I.BaJa Viak četrtek. Cena mu |a I K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 v, ■a Ameriko In druge tuje drfave 4 K 00 v.) — Splel In doplel »e po-tlljajo i Urednlitvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice ite». 1. Naročnina, reklamacije In Ineeratl pa i Upravniitvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice »t. 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
Ineeratl ie sprejemajo po ala-d.člb cenabt Eno.topna petltvr.ta (ieetlna „DomolJubove" ilrine 34 mm) stane ia enkrat 30 v. Pri tai-kratnem objavljenju primeren po-pnet po dogovora. — Po.ame.ae •tevllka ee prodajajo po 10 v. čekovni promet poitno-branllnlCnega arada itev. 824.797.--
v	-—---------------------------------------	--
ste«, 3.	V Ljubljani, M17. januarja 1901	Leto xx.
Kmečlin požreJnost.
Še nam zvend v ušesih besede, ki smo jih slišali ob času, ko so v ljubljanski okolici kmetje hoteli ceno mleku nekoliko zvišati. Da so bili delavci nejevoljni, razumemo, ker morajo res gledati na vsak sold pri svojih izdatkih, da jim je sploh živeti mogoče. Toda bolj nego delavci so takrat zagnali krik srednji stanovi, zlasti uradniki. Ni še preteklo deset let, kar so se uradnikom plače znatno zvišale; in že zopet imajo v državnem zboru poslanci v rokah vladno predlogo, ki obeta po najnovejš;h poročilih s 1. aprilom 1. iy07 novo veliko zboljšanje.
Ne pride nam na misel, da bi kar kratkomalo zavračali željo drugih stanov po zboljšanju razmer. Vsak si želi, da bi napredoval; saj je to njegova dolžnost. Prav imajo tovarniški delavci, da se po svojih zvezah potegujejo za boljšo plačo; tudi uradnikom tega ne zamerimo. Toda najodločneje zahtevamo v imenu pravice, da se to prizna tudi kmetu. Ce se zboljšajo plače uradnikom, jih mora on šteti pri davkih; če si pribore delavci več dohodkov, se pozna na tem, da so fabriški izdelki dotičnih
fabrik dražji. Vse to občutno zadeva kmeta. Ko pa on poizkuša, če tudi le malo, vzdigniti ceno svojim pridelkom, pa brž zavpijejo: požrešni kmet, oderuh s kruhom in podobne reči. Kaj, ko bi tudi kmet jel proti uradnikom klicati o oderuštvu s plačami. Pravica za vse! Ce je zidar ali tesar dražji, se to brž pozna pri hiši, podraže se stanovanja in hiše so dražje; pri kmetu se pa zvišanje stroškov pri dohodkih nič ne pozna. Kadar drugi stanovi zahtevajo več, se to imenuje napredek. Kako gin-ljivo pišejo na primer sedaj časopisi o potrebi višjih uradniških plač. Če kako fabriško podjetje veliko nese, je to posebno imeniten napredek. Samo pri kmetu in recimo še pri malem rokodelcu ne smejo iti dohodki naprej. Tam se imenuje vsako zvišanje oderuštvo, ne pa napredek. To je dvojna mera, proti kateri se mora upreti vsak pošten človek. In prav je, da ravno sedaj, ko se zbolj-šujejo uradniške plače, to na vsa usta povemo. Kdor bi se zdaj drznil reči, naj se s to rečjo počaka, bi ga koj razkričali, da je sovražnik uradniškega stanu, hujskač, prekucuh in kdove kaj še. Za nekatere slabše du-hovske službe je vlada predložila neznatno zboljšanje, ki se niti od daleč
na da primerjati uradniškemu zboljšanju. Kakšen krik je bil po liberalnih listih! Liberalni ministri so spoznali, da je potrebno, kar so predlagali, naš Narod, Soča, Gorenjec, Notranjee so pa tulili besnosti proti temu. Dozdaj še ni nič sklenjenega v tem oziru; najprej pridejo uradniki na vrsto. Zdaj pa tudi liberalni listi molče.
Kmečki poslanci sicer nimajo večine v državnem zboru, toda toliko moči pa imajo, da bi lahko preprečili glasovanje o uradniških plačah. Tega ne bodo storili. Naši kmečki poslanci povračujejo hudo z dobrim. Dr. Žitnik se je na primer prav toplo potegnil za ljubljanske uradnike. Tako delajo naši. Zdaj pridejo kmalu dr-žavnozborske volitve. Takrat bo pa drugače. Uradništvo pojde pri nas v ogromni večini proti kmetu, kakor bi se norca delalo iz njega. To je vendar preneumno! Ravno tako je z deželnim zborom. Kdo tišči k tlom kmeta, da v deželi, kjer ima veliko večino, ne more priti do besede? Uradnik in nihče drugi. Kdaj jih bo srečala pamet? Toliko bi vendar lahko preračunali, da trajno take razmere ne morejo obstati. Kogar boš samo tepel, ti ne bo V zahvalo segal v žep in ti dejal za klofute darila.
Zdaj posluša državni zbor in cela javnost uradnike, ki tožijo o slabih razmerah. Ko stopi kmet v ospredje in tudi on pove svoje upravičene zahteve, ga bodo morali poslušati zbori, kjer se dajejo postave. Tudi tu velja: roka roko umiva Videli bomo, kako bo in potem se bomo v prihodnje ravnali. Krivice kmet nikomur ni delal; svojo pomnoženo politiško moč bo odločno rabil tako, da se tudi njemu ne bo delala krivica.
Izobrazbi.
Začetek političnih strank na Slovenskem.
Politika je dandanes pravzaprav nekaka izbira in uporaba sredstev in poti, s katerimi se da doseči kak cilj v človeški družbi (v državi, deželi, v občini, v raznih društvih itd.) P o I i t i k i pa iščejo posebno v državi najpri-pravnejša sredstva, s katerimi bi najlažje izpolnili želje državljanov. Zelo važno je torej, kaki so ti možje, ki na tako odločilnih mestih zastopajo mnenje tako velikega števila vo-lilcev.
Kolikor glav, toliko misli,« pravi slovenski narodni pregovor, in to velja pa še posebno v politiki. A drugi pregovor ravno tako resničen, pa pravi: »V slogi je moč!« Složno ie treba, da postopa o naši poslanci, pri vseh zadevah, ki se obravnavajo v državnem ali deželnem zboru. Potrebno je torej, da se večkrat snidejo skupaj, da se porazgovorijo, in tako potem tisto zastopajo kakor en mož, kar so spoznali za najboljše. Toda ne samo pri poslancih ie potrebno tako posvetovanje, ampak tudi pri volilcih. Tudi volilci bi se morali večkrat zbrati in svoje želje potem naznaniti poslancem, kateri jih morajo upoštevati. Toda težavno ie imeti večkrat taka po-svetovania, in tudi nemogoče za vsako važnejšo stvar. Temu se prav lahko odpomore z zaupnimi shodi, na katerih se obravnavajo in sprejmejo navodila in zahteve za d a 1 i e č a s a tako za narodne voditelje, kakor tudi za vse druge sloit''
Na te . Ji zaupnih shodih napravijo si udeleženci načrt za bodoče delovanje, ali kakor navadno pravimo: postavijo si program. Rilo je na Slovenskem že več takih zaupnih shodov, in na teh so bili sprejeti programi, ki se med seboj razlikujejo. A vsakega programa se oklepa nekaj Slovencev in zato imamo tudi toliko političnih strank. Ogledati si hočemo nekoliko te politične stranke! Videli bomo, kedaj so se začele, kako so se razvijale in kakšne sodanes, aliprav-zaprav, kakšne programe, kakšne namene imajo danes.
Dragi bravec! Ako pripadaš ti ali oni stranki, vsejedno čitaj naslednje odstavke pa-zno, kajti potrebno je, da spoznaš natančno cilje, katere hoče stranka doseči.
Velikanski politični prevrat 1. 1848. v Av-striji, ko smo dobili ustavo našel je Slovence popolnoma nepripravljene. Spoznalo ie le nekaj mož. kako veliko bi se dalo takrat doseči, a vedeli so tudi, da se mora predvsem podučiti vse sloje, kaj naj zahtevajo. Zato se ie osnovalo prvo slovensko društvo »Slovenija« na
Dunaju, katero je sestavilo program, po katerem naj bi se ravnali poslanci in ljudstvo. Program je obsegal skoro zgolj narodne zahteve za Slovence. Pred vsem so hoteli doseči zedinjeno Slovenijo, ki naj bi obsegala Kranjsko in slovenske kraje Štajerske, Koroške in Primorske in naj bi imela v Ljubljani svoj postavodajalni zbor. Zahtevali so pomnoženje slovenskih šol, enakopravnost slovenščine povsod, poslovenjenje zakonov in več drugih narodnih pravic.
Doseglo se je jako malo. Še dandanes sc ie treba boriti v narodnem oziru za iste pravice kot I. 1848. Spominjam predvsem na Koroško. In vendar, če bi bili Slovenci takrat politično zreli, bi tega gotovo ne bilo treba. Tako pa vidimo, da celo voditelji niso bili na jasnem glede zedinjene Slovenije. Temu moramo morda predvsem pripisovati, da smo Slovenci tako razkosani po deželah. Ko je pa prišla 25. aprila ustava, je bila pa pokopana ta misel za dolgo.
Še dve društvi naj omenim, ki sta za probujo Slovencev tudi veliko storili, to stn »Slovenija« v Gradcu in »Slovensko društvo« v Ljubljani, katerega predsednik je bil neumorni dr. Janez BIeiweis. To društvo je spoznalo, da Slovencem predvsem manika slovenskih kniig in zato je bilo bolj slovstveno (literarno) kot politično. Kake so bile takrat narodne razmere na Kranjskem, kaže dovolj pismo nekega odbornika »Slovenskega društva«, kier čitamo: »Agitacije ni bilo nikakršne, obširnejšega dopisovanja med glavnini mestom in drugimi mesti po slovenskih deželah tudi ni bilo. Z jedno besedo, bili smo mirni in trezni, ter smo pričakovali tiho boljših časov, in ako bi nam bila vlada usilila popolno ravnopravnost, bili bi mi najbolj prestrašeni. ker ni bilo slovarjev in nihče ni znal slovenščine. V tem smo se razlikovali od Cehov.«
Ta narodni program I. 1848 :e bil pač tak, da so se ga lahko poprijeli vsi. Dostavim naj še, da ie bilo splošno v navadi geslo: Vse za vero, dom, cesarja. — Imeli smo pa tudi že liberalce takrat, seveda boječe in tihe. Vendar v listu »Ccliskc slovenske novine«, ki ga je izdajal prof. Konšek, so že povedali, kai jim leži na srcu, to namreč, kar še dandanes: svobodna šola. odprava samostanov in celibata, država naj odvzame cerkvi vse imetje itd. Urednika so prijeli radi take pisave, in ta jc izjavil, da sc v bodoče to ne bo več zgodilo. Bil ie navidezno v tem oziru mir, torej ni bilo še raznih strank in raznih programov. Akoravno so bili takratni »mladi«, popolnoma prepojeni z liberalnim duhom, vendar si še niso upali javno zagovarjati svojih načel. Za liberalne nauke med prostim ljudstvom je bilo treba še počakati. Začeli so torej pripravljati pot in tn v leposlovnih spisih. Vedeli so, da je katoliško prepričanje tako vkoreninjeno v duši slovenskega naroda, da sc mu bo težko iztrgalo.
(Dalje prihodnjič.)
Političen pregled.
Državni zbor.
Dne 9. januarja so se zopet sešli poslanci v državnem zboru. Malo časa so imeli božične počitnice in sedaj jih čaka veliko dela. Še noben državni zbor ni v tako kratkem času imel toliko stvari rešiti kakor sedanji, toda upanje je, da bodo poslanci delali noč in dan ker v kratkem, že konec tega meseca bo 6 let! kar so bili izvoljeni in zato morajo hiteti. Cez šest let namreč ne veljajo več njihovi glasovi
Najprej so sklenili poslanci postavo, ki določa, da sc mora hmelj (kakor ga sedaj sade tudi na ljubljanskem polju, posebno mnogo pa na Štajerskem), zaznamovati pri prodaji s pra-vini imenom. Sedaj so namreč prekupci takole delali. Po Štajerskem, Kranjskem in Galiciji so pokupili od kmetov hmelj in so ga potem prodajali pivovarnarjem kot žaSki hmelj. V Zatcu na Češkem raste namreč najboljši hmelj. Sedaj so prekupci prodali vsako leto 10-krat toliko žaškega hmelja, kot so ga kmetje v Zatcu pridelali. Za kmeta je bilo lo slabo, za pre- I kupce pa dobro. Sedaj je to prepovedano. Posebno so se trudili za to postavo češki po-slanci.
Potem so pa prišle na vrsto še zadnje to-čke nove volivne pravice. Poročali smo že, da je gosposka zbornica rekla, da drugače ne sprejme nove volivne reforme, kakor če se ii da to prednost, da bo ccsar lahko imenoval samo 170 članov gosposke zbornice, ne pa kakor sedaj, ko jih ie imenoval, kolikor jih ie hotel. Povedali smo tudi, da ie cesar to pripustil, ker mu je več za novj volivno pravico, kakor za par članov gosposke zbornice. Sedaj so ta predlog potrdili tudi poslanci. Nekateri so se malo kregali, pa so jih drugi pomirili, češ, pustimo gospodi to veselje, ko bomo imeli splošno in enak ) volivno pravico, bomo že ukrotili gospodo.
Dalje ie prišlo na vrsto varstvo volivne s v o b o d e. l'o 'c jako važno. Zato moramo obširneje poročati. Ta postava ima namreč ,:amon \.ircvui vsakega volivca pred silo. Navedemo kar po paragrafih:
S .3. Kdor hoče volivca podkupiti z denarjem, da bi volil z njegovo stranko, bo kazno-van z zaporom od I—•> mesecev.
§ 4. Kdor plača volivcem za pijačo in jed, zato, da bi ž njim volili, bo obsojen po § 3., gostilničar pa še posebej s kaznijo od 10 do 200 kron.
§ 5. Kdor prisili volivca, da bi zanj volil, , s tem da mu drugače odpove delo ali iz ti rja dolgove, bo sedel od 1 do 6 mesccev.
(K temu paragrafu je liberalec Fcrjančič hotel dostaviti, da bo vsak duhovnik, ki se le gane pri volitvah in govori za svojo stran, kaznovan do 1000 K. Fcriančiču so se posme-hovali drugi poslanci, šc celo socialni demokratje in zato se ie zbal in ie pisal predsedniku državnega zbora, da ie — bolan in zato ne more govoriti. Mi žc vemo, kako bolezen ima! Strah, Sedaj torej veljajo za duhovne ista določila, kakor za druge, kakor za advokate ali kmete, kar ie edino prav. Pred postavo smo vsi enaki, bodisi Peter ali Pavel.)
§ 5. Kdor vedoma laže o kandidatu, da je odstopil ali, da mu jc ime Jože namesto Janez, bo zaprt od enega tedna do treh mesecev.
§ 6—12. določajo zapor od 1 do 6 mesecev za take, ki volivcu vzamejo glasovnico ali mu jo iztrgajo, za one, ki ponarejajo glasovnice, kdor voli mesto drugega ali kdor clil drugemu svojo glasovnico, kdor z nepoštenimi sredstvi izve, kako so drugi volili. Razven zapora izgubi še vsak volivno pravico za pet let. Te postave veljajo za državni zbor, deželni zbor in tudi občinske volitve.	j
Važna so tudi določila za v o 1 i v n e s h o-d e. Kdor hoče sam ali z drugim preprečiti poslancu, da govori na shodu, kdor brani na shod upravičenim osebam, kdor moti na shodu in se upira osebam, ki delajo red, more dobiti tudi tri mesece zapora. Kdor pa shod popolnoma prepreči, dobi do šest mesecev.
Kazen od 10 do 200 K ie pa določena sit-nežu, ki nepoklican in neopravičen pride na shod volivcev z namenom, da bi zborovanje motil.	,
To so glavne določbe tega zakona.
URADNIŠKE PLAČE.
Najbolj nezadovoljni ljudje v državi so uradniki. Vedno tarnajo in tožijo, da imajo premajhne plače in dobe tudi dovolj zagovornikov v državnem zboru, ki se zanje potegujejo. Ko bi se vlada tako brigala tudi za druge stanove, bi bilo kmalu vse dobro. Seveda uradnikom se je pa težje zameriti, kakor kmetu, delavcu, obrtniku. Med poslanci je pa bilo posebno sedaj dovolj takih, ki so se zato vedno potegovali za uradnike, da so jih ti potem pri volitvah podpirali. Sedaj je državni zbor zopet določil, da se plače vsem državnim uradnikom zvišajo. To bo zneslo za vse okolu 20 milijonov kron na leto. Mi nimamo nič proti temu, da so uradniki dobro plačani, saj se ve, da bo le tak uradnik lahko naredil svojo dolžnost, ki ne strada z družino, toda zahtevati pa moramo mi več stvari: 1. Država naj gleda, da bodo tudi kmetje, delavci in obrtniki, to so tisti stanovi, ki državo vzdržujejo, dobili postave, kakor si jih sami žele po poslancih. 2. Uradniki naj tudi vestno izpolnujejo svoje dolžnosti in naj se obnašajo proti ljudem kakor je prav. Dandanes se pa večkrat godi, da kak bore uradnik v davkariji ali glavarstvu vpije na kmeta, kakor na živino. Kateremu bi sc dokazalo surovo postopanje z ljudmi, naj bi bil strogo kaznovan. Kmetje niso za uradnike, ampak uradniki za kmete nastavljeni. 3. Država naj zniža število uradnikov. Sedaj je tako. kar vedo posebno naši kmečki župani povedati, da je uradnikov toliko, da eden drugemu dajejo delo, sicer bi morali ležati!
PREGANJANJE CERKVE NA FRANCOSKEM.
Francoski liberalci so prišli v zadnjem času v veliko zadrego, ker se je večina časopisja postavila na stran Cerkve in obsoja brez-verski boj proti Cerkvi in njenim služabnikom. Da bi se izmotali iz te zadrege, se je začelo liberalno, protiversko časopisje sklicevati na ameriške Združene države, kjer se ameriški škofje in duhovniki prav dobro počutijo v svobodni državi ter celo odobravajo nove francoske »kulturne« postave. Framasoni in brezver-ski liberalci so se tudi to pot hudo opekli. Ameriški škofje so namreč pred kratkim izjavili po ameriških časopisih, da se lepo zahvaljujejo za tako prijateljstvo, kakršno jim ponujajo francoski liberalci. Kardinal Gibons jc odločno ugovarjal, da bi ameriški duhovniki in škofje odobravali francoski proticerkveni boj. Ameriški narod ne more razumeti seda-, njega boja na Francoskem, pišejo ameriški časopisi. Američani ljubijo svobodo in pravičnost, ne poznajo pa krivice, nasilja in nečlovečnosti. Francoska je pa proti svojim najple-nienitejšim državljanom krivična in nasilna in jih zatira. Sedanjo francosko vlado vodi v tem boju proti Cerkvi zgolj sovraštvo do vere. V Ameriki ni tega sovražnega duha proti veri. Tupatam vlada sicer velika verska vnemar-nost in brezbrižnost, toda ni strank, ki bi hotele izpodriniti vero in jo zamoriti med ljudstvom. Tako pišejo sedaj ameriški listi in tisti ameriški škofje, o katerih so izjavila frama-sonska glasila, da popolnoma odobravajo verski boj na Francoskem. Framasone in voditelje tega francoskega boja je ta izjava hudo poparila, tako, da so izdali potem neko izjavo na ameriški narod. Tudi to .ie hudo speklo liberalno protiversko francosko gospodo, da so izjavili ameriški škofje, da so take »kulturne« postave kot na Francoskem v Ameriki popolnoma nemogoče, ker Američafli ne delajo krivičnih postav. Nazadnje odobrujejo škofje francosko duhovščino in pravijo, da zasluži priznanje vseh krščansko mislečih Ijudij, ker tako hrabro brani krščanstvo. — Kako se strinjajo Američani s Francosko, nam dokazuje tudi to, da so ameriški škofje poslali ugovor
proti nasilju francoske vlade predsedniku Ze-dinjenih držav Rosveltu, potem kardinalu državnemu tajniku, ter na ameriški in angleški državni zbor. Tako se je odgovorilo Francoski v svobodni Ameriki, katero so hoteli francoski liberalci po krivici prištevati med svoje zaveznike!
ZANIMIVOSTI IZ FRANCOSKEGA PROTI-VERSKEGA BOJA.
Liberalni listi molčijo in nič ne pišejo o načinu kulturnega boja, ki ga bojuje francoska vlada proti Cerkvi. Sami se zavedajo, da je ta boj poln krivic in nasilja, zato se sramujejo o tem pisati. Da pa bodo čitatelji »Domoljubovi« še bolj spoznali, kak je ta boj za svobodo, naj navedemo nekatere podrobnosti. V Parizu so izpremenili kapelico nekega zaprtega samostana v gledališče. V nekem drugem kraju je razpisal občinski svet javno prodaio cerkve.
V	več krajih so sodniki obsodili župnike zaradi nedovoljenega branja sv. maše v denarno kazen. V nekem francoskem kraju v Vogezah je učitelj zahteval od deklic, ki nosijo okolu vratu križce, naj jih takoj odstranijo, češ, to žali svobodno šolo. Ker deklice tega niso hotele storiti, so jih za en mesec izključili iz šole. — Vojna uprava je 13 duhovnikov, ki so že do-služiii od postave zahtevano vojaško leto, poklicala v vojake, da doslužijo še druco leto. —
V	nekem okrožju je vlada oo.Havila 142 županov. ki so v šolah nabili odstranjene križe. Ljudstvo je vsled tega zelo razburjeno. Ko je policija v drugič odstranila križe iz šol, jih je l:udstvo zopet pribilo na staro mesto.
Božje Ime odstranjeno na denariu. Finančno ministrstvo je sklenilo, da morajo nanovo kovani zlati in srebrni denarji nositi mesto prejšnjega napisa »Bog varuj Francosko« odslej napis »Svoboda, enakost, bratstvo«.
Sestanek francoskih škofov. Vsi francoski škofje so se sešli 15. t. m. v Parizu na sestanku, da se pogovorč, kje dobiti denar za cerkve in za duhovnike. Župniki bodo odslej po vseh župniiah pobirali prispevke od vernikov. Koncem vsacega četrtletja se bo oddala polovica prispevkov škofu, za splošne cerkvene potrebščine in za podporo revnejšim župniiam, polovico pa bo uporabljal dotični župnik za svojo cerkev in za duhovne pomočnike. Druga stvar tega sestanka pa je: Ustanovitev skupnega velikega semenišča za vso Francosko. — Privatno bogoslužje se bo pa uvedlo samo v najhujši sili. — Papež jc izjavil španskemu poslaniku z ozirom na kulturni boj na Francoskem med drugim sledeče: »Sedanji boj se nam zdi, da je boj pritlikavcev proti velikanu, proti Cerkvi. Cerkev bo ostala nepremagljiva, kakor je ostala v dolgi dobi preganjanj, ki so se pa vsa končala z zmago Cerkve.«
PAPEŽEVA OKROŽNICA FRANCOSKIM ŠKOFOM.
Papež je izdal v zadnjem času novo okrožnico za francoske katoličane. Edinost francoskih vernikov mu je zmagonosna tolažba. Zmaga bo končno na strani Cerkve, toda francoski katoličani morajo biti pripravljeni na vsa preganjanja. Nadalje zavračajo sv. oče očitanja francoske vlade, -ki imajo samo namen, odtujiti vernike sveti stolici. Cerkev ni nikdar želela verskega boja in preganjanja in ga tudi ni izzvala, ker ona ima poslanstvo miru. Boj je izzvala francoska vlada. Kar se tiče cerkvenega premoženja je vlada od Cerkve zahtevala, da bi priznala cerkev postavo, ki je nasprotna njeni božji ustanovi, ako si iioče ohraniti svoje cerkveno premoženje. S tem Cerkev ni mogla zabraniti krivičnega ropa svojega premoženja. Papež odklanja tudi nadalje postavo, da bi se vsako leto naznanjale službe božje vladi in da bi duhovnik ne imel nobene pravice v cerkvi. Na koncu
okrožnice se sklicuje papež na sodbo zgodovine, ki bo nekoč izpričala, da sveta stolica ni nameravala bojevati se proti civilni oblasti, ampak ohraniti delo božjega ustanovitelja, Jezusa Kristusa, na zemlji in izpolnjevati kljub vsem žrtvam dolžnosti, ki jih ji ie naložil njen bož i ustanovitelj. Kako bo vplivala ta okrožnica na francoske brezverce ne vemo, pač pa je skoro gotovo, da bode imela velike posledice.
PERZIJSKI ŠAH UMRL.
Pretekli teden je umrl vladar (šah) perzijskega cesarstva. Njegov naslednik je starejši sin. Pričakovalo se je sicer, da bodo z iz-praznenjeni prestola nastali kaki hujši nemiri, toda to se ni zgodilo. Mlajši brat sedanjega novega vladarja, je skušal sicer uprizoriti nemire, toda to se mu je ponesrečilo.
usten.
Prstan in nesreča.
(Tirolska povest. — Po Seb. Riegerju priredil Marijan.)
I.
Med strmim in mogočnim gorovjem se razprostira precej široka dolina, in na koncu nje, prav v kotu, leži med zelenimi travniki, zasenčena z lepim drevjem, lična vas Poljane. Kakih petnajst belih hišic je razstavljenih okrog visokega zvonika, čigar rdeča čelada se že iz daljave blešči nad drugimi, nižjimi strehami. V ozadju se vzpenja po strmih obronkih smrekov gozd. nad njim pa kipe mogočne skale orjaških gorskih velikanov kakor nepremagljiva straža proti nebu, in strah te obhaja, ko Jih pogledaš. Zdi se ti, da se bodo te skale zdajzdaj odtrgale, zaropotale z velikim hruščem nizdolu in pokopale prijazno vasico . . .
Na skrajnem koncu stoji ob potu velika kmetska hiša, spodaj zidana in lepo pobeljena, zgoraj pa lesena, kakor večina tirolskih hiš. Z vseh oken žare cvetlice in se radovedno ozirajo po lepi okolici. Pred hišo je ograjen vrt z mnogimi prikupljivimi gredicami, pred vrtom pa stoji velik križ z lepo, belo podobo Križa-nega. Kroginkrog hiše se razprostirajo travniki in polja, bogastvo kmetov. To je Jelar-jevina.
Cekinasto, solnčno-zlato jutro je ležalo nad vasico. Jablana, ki je stala pred Jelar-jevino za križem, je bila čez noč odprla svoje rdeče nadahnjene cvetove in je molela nad križem kakor velik šop pomladanskih cvetlic. Nedolžni cveti so radovedno sklanjali svoje glavice čez križevo strešico, in ko so zagledali trpečega Zveličana, zalesketale so se jim v očeh biserne solzice. Sklanjali so se cveti čez strešico vedno bolj: poljubovati so hoteli krvave rane Odrešenikove ... — Zlato jutranje solnce se je nasmihalo, in razposaieni njegovi žarki so šinili pri oknih v sobo. malo poplesali od veselja, pogledali sem, pogledali tja in se vedli zelo nagajivo. Obnašali so se prav po otroško. Za enkrat so se bili zmotili: mislili so, da bodo našli pri hiši veselje, pa ga niso. — Jelar, visok in postaven mož tridesetih let, prikupljivega obraza in prijaznih oči se je poslavljal od donia in se odpravljal na daljšo pot. Nekemu bavarskemu trgovcu je bil namreč prodal nekaj lesa. in zato je moral sedaj po opravkih. Ob postelji je zamišljeno stala Jerica, njegova mlada ženka. Lep obraz je bil to: Oči modre in ljubeznjive kakor nebo, lica zdrava in rdeča, lasje mehki in blesteči kakor svila, na ustnah pa ji je ležal bolesten
izraz, vsled česar ie bila Jerica še lepša in vabljivejša. Pred njo ]e stala na tleh zibelka, pobarvana in z velikimi rožami poslikana, iz katere .ie gledala živahna otroška glavica in dvoic radovednih očesc.
»Nc, Bernard.« .ie rekla žena, »danes ne hodi z doma. Tako tesno mi ie pri srcu . . . Strti poročni prstan mi kar nc gre iz giavc . . . Rernard. nesrečo pomenja, če se zlomi poročni prstan, in pomni to!«
»Ne bodi nespametna in praznoverna, Jerica.« io ic miril mož; »prstan ic bil droben in obrabljen. Zadela si ob železo in moral je počiti.«
»Ne, ne,« ic hitela Jerica, »niti dotaknila se nisem prstana ... Ko sem odrezala prvo trščico, mi ic naenkrat padel prstan v dveh delih na tla.«
»S?i pravim: kovina je bila že obrabliena in nič čudnega ni, če ie prstan počil. Bodi mirna! Prstan bom dal na Bavarskem popraviti in ti povrhu kitnim novega, lepšega in močneišega. ki ti gotovo ne bo nikdar počil.«
»Ali moraš res iti?« ga jc boječe vprašala ženka.
»Seveda! Nc da sc nrekreniti. Sam moram biti zraven nri oddan lesa, sicer bi bilo precei kai narobe . . . Tudi mi ;e trgovec pisal, na i nridem sam po denar. Podi le brez skrbi. Jerica, nič se mi ne bo zgodilo . . . Tenibnli pazi nase. da se ti kai ne pripeti! . . . Veš Jerica, brez tebe ne bi mogel živeti . . . ti si moj raj na tem svetu.«
»In ti meni. Rnrnaid« secla mu je hit™ v besedo in ca liiibezniivo pogledala. »Rajši te imam kot svoie živllenle.«
Mož se ie nasmehlial in ij nalahko stresnil desnico:
»Tnrei zdrava Jerica... moli zame . . . v osmih do desetih dneh se trotovo vrnem.«
«MMo te pospremim, ne-li? Otroka vzamem seboi.«
Ne da bi čakala odgovora na svoio nežno prošmo. je vzela lerica otroka iz zibelke, zavila ca v veliko rdečo ruto. poškropila moža z blagoslovljeno vodo in šla z otrokom v naročiti za svoiim možem. Počasi sta stopala čez travnik nroti kolovozu.
Na koncu travnika stoij ob kolovozu med gostim grmoviem kapelica Matere božje menda že od namtiveka. Tam sta se ločila.
»Jerica, šc nekai! Vsak večer vrata dobro žanri! . . . Ze nekai dni sem se khti:o tod voiaški begunci — včerai so iih orožniki zoppt iskali — in begunci so dokaj nevarni ljudje.«
»Ne boi se in bodi brez skrbi glede tega.« ie odgovorila žena, »sai so hlapci vedno doma ... I c glei nase! Zate se hoiim. Hodi v imenu božiem' On nai te snremlia novsod!«
Tesno ie bilo Bernardu pri srcu. Jerica ie prestrašeno gledala predse; dete v naročju sc je veselo smehlialo.
Bernard ie stopil bliže, prijel dete za ročico in smehliaje vzkliknil:
»Z Bogom. Franceliček, z Bogom! Le nriden bodi. debelčnk mali!« Potem ie še liu-beznjivo stisnil ženi roko: »Z Bogom, Jerica, in na svidenje!«
»Z Bogom! Srečno hodi.« ie zastokala Jerica in si z robcem obrisala solzo ki ji >e kanila po svežem licu. Obrnila se je k Materi božii v kapelici in zaprosila: »Ti ga vodi, naša Mati!«
Bernard pa jo je hitro krenil po kolovozu. Zdajpazdaj je pogledal nazaj, a kmalu ga ie zakrilo grmovje. Tedaj se je tudi Jerica vrnila z otrokom v naročju čez travnik proti domu. Ni šla še po poti sto korakov, ko se ie začul iz grmovja za kapelico sikajoč glas, kakor glas razdražene kače. Ob istem času se je prikazala izza leskovja ostudna glava
stare ženske. Z obraza ji ie žarela jeza in satansko — sovražen nasmeh.
»Čakaj, prokleta,« ie siknila ženska in po-žugala s pestio za mlado Jelarico. »Boš videla kaj zna Piskovka! H ... č bo vzel tebe, tvojega potepenca in vajino gadjo zalego! O Ic čakajte!«
Piskovka jc bila tu s Poljan, grda in stara kakor čarovnica, zlobna pa šc bolj. Oo-iila je proti Jelarievi Jerici smrtno sovraštvo in mu dajala duška ob vsaki priliki, kadarkoli je mogla. Sovraštvo pa je izhajalo iz prejšnjih razmer, ki so bile med Piskovko in le-rico. Jerica je namreč imela za seboi žc bridko in iako trrenko življeirc, polno težav in presktišenj. Treba je, da ga nekoliko pojasnimo.
Bila ie naimlajša hči bogateča Matične. Ze od nekdaj ii ie gorela v srcu tiha litibezen do mladeca Jelaria. in ta li"^ezen «n ie ra7. žarela še boli. ko ii ie tudi Bernard povedal, da ima ml edino njo na vsem svetu Matična in stari Jelar pa sta se bila pred leti zanMIa radi nekih gozdnih razprtij v dolgotrajno pravdo ki se ie končala Matični v slabo: plačati ;e moral vse stroške in izgubil ie tudi vse svoio dozdevne pravice. Tako ie prišlo med obe hi*i sovraštvo. — Zato tudi Matična kratkomalo ni hotel ničesar vedeti o poroki med Jerico in mladim Jelariem; ra'ši bi bil požgal svr.i dom, kakor da bi io dal niemu. tako ic večkrat govoril. — Brezobzirni oče ;e šel še dalic: prisilil ie svojo hčer. da ic vzela naistareišega sina Piskovega, Tadeia, ki ni bil pri!jubl>en menda nikomur v vasi. kai še dobri in nežni Jerici. Surov in silovit človek ie bil to in Jerica ni imela do njega niti trohice liubezni. Menda še nikdar nri nobeni poroki ni bila nevesta tako žalostna, kakor nri »h. in še ir» nobeni svatbi se menda šc ni toliko solz prelito. kakor se jih in takrat, ko st-i se vzela Jerica in Piskov T^dei — Poznein ni imela Jerica pri Piskovih niti cneca veseleča in srečnega dne. — Tarlei ie « «vo'im snrovjm obnašaniem mučil mlado coVihičrn. k:erVoli ie le mogel: nekaj tednov no poroki io in žc tepel in ona je trpela ndano in potrpežljivo. Stara Piskovka ji ie bMa mačeha ksikr*"" s> niti misliti ne moremo; cele dneve >e ragl ah: tenla in zasledovala ie ubogo Jerico po vseh potih in nikamor se ni smela ganiti. Volino ie trpela Jerica tudi to. — Tadei ie bil pretepač. Če je na vasi vstal kak prepir, Tadeia gotovo ni manjkalo. Nič sc ni spametoval tudi po poroki, in pol leta po niči sc .ie zgodilo, da ie pri pretepu zabodel nekega hlapca skoro do smrti.
Poklicali so Tadeja pred sodišče: ker te rekel, da je storil svoie de:anjc v silobranu. ga niso kaznovali z zaporom, pač pa so ga vtaknili za 10 let k voiakom.
Bilo je ravno v začetku leta 1859., ko se ie ločil Tadej od svoje domovine in prišel na italijansko bojišče. Boieval se ie v večjiitkali; v bitki pri Magenti pa ga ic doletela nesreča! Kroglia ga je zadela v desno stran prsi in umrl je že na bojišču. Nekai tednov pozneic so dobili na Poliane njegovo obleko in uradni mrtvaški list. Ure in poročnega prstana vojaška oblast ni bila poslala. — Jerica ie obžalovala par dni svoieca moža in potočila za niim nekaj odkritosrčnih solz, prikriti pa ni mogla lahkote in tolažbe, ki sta se ii naselili kmalu v srce. — Zakon s Tadejem je bil brez otrok, in sedaj je bila Jerica popolnoma prosta.
Pol leta pozneie ie umrl tudi stari Matična. Znova se je približal mladi Jelar, ki ie bil še vedno fant, svoji nekdanii izvolienki, in io poprosil za njeno roko. Razumela sta se in si obljubila, da se vzameta. — Tedai je vski-pela stari Piskovki jeza do vrha. Strahovito se je togotila nad Jerico, ker je tako hitro pozabila svojega prvega moža Tadeja. Ni mogla
verjeti, da bi bogata Matičnova hči zapustila) ■ Piskovo hišo in odnesla seboj ves denar, kil ga je dobila za doto. V svo;i glavi si ic bila namreč starka zasnovala načrt, omožiti Jerico čez par let z mlajšim, nedoletnim sinom Filipom. Načrt ii ic seveda spodletel, in to jo ie dražilo.
Jerica ni nič skrivala svoie liubezni do Jelaria. Ni bila zamr'a ta ljubezen; ampak' bila ie šc vedno mlada in goreča. Začele so' sc prve predpriprave /a poroko. Tedai je na-j stonila starka z vso silo z vso togoto proti' Jerii-i. in bilo ic, kakor bi sc hjlo peklo za-rotilo proti nini. Starka io ic preklinjal i z naipršimi. najostudneišimi kletvami, zmenala in pitala jo ic z najzlobncišimi priimki. Jerica ni mogla več mirovati. Očitati ie začela starki vso irrozovitosti.vse žalitve,vsa grda obrek<-vniiia ki iih ie '"orala v dobrem letu pretrp ti pri Piskovih. Piskovka se ie penila od :c:'c in razbnrinnia in v svoli besnosti ic 7'Mvi-cecla Jerici večno sovraštvo. Ko ie odhajala Inrfra od hiše. kričala ic stara čarovnik »čnkaj. kača, šc se snideva! Ogrenila ti bom življenie. da boš pomnila! Zviiala se boš. a 'f škripcev ne boš mogla. Le poidi. kanim hočeš: vedi pa. da stara Piskovka ne bo nikdar mirovala in ti bo vedno zn petami!«
Spolnjevalo sc ic. kar ic zlobna stark ^ zanrisetrla in sovraštvo ;e bilo tem huiše, čir srcčnc!ša ic bila Jerica ob strani svojega drugega moža.
Tisto intro ic bila Piskovka priča liubc/ 11'b'emu in prisrčnemu slovesu mladih zakon sUh Z vso močjo ic zaplanolal otreni so\ riStvn v nienptn srni in zavist ie švigala na rlnn 7 ven i Io. Starka ie stopila i7za e ninvin stisnila jn znviMela proti Jerici pest. i> zavis* 'o rodila irro7»>\«tn besede:
»Čat-ai nroHefa' Med te in tvo:ega pott nnlia vržem poleno, t i bo oba podrlo na ti. in ne bodeta več vstala . . .«
(Dalje prihodnjič.)
Potnik na zmrzli cesti.
Po zmrzli cesti stopa popotnik.
Ozira se v duhu proti svoiemu cilju m
namenu, ozira sc tudi nazaj . . .
• • •
Mrzla zima vlada krog in krog. Pri gorki peči se greicio otroci. Skrbna mati iih čuje in neguje pred mrazom, kakor čuje in neguje Ptica svoje mlade nred erabežliivim jastrebom, ^kozi okno ;c videti, kako naletava beli sneg. ' ! so ca nekateri šele prvič videli to zimo. Knifo bi iih neki ne zanimal ta beli snet', ki ie tako Inp in morda tudi dober?! — Kako radi bi poleteli v mrzlo prirodo m se malo poigrali s tem bnljrti priiatellem; kako radi bi že bili popotniki, ki bi stopali po zmrzli cesti! . . .
Mrzla zima vlada krog in krog. Pri gorki peči se grejejo otroci in rešujejo šolske naloge. I a računa, oni bere, tretji piše. Lepo je videti pridne otroke! A ta ali oni sedi morda prisiljeno pri knjigah in misli mu hite v prosto zimsko naravo, tja, kjer se navadno zbirajo otroci in sc vozijo na saneh. Kako rad bi letel iz sobe,-če bi mu stariši dovolili; kako rad bi žc bil popotnik, ikbi stopal po zmrzli cesti'
Mrzla zima vlada krog in krog. Po zmrzli cesti stopa mladenič krepko in odločno . . Ozira sc za svojim ciljcm, ki se blesti tam \ daljni daljavi, za svojim ciljem, katerega mora prav gotovo doseči, saj ga je doseglo že toliko popotnikov, ki so hodili po isti poti pred njim. In v svoji domišljiji zazre nejasno podobo nove dežele, ki se razprostira onstran belih, visokih vrhov, deželo novih ljudi, novih šeg in navad. On se ne ozira nazaj. Čemu neki?! — On stopa krepko in odločno po zmrzli cesti naprej . . .
Mrzla zima vlada krog in krog. Po zmrzli
cesti stopa krepko in odločno zala mladenka in gleda v duhu novo deželo, kamor so prišli že premnogi popotniki, ki so hodili ravno po icj poti. Morda jo je opomnil njen angelj varih, predno je šla od doma:
»Mladenka stoj! — Ne hodi! Onstran belih teh vrhov je mnogo snega in mnogo snežnih žametov. Ne hodi, morda se izgubiš v snegu in mrazu?!« Toda ona ga ni poslušala, šla je od doma in sedaj gre po zmrzli cesti naprej...
Mrzla zima vlada krog in krog. Po zmrzli cesti stopa resnoben mož. Vže je prekoračil strmi vrh bele gore in z neko podvojeno hitrostjo gre proti svojemu cilju, katerega že zre pred seboj. Na potu je bil parkrat padel, ker ni imel podkovanih črevljev, parkrat je zašel,
ker je hodil po bližnjicah, ki mu niso bile znane, parkrat se je pomudil predolgo v gostilni . . . Zato gre sedaj s podvojeno hitrostjo, vajen mraza in snega, po mrzli cesti naprej...
Mrzla zima vlada krog in krog. Po zmrzli cesti stopa mlada žena. Tudi ona je že prekoračila strmi vrh bele gore in z nekim začudenjem sc ozira za svojim ciljem. V svoji mladostni domišljiji si je mislila deželo tostran gora vso drugačno, kakor je v resnici. Zakaj ni poslušala svojega angela variha, ki ji je pravil tako pogosto o velikih sneženih zametih zakaj neki je zapustila svoj mili domači kraj, kjer je zagledala luč sveta, kjer je tekla njena zibelka — tako hitro?! In sedaj ne more več nazaj, po zmrzli cesti mora iti naprej proti svojemu cilju, ki ni več daleč . . .
Mrzla zima vlada krog in krog. Na koncu zmrzle ceste stoji pri svojem cilju starček. Prehodil je dolgo pot v mrazu in snegu. Naprej ne more, ozira se nazaj in samcat premišljuje zgodbe svojega potovanja. Prehodil je dolgo pot v snegu in mrazu. In na tej poti je mnogo doživel večkrat padel, večkrat zašel. Mislil je večkrat, da ne bo prišel nikdar do svojega zaželjenega cilja, da ga bo prav gotovo strla huda zima ali pa ga bodo objeli mnogi zameti . . .
»Hvala Bogu!« vzdihne naposled iz dna srca.
»Gospod, daj mi večni mir in večna luč naj mi sveti!« . . .
Fr. Pavšič.
Razgled po domovini.
Proč s svobodno šolo. Naši liberalci imajo na programu strankinem tudi zahtevo po »svobodni šoli«, to je po taki šoli, v kateri se 11 e bo poučeval krščanski nauk, ker nc bo dovoljeno katoliškemu duhovniku prestopiti sol-skega praga. Zu tako šolo se ogrevajo tudi naši liberalni učitelji. Kakšna bi bila mladina, ki bi pohajala tako šolo, o tem imamo žalostne zglede na Laškem, i u je namreč brezverska vlada vpeljala »svobodno šolo« in v tej je mla-^ dina popolnoma posurovela. Nedavno se je izrazil nek imeniten laški zdravnik o podivjani mladini: »Ce bo šlo tako dalje, potem bomo imeli v petdesetih letih same anarhiste, .Boga hvalim, da ne bom več tako dolgo na svetu.« Vsi modri možje pripisujejo zločine med mlaui-no in druge hudobije v prvi vrsti »svobodni šoli«. Ua se tudi pri nas kaj takega ue vpelje, zato morajo pri prihodnjih državnozborskih volitvah vsi krščanski možje na volišče, da preprečijo izvolitev liberalca za poslanca, da nc i)o mogel na Dunaju glasovati za tako postavo, s katero bi se tudi pri nas »svoDouna šola« vpeljala.
Pevsko društvo »Ljubljana« je obhajalo pretekli teden 15letnico obstoja. Pri slavnostnem obedu jc govoril tudi tkar urednik celovškega »Mira«, ki je prav grdo napadel slovensko duhovščino radi vol. reforme. Ali bi svetovali Lkarju naj gre raie po volilnem okraiii ki je določen za Slovence na Koroškem agitirat za dobro stvar, nego da hodi v Ljubljano napadat stan, kateri jc tudi že njemu sto-lil mnogo dobrot. Ali sc strinja ta predrzni napad s tajništvom katoliškega političnega društva za koroške Slovence, čigar tajnik jc likar?
Katoliški Slovenci na Dunaju so jeli misliti na zgradbo lastnega doma. V ta namen so začeli zbirati denarne doneske. Obračajo se za podporo tudi na pri atelje v domovini.
V Ljubljani je umrl pred tednom trgovec z usnjem gospod Ivan Seunig.
Umeščen jc bil pretekli teden na župnijo Rakitna ondotni upravitelj gospod Josip Ju-vanec.
Volitev župana v Stari Loki. Prej nego smo mislili so se udali liberalni odborniki sta-rološke občine. Ze prejšnji teden se je mogla izvršiti izvolitev župana in svetovalcev. Pri volitvi teh je bilo navzočih 26 odbornikov, 8 liberalcev ni glasovalo. Za župana ie bil izvoljen gospod Gašpar Triller, svetovalci so gospodie: Anton Kalan, Avgust Kalan, Avgust Jožef, Cof Janez, Svolšak Janez, Alič Janez, Porenta Janez.
Vodstvo »Slov. Ljudske Stranke« je imelo pretečeni torek 8. t. m. sejo. Pri tej se je vodstvo ustanovilo kot osrednji voHni odbor za bodoče državnozbor. volitve, Izvolil se je iz-
vrševalni odsek in odobril načrt za volilno organizacijo. Sklenilo se je sklicati 28. februarja v Ljubljano shod zaupnikov, da se določijo kandidati. Opozarjamo že danes na ta važni zaupni shod.
Dvorni svetnik Šuklje ne bo več — kakor se čuje — pri prihodnjih državnozborskih volitvah kandidiral v ljubljanskem okraju temveč v novomeškem.
Prezidava ljubljanskega Južnega kolodvora se bo vendar vršila. Pogajanja med vlado iu Južno železnico so končana. Po prezidavi bo ljubljanski Južni kolodvor eden najlepših v Avstriji.
Namesto surovega lista liberalne »Ose«
bodo liberalci zaceli izdajati nov framasonski list imenovan »Svobodna misel«. Ista usoda, ki je doletela »Oso«, ali bolje rečeno »Osla« bo prej ali slej zadela tudi to framasonsko podjetje, katero bo vodil magistralni uradnik Aškerc.
Vodstvo deželne blaznice na Studencu pri Ljubljani je prevzel gospod dr. Franc Goestl.
Državni poslanec dr. Ferjančič je menda
obolel, zato je odpadel v državnem zboru njegov predlog po upeljavi takozvanega kancel-paragrafa, po katerem bi bilo pod ostro kaznijo prepovedano duhovnikom za časa volitve spregovoriti v cerkvi ali zunaj cerkve kako besedico o volitvah ali kandidatih, ki se bodo oglašali. Pravosodni minister Klein je sam nastopil proti temu predlogu slovenskega po-slanca-liberalca, tudi liberalci drugih krajev se niso strinjali z njim. Tako malo pomena imajo slovenski liberalni poslanci na Dunaju.
Ulom v stolnem župnišču v Ljubljani. Ukradenih je bilo v torek 8. t. m. popoludne gospodu stolnemu vikarju dr. Josipu Jeršetu okoli 700 kron. Tat se je od druge do tretje ure popoludne priplazil s ponarejenim ključem v sobo ter je izpraznil vse predalčke, v katerih je bil zvečin? cerkveni denar. Polici;a tatu marljivo zasleduje. Nekega sumljivega človeka so zaprli.
Ciorenjka — slušateljica na dunajski univerzi. Gospa Tončka Gaber, rojena Jesenko, bivša učitel.ica na Primskovem, je vpisana na filozofski fakulteti, kjer študira umetniško zgodovino in narodopisje. Zanimivo je, da je ona prva Jugoslovanka v tej stroki.
Meroizkusni uradi. Piše nam trgovec: Velike sitnosti imajo trgovci in krčmarji po deželi, ako so po več ur oddaljeni od meroiz-kusnih uradov. Marsikateri trgovec ima le eno tehtnico, a jo mora ob reviziji pokazati uradu in je tako dva, tri dni brez tehtnice. Te sitnosti bi se odpravile, ko bi uradnik seboj nosil potrebne stvari ter na mestu poizkušal tehtnice.
Nove poštne vrednotnice. Sedanje poštne nakaznice, zalepke in časniški ovoji veljavni so samo do 15. januarja t. 1. 16. januarja t. 1. rabiti je nakaznice po 3 vinarje, zalepke po 11 vinarjev in časniške omote po 4 vinarje. — Ako ima kdo več teh vrednotnic v zalogi, jih lahko zamenja do 31. marca 1907. Dne 16. januarja pridejo v promet tudi nove tiskanice za oddajo brzojavk po dva vinarja. Kdor ima še cele brzojavne sklade po 30 vinarjev (Te-legramnibloks), jih lahko zamenja do 31. t. m. Pristojbina za loko-pisma je sedaj tudi 10 vin. ne več 6 vinarjev, kakor dosedaj. Toliko v pojasnilo, da se občinstvo lahko obvaruje škode.
Od liberalcev. Dr. Tavčar ne bo kandidiral v državni zbor pod nobenim pogojem. Tako poroča »Slov. Narod«. Nam na tem ni nič, ali kandidira, ali nc. Za nas je zanimivo saino to, da ne bo izvoljen, če tudi kandidira. »Tagespost« je pisala, da bo dr. Triller snubil v Ljubljani državnozborski mandat. »Narod« pravi, da o tem še ni sklepa.
g Podraženje soli. Dunajski listi naznanjajo, da se zviša cena kuhinjske soli za 20 v pri 100 kg.
Podraženje jekla. Nekatere tovarne so zvišale ceno jeklu za 20%.
g Podraženje opeke. Na Češkem so lastniki opekarn zvišali ceno opeki za 2 K pri tisoč kosih.
Osebna vest. Trgovinski minister je imenoval državnega in deželnega poslanca vodjo Frančiška Povšeta za člana c. kr. permanen-čne komisije glede na določitev trgovinske vrednosti medsebojne prometne Statistike. Državni in deželni poslanec Povše, ki je bil prej že šest let član te komisije, je zdaj upravičen kot komisijski član do naslova c. kr. komerci-jalni svetnik.
Nove naredbe glede na novačenje. »Pra-ger Tagblatt« poroča, da izda vojno ministrstvo glede na novačenje strožje naredbe, da s tem pripravi vse za zvišanje števila vojaških novincev, ki bo čez leto dni potrebno. Predvsem ne bodo manjše napake na vidu in posluhu oprostile novincev od vojaške službe,' le znatna kratkovidnost bo prišla v poštev. Pri roki morata manjkati dva člena ali pa celi prst, da bo dotičnik od vojaške službe opro-ščea. Pač pa se bodo odslej bolj ozirali na srčne napake in živčne bolezni.
Sorška afera. Najvišje sodišče je zavrnilo ničnostno pritožbo Janeza Luštreka, Franca Wencla in Marije Bukovec iz Sore.
Vodovod za Kranj ln okolico. Poroča se nam z Dunaja, da je cesar potrdil zakon, ki zagotavlja vodovod za mesto Kranj in okolico.
Izgubljeni denar. Dotičnega moža, ki je našel nekaj denarja, kakor nam je poročal v.
»Domoljubu«, prosimo naj nam pošlje še enkrat svoj natančen naslov. Zglasil se je nekdo v našem upravništvu, ki je izgubil znatno svo-to denarja.
V Gorici se ie mudil pred tednom Kitajec po imenu Ling hien Tszo. Gre iz milanske razstave v domovino. Govori le laško in angleško.
Pevsko društvo »Glasbena Matica« je priredilo preteklo nedeljo velik ljudski koncert v veliki dvorani hotela »Union«.
Dveletna vojaška služba. Vojni minister
je v delegacijah obljubil, da se uvede dveletna vojaška služba, če se zviša število vojaških novincev.
Z ljubljanskega barja. Pod tem naslovom srno priobčili v zadnji številki dopis, na katerega smo prejeli pojasnilo, ki ga priobčuje-mo, ker ne maramo nikomur napraviti krivice. Slavno uredništvo! V zadnji številki vašega lista mi dela vaš dopisnik — ne vem ali iz zlobnosti ali nevednostei — veliko krivico. Da se ta krivica popravi upam, da objavite v prihodnji številki sledeče pojasnilo: 1. Da sc ravno jaz ne spodtikam nikdar in nikjer nad nobeno pobožnostjo. to ve vsak mojih rojakov, vč vsak mojih učencev in ve vsakdo, ki me osebno pozna. 2. Res sem pa govoril, da ni dobro puščati na sveti večer luči same vso noč goreče, ko odidejo odrasli k polnočnici, otroci in stari ljudje pa spat. Osobito s petrolejkam naj bodo previdni, ker sc zgodi z istimi vsak trenotek kaka nesreča. Pristavil sem pa izrečno, da naj dado mati ali oče na sveti dan v ta namen v cerkvi večji dar, ali pa naj obdare kakega siromaka. Gotovo bo to Bogu vsaj toliko ljubo, če ne ljubše, kakor da so svetili vso noč. 3. Res sem rekel tudi, da je bolje, da z barja ne gredo k polnočnici — toda samo otroci, ki bodo po dolgem dnevu in dolgi poti v cerkvi samo spali. Sveti dan jc glavni dan in zalo se naj otroci dobro naspč, da bodo zdravi in čvrsti vstali in bodo tako tembolj z vsem srcem v cerkvi Boga slavili; truden in zaspan človek še za molitev ni za nič. 4. Da bi učencem pravil, da se ne ve natanko, katera vera da ic prava, je skoraj pre-absurdno, da bi to pojasnjeval. Vse, kar sem kedaj o veri govoril, je to, da sem rekel in to še ponavljam, da bo pred sodnim stolom ložje obstal pošten drugoverec, kakor krščen slepar. Tako in nič drugače sem učil učence, in to na način, da so me v tem smislu tudi razumeli, o čemer se vsakdo lahko vsak čas prepriča, samo da ne izbere v to največjega telička. — S spoštovanjem Pran Crnagoj, nadučitelj. — K poročilu gospoda nadučitelja Cr-nagoja smo dobili ravnokar še sledeče pojasnilo, ki ga tudi priobčujemo. Sedaj ima besedo g. Crnagoj. V zadnji številki »Domoljuba« je dopis z ljublj. barja močno zbodel našega Crnagoja. Kakor sem zvedla, sodi, da so pisali g. kaplan Kochler, jaz mu pa povem, da še gotovo vedli niso nič o tem. Sedaj se pa krči in gode, kakor maček, če mu stopiš na rep. Opravičuje se ter pravi, da bi bilo bolje vbogaime dati, kar se brez potrebe požge na sv. večer. Jaz pa pravim, da naj bi bi! on raje doma in vbogajme dal, kar »zacira«, ko gre na liberalen shod v Ljubljano. Dosti gotovo ni, pa bi vsaj kak »Bog plačaj« dobil, pa »Domoljub« bi ga pri miru pustil. »Slovenski Narod«, katerega naročnik je, ga ne bo naučil drugače govoriti o verskih stvareh. Dobro naj premisli, kje tiči dopisnik, oziroma dopisnica in ve naj, da g. kaplan niso tako hinavski, da bi pod ženskim imenom pisali. Toliko v pojasnilo, če botreba, pa drugič več.
Mlada barjanka.
Kmečka društva so začela ponekod rasti kakor gobe po dežju. Snujejo jih liberalci, strastni sovražniki kmetov. Treba jim bo s«-
daj takih društev, ker se bližajo volitve. Kakor smo napovedovali, tako se v resnici godi. S hinavskimi obrazi se bližajo liberalci kmetu in delavcu, da bi ga pridobili za volitve. Mi pa pravimo: Kjer ste bili doslej, ostanite še za naprej, Roko proč od kmeta in delavca, liberalni hinavci!
Za naš list. Od vrlega gorenjskega mladeniča smo prejeli tole: Naš prijatelj »Domoljub« hoče v novem letu tudi nam fantom kak predalček prepustiti, da se kaj pogovirimo. Dvajsetletnega »Domoljuba« sc hočemo še bolj zvesto okleniti, nego doslej. On bode novice prinašal in nas učil, mi pa ga bodetno z veseljem čitali. Tudi za kmeta je dandanes potrebno in koristno orodje: pero in papir. Marsikdo trdi, da kmečkemu ljudstvu izobrazba nič ne koristi, uči naj se le gospoda, katera si s tem kruh služi. Toda ta trditev je prazna. Poleg marljivosti in delavnosti jc kmečkemu ljudstvu potreba dandanes tudi šole, to je izobrazbe. Citajmo radi v katoliškem duhu pisane knjige in časopise, saj ravno v tem obstoji naša izobrazba. Varujmo se pa katoliški veri sovražnih spisov, saj vsak lahko spozna, kam vodi človeka umazano liberalno časopisje. Stori ga malomarnega za božje in cerkvene zapovedi, pahne ga v časno in tudi v večno nesrečo. Delajmo mi za »Domoljuba« in »Domoljub« bode za nas.
Socialni demokratje so sklenili pri zadnji okrajni konferenci, da se udeleže v Ljubljani samostojno vseh volitev v državni zbor, pa tudi kasneje v občinski svet in deželni zbor. Po deželi tudi nastavijo svoje kandidate, ki upajo o njih, da jih bodo tam, kjer liberalci ne bodo nikogar nastavili, podpirali liberalni volivci. Cujemo, da se jc Kristan pri shodu precej spodtikai nad mladimi, češ, da je to pravzaprav hinavščina, da se ne priklopijo socialni demokraciji. V Ljubljani upajo, da pride do ožjih volitev, pri katerih zmagajo. — Na deželi bodo dobili Ic malo glasov razven morda v delavskih krajih Idriji in Zagorju ob Savi, kjer je žalibog delavstvo še vedno tako zapeljano, da ne uvidi v socialno demokratični stranki le privesek židovskih kapitalistov. Čudom se namreč čudimo, kako more slovensko delavstvo slediti socialistom, ki so že neštetokrat pokazali jasno, da so najhujši nasprotniki vere. V prvih vrstah se bore socialni demokrati v Avstriji ob strani judov za razporoko, za svobodno šolo, za ločitev cerkve od države itd. Spoznalo bo delavstvo to stranko prej ah slej, da bi le ne bilo prepozno. — Kakorč ujemo bodo tudi na Goriškem socijalisti poskusili svojo srečo. Zato pozor!
Liberalci med seboj. Kranjski liberalci so sklenili ustanoviti posebno »svobodomiselno zadružno zvezo«. Kranjske liberalne zadruge so sedaj v celjski zvezi, ki je tudi popolnoma liberalna. Tej seveda ni po godu da ji namerava nova liberalna zadružna zveza iztrgati nekaj zadrug, zato ima menda nalogo mlekarski nadzornik Legvart to ustanovitev preprečiti. Pri-hodnjost bo pokazala, kdo bo zmagal Lenarčič ali Legvart.
»Novi List« v Trstu je pričel izhajati dvakrat na teden. Priporočamo ga vsem našim čitalnicam, izobraževalnim društvom ter sploh somišljenikom. Za celo leto velja 8 kron.
Katoliško slovensko delavsko društvo v Preski pri Medvodah ima prihodnjo nedeljo, one 20. t. m., redni občni zbor, h kateremu vljudno vabi vse člane odbor.
Shod na Kumu. V nedeljo, dne 20. t m bo na Kumu prvi romarski shod.
Cenjene dopisnike prosimo, naj pišejo svoje dopise samo na eno stran lista in ne na dve, da olajšajo delo v tiskarni.
Gorenjske novice.
Iz kamniškega okraja.
g 11 Komende. Tudi za nas Komenčane bi bilo potrebno izobraževalno društvo. Mnogokrat sc ponavlja, kolike važnosti so izobraževalna društva za mladino, za naše ukaželjne mladeniče. Kje pa naj dobi mladina potrebnega pouka in izobrazbe, če ne v društvu potoni dobrega berila. Potrebno bi bilo, vsaj nekaj. Naj bi se ustanovila farna knjižnica, ako se izobraževalno društvo ne more ustanoviti. Naša mladina pridno pije, se lišpa m pleše, a alkohol, lišp in ples naše mladine ne bo izobrazil. Naj vam v kratkem omenim shoda, ki .ie bil dne 6. prosinca v Topolah pri Mengšu. Bil je jako dobro obiskan. Suhadol-cev je prihitelo do 40 k poučnemu predavanju, (i. predavatelj nas je seznanjal z zgodovino slovenskih pokrajin. Povedal nam je, koliko bogastva imamo še zakopanega v dragi nam domovini. Podučeva! nas je o koristnih kmetijskih organizacijah, o živinoreji, sadjereji iu o raznih zadrugah. Dotaknil sc je Švice iu Danske, povedal nam je nekoliko o enaki in splošni volivni pravici, o razmerah v Franciji. Bili smo zelo veseli predavanja. Komenčani, zdramimo se iz spanja! — Mladinoljub.
Iz kranjskega okraja.
g Kranjska podružnica »Slovenskega čebelarskega društva« ima svoj letošnji redni občni zbor v nedeljo, dne 20 t. m., ob 2. uri popoludne v gostilni na »Stari pošti«. Čebelarji in prijatelji čebelarstva sc vljudno vabijo.
g.Za čebelarje loške okolice. V nedeljo, dne 27. t. m. ima škofjeloška čebelarska podružnica svoj letni občili zbor. Zatorej vabimo čebelarje loške okolice, da bi se tega shoda prav v obilnem številu udeležili. Še prav posebno pa vabimo one čebelarje, ki še niso v čebelarskem društvu, da bi se udeležili shoda, posebno čebelarji loških hribov, katerih ic veliko. Naj bi se tudi oni pridružili enkrat in prišli na shod. Vsak čebelar naj skuša seboj pripeljati vsaj enega tovariša čebelarja. Na shodu se bodo obravnavale važne čebelarske stvari. Shod sc vrši po krščanskem nauku ob treh popoldne v gostilni pri Balantu (v salonu). Na shod pride tudi predavat tajnik osrednjega čebelarskega društva g. A. Bukovic. P« shodu pobirala sc bo tudi udnina za tekoče leto. Udje podružnice naj nikar nc pošiljajo udnine v Ljubljano osrednjemu društvu. Torei čebelarji — posebno še vi stari možje, ki imate obilo skušenj — pridite v obilnem številu na shod dne 27. t. m. k Balantu. Čebelar.
g Cerklje. K. s. izobraževalno društvo je imelo dne 6. prosinca dobro obiskan občni zbor. Predsednik sc je v svojem govoru ozrl na društveno delovanje v preteklem letu. Reči moramo, da smo zopet storili korak naprej. Navdušenje za pravo izobrazbo raste in smemo upati, da bode doneslo lepih sadov. — Predavanje je že bilo 2. in 16. grudna 1906 o zemljiški knjigi. Predsednik je v teh predavanjih povedal veliko važnih stvari zlasti za gospodarje. Kateri gospodar še ni imel opraviti z zemljiško knjigo in kateri je zagotovljen, da ne bo imel opraviti v prihodnjosti! Zato je pa tako predavanje zelo koristno za gospodarje. V nedeljo, dne 20. prosinca, ob 3. uri popol. bo prišel predavat v izobraž. društvo gospod profesor Evgen Jarc iz Kranja. Predaval bo o avstrijski ustavi z ozirom na kmečki stan. Vabijo se vsi udje in po njih vpeljani gostje.
K V Velesovem je mladeniška Marijina družba priredila v nedeljo pred novim letom šaloigro »Vedeževalka«. Fantje so bili kos svoji nalogi. NekaUri so prav dobro pogodili
svojo vlogo. Le tako naprej! Vaja stori mojstra.
K Iz Št. Jurija pri Kranju. Naše katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 20. t. m. popoludne ob polu štirih v prostorih pri g. tupici Gregorčičevo slavnost s sledečim vsporedom: I. Slavnostno predavanje o pesniku Gregorčiču. 2. Pesmi: Jakob Aljaž: Zaostali ptič, poje mešani zbor; I'. H. Sattner: Pogled v nedolžno oko, poje moški zbor. 3. Dcklamacija: Siromak, zložil s. Gregorčič. -I. Volarič: Fno devo Ie bom ljubil. 5. Dcklamacija: Majdukova oporoka, S. Gregorčič. 6. Venčck narodnih pesmi. 7. Igra: Zamujeni vlak. K obilni udeležbi vabi od, bo r.
g S Križne gore. (K starološkim občinskim volitvam.) Dopisnik »Naroda« sc zaletava v nas in v vse katoliško narodne volivce, češ, da smo analfabetje, to sc pravi: ne-vedneži. Toda, čc bi mi bili z liberalci "volili, potem bi nas gotovo nc imenovali analfabete, temveč hvalili bi nas. Da pa ta ali oni mož morebiti nc zna brati, to surovega dopisnika nič nc briga, saj na Križni gori nimamo šole. Ce pa naši otroci pet do šest let hodijo v šolo, pa še brati nc znajo, jc pa temu vzrok nova liberalna šola. Ako bi sc naši učitelji toliko trudili za vzgojo njim izročenih otrok, kakor sc trudijo za liberalno agitacijo, bi pač ne bilo nobenega analfabeta več. Analfabete iščite med liberalci, ki ne vedo, da se žc izvoljeni odbornik ne more voliti šc za namestnika. Omenimo naj šc, da se liberalcem sedaj po volitvah zdita Križna gora in Planica previsoki, pred volitvami nista bili previsoki, saj so trikrat prilezli agitirat, toda njihova pot je bila brezvspešna.
Škofjeloške novice.
1 Izjava. .laz Janez Florijančič, kaplan v Stari Loki izjavljam s tem: 1. da pri svoji pridigi, v nedeljo 16. decembra 1906 nisem nikakor imel v mislih pokojnega Petra Lo-gonder iz Binklja in da nisem nameraval njegovemu spominu ničesar očitati; ako so me poslušalci drugače razumeli, to obžalujem. 2. Da s svojim nastopom istega dne v hiši Petra Irlih v Virmanšah nisem imel namena to hišo označiti kot pregrešno in nekrščansko; priznavam, da sem sc prepričal o popolni poštenosti in krščanski zavesti cele Irlihove družine in ako sem v naglici izpregovoril kjerkoli kako nasprotno besedo, to prcklicujem in obžalujem. — V Skofji Loki. dne 3. prosinca 1907.
I Popolno vso komando ali pa nič, je de-viza liberalcev. Ker so pri občinskih volitvah v Stari Loki tako grdo pogoreli, sta graščak Stralil in prejšnji župan Dolcnec odložila vse posle pri požarni brambi. Ne bo nič škodovalo, ako še drugod isto storita m ž njima indi drugi liberalni somišljeniki.
I Volitev župana v Stari Loki se je vršila mirno. Naložena kazen, ker sc niso liberalci prvič hoteli vdclcžiti županske volitve in pa odločen nastop politične gosposke, ki je zahtevala takojšnjo iztirjatev gloue 30 K in na-daljno večjo globo, ako se zopet volitve ne vdeleže, jim jc vzela vso srčnost. Kakor šo-larčki ponižno so zdaj prišli k volitvi in nemo gledali izvolitev katoliškega moža Uasparja Trillcr za župana starološkega. Za svojo prejšnjo srboritost so pa dobili plačilo s tem, da ni noben izmed njihove srede voljen za svetovalca. O jerum. ierum, kako se vse spremeni! Prej na konju, zdaj pa na tleh!
1 Zadnja tolažba liberalnih invalidov je še tožarjenje pri sodniji za vsako količkaj dvoumno besedo. Gosp. kaplanu v Stari Loki so iz maščevanja, ker jih je vrgel iz sedla, naenkrat obesili na vrat kar^tri tožbe. Seveda liberalec ie razžaljen,, če ga le po strani pogledaš, kaj šele, če ga spomniš na njegove
dolžnosti. Obenem si pa mislijo, duhoven bo tako spodaj.
1 Koga se liberalci boje? Liberalci se radi
na prsi bijejo, češ, da sc nikogar nc boje. A pred enim imajo strašanski strah, namreč »Slovencem«. Kovačev Gašper je o priliki zadnje pogrebščine v Stari Loki zažugal, da je pripravljen 100 gld. zatoževati, če bo »SIo-vencc« tudi o njem pisal, da je bil zraven. Zadnjič mu jc »Slovenec« sicer prizanesel, a čc nc bo po gostilnah bolj krotil svoje liberalne jeze in bolj pazil na svoje besede, se bomo tnalo več ž njim pomenili. Gašper prst na usta, če ne pride parkelj!
1 Katol. izobraževalno društvo je ponovilo igro »Mlinar in njegova hči«. Ker je bila predstava ob 4. popoldne, prišlo je dokaj gostov iz Selc, Št. Lenarta, Poljan in Stare Loke. Predstavljalo se je, kakor prvič, nad vse dobro. Le tako dalje!
I Da se katol. izobraž. društvo dobro giblje, vedo tudi v liberalni čitalnici. Na občnem zboru so dali duška svojim srčnim bolečinam s tem, da so sc hudovali nad onimi svojimi člani, ki so na Miklavžev večer peljali svoje otroke rajši v katoliško društvo, kakor v čitalnico. Bridko je govornik vzdihnil: »V čitalnici smo imeli vseh otrok 23, v kat. društvu pa 150«. Primerila se mu je mala pomota, katero tu popravimo: v kat. društvu ni bilo le 150 otrok, ampak čez 250! Na kateri strani .ie ljudstvo? Vas bo kmalu strah sramote, če pojde tako dalje!
I K poročilu o starološklh volitvah moramo pripomniti, da Ingličev Matevž ne oprav Ija več cerkvcniške službe v kapucinski cerkvi, ker se mu je takoj jasno povedalo, da agitacija za liberalizem in opravilo v cerkvi ne gresta skupaj. Tako je prav!
I Sneg nas je hotel kar zakopati. Ljudje, ki so imeli v nižavi opraviti, niso mogli po več dni domov v hribe. Pa tudi ni bilo varno radi težavne poti in radi plazov. No letos nc bo treba dajati za maše za sneg in sc bo les iz gozdov lahko spravil.
Bohinjske novice.
g Novice iz Bohinja. Lep novoletni dar dobili smo v Bohinju. Gosp. Fr. Povše, državni in deželni poslanec, poseben dobrotnik Bohinjcev, posredoval je pri kmetijskem ministrstvu, da je isto v državnem proračunu postavilo 600 kron za vsakoletno premovanje " konj za obe bohinjski občini. Odslej se bo toraj redno državno premovanje za ves Bohinj vršilo na Bistrici. Bohinjci smo gosp. Fr. Povšetu za opisano pridobitev hvaležni. V znak hvaležnosti je občinski odbor bistriški iižc tninolo leto gosp. Povšeta jednoglasno izvolil častnim občanom. — Posebna deputacija mu je umetniško diplomo izročila. Isto je moj-stersko izdelal g. historični slikar Matija Koželj, ki jc pred leti prezbiterij bistriške župne cerkve na fresko preslikal. Glavna slika na diplomi, Bohinjska Bistrica, predstavlja to pokrajino, kakor se vidi s pota, ki pelje na senožeti proti Srednji vasi. V ozadju se dvigajo vrhovi: Možič, Črna gora, Črna prst in Lisec. Vidi se tudi senožet in pobočje pred vasjo Ravne in drugi griči v nižavi, stara in nova Bistrica. Kaj krasno se poda na sliki lepo polje in deroči potok bistre Savice. Cela pokrajina je natančno perspektivno risana in slikana v popoludanski solnčni svetlobi. Sliki ob straneh predstavljata: cvetočo Bohinjko z žehtarom in kravo, nadalje planinske koče pod vrhom Črne prsti; — na desni strani pa stoji ponosen Bohinjec v narodni noši z debelim konjem, kakor bi kazal in klical gledalcu: poglej mojega vranca! Kaj dobro se poda v ozadju Osredkar in oba Razkovca. Arhitek-tonično oklepje je boli v modernem slogu iz-
vršeno; posamezni okraski predstavljajo bohinjske pridelke. Zgoraj v polkrogu so pla-nlnke.
g Divjega kozla z rokami vjel. Divjega kozla je na planini »Jezero« s prostimi rokami vjel lovce Peter Gašperin. Kozel se je ob času, ko jc najbolj snežilo in medlo, brezskrbno pasel med smrekovimi vejami in ni opazil bližajočega se mu lovca. Isti se mu jc približal, vrgel puško v sneg ter ga z rokami zgrabil. Tehtal je starec nekaj nad 30 kilogramov. Nenavadno lepo vzraščena je bila ko-zlova brada. Lovec je iz nje napravil šest lepili šopkov za prijatelje lovskih klobukov. Za najlepša šopek »Gamsbart« ponuja mu domačin 50 kron, Kajne lepa svota? Pa bi se s takim »pušelcem« marsikdo rad postavil.
g Zlata jama ie baje na planini za Osrešči. Globoka je 4 do 5 metrov. Pripoveduje se, da so pred leti videli nekega Laha. ki si je v jami nabral zlata, iz nje iti. Sled njegovih škorenj kaizal je zlate ostanke. Pravijo, da je vselej, kadar si jc nabral zlata, jamo za seboj zazidal. Isto se pripoveduje o neki zlati jami na Suhi. Imenovani Lah jc bil pevod nekaterim, — da so že v jeseni z največjo pridnostjo hiteli v zlato jamo — kopat zakladov. Izkopali so pač nekaj rumenih kosov, pa sami dvomijo, če jc to pravo zlato. Dosedaj s tem zlatom še ni nihče obogatel. Morda v prihodnjosti?
g Ziina je letos kaj mila. Posebnega mraza do sedaj še ni bilo. Zasnežilo nas je pač tako zelo, da so vlaki imeli velike zamude. Tovornemu vlaku iz Jcsenic sc je • ..ibolj slabo godilo. Reveža jc kmalu od nonicnjske postaje tako zamedlo.da je v snegu obtičal.Stroj brzovlaka, ki jc na Bistrici čakal, mu je šel nasproti in ga vsega zmrznjenega izvlekel.
g Tržačani in Goričaui se vsako nedeljo pripeljejo na tukajšnjo postajo gledat sneg in se s sankami vozit. To jc veselje zanje, ko jih brzi konjiči po gladkem snegu peljejo proti jezeru.
g Polovica našega jezera jc že zamrznila Koncem tedna bo prav gotovo ledena odeja nad celim jezerom. Potem pa se prične zimska sezona za drsalce.
Mengiške novice.
g V letu 1900 je bilo v mengeški nadžup-niji jioročenili 27 parov, rojenih je bilo 198, umrlo pa jih je 137, torej jc bilo 61 ljudi več rojenih, kakor jih je umrlo.
g »Cebelica>< vrlo dobro napreduje. Prvi mesec svojega obstoja je imela 1379 K 34 h prometa, in sicer moški odsek je imel 690 K 92 h, ženski pa 688 K 42 h prometa. Le tako naprej!
g Izobraževalno društvo je napravilo na sv. Štefana dan božičnico. Bilo jc prav prijetno! Udeležencev je bilo okrog 450. Vse točke božičnice so se prav lepo in točno izvršile.
g Izobraževalno društvo je hotelo počastiti spomin pesnika Gregorčiča. Zato je napravilo na novega leta dan Gregorčičevo slavnost s petjem, govorom, dcklaniacijami in tamburanjem. Udeleženci, katerih je bilo nad 400, so bih jako zadovoljni s prireditvijo.
g Knjižnica Izobraževalnega društva se je o praznikih dela v red. Knjige so se lepo razvrstile po vsebini in se zaznamovale z znaki. Le žal, da še vedno primanjkuje novih knjig.
g Koliko se je v letu 1906 prebralo? V letu 1906 se je prebralo 1079 knjig, in sicer so prebrali iz Velikega Mengša 221 knjig, iz Malega Megša 272, iz Pristave 64, iz Topol 90, iz Loke 88, iz Trzina 85, iz Rodice 137, iz Jarš pa 122 knjig. V letu 1907 sc nadejamo, da se bo še veliko več bralo, ker se je knjižnica uredila, število udov se je potrojilo in nove knjige se bodo po možnosti nakupile.
Dobro bi bilo, da bi se kak dobrotnik oglasil in nam daroval kaj cvcnka za nabavo novih.
g Umri je dne 4. januarja gospod Anton Ručigaj v Malem Mengšu. Marljivo se je pečal s čebelarstvom. Biil je tudi zvest ud našega izobraževalnega društva. Zato se je društvo korporativno z zastavo udeležilo njegovega pogreba. Naj v miru počiva blagi pokojnik !
g Dne 13. januarja je izobraževalno društvo napravilo predavanje v Srednjih Jaršah v hiši g. Franceta Pirnat. Bilo jc obilo udeležencev, ki so z marljivostjo poslušali govor o težnjah kmetskega stanu. Prihodnje predavanje namerava društvo prirediti v nedeljo, JO. januarja, v Trzinu.
Iz blejskega kota.
g Iz Uorij. Gorje so strašne srečne, ker si štejejo v čast. da so vzredile učenega visoko-šolca, ki sliši na ime »Rebrov Jurij« iu spada k »Prosveti«. ln kako učen je gospod! Čudno se nam le zdi, da se toliko poniža i:i da sploh še hodi v šolo, če prav ima že vso učenost v malem prstu. Le poslušajte! On je natanko preštudiral, da sveto pismo in Mojzes nista nič vedela. Skoda da takrat našega učenega akademika še ni bilo na svetu, sicer bi bil gotovo mesto Mojzesa Bog izbral njega, da bi bil dal postave izraelskemu ljudstvu, ui ga vodil k pravi prosveti. Ker sc ima samega sebe za višek vse modrosti, čuti sc poklicanega, da se poteguje tudi za čast Brezmadežne. Seveda, kdo bi pa bil vrednejši zagovornik Ma-lije, ki jo je nekoč počastil s taktni priimkom, da si ga uc upamo zapisati. L>a sc zanima tudi za »blagoslovljence«, ne smerno sc čuditi. I ako visoko jih ceni, da priznava, »da niso vredni življenja«. Pri naporu, razširiti med ljudi pravo omiko in prosveto. mu je gorianski kaplan. ki verno ljudstvo na prižnici in na odru " pohujšuje, v največjo spodtiko, kar pa tudi ui čuda pri tako pobožnem možakarju, ki v cerkev zato hodi. da duri podpira in svojim domačim pesek v oči sipljc in hinavščino uganja, pa da ljudi moti s svojim prav akade-miško-hribovskini obnašanjem. Doslej mu nismo v listih odgovarjali na njegove napade v »Slov. Narodu- . Dolgo smo mirno prenašali njegove laži. Ker sc pa on tako trudi, da bi se slava Gorjancev razširila po celem svetu, naj svet tudi zanj izve. Zrastel jc ta cvet svobodomiselnosti iz družine, ki jc vsled svojega zares krščanskega življenja celi fari v spodbudo. Vendar jc njegovo spoštovanje do četrte božje zapovedi toliko, da ga ne ovira v sramoti in žalosti, ki jo napravlja svojim domačim. l udi jc njegovo pojmovanje poštenosti tako veliko, da celo izrablja privatna pisma v javnosti. Pri tem sc seveda samoumev no izdaja za »gorjanskega fanta«, čeprav mu v imenu večine izjavimo, da sc zahvaljujemo in hvaležno odklanjamo tako čast. Povod vsem nemirom zadnjega časa v naši fari je ravno njegovo hujskanje proti vsem onim, katerim je res za duševni in gmotni prospeh našega okoliša. Pri tem je doletela tudi našega župana, ki mu sicer vsled svojega delovanja in odkritega značaja nikakor ni po volji, čast, da ga izrablja v svoje namene, in tako je druge premotil, češ, glejte, celo njih lastni pristaši so z mano. Njegovi nameni so prozorni. Razdvojiti ljudi, posebno fante med seboj in tako v kalnem ribariti. Toda čeprav se toliko zanaša na svojo lastno moč, vendar mu svetujemo, naj se nikar prezgodaj nc veseli, ker ni še konec vseh dni. Da ga jc nameravano »strelsko društvo«, katerega namen ni nikaka cerkvena bratovščina, oviralo pri njegovem delu, ni čudno. Saj ve, da bi bilo tako konec njegovega ne ravno plodonosnega vpliva na
fante. Da ima nekaj pristašev, ne smemo se čuditi ker pojmovanje njegovo o ži\ Ijeimi vsekako prija mlademu človeku. Prost biti brez spoznavanja kake višje oblasti, brez obveznosti božjih in cerk\ enih postav, tako živ • ijenje je pač lahko. Svetujemo pa gospodu ve-ieučenemu akademiku, naj se raje nekoliko bolj pobriga za svoje učenje, da bo nekoč kai iz njega. Dokler pa še ni ničesar niti poskusil, niti naredil, naj nc govori o zavoženi gorianski politiki in naj nikai ne blati delovanja onih, ki so že osiveli, ali pa so šc \ sredi svojega dela. Podirati zna vsak norec, zato ni treba, da bi bil akadcuiiško izobražen. I udi zadnje njegovo poročilo jc izmišljeno od ko:i ca do kraja. Pripomniti pa moramo, da jc gospod kaplan še med predstavo prosil njega in druge navzoče, naj nikar nc poročajo o do-tičnein dogodku, da sc sramota Gorjancev "e razglasi po celem svetu. To seveda je gospod akademik, kateremu jc čast in poštenje nad vse, vestno zamolčal. Drugo, česar gospod kaplan niti govoril ni, je v svoji razburjeni domišljiji slišal in natanko svetu poročal z veliko ogorčenostjo. Ker pa že pregovor pravi, da sc enako rado druži z enakim, našel je naš akademik v onih dveh fantih, znanih že večkrat kaznovanih pretepačih, sebi sorodne duhove. Omenjamo le toliko, da je eden izmed teh po izjavi do|)isuika v »Narodu« v pravem »krščanskem duhu vzgojen fant«, ki je sedaj vojak in ki jc baje zaklical: »lz Matere božje sc pa nc boste norčevali.« Pred dobrim letom in tudi ob tej priliki jc nesramno preklinjal Boga ni Mater božjo, za katerih čast sc jc pa potem kar naenkrat potegoval. Končno vam. gospod akademik, le toliko svetujemo, glejte, ua vas oni, ki jih sedaj zlorabljate, nc bodo enkrat zasluženo plačali. Vam pa, gorjanski fantje, katerim ie res kai za čast in ugled svoje iare, kličemo: Proč od človeka, ki tako nesramno z blatom obmetava svoje najbližnje rojake. Toliko na dopis v »Slov. Narodu«. Pri tem končajmo.
g Volivni imenik sc je zopet razpoložil v občinski pisarni na Bledu in ostane menda razpoložen do 13. t. in. Nc vemo, ali naj se pričujoči imenik smatra za popravljenega starega ali za čisto novega, ker vkljub temu, da so sc |)opravilc v prejšnjem imeniku marsikatere nepravilnosti, tudi šc v sedanjem mrgoli vse polno nepravilnosti. Seveda takih nepravilnosti kot razsodni volivci nc moremo hladnokrvno trpeti, in zato jc zopet neposredno pred božičem romala cela pola reklamacij v obč. pisarno. Nestrpno že čakamo rešitve. Sploh pa moramo pri vsej tei kolobociji vprašati: Ali jc pravzaprav postavno, da sc vnovič razpoloži volivni imenik? Naše mnenje je, naj bi se bil prvotni imenik popolnoma popravil in sc potem vršile volitve. Iako pa lahko šc nekaj časa čakamo, predno bo iz te moke kaj kruha!
g Dekliška Marijina družba v Gradu ic s sodelovanjem izobraževalnega društva priredila na sv. Štefana dan in v nedeljo pred novim letom zabavna večera. Obakrat sc ie taniburalo, govorilo, pelo in igralo. Igralke in igralci, vsi brez izjeme, zaslužijo izredno pohvalo in so io tudi želi. Bog iih živi iu ohrani stanovitne! Da jc petje pod spretnim vodstvom gospoda Kimovca.ki nas je kot bivši grajski kaplan obiskal o božičnih praznikih uspelo prav dobro, bi bilo odveč povdarjati' Ker blejski pevski zbor že od nekdai slovi daleč na okoli, Kar jc pa zlasti oba večera privabilo mnogobrojiio občinstvo v Marijino dvorano, sta pa bila šaljiva in obenem pod-iična govora gospoda kaplana Ahačiča ki je prvi večer govoril o »tepežkanju««, drugi pa o »črnih bukvah« in »Kolomonovem žegnu« Priporočali bi, naj bi se i drugod pri predsta-
vah od časa do časa kaj primernega predavalo in tako po starem reku družilo utile dni-ci: koristno prijetnemu, ker skušnja potrjuje da imajo govori, kajpada kratkočasili in noj. učni, veliko privlačno silo.
g Ledeno skorjo je dobilo z novim leto:n divno blejsko jezero. Na novega leta popol. dan sn že šli trije gospodje dva sta bila \/ Ljubljane po trdnih tleli na otok in sn ondi po zvončku želja izražali jezerski Materi božji novoletna voščila in srčne želje. Vivant se. qiicntes!
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Sv. Jakob ob Savi. Naša posojilnica in hranilnica izborno deluje. Ima 70 tisoč i,ron naloženih na tekoči račun pri »zadružni /vezi«. Tudi zadružno mlekarno imamo. Ko miki io ustanovili pred petimi leti, so jo obsodili ii beralci na smrt iu vendar še dobro živi. Ima tudi svoje lepo lastno stanovanje, torej liberalno prorokovanje jc neresnično. Vendar bi pa mlekarna lahko jiri nas šc veliko bolj uspevala, ak<> bi ljudje bolj spoznali koristi zadružnega življenja. Umrl jc pri nas najstareiši mož naše župnije, Vervov oče z Dragoinla v >0. letu svoje starosti. 1'mrl jc 2. t. m. Bil j" značajen mož katoliškega mišljenja, zvest poročnik »Domoljuba«. Bil je 37 let župan oh-čine Dragoinel, delaven za njeno korist u blagor. Naj počiva v miru!
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
d Št. Vid pri Zatičini. Podborški župan I Kastelec in njegov hlapec sta 5. januarja tiiela 25 kg težkega, neobstreljenega srnjaka. Psi sn ga iz gozda pripodili pod kozolec. Tu sta ga vjela iu zaprla v svinjak. V nedeljo pa sta ga izročila v slovesni procesiji radovednih vaš-čanov na eiiuiikii lova gospodu hr. Zoreti i/ Ljubliane. Ni li to res prava sreča in nesreča?!
n Višnja Gora. Znamenit je bil za nas .1 januar, ko sc je slovesno blagoslovila nova krasna šola, ki dela čast in krasoto maleini: našemil mestu. V cerkvi jc bila sv. maša, udeležba mnogobrojna, prelep jc bil govor gospoda župnika. Po maši blagoslov in govori: g. Jakliča, g. nadučitclja in gospoda okrajnega šolskega nadzornika. Mladina ie zapela nekaj pesmic in deklamaciji sta bili dve. Bila .ic t;', dan krasno in vzajemnost ic vladala povsod.
d Sv. Gora. Ko jc vozil dne 28. decembra i. I. neki posestnik prešiče v Zagorje, je obtu;! \ zametih. Z veliko težavo so rešili njega, voz in konje. Pravijo, da bomo vendarle dobili svojega gospoda. Bog daj, da bi bilo res!
d Vače. Dne 22. januarja se bo vršila volitev v občinski odbor za občino Konj in Kanile ršc. Pokopali smo v minolem letu 35 mr-ličev, krstili pa 45 novorojencev. — Lesni trgovci so v okolici pokupili mnogo lesa, smrekovega in hrastovega. Več mladih gozdov bo tako uničenih. Da bi bili kmetje vsaj pametni! /daj dobe par kron, potem pa 30, 40 let nič!
d Zagorje. Z novim letom so se pričeli puntati (štrajkati) cerkvemki po soseskinih cerkvah. le so: Kotredež, Rove in Loke. V Ko-tredežn zahteva cerkvenik k dosedan im do-dohodkom še pol mimika krompirja in košnjo okrog cerkve, katere doslej nt imel. Bomo videli, kako se bo ta reč rešila, da bo vsem prav.
d Sava. »Čebelica« pri nas je pa tako Pndna, da nikoli tega. Ne verjamete? Poglejte oU^i11^' v Preteklem letu je nabrala kar 2332 K 30 v. In to mala »čebelica«. Kaj bi še bilo, ko bi tako nabirala velika »Čebela«?!
— Na kolodvoru je še vedno uslužben gospod Juch, trd Nemec, ki mrcvari jezik in nas uboge slovenske ljudi. Prosimo slavno Južno železnico, naj nam hitro hitro napravi nemško šolo da se bomo blažene nemščine naučili zaradi gospoda Jucha, sicer se do sodnega dne nc bomo zastopili.
d Štanga. Dne 7. t. m. je bila velika nevarnost za lepo prenovljeno naše župnišče. Vnele so se v dimniku saje in če bi nc bili opazili v pravem času, bi bilo vse pogorelo in škode veliko. Ko so ljudje opazili ogenj, so prihiteli in ga še o pravem času pogasili. Vzrok je bil, ker ni bila ena cev pri dimniku že dolgo časa nič ali pa slabo ometena. Iz te dim-nikarjeve zanikarnosti bi bila nastala kmalu velika nesreča.
d Sv. Križ pri Litiji. Dne 27. decembra jc šel nekoliko božjasten in slaboumen Anton Si-inončič od Sv. Križa v Bistrico, dolske fare. Zašel jc ravno na nasprotno stran, kamor je imel iti. Ker ga ni bilo nazaj, so ga šli iskat, a niso ga mogli najti nikjer. Šele Novega leta dan so ga našli zmrznjenega pri vasi Vodicc. Rajni je bil star 40 let in neoženjen.
d Zagorje ob Savi. Cobal je na koncu leta zabavljal čez vse: 1. županu naj sc da nezaupnica; 2. prijemal je šolo; 3. zabavljal čez učitelje; 4. obetal, da bodo seje do polnoči; 5. hotel organistu snesti pl ačo itd. No, ali ni delavcu ta Cobal. Ko pa jc hotel »delavec« Cobal »delavcu« organistu požreti plačo, ga je zavrnil celo liberalni odbornik: »Ti si delavski prijatelj in praviš, da se trudiš za delavce in za izboljšanje plač. Organist jc tudi delavec, mora tudi živeti, pa mu še tega nc privoščiš, kar ima.« (Jor.ic svetu, če bodo taki iu enaki Co-bali gospodarili po svetu. — Kakor slednje leto so napravili božičnico tudi letos v topliški šoli. — Nazadnje bo šc morda v Zagorju požarna bramba. Pa kdo se trudi zanjo? Cobal boste vsi rekli! — Bosa je ta. Saj požarna bramba nič »noter« ne nese razen vode, ki jo l)a spet izbrizgajo stroji. — Ne, ampak tisti črni gospodje so prišli na to lepo in koristno misel. Pravijo, da bo Cobala vsled tega kap zadela. Bog varuj, nič hudega mu ne želimo.
L. 1900 jih je bilo v naši župniji rojenih 277; poročenih 09 parov. Umrlo ld9, med temi 21 nagle in nepričakovane smrti. V Kotre-dežu so razpisane občinske volitve. Zuijana skrbi, kaj bo, kaj bo. — Vsled bolezni jc dobila dopust učiteljica zagorska, gdč. Marija Sker-janee. Nadomestuje jo upokojeni nadučitelj g. Jožef Cerin.
d Šmartno. Sneg nas je zapal, da nc moremo nič poročati. Preteklo leto — kot smo slišali na prižnici — je bilo rojenih 109 in umrlih 88, prav mnogo nagle in neprevidene smrti. Da jc v fari, ki šteje nad 5000 duš le 109 rojstev, da marsikaj misliti. Seveda tovarne so, in velikomestno ali bolje po francosko živimo.
—	Pobiralo se je zadnje čase in sc šc za nove orgije, pa vsi ljudje nimajo odprtih rok —
—	razen vrlih fabnških deklet in par radodarnih hiš — zato bo treba še par let čakati, da se napravijo nove orgije. Iz »lufta« se taka stvar ne vzame. Liberalci, ki se pridušajo na čisto krščansko srce — so se skrčili, ko se jc pobiralo. No, bomo pa še nekoliko počakali.
d Štanga. Pri nas ni bil le velikanski sneg prejšnji teden kot povsod po svetu, ampak 28. decembra ob 7. uri zjutraj je divjal tudi strašanski vihar, da ni mogel biti noben človek na prostem.
d Litija. V Litijo v špehkamro smo zopet dobili zloglasnega postopača Martina Koka-Ija, ker je čevljarskega pomočnika Janeza Ino na cesti oropal in se še potem orožnikom uprl in razgrajal po tleh. No, se mu bo že za en čas umirila notri huda kri.
d Javorje. Nad našo duhovito uganko: »Moj up je šel po vodi«, se je nekdo spodtikal,
češ, kaj to hoče? Dobro mu je razložil to nekdo tako-le: Kadar se bodo naši fantje v Ameriko vozili v balonu, bomo pa rekli: »moj up je šel j)o »luft«. — Snega ie bilo do pasa. Mraza dovolj. Lačne ptičke pridno krmimo, kar je posnemanja vredno. Zdravi pa smo. Imeli smo v preteklem letu samo osem mrličev, pa še med temi en tuj prihajač, berač Pavle po imenu. Umoril ga je alkohol ali podomače šnops. —
d lz Vlšitjegore. Res krasen pogled jc na našo novo šolo. Velika in lepa stavba. Mislili smo si: sedaj bodo naši otroci imeli dovolj prostora, da jim ne bo treba biti v taki tesnobi, iu tudi gospod nadzornik je o svojem lepem govoru otroke tolažil ob otvoritvi, češ, zdaj, dragi otroci, se bodetc poučevali v prostornih sobah. Tudi mi smo bili takih misli, a motili smo se, tako da nas jc obšla kar pravična jeza. Precej prvi dan, ko so prišli otroci v šolo, sc .ic reklo otrokom■ preveč vas jc, na pretesnem ste. Odbrali so jih več za po-navljalno šolo, ker ni prostora za vsakdanjo. Otroci, ki hodijo neradi v šolo, so sprejeli veseli ta svet, kateri pa hodijo radi k poduku, so hili žalostni. Ko so prišli domov, so povedali to starišem. Mnogi stariši so sc silno jezili, češ, 60.000 kron bo treba plačati, marsikateri desetak bom moral žrtvovati pri davkih za šolo, pa moj otrok nc bo imel prostora v njej vsak dan do 12. leta, kakor zakon veleva. l orej mi opravičeno zahtevamo dovolj prostora za naše otroke. Zato svetujemo kraj-nciiui šolskemu svetu, da čc nimajo otroci zdaj prostora v taki velikanski šoli, kakršna jc sedanja, naj gredo pa zopet, kakor so do-sedaj, osobenkvat. ali pa novo šolo poderite, pa še večjo sezidajte, če se vam zdi premajhna ta. Več faranov.
Dobrepoljske novice.
d V Ameriko je odpotovalo v minulem tednu devet fantov in devet deklet. Fantje gredo za zaslužkom, dekleta za — možem. Amerika m več to, kar je bila. Do 800 oseb je i7 fare tam, a zaslužek, ki ga pošljejo domov, jc kaj skromen. Mladine, zlasti moške, se ondi mnogo izgubi. Oče ga pošlje tja, da bi z zaslužkom pomagal očetu in domu, a sin pozabi na stariše in dom. Dekleta pa po navadi že dobe to, kar so šle iskat. Nekatere se po-može ondi s prav neverjetno amerikansko naglico. S prvini, ki ga srečajo v novem svetu, gredo. Ker ne poznajo nevarnosti v tujeni svetu, sc tudi katera izgubi. V Novem Jorku je na tisoče oseb, ki se pečajo z dovajanjem deklet v zloglasne hiše. In tiste revice, ki tako koprne po možu, so vse srečne, čc jim kdo obljubi zakon. Presenečenje pride šele potem, ko pridejo namesto pred oltar, kam drugam. Brezvestni so stariši, ki lahkomiselno pošiljajo svoje hčere v Ameriko, da so rešeni skrbi za — doto.
d Iz Gore pri Sodražici. Majhna je naša občina, a še v tej mali občini so nastale kar tri stranke radi ustanovitve samostojne župnije. Glede odkupitve bire se ne morejo občani pogoditi. — Tudi dosedanji organist, g. učitelj, je jel štrajkati. Zdela se mu je plača prenizka, zato je popustil to častno službo že drugič.
d Iz Strug se nam poroča: Na sv. Štefana dan se je v neki gostilni plesalo kljub temu, da je občinski odbor sklenil, da ne da nobenemu gostilničarju dovoljenja za ples. Zahtevamo od merodajne strani, da se kaj takega v bodoče več ne pripusti, ker drugače bomo pri prihodnjih občinskih volitvah obračunali. Tako je mnenje zavednih katoliških mož in mladeničev pri nas.
d Izobraževalno društvo v Dobrepoljah se je vendar ustanovilo na sv. treh kraljev
dan tudi pri nas. Zadruga ie bila natlačeno polna. Oovoril je gospod Luka Smolnikar tako, da je bilo vsem všeč. Predsednik društva je mladenič A. Jakopič, knjižničar mladenič J. Žagar, tajnik in blagajnik pa tudi mladenič Baloh, Društvo bo skrbelo, da se v kratkem odpre knjižnica.
d Časopisje jc pri nas precej razširjeno, vendar bi se dalo »Domoljuba« še kaj storiti. Marsikdo ga še nima, ki bi ga lahko imel. Možje in mladeniči, ali vam je res toliko za tiste tri kronce?
d Nova šola in naklada na žganje. Nova šola in poprava stare bo veljalo okrog 35.000 kron. Vse tri občine so se zjedinile, da bodo pobirale naklado na žganje in pivo in s tem denarjem plačale šolo. Tu pa tam je kak gostilničar nevoljen zaradi tega, a svetujemo mu, naj tudi on žganje pivcem podraži. No, čc se pa bo zdela tudi tem pijača predraga, naj jo pa puste! Škodilo jim nc 'bo! Ako sc zarote, da nc pokusijo nobene žgane pijače, bomo videli, da so še možje, da jih žganje še ni pokvarilo. Večjega veselja ne bi mogli napraviti svojim družinam in občinam, a sebi korist. Za šolo se bo pa potem že kako dru gače denar skupaj spravil. Torej?
d Lepa prireja. Stoparjev Janez iz Po-nikev je prodal sedem prešičev domače reie za 1650 kron. Tehtali so nekaj nad 28 starih centov. Zaklali so jih v Šiški. So tudi drugi precej potegnili za prešiče, a toliko nobeden, ker ni nihče toliko natehtal. Naj bi se pri nas šc bolj oprijeli domače reje, namesto da iz-metavajo denar za plemence.
d Z lažjo si pomaga neki agent banke »Slavije«. Da odvrača ljudi od »Vzajemne«, izpoveduje lahkovernsženi, da celo škof ni zavaroval svojih zavodov pri nji. To je seveda čisto navadna laž! No, pa liberalec že ve, da drugače nič ne opravi, če si s škofom nc pomaga. Lepo to sicer ni, a koristno je pa vendar za liberalce.
d Kje je pa Dolganoč? Pri zadnji seji cestnega odbora velikolaškega so ga odborniki pogrešili. Pred tremi leti so si liberalni člani cestnega odbora pomagali na ta način, da si ga jc virilist g. Hočevar, ki je imenovan tudi od deželnega odbora, postavil za namestnika. »Namestoval« ga jc menda same enkrat, ko jc bila volitev fukcijonarjev, a potem ga ni bilo več. Odborniki so ga šele zdaj pogrešili in ugibljejo, ali ga jc bilo sram usiljevati se, ali pa mu je kdo namignil, ne več se udeleževati sej.
Belokranjske novice.
d Vinica. Pred pol letom smo imeli pri nas občinske volitve. Celi odbor (24 mož) je katoliškega prepričanja. Za župana je bil enoglasno izvoljen daleč dobro znani gospod Jure Sterk, trgovec v Vinici. To volitev so odborniki dobro pogodili. Bil je skrben oče, prava luč občine. Ni ga imela in ga bo težko dobila njemu naslednika. Samo pol leta je županova!, a veliko storil. Naredi! je cesto na Pre-loko, popravil ulice, red in snago v trgu Vinica in po vsej občini. Največjega pomena je to, da je pokazal, kaj more župan storiti in kako sc vodijo občinski računi. Zaradi raznih vzrokov je oddal županstvo 2. t. m. namestniku g. F. Miheliču. Ziipanovanja si ni zaračunal niti vinarja. Vsa pota, zamude, sitnosti in šc več stotakov svojih jc žrtvoval v korist občine, ko se je okoli vozil za podpise zaradi prošnje za podaljšanje belokranjske železnice. Zato pa zdaj vsa občina žaluje za njim, kakor za dobrim očetom. Namestnik je razpisal volitve in že 7. t. m. smo izvolili za župana gospoda Franca Miheliča, posestnika in gostilničarja v Vinici. Naj le deluje po zgledu prejš-
njega. Namesto njega je kot občinski svetnik izvoljen g. Jure Šterk, prešnji župan, tako da moremo reči: hvala Bogu, v naši občini vladajo zadovoljnost, sloga in red.
d Možje volivci občine Dobliče! Vaše občinske volitve stoje pred durimi. 2e zadnji »Domoljub« lanskega leta vas je opozoril, za kaj se gre. Vaša občina jc do sedaj še v vaših, slovenskih rokah; a priti zna drugače, če si jo pustite iztrgati iz rok. Kočevarji bodo napeli vse sile, da pridobe na svojo stran večino odbornikov in potem, naj jili stane kar hoče, še župana na ali vsaj blizu Maverla. Ce vam premaknejo županski stolec iz Doblič, pomikali ga bodo čedalje višje in iz viška premakniti ga bo s časom nemogoče. Nasprotnik vaš je podjeten in tudi požrtvovalen: to so pokazale jasno zadnje volitve. Agitirat so hodili na okrog tudi taki, ki komaj vlečejo noge za seboj, — no, saj poznate »Poturico«. Vsi so prišli na volišče, ne samo 0111 iz občine, tudi oni iz oddaljenega sveta kočevskega, ki imajo v občini komaj kak košček vinograda. Mnogih izmed vas takrat na volišče ni bilo. Rekli ste: Brez mene bodo že opravili; čemu bi hodil k volitvam. Kes so opravili brez vas in to vaši nasprotniki, ki so ravno vsled tega, ker vas ni bilo, zmagali v tretjem volivnem razredu. Marsikateri je potem rekel: Ko bi bil to znal, bi bil gotovao šel volit. Znajte dobro, sedaj, če pri sedanjih volitvah izostanete vi, nasprotnikov ne bo nobeden izostal. Njim se gre za pridobitev tuje zemlje, ali se mar vi ne bodete potrudili, da si ohranite lastno, domačo zemljo. Čini bolj jo boste vi popuščali, tem bolj se je bodo oni oprijemali. Ce začnete popuščati, se zna zgoditi, da postane sedaj še slovenska občina nemška, gospodar slovenske občine tujec, ki bo z vami delal, kakor tujec s tujci: uradov al v tujem jeziku, skrbel za svoje in vas kov tujce odrival, kjer bo mogel. Vsaka ped zemlje, ki jo izgubite, je izgubljena, nasprotnik je ne da več iz rok. Marši kaj vaše domače zemlje jc v rokah tujcev, te si no pridobite več, zato pa čujte, da ostane v slovenskih rokah vsaj ta, kar je še imate. Ta vas kliče ravno sedaj, da greste za njo v boj — ne v krvavi, ampak v volivni boj. Vaša rodna slovenska zemlja pričakuje, da greste kot verni sinovi njeni zanjo v ta bo.i, da tam volite može, ki bodo ostali verni svoji zemlji, svojemu jeziku in domači slovenski občini tudi tedaj, ko se jim bo, kakor zadnje volitve, ponujalo vse, da prodajo tujcu sebe in svoje. Edini, kot nasprotniki, bodite tudi vi. Volite može, ki ne bodo iskali sebe, ampak gledali, da otmo sebi svoje. Složno si zberite potem, brez cepljenja — to bi bilo občini v izgubo — iz svoje srede svojega moža, sicer sc zna zgoditi, da preskrbe občini nasprotniki moža, ki vam ne bo prijazen. V volivni boj vas vabi slovenska občina Dobliče na odločilni dan. Pojdite edini v ta boj, pa pojdite tudi vsi, iz vseh vasi:
Jelševnik združi naj se z Gričem, Snečivrh pomaga naj Dobličem; Vsem naj pa pomore še Jernejavas, Da tujec ne zatre Slovencev Vas.
Vam naklonjeni Domoljub, n Iz Dragatuša. V dragatuški fari je zelo podivjana šolska mladina višjih razredov in pa taki fantalini, ki so se ravnokar ali pa pred par leti otresli šolskega jarma. Ako se gdč. učiteljica pritoži nadučitelju, da se njegovi učenci vedejo ne samo nevljudno, ampak surovo proti njej, jih zato ne posvari ali kaznuje, temveč zadovoljno se nasmeje, da imaio njegovi učenci srčnost jo naravnost žaliti. To je tista versko-nravna vzgoja, katero predpisujejo šolski paragrafi in po kateri ie zaprisegel otroke vzgojevati! — J3og dal, da bi si Kosec že enkrat kje drugje poiskal kru-
ha! To iiiii vsi prav iz srca želimo za novo leto. Potem se bo dalo šc kaj |x>praviti! Neomejena oblast dragatuškega nadučitelju Kosca. Ko se jc vsled nasprotnih nazorov in vsled bedastih privatnih razmer začel razpor med Koscem in gdč. učiteljico, jc nekoč tako modroval svoji dekli: »Vse bom spodil r/. hiše, učitelja in učiteljico, iu bom vzel dva druga učitelja, pa bo lepši mir pri hiši!« No, učitelja bi žc imela mir pred njim vsaj v nekem oziru. I'a tudi oblasti upamo, da nima šc lake, čeravno sc ga sam gospod glavar boji, kakor sc je balial po gostilni.
Iz Št. Ruperta.
d Iz Št. Ruperta. Prostovoljno gasilno društvo je prosilo občinski odbor za podporo, a jo je odbil z izgovorom, da je slaba letina. Ali se ne bi lahko pri žganju dobilo več, kot bi se gasilnemu društvu dalo? Prostovoljno gasilno društvo v St. Rupcrtu jirircdi v nedeljo, dne 20. t. m., predpustno veselico.
d Št. Rupert. Železnica Trebnje-Št. .lanž. \ zadnjem »Domoljubu« smo začudeni čitali, kako nekdo z vidnim veseljem privošči Št. Ruperčanom samo postajo na Rakovniku, ter pravi, da »so Št. Ruperčani lahko zadovoljni!« Da, v sili jc tudi vrag muhe! V isti sapi sc poteguje isti dopisnik za Mokronožane. Prav, nai dobe Mokronožani to, kar zahtevajo, a tudi Št. Ruperčani imajo svoje zahteve, preko katerih hoče iti zadnji dopisnik »Domoljuba«. Mi že vemo, kje nas čevelj žuli in če dopisnik meni, da je pot od Rakovnika do Št. Ruperta kaj dosti krajša, nego ona od Puščave do Mokronoga nač čez travnike — potem naj jo gre pa merit na »vatle« ali pa »klaftre«, ne na kilometre. Št. Rupert, občina nad 4000 prebivalcev, hoče imeti postajo v Podgorici, ne na Rakovniku. Se zasto|)i?
d Vol zadušil. Posestniku Jož. Petcrliiiu iz Zagrada pri Št. Rupcrtu se je skoro zadušil vol, vreden blizu 200 gld. Gospodar ga je našel šc na pol živega in mu izpustil kri. Tudi v hlevu jc treba previdnosti!
d Kakšna lisica? V Št. Rupcrtu je bilo v teku enega meseca že večini gospodinj pokradeno mnogo perutnine. Sedaj ugibajo, ali je vse te kokoši in piščeta vzela četvero-nožna ali pa dvonožna lisica. Prav bi bilo, da bi dobili to lisico, naj ima že štiri ali pa samo dve nogi!
Iz Mirne in okolice.
d Iz Mirne. Katoliško izobraževalno društvo jc imelo svoj občni zbor dne C. t m Vdeležilo sc ga jc obilno število udov in ne-udov, ki so večinoma pristopili k društvu — Društvo je imelo lani šest predavanj: I C) vedeževanju, čarovniji in prazni veri predaval visokošolec g. Franc Zidar. 2. O delu predaval g. Josip Zidar, mladenič iz Sotle' župnije St. Rupert. 3. O papirni voiski, (to je ? ,p,c!n!eni,1 časopisja) potem 4. o namenu katoliških shodov in 5. o uplivu katoliških shodov, predaval g. župnik A. Kocijančič. 6. O slovanskih apostolih sv. Cirilu in Metodu predaval mladenič Josip Zidar. Društvo je sklenilo vsaki teden na določen dan prirejati pod-učne razgovore in posebno pospeševati katoliško časopisje. Ti sestanki se bodo imenovali enostavno »miza«, ker bomo pri mizi sede razmotrivali razna tekoča vprašanja. Določila se je za mizo vsaka nedelja od i do 2 popoludne. - V društveni odbor so voljeni
P1:	AvKociiančič- župnik, pred-
sednik; g. Anton Šolar s Trbinca, podpredsednik; g Josip Zidar, mladenič v Sotli, žup-
ni)CM- -RK,pert: t,ainik; A1- Šuler, trgovec na Mirni, blagajnik; g. Anton Šuler, posestnik na Mirni, gospodar; g. Franc Skul. mladenič
na Gomili, prvi knjižničar; g. Franc Zalogar, ! organist na Mirni, drugi knjižničar; g. \ j j Ambrožič, mladenič na Škriančem. knjižni-carjev namcsaiiik. Zastavonoša ostane Josip Zidar, spremljevalca pa bosta Alojzij Kolenet iz Mirne in Janez Šolar iz Trbinca.
Iz ribniškega okraja.
d Predpust in »Naš List«,. Predpust ima tudi na liberalni časopis »Naš List« tako velik vpliv, da ga jc napravil živahnega smibaOa. Dobil je celo tako korajžo, da sc ne boji tudi snubiti v najbolj krščanskih hišah. Da bi ga pa ljudje na prvi pogled ne spoznali in vrgli skozi vrata, napravil si je tudi snubaško obleko bolj po verskem vzorcu. Ve namreč, da je , iiano po vsi deželi, da je dr. Tavčar največii zabavljač čez vero in duhovščino in zato »Novi List« na vso moč zabavlja Tavčariu, češ, da bi ljudje mislili, ta je pa že z nami, ker je tako hudo zoper T avčarja. Dobro vemo, odkod je dobil »Nov i List« dotične naslove, zato pa povemo kar odkrito ribniško so-draškim »mladim«, da s tem ne bodete opravili nič, ker je »Naš List« zgubil med nami že vso veljavo žc takrat, ko so stare:ši »mladi razkladali v njem svojo modrost iu duhovitost.
d Amerika, kmetu dvojen udarec. Kakor ptiči selivci se nabirajo zopet mladi fantje, da polete še zdaj predpustom čez morje v obljubljeno deželo - Ameriko. Mi kmetje pa brez delavcev gledamo za njimi. Te nam je vzela Amerika, ako imaš pa še katerega svojega doma, prišla bo pa Čez par mesecev naborna komisija, in ti ga vzame. Ker se dobi redek mladenič, da bi se vrnil iz Amerike na vojaški nabor, zato pa pobero vse, kar dobodo, ker morajo imeti gotovo število novincev, Čeprav ta ali oni še ne more dobro „gvera zmagvat". Tako je še tu doma Amerika vzrok, da nam pobirajo sinove v vojake, ki bi jih sicer ne jemali, ko bi nam Amerika ne pobirala najboljših moči.
d Ponesrečil se je v Ely sodraški rojak Ludovik Perušek, tako je poročal „Slo-venec". Da si ne bodo njegovi znanci in prijatelji stvar prehudo mislili, objavimo to-le iz njegovega pisma: »Minuli teden (dne 11. decembra) padel mi je težek kos železne rude na glavo in me precej ranil. Takoj sem moral delo pustiti in ili v bolnišnico k zdravniku pomoči iskat. Ta teden še nisem nič delal in najbrže še drugi leden ne bom mogel."
Kako se liberalce po tleh položi, so
pokazali občani v Turjaku. Pritoževali so se zoper volivni imenik, pritoževali zoper volitev samo, a vse zastonj! Tisti, katerega najbolj črtijo, čigar otroke so po nedolžnem spravili v ječo, kateremu so požrli marsikateri stotak, je zopet izvoljen za župana. Volitev se je izvršila 10. t. m. in soglasno je bil izvoljen dosedanji župan Jakob Mu-star, na ta način so Turjačani najbolje pokazali komu zaupajo in komu ne. A tisti liberalec, ki je Mustarjevi družini nakopal
toliko gorja, naj v£, da pride tudi zanj dan povračila in plačila.
Iz raznih krajev Dolenjske.
Legar. V vasi Brod fare leskovške se je pojavil legar. Dosedaj so oboleli štirje, umrla je 14letna deklica Nežika Piškurjeva. (Nov trgovec) — Pred kratkim se je v Les-kovcu nastanil trgovec Maks Temistokle. Prejšnji torek je /giml in najbrž popihal v Ameriko. V to zlato Ameriko gre sedaj od tu veliko ljudi, zlasti mladino vleče čez morje. — Posojilnica in hranilnica ustanovljena le za leskovško faro je imela v minolem letu prometa 194 tisoč kron. Lepa svota za tak mal okoliš.
d Iz Boštanja. Ker je neka oseba pisala v »Slov. Narod«, da smo se boštanjski žup-Ijani radi znebili gospoda Franca tiiršeta, sedaj župnika v Radečah, izjavljamo, da ie to grda laž. Vsi boštanjski občinski odborniki so se izjavili, da jc dopisnik nesramno lagal. To naj zadostuje, da sc resnica spozna.
Z Bučke. S prvim januarjem je pri nas začela poslovati hranilnica in posojilnica. Da je bila prav potreba ustanoviti jo, kaže promet v prvi polovici leta in ki je narasel nad 30.000 K. Ustanovljena je za Bučklja-narje, Račane, Studenčane in tudi za Ško-cijance. Vendar priporočamo Škocijancem, da naj se le svoje oklepajo. Svoji k svojim. Naša hranilnica in posojilnica posluje ob četrtkih popoludne in ob nedeljah po nauku. To sta torej uradna dneva, katerih se držite vsi tisti, ki denar vlagate in vsi tisti, ki si ga izposojujete. Kogar denar tišči, kar v nedeljo po nauku, ali v četrtek popoludne v hranilnico ž njim! Oni pa, kojim primanjkuje denarja, naj ne iščejo pri oderuhih, ki zahtevajo obresti po 10%!! Za dva taka oderuha vemo, in sicer je eden tam nekje na Druščah, eden pa v raški fari. Kdor bi si torej rad izposodil denar iz posojilnice, ta naj se obrne do gospodov župnikov v svoji fari, ali pa do gospoda nadučitelja na Bučki, ki potem vse potrebno ukrenejo. Oglasi se lahko vsak čas, denar se mu pa bode pa izplačal ob omenjenih uradnih dnevih. Domoljubove naročnike pa prosim, da bi te vrstice prebrali in povedali vsem tistim, ki nimajo „Domoljub^".
Z zadružnim pozdravom !
J. Štrukelj, nadučitelj.
Na Čatežu pod Zaptazom je na starega leta dan umrla po dolgi 18letni bolezni previdena s svetimi zakramenti za umirajoče Uršula Kamin. Pokojnica je v dolgi 18letni bolezni prenašala bolečine voljno in udano. — Naj ji sveti večna luč!
V Prečinl prav pridno vozijo kamen, za novo farno cerkev, katero mislijo zidati prihodnjo pomlad. Imajo že večinoma vse pripravljeno. Čast g. župniku in vsem žup-ljanom, ki tako neutrudljivo delajo I Tudi
prispevke, katere so radovoljno obljubili pridno donašajo. Bog vzbudi obilo blagih src, da bi bili za to dobro in prekoristno delo vsi vneti. Cerkev nameravajo posvetiti sv. Antonu, ki naj bi bil zaščitnik in varuh te cerkve. Ljudje imajo namreč veliko zaupanje v tega svetnika. — V Prečini nameravajo ustanoviti dekliško Marijino družbo, katere še do sedaj ni bilo. Na božični praznik je imel kaplan prav primeren in ginljiv govor o potrebi in koristi Marijine družbe. Seveda so bili nekateri proti temu, pa kedo se bo zmenil za take prazne govorice. Mi gremo naprej!
Tolsti vrh pri Št.Jerneju. Prav lepo napreduje naša božja pot. Pretečeno leto je bilo 93 svetih maš tu opravljenih.
Popravek. V poročilo o shodu v ^t. Rupertu v 52. štev. 1. 1906 vrinila se je pomota. — Dr. Schweitzer na shodu v Št. Rupertu ni trdil, da uradniki ne plačujejo davkov, marveč le rekel, da ne plačujejo doklad. Ščuval dr. Schweitzer na shodu ni, kot trdi „Slov. Narod", marveč se je shod vršil mirno in dostojno.
Notranjske novice.
Od Pivke.
Občinske volitve se bližajo v Št. Petru. Liberalci shajajo se venomer in računajo, kateri razredi so že v njihovi oblasti. Pri tem delajo seveda račun brez krčmarja
—	bi rekli drugod, pri nas pa moramo reči, da delajo krčmarji račun brez volilcev. Samo
—	osem krčmarjev upajo spraviti v odbor in poleg njih še par vinskih bratcev — kakšen župan bo prišel iz tacega odbora
—	se razume samo ob sebi. Najbolj žalostna usoda bi zadela užitninski davek, ki donaša sedaj z doklado na pivo in žganje lepo svotico 4495 16 kron, s katero se pokrije veliko stroškov občine. Volilcem iz vasij, ki spadajo v občino Št. Peter, katerih je vseh skupaj 10, povemo tudi, da so jim liberalci milostno dovolili samo 14 zastopnikov medtem, ko bi bil Št. Peter s postajo vred zastopan po 10 odbornikih. Palčjani, Trnjani, Nemškovci itd. bi bili tudi po liberalnem občinskem zastopu tako srečni, da bi smeli hoditi uživat razsvetljavo po Št. Petru, katero pa bodo seveda morali sami plačati.
Volile! — pozor! Nikar ne verjemite tistim, ki vas slepijo z lepimi obljubami, liberalec še nikdar ni resnice govoril. Pridite k volitvi in izvolite poštene može iz svoje srede in pokažite na ta način, čegava da je občina Št. Peter.
Obračunali pa bomo ob teh volitvah posebno z nekaterimi, ki se hlinijo. Barvo
bodete morali pokazati in potem si nasledke pripišite sami! Neznačajnežev ne maramo, kdor je samo radi dobička naš, ta naj bo raje sam ali pa v družbi liberalcev.
Vipavske novice.
Občinske volitve v Vipavi so pred durimi. Liberalci pa delajo svoje običajne sladke obljube, hvalijo sebe in svoje „Vzorno" gospodarstvo in skačejo okoli z mrežami in limancami kot Italijani, kose selijo tiče na jug. V „Narodu" je izšel dopis, v katerem se spravlja znani gromovnik na g. Miro Perhavca ter mu očita grehe, v katere niti on sam ne verjame. Toda kaj se meni liberalec za sredstva, samo da doseže svoj liberalni namen: sebi groš, ubogemu ljudstvu knof! Da je dopisunu tudi g. dekan trn v peti, razume se samo ob sebi; da bi le tega moža ne bilo v Vipavi, oj koliko prostejše bi dihala liberalna srca, koliko ložje bi delala za svojo mavho! Zlasti pa je gorak liberalni klevetar na g. kaplana Sušeljna. Ker mu pa pri vsi svoji bistro-glednosti ne more očitati nobenega greha, se pa norčuje iz njegove bolezni Vsak naj zahvali Boga, če je zdrav, kdo pa se norčuje iz bolezni svojega bližnjega ali mu očita teltsne hibe, kot to delajo dosledno liberalci, tak človek je pa največji su-rovež in neotesanec in naj bo tudi učitelj ali pa magari celo — reservelajtnant. Sploh pa, ako je le še količkaj pravice pod vi pavskem soltlcem, liberalna klika ob volitvah mora poginiti, ker je bolna in pokvarjena skozi in skozi. Na noge torej možje volivci, ubijte zmaja liberalnega, da ne bo še dalje tako neumno brcal!
Slapenska posojilnica je vpisana kot volivec na Slapu v prvem razredu, v Vipavi pa bi rada volila v drugem in je tudi resnično v imeniku. Res je, da se je dosedaj na Kranjskem liberalcem pravica na široko merila, toda tudi ta širokost mora imeti meje, saj vendar še nismo na Turškem. Torej nekje imenovana posojilnica ne sme voliti. Če bo volila na Slapu, v Vipavi ne sme, če pa voli v Vipavi, potem pa naj Punčuh na dan volitve ne hodi na Slap. Upamo, da bodo tudi tam gori v Postojni tega našega skromnega mnenja, in da se bo našel ondi kak moder Salomon, ki bo razvozljal pravično ta zavozlani vozel.
Sneg smo imeli tudi v vipavski dolini, že sedem let ni bila vipa-ska tako bela, kot je bila letos. Ležal pa sneg ni nili en teden in zdaj imamo zopet kopno. Da le ne bi dobili novega, kajti bela obleka se vipavski dolini prav nič ne poda.
Primorske novice.
p Sestrinska ljubezen. Sestri vdovi Jožeta Rebula, stara 80 let, in Antonija Stoifa, stara 05 let, sta stanovali v Trstu skupaj in se zelo ljubili. Pred dnevi pa sta obe oboleli za pljučnico. Bali sta se druga za drugo. V petek pa je Antonija Štolia umrla. Njeno truplo so prenesli v sosednjo sobo in bolne Rebule o sestrini smrti niso obv estili. Kmalu na to pa je umrla tudi Rebula. Obe sestri so skupaj v en grob pokopali.
p Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Irstu je imelo božično veselico dne 25. decembra. Na dan sv. Steiana se jc slovesnost ponovila. V nedeljo dne 30. decembra je bil popoludne društveni sestanek. Na dan sv. treh kraljev je bila v društvenih prostorih slovesnost ob pol peti uri popoldan.
p Strašna nesreča se je zgodila v Sesijanu. Dne 4. t. m. je v Faccanonijevem kaiiienolomu porival velik kamen proti ladji na malem vozičku neki Lndrighetti Luigi, rodom iz Italije. Ker pa so bila tla mokra, se mu je spodrsnilo in težki kamen je padel nanj ter. ga zmečkal. V strašnih bolečinah je izdihnil dušo. Zapušča vdovo in dve hčeri.
p Pri županskih volitvah v Devinu, ki so se vršile 4, t. m. je bil za župana izvoljen g. Jožef Pahor iz Aledjevasi.
p Nesrečno je padel v soboto na državnem kolodvoru v Ciorici Poletni kurjač \iktor Lukež. Ko je metal stoječ na tenderju premog v ogenj, je omahnil, padel in se na glavi tako pobil, da so ga morali prenesti v bolnišnico usmiljenih bratov.
P Sosed zabodel soseda. V nedeljo zvečer je bil v Kolku, občina Sturije pri Ajdovščini, posestnik in gostilničar hrane \idmar od svojega soseda J. Peljhana zaboden. Vzrok ljubosumnost. Umorjeni zapušča vdovo s sedmimi nepreskrbljenimi otroki. Pcljhan se je sam naznanil pri sodišču v Vipavi.
Družba sv. Cirila in Metoda za Istro je pričela izdajati Vjesnik družbe sv. Cirila i Metoda za Istru. List bo izšel štirikrat na leto. Iz lista posnemamo, da ima družba sedaj 31 učiteljskih moči, zato v prvem članku »Hrvatske občine i naša družba« kliče na pomoč hrvaške občine. Podružnic ima 30. — Novo šolo je družba zgradila v Ripendi iu Narezinah, novi šoli pa otvori v Kaldiru in v Srioljanili. \ Cresu gradi družba novo šolo. »Vjesnik« kliče na pomoč vse hrvaške denarne zavode s prošnjo, da določijo vsakoletni dar družbi.
p Zabavo v predpustu prireja goriškim liberalcem Andrej Uabršček v Oorici. Andrej Uabršček »reorganizira« narodno - napredno stranko na Goriškem ter sklicuje za ustanovitev nove »Prave ljudske stranke« shod zaupnikov v Gorico na dan 21. t. m. Priobčil je v »Soči« tudi že »program«, ki obsega svobodno solo. Gabršček je v programu tudi za splošno in enako volilno pravico — sedaj, ko je ne more več preprečiti. V programu pravi, da bo stranka podpirala produktivno zadružništvo, izključuje pa zadruge, ki služijo političnim svr-harn. Kar je v programu dobrega, to ima »S. L. S.«, kar je v njem slabega, to je »Sočino« masio. — Mi smatramo Primorce za premodre da bi se dali komandirati liberalcu Gabrščku, ki išče povsod le svojih koristi in je za kmeta jn delavca samo sedaj, ko jih rabi za državno-zborske volitve. Gabršček naj organizira sebe in druge liberalne »šribarje«, nas pa naj pusti v miru.
Drobtine.
Vesti Iz Amerike. V Jolietu so napadli roparji krčmarja Jerneja Marentiča. Okradli so
ga in lahko telesno poškodovali. Pri trčenju dveh vozov poulične železnice v Clevelandu sc ic poškodoval Ivan Bizjak. Nahaja se v bolnišnici. — V Detroitu je umrl bogosloven Anton Štanfel iz Jolieta. - V \Venoni sta umrla Martin Šegan in Martin Šuklje. Prvi je bil doma iz Hini na Dolenjskem, a drugi iz Sil-ha rja na Bclokran skem. — V l:lv je ponesrečil v rudniku rojak Ludovik Perušek. — \ Trestle (Pa.) ie ponesrečil Andrej Kostelic, doma iz Zagorja na Notranjskem. V bolnici so i ti u odrezali nogo. Istotam ie ponesrečil Pavel Kosmač, doma iz Stare Oselice na Kranjskem. Zlomilo mu jc nogo, a ie upanje, da okreva.
Kip Marije na 101.3 m visoki gori. Planinski »Vestnik« poroča: Aiguille du Gčant, 4013 metrov visoka gora v zahodnih (francoskih) Alpah, nosi na svojem nebotičnem vrhu alu minijev kip Bogorodiee Marije. Postaviti ga ie dal župnik Cournia.veurski — vreden Al-ažev vrstnik. Kip je le 20 kg težak in pritrjen na železnem temelju. Spravilo ga je na vrli in postavilo 12 vodnikov. Delo je bilo, kakor pri taki višini samo umevno, združeno z velikanskimi te/kočami, saj vodniki niti najpotreb. nejšili reči niso mogli vzeti s seboj. Tako zdai oznanjuje: Križ na Velikem Kleku, Aljažev stolp na Triglavu in Marijin kip na vrhu Aiguille du Geant neodoljivo silo. s katero jc prevzelo planinstvo kulturni svet.
Ne v ArgentinMo. Iz poročil, ki prihajajo iz Argentini e, se cfa posneti, da naseljevanje v to deželo iz kral ev in in dežel, zastopanih v državnem zboru, zopet narašča. Oziraje se to okoliščino, ministrstvo za notranje stvari opozarja na to, da je, kolikor ie njemu znano, brez posebnih zv ez skoraj nemogoče si pridobiti dobrih zemljišč po primerni ceni tudi v najbolj oddaljenih krajih Argentiuije. Državna zemljišča, ki iili oddaja argentinski odsek za našel evanjc pod navidezno ugodnimi pogoji, malo donašajo in treba je mnogoletnega dela, preden zemljišče daje nekoliko dobička. Družbe za naseljevanje imajo pač med drugimi tudi izbornih zemljišč, ki pa sc prodajajo samo po pretirano visokih cenah. Večkrat so naseljenci od vsakih občil oddaljeni in vsled tega prisiljeni, svoie poljske pridelke prodajati agentom po nizkih cenah. Razen tega se mno-žc slučaji, da obroke kupne cene za zcml i-šče naselnikom na goljufiv način izvabljajo osebe, ki za to niso upravičene. Poljski dc-lavci se tudi svare, naj se ne izseljujejo v Ar-gentinijo, ker je delo, izvzemši čas žetve, težko najti in tudi mezdne razmere nikakor niso ugodne. Življenje v Argentiniji ie vobče naj-nian: dvakrat, v večjih mestih pa trikrat ali štirikrat tako drago kakor v Evropi.
Japonsk častnik v avstrijski armadi. V Inoniost jc dospel iz Tokija major Okumura, k, bo eno leto pripadal tukajšnji posadki.
Nov izum. Iz Pariza poročajo, da jc Teodor Zubovič, bivši stotnik v avstro-ogrski armadi, izumil napravo, ki utegne biti za podvodne ladije velike važnosti. Zuboviču jc nesreča francoske podmorske ladje »Lutin«, ki je nedavno utonil s svojo posadko, dala povod, da ie izumil nov aparat. Zubovičev izum je naprava, kateri je svrlia, da prepreči slične nesreče podmorskih ladij. Ta priprava je nameščena na krovu ladije in sama proizvaja toliko plina, da utonoli brod, kakor zračna kroglja nekoliko trenutkov izleti iz morja na površino. Zubovičeva naprava je na poskusih v Jadranskem morju neko količino železa, ki odgovarja težini podmorskih ladij v hipu dvignila iz morskega dna na morsko površino Neko holandsko društvo ponuja Zuboviču 100.000 goldinarjev, da odkupi ta njegov izum
Vojaško izobraževanje Kitajcev. V Carigradu obiskuje tamošnjo vojaško šolo že leto din 15 mladih Kitajcev, ki so prišli iz Mongo-
Nje m so sinovi kitajskih moslemanskih rodbin. Stari so po 15 do 18 let in tvorijo v vojaški šoli svoj razred. V Carigradu ostanejo še kakih pet let. Vsi vživajo gostoljubnost turškega sultana.
Iz maščevanja. Poštar Nitschmann v Vit-kovicah je ovadil poštnega ofici.iala Turegerja poštnemu ravnateljstvu zaradi nekega pre stopka. Oficijal je bil tudi kaznovan. Da se pa maščuje, se je podal 2. t. m. ob 9. uri zvečer v poštarjevo stanovanje in je rekel poštarju, da želi govoriti ž njim poštni komisar iz Brna. Oficijal je nameraval ustreliti poštarja ob tej priliki, a je to opustil iz strahu pred močnim poštarjem. Poštar se je podal na urad, kjer pa seveda ni dobil napovedanega komisarja. Medtem je pa oficijal s kladivom večkrat ranil poštarjevo ženo na glavi in ji razbil črepinjo. Nedolžna žrtev maščevanja leži v bolnišnici brez upanja, da okreva, oficijala so pa zaprli Prva Dalmatinka na visoki šoli. Dalnia linka Cecilija Prezzi, doma v Spletu, je napravila to leto maturo in se vpisala zdaj na giašk visoki šoli kot slušateljica modroslovja.
Oče umoril svojega otroka. Otroka u umoril v VViirbentalu neki socialnodcinokruški delavec s tem, da mu je vlival v usta špi-r i ta, pomešanega z bencinom. Tako se je i/-nebil skrbi za rejo deteta.
Dva milijona mark za draginjske doklade je dala svoj.m uradnikom tvrdka Krupp v Esscnii.
Ženska — preiskovalka severnega tečaja. Tla Onghman se je odločila preiskati severni tečaj. Na pot se odpravlja v Nome na Alaski. Spremljali jo bodo sami eskimi, ki jo smatrajo v.a moža, ker bi ji s;cer ne sledili.
Pret lno pismo italijanskemu kralju. \ Kvirinal je bilo poslano grozilno pismo italijanskemu kralju. Pismo je bilo oddano v Ber-gamo. Policijski prefekt iz Bergama je vsled lega poklican v Rim.
Kopniški stotnik kot parkelj. Po Dunaju so uvrstili na Miklavžev večer med parklje tudi kopniškega stotnika v nemški uniformi.
Zaklad beračice. V Chinonu na Francoskem so našli v neki ubožni koči mrtvo 79-letno bcračico Avguštino Baivier. Umrla ie vsled lakote in mraza. Pod njenim ležiščem iz cunj so našli vrednostnih papirjev v vrednosti približno 300.000 frankov.
Letni dohodki milijonarjev. Rockcfcller ima letos čistega dohodka 240 milijonov kron. Rogcr je povečal svoje imetje za 120,000.000 K, a njegov brat za 100.000, nadalje Carnegie lfiO,000.000. Vandcrbilt 500,000.000, Gould 400,000.00(1, Oreen 400,000.000, Mills 300 milijonov itd.
Ponesrečena ladja. V jakinskem pristanišču sc je razbila neznana ladja na neki skali. Utonilo jc baje 12 oseb. D»zdaj so dobili šele enega mrliča.
Lebaudvjev zrakoplov, ki se dš krmariti, jc prevzelo francosko vojno ministrstvo. Balon »Patrie« so preizkusili prej v Nantesu sedemkrat.
Klobasice bojkotirajo. Delavstvo v Dunajskem Novem mestu je pričelo bojkotirati klobasice. ker so izdelovalci klobasic v Dunajskem Novem mestu poskočili s cenami.
Slovenska gospodinja.
Razdelba časa In dela.
Pravilna uporaba časa množi pred vsem tvoje imetje. Vrednost časa je neprecenljiva. Cas ic zlato!« pravi star pregovor, in zate,
gospodinja, morda mnogokrat še več kot rumena kovina.
Vstajaj zgodaj! Kakor povsod, bodi tudi tu vsem v zgled. Precej v jutru sc čedno napravi, glej, da nikoli obleka ne bo na tebi Ic na pol visela, potem pa pojdi na delo. Morda si premožna in si misliš: meni ni treba, naj vstajajo one, ki nimajo poslov. Pa kako zelo se motiš, če misliš, da bodo tvoje dekle delale, iridno delale, dokler ti spiš. Vstani, poglej po 'rtu, stopi v hlev, primi tudi sama za kako majhno delo, če ti težkega opravljati ni treba, vedno pa morajo biti pripravljeni tudi najbolj oddaljeni, da prideš tudi k njim pogledat. Le tedaj bodo marljivo delali.
Nc trpi pohajkovanja in postopanja okrog oglov. Vsaka minuta mora biti izpolnjena s primernim delom. Nc nakopiči več zamudnih del na en dan, n. pr. peko in pranje, ali pa peko in snaženje poslopja, češ, bomo pa jutri počivali. Sleherni dan toliko kolikor se di narediti, ne več, nc mani. To urediti jc tvoja naloga, morda nc ravno lahka. Zato moraš že zvečer premisliti, kako boš jutrišnii dan razdelila delo z ozirom na čas iu ljudi, ki naj ne hodijo šele v jutru k tebi vprašat: »Kai bomo pa danes delali?«
Predno sc vležeš, poglej, če je vse po hiši / redu, čc jc pogašen ogenj, če so zaprta vrata m okna, če so sc natanko izvršili vsi tvoji i kazi.
Preračunanje dohodkov ln stroškov.
Svoje premoženje, bodisi majhno ali veliko. varu.i, množi in če moreš ž njim pomagaj drugim.
Proračun. Vsaki gospodinji je neobhodno potrebno vedeti, koliko ima dohodkov, da si v razmerju ž njimi uredi stroške. Določi si svoto, Katero smeš porabiti za vse potrebščine skupai in koliko od tc svotc za posamezne stvari, n. pr. koliko za obleko, hrano, za razno orodje itd. Do vinarja natanko seveda ne moreš vsega določiti, vendar pa imaš nekak pregled, katerega imenuješ: proračun.
Važnost proračuna. Tak proračun ni potreben samo v majhnih gospodinjstvih, kjer mora gospodinja paziti, da se ji vinarji, ki jih izda v enem dnevu ne nabero tekom leta v previsoko svoto, šc važnejši ie proračun v velikih gospodinjstvih, kjer potrebščine vedno rastejo z dohodki in premnogokrat narastejo nadnjc. Bogat jc le tisti, ki s tem kar ima, shaja, in si po možnosti tudi kaj prihrani za starost in bolezen.
Dohodki. Kadar določaš svoto, katero boš smela porabiti, vzemi tako, na katero se smeš z vso gotovostjo zanesti, t. j. najmanjšo, katero pridobiš tudi ob času slabe letine. Odra-čunaj od te svote vse davke, zavarovalnino, plačo za posle itd., potem še le dobro premisli kako bi sc ostali denar naibolj koristno dal vporabiti. Koliko m kako boš denar vporabila, o tem se posvetuj z možem. Nikdar ne delaj svo:evolino.
Kar si v boljših letih več pridobiš, to shrani za popravila pri hiši, za bolezen, smrt in druge nepričakovane slučaje. Kako mučno je, čc nima človek ob času potrebe nobenega vinarja v rokah, to veš sama najbolj.
Napačno bi bilo če bi mož ne hotel ženi povedati kako veliki so letni dohodki. V tej nevednosti bi jih lahko precenjevala in izdajala več, nego bi smela, ali pa bi v strahu, da se ne zadolži, sebi in drugim odtrgovala najpotrebnejše.	I t*'
Torej z letnimi dohodki v soglasju se morajo določiti svote za stanovanje, hrano, obleko itd. Vedno pa naj bodo stroški nekoliko maniši. kot so dohodki, da v sili nimaš prazne roke. Ce prihraniš vsak dan 10 h, ti narastejo v enem letu na 35 K.
Stroški. Če so tvoji dohodki majhni, glej da tudi najmanjše nepotrebne stvari ne kupiš.
Dobro premisli, kaj bi bilo ceneje in kako bi se dala stvar urediti, da bi se stroški zmanjšali. Zato si zapisuj tudi najmanjšo vsotico, ker le tako dobiš nekak pregled, uvidiš kaj je neobhodno potrebno in kaj prihodnjič lahko opustiš. Nikdar ne kupuj stvari, katerih ne moreš takoi plačati. To je v pogubo vsacemu gospodinjstvu. Čc ne moreš plačevati posameznih svot, kako jih bodeš plačevala več skupaj?
Boljše je pogrešati celo potrebnih stvari, nego tičati v dolgeh, ki niorč človeka noč in dan. —
Izposojevanje in posojevanje denarja. —
Denarja in pa tudi drugih stvari si, če le mogoče, nc izposojuj. Tudi ne posojuj ga. Če si ga izposodiš, živiš v vedni skrbi, kedai boš vrnila izposojeno svoto, ko ga pa posoiaš. si nejevoljna, ker se ti ne vrača v pravem času ali pa sploh nikdar. Če so dohodki majhni in le iztežka ali pa celo ne pokrivajo stroškov, je tvoja naloga, da moža opomniš na to, da se odpove razvadi kadenja in izpije kak kozarec vina manj, kot doslej.
Plačevanje računov. Samo tebi v prid je, če plačaš vse rokodelce takoi, ko ti dostavijo delo, Ako boš točno plačevala, iz rok v roko, kakor pravijo, ti bo vsak naredil naročeno ceneje in hitreje. Neplačano delo je enako izposojeni vsoti, katero nihče ne posoja brez obresti.
Zapomnimo si pa, da ni vedno koristno naročevati dela pri najcenejših rokodclcih. Ti navadno uporabljajo slabo blago. Kadar si se prepričala, kedo ti daje dobro in ceni primerno blago, ostani pri njem in ne daj se pregovoriti da greš drugam. Na stalne od!cmalce se prodajalec vedno ozira.
Poleti, ko je hrana cenejša, in ne porabiš toliko za kurjavo m luč, tedaj glej, da si pripraviš kaj za zimo: gorke obleke perila, drv in drugo.
Zapisovanje stroškov je v vsakem gospodinjstvu velikega pomena, v velikih zato, ker so stroški veliki, v majhnih, ker je treba paziti na vsak vinar.
Navadno vpisujejo gospodinje vsakdanje stroške drugega za drugim v knjižico. To seštejejo iu primerjajo to vsoto z dohodki. Naj-ednostavneje .ie to, vendar pravega pregleda ti ne da to vpisovanje. Boljše je, čc si napraviš več oddelkov v svoji knjižici. Enega za — stanovanje. Tja vpisuj najemnino, če imaš svoje hiše, kurjavo, nakupovanje hišne oprave, raznega orodja, popravljanja itd. Nad drugim oddelkom zapiši: hrana in si zapiši vse kaj si kupila in koliko si plačala. Tretji oddelek: obleka: tu zaznatnenuj vrhnjo in spodnjo obleko, oblivalo itd.
Zapisuj vse, tudi najmanjše vsote, če hočeš da ti vpisovanje koristi. Čc imaš veliko gospodinjstvo in mnogo stroškov je najbolje, če si sproti zaznamuješ vse, v kak zvezek, zvečer pa si zapišeš v kn igo. Mnogokrat prosijo posli, da jim daš pred določenim časom del plače. To si zapiši v posebnem oddelku, seštej in odštej od plače, ki jim jo izplačaš.
Cerkuenikovn služba
čine plačajo 240 K. Gradaški beneficij 60 K. Od maš, porok, pogrebov, krstov itd. je zaslužek posebej. Za stanovanje mota skrbeti sam. Župni urad v Pod-zemlji 4, januarja 1907.	54
.Takoj se sprejmeta
pomočnik in učenec
;a kroja&ko obrt. - Naslov pove upravništvo Domoljuba".	42 2—1
Prihodnja številka „DOMOLJTTBA" lrlde dnč 24. januarja 1907.
Loterijske	srečke.
Dunaj, 12 januarja 19	69 33	67	31
Gradec, 12 janua>ja 10	<8 86	44	69
Trst, 5 januarja 63	85 2	5 0	63
Line, 6 jauuarja 37 16 81	22	14
Težko je
ako sploh ni popolno nemogoče najti sredstvo, ki bi bilo za otroke tako zanesljivo in vspešno, kajti Scott-ova emulzija da mlademu organizmu novo moč in odstranja težkoče pri razvoju. Obenem je Scott-ova emulzija tako okusna, tako lahko prebavljiva in tako čisto nedolžno sredstvo, da nikdar ne povzroča najmanjših težkoč in se dosežejo ž njo le najboljši vspehi. Scottova emulzija je mnogo boljša kot navadno ribje olje.
Ribič z velikim doršem je poroštvo za pristen Scottov izdelek.
Kdor se sklicuje na naš list in pošlje 75 vin v znamkah, mu pošlje steklenico za poskušnjo 2184 IV 1
Fron Stelnschneider, lekarnar
Dunaj IV., Margaretenstrasse 31/92. Cena izvirni steklenici 2 K 50 v.
Dobiva se v vseh lekarnah.
Vsem, ki se čutijo utrujene in bedne,
ali so nervozni in brez eneržije, da .Sanatogen" nov življenski pogum in novo moč. Sijajno potrdilo nad 3000 profesorjev in zdravnikov. Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer & C>, Berlin S. W. 48 in glavno zastopstvo C. Brady, Dunaj 1.
98 3 1
fllrflrlrtlfl Pr<dna in marljiva, ki je sposobna JIULlVIllJll, vsacega dela,' se sprejme takoj na Zgornjem Rožniku pri Ljubljani	77
Pozor, kmetice ln dekleta!
V mnjl lekarniSki praksi, katero lzvršu|etn le čez 2:< let, posrečilo se ml je, iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je Kapilor it. II. Isti deluje, da postanejo lasje gosti dolgi In odstranjuje prhljaj (luskine) na glavi. Cena (iranko na vsako polto) je: i lonclč 3 K 6 > v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obllelj naroči. — Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Juriiič, lekarnar, Pakrac it. 65, Slavonl|a. Densr se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.
2643 10—5
] pomočnika
sprejme Franc Bizjak, čevljarski mojster, Borovnica.
10? 2-
Učenca za mizarsko obrt
in tudi enega pomočnika sprejmem takoj. Berlec P- imož, mizarski mojster na Vrhpolju
št. pošta kamnin.	40 2-2
G.^ -m	okoli 1000 m3 treba pripra-
4 dmozil	viti. Sutnik je že odprt Kdor
želi delo prevzeti naj se	oglasi pri Jan. Stcblaj,
Studt-ntc-lg 18	9 3 2
2!ironr>9 sc sprejmeta takoj v staro-UUCIlUd sti |4 j^ietLuica Tomšič, vrtnar pri Sv. Križu v Ljubljani. 412 2
30.000 metrov I. ostankov
pisane posteljnine, oksforda in višnjeve tkanine, zajamčeno perilno, I. kakovost sc oddajo meter po 17 l>r. Ostanki dolgi 8—20 m brez napake. Naroči se najmanj zavoj 5 kg ca 40—45 m po povzetju. Vzorcev ne pošiljam pač pa vrnem takoj denar za neprimerno pošiljatev. Pri večjem naročilu franko.
S. Ste n, tkalnica, Nachoi^ Češko.
94
Posestvo v Velikem Gabru na Dolenjskem
je naproJaj iz proste roke pod ugodnimi pogoji, obstoječe iz hiše, poda, hleva, šupe, njive, prav pripravno za krojače ali druge obrtnike. Natančnejša
Cojasnila daje gospod Ivan Zaje, nadučitelj v elikem Gabru na Dolenjskem. 29oO 3-3
Trgovina
■(/\>/ni/,i iv ,/A.rtiariJto
Jfutcn \vtijo t»vl>ri>. po ceni in nc.tijiifo-pvtevali niy se obrne/o
, Sini c <n<" '/{iii eiefc <,
v ijiiM/uni Jtv/vdvvmke u/ice2t)\ 'Ssf/ci wstnutPiyasnilct <)ti/c selrryi/učnc\
s spccerijo, moko in drobnarijo na dobrem prostoru se lahko prične z malim kapitalom. Ugodna prilika za začetnika ali žensko. Kje, pove upravništvo. 08
Kmetovalci pozor!
Staroznana krščanska tvrdka.
Opozarjam vse kmetovalce in gospodarje na svoje, po vsem Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Hrvatskem, Ogrskem, Dol.inOor. Avstrijskem znane snovi za napravo domače pijače z vinskim, hru-škovim in jabolčnim okusom ter vseh vrst žganja in ruma, 80 "» ocetnega cveta itd. Snovi so naravni pridelek in vsled tega popolnoma neškodljive. Z njimi lahko mešate vino in sadni mošt ter delate pijačo na tropine in droži ali tudi na samo vodo. Ker je moja trgovina tako razširjena, sem v prijetnem položaju, da dajem za nizko ceno najboljše blago! Vsak, ki je enkrat poizkusil, postal je moj stalni naročnik! (Dajem tudi zastonj pojasnila za zboljšanje skaljenega ali drugače pokvarjenega vina in vinske posode. Prosim, pazite natanko na mojo tvrdko, ki obstoja že več ko 15 let in vsled tega le samo ona more oddajati vse po dolgo izkušenih receptih ! Na zahtevo pošljem j cenike zastonj.	2t)l0 5- 2
Andrej Polak, trgovec, Gradec, Annenstrasse 46
j „Pri črnem psu", .poprej Wan Sajovlc.) „Prl črnea psu".
. aru/.'io tovarne za volnim. prod«i Ju leto-topet izključno .o meni okroglo 40ookom takozvanih
vojaških kocev za knnie
a ceno !e gld 2-20 komad in gld 4-20 za
par parov frn-lrn na d' m n ra»- ust na l-stnikc ton Ti debeli trajno trpežni koci so topli kot kožuhovina, tcmno-ivi n.mu 150 200 c m veliki, torej lahko pokrijejo celega konja.
—	Razločno nisana »aročila k se iz iA<5 ie |«i po» zetju al te «e denar pošlje naprej, nai se pošljejo na Steiner-jevo komisijsko tano iljainico združenih tnvatn za koče, Dunaj II., Taborstrasse 27 g.
—	Za neugajajoče se zavežem vrniti naprel poslani
denar.	2125 '1
Mnogoštevilna priznania in naročila so »ošla od: vitez pl. Oarktnvski, oskrbništvo graščine Labers pl. Stephanowicz. velenoststmk Csi-ndlak. baron Kollersperg Kaltschmidsko graščinsko oskrbništvo. Klaudy pl. I'oric, veleč, župnik Kt>gl Pinocz, veleč, župnik Raniowski v Stanislaivcziku. veleč, župnik Popescu Dzemic Krommer, posestnik v Lichtnu in mnogi drugi.
Vljudno se priporoča ............................
trgovina s klobuki in čevlji
Ivan Pofflesnlk ml.
LJubi.ona, Stori trg iteu. io.
Veliko z.alopn. — Solidno blapo — Zmerna oano. . • .
2178 "S2 16
Učenca za Kovaški obrt
sprejme t;ikoj Vinko Hafner, kovač v Žabnici, p, Škofja Loka	12 2 1
Ali kapljate?
Vas li boli v prsih? Bodite previdni, kajti tudi najmanjši kašelj more biti znak grozovite tuberkuloze! Vsak ki trpi na kašlju, hripavosti, nahodu, pomanjkanju slasti, ali je sicer telesno slab, naj brezpogojno rabi 315
Halapi-jev
TUBERIN
To je brezpogojno učinkujoče in že ne-številnokrat preizi ušeno sredstvo proti bod-ljajem v prsih, kašliu, kataru v pljučih, pre-hlajenju, bolih v grlu itd. V prsih bolehajoči hvalijo Tuberin v vsej deželi. Vzorčna steklenica stane K 3"—, velika stekl. K 6 —, in ga pošli,a po povzetju, ali če se pošlje denar naprej
Friderik Jlalžpi 'STIK*
Budapest VIII., J6zsef kOrut 64 46.
mlin
Poretaje alaa« d« jedi In tei« telesa, •d stranjo je kalcij, Irmetar.nje gnoja, močno potenje.	2209 D 44-27
Priporočalo vsak dan pri
pljučnih boleznih, katarlU oslovskemu kaillu, jlKro** „ hilozl, inHuencl □ 0 □
■RoiiitnilRi profesorji ii zdrmiki.
F. fiofffflana-La Roche &Co.,
Basal (Svisa),
TZoehe
Dobiva ae s zdravniikloi receptom p« 4 K steklenica.
Ker t« ponujajo manj vredna ponarejanja, pro-»Imo zahtevajte vedno: livlrnl zavitek .Roche'.
Herbabny-jev podfosfornokisli
apneno-železni sirup.
Ta je že 37 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sred-tvo za tvoritev ki;vi in kosti. Odstranjuje sle?, pomirjuie kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev.
Cena steklenici K 2 50, po pošti 40 vin. več za zavitek.
Zaloga skoro w«»eh lekarnah.
Herbabny-jev okrepljeni
Sarsaparilla-sirup.
Je že 32 let uveden m najboljše preizkusen. — Izvrstno odvajalno sredstvo. — Od tranjuje zaprtje in nje«a zle posledice — Po-pi'šuje odvajanje in č sti kri.
Cena steklenici K 1'70, po pošti 4" vin več za zavitek.	2720 14-»
Edino izdelovanje in glavna razpošiljate*: Dr. Htllllltinn-OVD leKOmO „ZUr BamilierZl$Keit \ DUNAJ, Vll.ll. Ktteta 73 75.
V zalogi je še pri g«, lekarnarjih v Ljubljani, Beliaku, Brežub. Celju, Ce'nvcu, Čmom'|u, R<-ki. Nov. mestu, Sovndnju St. Vidu, Trbižu. Trstu. Velikovcu in Vol&perm,


Vsestransko hvalo in priznanje je dosegel letošnji
Koledar
za
kmetovalca 1907.
Uredil deželni nadzornik J. L e g v a r t.
II. zelo popolnejši letnik z vsebino: Kratek opis umne živinoreje: zlata pravila živinoreji, krmljenje goveje živine
in prašičev. Prašičjereja, mlekarstvo, preiskovanje mleka, bolezni mleka Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travninov, umetna in naravna gnojila. Sadjereia, naprava sadovnjaka. Vinoreja, priprava dobrega vina. Kmet. zakoni. Hmeljarstvo. Preračunjenje v kile, orale in hektarje Koledar, sejmi in še mnogo drugega. Vezan je letos v posebno močno platno. Cena s pošto K l°80, in se naroča pri Ivanu Bona&u v Ljubljani. Vsled prihranitve dragega povzetja se naj znesek naprej dopošlje.	37 l
Noben vesten gospodar naj ne bo brez tega potrebnega koledarja.
»tfM

Semenska trgovina
odlikovana in edina na Kranjskem strokovno urejena. ki ima nad 460 vrst najboljših poljskih ie-lenjadnih in cvetli&nih semen, za katerih kakovost se jamči.
Kavno tu se izdelujejo sveži ter suhi venci in Šopki s trakovi in napisi, in se dobe mnogovrstne cvetlice v loncih, kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti po prav nizkih cenah. Cenik za leto 190V se dobi brezplačno. Za obilna naročila se priporoča velespošto-vanjem	2920 10 3
Alojzij Koraika, Ljubljana. PozorI Svoji k svojim! Pozor I
Ncdoscžna ]cv natančnosti izdeiovan|a .novih" in v popravilu starih ur.
Prva švicarska delavnica za ure v Kranju. Kdor hoče torej eno zanesljivo popravljeno uro imeti, naj jo edino v to delavnico pošlje, tam se mu najbolje ln najceneje popravi.
Kdor pošlje na enkrat 5 ur k popravilu se mu ena brezplačno popravi. Vsa popravila so poštnine prosto vrnejo. Slovenci! Obrnite se edino na domače tvrdke in ne pa na „tuje" ki pišejo »tovarne za ure' in še tovarne videli niso.
Z velespoštovanjem
Glavnik Matko, urar v Kranju
Glavni trg, pri farni cerkvi, na vogalu hiša g. Knšlan (preje J. Sire .	82 l
Budilke l gld. 80, stenske ure 2 gld. 20 do 2 gld. 70.
Cerkuentikesa pomočnika
vajenega tega posla, iz poštene hiše, sprejme takoj Davorin Cvvnk, organist, Škofja Loka.	97
xn........
//1S \FVa-w v * -V v 0 y
,Ku nard Line" Trst-Ncw-York ie najpripravnojža. najcenejfla
in najboljša por, Iz Ljubljani- v aeterno Ameriko, ker tod ni dolfjo-trnine mučne vožnjo po ra/.nih železnicah, nobenega presedovauja ne prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroškov moj potjo. Par-nikl so prostorni, va ni, zračni in snažni; »ožijo vsake i* dni. Hrana in postrežba najboljša. Pojasnila daje in karto prodaja glavni zastopnik	2004 36
Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ulice 25, poleg: cerkve Srca Jezusovega.
Pozor, kmetje in fantjet V
moji lekarniški praksi, katero iz-vršuiem že 2r> let, se mi je posrečilo, sčasoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las >n za odstranitev
Rrhlja (luskin) na glav!, to je apilor št 1. Cena (franko na vsako pošto): 1 lončlč 3 K 60 v-2 lončka b K Prosim, da se na: roči samo od mene. Naslov je : P. Jurišič, lekarnar v Pakracu Št. 65. Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.
2643 10—5
Samo 6 dni 1W
Havrc New-York
Francoska prekomorska družba. Odpotuje se iz Ljubljane vsak torek. Vozne liste in pojasnila daje samo
Ed. Šmarda
obi. konc. potovalna pisarni Liu»ljana, Dunajska cesta St. 18, nasproti znane gostilne pri „Figovcu". 2984 18 2
. v .fi s
ti" ,55
-t? > * J ^
* v


> jr
.-v

-V £	//<5?
■t o £	& v V-S	^
# o
Stepalnik, iličap za omoke, priprava za krompir vse 3 komade za 25 kr. Držalo za
brisačo, umetno izrezljano in vezeno s steklom 25 kr.
Revolucijo
je provzročila velikanska kupčija naštetih stvari po 25 kr. Da omogočim tudi onim, ki bivajo po deželi, nakup teh neverjetno cenib rečlj, sem izdal cenike z nekaj tisoč naslikanih stvarlj po 25 kr.; vsakomur poštnine prosto, kateri
Izvozna hiSa Hermann Auer,
Stanje hranilnih vlogi nad 22 milijonov K.
Rezervni zaklad i nad 76B.000 K.
Mestna hranilnica ljubljanska
v lastni hiši v Prešernovih ulicah št. 3
== poprej na Mestnem trgu zraven rotovža. ==
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 °/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Posoja se na zemljišča po 4 3/4o/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5»/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 ln pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/0 Izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.	?86 13-10
a) •— u — > J*
» E in
in " (N
>«11 C
a> - t« J3 2 « o o. u
2 o x
^ — Al OrX U CL O Q.
~ E «
> a> O
t/3 C t/l
dobiva se tudi blago pojvišji ceni. Razpošiljam te cenike na zahtevanje postane gotovo moj odjemalec.	2236 15
Dunaj, IX./2. Nussdorferstr. 3.—X. (krščanska tvrdka).
Rlfln vollo 100 bta K 10'~' PetrSili' fe'i
IVIjIU LKtIJK, bulja. kumare itd. po povzetju po-l, nudi Ant. Linek v Znojmu. Cenik na zahtevo 2701 IzdelčinC postelje
lr rdečega
posteljnega jnlf ta' Prav dobronipol-n|eno. Per nlca aH bla zin i, '80 cm dolgi! M6 cm
Nedoseine prednosti, brez konkurence, v ceni, najboljša, najmodernejša in res 2011 20-1')
precfzfjsha uraje Intokt
iz jekla, srebra In zlata pri vsakem urarju. • -
, io--. k r
. K 15'
UM\-m
milo je najboljše!
2441 5 d
Glej fara gleda cela Na oblačila bela, Urez lukenj, nezakrpana. Le Anka naša jih ima. Ker milo je od Schichta vzela, Ji vsaka nit ostane cela.
2 metra dol««. '
14- _.K I«--. K «
.....Zglavnik 80 19mv.d"lfn
in cm Siluk K1-, ^ 1 5» 58 4 _ cm dolg. 70 cm širok K 4-50 in K VIKI. Izdelujem tudi po kakršnikoli drugi meri. 1-delni mndroci iz tirne 'a I posteljo K 27- . boljši K 33 -. Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K I"-— naprej. Zamenja ali naz.il sc v/atne proti povrnitvi polnih slroškov. 6-«
Benedikt Sachsel, Lobes 910
pri Plznu nn Češkem 2499
Učenco,1 do mizarske
obrti, sprejme takoj po dogovoru Matevž Go-gola, miz mojster Bled. 3020 3 -2	1BPF
— Saško Altenburg.	^ Tehnika A tenburg
Strojna, cleklro, pnpir,	mm
avtomob. plin. vod lehn.	IM9

Programi /ast.
Na pljučih in u vratu bolni. - nailuilllvi in bolni na Rrhlju!
Kdor želi svojo pljučno a'i bolezen na krhlju. tudi najtrdo-vr&tnejšo. naduSljivost in če je Ae tako zastasana. in se zdi sk<>rn neozdravljiva, enkrat za vselej odpraviti . naj se "brne iih A Wolffsk-Ja v Berolln N., Weissenburger Strasse 79 Tisočere zahvale dajejo zagotovilo za veliko zdravilno moč njegovih zdravil. BroSure zastonj. 27.S8 H-7
Ne kupi nebene ure
dn»l»r niste prejeli m«>j*K* vo
MV-cj re-lka
g l-
nlkal Roskopf ar Ooldin „ „ . „ I-srebrne . „ „ 3 — r. dvojnim poVrovom „ 4'
s S srobr. „ „	5'—
plosk, i Hen»- ure „	S SO
arner. Go'ddouble „	5' —
prave RosVopf-natent „	3'.S0
pravo ..Ornega14 . „	0"50
srebr. oklopne verižico „	l-—
14k»ratne tiste ure . „	H 50 14karatne zlate veriž. . IO —
I4karatnizlati prstani „	2 —
atensko ure ->d . ,	2 80
bitjem liki rr i«o „	4 50
z godbo . . ,	6' —
s kukavic« . ...	8 50
kuhinjske nre . . „	l'*0
bodi'ke.......120
„ ponoči s. *eče r	150
7. dvojnim 'v<mojm . ,	1 75 budilke t bitjem in
zvonenjem liki zvonu „	2'SO Triletno pit»m jamstvi, r.a noprimerno nar nazaj.
Rar.pošil a ovr.etjn.
Maks Eohnel
Ounal, VI, Margare-
j thenRtr. 27 (v lastni hiši)	|
Zahtevajte moj cenik z	j
2000 slikami zastonj In	I
poštnine prosto.	;
. C1
Pekarija,
dobro vpeljana, se 'odda , ... - - v najem s stanovanjem vred takoi, ali pa s 1. februvarijem, leže a lik Klavne ceste v neposrednji bližini tovarne. - Istotam sc odda tudi teč parcel za stavbi&ča. - VeC se izve pri gosp.Martin Planinšeku, pekovskem mojstru na Koroški Beli 93, p.Javornik 9b
Postavno zavarovano.	Vsako ponare|anje kaznivo
Edino pristen Je
T h i e p p y-je v balzam
v_	z zeleno /tiamko .redovnica".
IjJCfiia 12 majhnih ali 6 dvojnalih steklenic ali I ■ffi\e!|ka špecijalna steklenica s patent, zamaškom K .V— franko.
Thierryjevo ceniiiolijsko matilo
pri.li vsem še tako starim ranam, vnel|em, ra-nitvam, abscesom in oteklinam vseh vrst. Cena: » lončka K 3-60 se pošlje le proti povzetju ali denar naprej Obe domači sredstvi sta povsod znani In .lovita kot najboljši. Naročila se
naslavljalo na: Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
a. Thlerry in Prtgrad Brošura s tir oči originalnih pisem tratiš In taii.ut«K.si»>M. franko V zalogi v ikoro vseh večjih lekarnah in tnedlcinalnllt drogerjjah.	85 i
MM

HlleinecMerBalsi
KI Itt kMu.ttl-lfiini
Zaloga baliSfc za nevea«.
Priporočljiva trgovina S
Najbolje in naiceneje se kupi blago v veliki izberi za ženske in moške obleke pri občeznani domači trgovini
Čednih & MUauec
Cpri Češniku)
Lingarjeve ul. Ljubljana Jpitaiske ul.
Velika zaloga najnovejšega sukna, štofa, kamgrna, hlačevine za moške obleke za ženske obleke najnovejSe modno, volneno blago v vseh barvah, perilni kambrik, saten. kotenina, pisana in bela, platno in mnogo drugega	h)3 26 25
Zaloga baliftft za aaveato.
I'daiatel| In odrovornl urednik: Dr Ignacij Žitnik.
•Ako nimate v Vašem kraju
trgovca, ki lii imel v /alogi sloveči rastlinski likV
,,F L O R IA N",
kateri In se moral nahajali kol domače krcpM,,
lodec
v vsaki hiši,
poleni pišite dopisnico I naslovom: .Rastlinski! de-»tllnclj« v Ljubljani" in naročile i slcklciiito i1 ■ katera \elja K i"
S tem finale /a dalj časa Izvrstno kapljico za n jtc in si prihranite izdatke za draga zdravila.
I steklenici po 1> , litra se pošilja /a h kron p,.št-nine prosto	2i
Za 5 vinarjev
si more vsak preskrbeti predn >ti pri nakupu blaga /:i obleko, kakorJrih sicer nI dobili, kdor prosi po dopisnici za vpo-shtev vzorcev pri veliki trgovini bratje Lechner v Gradcu, železna hiša. To ne stane nič, na izbero pa ima vsak najinojernejše blago za damske obleke črno i.i barvano perilno blago, posteljnino, oksford, loden, sukno, vse vrste platno / perilo in posteljno opravo, in mnogo drugih predmetov, poleg cenika o vseli vrstah perila i. t d. Zložno si more vsak doma izbrati in potem kar najceneje izvršiti najboljši nakup. Mnogo hiš naioča že celo vrsto let vse svoje potrebščine le od tam, ker so se prepričali, d« ima la strogo reelna trgovina pred očmi edino zadovoljnost svojih odjemalcev.
2126 18-14
Pozorl Čllajl .Poior!
Slavonska biljevina
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč - ter se izvrstno in z najbolj;im uspehom v^orablja proti zastarelemu kaSljti bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi — pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. itd.
Delovanje izborno, vspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali re se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča narav nost od;	2443 i.0 6
P- Jurššiča, lekarnarja v Pakracu 5» 65. (Slavonija).
I. kranjsko podjetje za umetno «tek-larstvo In slikanje na »teklo —:
Aug. Agnola,
Dunajska cesta I 3a, poleg,Figovca'
se prip. rofa prečaslili duhovičlnl in P- n. slavn. občlnsl uzi napravo cerkvenih oknov z umetnim steklarstvom ali alikane na steklo, stavbenih del, napravo okvirov, Ud. Itd — Ima ludi v zalogi različno porcelansko In stekleno posodo za namlzje gostiln In zasebnike, svetilke, okvire Itd. po najniž|lh cenah Narisi, ceniki in proračuni na zahtevo zastonj, mnoga spričevala za dovršena dela so cenjenim odjemalcem v ogled na razpolago.	1804 52- 23
Tiskala: .Katolliku Tliksrna*