. i ! i . i o i . . Ruša. Pri zadnji občinski saji ja neki so cijalistični odbormk pobijaf sklep carkvano konkurenčnega odbora, da s« za »tolp nabavi nova bakrena streha. Gospodu odborniku veljata za odgovor znana pregovora: »Po toči je prepozno zvoniti« in »Kdor drago plača, ceno kupi«. Sklep konkurenčnega odbora j« pravoinočen, zato ja brezpomomben vsak ugovor, prazna vsaka daljnja baseda. Tudi ni res, da bi bila bakrena straha dra žja, kakor streha iz bele pločevin«, ravno nasprotno: je še veliko cenejfca. Bakrena streha traja namreč najmanj 300 let, b«la pločevina kvečjemu 100 let, č« se vsaj vsako deseto l«to radi rjavenja dobro pobarva. ln pri bakru odpade vsako barvanje, baker nikdar na zrjavi in dobi tekom lat sam od sebe ono čudovito lepo zeleno barvo, ki jo občudujemo na starinskih stavbah. Č« bi torej stala bakrena streha 50.000 Din, streha iz bele pločevine 20.000 Din in enkratno barvanje 3000 Din, znaša račun za bakreno streho v 300 letih samo 50.000 Din, račun za belo pločevino pa 147.000 Din. Kaj je torej cenejše, baker ali bela plačevina? Iq kaj je lepše: umetiio rdeče poburvatia ali naravno zeiena streha? Ce se pa ugovdrja, da bi labko zopet naatala vojska ni potjraia baker, potain tudl ne bi smeli nabaviU nobenib. uo vlh zronoT lz brona, nobena kljuke Iz med&nine, nob«n«ga kotla iz bakra; tudi v*e t« reči je vz«la vojska. Sicer pa pravi pregovor: Ose' gre samo enkrat na led. Enkrat smo mirno gladali, ko so nam jemali naS« dragocenosti, drugikrat bomo znali braniti svojo svetinje! ftikola pri Pragerskem. V nedeljo, dne 9. t. m., popoldn« po večernicah, s« bo vršila slovesna blagoslovitrv nove kapele sv. Družina v Šikolah. Kapelo so dali postaviti šlkolski občani na čast presv. družini. V slovesni procesiji v spremstvu čč. gg. domačih duhovnikov s« bode prenesla sv. Družina od farne cerkve v novo prostorno kapelo. Sosedje od blizu in daleč prav uljudno povabljeni! Sv. Antoa v Slov. gor. V »Jutru« se ja poročevalec o otvoritvi dvorane, ki jo je tukajšnji trgovac Jožef Tušak pustil postaviti na svojem posastvu za dr. Gorišekovs Sokole in orjunaše, obregnil tudi v župnikovo zbirco. Povemo pa temu pozabljivemu poročevalcu, da je Tušakov oče kot bivši antonjevški — mežnar trikrat na leto z veseljem hodil po zbirci ia je njegovemu sinu, sedajnemu gospodu trgovcu Jožefu Tušak, svoj čas zbirčni kruh prav dobro dišal! Spuhlja pri Ptnju. Tudi mi Spuhljančard nočemo biti med zadnjimi ter spati dolgo zimsko spanje. V nedeljo, dne 2. t. m., smo imeli slavnosten sprejem nove motorna brizgalne. Društvo šteja 42 članov poštenih mož ia fantov, večina vsi pristaši SLS. Mi ne poznamo sovražnika, ampak delamo po našstn geslu, ki se glasi: Kdor trpi, ne prašamo, kjer gori, pogašamo. Pri sprejemu je bilo mnogo občinstva navzočega, domačega ter tudi tujega. Ob štirih je bila generalna vaja ter preizkus nove motorne brizgalne. Našim darovalcem stotero Bog plačaj! Siedišča ob Drari. V nedeljo, dna 2. t. m.. je zborovala naša KDK. V »Sokolani« je bilo, nekako ob pol štirih popoldan. Pa so se pripeljali naprošeni »kmetje in seljaki« na avtomobilih in kočijah in še celo peš jih je primahalo nekoliko. To je bilo vrvenja in drvenja! In udarila je godba, veselo in poskočno, oj, ta sokolska godbal Urno in spret no so se zasukale naše Sokolice v belih pred pasnikih, zakaj piva in vina je treba našim seljakom! In vstajali so govorniki ter eden za drugim pozdravljali ta srečen trenutek. Janez pa, eden izmed največjih, se spomni pokojnega Radiča, ki mu je vlada vzela življenje. Ni sicer vlada streljala, a življenje mu j« vzela. Zato pa mora stran ta vlada, da pridemo zopet mi na vrsto! In potočile so se grenke solze krokodilove, zakaj i>skrb za javni blagor zahteva, da smo mi, ki nas je blagoslovljen slučaj prinesel skupaj, in ki imamo govorniške talente, da poslušalcem kar ušesa rastejo, slej ko prej pri koritih.« Še Albert in Ljudevit in Branko, ki so doktorji in tudi seljaki, so se oglasili in udarila j« zopet godba veselo in poskočno . . . Za la revne jo bilo konec. — Oni pa, ki so »seljaki« in so petični, so ga pa dali pozno v noč, spominjajoč s« tragikomičnega dogodka, ki sa je zgodil dns 8. septsmbra lanskega leta pred Baumanovo gostilno, ko so prav neprijazno pokazali gospodu Radiču pot nazaj na Hrvaško. In da potrdijo resničnost bosed. s katerimi jih jt tiatikrat pozdravil pokojni gospod Radič, ko ja dejal. »Niaam mislio, da -*a takova marva«, so domov grede vzlu. kali: »Živ«l Radič!« Lokavc prl Rimskih taplieah. G. urednik, naznanim vam veselo novico, da se bode v najkrajš«m času napravilo postajališča na Gračnici, to je med postajama Rimske toplice in Zidanimost, ako bomo namreč Lokavčani dne 16. septembra pri občinskih volitvah v Loki volili demokratsko straiiko. Tako nam govorijo demokratski agitatorjl, ki lazijo te dni okrog našib hiS. Zelo brihtni so ti ljudje, da mislijo na ta način varati nas Lokavčane za volilne krogljice, češ, lju- dje po Lokavcu so nevedni in bodo tudi to verjeli. Mi pa povemo demokratskim agitatorjem na uho, da mi sami dobro vemo, da bi bilo postajališče na Gračnici res za nas, kakor za občino Jurklošter in kakor tudi za nekater« vasi marijagraške in šentlenartsk« občine potrebno. Vemo nadalje, da so ž« s»daj imeli demokrati precej odbornikov v našem občinskem odboru v Loki pri Zidanem mostu in niso ti možje odprli v tej m deri ust. Vemo nadalje, da vseh stroškov za napravo novega postajališča ne bi raogla nositi občina Loka, ampak tudi pri tem interesirans druge občine, in da tudi v sos«dnjih občinah niso demokratski odborniki i* to stvar prav ničesar storili. Vemo nadalje, da se take javnokoristne stvari napravijo ie samo z združenimi močmi, kakor smo to videli pred štirimi leti pri zgradbi mostu črez Savinjo pri Sv. Marjeti. Ali mogoče tfiislijo napraviti demokrati postajališče s pomočjo polomljene Siavenske banke? S tem mencla ne bo nič, za ta denar so nam zastonj pošiljali »Domovino«. Mi Lokavčani pa bomo dne 16. septembra šli vsi na volišče in bomo oddali kakor vedno svoj glas listi SLS, ki ima kot kandidate najuglednejše mož« iz Lokavca, od katerih imamo edino upanj«, da bodo za naš kraj kaj dobrega napravili, kar se pač v danih razmerah napraviti da. Prazne obljube pa naj okrog trosijo neresni demokratski agitatorji! Šmaije prl Jalšah. Kakor v celi lavantinski škofiji se bo obhajal tudi pri Sv. Roku v Šmarju pri Jelšab slovesno praznik Imena Marijinega v nedeljo, dne 9. septembra. Častilci Marije in sv. Roka si bodo pri tej priložnosti lahko ogledali lepo prenovljeno farno cerkev Marije na jezeru, posebno novi glavni oltar, ki bo ta teden dogotovljen in je krasno delo Miloša Hohnjeca iz Celja. Posvetil ga bo prevzvišeni knezoškof gospod dr. Anton Karlin dne 16. t. m. Torej na veselo svidenje! Smarje prl Jelšah. Dobili smo po dolgeiu čakanju novega stalnega poštnega upravitelja v osebi gospoda Cirila Novak. Kot domačinu, ki j« znan po svoji Ijubeznjivosti. Velika Nnddja. Da ima izobraž. društvo novo, res krasno dvorano, kateri še drugo ne manjka, kakor nov oder, kateri bo tudi kmalu gotov, se imamo v prvi vrsti zahvaliti našemu dosedanjemu kaplanu, č. g. M. Cepinu, katsri pa kot ljubljenec cel« naše Supriije žalibog ne bo užival sadov svojega truda, ker je bil pretekli teden nenadoma prestavljen v Hoče. Bodi mu na tem mestu izrečena prisrčna zahvala! Sv. Petai niže Marlbora. V četrtek, dne 30. avgusta, se je vršila volitev župana, ker j« dosedanji župan g. Ljudevit Fluher radi bolehnosti odstopil. Za župana je bil z 10 glasovi izvoljen gostilničar in posestnik g Jakob Sande, zaveden in ugleden pristaš SLS. Nasprotni kandidat je dobil 7 glasov Nasprotniki so z vsemi močimi intrigami skušali ribariti v kalnem, kar sa jim pa ni posrečilo, ker so naši občinski svetniki držali strogo disciplino. Tako je ostala tudi ta važna predmestna občina trdno v naših rokah. št. IIJ v Slov. gor. Dne 28. avgusta je umrl pri nas najstarejši mož cele Slovenije Sim. Steiner. Dosegel je starost 105 let. Steiner j« bil do svojega 80. leta vedno v službi in sicer je bila njegova zadnja služba v gostilni gospoda Ivana Polaka v Št. Ilju kot ko čijaž. Svoja zadnja leta je preživel pri svoji hčeri na Plavču ob stari rimski cesti, kjer je š« pred nekimi leti opravljal živino in sekal hosto, dokler ga ni zapustil vid. Od šentiljske občine je dobivaf ubožno podporo. Njegovih potomcev j« veliko — bil je že praded. Naj blagi starček počiva v miru v domači zemljici! Devica Marija v Brezju. Ko smo na zadnji praznik Velike Gospojnice zopet obiskali to cerkvico, ki tako krasno leži na robu gozda in gleda na rodovitna polja oJjčin Zrkovc« in Dolgoše, smo slišali že od daleč mili glas zvonov, ki so klicali častilce Devic« Marije k njenim nogam. Ko smo stopili v cerkev, smo se začudili nad krasato vencev, ki kinčijo hram božji. In zvonovi so peli s tako srebrno čistino in milim glasom, posebno še pri umetno izvršenemu pritrkavanju, da se smo začudeno vprašali, koliko zvonov da je? Ali so trije, ali sta samo dva? Bili so •nkrat trije, ali svetovna vojna je vzela dva in ostal je samo eden, najmanjši ali najstarejši, da ne bi bila Devica Marija brez zvona, ki bi klical njene otroke. In občini Zrkovce in Dolgoše — katera starodavna imena hočejo nevešči spremeniti v Zrkovci in Dogoš« — sta začeli zbirati in pred tremi l«ti so potegnili novi srednji zvon v zvonik, da se druži njegov glas z glasom malega. In zopet so začeli zbirati in zbrali so že precejšnjo svoto, in govorilo in upalo se je, da bodo že na letošnjo Veliko Gospojnico zbrani vsi trije zvonovi, kakor nekdaj na čast Device Marije in na veselje tistih občanov, kateri so dobrega srca in katerim je za čast domače cerkve. Ali ti upi se niso spolnili in sedaj sa sliši celo čudna govorica, da baje nekdo namesto tretjega zvona zahteva nove orglje! In vsi tisti, ki so darovali dinar za dinarjem, tako da se je zbrala že taka svota, da bi se bil veliki zvon že lahko naročil, slišijo to govorico, to zahtevo z velikim začudenjem in ogorčenjem, ter se povprašujejo, s kako pravico se stavi taka zahteva? Ogorčeno protestirajo proti temu, da bi se denar, ki se je zbiral izrecno z namenom, da se nabavi še tretji zvon, uporabil za druge namene! Mislijo, da je to izključeno, ker tega ne inore pripustiti ne cerkvena oblast in ne odbor, ki se je sestavil z izrecno nalogo, da pobira darove za tretji, veliki zvon. Rečejo, kdor si novih orgelj želi, naj si jih sam kupi, ali pa zanje pobira. Kakor se pri vsaki peti službi božji v cerkvi Device Marije sliši, so orglje popolnoma dobre, imajo lep glas in bodo dobre ostale še mnogo desetin desetletij! Kaj je potrebno, je najbrž popravilo meha in da nekdo meh vleče, ki to zna, ali se pa naj tega uči. Da bi se za tretji veliki zvon nabrani denar uporabil za druge svrhe, je ravno tako nedopustno, kakor je nedopustno, da bi se porabil iz tega fonda kak znesek za recimo šolske potrebščine. Tako postopanje bi omaj'alo vsako vero v to, da se za gotove namene naprošeni darovi tudi za iste porabijo. Opozorimo na to tiste faktorje, bodisi potem cerkvene, bodisi občinske, posebno pa cerkvene ključarje, ki so za to pred svojimi soobčani in pred vsem tistim, ki z darovi prispevajo, odgovorni! PtuJ. Kmetijska nabavna in gospodarska zadruga se je iz svojib dosedanjih prostorov preselila na Zrinjsko-Frankopansko ul. št. 10, v zgradbo bivših šanpanjskih kleti poleg hiše g. F. Čučka. Pričakovati je, da se bo ta naša zadruga v novih prostorih, ki so dokaj obsežnejši in primernejši od prejšnjih, ugodno razvijala in dosegla tisti pomen in razmah glede naših gospodarskih prilik, kakor ji gre kot ediiremu zadružnemu podjetju v tej stroki v našem mestu. Tudi za okolico — zlasti za Haloze — je kmetijska zadruga največjega pomena, ker oddaja za razne deželne pridelke kmetijske potrebščine kmetom in viničarjem. Ptuj. V internat »Mladike«, ki ga vodijo častite šolske sestre iz Maribora, se sprejemajo učenke mestnih šol (osnovne, meščanske šole in gimnazije) v starosti od 6. leta rmprej, le za vstop v gospodinjsko šolo je prc Ipisana starost 14 let. Ptujska gora. V nedeljo, dne 26. avgusta, je klicalo vse na Ptujski gori: Živela mariborska Katoliška Omladina! Živel slovenski narod! Lepo je bilo ta dan na prijaznem gričku zgodovinsko znane Ptujske gore. Zbralo se je 900 ljudi in od teh se je pripeljalo iz Maribora 700. Mi Gorčani smo dolžni izreči gospodu patru Pavlu iskreno zahvalo, ker tako lepo in vzgledno vodi omladinsko društvo. Izlet Pavlove Katolišk« Omladine na Ptujsko goro je vsako leto poseben praznik za celo župnijo! Mala Nedelja. Meseca februarja 1928 j« v Radoslavcih pri Mali Nedelji pogorelo Plavčevo gospodarsko poslopje, ki je bilo zava rovano za malenkostno svoto. Ogenj je povzročila zlobna roka. Najbližjemu in hitro na pomoč došlemu sosedovemu sinu Josipu Kaučič iz Radoslavec se je zahvaliti, da s« je rešila v hlevu se nahajajoča živina, kakor tudi vsem drugim, kateri so pri gašenju požara pomagali. Zgoraj navedeni Josip Kaučič se je pri gašenju požara prav junaškega izkazal in je ob tej priliki zadobil opekline. Pogorelo je vso gospodarsko poslopje in razni stroji. Novo gospodarsko poslopje je sedaj deloma dokončano. Prisrčna in odkritosrčna zahvala gre sosedom in domačinom, kakor tudi sorodnikom in znancem iz domače, šentjurjevške in križovske župnije, kateri so prihiteli z raznimi potrebščinami, delavskimi močmi in drugim hitro na pomoč ter pripomogli do tega, da se je poslopje hitro na novo ustanovilo. V imenu ostale rodbine se vsi skupaj prav prisrčno zahval.jujemo za izkazan dobrobit, s prislav kom, da naj ljubi Bog obvaruje vsakega pred enako nesrečo! — Anton Ploj, preglednik finančne kontrole. Mala Nedelja. Zunanja slovesnost angelske nedelje se letos pri nas preloži na Marijin praznik, dne 8. septembra, zaradi nedovršenih cerkvenih popravil. Na dan sv. birme, v eetrtek, dne 6. septembra, je medičarjem in vsem drugira trgovcem zaradi tesnobe zgornji cerkveni prostor popolncv ma prepovedan! Vitanje. Pokopali smo zopet eno korenino naših starih mož, 901etnega zidarja Pavla Senič. Rajni je bil marljiv in vesten delavec, pravi krščanski mož, ki se ni sramoval pokazati pred svetom kot odločnega katoličana. Posebno je bil vsem vzgled Jobove potrpežljivosti v bolezni. Dokler je mogel, je redno prihajal k popoldanski službi božji, katero mnogi tako malomarno opuščajo. Mnogi starši tarnajo: Kakšni so naši otroci, v nedeljo popoldne se stori najveo greha. Dragi starši, ali ni tu zdravilo? Pošiljajte otroke h krščanskemu nauku, k po- poldanski službi božji, pa tudi sami prihajajte tja in mnogo zla bo izostalo. Rajnemu pa bodi Vsemogočni obilni plačnik! — V Vitanju smo že dobili drugi avto, da bo 8 teni omogočena stalna zveza s Celjem in sicer eelo ugodna z vlaki dnevno. Vsa čast našemu županstvu, posebno g. županu Veatru, da je v tako kratkem času po njegovem neumornem delu dobila naša občina kar dva avta, ki sta vsem v veselje, ponos in korist radi udobnega, hitrega ter cenega prevoza. S tem je mnogo olajšan dohod vsem ljubiteljem naših pohorskih planin, romantičnega kraja, starodavnega trga in svežega zraka ter nasa krasn« Marijine cerkve na hribcu. Trbovlj«. Slovenski otroci iz Vestfalskega, ki sa nahajajo v Ljubljani, so v četrtek, dne 80. avgusta, prišli v spremstvu treh usmiljenk in dveh učiteljic v Trbovlje. Od tu so napravili izlet k Sv. Katarini. Ob treh so se vrnili v Društveni dom, kjer so bili pogoščeni od trške občine. V veselem razpoloženju so deklica — 19 po številu — zapele več alovenskih in nekaj nemških pesmi. Pred odhodom se je ena izmed deklic v sloven- skem jeziku ginljivo zahvalila. Ob petih popoldne so se otroci vrnili v Ljubljano, odkoder so se dne 5. septembra odpeljali nazaj v Nemčijo. — V noči od srede na četrtek (od dne 29. na 30. avgusta) je bilo stražniku 2agarju v Retjem pokradenega precej krompirja in fižola. Za poljskimi tatovi ni doslej še prave sledi. Dunaj. Prejeli smo iz Dunaja sledeče pismo: Kakor prebiram v Vašem cenjenem listu od različnih društev in krajev, sem se odločil, da Vam pišem par vrstic od »Slov. krožka« na Dunaju. Dne 9. oktobra t.-l. obhajamo obletnico ali enoletnico ustanovn.8ga občnega zbora in Vam zagotavljam, da je imela ta ideja polni uspeh za ustanovitev slovenskega društva na Dunaju. Do sedaj imamo čez 200 članov, na katere sigurno lahko računamo. Ustanovil se je tudi pevski odaek, ki prav izvrstno napreduje. Imeli smo že več nastopov, ki so prav uspešno izpadli ob prilikah državnih praznikov. Prvikrat dne 17. decembra 1927 na poslaništvu, potem pa pri sv. Sava v Kursalonu in pa na Vidov dan v cerkvi. Dne 16. junija smo imeli naš prvi večji koncert pri češki pošti, I., Fleischmarkt, kar je naradilo na naTzoča krasen utis. Nastopil je mešani in moški zbor, okoli 35 oseb. Uspeh je bil maUrijelni, še boljši pa moralni. Sodelovali so tudi tam buraši od Hrvatskega prosvjeta pod dirigentom Viskovičem. Uspeh se pa tudi kaža ua kulturnem in narodnem polju. Dobili smo od Jugomatice čez 200 knjig, ki jih dunajski Slovenci prav radi prebiramo. N& narodnem polju se to najbolj pozna, da ntv kateri Korošci in dekleta niso znali nič več skoro slovensko in danes ne slišimo v društvu drugega kot samo slovensko govorico. Člani se rekrutirajo iz prav različnih slojev, seveda največ je akademikov, kar največ pripomore k zabavi in izobrazbi. Zatorej bi vas prosil, če bi obvestili v časopisih, da kdor gre na Dunaj študirat, da najde najboljo priložnost za zabavo in kulturno narodno delo v »Slovenskem krožku«, kakor tudi večina svojih kolegov. Društveni lokal se nahaja: VI., Stromayergasse 13, Raimundhof; sestanki so vsako nedeljo ns večer. — Z velespoštovanjem: Joža Černelč, podpredsednik in načelnik pevskega odseka.