40. številka Trst v četrtek dne 19. februvarija 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina zna-a: za vse leto K. za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en m°sec 2 K. — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. Po tobakamaii v Trstu se prodajajo posamične Številke po 6 stot <3nvč.>; izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 870. Edinost glasilo političnega drnštva „€8inost" za primorsko. V edinosti je moč ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredu stvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin piccolo St. 3. H. nadstr. Naročnino io oglase je plačevati loco Trst. Uredniitvo in tiskarna . ulica Carintia stev. 12. Naše načelo. VII Eh da, v efektih strankarskega boja na Kranjskem, ki lenjo twdi v deželni zbor, ki »e gromadijo kakor gora med obe slovenski stranki, in ki vežejo ti poslednji, da dež. zbornica, dare več aa |K> dveh tretjinah slovenska, ne more postati parlament z izra- t to slovensk<*-zavednim oznsoem : v tem se kaj plutičao, nazorno, prav ad oculos kaže Tst ogr mm škodljivost borl>e na Kranjskem v nje zdivj tmh oblikah za narodao in politično polotrajvsega nart-da. V prvo ob-oja ta divji bo; slovensko s.ran v obnemogost v tem pogledu, da se na loti nit' p'rskuoa za sprememba v toliko, da bi se preb fgato zast »pstvo nemštva v de želoem zl>oru vsaj nekoliko skrčilo ! A nadaljnja posledica razmerju med obema domačima strankama je ta( da se tej prvi krivici in škodi prid-užuje še druga: da ima to nemško zast »pstv.-» v deželnem zooru vrhu vsesa še ta vel kan*k dob ček, da mu razmere dajejo nerazmerno več » moč, nega b jo imelo po razmerju glas »v, aRo bi bile razmere nekoliko bolj — recimo — normalne. Giede na vprašanje, da li ne bi mogla slovenska stranKa — ako bi ne bila razje-Jena p > zastrupi enem boju — z zložnim in energičnim nastopim veadar doseči vsaj nekaj mandato/ iz veleposestva, moremo pokazati še na drugo mesto, kj »r istotiko pogubno delujejo posledice domačega boja, na mesto, kjer bi se lah ko tudi kaj izdatnega storilo tudi za spremim**} razmer v defcel-nem zboru kranjskem. Dogodek iz bližnje minolosti je, ko je sedanji miuisteraki predsedaik Koerber znal se svojo dipl .macijo uprav izpiliti iz mogočnega konservativnega plemstva na Češkem c jlih — če se ne motimo — 21 mandatov nemšr;mu velepoeeatvu v prilog. Ali je naša slovenska delegacija na Dj • naju še kedaj storila ni najmanji poskus, da bi gospoda Koerl>erja pripravila za analogno postopanje na Kranjskem ? Isti razlogi pravičnosti in vstrpljivost , ki jih je mog d gospod Koerber navajati, da je pridobil konservativne velikaše na Češkem, da so odst »pili od toliko in toliko mandatov, da so njihovi nemšKo»liberalai tovariš prišli d > proporc jo-nalnega zastopstva v deželnem zboru : isti vzroki — bš menili mi — bi morali veljati tudi glede ve!eposestva na Kranjskem ! Z isto pravic >, s katero je nemški manjšiua na Ćeškem mogla zahtevati razmerno zastopstvo — z isto pravici, pravimo ako ne večo, more zahtevati slovenski del veleposeatva na Kranjskem, da dobi razmecoo zastopstvo v deželnem zboru ! Je-li — vprašimo še enkrat — slovenska delegacija na Dunaju storili šs kedaj kakov korak? Jeli je še kednj poskusila izposlovati, da bi isti princ;p pravičnosti in spravljivosti, katerega je znal uveljavit' s toliko brižn >stjo in energijo, skušal uvel a viti tudi n*i Kranjskem. To ?e menda ni zgodilo. Vsaj javnosti ni nič znano o t^ua. Pa saj tudi ne more priti do kac?ga poskusa, ker so tudi nas državni poslanci v okovih d imačih b^jev. Konsekveuca te borbe je tuli na Dunaju ta-Ie : če je pr šla od klerikalne etrani inici jativa za kako potrebno akcijo, se jej ne pridružujejo liberalci ; a če je prišla od liberalne s ran* , pa klerikalci posnemljejo prejšnje postopanje liberalcev ! Če zidajo koristno eo:t podirajo drugi, m se ti poslednji še neznansko vesele, da se je podrlo, če tudi je bilo koristno. Vsa to se seveda vrši iz zgolj značajnosti in v imenu zvestobe do »načel«. Nam pa, ki ne morem« gutirati taceira ri/alizira-nja, nam se t čita v enonaer, da ne vemo. kaj hočemo, da smo brez načel, brez ci ljev, voda brez barve, smešne prikazni med veličinami — značajev. Brezvspešno bi bilo, ako bi hoteli tajiti, da nas tako smešenje ne boli. Boli nas, a ne radi sebe, ampak radi stvari. Toda vse smešenje, pa naj prihaja od te ali one strani, nas vendar ne more premakaiti a stilišča, na katero smo se postavili; trdni smo in ae-premič ti v svojem uverjenju ravno zato, ker nas vodi veliko — načelo! PODLISTEK. Na rojstni zemlji 39 C. šp:aal Ksaver-Šandor-GJ&lakl; prerel XIV. Ah — njemu je b i io dobro in ljubo okolo duše. Potem je pogledal Vero, ki je stala in se zagledala gori k nebu. Obča loval je krasoto obraza, oplemenjenega nenavadnim izrazom zanosa in uživanja. OČ2s" sti j j bili nekako še več« in sedaj v mraku sti bili j>/vsem temni, a vendar evit-i od notranjega žara. Pogled, ki ga je obračala proti vi* nam, je plamtel od zao- s;, pobožnosti in skrajne dobrote. Videči ta divn: pogle 1 trh divnih oči, I^ev toliko da ee ni pripognil pred n imi, a v dušo se mu je stavila — ne misel — ampak občutek, da ta pogled ne mora biti, nego pogled neamrtne, večne duše. lu čutil je, da nikdar ne pozabi tega pogleda, in bilo mu je, da je šel mimo njega trenutek, ki je odločilen za ves vek. — Je-li je Vam tako ? — je vprašala hkratu Vera in se za hip obrnila do Lava z vcem obrazom, da se potem zopet obrne proti nebu. — Meni je v somraku pod vedrim nebom često kakor d4 je omrknilo mimo men? — morda je le od večeraega mraka — ali bilo tako ali tako, men nastaja hipno Poetični pregled. V Trstu, 19 februvarija 1903. Državni zbor. —Zbornica poslancev. I — V včerajš »ji seji pos'anske zb irn:c8 se je nadaljevala razprava o vojai predlog;. Krisčaoski socijalist, p os!. Sc h r a f f l je menil, da mora Avstrija ali tekmovati z drugimi državami v oboroževanju, ali pa trpeti, da se jo razdeli med sosednje države. Pasi. Gotz je izjavil, da je prijatelj trozveze, ter da bo njegova stranka glas <-vala za pomnožitev vojske, ker želi, da bo ista mo*na. Priporočal je vladi uved^oje dveletne vojašie službe. Italijanski poslanec, dr. C o n c i, je uvo nekako boln > — in tedaj se spominjam svojih milih pokojnikov. Prav tako mi je, kakor dt mi vsaka zvezda d maša pozdrav od moje matere — in od B anše. Ni mi možao, da Vam točno opišem — le tako je kakor da sem zopet žniima. — la Vera je obmolknila, a globok vzdih se jej ja izvil iz prsi. la potem, počasi korakajoča, mu je pripovedovala o B anši. Basede so jej drhtele od ga-notja, a vpaka beseda je tudi glasno izdajala ljubezen, ki je še vedno plamtela v srcu dekličinem do mile pokojnici. Spominjala se je vsake podrobnosti in vse jej je bilo kakor svetinja, kar jo je spominjalo na pokojno sestro. No — iz njenega pripovedovanja se je Lev konečno prepričal za gjtovo, da Veri ni čisto nič znano o njegovi ljubezni do Blanše. Oua je pripovedovala, kako da je samo prehlajenje strlo Blanš» v grob in nekako nejasno je opominjala, da 89 sponinja, kako so enkrat iskali Blanšo in jo potem našli na vrtu objokano — a bil je t*daj zame tel visok sneg. I a Vera se je spustila v jok — t-h krčevit jok. L?v pa je trpel peklenske muke. »Jaz stojim kakor lažnjiveo pred njo!« — mu je zvonilo po glavi neprenehoma, in bilo mu je, kakor da ga nekaj sili, naj jej pove vse, ali neki notranji strah ga je zopet zadržival veakikrat. Saj — ona bi s 3 z grozo in mržnjo morala odvrniti od njega, dom i BvnjegH govora dr»jal, da bi, z oziram na to, da se je pred kratkim govorilo v zbor niči o razpravnem jeziku, govoril skoraj v svojem materinem jeziku, na vsak način, da si pa zavaruje to pravic». Ko je prešel k predmetu, dejal je govornik, da so stroški za vojsko postali prebivalstvu že neznosnrTerTla je mednarodna dolžnost narodnih zastopnikov postaviti enkrat jez vedno bolj naraščajočim stroškom za vojaške potrebe. Zahteval je, naj se čim prej izvede reforma vojaškega kazenskega postopanja ter naj se uved*j dveletna vojaška služba. Zahteval je tudi, naj se v vojski odpravijo neka ter; načini kaznovanja, ki niso več dostojni sedanjega prosvitljenega časa. — Slednjič je govornik izjavil, da bo njegova stranka gla suvala pr>ti vojni predlogi. M'adočeh posl. U d rž a 1 je izvajal, da ima parlament hude skušnje z vojno upravo, katera se prav nič ne briga za poslance in dela, kar se jej zljubi. Gotovo je, da se po-trja mnogo več novincav, nego je izkazanih v prospektih ter da bodo stroški za novo povečanje vojske mnogo večji, nego zatrjuje minister. V Avstriji da se ne more govoriti o ustavnem življenju, ker se mora trpeti mi-n'sterstvo, sestavljeno iz samih birokratov. Parlament je gledališče marijonet s spretnim impresarijem, dr. Koerberjem. — Zaključil je z izjavo, da bodo MladoČehi glasovali proti vej ni predlogi, ne iz animoznosti proti vojsk, temveč radi tega, da prote3tirajo proti sedanjemu režimu. Posl. dr. Ltieger je pojasnjeval vzroke, radi katerih se je njegova stranka odločila glasovati za vojno predlogo. Njegova stranka je stavila ministru tri zahteve : olahčanje vojaškega službovanja onim, ki so jed;ni vzlr-ževatelji rodbin; določila glede d jbav za vojsko in oprošČeaje od vojaških vaj v zad n';e"i letu s'užbovanja. Min:strovi odgovor na te zahteve da so bili ugodni, vsled če3ar bo njegova stranka glasovala za pred -logo. Protestiral je proti zahtevi Madjarov, ki hočejo ustvariti narodno vojsko in je dejal, da mora ostati vojska skupna avstro ogrska, institucija. — Napadal je potem soc jalisle in trdil, da mora vojska boriti se proti vnanjim in notraajim sovražnikom ; notranji sovražniki da so socijalisti. Ko je govorilo se nekaj govornikov, se je seja zaključila. O položaju. Razmerje med eeianjo vlado in nemškimi strankami je že od nekdaj notorično. Dejstva govore preglasno, da bi kakor ubijalca svoje ljubljene sestre in bi ne mogel in ne smel nikdar več stopiti pred njo; — a njemu je bila nje bližina tako draga ! Is dalje se je začul ropot kočije, ki je hitela za njima. Kmalu ju je dohitela. V polumraku se je dobro razločeval elegantni f.jetOD, katerega sta vlekla dva velika lepa konja. Poleg livreriranega kočijaža je Bedel na kozlu tud lakaj. V ozadju kočije je bila, na pol zvrnena mlada deklica z bogatim ši-' rokim klobukom na g'avi, od katerega se je vilo gosto belo perje. Kraj n e je sedel star debel gospod, na malem sprednjem sedežu mlaji eleganten meščan. Lev ni spoznal nikogar, tako hitro je zbe* žala kočija mimo sjiju. No, Vera je spoznala po ekvipaži, da so Mikolaševi. — A ! — se je izneb la odurno. On pa je začel kar besneti, spominjajoM se poslovanja in dejanj Mikolaseva. Prav jezila ga je ta elegantna gospjska ekipaža. — Taki ljudje — pa tako už.vajo. To ti je pravici na svetu! Moral bi sedeti v Lepoglavi (v kazailn'c ) — a glej — on kavalir — prvi v okolici ! — Ne — ne — tako ! — ga je prekinila Vera živo in njeno lice se je pokazalo strogim z bolestnim izrazom. — Ravno Vi nimate razloga, da ga branite ! — je odgovoril Lev. mogla koga puščati v dvomih glede na intimnost tega razmerja. Ali v tem hipu je vse še posebno jasno, prozornp. Le tako, da je med Koerberjevo vlado in Nemci popolno soglasje, moremo si tolmačiti hrupno veselje po nemških listih na tem, tla je večina za vojno predlogo Koerberjevo vladi zagotovljena. Notri med tem veseljem svojim in — Bvojih zaveznikov, pa je g. Koerber poskrbel z drugim, in (da naravnost povemo) skrajno odijoznim činom, da je jasno in kako jasno ! In jasno ne le razmerje med Koerberjem in Nemci, ampak jasno tudi, kako nizko taksira g. Koerber jugoslovanske poslance. Kakor znano, se je na Dunaju ustanovil odbor, ki si je nadel nalogo, da vzbuja zanimanje za mučenike v Macedoniji. Ta oc]bor — v katerem je več drž. poslancev in mu je na čelu vitez Vuković — je hotel prirediti koncert Macedonskim beguncem v prilog. Ko pa je policija prepovedala koncert, se je podala k rninisterskemu predsedniku deputacija z vitezom Vukovićem na čelu, ki mu je pojašnjevala, da ni bilo nika-kega veljavnega vzroka za prepoved, ker je imela priredba zgolj humanitaren namen. — Ministereki predsednik se je izgovarjal, da prepovedi ne mor^ dvigniti, ker da bi prireditev vendar imela demonstrativen značaj, čemur se treba izogniti z ozirom na pogajanja, ki se vrše med vlastm": radi reform v Macedoniji. Temu nasproti se more konstatirati, da so se slične priredbe Macedoncem v prilog že vršile v Parizu in v — Berolinu, a nikdo ni =.ič čul, da bi bila katera vlast kaj rekrimi-n:rala in da bi bilo to kaj motilo pogajanja med vla3tmi. Bog ve, ali bi g. Koerber tudi ne hotel dvigniti propovedi, ako bi nemški poslanci prirejali kaj tacega ? ! No, pa pustimo to! G. Koerber je o tej priliki zagrešil nekaj druzega sila odijo-znega, izgovoril je nekaj besed, kakoršnjih ne bi nikdo pričakoval iz ust ministra-pred-sednika v konstitucijonelni državi. Začudil se je namreč, da se poslanci v Dalmaciji toli toplo zavzemajo za stvar, ki leži izven mej monarhije, dočimje v Dalmaciji toliko bede!! Ta izrek je goro3tasen. Gospod Koerber je hotel menda pokazati, da ne zna le groziti našim poslancem, ampak da jih tudi zna ceniti nekako tako, kakor so v tistih dobrih starih časih šomaštri cenili svoje — paglavce v najnižem razredu ! Ali gospod Koerber je v resnici pokazal še nekaj druzega — da ima — Da — obsoditi koga^ popolnoma, za to ee hoče mnogo. Da so njegovi interesi nasprotni mojim, e — to mi še ne daje pravice, da ga sovražim. Pa naj je morda tudi zagrešil, ali ni naša dolžnost, da odpuščamo ? Ako ne Btorimo tako, čemu je potem Jezus prišel na svet ? — A verujte mi, da tudi za nas same in naša srca je mnogo ugodneje, ako odpuščamo, nego če nosimo v sebi jezo in Bovražtvo ! Lev jo je gledal začudeno, odgovoril pa ni ničesar. Ona je nadaljevala : — Da se on gosposko vozi — a moj oče ima komaj na pol podrto koeijo — tudi to na dene nič. Prvo ni sreča, a drugo ni nesreča. Saj — ne prihajajte v protislovje sami s seboj ; malo poprej ste rekli, kako da v tem vnanjem sijaju ni nikake vrednosti Tako ste rekli. Jaz sem Vas umela tako. Pa je tudi tako. Oh — da ste zadnjikrat čuli propoved našega župnika — ravno o tem, kako vnanje slasti in la^ti malo veljajo nasproti onemu, kar je v duši. — In rekel je, da ne treba, da vedno gledamo nad sebe in da zavidamo one, ki več morejo od nas — ampak gledati moram pred-se — in potem — vidimo še le — kako jih je mnogo, mnogo ki še bolj trpe — in naša bol naj bo le ta, ker jim ne moremo pomagati vsem. — Oh — krasno je govoril. (Pride se.) namreč jak > zmešan koncept o činiteljih, ki se interesiraai Da balkanskem vprašanju. In če se čudi Dalmatincem, da se interesirajo za balkansko vpraš&nje, Daš sili misliti, da niti ne p -zna ni etnografiČn h razmer na Balkanu, di geogrstične lege Dalmacije. A pokazal je tudi, da ima sila zmešan koncept o tem, k8r je poslancu v dolžnost in do Sesa ima prav co. Dolžan je zanimati se za bedo v svoji kronovini, ali da bi se radi tega ne smel zanimati za nič druzega: to je epohalno menenje t ržkone edinega dr. K..erberja, sedaj miniaterskega predsednika v k( nstitucj^nelni državi atrijski!! S cer pa, ako na* hode čuti gospi/d Koerber: ako bi se kdo moral sramovati gori do ušes radi bede v Dalmaciji, moral bi se nje glavni p r o v z r o-čitelj. sedanji in ved ni a v a tri j- Kar je grdo na Ogrskem, je grdo na Nemškem in Nemci nič ne izgube, ako podajo Madjarnm bratsko roko v znamenju iste in jednake krivičnoet*. Macedonsko vprašanje. Z Dunaja j»or.)čajo iz n e( ficijelnega vira, da so že došli na Dunaj pntrjevalni odgovori na avstrjsko-ruske predloge glede reform v Macedoniji. V diplomat'ćnih krogih se zatrjuje,] da reforme obsezajo med drugim tudi imenovanje generalnega inšpektorja, kateremu bi bili vali-ji v upravnih zadevah podrejeni. Ta inšpektor bi mogel biti tudi mohamedanec in bi bil imenovan od sultana, bil bi pa podvržen kontroli velesil, katere bi ga branile proti eveDtuvelnim nadlegovanjem in pretnjam od strani turške vlade. Velesile bi nadalje oto-manski banki poverile finančno upravo Ma- ski z i h t e m, ki je to toli lepo1 cedonije; tudi ta uprava bi bila pod nadzor-deželotako neodpustno zane-j ni št vem velesil. m a r ja in ki je tudi vso svojo Iz Sebastopola poročajo, da kupičijo železniško politiko urejal po tamkaj ogromnega vojnega materijala, kateri d i k t a t i b iz Budimpešte, torejse pripra vlja za ukrcavanje na ladije. V od tam, kjersonajhuji sovraž- slučaju koi fl kla med Turčijo in Rusijo od-niki vsaki gospodarski p o v -; plula bi maka črnom.»rska vojna mornarica zdigi v kraljestvih in deže- pred Bohfor, ruska vojska pa bi se izkrcala lah, zastopanih v — državnem v bolgarskih lukah Burgos in Varna, zboru!! | V vasi Gokuzizuk (drinopoljeki vilajet) G. Koerber, primite se za nos! našli so turški orožniki mnogo skritega orožja Ali vedo sedaj, gospoda jugoslovanski in zaf rli nekaj uglednejšh vaščanov. Na- jorrianci, kako jih taksira sedanji ministerski slednjega dne so prišli orožniki zopet v vas, predsednic ? Radi navedenega, nečuvenoga tekom noči pa je prebivalstvo zapustilo vas izreka hočejo naši poslanci baje interpelirati in pebegnilo v Bolgarijo. v državnem zboru. Prav ! Kličemo pa jim v V oUiiju X>rinopolja so štirje Bolgari v spomin apostrofu v »Obzoru« : gledajo naj, vasi Bumbojli umorili grškega kavarnarja da po dejanjih postanejo faktor »a katerim si Jurija Pilili. Tmor se je dogodil na povelje g. Koerber ne bo upal tako igrati!« macedonskega odbora, ki je doanal, da je bil lz Ogrske zbornice Tudi včeraj se Pirili turški ovaduh, je v ogrski poslanski zbornici nadaljevala V predvčerajšnji seji bolgarskega sobra- razprava o vojni predlogi. Govorila sta nia odgovarjal je ministerski predsednik Da- «amo dva govornika, na kar je bila seja za- nev na interpelacijo radi razpuščenja maee- ključena. donskih odborov in aretiranja njih voditeljev. Honvedski minister, baron Fejervaiv, se Danev je izjav 1, da je to ukrenil, da obva- ie bavil s slučajem nadporočnika Havdn, o ruje najvažnejše državne interese. Bolgarija katerem je poslanec Legye> trd si, da je Lil ne mGre biti ognjišče macedonskih nemirov, kaznovan, ker se je na ulici pogovarjal v Bolgarija je mala država in njena naloga ne madjarskem jeziku. Minister je izjavil, da more hiti jedino in izključno le rešitev ma je ta dogodba popolnoma izmišljena, torej cedonskega vprašanja. Bolgarija se mora lažnjiva. vesti tako, da bo mogla od velesil zahtevati, Nemci in Madjari. Madjarsko be- naj Be zavzamejo za zboljšanje razmer v bliž- snilo, ki se j>osebno zadnje čase pojavlja v nji državi. Bolgarija mora skrbeti, da si rako grdih oblikah, da mora navdajati z velesile nadenejo težko nalogo rešitve mace ogorčenjem vsakega poštenega človeka — to doDskega vprašanja. Kersniio se seveda ne ustavlja niti pred re- nadaljeval je minister, ne težimo po dakeijami nemških novin na Ogrskem in pridobljenju Macedonije. Srečni bomo že, pada sekira msdar^ke — justice istetako se v tej deželi vzpostavi red in abo se tudi na vratove nemških novinarjev, kakor našim sorojakom zagotovijo človeške pravice.) Slovaških, srbskih, romunskih. Medtem ko se velesile bavijo z reformami, Ob takem stanju stvari postajajo nemš&a katere se imajo izvesti v M&eedoniji, veleva gw3po la v rajhu nervozni. Čut svobodomisel- nam j,e najelementarn« jši polit eni takt, da se n riti in prav'-aosti jim začenja poganjati mladje vzdržujemo. Nadalje je izvajal minister, da v germanskem srcu in pred očmi jim je z m0ra Bolgarija se svojim lojalnim vedenjem vso jasnostjo, da je postopanje Madjarov prepričati Macedonce, da morajo tudi oni v prav grd j, nečloveško. Listi v nemškem rajhu zdanjem slučaju ostajati mirni, da bo toliko očitajo Madjarom : da zapirajo ljudi, ne da velesilam, kakor Tarč ji mogoče izvesti re bi bilo opravičeno po zakonu, proganjajo za- fjrme. radi del ktov, ki so po zakonu zastareli,! urednike mečejo za mesece in mesece v ze~ TF.Žci.ŠR.fc* pore in jim nalagajo tisoče in tisoče kron ^^ društva »Edinost« > globe, porotniki, ki sodijo, niti ne umejo č,- ^ y ^ ^ ^ t m ob in tati inkr,miniranih člankov, priče, k. b, raz- ^ ^^ . Qa katfro 0e vabijo vai bremenjale obtoženca, se □ *ti ne dopuščajo, .... ... . J , - , , • . i odborniki in Djih namestniki, državni pravdni k zasramuje in obrekuje ob- * „ , „ tožence itd. Pogreb 11 zornega moža. Predvčeraj- Splch v vsem tem madjarskem postopa- ! šnjim vršil se je v Skednju pogreb 63 letnega nju je — pravijo lieti v nemškem rajhu in Josipa Sancin Drejača, ki je umrl govore resnico —, sovražtvo, nagon po pro- j ' ganjanju, nasilje, samooblastnost, fanatizem in šovinizem ! Ti dogodki da so sramotni. Prav imajo nemški listi v rajhu. Le na neKaj pozabljajo. Na to namreč, da je slika, ki jo črtajo o Madjarih, verno zrcalo, v katerem morejo videti — sebe, Nemce, in njihovo postrpaoje proti Piljakcim v Poznanju! Kar je sramotno na Ogerskem, je sramotno tudi na Nemškem ! Neki nemški list poživlja naravnost nemškega cesarja, naj posreduje na dunajskem dvoru v prilog Nemcem na Ogrskem, n?j torej |K>seže v dogodke v drugi državi ! A kako so kričali isti Nemci, ko je deželni zber gališki rezolviral prt ti tistemu bojevitemu govoru v Marienburgu, v katerem je cesar Viljelm napo veda val poznanj-skim Poljak»>m —- boj na nož ? ! Človek re« že ne ve, kako naj bi označil ta nemški dvojni vatel, s katerim merijo svet ? ! Ni ga tako grdega, nasilnega in nemo ralnega sredstva, da bi se ga ne posluževali proti drugim, ne da bi o tem pordečili od Brama — in ni jih zopet tako občutljivih ljudij, ki precejajo moralo na vedre in prelivajo moralno zgražanje v potokih, ako je kdo komu nj h malo krepkeje na mezinec stopil ! ! tu- sovražtvo, nagon po pro- j kajšnji mestni bolnišnici v ponedeljek zjutraj. Pokojnik je bil vil narodnjak in je slavil lani petdesetletnico, odkar se je z vso vnemo udeleževal cerkvenega in narodnega petja. O tej priliki priredilo je pevsko društvo »Velesila« njemu na čast kresen koncert, kate rega se je poleg Skedenjcev udeležilo tudi mnego rodoljubov iz me&ta in okolice. Temu društvu je bil pokojni Josip Drejač zvest in delaven člen od pof-tanka društva pa do svoje smrti. O volitvah, po3ebco pa, ko ga leta niso še tako težila, bil je eden najboljš h agiiat>r jev naše Btranke. Škedenjci in pose' no členi »Velesile« so ga selo spoštovali, kar so posebno o priliki 50 letnice njegovega pevanja in predvčerajšnjim o njegovem pogrebu. Pogreb njegov je bil nenavadno lep. Ze iz mestne bolnišnice, kjer je utr rl, do meje škedenjske župnije bilo je v sprevodu mnogo Skedenjcev, na meji škedenjske župnije pa je pričakovalo njegovo truplo pevsko društvo »Velesila«, skedeajska godba in ogromna množica ljudstva. Dva Velesilama sta na to vstopila za križ, neseča krasen venec s tro bojnim trakom in napisom »Pevsko društvo »Velesila« — neutrudnemu svojemu pevcu« Ko se je sprevod uredil, začel se je pomikati naprej v škedenjsko cerkev in od tam na škedenjsko pokopališče. »Velesila« je pela žalostinke v cerkvi in nad grobom, medpo-toma pa je svira'a godba. Pogreb je bil res vredea vrlega značaj -nega mrža, Škedenjci pa bodo najlepše proslavljali njegov spomin, ako ga bodo posnemali. Riemanje v državnem zboru. — V predvčerajšnji sej' poslanske zbornice so poslanec Plantan in tovar ši interpelirali vlado zastran nečuvenega in popolnoma nezakonitega postopanja tržaškega namestništva, oziroma koperskega okrajnega glavarstva nasprrti Ricmanjcem. — Plantanova interpelacija je adresirana na ministerskega predsednika in na naučnega ministra. 0 dogodkih t Ricmanjih pravi reški »Novi list« : »Očitno se vidi, da Dunaj in Rim ne dafta un'je in da delata dogovorno. A narod jima odgovarja : mi pa pojdemo v pra-vos'avje. Ker pa je unija katolišk1' obred, je zopet drugo očitno : da Riiru in Dunaju ni toliko do obreda, kolikor do slovanskega jezika v cerkvi, katerega se to'iko bo;č«. Ozirom na oni odlok okrajnega glavarstva v Kopru, v katerem je bilo Ricmanjcem povedano, da njihove prijave oblast ne more vzeti na znanje, ker da niso v normal-i nem ftanju in čutstvovsnju, meni spljetsko! »Jedinstvo« : »Kaj tacega se še ni čulo nikdar! To je ravno toliko, kakor da bi se jim reklo : j »vi ste znoreli !«, a znoreli so, ker hočejo v j svojem jeziku moliti Bog?. Doznajemo pa, da ni to, ni kar si bodi ne premoti onih poštenih kmetov«. Nekoliko opravičenih pripomb. — Z ozirom na okolnost, da se v Trstu bližajo občinske volitve, in da je beležiti začetke nekega antisem tskega gibanja, je »Slavenska Mieao« napisala nastopne opravičene opazke : »V vsem tem se Slovenci d-že rezervirano in delajo. To je pametno. Na Hrvate in Srbe,, ki se nahajajo tu, nikdo niti ne pazi, ker se odtegujejo politiki in se bavijo se svojimi kupčijsk:mi posii. Preveliki so obziri, ki jih zadržavajo, a največ na indu-strijalua dovoljenja, ki so pod nadzorstvom vladajoče stranke. Politični obziri so, da mnogi popačeno pišejo svoje ime. Žalostna resnica jer da so mnogi Hrvati in Srbi z Italijani, z istimi Italijani, ki ne prznavajo obf-tanka Slovanov v Trstu, ki ne dajo Slovencem niti ene slovenske šole, ki očitno teže po zjedinjenju z matero-zemljo. V pojasnilo. Danes došla nam »Reiebs-vvebr« ima kratek dopis iz Trsta, v katerem cmenja po »Edinosti« tisto t-lavnost v proslavo obletnice UBtaje v Milanu proti Av- j atriji. Ker pa stilizacija dop;sa v »Reichsurehr« ; ni dovolj toera — pravi namreč: kakor poroča »Edinost« — bi se moglo torej mis-liti, ' da smo le mi por< čili o onih demonstracijah i in si morda tudi kaj izmislili. Zato moremo pojasniti : da so listi iz kraljestva prinesli dolga j poročila o slavnostih v Mi'anu, da smo mi posneli po teh virih da Fmo posneli le mal del vsega, ker je j bilo vse drugo — prehud tobak, da je bilo res hudo, skrajno, priča dej- j f*tvo, da sta bila radi poročil o slavnosti v j Milanu v Trstu zaplenjena (kolikor nsm| znano) milanski »Corriere« in »Gazz. della j Serra« iz Benetek ; od tržaških pa le »Sole«, ker si drugi listi niFo upali govoriti vae re snice, potajevati pa tudi niBO hoteli ! Toliko smo hoteli napisati v pojasnilo. Kakor zanimivo in značilno okolnost bilo bi še do lati, da so neaški 1 i -»ti — ne« ficijozni in o t' i c i j o z n i — tledli stari taktiki starega avstrijskega zistema, ki najraje molči, ako Be boji, da bi govor mogel kompromiti-r8ti — zasrancovalce naše monarhije ! Ah, da, ta zistem — monarhija more biti ponosna nanj, taj je vedno prijatelj — njenim sovražnikom ! Ob kateri uri? Pišejo nam: Večkrat se mi namer ja, da morum po opravilu na magistrat. -Ako imam posla pri nižj.h urad nikih, odpravljam svoje posle precej za časa, ne pa tako, ako moram k kakemu asesorju ! Ti ljudje imajo svoje p< sebne urnike. Ob desetih, deseti in pol in premnogokrat celo ob enajsti uri, prihajajo ti veliki gospodje v svoje urade ! Recimo tudi, da imajo ti mogočni ma gistratovci posebne uradne dolžnosti izven urada ; toda v sličnih slučaj h bi morali obveščati podrejene organe, kateri naj bi potem obveščali stranke ter jih s tem odvezali od neznosnega čakanja na magistratu. Ako se ti in drugi uradniki z določenim urnikom, drže strogo določenega jim čaffa — na zvršetku svojih uradnih ur : imajo popolnoma prav. Z isto prav'co pa zahtevamo mi, naj hodo uradniki ob določeni jim uri na svojem mestu ! Kateri je bolj olikan? Ko Reje danes zjutraj našemu prrrčevalcu poljubilo iti, da si ogleda pcgorišČe, o katfrfm poročemo na drugem mestu, je naletel na oglu ulice Cro-ciera in trga S. Franceeco na nekega voznika, kateri je hotel z dvovprežnim vozom preko omenjenfga trga. Preko trga so bile napeljane cevi briz-galnic, katere so rabili gasilci za napeljavo vode. Te cevi je straži! uniformiran gasilec, ki je opozoril omenjenega voznika, naj ne vozi prf-ko cevi. Voznik je pripomnil povsem opravičeno, da bi merali v sličnih slučajih na zsČetfcu ulice postaviti znamenje ter tako prihranjati voznikom izgubo časa in sitnosti. Da bi se mu ne bilo treba vračat', je voznik spravil cev, ki mu je delala napotje, pod rob trotoarja, po katerem je hotel nadaljevati svojo pot. Gaeilec je po°taI nervozen in je revnega vrznika ozmerjal z umazanimi besedami, dodavši : gotovo niste Tržačan !« Gocpod gđBilec je bolel menda reči : »Ako bi bil Tržaean, ne bi bil tako surov«. Po našem mrenju pa ;e imel voznik popolnoma prav in je tudi dokazal, da je — da-si Slovenec — mnogo bolj olikan, nego pa g. gasilec ! Redarstveni oblasti pa piiporočamo, naj v sličnih slučajih odredi, tako, kakor je menil naš voznik, raj postavi ali da postaviti znamenja na začetku ulic, čez katere so napeljane cevi gasi'cev in torej ne smejo pasirati vozovi. Naši irredentarji v jezi in- žalosti! Predvčerajšnji »Indipendente« pretaka krokodilove solze radi — neumnosti bratcev iz kraljestva ! Kai Fe je zgodilo vendar takega — porečete morda — da se glasilo Isškega parlamenta tako jezi in ob enem žaluje ? \ — Naj vam povemo terej, zakaj gre! Pred čfsom je pt reška čitaln ca (La sccietii del Casin«) pisf-la v Italijo (!) (in sicer tvrdki Vallardi v Milanu), naj jej dopcšlje en zemljevid Is:r?. Tvrd k a ee je odzvala in dopo-slala — dvojezičen zemljevid ! Zraven beaede Parenzo ie stalo v oklepaju tudi ime »poreČ«, zraven ;Capodiatria« »Koper« itd. Ker pa je to nezaslišano žaljenje laške narodnosti, je 9lavni »Casino« takoj vrnil do-I osla ni mu zemljev d ! Drug slučaj : Neko beneško mesto se je predrznilo poslati tržaškemu županu piijavo o nekem semnju pod naslovom »Biirgermei ster« !! 1 Joj, joj, kako neumni so še bratci v kraljestvu in to vkljub mnogoletni šoli, ki jim jo daji-jo tuka šnji Indipendentovci ! To je res grozno — kaj ne ? ! M*&to da bi jim doposiljali zem'jevide, na katerih je iatra (vsaj na papirju) že priklopljena k Italiji — jim poši'jajo take, po katerih je sod'iti, da Istra vendar le ni še popolnoma zrela za ir-redentarske idejaJe. Ali ni, da bi vsaki pošteni neodrešemc počil od jeze in — žalosti ? ! Mi umejemo tor^j žalost naših neodre-senih, ali pompgati jim ne moremo. Božja pre\idnost je tudi tisti kofoek zemlje istrske odmerila tlovan^kencu rodu, a kar je storila božja roka, ne skušaj rušiti slabotni Človek!! Kaj je to:. »Edinost« £! Prijatelj nam piše: Minoli teden sem bil Šel v tobak trn o, nahajajcoo se v ulici Coroneo zraven trgovine gosp. Fajdige, da si kupim »Edinost«. Gospića — Slovenka — me je nekako začudeno vprašala: »Ksj je to — »Edinost«?! Neverjetno se mi je zdelo, da bi v slovenski tobakarni službujoča «-lovenska gosj ica ne znala, kaj je »Edirost«. Zato sem rgerčeno zapustil dotično trafiko, z namenom, da po-vprtšam slavno uredništvo — ker nas sedaj dela mnogo v bi žni omenjene t, bakarne — kakŠDi ljudje so ti, ki, ali ne vedo, kaj je »Edinost« — ali nočejo vedeti ? ! Ž dovski »Piccola« se pa le prodaja v omenjeni tobakarni ! Naroden zidar. In zopet nova partija. Danes zjutraj Je prišla v Trst part'ja kakih 200 milih gostov iz drage ram Italije. Vsprejemal jih je polic, oficijal Kreiner, ki jim je pregledoval potne liste in se u ver jal, da li imajo v žepu tistih par predpisanih k ronio. Da li je našel vse v redu pri vseh, tega ne vemo. Gotovo pa je, da smo zopet bogateji za par sto njih, ki bodo trgali domačine m kruh izpred uat \ Kaj rečejo domačini k tema ? Ka- kor ebučnja uči, dovoljeno jim je stiskati pc-ti od jeze in — postajati dalje brez dela in :e!a. Določeni kongres vinodradnikov Iz vse Avstrije ?e bo vršil v Spljetu. Tako je doh čil pooblaščeni odbor v Kremsu. Koreert »Dalmatinskega skupa«. — Vse one, ki so dobili poziv na koncert »Dalmatinskega skupa«, ki se bo vršil danes ob 8. uri zvrč*r v redutni dvorani gledališča »Po'iteama Hos etti«, opozarjamo še enkrat, naj nikar ne zamude te ugodne prilike, ka tera jim nu li to'iko in tako izbranega umet niškega užitka. v našem listu že objavljeni program kaže, da bo ta krncert nekaj iz rednega. Poleg mnogih leph orkestralnih trčte, katere bo izvajal izvrstni orkester tukajšnjega pešpolka, poslušati bodo mogli udeleženci tu ii opernega tenorja iz Zagreba, g. vitesa Cammarota. Najbolj pa bo poslušalce za n mala novost: izvadki iz opere »Petar Svf.č c«, katero je na libreto g. dov E. Luzzatto in L. Pian'. Ogenj moral je b ti že dokaj razširjen, ko ga je z ul:ce zapar.il neki gospod ;n o tem brzojavno obv'sti! ognirgasno postajo, ker je o pr hodu otrnjegasccv zavzemal požar že ogr« m ne dimenzije. Za prvim ognjegasrim voz« m došlo je še več drugih in tudi brizgalka na psro. Mnogo brizgalk je brizgalo vodo n:i gorečo h šo, a kljubu temu je bil požar vedto ve*ji. Velika množ'ca občinstva se je nabrala v ulicah Stadion in .S. Fr&n c« scof kjer :e gledala nenavadni j rt zor. Ognjeg: sci so svoje delo morali omejiti na to, da s > sosednje h še branili pred požarem. (Jb 11. uri se je udfla srreha in so im*li ognjegbsci nekoliko lažje delo o loka lizirapja požara. Hiša, ki je b la samo na eto nadstrof je in ki jo je p< žar »korhj pope inoma no Sil, bila je določena, da se v kratkem podere. Ogenj je bil {>cgašen ob 'J. uri / jutro. Za* od za čiščenje kave, ki je bil v niej narr.eščen, ;ma vsled ptžara kakih 40 000 K ■jjode. Vzrok požaru ni znan. 1'rst * »renl£nin. V petak, dn» 20. feb. r.b I'. uri t>odi*# tuk. e. tr. ofcra'i**^ s-Miiiirt.- « viln« stvar vrdii« pr««'.v n:t> : na trgu S. G oranni štev. 6. in v ulici S. i G ovan ni št. 10, hišna oj rava ; v ulici Hel- fo : Josip Vol? e, Valentin Vr lčič, Anton Švara iz Komna, dalje Kovačič Josip, Ivan Urabec iz Svetega, Štolfa Štefan, Volčjigrad, Anton .Še^elja, Tomaževica. X Vsi fo prihajali, samo njega ni bilo. Nekje na 'Krasu se je irmla včeraj vršiti poroka posest-ika ... . (imen ne nava-jsmo). Zbrani so bili svatje, na mestu je bila nevesta, pripravljena je bila godba, s* šli so se bili tisti neizogibni, ki o takih prilikah zijala predajajo, v kuhinji je že cvrčelo, lepo dišalo, se prijetno kadilo, kuharice so se sukale kakor tržaški »curli« . . . Vsi fo prišli, vfi bo prišli, samo njega ni hotelo biti od ni-kod — ženina. Kaj storiti? No. pogodili so, kar je b lo najpametneje : akomodirali so se pol< ž»ju in so — lepo papcali in pipcali in pleeali . . . . da n"so kuhar ce zastonj cvrle in pekle in godci pisk»li. Njega pa menrfa — kakor se glas« najnovija sport Čila — še vedno ... ni ! X Z groba t plesno dvorano. Na Reki se je pripetil neč'iven slučaj, l i priča, kako daleč more pokvarjenost in hlepenje po uživanju zavesti žensko. Opažalo seje redno, kako s fokrpslišča na Reki zginjajo dragoceni svileni trakovi, ki so dičili vence. Policija je začele zasledovati in zasledila je res, da te trakove krade četorira deklet, od katerih ena je okrasila svoj »doininc« s trakom, ukraden m Da grobu in je hotela tako iti na ples. No, mesto na ples je morala oditi v policijski rapor skupno se svojimi tovarišicami, kjer so jim sneli krinke, pod katerimi so nesrečnrce izvajale svoje ne era m n osti. X Na korist družbe sv. Cirila in tfetodija za Istro priredita meščanstvo v pr tres pustil na mostu kakih slabih znakov. * miniaterskega predsednika natančnega pojas-V tem je zapaz»1 nepovabljenega naseljene 1 nila o delokrogu in delovanju imenovanega kako beži. A že mu je bil za petami moj-1 ministra. Zahtevajo, naj ministerski predsed-strov pes. Ko je videl, da ne more ubežati,1 nik svetuje kroni, da^pošlje tega ministra v je begun skočil z mosta v silno globočino in1 pokoj in da ne imenuje več nobenega mini-je, seveda, ostal mrtev na mestu. Pri samo- [ stra-rojaka češkega. morilcu niso našli ne denarja, ne kakih do-j Zbornica je nadaljevala drugo čitanje kumentov; opazili pa so, da ima zlomljeno vojne predloge. — Prsi. Eldersch (scci-nogo. Tudi ime s« izvedeli slednjič. Samo-' jalist) je podrobno utemeljeval stališče svoje morilec je bil — zajec! 'stranke nasproti m litarizmu in institucijam --I vojske ter je opozarjal na gospodarsko de- 1 presijo ljudstva, katere so kriva visoka vo-i jaška bremena. Dokler ne bodo spolnjene nekoliko' zahteve, ki jih stavijajo socijalni demokratje obstruk- že desetletja, se bodo vedno energično borili Razne vesti. Prvi obstrukcijonist. Ker je let sem v vseh parlamentih postala eija tako pogosta Ptvar, našel se je nekdo, j P«>ti višanju bremen za vojsko. Govornik je kije začel brskati po zgodovini in je iskal | v ostrih besedah polemiziral proti poslancu po njej. kdo je bil prvi obstrukcijonist. N s šel dr.u Luegerju in je prip >mn 1 na opazko ga je. B l je Cato Uticeneis, glasoviti govor- Luegerjevo, da je prebivalstvo prijazno vo-nik, ki se je več nego enkrat poslužil tega jaštvu, da je to res v toliko, v kolikor je sredstva, da prepreči vsprejem kakega zakona, ki mu ni bil po mii-li. Tako je n. pr. — kakor pripoveduje Cezar v svoji zgodovini meščanske vojne — enkrat Cato v senatu rimskem hotel preprečiti glasovanje o nekem zakonu, ki je bil predložen s vojakom prijazn« ; ali zisternom militarizma ne soglaša prebivalstvo. Velika tatvina v katedralki. PETROGRAD 19. (B.) Sinoči so ulomili o uBKBiu tatovi v Izakovo katedralko n so odnesli iz plebejskih I okvirja neke ikone (slikt) izvehčarja, tri bri- klopi. Ker je bila takrat navada (danes bi Ijante v vrednoti 100 000 rubljev. rekli pravilnik), da eo se govori, ki se niso dovršili do zahoda snlnca, nadaljevali nasled- Ustaja t Maroku. FEZ 18. (B) Kina kolona vojnega mi- njega dne (nočnih sej namreč niso poznal), nistra je potolkla en del plemena Hiayuas. je Cato »skozi nekoliko dni ovital delo se- ' Mnogo je ubjtih in ranjenih. Glave ubitih in nfta, nadalju č po navadi svoje dolge go-( vore<. Tu nam beeeda »po navadi« (more eolito) prča, da tak slučaj obstrukcije ni bil j osamljen n ti v samih R mljanih ali zdi se,; ujetnike s~» priveli v Fez. Dvoboj med ministrom tarccm. BUDIMPEŠTA 19 (B) in parlamen- Danes se 'e da sojo predsedniki tedanje dobe vspreje-1 vršil dvoboj med honvedskim minstrom ba- današnji ■ ronom Fejerv; y jem in posl. Ss< ltanom Len- mali večo hladnokrvnostjo, nego ------- - Kathreini, Vetterji in Ballestremi. gyelom Minister je bil lahko ranjen na roko. Princezinja Lujiza Saksonska. Zairjuje!Na tretjem spopadu se je m nietra zlomila Zagrebu in vseučiliška mladina dne 15. marca 9P) da se je princezinja Lujiza podal« v za- rablja. velik koncert in ples. Priprave za to plemenito prireditev so že v polnem razvo'u. V prirejevalnem odboru so imena prvih književnikov, umetnikov, trgovcev, obrtnikov in zasebnikov. Opravjčfna je torej nada, da ta prireditev prinese lep dar za našo družbo, lepo pomeč za duševno povzdigo in o?atto svojenje našega roda-trpina v Istri. X Herpeljski rodoljubi, prirrde dne 22. februvarja 1903. plesni venček v j ro eter h g. Frana Benčiča v H*rpeljah. Svirala bo bratska poHja iz Slap. Med odmori se bodo pevale '•lovfn^ke pesmi. Vstopnioa za g« sp< de 1 K, za dr me 40 st. Cisti dohodek je ramenjen za snujoče se >Pevska bralno društvo«. — Začetek ob 6. uri zvečer. — Na obilno udeležbo vabijo Herpeljski rodoljubi. X Čist i dohodek plesa hrvatske omladine na Reki hrvatskemu šolstvu v prilog ?n ša K 9043- Ta denar je naložen v banki in hranilnici za Primorje. O načinu, kakor se izvede razdelitev, da bo koristneje, bo d< ločala skupščina vseskupne omladine vod »Metairie« in se dozdevno ločila od Girona le v ta namen, da doseže ugodnejše pogoje za odnošaje z dvoroma v Draždanih in v Solnogradu. Kar se tiče njenega raz merja do otrok, da je določeno že v zakonih, gre se samo za določitev modalitet in sestankov med njo in ot oci. Med princezi njo in Girc-n- m da je stalno dopisovanje ter da se takoj zopet združita in tudi poročita, kakor hitro bo vse uravnano. Princezinja da bo, ako bo Reke in Sušaka, ki bo sklicana Čim j rej v ta namen. Vesti iz * V Ameriko odpeljalo z južnega 242 t-seb, med temi se kolodvora v je 208 Hrvatov 33 pri- Ic-guardo £t. 5, hišna oprava ; v ulici Ca } Kranjske. je predminolo noč Ljubljani in Kranjcev. Na doienjs'žtm kolodvoru so jeli nekega kramarja iz Črnomeljskega okraja, ki je ludi šel v Ameriko in peljal seboj nekega fanta, ki pa še ni b i zadostil v« jaški dolžnosti. Tudi fanta so zaprli. * *Russkij kružok« v Ljubljani uvel je poleg svojih običajn h večerov tudi še vsako t-redo konver/acijske vefere s čajem. Na teh čijndi večerih č-tajo se že pridno dela Gogolja in A. S. Puškina, katera pisatelja učenci in uoeuke ruskega jez ka že prav gladko čitajo. — Sploh pa obnko^alci kružka mnogo pridobe po nepriseljeni ruski fc GLVerzacij', da se jim v ruščini ! jezik. treba, cf'6 skušala doetči švicarsko državljanstvo. Velik roparski umor v Bukarešti. Med nijbirarnejimi tipi romunske prestolnice je bila 55 letna Agapja Strahinescu. V svoji mlidosti je bila obče poznana svetna dama, A ko jej je pred več leii umrl mož in jej zapustil veliko premoženje, je začela štetiti. Živela je kakor kaka berrčfc«, s-kopuharila je, pritrgovisla ti celo najpotrebnejo hrsno in ftndila je oblečena v same cunje. — Jedina t itja, s katerimi je oočevala, je bila — vreta psov. — Te dni pa so morali se t-ilo odpreti nje stanovanje in so poleg postelje našli nje mrtvo truplo. Roparski morilec jo je zadavil, a jo je držal s tako silo, da jej je zlomil tri rebra. V spalni s> bi je bilo ulom-Ijenih več omar, v katerih je hranila denar in vrednostne papirje. Ubijalec je odnesel 30 000 frankov v gotovini in za več nego 100 000 fr. vrednostnih papirjev. Polom v posojilnici sv. Vaclava v Pragi. Pred včeraj nji m so imeli upniki in dolžnik? te zadruge shod. — Predsednik odbora zaupni kov Schwarz, je naznanil, da je po p domu v tej posojilnici zadet h 300 rodb n. Eventu-velni konkurz bi potisnil v konkurz še dru-zih 17 denarnih zavodov in nad nartd češki br j rišla gospodarska k* t-u>trofa. Zato je apeliral na upnike, naj ne povspešujejo konkurza, ampak naj čakajo vsaj do občnega zbora, na katerem se ra sli določiti reparticijo po 300 K na delež. Neki člen je imenoval, one ula-gatelje, ki so pričeli z eksekucjo, »h'jene in razveže vampirje«. Ce upniki rastopajo z revolver jem. potem da tudi Členom založne ni zame- Smrt nadTojvodinje Elizabete. DUNAJ 19. (B ) Na povelje eesarjevo je bila danes v dvorni župni cerkvi maša zadušnica, kttere so se udeleždi cesar, kraljica« ms ti španjska, drugi členi cesarske hiše in mnrgi civilni in vojaški dostojansveniki. Tifus v Pragi. PRAGA 19. (B) Kakor je že navadno, kaže tudi ta epidemi a fluktuacije in ?e prijavlja sedaj veče, sedaj manjše število slučajev. V minolem t^dnu je bilo prijavljenih v Pragi 34, v predmestjih 10 slučajev. Od sobote sem se opaža izdatno ponehavanje epide-mije. Dogodki t Maeedoniji. CARIGRAD 18. (Jt$.) Sultan je izrekel zahvala kne2U Ferdinandu Bolgarskemu za odredbe proti msced( n«fe lin odborom. Sličao zahvalo je turška vlada izrekla bolgarski vladi. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. (d i © © m ca % n ilitsulir Levi Wm\ Pr?a tovarna vrat. T R S T TOVARNA V!® Tbs*. vogal Vi« (J«tt«ijisa ZAL003 r Piazza Ro^arta } (šolsko podob:«) In Via Rlbtrg« it. rinua št. 17, železna blagajna; S. Vito št. 'Jf ch>fT>nier in ul:ci Ca-erma št. 7, oprema v Ljubljanske občinske volitve pred riti teg»> ako se branijo z revolverji. — Vsi ul. V coio upravnim sodiščem. Proti volitvam v Ljub- drug' g'Vomiki, dolžniki in upniki, so se iz tamburica ; v zali gi ; \ uL 11, krčmarska r prava in Včeraj toplomer A<*quedctto štev. razio. Vrtm^nski vestnik. ob 7. zjutraj 1.2, 6.2 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 776.4 — Dane-* plima ob 3 43 predp. in ob 5*24 pop ; oseka ob 10 3*5 predpoludne in ob 10*31 pofHtludne. Ijani, ki so se vršile pred dvema letoma, Senu c Dz;m^ki in družba uložili dve pri-pritoibi na upravno sod š^e. Vsled teh pri-t žeb je bila včeraj na rečenem sr dišču na Dunaju razt rava. Sudišče je zavra lo obe ob 2. uri p3polu ine pritožbi in gosp. D/simski je ostal — po- gt rt lec. * Samomor na borovniškem mosta. — V »Slov. Narodu« čitamo o dogo 1 bici, ki je jhko prikladna za sedanji šegavi pustni čaj. Neki pritej enec je imel baje že dlje ?a-"a m»vad«», da je za sv^je bivališče izbiral sloveči most v Borovoici, med g; rajo in spodnjo kolono. Predvčerajnjim opoludne je šel železniški mojster pregledovat, da-li ni ao javili v tem zmislu, da je z vsemi sredstvi delovali na to, da ne pride do konkurza. Loterijske številke izžrebane, dne 18. fe-bruvarija : lnomost 15 83 40 29 Bn o 12 27 47 86 17 16 Vesti iz ostale Primorske X Županom v komun je izvoljen bivši župan g. Jcflip Š v a r a ; poslancev.— Mej došli m i spisi je interpelacija poslanca Scbonererja in tov. o delokrogu mini stra dr. Rezeka. Interpelantje zahtevajo od m €J & St m ■ii n a Tftlafon it. 670. --^fJH- >.' •» irjvs trcr.i 5g I«- ttir tarifo" p« posftbulo ca£r>:Ja ILOifiiaTiE : r C T t ZAiTOi: A PŽA350 Pr^d^.et' pt»H a v o su >i& o ^rori a i* žo ^noo •ra. 'nc: K M X n K K n n X n n u n x n x x Svoji k svojim! ZALOGA tt i pohištva? dobro poznane tovarne mizarsie zadruge y Gorici (Soltaii) vpisane zadruge z omejenim poroStvom prej yinton Čemigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja torarna polistva primorsie iežele. Solidnoat zajamčena, kajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, no« derni sestav. Konkurenčno cene. BV Album pobifttev brezplačen. II S X K $ X M % in XXX*XXXXXXXXKX £X Pristen brinjevec lite" po 2 K 20 st prodaja PETER ŠMID v Selcah nad Š^ofjoloko JAKOB BAMBIČ - trgovec z jedilnim blagom - Via Giulia št 7 1'ripoToni svojo »ilogo jestvin, kolo-nijiilij. vsa knvnst nega olja. navadnega in najfinejšega. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke. žita. ovsa i in otrobi. Razpošilja naroeeno blago' tudi na deželo na debelo in drobno.! Cenike razpošilja franko. Glista? Bonazza v Trstu. IMazza Barriera veechii. (vogal Androna deli" (>Iino). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev in tapeearij. ~~ 1 - Popolno opremljene sobe. - Konkurenčne cene. Naroćbe se dostavijo razven embalaže franko na kolodvor ali b'od v Trs*u X u n n x X K' X * X X X x x Paglianova pijača • • • prof. Eraesta Pagflia.no • • • nečak pokojnega profesorja Hieronlma Pagliano je bilo predloženo zdrav, vodstvu min. za notranje posle v Rimu, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni t'armacevtićni razstavi i8q4 in na higije-nični narodni razstavi jgoo z zlatimi kolajnami. Ogibajte se v«-«n»i» ponarejanj in zuhtevaite veiino izdelke, koji nosijo ca loi^kii in ovitKih naš«> vnivt-v«»n«» /iiHinko. Narocbe je tiaslot ljaf i na trrdko pro/. €rnest pagliano, jifapolj, Galata San jtfarco štev. 4. X X X X K X X X X X X X X k. A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev apecarij vseh vrst, ročnih kovčekov in elikih kovčekov vseh vrst po načrti h železnic. Naročbe sprejema za kompletne -obe toli v mestu koli za odpošil janje po železnici ali morju. XKXXXXXXXXXXXMXXXXXX*XXXKXXXXX3X Rudolf Aleks. Varbinek -m zaloga glasovirjev najboljših tu- in inozemskih tovarn = Borzni trg1 št. 2 II. nadstropje ===== Hiša na ri Sv. Ivanu st. SG3 prodaj ali razna stanovanja se dajajo v najem (nasproti sladčičarne Urbanis). Krizposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke. Konkurenčne cene. Razprodaja! l'o nečuveno nizki ceni f*e dobi za samo 2 grl. 95 nč. krasna garnitura obstoječa iz 14 krasnih drago cenih predmetov in sicer : 1 ura od ailKa, AnUr r- roont. |»a iMjo tudi ftosrcbr.) z l**po razr zljanim pokrovom ločno, u rej« na * .'* ftnim jamstvom in škatljico-1 -la-ra g--1 ■;:n »li ivH^sta < ktopna verižica * jrfve-ou . P; r'*ki Htt« m. 1 g' Id n igla, /a kr«vat^ z imtir. briljaot:. 1 j ar gurrbcv zn manšete, znamka »Garantie« 1 garnitura (5 komadov) gumbov za srajce in ovratnike. 1 psr uhanov iz pristnega srebra, uradne punci ti 1 g-f Idin prstan « krasnim Uamenon. 1 žapno ogledalo v etviju. Vseh 14 krasnih in vrednostnih pred rt* tov z uro A n ker-Remont, vred pošilja le za 2 gid. 95 r.Č. S povzetjem ali |>o naprej |K>p'an*m denarju, tvrdka BRUDER HURVIZ Krakovo - St radom 17. - Krakovo Neodpovirjajo esar nima kupec nikakega rizika. Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih dragocen ->gti brezplačno in franko. Razprodajalci in agenti se sprejemajo. V-ak kuj*-** vdobi v dar brezplačno krasen iepni album slo razglednicami mesta Krakovo. Ž mnog' let raiširj-n*, so t** krfg'iic- staro priznano, lahko odvajajoče i»» <> t k«< mil« , 'Ja ii" občuti nik-kih slab stij ter j• I• zm» »1 atl. Ako gf d« nar predp'a^^, sc d p-Aii« postu ne pr 'a'"*».........*.........K J Pserhoferjeva grenka želodčna tinktura, k . p uj.>«Vt a > čin a zi žehdec. fr«nko 1 'J MieK-»n<-ic ako h« predpisa.....k Pserhoferjev balzam zoper rane, \2 -oklene c fanko, jik<. se pivitfda^a..................... Glavni zastop za Trst, Kras, Goriško Istro, Dilmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-Josefs-Quai št. 1 a (v lastni hiši). P..poi».o vplar>Mna ebiVnica 2 000.000 K, mtHuovIjfiifi • .»i rluijajnke^H bančnega i c 1 — 'i o na <> mesecev na 1 leto b) Za giro-eonto daje ■2:!4"'1 do vsakega zneska izplačuje se do 40.'MM) K a cheque; z;i veče zoeske treba avizo pred opoMansko borz ). Potrdila se dajejo v posebni uložni knjižici. c> Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj se je fo zgo li lo katero si bodi uradnih ur. Sprejena za svoje conto - eorrentiste inkase in račune n® tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj Budimpešto in v dragih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji. 100 do 3G0 goldinar j ey />amorejo si pridobiti oseln? vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpeeavanjem zako-loto d^voijemli državnih papirjev in srečk. Ponudbe p<> i naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti. Vlil Deutsbegasse. 8 O P Q P ** M- B M- t> M M Pekarna in slasčičarna Antona Feternel t ulici Solitario st. 25. Poilpir-ani priporoma svojo pekarno in »lasčičarno, v k a te rej se dobiva trikrat na dan svež kruh in slssčice vsake vrste. Pr.>-daja tudi: v sako vre t. »e moke iz grških mlinov po na:n:z n cenah, in pristni najfiuej refošk v steklenicah. Sprejema se tudi n u v Celju, Graška cesta sto^r. 1 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kaker :!co z?, ^rj?Site železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih poljedel- skega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in Strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, irebljev. vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze. cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi. samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko že-lezne trgovine spadajoče predmete. Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. m Bogata iztoer vsakovrstnih nagrobnih križev. ^ -La j i „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" \ Polnovplačani akcijski kapital ■ ■ ■ Špitalske ulice Štev. 2. ■ K 1,000.000 Kupuje in prodaja v-e vrste rent, zastaviiih pis»em. prijoritet, komunalnih obligacij, nrečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promeie izdaja k vsakemu žrebanja. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni ■ izgubi =r—— - Vinkuluje in divinkuluje vojaške žsnitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. Borzna naročila. LJUBLJANI Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obresti ji. Vloženi denar obrestuje o J dne vloge do -dne vzdiga. — —•— Promet s Čeki in nakaznicami.