Posamezna Številka 30 vinarje*. Štev. 86. VIMM, v ponedeljek dne 28. aprila 1919. Leto L VEČERNI LIST **•» M isJ« teto . K it pol leta . K JO'—. _• k Četrt lata . . 15,—, „ en mesec . 5'—<. j^Rotttve la iiprovnittvo: Kopitarjeva ulic« 5t«v. 8, ■ »— telefon itse. 50.------------------------------------- NEODVISEN DNEVNIK ,| Slovenski delegati pri Ufflsonu. LDU Born, 26. aprila. Jugoslovanski tf-•ajovni urad v Parizu poročaj V petek ob enajstih dopoldne je sprejel Wilson slovenje delegate dr. Ivana Schvvegla z Bleda, z\ Gustava Gregorina iz Trsta in dr. Bogu-*a » C unjaka iz štajerske. V razgovoru, ki je trajal pol ure, so delegati razložili Wil-sonu položaj Slovencev. Predsednik je poslušal z živim zanimanjem njihovo poročilo. Delegatje so izročili gdč. Wil$onovi album z ' 10.000 podpisi slovenskih deklet, v Svečani izkop trupel hrvatskiti mučenikov. - LDU Dunaj, 26. aprila. (ČTU) Danes w enajstih dopoldne sc je vršil svečani iz-trupel obeh hrvatskih mučenikov Zrin-®^a *n Frankopana na pokopališču v Du-«»}SKejh Novem mestu. K tej slavnosti je siv j ^eŠactya 1* Zagreba pod vud-' DežfeliČa, zastopniki dunajske ju- ganske delegacije', iri kot zastopnik i ®ftoslovaške republike namesto čeho3lo--)^k.ega pooblaščenca na Dunaju, Tušarja, generalni tajnik dr. Fiedler, kapetan -IViakovička in Nadporočnik Grlm, ki so potožili vence na rakve. Na pokopališču je ^Tvoril dr. Lasocky in naprosil jugoslovanskega pooblaščenca na Dunaju Pogačnika, naj prevzame krsti v varstvo kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Govorila sta potem še jugoslovanski pooblaščenec Pogačnik in župan Dunajskega Novega mesta. Na pozdravnem večeru je povzel besedo generalni tajnik dr. Flieder. Opozarjal je na skupni boj Čehosiovakov in Jugoslovanov proti skupnemu sovražniku, proti Habsburžanom in izrazil nado, da sc bo okrepila in poglobila edinost, ki je družila oba naroda v času, ko sta še koprnela pod jarmom Habsburžanov, tudi v časih razcvita obeh svobodnih narodov. Krsti še prepeljeta jutri v Zagreb. Nocoj ju straži častna straža srbskih vojakov. Strašen napad ob naši narodnostni meji Posebno poročilo »Večernemu listu«. Radgona, 27. aprila. V petek zvečer v Dedoncih renegati vrgli predsedniku ®”r»ževulnega društva Pintariču gorečo *wno granato na posteljo, ko je spal. Pintariču je raztrgalo noge in je kmalu nato umrl. Pogreb se vrši v ponedeljek, To je sad dela dr. Karanikerja. Zahtevamo takoj varstva cd vlade. Ljudstvo obupuje, zaščite ni nobene. Ucyd George za jugoslovansko Reko. iD Rotterdam, 26. aprila. (DunKU) ■"•uly Chronicle« je izvedel od svojega grškega dopisnika: Zdi se, da se bo l.loyd Maka. trdno držal londonske pogodbe in losledic, da pa sodi, da je pogodba a. kar se je položaj predrugačil. Av- !^Dgrske ni več. Reka je iz strateški po , *®mbne luke postala trgovsko pristanišče. se Reka v pogodbi omenja le kot me-^ ki pripada Hrvatom. Zaradi tega se mora Italija na korist no/e države, ki želi g*« izhod na morje, odpovedati svoji za-, vi- O vprašanju, ali bi odsotnost Italije 'Ognila ogroziti pogodbo, ki jo je še skle- niti z Nemčijo, zatrjuje dopisi ik, da p na pogodba, ki so jo bili aliiranci podpisali lea 1915. in glasom katere ne bodo sklepali posebnega miru, s sedanjim vprašanjem prav gotovo nima nič-opraviti. Pogodba se je opirala na bojazen, da bi ta ali oni utegnil začeti posebna pogajanja. Vse to pa je sedaj brezpredmetno^ ker se je premirje podpisale skupno in ker so sc mirovni pogoji podpisali v splošnem Soglasju. Prihodnji teden se bodo mirovni pogoji izročili v Versaillesu. Tudi ako bi Italija, kar ni verjetno, odnošaje prekirtila, bo vendarle vsaka posamezna šilu pogodbo podpisala. tuširati: Em stolpa« patitmU (72 mm 9nb I« | visok« «n ni« prostor) n mkret po K V N. Poslano: Eoostolpna potttvrsta K V—. — ltb«)a Imenll nedelj« in praznike, ob S. ort Brezumno kričanje. Italija ni le dežela riža in makaronov, ampak tudi domovina pocestnih glumačev. Na drugem mestu poročamo, kako je Rim sprejel Orlanda, svojega užaljenega ministr« sitega predsednika, ki je zapustil Pariz, ko ni mogel izsiliti Reke od Wilsona. Če pr©, motri rimske demonstracije človek s severa, kjer brijejo hladni vetri in kjer koncem aprila še vedno sneži, se mu morajo zdet* smešne vročekrvne parade, se mora čuditi vladarju, ki se udeležuje s svojo družino pocestnih komedij, in zmajevati z glavo ob brezupnih klicih, ki se razlegajo po trgih glavnega^ mesta Italije. Italijani bodo kljubovali vsemu svetu! Italijani se ue boje nikogar! Italijani se zanašajo na moč svoje arraadel Italijani so pripravljeni na novo vojsko! — Tako je kti-čala rimska ulica. Neverjetno je skoraj in vendar resnično, da so v Rimu tako hitro pozabili dogodke zadnjih let. Če bi ra&l* pogledali nazaj, bi lahko videli, da ni mogla Italija doseči nobenih vojnih uspehov niti ob času, ko je bila njena armadLa nanovo opremljena, sveža, neizrabljena in polna poguma. Videli bi lahko, da 3o potrc- • kovali pomoči vsega sveta, da so s držali, -In danes hočejo novo vojsko proti vsemu svetu! Brezumno kričanje v Rimu naj bi dokazalo Wilsonu in ententi, da je italijansko ljudstvo pripravljeno in navdušeno za novo vojsko. Orlando je izrečno rekel, da hoče Italija še nadalje stradati, da pa mora rešiti svojo čast. Ali Italijani res mislijo, da bodo koga s tem preslepili? Ali ne ve ves svet, da le .z največjim naporom dušijo nezadovoljnost' med svojim ljudstvom, da s težavo vzdržujejo disciplino med svojim vojaštvom in da bodo itnfcli tisti dan revolucijo v vsej državi, ko bi se drznili začeti novo vojsko? ' Ne, po štiriletnem trpljenju sc ljudstva -ne bodo dala gnati z zavezanimi očmi v nov pokoij, novo lakoto, novo smrt. To Italijani sami dobro vedo in zato so bili tisti klici v Rimu prav tako smešni kakor brezumni. Niti za trenutek si ne moremo misliti, da bi to skubno pripravljeno razgraja* nje moglo kakorkoli vplivati na nadaljnji potek dogodkov. Svet jih bo sprejel tako, kakršni so: neresno kričanje nerazsodnega ljudstva. šla hoče novo vojsko. a celemu svetu. LDU Berlin, 27. aprila. (DKU) »Bcrli-sier Tageblatt« javlja iz Lugana: Povratek Orlanda v Italijo je bil pravi triurni narodnega navdušenja. Ob svojem prihodu v Genovo je imel Orlando nagovor, v katerem j je izjavil, da bo Italija kljubovala vsemu svetu, Italija ne more poginiti v sramoti. Tudi generalisimus Diaz ?e imel nagovor, v katerem je izjavil: Kar bi se tudi zgodilo, Italija mora računati s svojo vojsko. Pred svojini odhodom i/. Pariza jc Orlando poslal listu »Petit Parisien« izjavo, kjer pravi nied drugim: Italija smatra Francijo za svojo zaveznico ne samo za danes, ampak tudi za jutri. — Iz vseh italijanskih mest prihajajo poročila o demonstracijah. Kakor poroča »Stampa«, so vsa poslaništva v Rimu zastražena, da sc preprečijo demonstracije. Slovesen sprejem italijanskih delegatov v Ulmu. LDU Rim, 27. aprila. (Dun. KU) Agensi a Stefani poroča: Ob pričakovanju prihoda ministrskega predsednika Orlanda je mesto v zastavah. Velikanska množica je na cestah. Vsi ministri ter državniki podtajniki, natf sto senatorjev, 300 poslancev, občinskih predstojnikov, provincialnih svetnikov, častnikov itd. sc j zbralo na kolovdvoru. Ko je prispel vlak z minislr-,skim predsednikom Orlandom na kolodvor, so zadoneli eviva-klici na Italijo, Reko, Dalmacijo ter na Orlanda in Sonnina. mm vojsko. — fklija pripravil^. Orlando je zapustil z generalom Dia-zom in Barzilaijem vlak ter se podal na trg pred kolodvorom, kjer je imel na množico nastopni nagovor: »Sedaj ni časa za fraze. Mi moramo biti trdni, imeti moramo mirno in veselo vest. Odgovoriti moramo na dve vprašanji: Sta-li vlada in italijanska delegacija natančno izrazili mišljenje in voljo italijanskega ^naroda?« Soglasno je nato odgovorila množica: »Da!« Nikoli nisem dvomil o tem odgovoru, ker poznam dušo svojega ljudstva, potreboval sem pa potrdilo. Sprejem, ki nam ga je napravil Rim, potrjuje pravičnost našega dela Prvo vprašanje je s tem rešeno. V drugi vrsti gre zato, da spoznamo resnost položaja. Ne zahtevam takojšnjega odgovora, Po štiriletnih nepopisnih žrtvah sto- jimo sedaj morebiti pred novimi žrtvami. V tem trenutku je Italija pripravljena, Italija je sedaj večja, kakor ja bila meseca maja leta 1915, (Burno odobravanje.) Naš sklep mora biti dobro premišljen. Manjka nam prehrana, toda Dalija, ki pozna lakoto, no bo poznala nikoli srarnotte, (Burno odobravanje.(Nočem zatajiti opasnosti tega resnega časa. (Medklici: Mi se ne bojimo nikogar!) Med Vami sem ket Vaš brat. Kot Vaš vodja pa zahtevam, da se pokorite volji naroda. Mogoč® bomo ostali ssai Toda Italija mora biti edina i:a mora imeti samo eno voljo.« Množica jc nato priredila Orlandu viharne ovacije. Orlando, general Diaz in Barzilai so nato vstopili v avtomobil, ki je prevozil kratko pot od kolodvora do Kvirinala v dveh mah. Kraljeva rodbina pni sprejemu. Na balkonu kraljevega gradu so razvili zastavo. Kralj, kraljica, vojvoda geno-veški ter prestolonaslednik so se pokazali na balkonu, kjer so jih pozdravile viharne ovacije množice. Ko se jc vojni minister pokazal pri kralju, so zadoneli eviva-klici na vojsko. Kmalu nato je stopil ministrski predsednik Orlando na balkon in pozdravil kralja. Po zopetnih ovacijah se je množica razšla. ISK sil M®. LD1J Berlin, 26, aprila. (DunKU) Kakor je »Abend« izvedel iz I.ugana, se je danes v Rimu vršil kronski svet in pa mi- nistrski posvet. Sodijo, da bo pod pritiskom javnega mnenja treba vojaško zasesti Reko, LDU Pariz, 26. aprila. (ČTU) »Echo de Pariš« trdi, da je izvedel od italijanske LDU Pariz, 27. aprila, (ČTU) Listi poročajo: Lloyd George je p>revzel vlogo posredovalca med Ameriko in Italijo. Predlaga kompromis, po katerem bi bila Reka gospodarsko mednarodna, politično bi pripa- Proii Monakovu. LDU Berlin, 26, aprila, (Dun. KUJ 1 »Berliner Tageblatt« javlja iz Bamberg® da so vladne čelo mesto Landshut iztrgal? špartakovcem, »Vossische Zeitung« je izvedela iz Bamberga, da jc bil danes nad vso na desnem Mcnovem bregu ležeč® Bavarsko proglašen prcki sod. Operacij?' proti Manakovem potekajo po načrtu, čete so se mestoma pomaknile že prav da Monabovega. LDU Berlin, 27. aprila. (ČTU) Danes s£ je začela akciia proti Monakoverau, krte« so sc udeležile bavarske, vvurtemberške 1® tudi pruske čete. Višje poveljstvo jc pr? r-e' minister Noske. LDU Bremen. 27. aprila, (ČTU) Včeraj zjutraj so se vneli v Bremenu novi velik* boji med vladnimi četami in šrartek:ri*< 5 strojnicami in drugim orožjem. Boji že nis? končani. D'Anfiunzio se zopet oglaša. Lugano, 27. aprilu. Prodno je zaptf^j' min. predsednik Orlando Pariz, je prejel oo D’ Annunzia brzojavko, v kateri mu ‘ tavlja, da bo sfa! ves narod kot en m-os*® njim, ako sc odloči-raje, da pade, kakor P5 da sc odreče italijanskim pravicam, Italijani demontirajo o . revoluciji. LDU Dunaj, 26, aprila. (DKU) Iz Ita#-janski komisiji za izvajanje premirja fcl*®** stoječih krogov je korespondenca VJ/ilh?*01 predla obvestilo, da so vesti o revoluciji v Italiji in o protlrcvolucijonarnem gibarjti v. italijanski armadi popolnoma ncosnovauc' Ljubljanski dopisni urad poroča z 27. aprila cb desetih dopoldne iz nra-:®6^ ga viru: Ponoči od 26. do 27 aprila so sjf?* ijali Nemci na naše straže v odseku brova Lušnik 'in so poskušali pribl t* sc jim s patrolami. Straže so patrolc od" lc. Na obeh straneh je delovala artilj®r*™‘ urnimi m strani, da sta Orlando.in Scnnino obljubila, dne 1, maja vrniti sc v Pariz, dala Jugoslaviji, Po tukajšnjih vesteh bo Italija vzlic sedanjim dogodkom od Amerike dobila žc dovoljeni kredit 250 milijonov. Iz tega sklepajo, da bo kriza kmalu rešena. Brmm LDU Ptuj, 27. aprila. Tukajšnje gla^f' sivo je prišlo na sled ponarejanju izvo/0 za živila v Nemško Avstrijo. Na to s® opozorili obmejni kontrolni organi, k* dni pripeljali večjo družbo krivcev. a jc imela tiskovine, ki so bile natisnje®6 . Dunaju, in ponarejene štampilje, k» orožništvo zaseglo pri Karlu Zupičun® & gu pri Ptuju, Nikolaj. Nikolajevič. ženeva, 27. aprila. Bivši ruski lissirnus veliki knez Ni kola i Nikolajev*0 prispel včeraj semkaj. Italijani bode z orožjem branili Reko. ^_LDU. Pariz, 26. apriia. Kakor javlja HJiicago Tribunec, se je izrazil član ita-'•jfitske delegacije na mirovni konferenci, “ft ni težko prisoditi Reko Hrvatom, toda -rogj vprašanje je, kako bodo Hrvatje gansko zaposedli to pristanišče. Včasih v*Ha dejanska posest več kol naslovna. } DU. Pariz, 26. aprila. Pod naslovom: * w **scn napoveduje šah Sonninovemu un-^«nali. mm pijc socialni list »Popula’re«, o* ;e Wiisonova spomenica velepomcm-“•r dogodek, katerega bodo z veseliem P£*dravili vsi narodi. Že nekaj mesecev abrrujc mirovna konferenca v zastrupljenem f./račju. Wilson je s svojim opominom ®a nQteia; ki bi morala biti pri izdelovanju varu edino merodajna, dosegel toliko, ua 'e. ako že ne imperializem v splcšncm, pavsaj na;bolj cinična oblika italijanskega urpciitlizma morala stopiti v ozadie. Wil-scncvi iz;ava je dokument, ki ostane ena nsjigpšJi njegovih spomenic. Preveva jo Mi imamo Reko v tem trenutku in jo mislimo tudi obdržati. — List pravi nadalje, da ie zbrana v okolici Reke divizija ardi-tov, ki so, kakor znano, najboljši vojaki italijanske annade. Generalisimus Diaz je v Četrtek doznal za vsebino Wilsonove izjave in se je še isti večer odpeljal v Rim. ikemu imperializmu. občudovanja vredna duhovitost in tudi redakcija je izredno spretna ter jo odlikue odločnost in jasnost. Bil je skra;ni čas, da se je spregovorilo v tem ionu. Iz zapletenega položaja, v katerem se nahaja konferenca, je mogoč samo en izhod, ki ob-stcii v tem, da se spoštuje pravica narodov do samoodločbe in da se ne pripusti nobena aneksija, Počet;e italijanske delegacije, ki zapušča Pariz, ne sme vzbuditi nikakih iluzij, Orlando ne skriva prav nič svoje namere, 'stopiti v ožje stike z italijanskim parlamentom in ljudstvom. Manifestacij, o katerih nam poročajo od tam, ne bodo nikogar preslepile. poročil bomo. IDU Ff?nMiirt ob 26, aprila, j zur: n« vidi primerno, da bi o jadranskem «KU IzBnsla poroča o, da je francoska irie sporu nn mirovni konferenci v inozemstvo Ja od sneči za i/veščevalno snoroč^nie za-P'ta, vsekakor zato, ker se francoski ten- ie kriv Am dospevala poročila. Srbijs odklanja londonski dogovor. LDU Berlin, 26. aprila, »Jugoslovanki tiskovni urad« v Parizu poroča: Vče-r*jšnji »Journal de Geneve« priobčuje nastopno pismo g. Jovanoviča, poslanika kraljestva SHS: »V zanimivem članku, ki !« pod naslovom »Jugoslovanska politika« *z5el dne 6. aprila t. 1. v Vašem cenjenem kstu, trdite, da sta se leta 1918 po posredovanju Balfourja sestala Pašič in Orlan-k pomenku, ki je pa ostal brezuspešen, fer je Pa§ič govoril venomer samo o dežju vremenu. Dovolite mi, g. glavni uredil zavrnem to neosnovano trditev in malo osvetlim to vprašanje, ki dela dan-^nes preglavico vsakemu politiku in ki H>ada med najvažnejše probleme bodočega miru. Obveščen sem iz verodostojnega O?’ se je pri sestanku s Sonninom in flandom Pašič prvi dotaknil polit, vpra-,®li ki se nanašajo na italijansko- jugo-^°yanske odnošaje. Dejal je, da silijo skupil peresi obeh držav obe vladi k eporaz- ureditvi bodočih mej in da bi vsako * sP°razumljenje v tem kočljivem vpra- pomenilo težko politično zab1odnjo, ,» katere bi brezdvomno tretji imel korist, nnino je odgovoril, da se ne more spu- • . * y razgovor o tem predmetu, dokler ne , )»vi srbska vlada, da prizna vsaj v nače-j..'ondonsko pogodbo. Nato je odvrnil Pa- ’ da je popolnoma nemogoče govoriti sP°razumu na taki podstavi, ker je bil Vajeni odgovor sklenjen brez vednosti in udeležbe njegove vlade in ker nasprotuje načelu narodnosti. — Pripomnil je tudi, da je njegova vlada pripravljena, pogoditi se z Italijo glede bodoče zveze na podstavi narodnostnega načela. — Ta Pašičev poizkus pa je ostal brez uspeha. — Orlando je sicer govoril nekaj o splošnih vprašanjih, in tudi soglašal vsaj navidezno, z idejo zveze, toda izjavil je, da spada to vprašanje v delokrog ministra za zunanje stvari. Neštetokrat je izkušal naš minister za zunanje stvari, začeti resen razgovor o vprašanju sporazuma, ki je v interesu obeh držav. Saj sta se obe borili bok ob boku proti skupnemu tlačitelju, zato je treba, da sodelujeta prijateljsko tudi v bodoče. Vsi omenjeni poizkusi so ostali do danes brezuspešni, Taka je, g, glavni urednik, zgodovina tega trnjevega zapletljaja. Sedaj morete presoditi, da-li more in sme narodna vlada zatajiti načelo narodnosti ravno v trenotku, ko je to po ententi in predsedniku Wilsonu proglašeno načelo spravilo na nogo ne samo Evropo, ampak skoro ves svet. Niti Pašič niti katerikoli državnik, ki je odgovoren, za svoje dejanje in nehanje vsemu narodu, ne bi bil mogel sprejeti Sonninovega predloga kot podstavo za sporazum, ker bi to ne pomenilo drugega kakor izdajstvo na interesih naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Te vrstice kažejo jasno, da očitek trmoglave nepopustljivosti ne more veljati nam. Suffanberg, LDU Dunaj, 27, aprila. (ČTU) V »Ex-trablattu« izjavia zastopnik bivšega vojnega ministra Auffenberga, da je neresnična vest praškega »Venkova« o nameravanem vstopu generalobrsta Auffenberga v čeho-slovaško armado, iz pOfira.iiie. k Srbi na proslavi Zrinjskega in Fran-kopsna. iseigrajska »navda« prinaša na čelu iista poziv na vse Srbe, naj svečano proslave ooletnico mučenišKe smrti Zrinjskega m Frankopana ter odpošljejo odposlanstvo na slavnost v Zagreb povodom prenosa kosti mučenikov. k Za deco. Hrvatski poverjenik za uk m bogočastje je dovolil »Ldrugi učiteljicam, da priredi v nedeljo, dne 1. junija dobrodelni dan za deco, k Za vseuciiistnikel Vpisovanje na kr. brv, vseučilišče v Zagrebu na vse fakultete za letni semester 1918/19 se je pričelo v petek pred Veliko nočjo, to je 25. aprila in bo trajalo štirinajst dni, tedaj vključno do 9, maja 1919. k Imenovanja. Za definitivnega okrožnega zdravnika v sanitetnem okrožju Laški trg je imenovan zdravnik dr. Anton Cede v Laškem trgu, k Trbovlje, Umrl je 25, t. m, g, učitelj Vodušek v najlepši dobi, star šele 33 let. Bil je miren značaj in vsten učitelj, N. p, v m,l k Vojaška vest. Iz Belgrada poročajo.' Vojn* minister je odredil, da se izplačujejo dnevne doklade vsem častnikom, uradnikom in vojaškim osebam, ld so jih prej prejemali koncem meseca, sedaj vnaprej za 10 dni, in sicer vsakega 1., 11, in 21- v mesecu in da se enkrat sprejeta dnevna dok?aca več ne vrača, da se prijavljajo rodbinski člani samo enkrat koncem meseca, kar velja za naslednji mesec. k Privatni premogovniki pod državami nadzorstvom. Za izvrševanje poslov državnih nadzornikov pri privatnih premogovnikih so kot pogodbeni uradniki nastavljeni: rudarski inženir Pavel Endltcher za nadzorovanje premogovnikov Št. Janž, Štore, Laški Trg in Trobna do.‘ina; inženir Mirko Šušteršič za nadzorovanje rudnikov v Možicah in Lešah; Josip Burnik kot pomožni uradnik državnega nadzorui-štva v Možicah in Lesah; Maks Pitamic kot premogovni nadzornik za redno ekspedicijo premoga pri vseh terboveljskih premogovnikih, k Polževe brzojavke. Prejeli smo: Danes, 25 t. m. ob 1, uri popoldne sem dobil brzojavko, ki ^e bila odposlana 22. t. m, ob 11. uri dopoldne iz Zagreba. Rabila je tedaj iz Zagreba sem v Mozirje čez tri dni. To je pač nekoliko preveč polževa pot za brzojavke. Ne zabavljal bi v javnosti, če bi bil to izjemni slučaj, toda kakor vem iz lastne izkušnje in čujem od drugih, je prišlo tako polževo brzojavljenje že v modo. Je pač potrebno, da se napravi takoj red!« k Cepljenje koz. Deželna vlada je sprejela načrt naredbe glede obligatornega zasilnega cepljenja koz. Vsled nevarnega razširjanja koz se okrajaa glavarstva poobla- ičajo, da povsod, kjer lo zahtevajo razmere, uvedejo obligatorično zasilno cepljenje. Zasilnemu cepljenju je podvreči vse osebe, ki niso bile cepljene tekom zadnjih dveh let. Prestopki se kaznujejo z globo 10—1000 K oziroma z zaporom enega dne do 6 tednov. k Pošfno-brzojavnu šola. Iz Belgrada poročajo, da namerava ministrstvo za pošto in brzojav osnovati v Bclgradu poštno-brzojavno šolo za vse kandidate poštne službe v državi SHS. Sedaj se popravlja poslopje, v katero se namerava preseliti ministrstvo za pošto in brzojav in v katc-iem bo tudi nameščena omenjena šola, ki b'o otvorjena v nekaj mesecih. k Promet na varaždinski progi otvor-jea. Vsled silnih poplav v zadnjem času ie bal železniški promet med Zagrebom in ■Varaždinom prekinjen, ker jo bila proga pri Vrabču in Zaprcšiču tako poškodovana, da vlaki niso mogli voziti. Medtem so se poprave že končale in je promet zopet otvorjen. Most pri Vrabču, ki se popravlja že deset let, se bo zamenjal z novim betonskim, ker sc je doslej za poprave že toliko izdalo, da bi nov železniški most že davno lahko zgraditi, k Ameriška moka za južno Srbijo. Iz Belgrada poročajo: Na predlog ministra za prehrano je sklenil ministrski svet, da se 500 vagonov dosle ameriške moke v Solunu razdeli med prebivalstvo južne Srbije so-ra/:merno po številu oseb za ceno 1 dinarja za kilogram ne glede na stroške, Ta sklep se je storil zaradi tega, ker bi vsled neugodnih prometnih razmer morali oddaljeni kraji plačati samo za prevoz moke štiri- do petkrat toliko, kolikor bi veljala moka, k Ameriški plugi v Srbiji, Iz Belgrada poročajo; Da bi se omogočilo obdelovanje zemlje v tem letu, je srbsko poljedelsko društvo nabavilo iz Amerike pluge in poljedelsko orodje, ki se bo razdelilo okrajem, da jfii nakažejo občinam. k Pomanjkanje soli na Hrvatskem, Nedavno so razdelili v Zagrebu 11 vagonov soli, ki jo pa sedaj zopet primanjkuje. Kakor javljajo, je vlada sklenila z neko domačo tvrdko nogodbo radi dobave 300 vagonov soli iz Nemčije in sicer brez kompenzacij. Ta množina bi zadostovalu za Hrvatsko in Slavonijo za pol leta. Sol je baje že na potu in bo došla v dveh tednih. k Zopet žrtev železniške nesreče pri Brežicah. V Zagrebu je umrl 23 letni trgovec Gjuro Kos-Speljak zaradi opeklin, ki jih je dobil pri znani železniški nesreči pri Brežicah, k Slana je napravila v metliškem okraju veliko škode. Orehi so popolnoma pozebli in tudi na trtah in sadju sc močno pozna, k Srbski vagoni in lokomotive, Hrvat-*ka listi poročajo: Kakor smo informirani z dobro poučenega mesta, je v Bački in Banatu veliko število lokomotiv in vagonov, ki jih je Srbija dobila od Madžarske kot vojni plen, Ti vagoni in lokomotive stoje še vedno prazni in neuporabljeni, da vlada pri nas res veliko pomanjkanje vagonov in lokomotiv, kar se kaže v silnem zastoju prometa, ki je od dne do dne večji. Glavno ravnatljstvo železnic v Zagrebu je že zahtevalo od ministrstva te vagone in loko- motive, a šc danes ni došla rešitev te prošnje, vsled česar se kljub velikemu številu praznih vozil nahajamo Še nadalje v prometnem zastoju kljub pomanjkanju vagonov, Bilo bi nujno potrebno, da dovoli železniško ministrstvo, da se uporabijo ti vagoni in lokomotive na progah, kjer vlada pomanjkanje prometnih sredstev, k Značilno za hrvatske železnice, »Agramer Tagblatt« priobčuje sledeči za hrvatske železniške razmere značilen slučaj: Pred nekaj dnevi je bil na postaji Setve zadržan tovorni vlak, ker je bil zagrebški kolodvor prenapolnjen, V Zagrebu so pa potem pozabili na ta tovorni vlak, ki je moral čakati v Setvi polnih 48 ur z vsem osobjem pripravljen vedno na odhod. k Draga zemlja, »Vinkovačke Novosti« poročajo: V času, ko sc razsipa z denarjem, so Vinkovci dosegli rekord, Te dni se je pripetil slučaj, da jc poleg kolodvora neki Vinkovčan kupil nekaj pedi zemlje, da dobi dohod k svojemu stavbišču. Plačal je kvadratno ped zemlje po 2000 kron. Po tem bi stalo eno jutro zemlje v Vinkov-cih nič manj kot 3,200.000 kron, a pri tem niso uračunani stroški, Iti so združeni z vsako prodajo zemlje. Kdor nc veruje, sc more prepričati v glavni zemljiški knjigi v Vinkovcih. Mislimo, da niti v New-Yorku zemlja ni dražja. Ez Ljubljane. 1 Koncert Tomšinske. V soboto se je vršil v hotelu »Union« koncert ruske violinske virtuozinje Minjc Tomšinske, ki jc želu po vseh drugih evropskih mestih obilo pohvale in priznanja; Igrala jc večinoma žc znane in znamenite točke. Naj omenimo samo Čajkovskega koncert v D~ duru in Hfindlov Larghetto. Zanimiva je bila fantazija na motive iz opere Carmen, Posebne pažnje je vreden Spomin na Moskvo. Škoda, da je naletela umetnica na tako nesrečen dan, V drami je bila prc-mijera drame »Moč teme«, ki so jo obiskali revnejši ljudje, kateri bi bili drugače prišli v »Union«, v operi pa so igrali »Evelino«, ki je postala središče ljubljanskega zanimanja. Umetnici naj radi tega ne bo žali Občinstvo, ki jc bilo v dvorani, je bilo hvaležno občinstvo, ki je z največjim navdušenjem pozdravljalo in aplavdi-ralo njeno umetniško izvajanje. Vendar pa bi želeli, da bi v bodoče takih koncertov ne prirejali ob tako nepripravnih dnevih, 1 »Moč teme« v dramskem gledališču. Za vse resne ljudi, ki hočejo, da je gledališče hiša umetnosti, je bil ta večer pomemben, Ruski ljudje, kot jih je orisal Tolstoj, z vsemi svojimi lahkomiselnimi pogreški, ki se že v naslednjem hipu zjočejo v svojem srcu in spovedo in spokore pred celo sosesko, Igra je bila dobro naštudirana; igralci so se trudili, da nam so podali jasno sliko ruske hiše in ruskega človeka. Morda je motilo, ko okolica ni bila valovita in neskončna ravnina, ko je v sobi visela ena sama podoba (v ruski hiši so jih stene polne, med katerimi sv, Nikolaj gotovo ne manjka), a v celoti režiji nikakor ne moremo oporekati, Pjotr-Rasberger jc bil dober po svoji maski in po svoji igri; a bolj smo <5a bili veseli v drugem dejanju, ko pa v prvem, Anisja-Juvanova, naša znanka » »Voznika llenšla«, je v' ti vlogi napredovala in dosegla v zadnjem dejanju vtScK svoje igre; mojstrsko je podala duševro. stanje pijane žene v hipu, ko se jc iznebila tekmovalke. Opomniti moram, da se je OR neki gesti nahajala njena igra na zelo nevarni točki pred takim občinstvom, ki burk v žaloigri. Resen opazovalec odpti®* to in se nc — smeje. Vera Danilova me r S svojo dobro igro iznenadila, Akulinc st posebno v prvem dejanju nisem mogel n*1' sHti bolje igrane; v zadnjem dejanju je tila nekoliko njena rdečel.čnost, ki bi jc *** bili pričakovali, Anjutka-Repovš jc dvJgr nila spremembo četrtega dejanja do pat#1 veljave; bila jc, dasi skozi in skozi dobf*r v tem dejanju med vsemi najboljša; one noči nam je naslikala s svojo res borno igro zelo živo; prepričani smo, sc razvije v dobro igralsko moč. Nučič®* Nikita je dosegel svoj višek v tretjem zadnjem dejanju. V to je položil vso svoj0 umetniško silo, da je podal spokorjeno, *c' hko naravo ruske duše; duševni odpor « četrtem dejanju je bil podan mojstr**”' Akim-Bratina je dal vse, kar je mogel, ® * vlogo se ni zaživel popolnoma. Gotovo t**'. ko vlogo starega mužika ni mogel P0®* tako naravno, da nc bi se tisti »e'c'cr''w sc pravi —« nc čutil malo prisiljen. Mo®*® jc bila v pirmeri z Matrjono op licu n**1® premlada. Matrjona-Bukšekovn je bila bra; nevedno, kruto starko je motivi**1 njena igra skozi in skozi, Mitrič-Danilo 1 bil, ko vedno v takih vlogah, na svojem ***' stu. Njegova razlaga v »banki« naj bi bil* morda bolj, živa, plastična. Marina-MarkO' va je podala zapeljano siroto zelo simp®" tično; morda je bila premima. Ostale Trlo” gc ne pridejo toliko v poštev. Načelnik P®" lici jc jc budil odpor. Končno: Ali nc no«r ženske v Rusiji rute zavezane na spMSJ* na drug način? — Občinstvo se je- ve d*, tragično; > zdolgočaseno jc iskalo mest, bi sc nasmejalo. »Moč teme« jim nudi tefi le malo. Drugič bo treba pač ostati ali pa — pričeti misliti, F* . 1 Za tehnike. Začetkom mcscca ja se otvorijo na državni obrtni šoli v ljani predavanja za I. letnik tehničnih clij v štirih oddelkih (gradbeni, strojni* * rudarski in geodetski). Dovolijo se v svrho potrebna denarna sredstva. ^ 1 Akademiki, sodelovale! pri cvC*H”T nih dnevih in nedeljski prireditvi se vaj’ gJ na važen razgovor v torek zvečer ob * uri v Narodno kavarno, zadnja soba,, Sprememba imena. Deželna za Slovenijo jc dovolila gosp, dr, Le°n. Kaiscrbergerju, poročniku v Ljubija « spremembo rodbinskega imena v Vu‘ I Ustanovitev samostojnega ravna*®^ stva južne železnice. Poverjeništvo za Junice je sporočilo, da je generalna dir* ij ja južne železnice poverila vrhovno^'^. sivo obratnega nadzomištva južne ..^7 t ce višjemu nadzorniku Viktorju Brač’c 1 nalogom, da izvrši vso predpriprave " vpostavitev obratne direkcije v )u8° vanskem ozemlju, _«*•«* 1 Utopljenec. Dne 23, t, m, »nj° čali, da je na Veliki ponedeljek nekdo m .j, ni magistrat mistificiral, češ da so po *8 iz Grubarjevega prekopa nekega utop ca, po Katerega sla Sla potem dva delavca k prekopu na karlovško predmestje z mrtvaškim vozom. Tam pa niso vedeli o tein nič niti policija niti občinstvo. Utopljenca *o takrat res potegnili iz vode, toda ne na linijah, ampak blizu izliva kanala v Ljubljanico v Mostah, česar seveda ni mogla vedeti policija na Dolenjski cesti, in je zmeda Postala vsled nesporazuma pri telefonu. Pri ** opljencu so ,^$11 delavsko knjigo, glasečo ® oa ime Juro Goleč, 61 let star, doma iz alc Bukovice na HrVatskem. Pri sebi je ®c» tudi precej denarja. Kako je zašel v vodo, ni znano. Pokopal ga je Mestni pogrebni zavod, 1 Nesreča z orožjem. Ivan Farčnik, dijak višje obrtne šole, doma iz Polzele, je bil dva dni pri koroški legiji; enkrat je streljal s puško kot legijonaš na strelišču. Dne 1. februarja t. 1. je Farčnik pregledoval doma in sc igral z vojaško puško. Ni vedel, da je nabita. Puška se ’e sprožila, počil je strel in kroglja jc prebila čelo Farčnikovcmu prijatelju Hinku Kocopanu, Sodišče je prisodilo Farčniku tri dni zapora. ki jc naprosil angleškega ministrskega predsednika, naj svetuje Orlandu počakati še nekaj ur, ker upa, da sc bo med tem našel način sporazumne in zadovoljive rešitve. Orlando je pripomnil, da je vsled napornega dela v zadnji noči zelo utrujen, in da zalo ni niti nameraval odpotovati že ob dveh popoldne, pač pa bo zapustil Pariz ob osmih zvečer. Govori se, da bosta LIoyd George in Clemenceau poslala Orlandu pismo tajne vsebine. V vsakem primeru, tudi ako Orlando odpotuje, ostaneta’ Sonnino in Salandra v Parizu, — Vse časopisje je polno najrazličnejših komentarjev o italijanskem zapletljaju. Skrb, ki navdaja javnost radi tega dogodka, jc popolnoma razumljiva. Jugoslovanski kroga se zavedajo, da je postal položaj za zaveznike, zlasti za Francijo zelo težaven in zapleten; dejstvo, da francosko časopisje piše o Italiji v še toplejšem tonu, ni zato' nič nepričakovanega. Samo glasila levice vztrajajo neomajno na svojem stališču in: razlikujejo dosledno italijanski narod od njegove imperialistične vlade. — Agencija, Reuter priobčuje angleško noto o londonski pogodbi, Anglija je svetovala Italiji, naj v svojem lastnem interesu odneha odi nekaterih svojih zahtev. Vendar ako bi Italija vztrajala pri tem, da dobi brez izjeme vse, kar ji prisoja londonski dogovor, bosta Anglija in Francoska seveda varovali čast svojega podpisa in držali besedo, toda pripomnili sta, da pripada % zmislu londonskega pakta Reka Hrvatom; ako ostane torej celokupna londonska pogodba v veljavi, mora obveljati tudi točka' glede Reke, LDU, Bern, 25. aprila. Clemenceau Iti Lloyd George sl prizadevata na vse načine, da bi omogočila sporazum. Wilson je objavil svojo spomenico o Adriji na lastna odgovornost. LDU. Pariz, 26, aprila. Kakor poroča! »New York Hcrald«, so francoski merodajni činitelji dobro vedeli, da namerava Wilson priobčiti svoj ekspoze o jadran-1 skem problemu. Lloyd George in Clemenceau sta izkušala z vsemi sredstvi preprečiti objavo. List pravi, da bosta Anglija in Francija storili to, kar jima veleva njun. podpis na londonski pogodbi. Sedanjo zadrego je povzročila samo italijanska zahteva po Reki, ki po londonskem paktu ne pripade Italiji. Upati je, da se najde kmalu ugoden izhod iz sedanjega kritičnega položaja. Po svetu. s Novi člani pariške zdravniške akademije, Nekega dne so v akademiji zdravilstva v Parizu izbrali tri nove akademike. Pivi je doktor Yersin, ravnatelj instituta Pasteur v Yha in glasovit Pasteurjev učenec, ki jc znan radi svojih znamenitih del o kugi. Drugi je dr. Delageni-ere, kurir bolnišnice v Mausu. Tretji je prof. Emite Sergent za zdravniško patologijo. Sar.gent je znan strokovnjak za jc- tik°’s \Vilsonove zabave. Admiral Grayson, Wilsonov zdravnik, priooveduje, d« so Wilsonovi največji prijatelji otroci. V \Va- Reka izročena laškemu generalu. , LDU Trst, 27. aprila. Kakor poroča j rodni svet včerai svečano izročil * Lavoralore * z Reke, jc italijanski na- ' roke italijanskega generala Graz Orisndova izjava. mesto v Graziolija. , LDU Trst, 27, aprila. Italijanski listi Ponašajo sledeče podrobnosti o zadnjem Pogovoru, ki ga je imel italijanski ministr-® i Predsednik Orlando pred svojim odho-om v Pariz z Lloyd Georgcm, Clemenceaujem in Wilsonom; popoldne 24, aprila jc Uoyd George povabil Orlanda, ki se je bil odločil, da odpotuje isti večer, na pogovor. Italijanski ministrski predsednik se 'C odpravil ob 4, uri popoldne v spremstvu talijanskega ministra za zunanje stvari , ^onnina v stanovanju Lloyd Georga, kjer se c nahajal tudi Wilson. To je iznenadilo u , '"Ljanske ministre. Zvedelo se je, da bo ana možnost, uveljaviti pretrgane pogo-^’it°re , ana se ne more tega trditi. s met po zraku na Norveškem. Na Norveškem so ustanovili akcijsko družbo« Namen ji je pospeševati promet po zraku. Ravno v Norvegiji je to velikega pomena, ker vsled velikih razdalj in pa naravnih ovir še do danes niso vsi kraji dobro zvezani. Stotnik Dchli je izdelal načrt, ki Batu. kaže vso važnost velikega podjetja, Naiprvo nanieravajo vpeljati redno nepretrgano zvezo iz Kristiianije v Kristiansand, ctitod v Stavanger, Bergen, Trondhjem in dalje do Kirkenesa ob norveško-finski meji. Poleg tega hočejo leteti iz Kristijanije naravnost v Bergen ali Trondhjem, iz Sta-vangera v Aberdeen na Škotskem in pa iz Kristiansanda čez Goteborg v Kodanj. — Iz Kristjanije v Kodanj se vozimo sedaj 15 lir; po zraku bomo prišli tja v štirih urah in polj Kristijanija-Stavanger 4 ure in 15 minut; Stavanger-Bergen poldrugo uro; Borgen-Trondhjem štiri ure. Vse te razdalje so zahtevale dosedaj več dni pomorske vožnje, 20 ur se vozimo danes po železnici iz Kristjanije v Trondhjepi, odslej štiri ure; 15 dni iz Kristijanije v Bergen, odslej 2 uri Tn tri četrt. Najvažnejša bo na Kveža s severom, ki ima toliko naravnih lepot. Po dolgi pomorski vožnji, trajajoči esem do deset dni, smo prispeli dosedaj do jever^e evropske točke, odslej pa bo iz Trondh;ema v Kirkenes s^mo 11 ur, naravnost iz Kristijanije v Kirkenes pa 17 »ir. Odhod cb sedmih zjutraj, prihod opolnoči, s Ugotovit?? sn»r}j, V Pa- rizu je doktor Icard zna-!?! način, po katerem lahko ločimo navidezno smrt od resnične, pariška akademik znanosti ga je ea to odlikovala. Uporablja znano barvilo Buorcsein. Poskušnja. temelji na znansf.ve-utemeljenem dejstvu. Omrežje telesa ne more sprejeti in razširiti nobene sno~ vi, cc nc deluje tok sokov, Ce vbrizgamo pripravno snov pod kožo in jo tako razširimo po telesu in če gre snov naprej, potem seveda še obstoja tok sokov, torej življenje, Ce vbrizgamo n, pr, tako snov v nogo m jo kmalu nato vidimo v roki, ni mogla priti tja na orug način kakor s tokom krvi. Če pa tok Krvi Sc deluje, jo pa gotovo še življenje v telesu. .Raztopljeni lluorescin, kakor ga uporablja dr, icard, ima velikansko barviino moč, en sam gram lahko pobarva petnajst tisoč litrov vooe. Pa ni niti najmanje ’ strupen, Cc vbrizgamo lluorescin pod kožo in je človek se živ, so čez dve minuti Koža m posebno sluznice že hucio barvane, in vidi se kakor bi telo imelo rumenico. Omrežje očesa postane svitlozeleno, pupila izgine in vidi se, kakor da bi biii vstavili v cko krasen smaragd. Kapljica take krvi da kozarcu vode svetlo rjavozeleno barvo, V eni uri ali dveh so izginili vsi ti znaki, ker je medtem fluorescin že izginil. Seveda pa opazimo to barvanje samo pri živem človeku, mrtvo telo ne kaže nobene spremembe. s Moderno lastovičje gnezdo. Ne samo ljudje, tudi ptiči si hočejo svoje bivališče urediti vedno bolj moderno in udobno, Francoski raziskovalec Pouchet pripoveduje, da kažejo lastovice v zgradbi svojih gnezd v zadnjem času veliko spremembo. Moderno lastovičie gnezdo je veliko bolj udobno, vse nekaj drugega kakor ono staro pred petdesetimi leti. Gnezda, ki jih je preiskovat Pouchet v svoji mladosti in pa starejša gnezda, ki jih je dobil v razvalinah, cerkvenih stolpih itd., imajo vsa obliko krogle. Vhod je tvorila majhna okrogla luknja na gornji strani, skozi katero je smukala lastovica ven in noter, V takem gnezdu je bilo kaj malo prostora. Mladiči so čepeli tesno drug poleg drugega in so bili večkrat v nevarnosti, da se zadušijo, ker so zaprli starci pri vhodu dostop zraka. Moderno lastovičje gnezdo ima pa popolnoma drug slog, dovoljuje zraku in svetlobi prost doston. Ima ovalno obliko in namesto okrogle luknje odprtino v širjavi devet do deset centimetrov. Mladiči sedijo drug pri drugem in lahko vtaknejo glavo skozi odprtino; vidijo in slišijo torej, kar se dogaja v njihovi okolici. Temu posebnemu in vsekakor za lastovico koristnemu preobratu se na ne smemo preveč čuditi. Lastovica je v svojem stavbarstvu že preje večkrat vpeljala kako izpremembo. Ko človek še ni zidal hiš, tudi lastovica ni mogla gnezda hišam pritakniti. Iz divjine v vas in v mesto je bil že velik korak naprej. Danes gnezdijo lastovice celo v tovarnah in ne moti jih ne ropot strojev in ne vrtenje gonilnih jermen. Lastovica se zna prilagoditi razmeram bolje kakor katerakoli druga ptica, s Nsistn-e^ši herbarij se nahaja v muzeju egiptovskih starinskih znanosti v Kaj-ru. 0!>tofi pa iz velike množine vencev in girland, ki so jih našli v egiptovskih grobeh. Med njimi je več še prav dobro ohranjenih. Večina cvetov, in to še prav nežnih, je ne-pokvarjena. da celo njih barva ni bogvekaj trpela. Vodne melone, najdene po grobeh, so spet dobile; svojo zeleno barvo, ko so jih potopili v vodo. Mnogo najdenih rastlin 1® starih čez 4000 let. Detelja s piramide v Bachsutu, ječmenovo klasje in brinove jagode z neke gomile v Sahari so gotovo tudi tako stare, a nič mlajši niso cvetke, ki so jih našli na neki mumiji v Deir el Ba* harju. s Rudolf, ki jz bil češki kralj ta ški cesar (1576—1612) je izvolil Prago za svoje prestolno mesto. Ko so ga češki stanovi prisilili, da so je odrekel svojim deželam v prospeh svojega brata Matjaža, zaklical: >Praga, ti nehvaležna Praga! P°' vzdignil sem te nad Dunaj, a ti danes svo-jega dobrotnika od sebe pehaš. Padi maščevanje Gospodovo na te in prokletstvo na celo Češko.« ' jj s Zanimivo otočje. Čudno se nam da se nahaja v Atlantiku skupina otokov* ki je malokomu znana. So pa to otoki Sar vages, na tridfesetem vzporedniku, ®e“ otokom Madeiro in Kanarskimi otoki, $°' spociarjj sc Portugalci, Otoki so vulkani*' nega izvora, in ker jih obdajajo nevarn® kleči, se jih ladje ogibajo. Zato malokdaj kaj slišimo o njih, beremo pa tudi ne. t)»-krili so jih že kmalu za Madeiro 1. 1419«* in sicer portugalski mornarji- Skušali so jih poseliti, o čemer nam še danes pričajo razvaline stavb, nekega vodnjaka in kanala; a se ni posrečilo, ker je manjkalo pitne vode. Pač pa so tam ogromne mn°' žice divjih koz in domačih zajcev, potomci onih živali, ki so jih vpeljali kolonisti J 15. stoletju. Otoke je portugalski kralj oc*' dajal vedno vladnemu zastopniku na M*' deiri. Zadnji posestnik je bil neki gospo® Poronha. Ko je umrl, so razpisali dražbo« Kdo jih je kupil, ne vemo. Dragi pač nis0< ker niso ne veliki in ne bogati. Trije največji imajo površino petih, treh in enega kvadratnega kilometra. Največji, Salvah Grande, je okrogel kakor krog, ima boke zalive na južni in jugozahodni obaw sicer je pa povsod obdan od strmih Of' dostopnih skalnih bregov. Zaradi tejj*1® vsled omenjenih številnih kleči je prib*1* žanje že pri malo nemirnem morju ne«’0' goče. So še precej visoki, najvišja tocK je 140 metrov nad morjem. Vidimo z krasno piramido Pic de Tevde na skem otoku Tenerifa, oddaljeno od tukaj okoli 200 kilometrov. Pač je pa ta g?r,^ še za 1000 metrov višja kakor naš Tpj glav. — Posestniki so pošiljali preje časa do časa kako jadrcnico na otokei 11 jadrenici pa delavce, Ti naj bi hodili J’, lov in nabirali neke vrste mahov, rastlinski proizvod, ki je nekaj vred® Vsako leto septembra je bil lov na P «^ pravzaprav nič drugega kakor nabira0^ mladih potapljačev. Vsako leto so P°kf® iz gnezd okoli 22.000 teh mladih ptic. Po delali so jih in dobili iz njih par sto • l nasoljenega mesa in olja in okoli ^va.,Sj{i bal perja. Drugi še manj zanimivi ® so pa v Indiku in Pacifiku, poznajo i1 . «*e mo najboljši geografi in pa lovci oa, in tulnje. Skoro vsi so vulkaničnega ,zVj& ra, neprijazni, zmiraj dež, dosti ovac, redkokdaj naseljeni, večinoma zaradi Pač pa začasne naselbine lovcev na in tudi delavnico, da pridejo kiti ž® prC delani k nam. s Promet na Filipinih, Otočje Filipine 'dobili leta 1898, Amerikanci, prej so bili španski, Amerikanci so takoj vpeljali parlament, samo poslancev niso mogli dobiti, ki bi znali brati in pisati. Vsak poslanec je imel pred svojitn sedežem tab-hco s svojim imenom, in ko so prvič natopili, so jih uradniki peljali na odkazane jnu sedeže, ker bi se sicer še vsesti ne znali. Doma govorijo malajsko, v šoli in cerkvi špansko, v višjih uradih angleško. Amerikanci delajo na vse kriplje, da bi oaravnobogato otočje dvignili na višjo stopnjo, Najprvo je treba gledati na prometna sredstva, ker brez teh bogastva ni mogoče izrabili. Prometna sredstva so pa včasih še zelo enostavnu, v notranjosti za časa okupacije ni bilo niti navadnih bro-oov. Domači Tagali so si pomagali z bi-volom, ki je vlekel čolne in brode čez Večkrat zelo deroče reke. Azijski bivol namešča tam našega vola, a je še boli vpo-raben. Služi za nošnjo, za vprego in za ježo. Diči ga lastnost, ki je za tropične kraje neprecenljiva, da se namreč ravno-tako lahko giblje v vodi in močvirju kakor na suhem. Ker je zelo vztrajen pla-vač, jc kako nalašč ustvarjen za prevoznika. h e veda pa izginja to prometno sredstvo od dne do dne bolj, na njegovo mesto stopa amerikanski parni bred. Kaj ie lepše, pač ni težko uganiti. Tako bodo tudi Filipini s takozvano kulturo izgubiii mar-srkctko privlačno zanimivost, / s Mojster za šest tolarjev. V srednjem veku so Lili predpisi za dosego mojstrstva v kaki stroki zelo strogi. Če je kdo postal pomočnik, jc moral tri leta v tujino, vr-®jvsi se je moral napraviti takozvano moj-strsKo delo, veščaki so se zbrali in ga Cclobriil ali pa ne. Pravijo, da je šlo naj-l®žje, če je poročil vdovo kakega umrlega mojstra; z njo vred si je pridobil tudi mojstrstvo kot kako dedščino. Vendar se je Pa marsikdo ognil predpisov in oblastva so mu tudi šla na roko, juha ni bila tako vroča, kakor se je skuhala. Tako je aprila leta 1770. prišel v blesvige pomočnik Klein k predsedstvu mizarske zadruge in je rekel, da hoče postati mojster, pa je bil šele Pol leta pomočnik. Rekli so mu, naj gre tri leta ven, kakor je predpisano, ali Po naj prosi kralja za milostno popustitev Potovalnih let/ Za potovanje se ni dosti j-animal in je prosil za leta. Se preden jc bila prošnja rešena, žc se je moral zagovarjati zaradi prestopka. Udinjal se je nekemu mojstru za tri tedne, a mu je že čez “7 dni ušel. Zadruga pomočnikov ga jc ®bsodila, da je moral k mojstru nazaj in a Plača en tolar kazni. Proti tej odločbi ®e ie pritožil, razsodbe ne vemo. Leto po-jCm je poslal mojstrom svoje delo, oblo-Pn° omaro, ki pa ni dobila pričakovane-"a Priznanja. Soglasno so mojstri našteli . cm napak, prvič da ni ravnočrtna, po-e,n da predali niso enaki, da gornji ne |-re v spodnjega in narobe, da ie obložckN Preveč prežet z voskom, da je les premc-er itd. Rekli so, da je omara popolnoma °nič; nc samo, ©četu, drugu sinu, »Na svidenje,« je rekla; »jutri pridita aopet oba! . Saj veste, gospod Louis, da imamo v gradu zelo lepo knjižnico, ki jo lahko nekoliko pregledate.« »Tako, da bi se torej popolnoma vgnezdil v gradu,« jo je osorno prekinil »doktor; »in kaj bodo rekli ljudje?« Olimpija ni vkljub temu sirovemu izpadu zardela. »Kar sc tiče vas, moj stari prijatelj,« jjc odgovorila, »če se bodete vi jezili na mene in me zapustili, potem razdrobim vaše steklenicice in vržem vaše recepte jv ogenj.« »Le storite to,« je odgovoril doktor Šaljivo, preteč s svojo palico, »potem vas Jtakoj izročim tcmu-lc padarju.« Porogljiva, izzivajoča misel se je pogodila v njeni glavi. »Prav veseli me, da bi vas prijela, za t>escdo.« »To ni prav, gospa,« jo je resno za-iflpmii Louis Ceret, ki ni hotel, da bi dvo- mili vnanji ljudje o nezmotljivosti njegovega očeta, niti v šalah ne, čeravno ga ni že sam več smatral za nezmotljivega. »In zakaj ni prav?« »Ker ne morem še nikogar ozdraviti; jaz se moram še učiti in študirati.« »Izvrstno, sinko moj,« se je oglasil oče Ceret, kateremu se jc zdel ta odgovor primeren za kritje umika. S temi besedami so se ločili. Louis in njegov oec sta molče korakala proti vasi. Izpregovorila nista niti besedice. Mladi mož je gledal v zvezde nad seboj, kakor bi jih ves zamišljen opazoval. Doktor pa je žvižgal in tolkel 3 palico po kamenju, ležečem po potu. Preden sta stopila v hišo, je vprašal Louis, ki bi se bil že parkrat skoraj izdal: »Ljubi oče, ali res mislite, da boleha, gospa Fou-chy na srčni bolezni?« Stari Ceret je, pripravljen na to vprašanje, sokmizgnil z rameni in pogledal svojega sina, opirajoč se z obema rokama na palico. »In ti, knj misliš ti, učeni doktor?« »Jaz, jaz mislim, ljubi oče, da boleha grofica na svoji žalostni mladosti in dolgočasju.« »Tako! Torej sem jaz osel!« »Zakaj, ljubi oče, vi presojate bolezen le s stališča znanosti in vidite le očitne znake bolezni.« »Jaz vidim, kar se lahko vidi, in ti si norec. Še nekaj takih dni, kot je bil današnji, pa mi boš napravil veliko dela.« »Vi se držite torej še vedno tega strogega načina življenja in neusmiljenega posta?« »Rajši iagtibim svoje imele »Bog je moja priča, dragi oče, da vas nisem hotel razžaliti, a zakaj ste mi dali priliko, učiti sc in samostojno presojati, če odgovarjate mojim vprašanjem le s svojim ugledom in s pokorSčino, ki sem vam jo dolžan?« »Imaš prav. Takrat sem bi! b*1o neumen, ko sem te poslal študirat!« »Kljub temu upam, da ne bodete nikoli imeli vzroka, kesati se.« »Mogoče! A povem ti, ne predrzni sc, nasprrtovati mojim predpisom! Nisi prišel zato domov, Čitaj, izprehajaj se, a pusti me v miru!« - Louis je odšel v svoj sobo in preživel prvi del noči v strašnem vznemirjenju. Šele proti jutru je ves utrujen zaspal nad svojo šolsko knjigo o zdravilstvu, ki je vsesala dve težki solzi. Doktor je bil strašno slabe volje, ko je šel spat; preklinjal je in psoval; medtem ko je — kot vsaki večer — pripravljal za njegovo domišljavost pomirjevalno uspavalno sredstvo, je glasno vzkliknil: »Kako naspameten sem bil, ko sem odločil Louisa za zdravniški poklic! Sicer fant ni neumen, in njegova opazovanja bi me zelo zanimala, če me ne bi tako jezila! Nesrečnež, uničil bo vse moje na-' črte!« Louis pa je trpel odslej strašne mtike< Z lastno mu bistroumnostjo in zdravniški® instinktom je po raznih znakih, ki jih j® opazil na Olimpiji, sklepal, da uporablj*j njegov oče pri zdravljenju digitalln.* B® pa jc prepričam, da je način zdravljenja * digitulmom, ki ga jc uporabljal njegov, oče, napačen. Sklepal ie tudi po nehate« rih znakih, ki sc njegovemu bistremu zdravniškemu očesu niso odtegnili, da oč* količine digitalina ni nikakor zmanjševal* kakor bi bilo treba, ampak jih je še pove* čal. Seveda so bili to šele sli lepi, dok*zoV-za enkrat še ni imel. Prve dni je oniabO' val in dvomil. Njegova otroška ljubezen in navada, podvreči sc slepo očetovi soji' bi, ga je odvračala od preiskovanja, ki‘p1* ga je na drugi strani nalagala vest. Nj®* gove knjige so dvome le še povečal®' Sklenil je, obiskati gospo Foucliy, Pa 'e begal cele ure po polju, kakor Renč, ®rZ' lično izprašujoč neizprosno naravo, ki ni hotela izdati božje skrivnosti, Strajfa* častihlepnost ga je izpodbujala noč in Odvrniti očeta od grozne zmote, re®‘ ljubeznivo mlado ženo nespametnega r pogubonosnega načina zdravljenja In čno pred svojo lastno vestjo rešiti ugl^ vede iu čast svojega očeta, to je bila Pl®|. gova naloga In njegovo mučenišlvo. če,** zmagal, bi ne smel nikdo izvedeti za DJ®1 gov triumf; le njemu in Bogu je bila znali® ta častihlepnost. Čisto sam in tiho jc hote zapeti Te Deuni veselja; a če bi se slučajno ponesrečilo, je hotel tudi sam tff Ecti in, kakor je mislil, večno nositi t® olest v svojem srcu. Kot naivna naravfc celo v stiski zavisti vreden učenjak, I* imel ono prelepo vero, ki sc pri umetnih izpremeni v težnjo po idealu. Koliko slaV' nih mož je bilo med njegovimi učitelji* ® v zmotah vendar niso nikdar mislili na W da bi jih pozneje popravili. Koliko rov sc je izvršilo vsled domišljavosti & nevednosti, vpričo prebrisanih voščak0^ ki niso teh umorov niti zabrardli niti ov» dili! —• strup, ki ga dobivajo iz rdečega steca im je zelo važen v zdravništvu. (Dalje.) ...— •••mmm.m .»m .m - ■. i... i — , .1.1 . . , Baladne v mišicah pusto mnogi ljudi® ^ coln vnomar, ker so mnenja,