PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 90 lir
Leto XXIX. Št. 149 (8551)
TRST, četrtek, 28. junija 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1935, njegov predhodnih PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Certadm, I^nnotol lmmbKtsdLM 5- ^ednT^iskd^parPzansld *DNEVNIK v 'zasužnjeni'Evropo v Govcu pa Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija, pod Vojskim prt Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trsta, kjer je rzčla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski dnevnik v zasiimjem Evropi.
POOBLAŠČEN7 PREDSEDNIK PRIPRAVIL VLADNI PROGRAM^
Danes skupni sestanek delegacij strank Seve sredine z Rumorjem
Na sestanku bo mandatar dal v razpravo program nove vlade - Seja političnega urada in tajništva PSI
RIM, 27. — Pooblaščeni predsednik Rumor je danes pripravil program nove vlade leve sredine, ki jo namerava sestaviti in ki ga bo predložil jutri na skupnem sestanku delegacij krščanske demokracije, socialistične stranke, socialdemokratov in republikancev. Program, ki ga pripravlja Rumor in o katerem bodo razpravljali na jutrišnjem skupnem sestanku strank leve sredine, bi moral biti osnova za ponovno sodelovanje levosredinske koalicije, ki je bila razpuščena kmalu po izvolitvi predsednika republike, ko je krščanska demokracija ostro krenila na desno. O tem programu se je danes Rumor pogovarjal z demokristjansko delegacijo, ki je bila sestavljena, da spremlja vladno krizo in napore za sestavo nove vlade.
Socialisti uradno še niso ničesar povedali o dosedanjih pogovorih z Rumorjem, vendar pa je današnji članek Bertoldija v «Avanti» vzbudil izredino pozornost v vseh političnih krogih, ker je odkrito postavil eno najbolj kočljivih vprašanj: odnos vladne koalicije do leve opozicije, se pravi — komunistov. O dosedanjih pogovorih z Rumorjem, je poročal danes De Martino na skupnem sestanku političnega ura-
da tajništva PSI. O njegovem poročilu se je razvila obširna razprava katere so se udeležili Mancini, Bertoldi, Lombardi ter namestnika tajnika Craxi in Mosca; Obravnavali so vsa pereča gospodarska in socialna vprašanja, ki sedaj hudo pretresajo državo, kakor tudi kratkoročni in diolgoročni program, ki naj bi ga sprejela nova vlada, v kateri naj bi bili socialisti posredno ali neposredno udeleženi.
Medtem ko se Rumor pripravlja na sestanek s predstavniki štirih strank leve sredine, iz raznih sindikalnih in drugih krogov prihajajo zahteve za rešitev nujnih vprašanj, o katerih bo morala nova vlada takoj odločati. Časnikarska zveza je objavila sporočilo, ki pravi, da je vprašanje boja za demokratično preobrazbo tiskane in govorjene informacije postalo predmet razpravljanja in zanimanja političnih sil. ki se pripravljajo, da sestavijo novo vlado. V tej zvezi je izvršni odbor vsedržavnega časnikarskega združenja sklenil čimprej navezati stike s pooblaščenim predsednikom in s tajniki strank bodoče vladne večine, da jim obrazloži stališče enotnega sindikata italijanskih časnikarjev o reformi informacije. Hkrati pa bodo predstavniki
•lliiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiuiiiiutiiiiuiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
ZAOSTREN POLOŽAJ PRI «MESSAGGERU»
Rusconi vsiljuje novega ravnatelja
Uredniški zbor in mnogi člani upravnega sveta proti manevrom desničarskega založnika
časnikarjev zahtevali odločne politične in finančne ukrepe za časnike, da se prepreči koncentracija časopisov in zavaruje svobodno in avtonomno delovanje časnikarskega poklica v službi vsega prebivalstva.
Tudi tajništvo enotne sindikalne _ federacije gradbincev je poslalo ■ Rumorju in tajništvom strank demokratičnega loka pismo, v katerem jih seznanja o nujnih vprašanjih in o položaju gradbeništva v Italiji. Hkrati pa sindikat daje svoje predloge za pospešitev gradbene dejavnosti socialnega značaja, ki mora sloneti na pospešitvi zaposlitve in gradenj, zmanjšanju gradbenih stroškov, odpravi gradbene rente in na stvarni udeležbi javnega kapitala pri ljudskih gradnjah. Sindikat predlaga čimprejšnje pogovore o teh vprašanjih, ki morajo biti vključena v vladni program.
SpagnoiSg novi predsednik senata
RIM, 27. — Demokristjanski senator Spagr.olli je bil danes izvoljen za predsednika senata na mesto Fan-fanija, ki je postal politični tajnik krščanske demokracije. Spagnolli je bil izvoljen pri prvem glasovanju s 170 glasovi demokristjanskih, socialističnih, socialdemokratskih, republikanskih in liberalnih senatorjev. Zanj so glasovali tudi senatorji mešane skupine. Ostali senatorji so dali belo glasovnico.
Po izvolitvi je imel Spagnolli daljši govor, v katerem se je zahvalil vsem za zaupanje, ki so mu ga izkazali. Spagnolli je že 20 let senator in je bil večkrat minister. Takoj po izvolitvi je Spagnolli obiskal predsednika republike, s katerim se je dalj časa pogovarjal.
ske ravni delavcev. Govorili so, da je treba to politiko uskladiti s programom razvoja Juga, uresničitvijo socialnih reform in povečanjem zaposlitve. Sporočilo KD pravi, da sta se delegaciji o mnogih vprašanjih strinjali, predvsem glede predlogov, kako bi bilo treba zadovoljiti pričakovanja delavcev, kakor tudi o prizadevanjih za obrambo demokratičnih ustanov.
RIM, 27. — Položaj pri dnevniku «Messaggero» iz Rima se je v teh dneh izredno zaostril. Uredniški zbor in tiskarsko osebje vodijo že dlje časa boj za ohranitev neodvisnosti politike tega rimskega dnevnika, potem ko je polovica delnic prešla v roke znanega desničarskega založnika Rusconija. Današnji «Messagge-ro» objavlja članek pod naslovom «6itateljem», v katerem pravi, da je predsednik upravnega sveta Fer-dinando Perrone z namišljenim pooblastilom upravnega sveta in na račun založnika Rusconija sporočil A-leksandru Perroneju, pooblaščenemu upravitelju družbe, da bo novi ravnatelj dnevnika Luigi Barzini. V članku je rečeno, da upravni svet ni dal nobenega pooblastila in da Luigi Barzini ni direktor časnika. O tem, Pravi članek, da je bil obveščen tudi Barzini.
Stvar je postala zelo resna danes, ker je predsednik založniške družbe «Messaggero» Ferdinando Perrone objavil sporočilo, v katerem pravi, da založniška družba obvešča, da je z. današnjim dnem prevzel ravnateljstvo časnika Luigi Barzini. Sporočilo poudarja, da je Barzini sprejel ravnateljsko mesto, potem ko «mu je bila zagotovljena popolna avtonomija in neodvisnost časnika* in izrazil prepričanje, «da bo s svojim delom in svojo časnikarsko izkušnjo prispeval k razvoju demokratične, laične in antifašistične linije Mes-saggera».
Toda pooblaščeni upravitelj založniške hiše in dva člana upravnega sveta sta danes javno pojasnila, da upravni svet ni nikoli imenoval novega ravnatelja dnevnika in ni dal nobenega pooblastila predsedniku upravnega sveta, da bi to imenovanje izvršil. To izjavo so Podpisali tudi člani nadzornega odbora. Hkrati pa so časnikarji danes na skupščini sklenili in sporočili vodstvu založniške družbe, da dokler ne bo družba podpisala dodatne pogodbe s časnikarji, ne bodo dovolili nobenih sprememb odgovornih mest v uredništvu.
V tej zvezi je uredništvo napisalo za jutri uvodnik, pod naslovom
«Bitka
stranke, naj se 1 z vsemi sredstvi postavijo proti napadu integralistov, ki .grozijo, da bodo spremenili ustavno ravnovesje.
Uredniškemu zboru «Messaggera» so izrazile solidarnost rimske federacije komunistične, socialistične, republikanske, demokristjanske in socialdemo kratske mladine ter mladine ACLI. V skupni poslanici mladina ostro obsoja početje okrog dnevnika «Messag-gero* in vidi v tem veliko nevarnost ne samo za svobodo tiska, ampak tudi za obstoj demokratičnih ustanov. Solidarnost s časnikarji in ostalim osebjem «Messaggera» so izrazili tudi socialistična stranka, radikalci in demokristjanska leva struja cforze nuove». Izvršni odbor časnikarske zveze je prav tako izrazil kolegom «Messaggera» solidarnost v boju, ki ga vodijo za obrambo svobode in neodvisnosti časnikarskega poklica.
Sestanek vodstva KD z delegacijo CGIL, CISL in UIL
RIM, 27. — Tiskovni urad krščanske demokracije sporoča, da je bil danes sestanek med delegacijo sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL in delegacijo krščanske demokracije, v kateri so bili tajnik stranke Fan-fani, predsednik vsedržavnega sveta Zaccagnini ter predsednik in podpredsednik senatne oziroma poslanske skupine. Na sestanku so se dlje časa zadržali pri obravnavi političnega položaja, zlasti pa še politike za zadrževanje cen in obrambe življenj-
Slovenski otrok spada, v slovensko šolo!
Pogovori o združitvi Egipta in Libijo
KAIRO, 27. — Tukajšnji radio je sporočil, da so se danes nadaljevali pogovori med predsednikom Sadatom in libijskim predsednikom Sada-dafijem v zvezi z združitvijo obeh držav, ki bi jo morali formalno zapečatiti prihodnjega septembra. Na pogovorih med obema predsednikoma, ki so se začeli že preteklo nedeljo v Aleksandriji, sta proučila predvsem gospodarska vprašanja združitve in ustanovitve skupne industrije za oborožitev. Gedafi in Sadat bosta jutri prišla v Kairo, kjer se bosta udeležila skupne seje egiptovske vlade in parlamenta, na kateri bo razprava o združitvi obeh držav.
OBLAST JE PREVZEL »DRŽAVNI SVET>
Državni udar v Urugvaju Vojska razpustila parlament
Predsednik Bordaberry uvedel cenzuro na tisk - Sindikalne organizacije proglasile protestno stavko za nedoločen čas
ZAKLJUČENO POTOVANJE SOVJETSKEGA VODITELJA PO ZAHODU
Generalni tajnik KR SZ Brez n jev zaključil pogovore s Pompidoujem
Francoski predsednik poudaril željo Francije po popolni neodvisnosti od obeh blokov - Objavljeno sklepno sporočilo
PARIZ, 27. — Danes opoldne so se zaključili pogovori med generalnim tajnikom KP SZ in francoskim predsednikom Pompidoujem, nakar je Brežnjev odpotoval v Moskvo.
Po mnenju opazovalcev je najvažnejši dogovor med Pompidoujem in Brežnjevom tisti, ki zadeva odločitev obeh državnikov, da se v bo- zadovoljstvom, da se odnosi med o-
čeni perspektivi razvojev francosko - sovjetskih odnosov in najvažnejšim mednarodnim vprašanjem. Obe strani sta dosegli široko medsebojno razumevanje, pogovori p-a so bili v prijateljskem vzdušju, ki je značilno za sovjetsko - francoske stike. Obe strani ugotavljata z
doče sestaneta vsako leto in izmenjata mnenja o mednarodnem položaju in o razvoju medsebojnih odnosov. V sklepnem komunikeju je namreč rečeno, da bo Pompidou odpotoval v Moskvo v začetku prihodnjega leta. Točnega datuma seveda še niso sporočili, prevladuje pa mnenje, da bo januarja. Sestanek ne bo imel uradnega značaja.
V sklepnem komunikeju je med drugim podčrtano, da so bili včerajšnji in današnji pogovori posve-
................................'»mili
Suša pesti zahodno Afriko
m
RIM, 27. — Izredno resen položaj, ki je nastal zaradi suše v zahodni Afriki in je prizadel Zgor njo Volto, Mali, Mavretanijo, Nigerijo, Senegal in Čad se postopoma izboljšuje, še zlasti zaradi učinkovite pomoči industrializiranih držav in mednarodnih organizmov, ki so odgovorili na poziv FAO od 11. ! maja. O tem je danes na tiskovni' konferenci poročal predstavnik generalnega ravnatelja FAO Rai-mond Scheyven, ki se je pravkar vrnil z omenjenega področja, kjer je imel vrsto stikov s tamkajšnjim ljudstvom. Prav tako se je pogovarjal s številnimi osebnostmi evropskih in ameriških industrializiranih držav in mednarodnih organizmov, med katerimi OZN in EGS.
• Treba se bo boriti v glavnem s štirimi vprašanji: z gospodarskim zastojem, ki ga je treba pripisati moriji živine, ki je bila glavni vir dohodkov zahodnoafriškega ljudstva, z lakoto, s težavami pri setvi, zaradi pomanjkanja semen ter z letnim deževjem, ki bi utegnilo pre

^čne sile in javno mnenje zapropa-Oeno pred dogodki, ki se odvijajo pri ;«Messaggeru». V članku je rečeno, da ti dogodki prizadevajo celotno deželo. «Najprej bombe, manevri integralističnih skupin, neuspel poskus desne sredine 'in končno prisvojitev Messaggera: časnika, ta se je v zadnjih letih boril za sodelovanje med krščansko demo-ta"acijo ter laično in socialistično demokracijo, ki se je zavzemal za razporoko, ki je točno obveščal citatelje o nevarnosti predlaganega zakona o policijskem priporu in ki Je vedno obsojal način upravljanja radia - televizije*. V članku obsodi0 krščansko demokracijo, da ravna nepošteno in da hoče sedaj spremeniti vladno formulo, da bi nadaljevala s staro politiko. Ob zaključku uvodnika se uredniški zbor obrača na vse antifašistične
prispela polovica od 471 tisoč ton živeža, ki so ga poslale industrializirane dežele. Prav tako je šest afriških držav že kasiralo sedem milijonov in pol dolarjev, kolikor so zračunali, da potrebujejo. Schey-ven je tudi dejal, da je največja skrb sedaj kako prepeljati pomoč v notranjost držav. Izrazil je prepričanje, da bodo ta problem rešili s pomočjo številnih helikopterjev in letal, kj so jih dali na razpolago ZDA, Kanada, Velika Britanija, Francija, Belgija in druge države. Ko bodo premostili sedanje neposredne težave, bodo morale zahodnoafriške države poskrbeti za ukrepe za geološko in gospodarsko obnovo dežel.
Na sliki: ženski v Zgornji Volti, medtem ko čakata na vodo pri enem redkih vodnjakov.
bema državama odvijata zelo ugodno, še zlasti zaradi doslednega izvajanja načelnih izjav o medsebojnem sodelovanju in zaradi francosko - sovjetskega protokola o političnih posvetovanjih.
Sovjetski glasnik Zamjatin ni komentiral sovjetsko - francoskih pogovorov, zato pa je po odhodu Brež-njeva in objavi skupnega zaključnega sporočila imel daljšo tiskovno konferenco glasnik predsednika Pompidouja Marchetti. Iz njegovih besed se lahko sklepa, da obstajajo nekatera nasprotja v stališčih obeh držav. Zadevajo predvsem prepričanje francoskega predsednika Pompidouja, da sta sklenili obe velesili nekaj tajnih sporazumov na račun manjših držav. S tem v zvezi je Pompidou dejal, da wa-shingtonski sporazumi o jedrski razorožitvi v nobenem primeru ne morejo predpostavljati kakršnegakoli nadzorstva nad francoskim vojaškim potencialom, tako jedrskim in konvencionalnim, ki bo še naprej v službi miru. Obenem je Pompidou poudaril, da se Francija ne bo udeležila pogajanj za vzajemno skrčenje oboroženih sil v Evropi, v prvi vrsti ker nasprotuje takim pogajanjem med obema blokoma. Sledila bo vsekakor pogajanjem z velikim zanimanjem, nadaljevala pa bo tudi s svojim oboroževanjem, v prid svetovnemu miru.
Vse kaže, da je predsednik Pompidou hotel še enkrat poudariti sovjetskemu predstavniku francosko željo po popolni neodvisnosti in ga tako prepričati, da bi vvashington-ski sporazumi utegnili postati nevarni za ZDA in SZ če bi jih morali vsiliti tretji državi, ki se z njimi ne strinja.
Kar zadeva medsebojne odnose med Francijo in SZ, še zlasti trgovinsko izmenjavo je Marchetti izjavil, da je Francija pripravljena podaljšati kredite, ki jih je dala SZ. Finančni minister Giscard D’E-
staign bo zaradi tega odpotoval 10. julija v Moskvo, da bi podpisal desetletni sporazum o gospodarskem sodelovanju.
Brežnjev dopotoval v Sovjetsko zvezo
MOSKVA, 27. - Generalni tajnik KP SZ je nekaj pred 18. uro dopotoval v Moskvo na povratku iz Washingtona in Pariza. Na letališču so ga dočakali skoraj vsi člani politbiroja, med katerini sta bila tudi predsednik prezidiuma Podgomi in predsednik vlade Ko-sigin. Dočakala sta ga tudi ameriški in francoski odpravnik poslov.
MONTEVIDEO, 27. — Urugvajski predsednik Juan Maria Bordaberry je ob podpori vojske razpustil parlament in ga nadomestil s posebnim svetom. Tajnik predsedstva republike Alvaro Pacheco je pojasnil, da bo novi «državni sveto prevzel zakonodajno oblast parlamenta in da mu bo predsedoval podpredsednik republike Jorge Sapell. Predsednik Bordaberry je sprejel odločitev, da razpusti parlament in ustanovi novi organizem, soglasno z ministrom za obrambo Ravenno in z notranjim ministrom polkovnikom Bolentinijem. Glasnik predsednika republike je tudi dejal, da je Bordaberry že pripravil vrsto odlokov v zvezi z gospodarsko in družbeno politiko, katerih vsebina do sedaj še ni znana.
Juan Maria Bordaberry je bil izvoljen za predsednika 28. novembra 1971 in je predstavnik radikalne stranke, ki je na zadnjih volitvah dobila 12 sedežev v senatu in 40 v poslanski zbornici. Drugi dve u-rugvajski stranki sta nacionalistična, ki je dosegla prav tako 12 sedežev v senatu in 40 v poslanski zbornici ter «fronte amplio*. koalicija, ki združuje levičarske sile in ima 5 sedežev v senatu in 18 v poslanski zbornici.
Eden prvih ukrepov, ki ga je sprejel predsednik Bordaberry je bila cenzura na tisk. Ukrep prepoveduje objavo vesti, ki bi označile kot diktatorske mere, ki jih je Borda-berry sprejel s podporo vojske. Zadnji ukrepi so bili očitno sprejeti pod pritiskom vojaških poveljnikov, ki so nezadovoljni, ker vlada do sedaj ni uresničila reform, ki so jih zahtevali po vojaškem uporu prejšnjega februarja.
Državni svet, ki bo nadomestil parlament in bo nadzoroval izvršno oblast, bo imel med drugim nalogo, da izdela reformo ustave. Urugvajski predsednik je odredil tudi zaporo vseh šol in univerz do 20. julija in so se tako začele za urugvajske študente zimske počiti niče 15 dni prej. Namen tega ukrepa je očitno ta, da prepreči morebitne študentovske nerede. Vojska je takoj izdala zaporni nalog za senatorja Erra. enega vidnih predstavnikov levičarskih sil v drža. vi, ki ga obtožujejo, da je v stiku s tupamari. Medtem se je zvedelo, da je Erro že zbežal v Argentino.
Vsedržavna zveza delavcev, najmočnejša sindikalna organizacija v Urugvaju je proglasila splošno stavko, ki bo trajala za nedoločen čas, da bi protestirala proti vojaškemu državnemu udaru.
V središče Montevidea so medtem prispela številna oklopna vozila, ki so zasedla položaje okoli najvažnejših točk in parlamenta. Položaj je sicer za sedaj popolnoma miren, radijske postaje so prekinile redne oddaje in oddajajo vojaške koračnice-
Proslava dneva samoupravljavcev
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 27. - Ob dnevu samoupravljavcev Jugoslavije 27. juliju je bil dopoldne v slovenski skupščini zbor samoupravljavcev Slovenije. Udeležili so se ga številni predsedniki samoupravnih organov iz delovnih kolektivov ter predstavniki občinskih, regionalnih in republiških samoupravnih skupnosti.
V delovnem predsedstvu na zboru so bili vsi predsedniki republiških, družbenopolitičnih organizacij, med njimi predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije France Popit in predsednik republiške konference socialistične zveze Slovenije, kakor tudi predstavniki slovenske skupščine. Med gosti je bil tudi predsednik izvršnega sveta Slovenije Andrej Marinc.
Zbor samoupravljavcev Slovenije je začel Mitja Ribičič. V govoru je med drugim dejal, da je letošnje praznovanje dneva samoupravljavcev toliko pomembnejše zato, ker ga praznujejo v času snovanja nove ustave, ki bo delavcem zagotovila trdnejši samoupravni položaj v združenem delu. Uvodni govor pa je imel novi predsednik slovenskih sindikatov Janez Barborič.
D. K.
Castro pride v Jugoslavijo
HAVANA, 27. — Vodja kubanske revolucije Fidel Castro je sprejel vabilo predsednika Tita in bo v kratkem obiskal Jugoslavijo. Vabilo predsednika Tita je izročil prvemu tajniku CK KP Kube, tajnik izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc, vodja jugoslovanske delegacije, ki je bila na vabilo KP Kube teden dni na obisku v tej deželi.
Srečanje jugoslovanske partijske delegacije s Fidel Castrom je bilo precej originalno. Med včerajšnjimi sklepnimi razgovori obeh delegacij je prišel v sobo Castro in povabil člane jugoslovanske delegacije, da gredo z njim na sprehod po mestu. Staneta Dolanca je Castro povabil v svoj džip, ki ga je sam vozil. Ostali člani delegacije so sledili Castrovemu avtomobilu v drugih vozilih. Castro je svoje goste peljal v predmestje, kjer gradijo eksperimentalno šolo za talentirane dijake, v kateri bodo poleg učenja vadili v delavnicah. Ogled te šole je trajal eno uro.
«Veselilo me bo, da obiščem Jugoslavijo in upam, da bom to lahko storil v kratkem. Pričakujem, da me bodo jugoslovanski narodi pričakali kot dragega gosta*, je izjavil Fidel Castro dopisniku Tanjuga v Havani in pripomnil, da so bili razgovori z jugoslovansko partijsko delegacijo potrebni in koristni in ds se bodo pozitivno odrazili v nadaljnjem razvoju medsebojnih odnosov.
PARIZ, 27. — Francois Mitterand je zmagal na nedavnem kongresu socialistične stranke v Grenoblu in je bil danes potrjen za prvega tajnika stranke. Pri glasovanju v izvršnem odboru stranke so se vzdržali samo člani struje «socialistični boj*, ki jo vodi Guy Mollet.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMMiitniiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHM
INTERVJU TITA ZA ŠVEDSKO TELEVIZIJO
Na konferenci o evropski varnosti zagotoviti enakopravnost narodov
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 27. — Predsednik republike Tito je v intervjuju švedski televiziji dejal, da konferenca o evropski varnosti in o sodelovanju ne bo dala rezultatov kakršnih se pričakuje, če se na konferenci ne bo zagotovila polna enakopravnost vseh narodov Evrope, velikih in malih. O razgovoru na Dunaju o razorožitvi pa Tito meni, da ni pomembno, da se razgovori vodijo samo med obema blokoma, temveč je pomembno, da konferenca da neke rezultate. Glavno je, da pride do razorožitve, za nas je najvažnejše, da se bloka razorožita, je poudaril Tito. Dejal je da je težko pričakovati uspeh konference evropske varnosti, dokler se ne reši kriza na Bližnjem vzhodu in dokler se zanemarjajo vprašanja varnosti Sredozemlja.
Na vprašanje, kakšna je zveza med enotnostjo in celovitostjo Jugoslavi-
je Tito odgovoril:	Samo enotna,
monilitna in neodvisna Jugoslavija je močan dejavnik mira v Evropi in posebno na Balkanu. Na vprašanje, kako gleda na politiko neuvrščenosti danes, v primeri s stanjem pred 10 do 15 leti, je Tito odgovoril, da je politika neuvrščenosti dala velik prispevek pomiritvi na svetu in iskanju možnosti za boljše in pravičnejše odnose med narodi. Za časa prve konference neuvrščenih v Beogradu je vladalo ozračje hladne vojne, ki je grozilo, da se vsak trenutek spremeni v katastrofo. Na prvi konferenci so sodelovali zastopniki 25 držav. Za četrto konferenco neuvrščenih v Alžiriji je pripravljenih okrog 70 držav. Na tej konferenci bodo udeleženi zastopniki držav iz skoraj vseh celin in vse to kaže, da so politika neuvrščenosti in njena načela dobila veliko vrednost v mednarodnih odnosih in da narodi sveta pričakujejo od tega velike rezultate.
je ter evropskim mirom in varnostjo,
Miiimniiiimiiiiimiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiin...........................................................................................urnim
sko - ameriškimi sporazumi in s
Rumor je včeraj pripravil program nove vlade leve sredine in ga bo danes predložil v razpravo na skupnem sestanku delegacij strank leve sredine. Ta program naj bi predstavljal osnovo za ponovno sodelovanje levosredinske koalicije, čeprav do sedaj še ni znano, ali bodo socialisti takoj vstopili v vlado, ali pa pozneje. Sicer pa je včerajšnji članek Bertoldija v «Avanti» vzbudil izredno pozornost, ker je načel vprašanje odnosa vladne koalicije do leve opozicije,
Leonid Brežnjev je po dvodnevnih pogovorih s francoskim
j ____;

lilij

predsednikom Pompidoujem odpotoval v Moskvo, kamor je prispel v zgodnjih večernih urah. Iz skupnega komunikeja, ki sta ga obe državi objavili po odhodu sovjetskega generalnega tajnika izhaja, da sta obe strani zadovoljni z razvojem medsebojnega sodelovanja, kljub temu da obstajajo nekatera nesoglasja, še zlasti v zvezi z zadnjimi sovjet-
francosko odločitvijo, da se ne udeleži pogajanj za vzajemno skrčenje oboroženih sil v Evropi.
V Urugvaju je predsednik Bor-daberry s pomočjo vojske izvedel državni udar in razpustil parlament. Takoj je uvedel cenzuro na tisk in izdal zaporne naloge za nekatere vidne predstavnike levice. Ravno tako je predčasno zaprl šole in univerze, da bi preprečil morebitne študentske nerede. Urugvajske sindikalne organizacije so proglasile protestno stavko, ki bo trajala za nedoločen čas.
Načela, ki so bila sprejeta na konferencah neuvrščenih, so bila uveljavljena ne samo med neuvrščenimi, ampak tudi v državah, ki pripadajo blokoma in mnogi sodijo, da so ta načela edini možri izhod iz današnjega položaja. Na zadnje vprašanje, kako je prišlo do tega, da so sile, ki so bile za razcepijenje Jugoslavije dobile toliko moči, je Tito dodal, da je bilo to mogoče, ker je prišlo do zlorabe demokracije in stvari, ki niso bile v skladu z notranjim družbenim razvojem. Ko smo videli, da to lahko stvarno postane nevarno za enotnost in celovitost dežele, smo dejali dovolj, je rekel Tito in pripomnil, da so bili tisti, ki niso bili za enotnost Jugoslavije odstranjeni iz zveze komunistov in z odgovornih položajev. To vprašanje smo rešili brez večjih težav in pretresov.	B.B.
Nixon dal veto na zakoL «Eagleton»
WASHINGTON, 27. - Ameriški predsednik Nixon je dal svoj veto na zakon, ki ga je predvčerajšnjim odobrila poslanska zbornica in ki prepoveduje uporabo zveznih fondov za nadaljevanje ameriškega bombardiranja v Kambodži. Poslanska zbornica bi lahko zavrgla predsedniški veto, če bi za zavrnitev glasovali dve tretjini njenih članov. V takojšnjem glasovanju pa tega števila niso dosegli in predsedniški odlok ostane za sedaj v veljavi, kljub velikemu nasprotovanju parlamenta.
NA SINOČNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
ŽIVAHNA RAZPRAVA 0 USTREZNEM SKRBSTVU ZA STAREJŠE OSEBE
Sklep je obrazložil odbornik dr. Dolhar, v imena opozicije pa je govoril svetovalec Spetič
Sinočnja seja tržaškega občin- skega leta, je promet narastel za
skega sveta je bila posvečena u-pravnim vprašanjem, vendar pa je prišlo do zanimive in vsebinsko bogate razprave o važnem vprašanju skrbstva za stare osebe. Odbornik za socialno skrbstvo dr. Rafko Dolhar je namreč predložil v odobritev že preč p j zastareli sklep občinskega odbora o pomoči ostarelim na domu.
Odbornik je obrazložil, da gre xa povsem novo vrsto pomoči, ki ne izhaja strogo iz zakonskih predpisov. Občina je dolžna plačevati bolniško oskrbo za tiste, ki tega ne zmorejo in ki jih sprejmejo v bolnišnici in v tej zvezi v bolnišnici za ostarele. Taki ukrepi pa so pogosto nesocialni in je mnogo bolje oskrbeti pomoč na domu, tako da je starejša oseba, ki se sama ne more oskrbovati, vendarle še vedno član družbe. Dr. Dolhar je navedel nekatere konkretne podatke, med drugim, da sedaj občinska uprava skrbi na tak način za okrog šesto oseb.
Za opozicijo je svetovalec KPI Stojan Spetič ugotovil, da gre za neskladje pri številkah oskrbovancev, da pa je na vsak način tudi končna številka šesto izredno skromna, saj je treba upoštevati, da je v Trstu okrog sto tisoč upokojencev in med njimi 18.000 oseb, ki so povsem osamljene.
Na pobudo KPI je bila o teh vprašanjih strokovna konferenca, na kateri so obravnavali stvarne predloge: Ureditev dnevnih bolnišnic za starejše, kjer bi jim lahko nudili zdravstveno oskrbo, ureditev osrednjih in decentraliziranih zdravstvenih in drugih služb, kot so na primer specialne menze za starejše ljudi in podobno. Predvsem pa je treba skrbeti za namestitev in to v okviru urbanističnih in drugih načrtov, da se zgrade ustrezna stanovanja in centri, kjer bo urejeno tudi socialno in drugo skrbstvo. Svetovalec je zaradi tega tudi kritiziral predlog odbornika, ki je pomanjkljiv in ne zajema celotnega vprašanja ter rešuje samo nekatere obrobne probleme.
V	razpravo so posegli številni svetovalci in med njimi za PRI Fragiacomo, za FSDI Lanza, za KD Richetti in za KPI Jole Bur-lo, na kar je večina v občinskem svetu predloženi sklep odobrila.
V	začetku občinske seje je odbornik Lonzar odgovoril na vprašanja komunističnih svetovalcev Cattaruzzija, Rossettija in Cancia-nija o stanju tovarne Grandi mo-tori. Svetovalci so ugotovili, da sta minuli že dve leti, ko bi morala tovarna delovati s polno paro, v resnici pa je v krizi, proizvodnja sploh še ni stekla in ugotovili so tako resne pomanjkljivosti, da so sedaj pričeli tovarno preurejati. Za takšno stanje je kriva FIAT, ki ima podjetje v resnici v rokah, čeprav je bilo zgrajeno pretežno z javnimi sredstvi.
Odbornik je v odgovoru podčrtal nekatere pozitivne okoliščine in predvsem, da se sedaj motorji grade po lastnih načrtih, kar omogoča zaposlitev domačih inženirjev in strokovnjakov ter da postaja tovarna vedno bolj «tržaška», ker so v njej zaposleni domačini.
Občinski svet je sinoči počastil spomin deželnega odbornika Dulcija in Marzarija, ki sta umrla v zadnjem razdobju.
843.000	ton ali za 5,5 od sto.
Tranzitni promet pa je dosegel v maju 210.833, v prvih petih mesecih pa 880.350 ton (ot; tega 457.H5 ton v dovozu in 423.835 ton v odvozu). Promet je bil za 39.354 ton ali v relativni vrednosti za 4,7 od sto večji od lanskega v istem razdobju. Kosovne pošiljke so letos dosegle 709.196 ton (2,5 od sto več kakor lani), povečal pa se je tudi promet z rudami in premogom (za 22,6 od sto) in z lesom (za 17,9 od sto).
0 Pokrajinski odbor zveze žena vabi vse protifašistične žene, da se udeležijo danes ob 17.30 položitve vencev in cvetja, ki bo na kraju, kjer so fašisti pred 30 leti umorili Almo Vivodo, v Ul. Pindemonte.
• Prejšnje dni se je sestalo pokrajinsko vodstvo sindikata CCdL - UIL, ki je analiziralo gospodarski položaj našega mesta. Odobrilo je resolucijo v kateri poudarjajo, da so temeljni stebri našega gospodarstva, industrije, pristaniške ter pomorske dejavnosti in da se od teh ne sme odstopiti. Povsem so ovrgli načrte, po katerih naj bi se naše mesto spremenilo v petrolejsko pristanišče in v mesto uradov.
Kljub temu je odbor grajal stališče dolinskega in zgoniškega občinskega sveta, ki sta zavrnila načrt, po katerem bi nov naftovod moral potekati tudi skozi te dve občini.
• Jutri se bo začel v Dolini festival Dela, ki se bo zaključil v nedeljo. Jutri ob 17. uri bo koncert godbe iz Ricmanj, poldrugo uro kasneje pa nastop pevskih zborov «Vodnik» iz Doline in «Slove-nec» iz Boršta. V soboto bosta ob
20.30	nastopila pevska zbora «Ven-turini» od Domja in «Prešeren» iz Boljunca, v nedeljo pa bo ob
16.	nastop godbe iz Brega, ob
18.30	pa bosta govorila novoizvoljena deželna svetovalca, deželni tajnik KPI Antonino Cuffaro in dolinski župan Dušan Lovriha. Vse tri večere bo ples. Igral bo ansambel «The Lords».
Danes na sejmu
Danes, predzadnji dan jubilejne prireditve, bo na vrsti pomembno strokovno zasedanje o jedrskem pogonu v pomorstvu. Na prireditvi, za katero vlada tako med domačimi kakor tudi med tujimi strokovnjaki veliko zanimanje, bodo nastopili predstavniki svetovno, znanih organizacij kot so US Department of Commerce - Maritime Administration - Research and De-
velopment (ZDA), Gesellschaft fur Kernenenergievervrertung in Schiff-bau und Schiffahrt mibH (Zah. Nemčija), Commissariat pour l’E-nergie Nucleaire (Francija), Evropska gospodarska skupnost, Ital-cantieri in Državni odbor za jedrsko energijo - CE TE NA iz Italije. Zasedanje bo vodil podpredsednik Državnega odbora za jedrsko energijo (CNEN) prof. C. Sal-vetti.
Včeraj si je sejmišče ponovno ogledalo veliko število ljudi. Največji obisk je sejmišče zabeležilo v nedeljo, ko je vstopnico kupilo nad 10.000 ljudi.
Sestanek konzulte za vzhodni Kras
Sinoči se je v občinski - izpostavi na Opčinah sestala konzulta za vzhodni Kras. Svetovalci so obravnavali občinski proračun za leto ’73 in ga sprejeli ob samem nasprotovanju svetovalcev KPI. Kljub odobritvi pa so svetovalci izrekli nekatere kritike na račun občinske uprave in v prvi vrsti, da jim ni pravočasno dala proračuna na vpogled, da bi se z njim lahko podrobneje seznanili.
V začetku razprave so svetovalci KPI zahtevah, naj se tudi zapisnik prevede v slovenščino in sploh naj bo vsa dokumentacija tudi v slovenskem jeziku.
• Danes ob 12.15 bo pred čistilnico olja Total v Žavljah shod KPI, na katerem bo govori! občinski svetovalec inž. Roberto Costa.
Drevi seje rajonskih konzult
Drevi se bodo sestale naslednje rajonske konzulte: ob 20. uri v Ul. del Vento 13 (Sv. Jakob), v Ul. Foscolo 7 (Stara mitnica), Ro-tonda del Bcschetto 3/F (Sv. Ivan); ob 20.30 v anagrafski palači (Novo mesto — Nova mitnica), na Proseku 220 (zahodni Kras), v Ul. Mauroner (Kjadin — Rocol) in na Stari istrski cesti 43 (Valmaura — naselje S. Sergio).
NA POBUDO LETOVISCARSKE USTANOVE
Pester in raznolik program tržaškega «poletja '73»
Poleg običajnih festivalov operete in znanstveno-fan. tastičnega filma bodo številni baletni in zabavni večeri
Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova je objavila program umetniških prireditev tržaškega «poletja ’73». Predsednik ustanove prof. Cumbat je na kratko orisal letošnji program, ki bo izredno pester in raznolik, saj bodo poleg filmov tudi baletni, operetni in drugi kulturni in zabavni večeri.
Na sporedu je, kot že vrsto let, mednarodni festival znanstveno -fantastičnega filma, ki je letos že enajstič na Gradu sv. Justa. Filme so predložili iz 10 držav, festival pa bo trajal od 7. julija do 14. julija.
Zelo bogat je tudi program operetnega festivala, ki ga bodo priredili s sodelovanjem gledališča Verdi. Prva predstava bo v soboto,
14.	julija, ko bodo uprizorili «čar-daško kneginjo» (ponovili jo bodo vse do petka, 27. julija), nato bo na vrsti fKačji pastir» (od četrtka, 26. julija do petka, 10. avgusta)
1 VČERAJŠNJEGA POSVETA NA SEJMU
Bakrene cevi v gradbeništvu: večji komfort za stanovalce
Kljub visoki ceni, baker spodriva jeklo
V okviru specializiranih prireditev je bilo včeraj na sejmu napovedano posvetovanje z naslovom «Razvoj termohidrosanitarnih na-prav», ki sta ga organizirala «Cen-tro Italiano Sviluppo Applicazioni Rame» iz Milana in združenje inženirjev in arhitektov iz tržaške pokrajine.
To je bilo 49. posvetovanje o teh problemih in drugo posvetovanje v našem mestu, saj so se strokovnjaki s tega področja že enkrat srečali v Trstu, in sicer v letu 1965. Glavno poročilo o razvoju ter-mohidrosanitamih naprav je podal ing. F. Palmizi, predsednik italijanske skupine Carr (Gruppo Italiano dei Tecnici del Condizionamento dielTAria, del Riscaldamento e della Refrigerazione) in podpredsednik lombardske zveze ATI (Associazio-ne Termotecnica Italiana).
Govornik je prikazal razvoj ter-mohidrosanitame tehnike v povojnih letih ter naglasil, da se graditelji v zadnjem času v čedalje večjem številu preusmerjajo k bakru. V novih gradnjah se baker uporablja zlasti kot surovina v obliki cevi ogrevalnih in hladilnih naprav. Baker ima namreč vrsto prednosti
v pokrajinskem svetu
Colli podal ostavko Raseni novi svetovalec
Dosedanji načelnik komunistične skupine v pokrajinskem svetu Mario Colli je podal ostavko, ker je bil izvoljen v deželni svet. Ob tej priložnosti se je sestala komunistična skupina pokrajinskega sveta, ki je izrekla priznanje Colliju za dolgoletno požrtvovalno delo in mu čestitala k izvolitvi. Mesto Collija bo prevzel delavec Arzenala An-drea Raseni, za novega načelnika skupine pa so imenovali Gina Fon-tanota.
Dr. C. Steinbach zapustil zbornico
Dosedanji ravnatelj tržaške trgovinske zbornice dr. C. Steinbach, ki je bil tudi tajnik deželnega združenja trgovinskih zbornic, je bil te dni na lastno pobudo upokojen. Pred odhodom z delovnega mesta, se je dr. Steinbach javno zahvalil oblastem ustanovam, stanovanskim organizacijam ter deželnim, avstrijskim in jugoslovanskim gospodarskim zbornicam za sodelovanje na raznih področjih. Ravnateljske posle na tržaški trgovinski zbornici bo začasno prevzel dr. G. Bertolazzi, ravnatelj vzporedne ustanove v Gorici.
Promet v luki do konca maja
Na zadnji seji vodilnega odbora Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče je predsednik dr. Franzil omenil, da je blagovni promet v luki v preteklem maju dosegel 3,298.000 ton ter da je bil za 257.422 ton večji od prometa, ki so ga zabeležili v aprilu. V prvih petih mesecih je promet dosegel skupno 16 milijonov 148 tisoč ton, od tega 12 milijonov 624 tisoč ton surovega petroleja v dovozu za čezalpski naftovod. V primeru z ustreznim razdobjem lan-
HlUllllllf llllll IIIIIIIIIIIIIIIIIS lil IIIIIII Hill llflllMHIIIIIIIIIlIllllllllllllllllllllllllll Hill IllllllllllllllUUUf lili Hilli
Z OBČNEGA ZBORA DELAVSKIH ZADRUG
Tradicionalne prodajalne so preživele svojo dobo
Zadruge odpirajo nove samopostrežne trgovine - Poročilo predsednika Pečenka - Letos sedemdesetletnica organizacije
Na trgovinski zbornici je bil sinoči občni zbor Delavskih zadrug, na katerem je predsednik prof. Pečenko podal podrobno poročilo upravnega sveta o poslovanju ustanove v letu 1972. V poročilu je govornik naglasil zlasti pobude, ki so jih zadruge v lanskem letu prevzele za to, da bi pripomogle k uravnovešenju življenjskih stroškov. Zadruge so organizirale posebne razprodaje z nazivi kot «Teden potrošnika*, «Velika noč Coop», «Po-letje Coop* in «Božič Coop». Od avgusta do decembra so poleg tega zamrznile prodajne cene testeninam, rižu, olju, siru, mesu, mlečnim izdelkom in vinu.
Prof. Pečenko je nadalje omenil, da so delavske zadruge lani zaprle pet tradicionalnih trgovin, ki niso bile več rentabilne, v zameno pa odprle dve novi samopostrežni prodajalni v Gradišču in v Kr-minu ter razširile dve prodajalni v Trstu. 12. julija letos bodo odprli novo samopostrežno trgovino v Cer-vignanu, v najkrajšem času pa bodo začeli graditi nov «supercoop» na Trgu Stare mitnice (bivši kinematograf Alabarda).
Cene na debelo so v zadnjem letu poskočile poprečno v razmerju 4,2 od sto; v največji meri so poskočile cene kmetijskim pridelkom (za 10,4 od sto), cene nekmetijskih proizvodov pa so se dvignile za 3,1 od sto. Delavske zadruge so morale poleg tega obračunati z dvema težavama, in sicer z razvrednotenjem lire in z neugodnim vremenom, ki je tudi bistveno vplivalo na gibanje cen.
Delavske zadruge so v lanskem letu prodale za nad 6 milijard lir blaga ter zabeležile napredek 9,6 od sto. Tradicionalne trgovine se niso posebno dobro odrezale, prodaje v samopostrežnih prodajalnah pa so se povečale za 21,2 od sto. Obračun poslovnega leta se je zaključil z manjšim primanjkljajem. V zvezi z razpečevanjem raznega blaga je prof. Pečenko naglasil, da se morajo Delavske zadruge še bolj intenzivno prilagajati sodobnim zahtevam distribucije, in sicer tudi zaradi tega, ker se pri nas čedalje bolj krepijo
Vpisovanje otrok v osnovno šolo do 30. junija.
konkurenčne zasebne organizacije. Zadruge se morajo nadalje tesneje povezati s sorodnimi organizacijami državnega značaja. Govornik je na koncu omenil, da bo letos poteklo 70 let od ustanovitve Delavskih zadrug, ki predstavljajo važno pridobitev za tržaško delavstvo in širši krog potrošnikov.
Sledila je razprava, v katero so posegli predsednik nadzornega odbora dr. Peloso, svetovalec Creva-tin, svetovalec Giacchetti, ki se je zavzel zlasti za ustanovitev enotnega deželnega konzorcija, ki naj bi bil tesno povezan z organizacijama Coopitalia in Conitcom, deželni tajnik zadružne zveze Poletto, ki je med drugim predlagal, naj bi vprašali člane delavskih zadrug za mnenje o vprašanju sprememb zadružnega statuta. Poletto je nadalje predlagal, naj bi sklicali sestanek zadružnikov in sindikalistov, da bi se na njem dogovorili o skupnem nastopu proti naraščajoči draginji.
S.	G.
pred jeklom, saj se bakrene cevi, ali cevi iz bakrovih zmesi, z lahkoto prilagajajo stenam in podom, niso podvržene rjavenju in drugim oblikam korozije, se obdelujejo z veliko lahkoto in ne zadržujejo raznih primesi (pri nas zlasti apnenca). Poleg tega zadostujejo pri normalnih gradnjah razmeroma tanke cevi, ki jih tovarne dobavljajo v poljubnih dolžinah, zvite v klobčiče, kar vse olajšuje prevoz, skladiščenje in instalacijo. Vse te prednosti se pri gradnjah spreminjajo v prihranek pri stroških, tako da so stanovanja opremljena s takimi napravami cenejša, kljub temu, da je baker kakor znano razmeroma draga kovina.
Solidnost termohidrosanitarnih naprav .zgrajenih z uporabo bakrenih cevi je dobrodošla graditeljem tudi zaradi odgovornosti, ki jo imajo do naročnikov novih stanovanj po njihovi oddaji. Medtem ko so bile naprave do nedavnega zajamčene za dobo dveh let, je kasacijsko sodišče pred časom izdalo razsodbo, po katerih so termohidrosanitame naprave zajamčene za dobo 10 let. Hkrati s tem bakrene cevi ne brnijo in ne oddajajo drugih nadležnih zvokov, zaradi katerih se je v Italiji v zadnjih letih vnela marsikatera sodna pravda. Takšne pravde niso brez osnove, kajti strokovnjaki so ugotovili, da zgubi na primer intelektualec, ki dela v prostoru, kjer ga od časa do časa moti hrup, kakršnega proizvajajo grelci, spuščanje vode, brnenje kli-matizacijskih naprav in podobno, do 35 odst. svoje delovne sposobnosti. Pojav je toliko bolj nadležen v stanovanjih ali uradih v sodobnih stavbah, kjer so stene zelo tanke in kjer se že uveljavljajo stene, ki dosegajo debelino komaj 2 - 3 cm.
Ing. Palmizi se je na koncu izrekel brez pridržkov za uporabo bakrenih cevi pri novih gradnjah, njegova izvajanja pa so podprli tudi strokovnjaki N. Valota. P. Guarnie-ri. R. Ravelli in A. Romano, ki so orisali praktično uporabo takih cevi v raznih fazah stanovanjske in industrijske gradnje.
Iva Zanicchi navdušila na velesejmu
Tržaški velesejem je imel sinoči v gosteh imenitno predstavnico italijanskega popevkarstva — Ivo Zanicchi, ki je morala pred dnevi svoj nastop odložiti zaradi naliva. Tokrat ji je bilo vreme naklonjeno in na zabaviščnem prostoru velesejma se je zbrala velika množica njenih občudovalcev.
Iva Zanicchi je bila tudi tokrat v veliki formi. Med sproščenim raz-govarjanjem s publiko je zapela
vrsto svojih znanih pesmi, s katerimi si je zaslužila številna priznanja in nagrade na raznih festivalih. Kdo bi jih našteval, toda prav gotovo je največ aplavza požela za znano «La riva bianca, la riva nerat>, za Theodorakisovo «11 f iume amaro-», ki jo je zapela skupno z nekim prostovoljcem, in pri kraju za znano pesem italijanskih partizanov «BeiIo ciaon. Iva Zanicchi je tudi s svojim sinočnjim «showom> ob spremljavi lastnega orkestra dokazala, da je še vedno primadona italijanske lahke glasbe.
Karabinjerji in policaji so jo morali na koncu zavarovati pred prevelikim navdušenjem oboževalcev.
... ime, ki jamči kakovost konfekcije...
pri LINEAl.
NAGRADE NA VELESEJMU
Antonietta Dalo, Ul. del Dittamo 7, Trst — keramični izdelek iz Bassana (D’Este Giovanpa); M#u-ro Michelazzi, Ul. Timmel 24, Trst — električni brusilec HR 2503 (Radio Ancona). Benvenuta Biagentini, Ul. Vergerio 6, Trst — zaboj likerjev (Rene Briand); Nilva Zanbon, Ul. Antoni 9, Trst — zaboj likerjev (De Macori).
ter še «Pri belem konjičku» od sobote, 4. avgusta do nedelje, 12. avgusta). Vse operete bodo uprizorili v gledališču Rossetti.
V četrtek, 19. julija in v petek, 20. julija bo na Gradu sv. Justa nastop baleta zagrebške opere, ki bo prvi večer uprizoril «Julijo in Romea» Prokofjeva in drugi večerila fille mal gardee» Herolda. V zvezi s plesom naj omenimo še nastop mehiške narodne folklorne skupine «Mexico city show», ki bo v sredo, 22. avgusta in v četrtek, 23. avgusta ravno tako na Gradu sv. Justa.
Lahki glasbi in zabavi bo letos posvečeno veliko večerov, vedno na Gradu sv. Justa: v sredo, 24. julija bodo nastopili Lola Falana, Gino Bramieri in Marcella, v sredo, 25. julija bodo nastopili Milva, Nicola di Bari in drugi pevci, v torek, 7. avgusta in v sredo, 8. avgusta bodo nastopili Mia Martini in «1 Pooh». Na programu je še večer z Mikom Bongiomom, ki bo vodil «Minirischiatutto», večer z Gabriello Farinon, ki bo nastopila z vrsto pesmi, ter večera z Renatom Rascelom. Priljubljeni Renato se bo predstavil tržaškemu občinstvu v sredo, 29. avgusta in
v	četrtek, 30. avgusta ob spremlja
vi	skupin «11 rovescio della meda-glia» in «Camaleonti».
Avtonomna letoviščarska ustanova si je tudi naprtila strošek prenočevanja karavane «Cantagira» v Trstu, 2. avgusta in 3. avgusta.
Končno je letoviščarska ustanova preuredila in posodobila naprave za predvajanje «Luči in zvokov», ki bodo kot druga leta v italijanščini, nemščini in angleščini od začetka julija do 15. septembra, ter poskrbela za dva večera umetnih ognjev, ki bodo v nedeljo, 12. avgusta in naslednjo nedeljo, 19. avgusta.
Na občnem zboru SAG izvolili novo vodstvo
Snoči je bil v dvorani p.d. «Ivan Cankar* drugi del III. rednega občnega zbora Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu, ki je volil novi upravni odbor gledališča. Za direktorja gledališča je bil izvoljen Ivan Verč, za dramaturga Sergej Verč, za blagajničarke Milica Kravos, za organizacijskega vodjo pa nihče. Upravni odbor gledališča bo izpolnil to funkcijo kasneje. Vrh tega sta bila v upravni odbor izvoljena še Boris Kobal kot predstavnik igralskega sveta in Danilo Glavina kot predstavnik tehničnega sveta. Za nadzorni odbor sta bila potrjena Miroslav Košuta in Mario Magajna, na novo pa izvoljen Marko Kravos.
liniiiiiiiiiiilliiiiiiHlliiiiiliiiiiiHHiHiiiHiiiiinnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiHiiinHli
ZA NOVO DELOVNO POGODBO
V Mcdianu in «Sadocu> stavka 400 delavcev
Prekinitve dela se vrste vsakodnevno, zjutraj in popoldne
že več dni se vrste razčlenjene stavke v dveh tržaških podjetjih, ki sta specializirani v kartonskih izdelkih: «Modiano* in «Sadoc», ki zaposlujeta približno štiristo delavcev.
Skorajda ne mine jutro, da bi se iz izhodov pred obratoma ne vsula na cesto gruča delavcev. Razčlenjena stavka traja uro, dve, nato se vrnejo na delo. Popoldne se prizor ponavlja, tako da je proizvodnja prekinjena vsaj dvakrat dnevno.
Delavci kartonažne industrije stavkajo, po vsej Italiji, za novo delovno pogodbo, a vse kaže, da se bodo odnosi še bolj zaostrili in da se bodo stavke še pomnožile. Delodajalci so namreč že na prvih srečanjih v Rimu zavrnili predlog o novi delovni pogodbi. Resnici na ljubo, se predlog sindikalistov ne odmika od delovnih pogodb ostalih strok. Značilno je namreč, da so zahteve bile letos za vse kategorije v bistvu iste, če izvzamemo redke izjeme, ki jih narekuje specifični položaj posameznih podjetij in proizvodnih vej italijanskega gospodarstva.
Tako tudi delavci te stroke zahtevajo predvsem enotno klasifikacijo delavcev z uradniki: razporeditev v nekaj plačilnih kategorij, v katerih naj bo specializirani delavec enak uradniku in podobno. Dalje zahtevajo poenoteno normativo, daljši dopust, gmotni povišek 20 tisoč lir mesečno, ki le s težavo krije dejanski padec kupne moči plač, ki ga je povzročila inflacija. Predvsem pa delavci zahtevajo pravico za svoje sindikalne odbore, da nadzorujejo delovno okolje, ritme in škodljivost določenih proizvodnih sistemov.
Končno se delavci upirajo sistemu, da bi določena dela naročili «zunanjim» podjetjem ali delovnim skupinam, ker to dejansko vnaša diskriminacije na delu in dopušča izsiljevanje šibkejših delavcev (gre za «najete» delavce, ki redkokdaj uživajo pogoje delovne pogodbe).
Stavke v tržaških podjetjih «Mo-diano* in «Sadoc* so zajele skoraj vse uslužbence. Delavci so stavkali stoodstotno, medtem ko je med u-radniki le kak redek stavkokaz.
Že ta teden začetek ljubljanskega festivala
V novinarskem krožku so včeraj dopoldne predstavili program letošnjega 21. letnega ljubljanskega festivala, ki bo letos posvečen 4 opernemu bienalu. Tržaškim novinar-
jem sta ga predstavila direktor festivala dr. Henrik Neubauer in tajnica festivala Mary Plemenitaš, ki ju je spremljal konzul SFRJ v Trstu Kosar.
Dr. Neubauer je na kratko orisal najznačilnejše zanimivosti letošnje prireditve ali bolje vrste prireditev, ki bodo v Križankah od 29. junija pa do 1. septembra. Namen festivala in zlasti opernega bienala, ki se vrsti z baletnim bienalom, je prikazati najboljše u-prizoritve iz jugoslovanskega opernega sveta, pa tudi iz tujine. Zato bodo nastopili operni ansambli iz Ljubljane, ki bo odprl letošnjo sezono z Verdijevima «Dvema Fosca-rijema» le ta petek, iz Beograda in Skopja. Tri nastope bo imel tudi svetovno znani operni ansambel iz Lodza na Poljskem, ki se bo občinstvu predstavil v polni zasedbi z nad 300 umetniki.
Na sporedu so še številne simfonične, folkloristične, gledališke in operetne prireditve za skupnih 30 predstav, od katerih bo 12 jugoslovanskih in 18 tujih. Vse prireditve bodo v Križankah: v poletnem gledališču. ki premore do 1.500 mest, v viteški dvorani, v cerkvi, trije orgelski večeri pa bodo v ljubljanski stolnici. Vse predstave se bodo začele točno ob 20.30 po jugoslovanskem času, za rezervacije sedežev pa je na razpolago urad festivala na Trgu revolucije 2 v Ljubljani.
MAČKOLJE dvorišče gostilne «TUL»
danes ob 21. uri
KONCERT
pevskega zbora Valentin Vodnik — Dolina in Godbe na pihala iz Brega.
čisti izkupiček za spomenik padlim v Mačkoljah.
Gledališča
TEATRO STABILE Danes ob 21.15 pred restavracijo Casteireggio: Carlo Goldoni — «Har-lekin sluga dveh gospodarjev*.
Jutri ob 21. uri v Miljah (Trg Marconi): Carlo Goldoni — «Harlekin sluga dveh gospodarjev*
Sobota, 30. t.m. «Per 1’anima in torinento che ci hai aaw».
PROSVETNO DRUŠTVO VESNA KRIŽ
organizira še jutri, 29. t.m. od 9. do 15. ure
EX TEMPORE
Nagrajevanje bo isti dan ob 18. uri
Prijavljenci naj se javijo v prosvetnem domu «A. SIRK*
Razstave
V	mestni galeriji Piran razstavlja svoja dela tržaški slikar Demetrij Cej. Razstava bo trajala do 8. julija.
V	galeriji Forum v Ul. Coroneo 1 razstavlja svoja dela Kosta Alex.
V	Kraški galeriji v Repr.u razstavlja tržaški slikar Silvester Godina.
V	galeriji Tommaseo kolektivna razstava Devetta - Mascherini - Rosigr.a-no - Sormani • Spacal. Razstava bo odprta še danes.
V	občinski galeriji je odprl razstavo svojih del tržaški slikar Nino Gergolet. ki bo razstavljal do 30. t.m.
Izleti
■
Zveza partizanov z Opčin organizira z udeležbo članov okoliških vasi tradicionalni izlet v Trnovski gozd. Izlet je razdeljen na dva dela: od 22. do 28. julija bo taborenje z lastno kuhinjo, 29. julija pa bo odhod z avtobusi in skupno kosilo na odprtem. Vpisovanje pri «Pohištvu Re-nar», Proseška ulica št. 3, Opčine, do 15. julija letos.
SPDT organizira 1. julija 1973 avtobusni izlet na Vršič. Z Vršiča peš na Sleme, kjer bo proslava 70-letni-ce planinskega društva Jesenice. Ob tej priložnosti bodo prikazali gorske reševalne akcije v steni. Po želji se bodo planinci lahko povzpeli na Mojstrovko. Vpisovanje še danes pri Norči v Ul. Geppa in na Proseku v trgovini «šport Starc*, še nekaj mest na razpolago. Odhod izpred sodne palače ob 6. uri zjutraj-
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 28. junija ZORANA
Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 15.40 — Luna vzide ob 2.51 in zatone ob 19.07 Jutri, PETEK, 29. junija PETER IN PAVEL
Vreme včeraj: najvišja temperatura 27 stopinj, najnižja 20, ob 19. uri 26,6 stopinje, zračni pritisk 1021,9 mb pada, veter 6 km na uro vzhodnik, vlaga 52 odstotna, nebo 1/10 poobla-čeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 23,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 27. 6. 1973 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 9 oseb.
UMRLI SO: 58-letni Giovanni Sto-covaz, 75-letni Antonio Kociancich, 83-letni Benedetto Crisanac. 65-letni Vittorio Matuchina, 81-letna Maria Hrvatin por. Glavina, 94-letna Dolores Canciani vd. Depangher - Man-zini, 64-letni Rodolfo Rabusin, 50-let-na Maria Dugolin por. Muradori, 62-letna Aliče Scarlavi por. Mosconi.
Kino
CIRCORAMA ORFEI bratov Liane, Nanda in Rinalda v naselju S. Sergio. Izreden uspeh. Danes dve predstavi: ob 17.30 in 21.45. Blagajna tel. 824-781.
Nazionale 16.00 «Lo chiamavano cin-Que dita di violenza*. Barvni japonski film.
Exeelsior 16.00 «11 grar.de valzer*. Barvni film. Horst Bucholz, Mary Costa, Rossano Brazzi.
Grattacielo 16.30 «Un burattino di nome PINOCCHIO*. Resnična zgodba, ki jo je napisal Collodi. Glasbena oprema Renato Rascel in Vito Tommaso. Barvni film.
Fenice 16.30 «Milano rovente*. Barvni film. Antonio Sabato in Philippe Leroy. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Eden 16.00 «11 ladro che venne a pranzo*. Barvni film. Rayan 0’Neal in Jacqueline Bisset.
Ritz 16.30 «Lo chiamavano verita*. Barvni zabavni westem film. Mark Damori in Pietro Ceccarelli.
Aurora 16.30 «Uomini selvaggl*. Barvni vvestern film. Igra znani filmski zvezdnik William Holden. Capital 16.30 «Sono stato io*. Barvni film. Igra Giancarlo Giannini. Prepovedano mladini pod 14. letom. Cristallo 16.30 «Un uomo da rispetta-re». Barvni film. Igra Kirk Douglas. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30 «Gli altri rac-conti di Canterbury». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Che centriamo noi con la rivoluzione*. Barvni zabavni film. Igrata Vittorio Gassman in Paolo Villaggio.
Vittorio Veneto 16.30 «Provaci ancora Sam*. Barvni film. Woody Allen, Diane Keaton in Tony Roberts. Abbazia 16.30 «Le avventure amorose di Robin Hood*. Barvni pustolovski film. R. Jenkins in D. Kar-ver.
Astra 16.30 «L’uomo di Rio». Barvni film. Igra Jean Paul Belmondo. Ideale .16.30 «La grande corsa*. Barvni zabavni film. Igrata Tony Cur-tis in Jack Lemmon.
Impero 16.30—19.00—21.45 «Una ra-gione per vivere ed una per mori-re». Barvni pustolovski film. Igra Bud Spencer.
Šolske vesti
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Alla Basihca, Ul. S. Giusto 1: Croce Verde, Ul. Settefontatle 39; Alla Giustizia, Trg Liberta 6; Testa d'Oro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Piccio-la, Ul. Oriani 2: Vemari, Trg Valmaura 11.
Nalezljive bolezni v tržaški občini
Občinski zdravstveni funkcionar je sporočil, da so v tržaški občini zabeležili od 18. junija do 24. junija naslednje primere nalezljivih bolezni: 2 primera škrlatinke, 18 primerov ošpic, 9 primerov noric. 1 primer nalezljive pordečitve kože, 20 primerov priušesne slinavke (od katerih eden izven občine), 13 primerov rdečk (od katerih 2 izven občine), 8 primerov srbečice (od katerih 4 izven občine) in en primer nalezljivega vnetja jeter.
Državno didaktično ravnateljstvo V Bolim obvešča, da bo vpisovanje na vseh* šolah ravnateljstva, in sicer v Dolini, v Mačkoljah, pri Domju, V Ricmanjih, v Borštu, Boljuncu, na Pesku, v Žavljah in pri Korošcih vsak delovni dan v dopoldanskih urah do 30. junija.
Po tem dnevu bo vpisovanje samo na ravnateljstvu v Dolini.
Opensko didaktično ravnateljstvo ob-vešč_, da bo na vseh šolah vpisovanje v prvi razred do 30. junija od 9. do 12. ure.
Državno didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu obvešča, da bo vpisovanje na vseh osnovnih šolah ravnateljstva in sicer pri Sv. Jakobu, D. Kette v Ul. sv. Frančiška, v Ul. Do-nadoni, pri Sv. Ani in v Skednju do 30. junija t.l.
Državno didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu obvešča, da bo vpisovanje na vseh osnovnih šolah ravnateljstva in sicer Oton Župančič pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4, Milčinski na Katinari, v Rojanu in v Barkovljah do 30. junija t.l.
Državno didaktično ravnateljstvo v Nabrežini obvešča, da bo vpisovanje v L razred v vseh osnovnih šolah ravnateljstva do 30. junija v dopoldanskih urah. V poštev pridejo otroci rojeni v letu 1976. Učenci ostalih razredov bodo vpisani uradno.
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «France Prešeren* v Trstu. Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da dne 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1973/74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10 do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča Anton Martin Slomšek v Trstu, Ul-Caravaggio 4, sporoča, da 24. julij® 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1973-74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
«RavnateIjstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda «Žiga Zois* v Trstu, Vrdelska cesta 13/2, sporoča, da 25. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis v šolsko leto 1973/74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.*
Za ŠD «Polet» - Opčine daruje M-F. 5.000 lir.
Ko boste obiskali Ljubljano
pridite tudi
VELEBLA GOVNICO

nama
(pri Pošti — nasproti Hotela Slon)
Ponuja se vam velika izbira
MOŠKE IN ŽENSKE USNJENE KONFEKCIJE USNJENA GALANTERIJA in v
samopostrežnem oddelku
VSE VRSTE PIJAČ, DELIKATESNEGA BLAGA
IN DRUGIH PREHRAMBNIH IZDELKOV
GORIŠKI DNEVNIK
«NA KLANCU» OB VHODU V VAS
DANES V KRIŽU ODPRTJE PRAZNIKA VINA IN RIB
V juliju na Tržaškem še tri vinske razstave
Z odprtjem vinske razstave, danes ob 18.30, se bo začel v Križu tradicionalni praznik vina in rib, ki ga s sodelovanjem prosvetnega in športnega društva prireja Konzorcij pridelovalcev vina tržaške občine. Praznik, že sedmi po vrsti, bo kot vsako leto, «Na klancu» ob vhodu v vas, blizu pokrajinske ceste Bazovica • Prosek - Nabrežina. Prireditelji so že uredili prostor in pripravili vse potrebno, da se bodo gostje dobro počutili. Vsekakor pričakujejo izreden obisk tako iz mesta kot s podeželja, saj je vsem dobro znana kriška kapljica in vsem gredo v slast ribe, golaž, klobase in vampi.
Po odprtju vinske razstave bo i-mela koncert vaška mladinska godba, jutri na praznik vaških patro-nov sv. Petra in Pavla pa bosta nastopila občinska godba «G. Ver-di» in ansambel Lojzeta Hladeta s števerjanskim kvintetom. V petek bo otroški ex tempore, vse te dni pa so na sporedu tudi razne športne prireditve.
V juliju bomo imeli na Tržaškem kar tri vinske razstave. V Repnu bo od 6. do 8. julija tradicionalna šagra terana in pršuta, ki jo organizira pokrajinska turistična ustanova s sodelovanjem repentabrske občine. V Nabrežini bodo imeli občinsko vinsko razstavo 14. in 15. julija, od 27. do 29. julija pa bo v Nabrežini druga pokrajinska vinska razstava, s katero se bodo zaključile letošnje razstave domačih vin na Tržaškem.
V soboto v Lipici praznik Iskre
Združeno podjetje Iskra Kranj, ki združuje nad 20 tovarn v vsej Sloveniji. praznuje vsako leto ob dnevu norca tudi svoj kolektivni praznik.
Ker praznuje tovarna radijskih sprejemnikov v Sežani letos 20-letnico svojega dela, ji je poverjena organizacija praznika in ta bo letos v Lipici prihodnjo soboto.
Gostje, prijavljenih je že preko 5 tisoč, mnogi pa pridejo brez predhodne prijave, zlasti neodločenci, bodo prišli s svojimi vozili, pripeljali Pa se bodo tudi z najmanj 80 avtobusi. Prireditelji so za vse pripravili Parkirni prostor. Slavnostni govornik bo ing. Marko Bulc, član predsedstva SFRJ.
Nastopile bodo narodne noše, gostje se bodo spoznali z raznimi zanimivostmi Krasa in kraškega človeka. Med drugim bo vsako uro vozil avtobus v Škocjanske jame in v Vi-lenico.
Za Tržačane velja poudariti, da bo-
do nastopili tudi trije pevski zbori in sicer iz Kranja (Iskra), s Celovca (Koroški pevski zbor) in s Proseka. Najprej bo zapel vsak po dve pesmi, nato pa še vsi trije skupno.
Ves prireditveni prostor bo solidno ozvočen, saj navedena tovarna izdeluje tudi serijske in individualne o-zvočne naprave. Praznovanje si velja ogledati!
Cafi
Ob obletnici smrti Alme Vi\ ode
Danes, 28. junija, ob 30. obletnici smrti Alme Vivode, junakinje osvobodilnega gibanja, ki so jo fašisti umorili pri Bošketu, bo ob
17.30	delegacija miljske obč ne položila venec ob spominsko obeležje v Ul. Pindemonte.
OD JULIJA DO SEPTEMBRA
Spremembe v železniškem poletnem voznem redu
Iz tehničnih razlogov so državne železnice morale ukiniti nekatere potniške vlake, ki prihajajo ali odhajajo z glavne tržaške železniške postaje.
S 1. julijem bodo ob praznikih ukinili vse do 31. avgusta krajevni vlak za Portogruaro z odhodom iz Trsta ob 6.18, krajevni vlak iz Cervignana s prihodom v Trst ob 14.18, krajevni vlak za Videm z odhodom iz Trsta ob 5.29, vlak za Videm z odhodom iz Trsta ob 14.05 in krajevni vlak iz Vidma s prihodom v Trst ob 8.50.
Od 1. julija do 31. avgusta bodo ob sobotah ukinili naslednje vlake: krajevni vlak za Portogruaro z odhodom iz Trsta ob 17.15, krajevni vlak iz Cervignana s prihodom v Trst ob 6.25, krajevni vlak za Videm z odhodom iz Trsta ob 17.55 in krajevni vlak iz Vidma s prihodom v Trst ob 6.50.
Ob sobotah med 1. juljem in 29. septembrom pa bodo ukinili naslednje potniške vlake: krajevni vlak Trst - Opčine z odhodom ob 7.25, krajevni vlak Trst - Opčine z odhodom ob 18.15, krajevni vlak Opčine - Trst s prihodom ob 7.10.

V TOREK V PORTOROŽU
NAD VSE USPEL KONCERT MIKISA THEODORAKISA
«Borim se za svobodo Grčije z glasbo in pesmijo»
Sloviti grški komponist, dirigent in pevec Mikih Theodorakis je bil v torek zvečer gost Portoroža. Nastopil je s svojim 12-članskim ansamblom pevcev in godbenikov ter si pridobil velike simpatije skoraj do zadnjega kotička napolnjenega Avditorija. Mnogokrat so gledalci ploskali že med samim izvajanjem njegovih čudovitih pesmi, oprtih na grški narodni melos in v katerih se prepletata žalost in borbenost. Tisti, ki so iskali v Theodorakiso-vem nastopu atrakcijo, so bili gotovo razočarani, že sam umetnik je deloval v svoji preprosti črni obleki povsem neatraktivno, njegova glasba pa je zapuščala občutek tesnobe in otožnosti. Toda priznajmo si, da je bila ta glasba nekaj veličastnega da smo za njo videli trpljenje ljudstva.
Po končani predstavi je obkrožilo umetnika več novinarjev in vprašanja so kar deževala. Theodorakis je odgovarjal v francoščini, saj ve-či del svojega časa, odkar so ga izgnali iz Grčije, prebiva v Parizu.
Naj njegove odgovore na kratko strnemo: Res sem daleč od moje domovine, vendar ne tudi od grške-
ga ljudstva. Prepričan sem, da imam še zmeraj živ stik z mojim ljudstvom, kajti povsod pojejo moje pesmi, čeprav so prepovedane. To je moj stik z ljudstvom, te pesmi so klic in poziv k svobodi. v tem vidim smisel mojega življenja. Ne živim v abstraktnih oblakih sentimentalnih intelektualcev, marveč se borim za svobodo Grčije s tistim, kar premorem, to je z glasbo in pesmijo Sem del generacije, ki je zrasla v boju za osvoboditev Grčije. Tam. smo si izklesali značaje za nadaljnjo pot. Zame Grčija ni utopija, neka nedosegljiva stvar. Tu je ljudstvo, ki hoče s pomočjo pravice priti do svobodnega življenja. In vse govori nam v prid. Zgodovina in tradicija. In to ljudstvo bo vedno našlo moči. da se bo uprlo režimom, ki mu niso po volji.
Ob koncu naj povemo. da organizacija ni bila najboljša, predvsem pa je treba zameriti prirediteljema Slovenija koncertu in Zavodu za pospeševanje turizma Piran, ker se nista ob koncu niti zahvalila umetniku, kaj šele, da bi se ga spomnila s šopkom cvetja. Na srečo je bilo občinstvo toliko bolj radodarno s prisrčnimi ovacijami.
ŠE DVA DNI JE ČAS ZA VPIS
V vseh slovenskih osnovnih šolah in vrtcih doslej zadovoljiv vpis
Dolžnost slovenskih staršev: vpisati otroke v slovensko šolo
Še dva dni, danes in v soboto, je čas da svoje otroke vpišemo v prvi razred slovenskih osnovnih šol. Še danes je čas, da malčke vpišemo v občinske otroške vrtce, kjer poučujejo slovenske vzgojiteljice. Vpis je mogoč v jutranjih urah na sedežih vrtcev in šol. Pozanimali smo se kako poteka vpisovanje. Iz maloštevilnih podatkov, ki smo jih dobili, kajti ni nam uspe lo govoriti z vsemi učitelji, smo ugotovili, da poteka letos vpisovanje dobro. V Ulici Randaccio so doslej v prvi razred slovenske osnovne šole vpisali večino otrok, ki so tu obiskovali otroški vrtec in nekaj novih. V Ulici Croce je baje vpisanih v prvi razred že sedaj dvajset otrok, prav tako je neko-Fko več otrok v Doberdobu, marsikje pa otrok v vasi ni. Tudi kar se tiče otroških vrtcev v mestu je slika precej zadovoljiva, saj poteka vpisovanje v redu in v Ulici Randaccio je vrtec bil že dva dni pred zaključkom vpisovanja popolnoma poln.
Kljub temu pa menimo, da je tu pa tam še vedno kakšna slovenska družina, ki bi lahko svojega otroka vpisala v slovensko osnovno šolo ali v vrtec. V naših šolah dolnjo otroci popolno vzgojo, poleg tega pa znajo pravilno dva jezikaj kar jim bo v življenju zelo ko ristilo.	.	.
Zaradi tega pozivamo starse, ki se niso še odločili, da napravijo svojo dolžnost in vpišejo svoje otroke tako v slovenske osnovne šole kot v občinske otroške vrtce.
njega praznika. Jutri namreč bodo v dopoldanskih urah odprte samo pekarne, mlekarne in dežurna cvetličarna.
Frizerke in brivci bodo danes delali od 8. db 20. ure; jutri pa bodo odprli ob 8. uri ter končali ob 12.30. Jutri bo zaprt tudi pokriti trg.
skujejo otroci slovenskih družin iz zahodnega dela mesta in lepo je, da imajo letos svojo zaključno prireditev. Starši bodlo tega zelo veseli.
V Rimu so govorili o prosti coni
Goriška gospodarska delegacija je bila v torek v Rimu na ministrstvu za trgovino in industrijo in se tam pogovarjala s številnimi vodilnimi funkcionarji o pripravah za obnovo zakona o prosti ceni. Kot bazo za obširno poročilo bodo imeli študijo univerzitetnega profesorja France-sca Forteja, ki je lani podrobno analiziral goriško prosto cono. Vsekakor bo delo zahtevalo precej časa, nujna bo podpora vlade M se v teh dneh snuje v Rimu in jeseni bo zakonski osnutek šel v parlament.
Danes prireditev v vrtcu v Ulici Torriani
V slovenskem otroškem vrtcu v Ulici Torriani bo danes, 28. julija ob 10.30 zaključna prireditev otrok, ki obiskujejo ta vrtec. V tem Dostop ju deluje vrtec komaj leto dni, lani je bil tretji slovenski otroški vrtec v mestu odprt v naselju onkraj pevmskega mosta. Vrtec obi-
Jutri odprtje novega sedeža Mladinskega krožka
Jutri zjutraj bodo ob 10.30 odprli nov sedež Mladinskega krožka v Svetogorski ulici 84. Sedež je v samostojni stavbi na dvorišču Dijaškega doma. Mladinski krožek, ki je pred letom dni pričel s svojim delovanjem in dosegel tudi precejšnje uspehe, bo tako dobil ustrezne prostore za svoje udejstvovanje.
IZID ZANIMIVE REVIJE
V Novi Gorici je izšla bogata številka «Srečanj»
Velik poudarek gospodarski, zgodovinski in umetniški dejavnosti
Spet leži na naši delovni mizi dvojna (37-38) številka «Srečanj», novogoriške revije za družbena vprašanja, ki izhaja v sosednem mestu že sedmo leto, in ki ji je uspelo, kot je razvidno iz obširnega imenskega seznama, pritegniti v tem času k sodelovanju več sto avtorjev, tudi takih ki v političnem, kulturnem in gospodarskem življenju Slovenije veliko pomenijo.
V zadnji številki, ki ima nad osemdeset strani, najdemo na u-vodnem mestu razgovor z republiškim poslancem in sekretarjem občinske konference Z K Dušanom Šinigojem, ki govori o vzponu novogoriškega gospodarstva. Z gospodarskega področja so še članki o gospodarski važnosti turističnih krajev, o 25-letnici obstoja strojne tovarne Gostol, o bančnem delovanju.
Tomaž Pavšič objavlja zapisek
»■■iiiiii m.j,...............................................
PREDSEDNIK EPT DEL BEN OCENIL LANSKOLETNO SEZONO
Lani je 1.685.000 turistov porabilo na Goriškem nad 15 milijard lir
Skoto štiri tisoč ljudi zaposlenih v gostinsko-turističnih dejavnostih - Z Novo Gorko pripravljajo skupni prospekt o Soški dolini
Smo v polni turistični sezoni in vsi znaki kažejo, da bo letošnja bera dobra zaradi devalvacije italijanske lire, kar privablja na italijanska kopališča veliko tujcev iz bogatih severnoevropskih držav. Pokrajinska turistična ustanova je analizirala lanski turistični uspeh in podala v podrobnem opisu vse kar je bilo lani napravljenega.
Uspeh lanske turistične sezone je pozitiven, čeprav je bilo pri nas (tu predvsem štejemo Gradež) manj Nemcev, ki so raje ostali doma, da bi sledili olimpiadi v .Muenchnu in doma tako tudi porabili denar, ki so ga bili namenili za počitnice. Lani so v hotelih in prenočiščih goriške pokrajine zabeležili prisotnost 1.685.000 turistov, od katerih je bilo 614.873 tujcev.
TTvnSIr timov!n	Največ je bilo Nemcev (325.000),
irniK II 1*01111	sledijo Avstrijci (164.000), Belgijci.
,	. ,v ,,	,,	Luksemburžani in Nizozemski (34
za intrisim praznik tisoč), Ekarji (24.000), Franzi
*'	Jr	(14.000), Jugoslovani (12.000), An-
Danes, 28. junija, bodo trgovine gleži (11.000). Števijo tujcev je la-dalj časa odprte in to zaradi jutriš- ni padlo za približno dvajset od-
imiiimiiiiiimiiiiiimimiiiUMiimimiuiiiiiimiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiinumiiHiiimmiMmnuiimimmDifiinii
ŠTIRI DNI BO TRAJAL NJIH PRAZNIK
stotkov, povečalo pa se je za štiri i vinarjem vse kar nudi naša odstotke število italijanskih turi- 1—”—	-------
Doberdobci vabijo v hlad pod topoli ob jezeru
Prosvetno društvo «Jezero» želi z izkupičkom kupiti obleke članom pevskega zbora - Na zabaviščnem prostoru bo štiri dni veselo
pohištvo
ZER1AL
m. Settefontane 58, 62, 64 stalna razstava
Ul. Madonraia 18
ob priliki 25. tržaškega velesejma Vam Zerial daruje
bajne popuste
in...
torbo
V	senčnatem kraju ped topoli ob Doberdcbskem jezeru bo od nocoj dalje do nedelje zelo živahno. Poletni praznik prirejajo člani doberdobske-ga prosvetnega društva «Jezero*. Praznik ni tradicionalen, saj ga prosvetni delavci prirejajo letos, po sko-ro desetletnem premoru. «Praznik ob jezeru» je prav v priredbi domačega prosvetnega društva, ki nosi ime «Je-zero», bil prvič pred skoro dvajsetimi leti. Vsako leto so bile tam poletne prireditve in čeprav ni bilo takrat toliko udobnih prometnih sredstev, j kot jih imamo danes, so ljudje prihajali od vsepovsod, saj so v bližini skrivnostnega Doberdobskega jezera našli za nekaj večerov poleg zabave tudi hlad.
Prosvetno društvo «Jezero» se je v zadnjih letih omejevalo na kulturno prosvetno delovanje, prirejalo je razne kulturne nastope, izlete in proslave. Pevski zbor, ki je pričel pred kratkim spet vaditi, šteje danes okrog trideset pevcev. Konec julija bo zbor odpotoval z letalom v Makedonijo in pevci želijo pred makedonskimi brati nastopiti v enotnih krojih. Zaradi tega so si tudi omislili ta praznik ob jezeru, da bi na njem kaj zaslužili in si z izkupičkom nakupili lepe ob-
štiridnevni praznik bo le rekreacijskega značaja. Nocoj in v soboto, ob
20.30,	bodo priredili tekmovanje v briškoli z običajnimi bogatimi nagradami, vsak večer pa bo za veselo zabavo poskočne polke ter modeme plese igral na našem Krasu znan orkester «1 Salvador* iz Ronk. Deloval bo seveda dobro založeni bife.
Do zabaviščnega prostora je moč priti tako iz Doberdoba kot iz Ja-melj po lepi asfaltirani cesti. Tudi prostora za parkiranje je dovolj, o-berdobci so prepričani, da se bodo naši rojaki odzvali njihovemu vabilu in v teh večerih množično pnsk v Doberdob.
V TRŽIČU
Seja predstavnikov avtobusnega konzorcija
V	Tržiču so se zbrali županij in predstavniki osmih občin, ki so včlanjene v avtobusnem konzorciju. Poročilo je imel predsednik konzorcija Vittorio Semola, ki je prisotne seznanil z dosedanjim delovanjem. V svojem govoru je Semola poudaril važnost sestankov, ki so jih imeli
z delavskimi predstavniki raznih krajevnih tovarn, da bi določili urnike in druge formalnosti o prevozu delavcev na delovna mesta.
Po predsednikovem poročilu je sledila debata, med katero so se oglasili številni prisotni, med katerimi tudi Versace in Fabbris, župana v Tržiču in San Canzianu.
Ob koncu seje so za tajnika avtobusnega konzorcija izvolili Maura Saniga.
V	nedeljo izlet SPD na Sleme
V	nedeljo, 1. julija bodo šli go riški planinci na Vršič in nato peš na Sleme, kjer bo proslava 70-let-nice planinskega društva Jesenice. Po želji se bodo planinci lahko podali tudi na Mojstrovko. Do Vršiča bodo šli z lastnimi prevoznimi sredstvi. Podrobnejše informacije dobijo zainteresirani na sedežu SPD V Ulici Malta 2, tel. 2495. Izlet bo veljal za eno prisotnost «šport za vsakogar«.
stov.
Koliko denarja so turisti pustili v hotelih, prenočiščih, restavracijah, kopališčih, zabaviščih? Stro-I kovnjaki cenijo, da so turisti porabili 14.896.000.000 lir, kar je za pol milijarde lir več kot v prejšnjem letu.
Predsednik pokrajinske turistične ustanove Mario Del Ben, ki je te podatke nanizal na seji upravnega odbora EPT, je podčrtal važnost, ki ga ima turizem v gospodarstvu naše pokrajine, to posebno v Gra-dežu, kjer je turistična industrija na prvem mestu. Ob koncu prejšnjega leta smo imeli na Goriškem 202 hotela s 5.090 sobami, 8.686 posteljami in 3.544 kopalnicami. To je bilo precej več kot pred letom dni, zabeležiti je treba dejstvo, da so se že obstoječi hoteli modernizirali in da.lahko zadovoljijo še tako petičnega turista. Tudi Gorica je z novimi hoteli precej pridobila in ni potrebno sedaj pošiljati goste prenočevat v Tržič, Trst ali Videm, številu postelj v hotelih je treba dodati še zasebne sobe, tako da imamo razpoložljivost 22.522 postelj.
Javnih lokalov (kavarn, barov, restavracij, gostiln) je bilo ob koncu leta 985. Pri nas imamo tudi veliko število športnih igrišč ter lepo urejene prometne infrastrukture.
Če so zanimivi podatki o približno petnajstih milijardah lir, ki so jih pri nas lani pustili turisti, je zanimivo tudi vedeti, da je v hotelih, in ostalih prenočiščih bilo lani zaposlenih 1789 oseb, kar je veliko, če tem dodamo še lastnike in družinske člane, ki v veliki večini primerov tudi sami delajo v svojem obratu. V javnih lokalih pa je bilo lani zaposlenih 2.100 oseb.
Predsednik Del Ben je dalje analiziral delovanje EPT na propagandističnem področju. Pri nas deluje že gosta mreža krajevnih turističnih ustanov. Poleg avtonomnih letoviščarskih ustanov v Gradežu in v Gradišču imamo ustanove Pro Loco, v Gorici, Krminu, Tržiču, Ronkah, Medeji, Roman-su, Zagraju, Turjaku, Koprivi in Štarancanu (to so ustanovili šele pred kratkim).
Na pobudo EPT so tiskali številne prospekte v več jezikih (tudi v slovenščini), nekateri so novi, drugi pa so ponatisi. V sodelovanju z občinsko upravo v Novi Gorici pripravljajo skupni osnutek, kjer bo prikazana pot iz Trbiža čez Predel v Soško dolino in nato skozi Novo Gorico in Gorico v Gradež in v Trst. *
V Rimu so v hotelu Hilton prikazali turističnim delavcem in no-
po-
krajina, reklame in razstave so priredili v številnih evropskih državah ter na velesejmih na Dunaju, v Bruslju, v Milanu, v Zagrebu, v Gradcu. Precej so našo pokrajino, zlasti še Gradež, rekla-mizirali v skandinavskih deželah, v Veliki Britaniji, v Švici in drugod.
Turistična bera je bila lani pozitivna, je dejal predsednik EPT Del Ben, zahvaliti se moramo vsem, aktivnim turističnim delavcem in funkcionarjem teh ustanov, gostiteljem, hotelirjem, obenem moramo težiti k temu, da bo še več turistov prihajalo k nam in tako pripomoglo k dvigu blagostanja v naši pokrajini.
Delavci v papirnicah so včeraj stavkali ves dan, na vabilo sindikatov, ki zahtevajo novo delovno pogodbo. Stavkali so delavci tovarn Lacego, Cartopiave, Genca. Scato-lificio isuntino. Sindikalne akcije bedo tudi v prihodnjih dneh.
o narodnem heroju Janku Premr-lu Vojku, Bogdan Žorž precej podrobno analizira dosedanje sodelovanje med občinama Novo Gorico in San Vendemiano v pokrajini Treviso, zlasti na področju izmenjave šolskih otrok.
Na zgodovinsko področje sega Branko Marušič s člankom o nastanku in razvoju goriške mestne naselbine, Josip Vižinskp pa objavlja podrobnejši članek o 70-letnici ustanovitve pevskega in tamburaškega društva «Svob :.da* in 50-letnice pohoda bojne skupine fašistov v Renčah; s tem o nalizira našo zgodovino v tem kraju, ki je toliko dal za naš narodni preporod. Še nekaj je člankov z zgodovinskega	področja;
Stanko Murovec objavlja zapis o obglavljenih tolminskih puntarjih v mrliški knjigi stolne župnije v Gorici, Branko Marušič članek o breginjskih rojakih dr. Josipu in dr. Nikolaju Tonkliju in še članek o publikacijah o prvem taboru istrskih Hrvatov.
Zelo bogato je v tej številki obravnavana likovna	umetnost.
Objavljeni so članki o Pavlu Medveščku, Nedeljku Pečancu, Janezu Berniku, Adrijani Maraževi, Val-dinu Tomasinu, Fulviu	Monaiu in
nato še kronika pomembnejših dogodkov likovmega življenja Goriške za leto 1972.
Zanimiv je razgovor s pisateljem Sasom Vugo ob izidu njegove knjige ^Vseenost*. številko zaključujejo številni zapiski o važnih kulturnih in drugih dogodkih. Omenimo še zapis S. Poletta o sodelovanju med italijanskimi in slovenskimi zadrugami.
Reviji je priložen tudi seznam člankov, ki so bili objavljeni v zadnjem letniku, objavljene so številne fotografije in čmobele reprodukcije del nekaterih slikarjev.
Silvano Pizzini, 53-letni delavec iz Papariana, se je včeraj zjutraj ponesrečil na delu, ko je hotel raztovoriti tovornjak. Med delom so ga železna vrata udarila v nogo in mu jo zlomila. V tržiški bolnišnici se bo zdravil 25 dni.
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Paolo Buccarella, Clau-dio Fameti, Sergio Contin, Barbara Demartin, Monica Sbogar, Renata Furlan, Sara Tuniz, Francesca Tre-visar., Michele Mazzante, Roberta Bernardis, Luca Gaetani, Gianluca Procino, Roberta Barbieri.
SMRTI:	upokojenec 66 letni Giu-
seppe Voletti, upokojenec 71-letni Mario Godeas, upokojenec 80-letni Renato Driussi.
BODO KONČNO ŽELEZNE BLAGAJNE NA VARNEM?
Policija na sledi vlomilcem v razne goriške pisarne
En osumljenec je že štiri tedne v zaporu, dva pa sta najbrž zbežala v tujino
Goriška policija je odkrila tri verjetne vlomilce v pisarne, državni pravdnik dr. Pascoli pa je proti njim izdal zaporne naloge. Vlomilci naj bi bili 25-letni Giuseppe Visintin iz Šempetra ob Soči, Ulica Roma 87, 25-letni Vido Pahor iz Gorice, Largo Coliat 5 in 27-letni Gianni Paoletti iz Gorice, Travnik št. 8.
Visintinu so policisti včeraj izročili zaporni nalog kar v goriš-kem zaporu v Ul. Barzellini, kjer se ta nahaja od 3. junija letos. V noči med 2. in 3. junijem je skupina nepridipravov včHa v pisarno «Officine meccaniche gori-ziane» (ex Safog) v Stražicah, u-kradla železno blagajno in jo z avtomobilom odpeljala na breg Soče, kjer so jo skušali s silo odpreti. Vlomilci pa tisto noč niso računali na poletno uro.
Na bregu Soče so se tako znašli skupaj z zgodnjimi ribiči in mladi vlomilci so morali pustiti nedotaknjeno blagajno kar na kraju mesta. Ribiči so poklicali policijo in povedali vse, kar so tu opazili. Naslednjega dne se je Visintin oglasil v policijski pisarni
lili iiii iiiiniiiiiiiiniiiiiiiii iiii iiii iiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiun im im m Hlinili 11111111111111111111 n n iiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiii im iiiii itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii
Zaključen poletni praznik v Sovodnjah
V Sovodnjah so v ponedeljek zv< čer s tekmo v valčku zaključili letošnje poletno praznovanje. Na tekmovanju je sodelovalo veiiko parov, zmajal je par iz Palmanove, na drugem mestu so domačini, na tret-iem pa Podgorci. Z letošnjim pt.uuikom niso v Sovcd’>h preveč raJovoljui, saj jim je vreme precej
nagajata'
in dejal, da so mu neznanci ukradli avto znamke citroen. S tem avtomobilom so prepeljali železno blagajno iz Stražic na breg Soče, vendarle so ribiči v Visintinu najbrž spoznali enega izmed mladeničev, ki so imeli opravka z blagajno. Zaradi tega ga je policija že takrat aretirala.
Pahorja in Paolettija pa policisti niso našli na domu. V Gorici kroži vest, da sta izginila že pred 10 dnevi. Domnevajo, da sta zbežala v Avstrijo.
d(ino
Gorica
VERDI 21.00: gledališka sezona.
CORSO 17.00—22.00 «Notte sulla c:tta». A. Delon in C. Deneuve. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «La trec-cia che uccide*. S. Kai in L. Then. Barvni film.
CENTRALE 16.30—21.30 «La bataglia dei giganti*. D. Andrevvs in H. Fonda. Barvni film.
VITTORIA 17.30-22.00 «L'isola dei sensi perduti*. L. Kalergis in I. Lorenzi. Barvni film. Mladim pod 18. letom prepovedan.
Tržič
AZZURRO 18.00-22.00 «Rivelazione di un maniaco sessuale alla squa-dra mobile*. Barvni fhm.
PRINIPE 18.00-22.00 «Superfly». Bar-vni film.
EXCELSIOR 17.30 - 22.00 «11 san-guinario*. Barvni film.
Nova C.orica
SOČA «Topovi za Kordobo*, ameriški barvni fhm ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Diamar.ti so večni*, ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE »Igralec in prostitutka*, a-meriški barvni film ob 20.00.
RENČE Prosto.
PRVAČINA Prosto.
KANAL Prosto.
POTUJOČI KINO Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Viha Sar.' Giusto, Korzo Italija 224, tel. 83-538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna San Nicolo. UL 1. maja, tei 73-328.
SPREMENJENI ODNOSI SZ ZDA
NAJPREJ SOVRAŽNIKI ZDAJ PA SODELAVCI
Od I. 1933 je med SZ in ZDA bilo podpisanih 106 sporazumov, od tega 47 v času Nixona
Bili smo preko časopisja nekaj dni priča obisku Brežnjeva v ZDA. Dogodek je izrednega pomena za svet in njegov razvoj. Ni torej nič čudnega, če se je javnost zanj izjemno zanimala. Pravijo, da bi edinole izrek «trajne so samo spremembe* lahko pojasnil spremembe v odnosih med SZ in ZDA.
O Sovjetih in Amerikancih so nekoč govorili kot o sovražnikih, kasneje kot o nasprotnikih, nato kot o tekmecih. Po tokratnem srečanju pa uradni predstavniki obeh strani predlagajo, da bi bilo zdaj treba začeti uporabljati besedo sodelavci.
časnikarjem je nenadoma na razpolago ogromno podatkov o vse trdnejšem in pomembnejšem sodelovanju: učenjaki bodo sodelovali v raziskovanjih v zvezi s spreminjanjem sončne energije v električno, zdravniki v borbi proti raku in boleznim srca, v dveh letih bi moralo priti do srečanja na krožni poti okrog Zemlje, na osnovi kakih tridesetih načrtov bi bilo treba preprečiti ali vsaj zmanjšati onesnaženost zraka in vode, podpisan je sporazum o izmenjavi turistov in študentov, strokovnjakov in poslovnih ljudi (pričakujejo, da bo letos obiskalo SZ o-krog 65 tisoč ameriških turistov, ZDA pa okrog 500 sovjetskih turistov), obe državi druga drugi že posredujeta informacije o poljedelstvu, prometu, preučevanju morja in celo o pridobivanju sladkorja iz ogljikovega dioksida ah o novih metodah opazovanja glede gibanja ptic selivk itd.
Amerikancem, ki uživajo v številkah in statistikah, je bilo pojasnjeno, da je bilo med SZ in ZDA, po vzpostavitvi diplomatskih odnosov L 1933, podpisanih 106 sporazumov. Skoraj polovica teh je bila podpisana v času Nixonovega predsednikovanja. Zdaj bo podpisanih še nekaj sporazumov.
Zamenjava besede «nasprotnik» z ono «sodelavec» ne označuje razpoloženja samo med uradnimi predstavniki. Znani Gallup, ustanova za raziskovanje javnega mnenja, je neposredno sredi obiska Brežnjeva objavila, da Amerikanci spreminjajo svoje razpoloženje do SZ. Zadnja raziskovanja, opravljena že pred dvema mesecema, so pokazala, da ima okrog 34 odstotkov Amerikan-cev ugodno mnenje o SZ. Ta sprememba razpoloženja je pomembnejša, kot se zdi, saj je 1. 1954 takšno razpoloženje do SZ kazalo le pet odstotkov Amerikancev.
Medsebojno razumevanje — pravijo — bo še boljše, ko , bodo odpravljene nekatere jezikovne nejasnosti.
«SALT 2», razgovori o omejitvi strateškega orožja, sp se trenutno zapleth zaradi dveh besed oziroma enega pojma: zaradi različnega tolmačenja, kaj je to taktično orožje. Zmanjšanju vojaških sil v Evropi je napoti ena sama črka: «Mutual Ba-lanced Force Reducions* — Vzajemno uravnoteženo zmanjšanje vojnih sil — ima angleško kratico MBFR. Nesporazum povzroča črka B.
Sovjetska zveza meni, da mora z vsakim njenim vojakom, ki bi ga umaknila iz srednje Evrope, oditi tudi en ameriški vojak. Amerikanci pa pravijo, da je sovjetskih vojakov v Evropi več kot ameriških, da je Sovjetski zvezi v primeru potrebe lažje po kopnem sem pripeljati svoje vojake kot Amerikancem čez Atlantik. Zato postavljajo zahtevo, naj bo zmanjšanje v razmerju 2:1, torej dva sovjetska vojaka za enega ameriškega. Obstoje mnenja, da bi k zmanjšanju vojaških enot v Evropi lahko pripomogla izločitev črke B. Kratica bi bila MFR in bi bilo treba nato samo še najti ustrezno formulo. n. pr. v odstotkih, postavimo
fiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiimmiiiiiiiuiiuiiuiiiimi
V FILMSKIH KROŽKIH
Sembene: «LE MANDAT»
V La Cappella smo videli francosko - senegalski film «Le man-dat» (fracoska verzija; senegalski naslov «.Mandabi»; 1968). Režiral ga je senegalski režiser Ousmane Sembene.
Prvi afriški celovečerni igrani film je odlično delo, ki v tonu komedije daje zanimivo sliko u-veljaviive kapitalistične mentalitete v afriški družbeni strukturi. Ves film prepaja pogled univerzalnega uveljavljanja blagovne organizacije. In obenem nam daje zanimivo, r.e apologetsko sliko prejšnje afriške družbe (kar je za senegalsko kulturo pomembno).
S. G.
10 ali 15 odstotkov za začetek. To formulo bi morala najti Nixor: in Brežnjev. Našla pa jo bosta — pravijo — če se bo vse drugo razvijalo ugodno.
Da bi kritiki prevelikih vojnih stroškov ne pomislili, kako bodo sodelovanje. sporazumi o zmanjšanju o-borožitve ali zmanjšanju vojaških sil v Evropi privedli tudi do zmanjšanja vojaških proračunov, je poskrbel novi ameriški obrambni minister, James Schlesinger.
Novi šef Pentagona, ki je do nedavnega načeloval CIA, je namreč prav v času ceremonije, ko so sprejemali Brežnjeva, imel v senatu govor, v katerem je dejal, da sovjetski program oborožitve trenutno sicer ne ogroža ZDA, da pa bi v naslednjih osmih ali desetih letih lahko znatno okrnil strateško ravnotežje. Zaradi tega da bo za izpopolnitev prejšnje in razvijanje nove oborožitve potrebnih Pentagonu še več dolarjev kot doslej. Z zmanjšanjem vojaškega proračuna (79 milijard za sledeče finančno leto) torej trenutno ne bo nič. Verjetno je Pentagon tudi za spremembe, toda za takšne, kjer bo staro orožje zamenjalo novo.
IZ TRŽAŠKIH UMETNOSTNIH GALERIJ
GERGOLET V OBČINSKI
Nino Gergolet spada med tiste redke slikarje današnjega časa, ki se ne ženejo za sezonsko minljivimi priznanji tistega občinstva, ki sledi le modnim muhavostim. Morda zato njegovo ime ni med i-meni vrhunskih slikarjev na Tržaškem. Bo pa njegova posebnost gledanja na svet prav gotovo pustila vidnejšo sled kot pa dela marsikaterega danes upoštevanega tržaškega slikarja, kajti Ger-goletovemu slikanju sta za podlago poštenost in nemajhen ustvarjalni trud, ki dajeta sleherni u-metnini trajnejšo vrednost.
Tega se lahko vsak razgledan ljubitelj umetnosti zave, ko obišče njegovo novo, žal eno preredkih Gergoletovih razstav, sedaj v občinski galeriji. Kdor pozna znamenito El Grecovo sliko «Razgled Madrida* in je k temu prečital še delo «La nobleza de la pintura» znamenitega Cal-derona de la Barce, bo verjetno mogel bolje doumeti Gergoletov u-stvarjalni napon, ki je potreben pri slikanju vseh teh razgledov odmirajočega sveta uličic nekdanjega šentjakobskega predmestja, starega mesta in nekaterih kra-ških naselij.
Menda je Dorival prvi zapisal, da slikarji instinkta in srca ne ustvarjajo zavestno, pač pa pod vplivom neznanih sil, tako kot rastline poganjajo in rodijo cvetice. In zares, prav tako so se izvod slikarjevih rok rodile te slike, prepojene s pravljičnim čarom barv in videza. Na videz se
zdijo kot bi bile oljnate. So pa naslikane z nekim posebnim mastnim pastelom, s katerim Gergolet doseže prav bogate slikarske učinke, ki so podobni tistim, kakršne je v olju upodabljal naš «Vesnam, v Trstu rojeni Gvidon Birolla. Za razliko od Birollove-ga lirično folklornega realizma pa slika Gergolet v načinu neke zvrsti barvno iluzionističnega ekspresionizma, ki kot pester pajčolan prekriva ubornost propadajočih hiš slikarjevega rojstnega kraja.
Gergolet je Svetjakobčan. Zato je s tenkočutnostjo prisluhnil kameniti govorici ulic o preteklosti njih delavskih domov, u-lic pesnišicega imena kot so to u-lica vrtov, zidov, stražnika, vetra, potoka in podobno, do onih starega mesta, ki jih že samo ime npr. Sporcavilla dovolj o-značuje. So pa te od zoba časa načete vegaste hiše kot nekakšni prividi iz vročičnih sanj hiš brez stanovalcev, a polne milijonov njih neizpolnjenih želja revnih delovnih ljudi, ki so se tam rojevali, živeli in umirali. Gergoletov medianistični stik s preteklostjo pa je vse to vtkal v preprogo drobnih barvnih prelivov, da se slike zde polne nekega tajinstvenega migotanja, ki spreminja kamenje hiš v živo snov, ki bo zdaj zdaj spregovorila. Le tako so mogli nastati ti fantastični izgledi vsakdanje resničnosti sicer nam dobro zanih krajev.	MILKO BAMBIČ
Deželna grafična v palači Costanzi
Razstavljenih je 86 del 59 deželnih likovnikov
Še dva dni, do konca tega meseca, bo v razstavni dvorani palače Costanzi na ogled občinstva najboljše, kar more naša dežela dati na področju grafične umetnosti. Izbirna komisija, ki so jo sestavljali Sabino Coloni, Luigi Danelutti, Renato Daneo, Edoardo Devetta in Mirella Schott Sbisa, niso imeli lahkega dela, ko so morali izmed 123 predloženih del izbrati le 86. kolikor to sicer obsežno razstavišče more sprejeti. Na razstavi, ki je že šesta zaporedna deželna razstava grafične umetnosti, je tako navzočih s svojimi deli 59 likovnikov, med katerimi je tudi nekaj takih, ki se prvič vidneje uveljavljajo. Nemogoče bi. bilo vsaj približno prikazati in oceniti dela vse te razstave, zato se bomo omejili le na omembe nekaterih po abecednem redu, začenši na primer z značilnimi konji Ottavia Bombona, s prijetno risbo Adriana Bur-gherja in že vrhunskim delom U-ga Carraja z naslovom ABurja na Krasu». Tudi dve deli mladega Marina Cassettija in sicer «Pti-ca» ter «Podoba poleta* sta zanimivi kot so odlični «Metulji» Giorgia Celibertija.
iiiitiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitimiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii,i,afyV|||i,„„|l||iml,ll|lll,(l,l,l,J|,l,lnlllIIIIIIIII,,)'llll|llt|t||f||||l|I|t||I|)|||m|tlll|t|||l||1|l||||ll||||||||||||t|t|||||n||||l|||ll|nIII||||||||| iiiiiiiHuiiniiiiiinniiiimiiiiiiiin,,,,
TISTI, KI SE NE ZAVARUJEJO, SE IGRAJO S SREČO...
Najstarejša in najslavnejša zavarovalna družba na svetu
Edward Lloyd, londonski kavarnar 16. stoletja - Pri njem so se sklepale prve zavarovalne pogodbe - Lloydov poseg ob porušenjiu San Francisca zaradi potresa
človek skuša zavarovati svoje premoženje ali sredstva, ki mu služijo za ohranitev ali povečanje premoženja, ravno tako skuša zavarovati dobrine, ki si jih je u-stvaril s prihranki in ki predstavljajo vse njegovo bogastvo. Londonski Lloyd je ustanova, ki zavaruje vse. kar si človek zaželi: od največjega tankerja na poskusni vožnji do prsi znane zvezdnice, od glasu znanega pevca do nevarnosti onesnaženja mestnih vodovodov. Ta svetovno znana organizacija, ki razpolaga z o-gromnimi finančnimi sredstvi, pa ni postala koncem v pravem smislu, ampak je pravi ekskluzivni angleški klub, ki sprejema v svoje vrste le redke izbrance.
Konec 13. stoletja je neki londonski kavarnar dal na razpolago del svojih prostorov svojevrstnim trgovcem. V posebni sobi so se sestajali od sonca in vetra ožgani pomorščaki ter uglajeni trgovci in sklepali o takrat nezaslišanih kupčijah: o povračilu gmotne škode, ki bi jo utrpeli kapitani ali lastniki ladij, če bi se ladja med vožnjo potopila ali če bi se izgubil ali pokvaril tovor. Lastnik kavarne, ki je gostom rade volje postregel s toplimi pijačami, je bil Edward Lloyd.
V kratkem času so bile vse krščanske države obveščene, da jim bo povrnjena v gotovini protivrednost izgubljene ladje in njenega tovora, če bodo seveda njihovi lastniki pravočasno sklenili ustrezne pogodbe in plačali dogovorjeno vsoto, ki je že takrat dobila ime «premija». Na tak način se je širil krog resnih poslovnih partnerjev, ki so bili nujno potrebni predhodniki zavarovalnih družb, saj je lahko le veliko število pogodb zagotovilo zavarovalcem dobiček. Po drugi strani pa so lahko lastniki ladij brez skrbi počivali, kadar so njihove ladje plule okoli Afrike ali proti zahodni Indiji.
To, kar so delali pred 280 leti, delajo še vedno nasledniki prvih zavarovalcev. Nove ideje in izredne pogodbe so brez dvoma vzrok, da je danes Lloyd na prvem mestu med zavarovalnimi družbami. Nobena ponudba ni vnaprej odbita, saj pri Lloydu lahko zavarujemo tudi minljive dobrine, katerim le težko določimo denarno vrednost (Caruso na primer je zavaroval svoj glas). Druga značilnost družbe je v tem, da nemudoma izplača nastalo škodo brez nepotrebnega za-
iifmiiiiiifiiiiiiiiiiiimmiiimiiiiimiiiiiuiiniiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiii
Horoskop
vlačevanja. V 300 letih svojega poslovanja ni Lloyd še nikoli odbil niti enega izplačila.
Tako so r.a primer leta 1906, ko je potres porušil San Francisco, blagajniki zavarovalnice izplačevali škodo kar med ruševinami, to pa je pripomoglo, da se je prebivalstvo in gospodarstvo dokaj hitro opomoglo. Ravno tako so leta 1965 izplačali 30 milijonov angleških funtov, ko je ciklon Betsy opustošil velike predele Združenih držav Amerike.
DANAŠNJE POSLOVANJE
V imenu starega kavamarja podpisujejo vsako leto pogodbe za tisoče milijard lir. Sedež družbe ni več isti, ampak ima Lloyd svojo novo palačo v sredini Cityja. Tudi danes, kakor v kavarni Edvvarda Lloyda, sprejemajo zavarovalci svoje kliente v ogromni dvorani, veliki kakor nogometno igrišče. Njihov princip dela je ostal isti: čakati za svojo mizico, da se klienti sami pojavijo. Seveda danes ne prihajajo več na sedež posamezni klienti, ampak samo posredniki, člani organizacije, ki morajo dobiti končno privoljenje za sklepanje pogodb. Predvsem je govor o tveganjih, pred katerimi se hoče klient zavarovati, kasneje se določijo pogoji ter višina premije.
Dediči in nasledniki prvotnih članov družbe so ostali še danes lastniki in nočejo povečati kroga dru-
žabnikov. Sami seveda ne bi nikoli razpolagali z zadostnimi sredstvi, da bi lahko nemoteno poslovali. Zaradi tega so si pridobili nad 7000 finančnih sodelavcev, imenovanih «sopodpisniki», med katere porazdelijo tveganja in seveda dobiček. Ti sopodpisniki so združeni v 300 skupinah ali «sindikatih». Skrb vodilnih uslužbencev Lloyda je, kako in v kakšni meri porazdeliti tveganje, da bi bila družba v slučaju nezgode čim bolj zaščitena. Ta problem nastane predvsem pri izrednih pogodbah. Tako r.a primer je bila leta 1971 zavarovana slika Mo-ne Lize. ko so jo prepeljali v ZDA. Lloyd je prejel premijo v višini 30 milijonov lir, dočim bi moralo 50 sopodpisnikov police povrniti Louvru eventualno škodo do štirih milijard lir.
Za poslovnega človeka predstavlja danes možnost biti sopodpisnik L1 o y d a več kakor kakršnakoli bančna garancija. Ne smemo namreč pozabiti, da je klient vedno stoodstotno zaščiten. V slučaju, da neki sopodpisnik ne bi mogel poravnati svojih obveznosti, bodo te poravnane iz rezervnega sklada družbe. Da bi se ognili takim nevšečnostim postavlja klub sopodpisnikov Lloyda zelo stroge pogoje za novo članstvo. Angleški državljan mora položiti garancijski znesek
50.000	funtov, a inozemec kar 75 tisoč funtov, a to ni še vse. So-
........................mm.....mm«....................«”"««""...
SREDNJEVEŠKE BALADE JANEZA MENARTA
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V delu m otresite pozabljivosti in neprevidnosti. Ne sodite prestrogo o-«ebe, ki jo komaj poznate.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) V poslu pričakujte odličnih uspehov. Prebili boste prijetne ure v družbi prijateljev.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Nepredvideno srečanje utegne začrtati nove perspektive. V vprašanju, ki vas zaskrblja boste deležni podpore domačih.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Neodločnost vam utegne pokvariti dober posel. V čustvenem pogledu spremenite neki načrt, ki ne ugaja ljubljeni osebi.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Prejeli boste ponudbo za sodelovanje. Neki vaš sorodnik bo potreboval pomoč.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Sijajna zamisel glede rešitve nekega vprašanja. Ce želite doseči pomiritev v družini napravite vi prvi
korak.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Naglo boste rešili nekatera vprašanja. Ne reagirajte na nervoznost, ki vlada v družini.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Uspeh vaših sodelavcev bo vplival tudi na vaše delo. čakajo vas važne družinske odločitve.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Poslovno ohranite zveze z vašimi sodelavci. Deležni boste obiska in dsrild
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.)
V	poslu bodite podjetni in dinamični. V svojih čustvih ne bodite nepopustljivi.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Pri delu boste sklenili dober posel.
V	čustvenem pogledu važno srečanje za vašo bodočnost.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V poslu vam inteligentna iniciativa u-tegne zagotoviti lep uspeh. Prebili boste večer v prijetni družbi.
Pesnik Janez Menart nas vedno znova preseneča. Spomnimo se samo na njegove Časopisne stihe in izjemen odmev, ki so ga te pesmi imele v slovenski javnosti. Spomnimo se na Belo pravljico, da ne omenjamo pri tem njegovih prevodov iz tujega pesništva. Zdaj smo dobili novo Menartovo knjigo pesmi, knjigo z naslovom SREDNJEVEŠKE BALADE. Toda te balade so samo del epa o kmečkih puntih, ki ga piše že dolga leta. Ker pa so balade zaokrožena enota, ki zlahka stoji tudi sama zase, se je pesnik odločil, da jih v letošnjem jubilejnem, letu objavi v samostojni knjigi. Tako smo torej ob petstoletnici prve kmečke zveze dobili Menartove Srednjeveške balade z ilustracijami in v opremi Borisa Kobeta. Sam pesnik pravi, da morda nasbo ni najbolje izbran, saj vse pesmi nišo balade v klasičnem smislu. Nekatere so balade le po vzdušju. Toda ne glede na naslov irt ne glede na to, da so le del večje pesniške celote, ki bo še izšla, pomenijo te balade umetniško tehten prispevek pesnika k počastitvam spomina na kmečke upore.
Menartova pesniška zbirka obsega enaidvajset pesmi, v katerih je pesnik upodobil različne prizore in dogodke, ki jih poznamo iz zgodovine o kmečkih u-porih in o vojnih spopadih okrog leta 1500 ob koncu srednjega veka. Naslovi posameznih pesmi Kri, Meč, Vitez, Jetnik, Coprnica, Cesarski patent, Lazaret, Prisega že sami po sebi kažejo na motive, ki jih v pesmih obravnava pesnik. Menart pa v dodat-
nem pojasnilu v knjigi sam pojasnjuje kako je v delih naših zgodovinarjev dobil stvarne podatke o dogajanjih v času kmečkih uporov in s tem motive za pesniške upodobitve. V opombah pesnik sam še nekoliko več pove o zgodovinskih podrobnostih dejstev tako da dobi bralec najprej umetniško pretresljivo podobo posameznih epizod iz vojn in kmečkih uporov, nato pa še dodatno stvarno pojasnilo, ali pa obratno.
Posamezne balade imajo sicer baladno formo, strnjenost okrog baladnega dogodka in lapidarcn izraz; pisane so v rimah in dajejo z močjo svoje izraznosti pretresljivo podobo človeških usod.
Bistven sestavni del so ilustracije, grafike Borisa Kobeta, ki ustrezno dopolnjujejo pesniško u-podobitev dogajanj srednjeveških. Moti pa tisk, ki je težko čitljiv. Ne sicer zaradi velikosti temveč zato ker so vrstice preveč stisnjene, za tako krepki tisk pa bi tako vrstice kot posamezne besede potrebovale večji razmah.
Izviren Menartov pesniški prispevek k proslavljanju obletnice kmečkih uporov kakor tudi prispevek k slovenski epski poeziji je posredovala Cankarjeva založba. Prijatelji poezije in Menar-tove žlahtne pesniške besede ji bodo za izdajo hvaležni.
Sl. Ru.
Prejeli smo
REGIONE ED ENTI LOCALI. Izdaja uprava avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine.
podpisnik mora imeti tudi neomade-ževano ime in veliko premoženje, saj odgovarja s celotnim svojim premoženjem in ne samo z garancijskim pologom.
Poleg časti je seveda zelo važen tudi dobiček. Razni sopodpisniki lahko zaslužijo letno do 50.000 funtov, kar seveda ni. malo. Zaradi tega so na seznamu kandidatov za sopodpisnike znana imena finančnih mogotcev. Za vstop se potegujejo tudi gospodarstveniki iz novega sveta. Vsakega novega čiar.a mora podpreti 6 starih članov kluba. In ravno v tem določilu je največja težava za sprejem novih članov: angleški konservativci zelo neradi odpirajo vrata svojih klubov tujcem, a še posebno tistim, ki ne morejo dokazati plemiške preteklosti.
INFORMATIVNA SLUŽBA
Zato, da ne bi doživel neprijetnih presenečenj, ima Lloyd po svetu nad 1500 specializiranih agentov. Ti morajo paziti na vse dogodke in poročati o vsem: o vremenu, o politični situaciji, o delovanju strank, o razvojnih načrtih dežele, o posojilih, o naravnih nesrečah, skratka o političnem in gospodarskem življenju področja, ki jim je bilo zaupano. Najvažnejše novice so vsakodnevno objavljene v «Lloyd's List*, ki je najstarejši dnevnik na svetu, še posebna pozornost je posvečena pomorstvu. Publikacija «Lloyd's Shipping Ir.dex» pa mesečno obvešča o glavnih tovorih, javlja kje se nahajajo ladje in kam so u-smerjene. Zgodi se, da je zavarovalnica boljše informirana od lastnikov, kje se nahajajo njihove ladje.
Kljub vsem varnostnim ukrepom pa se je Lloyd 1. 1957 in 1958 znašel v v velikih težavah zaradi Indonezije. Leta 1957 je predsednik Sukamo izdal odlok o podržavljenju vse imo-vine pomorske nizozemske družbe KPM, ki je vzdrževala zvezo med otoki te države.
Na kocko je bilo postavljenih 11 milijonov funtov šterlingov, katere bi moral Lloyd plačati v štirih mesecih. Nemudoma je odpotovala v Džakarto skupina strokovnjakov s samim predsednikom Lloyda na čelu. Več tednov so morali čakati na avdienco pri Sukamu, ki jih sicer ni nikoli sprejel. Končno jim je u-spelo dokazati predsednikovim svetovalcem, da ukrep ne bo prizadel bivših kolonialistov, ampak največjo zavarovalnico na svetu, ki bi lahko sprejela tudi določene protiukrepe. Končno je par dni pred iztekom roka indonezijska vlada sklenila, da odlok prekliče. Ta ukrep se je Indoneziji izplačal, kar se je pokazalo nekaj mesecev kasneje.
Holandska vlada je namreč nepričakovano sklenila, da bo bojkotirala izvoz indonezijskega tobaka, kar naj bi bil njen protiukrep za podržavljenje holandskih bank in druge imovine. Indonezija se je znašla v težavah, ker je bil ves njen izvoz osredotočen na borzo v Haagu. Ker je pa Uoyd kril vsa tveganja, vezana z izvozom indonezijskega tobaka, je imel ves interes, da se zadeva čim hitreje uredi. Po dolgih pogovorih s holandsko vlado je trgovina ponovno normalno stekla.
Od tega dne je Indonezija postala za Lloyd dežela nadpoprečnega tveganja.
In za zaključek še mnenje nekega Lloydovega direktorja, ki je na vprašanje, ali poleg golega računa pri zavarovanju ni važna tudi sreča, odgovoril: «Mi se ne igramo s srečo, s srečo se igrajo le tisti, ki se ne zavarujejo*.
E. B.
Slovenski tržaški grafik prof. Avgust Černigoj je na razstavi navzoč z dvema deloma, raje bi rekli z dvema kompozicijama, med katerimi je tudi grafika «Poklon Picassu». Zraven Avgusta Černigoja je tu tudi njegov soimenjak Claudio Cernigoi, ki prikazuje eno samo risbo, z dvema velikima lisbama je navzoč Sabino Coloni, ki s svojo tenkočutnostjo obdeluje trenutno zelo aktualen problem — ekologijo.
Odlično je tu navzoč Gualtiero Comacchin z dvemi deli, dve lepi risbi je razstavil tudi Renato Daneo, Silva Fonda pa je predložila eno risbo z naslovom «Cora».
V tem naštevanju le nekaterih slikarjev, katerih dela so se nam zdela bolj zanimiva, ne moremo mimo Nina Gergoleta, ki prav te dni razstavlja tudi v občinski galeriji in je na to razstavo grafike prinesel eno samo svoje delo z naslovom «Gazometri v Ulici Broletto*. Je to delo tega slikarja, ki nosi sicer starejši datum, ki pa zelo verjetno spada med. njegova najboljša dosedanja dela. V nadaljnjem naštevanju del in njihovih ustvarjalcev se nam zdi potrebno omeniti tudi Virgilia Malnija, ki v svojih trtah in be-kačih nekoliko spominja na našega velikega Jakca izpred nekaj let.
Tu je vredna omembe Emanuela Marassi - Bassanese, ki je razstavila dve grafiki, med katerimi je ena posvečena njenemu učitelju prof. Avgustu Černigoju. Mar-cello Mascherini, ki prav gotovo spada med najpomembnejša imena na vsem likovnem področju, je razstavil eno samo delo. z naslovom «L’uccellaccio-». To delo je prav gotovo eno najboljših del na razstavi. Dobra je tudi Elettra Metallino, ki je razstavila dve deli, od katerih eno prikazuje kračico gostilno. Kot zadnja slika na razstavi je dober ^Kristus*, ki ga je v svojem stilu pripravil Gior-gio Milia, Goričan Fulvio Monai pa je razstavil dva «lstrska spo-mina», ki se nam zdita še boljša kot so njegova sicer odlična o-Ija. Prav tako dober je Claudio Moretti, priletni Orlando pa je navzoč z eno samo sliko z naslovom ^Vegetacija*. Je to risba, ki jasno izpričuje avtorja.
Še bolj značilni sta deli, ki ju je razstavil Klavdij Palčič. Sta to dve odlični serigrafiji in sicer «Novi prišlecu ter '<Pred ekzeku-cijo». Dante Pisani je navzoč s svojim «Skylabom», ki pa nas ni preveč navdušil, ker smo bili vajeni videti tudi boljša dela tega odličnega tržaškega likovnika. Tudi Bruno Ponte, ki je razstavil sliko «Pom.lad 1973», je velikokrat in marsikje razstavil že boljša dela. Dobra je Sabina Privitera in sebi zvesta Eva Ronay, ki je razstavila dve svoji strukturi, vtem ko je Mirella Schott-Sbisa prikazala dve «Kraški arhitekturi*.
Krasu je zvest, kot vedno, tudi Lojze Spacal, ki je razstavil le e-no delo, večbarvno ksilografijo «Tržaški Kras». Zelo delikatna in prepričljiva v svojih dveh delih je Nelda Stravisi. Njeni rndtisi* starin so zares odlični, posebno odtis z naslovom «Stari zid*.
Odlično se predstavlja tudi mladi Franco Vecchiet, ki je sicer predložil dve deli, pa mu je žirija zaradi pomanjkanja prostora, izbrala le ksilografijo z naslovom <aDvojčka». Tega navajanja ne moremo zaključiti, ne da bi omenili tudi Villibossija, ki je sicer kipar, ki pa se je predstavil tu z dvema odličnima risbama, ki prikazujeta ženski lik.
V tem naštevanju smo prav gotovo prezrli marsikoga, ki bi zaslužil, da bi ga bili omenili. Pri kolektivnih razstavah tolikšnega obsega je to tako rekoč nujno zlo.	Fre
SREČANJE JAMARJEV
V MARTINJSKI JAMI
Pred nedavnim so se v čudovitem okolju Martinjske jame pri Markov-ščini v bližnjih Brkinih sestali jamarji tržaškega jamarskega krožka «Zorko Jelinčič*, ki je vključen v tržaško Slovensko planinsko društvo. Mladi ljubitelji podzemeljskega sveta, ki so si zadali nalogo, raziskati to jamo, so del teh lepot tudi fotografirali. Naslednje fotografije nam prikazujejo: Skupina jamarjev v enem izmed značilnih kotičkov jame (slika zgoraj). Na spodnji sliki pa vidimo nekaj kapnikov, ki visijo v strmo in temno brezno. Slika nam vsaj približno pove, da gre za dokaj
veliko jamo
Na gornji in na spodnji sliki vidimo spet dva zanimiva dela jame. Na gornji sliki si lahko ustvarimo podobo o razsežnosti tega dela ja-me, kajti jamar, ki ga vidimo med kapniki, nam lahko služi za pri' merjavo. Poleg tega vidimo le dva centimetra levo od njegove glave sta' lagmit in stalaktit, ki se bosta «v kratkem* «srečala». Seveda bo ta «v kratkem* čez nekaj desetletij, morda celo čez sto in več let. Na spodnji sliki pa vidimo drugi del jame
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba: 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.30 Skladatelji naše dežele;
19.10	Govorimo o ekologiji; 19.25 Pisani balončki; 20.00 šport; 20.35 «Pogovori s Shmuelom*; — rad. drama; 21.25 Zabavni orkester RAI iz Milana; 21.50 Skladbe davnih dob; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 15.10 Spored za mladino; 15.50 Srečanje z avtorjem.
KOPER
7.30,	0.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30,
19.30,	21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 10.00 Orkester La Vera Roma-gna; 11.15 Prisluhnimo jim skupaj; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Za tiste, ki gredo na počitnice;
14.15	Mladi glasovi; 14.40 Juke box; 15.00 Baletna glasba; 15.30 Jug. pevci; 15.45 Plošče; 17.40 Polke in valčki; 18.00 Mladinski klub; 18.45 švarove skladbe; 20.00 Male skladbe velikih mojstrov; 21.00 Glasba v večeru; 22.00 Literarna oddaja; 22.30 Strani iz albuma; 23.35 Slovenski solisti.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Četrti spored; 15.10 Za vas mlade;
ČETRTEK, 28. JUNIJA 1973
17.05	Sončnica; 19.10 Sindikalna panorama; 20.20 Kakšna glasba vam ugaja?; 21.00 Ital. popevke; 22.20 «Andata e ritorno*.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta L. Battisti in A. Identici; 8.40 Kako in zakaj?; 8.54 Orkester; 9.15 Pred nakupi; 9.50 Nadaljevanka; 10.30 Kvartet Cetra; 12.40 Alto gradimento; 14.00 Plošče; 15.45 Glasbeno - govorni spored; 17.45 Telefonski pogovori;
20.10	«Andata e ritorno*; 20.50 Plošče; 22.43 «Zločin in kazen*.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert; 11.00 Boccherini-jeve skladbe; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Wagnerjeve skladbe;
14.30	Simf. koncert; 16.00 Veliki interpreti-; 19.15 Vsakovečerni koncert; C. M. Von Weber: «Der Frei-schiitz* — opera.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Na današnji dan;
9.10	Glasbena matineja; 10.05 Po-
čitniško popotovanje; 10.20 Mladinski zbori; 10.40 Iz partitur operetnih mojstrov; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Melodije za opoldan; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Skladbe Vilka Ukmarja; 14.30 Priporočajo vam...;	15.10 Za mladi
svet; 15.40 «Mehurčki»; 16.40 Con-certino in suita; 17.00 «Vrtiljak»;
17.40 Naš podlistek; 18.10 Koncerti
19.00	Aktualnosti; 19.35 Iz kasetne produkcije; 19.50 Mejniki v zgode-vini; 20.00 Lahko noč, otrocih
20.15	Ansambel Latinos; 21.00 D°' mače pesmi; 22.00 Ivan Cankar-Gospa Judit; 22.40 Glasbeni nok' turno; 23.15 Jazz.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30	Poljudna znanost; 13.00 Sever kliče Jug; 13.30 Dnevnik; 17-" Spored za najmlajše; 17.30 DneJ„ nik; 17.45 Spored za mladino; 1®-; Poljudna znanost; 19.45 Šport rn ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21-«Zaročenca», 4. nadaljevanje; 23. Dnevnik.
II. KANAL
18.30	Protestantizem; 21.00 Dn^ nik; 21.20 Zabavni spored.
JUG. televizija
18.45 Veliki in majhni; Obzornik; 19.30 Na sporedu J, nemi film; 19.55 Neznani let®, predmeti; 20.45 Risanka; 21-00 23.20 TV dnevnik; 21.25 Kaffl k kako na oddih; 21.40 Četrtkov razgledi; 22.30 A. P. Čehov: » je življenje — nadaljevanje; 2> Rokomet:	Jugoslavija — ^
(posnetek).
KOPRSKA BARVNA TV
21.00	Otroški kotiček: Risanj
21.15	Poročila; 21.30 Rezervira
čas; 22.20 Zabavno glasben* daja.	_
SPORI ŠPORT ŠPORT
ATLETIKA
V SREČANJU ITALIJA-CSSR V MILANU
Fiasconaro postavil na 800 m nov svetovni rekord z 1’43”7
Simeon je dosegel nov italijanski rekord v metu diska z metom 63,86 m
MILAN, 27. — V teku medna-1 odigrali na proseškem pravokotni-
rodnega prijateljskega atletskega srečanja med državnima reprezentancama Italije in Češkoslovaške v Milanu so dosegli več rezultatov velike vrednosti. Najboljšega je gotovo postavil Marcello Fiasco-naro, ki je v teku na 800 metrov zabeležil čas svetovnega rekorda 1’43”7.
Dosedanji rekord je postavil v daljnem letu 1962 (2. februarja, v Christchurchu) Novozelandec Peter Sneli, kasneje pa sta ga izenačila še Avstralec Doubell in Amerikanec Wottle, vsi v času 1’44’3.
Fiasconaru so pri prehodu na 400 m namerili odličen čas 51”.
Serijo dobrih dosežkov je nadaljeval Simeon, ki je v metu diska vrgel to orodje 63,86 m daleč in
Novopečeni lastnik svetovnega rekorda v teku na 800 m M. Fiasconaro
je s tem popravil za 74 cm svoj dosedanji rekord, katerega je lani postavil z znamko 63,12 m.
V teku na 200 m je zmagal Men-nea z dobrim časom 20”6.
Končni rezultat tega atletskega dvoboja je bil 108:103 v korist Italije.
* * *
HELSINKI, 27. - Kenijec Ben Jipcho je še enkrat izboljšal svoj svetovni rekord v teku na 3000 m z zaprekami. Tokrat je na atletskem tekmovanju v Helsinkih u-stavil štoparice na 8’14”, medtem ko je 19. junija pretekel isto progo v 8’19”8 na troboju med Italijo, Kenijo in Finsko.
NOGOMET

MED POROČENIMI IN SAMSKIMI
Nogometna tekma v Velikem Repnu
Kdor je v teh dneh šel po cesti Veliki Repen — Opčine je videl na novem nogometnem igrišču mnogo domačinov, ki z navdušenjem brcajo žogo: pripravljajo se namreč za tradicionalno nogometno tekmo med poročenimi in neporočenimi vaščani repentabrske občine. Od Milana Škabarja smo zvedeli, da bo to že sedma taka tekma. S to tradicijo so Repenči začeli leta 1963 ko so mladi zmagali s 3:2, leto kasneje so se stari maščevali in zmagali s 3:1. Z istim izidom so stari zmagali tudi leta 1965. Leta 1967 so uvedli tekme med poročenimi in neporočenimi; zmagali so neporočeni s 3:2. Leto kasneje je bila zmaga neporočenih še bolj izrazita 3:0. Končno je leta 1972 poročenim uspelo remizirati 2:2.
Kot je razvidno je stanje precej izenačeno. Vse tekme so do sedaj
ŠD Polet vabi na
KOTALKARSKO REVIJO
v četrtek, 28., v soboto, 30. t.m. ter v nedeljo, 1. julija ob 21. uri na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. Rezervacija sedežev v trgovini čevljev Malalan na Opčinah, Proseška ulica 18, tel. 21-2136.
ku Velika rouna.
Letos bodo igrali na domačem igrišču. V vsej občini vlada veliko zanimanje za ta «spopad leta*. Organizatorji imajo polne roke dela.
Kar se tiče nogometašev lahko povemo, da so pod strogim nadzorstvom svojih trenerjev, ki so uvedli povsem nov način treninga: trenirata namreč skupaj kar obe ekipi in s tem imata oba trenerja možnost opaziti pomanjkljivosti nasprotnika. Razumljivo je zato, da obe ekipi nalašč naredita precej napak, da bi s tem čim bolj zmedli načrte nasprotnika. Koliko bo ta taktika uspešna ne vemo, zvedeli pa smo, da «se tudi tuji trenerji zanimajo za ta sistem*. Kljub temu trenerja še nista javila postav svojih moštev, ker imata se nekaj problemov. Trener poročenih, Milko Jakopin, se še ni odločil če bi spravil na krilo pravo krilo ali pa igralca, ki bi sicer imel številko krila, vloga pa bi bila kot na svetovnih prvenstvih popolnoma drugačna. Kandidat za to mesto je «domača zvezda* Branko Maklav.
Trener neporočenih, Milan iz Re-
ne, pa ima le en problem. V skupnih pripravah je Jediten Taksln precej shujšal in zato mu bo moral, verjetno, poveriti vlogo zunanje povezave in ne (kot je bilo prvotno odločeno) stoperja.
Za sodnika je bil določen Pedal s Proseka, stranska sodnika pa bosta Edi iz Banja in Vinko iz Re-bide.
Tekma se bo pričela jutri ob
17.30.	Pol ure prej bo zbirališče na «Placu» v Velikem Repnu, od koder bodo nogometaši s trebensko godbo na čelu odšli na igrišče. Po tekmi bodo morali poraženci pripeljati zmagovalce v vas v samokolnicah. Poleg tega po bodo morali poraženci plačati tudi večerjo. Smeha in zabave torej v petek v Velikem Repnu ne bo manjkalo.
Bruno Rupel
OBVESTILO
ŠD Kontovel priredi za slovenske šahiste 1. šahovski brzotumir gostilne Luxa - Prosek. Brzotumir bo v gostilni Luxa v soboto, 30. t.m. ob 20. uri. Vpisovanje pol ure pred začetkom.
košarka ..
TEDENSKI PREGLED
Dva borovca v pokrajinski reprezentanci
Košarkarska zveza je prvenstvo k moške divizije izpeljala slabo
prva divizija
Prvenstvo prve divizije bi se moralo zaključiti točno pred tednom dni. Vse kaže, da bodo morali košarkarji nekaterih ekip preložiti počitnice in morda celo avgusta stopiti ponovno na igrišče, da bi o-digrali nekatere odgodene tekme. Košarkarska zveza je namreč napravila toliko napak pri organizaciji tega prvenstva, da je postala vsa stvar skoraj smešna.
Eni od naših ekip pa je le uspelo pravočasno končati prvenstvo. Polet je namreč odigral vseh 14 tekem in je dosegel dokajšen uspeh: zasedel je namreč tretje mesto.
Nedvomno sodi ta uvrstitev openskih košarkarjev med naše najboljše uspehe v tej sezoni. Statistični podatki zgovorno kažejo na te u-spehe. Oglejmo si jih.
Poletovci so dosegli 10 zmag, doživeli pa so štiri poraze. V 14 tekmah so dali 1005 točk, to je 71,77 poprečno na tekmo. Dobili pa so 781 košev, to je 55,78 točke na tekmo. Poprečno so dali torej 15,99 pike v vsaki tekmi več od nasprotnikov. Največjo zmago so dosegli proti Kontovelu (100:24), najhujši poraz pa so doživeli proti Ferroviariu 54:70. Najboljši strelci Poleta: 1. Egon Guštin (14 tekem, 285 točk,
ŠPORTNI TEDEN POLETA NA OPČINAH
Tudi v sinočnjem sporedu dve lepi košarkarski tekmi
Danes bo na sporedu tudi kotalkarska revija
PROSTI METI: Polet 3:8, Breg I presenečenja. Vsa moška in žen-• fi	I ska srečanja so se zaključila po
V	nadaljevanju športnega tedna Poleta smo bili priča dvema kakovostnima srečanjema, ki sta navdušila gledalce. Tu mislimo na srečanje naraščajnikov Italsider in Bor ter v minibasketu med Borom in Kontovelom.
NARAŠČAJNIKI Italsider — Bor 64:54 (31:27)
ITALSIDER: Zampa 12, Tamai, Redolfi 18, Zanini 5, Kuzina 1, Sancin 2, Pozzola 15, Pieri 8, Krej-cic 3.
BOR: Košuta, Žerjal 15, Perko 2, Udovič 11, Mazzucca, Parovel 3, Siega 8, Volk 3, Bruno Furlan 12, Renato Furlan.
PROSTI METI: Bor 6:26.
SODNIKA: Tavčar in Gantar.
Čeprav so borovci nastopili brez svojega najboljšega centra Karla Ražma, ki si je včeraj poškodoval gleženj, so vseeno nudili znatno višjim nasprotnikom močan odpor. V uvodnem delu tekme so celo vodili, saj so bili v protinapadih dokaj učinkoviti. Višji košarkarji Ital-sidra pa so bili v drugem polčasu zelo uspešni pod košema in so si tako zasluženo priborili zmago.
V	Borovih vrstah so se dobro iz kazali Žerjal, Bruno Furlan in U dovič.
MINIBASKET
Kontovel — Sokol 37:16 (19:8)
KONTOVEL: Starc 15, Prašelj 4, Bukavec 13, Ban 4, Milič A., Orel, Milič L., Cermoli, Majovski 1 in Micheli.
SOKOL: Gruden 9, Pertot 2, Vogrič, Kattonar 3, Devetak, Rau-ber, Zidarič, Brišček, Velussi 2, Staniša.
SODNIKA: Ferluga in Sosič.
PROSTI METI: Kontovel 3:16, Sokol 2:20.
Kontovelci so bili v uvodnih potezah boljši od požrtvovalnih Na-brežincev, ki so med drugim imeli dokajšnjo mero smole pri metih na koš. V tej tekmi so se poleg Starca izkazali nekateri mlajši i-gralci. V vrstah Sokola se je strelcu Grudnu nekoliko zataknilo. Polet — Breg 47:13 (20:4)
POLET: Picini 2, Berdon 4, Bal-dassi, Benčina 12, Bratož 6, Korošec 4, Sosič 13, Pisani, Petje 2 in Grgič 4.
BREG: Slavec, Seccoli 1, Mene ghetti 2, Ražem 4, Sancin 2 in Ko-cjančič 4.
SODNIKA: Kalin in Tavčar.
Poletovci so brez težave odpravili Brežane, ki so napravili preveč napak, da bi se le izognili visokemu porazu. Srečanje je bila lepa izkušnja za Brežane, ki so žal, morali proti za razred boljše mu nasprotniku položiti orožje.
Bor — Kontovel 28:23 (6:10)
BOR: Pegan 6, Canziani, Mazzucca 3, Mesesnel 4, Dolgan 10, Gombač 5, Bloccari, Ražem, Zuba-lič, Simčič.
KONTOVEL: Starc 13, Bukavec 6, Prašelj 4, Ukmar, Ban, Milič, Orel, Majovski, Sedmak.
SODNIKA: Tavčar in Sosič.
PROSTI METI: Bor 4:16, Kontovel 7:12.
Ta tekma je bila gotovo ena naj-lepših, ka-teri smo bili priča na tem športnem tednu Poleta. Bo rovci so pokazali dobro skupno i-gro, medtem, ko so Kontovelci s Klavdijem Starcem bili borovcem stalno za petami. Tekma se je odločila v poslednjih minutah, ko so borovci v zelo spretnem prctinapa du dosegli prednost 6 točk, katero so obdržali do konca tekme. DANES MINIBASKET
17.30	Bor — sokol
18.30	Kontovel — Breg
19.30	Polet — Bor
Ob 21. uri bo kotalkarska revija, ki bo osrednja točka uspešne Po-letove prireditve.
B. L.
KOŠARKA
DANES V TRSTU, NA GRETI
Nevaren nasprotnik reprezentance TS
Danes ob 19.30 bo v Trstu na Greti zanimivo košarkarsko prijateljsko srečanje med tržaško pokrajinsko reprezentanco (ki bo v kratkem nastopila v Dubrovniku) in ameriško peterko Ambasador. Ameriška ekipa je zelo močna, saj je pred kratkim premagala celo reprezentanco Sovjetske zveze.
LONDON, 27. — V nadaljevanju j mednarodnega teniškega turnirja v | WimbIedonu ni prišlo do nobenega
pričakovanju. Vsi nosilci skupin so zmagali s sorazmerno lahkoto. Tako je Nastase premagal Kolumbijca Molino, med ostalimi srečanji pa je Čehoslovak Hrebec izločil Italijana Zugarellija.
FIRENCE, 27. — Jutri in pojutrišnjem bo v Firencah italijansko mladinsko atletsko prvenstvo, katerega se bo udeležilo preko 500 tekmovalcev iz 68 moških in 50 ženskih društev.
20,35 točke na tekmo), 2. Adrijan Sosič — 12 — 210 — 17,50, 3. Edi Kraus 14 — 176 — 12,57, 4. Robi Gantar 12 — 165 — 13,75, 5. Miloš Jugovič 14 — 67 — 4,78, 6. Edi Sosič 14 _ 48 _ 3,42, 7. Edi Daneu 13 — 22 — 1,61, 8. Edi Dolenc 11 — 8 — 0,72, 9. Loris Tavčar 14 — 8 — 0,57, 10. Sergij Škerlavaj 12 — 4 — 0,33.
Največ košev v eni tekmi je dal Adrijan Sosič (31) proti Libertasu. Slabi so bili poletovci pri streljanju prostih metov, in sicer 96:253, kar je 37,94 odstotka.
* * *
Kontovel je v nedeljo odigral od-godeno tekmo proti Cianocoloriju. Bila je to priložnost za naše košarkarje, da pospravijo prvi par točk. V prvem polčasu je kazalo, da bo to Kontovelcem tudi uspelo, v drugem delu igre pa je Cianocolori izkoristil več napak domačinov in poraz je bil neizbežen.
Izidi 14 kola:
Polet — Cianocolori	73:58
Servolana — Libertas	58:53
GMT — Ferroviario	n.o.
Kontovel — CGI	n.o.
Izid odgodene tekme:
Cianocolori — Kontovel	60:39
LESTVICA
Ferroviario	13	11	2	1023:667	22
Servolana	13	11	2	848:688	22
Polet	14	10	4	1005:781	20
GMT	11	6	5	618:566	12
Libertas Ts	13	6	7	575:767	12
CGI	13	6	7	668:683	12
Cianocolori	14	2	12	728:971	4
Kontovel	13	0	13	447:907	0
Odigrati morajo še naslednje odgodene tekme:
Kontovel — CGI Grandi Motori — Servolana GMT — Ferroviario GMT — Libertas Ts.
Mari trener,
Fabjan in Zavadlal	člana
pokrajinske reprezentance
Čeprav je bila letošnja sezona prve Borove peterke slaba, pa vse kaže, da domači košarkarski krog ni pozabil na naše mestno društvo. Tržaško pokrajinsko reprezentanco, ki se bo udeležila mednarodnega turnirja v Dubrovniku, bo treniral bivši Borov trener Maj rio Mari, ki si je to mesto, zaradi zaslug v ženski tržaški košarki in zaradi velikega košarkarskega znanja, povsem zaslužil.
Marija smo vprašali za mnenje o tej reprezentanci.
«Pri sestavi te reprezentance smo naleteli na več težav. V naši e-kipi namreč manjka več znanih igralcev, ki se niso odzvali na-
šemu pozivu: nekateri zaradi pretiranih denarnih zahtev, nekateri pa enostavno, ker so nezainteresirani za take turneje.*
«V tej reprezentanci, ki je v bi-atvu tržaška reprezentanca, sta tudi dva borovca!?*
«Odločili smo se, da uvrstimo v reprezentanco tudi Borisa Fabjana in Adrijana 'Zavadlala zaradi požrtvovalnosti, ki sta jo pokazala med sezono.*
«Možnosti reprezentance na tem turnirju?*
konkurenca je izredno ostra. Gillette, Lokomotiva in srbska reprezentanca so za nas nedosegljivi. Nedvomno pa bo za naše košarkarje ta turnir lepa izkušnja in tudi lep izlet.*
V Dubrovniku bodo nastopili naslednji košarkarji našega mesta (v zadnjem trenutku sta namreč odpovedala tudi goriška predstavnika Ianieilo in Ugo Devetak):
Centri: Poloniatto in Millo (L. Adriatico), Dalla Costa (Italsider); krila: Meneghel (Hannibal Trž;č), Friedrich (Servolana), Fabjan (Bor); zunanji igralci: Ponton vL. Adriatico), Hrovatin (Italsider), Zavadlal (Bor). To reprezentanco bo ojačil še neki košarkar ameriške ekipe Gillette.
b. 1.
KOLESARSTVO
S 132 TEKMOVALCI
V soboto start «Toura» brez Belgijca Merckxa
Kandidati za prvo mesto so predvsem Poulidor, Zoetemelk, Ocana in Thevenet
PARIZ, 27. — V soboto, 30. junija, se bo pričela šestdeseta kolesarska dirka po Franciji. Razdeljena bo na dvajset etap, med katerimi bodo tri poletape na kronometer za posameznike, ena pa za ekip«. Še prej, v soboto, pa bo na sporedu otvoritvena predetapa na kronometer.
Letošnjega «Toura» se ne bo u-deležil zmagovalec «Vuelte» in *Gi-ra* Eddy Merckx, saj nima menda njegova hiša velikih trgovskih interesov na Francoskem.
Tako kot «Giro dTtalia*, se bo tudi francoska dirka pričela na tujem, in sicer na Nizozemskem. Tekmovalo bo 12 ekip s 132 kolesarji, ne bodo pa nastopili, poleg belgijskega asa, italijanski kolesarji. Odpoved Italijanov si nekateri razlagajo kot maščevanje, ker niso poslali Francozi na italijansko etapno dirko niti enega svojega predstavnika.
Boj za prvo mesto bi se moral tako odvijati med starim Poulidor-jem, ki že celo vrsto let zasleduje zmago na Touru ter med Špancem

IllHilš z	h$mŠ mE& SNM H S
Balinarji doberdobskega društva Gradina med igro z Ljubljančani prijateljskem srečanju s tamkajšnjim klubom «Rožna dolina*
.............................................................................................................................................
.9 ».&»■*•) v o* 5 v	t,-	liindiin&lv	»	-p-	w
BALINANJE
V RAZNIH TEKMOVANJIH IN TURNIRJIH NA GORIŠKEM
Uspešno udejstvovanje doberdobskih balinarjev
BD Gradina bo septembra priredilo tekmovanje za pokal doberdebske cbčine
Tudi letos se balinarji doberdobskega društva Gradina z uspehom udejstvujejo na raznih turnirjih in tekmovanjih. Zadnji uspeh po vrsti so kraški predstavniki želi prejšnji teden na pokrajinskem prvenstvu za dvojice C kategorije, ki so včlanjene v vsedržavni zvezi UBI. Tekmovanje je bilo v Ronkah in Tržiču na 6 stezah in se je za naslov pokrajinskih prvakov potegovalo 34 dvojic s tržiškega območja, ker je vččji del goriških balinarskih društev včlanjenih v ENAL, ki prireja samostojno vsa tekmovanja svojih klubov. Tako sta uspela brata Marino in Arnaldo Fran-dolič priboriti se do finala in zasesti drugo mesto. Roman Okretič in Rafael Gergolet pa sta le za nekaj točk manj obtičala na četrtem mestu. Navijači kraškega kluba so že upali, da bodo prisostvovali finalnemu srečanju med obema ekipama iz Doberdoba.
Manj sreče je imela dvojica Evgen Gergolet in Evgen Ferfolja v B kategoriji, ker je izpadla že v prvem kolu.
Pokrajinsko lovoriko za posameznike v B kategoriji pa je prinesel društvu tajnik Arnald Ferfolja, ko je prejšnji mesec zasedel prvo mesto v omenjeni disciplini. S to zma-
go si je Ferfolja priboril pravico nastopati na državnem prvenstvu, ki bo konec poletja v Rimu.
Na krilih omenjenih uspehov in drugih manjših krajevnih zmag, se klubsko vodstvo vneto pripravlja na deželni spopad v B in C kategoriji za četverice, ki bo na sporedu v petek, 29. junija. Tehnični sestavljalec ekip Jožef Čadež si na videz preveč ne obeta od domačih igralcev, njegova molčečnost pa dopušča skrito upanje na dobro uveljavitev njegovih predstavnikov.
Na koncu naj še zapišemo, da balinarsko društvo Gradina ne mi-
ŠD Primorje vabi člane na 11. redni občni zbor, ki bo v četrtek, 28. junija ob 21. uri v prostorih društva v Soščevi hiši.
Dnevni red:
1.	Pozdrav in izvolitev delovnega predsedstva;
2.	Poročilo predsednika;
3.	Poročilo tajnika;
4.	Poročilo blagajnika;
5.	Poročilo nadzornega odbora;
6.	Volitve novega odbora;
7.	Razno.
sli samo na nastope in zmage. Že nekaj časa namreč pripravlja tekmovanje za pokal doberdobske občinske uprave, ki je najavljeno za 16. september in bo odigrano na domačem in laških igriščih. Kot prejšnja leta, smo prepričani, da bodo člani BD Gradina iz Doberdoba tudi letos lepo sprejeli goste iz raznih krajev dežele in jim nudili vse potrebno za nemoten potek te tako pomembne športne manifestacije na Krasu.
Janko Gergolet
NOGOMET
MILAN, 27. — Finale za italijanski nogometni pokal bodo odigrali v nedeljo ob 21. uri v Rimu. Za pokal se bosta potegovala Milan in Juventus, ki je danes v zadnjem srečanju odpravil ekipo Interja s 4:2 (1:2). V primeru neodločenega rezultata po regularnem času bodo odigrali dva podaljška po 15 minut. V primeru ponovnega izenačenja bodo o prvaku odločale enajstmetrovke.
ODBOJKA
Na stadionu «1. maj* v Trstu so sinoči odigrali tri notranje od-
bojkarske tekme, s katerimi je Bor zaključil svojo letošnjo odbojkarsko sezono.
Dosegli so take izide:
«Lolite» — «Pupke* 1:1;
«Mlade mucke* — «Stare lisice* 2:0;
Trenerji in odborniki — Tekmovalci 1:1.
KOLESARSTVO ;
JUTRI V MARIANU
Adria zopet na startu
Po desetdnevnem počitku bodo kolesarji Adrie nastopili tokrat v Marianu, kjer bo v petek na sporedu 80 km dolga krožna dirka na progi Corona — Moraro — Co-rona, ki jo bodo morali kolesarji prevoziti petnajstkrat. Dirka bo primerna predvsem za hitrostne vozače, med katerimi ne bi smeli veterani lonjerskega kluba razočarati. Gotovo bodo nastopili Macarol in Vižintin (ki imata največ možnosti za uveljavitev) ter Maver (ki bi znal presenetiti v primeru skupinskega prihoda na cilj). Start dirke bo ob 16. uri. Ni pa gotov nastop Bonana.
Radi
Ocano, ki se je pred leti huje ponesrečil, potem ko je bil trdno v vodstvu. Takrat je moral prepustiti lovoriko najboljšega Merckxu. Ostala dva kandidata za dokončno osvojitev rumene majice pa sta francoski prvak Thevenet in Nizozemec Joop Zoetemelk, ki se je na tej naporni etapni dirki vedno dobro izkazal. V odsotnosti Merckxa bi moralo biti torej tekmovanje dosti bolj zanimivo, saj se bodo za prestižno zmago enakovredno potegovali vsi tisti, ki jim je bil belgijski kolesar vedno napoti.
RAZPORED ETAP 30. 6. Predetapa na kronometer v Scheveningenu 7 km
1.	7. — 1. etapa:
a)	Scheveningen — Rotterdam 84 km
b)	Rotterdam — SL Niklaas
137.5	km
2.	7. — 2. etapa:
a)	ekipno na kronometer v St Niklaasu 12,4 km
b)	St. Niklaas — Roubaix 138 km
3.	7. — 3. etapa:
Roubaix — Reims 226 km
4.	7. — 4. etapa:
Reims — Nancy 214 km
5.	7. — 5. etapa:
Nancy — Mulhouse 188 km
6.	7. — 6. etapa:
Belfort — Divonne Les Bains
244.5	km
7.	7. — Počitek
8.	7. — 7. etapa:
a)	Divonne — Aspro Gaillard
86.5	km
b)	Aspro Gaillard — Meribel Les Allues 150,5 km
9.	7. — 8. etapa:
Meribel — Les Orres 237,5 km
10.	7. — 9. etapa:
Enbrun — Nica 234,5 km
11.	7. — 10. etapa:
Nica — Aubagne 222,5 km
12.	7. —11. etapa:
Montpellier — Argelles sur Mer 238 km
13.	7. — 12. etapa:
a)	Perpignan — Thuir na kronometer 28,3 km
b)	Thuir — Pyrennes 2000 Bol-queres 76 km
14.	7. - Počitek
15.	7. — 13. etapa:
Bourg Madame — Luchon 231 km
16.	7. — 14. etapa:
Luchon — Pau 227,5 km
17.	7. —15. etapa:
Pau — Fleurance 137 km
18.	7. — 16. etapa:
a)	Fleurance — Bordeaux 210 km
b)	Bordeaux — na kronometer 12,4 km
19.	7. — 17. etapa:
Bordeaux — Brive 248 km
20.	7. — 18. etapa:
Brive — Clermont Puy de Dome
216.5	km
21.	7. — 19. etapa:
Bourges — Versailles 133,5 km
22.	7. — 20. etapa:
a)	Versailles — na kronometer 16 km
b)	VersaTles — Pariz 89 km.
Čelik poražen na domačem igrišču
ZENICA, 27. — Danes so v Zenici odigrali prvo finalno tekmo nogometnega turnirja za srednjeevropski pokal. Domači Čelik, dvakratni zmagovalec na tem turnirju, je klonil proti madžarskemu klubu Tatabanya z 2:1 (0:0). Zeničani, ki bodo povratno tekmo igrali v gosteh, nimajo prevelikih možnosti za ponovno osvojitev pokala.
V	današnjem srečanju so bili madžarski nogometaši precej boljši od svojih gostiteljev, kar dokazujeta tudi oba gola. Čelik pa je skrčil razdaljo šele nekaj minut pred koncem tekme, ko je realiziral iz enajstmetrovke. Strelci so bili Szabo (v 74. min.) in KOrnU. ves (v 85. min.) za Madžare ter Gavra (v 88. min.) za Jugoslovane. Povratna tekma bo v nedeljo, 1. julija.
V	prejšnjih turnirjih so Zeničani odpravili v finalu dunajsko Austrio
| (1971), lani pa so presenetljivo •premagali italijansko Fiorentino.
Dr.
Aleksander Gala - Peter
Partizanski zdravnik 98
Spomini iz bogatega, pa »udi težkega življenja partizanskega zdravnika
Kakih 10 dni je preteklo, odkar sem prišel na Primorsko. V borbeni enoti sem bil samo kratek čas, ko sem se ustavil v taborišču na Brinovem griču in ob hajki na Planinci. Največ časa sem prebil s kurirji. Ti so se na svojih poteh ustavili v marsikateri hiši. Tako sem imel priložnost, da že takoj od začetka obiščem nekaj kmetij, kjer so se kurirji najraje ustavili, si odpočili, kaj pojedli in pokramljali o tem, kakšen je vojaški položaj’v bližnji okolici in podobno. Na poti z Brinovega griča proti Mrzli Rupi smo se tako ustavili pri Viki v Beli; pri Ipavcu pravijo po domače. V Mrzli Rupi smo se u-s ta vili pri Ognjekarjevih. Na poti do Banjške planote smo se ustavili še v mnogih hišah na Velikih in Malih Vršah, na Vratih in v Grudnici.
Povsod so nas lepo sprejeli. Videl sem, s kakšnim velikim zaupanjem gledajo ti zavedni Hribovski ljudje na nas partizane. čutil sem, da so pripravljeni marsikaj žrtvovati za svojo svobodo. Pravili so mi, koliko so pretrpeli pod Italijo: poniževali so otroke v šoli, prepovedali slovensko govorico, zavedne ljudi zapirali in preganjali. Da, vsak izmed njih je na lastni koži doživel kaj takega, da se je zaklel, da bo storil, kar bo mogel, samo da bi Lahe odnesel vrag. Tako sem se lahko sam prepričal že takoj po prihodu na Primorsko, da so razmere tu docela drugačne, kot so bile v Loški dolini. Po vseh kra-
jih, kjer sem doslej hodil, so bile organizacije OF ki so nabirale orožje, hrano, obleko in druge potrebščine za partizane. Domačini so mi pravili, da so bile razmere 1942. leta za partizane izredno težke. Okupator je takrat imel še več moči kot sedaj. V vsaki vasi so bili orožniki in v večjih krajih, kot so Idrija, Spodnja Trebuša, Cerkno in drugod, je bilo vse polno vojaščine. Ta je bila vedno pripravljena, da se hitro znajde na mestu, kjer bi se pojavili partizani. Dobre ceste, speljane do zakotnih vasi in na vrhove Trnovskega gozda, tolminskih in cerkljanskih hribov so jim to omogočale. Ob vsaki taki ofenzivi so požgali in strahovali ljudi. Dosti so jih odpeljali v intemaoijo.
Bilo mi je jasno, zakaj sta propadla oba poskusa naše enote, da iz Loške doline prodre na Primorsko še pred ofenzivo 1942. leta. Okupator teh krajev ni hotel izgubiti, bil je prisiljen držati Primorsko močno zasedeno s številnimi enotami. Prek teh krajev so vodile najbližje poti proti Balkanu in dalje proti vzhodni fronti.
Iz prvih izkušenj, ki sem jih dobil, ko sem hodil v temnih nočeh po grapah in strminaih in se pogovarjal z ljudmi, mi je bilo jasno, da sem, tudi kar zadeva teren, prišel v kraje, kjer bodo napori izredni. Nositi ranjenca po kozjih stezah in še ponoči se je zdelo skoraj nemogoče. Podnevi se ni bilo mogoče gibati. Gozdovi niso še ozeleneli, če te je zalotil na poti dan, je bilo najbolje ostati kar na mestu in počakati do prvega mraka. Šele tedaj je bilo mogoče spet naprej. Uvidel sem, da ranjencev ne bo mogoče nositi daleč. Prav tako jih ne bo več mogoče puščati po hišah, kot je bila doslej navada. Ljudje so največkrat skrivali ranjenca v listnjaku, na senu, v raznih skritih prostorih. Največkrat v zelo nezdravem okolju, samo da bi bili varni pred zasledovalci. Dobri ljudje so jih prevezovali in zdravili, kakor so vedeli in znali. Dostikrat ni bilo govora o potrebni čistoči pri prevezovanju, da o sterilni oskrba ran niti ne govorim. Ranjence bomo morali
zdraviti sami. Večje, čeprav še tako konspirativne bolnice, kjer bi se zdravilo večje število ranjencev tudi iz bolj oddaljenih krajev, ne bo mogoče zgraditi. Položaj se je izboljšal šele po razpadu Italije, ko je IX. korpus osvobodil velik del ozemlja med Trnovskim gozdom in tolminskimi hribi.
Tako sem kar kmalu prišel do spoznanja, da sem prišel v kraje, kjer bo življenje in delo še neprimerno težje, kot je bilo v Loški dolini. Velika sovražnikova premoč v vsakem pogledu, težak gorski teren z globokimi grapami in strmimi pobočji, poraslimi bolj z grmovjem in nizkim drevjem kot s pravimi gozdovi, ki smo jih bili vajeni v Loški dolini, vse to mi je vzbujalo skrb, kako bom mogel v takih razmerah sploh kaj narediti za ranjence.
Pravzaprav pa sem doslej videl samo majhen del področja, kjer so bile naše partizanske enote. Na Tolminskem, kjer je bil Severnoprimorski odred, še nisem bil. Kot so pravili, so bile razmere tam še težje.
Ob takih mislih mi je postalo kar težko. Stožilo se mi je po Loški dolini. Res, težko nam je bilo v snežniških gozdovih, trpeli smo veliko pomanjkanje in strah pred belo gardo, toda tam so sedaj že brigade, ki strahujejo okupatorja in belo gardo. Gotovo je medtem tudi Loška dolina že osvobojena, kot je bila vse do ofenzive konec julija 1942. Take misli so me trle. Prišel sem seveda do sklepa, da od tod ne morem nikamor več, predvsem pa ne nazaj. Moral bom ostati in čeprav sam, brez vsaj še enega zdravnika, skrbeti za enote Južno in Severno - primorskega odreda, raztresene po krajih od Nanosa do Kanina. Edino, kar je bilo pri vsem tem razveseljivo, je bilo dejstvo, da so tu ljudje tako dobri in za našo stvar tako vneti. Povsod, kamor sem doslej prišel, najsi bo v partizansko enoto ali pa v kakšno kmečko hišo, so me lepo sprejeli.
Drugega dne po mojem prihodu na karavlo na Vrše so kurirji, ki so prihajali iz Mrzle Rupe, prinesli sporočilo, naj
se čimprej oglasim v taborišču blizu Idrije. Sporočilo je potrebovalo 8 dni, da sem ga prejel, kot sem videl iz datuma. Sporočili so mi, da so imeli pri napadu Italijanov na taborišče na Brinovem griču nekaj ranjencev. Moja pomoč da je nujna.
Pohitel sem, da bi čimprej prišel v Južno - primorski odred, ki je bil pod Mrzlo Rupo ob izviru Idrijce. Nisem mogel takoj do ranjencev. Nihče ni natanko vedel, kam so jih spravili. Moral sem počakati na zvezo. Medtem je sovražnik še naprej delai obširne očiščevalne akcije. Kakor hitro je kje začutil partizane, je brž napadel.
Nisem še dobil zveze z ranjenci, ko smo se morali premakniti s položaja v gozd v Nadrt za Črnim vrhom. Tu so me končno našli kurirji. Moral sem z njimi do ranjencev, ki so bili skriti nekje blizu Idrije. To so bili moji prvi ranjenci na Primorskem, Zdelo se mi je, da bi okoli Idrije morali imeti majhno konspirativno bolnico, kamor bi pošiljali ranjence s tega področja. Namenil sem se, da tod organiziram prvo sanitetno postajo.
S patrolo, v kateri so bili še Rafael (Franc Rupnik) iz Koševnika ter Veljko in Viktor Lampe, sem odšel iz Nadrta proti Beli. Pri Ipavcu v Beli smo zvedeli, da prihajajo vojaki iz Idrije in tudi ponoči postavljajo zasede pri mostu blizu Fužinarjeve hiše. Tudi to prepreko sva z Rafaelom srečno prešla ter nadaljevala pot proti Čekovniku.
Hodila sva po strmem, z gozdom poraslem zemljišču in se izogibala poti, po katerih ni bilo tedaj niti ponoči varno hoditi. Ni čudno, da sva se izgubila. Morala sva se ustaviti in počakati dneva. Proti jutru, ko se je začelo daniti, me je zbudil rahel šum v neposredni bližini, ki ga je povzročil lep srnjak s kosmatimi rogovi. Zavohal naju je in prišel prav od blizu pogledat, kdo ga moti v njegovem kraljestvu. Zbudil sem Rafka in nadaljevala sva pot k ranjencem.
(Nadaljevanje »ledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22,— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
28. junija 1973
Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/9 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo prt oglasnem odoelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja In tiska ZTT • Trst
OB POVEČANI DEJAVNOSTI TERORISTIČNIH SKUPIN
V Ulstru bodo danes volili člane upravne skupščine
Za vedno pokopani časi «Stormonta» in absolutne oblasti protestantskih mogotcev - IRA ne zaupa Angležem
BELFAST, 27. — Pismonoše to danes izročili tri eksplozivna pisma naslovnikom v Londonderryju. Eno od pisem je eksplodiralo v rokah nekega odvetnika, ki je bil laže ranjen, drugi dve pa so tehniki angleške vojske dezaktivirali. Eno od teh dveh pisem je bilo naslovljeno na nekega policista, drugo pa na nekega člana pomožne policije «Ulster defence regiment*.
Jutri bodo v Severni Irski volitve nove upravne zbornice. V političnih krogih vlada veliko zanimanje za te volitve. Posebno je zanje zainteresiran angleški minister za Severno Irsko lord Whitelaw, ki jih je pripravil ter s svojim delom napravil konec dolgoletni politični tradiciji v Ulstru.
Do lanskega leta je Severna Irska ali Ulster, uživala posebno avtonomijo v okviru angleške kraljevine. Zakonodajno telo je bil tedaj «Stormont», kjer so imeli protestanti absolutno večino. Iz sredine te večine so se volile deželne vlade, kjer so bili protestanti absolutni gospodarji. Od leta 1969 so
SLEPARJ3
V ameriški kaznilnici v Phoe-nixu so policijski agenti zaplenili okrog 25 tisoč dolarjev ponarejenih bankovcev. Sleparje so odkrili zaradi preiskave o umoru dveh paznikov.
Poleg denarja so agenti zaplenili tudi potrebščine za tisk, izkaznice za socialno pomoč, potrdila o odsluženem vojaškem roku in vozniška dovoljenja.
PRIP0R0ČUIVA KNJIGA
Zlasti za tiste, ki le s težavo zatisnejo oči. V knjigi «Sto pripomočkov proti nespečnostih dobite vrsto starih in novih metod. Med glasbeniki so še najbolj primerni Haendel, Franck in Čajkovski.
POROD
Pred nekaj dnevi je zebra «povila dete ceh, ki ga je zanosila z oslom. Novorojenček je zelo podoben očetu po materi je podedoval le nekaj črnobelih peg.
PROCES
Pred nekim francoskim sodiščem se je moral uslužbenec železnice Jean C. zagovarjati zaradi razpečevanja pornografskih filmov. «Vdovec sem — je pojasnil obtoženec — in sem hotel zaslužiti nekaj denarja, da bi postavil nagrobni spomeniki svoji rajnki ženh. Sodniki so se ga usmilili in ga kaznovali le z majhno globo.
katoličani bojkotirali «Stormont» in tudi vlado. V začetku lanskega leta je bila angleška vlada prisiljena, da ukine avtonomijo ter prevzame v svoje roke celotno upravo. V ta namen je tudi ustanovila posebno ministrstvo.
Lord Whitelaw, ki je odgovorni minister, je pripravil daieloscžen načrt, ki naj bi dokončno rešil' ulstrsko krizo. Ta načrt je strnil v beli knjigi, ki je bila objavljena se pred zadnjimi upravnimi volitvami.
Najprej nekaj besed o prejšnjem političnem stanju v Ulstru. Po razdelitvi irskega otoka na Irsko republiko in na avtonomno deželo Ulster pod angleško vladavino so protestanti v Severni Irski obdržali svoj dominantni položaj. Volitve v «Stormont» so potekale po strogem načelu «cenzusa». Volivci so bili lahko samo lastniki hiš, kdor pa je bi lastnik hiše na podeželju, je lahko volil dvakrat. Lastniki podjetij so lahko glasova li celo šestkrat, sorazmerno s številom nameščencev. Pri volitvah se nadalje niso upoštevali ostanki ter se je tako dogajalo, da so glasovi za kandidata, ki je propadel, bili popolnoma izgubljeni.
Ta volilni sistem, ki je očitno spominjal na oblike političnega življenja v prejšnjem stoletju, če ne celo v srednjem veku, je predstavljal vir moči in nadvlade protestantskih krogov. Prav ti krogi predstavljajo v Ulstru vladajoči razred industrijcev, velikih trgovcev ter velikih zemljiških posestnikov. Katoličani so nižji razred, ki ga sestavljajo v glavnem delavci, revni kmetje in podobno.
Angleška vlada je uvidela, da ne more več vladati deželi s p-ejšnjim starokopitnim sistemom. Zato je Whitelaw pripravil reformo, ki predvideva vrsto ukrepov od katerih bodo nekatere izvajali istočasno, druge pa postopoma. Predvsem je londonska vlada ukinila prejšnjo ulstrsko avtonomijo. Volitve na pokrajinski ravni so že bile, čeprav je njihov rezultat še zelo nedoločen. Jutri bodo severni Irci izvolili deželno zbornico, toda ta ne bo imela več širokih pooblastil, kot jih je imel «Stor-mont». Glavne pristojnosti za u-pravljanje dežele bodo ostale v rokah angleške vlade (javni red, uprava za notranje zadeve in gospodarstvo).
Angleška vlada pričakuje, da bo nova ulstrska skupščina omogočila plodno sodelovanje med protestanti in katoličani, ki bodo imeli možnost, vsaj tako upajo v Londonu, da izvolijo svoje predstavnike sorazmerno s svojo dejansko močjo. Angleži so nadalje pripravili tudi druge dalekosežnej-še načrte. Med drugim nameravajo ustanoviti nekak višji irski svet pri katerem bi sodelovala Irska republika in Ulster.
Do te zamisli so Angleži prišli, ker so se zavedli, da je v teku nezajezljiv proces združevaaija Irske republike in Ulstra, Angleži so nadalje predlagali sklicanje trikotne konference (Dublin, Belfast in London), ki bi utegnila postati stalna ustanova. Zamišljajo tudi številne druge oblike gospodarskega in drugega sodelovanja med Irsko republike in Ulstrom.
Kot smo dejali, niso upravne volitve pokazale pozitivnih rezultatov. To se je zgodilo zato, ker jih je IRA bojkotirala. Mnogi katoličani niso šli na volišča in zato je število katoliških predstavnikov v krajevnih upravah nižje od tistega, ki bi moralo biti, če bi vsi glasovali.
Tudi danes obstaja bojazen, da se bo ponovil ta primer. Prav v teh dneh se je teroristična dejavnost v Severni Irski povečala. IRA ne popušča pri svoji protiangleški in protiprotestantski akciji, ker meni, da so volitve le ukana angleške vlade, ki skuša na ta način obdržati nadoblast protestantskih krogov v Ulstru.
Angleški vojak in otroci pred volitvami v Ulstru
PO UPORIH V SKORAJ VSEH ITALIJANSKIH KAZNILNICAH
Nečloveško življenje italijanskih jetnikov
V Rimu sodna preiskava o življenjskih razmerah v kaznilnicah - Na upravičene zahteve, država odgovarja z represijo
RIM, 27. — Upori jetnikov v skoraj vseh italijanskih zaporih so rodili prvi sad: včeraj se je izvedelo, da je v teku sodna preiskava o življenjskih pogojih «gostov» rimskih zaporov.. Preiskavo je namestnik dr žavnega pravdnika dr. Furino začel že pred časom, a zanjo se je izvedelo le včeraj. To je vsekakor značilno, saj nam kaže, da skuša oblast pokazati, da ni bila gluha za vse zahteve jetnikov in je nekaj že ukrenila. Značilno je tudi, da je začel preiskavo dr. Furino, ki je lani že vodil podobno preiskavo zaradi domnevnega pretepanja jetnikov (sodni postopek vodi sedaj dr. Squillante) v najbolj modernem italijanskem zaporu v Re-bibbii. Sodnik je že zaslišal okrog 200 jetnikov in kaže, da bo v kratkem formaliziral preiskavo.
Povod za sodni postopek je bilo pismo dveh jetnikov, ki ga je pred dvema mesecema objavil rimski večerni hsl «Paese sera». V njem sta nesrečneža trdila, da je življenje v Rebib-bd pravi pekel, da je bila njuna pravica do dela in izobrazbe poteptana, da so maščevanja, izsiljevanja in podobno na dnevnem redu,
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiufiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiinim
JEDRSKA KONKURENCA MED SVETOVNIMI VELESILAMI
LR Kitajska izstrelila atomski naboj pri Lop Noru
Eksplozijo potrdila ameriška državna komisija za jedrsko energijo - Avstralski protest
PREISKAVA O ATENTATU V PR1MAVALLU
Nobenih dokazov o krivdi osumljencev
BOMBAY, 27. - Indijsko središče za atomske raziskave v Bhab-hi je sporočilo danes, da je prišlo v LR Kitajski do atomske eksplozije. Po mnenju indijskih strokovnjakov so Kitajsci povzročili atomsko eksplozijo na njihovem poskusnem središču pri Lop Noru v pokrajini Sing Kiang. To področje je oddaljeno od indijske meje z Nepalom na južnem pobočju Everesta in drugih himalajskih vrhov okoli 1700 kpi. Po sporočilu indijskih strokovnjakov je prišlo do eksplozije ob 4,55 po srednjeevropskem času, oziroma ob 5,55 po italijanskem legalnem času. Moč eksplozije je znašala bila od 1 do 2 megatona.
Te vesti niso potrdili nikjer drugje po svetu, čeprav se številne postaje, bodisi tiste, ki se ukvarjajo z jedrskimi problemi, kot tudi druge, ki beležijo le potrese, v omenjenem času ugotovile določene motnje, čeprav niso bile v stanju, da pripišejo vzroke eksploziji, oziroma potresom.
Dva največja seizmološka cen-
niifiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiin
«Črn seznam» za Nixonovc nasprotnike
WASHINGTON, 27. — Današnje pri- temi seznam* senatorjev, poslancev
čevanje bivšega Nbtonovega svetovalca za pravosodje Johna Deana pred preiskovalno komisijo senata je sovpadlo z nepričakovanim in dramatičnim razvojem zadeve Watergate, ki je delno potrdil pričevanje mladega odvetnika.
Bivši sodelavec Johna Mitchella, predsednika Nixonovega volilnega odbora, Frederick Larue je danes priznal, da je sodeloval pri poskusu utišanja škandala Watergate. Larue se je obtožil, da je lagal preiskovalcem in da je dal denar, s katerim je predsednikov štab hotel kupiti zvestobo sedmih vlomilcev. Po Deanovih trditvah, naj bi ta izdatek marca letos odobril sam predsednik Nixon.
Mladi odvetnik je nadalje povedal, da je Bela hiša lani pripravila
in časnikarjev, ki so ostro napadali Nixonovo notranjo in zunanjo politiko. Nekatera imena so bila obrobljena z rdečimi krogci, s katerimi je hotel bivši svetovalec Colson opozoriti funkcionarje Bele hiše, da gre za nasprotnike, ki si zaslužijo «prvo-razredno postrežbo*.
Na seznamu naj bi bili senatorji Fulbright, Kennedy, McGover, Hu-ges Muskie in drugi, filmski umetniki Paul Nevvman, Gregory Pečk in Jane Fonda in vrsta časnikarjev. Dean je poudaril tudi, da je začela Bela hiša davčno represalijo proti časnikarjem, ki so preostro napadali predsednika.
Ameriški tisk je danes z velikim poudarkom objavil vest, da je FBI na ukaz tedanjega predsedni-
ka Johnsona nadzorovala telefone komaj izvoljenega podpredsednika Agnevva, Johnson naj bi se odločil za ta ukrep, ker se je bal, da Agne rovari z Van Thieujem za sabotažo mirovnih pogajanj v Parizu.
Izvedelo se je tudi, da je zadeva Watergate nesla demokratski stranki lepe denarce. Številni petičneži so finančno podprli stranko, da bi bila protiutež Nixonovi moči. S temi darili je stranka plačala skoraj vse dolgove, obeta pa si, da bo tudi iztržila pet milijonov dolarjev kot odškodnino za vohunski primer.
Zgornja slika prikazuje Deana in ženo med včerajšnjim zasedanjem preiskovalne komisije ameriškega senata.
tra v ZDA sta objavila sporočili v katerih pravita, da nista zabeležila nobene «atomske dejavnosti* nad kitajskim ozemljem. Konkretno povedano niso aparati seizmološkega središča v Boulde"ju (Co-lorado) in niti seizmološki center vseučilišča Berkeley v Kaliforniji zabeležila tresljaje, ki bi jih utegnila povzročiti atomska eksplozija. Amerikanci menijo, da bi njihovi zelo občutljivi instrumenti zabeležili morebitno eksplozijo.
Kraljevi observatorij v Hongkongu pa je izjavil, da so njegovi aparati zabeležili lahke potresne sunke ob 6,16 po italijanskem legalnem času. Središče pa ni sporočilo iz katere smeri so sunki prihajali.
Znani observatorij v Uppsali na Švedskem je sporočil, da njegovi instrumenti niso dali slutiti, da bi prišlo na Kitajskem do atomske eksplozije. Marcus Baath, ki je ravnatelj opazovališča, pa je pripomnil, da je postaja zabeležila številne potresne sunke, ki So prihajali iz Japonske. Šlo je za odbijanje potresnih valov potresnega pojava v tej deželi, kar pa je morda onemogočilo beleženje istočasnega potresnega sunka, ki ga je povzročila kitajska atomska eksplozija.
Na koncu naj omenimo še, da niti osem japonskih seizmoloških središč, ki razpolagajo z mikroba-rografi (zelo občutljivi instrumenti za beleženje potresnih sunkov) niso zabeležili kakega nenormalnega dogodka na kitajski celini.
Na koncu pa je treba poudariti da izjava indijskega središča za jedrske raziskave morda le ni iz izvita iz trte, ker gre za postajo, ki je razmeroma zelo blizu kitajskega jedrskega središča.
To domnevo je potrdila pozneje tudi ameriška državna komisija za jedrsko energijo, ki je izjavila, da so Kitajci izstrelili atomski naboj s silo od dveh do treh megatonov.
Kitajski jedrski eksperiment v zraku je seveda naletel na takojšen protest nekaterih držav, ki so najbolj zainteresirane pri tem. Predvsem gre za Avstarijo, ki je že naročila svojemu veleposlaniku v Pekingu, da protestira pri kitajski vladi zaradi tega dogodka. Avstralija je namreč v hudem sporu tudi s francosko vlado, ki o-pravlja jedrske poskuse na področju otoka Mururoa v Tihem oceanu. Avstralska vlada zahteva, naj Francija in Kitajska prepovesta jedrske poskuse v zraku. Med drugim grozi, da bo morebiti prekinila diplomatske odnose s Francijo.
Tudi glasnik tajnika OZN Wald-heima je izrazil obsodbe svetovne organizacije zaradi eksplozije pri Lop Noru.
že uradno pristala Kolumbija. V kratkem se bodo sestali tudi predstavniki Mehike, Gvatemale, El Salvadorja, Kostarike, Hondurasa, Nikaragve, Peruja, Dominikanske republike in Ekvadorja.
Latinskoameriške dežele pridelovalke kave se pripravljajo na to. da prevzamejo v lastne roke razpečevanje pridelka na mednarodnem trgu. Doslej je za to skrbela Mednarodna organizacija za kavo (ICO), ustrezni sporazum pa bo zapadel 1. oktobra letos.
Vprašanje razpečevanja kave je za latinskoameriške države življenjskega pomena. Njihov letni pridelek dosega od 35 do 50 milijonov vreč (pač po letini), svetovna potrošnja pa se giblje na višini 53 milijonov vreč. Za marsikatero latinskoameriško državo predstavlja kava najvažnejši vir narodnega dohodka.	M. D.
RIO DE JA^IRO, 27. - Dvaindvajset ljudi je izgubilo življenje v Amaconiji v brodolomu ladje «Pred-sednik Kennedy». Vse kaže, da je ladja med plovbo zadela v veliko deblo, ki ji je prebilo bok.
RIM, 27. — Rimski preiskovalni sodnik dr. Francesco Amato, ki vodi preiskavo o atentatu na stanovanje misovskega tajnika v četrti Primavalle Maria Matteia, je danes izročil branilcem Achilla Lolla, Marina Clava, Manlia Grilla in Alda Speranze rezultate nekaterih sodnih poskus. Poskusi niso zadevali samo požara, v katerem sta umrla sinova misovskega tajnika, pač pa tudi atentat na sedež MSI v Primavallu in atentat na avto misovskega aktivista Marcella Schiavoncinija.
Izvedenci so najprej ugotovili, da je isti človek napisal letake, ..ki so jih preiskovalci našli pred misov-sko sekcijo po atentatu, liste, ki so jih prilepili z lepilnim trakom na Schiavoncinijevo vozilo in transparent, ki so ga našli na stopnicah pred Matteievim stanovanjem. Ugotovili pa so tudi, da jih ni napisal nihče od obtožencev.
Dognano je tucli da so za letake pred sedežem MSI in listke, ki so bili nalepljeni na avtu misovskega aktivista, atentatorji uporabili isto vrsto papirja, ki so jo preiskovalci našli na Lollovem domu, lepilni trak pa .je iste vrste kot tisti, ki so ga našli na sedežu «Potere o-peraio*.
Kar zadeva zaiigalno sredstvo, ki je zanetilo tragični požar so izvedenci ugotovili, da je šlo za bencin z majhnim dodatkom kerozena. Kljub majhni količini goriva (niti 2 litra), pa je imel atentat tragične posledice, ker je Matteieva žena odprla vrata in je curek gorečega bencina stekel v stanovanje, poleg tega pa je bilo v sobi bratov Mattei veliko vnetljivih snovi.
O atentatu na sekcijo MSI v Primavallu pa so izvtdend ugotovili da so se napadalci poslužili dveh peklenskih strojev, od katerih eden ni eksplodiral. Za pripravo ene bombe so atentatorji uporabili ovoj zdravila «Rondomicin».
Če preiskovalci niso doslej zbrali drugih dokazov proti obtožencem je očitno, da na rezultatih teh poskusov ne bodo mogli osnovati resne obtožnice. Papir in lepilni trak ne dokazujeta ničesar in najbolj verjetno je, da gre za goli naključji. Manj slučajno je mordia, da je imel Grillo doma stekleničico «Rondomicina». a tudi ta zdravniški preparat se lahko kupi v lekarni. Utemeljena je torej zahteva, ki so jo predložili danes branilci preiskovalnemu sodniku: umakniti zaporne naloge proti obtožencem
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii
PO MNENJU ASTRONOMOV IN FIZIKOV
Ustanovljena meddržavna organizacija
dežel za prodajanje kave
RIM, 27.	— Latinskoameriške
dežele pridelovalke kave so se dogovorile o skupnem nastopanju na mednarodnem trgu s tem poživilom. V zadnjih dneh so se predstavniki teh dežel okvirno sporazumeli o sestavi meddržavne organizacije, ki naj bi skrbela za razpečevanje kave in za zaščito interesov dežel pridelovalk.
Pobudo za skupen nastop je dala Brazilija, na sporazum pa je
Sončni mrk: pojav, ki nam omogoča dojemanje jedrskih procesov na Soncu
Kaže, da bomo delen mrk lahko opazovali tudi pri nas - Iz leta 1063 pred našim štetjem prvo pisano poročilo o tem naravnem pojavu
RIM, 27. — Vse kaže, da bodo lahko vsi italijanski prebivalci in zlasti tisti, ki živijo v južnih področjih Apeninskega polotoka lahko prisostvovali v soboto, 30. junija od 12.47 do 14.30 sončnemu mrku, ki bo vider: na obširnem pasu našega planeta. V Italiji bo mrk le delen, popoln pa bo na ozkem pasu, ki gre od Gvajane preko Afrike do Madagaskarja.
Znanstveniki so pripravili za opazovanje tega pojava, ki se bo ponovil verjetno šele čez nekaj stoletij, najmodernejše znanstvene naprave in sredstva od nadzvočnega potniškega letala concord do teleskopa vesoljskega laboratorija Skylab. Tudi Italija je poslala ob tej priliki v Afriko dve skupini astronomov, s premične ploščadi San Marco pri Keniji pa bodo izstrelih sondo z napravami za opazovanje nenavadnega pojava, ki so jih italijanski znanstveniki že dalj časa pripravljali.
Najpomembnejšo italijansko ekspedicijo vodi tržaški profesor Mario Rigutti, ki je ravnatelj astronomskega observatorija Capodimonte pri Neaplju. Znanstveniki so odpotovali v Mavretanijo 10. junija z vojaškim transportnim letalom «C 130 herkules* in so vzeli s seboj za 17 stotov znanstvenih naprav.
Italijanski znanstveniki se zanimajo predvsem za sončne protuberance, ki so zelo pomembne, a malo znan naravni pojav. Prof. Rigutti je eden od redkih svetovnih izvedencev za ta pojav, ki ga je začel študirati že pred trinajstimi leti. Ob sončnem mrku se pojav vidi tudi s prostim očesom in so dani najbolj ugodni pogoji za znanstveno preučevanje protuberanc: velikih mas ioniziranega plina, ki so včasih dolge tudi pol milijona kilometrov in v
katerih pride do izredno močnih jedrskih eksplozij. Opazovanje tega pojava bi nam lahko dalo na razpolago pomembne podatke o načinu kako sonce proizvaja svojo energijo.
Za profesorja Riguttija je ta že peti sončni mrk ker je sledil tistemu v Arcetri, v Braziliji, Grčiji in Kanadi.
Pojav, trdijo astronomi, bo delno viden tudi v Italiji in zlasti v južnih področjih. Luna in sonce se bosta prvič «dotakndla» ob 12.48 najbolj gosta tema pa bo ob 13.40.
Sončni mrk je pojav, ki ga človek opazuje ookar se je p..	,
javil na Zemlji. Zlasti ko gre za popoln sončni mrk, je pojav res mogočen in istočasno srhljiv. Nekaj minut pred totalnim mrkom in nekaj minut po njem, se vidijo tako imenovane «leteče sence*. To so temni in svetli pasovi, ki plapolajo po ozračju. Videti je kako se Lunina senca bliža z vrtoglavo naglico in zastira pogled na sonce ter vzbuja v nas vtis, da se približuje velikansko neurje. Če je atmosfera prozorna so ob popolnem mrku vidni največji planeti in najbolj svetle zvezde.
Sončni mrk je bil vedno izrednega pomena za razumevanje fizikalnih pojavov na topli zvezdi našega planetarnega sistema odkar so znanstveniki izumili spetro-skope. Pojav je tudi potrdil predvidevanja Einsteinove teorije in znanstveniki so izmerili točno tak odklon zvezdne svetlobe, ki gre mimo Sonca kot ga je predvidel veliki fizik.
Ptolomej pa tudi drugi grški in latinski astronomi in zgodovinopisci so v svojih kronikah točno zabeležili datume popolnih sončnih
nega pomena za študij kronologije mrkov, za zgodovino sploh ter zlasti za dojemanje razvoja Luninega gibanja. Najstarejši mrk o katerem imamo zapisano pričevanje je bil 31. julija 1063. leta pred našim štetjem v Babiloniji, naslednji pa 15. junija 763 pred našim štetjem v Ninivah. Med nam časovno bližjimi sončnimi mrki naj o-menimo tistega, ki je bil 3. junija 1239 v Evropi in po katerem je Celoria izračunal popravke za tako imenovane Hassenove Lunine zemljevide, in tistega, s katerim je Krištof Kolumb 29. februarja 1504 presenetil Jamajčane.
Preiskava ^ protizakonitem telefonskem prisluškovanju
MILAN, 27. Milanski preiskovalni sodnik dr. Patrone je danes nadaljeval z zasliševanjem bivšega komisarja Walterja Benefortija. Vse kaže, da je detektiv pojasnil, da je treba veliko obtožb proti njemu tolmačiti le kot poskus preslepitve preiskovalcev. Njegovi nasprotniki naj bi skušali tako obvarovati sami sebe, zlasti pa ljudi, ki so za kulisami vodili vohunsko afero.
MARGHERA, 27. — Trinajst delavcev tovarne Montedison v Marghe-ri se je danes zastrupilo s klorom. Zaradi okvare na hladilni napravi nekega stroja je začel iz cevi uhajati plin, ki je v kratkem napolnil delovne prostore. Takoj po nesreči so delavci prekinili delo. Na svoja mesta so se vrnili šele, ko je uprava za-
prla oddelek, kjer se je pripetila mrkov. Te beležke so danes izred- nezgoda in je odredila preiskavo.
da se čutita preplašena pred zunanjim svetom, s katerim se bosta morala prej ali slej spopasti.
Rimski zapori na zatožni klopi torej in tudi to je zelo značilno, zlasti ker gre predvsem za zapor v Re-bibbii (najmodernejša italijanska kaznilnica, k. je bila odprta šele pred dobrim letom), ki ga je minister za pravosodje Gonnella se pred nekaj meseci prikazoval kot «vzorno» kaznilnico, kjer je osebje še poseoej pripravljeno za prevzgojo ir: rena-bilitacijo jetnikov (kako, dokazuje preiskava, k: jo dr. Squillante zaključuje v teh dneh).
Če so življenjski pogoji jetnikov v Rebibbii nemogoči, si lahko predstavljamo kakšni so pogoji v drugih italijanskih zaporih. Povečini gre za stare, nekatere tudi srednjeveške zgradbe brez higienskih napiav in brez ogrevanja. Italijanski zapori so med najslabšimi na svetu. Vsi so vlažni (če izvzamemo Španijo, Grčijo in Portugalsko, je v Italiji odstotek obolebh jetnikov najvišji v Evropi). Celice, v katerih so jetniki, so neverjetno natrpane, so osvetljene le z majhnimi okni, namesto postelj in žimnic pa še vedno uporabljajo pograde in slamnjače.
Če k temu dodamo izredno strog pravilnik, ki ga pazniki večkrat tu-d: ne spoštujejo, represivne metode, slabo založene in cenzurirane knjižnice in izkoriščanje delovne sile v zaporu, je razumljiv podatek, ki bi ga na prvi pogled imeli za lažnji-vega: največje število samomorilcev je med jetniki, katerim manjka le mesec ali dva do svobode. To jo posledica krutega izolacijskega mehanizma, ki ga je postavila na noge naša družba. Ko se jeauku približuje trenutek osvoboditve — trdijo izvecenci — ko acuti, da se Po moral spet spopasti s svetom, ki ga je že enkrat ali vc-> k: a odbil, se vzo di v njem strah, čut tesnobe, ki ga ne more obvladati in ki ga ugonobi. Kdor premaga ta občutek tesnobe kuje v sebi sovraštvo do «shrlji/e» zunanje realnosti, ki si jo je zam:slil med življenjem v zaporu: začne brezpogojen boj proti družbi, ki ga odbija.
Upor v zaporih je posledica številnih dejavnikov. To so poudarili jetniki, ki so prejšnji teden sprožui val protestnih manifestacij v Rimu. v Turinu, v Cagbariju, v Milanu, ; Spoletu, v Firencah: na tisoče moš-kin ir: žensk v v Italiji je okrog 30 tisoč zapornikov) je zahtevalo pieos novo kazenskega zaKonika, nov pravilnik kaznilnic, jrcosnovo preventivnega zapora, ooljse življenjske pogoje. Na te zahteve so pristojni or gani odgovorili z represijo: na stoti ne jetnikov so premestili, v Rimi' ii v Firencah pa so pazniki segli po orožju in solzilnih bombah. Zatrli so upor, napetost pa je skorajda otipljiva in, kar je še r.ajhujše, niso rešili niti enega problema, čeprav je pravosodni minister obljubil, da bo vlada začela reševati to vprašanje 13. junija.
V	vsej tej (ragiki pa so najbolj škandalozni elelovn1 pogoji v italijanskih zaporih. Zaposlena je le tretjina jetnikov, čeprav bi morah imeti vsi pravico do de'a. Za trdo delo država plačuje jetr. iui smešno nizko mezdo 800 lir na dar.-, od katerih mu /zame SKoraj polovico za «hrano in prenočišče*.
V	teh pckOjin je izbruhnil požar.
Kot so p< udaril’ jetniki miiansfte kaznilnice	Vittore na sestanku
urednikom poluradne tiskovne a-gencije ANFC, zaporniki ne zahtevajo nič nemogočega. «DoDro se za vedamo — si izjavili — da ni mr goče doseči vsega na en mao, saj smo ljudje. Zahtevamo le, da pristojni organi .iiflunnejc našim prošnjam-Nočemo čuuezev in tudi ne empiričnih rešitev, pač pa začetek izv’* janja reform, ki sc nam jih obljubili in nikoli ,.učeL izvajati. Zahtevamo koi.cno spoštovanje človeškega principa, da kazen pomeni ne vžgejo jetnika*.
Za to in zsi preosnovo preventiv’ nega zapora s*- predvsem »jaj-.1*1 zaporniki. V 'tahji je namre- ponvica jetnikov v ječi brez obsodbe (primer: v rimski kaznilnici Regina Coeli je ne.u tujec zaprt te nekaj mesecev i čak? na proces zaradi obtožbe, nikoh dokazane, da e u" kradel 300 i-i ■ Država pa idgovat ia na te upravičene zahteve z iepres:j»
Obsodba polkovnikov in grške kraljevine
RIM, 27. — Leader vsegrškega osvobodilnega gibanja Andreas Papan-dreu je danes izjavil, da njegovo gibanje sprejema podporo vseh Grkov, ki se hočejo boriti za novo, neodvisno, republikansko in socialistično Grčijo. Papandreu je podal svoj« izjave na tiskovni konferenci v Bitnu-Grški politični voditelj je med drugim izjavil, da se je sestal z itom janskim socialističnim prvakom _■*-* Martinom in da italijanski sociali® podpirajo boj grškega naroda _Pf° polkovniškemu režimu ter ocenjuj®! mednarodni položaj tako kot SrS osvobodilne sile.	, M
Glede bodočega referenduma, ki v Grčiji konec julija, je Papandr dejal, da ga morajo Grki bojkotu ti ter izraziti pri glasovanju nasprotovanje do polkovnikov in * do kraljevin«.