Poštnina plačan* pnfavt n* Leto IX, *t. 28? Ljubllana, petek T, decembra 1928 Cena 2 01» >1» «|w1ra|. —» Ur«dniit*o i LhiMInu, K. na i lova ulica fttev s/L TiHIbii it. «07» in a&H, ponoči tudi «0^4, iakapitl •• «• mtej*. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Potfnitatcl: Maribor, A le« »a » k. u - Ccitc. Aleksandrova pri prttnca £aiu zavoda : ftt. u. JU« - Praha čisto Wien. Mr »^141. Liubliana. 6. decembra Prve napovedane represalije Koro-ščeve vlade proti Zagrebu so se že začele. Da pa se bo moglo kasneje morda še bolj pritisniti, kakor bo to kazalo mogotcem v Beogradu, je bilo ireba postaviti na najvišje vladno mesno v Zagrebu poslušnega moža. Dati^ je iznenadi'a javnost ve t, da je zW »vršilca dolžnosti velikega župana« v Zagrebu imenovan g. Vojislav Maksimovič, aktivni artiljerijski polkovnik. S tem ukazom je dr. Korošec kot notranji minister eklatantno kršil zakon. Pa tudi minister vojske in mornarice, general Hadžič, ki te dni rožlja s sabljo, katera stane narod letno skoraj tri milijarde dinarjev, je sokriv, ker dovoljuje uporabo aktivnega častnika za nezakonito dejanje. G. polkovnik ni postavljen za vel kega župana, ni postal civilen uradnik; on je še nadalje oficir in bo prejemal oficirsko plačo, ako se ne bo našel » Glavni kontroli kdo, ki bo uvidel da uporaba aktivnih oficirjev na mestih velikih županov ni posel, za kojega sme biti komandiran aktiven častnik in mu morajo biti vsled tega prejemki ustavljeni. Zvanje »vršilca dolžnosti vdikega župana« tli predvideno v uradniškem zakonu in ne v zakonu o obči upravi. Vodenje dolžnosti se lahko začasno izroči uradniku nižjega zvanja in položaja a za vršilca dolžnosti nihče ne more biti imenovan, najmanj pa mož, ki za samo »dužnost« nima zakonite kvalifikacije Tak posel se lahko izroči nižjemu uradniku iste stroke za višje mesto začasno z rešen jem kornpe-tentnega šefa. Ukaz za g. Maksimoviča je upravni nonsens, zaradi katerega spada dr. Korošec pod obtožbo. Veliki župani morejo biti le pravniki in izjemoma mežje iz svobodnih pro-fesij (do 1. 1930) nikdar pa oficirji, a še manj aktivn' oficirji. Podpis g. Maksimoviča bo na vseh aktih neveijaven. Hrvati niso Makedonci, o tem st bodo gospodje kmalu prepričali. G. Maksimovič je polkovnik, ni pa veliki župan Nihče ni dolžan ga kot takega priznati, pa tudi ne kot »vršilca dolžnosti«:" ...... G. Maksimovič pravno ni Šef civilne uprave v Zagrebu. 4 O tem se bomo v kratkem prepričali. Če bi bilo drugače, jutri lahko g. Korošec pošlje kapica iz Črnega vrha ali pa — zakaj ne — prednico III. reja sv Frančiška za vršilca dolžnosti velikega župana v Zagrebu. Prav z sto pravico in do istem »zakonu sile«, s katerim eksponira vrlega, zmožnega n doslej neomadeževahega oficirja v x)rbo, v kateri mora nastradati General g Hadžič, ki to dopušča, je z danaonjim dnem v vsej javnosti mnogo izgubil. Če bo minister vojne izročal oficirje dnevni politiki, tako da bodo ne krivi ne dolžni izpostavljeni odi-u mase in bodo mesto na polju časti n slave zasedali policijska mesta, bo kmalu zaman od nas zahteval, da ar-nado smatramo za nadstrankarsko institucijo. Tako kakor dopušča g. Hadžič, je vojska rezervoar, iz katerega se lahko po mili volji postavlja vse. G. Hadžič ki dovoliuje. da je g. Maksimovič tudi danes še aktiven oficir, se je pregrešil proti vojski ravno tako kakor g. Korošec. Ko je bil za ministra železnic postavljen aktiven general, je SLS na usta g. Korošca dala izjavo, da zato ni vstopila v vlado, ker ne more pustiti, da je na civilnem mestu aktiven oficir. Par mesecev nato je ista SLS s tem aktivnim generalom bila v vladi. Danes namešča šef iste SLS aktivne oficirje protizakonito v policiji. SLS pada od stopnje do stopnje Prvi strel g Korošca proti Zagrebu je zelo ponesrečen. Nikogar ne tx> oplašil, vzbudil bo le ogorčenje, ljudstvo pa poreče, ako se oni, ki imenujejo najvišje funkcijonarje, ne drže zakonov, zakaj naj se jih mi? Ta logika je tako človeška, da je proti njej vsa-ko dokazovanje nemogoče. Gospoda v Beogradu se naprej igra z ognjem Če bo pa potem kje vzplam-telo, bo vse ogorčeno. Zdi se, kakor da se je pamet s habsburške rezidence iz l 1918 naselila letos v Beogradu. Subvencija narobrodnim družbam Sušak, 6. decembra č. Enoletna subvencija, ki jo bo vlada v bodoče podeljevala kot Podporo parobrodmim družbam na Jadranu, bo znašala 60 milijonov Din. Od tega bo pre iela Jadranska plovitba na Sušaku 30.5 milijonov Dubrovniška plovitba v Ptibrovniki> 12 milronov parobrodarska družba »Boka* " Kotoru 6 mMijonov letne subvencije Osta-nek 11.5 miliio-nov bo država dala oarobro-d?rskim družbam, ki vzdržujejo daljše paro-Plovne zveze Merodajni krogi so ti*nenja. ^a bo s tem zadoščeno potrebam parobro-darskih družb na Jadranu. Navzlic temu pa »e h vrst teb družb čujejo glasovi nezadovoljstva, češ da je podpora nezadostna Kritična situacija v Beogradu Davidovičevci zopet groze z demisijo Silno so ogorčeni radi zagrebških sprememb. - Celodnevna posvetovanja in pogajanja. - Nove Korosčeve obljube demokratom Beograd, 6. decembra. Vpokoiitev zagrebškega velikega župana dr. Zrel-ca in mnitarizacija civilne uprave v s*-grebški oblasti je rodila v Beogradu povsem nepričakovan rezultat. Ukrep notranjega ministra je izzval v političnih krogih splošno presenečenje, a Y vseh treznih krogih pravcato ogorčenje. Prav posebno presenečeni so bili pristaši Ljube Davidoviča, ki so vse do zadmega zagovarjali zmerno politiko do Zagreba jn ki so se najodločneje protivili nameram Vukičevičevih ekš-tremistov v vladi. Ukrep notranjega ministra je presenetil davidovičevce tembolj, ker je bila šele za danes dopoldne sklicana konferenca šefov vladnih skup'n. da se posvetujejo o nadaljnjih korakih. S tem, da je dr. Korošec na lastno pest in kar preko noči izvršil te dalekosežne izpremembe v Zagrebu, te postavil davidovičevce in ostale zagovornike zmerne politike pred gotovo derstvo. Nov ultimat davidovičevcev? Ko so navirarji davi vprašali Ljubo Davidoviča za mnenje, jim ie ta od kritj orizna! da o odloku dr. Kolišča ni .imel nit; pojma in da je sam natbolj nresenečen Davi ie Davidovič najprej sklical seio < odstva demokratske stranke. Konferenca je trajala eno uro in se •e nsto '.adaljevala v kabinetu ministra :avnih del dr. Angielinoviča Na tej konferenci ie bilo definitivno formulirano stališče, ki ga ie imel zastopati Ljuba D?\idov:č na poznejši konferenci šefov četvorne koalicije. Davidovič je dobil naročilo, naj zahteva 'akoišnje razveva vrenje p spremembah V Zagrebu, ker bodo demokratski ministri -prisiljeni k odstopu, ako se to ne zigodi. Ob 10. so se sestal! h konferenci dr. Korošec. Vukčevič in Liuba Davidovič, dočim ?paho. ki ie odsoten iz Beograda, ni >MI'navzoč. Konferenca šefov četvorne knalicre ie trajala , do 12. Dopoldansko oosvetovanje šefov vladne koalicije Okrog poldneva se je trdilo v političnih krog h. da razpravljajo šefi četvorne koalicije o ostavki celokupne vlade. Zunanji minister dr. Marinkovič, ki je že deli časa bolan, se ie ob 11 nepričakovano pojavil v vladnem predsedstvu. Iz vladnega predsedstva, kjer se je vršila konferenca šefov četvorne koalicije, je prvi odšel Ljuba Davidovič. Bil je skrajno nerazpoložen in rezerviran. Novinarjem je na vsa vprašanja osomo Odgovorih «Ne morem nič reči. Stvar se tiče vlad*, pa vorašaite e. Korošca.* «Govori se. g. predsednik, da vi ni= ste vedeli za s'nočni ukaz.» «Res je, n»sem vedel In me ie to silno presenetilo.« «Ali je res, da zahtevate vi demisijo celokupne vlade? Davidovič se je izognil odgovoru in samo prikimal z glavo, kar so smatrali vsi novinarji za potrditev. Novinarji so še nadalje spraševali g. Davidoviča, ki pa se ie dosledno izogibal vsakemu odgovoril. Opoldanska avdijenca dr. Korošca Tudi Velja Vukičevič. ki je za Da-vidovičem prišel iz kabineta ministrskega predsednika, ni hotel dat; nikakih izjav. Prav tako je bil tudi dr. Korošec do skrajnosti rezerviran. Iz vladnega predsedstva ie odšel takoi v dvor, kjer'je bil sprejet v avdijenco. Pred odhodom na dvor ie dr. Korošec na vprašanje novinarjev, ali je priča* kovati že v prvih popoldanskih urah kako odločitev, samo zamahnil z roko in kratko pristavil: «Ne!» Popoldanski dogodki Beograd, 6. decembra, p. Tudi popoldne je bila glavna pozornost političnih krogov posvečena zadržanju demokratov, zlasti pa vprašanju, ali bodo ostali na svojem stališču, ki so ga dopoldne označili na konferenci šetov vladnih skupin. Od 5. do 6. popoldne se je vršila v kabinetu ministra za javna dela seja vodstva demokratske str.m-ke, ki so 11 do 6. prisostvovali tudi demokratski ministri, nakar so odšli na sejo mimstrskega sveta, ki se je ob tem času pričela. Na seji ministrskega sveta se je razpravljalo predvsem o notranjem političnem položaju. Po odhodu demokratskih ministrov na sejo ministrskega sveta se je moglo od demokratov doznati, da vztrajajo v celoti na stališču, ki ga je dopoldne zavzel Ljuba Davidovič, in sicer, da se v ultimativni obliki zahteva, naj se akoj še tekom današnjega dne razveljavita ukaza o upokojitvi bivšega velikega župana dr. Zrelca v Zagrebu ter o Imenovanju polkovnika Vojlna Maksimoviča za vršilca dolžnosti velikega župana v Zagrebu. Demokrati povdarjaio. da pomenjata ta ukaza nelojalnost napram njim. ker šefi demokratske stranke niso bili obveščeni o tako važnem koraku. Povdarjajo. da pomenja to zlasti nelojalnost od strani dr. Korošca in ako se storjeni korak nocoj ne. popravi, bodo vztraiali pri svoji zahtevi iy v tem primeru bodo demokratski ministri podali ostavko. Kot zanimivost se nag'aša, da ie zunanji minister dr. Mar nkovič, čeprav je bil bolan, danes vstal in prišel na seje, bržkone zaradi tega. da b: otežko-čil položaj Ljube Davidoviča. Ko so demokratski ministri odšM s seje v pred-sedništvo vlade, ie vodstvo demokratska stranke nadaljeva'o posvetovanje, pričakujoč povratek demokratskih ministrov s seje ministrskega sveta. Seja ministrskega sveta Beograd, 6. decembra p. Po odhodu deunoivratskih ministrov je vodstvo demokratske stranke nadaljevalo posvetovanje. Kakor se zatrjuje, vztrajajo demokrati na svoj um stališču, da nikakor ue morejo dopustiti, da se izvajajo taki udari, kakor je imenovanje polkovnika Maksimoviča za velikega župana v Zagrebu. Na fto imenovanje ne morejo pristati. Ker polkovnik Maksimovič nima niti kvalifikacije za >re-skega poglavarja, še manj pa za velikega župana, zlasti v Zagrebu. On je sicer dober oficir, odličen zgodovinar, ni pa za tako mesto. Ako se to ne popravi, nima več smisla še nadalje vzdrževati sedanje vlade četvorne koalicije. S takim naročilom so demokratski ministri odšli na sejo ministrskega sveta. O seji je bil izdan naslednji komunike: Na današnji seji ministrskega sveta se je vršila izčrpna deba.a o d g dkih in položaju v Zagrebu. Po politični debati so se reševale resorne stvari.« Demokratski ministri so po seji ostali še dalje časa na posvetovanju v kabinetu dr Šunienkoviča. Pozneje -o izjavljali, da bodo jutri o stališču dr. Korošca in radikalov obvestili Ljubo Davidoviča ter nato sprejeli potrebne sklepe. Demokrati zatrjujejo, da je kriza odgodena samo do jutri, ker hočejo prej obvestiti Davidoviča o gotovih obljubah. ki so jih dobili oJ dr. Korošca. Po seji ministrskega sveta je dr. Korošec poslal Ljubi Davidoviču pismo, v katerem obljublja razčiščenje odnošajev med vladnimi strankami ter sporoča. da so radikali pripravljeni pristati na rešitev vprašanja dalmatinskega agrara. Program polkovnika Maksimoviča Beograd, 6. decembra p. Med sejo ministrskega predsedstva je prišel v predsedni-štvo vlade novoimenovani vršilec dolžnosti VeKkega župana v Zagrebu polkovnik Vojin Maksimovič, da bi prejel od predsednika vlade dr. Korošca pred svojim odhodom v Zagreb potrebna navodila. Polkovnik Maksimovič ie v predsedstvu vlade zbranim novinarjem izjavil: »Vojak sem in Imam dolžnost, da Izvršujem svoje pos!e, kakor zakoni zahtevajo v slavo domovine in našega kralja. Eto, to ie devlza mojega dela.« Po seji ministrskega sveta se je polkovnik Maksmovič dalj časa razgovarial z dr. Ko. rošcem. Ko je odhajal, so ga novinarji vpra-šoli, kdaj odpotuje v Zagreb; odvrnil jim je. da še ne ve. Protest zagrebških davidovičevcev — Zagreb, 6. decembra. Nenavadna vpo-kojitev velikega župana dr. Zrelca je najbolj presenetila tukajšnje davidovičevce Med nitmi vlada radi tega ukrepa vlade silno ogorčenje Danes dopoldne so sklicali sejo oblastnega odbora, po kateri je bil poslan Ljubi Davidoviču radi vpokojitve dr Zrelca brzojavni protest s prošnjo, naj zastavi vse svoje moči m zahteva takojšnje reparacije. V brzojavki rotijo g. Davidoviča. naj za vsako ceno odvrne odgovornost od demokratske stranke, ki bi postala sicei absolutno nemogoča v vseh prečanskih krajih. Pribičevič in Maček o imenovanju polkovnika Maksimoviča za namestnika vei. župana Včerajšnja seja vodstva KDK. — Odmev sprememb na zagrebškem velikem županstvu. — Nezaupnica dr. Korošcu. — Skoplje in Zagreb Zagreb, 6. decembra, n. Danes se je v sabornici vršiia redna seja eksekutivnega odbora KDK. ki so ji jrisostvo vali predsednika Pribičevič in dr Maček in trije člani odbora. Se.a ie t;a-jala do dveh popoldne Po < >? čani seii je Pribičevič po veda novinar em: »Razpravljali smo o deisrvu da je bil postavljen aktivni po k jvmk Maksimovič za vršilca dolžnosti velikega župana. Bili smo vsi sog asni v presoja nju dogodkov, a potrebne sklepe boste še pravočasno zvedeli. Vs.kako mo-e te zapisati, da nas nič ne bo našlo nepripravljene.* Dr. Maček pa je novinar em rekel: «Vlada ie izdavila, da bo postopa a strogo po zakonu. In zato je imenova a za namestnika velikega župana aktivnega oficirja, ker ta menda na.ibo.je Doziia zakone. Ni se ozirala niti najmanj r,a to. da je že samo to imenovan ie protizakonito. Protizakonito ie v prv j vrsti zato, ker po zakonu o obči jpravi ne obstoja institucija namestnika vcikcga župana, a v drugi vrsti zato. Ker do-tični gospod nima po zakonu Dredoi-sane kvalifikacije za velikega žur>ana. Toda videli bomo kako bo sedai fimk-eiionirala uprava. Uveren sem. da bo vsak advokat, kadarkoli nanese prilika, da vloži pritožbo proti kakemu re-šenju tega žuoanskega namestmka na upravno sod šče. v tei pritožbi v prvi vrsti povdaril. da je odločba orotiza-konita. ker jo je izdal nekdo* kot veliki župan, ki nima kvalifikacije, da vršf to funkcijo. To imenovanje je v ostalem zelo zanimivo tudi zaradi tega. ker se iz niega vidi ko'iko moči ima predsednik vlade in nrmster notraii.nfi de;' doktor Korošec, Bivši veliki župan Zre- lec mu je predal demisijo. Korošec je pozval v Beograd, in se ž njim . poravnal. Dr Zrelec se ie vrnil v Zas-cb, a medtem ga ie ignorirajoč predsednika v ade iti. notranjega min stra upokoji! nemara 2ika Laz:č. Kmečko-de-mokratski koaliciji to imenovanje vojaške osebe za namestnika velikega župana samo konvenira. ker je to pred vsem kulturnim svetom nov dokaz, da imamo prav. ko trdimo, da svetovna voma. namesto da bi bila evronejiZvra'a Balkan, zdaj polagoma balkanizira Evrono. 2ase v teh desetih 1et;h ni posrečilo, da se Skoplje vsaj nekoliko izenači z Zagrebom. Nemara pa rmi v Beogradu za^di tega mislijo, da *e treba s^dai Zaereb izenačiti "s SkOp-ljem? Hudo se bodo prevari!;.* Odmev v Splitu Split, 6. decembra č. Vest o usodnih iz-premembah v Zagrebu je napravila na tukajšnje meščanstvo globok vtis ter izzvala splošno razburienje. Oblastni poslanci HSS v splitski oblasti so izrazili želje, naj bi vse prečanske oblasti zavzele primerno stališče k imenovanju voine osebe za velikega župana v Zagrebu Na inicijativo sol tske oblastne skupščine bo sklican sestanek vseh prečanskih oblasti, v katerih imajo Hrvati večino, da razpravljajo o težkem položaju hrvatskega naroda ter »klecajo o ukrepih v odgovor na postopanje vlade. V teh krogih menijo, da hoče vlada na ta način pokazati inozemstvu, da je nezadovoljstvo Hrvatov omejeno samo na eno oblast To namero viade ie treba razkrinkati ter pred vsem svetom ugotoviti, da ves narod, vsi Hrvati in Srbi v prečanskih krajih, ne odobravajo beograjskega režima. Priprave za novo pomorsko razorožitveno konferenco Debata o Brittenovem predlogu v ameriški pomorski komisiji. Pomorske odnošaje med . Ameriko in Anglijo je treba na vsak način čimprej rešiti Washington, 6. decembra d. Predsednik mornariške poslanske zbornice Britten je prečitaJ včeraj pismo, kj ga je prejel od angieškeiga ministrskega predsednika Baid-wina kot odgovor na svoj znani predlog glede ureditve odnošajev med Angiijo in Ameriko na morju. Njegov predlog,; ki ga je poslal Baldwin b. ez vednosti viade, je izizval v ameriških krog h veliko' razburjenje. Tekom debate, ki jo je* sprožil neki interpelam v pomorski komisiji, je bita sprejeta resoluciia, ki so jo predlagali demokrati Resolucija zahteva, naj se v vseh kategorijah vojnih ladij ohrani - razmerje 5:5:3, kakor da ga je predlagala in zasto paia Amerika pri sklepanju vvashingtonske pomorske pogodbe, doslej samo za vojne ladje nad 10.000 ton. Britten je bil mnenja, da bo njegova prepiska z Baldwinom do-vedla do nove pomorske konference med Anglijo. Francijo, Japonsko, Italijo in Ameriko Britten ie v seji naglasih da si bo z vsemi sredstvi prizadeval, da pospeši sklicanje take konference, ker je prepričan, da je treba to vprašanje v izogib nadaljnjih komplikacij v bodočnosti za vsako ceno čim prej rešiti. Odmev predsedniških volitev v Avstriji Vse stranke pozdravljajo novega predsednika Miklasa kot delavnega in objektivnega moža in spoštujejo dr. Miklasa in ga bodo kot predsednika republike po svojih najboljših močeh podipirali. Vsi današnji listi prinašajo simpatično pisane članke o novem predsedniku, poudarjajoč, da se je oseba novega predsednjka t izvolitvijo samo dvignila nad vse strankarske spore. Tudi glasilo socijalnih demokratov »Arbeiter Zeitung« posveča simpatično pisan članek Miklasu in naglaša. da si je že kot petletni predsednik Narodnega veta s svojo delavnostjo in objektivnostjo osvojil spoštovanje svojrh političnih nasprotnikov. Kljub vsemu spoštovanju pa ie treba vendarle povdariti. da socijalisti niso želeli na predsedniškem mestu krščanskega socijaici marveč moža, ki bi stal izven vseh strank ter bi v enaki meri zastopal celoto naroda. Komentarji pariških listov Pariz, 6. decembra, s. Pariško jutranje časopisje se "bavi obširno z izvolitvijo avstriji-skega zveznega predsednika Miklasa. Konservativni *GauJois» porablja to priliko za splošno obravnavo avstrijskega vprašanja Lis} priznava v prvi vrsti neomejeno moralno avtoriteto zvezuega kancleria dr. Seipla in meni nato. da bi lahko Avstrija neovirano in celo srečno živela. V tem posledu pa kaže avstrijski narod malo dobre volje. Za presojo, kako globoko je narod prepričan o združitvi z Nemčijo, zadošča omeniti reakcijo, ki jo je izzval optimistični govor zunanjega ministra Brianda v avstrijskem in nemškem, tisku. Popolnoma javno povdarjajo socijalisti in nacionalisti načelo samoodločbe narod Furtwan{rfer ostane v Berlinu Dun&j, 6. dec. d. Pogajanja, ki jih je vo* dila dnnaiska državni opera z berlinskim nmeMrkom Furtwiingieriem. so se razbila.. .... , . ...... Furtwanpler je po temeljitih razgovorih « terem naglašajo. da glasovanje pri volitvah svojimi berlinskimi prijatelji odklonil d«-' ni bik) izrae kakega nezaupanja. Tudi oni j najsko ponudbo w ostane še nadalje v na podlagi svojih dolgoletnih iztarSeni cene' * Berfnro. Dunaj, 6. decembra d. Novo:zvoljeui predsednik avstrijske republike VVilhelrri Miklas je včeraj takoj po izvolitvi položil prisego na ustavo v roke predsednika zvezne skupščine dr. Elderscha. 12 t. m. bo prevzel Miklas vodstvo državnih poslov pd dr. Hai-niseha. Predsednik dr. Miklas je star 56 tet. Rojen je bil 15. oktobra 1872 kot sjn poštnega uradnika v Kremsu Posečal je benediktinsko gimnazijo v Seitenstettenu. nakar je ha dunajski filozofski fakulted dovršil svoje profesorske študije za nemščino jn zgodovino. Kot profesor je služboval na različnih gimnazijah v Trstu, naposled pa je stalno bil nameščen kot gimnazijski ravnatelj v Hor-nu, katero mesto je zavzemal do leta 1924, ko je stopil v pokoj. Leta 15X>7 je bil izvoljen v dunaeski parfa-rnet, ki mu je pripadal vse do prevrata kot poslanec krščanske socijalne stranke. Deloval je v raznih parlamentarnih odsekih in je bil večkrat tudi član avstroogrskih delegacij Po prevratu je bil v februarju 1919 izvoljen v avstrijsko ustavotvorno skupščino in je od istega leta nekaj časa tudi podtajnik za vere. Pri volitvah v letih 1920, 1923 in 1927 je bil ponovno poslanec svoiega starega okraja na Nižje Avstrijskem. Novembra 1923 je bil izvoljen prvič za predsednika Narodnega sveta. To mesto ie zavzemal do izvolitve za predsedn ka republike. Po zaprisegi se ie vršila seja kluba krščanskih socijalcev, na kateri je predsednik kluba podkancelar Fink v toplih besedah čestital novemu predsedniku, ki se je nato poslovil od svojih tovarišev ter jih prosil, naj ga tudi na njegovem bodočem mestu podpirajo. Velenemci ki so glasovali proti Miklasu odnosno za svojega kandidata so objavili takoj po končanih volitvah komunike v ka- Fašistična zunanja politika »Našega sovraštva se je treba bati, naše prijateljstvo pa spoštovati.« — Ratifikacija prijate^ske podobe med Italijo in Turčijo Bim, 6. decembra, s. Zbornica je včeraj razpravljala o italijansko - grški nevtraliteti in primerjalni pogodbi i maja 1928, ki se bavi tudi z ureditvijo razsodiščnega postopanja. Koncem debate je povdaril ministrski predsednik Mussolini, da so bili njegovi razgovori 8 tui*Skim zunffftjfm nrhristrosn meseca maja v Milanu popolni. Vlade vseh držav na svetu bi morale vedeti, da se je treba v bo-note našega sovraštva bati,, naše prijateljstvo pa spoštovati! Ker turška vlada ve, da lahko račuua s popolno lojalnostjo fašistične vlade, se bo sodelovanje teh držav izpopolnilo do najdalekosežnejše oblike. «Kakor vi- Preiskovalni zapor proti Gani begu Preiskovalni sodnik je odredil radi suma soudeležbe pri umoru Bebija preiskovalni zapor proti Gani begu. — Poostrene mere proti emigrantom dite, ne pomeni naš imperijalizem nikabega ogražanja drugih narodov. Naša zveza je zveza mirovne ekspanzije, ki jo morajo vsi spoštovati, ker je simptom in potreba iiv-ljenja. Hočemo sodelovati z vsemi onimi narodi, ki hočejo sodelovati z nami, posebno % onimi ob Sredozemskem morju. Koncem svojega govora je pozval Mussolini zbornico med živahnim odobravanjem poslancev, naj izreče predsedniku turške vlade in turškemu narodu pozdravne simpatije. Poslanci so se v znak soglašanja dvignili s sedežev. Nato je bila pogodba z 223 proti petim glasovom sprejeta. Praga, 6. decembra s. Kakor izve »Bohe-nria<, je odredil preiskovalni sodnik v zadevi umora Alkibijada Bebija preiskovalni zapor proti Gani begu. Zaradi atentata Ukrajinca Taciuka na poljskega generalnega konzula in atentata pred porotnim sodiščem na Albanca Bebija je praška policija uvedla ostrejše mere proti emigrantom. Iskanje raznih tajnih organizacij pa je izredno otežkočeno, ker so člani teh organizacij strogo disciplinirani in se morajo bati maščevanja, ako bi medsebojno kogarkoli izdali. Kljub temu se je posrečilo policiji že ugotoviti, da so v Češkoslovaški tri ukrajinske organizacije. Albanske tajne organizacije dosedaj ni bilo mogoče najti. 2e dejstvo samo, da je začela policija iskati tajne organizacije, bo najbrže povzročilo, da bodo te organizacije začasno prenehale delovati. Stabilizacija romunske valute Naro&a banka je dobila v Berlinu 75 milijonov za jačanje leja. Pogajanja za stabilizacijsko posojilo v Parizu čila 30 milijonov za stabilizacijo leja. Rav- Bukarešta, 6. decembra d. V vladnih in finančnih krogih smatrajo, da je inozemska špekulacija proti tečaju leja samo prehodnega značaja. Kakor se izve iz krogov, ki so blizu finančnemu ministrstvu, se je špekulacija poslužila najbrže tendencijoznih in pesimističnih poročil, ki so bila v zadnjem tednu razširjena po inozemskem časopisju. Ker je dosegel Raduceanu pri svojih pogajanjih v Berlinu popoln uspeh, bo Narodna banka lahko boLj kot kdaj prej podprla lejev tečaj. Raduceanu se je posrečilo doseči likvidacijo 75 milijonov mark, od katerih bo Narodna banka takoj dolo- notežje v prihodnjem proračunu je popolnoma zagotovljeno. V soboto se bo Raduceanu vrnil v Bukarešto. Včeraj se je odpeljal državni tajnik Lu-gosanu v spremstvu pravnih in finančnih strokovnjakov v Pariz, da zaključi pogajanja z Blairovo skupino o stabilizacijskem posojilu. Vladni krogi so vseskozi optimistični in računajo, da bodo pariška pogajanja kmalu končana Lugosanu sam se je pred odhodom izrazil zelo zadovoljivo o izgledih svojega potovanja v Pariz. Konflikt med madžarskimi monarhisti Odmev razkritij poslanca Gyorkyja o Albrehtovi propagandi. Krščanski socijalci se boje za Otona. Budimpešta, 6. dec. Sociialnodemokrat-ski poslanec Gyorky, ki je na včerajšnji seji parlamenta trdil, da je nadvojvoda Albreht na nekem banketu v Debrecinu izjavil, da bo postal v dveh 'etih madžarski kralj, je objavil danes v listih izjavo, da bo o tej zadevi še enkrat govoril pred parlamentom. Takrat bo proti uradnemu demantiju sporočil nove podrobnosti, ki bodo dokazale resničnost njegovih izjav. Gyorkyjeve izjave so Izzvale posebno v krščansko - socšjalno - gospodarski stranki, ki je koalirana z vlado, veliko razburjenje. Glasilo stranke »Uj Nemzedek« objavlja danes senzacijonelen uvodnik, v ka- terem izjavlja, da bo moral sedaj uradnemu demantiju slediti kategorični demanti nadvojvode Albrehta, ki mora jasno izjaviti, da ni^v zvezi s kritizirano propagando, ki se vodi za ustoličenie njegove osebe na madžarski prestol in da ne terja nikakih pravic na madžarski prestol Če bi se nadvojvoda Albreht ne odločil za to izjavo ter še nadalje dajal svoje ime za nevarno propagando, je treba smatrati, da to propagando sam odobrava. V tem primeru bi moralo 100.000 Madžarov, ki so zvesti ustavi, izjaviti, da smatrajo vsakogar, ki si lasti pravico do prestola legitimnega kralja Otona, za uztir-patorja. Chamberlain o odnosa jih z Nemčijo Vprašanje predčasne izpraznitve Porenja je zadeva pogajanj in sporazuma. — Anglija se bo držala sklenjenih pogodb, ki vežejo i Nemčijo i zaveznike. — London, 6. decembra. Na današnji seji ■podnje zbornice je stavil poslanec delavske stranke Wegwood na zunanjega ministra Chamberlaina vprašanje, ali je resnica, da se je Anglija postavila na stališče, da mora plačati Nemčija reparacije v zlatu, ako hoče, da se izprazni Porenje. Chamberlain je opozoril Wegwooda na svojo ponedeljkovo izjavo glede interpelacije člena 431. versailleske pogodbe. Njemu ni znano, da bi Francija izjavila, da stoje bivši zavezniki na stališču, da bi le izvedba načrta za progresivno likvidacijo nemških reparacij jamčila odpravo vojaške kontrole v Porenju. Na vprašanje poslanca delavske stranke Thurtlea, ali so je Nadaljevanje pasivne rezi-stence na avstrijskih poštah Dunaj, 6. dec. s. Danes je četrti dan, od« kar izvajajo poštni, brzojavni in telefonski nameščenci pasivno rezistenco. Težave v poštnem prometu so postale še večje kot v prejšnjih dneh. Pri kartiranju na glavni po« 8ti je ostalo 480 pisemskih vreč neodprtih. Tudi nekaterih listov ni bilo mogoče od* praviti. Nagrada madžarskim falzifikatorjem Budimpešta, 6. dec. g. Danes so se odda« jale avtomobilske licence. Izmed 580 raz* ?oložljivih Hcenc je bilo 250 oddanih av* tomobilski. prometni družbi, čije predsed« nik je iz ponarejevalske afere znan £»eneral< ni ravnatelj Gabrijel Baros. V« javnost obsoja to postopanje. «Pester Lk)yd» ugo» tavlja, da je dobil danes ponarejevalec frankov darilo v višini dveh in pol milijo« nov pengov, ker cenijo vrednost vsake av« tomobiteke licence na 10.000 pengov. Železniška nesreča Pariz, 6. dec. s. Davi je trčil na križišču Celezniike proge iz Bavonne v Biaritz elek« trični vlak v tovorni vlak. Pri tem se je vo z.motor jem prevrnil in sta bila razbita dva vagona tovornega vlaka. Število žrtev ie ni znano. Dosedaj so potegnili izpod raz« valin dve trupli, dočim leži tretje še pod njimi. Dva železniška uradnika sta bila tež« ko, deset potnikov pa znatno ranjenih. Domneva se, da je nesrečo povzročila go« »ta megla. v vprašanju zasedbe Porenja oziralo na svo-ječasno poročilo, ki so ga podpisali Wilson, Clemenceau in Lloyd George in ki je bilo izdano leta 1919. v pojasnilo 61. 431. mirovne pogodbe, je Chamberlain izjavil, da se je tako tudi postopalo. V smislu deklaracije iz leta 1919 so sklenile Francija, Anglija, Belgija, Italija, Japonska in Nemčija 16. septembra v Ženevi, da prično uradna pogajanja glede predčasne izpraznitve Porenja. Trdno je uverjen, da se današnje njegove izjave popolnoma strinjajo z izjavami, ki jib je dal v ponedeljek, ki so se tikale odnošajev med Nemčijo in zavezniki. Snežni zameti na Tirolskem Innsbruck, 6. decembra. Na Tirolskem in Predarlskem divjajo že več dni hudi snežni zameti. V gorovju so skoraj vsa pota zasuta s plazovi. Težja nesreča se je pripetila ua cesti med Bregenzem in Inusbruckom, kjer je snežni plaz zasul celo kolono avtomobilov Barnumovega cirkusa. Posrečilo se je rešiti vse zasute ljudi, pač pa je poginilo mnogo živali cirkusa. Na Predarlskem je snežni plaz zasul kolodvor v Langenu. Trije železničarji so bili zasuti, toda reševalno osobje jih je po napornem delu osvobodilo. Železniški promet je večinoma ustavljen. Zaradi visokega snega so nekateri kraji odrezani od ostalega sveta. Samomor zločinca pred obsodbo Newyork, 6. dec. d. Znani newyorški ve» lezločinec Sddn.ey Weiss je bil danes ustre* ljen v sodni dvorani med razprava Weiss je bil obtožen ropa io je z gotovostjo pri= čakoval, da bo obsojen na smrt, ker je že četrtič zagrešil sli češi zločin. V obupu je med razpravo potegnil iz žepa velik revoi« ver in trikrat ustrelil Sodni sluga, ki je bil že ranjen in še trije drugi uradniki so se vrgli na zločinca in. ga po kratkem boju ustrelili. Ni Se znamo, kako je prišel \Veisa do orožja. Noblova mirovna nagrada letos ne bo podeljena Oslo, 6. decembra d. Odbor Noblove usianove pri državnem »boru Je sklentf, da bo letošnjo mirovno nagrado podelil Šele v prihodnjem letu. Bolezen kralja Jurija se je zopet poslabšala London, 6. decembra, d. Kraljevo idrav-stveno stanje se je sapet poslabšalo. Zvečer ob 23.20 je bila prekinjena godba v radiju ta pestaja ie javila, da lefii kra': *• težkem boju na življenje in smrt. Mrzlica se je 'iopet zvišala, kar je gotovi znak, da se bolezen ie vedno spreminja. Telesni zdravnik je ostal zopet vso noč v gradu. Napoved v radiju je hotela občinstvo očividno pripraviti na morebitno katastrofo. London, 6. decembra, (lo.) Nocoj ob 9.55 je bil izdan o kraljevem zdravstvenem stanju komunike, ki pravi, da je bolesen nespremenjena. London, 6. decembra, (lo.) Davi ob 10.45 je bil izdan o kraljevem zdravju komunike, ki pravi, da je prebil kralj mirno noč. Temperatura je zjutraj nekoliko padla. Splošno se počuti kralj nekoliko bob'e Proces infok-cije se je v gotovi meri lokaliziral. Komunike sta podpisala Stanley Hewett ln Dawson of Penn. Komunike je zelo pomiril občinstvo, ki je bilo zadnje čase zelo vznemirjeno. Snoči sta imela zdravnika Humphry Rol-leston in Farquhar Buzzard posvetovanje, ki je trajalo dve uri. Zdravnik Hewett je že četrtič ostal preko noči v buckinghamski palači. London, 6. decembra, (be.) Zaradi bolezni angleškega kralja se zunanji minister Chamberlain najbrže ne bo udeležil zasedanja Sveta Društva narodov v Luganu. London, 6. decembra, s Ob štirih popoldne je bil izdan o zdravstvenem stanju kralja buletin, ki zatrjuje, da je kraljevo stanje nespremenjeno. Kot dobro znamenje se tolmači, da zadnja zdravniška poročila ne omenjajo pritožb zaradi srca. Popoldne se je kraljica odpeljala na sprehod. Waleški princ bo jutri prispel v Suez ter v soboto zvečer iz Pori Saida nadaljeval na krovu neke angleške križarke potovanje v Italijo. Priprave za zasedanje D. N. v Luganu Ženeva, 6. dec. g. V Luganu je vse pri« pravljeno za sprejem Sveta Društva naro» dov. Deset uradnikov tajništva Društva na« rodov je v ta namen odpotovalo v Lugano. Prihod Brianda pričakujejo v petek zvečer. Dr. Strescmann bo prispel najbrže v sobo« to. Kakor zatrjujejo, se bodo razgovori pri* čeli že v soboto popoldne. Več politikov bo prisostvovalo zasedanju za kulisami. Poleg madžarskega ministrskega predsed« nika Bethlena bosta v Luganu navzoča tu« di bolgarska ministra Burov in Molov. i dobitek razredne Prijateljska pogodba med Poljsko in Madžarsko Te dni se je v Varšavi podpisala prijateljska in razsodiščna pogodba med Poljsko in Madžarsko. Madžarski zunanji minister Vtl-ko je prišel v ta namen na Poljsko in tam se je signirala pogodba, ki odgovarja duhu modernega časa in je v polnem skladu s sodobno mednarodno politiko. - O priliki-slovesnega podpisa so se vrnili oficijelni pozdravi ift slovesne napitnine, v katerih sta poljski Zunanji minister Zaimki in Valko nagla šala, kako dobri odnošaji so vladali vedno med obema državama in vladajo še danes. Nikdar tekom zgodovine si Poljaki in Madžari niso stali v boju nasproti, nasprotno pa so se v borbi za svobodo medsebojno podpirali. Zaleslci je naglašal, kako trdno je uverjen, da ne bo nikdar treba po-služiti se določb o razsodiščnem postopanju, ker bo mogoče na prijateljski način rešiti vse zadeve, ki se tičejo obeh držav. Valko se je osobito skliceval na princip pravičnosti, ki je bil ena vodilnih misli v politiki obeh držav in je naglašal, da mora biti isti princip osnova evropskemu miru. Listi v obeh državah so komentirali v številnih člankih podpis poljsko - madžarske pogodbe. Precejšen del tega, kar se je pisalo ob tej priliki, je resnica. Poljska in Madžarska si tekom zgodovine nista nasprotovali. Tekom 19. stoletja pa sta se poljska in madžarska politika često vjemali. Poljaki v Avstriji so domala vedno podpirali oficijelno habsburško politiko, toda v revolucij, letu 1848. so sodelovali z Madžari v borbi zoper avstrijsko reakcijo. Že to je zbližalo oba naroda, prav tako pa tudi skunno nasprotstvo do Rusije, ki je potlačila poljski upor, Francu Jožefu pa poslala vojsko, ki je strla tudi odpor madžarske revolucijske armade leta 1849. Ko je pozneje prišel sporazum med Dunajem in Budimpešto, so si postali Poljaki in Madžari zavezniki v avstrijski notranji politiki. Naposled se je poljsko - madžarsko prijateljstvo pokazalo tudi začetkom svetovne vej-ne, ko so poljski legijonarji marširali proti Rusiji, pričakujoč od njenega poraza nacijo-nalne osvoboditve. S katastrofalnim zaključkom velike vojne pa se je zmanjšal obseg skupnih interesov med obnovljeno Poljsko in temeljito ostriženo Madžarsko. Le mejni konflikti med Poljsko in Češkoslovaško 60 sprožili tendence, ki so zahtevale sodelovanje med Varšavo in Budimpešto — proti Ce-hoslovakom. Tudi so se na obeh straneh trudili, da dosežejo skupno mejo, kar pa se je onemogočilo s priključitvijo Podkarpa^ke Rusije ČSR. S popolnim sporazumom in po-mirjenjem med Varšavo in Prago pa je nehal na Poljskem interes za Madžare, posebno ker je ustvarjala Poljska vedno tesnejše odnošaje z Malo antanto, osobUo z njenim članom Romunijo. Poljska je imela spričo napetega razmerja do sovjetske Rusiie interes na tem, da se Romunija ne oslabi, kar je pomenilo kategorično zahtevo, da se interesom Male antan-te ne nasprotuje. Zaradi tega je morala Poljska ostati pasivna v odnošajih do Madžarske. Obe državi sta imeli svoje interese v več ali manj ločenih področjih in povsem jasna politična logika veleva, da ostane tako tudi v bodoče. Komentarji nekaterih listov so sicer napovedovali, da ima Valkov poset v Varšavi namen, dospči poljsko posredovanje med Madžarsko in Romunijo. Ali ker je čas za take akcije danes povsem nenrikladen. se od eventualnega posredovanja ne more ničesar pričakovati. Poljsko - madžarska prijateljska ln raz-■»odiščna pogodba ostane spričo tega običajen mednaroden akt brez posebnega pomena. Prevzem proste cone v reški | luki Beograd. 6. decembra, p. Popoldne sp je vr- i šila seja zastopnikov prizadetih ministrstev zaradi prevzema pristaniške cone Thaon de 1 Revel, dela reške luke, ki nam pripade v ! eksploataeijo po ratifikaciji nettunskih kon- i vencij, ki stopijo te dni v veljavo. t loterije Zadružna hranilnica, r. z. z o. ▼ Ljub« Ijam, javlja, da so bili včeraj izžrebani na« dednji večji dobitki: tJ$$M$ Dto dobi srečka 84.195. Obe srefik« s to številko sta biB razprodani v četrtinkah. Od teh so štiri četrtinke srečke ostale v Beograda, ena Je prodana v Sarajevo, em v Ljubljano, ena v Osijefr in ena v Valjev©. 502.000 Din dobi sreCka 85.017. 2o zdravo finančno poiitiko v naši državi. Urejevanje državnih financ predpostavlja urejeno politično življenje v državi in parlamentu. Ta pogoj pri nas ni izpolnjen. Dogodki, ki so se odigravaii zadnje mesece, so onemogočili parlamentu, da posveti vprašanjem iz območja javnih financ zadostno pažnjo. Zato ni bik) storjeno nič, kar bi podpr;o m omogočilo, da se že v tem oudžetu pokažejo rezultati reform, ki aaj znižajo državne izdatke. Državni aparat je ostal pri enakem obsegu, kakor doslej. V pogledu redukcij se tudi v novem budžetu ni moglo iti dalje, kakor >/ lanskem, s katerim so bili izvestni državni posli prenešeni na samoupravna telesa. V upravno-pravnem oziru je torej novi proračun sestavljen pod enakimi pogoji, kakor letošnji. V ijem se odraža relativna stabilnost v pogledu državnega aparata, njegovih funkcij ,n potreb. Državni aparat je izkazai v novem proračunu v obsegu, kateor taktično obstoja. Preustrojstvo finančne uprave in finančne službe, kakor tudi novi zakon o sodnikih in novi zakon o preureditvi sodišč zahtevajo ^elo večje izdatke. Minister naglaša nadalje tesno zvezo med budžetom in splošnim gospodarskim stanjem. K sreči je etošnja žetev boljša od lanske. To izhaja iz naslednjega pregleda: Pšenice se je pridelalo 1. 1926. 19 milijonov 439.513 meterskih stolov, ieta 1928. pa 28.675.000, torej za 47.0 odst. več. Koruze l. 1926. 34.101.063. 1. I92S. pa 20629.000 meterskih stotov. to ie 39.5 odst. manj. Ovsa 1. 1926. 3,577250, 1928. pa 3,877.000. torej več 8.4 odst. Ječmena i. 1926. 3,761.072, 192S. pa 4,404.000. torej več 17.1 odst. itd. Ekspoze ugotavlja nadalje nazadovanje našega izvoza in porast našega uvoza, v katerem zavzemajo tekstilni proizvodi 36 odst. L. 1927. je bilo 909 konkurzov, 1. 1928. 739 (oboje za prvih devet mesecev). Število industrijskih delavcev se je povečalo. Lansko slabo gospodarsko sranje nt vplivalo na vrednost dinarja >e zato, ker smo dobili sredstev iz inozemskih posojil (druga tranša Bleerovega posojila, posojilo državne Hipotekarne banke itd.). S tem je Narodna banka dobila zadosten priliv deviz, tako da je lahko zadostila vsem potrebam privatnikov, borz in državnih ustanov. Koncem prejšnjega leta je znašal devizni štok Narodne banke blizu ene milijarde. Z dotokom novega monopo'skega posojila in s predujmom za odkup tobaka bo devizna zaloga Se večja. Minister smatra, da ie bodočnost dinarja osigurana in da je naša valuta dozorela tudi za zakonsko stabilizacijo. Osnovo za reorganizacijo celega državnega aparata naj tvori zakon o centralni državni upravi. Glede gospodarskega razmaha države smatra minister financ, da bo treba sestaviti skrbno in sistematično zgrajen program. Vlada je v svrho podpiranja poljedelstva predložila Narodni skupščini načrt zadružnega zakona, ki bo izenačil zadružno zakonodajstvo v raznih pokrajinah naše države ter omogočil boljši razvoj že obstoječega za-drugarstva. Od davčnih obveznikov se ne bodo zahtevale povišane davščine, pač pa bodo po mnenju ministra znižani posredni davki. Minister smatra da so realnost v predvidevanju, proračunsko ravnovesje in stroga izvedba slednje bistvene odlike njegovega budžeta. Blagostanje v Ameriki — Washlngton, 6. decembra Na ameriškem kongresu ie izjavil predsednik Coo'!d-ge, da še nikdar ni dosegla Amerika tako visoke stopnie gospodarskega bla«ost-nia kot sedaj Narodni dohodki se cenijo na 90 milijard dolarjev. Obnova opustošenih krajev Santiago de Chile. 6. dec. Število mrtvih zadnje potresne katastrofe se ceni sedaj na 250, število ranjencev pa na 600. Vlada je ukrenila obsežne mere za obnovo pri®ede-tfh krajev in dala dva milijona pezov na razpolago. Parlament je sklenil, da se takoi zopet zgrade porušena mesta. in ljudje Jubilej bolniške blagajne samostojnih mojstrov v Ljubljani Danes praznuje bolniška blagajna sa-mostojn/h mojstrov v Ljubljani lep jubilej — štiridesetletnico svojega obstoja. Kdor pozna zgodovino obrtniškega gibanja na bivšem Kranjskem, kdor ve, kako se je slovensko obrtništvo borilo za svoje najosnovnejše pravice, kdor ve. da je bil s'ovenski obrtnik zapo- ho, vzdrževati se je morala s skromnimi, nizkimi prispevki. Le požrtvovalnosti njenega vodstva vetja zahvala, da razpolaga danes z dokajšnjim premoženjem in močnim podpornim fondom. V vrstah njenega vodstva vidimo ve-lezaslužnega predsednika g. Aleksandra Gjuda star., ki z veliko ljubeznijo, stavljen, preziran in prepuščen samemu sebi, bo znal prav ceniti častni jubilej. Bolniška blagajna samostojnih mojstrov je idealna humanitarna ustanova, ki jo je ustanovilo nekaj požrtvovalnih obrtnikov, ki so globoko občutili, da je obrtnik v primeru bolezni navezan le nase. Dočim uživajo drugi stanovi zakonito zavarovanje za slučaj bolezni, smrti in onemoglosti, gleda obrtnik s skrbjo v svojo bodočnost. Baš zato pa je jubilantkinja vršila tekom svojega delovanja tako važno nalogo na polju obrtniškega zavarovanja, da je njeno delo neprecenljive vrednosti. Njeno delo je bilo skromno in ti- požrtvovalnostjo in idealizmom vodi blagajno že desetletja. Ob strani mu stoje naši stari odlični mojstri, obrtniški borci gg. Eng. Franchetti, Ivan Rozman. Ivan Aleš, Alojzij Erjavec, Štefan Špeletič, Ivan Kersnič, Ivan Barle. Ivan Breskvar in naši mlajši, ki bodo nasledniki sadov trudapolnega dela gg. Karol Vidmar, Ivan Letnar. Štefan Špeletič, Ivan Kosec, Drago Puc, Fran Podržaj in drugi. : Preobširen bi bil popis zgodovine te humanitarne ustanove našega obrt ništva. Ob njenem štiridesetletnem jub'leju ji tudi mi iskreno čestitamo z vzklikom: Naj se razvija, živi in cvete* Yažne izpremembe voznega reda v prid splošnemu prometu v Sloveniji Rezultat včerajšnje ankete pri železniški direkciji Ljubljana, 6. decembra Na direkciji državnih železnic se je dopoldne vršila anketa glede določitve voznega reda v bodoči poletni sezoni, da bo v Sloveniji 6iim bolj v prid tujskemu in splošnemu prometu. Anketo je otvordl direktor inž. Kneževič. Obe veliki županstvi sta zastopala vladni svetnik dr. Andrejka rz Ljubljane in dvorni svetnik dr. Stare iz Maribora, Zbornico TOI tajnik g. Ivan Mohorič, mestno občino inž L Bevc; dalje so prisostvovali direktor Rogaške Slatine g. dr. Šter, zastopnik SPD g. Makso Hro-vatin ter zastopnika »Purnika« ravnatelj g. Pintar iz Ljubljane in ravnatelj g. Končam iz Maribora. Od stranii železniške direkcije sta se udeležila ankete kot strokov-mdak načelnik prometno-komercijalnega oddelka g. Benedek in referent za sestavo voznih redov g Milan Petek. G. Petek je podal kratko poročilo o rezultatih dunajske mednarodne konference, nakar je orisal novi načrt voznega reda za Slovenijo. Po sklepu mednarodne železniške konference na Dunaju ostanejo dosedanje mednarodne železniške zveze Slove-nrjje po večini neizpremenjeme. SOE vozi še dalje skozi Ljubljano. njegov urnik kaže le male minutne diference. Važno je zlasti, da bosta od 15. maja 1929. vozila brzovlaka Dunaj-Zagreb Ln v obratni smeri na kolodvor v Zidanj most, da bo imela Ljubljana zvezo z Zagrebčan tudi po popoldanskem potniškem vlaku, odhajaijočem iz L-orbljane ob 14. in vozečeiga do Celja. Ljubljanski brzovlak, ki odhaja ob 20. proti Beogradu, bo imel po novem načrtu tudi zvezo z 'brzovlakom, ki vozi iz Zagreba proti Mariboru Brzovlak št. 4., ki odhaja ob 5.15 iz Zagreba, bo sedaj odhajal nekoliko pozmeje, ker bo čakal na zvezo iz Splita in Sušaika, zaito izgubi na Zidanem mostu dosedanjo zvezo z Mariborom. Prihodnje leto znatno izboljšajo železniške zveze z Rogaško Slatino. Brzovlak št. 505 CiDunai-Trst) bo imel med letoviško Danes ob 9. uri velika premijera velefllma ljubezni in strasti PtAMEM (L«flyiaMQ v glavni vlogi rvafjidealnejši Huibavra paT VILMA BANKY in RONALD COLMAN Lfltfbaiv pod oirkuškom šotorom. Klovn Tito ta njegov ijubavrai tekmec. Lepa airtnstka. Cirkuški klovn kot grol in knez. Zarota ta rešitev v za/dtidem hipu. Mladini neprimerno! Očarljive ljubavne scene. TELEFON 2124. ELITNI KINO MATICA. a seeono kratek postanek na Grobelnem. Nočni potniški vlak Ljubljana-Mar.bor bo po novem odhajal iz Ljubljane šele ob 23.50 (sedaj 23.08). Potn.ški vlak Zagreb-Ljubljana. ki sedaj odhaja iz Zagreba oib 22., bo odhajal šele ob 23. V letoviški sezoni se vzpostavi na progi Grobelno-Ragatec zveza z vlakoma št. 516 in 519 (Ljubljana-Maribor in obratno). Pozami bo imela Rogaška Slatina zvezo z obema po mešanem vlaku, ki bo odhajal te Rogatca zjutraj ob 6.50 bi prihajal v Grobelno oib 9.45 .Nasprotno bo odhod iz Grobelnega ob 11.20 in prihod v Rogatec ob 14. Železniška uprava ie dalje upoštevala utemeljene predloge merodajnih gospodarskih in tujsko-prometnih faktorjev ter je določila, da podaljša potniški vlak št. 522, ki je sedaij vozil ob 14.15 iz Ljubljane do Celja, svojo pot do Maribora. Garnitura tega vlaka pa bo na povratku tz Maribora vozila ob 19.30 samo do Celja. Vozni red na prosi Maribor-Prevalie, od-nosno na progi Celje-Dravograd-Meža ostane bistveno neizpremenjen. Znatne vozme izpopolnitve in Izpremembe so doseižene po novem načrtu na do-leniski progi. Potniški vlak št. 9314. k? je doslej prihajaj v Ljubljano ob 9.8 zjutraj, bo po noveim načrtu prihajal v Ljubljano ob 8.41 .zjutraj, kder bo imel zvezo z br zovlakom na Jesenice odnosno proti 7a grefou in Trstu. Ta vlak bo imel v Kar lovcu tudi boljšo zvezo s Sušakom. Od 15. iunija do L septembra bo ob 19.45 od haijail i z LiuMjaroe na Dolenjsko vlak. k: bo imel v Karlovcu direktno zvezo na Sušak. 2e s 15. decembrom t. I. se uvede na progi Liubrana-Novo mesto-Karlovec nov vlak, kfi odhaja iz LJubljane ob l^.OS in Dnba:ia v Karlovee ob 21.10, da bo imel ob 21.35 zvezo s splitskim brzovlakom. Direktni vagoni Ljubliana-Split odpadejo, ker bi bila prosta proti Splitu preobtežena. S 15. decembrom t I. se opusti lokalni vlak L'uMiana-Novo mesto, ki zdaj odhaja iz Ljubljane ob 11.50 in prihaja v Novo mesto ob 14.45. PoDo'dansTc? potniški vlak, ki je doslej vozil ob 13.18 do Karlovca, pa bo vozil samo do Novega mesta. Na gorenjski prog' po novem načrtu ni posebnih sprememb. Važno ie, da bo turi stovski vJak, ki je sedai poleti vozil zjutraj ob 5.15 samo do Jesemc. podaijšan do Planice, kamor bo prispel ob 8.33. Z vlakom 914 bo na Jesenicah vzpostavliena tudi zveza do Mojstrane, še v sedanji zimski sezoni se uvede zveza z Jesenic do Kranjske gore in sicer na za-grebSk* brzovlak. ki prihaja na Jesenice ob 22.35. Vozni red na progi LjuMjana-Kamnik bo s 15. majem 1929. v toliko spremenjen, da bo jutranji vlak tz Ljubljane odhajal ob 7.45. dočin sedai odlhaja ob 7.50. Popoldanski kamniški vlalk. ki sedaj odhaia iz Ljubljane ob 14.08, bo po novem načrtu odhajal že ob 13.05. To zaradi šolskih otrok. Na prošnjo Zveze z* tujski promet Je postanek večernega mariborskega vlaka na Zidanem mostu podaljšan za pet minut, da je potnikom omogočeno večerjati, ravno ta. ko je mariborskemu potniškemu vlaku. Id prihaja v Lmbljano ob 13.53, podaljšan postanek v Z:danem mostu za nekaj minut, da Je potnkom omogočeno kosilo. Izietniišlki in kopalni vlaki bodo ostali re-tzpr omenjeni, enako tudi voznj red na progi Ljubljapa-Rakek._ Blejsko pismo Bled. 6. decembra V pozmojesenski tišin: mirno sniva naš Bled. Menda samo a o bučnih poletn ih dneh, ki so posdrno letos bili politi šuma in leto-viščarskega vrvenja. Kako bo t'ra-,0 ieto? Veliki novi hotel nasproti Toplicam, sedaj še brez imena, moderna petnadstropna zgradba, je pod streho. To bo prva stavba na Bledu, ki bo imela lift. Drugi večji hotel (pension), ki je zrastel iz nekdanje Riklijeve vile, je tudi že dograjen. Le pogumno vsako leto tako naprej! Divni naš Bled se mora razvijati, da bo zares zaslovel po vsem svetu. Cujemo, da se v svrho odprave javnih greznic pripravlja načrt, da poleti okoli hiš v vročem času ne bo vladal penetranten smrad in zarod muh. Vse greznice je treba pokriti že zaradi navadnih sanitarnih razlogov, da prestane upravičena kritika letovišča rjev. Cesto pod Gradom mimo grajske Kendo-ve kopeli je treba na vsak način za avtomobilski itn motorni promet zapreti, da bo ta edina bre-zprasna komunikacija ostala letoviščarjem za promenado ob jezeru od Zdraviliškega doma tja do Zake. Primerno naij se na^uje s peskom, postavijo nai se potrebne klopi in pomnoži razsvetljava. Priznani e Ietoviščarjev, ki se fini pr?u vo. ziovi in avtomobili ne bo več treba umikati ob p'-amfke ne bo izostalo. Ta idilično pro-menadna cesta, najlepša ob blejskem jezeru, bo potem uprav udobna. Ima jutra- nje solnce oelo pozimi. Sedaj pa ie seveda polna blata, kakor zapuščena vaška pot Hvalevredna je podjetnost Avto-družbe. ki tudi v ziimsid sezoni vzdržuje promet med leškim kolodvorom in Bledom, česar pa Ljubljančani menda ne vedo, sicer bi se ob nedeljah gotovo prihajali iz mokre ljubljanske megle sotančit na Bled, kjer pri-greva toplo višinsko solnce in veje čist suh vzduh. Ko pa bo Jezero zamrznilo, tedaj vabimo na Bled vas. pogumne drsalce, umetne in začetnike. Tu se n* krasni veDiki jezerski gladini ni treba bati, kdaj in kje boste trčili ob drugega drsalca aii podrli fletno drsalko. Tu se boste lahko drsali po božji voliji, čisto solnčno ozračje vam bo krepilo dušo m telo. Dnevniki vas bodo že obvestili, kdaj bo nastopil ta prelepi čas. Od Sv. Treh kraljev pa tja do sv. Blaža, ko hodijo Mlinčani čez ledeno jezero v Grad po žegen. Je navadno vsako leto drsalna sezona. Včasi pa se tudi razšri z zgodnejšim priče'kom in poznejšim koncem. Tedaj, Ljubljančani in drugi —• na veseli drs na Bledu! Novo! Premijera! Prvič v Ljubljani! V soboto hi nedeljo 8. In 9. t. m. vsakokrat ob 11. uri dopoldne ▼ prostorih Elitnega kina Matice trandljoznl hlstorijsld veleHlm Napoleon in Louisa (S predavanjem g. prof. Volavika) ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV. Napoleon in Luiza (Prihodnje filmsko predavanje ZKD). V soboto in nedeljo, dne 8. in 9. t. m. nam pokaže ZKD ob spremljevanju predavanja gosp prof. Volavška docela nov in zanimiv zgodovinski film »Luiza in Napoleone. V času, ko so zmagonosni Napoleonovi orli osvajali evropske države, ko je bila Avstrija popolnoma premagana in je Idjubovala zgolj velika Rusija, ki se je baS pripravljala za vojno proti veliekmu sovražniku, pa je ostala Prusija neodločna. Nemčija je tedaj vodila izredno bojazljivo politiko napram Franciji, dokler se ni zadela pod vodstvom princa Luisa Ferdinanda ostra huda proti tej politild in skušalo doseči čim tesnejše prijateljske zveze z Rusijo. V tej najburnejši dobi je vladala na Pruskem kraljica Luiza in v to dobo nas popelje najnovejši pravkar iz-gotovljeni film. Njegova vsebina je zvezana z najrazličnejšimi tajnami in spletkami evrop-skih dvorov, v njem srečamo markantne osebnosti tedanje dobe od Napoleona do najrazličnejših njegovih ministrov in generalov. Predstave se vrše kljub ogTomnim nabavnim stroškom po navadnih nizkih oenah vsakokrat ob 11. uri dopoldne. Med blazinami »Blazina« se imenuje razstava, fci io danes ob 10. dopoldne otvori ljubljanska *Atena« v zakurjenem in do 19. zvečer razsvetljenem Jakopičevem paviljonu. Razstava je zares lepa in zanimiva. Zopet priča o dobrem okusu našega ženstva. Naj nilkdo ne misli, da je to bazar ali izložbeno okno s samimi dekoracij skim blazinami, ki si z njih izdelovanjem krajšajo dame dolgčas, pač pa na razstavi vidimo celo historični razvoj blazine v domači in cerkveni uporalbi od najstarejših blazin, ki so se pri nas ohranile, pa do najmodernejših Izdelkov ženske umetnostne obrti. V levi dvorani je tudi za moške zanimiva razstava cerkvenih ter iz starih broka-tov in cerkvenih prtičev narejenih blazin. Mncgo dragocenega blaga, starih figuralnih ln ornamentalnih vezenin je tu in seveda ne manjkajo tudi svetlikajoče se blazine iz benečanskih usnjatih tapet. Pa tudi naše domače blazine iz pražne-ga platna, okrašene s črnimi in rdečimi ter modrimi vezeninami so tu, obenem pa kažejo druge nove blaziinice, kako je narodno ornamentiko mogoče učinkovito upcia-biti za moderne blazine. Občinstvo bo zlasti zanimala lepo postlana oostelja, na kakršnih so spali pri nas še pred 70. leti in prej. V veliki dvorani nam razstava prikazuje najrazličnejše bidermajerske 'n moderne blazine v njih pravilni in tudi nepravilni moderni uporabi. Desna dvorana Je Japonska, orlsttn. O, to so blazine! Poezija Japana pri n*s še nt bila tako preipričevlno prikazana: saj je urejena cela soba. Kot te dvor me oa je preurejen v verando, kjer se zlasti lepo podajo mehke in udobne bJa-zm ce. Ta del razstave nas tudi pouči, kakšne in kako naj blaizine nameščamo po klopicah sn garniturah na vrtu in sploh pod milim nebom. »Atena« zasluži, da se ji občinstvo za veliki trud ln lepo razstavo oddolži z največjim obiskom. FORMAM ©lOti mfutttui Dekle so mu ugrabili LJubljana, 6. decembra Po polnočni uri na Miklavžev večer je spremljal Ivan svojo izvoijenko Pepco na njen dom v Šiško in ji govoril zaljubljene besede. Mrzlo je bilo, Pepca se je stiskala k njemu in zdelo se je, da mu verj.imevse čeprav se je nekam dolgočasila. Nenadoma pa je pridrdral za njima avte, ki ju je mahoma zajel z žarko lučjo reflek. torjev. Ivan je nehote nekaj zagjdrnjil. tisti hip pa je avto že obstal tik pred njima Kakor bi trenil, je iz voza skočil >*rd pa v kelj, brez besedice pobožal Pepco ne preveč nežno in jo naslednji trenutek potegnil s seboj v avto. Ivan je bil presenečen kakor še nikoli, a že se je avto zopet po gnal v svetlo, zvezdno noč. Čuti je bilo še par klicev na pomoč, ki pa niso nikjer našla odziva. Ivan je stal kakor okamenel Pepca p* se je peljala. Ali v pekel ali v nebesa, Ivan ni mogei uganiti. Tako se je zgodilo, da sedaj preiskujejo zadevo gospodje Lz rdeče hiše na Bleiweisovi cesti, ker končno malo neobičajen je vendarle ta dogodek. Posetite jutri zvečer koncert moravskih učiteljevi Otrok žrtev maščevanja odgnane žene Savka Čirovičeva, hči dokaj premožnega posestnika iz vasi Brezovice v Srbiji, se je pred dvema letoma poročila s k.netom Dušanom Gjorgjevičem iz Gornje Šatornje Le dva meseca je trajala njuna «ak'»nska sreča. Nato so nastala prerekanja io Savka se je lepega dne vrnila na svoj d«-m. Kmalu nato je prišel prosit za nieno r» ko vdovec Života Gligorijevič iz vasi Topole. Savkini starši in bratje so mu roko odtekli, ker da se Savka ne more poroi ti. dokler ne doseže ločitve prvega zakona. Vdovec Gligorijevič pa ie stavil predlog, da pojde Savka na njegov dom kot oskrtM in . ja začel tolaž ta. Prinesel ji je tudi velik grozd iz kuhinje, nakar se je dalje igral s svojo sestrico. Ko sta otroka bila najbolj živahna v fgrt Je Savka v napadu histerije skočila z voza, iztreala ročico in z vso silo udarila malega Dušana po tilniku. Udarec ie bil smrtonosen. V:deč. kaj se Je zzodilo a bratcem. Je Dragoslava začela vpiti na nr>-moč in Je zbežala z dvorišča, da se res? pred podivjano žensko, ki je tudi proti njej že zamahnila z ročico. Po storjenem z'o-činu se ie Savka odklatila proti domači vasi in se skrila v neki zapuščeni šupi. kier so io naslednji dan našli orožniki. Njeu zločin ie vzbudil med prebivalstvom velikansko ogorčenje, ki se zrcali tudi v tem da doslej nihče rzimed odvetnikov v Aran-gjelovcu ni hotel prevzeti naloge, da H Savko branil pred sodniki. Kulturni pregled GleflolieVj rp?>orfoarji: 1 Ljubljanska drama Petek. 7. •• ' ' ' ' Ljubljanska opera Petek, 7.: Zaljubljen v tri o.-anže. B. Sobota, 8. ob 15.: Nikola gubic Zrinjskl. Ljudska preKraljevska vis>> kost«. (Izven). Proslava desetletnice Cankarjeve smrti » ljubljanski drami bo na dan obletnice, to {e v torek 11. decembra ob 8. uri zvečer, (i sporedu je njegova drama »Lepa Vida«. (Opozarjamo izrecno na razliko od Savinove opere »Lepe Vide«, kJ je po vsebini ln obliki povsem drugačna). Delo izvira po snovi iz časov, ko so Cankar. Murn. Aleksandro* in Kette stanovali v poljanski eukrarni, kjer so v mali izbici prebijali svoja študentovska leta, stradali, sanjali in umirali. (Kakor znano, sta oba, Murn in Kette umrla v isti sobi in temno poslopje je dobilo od takrat v naši literaturi zloglasno ime: mrtvašnica). Tistim težkim časom sanjarjenja, hrepenenja in obupa je postavil Camkar v tei svoji drami (primerjaj tudi »Nino«) visok in nepozaben spomenik, v katerem je vse lepe misli in vse sanje o lepoti, resnici in plemenitosti strnil v simbolični lik lepe Vide. Vloge igrajo ge. Šaričeva, Mira Danilova. Marija Vera ter pg. Cesar, Debevec, Gregorin, Jan, Kralj, Levar. Godba je prirejena po Grieg.ivih motivih Režijo ima g. Ciril Debevec Začetek točno ob osmih, konec ob 10 uri. Vstopnic se •"ezer-viraio na željo pri blaga mi tlel. štev. 2231V Upamo. Ha se bo naše občinstvo tp spomin ^ke proslave častno udeležilo Osmi in deveti december t bublianskem gledal'ščii. V operi se nadaljuje slovanski operni teden in se poje v soboto na praznik S t. m ob 15. uri popoldne ZajČeva oper« »Nikola Šubic Zrinjski« kot liudska predsta va pri znižanih cenah. V drami sta isti dan dve predstavi in sicer popoldne ob 15. uri »Dojbri vojak Švejk« kot ljudska predstava in zvečer ob 20. uri Shakespearejeva tragedija »Romeo in Julija«. V nedeljo, dne 9. t m. vprizori drama ob 20. uri zvečer Tolstojevo dramo >2ivi mrtvec«, v operi pa je po-t>oldne ob 15. uri opereta »Poljska kri« koi ljudska predstava pri znižanih cenah, zvečer ob pol 20. pa »Boris Godunov« z Josipom Križajem v naslovni vlogi. Prokoljeva opera cZ&ljubljen ▼ tri oranže« 8e poje v običajni zasedbi pod taktirko kapelnike Stritofa v petek 7. t m. v ljubljanski operi za abonente reda B. Josip Križaj gost ljubljanske opere. V nedeljo, dne 9. L m. gostuje v ljubljanski operi eden njpriljubljenejših naših pevepv ar Josip Križaj in sicer v vlogi Borisa Godu-nova istoimene opere slavnega ruskega komponista Musorgskega. Predstava se vrši izven abonmaja. Novačanova drama cHerman Celjski* se ponavlja v Ljubliani v petek, 17. t m. V naslovni vlogi g. Levar. Maeterlinckova drama cStilmondskl in-pan» ge vprizori kot ljudska predstava v ljubljanskem gledališču v nedeljo popoldne ob 15. Pevski sbor Moravskih ntftftlfev Je tako srečen, da ima od svojega pogetka dalje, to ie od leta 1908 dali* enega in istega nmet-rdSkega očeta, to je prof. Ferdinand Vaeh. On je ustanovitelj svetovnoznlnega zbora Moravskih učiteljev. On ie navdušil prve zborove člane za intenziven zborovski Študij in on Je bil tisti, ki jih je vodil na skoro 800 koneertih v teku 25 let Zbor je praznoval namreč v jeseni letošnjega leta 25 let- I nico svojega umetniškega delovanja. Prof. Ferdinand Vach je napisal tudi celo vrsto moških zljorov, ki jih ima zbor Moravskih učiteljev stalno v svojem programu. Na ljubljanskem koncertu izvaja zbor slovaško narodno pesem, ki jo je priredil za koncert dirigent Vach. Koncert pevskega zbora Moravskih učiteljev l)o na praznik v joboto ob 20. uri v Unionski dvorani, predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Na sporedu Nočevega klavirskega koncerta, ki se izvaja v ponedeljek dne 10. t m. v dvorani Filharmonične družbe, so zastopani sledeči skladatelji: Škerjanc, Boroiin in Glazunov, Debussy, Rameau, Mara. Bach, Brahms, Liszt in Schumann. Predvsem opozarjamo na uvodino koncertno točko, to je na Bachov orgelski koncert v A-molu, ki ga je za klavirsko koncertno izvajanje priredil pianist sam ter se bo na tem koncertu prvič haja redno dvakrat na mesec ter prJnala informativne članke o igranem sporedu. Za naročnike stane celoletno (20 številk) BO Din, sa abonente 80 Din, posamezna številJia pa velja 3 Din. Naroča se pri upravi, na prodaj pa je v vseh knjigarnah-in pri gledaliških vratarjih pri večernih predstavah. Oh-finstvu aa najtopleje priporočamo.- Domače vesti »Življenje in svet", štev. 23 priobčuje na uvodnem mestu v spomin desetletnice smrti Iv. Cankarja njegovo črtico »Sveto obhajilo,« nakar sledi lep prikaz pisateljevega umetniškega ustvarjanja. •Ivan Cankar — borec in umetnik«. V času, ko so se pojavili pri nas krivi zdravniki, bo zanimal članek «Nove zmage v borbi zoper smrt» ki govori o velikih uspehih zdravniške vede tekom zadnjega leta. Zatem sledi članek »Značilne živali ledene dobe«, ki otvarja vrsto zanimivih in poučnih člankov o « Tajnostih prasveta* o katerih čita človek, kakor bi čital čudovito pravljico ali pa dogodkov in presenečenj polno povest. Znani angleški izumitelj in znanstvenik A. M. Low razpravlja o «Hrani bodočnosti« ko bo človeštvo doumelo globlji smisel dejstva, da ni moči živeli zgolj od kruha. Zanimiva in značilna je črtica «Cesar Portugalije« skandinavske pisateljice Sehne Lagerlofove, ki je praznovala te dni svojo sedemdesetletnico in o kateri je poročalo »Življenje in svet« v zadnji številki. Nato sledi predzadnje nadaljevanje aktualne razprave arhivarja VI. Fabjančiča o «Imenih ljubljanskih ulic, trgov in cest« ki ne zanima le Ljubljančanov, temveč tudi ostale Slovence, kj so želeli zvedeti, kako je postala Ljubljana slovenska na zunaj. «Mali inkvizitor» je naslovljen odlomek poglavja iz povesti »Martin Brbek«, nakar sledijo v razumljivih besedah napisana izvajanja harvardskega univerzitetnega profesorja Luytena o « Večnem prenavljanju vsem!rja» Prof Fr. M. nadaljuje svoje sestavke o esperan^u i« govori o «Koristih in praktičnosti mednarodnega jezika« Zanimiv je končno pop« švicarskega letalskega oficirja «Polet v neraziskano pokrajino« Ševilko, kateri je priložena umetniška priloga »Spomenik sv. Trojice v Ljubljani« ki govori o njem poseben članek, krasi več slik m lesorezov grafika E. Justina, ki ie izreza! tudi Cankarjevo sliko na naslovni strani. »Življenje in svet« stane mesečno samo 6 Din, posamezna številka pa samo 2 Din. * Odlikovanja v sodni službi. Z redom sv. Save IV. stopnje so odlikovani gg.: dr. Vinko Štrukelj, sodnik, uslužben v ministrstvu pravde, dss. Anton Mladič, dr. Luka Kravina, okr. sodnik, in dss. dr. Jakob Konda, vsi trije v Ljubljani, dss. dr. Fran Kranjčič pri okrož. sodišču v Celju, vdss. Josip Stergar pri okrož. sodišču v Mariboru, vdss. Josip Zdolšek. predstojnik okr. sodišča na Vranskem, dss. dr. Aleksander Hodnik, predstojnik okr. sodišča v Ptuju, dss. dr. Ivan Sirko, predstojnik okr. sodišča v Metliki, nadalje: dr. Robert Ogorevc, prvi drž. pravdnik v Ljubljani, dr. Josip Požar, prvi drž. pravdnik v eClju. dr. Ivan Jančič, prvi drž. pravdnik v Mariboru. Gustav Barie, prvi drž. pravdnik v Novem mestu, in dr. Leo Mastnak, drž. pravdnik v Ljubljani. * Španski konzulat v Ljubljani. Španska vlada je imenovala za svojega častnega vicekonzula v Ljubljani g. Ernesta Hieraga. Španski vicekonzul je nastanjen na Dunajski cesti štev. 15. * Izpremembe na naših meščanskih šolah. Bivša ravnateljica dekliške meščanske šole v Ptuju, Irrna Scheligo, je imenovana za ravnateljico dekliške meščanske šole v Ma. riboru, Jurij Vreže pa za učitelja v Šoštanju. Premeščeni so: kontraktualni šolski upravitelj pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah Ivan MateKč na deško meščansko šolo v Mariboru, učitelj J. Velnar in učiteljica V. Vodenik pa na meščansko šolo v Slovenski Bistrici. * Današnji številki našega lista je priložena zelo praktična priloga stare solidne in glavne kolekture bančno - komanditne družbe A. Rein i drug, Zagreb, na katero opozarjamo cenjene čitatelje, kajti s po* močjo te priloge lahko vsakdo na izredno enostaven način poskuša svojo srečo potom te zanesljive glavne kolekture. * Izstopili so iz našega državljanstva: za« sebnica Hermina Fale na Dunaju, pristojna v Šikole v ptujskem okraju: vdovec Alojzij Grli na Dunaju, pristojen v Kapljo v sloven.igraškem okraju, in gospodinja Roza Marhold v Gradcu, pristojna v Jakobski dol v mariborskem okraju. * Izvrševanje zakona o dobrovoljcih. Minister vojske in mornarice je na podlagi zakona o dobrovoljcih izdal pravilnik za izvrševanje zakona o dobrovoljcih, ki bo stopil v veljavo v bližnjih dneh, čim bo ob. javljen v »Službenih Novinah«. 1XB« KINO IDEAL K X X X Gratidijozno filmsko delo, posneto po slovitem romanu Victor fIu®o-a L' homme, cjui rit...! Človek, ki se smeje V ekuvuih vlogah trto največjih smetmikov: CONRAD VE1DT Mary Phyftwn m Olga BafcJanova. Največje filmsko delo te sezone! Dvearne predstave danes ob 4., Yi 8. In Vi 10. uri. X X =)XE X JXX * Stanko Šproc: Misterij roke. V kratkem bo izšla v samozaložbi priročnica h slikami za hitro in točno ugotovitev člove-kovega značaja, njegove usode in raznih bolezni iz oblike rok, njenih črt ter znakov. Knjiga je razdeljena v tri dele: v prvem podaja avtor kratko zgodovino razvoja hi-romantije in njene stike s sorodnimi disciplina™, v drugem obravnava zunanjo ob-Kko rok, prstov ia nohtov, v tretjem pa pomen črt in znakov. Avtor je menda edini Slovenec, ki se že dolgo vrsto let bavi teoretično in praktično s hiromantičnimi pro-blemi ter je v tem pogledu dosegel že prav lepe uspehe. Poljudno pisana knjiga bo ne-dvorimo vzbudila mnogo pozornosti, zlasti ker bo prva slovenska knjiga iz hiroman-tičnega področja. Avtor bo izdal v kratkem tudi priročnico o grafologiji. * Na naslov komiteja železniških uradnikov v Ljubljani. Neki potnik, ki se pogosto poslužuje raznih poštnih avtomobilskih zvez v raznih delih Slovenije, nam je poslal naslednji dopis, ki ga v svrho upoštevanja pri sestavljanju prihodnjega žepnega voznega reda priobčujemo: »Ekspres«, žepni vozni red, ki ga vsako leto izdaja komite železniških uradnikov v Ljubljani, je v obliki sicer prav ličen, vsebinsko pa je pomanjkljiv. Naj navedem nekaj primerov: Na strani 104. manjka pri avtomobilski progi Podčetrtek - Sv. Peter pod Sv. Gorami postajališče Imeno. Dalje manjkajo poštne proge: Podčetrtek - Kozje. Podčetrtek -De si nič, Brežice - Sromlje, Brežice - Pi-šece, Pristava - Loka pri Zusmu. Stalcerji -Kočevska Reka- Celje - Vitanje. Konjice -Oplotnica itd. Če se že izda vozni red, naj bo oopoln ali naj pa sploh izostane. B ožična ^Pi reklamna prodaja' traja dalje. Suknje, obleke, čepice, perilo itd. najnižje pri A. PRESKER. Sv. Petra cesta 19. * Naša emigracija v septembru. Po statistiki Izseljeniškega komisarijata v Zagrebu se je meseca septembra letos izselilo iz naše države v prek morske dežele 2083 oseb. torej 724 manj kakor v septembru lani. Izselilo se jih je največ iz Hrvatske in Slavonije (762) iz Dalmacije (495), iz Vojvodine (321), j,z Sloveniie (283), Srbije (113), Bosne in Hercegovine (56) in Črne gore (51). Izselilo se jih je največ v Argentino (1125), Zedinjene države SeveT-ne Amerike (588), v Urugvaj (134) in v Kanado (118) Vrnilo se jih je meseca septembra v staro domovino 225. v razdobju od 1. Januarja do konca septembra letos pa 3623, dočim se je lani v istem razdobju vrnilo le 3505 oseb. * Kolesarsko tn motociklistično društvo »Sava« v Ljubljani naznanja, da bo priredilo 16- t. m- zabavni večer pri Lozarju, Sv. Jakoba trg. Ob tej priliki se bodo razdelila gg. dirkačem darila in diplome od letošnjih dirk. Vsi prijatelji kolesarskega športa vljudno vabljeni. * Senatni predsednik od kapi zadet. Kakor javljajo iz Mostarja. je predsednika senata vrhovnega sodišča v Sarajevu Mihatila Zobkova zadela kap v nekem tamkajšnjem hotelu. Zobkov se je nahajal na inšpekcijskem potovanju in se je mudil v Mostarju že od 3. decembra. Zobkov je rodom Ukrajinec. * Smrtna kosa. V Ljublja-tni je umrla po dolgi in mučni bolezni ga. Marija T i č, soproga orož. narednika. Pogreb bo danes ob 2. pop. iz Gregorčičeve ulice št. 5. — V Novem mestu je umrl po daljšem trpljenju trgovec g. Alojzij B r e š č a k. Pogreb bo jutri ob po! 4. popoldne iz bolnice usmiljenih bratov v Kandizji na novomeško pokopališče. Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše iskreno sožaljc! * Glad v severni Dalmaciji. Iz severne Dalmacije prihajajo vznemirljive vesti o lakoti, ki preti tamkajšnjemu ljudstvu. Položaj je obupen: siromašni seljaki, katerim je suša uničila letošnji pridelek, že sedai nimajo živeža. Moški odhajajo v mesta, kjer si skušajo najti zaslužka. Rdeči križ je uvedel akcijo za nabiranje prispevkov, da se vsaj nekoliko ublaži beda seljakov. * »Zaročenec« Mary Rockeieilerjeve. V neki hotel na Sušak je prišel te dni neki Vekoslav Valentin ter zahteval sobo, iz« javljajoč, da sicer nima denarja, da bi jo plačal, da pa jo bo plačala njegova zaročenka Mary Rockefellerjeva, znana ameriška mitjarderka. Hotelsko osobje je takoj spoznalo, da mladi mož ni pri zdravi pameti. Policija ga je poslala na opazovalnico, kjer so zdravniki izjavili, da je mladenič slaboumen. Pri njem so našli pisma, naslovljena na Mary Rockefellarjevo, ter njeno sliko, izrezano iz nekega ilustriranega lista. Predvčerajšnjim so namišljenega zaročenca Mary Rockefellerjeve odpravili v njegovo domovinsko občino Kastav. * Zopet v zaporu. Iz Polhovega gradca nam pišejo: Novi ne so napačno poročale, da je bil Jože Bradeško, ki je 17. novembra pobegnil iz ljubljanske kaznilnice, prijet v Zireh. Vtovil ga je 3. t. m. g. Franc Pogačnik, starejšina oddelka finančne kontrole v Polhovem gradcu ter ga oddal orožni ški postaji v Poljanah, odkoder so beguna tirali nazaj v ljubljansko fetnišnioo Prebivalstvo Je zelo zadovoljno z uspehom g. Pogačnika, saj Je bilo po vesli o begu zloglasnega tatu in vlomilca Bradeska zelo razburjeno. * Obledele obleka barva v različnih bar* vah in plislra tovarna Jos. Relch. * Hlapec zgorel v senti. V okolici Sarajeva je predvčerajšnjim nastal ne nepojasnjen način požar v svislih scl.iaka Ilira Dupasa. Svisli so bile polne sena, v katerem je spal hlapec, ki je imel nalogo paziti, da bi kdo ne odnesel kaj sena, katerega so letos malo pridelali S senom vred je zgorel tudi hlapec. * Pri poapnjenju arterij, možganov in srca se da z vsakdanjo rabo majhne količine pri-rodne grenčice »Franz Josef« doseči telesno izpraznjenje brez hudega napora. Klinični učitelji notranje medicine so celo pri eno« s tiransko ohromelih z vodo »Franz Josef« dosegli še najboljše uspehe glede očiščenja črevesa. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ♦ Nova številka »Skovlrja« bo izšla v soboto. Bo prav zanimiva. Naročite se aH pa kupite pri prodajalcih časopisov! 160 u— Čajanka družabnega odseka privatnih nameščencev ZPNJ bo drevi v veliki dvorani hotela Union. Pričetek ob 20. Konec ob 2. uri. Godba dancing - band Merkur. 2225 otvoritev danes ob 10. uri dor>oldne v Jakopičevem paviljonu. — Samo 4 dni. k ' ^bliane u— Poziv ljubljanskim pevcem! Predsedstvo ljubljanske župe Jugoslov. pevskih zborov vljudno obvešča člane ljubljanskih pevskih zborov, da se pripelje pevski zbor Moravskih učiteljev v Ljubljano v soboto 8. t. m. ob 18. Predsedstvo prosi, da se p. n. člani ljubljanskih zborov polnoštevilno udeleže sprejema na kolodvoru. Dolžnost slovenskih pevcev je, da dostojno sprejmejo zbor, ki je na giasu kot najboljši moški zbor. u— Plesne vaje JNAD Jadran se bodo vršile kakor običajno jutri v soboto ob 20. v veliki dvorani Kazine, u— Veliki zbor slovenskih gozdovnikov bo v soboto 8. t. m. ob 10. uri v dvorani okrožnega urada na Miklošičevi cesti. Za vas. gozdovnike, je udeležba obvezna i>n nujna! Treba je, da spoznate poslance drugih rodov, da se ozrete nazaj na pot. ki smo jo v štirih letih prehodili ramo ob rami in da pogledamo v bodočnost, si poiščemo novih poti in možnosti, si postavimo na ta pota kažipote, da se- bodo združila v široko belo cesto slovenskega gozdov-ništva. Vabimo tudi stariše fantov in deklet, ki so prebili skupne noči ob ognjih v taborih in v belih gorah, ter vse prijatelje našega pokreta u— Teden angleške kulture. Danes bo predavala od 1& do 19. v predavalnici Narodnega muzeja lektorica ga. F. Copeland o temi: »Pregled angleške literature do svetovne vojne«. u— českoslo venski Obec v Lublani. Dr.es o osm€ večer MikudašskS ve Zvezde. Darky se pfijimaji tamtčž odpoledne a večer. — Zitra 8. t. m. v Utrionu koncert mo-ravskych učitelu. u— Predavanje v »Pravniku«. Danes, dne 1 decembra t. 1. bo predaval na sestanku društva »Pravnika« g. univ. profesor dr. I.eonid Pltamic o predmetu- »O pravni pcdlaei zaščite manjšin« Predavanje se bo vršilo ob po! šestih popoldne na sodišču v Ljubljani. soba Štev. 79 Ker to vprašanje prav sedaj zbog svoje aktualnosti vzbuja najširše zanimanje, vabi k ob;lni udeležbi — odbor. u— Otočanl, Primorci s Hrvatskega Primorja, Kastavcl ln Llburnianl. ki stanujejo v Ljubljani in okolci se vabijo na prijateljski sestanek v restavracijo hotela »Lloyd« drevi ob 20. Pridite vsi! Sklicatelji. u— Ruska Matica in ruska ljudska univerza. V soboto dne 8. t. m. se bo vršilo v balkonski dvorani univerze predavanje univ. prof. dr. Aleksandra BMimoviča o »Evoluciji evropskega gospodarstva«. Za-četek ob 19 uri. Vstop prost. _ Železniškim upokojencem, invalidom in vdoTam! Društvo železniških upokojencev vas vnovič obvešča, da venomer stoji v hudem boju na vseh merodajnib mestih za pii-služene in plačane pravice. Da pa iz tega žalostnega položaja ni še rešitve, ne zadene društva nobena krivda. Zadeva upokojencev bivše južne železnice je po trudapolnem društvenem delovanju prišla pra.i ministrski svet, zadeva kronskih železniških invalidov v Sloveniji se pa nahaja pri Centralni upravi humanitarnih fondov, pri g. Dudukoviču; pričakujemo v najkrajšem času rešitve. 2e izvršena prevedba nam ni prinesla tistih pravic, ki smo si jih s plačevanjem pokojnine pridobili, ni nam izboljšala našega gmotnega položaja. Treba bo še neumornega društvenega delovanja, da se izvrši isto. kar je že lansko leto g. finančni minister obljubil deputaciji, da se po tej prevedbi izvrši enotna prevedba vseh upokojencev. V tem hudem boju, ki ga vodi društvo, bi bilo potrebno, da svoje moči podvojimo in vsi brez izjeme z vsem močmi društvo podpiramo, da zamore svoje zapoeeto delo do končne ureditve nadaljevati. Na žalost in v škodo vsem mora pa društvo konstatirati, da se najdejo upokojenci, ki ne vemo iz kakšnih razlogov, delajo proti društvu in s tem škodujejo skupnosti, kakor tudi samim sebi, posebno sc to opaža v Mariboru. Društvo, katero ima namen, da pribori starim upokojencem in železniškim invalidom tiste pravice, katere jim pripadajo, opozarja imenovane, ne nasedajte gotovim intrigačem. temveč oklenite so prepotrebnega društva, podpirajte ga z vsemi močmi, intrigante pa izločite iz svoje srede. Društvo Je bilo primorano. da govori Javno in resno besedo, ker ne gre, da bi nekateri, ne vemo zakaij. že Itak do mozga izčrpane upokojence proti društvu hujskali in s tem škodovali že itak preveč zapostavIjae>m — Društvo žel upokojencev. u— Na prosti stojnici v klavnici se bo danes 7. t. m. ob 3. popoldne prodajalo svinjsko meso. u_ Vlom v delavnico, čevljarski mojster in posestnik hiše v koloniji »Bajtar« v Sp. Šiški Fran Kosec je, prišedši včeiaj zjutraj v svojo delavnico, v pritličju ugotovil, da ga je obiskal tekom noči neznan tat, ki je Danes ob 9. uri zvečer slavnostna premijera za Jugoslavijo »Tajni kurir" ali »Rdeči in črni" po znamenitem pustolovnem romanu Stercdalla. V glavni vlogi: Ivan Možuhin in Lil Dagover. Umetniški fikns&l dogodek v Ljubljani. KINO LJUBLJANSKI DVOR. Telefon 2730. Preskrbite si vstopnice pravočasno! odprl delavnico s pomočjo ponarejenih ključev ter mu odpeljal 1300 Din vredno črno pleskano kok) znamke »Styria«. povrhu pa še dve črni koži boks-usnja. Tat Je mojstra oškodoval skupno za nad 3000 Din. u— Nove čevlje Je ukradel. Po Starem trgu je predsnočnjim, na Miklavžev večer prikorakal še mlad človek — pravijo, da Je imel na glavi siv klobuk. Prišedši mimo trgovin« Alojzija Polanjka se je za hipec zagledal v razobešen par čevljev. S spretno gesto je popade! čevlje in Jo ubral, kar so ga nesle noge, po strmi poti gor v Reber in dalje med smrečje na Gradu. Ker so nekateri tatvino opazili, so hiteli za njim, tat pa, ki si je na tako drzen način poiskal Miklavža. ie le odnesel pete in pobegnil s plenom. Gre baje za znanega tatu, ki ga policija že več mesecev zaman zasleduje. u— Jugosiovensko - angleško društvo ima izreden občni zbor v sredo 12. t. m. ob 21. v društvenem lokalu, šelenburgova ulica 7-II. 2235 Samo še ob 4., pol 6. in pol 8. uri doživljaji pogumnega novinarja v filmu Besni reporter Veselo 1 Smeh! Zaihavao! Pustolovko 1 Zvečer ob 9. url premijera Plamen ljubavi Vibna Banky in RonakJ Colman. v Telefon 2124. Elitni kino Matica. u— Senzacija na Miklavževem večeru SK Ilirije. Za Miklavžev večer, katerega priredi Ilirija v soboto zvečer v areni Narodnega doma, se obeta poleg nastopa Antona še druga velika senzacija. Ilirija je dobila od najmerodajnejše strani zagotovilo, da bo posetila ta večer visoka osebnost, ki se hoče prepričati, kako se godi v sedanjih razmerah dobrodušnim Ljubljančanom. Na. vzočnost visokega gospoda bo za Ljubljano senzacija, kakršne ni doživela že dolga leta. Opozarjamo na ta dogodek vse članstvo in prijatelje Ilirije. Nihče ne sme zamuditi te izredne prilike, ki se nam bo nudila v soboto zvečer. Miklavževa darila se sprejemajo celo popoldne v areni. 2209 u— Miklavž SO »Preporoda« bo danes v areni Narodnega doma. Prihod sv. Miklavža točno ob pol 20. Darila se sprejemajo danes popoldne od 15. do 17. ure v dvorani. Vabljene vse plesalke in vsi plesalci, kakor tudi vsi prijatelji društva. 2234 u— Zadruga mesarjev In prekalevalcev v Ljubljani sporoča cenj. občinstvu, da bodo vse mesnice, stojnice in barake v okolišu policijske direkcije ljubljanske vsako leto v času od 1. decembra do 1. marca ob nedeljah ves dan zaprte. Zato bodo pa navedeni lokali odprti dan prej, to je ob sobotah od 5. ure zjutraj do 19. ure zvečer. S tem bo ustreženo želji pomožnega osobja po nedeljskem počitku. Zaradi narodnega praznika ujedinjenja in Marijinega spočetja se bo pričel počitek letos v nedeljo 16. t. m. 2238 u— Plesna vaja SK Svobode bo v nedeljo ob 20. v zeleni dvorani Uniona. 2236 u— Plesne vaje Strelišče - Podrožnik danes in jutri popoldne. 2237 u— Drobna policijska kronika. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina čevljev. 1 vlom. 4 primeri kaljenja nočnega miru, 1 pretep, 1 poškodba tuje lastnine, 1 primer prekoračenja policijske ure. 2 primera nedostojnega vede-nja, 1 prestopek zglaševalnih predpisov, 2 prestopka obrtnega reda. 3 prestopki predpisov o zapiranju trgovin, 1 prestopek avtomobilskih predpisov in 4 prestopki cestnega policijskega reda. Aretacij je bilo izvršenih 6 in sicer: 1 zaradi nedostojnega vedenja, 2 zaradi beračenja in 3 zaradi krošnjarenia brez dovoljenja. h Celja e— Oddaja službe cestnega mojstra. Mestna občina celjska razpisuje mesto cestnega mojstra za neposredni nadzor raznih gradbenih del. ki jih vrši mestna občina v lastni režiji. V poštev pridejo le prosilci, ki še niso dovršili 40 leta, z dovršeno tehnično srednjo šolo ter vsaj 2 letno prakso pri gradbenih delih ali slično predizobrazbo. Mesečni prejemki 1650 Din. Nastop službe 1. januarja 1929. Pravilno kolkovaue prošnje je vlagati pri predsedn:štvu mestnega magistrata celjskega do 30. t. m. Prošnjam je priključiti razen šolskih ln delavskih spričeval še domovnico, rojstni list. uradno zdravniško spričevalo, nravstveno spriče-valo ter event poročni list in rojstne listine otrok. e— Naknadno razpisani porotni primeri. Za letošnje decembersko zasedanje celjske porote so razpisane 5e naslednje razprave: 12. t. m. Ignac Škrabl, tatvina in vlačugar-stvo in Adam Bukovski, tatvina: 13. t. m. J. in Ana Narat ter Marija Horvat, umor. Srafce za gospode Lastni Izdelek! od 55 do *8 Din » 58 » 80 » Prvovrstna hsdelava! bele. najfinejši Jifon modni cefir t 2 ovratnikoma nalfinelJi mako cefir in svilen popelin » 90 » 125 » rek) trpef.ne delovne srajce od 30 Dfn naprej spodnje hlače, barhent ln gradi » 32 » » trikot srajce, maje in hlače » 32 » » kakor tudi veliko »biro orvovrstnib modnih se-firjev )n Sifona po Izredno nizkih eenah nudi: F. to 1. GORICAR, LJubljana, Sr. Petra cesta 29 e— Na Miklavžev večer je bilo v Celju piecej življenja. V Narodnem domu je imel Sokol svoje običajno miklavževanje, ki je bilo srednje dobro obiskano. Dasi je bilo videti tudi v poznih nočnih urah na cestah precej veselih miklavžarjev. ni bilo včeraj pri policiskem uradniku videti nikakih prijav zaradi kaljenja nočnega miru ali slič-nih prestopkov. Iz Maribora a— Proslava letalce skladatelja gosp. sodnega svetnika O. Deva bo v soboto 15. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma. a— Propagandno razstavo ženskih ročnih del bosta priredila 8. in 9. t. m. v Mariboru v risalnici II. dekliške meščanske šole Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani in Odsek mariborskega ženskega društva za pospeševanje domače obrti. a— Prometu nevarne reklame se zadnje čase pojavljajo na mariborskih ulicah. Nekatere tvrdke namreč pošiljajo na ulico, kjer je največ prometa, dečke s širokimi in visokimi lesenimi reklamnimi deskami ter na ta način ovirajo promet na že itak tesnih ulicah. Policija je zaradi tega ta način reklame zabranila. a— Neznani vlomilci so v noči od 4. t m. poskusili priti skozi okno v trgovino in gostilno g. Zorka v Pekrah pri Mariboru, a so jih domači prepodili. — Na Pavlovskem vrhu pri Ormožu so neznani zlikovci vlomili že drugič v zidanico vinogradnika dr. La-siča, odvetnika v Mariboru. Včeraj je odšel na Pavlovski vrh policijski uradnik, ki bo skušal po odtisih prstov in drugih sledovih izslediti vlomilca. 17 Kt-anis r— V Cankarjevo počastitev. Gledališki oder bo priredil v torek 11. t. m. v Na* rodnem domu Cankarjevo počastitev spo« minski večer. Predvajali bodo izbrane od* lomke iz njegovih dramatskih pesnitev m dramatizirane prizore r— Občinske zadeve. Občinski proračun za prihodnje leto je razgrnjen vsakomur na vpogled do 11. t. m. Enako je razgrnjen sklep občinskega odbora, da se proda ob* čmski pašnik pod gimnazijo ob poti v stari drevored po 1.25 Din kvadratni meter. r— Pred volitvami v občini Križe. Pri okrajnem glavarstvu so bile te dni vlože* ne naslednje liste: Arhova, Obrtna zveza, Čevljarska, Združ. delavsko gospodarska, Kmetsko-obrtna delavska, SLS. Delavsko« kmetska, Lista podobčine Duplje, Kmečka zveza. Boj za občino, kjer se bodo vršile volitve 16. t. m., je izredno oster in živa* hen. Iz Tržiča č— Avto zgorel. Tukajšnjemu avto tak s« nemu podjetju g. Ruparja je v nedeljo na deželni cesti pri Pavfinu v Pcdbrezju zgo* rel avto znamke Ford. Pasažirji so se z na* giim skokom iz avtomobila rešili nezgode. Lastnik pa trpi prav občutno škodo, ker je bil zavarovan Ie za malo vsoto. č— Savezni dan Sokola, ki je bil v ne* deljo in na katerem je sodeloval tudi me* šani in moški pevski zbor Slov. bralnega društva, je potekel prav lepo. Vsi nastopi so ugajali, posebno rajanje naraščajnic, k; so ga moTale na občo zahtevo ponoviti. Na novo je položilo sokolsko prisego 5 članic in 8 članov. Pevski zbor je nastopil zelo dostojno pod vodstvom ravnatelja g. La* jovica. Zlasti je ugajal mešani zbor s Schwabovim «Valčkom» ob spremljevanju klavirja. KakoT čujemo, se pripravlja zbor na samostojen koncert. č— Novo podjetje za žaganje drv. Go« sjx»d Rupar si je nabavil novo motorno krožno žago za žaganje drv po hišah. Se* daj ima Tržič dva Žagarja, ki bosta imela oba še vedno dovolj dela. č— Obdarovanje otrok. Kolo jufosloven« skih sester je obdarilo za Miklavža okoli 50 revnih otrok z obleko, živežem in šol* skimi potrebščinami. Obdarovanje je vodi« la ga. Paternostova. Iz Litiie i— O nesreči mladega delavca Ivana Re* povža, ki je na Miklavžev večer padel na litijskem kolodvoru pod vlak, je .ra darom. lempet. > - •n brzina S * v m. in sek as 771 4 04 91 mirno ?71 9 20 SE 2 771 0 10 85 NW 2 7 8-9 20 98 rr.irno 771.0 80 N 2 768 2 30 70 NW 1 7677 50 55 NE 3 o « i Si O 10 0 1 10 5 10 Padavine Vrsta megla mm d« /. ur« izjemami obdržala igro v primernem tem* pu. V celem so torej igralci občinstvo za« dovoljili in tudi br. blagajnik pravi da je .a S39 milijonov lir. izvoz pa je nazadoval za 1132 milijonov lir. = Nazadovanje romunskega leja. Deviza na Bukarešto je zadnje dni na vseh deviznih tržiščih nazadovala, ln sicer v Curihu od 3.12 na 2.95 do S.—. To nazadovanje je v zvezi z vestmi, da namerava romuuska vlada stabilizirali lej pri nižjem tečaju = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. t. m. ponudbe glede dobave batnih teles, do 14. t. m. glede dobave brnsnih kamnov, do 18. t m. pa glede dobav« mehkih desk. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku.) Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 10. I. »n. ponudbe glede dobave 20 komadov osi za »enlfcrje, do 14. t. m. pa glele dobave 5000 kg martinovega jekla. Direkcija drisvnegd rud tika v Velenju sprejema J » 20. t m. ponudb.' gle^e dobave 1 bencinskega agregata j Čelne ploSČe, 2 bronastih leži*? in 1 cfri za čeino stružnico Vršile se boio naslednje ofer*alrt2 licitacije, r ne 15. t. m n i direkciji pomors^og px>me-*a v Splitu glede a< bave mnegn platna, steklenih ct-r! svinčenih plo5\ grlica, kositra. Balm Jaka, solne kisline., klinserila, gumijevih p«' šč, mila, »več. st«k!eneea papirja, vžigalic, krtač, držajev za krtače, sle-nja, jeklenih vrvi itd.; 20 t m. nri uoravi državnih monopolov, ek nom*ki oddelek v Beogradu glede dobav« 10000 m platna, 22 . t m. pri upravi smodnišnice v Kamniku I glede dobave 10.000 kg parafina in 56.000 < kg žvepla. (Predmetni oglati so na vpogled v pisarni Zbornice za TOi v Ljuoijani) One »G. t. m. se bo vršila pri glavnem sanitet-skem skladišču v Zemurtu olertalna licitacija glede dobave 150 garnitur aialiti poljskih lekarn. (Pogoji so na vpogled v pisar ni skladišča.) = Dobave. Prometno-komercij^lni odde-iek direkcije državnih železnic v Ljuoliani sprejema do 24 t m. p -uudbe giede dobave 4000 kg dekstrina. (Poaroj so na vo,^ct pri omenjenem oddelku. Delavnica lržavrih železnic v Mariboru sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave elementnih cevi in 150 ton kovaškega koksa. Direkcija drž^vnesra rudnika Bukinje. pošta Kreka, sprejem* do 10. t. m. ponudbe glede dobave gonilnih jermenov. — Direkcija državnih rudarskih pod ietij v Sarajevu sprejema do 22. 1. m. po nudbe gle^e dobave raznega že'ezj. vijakov e. maticami, vkr/tc. zatikačev in vriu Dn«s |8. t. m. se bo vi šila pri direkcin državnill železnic v 'vira »>vu ofertaiia licitacija ,rW.e dobave nrastovih nraa iv ^^»dnn n; pogoji so na vp »gled v pisarni za roi v Ljubljani. = Prodaja. Direkcija šum v Ljubljani "»prejema do 20. t. m. ponudbe gled*» prodaje 700 m* bukovega lesa- (Pogoji so na vpogled pri omenjeni direkciji.) Belgijski konzul v Ljubljani objavljaj da iščejo velike belgijske ekspertne tvrdke prvovrstne in solidne zastopnike v Jugisla. viji za naslednje j>redmete: železni in ;e-kleni izdelki, žica, žičniki, steklo, zrcala, specialna stekla, železobeton, mehka jeklena pločevina, galvanizirana ploče/ir.a in razne vrste rinČic. Tozadevne informacije morejo obiti interesenti v uradu Ljubljanskega velesejma. Borze 6. decembra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet zelo velik, in sicer predvsem v devizah na Curih, Berlin, Newyork in Prago. Pri-vatfta ponudba je krila vso potrebo v devi zah na Newyork, Pariz in Trst, ostalo potrebr pa je krila Narodna banka. Tečaji deviz se niso bistveno spremenili. Med efekti je bila zaključena Ljubljanska kreditna po 125. Na zagrebškem efektnem tržišču so tečaji Vojne škode ostali v glavnem nespremenjeni. Pri slabem prometu je promptna notirala 481.5 _ 433, trgovala pa se je za december po 434 in za februar brez kupona po 412. Med bančnimi vrednotami je bila Ljubljanska kreditna zaključena po 127, Praštediona po 920, Srpska po 152. Poljodelska (nove em/ po 15.5 in Zemaljska Sarajevo po 140. MeO industrijskimi vrednotami je Trboveljska po pustila na 475 (zaključek). Nekaj prometa jg bilo tudi v Slaveksu po 101.5 — 103. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22 8125 _ 22.8725 (22.8425), Berlin 13.54-1357 (13.555). Bruselj 0—7.9095, Budimpešta 0—99206. Curih 1094.1—1097.1 (1095.6), Dunaj 7985—8015 (8.—), London 275.53-276.33 (275.93). New-ork 56.785—56 9S5 (56.885). Pariz 221.22— 223.22 (222 22) Praga 168 2-169,- (168.6), Trst 296.75—298.75 (297.75). Zagreb. Amsterdam 22.8^5 — 22.865. Dunaj 7.985 _ 8.015, Berlin 13.54 — 13-57. Milan 296.75 — 298.75, London 275.53 _ 276 33, Newyork 56.785 — 56.985. Pariz 221.22 do 223.22, Praga 168.20 — 169, Curih 1094.1 do 1097.1. Curih. Zagreb 9.12625, Pariz 20.28, London 25.18, Newyork 519.12. Milan 27.18, Praga 15.382. Dunaj 73.02. Budimpešta 90.54, Berlin 123.71, Bruselj 72.12. Amsterdam 208.45, Varšava 58.20, Bukarešta 3.1075, Sofija 3.717. Efek«. Ljubljana. Celjska pos. 158—0, Ljubljanska kreditna 125 zaklj.. Praštediona 920 den.. Kreditni zavod 175 den., Vevče 110 den.. Ruše 260—280, tSavbna 56 den.. Šešir 105 denar. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 431.5 — 433, kasa 432 _ 433 za december 434 _ 434.5. za februar ex kupon 4ll — 412, investicijsko 0 _ 86.5, agrarne 53 — 54; bančne vrednote: Praštediona 920 _ 925, Kreditna 93 — 0, Srpska 152 _ 153, Hrvatska 0—62, Poljo nova emis. 15.5 — 16. Union 57-5 — 59, Jugo 91 — 92, Ljubljanska kreditna 125 - 127, Zemaljska 139 — 141; industrijske vrednote: Narodna šumska 19 — 0 Našicka 1670 _ 0, Gutmann 195 — 200, Sla-veks 101.5 _ 103.5, Slavonija 6 — 6.5, Drava 0 _ 510, Šečeraua 455 — 460, Vevče 114-41 Isis 26 — 30, Trbovlje 472.5 — 475, Dubro-vačka 492 — 500. Beograd Vojna škoda 432 — 432.5, investicijsko 86 — 86.5, agrarne 53 — 54. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borsta (6. I. m.'; Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 4 vagoni, in sicer 2 vagona hrastovih in 2 vagona orehovih plohov. _ Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo Nudi se pšenica (slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, 80 kg. promptna po 290—292.5; za december po 295—297.5: /.a januar 80(t do 302.5, turščica: ameriška «La Hala*, zacarinjena, fco Ljubljana po 315.5— 320; oves: baški ali slavonski, zdrav, re-šetan po 295—297.5; moka <0j: fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga oo 430—435. Novosadska blagovna borza (6. t. m.) Tendenca mlačna. Cene pšenici, ovsu. turšči-ci in boljšim vrstam moke so popustile. Promet: 24 vagonov pšenice, 7 vag. turščice, 9 vagonov moke in 1 vagon slovenskega krompirja. Pšenica: baška. baška potijska itf sremska, 79/80 kg 240 — 245: za januar marc 285 — 260; banaška 234 — 238. Ječmen: baški. sremski in banaški 255 — 260; baški, pomladni 2S5 — 290. Oves: baški, sremski in banaški 240 — 245 Turščica: baška 232.5 _ 237-5; za december - januar 237.5 — 242-5; za marc - april 272.5 — 277.5; za april - maj 280 — 285; sremska 285—240. Moka: baška <0g> in <0ag> 345 — 355; «2> 325 - 335; «5> 303 - 315; c6» 270 — 280; <7> 255 _ 265; <8> 205 — 215. Otrobi: baški ln sremski 177-5 — 182.5 Krompir: slovenski, beli 110 — 115. Vt^tifi fmJtifo l 'vnvttftprn^ ^rtliif?^ Iz življenja in sveta Dalekosežna medicinska reforma v Nemčiji Zdravniška zbornica v Berlinu se je načeloma izrekla za odpravljanje človeškega ploda iz evgeničnih vzrokov Berlinski zdravniki so te dni na zbo* rovanju Zdravniške zbornice stvorili principijelen zelo važen zaključek, ki DO izzval dalekosežne posledice. Usvo* jili sc princip, da bodi zanaprej do* voljeno odpravljati plod iz materinega telesa na podlagi tako zvane evgenične indikacije, v slučajih, ko se lahko s sigurnostjo sklepa, da bo novorojenec manjvreden ali nedobrodošel član člo* veške družbe. V primerih posilstva in slaboumnosti bodo torei noseče matere lahko izključene od materinstva, ope* rativni postopek pa se bo izvajal samo * javnih bolnicah in tudi brezplačno Na dnevnem redu je bila tudi deba* tu, ali naj bo dovoljeno prekinjenje nosečnosti iz socijalnih vzrokov. Zdrav* niki so to zahtevo po burnem prere* Vanju odklonili, večina za ta sklep pa je bila tako majhna, da ni dosti manj* kalo, pa bi stvar prodrla. Zato pa se je prestilizirala določba, ki govori o odstranjevanju človeškega plodu v primerih, ko je vsled nosečnosti ogro* ženo materino življenje. Za primere te vrste so lahko somerodajni tudi so* cijalni in gospodarski razlogi, o katerih pa sme stvoriti sklep samo zdravniški konzilij. Končno je bilo sklenjeno, da veljajo za nezakonske matere iste norme ka* kor za zakonske žene. Roditelii. ki bi se odrekli hčere radi nosečnosti izven zakona, bodo izpostavljeni javni kriti* ki. Porod, pravi resolucija berlinskih zdravnikov, ni nič sramotnega. Sred* njeveškega naziranja. da je nezakon* ska mati izobčena iz človeške družbe, mora biti enkrat za vselej konec. Novi predsednik Zedinjenib držav Hoover (• odpravil s oklopnlco »Maryland« Iz San Pedra v Kaliforniji na potovanje v Jožno Ameriko. Na slik) vstopa v motorni čoln, k) ga popelje na krov »Marylandac. Strup za pomirjenje živcev Usodne posledice spiritistične seje večerjat. Brinkova je začela tožiti, da jo boli glava; Jacoby se je spomnil na prašek in je družbi predlagal, naj bi poskusili njegov učinek. Pomiritev z Opeklinami in mrtvoudom. Družba je pristala na to, vsak je vzel žličko čudežnega praška. Prašek je bil res čudežen: Nekoliko hipov poz* neje so se pojavile pri vseh strašne bolečine v goltancu, na jeziku, v želod* cu in po vsem telesu, polaščali so se jih mrtvoudni pojavi. Z vso naglico so se spravili v bolnišnico, kjer so začeli zdravniki z energičnimi ukrepi proti delovanju strupa. Rešili so jih, toda pe* torica je morala ostati v bolnišnici, Jacoby pa je šel v neko privatno kli* niko. Kakšen strup je bil to, ki jim ga je «magnetopat» prodal za pomirje* vanje živcev, ni znano; ostanke, ki so jih našli pri pacijentih, so predali po* lici j i, ki je uvedla takoj natančno pre* iskavo. Preiskava pa je deloma otežko* čena s tem, ker zastrupljenci še ne morejo govoriti. Kratke §nr sukne (mikado) že od Din 350.— dalje, podložene s kožo ali piišem. DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA. Ljudje so nagnjeni k skrivnostnemu, neumljivemu; kjer skrivnosti ni, si jo sami naredijo. Goljufi in pustolovci imajo prav za prav lahek opravek pri izbiranju svojih žrtev. Nekaj skriv* nostnega pozerstva, nekaj psevdouče* nega frazarenja, nekoliko pompoznih naslovov — in žrtve se jim ponudijo same od sebe. ega dr. Miillerja, homeopata in mag* netopata, ki se je razumel na ta posel in ki je imel s svojim asistentom brez* plačna predavanja o vseh mogočih okultnih in medicinskih zadevah. Mi* mo grede bodi omenjeno, da je ime «dr. Miiller* samo psevdonim za člo* veka, ki svoje pravo ime skrbno skri* va. Po vsakem predavanju je prodajal psevdonimistični doktor svojim poslu* lalcem vsakovrstna ličila lastnega iz* delka — za drag denar. Po spiritlsticni seji. Te dni se je vršil ponovno spiriti* Stični in predavalni večer pri homeo« patu. Ob zaključku je ponujal asistent družbi nekakšen prašek, o katerem je trdil, da pomirja živce. Jacoby, Brin* kova in še štirje njuni znanci so ku» pili nekoliko tega praška, nato so se odpravili skupaj v neko restavracijo Poroka na španskem Inlantinja Dona (zabela • Alfonza, Alfonza XIII., In grof Zamo!sky se poročila. dvoru sestra kralia bosta te dni 250 mrtvih, 600 ranjenih Poslaništvo južnoameriške državice Čile v Londonu je te dni objavilo urad* no poročilo o potresu in njegovih člo* veških in materijalnih žrtvah. Glasom izjave čilenske vlade je zahteval po* tres 250 mrtvih in 600 ranjenih Mesti Talca in Constitucion sta popolnoma razdejani, močno pa so trpela mesta Chillan, San Fernando in Curoco. Vlada je takoj, ko je doznala za ob* seg katastrofe, poslala v prizadete kra« je bolniško osobje in vojaštvo Pri tem so poleg železnice pomagale zlasti ladje. Materijalna škoda je po dose* danjih ugotovitvah cenjena na 150 mi* tijonov pezov. Od te vsote odpade 50 milijonov samo na mesto Constitucion. Prizadeto prebivalstvo je prosilo vla* do, naj dovoli porušenim krajem mo* ratorij, kar se bo menda zgodilo. Vla* da pa je storila poleg tega še en po* trebnejši ukrep: izdala je strogo na* redbo proti navijanju cen stavbnemu materij alu. Telesni zdravnik angleškega kralja lord Dawson of Pena. i Polom Bakerjeve v Berlinu Črna plesalka Josephina Bakerjeva, ki je še lani slavila v Parizu nepopisne triumfe, je v Berlinu končala svojo karijero z velikim denarnim polomom. Že nekaj tednov je namreč gostovala v gledališču «Theater des Westens», kjer pa je s svojimi metodami izgu* bila sleherno privlačnost. Te dni se je med predstavo uprla in ni hotela priti na oder. Med gledalci je prišlo zaradi tega do burnega prerekanja in celo do pretepov Občinstvo je naskočilo bla* gajno in je zahtevalo, da se mu povr* ne denar za vstopnice. Morala je po* sredovati policija, da ni prišlo do pre* livanja krvi. Bakerjeva je sama zase sicer do zadnjega dosegala uspel, to* da njena revija «Prosim vstopite*, je bila tako plitka, da so jo odklanjali vsi, občinstvo in časopisi Število obiskovalcev gledališča se je slednjič tako skrčilo, da je Bakerjeva raje osta* la doma, kakor da bi prišla na od<>r. Njeno berlinsko gostovanje je s tem verjetno končano za vselej. Francozi so dobili ministra za šport Med voditelji francoskega športa se je že več let gojila želja, naj bi pariška vlada posvetila svojo pozornost in iz* kazala športu svojo naklonjenost s tem, da bi ustanovila portfelj športnega mi* nistra. V novem Poincarejevem mini* strstvu je bilo tej želji ustreženo, se* veda v omejeni meri: vlada je predvi* dela mesto športnega ministra z znača* jem državnega podtajnika. To tajni* štvo bo imelo nalogo baviti se s telesno kulturo. Prvi športni minister je postal poslanec Henry Pate. Njegovo imeno* vanje je izzvalo v krogih francoskih športnikov splošno zadovoljstvo. Poin* care pa si je s tem aktom pridobil med športniki še večje simpatije. Štiri na smrt obsojene ženske čakajo ta čas na Francoskem svoje usode. — Prva (od zgoraj navzdol) je Slovenka Pepca Kureševa, ki je bila obtožena umora male Carmen Bur-niaux. — Druga. Marie-Anne David. je bila obsojena, ker je zadavila neko deklico. Tretja, Blanche Vabre, je umorila z nožem svojega 14-letnega pastorka Četrta, Juliette Brucy, je zadušila s plinom svojega moža, ker se je hotela polastiti zavarovalnine v znesku 10.000 frankov. m. Dva duelanta - eden mrtev Dvoboj na pištole je prišel precej iz mode in se ne ponavlja več tako če* sto kakor pred sto ali petdesetimi ieti. Vendar pa se tu in tam še najdeta dva, ki se pomerita iz lica v lice in obraču* nata med sabo. Takšna dva sta bila ravnatelj Splošne kreditne banke v Varšavi, Zawadski in Wojtkiewicz, urednik dnevnika «Kurjer Warszaw* ski». Med njima je nastalo tako razmerje, da sta si napovedala dvoboj. Ta je po* stal usodepoln za bančnega ravnatelja, ki je bil smrtno ranjen. Kaj pa je bil prav za prav vzrok krvavega obraču* na, nt ve nihče Z ozirom na visoki socijalni poziciji obeh dvobojeval<~ r se v varšavski družbi govore vse mo* goče reči, pravi razlogi pa le niso zna* ni. Z'- ,/adski je bil v varšavskem banč* nem svetu jako znana osebnost Nje* gov oč- je bii avstrijski general, on sam je pa med vojno služil v avstro* ogrski armadi. Z ozirom na 7-v.adske* ga smrt zahteva varšvsko čsopisje od vlade, da izda snlošno dvoLojevalno prepoved, ki bo take obračune za vse« lej izključila. Vladarji na potovanju Španska kraljica je bila na obiskih v Londona Od tam se Je že odpeljala v Pariz. Izrez lobanje v 30 sekundah V Washingtonu zbuja veliko pozor* nost nov kirurški pripomoček, stroj zs lobanjske operacije, ki izreže v 30 se* kundah lahko 2 in pol cm dolgo in ši» roko kost Priprava je zelo praktična in se bo odslej stalno uporabljala pri izrezih lobanje. Stroj je izum nekegs Ernesta \Villiamsa. ki se nadeja, da bo pripravo tako izpopolnil, da bo služila tudi za spajanje razbitih ponvic. Trepanator bo deloval z električnim pogonom. Jermen bo obračal krožno žago. ki bo napravila 2000 obratov na minuto Kakor zatriuje izumitelj, nje« gova naprava izključuje mor;bitnA abscese. ki se časih pojavijo po nevar* nih operacijah na glavi. Williams je po poklicu inženjer. ne kirurg, toda njegov stroj so kirurgi večkrat preiz* kusili in ga priporočajo, češ da se t njim začenja nova doba ranocelniške obrti. Ne hvalj dneva pred večerom . . . »Včerai sem bila v razstavi. Vaše slike, g. Čopič, so zares edine, ki si jih more človek ogledati . . .« »Preveč ste ljubeznivi!« »Pred drugimi je bilo namreč vedno preveč Liudi.« Opozorilo! Opozarjamo vse naše dosedanje igralce ter vse one, ki nameravajo v prihodnjem kolu drž. razredne loterije Igrati, da pridejo srečke novega kola okrog 12. t. m. v promet. 1. žrebanje se bo vršilo šele 7. januarja 1929. Časa za naročanje je torej še dovolj. Prihodnji teden bomo priložili vsem včejim slovenskim listom naše naro-čilne dopisnice, tako da bo lahko vsakdo naročil srečke pri nas, ki nudimo svojim igralcem največje ugodnosti. Srečke bomo razpošiljali naročnikom pravočasno, tako da bodo lahko ž njimi obdarili svojce na sveti večer. Prosimo vsakogar, da nas poveri z zaupa niem ter da naroči srečke pri domačem zavodu, pooblaščeni razpošiljalnici srečk drž. razr loterije Zadružni hranilnici, r. z. z o. z., Lju* Ijana, Sv. Petra cesta 19. Vladimir Bartol: Avion v megli Sedeli smo na sodih bencina in pu-šili polovice »Zetskih« čakaj e, da se razkadi megla, ki je bila legla nad no-vosadski aerodrom ter prekrila vse stavbe in hangarje na njem. Bilo je zgodaj zjutraj in vlažen mraz nam je pritiskal na ude čeprav smo imeli pod oljnatim kombinesonom debele vojaške obleke. »Treba bo razgrniti šotor in potegniti letalo iz njega,« je dejal pilot-na-rednik in zagnal ogorek cigarete pod-sod. Tovariš, previden Nemec, ga ie naglo poteptal z nogo. »Kaj bi se napenjali,« le odvrnil naredniku Makedonec, orjak, ki mu ni delo preveč dišalo »Saj še obrisov prvega hangarja ni videti, ki ie komai dvajset korakov od na^- Čakamo lahko vsaj do poldne, da se dvigne ta gosta megla« Pritrdili smo mu in naš pliot si je zopet prižgal cigareto. »Saj vem. da danes ne bo letanja, toda zaradi reda bi bilo dobro, da izvle-tete letala.« Tedaj smo nenadoma slišali nad šele) brnenje motorja, ki je naglo nafti stopnjevala nad našimi glavami za hip v oglušujoč ropot in nato zopet pojemalo, dokler ni končno popolnoma utihnilo. Spogledali smo se presenečeni Leteč avijon v tej megli! Odkod neki prihaja, smo vpraševali drug drugega. Iz Kraljeva? Mostarja? Skoplja? »Najbrže iz Skoplja,« se je nenadoma spomnil naš pilot - narednik »Slišal sem včeraj, da odpotuje danes od tam neki kapetan z aeroplanom Bregnet XIX. na na naš aerodrom.« »Toda kako je to, da mu ni naša meteorolška stanica pravočasno javila, da imamo meglo?« sem vprašal. »Najbrže se ie bil dvignil v zrak. ko je bila pri nas še popolna tema. pa so naši zamudili s telegrafiranjem,« je odvrnil narednik. »Kako bo neki pristal?« je vprašal Nemec ki ie bil prei pohodil ogorek cigarete. *Naibo'lje da odleti na najbližji aerodrom recimo v Zemun,« je dejal Makedonec. »Če pa je tudi tam megla?« je vprašal Nemec. »Najbrže nima dovolj bencina, da bi mogel leteti še dve uri,« je pripomnil narednik. V tem je zopet zabrenčal zrakoplov nad našimi glavami. »Kako dobro pozna teren!« smo se začudili. »Vrnil se je točno nad letališče Izboren navigator!« V megli se je zasvetila raketa, majhna rdečkasta lučka, ki pa ni letela visoko in je skoro ugasnila Nato smo sukali pok. čez nekaj časa je zopet zabrnel motor nad našimi glavami. Kakih deset raket ie hkratu švignilo v zrak slišati je bilo pokanje pri njihovem izsrelje-vanju, toda megla je bila taico gosta, da smo iedva videli njih sveilikanje. »Te rakete so brez ha.ska,« i: dejal narednik »Možje v avijonu jih gotovo ne vadijo. Preslaboten ogenj za to neglo.« •Kako bo pristal avijon?« je izpra- Ševal Nemec »Sai se bo orej razbil na streh kakeea hangarja.« Oficirji z raketnimi pištolami <-o se približali našemu mestu Iedva s iio jih v;deli skozi meglo čeprav so r'ili komaj pet in dvajset korakov orl nas Pač pa smo slišali njihova rezka povelja. Zopet je pribrenčal zrakoplov nad vzletališče Nemec je pogledal na uro in pripomnil: »Petnajst mimut že išče. kako bi pristal. Če bo še dolgo odlašat mu bo zmanjkalo bencina.« •Bolje je, da čaka do zadnjega«« Je odvrnil narednik. »Kajti vreme se lahko vendarle še kako izpremeni, za pristajanje v megli ima pa še vedno dovolj časa. tudi ko mu poide bencin.« Umolknili smo in prisluškovali v nepopisni napetosti. Ko je znova priletel zrakoplov nad naše glave, smo spoznali po brenčanju motorja, da ne leti več kot trideset metro\ visoko Nova salva rakeit je zagrmela v zrak. Toda megla je že na nekaj metrov udarila moč njihove svetlobe. Molčali smo in poslušali Besede so bile nepotrebne, ker smo čutili, da imamo iste misli Nevidna moč je polagoma presadila naše duše v telo moža. ki je sedel v zrakoplovu in obupno iskal, kako bi mo«el pristati. Ve, da je blizu prav blizu pristan ve. da pokuša njegovo kroženje nešteto ljudi, ki paziio z nestrpnostjo na vv-ako nie-govo kretmo in vendar pristati ne nort. ne ime Poslušamo Ko znova začuiemo aparat. spoznamo da je pilot zmanjša' plin do skrajne možnosti Štedi z gorivom čutimo, da ie popolnoma miren in hladno prevdaren. Mi se bo rešil? Avijon kroži že cele pol ure nad našimi glavami. Delati mora precej velike krose, ker ne slišimo včasi po več minut njegovega brenčanja. Sedaj po- magamo vsi, da bi mu kako dali znak, kje nai pristane. Valimo sode bencina ter ga zažigamo v velikih posodah. Toda megla je tako gosta, da ie sij plamena v njej brez moči Aparat leti že tako nizko nad našimi glavami, da se bojimo, da ne bi zadel v streho kakega hangarja. Tedaj nenadoma vzklikne eden me-hanikarjev: »Glejte, hangarji se že vidijo!« Pogledamo. Res, prikazovali so se obrisi najbližjih stavb. Upanje v nas raste. Ko prileti avijon znova nad aerodrom, so se hangarji zopet zavili v meglo. Pač pa ie bilo videti nekje nad vzletališčem svetlejšo jaso Dobro znamenje V meglo ie prišlo gibanje in sedaj se vali z aerodroma . Tri četrt ure že kroži avijon nad našimi glavami Leti s skrajnim »relan-fcom« Vemo. da mora imeti iedva še ra par minut goriva v rezervoarjih Kaj ootem? Svetla iasa nad vzletališčem se za hip še bolj razsvetli, solnce predere gosto meglo in posije na velik del vzletali šča. Od napetega pričakovanja nam zastaja sapa. Prisluškujemo tenko. Tedaj zaropoče motor nad naStml Petek, T. KK »M0 Kreditni zavod za trgovino in industriio --:—1 LflJBL|AJ\A Prešernova ulica SO (v lastnem posioptu) - Obrestovanja vlog. nakup (o prodaja vsakovrstnih vrednostnih oapiriev deviz in valut borzna naročila oredujmi in krediti vsake vrste esknmoi In In-kaso menic ter nakazila v to* In Inozemstvo «afe • •*—»'»«!♦$ itd Itd Brwij8»ke- Kredit L{nh?i*na — Telefon U 2040 24!S7 ?MS . DUNAJ (517 m 15 kw), LONDON (Daven-tis 1604 m 25 Kw). RIM (448 m 12 kw), BUDIMPEŠTA (558 m 20 kw). STOCKHOLM (Motala 1380 m 30 kw) Petek, 7. decembra LJUBLJANA 12.30. Raproducirana glasba in borzne vesti. — 18.30: Predavanje o gospodinjstvu. — 19: Fiancoščina. — 19.30: Varstvo spomenikov. (Predava dr. Štele.) — 20: Venec izbran h Marijinih pesmi (Poje pevsko društvo Ljubiiana. vmesne spe-v.e pa ga Cadeževa.) — Koncert radio-or-kestra. — ZAGREB 17.15; Popoldanski koncert. — 20.35 Večer Bore Stankoviča in članov zagrebškega Narodnega gledališča. — PRAGA 16.30: Koncert komorne glasbe. — 19.30. Dramski večer in koncert lahke glasbe. - BRNO 16.30. Komorna glasba iz Prage. — 19: Koncert godbe na pihala. — 20: Prenos programa iz Prage. — VARŠAVA 18: Večerni koncert — 20 15 Prenos iz filharmonije: Beethovnova »Missa sole-miiis«. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 17.30: Glasbena akademija. — 19.30: Prosto za prenos. — 21.: Komorna glasba godbe na pihala. — 22.15: Poljuden orkestralen koncert. — BERLIN 17: Koncert orkestra. — 20: Literaren večer. — 21.30: Koncert Mozartovih pesmi. — FRANKFURT 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Stuttgarta — Moderni plesi. — LANGENBERG 17.45: Kon:-rt . r-kestra. — 20.30: Koncert pevskega zbora itn orkestra. — STUTTGART 20: Simfon:čni koncert filharmonienega orkestra. — BUDIMPEŠTA 17.45: Odlomki iz operet — 20.20: Lahka glasba. — Slavnosten koncert madžarske pevske zveze — Ciganska godba. — LONDON 19.43: Schubertove klavir, ske skladbe — 20.45: Mešan veitr — 21.30: Prenos orgelskega koncerta iz Liver-poola. — 22.35- Orkestralen koncert. — RIM 20 45- Vokalen in 'nstrumentalen koncert — STOCKHOLM 18.20: Godba na harmoniko — 20.15: Koncert Nielsenovib skladb. Sobota, 8. decembra LJUBLJANA 8: Predavanje o umetnih gnojilih. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 11: Radio-orkester — 15: Rapioducirama glasba — 16: Radio-orke-stei — i7.: Pevski kvartet »Ljubljane« poje narodne pesmi. — 18: »Teofiles«: mi-sterij v 2 dejanjih — 19: Predavame o delavskem zavarovanju. - 19.30: Psihoanaliza vsakdanjega življenja (Predavanje) — 20. Koncert skladb za čelo, (Haydn Rubin-stoin, Goens. Popper.) — Vesele zgodbe in koncert radio-orkestra — ZAGREB 17 30: Popoldanski pevski koncert. — 19 45: Ivanu Cankariu v spomm (Hmko Nuoč.) — 20.15 P enos simfoničnega koncerta iz Osi-ieka — Pl? \GA 16 30 Popoldansk koncert — 18: Glasbeni program za mladno — 19: L^ihka glasba - 20: Zabaven večer — 21.15: Prenos iz Bratislave: opera »Iskalci biserov« — BRNO 16 30 Koncert iz Prage. — 19- Poldne pevske in orkestralne sik'?dbe. — 21.15 Dram-k večer :v koncert lahke glasbe — VARŠAVA 1515: Prenos oratorijskega koncerta it fi'harmoniie. — Najboljše, najtrajnejše, zato najcenejše! glavami, zavozi mimo nas in hipoma ■ragledamo avijon čisto nizko, ko je 'bas prešel v svetlo jaso Pilot sedi v njem nepremično in vodi aparat z veliko sigurnostjo. Njegov spremljevalec st .'■klanja od zadaj prav do njega, kot da i>i mu govoril nekaj na uho. To je bil le hipec. Nato avijon zopet izgine v meglo, ki ogluši kmalu tudi brenčanje motorja. Spogledamo se. Kaj ne misli pristati? Megla se je zopet začela zgrinjati nad svetlo jaso, toda preden jo je popolnoma prekrila, je zaropotal v zraku motor in avijon se je prikazal ne<-nadoma s povsem nepričakovane strani le nekaj metrov nad zemljo. Letel je z majhno hitrostjo, ki je še vedno pojemala in preden je še megla po-po'noma zagrnila svetlo jaso. se je z največjo natančnostjo spustil na zemljo. brzel po njej še nekaj metrov in nato obstal na mestu. Pilot je ustavil rnotor in skočil iz avijona. Bil je ka-petan R iz Skoplja. Ko sem šel mimo gruče čestitajočih mu oficirjev, sem ga slišal, kako je dejal z veselim glasom: »Torej zvečer pri »Kraljici Mariji«, kaj ne?« Poleg njega, v ozadju je stal njegov spremljevalec, meftaničar, bled .kot smrt. V rezervoarjih njegovega avijona ni bilo niti kapljice ben-fcina več. . — 20.30: Operetni večer. — DUNAJ 11: Do-poldajiski koncert. — 16.30: Koncert orkestra. — 18.15: Koncert komorne glasbe. — 20.20: Granichstaedtenova opereta »Na povelje vojvodinje«. — BERLIN 17: Koncert oikestra. — 20: Prenos koncerta iz Magde-burga. — FRANKFURT 20.15: Dramski večer in koncert lahke gastoe. — LANGENBERG 17.45: Orkestralen koncert. — 18.50: Kanarčki pred mikrofonom — 20: Zabaven večer in lahka glasba. — STUTTGART 20.15: Pevski koncert — BUDIMPEŠTA 12.10: Koncert orkestra in solistov — 17: Popoldanski koncert. — 19:30- Dramski večer in salonski koncert. — LONDON 19.45: Schubertove klavirske skladbe — 20.15: Lahka glasba — 20.45: Mešan večer — 22.35: Koncertni večer — RIM 17 20: Vokalen in instrumenta'en koncert. — 20.45: Odlomki i z Meyerbeer.ieve opere »Hugeno. ti« in RossiniJeve opere »Sevi>ljsk; brvec«. — STOCKHOLM IS 45: Kabaretni večer. — 19.30: Handjov oratorij »Mesna«. Sokol Velik program GSŽ za zimsko sezono in bodoče leto Pretekli mesec se je vršila v Kranju seja zbora društvenih načelnikov in načelnic, na kateri so se storili važni sklepi, kako dvignili delo v sokolskih telovadnicah. Sestavil se je delovni program za 1929, ki obsega smučarske tekme v mesecu januarju ali februarju, dalje župni zlet članstva in naraščaja v poletju ter na jesen tekme na orodju in v lahki atletiki. Tako bodo člani in naraščaj vse leto zaposleni v vseh panogah telesne vzgoje. Naslednjo nedeljo pa se fe vršila seda žnpnega odbora, ki so se je udeležili delegati društev Bohinjska Bistrica, Jesenice, Koroška Bela -Javornik, Kranj, Radovljica, Stražišče, Škofja Loka, Tržič in Železniki Odbor je odobril vse sktepe žitpnega prednjačkega zbora Vsi žnpni fimkcijonariji so podali izčrpna poročila, iz katerih je razvidno, da je delovanje nekaterih društev prav razveseljivo. Posebno točno in izčrpno poto&Ho je podal župni tehnični nadzornik br. Suš nitk z Jesenic Posnemamo, da so prve župne smučarske tekme, ki so se preteklo zimo vršile v Mojstrani, nudile prav zadovoljive rezultate. Na župnem zle tu, ki se je vršil v Radovljici, je nastopilo prti javni telovadbi 313 oseb več-kakor lani. Pri župnih lahkoatletskih tekmah v Kranju je tekiflovžfo^SJ^SSeb članstva ta naraščaja. Naraskj "je v Župi; število, telovadcev, J-telovedik, moškega naraščaja ~ in moške dece, ha-zadoval je le ženski naraščaj Iz statističnih podatkov, kj jih je predložil, je posneti, da telovadi v društvih GSŽ letos 118 oseb več kakor lani. Napredovala so društva: Bohinjska Bistrica, Dražgoše, Gorenja vas, Poljane, Jesenice, Koroška Bela-Javornik, Kranj, Stražišče, Skofja Loka in Železniki. Da pa se dvigne delovanje društev, se sklene soglasno, da se nabavita dva prapora kot prehodni dariM m sicer eden za člane in članice, drugi za moški in ženski naraščaj. Prehodno darilo sa pribori za eno leto ono društvo., ki postavi k župnim tekmam največ jn nao bol jI« tekmovalce in tekmovalke Sestavi se pravilnik m se v to svrho sestane posebna komisija. Iz" poročil, fcf so bila prečrtana. Je razvidno, da vlada' skoraj v vseh društvih GSŽ izredno veliko zanimanje za smučarstvo. ki je najbolj privlačita panoga zimskega športa. V večini društev so se že osnovali zimsko-sportni odseki, ki Štejejo ;že , nad 180 smučarjev ne vštevšd naraščaja in onih bratov in sester, ki se že dalje časa udejstvujejo pri JZSS. Sedež zimsko-sportnega "dedovanja bo na Jesenicah, kjer se je že sestavil ZS tehnični odsek Sklene se soglasno, da se bodo to zimo januarja ali februarja vršile župne smučarske tekme v Mojstrani. Za tekme vlada po vseh društvih GSŽ izredno veliko zanimanje Nadalje se je sklenilo, da se bodo v bodoče sokolske smučarske tekme vršile v raznih krajih Gorenjske izmenično, predvsem tam, kjer obstojajo sokolska društva, dalje tam, kjer bodo snežne razmere najbolj ugodne im kjer bodo lokalni faktorji nudili najboljše pogoje za tekme (dobro organizacijo in zmerne cene v gostilnah kr. hotelih). Sklenilo se le tudi razvijati v Sloveniji ^propagando, da se . smuški odseki osnujejo .v -vseh / onih soko talcih društvih, v katerih je. vsaj. 10 članov-smučarjev, kakor Je to v ČOS. Glede; .od noš a je v napram JZSS, odnosno smučarskemu klubu Ljubljana, so bih dele-gatje mnenja, da bodo ti od sokolske strani tudi v bodoče__koTe!kitni in da vodstvo GSŽ, v kolikor" }e TcooipeSenfiSb, ne bo oviralo svojega članstva; ako se hoče udejstvovati pri JZSS. Vsem onim sokolskim društvom, ki še nimajo svodih smučarskih odsekov, župno vodstvo priporoča, da jih čimprej osnujejo. Onim društvom, kojfih članstvo se vežba v smučarstvu pri JZSS, se pa priporoča, da jih drušitva vodijo tudi v svoji evidenci, ter se jih bo pri sokol skih smučarskih tekmah pozvalo, da nastopajo kot tekmovalci, sodniki, merilci, kontrolni organi in reditelji. Iz teh skleipov je razvidno, da Sokolstvo hoče sito-ritti vse, da se bo mogla mladina nemoteno udedstvovaitii povsod v tej lepi panogi zimskega športa. Mladina se bo lahko udejstivovala pri trenaiži in tekmah JZSS, ako bo tam verificirana in ako bo JZSS na to pristal. Kadar pa se bodo vršile sokolske smuške tekme, bo mladina nastopala pod sokofekim praporom. .Vse končno veljavne odločitve v sokolsktih smučarskih zadevah bo reševal na svoji seji dne 15. decembra v Ljubljani ztbor žnpnih načelnikov ta načelnic JSS ter bo dal sokofekim župani ta društvom vsa navodila. Pred vsem }e važno, da se dio-meni glede velikih prireditev, da bi jih ne bilo več na eni ta isti dan ter se bodo storili tijdi koraki pri merodaijnih faktorjih za ugodne vozne cene in za uvedibo posebnih vlakov v sobotah, nedeljah ta praznikih sporazumno z vodstvom JZSS. M oni rrvAnin 4 IUUI VUUUUU 51 U1UV g (ji VHGOntTE od */* m' in poFske tračnice i r •. • '• ' 1000 m, nove ali stare, kupim. Ponudbe na ogi. odd, »Jutra« pod »Tračnice«, P— Vojaško vežbanje avangvardlstov. Dne 21. t. m. zvečer ob pol 8. so zapeli v Pazinn zvonovi. kar je pomenilo mobilizacijski poziv Nemudoma so se zbrali vsi miličarji ta centuriji avangvardistov Na trgu so jih razvrstili, na kar i so odkorakali iz mesta. Vrnili so se čez dobro uro Tržaški avangvardistični oddelki so napravili izlete na gradežki morski breg ta na Kras, kjer so imeli taktično vežbanje. Sedaj se prične vežbanje smučarjev po triglavskem pogorju. V januarju bodo razpisane tekme. »Mladina mora dobiti ljubezen do gorovja, pripraviti se mora fizično in duševno na naloge, ki jo čakajo.« p— Preskrba Trsta z mlekom. Trst rabi dnevno do 600 hektolitrov mleka. Iz tržaške pokrajine. Furlaniie in Istre uride v Trst mleka 550 hI. primanikliai dovaža mlekarna Soresin«je iz Lombardiie. Prof. Co-ceancich od kmetijskega urada v Postoini pravi v svoiem članku v »PiccoIu< da ie nakupna cena mleka na deželi tako nizka, da se ne splača držati krave, zato oa se število mlečne živine krči Ta cena bi se morala povišati in rešila bi se preskrba Trsta z mlekom. Slovenski nacifonalisti pa delajo po mneniu prof. Coceancicha z vso silo na to. da bi kmetie obubožali in toliko boli sovraž H Italijo. p— Kolonizacija. Direktor lista »Giornale d' Italia« Virginio Gaida ie zakltučil svoie dolge članke o položaju na meii z zahtevo kolonizacije. »Gospodarska odrešitev Krasa odpira oot naivažneifi naciionalni politiki: kolonizaciji. Z obnovlieniem in noživ-Ijeniem te zapuščene pokraiine se naoravi prostora za mnoge tisoče novih poljedelcev. Novi kmetovalci bodo Italiiani Potrebno ie. da se naselijo solidni mirni in zvesti italijanski deželani. vzdolž meie na novo za kulturo oridoblienem teritoriiu ne da bi le količkaj qdvzeli drugorodnim kmetovalcem«. Tržaško fašistično glasilo piše očividno pod vtisom Gidovlh člankov tudi o potrebi kolonizacije ob meii. Do tržaškega Krasa ima »Popolo« še neka! zauoania. ali ostali kraški del v tržaški provinci ie naci-ionalno in politično nezvest V tei coni hoče imeti fašistični list italManske Poljedelske skupine sredi »drugorodnega« prebivalstva Rimska vlada obFuhlia obmeinim pokrali-nam široko gospodarsko pomoč, katera bi se morala izrabi« itt naselievanie furlanskih in beneških kmetovalcev ob meji. Gaida pravi, da kotoniza^iia #e bo Slovencem eš, da bi kupila neko darilo. M'.nuto še nisem bila tam, ki je pristopil k meni Vini-ng in dejal, da ga je gospa Furneaujeva poslala za menoj. Rekel ie, da se je peljala nekaj naprej, ker je prepovedano z avtomobili čakati pred prodajalnami. On je prišel kakor nalašč mimo; poklicala ga je, opisala me in ga naprosila, naj stopi pome. Razume se, da nisem ničesar sumila. Ko me je odvel skozi zadnji izhod v neko stranslko ulico, sem gledala na vse strani, kje bi bil avto gospe Furneaujeve. Toda on je ves Čas govoril vame. In ptreden sem vedela kako in kaj, sva stala pred vratci tujega avtomobila in Vining me je potisnil vanj." V vozu me je zgrabil neznan Človek ter mi položil roko na usta. Ko smo se odpeljali, sta me zvezala, zamašila mi usta in mi zavezala oči. Naposled so me pripeljali v to strašno hišo, kjer smo morale plesati na njihovih. Toda ravnali so z menoj dobro, 5e izvzamem snočnjo noč. Ves čas sem bila uverjena, da prideš prej ali slej pome.« Obrnil sem se k Nataliji. »Ali mi boste kdaj odpustili, da sem vas posadil v tistega izvoščka?« Njen nasmeh mi je bil dovoli značilen odgovor. »Ubogi Larry,« je dejala. »Tisto noč je storil vse, kar je mogel. Toda avto se je ustavil v parku in dva moža sta odprla vrata, še preden sem se utegnila osvestiti. Vaš sluga je izdr! samokres in nekajkrat ustrelil na enega izmed njiju. Toda drugi mu ga je izbil iz roke. Nato sta ga potolkla na tla in ga potegnila iz avtomobila. Jaz sem hotela pobegniti, otda neki tretji neznanec me je dohitel in me zavlekel v drugi avtomobil. Tam so me zvezali in mi zamašili usta ter me spravili v tisto strašno hišo. Vaša sestra je bila izmed prvih, ki sem jih videla tam. Tega, da je vaša sestra, pa seveda nisem slutila. To sem zvedela šele pozneje. Oh, Jack —« Tisti mah je pristopila k nam bolničarka in prijazno, toda odločno povedala dekletoma, da morata iti. Margaret se je sklonila k meni ter me poljubila in Natalija, čeprav se je muzala od zadrege, se je takisto sklonila k meni in me tasikto poljubila. Nato sta odšli. Tisti dan in naslednji dan nisem smel sprejeti nikogar več, ker se mi je zvišala temperatura; zdravnik je morda po pravici trdil, da je to krivda mojih prvih obiskovalk. Toda tretji dan mi je bilo že znatno bolje. Zdravnik mi je povedal, da me lahko prepeljejo na moje lastno stanovanje, kjer mi bo stregla izvežbana bolničarka. Gospa Furneaujeva, ki so jo spremljali Natalija, Margaret in Moore, je vodila selitev. Jaz sem bil tisti dan preveč utrujen, da bi mogel s kom govoriti. Drugi dan me je posetil Moore. Prisrčno sva se pozdravila. Srečna sva bila, da se po tolikih nevarnostih spet vidiva. Moore mi je jel pripovedovati svoje prigode od tistega dne, ko so ga bili ujeli. Tudi njega so bili spravili naravnost v hišo orgij na Long Islandai ter ga mučili v sobi glasov. Grdo so morali delati z njim, zakaj videti je bilo, da nerad govori o vse mtem. »Cesar« mu je zadajal vprašanja. Kadar more ni hotel odgovoriti, so spustili v prostor nekakšen plin, ki ga je omamil. Nato so ga predramili m ga zeli spet izpraševati, čeprav se mu je zdelo, da bo vsak trenutek po njem. Ko so naposled izprevideli, da Moore ne bo ničesar izndal, st mu rekli, da bodo drugič uporabili plin, po katerem se ne bo več zavedel. Toda preden so uresničili to grožnjo, so ga mučitelji vprašali, ali razume kaj o elektrotehniki. Moore se je takoj oprijel te bilke. Rekel je, da je inženjer-elektri-čar. Tedaj so ga omamili s tistim plinom, ki so ga uporabljali tudi zoper mene. Ko se je zbudil ,je ležal v celici, v tistem poslopju kjer so me hoteli usmrtiti. Pozneje so mu zločinci pokazali del stroja, ki je bil spojen z električno pečjo, niso mu pa dovolili, da bi si bil natančneje ogledal napravo in dognal kaj več o smrtonosnih žarkih. Res se mu je posrečilo ,da je izvršil popravila, ki so jih zahte-od njega. Od tistih dob so ga imeli za hišnega električarja. Cez nekaj dni so miu naročili, naj razpelje tok za osvetljavo neke japonske veselice. V spremstvu svojega čuvarja je smel neovirano hoditi po hiši. V noči našega naskoka so mu ubili stražarja in Moore se je skril, dokler se mu ni ponudila prilika, da se nam je pridružil in nas posvaril. Po naključju je namreč zasledil ukrepe, ki so bili storjeni, da poženejo hišico v zrak, če bi bila »cesarjeva« trdnjava napadena. Kos rešetke iz nekega okna te hiše je bil tisto, kar mi je pri raz-irelbi polomilo rebra . Uarvala, uu ur* dopu*. iLc&U,** atolih, oguh»m>. jt, pu/tah* *a,QgLarru,od cUUk Jutraf' hub^rt/ta*. TaL sL *fp2 (Jj*. pnukojbui* ji. uparla, L ooma+jh, * tutročtltm,. Mr oblast, «« trvobcucp čtkounj, račun, paJU*. Lra, . Pr%Jtrn*Mua,+. 0nIir . ki- '^u ^p&ur^a alt, an, iuvn+n*. obcuurUfa,- uroka baj+da. pur- -Moj I r%]tLamjvn^a tnača^a, uraJut ž>*a*dos Vul - Naj* man/Ji zn+rak Din, f-*, Prt*tofbuia, za, lifro Vin,J\ I autnjh tJUJik Vin, Vristojbuui, ta fi/ro J)in, Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati oosebno pristojbino Din 2«—. Za naslove kličite tele!, štev. 3492, 2492 ter eksoozitnro v Šiški telef Hev. 3203. Podružnica „Jutr a" v Celju, Kocenova ulica 12. - Telefon 190 »i«; Služkinjo M vse, stare oil 20 let naprej, snažno in zanesljivo, sprejmem takoj proti dobri plači. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 43539 Kuharico perfektno in samostojno, s dolgoletnimi spričevali ter varčno, sprejmem takoj k boljši obitelji. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 43495 Knjigoveza dotoo verziranega sprejmem takoj. — Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Sposoben*. 43470 Pridno natakarico sprejme hotel »Europa* — Bled. 43395 Tvornica vagonov v Srem Mitrovici sprejme ključavničarje, ličarji, mizarje in dva gtrugarja. — 42936 Dobrega zidarja za polaganje opeke v pekarsko peč sprejme Franc Zavodnik, pek. mojster v Ljubljani, Florijanska ul. »t. 29. 43568 Hišnika poročenega, brez otrok — sprejmem takoj. Vrtnarji in zidarji imajo prednost. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 43573 Za malo trgovino sprejmem gospoda ali gospodično, ki ima 5—7.000 Dobi takoj službo in stanovanje. Vprašati med 8. in 11. uro v goetini Beli rolk. 43593 Natakarico ( kavcijo takoj sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43616 Šivilja ki Siva vsa, gre šivat na dom za vsako oeno, samo da je res dobra hrana. — Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*. 43567 Zastopnike krajevne in potovalne, za . vso Slovenijo »prejme de- lvornlca vagonov narni zavod proti visoki v Smed. Palanki sprejmeproviziji ali fiksumu. Po-ključavničarje, mizarje in 21 nudbe na poštni predal 138 ttrugarja Brivskega vajenca s hrano in stanovanjem v hiši išče za takoj Avgust Rebič, brivec, Višnja gor* 43609 Gospodično ki igra dobro klavir, sprejmem za damsko kapelo. — Začetnica z dobrim sopranom za iolo-petje naj se oglasi na naslov: Kapelnik Raškaj, - Banjaluka, Bo na. 43608 'aJliU Vinski potnik dobi t-akoj mesto, s prostim 3—4eobnim stanovanjem s pritiklinami in proti fiksni plači, pri renomirani veletrgovini vina ia špirituoz v Ljubljani. V poštev pridejo le boljše moči, sposobne tn izvežbane v tej stroki Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Vino in špirituoze*. 43536 Potniki ki ob»kujeio r>riv stranfte morejo zaslužiti do 1000 Din tedensko. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Ce-ljn pod »S -1. decembrom*. 43620 Lahek zaslužek Za nabiranj» novih naročnikov za ilustrirani reviji Domačega prijatelja in Našega obzora, plačamo 20 % Lahek zaslužek, posebno za gospe, gospodične in dijake. — Pojasnila daje uprava na Miklošičevi c. št. 13 med 12. in 13. uro. 43429 42926 43599 G. Th. Rotman: Janko in Stanko cče bi vsaj vedel, kdo se skriva sa vrati!» je pomislil Janko. A. kmalu nato je prišla kovačeva sestra v kovačnieo. cJanko, k sestri pojdem in se vrnem šele drevi,» je dejala. «Dobro pasi na dom.» S temi besedami tudi ona odšla. Zdaj je vzel Janko velik ljuž in ga pilil in primerjal toliko časa, da je naposled idrknil v ključavnico. Oprezno, prav oprezno je odprl vrata ... a kaj je bilo to? Pred njim je zevala samo prazna omara. Zastopnice za predmete ženske higije-ne sprejmemo za Maribor, Celje, Ptuj, Cakovec, Brežice, Jesenic«, Kranj in vse druge kraje v Sloveniji, katere bi obiskovale privatnika. Ponudbe pod »Dober zaslužek* na oglas, oddelek »Jutra*. 43572 General, zastopstvo večje tu- ali inozemske tvrdke sprejmem. Ponudbe s podrobnim opisom pod »Tvrdka 98* na oglas oddelek »Jutra*. 43598 V sablanju in fleretu poočHjm dame. gospode in otroke. Nemška konvor-zaeija. Cena nizka Pismena vprašanja pod značko »Sablanje* na oglas, oddelek »Jutru. 43527 Skladiščnik želi službe Ponudbe pod »Skladiščnik* na oglasni oddelek »Jutra*. 43576 Uradnik administrativne stroke želi stalne službe. — Prevzame tudi nadzirateljstvo kakega večjega obrata. Za vestno službo lahko položi t garancijo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Administrator*. 43580 Ribje olje sveže, najfinejše, norveško iz lekarne dr G Piccoli-ja v Ljubljani,' se priporoča bledim, slabotnim osebam. 257 Vojaško uniiormo »djačko», novo, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 4359J Puhasto perje razpošiljam po povzetja najmanj 6 kg po Din 38 kg — Izkoristite priliko, •lok!« traja zalogi L. Brozovid. Zagreb lliea 82 kemična Čistilnica perja Pozor! Volno ta Oumtui topite najceneje pri tvrdki Kari Prelog Ljubljana Stari trg št 18 lo Židovska ulina 4 Zahtevajte brezplačen cenik ur Na odplačilo in ta gotovino Odplačilo K D 11 K rs Ija Petra 64. Beograd .41624 Koks CJ N rt "»■StL a > i? cu O O J3 — -J Ji .2 1 • * CA es h O > ^ S« ■e e « 2 O "O H .M 3 J Moško kolo postelje i« mehkega ia- trdega lesa, spalnic« iz trdega lesa, omare, mize in kuhinjska oprava naprodaj — Popp. Maribor, Koroška cesta 31- 43628 Idealno darilo za odraslega dijaka je Ruhmkorflaparat z Geisler-jevimi cevmi Na ogled v Florijanski ulici št. 17/11. 43522 Avtobuse tni prodam 2 novi postelji. 2 nočni omari in psibo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 43571 Novost! Novoot! Akordna reklama Pošljite znamke za ponudbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43564 Dame izrabite priliko za nakup pa/rfumerije svetovnoznanih tvrdk, š 15 % popustom, ki Vam jo nudi do 31 dec. O. Fettich - Frankheim v Ljubljani (nasproti Zvezde) 43008 Jedilno opravo novo, hrastovo, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43603 Obleko staro, moško in žensko prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43528 PrUUm Čebulo, beli fižol In zgodnji krompir kupujem v večjih količinah. Dušan Gnjatič. Ze-mun, Kralja Petra 53. 43563 Pločevinast dimnik do 15 m visok. 30—35 em v premeru, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na naslov: »Tovarna*. Ljubljana, poštni predal 129. 43538 Ročni voziček dvokolesni. dobro ohranjen in močan, kupimo — Ponudbe z navedbo cene na sloviti ns oglasni oddelek »Jutra* pod »Voziček 53». 43453 Angoro mačko mlado, kupim. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* rod značko »Angora*. 43570 Kdo posodi za dobo 6 me.-eoev 25.000 Din prot' plačilu provizije ter višjih obresti Cenjene ponudbe na oglas oddelek ♦Jutra* od šifro »Popo no-ma varno* 43481 Vodjo trgovine v prometni ulici Celja sprejmem v prometni ulici žensko in moSko blago. Bil bi istočasno družabnik — Potreben kapital od 50 do inonoo Din. ali pa porok. Pi' mene ponudbe pod Šifro .Družabnik* na podružnico »Jutra* v Celju 43623 Ia bukova drva *nha in polsuha, kupim vsako množino Fiksne po nuibe na naslov S Praznik 7s>T»h Kanal 43361 Orehovih hlodov 3 vagone na postaji Stična in Radnhova va«. proda Franc Ozim«k Sela — Za-gradac Dolenjsko. 43575 Stavbno parcelo kupim ob Dunajski cesti ali za Bežigradom Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Parcela 132*. 43385 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin, z elektriko takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43596 Stanovanje 3 sob in kuhinje, z električno razsvetljavo želi s 1 januarjem boljši zakonski par brez otrok. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Blizu centra*. 43552 Trgovino z meSaninn b.agom, v ljubljanski okolici, staro in dobro vpeljano, z zalogo in inventarjem prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 43540 Lokal v Mariboru primeren za pisarno, bolj na prometnem prostoru želim za takoj »li nekoliko Rozneje. Ponudbe na podružnico »Jutra* v peliu pod »Št. 1900*. 43555 v Prazno sobo z električno razsvetljavo, parketirano in s poset.nim vhodom takoj oddam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 43548 Opremlieno sobn v centru oddam za 300 Din osebi, ki je čez dan odsotna. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra*. 43600 Lepo sobo vso oskrbo oddam 1 ali ' gospodičnam? na Zrinj-kega cesti 6/U — levo 43409 Sobo prazno ali opremljeno, ev. s souporabo kuhinje oddani Informacije: Singer, Šelen-burgova 3. 43586 Sobo prazno ali opremljeno oddam v bližini šentpetrske cerkve. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 43589 Opremljeno sobico s pos«bnim vhodom in elektriko takoj oddam Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. Sobo z 2 posteljama posebnim vhodom in elektriko, event. k avirjem oddam ali "»pre mem sostanovalca k solidnemu uradniku. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 43592 2 gospoda želita opremljeno, čedno sobo, s separatnim vhodom in elektriko, event. s hrano. Cenj. ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Blizu centra*. 43587 v viti oddam solidnemu gospoda lepo opremljeno sobo — z električno raz-vetljavo in posebnim vhodom j stopnic Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43407 Opremljeno Sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 43597 Opremljeno sobo »po, s elektriko in souporabo kopalnic« odda gos)>o-lu Ivan Tavčar, Korenova ulica 3 (ob biv&em nem-5kem drsališču). 43426 Sobo s prostim vhodom, v bližini Tabori oddam s 15 decembrom 2 gosipodama — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 43613 N. m. Dvignite pismo. 43584 T. A. Dvigni pismo. 43606 Upanje Prisrčna hvala. Samo Ti si cilj mojega življenja Poljube — Mucika. 43606-a Šivilja dobro izurjena, izučena tudi v krojaštvu, želi resni-ga znan.,a s kakšnim nižjim železniškim uradnikom ali obrtnikom, v st-iroti 30—35 let. — Ponudbe, če mogoče s sliko na ogla-ni oddelek »Jutra* pod šifro »Planinka 604* 43604 mladost, Ljubezen 29. Lega in cena. Ljubljana. Ločeni računi, Alojzij La[>or-nik. Lteice Monter, Mesar in prekajevalee 20, Mo-distinja 11373. Mirna 313, Mlada 302. Mali kapital, Mir in čistoča, Mirno. Mir in snaga, Nemka. National-VVertheim, Najraje v šiški, Napredek zasiguran, Novi mehanizem, Odkup inventarja, Polnojaremnik, Pomlad 125, Podjetje 316, Poštena, Pekarna ,24. Priijna 236, Poštena stranka 400, Podpora. Prosto »rce, Pla-ninka i«. Pridna- 42384. Poštena in zanesljiva 6, Parcela v bližini. Ljubljane, Postelja 7, Prijateljstvo, Pošten in , marljiv, Resno 35, Res dobf* moč, Radio praktikant, Risno 55, Resno, Rentabilnost, Resna 12, Railiotehuik, Strojevodja, Strojevodja 436, Simpatija 65, Smučke 2276, Siguren zaslužek Soltičng lega. Siguren uspeli 23. . Strojna opekarna. Snažno 231. Svobodna duša. Skrbna mati, Srednja starost. Stalen potnik. Svoboden. Spalnica, Samostojna. Stro jjiik-kurjač 42.795, Šivilja. Takoj plačam, Takojšen za-lužek. Trieder. Takojšnja dobava. Trgovina Udobnost. Udobnost 278 Unverza. Udobno, Ugodna prilika. Vdova 35, Vestnost. Verjanko. Vzgojiteljica Gdč. Vendelina, Vinograd 32. Vinski kamen. Velikg razdalje. Zve-■>ta ljubezen Zima 1928, Zmerno. Zv=sta 'juhezen 13. Zvezda. Zaslužek. Za-neslMva. 7ivUenje, 10 000 M S2 strun. 571 N. Sadliickl hirosof psihografolog in fizionomist — Po -kupnih podatkih iž dlana. rokopisa in lic čitj ■ značaj, pro-šlost. sedanjost in bodoč nost. Dajem vsakemu kli-jentu tndi pismene nasvete, ki mu lahko koristijo skozi vse življenje . Sprejemam vsak dan med 9. "in 12 ter med 2. in 7 uro v hotelu »Slon*. Ljubljana soba 21, I. nadstropje CH3MR0CK& Obstoje cenejši taji, a ne boljši in izdatnejši * >H.41 Pes dober čuvaj (nemška doga) psica 15 mesecev stara, či-tokrvna, naprodaj Popp, Maribor, Koroška c. 31. 43627 Pisalni stroj moderni konstrukcije, popolnoma nov in v brezhibnem stanju naprodaj. Ponudbe na poštni predal 110 — Ljubljana. 43581 Pisalni stroj Remington 12. še -koraj nov, poceni prodam Ponudbe poi šfro »Pisalni stroj* na podružnico Jutra 43562 v Celju. 43619 nlačno mwrtra-j> švicarska žepna ura iz solidnega vi. 'a more *eratai del je odgovo ren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani---