POLITIČEN LIST Zft SLOVENSKI NAROD.
Leto XXXII.
Uredništvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vhod Cez dvtrllCc nad tfakarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10 —12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona itev. 74.
V lijubl]anl, v sredo, 7. septembra 1904.
Uhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praxnike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za cele leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. V up r a vniž tv* prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Ste v j.
Viprejema naročnino, Inserate In reklamacij*. — I ■ ■ c r ali ae računajo enostopna petitvrsta (dolžina TI milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat 11 b, aa trlkral
9 b, za več kol trikrat 8 b. V reklamnih noticah stane enostopna (armondvrila 94 b. — Pri večkratnem objavl|en|n primeren populi.
Uprarniikega telefona iter. 188.
Malo potrpljenja!
Rusi bo v soboto za pustili Ljaojan ter se umaknili proti Mukdenu. Kakor je razvidno iz raznih poročil, se je general Kuropatkin iz taktičnih razlogov izognil odločilni bitki ter hotel pri Ljaojaru le zadržati japonsko združeno armado, da mu prideta od severa na pomoč 1. in 6. armadoi kor, ki eta že na potu v Matdžurijo.
V vojski, kakor je tr, ne odločujejo končnega uspeha posamezne bitke, ki nimajo druzega namena, nego da Be dobi čas. Ako pomislimo, da so imeli Japonci v bitki pri Ljaoianu zbranih do 240.000 mož, Rusi pa le 1'60 000, potem je pač Bmešno govoriti o sijajni japonski zmagi, ker bo Rusi tukaj le zadržavali japonske čete.
Japonska armada se z vsakim dnem bolj oddaljuje od morja, koder dobiva živež in municijo. In ako hočejo priti do Mukdena ali celo do Harbina, imajo ie dolgo, a krvavo pot, ki jo bodo pokrivala nešteta trupla. Pa tudi v Mukdenu se Japonci ne bodo odpočili, ker tukaj se bode prvič v večji meri megla razvijati ruska konjenica, Japonci dr\e za Rusi, ako vsa znamenja ne varajo, v svojo pogubo. Iz domovine so dobili zadmi dve diviziji, ki sta bili še rezerva. Vsak dan pa se manjša število njih bojevnikov, pešajo jim moči, dočim priba jajo iz Rusije nove, izvežbane čete. Za Japonce je ruBka armada v Mandžuriji magnet, ki jih vedno dalje vleče v divje pokrajine, kakor svoj čas mogočnega Napoleona. In meja te privlačne s le bode preobrat japonske vojne sreče. Le tako je mogoče razumeti taktiko generala Kuropatkina, ruske »poraze« in japonske »Bijajne zmage«. Razumemo pa tudi Japonce, ki izkušajo z vso silo ne glede na velike izgube čimpreje uničiti Kuropatkinovo armado, predno se ji pridružijo od severa novi, čili
polki. Morda preteče že nekaj tednov, ko se odloči preobrat na bojišču
Vsa Evropa pa je danes velika kavarna, v kateri se govori, prepira in ugiblje le o japonsko ruski vojski. Večina teh kavarniških gostov je seveda na strani »viteških in hrabrih japonskih junakov«. Z vidno škodoželjnostjo in zadovoljstvom požirajo poročila iz japonskih in angleških virov o ruskih porazih. Res je sicer, da so Japonei hrabri vojaki — to priznajo Rusi Bami — in da so japonski generali hodili v dobro šolo, toda pomisliti treba, da so se Japonci pripravljali za to vojsko najmanj šest let in vrgli na bojišče malone vso svojo armado, dočim bo Rusi — in to je velika njihova napaka — imeli začetkom vojske komaj toliko vojakov na daljnem vzhodu, da so pomnožili posadki v Port Arturju in Vladivo-Btoku ter zaBtražili železnico, edino dovozno cesto iz daljne Evrope. In ti vojaki, dasi hrabri, so bili večinoma neizurjeni sibirski rezervisti, ki niti poznali niso svojih sedanjih poveljnikov. In to ni malega pomena za vojaka. Tudi vodstvo ruske armade je bilo iz-prva v slabih rokah, kajti Aleksejev je pač lev na parketu, a ne na bojišču.
Sicer pa v vojski navadno ne odločuje slepa sreča, marveč številke. Doslej so biti Japonci še povsod proti Rusom v ogromni večini glede bojevnikov in topov. In ravno vsled tega je pretirana slava japonskih vojakov in generalov. Vse židovsko časopisje povzdiguje Japonce do neba, dočim Be v svoji škodoželjnosti maščuje s peresi nad Rusi zaradi izgredov proti Židom v Kišinevu. In vendar nima Evropa nobenega povoda, da bi se veselila rumene nevarnosti, ko bi morda — kar pa je izključeno — končno le podlegli Rusi. Ravno Angleži bi najhuje čutili ta udarec, kajti zmagoviti Japonci bi bili v Aziji na peti angleškim krošnjarjem. Najmanj pa moremo razumeti pisavo av atrijskih listov, ki Be krmijo iz vladnih jaslij.
Trajno prijateljstvo z Rusijo more naši dr žavi le koristiti. Ali hote naša država ravno ob 501etnici pokazati svojo nehvaležne st do usije ? Ako si hoče naša država utrditi stališče na Balkanu, je to mogoče le z Rusijo ali poleg nje, nikdar pa ne proti nji. Zato se kot Slovani in Avstrijci tolažimo, da ja ponska armada ne uide svoji usodi. Le malo potrpljenia 1
Rusko - japonska vojska.
Razvoj bojev pri Ljaojanu
G&neral Kuropatkin se je že umikal preti Mukdenu, ko je bil prisiljen sprejeti boj. ker jo pet divizij Kurokijevih prešlo preko reke Tajciho v vzhodu Ljaojana. Dne 1. septembra bo korakali Rusi pod osebnim Kuropatkinovim vodstvom proti Kurokiju, pustivši del arnude v Ljaoianu. Istočasno ie vnovič prodiral Oku opoldne 1. sept. zahodno od Ljaojana, bombardiral 1, 2. in 8. zjutraj mesto L)aojan, kolodvor in utrdbe ter je opetovano odločno napadel Ljaojan. Zveza med Mukdenom in Ljaojanom te bila do 3 septembra opoldne proata. General Kuropatkin se je bojeval dne 2 septembra 12 kilometrov južno-vzhodno pri Jentaju proti Kurokiju.
Is angleških poročil.
Iz Londona poročajo, da ondi z največjo nestrpnostjo pričakujejo nadaljnih poročil o K u r o p a t k i n u , ki je bil pri Ljaojanu v toliki nevarnosti, da sta se zgru dila dva njegova konja, zadeta od japonskih krogelj. Preko Peterburga je prišlo v London poročilo, da je general L i n j e v i č prišel v bližino Mukdena ondotni ruski armadi na pomoč. Ic Tokia imajo londonski listi poročila, da so Rusi prepustili Japoncem Ljao jan po srditem odporu. Rusi bo pač del skladišč in del meBta uničili, niso pa mogli preprečiti, da bi Japonoi ne dobili v roke največjega dela zalog. Angleški listi povdarjajo, da je padec Ljaojana tem važnejši, ker je bil dobro utrjen. Neka doslej nepotrjena angleška vest celo pravi, da so Japonci dobili v Ljaojanu 200 ruskih
topov, ki so začasno nerabni in poškodovani.
Včerajšnji londonski listi poročajo, da Be je Japoncem posrečilo dohiteti zadnje čete Kuropatkinove armade, in jih uničiti. Drugi listi pa celo poročajo,\veU se je Japoncem posrečilo KuropatkinirstoglavpefTm delu n egove armade zajeziti umikanje. Te vesti sedaj ni mogoče kontrolirati. Mnogi angleški listi imajo brzojavko iz Peterburga, da so zadnje Kuropatkinove čete skoro popolnoma uničene in da je tudi Kuropstkin v nevarnosti, da ga Japonci obkolijo »Dai!y ^nronicle« poroča iz T o k i a z dne 6 sept: Japonci so po srditem boju ki je trajal od 3. ure zjutraj do 9 ure dopoldne, zadnje čete ruske armade, ki so še stale na levom bregu reke Tajciho, odločili od glavne ruBke armade in prisilili, da so odložile orožje.
Ruska umikanja.
Tokio, 6 sept. Včeraj ob 2 uri po poldne je prišla sem vest, da ee Rasi umikajo iz Jentaja proti severu. KuroKi zaseda Jentaj.
J e n t a j , 6. septembra. Včeraj je bil severovzhodno od Jentaja hud boj. Japonci korakajo ob gorah vzhodno cd železnice proti severu; 20 milj južno-zahodno od Mukdenase je vršilo več prask. Rasi ustavi a o generala Kurokija, dočim se umika ruska ljao-janška armada proti severu.
Tokio, 6. septembra. (Uradno.) Del ruskih čet ostane v Jingšulisu, južno od Jentaja. Glavna ruska moč stoji v Jentaju.
Peterburg, 6. septembra. List »Rus« poroča: Ker ee sovražnik nahaja že 40 kilometrov južno od Mukdena pričenjajo Rusi izpraznjevati Mukden. Cenzura se preseli v Harbin. Mogoče je, da bo brzojavna z eza pretrgana.
London, 6. septembra. Neki visok kitajski uradnik, ki je včeraj prišel iz Mukdena v Sinnointin, poroča, da ruske čete iz Mukdena odhajajo proti severu. — Oddelek 18.000 Rusov je bil 10 milj vzhodno od mesta popolnoma obupan, (?) kar je pripisovati poročilom o porazih in pogledu na natlačeno polne vlake z ranjenci iz Ljaojana.
LISTEK.
Slike iz Lurda.
(Dalje.)
V.
Gargam.
Nepretrgana kontrola, katero izvršuje zdravniški urad nad ozdravljenimi, ima oso bito ta namen, dognati, ali bo ozdravljenje ostalo stanovitno, ker le v tem slučaju je mogoče govoriti o resnično popolnem ozdravljenju.
Ozdravljenci pa nami zdravniškemu zboru to delo zelo olajšujejo; kajti večinoma prihajajo vedno zopet v Lurd in izkazujejo Bvojo posebno hvaležnost s tem, da prostovoljno strežejo bolnikom. To je ena najgin-ljivejših prikazni v Lurdu. Zdravniški zbor pa ima tako priliko, prepričati se od časa do časa neposredno o stanovitnosti ozdravljenja.
Med »miracu!Č3« to vrste (,miracu!e« imenuje ljudstvo vsacega bolnika, ki je v Lurdu ozdravel) spada tudi Gargam. Seznanil sem se z njim v uradu „des consta-tations*. Eleganten mož visoke, vitke in krepke postave, temno bradat, simpatičnega
obraza. — Prav rad se zgovarja o svojem slučaju.
Ime Gargam ima v Lurdu poseben glas. Gargam je »miracule" par txoellence. Njegovo čudovito ozdravljenje je jedno najimenitnejših, kar se jih je v Lurdu zgodilo. Tudi »Slovenec« je bil, kolikor se spominjam, svojedobno prinesel poglavitne podatke tega ozdravljenja. V spominu sem imel one pretresljive podatke, in priznati moram, da je bil zame slovesen in ginljiv trenutek, ko sem temu možu Btisnil roko.
Tcda predočimo si neko zgodovino tega moža, v kolikor je zvezana z Lurdom.
Gabrijel Gargam je bil uradnik poštne ambulance. Dne 17. decembra leta 1899. je opravljal službo v »rapide« brzovlaku, ki odhaja iz Bordeaux a (Bord6) tb pol 12. zvečer. Njegov vagon je bil predzadnji v vlaku. Med Bordeaux om in Angou'cne-om (Angu-Iča) je moral brzovlak voziti bolj počasi, ker se je stroj pokvaril. Na rampi v Liver-nantu, par kilometrov od Angou'6:n8, se je vlak ustavil, ker stroj ni več deloval. Vsa prizadevanja mehanika, da bi stroj med vožnjo popravil, so bila brezuspešna.
Medtem je bil, 10 minut za rapide-brzo-
vlakom, ekspresni vlak odšel iz Bordeauxa in je imel slediti prvemu vlaku v mali daljavi. »Komaj smo se ustavili", pripoveduje Gargam, „ko pridrdra za nami ekspresni vlak s hitrostjo 80 kilometrov na uro. Bilo je eb pol 1. po noči. Par sekund, in ekspres se je zaletel v naš vlak. Naš vagon je bil razbit, vsi, ki smo bili v njem, smo bili vrženi na vse strani. Mene je zagnalo 10 metrov daleč, pod škarpo, v kup snega. Izgubil sem v tem trenotju zavest. Več ur sem ležal v snegu zakopan. Šele proti 7. uri zjutraj so me izkopali. Spravili so me v bolnico v Angouleme. Meje telo je bilo pelno poškodb, ran. Nisem se ganil. Šele pozno zvečer sem se zavedel. Trinajst dni nisem mogel nobene stvari jesti; srkal sem semtrtja košček po-meranče, to je bila moja hrana. — Na novega leta dan sem jedel eno jajce in potem sem mogel tolike zaužiti, da nisem umrl gladu — premalo pa, da bi zopet dobil moči. Kmalo so opazili, da sem bil od pasu doli popolnoma mrtvouden. Poleg tega nisem mogel dvigniti glave. Če sem se le malo ganil, sem takoj bljuval".
Dr. Decressac, zdravnik v bolnici v Angoulcmu, je bolnika vsak dan obiskal.
Sklenil je, poizkusiti s kopelmi. Toda stanje bolnika se je poslabšalo in odslej ni mogel več požirati. Meseca avgusta 1900, 8 mesecev po nesreči, so morali pričeti z umetno hrano. To se je moglo le enkrat na dan zgoditi, tako da je bolnik 24 ur ostal brez hrane. Naravno, da je v teh razmerah vedno bolj hujšal in da so ga moči čedalje bolj zapuščale. Tekom zadnjih 4 mesecev njegovega trpljenja so se na obeh nogah odprle gnjusne rane. Vsi organi jeli so odrekati službo.
Dr. Decressac izraža svoje mnenje v izpričevalu, da ima Gargam bolezen v mozgu, napredujoča od dne do dne in ki mora povzročiti — smrt.
Predaleč bi vodilo, popisati tukaj vse znake obupnega stanja bolnikovega. Nezmožen gibati se, nezmožen kaj vživati, trpeč najhujše bolečine, umetno hranjen, z umetnimi sredstvi vzdržan pri življenju — a bliže, mnogo bliže grobu, nego življenju, kakor bi rekli, shujšan do kosti, to je bil takrat Gargam !
Več kot 10 zdravnikov je Gargama obiskalo, in vsi so bili edini v tem, da je njegova bolezen neozdravljiva, da so viri življenja v njem zadeti.
Boji zadnjih dni bo bili stra&ai. Na ruski ■trani je bil n. pr. eo polk popolnoma uničen.
U P L o n d o n , 6. septembra. Japonske armade nameravajo v Mukdenu prezimiti. Kurokijeva armada prodira proti Mukdenu v brzomaršib.
H a r b i n , 6. sept. Aleksejevje preloiil svoje glavno taborišče is Mukdena v Harbin, ka morještabžedofiel.
Bitka na poti proti Mukdenu?
Pariz, 6. septembra. »Nov Jorker Herald« poroča iz glavnega taborišča gene rala Kurokija : Od dne 2 t m. prodira levo japonsko krilo in središče Karokijeve armade nepreotsn' ^h železnici proti severu in se-veroiahodu. Japonci obvladujejo železnico in tudi cesto proti Mukdenu. Ruski armadi je deloma zaprt povratek proti severu. Sedaj divja srdita bitka, katere se udeležuje več:na Kuropatkinove armade m večina Kurokijevi« armade, Kuropatkin se mora tudi tu, kakor pri Ljaojanu boriti z dvema frontama. Japonske baterije obvladujejo bojišče. Jsponci so z velikanskim bajonetnim nasko kom priborili si poziciio, ki je za nadaljnje umikanje Rusov odločilne važnosti. Pričakuie se, da bo velik del Kurrpatk nove armade prisiljen kapitulirati. Izgube se morejo sedaj le približto ceniti in so velikanske.
Francosko poročilo.
Pariz, 6. septembra. „Eclair" poroča iz Peterburga: Ruski vojaški krogi pripisujejo krivdo za poraz generalu Sta-kelbergu, ki je proti Kuropatkinovemu povelju čete pomaknil preveč proti zahodu in tako omogočil, da so Japonci obšli desno krilo. Kljub temu se pričakuje poročila, da je armada rešena in da je prišla v Mukden.
Kaj pravijo berolinski listi ?
B e r o 1 i n , 6. septembra. »Lokalan-zeiger« poroča iz Peterburga : V bojih pri Ljaojanu sta zlasti trpela 34 in 35. polk 9. divizije in 23 polk vzhodne armade. Pri večini stotnij so pad i skoro vsi častniki. — »Berliner Tageblatt« pa poroča: Ruski vo dilni krogi šele sedaj uv dijo posledice hudega poraza pri Ljaojanu. Nevolja je slasti naperjena proti Alekseievu, o katerem zahtevajo, da naj bo odpoklican. Kuropatkin je namreč le na njegovo željo priCel z bitko. Splošno priznavajo, da je Kuropatkin vodil bitko z vso odločnostjo, samo to grajajo, ker je konjenica poBegla premalo v boj.
Nekaj japonskih poročil
Tokio, 6. septembra. V Tokiu je bila te dni sijajna razsvetljava in velik banket na slavo japonskih zmag. $P Tokio, 6. septembra. Japonski listi mirno pišejo o vojski in svare pred prevelikim zaupanjem. Uspeh pred Ljaojanom je znaten, a ne odločilen. Sedaj se mora šele odločilno bojevati dalje, da se doseže smoter.
London, 6. septembra. Iz Kurokijevega glavnega taborišča so brzojavili 3. t. m.: Rusi so močnejši, nego se je prvotno mislilo. Zvečer so Rusi napadli Japonce, ki so jih hoteli obiti, a so bili odbiti.
Tokio, 6. septembra. Častnik japonskega generalnega štaba poroča o bojih pri Ljaojanu : Vse je šlo točno, kakor pri vojaških vajah, natančno po načrtih.
Kaj je res ?
V ruako glavno taborišSe je došlo več uradnih poročil o zadnjih bojih, a bo še za drievana, da bo mrg:če podati redno, skupno
Med boleznijo je tekla pravda proti železniški družbi „Compagnie d' Orleans" na izplačilo odškodnine. Obsojena je bila plačati Gargamu odškodninske glavnice. 60.000 frankov in dosmrtne letne rente 6000 frankov. Sodni dvor v Bordeaux-u pravi na podlagi soglasnega izreka izvedencev o telesnem položaju Gargama dobesedno:
„Cet accident a rčduit Gargam au plus pitoyable des čtats et a fait de lui une včri-table čpave humaine, dans laquelle 1' intel-ligence seule n' a pas čtč atteinte. Gargam, frappč en pleine jeunesse, a vu son existence brisče et s' ančantir ses espčrances justifičes d' un heureux avenir. Dčsormais il aura besoin d' a v o i r p r d s de lui au moins deux personnes suffi-samment habiles pour lui don-ner, le jour comme la nuit, les s o ins p art icu1 ičrement dčli-catsindispensables žt la conser-vation de son existence."
To se pravi slovenski:
„Ta dogodek je spravil Gargama v naj-žalostnejši položaj in je iz njega naredil neko človeško razvalino, v kateri je samo spoznanje bilo nedotaknjeno. Gargam, udar-
in podrobno poročilo Medtem Rusi uradno baje sploh ne bodo mnogo objavljali.
Nekatera ruska poročila trdijo, da seje Kuropatkinu po obupno pogumnem boju posrečilo reiiti večino svoje armade, ki je baje že pri Hanho. Ruski general je podrl za seboj mostove, da otekkoči japonsko zasledovanje.
Neko poročilo trdi, da so ruske čete prodrle južnovzhodno od Mukdena do Ta-pinshava, da ustavijo morebitne napade od te Btrani.
Nemški polkovnik Gaedke pravi, da je padlo pri Ljaojanu 10 000 Rusov in 20 000 Japoncev. Z ozirom na poročilo, da so Japonci imeli pri Ljaojanu 200.000 mož, pravi japonski dopisnik »Morning Post«, da tega ne more nihče natančno vedeti, ker Japonci ravno take številke najbolj prikrivajo.
Dne 3. t. m. je bil Kurokijev napad še odbit od umikajočega Be Kuropatkina. Pri tej priliki so Japonci streljali na neko točko, na kateri so uničili dve ruski stotniji. Skoro gotovo pa je Kuroki potem zopet prodiral.
Nekateri dunajski listi ne verujejo, da bi bilo Japancem že mogoče popolnoma obiti Ruse, pač pa je mogoče, da je imel Kuroki nove boje z Rusi, posebno z zadnjimi rus kimi oddelki. Kaj je res, bodo izvestno v kratkem povedala uradna poročila.
Gotovo pa je, da se Rusija ne uda in da bo vodila vojsko toliko časa, če treba več let, da končno zmaga.
Tako pravijo ruski državniki.
Nekoliko drugačen bo postal položaj, ako ae bodo pričeli vmešavati Kitajci, katere so pričeli Japonci krčevito organizirati.
Port Artur.
London, 6. sept. »Diily Newa« po roča iz Čifua o splošnem položaju pred Port Arturjem: 45 000 Japoncev je naskočilo 31. avg. Port Artur; najbolj je trpela 9. divizija. Japonoi sobajonetne napade radi velikih izgub začasno opustili in neprestano bombardirajo mesto iz400 topov.
B e r o 1 i n , 6 sept. Japonci poizkušajo ob železnici prodirati proti Port Arturju in zato najostrejše napadajo Ičan in druge pozicije. Japonci so pripravljeni, če treba še dva meseca dalje se boriti. Garni-ziji ne bodo dali niti trenotka miru. Kadar z naskoki prenehajo, pa tem hujše pričenja streljati artilerija.
London, 6 sept. Kitajci, ki sedaj prihajajo iz Port Arturjs, slikajo položaj Japoncev pred Port Arturjem za jako neugoden. Nekateri listi pa pravijo, da imajo Rusi v Port Arturju le še 12.000 mož.
London, 6. sept. „Daily Telegraph" priobčuje sledečo brzojavko iz Č i f u a : V Port Artur je došel parnik z moko, katerega bo v trdnjavi sprejeli z velikim navdušenjem. Kitajski del mesta bodo podrli, da bo prost razgled.
Največje dosedanje bitke
Berolinski vojaški tednik sodi, da je na bojišču v Mandžuriji bilo 248.450 moi s 674 topovi; po poročilih iz Londona pa štejejo sdružene tri japonske armade 330.000 moi z 940 topovi. Po tem računu ima vsaka armada na bojišču 100 000 mož več, kakor se je menilo prej.
A četudi je število Japoncev znašalo zgolj 200 000 mož s 700 topovi in ono Rusov 150.000 mož s 500 topovi, je bila zad nja bitka pri Ljaojanu ena največiih bitk, kar jih pozna vojna zgodovina. Pri Lipskem leta 1813. je stalo 301.500 vojakov zveznih držav, proti 71.000 Francozov (mrtvih 53.000 moi, oziroma skupno 60.000 mrtvih, ranje
jen v najlepši mladosti, je videl razdrto svojo eksistenco in uničeno upanje, zagotovljajoče mu srečno prihodnjost. Odslej bo moral poleg sebe imeti najmanj dve dovolj spretni osebi, da mubostanoč in dan stregliv izredno delikatnih rečeh, ki so neobhodno potrebne za ohranjenje njegovega življenja."
To je bil pomilovalen položaj za Gargama. Ko je videl, da ni zanj pomoči, po-laščalo se ga je polagoma obupanje.
Vere ni imel nobene Petnajst let ni bil prestopil praga cerkve. Duhovnik, ki ga je bil apočetka večkrat obiskoval, je končno odstavil svoje poaete, ko mu je Gargam vedno in vedno z vso odločnostjo ponavljal, da nima nič vere. Pripetilo se je tudi, da so mu svetovali, iti v Lurd — toda odklonil je ves užaljen to misel, ki se mu je zdela nevredna omikanega, inteligentnega človeka.
Meseca avgusta 1901 je bolezen dosegla Bvoj višek. Dr. Tessier, drugi zdravnik bolnice, je tiščal na operacijo. Toda Gargam se ni hotel dati operirati, marveč sklenil je — da se odtegne operaciji — zapustiti bolnico.
nib in vjetnikov). Pri Kraljevem gradoa leta 1866. je bilo 220 989 Prusov, proti 215.184 Avstrijcev s Saksonci (mrtvih 9172 mož, mrtvih, ranjenih in vjetnikov je bilo 44 313). Pri Vagramu leta 1809. ie bilo v boju 181.700 Pranoozov, proti 128.600 Avstrijcev, izgube so iznašale 30.000 moi. Pri Grave-loti leta 1870. ie bilo v boju 187.600 Nem-oev, proti 112 900 Francozov, izgube so iz našale 20.130 moi.
Poglbelj ladje »Poročnik Burakov*.
»Nov. Vreme« poroča o pogibelji ru akega rušilca torpedovk »Poročnik Burakov« sledeče: Ladja je bila 24. julija 6 vrst vzhodno od Port Arturja. Ponoči se je približalo 16 japonskih torpedovk ruskim ladjam in je nanje izstrelilo 30 torpedov. Ladjo »Poročnik Burakov« je torped zadel v sredo. Moštvo je eno uro poizkušalo rešiti ladjo, a trud je bil zaman in »Burakov« se je začel potapljati. Moštvo se je rešilo na ruske torpedovke, ki so nepoškodovane došle nazaj v Port Attur. Ladio »Poročnik Burakov« so Rusi vzeli leta 1900 Kitajcem in je spadala med najhitrejše ruske ladje. Dvakrat se je ladji posrečilo, da je kljub blokadi japonskega brodovja priplula z važnimi poročili v Njučvan.
Car in baltiško brodovje.
Peterburg, 6. septembra. Car je ogledal baltiško brodovje. Na krovu ladje »Orel« je spominjal car častnike, naj bodo čuječni. Častnikom jezaklicai: »Tovariši, računam na vas v odločilni uri.« Baltiško brodovje bo odplulo koncem septembra.
Plemeniti domoljub.
Peterburg, 6. septembra. Grof Orlov, ki je početkom vojske 200.000 rub ljev daroval za ruako brodovie, je zopet daroval 200.000 rubljev v isti namen.
Časnikarji v boju.
Peterburg, 6. septembra. Dopisnik »Novega Vrem.« je dobil red sv. Ane 4. reda z napisom: »Za junaštvo«. Dopisnik »Rusi« je bil v bitki pri Ljaojanu težko ranjen.
Japonsko bojevanje.
»RoBkoje Slovo« piše o Japoncih: Nikdar še nismo imeli opravka s tako izurjenim nasprotnikom, kakor imamo opraviti sedaj. Način njihovega borenja je popolnoma mo dern in prilagoden njihovim narodnim običajem in zmožnostim. Ker poznajo slabost svoje konjioe, ja ne puste nikdar prodirati brez pomoSi. Konjiči sledi vedno pehotni polk in ruska konjiča ima naenkrat opraviti b sovražnikom, o katerem preje ni ničesar slutila. Japonske poizvedovalne čete so sestavljene takole: Naprej prodira mali japonski poizvedovalni oddelek; kateremu sledi v od daljenoati 5 vrst četa Btrecev. V goratih krajih prehodi poizvedovalna četa le sedem vrst na dan. Med prodiranjem delajo utrdbe. Ce pride do napada, zbeži prednji oddelek na desno in levo, med tem prično streljati čete za njimi. Japoncev skoraj ni mogoče iznenaditi pri prodiranju, ker imajo še-poleg varnostnih strai vse polno poizvedovalcev. Zato prodirajo sioer Japonci jako počasi, a zato pa tudi z vso gotovostjo.
»Askold« in »Grosovoj«.
b a n g a j . 6. sept. Moštvo »Askolda« in »Grozovega« ostane na Kitajskem do konca vojske. Naatanieno bo v onih pristaniščih, kjer ao ruski konzuli. »Askold« je imel na krovu veliko zalogo streliva, namreč 180 krogelj za vsak veliki top in veliko zalogo za male topove.
Če je že moral umreti, hotel je *s»j videti svojo rodbino.
V tem hipu se mu je zopet govorilo o romanju v Lurd. Dal se je to pot pregovoriti, kajti bilo mu je to sredstvo, na lep način umakniti se iz bolnice. Zajedno ugodil je nujnim prošnjam svoje matere.
Lahko je misliti, kake težave je prestal na popotovanju. Rasume se, da so ga tudi na poti zdravniki, ki spremljajo bolniške vlake, umetno hranili.
Dne 20. avgusta 1901, ob 7. uri zjutraj je dospel v Lurd. Nesli so ga iztegnjenega na žimnici naravnost k čudežni jami. Pred jamo izvrši se v njem notranji preobrat. Hipoma se mu povrne vera. Gargam pripoveduje, da čuvstva tega trenotja prevladujejo vse spomine na dogodke onega dneva.
Od jame ga neso v bolnico v Lurdu. Prvo je, da mu umetno privedejo hrano v želodec — kajti njegovo telesno stanje se ni prav nič zboljSalo, naBprotno, zmučilo ga je še dolgo popotovanje. Proti drugi uri popoldne ga kopljejo v čudeini vodi. On čuti, da ga preobvladuje Bladek notranji mir — in glasno moli, pobožno, ognjevito. Toda zdravja ni dobil!
Ob štirih popoldne ga nes6 na espla-
Busi zapuščajo Vladivostok.
Pariški listi poročajo, da so Rusi iz Vladivostoka premestili šole, sodišča in druge urade v Habarovsk, ker pričakujejo, da pride tja japonsko brodovje, ki izkrca Japonce.
Portartursko utrdbe.
(K sliki.)
Pnloiaj pred Port Arturjem je vedno resnejš. Japonoi vedno boli tesno oklepajo trdnjavo in japonski 11 po vi napravljajo v trdnjavi vedno več|o škodo. Glavne utrdbe ao še vedno v ruskih rokah Dne 8 avgusta je došlo poročile, da so se Japonci polastili Volčje gore na severu trdnjave. Priloieni zemljevid kale pregled portarturs'<ih utrdb. Pripomnimo naj še sledeče: Najmočnejše utrdbe so na Zlati gori, kjer je nekdaj stala kita ska utrdba. Tem sledi polno drugih utrdb 1 km od &late gore v severni smeri do Takušanskih gričev, katere so baie že za sedli Japonci. V edem cenijo Stavilo utrdb na 24, katerih večino so šele pred kratkim zgradili.
Ranjeni Japonci.
M*d padlimi pri L]»ojanu je sin vojnega ministra T e r a n h i m s'nova gene ratov F u k u š i m a in Mouraki G j-neral O s h i m a je bil pred Port Arturjem ranjen v bedro, a je mogel ša dalje poveljevati_
Novi foramfoovski zakon.
Vojni minister pl. Pittreich je v Išlu poročal cesarju o novem brambovskem zakonu in pa o uspehu dotičnih pogajanj med obema vladama. Novi načrt brambovskega zakona obsega tudi določila o dveletni vojaški službi ter bo predložen zbornicama.
Hrvaške vojaške zahteve.
»Oozor« priobču<e članek o mažarskih vojaških pridobitvah in pravi, da bodo liberalni hrvaški poslanci v ogrski zbirni1 izstopili iz liberalne stranke, če ne bo Hrva tom dovoljeno to, kar je vojna upiava dovolila Maiarom.
Zakon o stavkah.
Kakor poročajo iz Bulimpeata, ie ogr ski trgovinski minister uka»*l na ieljo več obrtnih zvez, izdelati zaton o stavkah. Oi-ločilna za ta sklep ie bila pač zadnja stavka ogrskih železničarjev.
Turčija in Zedinjene države.
Razpor med Turčijo in Zedinjeaimi državami se je poostril. Zedinjene države namreč zahtevajo, da naj Turčija dovoli povratek v domovino onim armenskim beguncem, ki so postali državljani Zedinjenih držav. A Turčija te zahteve noče izpolniti, češ, da so prekucuhi in so zaradi tega svoj čas pobegnili. Zedinjene države pa zahtevajo, da mora Turčija ž njimi postopati kot s svobodnimi ameriškimi državljani.
Armensko gibanje.
Iz Carigrada poročajo, da seje položaj v pašiluku Van poslabšal, a da položaj ni nevaren. Armenski prekucijski odbor je predložil poslanikom v Carigradu spomenico, v kateri zahtevajo samoupravo Armenije. Spomenica pravi, ako ne bodo velevlasti in turška vlada izpolnile berolinskih sklepov, da jim bodo Armenci oživili spomin. Sultan je zapovedal delno mobilizacijo šestega ar-madnega voja.
Z Balkana.
orbski zastopnik v Sofiji, bimič, je bil nekaj dni v Londonu. O ifieval ie zgolj z možmi angleškega balkanskega odbora. Na
nado pred cerkvijo rožnega venca, k procesiji Najsvetejšega. ,; Bolniki se tam na es-planadi polože, in ko pride procesija, sprejmejo blagoslov z Najsvetejšim.
Gargam je tako oslabel, da pade v nezavest. Okoli stoječi mislijo, da umira, in že ga hočejo nesti proč. Toda njegov „in-firmier" (strežnik bolnika) se zoperstavi. Puste ga tam. Naenkrat odpre oči. Najsvetejše nes6 mimo. Gargam se dvigne naj-pred nekoliko ob komolcih, potem vstane in koraka za Najsvetejšim. Ker nima obleke razun srajce — ga ustavijo, in moral se je še enkrat vleči na bolniško ležišče.
Toda ozdravljen je! . . .
To je bilo več kot ozdravljenje — to je bilo vstajenje!
Še isti dan se predstavi v zdravniškem uradu. Šestdeset zdravnikov ga sprejme; zdravniki iz bolnic, profesorji klinike, tuji zdravniki — verniki in neverniki. Pretresljiv trenotek!
Še isti večer je jedel, kakor vsak zdrav človek, — on, ki je popred leto dni le na umeten način bil hranjen.
Drugi dan, 21. avg., je že peš prikorakal v zdravniški urad, on, ki se dan popred še ganiti ni mogel, ki je 20 mesecev neprene-
znanil jim je trden sklep srbske vlade, da bcče doseči glede makedonskega vprašanje popolno sporazumljenje z bolgarsko vlado.
Arnatti v skopeljskem, bitoljskem, ohrid skem in kumanovakem okrožju vedno bolj zasledujejo kristjane, osobito Srbe. Zadnje dni je bilo v okraju Peč umorienih 14 Sr bov, med njimi tudi en krščanski orožnik. Ko so oblasti poizvedovale med Aroavti o morilcu bo rekli, da je bil kristjan predritn dovolj, ko je javno imel svoje ženitovanje po srbskem običaju, kar se še ni drznil tu storiti nihče.
V	Obridi so vsak dan naeilstva. umori in ropanje na dnevnem redu. Tudi v vasi Žmaljevo so udrli Turki in odvedli s silo svakinjo srbskega velikaša Micovča. Ker turške oblasti niso hotele posredovati, je kr ščansko prebivalstvo nad vse razburjeno.
Breid«ojbeno bodo nastopili sa krščan ako prebivalstvo v Stari Srbiji žalostni in nevarni čaai.
Dva nova ministra.
Kakor poročajo listi, je car imenoval ruskim ministrom za notranje zadeve državnega svetnika Platonov-a na mesto umorjenega Pleveja. — Pruskim ministrom za notranje zadeve bo, kakor poroča ,Berl. Tag.", imenovan nadpredsednik v Hanovru, W e n z e 1.
Krvavi spopadi med stavkujočimi in vojaštvom.
V	Buggernu na Sardiniji je stopilo v stavko 2500 rudarjev. Ko so došli vojaki za vzdržavanje miru, so jih stavaujoči napadli s kamni in s streli iz revolverjev. Ranjenih je bilo sedem vojakov. Vojaki so pr.čeli streljati in sicer pcčetkoma iz nenabitih pušk, a ker so delavci le še s kamni napadali vojake, so pričeli strel ati s krogljami. Na mestu so ostali mrtvi trije delavci in več jih je bilo ranjenih
Skrb ogrske vlade za živinorejce.
Ogrska vlada je nakupila na dunajskem trgu mnogo sena in nadaljuje nakupovanje ne samo na dunajskem trgu, marveč tudi drugod naravnost pri kmetih, osobito na Zgornjem Avstrijskem in na Solnograškem ter plačuje za 50 kg sena 4 do 4 5 K. Seno se odpošilja na ogrske upravne oblasti, ki morajo porazdeliti seno med one živinorejce, katerim primanjkuje sena. Seno dobijo kmetovalci na up, in sicer bodo morali poravnati odkupnino brez zaračunjenih obresti v dobi 5 do 10 let. Dosedaj sodijo, da je ogrska vlada nakupila 1500 železniških voz sena.
Prihodnje volitve na Angleškem
bodo, kakor trdilo dobro poučeni krogi, prinesle sedanji vladni večini presenečenje. Zadnje volitve so namreč dokazale, da so viadni pristaši izgubili jako veliko na vplivu, ker se premalo pečajo z upravičenimi ljudskimi zahtevami. Zlasti pred dvema letoma sprejeti š laki zakon ni priljubljen, ker daje precej predpravic angleški cerkvi. Tudi Chamberlainova stremljenja za zvišanje oa rine in pa za tedinjenje Angleške z naselbinami v skupno carinsko zvezo niso imela pričakovanepa uspeha, ker je delavstvo na-sprc tovalo osobito carini na žito. Kakor znano, je liberalno Gladstonovo ministrstvo padlo, ker zbornica ni hotela dati Ircem po
homa ležal — „1' čpave humaine", »človeška razvalina" po izreku sodišča. Skratka: bil je popolnoma ozdravljen, zacelile so se vse rane, nič bolezni ni več ostalo v njem. . . .
Vsako leto sedaj prihaja Gargam v Lurd kot prostovoljec v armadi strežajev bolnikov. Kot „brancardier" služi prostovoljno vsako leto nekaj časa v Lurdu ubogim bolnikom.
Star je 34 let — njegova krepka postava in vsaka poteza njegovega obraza sope zdravje.
Neodvisen je sedaj — kajti temeljem pravokrepnih razsodb je dobil odškodninsko glavnico 60.000 frankov. V sodnih aktih je neozdravljivo bolan, „un' čpave humaine", »človeška razvalina", ki potrebuje vse žive dni dva sposobna človeka, da mu strežeta, ker se sam niti gibati ne more .... V resnici je pa zdrav kakor riba v vodi — toda ,Quod non est in actis, non est in mundo!" —
Zanimivo bi pa bilo, ko bi sodniki framasonske Francije uradno zagotovili — da je tisti Gargam, katerega so spoznali na podlagi izrekov vseh zdravniških izvedencev kot neozdravljivo bolnega, hipoma, v eni sekundi, v Lurdu ozdravel! . . .
T o b 1 a c h, 1. septembra 1904.
Dr. Ivan Šusteršič.
sebne zbornice 1. 1895 in so sledili liberalcem konservativci, ki so podjarmili Bure- A sedaj žele Angleži nadaljevanje notranjih državnih razmer. Če bodo sledili sedanji konservativni vladi liberalci, bodo pridobili tudi zatirani katoliški Irci. Saj priznavajo celo nekateri konservativni politiki potrebo irske zbornice. Sploh na Angleškem napre duje misel, podeliti posameznim pokrajinam samoupravo ne samo za Irsko, marveč tudi za Wales in Skcoiio.
Roparji v Maroku.
Pri Akbalhamri, kakih 25 milj od Tan-gerja, so roparji napadli karavano iz Fesa, ki je prenašala zlato. Enemu gonjaču se je posrečilo z mulo, ki je imela naloženega zlata v vrednosti 30.000 pijastrov, pobegniti; roparji pa so zaplenili drugo mulo, na kateri je bilo zlata v vrednosti 6000 pijastrov.
Za čebelarje.
»Slovenski čebelar« je v št. 8 pisal v listnici uredništva: »Grazer Volksblatt« je priobčil dne 11. t. m. notico o čebelni gni lobi in pravi, da je ta kužna bolezen zlasti na Nižje Avstrijskem in na Kranjskem razširjena. Uredništvu je znan do zdaj Batno en slučaj gnilobe na Kranjskem, zato prosi, naj se mu naznani sleherni pojav te bolezni, da bo moglo, če ni gnilobe, pošteno zavrniti
kat. akad. društva »Zarja« v Gradcu ter v imenu vseh vrlih koroških rodoljubov, ki stavijo na mladeniško gibanje najboljše nade. Ker nam koroške ponemčevalnice ne vzgojijo značajev, vzgojiti jih moramo sami. Govoril je o namenu mladeniškega gibanja, ki ima smoter vzgojiti versko narodne izobražene može. Vzpodbujal je tudi starše, naj se brigajo za svoje sine. Naj se ne bi ni kdar čulo, kar je rekel neki oče: »Jaz za pečjo sedim pa tobak kadim, otroci pa rastejo 1« seveda rastejo, a kako rastejo? Okrepiti morajo mladeničem značaj. Vzpodbujal je tudi volilce, naj gredo vsi volit. V slovenjegraškem okraju je obljubil neki mladenič posestnik, da bo volil s Slovenci. Ko pa so prišle volitve, se je izneveril. Kmet narodnjak mu pošlje po volitvi po pošti »ženBko krilo*. In to vsak zasluži, ki bo izostal od volitve ali pa, ki se bo izneveril. Č. g. L e k š e je povdarjal, da moramo tudi Savinjčani začeti z mlad. giba njem, da bomo kot oborožena četa stopili proti nasprotnikom, bpoštujmo slov. jezik in ga rabimo v uradih, na žel. postajah, sploh povsodi. Nato nastopi čast. gosp. paterAnzelm iz Nazarja in v jako poljudnem in šaljivem govoru govori o potrebi in bistvu mlad. gibanja. Ustanovili bomo pri bralnih — izobraževalnih društvih mlad. zveze; kjer pa še ni takih društev ustanovimo nove. Čast. gosp. kaplan R o ž m a n iz Mozirja govori kot bivši vodja mlad. zvese v Slov. gor., kako se tam
omenjenega lista pavšalno trditev, ki more le škodovati trgovini s kranjsko čebelo. Urednik in še odbornik sta pripravljena, kolikor jima bo čas pripuščal, priti preiskat okužene čebelnjake in pomagat rešiti, kar bi se rešiti dalo." Na ta poziv smo prejeli od čebelarja naslednji dopis: Omenjeni graški list ni storil nič drugega, nego svojo časnikarsko dolžnost, ker je ponatisnil dobesedno razglas štajerskega namest-ništva brez vsakega komentarja. Predno pa izda oblast kak podoben razglas, mora imeti že dobro podlago in dokaze; kar tje v en dan se ne izdado taki razglasi in letaki. Saj je že obče znano, da izhaja s Kranjskega največ gnilobe. Posamezni čebelarji so si veliko prizadevali, da bi se ta bolezen omejila; a ker posameznik ne opravi nič, ustanovilo se je ravno vsled tega »Ce belarsko društvo«, da bi pri oblastvih kaj doseglo. Sedaj pa trdi uredništvo »Čebelarja«, da mu je znan samo en slučaj na Kranjskem. Ali se morda boji iz kakega poseb nega vzroka zamere ljubljanskih medarjev ? Prav veselilo bi nas, da bi odbor dal pregledati vse čebelnjake na Kranjskem, in našel bi gotovo več ko en slučaj in potem drugače nastopil. Naj le poizveduje, koliko škode je ta bolezen napravila pred leti samo v Ljubljani in okolici raznim čebelarjem. Ali hoče s tem enim slučajem prikriti svetu, da bi se s Kranjskega še več izvozilo okuž
Portarturske utrdbe.
prebujajo mladeniči in kaj dosežejo tam mlad. zveze. Pospešuje se branje poštenih blov. knjig in časopisov, goji se petje, mladeniči pa se vadijo tudi v govorih. On upa in je trdno prepričan, da se bo vzbudilo tudi v Savinjski dolini to gibanje in da bo gotovo obrodilo obilen sad. Za tem govori g. C a s 1, gostilničar od Sv. Frančiška, in vzpodbuja navzoče za narodno delo. — Upamo, da je položil ta shod temeljni kamen mlad. gibanju v Savinjski dolini. Naprej tedaj vrli fantje Savinjske doline !
š Izrednim profesorjem na graškem vseučilišču za rimske starožitnosti je imenovan dr. Oton (Juntz.
š Potrjen deželni zakon. Štajerski deželni zakon o novih disciplinarnih predpisih za učiteljsko osobje na javnih ljudskih in meščanskih šolah je cesar potrdil.
š btrašna nesreča se je prigodila v Tepsovi. Posestnica Julijana Bregant je hotela mohti kravo, ki ima to posebnost, da se mirno pusti molsti samo gospodarju Ko je žena hotela opraviti to delo, je krava postala divja, se obrnila in z rogovi razparala ženi trebuh, da so izstopila čreva. Težko ranjeno ženo so prepeljali v mariborsko bolnico.
š Bizeljsko : V naši veliki občini, katera ima v 4. kuriji nad 670 volilcev, je imel pretočeno nedeljo g. dvorni svetnik dr. Ploj volilni shod Njegova prijazna in pri-kupljiva osebnost si je pridobila takoj sim-
nega blaga in našo deželo zaradi tega še bolj osramoti? Le z odločnim nastopom društva bi se omejila ta bolezen ter doaegel zakon za prospeh čebelarstva. Toda vsak človek ve, kje ga črevelj žuli.
Štajerske novice.
š Shod na Rečici v Savinjski dolini. „Katol. polit, društvo za gornjegrajski okraj" je priredilo v nedeljo dne 4 t. m. na Rečici pri g. Prislanu shod za može in mladeniče. Shodu je pred-iedoval č. g. Lekše, župnik iz Luč. Č. g. Jože Dekorti, župnik z Ljubnega, pozdravi vse navzoče ter v poljudnem govoru razloži zboroval-cem volitev v IV. kurijo. — Vzpodbuja vse navzoče, naj be vsi udeležijo prihodnjih volitev. Dan volitve naj bo naroden praznik za vsako občino. Ne gre se samo za to, da zmagamo, ampak da častno zmagamo. Vsi naj oddajo svoje glasove g. Ferdinandu Rošu, posestniku v Trbovljah. Pri prihodnjih volitvah bomo imeli dva nasprotnika : nemčurje m socialne domokrate. Pokažimo jim, kdj ie gospodar na naših tleh. In kakor trdno stojijo mogočne savinjske planine, in kljubujejo vsem viharjem, tako trdno naj stojijo tudi vrli Savinjčani pri prihodBjih volitvah P h i 1. F r. Kot-n i k pozdravlja v«e navzoče v imenu slov.
patije v lepem številu zbranih volilcev. V svojem govoru Be je dotaknil samih zanimivih in perečih vprašanj. Osobito so zanimali poslušavce podatki o vinski klavzuli, regulaciji Sotle in o prepotrebni premembi zemljiškega in hišnega davka. Zanimiv go-vor in kandidatura g. dvornega svetnika sta bila navdušeno sprejeta. — Kdo nima rad kupice dobrega vinca z Bizeljskega? Ker ga veliko večino posrkajo vsako leto Kranjci, jih čaka letos poseben užitek. Kdor bi se hotel navdušiti za nove nasade in se nagle-dati vinogradov, ki so polni najlepšega in zdravega grozdja, naj pride k nam, mu ne bo žal. Posebno okoli 25 oralov graščinskih vinogradov v Drenovcu je letos tako obloženih s prekrasnim grozdjem, da se kaj ta-cega mora Id osebno videti, ker bi se natančen opis smatral za bajko. Pri naB imamo še veliko lepih gozdov, in ker smo tuintam dobili vendarle nekaj dežja, nam ni letošnja suša skoraj nič škodovala. — Nedeljski »Slo venec« je prinesel vest o smrti g. Krašne, nadzornika v finančnem ministrstvu. Pokojnik je tukaj dobro znana oseba. Sele pred dvema tednoma je odšel s svojo obi teljo od nas na Dunaj; bil je namreč dalj čaBa tukaj pri svojih sorodnikih v Stari vasi na letovišču. Napravil je na vsakega utis krepkega in zdravega moža, bil je vedno vesele narave in se ni sramoval svojega slovenskega pokoljenja in jezika. Zato naB je njegova nagla smrt silno osupnila. Blag mu spomin I
'Lampson	Jier/m -Sčhoneherv--
š Sprelem dijakov slovenske gim-nasije v Celju. Dne 16 sept. ie sprejem dijakov v slovensko gitnnaziio v Calju. Poklicane kroge, učitelje, duhovnike in slo venske starše opozarjamo, da je prav posebne važnosti ia mpredek slovenske gimnazije v CtljU, ako se sprejme veliko število mdarjemh dijakov v prvi razred, kajti za ta slučaj je že za g tovljena paralelka in bode zavod prihodnje šolsko leto štel 6 raz redov.
š Delo ustavili so kroiaiki pomočniki pri tvram J.sip HjCevar v Cilu. Zahtevajo zboljšinie plače.
š Morilec Šegula se ni obesil.
š Is Laškega trga smo prejeli naslednje po asnilo : Z ozirom na notica, v katerih se je naši družbi oč talo, da je odpustila 20 oženjenih domač h delavcev ter jih nameatda s tujimi, in da sprejema naš« pivovarna na Ltškem cd dne do dne več tujcev, celo naših narodnih nasprotnikov v službo, domače delavce, ki eo že leta in leta bili v sluib že pri prejšnjem lastniku pivovarne, pa brez vsakega tehtnega vzroka od slavlja itd, prosimo, da blagovolite resnici na ljubo spreieti sledeSe pojasnilo : Nikakor ni resnično, da smo odpustili 20 oženjemh delavoev, da odpuščamo domače in sprejemamo tu e V zadnjem času je bil odpuščen samo eden redno nastavljen delavec in si cer, ker je preveč zavzet za socialno demo kraško in neteško mišljenje, delal nemir in sejal rai.por med delatci ter se svojim pred postavljenim ustavljal. To je bil edini bIu čaj. Prej odpuščeni bili eo 3 Nemci, in Bi-oer 1 kletar, l stekleničničar in 1 sodar, ka teri so bili nadomeščeni s Cehi, ker slovenskih takih strokovnjakov sploh ni bilo mo goče dobiti, dasi je naSe načelo, gledati v vsakem slučaju v prvi vrsti na domače de lavce in nastavljence. Ni naša naloga in naš namen zagovarjati g. pivovaritelja. Resnici na ljubo morama le konstatirati, da je on po narodnosti C*h, kateri nam ni dal glede narodnosti nikdar povoda postopati proti njemu, akoravno se vsaka stvar po ekseku tivnem odberu najstrožje preišče. Strog je sicer proti vsem toda opratičeno, ker zahteva to red in velika njegova odgovornost — toda enako postopa preti vsem delavcem ne glede na narodnost. Sploh pa ni mamo drugih uslufcbencv, kakor same Slovence in strokovnjake Čehe. Naši delavci pošiljajo vsi otroke v slovensko šolo, in tako tudi pivovaritel). Torej tudi v tem oziru ni našel eksekutivni odbor, dasi je stvar natančno preiskal, nobenega povoda, nastopiti proti kateremu-koli. Družba se ni U3tano vila iz gole dobičkarije, marveč v prvi vrsti le iz narodnih ozirov, da ni prišlo podjetje v nemške roke, kar bi se bilo sicer gotovo zgodilo, in česar posledica bi bilo oškodovanje narodnega značaja trga žalskega. Ce smo si bili pri ustanovitvi družbe narodnega principa svesti, vemo tudi, kaj nam je storiti glede nastavljenja uslužbencev, ker bi sicer delali proti temu, kar smo hoteli z ustanovitvijo družbe doseči. Dosegli bi pa toliko lažje svoj namen, če bi ne bila med Slovenci razvada, da sme po narodnem pod jetju vsakdo mahati, ker je ravno narodno. Eksekutivni odbor delniške družbe : Hu»o Eberl, dr. Jos. Karlovšek, J, Kukec, Fr. Roblek._
Koroške novice.
k St. Jakob v Rožu Tukajšnje iz obraževalno društvo »Kot« je napravilo v nedeljo, dne 4. t. m., popoldne iborovanje pri Bašteljcu v Veliki vasi, kamor je povabilo tudi naše nasprotnike, ds ne bi zopet pisali v graški dnevnik io v »Villaeher Zei tung«, da smo sklicali zborovanje prav na tihem, skrivaj. — Najzanimivejša točka sporeda je bil »ra?goror o naši šoli«. Pred sednik gospod Aotonič otvon zborovanje pozdravom na mnogobrojne u deležnike in prosi hkrati, na) se govorniki ne motijo. Ako pa bi hetel kdo besede, naj se oglaBi koj po končanem govoru predgovomika. Nato da beBedo gospodu župniku R»žunu, ki v uvodu najprej zahteva resničnih poro čil v časnikih; o zadnjem zborovanja pri Ti šlarju s d nasprotniki poslali v nemške čas nike do zadnje besede zlagano poročilo. Nato govori o velikanskem pomenu in vplivu šole; zategadelj tudi ni čuda, pravi, da se pipljejo za šolo vse stranke, tako tudi naši koroški nemčurji. Na Btrani nasprotnikov nastane hrup. G:spod Ražun sakliče: Prosim, beseda ni žaljiva! Zopet nastane hrup, protiklioi in »hajl« se čujejo. Nato prosi gospod župnik mirno, da vsaj razloži pomen besede nemčur. Nemčur, pravi, je človek, ki je rojen Slovenec, pa hoče biti Nemec. Drugega izraza zato nimamo; ker pa vidim, da »e nad to besedo izpodtikate, je danes ne bom več izgovoril. — Kljub opetova nemu opominjanju predsednika, da naj bodo mirni, so vendar nasprotniki vsi vprek govorili in vpili. Ker se nikakor niso hoteli dati pomiriti, je bil predsednik primoran, zborovanje zaključiti. Zdaj je šele nastal di-rindaj! Najglasnejši je bil seveda Mačkov France, ki je v enomer vpil, da hoče imeti staro šolo. No, zato se vendar tudi mi bo jujemo, mi le nočemo nove, nemškutarske;
šolo, kakršna je b la sedanja petrasred niča, smo prav zadovoljni. Pamet, pamet! Izkazal se je tudi znani „šempeterski žni dar", ki je ščuval nekega somišljenik«, da naj cačoe koj kričati, kakor hitro bo sačel kdo govoriti. Mačkov Korl ai je pa imenitno sukal brčice in zraven vsakikrat na tiho navduševal svojp, zdaj nato, petem so-pet na drugo stran: „Le vpijte, vpijte hajl!" Peli so tudi. pa tako da so nas ušesa bo lela. Se ,Wacht am Rhein" znajo peti, seveda tako, da jih je moral navzoči kaplan opomniti, da je le ne znajo prav. Naši pevci so pa krasno prepevali. Ljudje so se s studom obračali od teh ljudi lepregovorili še nismo zadnje besede. Samo še „živio šnops", ki se ga je treba pred zborovanjem tako-ie za koratfo napiti in pa .hajl" I
k Umrl je bivši koroški deželni poslanec, vladni svetnik Karol baron Cnobloch v 75 letu svoje staroati.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 6. septembra. Klerikalne „blamaie". »Slovenski Narod" je označil slavnost „Slov. kat. delavskega društva" v Mernem za »klerikalno blamažo". Sicer „Soča"
sama priznava, da je bilo nad 1000 udeležencev pri javnem zborovanju, priznava strašno veliko udeležbo, in jasno je vsem, da liberalci niso v stanu nikjer prirediti tako krasnega shoda, a mi nečemo liberalcev motiti v njih zmotah in zaslepljenju ter smo prav zadovoljni, ake še naprej sami sebe tolažijo s klerikalnimi ,blamažami". Liberalci naj godrnjajo, mi pa delajmo! Tako imamo vsak svoj opravek. Da bi imeli liberalci le še večkrat priložnost, pisati o takih „blamažah"!
Vse jim je dobro! »Slov. Narod« je zopet dobil koBt, ki jo lahko nekaj časa gloje v zabavo svojim dragim, V svojem poročilu o sodnijski obravnavi v Novem mestu glede mcrilca Ermana omenja »Slov. Nar ", da je njegov oče rekel v iivotopisu o svejem sinu, da le bil vedno jako pobožen in član Marijine družbe. Ta trditev je zlobno zavita, kajti ,Narod" je izpulil iz dotiinega očetovega poročila samo nekaj besed in jih cverižil po svoji znani šabloni. V popisovanju sinovega življenja pravi oče, da je bil akraja priden, varčen in pobožen in di sa je vpisal v Marijino družbo. Sčasoma pa se je poslabšal, zahajal v slabo to-varšijoinsampo sebi prene hal biti član Marijine družbe. Tako z»trjuje oče. Sicer pa je znano, da je bil Erman tudi f o r m e 1 n o kmalu iz kljutsn iz drnžbe, ker ni izpolnjeval do-tičnih dolžnosti). „Narod" si je torej zopet dovolil „majhen" hlsiPikat, samo da more udrihati po Marijirih družbi h, o katerih bode kmalu trdil, da vzgajajo morilce! -Mi pa pri tem pribijemo danes le eno razliko, ki vlada med .klerikalci" in liberalci Ako s3 med »klerikalci" pokale kak ne vreden član, mora ali sam iz njih družbe, ali se ga pa iznebe. Pri liberalcih je pa na robe: Čim veSji lopov je, tem boljši libe ralec postaja. Ali nimate liberalci med seboj n. pr. čudne ljudi, z dvomljivo preteklostjo in sedanjostjo, pa jih ne izkljuSite, ampak jih pust te, da v vašem koneertu igrajo na prvo violino? Ali niso v vaši atranki javni konkubinarji, pa j h trpite v svojih prvih vrstah? Več povemo na zahtevo.
Umrl je 5. t. m. pri Sv. Ani nad Tržičem g. Tanez C o t e 1 j, upokojeni župnik poreško-puljske škofije. Rojen je bil v Lešah pri Tržiču 23. avgusta 1859, v
mašnika je bil posvečen 9. septembra 1883, Nazadnje je služil kot župnik v Karojbi Istri. Radi neozdravljive bolezni je moral v najboljših letih v pokoj ter se je preselil v svojo domovino.
Razpisana je župnija J a n č e. Rok za vlaganje prošenj, naslovljenih na c. kr. deželno vlado, je do 17. septembra.
Dahovniike spremembe v ljubljanski škofiji: Č. g. Anton Znidaršič, kapelan na Blokah, gre za župnega upra vitelja v Drago in č. g. Tomaž Zabu-k o v e c, upravitelj v Dragi, za kapelana na Bloke. Č. g. Janez Miklavčič kapelan pri Sv. Duhu, gre za kapelana v Rovte. Nameščena sta č. gosp. Andrej Zgaga za drugega kapelana v Šmartinu pri Kranju in č. g. I g n a c i j Ž u s t za kapelana pri Sv. Duhu.
Učiteljske vesti G. I. E r b e ž n i k je sačasno nameščen na ljudski šoli v Ko-
stanjevici. Učiteljici gdč. L, Trampuš na Erzelju in I Kalin na Planini sta »menjali službeni mesti.
„Slavjanskoe vipomagateljnoe ob-ičestvo" v Moskvi je imenovalo gosp. dr. Gustava Gregorina svojim častnim članom.
Grof Goess bivši c. kr. namestnik primorski, je odšel iz Trsta definitivno včeraj v jutro ob 7. u-i 55 minut.
Velika nesreča se je dogodila v Idriji dne ti septembra dopoldne. V Leopol dovem predmestju ob tako imenovanem »Pesku« so kopali. Ravno So zavrtali skalo, da bi jo razgnali, ko zapacijo, da se je plast nad njimi odtrgala ter leze preti njim. Bilo je več odrsslib in igralo Be je nekaj otrok Na klio: »Belite!«, zatekli so sem in t|e. Plast pa je prehitela in jih več poškodovala in zasula. Izpod razvalin so potegnili 9 let nega dečka Jožda Močnika vsega razbitega in mrtveca.
—	Aljažev dom v Vratih pod Triglavom, kjer se dobe prenočišča in izvrstna postrežba, j a po c troritvi obiskalo že 280 turistov in odlične gospode. — Prihodnje leto bo zidal v Vrat.h žunnik Aljaž krasno kapelo v obliki rotunde (6 metrov visoko in 6 metrov v premeru). Načrte ca-njo je iz delal že pred tremi leti arhitekt gosp J. Vurnik iz Radovljice — Včeraj je iahal konjiča do srede triglavske poti skozi Krmo župnik Aliaž po novi jahalni poti, ki je do višave 1600 metrov dodelana, bčasoma na redimo jahalno pot celo na Kredarico (2515 m), Če bomo imeli denarja.
Strela je d »e 2. t m. zjutraj udarila v kozolec Katarine Pekovnik na Tehovcu, občina Medvode. Kozolec je večinoma pogo rel; Škode je 600 K.
—	Najden denar Kdor je dne 9 julija na oesti proti Piuiu itgubil denar, naj s) zglasi pri župnem uradu S'. Marka niže Ptuja.
—	Loški diletantje so napravili 28 avgusta na korist C ril-Metodovi družbi Gre gorčičev večer ob priliki Sestdesetletnice pesnikovega rojstia. Prostore jim je za to pril ko Drepusti o katol izobraževalno dru stvo. Večer je bil zanimiv, ker je bil upo-red raznovrsten. Ko je abiturijent I. D., ki je I il duša vsi prireditvi, seznanil s svojim govorom poslušalce z Gregorčičem, so se vrstile same Gregorčičeve pesmi v mešanih in moškem zboru, v samospevih in dekla-m»cijah. Oba sbrra, kakor tudi visokošolca — solsta gg. St. Sinkin »Daničar« AdolfRo bida sta svojo nalogo prav lepo izvršila. Napeto je posiu?alo občinstvo krasne speve in navdušene deklamacije. Živahnost pa je pri-kipela do vihurci, ko je dešla brcojavka Gregorčičeva, ki je pozdravil prireditelje, C ril Metodovo družbo in njene pospeševa-telje. Nazadnje so uprizorili še »Desetega brata«, kakor ga je priredil za oder g. Go-vekar. Predstiva je bila izborna. Opazili smo le štiri male pogreške Posebno hvalo so zaslužili deseti brat, Krjavelj, stric Dolfa, in 1 rivec. — Med dejanji je svirala loška godba narodne pesmi; gospice F. in A. K»lan, M. Payer, Iv. Kašman, A. Jamnik pa so prodajale namdni kolek, katerega so izorodale nad 2300, in pa pismeni papir sv. Cirila in Metoda. Domorodni Ločani, ki so prišli v obilnem številu k večeru, so pa skrbeli, da trud pridnih prodajalk ni bil zastonj.
—	Ksdllnikovo kočo na vrhu Golice ot\orijo v nedeljo, dne 11. t. mes. Ker koča ni še popolnoma opravljena, bo ta otvoritev le začasna, drugo leto pa se bo vršila slovesno. Vendar kaže vse, da ee snide tudi letos obilo častilcev prvaka slovenskih turistov, gospoda Frana Kadilnika, k otvoritvi njemu v čast io trajen spomin imenovane koče na lepi Golici. Udeležniki iz Ljubljane se odoeljbjo do Jesenic v ne deljo siutraj ob 5. uri s turistovskim vla kom. S seboj ni treba jemati ne pijače ne jedil, ker bo dobiti v koči čaja, vina, kruha ter mrzlih jedil, s katerimi bo stregel »Pla ninski Janez«.
—	Poročil je č g. dr. Ebert gospoda med. dr. Ziivko Lapajneta z gdč. Tonieo Majzelj.
—	Vabilo k veselioi, ki jo priredi »Katoliško delavsko društvo« s prijaznim sodelovanjem slovenskega katoliškega akademičnega društva »Danica« ob priliki blagoslovljenja temeljnega kamna jeseniškega otroškega vrtca v četrtek, dne 8. septembra, na Ferja-novemvrtunaSavi. Ob 3 uri popoldne blagoslov temeljnega kamna.— Spored veselice: 1. V. G. Brož: Hur&l Ko-račaica, udarjajo tamburaši. 2. Nagovor. Govori bogo sloves A. Orehe k. 3. Aljaž: Vjetega ptiča tožba, poje mešan zbor. 4. Govor phil. M a r i n k o. 5. Gr-bič: Slovanski brod, poje moški zbor. 6. Sil vin Sardenko : N e v e s t i c a , deklamuje bogosloven A. O r e h e k. 7. Fer janiiS: V. venček slovenskih narodnih pesmij«, poje dekliški zbor. 8. Hruza: Savski valovi. Valček, udarjajo tamburaši. 9. A. Foerster: Mladi
mornar, šestereglasni mešani zbor s sa'
mospsvi, 10. Vilhar: Hrvatska davo r i | s. Moški zbor s spremljevaojnm tambu-raškega zb ra. 11. Nedved: Nazaj v planinski ra|. Mešani zbor. 12. Far-kaš: Vienec slovenskih narodnih o e s m i i. Udarjajo tamburaši. — Andrej Orehek: Za resnico. Dramatični prizori. Uprizore člani slovenskega katoliškega akademičnega društva »Danica«. — Prosta zabava, med katero se uprizori komičen pri tor: Bonifacij S i m p I i c i j h o 1 n a. Kupleti, poje rrganiBt L. Hafner. Šaljiva pošta in šaljiva loterija. — Zičetek ob 4. uti popoldne. — Vstopnina : Sedeži prve vrste 3 krone, druge vrste 2 kroni. — Stojišča 80 vin — Vstopnina na \rt 30 v. — Ker je čisti dobiček namenjen za slovenski otroški vrtec, se preplačila hvaležno sprejemajo. — Vesel e* se vrši ob vsikem ire-menu. — K najobilnejši udeležbi vabita vse rodoljube slovenske in prijatelje slov. dece odbor »Katoliškega del. društva« na Jesenicah« in odbor slov. katoliškega akademičnega društva »Danica« na Dunaju
—	Icseljevanje. Francoske prekmorske družbe orzopamik »LaSavoie« je odplul >« H »vri 27. avg. in srečno dospel v NewYjrk 2 septembra. Vozil je prako morja 6 dni in 5 ur. Z »stop potovalna pisarna E d s m a r d a v Ljubljani.
—	K. slov. isobraievalno društvo v Moravčah je v nedal|0 napravilo prvi izlet in veselico v priiasnih Kra-cah pri vrlem Somišljeniku g. Birgantu. Naši mladeniči so prav dobro igrali »Pravica se
e izkazala«. Izvrstno so pogodili gg. abiturijenti M. T. M in gdč Angela, Poldi in Ivanka burko »Ultra", v kateri sa lepo kaže nekdanja mladeniška narodna navdušenost mladega slovenskega sokolstva nasproti nemškutarskemu »pur^arstvu", b katerim i« sedaj v „prijateljstvu«. Priporočamo igro »U tra« liberalnim zaspanim društvom! Tudi mešan pevski zbor nas je krasno zabaval Udeležba je bila res velika. Počastila sta veseliao s svoio navzočnostjo tudi gospod graščak in poslanec P 9 v š e in šolski svetnik dr. Detela z rodbinama. Ker so volitve dobro izpadle, so nložje pravili: » T a teden se je pa dvakrat pravioa izkazala in naše , ljube prijatelje4 to dvakrat jezi«.
—	Zanimiva razsodba. Z Dunaja se poroča: Pri trgovski in obrtniški zbornici v Solnogradu se je oglasila komisija za od-merjenje pristojbin ter zahtevala, da pregleda vse vloge glede kolka. Zbornični tajnik je izjavil, da pokaže vloge le glede razsodišča in varstva znamk, ker ostale vloge so zasebnega značaja. Finančne oblasti pa so razsodile, da mora zbornica pokazati vse vloge. Na pritožbo zbornice pa je včeraj upravno sodišče razveljavilo odlok finančnega ministrstva ter izreklo, da se le vloge glede varstva znamk in razsodišča tičejo javnega delovanja trgovske zbornice, ostale vloge pa ne. Enako je upravno sodišče razsodilo v nekem drugem slučaju.
—	251etnico mainlštva je obhajal v Bidgeville, P.., na jako slovesen način naš rojak č. g. Jožef Zalokar. Slovenska društva B" poveličevala slavnost.
—	Umrl je v E y, Min., rojak M a -tevžPucelj v starosti 47 let.
—	S tretjega nadstropja padel je pri zgradbi Žnidaršič-Valenčičeve tovarne v Ilirski Bistrici 251etni delavec Andirej Slavic iz Brežic, okraj Voloska. Dobil je težke poškodbe.
—	Slovensko druStven© poslopje pogorelo v Ameriki. Tower, Minn., dne 15. avgusta. — V soboto krog polnoči je nastal grozen ogenj v našem mestu, ki je do tal vpepelil impozantno fioslopje slov. društva sv. Cirila in Metoda, hotel Vermi-lion in dve maniši hiši na zahodni strani društvene hiše. Škoda je adatna. Z velikim trudom so naši podvzetni rojaki pred več leti zgradili veličastno društveno dvorano z opeke. Tam so se redno zbirali k sejam ter se posvetovali za napredek narodnega življa. Poslopje ni bilo v ponos samo Slovencem, temveč tudi celemu mestu, saj je bilo edini, prostor, kjer so se igre vršile in izvajale
— Nesramnost metliškega liberalca. Ii Metlike: Pevski ia tamburaški zbor je priredil 21. avg. veselico ob stoletnici avstrijskega cesarstva v proslavo cesarjevega rojstnega dne. Da bi veselica bolj uspela, priredila se je tudi tombola. Vspre-jemali so se za tombolo tudi prostovoljni doneski. Veselica je uapela jako lepo, in vsa slavnost je pričala, da itna naše ljudstvo vneto srce za vladarja in ravnotako tudi premnogi meščani, ki ao se udeležili koncerta in tombole. Vsi, brez razločka, so klicali: Slava Francu Jožefu I! A glej nesramnosti ! Sedaj pride neki ostuden liberalec in piše v nemčurski „Narod", da »želi« imeti dobitek nazaj ter javka, da so liberaloi podpirali klerikalce. Torej še ob taki priliki, ko bi moralo nehati vsako nasprotje, ob priliki, ko se slavi cesarjevo ime, Se takrat ne da liberalcu žilica mirovati. Mi povemo odkrito, ako se kdo ni vabil, to je, ker je bilo vabljeno samo pismeno in
ne tudi ustno, s t e m se ni mislilo nikogar taliti; povabljeno jo b lo ■vse, saj je bih na vabilih tiskano. A od • ločno zahteva podpisani odbor, da naj se podpiše oni pi«ač, kateremu je žal zadibitek, ako ga e sploh — jn naj pride v proStijo, da se mu v dvojni meri povrne. Take nesram nosti tudi drugi Metličam ne odobravajo in ae sramujejo „gnoia", katerega je nakidal dopismk v -Narod". Sram ga bilo! Imel
Odbor.
—	Za delavoe, ki nameravajo iti na Rumunsko D j zdaj se je večkrat pri petilo, da so javni organi nsše avstro ogrske delavce, ki so nameravali iti tje delat ra meji ustavili in jim vstop na Rumunsko za branili. To se je zgodilo zato, ker niso ti delavci imeli od svojih političnih ob1 a s tev p o trobni h potnihli etov. Rumunski minister za vnanje stvari je izdal ie pred letom dni v tem oziru od redbe, ki sa tičejo zunanjih delavcev, in glede avstro ogrskih delavcev obvestil o svojih korakih tudi naše ministrstvo. Naj torej noben delavec ne pozabi iti k okrajnemu glavarstvu po potni list, če misli iti v to deželo delat. Brez tega nesmenihče Jez mejo v to deželo!
—	Gospodinjska šola c. kr. kmetijske družbe kranjske meseca oktoDra otvori sedmi tačaj, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju ooleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v L ub liani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdra-voslovja, ravnanja z bolniki, Bpisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se p a p o -učuje teoretično in praktii-no o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrt• n a r s t v u i. t. d. Gojenke se istotako vež bajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. G o -jeuke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da sevenemletu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, kibosprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 30 K, ali za ves tečaj 360 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para črevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dva bali spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10—12 žepnih robcev, šest kuhinjskih pred pašnikov in tri navadne predpasnike. (Pred pašniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu) Če ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj. D sklice, ki hočejo vsto piti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih sluSajih se more dovoliti sprejem mlajših uSenk; 2. znati čitati pis ti in raču nati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4 predložiti obvezno pismo star šev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno iz vr Sevale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Pročnje za sprejem, ki jim je priložit) šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj sa pošljejo d o 15, septembra t. 1. glavnemu odboru C. kr. kmetijske družbe kranjske v L ubijati. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo spreje majo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; ča pa bo v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel.
— Is logaškega okraja. V M e n i
š i j i sta v neai vasi dva liberaloa, ki me nit«, da predstavljata ljudstvo. .N^rod« nam reč piše, da je bilo vse ljudstvo zoper zidanje neke kapelice. Kako je to mogoče, ker sta v vasi samo dva liberaloa ? A vkljub temu, da je bilo vse ljudstvo zoper, se je kapelica vendar zidala, tako poroča »Narod". Kdo jo je vendar zidal? Če sa je ljudstvo upiralo — in k temu se vendar ne more prisiliti — sta jo zidala liberalca. »Narodov ci«, kamenjajte jul — Čudne pojme ima znani dopisnik v »Narodu*. Pravi tako Ker bodo ženske pri vodovodu obrekovale in obirale ljudi, zato se tam ne sme posta viti kapelica. Ali ni ravno narobe res? Ker se je tam postavila kapelica, jih bo to ko likor toliko odvračalo od slabega govorjenja. Sicer pa naj se ženske iz Dobca prav lepo zahvalijo temu čednemu dopisniku za razširjenje njih slave po svetu. A naj bodo poto-laženel »Narodov« dopisnik se je toliko na lagal v »Naroda", da celo sam v dopisu ne more več razločevati laži od resnice. ■ Blizu kraja, kjer se vojaki vadijo v streljanju s krogljami, »strelja« tudi neki Ii beralen trgovec z .Narodom". Ker se mu je odrekla prodaja tobaka, je menda od same
jeze izobesil tablico za prodajo »N>roda«. In ta trgovec, ki je ob enem tudi gostilničar, je točil ob priliki hltg )slavl|anja neke k»pe lica. Seveda še vedno prodaja »Narod", ki se je norčeval i? ta slovesnosti, od katere je sam imel »pr< fi «. — Gostilničar ho moral po«tati neki »Niredov. d^pian k v B*gunjib. On namreč po gostiln h vidi še tiste ljuii. ki jih ni notri. Kako bo moža osrečevala lepa misel, da je polna gostilna tudi takrat, kadar bo prazna! Tako fc^di v sobotnem »Narodu«, da je bil begunjski eks-poz;t 15 n^gusta v Baruljaku kar v dveh gostilnah. A cela vas ve, da se je rglasil za par minut ie v neki privatni hiši. Tudi nie-gova spretnost pri pobjaniu kokoši mu bo pri gostiln š^em obrtu dobro služila S >mo eno usodepolno raoako ima. namreč to, da ljudje od ni«ffa b*ža — celo n|egov s n in snaha. . . Nič ni torej čudnega, ako Ijadie enake b»žei pnčakuejo, da bn tu i Dimnika »kmalu veter ?a vedno odnfs^l pre daleč od njih.« — V Begunjah pri Ohn c se je prelevil neki gostilničir. Ta j» ob zad niih vojaških vaiah nauojil nekega deset >ika, da bi nagovanal vojake * njego 'o gostilno. To se je 7g' d lo, a vojaki se niso zmenili za „ukai« svojega desetnika ki pa si ga je
prejšnji dan le Drhošiil Čaria. Pa š« v d'uuro!
na račun gostilni
važen razgovor, ki se bode vršil v četrtek (na praznik), dne 8. t. m. dopoldne ob '/,11. uri v goet lni »pri kroni«. Načelništvo pri si obilne ude ežbo od »tram s»ojih čla no?. — Zi zidrugo : Fr. J e 1 o č n i k , načelnik
V četrtek, 8. septembra, v stolni cerkvi pontifikalna maša ob 10. uri: Tretjo Cecili-jino mašo v A - dur zložil Franc Schopf, graduale „Benedicta" in ofertorij „Beata es" Anton Foerster.
Umrl je v bolnici g. Žiga Berger. Hranilnična knjižica ukradena. Pekovskemu pomočniku F. K. je bila včeraj zvečer v neki gostilni na Rimski cesti ukradena hranilnična knjižica kranjske hranilnice za 140 kron.
SpominjBka svetinja — za cekin. 27Ietna Fr. Lužar iz Uzmanj je prinesla v Ljubljano za pet kron zobotrebcev. Dala jih je neki ženski, naj jih nese prodat trgovcu Stritarju. Navihana ženska je potem dala deklici svetlo spominjsko svetinjo, češ, da je trgovec bil tako zadovoljen z zobotrebci, da ji je dal cekin. Ko je potem deklica v neki trgovini hotela s tem »cekinom" plačati, povedali so ji, da je osleparjena.
Umrl ,e danes ob 3. uri pop. g. Rado Češ.iovar, iUrist, v 24 lt tu svoje sta rosti. N. v m. p !
Ljubljanske nov ce
Zapuščina bogatega Ljubljančana. P^o
čali bcdo, da je ob Od jsv.em iczku na Ko roškem umri bivši gimntzijslu u»it*' J a nez Mlakar, rodom Luhliane.hn I' n,,>-gove oporoke omenimo: Zioustit )e 6000 kron postrežmci, 24.000za ustanovo skatere pomočjo naj sepošilja samostojne ljubljanske obrt nike na tehnologični zavodna Dunaj, 20.000 kron za dijaško
kuhinjo, 12 000 kron sekciji nemškega in avstrijskega planiaskega diuHva. 2000 kron ljubljanskemu dtuHvu za varstvo živali, 6000 kron za razdeliti v manjših svotah za razne dobrodelne namene.
Društvena godba priredi jutri v polnem številu koncert na vrtu g. Fr. R e m i c a pri »Novem b v e t u«, Marije Terezije cesta št. 14. Ker bode to zadnji letošnji vrtni koncert pri „Novem svetu" in hoie gostilničar svoje goste marljivo postreči z dobrimi jedili, pristnim vinom in carskim Koslerje vim pivom, pričakovati je obilne udeležbe.
Obrtno gibanje. Tekom avgusta so n a znanili nove obrti: Berta Ševar, Truberjeve ulice 2, zaloga mešanega blaga in žganje v zaprtih posodcb; Mihael Siister-šič, Martinova cesta 24 prevažanie tovorov; Josip Luhn, Florijanake ulica 19, trgovsko agenturo: Ignacij Trtnik, Gruberjeve ulice št. 1, črevljarstvo; Lucija Magerl, Pogačar-jev trg, branjeriia ; Franc Gradišar Rimska cesta 14, kleparstvo ; Ivana Gregorc, Zvez-darske u'ice 4, hranjenja ; Ivana Zalaznik, Pogačerjev trg, prodaja jestvin ; Anton Po korn, Ž dorske ulice 1. sobno slkarstvo AdolfKnebel trgovina stekla in podob; Ma rija Radolf .Fbrijanske ulice 10, branjerija; Franc Sajovic, Marije Terezije cesta 11, črevljarstvo ; Josip Kunstler, Gradišče 8, prodaja premoga; Antonija Mtldner, Mestni trg 7 modistinja ; Josip Kopač, Hranilnična cesta 4, prodaja sadja in sladkarij; Ana Wastl, Ras l eva cesta, prodaja poro lanaste posode; Marija C°rar, Pognčarjev trg, branjarija ; Frančiška Sedmsk, Metelkove ulice 5 trgo vina z meš nim blagom; H lana C rgol, Pjgačarjev trg, trgovina z živili — Od povedali s ^ obrte: Karol Krimmer, Dunajska cesta 11, mizarstvo; H-nnkKorn, Slomšiove ulice, krovetto in kleoaistvo Kan R<nt, Ftoriianske ulio^, pekov^k' < brt Anton Orehek, Mari;e Tereuje cest« 26, mizarstvo ; M -ri|p Sr>-bi. L nhaitove ulice.
Nesreča I'. B strice na G renjsfcem so prepeija i oanes v Ljubljano Elijo Velička, kateremu ie padel na n go veliK kamen ter jo zrrWk»l
Stražnik voznik. Tomčev hlapec Alton Mlakar s je vfieraj tako napil, da je na cesti na Rudoif vo železnico pidel z voza i i kot mrtev obležtl Policaj ga je nalcžl na voz in ga pripeli«! domov
Pobegnil j* prisiljenec Jakob Kopač, doma it Medvod. Zasačili so ga že pri šte-fanjsti mitnici.
Izgubljena je zlata zapestnica in rujava denarnic« s 76 kronami.
Pojasnilo. Z ozirom na neši poročilo o nakladanju novtgi zvona za cerkev M D. v Polju nam poroča gospod inšpektor Mizi, da je radovoljno dovolil \stop vsem dekle tom in mladeničem, ki so z zelenjem in za stavami okrasili zvon ter pomagali pri nakladanju. Zbralo pa Be je v zagrajenem prostoru tudi na stotine radovednega občin stva. Ker se je gospod inšpektor bal ne sreče, je naj prvo mirno svaril ljudi, ki so prišli le gledat veliki zvon, naj se umaknejo z železniških tirov. Ker to ni pomagalo, je poklical dva policaja, da idepa spravita ljudi s prostora. Ko tudi nadaljni opomini niso pomagali, je bil seveda nevoljen, ker bi bil odgovoren za mogočo nesrečo.
Zadruga krojačev, klobučarjev itd v Ljubljani vabi svoje cenjene člane na jako
Darovi.
Za pogorelcevPodpečiso p-<s aH oodpinanemu županstvu p. n. er.g.: župan M^ti|a H čevar v Vel. Laščah 50 K; s'. tamburaS'0 društvi »Sega« v Dol. Logatcu K 40-50 kot dohodek veselice na Vrh-nui dne 14 avgust* t. I; J »nez Levstik, po sestnik v M^lih Laščah 20 K; Peter Majdič v Kranju 7 vreč moke; Neimenovana v Ljub Ijani nekaj obleke.
Vsem darovalcem iskrena zahvala! Županitvo Vdam, 28 avg. 1904
Jakob Prelesnik župan.
Poslani našemu uredništvo:
Za pogorclce v Podpeči: Zupni urad na tfrabčah K 8 20
Za družbo sv. Cirila in Me toda: G H Črnigoj, župni upravitelj v
Vel. ZibVh 5 K, Nekdo iz ViSme gore 2 K.
Društva.
(Podružnica slov. planinskega društva v Cerknem) priredi dne 11. septembra 1904 v prostorih g. P. Jurmana planinsko veselico v korist zgradbe planinske koče na Poreznu. Začetek ob 6. uri zvečer. — Vstopnina k veselici 40 v. Vstopnice k plesu se dobivajo pri blagajni. Preplačila se hvaležno spreje-jemajo. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Razne stvari. Najnovejše od rasnih strani.
Dunajski porotniki so oprostili 24letnega poštnega praktikanta btelana Wiesingerja, ki je odpiral danarn« pisma in kradel iz njih denar. — Poljaki v Nemčiji. Družina grofa Bninskega je proglasila grofaJina Bninskega za brezčast nega in ga ja izključila i i rodovinske zveze. Posredovanjem Biioskega je prešlo namreč v last nemške n»seljevaine komisije neko poljsko posestvo. — Bakljade pri kronanju srbskega kralja na kraljevo želio ne bo. — Usodna b i -ljardna kroglja. V Parizu je stavil nekdo v neki kavarni, da spravi biljardno krrgljo v svoja usta. Spravil jo je z velikimi težavami res v usta, a iz ust je ni mogel vzeti. Poklicani zdravniK mu ni mogel pomagat' Tekrm ene ure je bil mrtev.
Mukden. R iska glavna moč sa vmika proti aianmurs temu glavnemu me tu Mu-t-denu. To staro. K ia cem sveto me»t > leži do 50 klm od L;aojana ter Staje 180.000 prebivalcev. Ako zavzemo Jiponci Mukden, bo to z^lo vplivalo na Kitajce. V bližini mesti so ntmreč grobovi kitajskih cesarjev. — Kitajo1, Jip nci in Korejci zelo časte te grobove. — Nt severu in zahidu bo ce sarski grobovi iz dinastije Mandžu. — B lo je aredi 17 st latja, ko je vdrl man džurski knez iz Mukdena na čelu svojih čet v S iverno Kino t-r v bitki pri Sanhajvanu poi il zadnjega kitajskega kralja iz rod ivine Mingdy ter rato Bam zasedel prestol Ko se je roaovina Mindžu polastila tudi Pekina, postal |e Muhdan glavno mesti ter se pričel razširjati, četudi so se cesarji sami naselili v Pek nu. V sredini mesta stoji cesarska palača, podobna oeaarski palači v Pekinu V svetiščih darujejo, kakor v Pekinu, v cesarjevem imenu. Mesto je obzidano z ilovna tim z dovjem, ki je dolg 17 km. Nato sledi zid iz opeke s stolpi, ki je dolg 41/» km. V mesto bb lahko pride Bkozi os m vrat Ra zen ruske ima mesto tudi kitajsko posadko s tatarskim generalom na čelu
Mendeljejev, je o vojaki izrazil sledeče misli: D e sili sta povzročili tedanjo vojsko: so sredna in sredobažna. Ena združuje ruski narod v ideji rustva, ki je središče, okoli katerega se suče vse javno življenje rusko. 8relobežna sila pa žene Ruse na bregove Tihega morja. Ta sila, ki teži po razširjen u, se je pojavila že za Petra Velikega in je povzročila sedanje dogodke. Narod se mora širiti, mora najti pot do morja, mora dobiti trga za svoja izdelke. — Rusi so pa dobrodušen in miren narod, in zato so gojili mani o večnega miru, miru za vsako ceno. Medtem so prišli oboroženi so sedje, ki čutijo tudi potrebo, se razširiti po azij»ki calini. Kar so bili čilejši in bolj bojeviti, je morala nastati vojska ž njimi.
Mandeljejev ne dvomi, da mora sledmi 5 Rusija zmagati nad Japonci. On trdi, da mora Rusija iskati poti v Tihi ocean skozi Ledeno morje.
Politični program Risije mora biti po Mandeljejevu: Oborožiti se od pete do glave in biti vedno pripravljena ra boj z vsakim neprijateljem.
Telefonska in brzojavna poročila.
Japonsko-raaka vojsk«.
Berolin, 7. septembra. „Deutsche Re-vue" objavlja članek o rusko-japonski vojski, v katerem pravi: „Dcgoje miru more stiviti edino le Rusija, ne pa Jtponska. Mto pa ni izklju3eno, da b) trajala ssdanja vojska še tri ali štiri leti. Rasija od tega stališ Ja ne more odstopiti. Ali b) Jiponska v stanu, toliko časa vzdrlevati silna fi lančna bremma take vojske — o tem bo odložila bodočnost".
Pariz 7 septemb:a. Mad H .rbinom in Mukdenom stoji 18 0G0 mož, katerih napredovanje je ustivilo to, ker se je zakeaaila pošiljatev vojnih potrebščin. G meril Kuropatkin je pred bitko pri Ljaojanu zahteval, da mu pošljejo tri ar-madne zbore, zdaj pa jih zahteva šest, da bi mogal ostaike svojih sibirskih zborov poslati domo/. Carju je bil vPetrogradu predložen že načrtzamobilisacijo treh novih zborov
London, 7 sept. Mnoge brzojavke o dogodkih na bojišču so si protislovne. Jap. napad 5 sapt. na glavno rusko armado ja bil odbit. Tiko se glasi uradno poročilo. Nekatere vesti trdijo, da je Kuropatkin rešil tudi zadnje dele svoje armade z izvrstnim manevrom glavne ruske armade, ki jo je tako potegnila seboj.
London 7 septembra. Gmeral Kuropatkin je že prešel z večino svoje armade nevarno mesto pri Jantaju ter se nahaja na poti v Mukden. Pri Jantaju mu je hotel Kuroki zastaviti pot. Pri preganjanju ru*ke armade so Bodelovale vse tri japonske armade, a nakana Kurokijeva sa je izjalovila. Risi ae bodo umaknili do Mukdena in skoro gotovo še dalje proti severu.
Peterburg, 7. saptaaabra. (Kor. ural Kuropatkin brzojavlja carju z dne 5 t. m.: Naša armada je danes prodirala dalje proti severu ter je ušla is nevarnega položaja, v katerem se je nahajala. Sovražnik ji je grozil ves dan. Naše izgube znašajo danes 100 mož.
Pariš 7. septembra. »MatinK ima brzojavko, da bo Kuropatkin te dai izpraznil Mukden ter ae umaknil do Harbina.
Peterburg, 7. sept. Gmeral ni poročnik Lijabunov brzojavlja carju Nikolaju: Včeraj zjutraj sta se približala mestu Korsakovska dve sovralni bojni ladji. Ob 10. uri 20 min.
Prof. 3Icndcljejcv o vojski.
Sivolasi uSenjak, sin sibirskih planjav in edan najslavnejših kemikov našjga časa,
sta se ladji približali »Noviku«, ki je ob obali. Naše čete so odgovorile s topovi ter so naoad odbile.
Čtfu.7. septembra. Japonsko blokiranje Port Arturja je nezadostno, ker posadka lahko dobiva živež od zunaj. Pričakuje se nov izpad brodovja.
Peterburg, 7. sept. Ganeral Steselj javlja, da je odkril veliko podzemsko skladišče smodnika, ki je še izta dobe, ko je bil Port A-tur v kitajskih rokah. Djilej Rusi niso vedali za to skladišie. Te velike zaloge smodnika bodo sedaj Rusom dobrodošle.
Pariš, 7 septembra. Bdtiško brodovje pripravlja zadnje priprave, da čez osem dni definitivno odpotuje. »Orel« in dve križanci bodo ostali v Kronstadtu. Brodovje se bo najprej ustavilo v A žiru, a od ondi bo nadaljeval pot na daljni vzhod. Ako do te-
daj pade Port Artur, u bo brodovje vrnilo v Libav.
Berolin 7. septembra. Od 2200 go jenoev vojaških učilišč, ki bo bili promovi rani projfinji mesec za lastnike, je že tristo odpotovalo na bojišče.
London. 7. septembra. Ojama nič ne poroča, da bi Kuropatkinu zaplen'1 veliko gorskih topov. Te vesti so skoro gotovo neresnične.
London, 7. septembra. 5. septembra so Rusi nadaljevali umikanje iz Jentaja proti severu po cesarski cesti.
London, 7. septembra. Vsi listi se strinjajo v tem, da se je Kuropatkinu posrečilo umikanje vMukden. Vsi topovi, razven onib, katere so Japonci vzeli, so že v varnosti. Tren je že v Mukdenu. L;sti pišejo z občudovanjem o Kuropatkinu.
Peterburg, 7. septembra. Pri umikanju iz Ljaojana so se vršile praske ob železnici, sicer se je pa umikanje izvršilo neovirane.
Dopolnilna volitev v hrvaški sabor.
Zagreb, 7. sept. Danes se vrši v zla tarskem okraju dopolnilna volitev v hrvaški sabor. Kandidat »Obzorov« je dr. Pero M a g d i č, ostale hrvaške opozicije Fran p 1. P i s a č i č star., član Starčevičeve čiste stranke prava.
Zagreb, 7. septembra. (Oddano ob pol 11. uri dopoldne.) Ped starčevičanBko zastavo stopa na volišče 75 volivcev t. j. nadpolo-vična večina svobodnih glasov.
Zagreb, 7. septembra. (Oddano cb 11. dopoldne.) Pri prvem čitanjuima P i s a č i č absolutno večino. V Zlataru je mnogo vojaštva in oroin štva. — Narod je miren in oduševljen za Pisačca.
Dunaj, 7. septembra. (Kor. urad.) Mi nistrski predsednik Koerber je iz Kozhova odpotoval nazaj na Dunaj.
Belgrad, 7. septembra. Pri kronanju srbskega kralja Petra bo poleg črnogorskega kneza navzoč tudi gref Turicski. Kraljeve insignije so naročili v Parizu.
Trst, 7. septembra. Parnik „Melpo-mene" je pripeljal včeraj 48.000 vreč kave iz Brazilije.
Praga, 7. septembra. Poslanec Holan-sky je izstopil iz mladočeškega kluba, ker klub ni hotel podpirati njegovih interpe-lacii.
Vinofoč Jeglič.
Novi vinski mošt
lit ep 36 ki*. ^ 3-1
Poslano.
1495 1—1
Ker se v lovskih krogih govori, da sem jaz oni, ki je „pičil" Rakovčevega psa, izjavljam, da jaz nisem taisti, ampak da je to bil
„Vrban".
Ivan.
Podpisana zadruga je na svojem izrednem obenem zboru sklenila vsled podraženja usnja in vseh drugih potrebščin za črevljarsko stroko, podražiti čevljarske izdelke za 10 °/0, na kar se slavno občinstvo tem potom najuljudneje opozarja.
Čreuljarsk« zadruga
v Ljubljani.
1466 4-2
Mednarodna panorama,
l_l Ljubljana, Pogačarjev trg. 1498
Ta teden
flrvatslfa. ~
fiumberško, belgijsko in s^ijsko platno v vseh širinah, nameni prti, serviete, brisalce, šepni robci, sifoni in pavolnato blago.
Svicarsksjye3enine.
Perilo3a opreme nevest
2a hotele in restavracije
ltC^po izvirnih tvorniških cenah.
Zborno blago!	Velika obera.
Priporočam se preč. duhovščini in si- P■ n- občinstvu v obilni obisk-
y Uelespoštovanjem
/\nton Sarc>
specialna trgovina
v Ij ubij ani, $v. Petra cesta štev. 8. m 52_i2
Solicifaforja
aH
izvežbanega pisarja
za svojo notarsko pisarno v Višnji gori
sprejmem fakoj.
Karol Pleiiveiss,
1491 2—2	C. kr. not*r.
Oskrbnik =
— Za večje posestvo
35 let star, oženjen, kateri je obiskoval trgovsko šolo, slovenščine in nemščine zmožen, ki se dobro razume na živino (bodisi konje ali govedo), poljedelstvo, na lesno trgovino in gozdno gospodarstvo, želi vstopiti v pri-—— merno službo spomladi ali takoj. —— Pojasnila daje naše upravništvo. 1494 3—l
St. 7295.

1492 3—1
Podpirana c kr. tobačna »lavna tovarna v Ljubljani razp saje v dobavo premoga za leto 1905, 1906 oziroma 1907, konkurenčno razpravo.
Pismeoe ponudbe, vsaka pela kolekovani* z 1 K in opr«m!jene s pcbctnico o 10% varščin', laračunjeni po zesuž-u za leto 1905 m v'o'eni pri k*ki c. kr. blagam*, katere naj imajo na zunanji strani zavitka naois: „P< nudba z« d bavo prenr>og* k št. 7295/1904," vložiti se morajo najkasneje do 22 kimovca t. 1 11. ure dopoldne pri podpisani c. kr. tobačni glavni tovarni.
V letu 1905. potrebovalo se bode 24.000 metersklh stotov premoga.
Potrebna mntžina premoga za Isto 1906, oziroma 1907 v približno euaiu visokesti leta 1905 naznanila sa bode zaia«atelju pred potekom leta 1905, oprema 1906.
Zahtevana kakovost premega in oddajalni obroki razvidijo se iz posebnih dobavnih pogojev, ki so vsakemu v pisarni c. kr. tobačne glavne tovarne na vpogled, in mora ponudnik sporazumlien e ž mimi v ponudbi izrecno potrditi.
Ponudbe glaEČ se lahko za eno, dve ali pa za tri leta vendar pa si c. kr. erar pridržuje odpovedno pravico za drugo in tretje pogodbeno lete.
Ponudniki morajo tudi doprinesti uradno potrdilo o gorljivosti premoga, k3kor tudi moraio stati v ponudbi pc datki o provenijenetji premega, ali je cčifičen (opran) ali ne očiščen in o rezmeriu mešanja.
P> nudbe brez teh podatkov se ne bodo upoštevale.
Cene postaviti je v ponudbi posamezno za ene-, dve- ali pa triletno oddajo v črkah in številkah lečo c. kr. tobačna glavna tovarna.
Ponudbe, katere so v zvezi s ponudbami drugih, kaker tudi kenkretualne ponudbe, so nedopustne
S cer pa veljajo splošni pogoji ze dobavo gespedarstvenega blaga, št 6363/1899, kateri sj pri podpisani c. kr. trbečni glavni tovarni ali pa pri c. kr. glavnem ravnati ljstvu tobačne uprave na Dunaju IX, Waisenhau sgasse 1 (ravnateljstvo pomožnih uradov) med navadnimi uradnimi urami vsakemu na vpegled in morajo ponudniki spcrazumljenje ž njimi v ponudbah natančno izreči.
Razsodbo o vpeslanih ponudbah pridržuje si c. kr. glavno ravnateljstvo fobačne uprave na Dunaju in ima tudi prtvico, oddati oddajo za en<, dve ali pa za tri leta.
Vsak ponudnik se zaleže s svojo vp; slano ponudbo do končne razsodbe c. kr. glavnega ravnateljstva tobačne uprave in se tako odreče doicčbam § 862 a. b. drž. zak, potem členov 318 in 319 trg. zak glede na rok cbvfstila o končni razsodbi njegove ponudbe.
Zakasnelo dtšle in take ponudbe, katere ne odgovarjajo v polnem obsegu navedenim pogojem, se ne bodo vpoštevale.
C. k p. tobačna glavna tovarna
v Ljubljani, dn« 29. velikega srpana 1904.
MO
Obrtno naznanilo.
?
Z ozirom na naznanilo svojega strica gospoda Henrika Kom glede opustitve
krovskega in kleparskega obrta
ki ga je doslej vodil pod svojim imenom, naznanjam najuljudneje, da sem jaz prevzel ta obrt in ga bom pod tvrdko
TeodorKorn ■ preje Henrik Korn
vodil nadalje na enak način in na dosedanjem mestu, SlomsekOVe lil. 3.
Zagotovljajoč, da se bom vsestransko potrudil, da ohranim na dosedanji višini stari dobri sloves tega obrta, prosim, naj se mi dobrohotno nakloni isto zaupanje, kot ga je užival dolgo vrsto let moj gospod stric.
Ljubljana, 5. septembra 1904.
1490 2—1

Velespoštovanjem
Teodor Korr.
-rOK
S
[li^niHmiHtiiiniiitmHniiiiiiiimimiiiiiiiiiHiiittiiiiifiiiiiiiiiiHiiiniiimis
Grenčica [ [
„Florian"
in liker
„Florian"
= =
= i I i
E = ii
i I najboljša kapljica
11 za želodec. """"""""""■""...........................................................
Ii
1238 36 i i
Rogaški
>wowow pospešuje tek do jedi, olajšuje prebavo ter
..templjev vrelec" »"S
1 J__1437 b 1-1
SZcpzemočfj ive fiavztofie in -= plaoče *a dame =_
uaj/itot>eji>a, -zeio -pr-a
iti
ena
oua, priporočata
<za/oa/v Sc STLe/jcoc,
iuiu&f/ia-vta, Mno „ „
0 o	1408 6-6
ŠPzeZazncve, -u^ioe £te/t>. 9.
Avstrijsko - ameriška linija.
Edina, domače-avstrijska direktna, brzoparobrodna vožnja.
Trst-New York.
Oceanska vožnja okrog 8 dni! Prosta, dobra, domača hrana in pijai-a ter 1(0 kg prtljage že od Ljubljane, tedaj nobenih postranskih stroškov med potjo. Najpripravnejša in najcenejša pot iz Avstrije v Ameriko. Cela vožnja Ljub-lj«ia-New York samo K 100.— Ta domača družba je edina, katera sme povsod nastaviti sveje zastopnike. Pojasnila in vozne karte za Kranjsko, Štajersko in Koroško le pri Jos. Pavlinu v LJubljani, Marijin trg št. 1.	1349 6-5
K dečku iz boljše rodbne, ttarenr.u 10 let,
se išče nepokvarjen deček,
ki bi obiskoval ljudsko šo!n a i pr»e razrede g mnav;)je ali re»lke, v dobro hrano in stanovanje.
Kje, po\e iz prijaznosti ucravništto »Slovenca".	1447 6-5
-Sprejme se takoj
izurjen krojaški pomočnik
za velika dela.
Anton Čebulj, 14M 3-2 krojaški mojster Jesenice.
Gospodična
^ se sprejme takoj na stanovanje in ^
I hrano po možno nizki ceni, pri ®q@q neki vzorni družini. qqq® J^ Kje? pove upravništvo „Slovenca".
1476
Učenec
v trgovino z mešanim blagom, iz dobre in poštene hiše, se fakoj ===== sprejme pri =====
2-1
Vendelinu I. J. Stare, Ribnica,
Pijak
se sprejme pod praV ugodnimi pogoji na
dobro hrano in lepo stanovanje v zdravi legi. Na razpolago je tudi glasovir.
Kje? pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca".	1479 4—i
Št. 10939.
Razpis.
1430 3-3
Podpisani deželni odbor razpisuje
službo okrožnega zdravnika v Kostanjevici
z letno plačo 1400 K in aktivitetno doklado 200 K.
Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 34. septembra 1904
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost neomtddževano življenje, dosedanj e službovanje ter znanje slovenskega in nemikega jezika.
Ozirale se bo le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnišnici.
6d deželnega edbera Kranjskega
v Ljubljani, dne 27. avgusta 1904.


**
*****
Prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom
priporoča svojo najstarejšo in najboljši urejeno
delavnico za cerkveno opravo
vedno veliko zalogo izgotovljenih predmetov v raznih slogih, n. pr. monštranc, kelhov, svečnikov, lestencev, svetilk itd.
Vsako naročilo se točno in ceno izvrši.
===== Stare predmete sprejme v popravo in prenovljenje. =
Oznanilo.
1440 3-2
Na g. kr. umetno-obrtni-strokovni šoli v Ljubljani
(šola za obdelovanje lesa, šola za umetno vezenje in čipkarstvo, javna risarka šola za mojstre in pomočnike, javna risarska šola za dame) se prične šolsko
leto 1904|5
dne 19. septembra.
Nanovo vstopajoči učenci in učenke se morajo v spremstvu staršev ali njih namestnikov zglasiti v ravnateljevi pisarni (Stari trg 34, Zatiški dvorec)
dne 16. ali 17. septembra dopoldne od 9.—12 ure ali popoldne od 3.-5. ure.
Sola za obdelovanje lesa ima dveletni pripravljavni tečaj za dečke, stoječe še v ljudsko-šolski obveznosti. Tečaj pripravlja za vstop v strokovne oddelke (mizarstvo, stru-garstvo, rezbarstvo, kiparstvo in pletarstvo ali pa za vstop v katerikoli obrt, v tem slučaju nadomešča spodnje razrede nižje realke.
Sprejemni pogoji I. na šoli za obdelovanje lesa:
A)	V pripravljavni tečaj I. letnik: Dovršena ljudska šola in starost 12 let (do
v 31. decembra 1904).
II. letnik: Znanje učne tvarine iz I. letnika in starost 13 let do 31. dec. 1904).
B)	V strokovne oddelke: Dovršeni pripravljavni tečaj ali meščanska šola ali pa
3 razrede srednje šole (neugodni redi iz latinščine in grščine se ne upoštevajo); starost 14 let (do 31. dec. 1904.
C)	V pletarski oddelek: Dovršena ljudska šola in starost 14 let.
II.	na šoli za umetno vezenje in čipkarstvo: Dovršena ljudska šola in starost 14 let, izjemoma že 12 let (do 31. dec. 1904).
III.	na obeh javnih risarskih šolah se sprejemajo učenci in učenke celo šolsko leto, kolikor to dopuščajo prostori
V LJubljani, dne 3. septembra 1904.
C. kr. reuoateljstuc.

Leopold Tratnik, pasar in srebrar Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 27. 1388 io-


1488 3-2
©Klic
A 170/4 13
s katerim se kliče dedič, čegar bivališče je neznano.
C kr. okrajno sodišče v Kamniku naznanja, da je umrl dne 25. februarja 1904 v deželni boln ei v Sarajevu I. Gavtroža, zapusttvši naredbo poslednje volje, v kateri je
postavil za dediče svoje sorodnike.	.
Ker je sodišču bivališča edinetra zapustnikovem brata Franceta Lravtrože, ki Je bil dalje časa črevljarski pomočnik v Stobu pri Domžalah, neznano, poživlja se taisti, da se v enem letu od spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javi in zglasi za dediča, ker bi se sicer zapu^na obravnavala le z zglasivšimi se dediči in z njegovim postavljenim skrbnikom g. dr. Alojzijem Kraut om, odvetnikom v Kamniku.
C. k«*' okrajne sodišče v KamoikUj oddelek i.,
dne 26 avgusta 1904
Suhe grobe
kupuje Tomaž Chaloupka, Svetec v Bllinu na Čeikem.	1489 2—2
se sprejme v drogeriji Anton Kane.
Natančneje poizve se istotam.
1468 3—2
Objava.
Krojaški salon za gospode
IVAN MAGD1G ^.'SSiu
Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po naj no- j j vejšili journalili iz najmodernejšega In najboljšega tu- In
inozemskega blaga.	1377 20-3
Uniformiranje in zaloga potrebščin za „Soko/e".
Kupuje krompir,
suhe gobe, češminjevo zrnje, bukov žir(bukovce) hrastov želod, divji kostanj in brinje
po najvišji ceni
in
1411 3-6
Jos. Lieuz
V Lijubljani pri novem fpane JožefoVem mostu.
Razid in likvidacija delniške družbe »Prvi na= rodni dom" v Rudolfovem.
Delniška družba »Prvi narodni dom« v Rudolfovem je na občnem zboru dne 23. aprila 1904 sklenila svoj raiid in likvidacijo. Ta sklep ia način likvidacije, po katerem se ima vseh 200delnio v 10. letih od 1. 1907. pečanši po 20 na leto izžrebati in delničarjem v nominalni vrednosti pa 100 K brezobrestno izplačati, je c. kr. ministrstvo notranjih zadev z odlokom z dne 8. avgusta št. 35605 odobrilo. Likvidacijski odbor obstoja iz 5 članov in sicer tr?h na občnem zboru izvoljenih go;.: Dr. Albin Poinik, c. kr. notar, Simon pl. Sladovič, lekarnar in župan in Ivan Skerlj, c. kr. dež. sod. svetn., vsi v Rudolfovem, in iz vsakokratnega predsednika »Narodne iltalnice« v Rudolfovem ter vsakokratnega predsednika šolskega upravništva „Glasbene matice" v Rudolfovem.
To se objavlja in se obenem morebitni upniki delniike družbe „Prvi narodni dom" poživljajo, da oglasijo morebitne terjatve pri podpisani delniški družbi.
R u d o 1 f o v o , dne 30 avgusta 1904.	1428 3-3
prui oared^i dcr$ v likvidaciji.
Vedno najnovejši
Dne 15. SCpf. lefOS Ob 10. url dopoldne se vrši pri c. kr. državni žrebčar-niški zalogi v Gradcu ofertna razprava za dobavo kruha, ovsa in slame, kar se potrebuje za čas od 1. januarja do konca decembra 1905 pri c. kr. državni žrebčarni št. 3 na Selu pri Ljubljani.	«.
Na to se opozarjajo reflektantje z opomnjo, da so podrobni razglasi z vzorci za ponudbe brezplačno na razpolago pri zalogi v Gradcu kakor tudi pri zgoraj omenjeni žrebčarni, kjer se lahko vpogledajo ponudbeni pogoji.
Gradec v avgustu 1904.
C. kr. državna žrebčarniška zaloga
1402 3-2	v Gradcu.
mr gramofoni
kakor tudi plo$če v največji izberi morete dobiti 'Je pri zastopniku nemške akcijske družbe sa gramofone
1059 100-24
Rudolfu UUeber,
urarju v JLjubljani, Dunajska cesta 20,
nasproti kavarne „£vropa", v hiši gospoda Hribarja.
Prodaja se na obroke.
Stare plošče se zamenjajo.
ca un
<u <=>
Ne prezreti! ^m
Kdor želi biti postrežen z dobrim, pristnim blagom pod solidnimi cenami, obrne naj se na že dolgo obstoječo, slehernemu znano tvrdko
Franc Čuden,
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, delničar družbe prvih tovarn „Unien"-ur v Ženevi in Bielu v Švici, zalagatelj c. kr. dolenjske železnice, trgovina s kolesi in
šivalnimi stroji
I^jubljana, Prešernove nlice, nasproti frančiškanskega samostana. Fllijalka: Glavni trg nasproti rotovža.
Posebno priporoča pristne prave, osebno v Švtot nakupljene žepne nre, dalie vsakovrstne stenske (pendel) nre z donečim bitiem v krasno izrezanih omaricah
Največja zaloga brlljantov, na katere slavno občinstvo posebno opozarja gledč izbere, ker so v zalogi od 25 gld do čez tisoč goldinarjev, vdelani v različnih oblikah (fazonahj, torej lahko izvolite kaj ugodnega.
Ne pretirane cenel
Dalje priporoča bogato sortirano zalogo v pravem ali ohlna srebru namizno opravo (Besteck), garniture v krasnih skrinjicah, kakor tudi druge iz ____china srebra izdelane vsakovrstne stvari v najmodernejših oblikah Jako pri-
merna in porabljlva splošna darila.
J*
aj
'o3
f— —.
CA J=>
ja g;
►č/5 ca
E31
o
cr3 (si
«3
Ceniki zastonj in poštni ne prosti.
265 34
Pijte
Klauerjev
»Triglav"
najzdravejši vseh likerjev.
644 150-70
Franc Stupica,
Ljubljana, Marije Terezije cesta 1, v Ančnikoi hiši poleg Figovca.
Priporoma slamoreznloe, mlatilnloe, čistilnice, gepeljne, preže za grozdje ia sadje, pluge in brane najboljšega izdelka ter samokol> nloe Dalje : Sesalke za vodo jn gnojnloo, pocinkane, asfaltirane in svinčene oevl za napeljavo vode, razne tehtnloe z uteži, štedilnike vseh vrst, kuhinjsko opravo, nagrobne križe, nakovala, privljake, žage, kotle za klajo in iganje.
Portland in Roman-oement, železniške ilne in traverze, poljski maveo.
Mizarsko, tesarsko in ključavničarsko orodje ter vse druge v železno stroko spadajoče predmete.
Velika zaloga vedno svežega špe-676 52-2o eerijskega blaga.
-preč. cUtfiofJži-no.	Sna aoupode.
žeti natančno i-svtSeno
oGfef?o po \\\ct\
naj- oe o&tne do
J^o6. civo ja vict,
(P- CC	1431 6—2
^.jnbljana,
SefcnSuzgove it lice št. 5.
cKoum-i n a f mucih, -pridem tadl mete ttidi
oc&p
ode.
idem -sadi-S^a preč. duftoučičino.
omm nMtctem, pridem mat mete ftidv ita dont.
Novo!
izšla je
Novo!
Missa pro defunetis
a IV voces inaea.uales, aut una voce cum Organo, Auctore
Matthaeo Vurnik.
Tisek „Kfatol. tiskarne", — Samozaložba. — Cjna 1 K, po pošti 1 K 5 v.
Prodaja .Katol. bukvama" in L. Schvcentner v Ljubljani ter skladatelj v Št. Vidu pri Zati-čini (Dolenjsko). 1404 6—5
Lep vinograd
10 minut od postaje Videm-Krško, se proda s trgatvijo ali brez trgatve. Natančen naslov pove upravništvo.
1444 5—2
Starejša gospa
z neznatnimi zahtevki, I5če SC za trajno k že bolj odraslim otrokom za materno oskrb. Ponudbe se prosijo pod št. 1467 na to upravništvo.	1467 3—3
1122 100—SO
m
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z vefi ko 600 podobami
ur, zlatega m srebrnega blaga in godbenih reci
Hanns Konrad
torarna u ure Id Izvozna trgovina Most it. 955, Ceiko.
Pr»t» irtifr. nik. remnntolr-ura » »Idro, . j
•li-Um Konkopf patent t trpežnem ftitralu	fjI (1	0'Cft
Iz JelenoTeKi n«nj» t eleg. verižico linlk-	&lu«	* J"«
D* 1» prlreskom, komad --——
^^	Patent	Hatgehek j
Skr it j-£ternit
(zakonito zajamčeno oznamenilo za fisl^-t-itni oemeiitiii šilir-ilj.)
12(58 26-7
Etemit tovarne LUDWIG H RT S C H E K
vsem vremenskim vplivom, ne potrebuje llocklabruck	Dunaj	Budimpešta Nyerges-Uyfalu
poprav, je lahka, lična in cena. Gor. Avstrijsko. ix/i, Berggasse u. Andrassystrasse 33. Ogrsko. Zaiitevajte vzorce in prospekte.
Glavno zastopstvo za južne pokrajine: Delniška družba tvornice portlant cementa DOVJE v Trstu, via Geppa 2.
JovarnišKa zaloga Grubbauerjevih in drugih šolskih zvezkov
j-ernej J^ahovec
Sv. Petra cesta 2 V Ljubljani ^eseljeva cesta T
priporoča slav. kraj. šolskim svetom, učiteljstvu in šolam tovarniško zalogo Grubbauerjevih zvezkov; dobička teh juej^ou de-/ejjen je „l{čiteljs/{i konvi\t" in se dotični zneski objavljajo v „i[čiteljskem 7ovarišu".
Šolske knjige za ljudske šole, Crnivčeve nastenske table, dnevnike, peresa „l(čiielj. konvikta", papir ter druge pisalne in risalne potrebščine.	1453 2—2
= Solidna in točna postrežba je zagotovljena.	-
Naznanilo.
Na c. kr. 1. državni gimnaziji v Ljubljani (Tomanove ulice štev. 10) se prične šolsko leto 1904 5 s slovesno službo božjo
dne 78. septembra 76)04.
Na novo vstopajoči učenci se bodo vpisavali: v I. razred dnč 15. septembra od 9. do 12. ure, v ostale razrede dnč 16. septembra od 9 do 12. ure.
Učencem, ki so doslej obiskovali ta zavod, se je javiti dne 17. septembra dopoldne.
Natančneja pojasnila se nahajajo v razglasilu v šolskem poslopju.
Po naredbi c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 28. avgusta 1894. 1, štev. 2354, se smejo učenci, ki po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu, Radovljici in ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori na tukajšnji gimnaziji sprejemati le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih in« to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolsktga sveta.
Ravnateljstvo c. kr. I. državne gimnazije.
V Ljubljani, dnč 5 septembra 1904.
1486 3-2
^Tad četrt milijona kron
znaša moja T>c/CiHa zafoa-a HoiaJ-VHoije za cjpoipocLe in bame, fe najnort^se,, ti a j&of j. modetue in najfinejše*
o&felle, vbstoječa iz T>eo mc^o $3.000 losov.
iStad $000 ftom. o&feH ta j
za icsett m
1900
100 2000 1000 2000 10000
5000
poosmiltoo
Mtltevij.........
"Jacjmet, »moHvHg -ivt »afo-H»fiiIv o&CeH . , jesettsfi ilt i-n »imiltiA Mai iz »aifeua , . otzoSjifi o&feH i rt cjam&ett . . . . fitoEmfioo sa gospode ixv dečfte ter čepic . jopičeo za bavtte, pafctetot>, dem-ilt pfaščeo, ooutkvttflo-D i-vt pfašee« za ottofie . , liost-unio-o ii miina:, imltiie-ntfi Ulit Mi6.ne-w.tfi, feat-s/mtastifi ivt smfevtifv 6fuz i-n dr-u<jift toradetniift »ttattiftift pred me ton , ,
ifcgi so tudi vedno iafne o-Ofefie zc
bo-u&Cjport-s-uflevij -ivt
sHifv
od tjCb. 4"-do20'- ivt t>i»je
.. 5*
»15' „ » 15" n
n n » »
10-
1-50	„	4-- „	„
1-50	„	4-- „	„
0-30 „	1-50 „	„
3-- „ 20-- „
1-50 „ 10-
'-V zatopi so tudi vedno žalne o-blehe za gospode m dame. Hzvizne SezoCinsfie in pazišfie vzozcc pzcdajam za pofcviino ceno in možem Slago lafio ceno pzcSajati {e zaSi tafio veCihansfie zafege Stagci.
STazocifa po mezi se izvzšnjejo najdčnejše in najfiilzejše na &\maju tez se na zefjo pcšifjajo Szez povzetja pošiCjatve na izfiezo. 1426 3-3
opošto panjem
8c eBovicl\
—-	etapama cm j a 6c oUcmavj
&zo<>lav* Sbtizn a/toom c
(Elngfestio sfifacisče cfitefi, £iuSfjana, dUestni tzg 5.
= fine =
oljnate barve
dr. Fr. Schonfeld-a ic Komp
za
poučno in dekorativno
1409 9-4 slikarstvo
v tubah po 20 vinarjev
se dobivajo pri tvrdki
Adolf Hauptmann
prva kranjska tovarna oljnatih barv, fir-neža, laka in steklarskega kleja
V LJubljani, Resljeva cesta.
Odlikovan
z zlato medaljo
na r&gst&vl v Parizu 1 1904.
Dragofinpuc
tapetnlk In preprogar Dunajska cesta št. 18,
zvrSu e vsa tapetniška ln dekoraoljska dela er ima v zalogi vse v to stroko spadajoče predmete lastnega Izdelka. 884 18
kakor tudi pohištva prve kraDjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
I"	479 104 60
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. II
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstna
duhovnlžk« obltlt«
Iz trpežnega In solidnega blaga po nizkih oenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= Izgotovljene obleki«
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah
»obafltelj antrorm avstrijskega društva železniških nradnlkep
Zaslužek,
zelo dober in trajen, slovenskega in nemškega jeiiha usttneno in pistreno zmožnim, č z 24 let starim mcš*im. Pojasnil« le proti vooilani poštni znamki. Naslov : »Tekmuj, deluj!" upratnštvu-Slovenca" v Liubljani.
1436 6-3
IV JRakap u prodaja
inkotritnih driaTmlh papirjev, »re6k, denarjev itd. gaTtr*vanJ* za tfube pri ftra&aikjlb, pri istrnbanju najm*nj-ttgrn dobitka. — fronti* za "iki trebanj«. Kalaataa livrHU« naroČil na borsl.
Menjarična delniška družba
„M K It C r B"
I., Vfoltoile HI in 13, Dunaj, I., Strobelguse 2.
Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kurmih vrednostih vseh ipekalaoljiklh vrednostnih papirjev in vestni naivetl za dosego kolikor fo atogoče viaoeefa obreitovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo-	134 374