt in zato bomo 11. novembra odločno izrekle svojo besedo!
Prvič volimo poslance v Ustavodajno skupščino. Z volitvami v UstavoiIaj.no skupščino bomo dokončno potrdile obsodbo vseh krivcev krvave vojne, vseh vojnih zločincev. Z volitvami v Ustavodajno skupščino odločamo, kako bo končno urejena naša domovina, rešujemo vprašanje nadaljnjega razvoja naše demokracije, ljudske oblasti, učvrstitve bratstva in enakopravnosti narodov Jugoslavije, rešujemo vprašanje nadaljnje obnove naše dežele in ustvarjanja pogojev za boljše življenje širokih ljudskih množic. Z volitvami v Ustavodajno skupščino glasujemo za svojo deželo, za svoje ljudstvo, za sebe in svoje otroke, za boljšo in srečnejšo bodočnost. Prvič volimo tisti najvišji organ oblasti, ki bo po naših željah in potrebah postavljal zakona ter jih razvijal še naprej — ljudstvu v korist!
Matere! Ti zakoni odpirajo mladini lepšo bodočnost, dajejo ji prav ico do polne izobrazbe, do so-grrditve države, do športa in iger, do zdravja, dela in sreče, do polnega duševnega in telesnega raz' voja. Ti zakoni dajejo našim družinskim rednikom pravico do socialnega zavarovanja, sirotam pravico do zavetišč in domov, ma teram, da rode svoje otroke v svetu brez vojn, otroke, ki jim ne bo že v zibelki sojeno, da bodo njihove roke morale nositi puško!
Matere in žene, z volitvami v Ustavodajno skupščino se borimo za mir med narodi!
Vse te pravice pa moramo 11, novembra z milijonskimi glasovi utrditi.
Naša naloga je enostavna. 11. novembra gremo vse na volišče. 11. novembra ne ostanemo doma. Gremo na volišče, ker vemo, da je Titova Jugoslavija naš resnični dom, ker je v Titovi Jugoslaviji ljudstvo g«.=podar svoje zemlje, ker želimo svojemu ljudstvu napredek, ker želimo našim družinam lepše življenje, ker smo v Titovi Jugoslaviji žene enakopravne in osebno svobodne. Tista žena pa, ki ni za vse to, ki je za staro Jugoslavijo, za žandar je in glavarje, bo 11. novembra ostala doma.
Za ogromno večino žena to m več vprašanje. Gre le za to, da privedemo na volišče sleherno ženo, ki se še do danes ni zavedla, da gre za njeno lastno življenje in bodočnost, da gre za življenje in bodočnost njenih otrok, za srečo njene družine, za njeno lastno osebno svobodo. Naši otroci terjajo od nas, da tudi kot njihove zastopnice gremo na volišče, kjer bomo potrdile in za večno zapisale, da hočemo republiko, da hočemo heroja Tita, da hočemo demo-kia'ično državo, ki je že v najtežjih dnevih boja uresničila enakopravnost žena, ki je že v naj- j težjih dnevih obnove oskrbela na tisoče sirot. Gre za to, da prebudimo iz teme tudi tiste žene, ki so do sedaj radi nepoučenosti nasedale reakciji. Gre za to,
Prepričane smo, da bo ta naš nastop žen uspel, saj bomo spregovorile v želji, da se uvede enakopravnost žena v vseh deželah, pri vseh narodih. In tudi za ta kongres bo stoodstotna udeležba na volitvah potrditev tega, kar bodo naše delegatke govorile ženam vsega sveta.
Žene smo si šele v demokratični federativni Jugoslaviji priborile pravice človeka in državljana, za kar se moramo zahvaliti zmagam Ljudske fronte in narodno osvobodilni borbi, katere smo se tudi
sam«, v ogromni meri udeležile, sta zagrešila, ko sta nedolžne ro- | edino pozornost, ki je še mo-Priborile smo si pravico* da odlo- jake pehala tujim rabi jem v roke goča ^Prenašali bodo njih dmpla čarno o svoji usodi, o usodi svoje	^	't~ ”
domovine, svojih otrok in njihove bodočnosti. To pravico bomo izkoristile, da bi tako za vedno utrdile priborjene pridobitve, svoje človeške in državljanske pravice.
Junaške žene Slovenije! Naj bo 11. november veliki pregled za-1 vednosti naših žena!
Junaške žene Slovenije, vse na volitve v Ustavodajno skupščino za pravice žene, za pravice matere, za varstvo otrok.
ANTIFAŠISTIČNA FRONTA ŽENA SLOVENIJE
in tako v mučeniško smrt, pa sta shirala ob grizenju lastne vesti in legla pod rušo. »Bog ju je plačal po zasluženju,« mi je pojasnjevala sivolasa žena. »Le verjemite, da ne bo nihče ušel kazni, čeprav danes misli, da se ji je odtegnil.« In mi je še sredi vse žalosti ognjevito zatrjevala, da rajši umre kakor da ne bi šla na volišče. »Saj je to edini način, da lahko potrdim zvestobo in otrokom zagotovim srečo!«
Ob tej neizpodbitni modrosti preproste kmetice sem se nehote domislil Gregorčičeve ode »Kmetski hiši«: — a tebi, dom Seljakov, nesmrtni venec rad bi zvil.« In pravim k temu: Pa tebi, zavedna slovenska žena in mati, ki pravilno pojmuješ čas in svoje veliko poslanstvo.
Današnja nedelja je čez in čez
v domače vasi in se taKO siniDO-lično združili in povezali z njimi v skupnost za novo življenje, v skupnost, ki je ne more razdreti niti tujčev bes niti sama smrti Od vsepovsod nosijo ljudje cvetje in zelenje. Venci in šopki krase krste, v srcih pa mogočno žari plamen vere v zmago tistih idealov, za katere so ti, ki počivajo v teh krstah, skupaj z neštetimi, ki ne vemo niti za njih grobove, dali najvišji dar. Te krste so mogočni in najbolj prepričevalni govorniki, ki jih naš človek posluša kakor božjo besedo.
Naš človek od nekdaj spoštuje poslednjo voljo svojih rajnih, zato spoštuje in bo spoštoval tudi poslednjo voljo teh svojih borcev in mučenikov, ki je bila: Demokratična federativna Jugoslavija! Enajstega novembra bo to spoštovanje izrazil enako manifesta-
po Gorenjskem posvečena pie- tivno na voliščih kakor ga danes tetnim svečanostim, ko bodo živi I v dostojanstveni boli izraža na izkazali spoštovanje pokojnim in ■ pokopališčih.	Ivan Albreht.
se je ljudstvo naučilo ceniti žrtve za enotnost, trpeti in umirati za globoke vzore tega življenja, se je rodila — pod vodstvom Osvobodilne fronte — druga velika stvar — naša ljudska oblast.
Danes gre za to, da to našo ljudsko oblast utrdimo in okrepimo. Ljudstvo čuti, kako velik in pomemben čas je to. Tako velik, da ga v vsej zgodovini slovenskega naroda še ni bilo. Enajsti november bo tisti dan, ko bo ljudstvo spet šlo s svojim velikim geslom OF na volišča. Šlo bo, enotno kot še nikoli v svoji mračni in trpljenja polni zgodovini, saj Osvobodilna fronta dejansko ni drugega kot ljudstvo samo — nepremagljivo in v svoji volji do življenja in napredka nezlomljivo, tja, kjer se bo do kraja strlo in vrglo v kot orožje njegovih sovražnikov, tja, kjer se bo začela povsem nova doba njegove zgodovine — naše resnično življenje človeka. France Novšak.
Veliko zborovanje na Koroškem
narodno osvobodil-
Tone KraRJ: Talci
Gorenjska se s ponosom pripravlja na volitve
Reakcija je skrbno na delu, to j prijel za delo in se zaklel, da se se pravi: tista neznatna peščica! nikoli več ne pusti vkovati v ve-protiljudskih in protinarodnih sil, j rige, ki so ga žulile toliko stoletij
Guštanj, 25. oktobra
V našem kraju, o katerem so v predapriiski Jugoslaviji trdili, da umira, je začelo pravo živo kipeče življenje.
Delavski sindikat guštanjske jeklarne je omogočil s svojim udarniškim delom ustanovitev popolne gimnazije ter dijaškega doma, v katerem je že okrog 70 gojencev iz vse mežiške doline.
Vršil se je v tem mesecu, ob obletnici plebiscita na Koroškem, porvi narodni slovenski festival kot trd in jedrnat protest na obletnico krivice.
Sinoči pa je bilo veliko predvo-kvno zborovanje v Titovi dvora-
obračun dela nega odbora.
Spregovoril je kandidat za Dom narodov tov. Kuhar Lovro, ali kakor ga sleherni Korošec pod Urško in Peco pozna: Prežihov Vo-ranc. Prežihov! Ki ga je že leta
Predvolilno mladinsko zborovanje za Bežigradom
Dne 26. t. m. zvečer je bilo v telovadnici bežigrajske meščanske šole predvolivno mladinsko zborovanje za mladino Bežigrada in Ježice. Burno sprejet je stopil na okusno okrašen oder tov. Ferdo Kozak, minister za prosveto, ki je v svojem govoru poudaril
^	^	* — ■ jT . » f — « J ^ -1 1 1	v % M ■ I 1 | a ^ T * — 1 i
1930. začela preganjati predapril- napoj-g Qaše mladine tekom štiri-
ska Jugoslavija zaradi preočitne kritike in napredne misli in ki ga je v letih okupacije zagrabil Gestapo, da je preživel svoj bridki delež v Mauthausnu.
Povedal pa je svoje misli še kmet in predsednik zadrug kandidat tov. Kotnik - Lubas, slovenski mož in puntar, ki so mu Nemca oropali dom in ga pregnali,
ni Zborovanje je pričel tov. Jug, upornik, ki je z vso družino, ženo
ki je zabredla tako daleč, da ne najde več pota k lastnemu narodu, širi vsak trenutek nove laži o razmerah pri nas in o razpoloženju med narodom. Vzlic tem naporom razdiralnih sil gre naš slovenski človek svojo ravno pot, ki mu jo je pokazalo štiriletno neizmerno trpljenje. Že med okupacijo sem kljub vsem neljubim pojavom zapeljanosti in zaslepljenosti stalno naglašal, da je naš podeželski človek v svojem jedru zdrav, kar se bo pokazalo takoj, ko se mu zjasni pogled. To se sedaj uresničuje. Štiriletno trpljenje je našega človeka prekalilo in prekovalo ponižnega slugo v samozavestnega borca. Ne samo na volivnih sestankih in množičnih zborih, ampak tudi v vsakdanjem zasebnem življenju se to jasno in razločno kaže. Morda tu še bolj kakor v javnosti.
Kdor pozna našega podeželana,
in bi ga bile v Petrovi Jugoslaviji zaradi podlega izdajstva nevrednih malone za vekomaj pahnile v grob. Še preden je potihnil ropot orožja, je pobegla reakcija že sporočala, kdaj se vrne. Napovedovala je strašen sodni dan vsem poštenim rodoljubom. Neki dušni pastir je celo zagrozil, da se povrne s svojimi kakor z volkovi, toda ves ta ropot in vse grožnje niso mogle več omajati slovenskega človeka. Gorenjec, ki je sicer na zunaj trd kakor njegove gore, je v srcu neverjetno nežen, v glavi pa bister. In zdaj po novem spoznanju odgovarja s svojim zdravim razumom, češ: »Le kaj se toliko jeze! Čemu so pa hodili po svetu, če niso imeli nič na vesti? Saj jih ni nihče nikamor podil!«
In po vaseh in trgih, po naših industrijskih središčih, pa tudi
predsednik delavskega sindikata, sivolasi oče, ki je preteklo nedeljo pokopal svoja dva sinova — partizana Franca in Lukija, ki sta padla v narodno osvobodilni borbL
Govoril je partizan Mitja, zastopnik krajevnega narodnega osvobodilnega odbora, M je.zborovalcem orisal smisel osvobodilne borbe, pomen volitev in kratek
in otroci odšel v partizane.
Tako se naše ljudsko predvo-
letne osvobodilne borbe. Pravilno je, da mladina izpod 18 let, ki se je z orožjem v roki borila in z mnogimi žrtvami doprinesla za osvoboditev m združitev narodov nove Jugoslavije sedaj jasno pokaže pred vsem svetom, za koga se je borila, in sicer s tem, da bo skupno z ostalimi tovariši stopila 11. novembra na volišče.
Mnogo je še napak med nami, ali nam niso napake naše načelo, temveč potom napak in zdrave
livno zborovanje razlikuje od zlih kritike bomo dosegli, da bomo predaprilskih po prisrčnem stiku ' *' med ljudstvom in kandidati in M se je vedno bolj stopnjevalo v manifestacijo narodno osvobodilni misli in maršalu Titu.
Maršalu Titu je množica poslala brzojavno čestitko k visokemu odlikovanju.	Zoran
Uca si o ar
Pred velikimi odločitvami v življenju se spomin rad pomudi v preteklosti in išče v njej razlogov za spremembo ali pa za nadaljevanje poti, ki jo je človek prehodil. Preteklosti človek nikdar popolnoma ne zapusti — saj mu ta nudi kopico spominov, ki so mu večkrat visoka šola, v kateri se neprenehoma pripravlja na izpit za življenje. Z ljudstvom
med vožnjo na vlaku sliši človek je prav tako, ali bi vsaj moralo
ve, kakšen je bil nekoč. Šel je po- toliko pikrih in jedkih na račun
slušat, če in kamor mu je bilo ukazano, ker je bil pač tak ukaz. Potem je prišel domov, malo zarobantil o gospodi, ki lahko govori, kar hoče, ker je nikjer nič ne žuli, pa se je spet predal življenju v vsakdanjih stiskah in tegobah. Tedaj tudi ni moglo biti drugače. Iz večstoletne skušnje je naš človek vedel, da vse, kar mu pripovedujejo uradni krogi, ne velja njegovim potrebam in željam, ampak koristim teh krogov, samih, interesom peščice izbranih, ki nimajo z ljudstvom in njegovimi težnjami prav nič skupnega. Že v naprej se je naš človek smejal volivnim obljubam, ker je vedel, da bo za volitve dobil ceste, po katerih ne bo nikdar hodil, koruzo, ki jo bodo požrli prašiči raznih veljakov, medtem ko se bodo lačne oči delavskih in bajtarskih otrok še naprej zaman ozirale po kosu tečnega kruha; vedel je, da bo dobil dolgoročno brezobrestno posojilo za ozdravljenje svojega gospodarstva, ki je bilo potem ozdravljeno na ta način, da so , kmetu korenito in temeljito zaprli i kredit. Vse to je naš človek vedel, pa je bil v poniževanju in zapostavljanju že tako otopel in ubit, da sploh ni bil več zmožen resnejšega odpora. Trpel je in se tolažil, da bo pač na onem svetu oškodovan za krivice, ki jih trpi in prenaša na tem.
Danes je to bistveno drugače, ker je prišel naš človek končno do spoznanja, da ima tudi on pravico do življenja, da zemlja sloje
rodi za vse sloje in stanove, da _ da se stroji v tovarnah hropejo združe-graditvi srečne bodočnosti našega ^i s človeškim delom za vso našo ljudstva tvorno pridruži sleherna skupnost in da človeški duh, ki slovenska žena.	j stalno teži po izboljšanju in olaj-
V tesni zvezi z 11. novembrom šanju življenjskih pogojev, delaje je tudi naš mednarodni ženski ne samo za majhno plast izbran kongres, ki se bo vršil meseca no- cev, ampak za vse pošteno in na-vembra v Farizu. Na tem kongre- predno človeštvo. Ob tej zavesti su bomo Jugoslovanke povedale se je tudi naš podeželski človek vsemu svetu, s kakšn:m; napor’ takoj ob prvem dihu svobode po-in žrlva-~? smo v n«?i deželi >-li kazal v čisto novi luči in z obra fa/izem Povedale bomo vs mu zom, ki ga mora biti vsak pošte svetu, da je naša dežela prva za njak iz srca vesel. Sredi ruševin. Sovjetsko zvezo, ki je enakoprav-; sredi vse izropanosrti in ofcruboža-nost žena dejansko uresničila, i nosti in sredi grobov je čvrsto
reakcije, da bi lahko dan za dnem polnil stolpce s temi svežimi in sočnimi domisleki ljudske ironije in satire. Bohinjski kmet mi je dejal, ko sva govorila o volitvah: »Mi bomo volili, pa če se svet na glavo postavil Če sem res zrel za pekel, bi pa rad vsaj te dni na zemlji še pošteno živel!« To je beseda človeka, ki mu je trdi življenjski borbi sneg že zdavnaj pobelil glavo in bo kmalu zadel svoj osmi križ na rame. — Na Jesenicah mi je pripovedoval delavec: »Veš tovariš, nikar ne zamerite, če ne prihajamo na sestanke v takem števila kakor bi bilo nema potreba. Delo v tovarni, udarniško delo, pa še to in ono pride vmes, da je človek največkrat prav pošteno zbit Toda na volitve pridemo vsi, pa če bi moral iti tudi samo po esni nogil« — In ugleden obrtnik, taka zdrava grča, kakor jih dosti premorejo gorenjska tla, mi je pojasnjeval: »Veste, za nas sploh ni več vprašanja, ali poj demo volit ali ne. Nam gre zdaj samo še za to, da bomo volili tako, da bomo doma in na tujem s temi volitvami enkrat za vselej vsem laž-njivcem zamašili usta.«
In naše žene, naše kmetice m delavke! Kako so se nekdaj »napredne« slovenske struje bale vprav žena! Danes ista žena marsikje prednjači v borbi za
biti. Narodi, ki se mso ničesar naučili iz svoje preteklosti, nam to nujnost potrjujejo. Treba se je ozreti le na nemški narod, ki se ni naveličal osvajalnih vojn ter je po sedanji vojni za dolgo izgubil zaupanje in tudi vso ljubezen svobodoljubnega sveta.
Slovenski narod je v tej vojni, skupaj z ostalimi evropskimi narodi, spoznal najtemnejšo in naj-brezupnejšo dobo, ki jo je imel kdaj kakšen narod. V mladosti smo večkrat brali pretresljive in grozne zgodbe. Toda to je bilo samo na papirju, v resničnosti pa ne. Temni pojav fašizma, ki je vzel sleherni stvari njeno podobo in jo oblekel v prisilni jopič nekega v krutih možganih zamišljenega »novega reda«, je po svojih delih daleč prekoračil tudi najgrša dejanja, ki smo jih kdaj koli brali. Saj ni treba mnogo naštevati, in tudi ni potrebno, da bi se ozirali daleč nazaj.
Nekoč, ko bodo narodi — vsi brez izjeme — razumeli, kaj je nova doba, nov obraz človeka, — tedaj nat primer ne bodo razumeli, da 'je leta 1942. bil na svetu vojak, ki je stražil blok ljubljanske žične ovire in je pustil, da je materi umrl otrok v naročju, ker ni imela propustnice za bolnišnico. Ne bodo razumeli, da je bilo na povelje nekega Nemca hkrati ustreljenih 7000 ljudi. Ne bodo razumeli, da so
ohranitev pridobljenih pravic! Ko j nekje kratkomalo pobili prebival-so nedavno v Ljubnem prekopali ce vse vasi do zadnjega otroka in
na domače pokopališče 14 žrtev, kar m niti polovica žrtev, ki jih je
dala ta vas, so ljudje v veličastnem miru in spoštovanju z nenavadno veliko udeležbo prisostvovali pretresljivi svečanosti, potem pa se rotili, da hočejo ostati zvesti oporoki, la je odmevala iz nemih krst »Nikoli več takega gorja! Dosti so nam izpili krvi, nikdar več je ne bodo!« Ta-
starca. Ne bodo razumeli, da so uprizarjali vojaki neke države »z dvatisočletno kulturo« pravcati lov na ljudi ter jih za šalo in v zabavo streljali.
Mi, ki smo preživeli, in ne brez sledov v naših dušah — to strahoto, smo spremljali ljudstvo na vsej njegovi poti od prvega tja do zadnjega prizora in bili z njim ves čas povezani z nekim čaro-
ko so si med seboj zatrjevale že- dejnim geslom. Morda ni nobena ne in matere, ko so si otirale sol- stvar na svetu bolj jasna kot ta, ze In še je ljudska sodba govo- da bi bil slovenski narod uničen, rila o izdajalcih, ki jih je udarila če bi se ne bil z nadčloveško mo-pravlčna usoda. Dva nista mogla čjo na smrt obsojenega oprijel prenesti teže lastnin zločinov, ko j gesla, ki je bilo v tisti dobi edino, sta po osvoboditvi spoznala, kaj prav edino, da si lahko še ohranil
vero v življenje in prepričanje, da bo nasilje naposled zlomljeno. To geslo je bilo napisano na majhnih lističih, ki so jih bile nevidne roke raztresale po mestnih ulicah in vaških poteh. Napisano je bilo z navadnim svinčnikom, morda odtisnjeno s »tiskarno«, ki jo imajo otroci za igračo, z vsemi mogočimi pisavami. Prah in dež, megla in blato, sonce in sneg so dajali tem lističem zelo različen videz — toda odmev, odmev, ki so ga vzbujali v srcih, je bil globok in vedno isti: Dve črki, »O« in »F« — sta bili znamenje, da hočemo živeti, znamenje za upor, geslo, krik vsakega dneva. Ni treba, da bi se pri tem ustavljal. Hočem le poudariti:
Dobro je, da tega ne pozabimo!
To geslo — Osvobodilna fronta
—	je bila tista velika stvar, ki nam je dajala poguma, vere, odločnosti in borbenosti. Za tem geslom je stalo ljudstvo tako strnjeno in enotno, da je njegovim bivšim oblastnikom zapiralo sapo, ko so videli, da tudi zanje ni poti nazaj. Vedeli so, da se njihovo staro gospostvo ne bo več povrnilo, če to množično geslo premaga njihove nakane. Zato so se povezali z okupatorjem v druščino, ker je bil njihov namen, nevedne in omahljive še dalje držati v temi in zaostalosti, zavedne pa uničiti.
Ljudstvo je imelo izbirati med biti in ne biti. Narod, ki je bil do kraja ponižan, preziran, zatiran in na križ pribit, pa je na klic Osvobodilne fronte jel v strašnih bolečinah snemati samega sebe s križa. Ko so ga tepli, m stokal. Zatirali so ga, streti ga niso mogli. Samega bi ga bili seveda uničili. T oda za njim se je v bolečinah že porajal nov svet, ki je bil čisto drugačen, človeštvo, ki je stremelo za večnimi zakoni življenja — k napredku in svobodi
—	je po vseh bojiščih sveta snemalo s fašističnih pušk in topov varljive zmagoslavne vence. Na čelu tega človeštva je stala silna Rdeča armada, za njo pa vse svo-bodoljubne sile sveta. Naposled se je uresničil rek, da bo pokončan z mečem tisti, kdor prime zanj.
Prav te dni premišljujem o tej naši preteklosti v štirih letih okupacije. Primerjam jo s temi dnevi, v katerih nekateri že kar nagibajo k temu, da bi ta leta in smisel teh let pozabili. To bi ne bilo prav. Ta Štiri teta so bila za vse naše ljudstvo njegova visoka šola. Na tem temnem, a v svobodo vodečem vseučilišču, kjer
lahko svoje poslanstvo pravilno po načelih OF izvrševali.
Govor tov. ministra je bil večkrat prekinjen z ovacijami in navdušenimi vzkliki prvim svobodnim volitvam, našemu velikemu maršalu Titu, Sovjetski zvezi, bratstvu slovanskih narodov itd.
Po govoru so mladinci mirno in disciplinirano zastavili tov. F. Kozaku še nekaj vprašanj, kako bo z njihovo organizacijo v šolah itd. S himno »Hej Slovani!« in s ponovnimi vzkliki prvim svobodnim volitvam ter petjem partizanskih pesmi je mladina polagoma pričela zapuščati dvorano.
Volivni sklad OF
Doslej že objavljeni
Četrt Tabor Teren kolodvor, četrt Tabor Četrt Rakovnik Okrajni OF odbor Rakek Okrajni LjuMjana-okodica Tečajniki upravno političnega tečaja z Okraja Ljubljana-okolica Krajevni odbor OF TCarmrvik prt Preserja
Teknita: konzorcij 1. teren četrti Bežigrad Uslužbenci Radio-Ljubljasia Uslužbenci prt MNO okrožno mesto Ljubljana
L238.956.25 4-844.—
1.793.— 6.690.—-5.000— 1.740—
200—
280.—
15.000—
2.080—
1.366—
skupaj	L277.888,25
Po®», invalldj narodno-osvobodilne borbe!
Invalidska komisija pri Komandi Ljubljanskega Vojnega področja prične z ocenjevanjem invalidov za Okrožno mesto Ljubljana in za vso okolico z bivšimi okraji Litije in Vrhniko.
Komisija prične s svojim delom v ponedeljek dne 29. okt 1945 ob 8. uri zjutraj v prostorih Invalictekega doma, Ljubljana-Tmovo po sledečem vrstnem redu:
Za invalide mesta Ljubljane in Invalidskega doma bo pregled v ponedeljek, torek in sredo, t j. 29., 30. in 31. t. m. Za invalide iz okolice Ljubljana bo pregled 2^ 3. in 5. nov. t. L, to je v petek, soboto in ponedeljek.
Opozarjamo vse invalide, M so se osebno prijavili v Invalidskem odseku Komande Ljubljanskega vojnega področja in v Invalidskem odseku Komande mesta Ljubljane v Ljubljani in z vseh krajev, ki spadajo v okolico Ljubljane, da preskrbe vse potrebne dokumente in
L potrdilo, da je invalid iz narod-no-osvobodilne borbe,
2. prepis iz župniske matične knjige, koliko ima otrok, starih do 14 let, za katere bo poleg svoje invalidnine prejemal za vsakega denarne prispevke.
Invalidi narodno-osvobodilne borbe iz ostalih krajev Ljubljanskega vojnega področja bodo od okrajnih mobilizacijskih delegatov pravočasno obveščeni za kraj in čas komisijskih pregledov.
Opozarjamo, dar Komisija invalida, ki ne bo Imel amen jenih dokumentov ne bo pregledala in tudi ne izplačala. Zato naj si vsak invalid preskrbi potrebne dokumente, ker s tem olajša delo Komisiji tn as nepotrebnemu čakanj«.
Iz svetovnih dogodkov
Fipses prsti mednarodnim vojnim zločincem
Ustava Združenih narodov uveljavljena
Washington, 26. otet. Dne 24. ok-
Sklep o kaznovanja mednarodnih
vojnih zločincev, ki so ga podpisali voditelji treh velesil Roosevelt, Stalin in Churchill že po moskovski konferenci treh zunanjih ministrov jeseni I. 1943., nato pa potrdili na krimski in berlinski konferenci, se je pričel izVajati.
Dne 19. oktobra je v Berlina mednarodno vojaško sodišče za nemške vojne zločince prvič zasedalo. Predložili so obtožnico, ki navaja zločine, ki iih je 24 obtožencev zagrešilo, ali katerih je sokrivo.
Dne 20. novembra bodo v Num-bergu stopili pred mednarodno razsodišče Goering, Hess. Ribentropp, Keitel, Kaltenbrunner, Rosenberg, Frank, Frick, Streicher, Funk, Schaebt, Gustav Krupp, Doenitz, Rae-der, von Scbirach. Sauckel, Jadi, Bckrmann, von Pappen, Seiss Inquart, Speer, von Neurath, Fritsche. (Štiriindvajseti obtoženec Ley se je medtem obesil v nurnberški ječi.)
Pred sodbo bedo stopili Hitlerjevi naježji sodelavci, ki so kovali zarote proti svetovnemu miru že več let pred vojna, ki so pripravljali in vodili napadalne vojne proti Avstriji, Češkoslovaški, Poljski, Danski, Norveški, Belgiji, Nizozemski, Luksemburgu, Franciji, Jugoslaviji, Grčiji in Sovjetski zvezi. Pred mednarodno razsodišče bodo stopili spletkara, ki sc soodgovorni za zahrbtni napad na Združene države v Pearl Harbourju, in na angleški Singapore, Francosko Indokina in Nizozemsko vzhodno trdijo. Za svoje zločine se bodo zagovarjali ljudje, ki so dajali povelja, po katerih je nemška vojska na vseh ozemljih, i:i jife je zasedla, rušila mesta in vasi, uničevala tovarne, industrijo, železnice, ropala in barbarsko uničevala kulturne ustanove, muzeje, šole. bolnišnice, cerkve, zgodovinske spomenike in odvajala prebivalstvo na prisilno delo. Zagovarjali se bodo ziceinci, ki so dajali povelja naci-Tstcm, da so mučili, streljali, obešali in zastrupljali s plini civilno prebi-vastve, da so milijone ljudi odpeljali v koncentracijska tabrišča, in požigali strehe prebivalcem Jugoslavije, Poljske, Sovjetske zveze in Čehoslo-vaške. Sodniki bodo terjali od njih odgovor na obtožbo, ker so mučili in ubijali sovjetste.- poljske, jugoslovansko, ameriške, angleške in francoske vojne ujetnike, strelja« talce v Franciji, Belgiji, Nizozemski, Poljski, Jugoslaviji in Sovjetski zvezi. Dajati bodo morali odgovor sadistični morilci. ki so organizirali koncentracijska taborišča, v katerih so uničevali svoje politične nasprotnike, med vojno pa v njih načrtno iztrebljali predvsem slovanske narode.
Obtožnica prve skupine hitlerjevskih zločincev je hkrati strahotna obtožba fašizma. Njena dejstva in podatki kažejo na najbolj prepričevalen način, da sc svobodoljubni narodi z zmago nad napadalci resnično rešili človeštvo in civilizacijo. Obtožbe hkralj zgovorno kličejo na nov notranji boj. da se fašizem dokončno uniči, da se izkoreninijo vsi njegovi ostanki, in da se kaznujejo vsi vojni zločinci.
Svobodoljubni narodi so z zadoščenjem sprejeli vest, da bo roka pravice končno vendarle segla po fašističnih zločincih, ki so mislili, da bodo ušli zasluženi kazni. Predvsem so pozdravili to odločitev narodi Sovjetske zveze, Poljske in Jugoslavije^ ki so jim nacistični zločinci prizadejali največ gorja.
Sovjetski listi, ki komentirajo začetek procesa proti poglavitnim nacističnim zločincem, poudarjajo, da sovjetsko ljudstvo pričakuje, da bo mednarodno vojaško sodišče izpolnilo dolžnost do milijonov ljudi, ki so jih nemški fašisti preganjali, poniževali in ubijali. »Skupno s 24 zločinci,« piše »Rdeča zvezda«, bo stal pred sodbo narodov ves Hitlerjev režim, vsa njegova ideologija gangstrskega imperializma jn neomejene strahovlade. »Trud« pa piše: »Narodi niso mogli imeti minic vesti, dokler niso posadili na zatožno klop zločincev, ki so zanetili uničujočo vojno in prizadejali človeštvu toliko žrtev in trpljenja. Vsa ljudstva sveta pričakujejo in zahtevajo za hitlerjevske lopove sodbo, ki bo za vedno zastrašila vse, kj bi se skušali znova zarotiti proti miru in svobodi človeštva.«
Jugoslavija, ki je bila ena prvih držav, ki je po moskovski konferenci na osvobojenem ozemlju z odlokom AVNOJ-a ustanovila državno komisijo za raziskovanje vojnih zločinov in zbrala doslej največ obtežilnega in dokaznega gradiva, je pripravila za nurnberške obtožence, kakor tudi za one fašistične zločince, ki se še svobodno sprehajajo po Italiji, v zapadnih področjih ali v nevtralnih državah, težak račun.
Prav ta teden je državna komisija za vojno škoda objavila številke strahotnega pustošenja, škode in žrtev, katerih poglavitni krivci stoje pred razsodiščem narodov. 1,685.000 pobitih, 32C.000 interniranih, in 530.0C0 izseljenih jugoslovanskih državljanov bo v družbi tisočev in milijonov žrtev v svetu vstalo z mednarodnim tožilcem, obtožilo zločince in zahtevalo neizprosno sodbo in kazen.
Pričakujemo Istre in ostre sodbe, pričakujemo pa tudi, da se bo do kraja izvedel sklep moskovske konference, ki zadeva vojne zločince posameznih držav in ki pravi; »Oni nemški oficirji (isto velja za italijanske fašistične zločince in domačo krvavo bratovščino) in vojaki in člani nacistične stranke, ki so odgovorni za zločinstva, uboje in pokolje in ki so pri njih sodelovali, bodo poslani v dežele, v katerih so počenjali svoja ogabna zverinstva, da jih bodo tam sodili in kaznovali v skladu z akoni teh osvobojenih dežel in svobodnih vlad, ki jih bodo tam sestavili... Ti zločinci morajo vedeti, da bodo poslani na kraj zločinstev, kjer jih bodo sodili narodi, nad katerimi so delali nasilja...«
Po vsem prestanem trpljenju v tej vojni, bi vsak pričakoval, da ne bo na svetu človeka, ki bi upal javno zagovarjati krvnike, ki so odgovorni za smrt milijonov ljudi, za vse strašno sedanjo bedo in. razdejanje. Toda tudi za te zločince so se našli zagovorniki Do nedavna so nekateri posamezniki in celo vplivne skupine na zapadu skušali prihraniti hitlerjev-cem razpravo in pravično povračilo.
Volitve v
V	nedeljskih volitvah za Ustavodajno skupščino so francoski volivci izbrali predstavnike, ki naj jih v parlamenta zastopajo.
V	novi skupščini bodo po številu najmočnejši predstavniki komunistične stranke, ki bodo imeli 152 sedežev. Dobili so nad 5 milijonov glasov. Na drugem mesta bodo socialisti s 142 sedeži, na tretjem pa predstavniki narodnega republikanskega gibanja s 141 sedeži. Dobili so nekaj nad 4 milijone glasov, in to zato, ker so se zlasti na podeželju, pa tudi v večjih mestih vse desničarske skupine združile s tem gibanjem in oddale zanj svoje glasove. Vsi odtenki desnice so strnjeni okrog te skupine, od katere pričakujejo, da bo branila njihove interese. To gibanje so podpirali tudi vplivni bančni, industrijski in cerkveni krogi. Uporaba proporčnega volivnega sistema pa je tej skupim zagotovila še več mandatov, kakor bi ji po številu prejetih glasov v resnici šlo. Radikali imajo v parlamentu 25 predstavnikov, druge manjše stranke pa 85 predstavnikov.
Pri teh volitvah je važno predvsem to, da je prvič v zgodovini Francije in vobče v zapadni Evropi pri parlamentarnih volitvah zmagala resnična zagovornica delavskih interesov — komunistična partija, ltl je zbrala največ glasov predvsem v gosto naseljenih industrijskih krajih, precej glasov pa tudi v okrajih, kjer je prebivalstvo večinoma poljedelsko. Kakor piše »Daily Worker«, bi komunistična stranka dobila skoraj 200 mest, če M bila porazdelitev volivnih enot pravična.
Draga značilnost francoskih voh-tev je v tem, da se je velika večina francoskega ljudstva izrekla za četrto republiko. Nad 90«/# volivcev je na prvo vprašanje: ali naj bo izvoljena narodna skupščina Ustavodajna? odgovorilo z »da« in se s tem izreklo proti ustavi tretje republike iz leta 1875 z dvodomnim sistemom poslanske zbornice in senata, kjer
nec Wilkes je objavil v »Reynold Newsu« daljši članek o položaju v Grčiji pod naslovom »Domoljubi, s katerimi sem se boril preteklo leto proti sovražniku, so sedaj v zaporih«. V članku je med ostalim rečeno:
»Nobenih znakov ni. da bi se grška kriza približevala odločitvi. Grška kriza ne bo rešena toliko časa, dokler se bo dovoljevalo, da pred očmi britanske vojske in britanskih političnih uradnikov vlada položaj, v katerem smatrajo najboljše ljudi grškega javnega življenja za zločince in postopajo z njimi kakor z zločinci.«
Nadal je je rečeno, da so kljnb vsem obljubam amnestij grške ječe dane? bolj polne, kakor kdaj koli prej. Dne
23.	avgusta t. 1. je biio 12.900 političnih zapornikov, ki so čakali na razpravo, 17. septembra t. 1., tri tedne po amnestiji pa se je to število dvignilo na 14.252.
Grški namestnik Damaskinos mi je ob svojem obisku v Britaniji ponovil obljubo, ki jo je dal tudi gospodu Be-vinu, da bodo iz zaporov izpuščeni vsi »razen zločincev«. Jaz sem si predvsem prizadeval, da se pojasni ta točka, ko sem v razgovoru z namestnikom trdil, da ije opredelitev pojma »zločinec« največje važnosti. Dejal sem
mu.	da so bili doslej prijeti kot zločinci — namestnik ni mogel tega za-
Nekateri so se pri tem sklicevali na »človekoljubje« in »odpuščanje«, drugi pa so nastopali kot zagovorniki »preosnove in prevzgoje« nemških barbarov. Nekateri zagovorniki »prava« skušajo ščititi hitlerjevce s pravno fcrmolo, da »ni zločina brez odgovarjajočega zakona« in da do londonskega sporazuma štirih ril v avgustu 1945 ni bilo nobenega takega zakona, čeprav ni niti enega zakonika na svetu brez določb za najstrožje kaznovanje mednarodnega uboja, mučenja, ropanja, razbojništva in drugih zločinov, ki jih je hitlerjevska vlada in nemško vojaško poveljstvo organiziralo in izvrševalo po vsem svetu. Nekateri spet predlagajo, da bi bilo bolje, če bi z njimi (vojnimi zločinci) postopali podobno, kakor so po mednarodnem sporazumu postopali nekoč z Napoleonom.
Take stvari se morajo nemudoma končati. Zakaj hočejo barantati že zdaj, ko se na grobovih milijonov mrtvih še ni osušila zemlja, milijoni živih pa v bedi in pomanjkanju in brez strehe nad glavo preklinjajo začetnike tega strašnega zla. Narodi na svetu so že davno izrekli svojo sodbo nad temi zločinci. Tudi mednarodno sodišče naj izreče pravično sodbo v svarilo vsem tistim, ki bi se kdajkoli drznili slediti stopinjam nemških imperialističnih razbojnikov.
Franciji
je zlasti senat oviral uzakonitev vseh naprednih zakonskih predlogov. Le 3% volivcev in sicer radikalni socialisti so glasovali za staro ustavo. Francosko ljudstvo je na ta način obsodilo za svojo domovino tako pogubno monakovsko politiko, ki jo je vodil bivši ministrski predsednik Daladier, voditelj radikalnih socialistov.
Glede drugega vprašanja referenduma: ali naj bo ustavna skupščina v svojih pravicah omejena, pa so bila mnenja deljena. Vprašanje se je točno glasilo: ali smatra volivec za pravilno, da se do nove ustave izvaja državna oblast po dekretu, ki je tiskan na zadnji strani volivnega lista. Ta dekret v glavnem določa, da bo izvoljena skupščina izbrala začasnega predsednika republike in vlade, ki bo — kot v Ameriki — isti, da bo ta imenoval ministre v začasno vlado, skupščina pa bo imenovanje ministrov lahko odobrila ali zavrnila- Ta vlada bo predlagala zakone, ki jih bo skupščina sprejela ali ne, toda odklonitev vladnega predloga ne veže vlade na odstop. To stanje bo trajalo sedem mesecev. V tem časa mora biti izdelan predlog za novo ustavo in predložen ljudstvu v plebiscit, da ga na ta način sprejme v dokončno ustavo.
Komunistična stranka je nasprotovala točkam tega dekreta, ker daje preveč moči tistemu, ki bo izbran za predsednika republike In vlade. Tako je na drugo vprašanje referenduma odgovorilo z »da« le nekaj nad 12 milijonov volivcev (66.3%) z»ne« pa nekaj nad 6 milijonov volivcev (33.7%) in to predvsem komunistična stranka in del socialistov in druge manjše napredne stranke. Njihovo mnenje je bilo, da ni v skladu z načeli demokracije, da pride oblast, ki jo predvideva dekret za predsednika republike in vlade v roke ene same osebe.
Nova skupščina se bo sestala 6. novembra.	xj
nikati —, voditelji gibanja, M so med nemško zasedbo zapirali kvizlingovce. Vprašal sem ga, ali se bo amnestija nanašala tudi na te ljudi? Grški namestnik je odbil odgovor na to vprašanje. čeprav sem ga v resnici dvakrat ponovil. Na primer dobro znani vodi telj gibanja odpora Djordje Dalas }e zaprt v Kalamati. na drugi strani pa :e Dionizij Papadagonosi, ki je ves čas zasedbe bil polkovnik »varnostnih bataljonov«, ki so jih Nemci organizirali, da bi se borili proti odporniškemu gibanju, in ki je zakrivil mnogoštevilne umore talcev, dobil še po smrti nagrado od današnje vlade, ki ga je mrtvega povišala iz polkovnika v čin generalnega majorja.«
Ko govori pisec o vojnih zločincih. Dravi:
»V Bolgariji in Romuniji so zaprti najbolj nevarni družbeni elementi, v Grčiji pa sede danes po zaporih najboljši ljudje, Churchillova politika in Dodpiranje monarhistov je privedlo na oblast v Grčiji najbolj podkupljive elemente Metaxasovega režima. Zahtevamo od laburistične vlade politiko, ki bo zasnovana na resničnem položaju v Grčiji, namesto politike na podlagi dejstev, ki jih navajajo naš vele-Doslanik ter starejši častniki, katerih politični predsodki se nikoli ne spremene in jih zato tudi oni sami često ne morejo razumeti.«
Zasedanje romunskih biže-njerjev v Bukarešti
Bukarešta, 24. okt. (Tass) Zborovanja romunskih tnženierjev dne 21. oktobra, so se ude'ežilj tu Hi člani vla-
He s or^d'ed’cko**' vl~H<- dr G-<■>7' na čelu V svoj=Tr govoru je m'" strski pred rednik pozval mženj rj naj se aktivno udeleže obnove in gospodarskega preporoda dežele.
tobra je zunanji minister Združenih držav Amerike Byrnes podpisal zapisnik o veljavnost! ustave Združenih narodov. Podpis je bil izvršen na svečan način v zunanjem ministrstvu. Pni tej prilitej je g. Byrnes prebral naslednjo izjavo:
»Predstavniki sovjetskega veleposlaništva so danes izročili zunanjemu ministrstvu listino sovjetske vlade, s katero ratificira ustavo Združenih narodov 29 držav, med njimi Združene države, Kitajska, Francija, Sovjetska zveza in Vel. Britanija je že izročilo svoje ratifikacijske Iisti-
ne, Ustava Združenih narodov je s tem postala del zakona narodov. Današnji dan je pomemben za vse miroljubne narode vseh dežel. Kakor seim že večkrat dejal, ohranitev mJ-ru ni odvisen od nobene listine, temveč samo od mish in čustev ljudi, toda narodi zemeljske krogle se morajo organizirati, če hočejo, da bo ta mir ohranjen. Ustava Združenih narodov določa to organiazcijo. V bodočnosti borno v sodelovanju z ostalimi združenmd narodi storili vse, da bi ohranili mir in pripomogli k blagostanju vseh narodov.« •
vidimo v njem sredstvo za razdvajanje zaveznikov in orožje, naperjeno proti Združenim državam in Sovjetski zvezi. Smo za zvezo Francije in Velike Britanije, sklenjeno v istem duhu, kakor je zveza med Francijo in Sovjetsko zvezo, pa tudi v duhu prijateljstva z Združenimi državami.
Pariz, 27. otet Na sestanku političnega urada francoske komunistične stranke so sprejeli naslednji sklep:
Glede na prejšnje odločbe vocFlmh organov izjavlja politični urad komunistične stranke, da je francoska komunistična Stranka pripravljena prevzeti nase vso odgovornost ki izhaja iz velike volivne zmage. Komunistična Stranka je trdno odločena storiti vse za izvedbo programa narodnega odbora za odporno gibanje, da bd izpolnila nade francoskega ljudstva,, ki se je jasno odločilo za polit ko narodne obnove in za vzpostavitev resnične demokracije v na® deželi. Politični urad je sklenil, da bo na 3. in 4. novembra sklical Izredno zasedanje osrednjega odbora in komunistične skupine za ustavodajno skupščino.
Francoski glas o Jugoslaviji
Pariz, 27. okt. Pod naslovom »Položaj v Jugoslaviji pred bližnjim« volitvami« objavlja list »France libre« članek, posvečen jugoslovanskim volitvam v ustavodajno skupščino. List poudarja izjavo maršala Tita, da je Jugoslavija resnično demokratična država, ki jo sestavljajo enakopravni narodi Opozicija se pritožuje, da je prisiljena k molku, nadaljuje list. in sporoča, da se bo vzdržala glasovanja, beografiška vlada pa izjavlja, da je popolna svoboda zborovanja in združevanja zagotovljena vsem političnim gibanjem. List pripominja, da je federativno zamisel z navdušenjem sprejela ogromna večina Jugoslovanov, gospodarsko življenje pa je postalo znova urejeno. Vlada ni podvzela nobenih skrajnih ukrepov na gospodarskem področju. Agrarna reforma nima komunističnega značaja, nasprotno zemlja je bila razdeljena na majhna gospodarstva.
Zborovanje Američanov jugoslovanskega porekla
New York 27. okt. V New York» je bilo zborovanje združenih odborov Američanov jugoslovanskega porekla. Zborovanja se je udeležilo več sto zastopnikov, ki predstavljajo nad milijon Američanov jugoslovanskega Porekla.
Predsednik odbora Baldkovič je v svojem ‘ govoru kritiziral politiko Združenih držav Amerike do Balkana. Zastopniki so poslali predsedniku Trumanu pismo, v katerem razpravljajo o položaju v Jugoslaviji in p »udarjajo vlogo maršala Tita pri osvoboditvi dežele in današnjem urejanju mlade demokratične federativne Jugoslavije.
Z zborovanja je bil ob velikem odobravanju vseh zastopnikov poslan pozdrav maršalu Titu.
Podgaredserisilfe žsi vlade o {Kidržavljeuju banic in težke industrije
Praga, 27. okt. Ob podpisu odloka o podržavljenju denarnih zavodov in težke industrije je podpredsednik češkoslovaške vlade in vodja, komunistične stranke za češkoslovaško Klement Gottwald objavil žSanek, v katerem pravi:
To podržavljenje je uspeh doslednost: naših naporov za, demokrataza-cijo industrije. Podržavljenje glavnih činteljev našega gospodarstva je jamstvo najširšem ljudskim slojem, da uspeh ljudskega dela ne bo v lov rist posameznih skupin izkoriščevalcev, ampak bo v korist vsega ljudstva. Odlok o podržavljenju pomeni veliko delo, je pa kljub temu samo začetek. Pred nam' so velifke naloge za organizacijo podržavljenja narodnega gospodarstva. Prepričani smo, da bomo s skupnimi močmi prema*-gali velike težave in izpolnil' naloge, ki stoje pred ljudstvom in drža*».
Kongres češkoslovaške socral-demokratičiie stranke
Praga, 26. otet. V Pragi se je zaključil kongres češkoslovaške soedal-nodsmakratične stranke. Kongresa se je udeležilo 1028 zastopnikov in 500 gostov, izmed katerih jih je 16 prišlo iz inozemstva.
Kongres je izvolil vodstvo stranke. Nov: osrednji izvršni odbor strank» "ima 49 članov in enako število namestnikov. Za predsednika izvršnega odbora je bil izvoljen min. predsednik Zdenek Fierlinger.
Kongres je ridenil, da se soeiai-nodemokratična stranka i manje »Stranka češkoslovaške sodafoe demokracije«.
šilite tisk (kvMOise fronte
■
PAKI	K E T E
DOBAVLJA, POLAGA, STRUŽI IN VOŠČI	
ANTON Ljub RESLJEVA < Telefon b	BOKAL liana, 3ESTA ŠT. 28. iter. 35-56
Potrebujemo
več
konstruktorjev
(inženirjev sli dipL tein»* fcov) iz elektro in fara-mehanske stroke.
V poštev pridejo tudi začetniki; razen tega več koo-«trnkterlev za orodje a prakso.
r" "•
oorzo at lu. poči .	uKterji«
Vse oblasti, urade, ustanove,
društva
.in zasebnike ponovno naprošamo, da nam obvestila, namenjena
-O rtfe-favo v 'Slovenskem poročevalcu* Došlliajo
VSAK. DAN — najpozneje de 14* are
v naš OGLASNI ODDELEK«, Selenburgova ulica št. 3.
Zapadni blok je orožje, naperjeno proti Ameriki in Sovjetski zvezi
Izjava tajnika francoske komunistične stranke Jacquesa Duciosa
London 26. okt. Dopisnik agencije Reuter poroča iz Pariza, da prvaki komunistične partije Francije odkrito izražajo svojo pripravljenost za aktivno sodelovanje v bodoči vladi. Ob tej priliki poroča o svjjem razgovoru z novo-izvoljenim poslancem, tajnikom komunistične partije Ja-cquesom Dudosom, ki mu je med drugim dejal:
»Zelo smo zadovoljni, ker smo postali največja francoska stranka. Ta veliki uspeh je našo organizacijo dejansko spremenil v gibanje, ki zajema vso deželo. Zavedamo se odgovornosti, ki nam jo to nalaga. Francija je jasno pokazala, da si želi nečesa novega, pa tudi nečesa pametnega. Nè bi bilo težko ustvariti skupno določenega programa za gospodarsko obnov», ki bi ga sprejele vse levičarske stranke in bi temeljil na programu, ki ga je določil marca meseca 1944 nar »dni svet odpora.«
Na vprašanje, če bo prišlo med glavnimi strankami do kakega načelnega nesporazuma glede zunanje politike, je odgovoril Jacques Dudo s: Mi iz komunistične partije nasprotujemo zapadnemu bloiku. ker
Poziv bolgarskih ranjencev
Sofija 27. okt. Gleda rta bližnje volitve v Bolgariji so ranjeni borci iz domovinske vojne objavili poziv bolgarskemu ljudstvu, y katerem pravijo:
Ko gledamo na bližnje volitve in na reakcijo, M se dviga, imamo ranjenci iz domovinske vojne pravico in dolžnost obrniti se' do bolgarskega ljudstva v imenu žrtev, ki smo jih dali, in opozoriti na škodljivo delavnost opozidje in reakcije. Zmaga, za katero smo žrtvovali svoje zdravje, še ni rodila vseh sadov. Utrditev zmage .v katere temelje so vzidane naše od šrapnelov in min zdrobljene roke in noge, bo dovršena 18. novembra. Vsaka Bolgarka in vsak Bolgar sta dolžna spoštovati kri, ki smo jo prelili na bojišču. To spošt> vanje se bo pokazalo 18. novembra, ko bo vsak Pošten Bolgar podprl rešilno delo do domovinske fronte in s tem zatrl izdajalsko delovanje opozicije.
Tovariši, borci naše vojske! Duše naših nepozabnih tovarišev, padlih na bojiščih, nas rotijo, naj ne dopustimo, da bi izdajstva omadeževalo sadove naše borbe. Nikoli ne dovolimo razdora med mestom in deželo, med ljudstvom in vojsko! Ne dovolimo tujega vmešavanja v naši deželi!
Bolgari! Mi bard. Id smo ostali brez rok in nog. vas pozivamo, da častno izpolnite svojo državljansko in domoljubno nalogo, pozivamo vas na volišče, da boste izvojevali do-movinsko-frontovsko zmago.
Kratke vesti
Rdeča armada izroča Poljski nad 7000 ha obdelane zemlje. Podpredsednik poljske vlade Mikolaijczyk je govoril kot poljdri delegat na konferenci za kmetijstvo in prehrano v Quebecu in je med ostalim izjavil, da je poljska vlada podpisala sporazum s Sovjetsko zvezo, po katerem bodo Poljski izročili 7078 ha zemlje, katero je obdelala med vojno Rdeča armada
Vichyjski izdajalec general Denta pomilOščen. Bivši, vichyjski visoki komisar v Siriji general Dentz, ki ga je 20. aprila vrhovno sodišče obsodilo na smrt, je bil pomiloščen z odlokom de Gaullea. Poročilo, ki je bilo o tem objavljeno, pravi, da general Dentz zaradi visoke starosti ne bo obsojen v dosmrtno ječo, ampak mu bodo kazen spremenili v dosmrtno izgnanstvo.
Bivši danski minister Gunnar Darseli pred sodiščem. Dne 23. oktobra se je pričela pred sodiščem v Koda-reju razprava proti Gunnao-jn Larsenu. ki je bil med nemško zasedbo na Danskem železniški minister. Larsen je obtožen, da je vzdrževal nedopustne stike z zasedbenimi oblastmi
Stavka tekstilnih delavcev v Rock-dallu. Tisoč delavcev specialistov velikega tekstilnega središča Rockdall je prenehalo delati, kar lahko izzove stavko 10.000 delavcev. Stavkati so pričeli, da bi podprti svojo zahtevo o zvišanju mezd.
Stavke v Združenih državah. Predsednik ameriške federacije dela William Green je sporočil, da je izvršni svet federacije odredil konec filmske -tuivkp v Hobvwoodn ki traja že 8
ìecorpv c i-Vtroč-'h H '»> rev jp h;’>
225.000	Delavci druide »General Mo tors« v Cincinnatiju so že glasovali za povratek na deta, detauei dražbe
Veliko ljudsko zborovanje v Plovdivu
Sofija 27. okt Pred dnevi je bilo v Plovdivu veliko ljudsiko zborovanje. na katerega je Prišlo kakih 40 .tisoč ljudi. Govorili so tajnik bolgarske delavske stranke (komunistov) Trajčo Kostov, tajnik bolgarske narodne kmečke zveze Aleksander Obov, Han osrednjega odbora b »Igarske delavske sociaino-demo-kratične stranke Zdrav Mitovski, predstavnik Zvena in predstavnik radikalne stranke.
Bolgarski demanti
Seslja 27. okt. B>lgarska brzojavna agencija poroča: V zvezi z glasovi, ki jih širijo prizadeti krogi, da so Združene države poslale bolgarski vladi predlog z namenom, da sklenejo z Bolgarijo mirovno pogodbo, izjavljajo pooblaščeni krogi, da bolgarska vlada ni prejela nikak-šnih predlogov, niti ji m posiala nobena država takib predlog jv. Kar se tiče stališča, ki ga je ameriško zastopstvo v Londonu zavzelo v pogledu izdelave mirovne pogodbe z Bolgarijo in o katerem je bilo govora v nekem večernjem lista, je pj zanikanju ameriškega zunanjega ministra Bymesa v Washingtonn samo obžalovati, ker je s takimi netočnostmi napravljena samo slaba usluga državnim interesom.
»Chryslerc bodo glasovah v četrtek, delavci Fordovih tovarn pa 7. novembra. Medtem je 800 tehničnih in mehaničnih delavcev ameriške družbe za letalski promet in za letalski izvoz začelo stavkati obenem s 5000 pristaniškimi delavci v pristanišču Houston v Texasn.
Anamiti nadaljujejo ogorčen odP°r v Saigonu. Na glavnem trgu v Sai-gonu je prišlo do ogorčenih bojev. V glavni utici Saigona so vrgli bombo v obveščevalni urad francoske uprave. Zavezniško poročilo pravi, da so 25. t m. Anamiti napadli skladišče petroleja na severnem letališču. Na pad so odbili s pomočjo japonskih čet Dne 25. t. m. so se nadaljevali krvavi ulični boji v severnih delih mesta Saigona.
Urugvajska vlada priznala poljsko vlado. Urugvajska vada je 26. t m. uradno priznala varšavsko vlado.
60 laburističnih poslancev proti uporabi britanskih čet v Indoneziji 60 laburističnih poslancev je podpisalo izjavo, v kateri protestirajo proti uporabi britanskih čet v Indoneziji in Francoski Indokini
Angleži pošiljajo ojačenja na Javo. V pismenem odgovoru, ki ga je poslal britanski zunanji minister spodnji zbornici, je rečeno, da bodo poslana na Javo angleška ojačenja, M bi omogočila poveljniku posadke, da izpolni svojo nalogo.
Spremembe japonskih votivnih predpisov. Časopisna agencija »Do-mei« je v sredo poročala, da je japonska vlada odobrila votivno pravico tudi za žene. Oben?m ie znižala starosten met- oH “>* n n 20 '«»+
r,'TV>1np VO ’V’'?	*-	~V
Ijena tui Korejcem in Form »Žanom Najnižja starost za kandidate za jav-aestežbe j» bala doJoSeaa aa 25 let.
Podpiranje monarhistov Je privedlo v Grčiji na oblast najbolj podkupljive
elemente
London 27. okt Laburistični posla-
Pet mesecev dela naše ljudske oblasti za kmetijstvo
abreove vseh panog našega kmetijstva - Kaj je naše kmetijstva v tem času debila od zvezne in federalne vlade
Če hočemo pravilno prikazati uspehe dosedanjega dela naših ljudskih oblasti na področju kmetijstva, moramo najprej kratko orisati položaj ob osvoboditvi. Da bo slika popolna, se moramo v grobih potezah ozreti na vse gospodarstvo.
Vsakemu državljanu, ki spremlja vsaj s pasivnim zanimanjem obnovitvene napore našega gospodarstva, je znano, da smo pred dobrimi 5 meseci stopili v svobodo, obremenjeni s strahotno dediščino razdejarija, ki sta ga oba okupatorja vsa štiri leta opravljala sistematično. Prevzeli smo na stotine popolnoma uničenih vasi in mest, na tisoče porušenih mostov in cest, na stotine uničenih ali vsaj poškodovanih tovarn. Po vsej državi se je z zaključkom
vojne, s povratkom iz internacij in prisilnega izseljeništva znašlo več milijonov ljudi, odraslih in otrok, v položaju, ko niso imeli strehe, nobenih živil, obleke in orodja. Kjer so jim po goli sreči ostali domovi nepoškodovani, so bili prazni in oropani. Iz hlevov je okupator na obsežnih področjih odpeljal vso ali vsaj večino velike in male živine. Pol >vico naše predvojne živinoreje je bilo uničene. Kmetijsko orodje je bilo ookradeno in uničeno Vsi rudniki so bili zaprti, ker zaradi poškodb nisp mogli obratovati. Kilometri in kilometri železniških prog v Makedoniji, v Srbiji, na Hrvat-skem, v Bosni in Hercegovini, v Sloveniji in drugod so bili uničeni ali poškodovani. Skoro vsa skladišča so bila prazna in oropana.
škoda, prizadejana kmetijstvu v Sloveniji
la pa so se pri vsem tem skušali
V Sloveniji je bil položaj morda za nekaj odstotkov boljši kakor v nekaterih drugih pokrajinah naše države. Vendar so bile posledice vojne in okupacije tudi pri nas, kakor je deloma pokazal že prvi popis vojne škode, izredno hude. Slovensko kmetijstvo je utrpelo okrog 14 milijard predvojnih dinarjev škode. Občutno je bila udarjena živinoreja. Število goveje živine, ovc in koz se je v primeri s predvojnim stanjem znižalo za 40 %, število prašičev za 35 %, perutnine za 55 ”/° in število čebalnih panjev za 50 °/o. Samo živinoreji prizadejana škoda je v Sloveniji ocenjena na 5.5 milijarde predvojnih dinarjev. Vinogradov je bilo uničenih okoli 15 °A> in se škoda v vinogradništvu ceni na 2.25 milijarde predvojnih dinarjev. V vinogradih je bilo uničenih 22 milijonov trsov. V sadjarstvu je bila škoda ocenjena na 1.26 milijarde predvojnih dinarjev, sadnega drevja ie bilo pokončanega okoli 25 %. Poljedelstvo samo je končno oškodovano za 1.5 milijarde predvojnih dinarjev z izgubo raznega poljedelskega orodja, strojev7 in drugega. Požganih in poškodovanih kmečkih stanovanjskih hiš smo imeli v Sloveniji okoli 50.000
Važno je, da vsa ta škoda ni bila enakomerno porazdeljena po vseh okrajih Slovenije, temveč gre pri teh številkah prvenstveno za nekatere okoliše, ki so bili skoro popolnoma oropani, uničeni in izseljeni. To je položaj še poslabšalo, ker je bdi marsikje tako prekinjen naravni stik vasi do vasi z velikimi prazninami, kjer ni bilo ne ljudi, ne orodja, strojev, živine in ne delovne sile. Obnova je stala razen tega pred dejstvom, da je bila vso vojno dobo po vsej Sloveniji zemlja slabo obdelovana, nezadostno gnojena in da je za delo primanjkovalo vprežne živine in delovne sile
Naša ljudska oblast, ki smo jo morali medtem postopno graditi jn izpopolnjevati je tako stala pred nalogo, kakršne morda m prevzela še nobena oblast na svetu z izjemo sovjetske po Oktobrski revoluciji Pomanjkanje vseh življenjskih potrebščin je bilo splošno. Obnova obratovanja rudnikov, tovarn. železnic in drugih panog našega gospodarstva je bila združena z velikimi težkočami, ker je povsod manjkalo delovnih moči, prevoznih sredstev in gradbenega materiala. Največje preglavice je povzročala nujna naloga, posejati in obdelati vse njive, saj je bilo marsikje potrebno organizirati delo na popolnoma nov način. Na vsakem koraku obnovitvenega de-
vmešavati. s svojim zaviranjem še sovražniki ljudske oblasti iz vrst naše opozicije in njihovih pomočnikov iz tujine.
Kmetijstvo je bilo na prvem mestu pri vseh obnovitvenih naporih
Vsakemu poštenemu in trezno mislečemu presojevalcu uspehov našega obnovitvenega dela je pri takem razdejanju jasno, da v 5 mesecih ni mogoče doseči senzacionalnih uspehov. Vsaka obnova terja naporno, sistematično delo. Tu ni mogoče nič preskočiti, nič obiti. To kar je slovensko ljudstvo prej gradilo desetletja in stoletja, ne moremo mi sedaj, — tudi če bi imeli na razpolago vse vire sveta — obnoviti v nekaj mesecih. Prav tako bo vsak pošten opazovalec priznal, da je bilo v obnovi doslej doseženo že mnogo, mirno lahko trdimo, celo več, kakor smo vsi pričakovali. Upoštevati je treba pri tem, da nismo še dobili nobenih reparacij in da nam je UNRRA povečala svojo pomoč šele v zadnjem času.
Res ni bilo mogoče v tem kratkem času zadovoljiti vseh velikih potreb najširših množic našega delovnega ljudstva, doseženi pa so bili uspehi, ki nas po samem priznanju tujcev uvrščajo v obnovi na prvo mesto med vsemi državami, ki jih je opustošila sedanja vojna. Pod nobenim prejšnjim režimom, niti v najboljših letih, ni bilo za potrebe našega gospodarstva in za potrošne potrebe našega ljudstva danega toliko, kakor v prvih petih mesecih obnove pod vlado maršala Tita in ljudstva samega. To trditev potrjujejo številke, ki jih bomo v današnjem članku navedli samo za kmetijstvo, eno izmed tistih gospodarskih panog, ki je bila v stari Jugoslaviji najbolj zanemarjena in ki je v naši ljudski državi postavljena na prvo mesto pri razdeljevanju pomoči in pospeševanju razvoja in napredka.
Po osvoboditvi smo morali takoj organizirati oranje in obdelavo zemlje. Opustošenje, ki smo ga prikazali zgoraj, je resno ogražalo možnost pravočasne setve in drugega kmetijskega dela, zlasti v krajih, kjer so borbe trajale do zadnjega. Neposejane njive pa bi pomenile najveejo nevarnost za prehrano naše vojske, našega delavstva, mestnega prebivalstva ki siromašnih kmetov, ki ne morejo pridelati sama dovoJj za svoje potrebe Kmetje so povsod nujno potrebovali poljedelske stroje, orodje, traktorje, pluge, nafto in gorivo za traktorje, delovno živino, razna semena, zdravila za živino. galico in še mnogo drugega
Materialna podpora zvezne In federalne vlade v strojih in orodju
Naša ljudska oblast je morala vložiti v to delo oskrbe naše vasi največji napor, da ji je uspelo doseči vse to, kar se je sploh dalo doseči. Pri tem ji je požrtvovalno pomagalo naše delavstvo, ki je s premagovanjem velikih ovir začelo z obratovanjem po tovarnah in z obnovo naših najvažnejših železniških zvez Zaloge, kolikor jih je bilo. so bile razdeljene, potrebam kmetijstva pa je bilo dano prvenstvo tudi pri nabavah preko UNRRAe, kakor tudi pri nabavah v Sovjetski zvezi in sosednih državah. Le tako je bilo mogoče, da je meglo zvezno ministrstvo za kmetijstvo v Beogradu v kratkih 5 mesecih razdeliti kmetijstvu po vsej državi naslednje število kosov raznega Doliede^kega orodia-traktorjev	1 1-52
trp1’-"’—o ' e *	780
br;	Z 10'
kultivator t	19 220
plugov	15.310
mlatilnic	126
sejalnih strojev	2.244
izruvačev za krompir 509 traktorskih prikolic	210
srpov	354.000
grabelj	3.990
krampov	2.800
kos	201.000
plužnih desk	2.042
lemežev	23.057
plazev	4.550
motik	100.000
lopat	30.000
škropilnic	1.574
mlinov za grozdje	100
trierjev in vejavnikov 1.232 strojev za luščenje	876
osi za vozove	14.560
sekir	19.160
kladiv in okovja	5.400
verig za živino	7.000
črtal	1.070
Donja'’	5.000
Za žetvene potreb ’ je b’to na-kuttiunega in ra^cMienega okoT pol milijona kg pred.vnih povez. Razdeljeno je bilo še drugo orodje, ki zgoraj ni omenjeno, v za-
dostnih količinah smo uvozili nafte, petroleja, bencina, motornega in drugega olja in masti za traktorje in mlatilnice. Za potrebe kmetijstva je bilo razdeljeno okoli 40 milijonov žebljev za podkova-nje živali, 240.000 podkev, 65.000 kg obročev za vozove, velike količine žebljev za gradbene potrebe in drugo železno gradivo za popravilo zgradb.
Kaj je razdelilo ministrstvo za kmetijstvo Slovenije
Razen zveznega ministrstva so razdeljevala kmetijstvu potrebno
orodje in drugo tudi federalna ministrstva. Tako, da je naša vas po tej poti dobila velike količine materiala, Ministrstvo za kmetijstvo Narodne vlade Slovenije je doslej
razdelilo: kos	70.000	
srpov	30.000	
brusnih kamnov	60.000	
klepal	1.000	
motik	45.000	
gnojenih vil	15.000	
lopat	10.000	
grabelj	2.000	
krampov	2.000	
sekir	9.000	
ravnic	2.000	
kmetijskih strojev	882	
žicezaseno in slamo	50.000 kg	
verig za živino	20.000	19
verig-poveznic	10.000	M
okovjaza vozove	50.000	9 t
strojnih delov	27.000	99
kolomaza	15.000	„
zaciji, s katerim so se izpolnile stoletne težnje našega kmeta, da postane lastnik zemlje, na kateri živi Zemlja se bo vzela vsem veleposestnikom, bankam, delniškim družbam, cerkvam in drugim osebam in ustanovam, ki je ne obdelujejo same in se bo dala v last kmetu. Veliko pomoč nudi našim siromašnim kmetom tudi kolonizacija v Vojvodini. Številni kolonisti bodo dobili v tem najbogatejšem predelu naše države poleg hiše in gospodarskih poslopij do 12 oralov zemlje in si tako ustanovili nov dom in novo boljše življenje.
Iz vsega tega, kar je bilo do-
slej storjenega s skupnimi napon ljudstva in države, se jasno vidi, da je naše kmetijstvo krenilo pod našo ljudsko oblastjo po pravi poti napredka. Vse to je bilo in bo še več mogoče doseči le v čvrstem edinstvu vsega delovnega ljudstva. Temelj tega edinstva je bratstvo delavcev in kmetov. To bratstvo je jamstvo, da bo ohranjeno vse, kar- je bilo doseženo in da bodo v bodoče premagane vse težkoče in doseženi novi uspehu Na tem bratstvu se bodo zlomili tudi vsi poskusi hlapcev tujega nazadnjaštva, da bi se zrušile pridobitve narodno osvobodilne borbe.
Easdelfevatije semen, živine, sredstev m zatiranje bolezni, krme in gnojil
Ogromno je bilo v minulih mesecih povpraševanje po raznem semenu, živini, zdravilih za bolno živino, galici in živinski krmi. Zvezno ministrstvo je uspešno priskočilo na pomoč zlasti tam, kjer je bila sila največja V večjih količinah je razdelilo semena povrtnine, sladkorne pese, krmne pese, detelje, pšenice, sončnic itd. Prav minule tedne je dalo prepeljati iz Vojvodine več sto vagonov semenske pšenice V kraje, ki jih je prizadela letošnja suša. V Srbiji, Makedoniji in na Kosovem polju je odkupilo okoli 150.000 ovc in jih poslalo in razdelilo po Bosni, Hercegovini, Črni gori, Liki in Dalmaciji tistim kmetom, ki so izgubili vso živimo. Po zaključku vojne je naša armada dala na razpolago 40.000 konj. V isti namen je bilo radeljenih 7.000 konj in mezgov, ki smo jih uvozili iz tujine.
Ni še uspelo popolnoma zajeziti številnih živinskih kužnih bolezni, ki jih je prinesla vojska, zlasti slinavke in parkljevke, smrkavosti in garjavosti konj, svinjske kuge, svinjske' ohromelosti in rdečice ter kuge in tifusa pri perutnini. Vendar je bilo z uporabo 25.000 litrov seruma proti svijški kugi, ki so ga izdelali naši državni zavodi, in z drugimi zdravili za živino rešenih več sto tisoč glav velike in male živine od bolezni in pogina. To je danes velika pomoč naši vasi in vsemu našemu gospodarstvu ter državi. Dragocena je tudi pomoč kmetijstvu in vasi v sredstvih za zaščito rastlin pred boleznimi in zajedavci, ki so bila razdeljena. Zvezno ministrstvo je razdelilo 6.800 ton modre galice im zadovoljilo tako dve tretjini potreb Nadalje je razdelilo večje količine karbolineja za škropljenje sadnega drevja in druga sredstva v skupni količini nad 2 milijona 200.000 kg. Zelo važno je tudi vprašanje živinske krme, za katero je prav tako v velikih množinah preskrbelo zvezno ministrstvo. Razdelilo je mnogo oljnih pogač, rezancev skladkome pese, medu za čebele, soli za živali in drugo.
Federalna ministrstva so vrhu tega iz svojih sredstev in virov pomagala kmetijstvu. Tako je ministrstvo za kmetijstvo Narodne vlade Slovenije med svojim delom za povzdigo naše živinoreje razdelilo posestnikom, M so ostali zaradi vojnih razmer brez živine, nad 1500 plemenskih krav in telic. Za jesensko obdelavo zemlje je bilo v Sloveniji razdeljenih 4.670 konj in 200 mezgov ter 1193 voz. in 2219 kosov konjske opreme. Na Primorsko je bilo poslanih 2.000 mladih prašičev. Močnih krmil za živino je bilo v Sloveniji razdeljenih:	100 vagonov otrobov, 60
vagonov oljnih tropin in 70 vagonov suhih rezancev sladkorne pese. Za jesensko setev koruze, ki naj bi vsaj delno nadomestila pomanjkanje krme, je bilo razdeljenih 346 ton semenske koruze.
Nagla organizacija živinozdrav-niške službe je rešila našo živino pred hudimi posledicami. Veterinarji so cepili proti rdečici 120.000 prašičev, proti kugi 3.000, proti nalezljivi ohromelosti pa 630, okrog 3.500 konj je bilo ozdravljenih garij, 15.000 konj pa je bilo maleiniziranih. V bakteriološkem zavodu so izdelali 77.000 doz cepiva in 185 litrov seruma proti rdečici. Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je bila otvorjena prva veterinarska ambulanca v Sloveniji.
Po osvoboditvi je bilo v vsej Sloveniji splošno pomanjkanje modre galice. Naši vinogradniki so bili v veliki stiski in nagla pomoč našega kmetijskega ministrstva jim je v veliki meri rešila letošnjo odlično letino. Med vinogradnike po vseh naših okrožjih im na Primorskem je bilo razde ljene nad 713 ton modre galice domačega izdelka, iz Šabca pa smo prejeli in razdelili 376 ton modre galice Važno je tudi. da si je ministrstvo že sedaj zagotovilo potrebno galico za prihodnje leto.
Našemu kmetijstvu so zelo koristila tudi umetna gnojila, ker je bilo letos marsikje veliko pomanjkanje gnoja. Kmetovalci v Sloveniji so dobili doslej 783 ton čilskega solitra, 673 ton superfos-fata in 10 ton kostne moke Za mlačev in jesensko setev je naše kmetijstvo prejelo velike količine goriva in mazil. Ministrstvo je razdelilo 800 ton nafte in 58 tom petroleja. Tako je bila mlačev v redu opravljena, jesensko oranje pa je še v teku.
Veliko in težavno vprašanje je za mnoge predele Slovenije predstavljala preskrba kmetovalcev s semenom. Ministrstvo se je tudi za uspešno rešitev tega vprašanja zavzelo s polno vnemo in je skušalo ugoditi vsaki prošnji, ki je prispela nanj po redni poti. Tako je za strniščno setev dobavilo 4.491 kg semena inkarnatke, 5.000 kg semenske ajde in 20.000 kg prosa. Za jesensko setev je ministrstvo dobavilo doslej že nad 536 ton pšenice, 66 ton ječmena in 41 ton rži, kar bo zadostovalo, da se poseje 3.575 ha. Veliko delo so v tem pogledu opravili posamezni okraji, ki so na lastno pobudo organizirali odkup in zameno semena.
Izredno važna je končno pomoč, ki jo je dobilo doslej kmetijstvo v federalni Sloveniji na poti mehanizacije. Ustanovljenih je bilo pet glavnih kmetijskih strojnih pesta j, katerih vsaka ima več stranskih. Ljubljanska postaja ima 7 traktorjev, celjska 37, brežiška, 30, novomeška 6, mariborska 27, prekmurska 10 in primorska 9. Na vseh postajah dela sedaj 126 traktorjev. Obenem je bilo na treh traktorskih tečajih iz-vežbanih 149 novih traktoristov, ki so se pridružili že prej izvežba-nim 50 traktoristom.
Ostala oskrba naše vasi
Veliki so bili napori našega zveznega ministrstva in enako tudi napori federalnih ministrstev, da bi oskrbeli naše vasi z vsem, kar potrebujejo za svoje vsakdanje potrebe. Mnogo je bilo doseženega, jasno pa je, da je to še vedno premalo v primeri s tistim, kar danes naša vas resnično potrebuje. Poleg živil, ki so jih ministrstva kupovala v žitorodnih krajih in potem pošiljala v kraje in vasi, kjer je primanjkovalo živil, je bal kmetom razdeljen tudi naj večji del živil, ki smo jih dobili preko UNRRA-e. Sol, vžigalice, sladkor, tekstilno blago in milo se razdeljujejo po enakem merilu in se ne dela nobene razlike med vasjo m mestom.
Veliko in za naše kmetijstvo izredno važno vprašanje je uravnovešen j e cen, to se pravi, pravilno razmerje med cenami kmetijskih in industrijskih proizvodov. Naša ljudska oblast, ki se z vsemi silami trudi, đa bi čimprej obnovila vso našo industrijo in dvignila zmogljivost vsaj na predvojno višino, se je lotila tega vprašanja z resno voljo, da ga reši v korist doslej vedno zapostavljenega kmetijstva. Cene kmetijskih proizvodov danes res še niso v pravem razmerju s cenami industrijskih proizvodov, vendar je treba priznati, da se je v kratki dobi od osvoboditve to nesorazmerje že znatno izboljšalo
Agrarna reforma in kolonizacija
V okviru tega članka nikakor ni mogoče izčrpno navesti vsega kar je bilo v teh kratkih petih mesečih od osvoboditve do danes storjenega v korist našega kmetijstva. Veliko je še raznih panog kmetijstva, ki so jim v tem času priskočili gmotno in moralno na pomoč tako zvezna vlada kakor tudi federalne vlade. Našega članka pa vendar ne moremo zaključiti ne da bi se vsaj kratko dotaknili najvažnejšega vprašanja, ki je bilo v teh mesecih rešeno po desetletnih bojih v korist našega kmetijstva
Na zaderiem zasedanju začasne Narodne skupščine je bil sprejet zakon o agrarni reformi in koloni-
Uredba © oddaji presežkov krompirja
Zaradi pomanjkanja krompirja v vsej Jugoslaviji predpisuje minstr-stvo za trgovino in preskrbo Narodne vlade Slovenije glede na uredbo o prometu a krompirjem in fižolom v gospodarskem letu 1945/46 od 20. septembra 1945. (Uradni list št. 277/38) naslednjo uredbo:
1.	SL Od dne, ko bo objavljena ta uredba, ma Izključne- pravico, odkupovati krompir od pridelovalcev Nabavljalni zavod Slovenije »Navod« Potrošniki ne smejo več neposredno nabavljati krompirja pri pridelovalcih.
Vse presežke kromp rja preko količin, navedenih v 1. odstavim 2. člena uredbe o prometu s krompirjem in fižolom v gospodarskem letu 1945/46 z dne 20. septembra 1945., morajo pridelovalci izročiti Navodu oziroma od njega pooblaščen m zbiralcem ne glede na to, ali so- bili presežki ugotovljeni, kakor je določeno v 3. členu navedene uredbe, ali ne. Navod mora pridelovalcem dati potrdilo o količini odkupljenega krompirja.
2.	čL Pridelovalci, ki so prodali krompir neposredno potrošnikom, morajo izročiti od njih prevzete živilske nakaznice za krompir okrajnim narodno-osvobodilnim odborom najkasneje v 8 dneh od dneva objave te uredbe, ker bi sicer veljalo, da
krompirja niso prodali po določilih uredbe z dne 20 .septembra 1945.
3.	čl. Cena krompirju se določi na 3 din za 1 kg pri pridelovalcu ter na 4 din za 1 kg v trgovini na drobno.
4.	ČL Vsi kontrolni organi in organi narodne milice morajo nadzirati prevoz krompirja ter zapleniti in oddati v najbližjo zbralnieo »Navoda« vse blago, ki ni bilo nabavljeno za »Navod«.
5.	čl. Pridelovalec, kakor tudi kupec in posrednik, Iti prekrši določbe te uredbe, bo kaznovan po zakonu o pobjanju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže z dne 23. aprila.
1945.	(Uradu- list DFJ št. 26). Blago, ki je predmet nedopustne prodaje, kakor tudi zaloge, ki bi jih hotel pridelovalec prikriti, se zaplenijo.
6.	čL Vse določbe uredbe mimsfcr-stva za trgovino in preskrbo Narodne vlade Slovenije o prometu s krompirjem in fižolom v gospodarskem letu 1945/46 z dne 20. septembra 1945, ki nasprotujejo predpisom te uredbe so razveljavljenje.
7.	ČL Ta uredba velja od dneva objave v Uradnem listu.
Ljubljana, dne 22. oktobra 1945 (IV. št. 5832/1)
Mhrster za trgovino in preskrba: Dr. Lado Vavpetič s. r.
Poziv živinnrejcesji
Pozivamo vse živ.norejce, k imajo na prodaj klavno živino pa se v njihovem okolišu v doglednem času ne bodo vršili redni sejmi, da prija-v jo to živino za odkup najbližjih podružnicam »Navoda« ali direkciji »Navoda v Ljubljani. Podružnice bodo kar najhitreje to klavno živino odkupile In jo po kom sijsklm prevzemu takoj plačale po določenih cenah. Poleg odkupov na rednih sejmih odkupuje »Navod« klavno živino na mestni klavnici v Ljubljani, Mariboru :n Celju vsak ponedeljek, sredo In petek dopoldne. — Nabavljalni zavod Slovenije »Navod«.
Novi kovanci po 5, 2 in 1 din
Na podlagi zakona o kovanju drobnega denarja z dne 23. junija 1945 je zvezni finančni minister izdal odločbo (Uradni list DFJ 23. t m.) po kateri bo Narodna banka 4. novembra t. L pričela dajati v promet nove kovance po 1, 2 in 5 dinarjev DFJ, ki so bili nakovani po goraj omenjenem zakonu.
Novi kovanci so izdelani iz enake zlitine cinka in drugih kovin, kakor kovanci po 50 par, ki so že v prometu. Premer novega kovanca za 5 dinarjev znaša 26.5 mm (teža 6 g), premer novega kovanca za 2 dinarja pa 22 m (teža 4 g), medtem ko ima novi kovanec za 1 dinar 20 mm premera (teža 3 g).
Dve konferenci v ministrstvu za industrijo in rudarstvo
Ministrstvo za industrijo in rudarstvo NVS sklicuje za v torek, dne 30i oktobra ob .9 uri dopoldne v sejni dvorani ministrstva konferenco vseh oddelkov oziroma odsekov za industrijo, rudarstvo in obrt pri okrožjih oziroma okrajih. Okrožja naj pošljejo po tri delegate, okraji pa po enega.
Istega dne popoldne ob 3. uri se bo vršila v mali dvorani nad kinom »Matica« konferenca vseh delegatov podjetij, ki so pod nadzorstvom ministrstva za industrijo in rudarstvo na področju mesta in ljubljanskega okrožja.
Udeležba je na obeh konferencah obvezna.
Iz Ministrstva za industrijo in rudarstvo.
Strokovno izobraževanje naše kmečke nriadme
Po končanem glavnem delu na polju so se naši fantje in dekleta s podeželja podali v šole, da s: preko zime pridobe novega znanja in se izpopolnijo v svojih strokah, kajti svoboda jim je pr nesla tudi možnost Izobraževanja.
Dne 15. okt. se je kričel pouk na kmetijskih gospodinjskih šolah v Sve čim. Ratičani ii Mali Loki. Vsako tčh šol obiskuje 40 do 50 deklet iz podeželja, ki bodo ostala pri kmetijstvu. V desetih mesecih si bodo pridobile potrebno znanje d kmetijskih in gospodinjskih vprašanjih in bodo postale dobre gospodinje. Na kmetijski šoli v Poljčah pri Lescah in v Vinomeru pri Metliki pa se bo pričel
12.	novembra petmesečni pouk.
Poleg teh šel se vrše še razni špecialni tečaji. Na kmetijski šoli v št. Jurju oh juž. železnici se vrši špecialni vrtnarski tečaj, ki ima namen, vzgojit: za praktično delo kader, ki bo prevzel proizvodnjo na državnih posestvih in v privatnih vrtnarijah. Pri nas je nujno potrebno dvigniti in izboljšati domačo proizvodnjo vrtnin, zato pa nam je potreben dobro izšolan kader proizvodni-kov, ki bo skrbel, da bodo imela naša mesta in industrijska središča vedno dovolj zelenjave.
Špec aln; tečaji se vrše tudi na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru in na kmetijsk šoli na Grmu. Ti specialni tečaj: so se pričeli 15. oktobra in bodo trajali 5 mesecev. Vsakega tečaja se udeležuje po 30 fantov, na vrtnarskem tečaju pa je tudi nekaj deklet. Tečaje posedajo predvsem coli, ki so v teh strokah že aktivno delali, a v času vojne niso imeli prilike, da bi se teoretično in praktično izpopolnili.
S 1. aprilom prihodnjega leta se bo Tvricel redrr enoletni nouk na vr.ni' kmetiisk'h šolah Vsem k! žel’-i<~ študirati in ’vnoroTnlti svoje zrtan'v bosta v nev ^’»-sslaviji črnog***-študij in podpora.
N.
Valutna reforma na Češkoslovaškem
Poročal smo že, da dobi Češkoslovaška 1. novembra nov denar, češkoslovaško krono, ki bo od navedenega dneva veljala kot edino zakonito plačilno sredstvo poleg starega drobiža. Sedaj so v češkoslovaški republiki v obtoku poleg čeških kron tudi še slovaške krone in nemare marke, ki so imele v debi okupacije prisilni tečaj 10 kron — L maitea.
Čeprav se bo nova češkoslovaška krona zamenjala za dosedanjo češko krono v razmerju 1:1, bo vendar predstavljala docela novo valuto, saj bodo zaenkrat zamenjani le majhni zneski. Nbben zasebpnik po 1. novembru ne bo imel v novih češkoslovaških kronah več denarja kakor enomesečno plačo in pa znesek 500 češkoslovaških faron, ki mu bo ob zamenjavi dosedanjih kron takoj izplačan za vsakega odraslega člana rodbine po družinskem seznamu. Ves ostali denar, ki bo predložen v zamenjavo, se zaenkrat ne bo zamenjal in bo le njegova izročitev potrjena.
Denarni obtok, ki se je med vojno povečal od 10 na 120 milijard kron, bo na ta način bistveno zmanjšan, kar bo dalo novi valuti stabilno vrednost in kupno moč. Majhna količina denarja, ki bo po 1. novembru v obtoku, ima tudi namen zatreti čmoborzijanstvo. Črnoborzijanci in špekulanti ne bodo imeli denarja za svoje posle, prav tako ne bodo imeli denarja oni, ki kupujejo im čini borzi. Ljudje. Iti doslej niso hoteli delati, ker so imeli za življenje dovolj gotovine, bodo prisiljeni poiskati ti delo. V zvezi z uvedbo nove valute je tudi uvedba delovne dolžnosti in zapora hranilnih vlog.
Seveda pa bodo gospodarska podjetja dobila na breme svojih dohro-imetij nujno potreben denar za izplačilo mezd in plač delavcem in nameščencem, za nabavo surovin, za popravila itd. Predvideni so najstrožji predpisi, da bodo podjetja ta denar porabila izključno za navedene svrhe.
Končno je določena tudi že relacija nove češkoslovaške krone nasproti dolarju in angleškemu funtu, ki kaže, da bo imela nova češkoslovaška krona netkoliko manjšo vrednost kakor predvojna češkoslovaška krona. Tečaj dolarja je določen na 50 kron ( pred vojno 29), tečaj funta pa na 200 kron (pred vojno okrog 135).
Z zamen iavo bo v zvezi tudi od-■iaja premožen’;» ki oa bo zadela -redv^pm '>n’rp d~Mčve tako da -T*dv<vjn* —'-m''»-ja v gumam ne bodo prizadeta Podrobnosti o ton pa še niso objavljene.
5 STRAN
SLOVENSKI
POROGE VA LEO
ST. 164 / NEDEUA, 28. OKTOBRA
KULTURNI PREGLED
Hi ja Erenburg v Ljubljani
Med vsemi ljudmi iz Sovjetske zveze, ki so s pisano besedo spremljali dogajanja zadnjih let, je nam vsem najbolj znano ime književnika Ilije Erenburga. Njegovo delo, ki je izhajalo že v vojnih letih v naših časopisih na osvobojenem ozemlju in v gozdovih, je bral sleherni slovenski partizan, brali so ga borcem v četah in bataljonih, brali so vsi, ki jim je bilo dano, živeti izven tesnih meja zasedenih predelov naše zemlje Ni pretirano, če zapišemo, da so bili Erenburgovi članki in reportaže marsikdaj močna opora našim borcem v težkih urah preizkušnje.
Zdaj je prišel Erenburg v našo deželo, da se seznani z njenimi gospodarskimi, kulturnimi in političnimi problemi in da spozna našega človeka. Obiskal je že Beograd in Zagreb, včeraj popoldne pa smo ga pozdravili v Ljubljani.
Ilija Erenburg je danes star 54 let. Svojo književno pot je začel že zelo mlad, s stihi, v katerih čutimo vpliv simbolizma z evrop-
skega zapada. V~ štirinajstem letu, po revoluciji 1905. leta, je emigrirat v Francijo in se dodobra seznanil s francosko in evropsko kulturo sploh.
Težišče Erenburgovega književnega dela je v romanu, reportaži in v publicističnih spisih kaže dekadenco in razpadanje zapad-nega sveta, z druge strani pa polet delovnih množic v Sovjetski zvezi. Mnogo svojih knjig je posvetil francoskemu življenju. Tako riše v romanu »Moskva ne verjame solzam« žalostno usodo ruskih emigrantov v Parizu«, v »Padcu Pariza« pa politično in družabno življenje v Franciji. V dveh romanih, »Brez oddiha« in »Drugi dan ustvarjanja« — ta dva sodita med najboljša Erenburgo-va literarna dela— pa je orisal nečloveške napore sovjetskih ljudi za izgradnjo socialistične domovine. V »Moskovski ulici«, kjer čutimo vpliv Dostojevskega, je prikazal droben svet in njegove vsakdanje skrbi.
Po zlomu Francije se je vrnil Erenburg domov in postal v času domovinske vojne eden najplodo-vitejših pisateljev. Njegovi preprosto in jasno pisani članki so odigrali veliko vlogo pri mobilizaciji vseh sil proti fašizmu. Najboljše izmed teh člankov je zbral v knjigi »Vojna«.
Kako popularen je Erenburg v Sovjetski zvezi in še posebej v Rdeči armadi, nam kaže preprosta anekdota: Nek političen komisar je izdal naredbo, da smejo vojaki uporabljati ves papir iz knjig za zavijanje cigaret — razen knjig Ilije Erenburg.
V času svojega bivanja v Jugoslaviji je Erenburg gost Društva za kulturno sodelovanje Jugoslavije s Sovjetsko zvezo.
berilo ki da je bolj zahtevno, kakor so zagotavljali ljudje, ki so mu preskrbovali duševno hrano. Druga razmišljanja pričajo še bolj jasno, kako živo ga je zanimalo naše ljudstvo. To so bila leta tik pred drugo svetovno vojno. Napetost in nemir sta se že močno poznala v naših ljudeh. Šifrer je opozarjal na krizo, v katero je zašel naš preprosti človek.
Tu na Sorškem polju, med kmečkim delam in med kmečkim ljudstvom se je v njem znova zbudilo leposlovno ustvarjanje. V pesmih, ki so izhajale pod imenom Jern Ledina, govori o kmetu, poveličuje njegove podobe, izraža pa tudi omamo in' toploto ljubezni in notranje krize, ki jih je občutil toliko močneje spričo praznote časa in groze pričakovanja, ki je visela v zraku pred izbruhom svetovnega^ viharja. Njegova pisma dajo slutiti razgibano notranje življenje, ki je bilo svetu čisto skrito. Ali reči je treba, da njegova glavna mog ni bila tu. Zanimivo pa je, da je Šifrer veliko pričakoval prav od pesmi. To mi je sam omenil, ko je bil s ptujskimi dijaki na izletu v Celja
Poleg v pesmi se je Šifrer poskušal še v pripovedni prozi in tu mu je treba priznati eno izmed boljših mest. Ustvaril sicer ni veliko, izšle so štiri novele in daljši spis Mladost na vasi, ki je v glavnem avtobiografskega značaja. Ta spis še ni posebno dognan, nekoliko preveč je razčlenjevanja in se zato 'celotna podoba ne more jasno izmotati oziroma ni povsod enako zanimiva. Ali opazovanja so večkrat nevsakdanja in redka in dotika se najbolj neopaznega podtalnega doživljanja To je tudi prva odlika njegovih noveL Druga je zanimivo psihološko razčlenjanje nevsakdanjega ljubezenskega doživljaja, tretja pa kleno pripovedovanje. Te novele zaslužijo ponatis.
Zadnja leta je Šifrer učil v Ptuja
od tod pa je bil pozneje
Mursko Soboto.
Po prihodu Nemcev na naša tia se je umaknil domov v Zabnico. Menil je, da bo tu ostal skrit kot kmet Zato se je tudi kot kmet vpisal za nove oblasti, ker bi bil sicer izseljen. Tu je sicer živel med svojimi, delal na polju in do zadnjega vneto pisal. Tako se je ohranilo v njegovi zapuščini poleg esejev in pesmi nekaj povesti, nedokončan roman Meščan in kar za tisk pripravljen daljši spis Kmet in stvari, ki je novost v našem slovstvu; zakaj takega lirično esejističnega opisovanja kmečkega sveta še ne poznamo.
Toda do kraja ser na deželi vendarle ni mogel zatajiti, da je izobraženec in zraven še zaveden človek, povezan z našim osvobodilnim gibanjem. Zato je nemški učitelj v vasi še posebej pazil nanj. Za vsak primer je Šifrer domačim naročil, kako naj spravijo rokopise in kaj naj napravijo ž njimi, če sam vojske ne bi preživel. 18. februarja 1942 so ga prišli iskat Po 17. aprilu je bil na seznamu talcev. Pred odhodom je sporočil, da smrt ne bo težka, in opozoril, kako bi ga v grobu po čevljih spoznali. Ni vedel, kako so Nemci pokopavali naše, še manj, da ne opravljajo svojega rabeljskega posla zmerom pri nas, ampak da večkrat vlačijo svoje žrtve drugam, n. pr. v Mauthausen, in jih šele tam pobijejo. Tako se je zgodilo tudi z njegovo skupino. Ker se obsodba ni izvršila na Gorenjskem, se je rodilo upanje, da mogoče vendarle še živi, posebno še zaradi nejasnih trditev, da je bil še 1943. leta v Mauthausenu in celo v Belsena Saj ni čuda, če so se tega mnenja oprijemali domači in znanci Vsakega dragega, dobrega ip delavnega človeka bi si radi ohranili in kar ne moreš se vdati v misel, da bi se morali ločiti prav od takih mladih sil, ki so se znale urediti in so prav zaradi tega postale močne. In taka mlada sila. ki se je že dobro zavedala svoje poti in gorela v volji do dela, je bil Tone Šifrer. L. L.
!
Zločini pri Sv. Urhu v podobah
Krvava bratovščina
Sedemnajst izvirnih linorezov Franceta Miheliča
O posameznih Ustih te zbirke sem pisal že ob priliki razstave slovenskih umetnikov — partizanov. Vendar se mi zdi potrebno spričo celotne izdaje napisati še par besed. Grafično delo Franca MiheUča, kakor je razvidno iz teh sedemnajstih linorezov, ni pomembno samo zaradi kakovosti vsakega lista posebej, marveč predvsem zaradi problematike, ki jo prikazuje to delo. Po domače bi temu rekli »umetnost v službi ideje«. Da bi naša umetnost »služila«, je marsikomu vzbujalo veliko nejevoljo in celo morda strah. Kajti umetnost naj bi bila povsem »svobodna« in vsako snubljenje, da bi hotela povedati še kaj več mimo tistega čisto umetnostnega sveta, je bilo že v naprej pregodmjano in odklonjeno. Vendar je bilo to negodovanje stvar malih ljudi in neumetnikov. Stvar tistih, ki so sodelovanje naše umetnosti pretvarjali v sužnost, bojazen slabih delavcev, ki svojega poklica niso obvladali, pa so sebi in nam slikali »hudiča na steno«. Ki so se bali za svoj svet rožnatih tihožitij, bledikastih krajin, slabokrvnih skupin in morda tu pa tam celo za kak akt. France Mihelič o vsem tem ni najbrže kdo ve kaj premišljeval. šel je v borbo kot umetnik in človek, ki je ves ta čas grozot imel široko odprte oči in dušo. In ko je prišel njegov čas, je izrezal teh sedemnajst podob. Toda to niso samo kvalitetno dobri listi z nekim brez-vsebinskim predmetom, kakor je bilo to doslej navadno v naši umetnosti, marveč je to sedemnajst protestov proti zločinu okupatorjev in njihovih hlapcev. Za obliko svoje umetnostne govorice si je slikar izbral karikaturo. če vzamemo besedo oziroma pojem karikature kot nekaj, kar dosežemo s pretiravanjem naravnih pb-lik zaradi smešnosti osebe ali prizora, potem smo karikature Miheliče-
vih listov zgrabili preozko. Gotovo je, da je Rupnik, ki nosi razpadajoči kljukasti križ, na katerem raste praprot, smešna prikazen, prav tako tudi »usmiljenja polna lady Hess«, vendar sega osnovni zvok Miheličevega dela veliko globlje, tja, kjer smeh prestane in se začne gluha groza, že samo prvi list »Sledovi«, je kot strahotna uvertura v naslednja dogajanja. Požgano drevje, porušene hiše, v ozadju razbit most, okostnjak privezan na drevo, skelet mrtve živali, obešenei, mrtva gola žena z otrokom, nočno nebo s prečudno vzviharjemmi oblaki — glejte prizorišče v letih strahote, zastor se je dvignil, nastopa Slehernik in sicer tisti, ki prinaša zločine, obup, greh, izdajstvo, vso človeško zlobo in zločinsko neumnost. Nastopa »lev« Rupnik, čudna zver, ostudna v svojem propadanju. Noč je razlita čez pogorišče, zver je prispela do okostnjaka, ki leži na tleh in pobrala kosti V resnici dejanje vredno »levjega« poguma. Ali »Slovensko domobranstvo«. Oskubljeno pišče, po golši mu rastejo uljesa, od kljuna mu kaplja kri. Poginja Vendar nosi v očeh Izraz divje krvoželjnosti, pa tudi strahu. Prizorišče:	noč, požgana vas,
mrliči. Tako se vrstijo drug za drugim »junaki« te strahotne drame, nekateri skoraj tragični, večinoma pa pritlikavci— dvomi nord, zlobni v svoji duhovni pokvečenostL Taka je po svoji vsebini Miheličeva »Krvava bratovščina« Oblikovno so listi skrbno dognani Slikar je znal na čudovit način povezati sodobno misel in obliko s pripomočki stare grafične umetnosti šestnajstega stoletja Boschevska grozotnost in nadrealistična sodobna oblikovna govorica se v Miheličevih listih zlivajo v brezhibno, harmonično podobo.
Dr. Stane Mikuž
Tone
Po 17- aprilu 1942 je bil na Gorenjskem nabit seznam talcev, med .katerimi je bil tudi profesor Tone Šifrer iz Žabnice na Sorškem polja
Tone Šifrer ni bil samo novo ime v naši kulturni javnosti. Kdor ga ni malo natančneje poznal, bi ne bil najbrž zlepa pozoren nanj. Postave je bil bolj majhne, tršate. Po zunanjosti je bilo na njem nekaj solidnega, ali skoraj bi dejal, kmečko solidnega. Imel je ambicije, hotel se je uveljaviti, toda videti je bilo, da ga razjeda ali vsaj zadržuje in kroti nezaupanje do samega sebe. Tako se je pod njegovo trezno vnanjostjo skrivalo razgibano življenje, kakršnega bi mu celo najbližji znanci ne bili prisodili
Že v Kamja kjer je študiral gimnazijo, se je poškušal v pisateljevanju. Takrat je mislil na velike red, kakor tudi prijatelji s katerimi se je hotel spustiti v tekmo, ali zanos je bil večji od mod in zaupanja vase. In tako je prišel na univerzo nekam streznjen v tem oziru Vpisal se io -i	: h-s'	“	1 v-
delal Prešernov Krst v zvezi s Čopom in priobčil to obravnavo v Ljubljanskem Zvonu — tu je izšlo v glavnem vse, kar je napisal. Delo je nadpovprečne vrednosti. Kaže popolno poznavanje toliko obravnavanega vprašanja in obvladanje literarno zgodovinske metode, pa še novih stilističnih in ritmičnih. Njegova dognanja so znanstveni izsledki, sodbe trezne in skoraj zmerom zanesljive, tako da te šifrerjeve obravnave Krsta pri Savici ne bo mogoče dosti iz-podmikati, mimo nje pa ne bo mogoče iti To delo je priča, s kolikšno temeljitostjo se je vzgojil na univerzi za znanstveno delo. Dejal bi samo, da je kazal še nekatere nesamostojnosti ki so pač razumljive za takega mladega delavca, nekaj pa tudi ker ni imel popolnoma svojega prijema. To bi pomoglo pri razlagi, zakaj se še nadalje ni posebno posvečal znanstvenemu slavističnemu delu.
Po diplomi je moral k vojakom in potem je bilo treba čakati na služba Ker ni bilo denarja, je šel domov. Tam je kmetoval in to ga je znova zbližalo z ljudstvom, iz katerega je irSo1 Tako ie za LiohVao-ki 7von
e--
Akademski slikar Ivan Miklavec je v Kosovem saionu v prehodu nebotičnika priredil svojo prvo umetnostno razstavo po osvoboditvi. Razstava obsega trinajst podob, ki živo prikazujejo strahoto zločinskega početja okupatorjev in naših izdajalcev.
L Miklavec, ki je med komaj dokončano vojno preživel deset taborišč, je upodobil cerkvico Sv. Urha in njeno neposredno okolico ter njeno strahotno preteklost Z velikim občutjem je umetnik upodabljal ta kras nesreče, njegove brezvestne povzročitelje in njihove nedolžne žrtve.
Razstva podob Sv. Urha in njegove okolice je nastala po umetnikovem obisku na tem strašnem kraja Vsaka podoba je košček resnice, košček nepopisnega trpljenja našega naroda v borbi za svobodo. Na platnu velikega formata štev. I je upodobljena cerkvica Sv. Urha (olje), podoba »Inkvizitorji« (štev. 2) predstavlja značilno družbo — nemškega gestapovca, italijanskega fašista, slovenskega belo-
gardista in gospoda s Sv. Urha, Po doba »Kristus izganja farizeje« (štev. 3) biča tiste božje služabnike, ki so vero tako nizkotno zlorabljati. Podoba »Otrok« (štev. 4) prikazuje malo Magdo Trtnik na materinem grobu njen oče je bil ustreijen v Gramozni jami. prvi stric je umrl v taborišču na Rabu, drugi v' Dachau, sedaj poživi otrok pri 84 letni stari, materi Nadalje so še razstavljene naslednje podobe, od katerih vsaka hrani svogo značilnost: »Lipa« (štev. 5), »Klet v mežnariji« (6), »Grobovi mučencev« (7), »Rdeča roža« (8), »Dachau« (9 in »Glava« (10). Slednja prikazuje Toneta Omahna, ki je moral kot jetnik za kazen pokopavati žrtve in je ostal živa priča zločinov, in tri risbe »Otrok ob materinem grobu«, »Cerkvica« in »Grobovi«.
L Miklavec pripravlja večjo razstavo svojih del, ki so nastala za ča sa njegovega bivanja po debetih taboriščih.	v. m.
Drugi recltacijski večer
slovenskih književnikov
Društvo slovenskih književnikov bo priredilo v ponedeljek 29-ti m. ob 8. zvečer v opernem gledališču svoj drogi recltacijski večer po osvoboditvi. Svoja dela bodo brali: Franc Šaleški Finžgar, Fran Albreht, Mile Klopčič, Vida Taufer, Ferdo Godina, Cene Vipotnik, Jaš Kozak, Miško Kranjec, dr. Anton Vodnik, Ivan Potrč, Jože Kastelic in Milan Sega. Predsednik Slovenskega narodno osvobodilnega sveta, tov. Josip Vidmar, ki je bil pri prvem večeru zadržan, bo spregovoril uvodno besedo. Društvo slovenskih književnikov vabi vse, delavce, meščane, in mladino, da se večera udeleže. Vstopnice so v prodaji v opernem gledališča.
Posmrtna razstava
Hinka Smrekarja
Novembra bb v Ljubljani in nato tudi drugod v Sloveniji prirejena posmrtna razstava Hinka Smrekarja in ostalih slovenskih umetnikov: slikarjev Franja Goloha Lojzeta Sušmelia
^r)P7?i Wo’<;cf> Jf» M’»)- TVo*
omenjenih umetnikov, nekateri že javili svoje naslove, vendar so se zlasti lastniki umetniške zapuščine Hinka Smrekarja slabo odzvali. Ta' zapuščina je ogromna in ker je naš namen, da na tej razstavi prikažemo Smrekarja čim popolnejše, ponovno prosimo v6e njene lastnike, da čim prej pošljejo vflifp mslovp bv f>T>P7V*m «ptusttip
IVAN GORAN KOVAČIČ;
MOJ GMOIB
U planini mr Itn j nek mi bude hum,
Nad njim urlik vuka, crnih grana šum,
Ljeti vječan vihor, zimi visok snijeg, Muku moje rake nedostupan bijeg.
Visoko da stoji, ko oblak i tron,
Da ne dopre do njeg niskog tornja zvon,
Da ne dopre do njeg pokajnički glas, Strah obraćenika, molitve za spas.
Nitko da ne dodje, do prijatelj drag.
I kada se vrati, nek poravna trag.
(Pišef
© nam
Krvava obletnica
Naša vas na Dolenjskem je bila prehodnica s potjo čez glavno cesto in železnico. Treba jg bilo skoraj mimo italijanskih bunkerjev, toda partizani so kljub strogi zastraženosti neštetokrat brez izgub prekoračili cesto in železnico.
Te dni je obletnica žalostnega dogodka, ki mi ne gre iz spomina. Bil je lep jesenski dan, sredi tedanjih razmer še dokaj miren. Pospravljali smo pridelke in zaskrbljeno prisluhov ali, kdaj in kje bo odjeknil kak švabski ali švabobranski strel, da se brž umaknemo v zavetje. Kmalu po poldnevu pride od gozda partizanska patrola. Bili so trije mladi partizani. Skrbno povprašujejo, kdaj so bili beli zadnjič v vasi in kako se kretajo. Vaščanom pa niso nič kaj zaupali, ker je bilo dokaj vaščanov pri belih. Nezaupljivi so bili tem bolj, ker na dveh krajih niso dobili enakega odgovora in niso mogli ločiti resnice od laži.
Dva partizana stopita v prijateljsko hišo, kjer so jima pripravili kosilce, tretji pa je ostal na straži. Po kosilu sta veselo pripovedovala o napredovanju naše in zavezniške vojske in o skorajšnji osvoboditvi naše ljubljene domovine. Po kratkem razgovoru so se tovariši lepo zahvalili in odšli spet proti gozdu. Pred zadnjo hišo v vasi so se še ustavili in eden izmed njih je stopil v hišo vprašat, če lahko dobe ribalo »žlahtne travice«, tobaka. A med tem se je že .razširila novica, da so partizani v vasi. Pridrveli so domobrancu Partizana na cesti sta ubrala pot proti gozdu, tretji pa je ostal v hiši in je bil takoj obkoljen. Pa tudi od onih dveh je bil eden zadet. Niso ga samo ustrelili, še umirajočega je neki domobranec udaril s kopitom po glavi, da je kri zalila obraz. Se žuli so mu čevlje, mu obrnili žepe in pobrali vse, kar je bilo ko ličkaj vrednega. V obkoljeno hi šo so nato vdrli skozi vrata, streljali so okrog hiše in nazadnje odvlekli ujetega partizana s seboj. Že po nekaj minutah je bil ves zbit in zaripel v obraz, da v njem ni bilo več mogoče spoznati prejšnjega veselega fanta. Čez četrt ure je zadrdrala brzostrelka in mladega borca za svobodo ni bilo več.
To je bil eden izmed tisočerih in tisočerih zločinov, ki so jih domobranci izvršili v imenu borbe »za vero in zoper komunizem«, v re§pici pa v sramotni službi največjih krvnikov našega naroda. En sam primer, ena sama obletni ca; a če bi pastirsko pismo navedlo vsaj en tak primer, bi ljudstvo še kolikor toliko verjelo, da so naši škofje prijatelji resnice, ki ji pravimo hčerka božja.
Tilka Strniša, Goriška vas
šentjemejsfd tolci
Bilo je dober mesec po itali janskejn zlomu. Ni se še polegla groza po nemškem bombardiranju, ki je zahtevalo devet smrtnih žrtev, ko je nemški krvolok vnovič posegel po življenju naših ljudi.
21. oktobra 1943. Po slovenskih tleh divja nemška ofenziva. Tanki drve proti naši vasi. Prekopa gori, talci padajo ...Na Prekopi jih je padlo 13, v Ostrogu 4. Ljudstvo je onemelo od strahu, pobegnilo bi, a je že prepozno Zažigalne bombe že zadevajo prve hiše, visoko švigajo plameni iz gorečih hiš in gospodarskih poslopij. SS-ovski oddelek koraka po vasi in pobira moške, vse brez razlike, stare in mlade. S skrbjo gledajo žene za možmi, matere jokajo za sinovi, ki so jih odvlekle nemške nacistične zverine. Kam neki jih le ženejo? Ali se bodo še vrnili?
Ne bo jih! Sredi vasi so že obležali štirje bolniki, ki niso mogli z njimi.
Na koncu vasi so pošastno za-regljale strojnice. Ženam in materam se je v grozi stiskalo srce,
trnci so na glas zaiokali lokalo
Vso vas je zajela črna žalost, to so bili najstrašnejši dnevi v preteklosti Št. Jerneja, dnevi, ki jih Šentjernejčani ne bodo nikoli pozabili.
Odriistega strahotnega dne sta minili dve leti. Živordeče rože in venci pokrivajo grobove padlih, ki počivajo v svobodni zemlji.
Ni vas več, dragi Šentjernejčani! Tudi vi, junaki, ste padli za veliko stvar. Med nami pa bo za zmeraj ostal svetal spomin na vas, nikoli vas ne bomo pozabilil
T. V.
Žene z Golega na obisku pri invalidih
Zelo smo bile v skrbeh, kako bomo vsaj skromno pomagale našim borcem invalidom. Naša vas je revna, mnogo hiš ne stoji več, požgali so jih belogardisti in fašisti. Sedaj smo si za silo postavili lesene barake ali pa na staro zidovje položili nekaj desk, da imamo zatišje pred dežjem in vetrom.
Zbrale smo se žene iz vse vasi, da bi se pogovorile, kako borne kaj pripravile za invalide, ki jim moramo pokazati spoštovanje in priznanje za trpljenje in doprinos k naši osvoboditvi. Nabiralna akcija je zelo dobro uspela. Kljub vsej revščini smo napekle dobrega peciva, da ga ponesemo našim invalidom. Sklenile pa smo, da jo bomo ubrale peš, čeprav je do Ljubljane štiri, ure dolga pot — saj to bo le majhna oddolžitev za nesebično žrtvovanje naših borcev, ki so izgubili noge, roke, oči.
Že po poti smo bile nestrpne in smo ugibale, katere znance bomo srečale v bolnišnici, ki so hodili tod po naših krajih in odbijali fašiste in belogardiste. Ko smo prispele na cilj, so nam solze orosile lica — že v prvi bolniški sobi smo srečale same naše stare znance; ko so nas zagledali, jih je bilo samo veselje in zadovoljstvo, saj so bili spet med onimi dobrimi mamicami, ki so v najtežjih časih res po materinsko skrbele za nje. Tudi sedaj v svobodi so se spomnile teh dobrih fantov in jim prinesle darove. Bratje borci Hrvati in Srbi so nam prav tako krepko stiskali roke, oči pa so jim bile polne hvaležnosti.
Kar sramovale smo se, da smo zdrave dočakale svobodo, ko so oni dali svoje zdravje in morali prebroditi toliko težav in muk, ki se ne dajo popisati. Ta obisk nam bo za vedno ostal kot opomin, da je naša sveta dolžnost, da zvesto čuvamo vse sadove, ki so nam jih pridobili s krvjo.
Stojimo pred važnimi zgodovinskimi dogodki, pred volitvami. Povedali bomo vsemu svetu, za kaj smo se odločili: hočemo mir, svobodo in blagostanje. To pa nam bo zagotovljeno le v Titovi republiki Jugoslaviji.
Pavla Gobati
1X1 jC Ji	iviuu.u	-da-, ACi dfi	D	iJuClbKC dpOiidV. tLllJi	1
je spoznal, da to ni njegov svet. j go, Tam se je potegoval za- porod?" ’ nuodahHafočih umetnikov, ki bo . to J^avenam ne veleva samo pieteta do Obrnil se je k študiju literature. Za J njene umetniške vrednosti, češ da i razstavo priredilo, eo na nedavni ča- 1 pokojnih umetnikov, temveč tudi na-
I doline — 26 nedolžnih žrtev je padlo sredi polja in tam izkrva-
VSEM IZDAJATELJEM PERIODIČNEGA TISKA
Državna založba Slovenije bo v svojem mesečnem katalogu »Slovenski tisk« priobčevala podatke tudi o vsem slovenskem periodičnem tisku (časni-nikih, časopisih itd.). Periodične publikacijo. ki so izšle po 9. maju 1945 je treba prijaviti z naslednjimi podatki: 1. naslov periodične publikacije, 2. morebitni podnaslov, 3. značaj publikacije (a pr. Glasilo Osvobodilne Fronte Slovenije itd.), 4. mesto izhajanja. točnejši naslov — (telefon), 5. priimek in ime glavnega urednika, odgovornega urednika ali članov uredniškega odbora, 6. njih bivališče, 7. izdajatelj publikacije, odnosno člani vodstva društva ali konzorcija, 8. naslov, 9. tiskarna, 10. sedež — (telefon), 11. imena im naslovi lastnika (-ov) tiskarne, 12. leto ustanovitve publikacije, 13. doba — (letnik) izhajanja, 14. število izvodov (zvezkov) v enem leta 15. kako izhaja (dnevno, tedensko 2 krat ..) itd., 16. število strani besedila in kazala. 17. število strani ilustracij v tekstu ali izvea 18. format, 19. naklada. 20. prodajna cena za naočnike in za nosamezni izvod. 21.
'oK;’ne,o--’Vfrp	notr^bnl DO-
> "v, -.ritvvnihe f ega
-iitalosra »Slovenski tisk«. Državna ■&-'e-ivi Slovenije, Ljubljana, Kongresni «KS ti
Zbor JA „Srečko Koso vel“ v češkoslovaški
Po vsej naši državi in v inozemstvu dobro znani pevski zbor Primorskih Slovencev Jugoslovanske armade »Srečko Kosovel«, ki se je kot prvi umetnišđ korpus iz naše prerojene domovine pred poldrugim mesecem podal na obisk k našim severnim bratom Čehom ki Slovakom, se je v teh dneh spet vrnil v Ljubljano. V petih tednih svoje dobro pripravljene turneje ni samo docela izvršil svoje kulturno propagandne naloge, da je kot p: vi predstavnik nove, Titove Jugoslavije ohnavil, utrdil in poglobil najtoplejše bratske stike. M so od oekdaj vezali naše narode s češkim in slovaškim, marveč je tudi na vseh prvih čeških koncertnih odrih, kjer so na topala samo evropsko in svetovno znana umetniška telesa, požel za Prago neobičajno mogočen umetnijo uspeh, ki bo nedvomno za dolgo ostal v analih zabeležen kot edinstven. Sprejem, kakršnega so bili naši vrli primorski tovariši od Trsta in Gorice deležni, bodisi pred izbrano koncertno publiko v Pragi, bodisi med delavci v toraroah, ali pa med tisoči češke mladine, je bil tako spontan in prisrčen, kakor ga lahko doživi samo brat, ko stopi po dolgih letih ločitve spet prvič v bratovo hišo.
O podrobnostih turneje, o uspehih zbora in o silno laskavih čeških strokovnih kritikah bomo še poročali. Za dane; naj se omejimo le na kratek zunanji pregled zborove poti in njegovih koncertnih nastopov.
Pod vodstvom komisarja turneje, podpolkovnika Dušana Pirjevca, dirigenta tov. Rada Simonitija in upravnika zbora tov. Ivana Jermana je 80 članski pevski zbor s svojimi solisti: sopranistko Vando Ziherlovo, tenoristom Marijanom Kristančičem 'n baritonistom Milanom Janovskkn, ki se jim je pridružil že prvak ljubljanske Opere, basist Frideris Lupša, odpotoval v torek, dne 11. septembra na dveh avtobusih iz Ljubljane. Po dolgi in n-porni poti preko Maribora, Čakovca, Sombathely,;a in Šopranja je prispel drugi dan zvečer v Bratislavo in nato v četrtek 13. sept. zvečer v zlato Prago. Tam so pevce kot prvi nad v .e prisrčno sprejeli in pozdravil člani našega poslaništva, predvsem podanik, minister dr. Darko Černej s soprogo, sprejemu na poslaništvu pa so prisostvovali tudi zastopniki češkega ministrstva za informacije in propagando. Po nekaj dneh počitka je bil v sredo, dne 19. sept. prvi slavnostni koncert zbora v najelitnejš1 prask, koncertni Smetanovi dvorani. Koncert so poleg najvidnejših praških glasbenikov in umetnikov poselili tudi člani vlade z ministrskim pred ednikcm Zdenkom Fierlinger-jem. ministrom za informacije Vaclavom Kopeckim m ministrom za narod o obrambo, generalom dr. Fer-jo’ -ikom na čelu. Koncert sam je bil na i resni višini in je tako po svoji kva-iieti, pa tudi zavoljo spontanih manifestacij za Titovo Jugoilavjio in za jugoslovanski Trst, ki jih je ob kcncu poreda priredilo zbrano občinstvo, zapustil v Pragi nepozaben vtis. Ker se navdušenje nikakor ni hotelo poleči, sc morali pevci dodati še nekaj pesmi.
Zaradi vse.plošnega zanimanja in povpraševanja, zlasti še po izišlih, nad v e laskavih kritikah v vsem pra s. m čascpfcju, je moral zbor v na;. & njih dneh prirediti še dva kon_ certa v največji praski dvorani Lu-cen \ prvega dopoldanskega za mladino in drugega večernega za člane sindikatov (URO) in ostalo občinstvo, kje: e je obakrat zoralo po 5.000 ljudi. pri obeh teh koncertih so se manifestacije še stopnjevale, pri drugem koncertu so celo na koncu prišli mladinci z godbo na pihala v dvorano _ in odvedli Ko oveiovce z vsem občinstvom vred na Vaclavske namesti, kjer je nato tisočglava množica manifestirala za Jugoslavijo in jugoslovanski Trst. Poseben koncert je v Pragi priredil zbor še delavcem med delom v veiii-d strojni tovarni Kolben-Danek, kjer ;o delavci kot prvi pokren® inicijativo za ustanovitev Druš vs prija te.jev Titove Jugoslavije. Na koncertu so delavci obljubili, da bodo izdelovali stroje tudi za Jugoslavijo. Sličen samostojen koncertni nastop je veljal tudi praškim barikadarjem iz dnevov majske revolucije v Pragi od petega do devetega maja t. 1., ki so končno Rusi po neprekinjenem pohodu treh dni in treh noči od samega Berlina navzdol do Prage me to o vcbodili in
rešili pred uničenjem, ki so mu ga bili Nemci v zadnjem trenutku namenili
Razen teh koncertov je odpel zbor s solisti tudi poldrugoumi program na trak za praško radijsko po-tajo, snemal nastop za zvočni tednik, ki so ga vrteli že po vseh čeških in slovaških kinematografih, in posnel pri obeh praških gramofonskih družbah Esta in Ultraphon 18 pesmi na gramofonske plošče. Basist Friderik Lupša je razen s solističnimi točkami na koncertih skupaj z zborom, nastopil še z izrednim uspehom v Narodnem divadlu kot Kecal v Smetanovi »Prodani nevesti«. 0 čemer bomo tudi še posebej poročali.
Iz Prage je zbor »Srečko Kocovel« povedla pot še v druga večja in manjša mesta, kjer so bili povsod koncerti že vnaprej razprodani. Nastopil je med drugim v Holicah, Ko-stelcu nad Orlici, dvakrat v Pardu-bicah, v Chrudimu, dvakrat v Zlinu, v Brnu in v Bratislavi. V Pardubicah je zbor razen tega še priredil koncertni nastop v tovarni Telegrafia, v Brnu pa v avtomobilski tovarni Zbro-jevka. Vabilom iz ostalih mest se pevci, žal, zaradi preutrujenosti od poti in vsakodnevnih koncertnih nastopov niso mogli odzvati. Saj je v razdobju še ne štirih tednov od pr vega koncerta v Pragi do zadnjega
v Bratislavi absolviral zbor nad dvajset koncertnih nastopov! Ce pomislimo na težave z organizacijo dvoran, prenočišč in prehrane, ki se kažejo v vseh, po vojni v Evropi prizadetih državah v veliko večji meri kot pri nas. čeprav so bile neprimerno manj razrušene, lahko šele prav presodimo napore, ki so jih naši vrli primorski pevci in tovariši udarniško prebili, da so lahko ponesli na ustih našo prelepo umetno narodno in prvič tudi mogočno partizansko pesem v svet. V naših uniformah, z našo rdečo zvezdo na kapi, s Titom v srcih in v partizanski pesmi so naši primorski pevci in borci prišli v Prago in — zmagali. S svojo pesmijo so pred vsem svetom uveljavili in potrdili pravico, ki jo primorsko ljudstvo in za njim vsi narodi Jugoslavije z odločno pestjo terjajo ob mizi velikih zaveznikov. In srce češkega in slovaškega naroda je poleg velikega bratskega ruskega naroda bilo prvo, ki je to razumelo.
»Vi ste naši in mi smo vaši!« je preprosto rekel v Bratislavi podpred sednik slovaškega Narodnega sveta, podpolkovnik Polak, in »Trst je vaš in naš« so govorili ljudje po vsej češki in slovaški zemlji. V večini mest so se po koncertu »Srečka Kosovela* ustanavljale podružnice praškega Društva prijateljev Titove Jugoslavije, delavci v Zlinu so s koncerta poslali maršalu Titu pozdravno brzojavko, mladina pa je povsod pevcem naročala zanj pozdrave. Da. v češkem in slovaškem narodu imajo narodi nove Jugoslavije zvestega za~ veznika in resničnega brata!
Podpolkovnik Miro Perc-Maks
Težak je krvni davek slovenskega naroda narodno osvobodilni borbi. Težak je krvni davek, bi ga plačuje slovenskemu narodu Komunistična Partija.
Ob skupnem grobu štiridesetih žrtev, ki so padle 1. aprila na Vogalcah smo se vsi ponovno zakleli: »Maščevali jih bomo!«
Posebno težko nas v teh dneh borbe prizadene izguba tovariša Maksa. Z izgubo tov. Maksa je slovenski narod izgubil enega svojih najboljših borcev, oficirjev funkcionarjev; KP aiega svojih vodečih kadrov; Obkom KPS za Primorsko Slovenijo izgublja z njim svojega starega, požrtvovalnega, vztrajnega, žilavega člana.
Tov. Maksa smo poznali gotovo vsi politični in vojaški funkcionarji na Primorskem. BU nam je primer odločnosti, trdnosti in jasnosti v liniji, primer žilave vztrajnosti v svojem delu in končno primer osebne skromnosti. Ogromno je bilo njegovo delo in vendar je bil v svoji skromnosti vedno tih, molčeč in obziren. Tako skromno, brez hrupa se je poslovil od nas kot eden od žrtev, ki so padle tiho, mirno, v toku zadnje ofenzive.
Kot je padel tih in skromen, tak ;e bil tov. Maks v življenju.
Doma je iz skromne, železničarske delavske družine iz Ljubljane.
2e v gimnaziji je šel dosledno delavsko borbeno pot. L. 1934. je že član KPS v Ljubljani. Od tedaj do prvih dni naše osvobodilne borbe L
1941.	je delal tiho in skromno v tehničnem aparatu naše Partije. Bil je izredno vesten delavec v eni prvih naših partijskih »tiskam« v Ljubljani.
L. 1941 se je stavil takoj na razpolago kot rezervni oficir in kot član Partije Glavnemu štabu slovenskih partizanskih čet. Organiziral je v avgustu in septembru 1. 1941 eno prvih čet na Dolenjskem. Od tedaj je
O našem cestnem prometu
tov. Maks stalno v naših edinicah Bil je komandir čete v bataljonu, kjer je bil naš narodni heroj, general Stane, tedaj bataljonski komandant.
V Ljubljani, na poti na Glavni štafa je padel v roke Italijanom in bil poslan v internacijo. Tam je vodil organizacijo in tehnično kopanje rova, po katerem je 8 funkcionarjev 31. avg. 1942 pobegnilo iz internacije in poiskalo prve partizanske edini-ce na Primorskem.
Takrat je tov. Maks, Ljubljančan, postal primorski borec. Ni več zapustil primorske. Bil je povsod, spozna' vso Primorsko, vzljubil jo je in Primorska je vzljubila njega.
Kot načelnik OZN-e na Primorskem je postal organizator borbe proti peti koloni Ravno v tem svojem delu je napravil največ.
Ko se danes poslavljamo od tov. Maksa, vidimo v «jem primei borca.
Dam na dam slišimo o prometnih nesrečah, ki terjajo toliko človeških življenj n povzročajo tudi veliko gospodarsko škodo. Sprašujemo se, kako to, da se prometne nesreče dogajajo v tolikem številu prav sedaj, ko je dragoceno vsako človeško življenje. Če primerjamo statistike o prometnih nezgodah, vidimo, da v pet h letih ni bilo toliko prometnih nesreč kot v zadnjih treh mesecih. Tako nam statistika kaže, da se je v mesecih juliju, avgustu in septembru dogodilo saipo v celjskem okrožju 110 prometnih nesreč, v Ljubljani — okolica 126, v mariborskem okrožju 71, v okrožju Novo mesto 36, največ prometnih nezgod pa se je izvršilo prav v Ljubljani, ko kaže trimesečna statistika 167 prometnih nesreč. Kaj je temu vzrok? Kako bomo zmanjšali število prometnih nesreč?
Tud: v Hrvatskj so b le prometne nesreče na dnevnem redu. Niti številne smrtne žrtve niso odprle oči brezvestnim vozačem in neprev dn;m pešcem, ki se niso držali uredb o prometu na cestah. Zato je bol v federalni Hrvatskj od 10. do 16. oktobra »Prometni teden«. V teh sedmih dneh so prebivalce vsepovsod opozarjal: na cestne predpše in uredbe, posebno v Zagrebu, kjer so vršili to delo prometni miličniki, kj so pazil: na sleherni prekršek cestnih predrošov. V tem tednu so se pokazali velik: uspehi jn prebivalci so se vsepovsod trudili, da so se držali predpisanih cestnih uredb. Prav tako je vzrok prometnih nezgod tudi pri nas ta, da se niti pešci niti kolesarj: in ne šoferji ne ravnajo po določilih te uredbe oziroma, da so jim te uredbe o cestnem prometu še sploh nepoznane.
Uredbo o cestnem prometu je, izdalo ministrstvo za notranje zadeve Slovenije že v juniju in je izšla v
10.	številki Uradnega lista SNOS-a in NVS. Da osvežimo spomin s to uredbo, k: je tako važna za zboljšanje našega cestnega reda, s: bomo najvažnejše stvari v tem članku ogledali:
Za vozače vseh vozil (motoma, vprežna, kolesarji) je nujno potrebno, da poznajo mednarodne prometne znake in se po njih tudi ravnajo. Voziti moramo vedno po desni polo-v'c: ceste ter na desn- strani te polovice. Čim počasnejša je vožnja, tem bliže se mora vozač držati desnega roba ceste. Pri zavoju na desno mora voziti v majhnem loku in ob svojem desnem robu, pri zavoju na levo pa po zunanjem loku vozišča. »Rezanje« ovhkov n: dovoljeno n spada k prekrškom cestnega reda! Vsak vozač mora nakazati spremembo smeri vožnje s puščico ali z roko.
Največ, prometnih nesreč je ravno kriva prevelika brzina vseh vozil.
ki je nesebično stavil vse svoje življenje, vse svoje delo v službo Primorske, primer borca »Kranjca«, ki je kot pravi Slovenec in Jugoslovan postal pravi primorski borec. Zato ga je primorsko ljudstvo vzljubilo, zato vidi to ljudstvo v njem primer svojega bodočega sožitja z rojaki v okviru Slovenije in Jugoslavije.
Primer njegove nesebičnosti, skromnosti in vztrajnosti naj nas vodi v naši težki borbi!
Slava padlim borcem za svobodo!
Boris Kraigher
šoferji ne poznajo in se ne ravnajo po predpis h glede brzine motornih vozil. Brzina mora biti vedno taka, da more vozač vozilo pravočasno ustaviti v vsakem položaju, šofer mora brzino prilagoditi stanju ceste, preglednosti, razgledu, svetlobi oziroma razsvetljavi, srečavanju in prehitevanju. Vozač mora, ko se približuje križišču, vedno zmanjšati brzino, zlasti velja to v mestih. Največja brzna v strnjenem laselju sme biti le 30 km na uro za avtomobile, za motorje pa 20 km. Izven strnjenih naselij sme biti naj večja brzina za osebne avtomobile in motocikle 80 km na uro, za ostala motoma vozila pa 50 km na uro.
Pr: srečanju dveh vozil se morata obe vozili umakniti pravočasno proti svojemu desnemu robu vozišča in sicer toliko, da je srečanje mogoče brez vsake nevarnosti. Pri tem je treba poudariti, da čim ožja je cesta, tem bolj se mora pri srečavanju zmanjšati brzina obeh vozil. Včas:h pa se tudi degodi, da na ozki zaseki, na ozkem mostu ali na gorski pot! srečanje dveh vozil ni mogoče. V tem primeru se mora umakniti nazaj tisti vozač, kj po danem položaju to najlažje stori. Pri srečavanju razsvetljenh vozil z drugimi razsvetljenimi vozili mora vozač motornega vozila pravočasno zasenčiti žaromete. Zasenčenje žarometov je obvezno tudi pri srečavanju pešcev v strnjenih formacijah in pred železn -ško progo, kadar so zapornice spuščene.
Prav posebno je treba paziti pri prehitevanju. Prehitevanje je dovoljeno mimo leve strani tistega voz la, ki ga hoče vozač prehiteti. Vozač prehitevajočega vozila pa mora dati vedno znamenje s hupo, da opozori sprednje vozilo na prehitevanje. Sprednje voz io pa se mora umakniti kolikor mogoče na desno in v času prehitevanja ne sme nikdar povečati svoje brzine. Pr' prehitevanju mora vozač že v primerni razdalj' prehajati na levo. Cim manjša je brzina sprednjega vozila, tem večja mora biti razdalja, ko prehaja vozač na levo jn preh:teva sprednje vozilo. Ko prehif vozilo, mora vozač zaviti le polagoma zopet na svojo desno stran, toda nikdar ne trk pred vozilo, ki ga je prehitel. Prehitevanje
tramvaja je dovoljeno samo na njegovi desni strani, čim je med tramvajem in desnin robom vozišča dovolj širok prostor za prehitevanje. Samo če je ta prostor preozek, je dovoljeno prehitevanje tramvaja na njegovi levi strani. Prehitevanje vozil je strogo prepovedano v nepreglednih ovinkih, na vrhu strmine, na križiščih, na pregledni cesti pa takrat, kadar prihaja iz nasprotne smeri drugo vozilo.
M mo pešca, ki prečka cesto, sme peljati vozač samo za njegovim hrbtom. Ce je kdo na cesti pred vozilom, ga mora vozač opozoriti z dajanjem zvočnih znamenj, ki pa morajo biti omejeni na najmanjšo potrebno mero. Ce se zaradi zvočn h znamenj plašijo živali, mora vozač prenehati in voziti obzirno. Prav tako mora voziti obzirno, če je pred nj m skupina pešcev ali stare, a!: pohabljene osebe, ali osebe, za katere more domnevati, da so gluhe ali slepe.
Ko tramvaj stoji, ga vozač ne sme nikdar prehitet'. Tramvajski vozovi pa se smejo ustavljati samo na svojih postajališčih.
Parkiranje avtomobilov je dovoljeno samo na določenih prostorih oziroma, kjer teh ni, tam, kjer promet n’ oviran. Od križišča mora biti parkirano vozilo oddaljeno vsaj 10 m. Avtomobil, ki parkira ponoči, sme stati na prometni cesti brez prižgane luči samo takrat, če je javna cestna razsvetljava tofkšna, da je avtomo-b'I viden. Vsako park ran je pa je prepovedano na prostorih, kjer je znak »Parkiranje prepovedano« ali »Postajanje prepovedano«. Dovoljeno tudi hi parkiranje na levi strani ceste, na mestih, kjer je cesta ozka in na ovnkih.
Pr: izvozu iz dvorišč mora biti vozač zelo previden; če pa cesta ni pregledna, mora stati pri izhodu vedno oseba, ki opozarja na zvoz vozila. Pri uvozu v dvorišča ter pr vsakem zavijanju čez cesto na levo. se mora vozač vedno preor čuti. če je cesta za njim prosta. V temi in megli morajo biti na vozilu vedno prižgane luči.
Gasilska in reševalna vozila v službi imajo vedno prednost. Njim je dovoljeno prekoračit; naj v'šje predpisane brzine, toda kljub temu morajo voziti z največjo previdnostjo.
To naj bodo glavni predpisi o cestnem prometu za vsa motorna in vprežna voz la ter za kolesa, je. Ogleda®. pa sl bomo še ostale prometne uredbe, ki so važne za ureditev m pravilnost prometa in ^nanjšanja cestnih nezgod.
Narodno gledališče v Mariboru
Po štirih letih zatiranja slovenskega naroda in njegove besede pričenja Narodno gledališče v Mariboru v osvobojeni domovini s svojim delom. Zaveda se, da je last širokih ljudskih množic in hoče biti kot pravo ljudsko gledališče dostopno vsakomur.
Zato razpisuje:
LJUDSKI ABONMA za sezono 1945—46 in bo nudilo 20 predstav: 12 dramskih, 6 opernih in 2 simfonična koncerta.
REPERTOAR:
DRAMA bo črpala svoj repertoar iz tehle del: Bor: Raztrgane!, Bulga-kov: Novi dom, Cankar: Hlapec Jernej, Uji-Petrov: Dvanajst stolov, Jurčič: Deseti brat, Leonov: Vdor, Linhart: Matiček se ženi, Lope de Vega: Ovčji kal, Moliere: Tartuffe, Nušič: Sumljiva oseba, O. Neill-
Garibaldine! v sprevoda. S slavnostnega dne, posvečenega delu v Trstu 21. oktobra 1945.
Prizor s festivala dela v Trstu dne 21. oktobra
Strast pod bresti. Pucova:	Svet
brez sovraštva, Shakespeare: Komedija zmešnjav, ali: Mnogo hrupa za nič, ali: Kakor vam je drago, Treger: Srečna žena. Žak-Burian: Šola, temelj življenja.
OPERA bo izvedla svoj repertoar v okviru tehle del: Auber: Fra Dia-volo, Bloudek: V vodnjaku, Čajkovski: Jevgenij Onjegin. Foerster: Gorenjski slavček. Leoncavallo: Ba-jazzo. Puccini: Gianni Schichi. Smetana: Prodana nevesta, Verdi: Tra-viata, in dva simfonična koncerta.
CENE ABONMANA:
Lože v parterju in v I. nadstroBju:
Štev. 1—3...................din	305.—
Štev. 4—6...................din	465.—
Štev. 7—8 in srednja loža din 545.— Lože v H. nadstropju:
Štev. 1—3...................din	195.—
Štev. 4—5.................. din	275.—
Balkonski sedeži:
I.	vrsta....................din	545.—
II.	vrsta...................din	465.—
III.	— IV. vrsta .... din 305.—
V.	—VI. vrsta..............din	195.—
Partemi sedeži:
I.	vrsta....................din	545.—
II.	— III. vrsta .... din 465.—
IV.	—V. vrsta ..... din 385.—
VI.	—VII. vrsta .... din 305.—
VII.	—IX. vrsta .... din 245.—
Galerij»:
L vrsta..................din	245.—
II. vesta...................din	195.—
III vrsta.................. din	140.—
Cene veljajo za 1 sedež. Abonma je plačljiT t 8 zaporednih mesečnih obrokih. En mesečni obrok znaša najmanj 17 din, največ pa 68 din. Prijave za abonma se sprejemajo pri dnevni blagajni Narodnega gledališča (Slovenska ulica 27) vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9—11 in od 13—16. UPRAVA NAROD. GLEDALIŠČA v Maribora.
Tugo:
A NDREJ JE BIL V BOLNICI
Po strmem pobočju se je priplazil topel večerni veter. Razčesal je redko travo, v kateri je ležal Andrej, vzpel se je v krone dreves ter se izgubil nekje globoko v gozdu. Potem je bilo nekaj časa vse tiho in je tanka, vlažno meglica, skozi katero se je izvijala na dnu cesta, ležala negibno nad dolino. Včasih pa se je veter iz gozda povrnil. Prinesel je s seboj pokanje suhljadi, tiho govorjenje ali celo pesem. Tam zadaj je počival bataljon.
Mesec se je komaj se lovil nad robom, ter se spogledoval v svetli vodi potoka, ki se je prav pod bregom, kjer je ležal Andrej, stekal v tolmun. Nad njim se je ob robu gozda belila hiša. Tam je bil štab. Zdaj so se v hiši odprla vrata in pramen medle luči je planil čez prag. Za trenutek je obstala v svetlobi partizanka, nato pa se je prešerno spustila po rosnem bregu do potoka. Andrej ni premaknil oči od dekleta, ki je tiho prepevala pesem o Katjuši ter preklinjal mesec, ki je že silil za smreke. Toda. tik preden se je ta pogreznil za rob, je na lovi zašuštelo. Sunkoma se je obrnil, tedaj pa se je mesec naenkrat prekopicnil, kot bi bil pijan. Sploščil se je ter poskočil kot žaba naravnost Andreju v obraz se tam razletel v tisoč drobnih mesecev ki pa so vsi potonili v topli, rdeči bolečini, ki je .Andreju zalila oei.
Pesem o Katjuši na se je prelila v diyje lajanje strojnic, tuljenje min, ter kričanje bataljona, ki se je iz gozda zapodil na Švabe. Predal jih je preko
zameglene ceste v dolini, ter rešil Andreja, ki je ležal tih in negiben sredi poteptane trave.
Bolničarka, ki je prej prepevala ob potoku, je pokleknila k njemu.
»Težko, če bo ostal Sv.«
*
V	žilo na trdi iztegnjeni roki je zabodena igla. Ne boli, vsaj Andrej ne čuti ničesar. Od igle se dviga tenka, gumijasta cev; na enem samem mestu je vloženo stekleno okence. Za steklom teče nekaj rdečega. Kri. Kapljica za kapljico drči po ozki cevi, se preriva skozi jekleno iglo ter steče po žili do srca, ki za vsako kapljico močneje udari. Vsaj tako pravi bolničarka Marta, ki drži Andrejevo roko v svojih in mu od časa do časa obriše pot po brezkrvnem obrazu. Na mizi nemirno plapola luč. Zdravnik in bolničar Sergej se v belih haljah sklanjata nad posteljo. Vsakih par minut odviha zdravnik Andreju veke pod očesom in pravi že stotič ta večer Sergeju: »Nič ne bo.«
V	baraki je še devet postelj, na katerih leže bolniki. Ne spe. šepetaje se pogovarjajo, ob vsaki zdravnikovi besedi se tiho zdrznejo.
Andrej dobiva tretjo trasfuzijo krvi. Ura je ena po polnoči. Tedaj plane v bolnico kurir. Hoče nekaj zavpiti, pa obstane z očmi na Andreju in komaj dahne:
»Beli! Čisto blizu!«
'Komisar bolnice govori hitro, pritajeno. »Vsi v bunkerje.« Ti so v strmem zaraščenem bregu, deset minut od bolnišnice. Tja beli ne pridejo. K sreči so bolniki in ranjenci že toKko pri noG, da lahko hodijo. Spravljajo stvari v nahrbtnike. Komisar
obstane z očmi na Andreju. Zdravnik, bolničar in on se spogledajo. Potem pravi zdravnik: »Če prekinemo transfuzijo in ga prenesemo, nam umre.«
Bolničar Sergej je presedel vse noči ob Andreju. Vsako minuto je poslušal utrip srca in meril vročino.
»Misliš, da nas bodo beli odkrili?« sprašuje komisarja.
»Še nikoli niso bili tako blizu.«
Bolniki so pripravljeni. Preden stopijo skozi vrata v temo, se ozre vsak po Andreju. Zadnja je bolničarka Marta. Trije možje pa stoje ob postelji in se molče gledajo. Trenutki beže. Po cevki tečejo kapljice kivi
Tedaj se Sergej odloči: »Tovariš komisar ti moraš z bolniki. Tovariš zdravnik ti tudi. Jaz ostanem tu. Ko bodo Švabi prišli do bolnišnice, bom prekinil transfuzijo, naložil bom Andreja na ramena ter ga odnesel. Pojdita, hitro!«
Komisar je razumel. Stisnil je Sergeju rolko in s stisnjenimi zobmi dejal: »Smrt fašizmu.« Nato je odhitel za bolniki. Tudi zdravnik je stisnil Sergeju roko. Toda ni odšel. »S teboj ostanem,« je mirno dejal.
Moža sta slekla bele plašče. Sergej je položil na mizo brzostrelko in bombe Zdravnik prav tako. Ne govorita, le plamen h Y: se nemirno zaganja. Kot njune misli.
Tako sedita ob Andreju in čakata. Gaz čas se utrga nekje rafal iz strojniee. Potem.je spet tiho.
Čez dolge, dolgo časa se vrne komisar. Njegove oči se čudno svetijo, ko pravi: »Razgnali sme jih.« Tudi bolniki so se tiho vrnili v bohaŠMOO. Pofcgh
so po posteljah in se šepetaje pogovarjajo. Najbrže o Sergeju in zdravniku.
Po tenki cevki pa priteka v Andrejevo žilo topla, živa kri, dokler ne spolzi zadnja kaplja. Zdravnik se je sklonil nad Andreja in mu dvignil veko.
Pogledal je Sergeja in se nasmehnil: »Ostal bo.«
Nasmehnil se je Sergej in nasmehnili so se vsi bolniki, čeprav jim je nekaj čudnega stiskalo gria. Le bolničarka Marta ni mogla več in je tiho zajokala.
Samo Andrej je ležal mimo na postelji. Toda živel je. Morda je sanjal o Katjuši.
*
Vsako jutro je Ljubo, ki je že toliko ozdravel, da se bo čez štirinajst dni vrnil v brigado, dvignil pokrove z oken na strehi Takrat so vri v bolnišnici vedeli, da bo zdaj Marta zmerila vročino in da bodo potem dobili zajtrk. Andrej je še vedno ležal brez moči na postelji Strahotno je shujšal, dolgo časa je previsel med življenjem in smrtjo. Majhno svetlo okno se je odprlo vsako jutro prav nad njegovo glavo. In Andrej je videl skozenj jasno, modro nebo in vrhove visokih smrek, ki so se zibali v pomladnem vetru.
»No, Andrej, koliko pa si danes nakuril?« se je smejal nad posteljo zdravnik in opazoval krivuljo, ki je kazala vročino. Marta pa je privihala Andrejev rokav na srajci in zdravnik je zasadil v roko injekeijo.
»Kaj je to, če te vsak dan enkrat zbode«, se je smejal na sosedni postelji Stanko, ki je dobil _ dvesto injekcij. Popolnoma hrom je bil, danes

Dr. Metod Mikuž;
Sv. Urh
Če greš proti Posavju ali Svetemu Križu, opaziš prav kmalu, če je le nekoliko presledka med visokimi hišami, na desno roko cerkvico svetega Urha nad Dobru-njami. Značilno za njo je, da ima previsok zvonik in to je ne dela prijazne. Že poprej ne, ker si človek ni mogel razložiti, kaj naj bi učila, razlagala ali hotela s tako visokim zvonikom, ki je podoben strmo iztegnjenemu ostremu prstu. Vsa lepota naših hribskih cerkva in cerkvic pa je in ostane le v tem, da čepe kakor beli golobje, katere ima vsak rad zaradi njihove pohlevnosti in velike in lepe lastnosit, da nočejo in ne morejo storiti prav nobene škode. Ni torej tako s Svetim Urhom; njegov previsoki zvonik je človeka vedno bodel v oči.
Spričo te, sicer prav gotovo da nehotene nesorazmernosti, se je človek le moral vprašati, le zakaj je neki tak in kaj pravzaprav hoče. Klicati k pobožnosti, molitvi ali maši z ostrim in strmo iztegnjenim prstom se ni nikdar prav spodobilo in je bilo vselej brez pravega uspeha in haska tako za enega kakor za drugega. To drži! In to morda ne zato, ker človek to in tako zapiše, temveč ker nas to oboje uči življenje, pa naj bo to že v obliki zgodovine vseh verstev, ne izvsemši krščanskih in vseh narodov. Saj je morda res in je skoraj prav zagotovo previsoki in ostro iztegnjeni zvonik pri Svetem Urhu le goli slučaj, vendar je s slučaji prepogostokrat le tako, da se kasneje ob njih in z njimi prigode povsem neslučajne in neverjetne reči.
Danes mi je ta strogo iztegnjeni in estri zvonik — prst razumljivejši kakor kdaj koli in kar koli že. 3s vem, da je več ko gotovo, da ne bo več ne vabil ne silil tako v prvi vrsti k pobožnosti, pač pa opominjal in spominjal pošteni slovenski narod, da je to eden izmed najstrašnejših krajev. Eden izmed tistih krajev, ki je mesto kraja molitve, pobožnosti in svetega pcstal v rokah štiri leta »za vero in Kristusa« se borečih podivjanih »katoliških« razbojnikov — morišče in klavnica nedolžnih, poštenih in narodno zavednih ljudi, kakršni v narodni zgodovini pač ni mogoče najti primere.
Če človek danes obišče to cerkev, vidi, da je res vsa pometena, osnažena in da se svetniki in pobožne slike drže in molijo prav tako kakor takrat, ko so bili novi. Leseni kipi in neobčutljive slike res ne povedo ničesar, prav tako ne sledovi krogel, ki so bile po svojem najboljšem prepričanju izstreljene, čeprav v cerkvi, pa vendar le iz objestnosti ali pijanosti in ne torej v žive in nedolžne ljudi. A veliko vprašanje je, kdo od ljudi s človeškim srcem, dobro dušo pa tudi pravo vero more v tej cerkvi še moliti in ji še pripraviti značaj božjega hrama, če se spomni, da je mimo te cerkve, vseh teh negibnih svetnikov in pobožnih slik romalo kakor jagnjeta v zakol sto in sto poštenih in nedolžnih ljudi in da so jih gonili in klali prav tisti, ki so vedno trdili in še danes trdijo: ker so verni, so zato in samo zato tudi najboljši ljudje. Tisti ljudje, ki so mirne duše zaklali kot žival nedolžnega človeka in petem z isto in mirno dušo stopili v cerkev, mogli pogledati pobožne slike in svetnike mirno v oči in celo moliti!
Da so poboje in pokolje vršili pravi in poklicni zločinci — kakšno je bilo takrat njihovo zavestno ali podzavestno prepričanje, je povsem postranskega pomena — kažejo tudi grobovi njihovih žrtev. Od nekdaj je človeški rod, če ni mrličev že sežigal, mrtve ljudi, sovražnike in prijatelje dostojno in človeško pokopaval, iz-
kopal jim je vsaj dovolj velik in globok grob. Ne tako ti poklicni zločinci od Svetega Urha. V kraje, kamor so ti pokopavali svoje žrtve, bi pošten človek ne zakopal niti mrhovine in če bi jo, bi jo dovolj globoko. Tako so poleg nas vseh dovolj jasen tožnik teh zločincev celo lisice, ki so hodile izkopavat in jest naše najboljše in najdražje ljudi.
Mislim, da bi bilo prav in dobro za vsakega, če bi mogel to seveda mirno gledati in prenesti — ki je še danes trdno prepričan ih veruje v pravilnost domobranstva in pravovernost belogardističnih zločincev, da bi obiskal Svetega Urha. Kaj vse nam očitajo na primer tudi jugosolvanski škofje, pa bi bilo pametnejše, bolj razumno in boljše, če bi si ogledali to veliko človeško klavnico. Žalostno in nečloveško obrt tistih in tistim podobnih, o katerih so še danes prepričani, da bi bile samo njihove, čeprav torej z nedolžno krvjo oškropljene roke edini in pravi porok in temeljni kamen boljše domovine kot je naša, Titova. Da, okrvavljene roke vseh tistih od Svetega Urha, vseh tistih, ki so rezali prsi poštenim ženam in dekletom, iztikali oči, izrezavali iz umirajočih trupel peterokrake zvezde, rezali ud za udom, razparali nosečim trebuhe in še in še!
Ih kdo so navsezadnje le vsi ti zločinci? Vsi tisti, o katerih so njihove matere, sestre, hčere ali žene — sodeč po njihovem govorjenju — tako trdno in globoko prepričane: »Naš to že ni, naš bi kaj takega, vem, poznam ga, nikdar ne mogel storiti. Bil je samo in ves čas na bloku, le v delovni četi, bolničar, pek, pri trenu, pri kanonih, ves čas samo v Ljubljani« — in tako dalje, in tako dalje.
Razumem popolnoma osebno skrb ali žalost. A nič mani je treba razumeti in jasno in na ves
glas dopovedati, da je celot
no domobranstvo prav isto kakor fašizem sam, torej veliki in neizprosni krvnik človeštva in človečanskega. Gledano torej tako in popolnoma pravilno, je enak zločinec domobranski poglavar Rupnik kakor domobranec-pek, kajti oba sta po svojih najboljših močeh storila prav vse, da je domobranstvo moglo uspešno vršiti svoje krvniške, roparske in zločinske posle. Radoveden sem le, ali in kako bi se hoteli skrivati in tajiti svoje domobranstvo vsi ti peki, bolničarji, komoraši, kano-nirji in mulovodci, »ki niso nič krivi«, če bi domobranstvo — fašizem res zmagalo! Ko so si nadeli in oblekli domobranske cunje, takoj in v tistem trenutku, brez ali s prisego vpričo Rožmana, so postali deležni in soodgovorni za vse tiste zločine, ki jih je domobranstvo kdai koli zagrešilo. Dvakrat so imeli vsi ti danes tako nedolžni priliko popraviti ta svoj veliki greh, a se amnestiji niso odzvali. In ne drži izgovor, da se niso mogli ali niso smeli, ko so bili vendar vsi pošteni Slovenci ali v partizanih ali v lagerjih. Bodimo torej pravični in rajši recimo: niso hoteli! Nadvse preprost je navsezadnje izgovor vseh teh kakor — mimogrede povedano — tudi vseh današnjih »aktivistov že od leta enainštiriđesetega«: imam družino, očeta, mater, službo itd. Iu na naš odgovor, da smo mi prav gotovo zapustili vsaj prav isto kakor oni, molčijo in pogledaljo v tla.
Imel bi na koncu prav majhno, a iskreno in osebno željo: Nepotrebna so in izostanejo naj vsa tista »grozilna«, nepodpisana pa tudi podpisana in opečatena pisma, ki jih dobivam. Že samo Sveti Urh je dovolj, da izpadejo kot smešna, da nc zadenejo in da tudi nikdar ne bodo zadela zaželenega cilja in — da se tako, kakor ona žele in groze, res ne bom, ne mislim in tudi ne morem nikdar poboljšati!
Bolnica sta PofslJnM
Dežuje, dežujje — že ves teden dežuje, kakor da ne misli več prenehati. V gozdu je ves dian somračno. Megla povsod in nikamor se ne zgane. Raz smrekove veje, od vsake iglice kaplja, kaplja. Čez dan se vsa ta vlaga parkrat nekako zgosti, ozračje se še bolj stemni in še krepkeje začne deževati, kakor da bi narava od dolgega časa vzdihnila. Edino dobro je to, da se človek ob takem vremenu počuti povsem varnega.
Skozi velika okna naše bolnice prihaja somračna svetloba v sobo. Tam se hitro porazgubi Le če Lojze močno napenja oči, še lahko prebira krepkejši tisk v svoji postelji. Pavle tam v kotu je pa že povsem v mraku. Pozno popoldne je. V naši bolnici je tiho. Bolnikom ni za šalo. Ta večni dež, ta somračna luč smrekovih gozdov v dežju in megli jim je segla v dušo. Alenka pristavlja na odprtem ognjišču za večerjo. Tam ob ognjišču je tako prijetno toplo. Tam radi posedamo. Obrazi zažare v svetlobi plamenov in luč nam razveseli srca.
»Izidor, zaigraj!« To pa Izidorju ni treba dvakrat reči. Vsi, pokretni in polpokretai se zberejo okrog ognjišča posedejo na klop, na stole, na klado, na zložena drva, drug drugemu sede na kolenih a ostali stoje. Vsi strmimo v ogenj in tiho pojoč spremljamo harmoniko:
V mraku gozda ob tabornem ognju,
pesen tiho junaki pojo...
Alenki je tesno ob ognjišču. Vedno mora gledati, kam stopi.
»Veselo pesem zaigraj!«
»Katero pa?«
Če mi lučka ne gori, pa mi mesec sveti...
»Tišina, ne tako glasno!«
Sredi pesmi vsi utihnemo. Vrata se odpro, skozi nje vstopa s hrbtom naprej tov. Zlatorog. V napetih rokah drži nosila, na njih leži nekaj črnega, zadaj nosi Janez. Nosila s
težkim tovorom položita na tla. Za njima vstopijo še drugi nosilci. V obraz so bledi od utrujenosti.
»Odkod nosite?«
»Do Podjetja so ga pripejali, možgane ima prestreljene,« odgovori Zla torog.
»Tovariši, nazaj v sobe, vsak na svoje mesto!« »Rozvita, prižgi luč, pripravi za previjanje! Alenka, pristavi vodo! Vroč čaj mu napravi!«
Zdravnik se skloni nad ranjenca, odgrne težko, premočeno odejo. Sopara se dviga iz blatnih, premočenih cunj.
»Kako mu je ime?«
»Tone.«
»Tone. tovariš Tone!« kliče Matjaž. »Kaj se še ni nič zavedel?« Odpne mu suknjo in srajco ter skloni glavo nadenj. »Srce še bije!«
»Pomagajte mi ga sleči!«
Sergej, Izidor, zdravnik in nosači pomagajo pri slačenju. Tone je premočen do kosti. Rozvita previdno odstrani obvezo z glave. V sredi čela na nosnem korenu in očeh mu velika, krvavo podpluta oteklina povsem zakriva levo oko. Na mestu, kjer bi moral biti nosni koren, je vidna mala, okrogla ranica. Od nje gre proti ustom sled strjene krvi. Le s težavo se posreči odpreti levo oko. Skozi ozko režo se za hip pokaže temnordeče podpluto zrklo in se zgane. Izstrelna rana je zadaj na meji lasišča, tik nad zaušesno kostno vzboktino.
»Prestrel možganov. Čisto na dnu lobanje je morala iti krogla,« šine zdravniku skozi dušo. »Skoda, zopet bomo pokopavali Kaj porečejo njegova mati, sestra, dekle, brat...?«
Strjeno kri mu izmijemo z las, premrzlo telo drgnemo s toplo, vlažno krpo in mu obvežemo rane. Tone se zave. Na zdravo otro nalahno poškili...
»Zebe!«
Damct mu piti vročega čaja in ga previdno spravimo v posteljo.
»Fantje, sedaj pa tišina! Tovariš potrebuje mir, mnogo miru!«
že kolovrati in nagaja Mariji, M je imela tifus in je zdaj vedno neznansko lačna.
Zdravnik pa je resen. Jezno pogleda Stanka in pravi: »Le Stanko, le igraj se; kaj ti nisem rekel, da ne smeš na sonce. Le poglej, kakšen si danes. Bi rad spet dobil injekcijo?« Stanko postane naenkrat resen. Spustil se je v blazine in žalostno zajavkal, da ni bil na soncu. On že ne. »Pa je bil«, je rekla Marta. »Pa nič ni hotel ubogati, tovariš zdravnik.« No, Stanko pa je že vse uganil in se je veselo zasmejal. Za njim so se zasmejali vsi, saj so vsi veseli, da se je Stanko tako dobro izlizal.
Tako so tekli dnevi. Profesor, ki je vsak dan tako lepo pripovedoval iz zgodovine, je ozdravel in odšel. Ljubo, ki je bil že tako pri moči, da je za veliko noč namesto Marte pomival tla, je tudi odšel. Tudi druge so odpeljali v dolino, odkoder se bodo peljali z letalom v Dalmacijo. Tam je že osvobojeno. Tam se ni treba bati Švabov in belih, ki koljejo ranjence po bolnišnicah. Enega pa so odnesli na jaso četrt ure od bolnišnice. V nizki travi so zasajeni leseni križi. Visoko nad njimi se zibljejo vrhovi «mrek in jadrajo beli oblaki. Partizansko pokopališče.
Čudno tiho je bilo tisti dan v bolnišnici.
Vsi, ki so odhajali, so prišli k Andreju in mu stisnili roko: »Pa kmalu ozdravi. Saj se bomo spet videli.« Tako so odhajali drug za drugim, dokler ni3ta ostala Andrej in Marija sama z Marto in Sergejem. Tudi zdravnika ni bilo več. Odšel je v drugo bolnišnico tik za fronto, kjer je toliko ranjencev čakalo njegove pomoči.
Steke noči pa so odnesli še Andreja. Nad bolniš-
nico so bile borbe. Drobna lučka je utripala v gozdu in se motala med drevesi. Andrej je ležal visoko na nosilih, poslušal je drdranje strojnic, ki je ostajalo za njim in tiho dejal Marti: »Zdaj je konec naše bolnišnice.«	f
Spodaj je čakal voz, ki je odpeljal Andreja daleč na Hrvatsko. Dež je lil, premočil je vse odeje in plašče, ki so jih zmetali nanj. Voda je polzela za vrat po vročem telesu. Sergej, Marta in Marija so sedeli sključeni in mokri na stranicah voza. Takrat je Andreju spet zrasla vročina in Sergej se je s preplašenimi očmi zaziral vanj. čez teden dni pa je posijalo sonce in prav ko so bili najlepši dnevi v maju, je planila Marta k Andreju in zaplesala okrog njega: »Andrej, vojne bo konec! Zdaj pojde-mo v Ljubljano!« še tisti dan so zapregli voz in. Utrujeni voli so kimali po dolgih kočevskih klancih proti Ljubljani. Prehitevale so jih dolge kolone borcev, ki so se ozirali po Andreju in ga veselo pozdravljali: »Svoboda, tovariš!«
*
Preden so Andreja odpeljali v bolnišnico, sva mnogo lepih, pa tudi težkih dni preživela skupaj. Potem dolgo nisem vedel zanj. Zadnjič pa sem ga spet srečal, ko je šel s partizanko po cesti. Takrat mi je pripovedoval o Švabih, o mesecu, ki je skočil kakor žaba, o trpljenju in vročini. O dneh v partizanski bolnišnici, ki so bili tako lepi, da jih ne bo nikoli pozabil Pa o tovarištvu in zvestobi kakršno je bilo mogoče* le v partizanih. O Sergeju in zdravniku, ki sta tvegala zanj življenje.
»Vidiš, tole je pa Marta,« je dejal in sam ni vedel, kam bi pogledal.
V	sobi je tiho. Med tem se je popolnoma stemnilo.
Nov ranjenec... To je vedno velik dogoddk za tovariše.
»Prestrel možganov,« Je rekel zdravnik, in čelo je pri tem gubančiL Le kako jo je skupil? Tako premišljujejo tovariši in se šepetaje pogovarjajo.
Sleherni zopet razmišlja o svoji
usodi
Pod toplimi odejami, na belih rjuhah. spi naš Tone. Streho ima nad glavo, na suhem je...
Toplo je Matjažu pri duši
Ej, ta naša bolnica, bolnica na Pokljuki, sredi gozdov!
*
Divji lovec, naš Zlatorog, ki mu je poznana tn sleherna stopinja, je izbral prostor zanjo. 2e kot otrok je pohajal tod okrog in zalezoval srnjake, plezal za ptičjimi gnezdi in čestokrat je šel po gamsa prav tja v skale pod Tožcem in Mišeljim vrhom. Sedaj pa je že možak. Kdo bi mogel izbrali primernejši prostor! Zvečer čujemo kravje zvonce z bližnje Konjske doline. V naši bližini pelje pot Če bi te na njej ustavil in te vprašal, kje bi bila tu bolnica, bi pokazal v vsak drug kraj, samo proti jugu ne, tam kjer je skrita sredi smrekovih gozdov. Planšarice so hodile za kravami ne daleč od nas, a nobene še ni zaneslo do naše stavbe. Povsod okrog lep mah in kamenje. Nikjer nobene sledi!
Zgodaj spomladi so že začeli voziti deske. Potem so jo gradili naši naj-zanesljiverjšl Ob debla smrek so jo pripeli. Kadar je vetrovno, se narahlo maje in škriplje v sklepih. Dve veliki bolniški sobi sta v njej. V vsaki deset postelj, po dve in dve druga nad drugo. V sleherni je mreža, žimnica, beli prtiči, tople odeje. Vse to smo v nočeh na ramah od daleč znosili. Največ so žrtvovaE »Pšinski vitezi«. V predsobi je kuhinja z odprtim ognjiščem in v drugem kotu so na steno pritrjene omarice za zdravila in instrumente. Na podstrešju je deset rezervnih postelj in lepa zaloga zdravih
Osem metrov dolga in šest metrov široka je naša bolnica. Ne velika, ali lična je in naš ponos. Naj lepše na njej so pa velika okna. In začetek? I>ve pinceti, zarjavel pean, jod in za-vojni material ter nekaj tablet in injekcij sem našel, ko sem prišel. Operacijski nož smo tudi imeli: Gil-let britvica, vtisnjena v kratko, ukrivljeno palčico. Pa je vendarle z njo odstranil naš Izidor tovarišu kroglo izpod kože!
V	pastirskih stajah so ležali ranjenci, ko sem napravil prvi drisk.
Mimo nas je vodila pot!
V	noči na drugega maja je v naši bližini zapel šareč. Planili smo iz koč in napeto čakali do jutra. Zvedeli smo, da so Švabi v kake'pol ure oddaljeni vasi Podjelju ujeli partizana Janka in imeE petdeset metrov pod nami zaseda Izidor je odredil premik. Še isti dan smo v mraku 'in megli krenili z ranjenci in vsem našim premoženjem v višje lege. Težje ranjeni So hodili prazni. drugi so pomagali nositi cele krošnje odej in kotle. Lojzeta in Joža smo nosili. Kdor je kdaj nosil ranjence, ve, da so težki Še posebno težki, če se odeje napijejo vlage. Globoko v noč smo se ustavili v neki rebri pod smrekami Utrujeni smo popadali vsak pod svojo »brino«. Deževalo je. Nato smo ves dan sušili ranjencem odeje in rjuhe v bližnjih stajah, saj so bili premočeni, da jim je pod hrbtom teklo. Naslednje jutro smo se prebudili v snegu. Sneg na odeji, sneg v laseh, topi se in kaplja za vrat. Šatorskih kril nismo imeli. Med tem smo z vso nagEco v bližini gradili zasilno bivališče. Streha nad glavo in suho ležišče — to je bilo najvažnejše. Med visokimi smrekami — košate veje so jim segale do tal. zdele so se mi kot dame v dolgih plesnih toaletah — smo postavili zasilne bunkerje. Sem smo se tretji dan preseEli.
Med tem je prišla v Bohinj Gradnikova brigada. Kdo se ne spominja onih slavnih dni, ko je koncem maja 1944. leta brigada v silnem poletu rušila v Bohinju in dolini Radovine postojanko za postojanko. V nočeh je pokalo in bobnelo, da je bilo veselje. Podnevi pa so v naši bližini vozili zaplenjeno blago. Gozdovi so oživeli. Veselo pokanje z biči in ropot bogato obloženih vozov je odmeval v njih.
Pripeljali so pa ponoči tudi ranjence. Deset, dvajset in še več so nam jih pustili Pretesno nam je postalo. Nekateri so morali spati pod milim nebom. V nočeh sem trepetal ob misli da mi utegnejo pripeljati ranjence s prestreljenim trebuhom in slične... Ne bom jim mogel pomagati Umirali bodo, pa bi jim ne bilo treba, če bi imel primemo orodje pri roki Danes pa imamo že toliko orodja, da bi se lotil tudi tega. Nekaj smo ga dobili iz doline, drugo pa nam je napravil kovač po naši zamisli
Matjaže, bogat si! Nikdar še nisi bil tako bogat! Ranjenim tovarišem lahko nudimo streho, toplo posteljo in potrebno pomoč. Koliko smo si pa potem še glave ubijali, da so nam prišli osnovni pojmi konspiracije v meso in kri. Konspiracija — misel, ki nam je stalno glodala v duši umetnost, v kateri se le polagoma izuriš. Šele ko ti vsako misel, vsak gib avtomatično spremlja misel na konspiracijo, si se tej umetnosti nekoliko približal. Bogme, partizani so doumeli njeno skrivnost!
Lepo je Matjažu pri duši. ko premišljuje o vsem tem. 2ulje ima na rokah.
Če bi jo le Tone zvozil! V dolini bi za tako poškodbo sigurno umrl — a partizan je, utegne se izmazati.
Saj še ni dolgo tega,' odkar so nam prine-li Pavla. Bil je v noč b-ig d za vodnika. Zdrknilo mu je in n->de' je v prepad Ko mu je zdravnik v temi otipaval glavo, je s prstom zdrknil v mehko — globoko v mo-žjane na temena. Z ztomfcgno ko-
nico in polomljenimi rebri so nam ga prinesti nezavestnega. V nezavesti je ležal skoraj teden dni. Nato nam je v vročični omotičnosti uhajal po vseh štirih iz bunkerja. Nekega dne je stopil zopet na noge. Sicer je takoj zopet izgubil ravnotežje in padel, toda Pavel je vstal. Prvič je vstal! Stalno je imel spremljevalca, ki ga je vodil po sobi. Spočetka je razločeval samo svetlobo od teme. Včeraj nam je pa popihal skozi glavna vrata, a se takoj ujel v smrekove veje. ki jih ni pravočasno opazil. Od napora je zdrknil na kolena, a ves vesel nam je povedati, da je videl nekaj zelenega, v partizanih je vse 'možno — tudi to je možno, da nam Tone ostane.
Drugo jutro nam je Tone tole povedal:
»Progo smo Si minirat vi dolino blizu Bohinjske Bistrice. Pognali smo jo v zrak. Hotel sem se prepričati o razdejanju. Zlezem iz zaklona in grem k progi V temi začujem pred sabo korake. Kriknem: »Stoj!« Sklonim se, še enkrat:	»Stoj!« in isto-
časno pade rafal. Začutil sem udarec v glavo in se zavalti v grm. Drugo jutro sem se zbudil. Ležal sem na cesti brez opasača ki puško so mi tudi vzeli Mislili so Švabi, da sem mrtev, in odšli Po kolenih sem se splazil do par sto metrov oddaljene hiše- Bali so se. Niso me sprejeti. Vlekel sem se dalje in potem m šlo več...«
Sedaj je tu naš Tone. Dva dni in tri noči je ležal v dežju na zemlji Morda pa bo ostal, saj je partizan!
V	naši bolnici je običajno veselo. Neka čudna sila bedi nevidno nad bolniki Vročični so, pa se še smejejo; hoditi ne morejo, pa se priplazijo do ognjišča. Mnogokrat se jim čudim, da se tako redko sporečejo. Kdo bi ne postal nestrpen in razdražljiv — stalno med štirimi stenami! Če ne sije sonce, je v bolnici mračno. Kvečjemu par korakov v gozd smejo in že jim zablešči nasproti znamenje. Okrog in okrog bolnice smo smrekova debla nekoliko olupili Te meje ne sme prestopiti nihče, če noče, da ga izključimo brez ozira na njegovo zdravstveno stanje. Varnost, konspiracija. to pomeni za partizansko bolnico vse! Le redko jim je dovoljeno, da smejo pred bolnico, da se tam son" čijo. Pa se naši fantje smejejo in šale zbijajo, kot sigurno ne znajo tega zdravi ljudje tam v Ljubljani na nebotičniku pri kupici sekta.
Lojze, moj najpotrpežljiveja, ima vedno pripravljen nasmeh n^ ustnah. Leto dni je že prikovan na posteljo, a humorja mu ne more nihče vzeti. Tudi Matjažu večkrat tako pove, da se mu že zbirajo črni oblaki za nagubančeoim čelom — a kaj, ko se zasmeje kot grlica in z njim vred vsa soba.
Lojze, čmooki sin naše Primorske, rad nagaja Alenki m Rozviti. Imamo ju vsi radi, čeprav nekateri trde, da je Rozvita »grozovita«, in Alenka sama pravi da se ne bo nikoH poročila, ker bi morala potem stalno kuhati.
V	nočeh prisluškujejo daljnim eksplozijam v dolini, in štejejo rafale. Od desete ure dalje je v naš: bolnici mimo!
Kadar prineso pakete, ki so jšh poslale tovarišice iz doline, zasumi v naši bolnici Moji fantje radi jedo, tudi posladkajo se radi najrajši pa kadijo. Vsikdar, kadar jih opazujem, kako odpirajo zavitke, se mi zdi. da so jim v največje veselje pisemca, ki so jim priložena. Njih rane, njih žrtvovano zdravje uživajo priznanje. Ko pa tako prisrčno pišejo! Vse, prav vse, jim znajo govoriti iz vse duše. Pa naj že piše Pavki afi Tilka, Majda, Marija ali Tanja. aS pa Bohinjka— lepa Minka.
Tovariši tudi radi berejo. Višek dneva'je, ko prinese Sergej pošto. Lojze prebira običajno oa glas časo-
pise in drugo partizansko literaturo. Sedi v postelji in bere na glas in premišljeno. Poslušajo ga v obeh sobah, saj jih loči samo tenka, lesena stena. Nato potitizirajo in komentirajo dogodke. Vsi so enih misli — le v taktiki se včasih ločijo.
Med našimi fanti vlada resnično nov duh. Kakšna razlika med ljudmi te starosti v stari Jugoslaviji in v sedanji novi, komaj nastajajoči Veže jih ena misel: Tito. V tem je obseženo vse:	mržnja do okupatorja,
pripravljenost na žrtve, tista tiha. a vendar mogočna sila v človeku — želja za srečnejšim življenjem — ki se je v času domovinske vojne raz-netila v silen, neugasljiv kres.
*
Novembra meseca sem jemal slovo od bohinjskih hribov in ljudi, od pokljuških gozdov in naše bolnice. Klicala me je Koroška.
Tovariši odhajam. Težko mi je. Vedno se vas bom rad spominoaL Nate bom mislil Lojze. Ti si bil moj najpotipežljivejšl Pavel, moj nebogljenček, ki sem te zopet učil hoditi. Tone. tebe sem že zapisal med kandidate smrti. Maks, ti si šele pravkar prišeL Ves si še vročičen. Pisati mi moraš, kako ti gre. V skrbeh bom zate. Aleksander, povej jim večkrat kaj koristnega. Ti to znaš! Alenka, ne jokaj! Poglej, kako je Rozvita hrabra! Dobila boš nov štedilnik in nič več se ne bo kadilo v tvoji kuhinji. V kratkem bo dobila naša bolnica še drugo steno, da vas ne bo zeblo, ko zapade sneg.
Mnogo smo skupaj doživeti, ene velika misel nas druži: domovina mora biti svobodna in srečna. Vsi prispevamo k temu:	mi malo, vi
mnogo, mnogi — vse! Vemo pa, trdno vemo, da bo.
Takrat boste zapregli voEče, streljati boste in vriskaje krenili v dolina To bo velik dan. Odtehtal bo vse, vsa Takrat bi hotel biti z vami pa bom verjetno daleč proč.
K vam pride nov zdravnik, doktor Borut Skrbel bo za vas ■ prav tako kot jaz, in še bolj. Vi pa mu bodite dobri. Tovariši... Smrt fašizma!
Zbrali so se krog mene vsi in mi z otroškimi očmi sledili
Mnogo svojih bivših bolnikov sem v svobodi že srečal. Vsi se radi spominjajo bolnice na Pokljuki — skrite varno v okrilju gozdov. Matjaž
ZGLEDNA SLOVENSKA VAS
V sredo 17. t_ m. zvečer je ba sestanek volivcev v Kamnici pri Mariboru, na katerem je govoril tov. Lampret. Kljub slabi agitacij se je zborovanja udeležilo 150 oseb. Za uvod je mladina zapela nekaj partizanskih pesmi Množica je btia že v teku predavanja razgibana, burno je pritrjevala izvajanjem, odločno podprla razne zahteve; zemljo tistemu, ki jo obdeluje — kdor ne dela, naj ne je! DaJa je duška svojemu nezadovoljstvu nad reakcionarnimi podvigi s Petrom na čelu. Svojo pripadnost OF je manifestiralo ljudstvo posebno na ta način, da je z velikim veseljem sprejelo vest o prihodu osirotele dece iz južnih predelov naše država Ko je bilo omenjeno, da je določeno za kraj Kamnica četvero otrok, so se vsi čudila in vzklikali: »Zakaj samo štirje? Zakaj ne osem ali več«« Hoteli so se takoj prijaviti, da sprejemejo te otroke. Eden izmed zborovalcev, bivši izseljenec, je podprl sprejemanje otrok z besedami: 1941. leta, ko smo bfl izgnani, so delili z nami vsak grižljaj kruha. Vrnimo jim to sedaj s tem, da sprejmemo osirotelo de-eo!« Zborovanje se je zaključilo a himno »Hej Slovani!«.
Zbirajte star gumi, ker brez njega ni nove obutve!
Jeseniške žrtve
i $ npr" r
I
za našo narodno svobodo
Pol leta Je minulo, od kar so zločinske hitlerjanske toipe pod pritiskam naših zmagovitih partizanskih odredov v paničnem begu zapustile našo izmučeno domovino. Šele v teku teh minulih mesecev je bilo možno vsaj približno ugotoviti število krvnih žrtev, izmed tisočev nesrečnih ljudi, ki so morali pod pritiskom strašnih razmer zapustiti domači kraj in rodno hišo.
Po leta je minulo, a še vedno prihajajo v železarski revir žalostne vesti, da je ta in oni padel v borbah za našo domovino, da je ta in oni padel v nemški vojski, da je ta in om umrl v pregnanstvu ah v koncentracijskem taborišču, ali da je bil od letalske bombe ubit, v tej ali oni tovarni, tam nekje v zapadni Nemčiji Tudi dnevno časopisje objavlja v črnih okvirjih vsak dan imena žrtev minule vojne, katerim ni konca ne kraja.
Koliko je jeseniški železarski revir trpel v dobi nemške okupacije, naj povedo naslednje številke, ki so bile zbrane v teku minule vojne;
V nemško vojsko in v nemško del. službo je bilo prisilno vpoklicanih	4®6 oseb
Aretiranih in večinoma v koncentracijsko taborišče odvedenih	682	„
Tzseljenih	249	.,
b°gl’h ir iz'rn”l:h ki so šli večinoma k partizanom	1.459	„
Od OF mobiliziranih
<fe i, s, ym	%m	.
Od OF mobiliziranih od L do ti), maja
1.831
Skupaj 5.809 oseb
Od teh je umrlo mo-čeniške smrti, na kaleh	18
V	borbah za svobodo
jih je padlo	182	„
V	nemški vojski jih je
padlo	32	„
V	nemških taboriščih
in v pregnanstvu jih je umrlo	31	*
V	medsebojnih bor-
bah jih je padlo (domačin proti, domačinu)	58	„■
Po letalskih napadih širom Nemčije je bilo ubitih	K	„
V	prejšnji jugoslov.
vojski jih je padlo	5	„
Pri letalskih napadih na Jesenice je bilo ubitih domačinov	58	M
Na vožnjah in vsled eksplozij bomb in min je bilo ubitih	14	„
Skupaj 495 oseb
Te številke pa, žad, še niso dokončne. Od neštetih domačinov ni nobenega glasu. Zaskrbljeni svojci še vedno upajo, da se bo pojavil ali vsaj pisal kdove od kod mož, sin ali brat. Okoli 2.000 liud’ ki 90 si nek^ v že’ez skem r°vir:u	c1,,-	«■'’ni mak-
d^ni' kruk 'e 5 v n lo n s o-je domove Usoda precejšnjega dela teh borcev še ni znana ▼ celoti pa nikdar ne bo.
Mft / NEDELJA, 28. OKTOBRA »45
SISAN 9
SLOVENSKI
Po domovini
POROĆE TALEC
Na domača
se vračajo
Po slovenski zemJji se odpirajo grobovi kakor neštete zevajoče rane. Ni dneva brez prekopa padlih junakov, borcev, mučenikov in talcev, ki se vračajo iz začasnih počivališč na domača pokopališča. Ob nedeljah se vrstijo veliki pogrebi, o katerih prejemamo mnoga poročila. Kolikor nam je le mogoče, jih objavljamo.
Spominska plošča ▼ Lancovem Jb b3a odkrita v počaščenje naših dragih mučenikov in mučenic. Svojci se toplo zahvaljujejo vsem za počastitev, še posebej pa občini v Lancovem, bTabri vojski za častne salve, pevcem za žalostinke in govornikom, ki 90 s toplimi besedami olajšali svojcem boi. Spominska plošča časti imena samih mladih, zavednih mož in tantov, 19 po število. Pokojniki so Dušan Trebušak. Bogomil Leban, Janez Brešič, Silvester Grbovšek. Stanislav Leban, Rodi Benedičič, Štefan Ložar, Lojze Pečnik, Vido Knez, Mirko Tomšič, Peter Kosec. Terezija Dragan, Janez Planinc, Janez Švegelj, Sane Kosec, Kolja, Mihael Novak, Franc Krmelj in Ciril Knapič.
Žalna svečanost v Litiji Preteklo nedeljo popoldne so v Litiji pokopali 7 padlih junakov in junakinj. Pokojniki so: Pepca Ueakar-jeva, šefinja obveščevalnega centra Šktndrove brigade. Olga Benedikovi-Seva, bataljonska bolničarka Šlandro-ve brigade, Karel Breznik, intendant specialne čete, oficir Rudolf Oblak, Vili Lambergar, poročnik Franc Jenko in Filip Vidmar, najstarejši med njimi, družinski oče, ki je padel letos 31. januarja. Oblak in Lambergar sta pripadala skupini partizanov, ki je bila izdana od domačega izdajalca za jcdeževo plačilo 100 mark. Ko so pokojniki ležali v Gasilskem domu, jih je kropila vsa Litija in okoliea in so bili obloženi s številnimi venci in šopki. Žalnega sprevoda se je udele-žfa množica pogrebcev, divizij, godba je igrala, domači pevci so zapeli pred odrom in v slovo sta spregovo-riia tov. Jože Župančič v imenu 0F hi kapetan politkomisar v imenu vojske. častni vod pa je oddal salve.
Godešič is Rateče padlim junakom Tudi iz naših vasi je šlo veliko šte-všio tovarišev in tovarišic takoj prve dni in postopno za časa zasedbe v vrste narodno osvobodilne borbe. Preteklo nedeljo je bil svečan pogreb nekaterih padlih junakov, ki so po vseh krajih naše domovine našli začasne (gobove. S strmih pobočij Stola, izpod K rimaš z Rakitnice in še iz drugih krajev smo pripeljali mrtve junake in jih položili na okrašeni oder v Stasi Iškem domu v Godešiču. Osem junakov (France Križnar. Matevž Križnar. Gustelj Krajnik. Franc Habjan, Jiože Debevc, Franc Keber in Franc Olčič) smo spremili na pokopališče v Ratečah. Po obredih in poslovilnih govorih je zapel zbor domačih pevcev Ob častni salvi vojaškega oddelka so bili junaki položeni v skupni grob. Zahvaljujemo se okrajnemu odboru OF iz Rakitnice, ki je preskrbel ob izkopu in prevozu častno spremstvo vojaških in civilnih oblastev ter vsega prebivalstva okoliških krajev, M je pokrilo krste z velikim številom krasnih vencev.
V Kotljah pod Uršljo goro
je bal preteklo nedeljo slovesen pa jpeb treh padlih boreev: Ivana Prat-nekarja, Ferdinanda Samca in Alberta Gorenška. Ob grobu sta spregovo-tife pisatelj Prežihov Voranc in tov. Beno Kotnik; njune besede so segle pogrebcem globoko v srce. padKh se jima najiskreneje zatrvatfajejo. prav tako jeklarniški godbi iz Gašlamja. kotuljskim pevkam, poveljstvu Narodne milice v Gu-llnuju zavednemu ženstvu, mladim hi vsem darovalcem cvetja.
76 padlih iz Brezni ce V bivšem Sokolskem domu v Žirovnici smo položili na mrtvaški oder 60 borcev in 16 talcev, delež brez-fare za našo svobodo. Vsi ti dragi pokojniki so bili preneseni iz njihovih začasnih grobov širom nato zemlje in bodo današnjo nedeljo potočeni k večnemu počitku na farnem pokopališča na Breznici.
Pogreb junakov v Medvodah Medvode s svojo okolico so spremile ▼ nedeljo 21. oktobra 21 žrtev vojne počivališče. Števitaa ude-Ljudstva je pokazala globoko hjnbeaen do naj dražjih. Njihovi zadnji ostanki so Mii razmetani širom škofjeloškega pogorja in bili prenešeni v Kulturni dom v Preski Tukaj so se poslavljali od njih domačini in svojci skupno z borci in aktivisti OF od avojh soboriteljev. Številne bele krste so bite razmeščene v polkrogu med zelenimi smrekami in okrašene z vejami rumenega jesenskega listja, katere so bile prinesene iz krajev začasnih grobov. Sprevod je šel skozi gost špalir vencev. Vojska je z godbo m žalno stražo spremila vseh 21 boreev ter v zadnji pozdrav izstrelila
Na ljubljanskem pokopališču
bil v nedeljo pogreb z dolenjske prepeljanega borca partizana Antona Dragarja, elektromonterja iz Most Tak pogreb je padli junak za-
^J|T7:	Topnr rv TTr* Jrr» •-. »	„-p	1 «■? p
beno oko ni ostalo sobo, ko so prve
lopate vrgle prst na krsta
Pogreb padlih borcev v Domžalah
V	gimnazijski telovadnici v Domžalah je ležalo 12 krst z zemskimi ostanki naših partizanov in partizank Vse krste so bile posute s cvetjem in venci. V nedeljo 14. oktobra je bil pa greb teh žrtev, vojaki in gasilci so no sili krste. Domžalska in vojaška godba sta igrali žalostinke, nastopilo je tudi domače pevsko društvo. Žalne sveča nosti se je udeležilo vojaštvo s koman dantom generalom to divizijskim štabom na četo. Mladina obeh šol je no sila vence. V Domžalah še ni bilo zbrano toliko ljudstva kakor ob tem pogrebu, nobeno oko ni ostalo snho
Govorniki so počastili spomin mrtvih junakov to poudarjali njihove velike zasluge za osvoboditev domovine. Vo dopivčeva družina sama je žrtvovala dva partizana in dve partizanki. Voj ska je izstrelila trikratno salvo v zad nji pozdrav padlim tovarišem
Pogreb padlih žrtev iz Trzina
V	nedeljo. 21. oktobra smo slovesne spremili k zadnjemu počitku posmrtne ostanke štirih hrabrih borcev Med njimi tudi tovariša Tino Kmetiča, ki je bil med prvimi poboraiki za svobodo, saj je žrtvoval svoje mlado življenje že 11. septembra 1941. leta Ko se je žalni sprevod pomikal skozi vas. so nad njim plapolale žalne zastave, mrtve borce je spremljala častna straža, krste so bile bogato okrašene s cvetjem, velike množice ljudstva so jih spremljale na zadnje počivališče, pa kopališče v Mengša.
Zadnja pot borca Ivana
V	nedeljo 7. oktobra smo prepeljali truplo našega hrabrega partizana Iva-
..............................
na na pokopališče njegove rojstne vasi Otoče.
Zahvaljujemo se vsem tovarišem, ki so prisostvovali tona pogreba, kakor tudi pevcem, ki so mu zapeli v slovo par partizanskih pesmL Prav tako »no hvaležni tovarišem, ki so z govori pa častili njegov spomin.
V Sevnici
»no se poslovili od tovariša, ki je dal mlado življenje za domovino od Ivana Planinca Prepeljali smo ga s hribov. Ko je krsta izginjala v zemljo, 66 nam je zdelo, da mu ni hinio, da je moral tako zgodaj umreti to da le želi. da bi mi mali izpolnjevati njegovo oporoko, naj cenimo to, za kar so oni dali svoja življenja. Sledili bodo še drugi padli tovariši, ki jih bomo pokopali na tem pokopališču.
Pogreb junakov v Zalogo
V	nedeljo 21. t m. so se Zalog. Polje m Kašelj poslovili od svojih padlih junakov. Trinajst junakov, med njimi dve junakinji je bilo prepeljanih z naših bojišč. Žalne svečanosti so se pričete v soboto. Žalne zastave in trobojnice na pol droga so visele s hiš, a narod je hitel v gasilske domove Zaloga, Kašlja in v kapelico na pokopališču v Polju, kjer je mrtve unake obsipal s cvetjem, ovenčal krste z venci in prižigal voščenice.
Pogreb je bil v nedeljo popoldne inakega Polje še ni doživelo. Preko tri tisoč ljudi je bilo v sprevodu, med njimi številna zastopstva. Od otroka v naročju do starčka, vse je spremljalo mrtve junake
V	Polju pred cerkvijo so Poljčani
pričakovali žalnega sprevoda iz Zaloga in Kašlja Ob toplo izrečenih besedah govornikov in ob prekrasni iatostinki poljskih pevcev in pevk ni ostalo suho nefoeno oko. Stoni gosti špalir mladenk, ki so nosile vence in šopke, so junaki nastopili svojo poslednjo pot. nošeni na rokah svojih prijateljev in tovarišev. Trikratna salva voda naše armade, žalostinka še na grobovih in mrtvi junaki in junakinje so bili položeni v domačo zemljo. *	Z. P.
Prvega novembra dopoldne bo v Begunjah in Dragi, kjer je padlo mučeniške smrti preko tisoč talcev, spominska žalna svečanost. Popoldne pa bodo spominske svečanosti za padlimi borci in talci v Cerknici, Viševku, Novi vasi - Blokah, Stični in pri Sv. Urhu. Počastimo spomin padlih talcev in borcev za domovino!
BOSANSKE SIROTE BODO PRIŠLE
Na vsem področju okraja ljubljanske okolice se žene, ki se zbirajo na sestankih in konferencah živo zanimajo za partizanske sirote, ki prihajajo iz Bosne in Hercegovine. Tako so tudi žene področja Črnuče — Dol — Dolsko na konferenci sklenile da sprejmejo v svojo oskrbo in za ščito 30 teh otrok. Podobno je v dru gih krajih, v bivši dobrovski občin hočejo sprejeti 20 bosanskih sirot
Po vseh sestankih se žene posve tujejo, kako bodo najbolj poskrbel* za te otroke, komu jih bodo zaupal* da bodo v skrbnem varstvu. Na mno gih sestankih se žene že javljajo, d bodo sprejele otroke v zaščito, ali p-da bodo oskrbele domove in interna te. Na Vrhniki so žene poskrbele z, zavod, ki bo sprejel 40 otrok. Števi1’ plemenitih src je vsaik dan večje.
Za področje Škofljico se je prija vilo za sprejem otrok 49 družin. Nekateri ljudje že prihajajo po te male sirote, pa se žalostno vračajo domov ker otrok še ni Mladinka iz Zapo toka je prišla z vozom po 7 otrok pa so jo solze zalile, ker otrok še ni bilo. Ostala bi čez nog v Ljubljani če bi vedela, da bodo otroci že prihodnji dan prišli, ker je bilo že vse pripravljeno za lep sprejem sirot
V GORNJI LENDAVI
se je 20. okt.?zbralo k rednemu sestanku učiteljstvo in drugi prosvetni delavci iz okolice Gornje Lendave Zbor je pozdravil šolski nadzornik i zastopnik sindikatov.
Zborovalci so z enominutnim mo. kom počastili spomin preminuli! stanovskih tovarišev, ki so darova’: svoja življenja za domovino.
Po izvršenih volitvah je spregovo ril tov. Šiftar, id je podal zunanji ir notranji politični pregled. Ožigosal it reakcijo, ki skuša z raznimi lažnim vestmi sejati razdor in sovraštvi med naše ljudstvo, vendar pa naš* ljudstvo prekaljeno v štiriletni bor bi, ne bq nasedalo tistim, ki hočejc le škodovati naroda Zato bomo 11 novembra dokazali svojo zrelost to šli vsi na volitve, ki bodo ponoven dokaz vsemu svetu, kaj hočemo to za kaj smo se borili
Nadalje je podal govornik zbranim prosvetnim delavcem smernice za prosvetno delo. ki jih čaka v bodočnosti.
Njegova izvajanja so prisotni prekinjali z vzkliki maršalu Titu in republiki.
Govoril je tudi zastopnik andika tov. Poudaril je važnost vzgoje * * * * v najnovejšem času, to pozval vzgojitelje k resnemu delu, da se čimpreje zacelijo vrzeli ki jih je zapustil okupator.
Pred zaključkom zborovanja so prisotni sklenili tudi sledeče: V okraj Murska Sobota bo prišlo 700 osirotelih otrok. Tem sirotam bo treba poiskati zavetje Učiteljstvo bo potna-
trr«1r 'c**o ipr»»" ''fr** •.	Dr‘
voraiku in pripravljali drva za šolo in »Dom ljudske prosvete«. Pripravili smo okoli 30 kub. m drv in jih spravili do poti, odkoder jih bo mogoče speljati. Tako bosta šola in »Dom ljudske prosvete« preskrbljena z drvmi za vso zima
NE VESELIČNEGA MITINGA, TEMVEČ KULTURNO PRIREDITEV
Gerljnci so vas na skrajnem za-jadnem robu Prekmurja. Včasih so oili znani tudi po tem, da je bilo tam mnogo zapeljanih ljudi, mnogo kul-urbundovcev. Danes pa se že kažejo lerlincj v &stc drugačni luči Ger-nej so krenili ca zdravo pot K tenu je pa v prvi vrsti pripomogla naša zavedna mladina s svojim neumornim lulturndm delom. Krajevni odbor 'MS je sporočil okrajnemu odboru v Soboti, da Je opustil svojo prvotno namero, da priredi miting s plesom in eselico, in da bo drugo nedeljo priredi kulturno prireditev z igro »Mati«. S tem korakom hoče dati geriin-ka mladina drugi mladin; zgled Tudi naše ljudstvo je te sklep z veseljem oozdravilo.
ZAHVALA
Ob zaključku Zadružnega tečaja invalidov JA v Preddvoru čutimo dolžnost, da se najtopleje zahvalimo spa dal navedenim organizacijam in ustanovam za darila in pozornost ki smo ’e bili deležni za časa našega šolanja. V« številni obiski to izrazi naklonje-'osti so nam bili v veliko zadoščenje, “ter smo videli v tem potrdilo vseh 'aših stremljenj: živo smo občutili »ravitoost naše osvobodilne borbe to ogromnega napora, ki se ga udeležujmo vsi pri utrjevanju s tolikimi žrt-ami doseženih pridobitvah Toliko volj smo hvaležni vsem našim obiska alcem. ker smo prav ob takih prili-ah v razgovorih lahko izmenjali mar 'ikatero misel in tako smo. čeprav ob-1 oženi z nčeniem. lahko spremljali vse loeaianje naše bližnje to daljne okoliee.
Naša posebna zahvala pa velja ministrstvu za socialno politiko, oddelek t» invalide, ki nam je z izrednim razumevanjem našega položaja to s sva *o velikodušno podporo sploh omogočilo izobraževanje Globoko smo hva-'ežni še posebno zato. ker se zavedamo težkih nalog, pred katere je pa stavljeno to ministrstvo zaradi izrednega položaja naše domovine Ministrstvu za socialno politiko to organizacijam AFŽ to ZMS iz Kranja in okolice (čirčiče to druge vasi). Ka kre. Gorič. Srednje vasi. Zaloga. La fene, Zavode. Kamnjeka. Podbrezja. Nalete, Trstenika, Kokrice, Spodnje. Zgornje to Srednje Bele pri Preddvoru, Bitnja, Britofa pri Kranja Svete Katarine pri Traču, Tupalič pri Preddvora, Brega pri Preddvoru, Dupla in Preddvora. Rdečemu križu iz Ljubija-ne to Krania v katerih vidimo Stota
■n '*5Drr<.	79rrA*{ta,i*jrr»D ^3
INSERENTE opozarjamo,
da sprejema oglasni oddelek
tnale oglase do pol 12. dopoldne večje inserate do 14. nujne osmrtnice do 17.
za katere žele, da bodo še isti dan objavljeni
Služben! prejemki in dopusti stalnih nar. sodnikov v Sloveniji
V »Uradnem listu« štev.45 z dne
20.	oktobra je izšla uredba ministra za pravosodje to podpredsednika Narodne vlade Slovenije, kj urejuje službene dohodke in dopuste stalnih narodnih sodn kov.
Uredba določa, da znašajo mesečne plače stalnih narodnih sodnikov okrajnih sodišč 3500—5000 dinarjev, stalnih narodnih sodnikov okrožnega sodišča 4000 — 5500 dinarjev in staln h narodnih sodnikov vrhovnega sodišča 5000 — 6000 dinarjev. Do 1. januarja 1946 bodo vsi stalni sodniki prejemaj najnižje postavke gornjih prejemkov. Po 1. januarju 1946 pa bo določilo ministrstvo za pravosodje plače v okviru uredbe, po izkazani marljivosti In sposobnosti Vendar se ta določena plača izpre-men: glede na porabnost sodnika.
Za vsakega svojega otroka, kS ga vzdržujejo, prejemajo narodni sodniki mesečno doklado 175.— dnarjev, Pravica do te doklade ugasne, ko otrok izpolni 18. leto starosti.
Predsedniki narodnih sodišč bodo prejemali poleg mesečne plače in družinske doklade še položajno doklado in s cer: predsedniki okrajnih sodišč po 400 dinarjev, predsedniki okrožnih sodišč po 600 denarjev m predsednik vrhovnega sodišča po 800 dinarjev mesečno. Podpredsednikom pr pada polovica predsedniške položajne doklade.
Za narodne sodnike, ki so bffl v državni službi že 1. aprila 1945, veljajo do 1. januarja 1946 njihovi dosedanji prejemki, v kolikor so višj: kot oni, določeni s to uredbo.
Poleg teh določb glede prejemkov, ureja nova uredba tudi dopuste stalnih narodnih sodnikov. Vs6 narodni sodnik imajo pravico do letnega dopusta. Do izpolnjenega 30. leta starosti znaša dopust 14 dni, od 30. leta do 50. leta starosti 3 tedne in po izpolnjenem 50 letu en mesec.
Uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu«.
šsfer Vokač obsojen na deset let
Pred ljubljanskim okrožnim ljudskem sodiščem za kazenske zadeve je bila v sredo razprava proti šoferju Janku Vokaču, k: je 9. t. m. do smrti povozil na Prulah Franca Vidoviča, Tinka Lampiča in Janeza Jelinčiča-Jakca. Predsednik senata tov. Bar čevič je vložil ves trud v to, da se dožene pravična mera Vokačeve krivde v tem težkem primeru nesreče, ki je terjalo kar tri človeške žrtve na en mah in ob katerem je bila nejevolja ljubljanskega prebivalstva v zadnjem času vse preveč izpostavljenega nevarnostim prometa po mestnih ulicah, pritrana do viška. Po temeljitem zaslišanju prič so si ljudski sodniki ogledali položaj tudi na kraju nesreče ob Ljubljane!.
Na žalost ni bilo na razpolago nobene priče, ki. bi bila mogla izpovedati natančno, kakšen je bil potek nesreče. V trenutku, ko se je nesreča primerila, je bilo že precej temno in tako nti priče, ki so bile dokaj bliza niso mogle izpovedati drugega, kakor da je Vokač vozjl s preveliko brzino, tako da je kar pesek dvignilo, ko je šinil mimo s svoj m vozom; priče so slišale nekaj močnih udarcev, a druge priče so mogle le povedati, kje in v kakšnem stanju so našle ponesrečence. Pred sodnik so b'la povsem jasna le dejstva, da je za posledicami poškodb leglo v prerani grob troje ljudi, a pred sodno mizo so ostale skrajno klavrne razbitine koles treh nesrečnih kolesarjev.
Sama izpoved šoferja Vokača, ki se je v strahu pred svojo krivdo in kaznijo zanjo, takoj po nesreči zatekel na dom svoje zaročenke, kjer se je poskušal skriti, nikakor ni zadostovala. Razpravi pa sta ves čas prisostvovala sodna izvedenca za prometne nesreče tovariša inž. Josp Štolfa in J oso Goreč, k’ sta si pa ložaj ogledala tudi na kraju nesreče in sta na podlagi izpovedi prič ter izsledkov preiskave in razprave mogla le s težavo obnoviti dejansk stan. Pa tudi ta rekonstrukcija je dopuščala ob nekaterih gotovostih še nekatere domneva
Tako je izjavil nž. Štolfa, da bi se Ml šofer vsekakor mogel zadostno umakniti na levo prvemu ponesrečencu, ka je z desne privozil v križišče, če ne M bil voz'1 s preveliko brzino, k1 mu jo je narekovalo križišče, šele v zadnjem trenutku, ko je kolesarja že podrl, se je umaknil bolj v levo, a zdaj preveč, zato ga je zaneslo v drevo, kjer je spet v zadnjem trenutku prepozno hotel zaviti na desno in je udaril v Lampiča, ki je vozil pravilno na svoji desni. Za tretjega ponesrečenca Jelinčiča Jakca izvedenec ni mogel z gotovostjo trditi, kje to kako je nja ga zagrabilo vozilo. Z gotovostjo pa je mogel izvedenec izpovedati, da je bilo od avtomoblista napačno, da kljub križišču, Id mu je narekovati posebno previdnost in tiluib temu. da je prvega kolesarja že podrl, ni zmanjšal brzine toliko, da bi bil mogel obvladati položaj. O naslednjih dveh ponesrečencih je sodil izvedenec da sta padli kot žrtvi prve neobvladane situacije. Zaradi negotovosti po prvem slučaju ta zaradi prevelike brzine potem te brzine ni mogel več zmanjšati ’n je podrl vse, kar mu je prišlo na pot. Izvedenec je fzrjavil: če bi se šofer posluževal manjše brzine pred prvo nezgodo, ali vsaj že pri njej, bi verjetno do druge in tratje ne Tvrišlo, ker ta bil sicer hitrost zmanjšal, da bi se bil nasled-nfm Izognil. Glede zavor, na katere se je obtoženec Izgovarjal, da so mu odpovedale, se je izkazalo, da so bile v redu, če pa ne bi Mie v redu, ta mu stanje zavor še celo narekovalo njim primerno hitrost vožnje. V ponoven opornhi vsem vozačem, M premalo upoštevajo policijska pravila cestnega reda pa na j bo izjava izve-»Ipuoj! dn rnrvraio vsa vorila Id pri


zanašati na tak prepis, zlast pa ne na križišču. Dolžnost vsakega vozača je, da vozi tolikšno brano, da mu je v vsakem primeru možno obvladati vsak položaj.
Skladno s tem izvedeniškem mnenjem je bilo tudi mnenje drugega izvedenca Josa Gorca. Po govorih javnega tožilca Huberta Repovša, ki je zahteval spričo težkih posledic ma lomarme in neprevidne Vokačeve vožnje, najtežjo, smrtno kazen, in po govoru obtoženčevega branilca odvetnika Jakoba Petroviča se je senat umaknil k posvetovanju. Po polurnem posvetovanju je v menu naroda obsodil Janka Vokača na 10 let odvzema svobode s prisilnim delom in na trajno prepoved izvrševanja šoferskega poklica. Obremenilno je bilo za njegovo krivdo težka posledica malomarne prehitre vožnje, smrt treh ljudi, kot olajš ta» pa je sodišče upoštevalo okolnost, da je Vokač polni dve leti v partizanih izpostavljal svoje življenje za osvoboditev in so ti napori povzročili močno ž v-čno izčrpanost, ki je postala vidna sedaj, ko ni mogel obvladati težkega noložaja. pred katerim se je znašel.
Vokačevo zaročenko, ki je b'la obtožena, da je hotela skriti Vokača pred zasledovanjem oblasti, je sodišče v pomanjkanju dokazov oprostilo. Javni tož lec je glede Vokača vloži priziv zaradi pren žke odmere kazni, glede Vokačeve zaročenke pa proti izreku o krivdL
Otroka je povezal
Pred okrožnim narodnim sodiščem, v katerem so pod predsedstvom Antona Krajgerja sodelovali kot prisednika Justina Kolb, Leopold Rihar in sekretar Rupnik, je bila v soboto razprava proti 26 letnemu tajniku okrožnega odbora Ludviku Tranteju iz škofje Loke. Tožilec dr. Mitja Krejči ga je obtožil, da je s prehitro vožnjo in ker ni dajal potrebnih znakov s hupo v preteklem mesecu povzročil smrt otroka Petra Kregarja iz št. Vida nad Ljubljano.
Obtoženi je usodnega dne vozil prenaglo skozi strnjeno šentviško naselje in zato ni mogel več preprečiti nesreče, ko mn je pod kok) pritekel otrok. Zlomilo mu je tilnik in je obležal mrtev. Trante je svojo krivdo v glavnem priznal in je dejanje obžaloval.
Po daljšem posvetovanju je predsednik senata narodnega sodišča razglasil sodbo, s katero je Ml obtoženi obsojen na 2 leti odvzema prostosti brez prisilnega dela in na povračilo stroškov kazenskega posta panja V razlogih sodbe je predsednik naglasil, da je za obtoženče-vo krivdo obtežilna okolnost dejstvo, da je funkcionar narodno osvobodilnega odbora to bi moral Piti kot tak povsod za vzor izpolnjevanja vseh predpisov. S svojim malomarnim dejanjem, ld je povzročilo smrt človeka pa je dokazal, da je premalo cenil življenje svojega bližnjega. Kot olajševalno okolnost je sodišče upoštevalo njegovo priznanje in obžalovanje ter njegovo aktivnost v javnem dela
Veseli teater Radia Ljubljana je
pripravi] nov spored št. 3. Po uspelih gostovanjih po Sloveniji je za pet na vrsti mesto Ljubljana Revijski orkester Radia LjuMjana pod vodstvom tov. Bojana Adamiča je naštudiraj nove komade. Ježek in
Božo sta oskrbela nove skeče ta sa
listične nastope. Pestri spored bo prav gotovo zadovoljil vsakogar. Omislite si pravočasno vstopnice že
v predprodaji v Severjevi trafiki, kjer jih dobite od petka 26. t. m. popoldne dalje vsak dan, ®o pred vsako predstavo pa v dvorani Trgovskega doma
Pomot roditeljskih
svetov in sestankov
Preteklo nedeljo je zboroval ra diteljski svet šolskega okoliša osnovne šole Zg. šiška Zborovanja se je udeležilo vse učiteljstvo osnovne šole in 132 staršev. Upravitelj tov. Rudolf Horvat je po pozdravu lepo prikazal težko borbo slovenskega naroda za osvoboditev. Nato je razložil pomen in nalogo roditeljskih svetov. Dotaknil se je prav vseh vprašanj, ki zadevajo šolo in starše. Obrazložil je nazorno, kako bo vzporedno in v najlepšem soglasju s starši na načelu najčistejše demokracije vršila šola v svobodni Titovi Jugoslaviji svoje vzgojno poslanstvo. Pozval je starše k iskrenemu sodelovanju za duhovno ob-ndVo in preusmeritev naše mladine.
Okrajni šolski nadzornik tov. Menard je pozdravil starše in izročil pozdrave prosvetnega oddelke MN-
OO.	Izvajal je: Prva in glavna naloga vseh vzgojnih činiteljev je utrditi nerazrešljivo vez med šolo, da mom in vsemi množičnimi organizacijami OF, zlasti pa utrditi tesno sodelovanje z ZMS, če hočemo resnično zgraditi iz naše mladine lik novega slovenskega človeka, ki bo pripravljen z neumornim delom predano koristiti domovinu Razložil ja kako naj se praktično izvaja prisrčno razmerje med učiteljem in mladino. Dotaknil se je tudi novih učnih načrtov in sestave bodočih učnih knjig, ki bodo plod skupnega dela Pojasnil je novi sistem kazna vanja glede nerednega obiska šola obveznih otrok, pri katerem bodo morali starši, zlasti pa ZMS zastaviti ves svoj vzgojni vpliv, da bo tudi to pereče vprašanje ustrezalo demokraciji. Glede obiskovanja verouka in dragih verskih obvezna sti je pojasnil, da zavisi vse od va lje širokih ljudskih množic in želje staršev. Razen teh perečih vprašanj so se razmotrivala še druga ki zadevajo šolo, starše in otroke.
Razvil se je zelo stvaren in živahen razgovor. Starši so neprisiljeno in sproščeno stavljali vprašanja tičoča se vzgoje otrok. Oba predavatelja sta dajala izčrpna in zada voljiva pojasnila, tako da je sestanek v celoti dosegel svoj namea Slednjič so se v razgibanem razpa loženju in najlepišem soglasju izvršile volitve v roditeljski svet. Pri slučajnostih so iznesli starši željo, da se prirede še večkrat taki poučni sestanki in sicer v nedeljo da poldne.
AFŽ In ZMS za bosanske c trske
Prvi transport otrok iz Bosne in Hercegovine je koloniziran. Delo v zbirni bazi v Kamniku, predvsem sanitetna služba je poteklo brezhibno. Zato se moramo zahvaliti tov. upravnici, komisarju, tov. zdravnikom in pomožnemu osobju. K hitremu poslovanju so mnogo pripa mogle množične organizacije iz ljubljanskega okrožja. Članice AF2 Kamnik so izmenoma delale noč to dan pri preskrbi in registraciji otrok. AFŽ in ZMS kot množični organizaciji se zavedata da je kolonizacija junaške Bosne in Hercegovine stvar vsega slovenskega naroda. Požrtvovalnost pri delu in veliko zanimanje, ki ga za te sira te kaže slovensko ljudstvo, predvsem pa vtis, ki so ga napravili otroci sami s svojim vzornim obnašanjem, ponovno dokazuje povezanost to bratstvo jugoslovanskih na>-rodov. --------------
Opozorilo
oškodovancem po eksploziji na ljubljanskem kolodvoru
Oškodovani posestnik1 in najemniki po eksploziji na ljubljanskem kolodvoru v noči na 9. junij se pozivajo, da vpišejo vse poškodbe in oceno istih v tiskov no popis A to B, ki je na razpolago pri vratarju MNO, Mestni trg 27., pritličje — desno dnevno od 8 — 12 ure, za ceno Dfo
5.	— Tiskovine bodo na razpolago od
25.	Mit. 1945. dedje. Hišni posestnik vpiše v »Popis A« razbite šipe vseh najemnikov m splošne hišne poškodbe, najemnlik pa v »Popis B« samo poškodbe lastnih premičn a
Kako naj prijavimo vrednosti Lastnik; stanovanjskih objektov na vedejo poškodbo na Spah samo v m2. Prj okvarah nepremičnin je navesti znesek že izvršenega poprav"la, pri neizvršenih okvarah pa 'predračun (nadaljnd poduk je v tiska vini).
Najemnik; prijav5 jo vrednost pa hštva, obleke, perila itd. po vredna sti, ki so jo dejansko plačah, z navedbo letnice nakupa hi se napiše v oklepaja poleg zneska
Vsak naj navede podatke po svoji najboljši vesti, ker dvomljive navedbe bo moral dokazati strokovni komfis’ji, ki bo to pregledala. Bodite točni, da olajšate delo komisiji to sebi. Zlorabe se bodo najstrožje kaznovale.
Prijave se bodo vlagate od 3. - 15. novembra 1945. Po tem roku se ne sprejemajo več. Informacije pa bodo dajali od komisije postavljeni oškodovane' vsako popoldne od 4 — 6 ure v spodaj navedenfih prostorih, po naslednjem redu:
dne 3. nov. za črke A, B, C, C, D, E, dne 5. nov. za črke F, G, H, L J. dne
6.	nov. za črke K, L, M, N, dne 7. nov. za črke O, P, R, dne 8. nov. za črke S, g, T, dne 9. nov. za črke U, V, Z, ž, dne 10. nov. pa za zamudnik».
Za četrt Tabor:	Restavracija
Banko — gostilna pri Nacetu (mala sob5ca).
Za četrt Bežigrad to Center: Karitas - Vzajemna zavarovalnica — Masarykova 12. (vhod z va gala).
Za četrt Moste: Miesarija Dolenc — Tovarn'ška 10.
Izpolnjen» prijave, potrjene od dveh prič to gospodarja pa se vlagajo na Pogačarjevem trgu 3/TL soba 36. od 3. nov. 1945 dalje vsak dan od 8 — 14 ure.
Zalah to pri grobu v srce i žalostinke. Tov. Mihelič 66 je L«* Mm v
CERKNIŠKA MLADINA
je zopet pokazala
moralno to materialno pomoč, ki smo lje bili v toliki meri deležni.
voljeno, da podere vse, kar tega pravila ne upošteva. V konkretnem pri-
'šsrnm
s ki dvorani. — Razstavljene so igrače, keramika, kovin-predmeti, spominski izdelki iz lesa itd. — Vstopnica i in 8b žrebanje dobitkov ob koncu :------------'—~
Razgledi po slovanskem svetu
Pot nove češkoslovaške
(Ob narodnem prazniku ČSR)
Predsednik Češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš je ob priliki obletnice slovaške narodne vstaje sprejel člane slovaškega Narodnega sveta ter je z njimi razpravljal o najvažnejših vprašanjih češkoslovaške notranje politike. Dejal je, da je Češkoslovaška republika vodila zelo lojalno politiko do narodnosti do L 1938. Po vsem, kar se je v tej deželi zgodilo, pa to v bodoče ne bo več možno. Češkoslovaški zastopniki so v svojih razgovorih v inozemstvu, v Angliji, Sovjetski zvezi in v Ameriki dosledno poudarjali, da želijo, da bi bila sedanja Češkoslovaška narodna država brez manjšin. Manjšine dvajset let niso znale zavzeti pozitivnega stališča do republike, ter so izrabile prvi zanje ugoden mednarodni položaj, da so razbile republiko. Zato jim ta danes noče prignati nobene pravice, razen te, naj jo zapuste.
Načrt za naselitev
Vprašanje Nemcev je bilo na potsdamski konferenci v celoti rešeno. Da bi republika lahko predložila zaveznikom podroben načrt za izselitev Nemcev, je tre- j ba imeti jasno sliko o naselitvi 1 tako imenovanih Sudetov. To pa je že v zvezi s celotnim gospodarskim načrtom republike. Ukaz o uradu za kolonizacijo je podpisan. Načrt o kolonizaciji se mora izvesti v celoti, istotako pa dokončno določiti zemljišča, ki bodo naseljena in tista, ki ne bodo. Kraji, ki so v njih doslej živeli Nemci, so prenaseljeni. Del teh krajev sploh ne mislijo naseliti, temveč pogozditi iz socialnih ter gospodarskih razlogov. Treba bo seveda načrtov, ki bodo poskrbeli za to, da zaradi ukinjene sudetske industrije ne bo trpelo ravnovesje z drugimi kraji. Te spremembe bodo same po sebi svojevrstna politična in socialna revolucija.
Madžarsko vprašanje
Kar zadeva Madžare, to vprašanje ni tako jasno kot nemško. V obmejnih krajih ga niso seveda nikdar ločili od nemškega vprašanja. Mnogo zavisi od Slovakov, če bodo svojo deželo hoteli očistiti madžarske manjšine. Zamenjava prebivalstva med Če-hoslovaško in Madžarsko se zdi neizbežna, ker organično izvira iz političnega, gospodarskega in socialnega razvoja. Madžari seveda ne slišijo radi o zamenjavi prebivalstva, to se pravi o preselitvi. Predvsem predstavlja to zanje veliko gospodarsko izgubo, poleg tega pa jim je še vzeta možnost, da bi s pomočjo manjšine, če bi prišla v priložnost, po-! skusili tisto, kar jim tudi v tej vojni ni uspelo. Češkoslovaško mora zapustiti najmanj 400.000 . Madžarov. Njihovo izseljevanje ' in naselitev Slovakov pa mora j biti pripravljena do najmanjših podrobnosti. Dolžnost republike je, da vse to pripravi in manjšine popolnoma izseli, da bi se lahko Čehi in Slovaki v čim večjem številu vrnili. Dr. Beneš je prepričan, da bodo nove generacije s tem popolnoma zadovoljne.
Podržavljenje industrije
Predsednik dr. Beneš je prav tako izjavil, da verjame, da so razmere v Češkoslovaški dozorele za podržavljenje industrije. Sklenil je podpisati ukaz, ki mu ga bo v sporazumu s političnimi strankami predložila vlada. Podržavljenje industrije ima lahko velik vpliv pa industrijsko pro-speriteto države, ki jo bo republika, po mnenju dr. Beneša, občutila v dveh, treh letih.
Odnoiaji z zahodnimi državami
Zapadne države gledajo z zaupanjem na politiko češkoslovaške republike. Nova Češkoslovaška je tudi zaveznica Sovjetske zveze, prav tako kot je zaveznica zapada. Kar velja za politično sfero, velja tudi za finančno in gospodarsko. Češkoslovaška republika ne more dovoliti kakega posebnega vpliva iz tujine. Ne bo
n.	pr. vpraševala, ali naj izvede podržavljenje ali ne. Dr. Beneš je prepričan, da v tem ne bo težav z inozemstvom, ker bo to prejelo polno odškodnino.
Finančna konsolidacija republike
Češkoslovaška vlada je sprejela od nacistov zelo težko finančno dediščino. Finance so bile z dnem nemške kapitulacije v obupnem stanju. Znano je, da so se Nemci za kritje potreb svoje »zmagovite- vojs' e za - osvobodi ev sveta« oblino pos uživali davčnega sistema Na drugih sektorjih fi-' nančnega življenja prav tako ni Mo nič boljše. Treba je bilo popravljati, pazljivo in postopoma.
Previdno je bilo treba iti na delo, da bi se s prenagljenimi ukrepi tok finančnega življenja nekje ne zavrl. Zastoji v utripanju finančnega življenja bi v današnjih časih gotovo ne rodili ugodnih posledic. Nedavno je dal finančni minister dr. Vavro Šrobar prvo pojasnilo o delu svojega resora v prvih petih mesecih. Finančni položaj ni ravno sijajen, toda izgledi so že boljši. Položaj zahteva skrajno štednjo. Ena glavnih nalog češkoslovaške finančne politike je bila rešiti državo tuje valute in ustvariti predpostavke za pravično valutno reformo, ki bi češkoslovaški kroni zajamčila zdravo kupno moč doma kot za mejo. Drugi cilj je stremel za obnovitvijo enotnega davčnega sistema po vsej republiki. Za september je bil prvikrat izročen vladi v odobritev izkaz dohodkov in izdatkov. Izdatkov je bilo prejšnji mesec 5,994.223.304 K, dohodkov pa le 1,218.249.833 K; primanjkljaj znaša 4,775.973.471 K. Glavni izdatek je bilo plačilo obresti in amortizacije notranjega državnega dolga v znesku 1.5 milijarde kron, kar ni bilo plačano že od meseca maja. Poglavitno vprašanje češkoslovaškega finančnega življenja je ureditev valutnega vprašanja. Zamenjava denarja bo kmalu izvršena.
Razširitev zunanje trgovine
Češkoslovaška bo potrebovala velike količine sirovin in polizdelkov, zlasti strojev, kar bi vse lahko dobila v Ameriki. Potrebna bo velika količina opreme za tovarne, ki so jih oropali Nemci, poleg drugega pa mora republika obnoviti tudi dvč petini svojega voznega parka. Na drugi strani pa bo spet potrebna železna ruda, volna, usnje in zdravila. Za češkoslovaško zunanjo trgovino in možnosti izvoza je veliko zanimanje tudi na Švedskem in Norveškem. Na Švedskem bi Češkoslovaška lahko kupila 500—800.000 ton železne rude, ki ji je nujno potrebna. Švedski listi pišejo, da bo Češkoslovaška lahko izvažala brž ko prebrodi začetne težave v transportu in pri nabavi najnujnejših surovin.
Udeležba vojske v političnem življenju
Češkoslovaška vlada je odobrila uredbo o političnih pravicah svojih državljanov, ki opravljajo vojaško dolžnost Vsak državljan, ki služi vojaški rok, ima aktivno in pasivno volivno pravico. Vsaka vojaška oseba lahko kandidira za narodnega poslanca ter se sme včlaniti v politične stranke tudi kot v vse ostale organizacije, vendar pa v vrstah vojske ne sme pod nobenim pogojem delati propagande za katero koli stranko. Vojaška oseba se v svojem prostem času lahko povsem svobodno politično udejstvuje, vendar pa na shodih ne more nastopiti v imenu politične stranke kot govornik. Če je izvoljena za poslanca, dobi dopust za ves čas trajanja njegove funkcije. Uredba zahteva, da je vojska vzgojena v demokratičnem in antifašističnem duhu, da je narodno in državno zavedna. Zato bo v vojski organizirana politična vzgoja. Tu bo velika vloga pripadla tisku, ki ga bo dovoljeno širiti med vojsko.
Volitve poslancev v začasno narodno skupščino
Dne 14. oktobra je bila končana prva doba pri delu za obnovo osvobojene države. Tega dne so bili izvoljeni poslanci v začasno narodno skupščino. Njena poglavitna naloga bo potrditi predsednika republike in zakone, ki jih je ta podpisal na temelju ustavnega pooblastila in pripraviti vse potrebno za izvedbo volitev ustavodajne narodne skupščine. Začasna narodna skupščina ima 300 narodnih poslancev, od katerih 200 volijo Češka, Moravska in Šlezija, 100 pa Slovaška. Narodna fronta, ki jo sestavljajo štiri stranke, je izročila skupno kandidatno listo, s katere se izvoli 160 poslancev, po dogovoru političnih strank pa dobi vsaka 40 poslancev^ ostalih 40 poslancev volijo strokovne organizacije in združenja, kot. n. pr. Glavna sindikalna zveza, Zveza čeških poljedelcev, Glavna trgovska zveza, Glavna obrtniška zveza, Zadružna zveza, Glavna zveza za telesno vzgojo, Zveza češke mladine itd Začasna Narodna skupščina se sestane na dan češkoslovaškega narodnega praznika. 28. oktobra.
Gruzinska
sovjetska republika
Gruzija — ožja domovina velikega Stalina — je ena tistih dežel, ki je sestavljala skupaj s sosednimi deželami po veliki oktobrski socialistični revoluciji Za-kavkaško zvezo. Leta 1930. je vstopila v sestav ZSSR kot samostojna Gruzinska sovjetska socialistična republika. V njenem sestavu sta še dve avtonomni republiki — Abhaska in Odžarska, kakor tudi južna Osetinska avtonomna oblast.
PrecT letom 1917. so smatrali Gruzijo za kolonijo carske Rusije ter za objekt, ki so se vanj zaletavali tuji intervencionisti. V času carizma je gruzinski narod živel zelo primitivno. Niso obdelovali vse zemlje, živinoreja je bila zanemarjena, bogati rudniki so samevali neizkoriščeni in velika večina ljudi je bila nepismena. Tedaj je bila v vsej Gruziji ena sama višja šola, čeprav je gruzinski narod imel staro kulturno tradicijo, kar lahko dokaže cerkev v Galati iz XII. stoletja in spomenik velikemu gruzinskemu pesniku Šota Rustavelinu, prav tako iz XII. stoletja.
Gruzija leži na zahodnem delu Kavkaške visoke ravnine in se razteza do Črnega morja in meji na Turčijo. Njena površina obsega 70.000 km2, kjer živi 3 in pol milijona prebivalcev. Dve tretjini od teh so Gruzinci, ostalo pa Ab-hasci, Osetini, Rusi, Armenci in drugi. Glavno mesto je Tbilisi (Tiflis), ki ima 519.000 prebivalcev.
Gruzija leži večinoma v planinskem predelu Kavkaškega pogorja, na zahodu in vzhodu pa ima tudi rodovitne ravnine. Priroda v Gruziji je pisana in bogata. Tu se dvigujejo visoki grebeni in vrhovi Kavkaza, ki jih pokriva večni sneg, potem prostrane visoke planote, ki so v nje zasekane globoke rodovitne doline. Planine pokrivajo gozdovi, njih vznožje pa je zasajeno z vinogradi in s sadovnjaki. V primorskih krajih rastejo tudi sredozemske rastline.
Dežela ima precej premoga, železa, nafte, posebno pa mangana, ki je važen za proizvodnjo jekla. Njegovo največje nahajališče je v Čihturskih rudnikih. Planinske reke so bogati viri hidroelektrične energije. Poleg tega pa planinski venci malega Kavkaza skrivajo v sebi veliko število mineralnih vrelcev, ki je od njih po svoji zdravilnosti Boržinski znan po vsem svetu.
Narodnostno zatirana v kolonialnem položaju
ben zavod za proučevanje marksi-stično-leninistične vede. Nepismenost so v glavnem odpravili že v letu 1932.
V Tiflisu delujeta dve veliki gruzinski dramski gledališči, dve gledališči za narodne manjšine, turkmensko in armensko, delavsko gledališče, gledališče delavske mladine in gledališče Rdeče armade. V središčih avtonomnih oblasti sta dve gledališči, v različnih okrajnih sedežih pa deluje deset državnih zavodov Gruzije za proizvodnjo filmov. V Tiflisu je bilo do danes snimanih 30 kulturnih in 24 umetniških filmov.
Gruzija je sodelovala v borbi za zmago revolucije in za vzpostavitev sovjetske oblasti. Morala je vzdržati hudo borbo z menševiki, ki so se z vsemi silami trudili, da bi vrgli sovjetsko oblast Toda z disciplino in z veliko vdanostjo boljševiški partiji so Gruzinci prestah vse težave in premagali vse sovražnike. Tako je bila 25. februarja 1921. leta v Tiflisu proglašena sovjetska oblast in sestavljena Gruzinska sovjetska vlada, ki je takoj podvzela najvažnejše korake za povzdigo gruzinske dežele, kot je n pr. zaplemba veleposestniških in samostanskih imetij v korist kmetov, nacionalizacija industrije itd.
Po daljši dobi sijajnega razvoja Gruzinske republike v bratskem
sodelovanju vseh narodov Sovjet- ’ ske zveze je prišlo do osvajalnega pohoda fašističnih tolp. Vsi na- j rodi Sovjetske zveze so se dvignili v obrambo svoje socialistične države. Tudi gruzinski narod je tedaj poslal svoje sinove v boj proti fašizmu za svobodo vseh narodov Sovjetske zveze, ter je požrtvovalno delal na kolhozih, v rudnikih, po tovarnah in bolnicah. Mnogo Gruzincev je tedaj branilo ogrožene domove svojih bratov. Heroj Sovjetske zveze Konstantin Tabakaladze se je odlikoval v bitkah za osvobojenje Ukrajine — kot tudi nebroj njegovih rojakov.	j
Mirne tovarne, ki so pred voj-1 no izdelovale potrebne izdelke za prijetno življenje državljanov Gruzinske republike, so se v dobi velike domovinske vojne spremenile v tovarne orožja in municije. Vse je šlo na delo za fronto. Kolhoznik Aleksander Haš-badze je izročil 100.000 prihranjenih rubljev za gradnjo eskadrile »Sovjetska Gruzija«.
Med domovinsko vojno so bile po gruzinskih planinah bolnice, kjer so se zdravili in počivali ranjeni borci Rdeče armade. Tu so ob bratski negi gruzinskega naroda okrevali ljudje vseh narodov Sovjetske zveze.
Zdaj ko je potolčen sovražnik, Gruzinska republika z istim tempom nadaljuje delo na vseh področjih. Treba je dvigniti razvaline, nadoknaditi uničeno, pozidati novo. Zato gruzinski narod hra-j bro dela, saj je v domovin, vojni j spet občutil in videl, kaj pomeni čvrsta in močna sovjetska država in bratstvo vseh njenih narodov.
Delavci, kmetje in delavna inteligenca v Sovjetski zvezi
Rusije je bila gospodarsko zelo zaostala. Sovjetski sistem je omogočil Gruzinski SSR velik podvig njenega gospodarstva, zlasti industrije. V kratkem času, ko je Gruzija postala samostojna, se je število delavcev v njeni industriji povečalo za več kot dvakrat, celotna proizvodnja pa je po svoji vrednosti zrasla od 54 milijonov 600 tisoč rubljev na 179,500.000 rubljev. V Gruziji je najvažnejša kemična proizvodnja in proizvodnja gradbenega materijala, opeke in drugega.
Gruzija ima mnogo živine. Leta 1936. je imela 943.300 ovc in koz, rogate živine pa nad 700.000. Od kulturnih rastlin gojijo v zahodni Gruziji največ tobak, v vzhodni pa bombaž. Na obalah Črnega morja pa je zelo razširjena kultura čaja.
Pred revolucijo je bilo čajnih plantaž komaj na 950 hektarjih, a že konec druge petletke je površina, posejana s čajem, znašala 58.000 hektarjev. Procvitu čajnih plantaž je posebno koristilo delo Mičurina za kultiviranje čajne j rastline. Najvažnejša vrsta poljedelstva je vinogradništvo in sadjarstvo, ki sta posebno razvita v dolinah Kahetije in Imeretije. Eno najvažnejših vlog za procvit poljedelstva Gruzinske republike imajo sovhozi in kolhozi, ki se ba-vijo s sajenjem čaja, vinogradništvom, sadjarstvom in s predelavo sadja.
Gruzinsko narodno kulturo je caristični režim več ko sto let neprenehoma zatiral. — Sovjetska oblast je napravila v Gruziji silno delo na področju obnove socialnega in kulturnega življenja pod zelo težkimi pogoji, kajti v Gruziji je bilo 25 različnih plemen, z različno kulturno stopnjo in z ostanki medsebojnega sovraštva kot dediščino preteklosti.
Uvedli so obvezno izobrazbo štirih razredov ljudske šole, v industrijskih središčih pa sedemlet-obvezno šolanje. V šolskem
V	Sovjetski zvezi ni nobenih razlik med delavci in kmeti ter delovno inteligenco, kajti sovjetska inteligenca izhaja devetdesetodstotno iz vrst delavcev in kmetov ter je z njimi trdno povezana. Na desettisoče dijakov je v teku vojne odšlo na delo v industrijo. Mnogi izmed njih so danes brigadirji v podjetjih in narobe — na deset tisočev delavcev odhaja v zavode in na univerze. Kakšni so sovjetski študenti, se je pokazalo letos, ko so vsi ukrajinski dijaki odšli na kolhoze, da so pomagali opraviti žetev, ki je izvrstno uspela. V Kijevu je neka asistentka zgodovinske stroke na filozofski fakulteti z navdušenjem pripovedovala, da je deset dni pomagala pospravljati pridelke na nekem kolhozu ob času žetve.
V	Sovjetski zvezi se visoko ceni Gruzija ! *n spoštuje osebno pravo in dosto-
carske janstvo slehernega človeka. V vsakdanjem življenju se ljudje spoštujejo. V tvomicah, šolah in knjižnicah visi izrek Maksima Gorkega: »Človek — to je ponosna beseda!« Za primer, kako se ljudje cenijo in spoštujejo, naj posluži primer Mihajla Ivanoviča Kaiiiiina, predsednika Vrhovnega sovjeta. V Moskvi je urad, kjer je Kalinin sprejel na tisoče navadnih
državljanov, ki so prišli k njemu prosit za to in ono, odnosno so imeli pritožbe zaradi kakšne stvari. Prav tako je prejel Kalinin na stotisoče pisem in na vsakega je odgovoril sam ali preko svojih sodelavcev.
Skromnost je ena najlepših lastnosti sovjetskih občanov. Narodni heroji in učenjaki neradi govorijo o sebi. Nadarjeni igralci in pevci z velikimi uspehi nastopajo na odrih, toda obnašajo se skromno in se po svojem vedenju prav nič ne razlikujejo od milijonov ostalih državljanov. Vseučiliška profesorica Natalija Pahuljenkova iz Kijeva je prav tako skromna kakor pred pet in dvajsetimi leti, ko je bila še pastirica, čeprav je sedem njenih znanstvenih razprav iz botanične stroke prevedenih v angleščino. Za časa revolucije je ostala sirota in ker je bila brez staršev, so jo sovjetske oblasti poslale v šolo ter se pobrigale za njeno izobrazbo.
Sovjetski državljani so preprosti in skromni ljudje. Svojih uspehov ne motrijo z vidika lastnih koristi in osebne blaginje, temveč vidijo v njih rezultat sovjetskega sistema in pomoči, ki jim jo je nudila družba in država.
Junaki Sovjetske zveze se vračale v šole
Tonja Zubkova, heroj Sovjetske zveze, je dovršila srednjo šolo 1. 1938. ter se vpisala na fakulteto za mehaniko in matematiko v Moskvi. V vojni je prekinila studije ter je s svojimi tovarišicami stopila v Rdečo vojsko. Dovršila je navigatorski tečaj ter se posvetila letalstvu. Konec vojske je Zubkovo zatekel na Pruskem. Dosegla je čin kapetana. Dne 18. avgusta, na praznik sovjetskega letalstva, je bila Zubkova odlikovana z redom heroj» Sovjetske zveze. Zubkova ima zdaj tri velika odlikovanja, kajti že prej je bila odlikovana z Leninovim redom ter z redom Rdeče zvezde. Poleg tega jo krasi odlikovanje Rdeče zastave ter ji je bila priznana Gardna spomenica.
Heroj Sovjetske zveze Georgi j Timušev, dijak tehnike, je takisto odšel z univerze na bojišče. Stopil. je v inženirsko šolo, iz katere je odšel v svojstvu poveljnika inženirskega oddelka. Ta oddelek je odstranjeval mine za tanke na poti ter gradil pontonske mostove čez Donjec, Dnjeper, Bug, Dnjester in Prut. Na Seretu se je tako odlikoval v borbi, da je zavzel važen most Za to dejanje je bil odlikovan z naslovom heroja Sovjetske zveze.
Oba junaka sta se zdaj vrnila na šolanje v Moskvo, kjer bosta dovršila študije, da bosta lahko koristila domovini
v Leningradu
Okrog dva tisoč delavcev je začelo v Leningradu urejati dva Parka zmage. Prvi izmed teh parkov leži v moskovski četrti, drugi pa na Kresovskem otoku. Parke urejajo tam, kjer so bile v težkih vojnih letih defenzivne utrdbene naprave. Na velikem mitingu, kjer je bilo sklenjeno, da se parka uredita, so govorniki poudarjali, da vsi leningrajski prebivalci žele, da se ti parki osnujejo. Predstavniki partijskih organizacij so zasadili prva drevesa, nato so ostali začeli množestveno saditi drevje. V parkih bodo rasli hrasti, breze in druga drevesa. Osrednji drevoredi bodo okrašeni i s kipi in poprsji, ki bodo prebi-valstvo spominjali na junake do-| movinske vojne. Na obali Finskega zaliva bodo istočasno uredili tudi mornariški Park zmage, ki bo imel 300 ha površine. Ta prostor bodo spremenili v športno zabavišče in v okrevališče za le-. ningrajsko prebivalstvo. V celem | bodo leningrajski parki do konca letošnjega Teta zasajeni s 50 tisoč drevesi.
Kijev dobiva novo lice
Naj živt bratstvo jugo-slovanskih narodov!
no
etu 1934 je bilo že 5222 šol s 624 tisoč dijaki, število učiteljev pa je
V Kijevu so že pred dvema letoma začeli z obnovitvenimi deli. Tedaj je bilo bojišče skoro še v neposredni bližini mesta. Danes je na vseh popriščib videti uspehe.
Obnovili so nad 600 industrijskih podjetij. Kraji, kjer so pred dvema letoma ležali kupi razvalin, so nanovo pozidani. Zgradili so novo kalorično centralo. Kre-ščatik, glavna prometna žila Kijeva, se danes ponaša s popolnoma novimi pločniki in kolniki. Razširili so ga za celih 14 m ter ga asfaltirali v celoti od Besarabke do Vladimirske Gorke. Ta rekonstrukcija je delo ljudskih množic, kajti pomagali so vsi prebivalci mesta brez razlike stanu in poklica. Še danes vidiš ramo ob rami na delu mehanike, aranžerje izložb, krojače, profesorje, gospodinje, književnike in akademike. V skupnem delu so doslej napravili nad dva in pol milijona delovnih dni. Priučiti so se morali gradbenih del. Zdaj obnavljajo stavbe na Kreščatiku, poleg tega pa popravljajo stanovanjske zgradbe. 256.000 površine četvornih metrov stanovanjskih hiš je že obnovljenih, na tisoče pa popravljenih. Zdaj so v delu še zgradbe, ki pokrivajo površino
240.000	m2.
Na desnem nabrežju Dnjepra bodo uredili botanični vrt za vso Ukrajinsko republiko. V zadnjih dveh letih so zasadili nad sto tisoč dreves in grmov ob ulicah, v
nanovo že 230.000 m2. Po teh ulicah vozijo danes tramvaji in troleybusL Tudi gledališča so obnovljena in dostopna državljanom. Štirideset zavodov in srednjih tehničnih šol je ponovno odprtih. Na stotine šol pohajajo sto-tisoči otrok. Nedavno je začelo s predavanji tudi večerno vseučilišče za marksizem in leninizem. Kijevska industrija je dosegla že lepe uspehe, v bodoče pa jih bo imela še več. Kijevski mestni svet vodi Mokienko, ki je izjavil, da bo mesto v petih letih nanovo vzcvetelo. Zgradili bodo plinarno, podzemsko železnico ter mestne četrti po arhitektonskem načrtu.
Kijev sta med drugim doslej obiskala tudi maršal Tito in pre-zident Češkoslovaške republike dr. Beneš. Vsi, ki so si ogledali mučeniško mesto, ki so ga bili nacisti strahotno opustošili, priznavajo, da obnova Kijeva naglo napreduje. Ne bo več dolgo, pa bo mesto ob Dnjepru zopet zablestelo v lepoti in zarji nove slave.
Od SiMerspslja preko Mfitskve do Leningrada
Glavno ravnateljstvo za ceste pri vladi SSSR je dalo pobudo za
-OJAB qiuzBA qti3}E>pu A3JipBJ.i5z mobilskih cest. Zaenkrat se vrše pripravljalna dela na cesti Moskva—Simferopolj. Na tem delu ceste je že popravljen kos, ki meri v dolžino 750 km ter sega od Moskve do Harkova. Ta del ceste bodo pozneje asfaltirali. Veliko pozornost posvečajo tudi ure-j ditvi cest v Moskvi, Harkovu in drugih večjih središčih države. Avtostrada, ki veže Moskvo, Harkov in druge važne kraje, bo dvakrat šla čez Dnjeper, in sicer prvič pri Dnjepropetrovsku, drugič pri Zap.orožju. Na teh dveh mestih bodo zgradili velike jekle-| ne mostove. Ta avtomobilska ce-l sta bo v vsej dolžini asfaltirana, j deloma pa’ betonirana. Začela so se tudi dela za avtomobilsko ce-j sto od Moskve do Leningrada, la bo merila v dolžino 720 km. Ta cesta bo zgrajena vštric stare ceste Petrograd—Moskva, ki bo tudi obnovljena. Cesta bo pri Kimkiju, 18 km daleč od Moskve, i prešla na prekop Moskva—Volga.
____	„___ parkih in na kijevskih vrtovih.
naraslo na 9000. Tedaj je bilo že . Ered vojno je imel Kijev 350.000 sedemnajst višjih znanstvenih j četvornih metrov asfaltiranih ulic, i ionija ponovno izvedena in ugod ustanov, od katerih je bil 1 pose-1 po osvobodit« so jih asfaltirali | no sprejeta.
Rahmaninova simfonija v Moskvi
V Moskvi je bila nedavno izvedena »Prva simfonija« skladatelja Rahmaninova. Imenovani skladatelj je napisal to delo v svojem 22. letu in simfonijo so izvajali nato I. 1897. v tedanjem Petrogradu. Zaradi neuspeha, ki ga je bila skladba deležna pri prvi izvedbi, je Rahmaninov uničil rokopis svojega dela. Sedaj, po petdesetih letih, so partituro rekonstruirali na podlagi orkestrsko glasbe, ki se je ohranila v Leningradu. V tej obliki je bila sim-
Nafta pod Kamo
Novi turbinski stroj za vrtanje poševnih lukenj na krasno-kam-, skem področju je izvrtal doslej že okoli 40 poševnih odprtin. Zdaj dvigajo črpalke nafto izpod struge reke Kame. Uspeh je bil dosežen s pomočjo nove turbine, ki i so jo zgradili stalinski nagrajenci: P. Sumilov, P. Joanesjan, M. Gusman in E. Tagijev. Nova turbina vrta v največji globini. Stroj obrača napravo, ki rahlja zemljo in se okreče obenem s cevjo za črpanje nafte. Uporaba tega str*ja ©mogoča dvakrat hi-: trejše delo, kakor je bilo doslej v navadi. Poševno vrtanje traja povprečno dva meseca, medtem ko je vrtanje poprej trajalo štiri do pet mesecev. Za vrtanje poševnih lukenj so potrebovali do izuma novega vrtalnega stroja časih celo leto dni, zdaj pa opravi^} j isto delo povprečno v dveh me-I-s ec ih.
/ MMBja, 38. OKTOBRA
StOTENSCi
POROSE VÄ EEG
JJneime vestì.
KOLEDAR Nedelja, 28. oktobra: Simon bi Juda, Mila.
Dsnedeljek, 29. oktobra: Narcis, Ida.
SPOMINSKI DNEVI
28. 1941. — Padla junaške smrti Milan in Janko Majcen, ko sta v 19 urnem boju sama pobila 14 in ranila 20 Nemcev.
28.	1944. — Titov govor ob priliki vojaške parade na Banjici v Beogradu.
29.	1918. — Proglašeno v Ljubljani in Zagrebu združenje avstrijskih Jugoslovanov v samostojni državi. Istega dne so se na italijanski fronti uprli trije češki polki in s tem onemogočili Boroevičevo protiofenzivo proti italijanski oziroma angleški armadi, ki je prodirala preko Pijave. Tega cjne prosi Avstrija italijansko vlado za premirje. Italijansko vrhovno poveljstvo izrabi te dni za ustvaritev videza zmage pri Vittoriu Venetu. Italijani zasedejo Trst in Slovensko Primorsko.
«C. 1941. — Ob priliki praznika osvobojenca prvi praznik OP, prva množična manifestacija slovenskega ljudstva.
29. 1944. — Osvobojen Split.
DEŽURNE LEKARNE
Danes:	Lekarna Trnkoczy, Mestni
trg 4, lekarna Bohinc, Rimska cesta 31.
Jutri: Lekarna Bahovec, Kongresni trg 12, lekarna Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
Nedeljsko dežurno zdravniško
službo vrši do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Rus Mavridj, Miklošičeva cesta 6, telefon 21-35.
Nedeljsko dežurno zdravniško slnžbo v Celju vrši do ponedeljka dr. Josip Čerin, Cankarjeva c. 9.
Namšš&o gledališče
Drama
28.	oktobra nedelja ob 15. uri: Škvarkin: Tuje dete. Izven. Ob 20. uri: Komejčuk: Misija Mr. Perkinsa v deželo boljševikov. Izven.
29.	oktobra ponedeljek (generalka)
zaprto.
30.	oktobra torek ob 20. uri: Kor-nejčuk: Misija Mr. Perkinsa v deželo boljševikov. Red D.
31.	oktobra sreda ob 20. uri: K. Ča-pek: Mati. Premiera. Red Premierski.
1.	novembra četrtek ob 20. uri: K. Capek: Mati. Izven.
2.	novembra petek ob 20. uri: Mo-liere-Vidmar: šola za žene. Red C.
3.	novembra sobota ob 20. uri: Cankar: Za narodov blagor. Sindikalna gledališka sobota. S. A.
4.	novembra nedelja ob 15. uri: Komejčuk: Misija Mr. Perkinsa v deželo boljševikov. Izven. Ob 20. uri Cankar: Za narodov blagor. Izven.
Izprememba repertoarja. Danes v nedeljo, dne 28. t. m. bo ob 20. uri mesto napovedane Molierove komedije »šola za žene« predstava Kor-nejčukove komedije »Misija Mr. Perkinsa v deželo boljševikov«. Popoldne pa ostane škvarkinova komedija »Tuje dete« in sicer kot že napovedano ob 15. uri. Obe komediji sta izredno duhoviti in izvrstno podani in sta se našemu občinstvu že močno priljubili. Predstavi sta izven abonmaja.
Opera
28.	oktobra nedelja ob 20. uri:	B.
Smetana: Prodana nevesta' Za češki narodni praznik. Red Premic: skL
29.	oktobra ponedeljek ob 20. uri: Recitaeijski večer slovenskih književnikov. Izven.
30.	oktobra torek ob 20. uri: Rimski Korsakov: Sneguročka. Red Premierski.
31.	oktobra sreda ob 20. uri: B. Smetana: Prodana nevesta. Red
Sreda.
1. novembra četrtek ob 20. uri: A. Borodin: Knez Igor. Izven.
Kino Union: Sovjetska dokumentarna filma »BERLIN« in »SAN FRANČIŠKO«, tednik. Ob 10.,
15.,	17., 19. in 21. uri.
Kino Matica:	Dokumentarna filma
»ORELSKA BITKA« in »PORAZ NEMCEV PRED MOSKVO«, tednik. Ob 10., 15., 17.,
19.	in 2L uri.
Kino Sloga: Sovjetska dokumentarna filma »BERLIN« in SAN FRANCISCO«, tednik. Ob 14.,
16.,	18. in 20. uri.
Kino Moste: Angleški film »OBALSKA KOMANDA«, tednik. Ob
14.30,	16.30, 18.30 in 20.30 uri. Kino Kodeljevo: Dokumentarna filma »OD VISLE DO ODRE«, »PADEC BUDIMPEŠTE«, tednik. Ob 14.30, 16.30, 18.30 in
20.30,
Kino Adrian:	Angleški film »MOJ
BILL - mati«, tednik. Ob 16., 18. in 20. uri.
DVORANA TRGOVSKEGA DOMA
VESELI TEATER
RADIA LJUBLJANA
Popolnoma nov program št. 3.
Predstave: v soboto 27. t. m. ob 21., v nedeljo 28. t. m. ob 17., 19. hi 21., v torek 30. t. m. in sredo 31. t. m.
obakrat ob 21. uri. Sodelujejo: Revijski orkester RL pod vodstvom Bojana Adamiča, Ježek, Božo Podkrajšek in drugi. Predprodaja vstopnic v trafiki Sever, v nedeljo istotam od 10. do 12. ure dopoldne, uro pred vsako predstavo pa v dvorani Trg. doma.
Razpis natečaja za načrt grobišča pri Sv. Urha. Komisija pri Mestnem narodno osvobodilnem odboru v Ljubljani za postavitev spomenikov padlim razpisuje javen natečaj za načrt grobišča pri Sv. Urhu. Razpisni pogoji se bodo dobili od srede 31. t. m. dalje v tajništvu M. N. I.
O., Mestni trg št. 27-1. Natečaja se lahko udeležijo vsi strokovnjaki gradbene stroke in upodabljajoči umetniki. Rok za vlaganje načrtov poteče z 31. decembrom t. 1. Nagrajeni načrti bodo javno razstavljeni.
Uprava vojnega okrevališča na Bledu se prav lepo zahvaljuje za darove, ki jih je okrevališču podarila vas Smokuč-Breznica in z njimi razveselila ranjence in bolnike.
Talce, pokopane v skupnem grobu na Stranicah pri Slovenskih Konjicah, bomo slovesno počastili na praznik Vseh svetnikov ob 9. uri na skupnem grobu na Stranicah. Svojce in darovalce cvetja prosimo, da ne prinašajo vencev marveč le šopke.	973-n
Interniranci iz taborišča Leitme-ritz imajo sestanek v soboto dne 3. novembra pri tov. Pogačarju Janezu v Ljubljani na Vodnikovi cesti (gostilna pri Mirtu).	974-n
Jugoslovansko fizeološko društvo bo imelo svojo redno skupščino — prvo po osvoboditvi — v nedeljo 2. XH. t. 1. ob pol 10. uri v Zagrebu, Šubičeva ulica 9, v Zdravniškem domu. Dnevni red: Poročila upravnega in nadzornega odbora. Razrešitev. Proračun. Volitev nove uprave. Teme, kraj bodočega kongresa in skupščine. Predlogi, slučajnosti. — Upravni odbor.	980-n
Poziv. Svojci talcev, ki so jih Nemci ustrelili v Mariboru zadnja dva meseca pred osvoboditvijo in so pokopani v bombnih lijakih za streliščem v Radvanju, se pozivajo, da se javijo do 5. novembra na okrožni odbor OF v Mariboru, odsek za notr. zadeve, da dado podatke o žrtvah, ki so tam pokopane. Obenem bodo obveščeni o podrobnostih izkopa in prevoza njihovih zemskih ostankov.	957-n
FILMSKA FOMRRR BC9 — DKRKKCBA ZA 8LOVENBO
»BERLIN«
PREDSTAVE: v kinu i-Union« danes ob 10., 35., 17-, 39. in 21. eri. v kinu »SLOGA«, <*»»« ob 14., 16., 18. in 20. uri.
ODVETNIK
ir. Janko Drnovšek
V BREŽICAH
je zopet povzel poslovanje in to v prostorih svoje bivše odvetniške pisarne.	3232/a
Plesne vaje. Danes, 28. oktobra, ob 15. rui bodo plesne vaje pod vodstvom plesnega učitelja tov. Kcšič-ka v dvorani bivše Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. — Vpisovanje v plesno šolo se vrši eno uro pred pričetkom. — Godbeni odsek »Ljudske prosvete« ESZDNS v Ljubljani.	986-n
V javni bolnici Slovenj gradeč je ustanovljena diabetična ambulanca. Diabetiki tega okoliša naj se javijo v ambulanti zaradi preiskave in morebitne nabave insulina dopoldne po možnošti tešči.
Tajništvo prirodoslovnega odseka društva za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR sporoča, da ima svoje uradne ure v torkih od 16. do 18. ure v društveni poslovalnici na Miklošičevi cesti št. 7.	981-n
Plesni športni klub Ljubljana zopet obnovljen, prične z rednimi vajami drevi ob 21. uri v prostorih »Ljudske plesne šole« pod vodstvom trenerja tov. Jenka. Vabljeni vsi aktivni člani (ce) in novi interesenti plesnega sporta. Odbor »P. S. K. 984-n Razstava male domače in narodne obrti, je podaljšana do L novembra.	983-n
Emila Freliha novelo »Stari Matija« z ilustracijami slikarja Vita Globočnika bo v teh dneh izdala ZMS terena Frule.	982-n
Pogreb Klemenčiča Bogomirja bo danes, v nedeljo, ob 15. uri iz hiše žalosti, Postojnska ulica 64, na farno pokopališče na Viču.
Združenje prevoznikov v Ljubljani je darovalo 1500 din za volivni fond. Ostala združenja, posnemajte!
Nova začetniška plesna tečaja za novince-ke v Ljudski plesni šoli — Sv. Petra nasip 37a se pričneta v soboto 3. in sredo 7. novembra ob pol 20. Vpisovanje in informacije tudi za posebne plesne ure dnevno od
11. do pol 13. in 16. do pol 20. ure Poučuje mojster Jenko.	985-n
Pogreb partizanke tov. Jožice Premelčeve bo danes 28. t. m. ob pol 17. uri iz kapelice sv. Jožefa na Žalah.
Večerni trgovski tečaj Vam nudi praktično izobrazbo v vseh trgovskih predmetih. Vpisovanje pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2-n.
Poročila sta se 20. X. 1945. tov. Vončina Ludvik, geometer, in M i 1 j u š Desanka, gospodinja iz Ljubljane. Priči sta bila tov. Pe-tauer Leopold profesor, in Jaklič Karel, kapetan, čestitamo! 988-n Poročila sta se tov. ing. Jordan Vlado in tov. Majda Horvatova. Priči sta bila tov. inž. Bor Stanko in tov. Kosmatin Jože. Obilo sreče!	978-n
Pričetek pouka v operni baletni šoli. Opera bo pričela s poukom v svoji baletni šoli 2. novembra. Vpisovanje starih učencev in učenk, kakor tudi novih učencev obojega spola bo od 29. t. m. do vključno 31. t. m. opoldne. Popoldne tega dne pa bo pregled novih kandidatov za baletno šolo. Vpisovanje je v tajništvu Opere.
Vsem delodajalcem v kamniškem okraju! Zavoljo olajšanja in enotnega poslovanja bo poslovalnica Federalnega zavoda za socialno zavarovanje v Kamniku od 1. XI. 1945 dalje vršila za ves kamniški okraj naslednje posle: 1. sprejem prijav, odjav in mezdnih sprememb, 2. lai-
PRESKRBA
Trgovci se zglase na Novem trgu 4-m po tem vrstnem redu: Dne 30. t. m. trgovci iz št. Vida, Ježice in Polja ter Nabavljalna in prodajna zadruga. Dne 31. 10. od črke Z (Zorman Janez) do črke P (Primic Vida). Dne 2. 11. od črke P (Pretnar Stanko) do črke L (Lukniš Angela). Dne 3. 11. od črke L (Lubši-na Franc) do črke H (Herz Avguština). Dne 5. 11. od črke G (Guštin Bogo) do črke A (Adamič Marija) in zamudniki.
ško kontrolo bolnikov, 3. inkasacijo prispevkov, 4. pregled obratov, 5. nakazovanje obolelih članov k zdravnikom. Zato naprošamo vse delodajalce Kamniškega okraja, da od
1.	XL 1945 dalje predlagajo vse prijave, odjave in mezdne spremembe direktno poslovalnici v Kamniku. — Filiala Federalnega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani 989-n Podružnica SZPDN na Trgovski šoli in Trgovski akademiji priredi za občinstvo dne 5. novembra nov tečaj ruskega jezika za začetnike. Prijave in informacije vsako dopoldne na Trgovski šoli, Gregorčičeva
ul.	29.
Šolske vesti
Pouka prosti dnevi. Ker se v teh dneh vrše prekopi in prevozi telesnih ostankov partizanov in drugih mučenikov fašističnega terorja, bodo dnevi od 1. do 4. novembra t. 1. pouka prosti, da bodo mogli tudi učenci ljudskih šol in dijaki prisostvovati tem svečanostim.
Rektorat univerze v Ljubljani razpisuje mesto učitelja prostoročnega risanja in akvar eliranj a na oddelku za arhitekturo na tehniški fakultetu Pogoji so razvidni iz razpisa v Uradnem listu.
Pri Upraviteljstvu Drž. mešane osnovne šole Ljubljana-Bežigrad naj se takoj javijo sledeči na nastop službe: Požar Ladislav, Rustja Jo-sipina in Miklavec Danila.
Enoletna gospodarska šola v Maribora. Vpisovanje se vrši dnevno do 5. novembra pri ravnateljstvu državne trgovske akademije. Otvoritev šole je dovoljena od ministrstva za trgovino in preskrbo.
Ravnateljstvo državne nižje gimnazije v Stični sporoča, da se bo pričel pouk v ponedeljek 5. novembra. Učenci naj se zberejo ob triče-trt na 8 pred gimnazijskim poslopjem na Marofu. Gojenci in gojenke
internata naj pridejo 4. novembra. Dečki naj se zglase na KNOO na Ivančni gorici, deklice pa v Stični. S seboj naj prinesejo posteljo, posteljno perilo, obleko, skodelico, en plitev m en globok krožnik, vilice, nož, žlico, kovčeg, ter izjavo staršev, koliko bodo mogli plačevati v denarju ali živilih. Delegat.
Glasbena akademija v Ljubljani. Vpisovanje v vse oddelke in razrede bo do srede 31. t. m. dnevno od 10. do 12. ure. Vsi gojenci naj prinesejo svoja letna izpričevala zaradi nostrifikacije k vpisu. Do izvršene nostrifikacije je vpis začasen. Gojenci, ki želijo na novo vstopiti, se morajo prijaviti k sprejemnemu izpitu. Ob razec za prijavo k sprejemnemu izpitu se dobi v pisarni GA, Gosposka S-L Opozarjamo, da bo pouk v vseh dosedanjih predmetih, in da se bodo otvorili razredi tudi za druge instrumente (jahala, trobila, brenkala), če se prijavijo zanimanci. Nadaljeval se bo pouk tudi v operni šoli in baletu.
Redni pouk na II. moški realni gimnaziji se bo pričel v ponedeljek 29. t. m. ob 8. uri zjutraj.
Slušatelji ljubljanske univerze! V ponedeljek 29. t. m. ob 15. uri bo v zbornici množični sestanek vseh študentov.	979-n
Na medicinski fakulteti v Ljubljani bo pričetek predavanj v ponedeljek 29. oktobra t. 1. Podrobnosti so razvidne z objav na oglasnih deskah. Dekanat medicinske fakultete.
Učiteljski dekreti. Tov. Rak Evgenija, Ljubljana in Višner Ludvik, Mavčiče naj takoj dvigneta ministrska dekreta pri okraj. NOO — prosvetni oddelek v Kamniku, Porenta Antonija, št. Vid nad Ljubljano in Pavlin Marija, Vrhpolje, pa pri prosvetnem oddelku Ljubljanskega okrožja v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2-IL
Vojna glasbena šola v Zagrebu nas obvešča, da je vpisovanje podaljšano do 15. novembra. Reflektanti se do tega roka lahko vpišejo, ker je bil prvotni termin le do 20. oktobra.
Opozorilo učencem in staršem! Učenci srednjih šol, ki želijo dobiti spričevalo za preteklo šolsko leto po pošti, naj prilože potrebno poštnino, prispevek za tiskovino 3 Din in kolkovino (za nižje razrede 10 din, za višje 20 din. Na pisma brez priložene tiskovine, poštnine ter prispevka ravnateljstva ni mogoče pošiljati spričeval.
Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti v Mariboru. Vpisovanje in pojasnilo dnevno od 10. do 12., Vrazova ul. 2. 977-n
Telesna vzgoja
kakor nekoč
Menda še ni bilo nedelje po osvoboditvi. ki bi bila na športnih terenih tako razgibana, kakor bo današnja. Vse je prav in dobro tako, toda eno je pri tem gotovo narobe, da namreč prijatelji športa zaradi časovne stiske ne bodo mogli biti povsod navzoči. In to pomeni, da bo ta ali ona prireditev minila brez pravega odziva v javnosti, kar resda ni pogoj za njen uspeh, je pa vendarle v interesu nastopajočih, da imajo v gledalcih nekaj moralne opore, in tudi v korist prirediteljev ki ob takih prilikah zberejo nekaj drobiža za svoje nikoli dovolj podkovane blagajne.
Ni naša dolžnost, da bi telesnovzgojna društva usmerjali v njihovem javnem nastopanju. mislimo pa, da bi bilo stvari samo v korist, če bi se glede tega vsaj načelno sporazumela med seboj ali pa bi v tem pogledu nekaj ukrenil naš vrhovni športni forum. V bodoče bo vendarle bolje, da ne bo vsakdo prirejal svojih nastopov, kjer in kadar se bo zdelo njemu, temveč po naprej določenem načrtu, ki naj jemlje za podlago, da bodi telesna vzgoja last vseh In tudi — za vse, ne samo za izvajajoče, temveč tudi za gledajoče.
Današnji spored je s temi željami komaj v skladu, saj obsega nič manj kakor 6 prireditev v Ljubljani in še eno posebej izven Ljubljane, na kateri pa bodo tudi imeli glavno besedo Ljubljančani V teh okoliščinah moramo v naprej' računati, da bodo nekatere prireditve minile pred napol praznimi hišami. Bodisi kakorkoli, gledalci današnjih športnih dogodkov si bodo morali urediti svoj urnik po naslednjem razporedu:
ČITAJTE
Od 9. dalje do večera nadaljevanje namizno-teni škega turnirja, to je Delakovega memoriala z vsemi finalnimi partijami v dvorani na Taboru.
Ob 10.30 tek čez dm in stm v organizaciji Udarnika s startom in ciljem pri letnem telovadišču v Tivoliju in z razglasitvijo rezultatov okrog 12. pred Na-rodnim domom.
Ob 13.30 start za prvo gorsko motociklistično dirko na progi Šmartno pri Litiji — Bogenšperk v Šmartnem pri Litiji in
ob 15.30 nogometni dvoboj med enajstericama Rudarja iz Trbovelj in novoustanovljenega TD Partizana na Igrišču bivše Ljubljane ob Tyrševi cesti
Izbira je torej več ko pestra in treba bo skoraj vleči vžigalice...
)
ZAKLAD
GLAVNA KOLEKTUKA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERSHE
JAMNIK FRANC
Ljubljana, Cesta na Rožnik 9 Sr&čke za H. razred žrebanja, ki bo 10. novembra £945
SO PRISPELE
tn so vsem dosedanjim naročnikom poslane po pošti.
-IKO? JE NA RAZPOLAGO SE VELIKA IZBIRA SREČK, najrazličnejših serij in številk. Naročila po pošti in telefonično izvršujemo takoj in vam naročene srečke dostavimo ali pošljemo na dom.
Štirje nastopi x režiji Železničarja
Revanžni nastopi v štirih tekmah med Mariborom in Ljubljano
Knak spored kakor so ga imeli preteklo nedeljo že železničarji med seboj na mariborskih igriščih, bodo to nedeljo skoraj isti igralci ponovili v Ljubljani. Mariborski železničarji prispejo v naše mesto s štirimi različnimi sestavami, in sicer z eno za namizni tenis, z drugo za odbojko ter dvema nogometnima enajstericama.
Tudi spored ljubljanske železničarske športne nedelje bo razporejen tako. kakor v Mariboru, in sicer tako, da se bodo dopoldne pomerili med seboj igralci namiznega tenisa in odbojke, popoldanske ure pa bodo pridržane nogome-
Med vsemi srečanji zasluži gotovo največ pozornosti dvoboj med najboljšima nogometnima moštvoma, ki sta se — kakor znano — pred tednom dni ločili z neodločenim izidom 1:1. To bi kazalo, kakor da sta oba nasprotnika približno enaka, ali pa o premoči tega ali onega odločajo okoliščine, s katerimi se ne da računati vnaprej. Tako »papirnato, razmerje med dvema športnima tekmecema Pa Je najboljše Jamstvo, da bo njun medsebojni nastop zanimiv in negotov do zadnjega. Kakor slišimo, bo poslal ljubljanski Železničar na to preizkušnjo naslednjih 11 igralcev: Razbomik II, Sočan m, Aljančič. Sočan n, Pilej. Košenina. Smole. Brodnik, Razbomik L Er-ber, Sočan L Oblak. Ni dvoma, da bodo tudi gostje pripeljali s seboj vse najboljše. kar premorejo. V predtekmi bodo zaigrali mladi igralci iz mariborskega železničarja, ki so zadnjič kar s 5:0 »povozili. svoje stanovske tovariše iz Ljubljane. še enkrat pred ljubljanskim občinstvom. Ker je mariborski naraščaj v rokah dobrih učiteljev, se tudi v tej tekmi Obeta dober nogometni sport.
Nogometni tekmi in tekma v odbojki bodo na igrišču železničarja v šiški s pričetkom ob 11.. 13.30 in 15., tableteni-ški dvoboj pa ob 11. v bivšem Sokolskem domu v Šiški.
*
S	športne prireditve XXXI. divizije. Za lahkoatletskimi tekmami in vajami z orožjem je bil parcours — olimpijska jezdna točka. Nastopili so: Pepi -Furlan, pporočnik, na konju »RJavku«, ki Je na šentjemejskih dirkah dobil drugo nagrado. borec Jože Mlekuš na kobili »Liski«, pporočnik Miroslav na kobili »Dori«, ki je na istih dirkah prejela prvo nagrado na parcouisu in pporočnik Pepi Furlan na kobili »Kari«, ki je bila tam nagrajena s prvo nagrado na galopski preponski dirki. Vsi so absolvirali parcours v dobrem tempu, brezhibnem stilu in brez napak.
*
FĐ Svoboda center je včeraj v soboto odpotovala na gostovanje v Mursko Soboto, kjer bo preizkusila svoje moštvo z tamkajšnjo enajsterico Svobode.
FD Udarnik vabi vse stare Slovane k redni telovadbi, ki bo vsako sredo in soboto v telovadnici Narodnega doma od 18.30 do 19.30. Udeležite se Je v čim večjem številu!
Gimnastično plavalni tečaj. V torek 30. t. m. ob 20. se prične v zimskem kopališču Jurija gimnastično plavalni tečaj, ki bo trajal mesec dni. dvakrat tedensko. Prijave sprejemajo pri blagajni kavarne »Evrope«.
•
Telesno vzgojno društvo »Metalac« iz Zagreba je bOo nedavno na gostovanju v Beogradu, pri kateri priliki so njegovi predstavniki obiskali maršala Tita. Maršal se je podrobno zanimal za delovanje društva m je obenem tudi podpisal prijavnico za vstop v članstvo. Kot svoj prvi prispevek je poklonil društvu 10.000 dm. Društva »Metalac« je izvolilo maršala Tita za svojega častnega predsednika.
Ra Igrišča dunajskega atletskega klu-ba Je bOa nogometna tekma med igralskimi nk»iprfT,«»»TO ruske in francoske posadke v avstrijski prestolnici. Tekma Je privabila na tisoče gledalcev, med katerimi so blh tudi zastopniki poveljstva Rdeče armade, ter britanske ameriške In francoske armade. Tekma se Je končala z zmago sovjetskih nogometašev s
RUSKI TEČAJ
I ekc i j a
Hafl CBeatei Monuam.
SL BHOBb OflHH — H BHOBb KJ>yP0M
Bce Ta-sKe hohb h irpaK ^skauS,
H a b pasfljMhu poKOBOK Otoki Han CBeasero MorHJKHfc Bero MHe JKnaTK, k IieMy ime K aeatf 6op6n>ca h TpynHT&ea: —
MHe doatme hckofo Jirodnn»,
Mne dojame ećkomj
He roBopHre MHe: oh f&ep — oh sasserz IIycTb JKepTBeHHHK paadHT — opohr en$e mssaes, nycTb posa eopBana — ona en$ RBerer, nyen» ajftjia caČMana — aiocopa ente paanaer.
& 3. BanCOH 4K862—E882t
Nad svežim grobom
Spet sem sam — in spet je vse naokoli ista noč in otožni mrak, in v usodnem premišljanju stojim nad svežim grobom: Česa naj čakam, za kaj naj živim, za kaj naj se borim m trudim; nikogar nimam več, da bi ga ljubil, nimam več nikogar, k kontur bi motil...
Ne pravite mi: on je umri — en živi: Naj je žrtvenik razbit — ogenj še žari, naj je vrtnica iztrgana — ona še cvete, naj je harfa štete. — akord še stoka.
Prevod k 21. lekeiji:
KaHH3tyjiH upornim, Basa®ea hobh®: jhq6bes& bos. ^rpoM v.TrprrTLT nojiHH yHeHHK0B, Koropiie cnemar b nntoaj. HeKOTopue irfljT b mKo,ity nenntoM, flpyiMe 6nyT TpaitBaeM. HeKoropue enyr b ropon Hoe3flOM. HananacB cepBesHaa HiKOJH^aa padoia. IIpo-(jieccopa npenoflaioT jmeHHKaM: csoBeHCKHS h3nk, pyccKHfi sseoc, MaTeMaTHKy, hctophio, reorpa4>HK>, <J>H3Hity, xhmhto, eereeTBeHHy» sayKy, pncoBaHne, nemae, rarHdHy, rHMHacraKy. HeROToptže npe#-MĆTH O^eHb TpyflHBI. ytieHHKH ^OffiKHH ycep,0RO VHBTbCa H BHH-MarejrbHO cjiyma/n> odBacneaHe. ^CRmumna o’khb erporaa. ypoKH no oddfla h nočne ode$a. BdnepoM jmbhhkh jmaTCfi floraa 3aflaHHe 3a#aHH i dy,ayiRepo tp». yeep^ao y<iesHe jcsoBse Ajih ycndxa.
Prevedi na ruski jezik: Vprašanja1 im odgovori2. — Kje si srečal3 prijatelja? Srečal sesa ga v gledališču. — Ali imaš aož? Ne, nimam noža; pod mizo leži. — Kdo ima ključe? Vi jih imate. — Kje živijo4 (oni) poleti? Orni živijo poleti na deželi6; tam imajo hišo. — Koga čakate?6 Čakam hrasta in sestro. — O čem govoriš? Govorim o zadnjih dogodkih2. — Kakšen8 kruh9 jeste?10 jem svež11 kradi.
1Bonpoc, 2otb6t, sBCTpdmEE>, 4o^[ sshb^s, 6B#epŠBee, ®bh iKgeTe, 7 eodMTHe, 8 tpo sa, 0 saed, “Kjffiass», “«BešcaS, -as, -ee.
Sedanji čas glagola	== čakati.
H 5K^y, ra ac^enib, oh ac^er, mh jE$es,	asgg*e, omt	sc.
Sedanji čas od glagola K.yaa,Tt = jesti.
51 Kjmaio, th KymaeK&, se KjTBaes, ms. Js^maesL bs iiiaere, ohh
VH. Pteonpefiene»Hwe — NeddknM zaimki
Kt6-to nekdo, tto-to nekaj, KaKoS-io nekak.
KTO-HHdy7P> kdor kofi,	kar kofe,
kakršen koh.
Kto-hh kdor kola, 'S&SH kar kok,	kakršen koti.
Koe-KTO neki, Eoe-nso nekaj, Koe-«a&o8: nekakšen.
Razlika med temi sestavljenkami je ta, da pomenijo sestavljenke z -HH m -to nekoga (nekaj) znanega, pa ne povemo imena; sestavljenke z ygj>, -satjo pa pomenijo neznano osebo (stvar); sestavljenke s KĆe s» izraz nedoločenosti glede na število.
Pri sestavl jenkah & členkom -hh moramo omeniti, da stoji členek hh samo pred gAagoioms tto a easj b® e&asaa (karkoli sem mn rekel).
Zaimki, sestavljena s členki:: to, fflgpgp» in jebSjo, n. pr. KT0-HHdy^b itd. se sklanjajo kakor nezfoženi, Šenki pa se
pristavljajo k sklonom brez spremembe.
Zaimek HeKOTOpufi t. j. kakor pridevnik.
rtpMBŠTCBHe
jjddpoe yrpcd — jjddpaafi j^bhb!
Dobro jutro! — Dober dasu! — Dober večeri IIpe,zi;cTaBi>T.e Mena 95Bo®y TaeapHi^sd Predstavite me temu (tej} tovarišu(iciJS n03B0jn>Te BEtM Dovolite, da vam predstavim...
Bf>i TOBapaiH,..3 — Pa, os» a.
Ste vi tovariš(icaj? — Ete, ti» sem jae.
H oneHB paA (pa^a) no3Ha®6a«HTSiCa Zelo me veseli, da se seatasim (s vasraj.
3aHAHTe ko Mae saBipa. Koc^a eh	gosta?
Obiščite me jutri Kdaj boste doma?
JjoMa jih____? — Moasao ss.
Ali je doma___? — Ali bi la
H jKejiaio roBopHH» e b&u
Želim govoriti z vami kadefi gaL
Oh (oh4) t&hbko-hto jaašs
Pravkar je še! (šla) ve».
Kor#a 6y.neT	jgsmsš n _
Kdaj bo (bodo) doma? Čez eno aro (pol ure).
5L 3arjifiHy em;e pas. Kas npHK&sese tjosrosofai»?
Zglasil se bom še enkrat. Koga naj najavim?
Bot moh BHSHTHaa Kapronca. Bofi^pfse!
Tu je moja posetnica. — Vstopile!
0 KeM HMeiD ^eCTB POBGpJTIfc?
S kom imam čast govori©*
Kas Bama «JjaMHjma (Base insa,
Kako je vaš priimek (ime, očetovo iste)?
MeHH 30ByT...
Kličejo ne... (Pišem se..^
Ca^HTect, no5Kajiyftcra. Bfae 8resi>
Sedite, prosim. — Zelo me veseli, da vas IIo5KajiytTe! 51 HeMHoro ono33aji (sa).
Dobrodošli! — Malo sem se zakasniti
BuTB-MĆJKeT, a Bac 6ecnoK6ro. — O seri Morebiti vas motim? — Nikakor Bet ReM h mot£ BaM ejryHoan»?
S čim vam lahko postrežem?
51 npHmea (nprama) eoo6nufTf> vam, m«,
Prišel (prišla) sem vam sporočiti, da...
3to 6ieH£ jdo663ho c BameS eroposEi.
To je zelo ljubeznivo od vas.
Mory- jm h BaM upe/poatHri»? He 6ee&os6&S6es£
Ali vam lahko ponudim? Ne dajte se motztr!
Mory jih h nos-^paBHTb Bae (orad)
Ali vam lahko čestitam k._ jtvejia.ro BaM CHaeT&s.
Želim vam sreče.
BMC BHpaSHA MOČ ČCKpeHBee 0O6O3fe3SOB&HHe. svoje iskreno sožalje.
Program Ljudske fronte fe program
Š@ iesst tisoč jih čaka na povratek iz Afrike
V	dneh, ho so se italijanskemu fašizmu iztekale ure, ko je junaška Rdeča vojsaa zadajala smrtne udarce krvavemu hitlerjevskemu nacizmu ter potiskala razbite nemške armade proti zapadu m je narodne osvobodilna vojska pod vodstvom maršala Tita osvobajala čedalje večja področja našega ozemlja, so fašistične zveri v Dalmaciji začele nanovo divjati, klati prebivalstvo in požigati ljudem domove. Ogroženo ljudstvo, ki je videlo, kakšne strahote mu prinaša čas, se je začelo umikati z domačih ognjišč. Vsi kar je bilo sposobnega za orožje je itak že prej odšlo v boj prot okupatorju. Narodne oblasti so s pomočjo vojske in mornarice v najtežjih okoinostib prevažale pre bivalstvo iz obmorskih krajev v daljno Afriko, in sicer v Egipt. Na vročem afriškem pesku je z doma čih tal preseljeno ljudstvo še enkrat pokazalo vso veličino svojega duha, svoje organizacijske in delov ne sposobnosti s tem, da je povsod kjer se je nastanilo, razvilo koliko’ mogoče popolne oblike kulturnega prosvetnega in političnega dela. Pa tudi v gospodarskem pogledu delo ni počivalo. Cele obrti so na novo vzcvetale na tujem ter pomagale preskrbeti rojake z najpotrehnei-šim. Ta stvariteljska sila našega ljudstva v begunstvu se je nedavni razodela tudi. na posebni razstavi v Splitu. Pokazala je, kaj zmore velika volia, če izhaja iz ljudski!: množic in je namenjena prav tako blaginji najširših ljudskih plasti.
Osvobojena domovina ni pozabila na svoje žene, može, sinove in hčere, čim so se razmere v nji za prvo silo uredile. Sam maršal Tito se je pobrigal za to, da se je del beguncev iz Afrike lahko vrnil na svoje domove. Zopet je bilo treba premagati ogromne ovire, zlasti v pogledu -prevoza. In tako se je velik del izseljencev vrnil tja, odkoder je prišel, manjšina pa še čaka na povratek in se ga veseli kljub temu, da se zaveda, kako težko bo delo na pogoriščih, kjer bo treba najprej zgraditi streho nad glavo in šele potem prijeti za motiko, ki bo pripomogla k rednemu preživljanju
Pred kratkim je prispel iz Egipta podpcikovnik Mato Jakšič, šef jugoslovanske vojne misije na Srednjem Vzhodu. Njegova prva pot je bila v Beograd kier je obiskal maršala Tita, kateremu je razložil živ-ljenske razmere tistih, ki so še ostali v begunstvu na afriških tleh. V Beogradu je bil sprejet sklep, da se afriškim beguncem čimprej omogoči povratek v domovino.
V	Afriki je ostalo, tako pravi podpolkovnik Jakšič, približno še
10.000	naših beguncev, 1400 jih živi
v Tulumbatu, ostali pa v El Shattu. V Tuiumbatu so večinoma otroci z materami To taborišče je bilo ustanovljeno zaradi milega podnebja na morski obali Nudilo je možnost, da se otroci ki so preboleli ošpice še v domovini, popravijo pod vplivom ugodnih klimatičnih razmer. Taborišče v Tulumbatu je v začetku nudilo zatočišče 3400 materam in otrokom. Od teh se je približno 1000 oseb že vrnilo v domovino, ostanek pa še čaka na prevozna sredstva.
V Afriki je bilo prvotno 27.00U jugoslovanskih beguncev. Bili so razdeljeni na šest taborišč. Neka era izmed teh taborišč so danes izpraznjena, ostala, ki oskrbujejo še 10.000 naših ljudi, pa se bodo izpraznila predvidoma do konca jeseni. V tem pogledu je bil dosežen popoln sporazum z zavezniškimi vladami, pa tudi z UNRRA-o, ki preskrbuje begunce z živili Najtežji vprašanje pri repatriaciji nastaja zaradi pomanjkanja ladijskega prostora. Predstavniki, naših oblasti v Afriki so napeli vse sile, da se » prevozom ne odlaša več, toda pokoriti se je treba višjim odredbam o katerih ne odločamo sami
Jugoslovanski begunci v Afriki so ves čas neumorno na delu. V taboriščih delujejo šole. zabavišča, pa tudi obrtniške delavnice. Posrečile se je celo doseči, da izdelujejo naš’ begunci v tvomicah milo in opeko Šole so v nailepšem razmahu. Snujejo se kulturne in gledališke skupine, mladinske in pionirske orga nizaeije. Med drugimi ustanovami je vredno omeniti orkester na pihala ki se prav lepo razvija. Tudi športne tekme prirejajo. Najboljši tekmovalci smejo potem za nagrade obiskati Kairo, Aleksandrijo, Por: Said in druge kraje. Še nekaj je treba pripomniti, namreč to, da se življenje v taboriščih razvija normalno in da je zdravstveno stanje odlično, boljše nego kdajkoli v preteklosti
Edina želja, ki je ostala beguncem v Afriki neizpolnjena, je želja po povratku v domovino. Ta želja postaja iz dneva v dan večja. KI jut temu da se begunci zavedajo, v kakšnem razdejanem stanju se nahaja jo njihovi domači kraji, vendarle želijo čim prejšnjega povratka v svoje domove, kjer bodo zastavil’ vse sile za obnovo rodnih ognjišč Značilno je v tem pogledu dejstvo da se vsi mitingi začno s pesmijo »Domovina nas kliče«, katero prepevajo ljudje s solzami v očeh. N” teh sestankih obravnavajo begunr zlasti nove zakone, da se na ta na čin seznanijo s stanjem v novi Ju goslaviji. Prežeti z ljubeznijo do Ti tove Jugoslavije oričakuiejo, da ji V bo domovina čimprej sprejela v svoje naročje.
«L'

Kastavščina, ki leži danes kot mejno ozemlje med Istro in Hrvatsko, je tudi eden izmed tistih naših krajev, ki je začel takoj
1941.	borbo proti sovražnikom Jugoslavije. Od 8.000 prebivalcev, kolikor jih šteje kastavski okraj, je bilo poldrug tisoč ljudi v partizanih. To pomeni, da so zapustili svoje domove s ciljem, da bi priborih svojim rojakom svobodo v novi Jugoslaviji, vsi moški zre lih let, pa tudi možje starejših letnikov in ženske. V teku borbe je vojna zahtevala med Kastavčani 414 žrtev, ki so vsi padli kot borci z orožjem v roki. S tem pa smrtna žetev še ni izčrpana. Temu število žrtev velja prišteti še 245 civilistov, katere so ubili fašisti. Nadaljnih 1.000 prebivalcev so odvedli v taborišča, njihova naselja pa požgali. Kastavščina je imela pred sedanjo vojno približno 2.000 hiš. Od tega jih je danes 700 požganih do temeljev, poleg njih pa še 600 gospodarskih posiopi) Vas Kukuljani je, na pr.
popolnoma požgana, med tem k< so naselja Studena, Saršoni, Lu čiči, Skvažiči, Benčani. Skurinja. Jurčiči, Kuliči, Bani in še nekate ra druga požgana po veliki večini Italijanska vojska je požigala ka stavske kraje vse do zloma Itali je v jeseni 1943. kar je ostalo fa šistom, pa so dovršili Nemci, ustaši in četniki
Prebivalstvo Kastavščine je znano kot zek) dobro, blago, zvesto in zavedno ljudstvo. Ves čas italijanske okupacije so se ti ljudje postavljali fašistom po robu Odpor je postal še bolj zagrizen
1941.	ko se je formirala prva četa šestintridesetorice borcev za svobodo. Gozdiček Lužina v bližini Kastva. je bil nekakšna zveza za prehod preko proge in tu je bilo 1942 leta dalje stalno tudi partizansko poveljstvo. 25 let suženjstva je napolnilo našo Istro do vrba z mržnjo do tlačiteljev Zaradi tega je praktično postal vsak tamošnji rojak zaveden borec za

boljšo bodočnost svojih krajev in ljudi.
Kastavščina, danes oplenjena do skrajnosti in materialno uničena, je bila vedno pasivna pokrajina. Žito so morali v te kraje uvažati, ker se na domačih tleh skoro ni sejalo in ni uspevalo. Letos, ko je pritisnila huda suša, je ves kastavski okraj pridelal komaj 8 vagonov letine, kar pomeni, da pride še manj nego 10 kg pridelkov na enega človeka. Kadar v teh krajih posestnik pridela 100 kg koruze, ga smatrajo vsi za nepopisno srečnega človeka, da, skoraj za bogatina. V teh krajih se še nihče ni mogel oskrbeti z domačim žitnim pridelkom od žetve do Božiča. 50 odstotkov prebivalstva se je preživljalo s tem, kar so dali vinogradi, drugi del pa je živel od živinoreje. Toda živinorejo je zaradi fašističnega postopanja zadela katastrofa. Fausti so odpeljali blizu 400 goved, večinoma krav mlekaric, in prav toliko koz, ki so oskrbovale ka stavsko prebivalstvo z mlekom pobrali pa so ljudem tudi konje vole, ter celo perutnino in zajce Tako so ljudje prišli ob vse. Ka: jun je še preostalo? Nič drugega kakor da so se napotili v gozd kjer so se lotili oglarskega po sla. Ali pa so sekali drva in jih prodajali. Toda tudi to ni trajalo iolgo. Prihrumeli so zopet fašist <i so uničili še tisto malo gozda kar ga je ostalo od prej. Tako st e začela zadnja etapa bednega rivi jenja kastavskih rojakov romanje iz domačih krajev . m tvorniško delo v mesta, v pnsta nišča itd.
Letošnja letina je razočarala vse pridelovalce. Suša jim je po-braia domala ves pridelek. Žito je obrodilo 50 do 70°/o manj kakor lani. V 36 vaseh so nakopali skupno 1600 stotov krompirja, ki je rodil 70’/o manj kakor lani. V teh krajih ni niti kruha, niti drugega z domačih njiv ter bi nastala huda stiska, če ne bi priskočila na pomoč naša oblast Doslej so preskrbeli kastavskemu prebivalstvu nekoliko žita in masti, kar bo vsaj trenutno olajšalo položaj.
V Saršonih, kjer je bilo prej sedem zaseljkov s približno 70 hišami, je 35 hiš pogorelo. Požar so zanetili fašisti 1. 1942. V Kukulja-ne so nekega dne v zgodnji spomladi 1942. v ranih jutranjih urah vdrli fašisti in karabinerji pod vodstvom nekega Adelma Bosce-tia iz Palerma. Zažgali so vas in od 38 hiš ni niti ena ostala ceia. Potem se je začel križev pot prebivalstva, ki so ga preganjali iz taborišča v taborišče, tiste, ki so ustali doma, pa so mučili še na domačih tleh V Kukuljanih ni danes niti ene hiše s pokrito streho. Od 273 prebivalcev, kolikor jih je imel kraj poprej, se je doslej vrnilo domov komaj 60 oseb.
Hudo usodo so doživeli tudi Zoretiči, vas s 54 hišami in 230 prebivalci. To naselje nima danes uiti ene cele hiše in niti ene strehe. Vrnilo se je v vas 24 družin s 87 člani. Vas, ki je imela poprej 65 krav, ima danes samo dve kravi
Zelo žalostno sliko nudi tudi nekoč cvetoče in bogato selo Hr-vatskega Primorja Podhum. Ta kraj je štel prej 437 hiš. danes pa je v njem 437 pogorišč Vrnilo se je 112 družin, ki žive takore-koč v razvalinah. Pred nesrečo 12. junija 1942. je imela ta vas tisoč krav — danes jih ima komaj 5. Od 4.000 ovac ni ostala niti ena. Ko sto italijanski fašisti naselje zažgali, so ubili 127 prebivalcev, na Grobniškem polju. To polje je danes prava pusta. Kmetovalci, ki so se vrnili na pogorele domove, nimajo nobene hrane in nobenih rezerv, ter so odvisni samo od tega, kar dobe od naših narodnih oblasti Tudi tukaj je suša uničila letino. Pšenica skoraj da ni obrodila, koruza je sicer zrasla, toda ni dozorela, krompir je pa zrasel največ do velikosti oreha. Zelene travice ne vidiš nikjer.
To so žalostne slike, ki jih nudi gornji del Hrvatskega Primorja Vsi ti kraji, ki so se morali celo v normalnih razmerah boriti za košček kruha, so danes v nepopisnem težkem položaju. Ljudi teši edino le zavest, da rojaki ne bodo pozabili nanje in da bodo narodne oblasti podvzele vse potrebne ukrepe, da se jim olajša življenje v bodočnosti.
(Po »Vjesniku«)
Egejski Slovani
L. 1939. me je vodila pot iz Sofije v Varno. Na tej vožnji, ki traja 12 ur z brzim vlakom, mi je Bolgarija odkrivala svoje lepe predele. Odkrila mi je Balkan ali Staro planino v vsej svoji lepoti, a izza Balkana mi je odprla vrata, da sem pogledal v njeno ob-donavsko nižino in videl njena bogastva.
Na sredi te poti, ko je vlak zapuščal reko Isker in »Iskerski prolom« in se spuščal po obronkih Balkana v območje Donave, tamkaj nekako na potezu od Gornje Orehovice in dalje, mi je dobro razpoloženje in vso tisto občudovanje, ki sem ga imel na tej edinstveni poti, pokvarila slaba volja, ki sem jo dobil zaradi nelep« slike.
|:fv|


	
1 j|L ' -	iSćiO&ct
llplk "^5“ ' M	}■■%?
st|$	r 0^.
	•■■■■■«k:
	So "’šis» ; U.y'-
	■ •’ _
»1
Tip južnega Slovana iz egejske Makedonije
Ob sami železniški progi čudna selišča. Niso bile to lične bolgarske vasi, temveč nekakšne kolibe, pojate, »zemunice« in temu podobno, postavljene brez reda, nesmotreno, razmetane in iz kaj raznovrstnega materiala. Iz vej m šibovja spleteno ogrodje, oblepljeno z ilovico, a za streho obrabljeno šotorsko krilo, stara strešna lepenka, kosi nekakšne zarjavele pločevine, slama in močvirna trstika. Med temi poja-tami, raztrgani, na pol goli, pa tudi čisto goli otroci, ki sedijo topo v julijski pripeki. Nikjer sence in prijetnega hlada. Žene bose, razcapane in zapuščene. Tam stoji neki moški gol do pasu, v rumenih hlačah zavihanih do kolen, iz iste tkanine in iste barve kot široko pokrivalo na glavi. Na kraju selišča stoji, ko da je prikovan na zemljo, oslič natovorjen z razno ropotijo, ki se najde takole ob progi in na bližnji železniški postaji. Bilo je to edina domača žival, ki sem jo opazil.
Slika siromaštva in zapuščenosti, nelepa slika v tako lepem pokrajinskem okolju. Žal, ta slika n; bila edina. So li cigani? Niso! Saj otroci ne prožijo svoje roke za vbogajme in žene ne dvigajo rok in ne prosijo, da jim potnik z vlaka vrže »bakšiš«
Moj sopotnik Bolgar, inženir iz Sofije, nekdanji praški dijak, iskren in dober tovariš ter izvrsten oopotni družabnik, mi je objasnil. »To so Slovani iz Grčije
izseljenci, izgnanci, bedniki. Na tisoče in tisoče jih je v Bolgariji Trudimo se, kolikor se moremo, da jim pomagamo, — ali kaj hočemo, sami smo siromaki V glavnem vidiš tukaj sadove naše slovanske politike na Balkanu. Ne ena slovanska država se ni zavzela po svetovni vojni za nas ootoare in te siromake tukaj, ni-kdo ni hotel dvigniti svojega glasu za te naše sorojake, ki žive ob obalah Egejskega morja. Kje je Slovanstvo? Sedaj pa tisti naš »če«. Će bi ne bilo Radoslavova, Savova, Pašiča in drugih, če bi ne bilo Ferdinanda Koburškega, bi bilo drugače.«
V	vozu živ razgovor. Budžet... Sobranje • -. Dvor v Evksinogra-du ... Filov je dobil visoko odlikovanje, lento sv. Save. Moj tovariš Bolgar in jaz sva molčala, motrila naselbine izseljencev in nislila na zavoženo, do skrajno--ti zavoženo slovansko politiko -.a Balkanu.
Do same Varne so razkropljeni izseljeniki Slovani iz Grčije. Od obale Egejskega do Črnega morja, se vleče žalostna pot žalostnih ljudi, ki so izgubili svoje najdražje, rodni dom in rodno zemljo.
V	Varni zastave in godbe in veselje, a v meni mešana čustva. Pred očmi so mi bili Slovani iz Egeje in Trakije in v duhu sem se podal od obale Črnega na obale Belega morja, od koder so bili ti siromaki, ki so se morali izseliti, ker so Slovani in ker so v preteklosti naši »velmožje« na Balkanu vodili tako sijajno politiko.
Ni dneva, da ne bi bral v časnikih o divjanju monarhofašistov v današnji Grčiji. Strahovlada, ki jo izvajata nad slovanskim življem grška vojska in policija, presega vse meje. Tolpe Madžirov in burundarjev ropajo in pobijajo slovansko prebivalstvo. Vasi egejskih Makedoncev, poštenih in dobrih kmetov so požgane — vasi tistih kmetov, ki so aktivno sodelovali pri čiščenju dežele od nemških in italijanskih okupatorjev. Nihče od egejskih Slovanov se ne počuti več varnega doma. Množični pretepi, aretacije in pobijanje, a grško orožništvo ima nalogo, da popolnoma iztrebi Slovane.«
Takšne in slične so vesti vsak dan v časopisju. Nemško-hitler-jevske metode iztrebljevanja slovanskih ljudi se nadaljujejo. Strašna morija, ki se je vršila v ravnokar končani vojni, ni končana na Balkanu.
Strahote! Kako dolgo še? Tisočim nekdanjih izseljencev se pridružujejo novi tisoči in tisoči izgnancev. beguncev, bednih in siromašnih Slovanov iz Grčije. Egejski Slovani! Vidim nove trume izmučenih in žalostnih, vidim požgane njihove domove in vasi. Tistim bosim in golim otrokom, se pridružujejo novi. Nelepi diki, ki sem jo dobil na svoji poti v Bolgariji, se v duhu prikazuje še grša m strašnejša slika.
Je pa tudi upanje večje in vera trdnejša, da bo nekoč, morda kmalu, tudi Slovanom ob obalah Egejskega morja zasijala luč svobode. Prišk) bo odrešenje tudi njim, našim dragim in milim bratom na najjužnejšem delu slovanskega Balkana. Zoran
Varna — kraljica
črnega utor Ja
Kraljica Črnega morja — kakor pravijo Bolgari Vami — je po štiriletnem mrtvilu pod nemško okupacijo ponovno zaživela. Kopališča, gostišča in hoteli so bili letos zopet polni gostov. Na deset tisoče turistov je po 1. 1941. prvič zopet obiskalo kopališče Vame, ki pa ni samo kopališko mesto, temveč je tudi središče industrije in prometa S svojimi velikimi skladišči in dobro zaščitenimi nabrežji predstavlja danes največje bolgarsko pristanišče na Črnem morju. Na sto tisoče ton blaga, v glavnem bombaža, jekla, papirja in strojev prejema
današnja nova Bolgarija iz Sovjetske zveze preko Vame.
V teku vojne je bilo v Bolgariji malo krajev, ki bi občatib težo okupacije tako kakor Vama. Nemci so se udomačili v Vami kot popolni gospodarji Odvzemali so ljudem hiše, jih rušili ter spreminjali v bunkarje. Cele mestne četrti so bile v nemški oblasti na način, ki ni dovoljeval prebivalstvu gibanja brez posebnega dovoljenja nemškega poveljstva. Pristanišče so Nemci popolnoma zasedli Zaplenili so vse bolgarske ladje, med njimi 7 velikih ladij s tonažo do 8000 ton. Vse
te ladje so preuredili v svoje pomožne ladje, katere so pošiljali tudi v boj. Na ta način je prišla Bolgarija ob vse svoje ladje razen ene in še to so sovjetski mornarji dvignili iz morja ter je zdaj v popravilu.
Prebivalstvo Vame, v prvi vrsti mornarji m pristaniški delavci, se niso hoteli pokoravati nemškim ukazom, zato je bilo mnogo mornarjev zaprtih, nekatere pa so celo ustrelilL Vama je bilo prvo mesto v Bolgariji, ki je že ieta 1941. dalo oborožene formacije proti Nemcem. Te skupine so se oorile skupno s partizani.
Nemci so izkoriščali Varno na vse načine. Tam niso samo nakladali in izkladali svojih ladij, temveč so ladje tudi popravljali. Med vojno se je varnska ladjedelnica znatno razvila. Danes je v Varni v obratu več ladjedelnic, med katerimi razpolagata dve z velikimi doki in modernimi stroji za gradnjo ladij do 3000 ton. Največja ladjedelnica je »Državna kerabostroji-teljnica«. To podjetje zaposluje danes kljub nedostajanju strojev in materiala -1200 delavcev. Glavno delo ladjedelnice predstavljajo popravila manjših ladij ter izdelovanje ribiških ladij. Nemci so pred svojim umikom iz Vame potopili 120 ladij in manjših parnikov, sovjetski mornarji pa so takoj po svojem prihodu meseca decembra 1944 začeli dvigati ladje iz morja in so do danes dvignili že 30 motornih jadrnic in ribiških ladij, ki jih popravljajo v državni ladjedelnici.
Državna ladjedelnica je znana po Bolgariji kot podjetje z odlično delovno disciplino. Nedavno je preseglo predvojno proizvodnjo za 30%. Ob tej priliki je bilo 50 de-lavcev-udamikov nagrajenih s posebno nagrado »Otečsstvenega fronta«. Delavci so organizirani v skupnem sindikatu ter imajo dobro razvite športne in kulturao-prosvetne oddelke. Delavska kuhinja v tem podjetju je ena najveejih v Bolgariji ter oskrbuje nad 900 delavcev dnevno z dobro m eeneno hrano.
Poleg državne ladjedelnice imajo v Vami še podjetje »Koralovar«, ki poleg ladij izdeluje tudi vagone in popravlja lokomotive. To pod-| jetje zaposluje 800 delavcev ter gra-! cfi sedaj plavajoče doke za ladje po 3000 ton. Poleg naštetih ladjedelnic ima Vama izredno močno električno centralo, tri velike tovarne za tekstilne izdelke, med katerimi je tvornica »Prvi maj« največje tekstilno podjetje v Bolgariji. Tekstilne tvornice so pod nemško zasedbo komaj životarile, ker niso imele dovolj bombaža. Nemci so jih hoteli preurediti v vojna podjetja. Odkar je nova Bolgarija sklenila trgovinsko pogodbo s Sovjetsko zvezo, pa prihajajo milijoni in milijoni kg sovjetskega bombaža v vamsko pristanišče in tako se je bolgarska tekstilna, industrija mogočno razmahnila. Tvornico »Prvi maj« so med okupacijo kontrolirali Nemci, vodili pa so jo ljudje, ki so bili obtoženi zaradi sodelovanja z okupatorji. Zaradi tega je država tvornico zaplenila in jo sedaj upravlja sama.
Vama je zaradi svojega povolj-nega položaja tudi središče bolgarskega ribištva na Črnem morju. Tudi ta pridobitna panoga je močno trpela med okupacijo. Nemci so. večji del ribiških ladij zaplenili in jih preuredili v patrolne čolne in iskalce min, ob umiku pa so vse ladje potopili. Šele sovjetska mornarica je bolgarsko ribištvo poživila in ga sedaj pomaga obnavljati. R&rje konzerve izdelujejo v veBkem tvomiškem podjetju, ki razpolaga s precejšnjo kapaciteto.
Pristanišče, ki je’ bito neposredno pred sedanjo vojno razžarjeno, se sedaj polagoma vrača, k obnovljenemu življenju. Vama postaja važno trgovinsko bolgarsko središče nove Bolgarije.
Pogled a» Easteg
VOJNIM INVALIDOM IZ I.STA 1914 — 1918.
Ud min strstva za soc alno politiko no prejeli:
Prošnje za nove proteze, protezne ortopedične pripomočke ‘n za poprav la moraj3 vsi invalid , katerim so te dajatve priznane po uredbi iz leta '938. Odslej pos ijati preko krajev-:ega (četrti) narodno osvobodilneg: dbora na okrajni NOO, ki prošnj dpošlje na naslov Ortopedski zavo
V.	— Armije Ljubljana, Lip’čev: d. 2. Krajevni (četrti) NOO moraj' -ošnji priključ t: poročilo o poli enem zadržanju prosilca za čas; upacije. Vsaka druga pot je zavl? 7anje rešitve, ker je treba sicer ’ •datke iskat' uradno.
V interesu prašiča je, «a pnstopa pa
RUSKA LADJA V GRŠKEM PRISTANIŠČU
Dne 18. okt. je doplula v gruško pristanišče pri Dubrovniku sovjetska ladija »Friderik Engels«. Prebivalstvo s predstavniki ljudskih oblastev in ustanov se je v velikem številu zbralo na obali ter s prisrčnimi vzkliki sprejelo ladjo, ko je vrgla sidro. Z radostnimi vzkliki so nazdravljali bralstvu in edinstvu sovjetskih in jugoslovanskih narodov. Godba divizije je zasvi-rala himno »Hej Slovani«, nato so predstavniki3 oblastev in ustanov odšli na krov ladje, kjer je imel tajnik Okrožnih sindikatov Martin Klarič nagovor, v katerem je mod drugim dejal: »Dubrovnik je srečen, da lahko po-dravi takšne goste v svoji sredi. Nad -inajst stoletij že živimo na obali Ja-Irana. kjer skoraj ni kamna, ki ne bi MI okrvavljen s krvjo naših očetov, ki so čuvali Jadransko morje. Ko je nemški fašizem napadel Sovjetsko zvezo, smo se dvignili k borbi pod modrim '•odstvom maršala Tita. Vsaka sovjet-ka zmaga je navdušila tudi narode 'ugoslavije. da so podprli borbo proti kupnemu sovražniku Slovanov. Sle-erna beseda velikega Stalina je bila ■odrilo narodom Jugoslavije. Videli ■oste našo porušeno domovino, ki se ■glo obnavlja, odkrili pa boste poleg ’a nekai. kar =to’: zapisano v vrani našem srcu: da smo vas dolgo ičakovali z odprtimi rokami. Sreni smo, da smo vas dočakali, ko ste i-pripluli v naše vode.«
gr.
/ NEDELJA, 28. OKTOBRA 1945
S L O Y E N S-K I
POROČEVALEC
STRAN 13
Srečke državne razredne loterije
obnovite za IL razred!
Tudi novi naročniki imajo priliko, da kupijo bogato izbiro srečk pri solidni glavni kolektori
ANDREJ ZAJEC Ljubljana, Tavčarjeva ul lo.
-------- Tel. 34*66. cek. raž. 12831
V II. razredu 10. novembra bo izžrebanih dobitkov za 1,360.000 din z glavnim dobitkom 200.000 din; v m. razreda decembra pa za 17,284.000 din z glavnim dobitkom 600.000 din.
Vsakega igralca, čigar srečka bo izžrebana, obvestim pismeno in v »Slovenskem poročevalcu« objavim vse številke srečk, ki bodo pil meni kupljene.
Dobitke izplačam takoj brez odbitka. — Za izplačilo jamči država.

»MLEKO TRG«
Ljubljana
Poljanska cesta 13/n, tel. 26-80.
kupuje
vse vrste mlečne izdelke, pravi in umetni med, suho sadje, jabolčne krhlje, hruške, domače in bosanske češplje, cele in očiščene orehe, lešnike in mandeljne, mak in suhe gobe itd.	3248 A
■ - -    ■
Priporoča se
CVETLIČARNA
»LOTO S«
Sv. Petra 95
Bogata izbira nagrobnih vencev, okraskov, krizantem, nageljnov, vrtnic in ciklam.
Naznanjam,
da zopet dobavljam, polagam, stružim in voščim tudi stare parkete.
Josip Brleč,
Kolodvorska 28 — Telef. 37-69
Lesene lopate za sneg
večjo količino
kupimo.
Ponudbe na Oglasni zavod Hrvatske, Zagreb, Jelačičev trg 5, pod br. 3412.
POZOR!
Prišla je
ljuta srbska SLIVOVKA.
Dobi se na drobno do 5 litrov
„pri Starem Tišlerju“,
KOLODVORSKA 33.
Državno špeSIcljsko pcdjetje
RANZINGER
izvršuje zopet prevoze vseh vrst blaga, kakor tudi selitve s konjsko vprego in avtomobilom — tudi izven Ljubljane. — Cenjenim strankam se najtopleje priporoča. Telefon št. 3160.

Računski stroj
Središnji zavod za socialno zavarovanje v Zagreba bi kupil računski stroj znamke »Monroe«. Ponudbe naj se pošljejo omenjenemu zavoda neposredno ali pa Federalnem« zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani, Gajeva ni. 5.
„DRAVA“
zavarovalna zadruga z o. j.
MARIBOR - Sodna ul. št. 1-1.
ponovno obvešča vse svoje člane, da zopet posluje kakor pred vojno v svoji lastni hiši. — Razpošiljamo položnice za nakazila premij. — Ker nam je bilo pri bombardiranju uničenih mnogo knjig in spisov, prosimo vse plačnike, da nam v svojem lastnem interesu javijo svoj naslov in številko police. — Naše člane opozarjamo, da morajo sami skrbeti za pravočasno plačilo premij.
KDNKURZ
za izdelavo idejne skice za spominsko znamko ob priliki sklicanja Ustavotvorne skupščine.
Po rešenju ministrstva Ptt. št. 15009 od 13. oktobra t. 1. se razpisuje konkurz za izdelavo idejne skice spominske znamke za Ustavotvorno skupščino.
Pri izdelavi skice se je treba ravnati po sledečih pogojih:
1.	Kompozicija idejne skice za to znamko mora biti izdelana v enobarvnem akvarelu ali v razredčenem tušu, ker se bodo znamke tiskale v ofsetu.
2.	Umetnik ima popolno svobodo glede motivov, ki morajo biti prikladni in ustrezati svrhi priložnostne znamke za Ustavotvorno skupščino.
Ornamentika okvira, kolikor ga bo, more biti poljubna in ne sme vplivati na škodo jasnosti načrta.
3.	številke, ki naznačujejo vrednost znamke, morajo biti jasne in tako postavljene, da se lahko razpoznajo tudi pri slabši svetlobi.
4.	Napis na znamki mora biti »Demokratska Federativna Jugoslavija« (v cirilici in latinici) z enakimi črkami, in poljuben datum, na katerega mesto se bo stavil datum sklicanja Ustavotvorne skupščine.
5.	Velikost idejne skice mora biti točno 216 X 150 mm, pokončno ali podolgovato, po želji in izbiri umetnika.
6.	Idejna skica naj bo precizno izdelana.
7.	Ponudba je anonimna. Zaradi tega morajo umetniki svoja dela označiti s šifro, a svoje ime in naslov priložiti v poseben zapečaten ovitek, ki naj bo priložen in označen z isto šifro.
8.	Odobrena dela se bodo nagradila s sledečimi nagradami: prva nagrada 6000 din;
druga nagrada 4000 din; tretja nagrada 3000 din.
Poleg nagrajenih del se bo odkupilo še neko število del po ceni 1000 din Umetniki, katerih skice bodo nagrajene ali odkupljene, bodo dolžni izdelati tudi precizen načrt, ki postane last ministrstva Ptt. z vsemi pravicami.
9.	Pravico sodelovanja na konkurzn imajo samo umetniki, slikarji kt grafiki državljani Demokratične Federativne Jugoslavije. Dela onih umetnikov, ki so se pregrešili zoper narodno čast, se ne bodo upoštevala.
10. Po rešenju ministrstva Ptt. so odrejeni. v komisijo za ocenitev idejnih skic poleg rednih uslužbencev tudi trije strokovnjaki, in sicer; 1. Djordje Andrejevič-Kuš, akad slikar;
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
DR. MED.
ROLF LOOCK
specialist za očesne bolezni, ORDINTRA ZOPET v Kranju — Stritarjeva c. 2.
Vozni red
»EKSPRES«
veljaven od 1. novembra, je izšel!
ant
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
IZVOZNIKOM!
Za vse blago, ki pride v poštev za izvoz iz Slovenije v Trst, obrnite se na:
Omniool - Trst
Via Commerciale 5
Več
avtomatskih
tehtnic
do 500 kg KUPIMO. — Ponudbe na »Koteks«, Ljubljana, Pred škofijo štev. L
Dentist
KUŠAR PETER
JE ODPRL ZOBNI ATELJE
v Vojniku pri Celju
PROŠNJE
RAČUNOVODSTVO
KALKULACIJE
organizacija poenotenega sistema, vsa trgovsko-obrtna posredovanja, informacije, intervencije in vloge: Komercijalna pisarna ZAJC LOJZE, Ljubljana, Gledališka 7. Telef. 46-14.
Dr. Slavko Perko
ravnatelj ženske bolnišnice v Novem mestu, ginekolog in porodničar, zopet redno ordinira
NOVO MESTO, Ragovska cesta 18, vila dr. Gros. 3135-a
Službo dobe takof
Tovarna letalskih delov Maribor-Tezno nujno potrebuje:
20 brusilcev,
80 rezkarjev,
200 strugarjev,
10 orodnih ključavničarjev,
4 elektromonterje,
10 samostojnih konstruktorjev za delovno pripravo,
6 risarjev.
Reflektant! za gori navedena mesta naj pošljejo personalnemu oddelku imenovane tovarne prošnjo z natančnim popisom svojega življenja in z navedbo strokovne ter šolske izobrazbe in prakse. — Zaželjene so predvsem mlajše močL
Službo lahko nastopijo takoj.
I
Večje
železniitsko
podjetje
V Jugoslaviji IŠČE
strokovno in trgovsko vsestransko usposobljenega
POSLOVODJO
Informacije
pisi, razmnoževanja in posredovanja SERVIS BIRO, LJUBLJANA, Selenburgova ulica št. 4, tel. 21-09
Halo!
Foto LOJZE MAVEC!
Šmartinska cesta 4.
NOVA TELEFONSKA ŠT. 36-35.
Opozarjam
vse zlatarje in nakupovalce iragotin, naj ne kupijo poročnega prstana graviranega zunanje, in na notranji strani z imenom »Tilčka«. Vsakogar, ki ga najde, naprošam, da ga vrne proti visoki nagradi, ker je drag spomin. — Naslov v ogl. odd. »Slov. Por.«. 3222/a
BLIŽA SE ZIMA!
t::;!nKiinnmRii:minnitim!i!ni:iiiiii!iM!i!nim:mmintiii:miii!iflnmmmnniniiiiiiiinmnmmni
V snegu ne bo mogoče voziti z avtomobili brez VERIG.
VSE VRSTE VERIG
za razne dimenzije, kakor tudi najrazličnejše orodje za avtogara-že in mehanične delavnice — dobavlja najhitreje samo v večjih količinah:
OMNIPOL — Trst,
Via Commerciale 5 — teL 29039
GLAVNIKE
razne vrste in britvice (žilete)
samo v večjih količinah, dobavlja
OMNIPOL-Trst,
Via Commerciale 5, tel. 29039
ZAHVALA
Podpisani smo zavarovali svoje imetje pri ZAVAROVALNEM ZAVODU SLOVENIJE s tem, da smo se podpisali na »vpisne pole« in plačali na račun tekoče premije din 30.—. Po vpisu nas je zadela požarna škoda.
Zavarovalni zavod Slovenije je škodo takoj ugotovil In ocenil ter izvršil izplačilo V VIŠINI DEJANSKE VREDNOSTI POGORELIH STVARL
Za pošteno in popolno odškodnino se s tem javno zahvaljujemo in priporočamo našo domačo slovensko zavarovalnico vsem gospodarjem.
TAVČAR IVANKA,
Kranj, Zoisova cesta št. 15,
BENKOVIČ ANTONIJA,
Kamnik, Novi trg št. 12,
TURŠIČ ANTON,
Brezovica št. 9, p. Borovnica,
NOVAK JOŽEF,
Pleše, št. 8, p. šmarje-Sap,
JESIH VALENTIN,
Pleše št. 6, p. šmarje-Sap,
Cerkveno predstojništvo,
Dob pri Domžalah.
ZAVAROVALNI ZAVOD SLOVENIJE
je osnovan iz bivše Vzajemne zavarovalnice in je prevzel vsa njena zavarovanja. Zglasite se takoj pri naših zastopnikih in si zagotovite naše jamstvo za primer požara. S podpisom na »vpisni poli« in plačilom din 30.— na račun bodoče premije si še vedno lahko zagotovite popolno kritje.
Centrala: LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 19, (palača bivše Vzajemne zavarovalnice), telefon 37-76, 37-77; podružnica: MARIBOR, Orožnova ul. 8, telefon 29,80; podružnica: CELJE, Vodnikova 2, (palača Ljudsko posojilnice).
IZDELUJEMO
KARTOTEKE
ŠTAMPILJKE
SOFRA - Maribor, Gosposka ul. 19.
Darujte kri za ranjence!
Poizvedba
KDO kaj ve o Ivanu Čehu, partizanu, roj. 1913. leta v Spuhlju pri Ptuju? Služil je v tehničnem oddelku področja v Radmirju v Savinjski dolini. Za časa ofenzive je bil baje meseca decembra 1944 na moravskem sektorju. Prosim, kdor kaj ve o ujem. da javi Antonu Božiču, stavbno podjetje, Trbovlje.	14.437-15
ŠPEDICIJA je stvar zaupanja
Edina slovenska špedicija na Balkana
Maksimiljan
M.LUKANC
mednarodni transporti
BEOGRAD, Karadjordjeva uL 69
TELEFON 30463, 30664
Vse vrste transportov, prevozi, carinjenja, vskladiščenja, re-ekspedicije, inkasiranje, reklamacije in odškodninske zahteve.
KUPIM ZNAMKE
bivše Ljubljanske pokrajine z natiskom Jugoslavija-Slovenija in brez njega.
Istotako nemške z natiskom Ju-goslavija-SIovenija. — Po želji nudim v zameno novitete vseh evropskih držav.
LJUBOMIR MRAK, Bolgarska ul. 26
ZAHVALA vsem, ki ste spremili mojega ljubljenega sina-edinea v tako lepem številu na njegovi zadnji poti, darovali v denarju in vence za
Zvonka žarna
partizana komandirja
Posebno se zahvaljujemo pevskemu zboru »Zarja« za lepe žalostinke, predsedniku za poslovilne besede, Delavski godbi, ki ga je spremljala na pokopališče, vsem sorodnikom in njegovim botram, ter tovarišem v Guštanju za pomoč pri iskanju.
Vsem prisrčna hvala.
Trbovlje, 22. oktobra 1945. žalujoči starši TONE in MARIJA ŽARN
t
Umrla nam je naša ljubljena žena, mati, hčerka in sestra
Mazi Pavla
Pogreb drage pokojne bo v ponedeljek dne 29. t. m. ob 2. uri popoldne z žal, kapele sv. Cirila in Metoda, k Sv. Križu.
Ljubljana dne 27 X 1945
Dotrpela je naša ljubljena mama, stara mama, sestra, teta in tašča
REŽEK LEA
Pogreb drage pokojne bo v ponedeljek dne 29. t. m. ob 5. uri popoldne z Žal, kapele sv. Frančiška, k Sv. Križu.
LJUBLJANA dne 27. oktobra 1945.
Žalujoči: BORIS, sin; TATJANA, hči; TOMISLAV, vnuk; VIDA, snaha; ing. VLADO BULJAN, zet; PAVLA, JULKA, PEPCA, sestre; MILAN, brat, in ostalo sorodstvo.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da smo zemeljske ostanke tovariša
PozaiM Jožeta

partizana
ki je daroval svoje mlado življenje za lepšo bodočnost svojega naroda, prepeljali na Žale v molilnico.
Pogreb bo v nedeljo dne 28. t. m. ob tri četrt na 4. uro popoldne iz molilnice na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 27. oktobra 1945.
Žalujoči starši ter ostalo sorodstvo.
............. 1 .......
Za svobodo slovenskega naroda je dne 13. X. 1943 na Rakitni žrt -.val svoje mlado življenje
Janko Petrič
sin mesarja in posestnika v Ljubljani
Prevoz in pogreb bo v nedeljo 28. X. 1945 ob 3. popoldne iz Sokolskega doma v stepanji vasi k Božjemu grobu.
STEPANJA VAS, 27. oktobra 1945.
Žalujoči starši, sestre in ostalo sorodstvo.
	VOGLJE	
		<r*
Vsem, ki ste poznah, ljubili in se z njimi skupno borili, naznanjamo, da bomo v petek 26. t. m. prepeljali naše drage iz njihovih začasnih počivališč v domačo vas in jih položili na mrtvaški oder v Gasilskem domu. V nedeljo 28. t. m. jih bomo spremili k zadnjemu počitku na župnijsko pokopališče v Šenčurju.
ZUPAN FRANC, roj. 14. 10. 1923, padel 2. 2. 1942 v Bašlju BIZJAK ŠTEFAN, roj. 26. 12. 1918, padel 24. 3. 1942 v Vogljah OSELJ MABUA, roj. 6. 9. 1925, padla 3. 5. 1944 v Olševku MOLJ JANKO, roj. 20. 3. 1903, padel 13. 7. 1944 na Storžiču ZUPANC STANKO, roj. 29. 4. 1930, padel 20. 6. 1944 na Jelovici PUŠAVC ANDREJ, roj. 11. 12. 1903, padel 28. 8. 1944 na Rašici GREGORČIČ STANKO, roj. 27. 3. 1924, padel 28. 8. 1944 na Rašici BOBNAR JOŽA, roj, ZL 1. 1927, padel 28. 8. 1944 na Rašici
Sledeči tovariši so izkrvaveli v borbah na Gorenjskem, Primorskem, štajerskem ah pa so padli kot talci in počivajo zaenkrat še v začasnih počivališčih:
ZLATE JANEZ, roj. 14. 2. 1914, padel 30. 3. 1942 v Begunjah ZUPAN FRANC, roj. 10. 10. 1898, padel a 7. 1942 pri Kamniku BIZJAK MIHA, roj. 7. 1. 1907, padel 13. 7. 1942 na Storžiču OSELJ JANKO, roj. 24. 9. 1922, padel 14. 9. 1942 v Udinboršta BUKOVNIK ALOJZ, roj. 27. 7. 1921, padel 14. 9. 1942 v Udinborštu režek FRANC, roj. 17. 5. 1909, padel 31. 10. 1944 v Kranju PUŠAVC JAKOB, roj. a 9. 1899, padel v februarju 1944 ŠIMNOVEC FRANC, roj. 10. 12. 1916, padel 2. a 1945 v Vogljah OSELJ JANEZ, roj. 18. 8. 1906, padel v aprila 1945 ŠTEMPIHAR FRANC, roj. 26. 10. 1900, padel v aprilu 1945
12. Skice se lahko pošljejo po pošti ah izročijo neposredno muusu-stvu Ptt., Poštni oddelek, V. nadstropje, soba štev. 215, Beograd.
jrontxibe pod: -,su . hu ,
na ogl. odd. Slov. por.
L
tor ostalo sorodstvo.
I I
Zatufuvc uiwmuc.
i
★ Naznanjamo vsem, da bomo prepeljali našega ljubljenega tovariša
Janeza Maslja — Lado
komisarja centralne tehnike Triglav
v njegov rojstni kraj Brdo pri Bukovici, kjer ga bomo položili v sredo 31. oktobra 1945 ob 16. na farno pokopališče.
LJUBLJANA, BUKOVICA dne 28. oktobra 1945.
talujoči: žena FRANCKA; LADO, JANEZEK, sinova: starš? sestre in ostalo sorodstvo.
Za zlato svobodo je daroval svoje mlado življenje, komaj 17 let itar, naš ljubljeni sin
DRAGO PEČE
DIJAK, BOREC-BOLN1CAR
Padel je 22. maja 1942. Zemeljske ostanke prepeljemo na faru lokopališče v Stično.
Pogreb bo v nedeljo 28. t. m. ob 10. uri dopoldne iz hiše žalost j Ivančni gorici 45.
Janče, Ivančna gorica, Ljubljana, Vrbnika, v oktobru 1945.
Težko prizadeta mama PAVLA ter družine: ERJAVŠE STRMOLE in GOSTENČNIK
I
g
Za svobodo slovenskega naroda je padel od okupatorjeve krogle po zaslugi domačih izdajalcev 4. aprila 1944 v Jeseniških rovtih
Grobatek Franc - Črtomir
Zemeljske ostanke nepozabnega prepeljemo v soboto 27. t. m. na pokopališče v Bohinjsko Bistrico, kjer bo pogreb v nedeljo 28. t. m. ob 3. popoldne.
Tržič, Jesenice, Bohinj, 27. oktobra 1945.
VENO. ZORA. in ostalo sorodstvo
Po 86 letih življenja je prenehalo utripati plemenito srce naše • jubljene matere, stare mame, prababice in tašče
Ane Vrtačnik» roj. Mrhar
Pogreb bo v ponedeljek 29. oktobra 1945 ob 9. dopoldne v Sent Vidu nad Bjubljano.
Ljubljana, St. Vid, Medvode, Škofja Loka, Zagreb, Velenje.
žalujoče rodbine: VRTAČNIK, MUREN, PERČIČ, LINKE, KOZAMERNIK. ŽUPANČIČ, BLATNIK in ostalo sorodstvo
TOVARNA ZA KLEJ V LJUBLJANI sporoča žalostno vest. nenadoma umrl njen dolgoletni zvesti sodelavec, tovariš
VODNIK ANTON
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 28. oktobra 1945 H. popoldne z žal, iz kapelice sv. Jurija, na pokopališče k Sv. Križu Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Ljubljana, 28. oktobra 1945.
VODSTVO IN USLUŽBENST TOVARNE ZA KLE.'

Sporočamo vsem sorodnikom in tovarišem, da bomo prepeljal
našega
MAKSA HENIGMANA
od Sv. Križa pri Litiji v Toplice pri Novem mestu, odkoder gt bomo spremili na tamkajšnje pokopališče, v nedeljo 28. oktobra or 14. uri.
Toplice, Ljubljana, 27. oktobra 1945.
Žalujoči: mati, bratje, sestre in ostalo sorodst'
Žalujoči: žena FANI; hčerka ANICA mama in ostalo sorodstvo.
Vsem tovarišem m tovarišicam, ki ste jo poznali, sporočamo, u«. smo prepeljali 26. oktobra 1945 zemeljske ostanke naše ljubljeni hčerke, sestrice in svakinje
LIFEC SLAWE
PARTIZANKE CANKARJEVE BRIGADE,
si je padla 16. septembra 1943., iz Grosuplja v njen rojstni kraj Ljubljano. Pogreb bo v ponedeljek 29. oktobra 1945 ob y2 5. popoi dne z žal, kapele sv Petra, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Višnja gora, 28. oktobra 1945.
žalujoči: EVSTAHIJ in MARIJA, starši; MARICA, poroc ROJC, sestra; AVGUST, svak, ter družine LIPEC, ROJI DREMELJ
Za boljšo in lepšo bodočnost slovenskega naroda je od krogi okupatorja padel dne 7. avgusta 1942 na Škofljici pri Ljubljani nat ljubljeni oče, mož in sin
ŠTRUKELJ FRANC
PARTIZAN
Zemeljske ostanke nepozabnega pokojnika prepeljemo iz Škot ijlce na domače pokopališče Ig.
Pogreb bo v ponedeljek ob 4. uri popoldne.
IG, dne 28. oktobra 1945.
S3E9
I
u
Za svobodo in srečnejšo bodočnost slovenskega naroda je zaciei od krogle okupatorja v najlepši moški dobi padel 13. aprila 194. v bližini svojega ljubljenega doma
TONČE ROGINA
PORUČNIK IN SEF OBVEŠČEVALNE TOČKE E.
Zemeljske ostanke srčno ljubljenega in nepozabnega moža, očeta orata in strica prepeljemo na domače pokopališče v Podgorju pn Slavenjgradcu, kjer ga bomo položili k večnemu počitku v srede 31. oktobra 1945 ob 10. dopoldne.
V Podgorju pri Slovenjgradcu, 25. oktobra 1945.
Neutolažljivi: žena CENCl, ter otroci JOŽICA, IVO «> TONČEK; sestre MARIJA KAC, PEPCA ROGINA, ŽE LEZNTRAR PAVT.A in drn»r sorodstvo
Bfe-3
EF3
Za svobodo in lepšo bodočnost našega naroda je žrtvoval svoje upapotno mlado življenje 28. jannarja 1945 v Dragi pri Begunjah na Gorenjskem naš nad vse ljubljeni sin in brat
MRAK MIROSLAV
Prepeljali smo ga iz njegovega začasnega bivališča v četrtek, dne 25 oktobra v Radovljico v Gasilski dom. od koder bo pogreb v nedeljo dne 28 t m ob 14 na farno pokopališče.
L
-hrs 1945
MATILDA, svakinja
tarsi: ’ ,tirimiR bra* in ostalo sorodstvo
E:
Za svobodo domovine je daroval svoje življenje naš nepozabni
EAM&iL ¥AL. ZUPANC
INTENDANT ŠLANDROVE BRIGADE
me 8. januarja 1945 na Strmci pri Vačah. — Njegove zemeljske .-•tanke bomo prepeljali v rodbinsko grobnico v Sevnico.
Pogreb bo v nedeljo 28. t. m. ob %4. popoldne z njegovega ima na farno pokopališče.
Sevnica, 27. oktobra 1945.
Žalujoči: KAREL, oče; MARTA, sestra; dr. VLADIMIR MURKO, svak; MELITA in VLADIMIR, nečaka, ter ostalo sorodstvo
Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanem, da se je smrtno ponesrečil naš nenadomestljivi mož in oče
RAVNIHAR OTO
AVTOPODJETNIK
Pogreb nepozabnega bo v nedeljo 28. oktobra 1945 ob 4. popolne na farno pokopališče v Škofji Loki.
Škofja Loka, Ljubljana, Zagreb, 28. oktobra 1945.
Žalujoči: LOJZKA, žena; MARIJA, VERA, hčerki; OTON, sin; mata in oče, ter ostalo sorodstvo
Tovariše in tovarišice partizane ter ostale prijatelje in znance 'eščamo. da bo izvršen prevoz zemeljskih ostankov tovarišice
Ele Jaist — Tanje
članice OkOOF Sv. Lenart
a je padla dne 9. decembra 1944 pri Šv. Rupertu v Slov. gor. v oorbi za svobodo in lepšo bodočnost slovenskega naroda, 31. okto-ora 1945 ob 14. s pokopališča pri Sv Rupertu v Slov. gor. v rod-linsko grobnico k Sv. Barbari v Slov. gor.
SV. BARBARA dne 26. oktobra 1945.
ŽALUJOČI SORODNIKI
Zahvala
. sem, ki ste sočustvovali z nami ob nenadomestljivi izgubi našega ni na, brata in strica, partizana obveščevalca
Nandeta Laznika
aša iskrena zahvala. Posebno se zahvaljujemo predsedniku mest-lega odbora OF Radeče za poslovilni govor, dr. Matku za oad-orstvo pri izkopu in prevozu, domačemu župniku za brezplačen logreb, narodni milici za prenos in častno spremstvo, poveljstvu aborišča za ujetnike, izbranemu pevskemu društvu, domači godbi, /sem darovalcem vencev in cvetja, kakor tudi onim, ki ste nas blažili in ga spremili na njegovi zadnji poti.
RADEČE, 25. oktobra 1945.
Žalu joča rodbina Laznik-Novak in ostalo sorodstvo
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno nest, da nas je naš dobri ljubljeni mož, očka, stari oče, svak, štrk
JAKOB STROPNIK
POSESTNIK
po kratki mučni bolezni dne 26. oktobra 1945 za vedno zapustil Pogreb pokojnega se bo vršil v nedeljo, dne 28. oktobra ob 9 on izpred hiše žalosti na pokopališče Teharje.
Sv maša zadušnica bo 29. oktobra 1945 ob 7. uri v farm cerkvi na Teharjih.
Bodi mu ohranjen blag spomin.
čret, Teharje, Maribor, Apače, Vojnik, Celje, 26. oktobra 1945
Neutolažljiva žena: Antonija; sinovi; Jakob, Emerik, Leopold; snahe: Leopoldina, Jožica, Marija; vnuka: Danilo. Polci;
ron?™ «<>' ’’"Nns m ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Zahvala vsem, ki ste v tako veličastnem številu spremili na zadnji poti našega najdražjega, nenadomestljivega sina, brata, svaka in strica
ZDRAVKA BENEDIKA
SEKRETARJA OOZSM KRANJ
Posebna zahvala pa še vsem, ki ste pomagali pri izkopu in prevozu, ter vsem za brezštevilne izraze sočutja in obiske ob mrtvaku odru. Iskrena zahvala vsem darovalcem tolikih vencev in cvetja, mladini, stražiškemu pevskemu zboru, vojaškemu spremstvu in častni straži, godbi, predsedniku ONOO Kranj za lepe bodrilne 'n tolažilne besede, krajevnemu NOO za vso organizacijo pogreba, duhovniku ter nrav vsem ki ste nas tolažili v teh težkih dneh
Stražišče dne 22 oktobra 1945.
Žalujoči družini RENEDIK, RUTAR in ostalo sorodstvo
ZAHVALA vsem, ki ste spremili k poslednjemu počitku našo nad vse ljubljeno hčerko in sestro
Nedc» Zkkelfeach - Natašo
Prisrčna hvala tovarišu Lojzetu Zupančiču iz Gabrja za trudapolno delo pri izkopu. Enako tudi tovarišu Janezu Blažonu iz Zgornjega Kašlja za prepeljavo, vsem darovalcem vencev in krasnega cvetja Posebno zahvalo tovarišicama Kartici Novakovi iz Kašlja in poročniku Milici - Bredi, za tako prisrčne poslovilne besede.
RODBINA ZIRKELBACH - BURGER
ZAHVALA
Vsem, ki ste v tako obilnem številu spremili na zadnji poti nadvse dobrega in nepozabnega prečastitega gospoda
Mirka Rateja
duh. svetnika, profesorja, predsednika bojevnikov itd.
se najprisrčneje zahvaljujemo.
Posebna zahvala g. dekanu dr. Kruljcu, domačemu g. župniku M. Gorograncu, čč. duhovščini ter 'zdravnikom v bolnici, posebno dr. Krasniku in sestram usmiljenkam, ki so nudili v bolezni največjo skrb in požrtvovalnost, tov. govornikom za lepe poslovilne govore pri grobu, cerkvenemu pevskemu zboru, pevskemu zboru »Zarja« ter vsem, ki so blagopokojnega v bolezni tolažili in podpirali in tistim, ki so s cvetjem ali osebno počastili njegov spomin.
Vsem naj povrne dobri Bog!
TRBOVLJE dne 20. oktobra 1945.
Hvaležni faram.

mrnrnii
ST. 164 / NEDELJA, 28. OKTOBRA I9C5
StOTENSKI
POROČETALEC
BTR8S f5
Njegove zemeljske ostanke bomo prepeljali iz Bezenice v ponedeljek 29. oktobra 1945 na Dobrovo.
Pogreb bo v torek ob 14. uri iz mrtvašnice.
Kozarje, 28. oktobra 1945.
Žalujoči: starši ANTON in MARIJA; sestra IVANKA; brat IVAN, in sorodstvo
bo danes, v nedeljo 28. t. m. ob y2 5. popoldne iz kapelice sv. Jožefa k Sv. Križu. Ljubljana, 28. oktobra 1945. ŽALUJOČI OSTALI
Draga Flerina (Daneta)
vodnika 4. bat. 1. S. U. B. T. Tomšiča,
ki je žrtvoval svoje mlado življenje 31. avgusta 1943 v borbi s plavogardisti pod gradom > Or tenek«, prepeljali od Sv. Gregorija nad Sodražico v Domžale, kjer bo pogreb v nedeljo 28. oktobra 1945 popoldne na farno pokopališče v Domžalah.
Globoko žalujoči FLEKINOVI in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
vsem, ki ste spremili naše mučeniške žrtve za svobodo in lepšo bodočnost slovenskega naroda, mamo in sestri
Uršič Frančiško Uršič Marijo in Uršič Frančiško ml.
na njihovi prerani zadnji poti. Zahvalo izrekamo g. župniku za pokop, vsem borcem hrabre vojske za spremstvo in poslednji častni pozdrav, vsem, ki so pomagali pri izkopu, tov. Škrabi za ganljive poslovilne besede ter darovalcem cvetja.
JANEZ, LOJZE, PAVEL, sinovi; ROZALIJA, hči; JOŽKO, zet.
' Sorodnikom in znancem sporočamo, da je naš najdražji mož, atek, brat, stric in svak
JURKOVIČ MATIJA - D JULI
VEČAJ
VINKO
komandanta 3. bat. VOL brig.
iz Sv. Vida pri Cerknici, kjer je padel 28. avgutsa 1944. Pogreb bo v nedeljo 28. oktobra 1945 ob 1. uri z Žal, kapele Adama in Sve, k Sv. Križu.
Globoko žalujoči; mama, oče, sestre, nečak m ostalo sorodstvo.
star 51 let, izgubil svoje življenje pri bombnem napadu dne 17. aprila 1945.
Pokopan je v Plznu.
Ljubljana, Maribor, Plzen, Tabor, 28. oktobra 1945. žalujoče družine: VEČAJ ROŽIČ
Za svobodo slovenskega naroda je daroval svoje življenje 30. septembra 1944 mož, oče, brat in sin
Za svobodo in lepšo bodočnost slovenskega naroda je žrtvovala svoje življenje
Leopoldlna Jurančič * Dolenc
učiteljica — komisar bataljona	v Šmarjeti pri Novem mesta
Padla je v Semiču .dne 28. sept. 1942 kot žrtev okupatorjev in njih domačih hlapcev.
Pogreb bo v torek 30. oktobra 1945 ob pol 4. popoldne z Žal, kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križa.
V LJUBLJANI dne 28. oktobra 3945.
Za svobodo in boljšo bodočnost slovenskega naroda je daroval svoje mlado življenje naš nadvse ljubljeni sin, brat in stric
FRANC TURK
PARTIZAN — STAREJŠI VODNIK
paaei dne 39. decembra 1944 v Podkraju, kjer je začasno pokopan.
Njegovo truplo bo prepeljano v soboto na dom, odkoder bo v nedeljo, dne 28. oktobra pop. pogreb na domače pokopališče v Gor. Logatcu.
Žalujoči starši, brat, sestre in svak.
FRANC
KRAJŠEK
Tovarišem, sorodnikom in prijateljem našega ljubljenega sina-edinca, brata, svaka in nečaka.
Janesa Tavčarja
pol. kom. 1. bat. XII. brig.
javljamo, da bomo njegove zemeljske ostanke prepeljali iz Podgrada, kjer je bil začasno pokopan, v Ljubljano, kjer bo pogreb v ponedeljek, dne 29. X. 1945 iz kapele sv. Janeza ob pol 16. k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 28. X. 1945.
Oče, mati, sestra in ostalo sorodstvo.
mitraljezec
Naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da smo danes pripeljali njegove zemeljske ostanke in bo danes 28. t. m. pogreb na farno pokopališče v Trbovljah.
Trbovlje, 27. oktobra 1945.
Žalujoči: žena s štirimi otročički, oče, mati, sestra in brat, in ostali sorodniki
na zadnji poti, vsem, ki ato pomagali pri prekopu in prevozu, iskrena hvala. Zahvaljujemo se za izraze sožalja, darovalcem cvetja, čast. duhovniku Klopčiču za obrede, tov. AFŽ za častno spremstvo s praporom. Iskrena hvala 35. diviziji za godbo, govore, spremstvo in salve.
Žalujoči: MIMI, žena; DABJ1CA, hčerka te ostalo sorodstvo
štele Anton, Svetel Lttka, Stražnik Jožef, Belehar Janko, Mlakar Jan» ko, Zorman Rudolf
Ob svitu svobode, zadet od zločinske ustaške krogle, je daroval 23. marca 1945 v Ra-datovici v Beli Krajini za boljšo bodočnost slovenskega naroda svoje življenje naš nad vse ljubljeni mož, oče, sin in brat
Pogreb nepozabnih bo v nedeljo ob 2. uri izpred Ljudskega doma na farno pokopališče v Šenčurju.
ŠENČUR PRI KRANJU dne 28. oktobra 1945.
ALOJZIJ
RO Z IN A
ZAHVALA
Vsem, ki ste v tako veKfeem številu spremili ha zadnji'poti najinega nad vse ljubljenega sna edinca, kateri je žrtvoval svoje mlado življenje za svobodo domovine
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da bomo v soboto 27. t. m. prepeljali iz Ljubljane v Ribnico pokojno ženo, predrago mamo in staro mamo
žalujoči: matere, očetje, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo.
partizan, vodnik V. letalske baze v Krasnici, Črnomelj
Njegove zemeljske ostanke bomo pripeljali v soboto 27. t. m. v Trbovlje, kjer bo danes, 28. t. m. pogreb na farno pokopališče.
Trbovlje, Povšnik, Ljubljana, dne 28. oktobra 1945.
PARTIZANA
m njemu izkazali toliko ljubezni hi počaščenja, nama pa iskrenega sožalja, se zahvaljujeva.
čč. župniku Karlu čuka iz Kranjske gore za obredne mobtve; vojakom hrabre Jug. armade za častno spremstvo in zadnji častni pozdrav, pevcem za ganljivo zapete žalostSnkej govornikom za tolažilne in bodrilne besede, tovarišicam in tovarišem, vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so kakor koU pomagali pri prevozu pokojnega na dom ter vsem udeležencem pogreba, vsem, prav vsem. najina prisrčna hvala.
Gozd-Martuljek, 2L oktete« 1946.
Žatejoea: mati, oče BOBIČ
MARIJO
MIHELIČ
roj. LEVSTEK ženo gostilničarja
Padel je kot talec 9. UL 1944 za lepšo bodočnost našega naroda naš nadvse ljubljeni sin, brat, svak, stric, nečak in zaročenec
Žalujoči: žena ALOJZIJA; hčerka LOJZIKA; oče JANEZ; mati FRANČIŠKA; bratje JANEZ, FRANCE, ANTON, JOŽE, LEOPOLD; sestre MARIJA, FRANCKA in ostalo sorodstvo
BERNAT DRAGO
Pogreb zemeljskih ostankov bo v nedeljo 28. t. m. ob 11. dopoldne na tukajšnje farno pokopališče v Hrovačo.
partizan
Njegovo izmučeno truplo smo prepeljali iz Zreč v Ljubljano, kjer ga položimo k večnemu počitku v ponedeljek 29. oktobra 1945 ob pol 2. uri popoldne z žal, kapele sv. Krištofa.
LJUBLJANA dne 27. oktobra 1945.
Ribnica, 27. oktobra 1945.
žalujoče družine: MIHELIČ, PIRKOVIČ, AUER ter ostalo sorodstvo
JAKOB in KAROLINA, starši; BENCA, sestra; NADEK, brat; MIRKO, svak; ALENKA, nečakinja; SLAVICA SUŠNIK, zaročenka, in ostalo sorodstvo.
Med prvimi v Savinjski dolini, ki so žrtvovali za svobodo te srečo slovenskega naroda svoja dragocena življenja, so moji vsi najdražji
Rada Deleja, brat,	Martiča Deleja, sestrica,
ustreljen v Maribora 21. maja 1942, ustreljena v Celja 23. jogija 1942,
Helena Deleja, moja rfata mamica,
podlegla dne 18. septembra 1942 v najzlogiasnejšem okupatorjevem taborišča Ab-sehwitzu, množičnem morišču slovenskih deklet, mater te žena,
In moj očka Ivan Deleja,
ki je končal preganjan iz enega zloglasnega okupatorjevega taborišča v drago, svoje neizmerno trpljenje v Lublinu na Poljskem, sežgan v krematorija dne 18. UL 1944.
Slava njihovemu spomina!
ŠMARTNO OB PAKI, dne 27. oktobra 1945.
Kot zadnji še živeči član družine STANE DELEJA-OTGN, partizan
Javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je po dolgi bolezni dotrpela naša ljubljena mama, gospa
ANA Ž!ČKAM9
Pogreb bo v ponedeljek, dne 29. t. m. ob 10. uri iz hiše žalosti, na farno pokopališče v Sevnici.
Sevnica, Ljubljana, Maribor, 27. oktobra 1945.
Žalujoči: ANTON, sin; JERICA, snaha; ter rodbina ČREPINKO
Zemeljske ostanke naših nepozabnih borcev za svobodo te lepšo bodočnost našega naroda, ki so padli 3. decembra 1942. pod streli izdajalskih belogardistov na Pancah, kot borci 3. čete n. bat. Zapadno-dolenjskega odreda, smo izkopali iz začasnega skupnega groba. Položili jih bomo k večnemu počitka dne 28. oktobra 1945.
Binder Rado'Stojan
reb ljubljenega sina in brata bo iz mohhrire na Žalah ob 15A6
Trtnik Franc * Vitez
Vsi, ki ste spremili v tako velikem številu našega, za svobodo naroda padlega, nepozabnega sina in brata, tovariša
Evstahlja Jenčiča
politdelegata L bat, Cankarjeve brigade
Rupnik Milan ■ Andrej
na njegovi zadnji poti, potem ko smo ga prepeljali v domači kraj, sprejmite našo zahvalo. Zahvaljujemo se za vse izraze sočutja, za darovano cvetje, mengeški godbi in pevskemu zboru za ganljive žalostinke, čč. duhovščini za obredne molitve, zastopnikom hrabre vojske za poslednji častni pozdrav.
' fENGEŠ 25. oktobra 1945.	JENOIČEVI.
Za svobodo in lepšo bodočnost slovenskega naroda je 24. marca L 1943. padel
Košane Anton - Kajtfnsar
politkomisar in namestnik komandanta L bataljona Dol. odreda
+
Pogreb naše
Jožice Premelč
PARTIZANKE DOLENJSKEGA ODREDA
Vsem sorodnikom, tovarišem te znancem sporočamo, da bomo zemeljske ostanke našega dragega
Vsem znancem in svobodo na
sporočamo, da je dal sin, brat, stric, bratranec te
ŽIVIC BOGDAN
BOREC DOLENJSKEGA ODREDA
\Mažio^£xuC\
JAVNA BORZA DELA
LJUBLJANA — DELAVSKI DOM
SLUŽBO DOBE:
4 hlapci, 5 minerjev, 10 orodnih kovačev, 2 stavbna ključavničarja. 2 pohištvena mizarja. 1 stavbni mizar, 10 čevljarjev. 1 preši valeč podplatov. 10 usnjarjev. 2 krojača, 60 zidarjev, večje število delavcev za stavbna dela, 25 tesarjev. 1 slaščičar. Kranjska industrijska družba potrebuje večje število valjavcev.
SLUŽBE iščejo
TRGOVSKA POMOČNICA, z večletno prakso, vajena tudi samostojnosti, išče primerne zaposlitve. Zmožna kavcije. Naslov v Javni borzi dela. 14.453-1 DEBILE v pomoč v kuhinji in gostilni išče mesto v dobri hiši. najrajši na deželi. Nasi. v Jav. borzi dela. 14.498-1 NATAKARICA, poštena in simpatična, išče mesta v boljšem lokalu, najrajši izven mesta. Tudi s kavcijo. Naslov v Javni borzi dela.	14.499-1
TREZEN. ZANESLJIV ŠOFER, star 26 let izučen avtomehanik, išče službo kot šofer za osebni avto. s hrano in stanovanjem. Ponudbe na Javno borzo dela ped značko »Zanesljiv«. 14.556-1 FANT. 24 leten, z znanjem roškega, nemškega in srbohrvaškega jezika se želi izučiti za natakarja Ule Vili. Dev. Mar. v Polju 147. pri Ljubljani. 14.580-1 VOJNA VDOVA gre za gospodinjo k samostojnemu gospodu, najrajši na deželo. Ponudbe na Javno' borzo dela pod »Skromna«.	14.6C2-1
ZA GOSPODINJO k starejšemu samostojnemu gospodu bi šla v okolico Celja. Naslov v podružnici »Slov. poroč.« v Celju.	14.659-1
NATAKARICA pr*'dna in poštena, želi službe. Ponudbe na podružnico »Slov. poročevalca« v Celju pod »Veselje do dela«.	14.661-1
DVE NATAKARICI, 32 let stari, visoke, vesele narave, pošteni, želita mesta ha deželi. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Pcšteni«.	14.356-1
TOVARIŠICA, 23 let stara, izučena v trgovini z mešanim blagom, želi kake slične zaposlitve: gre tudi v cvetličarno, slaščičarno ali buffet kot prodajalka. Ponudbe na Javno borzo dela pod »Zanesljiva«.	14.357-1
GOSPODINJA išče službo pri starejši tov. ali majhni družini. Ponudbe na Javno korzo dela pod »November«. 14.645-1 TRGOVSKI POMOČNIK, manufakturne stroke z znanjem srbohrvaškega Jh nemškega jezika kakor strojepisja, išče zaposlitve najrajši v svoji stroki. Cenj. ponudbe na Javno borzo dela pod »Zanesljiv«	14.763-1
POŠTENO DEKLE išče službo k 1 ali 2 otrokoma kot vzgojiteljica. Ponudbe na Javno borzo dela pod »Ljubiteljica otrok«.	14.684-1
INTERNIR ANK A. z meščansko solo. Christo fevim tečajem in nekoliko pisarniške prakse, želi primerne zaposlitve. Ponudbe na Borzo dela pod »Takoi ali čimorei«.	14.590-1
TRGOVSKA POMOČNICA izvežbana v špeceriji išče namestitve. Ponudbe poslat5 na Javno berzo dela pod »Zdrava in močna«.	14.594-1
SLUŽBO dobe
GOSPODINJSKO POMOČNICO, čisto, veščo vsaj (Saloma kuhe. iščem za takoj. Tri osebe. Radovljica. Naslov v Javni borzi del-*!.	14.089-2
KUHARICO srednjih let sprejme =_ 1-novembroSL trgovska hiša na deželi. Vajena mora biti kuhe in ostalega gospodinjskega dela. — Ponudbe na Javno borzo dela pod »Industrijski kraj«.	14.185-2
URADNICO z znanjem vseh pisarniških poslov (samostojno vodstvo vložnega zapisnika. registrature. strojepisje) sprejmemo takoj. Prošnje z dokazili o šolski izobrazbi, dosedanji praksi in politični karakteristiki je vložiti pri Okrožnem odboru OF Ljubljana. Sv. Petra cesta št. 2. soba št. 30.	14.305-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO. varjeno kuhanja sprejmem v dobro, stalno službo Naslov v Javni borzi dela	14.330-2
PREDILNICA BOMBAŽA išče glavnega mojstra in nekoliko mojstrov ter monterjev. Ponudbe na: Stella. tekst. ind. A. D.. Zemun.	14.400-2
KLJUČAVNIČARSKEGA . POMOČNIKA, dobrega, mlajšega, sprejmem k lepemu stalnemu delu v delavnici. Cirman. Aljaževa 8. Ljubljana.	14.574-2
KOTLA Rf?KEGA POMOČNIKA sprejme tvrdka Josip Otorepec. Ljubljana. Za građom štev. 9.	14.554-2
VEČJE ZADRUŽNO PODJETJE IŠČE POSLOVODJO. ki je vešč vodstva večjega pedjetj?.. knjigovodstva in korespondence. Prednost imajo aktivisti OF. in oni. ki so že delovali kot poslovodje večjih obratov Ponudbe je poslati na podružnico »Slov. poročevalca« v Ptuju pod šifro »Organizator«.	14.508-2
NUJNO POTREBUJEMO REKLAMNEGA TEHNIKA. Pogoji po dogovoru. Naslov v Javni bc-rzi dela.	14.513-2
VAJENKO, trgovsko, z vso oskrbo v hiši, staro 15—16 let sprejmemo. Prednost imajo sirote brez staršev. Pismene^ ponudbe r»a Javno borzo dela pod šifro »Sirota«.	14.567-2
DEKLE pridno, ki ima veselje do umetne obrti (izdelovanje igrač-lutk), sprejmem Ponudbe na Javno borzo dela pod »Okras«	14.588-2
GOSPODINJSKA POMOČNICA zmcžna kuhanja dobi dobro službo. Plača 800 din. Naslov v Javni borzi dela. 14.631-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO, z znanjem kuhe in gospodinjstva sprejmem takoj k 2čianski družini na Bledu. Naslov v Javni borzi dela. 14.759-2 SPREJME SE DEKLE z znanjem nekoliko kuhe %a vsa hišna dela. Plača 800 do 1000 din Naslov v Javni borzi dela	14.743-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe in ostalih del. sprejmemo takoj. Gajeva 2a. vrata 8.	14.744-2
SPREJMEM V STALNO ZAPOSLITEV takoj enega kovinostrugarja in enega stro in ega ključavničarja. Naslov v Borzi dela	14.650 2
N
UČIT BI SE ŠLA RADA k dobri šivilji.
Naslov v Javni borzi dela. 14.065-1 V TRGOVINO Z MEŠANIM BLAGOM se sprejme učenec z vso preskrbo v hiši. Dopisi na Javno borzo dela pod značko »Veselje do trgovine«.	14.523-3
VAJENCA za • elektrotehnično stroko sere j me takoj Bogataj. Kongresni trg štev 19.	14.487-3
TRGOVSKEGA VAJENCA, ki ima veselje do železnine^ sprejmem. Oskrba v hiši. ostalo po predpisanih obveznostai. Leopold šega, trgovec. Velike Lašče.	14.405-3
FANT bi se rad izučil frizerske stroke. Naslov v Javni borzi dela. 14.640-3
ZASLUŽEK
KRZNO vsakovrstno, predelujem in moderniziram. Kovačič Stari trg številka 21'IH.	14.639-4
ROD
M
IARMONIKO. otroško, malo. znamke »Hohnerc. prav dobro ohranjeno, prodam. Peruškova ulica 21/1. nadstrop.. levo.	14.720-5
ŠKORNJE št. 39. skoraj nove, pajac, platnen suknjič modne hlače, vse novo. otroške snežke št. 35 prodam. Muzejska 7/IV. desno.	14.719-5
NEKAJ STAREGA POHIŠTVA prodam ali zamenjam za kurivo. Kastelic, Trnovski pristan 14a.	14.718-5
SIVO MOŠKO SUKNJO, popolnoma novo, iz predvojnega prvovrstnega blaga. Iz prijaznosti na ogled od ponedeljka naprej v Pražakovi 3, priti., desno. 14717-5 PEČ NA ŽAGANJE prodam. Naslov v ogl odd. »Slov. poročevalca«.	14.716-5
ŠIVALNI STROJ, nov. pogrezljiv ter blago za odejo, svilo, predvojni material in škornje, dobro ohranjene, št. 42. prodam. Valas. Kolezija. Zbašnikova ul. 3.	14.714-5
OTROŠKI VOZIČEK, globok, dobro ohra-njen. na prodaj. Ravnikarjeva 4. priti, levo.	14.641-5
MOŠKA ZIMSKA SUKNJA, siva. za srednjo postavo, ugodno na prodaj. Iz prijaznosti na ogled pri Salon Mode »Sever«. Prešernova 5/n.	14.637-5
ČEVLJE št. 39. z dvojnimi podplati prodam. Ivan Judež. Dunajska cesta številka 23.	14.635-5
ENA MIZA iz orehovega lesa s šipo. ena servirna miza. eno stojalo za luč, en rdeč stolček, dva zelena stolčka. * ena kuhinjska miza, s stegljivo ploščo, šest stolov, dve slabi navadni omari, en se-kalni stol za meso, ena omara s predali (Schublatkasten). ena dolga skrinja s predali, ena rjava mizica, se proda. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	14.634-5
GLOBOK VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam ali zamenjam za športnega. Na vpogled iz prijaznosti pri Jazbinšku. Gradišče 4.	14.633-5"
LIMONO v čaju dobro nadomešča limonin ekstrakt Citrol. Prinesite stekleničko s seboj. Drogerija Anton KANC. židovska ulica	1.	14.632 5
AVTOMOBILSKI RADIOAPARAT. 6cevni z odličnim glasom in baterijo prodam. Bohoričeva 13.	14.630.5
MOŠKO SUKNJO za Din 2000 orodam.
Novi trg 1. dvorišče.	14.627-5
ŽENSKO KOLO dobro ohranjeno prodam. Celovška cesta 55/1.	14.625-5
KRAVO s teletom prodam. Tržaška cesta 88.	14.774-5
ŽELEZNO PEČ. sobno, skoraj novo prodam. Albanska 4/1.. za bežigrajsko gimnazijo.	14.766-5
RADIO »Telefunken Super« 5+1. original v brezhibnem stanju, ugodno prodam. Naslov v oglas. odd. »Sloven poročevalca«.	14.758-5
ZLATO ZAPESTNICO posteljo, omaro, posteljno omarico, prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 14.757-5 SPALNICO ZA DVE OSEBI, dve kredenci divan, stole, stensko uro plinski reso. železno posteljo, meški zimski plašč, črn in drugo prodam. Dalmatinova 3. pritličje, levo.	14.752 5
DOBRO OHRANJENO TRIČETRTINSKO VIOLINO s stojalom in notami prodam. Ogled: Kolodvorska 8. pritličje.
Šimenc.	  14.725-5
ZIMSKO ČRNO SUKNJO, lepo ohranjeno, proda krojač. Mestni trg 3/n.. ogled v ponedeljek.	14.724-5
PISALNI STROJ »Adler« v kovčegu ugodno prodam. Gerbinčeva ulica štev. 3, lokal.	14.723-5
RADIOAPARAT, moderne oblike, odličnega glasu, na prodaj v žibertovi ul. 22/1. nadstr., levo v bližini gorenjskega kolodvora.	14.722-5
AMERIKANSKO PISALNO MIZO mizo za pisalni stroj in omaro za akte, vse na rolo. iz svetle hrastovine. ugodno predam. Vprašati pri mizarju v Cu-krami. Ambrožev trg 3.	14.755-5
ŽALNI PAJČOLAN in povhovko prodam.
Janševa 13.	14.734-5
SPALNICO, dobro ohranjeno pro dam.
Skušek, Močnikova 13. dvorišče. 14.676-5 ČRN. ŽENSKI KOSTUM, še nov, iz predvojnega blaga, za srednjo vitko postavo prodam za zmerno ceno. Naslov v ogl. oda. »Slov. poročevalca«. 14.677-5 RADIO, najnovejši. prodam. Ogled v trgovini Elektroton. pasaža. 14.769-5 RADIOAPARAT 3+lcevni, dobro ohranjen orodam po ugodni ceni Tržaška cesta 90.	14.742-5
GRAMOFON s 60 ploščami in 2cevni radioaparat prodam. Srebotnjak. Radovljica.	14.741-5
PRODAMO DVA VOLA po 1 in pol leta in tri junce po pol leta stare. Kupec mora predložiti potrdilo, da je kmetovalec in kupuje živino za rejo. Ponudbe je vlagati na upravo bolnišnice za duševne bolezni na Studencu, p. Polje. Dokončno odloča uprava. 14.733-5 RADIO. 5cevni. nov. »Zerdik« prodam.
Ljubljanska 63	14.750-5
OPREMLJENA OTROŠKA KOŠARA na kolesih naprodaj. Krakovska ulica 17, dvorišče.	14.751-5
KUHINJSKO KREDENCO, dobro ohranjeno. črne nove salonarje štev. 39 in električni likalnik prodam. Rožna dolina Vn/15.	14.749-5
NOV KRZNEN OVRATNIK (črn skunks) prodam. Naslov v ogL oddelku »Slov. poročevalca«.	14.748-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, v naj boljšem stanju, ugodno prodam. Rožna dolina. Cesta Vm. 24.	14.747-5
KLAVIR, dobro ohranjen prodam. Nasi.
v ogl. odd. »Slov. poroč.«.	14.746-5
GARNITURA, sestoječa iz kanapeja, treh naslanjačev in dveh stolčkov, naprodaj. Molan. Krekov trg 11/1. 14.4S7-5 RABLJENO POHIŠTVO iz trdega lesa z blazinami prodam. Celovška cesta št. 157.	*	14.493-5
PRODAM NOVE KNJIGE. »Modra ptica«, »Hram« in druge. Celovška 65. 14.474-5 RADIO »Philips«. 3+1, v dobren stanju, prodam Cena 5500 din. Bleiweisova 9, hišnik.	_ 14.466-5
RADIOAPARAT, usnjen kovčeg, črno veliko pisalno mizo in blago za kavč, ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	14.446-5
MOŠKO KOLO N. E. S., radio 4+1. z magičnim očesom prodam. Delavnica Križaj. Kolodvorska 18.	14.549-5
NOV PARALELNI PRIMOŽ 100 mm težak 25 kg in specielni zaboj za shram bo 300 kg krompirja prodam. Rožna dolina X/6. telefon 27-73.	14.736-5
ELEKTRIČNI LIKALNIK nov. prodam.
Zaloška 135.	14.738-5
MOŠKO. ČRNO ZIMSKO SUKNJO, iz prvovrstnega blaga, dobro ohranjeno, za visoko osebo, prodam Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. 14.726-5 TproiLNICO. bogato rezljano, masivno, kuhinjsko omaro, razne police in več drugih stvari ugodno prodam zaradi pomanjkanja prostora Metelkova 5/1., desno.	14.729-5
SREBRNA MOŠKA ŽEPNA URA »Omega« z verižico, temnosiva moška suknja dobro ohranjena, za močno postavo. stojalo za cvetlice, leposlovne slovenske, francoske, nemške knjige Grudnovo zgodovino slov. naroda ter knjige in skripte za pravni študij naprodaj. Prijateljeva 8/L, levo, od 1. do 3. ure.	14.731-5
LEPO OTROŠKO POSTELJICO z vložkom in kompletno košarico za dojenčka poceni prodam na Sv. Petra nasipu št. 37, I. nadstropje.	14.753-5
LANGENSCHE3DT Englisch. 36 zv. Bu-schan. Sitten der Völker 4 zv., Wels, Weltgeschichte 3 zv. ,in 1 zv. atlas. Stendhal. Gesammelte Werke 10 zv., polusnje. Tolstojs ausgewählte Werke 12 zv., polusnje in druge dobro ohranjene knjige proda knjigarna žužek, Ljubljana.	14.745-5
ODLIČNO ŽENSKO KOLO. kompletno, prodam. Poljanski nasip številka 56, levo.	14.711-5
TRICIKEL 500 kg nosilnosti, malo rabljen. ugodno prodam. Poizve se v mehanični delavnici Kruljc. Dolenjska c. št. 2.	14.712-5
FOTOAPARAT ZEIS IKON 6X9. 4I/3X6, Tessar, daljinomer, samosprožilec vgrajen, prodam. Naslov v oglas. odd. »Slov. poročevalca«.	14.713-5
KOMPLETNO SPALNICO, iz trdega lesa, prodam. A. Gobec. Hrenova ulica številka 19a.	14.762-5
MOŠKO SUKNJO, črno z baršunastim ovratnikom za srednjo postavo prodam. Naslov v oglas. odd. »Sloven poročevalca«.	14.767-5
RADIO. 5cevni. ugodno prodam. Tržaška cesta 83.	14.773-5
STRUP Z A PODGANE Steinerjeva fosforna oasta v drogeriji Tv Kanc nebotičnik.	14.349 5
FILMI LEICA in strokovna amaterska izdelava v drogeriji Iv. Kanc nebotičnik.	14.350-5
ROKE hrapave In razpokane Vam napravi zopet nežne In gladke »Melo denn« Gelee krema Drogerija Iv; Kanc, nebotičnik.	14.351-5
SLAŠČIČARJI, POZOR! -Melangeur na tal valje z vdelanim elektromotorjem, skoraj nov. proda Heršič. Ljubljana, Rimska cesta 13.	14.395-5
AVTOMATSKI BILJARD, harmoniko diatonično, koncertne citre, prodam Naslov v ogl. oddelku »Sl. poroč.«. 14.423-5 JEDILNICO, kompletno, renesanca, ugodno prodam. Rejec. Gradišče 10, pritličje.	14.467-5
RADIO, dober, takoj ugodno prodam.
Rutarjeva 4, visoko pritličje. 14.492-5 RADIOAPARAT »Zerdik«. 6cevnl, prodam. Flori j ans ka ulica 7/1.	14.501-5
PLINSKE CEVI (črne), in % cole, skupno 150 m, nekoliko rjave sicer pa še nerabljene, prodam ali zamenjam za drva. Delavnica. Aljaževa 8. Ljubljana.	14.575-5
STARA OBEDNICA z zofo, dve postelji in kuhinjska oprava naprodaj. Poizve se: Gajeva 10/11.. desno.	14.648-5
ŽENSKO PELERINO S KAPUCO, skoraj novo, iz modre, impaegönrane svile, prodam. Pretner. Gledališka ulica 4,
m.	nadstropje.	14.644-5
AMERIKANSKE GLAVE 140 mm 2X4 čeljust. 190 mm, 3 čeljust, špiralna svedra prima 1—11.5 mm. po 5 kom. kroglične ležaje, utoma jermena (Kail-rimen). 3 mala nakovala, primož za fino mehaniko, vse novo. prodam ali zamenjam. Alojzij Marenče, strojni mojster, Pivovarna »Union«. 14.647-5 ŽENSKI USNJEN PLAŠČ, črno moško suknjo, klavirsko harmoniko. 60 basov, prodam ali zamenjam za blago. Ogled od 12. do 14. ure. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. 14.649-5 KOMPLETNO POSTELJO, posteljno omarico, mizo in stol prodam. Poženel, Markova ulica 27.	14.642-5
PRIMA SUKANEC dobite v Trstu pri Kwalla. Via Mazzini 30.	13.990-5
VODOVODNE CEVI. lito železne in material prodam. Jugopromet. Ljubljanska 8. Celje.	14.652-5
STRUŽNICE, v dobrem stanju, prodam. »Jugopromet«. Ljubljanska št 8. Celje.	14.653-5
DIVAN, dobro ohranjen, čist, prodam Ogled dopoldne. Tavčarjeva 15, priti., desno.	14.666-5
V RESTAVRACIJI »ZAKA« na Bledu naprodaj več kompletnih spalnic. 14.668-5 PEČ prodam. Korytkova št. 34 ob progi.	14.671-5
CONTAX MODEL III z Zeiss Tessar jem 2.8 in svetlomerom ter Leica model Standart z Summarom 1.2 ugodno naprodaj. »Servis Biro« šelenburgova ulica 4.	14.683-5
TRICIKEL, v dobrem stanju, prodam. Anton Artač. Kozarje 133. Tržaška cesta.	14.685-5
NAGROBNE SVETILKE. primerne za grobnice, proda Ida Kristan. Ciril-Metodova cesta 54.	14.686-5
MOŠKA KOLESA z gumo in brez gum. proda mehanik Tyrseva 12 (dvorišče).	14.689-5
POSTELJO dobro ohranjeno, z vzmetmi in žimnico prodam. Dravlje Sv. Roka št. 29.	14.691-5
ŠTEDILNIK naprodaj. Mlekarna Žabjek.	14.695-5
KOMPLETEN DINAMO za kolo predam.
Vladimir Heršič. Rimska 13.	14.396-5
ZAKONSKO SPALNICO, otoman o. dobro ohranjeno klavirsko harmoniko 120 basov. 5 registrov, in fotoaparat zelo ugodno prodam. Naslov v ogl. odd^ku »Slov. poročevalca«.	14.445-5
KRATEK SUKNJIČ, podložen s kožuhovino. prodam Vipavska 10.	14.606-5
SAMSKO SPALNICO, posteljo z mrežo in žimnico, posteljno omarico, umivalnik z ogledalom in mizo prodam. Vipavska 10.	14.607-5
BATERIJSKI RADIO in aparat na strujo. elektromotor 5 ks.. projekcijski aparat s 3000 m filma, dobro ohranjeno moško obleko in zapestno uro prodam Poizvedbe na podružnico »Slov. poročevalca« v Ptuju.	14.411-5
PISALNI STROJ, malo rabljen, prenosljiv prvovrstne znamke, predvojni prodam. Mirje 29	14.394-5
MOŠKO ŠPORTNO KOLO brez gum. z dinamo, prodam Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	14.391-5
AVTO ZRAČNICO. 14 X 50. prodam. Ponudbe pod »Zračnica« na oglasni odd. »Slov. poročevalca «.	14.387-5
OTROŠKI VOZIČEK, globok z°lo dobro ohranjen, stajico, prodam 'Mattan. Podmilščakova 4. Bežigrad.' - 14.3i?2-5 ŠTEDILNIK, narejen, prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«/r'	14.611-5
APNO v prahu zn gnojenje v prosti prodaji: Petronafta Ljubljana, Dunajska ceeta 35a.	14.610-5
POLNA IN ŽVEPLENA KISLINA prispe drugi teden. Interesenti naj se javijo Sprejemalo se prednaročila. Prosta prođaia. Petronafta. Ljubljana. Dunajska cesta 35a.	14.609 5
uitrtnO stekleno, r^odno prodam. Naslov v ogl odd. »Sl. poreč.«. 14 604-5 KLASNO PFF.PROGO in foteli prodam ali zamenjam za predvojno moško obleko ter nekai gotovine Nasi. v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. .	14.464-5
DVA TRODELNA 6 V AKUMULATORJA, za hišno razsvetljavo ali avtomobil predam. Poizve se pri: Rudolf Frank, Hrenova 2, v nedeljo od 12. do 2. ure	14.601-5
700 KG RDEČE RUMENEGA KORENJA za krmo prodam. Naslov: Suhadolnik. Borovnica 44.	14.599-5
ANGLEŠKO BLAGO za moško obleko ali ženski kostum prodam Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. 14.598-5
RADIO »Telefunken«. super, nov, 4cevni, prodam. Jarška cesta 78, pri Sv. Križu. Cesar.	14.602-5
RADiO »Homyphon Lord« prodam, ev. zamenjam za pisalni stroj. Ogled pri Service Biroju, šelenburgova 4. 14.072-5 NOVO KITARO prodam. Naslov v oglas.
odd. »Slov. poročevalca«.	14.587-5
BEL KOŽUŠČEK za 5—7 let staro deklico in športni voziček prodam. Poizve se pri kurjaču v bivšem Sokol, domu na Taboru 13^	14.592-5
RADIO TELEFUNKEN. nov. majhen, prodam. Dvoržakova 12/1., levo. 14593-5 LOVSKO PUŠKO »Kamerlesko«. belgijsko risanico prodam. Ogled od 12.—2. Metelkova 5, pisarna.	14.544-5
VELIK. ŽELEZEN, NOV ŠTEDILNIK prodam najraje za drva. Podmilščakova št. 57.	14.584-5
ŠPORTNI VOZIČEK in štrapacne čevlje št. 43, malo rabljene, prodam. Kolezij-ska 15/H.	14.581-5
ŠIVALNI STROJ — Singer prodam. Naslov: Alojzij Mihelič, Zelena jama. Zvezna ul. 14, podpritličje.	14.570-5
KRAVO, zaradi pomanjkanja krme, dobro mlekarico, prodam. Tržaška c. 229. pri Dolgem mostu.	14.564-5
VOLNA ZA PREJO, vata za prešite odeje naprodaj. Naslov v oglas. odd. »Slov. poročevalca«.	14.559-5
PRAVO SVILO, črno, za 1 obleko, prodam ali zamenjam. Naslov v ogl. odd »Slov. poročevalca«.	14.558-5
PAR TEŽKIH KONJ prodam. Tovarna usnja Knaflič Šmartno pri Litiji.
14553-5
KRZNENO PODLOGO ZA ŽENSKI PLAŠČ bizam, dobro ohranjeno prodam. Naslov v ogl. odd. »Sl. poroč.«. 14528-5 MLADE PUJSKE imam naprodaj. Studenec 19, občina D. M. v Polju. 14550-5 DVA PARA SMUČK znamke Kandalner, prodam. Florijanska 24.	14.552-5
BENCINSKO LOKOMOBILO na kolesih 15 ks,. skoraj novo. dva bencinska motorja. 6 in 3 ks., dva radioaparata. 4 in 6cevni, prodam. Koželj . Zidani most.	14.522-5
RJAV USNJEN ŽENSKI PLAŠČ za srednjo postavo naprodaj. Ogled med 3. in 4. uro. Naslov v oglasnem oddelku »Sl. poročevalca«.	14520-5
HARMONIKO, klavirsko. »Scandalli«. 96 basov, 5 registrov, novo, prodam. Pre-radov.ičeva 14, za gimnazijo, Bežigrad, od 12. do 15. ure.	14.620-5
PISALNI STROJ »Smith & Bros«, prav dobro ohranjen, prodam. Trebše. Tržaška cesta 26/1.	14.519-5
ŽENSKO KOLO, italijansko, lahko, dobro ohranjeno, naprodaj. Vič 45. n. nadstropje.	14.518-5
KRZNEN PLAŠČ, ženski, dobro ohranjen, kupim. Dopise z navedbo cene na ogl. oddelek »Slov. poročevalca« pod -koj 1945«.	14517-5
KOMISIJSKA TRGOVINA Hinko Privšek Sv. Petra nasip 29. proda: diplomatski kovčeg, toaletni kovčeg, električni vrtalni stroj, stroj za izžemanje perila, opalograf elektrizimi aparat na elek-triko in akumulator, otroške vozičke, globoke in športne, otroško košaro na koleščkih, daljnoglede, harmonike, klavirske. diatonične, krom., otroške, gramofon. violine, citre, preproge, pisalne stroje, plinski štedilnik na 3 obroče, lestenec, smuči, ptičnico, drsalke in šeksne. ure, tombole, slike, prt in serviete, ženske torbice, čevlje, galoše in škornje, pisarniški pribor, vetrne jopiče. fantovski trenčkot, mufe in boe, stative, kadilne garniture, svečnike, kristalne kozarce, likalnik na špirit, na plin in na železo, obleke in zimske suknje, delovno obleko, elektr. aparat za britje, glasovir, kratek, črn. usnjene moške hlače, medeninast možnar. pločevinasto šatulo, radioaparate, rađio-antene. strgalo za parket, rezilo za repo. pozlačeni desertni pribor.*' električne svetilke, desko za testo in turško ročko za vodo.	14502-5
KUPIM
KONJE ZA KLANJE kupujem. Justina Pušnik, konjska mesarija. Trnovo, Opekarska cesta 38. Ljubljana 11.134.6 DOBER ŠIVALNI STROJ z okroglim čolničkom, ki šiva naprej in nazaj kupim Plačam v gotovini ali blagu. Ivan Platnar. posestnik na Igu pri Ljubljani.	14J63_6
TVRDKA ALOJZIJA DRAME. Gallusovo nabrežje 29. kupuje moške, ženske in otroške obleke, zimske in letne čevlje, vse vrste perilo, posteljnino, rjuhe. kapne in druge predmete. 14.172-6 KUPIM KLAVIR (kratek), samo prvovrsten. Cenjene ponudbe z navedbo znamke ped »Mozart« na oglasni odd. »Slov. poročevalca«.	13.399-6
STARE MOŠKE IN ZENSKE^ OBLEKE, perilo, posteljnino, odeje, žimnice h* vse druge predmete kupim. Marija I Golob. Ljubljana. Gallusovo nabrežje štev. 29	14.439-6
DOBRO OHRANJEN PIANINO ali klavir kupim takoj. Ponudbe na oglasni odd. »Sl. poroč.« ood »Pianino«. 14.475-6 MOŠKO IN ŽENSKO PERILO visoke otroške čevlje gojzerce. rjuhe, kapne in druge predmete stalno kupuje: ALOJZIJA DRAME. Ljubljana. Gallusovo nabrežje št. 29	14J.73.6
4CEVNI RADIOAPARAT, četudi že malo rabljen kupim. Ako mogoče v bližini Kranja Ponudbe pod: Antonija Porenta Srednje Biriije 3, pošta Žab-nica.	14.504-6
MOTORNO KOLO AJS, 500 ccm. model 1927/28. oziroma nadomestne dele kupim ali dam protivrednost. Alojz Čeh, mehanik. Kamnik.	14515-6
ZRAČNI KOMPRESOR v uporabnem ali neuporabnem stanju Iščemo. Ponudbe na Združene delavnice, Maribor, Smetanova 1.	14525-6
STEKLENICE različnih vrst kupujemo Dobro plačamo. Na Vašo željo jih prevzamemo ua domu. B. Guštin. Vodnikov trg 2. telefOB 37-80	2/6
WTDIA PLOŠČE kupim, kdor jih Ima, naj se javi zaradi zamenjave razne trdote in oblike. Alojzij Marenče, stroj, mojster, Pivovarna »Union«. i4.646-6 VISOKE ZIMSKE ŠKORNJE, klobučevi-naste. št. 43 do 45 kupim. Ponudbe na Alojzij Podobnikar, drevesničar. Dobrova pri Ljubljani.	14.664-6
KILAV IRSKO HARMONIKO za začetnike kupim ali dam kaj drugega. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«.	14.665-6
ŠELAK, bel. večjo količino kupim. Perko, mizarstvo. Celovška 97.	14.667-6
DVA SODA od 100 do 250 litrov za vino kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Slov. poroč.« pod »Vino«. 14.688-6 GUMIJAST PLAŠČ kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Slov. poročevalca« pod »Nov ali dobro ohranjen«.	14.458-6
MLADO PAPIGO, po možnosti zeleno, kupi ljubitelj ptic. Naslov v ogl. odd »Slov. poročevalca«.	14.444-6
ŽIMNICE za dve postelji kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Slov. poroč.« pod »čisto«.	14.615-6
MOTORNO KOLO v brezhibnem stanju, 250—350 ccm. najrajši NSU 350 ccm, z dobro ohranjeno pnevmatiko, kupim takoj. V račun dam elektromotorje 1/6 do V: ks.. 220 voltov, in razno fino orodje. Ponudbe na: Franc Topolovec, Slovenj gradeč.	14.389-6
ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv. boljši, kupim. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca.«.	14.600-6
ŽENSKO KOLO. dobro, kupim. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«. 14.597-6 KUPIM ALI DAM PROTIVREDNOST (ženski plašč) za šivalni stroj brez stojala. Ponudbe na oglasni oddelek »Sl. poroč.« pod »šivalni stroj«. 14.596-6 RAUBER-KOPSCHEV ANATOMSKI ATLAS. kompletno, dobro ohranjeno izdajo. kupi Slovenski knjižni zavod. Pred škofijo 5.	14591-6
BELO SVILO, nekoliko metrov, kupim ali zamenjam. Bogataj. Gajeva ulica št. 1/Vin.	14.623-6
KOMISIJSKA TRGOVINA Hinko Privšek, Stf. Petra nasip 29. kupi in prevzame v komisijsko prodajo:	rjuhe, kapne,
blazine, brisače, prte in serviete, otroško, žensko in moško perilo, obleke in zimske plašče, linolej in tekače, razne servise, jedilne, kavne, čajne, za liker, vinske, jedilni pribor ter razne druge predmete.	14.503-6
KONIČASTE HLAČE (ali blago) za žensko. srednje postave, visoke čevlje št. 37—38. 2 para kratkih volnenih nogavic. zimske rokavice ali volno za pletenje, vse novo ali v dobrem stanju kupi: M. P.. Kranj Partizanska cesta štev. 18.	14.491-6
KOMPLETNO ZBIRKO ali posamezne partije znamk kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »Slov. poročevalca pod »Cel svet«.	23-6
PROJEKTOR 9Va mm kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poroč«. pod »Projektor 9Vs«.	14.740-6
KUPIM VSAKO MNOŽINO DIVJAKOV: jabolčnih, hruševih. črešnjevih in kutine. Alojzij Podobnikar, drevesničar, Dobrova pri Ljubljani.	14.663-6
FOTOAPARATE, fotopribor. fotomaterial. kakor tudi druge boljše predmete kupuje proti takojšnjemu plačilu Foto-tehnika, Dunajska cesta 15, telefon št. 41-76.	14.728-6
POLURISANICO cal. 16, krogla 8 do 9.3 mm z nekaj municije kupim. R. Smola Novo mesto.	14.679-6
PLETILNI STROJ št. 6 do 10, dolžina od 50 naprej, biti mora v dobrem stanju, kupim. Naslov v mlekarni na Sv. Petra cesti 60.	14.735-6
STARO OPEKO 1300 kom. in rabljene ali nove deske kupim. Ponudbe na ogL odd. »Slov. poročevalca« pod šifro »Material«.	14.754-6
ZA PRVI RAZRED klasične gimnazije kupim Latinsko vadnico Belec Omerza Jere, Aritmetika L in H. razred (Kunc). Prirodopis živalstva Ernest Va-les. Dobro plačam. Naslov: Zajec, optik. Stritarjeva.	14.761-6
JEDILNI PRIBOR kupim ali zamenjam za protivrednost. Vpraša se med 8.—12. Florijanska 17/H.	14.765-6
KRZNEN PLAŠČ, tudi oguljen, kupim.
Novi trg 1. pritličje.	14.628-6
KRZNEN PLAŠČ ali jopico kupim, tudi staro. Kovačič, Stari trg 21/m. 14.638-6 KORENJE, peso, droben krompir za prašič j ere jo kupim. Isto tako tudi dobro ohranjen voz, zapravljivček in prsno konjsko opremo. Hinko Privšek, Ljubljana. Sv. Petra nasip 29.	14.697-6
PSA OVČJAKA do pol leta starega, dobrega čuvaja, kupim. Franc Gregorin-čič. Robičeva 3. Stožice, Ljub. 14.698-6 KUPIMO komate, vozne ponjave in seno. Ponudbe na špedicijo Ranzinger, Ljubljana, Masarykova 17.	14.721-6
ZAMENJAM
ČRNO MOŠKO OBLEKO aii črno suknjo za srednjo velikost zamenjam za dober radioaparat. Ponudbe na oglasni odd. »Sl. poroč.« pod »Radio«.	14.184-7
ELEKTROMOTOR 11 KW, 15 ks., 1400 obratov za izmenični tok s poganja-čem. dobro obranjen zamenjam za dva mala, skupaj Iste jakosti, event. doplačam. Ing. Pretner, Ljubljana. Gledališka 4.	14.643-7
BLAGO ZA KAVČ KUPIM aU dam protivrednost. Ponudbe na oglasni oddelek »Slov, poroč.« pod »Prevleka«. 14.687-7 ELEKTRO-DINAMO Erast-Buer, IV: ks., 220 voltov. 1500 obratov, prodam ali zamenjam za elektromotor SVtks. Aljaževa 8, šiška.	14.690-7
RADIOAPARAT »Radione«, skoraj nov, 4eevni. predvojna Izdelava, ter pisalni stroj, veliki format, zamenjam Za motorno kolo, 4 taktno. 196 ccm, aU 350 ccm s prikolico z doplačilom. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Slov. poročevalca« pod »Takoj 1111«.	14.457-7
PESO zamenjam za slamo. Naslov: Lovro Urbanc, Mala vas 12. Ježica. 14.605-7 MOŠKO SUKNJO, zelo dobro ohranjeno, prvovrstno predvojno blago, za večjo postavo, zamenjam za dobro ohranjen ženski kožuhovinast plašč, mačko ali polh, za srednjo postavo. Ponudbe na oglasni oddelek »Sl. poročevalca« pod »Ugodna zamenjava«.	14.608-7
ŠTIRI KOMPLETNA OKNA z dvojno zaporo. okrižjem in žaluzijami prodam ali zamenjam za drva.' Notranja velikost; 95X142. 12 šip 43 X 45. Ogled vsak dan v Radovljici Predmesto številka 26/1.	14.565-7
ŽENSKO KOLO »Adler«, skoraj novo, prodam ali zamenjam za radioaparat. Prof. Edvard čerček. Bežigrad, Staničeva 27a.	14.530-7
ZAMENJAM VINO za elektromotor 4'h do 5‘/= ks., ali za zapravljivček dobro ohranjen ln konjsko lahko opremo. Pojasnila daje: Miklič, Nunska ulica štev. 3.	14.696-7
MOŠKO ČRNO OBLEKO, popolnoma novo, predvojno blago za sred. postavo, zamenjam za športno blago in podlogo. Naslov v ogl. odd. »Slovenskega poročevalca«.	14.699-7
TRBOVELJSKI PREMOG zamenjam za koks. Naslov v ogl. odd. »Slovenskega poročevalca«.	14.715-7
POSEST
ENONADSTROPNO HIŠO v prometnem trgu v Savinjski dolini primerno za ključavničarsko ali slično obrt, takoj zamenjam za pritlično z malim posestvom v okolici Maribora. Ponudbe na oglasni oddelek »Slov. poročevalca« pod »Obrtnik«.	14.680-8
GOSTILNE, buffete, trafike, razne trgovine z inventarjem in zalogami (brez hiš) kupujemo in prodajamo. Hišo z gostilno, vile. žage, mline, parcele, manjša in večja posestva zamenjamo ali prodamo. Rudnik na Spod. štajerskem išče družabnika, odda se v najem, ali proda, event. zamenja. Re-alitetna pisarim »Univerzal« Zagorski. Maribor. Meljska 3.	14 672-8
NJIVO. 1558 m*„ oddaljeno 100 m od Celovške ceste, blizu gostilne »Slepi Janez« dam v najem za obdelovanje! Vprašati med 12. in 15. uro. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 14.681-8 TRGOVSKO HIŠO na periferiji Ljubljane, VILI v šiški in šentpetrškem predmestju in PARCELE v raznih delih mesta Ljubljane prodam. Andrej Zajec. reali te tna pisarna. Ljubljana, Tavčarjeva ul. 10, tel. 34-86.	14.737-8
PARCELO, stavbno, v Zg. šiški in eno pri Žalah 'prodam ali zamenjam za manjšo hišo. ev. doplačam. Ponudbe na oglasni oddelek »Slov. poročevalca« pod »Sporazumno«.	*	14.727-8
ŠTTRISTANOVANJSKO HIŠO v Ljubljani zamenjam za eno- ali dvostanovanjsko. Ponudbe na oglasni oddelek »Sl. poroč.« pod »Zapuščinska«. 14.624-8
V N A JEM
OPREMLJENO ČAKALNICO IN ORDINACIJO (Rontgen) takoj oddamo. Maribor Stritarjeva ul. 17/1.	14.673-9
PREVZAMEN TRGOVINO z mešanim blagom ali vzamem v najem tudi prazen lokal na prometni točki, najrajši v bližini Ljubljane, nedaleč od železniške proge. Pismene ponudbe pod šifro »Lokal« na oglasni oddelek »Slov. poročevalca«;	14.614-9
ELEKTROMEHANIČ NO DELAVNICO oddam pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«.. 14.613-9 GOSTILNO ALI VINOTOČ vzamem v najem ali na račun kjer koli. Ponudbe na oglasni oddelek »Slov. poročevalca« pod »Demobiliziranec«.	14.756-9
RAZNO
UGLAŠEVALEC glasovir jev, Jurasek. Zrinj.
skega 7/TI telef. 39-23.	3-14
DRUŽABNIKE (-CE) za gostinska podjetja. čevljarska in pisarniška, nujno s kapitalom od 15—50.000 din iščemo. Realitetna pisarna »Univerzal«. Zagorski Maribor. Meljska c. 3.	14.674-14
TOV. IVAN MESERKO, član NM na Dvoru je izgubil Gsebno izkaznico s sledečimi podatki: rojen 22. VII. 1928 v čateški gori. stanujoč v Marčidolu, Legitimacija je bila izdana v Novem mestu od Okrajnega poveljstva NM. meseca julija 1945. Izgubljena je bila na Dvoru pri Žužemberku 19 X. 1945. Proglaša jo za neveljavno. 14.678-14 POZIVAM OSEBO, ki mi je kot vojaku na nujnem poslu vzela 19. oktobra izposojeno žensko črno kolo, znamke »Kosmos«. ev. št. 9052. da mi ga takoj pripelje nazaj v Tavčarjevo ui. št. 3, ker se s tem izogne neprijetnim posledicam prilastitve.	14.682-14
SOUPORABO ORDINACIJE v strogen centru iščem od 12.30 do 14. ali od 18.30 do 20. ure. Ponudbe na ogl. odd. »Sl. poroč.« pod »Ordinacija«. 14.461-14 CENJENE GOSPODINJE opozarja tvrdka Kalčič, izdelovanje testenin. Metelkova ul. 5. da sprejema moko v predelavo testenin.	14.545-14
DEKLICO, siroto, ste.ro 14 let. sprejme zobarka za svojo. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	14 562-14
AKTOVKO s carinskimi dokumenti in šped. računi sem izgubil v skladišču gorenjskega kolodvora. Najditelj naj vrne vse dokumente in 2 nakaznici za otroške čevlje na naslov, navede^ na dokumentih.	14.621-14
DIJAKA sprejmem takoj na hrano. Naslov v cgl. odd. »Sl. poroč.«. 14.490-14 KOLO OD ROČNEGA VOZIČKA je bilo zgubljeno v petek 26. t. m. proti večeru iz Most do Mestnega trga. Najditelja prosimo, da ga proti nagradi vrne krznarstvu Rot. Mestni trg štev. 5.	14.710-14
ZA DIJAKA I. gimn. iščem samo dnevno oskrbo po dogovoru pri dobri družini takoj. Naslov v ogl. odd. »Sloven. poročevalca«.	14.706-14
OSEBA, ki je prevzela v Radohovi vasi na avto od 6.—7. ure 1 poln cekar s ključi vred in 4 piščance, se naproša, da proti nagradi odda v ogl. odd. »Slovenskega poročevalca«.	14.732-14
KOT HIŠNICA ali podobno mesto bi prevzela po dogovoru takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Poštena in delovna«.	14.764-14
POIZVEDBE
LEPO PROSIMO PODATKOV vse tov., če kdo kaj ve ali ima dokumente padlega Franca štruklja, partizana, roj. 8. IX. 1920 v Ročinju pri Kanalu, bil je v IV. korpusu, pionirska četa. Sporočila prosimo na naslov: Alojz Stanič. Streliška ul. 6. Ljubljana. 14.323-15 TOVARIŠE. TOVARIŠICE PROSIM, da mi sporove, kar vedo o mojem sinu Dimitriju Kebru, borec-šifrsr v 2. četi,
1.	bat.. X. brigade, ki je umrl 16. III.
1945 v bolnici SHVPB. Zanima me zve-deti, zaradi česa je umrl. zaradi ran ali kaj drugega, kje je pokopan, ima grob kako znamenje, križ. napis ali kaj drugega. Prosim vse potankosti na naslov: Sava Keber. Komanda Pozadine IV. Armije JA. Polit. Otsjek, Ljubljana.	14.412-15
PROSIM TOVARIŠE, ki so bili skupaj z mojim sinom Dimitrijem Kebrom, borcem šifrerjem 2. čete. I. bat. X. brigade v februarju in marcu 1945. da mi sporoče. kar vedo o njem. Kdor kaj ve, naj javi Dušanu Kebru pri Poverjeništvu PNOO zq, Slov. Primorje v Ajdovščini.	14.413-15
MILAN SLABE, partizan, je padel v začetka decembra 1943 med Domžalami in Kam n ikom. Kdor ve. kje je njegov grob. ga prosimo. da nam sporoči ustno ali pismeno zaradi prekopa. Radi bi ga prenesli v Litijo, pa nihče se ne javi, ki bi vedel, kje je pokopan. Bil je srednje postave in svetlih kostanjevih las. Kdor torej kaj ve. naj proti povrnitvi stroškov javi na naslov: Adi Slabe, Idrija. Gradec štev. 69.	14.543-15
KDOR KAJ VE o Branku Ružiču, komandantu bataljona v XII. brigadi Simona Gregorčiča, naj javi na naslov: Drago Barle. Celje, Pokopališka ulica 9.	14.655-15
PROSIM, ČE KDO KAJ VE o mojem bratu Lovrencu Novaku iz Zabroje. občina Mirna, Dolenjsko Prosim, da mi javi proti povrnitvi vseh stroškov na naslov:	Antonija Gabrijel, Korotanska
ulica 14. Ljubljana.	14.693-15
VSE INTERNIRANCE, ki se vračajo iz nemških taborišč, lepo prosim sporočila. če kdo kaj ve o mojem sinu Francu Samotorčanu iz Stare Vrhnike 3, pošta Vrhnika. Njegov zadnji naslov je bil: Neckorelz-Saden, Arbeits-lager 18. Javil se je 18. U. 1945. od takrat nič ne vemo o njem. Sporočite na naslov: Frančiška Samotorčan. Stara Vrhnika, pošta Vrhnika. Stroške povrnem.	14.256-15
TOV. STANISLAV PODREPŠEK v maju 1945 komandir kurirske stanice 1—8. naj javi svoj naslov oglasnemu oddel. »Slov. poroč.«. Važna zadeva. 14.612-15 KDO KAJ VE o partizanu Jožefu Simčiču? Bil je v skladišču bojne opreme IV. Udar. korpusa, položaj Rakovica— Slunj—Kordun. Javil se je nazadnje
2.	maja t. 1. Podatke javiti na naslov:
Drago Podberšček. Okiškega ulica 27, Ljubljana.	14.061-15
INTERNIRANCE iz Auschwitza naprošam, če je komu kaj znana usoda Danila Ferluge. roj. 1923. njegova štev. 166470. Blok 22. Zadnjič se je javil septembra 1944. Sporočiti pismeno ali ustno: Marija Ferluga, Tovarniška št. 20. Moste. Stroške povrnemo.	14.636-15
PROSIM VSE SVOJCE 16. junija 1944 pri Rače-Framu ustreljenih talcev, da se na dan Vseh svetih snidemo na licu mesta ter se domenimo glede izkopa padlih žrtev. Terezija Podlesnik. Radeče pri Zidanem mestu.	14.542-15
VSE TOVARIŠE LJUBLJANSKE BRIGA DE PROSIM, če kaj vedo o mojem sinu Stojanu Lubej. roj. 27. avgusta 1924, ki je bil v oktobru in novembru 1943 pri artileriji na novi gori. da mi to sporoče na naslov: Milka Lubej. Ljubljana Beethovnova 13.	14.-/30-15
PROSIM VSE TOVARIŠE iz tabrišča Pro-cessed at cc PWE. 404 Lager 13. Marseille. če je komu znano kje se nahaja Ivan Kocuvan iz Celja, naj sporoči na Rdeči križ ali staršem. Celje, ^«■nkari-v"	št 13T.	14.768 15
Okrožnim, okrajnim in krajevnim odborom, kakor tudi industrijskim, trgovskim in obrtnim podjetjem mesta in okolice Celja vljudno naznanjam, da sem odprl
islavuleo precizne meftanlfce
v Celji?, Vswfif5!s©va ulica 13 (Ofertui dsm) GROBELNIK O» — CELJE, Vodnikova ul. 13 (Obrtni dom)
Specialna popravila bombardiranih strojev.
ZAVAROVALNI ZAVOD SLOVENIJE
je osnovan iz bivše VZAJEMNE ZAVAROVALNICE, od katere je prevzel vse obveznosti in vse premoženje.
Pri njegovi upravi sodeluje NARODNA VLADA SLOVENIJE po delegatih posameznih ministrstev, ki tvorijo večino v upravnem
odboru.
ZAVAROVALNI ZAVOD SLOVENIJE poziva vse posestnike, zlasti pa vse zavarovance VZAJEMNE ZAVAROVALNICE, posebno na Gorenjskem in štajerskem, da čimpreje urede svoja požarna zavarovanja potom krajevnih zastopnikov zavoda ali pa direktno pri centrali v Ljubljani, oziroma pri podružnicah v Celju in Mariboru.
ZAVAROVALNI ZAVOD SLOVENIJE
Ljubljana, Miklošičeva cesta 19
(PALAČA bivše VZAJEMNE ZAVAROVALNICE) — TEL. 37-76, 37-77. mimuiuuunimniHinHiMniiiinuninnnnuiiinuign»
Rokopise sprejema uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5/n. Telefon uredništva in uprave št. 31-22 do 31-26. ^ Tiskarna »Slovenskega poročevalca«, Glavni urednik Ciril Kosmač,