CELJE, 13. DECEMBRA 1979 - ŠTEVILKA 49 - LETO XXXIII - CENA 5 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Ni časa za oddih v naši hiši. Ko je bila mimo praznična številka za Dan republilce, smo se našli v vrtincu Tedna domačega filma in zdaj, ko je ta mimo, je pred nami praznični Novi tednik in radijski spored za novo leto. Zimski čas, vse tja do pusta, je čas porok, kar je seveda vesel dogodek, toda tudi hudo resna odločitev. Ni odveč opozoriti na program predzakonskega svetova- nja, ki ga objavljamo v tej številki in ki je namenjen resnejšemu pomenu sklepanja zakonskih zvez. Pa lepo pozdravljeni! Uredništvo NAMA V LEVCU pm za ceuane Intenzivne priprave na gradnjo Trgovski center ljubljan- ske Name, ki bo zrastel v Levcu ne bo pridobitev le za krajane Levca in žalsko obči- no, pač pa tudi za kupce s SirSega "celjskega območja. V začetku novembra so na- mreč stekle intenzivne pri- prave za izgradnjo trgovske- ga centra v Levcu. Predstav- niki žalske občinske skup- ščine, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organi- zacij, Name, Beograjske ban- ke, Lesnine in Zavoda za na- črtovanje so sprejeli termin- ski plan aktivnosti za izgrad- njo novega centra, doku- menti pa so že v javni razpra- vi v kolektivih ljubljanske Name. V prvi fazi bo center obse- gal 4000 kvadratnih metrov prodajnih površin. Se zlasti zanimiv bo program di- skontne prodaje živil, čistil in drugega blaga, ki ga bo moč kupiti v večjih količi- nah in temu primerno bodo tudi cene nižje. 500 kvadrat- nih metrov bo namenjeno beli tehniki in akustiki. Ker bo Nam in center povezan z Lesni no, bodo lahko kupci tako dobili vse na enem me- stu za opremo svojih stano- vanj. In še nekaj ne gre pre- zreti ob tem. Gradnja bo za- radi povezanosti obeh cen- trov cenejša. Sicer pa bodo v levški Nami prodajali tudi iz- delke najbolj priznanih jugo- slovanskih konfekcijskih to- varn, ki bodo svoje blago prodajale po tovarniško zni- žanih cenah. V centru bo tu- di restavracija z 200 sedeži. Pomembna prednost bodo tudi dovolj veliki parkirni prostori, k čemur je treba do- dati še lahek dostop do Lev- ca. Pomembna pridobitev torej tudi za Celjane! JANEZ VEDENIK NE LE NASLOVI 7. teden domačega filma v Celju je v letošnjem letu požel doslej najbogatejšo bero domače filmske ustvarjalnosti. Toda to le niso zgolj novi naslovi (kot kaže naš posnetek), je za njimi mnogo dorečenih in nedorečenih problemov, s katerimi se srečuje filmska proizvodnja, distribucija, vzgoja in filmska kulturna sploh. Teden domačega filma je z letošnjimi sedmimi filmskimi programi, petimi posvetovanji, dvema zelo kakovostnima razstavama, posebnimi pogovori po projekcijah nekaterih filmskih programov zaoral globoko brazdo v plitvino našega vedenja o filmu. Več o letošnjem TDF berite na štirih sredinskih straneh. Foto: T. Vrabl CINKARNA: TUDI NOR ZA ČISTZRAK Denar za ekonomsko in ekološko sanacijo Cinkarne, zlasti pa za tovarno za proiz- vodnjo titanovega belila, je zagotovljen. Zdaj je namreč tudi Nemška demokratična republika pristala na svoj de- lež v višini okoli 56 milijonov dinarjev. Pred tem pa sta re- publiška in celjska občinska skupščina prevzeli jamstvo za najem posojila za sanacijo v skupnem znesku skoraj 59 milijonov- dinarjev. Za tri če- trtine te vsote je poroštvo sprejela republiška, za četrti- no pa celjska občinska skup- ščina. Zagotovljena sredstva to- rej pomenijo uresničitev sa- nacijskega programa, ki je zlasti v Celju dobil najširšo potrditev. MB PRED DNEVOM JLA V CELJU Priprave za praznik v praznovanje se vkl/učujejo vsi na vseh področilh 22. december je dan Jugo- slovanske ljudske armade. Tako kot vsako leto ga bodo tudi letos povsod nadvse slovesno proslavili. Mnogi pripravljajo številne akci- je, kjer bodo sodelovali ta- ko pripadniki naših oboro- ženih sil, kot seveda tudi občani na čelu s pionirji ter mladino. Ob bližnjem prazniku bo- do tudi na celjskem območju številne prireditve. V Celju se je že sestal poseben odbor za pripravo vseh priložnost- nih manifestacij in to na po- budo Sveta za ljudsko obrambo in družbeno samo- zaščito pri občinski skupšči- ni in pri Občinski konferenci Zveze rezervnih vojaških starešin. V odboru so števil- ni člani, ki bodo vse tja do 22. decembra izpeljali števil- ne prireditve - od športnih do kulturnih in drugih. Zeljeno je, da bi se v to praznovanje vključili vsi - tako v šolah, vzgojnoveirstve- nih ustanovah, delovnih or- ganizacijah ... Tudi ta praz- nik naj bo nadaljevanje utr- jevanja skupnih hotenj po tem, da smo močni za ohra- njanje naše varnosti. Tudi le- tošnji 22. december je del ak- cije Nič nas ne sme presene- titi. V letošnje praznovanje se bo tako kot vedno vključil tudi Novi tednik in Radio Celje ter pripravil vrsto zapi- sov ter sporočil iz življenja v JLA. Podrobneje bomo o tem pisali še v naslednjih številkah. 2e zdaj pa lahko zapišemo, da bo celjska vo- jašnica v naslednjih dneh še bolj odprta za vse, kot sicer. Približujemo se skupnemu prazniku in zato je prav, da ga lepo proslavimo ter sprej- memo nove naloge za še več- jo obrambno moč. TV PRAVLJIČNI SVET V ŠMARSKI KNJIŽNICI Smarska knjižnica je pričela z mesecem novembrom pri-j pravljati organizirane ure pravljic za otroke od 4. do 8. letaj starosti. Vsak drugi torek popoldne otroci z odprtimi očmi, | ušesi in usti poslušajo pravljico, ki jo pripravi knjižničarka, i Vsako pravljico spremlja velika ikustracija na flanelografu! ali kakšen drugi pripomoček za boljše in nazornejše dojema-! nje zgodbe. Na koncu otroci dobijo barvice in risalne liste in i z velikim veseljem narišejo prizor iz pravljice, ki jim je ostal \ najbolj v spominu. Glavni namen pravljičnih ur je prav v tem, da se otrok čimprej spozna s knjigo, da otroci tudi listajo in brskajo po; slikanicah, ki pa so v knjižnici vse strokovno izbrane in; otresene navlake kiča, ki ga je še povsod veliko. Zalja knjižnice pa je, da bi se ur pravljic udeležilo čim več i tistih otrok, ki niso zajeti v organizirano predšolsko varstvo. ^ J. C. i ZLATIZNAKI SINDIKATA V ponedeljek ji bila v Ljubljani slovesnost, na kateri so podelili zlate znake Zveze sindikatov Slovenije najbolj zasluž- nim posameznikom in or- ganizacijam. Slovesnost so povezali tudi s 60. obletnico Komunistične partije, SKOJ in revolu- cionarnega sindikalnega gibanja. Zlate znake Zve- ze sindikatov Slovenije so podelili petim organi- zacijam združenega dela in šestdesetim sindikal- nim delavcem, med njimi tudi organizacijam in po- sameznikom iz širšega celjskega območja. Tako so Zlati znak Zveze sindi- katov Slovenije med dru- gim prejeli: Osnovna or- ganizacija ZSS Gorenje TOZD Štedilniki Vele- nje, Martin Andrejaš iz Celja, Adolf Brložnik iz Velenja, Lea Čmak iz Ce- lja, Vili Končan iz Laške- fa, Franc Kovačič iz marja pri Jelšah, Marko Manfreda iz Laškega, Fe- liks Smodiš iz Žalca ter Franc Šmon iz Zavodnje pri Šoštanju. CEUE dedek mraz Veliko prireditev za otroke še nekaj dni nas loči od novoletnega praznovanja, te- ga največjega praznika naših otrok. Otroci nestrpno priča- kujejo trenutka, ko bodo pozdravili dedka Mraza. Kot vsako leto tudi letos posvečamo temu otroškega prazniku vso skrb, kajti no- voletno praznovanje pomeni otrokom tudi pomembno vzgojno in kulturno vredno- to, saj jim bogati domišljijo, jih vzgaja in jim nudi zdravo razvedrilo. Odbor za novoletno praz- novanje otrok pri Občinski zvezi prijateljev mladine Ce- lje je zagotovil bogat pro- gram prireditev, ki so se pri- čele že 3. decembra. Te so v vzgojno varstvenih zavodih, šolah in krajevnih skupno- stih. Osrednja novoletna pri- reditev za šolarje in predšol- ske otroke bo v hali Golovec. Tudi letos bo dedek Mraz obdaril otroke, in sicer pred- šolske v vzgojno varstvenih zavodih in krajevnih skup- nostih, šolarje pa v šolah. Prejšnja leta so starši pri- javljali svoje otroke za obda- ritev v svojih krajevnih skupnostih, letos tega ne bo treba, ker so krajevne skup- nosti dobile seznam otrok iz registra popisa prebivalcev. In tako bodo cicibani povab- ljeni na obdaritev na podlagi tega seznama. JUTRI BODO ODPRLI OBVOZNICO Jutri ob enajsti uri bodo svečano odprli žalsko obvoz- nico in priključni cesti. Inve- stitorja del sta bila Republi- ška cestna skupnost ter žal- ska občinska skupščina. Otvoritev te ceste je seveda bolj pozna kot bi lahko bila, vsi pa se spomnimo zaple- tov, ki so s tem v zvezi nasta- j^^^- J. V. 2. stran - NOVI TEDNIK št. 49-13. december 1975 Kaj nenavadno Je bilo na zboru delavcev Toprovega tozda Moda Šentjur slišati očitek, da so samo Celjani sprejeli ukrepe družbenega varstva v Topru. In da o tem prav nihče ni vprašal za mnenje predstavnike ostalih občin, v katerih ima Toper svoje temeljne orga- nizacije združenega dela. Nenavadno je bilo očitek slišati zato, ker so bili naj- bolj odgvovomi predstav- niki vseh družbenopolitič- nih skupnosti, v katerih imajo Toprovi tozdl svoj se- dež, seznanjeni z ukrepi družbenega varstva. In še več! Predstavniki občin - skupaj so bili sekretarji ob- činskih konferenc ZKS - so dali soglasje navedenim ukrepom! Začudenje na zboru delavcev je bilo zato toliko večje, ko je celo pred- sednik izvršnega sveta šent- jurske občine dejal, da je za ukrepe družbenega varstva nad Toprom najprej bral v časopisu! Torej nastane tu- di med najbolj odgovornimi družbenopolitičnimi delav- ci v občini včasih kratek stik v informiranju, bi lah- ko sklepali. Pa čeprav so bi- li ukrepi družbenega var- stva nad Toprom tako po- membni, da do kratkega sti- ka skorajda ne bi smelo priti. DS ŠMARSKO GOSPODARSTVO malo blaba čez mejo Tozdi bi morali l9oiJe informirati o dosežliiit v šmarski občini niso po- vsem zadovoljni z rezultati, ki so jih v devetih mesecih letos izkazale gospodarske organizacije. Čeprav bruto dohodek v gospodarstvu na- rašča nad povprečjem v re- publiki in regiji, pa znatno zaostaja rast dohodka v ne- katerih delovnih organizaci- jah. Tako v Toprovem tozdu Konfekcije, kjer so delavci ustvarili le 62% planiranega dohodka, dalje v tozdu Pro- izvodnje Kmetijskega kom- binata, v tozdu Kondenza- torjev Gorenja ter v dveh tozdih Kmetijske preskrbe in Kooperacije Kmetijskega kombinata Šmarje. Najvišjo porast celotnega dohodka pa ob tem beležijo v gradbeniš- tvu, v prometu in gostinstvu, najnižjo rast pa izkazujeta gostinstvo in trgovina. Gospodarske organizacije v občini Šmarje bodo morale v prihodnje namenjati več pozornosti izvozu. Kajti po- datki kažejo, da izvozna gi- banja niso dosegla načrtova- nih v resoluciji. Le-ta na- mreč predvideva porast izvoza za 24%, medtem ko je šmarsko gospodarstvo dose- glo le za 19% povečan izvoz. Po fizičnem obsegu sta izvoz povečala Kors in Bohor Me- stinje, v absolutnem znesku pa Steklarna iz Rogaške Sla- tine, ki je izvozila za 415 tisoč ameriških dolarjev blaga. Ob drugih so seveda zani- mivi tudi podatki, ki kažejo rast zaposlenih v šmarskih delovnih organizacijah. Za- poslenost je doslej hitreje naraščala v negospodarstvu kot v gospodarstvu in je za 0,6% presegla mejo zaposlo- vanja, ki jo postavlja resolu- cija negospodarskim dejav- nostim. Sicer pa je skupaj narasla zaposlenost v šmar- ski občini za pet odstotkov glede na leto 1978, kar je pod resolucij skimi predvideva- nji. Tudi gibanje osebnih do- hodkov je bilo v skladu z na- črtovanim. Rasli so počasne- je, kot je rasel dohodek. Kljub temu pa je v šmarski občini še devet temeljnih or- ganizacij, v katerih so sred- stva za osebne dohodke in skupno porabo presegla rast dohodka. Te organizacije so Toper, Kors, Veterinarski za- vod, Ingrad, Dom biro, Jelša ter tri temeljne organizacije GOKOP. Poprečni izplačani mesečni osebni dohodki na delavca pa znašajo v gospo- darstvu Smarske občine 5566 dinarjev in so med nižjimi v primerjavi z ostalimi občina- mi celjskega območja. Ko so na zadnji seji izvrš- nega sveta člani razpravljali o gospodarjenju v šmarski občini, so menih, da kljub ugodni rasti dohodka in ne- katerih drugih postavk ne morejo biti povsem zado- voljni z doseženimi rezultati. Marsikaj bi veljalo še izbolj- šati, so poudarili, in marsikje bi morali temeljito razmišlja- ti o tem, kako v prihodnje. Poudarili so tudi, da so infor- macije o periodičnih obraču- nih, ki prihajajo iz temeljnih organizacij združenega dela preveč skope in ne omogoča- jo izdelave temeljitejše oce- ne. Zato naj v bodoče temelj- ne organizacije poskrbijo, da bodo tudi ustrezne strokov- ne službe na občinski skup- ščini dobile v roke čistejše podatke. Kajti le tako bodo lahko izdelale oceno, ki bo realna slika gospodarskih prilik v občini. DAMJANA STAMEJCiC PET DRUŽBENIH SVETOVV ŠMARJU V šmarski občini razpravljajo v teh dneh o predlogu, da bi ustanovili pet družbenih svetov kot obliko vse večjega druž- benega vpliva na sprejemanje bistvenih razvojnih in drugih odločitev. Tako predlagajo, da bi oblikovali družbeni svet za vprašanja družbenoekonomskega razvoja in družbenega planiranja, za razvoj samoupravnih družbenopolitičnih od- nosov, za vprašanja prostorskega planiranja in varstvo oko- lja, oblikovali pa naj bi tudi svet za davčno politiko in družbeni svet uprave za zadeve inšpekcijskega nadzorstva. Predlog so že podprli člani izvršnega sveta občinske skup- ščine ter sprejeli ob tem še osnutek odloka o družbenih svetih v občini. O obeh dokumentih - to je o dogovoru ter odloku - bodo v teh dneh razpravljali še ostali udeleženci dogovora, končno pa ju bodo sprejeli delegati na zasedanju zborov občinske skupščine koncem decembra. DS ŽALEC Vmim ¥ mirmijmnju na elš/m v Mralfu Tako, kot v drugih obči- nah celjskega območja, tudi v žalski posvečajo veliko po- zornost usposabljanju enot za teritorialno obrsimbo. Ta- ko so med drugim pripravili tudi enotedenske vaje enote za protiletalsko obrambo. In zato je stekel pogovor s ko- mandirjem enote, poročni- kom Branetom Filipičem. »Na poligon smo prišli v zelo slabem vremenu, zato smo se že na začetku srečali z mnogimi težavami, sicer pa je imela naša baterija nalogo, da se uri v streljanju na cilje v zraku. Morlim reči, da je vaja potekala zelo dobro. Za to gre tudi zasluga poprejšnji vaji za streljanje na zemelj- ske cilje,« je poudaril Brane Filipič. »In kakšen je bil vaš delov- ni dan?« »Precej natrpan. Naše živ- ljenje se je pričelo ob petih zjutraj. Po zajtrku so bile najprej ure vzgoje, potem pa seveda praktično streljanje na cilje v zraku. Pouk se je končal ob šestih zvečer. S tem pa delovnih obveznosti ni bilo konec. Potrebno je bi- lo še očistiti orožje in drugo opremo. Razen tega smo vseik večer namenili nekaj časa idejnopolitičnemu izo- braževanju. Kljub naporne- mu drfevu, smo si vzeli tudi čas za družabnost« »Kako ocenjujete vaje na sploh?« »Marsikaj smo pridobili. Poleg tega, da smo se prepri- čali o kakovosti orožja, nje- govem delovanju, smo se po- sebno- izurili v streljanju na cilje v zraku. Ne nazadnje smo se med sabo dodobra spoznali in utrdili prija- teljstvo. Svojo nalogo smo več kot dobro opravili in pre- pričan sem, da smo sposobni odvrniti ob vsakem času sle- herni letalski desant na našo dolino.« DARKO NARAGLAV LEP VEČER Po zaslugi članov Kultur- no prosvetnega društva France Prešeren iz Vojnika smo imeli v Domu upoko- jencev v Celju lep večer. Naj- prej je nekaj partizanskih in domačih narodnih pesmi za- pel kvintet pod vodstvom Marjana Adamiča, izreden je bil tudi nastop članov dram- ske sekcije pod vodstvom Toneta Zorka, ki so prikazali doživetja starih in mladih. Upokojenci v Domu si ta- kih nastopov in večerov še želimo. BRUNO GACNIK IVO KUHAR Kdorkoli in kadarkoli bo kdo urejeval turistične anale za Spodnjo Savinj- sko dolino, posebej še za Šempeter, se bo moral ustaviti pri imenu člove- ka, ki že dolga leta požr- tvovalno vleče turistčni voz, mu daje vsebino in iz leta v leto bogati. Ivo Kuhar je eden izmed tistih, ki so dobro znani tako v domačem kraju, kot v bližnji in dal- nji okolici. Ljudje ga po- znajo predvsem kot dol- goletnega predsednika Turističnega društva, si- cer pa kot dobrega, delov- nega in skromnega člove- ka. Zadnje tri lastnosti so v njegovi naravi, zaradi njih ga ljudje spoštujejo in cenijo. Že kmalu se je srečal s turistično dejavnostjo. Spoznal je vrednote zgo- dovinske dediščine do- mačega kraja pa tudi nje- gove naravne lepote. Ve- del pa je tudi, da lahko le organizirano delo v druš- tvu daje tem odlikam pra- vo mesto. Ves prosti čas že dolga leta nazaj posveča druš- tvu, ki ga je sam pomagal ustanoviti. Bil je tudi ti- sti, ki je znal vključiti ja- marje iz Prebolda in Ljubljane k raziskavam Jame Pekel. Danes je ta jama ne samo med naj-- lepšimi pri nas, marveč tudi med najbolj obiska- nimi. Samo lani jo je obi- skalo 25.000 turistov. Tu- di za gradnjo doma pri vhodu v jamo ima nemalo zaslug. Seveda, in tu je antični park, rimska nekropola, sredi Savinjske doline, ki uživa svetovni sloves. Za njeno ureditev, vzdrževa- nje in druga dela je žrtvo- val veliko truda. Letos so temu parku dodali še rim- sko cesto. Skratka, neprecenljiv je njegov delež pri razvo- ju turistične dejavnosti v Šempetru. Ljudje to ve- do, zato so mu hvaležni. Ivo Kuhar je 2. decem- bra praznoval svoj se- demdeseti življenjski ju- bilej. Ob tej priložnosti so se ga spomnili člani druš- tva, ki so se mu zahvalili za dolgoletno vodenje, mu zaželeli osebn^ sreče in zdravlja. Tej čestitki in želji se pridružuje tudi naše uredništvo! T. TAVČAR M. BOŽIČ DEŽURNI STOLPEC FRANKOLOVO: ENOTNI POGREBI •v krajevni skupnosti Frankolovo so dalj časa razmišljali kako bi poenotili pogrebe, da se ne bi pogrebi premožnejših krajanov ločevali od tistih, ki si dragega pogreba niso mogli privoščiti. Stvar so vzeli v roke in sicer tako, da v okviru krajevne skupnosti organizirajo pogreb čisto vsakega krajana. Poskrbe za govornike in vsakemu umrlemu krajanu zapoje tudi pevski zbor. Se za izkop jame poskrbe, tako, da svojci umrlega nimajo nobenih obveznosti Z. S FRANKOLOVO: NOVA GOVORILNICA Pred dnevi se je stara pošta preselila v nove prostore, ki so sodobno urejeni. Velika pridobitev pa je zlasti avtomatska telefon- ska govorilnica z možnostjo mednarodnih telefonskih pogovorov Govorilnica je stala tri stare milijone. Z. S PRAZNIČNO LETO EŠC CEUE Ekonomski šolski center Celje praznuje v letošnjem šolskem letu nekaj pomembnih obletnic in jubilejev. Pred 70 leti je bila namreč ustanovljena v Celju dvoletna trgov- aka šola, ki ji lahko pripišemo pričetek izobraževanja srednjih ekonomskih kadrov. 20 let pa mineva od začetka izobraževanja upravno administrativnih kadrov. 10 let je delala dvoletna po- klicna administrativna Sola, 10 let se že šolajo na centru učenci štiriletne upravno administrativne Sile. V povojnem času je dokončalo šolanje na šolah centra, v rednih oddelkih in v enotah za izobraževanje ob delu preko 4000 učencev, kar je brez dvoma pomemben prispevek k razvoju gospodarstva celjskega področja. Da nI Ekonomski šolski center kar najbolj slavnostno proslavil vrsto obletnic, so se odločili za širše srečanje nekdanjih in seda- njih absolventov in učencev te šole. To, v nekem smislu tudi spoznavno srečanje generacij, bo ob kulturnem programu steklo 12. aprila prihodnje leto v hali Golovec. MP ŠENTJUR: GOSTEJŠA PTT MREŽA v šentjurski občini tečejo prizadevanja, da bi bilo telefonsko omrežje kar najbolj gosto stkano preko cele občine. Tako sta za leto 1981 načrtovani povečava obstoječe končne avtomatske tele- fonske centrale na Planini, ki bo imela od 100 do 180 telefonskih priključkov, v Gorici pri Slivnici pa bodo zgradili novo centralo s kapaciteto 160 naročniških priključkov. Za nadaljnji razvoj vozlišča, oziroma področja SO Šentjur je tudi neobhodno potrebna povečava vo.-^liščne ATC. Le-ta bo v letu 1982 povečana od sedanjih 400 na 1000 naročniških priključkov. Največ sprememb načrtujejo v občini v letu 1984. Takrat naj bi namreč povečali telefonske zmogljivosti v Dramljeih od 20 na 160 priključ- kov, v Loki pri Žusmu od 20 na 100 in v Grobelnem od 20 na 160. V Prevorju pa načrtujejo povsem novo ATC z začetno kapaciteto 100 naročniških priključkov. MP LOKA PRI ŽUSMU: DOBILI SO ZDRAVNIKA v Loki pri Zusmu so krajani dolga leta čakali na ambulanto, ki so jo pred dnevi končno dobili. To je za ta in za okoliške kraje, vasi in zaselke pomembna pridobitev, saj bosta zdravnik in medicin- ska sestra v veliki meri pripomogla k boljšemu zdravstvenemu stanju ljudi v teh krajih. Marsikomu je bila še pred časom pot do najbližjega zdravnika vendarle predolga, zlasti hudo je bilo, kadar je šlo za obolenja, ki so terjala'takojšnjo pomoč in nego. Vse te in podobne skrbi bodo zdaj prešle. Ambulanto so v Loki pri Zusmu uredili v spodnjih prostorih stavbe, kjer je krajevni urad in tamkajšnja pošta. MP PREBOLD: PRIZNANJE NT IN RC člani Jamarskega kluba Cmi galeb v Preboldu so deseto oblet- nico svoje dejavnosti počastili tudi z otvoritvijo jamarskega kluba v domu Svobode. Tu so dobili kletne prostore in jih lepo preure- dili. Na otvoritveno svečanost so povabili domače predstavnike družbenopolitičnega življinja in zastopnike vseh tistih organiza- cij, ki imajo v domu Svobode svoje prostore. Ob tej priložnosti so podelili posebni priznanji dramski skupini preboldske Svobode ter našemu kolektivu Novega tednika in Radia Celje v zahvalo za dobro sodelovanje. Slavnost so sklenili z ogledom tonskega filma o jamarski od- pravi v Ekvador ter z razgovorom o delu, načrtih in problemih. VOJNIK: NOV USPEH GASILCEV v počastitev dneva republike so člani Gasilskega društva Voj- nik počastili minulo soboto pomembno delovno zmago. Odprli so prizidek gasilskega doma z garažami. Ta delovni uspeh je za vojniške gasilce več kot pomemben, saj so v delo vložili nešteto prostovoljnih ur. In tako so gasilci, name- sto da bi ob sobotah in nedeljah uživali zaslužen počitek, prihajali na gradbišče in po svojih močeh pomagali pri gradnji. Na otvoritvi je s kulturnim programom sodelovala recitacijska skupina domačega prosvetnega društva »France Prešeren«, prav tako godba iz Malih dol in pionirji - gasilci domačega društva. Proslave so se udeležili mnogi gostje, iz Bele krajine pa so prišli tudi člani Gasilskega društva Dragomlja vas, ki so tako vrnili obisk Vojničanom. MILENA MARGUC VELIKA PIREŠICA: NOV GASILSKI AVTO Člani Gasilskega društva v Veliki Pirešici bodo v soboto, 15. t. m. slavili velik dogodek, saj bodo namenu izročili nov gasilski avto IMV 1200. Nanj so ponosni še posebej zato, ker so sami zbrali skoraj vsa potrebna sredstva. Doslej so zbrali 27 milijonov starih dinarjev, nekaj milijonov pa je primaknila tudi žalska občinska gasilska zveza. Slavnost bodo imeli v soboto ob treh popoldne. Prihodnje leto, ko bodo slavili 50-letnico dela, pa bodo razvili tudi svojo druš- tveno zastavo. MB $t. 49-13. december 1979 NOVI TEPNIK - stran 3 VOLILNE KONFERENCE OO ZK poglobueni pogled vase Osnovne organizacije ZK morajo utrditi svoje mesto v občinah celjskega ob- rnočja so že v prvi polovici novembra zaključili z izved- bo volilnih konferenc osnov- nih organizacij zveze komu- nistov, zato tudi čas odtlej do danes omogoča poglobljeno oceno njihove vsebinske in organizacijske izvedbe. Tako velja poudariti predvsem dve značilnosti: najprej prvo, da je pretežen del os- novnih organizacij pristopil k izvedbi volilnih konferenc organizirano in poglobljeno, in drugič, da je na osnovi takšnega pristopa velika ve- čina volilnih konferenc po- menila globjo presojo ak- tualnega družbenopolitične- ga in gospodarskega trenut- ka. Se posebej, ker so tekle v času, ko so bili že znani re- zultati devetmesečnega go- spodarjenja, ki so omogočili dosti konkretnih razprav ter sprejem ustreznih, k boljšim rezultatom naravnanih zak- ljučkov. Vse razprave o go- spodarskih dosežkih so bile povezane z razvojem samou- pravnih družbenoekonom- skih odnosov in so izzvenele v spoznanje, da je velika ve- čina, temeljnih organizacij združenega dela zaključila devetmesečno poslovanje s solidnimi rezultati. Seveda pa je bila slika gospodarske- ga trenutka drugačna, če so jo osvetlili z vidika splošnih gospodarskih gibanj, inflaci- je, z vidika razmer na trgu. Tedaj se je namreč izkazalo, da dosežki vendarle niso takšni, da bi lahko bili z nji- mi zadovoljni. Ko so komunisti na volil- nih konferencah obravnavali vsa ta vprašanja, so v razpra- ve vnesli novo gledanje na probleme. Presegli so na- mreč prepričanje, da je treba vzroke težav iskati pretežno v širšem ekonomskem siste- mu, in so iskali razloge sla-' botnlm znotraj temeljnih or- ganizacij. Tako so bili zelo kritični do vprašanj produk- tivnosti dela, do organizacije dela, razvojnih načrtov, ka- drov, v odnosu do izkorišča- nja delovnega časa in drugo. Skratka, razprave so bile ta- ko konkretne in plodne, da so omogočale oblikovanje konkretnih zaključkov in s tem jasnih usmeritev, kako ravnati in delati v prihodnje. Ko ocenjujemo opravljene volilne konference osnovnih organizacij zveze komuni- stov pa ne moremo tudi mi- mo vprašanja, ki je bilo na konferencah vseskozi prisot- no: to je vprašanje vloge in odnosa osnovne organizacije ZK do ostalih subjektov po- litičnega sistema, to je do de- legacij, sindikata, mladine, do samoupravnih organov. Ob ocenjevanju tega odnosa je obveljala ugotovitev, da so številne osnovne organizaci- je vnesle sveže prijeme v ok- vir svojega dela, da pa je še nekaj takšnih organizacij, ki tavajo za tokom dogajanj. Prav slednjim bo veljala v prihodnje posebna pozor- nost. O tem priča tudi stali- šče Medobčinskega sveta ZKS in Občinskih konferenc ZKS, da je potrebno hkrati z odpravljanjem družbenoe- konomskih in gospodarskih problemov krepiti tudi vlogo osnovnih organizacij zveze komunistov. Seveda tisto vlogo, ki je opredeljena v ok- virih političnega sistema so- cialističnega samoupravlja- nja. DAMJANA STAMEJCiC NEPOZABNO SREČANJE Kjer je krajevna samouprava resnično zaživela je s svojimi tipalkami segla v zadnjo vas in na vsa področja dela. Ena takih krajevnih skupnosti je tudi Frankolovo. Vrsto dejavnosti so v zadnjem času zabeležili; med drugim so v nedeljo pripravili prisrčno srečanje za starejše občane, stare nad sedemdeset let. Povabili so jih 136, nič manj pa se jih povabilu ni odzvalo. Zbrali so se v hotelu Turist, tiste pa, ki se srečanja zaradi bolezni ali betežnosti, niso mogli udeležiti - teh je bilo okoli trideset - pa so jih obiskali na domu in jih obdarili s paketi, kjer je bila hrana in perilo. Poleg obilnega kosila in ostalih dobrot, ki so prišle na mizo, so starejši krajani, ki so prišli iz petnajstih vasi, z velikim zanimanjem prisluhnili kulturnemu programu. Na- stopih so najmlajši cicibani, pionirji iz osnovne šole, kvjirtet Frankolovčani in instrumentalni kvintet Celjski flosarji. V imenu krajevne skupnosti Frankolovo pa je krajane pozdra- vil predsednik skupščine krajevne skupnosti Frankolovo Bogdan Snabl. Hvaležnost, toplih besed na račun srečanja, je bilo obilo. Toliko, da bi jih težko vse zabeležili, vse pa bi lahko dali na skupni imenovalec - nepozabno srečanje, ki bo kot toplo doživetje še dolgo ostalo v spominu. Z. S. MODERNIZACIJA BOLNIŠNICE ogledalo enotnosti MS ZKS Cei/e ugodno ocenil dosedanjo alctivnost Na razširjeni seji sekreta- riata Medobčinskega sveta ZKS Celje, ki so se je udele- žili tudi člani izvršnega od- bora sklada za modernizaci- jo celjske bolnišnice in člani strokovno medicinske komi- sije Zdravstvenega centra, so ocenili dosedanje napore pri dosedanjem poteku mo- dernizacije celjske bolnišni- ce. UgotovUi so, da so vsi no- silci nalog v redu opravili svoje delo, kar kaže na njiho- vo veliko prizadevnost. V razpravi so posebej pou- darili, da so v občinah celj- skega območja ustvarili do- bro družbeno klimo, ki je omogočila podpis družbene- ga dogovora o zbiranju sred- stev za modernizacijo celj- ske bolnišnice v obdobju od leta 1981 do 1985. Pomemb- no vlogo pri tem pa so imeli sindikati, občinske skupšči- ne in občinske zdravstvene skupnosti. Modernizacija celjske bolnišnice je prav go- tovo največja naložba v druž- bene dejavnosti na celotnem celjskem območju, so pov- darili na seji. Z njeno uspeš- nostjo bodo ustvarjeni pogo- ji za doseganje tistega mesta, ki ga mora imeti celjska bol- nišnica v tem delu osrednje Slovenije. In ne samo to. Mo- dernizacija bo odpravila pro- storsko utesnjenost v bolniš- nici, povečala kvaliteto zdravstvenega varstva ter za- gotovila tako strokovni, kot kadrovski razvoj celotne ho- spitalne dejavnosti. Ob tem pa bo omogočala nemoten razvoj tudi preostali zdrav- stveni mreži na širšem celj- skem območju. S tem v zvezi so na seji poudarili, da bi morah pospešiti dogovore tudi z velenjsko družbeno- politično skupnostjo, ki do- slej še ni podpisala družbe- nega dogovora o zbiranju sredstev za modernizacijo celjske bolnišnice. Gre seve- da za vprašanje mesta in vlo- ge bolnišnice Topolščica, za- to morajo strokovni delavci iz Zdravstvenega centra v Celju skupaj s strokovnjaki iz Velenja dokončno oprede- liti način, s katerim se bo tu- di Topolščica celovito vklju- čila v celotni razvoj zdrav- stva na širšem celjskem ob- močju. Iz razgovora na razširjeni seji sekretariata Medobčin- skega sveta ZKS Celje je bilo tudi razbrati, da bo naložba v modernizacijo celjske bol- nišnice terjala zbiranje sred- stev tudi v letih od 1986 do 1990. Zato bi bilo treba o tem razmišljati že v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Razgovor pa so zaključili z mislijo, da je bila ob pripra- vah dogovorov za moderni- zacijo bolnišnice dosežena velika enotnost vseh udele- žencev in da je takšno enot- nost želeti tudi pri številnih drugih cikcijah, ki tečejo na celjskem območju. DAMJANA STAMEJCiC OCENA AKCIJE NNNP V teh dneh tečejo razprave o skupni idejnopolitični oceni izvedene akcije »Nič nas ne sme presenetiti*. Akcija, ki jo je vodila SZDL je imela trajen namen; izpolniti zastavljene naloge na področju SLO in DS, praktično preizkusiti načrtovane ukrepe in aktivnosti ter na podlagi ocen začrtati nove naloge za vprihodnje. Če strnemo občinsko oceno, lahko trdimo, da je naša obrambna in samozaščitna pripravljenost dobra. V OZD, KS in drugod je bilo v zadnjem obdobju veliko narejenega. Predvsem v letošnjem letu je bila aktiv- nost na področju obrambnih priprav skozi celo leto zelo intenzivna, kar se je pokazalo tudi v dneh vaje NNNP, v kateri je sodelovalo več deset tisoč delovnih ljudi in občanov. Izvedene so bile številne aktivnosti, zlasti oblike konkretnega preverjanja naših sposobno- sti za obrambo domovine, samozaščitnih aktivnosti, ukrepi ob naravnih nesrečah ter drugih izrednih pri- merih pri organiziranju odpora proti vsakomur, ki bi skušal ogrožati naš družbeni sistem. Ob ugodni oceni pa lahko ugotavljamo tudi nekaj pomanjkljivosti in odprtih vprašanj, katere bo po- trebno kot naloge opredeliti v naših akcijskih progra- mih. Naj naštejemo le najvažnejše. V večji meri bo potrebno poskrbeti za usklajeno načrtovanje in delovanje vseh nosilcev SLO, še zlasti sodelovanja med TOZD in krajevno skupnostjo. V vseh sredinah se bodo morali še bolj kot doslej angaži- rati samoupravni organi in druge strokovne službe do vprašanj organiziranosti in materializacije obrambnih in samozaščitnih priprav. Posebno pozornost kaže na- meniti v naših programih usposabljanju delovnih ljudi in občanov za samozaščitno aktivnost in izvajanje ukrepov civilne zaščite. Prav tako je potrebno vse oblike in aktivnosti na področju SLO in DS vključiti v večjem številu ženske in mladino. j Še bi lahko naštevali, kaj je potrebno storiti, da j bomo jutri še bolje pripravljeni in da nas res nič ne bo^ presenetilo. Učene, ki smo jih izdelali ob vaji NNNP, j povsod tam, kjer delamo in živimo, naj bodo osnova za j naloge in odpravo pomanjkljivosti v prihodnjem letu.. Akcija NNNP se mora nadaljevati, vsakodnevno in v vseh sredinah. SLO in DS morata postati sestavni del našega življenja in dela, sestavina samoupravljanja in takšni bosta, če bo sodeloval sleherni občan ter prispe- val svoj delež po svojih močeh in sposobnostih. VIKIKRAJNC SVETIN Ml PIŠE IVAN SENIČAR 48 OROŽARNA V EVROPI Evropa že dolgo ni več središče sve- ta, kot je bila dolga stoletja. Svet najbrž sploh nima več središč v smi- slu, kakršnem je nekoč bil nšš konti- nent. In vendar je Evropa najbrž še vedno najbolj zapleteno svetovno po- dročje v miru. Da pa bi to bilo najbolj pretresljivo bojišče - v primeru voj- ne, pa tudi ni nobenega dvoma. Prav zaradi same Evrope in tistega, kar Evropa še pomeni za svet, za mir v svetu in za mednarodno sodelovanje, so posebej pomembni dosežki konfe- renc o evropski varnosti in sodelova- nju v Helsinkih in pozneje v Beogra- du. Ljudje v Evropi in evropski naro- di želijo živeti v miru. In za tak mir so pripravljeni storiti marsikaj. In mnogo je že storjenega. Jugoslavija je pri tem lahko vzgled. Naša dežela ima sedem sosedov, ki so po svojih zgodovinskih usedlinah in sedanji družbenopolitični ureditvi dokaj različni. Za nas te razlike niso pomembne. Vsem smo nudili in poda- jamo roko tesnega sodelovanja in medsebojnega spoštovanja in upošte- vanja. In to delamo tudi zaradi evropskega miru, in s tem zaradi mi- ru v svetu, saj je mir danes nedeljiv. Jugoslavija je socialistična in neuvr- ščena dežela v blokovsko razdeljeni Evropi. Sodeluje z državami v teh blokih. Bloki so nastali in bodo ne- koč izginili, sodelovanje med narodi pa ne. Jugoslavija je sredozemska de- žela in Sredozemlje združuje Evropo z delom Afrike in Azije. V vseh treh smereh smo bili vedno konstruktivni vgraditvi in ohranjanju miru. Marsi- čemu smo se tudi odrekli zaradi tega - računajoč, da bomo s tem utrdili dobro voljo tudi na drugih straneh. In v največ primerih se je tako naše pričakovanje tudi uresničilo. Tudi zaradi tega imamo v Evropi svoj ugled in svojo težo. Jugoslavija ima svoje oborožene sile, in to izjemno dobre, ter nenehno pripravljenost ob- čanov, da branijo sebe, enakoprav- nost med narodi in s tem osnove, na katerih počiva mir v svetu. Jugosla- vija v ničemer ne prispeva k temu, da bi Evropa ostala ali postala še bolj opremljena orožarna. In Evropa v marsičem res spominja na nabito polno orožarno. Od vseh poti pozitivnega razvoja v Evropi, in te poti so bile konkretno opredeljene že v Helsinkih leta 1975 - politično. gospodarsko, kulturno in drugo sode- lovanje, je najmanj napredka v razo- roževanju, v demontiranju te orožar- ne, ki ne more prispevati k miru, k občutku varnosti in tudi ne h kakrš- nikoli zmagi. V svetu, posebno pa ve- lja to za Evropo, je preveč orožja: preveč atomskih bomb in projekti- lov, tankov, bojnih letal in bojnih la- dij, drugih orožij ter vojakov. V stro- kovni literaturi sem nekoč prebral »oceno*, da bi se na morebitnem evropskem bojišču razplamtela kar polovica svetovnih bojnih efektivov, to je vojakov, orožij in delovnih na- porov za vojno proizvodnjo. Najbrž nihče ne more zares oceniti take »oce- ne«, verjetno pa je bliže resnici kot ne. Še najbolj zaskrbljujoče pa je, da bodo morda v teh dneh sprejeti skle- pi v obeh blokih, da se ta evropska orožarna še »izpopolni« in moderni- zira. NATO pakt trdi - in to dokazuje s številkami, da ima vojaško premoč v Evropi Sovjetska zveza. Varšavski pakt trdi - in to dokazuje s podatki, da natovska ocena ne drži. In da bi poravnal »izgubljeno« ravnotežje, je* NATO pakt prišel z idejo in s priprav- ljenostjo, predvsem s strani ZDA, da modernizira svoje jedrske projektile v zahodni Evropi. V ta namen naj bi namestili 572 novih projektilov, ki imajo večji domet, kot ga dosežejo stara orožja. Sovjetski voditelj Brež- njev pa je v začetku oktobra letos v Berlinu opozoril na nesmiselnost ta- kega početja in ponovil sovjetsko pripravljenost, da se bogastvo oro- žarne nekoliko zmanjša. Presenetil pa je z novico, da bo SZ umaknila iz Demokratične republike Nemčije 20.000 sovjetskih vojakov in 1000 tan- kov. Kaj to dejansko pomeni, je težko reči, da pa je taka sovjetska poteza konstruktivna za mir, za razorožitve- na pogajanja in za boljše odnose v Evropi pa najbrž ni nobenega dvoma. Te dni se na obeh straneh sestajajo zunanji in obrambni ministri NATO pakta in Varšavskega sporazuma. Po- membno bo tisto, kar se bodo vsak na svoji strani dogovorili. Škoda je le, da se dogovarjajo tako, kakor da so sami v Evropi. 4. stran - NOVI TEDNIK št. 49-13. december ZRCALO RIŠE: BORI ZUPANČIČ OK ZK ŠENTJUR SKLEPI ZAVEZUJEJO v vseh si(*(iinah jKutijskc- ga iMi\ ]v t.rt'ba odstranjevati forutnsko di»l(), prenehati s stalnim ocenjevanjem na fo- rumih, brez dosledne medse- bojne povezanosti in s pojavi zaprtosti v svoje organe. Tak je bil eden izmed šte- vilnih sklepov zadnje seje občinske konference ZK Šentjur. Člani OK ZK so tudi ocenili svojo aktivnost in sklenili, da se je potrebno v prihodnje bolj usmerjati v delo pri OO ZK in delati za uresničitev sklepov. Konfe- rence kot forum morajo po- stati še bolj akcijske, kon- kretne, zavezujoče, njeni ne- kateri člani pa partijsko bolj odgovorni. Komite mora svoje delo še bolj usmeriti v izvrševanje sklepov konfe- rence 00 ZK, zlasti tam, kjer so komunisti premalo aktiv- ni. V konferenci in komiteju je treba v večji meri uveljavi- ti način kolektivnega dela in odgovornosti ter s tem dose- či večjo odgovornost sleher- nega člana teh organov. Po- sebej je treba oživiti delo ak- tiva komunistov neposre- dnih proizvajalcev, so pou- darili komunisti na zadnji se- ji občinske konference ZK Šentjur. MP ZDAJ LE ŠE KUP RUŠEVIN Ni kaj reči, delavci Ingrada, ki so delaU pri rušenju po eksploziji plina poškodovanem poslopju na Trgu V. kon- gresa št. 10, so svoje delo dobro in hitro opravili, čeprav bo treba zdaj ta predel očistiti ruševin itd. Rušenje je imelo vsak dan tudi veliko gledalcev, ne po naključju, saj so bila to dela, ki jih ni mogoče videti vsak dan. M. B. DRUŽBENO VARSTVO ZA CELJSKI TOPER ciu: odpraviti izgube! Iz obrazložitve družbenega pravobranilca Prejšnji četrtek je skupšči- na občine Celje sprejela predlog družbenega pravo- branilca samoupravljanja, da v smislu določil zakona o združenem delu nastopijo za delovno organizacijo TO- PER Celje ukrepi družbene- ga varstva. Skupščina občine Celje je s tem v zvezi sprejela Sest sklepov, šest ukrepov druž- benega varstva za celjski TO- PER: • razpustitev delavskega sveta delovne organizacije TOPER Celje in drugih or- ganov, ki jih imenuje delav- ski svet, ker so izrecno krše- ni 619., 620. in 621. člen Za- kona o združenem delu. • razpustitev delavskega sveta TOZD Trženje in dru- gih organov, ki jih imenuje delavski svet, ker so izre- dno hudo kršeni že prej citi- rani členi zakona o združe- nem delu. • imenovanje začasnih organov v delovni organiza- ciji TOPKR Celje In v TOŽI) Trženje. • glede na to, da je man- dat individualnemu poslo- vodnemu organu delovne organizacije TOPER Celje 18. 11. 1979 že potekel, je imenovati začasni poslovo- dni organ v delovni organi- zaciji TOPER, z vsemi pri- stojnostmi poslovodnega organa. • začasni ukrep razpusti- tve delavskega sveta delov- ne organizacije in delavske- ga sveta TOZD ter imeno- vanje začasnega poslovo- dnega organa velja za čas do enega leta. • skupščina občine bo spremljala izvajanje zača- snih ukrepov ter na predlog pristojnega organa ali de- lavcev, na podlagi 632. čle- na Zakona o združenem de- lu tudi odločila o preneha- nju začasnih ukrepov. To je povzetek sprejetih ukrepov, kot jih je predlagal skupščini občine Celje druž- beni pravobranilec samou- pravljanja za občine Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah Rudi Pe- perko. O razlogih, ki so povzročili uveljavitev teh družbenih ukrepov smo že poročali, po- novimo jih naj le v povzetku: Toper in njegovi tozdi zad- nji dve leti vse bolj tonejo v izgubo oziroma nerentabil- no poslovanje. Največjo iz- gubo je »pridelal« tozd Tr- ženje, tudi v letu 1978, kar je bilo delno posledica neure- jenih dohodkovnih od- nosov, pa tudi odraz slabe- ga in manj učinkovitega po- slovanja v celotni delovni organizaciji. V tem letu je izguba koncem leta znašala 2,471.024 dinarjev, vendar so jo »pokrili« z medtozdov- sko solidarnostjo. Toda neuspešno poslova- nje se je nadaljevalo tudi v letu 1979, tako se je že ob polletju v tozd Trženje poja- vila izguba 6,663.091 dinar- jev, pri devetih mesecih je skupna i/guba že /.na.šala 17,967.224 dinarjev. Sem pa jt> treba pri.^teti še /ne.sek .'1,.') 17.169 dinarjev /.a nepo- krito drui>;beno pr(>hran() in i/.plačane regrese. Skupno je torej letos številka izgub dosegla 21,484.39.3 dinarjev! Najvišji delež pri izgubi je seveda nosil spet tozd Trže- nje in sicer 14,784.867 dinar- jev, ostali znesek pa so si delili ostali tozdi. ki so bili vsi v izgubi. Poleg teh sla- bih rezultatov, pa v Topru zaostajajo tudi pri ostalih kakovostnih kazalcih uspešnega gospodarjenja kot so nedoseganje plana proizvodnje in prodaje ter dohodka, prav tako so oseb- ni dohodki vedno nižji. Večina vzrokov za nastale razmere v Topru je po menju strokovnopolitične analize znotraj kolektiva. Najpogo. šteje so omenjeni naslednji; improvizacija vodenja in sla- bo vodenje delovne organi- zacije in najpomembnejših poslovnih funkcij nabave in priprave, odhajanje ključnih kadrov, slabi odnosi med de- lavci v TOZD Trženje in med drugimi tozdi, stalne spre- membe samoupravne orga- niziranosti, nedodelanost in neobvladovanje celotnega poslovnega procesa, slaba organizacija dela, raznolik proizvodni program, slabo planiranje, prepočasno uve- ljavljanje delitve po delu in tako dalje. Vsekakor je res, da mnogo očitkov oziroma vzrokov za slabše poslovanje lahko pri- sodimo marsikateremu od tozdov ali ozdov, ki trenut- no Se ne »pridelujejo« iz- gub. Ampak je že tako, re- sno se zamislimo šele ta- krat, kadar kaj pošteno po- čl. In v Toprovem primeru je prav gotovo počilo! Dril sicer, da so »po vsaki bitki lahko vsi generali pamet- ni«, tudi zaradi tega, pred- vsem pa zaradi velike veči- ne delovnega kolektiva to- provih tozdov, pa preveli- kega pomena, ki ga v širšem prostoru v tekstilni in kon- fekcijski stroki celjski To- per ima, želimo učinkovi- tost ukrepov družbenega varstva, pa čeprav so prišli dokaj pozno. MITJA UMNIK NUJNO NOVO POKO- PALIŠČE Nič novega. V Celju se^ že vsa leta nazaj pojavljaj vprašanje pripravljanja in I zagotavljanja zadostnega] števila pokopnih mest za j umrle občane. Doslej sej tega problema še nismo 1 lotih kompleksno, v celo-j ti, marveč le etapno, vsa- i ki dve do tri leta tako, dal se je mestno pokopahšče razširjalo na površine, ki so bile po zazidalnem na- črtu razpoložljive za te namene. Začetki mestnega po- kopališča ob Mirni poti segajo v 1878. leto. Naj- prej je šlo za pet z železno ograjo ločenih oddelkov. Pozneje se je pričelo širiti zunaj teh meja in obsega danes s pgkopaližči iz prve in druge svetovne vojne osem hektarjev. V celjski občini pa to ni edino pokopališče. Vsega skupaj je še deset krajev- nih pokopališč, ki obse- gajo okoli pet hektarjev. Po programu naj bi upravljanje nad temi kra- jevnimi pokopališči prev- zela Komunala Celje, TOZD Pokopališka služ- ba postopoma do 1985. leta. Srednjeročni načrt ra- zvoja pogrebne in poko- pališke dejavnosti zajema med drugim tudi sanacijo obstoječih pokopališč ter izgradnjo novega centreil- nega pokopališča v Celju in seveda tudi nove usmeritve pri opravljanju teh dejavnosti. Razširitve na obstoje- čih pokopcdiščih so mož- ne le v minimalnem obse- gu, predvsem to velja za Celje, Teharje in Dobrno. V Celju je za razširitev na voljo le še okoli 2000 kv. metrov površin. Tu bi bi- lo moč urediti le okoli 300 pokopnih mest, kar bi za- doščalo do 1981. leta. Za- to je nujno, da bi takoj določiU lokacijo za novo centreilno pokopališče in pričeU s fazno izgradnjo na novi lokaciji. Hkrati bo treba uvesti nov režim pokopavanja v vrstne ozi- roma enojne in žame po- kope. KONJIŠKA PRIDOBITEV problem kadri Pogovor s poslovodjem J. Pinterjem Odpreti novo sodobno tr- govino v občini Slovenske Konjice ima pri potrošnikih še posebno težo, saj Konjiča- ni na račun svoje trgovske mreže in njene založenosti že nekaj časa ne izbirajo besed. Prav zato je nova blagovni- ca Kmetijske zadruge ob Oplotniški cesti v Konjicah že prvi dan, bilo je to za ko- njiški občinski praznik, po- leg množice »firbcev« priva- bila tudi precej resnih kup- cev, nam je nasmejan pove- dal poslovodja Janez Pinter in dodal: »Za razliko od prejšnje prodajalne smo že prvi dan 14. oktobra zabeležili kar dober promet. Seveda je bi- lo tudi veliko ogledovanja. Res pa je, da smo takšno so- dobno trgovino s kmetij- skim in tehničnim blagom že močno potrebovali.« Pa smo povprašali še za pr- vimi vtisi in problemi! »Spremljamo izjave naših prvih kupcev in zaenkrat so v glavnem ugodne. Pohvali- jo urejenost trgovine, izbiro pa tudi založenost. Še ve- dno nas tare kadrovski pro- blem, saj nam manjkajo še štirje prodajalci, usposob- ljeni za prodajanje tehnič- nega blaga. Glede izbire nas ni sram, saj prodajamo od gradbenega materiala, kmetijske mehanizacije, vo- dovodnega in elektromate- riala in akustike ter posode do semen in umetnih gno- jil,« je hitel Janez Pinter. MITJA UMNIK MODA ŠENTJUR senca dvoma V štirinajstilt dneh bo vse jasno Kakšna bo nadaljnja uso- da Toprovega tozda Moda Šentjur? To je bilo osrednje vpraša- nje na petkovem zboru de- lavcev te temeljne organiza- cije, ki sta se ga poleg pred- stavnikov delovne organiza- cije udeležila tudi predse- dnik skupščine in izvršnega sveta občine Šentjur, pa družbeni pravobranilec sa- moupravljanja in novinarji. Vprašanje torej, ki je odgo- vor dobilo že pred dvema le- toma. Tedaj so se namreč de- lavci z referendumom odlo- čili za novo naložbo in z njo za preusmeritev proizvodnje od lahke konfekcije k izdel- kom iz poliestra. Zadnji do- godki v Topru, posebej odlo- čitev o ukrepih družbenega varstva, pa dejstvo, da Toper posluje z izgubo, ki je do konca leta ne bo mogoče po- kriti in nenazadnje članek v Delu o vprašljivosti naložbe, ki jo načrtujejo v Šentjurju - vse to je med delavce v Modi zasejalo dvom, nezaupanje in predvsem razburjenje. Kajti ob vsem tem so začutili nevairnost, ki kot črni oblak grozi njihovi načrtovani na- ložbi. Zato so sklicali zbor. In zeleh so samo jasen odgo- vor na vprašanje: bo stekla proizvodnja plastike v Šent- jurju ali ne? Zbor je tekel v napetem vzdušju, saj je bilo večkrat slišati, da delavci ne zaupajo vodstvu v Topru. Bojijo se, da jih bodo ogoljufali, da jim ne bodo »dali« z referendu- mom izglasovanega progra- ma plastike. Nesporazum pa je bil kmalu pojasnjen. Kajti v matični organizaciji v Ce- lju je dogovorjeno, da bodo v roku štirinajstih dni strokov- njaki temeljito proučili za- stavljene razvojne usmeritve Topra za vse temeljne orga- nizacije združenega dela. Po- sebej pa bodo pozorno prete- htali proizvodnjo plastike. Proučili bodo, ali je Toper kot celota zainteresiran za proizvodnjo poliestra. In če bodo ugotovili, da je takšna usmeritev pomembna za na- daljnji razvoj Topra, potem ne bo ovire tudi za naložbo v Šentjurju. Če pa bodo stro- kovni delavci ugotovili, da proizvodnja poliestra ni do- hodkovno in razvojno zani- miva, potem se bodo morali delavci tozda Mode sami od- ločiti: ali vztrajati pri sprejeti odločitvi in načrtovani na- ložbi ali pa odločitev spre- meniti. Odločitev pa bo v vsakem primeru samo njiho- va! Na petkovem zboru je tu- di prevagala misel, da je tre- ba nastale probleme - ki pa jih ni malo - reševati strpno. Strpno zato, ker je potrebno zaradi Toprove gospodarske stiske sleherno odločitev te- meljito tehtati. No, štirinajst dni vendarle ni tako zelo dol- ^^^DAMJANA STAMEJCiC CELJE: NA SPECIALIZACIJI Prijateljske stike s pobra- tenim mestom Cuprijo, predvsem pa z medicinskim centrom Srednje Pomorav- Ije, gojijo zdravstveni delav- ci iz Celja že vrsto let. Zdaj so te prijateljske vezi kon- kretizirali. Iz omenjenega centra se v teh dneh mudi v Celju zdravnik Milenkovič kirurgurolog, pa tudi tehnik Zdravkovič. Oba izpopolnju- jeta svoje znanje na urolo- škem oddelku . Z. S- št. 49-13. december 1979 NOVI TEDNIK - stran 5 CELJE v turizmu ni meja Turizem v celjski občini v 1960- ietu Ce bi sodili po osnutku re- solucije o politiki izvajanja družbenega plana občine v 1980. letu, je glavni nosilec turističnega in gostinskega razvoja v celjski občini zlasti območna Poshovna skup- nost za turizem. Dejstvo je, da ta skupnost doslej ni zaži- vela, ima pa seveda vse po- goje, da se uveljavi zlasti s prihodnjim letom. Gre tudi za njeno kadrovsko utrditev, za imenovanje individualne- ga poslovodnega organa itd. Gre zdaj za to, da bi ta skup- nost postala povezovalec in nosilec te dejavnosti ne sa- mo v občini, marveč na šir- šem območju. In prav je ta- ko! Kam bi sicer prišli, če bi turizmu postavljali občinske meje?! Seveda pa bodo meje odpadle, ko bo tudi Poslov- na skupnost izdelala kon- cept nadaljnjega razvoja tu- rizma in gostinstva na svo- jem območju. In prav v tem ima svojo veliko moč, pre- dnost. Tu lahko upraviči svoj obstoj (doslej ga ni) in v tem so tudi pota za skupno obravnavanje in reševanje vseh problemov na celotnem (!) regijskem območju. Seveda pa čakajo Poslov- no skupnost za turizem še druge naloge. Tudi pri uskla- jevanju delovnega časa v go- stinstvu in turizmu, tudi gle- de kadrovskih vprašanj, močnejšega povezovanja, nastopanja na domačem in tujem trgu, zato v propagan- di in še kje. Prihodnje leto naj bi padla tudi odločitev glede lokacije in nosilca naloge za izgrad- njo novega hotela v Celju. Poslovno skupnost za turi- zem čakajo torej velike nalo- ge. Celje od nje veliko priča- kuje. Toda, kdo je Poslovna skupnost? To so gostinski, zdraviliški, turistični in dru- gi kolektivi. To so družbene organizacije združenega de- la. Zato so naloge Poslovne skupnosti tudi njihove. Ce bo tako in če bodo kolektivi- člani skupnosti našli svoje pravo mesto v tem povezo- vanju, bodo naloge rešene, sicer pa... In Se to. uspeli bodo, če bodo enotni, če bo- do povezani na celotnem re- gijskem prostoru. To je im- perativ. Celjske gostinske in turistične organizacije lahko pri uresničitvi naloge odigra- jo veliko vlogo. Sicer pa naj bo delovni program Poslov- ne skupnosti tisti, ki bo po- vezoval vse dejavnike. Ce bo tako, potem tudi pozivi, naj se v skupnost povežejo tudi kolektivi iz velenjske in mo- zirske občine, ne bodo več potrebni. K temu koraku jih bo silila nuja, ekonomska utemeljenost ^ g^^lC UREJENA FOMTANA IN ME Fontana na križišču med Stanetovo in Cankarjevo ulico v Celju, pred Manufakturo, je spet popolna. Namesto fantiča, ki je v rokah držal rački in ki je izginil neznano kam, stoji zdaj nova mala skulptura. Gre za Kariatido, delo akadem- skega kiparja Milisava Tomaniča iz Celja. Tri ženske v objemu, surrealizem. Na vsak način lep pri- spevek in lepa dopolnitev fontane. i Toda, gre še za nekaj drugega. Voda se iz tega lepega j okrasa celjskega mesta izliva po tleh. Zato daje okolica i fontane videz zanemarjenosti. Morda bo ta vlaga blagodejna' v poletnih mesecih, zdaj ni. Nastala je slika, ki si je najbrž ni nihče želel, niti hotel. To pa pomeni, da bo treba izliv vode urediti, popraviti. Slaba stran zdajšnjega stanja bo prišla do izraza zlasti v dneh, ko bo temperatura stalno pod ničlo. Tedaj bo tu nastalo drsališče, ki bo prizadelo pešce. Padcev po vsej verjetnosti ne bo manjkalo. Tudi posledic ne. B02lC 25LETCTZ VELIKO PRIZNANJ V počastitev 25-letnice Celjske turistične zveze je bi- la včeraj slavnostna seja ple- numa te območne turistične organizacije, na kateri sta o razvoju turizma na celjskem območju v povojnem obdob- ju govorila prof. Tine Orel in prof. Zoran Vudler. Na slavnosti so podelili več kot 200 priznanj turistič- nim delavcem za njihovo več kot desetletno delo na turi- stičnem področju. Vrh tega so proglasili naj- lepše turistične kraje, naj- bolj marljivega turističnega delavca, najboljše društvo in najboljše hotelske restavra- cije v letošnjem letu. Za najlepše turistične kra- je so proglasili: v skupini mest Velenje, v skupini zdra- vilišč Rogaško Slatino ter med turističnimi kraji na celjskem območju Mozirja. Priznanje naboljšega turi- stičnega dnjštva je tokrat dobilo TD Vransko. Za najmarljivejšega turi- stičnega delavca so imeno- vali Valenta Viderja iz Sol- čave. In potem še priznanja za najboljše hotelske restavra- cije. Podelili so tri zlate in dve srebrni plaketi. Med penzion.skimi obrati je zlato plaketo dobila restavracija hotela Donat v Rogaški Sla- tini, v skupini prehodnih re- stavracij pa isto priznanje re- stavracija hotela Paka v Ve- lenju ter hotela Merx v Celju. Po isti delitvi sta srebrno plaketo dobili restavraciji hotela Atomskih Toplic v Podčetrtku ter vile Herber- stein v Velenju. MB SO LET IZLETNIKA V prometnem, gostinskem in turističnem podjetju Izlet- i nik v Celju bodo danes dopoldne s slavnostno sejo članov \ delavskega sveta delovne organizacije in delavskih svetov; temeljnih organizacij ter delovne skupnosti skupnih služb ^ počastili 50-letnico delovne organizacije. O nastanku celjskega avtobusnega podjetja in njegovem^ razvoju do današnjih dni bo na slavnosti govoril glavni direktor Leopold Pere. Na slavnosti se bodo tudi dogovorili o otvoritvi nove avtobusne postaje v Aškerčevi ulici, ki bo v soboto, 15. tega] meseca. j PELIKANOVA FOTOGRAFIJA V Mali galeriji Turističnega društva v Celju, na Tomšiče-i vem trgu številka sedem, tokrat ni razstave likovnih del, je i pa druga, ki prav tako, če ne še bolj, vzbuja pozornost, tudi j zaradi počastitve spomina človeka, fotografskega mojstra' Pelikana, ki je s svojim vestnim delom ohranil na filmskem i traku vse, oziroma vse najvažnejše dogodke iz življenja VJ Celju in na celjskem območju. i Tokrat nosi razstava naslov »Celje med obema vojnama«.' Fotografija je prepričljiva, lepa, tista, ki prav tako govori o avtorjevem odnosu do Celja in njegovega razvoja. < MBi ŠKOFJA VAS borci ocenili delo Razstava fotografij padiiit med NOV Krajevna organizacija zve- ze borcev NOV iz Škofje vasi je pred kratkim na letni kon- ferenci ocenUa svoje delo in sprejela program dela za pri- hodnje leto. V organijsaciji, ki pokriva območje krajev- nih skupnosti Skofja vas in Ljubečna, je vključenih 115 članov. Od tega je 40 žensk. V letu 1979 je bila organizaci- ja nadvse uspešna pri svo- jem delu. Tako so se osem- krat sestali na rednih sejah. Popisali so vse člane, ki so stari nad 60 let in ugotovili njihovo socialno in zdrav- stveno stanje. Sodelovali so pri prireditvah ob krajev- nem prazniku v Skofji vasi. Izvedli so strelsko tekmova- nje. Uredili smerokaz k spo- minskemu obeležju Francu Štekliču-Luki v Ljubečni in obnovili ploščo z napisi pad- lih na spomeniku v Skofji vasi. Odmevna pa je bila dvo- dnevna razstava fotografij 63 žrtev fašističnega terorja iz območja, ki ga pokriva orga- nizacija ZB. Na razstavi, ki je bila nadvse dobro obiskana, so organizirali tudi strokov- no vodstvo. Seveda so borci v tej organizaciji sodelovali še v mnogih drugih akcijah. Tako so aktivno sodelovali v akciji NNNP, organizirali so enodnevni izlet v Strunjan, ob Dnevu borca so organizi- rali srečanje mater padlih borcev, ob Dnevu mrtvih pa so izvedli komemoraciji v Skofji vasi in Ljubečni ob sodelovanju mladih obeh krajevnih skupnosti. Iz nadvse uspešnega dela te organizacije izhajajo tudi obsežne naloge za prihodnje leto. Tako nameravajo po- sneti in dokumentirati vse objekte, ki so znani, da so med leti 1941 in 1945 v njih bili sestanki ilegalcev ali so v njih delovale ilegalne tehni- ke. Skupaj s krajevnima skupnostma Skofja vas in Ljubečna bodo organizirali vrsto proslav ob pomemb- nejših datumih iz zgodovine NOV. Se bolj bodo skušali prenašati tradicije NOV na mlade v obeh krajevnih skupnostih. Člani zveze borcev NOV te krajevne organizacije so predlagali tudi spremembo krajevnega praznika v Skofji vasi. Predlagajo, da bi praz- novali krajevni praznik v ok- tobru na spomin, ko se je na svojem pohodu v Posavje za kratek čas v Skofji vasi usta- vil Štajerski bataljon. Bata- ljon se je ustavil na domačiji, leta 1942 ustreljenega aktivi- sta, Franca Kožuha. Bataljon je bil prva partizanska enota na tem območju. Vodil ga je legendarni komandant Franc Rozman-Stane. V. njem pa je bila vrsta znanih borcev. Med njimi narodni heroji Dušan Kveder, Janko Skvarča, Peter Stante in pr- voborci Peter Sprajc, Ivo Zupane in drugi. Za krajevno skupnost Lju- bečna pa so predlagali za krajevni praznik 9. maj, kot dan na katerega je leta 1941 iz šole v Ljubečni, kjer je ne- kaj časa živel, odšel v ilegalo padli narodni heroj Stane Žagar. Stane Žagar je kljub kratkemu bivanju v Ljubeč- ni imel velik vpliv na revolu- cionarno gibanje v Skofji va- si in Ljubečni. M. BRECL GP »TURIST« Nazarje Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela oziroma naloge: 3 NATAKARJE Pogoji: končana poklicna šola ter eno leto delovnih izkušenj Delo se združuje za nedoločen čas. OD po pravilniku za delitev osebnih dohodkov. Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepi- som, podatki o dosedanjem delu in dokazili o izpol- njevanju pogojev v 15 dneh po objavi v časopisu na naslov: GP »TURIST«. Uprava 63331 Nazarje. PONOSNI NA SVOJE DELO Ni še dolgo, kar so delali v več kot skromnih prostorih. Zdaj so to le spomi- ni, kajti ekspozitura Ljubljanske banke Splošne banke Celje v Laškem ima zdaj že nekaj let povsem drugačne delovne pogoje. In ne samo to - tudi drugačen obseg dela. To je enota, ki opravlja vse posle, ki so vezani na delovnega človeka, občana. Seveda prednjačijo hranilne vloge, še zlasti potem, ko se je uveljavilo nakazo- vanje osebnih dohodkov na hranilne knjižice. Toda, tudi drugih opravil ne manjka. To so žiro, tekoči in devizni računi, vse vrste posojil itd., itd. »V oktobru letos smo imeli v naši ek- spozituri 12.694 hranilnih knjižic, 586 te- kočih računov, 1164 žiro računov in 2167 deviznih računov. Odobrenih smo imeli 1116 potrošniških posojil, od tega tudi 67 posojil za pospeševanje gospodarske dejavnosti,« je poudaril vodja ekspozi- ture Drago Košak. Za vsem tem delom pa stoji osemčlan- ski kolektiv, ki opravlja svoje naloge več kot odlično. V okvir laške ekspoziture sodi tudi agencija v Radečah in prav tako dve hranilni blagajni v Pivovarni in Papirni- ci v Radečah. Vse kaže, da se bo tema blagajnama v delovnih kolektivih kma- lu priključila še ona v TIM. Toda, obseg dela sodi še na področje pionirskega varčevanja. V občini in na območju laške ekspoziture Ljubljanske banke deluje kar deset pionirskih hra- nilnic. To je delo, na katerega so pono- sni tudi bančni delavci, tembolj, ker v teh hranilnicah, zlasti po zaslugi njiho- vih mentorjev, raste veliko število mla- dih varčevalcev. Svojo pot si varčevanje utira tudi v vzgojnovarstvenem zavodu, seveda v primerni obliki in vsebini. Čeprav šele nekaj let delajo v novih prostorih, svetlih, lepo urejenih, se že ozirajo za dodatnimi. Dobili jih bodo tu, kjer so, morda že v sredini prihodnjega leta. Potem bodo svoje usluge še bolj približali delovnim ljudem in občanom, kajti imeli bodo pogoje za izmensko de- lo, kar seveda pomeni, da se bo moral tudi bančni kolektiv ustrezno povečati. 6. stran - NOVI TEDNIK št. 49-13. december 1979 BRUCOVANJE NA ŠMARSKEM v soboto je Klub študentov šmarske občine pripravil že tradicioricilni akademski ples z brucovanjem, v 4^e!iki dvor rani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini Ob zvokih ansambla Pomladni veter sta goste zabavala pevca Edvin Fliser in Ditka Haberl, seve- da pa ni manjkala osrednja »ceremonija«, sprejem bru- cov v študentovske vrste. Akademski ples pa je le ena izmed akcij, ki jih pripra- vi šmarski študenstski klub. Ker število študentov iz šmarske občine na sloven- skih višjih in visokih šolah iz leta v leto narašča in ker so kadravske potrebe v občini vedno večje, organizira Klub vsako leto ekskurzijo po ob- čini, kjer si študentje ogleda- jo delovne organizacije in se s pred.stuvniki le teh in pred- stavniki (iru/benopolitičnili oigiini/acij in občinske .škut) ščine pogovorijo o nio/iiosUh /aposloviiiijii v občini. J. C. CELJE stabiuzacijsko leto Še veliko problemov v celjski trgovini Ni naključje, če je že prva razprava o osnutku resoluci- je o politiki izvajanja družbe- nega plana celjske občine v 1980. letu naletela na sejah delegatov vseh zborov ob- činske skupščine, v četrtek, 6. decembra, na izreden od- mev. Gre za naloge v zad- njem letu tekočega srednje- ročnega načrta in zato za ob- veznosti, ki so ostale neizpol- njene v preteklosti pa bi jih naj uresničili v naslednjem letu. Tako je tudi v tem pri- zadevanju, čeprav ne za vsa- ko ceno, prišla do veljave ugotovitev, da družbeni na- črti niso zbiri želja in hotenj, marveč dokumenti obvezno- sti. Sicer pa prihodnje leto ne bo obdobje visokih stopenj rasti v gospodarskih aktiv- nostih. To bo leto stabiliza- cijskih naporov, umiritve go- spodarstva in i/.poinitvi* v srednjeročnem načrtu spre- jetih nalog. In kot rečeno, bodo prenekatere prenesene v novo srednjeročno obdob- je, seveda če bodo utemelje- ne in upravičene. Velika pozornost bo po- svečena izvozu. Vrednost izvoza naj bi dosegla okoli osemdeset milijonov dolar- jev. Razen tega gre za velike naloge v preskrbi, v zagoto- vitvi zmogljivosti za rezerve, za utrditev drobnega gospo- darstva, premagovanje mo- nopolnih teženj... sicer pa na vsakem koraku za varče- vanje, za zmanjšanje str

sti ali pred hišami: Prav to je oni dan pripove- dovala neka tovarišica svoji znanki. Se ni dobro končala, ko se je korak od nje raztre- ščilo jajce. Lahko bi ji uma- zalo plašč, obleko. Na srečo so bili prizadeti samo čevlji. Ti se lažje očistijo. Pri vsem tem se sprašuje- mo, ali imajo nekje preveč jajc, da jih ne morejo pojesti in si jih zato privoščijo za ugotavljanje sposobnosti metanja na določene objek- te, ali pa imajo preveč časa, oziroma obojega na pretek?! OPAZOVALEC UREDNIŠTVO: To je pi- smo zelo konkretnega opa- zovalca, ki pa je želel ostati v anonimnosti navzven, da bi ga ne zadelo kakšno jaj- ce. Na vsak način »zanimiv« dogodek, oziroma jih je kar več, ki so doma na koncu Trubarjeve ulice. LEP PRIMER SODELOVANJA Vezi med člani gasilskih društev Vojnik in Dragomlja vas v Beli krajini niso od včeraj. Pred kratkim je pet- najst članov Gasilskega društva Vojnik obiskalo ga- silce v Dragomlji vasi. Sreča- nje je bilo več kot prijatelj- sko in tovariško. Prisrčno. Gasilce iz Vojnika niso sprejeli in pozdravili samo člani tamkajšnjega društva, marveč tudi najvidnejši predstavniki krajevnih in ce- lo občinskih družbenopoli- tičnih organizacij. Ko so govorili o delu in problemih, so si vsi skupaj zaželeli, da bi bilo takšnih stikov čim več. Vse kaže, da bo prišlo celo do pobratenja obeh gasilskih društev. MILENA MARGUC UREDNIŠTVO: Vsekakor lep primer sodelovanja! ŽIVIJO LUKNJE! Veliko govorimo o lepem in urejenem okolju, toda po- zabljamo na marsikaj. Tudi na luknje v asfaltu, na cestah in pločnikih. Ni jih malo. Ljudje hitijo v službo, po opravkih. Hite in le trenutek nepazljivosti, že je nesreča tu. Kdo ve kolika že! Denarja ni. Toda, denar je za drago plačevanje zdrav- stvenih uslug ob poškodbah nog. Bilo je zgodnje jutro. Grem na avtobus. Čas me lo- vi. Hitim. V obe strani hitijo ljudje. Le mladi, ki si gredo nabirat učenost v šole, ne hi- tijo. Se imajo čas za zložnejši korak. Toda, mnogi se ne umaknejo ob srečanju. Le kdo bi se. Raje se zalete, tako so zavzeti s pogovori o vsem mogočem. Pač, mladi z vso prešernostjo, radostjo. Ra- zumeš ali pa tudi ne. Odvi- sno od lastnega razpolože- nja. Hitiš in si utiraš pot skozi to deročo, brbljajočo reko. Ne gre drugače, umakniti se moram, mladi imajo pre- dnost! Brž pogled na uro na postajnem poslopju. Hip ne- pazljivosti in že mi noga klecne v luknjo. Brsk slišim in začutim hudo bolečino. Lovim ravnotežje. Nič ne po- maga. Po vsej dolžini in širi- ni treščim na tla. »Reka« hiti brezbrižno naprej, oplazi te le z bežnim pogledom. In vendar! Korak naprej se nek- do obotavljaje ustavi, za- brunda nekaj kot: noo... Gleda, kako se pobiram, po- tem pa gre naprej. Najbrž si je mislil, da sem pijana, ali da so me vrgli kar iz koprske točilnice na cesto. Saj! Toda, pijanci ne padajo tako, imajo srečo. Celjskih lukenj se spretno izogibajo. Padamo pa drugi, ki hitimo po oprav- kih, na delovna mesta ... Ix« kaj nergaš? Zdaj imaš rnavt>e na riogi in neplaniran počitek. Živijo luknje! In bravo mladi, tisti, ki tako sa- mozavestno, neprizadeto ri- nete po pločnikih, cesti in pozabljate - tudi vi boste prišli za nami in mimo vas bo hitela reka mladih, brblja- jočih in veselih ljudi. TAB UREDNIŠTVO: To nI pi- smo anonimneža. To Je pi- smo človeka, ki ima zdaj le- vo nogo v mavcu. O tem smo se prepričali in o vsem drugem. In nehote se vpra- .šamo - ali Je kdo kriv, da Imamo na cestah In pločni- kih. In to asfaltiranih, takš- ne luknje, da povzročajo, če stopiš vanje, tudi težje po- škodbe? Najbrž nihče. Kriv- ca nI, toda posledice so tu... POROKE CELJE Poročilo se je 9 parov, od teh: HERMAN MILAN iz Stor in KRIVANIK DRAGI- CA iz Sp. Kostrivnice, SLU- GA SRECKO iz Gorice pri Šmartnem in ZUPANC MI- LANKA iz Šmarja pri Jel- šah, BERBIČ ISMET iz Ce- lja in KESEDŽIč SERIFE iz Celja. LAŠKO • PODREBERSEK DRA- GO iz Belovega in NEMEC FANIKA iz Kladja. ŠMARJE PRI JELŠAH Poročila sta se dva para. ŽALEC BRINOVSEK SRECKO iz Andraža nad Polzelo in OGRAJENSEK ZLATKA iz Andraža nad Polzelo, LON- ČAR ANTON iz Gomilskega in MACUH MILKA iz Migoj- nice, VIRK IZTOK iz Ojstri- ške vasi in BALOH LIDIJA iz Ojstriške vasi, MARJETIC VLADIMIR iz Brega pri Pol- zeli in DIVJAK VERA iz Brega pri Polzeli, BASLE IVAN iz Sentruperta in LU- BEJ LEONIDA iz Sešč pri Preboldu. KUNDIH RO- MAN iz Podloga v S. d. in TERGLAV HERMINA iz Šempetra v S. d. ROJSTVA CELJE Rojenih je bilo 31 dečkov in 28 deklic. ŠMARJE PRI JELŠAH Rojstev ni bilo. ŽALEC Rojstev ni bilo SMRTI CELJE MARČEN ANTON, 48, Tr- novlje pri Socki, PILKO AN- DREJ, 1, Petrovče, SIKO- SEK KAROL, 68, Pečovje, APOTEKAR ELIZABETA, 66, Pepelno, KRANC IVAN, 29, Paka, SPINDLER MA- RIJA, 79, Frankolovo, BARK ANTON. 68. Celje. VODUSEK JAKOB, 60. Ro- gatec. SLABE ALBINA, 78, Kokarje. DELAKORDA ANA, 92, Šmarje pri Jelšah, KOŽELJ FRIDA, 74, Zvo- dno, KUZMAN FRANČI- ŠKA, 81, Celje, GUCEK ZO- FIJA, 84, Store. LAŠKO KOSEM ALBERT, 76, Po- čakovo, HREN MAKSIMI- LJAN, 64, Veliko Sirje, SKALIC CIRIL, 80, Rimske Toplice, SKORC CECILIJA, 66, Breze, FLIS JOŽE, 66, Lože, DEŽELAK MARIJA, 89, Rimske Toplice, KRA- SOVEC MARTIN, 72. Laho- mno, PLAHUTA MATIJA. 72. Trobni dol. ŠMARJE PRI JELŠAH DROFENIK JOZEFINA, 86, Šmarje pri Jelšah. SIN- KOVIC ANA, 84. Vrenska gorca. VAHCiC IVANA, 66, Kozje, ZALOKAR EDVARD, 20, Zagorje. MOZIRJE PRAZNIK MARIJA, 67, Potok, KRZNAR MOHOR, 82, Šmartno ob Dreti. ŽALEC GUMZEJ JOHANA, 91, Polzela, DROBNE JOŽE. 76, Pongarc, PLASKAN JOŽE, 77, Zagreb, ZUPANC JA- NEZ, 70, Ložnica pri Žalcu, SVET JOŽEF, 68, Matke, VIDMAR STANISLAV, 37, Dobriša vas, KRAJNC AN- GELA, 72, Gotovlje, CIZEJ JANEZ, 73, Letuš, HRU- STELJ HEMA, 87, Cernova. OBESIL GA JE ČLOVEK, KDO GA JE SMEL? Zadnjega ostanka transparenta, ki je dobro leto visel s palice in po svoje govoril o odnosu do nekega dela, okolja in še o čem, ni več. Pred kratkim ga je vzel veter, morda kakšna roka, saj je bil dosegljiv itd. Toda, navzlic temu, bistvo problema le ostaja. No, še to - posnetek je z vogala Jurčičeve in Ljubljanske ceste, pri javni telefonski govoril- nici. Toda. na drevesu, sta še vedno palici, tudi ostanka nekega trernsparenta, ki zdaj manj očitno, pa vendar, potrju- jeta, da napise čez cesto sicer znamo postavljati, ne znamo ali pa nočemo jih ob pravem času odstraniti. V celoti, ne samo platno, tudi palice... In ker tega ljudje, ki so za to delo plačani, ne počenjajo, ostajajo takšni »spomeniki«. Pa bi bilo bolje in lepše, če bi jih ne bilo. M. B. št. 49-13. december 1979 NOVI TEDNIK - stran 11 7. TEDEND0MAČEGA¥ILMA CELJE 1979 PREMALO POSNEMOVALCEV! »Enkrat na leto smo v naši republiki priča izjemnemu kulturnopolitičnemu dogod- ku, ko se v okviru celjskega tedna domačega filma vrsti- jo delovna srečanja filmskih delavcev, pogovori in dogo- vori o kinematografskem re- pertoarju, o filmski vzgoji, ko se k predstavitvi novih slovenskih filmov zgrne množica obiskovalcev. Ta dogodek je za Celje zagotovo pomemben, njega posledice opazne in pohvalne in potr- jeno je, da dobiva svoj od- zven v širšem slovenskem kulturnem utripu. Toda no- coj, seveda pa tudi včeraj in jutri, se vrtijo v drugih krajih Slovenije filmi s precej skro- mnejšim učinkom, mnogih distributerji niso pospremili z reklamnim in propagan- dnim gradivom v sloven- skem jeziku, prenekajkrat še s slovenskimi napisi ne, vizi- jo harmonične filmske pred- stave, se pravi vsebinsko uglašenega kratkega in celo- večernega filma, dosegamo le redko kje, marsikje filmov sploh ne predvajajo več, saj so se v preteklih petnajstih letih za zmerom zaprla vrata kinematografa kar v sto manjših slovenskih krajih. Vzroki za zapiranje kine- matografov v bližnji prete- klosti so bili sila različni, od zastarelih aparatur in nemo- gočih dvoran do neznatnega obiska in v neposredni zvezi s tern tako skromnega do- hodka, da kinematograf fi- nančno, navkljub moralni in matarialni podpori občine in družbenopolitičnih organi- zacij, ni vzdržal nad vodo. Marsikje pa te podpore ni bi- lo, še najmanjšega razume- vanja za programske in go- spodarske težave kinemato- grafov ne, in v takih krajih je malokomu prodrlo v zavest, da z izgubo kinematografa krajani izgubljajo že tako redke možnosti za kulturno razvedrilo in družabna zbli- žanja, česar ogledovanje te- levizijskega programa ne more nadomestiti. Se pose- bej je slabo, ko v krajih brez kinematografa občani izgu- be stik s slovenskim filmom, ko zanje slovenske filmske proizvodnje sploh ni. Slovenskim filmom pa je in mora biti, razumljivo, na- menjena naša posebna skrb. Ker jih je malo, ?remo nanje s tolikanj večjo pozornostjo; za vse po vrsti hočemo, da bi bili zrele umetnine, od vseh po vrsti pričakujemo, da bo- do gledljivi in da se bo s pro- dajo doma in na tujem vrnila vsaj četrtina njihovih proiz- vodnih stroškov. Vsa ta pri- čakovanja se uresničijo le redkokdaj, bolj pogosto se zgodi, da se stroški z vrtogla- vo naglico povzpno nad na- črtovana sredstva, ki jih za proizvodnjo slovenskih fil- mov zbirajo delovni ljudje s svobodno menjavo dela. Za- stran obiska slovenskih fil- mov pa smo v naši republiki lahko optimistični: v zadnjih letih se je povzpel do desetih odstotkov vseh obiskoval- cev kinematografov in bil bi še višji, če bi poleg mnogih drugih ne bilo težav s tonski- mi napravami v slovenskih kinematografih, več kot po- lovica je tako iztrošena., da kratkomalo ni mogoče ra- zumeti, o čem se menijo tisti, ki se prikazujejo na film- skem platnu. To pa je pri predvajanju slovenskih fil- mov, ki so edini brez napi- sov, tako odbijajoče, da jih marsikdo zavoljo tega sploh ne gre ogledat. Domača filmska proizvod- nja pa je usodno povezana z ostalima vejama kinemato- grafije, z uvozom in izvozom filmov, nič manj pa s predva- janjem. Umetniška vrednost in družbena aktualnost slo- venskih filmov se primerjata s proizvodnjo drugih repu- blik in pokrajin na vsakolet- nem festivalu kratkih filmov v Beogradu, in na festivalu celovečernih filmov v Pulju ter se zatem vsak dan preiz- kuša pred obiskovalci kine- matografov sirom dežele, pri distribuciji filmov pa se sre- čujemo z docela drugačnimi zadregami. Medtem ko se v Sloveniji ukvarja z distribu- cijo filmov samo ena organi- zacija združenega dela, jih je v drugih republikah in po- krajinah še ducat in slišati je, da lahek zaslužek z uvozom malovrednih in dobičkano- snih filmov mika še druge. Hkrati smo priča nerazumlji- vi popustljivosti nekaterih komisij za pregled filmov, ki prižigajo zeleno luč za javno predvajanje skrajno abotnih in pogrošnih filmov ter s tem vedoma prispevajo k po- neumljanju obiskovalcev ki- nematografskih dvoran v vseh republikah in pokraji- nah in odveč je poudariti, da je taka repertoarna politika močno v navzkrižju s pro- gramskimi cilji prireditve, ki jo začenjamo nocoj. In prav zato, ker celjski teden doma- čega filma že sedmič opozar- ja vse, ki se tako ali drugače posvečajo filmu, da gre fil- mu za kulturno dejanje, mi verjemite, da z naštevanjem nekaterih trpkih dejstev o naši kinematografiji nisem hotel skaliti nocojšnje sveča- nosti in radostnega vzdušja spričo kar številnih novih slovenskih filmov, toda pre- pričan sem, da more biti do- bra kulturna politika samo realistična kulturna politika, se pravi taka, ki vidi in pre- sodi vsa prijazna in neprijaz- na dejstva, ki ima zmerom in povsod pred očmi celoto, ce- loten splet vseh kulturnih manifestacij in vzgibov za- nje. Tudi pri kinematografiji ne more in ne sme biti dru- gače. Sele s podružbljanjem vseh treh njenih vej, proiz- vodnje, prometa in predvaja- nja filmov, bomo dosegli za- stavljene cilje, šele zbliževa- nje slehernega našega obča- na z najboljšimi dosežki do- mače proizvodnje nam bo dokaz, da so naša prizadeva- nja obrnjena v pravo smer. Ponavaljam, v to smer še že vsa leta nazaj uspešno obra- ča celjski teden domačega filma, z vsemi svojimi prire- ditvami. Predstavlja nepo- grešljivo stečišče občinstva in filmskih delavcev, ki stre- me k. višjim ciljem in se kljub težavam ne zadovoljijo s pojmovanjem filma kot po- ceni zabave brez človeka vredne vsebine. Očitno je tu- di, da je namera prirediteljev tedna domačega filma segati visoko in oblikovati zgledno filmsko predstavo, še več, delo paleto kulturnopolitič- nih prireditev, ki jih film po- vezuje in združuje. Bojim se le, da je premalo posnemo- valcev na Slovenskem, ki bi ta zgled razvijali svojim kra- jevnim prilikam ustezno in čim bolj pogosto. Eno pa je gotovo, Celjani ste trdno od- ločeni, da opozarjate in išče- te dalje, da kažete poti, ki jih bomo morali ubirati tudi drugi, če ne želimo izgubiti filma, kot eminentnega kul- turnega dejanja. Zato naj vam izrečem čestitko za do- bro opravljeno delo in proš- njo, da ne bi prenehali s tem delom dokler se ne »zgubi- te« med enako zagretimi po- snemovalci. Mislim, da ni potrebno imeti 60 tednov do- mačega filma na Sloven- skem, potrebno pa je, da imarno v vsaki občini vsaj enkrat na mesec kulturno predstavitev domačega jugo- slovanskega in ne le sloven- skega filma kot harmonične filmske predstave.« ANDREJ UJČIČ predsednik Republiškega komiteja za kulturo ob otvoritvi 7. tedna domačega filma v Celju 5. decembra 1979 BADJUROVE NAGRADE v letošnji žiriji za podeUtev Badjui^vih nagrad ob 7. tednu domačega filma so bili predsednik France Ce- rar, Ivan Marinšek, podpredsednik in člani Neva Mu- žič, Dragan Jankovič, Boris Česen, Dušan Povh in Branko Stamejčič. Žirija je podelila naslednje na- grade: Zlatao plaketo Metod Badjura in 15000 dinarjev VOJKU DULETICU za ustvarjalnost V filmu Moja draga Iza v proizvodnji Viba filma. Srebrno plaketo Metod Badjura in 10000 dinarjev FRANČKU RUDOLFU za idejo in realizacijo kratkega filma Ritem dela v proizvodnji Vibe filma. Posebno priznanje Metod Badjura mlademu sne- malcu VILKU FILACU za kamero v filmih Amen pod kamen in Sveže novice iz kemije in fizike, v proizvod- nji AGRPFV. Posebno priznanje Metod Badjura za najbolj celovfr-' tega filmskega ustvarjalca študenta MITJI MILAVCU za filma Amen pod kamen in Sveže novice iz kemije in fizike v proizvodnji AGRFTV. Posebno priznanje Metod Badjura DUSi POCKAJ za vlogo tete v filmu Boštjana Hladnika Ubij me nežno v proizvodnji Vibe filma. Posebno priznanje Metod Badjura DDU Univer- zum za celotno proizvodnjo namenskih in učnih fil- mov v letu 1979. Posebno priznanje Metod Badjura VEKI KOKALJ za kamero in trik v kratkem animiranem filmu Konija Steinbaherja Kokon v proizvodnji Viba filma. Posebno priznanje Metod Badjura BOŽU SPRAJCU za režijo njegovega prvega celovečernega filma Krč v proizvodnji Vibe filma. NAGRADE REVIJE STOP IN NOVEGA TEDNIKA, RADIA CELJE IGRALKA LETA je Duša Počkajeva za vlogo tete v filmu Boštjana Hladnika Ubij me nežno v proizvodnji Vibe filma. IGRALEC LETA je Zvone Hribar za vlogo Andreja v filmu Moja draga Iza režiserja Vojka Duletiča in v proizvodnji Vibe filma DEBUT - nagrada Janezu Starini za vlogo v filmu Boštjana Hladnika Ubij me nežno v proizvodnji Vibe filma Vsi nagrajenci revije Stop in uredništva Novega te- dnika. Radia Celje so dobili likovna dela: grafike sli- karja Jože Horvata-Jakija. POTI IN STRANPOTI SLOVENSKE ANIMACIJE Na Slovenskem praktično nimamo animiranega filma. Zlata leta lutkovnega filma so, kot kaže, preteklost in od filmov, s katerimi smo se lahko ponašali, je minilo že deset let. Eden do trije risani filmi na leto so komajda omembe vredni in deset ak- tivnih ali potencialnih film- skih ustvarjalcev ne pomeni osnove za drugačen, jutrišnji dan. Tako približno bi strnili sliko, ki nam jo je o sloven- skenl animiranem filmu dalo celjsko posvetovanje, na ka- terem so na pobudo društva slovenskih filmskih delav- cev v okviru Tedna domače- ga filma Celje 79 spregovorili o poteh in stranpoteh slo- venskega risanega filma, ki je, o tem so si bili edini, v hudi stagnaciji in bi pri nje-^ govern ponovnem oživljanju bilo treba začeti dobesedno iz nič. Poudarili so, da je skrajni čas, ko moramo ani- miranemu slovenskemu fil- mu, še zlasti, če pomislimo na veljavo in sloves jugoslo- vanske animacije, predvsem uveljavljene zagrebške šole, zagotoviti enakovredno me- sto v slovenski filmski pro- dukciji, zlasti tistemu filmu, ki je namenjen otrokom. Za otroke je še najboljše slabo, nenehno zatrjujemo, naredi- mo pa bore malo in na televi- ziji se borijo z izbiranjem iz poplave uvoženih, našim otrokom vse prej ko primer- nih risank. Eden osnovnih razlogov, ki vplivajo na takšen položaj slovenske animacije, je pred- vsem dejstvo, da so ustvar- jalci v celoU prepuščeni sami^ sebi, lastnim vloženim sred- stvom, iznajdljivosti pri na- kupu materiala. Razpoložlji- va tehnična sredstva, potreb- na za razmah risanega filma, so zastarela, za nameček pa tudi nimamo nikakršnega scenarističnega zaledja. Ko so redki filmi - teh je pone- kod sicer več, po šolah, še zlasti na slovenski obali, vendar le po zaslugi zavzetih posameznikov, ki znajo na otroke prenesti svojo ljube- zen do risanega filma - po- sneti, obležijo in njihovi av- torji jih nimajo kje prikazo- vati, po letu ali dveh pa so zaradi neprimernega arhivi- ranja tako ali tako za odpad. Rešitev bi bila v procesu dogovarjanja in povezovanja vseh tistih, ki so ali bi lahko bili odgovorni za afirmacijo te filmske zvrsti. Torej v po- vezavi Vibe filma, televizije, likovne akademije, intere- snih skupnosti republiške kulturne skupnosti ter še ko- ga, da bi družno na pobudo društva slovenskih filmskih delavcev našli ter zapisali vlogo in mesto animiranega filma v srednjeročnem kul- turnem razvoju Slovenije. Korak naprej pa bi dosegli že s tem, če bi pri Vibi uspeli uresničiti zamisel o Centru za mladinski film v sedaj opuščenih ateljejih piran- skega studia. mp EKIPA MOJE DRAGE IZE V VOJNIKU Osnovna šola Vojnik se že po tradiciji vključuje v pogovore s filmskimi delavci. Tudi letos so jim pripravili v šoli prisrčen sprejem. Na pogovoru so sodelovali režiser filma Moja draga Iza Vojko Duletič, igralca Janez Starina in Tea Glažar, kostumografinja Milena Kumar in montažer Toni Ziherl. Pogovor je vodil Slavko Pezdir, vojniški osnovnošolci pa so natrosili toliko zanimivih vprašanj, da je bilo pogovor kar težko končati. Prisrčno in obenem delovno srečanje je še en dokaz več, kako so potrebni neposredni stiki med mladimi gledalci in filmskimi delavci, ki vedo o svojem delu vedno kaj zanimivega povedati. 7. TPF 79 ~ 7, TDF 79 -7. TPF 79 - 7. TPF 79 - 7, TDF 79 - 7. TDF 79 - 7. TDF 79 - 7. TPF 79 - 7. TPF 79 - 7. TPF j -^---^ SREČANJE S KUBANSKIM FILMOM Po tradiciji uvršča Teden domačega filma v svoj redni program filme iz neuvršče- nih dežel. Letos je bil to film »Preživeli«, ki je tudi v Can- nesu požel nemalo pozorno- sti filmske kritike in občin- stva. Ob predvajanju tega fil- ma v Celju, je Teden doma- čega filma obiskala kuban- ska filmska delegacija v ka- teri sta bila režiser Orlando Rohas in igralka Norma Mar- tinez, spremljal pa ju je Dra- gan Jankovič, direktor Inter- nima iz Kranja In predse- dnik komisije za mednarod- no sodelovanje pri Društvu slovenskih filmskih delav- cev. Kubanska filmska dele- gacija namreč te dni vrača obisk Jugoslaviji, ki je imela Teden jugoslovanskega fil- ma na Kubi, zdaj pa je v Ju- goslaviji Teden kubanskega filma. Kubansko delegacijo sta v Celju sprejela predsednica skupščine kulturne skupno- sti Aleksa Gajšek in predse- dnik lO KSC Aleksander KroSl. Oba člana delegacije sta se predstavila tudi občin- stvu po predstavi filma Pre- živeli. V Celju si je v petek dele- gacija ogledala tudi Muzej revolucije in gledališko predstavo Play Linhart v Slovenskem ljudskem gle- dališču, v soboto dopoldne pa je v hotelu Merx pripravil sprejem za delegacijo Jane Kavčič, predsednik Društva slovenskih filmskih delav- cev. Ob tej priložnosti je ku- banska gosta pozdravil tudi predsednik OK SZDL Celje Jože Volfand. Srečanje s predstavniko- ma kubanskega filma je bilo za Celje in za filmske delavce izredno prijetno, predvsem pa koristno. V pogovorih so se razgrinjale temeljitejše predstave o kubanskem fil- mu. Kubanska filmska pro- izvodnja je zelo mlada, mlaj- ša od jugoslovanske, saj je tudi ona našla svoj polet, predvsem pa korenine, v re- voluciji. Srečuje se z nemaj- hnimi problemi, toda dosež- ki zadnjih let prevevajo ku- banske filmske delavce z op- timizmom. Doslej so mnogo gradili na dokumentarnem in kratkem filmu, in šele v zadhjem času predstavljajo colovečerci novo možnost za idejno vsebinski, predvsem pa umetniški razmah kuban- skega filma. Režiser Orlando Rohas je obiskal tudi Radio Celje in sodeloval v skoraj polurni oddaji. MEDVED Posnetek je nastal med sprejemom, ki ga je pripravil predsednik Društva slovensl filmskih delavcev Jane Kavčič za delegacijo, v kateri sta bila kubanski režiser Orlan Rohas In Igralka Norma Martine*. Foto: Da\ KDO JE NAPRAVIL PRESTOP? Prvič je v svojem obstoju Teden domačega filma obljubil film za zadnji, zaključni večer, pa te obljube ni izpolnil do gledalcev. Zaradi nerazumljivega, pred- vsem pa neodgovornega obnašanja proizvodnega film- skega podjetja Viba filma iz Ljubljane, ki je obenem tudi naš soorganizator. Na željo Vibe smo letos TDF prestaviU iz novembra meseca v december. Da bi videli še dva nova slovenska filma, ju pridružiU že trem, ki so se predstavili že v Pulju in zaključili letošnje leto s petimi slovenskimi filmi. Ko nam je Viba zagotavljala, ustmeno in pi- smeno, da bo film Prestop režiserja Matije Milčinskega. gotov do obljubljenega datuma, so isti odgovorni tova- riši pri Vibi vedeU, da ima režiser pogodbo z njimi, da konča film do 25. decembra! Tako so film obljubljali mimo pogodb in šele v zadnjem trenutku sporočili, da filma ne bo. To neodgovorno, nepoklicno dejanje, je zahtev za Teden domačega filma, torej za filmske gledalce, za filmske delavce, je prestop brez primere. DRAGO MEDVED O SLOVENSKI SCENARISTIKI Zadnji dan letošnjega TDF so se sestali razpravljalci na posvetu na temo Slovenska scenaristika v okviru •možnosti in potreb. Posvetovanje sta pripravila Viba film in organizatorji TDF, da bi v času, ko znova posve- čajo pri edinem slovenskem filmskem producentu več pozornosti pripravi izvirnih scenarijev, ovrednotili do- seženo in nakazali možnosti za še kvalitetnejše delo v prihodnosti. Uvodoma sta Partizanska knjiga in Viba film pred- stavila novo knjižno zbirko Scenaristi, v kateri bodo v bodoče redno izhajah domači izvirni scenariji. V prvi knjigi te zbirke, ki je izšla prav v dneh TDF, so v pregledni in bogati ilustrirani knjigi izdali scenarije Zeljka Kozinca za film Krč, Francka Rudolfa ža Ubij me nežno in Mirča Sušmelja ter Matjaža Zajca za film Prestop. O pomenu izdaje sta spregovorila uvodoma Aleksander Zorn in Jargslav Skrušny, svoje pa so dodah tudi avtorji scenarijev in nekateri udeleženci posveta. Soglasno so pozdravih novo izdajo, ki bo pomembno posegla v našo filmsko ustvarjalnost, kri- tiko in filmsko vzgojo. Osrednji referat o slovenski scenaristiki je prebral umetniški vodja Vibe Goran Schmidt, ki je poudaril, da je scenaristika le eden od delov celovite filmske stvaritve, ki je vrsto let nastajal brez ustrezne spod- bude. Zlasti je vprašljiv položaj avtorja - scenarista, ki je še vedno le občasnega in dodatnega značaja, ne pa življenjska in strokovna opredelitev. Kljub vsemu so očitni napori, da bi se položaj scenarista v procesu priprave filma izboljšal in da bi našel avtor scenarija v dramaturškem oddelku tudi ustrezno strokovno po- moč. Viba razpisuje stalno natečaje za nove scenarije, kar pa je le delna rešitev zapletene problematike, saj bo poleg natečajev treba najti tudi druge oblike prite- govanja avtorjev. Predvsem pa bo potrebno izboljšati delo od prvega sinopsisa do končne inačice scenarija, kjer je bilo doslej tudi največ pomanjkljivosti, ki so vphvale na kakovost in stroške posnetega filma. S. P. PREMAJHEN NAPREDEK OD BESED K DEJANJU V okviru 7. TDF je OK SZDL Celje organizirala okroglo mizo o uresničeva- nju samoupravnega sporazu- ma, v katerem so se pred dvema letoma številni pod- pisniki obvezali, da bodo omogočih boljši filmski pro- gram v kinematografih ter poskrbeli za kvahtetnejšo filmsko vzgojo na vseh po- dročjih. Omenjeni sporazum je še do danes edinstven v naši republiki, zato je bila kritična ocena uresničenega toUko bolj zanimiva. V raz- pravi so sodelovali predstav- niki krajevnih skupnosti, or- gani^torji kulturnega življe- nja iz nekaterih delovnih or- ganizacij, predstavniki neka- terih osnovnih in srednjih šol ter vzgojno varstvenih ustanov, ZKO, Zavoda za šolstvo iz Celja ter Kino- podjetja Celje. Samoupravni sporazum smo v Celju podpisah, ker se zavedamo, da je filmska kul- tura sestavni del kulturnega življenja in je njena kako- vostna rast v najširšem druž- benem interesu. Zavedamo se tudi, da je pri premagova- nju okostenehh pogledov na film potrebno stalno in na- črtno delovanje vseh, ki skr- bijo za kulturno ponudbo in kulturno vzgojo občinstva. Seveda je laže obljubiti, kot uresničiti, kar je pokazala tu- di razprava. Na področju filmske vzgo- je v predšolski vzgoji so že opravljeni prvi koraki, saj v nekaterih vrtcih otrokom predvajajo diafilme in risan- ke, ki so recenzirani in ustrezno didaktično oprem- ljeni. Žal je teh filmov še pre- malo in tudi vzgojiteljice so prišle iz šole brez- ustreznega znanja. V osnovnih šolah je film- ska vzgoja sestavni del pred- metnika od 1. do 8. razreda in po oceni Zavoda za šol- stvo Celje je program zado- voljivo realiziran. Veliko te- žav povzroča programiranje za obe stopnji pionirskega filmskega gledališča, nekaj zaradi majhnega števila pri- mernih filmov, nekaj pa tudi zaradi premajhne aktivnosti šol pri načrtovanju obeh pro- gramov. V šolah srednje stopnje je položaj filmske vzgoje precej manj urejen, zaradi česar so dos^ni rezultati na tem p(>- dročju prej posledica volje posameznikov kot pa načrt- ne skrbi za filmsko vzgojo dijakov. Možnosti, ki jih po- nuja program mladinskega filmskega gledališča, so zara- di premajhnega števila vključenih srednješolcev in nenačrtne obravnave pred- stav pri pouku še premalo izkoriščene. Čeprav je v pionirsko in . mladinsko filmsko gledali- šče VKljučeno letos 4585 učencev, kar pomeni približ- no 31% šolajoče se mladine, pa nas prav v šolstvu čaka še veliko nalog. Zavod za šol-' stvo, enota Celje, se je obve- zal, da bo poskrbel za načrt- no usposabljanje mentoijev filmske vzgoje z njihovimi vključevanjem v dopisno šo- lo za filmsko vzgojo pri DDU Univerzum iz Ljubljane. Da pa se filmska vzgoja v priho- dnosti ne bi zoževala zgolj na ogled filmske predstave, je nujno treba široko ržizviti nu-ežo ustvarjalnih filmskih krožkov po šolah, pri čemer bodo morah združiti sile ZKO, Zavod za šolstvo, Izo- braževalna skupnost in Zve- za za tehnično kulturo. Za zdaj imamo v Celju samo en taik krožek na osnovni šoh (na 1. osn. šoli), med krožki s srednjih šol pa prerašča iz debatnega v ustvarjalnega tudi komaj eden (na PSC). Kinopodjetje je v zadnjih letih uvajalo ob rednem spo- redu, v okviru katerega steče skozi projektorje še vedno vse, kar številni uvozniki fil- mov odkupijo, tudi progra- me, s katerimi je skušalo po- pularizirati zahtevnejša dela filmske umetnosti (filmsko gledališče za odrasle, Mini- fest, Pula po Puh, ipd.). Filmsko gledahšče za odra- sle žal Se ni naletelo na ustre- zen odmev niti med organi- zatorji kulturnega življenja, kaj šele med delovnimi ljud- mi in krajani. Zato bo naj- prej treba vključiti v to obli- ko vzgojnega dela vse orga- nizatorje kult. življenja in slušatelje stalnega seminarja CDK. Seveda pa bo treba po- skrbeti tudi za boljši položaj teh ljudi v organizacijah združenega dela:—- V krajevnih skupnostih je film še vedno redek gost, bo- disi zaradi neprimernih pro- storov, predvsem pa zaradi premajhnega interesa odgo- vornih za načrtne j šo kultur- no pohtiko v teh okoljih. Končno bo treba ugotoviti, kje imamo ustrezne prostor- ske in tehnične možnosti za razvoj filmske dejavnosti in načrtneje programirati pred- stave tam, kjer so ustrezne možnosti. Amaterska filmska ustvar- jalnost je sestavni del priza- devanj za rast filmske kultu- re med Celjani, zato s položa- jem na tem področju ne sme- mo biti zadovoljni. V okviru ZKO je bil letos sicer usta- novljen Kino klub Celje, ki pa zaradi kadrovske in mate- rialne stiske gotovo ne bo mogel takoj postati učinko- vito žarišče amaterske film- ske ustvarjalnosti v Celju. Ponovno je treba poudariti. da brez mreže ustvarjaln filmskih krožkov po celjsk šolah ni mogoče pričakov večje množičnosti v klub dejavnosti. Le tako se bc znanima ustvarjalce! Stanku Jostu in Mišu Co pridružili novi navdušei brez katerih bo ogrožen t njun nadaljnji razvoj. Na področju populariz( je filma, še posebej doma ga, je treba podčrtati vl< Tedna domačega filma, k i;otovo precej pripomoge dejstvu, da sestavljajo 1 16% celjskega filmsk( sporeda domači filmi, kai slovenski rekord. Se ved pa ne moremo biti zadovd ni z informiranjem o fil skem sporedu, saj je to p več enobarvno, premi usmerjevalno. Predvsem bilo potrebno okrepiti pi pagandna prizadevanja- predvajanju pomembr filmskih \xmetnin, a zago viti tudi temeljno infonn« jo o dnevnem sporedu vseh slovenskih dnevniki] Okrogla miza je po eni p ti omogočila spoznanje, se je po podpisu samoil sporazuma kljub vsem i mislekom marsikaj izbolj lo, po drugi pa opozorila ti na najnujnejše ukrepe, bi katerih začetega dela nil kor ne bomo mogli uspel nadaljevati. Vsekakor bo morali zdaj o omenjeni (i pravi in stališčih razpravlj tudi vsi podpisniki saii upravnega sporazimia in dogovoriti za nadaljnjo I cijo. SLAVKO PEZD] S posveta o uresničevanju samoupravnega sporazuma o reproduktlvnl kinematografi v celjski občini.________________________________________Foto: Davii U. TPFV» ^ 7. TPF 79 - 7, TPF 79 - 7. TPF 79 - 7. TPF 79 - 7. TPF 79 - 7, TDF 79 - 7. TPF 79 - 7. TPF 79 - 7, TPF TJ [fDF 79 - 7. TDF 79 - 7. TDF 79 - 7. TDF 79 - 7. TDF 79 - 7. TDF 79 7- TDF 79 - 7. TDF 79 - 7, TDF 79 - 7, TDF 79 LIKOVNI IZZIV blJAKOM JE USPEL J program likovnih raz- ki jih že leta nazaj pri- jvljajo ob Tednu domače- fihna v Celju, v zadnjem 5U tudi redno vključujejo. [Sta\'e celjskih osnov- 5ol<''V, članov likovnih jžkov in dijakov celjskih jdniih šol. s takšnimi raz- jj, i,/bori in slednjič s pri- 21 najboljših likovnih del jjo vzpodbujati čim širši Dg mladih, jih na ta način ^i! :rati k aktivnemu li- vn' fHu ustvarjanju, vzbu- i p tudi zanimanje za do- slovenski in jugoslo- nsl- film. 3o nekaj uspelih otroških mladinskih razstavah so v vriri! letošnjega Tedna do- lgega filma pripravili raz- ivo, ki so jo naslovili Li- vni vtisi celjskih srednje- [cev Razstavili so likovna [a, v različnih in poljubno jranih likovnih tehnikah, so jih napravili dijaki Pe- goškega šolskega centra Celje in Gimnazije iz Celja potem, ko so si ogledali slo- venski celovečerni film Moia draga Iza. Odzvali sta se v bistvu samo dve likovni sku- pini pod vodstvom dveh v Celju najbolj aktivnih likov- nih pedagoginj, Darinke Pa- vletič-Lorenčak in Neli Kač. Ne glede na to, da razstava zajema le dela majhne skupi- ne celjskih srednješolcev in da na večini celjskih sred- njih šol ni ne duha ne sluha o kakršnikoli likovni ustvar- jalnosti, je na svoj način ven- darle vzpodbudna in morda je ena od poti, kako mlSde vključiti v širša celjska kul- turna prizadevanja. Da zanimanje in navduše- nje nad to razstavo ni le moje subjektivno mnenje, bom nanizala dva zanimiva po- datka, ki zgovorno pričata o odmevnosti te razstave. Ko si je predstavnik pokrovite- lja razstave, delovnega ko- lektiva Izletnik iz Celja, ogle- doval razstavo, je izrazil že- ljo, da bi vsaj eno od teh del obesili v njihove delovne prostore, igralka Steflca Drolčeva, ki je odigrala vlo- go v filmu Moja draga Iza, pa je poprosila, če bi lahko zase dobila dve upodobitvi svoje kreacije. Ko razmišljamo o tej raz- stavi, moramo opozoriti predvsem na dvoje. Prvič, na nekaj presenetljivo dobrih li- kovnih izdelkov, ki so nasta- li pod rokami celjskih sred- nješolcev in katerih avtorje vsekakor ne bi smeli zane- mariti in drugič na nujo, da bi na Slovenskem organizi- rano pripravljali več takšnih razstav, na katere smo žal doslej, tudi v Celju, če izvza- memo nekaj dni ob Tednu domačega filma, kljub dej- stvu, da so takšne razstave mamljive in privlačne v svoji neposrednosti in likovni pristnosti, gledali več kot mačehovsko. Ob otvoritvi razstave lilcovnih del celjskih srednješolcev: avtorje razstave pozdravlja generalni direktor Izletnika (pokrovitelj razstave) Leopold Pere. V ozadju dekliški pevski zbor Pedagoškega šolskega centra pod vodstvom Dragice Zvar. Foto: David ; lUBILEJU FRANCETA ŠTIGUCA IN uJETA ZUPANA Letošnji 7. teden domačega filma je zabeležil tudi posebno svečanost, namenjeno dvema »Igoletnima filmskima delavcema: režiserju in profesorju Francetu Stiglicu ob njegovi 60- taici in igralcu Jožetu Zupanu ob njegovi 70-letnici. Oba sta tudi med najstarejšimi idelavci Tedna domačega filma, njimi imeni sta tesno povezani s to manifestacijo, z rastjo [razvojem slovenskega filma. y kinu Metropol je bila zato posebna predstava filma Tistega lepega dne, ki ga je režiral toče Stiglic, Jože Zupan pa je v njem odigral nepozabno simpatično vlogo župnika. Sicer to film, ki ga po nmogih letih Se vsi radi gledamo. Ob tej filmski predstavi v kinu Metropol je bila prijetna svečanost, kjer je oba jubilanta tedravil predsednik sveta Tedna domačega filma Jure KraSovec in v kratkem nagovoru •ozoril na njun ustvarjalni delež v slovenskem filmu in jima zaželel dobrodošlico med Ijskim filmskim občinstvom. iNOŽIČNfi^^^^ANJE ^ okviru letošnjega TDF so se v petek sestali v Celju tudi film- "vzgojni delavci iz vse Slovenije ter prisostvovali delovnemu sre- "ju, ki so ga pripravili ZKO Slovenije, Zavod SRS za šolstvo in OK Celje. Srečanja se je udeležilo okoli sto mentorjev filmske Soje iz osnovnih in srednjih Sol. Izvodoma so si udeleženci ogledali Sprajčev film Krč in se v 'Jednji vsebinski enoti seznanili s pripravami na učno uro, ki bi 8 namenjena temu filmu. Za osnovno šolo je pripravo podala 'tka Morovičeva iz Kopra, za srednje Sole pa Igor Gedrih iz Ljub- Sledila je ločena razprava o obravnavi omenjenega filma v ''ovni in srednji šoli, v katero je živahno poseglo precejšnje število "itorjev. ^ naslednji vsebinski enoti sta sledili razmišljanji o Prenosu slo- ''skih literarnih tem na film (mag. Stanko Šimenc) ter o Filmski 5oji v okviru »zunajšolske« vzgoje (Ivo Zrimšek). Posvetovanje sta '^jučila Nuša Draganova, ki je spregovorila o spremembah navodil "cga načrta filmske vzgoje v osnovni Soli in o šolski televiziji, in |*r Milovanovič-Jarh, ki je navzoče obvestil o dosežkih in načrtih 'O Slovenije na področju filmske vzgoje. anje je-pomenilo logično nadaljevanje lanskega seminarja v [Jiru TDF in vzbudilo živahne odmeve predvsem v tistem delu, ki "•1 pobvečen konkretnemu razgovoru o novem slovenskem filmu. t>rihodnje bi bilo treba še bolj izkoristiti prisotnost slovenskih Ijskih ustvarjalcev in kritikov v Celju tudi za ustvarjalni razgovor " filmskovzgojnimi delavci in njimi, saj večina mentorjev filmske »Oje po Sloveniji teh možnosti sicer nima. SLAVKO PEZDIR SVETOZAR ORO OBISKAL PRESS CENTER V nedeljo popoldne je obiskal press center in vodstvo Tedna domačega filma tudi generalpolkov- nik Svetozar Oro, ki se je te dni mudil v Celju ob potekanju IV. šahovske- ga prvenstva vojakov in starešin Ljubljanskega armadnega območja. Ob svojem obisku se je zanimal za potek Tedna domačega filma, za sode- lovanje organizatorjev z JLA in uvrščanje filmov proizvodnje Crvena za- stava v vsebinski delež bodočega Tedna domače- ga filma. ORGANIZATORJI TDF 79 Teden domačega filma or- ganizira uredništvo Novega tednika in Radia Celje v so- delovanju s kinopodjetjem Celje, Vibo filmom. Druš- tvom slovenskih filmskih delavcev, revijo Stop, Zveze kulturnih organizacij Celje in Slovenije, in ob podpori družbenopolitičnih organi- zacij Celja, občinske in repu- bliške kulturne skupnosti. OBISKOVALCI v Tednu domačega filma je videlo domače filme 33.000 kinoobiskovalcev. V kinodvoranah je bilo 7 film- skih sporedov, od tega je bi- lo 38 celovečernih in 150 kratkometražnih filmov. Bi- lo je šest posvetovanj, dva obiska na osnovnih šolah, pogovor s srednješolci, obisk v dveh delovnih orga- nizacijah in pogovor s semi- naristi CDK. Letos sta bUi dve izredno zanimivi razsta- vi, o katerih smo posebej po- ročal. GLAVNI SOPOKROVITELJI TEDNA DOMAČEGA FILMA 79 aero celje - tozd ke- mija, klima celje, tekstilna tovarna prebold, toper celje POKROVITELJI POSAMEZNIH PREDSTAV IN PRIREDITEV tkanina celje, metka celje, unior zreče, kovinotehna celje, ttg celje, gradiš ce- lje, zavarovalna skupnost triglav ob- močna skupnost ce- lje, ingrad celje, stc javna skladišča ce- lje, izletnik, etol iff celje ljubečna ce- lje, cinkarna celje, zlatarne celje, kul- turna skupnost Šentjur, kulturna skupnost žalec. KO POMLAD ZAMUJA Prijetno presenečenje je bil za celjsko filmsko občinstvo premiemi film Ko pomlad zamuja. Filmska proizvodnja s Kosova je med nami še malo znana. s tem filmom je bil narejen nov korak k medsebojnemu poznavanju. Na sliki so od leve proti desni: režiser filma Ekrem Kryeziu, igralca Faruk Begolli in Enver Petrovci. Foto: David OSVAJANJE SVOBODE Filmski ciklus Revolucija teče v kinu Metropol se je pričel s svečano premiero filma Osvajanje svobode. Gledalcem sta se po predstavi predstavila režiser filma Zdravko Sotra in igralec Radko Polič. Tudi ta fUm je pomenil nov delček v mozaiku našega poznavanja jugoslovanskega filma, točneje, kosovske proizvodnje. Foto: David t TDF 79 - 7. TDF 79 - 7. TDF 79 - 7. TDF 79 - 7. TDF 79 - 7. TDF 79 - 7. TDF 79 - 7. TDF 79 - 7. TDF 79 - 7. TDF 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 49-13. december 1979 7. TEDEN DOMAČEGA FILMA CELJE 1979 Zvone Hribar Duša Počkajeva Janez Starina NAŠI NAGRAJENCI Coprav opažam« /a kamero ali okoli nje vrsto novih imen, pa je ta i/.bor pred kamero zelo skromen. Ob obilici izrednih kreacij naših igalcev v vseh filmih, se je žirija soglasno odločila, da proglasi za igralko leta DUSO POC- KAJEVO - za vlogo tete v filmu Bošt- jana Hladnika - Ubij me nežno. Duša Počkajeva je z njej lastno senzibiliteto in z izrednim posluhom za tako zahte- ven žanr kot je komedija, uspela uvesti v vlogo tete vse tiste elemente preprič- ljivosti, ki navdušujejo gledalca. Za igralca leta nagrajuje žirija ZVO- NETA HRIBARJA za vlogo Andreja v filmu Vojka Duletiča - Moja draga Iza. Vloga Andreja v Moji dragi Izi je izre- dno zahtevna in dragocena, saj se An- drej pred našimi krtičnimi očmi stara in spreminja. Podoživljanje lika, ki no- si ves film, je Zvonetu Hribarju izre- dno uspela. Za najboljšo dcbitantsko vlogo leta je bila žirija enotnega mnenja, da jo podeli JANEZU STARINI za vlogo kaplana v filmu Krč režiserja Boža. Sprajca. Janez Starina, sicer znan uspešen igralec Slovenskega ljudske- ga gledališča v Celju, se je tokrat prvi- krat spoprijel s filmom. Z zahtevno vlogo kaplana v filmu Krč je dokazal svoj talent in tudi izreden kreativen posluh za filmsko igro. MAKS FURIJAN PODARIL SLIKO JANEZU STARINI Maks Furijan, slovenski dramski igralec in profesor na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je nekoč izjavil, da bo svojemu učencu Janezu Starini, gledališkemu igralcu Slovenskega ljudskega gledališča v Celju ob njego- vem filmskem debutu podaril sliko. Ker obljuba dela dolg in ker je Janez Starina v letošnjem letu svoj filmski debut tudi opravil (in to uspešno, saj je dobil za to posebno nagrado) je Maks Furijan, izvrsten igralec in mož beseda v torek zvečer na svečanem zaključku TDF 79 izročil Janezu Starini ob- ljubljeno likovno delo. Čestitamo obema! Filmi študentov AGRFTVso bili na sporedu v ponedeljek popoldne v kinotečni dvorani. Po projekciji Je bil v dvo- rani tudi razgovor z avtorji filmov, pogovora pa se Je \ udeležil tudi France itiglic, režiser številnih filmov, pro- j fesor na akademiji. Foto: David Ustvarjalci filma Ubij me nežno so v torek opoldne obiskali Tekstilno tovarno Prebold, kjer so Jih sprejeli predstavniki delovne organizacije in Jim razkazali proizvodnjo Jeansa. Obenem Je stekla beseda o razvojnih načrtih tovarne, filmski delavci pa so gostiteljem obrazložili nekaj svojih pogledov na film in problematiko slovenske filmske proizvodnje. Foto: D. Medved Kovaške Zreče so se izkazale še v eni kulturni akciji. Ob načrtovanju, da bi imeli predstavo novega slovenskega filma Boštjana Hladnika Ubij me nežno, Jim Je V neki meri prekrižala račune še neizgotovljena obnova dvorane kulturnega doma. Niso se dali: projekcijo so organizirali v novi tovarni. Motil je nekoliko le zvok zaradi neakustičnega prosotra. Foto: D. Medved Posvet o slovenski scenaristiki je uspel. Ponovno so razpravljalci razgrnili probleme. Ob tem niso pozabili še enkrat (kolikokrat že?) opozoriti na nestimulativni položaj scenari- stov. Značilno Je tudi to, da se je posveta o slovenski scenaristiki udeležil samo en režiser in sicer Vuk Babic - iz Beograda... Omenjeni režiser pripravlja mladinski film jGenijalcL Foto: David Ustvarjalci filma Vrnitev so se prijazno odzvali vabilu in prišli v Celje. Režiser Toači Vrdoljak je tako bil že tretjič naš gost. Hrvaški film Vrnitev je pomagal rešiti zagato zaradi manjkajočega filma Prestop in Je tako prišel na njegovo mesto. V ekipi so bili režiser TonČi Vrdoljak, igralca Boris Buzančič in Matko Raguž, v press centru pa jih je sprejel Alfonz Kumer. Foto: David $t. 49-13. december 1979 NOVI TEDNIK - stran 15 SKRBIMO ZA PTICE PEVKE KRMILNI POVEZNIKI Maščobno mešano hra- no lahko dajemo pticam tudi v cvetličnih lončkih in drugih poveznikih. Skozi luknjico v dnu lončka potisnemo leseno okroglo palico ali rogovi- lasto vejico, na katero se sinice zlahka oprijemajo. Vejica ali palica naj bo dvakrat daljša od lonca ali poveznika po višini. Maščobno krmo pri- pravljamo takole: Neslan goveji ali ovčji loj, ki mu lahko dodamo nekoliko neslane svinj- ske maščobe, prav počasi topimo nad šibkim og- njem. Nato tri utežene de- le raztopljene maščobe pomešamo z dvema utež- nima deloma konoplje in sončnic, ki jim lahko pri- mešamo nekoliko druge- ga semenja. Se preden se ta mešanica maščobe in semena strdi, jo nadeva- mo v krmilne poveznike ali lonce. Najbolje je, če lojenko obesimo v bližini gozdne vrtnarije, nekoliko me- trov proč od hiše na pri- merno višino na drevesu ali v gostem šibovju, da skobec ne more letati skozenj. Prosto visečim krmilnicam, ob katerih skobec vsak dan iz zlahka lovi sinice, se previdne ptice kmalu začno izmi- kati. Sinice začnemo kr- miti po malem že v sredi oktobra, ko so semenarne že založene z novo konop- ljo in sončnicami, ne pa šele takrat, ko zapade sneg in se v hudem mrazu dela led. Ko smo začeli krmiti, nikakor ne sme- mo prenehati, pa naj bo vreme kakršno koli hoče! Že zgodaj založene krmil- nice zadržujejo stare sini- ce, obenem pa privabljajo v ta okoliš še mlade, da se v njem naselijo. Dobro za- loženo krmilnico - v poz- ni jeseni in zgodnji po- mladi - si dobro zapomni- jo. Žuželk, s katerimi se hranijo koristne ptice, začne zmanjkovati že v zgodnji jeseni. Vendar jih sinice, ki že sicer obisku- jejo krmilnice, še vedno neutrudljivo iščejo. Tudi na pomlad, ko se sneg že stopi, je v gozdu še prav malo mrčesa. Za- to krmilnice oskrbujemo vse do konca aprila. Veli- ka sinica potrebuje v aprilu in maju pri vzreji svojih 8-12 vedno lačnih kljunčkov zelo mnogo be- ljakovin, ki pa jih je ta- krat v naših gozdovih še premalo. Zato ob tem ča- su samček neutrudljivo išče hrano in z njo pita samičko. Ko pa v začetku maja najdejo ptice v nara- vi vedno več hrane, ve- dno manj obiskujejo kr- milnice. Krmilni poveznik - cvetlični lonček, kokosova lupina (razpolov- Ijena) in krmilni storž. POSPEŠITI ŠENTJURSKO KMETIJSTVO \ Na seji Izvršnega sveta skupščine občine Šentjur je med drugim stekla beseda tudi o kmetijsko zemljiški politiki v občini. Izvajanje vseh nalog začrtanih v pro- gramu pospeševanja kmetij- stva zahteva načrten pristop k delu in dovolj strokovno usposobljenega kadra. Razvoj kmetijstva v šent- jurski občini je v srednjeroč- nem programu opredeljen kot pomembna gospodarska panoga. Za izvajanje vseh nalog pa so nedvomno po- trebna sredstva, ki jih TOK pri KK Šentjur ne zagotavlja v dovolj veliki meri in so za- radi tega ogroženi programi, s tem pa tudi razvoj kmetij- stva. Že iz programa dela po- speševalne službe je razvi- dno, da minimalna razlika v ceni ne zagotavlja, da bi se pospeševalna služba tako ra- zvila kot je potrebno. Razen strokovnega - pospeševalne- ga dela, ki je seveda primer- na naloga, se v zadnjem času služba močno angažira z de- lom mladih zadružnikov in kmečkih žena. Tudi to mentorstvo zahte- va določena sredstva. Veliko dobrih idej ostane namreč nerealiziranih prav zaradi pomanjkanja sredstev. Sa- moupravni sporazum o zdru- ževanju sredstev za pospeše- vanje kmetijstva bi moral bi- ti tista vez, ki bi zagotavljala sredstva od vseh, to je od proizvajalca do potrošnika in tako bi dejavnost, ki mrtvi, spet laže stekla. Šent- jur pa je ena redkih občin, ki tega sporazuma ni podpi- sala. MP PROMETNA PREVENTIVA PIŠE: STANE ZUPANC VOŽNJA ZAHTEVA POZIMI POSEBNO POZORNOST Zima je tak letni čas, ko človek že kot pešec zaradi posebnih zimskih razmer izgubi tla pod nogami. Zato ni nič čudnega, da beležimo v zimskem času nekaj tipičnih zimskih prometnih nesreč, ker pač vozniki pri vožnji ne upoštevajo specifičnih pogojev vožnje. Nič kaj prijetno ni po nepotrebnem pristati v kupu snega ob robu ceste ali še ob kakšni trši oviri. Ni treba posebej poudarjati, da sneg, snežna plundra ali celo poledica na cesti zahtevajo od voznikov skrajno previdnost in strpnost pri vožnji. Kot se za hudo zimo posebej dobro oblečemo in predvsem obujemo, je v tem smislu potrebno tudi vozilo primerno opre- miti, da bo zmoglo zahtevno vožnjo v nevarnih zimskih pogo- jih. Vozniki, ki se pozimi ne bodo omejevali samo na vožnjo po mestu, kjer pristojne službe dokaj hitro odstranijo sneg in s soljo preprečijo zaledenitev ceste, bodo morali svoje vozilo primerno obuti za vožnjo po snegu ali celo poledeneli cesti. Vendar nam zimske gume ali snežne verige same po sebi ne bodo porok za varno vožnjo, če ne bomo sami pravilno in preudarno vozili. Zaviranje, spreminjanje smeri vožnje ali drugi nenadni premiki z vozilom so lahko usodni, če pri teh opravilih ne bomo dovolj previdni, celo zelo nežni, strpni in umirjeni. Zaradi slabših voznih pogojev je nujno, da vozimo s prilago- jeno hitrostjo, kar pomeni dosti bolj počasi kot sicer, saj bomo pri manjši hitrosti dosti lažje uravnavali in kontrolirali lego vozila na vozišču. Na zasneženi ali celo poledeneli cesti je pot ustavljanja za- radi slabega trenja med gumami in spolzkim voziščem znatno daljša, zato bo pametno ravnal tisti voznik, ki bo vozil na zadostni varnostni razdalji za drugim vozilom. Zavedati se moramo, da zaviranje na zasneženi ali poledeneli cesti nima takega učinka, da bi lahko z zaviranjem reševali nevarne situa- cije. Kolesa kaj hitro blokirajo in zdi se, da sploh ne zaviramo, tako slab je zavorni učinek, posebno še, če nimamo dobrih pnevmatik, oz. gum. Nevarnost pa je tudi v tem, da z zavrtimi kolesi drsimo v smer, kamor ne želimo in tudi volan nas pri taki vožnji ne uboga. Ce je temu tako, potem na zaviranje ne računajmo preveč. Bolj nas bo reševal nežen zasuk volana v de^no ali levo. Najvarnejša vožnja pa bo seveda takrat, če že pred potreb- nim ukrepanjem vozimo tako, da ne ustvarjamo nevarnih si- tuacij, ker vemo, da ukrepi niso učinkoviti. V skladu s cestno-prometnimi predpisi moramo vselej voziti tako, da bomo vozilo vedno in povsod obvladali, torej tudi v posebno nevarnih zimski pogojih vožnje. PROM. NESREČE EDEN USTAVIL, DRUGI. NE Po levem voznem pasu skozi križišče Mariborske in Ulice Frankolovskih žrtev je vozil z osebnim avtomobi- lom LJUBOMIR JOVAN, 26, iz Celja. Približno 10 m od prehoda za pešce, je z nje- gove desne strani prečkala cestišče 6-letna deklica, le- tej je ustavil voznik IVAN JAMBRIŠKO, 40, iz Celja, ki je prav tako kot Jovan pripe- ljal iz smeri Vojnika. Voznik Jovan pa ni uspel zaustaviti, saj je pripeljal prehitro in ta- ko je deklico zbil po cesti- šču, pri čemer se je le-ta težje poškodovala. _ 7 POŠKODOVANIH 462.000 DIN ŠKODE Zaradi goste megle in torej slabe vidljivosti in zaradi ne- previdnega prehitevanja se je zgodila na Sloveniki, v kraju Trnovlje, prometna ne- sreča, v kateri sta bila udele- žena dva tovornjaka s pri- klopniki, vozilo prometne milice in pet osebnih avto- mobilov. Kar sedem oseb se je telesno poškodovalo, ma- terialna škoda pa je visoka, okoli 462.000 jdinarjev. ZBIL PEŠCA IN POBEGNIL JOŽE LEMEŽ, 40, iz Laz pri Velenju je šel peš po svoji desni strani iz Gorenja proti Smartnemu ob Paki, V bliži- ni podjetja Vino v Smartnem ga je dohitel neznani voznik osebnega avtomobila, ki je Lemeža zbil, na kraju nesre- če pa ni ustavil, temveč se odpeljal. Težje ranjenega pešca so pdpeljali v celjsko bolnišnico. HOTEL JE POBEGNITI, PA MU NI USPELO V križišču Celjske in Pre- šernove ceste v Velenju je zavijal v levo voznik osebne-' ga avtomobila KARLO LA- VRIC, 22, iz Velenja in s tem izsiljeval prednost vozniku kolesa na pomožni motor AVGUSTU BRACiCU, 49, iz Lipja, ki je vozil skozi križi- šče naravnost. Kolesarja je zbil in izstopil, pogledal, kaj se je zgodilo, nato p>a odpe- ljal proti hotelu Paka in pred seboj potiskal pony ekspres. Tu pa so ga očividci zausta- vili in mu preprečili, da bi pobegnil. Kolesar se je težje ranil. PREPOZNO JIH JE OPAZIL Voznik osebnega avtomo- bila PETER BASTL, 26, iz Vologa je v Grušovljah, to je na cesti med Ljubnim in Mo- zirjem dohitel tri pešakinje, ki so hodile ena za drugo po svoji desni strani. Ker se je srečeval z avtobusom - bil je že mrak - jih je prepozno opazil in vse tri zbil na travo. Pri tem se je smrtno poško- dovala 19-letna VIDA BAN- KO iz Šentjanža, 15-letna de- klica pa je v kritičnem stanju v celjski bolnišnici. PREHITEVANJE NA PREHODU Do prehoda za pešce pri samopostrežbi Merx na Ljubljanski cesti v Celju je iz smeri Žalca pripeljal voznik osebnega avtomobila, kate- rega je tik pred prehodom začel prehitevati voznik osebnega avtomobila KO- NRAD KOJNIK, 46, iz Celja. Tako Kojniku pred preho- dom ni uspelo ustaviti in zbil je 6-letno deklico, ki so jo težje ranjeno odpeljali v celj- sko bolnišnico. Strokovne službe občinskih skupnosti socialnega skrbstva Šmarje pri Jelšah, Šentjur pri Celju, Slovenske Konjice, Laško, Žalec, Mozirje, Velenje ter Zakonska svetovalnica pri Centru za socialno delo Celje objavljajo PROGRAM PREDZAKONSKEGA SVETOVANJA za obdoble od 1.1.1880 da 30.0.1880 Predzakonsko svetovanje za osebe, ki so se odločile skleniti zakonsko zvezo, je pomembna novost sloven- ske družinske zakonodaje. Namen predzakonskega svetovanja je posredovanje informacij bodočim zakoncem o skupnem življenju ženske in moškega, o značilnostih zakonskega in dru- žinskega življenja kot pomoč k uresničitvi njihovih želja, da ustvarijo ubrano^kupnost, dosežejo v zakonu osebno srečo in zadovoljstvo in da svojim otrokom omogočijo srečno otroštvo. Z dnem 1. 1. 1980 začne veljati določilo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, da morata ose- bi, ki nameravata skleniti zakonsko zvezo, pred skleni- tvijo zakonske zveze obiskati zakonsko svetovalnico ter ob prijavi nameravane sklenitve zakonske zveze predložiti matičarju potrdilo, da sta obiskala zakonsko svetovalnico. Občani se predzakonskega svetovanja praviloma ude- ležijo v občini, kjer imajo stalno prebivališče, če pa želijo, se ga lahko udeležijo tudi v drugi občini. Program predzakonskega svetovanja se bo izvajal: V OBČINI ŠMARJE PRI JELŠAH: - vsako sredo od 8. do 16. ure v prostorih strokovne službe Občinske skupnosti so- cialnega skrbstva Šmarje pri Jelšah št. 4 (v sobi št. 2) ter - vsak prvi petek v mesecu ob 15. url v sejni sobi skupnih služb SIS v Šmarju pri Jelšah št. 4 (11. nadstropje) V OBČINI ŠENTJUR PRI CEUU: - vsako sredo od 8. do 16. ure v prostorih strokovne službe Občinske skupnosti so- cialnega skrbstva Šentjur, ul. Leona Dobrotinška št. 2 (nad tehnično trgovino Merx) ter - vsak drugi petek v mesecu ob 15. uri v prostorih nove zgradbe družbenopolitičnih organiza- cij in SIS v Šentjurju, ulica Dušana Kvedra (v II. nad- stropju, sejna soba št. 1) V OBČINI SLOVENSKE KONJICE: - vsako sredo od 8. do 16. ure v prostorih Občinske skupnosti socialnega skrbstva Slovenske Konjice (soba št. 2), Partizanska 17 (stara občina) ter - vsak tretji petek v mesecu ob 15. uri v sejni sobi skupščine občine Slovenske Konjice, Par- tizanska 17 V OBČINI LAŠKO: - vsako sredo od 8. do 16. ure v prostorih Občinske skupnosti socialnega skrbstva Laško, Valvazorjev trg št. 6 (stari vrtec) v sobi št. 8, ter - vsak četrti petek v mesecu ob 15. uri v sejni sobi SIS Laško, Valvazorjev trg št. 6 (stari vrtec) V OBČINI ŽALEC: - vsako sredo od 8. do 16. ure ter - vsak drugi ponedeljek v mesecu ob 15. uri v Zdravstvenem domu v Žalcu (v I. nadstropju) V OBČINI MOZIRJE: - vsako sredo od 8. do 16. ure ter - vsak drugi ponedeljek v mesecu ob 15. uri v prostorih Skupne službe SIS Mozirje V OBČINI VELENJE: - vsako sredo od 8. do 16. ure ter - vsak četrti ponedeljek v mesecu ob 15. uri v prostorih strokovne službe Občinske skupnosti so- cialnega skrbstva Velenje, Kidričeva 23 V OBČINI CEUE: - vsako sredo od 8. do 16. ure v prostorih Zakonske svetovalnice pri Centru za social- no delo Celje, Gregorčičeva 6 (II. nadstropje, soba št. 2) ter - vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu ob 15. uri v dvorani Obrtnega združenja Celje, Gregorčičeva 6 (pritličje). V vseh občinah pričnejo z izvajanjem predzakonskega svetovanja zadnjo sredo v mesecu decembru 1979 (od 8. do 16. ure). 16. stran - NOVI TEDNIK Št. 49 - 13..december 197; SREBRNI JUBILEJ 12 KIIUJONOV RAZNIHZNAČK Letos bodo predelali šest ton srebra Jubilej, ki ni samo srebrn, ki ne govori samo o poti, dolgi petindvajset let, mar- več Se predvsem o poti, ki je vodila, /lasti v zadnjem desetletnem obdobju, strmo navzgor. AUREA Celje. Ime kolektiva, ki se uvr.šča danes med dvajsetimi družbeni- mi proizvajalci skupine v državi na od- lično drugo mesto. Ime, ki je znano, ugledno, zato spo.štovano. Priznanje, komur gre. Zaradi raznovrstnosti proizvodnje so za petindvajsetletni obstoj kolektiva značilna zlasti tri obdobja. O njih je po- sebej na slavnosti ob srebrnem jubileju govoril tudi direktor. Drago Kosaber. Gre za obdobje prvih petih let in za- tem za dve različni desetletji. V rojstnem listu gospodarskega po- djetja AUREA, datiranega 8. julija 1954. leta, je zapisano, da je to podjetje za proizvodnjo bižuterije, značk, alpaka posode in raznih predmetov široke po- trošnje. AUREA je pričela z delom oktobra 1954. leta. Tedaj je imela 12 članov, med- tem, ko je bilo v prvih petih letih po- prečno zaposlenih 45 delavcev. Prvi izdelki so bili s področja bižuteri- je, izdelani iz aluminijaste žice, brez po- vršinske obdelave. Šele s pridobitvijo eloksirnice je bilo moč te izdelke tudi površinsko obdelati. Eloksirnica je bila velika pridobitev. Obdobje od 1959. do 1969. leta je zna- čilno po izredni raznovrstnosti proizvo- dnega programa. Število zaposlenih se je povečalo v poprečju le za pet delav- cev. Povpraševanje po bižuteriji se je zmanjšalo, zato se je začel proizvodni program spreminjati, širiti, dopolnjeva- ti. Ta čas je prinesel tudi začetek proiz- vodnje značk, prav tako srebrnih kon- taktov za elektroindustrijo. Veliko je bi- lo kooperantskih poslov. V tem deset- letju so delavci AUREE doživeli dve večji krizi, ki sta med drugim opozorili, da je nujno proizvodni program utrditi ter se v kooperaciji vezati na več kupcev in ne samo na enega. Značilnost drugega desetletnega ob- dobja, od 1969. do 1979, je v stabilizaciji proizvodnega programa, v povečanju fi- zičnega obsega proizvodnje in zaposlo- vanja, v doseganju boljših poslovnih re- zultatov in ne nazadnje v naložbah za objekte in opremo. Zato so se izboljšali tudi delovni pogoji. In ne samo to. Ta čas je prinesel tudi utrditev samouprav- ne organiziranosti. Nova proizvodna usmeritev je bila za- črtana z močnim poudarkom na proiz- vodnji značk in srebrnih kontaktov. Vzporedno so tekla tudi kooperantska dela za večja industrijska podjetja. Zdaj je šlo za razne sestavne dele za tehtnice, za skodelice za hladilnike Gorenja, za gasilske spojke in izdelke za Tomosove črpalke in motorje, za ohišja za oljne gorilce in tudi za okrasne pokrove za Cimosove avtomobile. In potem še elok- siranje aluminija, pa galvanska obdela- va kovin, graviranje... Zavedali so se, da tržišču ne morejo ponujati tohko izdelkov hkrati. Zato so pred desetimi leti dali na prvo mesto proizvodnjo značk. Pot je bila hitra. Vtem, ko so 1969. leta izdelali okoh 326.000 raznih značk in emblemov, bodo letos napravili že dvanajst milijonov raz- nih značk, obeskov, za ključe emble- mov, plaket in medalj! V srebrne kon- takte bodo samo letos predelali okoli šest ton srebra. Seveda pa gre poleg tega še za druge predmete kovinske galante- rije. Nova proizvodna usmeritev s poudar- kom na značkah pa tudi naraščanje šte- vila zaposlenih sta terjala nove delovne prostore. Začelo se je delo za novo inve- sticijo in napočil je čas po močnem var- čevanju, odrekanju. Zmagah so in uspe- li. Aprila 1975. leta je proizvodnja stekla že v novem objektu. Tako so si zagotovi- li tudi pogoje za hitrejši razvoj. Zdaj pa je šlo tudi za premike znotraj kolektiva, znotraj proizvodnega procesa in organizacije. Ustanovili so lastni od- delek za oblikovanje, povečali so zmog- ljivosti graviranja in izdelave orodij. Vtem, ko so pred desetimi leti doma izdelali na leto le 72 orodij, jih danes že 2000. Uvedli so novo tehnologijo za izde- lavo zahtevnejših značk. Tako so uvelja- vili emajliranje, lapidiranje, diamantira- nje itd. Zgradili so galvanski oddelek s postopki bakrenja, niklanja, srebrenja in zlatenja. Uvedli so tehnologijo jedka- nja šablon in plaket. Uspehi niso izostali. V kakovosti do- segajo takšno stopnjo, da lahko zadovo- ljijo najzahtevnejše kupce: Tudi tiste, ki so doslej značke uvažali. Za osvojitev takšne tehnologije so morali veliko vlagati. In čeprav so v proizvodnji značk, zla- sti v zadnjem obdobju veliko storili, še niso zadovoljni. Čakajo jih nove naloge. Zavedajo se jih. Zato na tej poti ne zao- stajajo. V kolektivu je v letu srebrnega jubile- ja zaposlenih 265 delavcev, pretežno žensk. Ta kolektiv bo letos ustvaril o.semdeset milijonov dinarjev prihodka in okoli dvajset milijonov akumulacije! Čakajo pa jih tudi zahtevne naloge. V prihodnjem letu in novem srednjeroč- nem obdobju nameravajo še razširiti proizvodnjo značk. Mimo tega predvi- devajo razširitev tako imenovanega športnega proizvodnega programa. Tu gre predvsem za plakete in medalje. Uvesti nameravajo tudi proizvodnjo po- kalov. Seveda pa bodo v proizvodnji za- držali še nekatere izdelke kovinske ga- lanterije. To bo tako imenovana sprem- ljajoča proizvodnja. Vrh tega bodo na- daljevali s proizvodnjo srebrnih kontak- tov. Seveda pa tako razširjen in dopolnjen proizvodni načrt terja tudi nove oziroma dodatne proizvodne prostore. Prav tako novo opremo. Zato že načrtujejo nove naložbe. Kolektiv se zaveda poti, ki jo je preho- dil in prav tako nalog, ki ga čakajo. Zato vedo, da bodo vse to, kar načrtujejo in kar morajo napraviti, če hočejo tudi v prihodnje v korak z zahtevnostjo trži- šča, vlagati v delo še veliko truda. Vidiki so znani, tudi naloge. Tu je doma Aurea Spomin na proslavo srebrnega jubileja kolektiva ODGOVORNA ČLANEK »RAKOVA POT POŠTE« Med ptt delavci je članek »Rakova pot - lura zumljivo ravnanje pošte« vašega novinarja Jnj reta Krašovca naletel na precejšnje ogorčenj(| Razmišljamo v čigavem imenu je bil članek na pisan, ko tako enostransko in tendenciozno ir^ formira javnost. Prepričani smo, da je pisanj< bolj v imenu avtorja, kot pa širšega kroga obča nov. \ Da bi spoznali še drugo plat medalje, bi žele^ pojasniti nekatera dejstva. Sprememba dostav^ je bila narejena samo pri ptt enoti Laško in ni na območju celotne občine, kot navaja avtoi^ Pošta pri tem ni ravnala samovoljno, temveč j« bistvo spremembe posredovala petim KS nj območju ptt enote Laško. Pripominjamo, da nj predlog sprememb ni bilo od strani krajanov ii krajevnih skupnosti nobenih pripomb. Podrod je, ki zajema ptt enoto Laško je razdeljeno nj ožje in širše dostavne rajone. Število dostav \ tednu v posamezna naselja in zaselke zavisi o(t števila pošiljk, oddaljenosti in dostopnosti do naselja z motornimi vozili. Po zveznem Zakonu o ptt storitvah je pt dolžna dostavljati pošiljke na ožjem področju ( X tedensko, (ločim je na Sir.šem področju dolžni organizirati najmanj .3 x tedensko dostavo. Pr l)tt enoti Laško se na širšem področju vrši v vsj ^)a.s<'lja :< X tc tedensko). V vsa ostala naselja se dostava po šiljk ni spremenila, razlika je le v tem, da s( namesto v soboto, pošiljke dostavljajo v petel popoldan. Ker večina časopisov in tednikov izi de v petek, ostanejo ob sobotah le pisemsk( pošiljke in dnevni časopisi, ki pa jih je na širšeir področju zelo malo. Trditev, ki je navedena > članku, da se bo vsakodnevna dostava vršila I> v strogem centru drugje pa ne, velja le za po dročje KS Rečica in Sedraž ne pa za celotn« področje. Z uvedbo 5 dnevnega delovnika smo želel izboljšati le delovne pogoje dostavljačev, nika kor pa ne zmanjšati število zaposlenih, kot t< navaja avtor, češ, da so vzrok spremembam ka- dri, kar ne drži. Za dostavno službo je res težko dobiti ustrezne kadre. Za opravljanje teh del in nalog se v zadnjem času odloča vedno manj mladih ljudi. Vzrok temu so težki pogoji dela, vremenske neprilike in težko fizično delo. Ven- dar v Laškem je bilo pred reorganizacijo dosta- ve in je še sedaj zaposlenih 7 dostavljačev. Vsi delajo po 42 ur na teden. Od teh sedmih dostav- ljačev ni doseglo 100% produktivnosti kar polo- vica dostavljačev. Bistvo reorganizacije je v tem, da se na podlagi ugotovljenih podatkov uredi odhod in čas obhoda dostavljačev tako, da se zajema v dostavo kar največ pošiljk in da zakonsko predpisani roki prenosa pošiljk niso prekoračeni. Cene ptt storitev so še vedno pod neposredno družbeno kontrolo. Za politiko teh cen je značil- no, da se le-te povečujejo počasneje od cen sto- ritev in proizvodov v ostalem gospodarstvu in tudi v manjšem obsegu, kot se povečujejo to- vrstne cene na območju drugih republik. Tako je bil izpad dohodka v poštni službi v letu 1978 na območju TOZD za ptt promet Celje preko 20 milijonov din, v prvih devetih mesecih letošnje- ga leta pa preko 1.400 mil. din. Gospodarski položaj TOZD nam poslabšujejo na posameznih področjih ptt enote, ki ekonom- sko sploh niso upravičene, so pa družbene po- trebne. Od štirih enot na območju občine Laško sta takšni kar dve. Kljub temu smo v letošnjem letu uvedli dostavo na širokem območju v Bre- zah, v lanskem letu pa je bila dostava razširjena v Jurkloštru. Ob takšnem gospodarskem polo- žaju TOZD je nujno, da se obnašamo kar najbolj gospodarno in z raznimi stabilizacijskimi ukre- pi poskušamo zmanjševati izgubo v poštni služ- bi. Ker ne dobimo nobenih subvencij za izpad dohodka, katerega levji delež povzroča dostava časopisov, ne moremo zagotavljati enakovre- dne dostave vsem prebivalcem. Zato se strinja- mo z avtorjem glede potrebe po ukrepih širše družbenopolitične skupnosti, v tem primeru SR Slovenije. Predlogi pristojnim organom so pa žal bili vedno zavrnjeni. Nikakor pa ne moremo sprejeti odgovornosti za težave delovanja družbenopolitičnega in sa- moupravnega sistema kot je nesklepčnost sej. Trditev članka, da je zato kriva prepozna dosta- va vabil je nevzdržna in neresnična. Ce bi to^ slučajno bilo res, bi to ugotovila tudi konferen ca ZKS v Laškem, ki je pred nedavnim razpra\^ Ijala o vprašanjih delovanja političnega sistema, ni pa med vzroki za težave nikjer omenjala sla bega dela v ptt prometu. Direktor TOZD: IVAN SLAMNIK Z ozirom na izredno dolžino odgovora na sestavek Jureta Krašovca bomo komentar uredništva z dokazili objavili v prihodnji šte- vilki. UREDNIŠTVO št. 49-13. december 1979 NOVI TEDNIK - stran 17 PLANINSKA ŠOLA Planinska šola je name- njena osnovni vzgoji in izobraževanju vsega član- stva planinskih društev. Namenjena je vsem, ki zahajajo v gore. Mladim in odrashm, ki so pozneje začeli s planinsko aktiv- nostjo. Tako daje vsem osnovni pouk o veščinah, potrebnih za varno hojo v gore. Posredovanje le-teh pa mora biti zanimivo, poučno in vzgojno. Lju- de'm, ki si žele teh osnov, jim je treba vse to posre- dovati po vseh sodobnih metodah pedagogike ozi- roma andragogike. Nika- kor pa ne sme nikogar že prestrašiti ime »planin- ska šola«, ker morda to ime ni izbrano povsem posrečeno. Tudi v drugih državah ji pravijo tako. Planinska šola ima dol- go tradicijo v naši planin- ski organizaciji. V seda- njem času so spet pričeli delat na tem, da bi imeli enotno jugoslovansko planinsko šolo, ki bi ji bi- la osnova naša.. Leta 1977 je Komisija za vzgojo in izobraževa- nje pri PZS s svojimi so- delavci izdala knjižico z naslovom: PLANINSKA ŠOLA, teze, učna snov in preverjanje znanja. Zelja te komisije je bila, da se to poenoti, ker služi pla- ninska šola za osnovo vsemu ostalemu planin- skemu nadaljnjemu izo- braževanju. Na tej osnovi se gradi, dopolnjuje in iz- popolnjuje za vse ostalo. Planinsko šolo bi moral opraviti vsak član PD. S tem bi se sam izpopolnil za varno hojo - SAMO- ZAŠČITA in spoznal še kaj drugega, da bi mnogo bolje in aktivneje preživ- ljal svoj prosti čas v go- rah. Mnogi to šolo opravi- jo na planinskih izletih v družbi z dobrimi in izku- šenimi planinci, ki so morda opravili šolo ali pa dali sami trdo Šolo - sa- movzgojo v gorah. Planinsko šolo lahko organizira vsako PD za najmanj 10 slušateljev, ali pa več PD skupaj. Pravi- loma je namenjena za slu- šatelje starejše od 11 let (gradi se na znanju osnov- ne šole in se mora prila- goditi stopnji slušateljev). Na koncu šolanja dobe slušatelji, ki so jo uspeš- no opravili značko in di- plomo. B. J. PREDAVANJE O JAHO 79 Planinska sekcija Pla- ninskega društva Celje bo priredila danes zvečer ob 18. uri v dvorani doma JNA izredno zanimivo predavanje o jugoslovan- ski alpinistični himalaj- ski odpravi Everest 79. Na predavanju bodo so- delovali Člani odprave: Jože Zupan in Franček Knez, člana AO Celje, Ivan Kotnik, član SAO ter Jernej Zaplotnik ip Andrej Stremfelj, člana AO Kranj. Predavanje bo- do popestrili tudi z barv- nimi diapozitivi. Letošnji, uspeh jugoslovanskih al- pinistov, ki so osvojili najvišjo goro sveta po se- verni do sedaj še nepre- plezani steni, je močno odjeknil pri ljubiteljih go- ra doma in v svetu. SLABA UDELEŽBA Prejšnji mesec je Ja- marski klub Črni galeb organiziral orientacijsko tekmovanje za svoje čla- ne in člane planinskih društev, ki so se ga udele- žile samo 3 pionirske eki- pe z 11 člani iz PD Pre- bold, dve ekipi PD Zabu- kovica z 8 člani in tričlan- ska ekipa Jamarskega kluba ter dve mladinski ekipi PD Tabor, ena eki- pa PD Prebold in ekipa Jamarskega kluba. Na tekmovanju sta bili tudi članski ekipi PD Prebold in ekipa PD Tabor. Pri pionirjih in mladincih so bili najboljši člani Jamar- skega kluba, med člani pa je zmagala ekipa PD Pre- bold. Organizator tega tek- movanja se upravičeno sprašuje, kje so ostala društva in šole, saj je tako tekmovanje najboljša preizkušnja za mlade tek- movalce. JANKO KAČ GRUNT III. Vsak čas ima svoje besede, ki zraseja iz njega in spet izginejo z njim. Kakor je bilo zajeto v besedi tlaka vse gorje stoletnega tlačanstva, tako je bila v krvavih letih svetov- . nega klanja poleg fronte strahotna beseda rekvizicija, ki so ] jo bile tako polne vse glave, da je strah pred njo budil od i dela zbite žene in lačne otroke sredi noči iz spanja. Danes ' pa je izginila ta beseda in je ostal starejšim le trpek spomin nanjo. Mladi rod ne pozna ne te besede ne njene strahotne vsegamogočnosti. V strmi rebri pod Mrzlico je Dušakova kmetija. Dušak je odšel na Jakobovo 1944. v Galicijo in ni bilo vse leto ne duha ne sluha za njim, kakor da seje vdrl v zemljo. Sama je ostala njegova žena s kopico otrok in se gnala brez počitka, da preskrbi zanje kruha. Oblastno je stopil nekega jutra, ko je Dušakova molzla, v hlev šentjurski Zmrzlovšek, dolg in koščen možak s koša- timi brkami, ki je v mirnih časih mešetaril z živino, med vojno pa je bil oproščen vojaške službe, da je rekviriral živino. Gospodinja se je ozrla izza krave ter videla, kako izbira med repi. Na mah je uganila, kdo je prišlec. Vstala je in pozdravila: »Dobro jutro, gospod!« Gospod komisarje samo pokimal na njen pozdrav, vzel iz žepa škarje in stopil k okroglemu volu, da mu zastriže v bedro smrtno znamenje »KK.«. Začuden je gledal volič tujca in gospodinjo, ki je zakrilila z rokami in v joku kriknila: »Gospod, usmilite se me! Kako bom orala težko ilovico brez njega!« Ni bilo usmiljenja. Iz hleva je moral volič, ki seje komaj navadil teleg in brazde. Od soseda je morala edina krava mlekarica. Zaman je bilo vse zatrjevanje, da je že štiri mesece breja in da je hiša polna otrok. Vsegamogočen je bil »K.K.«, ki je gonil vsa leta živino iz hlevov na prevzemališča, kjer je stala poleg tehtnice komisija vojne službe oproščenih mogotcev okoli živinozdravnika. »Gospod tirarct, štiri mesece je breja naša sivka. Pustite nam jo, da bodo imeli otroci na zimo mleka!« je prosil brezzobi starec s klobukom v roki. Malomarno je pogledal nemški živinozdravnik okroglo sivko in se zaničljivo na- smehnil: »Breja, toliko kolikor jaz!« In seje obrnil proti krepkemu kmetu poleg sebe: »Tole bi bilo nekaj za vas, gospod župan. Take prima murbodenke ne dobite zlepa.« In res je šla v vagon stara županova muza, župan pa je prišel na lepem do dobre plemenke. Ko je brezzobi kmet to videl, je zavihtel pest in kriknil: »Hudiči! Drhal tatinska! Kaj res ne bo ta prekleta vojna nikoli crknila.« Pristopil je k njemu orožnik in čez nekaj dni je že molil starec v Gradec jekleni rožni venec. Tri mesece je gnil tam na smrdljivi slami, potem pa so ga spravili domov umret in ga niso niti ustrelili, »ker je bil od slabosti bedast« Tako usmiljen je bil »K.K.«. Vsako jutro je ropotal po vaseh voz z velikimi kantami. Pred hlevi je postajal, da je nalila gospodinja odrejene litre mleka za »K.K.«. Zaman so jokali zeleni otroci in vlekli mater za krilo. Obupno je javkala muca in so cvilili komaj odstavljeni prašički. Begunke z votlimi očmi in vdrtimi lici ter podobne cigankam so klele »K.K.«, prav tako gospodi- nje, ki so lastnim ustom pritrgovale mleko za prasce. Kako bi le-ti sicer odrepili brez mleka: Brez masti pa moči ni... Kako izgubljeni sinovi so bili takrat tisoči ljudi, da so svinje zavidali za oblo jo... Na zapadu je bobnelo vso jesen leta 1915 in vso zimo. Nove strahotne besede so prišle med ljudi: ofenziva, špan- ski jezdeci, mine, kaverne... Kakor v tujem jeziku so govo- rili ranjenci in redki dopustniki. Le na kratko so jih tolma- čili domačim, tako grozne so bile. Janez je pisal z bojišča dolga pisma. Redka je bila beseda o krvi in vojni. Vsa gospodarjeva duša je bila doma, zato so bila tudi pisma polna pramov, telic, pšenice in krompirja. Nežika mu je odgovarjala o srečnih dogodkih v hlevu, mlačvi in sušenju otave. Sredi teh velikih in važnih dogod- kov je ostal komaj rob za pozdrave. Le kadar so pričele prihajati zelene karte z natisnjenim pozdravom: »Zdrav sem, godi se mi dobro!« je stisnilo ženam in materam srce, očetom pa pesti in zobe pri mish: »Spet ofenziva! Morda je že izkrvavela roka, ki je pisala to lažnivo karto.« Spomenik bi zaslužil razvratnež, kije izumil te karte. Človeku, kije šel v smrt, so izsilili takšen pozdrav rogajoči se oblastniki. Kaj je čudno, če jih posnema večno ponižni trpin, če pride ob besede in moči... Za vsako reč je bilo tedaj treba karte. Kdor ni sam pridelal žita, je moral na občino po karto za kruh in moko. Petdeset gramov moke na dan je dovolil »K.K.« in četrt kilograma sladkorja na mesec. Se celo cikorija je bila na karte in tudi petrolej, kadar ga je bilo kaj. Gospodarji so privlekli izza straž čelešnike, v katerih so spet baklale smolnate treske... Mila ni bilo. Smrdljiv loj so kuhale gospodinje v apnasti lužnici, da je bilo moči prati perilo in se briti moškim. Po Vseh svetnikih že so se pojavile naenkrat čete voja- kov po vaseh. »Pokažite nam pridelano žito!« so zahtevali oblastno. Vsaka vrata so se morala odpreti pred njimi. Pa so prece- njevali, merili in celo tehtali pridelano žito ter odmerjali s skopo roku kmetu: »To bo za seme, to zate in za tvojo družino, to za dninarje - to boš pa dal državi.« Na Groblji je vodil rekvizicijo droben dijak enoletnik. Pridelili so mu od kadra tako sestradane vojake, da so komaj nosih puške. Ko so ga vprašali, kako naj se nosijo, jim je naročil: »Glavno je, da delamo počasi. Same so se mučile ženske z delom, zato ne bodite grabežljivi. Delajte kakor evangelij- ski krivični hišnik: če vidite dvajset mernikov, sedite in zapišite deset. Predvsem pa je treba, da delate počasi. Saj fronta in lebrinške uši vas počakajo.« Zamiževali so zato vojaki ter niso videli vreč žita, ki so jih bile polne peči, podpečki in postelje in so zvedavo molele izpod kupov fižolovih stročin, turščičnih vozlov in starih cunj na podstrešju. Živina je imela v jaslih in žlebih vreče zlate pšenice kakor v stari narodni pesmi. Kdor je le mogel, je otel svoj v znoju pridelani kruh ter ga skril kamorkoli že. Pa sta sedela skupaj zvečer po večerji enoletnik Čerin in župan Blatnik, razglabljala o miru in krepko zalivala svoje ogorčenje nad vojnim klanjem, ko je potrkal nenadno nekdo na vrata. Župan je stopil pogledat. Vrnil se je s sporočilom, da kliče enoletnika občinski odbornik, ki je hodil s komisijo, na pomenek. »Kar notri stopite! Nerad namreč stojim na prepihu s svojimi prehlajenimi udi,« ga je poklical Čerin. Občinski odbornik je vstopil, klanjajoč se in mencajoč klobuk med prsti. »Vejo, gospod oficir, nekaj bi jim rad povedal,« je pričel prav skrivnostno, gledaje po strani župana. 18. stran - NOVI TEDNIK Št. 49 - 13. december 1971 IZ ZAKONSKE SVETOVALNICE OBISK ZAKONSKE SVETOVALNICE PRED SKLENITVIJO ZAKONSKE ZVEZE Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v svo- jem 15. členu po eni strani zahteva od družbene skupno- sti, da z izobraževanjem, z zdravstveno vzgojo, s pomoč- jo strokovnih služb in z za- konskimi svetovalnicami omogoči bodočim zakoncem, da se pripravijo na skladno skupno življenje, zakoncem pa pomaga v njihovih medse- bojnih razmerjih in pri izvr- ševanju roditeljske pravice, po drugi strani pa zavezuje bodoče zakonce, da pred sklenitvijo zakonske zveze obiščejo zakonsko svetoval- nico. Bodoča zakonca morata potrdilo o obisku zakonske svetovalnice predložiti mati- čarju ob prijavi nameravane sklenitve zakonske zveze. Predzakonsko svetovanje za osebe, ki so se odločile skleniti zakonsko zvezo, je pomembna novo.st slovenske družinske zakonodaje. Ob- veznost obisku ne pomeni omejevanje svobode odloča- nja o sklenitvi zakonske zve- ze, kot menijo nekateri. Bo- doča zakonca se morata, da bi njuna odločitev o sklenitvi zakonske zveze res bila za- vestno svobodna, seznaniti z vsemi posledicami svoje od- ločitve, tako glede njunih medsebojnih razmerij, kot tudi z možnostmi za uresni- čevanje njune pravice do svo- bodnega odločanja o rojstvu otrok, glede njunih razmerij do otrok idr. Predzakonsko svetovanje je tudi pravica, ne pa le dolžnost, predstavljalo bi pa naj tudi del svečanega obreda sklenitve zakonske zveze. Zakonska zveza ni zgolj privatna zadeva zakoncev, ampak je kot najpogostejši temelj družine tudi stvar in- teresa družbe, zato je naša družba po ustavi upravičena in tudi zavezana (čl. 235/1 Ustave SRS), da tako uredi način sklepanja zakonske' zveze, da bo odločitev bodo- čih zakoncev res svobodna, posledica resne presoje, na katero naj med drugim vpli- va tudi predzakonsko sveto- vanje. Podlaga vsebinski zasnovi predzakonskega svetovanja so načela in spoznanja, ki na njih temeljijo vsi sprejeti do- kumenti v naši družbi, ki do- ločajo družbenoekcinomski položaj Človeku nasploh in v družini posebej, vU^m druži- ne v nu.Ai družbi in ruzmerju med družino in družbeno skupnostjo, zlusti pa .^e po- sebni družbeni interes za ko- rist otrok. Program predzakonskega svetovanja je mogoče naj- krajše opredeliti takole: Informativno svetovanje bodočim zakoncem, pri če- mer jih je potrebno opozoriti; - na pravice in dolžnosti, ki jih prevzemata drug do drugega in do lastnih otrok ter do družbene skupnosti (pravni vidik); - na že delujoče družbene ustanove, ki so jim na voljo v primeru potrebe in na usmer- jenost teh ustanov, ki temelji na aktivni udeležbi vseh upo- rabnikov, tudi njih samih (so- cialnopohtični vidik); - na osnovne pogoje za skladno skupno življenje s sociološkega, psihološkega in medicinskega vidika. Namen predzakonskega svetovanja je posredovanje informacij bodočim zakon- cem o skupnem življenju ženske in moškega, o zakon- skem in družinskem življe- nju, kot pomoč k uresničeva- nju njihovih želja, da ustvari- jo ubrano skupnost, dosežejo v zakonu osebno srečo in za- dovoljstvo in da svojim otro- kom omogočijo srečno otroš- tvo. Vsi, ki bodo sklepali zakon- sko zvezo po 1. 1. 1980, mora- jo biti seznanjeni s progra- mom pred/ukonskegu sveto- vanju (kduj in kje s«' gu luhko udeležijo). Udeležiti .se gu morajo pruvočusno oziroma to upoStevuti pri odločunju o datumu sklenitve zakonske zveze. Ob prijavi nameravane sklenitve zakonske zveze je potrebno predložiti matičar- ju potrdilo o obisku zakon- ske svetovalnice. Program predzakonskega svetovanja za vseh osem ob- čin celjske regije je objav- ljena tudi v današnji številki Novega tednika. dipl. psih. BRANKO BUT planinska kronika PRIREJA:£RNESTRECNIK E/red 50. leti je pisateljica Ana Watn- brpehtsamer, ki je znana po knjigi »Da- neiSgrofje celjski in nikdar več« napi- sala kroniko Planinskega gradu ia trga. Pisateljica je zbrala originalne podatke iz deželnega arhiva v Gradcu. V nekaj nadaljevanjih bomo seznanili naše bralce z zanimivostmi iz kronik, ki: bodo, zajemali kratko zgodovino Ptanine, o izvirnih zapisih iz urbarjev, tlaki in desetini, Icmečkih uporih, tur- ških, vpadih, kugi itd. Anekdote o roparju Guzeju Pred slabim stoletjem je na Kozjan- skem strašU ropeU" Guzej, ki je razburjal tamkajšnje prebivalce, zato je našel me- sto tudi v planinski kroniki. Guzej je bil sin kmeta iz Košnice, ki je pobegnil od vojakov ter se kot dezerter ' skrival v gozdovih Jezerc, preko katerih je peljala cesta iz Planine v Šentjur. Iz svojih skrivahšč na Jezercah je hodil na roparske pohode daleč naokoh. Obisko- val je vehke kmetije, župnišča in sploh ljudi, ki so bili bogati. Bojda je jemal bogatim in dajal siromakom, prav zato si je pridobil mnogo skrivnih prijateljev,' ki ga niso izdah - nasprotno, orožnike, ki so ga zasledovah so speljah na napač- na pota, zato pri zasledovanju niso imeli usi)eha. Vsled svojih predrznosti je Gu- zej do današnjih dni ostal v spominu prebivalstva na Kozjanskem. Guzej In njegova ljubica Na vrhu Jezerc je imel Guzej neko čedno kmetico za ljubico. Mož kmetice, ki je bil ponoči odsoten, ga je zjutraj zalotil pri ženi ter tekel za njim, da bi ga prijel. Guzej ga je svaril, naj ga pusti pri miru. Ker lanet le ni odnehal ter kričal' in khcal sosede, ga je Guzej ustrehl. Po tem dogodku je Guzej še naprej obisko- val vdovo, za kar so zvedeh orožniki, ki ^o nekega večera obkolih hišo, tako da Guzej ni mogel pobegniti. Vendar se je ropar znašel - zlezel je pod široko krilo kmetice in ostal pod njim vse dotlej, dokler orožniki po brezuspešnem iska- nju niso odšli. Kako Je Guzej speljal orožnike in kako se Je dal spoznati zdravniku * Nekoč sta dva orožnika v dohni pod Jezercami pila v obcestni gostilni s tuj- cem, ki je pridno dajal za pijačo. Nazad- nje sta se orožnika na račun tujca napila in za mizo zaspala. Tujec, ki je dajal za pijačo, je ob odhodu pustil na mizi listič, na katerega je zapisal, da sta orožnika pila z Guzejem, katerega sta iskala. Celjski zdravnik, ki se je peljal z vo- zom na Planino k bolniku, je na Jezer- c£ih dohitel moža, ki ga je prosil, če sme prisesti na voz. Zdravnik mu je to dovo- lil, ko pa sta se že nekaj časa vozila in se razgovarjala, je zdravnik spoznal, da njegov sopotnik ni nihče drugi kot Gu- zej. Ko sta se že vozila proti Planini, je \ Guzej ravnodušno povedal kdo da je,' hkrati pa dodal, da se mu ni treba bati, ker je zdravnik pomočnik siromakov. Nato je Guzej skočil iz voza in izginil v gozdu. Gostilničar se Je bal naznaniti GuziBja v Hartnerjevi gostilni v Poljčanah je sedel moški, v katerem je natakarica spoznala Guzeja. Stekla je h gostilničar- ju, ki je bil tudi župan in mu povedala, kdo je pod njihovo streho. Seveda je natakarica pričakovala, da bo župan dal roparja zapreti - pa se to ni zgodilo. Župan je rekel natakarici, naj pusti Gu- zeja lepo pri miru, saj ko bo spil vino in plačal zapitek, bo itak odšel. Ce bi ga jaz dal zapreti, bi prav gotovo ušel iz ječe in bi mi potem zažgal dom. Takih in shčnih anekdot je o Guzeju vehko. Končno je vlada razpisala 1000 goldinarjev nagrade tistemu, ki Guzeja ujame živega ah 500 goldinarjev tiste- mu,- ki ga usmrti. Ta denar je vzpodbu- dil orožnike tako, da je začela ropcu-ju trda presti. Bojda je poslal peticijo na sam cesarski dvor z obljubo, da bo po- stal pošten in prošnjo za pomilostitev. Odgovora na peticijo seveda ni bilo in Guzej je ostal ropar. V neki viničarski hiši v Košnici so ga. orožniki obkohli, vendar se jih je dolgo otepaval. Ko mu je zma/ijkalo strehva in hrane, ga je eden izmed orožnikov ustre- hl skozi okno. V IMENU REDAKCIJE ŽVEPLOMETRA SE ZA NOVI TEDNIK ŽVEPLIRA TONE ŠKERBEC - Ti, Pepa, a veš, da celjski zrak sla- bo vpliva tudi na moi^abe in oči... - Ne...? - Ja, ljudje nič ne vejo, pa vidijo tu- di ne, kaj je narobe...! Ne mislite, da je škodljiv samo zrak, ki ga dihamo, še bolj nevaren je - pra vi plin! ... Dragi turisti, smo na celjskem starem gradu. To je odlična razgledna točka... Poglejte, tam se vidi Pohor- je... tam delSavlnjsklh Alp... čudovit pogled ...no, tukaj spodaj... kjer se pa nič ne vidi, je pa... Celje!!! Na tiskovni konferenci v Združenih narodih smo danes izvedeh, da se bo Generalna skupščina skupaj z Varnost- nim svetom sestala na izredni seji v veh- ki dvorani Združenih narodov v New Yorku. Kot nam je povedal generalni sekre- tar, ki je tudi vodil tiskovno konferenco, izgleda, da bo na tej seji samo ena točka dnevnega reda. Obravnavali naj bi na- mreč pritožbe potrukov celjskega avto- busnega podjetja v zvezi z nasiljem, ki se je dogajalo, saj gre v tem primeru za kritične kršitve človekovih pravic, ki so zapisane v ustanovni hstini Združenih narodov - Ti, žjena, jes bom znoru, jes mam tega dost! - Že spet? Ka te je pa zdj piknal? - Kamer kol grem, pa pogledam, pou- sod same shke. Pa kožca, pa kožca... - Kaka koža? - Naga! - O, ti pokvarjene star, na stare lete- boš začel pa take nage slike gledat! Te nil sram! '- Mjene? Ce ni tiste, ko take slike delajo, še mjene ni. - Pa mladina gleda teto kožo!? Kam* smo prši? - Žjena nč ne morš pomagat, zdej je kedn domačga filma, bomo že nekak prestal tete slike pa filme. - Prauš, da so take slike pol tud not u filmu. - Ja, u naših slovenskih domačih fil- mih je vse nag. Pa sej bo vse u redu. Tet kedn traja tek sam jen kedn, pol pa ne bo šou nobedn več gledat tete slovenske filme, mamo u Cjel drugih nagih filmov dost čez ceu let. - A tek, pol pa za tjebe to ni nč nouga, jele? Od zdej ne smeš nikamer vječ zve- čir. Ti bom kr doma jen film zasukcila s kuhli, pa valerjim, pa boš res meu kedn domačga filma! - Žjena, pa sej nism zvečir hodo u kino... - Jele, kam pa, mjen si reko, da greš u kino...!? - Na pomoč... krč... krč... - Ka? Kak krč, ki... ki... te buh? - Nje, nje, u kinu. Tak je naslov filma, jenga slovenskiga... - Ti, mogoče so pa le vzgojni teti fil- mi, ko majo take naslove. Ka, če pa je u jih kej zdravniških nasvetov... jes mam tud krčne žile... - So..., so..., jes ti povem, da so vzgojni. Noge že kažejo, če so pa na jih krčne žile, pa ne vem. U našn tozdi smo dobi karte, ko smo pokrovitli. - Ja, ja... No, pa pejma gledat, bom jže prestala tisto nagoto... - Sej lahk mežiš... pa ti bom jes po- vedo, če bo kej za krčne žile... - E, bom kr gledla. mogoče se bom pa na stare lete še kej naučila, pa bom lahk mela pol kdaj pa kdaj kak kedn TDF..., a, Franci..., jes bi bla zadovoljna že, če bi biu sam kak dan...! PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM... Redakcija celjskega žveplometra ostro zanika vse tendenciozne govorice, da samo kritizira, oziroma, da ne najde besed pohvale za nobeno stvar. Zato danes na tem mestu odpiramo non-stop pritožno knjigo, v kateri se bo gotovo našlo veliko lepih reči! (melodija - Trim himna) V Celju spet je vse veselo, TDF nas veseli, zdaj bo v kino vse zdrvelo, da kak film ne zamudi. Poznavalci vsi ta pravi, kar čez noč postali smo, vsak se filmsko že izrazi, če o filmu govori. Filmska bera je kar dobra, a brez seksa res ne gre, naj se zgraža in razgraja, ta, kdor gledati ne sme. Mi pa mirno obsedimo, seks na platnu nam grozi, iz dvorane nas u postlo, kar na hitro napoti. [zdaj se draga moja Iza, brž v Lizo prelevi, pa doma ti to ponuja, kar na platnu se dobi. Seks nam mir in srečo daje, seks nas v službi olcrepi, seks premaga vse težave, TDF nam seksa da. Filmska bera je kar dobra, a brez seksa res ne gre, naj se zgraža in razgraja, ta, kdor gledati ne sme. V Celju spet je vse veselo, TDF nas veseli, zdaj bo v kino vse zdrvela, da kak film ne zamudi. §t. 49 - 13. december 1979 NOVI TEDNIK-stran 19 ROK IN JANJA ŠPORTNIKA CELJA Uspešno športno leto je za nami. Športniki Celja bodo v petek ob 19. uri v športni dvorani Golovec položili obračun dela, uspehov in tudi porazov. Ob tej priložnosti bodo Telesnokulturna skupnost Celje, ure- dništvo Novega tednika in Radia Celje ter komisija za šport in rekreacijo pri TKS razglasila najboljše šport- nike Celja, mlade perspektivne športnike in najuspeš- nejše kolektive na sindikalnih Trim igrah. Tu bodo nagradne igre in tekmovanja športnikov, športnic in organizatorjev rekreacije. Seveda pa bo po celotni prireditvi še na programu II. športni ples. Organizatorji pa so tudi letos izbrali športnike leta. Pri anketi našega uredništva so sodelovali znani celjski športni delavci, trenerji in prijatelji športa. Tako smo dobili tudi deset najboljših športnikov in športnic. Skupaj pa je med moškimi bilo kar 33 kandidatov in med ženskami 27. Zmagala sta trenutno najboljša športnika Celja. Med športniki Rok Kopitar, atlet Kladivarja in pri dekletih Janja Marine, kegljavka Aera Celje. Zlasti pri dekletih je bila borba za prva tri mesta izredno razburljiva in razlika med najboljšimi je minimalna. Športniki celja so: Moški -: Rok Kopitar - atletika, Numan Ukič - atletika, Marijan Fabjan - judo, Franček Knez - alpini- zem, Stanko Lisec - atletika, Albin Felc - hokej na ledu, Pavle Polanec - košarka, Stanko Anderluh - rokomet, Jože Jeram - streljanje, Karlo Bužan - car- ting. Ženske: Janja Marine - kegljanje, Ida Bunderla - atletika, Alenka Jager - streljanje, Tanja Gobec - keg- ljanje, Eva Ludvig - kegljanje, Aljana Kovač - atletika, Alenka Erjavec - atletika, Marjana Sah - alpinizem, Metka Ix>sjak kegljanje in odbojka in Glorija Planin- Sek avto rully. J. KUZMA VLADO GOBEC, PREDSEDNIK KK CELJE problem je kegujšče Kegljačice KK Cel/e v evropskem vrhu Vlado Gobec, mož z nekaj let več kot trideset, znan športnik in športni delavec, je živahen in temperamen- ten sogovornik. Posreduje hitro, elastično in učinkovi- to, kot je to delal pred leti, ko je kot nogometaš golman aktivno branil barve celj- skega Kladivarja, Ljublja- ne in trboveljskega Rudar- ja. Z nogometom se je aktiv- no ukvarjal trinajst let, od tega je kar šest sezon nasto- pal v II. zvezni ligi. Igral je s Hribernikom in njegovo ge- neracijo v Celju pa s Škuf- co, Džaferovičem, Papcem, Zavrlom in drugimi v Ljub- ljani, Krafogelom ter njego- vimi »kamaradi« v Trbov- ljah... Medtem je uspešno končal študij in je zdaj za- poslen pri SCKIS v Šmarju pri Jelšah, stanuje v Štorah, vodi pa kegl jaški klub v Ce- lju. Razpet kot dežnik, ko dežuje! Sediva za mizo. Pred njim kava, pred mano čaj s krat- kim dodatkom mornarske pijače. Govori o svoji dolgo- letni prvi ljubezni - keglja- nju! Tudi sam je bil aktiven tekmovanju. Trenutno je stalna članica državne repre- zentance samo Janja Marine, dres z grbom pa si bodo v naslednjih tekmovanjih po- skušale priboriti še nekatere naše tekmovalke. Letos žal zaradi poškodb ni veliko na- stopala Magda Urh.« Koliko članic imate v klubu? »Trenutno imamo 16 čla- nic in mladink ter 14 članov, ki redno trenirajo in nasto- pajo.« Problem št. 1? »Osnovni problem je keg- ljišče. Za naše potrebe ima- mo premalo stez, saj imajo članice v Celju v tednu samo en fiksiran dan za redni tre- ning. Vse ostalo opravimo izven Celja na drugih keglji- ščih, kot v Preboldu, Rade- čah, Mozirju, Štorah, Vele- nju ... To pa je drago in na- porno, saj se moramo mi pri- lagojevati, kdaj je kje kakšna steza prosta. Čakamo na no- vo kegljišče na Dobrni, mor- da se bo potem vsaj delno izboljšalo. Poleg tega tudi ni- mamo klubskega prostora. Se dobro, da tekmovalke vse to zdržijo.« Dolgoročnejše rešitve... »Do konca prihodnjega le- ta naj bi v Celju v kompleksu Golovca ob bazenu zgradili deset stezno kegljišče. To bo prvo takšno kegljišče v Ju- goslaviji, ki bo velikega po- mena za rekreacijsko in tek- movalno kegljanje. Tam si moramo izboriti vsaj nekaj stez samo za našo redno in sistematično dejavnost.« Prihodnje leto bo KK Ce- lje slavil dvajsetletnico ob- stoja. Ob jubileju bodo pri- pravili velik turnir v ženski in moški konkurenci. Na ko- ga so v klubu najbolj pono- sni? Vlado Gobec: »Za vso po- moč smo hvaležni TKS in ZTKO. Brez njih ne bi mogli tekmovati. Velik prispevek dajejo tudi delovne organiza- cije, kjer so zaposlene naše tekmovalke, kot Aero (tudi pokrovitelj ženske ekipe), Ingrad, Ljubljanska banka Celje, Železarna Store, Elek- tro Trbovlje. Za pomoč smo hvaležni Vikiju Domu pa dr. Rudiju Cajevcu in ostalim.« Želje? »Še izboljšati sedanje delo, dobiti boljše vadbene pogoje ter da bi ekipa mladink sa- mostojno nastopala.« Pred letošnjim Dnevom republike je KK Celje kot celota dobil za svoje uspeš- no organizacijsko in tekmo- valno delo tudi visoko repu- bliško priznanje - Bloudko- vo plaketo. Nov dokaz, da so na pravi stezi! TONE VRABL HOKEJ NA LEDU zmaga - tretje mesto PtvI uspeh v Beogradu Prvi krog državnega pr- venstva je zaključen. V sed- mem kolu so celjski hokeji- sti dosegli svoj največji uspeh v Beogradu. Prvič so uspeli premagati v borbi za točke izvrstno ekipo Partiza- na in s tem potrditi, da so tretja najboljša jugoslovan- ska hokejska ekipa. Samo srečanje pa je bilo zelo težko in odgovorno. V slučaju uspeha domačinov bi na- mreč Partizan ušel Celjanom za tri točke in potem bi mo- rali v drugem delu predtek- movanja Celjani osvojiti toč- ke proti Medveščaku in Cr- veni zvezdi v gosteh. Tako pa po zmagi 3:2 nad direkt- nim nasprotnikom za tretje mesto, čaka Celjane v nada- ljevanju nekoliko lažje delo. Tehnični vodja celjske eki- pe Ivan Zorko nam je pri po- vratku iz Beograda povedal: »Srečanje je bilo izvrstno. Odlična sodniška trojka iz Zagreba, katero je vodil He- gediš, je v precej feir tekmi omogočila, da smo lahko pokazali vse svoje znanje. Po neodločenem rezultatu 1:1 v prvi tretjini smo popu- stili in domačini so že po- vedli z 2:1. Toda v tretji tretjini smo bili boljši in z zadetkoma Felca in Sendelr bacha dosegli svoj cilj. Se- daj je tretje mesto na lestvi- ci mnogo bolj realna zmož- nost našega moštva v letoš- njem prvenstvu. Igrali pa so tokrat izvrstno prav vsi, čeravno moram pohvaliti Žbontarja, Jana in seveda Felca.« Celjani so torej tretji. Ima- jo 9 točk in pred njimi so samo še Jesenice s 13 in Olimpija z 12 točkami. Cez štirinajst dni se bodo Celjani pomerili v Zagrebu proti Me- dveščaku in 29. decembra v Celju proti Olimpiji. To pa bo tudi zaključni derbi letoš- njega leta. J. KUZMA KOŠARKA točki iz sarajeva Igralci igrali zelo disciplinirano Košarkarji Libele so se vr- nili iz gostovanja v Sarajevu z zmago. V IV. kolu II. ZKL so namreč premagali Igman z 86:83, polčas 40:41. Vsaka zmaga na tujem je zlata vre- dna v tej izenačeni ligi. Prve minute niso kazale nič do- brega za Celjane. Domačini so povedli že kar z 8:2. S stra- teško potezo prehoda obrambne igre presinga na press cono so Celjani zmedli domačine, rezultat izenačili in držali ravnovesje vse tja do polčasa. V II. delu so Ce- ljani povečevali prednost, ki je pet minut pred koncem tekme znašala že 10 košev prednosti! V samem finišu so nekoliko popustili, da so domačini znižali razliko na 3 koše. Trener Mile Cepin je o sre- čanju dejal: »Naša zmaga je bila zaslužena. Tudi oba so- dnika sta vodila srečanje fzredno objektivno. Vsi igralci Libele so zaigrali zelo disciplinirano. Tokrat se ni- smo odločali za agresivno, hitro igro z napadi in meti za Vsako ceno. Zadrževali smo Žogo do pol minute, gradih Vsak napad precizno s ša- hovsko natančnostjo in se odločcdi le za sigurne mete od blizu. Takšna košarka si- cer izgublja na svoji lepoti, vendar prinaša ob disciplini- ranosti igralcev uspeh. Od tod je tudi rezultat dokaj ni- zek, saj smo doslej zmagova- li z rezultati nad 100 košev. Taktične variante s spre- mambami igre v obrambi iz presinga na consko press, pa zopet na »mož na moža«, so se tokrat obnesle. Za uspeh so zaslužni vsi igralci, od ka- terih je bil najbolj učinkovit Polanec. V V. kolu nas čaka doma težko srečanje z Alho- som iz Sarajeva. Sedaj še dr- žimo stik z vrhom.« »Tokrat so igralci Libele igrali na sigurno. Vsi so dali svojo običajno partijo. Naj- bolj uspešni pa so bili - Pola- nec 35 (nad 70% realizacija metov!). Tovornik in Pipan po 14, Gole in Janžek po 8 košev. - Celjani imajo po IV. kolu 6 točk, enako kot pr- vouvrščeni Slovan, pozitiv- no razliko 47 košev in so tre- nutno na 4. mestu. V republiški ligi, ki se izva- ja v petih skupinah, smo do- segli le polovičen uspeh. V B skupini je Comet izgubil do- ma z Domžalami s 86:116 (46:49), Elektra pa je doma premagcda Triglav iz Kranja s 84:77 (49:45). V skupini C je Zlatorog iz Laškega doma iz- gubil s Podbočjem 95:100 (30:56); Žalec pa je doma pre- magal Beti iz Metlike s 94:78 51:29). Vse kaže, da si je Elektra že zagotovila nastop v super ligi, vsem drugim udeležencem iz celjske regi- je pa je ta nastop vprašljiv. K. JUG NAD 4500 NOVIH PLA VALCEV Na zadnji seji republiškega štaba v akciji »naučimo se plavati« so pozitivno ocenili delo na celjskem področju. V vseh osmih občinah celjske regije se je namreč naučilo plavati nad 4500 udeležencev plavalnih šol in tečajev različ- nih starosti. Vsekakor tu prevladujejo predšolski in šolski otroci osnovnih šol. Plavalni pouk se izvaja v odprtih plaval- nih bazenih v domačih krajih, v pokritih na ZIU v Celju in Velenju, pa s šolami v naravi v obmorskih krajih. Največji uspeh so pri tem delu opravili v celjski občini, kjer se je? naučilo plavati nad 2000 otrok, v žalski blizu 800, v velenjski] .450, v konjiški blizu 400, v šmarski in mozirski blizu 250, v šentjurski okrog 200 in v laški občini 170. Ce računamo naj prirastek blizu 30.000 prebivalstva vsako leto v naši repu-j bliki, pa s številom novih plavalcev še ne moremo biti povsem zadovoljni. Namen akcije je namreč v tem, da pošto-; poma naučimo plavati vsakega Slovenca! JUG ^ NA KRATKO SAVINJSKA DRUGA Tekmovanje v republiški mo- ški ligi pri odbojkarjih je zaklju- čeno. Končan je jesenski del v katerem so imeli največ uspeha igralci Savinjske iz Braslovč. Ti so osvojili drugo mesto in imajo 12 točk. Z enakim številom točk je Šempeter četrti, medtem ko je Topolščica peta in celjski Ingrad, ki je zadnje srečanje izgubil proti Polskavi, šesti. Tekmovanje se bo nadaljevalo spomladi. DEKLETA ŠE ENO KOLO v ženski republiški odbojkar- ski ligi bodo dekleta odig^rala v soboto in nedeljo zadnje kolo. Golovec iz Celja je v predzad- njem kolu premagal v Ljubljani Tabor 3:1. Ljubno pa je presene- tilo v Kočevju z zmago 3:0. V zadnjem kolu igra Golovec do- ma proti drugouvrščeni Krki, Ljubno pa doma proti Braniku. Na lestvici je Golovec peti in Ljubno deveto. BORBA ZA DRUGO MESTO Osem najboljših kegljaških ekip iz našega območja se bori za naslov prvaka v celjski medob- činski ligi. Po štirih nastopih so v vodstvu kegljači Celja, ki imajo samo 4 negativne točke in so po- drh 20.589 kegljev. Torej zmago- valec je že znan. Bolj zanimiva pa bo borba za drugo mesto, ki pri- naša pravico sodelovanja v kvali- fikacijah za republiško prven- stvo, stanje pa je v borbi za dru- go mesto trenutno naslednje: Kovinar 12 točk in 20.126 keg- ljev, Šoštanj 13 (20.019), Hmezad 14 (19.899), Aero 20 (19.832), In- grad 21 (19.740), Konus 29 (19.138), Radeče 31 (19.109 keg- ljev). ZMAGA MLADINCEV Mladi hokejisti na ledu Celja so se pomerili v drugem kolu republiške lige doma proti Ble- du. V dobri igri so bili boljši in zmagali z rezultatom 11:0 (3:0, 4:0, 4:0). Strelci za Celje pa so bili: Bemjak in Zupane po 2, Jane, Cretnik, Weisenbach, Gra- bler, Žlof in Zorko ter Tovor- nik. S tem uspehom vodijo na lestvici. Pionirji Celja pa so igrali na Jesenicah proti mlajšim mla- dincem Jesenic in izgubili 3:26. AERO PETIČ NA DP v Žalcu je bilo v nedeljo final- no republiško tekmovanje v ro- kometu za mladince. Tudi tokrat, že petič zapored so naslov prva- ka osvojili mladinci Aera iz Celja, ki so nadmočno zmagali s sedmi- mi točkami. Minerva, ki je poka- zala dobro igro pa je osvojila peto mesto. Rezultati naših predstav- nikov: Aero - Minerva 15:8, Aero - Jelovica 11:9, Aero - Slovan 11:10, Aero - Lipa 10:10. Minerva - Jelovica 12:12, Minerva - Slo- van 13:15, Minerva - Lipa 15:16. Celjski mladinci bodo tako ta- koj po novem letu nastopili na državnem prvenstvu. In to petič zapored. Do sedaj so dvakrat osvojili naslov državnega prvaka in dvakrat bili drugi. POKAL CEUANKAM Tudi v tretjem nastopu za Po- kal dneva republike v kegljanja so celjske kegljavke na svojem kegljišču v Celju zmagale. Podr- le so 2365 kegljev pred Kon- struktorjem 2344, Ljubljano 2197 in Rudarjem 2038. S tem so po treh zmagah sigurno prve. Za celjsko ekipo pa so tokrat nastopile: Pečovnik 395, Lesjak 385, Gobec 402, Bajde 382, Lu- dvig 393 in Marine 408 kegljev. J. KUZMA ŠŠD DRAVINJA NAJBOUŠA v Zrečah se je končalo občin- sko prvenstvo Slov. Konjic v ko- šarki za pionirje in pionirke. Naj- več uspeha so imeli predstavniki SSD Dravinja, ki so zmagali tako pri pionirjih kakor tudi pri pio- nirkah. Končni vrstni red pa je bil naslednji: Pionirji: Dravinja, 12. februar, Rogla, Ljubo Sercer in Pohorski odred (Konjice) ter Vitanje. Pionirke: Dravinja, Lju- bo Sercer, 12. februar, Rogla. Vse tekme sta dobro sodila Potočnik in Keblič. VINKO POTOČNIK BRINOVCU POKAL? Najboljši šahisti Celja, 2alca in Velenja so odigrali predzad- nji brzopotezni turnir za pokal Celja. Tokrat je bil najboljši Franc Brinovec iz Žalca, ki se ni dal presenetiti in je zmagal z 9 in pol točkami. Sledijo pa: Per- tinač 9, Crepan 7, Turk 6,5, Uri- sek 6, Stucl 5,5, Zorko 5, Gazvo- da 4 in Maučec 4 točke. Po deve- tih turnirjih je v vodstvu Brino- vec pred Pertinačem, Bervar- jem in mladim Studom. EDEN BO ODPADEL Šahovski turnir tretjekategor- nikov v Celju se naginja h kraju. Drugo kategorifo je že osvojil zmagovalec Iztok Naglav, ki je iz devetih partij zbral osem točk in prvo mesto. Zato pa bo zanimiva borba za drugo in tretje mesto, ki prinašata še drugo kategorijo. Tu je trenutno Peter Zalokar drugi s 6 in pol točkami, medlem ko bo- sta Vlado Jereb in Peter Peter- nek odigrala še zadnjo prekinje- no partijo. Oba pa imata 5 in pol točke. Torej zmagovalec bo dru- gokategornik, poraženec pa za le- to dni odpade. Turnir bo zaklju- čen konec tedna. J. KUZMA tekmovalec, zlasti uspešen kot mladinec. Zdaj keglja bolj za rekreacijo, pač pa ima v rokah vajeti kluba, ki je vsaj po ženski ekipi med naj- boljšimi v Jugoslaviji in celo v samem vrhu v Evropi. Ce povemo, da mu je tudi dru- žinska tovarišica Tanja ak- tivna, odlična kegljavka, čla- nica prve ekipe, potem smo povedali vse in utemeljili njegovo »prvo ljubezen«. Kot iz rokava našteva letoš- nje največje ekipne in posa- mezne uspehe članic: »Članice so osvojile drugo mesto na državnem ekipnem prvenstvu, isto tudi na repu- bliškem. Zmagale so na dveh močnih turnirjih v Za- grebu na Oreškovičevem memorialu in v Novem me- stu na turnirju Krke. Krona vsega je tretje mesto z evrop- skega ekipnega prvenstva, ki je bilo v Budimpešti. Bro- nasta medalja je krasen uspeh! Med posameznimi uspehi gre izpostaviti držav- ni mladinski prvakinji v pa- rih Jožico Seško in Lidijo Požgajner, Marinčeva je bila prva na republiškem in Ta- nja Gobec tretja na istem SKUPŠČINA SMUČARSKO SKAKALNEGA KLUBA NA LJUBNEM Na skupščini smučarsko skakalnega kluba v Ljubnem ob Savinji, ki šteje nad 50 čla- nov, so se pogovorili pred- vsem o delu v prihodnje. De- lovni program predvideva vzgojo novih skakalcev z or- ganizacijo smučarske skakal- ne šole, ki je na Ljubnem imela že svojo bogato tradici- jo ob delu trenerjev Draga Pudgarja, Jožeta Sušnika in Alojza Murka. V kraju imajo na voljo kar 3 skakalnice - 18 m, 35 m in 60 m. Vzgojili so vrsto nadarje- nih skakalcev, ki so se odlič- no uveljavljali v širšem slo- venskem prostoru. Tudi tra- dicionalne skakalne tekme za pokal Savinjskega flosarja so pritegnile vselej mnogo gle- dalcev. Kar je bilo dobrega, bodo ohranili pri svojem delu tudi v prihodnje. Pri vzgoji novih mladih skakalcev bodo najtesneje sodelovali s SSD v vsej občini. Delo bodo pa raz- širili tudi na ostali dve smu- čarski disciplini - alpsko smučanje in teke. Uredili bo- do stalno smučarsko tekalno progo v neposredni bližini kraja, ki bo na voljo za vadbo bodočih tekmovalcev in za športnorekreativne namene. Zeljo po izgradnji plastične skakalnice so morali začasno odložiti, ker je slična naprava že v bližnjih Braslovčah. Za novega predsednika društva je bil izvoljen Franjo Ambrož, prizadeven smučar- ski delavec iz domačega kraja. K. JUG 20. stran - NOVI TEDNIK Št. 49-13. december 197) ZDRAVILA, OH TA ZDRAVILA RAZKUŽILA Razkužila so snovi v tekoči, plinasti in trdni obliki, ki jih uporabljamo v boju zoper bakterije in okužbe ter in- fekcijske bolezni. Po kemijski zgradbi spadajo razkužila v različne skupine. Morajo temeljito uničevati bakterije, ne smejo pa pri tem poškovovati kože ali sluznic. Ne smejo povzročati za- strupitve, če pridejo skozi nepoškodo- vano ali skozi poškodovano kožo v kri. Dobra razkužila morajo imeti hiter učinek na vse bakterije. V glavnem delimo njihov učinek na takšen, ki za- vira razvoj bakterij (dezinfekcija) in pa ko razkužilo bakterije pokonča (bakte- ricid). Najstarejše razkužilo je fenol, ki pa ima danes le zgodovinsko vrednost, ker je bil prvo razkužilo, ki so ga upo- rabljali v začetku 19. stoletja. Ima pre- cej nezaželjenih učinkov in kot dobro razkužilo deluje v takšnih koncentra- cijah, da je že strupen, če pride skozi kožo v kri. Zato se danes ne uporablja več, vendar ima fenol to vrednost, da vsa razkužila oziroma njihov učinek primerjamo s fenolovim. Dunes uporabljamo kot razkužilo al- kohol (70%), oksidacijske spojine (3-5% vodikov prekis, kalijev perman- gana), razne antiseptične barve in pa površinsko aktivne snovi, ki jih tudi največ uporabljamo. Te spojine imajo zelo zanimivo zgradbo in se njihove molekule z enim delom topijo v vodi, z drugim pa v maščobah. Ker je ovojni- ca bakterij zgrajena iz beljakovin in maščob (lipoproteini), povzročajo ta razkužila razkroj memlarane in s tem je motena rast bakterije. Najenostavnej- še razkužilo te vrste je milo, ki je alka- lijska sol višjih maščobnih kislin. Upo- rablja se za čiščenje kože in raznih predmetov. Vodne raztopine mila so slabo alkalne (lužnate) ter lahko raz- tapljajo zgornje, že odmrle plasti kože. Najvažnejši učinek pri milu imajo ma- ščobne kisline, ki se v vodi sproščajo. Imajo veliko površinsko aktivnost, tvorijo obilo pene ter topijo umazani- jo, ki se je nabrala na koži in s tem tudi uničuje bakterije. Učinek se poveča s porastom temperature, .zato so najpri- mernejše tople vodne raztopine mila za čiščenje kože. VORIS JAGODIp ALPINISTIČNI KOTIČEK misel o alpinizmu Letos so celjski alpinisti opravili nad 800 vzponov stopili smo v svet alpskih velesil; v areno najboljših in poiskali tam svoje mesto! Ali spadamo zraven in ali smo sposobni temu napredku da- ti svoj - jugoslovanski pe- čat? Mislim, da smo narod, ki ne kopira lovorik, in ne »team«, ki »a priori« ponav- ljajo ustaljeno. Že po siste- mu, v katerem živimo in ustvarjamo svoj lastni red in živelj, smo tvorci novega. Ko teče beseda o alpini- zmu pa mirne duše povemo svoje! Nočemo ničesar nove- ga; spoštovanje etičnih in moralnih norm ostaja sveti zakon, saj tehnika plezanja od ena do šest in celo po no- vem do devet ni ničesar dru- gega kot normalni vzgon člo- veka in njegovih vrlin - in mladi drvijo v napredek vsaj trikrat hitreje kot smo nek- daj v počasnem ritmu po- stavljali temeljni kamen zgradbi, ki je naš alpinizem (predvsem amaterski) posta- vila evropskemu ob bok in ga nehote celo poščegetala, da tu in tam ta ustaljeni ri- tem požene hitreje, da ne pri- de do zamude. Nismo več opeizovalci in že dolgo ne učenci mojstrov! Prej bi stavil, da obračamo na glavo, in zaradi svoje tr- dožive biti (brez namena in pretenzij) postajamo profe- sorji. Nisem kriv, ko pišem to oceno; lahko sem le vesel, ker vem, da sem prilepil mali kamen v mozaik te mojstro- vine. Slovenec je bil in je - pa bo ostal - ko mu še vrag do žive- ga ne pride - prijatelj vsemu, vsem - naravi brat in k temu še planinec-alpinist: potem ni več samo oseba, zapisana v kataster. Je gore del in trd kot ona sama - ko misel mu odpira svoj svet, razgled in nrav, kjer prost je vseh priti- skov, norm in zakonov mo- dernega sveta! Bih smo sužnji! Cas je, da v novem svetu le postanemo, kar smo od nekdaj: močni, kleni in sam svoj gospod. Res svoj, galant pri ženi, do sebe neizprosen v steni (si- cer živiš ceneno); dosleden njemu, ki je na vrvi pred te- boj - in Se pošten do vsega živega krog sebe. Tu zraven štejem cvet od maha do pla- nike, od male miške do go- spoda kozoroga. Saj navsezadnje smo le na istem: vsak svoj prostor išče, in kljub dobremu namenu in prijateljstvu - smo radi sami! Živ k živemu ne spada (tu pač moderno odpove), če du- ša vsak hrani se po svoje... O velikem uspehu v Pakle- nici in zaključku Alpinistič- nega odseka bomo pisali v prihodnji številki NT. CIC Inštitut za organizacijo, ekonomiko In tržne raziskave pri GZS LJubljana, Moia Pljade 5 išče za delovno skupino v Žalcu DIPLOMIRANE EKONOMISTE za dela In naloge: analiziranje razvojnih možnosti in oblikovanje razvojnih programov organizacij združe- nega dela. Vse dodatne informacije lahko dobite na telefon (063) 710-889 oziroma (061) 310-545. Pismene prijave s krajšim življenjepisom, opisom do- sedanjega deta in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh na naslov: ITEO - Ljubljana, Moše Pijadejeva 5. Četrtek, 13. decembra ob 17.00: A. T. Linhart - Andrej Inkret - PLAY LINHART 1780-1789. 2. šolski abonma. Petek, 14. decembra ob 20.00: Ivan Cankar - LEPA VIDA. Gostovanje v_ Velenju. Sobota, 15. decembra ob 16.00: A. T. Linhart - Andrej Inkret - PLAY LIN- HART 1780-1789. 4. šolski abonma. Nedelja, 16. decembra ob 19.00: A. T. Linhart - Andrej Inkret - PLAY LINHART 1780-1789. Gostovanje v Cirkovcih. Ponedeljek, 17. decembra ob 14.00, 16.00 in 18.00: Josip Vandot - Milan Stante - KEKEC IN MOJCA. Gostuje Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. KINO UNION: do 16. 12.: jugoslovanski film »Krč«, od 17.-19. 12.: ameriški film »Konvoj« METROPOL: do 14. 12.: »Ljubezen mora umreti«, od 15.-17. 12.: angleški film »39 stopnic« od 18. 12: ameriški film »Otok na stre- hi sveta« MATINEJA: 15. 12. ob 10.00: ameri- ški film »Konvoj« DOM: od 12.-16. 12.: itahjanski film »Ce boter plača« od 17.12: hongkonški film »Upornik Saohna« MLADINSKI PROGRAM: od 12.-16. 12. ob 15.00: »Pustolovščine Hutskleberja Fiima«, od 18. 12: »Pika na begu« Ml IN ZDRAVJE KAJ VEMO O ALKOHOLIZMU Vzroki, zaradi katerih po- sameznik začne piti, so zelo razUčni, vsekakor pa lahko ugotavljamo, da bolnik zač- ne uživati alkoholne pijače zaradr olajšanja notranje na- petosti, oz. tesnobe, ki jo povzročajo duševni, telesni ah družbeni dejavniki. Alko- hol kot anestetik ublaži tele- sne in duševne bolečine in s tem ustvarja občutek, da bo določene probleme in težave lažje rešiti. V tej - prvi fazi ah obdobju razvoja alko- holizma - govorimo o simp- tomatskem alkoholizmu, kar bi pomenilo, da bolnik z al- koholom odstranjuje simp- tome oziroma znake svojih težav. Po določenem času, kateri je od osebe do osebe razhčno dolg, se pojavijo zaradi pre- komernega uživanja alko- holnih pijač razhčne telesne, duševne in socialne težave: vnetje želodčne sluznice, iz- guba apetita, hujšanje, ner- voznost, neuspeh pri delu, družinski prepiri, začetno upadanje družbenega ugle- da. Zaradi težav v tej DRUGI fazi alkohohzma, se pojavlja stopnjevanje popivanja, bol- nik pije vedno več in vedno bolj pogosto, uživanje alko- hola postane neubranljiva potreba in s tem bolnik pre- haja v tretjo fazo alko- hohzma, v kateri se pojavlja odvisnost od alkohola ter prvi izpadi spomina. Namreč po težji vinjenosti nastopi normalno izguba spomina za dogodke v vinjenem stanju, sedaj se pa pojavlja vedno bolj pogosto izguba spomina tudi po manjših kohčinah zavžite pijače. V četrti fazi alkoholizma prihaja do vedno Več tele- snih, duševnih in socialnih težav. (Prebavni organi so kronično vneti, pogosto na- stanejo rane na želodcu in dvanajsterniku, jetra so pri vseh alkohohkih bolj ah manj prizadeta, ravno tako trebušna shnavka, zaradi če- sar lahko pride do razvoja sladkorne bolezni z njenimi komphkacijami. Srčna miši- ca opeša, pospešeno je poap- nenje krvnih žil, krvni pri- tisk je pogosto zvišan. Na splošno lahko rečemo, da se alkoholiki upadljivo hitreje postarajo kot njihovi vrst- niki). Med številnimi telesnimi težavami je najbolj upadljiva prizadetost živčnega siste- ma, zaradi katerega se pojav- ljajo krči, slabost in mrav- ljinčenje v okončinah, nesi- guma hoja, včasih tudi okva- re vida in sluha. ^ PIŠE: 2" MAYBR dr. ANA Najbolj vpadljive in žalost- ne so duševne motnje, kate- re se pojavljajo pri določe- nem odstotku alkoholikov v razhčnih oblikah. Lahko pri- de do alkoholnega bledeža, katerega poznajo tudi laiki pod nazivom Delirium tre- mens, pogosta je patološka ljubosumnost, nanašalnost ah izguba spomina - včasih, v najtežjih primerih do po- polne pobebljenosti. Moramo omeniti še en zna- čilni pojav v razvoju alko- holizma in sicer dejstvo, da v prvi in drugi fazi alko- holizma kohčina zaužitih al- koholnih pijač narašča, v tretji fazi postaja bolj ah manj konstantna, v četrti fa- zi pa prihaja do znižanja tole- rance - oziroma bolnik ne prenese več vehko alkohola, zato že po skromnih kohči- nah alkoholne pijače kaže znake vinjenosti. Pri večini alkohohkov pri- de do zdravljenja na zahtevo družine, po navadi žene ah moža ah pa podjetja, v kate- rem je bolnik zaposlen. Al- kohohki sicer pogosto iščejo pomoč v zdravniških ordina- cijah, žal pa le zaradi telesnih ali živčnih težav, svojega po- pivanja pa ne omenjajo ah ga celo zanikajo. Lahko reče- mo, da so oikohohki, kateri samo zaprosijo za zdravlje- nje proti alkohohzmu še ve- dno zelo redki. Vzroke za ta pojav je iskati predvsem v strahu pred negativmim od- nosom okolja do osebe, kate- ra javno priznava prekomer- no uživanje alkoholnih pijač, kajti alkoholizem še vedno sodi v t. i. »socialno nespre- jemljive bolezni«. Telesnega bolnika večina ljudi pomilu- je, dočim alkoholika obsoja v prepričanju,-da je za posle- dice svoje razvade sam kriv. Posledica takšnega druž- benega odnosa do alko- holizma je slabši uspeh zdravljenja, kajti kroničnega bolnika težje zdravimo kot pa tistega, kateri pije krajši čas in nima trajnih telesnih ah duševnih okvar. Izkušnje so v preteklih le- tih pokazale, da smo zaradi tega marsikaterega bolnika za zdravljenje zgubih ter po- staja očitno, da bo zdravstve- na služba morala nuditi alko- hohkom možnost zdravlje- nja pod enakimi pogoji, kot veljajo za druga, socialno ne- sprejemljiva obolenja in sta- nja (spolne bolezni, nezažele- na nosečnost, splav etc). V Salonu T v Celju so že pripravljeni n, novoletna praznovanja saj so bogato zalo ženi 8 celovečernimi oblekami vseh vrst li tudi vsemi drugimi modnimi dodatki za žen ske kot so rute, torbice, čevlji in drugo. I št. 49 - 13. december 1979 NOVI TEDNIK - stran 21 HMEZAD Notranja trgovina Žalec, Celjska cesta 7 Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja dela in naloge V TOZD Veleprodaja Žalec DE obrtna kooperacija 1. referenta za normative, kalkulacije in cene Pogoji: srednješolsl METKA« TEKSTILNA TOVARNA IN KONFEKCIJA CEUE, IPAVČEVA 22 objavlja prosta dela in naloge v SDSSS in TOZD - proizvodnja tkanin 1. dela in naloge vodenje kontrole kvalitete 2. dela in naloge vodje računovodske službe 3. dela in naloge saldakonti 4. dela in naloge knjigovodje osebnih dohodkov 5. dela in naloge organizator izobr. in obveščanja 6. dela in naloge pom. delavca v plemenitilnici in pripravijalnici Pogoji: ' pod 1. zahteva se visoka ali višja izobrazba tekstilni smeri in 4 oz. 5 let delovnih izkušenj na enakem al podobnem področju dela. Zahteva se moralno-politična neoporečnost in pravi len odnos do temeljev samoupravne družbene uredi t ve. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s ( mesečno poskusno dobo. pod 2. zahteva se srednja ali višja šola ekonomski smeri in 4 leta delovnih izkušenj na enakem področji dela. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s ; mesečnim poskusnim delom. pod 3. zahteva se ekonomska srednja šola ali šoli druge ustrezne smeri in 1 leto delovnih izkušenj n. enakem ali podobnem področju dela. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s ; mesečno poskusno dobo. pod 4. zahteva se ekonomska srednja šola ali šol. druge ustrezne smeri in 1 leto delovnih izkušenj n< enakem ali podobnem področju dela. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s ; mesečno poskusno dobo. pod 5. zahteva se višja upravna, organizacijska al druga ustrezna smer in 3 leta delovnih izkušenj n< enakem ali podobnem področju dela. Delovno razmerje se sklene za določen čas, nadome ščanje osebe na porodniškem dopustu. pod 6. Sprejmemo več moških delavcev za dela ' plemenitilnici in pripravijalnici. Zaželjena je osemlet ka. Zaradi 3 izmenskega dela, mora biti kandidat sta najmanj 18 let. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas in o( 1-3 mesece poskusnega dela. Prijave s potrebnimi dokazili pošljite najkasneje 1! dni po objavi na naslov: »Metka« tekstilna tovarna ir konfekcija Celje, Ipavčeva 22. NeDODolnih vloa ne bomo uooštevali. UNIOR - kovaška industrija Zreče - odbor za kadrovsko politiko objavlja prosta dela in naloge: 1. Energetik v razvojno investicijskem sektorju - dipl. ing. elektrotehnike - jaki tok ali ing. elektrote- hnike smer jaki tok s primernimi izkušnjami na soro- dnih delih, 2. Energetik v razvojnem sektorju - dipl. ing. strojništva ali ing. strojništva s primernimi izkušnjami; 3. Vodja gradbene skupine - dipl. gradbeni inženir ali gradbeni inženir s primer- nimi izkušnjami; 4. Vodja prodaje investicijske opreme - dipl. ing. strojništva ali Ing. strojništva s primernimi izkušnjami; - 5. Prodajno tehnični referent - strojni tehnik s primernimi Izkušnjami; 6. Vodja priprave dela za nove programe - strojni ing. s primernimi delovnimi izkušnjami; 7. Več tehnologov - konstrukterjev za razvoj novih programov - strojni tehnik s primernimi izkušnjami; 8. Več projektantov - strojnih tehnikov, elektro-tehnikov (jaki tok) in gradbenih tehnikov za delo na novih projektih; 9. Vodjo montažne skupine vlečnic in servisov - strojni tehnik z večletnimi izkušnjami na sorodnih delih. Prijave z dokazili o Izpolnjevanju pogojev o strokovni izobrazbi in z navedbo dosedanjih delovnih Izkušenj naj kandidati pošljejo v 15,dneh po objavi na naslov UNIOR - kovaška industrija Zreče. OD je v skladu s pravilnikom o delitvi sredstev za OD. Delovna organizacija bo Imela možnost dodelitve sta- novanja v začetku leta 1980. 22. stran - NOVt TEDNIK št. 49-13. december 197" št. 49-13. december 1979 NOVI TEDNIK - stran 23 ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETU ANDI 78 PO KORDIUERAH DO PRESTOLNICE INKOV 12 Plie: DR. JOŽE ČETINA Dva dni pozneje sem spet stal na prelazu. V zgornjem delu skoraj 1400 metrov vi- soke ledene strmine, daleč na nasprotni strani doline, sem opazil drugo pod drugo tri majhne temne pike, ki so mikroskopsko počasi spre- minjale svoj položaj na beli površini. Se nekaj sto me- trov, in bodo pod kopno, navpično steno vrha. Tega dne proti večeru se je pri nas ustavil samohodec otroškega obraza, plavih oči in zlatih, dekliško počesanih las. Dal sem mu nekaj obli- f.ev za ožuljene noge in v po- govoru se je izkazalo, da je ta dečko Tobin Sorenson, alpi- nistični pojem Združenih, držav. V zadnjih nočeh je so- liral navpično steno Huan- doya, v preteklem decembru je prav tako sam preplezal severno steno Matterhorna in tudi z Eigerjevo Direttissi- mo je dober znanec. V petek sem navezo opazo- val z Mojega vrha. So že v kopni steni in morda bodo zvečer že za robom, levo od vrha. Potem ne bo več zveze in preostane nam le še čaka- nje, da se preko ledenika in Rio Sante vrnejo v taborišče. Sedaj v bazi nisem bil več nujno potreben in prišel je moj trenutek. Ker so se tudi Janču ozebline že precej po- pravile, sva v nedeljo zjutraj zmetala v nahrbtnika najnuj- nejšo kramo in zapustila Caj- za samega v bazi. Spočitih korakov sva sto- pala ob ledeniškem potoku, ki se je v neštetih rokavčkih prebijal skozi rajsko lepi, z rdečecvetim grmovjem po- raščeni severni zaključek do- line, telovadila preko ozke brvi čez hudournik, ki je pri- brzel izpod Huascarana in nekoliko više gazila strugo na desni breg. Potem sva se začela naglo vzpenjati po strmem goščavju in rdečer- javi zemlji, ki jo je suša spre- menila v debel sloj prahu. Dvesto metrov više se je strmina nekoliko položila in nekaj minut sva za oddih ho- dila po valovitem pašniku, dokler svet ni v polkrogu, presekanem z dvema kaska- dasto padajočima potokoma, spet šinil navzgor. Nekaj sto metrov više se je strmina znova ublažila in počasi prešla v dolgo, s trdoživim rastlinjem poraščeno, pra- staro moreno. Po njenem grebenu sva se nato motovi- la skoraj dve uri in končno prispela na majhno jasico. Levo strma, kamnita pušča- va, ki prehaja v ledenik in steno Huandoyev, za jaso vi- soka skalnata morena, ki za- kriva najino pot naprej, da- leč desno mogočne ledene stene Chacraraju-a. Campo uno. V kotu jase, v zavetju kot hiša velike ska- le, je stal rdeč šotor, ob njem pa plavolasa človeška gora. Se nekaj korakov in želela sva ji dober dan. - Hay, what country - Vugoslavia - Oh, Vugoslavia, very good, tchi- glaf, caniauets, yes! Z Jan- čem sva se presenečeno spo- gledala in nasmehnila. Saj Amerikanec verjetno res go- vori o Triglavu in Kanjavcu. Sveta Marija, kako je svet majhen! Nekaj časa sva se z možem pomenkovala o Julijcih in celo o nekaterih planincih, ki jih je tam spoznal, in dela- la propagando za Savinjske. Žal pa sva kmalu morala na- prej. Povzpeti seje bilo treba na dobrih sto metrov visoko skalnato moreno, ki je zapi- rala Campo uno s severoza- hoda, in to se je ob že kar redkem zraku izkazalo za precej naporno garanje. Končno sva sopihajoč stala na njenem hrbtu. Najinim očem se je odprl pogled na kzmnito morje, ki se je poča- si dvigalo in potem na vsej široki fronti prehajalo v lede- nike. Dobri dve uri tavanja levo in desno, preskakova- nja s skale na skalo, dričanja in plazenja po kamnitih stru- gah in grebenih, korak gor, dva dol, med kamenjem že prvi bloki modrikastega le- du, tu in tam pod njimi malo večja luža, miniaturna jezer- ca, razmočen, v črno blato spremenjen ledeniški prod, potem še zadnja strmina, rob, za robom jezerce, za je- zercem pa sneg, led, sneg led... Campo duo, 5000 me- trov nad morjem. Večerni hlad veje z ledeni- ka. Korak od jezerca postavi- *va višinski šotorček, posre- bava toplo juho in zlezeva v spalne vreče. Campo uno (500O m). Desno za jezercem najin tabor. Po- tem pa sneg in led... J RIŠLA JE JESENSKA NOČ Prišla je jesenska noč, proč je moje spanje, - misli mro obupujoč, kdo se zmeni zanje? Prišla je jesenska noč, proč je moje spanje. - Jaz sem topol samujoč, ki ne seje in ne zanje! JOSIP MURN Ker so se občani vsaki dan pritoževali, češ, vsako jutro se kaj podraži, se je občan Matija Dvomljivec odločil vso stvar preveriti. Zatrje- val je, da cene sploh niso ta- ko visoke kot tarnajo po- trošniki in sklenil svojo tr- ditev tudi dokazati. V ta na- men si je nabavil balon in se podal v nebo. Ko se je vrnil, so ga nekaj dni morali spravljati k zavesti, potem pa je izjecljal: -Res je, da je v zračnih višinah takoj ko se prebiješ skozi črne oblake vse polno kristalno čistega kisika, res je pa tudi, da ni- sem uspel priti do vrhov cen, ker je zmanjkalo kisika. Dodaja še to, da ga ta neu- speh ni potrl, ampak misli v prihodnje poskusiti z reak- tivcem. RESNICOLJUBNI AMADEUS ŠPORT, HIMALAJCI, ELDA IN VESEUE v Preboldu bo jutri zaključek sindikalnih športnih iger občine| Žalec. Prireditev bo v kinodvora ni ob sedemnajsti uri, poleg naj boljših sindikalnih športnih ekip pa se bodo gostom v dvorani predstavili jugoslovanski alpini sti, ki so letos osvojili najvišji vrh sveta Mount Everest. Prireditev, ki jo bo snemal tudi radio Celje in jo uvrstil v svoj nedeljski spo- red, bodo popestrili še odlična jugoslovanska pevka Elda Viler humorist Celjski Poldek, zabav- ne nagradne igre in še kaj. Spo- red bo povezoval Janez Vedenik Pokrovitelj letošnjega zaključka sindikalnih športnih iger je Tek- stilna tovarna Prebold, organiza- torja pa sta OS ZSS Žalec in žal- ska Telesnokulturna skupnost. J. V, Marijan Rošer ZANIMIVO HAJDUKOVA PLAKETA Skupina navijačev »Haj- duka« iz Vitanja in Celja je v sredini novembra odpotova- la v Split. Tam so si ogledali objekte, na katerih so pote- kale letošnje sredozemske športne igre, med njimi tudi novi stadion na Poljudu. Ob tem so izročili darila igralcu Hajduka Surjaku, trenerju Iviču in tajniku Žaji. Vsi trije so se dlje časa pogovarjali z navijači iz Celja in Vitanja. Beseda pa je tekla tudi z dru- gimi Hajdukovimi igralci in si na koncu ogledali še tek- mo Hajduk-Sarajevo. Srečanje je bilo prisrčno, najlepši trenutek za goste pa je bil, ko je predsednik Haj- duka, Tito Kirigin, predal vodji navijačev Marijanu Ro- šerju iz Celja spominsko pla- keto »Starti plac«. Hajduk podeljuje to priznanje svo- jim najbolj zaslužnim čla- nom, med drugim pa so le redki, ki so ga dobili. Marijan Rošer je dragoce- no priznanje dobil za delo pri ustanavljanju »Društva navi- jačev Hajduka« v Celju. V kolikor bo prišlo do usta- novitve takšnega društva v Celju, bomo v Celju prihod- nje leto gledali »majstora s mora.« J02ICA PODERGAJS IZID NAGRADNEGA ŽREBANJA KRIŽANKE UNIOR: 1. nagrada: VLADO SUSTER, Vrbje 30/B, 63310 Žalec 2. nagrada: MARKO POPOViC, Pra- žakova 6, 61000 Ljubljana 3. nagrada: SILVA TRUPKOVIC, Vojkova 4, 63000 Celje 4. nagrada: NEVENKA MATELiC. Slandrov trg 8 b, 63310 Žalec 5. nagrada: JANEZ KRAJGER, Pole- na 10, 62392 Mežica 6. nagrada: LESJAK SRECKO, Rim- ska cesta 2 b, 63270 Laško 7. nagrada: IVICA RAJTMAJER, Nu- šičeva 4, 63000 Celje 8. nagrada: STANE KLEMENClC, Prežihova 50, Celje NAZOR IN PAZINSKA JAMA Pazin ima svojo slavno jamo, brezno, v katerem ponika Pazinska reka. S tem brez- nom je povezana legenda, ki jo je Vladimir Nazor uporabil v svoji zgodbi »Orač Drago nja.« Orje Dragonja, naganja vole in se ubi ja pod plugom. Vidijo ga Istrani in ga za- prosijo, naj jim pripelje vodi z bližnje čiča rije. Tako je Dragonja najprej zoral strugo reke Dragonje in Mirne, zatem pa je začel orati največjo brazdo, ki jo je zoral vse do samega gradu v Pazinu. Tu ga zagleda žena veljavnega kapitana pa mu govori: »Star si postal Dragonja plitvo orješ in brazda ni ravna.« Naš Dragonja se razjezi in gre. Vo da medtem pridrvi po brazdi in ne more naprej, potopila bo Pazin. Pazinčane posta ne strah in Dragonja se jih usmili, udari z nogo in odpre se ogromna jama, v katero zdrvi voda. Tako je nastala Pazinska jama KRVAVI KAMEN V Gorjancih stoji prav pod Trdinovim vrhom osamljena skala, v katero je vklesa na številka 1687. Po izročilu je ta napis edino pričevanje o velikem boju med Turki in Uskoki. Zmagali so Uskoki pod vod- stvom kapetana Petra Hraniloviča. Pobili so vse Turke, jasa pa, na kateri se je odigral boj, je bila vsa okrvavljena. NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško. Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec - Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika in Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, Odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 5 din, celoletna naročnina 230 din, polletna 115 din. Za tujino je cena dvojna. Štev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.