N«jv«e boji, da bi bile s tem evropske zapadne države "razžaljene'" in to v ča.-u. ko Nemčija še ni pripravljena za vojno. Neko poročilo, ki pa ni potrjeno, pravi, da so iz Črnega morja že odpluli ruski subma-1 rini in rušilci v španske vode, Ja varujejo ruske trgovske ladje ,pred napadi španskih faši stov. ODKUPNINA ZA ČANKAJSEKA Maršal Canghsuelia n g zahteva več "deset milijonov' ' odškodn i n e. Žena ujetega generala na potu v Sian. STAR KRUH V NEMČIJI BERLIN, Nemčija, 22. dec. Vlada je berlinskim pekom naročila, da je po 1. januarju prepovedano prodajati sveži kruh. Dovoljeno bo prodajati samo najmanj en dan star kruh. Iz starega kruha je namreč mogoče narezati več kosov, kot .z svežega in da se omeji poraba žita, je vlada izdala to odredbo. MUSSOLINI JE OBDAROVAL MATERE RIM. Italija, 19. dec. — Ministrski predsednik je danes obdaroval najbolj rodovitne i-talijanske matere. 95 materam (eni iz vsake province) je podaril po 5000 lir. Vsaka je dobila tudi zavarovalno polico za tisoč lir. N 95 mater ima 812 otrok. V SPOMIN PRVEMU POSLANIKU TOKIO, Japonsko, 19. dec. — Žena sedanjega ameriškega poslanika na Japonskem, Mrs Joseph C- Grew, je odkrila spomenik, ki je bil postavljen v spomin prvemu ameriškemu poslaniku na Japonskem — Townsendu Harrisu. Slavnostni govor je imel princ Tokuga-wa, 3d je rekel med drugim:— Harris mi zastopal samo inte-resofv svoje domovine, ampak je bil tudi velik prijatelj Ja -ponske. Na Japonskem še vedno prevladuje mnenje, da je v prejšnjem stoletju Amerika prepre čila. da niso evropske države osvojile Japonske ter jo na pravile za frvojo kolonijo. ŠANHAJ, Kitajska, 22. dec. Žena ujetega generala Can kajse'ka Meiling ^e je z aero-planom odpeljala v Sian, da se osebno pogaja za oprostitev" svojega moža. S seboj nese " več deset milijonov dolarjev" odkupnine. Kitajska vlada je že določila •'miljone" za Oankajšekovo odkupnino, toda njegova žena je morala poseči globoko v svojo blagajno, da plača odkupnino, ki jo zahteva maršal Čao-hsueliang. Čankajšekova žena prihaja iz družine Sung, ki je najbogatejša na Kitaj,-ikem. — Njo spremlja njen brat dr. T. V. Sung, ki je bil nekoč kitajski finančni minister in ga nazrv-liajo "kitajski finančni ženi." Kot zatrjujejo poročila Tini ted Press, je maršal Čang opustil svojo zahtevo, da se kitajska vlada zveže s kitajskimi komunisti in napove Japonski vojno. Maršal Oanghuelian^ zahteva sedaj naslednje. 1. Denarno izplačilo bo označeno kot "-'vojaški izdatki za plačilo zaostalih plač in za izdatke severne armade maršala Čanliuseliapga. "Ker šteje ta armada nad 200,000 vojakov, ki dobivajo le majhno plačo, odkar jih je japonska armada leta 1933 pognala iz Mandžurije, bo to "denarno plačilo" zna šalo več "deset'mil j ono y dolarjev." 2. Tangu mora biti zajamčeno, da zaradi sodvedbe ne zadene nobena kazen, kakor tudi ne njegovih častnikov, ki so mu pri odvedbi pomagali. 3. Čanghsueliangovi armadi mora biti odkazana bogatejši provinca, ker je provinca Sens'i zelo revna in jo pogosto obiskuje lakota. 4. Del Can go ve armade naj bo sprejet v kitajsko armado, ki se v Suivuan provinci bori proti vpadu jajponsko-mančuku-anske vojske, dia bodo "imeli priložnost bojevati se." POSLANSKA ZBORNICA JE ŽE UVEDLA TOZADEVNI NASTOP HAVANA, Kuba, 22. decembra. — Poslanska zbornica je pričela proti predsedniku Miguelu Mariano Go-mezu postopanje za njegovo odstavljenje ter je prepustila zadevo posebnemu odboru, nakar je bila izvanredna seja odgodena ter bo postopanje jutri nadaljevala. VELIKA NESREČA V PREMOGOVNIKU EAGLE PASS, Tex., 22. dec. V Rosita premogovniku v Ooahuila, Mehika, o semdeset milj južno od tukaj, je nastala strahovita eksplozija, ki je zahtevala 41 človeških žrtev. 23 premogarjev je poškodovanih. Dosedaj so prinesli iz rova 33 trupel. Premogovnik je last American Smelting and Refining Co. BIVŠ DRŽAVN TAJNIK KELLOKS 80-LETN1K ST. PAUL, Minn., 22. dec, — Danes je obhajal tukaj svoj 80. rojstni dan bivši ameriški državni tajnik Frank A. Kellog. Možak je duševno in telesno zdrav. Za najpomembnejši dogodek svojega življenja smatra dan, ko je bila v Parizu pod-pi? ajna razsodišču a pogodba, ki no^i njegovo ime. To se je zgodilo meseca avgusta 1. 1928. 26 MOŽ V SMRTNIH CELICAH 26 na smrt obsojenih mož bo praznovalo božič v smrtnih celicah v Sing Singu. V smrtni hiši bodo imeli na praznik službo božjo, popoldne bodo pa poslušali po radio božične pesmi. Vsem čitateljem. in naročnikom želita vesele božične praznike in srečno novo leto Uredništvo in Uprava *'Glasa Naroda* * PRIPRAVE 7A BOŽIČ V VALENCIJI VALEXeiJA, Španska, 22. dec. — V tukajšnjem mestu, kjer je začasni sedež španske nacijonalistične vlade še navzlic državljanski vojni vrše velike priprave za božične prazniike. Prodajni davek bo začasno odpravljen, da si bodo mogli prebivalci božična darila ceneje kupiti. Odpadla bo pa maša na božični dan, in vlada je tudi prepovedala zgodovinsko procesijo, ki se vrši vsako leto na praznik Trek kraljev. Obtožnico proti predsedniku je podpisalo 177 poslancev. Treba pa je samo 108 glasov, da je mogoče pričeti postopanje za odstavljenje. Predsednik Miguti Mariano Gomez stoji sam v svi j im boju proti vojaškim oblastnikom in poslancem, ki ga hočejo odstaviti od predsedništva. Ko je Gomez vetiral postavo o davku na sladkor, je ta-korekoč pospešil konec svojega predsedništva. Nikdo ne dvomi nad izjavo njegovih nasprotnikov, da bodo v poslanski zbornici imeli 120 do 160 glasov več kot znaša potrebna dvetre-tinska večina — da bo predloga čez njegov veto sprejeta in s tem uvedeno postopanje za njegovo odstavljenje. Z vso gotovostjo je že sedaj mogoče reči, da bo predsednik Gomez odstavljen. Ko bo tozadevni predlog sprejet v poslanski zbornici, bo poslan v se_ nat, ki predsedniku ni bil nikdar naklonjen in kjer zadostuje samo navadna večina, da je kak predlog sprejet. Predsednik Gomez ni hotel odstopiti in ni vstregel zahtevi armadnega poveljnika polkovnika Fulgencio Batiste, da podpiše postavo ~ za davek na sladkor. Ta davek bi prinašal na Mo $1,500,000, kateri znesek bo porabljen za nove šole, v katerih bodo poučevali vojaški učiteflji. POLJSKA JE DOBILA NOVO POSOJIUmRANCIJI VARŠAVA, Poljska, 22. dec. Poljski parlament je odobril danes pogodfbo, ki je bila sklenjena med poljsko in francosko vlado glede dveh posojil v znesku 82 milijonov dolarjev. SEDEMNAJSTI ETN! SIN USTRELIL OČETA OOUDERSPORT, Pa., 22 dec.. — Coroner Shaw je danes sporočil, da je 17-letni Lavrren-ce Causer priznal, da' je zakrivil smrt svojega 40 let starega očeta. Sin pravi, da ga je ustrelil v sHobranu. ŽELEZEN MOST ZA ČEBULO KATRO, Egipt, 22. dec. — Slovita nemška Kruppova tovarna bo sprejela čebulo za železni most, katerega bo zgradila čez Nil v Samanoudu. Stroški za most bodo znašali $272,860 in Kruppova tov arna bo za plačilo $175,000 sprejela čebulo. Vsem rojakom, prijateljem in znancem po širni Ameriki želim VESELE BOZiCNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO St. Vid nad Ljublj ano Frank k s e r 'Glas Naroda w Fraak Flao« of 111 Wwt Ittfc (A Corporation) Owned and Published, by 9UVBOC rOBIJSBING COMPANY Ii. ve bojne ladje, oni se pa niso zmenili za poziv. Sede v (svojih pisarnah in se ne ganejo. Pnvič v zgodovini so jeklarski mogotci prezrli in opustili priliko, da napravijo dobro kupčij;o z ameriško vlado. Čemu ta štrajk? Zato ker se voditelji industrije jekla ne strinjajo z nekaterimi določbami Walsh-Healeyeve predloge, ki jo je zadnji {kongres sprejel ter je postala »meseca o'ktobra zaiko,n. Industrija bakra je zavzela slično .stališče. Ko je prerl desetimi dnevi razpisala mornarica ponudbo za 2,600,000 funtov bakra, se ni nihče oglasil, da ga je ivoljan dobaviti. Ivo je najvišje sodišče ovrglo NRA, je skušala vlada uveljaviti zanjo nekako domestilo, kar se je zgodilo s sprejetjem Walsh-HeaJleyeve -predloge, ki določa, da sme vlada sklepati pogodbe za (naročila, -ki znašajo več nego $10,000, le z družbami, pri katerih je uveljavljen 40-ui ni delovni tedep, plačajo nekaj več za čezurno delo in nimajo zaposlenih mladoletnih. Z drugimi besedami povedano: s ipoimočjo Walsh-Healeyeve potsave .skuša jvlada izJboljšati delavke razmere in povišati delavcean plače. Istotako kot se je industrija jekla borila proti NHA ter jo pomagala premagati, se bori sedaj prati m j enemu nadomestku. Obnašanje jeklarskih baronov -ni v nobenem nasprotju s postavo. Jeklarskih moigotcev ne more nihče siliti, da 'bi ponu j a li oziroma prodajali ivladi svoje blago. Kaj se lahko razvije iz tega? Če ne bo mogla vlada dofoiti pottebnega jekla od jeklarskih baronov, bo enostavno zgradila svoje lastne jeklarne, zaposlila v njih delavce ter jih plačala kot se spodobi-. Tako je Etoril stvoječasno Henry Ford, da je zaščitil samega sebe. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO trn $ 2JS5___Din. 1M $ 5M -— Din. $ 7JM__Din. SM »I1.1$----Din. V ITALIJO Za $ 6.50 $ 12^5 $ 30 .00 $ 17.00 $112.50 $16730 Lir 100 Lir 2«0 Lir 500 Lir 1000 Ur 2000 Lir 300t «1M CENE HBDAJ HITRO MENJAJO QO NAVEDENE VENE PODVRŽENE SPEEMEMB1 OOftl ALI VQM vetjih zneskov kot zgoraj lirah dovoljujemo ie boljše IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH v dinarjih aH 'Sv. Anton v Poljanski dolini. Cqnjeni gospod urednik! Ne ivem, kaj je prav za prav z Vašim nekdanjim dopisnikom, ki je vedno toliko vede! povedati iz Poljanske doline. Preselil se gotovo nikamor ni, ker kot jaz vem se še vedno tr.m doli nahaja. Jaz bi se bil gotjovo že prej kdaj oglasil, pa sem se nanj zanašal. Novega ni dosti ali pa veliko, vendar bom jaz le pri malem ostal. Pri nas na Trati imamo novega gospoda župnika Andre ja Šavlija. Prišel je k nam iz Komende in je menda tudi od tam doma. Je zelo dober gospod ifa bo lahko izhajal z na-f'li in tudi mi z njim. Našo cerkev (sv. Antona) bi rad vso prenovil od znotraj in na zunaj. Rad bi napravil še to in ono, pa ti je križ. ker danes ni nikjer denarja in tako ga tudi mi ž upi j an i nimamo. Tako lbo moral naš dobri sv. Anton z [večino naprav počakati na boljše čase. Vreme smo imeli dozdaj še nekako zadovoljivo. V začetku oktobra se nam je bil pokazal prvi sneg, ki je ponekod veliko škode (napravil. Polomil je mnogo sadnega in gozdnega drevja, ipodsul je ajdo in druge jesenske pridelke, ki so bili tedaj še od zunaj. — Vsega bo konec, — so tarnali naši kmetje. K sreči je ležal samo par dni ter naglo izginil. Bilo ga je pa za ta čas precej obilo. Na Blegašu, so pripovedovali, da ga je bilo poldrugi meter, po nižjih hribih pa primerno manj; ravno tako po dolini. — Povsod ga je pa bilo dovolj. Ko je pa skopnel smo naglo pospravili, kar je ibilo še ostalo. Škode ni bilo posebne. O ajdi še celo govore, da je še bolj bogata kot bi bila drugače, ker na Dobravšah. Bil je precej let v Ameriki, menda v Ci-kagi, kjer je tudi delal v neki kolarnici. Prinesel je domov precej depiarja in ga vložil tja, kjer so bile ivečje obresti, se tožaril in tako večinoma vse izgubil. V Prelesjn je nedavno umrl Jurman, dobrostoječ gospodar. Tudi on je bil v Ameriki, kjer ima še hčer v Olevelandu- Na Dobravi je umrl Matičk, bivši krojač in nekdanji komi v tamošnji zadrugi. Nazadnje je pošto »nosil. Letošnjo pomlad mu je umrla žena. Bil je star čez 80 let. Tudi on ima hčer v Ameriki. Stari Po save (stari Amerika-aec) je še -pri življenju. Nekdaj je veljal za najbolj (bogatega moža v dolini, kar bi bil še danes, kot marsikdo, ko bi ne bilo takih razmer. V Lučnah so pred par tedni "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane 17. — V Italijo lista ne pošiljamo. W imeli misij on, kamor so ljudje prihajali od blizu in daleč. Naši sosedje imajo to lepo pavado, da i vse svoje rojake, ki so padli ali pomrli drugod v svetovni vojni, dajo odkopa t i in prepeljati domov. Tudi v naši dolini, skozi katero so- hodili, so odkopali njih grobove in pobrali kossti. V Lučnah, tako pripovedujejo, so imeli pokopanega njihovega vojaka, ki je. vsled naporov ali drugače izdihnil v ondohni okolici in bil lam pokopan. Slučaj je pa hotel, da so mesto njega, izkopali in odnesli okostje istarega Frača rja, vsled česar so domači zelo žalovali. Kaj pa drugače, bo gotovo marsikdo ivprašal. Ali .se za v grlo tam še kaj dobi? Dobi se že, pa za to mora biti denar. [Liste praznike, ob katerih se je v grlo vlivalo, so večinoma odpravili ali bolje, smo jih sami odpravili. Letošnjo polet j e sem hodil po opravkih proti Škofjiloki. Na cesti srečam šo isti voz kot sem ga srečaival pred 30 leti, ko sem tudi hodil v Loko. Na vozu je bilo nekaj zabojev piva in sodavice, med temi tudi dva sodčka in sicer brez vsakega ledu. Poizvedoval sem, kam gre ta tovor in zvedel, da v dolino, kjer se par torkih fur pospravi na teden. Začudil sem se temu, da od kak denar, bodo pa še Čakali, da se bodo postarali. Izgleda, da bodo zopet razdolžitveni zakon premenili. Ne vem ali bodo dolžnikom več pustili al: pa nam več dali, kadar bo za dajati. Reveži so m-ali kmetje-dolžniki, ki §j> se dolžili za živ-Ijenske potrebe. Kaj pa veliki tiči, ki dolgujejo clo pol miljo-na in še vej in to v dinarjih? Čudno, kako so se mogli toliko zadolžiti. Trikrat so še razdolžitveni zakon premenili in kolikokrat ga bodo še? Pravijo, da to ne bo prej urejopio, dokler se ne bo razvrednotil dinar za toliko kot znašajo dol govi >S presežkom, ki bo ostal v državni blagajni, se pa bojo plačali dolgovi, kar bi bilo najbolj pametno, ker tako bi 'zadelo tudi tiste, ki imajo denar doma, v državnih bankah ali drugod na varpem ter se danes smejijo ubogim vlagateljem pc hianilnicah, kjer se takorekoč ob svoje prihranke. Seveda, to bi smrdelo po inflaciji in inflacija je -strup, pravjo. Seveda, že vedo zakaj. Samo reveže bi strojili in komandi rali. Nekaj pri nas ni p ras v! MIR LJUDEM. . . Rad bi napisal božič»no zgodbo o miru in spravi ter prijateljstvom imed posamezniki in narodi. Pa se mi pero zatika in duli se nesresnici proti vi. Že dvaindvajset let ni mogoče odkritosrčno pisati o božjem miru, o bratstvu in prijateljstvu. •Meseca novembra leta 1918 so utihinili topovi na ozemlju, ki ga je štiri dolga leta pojila in namakala človeška kri. Topovi so utihnili, roke, držeče orožje, so se povesile. Ljudje so se odahnili in zastokali: — Hvala Boga, končano je... Tisti stok sta rodila neznanska, utrujenost in brezmejno zadovoljstvo, da je vse končano. Tudi nekaj upanja je bilo v tistem stoku in zdihljaju, nekaj upanja v boljše čase, v lepšo bodočnost. Konec ivojne! Zadnje poglavje v tisočletja stari zgodovini prelivanja kr- vi naj bi (bilo zaključeno. . V beli palači ob Ženevskem Kot smo vdeli v naših časopi-) ^zeru je biia krščena medna-sih, ki se tudi radi zanimajo za t rodna ;,stanova, ki naj bi u-Amenko, ste dobro izvolili v ,tvarila med iTsemi narodi pri- iateljstvo in soglasje. Razlika Ameriki. Zopet se bodo vrtehi kolesa ameriške industrije in piskale piščali pri premagovih rovih, vabeč premoga^je na delo. Tako je prav! Mi bivši Ame-ri kanci, vam čestitamo, če tudi ste različnih mišljenj, vendar ste za dobrobit dežele, ki vanri daje kruh in zavetje. Pozdravljeni Vsi rojaki iz Poljan in bralci Gl. Naroda.— Vesele Božične praanike in srečno Novo leto vam vsem želi Vaš znanec Tomaž. Tyre, Pa. Tukaj je umrl rojak Tony Potočnik, (imenovali so ga Škofje loke do Gorenje vasi, če [ Tony Mazuri), doma iz Les- NOVI AMERIŠKI POSLANIK ksejn VfPleflh, v dolarjih. NUJNA NAKAflLA D^BŠD^KHO PO Dan, ko Jesta« rarprostre nanj svojo mehko dlan. kako je. bilo doma v revni hišici, ko je še živela naša blaga mati. Kako smo ji pomagali pastirčke rezljati in na paličke limati. Ona je pa postarvljala v kotu lepe. jaslice. Potem je okinčala vse podobe po stenah in hišo snažila, da je izgledalo vse praznično. Dan pred Božičem je pa spe-kla potice. Jedli smo jih samo dvakrat v letu, ker smo bili revni. Oče nam je v najlepši dobi umrl. Ostala je uiboga zapuščena mati. Otrok nas je bilo sedem, pa siroma ni imela dostikrat koščka kruha, da bi ga nam dala.^Skuhala je krompir v oblicah in dostikrat smo neslanega jedli. V duhu j vidim mojo ubogo mamiioo ko je šla kam po o-pravku, pa smo jo čakali otroci na pragu hiše in ko smo jo zagledali, smo ji tekli naproti ter spraševali: — Mama ali ste prinesli kaj kruha f Še danes jo vidim, kako so se ji solze utrnile od žalosti, ker nam ni nič mogla prinesti; kajti dostikrat ni najboljši kmet i-mel kruha v izobilju. Tako smo živeli v revščini ali veseli in srečni, dokler smo imeli našo drago mate.r, Trpljenje in reivščina sta nam jo prerano pokopala. Ravno na cveti dan je zdihnila svojo blago dušo. Bila je mučenica in je vse .svoje življenje* darovala svojim otrokom. Mučila se je, skrbela je dan za dnevom samo >za nas, da nas je pošteno vzgojila. Kolikokrat je rekla: — Otroci, drugega vam zapustiti ne morem kakor nauk. Prosim vas, bodite dobri in pošteni. Ljudje vas bodo ljubili. Ta beseda mi še danes zveni v ušesih. Pozabila je ne bom do moje smrti. Na božični dan i m aim zelo ža-lostefn spomin kajti izgubila t,em moj najdražji zaklad, mojo drago mater. Sedaj pa želim v.sem mojim rojakom in rojakinjam ivesele božične praznike in srečno novo leto. AntonLa Jevnik, roj. Račič-CleveHand, O. KOLEDNICA Jezus Kristus, sv. Peter in Juda so nekoč odšli iz Ujazda, tker so bili namenjeni nekam v okolico Piotrkowa. To se je godilo pred dolgimi leti, v davnih časih. Takrat je stala voda tod, kjer smo zdaj na suhem. Namesto njiv so rasli povsod gozdovi. Sploh je bila dežela tako redko obljudnena, da je ločila po več dni hoda posamezne vasi ali kmetije. Jezus Kristus je hudo zmr-zoval. Bil je preslabo oblečen, in to se je godilo v največji zimi, prav na Sveti večer. Trije potniki so bili tudi lačni, a nikjer naokrog ni bilo videti nobene koče, skednja ali človeka. Povsod je bil sam gozd in puščava. Potniki so bili utrujeni, a niso smeli počivati, kajti volkovi in druge divje zveri so njim sledile za petami. Zavijali so tako, da so se jim naježili lasje. Sv. Peter si je naposled od rezal de"belo gorjačo, in je Juda pobral kamen. A Jezus jima je rekel: Kaj sta boječa! Saj sem z vama. Sv. Peter in Juda nista boječa, a zver je vendarle zver. Oborožen koraka Človek bolj pogumno in brez skrbi naprej. Šele pozno zvečer so prišli do neike kmetije v upanju, da se bodo notri ogreli in odpočili. A kmet je bil neusmiljenega srca. Zapodil jih je takoj izpred vrat nazaj v gozd in mraz. Sv. Peter je bil tako hud, da je že d vignil gorjačo in hotel udariti po kmetu. A Jezus je rekel: Potrpita malo. Saj ne vedo ljudje, kaj storijo, zato so tako neumni in slabi. Hoditi moramo vedno naprej, dokler ne bomo našli sočutno srce. To je naša usoda, in nikoli ne bo drugače na svetu. Odkorakal je naprej in na tihem neikaj govoril ali molil. Sv. Peter in Juda sta Mu sledila vedno naprej. Mra-z je pritiskal. Bila sta vedno bolj lačna. Še dolgo so hodili in naposled prišli do krčme. Vtstopimo — je rekel Jezus. — Saj moramo prej ali slej naleteti na ddbre ljudi. Tisto že, — je odgovoril sv. pod, če nimam niti reparja pre-vrtanega v žepu. Jezus je obrnil svoje žepe, a so bili tudi prazni* Postal je liudo žalosten, a se nasmehnil in rekel: Tudi jaz sem brez denarja. Morebiti imaš ti, Juda, vsaj nekaj grošev. Posodi nama kaj. (Samo en tolar imam, o, Gospod — je odgovoril Juda. V resnici ge imel dva svetla tolarja, a se mu ni ljubilo .vse oddati. No, pa mi poisodi tvoj tolar če že nimaš več. Jezus je dobro vedel, da se Juda laže. A Juda je privlekel ven vrečico z denarjem, odštel 28 grošev ter rekel: Tolar ima 30 grošev, a dva groša sem izdal malo poprej. — Mislil je na tihem: — Zakaj ne bi zaslužil zraven vsaj ta dva groša ? Jezus je vzel denar, in vsi trije so vstopili v krčmo. — Hvaljen bodi, Jezus Kristus! Na vekomaj, amen. Dober dan, dobri ljudje. Odkod prihajate? Oddaleč, o, gazda. Hudo zmrzujemo in lačni smo. Morebiti nam boš lahko s čimerkoli postregel? Komaj vlečemo noge. Vsaj kruha nam daj, krč-mar, — je rekel sv. Peter. — Nimam nobenega kruha. Lepa reč! No, imaš morebiti vsaj malo sira ali klobaso? Tudi tega nimam, dobri ljudje. Potem pa boš vendar imel vsaj malo krompirja ali zelja? Tudi tega nimam. Ničesar mi ni ostalo. Pred eno uro so se oglasili pri meni drugi potniki in poba sal i vse moje zaloge. Tn žganje? Žganje imam, a ne vem, če vam bo dišalo. Preostalo mi je samo nekaj slabega jeruša. se ;je na-bo vam Ali ga bomo? Jezus. je vprašal Juda je samo pljunil, toda sv. Peter je rekel: Hm . . . kaka osminka mi menda ne bi škodovala. Želodec se mi obrača, in tudi dobre volje nimam preveč. Če lahko plačata, smehnil krčmar, -moja žena postregla s pečeno gosko. • Bomo plačali, če je tudi draga, — je odgovoril' Jezus. — Le prinesite gos, da jo bomo videli. Krčmarjeva žena je stopila v klet in prinesla pladenj z zaklano gosko. Juda jo je ogledal prvi, ker je bil nekoč trgovec in se razumel na kupčijo. Dvignil je go.sko v zrak in rekel: iSama kost in koža! Še zame bi tega bilo premalo, a kaj ho-1 čemo z njo trije. Ni vredno' govoriti. Sv. Peter si je samo popraskal glavo, ker tudi zanj bi bilo premalo tega koisila. Le pripravite gosko, mati — tje rekel Jezus gospodinji, — in povejte nam, kdaj bo pečena. — Ozrl se je potem na svoje tovariše in vprašal: Ali ni res, o, Peter, da bo premalo ene goske za nas tri? Seveda, o, Gospod. Če bi vsaj imel ta ^zanikarni krčmar skledo zelja ali dva hlebčka kruha, potem bi dobil vsak nekaj za pod zobe, a na ta način . . . Jezus se je malo zamislil in dejal: Dobro. Napravili borno tako. Najprej gremo vsi malo zadremat, da bomo pozabili na glad. Med tem nam bo gospodinja spekla gosko. Ko bomo vstali, dobil bo pečenko oni izmed nas, ki bo imel najlepše sa-n je. Vsi so zlezli na peč in zaspali. Eno ali dve uri pozneje se je Jezus zbudil in poklical: Vstanita! Kaj si sanjal, o, Peter? Sanjal sem, o. Gospod, da sem postal tvoj vratar. Zaupal si meni vse ključe od tvojih skladišč in soban in meni naklonil celo lastno hišico pred vrati, ker sem Ti bil zvest služabnik. Dobro si sanjal, zvesti služabnik! — je rekel Gospod in pobožal s sveto desnico sv. Petra po glavi. — Res boš moj vratar in nadpastir. Bil si mi zvest pri malih opravkih, in SVOJI K SVOJIM! Williams FURNITURE Store 254 First Avenue, cor. 15th St., New York City (SLOVENSKO PODJETJE) VSE ZA VAS DOM EVERYHTING FOR YOUR HOME OPREMITE SVOJ DOM ZA BOŽIČNE PRAZNIKE IN SI OGLEJTE NAS NOVELT iT ODDELEK UPORABNIH DAROV ZA VSAK DOM PO ZMERNIH CENAH "PLAČEVANJA SE PRIČNO PO NOVEM LETU" CASH or CREDIT ZA GOTOV DENAR ALI NA OBROKE Trgovina je odprta vsak dan do 9. ure zvečer. Ob sobotah do 10. zvečer. ti bom zaupal tudi velike. A poslušaj, kaj sem jaz sanjal. Zdelo se mi je, da ni več na svetu nobenih sla'bih in nesrečnih ljudi, da ima sleherni kmet zadosti polja, da vsem dobro gre in vsi so dobri kristjani. Potem pa je goska tvoja, -o, Gospod, ker si imel boljše sanje od mene —» je odgovoril sv. Peter. In čeprav je umiral od lakote, ni Gospodu zavidal goske. In kaj si ti sanjal, o, Juda? — je vprašal Gospo-d rdečola-sega, ki je pravkar stopil s peči, se nategoval in si mencal oči ko da bi bil hudo zaspan. Jr.z . . . oprosti, o, Gospod. Sanjal sem samo, da sem na tihem vstal pa pojedel gosko, — je tiho odgovoril Juda in obrnil pogled proti peči. Tudi tvoja sanja ni slaba, — se je nasmehnil J?zus. — Prinesite nam zdaj pečenko, mati. Gostilničarka je prišla in rekla, da je pojedel rdečela-sec gosko že eno uro poprej in nr pustil niti kosti. Jezus je žalostno in prijazno pogledal Judo ter rekel: Torej nisi zaman sanjal, da si pojedel gosko, o, Juda? Tvoje sanje so se uresničile . . . Ros sem tako sanjal, o, Gospod, — je napolglasno odgovoril Juda, si pogladil rdečo brado in pobesil pogled v tla. Co si talko sanjal, o, Juda, ostal boš tukaj. Zate bo vedno veljalo: rajši drži ga, kakor lovi ga ... A jaz in Peter bova odšla naprej. Poiskala bova ljudi, ki nama bodo dali jesti, a naju ne bodo osleparili. Tn Jezus s Petrom je odšel po poti naprej. MAJHNA BOŽIČNA PESEM. Vital Vodušek. Kadar sneg bo težek tovor, ki ga gozd na ramah nosi, in snežinke mala okna, ki nebeško luč prižgo si; kadar dom bo stal ob poti in strmel v premrzlo zimo, in bo v njem tako domače, da nihče ne bo šel mimo; kadar bo povsod dišalo, kakor bi zažgal kadilo, se bo v vsakem toplem domu kot v legendi zasvetilo: v mehke jasli položila Jezusa nam bo Marija, mi pa 7 Jožefom Mariji, bomo zvesta tovarišija. TRI LADJE . . . Po angleški božični nar. pesmi. Tri ladje so priplavale božični dan, božični dan, ,božični dan takoj zaran. A kdo se pelje v la-djah treh? Zveličar z božjo Materjo. A kam te ladje plavajo? Namenjene so v Betlehem In vsi zvonovi jim zvone in angele i prepevajo in svete duše molijo. Zatorej se radujmo vsi božični dan, božični dan božični dan takoj zaran. KRATKA ZGODOVINA SLOVENSKEGA SAMOSTOJNEGA BOLNIŠKEGA PODPORNEGA DRUŠTVA V NEW YORK CITY KATERO OBHAJA DNE 26. DECEMBRA 25. OBLETNICO SVOJEGA OBSTANKA V SLOVENSKEM DOMU V BROOKLYN, N. Y. Splošni slovenski javnosti je malo znano dejstva, da je pred petindvajsetimi leti dal štrajk premogarjev v Westmoreland okraju povod, da se je ustanovilo Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Društvo. Premogarji, med katerimi je bilo velijo število Slovencev, so se junaško borili za svoje pravice in za svoj obstanek. Toda njihova sredstva so bila kmalu izčrpana. Vedeli so, da brez vuauje pomoči ne morejo zmagati v svojem boju. Iu pomoč je začela prihajati od vseli strani, kjer prebivajo Slovenci. Tudi new-yorški rojaki so se zdramili in se zavedli svoje bratske dolžnosti. Sestali so se zastopniki devetih slovenskih društev in sklenili prirediti veselico, čije čisti dobiček naj bi bil poslan slovenskim št raj kar jem v Westmoreland okraju. Zanimanje za veselico je bilo splošno, udeležba velika in tudi prebitek precejšen. Po veselici so se zopet sestali zastopniki vseh društev, ki so pri veselici sodelovala, in pri tisti priliki — bilo je dne 25. novembra 1911 v Beethoven Hall v New Yorkn je bil sprožen značilni predlog: Če le enkrat skupni nastop slovenskih društev v New Yorku toliko koristil rojakom, v drugih naselbinah, bi bilo umestno ukreniti nekaj, kar bi bilo v korist rojakom v domači naselbini. V New Yorku je bilo tedaj precej slovenskih druStev, pripadajočih raznim' Je-dnotam, samostojnega društva pa dotlej newyorski Slovenci Se niso imeU. In tako je bilo po raznih nasvetih in priporočilih sklenjeno, naj se ustanovi samostojno 4»olniško podporno društvo, ki naj bi pomagalo članom za slučaj bolezni, za slučaj smrti člana bi pa plačalo njegovim sorodnikom smrtnino, ki bi bila dovolj veUka, da se pokrijejo 2 njo stroški primernega pogreba. Za določitev vseh podrobnosti • in za de- jansko ustanovitev društva je bil določen nadaljui sestanek, ki se je vršil dne 17. decembra 1911. • Navzočih je bilo dvaindvajset rojakov, ki so se takoj izrazili za takojšnjo ustanovitev Slovenskega Samostojnega Bolniškega Podpornega Društva.. Navzoči so bili sledeči: Alojzij Andolšek. Ludvik Benedik, Fr. Orar, Peter Cerar, Frank Giovanelli, Ivan Indihar, Frank Habjan, Peter Petek. Martin Pirnat, Frank Pirnat, Michael Pirnat. Atilon Pavli, Anton Plevel, Josip Fogach-nik Frank Primožič. Ivan Podboršek, Vinko Riedl, Alois Žkrabar, Vigko Škra-bar, Vinko Zevnik, Josip 5fyrc, Ivan Ža-kplj. Vsak je vplačal 50 centov vstopnine. Slovensko Samostojno Bolniško P«>dpor-no Društvo je bilo torej ustanvljeno dne 17. decembra leta 1911. Kapital mladega društva jo znašal enajst dolarjev. Mlado društvo je takoj začelo dobivati nove prijatelje. Že koj ob ustanovitvi si je osvojilo načelo, naj he bo samo samostojno, pač pa tudi neodvisno, to se pravi, da v njem vera in politika nimata prostora. Njega glavni in edini cilj je po-migati Članom v bolezni in zanj preskrbeli dostojen pogreb. Kmalu je posegla\smrt med članstvo Samostojnega. To je» bila prva preizkušnja ; sledile so druge, težje. Blagajna je bila šibka, toda društvo ji* storilo svojo dolžnost. Prišlo je leto 1917. ko je strahovito gospodarila influenca ter zahtevala med našimi ljudmi v splošnem ter med članstvom posebej, veliko žrtev. Pretila je nevarnost, da se blagajna izprazni do zadnjega centa, pa še ne bo zadostovalo za smrtuine in bolniške podpore. Tedaj se je pa pokazala požrtvovalnost članstva v pravi, blesteči se luči. Vsak član je poleg predpisane članarine še toliko prispeval, da b'.agajna ni bila preveč prizadeta in tla je društvo storilo napram sorodnikom pokojnikov svojo dolžnost. Prestana je bila tudi ta težka preizkušnja, in kot razvidite iz seznamov, prioh-čenih v spominski knjigi, je danes, p j petindvajsetih letih, društvo na trdni finančni podlagi. Ko se je društvo začelo zavedati svoje finančne moči ter je bilo zadostno pripravljeno za najhujše slučaje, je prekoračilo v sporazumu večine članstvo svoj delokrog v toliko, da se je zavzelo tudi za razne druge slovenske ustanove in ihish-mpzne slučaje ter svoji moči prispevalo. Med izredno podporo, ki jo je nakazalo, spada predvsem znaten prispevek za Dom slepih v domovini. Nadalje je pomagalo vsled nesreče prizadetim bivšim članom ter v nekaterih slučajih nakazalo članicam podporo za porode: kupilo delnica Slovenskega Doma posodilo članom znatnejše vsote itd. Po petindvajsetih letih zre druStvo s ponosom na sVoje delo ter je pripravljeno z isto vnemo in požrtvovalnostjo delati tudi v bodoče. iiiiiiKiiiiCTraiiiiiiiiiiiimiw^imiiiiiitiHiwramiMiwraHHtt POUČNE knjige RAZNE P O V E S T I IN ROMANI PESMI IN POEZIJE *' m "t t' '^/ivji- ttt^ i m::!«!*;!!!!!!*? «t * 11 k »ivvi-«;«t*rmi nti u i i « i t i i m »jz^j j < i m * i i M m - 216 WEST 18th STREfiT NEW YORK, N. Y. : ZEMLJEVIDI : MOLITVENIKI : z I G R E : "is m i i n n ^^^^ m i utrni i im mrmn n iniK^Af/^a fftl fll ni ifg^f^^WHmimiffltlRs^ftgRHpl fi Ilin^lUI H /V^l Mlill l >f i HIM ■ ^^iiiiiiiiiiiii i i m 111 i iiiiiiTTrrTT^=^r/^ ROMANI - SPISI - POVESTI HIMK Mll®H!l!!ll!lll!lH!l!; ANDREJ TERNOVC, (autor), reliefna karikatura iz minulosti ......................................... .30 BEATIN DNEVNIK, spisala Luiia Pesjakova. — 164 strani. Cena ........................................... •«> Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska,"ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski knjl-ievnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena ................................ .60 Kratke povesti iz Življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskesa romanopisca. BELI MECESEN, roman, spisal Juš Kozak. 116 strani. Cena ................................................... Roman je izSel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno napeto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga bo z napetostjo čital do konea. DEKLE ELIZA; spisal EdmonA de Coneourt. 112 strani. Cena ...................................................... Concourtova dela so polna fines in zanimivosti, zlasti v risanju značajev, čijlli nekateri so mojstrsko podani in ima človek med branjem vtis, da posamezne osebo sedijo *raj njega In kramljajo ž njim. DON KIHOT- spisal Miguel Cervantes. 158 str. Cena To je klasično delo slavnega Španskega pisatelja. To je satira na viteStvo, ki je Se vedno hotelo ohraniti svoj ponos in veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kihot" spada med mojstrovine svetovne literature. DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 stranL Cena Dve čtrlei enega nagih najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in 1 'Starka". Obe sta molstersko zavrženi, kot jih more zavrSiti edinole naS nežno-čuteči Meško. FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 etrani. Cena ................................................ Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čitanju se mu bo odprl povsem nov svet, poln neslutenib dogodkov. GLAD. Spisal Knut Hansmn. 240 strani. Cena Iloman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezaniml? in odkriva čl sto nove strani človeškega življenja. GOSPODARICA SVETA, (Kari Flgdon) ....>. 46 .40 .75 .66 .60 .90 M GOZDOVNIK, spisal Karl May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena ............................... .75 Spisi Karia Maya so znani našim starejšim čitateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padišabovi senci", 4 'Vinetov", " Žut" itd. Dejanje "Gozdovnika" se vr?', na nekoč divjem ameriškem Zapadli. GOMPAČI IN KOMUKSAKI Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena ...... .45 Pestre alike sanjavega življenja tiste sanja-ve, bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj po imenu. To je pesem ljubezni in zvestobe. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st. Cena .70 GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyhoe. — 126 stranL Cena ............................................ M To je letalski roman, poln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja za-eno a pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrSe v ▼ zračnih višavah. HAD ŽI MURAT, spisal L. N. Tolstoj. Roman. 7p stranL Cena ........................................—.. .46 To znano delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir J^evstik. — Sleherni rojak naj bi čital roman tega velikega ruskega misleca. HUDO BREZNO in druge povesti, spisal Frane Erjavec. 76 strani. Cena -------------------------------- >35 NaS izboren pripovednik ln poznavatelj narave nudi čitatelju lepoto naSih kraiev in zanimivosti iz življenja naših ljudi. IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. ŠTIRI KNJIGE. Cena ..................3.35 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vsebuj« nad tisoč strani. JERNAČ ZMAGOVAČ, spisal h. Sienkiewicz, 123 strani. Cena .................................................50 Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih človek čita. JU AN MISERIA, spisal H. L. Coloma, 168 str. Cena .60 Ta pretresljiva povest je vzeta iz dobe Španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžnem obsojenega Juana Mlserije. V o-sebl brezvestnega Lopezinka pa vidimo, kam privede čl6veka življenje brez višjih vzorov. JURČIČEVI ZBRANI SPISI 6. zv. Doktor Zober — Tugotner Cena 1.— Jurčič ne potrebuje nikakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so napripravnej-še čtivo za dolge zimske večere. Njegovi originali, dovtipni Krjavelj, skrivnostna pojava desetega brata in cela vrsta drugih njegovih nepozabnih obrazov bodo večno živeli. JUTRI, spisal Andrej Strug, 85 strani. Cena trdo vezane .75 Knjiga je posvečena onim, ki so Sli skozi bol in pričakovanje... Posvečena Je njihovemu tihemu junaStvu- KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena .........................45 Menda nI bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vrešničlle. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarln, polet v stratosfero itd. KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj, 308 stram. Cena .75 Edinole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega napoldlvjega plemena, ki je živelo in deloma Se vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stepah. Napeta povest, polna burnih doživljajev od začetka do konca. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Aleše v ec. TRI knjige po 150, 180 in 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije........1.50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-Si poslali v šole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od šole do šole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjigo sw pisane živahno. Ob čitanju se bo moral čitatelj večkrat od srca nasmejati. KMEČKI PUNT, spisal Aufc. Šenoa .....75 Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graščaki. — "Zadnji kmečki pun t" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečita*. LA BOHEME. Spisal H. Murger. 402 str. Cena...60 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga i« svetovno znano delo. LISTKI, (Ks. Meško^, 144 strant ............ .76 MALI LORD, spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena ___________________________________ .80 Globoko zasnovana povesi o otroku, ki gane odljudnega čudaka. DeOfek je plod ameriške vzgoje, ki he pozna ralik med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 126 stranL Cena M Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena ______________ .60 Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. NAŠI LJUDJE, spisal Alois Remec, 94 strani Cena Zanimiva povest Iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. Nova erotika, spisal lvan rozman. Trdo vezana. 115 strani. Cena ................................... .70 Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svetovne vojne". PESMI V PROZI, spisai Chas. Baudelaire. 112 strani. Cena ........................................................ .80 Verna slika pestrega velikomestnega življenja in spominov nanj. PINGVINSKI OTOK, spisai Anatole France. 282 strani. Cena ........................................................ .60 To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V. tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljici. PLAT ZVONA, spisal Leonid Andrejev, 181 str. Cena .46 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga Se dve, namreč "Mi-sel v megli" in "Brezdno". PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .60 "Med Padarji in Zdravniki" ter "Pisane Zgodbe" je spisal naš poljudni pisatelj Kač, ki se je posebno proslavil s svojim znamenitim »romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje 24, druga pa 18 kratkih in zanimivih povesti. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.) ........ 1.25 POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 95 strani. Cena .66 V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset Črtic iz na&>za domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 79 stran!. Cena ................................................ .66 Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njegove misli so globoke in mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. „_, PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena ......................................... .56 Povest iz vojne dobe, ko Be je v srcih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domoviiO uoseže tudi povest svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal I. Turgenjev. 96 str. Cena .35 Mojstersko delo slavnega ruskega pisatelia. PRIHAJA Č, spisal Fr. Detela. 157 strani. Cefia .60 Kakor ,vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja. PRI STRICU, spisal Gangl, 111 strani........ .66 PRODANE DUŠE, spisal Joža Llkovit. 166 Str. Cena .66 Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, nai m-e&ta to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena _____________________________-................ .75 Prgeovori, eseji in misli slavnega indljske-, ga pisatelja. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Suttner. 228 strani. Cena ................................................ -50 To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbUditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala čitati to knjigo, kajti to je izpoved žene in matere, ki je izgubila na bojiSeu svoje najdražje. SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela. 176 strani. Trdo vezano. Cena________________________ 1.26 Naš znani pisatelj Detela je s tem svojim delom zopet posegel v naše preprosto življenje ter Izborno orisal značaje, ki nastopajo v njem. TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str. Cena' .70 Naš izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi. TARZANOV SIN. Vezano, 301 strani ..........1.2* TUNEL, spisal Bernhard KeUermann. 295 str. Cena 1.21 Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo ln Ameriko. Oele armade delavcev se zarivajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je ria tisoče ln tisoče delavcev. Toda železna volja inžinirja Allana ne odneha, dokler ne steče med Evropo ln Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 stranL Cena .................................75 Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih preveva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezn*. ~ sorodnih dušah. ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ................................. 76 Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa labko razumljiv tudi preprostemu čitatelju. ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle. 141 • stranL Cena .....................................................60 Najboljše delo ustvarltelja modernega detektivskega romana, v ■ katerem 'Sherlock Holmes glavno vlogo. Zbirka ZANIMIVIH POVESTI VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cena.. Eden najboljših spisov francoskega mojstra, vzeta iz našega kmetskega življenja. .30 MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 stranL Cena —....-------- Do skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Oppenheim je znani angleški ro-anoplsec poznan po* celem svetu. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 119 strani. Cena........ 75 MHULOVA ZALA, spisal dr. Jakob Sket. 116 str. Cena trda vez ............................ .66 Broširano ..................................... .46 Zanimiva povest izza časa, ko so bili Turki v naši deželi. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal Igralsko strast Igralec izgublja in dobiva, poskuSa na vse mogoče načine, spletkar!, doživlja in pozablja, tod» strast do Igranja ga nikdar ne mine. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 100 stranL Cena .......................................L56 Janes Menciger se po pravici Imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s poti, ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V knjigi so tri zanimive Črtice. IZLET GOSPODA BROUČKA V XV. STOLETJE, spisal Čech Svatopluk. 246 stranL H Cena L20 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gospoda Broučka v dobo strašnega in slavnega nusitskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konca do kraja. JAGNJE, 116 stranL Cena broš......................... V knjigi Je poleg naslovna fc povest "Starček z gore". Obe sta posebno zanimivi, kajti spisal Ju je znani Krištof Smid, .35 MIMO ŽIVLJENJA, Ivan Cankar. 236 ste. Cena .86 >A LETA, (Jan. ti. Jxek), 188 str....... X6 MOŽJE, spiSal Emerson Hugh. 966 strani. CenaL5t Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čitatelju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 166 str. Cena .75 Ivan Cankar je prvak naših pisateljev Ljudje, Čijih duSevnost opisuje, so pristno slovenski i« opis njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. »»Moje življenje" Je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih.. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. SarSin. 112 strani Cena ......... .85 JUhaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenju. Vzpenjajo se kvigkn, a sredi pota omagajo. NAŠA VAS. spisal Anton NovaZati. 224 Strani. — Cena L V zvezku Je devet črtic' povečini iz naše lepe Štajerske. Pisatelj Novačan Je nedeegUiv mojster v opisovanja značajev. NAŠA LETA, spisal MIlan PogclJ. 125 stranL — Cena vez. .............76 Broš. —...... J>6 Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja, ki Je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albteht. 103 stran.. Gena.... Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, ki razmotriva oereče moderne probleme ln posega v drugem delu v vojno in povojno dobo. RDEČA MEGLA, spisal Kari Flgor. liw stranL Cena V Širokem Stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso. da mora čitatelj nehote z napetim pričakovanjem čitati do konca. RENE MAUPERXN Spisal Edmont de Concuort. 230 str. Gena Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev. .35 .76 .46 ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan stranL Cena . 89 S ANIN. Spisal M. ArcibaSev. 488 str. Cena .... ] Ta znameniti roman, id je bil svoječasno na Ruskem in na Nemškem konfisciran, slika na realističen način ruskega luteligenta, malomeSčana, oficirja, Študenta, Žida, JSensko v okviru družine in samostojno učiteljlcp. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Kart May. 166 stranL Cena ................................... Dejanje te lepe povesti se vrši na ameriškem ZapadUv Pestre slike ic indijanskega ln pt» Jonirskega življenja. Mayu sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-meriškem Zapadu je znal dosti natančneje o-pisati kot marsikdo, ki Je živel tam. življenja. .60 V KREMPLJIH INKVIZICIJE, spisal Michel Zevaco. 461 stranL Cena ______________________________ 1.36 To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi zapletljaji in nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja, ki ga vzame v roko. V GORSKEM ZAnOTJtJ, spisal Anton Koder. 130 strani. Cena ............................................ .40 Zanimiva povest iz prejšnjega stoletja. V METEŽU. Spisala Marija Kmetova. 219 str. Cena............L— Pisateljica je v tem romanu globoko pogledala v žensko dušo. Usode petero žensk raznega tipa in značaja se križajo v metežu življenja, iz katerega izidejo vsaka na svod način. VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo ve®..........75 Mehko vex..........6» V knjigi je vsebovana globoka mln» modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. VOJNIMIB, spisal Josip Ogrinec. 78 str. Cena Zanimiva povest iz časov prekršcevanja koroških Slovencev. V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert Kraft. DVA DELA. 482 stranL Cena ............ 1.66 Vseskoz napet roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do konca. — Poln najneverjetnejšlh dogodivščin in zapleti jajev. V ROBSTVU, spisal Ivan Matičič. 255 strani. Ihb vez. Cena -----------------------------------------— L25 Ivan Matičič Je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna teči vse pretresljivo opisati. ^ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 stranL Cena----- .19 Zvezek vsebuje povesti Milanskega, Premka ln Laha. Posebno pretresljiv Je spis Milčia-ritega "Mladih zanikernežev laauH življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Šenoa, poslovenil L. J. za Ljudsko knjižico, obsega 378 strani, in je Jako zanimivo pisana povest Cena ............—...................... .76 SPISJE. 67 stranL Cena SLIKA DORIANA GRAYA. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................ LN To Je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roma je izredno zanimiv po svojem stila, po sto jI fantastični vsebini, po i*ojl globoki miselnosti ln napetosti, ki vpže bralca a nepremagljivo silo nase. j ___11,— , *- 1 om . l'f^.1 l spisat Iv saver i*ie»KO. iw mm. uma«, , Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKl>ANJf • KRUH, spisal t. K. Finigar. 86 stranL Cena . Naš mojsterski pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delfb obilo duševnega ulitka. ZAPISKI IZ MfcTVEGA DOMA. Spisal Dostojen JevskL I. DEL 260 strani, II. DEL 212 str. 2— Veliki Dostojevski Je podal v tem svetov-noznanem romanu sliko življenja roških jetnikov takozvanih katorgah, utrjst&n Jetnl-ških taborih v Sibiriji. ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj 606 strani. Cena ..L25 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal dnšemosti zločinca kot ga Je opi8al v tem romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, spisal Oazam Doyle. 382 stranL Trda vet; Cena. .. .80 * Broširana----------- .66 Čitatelj se mora do solz nasmejati, ko Sta poglavji: Kako Je izgubil Napoleonov huzar uho; Kako Je zavzel Saragoaao; Kako je u-bil "brata'"; Kako ga Je hudič skušal, Itd. UIHUKtlitiffil PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA__VEČINA KNJIG OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI «11!» iiii -m;; "' i' i ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Cena ........................ .35 ANDREJ HOFER ....................................................50e BENEŠKA VEDEŽEVALKA ............................35e BELGRAJSKI BISER ............................................35c BOŽIČNI DAROVI ....................................................35c BOJ IN ZMAGA ........................................................20c CVETI NA BOROGRAJSKA ....................................45e CVETKE (pravljice za stare in mlade)................30c ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................25c DEVICA ORLEANSKA ............................................50c DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40e ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA....... FRAN BARON TRENK ............................................35c FRA DIAVOLO ........................................................50e GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil- činski, veselomodre humoreske, 72 strani .35 JANKO IN METKA (kartonske dike za otroke) 30c KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih v Koreji) ........................................................30c KRALJEVIČ IN BERAČ .......................................30e KRVNA OSVETA (povest iz abruških gora) .....30c KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................25c LJUDEVIT HRASTAR. POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šmit) .............................,...30c MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75c MARON, krščanski deček iz Libanona ................25c MUSOLINO, ropar Kalabrije ................................40c MRTVI GOSTAČ ...............................-.....................35c MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................70c MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Meška) ......................................................... 25e NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40c NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50e PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. Spili man. Cena ........ .30 PRISEGA HURONS^EGA GLAVARJA. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. Spisal Ant. Huonder. Cena ...............30 PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza časa odkritja Amerike. Cena ................... .30 PABERKI IZ ROŽA ................................................25c PARIŠKI ZLATAR .................................................35c POŽIGALEC ............................................................25c PRSTI BOŽJI ............................................................30c PRAPREČANOVE ZGODBE .................................35c POVODENJ (spisal Krištof Šmit) ........................30e PRIGODBEČEBELICE MAJE. trd. vez......... 1.— PIRHI (spisal Krištof Šmit) ...............................30c PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO I. .....................40e n. zv.................40c PRAVLJICA. Spisal H. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cena ..................... .40 PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Bon-sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Roman za mladino. Cena ...........................70 PRAŠKI JUDEK __________________________________________________25c PATRIA (povest iz irske zgodovine).................30e POSLEDNJI MOHIKANEC ___________________________30e RDEČA IN BELA VRTNICA ............................... 30c REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM .............30e ROBINZON KOŠUTNIK ________________________________ JS% SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotitelj. nevarnosti in nezgode s potovanja dveh mornarjev. Cena ............................. .66 SUEŠKI INVALID __________________________________35c S ISTO IN SIESTO (povest oz Abrucev) SVETA NOTBURGA STEZOSLEDEC ________ SVETA NOČ (pripovedke) TRI INDIJANSKE POVESTI TURKI PRED DUNAJEM ___________...___39« TISOČ IN ENA NOČ, mala izdaja, trdo vezano L— VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov Po ............................ JS6 VOLK SPOKORNIK (spisal Franc Meško; a slikami) ..........................................$1.66 Trta vez.......L26 NABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO S zvezki po ...............................50e ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA _66c ZLATOKOPI (povest iz Alaake)_______25c ZBRANI SPJSI, S68 stranL (H. zvezek). Crts IN V tem zrezku so zbrzni spisi naiest prvovrstnega pisatelja MaslJa-PodlhnbMskega, ki Je pogleffid v široki avet ter deloval za Bdruženje ne samo Jugoslovanov, pač na Slovanov v splošnem. ZMAJ m BOBNE, Kv. m m Roman iz krvave boaenzke zgodovine. BOJI z Tnrtti; skoro neverjetne dogodivščine; Uit opis najbolj kravave doba .73 ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva L del ............ 40c H. del — 40s ZBRANI SPISI ZA MLADINO — 10 povest; Vinski brat; in 13 povesti spisal Engelbert GangI), v 1 zvezka...... Ji „ JS6 . JS% VINSKI BRAT. (V. zv.), Oangl 8 POVESTI. (IV. zv.), Gangl 13 POVESTL (IH. zv.), Gangl SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ^16 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. POŽAR V NEIZMERNEM SVETOVJU P. H.: Minila je 19 let . . . Severni italijanski mrak se skoro neopazno spušča na j zemljo. Šum širne Pijave se' izgublja proti vzhodu. Moštvo j tiho stopa po vznožju kakih pet metrov visokega Pijavine-ga nasipa, le tuintam spregovori kdo z mimo hiteČiin tova<-rišem. Ndkateri hite še po vino v velikansko klet, tik za boj-| no črto. Mnogi so se že popoldne založili s črnino iz ogrom-l nili, da neizoj-pnih sodov. Stre-1 ha nad kletjo je vsa razbita in raztrgana od velikih in malih! granat. Sovražnik pač ne šte-di. Kadarkoli zagleda z opa- j zovalnifo balonov koga, ki sej bliža kleti, pošlje granato ali! srapnel. Uspeh je navadno le j v tem, da ima mošitvo zopet nekaj kuriva. Danes pa je drugače. So-, v razni k je že zgodaj popoldne J potegnil svoje črne zračne po-' sasti k zemlji, znak, da se ne zanima več za nas. Noben topj se več ne oglasi, moštvo se svo-j bodno kreta, išče kuriva in no.! si vino. Trije fantje so nek jo' iztalknili majhen sodček, ga vi kleti napolnili in ga na ramah' prinesli v svoj zaklon. Mrak je že zagrnil zemljo. Donašalci hrane so že tu. Krog; koti ov se zbere moštvo, službujoči častnik nadzoruje delitev h rati e. Danes je večerja izredna: sladka kava, mesna konzerva in bel kruli. Tudi častniška večerja je izboljšana ker se tudi tu pozna tretje vojno leto. . 1 'Jutri vam prinesemo darila, ki so jih poslali iz zaledja," za kličejo odhajajoči nosači, moštvo pa se razgubi po zaklonih. Nekateri skušajo zap?Ji kako božično, a zaman. Nikjer ni o-nega svetega, tihega razpoloženja, ki je tako značilno za ta večer. • Ni razpoloženja, fantje se samo še razgovarjajo in pijejo. Vino naj jim nadomesti vse ono kar so prejšnja leta imeli na Sveti večer . . . Sveti večer na tujem, na bojnih poljanah, daleč od vsega božičnega. Dolžmost me kliče na delo. Grem da pogledam v zaklone, kjer domuje moj opazovalni oddelelk. V mračnem zaklonu ki ga razsvetljuje slabn erarič-na luč, leže ali •sede starejši možje in se razgovarjajo. Po običajnem pozdravu se tudi jaz udeležim njihovega razgovor:i. Ta pripoveduje, kako je praznoval božič že na ruskem boj:- B02IC NA PIJAVI šču in v Tirolah, oni pa, kako je lani udarjal na edini še preostali zvon, ki mu je vojna vihra še prizanesla. *4 Danes pa smo tukaj, kdaj bomo zopet doma," je edini refren . . . "Kako .pa bomo danes uredili našo službo?" jim moram prekiniti razgovor. "Danes ne bi rad zapovedoval," nadaljujem, ko so vsi molčali. Pa se oglasita dva, ki hočeta za vse druge opraviti službo na Sveti večer. Za njuno požrtvovalnost ju nagradim s tem, da prvega odredim na službo ob enih, drugega pa ob štirih v jutro, sam pa hočem za danes opazovati preko polnoči. "Pijte, gospod," so se mi hiteli zahvaljevati, pozabivši na običaj. Jaz pa jim želim sladko spanje v božični noči in mnogo sladkih pisem za božič ter se povzpnem na nasip Pijave, ki jo zahteval že toliko nedolžnih žrtev . . . Pijava! Sto in sto kilometrov se vije tvoja struga od zahoda proti vzhodu, sto in sto kilometrov se ob tebi vleče na-s'ip, ki naj rodovitno ravan brani pred silnimi valovi tvojih voda. Pa, ko so te gradili, gotovo niso mislili, da boš nekoč varno zavetje vojskujočim se narodom! Tu, kjer gledamo na edini spomin naših belih cerkvic, na razbiti stolp cerkve Ponte di Piave, tu smo danes Slovenci izpod silnega Triglava, Hercegovci od divne Neretve, tu so Madjari, Nemci . . . Tu smo sami, brez svojih dragih, in vendar je danes Svet^ večer! Svelti večer na Pijavi! Tih mrak pokriva"vso to ravan. Ne oglalsi se niti puška niti top. Kako divje sa druge večere drdrale strojnice svojo neusmiljeno smrtonosno pesem! Kako,so se oglašale zdaj v tem! zdaj v onem sektorju. Danes počivajo tudi te! Jasno visoko nebo je gosto posuto z milijoni svetlih zvez- dic, prav kakor ono davno prvo sveto noč! Takrat so čuli pas-tirci pri svojih čredah na tihih betlehemiSkih poljanih, nas pa spominjajo žarometi, da smo na krvavih poljanah. Toda danes mirujejo tudi ti. Nič tistega hlastanja, iščočega otipavanja, ki je druge večere tako neusmiljeno zasledovalo najmanjši gib vsakega posameznika. Prosto se sprehajam po nasipu. Zdaj pa zdaj čujem z ospredja rahlo škrtanje peska; prestopanje naše prednje straže, ki stoji globoko pod mano na tisočletnem Pijavinem produ .. . Tudi ubogi stražar se je morda zamislil v Sveto noč, Sveto noč tu v tujini. Sveta noč v daljni tujini. Kako prijetno je bilo še pred letom, ko sem prišel na kratek dopust v Ljubljano! Kako hrepenim, Lojzka, da bi s teboj stepal k polnočnimi, kjer bi v tvoji bližini poslušal tisto ne-roza.bno melodijo "Sveta noč, blažena noč . Tod^ zaman hrepenenje, nikdar se ni uresničilo in se ne bo. Tu podrhtavajo milijoni src, hrepeneči po Ljubezni in Miru, ki se je v davni davnini rodil današnjo noČ. Toda zaman hrepenenje, zaman drhtenje, tu ni ljubezni, ni miru, tu vlada sovraštvo, in smrt . . . O predraga, kje si ti in kje Sem jaz . . . "Gospod, ena bo, ali ste pozabili name?" me predrami mali Hercegovec. "Nisem pozabil, zamislil sem se." "Tudi jaz sem mislil na svojo Jelico m malega Stevana, saj danes je božič," mi je delal in si obrisal oko. Tam onstran Pijave pa je za-brli opazili še le pred kratkim, je dobila ime 'Supernova" St-alio vite eksplozije, ki ie nastala na tej zvezdi, si ne moremo niti misliti. iSaj je njena sveLloba bila mnogo močnejša kakr-r ra svetloba milijonov zvezd svetovnega sistema okoli nje. Toda ta svetovni požar jc ugasnil že čez nekaj dni. Oeprav ta dogodek astronome silno zanima, vondar ,;e pa za n u /-*-:pelj.£ ke črvi če main zan nslv, ker tega ; pr ostim oeesora malo vidimo, zaradi česar se nam takih stvari tudi ni treba bati. Sicer je gola resnica, da bi vsa naša zemlja v prah zdrobljena, če bi se zgodilo, da bi ke-daj naše sonce tako eksplodiralo: Ne le naša zemlja, ampak ves planetni sistem okoli nje bi bil pokončan, ako bi naše sonce enkrat postalo taka "Nova", kakor imenujejo učenjaki zvezde, ki eksplodirajo. Toda tega se nam za sedaj ni bati, ker po mnenju profesorja dr. Ha r low a Shapleya, ravnatelja zvezdarne Harvard, za kaj takega ni niti ena milijonska odstotka verjetnosti. Tudi sicer ti dogodki v svetovju za nas ne morejo imeti slabega pomena. Te zvezde, ki eksplodirajo, so silno daleč druga od druge. Celo obe "Novi" v ozvezdju "orla" sta druga od druge oddaljeni mnogo bilijonov let. Te zvezde, katere so eksplodirale v razdobju nekaj mesecev vsak sebi, so pa v resnici eksplodirale že davno. Med njihovimi eksplozijami je morda več sto let preteklo. Preden so njihovi svetlobni žarki prišli na zemljo do naših oči, ie minila že cela večnost. Tudi med eksplozijami posameznih zvezd so velike časovne razlike. Slučajno r>a so njihovi žarki nekako i stoV^sne prišli na zemljo. L. Ganghofer: Grad Hubertus R o m a n 76 Ko je Kiti izgovorila ime svojega brata, se ji je zbudila misel, da stoji morda Tasilo v tem hipu pred očetom in se 'bori za svojo srečo. Njene oči ,=o zaiokrožile proti goram, in z vzdihom je podvila oba palca v ipesti. "Ali niste tudi rekli, da vas je profesor Werner dal ivzgojiti?" je 'povzela Kleesberg znova svoje zasliševanje. "Da, milosi^a gospodična, kar sem, se moram za vse zahvaliti Wernerju. Devet let mi je bilo ko me je našel." 1 "Ko vas je našel? Ali je vedel, da živite, in ,vas je iskal?" "Ne, Werner je vedel prej zame tako malo. ko jaz izanj. Nikoli ni poznal mojih staršev. Bila sta siromašna človeka v majhni vasi, in ne več mla'da. ko sem .foti njej, kot v svetlo postavo in slika se imenuje: Pot navzgor. K O N EC.. Kitajski in Na svetu je nekaj mest, ki posebno močno vlečejo nase množice ljudstev od vseh strnili. Niso to samo nekatera velika pristanišča, kakršno je n. pr. francosko pristanišče Marseille v primeri s pravim Babilonom Sangajem na Kitajskem. Vendar pa tudi kitajski Šangaj še davno ni tisto, kaj-je mesto Singapore ob Malaški cesti, kjer so Angleži zadnja desetletja zgradili velikansko pomorsko oporišče, katero varuje njihovo pot v Tihi ocean. To me-sto, ki je zgrajeno na otoku, je pravcati steber britanskega svetovnega imperija. Naj pivo je bilo to veliko trgovsko mesto, ki pa je zadnja leta zadobilo toliko večjo ve-(Ijavo in večji obseg, odkar so najprej pustila slikati grof Schlielben in njegova soproga.! o-a Angleži začeli tako silovito Džorž FeMman ima sedaj lep umetniško opremljen atelje v zapadnem delu Berlina. Poleg ateljeja se nahaja Oitina soba. Vrata med obema sobama so navadno odprta. Ko je Džorž najprej naslikal gospo Hern^sdorfovo, sta jo vsaj razumeti, kakor se nekako moreta razumeti za silo Slovenec in Hrvat ali Srb. V tej .silni mešanici narodov pa seveda kar izginejo beli ljudje, katerih vsega skupaj ni v Singapuru niti dva odstotka. Približno toliko je tudi tako zvanih Evrazijcev, to je liie-šancev, katerih po en prednik je bil Evropec, drugi pa Azijec. Po jeziku in plemenu so med vsemi naseljenci najbolj enotni Japonci. Čeprav so Angleži v tem oziru precej natančni, vendar se jim še do danes ni EMLJEVIDI čani doma. Uradni jezik je seveda angleški, katerega pa razume le malo prebivalstva. Baje je med azijskimi prebivalci Sin-gapura vendar le ena desetina ljudi, ki znajo angleška pisati in brati. Sicer se pa Evn>p-cem ni treba mnogo ukvarjati z domačimi, na drugi strani pa se azijska ljudstva sama izo-gi bi jejo Evropcev ter bolj drže svojih ožjih rojakov. Singapore je edino mesto na svetu. kjer Kitajci in Indi v takih množicah skupaj stanu jejo. sicer se drugod ne srečujejo v j takih množicah. Zato pa je zanimivo gh- ' - • t i T ■ kakšni so v svojih dom:rčih J i razmerah kitajski in indijski iz i sel .i on i delavci. ' Tisti mnoofi tisoči rani koščki papirja. Hill je dal sliko kraljice po neki kolajni kopirati in jo razmnožiti na lepljive delce papirja. Iz tega pa izhaja, da so angleške znamke edine na svetu, ki nimajo imena dežele. Se to posebnost imajo, da jih uporabljajo tudi za vplačevanje nekih davkov. Zato ne vsebujejo angleške znamke samo imena "Post" (pošta), marveč tudi "Revenue" (davek). V sto letih je izdala Anglija prav m al o'22- januarja* znamk in poedine serije se na I Europa v Eremen 2unaj nič ne razlikujejo; imajo 23- januarja le različne vodne znake in zobce. Uj. decembra : Normandle t Havre 5. januarja: Chami-Iain v Havre Ben* n ga ria v Cherbourg Europa v Bremen Manhattan v Havre 0. januarja : Saturnia v Trieste Lafayette v Huvr« 13. januarja: Washington v Havre Aquitania v Cherbourg 25. januarja: Bremen v Bremen 16. januarja : Rex v Geuoa Paris v Havre 20. januarja : Berengaria v Cherbourg Kiti Seltiz, katerega je Hartman pripeljal k Feldmanovim, je pogosto prihajal v atelje in je skušal na svoj način dvoriti Giti. Zloglasnega zmagovalca ženskih src je vedno poslušala s ČaJ j i ve strani in (je ptri tem zadela na pravo struno, kajti Seltiz jo je pričel občudovati. Džoržu ni manjkalo naročil. Gospa Hermsdorf, ka-ieri je njena slika zelo ugajala, je mladega slikarja pripo-rcčevala med svojimi znanci. Gita in Džorž sta kmalu bila priljubljeni osebnosti v visoki družlbi. Stanovanje mladega p ara je bilo okusno opremljeno. Gita je imela krasne sobe, kjer so jo obiskovali odlični ljudje, i i art man in gospa Hermsdorf skoro nikdar nista manjkala. Džorževa mati in gospodična Škralba ste imeli lepo življenje starih žena in ste stanovali v dveh prijaznih sobah pri svojih "ot rocih.'' -Za Gito £Jte vodili gospodinjstvo, da je mogla nemoteno delali. In ko sta pozneje fantdk in deklica povečala družino, tedaj se je med obema vnela prava tekma za naklonjenost malih p orednežev. Odikar je Džorž tudi smel npislikati cesarja, je bila Fekhnanova mama šele prepričana, da je njen sin velik umetnik. Na svoja stara leta je bila nanj zelo ponosna. Gospodična Škroba pa je bila že davno o tem p repričana. Samo ni vedela, koga bi ■holj občudovtala,, Gito ali Džorža. Velikemu uspehu obeh pa se ni prav nič čudila. f , „ V1 t t„a . . » . , «<©.>„• i * • j • . v. ,, « , .. stvo. Kazhka med Kitaici pa iei "Sanjalo mi je dvanajst noči," je govorila Eadovolmo. , ™ , ' rr,„4____ • j. v s« l • i ^ t t seveda silno velika. Tako Kita-1 Hartman je gosrpoditeno Skrabo pri slavnostnem banke- tn v vinski kleti za šalo zasnubil. Toda dostojanstveno ga z avrnila in ko je zahteval vzrok za odklonitev, je vlekla v t svojo rdečo pentljo in zatrjevala, da je i/jeno srce že d«v- no Oddano. V ostalem pa je tudi premlad za njo. Toda vedno sta si ostala dobra prijatelja. Prvega Džorževega sina so držali pri krstu gospodična Skraiba, Hartman in gospa Hermsdorfova. Krščen je bil na ime Herman. In pri tem krstu se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Pri botrinji je Herman Hartman naznanil svojo zaroko s gospo Ano Hern^dorfovo. Ko Gita in Džorž zaročencema čestitata, pravi Hartman: "Varaa se imam zahvaliti, da je gospa Hermsdorfova la moja,. Spdaj so dolgovi poplačani." "Da/* pritrdi njegova nevesta, "bil je tako zvest, nese-Ken , prijatelj, "da sem si želela, da bi mogla svojo usodo položili v njegove roke." < utrjevati. Tako je semkaj začelo vreti ljudstvo od vseh strani, od severa in juga, od vzhoda in zahoda. Danes šteje to mesto, ki leži prav za prav na malem otoku, žo pol milijona prebivalcev. Tenia med temi prebivalci se jih je le polovica rodila v mastu, vse druoro se je bilo preselilo na ta mali otcfc. Toda naseljenci tega mesta niso v prvi vrsti Mala je i. kakor bi človek sodil, ampak je največ- priseljenih Kitajcev, katerih je danes v mestu že celih 70 Oodtetotkov. Kitajr*i so namreč tisti narod sveta, ki najrajši potuje in se seli sem ter tja. Ker pa so tako skromni, se lahko naselijo povsod, tudi lam, k jer bi drugače ne mo-lo živeti nobeno drugo ljud- iec iz severnih pokrajin ne razume govora Kitajca z jusra. Zato ima angleška vlada velike j "itnos-ti z rtbcevalnim jezikom v! svojih kolonijah.. K sreči je povsod v Aziji Knana tako zva-na "pidginska" angleščina, katera* je pomešana s kitajskimi besedami, tako da io razumejo prebivalci obrežnih mest. ne razume pa je Anglež. Za Kitajci je največ Indov. katerih pa je 10 odstotkov. Ti prihajajo iz Južne Indije, kjer so razna narečja najbolj razvita. tako da tudi ti ljudje sami sebe le malo razumejo. Na ^ . . . ~ tretjem mestu so Malajci , ki * razstavi je Džorževa slika dobila zlato kolajno j prihajajo po večini z otokov b lla kuniiena za muzej. Slika je predstavljala dva, Sumatra, Java, Borneo, Cele-, ženo m moža, iki hodita po strmi po- bes. Govorica teh ljudi je med pred možem in mu nudi roko, kot bi ga ho-'seboj bolj polobna, da se more- J STENSXi ZEMLJEVIDI Na iuo'*neiu papirju s platnenimi pr.-gibi ............7.5. POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: Jugoslavija -- 30 30 .41) .4t .60 Dravska Banovina....... CANADA ZDRUŽENIH DRŽAV VIU.lKl ............. MALI ............... NOVA EVROPA ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: \lahamn. Arkansjis. Arizona. Colorado. Kansas. Kentucky, .Tennessee, Oklahoma. Indiana, Montana. Missippi. Wtishine-ton. Wyoming .........#.. .2fi Illinois. Pennsylvania, Minnesota, Michigan. Wisconsin. West Virginia, Ohio, New York. Virginia .............40 Narofllom je priložiti denar, bodi si v gotovini. Money. Order al* poštne znamke "po 1 ali 2 centa Če poiljete gotovino, rekomandi rajte pismo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street New York, J*. Y. itajcev. ki ^o se preselili na polotok Mala ko iz južnega Ki taja so vzeli s seboj svoje žene i;: svoje otroke. Kamor pa ^e Kitajec na-eli, tam hoče tudi ostati,1 imeti tam svojo druž:no, se množiti ter še dmsre sv »je ro-ake vabiti za seboj. Kdina želja, ki mu morda zarili ki-tr.j-ke domovine še ost^ nt-, jo oač ta, da bi bi!«1 njegove1 kost: t-o smrti pokopane na Kitajskem. Mnogo ladij, ki kdo ve odkod vozijo i>roti Kitajski, no-si.fo s seboj ki*ste s kostm* v tujini umrlih Kitajcev. Kitajec, ki se v tujini z isto naravno silo razmnožuje kakor doma. sili na vsa obrežja rl 1 he ga iccina. Indski delavec pa je čisto drugačen. Indec se bo redkokdaj izselil z namenom, da bi se za stalno naselil kje daleč "d svoje, indijske domovine. Indski delavec se navadno da "a jet i za več ali manj Č2sa kol d lavec v kavčukovih nasadih Kljub silno napornemu delu ima še vedno boljše življenic kakor pa doma. Ko pa poteče njecrova pogodba. s<* vesel vmr v domovino Indiio. Ta.m g? žo čaka njegova družina in pa večji del njegovfga zasluženega denarja. Pogodba je nam reč tftko narejena, ker se zd: nnmetno, da delavec zunaj v Malaki ne dobi izplačanegp vsega zaslužka, ampak mu večino izplačajo šele doma. 17 LET BREZ SPANJA. Xa vožnji iz Londona proti Dunaju je umrl v Belgiji južnoameriški milijonar Herbert Grunrpyle. Zaslovel je ne po svojem imetju, marveč po tem, da je bil zmlnjili 17 let brez spanja. Ker je imel sredstva, i se je mogel podvreči vsakovrst-| nim zdravniškim poskusom, da bi zadobil izgubljeno spanje, kar pa se ni posrečilo nobenemu specialistu. Xapotil se je na Dunaj, da bi konzultiral on-dotne zdravnike, toda na tej poti ga je prehitela smrt. Pokojnik je bil dovolj previden, da je napravil pred smrtjo oporoko, v kateri je mis lil tudi na svoje možgane. Zapustil jih je v eksperimentalne svrlie neki ameriški univerzi. Conte «11 Savoia v Genoa Champhiin v Havre 'H. januarja: Aquitania v Cherbon»g Manhattan v Havre - februarja : Bremen v Premen Iierengaria v Cherbourg 1 februarja : Paris r Havr«? Rex v Genoa .). februarja * Europa v Bremen 10. februarja: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 13. februarja : Conte di Savoia v Genoa 19. februarja: Bremen v Bremen 1_'0. februarja r lie de France v Havre Saturnia v Trst^ 24. februarja: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 26. februarja : Europa v Bremen i"7. februarja: Paris v Ha \ re Rex v Genoa VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno do »'«laj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga »lan in treljs pe leto. Pa nam prihranile nepotrebnega «lcln in stroškov. Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasne poravnati. Pošljite naročnino naravnost nim ali Jo osi plavajte našemu zasto|iiiikii v Vadein kraju aH pa kateremu izmed 7.«vto|dkov. kojib imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA : San Fianeiseu. Jacob Laushin •'OroRAPO: Pueblo, Perer Culig, A. Saftlč Walsf.dnirg, Al. J. Ravuk ' INDIANA : Indiana polis. Fr. Zupan«!«. STOLETNICA ANGLEŠKIH ZNAMK. Leta 1836 so spravili prr» a.rgleške znamke v promet. To pa niso bile pravilne znamke, marvee kuverte, ki jih je pošta prodajala in1 so bile za razpošiljanja pisem hrez znamk (slir no ko naše predvojne zalepke). ,i\o je bil Rowland Hill generalni poštni mojster Velike Bri-I tan i je, jf uvedel prve znamke, ki so izšle k" malu po kronanju angležke kraljice Viktorije v. njeno sliko, Iasle so kot gumi- "LLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanleh Cicero. J. Fabian (CJilcago, Clcero In Illinois) Jollet, Mary. Bambitb La Sa!le. J. Sj»elleh Maseoutah, Frank *Angnstln ' N«irtb Cliieago. Joe Zelene KANSAS: Girard in okolica, Joseph Močn k »IARYLANI): Kitzmilior. Fr. Vodoplvec MICHIGAN: Detroit. Frank Stntar MINNESOTA: Cbisbolm, Frank Gouže Ely. .Tos. J. Peshel Eveleth, I^inis tJouže Gilbert, F^oiiia Vessel Ilibbing, John PovSe Virgin«. Frank Brvatleb MONTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlek NEW YORK: " Gowanda, Karl Slrnltha Utile Falls. Frank {OHIO: Barberton. Frank Troha „ Clevelanfl. Anton Bobek, Chan. Karl-linger. Jseob Resnik. John Slannfk Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Krmne Toungstown, Anton KIkel] OREfiON: — Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA: B rough ton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezove« Coverdale in okolica, M. Rupn/k Export, Louis SupantH Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Poluti Krayn, Ant. TaufelJ Luaerne, Frank Ballocb Midway, John 2nst Pittsburgh in okolica, J. Pogačar lii | Philip Progar } Steel ton, A. Jblren I Turtle Creek, Fr. Scfalfrer West Newton. Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West AHIb, Fr. SI sk Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis TaoeBar Dlamoodville, Joe Roflch Vsak leda potrdilo iff to, katero Je prejel. Zaa^-pnike topla UPRAVA "GLAS NAKGDA«