/Priimki
Št. 84 (16.121) leto LIV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjei je izšla zadnja številko. Bil je ec* -kani partizanska DNE . " .• zasužnjen 7 .Ji.
TRST - U!. IVIC- a- K:.. -y/
GOi?K;A - Drevo - u rr. >: o 1-1ai481/txA>382
-- ^ - IH Ristri2t> - ei. J 2/;o', 190_______
/500 UR
Art 2, commB20b,legge 66296-Fiate dl TriesK
PETEK, 10. APRILA 1998
Odmik
od
stare
prakse
Rado Gruden
Prvič doslej finančni ukrepi italijanske vlade za naslednje triletje ne predvidevajo uvajanja novih davkov in niti klestenja socialnih izdatkov. Še veC, po letih ostrega proračunskega zategovanja v lovu za izpolnitvijo maastrichtskih kriterijev, bo prvi cilj novega proračunskega manevra prav boj proti nezaposlenosti, Id predvsem na jugu Italije zavzema dramatične razsežnosti. Zato vzbujajo optimizem napovedi, da naj bi v naslednjih treh letih ustvarili 700 tisoC novih delovnih mest, Čeprav je v zvezi s to napovedjo z vseh strani Čutiti veliko previdnost.
Vse podrobnosti novega finančnega manevra Se niso znane, vendar pa je že zdaj jasno, da bo ta za leto 1999 izredno nizek, Ce ga primerjamo s finančnimi zakoni zadnjih let. Znašal bo trinajst do Štirinajst tisoč milijard, za triletje do leta 2001 pa skupno 24 tisoC milijard. Do potrebnih sredstev bo letos vlada prišla z varčevanjem pri izdatkih, s čimer naj bi dobila osem do devet tisoč milijard, preostala potrebna sredstva pa naj bi prinesel gospodarski razvoj.
Številke, ki so bile vCeraj predstavljene sindikalnim voditeljem in industrijcem so dokaj zgovorne. Tako naj bi se razmerje med BDP in deficitom na koncu triletja zmanjšalo na 1 do 1, 2%, lavni dolg pa naj bi se zmanjševal za približno tri odstotke letno. Inflacija bo vsa tri leta pod dvema odstotkoma, BDP pa bo naraščal s skoraj triodstotno letno stopnjo.
Posebnega poudarka je vredno dejstvo, da so prvič doslej v finančnem programskem dokumentu točno določeni viri, ki so na razpolago za spodbujanje razvoja, kar z drugimi besedami pomeni novo zaposlovanje. Zato ni Čudno, da so Prav to dejstvo Se posebej Pozdravili sindikati. Tudi ocena industrijcev ni negativna, Čeprav zanje ostaja glavni problem Se vedno Prevelik davčni pritisk.
Kakorkoli že, finančni Oacrt, ki ga bo vlada predstavila takoj po velikonočnih praznikih, predstavlja nolocen zasuk v dosedanji Praksi. Da pa bi se predvideni cilji uresničili tudi v Praksi, bo potrebno prizadevanje vseh: od vlade do socialnih partnerjev. To je nujno, da bodo sredstva, ki 80 namenjena zaposlovanju : Porabljena hitro in dobro.
rugace se lahko ponovijo Zamude in nekritično raz-jnetavanje denarja, kot se je o dogajalo v preteklosti. Jpm je to Italijo pripeljalo, Pa je tudi vsem znano...
RIM / GOSPODARSKO IN FINANČNO NAČRTOVANJE
Cilj vlade povečanje zaposlitve Do denarja brez novih davkov
Predvideno je nižanje stroškov, vendar ne na račun zdravstva in pokojnin
RIM - V dokumentu o gospodarskem in finančnem načrtovanju, ki ga je včeraj vlada predstavila Confindustrii in sindikatom, je za prihodnje leto predviden manever v višini 13-14 tisoč milijard lir, od Cesar bodo 5 tisoC milijard namenili razvoju, torej ustvarjanju novih delovnih mest. Sredstev ne bodo zbrali z novimi davki in niti ne na račun zdravstva in pokojnin, temveč samo s krčenjem izdatkov. Poleg tega je predvideno, da vrnejo 60% evrodavka. Sindikati so bili z dokumentom zadovoljni, medtem ko so pri zvezi industrijcev izrazili pomisleke.
Na 2. strani
SEVERNA IRSKA / OB POLNOČI ZAPADEL POGAJALSKI ROK
Še zadnja mrzlična pogajanja o ulstrskem mirovnem procesu
Včeraj so za nov zaplet poskrbeli predstavniki katoličanov
LONDON - Sele proti jutru bo jasno, ali so bila včerajšnja še zadnja mrzlična pogajanja o usodi severnoirskega mirovnega procesa uspešna ali ne. Največja razhajanja so se nanašale na pristojnosti bodočega organizma »se-ver-jug«, v katerem bi predstavniki Ulstra in Irske razpravljali o skupnih vprašanjih. David Trimble, voditelj največje ulstrske protestantske stranke, je jasno povedal, da mora imeti ta organ minimalne pristojnosti, vsekakor precej manjše od ulstrskega parlamenta. Po omilitvi besedila pa se je vCeraj uprl vodja katoliškega Sinn Fei-na Garry Adams.
Na 9. strani
LJUBLJANA / NA POVABILO DRŽAVNEGA SVETA
Samopripombe nabrežinske uprave
TRST - Devinsko-nabrežinski župan Marino Vocci je z odbornikom za kmetijstvo Ne-vom Radovičem orisal osnutek popravkov, ki jih bo uprava v obliki »samopripomb« predstavila v zvezi s splošno varianto občinskega regulacijskega načrta. Termin za predstavitev predlogov, pripomb ali ugovorov zapade 20. aprila.
Na 4. strani
Tretje srečanje mladinskih odrov
GORICA - Na Pokrajini so vCeraj predstavili 3. srečanje mladinskih odrov (»Palio teatrale«), ki bo po nekajletnem presledku spet povezalo dijake šol iz goriške pokrajine in Nove Gorice ter Primorske. Na štirih večerih v Tržiču, Gradišču, Novi Gorici in Gorici bo devet šolskih skupin v dneh od 21. do 24. aprila predstavilo svoje večinoma izvirne gledališke projekte.
Na 10. strani
Zlata doba »botov« je za vedno mimo
MIT,AN - Napetost na milanski borzi je nekoliko popustila, direktor Banke Italije Desio pa je opozoril, da bo tveganje v pogojih monetarne stabilnosti stalnica in da ne bo nikdar veC tako visokih in varnih donosov, kot v desetletjih kraljevanja »botov«.
Na 11. strani
VSE NOVOSTI ZA
Pomlad/Poletje
1998
NAŠIM ODJEMALCEM ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
Senator Volčič na obisku v Sloveniji
Precej govora tudi o zaščiti slovenske manjšine - Danes pri predsedniku Kučanu
LJUBLJANA - Na povabilo državnega sveta Slovenije je na dvodnevnem obisku v Sloveniji senator Dimitrij VolCiC, ki se je vCeraj pogovarjal z delegacijo državnega sveta pod vodstvom predsednika DS Toneta Hrovata, sprejel ga je tudi podpredsednik odbora državnega zbora (DZ) za mednarodne odnose Miroslav Luci, pogovarjal pa se je tudi s predstavnikom italijanske manjšine v slovenskem parlamentu Robertom Battellijem. Senatorja Volčiča bo danes sprejel predsednik države Milan KuCan.
VolCiC je prišel v Slovenijo predvsem zato, da se predstavi in naveže stike s pristojnimi organi. Ob nekaterih splošnih političnih vprašanjih, ob ugotvo-vitvi, da je tesno sodelovanje med Slovenijo in Italijo v interesu obeh držav, ki ju ob ostalem vežeta tudi obe manjšini, so se sogovorniki najdlje zadržali pri zakonu o globalni zaščiti slovenske manjšine v Italiji.
Na 3. strani
Zapustil nas je dr. Franc Škerlj
TRST - VCeraj je nepričakovano umrl Franc Škerlj, pravnik, šolnik, vsestransko angažiran, napreden sin Primorske, ki je v mladih letih okusil fašizem, se mu uprl in dočakal konec druge svetovne vojne v partizanskih vrstah. Po drugi svetovni vojni je bil na Primorskem med ustanovitelji vrste pomembnih slovenskih ustanov. Med pomembnejšimi funkcijami na Tržaškem naj omenimo samo njegovo delovanje v NSK, SDZPI, SDGZ in SKGZ, do zadnjega pa je bil tudi v vodstvih organizacij partizanov in bivših političnih preganjancev.
Na 6. strani	N
COK/OI
Narodna Ul. 57
OPČINE
Tel 213645 (TS)
O
VELIKONOČNE PINCE, POTICE IN TITOLE
NOVICE
V	zvezi z Bompressijem morda že kmalu odločitev
PIŠA - V prihodnjih dneh naj bi sodnik Massimo Niro ocenil poročilo direktorja kliničnega centra v zaporu v Piši glede zdravstvenega stanja Ovidia Bompressija, ki skupaj z Adrianom Sofrijem in Giorgiom Pietrostefanijem prestaja 22-letno zaporno kazen zaradi umora komisarja Luigija Calabre-sija. Niro bo odločitev najbrž spejel po veliki noCi, odločiti pa se bo moral, če je zdravstveno stanje Bompresija tako hudo, da ne more veC prenašati zaporniškega režima. O vsebina zdravniškega poročila natančnih podatkov ni, toda izvedelo se je, da se je Bompresijevo stanje zelo poslabšalo. Alarm o kritičnem zdravstvenem stanju Bompressija je pred dvema dnevoma sprožil Pietrostefani, ki je dobil dovoljenje za izhod iz zapora, da se je lahko udeležil materinega pogreba. Bompressi je močno shujšal, težave z zdravjem pa je imel tudi že prej in zaporniški režim je njegovo stanje še poslabšal.
Eva Mikula oproščena
BOLOGNA - SodišCe za mladoletne v Bologni je Evo Mikulo oprostilo obtožbe sodelovanja pri umoru Massimiliana Valentija, ki sta ga februarja 1993 ubila Fabio in Roberto Savi, elana tako imenovane bande belega fiata uno, po nekem ropu v Zob Predosi. Sodniki so Mikulo oprostili v skladu s poglavjem 530 kazenskega zakonika, ki je zamenjal staro dikcijo o nezadostnih dokazih.
Za veliko noč bodo Italijani »pojedli« dvesto milijard
RIM - V nedeljo in ponedeljek si bodo številne italijanske družine namesto kosila med domačimi stenami privoščile kosilo v restavraciji. Po ocenah Fipe - Confcommercio bodo za to porabile približno 200 milijard lir. Število rezervacij v restavracijah je do včeraj za 6% preseglo lanske, še naprej pa se zmanjšuje povpraševanje po Čokoladnih velikonočnih jajcih, ki je v zadnjih treh letih zabeležilo 12-odstotni padec.
Za praznike pa se obeta tudi izredno povečan promet na cestah. Višek naj bi dosegli danes, Čeprav se je že včeraj precej Italijanov podalo na pot. Položaj na cestah naj bi nekoliko olajšala prepoved vožnje za tovornjake danes med 16. in 22, uro ter jutri, v nedeljo in ponedeljek med 8. in 22. uro. Danes bo na itali) ianskih cestah približno štiri in pol milijone vozil.
Po ocenah turističnih delavcev bo kar 19 milijonov Itabjanov vebkončne praznike preživelo v turističnih krajih. Izredno množičen bo odhod iz velikih mest.
V	prodaji »potresno vino«
NOCERA UMBRA - Medtem ko so se mnoga njihova domovanja podrla, pa prebivalci Nocere Umbre niso pozabili na trgatev. Dobrih šest mesecev po hudem potresu je zdaj na trg prišlo tudi vino, ki so ga krstili za »potresno vino«. Proizvedli so nekaj tisoC steklenic belega trebbiana in rdečega sangioveseja. Cena steklenice znaša 7500 lir, kar je nekoliko veC kot običajno, toda večji del zaslužka bo šel za obnovo cerkve v kraju Isola. Gre za pobudo, do katere je prišlo v znaku solidarnosti vendar tudi umbrijske kakovosti.
RIM / DOKUMENT O GOSPODARSKEM IN FINANČNEM NAČRTOVANJU
Do sredstev samo z nižanjem stroškov, brez novih davkov
Sindikati so zadovoljni, pri Confindustrii pa imajo pomisleke
RIM - Manever v višini 13-14 tisoC milijard lir (ki pa jih ne bodo zbrali z novimi davki in niti ne na račun zdravstva in pokojnin, temveč samo s krčenjem izdatkov), 5 tisoč milijard za razvoj, delno povračilo »evrodavka« (v višini 60%): to so predvidevanja dokumenta o gospodarskem in finančnem načrtovanju, ki ga je vlada vCeraj loCeno predstavila sindikatom in Confindustrii in ki za prihodnja tri leta namenja naj-vecjo pažnjo prav zaposlovanju. Za parametre Maastrichta bi sicer za leto 1999 zadostovalo 8-9 tisoC milijard lir, vendar bo odvečnih 5 tisoC milijard služilo za ustvarjanje novih delovnih mest. Podpredsednik vlade VValter Veltroni je sicer govoril o 700 tisoC novih delovnih mestih v treh letih, vendar so se sindikati izogibali konkretnim številkam.
Sindikati so bili z načrtom zadovoljni, vendar so izrazili tudi svoje rezerve, ki se »nanašajo na način, kako bodo uporabili sredstva za delo in zaposlovanje na Jugu,« je dejal tajnik Cisl D’Antoni, ki je pristavil, »da je treba sredstva nameniti Jugu, da ne povečamo delitve države.« Smernice dokumenta predstavljajo »pomemben korak naprej«, je menil glavni tajnik Cgil Coffe-rati, pri Čemer je poudaril, da je treba sredstva za razvoj »Cimprej in učinkovito« potrošiti.
Sredstva za investi-
cije pa so po mnenju podpredsednika Con-findustrie Carla Callie-rija le kaplja v morju. Omenil je tudi, da je davCni pritisk ostal nespremenjen, kot tudi stališče, da bi bil potreben poseg pri izdatkih, na primer z zmanjšanjem stroškov za osebje v javni upravi. Pristavil je, da Italija potroši 3.200 milijard lir letno za pokojnine v tujini, »prejemajo pa jih osebe, ki niso nikoli delale v Italiji. Lahko bi zaceli pri tem.«
Po mnenju tajnika SKP Bertinottija pa je pozitivno dejstvo, da je vlada v ospredje svojih prizadevanj naposled postavila zaposlovanje in ne sanacijo. To pa ni dovolj, je dodal, dokument bi moral vsebovati programirano zmanjševanje brezsposelnosti.
V dokumentu je še predvideno, da se bo gospodarska rast v triletju 1999-2001 ustalila pri 2, 7 - 2, 9%, kar bo prineslo povečanje zaposlitve za 0,	7%
prihodnje leto, 0, 9% leta 2000 in 1% leta 2001, inflacija naj bi bila pod 2%, razmerje primanjkljaj - bruto domači proizvod naj bi se ustalil pri 1%, javni dolg pa naj bi se zmanjševal za 3% letno (privatizacije in zmanjšanje stroškov za obresti, ki ga bodo dosegli, ko bodo javne obveznice zapadle: v triletju naj bi se obresti znižale z 9 na 6%). Država pa za razvoj ne raCuna samo na omenjenih 5 tisoC milijard lir, temveč tudi
Podpresednik Confindustrie Callieri (desno) in generalni direktor industrijcev Cipolletta (AP)
na realizacijo veliki del, ki naj bi jih financirali zasebniki.
Po načrtu vlade naj bi letos na delovno tržišCe stopilo okrog milijon mladih, torej 240 tisoC veC kot lani (vajeništvo, programi za vključevanje, delovno usposabljanje itd.), za kar naj bi država potrošila okrog 3.633 milijard lir. NaCrt, ki sintetizira vse posege vlade na področju dela, potrjuje ugotovitev, da je krajši delovni urnik obrobnega pomena pri večanju zaposlitve. NaCrt omenja 800 miijard lir, s katerimi naj bi letos podpirali krajšanje delovnega urnika, a obenem poudarja, da je treba najboljše rešitve iskati z dogovarjanjem in od primera do primera.
SICILIJA / MED PALERMOM IN CATANIO
Štirje mrtvi in pet ranjenih v srhljivi prometni nesreči na avtocesti A-19
Tovornjak trčil v avtomobila, ki sta bila ustavljena na odstavnem pasu
PALERMO - Štiri osebe so izgubile življenje, pet pa jih je bilo ranjenih v srhljivi prometni nesreči (na sliki AP) , ki se je včeraj dopoldne pripetila na viaduktu Imera po odcepu za Scillato na avtocesti A-19 Pamermo-Catania. Težak tovornjak je pregazil zaradi okvare na odstavnem pasu parkirani avtomobil ford fiesta. Voznika, ki je bil pred avtomobilom, je vrglo z viadukta, tako da je mrtev obležal 25 metrov globoko. Avto se je vnel, iz njega je mati zaman skušala rešiti svoji pet in 12-letni hčerki in njihovo babico. Nunzia Bellomon-te je tako edina preživela nesrečo, v kateri je izgubila moža Vita Davija, svoji hčerki Ilenio in Floriano in svojo tašCo. Tovornjak
pa je trčil tudi v ustavljeni volksvvagen polo, v katerem je bil Davijev brat Sal-vatore s svojo družino. Tu je bilo pet oseb ranjenih, medtem ko so ostali nepoškodovani potniki tretjega avtomobila, v katerem je bila Da vi jeva sestra s svojo družino. Brata in sestra so bili s Sicilije namenjeni v Rim, kjer bi se morali udeležiti krsta prvorojenca njihovega brata Roberta Davija. Tragična usoda je hotela, da se to ni zgodilo in da se tudi Roberto Davi vraCa na Sicilijo. Avtocesta v smeri proti Catanii je bila veC ur zaprta. Vzroki nesreče niso znani, prometna policija pa je zaslišala voznika tovornjaka, ki je trčil v ustavljena avtomobila. Obtožen je večkratnega nenamernega uboja.
HOMOSEKSUALNOST
Plaz pretežno negativnih reakcij na Finijevo izjavo
Volivci NZ bolj proti kot za
RIM - Z leve je sfišati ogorčene besede, v de-sno-sredinskem taboru je marsikdo v veliki zadregi, na desnici pa je slišati tudi pripombe, češ da je samo ponazoril papeževe poglede. Gianfranco Fini je s svojo »razsodbo«, da homoseksualci ne sodijo med učitelje, po pričakovanju močno razgibal politično in kulturno sceno, hitro opravljene javnomnenjske raziskave pa so pokazale, da ga povsem ne podpnajo niti njegovi vobvci. Zelo umirjeno, vendar izredno tehtno, je na Finijevo televizijsko izvajanje (leader Nacionalnega zavezništva je sodeloval v zelo odmevni oddaji Mau-rizia Costanza) odgovoril novinar Enzo Biagi, ki (se) je vprašal, kako naj se obnašamo do uci-teljev-ženskarjev. Oglasil se je tudi Dario Fo, ki je »opozoril na nevarnost« nekaterih športnih panog, na primer boba štiriseda.
Najprej nekaj, redkih, pozitivnih ocen o Pinij evih besedah. Dnevnik Avvenire v včerajšnji številki utemeljuje, da je Fini pravzaprav govoril o izpostavljanju homoseksualnosti s strani učitelja, ki naj bi tako otrokom to izbiro ponujal kot edino možno. V intervjuju za dnevnik II Tempo pa je predsednik etniCno-ver-ske konzulte NZ Gaeta-no Rebecchini izjavil, da je Fini ponovil papeževo stališče, potrjeno tudi v uradnih dokumentih. Riccardo Pe-drizzi, odgovoren pri NZ za problematiko družine, pa je rekel, da
Finijeve besede ne sledijo samo usmeritvi Cerkve, temveč tudi določilom italijanske ustave (v zvezi s svobodno izbiro šole). Ob omenjenih pa je bilo tudi slišati izjave, Ceš da je Fini samo povzel »ljudski glas«.
S Finijem pa nikakor ne soglašajo elani združenja desnosredinskih homoseksualcev
Gaylib. V njihovem imenu je spregovoril Enrico Obari, elan NZ, ki ga je MSI leta ’93 suspendiral in so ga spet sprejeli v stranko prav na posredovanje Pinija. Dario Rivolta, poslanec iz vrst Forza Itaba je Pinija opomnil, da biti homoseksualec in pedofil nikakor ni eno in isto.
Združenje Arcigay pa je na Finijevo izjavo reagiralo tudi s konkretnimi pobudami: na pobudo videmskega krožka Nuovi passi bodo danes v znak protesta zbirali podpise, na vsedržavni ravni pa je vodstvo združenja pozvalo parlamentarce, naj v Cim krajšem času sprejmejo zakon proti fdiskriminaciji homoseksualcev in lezbijk, v odgovor na Finijevo izjavo pa je že nekaj ur kasneje uradno nastal vsedržavni koordinacijski odbor homoseksualnih šolnikov. Podpredsednik vlade Veltroni je ugotovil, da samo Fpn med evropskimi de snicarskimi leaderji glede spolnosti zagovarja takšna stališča, po oceni podpredsednice sena a Ersibe Salvato pa so na
splošno demokratične
stranke glede te8 vprašanja »preveC sr mežljive«.
LJUBLJANA / OBISK SENATORJA DIMITRIJA VOLČIČA
Pogovori o celi vrsti aktualnih vprašanj
Vključevanje Slovenije v EU- Zaščita slovenske manjšine
LJUBLJANA - Na povabilo državnega sveta Republike Slovenije je na dvodnevni obisk v Slovenijo včeraj prispel senator Mitja Volčič, ki se je včeraj pogovarjal z delegacijo državnega sveta pod vodstvom predsednika DS Toneta Hrovata, sprejel pa ga je tudi podpredsednik odbora državnega zbora za mednarodne odnose Miroslav Luci. Senatorja Volčiča bo danes sprejel predsednik države Milan Kučan.Volčič, ki je bil izvoljen decembra lani na nadomestnih volitvah v goriškem senatnem okrožju, je zadolžen za povezovanje in usklajevanje sodelovanja s slovenskim parlamentom z namenom poglobiti sodelovanje med parlamentoma sosednjih držav.
Dopoldne se je senator Volčič v spremstvu italijanskega veleposlanika v Sloveniji Massima Spine ttij a pogovarjal z delegacijo državnega sveta pod vodstvom predsednika Toneta Hrovata. »Vključevanje Slovenije v Evropsko unijo postaja realnost, s katero se srečujemo vsak dan,« je dejal Volčič in pri tem sogovornike opozoril, da je treba biti v tem procesu potrpežljiv in strpen pri soočanju s pozitivnimi in negativnimi posledicami članstva v Evropski uniji.
Senator Volčič je uvodoma poudaril, da je prišel v Slovenijo predvsem zato, da se predstavi, naveže stike s pristojnimi državnimi organi in se seznani s političnim in gospodarskim položajem y Sloveniji. Po njegovem je le tako mogoče dobro sodelovanje med dvema
sosednjima in prijateljskima državama, ki ju zgodovinsko družijo mnogi interesi in manjšini na obeh straneh meje. Ob nekaterih splošnih političnih vprašanjih in informacijah, so se sogovorniki najdlje zadržali pri zakonu o globalni zaščiti slovenske manjšine v Italiji, zaščiti in ekološki sanaciji porečja reke Soče ter vključevanju Slovenije v Evropsko unijo.
V zvezi z zaščitnim zakonom je Volčič obvestil slovensko stran, da bodo v italijanskem parlamentu v prihodnjih dneh obravnavali splošni evropski zakon o zaščiti manjšin. Osebno se zavzema za to, da se najprej obravnava in sprejme ta zakon in šele nato zakon o globalni zaščiti slovenske manjšine. Po njegovem mnenju je evropski
zakon precej ohlapen; ob sočasni obravnavi obeh zakonov bi lahko zakon o globalni zaščiti slovenske manjšine izgubil svoj pomen. V zvezi s projektom ekološke sanacije in zaščite reke Soče pa je treba pospešiti dejavnosti na obeh straneh meje in sanirati točke, ki še vedno onesnažujejo eno najlepših rek v Evropi.
Podpredsednik odbora DZ za mednarodne odnose Miroslav Luci je med dopoldanskim sprejemom senatorja Volčiča seznanil z aktivnostmi Slovenije na zunanjepolitičnem področju, še zlasti na področju vključevanja v Evropsko unijo in zvezo Nato, posebno pozornost pa je namenil bilateralnemu sodelovanju med državama. Opozoril je tudi na pomen hitrejšega reševanja infrastrukturnih
projektov, okrepitve gospodarskega sodelovanja med državama ter sprejem nekaterih sporazumov, ki so zelo pomembni za obe državi.
Senator Volčič pa se je predsedniku odbora za mednarodne odnose Jelku Kacinu zahvalil za dopis, ki ga je naslovil predsedniku zunanjepolitične komisije senata Giangaico-mu Migoneju in v katerem izraža zadovoljstvo, ker je italijanski parlament ratificiral slovenski pridružitveni sporazum z EU. Sogovornike je seznanil z gospodarskimi razmerami v delu Italije, kjer živi večji del pripadnikov slovenske manjšine ter opozoril, da bi morala Slovenija narediti bistveno več na področju informiranja. Govoril je tudi o položaju slovenskih šol v Italiji ter uresničevanju zahtev slovenske manjšine. Ob tej priložnosti je tudi spregovoril o uspehih italijanske vlade in dejal, da Slovenija lahko računa na pozitiven odnos italijanske vlade do naporov za včlanitev v EU. Tudi s strani opozicije se je začel graditi pozitiven odnos do Slovenije, tako da lahko ugotovimo, da so se odnosi spremenili na bolje, je še dejal senator Volčič.
Popoldne se je senator Volčič v parlamentu pogovarjal tudi s skupino slovensko-italijanskega prijateljstva pod vodstvom poslanca Maria Gasparinija, s komisijo Dz za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter s poslancem italijanske narodne skupnosti v Sloveniji Robertom Bat-telijem. (STA)
TRST / V NASLEDNJIH DVEH TEDNIH
Viti predsednikov vlad »trilaterale«
Pred tem srečanje Frlec - Cruder - Bogata mednarodna aktivnost Furlanije Julijske krajine
TRST - Trst bo v naslednjih dveh tednih v središču mednarodnega dogajanja, ki zadeva stike med Italijo, Slovenijo in Madžarsko, poleg tega pa tudi stike med Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo. Nedvomno bo osrednji zunanjepolitični dogodek predstavljal vrh trilaterale, na katerem se bodo 23. aprila v Trstu zbrali italijanski ministrski predsednik Romano Prodi (na levi sliki) , predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek (na sliki v sredini) in madžarski premier Gyula Horn. Poleg njih bo na srečanju sodeloval tudi predsednik Dežele FJK giancarlo Cruder (na desni sliki) . Na srečanju bo govor predvsem o cestnih iri železniških infrastrukturah, carinah, varstvu okolja, kulturi, znanstvenem raziskovanju, pravosodju in o boju proti kriminalu. Kot je znano, je bila »trilaterala« ustanovljena leta 1997 v Budimpešti.
Pred trojnim vrhom pa bo še eno pomembno srečanje, ki po-bliže zadeva predvsem Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo, na katerem bo govor o »novem« sodelovanju med FJK in Slovenijo tudi v luči vse hitrejših korakov Sklovenije proti Evropski uniji, katere polnopravni član naj bi po-
stala v naslednjih petih do šestih letih. O tem se bosta 21. aprila v Portorožu pogovarjala slovenski zunanji minister Boris Frlec in predsednik deželnega odbora Cruder.
Glavni poudarek na pogovorih bo dan področju prevozov, zaščiti okolja na obeh straneh meje, novim načrtom na področju kmetijstva, koriščenju finančnih prispevkov Evropske unije za čezmejno sodelovanje in tudi o položaju slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji.
Mednarodna dejavnost Dežele pa se bo nadaljevala v začetku maja z nadaljevanjem nedavno začetih pogovorov z ministrom bavarske vlade Kurtom Faltlhau-serjem. Na teh pogovorih naj bi se začela operativna faza dvostranskega sodelovanja med FJK in Bavarsko, ki naj bi privedla do okvirnega dogovora med obema deželama in do stalnega upravnega sodelovanja.
V drugi polovici maja pa je predviden obisk v hrvaški Istri, kjer so predvidena srečanja s predstavniki krajevnih hrvaških oblasti in italijansko skupnostjo. Tudi ta obisk je nadaljevanje že vzpostavljenih stikov na konferenci srednjeevropske pobude.
lETALSKI PREVOZ
LJUBLJANA / DRŽAVNO TEKMOVANJE
b Trsta
v Beograd zdaj možen tudi mešan prevoz oseb in blaga
RONKE - Po številnih inter-vyncijah na transportnem mi-nistrstvu v Rimu in ustreznih Pristojnih jugoslovanskih °olasteh so pred dnevi odprli novo letalsko progo za mešan Prevoz potnikov in blaga med rstorn in Beogradom.
Polet je uvrščen med čarter-,ke in poteka trikrat tedensko v torek, četrtek in soboto), ?anj pa je stalno zanimanje, ar potrjujejo tudi podatki o evilu potnikov v obdobju ja-nar . marec iggg y teh treh /tešečih je na liniji Trst - Beo-2 d potovalo 3886 ljudi. Od • aprila dalje pa je mogoč tu-1 Prevoz blaga. V glavnem °re na progi Trst - Beograd za Prevoz nadomestnih delov, borcev blaga itd., iz Beograda P? Prihajajo predvsem povrt-p 119 in sadje (jagode, gobe). . trenutnih ocenah gre pri-tžno 80% blaga v izvoz, edtem ko uvoz dosega 20%.
V solopetju tudi dve solistki Glasbene matice
LJUBLJANA - V ponedeljek, 30. marca, se je v Ljubljani zaključilo 27. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije. Letošnje tekmovalne discipline so bile: solopetje, klavir, pihala in komorne skupine s trobili. Državnega tekmovanja so se lahko udeležili samo tisti, ki so se predhodno predstavili na regijskem tekmovanju in prejeli najmanj 90 točk. Prijavili so se lahko tudi učenci zamejskih glasbenih šol.
Glasbena matica - šola »M. Kogoj« iz Trsta je v kategoriji solopetja predstavila dve pevki iz razreda prof. Vesne Topič. 16. februarja letos sta se sopranistki Tamara Stanese in Ma-tejka Bukavec udeležili predtekmovanja v Postojni, kjer sta prejeli visoko število točk in s tem pridobili pravico nastopanja na državni ravni.
Program, ki sta ga morali pripraviti je bil precej zahteven. Vseboval je arije in samospeve iz slovenske in tuje literature raznih obdobij, izvedba katerih je potrebovala dobro tehnično pripravljenost in muzikalnost pevca. Pri klavirju sta ju spremljali prof. Mojca Siškovič in prof. Beatrice Zonta.
Na državnem tekmovanju sta Matejka in Tamara spoznali konkurenco bolj izkušenih pevcev, ki obiskujejo Akademijo za glasbo v Ljubljani, in zelo strogo ocenjevanje žirije. Čeprav nista prejeli nobene nagrade, jima je državno tekmovanje veljalo kot nenadomestljiva izkušnja, ki je nudila možnost primerjave in izmenjave z drugimi mladimi slovenskimi glasbeniki.
Rossana Paliaga
Čez teden dni važen glasbeni dogodek vNaborjetu
Dne 17.04.1998 ob 17.30 uri v Beneški palači v Naborjetu (Kanalska dolina) bo 24. srečanje glasbenih šol Gorenjske in zamejstva. Srečanja se bodo udeležile glasbene šole Celovec, Tržič, Radovljica, Jesenice, Škofja Loka in seveda organizatorica srečanja, glasbena šola Tomaž Holmar iz Kanalske doline, ki deluje že celih 20 let pod okriljem Glasbene matice iz Trsta.
Gre za izredno pomemben glasbeni in pedagoški dogodek za slovensko zamejstvo. Sola Tomaž Holmar, ki deluje v okviru Slovenskega kulturnega središča Planika si zelo prizadeva ohranjati in širiti slovensko kulturo v Kanalski dolini.
Anton Sivec
NOVICE
V	nedeljo Pri nas doma
o praznovanju velike noči
TRST - Aprilska televizijska oddaja Pri nas doma bo tokrat sovpadala z velikonočno nedeljo. Ob tej priložnosti bosta v studiu duhovnika Dušan Jakomin in Zvone Strubej, s katerima se bo vodja oddaje Ivan Peterlin pogovarjal o pomenu velikonočnega praznovanja. Gosta bosta govorila o obredih in vrednotah ter o družbeni stvarnosti v ne izključno cerkvenem smislu. Spregovorila bosta tudi o njunem delovanju ter o težavah in zadoščenjih, ki spremljajo duhovnike v narodnostno mešanem okolju. Beseda bo tekla tudi o nekdanjem škofu Santinu in o pred nekaj leti preminulem škofu Bel-lomiju, kot tudi o položaju Cerkve v družbi.
V	teku oddaje bo predstavljeno tudi nekdanje praznovanje velikonočnih praznikov.
Smrtna nesreča pri Vidmu
VIDEM - V kraju Vidulis di Dignano pri Vidmu je včeraj v prometni nesreči umrl 81-letni Valentino Beltrame, ki je s s vojim vozilom iz še nepojasnjenih razlogov zapeljal v obcestni jarek na državni cesti št. 463 Codroipo - Humin. Pri tem se je tako hudo poškodoval, da je bil takoj mrtev.
Potopila se je ribiška ladja
PIRAN - Ob novem pomolu v Piranu se je včeraj zjutraj potopila ribiška ladja Delfin.
Kot so sporočili iz Uprave RS za zaščito in reševanje, je iz ladje začelo iztekati gorivo in onesnažilo morje v piranskem madraču. Na pomoč so pri-skočih potapljači in posebno plovilo Hidra Koper za odstranjevanje oljnih madežev. S posebnimi ba-ražami in absorbcijskimi sredstvi so širjenje madeža zaustavili, potopljeno ladjo pa bodo skušali dvigniti v prihodnjih dneh.
DEVIN-NABREŽINA / OBČINSKI REGULACIJSKI NAČRT
POLITIKA / PRED DEŽELNIMI VOLITVAMI
Za razvoj kmetijstva na poklicni ravni
Vocci in Radovič predstavila samopripombe uprave
NZ napada lllyja in novo zavezništvo
Giacomelli: V slovenski manjšini merjenje sil med Budinom in Slovensko skupnostjo
Žžupan Marino Vocci
Na včerajšnji tiskovni konferenci je devinsko-na-brežinski župan Marino Vocci skupaj z odbornikom za kmetijstvo Nevom Radovičem orisal osnutek popravkov, ki jih bo uprava v obliki »samopri-pomb« predstavila v zvezi s splošno varianto občinskega regulacijskega načrta. Termin za predstavitev predlogov, pripomb ali ugovorov zapade 20. aprila, do sedaj pa so občani vložili približno trideset pripomb, večina katerih zadeva zahteve po novih zazidjivostih.
Pripombe uprave se delijo na dve kategoriji. V prid so pripombe občinskih uradov v zvezi tehničnimi napakami in pozabljivosti-mi, medtem ko bodo posamezna odbomištva predlagala popravke (in to je drugi sklop), ki se nanašajo na vprašanja kolektivne koristi, kot so npr. nadvoz za Sempolaj in razširitev šempolajskega pokopališča.
»Namen uprave je, da energično podpre tradicionalne produktivne dejavnosti, kot so kmetijstvo, obrtništvo, ribištvo in turizem« je dejal Vocci, ki je obenem izrazil javno pohvalo odborniku Radoviču za dragoceno posredovanje med upravo in kmetijskimi podjetniki ter organizacijami, ki so'odločno nasprotovale in tudi takoj reagirale proti omejevalnim normam regulacijskega naCrta.
Kot je uprava sicer zagotovila že med nedavno javno skupščine v Sempo-laju, na kateri je sodeloval tudi poslanec Mario Pre-stamburga, bo regulacijski načrt po novem bistveno prijaznejši tudi za kmetij-
Odbornik Nevo Radovič
stvo. Rodovitno zemljo za urejanje novih polj in vinogradov bo tako -pod določenimi pogoji, ki so še v teku definicije- mogoCe izkopavati tudi iz dolin, ki se nahajajo v najbolj zaščitenih conah. Območja biološkega povezovanja se bodo preimenovala v »kmetijske cone biološkega povezovanja«, na katerih bo, z izjemo nekaterih omejenih območij izrednega zgodovinskega ali naravoslovnega pomena, dovoljeno urejanje novih obdelanih površin ter gradba hlevov z možnostjo stanovanjskega prostora za kmetovalca. Vse to pa bo veljalo le za kmetijska podjetja z najmanj petimi hektarji lastne površine.
Novosti tudi za cone z definicijo »prvenstveno kmetijskega interesa«, na katerih bo omogočena gradnja kleti podjetjem z najmanj dvema hektarjema
vinograda in sicer v razmerju 100 kv.m kleti na hektar vinograda. Ti parametri seveda veljajo za površinske kleti, saj načrt ne predvideva omejitev njihovi podzemnih prostornin. Agrituristicnim dejavnostim bo naknadno začrtan obseg glede na potrebe in zahteve raznih podjetij na tem sektorju. Obalni pas, na katerem so še v prvi polovici stoletja kraljevali oljeni nasadi in vinogradi, bo ponovno namenjen tem dejavnostim, medtem ko odpadejo omejitve, ki so zadevale travniške površine.
Odprti ostajata še vprašanji gred in kamnolomov. Pri teh vprašanjih beleži uprava veC predlogov, ki jih bo skušala uskladiti takoj po izteku termina 20. aprila, ko bodo znane vse pripombe. KonCno besedo bo nato imel občinski svet.
Na srečanju je bil govor
tudi o razvoju Sesljanske-ga zaliva, za katerega je uprava v stalnem stiku z lastništvom. Ribiškemu naselju naj bi po Voccije-vih besedah zagotovih razvoj v smeri kulturnega turizma in ribištva.
»Priporočila, ki jih je nakazala uprava težijo k iskanju ravnotežja med potrebami Občine, načrtovalcev in ekonomskih osebkov - vsekakor smo pri sestavljanju samopri-pomb upoštevali predvsem potrebe “poklicnih” kmetovalcev in manj tistih, ki se s kmetijstvom ukvarjajo le v prostem Času,« je poudaril Radovič, ki je zagotovil, da so vsa priporočila uprave že sprejeli tudi načrtovalci. Občani imajo sedaj v bistvu še deset dni Časa, da si - v kolikor tega še niso storili - načrt ogledajo in predložilo morebitne pri-tožbe.(GB)
Sergio Giacomelli in njegovi somišljeniki v Nacionalnem zavezništvu so bombastično napovedovali sinočnjo predvolilno skupščino, na kateri naj bi razkrili nevem-kakšno zakulisno ozadje in skrivnosti o napovedanem volilnem zavezništvu med Riccardom Illyjem in Slovensko skupnostjo. V resnici pa je dokaj slabo obiskana manifestacija v hotelu Savo-ia bila samo potrditev reka »tresle so se gore, rodila se je miš«. Slišati je bilo tradicionalne in dobro znane napade na župana, medtem ko so SSk namenili dokaj postransko vlogo.
Giacomelli je prepričan, da bomo na deželnih volitvah (če se bo lista Illy-Strassoldo sploh predstavila, kar je baje še v dvomu) priča dvoboju med Milošem Budinom in SSk. To merjenje sil naj bi po njegovem že prišlo do izraza pri obravnavi novega deželnega volilnega zakona, »med katero si je Budin prizadeval za t.i. ladinski sistem, ki bi mu brez težav zagotavljal ponovno izvolitev, SSk pa za zajamčeno zastopstvo, ki bi omogočilo izvolitev svetovalca te stranke«. Če bo »Projektu avtonomij« uspelo izvolitvi kakega deželnega poslanca bo ta po mnenju Finijeve stranke gotovo iz vrst SSk.
TarCe napadov sinočnjega shoda so bili vsekakor župan in njegovi somišljeniki, ki so vse prej kot novi politiki. Odbornik Gianni Pecol Cominotto je bil pred dvajsetimi leti občinski svetovalec radikalne
stranke, Giacomelliju pa je ostal najbolj v spominu podžupan Roberto Dami-ani, s katerim je v šestdesetih letih delil politično aktivnost v skrajnodesni-Carski organizaciji »Gio-vane Italia«...
Taki in podobni osebni napadi pričajo, da se Nacionalno zavezništvo morda boji Illyjeve volilne pobude, zato že sedaj svari Tržačane pred »nenaravnim« zavezništvom tržaških in furlanskih avtonomistov. Giacomelli je ob tem prepričan, da bodo v novem deželnem svetu sedeli trije Slovenci in sicer eden iz vrst Levih demokratov, drugi iz vrst SSk, tretji pa izvoljen na listi Stranke komunistične prenove. Glede odnosov s Slovenijo je brez posebnega navdušenja dejal,
V	zvezi z našim včerajšnjim člankom o predlogu kandidatne liste Levih demokratov za deželni svet nam je pokrajinski tajnik stranke Ste-lio Spadaro pojasnil, da bo deželnemu vodstvu LD predlagal kot nosilca tržaške kandidatne liste Miloša Budina in Bruna Zvecha. Gre za osebnosti - nam je dejal Spadaro -ki si zaslužita vrh kandidatne liste.
V	zvezi s kandidaturo podpredsednika deželnega sveta bo Spadaro zanj predlagal posebno določilo, saj strankin statut ne predvideva kandida-
da se bo morala Italija po novem s sosednjo državo meriti na osnovi konkretnih problemov, kot to narekujeta evropska integracija ter nenazadnje novo vzdušje v NZ.
Skupščino, na kateri sta govorila tudi France-sco Šerpi in Giacomelli" jev sin Claudio, je sklenil predsednik Lege Nazio-nale odv. Paolo Sardos Albertini. Tudi on ni povedal nic novega, razen znanih napadov na Illyja’ »ki se pripravlja na veliko volilno darilo SSk«-Odvetnik si očitno zelo prizadeva za kandidaturo, tako da se izmenično pojavlja na prireditvah Finijeve stranke in hkrati na pobudah »Forza Italia«, na listi katere je bil izvoljen v mestno skupščino.
tur po dveh mandatnih dobah deželnega sveta. Isto bodo v Vidmu in v Pordenonu skoraj gotovo zahtevali tudi za Renza Travanuta in Lodovica Sonega, ki imata, podobno kot slovenski predstavnik, za sabo deset let v deželnem parlamentu.
Zavezništvo Forza Ita-lia-LpT bo medtem spet kandidiralo predsednika deželnega sveta Roberta Antonioneja; na čelu kandidatne liste bosta, poleg njega, še en vidni
zastopnik melonarjev
(najbrž Giulio StaffietP in krajevni predstavni Berlusconijeve stranke.
DEŽELNE VOLITVE _
Spadaro: Za nosilca liste predlagam Budina in Zvecha
NA POBUDO LEVIH DEMOKRATOV
Soočenje o kraškem parku
Nekontrolirana urbanizacija kraškega območja
Kraški park med ohranjanjem in ra- s katerimi je hotel poudariti arhitektur-zvojem, je bil naslov srečanja, ki ga je no površnost zadnjih desetletij. Med-v svojih prostorih v ul. San Spiridione,	tem ko se je Marino Vocci zaustavil
priredil izvršni odbor Levih demokra- predvsem pri pomenu učinkovitega tov v Trstu. Po uvodnem pozdravu Mi- projektiranja teritorija, navezujoč se na loša Budina je prevzel besedo pokra- regulacijski naCrt v občini Devin-Na-jinski predsednik Svetovnega sklada brežina, je Budin poudaril nekontroli-za vrarstvo narave WWF, ki je svoj po- rano urbanizacijo Krasa še za Časa nje-seg uvedel s predvajanjem kratke serije govega upravljanja občine Zgonik. (Fo-diapozitivov raznih modemih zgradb, to KROMA)
Dogovor Generali z židovskim kongresom
V	ZDA so predstavniki Svetovnega židovskega kongresa podpisali dogovor z zavarovalnimi dr-žbami Allianz (NemCija), Axa (Francija), Ziirich (Švica) in Generali (Italija), ki predvideva oblikovanje posebnega sklada za vrnitev premoženja žrtvam holokavsta. Po tem sporazumu bodo oblikovali posebno komisijo, ki bo delala skupaj s službami, ki v vsaki državi nadzorujejo zavarovalno dejavnost (v Italiji je to Isvap). V prihodnje pa bi v tej komisiji lahko tudi dmge zavarovalne družbe.
V	krogih tržaške zavarovalnice Generali so zadovoljni z dogovorom, ki naj bi med drugim potrjeval »pripravljenost Generali, da rešijo problem vrnitve premoženja žrtev holokavsta«. Tržaška družba naj bi sporazumno z Isvap daloa na razpolago svoje arhivsko gradivo predstavnikom Zidovskega kongresa in ameriškim komisarjem..
Milje v zanemnju starinskih predmetov
Milje bodo ob Veliki noči v znamenju »starih Časov«: na pobudo kulturnega z draženja »Cose di vecchie čase« (predmeti iz starih hiš) bodo namreč v nedeljo, 12. t.m. od 8. do 20. ure na stojnicah ob pomolih razstavljali in prodajali starinske predmete. Pobudo bodo ponovili 26. aprila, 10. in 24. maja ter 14. in 28. junija, stojnice pa bomo lahko obiskali tudi na Trgu Republike v TržiCu (11. aprila, 16. maja, 13. junija, 12. septembra, 10. in 31. oktobra, 14. in 28. novembra, 7., 12. in 19. decembra) ter v Gradežu (Nabrežje San Vito, in sicer 19. aprila, 2. in 16. maja, 6. in 20. junija, 4. in 18. julija, 1. in 22. avgusta, 5. in 19. septembra ter 18. oktobra).
rl VČERAJ V LJUBLJANI
Državni sekretar Juri sprejel delegacijo GM
Državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Franco Juri (levo) je včeraj v Ljubljani sprejel delegacijo Glasbene matice iz Trsta, ki jo vodi predsednik upravljalnega odbora Drago Stoka (desno) . Gostje so predstavili delovanje in pomen te glasbeno-pedagoške ustanove slovenske manjšine v Italiji ter izrazili pričakovanje, da se njen formalni sta-
POKRAJINA / BOJ PROTI NARAŠČAJOČEMU NASILJU
Pridobitev za ženske ter za vso skupnost
Uspeh pobude zastopnika SKR Dennisa Visiolija
Tudi Trst bo končno dobil Center za pomoč ženskam, ki so žrtve nasilja, posebno tistega, do katerega prihaja v družinskem krogu. O tem se Se vedno premalo piše in govori, kot dokazujejo ankete in zlasti policijske prijave pa je to nasilje zelo razširjeno, še posebno v ogroženih družbenih okoljih. Doslej so se s tem vprašanjem ukvarjala pretežno ženska prostovoljna združenja, sedaj pa se nekaj premika tudi v institucijah in v lokalnih upravah.
Pokrajinski svet je na zadnji seji soglasno odobril programski sporazum, ki dejansko odpira pot ustanovitvi javne strukture, podobno tistim, ki jih imajo že v nekaterih večjih mestih. Zaradi zelo omejenih sredstev so prostovoljke doslej imele na razpolago le telefon za pomoč in za nasvete; Center, ki bo imel v začetku svoj sedež v pokrajinskem poslopju v Ul.Komace, nato v občinski stavbi na Trgu Bar-bacan, pa bo posloval kot prava informacijska in strokovna struktura.
Pobuda je sad naporov pokrajinske svetovalske skupine SKP, v prvi vrsti njenega načelnika Dennisa Visiolija, ki je točno pred enim letom predložil politično resolucijo o tem problemu. »Oljka me je takoj podprla, desnica, ki je, kot znano, večinska, Pa je sprva kazala nasprotovanje, zato je bilo odločilno pozitivno stališče Antoniette Vasconove iz vrste "Forza Italia". Resolucija je končno prodrla, za začetek njenega izvajanja pa je bilo treba čakati
leto dni. Vsekakor boljše pozno, kot nikoli,« nam je dejal zastopnik Berti-nottijeve stranke.
Pokrajinski odbor je Sest mesecev popolnoma miroval in se je zganil Sele, ko je Visioli zagrozil, da bo javno ožigosal apatičnost uprave. Da se je nekaj premaknilo nosita zaslugo tudi odbornika Manfredi Poilucci in Ser-gio Battisti, na koncu pa je bil sklep odobren soglasno, to se pravi tudi z glasovi Nacionalnega zavezništva, ki tej pobudi vsaj javno ni nasprotovalo, v njeno korist pa ni naredilo ničesar.
Ob velikem družbenem pomenu tega sklepa pa Visioli izpostavlja tudi politično razsežnost zadeve. V času, ko se mnogi na desnici in levici zavzemajo za ukinitev pokrajinskih uprav - je mnenja zastopnik SKP - je Pokrajina Trst dokazala, da, ko hoče, lahko odigrava še kako pozitivno vlogo. Pri tem se je dobro obneslo sodelovanje z občinskimi upravami, ki so skupno z Deželo direktno soudeležene pri izvedbi tega projekta. Odobreni sklep po mnenju svetovalca SKP demantira ustaljeno miselnost, po kateri opozicija v večinskem volilnem sistemu ne šteje in ne pomeni nič. Ce je pobuda koristna, jo lahko z vztrajnim in potrpežljivim delom pripelješ do cilja.
Visioli je tudi opozoril, da bo v Centru za pomoč ženskam, ki so žrtve nasilja, poskrbljeno tudi za slovenščino. V prvi fazi bo struktura stala 150 milijonov lir, ki jih bo dala na razpolago Deželna komisija za enake možnosti.
Načelnik pokrajinskih svetovalcev SKP Dennis Visioli
- UPRAVE / DOKLADA ZA DVOJEZIČNOST n
Razsodba DUS za Občino Zgonik
Kot za števerjansko in sovodenjsko občino bo deželna uprava verjetno vložila priziv
Deželno upravno sodišče (DUS) je razveljavilo sklep pokrajinskega nadzornega odbora, ki se je opredelil proti plačevanju t.i. dvojezične doklade za uslužbence Občine Zgonik. Upravni sodniki so tako dali prav kraski občinski upravi (takrat je bil župan MiloS Budin), ki se je izrekla za dosledno spoštovanje delovne pogodbe občinskih uslužbencev. Slednja v členu St. 60 določa, da imajo dvojezični uslužbenci na narodnostno mešanih ozemljih pravico do posebne doklade.
DUS je podobno stališče svojčas že zavzel na priziv števerjanske in sovodenjske občine. V obeh primerih se je
deželna uprava pritožila na državni svet, kar se bo skoraj gotovo zgodilo tudi v primeru zgo-niške uprave. Njen priziv na upravno sodišče je predložil goriski odvetnik Peter Sanzin.
V Zgoniku, kot nam je povedala županja Tamara Blazina, so o razsodbi deželnega sodišča izvedeli iz občil, tako da z njeno vsebino sploh še niso bili seznanjeni. DUS je bil mnenja, da je pristojni nadzorni odbor, ki posluje pod okriljem Dežele, presegel svoje uradne pristojnosti, še posebno, ko se je skliceval na pomanjkanje zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Ne smemo namreč pozabiti, da je bila delovna pogodba
uslužbencev javnih uprav leta 1987 odobrena z odlokom takratnega predsednika republike, ki je formalno enakovreden zakonskemu normativu ali vladnemu dekretu.
Za dosledno izvajanje delovne pogodbe občinskih uslužbencev bo treba vsekakor počakati na stališče državnega sveta. O prizivu zgoniške uprave je poročal sodnik Bagarotto, v sodnem zboru pa sta bila tudi njegova kolega Zuballi in Cardoni. Če bodo državni svetniki potrdili stališče upravnih sodnikov Furlani-je-Julijske krajine bo morala Dežela plačati vse sodne stroške, ki jih je pri tej zadevi imela Občina Zgonik.
POLITIKA / STALISCE TRŽAŠKEGA ZUPANA ILLVJA
>0 financiranju strank ima Di Pietro prav«
»Ne sprejemam, da parlament spet uvaja zakon, ki so ga državljani že zavrnili«
Riccardo Illy kaže v zadnjem času precejšnjo simpatijo do senatorja Antonia Di Pietra. To velja tudi za stališče, ki ga je nekdanji javni tožilec predvčerajšnjim osamljeno zavzel proti zakonskemu predlogu za javno financiranje strank, zaradi česar si je nakopal dokaj ostre kritike tako v vrstah levosredinske Oljke, kot Kartela svoboščin.
Res čudno je, da parlament spet uvaja zakon - meni tržaški župan - ki so ga državljani razveljavili z ljudskim referendumom. Podobno se dogaja tudi z volilnim sistemom. Državljani so se pred časom jasno opredelili za večinsko volilno zakonodajo, sedaj pa nekateri predlagajo nov zakon, ki bi uvedel visoko proporčno kvoto, kar je v kričečem nasprotju z izidom referenduma. Da ne govorimo o ministrstvu za kmetijstvo, ki so ga ljudje z referendumom
ukinili, ministrstvo pa Se naprej obstaja...
Illy sicer ne nasprotuje državnemu financiranju političnih strank, ampak dejstvu, da bodo stranke prišle do javnih sredstev pred odločitvijo državljanov (prostovoljni odtegljali na davek IRPEF). Župan meni, da smo priča arogantnemu obnašanju strank, ki bo imelo kot posledico dejstvo, da se bodo le redki občani najbrž opredelili za njihovo državno pomoč, a očitno to strank sploh ne zanima. »Zal mi je, da je v senatu temu nasprotoval le Di Pietro, ostali so soglašali ali pa so molčali«, je v izjavi agenciji ANSA dejal Se Illy.
V predsinočnji televizijski oddaji »Porta a porta« je tržaški župan izjavil, da se ne čuti sestavni del koalicije Oljke in seveda niti desnosredinskega zavezništva.
Komisija
»išče«
znak
Občinska komisija za enake možnosti je razpisala natečaj za pripravo znaka komisije in pozvala k sodelovanju dijake nižjih in višjih srednjih šol na Tržaškem. Komisija, ki s tem želi približati problematiko enakih možnosti med moškimi in ženskami šolski mladini, ne postavlja posebnih tehničnih pogojev. Izdelke na listu papirja formata A4 je treba odposlati na naslov komisije (Largo Granatieri 2), na hrbtni strani pa je treba pripisati ime avtorja z ostalimi podatki in tudi nekaj vrstic v razlago izdelka.
V SREDIŠČNI UL. ROMA
PRISTANIŠČE / ZA OBDOBJE 1997-98
Ropar v trgovini s parfumi
Imel je brzostrelno pištolo - Plen je znašal skoraj 3 milijone lir
Poseg Dežele FJK znaša 45 milijard lir
Sredstva bodo namenili poredvsem za dokončanje infrastruktur v novem pristanišču
Obraz je imel zakrit, zimsko čepico si ie potegnil na obraz, v rokah je držal brzo-sfrelno pištolo (policija sicer domneva, da ptorda ni slo za pravo orožje, temveč za ^ačo): lastnik trgovine s parfemi »Mimo-sp'<. 62-letni Nicola Rabusin, si ni pomirjal, izročil mu je inkaso in Se denarnico. J|0par je odšel z okrog 3 milijoni lir, 300 asoc je bilo v denarnici, ostalo v blagajni.
Neznanec je govoril italijansko, izbral Pp si je trenutek, ko trgovino, ki je v središčni Ul. Roma 14, zapirajo: vstopil je dairirec ob 19.30, zbežal pa je verjetno z tanjšim motornim kolesom. V trgovini fta bili še pomočnici, 29-letna Susanna G. P1 3l-letna Margherita M., ki ju je prisilil, pd^pta legli na tla. S preiskavo se ukvarja
Kradli so očala
^ Ul. Roma je prišlo tudi do kraje ve-»P§a Števila očal, in sicer v trgovini j^arturan«, ki je na vogalu z Ul. Nicolo.
Znanci so v notranjost vdrli preko gla-_ mh vrat, potem ko so s silo odstranili dvojnice. Odnesli so okrog 500 parov :i znanih znamk. Škode niso še oceni-2;' Prav gotovo ni majhna. Verjetno je slo p Naročeno tatvino, ki žal tudi ni prva. j Časom so tatovi obiskali »Optiko -Uun« na Opčinah, vdrli pa so tudi v r),.1'ere trgiovine, v katerih prodajajo a§a nalivna peresa.
Zaplenili so jima ure
Avto je imel bosansko registrsko tablico, bil je parkiran ob cesti nedaleč od mejnega prehoda na Pesku, ob njem pa sta tuja državljana pospravljala prtljago: agenti finančne straže so postali pozorni, ustavili so se in si bolje opgledali, kaj neznanca pospravljata. Odkrili so 94 ur, bodisi zapestnih kot žepnih, njihova vrednost je znašala okrog 20 milijonov lir. Ker Bosanca nista mogla dokazati, da sta do blaga prišla na pošten način, so jima ure zasegli in ju prijavili zaradi tihotapstva.
Usodna odločitev
Med Portogruarom in Fossalto di Portogruaro je včeraj okrog 7.40 vlak do smrti povozil nekega 55-letnega moškega iz Caorl (znani sta samo začetnici, T.S.). Nesrečnež je že dalj časa trpel zaradi depresije in je po mnenju policije naredil samomor. Po nekaterih pričevanjih je čakal ob progi, ko pa se je približal tovorni vlak, je stopil na tračnice in vlak počakal stoje. Strojevodja je sicer skušal zavreti, vendar zaman, vlak se ni pravočasno ustavil. Zaradi nesreče so ves promet prekinili za 50 minut, nakar se je nadaljeval samo na eni progi, normaliziral pa se je Sele okrog 9. ure. Vlaki so imeli od 40 do 90 minut zamude.
Finančni poseg Dežele Furlanije-Julijske krajine za pristanišče v obdobju 1997-98 znaša 45 milijard lir. Dela, ki jih bodo opravili s prispevkom deželne uprave, so orisali na tiskovni konferenci, ki sta se je udeležila odbornik za prevoze Giorgio Mattassi in predsednik »pristaniške oblasti« Michele Lacalamita.
»Gre za "solidno” obvezo,« je menil Mattassi, »ki naj bi tržaški pristaniški dejavnosti po nedavni privatizaciji VII. pomola omogočila nove zagon.« Investicijski programi se nanašajo predvsem na dopolnitev infrastruktur v novem pristanišču. Kar zadeva poslovno leto 1997, je govor o začetnih delih pri podaljšanju pomola Bersaglieri, o ojačenju V. in VI. pomola, o posegih pri terminalu za trajekte in pri realizaciji carinskega pre-poda na VII. pomolu.
S sredstvi deželnega
proračuna za letošnje leto pa bo mogoče uresničiti investicijski načrt za skupnih 32 milijard lir: med drugim bodo okrepili infrastrukture (železnica, ceste, poslopja) v novem pristanišču, pričeli bodo z urejevanjem
območja bivšega Esso, predvideni so posegi za funkcionalna središča za pristaniške operaterje (bodisi v starem kot v novem pristanišču), uresničili bodo načrt v zvezi z informatiko, predvideni so številni posegi
pri prilagajanju struktur in carinskih objektov. Velikemu finančnemu koraku Dežele, je poudaril Lacalamita, je treba dodati Se posege Trgovinske zbornice, Sklada za Trst in ministrstva za javna dela.
ŠOLA / POGOVOR Z RAVNATELJEM MARJANOM KRAVOSOM
Dijaki se že pripravljajo na gostovanje na Irskem
Z ravnateljico irske šole je bil že zastavljen program obiska
Ravnatelj Marjan Kravos z irskimi gosti (f. KROMA)
Marsikateremu dijaku nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda se je v sredo dopoldne orosilo oko, ko je avtobus odpeljal dijake irske šole Chronam in z odhodom zaključil njihovo petdnevno gostovanje v naših krajih. Ganjeni pa so bili tudi številni starši, ki so pomahali otrokom in njihovim staršem v slovo. Evropski vzgoj-no-izobraževalni načrt Comenius, ki je s svojim tehničnim besedilom in s svojimi paragrafi pripeljal Irce v Trst, je za-dohil s tistim odhodom izpred svetoivanske cerkve povsem človeške dimenzije, kar je bil, navsezadnje, tudi njegov namen.
Po izteku gostovanja šole iz Rath Cuila pri Dublinu je že napočil čas njegovega obračuna. Ravnatelj svetoivanske nižje srednje šole Marjan Kravos je obisk Ircev (kot so jim preprosto pravili) takole ocenil: »Sam sem bil precej presenečen nad tem, kako so se stvari odvijale, mimo strahu, ki ga imaš vedno, ko se kateri koli take stvari lotiš. Vse je šlo več ali manj po planu, kot smo ga začrtali. Kar me je najbolj presenetilo, pa je bila človeška dimenzija, ki se je pletla skozi vse te dneve. Prisotnost staršev, ki je bila v našem šolskem ambientu nekje neobičajna, to srečanje med družinami je bilo res nabito z neko človeško toplino. Mislim, da so tu-
di naše družine doživele nekaj lepega: ljudje so se srečevali, priča smo bili ganljivim trenutkom, tako med odraslimi kot med otroki.«
Ravnatelj Kravos se je zaustavil tudi pri strogo tehničnem vidiku: »Vsa pobuda je zelo dobro stekla, programi so bili izvedeni. Z ravnateljico irske šole smo že nastavili delo za naš obisk na Irskem. Bolj poglobljeno »oceno o celotnem triletnem načrtu bo mogoče izdelati prihodnje leto, že sedaj pa lahko rečem, da so irski profesorji in dijaki spoznali določene dimenzije našega šol-
skega sistema. Obisk je imel predvsem smisel nekega povezovanja med mladino z različnih koncev Evrope prav z željo, da bi se v teh otrocih razvijala oziroma krepila zavest pripadnosti evropski skupnosti. Mislim, da smo to tudi dosegli.«
Slovenska in irska šola sta začeli sodelovati v okviru načrta Comenius že preteklo leto. Profesorji so se nekajkrat srečali, otroci so si dopisovali, prišlo je tudi do izmenjav gradiva. »Z obiskom pa so irski gostje spoznali in videli kraje, ki so jih prej po-
Ukvidotor Vizzinijevega urada bo družba iz Milana
Potem ko je predvčerajšnjim tržaško sodišče zavrnilo zahteve po stečaju urada borznega agenta Giuseppa Vizzi-nija, s čimer so krenili na izvensodno reševanje problema, se je včeraj izvedelo, da je bila za likvidatorja urada imenovana milanska družba »Opus Consulting. S tem se je uspešno zaključilo reševanje Vizzinijevega urada (primanjkljaj je znašal 7 milijard lir), ki po eni strani predvideva, da se upniki odrečejo okrog 20% svojih terjatev, po drugi pa predlog, da bi premoženje upravljala posredniška družba Remar Sim iz Brescie. Pri Remarju so tudi iznesli predlog o nekakšni »nagradi za zvestobo« (v višini 9%), če bi se Vizzinije-vi klienti vezali za nadaljnji dve leti, kar pomeni, da bi se njihov kredit dejansko znižal na 11%.
znali le prek besede, slike ali kakega videoposnetka,« je poudaril ravnatelj Kravos. »Kar se šolnikov tiče, je bilo veliko prilike tudi za medsebojne pogovore, med katerimi smo si izmenjali razna stališča, pogovorili smo se o raznih težavah, o spoznavanja različnih šolskih sistemov, o oblikah poučevanja, o velikosti razredov.«
»Naš namen je bil tudi ta, da bi se predvsem v drugem in tretjem letu izvajanja načrta Comenius bolj posvetili jezikovni dimenziji. Prav zaradi tega skušamo le-
Pretekli četrtek je bilo na mariborskem pokopališču zadnje slovo od pokojnega Boža - Josipa Čibeja - povojnega učitelja in kulturnega delavca v Ricmanjih in v Bregu. Rodil se je pred 76. leti na Predmeji nad Ajdovščino in od tam je kot majhen otrok s starši prišel v Ricmanje, od koder je bila doma njegova mama. Tu je preživel svoja otroška leta. Ko mu je bilo 6 let, se je skupaj s starši, bratom in sestro preselil v Maribor, kjer je po obvezni osnovni šoli obiskoval najprej meščansko in nato trgovsko akademijo, vendar je moral zaradi začetka druge svetovne vojne šolanje prekiniti. Leta 1941 je bil z bratom Zdenkom zajet kot vojni ujetnik in hil poslan v severno Nemčijo. Po 2 letih sta se vrnila k staršem na Hrvaško, kamor so bili oni izseljeni. Tam je tudi dokončal študij in pričakal svobodo. Leta 1945 s je vrnil v svobodno Slovenijo v Maribor. Službene potrebe in njegova velika želja
tos oblikovati poseben didaktični material, to je šestjezični slovarček v obliki stripov, v katerih so zaobjete najbolj običajne fraze in vljudnostni izrazi za različne situacije, od trenutka srečanja do morebitnega slabega počutja. Ta slovarček naj bi služil našim in drugim otrokom, da bi se v drugih državah lahko primerno izrazili.«
Sedaj slovenski dijaki in tudi profesorji že nestrpno čakajo na vrnitev obiska na Irskem. »-Obisk bo trajal od 9. do 15. maja, določen je okvirni program, ki ho obsegal en dan v družini, dve jutri na šoli, ogled Dublina in še drugih zanimivosti v njegovi bližini. Veliko časa pa bo tudi za bivanje v irskih družinah. Njihov obisk je verjetno pripomogel k temu, da so si nekateri starši sedaj zaželeli, da bi otroke gostili, medtem ko so imeli prej morda kake pomisleke. Že po veliki noči nam bodo posredovali seznam družin, ki bodo gostile naše dijake. Ob našem gostovanju upam, da bomo uspeli ponesti na Irsko ne le sebe, temveč tudi kanček naše slovenske kulture, naše pesmi in besede. Na šoli se na to že pripravljamo, po velikonočnih praznikih bomo temu delu posvetili še večjo pozornost,« je napovedal ravnatelj šole Sv. Cirila in Metoda Marjan Kravos.
so ga pripeljale v Trst. Živel je v Ricmanjih, kot v svojih otroških letih. Tu je razdajal svoje sposobnosti kot vzgojitelj -učitelj na osnovni šoli, tajnik prosvetnega društva in vsestranski kulturni delavec. Bil je organizator in mentor folklorne skupine »Breg«. Po učiteljevanju se je zaposlil pri »UIVOD-u« in pri Izvozno - uvozni banki v Trstu.
Leta 1957 se je za stalno preselil k svoji družini na Kozino. Služboval je v Kopru najprej pri Trgovski zbornici in nato do upokojitve zadnjih 10 let pri Primorskem tisku. Pri Kopru si je zgradil majhen dom, a sadove svojega dela je žal užival le malo časa. Po neizprosni bolezni, ki se ga je lotila pred približno 6. leti in se počasi stopnjevala, je prav ob začetku prebujanja narave, v katero je tako rad zahajal, omahnil.
Zapušča užaloščeni ženo in hčerko z družino.
Naj mu bo lahka domača zemlja!
NOVICE
Zbiranje podpisov proti odlagališču azbesta
Pripravljalni odbor, ki nasprotuje odlgališču cementa-azbesta v devinsko-nabrežinski občini že nekaj dni zbira podpise z zahtevo po ljudskem glasovanju. V sredo so tako zbirali podpise v nabrežinski župnijski dvorani, včeraj v gostilni Gruden v Sempolaju, medtem ko bodo danes od 18. do 20. ure podpise zbirali v restavraciji II Gabbbiano v Ribiškem naselju. Odbor, ki ga sestavlajo občani Šuligoj, Pascolutti, Boschieri, Kralj, Spadaro in Tagli-aferro, obvešča, da bodo podpise zbirali tudi prihodnji teden v ostalih vaseh, urniki in kraji pa bodo naknadno javljeni.
Akcija za boj proti aidsu
Skupina prostovoljcev Devin-Nabrežina-Križ bo tudi letos sodelovala pri vsedržavni dobrodelni pobudi, s katero združenje za boj proti aidsu ANLAIDS zbira prepotrebna finančna sredstva. Denes, jutri in v nedeljo bodo tako prostovoljci v dopoldanskih urah v centru Sesljana (pred knjigarno Carso) ponujali miniaturna drevesca bonsai v zameno za simbolični prostovolni prispevek. Zbrana sredstva bodo prostovoljci v celoti izročili združenju ANLAIDS.
V	muzeju Revoltelld zadnji koncert iz niza »Salotto Svevo«
V	avditoriju muzeja Revoltella bo v soboto, 11. t.m. ob 20.30 zadnji koncert v okviru revije »Salotto Svevo«, za katero skrbi Marc o So-fianopulo. Nastopila bo sopranistka Enza Pe-corari, ki jo bo pri klavirju spremljala pianistka Elisabetta Buffulini.
PO VOJNI JE BIL UČITELJ V BREGU
V Mariboru je preminil Josip Čibej - Božo
Odšel je dr. Franc Škerlj, pedagog in družbeni delavec
Tako naj bi bilo, da moraš biti na poslednji odhod prijateljev in znancev, ki so prekoračili osemdeseta, prej ali slej pripravljen. A so ljudje, ki tega ne dajejo slutiti, ker ne bolehajo, ali tega vsaj navzven ne kažejo. So čili, vedri, po duhu prisotni in ravni kot sveča, dokler ne dogori.
Tak je bil do zadnjega dr. Franc Škerlj. Mislim, da mi bo od dolgoletnega srečevanja z njim pogosto prihajal v spomin zlasti fotogram nekakšnega »obreda«, ki se je ponovil neštetokrat in sem ga doživel še pred dnevi: v dežni plašč oblečen in z nepogrešljivo aktovko v roki prihaja dr. Škerlj po ulici sv. Frančiška navzdol, sledi veselje ob srečanju, vabilo na kavo in nato zgoščen ekskurzus po aktualnem dogajanju. Politika, šola, slovenski jezik, pravde, pa še predvojna, vojna in povojna zgodovina ter njeno maličenje, kot se v zadnjem času pogosto dogaja in kar je dr. Škerlja še posebej pogrevalo. In kako bi ga ne, saj je bil soudeleženec in aktivna priča dogajanja dolgih desetletij.
Franc Škerlj je bil pravnik, šolnik, družbeno vsestransko angažiran, napreden človek, partizan, borec od glave do pet. Imel je tri univerzitetne diplome, njegovo življenje pa je bilo splet okoliščin, ki so ga zaznamovale podobno kot druge vidne osebnosti Primorske. Ni mu bilo lahko otroštvo v rodnem Knežaku pri Pivki, potem ko je, rojen leta 1914, v prvi svetovni vojni izgubil očeta. Na gimnaziji malega semenišča na Reki se je prvič srečal z nasilno prepovedjo slovenščine, ki je zanj pomenila izključitev. Iz prvih krivic se je v njem rodil odpor, ki je potem pogojeval vse njegovo življenje.
Kot »prevratnik« je bil izključen iz puljske častniške šole ber-saljerjev in v začetku štiridesetih let je moral v Koronejske zapore, potem ko je leta 1940 na univerzi v Padovi dosegel prvo diplomo (tej sta do leta 1954 sledili še dve). Skupaj z drugimi primorskimi antifašisti je moral v kazenske bataljone, najprej v Ca-stelmonferrato, Neapelj in na Sardinijo, nato pa še v Aquilo, dokler se ni po razpadu Italije vključil v NOB. Najprej kot partizan v Gubčevi brigadi, nato kot partizanski učitelj, kasneje pa
kot soudeleženec osvobajanja Trsta, tajnik komandanta mesta generala Dušana Kvedra in tajnik Pokrajinskega osvobodilnega odbora za Trst ter slovensko Primorje.
Le približno je mogoče omeniti, kaj vse je dr. Škerlj počel po vojni, ko je bil med ustanovitelji in voditelji vrste slovenskih ustanov, med temi radijske postaje v Kopru, slovenske pomorske šole v Kopru, Dijaške matice, Dijaškega doma. Bil je tajnik in dolgoletni predsednik NSK, nadzornik SDZPI, tajnik SDGZ, član glavnega odbora SKGZ od ustanovitve, potem pa več let njen nadzornik. Do zadnjega pa je bil aktiven tudi v vodstvih partizanskih organizacij in združenj bivših političnih preganjancev.
Vse to je znal biti Franc Škerlj, mnogo ljudi pa se ga bo spomnilo tudi po velikem doprinosu, ki ga je dal soli, še zlasti kot tajnik Sindikata slovenske
šole v letih, ko je šlo za priznanje pravic slovenskih šolnikov in sprejetje prvih zakonskih ukrepov za ureditev manjšinskega šolstva.
Franca Škerlja sem spoznal in doživel v prvem razredu znanstvenega liceja kot profesorja in razrednika. Navidezno strogega, a v bistvu globoko človeškega, enega izmed tistih profesorjev, pri katerih smo dijaki cenili, da niso zaprti le med šolske zidove, kar je tedaj veliko pomenilo in p°' meni še danes. Nenavadno in prijetno se mi je zdelo, ko sva p°' zneje bivši dijak in profesor pri mnogi stvareh postala sodelavca in tovariša. B1 sem počaščen in zado voljen, ko so me pre štirimi leti prosili, na] napišem nekaj v čas
njegovi osemdesetletnici. Danes sem žalosten in mi besede slo vesa ne gredo od ro-Pozdravljen dragi r ne, profesor, tovariš,
prijatelj.
Dušan Udovič
V OTROŠKEM VRTCU V RICMANJIH
H_____________IZLETI
Presenečenje pred počitnicami
Malčki so uprizorili Muco copatarico in zapeli nekaj pesmic
Pred začetkom velikonočnih poči- copatarici, nato pa zapeli še nekaj petnic so malčki ricmanjskega otroškega srni o pomladi.
vrtca pripravili staršem prijetno preše- V razposajenem vzdušju in ob priso-nečenje. Pod vodstvom dinamičnih tnosti Staršev se je prijeten popoldan vzgojiteljic Miriam in Nereide so mal- ‘končal s skromno družabnostjo. (Foto čki najprej uprizorili pravljico o Muci KROMA)
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
10.	aprila 1998
VELIKI PETEK
Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 19.44 - Dolžina dneva 13.14 - Luna vzide ob 18.23 in zatone ob 6.04
Jutri, SOBOTA,
11.	aprila 1998
VELIKA SOBOTA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka H,1 stopinje, zračni tlak 1004 mb raste, veter 4 km Da uro, vlaga 94-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 11,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodili so se: Daniele Tesserini, Giulia Maurel, Mattia Grassi.
Umrli so: 82-letni Mar-eello Ciave, 75-letna Fran-cesca Rudez, 87-letna Gi-Devra Paoli, 81-letni Fran-cesco Metton, 79-letni Giu-Seppe Cacciatore Impelliz-Zeri, 87-letna Grazia Moli-Daro, 68-letna Milena Bal-Jsrin, 92-letna Leadra Pan-fieri, 88-letni Francesco De Uiglio, 89-letna Angela Ce-rDllo, 37-letna Carmela Caccamo, 65-letna Caterina Uavid, 68-letni Dario Emi-', 82-letna Ameba Giova-Datto.
LEKARNE
, Od ponedeljka, 6. do st b°te, 11. aprila 1998 Normalen urnik lekar
8.30	do 13.00 in o l6-00 do 19.30 Lekarne odprte tudi oi 13-00 do 16.00
Ul. Mazzini 43 (tel 31785), Ul. F. Severo 11 'tel- 571088), Zavije - Ul Navia 89 (tel. 232253).
Fernetiči (tel. 416212) Predhodnim telefonskir F°zivom in z nujnim re CePtom.
, Lekarne odprte od 19.3 do 20.30
i. ^1. Mazzini 43, Ul. Fa l7° Severo 112, Ul. Comt ' Zavije - Ul. Flavia 89. s Fernetiči (tel. 416212) Predhodnim telefonskir cepj1V0In z nuinim re
. nočna služba
2°;30do
Ul. i 3°2800),
arna odprta od
8.30
Combi 17 (tel.
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEV1TA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Dežurna zdravstvena služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	16.00,
18.10, 20.20, 22.30 »Kun-dun«, r. Martin Scorsese.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Anastasia«, risani film.
EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Full Monty«, r. Peter Cattaneo, i. Robert Carljde. AMBASCIATORI
15.30,	17.45, 20.00, 22.15 »La maschera di ferro«, i. Leonardo Di Caprio, Je-remy Irons, Gerard Depar-dieu, John Malkovich, Gabriel Byrne.
NAZIONALE 1 - 15.20,
18.30,	21.45 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio, Kate VVinslet.
NAZIONALE 2-15.15,
17.35,	19.55, 22.15 »Sfera«, i. Sharon Stone in Dustin Hoffman.
NAZIONALE 3 -15.15,
17.00,	18.40, »Anastasia«, risani film; 20.10, 22.20 »The Game«, i. Michael Douglas, Sean Penn.
NAZIONALE 4 - 15.00,
16.35,	18.25, 20.20, 22.15 »Un topolino sotto sfratto«, i. Lee Evans.
MIGNON - 15.30 »Flub-ber, un professore tra le nuvole«, i. Robin VVilliams;
17.30,	19.50, 22.15 »Qual-cosa e cambiato«, i. Jack Nicholson, Helen Hunt.
CAPITOL - 16.00 »Hercules«, risani film, prod. Walt Disney; 17.45, 20.00, 22.10 »Will Hunting - Ge-nio ribelle«, i. Robin VVilliams, Matt Damon.
ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 »Parole, parole, parole...«, r. Alain Resnais, i. Sabine Azema, Pierre Ardi-ti, Jane Birkin.
'M PRIREDITVE
V KLUBU PRIMO RO-
VIS bo danes, 10. aprila ob 17. uri nastopil duo TRETJAK-SEDMAK (flavta in klavir). Na sporedu: Ene-scu, Faurb, Martin, Ibert, Widor in Borne.
SKD IGO GRUDEN - Tudi letos bomo na velikonočno nedeljo, po slovesni jutranji maši obnovili na župnijskem dvorišču navado odkrivanja VELIKONOČNEGA PLENIRJA. Vabimo vse člane in prijatelje, da s svojo prisotnostjo pripomorejo k uspehu vaške družabnosti.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI, RADIJSKI ODER in FINŽGARJEV DOM vabijo v soboto, 18. aprila, ob 19.30 v Finžgarjev dom na Opčine, na ogled komedije LUMPA-CIJ VAGABUND. Igrajo člani frančiškanske študentske skupine iz Ljubljane. Zagotovljena smeh in dobra volja za gledalce vseh starosti! Po igri bomo mladi imeli družabno srečanje s plesom! Vabljeni!
SLOVENSKA GLASBENA SOLA - KONCERTNA POBUDA - ROJAN vabi na glasbeno srečanje mladih organistov, ki bo v nedeljo, 19. aprila ob 17. uri v župnijski cerkvi v Rojanu. Nastopili bodo Andrej Pegan, Stefan Bembi in Manuel Tomadin, ki so glasbeni študij dokončali na konservatoriju Giuseppe Tartini, ter Barbara Pibernik in Anamarija Štukelj, učenki prof. Huberta Berganta, ki sta diplomirali na akademiji za glasbo v Ljubljani. Sodeloval bo tudi flavtist Manuel Storopoli. Vabljeni!
E3 ČESTITKE
Danes slavita DANICA in MIRAN KLUN 15. obletnico poroke. Sin Aljek, mama, Sandi z družino in teta jima želijo Se veliko takih srečnih dni ter kličejo »le tako naprej!«
Danes praznuje v Ric-manjih naša nona MARCELA 80 let. Iskreno ji čestitajo vsi domači.
Danes v Ricmanjih 80 let MARCELA slavi. Nasi dolgoletni pevki iz srca voščimo vsi mi - Cerkvene pevke iz Ricmanj in Loga skupaj z organistko.
BAZOVSKE VAŠKE ORGANIZACIJE vabijo na spomladanski pohod za velikonočni ponedeljek. Zbirališče v ponedeljek, 13. t. m. ob 10. uri v Bazovici. Pohod bo potekal od mejnega prehoda Pesek prek Zelenega centra na Veliko Gradišče, koče na Jermancu (Kokoš), do mejnega prehoda Lipica. Kosilo iz nahrbtnika. Za informacije tel. 226283 (Viktor).
SKD BARKOVLJE prireja društveni izlet v nedeljo, 19. t. m. Vse informacije nudi Luciano, tel. 363452 (urnik trgovine).
OB SOČI, KORITNICI IN ZILJICI, tako je poimenovan enodnevni izlet, ki ga prireja dne, 22. aprila t. 1. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu. Vpisovanje in informacije še danes, 10. aprila na sedežu društva v Ul. Cicerone 8/B, tel. št. 360072.
MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI obveščajo, da so na razpolago informacije o izletih za mlade: v DALMACIJO in DUBROVNIK (v organizaciji ZKS, od 25. do 28.
4.	), v GARDALAND (v organizaciji SAS, 27. 4.), v MUNCHEN (nakupovalni izlet v organizaciji SAS: 29. 4.), v ISTRO (v organizaciji MMM, 1. 5.), v BRATISLAVO (v organizaciji SOU, 29. 4. - 3. 5.), v NEAPELJ, CAPRI (v organizaciji SOU, 29. 4. - 3. 5.), v AMSTERDAM (SOU, 27. 4. - 3.
5.	), v PARIZ (SOU, 24. - 30.
4.	), na KONCERT ROL-LING SONESOV (SOU, 28.
5.	). Vse informacije dobite na sedežu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, tel. št. 370846 (Alenka).
H ŠOLSKE VESTI
RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA sporoča staršem, da bodo v ponedeljek, 20. aprila na podružnici - Canestrinijeva ploščad 7 - roditeljski sestanki po naslednjem urniku: ob 17. uri za trienij trgovske in geometrske sekcije in ob 18. uri za bienij trgovske in geometrske sekcije.
OB PRILIKI 200-LETNI-CE SOLSTVA NA OPČI-
NAH bomo do 20. aprila 1998 na OS F. Bevk zbirali stare šolske potrebščine, stare zvezke, učbenike, spričevala, dokumente... in spomine na šolska leta. Za informacije tel. na št. 211119 - gospa Maja.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30.
□ OBVESTItA
PRIPRAVLJALNI OD-
BOR za ljudsko glasovanje proti odprtju v devinsko-nabrežinski občini odlagališča materiala, ki vsebuje azbest sporoča, da lahko občani podpišejo predlog za izvedbo referenduma danes, 10. aprila od 18. do 20. ure v restavraciji II Gabbiano v Ribiškem naselju.
VELIKI PETEK - SZSO
Trst vabi na tradicionalni križev pot, ki bo kot vsako leto na Repentabru. Zbiranje ob 20.30 pri restavraciji Furlan. Zaključek v cerkvi na Repentabru.
DRUŠTVENA GOSTILNA NA OPČINAH, Ul. Alpini 18, vabi spoštovane člane, da se udeležijo REDNEGA OBČNEGA ZBORA, ki bo v ponedeljek, 13. aprila ob 20. uri v prvem sklicanju in V SREDO, 15. APRILA ob 20.30 v drugem sklicanju v Društveni gostilni na Opčinah.
MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi v torek, 14. aprila ob 20.30 na srečanje z beneškim Slovencem Giorgiom Banchi-cem, ki nam bo predstavil težave beneških Slovencev.
SKD VIGRED prireja v sodelovanju z jamarskim odsekom SD Grmada, v četrtek, 16. aprila ob 20.30 večer diapozitivov Lepote kraškega podzemlja. Diapozitive bo predstavil Paolo Tanze. Vabljeni!
SEMINAR ZA MENTORJE ZA DELO Z OTROKI - v soboto, 18. t. m. bo o odrskem gibu predaval igralec in režiser Brane Završan. Srečanje bo v Gregorčičevi dvorani, od 16. do 19. ure, za vsa pojasnila in vpisovanje se lahko obrnete do urada
ZSKD (tel. št. 635626).
VPISOVANJA V SLOVENSKE JASLI bodo potekala do 30. aprila. Za informacije pokličite na tel. št. 826464.
SKLAD MITJA CUK nudi POPOLDANSKI DOPOLNILNI POUK iz vseh
predmetov in za vse šolske stopnje, INDIVIDUALNE LEKCIJE iz vseh predmetov in za vse stopnje, ANGLEŠKI TEČAJ - različne stopnje, individualne in skupinske lekcije. Informacije po tel. 040/212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem času.
MLADINSKI DOM IN ŽUPNIJA BOLJUNEC zbirata material o zgodovini boljunške cerkve. To so pesmarice, podobice, spominske slike, stari rojstni, mrtvaški in poročni listi, verske podobe, kipci, križi, članki, prti in drugi dokumenti verske vsebine. Ge imate doma kaj takega, vas vljudno prosimo, če nam bi material posodili, da bomo lahko pripravili čim bogatejšo in zanimivejšo razstavo ob 350-letnici letnice nad oltarjem. Hvala. Informacije na tel. 228422.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem času.
SD SOKOL - ZAMEJSKE ŠPORTNE IGRE 98 - 25. 6.
- 3. 7. 1998. Prijavnice dobite: knjigarna Terčon v Nabrežini, Boris sports club v Briščikih, bar Prosvetnega doma na Opčinah, jestvine Martina v Bazovici, Narodna in študijska knjižnica Trst; Prijavite se lahko tudi po telefonu, na št. 0347-7602835. Prijave sprejemamo do 5. maja 1998.
KMEČKA ZVEZA ob-
vešča svoje člane, da njeni uradi delujejo z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob torkih in četrtkih od 14. do 16. ure. Ob sobotah so uradi zaprti.
SLOVENSKA GLASBENA SOLA KONCERTNA
POBUDA ROJAN razpisuje natečaj za izvirno, še neobjavljeno komorno skladbo za GLAS in INSTRUMENT s slovenskim besedilom. Natečaj je namenjen mladim (starost do 35 let) slovenskim zamejskim glasbenikom/ skladateljem. Dela je treba posredovati do 31. maja letos v DVOJNIKU in z GESLOM na naslednji naslov: Slovenska glasbena šola / Koncertna pobuda Rojan, Ul. / Via Cordaroli 29 - 34135 Rojan / Roiano, Trst / Trieste. Priložiti je treba v zapečateni ovojnici ime in priimek, naslov in geslo. Skladbe bo ocenila komisija treh priznanih zamejskih glasbenikov. I. nagrada znaša
300.000	lir; II. nagrada
200.000	lir; III. nagrada
100.000	lir. Nagrajene skladbe bomo izvajali na letošnjem drugem jesenskem glasbenem srečanju mladih v Rojanu.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
SPALNICO, rabljeno 8 let, v dobrem stanju prodam. Tel. št. 575145.
GORIŠKO PODJETJE išče izkušeno/ega knjigo-vodkinjo / knjigovodjo, z znanjem slovenščine in
eventuelno angleščine. Zaposlitev takoj. Pismene prošnje s priloženim curri-culum vitae poslati na Primorski dnevnik, Drevored XXIV Maggio 1 - 34170 Gorica, pod šifro »GORIŠKO PODJETJE«.
V	SREDO, 8. aprila 1998 mi je na plesu v Zgoniku zmanjkal črn moški zimski jopič št. 48, s temno rumeno podlago.Ce ga je kdo našel ali pomotoma vzel naj prosim telefonira na št. 040/330233.
PRODAM BMW 318 IS letnik ’90 za 6.000.000 lir. Tel. na št. 040-632537.
PRODAM Ford Escort XR3 I, letnik ’86, z opravljenim pregledom, platišča iz litine, znižani blažilci, alarmna naprava in druga oprema za
3.000.	000 lir. Tel. št. 0347-6966845.
PRODAM motor KTM GS 250 letnik ’87, malo rabljen, za 1.500.000 lir. Tel. št. 0347-6966845.
PRODAM Alfa Romeo Giulietta 1.8, letnik ’82, v dobrem stanju, taksa za leto ’98 poravnana. Cena po dogovoru. Tel. št. 040/213518.
IŠČEMO KNJIGOVODJO z osnovnim znanjem PC-ja, šolskim uspehom nad 42/60, za takojšnjo zaposlitev. Maksimalna starost 32 let. Cur-riculum poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Uradnik«.
V	PREBENEGU prodam novejšo dvonadstropno hišo z vrtičem, garažo in parkirnim prostorom po zanimivi ceni. Tel. št. 040-228100 ali 040-232404.
NUJNO ISCEM zaposlitev kot natakarica v restavraciji, piceriji ali gostilni v večertnih urah. Tudi samo ob sobotah in nedeljah. Tel. št. 828251.
PODARIM mladiče pasme bobtail. Tel. na št. 229329 v večernih urah.
PEC za centralno kurjavo, 26.000 kalorij iz litega železa, z gorilnikom in rezervoarjem za 3000 litrov v odličnem stanju prodam za
1.000.	000 lir. Tel. št. 229121.
MATEMATIKA in fizika za višje šole. Skrbne lekcije nudi univerzitetni študent po zmernih cenah. Tel. št. 396246.
PRODAM mladiče sa-mojedo cepljene z rodovnikom. Ugodna cena. Tel. št. 228006.
PRIDNEGA vrtnarja iščemo. Tel. št. 416338.
PRODAJAM črno in belo vino. Tel. 822884.
PANJE Žnideršič prodam po ugodni ceni. Tel. 0338-4050420 ob večernih urah (po 19.30).
ISCEM veliko peč na drva VVarmmorning ali Argo. Tel. št. 040/943388.
PRODAM Suzuki Big 800, letnik ’91, v odličnem stanju, rabljen 3 mesece letno. Tel. na št. 637548 v večernih urah.
OSMICO je v Samatorci odprl Max.
OSMICO sta odprla v Križu Zmaga in Severino Sedmak. Toplo vabljeni!
OSMICO je odprl Boris Skerk, Praprot.
OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36.
PRI PIŠČANCIH ima odprto osmico Andrej Ferfolja.
MILIC je odprl kmečki turizem v Zagradcu. Zaprto ob torkih. Tel. št. 229383.
OSMICO je odprl Alojz Milič, Repen 49. Toplo vabljeni!
OSMICO je odprl Stu-belj v Sempolaju.
OSMICO je odprl Edvard Tul, Mačkolje - Križ-pot.
OSMICO sta odprla v Samatorci št. 17 Mario in Ondina Gruden.
OSMICO sta odprla v Borštu Diko in Jordan Žerjal.
Nepričakovano nas je zapustil
odv. prof. dr.
Franc Škerlj
Žalujoči žena Marica, sinova Radislav in Mladen ter ostalo sorodstvo
Pogreb bo jutri, v soboto, 11. aprila ob 11.20 iz mrtvašnice v Ul. Costa-lunga.
Namesto cvetja darujte za slovenske ustanove.
Trst, Knežak, Nova Gorica, 10. aprila 1998
Slovenska kultumo-gospodarska zveza
se klanja spominu
dr. Franca Škerlja
dolgoletnega člana predsedstva in nadzornega odbora.
Prizadeti družini izreka občuteno sožalje.
Ob smrti predragega prijatelja dr. Franca Škerlja izrekajo ženi Marici, sinovoma Radku in Mladenu občuteno sožalje
Karlo, Vanda, Mirjan, Dani, Serena in Marko Mikolj
Žalovanju svojcev ob izgubi dr. Franca Škerlja se pridružuje
Primorski dnevnik
NARODNA IN STUDIJSKA
KNJIŽNICA V TRSTU se hvaležno klanja spominu
dr. Franca Škrlja
ustanovnega člana in dolgoletnega predsednika.
Družini izrekajo iskreno sožalje predsenik, odbor in uslužbenci NSK.
Ob nenadni izgubi svojega nekdanjega tajnika
dr. Franca Škerlja
izreka Slovensko deželno gospodarsko združenje hudo prizadeti družini iskreno sožalje.
Ob bridki izgubi dragega Claudia Coslovicha izrekajo družini iskreno sožalje
mladina in vaška skupnost iz Piščancev in Lajnerjev
SSG / ZAVRŽANOVA MONODRAMA PO SOSICEVEM ROMANU
Balerina v briljantni izvedbi Lučke Počkaj
Gre zo slovensko različico po lanski italijanski
Avtor romana: Marko Sosič; priredba teksta, režija, scenografija, lučni efekti, izbor glasbe: Branko Završan; kostum: Lučka Počkaj in Alan Hranitelj. Slovenska praizvedba monodrame je bila v Kulturnem domu (na malem odru) v torek, 7. aprila. Naš zapis se nanaša na ogled prve ponovitve predstave v sredo, 8 aprila.
Najprej moramo vsekakor izreči priznanje dejavnikom, zaradi katerih je prišlo do možnosti, da si slovensko gledališko občinstvo lahko Završanovo monodramo Balerina, Balerina, prirejeno po istoimenskem romanu Marka Sosiča, lahko ogleda v slovenski različici. To odrsko adaptacijo Sosičeve uspešnice smo si ogledali že lani (9. maja 1997) v tržaškem Gledališču dei Fabbri, seveda v italijanski varianti.
Vendar pa znova še nekaj besed o romanu in njegovi odmevnosti. Priznavalne ugotovitve o literarni vrednosti romana se kar niso mogle ne ponavljati: od izida (Založba Mladika) lani na pomlad dalje smo v slovenskih časopisih tostran in onkraj meje prebrali vrsto laskavih ocen tega dela, ki je doživelo nato prevod v italijanščino (Daria Betocchi), prišlo je tudi do predloga za izid v francoščini. Letos je bila Balerina tudi predlagana za nagrado iz Prešernovega sklada. Najnovejšega datuma pa je vest, da bo prejel Marko Sosič za svoj literarni dosežek nagrado Vstajenje. Nadvse razveseljivo pa je navsezadnje še, da je Balerina osvojila tudi, če ne predvsem srca preprostih bralcev, ne le literarnih sladokuscev. Spet naj opozorimo na to, da sta roman in gledališka uprizoritev seveda dve povsem različni reči. Razlika je tako velika, da je za vsakega bralca izziv in vabilo, naj si predstavo ogleda.
V našem tokratnem zapisu po ogledu sredine predstave ne bomo mogli mimo nekaterih ponavljanj. Vsekakor pa moramo poudariti, da
je delo na malem odru Kulturnega doma lepo zaživelo kot komorna predstava. Glede na rezultat se je izkazalo, da lahko od umetniškega para Završan-Počkaj (foto KROMA) še veliko pričakujemo. Tudi tokrat je v Završanovi režijski zamisli in skozi mojstrsko interpretacijo Lučke Počkaj prišlo v ospredje Balerinino trpljenje in njena pretresenost v doživljanju drugih ljudi. V ta namen je režiser še ne-
koliko bolj skrčil tekst kot lani v italijanski priredbi. V manjšem odrskem prostoru sta Balerinina stiska in osamljenost še jasneje prišli do izraza. Iz teksta je izčrtal vse tisto, kar je značilno za literaturo (literarne podobe, zgodbe posameznih družinskih članov), ohranjal pa niansiranje in variiranje dekletovih notranjih sanj. Ta pa je stopnjeval z lučnimi in glasbenimi poudarki. Naj ponovimo, kar smo ugotovili že lani: samo dejstvo, da je Završan izključil vse eksterjerje in dokončno ujel Balerino v sobo-usodo njene izključenosti, izločenosti iz zunanjega sveta, učinkuje dramatično. Balerina lahko »od vsega začetka«, ko »pa-
de« na ta svet, po tem, da bi se znašla telesno ali duševno »zunaj«, samo hrepeni. Kot gledalci tudi od vsega začetka vemo, da zanjo ni drugega izhoda kat v grobu ali nebesih. Zato tudi tako simbolno učinkujejo tista rjava, domača vrata, pa nato še drugi scenski rekviziti: ptičja kletka, papirnata ptica v njej, postelja, ki se dvigne v zrak itd. Završan je v postavitvi želel poudariti predvsem Balerinino tesnobo in željo po izhodu, na kar kaže poleg neštetih detajlov tudi poetičen (režiserjev!) stavek o pticah, ki stopijo na prste.
S svojo igro je Lučka Počkaj spet pokazala, kako ubogljiv inštrument je za veliko interpretko notranjih stanj lahko človeško telo s svojimi gibi, glas v neštetih variacijah, spreminjajoča se mimika obraza. V dobro uro trajajoči predstavi je ves čas pritegovala pozornost občinstva prav s sposobnostjo, da je znala z igro pričarati toliko različnih stanj, toliko obrazov in toliko ljudi, s katerimi se identificira njena Balerina v svojem identitetno in duševno zamejenem stanju. Tudi v tokratni predstavi je bil eden od igralskih viškov njena interpretacija Balerininega strahu ob materinem petju v shrambi, še močneje pa so se vtisnili v naš spomin trenutki, v katerih je ponazarjala že kar nevaren, temen dekletov obup, ko se znajde v bolnišnici in stoji ob dvignjeni postelji.
Zdi se, da je bila slovenska varianta režijsko še bolj izčiščena kot italijanska. V igri Lučke Počkaj je še bolj prišla do izraza - seveda po volji režiserja - Balerinina naravna želja po izhodu iz nelagodja, njena težnja navzgor. Gotovo pa se je ta nosilna ideja predstave laže uresničila na malem odru. Gledalci, ki jih je bilo toliko, kot jih je dopuščal prostor, so igralko in njenega režiserja nagradili za njun umetniški dosežek z nadvse toplim aplavzom.
Ivanka Hergold
GM V ROSSETTIJEVEM GLEDALIŠČU
kvintet GM povsem prepričal
Foyer gledabšča Rosset-tije v torek zvečer gostoval že priznane glasbenike šole Glasbene matice. V okviru pobud z imenom Spazio Rossetti je namreč v tržaškem gledališču na samostojnem koncertu nastopil harmonikarski kvintet Glasbene matice pod mentorstvom prof. Loreda-ne Coceani (f. KROMA). Po dogovoru med slovensko glasbeno šolo in Stalnim gledališčem FJK je bil to prvi nastop mladih slovenskih gojencev v tej dvorani. V začetnem pozdravu je ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj za gostoljubnost gledališča Rossetti namenil posebno zahvalo Lidii Lagonegro.
Dejstvo, da so pri Glasbeni matici za prvi nastop v tej ugledni dvorani izbrali ravno harmoniko, je dvojnega pomena. Po eni strani je slovenska glasbena šola prikazala širši javnosti bogato badicijo tega glasbila tako pri poučevanju na šob sami kot v slovenskem kulturnem prostoru sploh. Po drugi strani pa so pri GM Zeleh predstaviti umetniško skupinsko igranje na koncertno harmoniko, ki velja v širšem tržaškem kulturnem prostoru za nekakšno novost.
Harmonikarski kvintet Glasbene matice je pred enajstimi leti ustanovila prof. Loredana Coceani, ki je pri skupini zadolžena tudi za izbiro repertoarja in za morebitne priredbe. Poleg nastopov na Tržaškem se je kvintet že od samega začetka udeležil harmonikarskih tekmovanj, na katerih je požel nekaj priznanj: leta 1987 na Mednarodnem festivalu v Bardolinu in dve leti kasneje na Državnem tekmovanju »Luciano Fan-celli« v Fohgnu je zasedel prvo absolutno mesto. Dejavnost kvinteta se je nato stopnjevala, tako da so glasbeniki nastopih tudi v sosednjih deželah,, njihova izvajanja pa so posnele radio-televizijske postaje RAI, RTV Slovenija, TV Koper in Tele 4.
Trenutno sestavljajo kvintet Igor Cante, Dario Furlan, Aleksander Ipavec, Dean Rebecchi in Dario Savron. Vsi študirajo pri GM ah so svoj študij pri tej šoli opravili pred nedavnim. Z namenom, da bi poslušalcem prikazali originalno literaturo za skupine klasičnih harmonik, je kvintet sestavil zanimiv program. Spored je bil skoraj v celoti posvečen skladateljem, ki so
Aprilski Pastirček je veliko prostora odmeril veliki noči
Aprilski Pastirček je seveda pretežno namenjen veliki noči. O tem prazniku govori že uvodna pesmica Ljubke Šorli V blaženo jutro. Za njo pa se vrstijo igrice, uganke in razne pripovedi, osredotočene na razne vidike praznika, od verskega do nekdanjega in današnjega načina praznovanj. Vendar so tudi v tokratni, se pravi osmi številki letnika 52, stalne rubrike. Pa-triček klik ponuja opis obiska na GOS Pinko Tomažič v Trebčah, na kateri so 9. februarja pripravili prireditev ob Dnevu slovenske kulture. Več strani pa je namenjenih Pastirčkovi poštvi, kar med drugim dokazuje, da so mah bralci tudi vestni dopisniki.
Brošura o podelitvi nagrade Serrove zgodbe A. Rebuli
Za delo »Pričevalci Vstajenja« je Alojz Rebula jeseni lani prejel 3. maedna-rodno literarno nagrado »Serrove zgodbe« 1997. Slavnostna podelitev nagrade je bila 11. oktobra ’97, sedaj pa je na pobudo založbe Mladika izšla brošura s predstavitvijo nagrade oz. izvedbe za leto ’97. Na Tržaškem lahko brošuro dobite v Tržaški knjigarni in pri Fortunatu, v Gorici pa v Katoliški knjigami.
spadali v nemško harmonikarsko šolo iz Trossin-gena. Res je, da so se nemški avtorji najbolj plodno ukvarjali s komponiranjem za skupine harmonik in da so njihova dela pri nas vse prej kot izkoriščena. Vendar predstavljajo te kompozicije le del celotnega opusa za skupine harmonik, in sicer ma-nieristično in neoklasici-stično tonalno strujo, ki je povzemala glasbene oblike iz preteklosti. Ta smer je bila v modi do polovice šestdesetih let, ko je za-znavneje stopila v ospredje avantgarda. »Baročna suita« Gerharda Maasza je v petih stavkih prikazala posnemanje klasičnih oblik iz baročnega obdobja s sicer sodobnejšo melodičnostjo. Sledili sta razgibana »Irska suita« začetnika resne harmonikarske literature Huga Herr-manna in živahni »Bretonski akvareli« Gustava Kneipa, enega izmed najvidnejših pedagogov Sole iz Trossingena. Obe suiti veljata za slogovne kompozicije na mikavne, vendar lahkotne teme. Bolj učinkoviti sta bili spevni »Tango fantastica« Hans3 M. A. Hauswirtha in dinamični drugi stavek iz »Slovanske skice« Frh23 Doblerja.
Iz avtorstva izven nem škega območja je kvinte^ izbral ubrane tone novoro mantične skladbe »Stir* humoreske« Ceha Jan Truhlarja in povsem P° srečeni otožni »Ballet Tan
katerem je občinstvo pr
sluhnilo sodobnejšem
prijemu z ritmičnimi e
kti in komaj nanrignjenum
disonancami.	. v
Peterica harmonikar)
tehnično sposobno5 občuteno interpretacijo, ^
so se odlično ujema _ izbranim sporedom-
stop je prepričal Ste
občinstvo, ki je kvint odmerilo res topel sp
jem.	„ ho s
Glasbena matica 5 v svojimi gojenci mm	ti
foyer gledališča R	,.
konec maja, ko bo mg
zbala dve izmed letnm
ključnih akadermj^.^og
SVET
Petek, 10. aprila 1998
SEVERNA IRSKA / NATANČNO OB POLNOČI ZAPADE ROK ZA SPREJEM DOGOVORA
Se zadnja, mrzlična pogajanja pred končno odločitvijo o usodi Ulstra
Po protestantih imajo sedaj pomisleke glede besedila končnega besedila tudi katoličani
LONDON - Pred gradom Stormont pri Belfastu, kjer so včeraj potekala Se zadnja mrzlična pogajanja o miru na Severnem Irskem, je kakih trideset katoliških in protestantskih osnovnošolcev (na posnetku AP) iz malega obmorskega mesteca zapelo politikom podoknico, kot da bi iz svojih mladih grl hoteli poudariti, da si želijo miru. Podoknica je ganila vse, od voditelja Sinn Feina Ger-ryja Adamsa, ki je šolarjem kupil kokakolo, do ministrice za Severno Irsko Mo Movvlan. Morda pa bo prav včerajšnja podoknica prepričala politike, da morajo pred polnočnim iztekom roka za večstranska mirovna pogajanja doseči dogovor.
Najvecja razhajanja, ob katerih je britanski premier Tony Blair izgubil marsikatero uro spanja, se nanašajo na pristojnosti bodočega organizma »se-ver-jug«, v katerem bi predstavniki Ulstra in Irske razpravljali o skupnih vprašanjih.
David Trimble, voditelj najvecje ulstrske protestantske stranke, je jasno povedal, da mora imeti ta organ minimalne pristojnosti, vsekakor precej manjše od ulstrskega parlamenta. Zanj bi bile večje Pristojnosti neke vrste trojanski konj postopnega Približevanja Ulstra Irski.
Blair, ki je od torka popoldne v Ulstru, je protestantskemu voditelju dal ysa možna zagotovila in jamstva. Trimble pa ni Popustil, ker ga je strah Političnih posledic, saj ijegov tekmec lan Pai-sley, vodja druge najvecje Protestantske stranke, ja-
sno navaja, da se ne bo pogajal z osovraženimi predstavniki Sinn Feina, ki so le »tolpa teroristov«.
Ob mrzličnih posredovanjih Blaira in njegovega irskega kolege Aherna je tudi ameriški posrednik George Mitchell že pred-sinocnjim na novo napisal številna poglavja v svojem okvirnem osnutku mirovnega dogovora. Ko je vCeraj novo besedilo predstavil protestantom in katoličanom, pa je prišlo do novega zapleta, in to po zaslugi sinnfeinovega voditelja Gerryja Adamsa.
»Imamo težave s tem dokumentom,« je povedal Adams, ko je pregledal novo besedilo nekdanjega ameriškega senatorja Mit-chella.
»Protestanti poskušajo porušiti vse delo, opravljeno v zadnjih tednih,« je ogorčeno izjavil Adams. In po tej izjavi, se je vCeraj
že trdilo, da Sinn Fein ne bi podpisal dogovora, a ga ne bi niti ovrgel, temveč bi se o njem odločil šele po referendumu, na katerem bi ljudje odločali, ali se strinjajo s'takim predlogom.
Kljub vsem tem zapletom, pa je bil Blair tudi včeraj »trmasto optimističen«. V tem se mu je pridružil tudi Bertie Ahem. Irski katoliški pri-mas Robin Eames pa je pogajalce v gradu Stormont pozval, naj storijo svojo dolžnost in naj ne obsodijo nove generacije na dolga leta ponovnega trpljenja.
Pozno sinoCi je tako prevladovalo mnenje, da se bodo pogajanja nadaljevala tudi po izteku polnočnega roka in da bodo dogovor sklenili proti jutru. V to je bil vCeraj prepričan tudi ameriški predsednik Clinton.
Korenine severnoirskega zla segajo zelo globoko in so težko premostljive
Korenine severnoirskega zla so zelo globoke, saj segajo v tisto daljnje leto 1169, ko so Angleži za Časa Henrika II. Plantageneta zaceli osvajati Irsko. Leta 1542 se je Henrik VIB. razglasil tudi za kralja Irske, da pa bi bila mera polna, so po verskem razkolu Irci ostali katoličani, Angleži pa so postali anglikanci. V 17. stoletju so se Irci zaman večkrat uprli Angležem, a njihove upore so vedno zadušili v krvi. Irska zemlja je medtem postala last angleških plemičev, ki so predvsem na Severnem Irskem (Ulster) zaceli naseljevati svoje ljudi, trsko so priključili Veliki Britaniji v obliki unije leta 1801, leto kasneje so razpustili irski parlament, v angleški parlament pa
Irci kot katoličani niso smeli pošiljati svojih predstavnikov. Sredi 19. stoletja so nastala irska tajna društva za boj proti Angležem. Da Velika Britanija ne bo uspela ohraniti Irsko, je postalo jasno med 1. svetovno vojno, tako da so konCno leta 1921 ustanovili Svobodno irsko državo, ki je dobila status britanskega dominiona, a brez Ulstra, ki je ostal v mejah Velike Britanije.
V Ulstra so protestanti imenovali svojo vlado in štirideset let nemoteno vladali, tako da je pol milijona katoličanov postalo drugorazrednih državljanov. Protestanti so celo volilna okrožja tako prikrojili, da so v vseh primerih v večini. Zgovoren je primer Londonderryja, kjer 18 tisoč
protestantov izvoli 12 občinskih svetovalcev, 36 tisoC katoličanov pa le osem svetovalcev.
Del Irske republikanske armade, ki je vodil boj za neodvisnost Irske, se po osamosvojitvi leta 1921 ni odpovedal boju, ker je Ulster Se ostal v britanskih rokah. Tu se je teroristični boj obnovil pred izbruhom druge svetovne vojne. Sledilo je daljše zatišje do konca petdesetih let, ko je disidentska IRA obnovila nasilje, ker je smatrala, da bo le tako izgnala Britance s Severne tiske. Nasilje pa je rodilo novo nasilje, saj so se protestanti organizirali v paravojaške enote, ki so se maščevale za vsako teroristično akcijo z novim terorjem.
SLOVENIJA-BIH / OBISK h
betbegovič na uradnih pogovorih v Ljubljani
LJUBLJANA - Na povabilo predsednika Slovenije Milana Kučana je včeraj dopotoval na dvodnevni uradni obisk v Slovenijo predsednik predsedstva Bosne in Hercegovine Alija Izet-begovic v spremstvu zunanjega ministra BiH Jadranka PrbCa. Po spreje-niu z vojaškimi Častmi sta imela predsednika Pogovor na štiri oCi, nato pa je gosta sprejel pre-niier Janez Drnovšek. Zvečer sta se gosta iz na gradu Brdo pri Kranju srečala s predstavniki bošnjaške skupnosti v Sloveniji.
Zunanji minister Pr-nc se bo danes ločeno ^ncal z vodjo slovenske diplomacije Borisom Fr-lecem, IzetbegoviC pa bo Po koncu uradnega dela obiska odpotoval na zasebni obisk na Obalo.
Slovenska diploma-cby pripisuje obisku Velik pomen, saj pri-
haja do njega v Času, ko se Slovenija aktivno angažira pri normalizaciji razmer v BiH. Na tokratnih srečanjih se želi slovenska stran seznaniti s položajem v BiH in z uresničevanjem Daytonskega sporazuma. V pogovorih pa bo veliko pozornosti šlo tudi dvostranskim vprašanjem, tako političnim kot gospodarskim. Državi si prizadevata za okrepitev blagovne menjave in tudi za njeno uravnoteženje, saj ima Slovenija zelo v^lik presežek. Na političnem področju bosanska stran pričakuje podporo Slovenije pri približevanju BiH zahodnim integracijam, ki ga Ljubljana podpira, obenem pa opozarja, da je podpora odvisna od doslednega uresničevanja Daytonskih sporazumov.
______KOSOVO / POLICIJA NI POSEGLA_________
Miren albanski protest v Prištini
Demonstranti proti avtonomiji in za popolno neodvisnost Kosova
PRIŠTINA - Nekaj tisoč kosovskih Albancev se je včeraj v Prištini udeležilo protesta proti »srbskemu terorju« (na posnetku AP), ki ga je organiziralo 14 albanskih kosovskih strank, med njimi prvič tudi Demokratična zveza Kosova Ibrahima Rugove, ki običajno ne sodeluje na demonstracijah. Protest je minil brez incidentov in je trajal le dobre pol ure. Na transparentih so demonstranti izrazili nasprotovanje avtonomiji in zavzemanje




za neodvisnost Kosova, veliko pa je bilo tudi gesel za mir. Vzklikali so kosovski republiki in obsojali srbski teror. Policija je preprečila demonstrantom pohod po glavnih ulicah, tako da so ti po stranskih prišli do palaCe priš-tinskega pokrajinskega izvršnega sveta, kjer so se mirno razšli, ne da bi policija posegla. Manj mimo je bilo na območju Drenice, kjer po albanskih virih srbska policija pripravlja nov kazenski pohod proti albanskim teroristom.
NOVICE
D’Alema začel obisk na Kitajskem
PEKING - Pod vodstvom sekretarja Massima D’Aleme je delegacija italijanskih Levih demokratov prispela v Peking na enotedenski uradni obisk, na katerem bodo odprli dialog s kitajskimi komunisti. Do obiska je prišlo na povabilo generalnega sekretarja kitajske partije in državnega poglavarja Jianga Zemina. Med pogovori se bodo dotaknili vprašanja človekovih pravic, globalizacije, razmerja med rastjo in razvojem, azijske gospodarske krize, italijansko-kitajske trgovinske izmenjave, s kitajskim zunanjim ministrom Tangom Jiaxuanom pa tudi vprašanje reforme Združenih narodov. Po pogovorih s kitajskimi voditelji bo delegacija Levih demokratov odpotovala v Hong Kong.
Tako na akademiji socialnih ved v Pekingu kot v Hong Kongu bo D’Alema spregovoril o političnih perspektivah Evrope po uvedbi evra in o globalizaciji gospodarstva. D’Alema je že drugič na Kitajskem. Prvič je bil leta 1978 kot vodja italijanske komunistične mladine, ko so vzpostavili boljše odnose s kitajskimi komunisti. Ti so se ponovno ohladili junija leta 1989 po pokolu na Tienanmenu.
Milijoni Rusov včeraj zahtevali izplačilo plač
MOSKVA - Sirom vse Ruske federacije od Vladivostoka na Tihem oceanu do Sankt-Peterbur-ga so bile vCeraj množične demonstracije delavcev in uslužbencev, ki so zahtevali plačilo zaostalih plaC in mezd. Niso namreč redki primeri, da uslužbenci in delavci ne prejemajo plaC tudi po šest mesecev. V najslabšem položaju so radarji, zdravniki, šolniki in zaposleni v vojni industriji, to je v sektorjih, ki so bili za Časa nekdanje Sovjetske zveze priviligirani. Kot poroča tiskovna agencija Itar-Tass, je bila udeležba na Dalnjem vzhodu pod pričakovanji, kot da bi delavci obupali v koristnost takih protestov. Drugače je bilo v evropskem delu Rusije, kjer so se pozivom sindikatov in levičarskih strank množično odzvali. Ruski predsednik Boris Jelcin je »zelo zaskrbljen« zaradi zamud v izplačevanju plaC milijonom delavcev in je mnenja, da »imajo prav«, ko protestirajo. Takoj pa je dodal, da bodo dobili plaCe, ko bo zaCela delovati nova vlačla Sergeja Kirijenka.
ercijo onromiia sptosiici stovsco
ATENE - Atene in draga večja grška mesta so bila vCeraj zaradi splošne 24-ume stavke popolnoma ohromljena. Mestni promet v Atenah ni deloval, šole so bile zaprte, v bolnišnicah pa so oskrbovali le najnujnejše primere. Težave so bile tudi v letalskem in železniškem prometu, zaprta je bila večina bank in državnih uradov. Sindikati so stavko oklicali v protest proti varčevalnemu načrtu, ki ga je vlada sprejela po marčni 14-od-stotni devalvaciji drahme. (STA/AFP)
GORICA / NA SEJI OBČINSKEGA SVETA
POKRAJINA / SREČANJE MLADINSKIH ODROV
KINO
Vsi proti delitvi dežele in pokrajine
V delno omiljeni obliki sprejeta resolucija opozicije - Soglasje tudi za okrepitev sodišča
Preseganje meje v gledališkem duhu
Šolske skupine z obeh strani meje bodo od 21. do 24. aprila predstavile svoje projekte
Goriški občinski svet je soglasno odobril resolucijo proti delitvi dežele in ogrožanju enotnosti ter samostojnosti goriške pokrajine. Pobuda za sprejem stališča o tej aktualni problematiki je prišla iz vrst opozicije, saj je osnutek predložil Nicolo Fomasir v imenu skupine»Cittadi-ni per 1’Isontino«. Prvotno besedilo je poimensko navajalo, kdo danes ogroža deželo in pokrajino: poslanec FI Camber, deželni svetovalec Lige Fasola ter drugi predstavniki Kartela svoboščin in Severne lige, ki bi hoteli deliti Trst in Videm po vzorcu Trenta in Bočna ter pri tem razkosati Goriško, saj bi meja med “avtonomnima pokrajinama” tekla vzolž Soče.
Tako eksplicitno političnega besedila seveda svetovalci večinske koalicije niso mogli sprejeti. Odtod daljše pogajanje in naposled dogovor o kompromisnem besedilu in katerega je predložitelj izločil izrecne napade na desnosredinske politike kot tudi pohvalne besede na račun županov Benetk Cacciarija in Trsta Illyja, ki da skuSata zavirati nevarne secesionistične težnje s krepitvijo federalizma.	4
Izglasovana resolucija vsebuje kljub vsemu nekaj dovolj jasnih sporočil, saj se občinski svet jasno opredeljuje za enotnost dežele in goriške pokrajine s poudarkom njeni mednarodni vlogi, ki naj bo eden od temeljev za ohranitev posebnosti dežele. Resolucija nadalje zavrača težnje po ločevanju tržaške in videmske stvarnosti, ki bi izničile
goriško pokrajino, poudarja vlogo Gorice pri krepitvi enotnosti pokrajine in poglabljanju čezmejnega sodelovanja in namiguje na možnost drugačnih ravnovesij v deželi, pri čemer naj Goriška tako kot pordensko in karnijsko območje pridobijo večjo težo. V tem namigu je implicitno zavzemanje za vrnitev območja Cer-vinjana v sklop goriške pokrajine.
Resolucija je bila odobrena soglasno z 22 glasovi svetovalcev, ki so vztrajali do pozne ure, ko je prišlo do glasovanja. Povedati gre, da je v razpravi resolucijo o istih vprašanjih predložil tudi svetovalec FI Zamparo, nato pa jo umaknil ob kompromisnem dogovoru.
Na predsinočnji seji je občinski svet odobril Se dve drugi resoluciji na
predlog svetovalcev opozicije. O stališču, ki politično in moralno obvezuje upravitelje, da posrbijo za sanacijo vsega območja v Ul. sv. Klare in ne le za delno obnovo, ki jo bo z deželnim prispevkom izvajal zavod IACP, smo že poročali včeraj. Poleg tega so svetovalci soglasno odobrih Se resolicijo, ki jo je predlagal zeleni Fiorel-li, za ohranitev goriškega sodišča. Besedilo je slično onemu, ki ga je prejšnji teden o istem vprašanju sprejel pokrajinski svet. V njem je izražena zaskrbljenost zaradi nevzdržnih razmer na sodišču, ki jih trenutno povzročajo velike zamude pri nameščanju sodnikov, in poziv županu, naj se v dogovoru z vsemi drugimi družbenimi silami zavzame za ohranitev in izboljšanje razmer na sodišču. '
Župan Valenti proti FI in Ligi
Goriški župan Valenti se je s izjavo za tisk ogradil od deželnih in državnih predstavnikov svoje stranke Forza Italia in zaveznikov iz vrst Kartela svoboščin, ki so v poslanski zbornici predložili amandma k osnutku reform iz dvodomne komisije, ki bi, ko bi bil sprejet, privedel do ukinitve goriške pokrajine. Župan izraža zadovljstvo, da je bil ta predlog zavrnjen in pojasnjuje, da je tudi sam posegel pri podpisnikih. Slednji so umaknili amandma, osvojila pa ga je Severna liga in zahtevala glasovanje, pri katerem pa je bil na srečo (z glasovi leve sredine) zavrnjen.
Valenti poudarja, da se bo goriška občina zavzemala za okrepitev goriške pokrajine in da bo pozorna glede poskusov siromačšenja mesta in njegove pokrajine, »pa naj prihajajo s katerekoli politične strani«.
Na Pokrajini so včeraj predstavili 3. srečanje mladinskih odrov (»Paho teatra-le«), ki bo po nekajletnem presledku spet povezalo dijake šol iz goriške pokrajine in Nove Gorice ter Primorske. Tekmovanje bo v dneh od 21. do 24. aprila ponudilo štiri gledališke večere, na katerih se bo zvrstilo devet šolskih skupin z obeh strani meje, ki bodo uprizorile večinoma izvirne gledališke projekte. Prvi večer (21. aprila) bo v gledališču v Gradišču, kjer bo nastopila gimnazija Tolmin z igro »Agnes« in ITI Galilei iz Gorice z igro »Ophelia«. Naslednji večer bodo v občinskem gledališču v Tržiču nastopile skupine poklicnega zavoda Cossar iz Gorice (»Realta parallele«), trgovskega zavoda Einaudi iz Starancana (»Per im pugno di riso«) in likovnega zavoda Fabiani iz Gorice (»Atelier in bian-co«). Tretji večer bo v Kulturnem domu v Novi Gorici, kjer bosta tehnična zavoda Fermi in Pacassi iz Gorice predstavila igro »II fantasma di Canterville«, učiteljišče Slataper pa igro »Inammissibili ritardi«. Zaključni večer bo 24. aprila v Kulturnem domu v Gorici, kjer bo skupina dijakov novogoriških srednjih šol »Krvavo sonce« predstavila igro »Bela tema«, dijaki klasičnega liceja Dante iz Gorice pa »La pazza di Chaillot«. Na tem večeru bodo nagradili najboljše skupine, igralce in avtorje. Med sodelujočimi letos, žal, ni slovenskih višjih srednjih šol iz Gorice.
Prireditev so včeraj predstavili pokrajinska odbornika za mladinska vprašanja Silvano Buttignon in za šolstvo Maria Rosaria Di Dato, svetovalki za kul-
turo in mlade pri občini Nova Gorica Jana Valentinčič in Majda Petejan, šolski skrbnik Vito Čampo, občinski odbornik v Gradišču Paolo Cappelli in VValter Mramor od združenja »Artisti associati«, ki je skrbel za organizacijo in sledil zahtevnemu pripravljalnemu delu šolskih skupin.
Predstavniki Pokrajine in Novogoriške občine so naglasili številne pomene prireditve, ki bogati šolo in jo povezuje z družbo, daje možnost mladim, da se srečujejo, spoznavajo in razvijajo ne samo gledališko izraznost ampak tudi osebnost in -ne nazadnje - pomaga presegati mejo in predsodke z množičnim in neposrednim srečevanjem mladih. Pri tem ni mogla izostati polemična nota na račun Goriške občine (ki ni med organizatorji): medtem ko so drugod občine ponudile v brezplačno uporabo dvorane, se to v Gorici ni zgodilo.
Pobudo je navdušeno podprl tudi šolski skrbnik in ugotovil, da je to obogatitev in izziv za šole, ki pogosto nimajo dovolj posluha za take dejavnosti in niti ne izrabijo sredstev, ki bi jih sicer imele na razpolago. Mramor je ocenil, da je bilo pripravljalno delo zelo naporno a hkrati navdušujoče. Podčrtal je, da je gledališko srečanje, ki zajema celo pokrajino in se odpira čez mejo, nek unikum na vsedržavni ravni. Zanimivo je bilo tudi pričevanje profesorice, ki je povedala, da je priprava gledališkega projekta omogočila tesno sodelovanje in boljše spoznavanje med šolniki in dijaki, do katerega navadno v šoli ne prihaja.
r ŠTEVERJAN / SEJA NA POKRAJINI n
Denar za ceste
Usklajevanje treh ločenih posegov
Na Pokrajini so se te dni, po podobnem srečanju, ki je bilo v mesecu marcu v Steverjanu, sestali tehniki Pokrajine, Občine Steverjan in Briške gorske skupnosti, da bi se pogovorili o usklajevanju treh pomembnih posegov za urejanje cest v Brdih. Prvi zadeva ureditev pokrajinske ceste številka 17 z Oslavja proti Humu, ki jo je v Steverjanu prekinil velik usad: civilna zaščita je za odpravo posledic usada in utrditev ceste namenila števerjanski občini milijardo 190 milijonov lir. Poldruga milijarda je na razpolago za ureditev “ceste vina in češenj” na ozemlju občin Steverjan in Krmin. Tretji poseg v vrednosti 1.100 milijonov lir je Briška gorska skupnost predvidela za sanacijo manjših plazov in usadov na raznih cestah na območju Steverjana. Na sestanku na Pokrajini so vzeli v pretres predloge tehnikov za izvedbo omenjenih posegov in se dogovorili za usklajevanje upravnih in tehničnih postopkov.
Goriška občina informira
Na goriškem županstvu so včeraj predstavili pobudo »Občina informira«, ki naj bi občane seznanjala z raznimi storitvami in delovanjem občine. V aprilu bodo vsem družinam dostavdi poseben informativni bilten z vrsto uporabnih informacij. Do pobude prihaja sicer v sumljivem predvolilnem obdobju, toda uprava zanika kakršnokoli politično zlorabo in zagotavlja, da je edini namen izboljšati dialog z občani. V ta namen se bo občina v kratkem poslužila tudi deželnega “televidea” in možnosti zvez preko interneta in elektronske pošte.
GORICA / S FENOMENOM »TITANIC«
Kino Viftoria se je uveljavil
Filma»Full monty«in»Anastasia«obetata nove uspehe
»Titanic« se je predsinoči dokočno »potopil«. Mislimo na film seveda, ki so ga v sredo zvečer še zadnjič zavrteli v goriškem kinu »Vittoria«. Fenomen »Titanic« in navdušenje najstnic za Leonarda Di Capria sta tudi v Gorici potolkla vse rekorde trajanja in obiska nekega filma. V kinu Vittoria so ga namreč neprekinjeno vrteli kar 12 tednov, od dneva državne premiere 16. januarja pa do 8. aprila. V tem času si ga je ogledalo približno 28 tisoč gledalcev, ker je spet rekord za Gorico vsaj v zadnjih desetletjih. Kolikor smo lahko izvedeli med upravitelji mestnih kinodvoran, je prejšnji rekord v mestu v 80. letih postavil Spielbergov »E.T.« z 18 tisoč gledalci.
Predvajanje »Titanica« je za družbo Transmedia, ki upravlja multidvorano na Travniku, pomenilo tudi dokočno uveljavitev na filmskem tržišču. O tem zgovorno priča sledeči podatek: v sezoni 1991/92, tj. prvi sezoni po prevzemu takrat še ne prenovljenega kina Vittoria, so skupno imeli v obdobju od novembra do junija 13 tisoč gledalcev.
En sam film je sedaj v manj kot 3 mesecih več kot podvojil obisk cele takratne sezone. Pomembno je tudi to, ugotavlja ravnatelj Igor Prinčič, da je velika odmevnost filma pritegnila mnoge nove gledalce, ki redkeje zahajajo v kino in gledalce iz drugih krajev Goriške ter celo iz središč izven goriške pokrajine. S tem so imeli priložnost preizkusiti in se osebno prepričati o kvaliteti predvajanj in torej užitka ob gledanju filma v kinu »Vittoria«, ki gotovo nima para v bližnji okolici.
Uspešna sezona kinodvorane pa se kar nadaljuje. Ob veliki noči ponujajo dvoje uspešnih in za različne okuse zanimivih filmov. V veliki dvorani vrtijo te dni zabavno angleško komedijo »Full monty« o skupini brezposelnih, ki najdejo v strip-teasu pot za izhod iz bednih socialnih razmer, v mali pa je risani film »Anastasia« namenjen tako mladim kot odraslim s tankočutno zgodbo, ki črpa navdih v usodi zadnje potomke carske dinastije Romanov in ponuja sodobno inačico večne spopada med dobrim in zlom, ki ga tokrat pooseblja “čarovnik” Rasputin.
Na Kiminskem nevarno obolenje ptic in perutnine
,d““roSS
nekatere varnostne ukrepe v zvezi z domnevnim žariščem nevarnega virusnega obolenja poznanega kot belezen iz Newcastla (psevdo ptičja kuga), ki so ga 30. marca zabeležili na območju Krama. Gre za smrtno virusno bolezen, ki lahko prizadene več kot 200 sort ptičev in perutnine. Na Krmin-skem so domnevno žarišče ugotovili na neki kmetiji, kjer je poginila vsa perutnina. Virus sicer ni nevaren za človeka, pač pa ga tudi človek lahko prenaša, tako kot tudi številne ptice, ki lahko samo prenašajo virus ali pa za njim tudi obolijo.
Zdravstvena ustanova je odredila posebno varstvo na območju možne okužbe, ki zajema delno občini Krmin in Koprivno in zelo obrobno tudi Steverjan: gre za območje med državno mejo, cesto Krmi n-Plešivo, železnico in potokom Birša. Posebno nadzorstvo priporočajo v vseh sosednjih občinah.
Lastniki ptic oz. perutnine se za podrobnejše informacije glede bolezni in protiukrepov lahko obrnejo na tel. štev. 531932.-
GORICA
VTITORIA 1 16.45-18.40-20.20-22.10 »Full monty«. Rež. Peter Cattaneo. I. Robert Carlyle.
VITTORIA 3 16.45-18.40-20.30-22.15 »Anastasia«. Risani film.
CORSO 17.15-19.45-22.15 »La maschera di ferro«. L. Di Caprio, J. Irons, J. Malkovich.
TRŽIČ
COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Will hunting«. Rež. Gus Van Sant. I. Robin Wil-liams, Matt Damon.
\M PRIREDITVE
MLADINSKI IN CERKVENI ZBOR VRH SV. MIHAELA
vabita otroke iz vrtca, osnovne in nižje srednje šole na tradicionalno tekmovanje v barvanju velikonočnih prihov. Otroci naj pirhe prinesejo v cerkev na Vrhu v nedeljo do 10.45, nagradih pa jih bodo po slovesni maši, ki bo ob 11. uri.
OBVESTILA
KD OTON ZUPANČIČ or-ganizira šahovsko simultanko. Prijave in informacije: Brasil Bar, tel. 520120.
KRUT prireja sedemdnevne počitnice na otoku Kreta (od 26.6. do 3. 7.). Informacije in prijave pri Anamariji - tel. 0481/531644.
KMEČKA ZVEZA GORICA obvešča odvisne delavce in upokojence, da se za izpolnitev davčnih prijav 730 in 740 lahko poslužujejo njenih storitev. Interesenti se lahko javijo v uradih Zveze v Gorici, ul. Malta, 2 vsak delavnik od 8.30 do 12.30 ali se oglasijo na telefonsko številko 531644.
n RAZSTAVE
V	GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je razstava fotografij Rafaela Podobnika iz Nove Gorice na ogled do 11. aprila od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure ter med raznimi prireditvami.
V	ATELJEJU ZA OPREMO PROSTORA v Solkanu (Vojkova 19) razstavlja do 18-aprila Jože Šajn.
V	GALERIJI AVDITORIJA v Ul. Roma je do 3. maja na ogled razstava grafik S. Dalij3-J.a Miroja in P. Picassa. Urnik-delavniki (razen ponedeljka! 10.00-13.00 in 16.00-19.00-nedelje 10.00-13.00.
gg
IZLET!
SPDG vabi na pohod na velikonočni ponedeljek. Odho ob 9. uri s Koma, prevoz z le stnimi sredstvi. Hoje bo prl. bližno dve uri. Ob 13- u^| družabnost pri lovski koči na Grgarjem. Jedi, pijača in dobra volja iz nahrbtnika.
p p
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA v GORICI	^
ALL’ORSO BIANCO, *• Italia 10, tel. 531576.	v
DEŽURNA LEKARNA TRZlCU
OBČINSKA 1, Ul. Terem ziana 26, tel. 482787.
POGREB!
Danes: 10.00, Angela lin (žara s pepelom) iz • na pokopališče v Pevni’ 10.30, Guido Franzot na g1 nem pokopališču.
moška Q, oblačila AXzs#
Ul. Carduc
tel. 537561
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358



*
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
TRGI / PO ČRNI SREDI Sl JE PIAZZA AFFARI VČERAJ NEKOLIKO ODDAHNILA
NOVICE
Desario (BI): Velikih zaslužkov ob majhnem tveganju je za vedno konec
Monetoma stabilnost tega ne omogoča več - Indeks Mibtel včeraj -1,31%
MILAN - Po Črni sredi je milanski delniški trg vCeraj spet zadihal, vendar je bilo nervoze še zelo veliko, kar je povzročilo izrazito nihanje borznih kazalcev. Takoj po zadetku sestanka se je Mibtel hitro spustil na -1,93 odstotka, nekaj pred 11. uro pa je dosegel včerajšnjo najnižjo raven -3,50 odstotka. Sledilo je dolgo obdobje nihanja med negativnim in pozitivnim trendom (vse do +1%), na koncu pa je telematski kazalec nazadoval za 1,31 odstotka.
Napetost med investitorji se je v primerjavi s sredo nedvomno zmanjšala, še posebno ob dejstvu, da je kljub skoraj 10-odstot-nemu padcu v zadnjih dneh, Piazza Affari od začetka leta še
vedno »prislužila« obilnih 40 odstotkov skupne kapitalizacije. Posredniki zagotavljajo, da se mali delničarji v teh dneh niso prepustili paniki in da jih je zanemarljivo malo prodajalo, kar pomeni, da "so utrpeli zgolj virtualno škodo. Tako kot v sredo, tudi včeraj med dopoldanskim hudim padcem indeksov ni bilo nobenega posebnega vznemirjenja. Razloge je treba po eni strani iskati v dejstvu, da za investiranje ni veliko alternativ, saj se varčevalci ne morejo vračati nazaj v državne obveznice, kar pomeni, da se bo borza prej ali slej začela spet dvigati.
Pri borznih dogajanjih se je včeraj ustavil generalni direktor Banke Italije Vincenzo Desario,
ki je profesionalne operaterje na finančnih trgih opozoril, da v novih razmerah monetarne stabilnosti ni več možnosti investiranja z nizkim tveganjem in z visokimi donosi, kot se je dogajalo v preteklih desetletjih. Da bi optimalno izrabili možnosti, ki jih ponuja razvoj premičninskih trgov, bodo morali operaterji izvajati investicijske izbire z veliko pozornostjo na gibanje realne ekonomije, na premoženjsko stabilnost in na dohodkovno perspektivo podjetij, je menil Desio, ki je v bistvu ponovil nedavno izraženo mnenje guvernerja Antonia Fazia.
Razvoj upravljanja prihrankov kaže na strukturne mutacije velikega obsega, kar je skupen
trend vseh glavnih industrializiranih držav. Proces je dobil močan pospešek zlasti v Italiji, in to zaradi postopnega upadanja obrestnih stopenj v zadnjih dveh letih, naslednja stopnja, ki bo prinesla globoke strukturne spremembe, pa bo uvedba skupne evropske valute. Pri tem je Desario finančnim posrednikom namenil tudi nekaj kritičnih not, ko je dejal, da so italijanski posredniki sicer zrasli, vendar še niso dosegli optimalnih dimenzij, da bi se lahko merili v evropskem merilu. Internacionalizacija je torej tudi na področju upravljanja prihrankov in finančne investicijske dejavnosti nujnost, na katero se italijanski posredniki še niso odzvali v zadostni meri.
ggj
gg


Ul
Trgovina: januarja + 2,8%
RIM - Po Istatovih podatkih se je obseg prodaje v januarju v primerjavi z enakim lanskim mesecem povečal uza 2,8 odstotka, porast pa gre tudi tokrat skoraj izključno na račun velike distribucije. V velikih blagovnicah in marketih se je prodaja povečala za 5,9 odstotka, v trgovinah z majhno površino pa zgolj za 2,2 odstotka.
Tržaški BIC dobro posluje
TRST - Lanski poslovni obračun tržaškega centra BIC (Business innovation center), ki sodi v okvir družbe SPI iz grupe IRI, potrjuje ugoden poslovni trend družbe, o čemer poleg dobička v znesku 193, 6 milijna lir priča tudi 60 novih podjetij s 472 delovnimi mesti, kolikor jih je izšlo iz »inkubatorjev« v Trstu in Gorici. Posebno intenzivna je dejavnost centra v procesu internacionalizacije malih in srednjih podjetij, trenutno pa je v teku program investicij za več kot 6 milijard lir, ki predvideva ustanovitev drugega centra za podjetja v Trstu in enega v Spilimbergu.
Pittini o operaciji banke Crup
VIDEM - Predsednik združenja industrij cev FJK Andrea Pittini je z nekoliko grenkobe komentiral prehod banke Crup pod nadzor padovanskega holdinga Casse Venete, ker to pomeni dokončen propad zamisli o deželnem bančnem polu. Vendar Pittini ocenjuje, da vse še ni izgubljeno, ker ostaja možnost povezave javnega in zasebnega.
Aprilska ocena deželnega tveganja za Slovenijo
LJUBLJANA - Slovenija je v aprilski oceni deželnega tveganja revije Dun and Bradstreet z oceno DB3a, ki pomeni majhno tveganje, uvrščena na prvo mesto med 21 državami vzhodne Evrope. Na drugem mestu je Češka z oceno DB3b, na tretjem pa Poljska z enako oceno kot Češka. Sledi jima Madžarska z oceno DB3c.
V poročilu so predstavljeni nekateri politični, gospodarski in socialni kazalci, ki sestavljajo oceno deželnega tveganja za Slovenijo. Težave, s katerimi se spopada Slovenija, so brzdanje inflacije, sprejemanje evropske zakonodaje ter priprave na zakon o davku na dodano vrednost in na pokojninsko reformo. Menda naj bi bili tudi nekoliko živčni, ker Bruselj ni določil natančnega datuma sprejema Slovenije v EU.
Poročilo navaja, da je Slovenija stabilna država, da premier Janez Drnovšek ostaja popularen ter da je odstop obrambnega ministra Tita Turnška nekoliko umiril strasti. Novi obrambni minister Alojz Krapež pa naj bi glede na prizadevanja Slovenije za vključitev v naslednji krog Širitve Nata imel pomembno vlogo.
Vlada si prizadeva utrditi fiskalno politiko, zlasti pa proračunski primanjkljaj. Po predlaganem letošnjem proračunu v višini 870 milijard tolarjev odhodkov naj bi pri-
manjkljaj znašal 0,9 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je sicer nekoliko več od lanskega septembrskega predloga o 0,8-odstotnem primanjkljaju.
Kljub precenjenosti domače valute, ki povzroča probleme slovenskim izvoznikom, se je izvoz na letni ravni povečal (primerjava letošnjega januarja z lanskim) za 2, 5 odstotka. Po drugi strani pa se je kar za 11 odstotkov povečal tudi uvoz, kar vpliva na primanjkljaj v trgovinski bilanci.
Aprilsko poročilo britanske revije Dun and Bradstreet International Risk and Payment Review navaja, da slovenska centralna banka nadaljuje zastavljeno denarno politiko, kljub malenkost višji lanski rasti denarnega agregata M3, kot je bil načrtovan.
Načrtovana 8-odstotna inflacija v letošnjem letu bo težko uresničljiv cilj glede na rast cen življenjskih potrebščin v prvih dveh letošnjih mesecih, ugotavlja agencija Dun and Bradstreet. Evropska unija je v okviru pogajanj o pristopu Slovenije opozorila na nekatere ključne strukturne reforme in naloge, ki jih mora izvesti Slovenija. Gre za prestrukturiranje bank, reformo pokojninskega sistema, sprejem zakona o davku na dodano vrednost in sprostitev kapitalskih tokov. (STA)
PRISTANIŠČA / LANSKO GIBANJE PROMETA V EVROPI
Varljiv vzpon Gioie Tauro na vrh lestvice litalijanskih pristanišč
V resnici ima največ prometa še naprej Genova, Trst pa je bil lani šesti
GORICA - V nizozemskem pristanišču Rotterdam so lani pretovorili več kot 5, 3 milijona kontejnerjev in tako potrdili prvenstvo med evropskimi pristanišči. Na drugem mestu je s 3, 3 milijona zabojnikov letno pristanišče v nemškem Hamburgu, takoj za njim pa s 3 milijoni belgijsko pristanišče v Antwerpnu. Sledi mu nemški Bremen z 1,5 milijona pretovorjenih kontejnerjev, medtem ko so v francoskem Le Havru dosegli pretovor milijona zabojnikov.
V Sredozemlju so na prvem mestu Italijani, sledijo jim Spanci in Francozi. V Gioia Tauro v Kalabriji so pretovorili 1, 4 milijona kontejnerjev, v Genovi 1, 18 milijona, v La Spezii 615 tisoč, v Barceloni 767 tisoč in v Marseillu 547 tisoč.
Podatki dokazujejo, da ne more nihče odvzeti poslov nizozemskim, nemškim in belgijskim pristaniščem, kajti tem je treba dodati še celo vrsto drugih, manjših. Samo v Rotterdamu imajo na primer več kot 1.500 privezov za tovorne ladje.
V Italiji se je prebilo na prvo mesto pristanišče Gioia Tauro na skrajnem jugu polotoka, in sicer na tiren-ski obali Kalabrije. Čeprav je kraj daleč od industrijsko in infrastrukturno pomembnih krajev na severu, je v italijanskem merilu prvi med pristanišči. Vendar tukaj ne gre za blago, ki prihaja iz Italije in Evrope, ali ki bi bilo tja namenjeno. V Gioia Tauro so se specializirali za raztovarjanje kontejnerjev z velikih prekocenskih ladij, ki jih potem zelo hitro natovorijo na
manjše ladje, namenjene v druga sredozemska pristanišča. Zaradi tega večino zabojnikov tu štejejo kar dvakrat. Odtod tako velike številke, ki so lani porasle za kar 54 odstotkov. Prej so to delo opravljali na Malti.
Na dejanskem prvem mestu v Italiji je torej Genova, kjer so lani povečali število pretovorjenih kontejnerjev za 42 odstotkov. Začeli so namreč uporabljati nove pomole, kar jim ni prineslo le izreden porast prometa, ampak je tudi za 29 odstotkov zmanjšalo število kon-tenerjev, ki so jih pretovarjali v pristanišču La Spezia, oddaljenemu od Genove le uro vožnje po avtocesti. Ena največjih italijanskih družb je namreč svoj terminal preselila iz La Spezie v Genovo.
Tik za La Spezio se
na tretje mesto v Italiji uvršča Livorno, kjer so pretovorili 520 tisoč kontejnerjev. Vsa tri pristanišča so na tiren-ski severni obali, medtem ko sta na jugu istega morja pristanišči v Neaplju (300.000 zabojnikov) in v Salernu (220.000). Trst je z 204 tisoč kontejnerji šele na šestem mestu, v Benetkah pa so dosegli le za las nižjo številko. Omeniti je treba še Ra-venno (190.000) in Ancono (69.000), prav tako na jadranski obali. Pred nedavnim so tržaški kontejnerski terminal vzeli za 30 let v zakup Nizozemci. Brez ovinkov so povedali, da bodo sem preusmerili nekaj prometa iz Rotterdama in drugih severnoevropskih pristnišč. Čeprav bo to le drobec njihovega prometa, bo za Trst zelo veliko.
Marko VValtritsch
9. APRIL 1998	v LIRAH	
valuto	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1785,00	1811,00
nemška marka	980,00	996,00
funt šterling	2983,00	3038,00
švicarski frank	1175,00	1200,00
belgijski frank	46,87	48,87
francoski frank	289,00	299,00
danska krona	253,00	263,00
norveška krona	232,00	242,00
švedska krona	222,00	232,00
kanadski dolar	1243,00	1283,00
portugalski eskudo	9,14	10,04
nizozemski gulden	861,00	886,00
avstrjski šiling	138,25	142,60
španska pezefa	11,13	12,23
grška drahma	5,36	6,16
irski šterling	2447,00	2527,00
japonski jen	13,13	14,03
avstralski dolar	1134,00	1204,00
madžarski florint	7,00	9,00
hrvaška kuna	255,00	275,00
slovenski tolar	10,30	10,55
					
9. APRIL 1998	v URAH			9. APRIL 1998	v LIRAH
valuta	nakupni	prodajni		valuta	povprečni
ameriški dolar nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar	1777.00 980.00 290.00 862.00 47,00 2952.00 2443.00 254,00 5,50 1239.00 1175.00 138,30 10,20	1807.00 998.00 300.00 887.00 48,80 3042.00 2538.00 264.00 5,94 1274.00 1200.00 142,80 10,45		ameriški dolar EKU nemška marka francoski frank funt šterling nizozemski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski šterling grška drahma portugalski eskudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka	1799,290 1958,350 987,430 294,570 3007,690 876,680 47,860 11,628 258,910 2488,240 5,685 9,639 1262,390 13,507 1187,260 140,350 238,040 227,610 325,170
MILANSKI BORZNI TRG
9. APRIL 1998	_______INDEKS ft/HB 30: -1,78
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	26.266	-2,26	La Fondiaria	12.306	-3,16
Bca di Roma	2.958	-2,60	Mediaset	11.627	-2,07
Bca Fideuram	13.250	-1,07	Mediobanca	28.422	-1,80
Bca Pop.M 1	16.528	-2,43	Montedison	2.612	-1,54
Benetton	39.206	-0,29	Olivetti	2.497	-2,34
Comit	8:916	-2,70	Parmalat	4.088	+0,31
Credit	8.513	-0,54			
Edison	16.964	-1,05	Pirelli Spa	6.351	■0,98
Eni	12.503	-2,61	Ras	26.081	-1,42
Fiat	8.278	+0,26	Rolo	43.595	-2,44
Generali	56.995	-2,55	Saipem	10.819	-1,80
Imi	28.152	-2,40	San Paolo To	25.234	-2,83
Ina	5.759	+0,01	TIM	11.069	-1,18
Italgas	8.788	-2,07	Telecom Ita	14.267	-2,80
O
ljubljanska banka
Podružnica Milano
NOVICE
Goriška Dinamica najela Američana Askevva
GORICA - Goriška Dinamica, ki igra v A2 italijanski košarkarski ligi je vCeraj najela Američana Vincenta Askevva, beka-krilo, 32 let, bivšega elana NBA ameriške profesionalne lige. Askew je že igral v Italiji, in sicer v Bologni, Reggio Emilii in Vidmu.
V včerajšnjem sporočilu je gorisko društvo zapisalo, da je Askevv zamenjal Dexterja Cambridgea, ki je poškodovan.
Real se ne strinja z UEFA
NYON - Nogometni klub Real Madrid se je pritožil na nedavno odločitev Evropske nogometne zveze (UEFA), ko je zaradi podrtega gola na prvi tekmi polfinala evropske lige prvakov proti Borussji iz Dortmunda ta klub kaznovala z 850.000 ameriškimi dolarji. UEFA je klub kaznovala s 195.000 dolarji zaradi incidenta - gol naj bi podrli domači navijači - naknadno pa še z dodatnimi 655.000 "zelenci" zaradi preveč prodanih vstopnic kot ima stadion predvidenih mest; namesto 85.000 naj bi bilo prodanih 90.000. O problemu bodo na UEFA razpravljali 18. maja.
Hitzfeld namesto »Trapa«?
HAMBURG - Po pisanju nemškega Časopisa Kicker naj bi v prihodnji sezoni na trenerski klopi nogometnega kluba Bayerna iz Muenchena sedel Ott-mar Hitzfeld. Sedanji trener Italijan Giovanni Tra-pattoni - pogodbo ima do leta 2000 - naj bi tako po pisanju omenjenega časnika bavarsko moštvo (prostovoljno) zadnjic vodil 16. maja, po finalu nemškega pokala.
NBA liga: Malone »boksar«
NEW YORK - V derbiju atlantske skupine severnoameriške poklicne košarkarske lige NBA se je Vročina iz Miamia že drugič v dveh dneh sama opekla. Tokrat niso bili kos domačim Kratkohlačnikom, pri katerih je Se posebej blestel Allan Houston, saj je dosegel kar 29 točk. Poleg 32 točk je tokrat Karl Malone dosegel še pravi "knockout", saj je s komolcem Davida Robinsona, centra Ostrog iz San Antonia, dobesedno spravil na tla. Robinsona so pozneje nezavestnega prepeljali v bolnišnico. Kljub temu so igralci srečanje odigrali do konca. Izidi: Boston - Nets 104:117, Toronto -Milvvaukee 100:107, Orlando - Detroit 95:87, Philadelphia - Charlotte 109:101, New York -Miami 83:80, Utah - San Antonio 98:88, Lakers - Vancouver Grizzlies 113:102.
Namizni tenis: Kras v Nemčiji
Ce si bodo drugi Športniki privoščili premor med prazniki, pa to ne velja za krasove pingpongaše. Mladinci Krasa Tehtal bodo od 11. do 13. t.m tekmovali v Nemčiji na 5. mednarodnem turnirju v kraju Rotlinger Belzin-gen, 40 km od Stuttgarta. Tamkajšnje podjetno namiznoteniško društvo je k sodelovanju pritegnilo kar 13 evropskih držav (Rusija, Romunija, Hrvaška, Slovenija, Avstrija, CeSka, Švica, Luksemburg, Belgija, Nizozemska, Švedska, Madžarska, Italija) in iz bližnjega vzhoda Se Izrael, prisotno pa bo tudi večje Število nemških ekip. Kras Tehtal bo igral z dvema ekipama mladink (Vanja, Martina in Nina Milič, Daša Bsreciani, Jasmin Kralj) in fantovsko (Bojan Simoneta, Uroš Fabiani, Boštjan Milic, Jurij Verč). Zenska vrsta je pred odhodom v Nemčijo izkoristila prisotnost slovenske reprezentance v Vrtojbi za skupne treninge z najboljšimi igralkami iz matične domovine. Na tem velikem, prav gotovo pa tudi napornem turnirju spremljata Krosov naraščaj dva trenerja, Sonja in Robi Milic. (J.J.)
KOŠARKA / »PLAY-OFF«
Steftinel in Mash KO
Izločila sta ju Cfm in Pepsi
RIM - 2e po drugi tekmi osmine finala končnice italijanskega košarkarskega prvenstva je prišlo do velikih presenečenj. Zmagovalec Koradevega pokala, Mash iz Verone, in finalist pokala pokalnih zmagovalcev, Stefanel iz Milana, sta izločena.
Za podvig sta poskrbela Pepsi iz Riminija, ki je v prvenstvu igral zelo poprečno, in Cfm iz Reggio Calabrie.
Pepsi je na prvi tekmi v Veroni po podaljšku premagal Mash (88:82). Sinoči pa je spet na domačem terenu dokazal, da je boljši od VeronCanov in se tako zasluženo uvrstil v Četrtfinale. Enako velja tudi za Cfm, ki ga trenira Dado Lombardi. Ta trener je vedno slovel po zelo »trdi« košarki. Očitno Lombaridjeva igra se predvsem na takih srečanjih zelo obrestuje in moštvo iz Reggio Emilie se je tako uvrstilo v Četrtfinale, Cesar gotovo nihde
ni pričakoval. Po dveh tekmah si je priigrala Četrtfinale tudi Pompea iz Rima, ki je tudi v Pistoii premagala domaCo ekipo Mabo.
Tretje srečanje pa bosta morali odigrali Fontana-fredda in Polti. Obe ekipi sta po enkrat zmagali, in to v gosteh, kar tudi pomeni, da so tekme »play-off« zares neprevidljive.
Sinočnji izidi: Mabo Pištola - Pompea Rim 81:92 (0:2 v zmagah); Pepsi Rimini - Mash Verona 70:64 (2:0); Cfm Reggio Emilia -Stefanel Milan 82:76 (2:0); Polti Cantu - Fontanafred-da Siena 78:80 (1.1); jutri v Sieni 3. tekma: Fontana-fredda - Polti.
Četrtfinalni pari: Kinder Bologna - Pomepa Rim; Varese - Pepsi Rimini, Benetton Treviso -Cfm; Teamsystem Bologna - zmagovalec na 3. tekmi: Fontanafredda -Polti.
Igralo se bo na tri dobljene tekme.
NOGOMET / PRIHODNJI TEDEN
5. Blatter v Sloveniji
Odprl bo seminar FIFA
LJUBLJANA - V Četrtek prihodnji teden bo Slovenijo obiskal generalni sekretar Mednarodne nogometne zveze (FIFA) Sepp Blatter. Obisk visokega nogometnega delavca ni povezan z njegovo kandidaturo za novega predsednika FIFA, Blatter bo v Sloveniji zato, ker bo odprl strokovni seminar FIFA Futuro II., ki bo potekal na Bledu od 16. do 23. aprila.
Poleg slovenskih nogometnih delavcev bodo Švicarja sprejeli tudi na ministrstvu za šolstvo in šport, Olimpijskemu komiteju Slovenije, 17. aprila pa bo obiskal tudi kabinet predsednika republike Milana KuCana.
Kot že reCeno, bo Blatter odprl seminar FIFA Futuro II, katerega organizacijo je FIFA zaupala Sloveniji. Na njem se bodo zbrali administratorji, sodniki, trenerji in zdravniki šestih držav (Hrvaška, ZRJ, BiH, Makedonija, Albanija, Slovenija), katerim bodo predavali štirje izbrani predavatelji.
"Za nas bo seminar izjemen dogodek. Lahko si štejemo v Čast, da je FIFA za ta dogodek izbrala nas. Seminar bo namenjen izobraževanju vseh kategorij nogometnih delavcev, namenjen pa bo strokovnjakom vzhodne Evrope. Program seminarja je zelo obsežen, tako da udeleženci praktično ne bodo imeli prostega Časa. Med drugim si bodo delavno ogledali tekmi SCT Olimpija - Korotan in Slovenija -Češka. Praktični del pouka bo potekal na igriSCu NK Bled, pri njem pa bodo sodelovali mladinci NK Triglav. Z izjemo prevozov v Sloveniji bo vse stroške seminarja pokrila FIFA," je na novinarski konferenci dejal predsednik Organizacijskega odbora seminarja in podpredsednik NZS Marko Ilešič.
ODBOJKA
Salonit boljši od
valovcev
Prijateljsko tekma
Salonit - La Goriziana Kmečka banka 3:0 (15:4,15:11,15:10)
LA GORIZIANA: Feri, Florenin, Rigonat, Černič, Sulina, Snidero, Beltrame, Cola, Buzzi-nelli, Gravner, Viscia-no.
V prijateljski tekmi v športni palači Hit v Vrtojbi je Salonit iz Anhovega, ki vodi v prvi slovenski ligi, zanesljivo premagal valovce in se jim je tako oddolžil za poraz iz predprvenst-venga obdobja.
Anhovci so tokrat pokazali boljšo igro od valovcev, za katere pa je bila ta tekma dokaj koristna za nadaljnje prvenstvene boje v BI ligi in predvsem za sredino pokalno tekmo.
Odbojkarji Salonita, pri katerih se je zlasti odlikoval latvijski igralec, so imeli v vseh treh setih, in predvsem v prvem premoč i so tako tudi zanesljivo zmagali.
_______NOGOMET / MLADINCI_______
Zarja/Gaja vse bližja vrhu
Premagala je nevarno Opicino - Le dve točki od vodilnih
Opicina - Zarja/Gaja 0:2 (0:0)
STRELCA: Furlani, Karis.
ZARJA/GAJA: D. Gregori, Križmancie, Jan Gregori, Altarac, Zornada, Furlani, Kariš, Donaggio, Ban, Manzin, D. Gregori (Martinuzzi).
Z zmago na openskem pravokotniku so se »rumeno-modri« približali vrhu razpredelnice, saj sedaj zaostajajo samo za dve točki za vodilnima. Tekma je bila z vsega začetka živahna in napeta, saj sta se obe ekipi okrepili z mladimi igralci članske ekipe. Pobudo je na začetku prejela v roke domača ekipa, ki je večkrat spravila v težave našo obrambo. Enkrat pa je dobro posegel vratar D. Gregori. Nato so se naši konCno zbrali in z organiziranimi napadi ogrožali nasprotnikova vrata, a vratar domačinov je bil vedno na pravem mestu. V drugem polčasu pa je slika na igrišču popolnoma menjala. Zarja/Gaja je stalno napadala, tako da se
je Opicina branila. Kljub temu so imeli domačini prvo resno priložnost, a naši so rešili stoodstoten zadetek na gol-Crti. Ko je vse zgledalo, da se bo tekma končala z neodločenim izidom, je prišlo do preobrata. Tekla je zadnja minuta srečanja, ko je Furlani izkoristil nesporazum v domači obrambi in s špico potisnil žogo v mrežo. Nato je sodnik podaljšal tekmo kar za pet minut, kar je opogumilo domaCo enajsterico, da bi izenačila srečanje. Vendar so to izkoristili še naši, ki so po krasni akciji podvojili s Karišem, tako da je bilo tekme res konec. (gr. jan)
Poraz goriške vrste
V zadnjem krogu nogometnega turnirja pokrajin za selekcije 2. in 3. AL je Gorica v TolmeCu izgubila z 1:3, po izredno sporni enajstmetrovki, ki jo je v 92. minuti dosodil sodnik. Z goriško reprezentanco je igral tudi Peter Gergolet.
Danes igra za vas Totocalcio
Brescia - Lazio	z
Fiorentina - Vicenza	1
Juventus - Piacenza	lx
Lecce - Bologna	1x2
Milan - Atalanta	1x
Parma - Napeli Roma - Infer	1x2
Sampdoria • Empoli Udinese - Bari
Lucchese - Salemitana	x2
Pescara - Venezia	x2
Palermo - Cosenza Varese ■ Pro Patria	x
Egon Skerk (letnik 1934) se je začel ukvarajti z nogometom pri 11 letih: večkrat je igral z ekipo škotskih vojakov, ki so bili tedaj v Repnu. Zaradi dela ni mogel redno igrati nogometa, nastop^ pa je na raznih amaterskih turnirjih, športnih igrah, pokalu PD itd. V šoli je igral odbojko, 2® od mladih let pa je gojil tudi balinanje, s katerim se še sedaj ukvarja, sa je tajnik pri Kraškem domu in blagajnik pri balinarski komisiji ZSšDf Prejšnji teden je Andrej Močilnik pravilno napovedal 7 rezultatov.
IZ PLANINSKEGA SVETA - IZ PLANINSKEGA SVETA - IZ PLANINSKEGA SVETA
Obvestila
Izlet SPDT
na velikonočni ponedeljek
SPDT vabi elane in prijatelje na tradicionalni velikonočni izlet v ponedeljek, 13. aprila. Dolgoletni organizator in vodja teh velikonočnih izletov, Franc Ar-mani, bo izletnike tokrat popeljal na Komenski Kras. Cilj izleta je Temnica, kamor se bodo udeleženci odpeljali z avtomobili. Po prihodu v Temnico, se bodo planinci podali na približno 4-urno pešačenje po bližnjih gričih in gmajnah in se po pohodu zbrali na turistični kmetiji, kjer se bodo odpočili in okrepčali ob dobri kapljici.
Tisti, ki se nameravajo udeležiti izleta in se potem tudi ustaviti na turistični kmetiji, morajo to potrditi še danes, petek, 10. aprila, in poklicati vodjo izleta Franca Armanija na telefonsko Številko 51360. Gre za rezervacijo mest na turistični kmetiji.
Izletniki se bodo zbrali v ponedeljek, 13. aprila, ob 9. uri na Trgu Oberdan, udeleženci izleta s kraškega območja pa bodo
počakali mestne planince ob
9.30	pri gostilni Suban v Trnovci. Izletniki bodo prestopili mejo na mejnem prehodu Gorjansko, tisti pa, ki nimajo prepustnice, naj se peljejo na Fernetiče in malo pred 10. uro počakajo pri cerkvi v Gorjanskem.
Izlet na Sinji vrh
V nedeljo, 26. aprila, pripravlja SPDT spomladanski izlet na Sinji vrh. Planinci se bodo z osebnimi avtomobili odpeljali do Ajdovščine in potem do Cola, odkoder se bo pričel približno triurni pohod na Kovk in po robu Otliške planote do 1002 m visokega Sinjega vrha, na katerem je tudi turistična kmetija.
Gre za lep, daljši pohod v pomlad prebujajočo se naravo po slikoviti poti po Robu, s katerega je prekrasen razgled na vso Vipavsko dolino.
Toliko v vednost tržaškim planincem. Vse podrobnosti o izletu na Sinji vrh, opis poti in urnik odhoda, bo SPDT pravočasno sporočilo v tej rubriki. (L. A.)
V ponedeljek pohod in
družabnost nacf Grgarjem
Slovensko planinsko društvo vabi v ponedeljek, 13. t.m. tradicionalni pohod z družabnostjo pri lovski koci nad Grgarjem. Prevoz z lastnimi sredstvi, organiziran odhod ob 9. uri s Korna. Predviden je približno dveurni pohod po gozdni poti izpod Svete Gore do lovske koce. Pohod je primeren za vse. Do lovske koce se je mogoče tudi pripeljati z avtomobilom. V Grgarju je treba zaviti levo, proti Banjsicam, pri odcepu za Bitež (tam je tudi tabla z napisom lovska koCa) spet zaviti levo, proti Bitežu. Lovska koCa je približno poldrugi kilometer naprej od Biteža, prav ob cesti. Hrana in pijača iz nahrbtnika (za najbolj žejne bo nekaj rezerve).
Družabnost bo ob vsakem vremenu. Ce bo prijetno (in v to upamo) bo družabnost na odprtem, v Čudovitem brezovem gaju, Ce bo manj naklonjeno pa je v notranjosti dovolj prostora za veC kakor petdeset ljudi.
Za povratek bo nujen dogovor s šoferji; sicer pa je od lovske koCe do kraja kjer se bo zjutraj pričel pohod (nad Oddihom) približno sedem kilometrov (Casomerno in predvidenemu stanju udeležencev v skladu - poldrugo uro hoje).
Po poteh
Valentina Staniča
Planinsko društvo Valentin Stanič iz Kanala bo v nedeljo, 26. aprila priredilo pohod Po poteh Valentina Staniča, od Solkana do Kanala. Pohod je mogoCe opraviti tudi samo od Vrhovelj preko Korade do Kanala, oziroma samo od Solkana do Vrhovelj.
Zaključna slovesnost bo popoldne v Kanalu. Podrobnejše informacije bomo sporočili v prihodnjih dneh. V maju sta v organizaciji SPDG predvidena dva pohoda: tradicionalni spominski pohod Steverjan -GonjaCe, 17. maja pa obisk Smrekove drage in ledene jame (možnost tudi za gorske kolesarje).
K ČUPA vabi v soboto, 18.. t.m. ob 14.30 vse otroke od 6 do 10 let na »ex-temore« na svojem sedežu v Se-sljanu. Nagrada je jadralni teCaj. Informacije na tel. 820502 ali 299858. Prinesti s seboj barvice.
SK DEVIN priredi v nedeljo, 19. aprila tradicionalni pohod Memorial Mirko Škabar iz Praprota do Repna. Odhod iz Praprota od 8.30 do 10. ure. Za vrnitev bo poskrbljeno.
SD SOKOL - ZAMEJSKE ŠPORTNE IGRE
98 (od 25. 6. - 3. 7. 1998). Prijavnice dobite: TRST - knjigarna TerCon v Nabrežini, Boris sports club v BrišCikih, bar Prosvetnega doma na Opčinah, jestvine Martina
v Bazovici, Narodna io Studijska knjižnica Tr st; GORICA - knjižnica Damir Faigel, Kato liska knjigarna, spor na trgovina K2; C DAD - sedež Novega Matajurja. Prijavite se lahko tudi po telefon^’
na St. 0347-7602833-Prijave sprejemamo 5. maja 1998.
TK SIRENA - sekcij3 portnega ribolova^ poroča, da so aceli tečaji športneg ibolova za mladim d 7. do 14. leta staro ti ob sobotah
5.30 do 17.30, drasle pa ob petK d 20.00 do 21.a
ecaj bo Poteja* "v Iruštvenem sedež kramarskem dre
edu 32. Za lacije poklici ® g el. številko 41400 Vojko).
RUBRIKE
VOZNI RED VLAKOV
VELJAVEN OD 28. SEPTEMBRA 1997 DO 23. MAJA 1998
Železniška postaja v TRSTU
Proga TRST-BENETKE
ODHODI
PRIHODI
URA	VRSTA	^ SMER	URA	VRSTA
4.49	(D)	Tržič (5.10), Portogruaro (5.53), Mestre (6.52), Benetke (7.05). (*)	(2.26)	(IR)
5.39	(IR)	Tržič (6.00), Portogruaro (6.41), Mestre (7.29), Benetke	(6.30)	(R)
		(7.41).(*)	(7.01)	(D)
6.00	(IC)	Tržič (6.21), Portogruaro (7.00), Mestre (7.39) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan.	(7.20) (7.54) (8.46)	(E) (D)
6.53	(R)	Tržič (7.16), Portogruaro (8.11) - občasna vožnja.		(E)
722	(E) (IR)	Tržič (7.45), Portogruaro (8.29), Mestre (9.08), Benetke (9.19).		(E)
			(9.32)	
8.02		Tržič (8.23), Portogruaro (9.04), Mestre (9.47), Benetke (9.59).(*)		(IR)
	(IC)		(9.58)	
8.28		Tržič (8.49), Portogruaro (9.26), Mestre (10.04), nadaljuje v		
		Rim in Salerno (vozovnica z dodatkom).	(11.55	(E)
9.25	(IR)	Tržič (9.46), Portogruaro (10.28), Mestre (11.18), Benetke (ii.3o).n		(IR)
			(13.58	
12.02	(IR)	Tržič (12.23), Portogmaro (13.04), Mestre (13.47), Benetke (13.59).(*)		
			(14.58	(IR)
12.38	(R)	Tržič (13.03), Portogmaro (13.58).		
12.58	(D)	Tržič (13.21), Portogmaro (14.04), Mestre (14.47), Benetke (14.59).(*)	(15.31 (15.49	(R) (IC)
14.02	(IR)	Tržič (14.23), Portogmaro (15.04), Mestre (15.47), Benetke		
		(15.59).(*)	(16.23	(D)
14.23	(R)	Tržič (14.50), Portogmaro (15.47) - občasna vožnja.		
14.54	(IC)	Tržič (15.15), Portogmaro (15.54), Mestre (16.32), Benetke (16.43), nadaljuje v Sestri Levante (vozovnica z dodatkom).	(17.06	(IC)
15.02	(D)	Tržič (15.23), Portogmaro (16.06), Mestre (16.50), Benetke (17.00).f)	(17.58	(IR)
16.02	(IR)	Tržič (16.23), Portogmaro (17.04), Mestre (17.47), Benetke (17.59).(*)	(18.50	(R)
16.28	(IC)	Tržič (16.49), Portogruaro (17.26), Mestre (18.04), nadaljuje v Rim (vozovnica z dodatkom).	(18.58	(IR)
17.02	(D)	Tržič (17.25), Portogmaro (18.17).(*)	(19.58	(IR)
17.29	(E)	Tržič (17.50), Portogmaro (18.36), Mestre (19.20), Benetke (19.32).	(20.49)	(D)
17.37	(R)	Tržič (18.02), Portogmaro (18.58), Mestre (20.12), Benetke (20.23).	(20.58	(IR)
18.02	(IR)	Tržič (18.23), Portogmaro (19.04), Mestre (19.47), Benetke (19.59).(*)	(21.34)	(IC)
19.08	(E)	Tržič (19.31), Portogmaro (20.15), Mestre (21.02), Benetke (21.14) nadaljuje v Lecce.	(22.10)	(IC)
19.32	(R)	Tržič (20.00), Portogmaro (20.55) - občasna vožnja.	(23.01	
20.02	(IR)	Tržič (20.23), Portogmaro (21.04), Mestre (21.47), Benetke		(R)
20.31	(E)	(21.59). Tržič (20.53), Portogmaro (21.31), Mestre (22.12), Milan-Lambrate (1.33) - nadaljuje v Ženevo.	(23.59	(E)
22.26	(E)	Tržič (22.48), Portogruaro (23.31), Benetke (0.12), Rim (8.00).		
		(*) »Zeleni« vlak - samo ob sobotah.		
SMER
Benetke (0.15), Mestre (0.26), Portogruaro (1.22), Tržič (2.03).
Portogruaro (5.10), Tržič (6.07).
Portogruaro (5.48), Tržič (6.38).
iz Rima, Mestre (5.32), Portogruaro (6.13), Tržič (6.57
Portogruaro (6.52), Tržič (7.29). (*)
iz Ženeve, Mestre (7.05), Portogruaro (7.45), Tržič
[822).
iz Lecceja, Benetke (7.28), Mestre (7.40), Portogruaro (8.24), Tržič (9.08).
Benetke (8.02), Mestre (8.13), Portogruaro (8.54), Tržič (9.35).()
Benetke ^0.02), Mestre (10.13), Portogruaro (10.50),
Benetke ^2.02), Mestre (12.13), Portogruaro (12.54),
Benetke ^3.02), Mestre (13.13), Portogruaro (13.54),
Portogruaro (14.11), Tržič (15.05).
iz Salerna, Mestre (14.14), Portogruaro (14.50), Tržič
(15.26).
Benetke ^14.24), Mestre (14.35), Portogruaro (15.18),
iz Milana, Benetke (15.16), Mestre (15.27), Portogruaro (16.04), Tržič (16.43).
Benetke 06.02), Mestre (16.13), Portogruaro (16.54), Benetke ^6.23), Mestre (16.33), Portogmaro (17.29), Benetke ^T7.02), Mestre (17.13), Portogruaro (17.54), Benetke ^8.02), Mestre (18.13), Portogruaro (18.54), Benetke ^18.30), Mestre (18.42), Portogruaro (19.28), Benetke 09.02), Mestre (19.13), Portogruaro (19.54),
iz Milana, Mestre (19.56), Portogruaro (20.32), Tržič
iz Rima-Termini, Mestre (20.35), Portogruaro (21.11), Tržič (21.47).
Benetke (20.44), Mestre (20.56), Portogruaro (21.54), Tržič (22.36).
Benetke ^22.02), Mestre (22.13), Portogruaro (22.51),
(*) - »Zeleni« vlak - samo ob sobotah.
Proga TRST-VIDEM ODHODI	PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
(5.00)	(R)	občasna vožnja, Tržič (5.28), Gorica (5.52), Videm (6.29).	(6.45)	(R)	občasna vožnja, Videm (5.19), Gorica (5.54), Tržič (6.16),
(5.49)	(R)	občasna vožnja, Tržič (6.17), Gorica (6.40), Videm (7.15).	(7.29)	(R)	občasna vožnja, Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.01).(‘)
(6.20)	(R)	občasna vožnja, Tržič (6.44), Gorica (7.06), Videm (7.34).(*)	(7.46)	(D)	občasna vožnja, Videm (6.42), Gorica (7.05), Tržič (7.22).(*)
(6.43)	(R)	občasna vožnja, Tržič (7.11), Gorica (7.34), Videm (8.09).(‘)	(8.23)	(R)	občasna vožnja, Videm (6.57), Gorica (7.32), Tržič (7.55).(*)
(7.17)	(IR)	Tržič (7.39), Gorica (7.58), Videm (8.22).(‘)	(8.30)	(D)	občasna vožnja.
(8.17)	(D)	Tržič (8.42), Gorica (9.04), Videm (9.35).	(8.37)	(D)	občasna vožnja, Videm (7.38), Gorica (7.57), Tržič (8.13).
(9.17)	(IR)	Tržič (9.39), Gorica (9.58), Videm (10.22).	(8.38	(R)	občasna vožnja.
(11.17)	(IR)	Tržič (11.39), Gorica (11.58), Videm (12.22).f)	(9.26)	(R)	občasna vožnja, Videm (8.00), Gorica (8.35), Tržič (8.58).
(11.30)	(R)	Tržič (11.58), Gorica (12.21), Videm (12.56).	(9.41)	(IR)	občasna vožnja.
(12.17)	(D)	občasna vožnja, Tržič (12.41), Gorica (13.03), Videm	(9.53)	(IR)	občasna vožnja, Videm (8.49), Gorica (9.12), Tržič (9.29).f)
		(13.31).(*)	(10.41)	(R)	občasna vožnja, Videm (9.27), Gorica (9.55), Tržič (10.15).
(13.17)	(IR)	Tržič (13.39), Gorica (13.58), Videm (14.22).f)	(11.38)	(R)	občasna vožnja.
(13.30)	(R)	občasna vožnja, Tržič (13.58), Gorica (14.21), Videm (14.58).	(12.41)	(R)	Videm (11.37), Gorica (12.00), Tržič (12.17).(*)
(14.17)	(D)	Tržič (14.41), Gorica (15.02), Videm (15.29).(*)	(13.38)	(R)	občasna vožnja.	-
(14.30)	(R)	občasna vožnja, Tržič (14.58), Gorica (15.21), Videm (15.58).	(13.43)	(D)	občasna vožnja, Videm (12.27), Gorica (12.55), Tržič (13.15).
(15.17)	(IR)	Tržič (15.39), Gorica (15.58), Videm (16.22).(*)	(14.41)	(IR)	Videm (13.37), Gorica (14.00), Tržič (14.17).f)
(16.17)	(D)	Tržič (16.41), Gorica (17.03), Videm (17.31).	(15.13)	(R)	občasna vožnja, Videm (13.43), Gorica (14.22), Tržič (14.45).
(16.45)	(R)	Tržič (17.13), Gorica (17.36), Videm (18.09).(*)	(15.38)	(R)	občasna vožnja, Videm (14.23), Gorica (14.52), Tržič (15.12).
(17.17)	(IR)	Tržič (17.39), Gorica (17.58), Videm (18.22).(*)	(15.42)	(R)	občasna vožnja.
(17.42)	(R)	Tržič (18.10), Gorica (18.33), Videm (19.06).	(16.41)	(IR)	Videm (15.37), Gorica (16.00), Tržič (16.17).(*)
(18.17)	(D)	občasna vožnja, Tržič (18.41), Gorica (19.03), Videm (19.31).(‘)	(17.38)	(R)	občasna vožnja.
(18.30)	(R)	občasna vožnja, Tržič (18.58), Gorica (19.21), Videm (19.55).	(17.41)	(R)	občasna vožnja, Videm (16.27), Gorica (16.55), Tržič (17.15).
(19.17)	(IR)	Tržič (19.39), Gorica (19.58), Videm (20.22).	(18.33)	(R)	občasna vožnja, Videm (17.05), Gorica (17.42), Tržič (18.04).
(20.15)	(D)	občasna vožnja, Tržič (20.41), Gorica (21.03), Videm (21.31).	(18.41)	(IR)	Videm (17.37), Gorica (18.00), Tržič (18.17).(*)
(21.17)	(IR)	Tržič (21.39), Gorica (21.58), Videm (22.22).	(19.28)	(R)	občasna vožnja, Videm (18.02), Gorica (18.37), Tržič (19.00).
		(*) »Zeleni« vlak - samo ob sobotah.	(19.43)	(R)	občasna vožnja, Videm (18.27), Gorica (18.57), Tržič (19.17).(*)
			(20.22)	(R)	Videm (18.56), Gorica (19.32), Tržič (19.54).
			(20.41)	(IR)	Videm (19.37), Gorica (20.00), Tržič (20.17).(‘)
			(21.43)	(D)	Videm (20.30), Gorica (20.58), Tržič (21.17).
			(22.41)	(IR)	Videm (21.37), Gorica (22.00), Tržič (22.17).(*)
			(1.02)	(R)	Videm (23.37), Gorica (0.13), Tržič (0.34).
					(*) - »Zeleni« vlak - samo ob sobotah.
Proga TRST-OPCINE
ODHODI	PRIHODI
URA	VRSTA	[SMER	URA	VRSTA	SMER
0.14	(E)	nadaljuje v Budimpešto	6.52	(E)	prihaja iz Budimpešte
9.09	(E)	nadaljuje v Zagreb	11.04	(IC)	prihaja iz Zagreba
12.12	(E)	nadaljuje v Budimpešto	17.12	(E)	prihaja iz Budimpešte
18.11	(IC)	nadaljuje v Zagreb	20.09	(E)	prihaja iz Zagreba
IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak
Petek, 10. aprila 1998
PISMA UREDNIŠTVU
Ne v odgovor profesorici Andreji Duhovnik
Vsak dan vzamem v roke vsaj en časopis. Pogledam nekaj člankov in ostalo spravim za prosti čas, ki ga itak nikoli ne bo. Včasih pa le najdem nekaj ur, da preberem kak komentar, intervju, rubriko itd. preden bi kup časopisov ali posamičnih strani romal v smeti.
Vesel sem, da mi je intervju s profesorico Duhovnik (PD - 29. marca 11.) prišel v roke že po par dneh, da se mi je zdel še dovolj svež in zanimiv. Takoj naj povem, da upam, da ga je prebralo čimveč ljudi in to ne samo šolnikov. Bojim pa se, da ni bilo tako.
Ne v odgovor torej, ker se z dobršnim delom izvajanj profesorice Duhovnik strinjam, in ker bi beseda odgovor pomenila, da razvijam neko vsaj drugačno, če že ne prav nasprotno tezo. Rad bi s svojim prispevkom podal samo nekaj sicer skromnih in neurejenih misli vzporedno s tem, kar je bila tema intervjuja.
Profesorica Duhovnik se pravilno kritično loteva problema idejne in dejanske razdalje, ki ločuje nas od matice in matico od nas. Koliko formalnih in spontanih stikov imamo z matico, z mesti in vasmi ob meji in s prestolnico? Vprašanje je povsem na mestu. Sam zase lahko rečem, da sem pred leti imel dokaj pogoste stike z ljudmi onkraj meje in tudi v Ljubljano sem precej zahajal. Razlogi za to so bili različni. Sorodstvo, prijateljstva, številna osebna zanimanja in še marsikaj. Vse to me je večkrat vodilo preko meje. Zaradi tega sem se v Ljubljani precej dobro počutil, na Krasu ali v Istri pa bil kot doma. Kasneje se je situacija počasi spremenila. V Slovenijo danes zahajam redkeje in ugotavljam, da se v nekdaj precej domači Ljubljani, v kateri sem preživel pet študijskih let, počutim bolj kot turist, da ne rečem kot tujec, ki govori jezik domačinov. Ce mi je dovoljena prispodoba, bi rekel, da ne diham več slovenskega zraka, ampak si za običajni enodnevni izlet prinesem kar iz Trsta zadostno mero domačega kisika, podobno kot bi kdo lahko vzel špagete in si jih na tujem skuhal. Ce želim na individualni ravni trenutno stanje spremeniti, bom moral pogosteje v Slovenijo. Brez tega ne bo šlo.
V Sloveniji malo vedo o nas, a tudi mi malo vemo o Sloveniji. V Sloveniji težko razumejo ali sploh ne razumejo del naše življenjske in narodnostne biti, mi težko razumemo njih. Živimo namreč v drugačnih razmerah. Vsak po svoje. Pri nas v zamejstvu se nekam preveč ukvarjamo sami s sabo, oziroma ”eni“ z ”drugimi“. Ogromno energije nam požre tudi odnos z našimi najbližjimi sosedi. Od tega smo že malce obsedeni. Ob vsem tem tvegamo, da nam bo zmanjkalo časa in energije, da bi sploh normalno živeli kot posamezniki in skupnost. Spet pri sebi ugotavljam, da mi včasih le nekoliko bolje uspevajo stvari, pri katerih mi ni treba stalno spletati obrambnih mehanizmov. Razlago za tako ravnanje lahko poiščem pri glasbenikih, ki so se vendarle odločili, da ne bodo komponirah samo koračnic in borbenih pesmi. Kaj bi sicer bilo z glasbo?
Preden zaključim bi še nekaj povedal o stvari, ki jo premlevam že nekaj časa. Nisem gledalec televizije. Do nje nimam nikakršnega odnosa, ker je sploh ne gle-darh. Skratka ne jemljem je resno. V kolikor je to osebni pristop, je povsem legitimen, čeravno ne preveč pameten. A televizija je že dolgo in še vedno najmočnejše gibalo družbe, največji vir informacij itd. s celim kupom banalnih, a dokaj resničnih fraz. Slovenski (zamejski) televizijski dnevnik gledam ne preveč redno, dosti več poslušam radio. A tudi tisti, ki redno spremljajo naše televizijske oddaje, se zaradi kratkega programa obogatijo le toliko, kolikor so se drugi narodi pred več desetletji. Skratka ne moreš se s par desetinami minut ali par mami dnevno kosati z drugimi, ki imajo v svojem jeziku na voljo preko sto m bolj ali manj kakovostnih in raznovrstnih dnevnih programov. Se otrokom ne moreš servirati risanke, zabavne, poljudno-znanst-vene oddaje v svojem jeziku, na svoji televiziji, pa čeprav ljubljanski ali samo koprski. In smo pri tem, kar bi rad povezal s problemom stikov med matico in zamejstvom: Medtem ko čakamo na razne prekomejne programe evropske širine, ne moremo pri vsej odprti meji že nekaj let spremljati oddaj ljubljanske televizije, ki bi, jaz temu pravim zahrbtno, v naše domove prinašala slovenski jezik, vpogled v znanja, možnost odkrivanja novih svetov in spoznavanja drugačnih vidikov ah samo nekaj razvedrila. Skratka nimamo niti pasivne intelektualne obogatitve ob televiziji.
Nekajkrat sem bil v oddaji na koprski televiziji in povsem normalno je že postalo, da moram zaprositi za kaseto oddaje, če želim otrokoma pokazati očeta na ekranu. A ni to le par desetin kilometrov preko najbolj odprte meje?
Torej predvsem zaradi otrok sem začel ugotavljati, da smo brez televizije (lastne in slovenske) ostali nekje v prazgodovini, da
smo brez televizije pohabljeni, da brez televizije ne moreš obstajati in se razvijati. Tako že dolga leta rastejo otroci le ob italijanskih televizijskih programih in ne morejo gledati naše zamejske in slovenske televizije, ki je medtem postala bolj vabljiva kot je bila včasih.
Nobenemu v poduk, še manj pa sebi v opravičilo.
Zahvaljujem se za objavo.
VVilljMikac
Se o razpravi v pokrajinskem svetu in racionalizaciji šolske mreže
V zvezi z diskusijo o problemu racionalizacije šolske mreže, ki je potekala v Tržaškem pokrajinskem svetu na zasedanju dne 30. marca in v zvezi s pismom svetovalca Vladimirja Vremca bi rad izrazil sledeča pojasnila:
-	že ob priliki razprave o proračunu 1998 je večina v pokrajinskem svetu sprejela resolucijo, ki jo je predstavila koalicija Oljke z zahtevo po ustanovitvi posebne komisije, v katero bi bili vključeni tudi šolski skrbnik, predsednik pokrajinskega šolskega sveta ter vseh občinskih odbornikov za šolstvo z namenom, da se ob upoštevanju etničnih in jezikovnih posebnosti tega območja nakažejo primerne izjeme na vsedržavnih parametrih;
-	takoj za tem je sledila okrožnica št. 60 ministrstva za javno šolstvo, v kateri so objavljeni različni parametri za Tržaško in Goriško pokrajmo z namenom, da se na teritoriju zagotovi prisotnost slovenskih šol vseh vrst in stopenj;
-	po tako važnem priznanju s strani italijanske vlade se je v okoliških občinah pokazala potreba tudi po zajamčeni prisotnosti šol z italijanskim učnim jezikom ob upoštevanju prožnejših racionalizacijskih kriterijev. Prav v teh mesecih so se tudi občinske uprave v Dolini in Devinu-Na-brežini dodobra soočile s težavami v zvezi s tem vprašanjem;
-	v zvezi z reševanjem teh vprašanj se je Tržaški pokrajinski svet znašel pred dvema resolucijama: resolucija, ki jo je predstavila večinska koalicija Pola svoboščin, je zahtevala bistvene spremembe ministrskega dokumenta, kar bi lahko podaljšalo v ne-dolgled že samo izvajanje ministrske okrožnice. Stranke Oljke in SKP pa so predstavile drugo resolucijo, ki je predlagala koordiniran nastop Tržaške in Goriške pokrajine zato da se celotnemu območju obeh pokrajin prizna »teritorialno posebnost« na področju šolskega izobraževanja, kar bi bistev-no olajšalo preustroj šolske mreže s potrebno prožnostjo;
-	kljub temu, da je bil pokrajinski svet ob tem vprašanju v glavnem podobnega mnenja (seveda je bilo to za Pol svoboščin zaradi polnega priznanja kulturne in jezikovne specifičnosti slovenske manjšine nujno sforsirano), je le topost svetovalske skupine Nacionalnega zavezništva (AN) preprečila doseženje skupne resolucije, ki bi imela seveda znatno večjo poltično težo;
-	pri glasovanju večinske resolucije se je skupina Oljke (z izjemo svetovalca SSk Vremca) vzdržala z namenom, da bi ob delnem razkolu v večinski koaliciji skušala pridobiti soglasje tudi za manjšinski dokument, za katerega naj bi dobili tudi nekaj glasov večinskih svetovalcev, kar se je tudi zgodilo.
Prijatelj Vremec se zato lahko pomiri, saj je dosedanja konstruktivma, konkretna in nikdar hrupna drža Oljke, kjub temu da smo v tem pokrajinskem svetu manjšinjski in torej v opoziciji, dosegla marsikateri važen rezultat glede vprašanj, ki predstav-lajo program in vrednote, zaradi katerih smo bili izvoljeni.
Enotnost in resnost, ki smo jo bili sposobni pokazati, sta privedli do očitnih ločitev v desno-sredinski vladni koaliciji, ki je pohtično razdrobljena in združena le pri ler giki dehtve položajev. Zaradi tega si moramo še naprej prizadevati za širjenje vrednot demokracije in sožitja. Mi moramo biti nosilci teh vrednot, istočasno pa si moramo prizadevati, da v desni sredini ne bi prevladal otopeli nacionalizem, ki zaustavlja de-moktratičen razvoj tega mesta. Ta pa je nujen za proces mirnega sožitja, ki lahko edini zajamči polne pravice slovenski manjšini.
Prijatelju Vremcu priznavam, da si je za te cilje vedno konkretno in konstruktivno prizadeval tako v sklopu Oljke kakor tudi v odnosu do celotnega pokrajinskega sveta. Zaradi tega bi si dovolil, da mu svetujem, naj se drugič raje izogne nepotrebnim in predvolilnim polemikam, ki v imenu »individualne vidnosti« škodijo pomebnejšim skupnim pobudam, ki imajo za cilj polno udejanjanje demokracije, ki na tem območju pomeni polno priznanje slovenske manjšine.
S spoštovanjem,
Dino Fonda načelnik svetovalske skupine PDS-DSL v Tržaškem pokrajinskem svetu
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Slovensko stalno gledališče
V	petek, 17. t. m., ob 20.30 premiera komedije Jaroslava HaSeka »Dobri vojak Svejk«. Režija Stanislav MoSa.
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98
V	torek, 14. t. m., ob 20.30 (red premiera): gostuje Teatro Sistina - Garinei & Giovannini »Un paio d’ali«. Režija Pietro Garinei. Nastopata Maurizio Micheli in Sabrina Ferilli. Predstava v abonmaju: odrezek 10 - rumen.
Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, možna je tudi rezervacija vstopnic za predstavo I. Bergmana »Scene da un matrimonio«, ki bo na sporedu od 5. do 10. maja.
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1997/98
Danes, 10. t. m., ob 16. uri (red G) - zadnja predstava: Richard VVagner »Das Rheingold«. Nastopa orkester gledališča Verdi pod vodstvom Wol-demarja Nelssona.
V	torek, 21. t. m., ob 20.30 (red A) premierska predstava: G. Puccini »Tosca«. Dirigent Tiziano Severini.
Ponovitve bodo: v Četrtek, 23. t. m., ob 20.30 (reda F/B), v petek, 24. t. m., ob 20.30 (izven abonmaja), v nedeljo, 26. t. m., ob 16. uri (red G), v torek, 28. t. m., ob 20.30 (reda B/C), v četrtek, 30. t. m., ob 20.30 (reda C/E), v soboto, 2. maja, ob 17. uri (red S), v nedeljo, 3. maja, ob
16. uri (red D) in v torek, 5. maja, ob 20.30 (reda E/F).
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča Verdi: (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih) in v Vidmu pri ACAS (Ul. Faedis 20 - tel. 0432 - 470918).
Dvorana Tripcovich
V	petek, 17. t. m., ob 20. uri baletna predstava »Cigani«. Izvaja baletni ansambel Gledališča Verdi.
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča Verdi. Gledališče Cristallo - La Contrada
V	petek, 17. t. m., ob 20.30 premiera Molierove-ga dela »II borghese gentiluomo«. Režija Filippo Crivelli. Nastopata Ernesto Calindri in Liliana Feldmann.
Ponovitve do 26. t.m.
GORICA
Kulturni dom	\
Gorica Kinema: v sredo, 15. t. m., ob 20.45 »Ch-ristmas oratorio««.
VIDEM
Nuovo Teatro Giovanni da Udine
11., 12., 13., in 14. maja, ob 20.45: gostovanje gledališke skupine Teatro slabile delTUmbria z delom Luigija Pirandella »La ragione degli al-tri.« Režija Massimo Castri. Nastopa Annamaria Guarnieri.
Teatro Contatto - Avditorij Zanon
V	sredo, 15. t. m., ob 20.30, Compagnia del Centro Servizi e Spettacoli iz Vidma: W. Shakespeare »La guerra delle due rose, capito-
lo II ovvero: Enrico VI«. Režija Antonio Syxty. Ponovitve: 16., 17., 18 in 19. t. m.
LATISANA
Gledališče Odeon
Do 19. maja bo na sporedu niz predstav »Teatro comico oggi«: V Četrtek, 23. t. m., ob 20.30: Ge-melli Ruggieri »La stirpe dei Ruggieri«.
______________SLOVENIJA_________________
PORTOROŽ
Avditorij
Danes, 10. t.m., ob 18.00 in 20.30 akcijski film »Ognjeno obzorje« (Fire Down Below), v glavni vlogi nastopa Števen Seagal.
Jutri, 11. t. m., ob 20.30 bo Primorsko dramsko gledališče gostovalo z delom Petra Barnesa »Ni tako slabo kot zgleda«. Režija Jaša Jamnik. Nastopajo: Jože Hrovat, Janez Starina, Mira Lampe-VujiCiC.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
Danes, 10. t.m., ob 20. uri ameriški film »Romeo in Julia«. V glavni vlogi nastopa Leonardo Di Caprio.
V	torek, 14. t.m., ob 20. uri ameriški akcijski film »Ognjeno obzorje« z Stevenom Seagalom.
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
V	petek, 17. t. m., ob 20.30 v Mali dvorani Kulturnega doma (za abonma Petek A II. in izven): Milan Jesih »Kobila«.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	ponedeljek, 13. t. m., ob 19. uri v Gallusovi dvorani večer plesa in akrobatike na kotalkah s skupino Steve Love’s New York Express roller dance company. Ponovitev v torek, 14. t. m., ob 20. uri.
V	sredo, 15. t. m., ob 19. uri v Linhartovi dvorani »Po sledeh Marca Pola«. Svoje vtise iz potovanja po osrednji Aziji bodo podali L Brajnik. M. Ogris, J. Ceglar in A. Ujcic.
V	Četrtek, 16. t. m., ob 20. uri v Štihovi dvorani: B. Slade »Ob letu osorej«. Režija Boris Kobal, nastopata Polona Vetrih in Ivo Ban.
Mestno gledališče ljubljansko
Danes, 10. t. m., ob 19.30 (abonma repriza):
Curth Flatovv »Mož, ki se ne upa.«
V	torek, 14. t. m., ob 19.30 (izven in konto): VV. Shakespeare: »Hamlet«. Gostovanje češkega gle-dališCCa Divadlo Komedie iz Prage.
Mala scena MGL: danes, 10. t. m., ob 22. uri (izven in konto): »Kontrabas«.
Jutri, 11. t. m., ob 22. uri (izven in konto): »Murlin Murlo«.
SNG - Drama
Danes, 10. t. m., ob 19.30 (izven - konto): A. P-Cehov »Tri sestre« - zadnja ponovitev.
Mala drama: danes, 10. t. m., ob 20. uri (izven -konto): H. Pinter »V prah se povrneš«.
Jutri, 11. t. m., ob 20. uri (izven - konto): Y. Reza »Art«.
Mladinsko gledališče
V	sredo, 15. t. m. (razprodano), ob 20. uri: »Pika« v režiji Vita Tauferja.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Glasbena matica - Koncertna sezona 97/98
V	torek, 21. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu: recital Massima Gona. Na sporedu Debussy, Ravel in Musorgsky.
Gledališče Rossetti
Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98
V	ponedeljek, 20. t. m., ob 20.30 koncert Tria Kalichstein, Laredo in Robinson. Na sporedu Haydn, van Beethoven in Schubert.
Gledališče Miela
V	Četrtek, 16. t. m., ob 21.30 koncert: Andy Sum-mers - Tony Levin - Gregg Bissonette.
»Svobodna glasba«: v soboto, 23. maja, ob 21. uri koncert romunske glasbe z Mariuccio Cole-gni.
Avditorij Muzeja Revoltella
Jutri, 11. t. m., ob 20.30 zadnji koncert cikla »Sa-lotto Svevo«. Nastopila bo sopranistka Enza Pe-corari ob klavirski spremljavi Elisabette Buffuli-ni. Na programu Mozartovi in Schubertovi Lie-derji.
Klub Primo Rovis
Danes, 10. t. m., ob 17. uri nastop dua Tretjak -Sedmak klavir in flavta). Na programu Enescu, Faure, Martin, Ibert, VVidor in Borne.
Športna palača
V	soboto, 23. maja, ob 21. uri bo nastopil Alan
ParsoiTs Project - prvič v Italiji.
Stadion Grezar
V	sredo, 6. maja, ob 21. uri koncert rock skupine Iron Maiden - Hellovveen & Dirty Deeds.
V	nedeljo, 31. maja, ob 21. uri bodo nastopili Simple Minds.
SOVODNJE
Kulturni dom
V	petek, 17. t. m., ob 20.30 Mednarodna zborovska revija Primorska poje: nastopajo MePZ 2aga, MoPZ Rdeča zvezda - Salež, MePZ Slavec -Solkan, MoPZ Kazimir Nanut - Kanal, MePZ Peter Jereb - Cerkno, MePZ Zdravko Munih - Most na Soči.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Od 21. aprila do 5. junija bo na sporedu Mednarodni festival posvečen Robertu in Clari Schumann »11 cielo ha versato una lacrima«.
VIDEM
Teatro Nuovo Giovanni da Udine
V	Četrtek, 16. t. m., ob 20.45 gostuje gledališče Verdi iz Trsta z opero Richarda VVagnerja »Das Rheingold«.
ZOPPOLA (Pordenon)
Rototom
Danes, 10. t. m., ob 22.30
v dvorani rock, nastop kantavtorja Massima Bubole.
Jutri, 11. t. m., ob 1.00, v roto klubu: koncert italijanske skupine Naif.
______________SLOVENIJA_________________
PORTOROŽ
Avditorij
Danes, 10. t. m., ob 11.30 glasbena matineja v okviru programa »Posvečeno Tartiniju« - Mladi violinski virtuozi. Vstop prost.
Kulturni dom
V	soboto, 18. t. m., ob 20. uri Mednarodna zborovska revija Primorska poje: nastopajo Pevska skupina MandraC - Telmont, Pevska skupina Kantadori - Gradin, 2PZ Rože Majave - Rezija, Pevska skupina Savrinske pupe in ragaconi -Šmarje, 2PS Stu ledi - Trst, Pevska skupina Hrušiški fanti - Hrušica, Bistriške škuorke.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
Danes, 10. t.m., ob 17. uri medobčinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov.
V	petek, 17. t. m., ob 20. uri 1. Mednarodni festival kitare Sežana ’98, ki ga prirejata Kulturni center Srečka Kosovela in Glasbena matica. Nastopil bo kitarist Tomaž Rajteric. Na programu dela Villa-Labosa, Albeniza in krstna izvedba skladbe Milka Lazarja - Izhodi.
NOVA GORICA
Župnijska cerkev Kristusa Odrešenika
V	torek, 14. t. m., ob 20. uri koncert izven abonmaja: nastopata Verena Steffen (flavta) in Olivier Eisenmann (orgle).
LJUBLJANA
SNG Opera in balet
V	pripravah je premiera: L Stravinski »Oedipus Rex« in C. Orff »Trionfo di Afrodita«, v Četrtek, 16. t. m., ob 20. uri. Dirigent LorisVoltolini.
Cankarjev dom
V	četrtek, 16. t. m. in v petek, 17. t.m., ob 20. uri v Gallusovi dvorani koncert Orkestra Slovenske Filharmonije. Dirigent Stefan S and eri ing. Na programu Beethoven in SostakoivC.
V	nedeljo, 19. t. m., ob 20. uri v Linhartovi dvorani gledališki koncert - Nekoč, bili smo v maju.
V	spomin Borisu Lesjaku. Avtor glasbe ter dirigent Mojmir Sepe.
V	ponedeljek, 20. t. m., ob 20.30 se bo v Linhartovi dvorani predstavil Joe Ely (rock, country> flamenko, tex-mex).
_______________HRVAŠKA_______________
ZAGREB
Stadion
15. maja bodo nastopili Rolling Stones.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Bivše konjušnice Miramarskega gradu: do 10. maja je na ogled fotografska razstava »Un paese unico. Italia, fotografie 1900 - 2000«. »Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 9.30 do 18.45.
Na ogled je tudi razstava: Paul Str and »Un paese«.
Avditorij Muzeja Revoltella: do 17. maja je na ogled razstava grafičnih in slikarskih del Umber-ta Verude »Nella Trieste dTSvevo 1’opera grafica e pittorica di Umberto Veruda (1968-1904); jutri, 11. t. m., ob 17. uri vodi obisk dr. Luca Geroni, ob 18. uri pa dr. Raffaella Sgubin. Ob priliki velikonočnih praznikov bo razstava odprta v nedeljo, 12. t. m., od 9. do 13. ure in v ponedeljek, 13. t. m., od 9. do 18. ure.
Rižarna: do 15. maja je na ogled fotografska razstava Cristine Nunez posvečena preživelim v nacističnih taboriščih. Urnik ogleda: ob delavnikih 9-18, ob praznikih 9-13, zaprto ob ponedeljkih. Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Palača Costanzi: do 3. maja je na ogled razstava »Gli oggetti del Desiderio - La natura morta oggi«.
Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do
26. t. m. je na ogled razstava »Teratos«. Na ogled vsak dan od 9. do 19. ure.
Galerija Cartesius (Ul. Marconi 16): danes, 10. t. m., ob 18.30 otvoritev skupinske razstave »Al-
ternativa moderne umetnosti«. Razstava bo na ogled do 30. t. m. - urnik: 10.30-12.30, 16.30-19.30.
Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 16. t. m.
je na ogled razstava Antonia Gribesa.
V soboto, 18. t. m. ob 19.30 otvoritev razstave slikarja Juana Leal-Ruiza »Good Night«. Razstava bo na ogled do 20. maja.
Center II Giulia - Avditorij: na ogled je razstava »Podobe Elettre«.
La Staletta (Ul. Giuliani 36): do 27. t. m. je na
ogled skupinska razstava na temo »Vonji in barve«.
Galerija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 8): jutri, 11. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave slik malega formata - Pomlad 1998. Na ogled bodo izdelki 150 umetnikov.
Studio Tommaseo: do 10. maja razstavlja Brigit-te Brand. Urnik: od ponedeljka do sobote od 17. do 20. ure.
SKEDENJ
Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o škedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure.
GORICA
Kulturni dom: do 11. t. m. je na ogled je razstava novogoriškega fotografa Rafaela Podobnika. Galerija ARS - Katoliška knjigarna na Travniku: v petek, 17. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Davida Pintarja. Umetnika bo predstavil Joško Vetrih, na otvoritvi bo nastopila skupina Akord iz Podgore.
RONKE
Razstavišče letališča: v soboto, 18. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Eme Ferjanič Fric.
SPETER
Beneška galerija: na ogled je razstava Vladimira Klanjščka.
VIDEM
Centro friulano arti plastiche (UL Beato Odori-co da Pordenone 3): do 11. t. m. razstavlja Tomo Vran.
PORDENON
Cinemazero • (Trg Maestri del Lavoro 3): na
ogled je fotografska razstava »Mehika, vojna v nebesih«.
BENETKE
Museo del Settecento Veneziano - Ca’ Rezzoni-
co: do 20. maja je na ogled zanimiva razstava porcelana z naslovom »Beneški porcelan 18. stoletja«.
Galerija Contini (S. Marco 2765): v soboto, 18. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave umetnika Irvinga Petlina.
______________SLOVENIJA_________________
PORTOROŽ
Avditorij: do petka, 17. t. m., so na ogled dela kubanske slikarke Ane Marie Erre.
V soboto, 25. aprila, ob 19. uri otvoritev razstave slikarja Viktorja Birse, ob njegovem 90. rojstnem dnevu.
SEŽANA
Mala galerija: do 12. t. m. razstavljata Slavka in Miro Kranjec. Na ogled od ponedeljka do petka od 15. do 17. ure.
Kulturni center Srečka Kosovela: na ogled so tapiserije Silve Horvat.
Kosovelova knjižnica - pionirski oddelek: na
ogled je razstava ilustracij Marjance Jenrec Božic.
ŠTANJEL	k
Galerija Lojzeta Spacala: razstavlja Ljubo BiZJ »Maske«.
KROMBERK
Grad Kromberk: do 15. t. m. je na ogled unie^ nostnozgodovinska razstava z naslovom ralna znamenja« - lesena plastika na GoriSK med pozno gotiko in renesanso. Razstavo ^ lahko ogledate ob delavnikih od 10. do 17-in ob nedeljah od 13. do 17. ure (zaprta ob so tah in ponedeljkih).
AJDOVŠČINA	je
Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): odprt® ^ razstava »Ajdovščina 2000«. Razstava je sveCena štirim urbanističnim delavnicam, v viru katerih so skupine študentov arhitek obdelovale različne dele mesta.
LJUBLJANA	Mo.
Moderna glalerija: na	ogled je	stalna zbirka ^
derne galerije - retrospektivna razstava 1°
Galerija Dessa (Židovska steza 4): razstavlja Al Prinčič.	t ui-
Galerija CD: do 10. maja je na ogled razstava gija Spazzapana.	t m. je
Mala galerija v Cankarjevem domu: do iona ogled razstava fotografij Boruta Krajnca.	raZ_
Narodni muzej Slovenije: do 7. junija je odp stava dr. Janez Blehveis in njegov Cas.	. Iia
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.26
20.30
Risanka: Peter TV dnevnik
® RAI 1
6.00
6.30
9.35
11.30
11.35
12.25
12.35
13.30 14.05
15.00
17.00
17.10
18.00 18.45
19.30
20.10
22.40
22.50
0.20
0.45
0.50
Euronevvs
Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vodi Antonella Geriči), vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Don Bosco (zgod., It. ’88, r. L. Castellani, i. Ben Gazzara, L. Pelle-grin, P. Leroy)
Dnevnik
Aktualno: Jutranja oddaja Verdemattina (vodita Luca Sardella in Janira Majello)
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Nabožna oddaja: A sua immagine
Variete za najmlajše: Poletni Solletico (vodita Elisabetta Ferracini in Mauro Serio), vmes risanke Aladdin in nan. Zorro
Tg Ragazzi - Mladinski dnevnik
Nabožna oddaja: A sua immagine (2. del) Dnevnik
Variete: Colorado (vodi Carlo Conti)
Vreme in dnevnik Aktualno: Via Crucis -Križev pot (iz Rima) Dnevnik
TV film: Gesu di Naza-reth (zgod., It.-VB '77, r. Franco Zeffirelli, i. Robert Povvell, Rod Steiger, J. Mason, 2. del)
Dnevnik
Zapisnik, horoskop, vreme
Aktualno: Tempo, 1.15 Filozofija: Carlo Sini
RAI 2
	Pregled družbenega tiska
	Variete za najmlajše, vmes risanke
	Jaz pišem, ti pišeš
	Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara
	Racconti di vita
	Tg2 Medicina 33, 11.15 Dnevnik
	Variete: I fatti vostri
	Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje
	Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti), vmes (16.15) dnevnik
	Aktualno: Cronaca in di-retta - Kronika v živo
	Dnevnik,18.10 vreme
	Dnevnik, šport
	Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile
	Nan.: Marshall
	Rubrika o lotu
	Večerni dnevnik Tg2
	TV film: Vogli vivere (dram., ZDA '88, r. P. Gerretsen, i. J. Eastvrood)
	Tg2 Dosje
	Dnevnik
	Danes v parlamentu, vreme, šport
	Film: Jim, 1’ irresistibile detective (krim., ’68)
RAI 3
6.00
8.30
12.00
12,15
14.00
14.50
15.30
18.00
18.30
19.00
20.00
20.40
22.30
22.55
23.55 0.30
Dnevnik, vreme Aktualno: Tempo, Islam,
10.30	Vprašaj, kdo so bili Beatles, 11.00 Vprašanja ob koncu tisočletja Dnevnik, 12.10 Šport Aktualno: Eureka, Tele-sogni, 13.00 II grillo,
13.30	Media/Mente Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik, 15.00 Tgr - Sredozemlje Športno popoldne, rokomet, 15.50 SP v motociklizmu, nogomet v 5-iih Dok.: Geo & Geo, vreme .Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Report, 20.30 Blob
Film: II cavaliere pallido - Pale Rider (vestern, ZDA '85, r.-i. C. Ea-stvvood, M. Moriarty) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Una questione privata
Glasba: Pred premiero Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme
S? RETE 4
ITALIA 1
IT Slovenija T
	Nad.: Piccolo amore, 6.50 Aroma de Cafe
	Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Amanti, 10.30 Sei forte papa
	Dnevnik
	Aktualno: Forum
	Kviz: Kolo sreče
	Dnevnik Tg 4
	Nad.: Sentieri - Steze
	Film: Gli occhi del cielo (krim., ZDA '75, i. P. Coyote, S. Powers)
	Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi L Zanicchi)
	Dnevnik in vreme
	Variete: Game Boat
	TV film Perry Mason: Elisir di morte (ZDA '93, i. R. Burr, B. Hale)
	Film: 11 leone d’ inverno (dram., VB ’68, i. P. O’ Toole, K. Hepburn)
	Pregled tiska
	Film: Jesus Christ Super-star (glas.., ZDA ’73)
S CANALE5
6.00
8.00
8.45
9.45 11.30
13.00
13.30
13.45
14.15
15.40
16.15
17.15
18.35
20.00
20.30
21.00
23.20
1.30
2.00
Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd.: Vivere bene benessere Variete: Maurizio Costanzo Show
Aktualna odd.: Signore mie (vodi Rita Dalla Chiesa)
Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske Aktualna odd. o zdravju: Vivere bene salute Nan.: Ciao dottore! (i. Ul-rich Reinthaler Aktualna kronika - Veris-simo sul pošto - Na licu mesta (vodi M. Liorni), 17.45 Verissimo - Kronika v živo (vodi Cristina Paradi)
Variete: Tira & Molla Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Gene Gnocchi in Tullio Solenghi) Aktualne teme v oddaji: Accadde domani (vodi Maria De Filippi)
Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (1.00) dnevnik
Striscia la notizia Nan.: Hill Street
Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Nan.: Supercar 53 Film: Due cuccioli da salvare (pust., ZDA ’94) Šport studio, 12.25 Odprti studio
Nan.: Willy, princ z Bel Ai-ra
Risanke: Lupin Risanke: Simpsonovi Aktualno: Colpo di fulmine Variete: Fuego!
Nan.: A scuola con filo-sofia
Variete za najmlajše Nan.: Sindab (i. Zen Ge-sner)
Šport studio, 18.30 Odprti studio
Nan.: V osmih pod isto streho, 12.00 La tata (i.Fran Drescher)
Variete: Sarabanda Film: Beethoven (kom., ZDA '92, i. Charles Gro-din, Bonnie Hurt) Aktualna odd.: Moby’s (vodi Michele Santoro) Aktualno: Le notti deli’ angelo, Filmske novosti Odprti studio Šport studio, 1.10 Italija 1 šport
Glasba: Super
# TElč 4
.30
.45
.25
.00
.50
.50
19.30, 23.00 Dogodki in
odmevi
Film
L’ amore vera...
Cape Rebel Koncert
Film: La piu bella avven-tura...., Per favore, non mangiate le margherite
(•) MONTECARLO
13.00
12.50
14.05
16.00
18.00
19.50
20.45
23.00
0.10
19.30, 22.450, 1.20 Dnevnik, 13.30, 19.50 Šport Aktualno: Soldi soldi Film: 11 viaggio indimen-ticabile (pust., VB '51, i. J. Stevvart, M. Dietrich) Variete: Tappeto volante Variete: Zap zap Glasba: Forte fortissima Film: L’ uomo dalla ma-schera di ferro (’77)
Check Up Zdravje Šport: Mondocalcio
EBBI Vremenska panorama Napovedniki ffiSl TV prodaja
V.30
12.05
13.00
13.05 13,10 13.30 14.40
16.20
17.00
17.10 17.25
17.30 18.20
19.10 19.20
19.30
20.00 20.13 20.15
21.45
21.55 22.00 22.40
22.50
23.50
23.55 0.15
1.40
2.30
Tedenski izbor: Jasno in glasno, 10.15 Parada plesa, 10.30 Humanistika, 11.05 Oddaja TV Koper: Pomagajmo si, 11.35 Oddaja TV Maribor: Na vrtu Nadaljevanka: Vrtinec rož (11.)
Poročila Vreme, šport Vremenska panorama Polnočni klub MG Ljubljana: Razbiti vrč (H. von Kleist, r. M. Korun, i. J. Hočevar)
Mostovi
Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi, napovedniki Lahkih nog naokrog Dok.: Divje nebo Risanka
Napovedniki, oglasi TV Dnevnik, vreme, šport Zrcalo tedna Oglasi
Film: Samson in Dalila (1196, r. N. Roeg, i. D. Hopper, Diana Rigg) Glasbena oddaja Oglasi
Odmevi, kultura, vreme Šport, oglasi Križev pot Oglasi, napovedniki Mojstri jazza (6. del)
Gala koncert ob 2 5-letnici Jamesa Levina Dokumentarna serija: Divje nebo (VB, 1. del) Napovedniki
TV PRIMORKA
8.00
13.05
14.30 16.00
16.05 16.35 17.10
19.00
20.00
20.30
13.00 Videostrani Revija pevskih zborov Telefonske komunikacije Danes na Primorskem Nad.: Sosedje (11. ep.) Kako biti zdrav?
Veselo po naše Porgram za otroke Dnevnik, vreme Podobe znanosti
Nad,: Sosedje (12. del)
Velikonočno jajce..
511] Iz prod. lokalnih TV Dnevnik TV Primorka
IT Slovenija 2
10.05 11.00
11.05
12.00
13.00
15.00 15.30
17.05
17.55
19.00 19.30
19.55
20.00
21.30
22.00
23.35
0.25
Vremenska panorama Napovedniki Nanizanka: Doktor Sylve-stre (Francija, 11. epizo-I da)
j Oddaja TV Koper: TV Poper
Film: Vrnitev domov (ZDA)
TV prodaja
Film: Svetnik iz Fort Wa-shingtona (1993, r. Tim Hunter, i. Matt Dillon, Danny Glover, Rick Avi-les, Nina Siemaszko) Nan.: Wildbach(NemCija, r. T. Nikel, E. Riedelsper-ger, M. Zens, i. Siegfried Rauch, Horst Kummeth, Kathi Leitner, 5. epizoda) Evangeličansko bogoslužje
TV igrica: Kolo sreče
Videoring
Oglasi
Dobrodelni koncert ob otvoritvi cerkve Ssv. Jožefa
Dokumentarna serija: Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja (VB, 19. del) Film: The Holly Week -Veliki teden (Poljska 1995, r. Andrzej Wajda, i. Beata Fudalej, VVojciech Malajkat)
Nanizanka: Charlie Grace (ZDA, 6. epizoda) Napovedniki
® Koper
	Euronevvs
	Sredozemlje
	Film: Volkovi prihajajo (Fr. 1970, r. J. Ertuad, i. P. Le Person, P. Guent)
	Četrtkova športna oddaja
	Program v slovenskem jeziku: Več ljudi več ve
	Primorska kronika
	Dnevnik, šport
	Otroška oddaja: Ecchecci-
	manca
	Vsedanes aktualno
	Praznične prireditve: Fac-ciamo festa (vodita R. Giu-ricin, S. De Franceschi)
	Potovanje po Nemčiji
	TV dnevnik Vsedanes
	Folkest '95
	Pogovorimo se o... Vsedanes, vreme
A
Radio Trst A
8.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00,19,00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Pisani svet podobe; 9.15 Odprta knjiga: Dače naš (A. Kralj, brip. D. Malalan, 15. del); 9.40 Po naravni boti do boljšega počutja (pripr. J. šte-fončič); 10.10 Koncert baročne glasbe; 1 ] • 15 Pogovor z; 11.45 V središču pozornost'12.40 MePZ Rupa-Peč, in MePZ Podgora; '8.20 Orkestri; 13.30 Jezikovno ogledalo, hato Črnske duhovne pesmi; 14.00 Dežel-ba kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Od ^'Ij do Devina; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi vbl; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in gla-^ba: pianist M. Gon; 18.00 Kulturni dogodki; '8.30 Slovenska lahka glasba; 18.45 Postni 8ovor; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
^■30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.; °'30.12.30,18.30 Poročila v ital.; 10.30 Matičiči; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna; 9-00 Morski val (vsakih 14 dni).
Radio Koper
(slovenski program)
®.3°. 9.30,10.30, 13.30, 14.30, Poročila;
'30,17,30,19.30 Dnevnik; 6.05 Primorska doje; 6.30 Poročila, osmrtnice; 7.30 Noč in v Qri; 8.00 Pregled tiska; 8.50 Kulturni kole-
dar; 9.10 Pročilo AZMS; 10.00 Intervju; 11.00 Za in proti; 12.30 Dnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16,00 Glasba po željah ; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice;
18.00	Glasba, informacije, kulturni koledar, planinski vodnik, kino; 19.00 RD RASLO;
20.00	Konec tedna; 22.00 Zrcalo dneva.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12,30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu. Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima;14.10 Živeti danes; 14.33 Sigla single; 14.45 Govorimo o..; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London cal-ling; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport, RMI.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00.	13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio Ga-Ga; 9.45 Rin-garaja; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.20 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Od-
daja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd.; 22.45 Naš kraj: Kopriva; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika;8.40 Rekreacija, planinske informacije, kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilistične minute; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Petkova centrifuga; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Stop pops 20, novosti; 22,00 Zrcalo dneva, šport, vreme, promet; 22.25 Medigra; 22.30 Klub klubov.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00.	18.00.22.00 Poročila; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.00 Nedrja Zemlje; 13.30 Ljudsko izročilo; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.15 Evropski glasb, festivali; 19.30 Mit o maestru; 20.00 Koncert Simfonikov RTV Slovenija; 22.10 Igra; 22.55 Šestnajst strun; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Križev pot.
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni tr. PRAE DZP št. 11943347
Lema naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75. Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
VREME IN ZANIMIVOSTI
/■
r _ . SREDISCE
16
Petek, 10. aprila 1998
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLOMA
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 19.44. Dolžina dneva 13.14.
Luna vzide ob 17.23 in zatone ob 5.04.
Morje	mirno,
temperatura morja 11,6 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.52 najnižje -39 cm, ob 8.47 najvisje 33 cm, ob 14.42 najnižje -40 cm, ob 20.57 najvisje 49. Jutri: ob 3.16 najnižje -44 cm, ob 9.16 najvisje 34 cm, ob 15.05 najnižje -38 cm, ob 21.17 najvisje 50 cm.
Pri vremensko občutljivih ljudeh se bodo Se pojavljale vremensko pogojene težave, ki se bodo zvečer okrepile. Moteno bo tudi spanje.
GORICA 11/14 O
-s
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°c
500 m.............15
1000 m..............9
1500 m..............4


°c
2000 m.............0
2500 m ...........-3
2864 m............-5
V MESTO 6/’3
cg£> p°ST5°/iT W o
KOCEVS
iz/la -<	VV)	UO
A	vi	REKA
O
RNOMEU
OPATIJA
O,
REKA
8/14.

V soboto in nedeljo se bo nadaljevalo nestanovitno vreme. Bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, delno kot plohami. Pihal bo jugozahodni veter. Hladneje bo.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Tornado v Alabami terjal osemanjst življenj
VVASINGTON - Iz ure v uro se daljša seznam žrtev in razdejanja, ki ga je predsinoCnjim v Birminghamu v ameriški zvezni državi Alabama povzročil silovit tornado. Po zadnjih uradnih podatkih policije je v vrtinčastem viharju izgubilo življenje 18 ljudi, več kot 130 oseb pa je bilo lažje in težje poškodovanih. Oblasti se bojijo, da bo končni obračun Se težji, ker še niso pregledali vseh ruševin. Za zdaj pogrešajo še najmanj deset ljudi.
Tornado je porušil ali bolj ali manj poškodoval kakih sto poslopij, nek gasilski dom in veC šolskih poslopij. Ljudi je vrtinčasti vihar predsinoCnjim popolnoma presenetil, saj je bil nenapovedan. V Birminghamu je v trenutku nastala nepopisna zmeda in panika. Orkanski vrtinčasti veter je ruval drevesa, rušil električne daljnovode in žice, dvigoval avtomobile in uničeval celo vodovodno omrežje. Zaradi izredne razlike v zračnem pritisku so nekatera poslopja dobesedno eksplodirala, pri drugih pa so popokale šipe. Gmotna škoda je torej ogromna, a je še niso dokončno ocenili.
Na posnetku (telefoto AP): prebivalec ene od uničenih hiš rešuje svoje premoženje, med katerim je tudi zastava ZDA.
Sloni in nilski konji se postijo
JERUZALEM - Ker so pred judovskim praznikom pospravih iz biblijskega živalskega vrta v Jeruzalemu vse pekovske izdelke, so morali sloni in nilski konji v dieto. Od začetka tega tedna živali ne dobivajo veC po deset štruc kruha na dan kot doslej. Judovski zakon namreč v Času praznika v spomin na osvoboditev izpod egiptovskega suženjstva, prepoveduje uživanje živil, ki vsebujejo sredstva za vzhajanje. Praznik se bo zaCel v petek zvečer. (STA/AP)
Ogrožena vsaka 8. vrsta rastlin
VVASHINGTON - Kot je pokazala mednarodna študija 16 znanstvenih ustanov, grozi vsaki osmi rastlinski vrsti izumrtje. Vzrok za umiranje pri-bbžno 34.000 rastlinskih vrst je uničenje življenjskega prostora in prevlada tujih vrst. Rastlin, ki jim grozi izumrtje, je pri-bližno 12,5% od 270.000
poznanih vrst. Znanstveniki so raziskavo opravljali 20 let. (STA/dpa)
Rim Tifanie »priplul« tudi v Peking
PEKING - Svetovno znano filmsko uspešnico Tita-nic sedaj predvajajo tudi v nekaterih pekinških kinodvoranah, kjer je kot kaže požela podoben uspeh kot drugod po svetil. (Telefoto AP)