Stopinje Tako, prispeli smo. Do konca tega dol-gega, dolgega leta. Se vam ni zdelo dolgo? Bilo je, bilo. Pa uspešno tudi, če prav premislimo, pa prijetno — in neprijetno. Takšno je bilo pač, to naše leto 1978. Izpolnilo se nam je veliko želja — veliko jih ;"e še vedno le v mislih ali na papirju. Nekaj teh ielja bomo le opremili z »no-vimi vidiki« ter jih pospremili v novo leto... Se spomnite 1. januarja? Takrat se je v naši deieli zgodilo nekaj, kar je bilo za našo miselnost gotovo revolucionarno: za-čeli smo se nagrajevati po delu oziroma rezultatih dela. Vsaj načelno, na papirju smo odmislili »abonmaje« na osebne do-hodke in vsebino kuverte podredili zgolj ustvarjalnosti, marljivosti in znanju. Na papirju, smo rekli, ponekod seveda tudi v praksi. V večini primerov pa bo letošnje-mu prvemu januarju sledil še en, pa mor-da še kateri, kajti v praksi je nekatere reči pač težje opredeljevati in izvajati, kot se zdi ob sprejemanju načelnih stališč. Toda, začelo se je. In to je bil, kljub vsemu, revolucionaren korak! Kaj nam je še prineslo leto, ki se iz-teka? Šiškarjem in Ljubljančanom nekaj no-vih objektov iz samoprispevka. Pa novo križišče pri Delavskem domu, novo Celov-ško I — in obvoznico zaradi gradnje Ce-lovške II... Dobili smo tudi bliinjico iz Šiške na Vič, vendar se te ceste, Večna pot imeno-vane, drži tudi nekoliko neprijetnih spo-minov (oziroma neprijelna realnost — za t nekatere prizadete), tako da bi jo skoraj-' da težko naštevali med »darili« leta\ 1978... Veselili smo se seveda tudi ob marsi-čem drugem — kdo bi vse to našteval... Smo pa se seveda tudi nekoliko jezili, se spomnite? Recimo, zaradi kave, pa ben-$ cina. In bali smo se za naše žarnice (ki so, mimogrede, vztrajno svetile — edine v* Jugoslaviji). Bentili smo tudi zaradi komu-nalcev, ki so nas spremenili v drsalne re-kreativce... Toda takšnih reči navadno ob iztekun starega leta ne pogrevamo. Čez glavo do\ volj jih bomo imeli tudi v prihodnjem letu. Pa še novih si bomo nabrali, kajti naj snio ob poslavljanju od starega leta še ta-ko veselo in optimistično razpoloženi, ne smemo vsaj v kotičku zavesti pozabiti, da se s Silvestrom konča le — list na kole-* darju. ™ življenje pa, kakršnokoli že je, teče naprej. Stopinjo za stopinjo. | Za nas, Šiškarje, Ljubljančane, Sloven-ce, Jugoslovane — z odtočnimi in dolgimi koraki...! ~ ,. v