178. Številka,_Ljubljana, v sredo 5. avgusta 18%._XXIX. leto.
SLOVENSKI NAHOD.
Uhsja vsak dan »v***r, hsimfti nedeljo in pravnike, ter velja po polti prejeman iit avotro-og arske dofcele *o vho loto 15 (?ld., r.a pol leta 8 jjld. za četrt let« i irM . za jeden 1MB0 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano brea pošiljanja na dom ca vb« leto 13 gld., ea četrt leta 8 gld. :I0 kr., aa jedcu ni<**c 1 pld. 10 kt.  Z* pofiiljanje na dom rakuna <• •••> lo kr
na mesec, po 30 kr. xa četrt let*. — Za tnje d ožel.i toliko voc, kolikor poštnin* z<iaAa. Za oinsnili placnjs se od Itiristopne pctit-vrstu po »> kr., e> s« oznanilo jodenkrai tiska, po 5 kr., Co ac dvakrat, iu po \ kr., fie se trikrat ali večkrat tiska, i   Dopisi naj se ir.vole frank i rat i. — Rokopisi ne ne vračajo. — DredniiUvo in npravnifitvo jo na Kon^rounem trgu ftt. 18, D pravniltvn naj se blagovolijo pošiljati narocniue. reklamacije, rrrrnanila, t. y vse adrcr'ri«trativne stvari.
Ministerski predsednik grof Badeni v Ljubljani.
Ministerski predsednik je sinoči ob 'M2-»spustil nafte mesto. Svoje misli o ntisih, katere je po nafti sodbi dobil ministerski predsednik o razmerah na Kranjskem, in kar nam jo sicer Še na srci, povemo o drngi priliki. Ljubljana je minister-■kega predsednika tako sijajno vzprejela, k m kor tega gotovo ni pričakoval. Ljubljansko prebivalstvo je s tem hotelo izraziti svojo hvaležnost za dobljeno materijalno podporo, svoje spoštovanje miniaterskemu predsedniku, ki se kaže Slovencem naklonjenega in svoje simpatije sinu slovanskega narodu.
O včerajšnjem bivanju minist>-rakega pred tednika v našem mesta nam je de poročati naslednje :
Vzprejem deputacij.
Navedli smo že včeraj deputacije, katere je ministerski predsednik vzprejel opohilno. Dostaviti nam je le še, da je v deputaciji „ Glasbene Matice" in .Mestne hranilnice* bil tudi računski svetnik g. S ve tek. Ministerski predsednik se je z vsako de-patacijo dlje časa razgovarjal in se pri njej natančno informoval o razmerah zastopane korpora cije. Pri vzprejemu nekaterib doputacij se je ministerski predsednik dotaknil tudi političnih. šolskih m jezikovnih vprašanj. Bilo je očitno, «1* je skušal dobiti jasno sodbo o kranjskih razmerah, in da je doslej ni imel.
Obiski.
Po dejeneju je ministerski predsednik, spremljati < d dež. predsednika barona Heina, naredil vizito podmaršalu H e godinu, deželnemu glavarju De teli in knezoskofu  Missii,  potem  pa nadaljeval do poldne začeto i gladovanje mesta.
Ogledovanje mesta.
Iz poslopja dež. predeedntva se je peljal ministerski predsednik najprej v muzej. Pred vozom, v katerem sta eodela ministerski predsednik in dež. predsednik, se je vozil ljubljanski župan, v tretjem voza pa prezidjalna tajnika.
Pri mnzeju so mminterskega, predsednika pričakovali dež  glavar Dete In, deželna odbornika
0 pesniku Prešernu kakor pravniku.
Za počitnice skvasil Ne jaz Nemcigren. (Konec.)
Važnih podatkov za pravo in družabno življenje starih Slovencev nam hrani .Krst pri Savici".
Stari Slovani bo bili svobodni: si prosti vol'jo vero in postave. Razlike mej graj ščakom in kmetom (mej gospodom in hlapcem) ni bilo: Le malo Vam jedila, bratje, hranim, in v IS. osmoredici: In brž veslata v konec ta jezera. Pisanih zakonov, in torej tudi komentarjev, niso poznali, vender so zakone bolj spoštovali, kakor jih zdaj mi:
„Na tleh lež6 Slovenstva stebri stari, V domačih šegah vtrjene postave".
Pisati so znali, in pisma (list pride) so že takrat hodila iz Kranja v Bohinj, o Čemer nas poduči 13. osmoredica. Denar so poznali, in bili so srečnejši od nas, ker imeli so resnično zlato vrednost in zlata na tovore, dočim imamo mi zlato vrednoto samo na papirji in zlato samo v nemškem pregovoru: „Morgenetund hat Gold in Mund". To
dr. Tavčar in ces. svetnik M urni k, posl in arhivar K o bi ar, mu realni kustos Mullner in mu zealni preparator Schulz. Po pozdravu dež glavarja ho bili ministerskerau predsedniku predstflvljeni imenovani funkcijonarji, potem si je ministarski predsednik pod vod-tvom mu realnega referenta dr. Tavčarja ogledal zbirke. Izrekel se je pob valno o raznih zbirkab, katere so ga vidno zanimale, po hvalil od g. Schnlza preparirane ribe ter se sploh izrekel kaj ugodno o celem muzeju. Zbirke je razkazoval kustos Mullner. knjižnico in arhiv posl. Koblar. Ministerski predsednik se jo vpisal tudi v spominsko knjigo M<j razkazovanjem je ministerski predsednik sfrokovnjaška pojasnda večkrat zasolil z raznimi dovtipi, kateri so imeli časih prav aktn-velno politično pointo.
V gledališči, kamor je šel ministerski predsednik iz muzeja, je deželni inžener H ras k y dajal potrebna pojasnila. G'edališče je bilo jako lepo raz Bvetljeno. Ministerski pradsednik jo 7stopil v srednjo ložo v prvem nadstropju in ni ogledal notranjost našega gledališka, katero mu je sploh jako ugajalo. Ogledal si je tudi foy?r in se o njem izrekel kaj ugodno. Pri odhodu se je dež. glavar zahvali mi-nisterskemn predsedniku, da je pc Častil deželno po-slopia usvojim obiskom
Od gledališča se je peljal ministerski predsednik v „Narodni do m*, kjer so cdli'nega gosta pričakovali načelnik dr. vitez B I e i w e i s in odborniki notar P I a n t a n, dr Stare in L a h. Načelnik dr vitez Ble vveis je pozdravil min^sterske./a predsednika, rou predstavil navzočne odbornike in ga vodil po „Narodnem domu". Ministerski pre 1 eednik si je ogledal Sokolovo telovadnico, malo in veliko dvorano t* r se iziekel zelo laskavo o c«li zgradbi, po.darjajo zlasti, d« n'so dvorane preobložene ter jako elegantna. Vpisal se je tudi v spo minsko knjigo. Na hodniku v prvem nadstropju je ministerski predsednik ogovoril navzočne „Savane", je vprašal, kako so njih društvo imenuje in katera vseučilišča obiskujejo.
Od .Narodnega doma" se je ministerski pred sednik peljel  po drevoredi k Tivolskemu gradu m na drugi strani k deželnovladni baraki, kjer so ga pričakovali vsi drž   uradniki v paradnih uniformah,
I nam svedoči 18. osmoredica Da je bila onda omika precejšna, kaže to da tudi paganskih bogov služabniki uiso pozabili na temporalia. Vender tedanja bira ni bila huda To priča S osmoredica. Grajščak Črtomir je imel, čeprav V vojski dnarji so bili razdani, po končanem boji še tovor zlata ; bil je torej jako imovit gospod. Vender ga je k hramu Boginje /i ve Tja na otok z val 6 vami ob da u i prinesla ne težka ampak lahka ladja, ko je opravljal dar i po navadi Od čede, žita in novine sadja iz bohotnega Bohinja. — Bilo je pa marsikaj že onda tako kakor zdaj Imeli so mejsobne prep re kakor dandanes: Slovenec že mori Slovenca brata, in tem prepirom je bil nasledek kakor danes: Le tujcem sreče svit se v Krajni žari. takrat se je nosila kultura do nas od zapada (31. osmoredica), dočim so se naši predniki, takisto kakor zdaj mi, ponašali s svojo geografijo, in se, kakor mi, niso ogibali germanizma ali gormanizmov. To kričeče priča razprto tiskana vrsta: Naj več sveta otrokom sliši Slave. — Še nekaj mi je na srca. Neka -terniki zdaj tolikanj kriče nad Mladoslovenci in njihovimi liberalci, kakor nad izrodki najnovejše dobe. Ti kričači ne poznajo ne sedanjih   ljudij ne sgodo-
--—--- - -;-_--
na čelu jim dvorni svetnik g. Schome ti. Miui-sterski predsednik si je natančno ogledal vse prostore.
Od vi; dne barake se je peljal ministerski predsednik k realki, kjer ga je pričakoval pr( fesorski zbor in gg. Luckman in Koslor kot zastopnika kranjske hranilnice. Ministemki predsednik se je natančno inf rmoval o šolsk.h razmerah in si ogledal vse prostore.
Dalje je obiskal ministerski predsednik ka-zinsko poslopje, kjer so ga pričakovali gg. B a m • b e r g , podpolkovnik T o r n a g o , S a m a 8 s a in M a u r e r, ter „Torhalh" kjer gaje pričakoval ves odbor na ćelu ma odsotnega preds?dn.ka namestnik financ, svetnik J e n n y.
Od „Tonhalle" se je ministrski predsedn k peljal k magistrata, kjer ga je pričakovalo itevilnO občinstvo. Magistrat, je bil z zelenjem krasno ckičen. Od ceste v metdno dvorano je bil razgmjrn tepih, dvorana sama pa je b la čudovito lepo in ukusno prirejena. V ozadji, sredi zelenja je stal cesarjev kip, ob straneh pa so bili razvrščeni obinski svetniki.
Mestni župan Hribar je ministerskega predsednika ogovoril takole:
Vaša ekscelencija! Velika je bila skrb občinskega zastopa ljubljanskega, ko so lanskega leta tajne zemeljske moči pretreslo površino, na kate.i stoji mesto, ter provzročile ogromno Škodo na imetku.  Obup se je p-Jastil mestnega prebivalstva.
Nršli so se pa takoj prve dneve po potresu meže, ki so na pol obopau.ni Ljubljančanom klicali v s, omin, da njihovo ue<rečo čuti vsa velika država, katere mog čio ž*z o drži v posvećenih rokah viteški t-e-ar Pran Josip I Tudi občinski svet t ridružil Re jim je, dobro vedoč, da država, kateri je Ljubljana v požrtvovalnem domoljubji r stila SVest* v nejkritičnejiih časih, v urah stisk in nadloge, mora pri hiteti Ljubljani na pomoč.
In zgodilo ee je, česar sn-o pričakovali. Njegova ekscelencija t* dinji minister notranj h zadev prihitel je kosala po dneh katastrofe, katera vsem sodobnikom ostane v spominu vse žive dni, mej nas, da se na lastne oči prepriča o obsegu njenem. Krna u na to, dre 7. maja lanskega leta, pa je prinesel takrat še obupani Ljubljani tolažbo in uteho nuš dobrotljivi vladar sam.   Sarsnm cord.i'
vine. /> onda, ko sta Valjlmi in Drui 1 preobračala stare Slovence, so mej i.jimi bil* hujši brezverci in liberalci, nego tisti, « katerimi nas zdaj strašijo. Kdor tega ne verjame naj b< re 39 osmoredico. Tam pravi Črtomir: Vem, da malike iu njih službe glave Služabnikov njih so na svet rodile. Vnjih le spoštval očetov sem postave, ln tak liberalec, ki ni spoStoval ne mahkov niti glav njih služabnikov, se je spreobrnil, da postane m a š n i k. Kdo ve, kako bi se mu zdaj godilo da živi mej nami, vpričo svoje preteklosti? Ali bi se smel nadejati, da zdaj, ko je umrl gospod kanonik Klun, doseže Kavberjev beneficij, stolni kanonikat, deželno poslanstvo in državno poslanstvo, ali veaj jedno od teh pokojnin in do-stojanstvin ?
V zgodovino prava spada tudi življenje prav-nikovo. Prešeren je bil v tem obziru skromen in malobeseden. Rojen je bil leta 1800, vender se, dasi je ^prešeren", nikjer ne buha, da je mej prvimi Slovenci tega stoletja, iz gimnazijskih let no pove nič in iz vscučiliHkih prav malo. „Slovo od mladosti" nam samo to kože, di njega dni še ni bila toliko, kakor sedaj razvita pogodba, katero razlaga § 083. obč. drž. zak., ker tam se poje:
zaorilo je po Najvišjem njegovem odhodu in v lepem našem mesta začelo se je novo gibanje, podpirano zlasti po izdatni pomožni akciji Njegovega Veličanstva vlade.
Vaša ekscelencija! Od grozne velikonočne noči, kakoršne pred tem Ljubljana ni fie doživela, preteklo je skoro šestnajst mesecev. V tem časa spremenile so se razmere tako ugodno, da v naši deželni prvobtolnici ni videti več obupnosti in malo-miselnosti, temveč da se je vselila v prebivalstvo samozavest in dejanjaželjnost. Hvala na tem gre pred vsem onim meram, katere so vzbudile v prebivalstvu prepričanje, da je Ljubljani vsled potresa nastala nova doba razvoja.
(Nemški nadaljujoč.) In ravno Vaša ekscelencija ste bili, ki sle deputaciji ljubljanskega občinskega sveta, prcBcčej podpore v s vrbo regulacije mesta, v tem oziru na cesarskem Dunaja na res ljubezujiv način spregovorili prve besede tolažbo. Ne bode se sicer mogla izvesti popolna regulacija, kakor si jo prebivalstvo ljubljansko želi, z zneskom, kateri je visoka vlada vsled uplivnega priporočila Vaše ekscelencije dovolila, a stoiilo se bode lahko toliko, da 8t» ustvarijo pogoji uadaljnjemu razvoja mesta. Vaša ekscelencija pa ste si pridobili tudi prav'. » hvaležnosti onih hišnih posestnikov, katerim je visoko ininisterstvo pod Vaše ekscelencija predsedstvom dovolilo 3°,0 državno pasojilo ter za isto izpoalovalo zakonito potrjenje.
Vse prebivalstvo ljubljansko brez razlike narodnost' se raduje, d* j« mesto na$e doletela čast, da more pozdraviti prvega svetovalca svetle krone ter mu izreči zahvalo za podeljenj mu državno pomoč. Goji pa še neko dmgo željo. Vaša ekeeelen« cija ste videli, da imi naše mesto prijazno lego in da se trudi z vsemi močmi, popeti se kvišku. N tj bi našlo pri visoki vladi vselej ono dobrohotnost, katero m-irljivo in delavno meščanstvo našega mesta v resnici zaslugi. Zapušča 11 in pozabljena b:la je dosednj lepa prvostolnica naša. Vaša ekscelencija blagoizvoli jo res.ti iz te pozabljeaosti ter jej osigurati naklonjenost raerodajnih krogo*! To n..do gojimo in Vaše ekscelencije o'arujoča ljubez-nj vost nam jamči,   da jo po pravci sinemo goj ti.
(Ko je v nemškem jeziku končal, je zaključil poljski:) \Vasza Exoel*nojal \Vlasn:e jest jeszcze cos, to nas poe aga do Waszej Ii\ eleneji: Nadzwyczaj pcdziwiamy vv'e'kiego r m !ce stanu, kfori roziiai tak m dro wl«dad lofjr mmarchji; przezornego i raz-b dnego polilyka, kto y lak vvielkiej bezbie po'y-t osno bespravvDjoh p »ddanvoh do bwyoh praw do-\ »dl; ale nadewisyitkisn nezuwamy tis przywa-i mi w milcioi, saaoonkt] i pouasow«n;ii dla wiei> nego tyna bratiaego mroda.
Dlatego woliu'.y z c tJgo seiea Waszej Exes> leneji trzvkrotns: £ vio!
M ms erski predsednik giof B a d e n i je na to odgovoril nekako toko-le:
Globoko sem gin je O, da ste izvolili pozdraviti me v mojem ni »ter i ne ni jeziku, in da me je ljubljansko prebivalstvo tako nenavadno prijazno po-z Iravilo. Hod.te prepri5an>, da bodem vselej in vsak čas po ipirai va*a prizadevanja za blagor mesta, ko liker mi bode mogOOS  Vslsd neprestanega napredo-
vanja imajo mesta, zlasti stolna mesta nositi čedalje večja bremena. Ker je v interesu cele dežele, da prosperirajo mesta, si šteje vlada v dolžnost je podpirati, sosebno še Ljubljano, katera je bila lani zelo hudo zadeta. Kadar imate kake želje, obrnite se do mene, jaz bom mestne interese vedno krepko varoval. Svetujem vam le jedno: ne bavite se v mestnem zboru s politiko, nego posvečujte vse svoja sila gospodarskim interesom.
Ministerski predsednik js svoj govor končal v slovenskem jezika, rekši: Voščim sreče, napredka in blagostanja obema narodnostima v kranjski deželi.
Župan Hribar je na to miusterskemu predsednika predstavil vse občinske svetnike. Ministerski predsednik je več obč. svetnikov ogovoril in vsakemu segel v roko, potem pa se jako prijazno poslovil.
Od magistrata se je ministerski predsodnik peljal čez Stari trg in skozi Fiorijanske ulice na Grad, kjer mu je zlasti ugajala lepa ljub jinska okolica.
Vrnivši se z Grada se je peljal ministerski predsednik k dež. predsedništvn, kjer je v njegov vos sedla gospa baronica Hainova, in potem k era-r i'tiim nasadom na Tržaški cesti. Na Tržaški cesti je stalo na tisoče ljudi, ki so ministerskega predsednika spoštljivo pozdravljali. Pri nasadih so ministerskega predsednika vzprejeli gozdni nradniki dež. vlade, na Čela jim višji gozdni svetnik U o 1 I. Ministerski predseduik se je informnval o gozdnih razmerah na Kranjskem, o pogozdovanju Krasa in z zanimanjem ogledal vse nasade. Razkazovali so se mu tudi neki stroji, s katerimi se je sadilo in pokrivalo.
Iz vrta se je ministerski pr -Js d.iik vrnil k dež. predsedstvu, kjer je bil ob 7. uri Lune, Tega so so udeležili: ministerski predsednik grof B a-deni, baron in baronica Hein, pol m tnal He-gediis, general Sterzi, dež. glavar Detela, župan Hribar, koezoškuf M i s s i a , dvorni svetnik SchemerI in ministerski tajnik pl. Wieaer. Po dineja so se zbrali na čaj povabljeni gostje v prostorih dež. predsedaištva.
Serenada in bakljada. Ob 9. ari so se pred mestnim magistratom zbrala pevska društva, Sokoli, vetaraai in gasilci. Po vseh ulicah je bilo jako živahno gibanje. Povsod je bilo na stotine ljudij, ki so hoteli videti bakljado in hoteli biti pričuvi ovacijam, katere so se priredile ministrskemu predsedniku.
Bakljada je bila velikanska. Za vojaško godbo so korakali najprej vetsranci, potem vil i niši Sokoli, naposled pa gisilci, v sredi pa so korakali pevci „Glasbene Matice", „Ljubljane", „Slavca" in „Filharmoničneg* društva*.
Impozantni sprevod, kateri je spremljalo na tisoče ljudij, je šal čez Mestni trg, Hradeckega most, Turjaški trg, Gespt dake ulce, Kongresni trg, Šelenburgove ulice na Franca Jož fa in Tržaško cesto ter od tod skozi Erjavčeve uhce pred poslopje dež. predsedstva. Tu je najprej svirala vojaška godba ouverturo il „F.garove ž-uitve". ,G!as bena Mitica" je pote jo. pela Nedvedivega .Popotnika", dirigiral je gosp Hnbad, tenor je pel gosp.
D.i !»■ [iztiri d;'i ime sloveče, Da človek toliko velja, kur plača".
Na vs' tičiliška leta tudi spomuija peutameter v „spominu Matija Čopa": L e I bil naš krmar, drugi j e b i 1 P a I i n u r. SoLli so se torej v oni blaženi dobi po starem hrvatskem običaji:
V.V .su  pUl i ljub li, Kud mi joŠte m- ni.i bili; Jofi <-e piti i ljubiti, Ka<l uiis viSc npilo biti,
Dogodek o romanci .Učenec" se ne tika Preš-rna, ker zaljubil se jo bolj pozno; to jo geri povedano. Za'či se je pa zaljubil prevdarno in modro. Itimunca „DuhLu" namreč pOVČ, da je bila deklica, za katera je postopal celo pravniško omikana, ker jo dobro vedela, kaj so opravila d o b t a r j o v ; imela je pa tudi teto, po kateri je pričakovala d e d i u o bogato. — K ikor odvetuiški k mdidat je zapel sonet , Kupi do ti in tvoja", iz katerega sodimo, da je že onda (dvetniški naraščaj mamil up goljfivi, ki Povsod vesele lučice prižiga. A postal je advokat stoprav leta 1847., ko bo ga izuiile v s ta rji h letih časov sile. Govorili so, da bi bil mogel že davno prej sesti za svojo mizo, da ni pel sonetov in spuščal zabavljc „ua visoki vrh". No, zdaj so niihjši časi.  Pobogati se pa smemo z
Prešernovo usodo, če pomislimo, da bi malo ali nič ne imeli njegovih poezij, ako bi bil Hmel že po končani sedeml« tni praksi, kar je zdaj dovoljeao, kakor odvetnik vresuičevati obljubo navedenega soneta:
. 1 .1 dan iz pravd koval bom rumenjake, Zvečer s prijatli praznil bom bokale". —
Utrujen iu nezadovoljevan čitatelj mi morda cčita: Kaj pa je tebe treba bilo? Ta trud, ki si ga žrtvoval Prešernovim poezijam, bi mar bil posvetil preučevanja novega sodnega reda, in o tem bi naj bd kaj pisal. „Nam u t i I e je zrno, d a i c e pleva*. — Opomin na nov sodni red mi jemlje ves humor, zatorej « Ugovarjam resno: Važen je sodni red, važnejši je življenski red, in ta zahteva jasnih ur, da skrbi verige bodo odstopile, in da ne, ko nevstrah'vani čas hiti, odpoČi jemo in z dašno zabavo okrepčamo za opetovano eisypho-vanj6 Kdo zna noč temno razjasnit', ki tare duha? Samo pesnik, in kdo bolje, negoli naš nesmrtni Prešeren, ki nam je domačin po stanu, krvi in jesiku. Prelistajte torej v počitnib, življonskemu reda posvečenih arah njegove poezije, in z menoj vred boste prepričani :
,,Da one Bam6 nam urjo roke, Da ono uainć nam glavo vodre11.
Meden. Potem je .Filharmonično društvo" poj vodstvom gosp. Zohrerja pelo Eagelsbergerjevo skladbo „Meine Muttersprache", naposled pa bo pevci »Glasbene Matice", „Ljubljane" in .Slavca« zapeli skupno, in sicer prekrasno Hajdrihovo .Jadransko morje".
V Igriških in sosednih ulicah je bilo zbranih na tisoče ljudij, kateri so ministerskemu predsedniku prirejali borne ovacije. „£ivio"-klici so grmeli k oknu, kjer je stal prvi svetovalec krone ter se prijazno priklanjal na vse strani in pevcem ploskal. Hkrati je ministerski predsednik zapustil okno io prihitel na cesto, kjer se je najprej g. Hubadu in slovenskim pevcem zahvalil ter jih jako laskavo pohvalil, potem pa se zahvalil tudi nemškim pevcem in g. Zohrerju.
Serenada se je zaključila s cesarsko himno, katero so peli s sprsmljevanjem vojaške godbe vs i pevci, slovenski so jo peli slovenski, nemški pa nemški.
Bakljonosoi in pevci so potem odkorakali mimo „ Zvezde" k magistrata, kjer so se razšli.
Ministerski predsednik se je koj po Berenadi odpeljal na kolodvor, kjer se je dež. glavarja Do-teli io županu Hribarju jako srčno zahvalil za lepi vzpiejem iu se odpeljal z vlakom južne železnice na Dunaj.
V IJiihljniiln 5. avgusta.
češki shod v Toplioah. Mladočeška poslanca Herold in Podhpny sta sklicala »hod v Toplico na Češkem, na dan 9, t. m. Govorila bodeta o državnih osnovnih zakonih. To je prvi češki politični shod v tako imenovanem nemškem zaključenem ozemlju N.imfiki listi so seveda zaradi te predrznosti jako razdraženi. Najrajše bi videli, da bi svet ne izvedel, da sploh v nemškem zaključenem ozemlju biva kak Čeh. Če se pa sklicujejo v tacih nemških krajih češki politični shodi, je pa nbravno, da ondu morajo bivati Čehi in svet bode zanje izvedel. Nemcem tudi nič ne pomaga, ko bi tudi shod raz-gnali, kajti s tem bi le pokazali, da res Nemci zatirajo Čehe Da Čehov ni, bi bilo samo teda dokazano, ko bi na tak shod nikdo ne prišel. Se veda ta želja ee pa Nemcem ne bode izpolnila, če se pokaže po vseh nemških mest.h na Češkem m Čen češki živelj, pa kar izgine zaključeno nemško ozemlje.
Nemška napredna stranka  ima smole
Osnovala se je največ zaradi tega, da se otrese ne katerih življev, kateri liberalnim Nemcem pri ljudstvu le škodujejo.   Snovatelji imeli so zvit uairt. Hoteb so uemškoliberalni program izva;ati pod novo tvrdko. Da bi pa prebivalstvo ne vedelo, pri čem je, je nova stranka vsaj ob volitvah hotela nekako samostojno p stopati.    Pri njeni osnovi so se zbrali  le novi možje, o katerih  bi  vsak mislil, da nočejo nobene zveze s staro zjedinjeno levico, ki je vsled tega ob vso veljavo  pri narodu,  ker tlačani vsaki vladi Stari liberalci so pa nakrat izjavili, da hočejo pristopiti novi stranki, in tako vse napredni strank razdrli. Posebno jej je škodil Chlumecky, ki je ob ljubil napredni stranki podporo nemških veleposest n kov,  za  katere že pač   nikdo ne  mara. Sedaj nemška napredna stranka nima  pričakovati nobe nega uspeha.
Ustaja na Kreti napreduje.   Ustaši m maj več samo peecev, temveč osnovali so si že konjico, kateri zapovedujeta dva grška častnika. Iz Grške se je zadnje dni poslalo na Kreto zopet prostovoljcev in orožja. Ker so Turki pobili že na stotine krniti janov, so se kristijani te dni maščevali.   Pobili so 25 mohamedanskih moških in žensk.  — Nekatera velevlasti  so  mislile na to,  da bi Kreto obkolil, evropske ladije, da ne bi ustaši mogli dobivati živeža, streliva in orožja in iz Grške prihajati pro stovoljci. Iz tega seveda ne bode nič. Predno se je stavil v tem ozira kak konkreten  predlog, so angleški listi gotovo na povelje vlade, odločno izrekli, da se Anglija ne more in ne sme udeležiti te bio kade.  Če pa velevlasti niso jedine,  stvar ni lahko izvedljiva.   Grki so pa dobili večji  pogani, ko so videli, da jih Anglija vsaj moralično podpira.
Dopisi.
■s Utlje, 4. avgusta. Minolo nedeljo dne 2. t. m., imela je tukajšnja podružnica sv. Cirila in Metoda svoj občni zbor. Delovanje naše podrnž niče, zlasti naših rodoljubkinj, znano je po vsem Slovenskem. Navdušenje, katero vlada tu za družbo sv. Cirila in Metoda, obrodi vsako leto lep sad in
vsako leto dobi od neumorno delajočib našib gospe in gospic prekoristna dtnžba znatno svotico. Z radostnim srcem moramo reči, da v srca nadih narodnih dam klije in cvete navzlic vsema vender prava ljubezen do predrazega naroda in kar je posebno važno, one vedo ceniti korist in potrebo družbe sv. Cirila in Metoda. Uprav letošnje občno zborovanje vršilo se je nenavadno lepo. Zbralo se je občinstva toliko, kakor še nobeno leto. Zbcrovanje vršilo se je povsem uzorno. Po izvolitvi prvo-mestnika in odbora, ter navdušenih govorih, pričela se je prosta zabava, ki je trajala v pozno noč. Imeli smo zopet v Litiji slovesno popoludne in krasen, zabaven večer in kar je najvsžneje, prebili smo te srečne ure v pristnem narodnem navdušenji Glavna zasluga zu izredno lepo izvršitev celega zborovanja pripade pač tukajšnjim gospicam tamburašicam, katere so udarale tksaktno in pridno, kakor še nikoli. Radostnim ercem slušali smo proizvajanji krasnih naših penni in z navdušenjem sprejelo je občinstvo krepko napitnico gosp. Rudolfu Strletu, vodečemu tamburaške. Drage volje ustregel je prošnji, ter prevzel vežbunje in \odstvo tambura šic. Mojstrski njegov pcduk, imel je krast n uspeli, služeč tamburašicam in cbč>nstvu v poeebno radost. Dolžncst je, da se ti.di 11 m petem g. R. Strletu v imenu tamburašic  in  občinstva izreče mjtopleja zahvala.
Jugoslovanska pevska zaveza.
(Konec.)
Tako emereoreči: Delgradsko pevsko društvo je naše, mi imamo že jedno trdnjavo v jugoslovanski .Zavezi*. A druga trdnjava, namreč hrvatsko peveko društvo „Kolo* je bdo že pred jednim mesecem naznanilo pismeno svoj pristop predsedniku „Zi veze" v Plovdiui. Ta je imel torej v Zagrebu mnogo lakšo sada do , ker »e je trebalo samo dogovo-titi z roerodavn;mi osebami glede prvega zborovanja delegatov vseh onih društev, ki so m ki bodo še mej tem „ZaveziM pristopila.
Glede tega vpraftenja domenila so se mej predsednikom osnovaliega odbora „Zaveže" in predsednikom pevskega društva „Kola" g. Fr Arnol-dom a-rdeča mnenja : Od vstke nnrednosti naj se izbereta po dva delegat za zavezno konferencijo, kaiera bi se naj zbrala v kakem s*ograf-kem i-re dišču Jugoslovanov na pr. v Delgradu koncem oktobra t. 1. Hrvatska pevska društva imndo tudi svojo „zavezo" (savez) ter bodo priredila prihrdnjo leto v Osjeku veliki koncert iu zborovanje. Tje bi lahko prišla tudi srbska pevska društva in nekoliko pevcev sloveDskdl in bolgarskih. Drugo leto bi se izbralo drugo mesto za zavezni koncert in zboro-vauje, in tretje leto spet drugo. Vsikdar bi prihajala tje bližnja pevska društva polnoštevilnc, a od-daljeneja bi pošiljalaia vanj kvartete in delegate. Vcdstvo zaveze bi so tudi mtnjalo vsako drugo sli tretjo bto: bilo bi jedno perijoio v Belgradu, diugo Z grebu, tretjo v L ubijani, četrto v Soli.i i. t. d. O vsem tem iu o drogih vprašanj h morala bi odločiti koi i rencija, katera bede priredila Savel ta pravila sli zadružno ustavo.
Slavni hrvatski glasbenik g. prof. KuhaČ se tudi jako zanima za to stvar in odobrava omenjeni način organizacije zavezne Istega mnenja so tudi uredništva raznih čaHopisov na slovanskem jugu, na pr. ,Mirw v Si liji, „Mali list' v Plovdivu, „Male novm. u v lielgradu, „Obzor" iu „Tagblattu v Zagrebu it 1.
Zdaj še pride red na slovenska pevska društva, da pristopijo jugoslovanski „Zaveži". Dne 15. avgustu, ko bodo mnoga od njib zbrana v Dre žicah, Uhko to i'šijo in izjavijo zaveznomu predsedniku, kateri brdo. tam navzoč. Ako nea.ška pevska društva v Ce;ju, Mariboru itd svobodno ho dijo t jo na Nemško, kikor na pr. letos v Stuttgart, prepevat in poveličevat velikonemštvo, to mora bili lo.nljeno tudi slovenskim pevskim društvom, da gredo ne samo na Hrvatsko, ampak tudi k naibliž-njim sosedom in bratom, da se vzajemno spoznajo in razvesele. Saj Sava ni kitajski zid za nas. Sava je le voda, - a kukor je rekel — rajni hrvatski pisatelj Senoa v Ljubljani pri IJ!e vveisovi sedemdesetletnici kri ni voda! In ravno to hočemo mi v bratski sjednici dokazati.
Osla vekove smo se mi bratje na jugu, pjd-hujskani od na*ih neprijateljov, mej seboj sovražili, grdili in celo klali. Ali že ni skrajni čas, da se priti konou 19. s olotja sprijaznimo in da stopimo v zajednico — če že drugače ni mogoče — vsaj v petju in glasbi. Kdo nam bo to branil? Saj še sužnji hinejo zajedno prepevati!
Meč spka in nas je razkosal, a lira zbira okolo sebe ter nas bode zbližala in zjednda na kulturnem polju, ako dade Bog. —e —
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 5. avgusta.
— (Osobna vest.) Mestni župan ljubljanski gospod Ivan Hribar nastopi jutri dopust, s katerega se vrne dne 17 t. m.
— (Sestanek slovenskih in hrvatskih abiturijentov,) ki se je imel vršiti 7., 8. in 9. avgusta v Z«grebu, izostane zaradi nepričakovanih zaprek.
— (Pevski sestanek po serenadi) je združil včeraj zvečer vsa tri s'ovenska pevska društva in Si kole na Hafnerjeve pivarne vrtu Nazdravljalo se je namiu'en > lepemu, složnemu delovanju pevskih društev in zaslužnemu mojstru Hubadu, katerega so Sokoli dvignili na rame in nosili po vrta, pevskima društvoma „Slavcu" in „Ljubljani", ki sta se pridružila „Glasbeni Matici" v impozantnom zboru, kakor ga Ljubljana še ni slišala, in „Sokolu", ki j-i povzdignil sijaj serenade s svojo udeležbo Mej naudušenimi govori so prepevali pevci „Slavca", „Ljubljane" in „Glasbene Matice" v veliko zadovoljnost zbranega rodoljubnega občinstva in se jo tako prav lepo zakliučil slavnostni večer, ki je tako sijajno zopet pokazal slovenski značaj bele naši Ljubljane, ki se kot feniks dviga iz razvalin.
— (Ljubljanski „Sokol".) Danes zvečer točno ob polu 9. uri so predzadnje redovne in preste vaje za kranjski izlet. Zdeti je, da se go tovo današnjih in zadnjih vaj, ki bodo v petek in v soboto, udeleže vsi člani, kateri bodo nastopili v društveni obleki. Po včerajšnjem lepem nastopu „Sokola" se je nadejati, da ^e tudi kraujski izlet izvrši prav do toj no.
— (Ljubljanskega „Sokola" izlet v Kranj dne 9. avgusta.) Natančni vzpored se je določil nastopno: (Minul i/, L ubijane ob 1 1. uri 5 7 m in. dopoludne z južnega kolodvora. Prihod v Kranj ob 12. uri 43 min popoludne. Ob 1. uri sprevod slovenskih sokolskih društev: s kolodvora čez era rični most, „pod Jelenom" skozi nioato prod mestno hišo, od mettne h še nazaj do „ćitaluice". Tam razhod. Ob 1. uri 45 min. obed v gostilni gosp. M-jarja. Ob 3. uri skušnja ljubljanske :a in gorenjskega „S -kola" na »Maj diče veni logu" Ob 1 s5. uri odki rakata „Sokola" z TM ijdičevega loga" na slavno-tni prostor ni „gaštejski gmajni" — Vzpored alavnosti: I. Ob 5 uri: Javna telo vadba na v ta namen zgrajenem tolovadišču: a) Proste vaje, izvajata ljubljanski in gorenjski „Sokol"; b) Vaje na orodjih; e) Tetavadba pred ttlovadnkiga zbora ljubljanikega „Sokola", na drogu. H Ob 6. uri: Velika ljudska veselica z godbo, petjem, plesom, ljudskimi igrrtmi, umetalnim ognjem Ob 7 uri se spustiti dva balona. O Ihod ljubljanskega „Sokola" z zadnjim vlakom.
— (Por. čil) se je danes rae-btoi učitelj go<*p. Ivan Bele z gospo Jubjeto vdovo Got ti ob, roj. Jotst. Čestitamo 1
— (Umrl je) v Ljubljani in bil danes pokopan g Anton K u s a r , trgovski poslovodja, član odlične narodne obitelji, sin državnega poslanca g. Jjsipa K ii a a r j a. Boli mu blag spomin!
— (Slovenski umetniki v tujini) Naš ro jak, tenorist gos^i Fran Bučar, kateri je bil doslej član opere v L*j)sku in he mudi s d ij na po'itnicah
v Ljubljani , jo augaževan na dvorno opero v Darmstadtu
— (Klub slovenskih biciklistov) obrni se je e prošnjo ne ona naj se tem pot< m naprosi htavbin*ke podjetnika in podjetnik* razvaianja material.',  naj  b'agovohjo ukrenit',   da   bodejo vozili
vi zuiki materijal uh travnik, kjer se bode zidalo dirkališče, to je prostor mej Marije Terezije cesto in Kolizejsko ulico poleg že ^oiške proge. Iwentu-• na poj snila poizvedo ne pri gospodu B*rle tu na magistratu.
— (Poročil) se ja g dr. Alojzij Ko kalj, odvetniški koucipi jt-ut v Ljubi ani z gospč. Mirijo Omersovo iz Kranja. Uastitamo !
— („Slovensko pevsko društvo v Ptuji") priredi v eoboto dne lo a^gu-ta (Velike maše dan) v Biežcdi alavnoit, kitara se bo vr>ila ob vaakam vremena. Vzpored: A Ob poln 10. uri predpoldnem glavna skupna skušnja v dvorani „Narodnoga doma". Po potrebi se nadaljuje skupna vaja ob polu 8. uri popoludne. Oaatits pevke m gg. pevci se uljudno presjo, da note seboj prineeo B Ob polu 13   uri sv. maša v župnijski  cerkvi:   domači me-
i šani zbor poje latinsko maši O. Rjtrovo pad vod stvora č. g. župnika Josipa Mfsi.eUa. C. Vzpored za XII. vebki zbor. ki se vi S: ob polu 9 uri popoludne v dvorani „Narodnoga doma" : 1. Pozdrav i u nagovor predsednika. 11. Poročilo tajnika, lil Poročilo blagajnika. IV. Poro' Io računskih preglednikov. V. Volitev: a) predsednika; b) štirih odbornikov  in  dveh  namestnikov,   ki stanujejo v Ptuji ;
c) štirih   odbornikov,   ki   stanujejo   izven Ptuja;
d) treh preglednikov računov. VI. Razni nasveti. 1). 1. Javna telovadba piedtelovadcev slovenskih in hrvatskih sokolskih društev na drogu. K Vzpjred velikega pevskega zbori, ki se vrsi ob 5. uri popoludne na vrtu „Narodnega doma" pod vodstvom g. F. S. Vilbarja, kapelnika in skladatelja v Zagrebu, s sodelovanjem polnošlevilue vojaške godbe c. in kr. pešpolka nodvojvode Leopolda št. 53 is Zagreba pod osebnim vodstvom g. kapelnika Jos. Dvcf.»ka l Jonko: „Naprej", koračnica. 1. Iv. pl. Zijc: .Živila Hrvatska", moški zbor. 11. Kviat kovskv: „ Uvertura po jugoslovanskih napevih". 2. Ferdo Juvanec: „Pastir", moški zbor; nova skladba, nagrajena s častnim durilum. 111. Dr. Ipa-vec: a) „Domovini", duet za rog in evfonion. Vil-bar: „Hrvatska Davorija". B. F. S. Vilhar: „Romanca11, mešani zbor, posvečen plemeniti rololjub-kinji go ipej dr. Tavčarjevi; nova skladba, nagrajena s častnim darilom.   IV. Dr. A, Dvorak: »Slo-
vanski plesi št. VIII". 4. A Nedved: „Vojaci n* potu", moški zbor. V. Raba: „Šopek omiljenih slovenskih popevk". 5. A. Foerster: „Naše gore*, mešani zbor. VI. Rosenkranz: „Spomini iz M yer-beerovih oper". G Iv. pl. Zaje: „Večer na Savi*, moški zbor s četverospevom in spremljevanjem orkestra. VII. Schiuzl: „Aforizmi", veliki potpouri. Vstopnina: a) posamezne osebe 1 gld., b) obitelj (3 osebe) 2 gld , c) kmeti in dijaki 50 kr , d) izvršujoči člani so prosti vstopnine. Vstop je dovoljen p. n. častitim članom, povabljenim in uvedenim gostom. F. Po velikem pevskem zboru prosta zabava v „Narodnem domu" : a) koncert vojaške godbe na vrtu od 9 do 12. tire; b) ples v veliki dvorani „Narodnoga doma", svira oddelek vojaške godbe od 8 zvečer naprej; c) nastop posameznih pevskih društev.
* (Degradovan general) Upokojeni ogerski generalni ma or Audre Il-ibert je izgubil po izraku častnega sodišča vojnegA rainisterstva svojo fiario. Ob svojem času je bil obsojen zaradi razžaljsnja velečanstva urednik klerikalnega lista „M->gyar Alam" v šestmesečno ječo. Pisal je jako ostre članke proti cerkveno-političnim predlogam iu vmes vplet.-l vladarja. Ker je pa uradnik bil rezervni častnik je stvar prišla pivd vojaško častno sodišče. Temu sodišču je predse Jo val Hubert, ki je znal stvar tako zamikati, da je Szemne-z obdržal čast-ništvo. Z tradi teg i so Hubert i upokojil", in ker je o tej stvari sedaj pisal ostra pisma d-ižebiobrarnbnamu ministru Fejervaryiu in ga ki cd na dvoboj, zgub i je sedaj š*ržo.
* (Ukraden dinamit.) Dninar Anton Saflič na Reki našel jo na   ea ieni skladišču tvrdke Klein
či. Miloh paket z dvajsetimi dinamičnimi patronami. Te patrone izvirajo imjbrž od titvine v dioamit-nem skladišču tvnlke Formasori & Smtari v Cin-tridi.    Oodd j^ b>lo  ukradeno 7 zavojev dinamita.
* (Srebrn goldinar v želodcu) Nt ptrn.ku „Sokol", ki je vozil iz Kraljevici n-t Reko, jo neka žena abolels za zorno m irsko boleiaijo in izbluvala srehern goldinar.
Darila s
Uredništvu našega lista je poslal: Za učiteljski konvikt v Ljubljani: Gjsp
A Andoljšek, lolski vodja v Dragi, Jo kron, nabrane v veseli drošbi v Dragi mej prijatelji Ijad skih u'-it^ljev. U iteljstvu j*» pise'nii uikloajen gosp. Kry, trgovec v Travniku. Daroval je zopet 20 lv. Sr. na mu hvala, k%kor tu Ji drugim d*r'/-valcem. Vivaat fi«qipntes! — S/oto smo izročit blagajn ku i:Čitelj«k -ga društva g. I. I) i m n i k u , ki h t^-in hvaležno potr.uje s, rejem.
Zahvala Gosp. Jož*f Traven, u'itelj v Nakleu, je daroval v spourn na njegovo štirideset ktuo službovanje aa RCesat Prano Joiafovo ustanovo za učiteljske sirote na Kranjskem" 1 O D goldinarjev. Z i ta vel.kodušni dar s> mu v ituaau vSlovensksga uii-telj8kega društva najiopleju aahvaljujet i Aidrej u m e r, Jakob D i m n i k. Ljubljana, 1 avgusta 1896.
Dunaj 5. avgusta, „rremdenblatt" poroča obširno o vzprejeinu g;rofa BideniJA v Ljubljani in povdarja, da je bil TS preje m ia-redno sijajen in presrčen.
Dunaj B. avgusta. D.iues popoludne se pripeljeta rumoniki kralj iu Uraliici. Minister GoluchoNV ki je h Ural ju povabljen na obed. Z Dunaja odpotujeta kralj iu kraljica v Z 11 ob jezeru.
Atene 5. avgusta. Kretski ustaši so izdali tiskan manifest, s katerim proklamiraju združenje otoka Krofe z Urško. Ustaši so dobili B topov.
Rim T>. uvgust.v „Italija militare" javlja, da je laška vlada Angleški odstopila Kassalo.
Pariz .">. avgusta. Anarhist licrthe je bil obsojen na štiri mesece v ječo. Ko so ga redarji aretovali, je imel pri sebi bodalo.
Narodno-gospodarske stvari.
— Vojaško zalaganje. Vojaški erar kupi po kupč.jski uzaoci: pšenice: C.150 i/ rži: lG.OtiO | is shrambe za žito iu moko v Mariboru; potem iz dotičnih vojaških prenkrbovalnih magacinov: rži: G 400 q v Gralci, 4.800 7 v U lovci, ovsa: 10.200 q v Gradci, 7 400 7 v Mariboru, e.OO 7 v I...ibljaui, 1 400 7 v Trstu, 3 300 7 v Gorici, 1 200 7 v Pulji, slednjić rži ti. 100 z železnice Bruck na Muri. (Raztovarjanje na streško prodajalca.) Prodajaln« ponudbe se sprejemajo do 8. septembra t. t. do 10. ure dopoludne pri intendanciji Bi voja. Nataučneji pogoji se poizvedo pri vsakem vojaškem preskrbovalnem magacinu, potem pri političnih okrajnih oblastvih iu dsželnih gospodarskih družbah koruega področja (Štajersko, Koroško, Kranjsko, Ijtrija, Uonca in Gradiška.)
Ceneno domač« zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebav ljenja so priporoča raba mnogo desetletij dobrosnanega, pristnega „.Moll-ovrga Seidliti praška", 'ti Be dobi '/.a nizko < eno in kateri upliva najbolj trajno na vso težkotc prebnvljenjn. Originalna škstlpcu 1 gld. a. v. Po pofitnem povzetji razpošilja tapraftek vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalngatelj na DUNAJI, Tncblauben 9 V lekarnah na <leželi je izrecno zahtevati MOLL-or preparat, zaznamovali z varnostno znamko in podpisom.   1 (1766-11)
ITajčistejši in najboljši malinčev sirup
? steklenicah po t ktj 00 kr. Ka'.pošilja se tndi v pletenicah po 3, 10, SO in 40 kg.y kg po 48 kr.
1.« »k ar na lNccoll. aii^lju^^
(2048—27)     LJubljana, Dunajaka costa.
Umrli ko v ni.
8, avgusta: Anton Ku&ar, trgovski knjigovodja, 28 let, Vegove ulica fit. 8, pljn^na tuberkulozu. — Fran Kncrler, Vrv ar, 79 let, Kladcaiie ulice st. H, vodenica.
Meteorologično poročilo.
Avgust	Chh opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v C	Vetrovi	Nebo	Mokrina v ram. v 24 urah
4.	i*, »večer	7;if> 0	20 1	si. jvzh.	jasno	
	7. r. >iit raj	734 7	16-3	si. jjvzh.	Boparno	00
■	2. popol.	731 »i	205	sr. svzh.	pol obl	
Srednja  včerajšnja temperatura  207°,  km  11° nad normubim
JD-u.n.a£e2g€t, borz
dne" 5   avgusta 1896
Skupni državni dolg t notah.....
Skupni državni dolg v srebrn ....
Avstrijska zlata renta.......
avstrijska kronidca renta <'/#.....
Ogerska slaia renta 4*/,. ......
OgerBka kronska renta 4' ,    . ...
Avstro-ogerske bančne delnic« , ,
Kreditne delnice.........
London vista.   . .......
Nemški dri. bankovci ta 100 mark
*) mark........
W franke*........
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini.........
Dne" 4. avgusta 1896
*•/„ državne srečke iz I. I*n4 po 250 gld. Državne srečke iz I. 1804 po H*) gld.. . Dunava reg. srečke 5° 0 po 100 gla. iSemlJ. obč. avstr. 4" t° . zlati »ust. listi
Kreditne srečke po lOU gld......
Ljubljanske Brečke.........
Rudolfove srečke po 10 gld......
Akcije annlo-u-"tr. banke i>i> 800 gld.. . Traiuway-drufit. volj 170 gld. a. ». . , . Papirnati mheli.........
Zahvala.
Za obilne dokaze iskrenega noč.utja v boltsnl in oh smrti naSe ljubljene matere, tašče in stare matere, gospe
Frančiške Engelhardt roj.Hlebiš
izrekamo vsem prijateljem in znancem srčno zahvalo, posebno pa zahvaljujemo vse dantelje lepih vencev tir vse one, ki to blago rajnko spremili k zadnjemu počitku.
L j ubij Hiia, dne 4. avjpihtu 1896«
(8789J Žalujoči OHtali.
		
101	gld	60 *r.
101		70 „
123		4"» ,
101	f	20 ,
122		8A .
99		45 ,
978		
		oo ;
1 1H	1	00
		07'/, .
11	t	72 .
9		SO'/, . 2:"> ,
44		
?>	t	6« ,
144		— kr
19		36 .
120	1	75 ,
200	* |	75 ;
23		
22		76 ;
155		
474		_
1		20»/. .
Dri Xj'»v»*'» ptiJ'.fftj*, c. kr. profesor, naznanja tužnim srcem t setn sorodnikom, prija-teljem in znancem, da je njegov ljubljeni očo
Jurij Požar
posestnik
dnfe 3. avgusta 1 HiMl zvečer v 1\K letu svojo dolio, pr.jemsi svetotajstva va umir. joče, n.ino v Gospodu zaspal
Pogreb dragejra pokojnika bode dne •> nvgii-sta ivjr, nb 8 uri dopoliidn« v Mor.ivč.ili.
Sv. mase zadužnice se bodo služile v raznih cerkvah,
Hlagi pokojnik bodi priporočen v molitev in prijazen spomin (2707)
Vrh p olje, dne 1. »• pustil 1890.
(Mesto vsakega poaobneg-a naznanila.)
Poletno stanovanje.
V »radu Griča pri Trobnjoin (Dolenjsko), ki
ie po potresu popolnoma m čedno prenovljen, se se pet loplh sob posamezno ali skupaj, po prtu erni ceni odda v najem. I*ega in razgled v vinograde nta krasna ter zrak izvrsten. — Več o tem se izve pri lastniku Jos. Paullnu v LJubljani, Marijin trg it. 1. (2701—8)
Lepo prekajeno meso
V;ikor unjul, cur^ko iihnii. rehren in kri'-meiii.lelcl. s« prodaja po r izki ctm». (2733—2)
Fra.ii OvoU v Kamniku (Kranjsko).
■MM
^-4
2SaOxxjea2s£ o v ©t
( |mmiiiio><-ikI   r<'«ti1ii<*ij*ki toW)
steklenica 1 gld , 5 bteklenic 4 gld.
rabi se za drgnjenje v krepila konjskih udov. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdrav-nikih in od praktičnih polje«lelcev pri/.nan kot krepilen. lalša otrpno-lost konjskih udav ter služi V krepile pred in ▼ restitucijo (očvrsten jo po kakem tru-d^pclnem dela.
Skušena redilna štupa za živino
za konje, rogato živino, ovce. prašiče itd
Rabi se skoro 40 ltt z najboljšim vspehom večinoma po hlevih, ako t.vince no moro Jesti; zboljiuje mloko.
/..mi t. k z rabilmm n>ivodom vred v«lja 60 kr , 5 zamot.kov z rabilnim navodom ■amo 2 gld. Priporoča in razpošilja na vse stran* s prvo poŠto
lekarnar Ubald pl. Trnkoczy
Ljubljana, Kianj.sko. (9160-18)
C. kr. glavno ravnateljstvo avstr. M. železnic. Izvod iz voznega reda
velja.-vr5.egra, ©d 1. j-iinija. 1G9S,
Nattci|iii<i   onioiijiMil   |iriliaj:iliii   in   <><llinjulni   £•■!  obiikćouI  io ,
•re<tnJe«vr4>pMkem rimu. 11706-17tl\
O«lhod I« I.|abl|nne (juž. kol.). °'
Oh 19. uri ft min. ]>n noči oioliui vlak v TrliU, Poutahel, Iloljab OflloTao, Kraiir.onafnatr, Ijjulino, čnr. Solitlinl t Aiimoo,  Iinhl, f}mmt<len* HolnORriul, Iian<|.(la«tein, /oll n* joioru, Innmoat, Nt«yr, l.nu', llun Am*tott«n. — Oh n. uri Ifi min. x j nt rnj mutnui vlak t Kuiovje, Nimu- ,,.
— Ob 7. url 10 min. osobni vlak v Troti. 1'ontabrI, Hnljnk, Celovee, Kr»n.' •AMfoat«, l.jiiliini, 111111 ;i] č«v Solltliul T Solnoirratl. Slr.jr, tihi O, llmlc PlinnJ, Marijino varo, Hob, KraiiKoro v»re Karlovo »ir«, l'r^n, ] , ' 6ea AimtcU«n na Ounaj. — Oh rj uri f..'. min pojioliiilue meliaui Tlak * Kn.i'vi.., Noro meito. — Ob ii. uri m) min. dopoladne oiobtii vlak vTrbll Pontahitl, lluljak, OstOVM, Prsnssasfliats, Ijjubiio, Si-l/ilial, DnnaJ. — od 4. uri j >..].. 1111 i 11.■«■>!■ ti i vUk * Trbli, llcljak, OeloVMi Ijjubiio, o«i S«||. tlial t Siiliio^rml, licinl-OiiBtpin, /fII na Jnri.ru, Inonimt, nrokteuc, ('urih OeiiBTo, 1'arie, si.-jr, liinc, Oiiiuiicleii, [sohi, ISii.lcJovi«o, 1'lcunJ, Marijini t vre, lleb, Kraiiootn vare, Karlov« vnrr, PrmtfU, 1.11•«k.•. Dunaj rit, Am> • tc-tti-n — Ob 0. uri 30 min. SfsMf inoiNiil Tlak v Koinvje, Novo instto, •— Ob 7. uri 44 min. avaoor oiobni vlak v LsiM-Bltd, — Vrini te^a ub 6. uri 3i mlu. i" |i' ilin i n.- viako urileljo 111 praauik v linaofl-llloil.
Pt-iliiMl v Ii|ubl)nuo   juž. kol.),
Ob A. uri A'4 niiu. tjutraj oiobni vlak a DimnJ* Tla Am.i. , Bulnofirailn, Drojitncu, Iuomoita, /rila na jezeru, l.'-ii'l Umtnina, I,in.-» Htejra, (liiMiiiilfiu. Urlila, Auneea, Ijjubiia, Oelnroa, Beljaka, Kr»i . ,' HnMi '1'rlnai. — Ob h. uri r.jutraj oiobni vlak ia [ioau-llleda. — Ob H. urt 1U min ijutraj ineiani vlak ia Kočevja, Novnua meat«. — Ob 11. uri a& min. dopoludaa DSObal vlak a Dunaja via Amatetten, Iji|iikai|a, r , Kranoovlh Turov, Karlovih varov, llnba, Marijinih varuv, 1'lanja, Hi. vlo, BolSMnuts, I.hic«, Stfvra, 1'arir.a, Oeneve, (hiriha, ltrr««noi, Ino. moiia, Zm 11 a na Jer.eru, Leuil-Oaitaiua, i.jubtia, (Talovci, 1'untabla, Trhili,
— Ob 3. uri S3 min. pnpoluilue metani vlak is Koi-eTJa, Novaka mpit«.
— Ob 4. url rVo min. popoluilu« oaubni vlak a Dunaja, 1.Jut,na, Helilhali, lloljaka, Oelovoa, Kranirnifeate, 1'ontabla, Trbiaa — Oh 8. uri iti min, aveoer metani vlak ia Kočevja, Novoga tnait*. — Ob 0. Uri 4 nun f . nanliiii vlak i Ouuaja preko Anuleltnna, ia Iilpilje, frag«, Kranuorih varov, Karlovih varov, Hrha, Marijinih varov, IMauJa, llinlnjovlr, SiiIikih ; ,' l..!iilnia, Reljaka, Celovca, 1'ontabla, Trblia. — Vrlin lega ob 10. urt 14 min. av«6er vaako ueileljo in praauik 1b Ijriec-Uloila.
Oillso«! I« I.Julil|IM (drž. kol.) v Kamnik.
Ob 7. uri 33 min. /jmiuj, ob 3, uri 6 min. popoluilue, ob i. uri 60 min. rvrcer, ob 10. uri 3r> min. Evečer. (POSltmttJI vluk le ob n«.t • , in |iratnikih.)
Prlliuil t l.|ul»l|itno  drž. k<d.) i/. Kamnika.
Ob U. uri AtJ min. zjutraj, oh >1. tiri l j min   (lopolmln*, ob S. url 30 min. avecer, ub V. uri tif> min. rvečer    (1'oiltnlnji vlak In ob nr.i-iu praanlkili )
Trgovski pomočnik
vešč slovenskega iu nemškega jezik a, želi tako] vstopiti v trgovino z mešanim blagom.
Ponudbe naj se pošiljajo pod J. Z. na opravništvo „Slovenskega Naroda". (4766—1)
Tovarna za perilo in obleke
za ustanovitev rza-log-© v IcLriji
spretnega poslovodjo.
Poniidhe naj se pošiljajo pod šifro ,,Elbo 100" v Toplloo (Tbplltz), Ča*ko, poste rostante. i8762)
Na prodaj jo v
posestvo v Spodnji Šiški
z vrtom na zelo ugodnem prostoru.
Već pove upravnifitvo ,,Slov. Naroda".        ("J7.r>4—'2)
V novi hiši na Nemškem trgu štev. 5
<mI«Iji)<» Nr a*  1.  ii4»« «->tilM'r
z i!v< ii a Ribama v I. in II. nadstropju, kakor tudi
prGdajalnice v pritličju.
V|.i;iMii naj bo pri F. Supanoič u, Rimsku ceetu k te v 16 (2765—i
VABIL.O
VI.        4»4*v^4f 1 lOllO 44
v gostilni „na stari pošti" v Mokronogu
dne 9. avgusta t. I. ob petih popoludne. Svirala bode godba iz Planine.      Vstop je brezplačen in vsakemu prost.
Za izvrstna jedila in pijače je skrbljeno? Postrežba točna in oena!
K mnogobrojni udeležbi vabi najuljndneje (8768) lastnik goatllns ,,na stari polti'4.
Preizkusili in priporočili so
znameniti možje medicinske vede
tinkturo za želodec
lekarja PlCCOLI-ja v Ljubljani
katera krepča želodec, pospešuje _ prebavljenje in telesno odprtje.
Sts»lcl«»ia.Ioa, lO 3cr. (2035—5)
11 ittkltaic 1 t^ld.   Postna ruzpoAiljatev ge vrti v zabojekik i>o
12 Kteklenir a 1 gld. B6 kr. itd.;  postni zaboj u <>(> steklenicami velja li gld. M kr.    Poštnino plsfiS naroČitelj.
IO.
ob 10 uri dopoludne prodajala i.odrta Matija Hočevar in Pran Hren v Trebanjski graščini
različno blago
kakor:
40 glav lepe goveje živine. 1 debelega bika mnricidolskega plnnena, nad 30 angleskil plemenskih prašičev in vee konj.
Od dne 11. avgusta 1896. I.
dalje prodajala bodeta :
različne gospodarske stroje, kmetijsko orodje. (2740~2) vozove, nad
150 veder dobrega dolenjskega vina,
razna žita in sploh vso premičnino.
Izdajatelj in odgovorni urednik: J o a i p Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
LBJ