leto LXV	p'»'"" » _V Ljubljani, v petek, dne 19.februarja 1937_rj t / ^ / Stev, Ja Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno ^^	^	__	_	Ček. račun: Ljub-
40 - ne- ^^^^	^	^^	^ ШШ	Ш ШШ	ШШ	^ 10.-UO za inserate;
P&ïïzz ^^ Ш m ШШ ) Ш * /%/ Ш • Ж
inozemstvof2PPin	^М	Ш
Krr;ln,ttvv;,n ^^^гЈШкш^	JÊLm^aJ ч	гтг^т^пт-
Kopitarjevi ul. 6/Ш	.	jeva a|ica êtev. 6.
Telefoni uredništva !a oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika —• Ilustrirana priloga „Teden v slikah"
i
Teror se nadaljuje
V	tistem sovjetskem paradižu, ki nam ga znani vodja komunističnih intelektualcev Evrope, francoski pisatelj Gide, slika kot peklo, v katerem je vsaka svobodna misel prepovedana — zaradi te ugotovitve so evropski rdeči svo-bodomisleci Gida sedaj ekskomuiiicirali — v rdečem paradižu torej se v kratkem začne tretji proces zaradi veleizdajaletva pravoverne komunistične miselnosti in države. Avçusta meseca 1936 so Sovjeti sodili in usmrtili Zinovjeva in Kamenjeva, februarja 1937 Pjatakova in njegove tovariše, prihodnji mesec pa pride na vrsto skupina Rikova. Če sklepamo po norašča-
Ž'očem besu rdečega diktatorja Stalina in po še olj naraščajoči opoziciji proti takemu režimu, vrsta procesov s tem še ne bo zaključena.
Danes smo že v osemnajstem letu boljševi-ške revolucije, ki bi bila morala ustvariti naj-idealnejšo državo na svetu, v kateri bi izginila vsa razredna nasprotja, v kateri bi proletarijat ustvaril popolno soglasje vseh tvornih socialnih sil in bi morala v nasprotju z buržiuaznimi državami, kjer vladajo seoičnost, sovraštvo in vsi slabi nagoni sploh, zavladati naravnost nebeška morala. Čeprav naši sovjetofili zagovarjajo temu nasprotujoče, čisto nenormalne razmere v sovjetski Rusiji s tem, da se socialistična vzor država ne da ustvariti čez noč, bi sodili, da bi bili Sovjeti v Rusiji v osemnajstih letih pač lahko že ustvarili vsaj kolikor toliko normalne razmere, da ne bi padale glave druga za drugo v neprestani reki Krvi, talco da je v tem oziru Stalinov režim že zdavnaj prekosil carizem. Po osemnajstih letih pa bi tudi lahko že vladal vsaj minimum duhovne svobode, da ne govorimo o dostojni življenjski ravni delovnega človeka, saj se razvija sovjetska Rusija že dolgo čisto nemoteno od inozemstva, ki Rusijo naravnost obsipa s svojimi simpatijami in niti svojih meja ne brani pred invazijo rdečih »mesijanskih« idej. V tako ugodnih razmerah kot Rusija ni bila še nobena država, oziroma nobeno človeško občestvo, da v celoti uresniči svoj zamisel o državi, kakor je ruski komunizem, kateremu služijo neurejene socialne razmere na zapadu, fatalistična vdanost ruskega ljudstva, ki lahko prenaša največje žrtve v pričakovanju raja na zemlji, in liberalnost ali nesposobnost — človek ne ve, kateri izraz je primernejši — evropskih režimov, ki jih mirno lahko i/.podkopuje vsak, komur se zljubi. Kljub temu sovjeti niso niti zgradili oziroma normalizirali svoje lastne sovjetske države niti niso mogli zanetiti svetovne revolucije, ki je kulturni narodi zapada očividno ne marajo, in v sami Španiji so množice, ki so verjele vanjo, globoko razočarane nad nesposobnim terorizmom rdečih Jselovodij.
Torej zopet bomo imeli v eovjetiji proces s krvavim koncem, ki je že vnaprej določen. Sedaj šele se razkriva, zakaj je Stalin pomilostil Radeka in Sokolnikova, zakaj izve se, da sta ta dva moža že izpovedala »zelo težke« stvari, katerih bodo obtožili Rikova in njegove tovariše, katerim je Stalin namenil smrt. Sovjetsko časopisje že ves čas, odkar je mirrul drugi proces, zahteva, naj se pomilostitev Radeka in Sokolnikova prekliče in naj ju postrelijo, kar je stari trik Stalinovega režima, ki hoče oba ta dva Žida temeljito prestrašili, da bodo njune izpovedbe o obtožencih tretjega procesa tem »tomeljitejšec. Ker skupino llikova ze dolgo obdelujejo v znani Lublianki, ni dvoma, da bodo tudi ti obtoženci v celoti priznali svojo krivdo, ki jim jo oblastni organi in takozvano »javno mnenje« dan na dan sugerirajo, tako da sami verujejo vanjo. Zato bomo v kratkem zopet priče komedije, kateri bo kot predsednik ге\ч>-lucijskega tribunula predsedoval znani specialist za vodstvo takih procesov, žid Ullricn,_ zastopnik užaljene komunistične zavesti in države pa bo zopet Višinski, poljski Žid, ki je svoje rodno ime že pozabil.
V	inozemskih listih, ki zavestno ali nezavestno smatrajo za svojo dolžnost, da zagovarjajo Stalinov režim, ter imajo v svoji službi ljudi, kateri si dajejo videz strokovnih poznavalcev kompliciranega sovjetskega ustrojstva in njeçove čisto svojevrstne ideologije, smo brali, da je Stalin z »višjega zgodovinskega razgleda« popolnoma upravičen, da preganja takozvane trockiste. Dokazujejo, da je Trocki vodja vseh onih, ki oznanjajo revolucijo zaradi revolucije same, ki torej hočejo permanentno revolucijo in bi radi sovjetsko Rusijo držali v revolucijski mrzlici najvišje stopnje, da bi se revolucija razširila na ves svet, dokler se ne ustvari »nov človek in nova zemlja«, o kateri sanjajo preroki boljševiškega utopizma. Stalin na hoče nasprotno čim prejšnjo normalizacijo Rusije, postopno,
Îirevidno in neizogibnim razmeram in toku živ-jenja prilagodujočo se boljševizacijo, ohranitev nacionalnih podlag Rusije, ki je v svojem kmetskem jedru hudo konservativna, dočim inteligenca plava v nedosežnih oblakih bujne fantazije. Vse to pa da ima ost tudi proti anti-slovansskemu židovstvu, ki bi se ga Stalin rad iznebil, ker je bolj rušeč nego gradeč element. V vsej tej razlagi je jedro resnice samo v tem, da Stalin želi ruske razmere čim prej normalizirati in da mu je Trocki, s katerim se je že Ljenin končno spri in ga pognal iz Rusije, pri tem najbolj na poti. Da bi pa Stalina, ki je iz turanskih plemen nn Kavkazu, vodilo kakšno rusko tradicionalno nacionalno čustvovanje, je samovoljna domneva. Saj je v tem oziru bil vedno čist in dosleden maksist, ki mu je nacionalna tradicija samo škodljiva ostalina raznih verskih in moralnih čustev ter socialnih in kulturnih usedlin prošlosti, ki jo more premagati samo integralna internacionalna brezverska in ekonomična miselnost nejxitvorjenega marksizma. Kar pa se tiče židovetva, je treba ugotoviti samo to, da so vsi Stalinovi sodelavci na najvažnejših mestih državne uprave skoro izključno sami Židi in da je Stalin sam še nedavno izjavil, da je antisemitizem eno najnevarnejših kontrarevolucio-narnih agitacijskih sredstev, ki ga je treba odločno pobijati. Tudi Vorošilov ni tisti bog nacionalizma, kakor so gn skušali naslikati nekateri naivni evropski sovjetofili, ampak je po izjavah pravih poznavalcev Rusije nrecei omejen vojščak, ki marksistični ideologiji slepo sledi.
Uradni komunike o zasedanju Balkanskega sporazuma
Atene, 18. febr. AA. Popoldne so v zunanjem ministrstvu izdali tole sporočilo o atenskem zasedanju stalnega sveta:
Stalni svet Balkanske rveze je imel svoje peto redno zasedanje v Atenah od 15. do 18. febr. t 1. pod predsedstvom dr. Stojadinoviča, predsednika jugoslovanske vlade in zunanjega ministra ter sedanjega preds. stalnega sveta Balkanske zveze.
Posvetovanja stalnega sveta so potekla т ozračju, obeleženem z najprisrčnejšim prijateljstvom, in so omogočila, da se vnovič ugotovi popolna enotnost stališč nosilcev zunanje politike štirih držav, in solidarnost, ki druži balkanske zaveznike.
Ko se je vsestransko proučil splošni evropski položaj in vprašanja, ki posamič zanimajo države Balkanske zveze, se je svet sporazumel, da potrdi svojo voljo, da se ima delovanje Balkanske zveze
rasvijati r namenom, da pripomore k ohranitvi miru. Vsako prizadevanje v tej smeri, bo imelo popolno podporo Balkanske iveze.
Zvesta privrženkh Zveze narodov je Balkanska zveza odločena aktivno sodelovati pri delu v Ženevi, da bo v sedanjih težavnih razmerah Zveza narodov mogla izvršiti svoje visoko poslanstvo.
V okviru mednarodnega delovanja v korist miru, ceni svet Balkanske iveze posebno nedavni sporazum med Veliko Britanijo in Italijo, ker pomeni ta sporazum važen činitelj za ohranitev miru in stabilnosti v Sredozemskem morju.
Stalni svet je z zadovoljstvom vzel na znanje sklenitev pakta prijateljstva med Bolgarijo in Jugoslavijo, podpisan v Belgradu 21. januarja t. 1. Ugotovil je, da ta pakt ustreza cilju Balkanske zve-
ze, to je ohranitTi in utrditvi miru na Balkanu. Zato misli, da pomeni bolgarsko - jugoslovanski pakt dragocen prispevek k obnovi prijateljskega sodelovanja med vsemi balkanskimi n ar od i.
Stalni svet je vzel na znanje sklepe gospodarskega sveta, sklenjene na Bledu 15. julija 1936, in sprejel podobne ukrepe za njihovo iivodbo.
Ceneč pravo vrednost dela. ki ga tisk prispeva k delovanju Balkanske zveze, je stalni svet z zadovoljstvom ugotovil prisrčnost, ki jo odlikovala zasedanje tisk. konference države Balkanske zveze.
Prihodnji sestanek stalnega sveta Balkanske zveze bo eeptembra v Ženevi, za redno skupščino Zveze narodov.
Atene, 18. febr Predsednik vlade dr. Stojadino vič je nocoj ob 21 odpotoval iz Men.
Anglija bo izdala za svojo
oborožitev 1500 milj. Suntov !
London, 18. febr. Spodnja zbornica je začela veliko debato o vladnem načrtu za oborožitev. Zaenkrat zahteva vlado za oborožitev 400 milijonov funtov, pravi pa, da bo vsega skupaj v prihodnjih letih zahtevala od naroda za oborožitev nič manj ko 1500 milijonov funtov. Zahteva vlade bo gotovo sprejeta, ker je danes tudi delavska stranka prepričana, da je poslabšanje mednarodnega položaja v prvi vrsti kriva Velika Britanija, zato ker je po vojni občutno zanemarjala svojo mornarico in armado. Žalibog bo zdaj morala zato v teku petih let izdati ogromno vsoto 1500 milij. funtov, ki se mora smatrati kot cena, katero bo morala Vel. Britanija plačati za ohranitev miru. Debata se bo danes gibala v ameri znanega včerajšnjega govora Cham-berlaina, ki je dejaj, da je eramota, da kulturni narodi rajši propadajo pod bremenom ogromnih izdatkov za vojsko, namesto da bi reševaii svoje sjxire na podlagi kompromisov. Tudi liberalna stranka je za oboroževanje, dasi se boji, da ne bi ta politika Velike Britanije zapeljala do tega, da
Pariz, 17. februarja. Dočim so listi, ki podpirajo kompromisno politiko ministrskega predsednika Bluma, zelo optimistični, kar se tiče sklepa velesil, da se š(>anski požar lokalizira, se v levem taboru opaža veliko razočaranje, ker so tam računali s porazom pšanskih nacionalistov s pomočjo francoskega orožja in prostovoljcev. Pa tudi drugi krogi, ki gledajo položaj s treznimi očmi, opozarjajo na velike težkoče, na katere bo zadela akcija velesil v svrho kontrole španskih meja na kopnem in na morju. Praktična izvedba sklepov nevtralitetnega odbora, ki morajo biti realizirani 7, marca, v podrobnostih še sploh ni urejena in bo treba zato veliko sej, posvetovanj odborov in pododborov. Po pravici se mnogi sprašujejo, ali ni bil datum, ko bodo vse te odredbe morale stopiti v dejansko veljavo in se izvrševati, veliko prekratek. Glede prepovedi prostovoljcev velja na primer v Angliji, da mora dobiti vsak angleški državljan potni list za inozemstvo in mu nikakor ni treba povedati, da gre na primer v Španijo, ako ima ta namen. Tudi po cesti skozi Perpignan se bodo lahko iz Francije podajali prostovoljci v Španijo, če bodo na primer izjavili, da gredo tjakaj prodajati konstanj ali pa, da jim je v Španiji obljubljeno oziroma zasigurano kakšno delo. Mednarodne kontrolne komisije na kopnih mejah ob Pirejenih in ob Portugalski bodo imele bolj simboličen pomen, ker bodo dejansko stražo tvorile irancoske oziroma portugalske oblasti in obmejne čete, dočim bodo mednarodne komisije v posameznih centrih ob meji izpostavljene večnim konfliktom z domačimi oblastmi.
Nerešeno je tudi vprašanje, katere velesile bodo blokirale špansko obalo. Francoska vlada bi najraje videla, da bi vršili kontrolo nad obaljo, ki je v oblasti nacionalistov Francija in Anglija, dočim naj bi se kontrola nad rdečo obaljo poverila Italiji in Nemčiji. Druga struja je pa za to, da bi kontrolo vršilo skupno francosko-angleško-nem-ško-italijansko vojno brodovje. Nekateri se tudi boje, da ne bi sovjetska Rusija delala velikih te-
bi sploh opustila politiko Zveze narodov in kolektivne varnosti.
Iz Bele knjige, ki jo je predložila parlamentu vlada, posnemamo, da hoče vlada poleg dveh ladij-velikank, ki sta se že začeli graditi, zgraditi še tri nove, torej vsega skupaj 5. Število križark se pomnoži od 50 na 70 in se bosta zgradili tudi dve novi ladji-letalonoski, s čemer bo število teh ladij doseglo eskadro 10 letalonosk. Zanimivo je, da vlada nikakor ne misli opustiti okrepitev svojih strategičnih točk na Sredozemskem morju, kljub temu, da je z Italijo sklenila gentlemen-agreement, ampak da jih bo še naprej okrepljevala zlasti s pomorskimi letali.
Kar se tiče armade na kopnem, se bodo izdale velike vsote za motorizacijo in za municijske rezerve, kakor tudi za vojašnice. Zelo »e bo seveda okrepilo tudi letalsko brodovje. Že zdaj je moštvo letalske vojske močno 50.000 mož — napram 31.000 v letu 1934, to stanje pa se bo zvišalo dalje, tako da se računa, da bo zgradila Anglija najmanj 10.000 novih letal.
žav, ker nameravajo njeno brodovje od mednarodne kontrole sploh izključiti.
Tudi še ni rešeno vprašanje sporazuma s Portugalsko, ki še danes noče dovoliti, da bi se vršila na njeni kopni meji s Španijo mednarodna kontrola. Ako se bi pa skušal izvajati nad Portugalsko prevelik pritisk, kakor to želi Francija, bi nastala nevarnost, da bi Italija in Nemčija našli povod, da se sporazum o kontroli požene v zrak.
Rusija hudo razočarana
Vendar večina meni, da se bodo ta vprašanja ugodno rešila, ker si nobena velesila ne želi zaradi Španije vojnega konflikta, Rusija pa je očividno zagrenjena, ker na eni strani sumi, da je Blum, ki mora v zunanje-političnem oziru jadrati pod angleško zastavo, na notranjepolitičnem po-prišču pa je zaradi velikih gospodarskih težav, ki zopet grozijo Franciji, primoran iskati sodelovanja desnice, rdečo Španijo »izdal« — na drugi strani pa je Stalin razočaran, ker komunisti v Španiji niso dosegli tistih uspehov, ki jih je pričakoval sovjetski režim, ampak je nevarnost, da bodo Lar-ga Caballera pognali liberalci in anarhisti ter drugi elementi, ki z rdečo komando že dolgo časa niso zadovoljni. Kar se tiče Italije in Nemčije, sta pa prepričani, da bo zmagal general Franco, za katerega je najboljše agitacijsko sredstvo na Španskem strašni teror, ki ga uganja rdeča strahovlada v Valenciji. V Angliji in Franciji odločilni krogi očividno mislijo na to, da bo blokada imela za posledico, da bodo Španci začeli razmišljati, ali ne bi bila boljša medsebojna sprava, nego krvavo klanje, ki bo deželo prineslo na rob propada in jo popolnoma spravilo v odvisnost od tujih sil. Računajo tudi s tem, da sta se obe vojujoči stranki hudo izčrpali in utrudili. Tako hitro pa do sprave gotovo ne bo prišlo, kakor v Parizu računajo, kjer menijo, da bo v Španiji že marca meseca nastopil mir. Treba je pomisliti, da imamo v Španiji vlado v Valenciji, v Burgosu, v Barceloni in v Bilbau,
kjer vladajo Baski. Četudi bi se izločili komunisti, ki so pokazali, da ne znajo vladati, ampak samo ljudi iztrebljati, ostane še vedno tak velik prepad med desnico in levico, med veleposestvom in kmetskimi nemanič, med španskim centralizmom in katalonsko-navarsko-baškim avtonomizmom. ki se je danes že popolnoma prelevil v zahtevo po popolni neodvisnosti, da je do sprave v Španiji še zelo daleč.
Francija in Nemčija že storili ukrepe
Pariz, 18. februarja Dopoldne je bila seja ministrskega sveta v Elizijski palači pod predsedstvom predsednika republike Lebruna. Zunanji minister Delbos je na seji poročal o najnovejših pogajanjih v pododbora za nevmešavanje, ki so se končala s sklenitvijo dogovorov o organiziranju nadzorstva. Minister je v celoti navedel ukrepe, ki jih je Francija izdala v tem pogledu, ukrepe, ki se morajo z njimi recipročno popolnoma skladati, ukrepi držav, ki so pristale na londonsko konvencijo. Dalje je minister predložil predsedniku republike ▼ podpis uredbo o potnih listih in vizih in nredbo o povečanju letalske policije. Dalje je poročal o odlokih in okrožnicah, ki jim je na vseh področjih namen striktno izvajanje dogovora o ne-vmešavanju.
Ministrski svet je soglasno odobril vse predložene tekste.
Takoj po šefi je predsednik republike Lebrun podpisal več ukazov, kako naj se zapre vsa meja proti Šoaniji in tako onemogoči odhod prostovoljcev v Španijo. V vseh obmejnih postajah in lukah bo uvedena posebna policija. Ob obali proti Španiji dobi policija posebne ladje, ki bodo opremljene s posebnimi radijskimi postajami ter bodo v stalni zvezi z ostalimi ladjami, U bodo krožile ob francoskem obrežiu.
Pariz, 18. febr. (Havas) Iz Berlina poročajo: Zakon, k Iga bo izdala nemška vlada, da je nemškim državljanom prepovedan odhod na Špansko kot prostovoljcem, bo veljal tudi za tujce, ki žive na nemških tleh. Tudi tisti tujci, ki bi iz drugih držav hoteli čez nemčijo potovati na Špansko, ne bodo dobili tranzitnega vizuma. Zakon bo določal izredno stroge kazni za osebe, ki bi ga prekršile.
■v
Iz Španije
Salamanca, 18. febr. AA. Havas: Uradno s» objavlja, da je bil na asturski tronti odbit napad rdečih. Na bojišču so sovražniki pustili znatno število mrtvih. Na madridskem bojišču sino odbili napad na zahodni park. Pred Maranozo je bil odbit napad madridskih čet, ki so napadalo v tankih. Od šest tankov sta bila dva uničena. Vzhodno od reke Jarame napredujejo naše čete. Sovražnik je jioskušal napasti, pa je pustil na bojišču tri tanke.
Madridska rdeča radijska postaja priznava, da je pred Taragonom prišlo do boja med nacionalisti in rdečimi silami in da so se rdeči morali umakniti z velikimi izgubami. V tem boju je padel Irancoski komunistični poslanec Martel, ki je pred kratkim stopil kot prostovoljec v vrste madridske vojske.
Dunajska vremenska napoved: Zboljšanje vremena, ponekod jasno, v višinah zjutraj mraz, čez dan topleje.
Težave mednarodne kontrole
Najbolj pa pobija gori imenovano domnevo dejstvo, tla je Stalin sedaj sklenil posaditi na zatožno klop tudi desničarsko opozicijo, to je Rikova in njegove prijatelje. Rikov, ki je bil svoj čas predsednik sveta ljudskih komisarjev, to je I.jeninov naslednik na tem mestu, Buhnrin, ki je bil pod Ljeninnm teoretik nnjpravovernej-šega boljševizma, Ugljanov, najboljši prijatelj Rikova, Ljeninova vdova Krupska. ki pa ni obtožena, ampak pod najstrožjim nadzorstvom Stalinove tajne policije, razočarana in zagrenjena živi v svojem skromnem stanovanju — to so vse pristaši takozvane desničarske opozicije, ki je že pred več' kot desetimi leti odločno zastopala mnenje, da je permanentna revolucija Trockega nesmisel in da bi se bilo že zdavnaj treba odločiti za pozitivno graditeljsko delo. Čemu je Stalin sedaj sklenil tudi te ljudi poslati na morišče. ko pa — če je resnična domnevo evropskih sovjetofilov — zastopajo glede takozvane proletarske revolucije isto mnenje kakor on? Očividno teorija naših takozvnnih salonskih komunistov ne drži. Stalin sploh ne mara nobene opozicije, t<» je edini in pravi ključ za razumevanje nadaljevanja in narašča-
nja režimskega terorja v Rusiji. Pri Rikovu in njegovih tovariših pride v poštev šc to, da ta-ko/.vanegn masnega terorja sploh niso nikoli odobravali, če izvzamemo edinega Beloborodova, ki ga bo zadela zaslužena kazen usode, če bo v tretjem procesu kot soobtoženec moral plačati s svojo glavo, saj vemo, da je podjiisal zverinski umor carja Nikolaja II. in njegove družine. Tudi je tnkozvana desničarska ojKizicija bolj nevarna nepo opozicija Trockega, ki v množici ruskega ljudstva ni imela nobene opore, ompnk je svoje pristaše našla in jih še ima izključno med izvestnim delom intelektualcev. In to je elavni vzrok, da se jih bo Stalin sedaj iznebil, каког se je iznebil trockistov. ki so prišli na vrsto preje zato. ker so usmrtitve trn širšim množicam nesimpatičnih elementov rodile manj odpora, kakor je Stalin pričakoval, mogoče celo nekaj odrvbravnnja. dočim bo 4retji proces nekoliko težja zadeva, dasi je režim že našel razne sabotažne in tudi vohunske akte, za katere bodo odgovornost valili nn btilinrinsko opozicijo. Toda Stalin je prepričan, dn bo ruski mužik ludi to prenesel, dasi bomo v tem slučaju priče neusmiljenja in prave podlosti, saj ie Buharin
že davno javno obžaloval svoje »težke zmote«, kakor sto jih Rikov in Ugljanov, ki so se vee čas svoje izolacije obnašali vseskozi lojalno.
Še en vzrok je: treba je odvrniti pozornost ljudstva o<l zelo težkega gospodarskega položaja, ki vlada v sovjctiji, in ta špekulacija so bo "gotovo obnesla, dasi imajo vsi taki eksperimenti seveda svoje meje, saj bo tudi klasičnega ruskega potrpljenja gotovo enkrat konec. Ne vemo, kako dolgo bosta ruski delavec in kmet verjela, da sta neuspehom Stalinovega gospodarskega načrta krivi »sabotaža« in »šnijona/a«. Lanska žetev je bila izredno slaba cene živilom se silno in naglo dvigajo. Tudi zima je letos izredno kruta in ruski kmet, ki ga režim do zadnje možnosti i/.žemn, čedalje huje stoka. Ideološko rnzj>oloženi ruski delavec pa bo enkrat tudi moral biti razočaran, zakaj težko je ohraniti ga pri dobri volji, če mora v državnih konzumih plačevati za kilogram ma«!a rub-Ijev (8ГЧ din I), za jajce po t rubelj (35 din!) in, ker gotovih živil dostikrat sploh ne dobi, za pet in dvajset odstotkov dražje, nego je ofi-cielna cena Chi vivrđ. vedrji...
Debata o proračunu
Govor zastopnika večine
Rolgrad, 17. febr. m. Današnja seja narodne skupščine se je pričela okrog 8.40. Na vrsti je bila proračunska debata v načelu. Govorilo je več govornikov. Načelna debata bo v skupščini trajala do 23. t. m., nakar se bo glasovalo o državnem proračunu v načelu. Debata v podrobnostih bo trajala v skupščini do 6. marca, nakar bo proračun dobil v nadljni pretres senat. Pretres bo v načelu in v podrobnostih končan do 23. marca. Tako bo državni proračun sprejet še pred katoliškimi velikonočnimi prazniki.
Govor Gavritoviča
Prvi je govoril Oton G a ▼ r i 1 o v i č (JRZ).
Uvodoma izjavlja, da sedanja vlada že v drugič predlaga skupščni svoj proračun ter ima skupščina že drugič priliko baviti se z delom sedanje vlade. Govornik je prešel na finančno politiko sedanje vlade ter pravi, da ima proračun naslednjo karakteristiko: da so izdatki povišani za 625 milijonov din. Pravi, da se izdatki ne morejo zmanjšati, čeprav ge to vedno poskuša in da se gradnje cest. železnic, podpiranje raznih socialnih akcij države ne morejo opuščati. Izdatki so v proračunu razdeljeni: 1. obveznih dolgov je
1	milijardo, 2. pokojnin in invalidnin 1 milijardo 100 milijonov, 3. izdatkov ministrstva za vojsko
2	milijardi 500 milijonov din, skupno 4 milijarde 000 milijonov din. Proračun za gospodarska podjetja znaša: 1. železnice 3 milijarde 300 milijonov, 2. pošta, brzojav in telefon 380 milijonov, 3. gozdarstvo in rudarstvo 250 milijonov din, skupno
3	milijarde 930 milijonov din. Ostanek gre za prosvetne n pravosodne izdatke.
Vprašanje uradništvo
Večino proračuna absorbirajo dolgovi, pokojnine, armada in gospodarska podjetja. Za plače in pokojnine je določen znesek 5 milijard din, to je 47% celokupne vsote. Približno tak odstotek imajo tudi druge države: CSR 43%, Bolgarija 52%, Madžarska 50%, Poljska 45%, Romunija 51%. To je velika številka. Znižanje bi se dalo doseči na dva načina: redukcija plač ali oseb. Plače znižati, pravi poslanec, da je nemogoče. Tega mnenja ni samo skupina, ki pripada JRZ, temveč zahteva njihov življenjski standard celo povišanje plač državnega uradništva. Tudi redukcijo je težko izvesti, ker je treba upoštevati tudi socialne momente. Od lela 1927. se je števio državnih uradnikov povečalo za 45.000. Redukcija uradništva je nemogoča v naslednjih rcsorih: v pravosodnem, kjer je 12.000 uradnikov, v prosvetnem, kjer ga je 37.500, v notranjem, kjer ga je 26.700, in v vojnem, kjer je 34.900 uradnikov. To je skupno 121.000 uradnikov. Pri tem je treba upoštevati tudi uslužbenstvo v gozdarskem in prometnem ministrstvu. Teh je okoli 20.000.
Reducirati jih tudi ni mogoče iz čisto socialnih momentov. Z eventuelno redukcijo omenjenega števila uradništva bi ee prihranilo kvečem-u kakih 80—100.000 Din, to pa znaia z ozirom na celoten proračun 1%, z ozirom na osebne izdatke pa nekaj nad 2%. Večje znažanje državnega proračuna sploh ni mogoče. Sistem naših dohodkov počiva v glavnem na posrednih davkih, ki znašajo okoli 50%, manjši del pa na neposrednih davkih, ki znašajo okrog 16%. Reparticija bremen ni pravična niti med mestom in vasjo, niti med bogatimi in siromašnimi. Govornik zato pledira za davčno reformo, ki bi odgovarjala potrebam sedanjega časa, ki naj bi bila pravičnejša. Takšna reforma bi samo povečala davčno moralo od finančnega ministra, ki je že predlagal znižanje bremen za manjše obrtnike, pričakuje, da bo predložil tudi to reformo. Glede predvidenih dohodkov je izjavil, da so realno predvideni. Poročevalec Gavrilovič govori nato o težavah, ki jih ima finančni minister z uravnovešenjem proračuna. Finančni minister ne more nikdar predvideti morebitnih elementarnih nezgod in izjemnih političnih dogodkov.
Naše denarstvo
Glede državnih dolgov in kreditov pravi govornik, da je novost v proračunu anuitetna služba po ureditvi likvidacije kmečkih dolgov in sicer v znesku 50 milj. V zvezi s tem govori o ustvarjanju domačega kapitala. Obširno se bavi tudi z begom 5 milijard iz naših bank zaradi nezaupanja. Stanje se v tem oziru popravlja. Vlada sama temu vprašanju posveča vso pozornost in s svojo gospodarsko in finančno politiko dviga ugled kreditnim ustanovam. To akcijo vlade bi morali vsi podpirati, ker se samo na tak način ustvarja domači kapital, ne pa samo kritizira tujega. Zato je treba posvečati vso pozornost vlagateljem. Na inozemstvo ni mogoče računati, ker je svetovni denarni trg skoraj pust. L. 1935 je znašala emisija posojil okrog 178 milj. funtov, 1. 1936 pa samo 1 milijon.
Dolgovi
Obširno je govoril tudi o naših dolgovih m pravi, da se naši denarni dolgovi cenijo na 50 milijard dinarjev. V tem znesku so obeeženi predvojni dolgovi, vojni dolgovi in povojni dolgovi. Tukaj so tudi druga zunanja in notranja posojila. Letna anuiteta služba je predvidena v proračunu 7. 1,019.000.000 Din, za povojne dolgove, ki znašajo 24 milijard, ne plačamo po Hooverjevem moratoriju niti obresti in tudi ne obrokov. Ti dolgovi so v Franciji, Angliji in Ameriki. Vprašanje naših dolgov v Franciji še ni končnoveljavno rešeno, ker so nam bile dane olajšave zaradi tega, ker smo imeli kot agrarna država težave v svojem gospo darstvu. Ob te priliki je govornik poveličeval Francijo, ki je bila vedno demokratična in je spoštovala svoboščine svojih državljanov. Citiral je izjavo francoskega vojnega ministra Daladiera, da je Francija pripravljena braniti ne samo svoje meje, temveč tudi meje onih držav, ki Franciji zaupajo.
Politika Narodne banke
Nato se je podrobno bavil e politiko Narodne banke, ki je imela v minulem letu težko nalogo, da je ohranila stabilnost dinarja, ko so drugje velike države razvrednotile svoje valute. Podloga Narodne banke se je od 1. 1934 povečala za 630 milj. Din, ali za 44%. Vse to zlato se nahaja blagajnah Narodne banke. Na temelju povečanja zlate podloge ee je povečal tudi obtok bankovcev za poj milijarde Din. Glede kreditne politike Na rodne banke povdarja, da se je pričela voditi na temelju gospodarskih vidikov. Danes obstoja dovolj možnosti, da se dobijo krediti pri Narodni banki. Toda denarni trg je že sam postal tako likviden da izkazuje žiro račun pri Narodni banki že saldo 1.600.000.000 Din, kar dokazuje, da so se denarne razmere, ki so vladale za časa krize, že izboljšale Obrestna mera Narodne banke jc 5% in je najnižja, kar jih je Narodna banka sploh imela.
Javna dela, razdoliitev, armada
Glede zadolževanja sedanje, kraljevske vlade govornik povdarja, da poročilo* manjšine finančnega odbora posebno poačrtuje in napada zadolževanje od strani vlade, Povdarja, da znesek, katerega poročilo navaja v višini 6.У milijarde ni točen, ali če pogledate, iz katerih postavk se drži zadolžitev, boste videli: eno milijardo znašajo blagajniški zapisi, ki so zelo uspela operacija, ker je naše gosfKxIarstvo s temi blagajniškimi zapisi oživelo, trg pa je postal likvidnejši. Na drugi etrani pa so h zapisi omogočili izvedbo javnih Jel. Dalje
Ie vlada angažirala 1.6 milijarde din za razdoliitev ;meta. Sam narod ie postavil na dnevni red to vprašanje, in vlada, ki vodi skrb o narodovih zah-tevih, ni storila ničesar drugega, kakor vpoštevala te želje in upravičene zahteve. Končno vidite še znesek 3.5 milijarde din za državno obrambo. Čeprav je naša politika miroljubna, vendar ne moremo ostati ravnodušni, kaaar vidimo, da se vse oborožuje. Mi vidimo, da celo države, kot Nizozemska in skandinavske države v zadnjih letih no-tirajo velike zneske za oborožitev, da o Angliji. Franciji, Rusiji in Italiji sploh ne govorimo. Ml ne moremo biti mirni, ko vidmo, da ee se države oborožujejo in da v svoje proračune vnašajo za nabavo orožja velikanske Kredite, temveč moramo poskrbeti za to, da bomo sposobni, da v slučaju napada ubranimo svojo državo. Vse te zadolžitve v znesku okoli 6 milijard je treba opazovati skozi sledeče perspektive:
Socialni moment, to je zaposlitev brezposelnih delavcev (javna dela) gospodarski moment (gradnja novih cestnih železnic), nacionalni moment, po vzdiga vasi in končno največji interes: obramba države. Akciia kraljevske vlade dokazuje, da poskuša najti iznod iz gosjxxtaske krize in povzdigniti narodno blagostanje ter skupaj z zavezniškimi državami ohraniti mir.
Olede notranje politike pa je izjavil, da želi sedanja vlada upravo države po starih načelih, toda za nove cilje. Zavračamo vsako sovraštvo in želimo sodelovanje radi ureditve razmer v Jugoslaviji. Našo politiko želimo ustvariti tolerantno in enakopravno, za boljšo bodočnost, socialno pravičnost m gcepodarski napredek.
Zdravje sv. očeta
Vatikan, 18. febr. b. Sv. oče papež Pij XI. ee
počuti vsak dan boljše. Sedaj že po malem hodi brez veake tuje pomoči. Zdravniki zelo pazijo nanj, da bi se mu zaradi tega zdravje zopet ne poslabšalo.
Rekonstrukcija Irancoske vlade
Rim, 18. febr. b. Kljub uradnemu demantiju. ki ga je snoči objavila agencija Havas, italijanski isti v svojih poročilih iz Pariza Se vedno trdijo, da se je izvršila rekonstrukcija francoske vlade, ki bo omogočila politiko premirja med strankami ljudske fronte in enim delom opozicije. V slučaju, da pride do sporazuma s eentrumaskimi skupinami, zlasti s skupino g. Flandina, predvidevajo italijanski listi, da bo znatno oslabljen
Gospodarstvo '
Vloge v regulativnih hranilnicah
Zveza jugoslovanskih hranilnic je zbrala podatke o vlogah pri 29 svojih članicah — regulativnih hranilnicah v Sloveniji. Statistika obsega vloge brez kapitaliziranih obresti na koncu leta 1936 in so po njej vloge padle v teku leta 1936 od 1.029.35 milj- Din dne 31. decembra 1935, tudi brez kapitaliziranih obresti, na 999.8 milj. Din, torej za 29.5 milj. Din. Če pa vpoštevamo, da so se vloge pri mestni hranilnici ljubljanski zmanjšale za skoraj 20 milj. Din zaradi vpisa 6% obligacijskega posojila, potem dobimo, da eo se vloge zmanjšale samo za 9.5 milj. Din, kar je smatrati za ugodno znamenje razvoja na kreditnem trgu. Še bolj pa govore za to trditev naslednja dejstva:
V letu 1936 so narasle vloge na kn'ižice pri 5 hranilnicah, vloge v tek računu pa celo pri 9, skupne pa pri 7 hranilnicah.
Na koncu leta 1936 je bilo vlagateljev: na knjižice 131.994, v tek. računu 6.445, skupno torej 138.429 (na koncu 1934 152.409).
Vloge so ee razdelile sledeče na knjižice 593.2) (618.5 v letu 1935) in na tekoče račune 406.6 (410.8), skupno torej 999.8 milj. Din (1.029 35 milj.). Če še prištejemo obresti v znesku 38 milj. Din , dobimo
Stanje Narodne banke
Izkaz o stanju Narodne banke z dne 15. febru-kaže tele postavke v milijonih din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 8. februar):
Aktivai zlato v blagajnah 1.602.35 (plue 2.75), zlato v inozemstvu 33.08 (— 0.66), skupno 1.635.4 plus 2.1), devize izven podlage 692.0 (plus 10,7), kov. denar 382.87 (17.46), posojila: menična 1.422.4 (— 10.36), lombardna 246.54 (— 0.54), skupno 1.668.9 {•— 10.9), razna aktiva 853.14 plue 6.65).
Pasiva: rezervni sklad 154.% (plus 0.25), ostali skladi 30.1 (plue 0.14), bankovci v obtoku 5.224.8 (— 50.27), obveznœti po vidu: drž. terjatve 47.4 (— 18.3), žiro račun 874.4 (plus 44.44), razni računi 1.078.3 (plus 24.2), skupno 2.000.1 plue 50 35), obveznosti z rokom 50.0, razna pasiva 286.2 (plus 25.7).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 7.224.9 (plus 0.1), skupna podlaga e jarimom 2.101.5 (plus 2.7), zlato v blagajnah s primom 2.059.0 (plus 3.5), skupno kritje 29.08 (29.05)%, od tega samo zlato kritje 28.49 (28.45)%.
vpliv komunistov in ekstremnih elementov v socialistični stranki, kar bo imelo poseben vpliv na orientacijo francoske politike. To bi mogli, kakor se trdi, izkoristiti oni francoski politiki, ki tudi sedaj, brez ozira na to, ali so v opoziciji ali podpirajo vlado ljudske fronte, v mnogih vprašanjih
zunanjo politiko čim ožjega sodelovanja z Italijo. •
London, 18. febr. AA. Nj. Vel. jugoslovanska kraljica Marija ee že nekaj dni mudi v okolici Londona v gosteh pri svoji teti, španski infantki Beatrici in infantu Alfonzu.
Speti
Slalom v Chamonix-u
Chamonix, 15. februarja.
Danes se je vršil v Argentiere, ca. 8 km od Chamonixa, drugi del alpske kombinacije: slalom. Zopet so stopila v akcijo vsa prometna sredstva za prevoz množic ljudi, ki so hoteli videti borbo v slalomu. Vlak za tekmovalce je odpeljal že ob 7.39 zjutraj, kajti start za dame se je vršil že ob 10. dopoldne, za gospode pa ob 12.30 pojioldne. Slalom proga je bila izpeljala v zelo težki strmini, še strmejši kot je olimpijska v Ga-Pa. Proga je bila dolga 700 in z višinsko razliko čez 200 metrov. Krasno solnčno vreme pa je zmehčalo sneg tako zelo, da so bile že v prvem teku v progi ogromne luknje. V tem se vidi že zopet slaba organizacija, ker če bi bila slalom proga pred tekmo zaporedoma pretlačena, bi do lukenj ne prišlo. Tako pa so bili zadnji tekmovalci zelo zapostavljeni. Stopanje tekmovalcev se je vršilo električnim potom na startu in cilju, na cilju so bili v »delu« tudi razni kinoreporterji ter Ovomalfine postaja, ki je vsakega tekmovalca pokripčala.
Točno ob 10. je startala prva dama Erna Steury (Švica), ki je pogumno zakrmarila po strmini, na žalost s padcem, toda v lepem stilu — čas 94 eedem desetink, v drugem teku je popravila na 84 minut. Št. 2 je Američanka Healh, ki je vozila slabše — čas 106.1 in 84 sekund, št. 3 je odlična Nemka Grassegger Hiile — čas 81 dve desetinki in 75 sekund, ponovno je dokazala, da je edina resnejša konkurentinja Cranzovi. St. 4. Nini Zogg Švica) vozi v močnem tempu, v prvem teku ima drugi najboljši čas, toda v drugem je padla in poslabšala čas od 80 sekund na 85 dve desetinki sekunde. Št. 5 Crauz Cristl (Nemčija), ki je bila nestrpno pričakovana od ca. 10.000-gla-ve množice, je presmučala progo v hitrem tempu v svojem sigurnem stilu — čas 87 tri petinke sekunde, v drugem teku pa je vozila še veliko boljše, čas je zboljšala za 8 sekund na 70 šest desetink sekunde ter pasirala cilj ob viharnem ploskanju prisotnih gledalcev. S svojim današnjim tekmovanjem je dokazala, da zaenkrat še nimu resne konkurence. Sledijo št. 6 Ozirmg (Švica) — čas 9 sekund, 79 sekund, št. 8 Scbwarz (Nemčija) — čas 90 dve desetinki, 95 sedem desetink sekunde, št. 12. Beinhauerova (Češkoslov.) 94.2, 88.2 sekunde, št. 15 Boulaz Loulou (Švica), ki je vozila v močnem tempu — čas 84 eno petinko, 76 dve petinki sekunde, št. 9 Resch Liza (Nemčija) 83 štiri desetinke, 76 dve desetinki sekunde, št. 18 Cosson (Anglija) 94 dve petinki, 81 dve petinki sekunde. To so bile v glavnem najboljše tekmovalke. Po dainskem tekmovanju se je proga ponovno pretlačila, deloma so prestavili vratca v težji položaj, postavljenih je bilo par novih vratc, tako da je imeln proga za gospode 30 vrat, dam-ska preje pa 33. Avstrijci so stavili vse nade na svojega kanona Waleha Wily-ja, startna št. 16, ki pa je moral kapitulirati najboljšemu Francozu Emilu Allaisu, startna št. 5. VValch bi v slalomu zmagal, toda pri startu njegove št. so bile v progi že obupne luknje, tako da zastopniku Arlberga ni pomngala do zmage vsa njegova odlična tehnika. združena v rutino preizkušenega tekmovalca. Emil Allais je zmagal zasluženo s svojimi časi 64 osem desetink, 66 sekund. Progo je presmučal
obakrat v silnem tempu ter pasiral najtežja mesta s polno sigurnostjo. Walch je zaplaval v slalom kot ptica, pa videlu se mu je, da se bori z luknjami — čas 64 štiri desetinke sekunde, najboljši čas dneva, in 67 sekund, minimalna razlika proti zmagovalcu. Za tema najboljšima sledi cela vrsta kanonov, predvsem Nemca Crauz in Worudle, potem Švicarja Rominger in Steuri ter Matt Rudi (Avstrija), ki so s svojo stilno vožnjo in hitrim temfiom dokazali, da spadajo v svetovno elito alpskih tekmovalcev. Nekoliko slabše so se odrezali Italijani, ki so v primeru s smukom v slalomu dosti slabši.
Za naše barve sla vozila Praček št. 23 in Heimšt. 25. Imela sta lepo rokoborbo z luknjami v snegu. Praček ima e tremi padci 87 tri petine, 84 dve pet. ter plasma 25. mesto, Heim Hubert pa dosti boljše z enim padcem: prvi tek 81 4 pet., drugi tek pa 78 1 pet. Obema se je poznalo, da gresta le za tem, da sploh prideta skozi na obupni progi, ker se je Heimu dobro obneslo, Praček pa je zletel trikrat s proge, kar eeveda štoparica točno zabeleži.
Rezultati slaloma: dame: 1. Cranz (Nemčija) 78.6, 70.6, 149.2; 2. Grasegger (Nemčija) 81.2, 75, 156.2; 3. Resch (Nemčija) 83.4, 76.2, 159.6; 4. Boulaz (Švica) 84.2, 76.6, 160.8; 5. Zogg (Švica) 80, 85.2, 165.2.
Gospodje: 1. Allaie (Francija) 64.8, 66, 130.8; 2. Walch (Avstrija) 64.4, 67, 131.4; 3. Wôrn-dle (Nemčija) 67.4, 67, 134.4; 4. Cranz (Nemčija) 68.4, 66.8, 135.2; 18. Heim Hubert (Jugosl.) 81.8, 78.2, 160: 25. Praček Ciril (Jugosl.) 87.6, 84.4, 172.
Kombinacija gospodov. 1. Allais (Fr.) 400.4 točke, 2. Lafforgue (Fr.) 420, 3. Steuri (Švica) 430.6, 4. Almen H. (Švica) 431.8, 5. Cranz (Nem) 432.4, 6. Chieroni (Italija) 436.4, 7. Matt (Avstr.) 438, 11. Fosum (Norveška) 449.2, 21. Heim (Jugosl). 514.2, 22. Praček 516.6.
V kombinaciji dam je odnesla 1. mesto Cranz Criell (Nemčija), 2. Grasegger (Nemčija), 3. Zogg (Švica).	Cini.
Skoki
za klasično kombinacijo
Chamonix, 17. februarja, b. Za klasično kombinacijo so se v skokih takole plasirali: 1. Roen (Norveška). 2. Kaarby (Norveška). 3. Valhanen (Finska). 4. Busterud (Norveška). 5. Beratier (Češkoslovaška)
Smolej šesti
vloge ▼ višini 1.038 milj. Din. V naslednjem po
dajamo gibanje vlog v zadnjih letih:
1931 1.296.1 milj. 1935 1.071.8 milj.
1933	1.139.1 milj. 1936 1.038.0 miJ*.
1934	1.100.0 milj.
Po posameznih hranilnicah ep ee vloge razdelile sledeče na koncu leta 1936 brez pripisanih obresti v milj. Din: Mestne hranilnice: Ljubljana 353.9, Maribor 90.6, Celje 37.4, Kranj 38.7, Novo mesto 28, Radovljica 25.5, Kamnik 13.9, Ptuj 11.5, Kočevje 12.9, Črnomelj 8.5, Škofja Loka 7.9, Brežice 9.4, Ljutomer 4.9, Ormož 4.8. Občinske: Hranilnica kmečkih občin 13.3, Gorna Radgona 5.7, Kostanjevica 2.4, Krško 12.1, Marenberg 5.4 Murska Sobota 3.9, Vrhnika 18.9.
Okrajne: Konjice 4.9 Kozje 3.3 Rogatec 2.3, Slovenjgradec 17.8, SI. Bistrica 8.4, Sv. Lenart 6.7.
Banovinske: Ljubljana 162.9, Maribor-Celje
83,5.
V samem mesecu decembru so vee vloge narasle pri 9 hranilnicah. Pri vseh hranilnicah eo narasle v decembru vloge na knjižice 845.201, dočim je pri vlogah v tekočem računu zabeležen padec zaradi omenjene transakcije pri mestni hranilnici ljubljanski.
Izkaz kaže nadalje povečanje našega zlatega, še bolj pa deviznega zaklada. Poeojila ee nadalje zmanjšujejo, predvsem menična.
Med pasivi so padla dobroimetja države, najbolj pa so narasla imetja na žiru. Zaradi tega eo ee obveznosti banke zvišale nad 2 milijardi Din. kar je rekordna višina. Pri tem je še pomisliti, kako velike zneske je letos zopet absorbiral vpie drž. blagajniških zapiskov z denarnega trga.
Skupno odgovarja zmanjšanju obtoka bankovcev povečanje obveznosti po vidu.
Vsedržavna konferenca industrije v Belgradu.
Centrala industrijskih korporacij v Belgradu je sklicala za 24. in 25. februar konferenco industrijcev za Belgrad. Na tej eeji bodo razpravljali o gospodarsko socialnih vj»rašanjib v tujini m pri nas, o delu Centrale v letu 1936, o finančnih vprašanjih, reorganizacija državnega eveta in predlog o razdelitvi trgovineko-industrijekih zbornic.
Odlog plačil je dovoljen tem-le zadrugam: Kmečka hranilnica in posjilnica v Dolnji L«ndavi r. z. z n. z. za 6 let od 31. decembra 1936 dalje, obrestna mera 2% od 26. nov. 1936 dalje; Kmečka hranilnica in posojilnica v Poljčanah, r. z. z n. z. za 6 let od 31. decembra 1936, za dolgove nastale do 31. avgusta 1936, obr. mera 2%; Kmečka hranilnica in posojilnica v Št. Vidu nad Ljubljano, r. z. z n. z. za 6 let od 5. januarja 1937 za dolgove, nastale do 4. julija 1936, obr. mera 2%. Tej zadrugi so odobrene tudi finančne olajšave.
Lieitacija. Dne 28. febr. bo pri štabu Dravske divizijske oblasti ▼ Ljubljani ofartalna licitacija za dabavo 17.200 m drv in dne 24. februarja za dobavo 4.816 ton premoga.
Likvidacija. »Globus«, trgovska dr. z o. z. v Brežicah.
Borza
Denar
Dne 18. februarja.
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen: v Ljubljani in Zagrebu je beležil 238 denar, v Belgradu 237.20—>
238.80.
Avstrijski' šiling j« nadaljeval svoj dvig ter se je v Ljubljani okrepil na 8.0—8.12, v Zagrebu na 7.99—8.09,
Grški boni so beležili v Zagrebu 31.025_
31.725, v Belgradu 30.65—31.35.
Italijanske lire so nudili v zasebnem kliringa v Belgradu po 2.35.
Nemški čeki so r Ljubljani nekoliko popustili na 12.36—12.56, v Zagrebu na 12.29—12.49, ca konec februarja in sredo marca 12.31—12.51, za konec marca in sredo aprila 12.30—12.50. V Belgradu so beležili 12.2948—12.4948.
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 2.556.265 din, na belgrajski pa 2.273.000 din. Promet v efektih je bil v Zagrebu slab pri slabi tendenci, v Belgradu je znašal 510.000 din pri čvrsti tendenci.
p ri m o m.
2388.66—2403.25 1756.02—1769.90 736.94— 742.01 996.45—1003.52 213.59— 215.64 4338.50—4374.82 203.40— 204.84 152.23— 153.33 229.44— 232.53
Chamonix, 18. febr. c. Danes je bil zadnji dan FIS tekem. Na teku 50 km se je sijajno odrezal naš Smolej, ki je prišel nn cilj Sesti Prvi je bil Finec N i e m i, ki je vozil 3 ure 36 minut. Poudariti moramo, da je bil Smolej pred Švedom A g 1 u n d o m. ki je zasedel sedmo mesto. Na letošnjih tekmah je kot celotno moštvo zmngala Finska, ki je pobrala največ točk. Poudariti moramo. da rp na današnjem teku med prvimi desetimi ni uveljavil niti noben Avstrijec, Ceh, Nemec ali pa Francoz.
Ljubljana. — Tečaji s
Amsterdam 100 h. gold, . « a » Berlin 100 mark Bruselj 100 belg Curih 100 frankov . . , , .
London 1 funt.......
Newyork 100 dolarjev « > , , Pariz 100 frankov . • a • ц
Praga 100 kron .......
Trst 100 lir ...... s .
Curih: Belgrad 10—, Pariz 20.4075, London 21.46, Newyork 438.5, Bruselj 73.925, Milan 23.10, Amsterdam 239.60. Berlin 176.40, Dunaj 77.90 (84.75), Stockholm 110.65, Oslo 107.85, Kopenha-gen 95.825, Praga 15.28, Varšava 82.95, Budimpešta 86.—, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3,25, Helsingfors 9.47, Buenos-Aires 132.25.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 86.50— 87.50, agraji 52—53, vojna škoda promptna 397— 400, begluške obveynice 72—73, 8% Blerovo posojilo 90—92, 7% Blerovo posojilo 81—82, 7% posojilo Drž. hip. banke 94—95, Trboveljska 235 —245.
Zagreb: Državni papirji: agrarji 51.50 —52.50, vojna škoda promptna 395 den., dalm. agrarji 70 den, 4% sev. agrarji 52—53, 8% Blerovo posojilo 91—91.50, 7% Blerovo posojilo 81— 81.50 (81). — Delnice: Narodna banka 7265— 7330, Priv. agrarna banka 203—208, Trboveljska 240-250- Nar. uim. 15 bl„ Gutmann 40—50, Isis 15, Osj. liv. 190 bi., Osj. sladk. tov. 190 bi.. Du-brovačka 320 den., Jadr. plov. 400 den., Oceania 250 den.
Belgrad: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 87.75—88.25 (88.50), agrarji 52— 52.50, vojna škoda promptna 398—399 (398.50), 3. 5. 397.50 bi., begluške obveznice 72—72.50, dalm. agrarji 70.50-70.75 (70.75), 8% Blerovo posojilo 90.75—91.50, 7% Blerovo posojilo 81—81 50. -Delnice: Narodna banka 7.305—7.345, Priv. agrarna banka 204—204,50 (205, 204).
Žitni trg
Novi Sad: R ž : bč. 140—142 50. — Koruza: bč. srem. nova 82—83, bn. nova 84—82, srem. nova suš. Indija 92—93. — V»e ostalo neizprem. len. neizprem. Promet srednji.
Navadili smo se že bridkih novic, ki prihajajo od Soče. Danes pa objavljamo kruto vest, ki bo
Eretresla duše vsem Slovencem: V Gorici je umrl ojze Bratui.
Njegova mučen i ška smrt je posledica podlega zločina, ki je bil izvršen na božični večer v Podpori. To barbarsko dejanje, ki so ga zakrivili zločinci, katerih oblast še do danee ni izsledila, smo objavili v našem listu. Na sveto noč je blagi pokojnik vodil cerkveno petje v Podgori. Ker eo bile slovenske božične pesmi med polnočnico prepovedane, je ljudstvo po končani službi božji ostalo v cerkvi in pelo zase domače božične pesmi, brez katerih na Goriškem ni božiča. Ljudsko petje je spremljal na orglah g. Lojze. Pred cerkvijo se je med tem zbrala druhal, ki je zgrabila pevovodjo g. Bratuža in štiri pevce. Nesrečneže so tirali v temno celico in jih pretepali, nato pa jim vlili v usta ricinovo olje. Bratužu so dali strojno olje, mešano z bencinom. To brezčloveško nasilje je zapustilo pri posameznih težke posledice. Dočim so drugi vsaj delno okrevali, je ubogi Lojze dobil strahoten živčni napad, ki ga je mučil štiri dni. Stanje se mu je za hip izboljšalo, toda nastopilo je usodno zasitrupljenje jeter. Bolnika so prepeljali v goriško bolnico »Rdeča hišac, kjer se je boril s smrtjo šest tednov. V zadnjih tednih je bolezen prišla do vrhunca. Poklicali so specialista iz Pa-dove, ki je ugotovil popolno zastrupljenje. Pomoči ni bilo več nobene. V torek ob 6 popoldne je Lojze Bratuž, umorjen po teroristih, oddal svojo plemenito dušo Bogu, ki je v Njegovo čast bil posvetil vse svoje življenje.
Odmev tega strašnega zločina je velikanski po wem Primorju. Vsi pošteni elementi se zgražajo nad zločinci, ki jih še цЦ doletela kazen, goriški Slovenci pa stoje z grozo in solzami v očeh ob mrtvaškemu odru priljubljenega Lojzeta Bratuža. Lojze je po stanu bil idealen učitelj, po poklicu nadarjen glasbenik, po prepričanju zaveden Slovenec in globokoveren mož. V življenju je bil trpin, v smrti mučenee. Rojen je bil v Gorici 1. 1902. in bi ravno 17. februarja dopolnil 35 let. Deško dobo je preživel v podzemskih kavernah, kjer se je v svetovni vojski skrivala njegova družina pred granatami in šrapneli. Za časa kobariškega poraza eo ga odvedli Italijani z družino v internacijo. Do konca svetovne vojske eo Bratuževi živeli v provinci Cam-pobasso v Južni Italiji. V teh bridkih letih je družini obolel skrbni oče, ki je umrl kmalu po povrat-ku v Gorico. Lojze je obiskoval v Gorici gimnazijo in 1. 1922. dovršil maluro na tolminskem učiteljišču, ki je bilo takrat še slovensko. Poln idealizma je nastopil učiteljsko službo v Solkanu, nato v Br-dih in končno v vipavskih Batujah, odkoder je bil kazensko premeščen v provinco Pescara. Pokojnikov blagi značaj, izredna prikupljivost in mojster-eka nadarjenost eo povsod navezali ljudstvo na agilnega mladega učitelja. V Peecari so ga imeli Italijani nadvse radi. Orglal je v božjepotni cerkvi »II Volto San to« in vodil pevski zbor, ki je slovel daleč naokrog. Maščevalna roka mu je odjedla tudi ta košček kruha — bil je odpuščen iz službe; treba je vedeti, da je bU Lojze zaveden katoličan in se je kot tak tudi v Peecari udejstvovaL
Prosvetna zveza v Gorici je imela v Lojzetu tabornega pevovodjo m glasbenika. Ni je vasi na Goriškem, da ne bi orglal pri slovesnostih pokojni Bratui On sam je igral na orgle, njegov brat, sijajen tenorist, g. Joško, je pa prepeval pesmi v čaet Bogu in sveti Materi. Vsepovsod je rajni vodil in uril peveke zbore, komponiral moderne, prisrčno
ubrane pesmi in posvetil vse svoje moči lepemu cerkvenemu petju. Celo furlanski pevci v Gorici eo ga izvolili za svojega pevovodjo in priredili z njim več zelo uspelih nastopov. Nepozabni ostanejo koncerti »Mladike« v Gorici in mogočni pevski zbori na božjih poteh. Na Višarjah, Mengorah, v Kanalu, vipavskem Logu, Oberšljanu, na Sveti gori — povsod je pelo vsako leto nad sto izurjenih pevcev in pevk. Cecilijansko gibanje je po vojni doživelo na Goriškem zavidljiv razmah, ki sta ga ustvarila skladatelj Vodopivec in rajni Bratuž. Pokojni me-tropolit Sedej je poklical nadarjenega Bratuža za profesorja petja v Malo semenišče ter ga imenoval za nadzornika cerkvenega petja v goriški nadško-fiji. Dijaki so našli v njem izbornega pedagoga in prijatelja, organisti za zmožnega učitelja in orga-ganizatorja.
Toda ludi v Gorici ga je preganjala nemila usoda. Bil je prelepen in pol lela zaprt v goriški ječi. Njegova blaga mati ni mogla preboleti tega udarca: umrla je od žalosti. Pred tremi leti se je Lojze poročil. Upal je, da bo v družinskem življenju našel mir pred preganjanjem. Tudi to upanje je bilo zaman. Administrator goriške nadškofije Sirotti ga je odslovil iz Malega semenišča. Zadnja leta je pokojni privatno učil glasbo podeželske organiste in vodil cerkveni pevski zbor v Podgori. Za božič se je znova stegnila kruta maščevalna roka, ki je pod varstvom nočne teme umorila mlado, idealno življenje.
Lojze Bratuž leži kot žrtev zločina v mrtvašnici »Rdeče hiše« v Gorici. Neštete množice ga hodijo kropit kot pred leti pokojnega nadškofa Sedeja. Ob mrtvi žrtvi joka mlada vdova in dva otročiča, dveletna hčerka in komaj tri mesece staro dete. Vsa Goriška, ki je dobro poznala in visoko cenila blagega pokjnika, drhti v nemi grozi. Naša sveta cerkvena pesem je dobila novega mučenca in vse verne Slovence je do dna duše pretresel ogabni zločin, ki vpije po kazni, če ne danes, pa jutri!
Božji pevec Lojze, počivaj v miru! Ko je danes mati zemlja zasipala tvoj grob, je v duhu okoli njega bil zbran ves slovenski narod in vsa slovenska srca so zaklicala:
Slava tebi, ki si večno zapisan med naše mu-čenikel
Anica Lebar'eva - 50 letnica
Danes obhaja 50-lelnico svojega življenja gdč. Anira Lebar-jeva, upraviteljica pomožne šole, neutrudlji-va delavka na socialnem, prosvetnem in ka-ritativnem polju. Hodila se je na Brdu na Gorenjskem. Meščansko šolo in učiteljišče je obiskovala pri uršu-linkah, kjer je 1. 1907 tudi maturirala. Po maturi je prevzela mesto začasne učiteljice na meetni dekliški osem-razrednici. Dve leti nato se je udeležila na Dunaju državnega učnega tečaja za vpeljavo ljudekošolske-ga učiteljslva v metodo vzgoje in pouka gluhonemih. otrok. Ljubljanska pomožna šola je sad njenega truda in napora, bila je prva učiteljica na tem zavodu, kateremu je naraščaj vzgajala sama, pisala strokovne knjige in je že celih 25 let njeno življenje tesno povezano s tem zavodom.
Leta 1929 je slovenskim materam poklonila knjigo »Mati vzgojiteljica«, s svojimi dekliškimi popoldnevi pa je vzgajala sloven. žensko mladino v iRadio Ljubljana«. V »Vigredi «je napisala nešteto poučnih člankov. Izredno marljivo se udej-stvuje v Slomškovi družbi, ki ji je že dolgo vrsto let delavna tajnica. Za svoje delovanje je prejela veliko pohval od ministrstva prosvete do mestnega šolskega sveta in kraljevske banske uprave.
V svojem delovanju pa ni nikoli pozabljala ubožcev, bolnikov, onemoglih. Pri tem jo vodi načelo: dvigniti svojega bližnjega iz nižine, pa najsi je moralne, duševne ali materijalne. Kolodvorski misjon in Društvo za varstvo deklet sta živi priči, ki glasno govorita o njeinem trudu in naporu.
K petdesetletnici gdč. Lebarjevi iskreno čestitamo z željo, da bi s svojo iskajočo, zbirajočo, slu-žečo in ustvarjajoče ljubeznijo do bližnjega še mnogo let ogrevala vse, kar je mrzlo, vzbujala, kar je utrplo, svoje bogato življenje pa še posvečala vsem, ki so potrebni.
— Pri zaprtja, motnjah v prebavi vzemite zlu traj na prazen želodec kozarec naravne »Frani-Jo-sef grenčicec
Zgodovina mariborske realke
Pri razgovoru o prosvetnem oddelku banske uprave na sedanjem zasedanju banskega sveta je precej pozornosti vzbudilo vprašanje mariborske realke, ki spada med tista štiri gimnazijska poslopja v banovini, ki so v lasti občin (taka gimn. poslopja so še v Kranju, Kočevju in Ptuju). Večkrat se sproži vprašanje, kdo naj ta poslopja vzdržuje, občine bi se teh bremen rade iznebile, ne da bi se odpovedale lastninski pravici do poslopij. G. ban je vprašanje mariborske realke takoj pojasnil in tudi povedal, kakšno stališče tu zavzema banovina, oziroma banska uprava.
S cesarsko odredbo z dne 5. septembra 1870 je bila v Mariboru ustanovljena popolna državna višja realka s tem, da je mestna občina dolžna prispevati za vzdrževanje poslopja, opremo, čiščenje, kurjavo, razsvetljavo, učila in plače za služitelje, zato pa dobi polovico letne šolnine. Pred ces. odločbo je bila med državnim erarjem in mestno občino sklenjena pogodba v tem smislu.
Ta cesarska odločba odnosno pogodba se je izvajala do leta 1921, do vidovdanske ustave, s katero se je ukinila vsaka šolnina na državnih šolah. Ker država mestni občini mariborski ni več mogla odvajati polovico šolnine, ji je v naslednjih letih mesto šolnine dajala subvencijo iz državnega proračuna, kadar »o to krediti dovoljevali. Eno leto je občina nekaj dobila, drugo leto zopet nič. Tako se je to vleklo do leta 1926, ko se je ministrstvo
Îirosvete postavilo na stališče, da je cesarska od-očba odnosno pogodba neizvedljiva in da je treba kleniti novo pogodbo. To se je zgodilo 13. junija 1927. Tega dne je bila med mestno občino mariborsko in velikim županom mariborske oblasti, ki je zastopal prosvetni erar, sklenjena pogodba, po kateri občina daje v najem, prosvetni erar pa jemlje v najem realčno poslopje s telovadnico v svrho namestitve državne višje realke ali kakšne druge tej podobne državne srednje šole. Prosvetni erar se zavezuje mestni občini plačevati letno najemnino 170.000 dinarjev. Ob£ina pa se zavezuje poslopje vzdrževati v porabnem stanju, skrbeti za zunanjo in notranjo opremo, za rasvetljavo in vodo. Oprema ostane last mestne občine. Pogodba velja za eno leto in se molče podaljšuje za eno leto, če se ne odpove. Odpovedni rok za občino je 6 mesecev, za državni erar 3 mesece. Leta 1931 se je najemnina sporazumno znižala na 136.000 letno.
Ta pogodba se je izvajala do leta 1933. Tega leta »e je ministrstvo prosvete postavilo na stali-
šče, da je pogodba prenehala postojati, ker je v nasprotju z zakonom o srednjih šolah, ki je bil izšel septembra 1929.
V tem zakonu sta kakor v vseh osnovnih zakonih, dva režima: eden za novo ustanovljene srednje šole in novozgrajena poslopja — o tem govori glavni del zakona, drugi pa za že obstoječe srednje šole in že stoječa poslopja — o tem govore prehodna določila zakona.
Za bodoče srednje šole velja, da je občina dolžna prispevati zemljišče, banovina pa je dolžna zgraditi poslopje, ga vzdrževati in popravljati.
Za srednje šole, ki jih je zakon o srednjih šolah zatekel, pa velja po § 129 dobesedno sledeče: »Ako občine ali banovine ne morejo takoj staviti na razpolago primerna poslopja za srednje šole, ki so sedaj nameščene v privatnih poslopjih in za katere država plačuje letno najemnino, te srednje šole smejo ostati v istih poslopjih tudi nadalje, do roka, določenega v § 128 istega zakona, t. j. do leta 1934, in sicer ob letni najemnini, ki jo bo plačevalo ministrstvo prosvete iz državnega proračuna. To se pravi: državne srednje šole, ki se z dnem uveljavitve zakona o srednjih šolah zateko v privatnih poslopjih zato, ker občina — v prvem redu občina — ali banovina ne moreta takoj dati lastnega poslopja za ta namen, smejo ostati v privatnih zgradbah in država bo pet let plačevala najemnino. S tem stavkom je povedano, da je v prvem redu občina dolžna dati poslopje, če ga ima za srednjo šolo, ki se ob času uveljavitve zakona o srednjih šolah zateče ▼ privatni zgradbi, in sicer zategadelj, da se najemno razmerje, ki ga država perhorescira, čimprej prekine in neha plačevanje najemnine. Iz tega sledi nadalje, če se srednja šola ob uveljavitvi zakona o srednjih šolah zateče т občinskem, za šolo zgrajenem poslopju, da sme v njem ostati, da pa država za to ne bo plačevala najemnine. Banovina seveda še manj, ker banovina po zakonu v nobenem primeru ne plačuje najemnine za srednje šole, niti ▼ starih šolskih poslopjih ▼ prehodni dobi, niti v novih.
Na istem stališču stoji tudi ministrstvo prosvete v svojem odloku, ki je izšel šele 1. julija 1933, torej skoro 4 leta po uveljavitvi zakona o srednjih šolah, in ki se glasi: »Po odredbi § 129 zakona o srednjih šolah je država dolžna iz svojega proračuna plačevati skozi 5 let letno najemnino za nameščenje onih srednjih šol, ki se zateko v privatnih poslopjih in za katere občina ali ba-
Viktor Holliller
0b šeetdesetletnici — Fr. Stelè.
Danee praznuje svojo 60-letnico profesor arheologije na vseučilišču in direktor arheol. muzeja v
Zagrebu Viktor Hoffiller. Hofflller je znanstvenik tako velikega formata in tako široke iniciativnosti, da tudi mlada slovenska znanost ne more molče mimo njegovega življenjskega praznika, ki pome-nja pri njem že skoraj štirideset let znanstvenega iu 5 let muzejskega dela.
Rojen je bil leta 1877 v Vinkovcib in se je takoj po prvem polletju na zagrebškem vseučilišču popolnoma posvetil študiju arheoloških disciplin na dunajskem vseučilišču pri Bernsdorfu, Reischu, Schneiderju, Bormannu, Kubitscheku in Reichelu. Posebej se je bavil pod Bormannovim vodstvom najprej z epigrafiko latinskih napisov in postal z gradivom, zbranim v Italiji in v Bolgariji, sotrud-nik slavnega Corpusa—Zbornica latinskih napisov (XI. zv.), ki ga je izdajala pruska znanstvena akademija v Berlinu. S prazgodovinsko stroko se je seznanil H. pri slavnem Hoernesu. Za disertacijo je obdelal motiv Traškega jezdeca in že eno leto po doktoratu 1. 1901 nastopil službo na Arheološkem muzeju v Zagrebu, kjer je postal sotrudnik pok. prof. in direktorja Brunšmida. Svoje mnogobrojne in mnogostranske razprave je tiskal največ v domačem Vjesniku Hrv. arheol. društva, ki ga za Brunšmidom tudi ureja, kakor je po njem postal 1924 direktor arheol. muzeja in prof. arheologije na vseučilišču. Razen v hrvaščini je objavljal svoje razprave tudi na nemškem, francoskem in madžarskem jeziku.
Hoffillerjevo glavno delo, ki je aktualno še danes, ko je minilo skoraj četrtstoletje od postanka, »Oprema rimskega vojaka v prvi cesarski dobi«, mu je utrdilo mednarodni znanstveni ugled, ki j?a spremlja vse življenje do danes, ko izdaja v Založi)! Mednarodne zveze akademij nn francoskem jeziku Zbornik prazgodovinskih posod zagrebškega muzeja in ureja za isto institucijo izdajo rimskih napisov iz Jugoslavije.
V vseh svojih velikih delih vpoSteva H. tudi slovensko gradivo, tako da ga mora naša arheologija stalno upoštevati. Posega pa tudi v razne arheologiji sorodne stroke ter je prav slovenski znanosti izkazal veliko uslugo, ko je z razpravama »Donnerov žrtvenik u crkvi sv. Katarine u Zagrebu« i »Radnja ljubljanskog kipara Franje Robbe u Zagrebu«, popravij zmotni zaključek dunajske znanstvenice E. Tietze-Conrath glede Donnerjevega delovanja v Zagrebu, pojasnil Robbovo delovanje v Zagrebu in ugotovil datum njegove smrti.
Velike so Hoffillerjove zasluge za napredek ter znanstveno porabnost zagrebškega arheološkega muzeja, kjer si je vzgojil v Slovencu prof. Kle-mencu enega glavnih sodelavcev in za propagando varstva spomenikov na Hrvatskem in po vojni v Jugoslaviji.
Naj mu volja ob šestdesetletnici tudi od slovenskih strokovnih tovarišev iskrena želja, da dovrši veliko delo, sredi katerega stopa v starost patriarhov svoje stroke v Jugoslaviji 1
— Pri gotovih boleznih žolča in (eter, žolčnega kamna in zlatence urejuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-Joseiova« voda pomešana z nekoliko vroče vode.
Bor. po min. soo. pol. ln nar. klr. B-br. 1МЛ5, И. V. B. »<»«»#»♦>»<♦»»»»««♦«««»<»«»#»«>»»«<<«»««»»»»»«»«
novina ni mogla takoj dati na razpolago primernega poslopja. Ker je državna realna gimnazija v Mariboru nameščena v poslopju, ki je last občine, je s tem prenehala obveza države, da plačuje najemnino za nameščenje te šole. S tem, da je šola zatečena v primerni občinski zgradbi m je v njej tudi nadalje ostala, je dokazano, da je občina imela možnost in jo še ima, da za nameščenje te šole da na razpolago primerno poslopje.«
S to odločbo je prestala veljati pogodba z dne 13. junija 1927; država najemnine ne plačuje več.
Mestna občina mariborska je ponovno zahtevala najemnino ob banovine, vendar o kakšni najemnini v zvezi z banovino, kakor sem že rekel, ne more biti govora, ne v teku prvih petih let, ne pozneje, ne po pogodbi, ki je sklenjena med državo in občino in sploh ne velja več, ne po zakonu, ki banovini v nobenem primeru ne nalaga dolžnosti plačevanja najemnine.
Ostane še odprto vprašanje, kdo naj poslopje vzdržuje. Po vsej priliki lastnik. Da občini olajšam položaj, sem ponudil, da banovina prevzame poslopje v svojo last in ga tudi vzdržuje. Ne glede na težko breme, ki bi ga banovina s tem prevzela, bi to bil za občino najboljši izhod. Kajti občina poslopja šoli odtegniti ne more; srednje šole, ki so bile ob uveljavitvi zakona o srednjih šolah nameščene v občinskih zgradbah, ostanejo v njih tudi preko prvih 5 let, in sicer brez najemnine, to
fa vse dotlej, da bo banovina zidala novo poslopje, o bi bilo tudi nekako v duhu § 125 zakona o srednjih šolah, ki banovini nalaga dolžnost, da vsako leto vnese v svoj proračun potrebno vsoto za vzdrževanje šolskih poslopij. Seveda, dokler banovina poslopja ni prevzela v svojo last, ga ne more vzdrževati.
Doslej mestna občina mariborska ni pristala na to ponudbo.
Banski svet je pozorno sledil poročilu g. bana in ob koncu izrazil odobravanje skrbi, s katero g. ban prav kot »bonus pater lamiiias« skrbi za imovino banovine.
Kam z brezposelnimi in berači?
,	Celje, 17. februarja.
Pretekli teden smo poročali, kako se trudita mestna občina in Vincencijeva konferenca za omi-ljenje brezposelnosti in bede, poročali pa smo tudi o statistiki borze dela, iz katere smo posneli, da število brezposelnosti kljub vsemu raste. Tudi z dežele prihajajo pritožbe o velikem številu brezposelnih in beračev, ki so prava nadloga, zlasti še 6edaj, ko je pri nekaterih manjših posestnikih že zmanjkalo poljskih pridelkov. Ljudje se zlasti mlaj-ših moških, ki hodijo po dva in dva skupaj, naravnost boje, tako da jim često kakšna reva da svojo poslednjo paro.
Iz hlapcev, ki delajo na kmetih, se taki brezposelni norčujejo, češ z nami pojdi, svoboden boš, jedila boš dobil in obleko pa še denar za cigarete in pijačo. Kakor hitro pu6ti hlapec delo in stopi v krog delomržnežev, se ne vrne več na delo.
Medtem ko ti delomržneži od hiše do hiše drug drugemu odpirajo vrata, pa ljudje, ki so res potrebni, stari, bolni, betežni. ki jih je sram beračiti, stradajo po svojih mrzlih kočah.
Celjska mestna občina in Vincencijeva konferenca vodita kontrolo, komu dajeta podporo, to kontrolo bo treba uvesti tudi na deželo. Vsaka občina naj bi v svojem delokrogu naredila seznam svojih revežev in tem dajala izkaznice za pobiranje podpor. Revežem, ki radi onemoglosti ali sramu ne morejo prositi pomoči pri ljudeh, na) bi se dajala pomoč iz občinskih blagajn. Občine, ki same ne morejo vzdrževati evojih revežev, naj bi prosile bogatejše za pomoč. Vsako zlorabljanje podpor naj bi se strogo kaznovalo. Pravtako naj bi ee tudi na deželi vršila stalna kontrola nad življenjem podpirancev.
V Celju se je izkazalo, da je potrebna stalna kontrola nad podpiranci, toda dokler ne bo tudi dežela storila tega koraka, bo ves trud Celja zaman.
Dolgost našega življenja
Na 16. večeru Prirodoslovnega društva je predaval dr. Fedor M i k i č o dolgosti človeškega življenja. Po živem uvodu je odkril pogled v tisti oddelek statistične vede in prakse, ki raziskuje človeško življenje, prav za prav človeško staroet, za posameznika in za večje skupine.
Oosp. predavatelj je polagal prvo važnost na to, da nas seznani z metodami tega proučevanja, pokazal je, kako se izkustvena snov in statistični podatki urejajo in vežejo v zakonitosti. Številni grafikoni in razpredelnice so nazorno pojasnjevali predavanje, ki nas je seznanjalo predvsem s poprečnimi vrednostmi raznih starosti, s starostno razdelitvijo umrlih in z zakonom umiranja. Zanimiv je bil delen pregled poprečne človeške starosti pri raznih narodih in je škoda, da gosp. predavatelj ni imel na razpolago najnovejših podatkov. Na vsak način smo se Slovenci približali zapadno-evropskim narodom, kakor je v debati poudaril g. ravnatelj Marolt na podlagi novejše statistike.
Z zanimivostjo prirodoelovnih predavanj pa obisk prav za prav še ni v skladu.
Občni zbor Touring hlufta
Pod vodstvom predsednika ing. Bartla je bil v torek zvečer drugi letni občni zl>or Touring kluba, podružnice Ljubljana. Tako iz predsedniškega poročila, ki ga je podal ing. Bartl, kakor iz tajniškega, ki ga je podal g. Jerman, se vidi, kako uspešna je bila pretekla poslovna doba. V teku svojega dveletnega obstoja je število članstva naraslo na 400, kar je vsekakor mnogo za tako kratko dobo. Klub je storil ogromno delo na propagandi tujskega prometa; navezal jo mnogo stikov s potujočim inozemskim svetom ter ta svet privabljal k nam, deloma pa te obiske vračal. Klu-bovi Člani so napravili tudi večje športne, oziroma potovalne privlačnosti; šest članov se je s kolesi podalo na berlinsko olimpijado, kjer so dobili lepo spominjske kolajne. Zelo jo uspel klubov skupinski izlet na Bloke. Uspešno je klub zaključil tudi borbo za ugodnosti na železnicah. Prometno ministrstvo je namreč dovolilo članom Touring klubov polovično vožnjo, ako potujejo v skupinah po štirje.
Klub bo tudi v bodočem poslovnem letu nadaljeval s tujskopropagandnim delom, s prirejanjem izletov (kolesarskih, motoriklističnih, avto-mobilističnih in neke vrste zvezdnih voženj, ki se jih bodo udeleževali vseh teh vrst vozači) ter predavanj. Za binkošti pripravlja izlet v Dubrovnik in čez Sarajevo nazaj v Slovenijo. Ta izlet bi trajal 8 dni in se bo — če bodo pristali na sodelovanje oslali Touring klubi — spremenil predvidoma v zvezdno vožnjo, katere središče bo Sarajevo.
Pri volitvah je bil izvoljen večinoma sedanji odbor, ki bo posvečal — kakor doslej — posebno pozornost tudi kolesarstvu.
Krani
Na »Ljudski univerzi« v Kranju bo predavala I Angela Vode o »Krizi družine« v soboio, 30. fe-I bniarja ob 20.
Drobne
Koledar
Petek, 19. februarja! Kvatr«, Konrad, pu-ščav-nik; Julijan,
Novi grobovi
-J- V Ljubljani je v visoki starosti 88 let mirno v Gospodu zaspala gospa Neika Jenko. Pogreb bo v soboto ob 4 popoldne z Vidovdanske ceste 9 na pokopališče pri Sv. Križu.
+ V Sv. Juriju ob Taboru je umrl gospod Karel Kumer, posestnik in gostilničar. Pokopali ga bodo v soboto ob 10 dopoldne.
Naj jima sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje I
Za puloverje pristna
ANGLEŠKA VOLIVA
TONI IAOER
Ljubi,ana, Dvorni trg št. 1.
—	Izjava. Prejeli smo: »Na ustanovnem ee-•taaku »Neodvisnosti« smo enoglasno sklenili, da bo list: strogo informativen, napreden, zagovornik slovenskih gospodarskih, kulturnih, narodnih in socialnih potreb, propagator svobode, demokracije, jugoslovanskega bratstva. Na podlagi tega programa sem sprejel enoglasno izvolitev za predsednika uredniškega in upravnega sosveta »Neodvisnosti«. V moji odsotnosti (službeno izven. Slovenije) pa je »Neodvisnost« v svojem uvodniku od 13. februarja 1937 brez moje vednosti in pristanka objavila, da bo postala glasilo strankarsko politične grupacije ljudi, ki želijo ustvariti novo politično formacijo. Ta samovoljna odločitev je proti vsem sklepom ustanovnikov, ki so želeli dati slovenskemu narodu objektivno informativen list, na katerega ne bi imela upllva nobena politična etranka ali grupacija in bi bil v svojem bistvu zares neodvisen, na delu ustvarjajoče kritike za vse dobro in zlo v našem narodnem življenju. Ker mi kot predsedniku ni mogoče več voditi »Neodvisnosti« po načelih, določenih pri ustanovitvi, odlagam vee funkcije pri »Neodvisnosti«, ker ne želim odgovarjati pred slovensko in jugoslovansko javnostjo za ono, za kar se je »Neodvisnost« odločila brez mojega pristanka. — Ing. J. Teržan.«
_ Vsem članom društva bivše avstrijske poštne hranilnice. Društva za zaščito interesov vlagateljev bivše avstrijske poštne hranilnice e sedežem v Ljubljani, Beljaška ulica 30, sporoča, da se je vršila razprava proti državnemu zakladu kraljevine Jugoslavije b poštni hranilnici v Belgradu zaradi neizplačanih vlog dne 16. t. m. ob pol 9 dopoldne pri okrajnem sodišču, toda tozadevna razprava je bila ponovno preložena na nedoločen čas, ker je državno pravobranilstvo v Ljubljani zaradi nekompetentnosti vložilo revizijski rekurz na okrožno sodišče v Ljubljani. Državno pravobranilstvo vztraja na tem, da bi se razprava imela vršiti v Belgradu, dočim pa društvo trdno zaupa, da bo okrožno sodišče v Ljubljani v polni celoti zavrnilo dotifcni revizijski rekurz, kakor ga je stol sedmerice v Zagrebu dne 22. XII. pod št. I. V P 1026/36, III P I. 1274/36 —3 M. T. 445/36 I v celoti kot neutemeljenega in bi se imela tozadevna razprava vršiti v Ljubljani. Člane društva pa opozarjamo, naj ee zairadi tega nikar ne razburjajo, ker društveni odbor je v polni veri in v trdnem prepričanju, da bo društvo izšlo kot zmagovalec v tej tako obžalovanja vredni aferi. Društvo sprejema vse nove člane še nadalje vsak dan od 8—12 v Ljubljani, Beljaška ulica 30, in od 14—17 v Ljubljani, Bleiweisova cesta 17 (M. Kreč).
_ Za malenkosten vlom — 2 letL Pred malim
kazenskim senatom je bil obsojen samski mesarski pomočnik I. Ocvirk iz Ločice pri Celju na dve leti robije in v izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let zaradi vloma, ki ga je bil lani septembra izvršil pri posestniku Osolinu v Škocijanu pri Dolu ter mu odnesel razne stvari v vrednosti 500 Din. Ocvirk se je potepal okrog. Kradel je, kjer je le mogel. Vseh tatvin mu niso mogli dokazati. Ocvirk je vlom tajil, prav tako, da bi bil drugje poskušal vlomiti, a je bil prepoden.
_ Znanstvena razprava Riharda Zupančiča
»Determinizem ln fizikalna slika sveta«. Avtorjevo predavanje v filozofskem društvu v Ljubljani dne 16. januarja 1937 je izšlo v posebni brošuri, Ici velja 8 Din in se dobi v Jugoslovanski knjigarni. Ker je knjižica namenjena samo znanstvenikom, smo natisnili malo izvodov.
_ Sodobni arhitekti predvidevajo za vse moderne stavbe izključno linolejska tla. Linoleij je nad vse higijeničen, njegovo čiščenje enostavno in nezamudno. V nebotičniku so vsa tla v stanovanjih, trgovskih lokalih, kavarni in baru položena z lino-lejem. Vee ta linolej je dobavila in izvršila polaganje tvrdka A. & E. Skaberne. Tudi sedaj ima največjo izbiro linoleja v vseh barvah in kvalitetah tvrdka A. & E. Skaberne.
_ Zveza za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana bp tudi letos prirejala družabne izlete z udobnimi, razglednimi avtobusi v najzanimivejše in izletnikom priljubljene kraje. 27, II. 1937 izlet v Trst, 105 Din. Za veliko noč dvodnevni izlet v Crikvenico za ceno 270 Din in tridnevni izlet v Benetke za 450 Din. V ceni je všteta vožnja, potni list in vsa preskrba, razen za Trst. Na svetovno razstavo v Pariz bo tudi več potovanj. Informacije pri Putniku, Gajeva ulica. (2511)
—	Običajna in trdovratna zaprtja in prebavne težave se odpravijo z Leopilulami, čistim rastlinskim odvajalnim sredstvom, katero del-uje brez bolečin in ne odpove nikdar. Nobena prlvajenost — tudi pri daljši uporabi gotovo učinkuje. Poskusite najprej mali zavoj. Dobiva se v vseh lekarnah. Oglas reg. S. br. 31.430 dne 24. XII. 1935.
_ Roman ruske emigrantke Rachmanovre:
»Tovarna novega Človeka«, ki ga je že objavil »Slovenec«, bo izšel kot novi zvezek Ljudske knjižnice v posebnem ponatisu v zalogi Jugoslovanske knjigarne.
—	Po nesreči se fe ustrelil v stegno na smar-jetni gori pri Kranju France Žganjar iz Gorenje Save.
—	Italijani kupujejo naše parntke. Iz Splita poročajo: Na mednarodnem trgu ladij je nastala v zadniem času ugodna konjunktura. Cene ladjam so danes 15 krat višje, kaikor so bile pred tremi leti. Zato so se nekateri na ši lastniki ladij odločili, da prodajo svoje ladje. Doslej sta bila prodana parnika »Jug« (2400 ton), parnik »Ljubica Matko-vič« (3180 ton), za parnik »Nikolina Matkovič« |3400 ton) «e pa vrše pogajanja. Kupci so Italijani.
_ 100.000 zajcev so postrelili v letošnji lovski
sezoni v Vojvodini. Večina zajcev je romala v inozemstvo-	...	, , , ,,
_ Cigani so morali plesati po žerjavici- V
neki hrvatski vasi, ne daleč od Zagreba, so se zelo množile tatvine. Kmetje so obdolžili cigane. Zbralo se je kakih 40 kmetov, ki so sklenili, da bodo obračunali e cigani. Najprei so prijeli ciganko Kato Sajnovič, jo najprej pretepli, nato pa prisilili, da je bosa plesala po žerjavici. Dva dni
novice
nalo je doletela ista usoda cigana Joška Tomaeko, naslednji dan pa ciganko Kato Hudorovič. Vei trije cigani eo bili tako opečeni po nogah, da so jih morali prepeljati v zagrebško bolnišnico. Orožniki so takoj začeli & preiskavo, da ugotove krivce, ki jih bo doletela zaslužena kazen, zakaj tudi cigani so ljudje. Edinole oblast je upravičena, da jih ltaz-nuije za njihove grehe.
Ljubljana
V petek, 19. februarja.
Gledališče
Drama. Petek, 19. febr.: Zaprto. (Gostovanje v Celju: »Repoštev«, »Atentat«.) — Sobota, 20. febr. »Kvadratura kroga«. Izven. Cene od 20 Din navzdol, — Nedelja, 21. febr. ob 15: »Korajža velja«. Izven. Cene od 20 Din navzdol; ob 20 »Simfonija 1937«. Izven. Cene od 20 Din navzdol.
Opera. Petek, 19. febr. Zaprto. — Sobota, 20. febr. »Pikova dama«. Premierski abonma. — Nedelja, 21. febr. ob 15 »Pod to goro zeleno...« Izven. Cene od 30 Din navzdol; — ob 20: »Manon«. Izven. Cene od 30 Din navzdol.
Predavanja
Društvena soba v Vzajemni zavarovalnici:
Drevi ob 8 redni sestanek Prosv. društva »Ljubljana« — mesto. Predava gospod kaplan Novak.
Union, verandna dvorana; Danes ob četrt na 7 literano predavanje dr. Antona Vodnika. Članice »Savice« in srednješolke vabljenel
Salezljanska prosvete na Kodeljevem vabi članstvo vseh odsekov na skupno predavanje o gluhonemih, ki bo danes, dne 19. t. m. ob 8 zvečer v prosvetnem lokalu.
Stara šola v Sp. Šiški! JRZ priredi drevi ob pol 8 predavanje. Vsi člani vabljenil
Prireditve in zabave
Okrožni fantovski iah-turnir se bo nadaljeval v soboto 20.t . m. ob 8 zvečer v Akademskem domu, Miklošičeva c. 5. F. O. Sv. Peter sigurno!
NocojSnji klavirski koncert velikega virtuoza Rude Firkušnega nam prinaša spored odnosno dela, ki so jih zapustili heroji klavirske igre in kompozicije raznih narodov, dob in slogov, Ruda Firkušny je prvovrstni klavirski umetnik. Koncert bo drevi ob 20. uri v veliki filharmonični dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
Sestanki
Trnovo. Drevi ob 8 ima fantovski odsek Prosvetnega društva svoj redni sestanek, na katerem bo govoril g. župnik J. Cegnar.
Moški odsek Prosvetnega druStva Trnovo ima drevi ob 8 sestanek s predavanjem.
Kino
Kino Kodeljevo. Dvojni spored: »Vse zaradi muzike« (Pavel Hôrbiger) in »Peter« (Frančiška Gaal.).
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20, in mr. Gartus, Moste.
,„ 1 Drugi postni govor prevzv. g. škofa dr. Rozmana bo drevi ob 7 v stolni cerkvi sv. Nikolaja.
1 Maša zadušnica za "t" Lojzeta Bratuža bo v torek ob 7 zjutraj v frančiškanski cerkvi. Vse, ki so ga poznali, in pa vsa emigrantska društva vabi Sedejeva družina.
1 Na XIX. prosvetnem večeru bo predaval g. inšpektor Ivan Dolenec o majski deklaraciji, ki je bila pred 20 leti vložena v dunajskem parlamentu. Deklaracija je vzbudila splošno pozornost in se je začelo celokupno gibanje našega naroda za uresničitev narodnega osvobojenja. Slovenci ne moremo mirno iti mimo tako važne 20 letnice, Vljudno vabimo p. t. občinstvo, da se ob tej priliki v obilnem številu udeleži prosvetnega večera, ki bo danes ob 20 v verandni dvorani hotela Union in s svojo navzočnostjo pokaže, da se zaveda važnosti majske deklaracije. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, sedeži 3 Din, stojišča 2 Din, za dijake 1 Din.
1 Slovenska duhovna narodna pesem. Drugi del programa, ki si ga je bil zastavil Akademski pevski zbor, predstavlja slovenska duhovna pesem. Prvi del, slovensko svetno narodno pesem, je pred dvema letoma izvajal zbor pod dirigentom g. Francetom Maroltom. Uspeh je bil izreden in vsestranski. Lansko jesen je zbor spet začel z intenzivnim delom, ker se je namenil, da še v teku zimske sezone priredi po dolgem odmoru spet koncert. To pot bo izvedel prvič dela našega znamenitega mojstra Gallusa-Petelina, kompozicije, ki jih je po krivici pokrival prah pozabljenja. Prva manifestante slovenske besede, Trubar in Mohorič, bosta izpopolnjevala koncert. Ta dela je s svojo znano spretnostjo opremil g. prof. Matija Tome in bodo nanovo obogatila našo vokalno literaturo. Danes že lahko sporočimo, da bo koncert dne 1. marca ob 20 v veliki unionski dvorani. Predprodaja vstopnic bo v Unionu. Za koncert sam že sedaj vlada veliko zanimanje, tako da je upravičena bojazen, da bo občinstvo že v prvih dneh pokupilo večino vstopnic. Zato |e priporočati, da si interesenti že kmalu zagotove vstopnice, ker jih bo pozneje težko dobiti. Predprodajo bomo seveda, ko se bo pričela, takoj sporočiti po dnevnem časopisju.
I Za pok. Franca Riflja bo sv. maša zadušnica v soboto, 20. februarja ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda. Njegovi številni prijatelji in znanci vabljenil — Društvo katoliških mož.
1 Na splošno željo in zaradi velikega zanimanja ee predvajanje filma »Nesrečniki« podaljša in igra I. del ▼ kinu Union še v petek, 19. L m., П. del pa v kinu Matici v soboto, 20. t. m. nepreklicno zadnijilkrat.
1 Odlikovanje zaslužne matere. Včeraj dopoldne ob 11 je v veliki magistralni dvorani mestni župan dr. Adlešič v navzočnosti predstavnikov raznih društev in javnih ustanov na svečan način podelil ge. Jožefi Kumelj zlato kolajno za civilne zasluge, s katero jo je med mnogimi drutfimi materami padlih dobrovoljcev odlikoval Ni. Vel. kralj Peter II. Svečanost, katere se je udeležilo precejšnje Število občinstva, je otvoril župan dr. AdleSič s kratkim govorom, v katerem ie poudarjal zasluge pokojnega sina in materi izročil odlikovanje. V imenu druStva dobrovolicev se ie zahvalil županu njegov nred.sednik in odlikovanki feetital,
1 Nerednosti na mestnem magistrata pred sodiščem. Pred kaz. sndnikom-poedincem okrožnega sodišča g. Franom Gorečanom se je včeraj vršila razprava proti višjemu mestnemu prlstavu Bra-nimiru Kozincu, referentu za domovinstvo na domovinskem uradu mestnega poglavarstva, zaradi prestopka zoper imovino po §§ 318 in 319-11 k. z. I Obtožnica mu je očitala, da si je v 3 primerih prl-j evojil za izstavo domovinskega lista znesek 21 Din, ' dalje 30 Din v kolkih ln naposled S« gotovine 20
Din. Obtožnici je v razlogih prav obširno i likaj a obtoženčevo poslovanje. Navaja, d> so pri reviziji našli v njegovi pisalni mizi do 1367 nerešenih aktov. Njegovo neredno poslovanje je bilo odkrito, ko so prihajale neštete urgence v zadavi Minke Pilihove, uradnice ravnateljstva drž. železnic v Ljubljani, ki je zaprosila za domovinstvo v Ljubljani, ko je poprej bila pristojna v Celje. Mestno poglavarstvo v Celju je naposled zaprosijo pri banski upravi za posredovanje, da se reši prošnja Minke Pilihove. Ana Dorrer, bivajoča v St. Wolf-gangu v Avstriji, se je že septembra 1929 obrnila na mestno občino ljubljansko, da ji Izda nov domovinski list. Zadeva pa je bila reSena šele 30. novembra 1936, torej po sedmih letih in 2 mesecih. Posredoval je naš genralni konzulat v Gradcu in celo naše poslaništvo na Dunaju je bilo naprošeno za intervencijo. Albina ZakrajSkova v Klosterneu-burgu se je 13. junija 1934 obrnila na magistrat za izstavo domovinskega lista. Končno rešitev pa je prejela 8. januarja 1937. S tem poslovanjem naj bi obtoženec po navedbah obtožnice škodoval na ugledu mestnega poglavarstva na zunaj. Revizija obtoženčevega poslovanja je bila Izvršena 21. junija 1936. Obtoženec je še pred kazenskim pro-gonom poravnal nastalo škodo. Njegov zagovor pred sodiščem je bil kratek. Poudarjal |e, da je nastal tako velik zastanek zaradi zadev inkorpo-racije okoliških občin, s čemur je bil močno obremenjen ne samo on, marveč ves uradniški aparat domovinskega urada. Kot priča je bil zaslišan načelnik domovinskega urada g, dr. Letnar, ki je pojasnil zadevo in potrdil obtoženčev zagovor glede dela ob inkorporaciji okoliških občin. Sodnik se je postavil na stališče, da tu ne gre za uradno poneverbo denarja v smislu obtožbe, marveč le za začasno prisvojitev uradnega denarja ter je obsodil obtoženca le zaradi prestopka po § 379 k, z. na 10 dni zapora, pogojno za 1 leto. Obtoženec je sodbo sprejeî.
1 Dva nočna požara. V noči od srede na četrtek eta v Ljubljani izbruhnila dva požara. Najprej eo bili gasilci obveščeni, da gori baraka železniškega uradnika Janka Koviša v ulici Majke Jugovičev. Požar je izbruhnil okoli 23.35. Poklicni gasilci so ogenj hitro udušili. V baraki je bila shranjena večja zaloga stavbnega lesa in drugega orodja, ki ga je Kovič rabil pri zidanju svoje hiše. Škoda, ki je ocenjena na 6000 Din, je krita z zavarovalnino. Domnevajo, da je bil ogenj podtaknjen. — Večji požar pa je okoli 1 ponoči izbruhnil v skladišču trgovine g. Sossa na Cankarjevem nabrežju št. 23. Požar je javil gasilski postaji gosp. Viktor Miiller. Poklicni gasilci so tako odhiteli na mesto požara. Z maskami na glavi so vdrli v skladišče in začeli gasiti. V eni uri je bil požar udušen. škodo cenijo na 50.000 Din. Krita je z zavarovalnino.
1 Za post — »Bobenčkovo« polenovkol
1 Kontrola vžigalnikov. Finančni kontrolni organi eo tudi v Ljubljani pričeli s pregledom vžigalnikov glede njih žigosanja. Zaplenili ®o že vež nežigosanih vžigalnikov. Pred znano sobo št. 28 okrajnega sodišča sta ee včeraj pojavila dva finančna kontrolna organa v civilni obleki. Vljudno eta zaprosila za ogenj dve stranki, ki sta čakali na razpravo na hodniku. Nič hudega sluteč sta vsak enemu prižgala cigareto z nežigosanim vžigalnikom, ki sta ga finančna organa takoj zaplenila. Oba bosta poleg tega še kaznovana s primemo denarno globo.
1 Lovci) Danes ob 20 družabni večer s predavanjem v restavraciji »Slon«.
1 V mestni klavnici se bo jutri (v eoboto) ob 15 prodajalo na prosti stojnici prašičje in telečje meso po znatno znižani ceni.
Trbovlje
f Gustav Voduiek. V sredo zvečer ob 8 je za
vedno zatisnil svoje oči šolski ravnatelj in nadzornik, ki )e bil več kot 30 let župan občine v Trbovljah. Pokojnik se je rodil 1. 1859 v Vitanju pri Celju. Še kot mlad učitelj je prišel v Trbovlje, postal šolski ravnatelj in nadzornik do pokojitve 1924. Kakor je bil pokojnik velik in zaslužen v • svoji šolski stroki, nič manj delaven ni bil v drugih mu zaupanih področjih. Že 1. 1905. je bil izvoljen za župana tako velike občine, kakor so Trbovlje, ter jo vodil z največjo spretnostjo do prevrata, kasneje pa več let kot gerent. Pred 4 leti se je odtegnil javnemu življenju in živel le svoji družin. Težko bi bilo popisati, kod je rajnki vse deloval za javni blagor. Posebno mu je bilo kot nadzorniku na srcu, da so se gradile nove šolske zgradbe, da so imeli učitelji kakor šolarji kar največ ugodnosti. Vpliv, kakor ga je on imel pri oblasteh, je veliko pripomogel, da so se mu vsi načrti posrečili in dvignil je šolski pouk do velike višine. Miroval ni nikdar, vedno si ga našel pri delu. Kjer je bilo treba rešiti kako kočljivo zadevo, so njega poklicali. S svojimi zvezami je dosegel, da v svetovni vojni pri nas ni bilo političnih preganjanj kakor po drugih krajih, znal je lepo vse zakriti. Lepo ga je bilo videti vsako nedeljo, dokler je bil aktiven učitelj, pred oltarjem pri pozni maši, kjer je nadziral otroke in se ni sramoval pokazati javno svojega verskega prepričanja. Kar je storil v življenju dobrega, naj mu Bog v obilni meri poplača. Žalujočim naše iskreno sožalje!
Predavanje bo dane« popoldne ob petih v Društvenem domu. O zanimvem predmetu »Človek in narava« bo govoril znan predavatelj g. prof. Vinko Šarabon. Udeležite se.
V nedeljo dopoldne pa bo na občnem zboru Lovskega društva predaval lovcem pri Forteju g. dr. Joža Herfort »o ravnanju z ustreljeno divjačino«.
Velika fantovska prireditev z dopoldanskim in popoldanskim sporedom se nepreklicno vrši prihodnjo nedeljo v dvorani društvenega doma. Vabljeni so tudi sosedni odseki I
Kamni k
Slovo odličnega društvenega delavca. Člani dramatičnega odseka in pevskega zbora društva »Kamnik« so se na prav prisrčen način poslovili od svojega odličnega režiserja ter vodje pevskega zbora — akademika gosp. Cererja Avgusta, ki odhaja na svoje prvo službeno mesto v banovinsko splošno bolnišnico v Celju. G. Cerer je vneto in z vso marljivostjo vodil dramatični odsek ter je poleg tega žrtvoval ves prosti čas in marsikatero noč za naše društveno in prosvetno življenje. Odlično je vodil nekaj let frančiškanski cerkveni pevski zbor, zadnje leto je pa tudi z vso vnemo omagal pri cerkvenem zboru v farni cerkvi na utni. Razven tega je zložil že nekaj krasnih pesmi za cerkvene in društvene zbore in ima tudi za velikonočni čas pripravljenih zopet nekaj novih cerkvenih skladb. Uglasbil je tudi nekaj Iger kot n. pr.: Moč uniforme, Utopljenci, Materin blagoslov, Robert in Bertram, Zborovske pesmi k igri kulturna prireditev v Črni mlaki Itd. Z lepim govorom sta se poslovila od g. Cererja predsednik društva »Kamnik« g. dr. Žvokelj Dominik in predsednik društvenega dramatičnega odseka g. kaplan Caserman Ivan. Značajnemu, vnetemu In marljivemu kulturnemu delavcu in mlademu skladatelju želimo kar največ uspehov in zadovoljstva v novi službi.
Maribor
m Dom duh. vaj pri Srcu Jezusovem v Mariboru je popolnoma zaseden za tečaj od 20. do 24. t. m. Kdor bi ee javil po 17 ali prišel neprijavljen, se bo moral žal zavrniti. — Vodstvo doma.
m Zemljevid lavantlnsk« škofije. Znani mariborski kartograf izdeluje za kn. Sk. ordinarijat veliko karto lavantinske škofije, na kateri bodo začrtane meje vseh dekanij in župnij ter. zabeležene poleg župnih cerkva tudi vee podružnice. To bo sploh prva zemljepisna karta te vnete, pa bi bilo umestno, če bi izšla tudi v nakladi in v pri-ročnejtt obliki.
m Težave z mariborskim spomenikom. Spomeniško vpraSanje v Mariboru je Se vedno precej komplicirano. Prof. arh. Plečnih, ki je bil izvoljen v razsodiščni odbor, te funkcije ne sprejme in sedaj je spomeni&ki odbor v precejinji zadregi, kako bi mu našel primernega namestnika.
m Nesreča pri melfskem brodu — predmet zanimive razprave. Dne 22. avgusta 1936 ee je pripetila na meljskem brodu nesreča, Ko je brodar g. Ivan Merdave peljal e «vojim brodom okoli 50 Hutterjevih delavcev z meljeke na pobrežko stran ter je po pristanku privezal brod na zgornjem koncu k stebru na bregu, eo začeli delavci ekakati z broda na breg, dasi Se ni popolnoma pristal. Brodar jim tega ni mogel braniti, ker ee je v tistem času nahajal pri veslu, da bi pritisnil brod čisto k bregu. Bila je zelo temna, deževna noč in tako ee je zgodilo, da je delavka Olga švarc padla skozi odprtino med brodom in moetičem ▼ reko in utonila. Brodar se je sicer takoj podaj e čolnom za utopljenko, vendar je т temi ni mogel najti. Mož ponesrečene delavke, Anton Švarc, je vložil pri okrožnem sodišču proti brodarju Merdavsu sub-sidiarno tožbo in včeraj se je vrSila pred okrožnim sodiščem obravnava, ki je pokazala, da ne zadene brodarja pri omenjeni nesreči nobena krivda. Sodišče je g. Ivana Merdavsa oprostilo. Zastopal ga je odvetnik dr. Fr. Pichler.
m Umrl je gospod Friderik Ul, železničar v p. Pokopali ga bodo v soboto ob 3 popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožalje!
m Redni letni pregled vseh motornih vozil iz območja predstojništva mestne policije v Mariboru ter okrajev Maribor levi in desni breg se vr&i v ponedeljek 22., torek 23. in sredo 24. t. m., in sicer od 15. ure dalje na dvorišču mestnega avtobusnega podjetja poleg mestne plinarne v Plinarski ulici. Lastniki se pozivajo, da pripeljejo svoja motorna vozila k pregledu, sicer ne bodo smeli z njimi voziti.
m Januarski obmejni promet. Meseca januarja je prekoračilo našo mejo preko Maribora 8567 ljudi, iz države jih je odpotovalo 4501, prispelo pa iz inozemstva 4066. Največ je bilo Avstrijcev, za njimi slede naši državljani, potem pa Čehoslo-vahi. Avstrijcev je bilo 3703, Jugoslovanov 3521, Čehoslovakov pa 712,
m Mariborski Foto-klub je imel v sredo zvečer v kavarni Jadran svoj občni zbor. Mariborski Fotoklub je še mlado društvo, ima pa izredno delovno članstvo ter dosega zaradi tega lepe uspehe. Fotoklub si je izvolil letos za predsednika I. Valesa, podpredsednik je inž. arh. Vičič, tajnik pa geometer V. Pohar. Za prihodnje posjovno leto si je začrtal klub lep delovni program.
m Kalvarijska cerkev okradena. Tatovi so odnesli pri cerkvici na Kalvariji bakren odvodni žleb; odtrgali so cev od tal do strehe, tako da sedaj odteka voda iz žlebov po zidu cerkvice ter ga kvari. Škodo bo treba kmalu nadomestiti, ker bo sicer začel odpadati omet.
Celje
c Iz banovinske službe. V celjsko javno bolnišnico je bil imenovan za uradniškega pripravnika IX. pol. skupine g. Cerar Avgust iz Kamnika.
VII. Prosvetni večer Katoliškega prosvetnega društva bo v ponedeljek, dne 22. t. m. ob pol 9 zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice. O Palestini bo govoril s spremljevanjem lepih skiop-tičnih slik vseučiliški profesor g. dr. Andrej Snoj iz Ljubljane.
c + Baumgartner Marija. Včeraj je ob pol 1 zjutraj umrla na svojem stanovanju Cesta na grad 47, babica, trgovka i n hišna posetnica ga. Baumgartner Marija, roj. Ježovnik. Pokojnica je bila zelo dobra žena. Bolehala je že delj časa, 6edaj pa se je bolezni priključilo še pljučno vnetje, kateremu je pokojnica podlegla. Pogreb bo v soboto, dne 20. t. m. ob 4 popoldne iz hiše žaloetl na mestno pokpališče. Naj sveti pokojnici večna luč! Žalujočim naše sožalje 1
c Gospejno društvo v Celju vabi vse evoje članice, da se udeleže pogreba pok. ge. Marije Baumgartner, ki bo v soboto ob 4 popoldne iz hiše žalosti Cesta na grad 47 na mestno pokopališče.
e Mestno gledališče. Danes ob 4 Hanvikova pravljica v petih slikah »Repoštev«. — Mladinska predstava; (izven abonmaja). — Ob 20 »Atentat«, drama v treh dejanjih. Abonma.
e Kino Metropol. Danes ob 16.15, 18.15, 20.30 »Žetev« (Julika) e Pavlo Wesely v glavni vlogi. Ob 14 matineja »General Garcia«.
e Mladeniči rekruti. ki žele da bodo čimprej pozvani na odsluženje obveznega roka pri vojakih, da bi si mogli okoristiti z določili § 47 z. o ustroj-stvu vojske in mornarice, naj vložijo zadevne prošnje člmpreje potom pristojnih občin. Prošnje, poslane neposredno vojaàki oblasti, se ne bodo jemale v obzir.
Jesenice
Kino Krekov donr Jesenice, predvaja prvi velik kriminalni film: »Sovražnik države štev. 1 (G. Men).
Podružnica SPD na Jesenicah obvešča svoje članstvo, da bo dne 4. marca 1937 ob 20 v tovarniški restavraciji (Legat) na Savi redni letni občni zbor podružnice. Članstvo se opozarja, da so na dnevnem redu tudi volitve novega odbora. Volilno pravico bodo Imeli le oni člani, ki bodo do občnega zbora imeli poravnano članarino za leto 1937. Članstvo se poziva, da se občnega zbora udeleži v čim večjem številu. (2508)
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Postne pridige Berghoff, Chrlstus uuser Leben und Vorbild. 198 str., nevez. 87 Din. — Dôrner, Mensch Christ und Siéger. 79 str., nevez. 18 Din. — Engel, An heillgen Wassern. 86 str., nevez. 21 Din. — Engel, Chrlstus vor seinen Rirhtern. 93 str., nevez. 21 Din. — Engel, Der Ruf von Golgotha. 88 str., nevez. 21 Din. — Ftlgleln, Christentat durch Kreuz-kraftl 151 str., neve«. 52 Din. — Krfimer, Atif den heiligen Hohen des Alten Bundes. 93 str., nevez. 36 Din. — Lang, Die Ftllle der Gnade. 63 str., nevez. 15 Din. — Restle, Das grosse Geheimnis. 80 str., nevez. 24 Din. — Soiron, In der Leidens-schule des Herrn. 68 str., nevez. 10 Din. — Wagner. Jésus ChrUtiis miser ErlSser. 80 str., nevez. 18 Din. — Soiron, Chrlstus gestern, heute und in Ewigkeit. 58 str., nevez. 16 Din. —
Zasedanje banskega sveta
Nujne potrebe Slovenije
Še debata o prosveti
K našemu včerajšnjemu poročilu dodajamo še nadaljevanje debate:
Dr. Fr. Vidic (Kamnik) je naglašal, da je naloga prosvetnih ustanov in šol, da goje naš jezik. Zlasti pa naj bo to naloga naše bodoče akademije in zato podpiram resolucijo dr. Adlešiča in resolucijo dr. Ravniharja. Naš jezik se ne spoštuje tam, kjer mu je po ustavi zajamčena enakopravnost. To se ne godi slučajno, ampak z namenom. Navaja nekaj takih primerov. Zahvaljuje ee g. banu za njegovo prizadevanje za zgradbo vseučiliške knjižnice in izraža željo, naj bi se banovinski arhiv iz muzeja preselil v poslopje univerzitetne knjižnice. Potrebno je mesto stalnega arhivarja. Država za muzej, odkar ga je prevzela, ne skrbi dovolj in bo temu odpomoči le tedaj, ko
dobimo popolno samoupravo. Odobrava postavke za gledališča, proti kateremu ni bilo nobenega ugovora. Govori za zmanjšanje taks na vstopnire naših podeželskih odrov in o potrebi pravočasne zasedbe profesorskih in učiteljskih mest. Meščanska šola za kamniški okraj spada v Kamnik. Večjih podpor so potrebni dijaki, kulturna in znanstvena društva, Narodni muzej. Predlaga posebne postavke za nakup starin in za nakup modernih umetnin.
Ing. Vinko Vrbnjak (Slovenjgradee) je naglašal, da se pričakujejo dobri uspehi od prevzema stroškov za vzdrževanje šol po banovini. Učltelj-stvo sili preveč v mesta. Razlika med draginjski-mi razredi naj se popravi. Učitelji naj dovrše najprej klasično gimnazijo in potem poseben učiteljski tečaj. Učni načrt za meščansko šolo ni posrečen, zlasti ker ni mogoč vstop na srednjo šolo. Od zdravstvenega fonda učenci meščanskih šol na de-
Kaj naj se še gradi
Razprava o tehničnem oddelku
Ljubljana, 18. februarja.
Popoldansko zasedanje banskega sveta v sredo popoldne in še v četrtek večji del dopoldneva je bilo posvečeno razmotrivanju proračuna tehničnega oddelka banske uprave. Poleg govornikov, ki smo na kratko že včeraj navedli, so o prometnih potrebah svojih okrajev ali o prometnih potrebah Slovenije govorili še naslednji:
K našemu včerajšnjemu poročilu o tej debati dodajamo še:
G. Klckl (okraj Dolnja Lendava) je izrazil željo, naj. bi se proračun tehničnega oddelka od leta do leta povečal. Izjavil je svoje prepričanje, da se bo most čez Muro gradil in da se bo regulirala Mura ter da se bo napravila cestna zveza s Slovenskimi goricami. Prečital je prošnjo cestnega odbora v Dolnji Lendavi in izrazil željo, naj bi se zgradilo sorazmerno toliko banovinskih cest v Prekmurju, kakor jih imajo drugi okraji.
G. Bajlee (mesto Murska Sobota) predlaga, naj bi se pri javnih zgradbah zaposlili predvsem domači arhitekti. Prevzame, oziroma zamenja naj se subvencionirana cesta Murska Sobota—Veržej-ski mest za banovinsko cesto od Hodoša na Velike Dolence. Prosi za stalno namestitev šestih cestarjev v Prekmurju.
Dr. Sabothy (mesto Kranj) izraža svoje veselje, da je tehnični proračun tako visok, saj znaša eno tretjino vsega proračuna. Iz del tehničnega oddelka se razvidi ogromno gospodarsko delo banovine v zadnji dobi. Referat tehničnega oddelka je zlata knjiga sedanje banske uprave. Opozarja na potrebe kranjskega okraja, ki je po davčni moči četrti v Sloveniji in ki mora zato tudi več dobiti. Prosi podpore za kokrski most in zahteva, naj se načrt za narodno šolo v Kranju, ki predvideva 10 milj. Din, revidira, da bo cenejši.
Dr. Franc Vidie (mesto Kamnik) predlaga, naj bi se prekinil promet na cestah, ki se modernizirajo. Prosil je g. bana, naj bi posredoval pri ministrstvu, da se oproste odkupnine za ljudsko delo javni uslužbenci in upokojenci.
G. Anžič (Krško) priporoča, naj bi cestni odbori gospodarili bolj raciouelno. V cestnih odborih naj se nastavijo izkušeni uradniki in vsaj po en inženjer. Zahteva strogo kontrolo za banovinske cestarje. Cestni odbori naj se organizirajo po cestnih okrajih. Občinam z veliko občinskih cest naj se da podpora iz bednostnega fonda za popravilo cest. Priporoča zgraditev javnega vodovoda po Krškem polju. Naj bi se čim prej zgradila železnica iz Novega mesta v Brežice.
G. Stuhee (okraj Ljutomer) prinaša potrebe svojega okraja in navaja ceste ter razna gradbena dela, ki bi bila nujno potrebna.
G. Zupane (okraj Novo mesto) izraža veselje nad tehničnim poročilom, ki določa graditev vodovoda za Suho Krajino. Prosi, naj se zgradi vodovod vsaj do Ambrusa. Prosi za banovinsko pomoč za nekatere ceste v Suhi Krajini in okoli Novega mesta. Pri ziiciliranih delih naj dobe zaslužek če le mogoče le domačini. Proračuni cestnih odborov naj se kolikor mogoče hitro odobre. Znameniti žužemberški grad je zapisan propasti, ako se zanj ne zavzame banovina.
Dr. Vieenjak (mesto Ptuj) graja osebne izdatke tehničnega oddelka, ki da so previsoki. Govori o cestnih potrebah svojega okraja ter predloži prošnjo cestnega odbora v Ptuju.
Enako kakor nekateri drugi govorniki s Štajerskega, priporoča tudi g. Šerbinek (okraj Maribor levi breg) regulacijo Pesnice ter navaja cestne potrebe svojega okraja.
G. Janžekovič (okraj Ttuj) predlaga, naj bi banovina iz bednostnega sklada prispevala tudi za občinske ceste tudi za gradivo. Prosi za podporo občinskim cestam v ptujskem okraju, se zavzema za zgraditev kapnic, zlasti v vinorodnih krajih. Banovina naj bi prevzela vse okrajne ceste. Dalje prosi za regulacijska dela pri Dravi, ki trga zemljišče in ogroža vasi, se zavzema za regulacijo Pesnice. Gospodarsko ni pravilno, da je župan na sedežu okraja, obenem tudi načelnik cestnega odbora.
G. Jan je govoril o tujskoprometni važnosti dobrih cest v radovljiškem okraju, ki je ves tujsko prometen. Zlasti se je potegoval za cesto Bled —Podhom—čez Dobravo proti Jesenicam, ki bi omogočila ne samo tujcem dostop v ta lepi kot Gorenjske, ampak tudi domačinom, zlasti delavcem, da bi se na poti na Jesenice v tovarno izognili sedanjega mučnega klanca, na katerem trpe ljudje in živina. Prosil je tudi, naj banovina podpre popravilo ceste Brezje—Leše. Prav tako vredni so podpore Kroparčani za cesto Kropa— Jamnik. Govoril je še o zelo potrebni cestni zvezi Boh. Bistrica—Jelovca—Sorica.
Dr. Jereb je z zelo tehtnimi razlogi podprl zahtevo po izboljšanju ceste Celje—Radeče—Krško
—Brežice, ki je najvažnejša . cestna zveza med Dravsko in Savsko banovino in ki je radi svojega avstrijskega zaledja nad Mariborom tudi s stališča mednarodnega prometa važna. Je pa v nekaterih odsekih v silno slabem stanju. — Cesta Radeče— St. Janž v nekaterih odsekih sploh ni sposobna za promet. Prebivalci soseske Svibno pri Radečah sploh nimajo z zunanjim svetom nobene vozne zveze in so se odločili, da bodo z lastnimi sredstvi t. j. lastnim delom zgradili cesto, prosijo samo, da bi jim banska uprava dala na razpolago kakega strokovnjaka, ki bi jih nekoliko poučil, kaka naj se to naredi in ki bi poleti tudi nekoliko nadzoroval delo. Na cesti Ljubljana—Litija—Radeče naj se odpravijo nekateri najbolj nerodni klanci za Savo.
Dr. Miler je dokazoval, kako nujno potreben je nov most cez Dravo v Mariboru v Meljskem predmestju, kjer edino zvezo vdržuje brod, ki prevaža vse, ljudi in vozove. Edini most čez Dravo v Mariboru vedno večjega prometa, ki tudi v teži silno narašča (težki tovorni avtomobili), ne bo več dolgo vzdržal, prej ali slej bo javna oblast, katerakoli že, itak prisiljena, da tu zgradi nov most, ki bo vzpostavil tako potrebno zvezo in dosedanjega nekoliko razbremenil. *
G. župnik Tratnik je poudarjal važnost občinskih cest za ljudstvo. Največ ljudstva ne živi ob širokih državnih cestah, kt jih je 615 km v vsej banovini, tudi ne ob 4119 km banovinskih cestah, ampak ob 18.527 km občinskih cestah. Ljudstvu, ki to najgostejše omrežje vzdržuje, je treba pomagati, da se vanj ne zaje mnenje, kakor da bi bilo samemu sebi prepuščeno.
G. Mihelčič, celjski župan, se je najprej pridružil izvajanjem g. dr. Jereba glede ceste Celje— Radeče—Brežice, nato pa je obširneje govoril o socialnem položaju naših cestarjev. Cestarji po najnovejših določilih niso nikjer zavarovani za primer bolezni, ostala jim je pravica do brezplačnega zdravljenja v bolnišnici, česar pa se vsak cestar niti poslužiti ne more, ali pa se mora po-služiti tudi v primerih, ko bi se zdravil lahko doma, ako bi imel kaj sredstev. Plače imajo od 600 do 900 din mesečno, s tako vsoto pa ni mogočo bogve kaj skrbeti za zdravje. Naj bi se z zdravniki OUZD na kak način uredilo, da bi imeli cestarji pri njih vsaj brezplačen pregled, da bi zdravnik ugotovil, ali je potrebno iti v bolnišnico ali pa je pričakovati uspehov tudi od domačega zdravljenja. Njihova služba je zelo naporna, saj so veciidel dneva izpostavljeni vsem vremenskim neprilikam. Tudi dolžina cest naj bi se enako-merneje razdelila, da ne bi nekateri imeli kar po 8 do 12 km ceste! Pri tem se bo takoj pokazala tudi potreba, da je treba za vzdrževanje cest več ljudi kakor pa jih je sedaj.
Nato je govoril dr. Golia, ki se je dotaknil zakonskega načrta o cestnih fondih, ki predvideva dvotirni sistem: osrednji državni cestni fond in pa banovinske cestne fonde. Ta dvojnost se v praksi najbrž ne bo obnesla. Naša želja in zahteva je, da se vsa sredstva, ki se v banovini zberejo, v tisti banovini tudi porabijo. Govoril je še o koncesijah za izrabo vodnih sil, v katerih bi nastale velike izpremembe in občutna gospodarska škoda po Sloveniji, ako bi se izvedla določila v finančnem zakonu za 1937-1938. Naj te koncesije ostanejo v veljavi brez ozira na te ainandinane, tako kakor so prizadeti pričakovali in računali po zakonu o izrabi vodnih sil.
Ker je bila ura že pozna, je g. ban ob pol 9 zvečer zaključil zasedanje in uapovedal nadaljevanje za četrtek ob 8 zjutraj. Tedaj se je razprava o javnih delih nadaljevala, udeleževali so se je gg. svetniki Arnež, Rozman, Kranjc, Majeršič, Škrahec, Planina, Brodar, Štrcin, Kugovnik, Ste-blovnik, Htrubclj, Zorenč, Kuder, Bitnar, ki so utemeljevali zahteve svojih krajev po boljših cestnih zvezah in po izdatnejših regulacijskih delih. G. dekan Bitnar se je zelo potegoval za Belokra-jino, da bi ta zemlja ob Kolpi bila bolj deležna javnih blagodati, ker iz lastnih moči se ne bo povzdignila, ker jih nima. Poudarjali so tudi potrebo po ureditvi porečja Savinje in Pake in obenem izražali veliko zadovoljnost za dela, ki so se tako brez vika in krika dovršila na Savinji. G. Zorenč je govoril o šinarskem okraju pri Jelšah, kjer nekateri kraji sploh nimajo nobene ceste, ampak samo občinske kolovoze. Ob zaključku razprave za ta oddelek je g. načelnik Skaber-ne nekatere zahteve pojasnil in s tem v zvezi tudi povedal, da bo glavni most čez Muro pri Petanj-cih že letos dograjen, ker so vsi načrti že gotovi in tudi krediti so odobreni. Dela za stranske mostove pa bodo še letos odobrena. Nato je g. ban razpravo zaključil, odredil nekoliko odmora, nakar se je takoj nadaljevala razprava o socialnem oddelku.
Delo banovine za ljudsko zdravje
želi nimajo koristi. Gmotni položaj učiteljev meščanskih šol naj se izboljša.
G. I.ojze Zorenč (Šmarje pri Jelšah) naglaša, da je bilo siromaštvo njegovega okraja vzrok, da se od 1. 1918 ni prezidalo ali prizidalo niti eno šolsko poslopje. Učilnice so prenapolnjene. Še slabše je glede učiteljskih stanovanj. Občine so revne in zato naj jim pomaga banovina iz fonda za pomoč siromašnim šolskim občinam. Razeu ljudskih šol ni v vsem okraju niti ene meščanske ali srednje šole. Potrebna je intenzivnejša strokovna izobrazba kmetske mladine, za kar naj bi se uvedli v zimskih mesecih kmetijski tečaji. V Rogaški Slatini naj se ustanovi meščanska šola.
G. Strmecki (mesto Celje) naglaša. da je potrebno, da se zgraditi v Celju novi poslopji zn trgovsko šolo in za gimnazijo, ki sta sedaj nastanjeni v tujih zavodih. Ti zavodi pa so tudi prenapolnjeni in potrebujejo prostora za se.
Ljubljana, 18. febr.
Danes dopoldne se je nadaljevalo zasedanje banskega sveta. Na vrsti je bila debata o tehničnem oddelku, ki je bila zaključena, nato pa je podal
Poročilo oddelka
načelnik dr. Majcr. Naglašal je, da se mladinsko skrbstvo izvaja v naši banovini deloma v banovinskih domovih, deloma pa s pomočjo karitativnib organizacij in s pomočjo družinske odgoje na deželi. Banovina ima dva otroška domova, namreč v
Ljubljani in v Mariboru. V prvem je prostora do 30 otrok v predšolski dobi, v drugem pa za 120 otrok po večini šoloobveznih. Ko otroci dorastejo, jih oddajo v učenje obrti, ali pa jim zavod preskrbi delo. Lani sla oba zavoda sprejela 168 otrok, oddala pa 119. Skupno je na banovinske stroške z onimi v podeželju 399 otrok. Poleg tega pa banska uprava oskrbuje nn zasebnih stanovanjih še 59 šolo-obveznih otrok. V reji pa je poleg tega še 230 otrok na banovinske stroške. Banovina vzdržuje tudi razne počiiniške kolonije ter podpira društva, ki se s tem bavijo. V naši banovini je 48 trajnih zaščit za otroke ter 25 Vincencijevih konferenc in
9 Elizabelnih konferene ter 24 dobrodelnih dru-, štev, ki se bavijo z mladinskim ekrbstvoin.
Za siromašne in onemogle je banovina lani izdala 1885 podpor v skupnem znesku 306.000 Din, iz bednostnega sklada je bilo izplačanih 98.000 Din podpor, 29 občinam pa je bilo podeljeno v ta namen podpore v znesku 123.000 Din, iz sredstev bednostnega sklada 266.000 Din. Razna društva so dobila iz proračuna 18.000 Din podpore, iz bednostnega sklada pa 328.000 Din. Dalje je banska uprava »azdelila lani 175 vagonov koruze ter razdelila 165 spremnic za brezplačni prevoz hrane.
Lani še ni bilo mogoče zaposliti vse brezposelno delavstvo. Največja brezposelnost je vladala med sezonskim delavstvom, grozila pa je tudi ustavitev raznih večjih obratov. Zelo se ninože brezposelni iz inteligenčnih poklicev. Za olajšanje brezposelnosti je v tej ali oni obliki banovina lani izdala okoli 750.000 Din. Za razbremenitev preza-dolženih občin je banovina lani dala 66.000 Din.
Večjih elementarnih nezgod lani ni bilo, razen toče po nekaterih krajih, kužnih bolezni po vinorodnih krajih in pa suše, ki je ponekod uničila ves pridelek. Banovina je izdala najbolj prizadetim krajem v raznih oblikah okoli 540.000 Din podpor.
Izseljencev lani skoraj ni bilo, ker je povsod priseljevanje ustavljeno. Le v Franciji je bilo okoli 6000 sezonskih prekmurskih delavcev iz Prekmur-ja. Lani pa se je iz tujine vrnilo v domovino 390 oseb. Banovina je revnim izseljencem izplačala okoli 61.000 Din podpor. Za podporo izseljencev in njihovim ustanovam je banovina dala lani 59.000 Din, za podporo izseljencem iz Julijske Krajine pa 52.000 Din.
Banovina ima 7 bolnišnic » skupno 1655 postp-ljami. Lani je bilo okoli 480.000 oskrbnih dni (državna bolnišnica in zasebne bolnišnice niso vštete). Naval bolnikov na bolnišnice je vedno večji. Lani se je nadaljevala akcija za izpopolnitev bolnišnic. Gradi se pa velik paviljon v splošni bolnišnici v Mariboru, nadziduje se porodni oddelek v Celju, izpopolnjujeta se bolnišnici v Slovenjgradcu in v Celju, pri državni bolnišnici v Ljubljani je pod streho prizidek kirurgičnega oddelka, v bolnišnici za duševne bolezni pa nov paviljon za moške.
Banovina ima dve hiralnici, v Vojniku in v Ptuju s 369 posteljami. V obeh je bilo lani 127.000 oskrbnih dni. Olvorjena pa še ni hiralnica v Gornji Radgoni, kjer bo prostora za 280 hiralcev. Gospodarsko ravnotežje bolnišnic najbolj moti dejstvo, da država banovin, bolnišnicam ne vrača oskrbnih stroškov, lani so obveznosti države do banovinskih bolnišnic dosegle že okroglo 7 milijonov Din. Banovinske bolnišnice za prihodnje leto izkazujejo 13.578.000 Din izdatkov, ki jih krijejo bolnišnice z lastnimi dohodki pičlo polovico same, dobro polovico pa banovina.
Lani je bilo v banovini 114 združenih in 8 samostojnih zdrastvenih občin, za katere je v proračunu določeno 3,152.000 Din. Banovina sodeluje pri sanaciji naše vasi, za katero so za letos določena sredstva v višini 480.000 Din. Lani je bilo zgrajenih več vaških vodovodov, letos pa je končano traeiranje vodovoda za Suho Krajino, v načrtu oziroma delu pa so razne kapnice, zajetje studenca, zatiranje nalezljivih bolezni itd.
V banovinski upravi so tri zdravilišča, Golnik, Dobrna in Rogaška Slatina, ki se vzdržujejo iz lastnih dohodkov. Na Golniku je prostora za 210 bolnikov. Banovina je osnovala na Golniku 52 bolniških mest za revne bolnike, za kar je določeno 480 tisoč Din. Tudi drugače je banovina zelo pospeševala boj proti tuberkulozi.
Obširno je govoril tudi o bodočem programu za socialno delo. Ustanavljanje novih zavodov je zaenkrat nemogoče zaradi pomanjkanja sredstev, manjka vajeniških domov, domov za onemogle in zavodov za defektne otroke. Kljub temu pa bo banovina skušala omiljevati največjo bedo in pomanjkanje z raznimi podporami.
Letos bo zgrajeno zvezno poslopje za banovinsko bolnišnico in hiralnico v 1'tuju ter bo adaptirana banovinska bolnišnica v Murski Soboti. Dotacije za banovinske bolnišnice so zvišane. Letos prične delati institut za raziskovanje raka v Ljubljani, ki bo tudi zdravil rakaste bolnike. Otvorjena bo banovinska bolnišnica v Gornji Radgoni. Banovina pripravlja večje število vodovodov, javnih kapnic in vodnjakov. Prihodnje leto pa bo ustanovljena banovinska strežniška šola ter bodo obnovljeni tečaji za bolniške oglednike.
Razprava » socialnem oddelku.
Govor dr. Breclja
K razpravi se je oglasilo toliko govornikov, kakor morda še k nobenemu drugemu oddelku ne. Prvi je govoril dr. Brecelj, ki je postavil pred nas bridko sliko veega našega skrbstva in varuštva. Najprej je izrazil skromno čustvo zadovoljstva, da je spričo 20-m il i jonskega poviška v celotnem proračunu tudi ta oddelek deležen 2-milijonskega poviška, kar sicer potrebam še ne zadostuje, z ozirom na naše revne razmere je pa vendar nekaj. Prodreti mora prepričanje, da so tudi stroški za zdravje In socialno skrbstvo produktivni, kakor so
Çroduktivni stroški za kmetijstvo, javna dela... udi postavka za mladinsko skrbstvo je povišana za 75.000 Din, kar bo tudi nekoliko omogočilo vellkopoteznejšo skrb. Iz.razil jo željo, da bi zlasti rudarski kraji, ki težijo na Celje, dobili take mladinske domove, kakor jih imata LJubljana In Maribor. Zelo se opaža tudi potreba po zavetiščih za slepe otroke in za telesno nakažene.
Obširno je govoril o položaju banovin, zdravnikov in o njihovem službenem razmerju. Danes je to najbolj obubožan stan med vsemi akademskimi poklici. Pri kmetu, ki Se za sol nima, Je težko kaj zaslužiti na račun skrbi za zdravje, sicer je pa banovinski zdravnik tudi toliko zaposlen z raznimi pisarljami In statistikami, da mu prav malo časa ostane za privatno prakso.
Napredek ban. bolnišnic
Banovinske bolnišnice so v preteklem letu nekoliko napredovale. Mariborska bolnišnica ima lep paviljon, celjska prizidek, ludi ptujska se je nekoliko povečala, še celo bolnišnica v Murski Soboti se je letos nekoliko izboljšala, vendar pa je še vedno kulturna sramota vse banovine. Tu no pomaga nič drugega kot: novo bolnišnico! Bolnišnica v Krškem je v zdravstvenem oziru odlična, sicer pa zanemarjena in beraško opremljena. Na ozemlju bivše Kranjske so potrebne vsaj tri nove bolnišnice, ena v radovljiškem okraju, ena na Kočevskem, ena v Logatcu, da bi nekoliko razbremenile ljubljansko. Štajerska je v tem oziru nekoliko nu boljšem, ker ima po številu bolnišnic dovolj, samo povečati in bolje opremiti bi se morale. Ozemlje bivše Kranjske ima še vedno samo ljubljansko bolnišnico, bolnišnica v Postojni za velik del nekdanje Notranjske nam ni več dostopna.
Preskrba za zdravje umobolnih je za prvo silo še kolikortoliko ugodno rešeno. Na povečanem Studencu bo prostora nekako dovolj. Postelja pa za umobolnega še ni dovolj. Nič bolj ugodno ne vpliva na njegovo zdravje kakor delo na polju ali na vrtu, zato bo morala državna sanitetna uprava vse te zavode preurediti v tem smislu. Za alkoholike bi bilo treba v vsaki bolnišnici ustanoviti posebno dispanzerje, kakor jih imamo za jetične. Alkohol nam veako leto v našem narodnem in državnem življenju sploh uniči več dobrin kakor katerakoli druga bolezen. Pri socialnem oddelku banske uprave naj bi se ustanovil poseben referat za alkoholizem. Ta referat naj bi se zaupal ljudem, ki bi se zavzeli za odpravo te naše sramote in nesreče, da bi jo omilili, kolikor jo je mogoče. Alkoholik potrebuje zdravniške oskrbe s strani zdravnikov za živčne in duševne bolezni in to oskrbo je treba takim nesrečnikom omogočiti.
Za naše izseljence
Za njim je govoril g. Klekl, ki je govoril o drugi slovenski narodni težavi, o izseljeništvu.
Petstotisoč naših bratov in sester, če ne štejem tistih, ki po mirovnih pogodbah niso prišli v našo državo, robota v tujini in išče s težkim delom svoj kruh, ki jim ga domovina ne more dati. Pol milijona našega naroda ustvarja tujim gospodarjem bogastvo. Doma pa narod strada in trpi pomanjkanje. Žalostna je ta slika.
Naša dolžnost je, da skrbimo za svoje izseljence, da krepimo medsebojne vezi in da stojimo z njimi v «talnih stikih. Čim tesneje smo povezani s svojimi izseljenci, toliko manj osamljene se čutijo ti v tujini in toliko več ugleda imajo pred tujci. Mali slovenski narod pomeni nekaj, samo. če so vsi njegovi drobci povezani v eno enotno duhovno enoto.
Izseljeni delavci s svojimi zaslužki v veliki meri bogatijo naše revne gospodarske razmere doma. Leta 1928 so na pr. poslali naši izseljenci iz Amerike v domovino 15 milijonov dolarjev. — Leta 1935, po poročilu narodne banke v Zagrebu, je prišlo v našo državo kot pošiljatov na'ih izseljencev 192 milijonov dinarjev. Ta denar je prišel samo v Slovenijo. Iz Francije pride samo v Slovensko Krajino letno okrog 20 milijonov dinarjev. Edini vir za neštete slovenske domovo so ravno dohodki naših isseljcncev. Mi moramo zastaviti vse svoje sile, da naše izseljence v tujini zaščitimo pred zlorabo delodajalcev ter jim preskrbimo zaščito zakona. Naša dolžnost je, da potoni naše vlade urgiraino v Parizu, da sprejme konvencije tudi pariška vlada v zaščito naših delavcev, kakor so se to pobrigale že poljska, italijanska in druge vlade. Isto naj velja za naše delavce v drugih državah.
Naša dollnost je, podpirati Rafaelovo družbo, ki je sistematično začela skrbeti za naše Izseljence in dela tudi z izredno nesebičnostjo in požrtvovalnostjo. Je to danes gotovo vodilna družba v celi naši državi za skrb našega izeeljenstva, saj izdaja izredno dobro urejevane časopise v korist našim izseljencem ter vzdržuje z njimi stalne stike, skrbi za izseljeniške duhovnike, učitelje, preskrbuje predavanja, kongrese in podobno. Velike vrednosti je tudi koledar, ki ga je izdala ta družba za izseljence. Rafaelova družba je zgradila prve temelje za nam tako potreben izseljeniški institut. Ustanovila je sedaj podružnico v Mariboru in v Slovenski Krajini, v kratkem bo pa ustanovljenih še nekaj podružnic, po ostali Sloveniji, zlasti na Jesenicah In na Dolenjskem. Naša dolžnost je tedaj, da to družbo, ki je v pravem pomenu besede naš izseljeniški institut, podpremo tako, da se bo mogla razviti v niočno ustanovo.
Izecljeniškl zakon v svojem 33. § nalaga izredno velika bremena našim izseljencem, saj mora vsak izseljenec plačati kot glavarino v izseljeniški fond po 100 Din. Ta fond Je namenjen za to, da se v primeru velike potrebe omogoči našim delavcem povratek v domovino, sicer pa za vzdrževanje izseljoniških duhovnikov, učiteljev ter za potrebno literaturo zn izseljence. Leta 1t>30 je imel ta fond nabranega 35 milij. Din. Preteklo leto sem prosil v imenu izseljencev za podporo iz tega fonda v Belgradu, odkoder sem dobil 1000 Din z obvestilom, da je fond izčrpan in da nI nobenega denarja več.
Res mi je uganka, zakaj neki se je ta fond porabil. Kolikor mi je znano, je država dosedaj poslala v našo krajino samo 3 delavce na državne stroške, dočim so naši delavci vplačali na glava-rini v izseljeniški fond že nekaj milijonov. Razen gori omenjenih 1000 Din, nismo dobili še prav nobene podpore iz tega fonda.
Prosim gospoda bana, da se blagovoli na kak način zanimati za usodo tega fonda.
Nujno je pa potrebno opozoriti našo oblast tudi na skrajno nelepo postopanje nekaterih uradnikov naše konzularne oblasti proti našim izseljencem. Ako je delavec, državljan kraljevine Jugoslavije, od uradnika njenega zastopstva v inozemstvu oklofutan, potem je dovolj hudo I Tako uredništvo pri naših poslaniških ali konzularnih zastopstvih gotovo ne dela niti časti naši državi, niti ne ustvarja zaupnnja do naših oblasti. Naj pripomnim še, da je nastavljen za dopisnika iz-seljeniškega oddelka v Braziliji v San Paolo neki žid Tauzes, ki niti ni naš državljan.
Mislim, da je naša dolžnost, da proti takim krivicam javno nastopimo.
Dovolite ml, gospodje, da т zvezi s tem omenim tudi veliko moralno rano, ki jo trpi zaradi Izseljeništva naše Prekmurje. Ta rana bo čedalje večja, ako ne bomo čimprej priskočili na pomoč našim izseljencem. Iz naše krajine se je že pred desetletji izselilo po statistiki v Severno Ameriko 25.000 naših delavcev. V Južni Ameriki, Kanadi in Avstraliji ter drugih delih sveta jih je okrog 10.000, v Franciji pa 7000. To je gotovo Izredno velik odstotek, če računamo, da šteje naša krajina komaj 100.000 prebivalcev.
Nujna in neodložljiva potreba je, da dobijo naši delavci v Franciji čimprej še enega duhovnika in se zato morajo najti sredstva, kjerkoli
se vzamejo. Naše ljudstvo moralno preveč trpi in je za ves narod neizmerna škoda, če dobimo iz Francije nazaj razmeroma velik odstotek naravno pokvarjenih.
Radio - rešuje
Brezžične oddajne postaje v Ameriki rešujejo poplavljene ljudi
Ljudje, ki so morali pobegnili pred valovi naraslih rek v Ameriki, hodijo sedaj na državne urade prosit, da bi se smeli vrniti, ker so vode že toliko odtekle.
Ko je proti koncu meseca januarja v Ameriki nastala tista velika povodenj, je radio nesrečnemu prebivalstvu napravil nešteto velikih uslug. Znano je, da so takrat prestopile bregove velike reke Ohio, Missisippi in Kentucky, katere so ponekod narasle celo za 25 metrov nad normalo, da so se te velikaneke vode razlile do 30 kilometrov na daleč od bregov, da so bila pod vodo majhna in velika mesta, nekatera celo s 3,400.000 prebivalci, da so vode pokrivale desettisoče kvadratnih kilometrov rodovitnega sveta in tovarniških naprav. V tej strašni nesreči, ki je zadela prebivalce prizadetih krajev, je bil radio pravi rešitelj.
Vsako uro so radijske postaje iz vseh ogroženih krajev sproti poročale, kako je sedaj v njihovem ozemlju. V Ameriki namreč ni velikih brezžičnih oddajnih postaj, kakor pri nas v Evropi, ampak ima tamkaj vsak kraj svojo malo brezžično oddajno postajo. Sedaj je to prišlo prav, ker so vse te posta j ice lahko sproti obveščale javnost, kako je. S pomočjo teh postaj je svet izvedel, kako se godi ljudem v poplavljenih krajih in od njih je časo-
Îiisje črpalo svoje novice. Kadar pa so vode za-ile tudi oddajno silo teh malih postaj, takrat so začeli oddajati na kratkih valovih svoje novice, lako da so potem večje postaje, ko so to novico njele, lahko poročale naprej.
Toda radio ni služil samo golemu poročanju, kar je naposled bilo le tešilo za radovednost neprizadetih, marveč se ie uspešno udejstvoval v pomožnem delu, ko je bilo treba organizirati pomoč ljudem, ki so bili v sili. Tukaj je na primer bilo treba klicati na pomoč v skrajni sili, tam zopet je bilo treba evariti pred novo nevarnostjo, ki se je bližala. To je bilo zlasti potrebno v velikih mestih, kjer so vode uničile elektrarne ter je bilo mesto brez hiči. Drugje je zopet radio popraševal po stari ženici, za katero so spraševali svojci, ki so vedeli le to, da se je revica rešila, niso pa vedeli, kje je. Nekje je začela groziti kužna bolezen. Manjkalo je cepiva zoper to bolezen Radio je ponesel klic na pomoč v svet, da so iz velikih mest poslali cepivo. V dveh urah je bilo cepivo na mesto. Letalo ga je prineslo.
Malo mestece, ki ie stalo sredi voda, je po radiu prosilo na pomoč večja mesta izven poplavljenega ozemlja, naj mu pošljejo gasilskega orodja, ker s sedanjim orodjem ne morejo več gasiti nastalih požarov. Vse ceste so bile pod vodo, edino le ena avtomobilska cesta je bila še prosta. Po tej je v nekaj urah prihitela gasilska pomoč.
V drugem mestu so bili ljudje vsi zbegani in je grozila velikanska panika. Zupan ee je poslužil brezžične postaje, po kateri je ljudem naznanil, da je voda dosegla svoj višek in da je sedaj največja nevarnost že končana. Drugje je voda pokončala generator v elektrarni. Mesto prosi, naj mu pošljejo drug generator. V nekaj urah je generator na mestu. Prineslo ga je letalo, ker drugače ni bilo mogoče. Vse drugo je namreč bilo pod vodo, samo letališče je slučajno bilo še prosto. Tam je zmanjkalo živeža. Radio prosi: »Pošljite nam toliko in toliko tega in onega!« Rdeči križ organizira takoj potrebno pomoč.
Nihče, ki ni bil zraven, ne ve, kaj se to pravi, ko je v nevarnosti en milijon človeških življenj En milijon ljudi je brez strehe, škode pa je mnogo stotin milijonov dolarjev, katere siromakom nihče ne bo povrnil. Kdo pa naj jo povrne? Kdo pa se je še kdaj zavaroval zoper vesoljni potop? Saj kaj takega nihče ni pričakoval Ljudje so mirno živeli v svojih hišah, katere so bile tako daleč od vode, da niti misliti ni bilo, da jih bo kdaj odtod pregnala taka strašna povodenj. In vendar se je zgodilo, da je voda drla na metre visoko nad slemeni njihovih hiš. Sledila je etiska in obup, grozeča revščina, lakota, bolezni, požar in celo rop! In sredi te strašne zmede deluje nekaj desetin malih brezžičnih oddajnih poetaj, kjer napovedovalci in inženjerji ter delavci vztrajajo ter pogumno opravljajo svojo težko dolžnost. Ne menijo ee za to, da
po cestah okoli njih že divjajo vode, ne menijo se za spanje in počitek, ker je treba brez nadomestila biti na nogah noč in dan ter na vse strani pošiljati klice na pomoč, pošiljati poročila ter tako omogočiti, da se je vsa ameriška javnost pravočasno zavedla strašne nesreče ter hitela na pomoč.
Tukaj se je vendar enkrat izkazalo, da tehnika ni bila v službi razdiranja, ampak v službi pomoči za trpečega človeka. Radio tukaj ni služil zabavi, ampak je reševal človeške dobrine ter človeška življenja. Junaški ljudje so vkljub nevarnosti prisilili mrtve aparate, da so jim služili in pomagali reševati, dokler voda ni uničila strojev, aparatov in anten.
Ta orjaški kip »leva iz rodu Juda« so Italijani postavili v glavni ulici v Addis Abebi.
Učitelj plavanja uči drsati.
Največje poslopje na svetu
V	Londonu sedaj grade poslopje, ki bo pač največje na vsem evetu. To je veliko razstavno poslopje Earl's Court, katero bo meseca maja letoe izročeno svojemu namenu in javnoeti. Poslopje je tako veliko, kakor velika londonska cesta Tralalgar Square, če bi čez to cesto napravili etreho. Vsebinsko je v poslopju prostora za 47 milijonov kubičnih čevljev. Poslopje je dvakrat večje kakor znamenita londonska katedrala sv. Pavla Gradili so poldrugo leto, veljalo pa je 1,300.000 funtov šter-lingov.
Ni si mogoče misliti težjega stavbišča, kakor je bilo to, na katerem eo morali graditi to največje poslopje sveta. Saj se na tem stavbišču križa šest železnic ter nekaj podzemeljskih železnic. Vse poslopje je bilo zato treba tako rekoč v zraku graditi. Napraviti so morali 60 jxxlzemeljskih orjaških mostov, kateri so iz betona ter tako močni, da nosijo vso velikansko zgradbo. Samo dovažanje stavbenega gradiva na etavbišče je bila znanost za se. Posebni izvedenci so sedeli v pisarnah posameznih dobaviteljev ter urejevali, kako se bo ta in ta materijal dobavljal na stavbišče. To je bilo silno težavno delo, če pomislimo, da je eamo jeklene dele dobavljalo 11 različnih tvrdk. Vsega eku-paj so porabili 14.000 Ion jekla. Že to priča, kako veliko je poslopje. Poleg tega so porabili 80.000 kubičnih jardov (en jard je 91.4 centimetra) cementa. Vsega zazidanega prostora je 310.000 kvadratnih čevljev.
V	glavni dvorani bo prostora za 22.000 sedežev. Toda le 6000 sedežev je stalnih, druge bodo lahko vzeli ven, da bo dvorana na razpolago za
Sloveča ameriška krotilka divjih zveri Rubjr Wood je svojega 3 leta starega leva tako zdresirala, da se zver sedaj vozi z njo v avtomobilu ter gre celo v Kavarno.
razne prireditve. V glavni dvorani in v drugih prostorih, piearne in stopnišče, nikdar ne bo dnevne svetlobe, ker tu nikjer ni nobenega okna. Sredi
ogromne dvorane je plavalni bazen, ki je 200 čevljev dolg ter 100 čevljev širok. Urejen pa je tako, da hidravlična sila pod lahko dvigne ter bazen
izgine ter nato ljudje nad njim hodijo, kakoir bi nikdar tam ne bilo kopališča.
Sadje iz Indije Koromandije
Velike parade so imeli v Italie, ko se je rodil sin sedanjega prestolonaslednika. Množica manifestira pred prestolonaslednikovo palačo v Neanlju. Na vratih palače visi bel trak, znamenje, da se je v
tej hiši rodil sin.
Čeprav ie Indija že od nekdaj znana kot dežela velikih čarobnosti, saj smo že kot otroci občudovali deželo Indijo-Koromandijo, vendar človek še vedno znova elisi o njenih posebnostih, katerih še ne pozna. Nobena druga dežela sveta tako razkošno ne deli krasnih naravnih darov, slastnih in lepih sadežev, kakor Indija. Nikjer na svetu ni tako različnega in tako čudovito okusnega sadja, kakor je v Indiji. Kar čudno se človeku zdi, da mora strmeti, ko vidi, kake oblike in barve ima indijsko sadje. Nekatero sadje je tako veliko, da ima v premeru kar dve tretjini metra, drugo je spet tako majhno, da ima le nekaj centimetrov v premeru. Ena vrsta sadja je težka kar 20 do 30 kg, druga vrsta pa le nekaj gramov.
Največji drevesni sad je tako zvana »nangka«, ki je kakih 80 centimetrov dolga in 30 centimetrov debela in je včasih do 30 kg težka. Kajpada tak sad ne raste na kaki tanki drevesni mladiki, ampak zraste kar na deblu ali pa na kaki debeli veji. Meso teg sadeža, ki je rumenjakove rumene barve, je nenavadno pikantno ter po svojem sladkem okusu spomnja na med. Toda tudi peške so dobre. Domačini jih pečejo ter nato prav z užitkom jedo.
Takih čudnih sadežev je v Indiji polno. Se več pa jih je, če preiščemo in štejemo zraven tudi so-eednja otočja. Na Malajskih otokih je nenavaden sad, ki ga imenujejo »durijan«. Njegov sad je bodičast, kakor nekako naš kostanj. Ta bodičast lupina pa je tako trda, da jo morajo razklati samo s sekiro ali pa kakim težkim nožem. Ko pride Evropec do sadu samega, začuti tak silen vonj, da spočetka evropski nos tega vonja eploh prenašati ne more. Toda Kitajci in Malajci ga zelo radi vohajo. Ko pa se Evropec tega vonja navadi, takrat mu pa sad sam tudi gre v slast. Meso je rožnate barve ter je za tistega, ki more prenašati tak vonj, poseben užitek. Angleški naravoslovec Russell Wal-lace maslu
popisuje ta sad takole: »Močen okus kakor u, ki pa je tudi precej tak, kakor so man< vendar je vse skupaj kakor nekaka jajčna smetana.
K
Tako približno bi človek mogel povedati, kakšen okus ima ta sadež. Ko človek uživa ta ead, začuti v svojem nosu vonj, ki spominja na skuto, na čebulno polivko, na ribezovo vino ter še na marsikaj drugega dobrega. Čeprav sad ni ne sladak, ne kisel, ter niti ni posebno sočnat, vendar je vse tako dobro, da človek ne pogreša niti enega niti drti-
Rešitev nagradne križani ce z dne t4. februarja 1937
Vodoravno: 1. in 73. Berite, naročite le naSe časopise!, 15. Iva, 16. vile, 17, rasa, 18. kad, 19. Rama 30. Savica, 21. Dora, 22. arena, 24. vaja, 25. kanal, 27. puta, 29. Morava 32. made, 34. oda, 35. sad, 36. ilo, 38. Mirim, 40. Lora, 41, Koseze, 42. Tine, 43. oka, 44. kup, 46. ave, 47. roman, 48. most, 50. parola, 52. Sara, 54. opolo, 57. Dole, 60. Donat, 63. rima, Marina. 67. Kato, 69. Ema, 70. kita, 71. kolo, 72. loč, 73. glej zgoraj.
Navpično: 1. bira, 2. Eva, 3. rame, 4. Ivana, 5. Tisa, 6. Ela, 7. Neva, 8. arija, 9. raca, 10. osa, 11. čada, 12. ikona, 13. Tara, 14. Eda, 23. rudo-kop, 24. vodopad, 25. kamerad, 26. lemenat, 27. polom, 28. Taras, 29. mak, 20. risar, 31. vozel, 32. mi-tos, 33. dinar, 35. sak, 37. lev, 39. Rim, 49. tlaka, 51. olika, 53. anali, 54. orel, 55. Oman, 56. Omiš, 58. orač, 59. Enos, 61. okop, 62. Atos, 64. ime, 65a. ate, 66. alo, 68. oče.
Relitev zlogovnlcet
Opravičilo, ustoličenje, tulapanovec, socializem, zrakoplovec, Eleonora, entuziazem, Evhari-stija, esejistika, temperatura, vprašalnica, osvobo-jenje, turistika, paleozoik, prepisovalec, Estrema-dura, telepatija. — O pustu so zrele neveste, v postu pa preste.
ReSltev itevilnice«
Vest, čuk, pij, lan, red. — Sveti Valentin prinese ključe do korenin.
•
Izmed onih, ki so križanico pravilno rešili, so bili izžrebani v četrtek, dne 18. februarja ob 3 popoldne sledeči:
I. Tominec Leopold, Ljubljana, 2itnikova ulica 7. 2. Krušič Anton, pos„ Vel. Mengeš 12, p. Mengeš. 3. Savelli Josip, viš. pošt. kontrolor, Celje, Cankarjeva 4. 4. Klančnik Pavlina, učit., Mošnje št. 3, p. Radovljica. 5. Vrviščar Katinka, Novo mesto, Kapiteljska 14. 6. Drobež Stanko, brivec, Dravlje, p. Št. Vid nad Ljubljano. 7. Dolenc Dana, dijakinja, Gor. Sava 31 p. Kranj. 8. Vodopivec Anton Alfred, učitelj v pok., Ljubljana, Pot na Dre-nikov vrh 12. 9. Poldka Glavač, Gameljne, p. Št. Vid nad Ljubljano. 10. Kristan Mila, učit, Ljubljana, Miklošičeva c. 17-IV.
Za prihodnjo pravilno rešitev križanice je zopet razpisanih 10 nagrad v obliki enomesečnega brezplačnega pošiljanja »Slovenca«.
Štorklja je 5-letnemu Tončku prinesla sestrico. Ko jo je Tonček delj časa opazoval, je dejal: »Oh, mamica, saj nima ne lae ne zob! Pošteno so nas ogoljufali, ko eo nam prodali tako staro punčko I <
gega. Kar popolna jed je to, taka kakršna je, je najboljša. Čim bolj je človek jé, tem bolj si jo poželi.«
V6ak Evropec pa bo rad priznal, da je zanj najbolj okusen sadež »mangistan«. To so srčkani trogli
okrogli sadeži, ki vise na ljubkem drevesu. Ce ead prerežeš, dobiš v karminasto-rdečem mesu snežno bele peške, ki jih obdaja debela plast sočnega mesa, ki je tako sočno, da se ti kar na jeziku raz-leze. To meso, ki je nekaka srečna mešanica kisline in sladkobe, je tako osvežujoče in hladeče, da mu domačini pravijo »dehteči sneg«. Domač pregovor pravi: »Ce bolnik, ki ima mrzlico, ne prenese več mangistana je izgubljen in smrti zapisan.« Manga je res najplemenitejši sadež sveta.
Kako se je srnica rešita
Bilo je nekoč v avgustu, pripoveduje nekdo v češkem listu, ko jo prišel moj oče iz Prage v Ko-nopišt in me vzel s seboj, da sva se šla kopat v bajer. Nenadoma sva zaslišala krik otrok. Daleč od kričečih otrok je skočila neka žival v ribnik, a šele čez nekaj čas sva jo videla, ko je še 10 metrov od brega, plavala proti njemu. Šele ko ee je približala, sva jo spoznala: bila je mlada, nežna srnica, brez rožičkov. Kmalu pa je spoznala, da ne more preplavati širokega ribnika in se hoče spet obrniti proti bregu. Sile pa ji začno pojemati, iznad vode moli le smrček in uhlja. Splavam do srnice, položim si jo na hrbet, njene prednje nožice si denem na prsi in odplavam potem počasi na breg. — Zvečer sem vprašal gozdarja, ali je že kdaj videl plavati srno? Odvrnil mi je, da še nikoli in da niti ne ve. ali zna srna plavati. Ko sem mu povedal današnje doživetje, mi skoraj ni hotel verjeti. Zanimal se je, ali me je kaj opraskala. A tudi v smrtni grozi se je srnica tako nežno držala moje plavalne obleke, da je ni niti malo poškodovala.
fe
»Kaj naj sedaj počnem? Ritensko smučati ne znam. ekočiti si ne upam, obračati se še nisem naučil, kako naj si odpnem emuči, tega mi pa učitelj smučanja še ni povedal.«
Jaka je prišel h krojaču: »Slišat eem, da vam moj sin še vedno dolžan, ko ste mu pred dvema letoma naredili obleko. Ali je to res?«
»Seveda je res!« je pritrdil krojač. »Ali ste prišli, da tisto zadevo poravnava?«
»Tisto sicer ne! Pač pa bi rad vedel, ali bi hoteli tudi meni narediti obleko pod istimi pogoji.«
Obtoženec: »Samo mir eem hotel napraviti med njimi, ki so se tepli, nič drugega, gospod sodnik!«
Sodnik: »Pa ste moža tako dolgo tepli, dokler ni brez zavesti obležal na tleh?«
»Seveda, ker pa drugače ni dal miru!«
Oospodinja: »Ana, drevi bodo z gospodom prišli trije gostje k večerji.«
»Prav gospa, eamo to mi še povejte, ali želite, da še pridejo, ali pa naj jih več ne bo?«
ZA BOLNIKE S SLADKORNO BOLEZNIJO.
Pomarančni narastek
Mešaš na ognju: sok 4 pomaranč, nastrgano lupino ene pomaranče, 2 jajci, četrt litra belega vina, 2 tableti saharina; dodaš 2 listka želatine. Potem napolniš kozarce in daš na hladno.
Telečji ragû (za tri osebe)
Razrežeš pol kg puste teletine na velike kosce, opečeš meso lepo rjavo v 100 gr presnega masla, potreseš s 30 gr moke. Dodaš dve žlici paradižnikove mezge, naliješ vode (ali lahke mesne iuhe) in dušiš tričetrt do 1 ure, do mehkega. Ce hočeš, dal v omako malo kisle smetane.
12-4 Tenis flanela za perilo in pižame, dobra kvaliteta, meter Din S.SO
BELI TEDEN
teden najnižjih cen.
Zahtevajte takoj brezplačen cenik od trgovske hiSe



2agceb~
Spoti
Znani avstrijski športnik Hugo Meisl je nenadoma umrl — zadela ga je namreč srčna kap. Avstrijski šiportniki, zlasti nogometaši, bodo zelo pogrešali tega zaslužnega športnega strokovnjaka m organizatorja.
Tekmovalcem za prvenstvo LZSP. Vsi tekmovalci za prvenstvo LZSP (ki se vrši 20. in 21. t. m. na Črnem vrhu), ki reflefctirajo na prenočišča pri Sv. Križu, naj se takoj po prihodu k Sv. Križu javijo v gostilni Kopišer službujočemu odborniku Akademskega športnega kluba goep. Rôgerju, kjer bodo dobili tozadevna navodila. — Akademski športni klub.
Razpia
SK Mura v Murski Soboti priredi dne 7. marca 1987 b startom ln oiljern na stadionu Viteškega kralja Aleksandra I. Zedluitelja propagandno oross-romitry tekmovanje: L Za Junlorje C tek na 2300 m. 2. Za seuiorje tek na 9000 m. Prijave je poslati na naslov: Tručl Ciril, Murska Sobota, banovinska bolnišnica, najkasneje do 1. marca 1337. Prijavnine ni. Tekmovanje se vrši popoldne ob 1. Prvoplaslranl prejmejo diplomo. Tekmovanje se vrši deloma na tekališču, dolgem 375 m. z dvema nedvlgnjenima zavojema, posutem z ugaskl, deloma pa po travnikih in gozdu. Tekmovanje se vrši po pravilih JLAZ.
Sk Slovan. Članski sestanek se vrši danes ob pol 8 pri Krnšlču, katerega ee morajo vsi igralci sigurno udeležiti radi skorajšnjih prvenstvenih tekem. — Po sestanku sc vrši seja upravnega odbora, katere и morajo vsi odborniki udeležiti radi važnosti dnevnega reda.
STK Motte. Vsi igralci, ki so v nedeljo trenirali, morajo priti drevi ob 20 na sestanok, v nodeljo ob 8.30 pa na igrišče Mladike radi treninga in sioer ob vsakem vremenu. Zadržki naj se sporoče.
Z vet« slovenskih lahkoatletekih klubov (službeno). Prve seja novoizvoljenega odbora se vrši v soboto, dne 30. t. m. ob M v klubski sobi kavarne Union, vhod iz Frančškanske ulice. Zaradi važnosti dnevnega reda udeležba vseh gg. odbornikov obvezna. — Tajnik I.
Vremenaha poročila
Zveze za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana, Tujsko-VTometne zveze v Mariboru. Jugoslovanske Zimska-iportne zveze, Slovenskega planinskega društva In Meteorološkega instituta ljubljanske Univerze po stanju dne 18. februarja 1937 ob r zjutraj.
Erjavčeva kola na J'rSlču: —4» C, sneži, 120 em snega.
Bohinjska Ristrira: —1« C, oblačno, ,10 cm suhega snega na SO cm podlagi.
Dom na Komni: —S» C, oblačno. 40 em suhega snega na 18a em podlari.
Dom na Krviiveu: —A« C, oblačno, severozapadnik, 50 em suhega snega.
Velika planina: -Ж>С, oblačno, 30 rin suhega snega na 90 em podlagi.
Menina: —8o C, 30 em suhega snega na 120 em podlagi, sever, po malem sneži.
Mariborska koča: - 3« C. sneži, 14 em suhega snega.
RuHka kofa: sneži, SO етп Rnegs.
Pesek: —S» O, 30 em pršiča na .VI em podlagi.
Senjorjcv dom: —fi» C, 25 em pršlča na m em podlagi.
fimrrfrorec; 20 em pršlča na 70 em podlagi.
Mnzlrska kofa: 30 em pršiča na «I em podlagi.
Logarska dolina: —4" C, 15 cm pršiča na SO em podlagi.
Celjska kofa: —3« O, lfi em pršiča ns W em podlagi.
Maribor: — 2»fl, 10 em inžnega snega.
Rateče: — 20 C. po malem sneži, zapsdlo 40 em snega na 30 em nodlagi.
Planira: —2» П, pn malem sneži, zapadlo 00 em napol snhega snega na 50 em podlagi, mula skakalnica in drsališče uporabljivo.
Kranjska gora: —2» O, po malem sneži, zapadlo 40 em snern na » em podlagi, sankališče uporabljivo.
Radio
Programi Radio Liublfanai
Petek, 19. februarja: 11 Šolska nra: Žuželke kot ljudska hrana (g. prof. Rafael Bačar) — 12 Sprehod po Balkanu (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 čas, spored, obvestila — 13.1 J Operna glasba (Radijski orkester) — 11 Vreme, borza — 18 Ženska nra: Delavska družina (gdč. A. Lobarjeval — 18.2<i Ravel: Koncert za klavir in orkeiter (plošče) — 1H.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 19 čas, vreme, pi ročila, spored, obvestila — 18.30 Nac. ura: Dr. Bi židar Sirnla (Zagreb) — 19.50 Zanimivosti — 20 Po domače (Sodelujejo: gg. Svetozar Ranovec. Vekoslav .lanko in Avgust Stanko) — 21 Radijski orkester —92 Cas, vreme, poročila, spored — 22.30 Angleške ploščo.
Drugi programii
Petek, II. februarja. Belgrad-Zagreb: 20 Koncertni večer. — Dunaj: 19.30 Sodobna klavirsku galsba.
—	20.10 Poster program. — 21.10 Nabožna glasba. — Trst—Milan: 17.15 Plesna glasba. — 21 Simfonični kon cort. — Rim—Bari: 30.40 Opereta. - Praga: 19.10 Lahka glasba. — 20.05 Erotične melodije. — 20.30 Igra. — Fariava: 20.10 Verdijeva opera 'Aida«. — Hamburg: 30.10 Operna glasba. — Kiiln: 211.10 Vojaški večer. — Frankfurt: 20.10 Vokalni konoert. — Monakovo: 20.10 Opereta «Nedeljski otrok». — Bnromilnster: 10.40 Zbor.
—	20 Igra. — 21 Wolfove skladbe. — BukareSta: 19.35 Opera. — Toulouse: 21.30 Simfonični' koneert.

Zatisnil je rëeraj svoje trudne oči in odšel po plačilo v večnost naš dol.ri oče, brat, stari «če, praded in strie, gospod
Mihael Francič
davčni upravitelj v p.
previden s tolažili svete vere, v 84. letu starosti. — K večnemu počitku ga spremim« V petek, dne 19. februarja 1937, ob 4 popoldne ii Dalmatinove ulico 2 na pokopališče k Sv. Ivrižti
Ljubljana, Oraz, Krško, Celje, dne 17. februarja 1937.
Žalujoče rodbino:
Verovšek, Wcînberger, Zesser, Spitzer, Korošec, Zupan, Ferjen
POMLADNI LIPSKI SEJEN 1937
ZADETEK 28. FEBRUARJA
60% popusta na vozovnicah nemških železnic znatni popusti na železnicah drugih držav
Vsa pojasnila daieta častna zastopnika:
ING. O. TČNN1ES, LJUBLJANA, Tyrseva c. 33 - Tel. 27-62 J02EF BEZJAK, MARIBOR, Gosposka ul. 25 - Tel. 20-97 m ZVAN1ČN1 BIRO LAJPCISKOG SAJMA, BEOGRAD, Knez Mihajlova 33/1 — Telefon 24311
MALI OGLASI
V malih oglaaih velja «aaka beseda Din 1-—| ienltovonjskl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. MaD oglasi se plačujejo tako) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega inočaja se računa enokolonska 3 mm *— petitne vrstice po Din 2*50. Ze pismene odgovor« glede malih oglasov treba prlioliil znamka
flužbodobe
Vrtnarja
same«, povsem Izvežba-noga, Iščemo za takoj. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Wllsonla« St. 2133, Bled XI.	(b)
dobi oni, ki pripelje popolnoma črnega, velikega psa ovčarja, ki so je Izgubil, na dom — Cesar, Goeposvetska cesta 10.
Podjetje v Ljubljani
išče uslužbenca z akademsko Izobrazbo. Zna-njo francoščine nemščine ln srbohrvaščine Je obvezno. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Samostojen« št. 2407.	(b)
Inžener
nli absolvent tekstilne šole, brezhibnega značaja, dobrega obnašanja, sposoben za obiskovanje strank, z znanjem državnega In nemškega jezika, se 1 S č e I Zeljena je Izčrpna ponudba r. navedbo starosti, prakse, sedanje službo, plačilnih zahtev ln dneva vstopa. Soudeležba mogoča, čc nu-dllec razpolaga a 160.000 Din. — Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Arljec St. 2485«.
Pošteno dekle
ki zna samostojno kuhati ln opravljati vsa hišna dola, sprejmem takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2497.	(b)
Dekle
zdravo, pridno ln pošteno — sprejmem k devet mesečnemu otroku za dopoldne In popoldne. Na slov v upravi »Slovenca« pod št. 2495.	(b)
Vež stavbnih parcel
prodam pod ugodnimi pogoji. Pojasnila se dobe Vižmarje 69.	(p)
Enonadstropna hiša
z dobro vpeljano gostilno In lokalom za trgovino, v lepem kraju Dolenjske, blizu farne cerkve in ob državni cesti, ter z lepimi gospodarskimi poslopji ln vrtom, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2452.
II
Živo I i
Nagrado
1
KI III
Dvosobno stanovanje
lopo, z vrtom, oddam. — Naslov v upravi »Slovon-ca« pod St. 249«. (č)
Muzbeucejo
Triko biti Je bral kruha
glad moti samo lenuha. S par vrsticami pobaraj, vse dobu bol. - nič n«
mar,tj.
Gospodična
trgovsko ln pisarniško naobražena. Išče v Ljubljani nameščenje. Sprejme vsako primerno delo. Cenj. ponudbe upr. »SI « pod šifro »Skromna«.
Denar
Itenar — sveta vlaaarl Le olataj par oglasov, na kmalu zla'ik tatov taslje tebi tnr.
Al. Pianinšek,
koncesljonlrana tre aventura v bančnih in kreditnih poslih, v Ljubljani — Beethovnova ulica 14-1, Telefon »5-10 — vnovčl vloge denarnih zavodov najboljše, takoj v gotovini, vedno najkulantneje. Vso Informacije brezplačno.	(d)
Posojila dajemo
privatnim namoščencem in državnim uradnikom v gotovini ln blagovnih bonih. »Hermes«, Zagreb. Masarykova ulica 11. (d)
Gumbe, plise, entel, ažur
p red tisk in monograme hitro Izvrši Matek A Ml-
ke.š, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj.	(t)
MnUbmKc qlcdaliat
Petek, 1«. fehrnarja: Zaprto.
Soboto. 30. februarja ob 20; «Ples v Savoyo«. Gostuje primadona ljubljanske oper« Zlata OJongJenčeTa.
Znižane cone.
И2ШИ1
Prijatelj. kam pa na vm
«»odajl Prodajat, kar Imam
naprodaj. Poslutaji Kdor џН nas
pontfirt,
proda i lahkoto ln м — tudi.
Nogavice, rokavice
In pletenine Vam nudi ▼ veliki izberi najugodneje ln najceneje tvrdka Kari Prelog, LJubljana, Židovska ulica ln Stari trg. (1)'
Blagajna
»Wertheim« št. 3, skoraj nova, naprodaj. Na ogled pri Gustlnčlču, Maribor« Tattenbachova 14.
Poidt avijam vat. objave, ne pot miru ia sprave' Na svetu naj tanada mir, če ne, bo rse pobral hudirt
Naznanjamo,
da g. Gradišnik Franc p! voC pri nas ualutben od SI. januarja t. 1., sarao! tega ne odgovarjamo st nlkake kupčije, katere M event. sklenil za na* račun. —.'"Welner 1 Woisn, I Zagreb-LJublJana (o)'
H"
Neizprosna smrt je dne 17. februarja iztrgala iz naše srede predragega soproga, očeta in strica, gospoda
Kumer Karola
posestnika in gostilničarja
ki je v 00. letu starosti boguvdano prekinil svojo trudapolno
življenjsko pot.
Pogreb ne|)ozabnegR pokojnika bo v soboto, dne 20. februarja ob 10 dopoldne.
Kapla, Sv. Jurij ob Taboru, dne 18. februarja 1937. Žalujoči :
N e ž i k h , soproga ; Ivan, Karl, Minka, France in K n t i e a , otroci — ter ostalo sorodstvo.
Barclay:	48
Rožni venec
( Roman.
V svoji skrbi je storila Jana nekaj, kar bi ji sicer nikoli ne kanilo v glavo. Odprla je vrata na ploščad in se neslišno zmuznila okoli hiše do odprtega knjižničnega okna. Nekoliko jo je plašilo, da se tako krade v njegovo bližino, a potolažila se je z izredno okol-nostjo.
Jana je pogledala v sobo. Garth je sedel od strani na stolu in zakrivajoč si z rokami obraz ihtel, kakor je bila včasi čula ihteti može, ki so brez glasu prestajali najhujše operacije in jih je bolečina premogla šele potem.
»Moja žena, moja žena!« se je trgalo vedno znova z njegovih listnic.
Jana se je spet tiho splazila proč. Kako je to zmogla, sama ni vedela. Toda neki notranji glas jo je svaril, naj se ne izdaja, ker bo sicer vse izgubljeno. Deryckove besede so ji zazvenele v ušesih: >Ako vam je njegova in vaša sreča res pri srcu .. .<
Razen tega bo trajalo dolgo. Prav po tem viharju mora pri mirnem preudarku prevladti v njem zavest, da jo neobhodno potrebuje. Pismo je napisano, pa še ni odšlo, gotovo bo potem narekoval novo. Prosil jo bo naj pride — in v naslednjem hipu se mu bo pri-vila v objein.
Jana je zato neslišno odšla. Ko je bila pospremila doktorja Hoim in sc uro pozneje vrnila v hišo, je našia Gartha pri oknu; stal je tam in prisluškoval nešte-
vilnil glasovom zunaj, ki jih je zdaj že znal razlikovali. Cim je stopila v sobo, se je obrnil proti njej in rekel prijazno: >Ali je bilo lepo v gozdu? Simpson mora tudi mene odvesti po jedi tja ven. Medtem bi pa mogla dokončati najino delo, ako niste preutrujeni, gospodična Gray.«
Kmalu so bila pisma napisana. Tedaj je opazila Jana, da njeno pismo nanjo še vedno leži na mizi; samo znamko je bilo še treba pritisniti na kuverto. Za čas ni vedela, kaj bi. Končno je vprašala:
»In kaj bo s pismom za gospodično Champion? Ali ga naj odpošljem, kakor je?«
»Seveda,« je odvrnil Garth. »Ali pa še ni končano?«
»Menila sem,« je rekla Jana boječe, »morda b4> ste po pripovedovanju doktorja Roba ...«
»Doktorjeva zgodba nima z odgovorom v pismu nobene zveze,« je dejal Garth zelo odločno, toda dostavil takoj prijazneje: »Spomnila me je samo...«
»Na kaj?« je vprašala Jana, ker je obmolknil, in si pritisnila roko na srce.
»Spomnila me je samo, kako sijajnn ženska je gospodična Champion,« je odgovoril Garth Dalmain in puhnil moder oblak cigarnega dima v zrak.
Edino sredstvo.
Ko jp Deryck Brand na mali zapuščeni postaji stopil iz železniškega voza, je s precejšnjo gotovostjo pričakoval, da bo našel tam Jano. Pa kakor tudi se je razgledoval na vse strani, ni opazil drugega ko svoj
kovčeg, ki ja sameval na lleh, ob koncu vlaka, kjer so ga iztovorili. Iz postajnega poslopja je prišel uslužbenec, cn sam.
Nihče ni izstopil, in videti ni bilo nobene druge prtljage. Sprevodnik se je vzpel spet v svoj voz, dočim se je začel vlak počasi premikati.
Stari vratar si je pred jutrnjimi žarki zasenčil oči in gledal za vlakom, ki se je krivil na ovinku in po malem izginjal; potem se je mož leno nameril proti kovčegu. Ko je Deryck Brand videl, da bo na ta način trajalo še dolgo, preden bo imel svojo prtljago v rokah, je rekel: »No, ali bo kmalu?«
»Kako izvolile?« je menil vratar.
»Svoj kovčeg bi rad?«
»Mar je to vaš kovčeg?«
»Moj, seveda! In lahko bi se že odpeljal, če bi se malo požurili.«
»Grem po cizo,« je dejal vratar preudarno. Toda ko se je vrnil s svojo cizo, so drveli zdravnik, kovčeg in avto že daleč tam po cesti.
Mož si je spet zjisenčil oči, pogeldal po cesti in menil pri sebi: »Bo menda že njegov kovčeg, ka-ii.< Potem se je vrnil k svoji ovseni kaši.
Medtem je brzel avto z zdravnikom proti Gle-neeshu. Deryck jo komaj čakal, da bi se sestal z Jano in čui, kako so se stvari v zadnjih dneh razvile. Da je ni bilo na postaji, ga je nekoliko skrbelo. Poznal je Jano in je bil sklepal, da bo prišla ponj ln se pogovorila z njim na samem, preden bi dospel v grad. Morda ni kaj v redu?
Naposled je ugledal grad in njegove stolpiče. Avto je zavozil vkreber in se ustavil pred poslopjem.
Mod vežnimi vrati je sprejel Derycka Simpson.
»Gospod Dalmain jo v knjižnici, sir Deryck,« jo rekel, in zdravnik jo vedno bolj se čudeč odšel zn njim.
1	I I 4
• I i J
S
N 2
0.3.5 5
qQQ O
O 2 ° Si •sl-s?
•ÏÎM
2	tj w w
QBB<
5'5'Г « Z
ono?
n « « >
n n m ^
•t • « A ► > » W
-""-S o
, s o 3
a
Jd »
O O^S
c -51.
c p""
g S
0 s lis c j-s b
e š^i
e ns.ï
z o o jo J) -JN.M
0
mm
«
w
pade z neba
38.
Pri Tinčkov! materi.
Profesor in debeluhar sta ge takoj ko končani avtomobilski vožnji napotila proti hiši Tinčkove matere. Na pragu sta srečala Tinčkovo sestro, ki je bila že velika gospodična. Prosila sta jo:
»Daj, sporoči materi, da bi rada govorila z njo o neki zelo važni stvari.«
Tinčkova mati ju je takoj poklicala v hišo.
»Dober dan, gospa!« sta jo vljudno pozdravila dečka. »Prišla sva k vain kot odposlanca vašega sina.c
»Tako? Kje pa se spet potepa?« je neprijazno vprašala Tinčkova mati.
»Saj se ne potepa,« se je Profesor odločno potegnil za Tinčka. »Vaše materinsko srce bi bilo na vso moč ponosno, či bi videlo, kako je Tinček čisto sain premagal orjaškega Gorilo. To noč bo s Tončkom stražil meteor, ki smo ei ga z velikim trudom priborili nazaj.«
Obraz Tinčkov« matere je postal takoj prijaznejši.
»Dobro,« je rekla. »Ali bi mu lahko nesla toplo odejo in košaro jedil?«
»Seveda, zakaj pa ne!« je odgovoril Profesor.
M



Medtem, ko je Tinčkova mati pripravljala jedila za Tinčka in Tončka, je Profesor navdušeno rekel Debeluharju:
»Takole mater bi morala imeti tudi midva, ali ne, Debeluhar?« »Mhml« je prekimal Debeluhar in se obliznil okoli ust. Ko je bila košara napolnjena z raznimi okusnimi prigrizki, sta se dečka poslovila in odšla. Spotoma sta z velikim tekom prigrizovala s surovim maslom obložen kruh, ki jima ga je podarila Tinčkova mati.
V globoki žalosti javljamo žalostno vest, da nas je dne 18. februarja 1937, po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, za vedno zapustila iskreno ljubljena soproga, sestra, teta, botra, gospa
BAUMGARTNER MARIJA
babica, trgovka in hišna posestnica
Pogreb blagopokojnice bo v soboto, dne 20. februarja 1937 ob 4 popoldne iz hiše žalosti Cesta na grad št. 47 na mestno pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 22. februarja 1937 ob 7 zjutraj v opatijski cerkvi.
Celje, Beljak, Velenje, Dunaj, dne 18. februarja 1937.
Žalujoči ostali.
+
Vsemogočni je poklical k Sebi danes ob 8 zvečer, po mukapolni bolezni, pokrepčanega s tolažili svete vere, našega preblagega (latega soproga, papana in deda, gospoda
Gustava Vodušeb
šolskega ravnatelja in nadzornika v pok., imejitclja reda Belega Orla, Jugoslovanske krone in Sv. Save
K večnemu počitku ga spremimo v petek, dne 19. februarja 1937
ob pol 16 iz doma žalosti na tukajšnje pokopališče. Maša zadušnica se bo darovala v soboto ob 8 v župni cerkvi.
Trbovlje, Vitanje, dne 17. februarja 1937.
Globoko žalujoče rodbine: Vodušek, Korošec, Moli, Kuhar.
■B
prjj
UNION
Dane« nepreklicno ladnjltl
Nesrečniki I. del
(Le« tliieraole«) HARRT B AU R
SLOGA
TE l.
27-30
Ma «ploino ieljo «amo te danes! Bence preteklosti
„HELENA"
LUISE ULLKlOa - GUSTAV DIEBBL
TE l.
21-24
MATICA
Nesrečniki II. del
(Les Mlserablee) HARRY BAUR Dane« predstava «amo ob 16 url, obe večerni predstavi odpadeta vsled koncerta
<7WAtcuK o&-.16.,19. s«i 21." W
Uprava »Slovenca« Maribor
Koroška cesta 1
Podružnica: Aleksandrova 6 Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista.
Ul Ana naznanja v svojem, kakor v imenu otrok tužno vest, da je njen predobri soprog, ozir. oče, stari oče itd., gospod
Ul Friderik
železničar v pokoju
v četrtek, dne 18. februarja 1937 po kratki, mučni bolezni, v 74. letu svoje dobe, boguvdano umrl.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v soboto, dne '20. februarja 1937 ob treh popoldne iz mrtvašnice na mestno pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 22. februarja 1937 ob sedmih v stolni in mestni cerkvi.
Maribor, G. Dolič, Graz, 18. II. 1937.
+
Umrla nam Je naša draga stara mama, goep«
Jenko Nezka
previdena s tolažili za umirajoče, v 89. letu starosti. Pogreb blagopokojne bo v soboto, dne 20. februarja ob 4 pop. z Vidovdanske ceste št. 9 na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo
položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 22. februarja ob 7 zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
У Ljubljani, dne 18. februarja 1937.
Žalujoči ostali
Zahvala
Vsem, ki so nam ob prerani smrti našega nepozabnega soproga in skrbnega očeta, gospoda
Dr. JOSIPA STEGUJA
veterin, inšpektorja, šefa vet. oddelka kr. banske uprave
izrekli svoje sožalje in počastili blagopokojnika s spremstvom na njegovi zadnji poti, izrekamo tem potom našo iskreno zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo za poklonjeno cvetje in krasne vence: g. dr. Marku Natlačenu, banu Dravske banovine, Dravski sekciji Jug. vet. udruženja, mestni občini Celje, uradništvu kmetijskega oddelka kr. banske uprave, uradništvu kr. banske uprave, kakor tudi vsem ostalim darovalcem. Prisrčna hvala g. dr. Leo Hribarju, direktorju drž. veterin, bakteriološkega zavoda za poslovilne besede pri grobu. Posebej se zahvaljujemo gg. Borisu Benediku, abs. medicincu za njegovo prvo pomoč in zdravniku dr. Vinku ftpornu. Iskrena hvala tudi vsem ostalim, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani in z nami sočustvovali.
Maša zadušnica bo v sredo, dne 24. februarja 1937 ob pol 8 pri frančiškanih.
V Ljubljani, dne 18. februarja 1937.
Žalujoči ostali.
Zadružna elektrarna v Trbovlfah
javlja žalostno vest, da je njen ustanovitelj in dolgoletni predsednik, gospod
__Gustav Vodušek
šolski ravnatelj in nadzornik v pok., imejitelj reda Belega Orla, Jugoslavanske krone in Sv. Save
danes ob 20 legel k večnemu počitkn.	m
Na njegovi zadnji poti ga spremimo v petek, dne 19. februarja 193? ob pol 16 iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Blagopokojnika ohranimo v častnem spominu!
V Trbovljah, dne 17. februarja 1937.
Načelstvo
Županstvo občine Trbovlje
javlja pretresljivo vest, da je dne 17. februarja 1937 umrl bivši dolgoletni župan, gospod
Gustav Vodušek
šolski ravnatelj in nadzornik v pok., imejitelj reda Belega Orla, Jugoslovanske krone in Sv. Save
Pogreb blagopokojnika bo v petek, dne 19. februarja 1937 ob pol 16 izpred hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Zaslužnemu pokojniku ohranimo trajen spomin! V Trbovljah, dne 17. februarja 1937.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čet
>?daiatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor CenSii