PRIMORKI DNEVNIK Poštmna plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cdia 150 lir Leto XXX. Št. 191 (8897) TRST, petek, 17. avgusta 1974 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. OROŽJE JE UTIHNILO OB 18. URI PO NOVEM POZIVU VARNOSTNEGA SVETA USTAVITEV SOVRAŽNOSTI NA CIPRU TURKI ZASEDLI ENO TRETJINO OTOKA Ecevit: Dosegli smo cilje, ki smo si jih zastavljali - Karamanlis: Grčija se ne bo udeležila novih pogajanj v Ženevi - Napetost v odnosih med Atenami in Washingtonom Dozi«. 16. — Orožje je na Cipru spet utihnilo. Po novem TurčiiU v1f.rn°stne9a sveta OZN vojskujočim, naj odložijo orožje, je tudi 3 ■ 'e,^a uvesti premirje ob 18. uri po našem času, nakar je ustavraCaSn' ?'prsk‘ Predsednik Klerides ukazal svojim četam, naj do mi0-"uVraŽnoSti' Po uri vst°Pa v veljavo premirja je prišlo še Samn,.SI" sP°Pad°v, okrog 18.20 pa je orožje dokončno utihnilo. nan JUrski Predsednik Ecevit je--------------------- mJln,ed j .Prerojrje, ki ga je ute-: 1 1 dejstvom, da so turške vo- svr,;6 0P?racije na Cipru že dosegle zasatii'C Je.' ^uršk' vojaki so namreč in ' Pr'k^no eno tretjino otoka, stan'-C-er ieverno področje od pri-7aln^CanTParna9US,a na vzhodu do niih 3 ^urphou na zahodu. V zad- turškBUra^ Pred Prernirjem Pa so ba .Sl e zasedle tudi mesto Lef- nad™ c,1Iner 80 vzpostavile popolno lovn ntV0 nad takoimenovano «Ati-doiai rrf0>>- y S.V0P izjavi je Ecevit /nrcf,' da imai° turške sile nad- zanirv,0 Sad cei°tnim področjem, ki nieT3 TVrčij0' hodal na je. da je zaA.Va. pripravljena ponovno neusp1eseneVs^a.po5aiania' ki 80 86 P sno zaključila v ponedeljek in katerih propad je sprožil novo turško vojaško akcijo proti otoku. Ecevit je tudi pozval grškega ministrskega predsednika Karamanli-sa na pogajanja ter dejal, da je Karamanlis «mož, ki se zaveda važnosti prijateljstva s Turčijo?-. Turški premier je tudi opravičil sklep o delni zasedbi otoka, češ da so v preteklosti vsi ostajali pasivni, medtem ko so na Cipru klali pripadnike turške manjšine in jim odrekali osnovne pravice. Z vojaško zasedbo pa so bili po Ecevito-vih besedah postavljeni temelji za ustvaritev zvezne države na Cipru z dvema avtonomnima administracijama. Ecevit je d dal, da je Turčija sedaj pripravljena voditi dol- ga pogajanja o t-odočnosb ctoka v zavesti, da je njena manjšina okrog 110 tisoč ci prstih Turke v sedaj na varnem. Turški predsednik je dodal, da ne ve, kdai se bo ženevska konferenca lahko spet začela, da pa je njegova vlada v vsakem trenutku «pripravljena in razpoložljiva?.. Jasno pa je, da uvedba premirja na takih osnovah ne daje nobenih jamstev, da bi se pogajanja lahko kmalu začela in da bi privedla do politične rešitve ciprskega problema. Grčija bi namreč nikakor ne mogla privoliti v taka pogajanja, kjer bi imela Turčija vse prednosti zaradi svoje vojaške prisotnosti na otoku. Sam grški premier Karamaniis je v uradni izjavi dejal, da b: bilo naivno misliti, da bi se Grčija lahko udeležila pogajanj pod pritiskom situacij, ki jih Turki postavljajo kot izvršeno dejstvo. Neki vladni glase.i: pa je dodal, da je današnje premirje sa- turške vojaške enote se pomikajo po cesti iz Famagusle proti Nikoziji, pozdravljene z navdušenjem od turške-Sa prebivalstva otoka. Turške čete so tik pred uvedbo premirja zasedle eno tretjino Cipra ter oblegajo glavno mcs‘o Nikozijo. Vest, da se je ciprska vlada preselila iz mesta v Limassol so uradni glasniki demantirali, češ da je v to mesto na jugu otoka odšel samo začasni predsednik, ki je tam obiskal ranjence 111,1 "'"intuì m n .......................................................................................................................................... mo «prevara», saj so Turki prekinili sovražnosti samo potom, ko so dosegli vse svoje cilje na otoku. Grčija, je dodal glasnik, ne bo mogla privoliti v ozemeljsko delitev Cipra, ki so jo Turki izvedli z orožjem in z vojaško zasedbo 35 odstotkov ciprskega ozemlja. V krogih grškega zunanjega ministrstva pa menijo, da bi se Grčija lahko udeležila pogajanj, samo če bi Turki sprejeli dva pogoja: evakuacijo vojakov iz mesta in pristanišča Famaguste ter umik turških oboroženih sil na pozicije, ki so jih držali v trenutku začetka prve faze ženevskih pogajanj 3. julija. V istih krogih pa priznavajo, da sta oba pogoja za Turke nesprejemljiva in da so zaradi tega pogajanja nemogoča. Zadnji dogodki na Cipru so medtem negativno vplivali na odnose med Grčijo in ZDA, kot priča tudi dejstvo, da je grški premier Karamanlis danes zavrni) povabilo, naj obišče Washington in naj se pogovori z novim ameriškim predsednikom Fordom o položaju na Cipru. Samo nekaj ur prej je grški zunanji minister Mavros zavrnil predlog, naj bi imel razgovore s Henryjem Kissingerjem. Grška vlada je formalno sporočila, da niti Mavros niti Karamanlis ne moreta trenutno zapustiti domovine zaradi «napetega položaja» po zadnjih dogodkih na Cipru, jasno pa je, da je takemu stališču botrovalo čedalje večje nezadovoljstvo grških u-radnih krogov, na tudi javnega mnenja, do ameriške politike. Sam Karamanlis je včeraj v javnem govoru omenil «prijateljske države, ki bi mogle in morale zavreti» turško akcijo proti otoku, pri tem pa je očitno mislil na ZDA. Dejstvo je tudi, da so se v razam krajih Grčije že včeraj začele pro-tiameriške demonstracije, na katerih so demonstranti vzklikali proti-ameriška gesla, kot so «Kissinger morilec», «Američani izdajalci» in podobno. Širijo se tudi vesti, po katerih naj bi grška vlada nameravala odreči Američanom uporabo vojaških baz v državi; te vesti je vladni glasnik označil kot «prenagljene in netočne», in jih torej ni zanikal. Vsekakor pa radio ameriških vojaških sil v Grčiji že dva dni stalno poziva ameriške državljane, naj ostanejo v vojaških oporiščih in naj se ne družijo z grškim prebivalstvom. Po drugi strani pa je bil tudi izstop Grčije iz vojaške organizacije NATO očitno naperjen proti Američanom. V zvezi s tem izstopom se je danes izvedelo, da je že tri dni pred danes -isfc: ... Včeraj ob 18. uri so na Cipru Premirje, potem ko so tur-8 čete zasedle eno tretjino otoka !n. s *e,u dosegle cilje — kot je plavil turški premier Ecevit — 1 si jih je turška vlada zastav-Ja a;, Ecevit je tudi dejal, da je urcija pripravljena v vsakem tre-utku obnoviti ženevska pogaja-ma> ki naj bi privedla do usta-Ovitve zvezne države na Cipru ..verna avtonomnima administra-^'lairia. Grški premier Karamanlis Pa Ì® dejal, da se njegova vlada P°d takimi pogoji ne bo udeležila er'evske konference. Sam Kara-■ttanlis je včeraj zavrnil ameriško Povabilo, naj pride v Washington na Pogovore z novim ameriškim Predsednikom Fordom, kar je nov okaz o napetosti, ki je nastala v odnosih med Grčijo in ZDA. , E>anes se bo nadaljevalo zasli-*fnie misovskega časnikarja Guida 'annettinija, ki je obtožen, da je sodeloval $ Predo in Venturo v a*entatih leta 1969. te včerajšnje Pučevanje aretiranca pa je dalo Preiskovalcem na razpolago šte-vlme zanimive elemente. Sirski predsednik Asad je za-iučil tridnevni uradni obisk v ugoslaviji. Na Brionih je imel Poslednje pogovore s predsedni-ont Titom. Predsednika vlade SFRJ Bijedič in Sirije Ajub sta po Pogovorih podpisala novo trgovin-sko pogodbo. Ob tridesetletnici požiga Mav-l"0!, Medje vasi, Cerovelj in Vitovelj so včeraj položili vence na *Pominska obeležja in tudi v Ri-f®rni, proti večeru pa je bila v Mavhinjah spominska svečanost, na kateri sta govorila devinsko -Pabrežinski župan dr. Dragomir ^giša in predstavnik krajevne sek-ciie ANPI Abdon Vižintin - Sla-v®c. Na slovesnosti je nastopila Pabrežinska godba na pihala, tdružena pevska zbora «I. Gruden» ln «Fantje Izpod Grmade» pa sta taključila svečanost. Minister za industrijo De Mita o politični krizi vodstva KD Sodelovanje s KPI «je težka, toda neodložljiva pot» RIM, 16. — Uradna politična Ita-1 časom. Dogodek, v katerega je bil lija je sedaj na dopustu. Kljub te- vpleten Donat Cattin, je predramil mu pa nekaterim političnim možem avgustovska vročina ne nadleguje. Minister za industrijo demokristjan De Mita je v intervjuju, ki ga je dal tedniku «Epoca», ponovno pogrel spore, ki so še živi v vrstah demokrščanskega vodstva in ki so bili na zadnjem zasedanju vsedržavnega sveta samo trenutno utišani. Glede odstopa Donat Gàttinà iz izvršnega odbora osrednjega vodstva krščanske demokracije in dogodkom, ki so v vrstah večinske stranke temu sledili, De Mita pravi, da so bili to samo drobci eksplozije, ki že mesece tli. Desnosredinska vlada, poudarja De Mita, je bila zgrešen poskus, s katerim je KD hotela odgovoriti na pereča vprašanja italijanske družbe. Toda nova levosredinska vlada je sicer nekaj popravila, ni pa naredila dovolj. De Mita ugotavlja, da levosredinske stranke na žalost niso znale doslej še analizirati vzrokov, ki so pripeljali do krize levosredinske formule. Pri tem poudarja, da ni mogoče več gledati na kr-sNuisko demokracijo kot oa staro in edine organizacijo katoličanov. Opoz nja, da so mirni i časi paoeia Pia m. ko je bila krščanska demokracija na čelu katoliške politične in socialne misli, saj je znameniti koncil prispeval k prebujanju katoličanov. Toda «mi demokristjani smo ostali na starem mestu». To kar se je zgodilo na zadnjem zasedanju vsedržavnega sveta KD, nadaljuje De Mita, je samo dokaz, da stara politika krščanske demokracije ni več v skladu z današnjim mnoge demokristjane, da so začeli bolj odprto misliti in da so zavzeli popolnoma nova politična stališča. De Mita meni, da je danes osnovni italijanski politični vozel navzočnost in vloga KPI v demokratičnem življenju države. Ugotavlja, da glede tega vprašanja si krščanska demokracija še ni na jasnem. Dejstvo pa je, da so bili tudi pri tem vprašanju napravljeni pomembni koraki naprej. Minister za industrijo ugotavlja, da danes odpor proti morebitnemu sodelovanju s komunisti ni več ideološki, temveč sloni samo še na vprašanjih zunanje politike. Glede dialoga med KD in KPI pa pravi, da to vprašanje doslej še ni bilo dovolj poglobljeno in razčiščeno. Potem ko ugotavlja, da današnja kriza ni samo gospodarska, ugotavlja, da se v sedanji italijanski družbi z vso silo postavlja zahteva po svobodi. Današnji državni ustroj, pravi De Mita. ne daje u-streznega odgovora na to zahtevo. Zato poudarja, da so vprašanja svobode, vprašanja, ki zanimajo vse stranke ustavnega loka in tudi KPI. «Če bo KPI sodelovala pri ustanovitvi novega ustavnega ustroja, če se bo odpovedala starim vezem, se bo lahko celo govorilo o demokratični alternativi pri upravljanju države. To je sicer težka, toda neizbežna pot», zaključuje De Mita. Ford sprejel Huseina sednika. Po mnenju «Washington Posta» ima bivši načelnik delegacije ZDA pri OZN Gerge Bush velike možnosti, da bo izbran. Bucha podpirajo predvsem konservativci republikanske stranke, medtem ko je zmerna struja republikancev naklonjena izbiri bivšega newyorške-ga guvernerja Rochefellerja. Predsednik Ford je danes sprejel jordanskega kralja Huseina. Govorila sta o položaju na Bližnjem vzhodu. Pogovora sta se udeležila tudi državni tajnik Kissinger in predsednik jordanske vlade Rifai. V jordanskih diplomatskih krogih v Washingtonu so sporočili, da so se pogovori nanašali predvsem na možnost sporazuma o razmiku čet na izraelsko - jordanski meji, kot je bilo to že doseženo med Izraelom in Egiptom ter Izraelom in Sirijo. Pred pogovorom s predsednikom Fordom, se je kralj Husein sestal s člani senatne podkomisije za zadeve Bližnjega vzhoda. Jutri se bo srečal z obrambnim ministrom Schlesingerjem, s katerim bo govoril o ameriški pomoči Jordaniji. Znano je ,da kongres še ni odobril predloga državne uprave za gospodarsko in vojaško pomoč Jordaniji za skupno 207 milijonov dolarjev. Minic gre v Atene BEOGRAD. 16. — Jugoslovanski zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic bo odšel jutri v Atene, kjer bo izročil posebno Titovo poslanico o položaju na Cipru grške-WASHINGTON, 16. — Novi pred-1 mu predsedniku Gizikisu in pre-sednik ZDA Ford še ni določil, ko- mieru Karamaniisu. Vest je °bja-ga bo imenoval za novega podpred- * vila agencija Tanjug. tem sklepom Karamanlis zahteval sklicanje izrednega zasedanja zunanjih ministrov atlantskega zavezništva, na katerem naj bi preučili ciprsko vprašanje. Generalni tajnik NATO Luns pa je zahtevo zavrnil z neverjetnim opravičilom, da je tako sklicanje nemogoče «zaradi počitniškega obdobja». Vsekakor se je danes v Bruslju sestal stalni svet NATO, ki je razpravljal o grškem izstopu, na katerem pa baje niso sprejeli nobenih sklepov. Medtem pa se nadaljuje polemika o vzrokih neuspeha ženevskih pogajanj o Cipru. Vodja turške delegacije na pogajanjih, zunanji minister Gu-nes, je v intervjuju nekemu zahod-nonemškemu časopisu pripisal Veliki Britaniji glavno odgovornost za neuspeh konference. Gunes je obtožil britanskega zunanjega ministra Calla. ghana, da je skušal voditi pogajanja «v stilu britanskega imperija, ki pa ne obstaja več». Ob 30. obletnici požiga vasi v devinsko-nabrežinski občini V Mavhinjah je bila včeraj osrednja spominska svečanost ob obletnici, ko so naclfašisti leta 1914 požgali Mavhinje, Vižovlje, Cerovlje in Medjo vas. Poročilo berile na tržaški strani liiiiiiiitliiiiiiiilliliiiiiiiiiiiiiiiiiifiiilliiiiiiiiiiiimiiiiiniMiiiiitiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiinimimtiiiiiliilliiiiiiimiiiimmiiiiitiiiiiliiiiiiliiiiilliiiiiiiiiiliilmiiiimniiiiiiiiiMiiiiiiiimmiiiiimiiiMiiiiita PO ARETACIJI FAŠISTIČNEGA «INFORMATORJA» SIP Zaslišan misovski časnikar Giannettini ključna osebnost v strategiji napetosti Aretiranec potrdil svoje sodelovaltje z vojaško obveščevalno službo in tesne stike s Predo in Venturo - Se ni jasno, zakaj se je Giannettini sklenil vrniti v Italijo koli član «Avanguardia nazionale». Glede svojega sodelovanja z italijansko obveščevalno službo je Giannetti-ni. z^aikal^da .bi bil agent. SID, češ da je bil samo «sodelavec» in da je za to «sodelovanje» prejemal 100.000 lir mesečno, seveda poleg povračila stroškov. Glede svojih odnosov s Fre-do in Venturo, pa je Giannettini dejal, da je stopil v stik z njima prvič leta 1966 in drugič tri leta pozneje po naročilu samega SID, ki je iskal Gnido Giannettini MILAN, 16. — Milanski sodniki so danes prvič zaslišali v zaporu San Vittore Guida Giannettinija, bivšega sodelavca vojaške obveščevalne službe SID, osebnega prijatelja nacifašistov iz Veneta Frede in Venture, ki je obtožen sodelovanja v bombnih atentatih iz leta 1969 in v krvavem pokolu v milanski poljedelski banki. Giannettini je bil aretiran predvčerajšnjim, ko se je vrnil v Italijo iz Argentine, kjer se je prostovoljno javil pri italijanskem konzulatu v Buenos Airesu. Giannettinija so italijanski preiskovalci iskali že skoraj eno leto, medtem pa je mož nemoteno dajal intervjuje raznim italijanskim revijam ter se prosto premikal iz Francije v Španijo in končno v Argentino, kjer je iz razlogov, ki jih bo treba še pojasniti, sklenil, da se vrne v I-talijo. Giannettini bi utegnil povedati marsikaj zanimivega po vrsti krvavih atentatov, do katerih je prišlo v Italiji v zadnjih petih letih, saj ga je sam obrambni minister Andreotti pred kratkim o-značil kot «ključnega človeka v strategiji napetosti». Današnje zasliševanje je trajalo približno štiri ure. Vodil ga je milanski preiskovalni sodnik dr. D’Ambrosio, ki je vodil tudi preiskavo proti Fredi in Venturi, ob zaključku katere pa je predlagal dodatno preiskavo na račun Giannettinija, kot tudi na račun misovskega poslanca Pina Rautija, za katerega pa mora parlament še odločati o odvzemu parlamentarne imunitete. Poleg sodnika D’Ambrosia sta bila prisotna tudi njegov pomočnik, namestnik državnega pravdnika Alessandrini, in sam milanski generalni pravdnik Giuseppe Micale, kar jasno priča o važnosti, ki jo milanski preiskovalci pripisujejo pričevanju fašističnega, časnikarja. Ob zaključku zaslišanja ni nihče dal izjav, vendar se je vseeno zvedelo za nekatere podatke o poteku zasliševanja. Zvedelo se je na primer, da so se sodniki danes omejili le na to. da so poslušali izjave aretiranca, medtem ko bo jutrišnji del zaslišanja posvečen obtožbam, ki so bile formulirane proti Giannettinija v zvezi z isto dolgo serijo atentatov, za katere sta obtožena Freda in Ventura. Glede vzrokov, ki so privedli Giannettinija do tega, da se je sam javil v italijanskem konzulatu v Buenos Airesu, je misovski časnikar med drugim povedal, da so se 27. junija, ko je še bil v Madridu, javili pri njemu nekateri španski oboroženi policisti, ki so mu v imenu italijanske sekcije Interpola formalno naznanili, da je milanski sodnik izdal proti njemu zaporni nalog. Policisti pa ga niso aretirali, kot bi si pričakovali, ampak so ga postavili pred alternativo: ali si izbere drugo državo za svoje bivanje, ali pa ga bodo izročili Italiji. Giannettini se je seveda odločil za prvo možnost in odpotoval v Argentino, kamor je prispel 6. julija. Zakaj je tu sklenil, da se vrne v Italijo, še ni znano. Giannettini je med današnjim zaslišanjem potrdil tudi svojo skrajno desničarsko ideologijo in priznal, da je bil «zelo blizu» razpuščeni fašistični organizaciji «Ordine nuovo», po drugi sodelavci vedno navzoča enakost strani pa je zanikal, da bi bil kdaj- mišljenja in še posebno poudarjena informacije o levičarskih izvenparla-mentamih krogih. To bi se zdelo dokaj čudno, saj je znano, da »ta F teda in .Ventura fašista; Giamettim pi je menda obrazložil to zadevo, češ da sta Freda in Ventura prav v tistem času zbirala informacije o levičarskih izven-parlamentarcili in skušala tudi vtihotapiti svoje elemente v njihove vrste. Danes je Giannettini- tudi potrdil prepričanje, da Freda in Ventura nista vpletena v atentate iz leta 1969, ki jih je treba po njegovem mnenju pripisati «levičarskim skrajnežem». Končno se je danes govorilo tudi o nekem dosjeju, dolgem okrog 60 tipkanih strani, ki ga je sam Giannettini baje izročil 26. aprila letos nekemu agentu SID in ki naj bi zadeval vrsto atentatov od leta 1969 do danes. Pač pa ni danes nihče omenil zadnjih krvavih pokolov v Brescii in v San Benedettu Val di Sambro, niti ne o umoru komisarja Calabresija. Preiskovalci pa menijo, da bo Giannettini lahko marsikaj povedal tudi o teh argumentih. Med drugim jih zanimajo informacije o nekem tajnem restanku, ki naj bi bil v nekem iFUUkeiB n «ftu in kjer naj bi se dogovorili za izvedbo atentatov in za prehod od «strategije napetosti» k «strategiji terorja», ko je to fazo prevratniškega delovanja označil sam notranji minister Taviani v svojem nedavnem govoru v poslanski zbornici. Preiskava o atentatu na vlak Rim-Brenner BOLOGNA, 16. — Preiskava o a-tentatu na vlak Rim - Brenner se nadaljuje, vendar pa v zadnjih urah niso prišli na dan novi elementi. Ena od ključnih osebnosti v preiskavi je še vedno Francesco Sgrò, «Almirantejeva superpriča», o katerem so preiskovalci še vedno mnenja, da zna mnogo več od tistega, kar je doslej povedal. Kot je znano, je Sgrò potegnil na dan nekakšno «rdečo sled» v atentatu na brzec; pozneje je spremenil svojo verzijo in priznal, da so bili ljudje, ki naj bi jih videl v podzemskih prostorih fakultete za fiziko rimske univerze, ko so pripravljali a-tentat na vlak, fašisti, ne pa levičarski izvenparlamentarci. Končno pa je Sgrò demantiral tudi to verzijo in dejal, da si je vse skupaj zrnislil, da bi zaslužil nekaj denarja. Bolonjski sodnik Lo Cigno ga je zato dal aretirati pod obtožbo obrekovanja, po drugi strani pa nadaljuje preiskavo, da bi pojasnil še vse temne strani te zadeve. Sgrò je namreč v svoji «izmišljeni» pripovedi misovskemu odvetniku Ba-sileju povedal, da so mislili neznani atentatorji nastaviti bombo na vlaku na rimski postaji Tibur-tina, kar se je v resnici pozneje tudi zgodilo, saj so preiskovalci u-gotovili, da je bila bomba, ki je povzročila pokol v San Benedettu Val di Sambro, nastavljena na vlaku prav na tej postaji. Sgrò je tudi navedel uro 5,30 kot čas atentata. To pa bi lahko bil trenutek, ko je bila postavljena bomba, saj je bil vlak ob tej uri že na postaji, čeprav je odpotoval šele nekaj ur pozneje. U-gotovili so tudi, da vlak potrebuje iz Rima v Bologno pet ur in pol, zaradi česar bi utegnil biti čas, ki ga je navedla «superpriča», čas za tempiranje bombe. Zato ni čudno, čt preiskovalci ne verjamejo, da si je Sgrò vso zadevo izmislil niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniumg UTRDITEV PRIJATELJSKIH ODNOSOV MED JUGOSLAVIJO IN SIRIJO Sirski predsednik Asad zaključil pogovore s predsednikom Titom BRIONI, 16. — Tukaj so se danes dopoldne zaključili uradni pogovori med predsednikom Titom in sirskim predsednikom Asadom, ki je bil skupaj z obširno državno delegacijo na tridnevnem uradnem obisku v Jugoslaviji. Po kratkem pogovoru med dvema predsednikoma, sta se sestali na zadnjem srečanju še obe državni delegaciji. Takoj nato pa sta imela še zaključni pogovor predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič in predsednik sirske vlade Mahmud Ajubin, na katerem sta podpisala novi trgovinski sporazum, sporazum o meddržavnem sodelovanju, sporazum o bodočem gospodarskem sodelovanju in nekaj drugih protokolov. Po končanih pogovorih se je sirski predsednik Asad srečal s časnikarji in jim izjavil, da je prišel v Jugoslavijo, da se sreča s prijateljem predsednikom Titom in drugimi jugoslovanskimi državniki, da z njimi prouči vprašanja, ki zanimajo obe državi. Predsednik Asad je poudaril, da so med tridnevnimi pogovori proučili tako medsebojna kot mednarodna vprašanja v prijateljskem duhu, ki že dlje časa vlada med obema državama. Dodal je, da je bila med razgovori s predsednikom Titom in njegovimi nujnost po rešitvi najbolj perečih političnih vprašanj, ki ogrožajo mir zlasti na Sredozemlju. Predsednik Tito se je poslovil od sirskih gostov na brionskem pomolu, od koder je predsednik Asad s svojimi sodelavci in v spremstvu podpredsednika predsedstva SFRJ Petra Stamboliča in drugih jugoslovanskih državnikov odpotoval z jahto «Podgorko» v Pulj. Na poti od puljskega pristanišča do puljskega letališča je sirske goste in jugoslovanske državnike, ki so jih spremljali, pozdravila velika množica ljudi. Na letališču so se od sirske državne delegacije poslovili Stambolič, Bijedič in drugi jugoslovanski državniki. Ob odhodu je sirski predsednik Asad poslal predsedniku Titu brzojavko, v kateri se med drugim izredno zahvaljuje predsedniku Titu in njegovi soprogi za prisrčen in prijateljski sprejem, ki ga je bil deležen in ki so ga bili deležni vsi člani njegovega spremstva. Asad izraža prepričanje, da je bilo njegovo srečanje s predsednikom Titom plodno in da so pogovori med obema državnima delegacijama prispevali k še večji okrepitvi prijateljskih vezi med Sirijo in Jugoslavijo. Poudarja, da bodo sporazumi, ki so bili danes podpisani, te odnose še bolj poglobili. Sindikalni boj za delovne pogodbe RIM, 16. — V prihodnjih štirih mesecih letošnjega leta bi morali obnoviti 17 vsedržavnih delovnih pogodb, ki zanimajo tri četrt milijona uslužbencev. Do sedaj je bilo letos obnovljenih 31 delovnih pogodb za skupno 4 milijone in pol delavcev in uradnikov. Nove delovne pogodbe se nanašajo predvsem na delovne stroke, ki imajo manjše število zaposlenih. Kljub temu pa so nekatere izredno važne. Naj omenimo samo 130.000 delavcev industrije testenin, mlinov, konzerviranih živil, kr so že napovedali vsedržavno stavko v zadnjih dneh tega meseca. Na vrsti je tudi obnovitev delovne pogodbe 100.000 pekovskih delavcev, ki je zapadla že lani novembra in 250.000 hotelskih in gostinskih uslužbencev, katerih delovna pogodba zapade konec tega leta. Med drugimi delovnimi pogodbami zapadejo tudi delovne pogodbe časnikarjev, uslužbencev RAI-TV, 60.000 uslužbencev zasebnih telefonskih družb in 23.000 pristaniščnikov, ki se bodo prav take bojevali za njihovo obnovitev. 1 VČERAJŠNJE SPOMINSKE SVEČANOSTI V MA VHINJAH Poudarjena zahteva po iztrebljenju fašizma in spoštovanju naših narodnostnih pravic Venci na spominska obeležja v Medji vasi, Vižovljah, Cero vij ah, Mavhinjah in Rižarni - Govora župana dr. Legiše in predstavnika A N Pl Vižintina Na včerajšnji dan pred 30 leti so nacisti in fašisti požgali štiri vasi v' devinsko" - nabrežinskl občini: Mavhinje, Cerovlje, Vižovlje in Medjo vas, prebivalce pa pregnali v izgnanstvo in v nemška taborišča. V počastitev spomina padlih in žrtev nacifašističnega terorja v potrditev idealov osvobodilnega boja, v znak priznanja borcem in prizadetemu prebivalstvu ter v opomin sedanjim in bodočim rodovom, je devinsko - nabrežinska občinska uprava postavila v omenjenih vaseh spominska obeležja, včeraj pa je s sodelovanjem krajevne sekcije partizanske organizacije ANPI, nabrežinske godbe in združenih pevskih zborov «Igo Gruden» iz Nabrežine in «Fantje izpod Grmade» iz Devina priredila spominsko svečanost, čeprav je bil včeraj delovni dan, mnogi, ki bi prišli, pa so zdaj na počitnicah, se je spominske svečanosti v Mavhinjah u-deležilo lepo število domačinov in gostov iz drugih vasi in Trsta. Poleg župana, odbornikov in občinskih svetovalcev so se spominske svečanosti v Mavhinjah udeležili poslanec Albin Škerk, konzul SFRJ Marinko Kosor, doberdobski župan Andrej Jarc, sovcdenjski župan Jože češčut, občinski odbornik Edvin Švab kot zastopnik dolinske občinske uprave, delegacija miljske občinske uprave, deželni svetovalec dr. Drago Štoka in tržaški občinski odbornik dr Rafko Dolhar, poveljnik karabinjerske posadke v devinsko - nabrežinski občini ter predstavniki organizacij ANPI in političnih internirancev ter ANED in političnih preganjancev ANPP1A V dopoldanskih urah je posebna delegacija, v kateri so bili župan dr. Dragomir Legiša, člani občin- ! javnost na fašistično rovarjenje, da skega odbora in svetovalskih sku- se ne pustijo begati od lažnih parol in od kakšnih anahronističnih raz- skega pin in predstavniki organizacije NA PISMO POSLANCA ŠKERKA Odgovor zunanjega ministra Mora o problemu SSG Na pismo, ki ga je slovenski poslanec škerk naslovil na italijansko zunanje ministrstvo v zvezi s problemi Stalnega slovenskega gledališča v Trstu, je zunanji minister Aldo Moro v teh' dneh odgovoril. Odgovor se glasi: «Sklicujem se na tvoje pismo z dne 26. junija, ki zadeva vprašanje Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Kot sam pravilno praviš, je pravno priznanje gledališča v pristojnosti ministrstva za turizem in prireditve. Težave, ki jih je ministrstvo za turizem in prireditve, v okviru vseh svojih posegov v korist Slovenskega gledališča, orisalo zunanjemu ministrstvu, izvirajo iz prepovedi, ki jo narekuje točna zakonska norma, da bi lahko priznali pravni status na istem ozemlju dvema stalnima gledališčema (in v Trstu, kot znano, že obstaja eno stalno gledališče). Vsekakor je zunanje ministrstvo seznanjeno s tem, da ministrstvo za turizem in prireditve proučuje zapleteni pravni problem Slovenskega gledališča. Rad bi ti na najbolj formalen način zagotovil, da se zunanje ministrstvo na noben način ne upira priznanju in bo nasprotno ukrenilo vse potrebno, da bi premostili težave. Po drugi strani je zunanje ministrstvo že pred časom ukrepalo, da bi iz omejenih letnih razpoložljivosti «Sklada za Trst» nakazali prispevek Slovenskemu gledališču (za leto 1973 je znašal prispevek 31 milijonov lir). Jasno je, da ne more ne ta prispevek, ne drugi, ki jih gledališče prejema iz drugih, tudi krajevnih virov, zadoščati za kritje vseh stroškov gledališča». vprašamo, kaj in kako je z najviš- ; žarne. «Upirali smo se nasilju in po- jimi ideali in vrednotami, ki so bili osnova, • na kateri je temeljil ves protifašistični boj.» Ob ugotavljanju, da ti ideali in. vrednote niso vedno imeli tistega mesta, ki jim po vsej pravici pripada in da je bila demokracija, ki je izšla iz NOB in odporništva, prevečkrat le formalnega značaja, je župan dejal, da se šele v zadnjem času kaže, da se v državi pripravlja nova politična in družbena usmeritev, proti čemur pa so takoj nastopile tiste sile, o katerih bi upravičeno pričakovali, da so že zdavnaj izginile. «S tega mesta, ob spominu na tragične dogodke pred 30 leti v naših krajih,» je ob tem dejal govornik, «tudi mi odločno pozivamo vse odgovorne o-blasti, predvsem sodstvo in policijo, da odločno stopijo na prste tistim, ki bi želeli, da bi se kolo zgodovine obrnilo nazaj.* Ko je nato župan posebej poudaril, da so med okupacijo ravno naši kraji največ trpeli in da so ravno naši ljudje sorazmerno ogromno žrtvovali za boljši svet, je govornik pozval vlado in parlament, naj čim-prej pravično uredita tudi vprašanje slovenske narodnostne skupnosti. «Fašistični prevratniški poskusi namreč niso zadeva, ki bi bila daleč od nas in naših krajev,» je nadaljeval Legiša. «Dobro vemo, da so tudi v naši občini na delu sile, ki tajno kujejo v bistvu enake načrte. Te sile sejejo razdor med obema narodnostnima skupnostima, podžigajo narodnostno mržnjo, kar je huda ovira k vzpostavljanju dobrih odnosov med obema narodoma. Spričo takšnega stanja je sveta dolžnost vseh resničnih demokratov obeh narodnosti, da budno spremljajo razvoj dogodkov, da sproti opozarjajo prav o spreminjanju državne meje. Proti fašističnim prevratniškim poskusom,» je zaključil župan, «moramo mobilizirati vse naše ljudi, kajti protifašizem ni neka vladna formula, temveč je obveznost, ki izhaja iz ustave. Ta obveznost velja zlasti za tiste, ki so kakorkoli odgovorni za nadaljnjo usodo demokracije v državi. Občina bo s svoje strani podprla vse pobude,» je še dodal govornik, «ki imajo, namen, da gojijo spomin na našo slavno preteklost in ki si prizadevajo, da bi v javnem življenju trajno ostali živi ideali NOB in odporniškega gibanja.» Abdon Vižintio,-..Slavec je y svojem govoru najprej omenil črno dobo fašistične strahovlade in zatiranje, obsodbe in usmrtitve antifašističnih borcev, rdečo, krvavo nit od požiga Narodnega doma, do Bazovice in Opčin, Ul. Ghega, Ul. D'A-zeglio, nacističnih taborišč in Ri- ANPI, položila vence na spominska obeležja v Medji vasi, Vižovljah, Cerovljah in Mavhinjah ter v Rižarni. Spominska svečanost v Mavhinjah se je začela ob 18.30 z nastopom nabrežinske godbe, nato sta govorila župan in predsednik krajevne sekcije ANPI Abdon Vižintin - Slavec, spomin padlih so navzoči počastili z enominutnim molkom, potem pa je združeni moški pevski zbor pod vodstvom Hermana Antoniča zapel Zdravljico ter nekaj partizanskih pesmi. Ob zaključku je zaigrala še godba. Zbrano občinstvo je pozorno poslušalo govornika in jima zaploskalo zlasfi, ko sta poudarjala načela narodnoosvobodilnega boja, zahteve po spoštovanju in uveljavljanju naših narodnostnih pravic in dokončnem iztrebljenju fašizma v Italiji. Na zborovanju na trgu je imel slavnostni govor devinsko - nabrežinski župan Dragomir Legiša, ki je med drugim dejal: «Danes obhajamo spomin na dogodke pred 30 leti predvsem zato, da izrazimo vso svojo hvaležnost prebivalstvu štirih požganih vasi, ki ga je nacistična drhal izgnala iz lastnih domov, da je moralo stopiti na trpko pot izgnanstva, koncentracijskih taborišč ali prisilnega dela. Toda današnja sixjminska svečanost,» je nadaljeval govornik, «ni in ne sme biti samo obujanje enega najstrahotnejših trenutkov v zgodovini naših vasi, temveč tudi priložnost, da se vsi javno tem zgrabili za orožje, v osvobodilnem boju pa se je porajalo in utrjevalo bratstvo med narodi. Prav zaradi tega je še bolj upravičena naša zahteva, da pristojne oblasti spoštujejo naše pravice, ki smo si jih s krvjo priborili, da se uveljavijo načela italijanske ustave in da se s korenitimi ukrepi dokončno zatre fašistična golazen. Potrebna pa je stalna budnost, treba je utrjevati enotnost in bratstvo med tu živečima narodoma.» V tem je tudi poziv mladini, da bo znala ceniti ideale osvobodilnega boja in ohraniti pridobitve osvobodilnega boja. Abdon Vižintin ■ Slavec govori zbrani množici ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnuinmiiininniiiinninuniniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiHfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KMEČKI PRAZNIK V ZNAMENJU VELIKEGA USPEHA Množična udeležba na letošnjem XVI. Kmečkem taboru na Opčinah Precejšnja udeležba tudi na razstavah kmetijskih strojev ter raznovrstnega pridelka Prihodnji teden na Gradu pet glasbenih večerov Po nadvse uspešnem festivalu o-perete v gledališču Rossetti ter raznih prireditvah na Gradu sv. Justa, bo letošnji avgust razživela še vrsta glasbenih večerov. Tržaška avtonomna letoviščarska in turistična ustanova, ki prireja letne prireditve, je poskrbela za zanimiv spored. Glasbene predstave se bodo razčlenjevale v vet večerov in bodo za naše mesto precejšnja novost. Posamezne predstave bo sestavljal začetni in zaključni del, ki bo za vseh pet večerov nespremenjen, medtem ko bo vmesni del od večera do večera različen in bo namenjen prvič afolk* glasbi, drugič «pop» glasbi, nato najnovejši lahki glasbi, italijanski popevki in se bo zaključil z vrhunskim «jazz» sporedom. Okostje predstav bo tako imenovana «Dancing Waters», ali igra barvnih vodometov ob glasbeni spremljavi. «Ples vodnih curkov» bo v torek, 20. avgusta, dopolnjeval nastop folklorne skupine iz Senegala. V sredo, 21. avgusta, bo nastopila «pop» skupina «Banco del mutuo soccorso», v četrtek, 22. avgusta, bo nastopila glasbena skupina «Le figlie del vento», v petek, 23. avgusta, bo pela znana italijanska pevka Orietta Berti, v soboto, 24. avgusta, pa se bo spored glasbenih predstav zaključil z nastopom znanih «jazz» skupin Romana Mussolinija ter Giorgia Azzo-linija. m Z otvoritve Kmečkega tabora na Opčinah Tudi letošnji Kmečki tabor na Opčinah je jasno dokazal, da je globoko zakoreninjen v zavesti našega človeka, in ne samo obdelovalca zemlje, kateremu je v prvi vrsti namenjen. To, je zgovorno izpričala množična prisotnost prebivalstva na prvih treh dneh letošnjega praznika, ki so ga slovesno odprli v sredo popoldne in se bo zaključil jutri. V Prosvetni dom na Opčinah se je posebno na veliki šmaren zgrnilo tisoč in tisoč ljudi iz vseh krajev tržaškega podeželja in iz mesta samega, ki je bilo v iiiiimmmmmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiHiiiiHiiiiu**1 iiiniiiuiiiiiiii ■1111111111111 n m 1111111 imi unii 11111111 n IZREDNO NADZORSTVO REDARJEV, POLICIJE IN KARABINJERJEV NA VELIKOŠMARNI PRAINIK VELIKO PROMETA BREZ NESREČ Na tisoče avtov čez obmejne bloke • V vsej pokrajini samo dvoje trčenj brez hujših posledic Po dolgih letih ni bilo za veliki šmaren v naših krajih nobene smrtne nesreče na cestah in niti na plažah. Zavidljiv «rekord» je treba pripisati v prvi vrsti odgovornemu in previdnemu zadrževanju večine izletnikov, pa tudi zelo skrbnemu nadzorstvu predpostavljenih organov. Prometa je bilo veliko, morda nekoliko manj kot lani, vendar se je že zjutraj mesto izpraznilo, izletniki pa so zasedli do zadnjega kotička vse plaže, travnike in gozdiče, da ne govorimo o gostilnah na Krasu in sploh vsak prostorček, kjer so se lahko v senci naužili dobrega zraka in predvsem miru. Prav zaradi miru so agenti prometne policije in kvesture, karabinjerji in mestni redarji v sredo in četrtek izvedli akcijo proti ropotom, v prvi vrsti proti motorjem in avtom, pa tudi proti lokalom, iz katerih se širi hrup juke-boxov. Skupno so naprtili 14 glob zaradi hrupa. Policijski organi so nadzorovali tudi «zapuščeno» mesto, da bi preprečili običajne tatvine v stanovanjih, katerih stanovalci so odšli na dopust. Doslej ni še nihče prijavil tatvine v stanovanju, vendar je možno, da je do kakšne prišlo, okradenci pa se še niso vrnili domov. Največja nevarnost pa je seveda bila na cestah zaradi gostega prometa in vsi predpostavljeni organi so namestili izredno število izvidnic. Tudi temu je treba delno pripisati zaslugo, da ni prišlo do smrtnih nesreč. Na Tržaškem so za veliki šma ren zabeležili samo dve hujši prometni nesreči. Prva se je pripetila malo po 15. uri na cesti, ki pelje od Bazovice proti Lipici. Nekaj sto n.etrov pred mejo je 38-letni kuhar Renato Schafer iz Ul. Girlandaio 22/1 zavozil s ceste s svojim fiatom 1J in po nekaj metrih trčil ob drev». Na srečo je bil toliko hladnokrve da se je pri trčenju uprl bo volan se je samo potolkel po prsnem kcfci in glavi ter porezal po rokah. Odbijali so ga v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje v kiruršktin oddelku s prognozo okrevanja v dveh tednih. Kasneje so se v mestu ranile štiri osebe. Avto z družino iz Adrie pri Padovi si je izsilil prednost na križiš- ču med Ul. Filzi in Ul. Macchiavelli in trčil ob fiat 128, v katerem se je peljal 21-letni Francesco Jlly iz Ul. Lecchi 8. Slednji se je udaril po glavi in kolenih, zdraviti se bo moral teden dni, potniki avta iz Adrie (24-letni voznik Antonio Spaladore, 23-let-na Rina Perpignano in njena mati Rita Martellato) pa so se tudi potolkli in se bodo morali zdraviti 10 dni. Velik promet je bil tudi na mejnih blokih: samo pri Pesku je šlo čez mejo več tisoč tujih avtov in prav toliko italijanskih. Promet je bil izredno gost tudi včeraj, predvsem zaradi turistov, ki se vračajo z dopustov v Dalmaciji. četrtek, spričo izredne vročine, kot kotel na žerjavici. Ljudje so se zato radi napotili na Opčine, ki nudijo posebno v večernih urah nekoliko več osvežitve, napotili pa so se na Opčine tudi „ zaf^,, ker je Kmečki tabor naš največji kmečki praznik, ker je to priložnost za našega kmeta, da pokaže sadove svojega trdega dela, da izmenja izkušnje o tem ali onem in predvsem, da se odpočije ob dobrem osvežilnem kozarčku, saj si kmetovalec zaradi svojega dela večkrat ne more privoščiti oddiha. Tako smo v četrtek in ostalih dneh mogli videti veliko takih o-brazov, ki jih ni na vsako prireditev. To so od žgočega sonca in trdega napornega dela zagoreli in razorani obrazi, značilni za našega kmeta, ki se ob drugih priložnostih nerad odtrga od svoje zemlje, a se kmečkemu taboru zleoa ne o-dreče. Tu pa tam smo ob tem ujeli misel, da bi ne bilo odveč, če bi podobna kmečka srečanja priredili večkrat v letu in ob raznih letnih časih, kar bi nedvomno obogatilo sodelovanje med kmetovalci in raznimi kme.ijskimi in kmečkimi organizacijami in ustanovami, obenem pa bi ovrednotilo prizadevanja za krepitev ideje zadružništva v našem kmetijstvu, ki je v zadnjih letih iz različnih razlogov zašlo v precejšnjo krizo. Na letošnjem Kmečkem taboru, ki ga prireja Kmetijska zadruga v Trstu ob sodelovanju domačega prosvetnega društva «Tabor» in ki prehaja letos v svoje šestnajsto leto, je še posebno razveseljivo dejstvo, da je videti veliko mladih o-brazov. Res, da je tudi zanje kmečki praznik predvsem priložnost razvedrila ob številnih kioskih s pristnim domačim vinom in -azni- Predavanja o vojski za protimilitariste Trideset mladeničev, ki niso hoteli obleči vojaške suknje in služijo civilni rok v tržaški psihiatrični bolnišnici, so sledili predavanju člana Ustanove za mednarodne dogodke iz Rima Gianluce Devuta o atlantskem vojaškem parku. V kratkem bosta še dve konferenci o vojaških vprašanjih in sicer v torek, 21. avgusta, o «vojaške msodstvu», ko bo govoril Paolo Berti in v petek, 23. avgusta, o «vojakih in ustavi», ko bo govoril Sergio Bova. Na predavanja, ki se pričenjajo ob 15. uri, je vstop prost. mi specialitetami na žaru ter ob prijetni glasbi, vendar vedno več je takih, ki z zanimanjem stopijo v dvorano Prosvetnega doma, kjer so vsako leto pripravljene zanimive razstave s kmetijsko tematiko. Veliko zanimanja zbuja med kmetovalci razstava poljedelskih in živinorejskih strojev ter vinogradniških potrebščin. Ta razstava je najvemejši pokazatelj položaja in razvoja v kmetijstvu. Letos razstava ne prikazuje nič novega in je sploh nekoliko revnejša kot doslej kar po eni strani dokazuje, da je zaradi splošne gospodarske krize v državi tudi to tržišče nekoliko obubožalo in zato po drugi strani ne more nuditi obdelovalcem zemlje vseh tistih uslug, ki bi bile potrebne za njihov skladnejši razvoj. Percejšnje zanimanje je zbudila razstava kmetijskih pridelkov, ki so jo letos spet obnovih z velikim uspehom. Poleg raznovrstnega sadja in zelenjave, žita, povrtnin in rož je bilo razstavljeno tudi razno kmečko orodje, vse to pa je dopolnjevala razstava olj znanega ške-denjskega slikarja Silvestra Godine. Razstave se je udeležilo kar 29 kmetovalcev, vrtnarjev in cvetličarjev iz vseh krajev tržaške pokrajine, kar že samo po sebi izpričuje uspeh te zanimive in priljubljene prireditve. Uradno so letošnji kmečki praznik odprli v sredo zvečer ob prisotnosti številnih predstavnikov političnega in gospodarskega življenja pri nas, raznih kmečkih organizacij in ustanov ter številnih članov Kmetijske zadruge. Med gosti smo opazili generalnega konzula SFRJ Trampuža, slovenskega poslanca škerka. deželnega tajnika Združenja zadrug Poletta, razne druge voljene predstavnike ter predstavnike zadruge «Kras» iz Sežane. Kratko slovesnost je odprl tajnik Kmetijske zadruge Dušan Kodrič, ki je pozdravil vse prisotne, nakar je predsednik zadruge Alojz Markovič orisal delovanje zadruge v preteklem letu ter izrazil željo, da bi se vanjo včlanilo še več, predvsem mladih kmetovalcev. Za njim je v imenu deželnega Združenja zadrug spregovoril tajnik Poletto, ki je predvsem poudaril vlogo in pomen zadrug za splošni razvoj kmetijstva pri nas ter za izhod iz hude splošne gospodarske krize. Zadružništvo prinaša koristi tako za neposrednega proizvajalca, je dejal Poletto, kot za potrošnika. Obenem se je Poletto dotaknil vprašanja borbe slovenske narodnostne skupnosti za svoje pravice ter pri tem poudaril, da se mora manjšina tudi v gospodarskem pogledu nasloniti na napredne večinske gospodarske tokove. Na veliki šmaren je številno občinstvo moglo prisluhniti tudi odličnemu nastopu nabrežinske godbe na pihala, v večernih urah pa je bil vse te dni ples ob zvokih glasbenega ansambla «Igo Radovič» iz Nabrežine, ki bo igral tudi danes in jutri. • V NEDELJO, 15. SEPTEMBRA, bo v Pradiboscu risarski ex tempore, na katerem bo dovoljeno slikati z oljnatimi barvami, s temperami, z akvareli ali pa enostavno risati. Za natečaj se lahko prijavijo le tisti, ki so vpisani pri deželnem sindikatu umetniških delavcev ali pa pri združenju umetnikov dežele in ki imajo v redu izkaznico. Organizatorji bodo pripravili prevoz iz Trsta v Pradibosco in nazaj ter kosilo za vse udeležence. Vse to zastonj. Odhod bo ob 7.30, povratek pa v večernih urah. Prijavnice sprejema sindikat umetniških delavcev CCdL-UIL na Trgu Papa Giovanni 6 v drugem nadstropju (soba 32) od 9. do 12. in od 17. do 19. ure. Kdor se želi prijaviti za ex tempore, naj se javi v omenjenem uradu z izkaznico in to čimprej, ker je na razpolago le omejeno število prostorov. Deželna podpora za razvoj turizma Dežela Furlanija - Julijska krajina je pred kratkim odobrila podporo v znesku 1.540 milijonov lir za razvoj področij, kjer bi lahko turizem najbolje uspeval. Zainteresirane u-stanove, ki izdelujejo načrte za zgraditev raznih objektov na področjih, kjer menijo, da se bo turizem najbolje razvil, naj oddajo svoje načrte deželnemu odboru za turizem. Deželni urbanistični odbor bo temeljito pregledal načrte, ki bodo po tem prišli v roke deželnemu odboru. Ta bo dokončno odločil, če so načrti primerni in uresničljivi. Nazadnje pa bo računski dvor sprejete načrte registriral. Načrti smejo predvidevati gradnjo raznih cestnih povezav, vlečnic, športnih in turističnih objektov, nakup hotelske opreme in tudi razlastitvena zemljišča. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 17. avgusta RADIVOJ Sonce vzide ob 6,07 in zatone ob 20,11 — Dolžina dneva 14,04 — Luna vzide ob 5,37 in zatone ob 19.37. Jutri, NEDELJA, 18. avgusta HELENA Vreme včeraj: najvišja temperatura 29,9 stopinje, najnižja 22,1, ob 19. uri 28,6 stopinje, zračni pritisk 1020,2 mb, rahlo pada, veter 2 km na uro zahodni, vlaga 58-odstotna, nebo jasno. morje mimo temperatura morja 25,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 16. avgusta 1974 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 23. oseb. UMRLI SO: 71-letna Maddalena Us,sai. 661etni Pietro Bozzer, 61-let-ni Giuseppe Kleva, 63-letni Antonino Lo Duca, 68-letna Iolanda Ravasini, 75-letni Marcello Coslovich, 77-let-na Giovanna Lenardon vd. Garofoli, 37-letni Giampietro Buzzoni, 85-letna Veronica Gregori vd. Carli, 86-letna Ottilia Pfeiffer, 2 dni star Massimo Lorenzon, 54-letni Spartaco Pizzek 70-letna Margherita Palletta vd. Sollazzo, 83-ietna Angelina Botti vd. Goec, 75-letna Elisabetta Zorich vd. Fontanot, 79-letni Pietro Gracogna, 89-letna Margherita Drioli vd. Deli se, 83-letni Mario Conti, 84-letni Sabino Andriani, 62-letni Isidoro Kosto-ris. 62-letni Renzo Mozer, 81-letni Giorgio Ghersiach, 90-letna Giovanna Ferenzi vd. Colombo. Gledališča ROSSETTI Kaimanovo opereto «Grofica Marica» bodo ponovili še danes ob 21. uri in jutri ob 18. uri. Pod vodstvom dirigenta Oskarja Danona in režiserja Paola Folija, bosta ponovitvi v premierski zasedbi. Vstopnice so na razpolago pn o-srednji blagajni, Pasaža Protti, tek 36 372 . A VDITORIJ PORTOROŽ POLETJE 74 MEDNARODNA REGATA ZA POKAL PORTOROŽA Portorož, 17. do 18. avgusta PREDPRODAJA VSTOPNIC dan pred prireditvijo pri blagajni Avditorija v Portorožu,-in v turističnih poslovalnicah v kraju prireditve. Telefonske rezervacije vstopnic in vse informacije glede prireditev: Zavod za turizem, Portorož, Biro za prireditve, Portorož, Avditorij, tel. (066) - 73569 Kino DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d oro, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) .Al Uoyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola. Ul. Qriani. 2; AUAnnujgiata, Trg Valmaura 1. LEKARNE V OKOUC1 Boljunec (tei. 228 124). Bazpvica (j£l 226-165): Opčine (tel. ŽH-OOl); Prb sek (tei. 225 141); Božje polje -Zgonik (tel. 225-596): Nabrežina (tel 200-121): Sesljan (tel. 209-197): 2av tje (tel. 213-137): Milje (tel. 271 124) iimmnM»MwiniM>n«mm»M»i>nn»imniHim»twim«tm—Mmn«nmH«nnnt»»n»n»*m*mn>|l>,lll>MIIIII> NESREČA PRED PLAŽO V POREČU Italijanska jahta trčila v čoln: Avstrijec izgubi! življenje Štirje ranjeni • Lastnika sta z jahto zbežala čez morje V Glinščici je bilo v četrtek še najbolj osvežujoče. Zato je bila tudi tam gneča • Tržaška občina je odprla natečaj za 10 mest pomožnih upravnih uradnikov. Kandidati morajo imeti najmanj 18 let in največ 30 let, razen zakonitih izjem. Imeti pa morajo diplomo višje srednje šole. Prošnje sprejema občinski urad «Protocollo Generale» do 14. ure 28. septembra 1974. Podatki in formularji ter program izpitov so na razpolago v oddelku H — občinska palača, 2. nadstropje, soba št. 94. Včeraj dopoldne se je zgodila v turističnem portiču v Poreču huda nesreča, ki je terjala eno žrtev. Velika italijanska 6-tonska jahta, ki ima 400 konjskih moči, se je zaletela v manjši čoln, na katerem je bilo 5 Avstrijcev. Od teh je, zaradi hudih poškodb, izdihnil 60-letni Anton Helget, drugi pa so bili laže ranjeni. Po prvih vesteh kaže, da je plula jahta «Anna Maria», na kateri sta bila Luciano Berissa in Romano Moneti s svojima družinama, s precejšno hitrostjo in da se zato ni mogla izogniti trčenju. Po nesreči je jahta zbežala. Nato sta Berissa in Moneti spustila ženi in 4 otroke v morje z gumijastim čolnom in sama nadaljevala beg čez Jadransko morje. Lastnika jahte sta iz Ravenne. Berissa je optik, Moneti pa zdravnik. Jahto sta imela v solasti. Medtem pa sta se ženi vrnili v hotel, kjer sta bili družini nameščeni. Kaže, da sta ju mož« klicala po telefonu iz Italije in jima svetovala, da se vrneta z avtomobilom domov. To pa se ženama ni posrečilo, ker ju je milica ustavila in zadržala. Tako so namreč lahko zvedeli, kdo je bil na jahti in čigava je. Kasneje je milica ženi izpustila. Poleg Antona Helgeta, ki je umrl, so bili v čolnu njegova hčerka Silvia Helget, 19-letni Reinhort Auer, 44-letni Osvald Brundbauer in njegova 15-letna hčerka Gabriela. Njihove poškodbe pa niso hude. Kmalu po ropu aretirali Turka V praznem mestu v četrtek popoldne je prišlo do roparskega napada: mlad turški državljan je pod grožnjo ošiljenega noža oropal prav-tako mladega Tržačana. Kasneje pa je policiji uspelo, da so roparja ujelič razorožili in aretirali. Roparski podvig se je bliskovito odvil nekaj minut po 17. uri v Ul. Arsenale, ozki uličici ob gledališču Verdi. Yunus Caliskan, star 20 let, iz Istambula se je približal 21-let-nemu Silvanu Capriatiju iz Ul. S. Lorenzo in Selva 25/4 in ga prosil za cigareto. Ko mu jo je ta ponudil in hotel oditi ga je Turk zahrbtno napadel, mu naperil avtomatični nož z rezilom dol ge. če bo šlo tako naprej, menijo v Rimu, bo Via Veneto kmalu postala kraljestvo zlikovcev in prostitutk in bo lahko še prekosila slavo po vsej Evropi opevane «izložbe» St. Pauli iz Hamburga. Če se je «sladko življenje» za vedno izselilo iz Rima (kam?), temu ni kriv samo čas, ni kriva «austerity». Vzrok je najbrž tudi dejstvo, da so ljudje že vsega vajeni in naveličani. Kakšno senzacijo bi danes vzbudila slave željna «zvezdica», ki bi se vrgla v fontano? Nobene. Filmi, tudi tisti na določeni umetniški višini, so nam pokazali že vse «zvezde» gole, v vseh možnih pozah, v ci-nemaskopu in barvni tehniki. Morda neka Maria Schneider, s pomočjo Marlona Branda in s če-trtinko svežega masla res še uspe razburiti našo domišljijo in poželenje, a samo za trenutek, ker nas v drugi kinodvorani čaka Laura Antonelli. «Specializirane» revije pa nam že naslednjega dne obširno in v barvah razložijo vse skrivnosti spolnosti in erotike. So pa še nekateri, ki zaradi sentimentalnosti, ali še bolje, zaradi zaslužka, hočejo ponovno priklicati na svetlo «sladko življenje». Le-ti ustvarjajo drage lokale, ki naj bi postali neka vrsta oaz za pripadnike «visoke» družbe, a življenje, ki se v njih odvija, je bolj grenko kot sladko. Paolo Vassalo (po poklicu geometer, a v resnici slavni «play boy) je pred leti odprl nočni lokal Branko Vatovec (Nadaljevanje na 8. strani) NEMCI SO NAPREDOVALA POČASI.TODA SISTEMATIČNO.,. PREISKALI SO VSAK G,RM, 3AREK ALI COtDIČ,, AKCIJO 3E VODIL POLKOVNIK ‘JOCHAN VON HRUHBEN... 4~. PRAGA KOT OROŽJE V TEKU ZGODOVINE Bržkone prvo orožje za rabo na daljavo Razširjena je bila v vseh predelih sveta, razen v Avstra-liji, oh vzhodni obali Južne Amerike, v nekaterih predelih Severne Amerike in v srednji ter severni Evropi Vsem je zano, da je David — v Sv. pismu seveda — s pračo premagal Goljata. Kot orožje pa je prača v zgodovinskih spisih zelo zapostavljena. Arheologi so našli o prači veliko gradiva in so prepričani, da je služila kot orožje od bronaste dobe vse do 15. ali celo 16. stoletja naše dobe. V Mezopotamiji, Perziji in kasneje v Grčiji ter pri starih Rimljanih je bila prača poleg loka in puščite edino «daljnosežno orožje». Že svetopisemska zmaga Davida nad Goljatom je posledica napada iz razdalje, ker je bil Goljat pripravljen na boj z mečem. Kljub tej tako reklamizirani zmagi je ostala prača v zgodovini skoraj neomenjena. Homer jo V svoji epski Iliadi omenja le enkrat, in ne kot orožje. V grški vojskah so imeli strelci s pračo, skupno ž lokostrelci, nalogo, da so začeli bitko. Prvi roji puščic in kamenja so razbili del nasprotne vrste ali vsaj pokazali njeno šibko točko. Grki so pračo kot orožje spoznali pri Perzijcih, ki so bili mojstri v njeni uporabi. Leta 401 pred Kr. se je okoli 10.000 atenskih peščev umikalo pred Perzijci. Stalno so jih nadlegovale hitre skupine perzijskih konjenikov, ki so Grkom s pračami zadajale izgube in jih zaustavljale z namenom, da bi se njihova glavnina približala. Grški voditelj Ksenofon je uvidel, da se bo Perzijcev iznebil samo s pomočjo daljnosežnega orožja. Izvedel je, da znajo vojaki iz otoka Rodosa uporabljati pračo in jih je takoj uporabil za posebne čete, ki so bile kos Perzijcem. Domet starih lokov naj bi bil po pisanju starih zgodovinarjev okoli 150 - 180 metrov. Razdalja se zdi prevelika če upoštevamo današnje športne loke, ki nesejo do 200 metrov in samo posebno izdelane puščice do največ 275 metrov. S pračami pa naj bi vojaki starega veka dosegli razdalje preko 250 metrov, in če lahko verjamemo pisanju Ksenofona, so najboljši s svinčenkami dosegli celo 400 metrov. Grški zgodovinar Polibij iz 2. stoletja pr. Kr. piše o prebivalcih Balearskih otokov kot o izrednih strelcih s pračo. Celo ime Balearski otoki naj bi izšlo iz korena grškega glagola «ballein» (metati), kot tudi moderna beseda balistika. Balearci so bili oboroženi s pračami treh dolžin za različne razdalje in so gotovo služili Hanibalu v punskih vojnah proti Rimljanom. Ameriški arheolog nemškega porekla Manfred Koremann je posvetil raziskavam o prači in njenih izstrelkov veliko časa. Glede slednjih je odkril, da ni šlo vedno za kamne okroglaste oblike. Izstrelke so skrbno in serijsko pripravljali. Na Bližnjem vzhodu so bili sprva okrogli, nato pa so se pajavili dvostoržičasti izstrelki, okoli leta 4.000 pr. Kr. pa jajčasti. Načrtno izdelovanje izstrelkov za vojaško uporabo je bilo nujno zaradi enake teže, ki je omogočala strelcu varnejše ciljanje in hitrejše pripravljanje na strel sam. Izdelovalci izstrelkov so uporabljali mehak kamen, ki je običajen v južnih krajih, kasneje pa tudi ilovico. Izstrelke iz ilovice stare okoli 7.000 let so našli v kraju Hassuna v Iraku. Stari Grki in Rimljani so izdelovali izstrelke že iz svinca. Arheologi so jih našli na stotine. Mnogi so nosili tudi enotne znake ali napise. Teža izstrelkov je bila zelo različna. Na Siciliji in na Bližnjem vzhodu je poprečje malo pod 50 grami, najtežjih do 185 gramov. Težje so uporabljali prebivalci Balearskih otokov. Tudi če ni točnih primerjav s takratnimi težami, naj bi njihovi najtežji izstrelki dosegali 330 ali 450 gramov. O točnosti pri strelih piše zgodovinar Livij. Najspretnejši naj bi bili grški Ahajci, ki so lahko zadevali ne le v glavo temveč tudi v posamezne točke na njej. Dober strel je imel le redko smrtne posledice, vrgel pa je sovražni-nika iz borbe, kar je strateško še važnejše, ker morajo za ranjenca skrbeti drugi potencialni bojevniki. 25 gramov težek izstrelek je odletel iz prače s hitrostjo več kot 100 km na uro. Njegova moč na cilju je bila enaka žogici za golf, ki prileti iz sedmega nadstropja. Iz starih časov obstaja tudi zapis nekega zdravnika, ki daje navodila za odstranjevanje ilovnatih in svinčenih izstrelkov iz ran. Pračo kot orožje so poznali skoraj po vsem svetu. Najdemo jo na Aljaski, Groenlandiji, r-na otokih Tihega oceana, v Severni, Srednji in Južni Ameriki, na polinezijskih otokih, v Indoneziji, v južnoazij-skih državah, na Madagaskarju, ob Gvinejskem zalivu, v severni Afriki, v dolini Nila, na današnjem Bližnjem vzhodu, v južni Evropi in na današnjem sovjetskem Daljnem vzhodu. Niso našli znakov o uporabi prače v Avstraliji, ob vzhodni obali Južne Amerike, v srednjih predelih Severne Amerike in v srednji in severni Evropi. V novem veku najdemo pračo pri Indijancih Peruja v borbi proti španskim zatiralcem. Kamen iz prače je ubil konja, če pa je zadel meč, ga je le prelomil. Prača kot orožje ni tako znana kot lok in puščica, ker je v tisočletjih in stoletjih lažje izginila brez sledov, za dolgo dobo jja je bila loku in puščici povsem e-nakovredna. K. B. Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) V poslu se ne spuščajte v tveganja. Z malo dobre volje boste uredili družinski spor. BIK (od 21.4. do 20.5.) Nastopil je odločen čas za uresničitev vaših načrtov. Bodite iskreni z o-sebo, ki vas iskreno ljubi. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Zelo ugodne okoliščine za uresničitev vaših načrtov. Bodite nekoliko bolj spravljivi do drage osebe. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne pa lagajte važnosti samo na neposredne koristi, ampak glejte dalje. Potrebna je reorganizacija v vašem gospodinjstvu. LEV (od 23.7. do 22.8.) Da bi vaši napori in žrtve ne bili zaman, ukrepajte odločno. Znova boste vzpostavili mir v družini. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) U-speh vam je zagotovljen, če se boste pokazali spravljivi. Srečanje z osebo, ki ste nanjo že pozabili. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Na vsak način se potrudite, da bo sodelovanje s predstojniki čim boljše. Posvetite več časa družini. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Proučite vse plati predloga, ki ste ga pravkar sprejeli. Rešiti bo ste morali delikatno vprašanje. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Prepričali boste vplivno osebo o koristnosti svojega načrta. Glede svoje čustvene zadeve zaupajte v bodočnost. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Imejte razumevanje do vaših mlaj ših sodelavcev. Spoštujte sprejete sklepe v okviru družine. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Potrudite se, da popravite čimprej napako, ki jo je storil vaš sodelavec. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dokaj naporno poslovno tekmovanje vam bo zagotovilo nepričakovan uspeh. Srečne ure z ljubljeno o-sebo. SOBOTA, 17. AVGUSTA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 17.30 PROGRAM ZA MLADINO Razne igre v hribih, pri jezerih in pri morju 18.40 Ridolini in manekenka 18.55 Izžrebanje loterije 19.05 Sedem dni v parlamentu 19.25 Nabožna oddaja 19.35 športni dnevnik. Danes v parlamentu, Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 SENZA RETE Glasbeno - govorni program s Pippom Baudom Danes je na sporedu Fred Bongusto, abruški pevec, ki ga je moč smatrati za nekakšen fenomen, če upoštevamo, da se v Italiji pevci naglo dvignejo in naglo padejo. Njegova popularnost je ostala nedotaknjena, zahvaljujoč njegovi resnosti in čutu poklicne odgovornosti. S svojim prikupnim glasom in šepetajočim stilom je uspel celo priti do filma. Skupaj z njim nastopata še dve pevki, ki sta vsaka po svoje prišli do uspeha in slave, Ombretta Colli in Juliette Greco, znana francoska pevka, ki je s svojimi eksistencialistično obarvanimi nastopi in petjem izražala prva povojna leta grenkobo svojega ljudstva spričo uničenja dežele pod terorjem nemške zasedbe. V tej oddaji nastopa kot animator znani neapeljski igralec Nino Taranto. Režija: Giancarlo Nicotra 21.50 Charlot in kronometer Charlot trgovec V glavni vlogi: Charlie Chaplin 22.15 POSEBNE REPORTAŽE TV DNEVNIKA Dežela, ki se bo o njej govorilo jutri: IRAK O Iraku govori Paolo Meucci. Tudi ta dežela je ena od onih, ki se trudijo, po mnenju Meuccija, da bi našle nekakšno ravnovesje med petrolejskim bogastvom in lastno zaostalostjo ter politično negotovostjo. Irak je pred letom dni zaključil trgovinski sporazum z Italijo. Vendar so tu Kurdi, ki notranjo stabilnost postavljajo pod znak vprašaja. Le-ti, prebivalci Kurdistana, ki je 1. 1920 s pogodbo v Sevresu imel postati avtonomen, a je potem bil razdeljen med štiri države, obtožujejo vlado, da gre samo 10 odstotkov narodnega proračuna za razvoj Kurdistana, vtem ko predstavljajo Kurdi 25 odstotkov prebivalstva. V zvezi z delikatnim vprašanjem kurdskega separatizma je med drugim potekal pogovor tudi z Barzanijem, sedemdesetletnim kurdskim voditeljem. Spregovorili so v intervjuju o tem nadalje še Hadil Taqa, iraški zunanji minister, in Hussein Sazam, podpredsednik iraške republike 23.00 DNEVNIK DRUGI KANAL 20.30 DNEVNIK 21.00 LE PETROLIERE Gre za zgodbo dveh mladih zakoncev, Helge in Petra Kammler, ki si prizadevata uspeti v poslovnem svetu, v prepričanju, da je tu moč naglo obogateti. Helga, ki si je bila pridobila solidno strokovno znanje v pisarni posredovalca Offenbacha, skuša zaključiti posel s švicarskim finančnikom Lichtenteilerjem. Ta bi hotel posel naglo zaključiti, zato Helga odpotuje v Zue-rich, da bi se osebno udeležila pogajanj. Tu se zadeva zaplete. Pred nakupom petrolejskih ladij, je namreč treba razpolagati z večjo vsoto denarja za njihovo popravilo. Helga pa denarja nima. Zakonca Kammler sta tako zašla v slepo ulico, ki se iz nje ne moreta izvleči. Takšni so pač zakoni v poslovnem svetu. Tudi tu niso za vse enake možnosti, kot se mnogokrat govori JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 17.15 Legenda o divjem lovcu (Nadaljevanje in konec) 18.15 Obzornik 18.25 Nogomet: Vojvodina — Hajduk ^ (Prenos iz Novega. Sada) 20.15 Kaj počnemo ob nedeljah 20.45 Risanka 21.00 DNEVNIK " < 21.25 'Tedenski zunanjepolitični -komentar 21.40 ZABAVNO - GLASBENA ODDAJA Z JULIE ANDREWS Nocoj si bomo ogledali eno izmed oddaj s priljubljeno filmsko igralko, pevko in plesalko Julie Andrews, ki jih je pripravila angleška televizija. Videli jo bomo v vlogah z njenih nastopov po odrskih deskah ZDA. Seveda ne bo manjkalo tudi dobre glasbe, dobrih pesmi in znanih gostov 22.35 Columbo, serijski film 23.45 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 18.00 Nogometna tekma med Vojvodino in Hajdukom Prenos iz Novega Sada 20.45 «Mirna noč», serijski film iz serije Ljubezen na podstrešju 21.15 DNEVNIK 21.30 «Ubijalec», film 22.20 Zabavno-glasbena oddaja 23.30 Nastopa Ridolini — zabavni film 22.35 KOLESARSTVO Svetovno prvenstvo v dirkališčnih panogah Prenos v evroviziji iz Kanade (Montreal) V Montrealu v Kanadi potekajo svetovne kolesarske tekme. Danes je na vrsti izdaten program. Na vrsti je med drugim tudi hitrostna tekma za diletante. Nekoč so v tej disciplini bili ita- | lijanski predstavniki vedno absolutni favoriti. Že nekaj let pa ne dosegajo več takih uspehov. Tekme se bodo končale 20. avgusta, znova pa spet začele 21. Po dveh dneh počitka so nato predvidene za soboto, 24. avgusta, tekme za ženske in spet za diletante. Naslednjega dne bodo tekme za profesionalce. V tej kategoriji bo Italija branila naslov prvaka, ki ga je lani Gimondi osvojil v Španiji. Dirka se bo vršila na 12 km dolgi progi v Monte Royal, to dolžino bodo tekmovalci morali opraviti 21-krat TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Poslušajmo spet; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorne skladbe; 18.55 Glasbeni collage; 19.10 Mala enciklopedija dovtipov; 19.25 Revija zborovskega petja; 20.00 šport: 22.50 Iz življenja naših skladateljev; 21.30 Vaše popevke; TRST 12.15 Deželne kronike; 15.10 Mali koncert; 16.00 Furlanska kultura. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro: 8.00 Lahka glasba; 9.30 «20.000 lir za vaš spored»; 10.15 Poje Roussos; 10.45 Prijateljica Vanna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Orkester Tullio Gallo; 14.00 Ni samo glasba; 18.00 Zapojmo in zaigrajmo; 18.45 Poje ansambel «777»; 19.00 Vročih sto kilovatov; 19.30 Primorski dnevnik; 20.00 Za prijeten konec tedna; 20.30 Prenos RL; 21.45 Glasbeni weekend. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.30 in 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Glasba za dobro jutro; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Stare in nove plošče; 12.10 Sledijo si plošče; 13.20 Preizkušajo se diletanti: 14.05 Italijanske popevke; 14.50 Znanstvena oddaja; 15.40 Veliki variete: 17.10 Bariton Sherrill Milnes; 18.00 Nove ital. popevke: 20.00 Bellinijeva opera «I puritani»; 23.00 Danes v parlamentu. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 16.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Pesmi za odrasle; 9.30 Strnjena komedija; 10.00 Pesmi za vsakogar; 10.35 Glasbeno -govorni spored z Ginom Bramie-rijem; 11.50 Zbori z vsega sveta; 12.40 Pevci lahke glasbe; 13.35 Dva komika; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče lahke glasbe; 15.40 Poletje evropskih festivalov: Salzburg; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Kulturna oddaja; 19.55 Supersonici 22.50 Glasba v večeru. III. PROGRAM 8.25 Webrove skladbe; 9.30 Koncert za začetek; 10.30 Kvartet Bo-rodin izvaja Čajkovskega; 11.05 Mladi Mozart; 11.40 Stravinski -komorna glasba; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 14.20 Ivan Susanin: Ži vljenje za carja, drama; 17.10 Koncert; 18.00 Skeči; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Milanski koncerti; 21.30 Koncert. SLOVENIJA 7.30, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00, 23.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 Mladinski glasbeni album; 12.20 - 13.30 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 čez travnike in polja; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.40 Paleta melodij; 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 Majhni ansambli; 18.10 Instrumenti v ritmu; 19.15 Dobimo se ob isti uri; 19.45 S knjižnega trga; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Z ansamblom Vilija Petriča; 21.00 Glasbena parada; 22.00 Za prijetno razvedrilo; 22.29 Zabavna radijska igra; 23.20 Oddaja za naše izseljence; 00.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Dve angolski leti V Lizboni je med demon-»tracijami na trgu Rossio ob-leiala na tlaku prva žrtev, odkar je bil 25. aprila zru-šen fašistični režim. Polici-W je skušala razgnati manifestante, ki so » podporo angolskemu osvobodilnemu gibanju MPLA priredili zborovanje, katerega je vlada Prepovedala, češ da manifestacije take vrste v času, ko tečejo pogajanja o dekcloni-eaciji, prej škodujejo kot koristijo. V portugalski prestolnici so tudi uradno potrdili, da se bodo prihodnje dni obno-Vfti stiki med portugalsko vlado in mozambiškim osvobodilnim gibanjem FRELIMO; eunanii minister Soares in rninister za čezmorska ozem-ija Santos sta po teh poro-vitih ie odpotovala v Dar es Kalam. Očitno je, da je v dekolonizaciji za Gvinejo-Bissau na vrsti Mozambik, je zadnje čase prišlo do bratenja med portugalskimi vojaki in borci osvobodilne-Pa gibanja, po drugi strani Pa do rasnih spopadov, ki *o jih izzvali beli skrajneži * podporo iz Rodezije in Ma-Portugalski vladi je očitno do tega, da se z navezavo uradnih in delovnih Pogajanj s FRELIMO znebi hipoteke, ki v najrazličnej-sih smereh pogojuje tudi po-Mično iivljsnje v metropoli sami. Ce je dekolonizacija soraz-iberno gladko stekla v Gvi-neji-Bissau in je na dobri Poti, da gteče tudi v Mozam-otfcu, pa je stvar v Angoli bolj zapletena. Ne gre samo *a okoliščino, da tam nasto-Pojo tri, med seboj rivalska osvobodilna gibanja, ki jih Podpirajo različne afriške dr-Save. Po psem videzu vlada v Luandi do nedavnega ni imela položaja trdno v rokah, saj so prav zato v angolskem glavnem mestu imenovali angolsko hunto, ki bo izvajala politiko lizbonske hunte. Kakšna bo ta politika v pogledu dekolonizacije, pa je 10. avgusta prvič dokaj jasno povedal general Spinola, vsaj kar se tiče namer njegove vlade. Lizbona je za Angolo predvidela polno neodvisnost v dveh letih, dotlej pa naj bi jo upravljala koalicijska vlada, v kateri bi bile zastopane vse politične sile, vključno predstavniki vseh treh osvobodilnih gibanj; pogoj za to je poprejšnji sporazum o ustanovitvi sovražnosti. Lizbona je to koalicijsko vladavino v prehodnem obdobju dveh let pripravljena podrediti kontroli opazovalcev OZN. Koalicijska vlada bi v dveh letih pripravila ustavodajne volitve, iz katerih bi izšla zakonita vlada, ki bi »izražala voljo ljudstva« in bi tudi razglasila neodvisnost. V okviru te napovedi za prihodnost Angole, ki se močno razlikuje od ravnanja Lizbone v pogledu Gvi-neje-Bissau, je general Spinola povedal, da bodo portugalske oblasti skrbele za red in varnost, dokler ve bo dosežen sporazum o premirju in koalicijski vladi. Ker stiki z angolskimi osvobodilnimi gibanji še niso navezani in ker ni mogoče pričakovati, da bodo vsa tri gibanja enako reagirala na Splnolovo potezo, ki jo je posredno podprl tudi generalni sekretar KP Cunhal, je v logiki stvari, da bodo beli skrajneži v Luandi z izzivanjem rasnih spopadov skušali še bolj otežiti že tako zapleteni položaj. M. ŠUŠTAR Arabci in Ciper Dnevna mati Plačevala jih bo država, starši pa prispevali svoj delež — Matere so, otrok pa ni! — Huda nasprotovanja OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA BONN, avgusta — Tudi najbogatejša zahodnoevropska dežela se ubada z velikimi težavami okoli otroških vrtcev in jaslic. Le dobra tretjina predšolskih otrok (šolska obveza se začne že s šestim letom) ima mesto v vrtcih in jaslicah, ki so večinoma v zasebnih rokah (večje tovarne, cerkve, dobrodelne organizacije) in še vedno ne prevzemajo otrok za ves delovni dan. Okoli 700 tisoč mater pa nima kam dati v oskrbo svojih 800 tisoč otrok do treh let starosti, ko gredo na delo. Zanje zdaj začenja bonska ministrica za mladino, zdravstvo in družino, dr. Katharina Pocke, poskusno akcijo »dnevna mati«. Zamisel je prišla iz švedske, kjer poklicne matere vzgajajo tuje otroke in jim država prizna vse pravice iz delovnega razmerja, ženska revija »Brigitte« je predlanskim začela propagirati »dnevno mater« tudi za ZRN. Ker pa je kriza v tej deželi velika in izgledov še malo, da bi kaj kmalu dobil vsak otrok svoj prostor v otroškem vrtcu, se je socialnodemokratska ministrica navdušila za stvar. Na 14 poskusnih mestih v državi pripravljajo vzorce za »dnevno mater«. Predvsem najbolj revnim slojem naj bi bila to rešitev, že med temi 700 tisoči mater so večinoma bodisi same, neporočene, ločene ali vdove, ali pa iz skromnejših družin. Marsikje je vsak drugi otrok, ki je prijavljen za mesto v vrtcu, iz »gastarbeiterske« družine. Takole naj bi poskusili: ženska-mati, ki ima vse pogoje, naj bi vzela v dnevno oskrbo do tri, največ štiri otroke. Opravila bi krajši tečaj, pri vzgoji in vzreji otrok pa bi ji pomagale strokovne službe. Kakšni so drugi pogoji? Primemo veliko stanovanje, izkušnje v vzgoji otrok, bodisi lastnih ali tujih kot poklicna vzgojiteljica, moralne kvalifikacije in podobno. Za prvega otroka bi dobila od občine 320 mark mesečno, za dva 525, za tri pa 630 mark. Medtem ko jo plačuje država (občina), pa prispevajo starši za vsakega otroka 130 mark mesečno. Politika že v plenicah Medtem ko naj bi po nalogu iz Bonna začeli triletni poskus z »dnevnimi materami« — plača ga v celoti zvezni prora-čun — pa otroški psihologi in zdravniki, cerkve, konservativci in celo mladi ter levi socialisti napadajo zamisel bonske ministrice. »Za otroka, ki ga hrani doiilia ali skru niča, ostaja mati tuja oseba kljub vsem sorodstvenim razmerjem in odtujitev od staršev je pri otroku toliko večja, kolikor bolj poredko lahko otrok vidi svojo mater«, se sklicuje eden vodilnih pediatrov na svojega uglednega predhodnika Adalberta Czernyja, ko dokazuje, da je lastna mati nenadomestljiva ter da že v prvih letih življenja lahko pusti takšna deljena vzgoja pri otroku trajne duševne motnje. In na tej tezi razvija še druge: s tem, ko se starši usmerjajo na zaslužek matere, otrok ni več v središču njihove in njene pozornosti, razkrajajo družino. Razkroj družine pa je prva stopnja k razkroju medčloveških odnosov. Racionalnost namesto ljubezni med otrokom in materjo spreminja materinstvo v poklic namesto da bi ostalo spontanost, neomejena skrb in toplina .. Združenje katoliških žena vidi v »akciji dneva mati« celo pravo pravcato podržavljanje vzgoje. Zato ravno niso v dvajsetih letih vladavine vrli krščanski demokratje skrbeli za otroške vrtce: da bi žena mati ostala doma, se posvetila otroku in kuhinji ter da bi otroci bili lepo po krščansko vzgojeni pri svoji (družbeno neangažirani) materi. In kdo nam zdaj zagotavlja, da bo pri tuji materi, še posebej če jih bodo izbirali »rdeči«, otrok dobil krščansko vzgojo, strašijo »črni«. Najprej naj bi torej poskusili s kakšnimi 400 otroki. V mestih se je ponudilo že kar dosti »dnevnih mater«, čakajo pa na — otroke. Vse kaže, da so nasprotniki le uspeli s protikampanjo v javnosti prestrašiti matere-hraniteljice, da ji bo država počasi otroka »zaplenila«. Strankarsko ideološka nasprotja začnejo spremljati državljana ZRN že v plenicah. ANTON RUPNIK Zaslon za oliko Japonski turisti, ki obiskujejo daljnovzhodne dežele, vprašajo po dekletih prej kot po ključu hotelske sobe TOKIO — Japonske turiste, ki nastopajo v gručah in se zanimajo predvsem za dekleta, spremlja v jugovzhodni Aziji tako slab sloves — več turističnih organizacij je uradno protestiralo — da je japonska vlada pripravila in tudi že izvaja propagandno akcijo, v kateri poskuša naučiti lepega vedenja domače državljane, namenjene na turistični ogled tujih dežel. Najnovejši razvoj dogodkov **# Cipru je tudi tokrat, čisto Htoumlfivo, najbolj vznemi-W Aretoce; ti ne morejo ostati breebrHni do dogodkov, ki •e razpletajo komaj sto kilometrov od njihove obale. Na bejrutskem letališču je bila *^*ra? popolna zmeda, ker bil letalski promet s Sre-*°**mljem na naglo zavrt in »oliko letal, ki bi morala pri-*toti in odleteti, so odpove-dali. Tudi v libanonskih pri-ttomščih ne vedo, kaj storiti, čeprav je pomorski promet ob takih prilikah manj priza-**t kot letalski. Važnejša pa so politična razmišljanja, na kakršna na-»aja Arabce razvoj ciprskih dogodkov. Kot nestrpni in nadvse zainteresirani opazo-»atci tehtajo svoj položaj za Primer podobne krize na njihovem vselej vročem območ-^w> pri tem pa se zastavlja vprašanje, kako bodo ravnali Evropejci, če niso zmožni, hot se je pokazalo, napraviti reda niti v lastni hiši. Vele-ette, ki jih mrtvi strah pred lastnim jedrskim orožjem, ne ernorejo več posredovati, kot mislijo nekateri, in od tod bojazen, da bodo vse pogoste-ie prepuščale »malim silam«, da z lokalnimi konflikti, manj nevarnimi za ves svet, zanje uresničujejo rn dosegajo različne cilje. Očitno namigujejo na Izrael kot na eno od takih »malih sil«, katerim so namenjene določene naloge na Bližnjem vzhodu. Zato zastavlja razvoj ciprske krize, kot dalje razmišljajo o tem, veliko vprašanje o teorijah nekaterih arabskih vlad, ki vidijo edino rešitev za Bližnji vzhod v, oslanjanju. na Washington. Kissingerjeva »čarobna paličica« tokrat ni učinkovita niti med lastnimi zavezniki, kako bi torej delovala pri Arabcih, s katerimi pri zbliževanju niso prišli dlje kot do trenutnih taktičnih potreb. Arabski komentatorji $o vse to obrnili na »svojo zadevo« in opozorili tudi na ženevske pogovore o Cipru kot na klasičen primer »pridobivanja na času«; Turki so se, kol pravijo, pogajali, da bi medtem okrepili svoje invazijske sile in jih pripravili za večjo ofenzivo. »Arabci, ki od prejšnjega oktobra žive v povojnih perspektivah, bi se morali zavedati, da evforija okoli ženevskih pogovorov o Bližnjem vzhodu še ne pome. ni vselej tudi miru,« piše eden od uvodničarjev. RIŽO MEHINAGIC Kratki televizijski filmi naj bi'japonskim turistom posredovali osnovne napotke za spodobno vedenje, ilustriran tednik ;e obširno prikaza) poglavitne grehe japonskih turistov. Na enem izmed posnetkov sicer ponosen, a pijan sin otoške dežele opravlja malo potrebo na soncu ob ulični svetilk-, v nekem ev ropskem velemestu. Na drugi sliki se Japonec v spodnjicah sprehaja po hotelskem hodniku, kar je doma še kar sprejemljiv in skorajda vsakdanji pojav. In še: turist na dleguje plaho tajsko dekle. »To je višek,« se glasi ko mentar. Kakor kaže, poskušajo Japonski turisti najprej spoznati »cvet krajevnih deklet« v deželi, kamor jih zanese pot. Seveda so pnpravlleni odpreti mošnjiček Na Tal skem se srečujejo trije tun stični valovi: evropski, ame riški in japonski. Američani se zanimajo predvsem za spo minke in za dragocenosti, Ki jih želijo vzeti s seboj, Evro pejci večinoma vprašujejo po zgodovinskin znamenitostih in po folklori, mnogi Japon ci pa se najprej zanimajo za dekleta, o katerih so se dogovorili že na turistični agenciji v Tokiu, in šele potem vprašajo po številki hotelske sobe. Na Japonskem je precej potovalnih uradov, ki se spe cializirajo prav za to in tu di objavljajo reklamo v tem smislu. Ponujajo »tajske rajske cvetke«, »velikodušnost pristnih gejš v Južni Koreji« in vznemirljiva doživetja v hongkonških beznicah. To rej je kar takoj Jasno, kako in kaj, kadar pride iz hotela skupina japonskih turistov, ki se naglo zmašijo v avto bus pred vrati. Posamič si Japonci ne upajo v kra>e kjer se jim obetajo take dogodivščine, vsaj v hongkonški četrti Vančai in v ustreznih bangkoških okrajih se--ni bilo opaziti posameznikov. 2e več dežel je protestiralo proti takšnim nazorom japonskih turistov, filipinsko zunanje ministrstvo je celo poslalo japonski vladi n ito v tem smislu. Ponekod so s posebnim odlokom prepovedali domačinom vstop v hotel, če želijo v sobo japonske ga turista. V Južni Koreji, kamor pride na leto okoli pol milijona ljubezenskih dogodivščin željnih japonskih turistov, so študentje prote,-stirali. češ da se njihove kolegice prodajajo vnaprej, se pravi, ne da bi vedele, s kom bodo kdaj v družbi. Vsaj za zdaj ni videti, da bi Japonke protestirale proti takšne mu turizmu svoiih mož Anketa je pokazala, da je Japonki ljubše, če si privošči njen mož enkrat na leto dopust take vrste, kakor da bi imel razmerje s tajnico. Obisk v mrtvem mestu Kirenija, nekoč živahno turistično središče, je opustela — Na kraju turškega izkrcanja — Vojaška in novinarska izvidnica v Karavasu in Lapitu OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA KIRENIJA, avgusta — Velika potniška ladja »Truva« je bila prva civilna turška ladja, ki je pristala v bližini ciprske obale, odkar je Ankara poslala svojo vojsko na otok. Na ladji je bilo kakšnih tristo ciprskih Turkov, ki jih je vojna na otoku zalotila ali v Turčiji ali pa kje v tujini, zdaj pa so se vrnili domov — toda kam? Med prvimi potniki je bila tudi skupina novinarjev, ki so jim turške vojaške oblasti dovolile obisk Cipra — po dolgotrajnih in mučnih peripetijah. Dopisnik »Dela« je bil prvi jugoslovanski novinar, ki je po turški invaziji prišel na tista območja Cipra, ki se nahajajo v turških rokah. Pristanišče v Kireniji je namenjeno majhnim ladjam in jahtam, tako da je »Truva« vrgla sidro nekaj sto metrov od obale, potem pa so potnike in prtljago pretovorili na ladjo za izkrcevanje tankov. Tako smo prišli na ciprsko obalo enako kot invazijski vojaki 20. julija letos. Ko so avtobusi odpeljali potnike, je Kirenija spet postala mrtvo mesto, kakršno je od prihoda turške vojske. V majhnem pristanišču se leno zibljejo barke in turistični čolni. Med njimi tudi manj. ša jahta. Hoteli, restavracije, in bifeji ob obali so prazni, prazni so tudi sedeži na terasah ob obali. V Kireniji sem bil marca lani in tedaj je mestece, ki zaradi trdnjave in načina gradnje spominja na Dubrovnik, vrvelo od letoviščarjev. Na »poslednji obali« Turistične agencije imajo razbite izložbe napol razbite so kavarnice ob promenadi, topovska krogla je predrla zid hotela »El Greco« ob obali, na zidovih pa so sledovi krogel, ki so priletele iz strojnic. Predvsem pa je vse prazno. Vrata nekaterih hiš so odprta in ko stopiš skoz-nja, pohodiš fotografije, papirje, razbito steklo, kakor je pač ostalo potem, ko so domačini pobegnili; potem ko so turški vojaki naredili preiskavo. Prizori, ki spominjajo na film »Na poslednji obali«: klimatske naprave delujejo, luč gori, hladilniki so mrzli, zvonec pozvoni, ko pritisneš na gumb. Na nekem dvorišču tekajo kunci, ki jih je gospodar izpustil v zadnjem hipu, v koritu pa se zibljejo razpadajoče ir smrdljive kokoši. Na miz majhne restavracije je škatla jajc. kozarci pijače in ostanek malice turškega vojaka, ki si je privoščil še pivo iz hladilnika. Po cesti ob obali pridem do hotela »Dome«, kjer še zmerom živi kakšnih 450 Grkov in tujih turistov. Zatekli so se v hotel, ko m bilo mogoče pobegniti drugam. Ta del mesta je turška vojska pustila pri miru in kot v posmeh vojni se blešči nedotaknjena draguljarna z dragocenimi ogrlicami in zapestnicami v izložbi Pred njo stoji turški vojak srbskega rodu. Pove mi, da je Turčija ponoči poslala na otok še 7000 vojakov, da so boji v vaseh okoli Kirenije hudi in da turški vojaki nič več ne lovijo ujetnikov, temveč samo streljajo .. Pravi, da vojaki, ki stražijo Kire-nijo, jokajo od besa. ker ne smejo na fronto. Medtem ko skupina Turkov prizadeto preureja neki lokal v prvo turško banko v Kireniji, stopim v hotel »Dome«. Obkolili so ga turški vojaki in »modre čelade«. Pred vhodom je miza, za katero sedijo predstavniki OZN. Ko prisilni gostje zagledajo tujca, se zgnetejo okoli njega. Starejša črnolasa ženska plane v jok in hlipaje govori o tem, da ne more nikamor, da ima s seboj samo tisto, v čemer je prišla, in da je Turki ne pustijo domov vsaj po nekaj obleke in perila. Potem začno kričati drug čez drugega. Iz hotela smejo samo tujci, predvsem angleški turisti, ki jim ni do tega, da bi odpotovali domov. Bogve, zakaj. Ljudje tavajo po hodnikih, sedijo na terasi, topo gledajo predse in čakato. čakajo. Vse skupaj je bolj podobno domu onemoglih kot hotelu, čeprav klimatske naprave delujejo, čeprav je zadnje dni vode dovolj in čeprav predstavniki OZN dokaj redno dovažajo hrano. Begunci so sj organizirali življenje, imajo svoj predstavniški odbor, dežurajo in skrbijo za bolnike. Dan pred mojim prihodom so Turki prignali v hotel nekaj stark iz bližnje grške vasi, ki so jo zasedli med boji. Kmetice strmijo v prazno in videti je, kot da jim ni jasno, kaj se dogaja. Toda pn vsem tem je vedenje teh kirentjskih Grkov le čudno: človek bi pričakoval, da so veseli, ker so odnesli celo glavo, kajti vojna je vojna, pa samo tarnajo zaradi domov in imetja. Hočejo domov, čeprav je turška vojska v mestu. Dobim mogoče krivičen občutek, da so v bistvu užaiiem ker so jih premagali in pregnali tako zaničevani in prezirani Turki. Ko s turško policijo kosim — pommes fntes, paradižnik, kruh in vod', — se spet spomnim na Grke v hotelu »Dome«, ki so se v hotelski jedilnici, tako --nažni m nri-jetno hladni, zbirali h kosilu. Brivčeva delavnica v mestu ima na črni tabli s kredo napisane »storitve« 19. julija. Vanjo je priletela granata in jo razti eščila V bližnji turistični agenciji se porogljivo zareži vame knjiga »Romantiki Kiprios«, napis na steni pa vabi na Afroditin otok. Po zidovih ob cestah so napisi »Enosis« m »Makarios« m še drugi, ki jih ne razu-nem. Ko z avtomobilom iščemo po Kireniji razkropljene kolege, privleče turški vojak iz neke hiše staro Grkinjo, ki jo je našel v kleti. Več kot dva tedna je tičala v temi in do konca je zmedena in prestrašena. Vojak jo stlači v avto in odpeljati jo moramo na policijo. Čaka jo zasliševanje, nato pa prevoz v hotel »Dome«. V sami Kireniji ni večjih razbitin. Po zidovih so predvsem sledovi krogel iz pušk in brzostrelk. Podoba se spremeni, ko se z nekaj taksiji in fiatom 128, v katerem so štirje vojaki, odpeljemo proti zahodu, proti kraju, kjer se je izkrcala turška vojska. Tam je vse razrito, ob cesti stojijo raztreščeni džipi na- cionalne grade, onesposobljeni tanki, presekani telegrafski drogovi in sploščeni bi-cikli. Pripeljemo se v vojašnico nacionalne garde. Hujših bojev v njej ni bilo, ker so gardisti 20. julija pohiteli turški vojski nasproti. Zanje se je boj začel pet dni prej, z vojaškim udarom v Nikoziji. V knjigi z dnevnimi povelji še piše, kdo je bil dežurni in kdo stražar 15. julija, na dan puča. Kje je »naša« fronta? Turška vojska se je izkrcala nekoliko bolj proti zahodu, kjer je nekaj sto metrov za izkrcanje kolikor toliko prikladne obale. Ta se takoj dvigne v strmino, ki jo preseka le cesta. Prav zato so Turki odvrgli pndiioe na ozemlje turške enklave onstran strmih hribov nad Ki-remjo ter nato z južne in severne strani prodirali proti Kireniji Boj: so morali biti srditi: hribi okoli Kirenije so čmi, požgale so jih napalmske bombe. Peljemo se proti zahodu, kjer sta grški vasi Karavas in Lapitos, ki ju je turška vojska zasedla pred nekaj dnevi, ko je kliub sklepom o prekinitvi ognia hotela razširiti svoje ozemlje in se utrditi. Skup1 na avtomobilov se nekaj pred Karavanom ustavi in oficir nam reče: »Vas smo sicer zasedli, toda nihče ne ve, ali so v njej še Grki. Toda štirje imamo orožje in jih bomo že ugna-U.« Kot bi trenil, si vsi prižgemo cigarete. Ko se pripeljemo v Karavas, se kolonica ustavi. Nekateri izstopimo, nekateri pa ostanejo v avtomobilih. Vsi molčimo. Vojaki pregledajo nekaj hiš in dvorišč, italijanska televizijska ekipa snema. Na našo srečo ali ni nikogar ali pa skrivaču ni do boja. Sedemo v avtomobile in se peljemo naprej. Ko se približamo vasi Lapi-tos, se kolona spet ustavi. Oficir naroča šoferjem, naj vozijo samo po asfaltu, kaiti drugje da ni varno. Toda kmalu se izkaže še nekaj: naši turški vojaki kratko in malo ne vedo. kje so, kje je njihova vojska, kje je fronta, ali je v Lapitosu še kaj Grkov. Lapitos je bila turistična vasica, raztresena po hribu. V njej je nekaj trgovinic, te. lefonska kabina in cerkev. Turška vojska je pred dnevi iz vasi pregnala nasprotnike, vendar pa ne v Karavas ne v Lapitos ni poslala enote, ki bi prevzela stražarski posel. Vojaki preiskujejo bližnje hiše okoli cerkve, niso brezskrbni. Tesno nam Je pri srcu. kajti dan prej le tonski snemalec BBC Edward Stodart stopil na mino, ko je hotel posvariti kolege, naj ne gredo naprej. Ubilo ga je-nekaj novinarjev pa je ranilo ker je eksplodiralo več min. Zato vsem odleže, ko se odneiiemo nazaj. Spotoma srečamo oklepna avtomobila OZN. Vojakom z mod-drimi oznakami povemo, da smo v hribu nad cerkvijo v Lapitosu videli neko žensko. Molče pokimajo, da bodo poskrbeli zanjo. Proti večeru se odpeljemo iz Kirenije v Nikozijo. STANE IVANC Kako postaneš Harp Muhabiri Tuji novinarji v Ankari smo morali dan za dnem nadlegovati predstavnike ministrstva za informacije, da bi smeli na Ciper. Navsezadnje smo po prerekanju m naprezanju le dobili izkaznice, na katerih zgoraj piše »Kibris« (Ciper), spodaj »Harp Muhabiri« (vojni dopisnik), vmes pa je zemljevid Cipra, čez katerega je nalepljena dopisnikova fotografija. Ker je zdaj vse v rokah vojakov, je tudi vse teklo počasi, kajti kje je oficir, ki bi se vneto zavzel za skupino radovednih reporterjev? Začelo se je novo čakanje na letalo, s katerim smo se odpeljali v Adano na jugu Turčije. Tam smo bili »potrebni«, ker imajo v mestni jetnišnici 385 grških ujetnikov s Cipra. Zbirali so jih na dveh dvoriščih. Vsi po vrsti so nam povedali, da so zadovoljni, da so veseli, ker so v tem taboru, da Turki lepo ravnajo z njimi, da p« hrana le ni grška. Vsak odgovor na naše vprašanje se je končal s pohvalo, name- njeno turškim vojakom. Ko so štiri ranjene grške vojake predali Rdečemu križu, da jih vrne na Ciper se je za novinarje spet začelo čakanje Proti večeru je prišla odločitev, da moramo v Mersin. S taksijem, ki se je vmes dvakrat pokvaril, sem se naposled le piri peljal v pristanišče, od koder Turki vozijo vojsko na otok. Potem se je sp>et začelo čakanje m posvetovanje med povelj stvom kopenske vojske, ki Je izdalo do-vljenje za pot na Ciper ter admiralom, ki nas je prevzel v skrb, ker naj bi px>to vali z ladjo. Cez nekaj ur so nas spet naložili v taksije in odpeljali do px>mola, kjer je čakala ladja »Truva«. Vsem tujcem razen meni so vzeli potne Liste, nas poslali v ladijski bife m rekli, naj čakamo Ladja se je premaknila nekaj po dese ti uri in okoli šestih zjutraj smo s krova zagledali kiremjsko obalo. Cez dve uri in px»l smo stopili na otok. Sovjetski gospodarski eksperiment Nesporazumi o reformi Kako gledajo nanjo Birman, Bljahman in drugi ekonomisti Od našega moskovskega dopisnika MOSKVA, avgusta — Neki ekono-mist s smislom za humor je dejal, da vrstniki gospodarske reforme hodijo b drugi razred osnovne šole, razpravljanje o koristnosti in upraviče-^^ijreformepa se še ni izteklo. Po devetih letih uresničevanja gospodarske reforme ~se~še vedno porajajo v fšovjčtski zvezi najrazličnejše ocene jn nasprotujoča si mnenja. Prvo mnenje: Cim bolj se stvari ■preminjajo, tem bolj ostaja vse po “taram. Ali: država si še vedno pri-iaWa dobiček podjetij. Zagovorniki t®ga črnogledega mnenja so direktorji velikih podjetij in drugi vodilni ljudje iz neposredne proizvodnje. Drugo mnenje: Reforma je uspešno izpeljana, podjetja so docela pregia na poslovanje po gospodarskem računu. Sedaj gre samo za to, da se “najdejo v novih, ugodnih razmerah gospodarjenja. Tega optimističnega mnenja so posamezni ekonomisti, Publicisti in novinarji, ki se ne ukvarjajo neposredno z gospodarstvom to ki razmišljajo o njem v »globalnih razsežnostih«. Množična kršitev pravic podjetij Tretje mnenje: Ali je teforma «ploh potrebna? Morda poglabljanje pravic podjetij rojeva več negativnih «Dt pozitivnih posledic. Ali je želja po povečanju dobička v podjetjih, ki delajo po gospodarskem računu sploh združljiva s sistemom centrali-branega planiranja, ki ga zanima le obči državni interes? Takega mnenja so nekateri funkcionarji gospodarskih ministrstev in tudi posamezni »državni« ekonomisti. Vse tri skupine se opirajo pri svojih razmišljanjih in trditvah na prak so in konkretne primere. Pesimisti kažejo na neko anketo akademije znanosti, pri kateri so sodelovali direktorji največjih tovarn in podjetij v Sibiriji in na Daljnem vzhodu. Osemdeset odstotkov anketiranih očita višjim gospodarskim organom (upravam in ministrstvom), da enako kot v preteklosti predpisujejo tovarnam obvezna merila (pro izvodno ceno izdelkov, število in sestavo zaposlenih itd.), čeprav je to z reformo prešlo v pristojnost tovarn samih. Proizvodne načrte neprenehoma popravljajo, ne da bi popravljali tudi finančne kazalce, kar pomeni, da podjetjem neprenehoma odvzemajo dohodek. »Pravda« — tej anketi je posvetila precej pozornosti - opozarja, da kršitev pravic, ki so si jih podjetja pridobila s poslovanjem po gospodarskem računu, ni obroben ali naključen, temveč množičen pojav. Optimisti se sklicujejo na dejstvo, da po novem (po gospodarskem računu) že gospodarijo vsa industrijska in prometna podjetja, razen nekaterih deficitarnih podjetij in gospodarskih panog, ki delajo s plansko izgubo. V prihodnji petletki naj bi po novem poslovala tudi gradbena podjetja, mnogi znanstveni ter raziskovalni inštituti, konstrukcijski biroji in tudi storitvena podjetja. Sovjetsko gospodarstvo naj bi letos doseglo več kot 104 milijarde rubljev dohodka. 43 odstotkov te vsote je po planu namenjenih gospodarskim organizacijam za njihovo modernizacijo in razširitev proizvodnje ter materialno stimulacijo zaposlenih. Skladi za materialno stimuliranje rastejo za en in polkrat hitreje od proizvodnje. Dejstva še niso vsa resnica Dvomljivci ne morejo mimo avto-ritativnega foruma zadnjega partijskega kongresa, kjer je med drugim tekla beseda tudi o tem, da nekatera podjetja v želji po čimvečjem zaslužku neupravičeno povečujejo cene svojih izdelkov. Neznatno spremenijo obliko ali samo kako podrobnost — in tu je nov izdelek z novo, višjo ceno. Drugi pomislek se nanaša na uporabo dela dobička, s katerim tovarna samostojno razpolaga. Gre za tako imenovane necentralizirane investicije. Gradijo tisto, za kar se odloči vodstvo tovarne: skladišče, stanovanjsko poslopje, upravno poslopje in kdaj pa kdaj celo finsko savno za revizorje iz centra. Kritiki te prakse zamerijo, da se vse to dela brez usklajevanja z državnim planom o porabi deficitarnega gradbenega materiala. V obširnem razpravljanju o uspehih in neuspehih gospodarske refor me ni nikogar, ki bi oporekal resničnost kateregakoli izmed naštetih argumentov Mnogi pa menijo, da tudi naštevanje nespornih dejstev, še zlasti ekstremnih, ne izpričuje vse res niče. Ugledni sovjetski ekonomist profesor Bljahman na primer pravi, da je prišlo po letu 1965, ko so začeli v Sovjetski zvezi izvajati vrsto ukrepov gospodarske reforme, do mnogih bistvenih sprememb, ki so močno spremenile poslovanje gospodarskih organizacij Poglejmo le najznačilnej še spremembe. Izpopolnili so merila za ocenjevanje uspeha podjetja Nekdaj so dobile gospodarske organizacije 95 odstotkov proizvodne premije samo na podlagi izpolnjenega plana, zdaj jo dobijo po doseženi proizvodnji. Vpeljali so mehanizem, po katerem naj bi imele vse gospodarske organizacije enake proizvodne možnosti. Podjetja moralo odplačevati investicijske pa tudi svojevrsten »davek« na rento. Ustanovili so sklade za material no stimuliranje. V številnih podjetjih izplačujejo iz tega sklada vsak peti rubelj. Bljahman meni, da so prav te spremembe v poslovanju zavrle nekatere negativne težnje v razvoju sov-jetskega gospodarstva. Obračanje sredstev se je pospešilo, dohodek raste hitreje, ustavljeno je nazadovanje proizvodnje v razmerju z vloženim rubljem. Razdrobljenost In nepovezanost Začetniki sovjetske gospodarske reforme so za osnovo novih razmerij v gospodarstvu postavili gosoodarski račun. To naj bi pomenilo, da novi »sistem odnosov med državo in gospodarstvom temelji na gospodarski samostojnosti delovnih organizacij, na njihovi rentabilnosti, materialni zainteresiranosti in materialni odgovornosti« Tem novim zahtevam pašo lahko kos samo sodobne, visoko organizirane in visoko rentabilne proizvodne organizacije. Bljahman pravi, da so v minulih devetih letih naredili v tej smeri šele prve korake. V tolažbo navaja mnenje, da refor ma ni enkraten ukrep, ampak dolgotrajno spreminjanje gospodarjenja in metod vodenja gospodarstva po zahtevah znanstvene in tehnoloane revo- lucije. Drugače povedano, reforma naj bi bila potrebna sodobnega, tehnično visoko razvitega, integriranega gospodarstva, za katero so postali okviri strogo centraliziranega upravljanja in delitve že pretesni. V Sovjetski zvezi je blizu 50.000 tovarn, kombinatov, rudnikov itd. Kar 30 000 teh gospodarskih organizacij ne zaposluje več kot po 200 delavcev. Drugi znani sovjetski ekonomist in vnet zagovornik reforme profesor Birman je prišel na podlagi raziskav sovjetskih podjetij do sklepa, da majhna in celo srednje velika podjetja, ki zaposlujejo do 1.000 delavcev, ne morejo izrabiti vseh možnosti, ki jih imajo z novimi pogoji gospodarjenja. Ker imajo takšna podjetja kaj pičle lastne sklade, lahko le malo namenijo za modernizacijo. Druga zanimiva trditev je. da mnogi znanstveni inštituti, projektantske organizsici j e in konstrukcijski biroji ne delajo z roko v roki s proizvodnjo in z njenimi potrebami. Tako imenovana proizvodna združenja, Ki naj bi pod eno streho združevala ves proizvodni proces, od znanstvene zasnove do končne izdelave serijskega izdelka, pa še vedno nastajajo zelo počasi. Drugače povedano: za vizionarje reforme, ki pravijo, da so jim tuje vse skrajnosti v ocenjevanju, so največja težava in nevarnost za njen premočrtni razvoj »objektivni proizvodni pogoji«, to je razdrobljenost in tehnološka nepovezanost sovjetskega gospodarstva. Vse kaže, da bo vrstnik reforme odrastel prej, preden bo mogoče enoten pogled na »nov sistem planiranja, upravljanja in gospodarskih pobud«, kakor tudi imenujejo reformo. In zaradi tega si tukaj nihče preveč ne beli glave. Marko Kozman Letošnji rekordi niso plod naključja Pšenični boom Pred leti smo mi uvažali seme najboljših sort, zdaj pa ga mi izvažamo — To je veliko priznanje za dolgo delo PIK Vukovar 63 stotov na ha, PIK Vinkovci 62 stotov, PIK Osijek 57, KIK Pomurka 55, kmetje — od 30—50, boljši tudi okoli 70, najboljši pa preko 100 stotov na hektar... To so letošnji pridelki pšenice. Povsod sami rekordi. Čeprav končnih rezultatov letošnje žetve še nimamo, kaže, da bo letos v državi za 25 odst. več pšenice kot lam. To pa je uspeh, ki ga niso pričakovali niti največji optimisti. Mnogi so bili presenečeni nad tako obilnim pridelkom in se sedaj ne morejo verjeti, da je kaj takega res mogoče. Še leta 1954, torej pred dvajsetimi leti, je znašal pov. prečni pridelek pšenice v Jugoslaviji le 7 stotov na ha, lani 29 stotov, letos pa bo te blizu 40 stotov. Najboljši pridelovalci pšenice v svetu dosegajo danes okoli 50 stotov na hektar. Torej smo se priključili najboljšim na svetu, čeprav so bili le-ti pred dvajsetimi leti daleč pred nami. Kazalo je, da jih ne. bomo nikoli dohiteli. In vendar se je zgodilo. Kaši najboljši pridelovalci so na večjih površinah ali pa ceo pokrajinah dosegaj boljše rezultate kot jih dosega jo najboljši na svetu. Uspeh, so še toliko večji, ker so take pridelke dosegli z domačimi sortami — s sortami, ki so jih vzgojili naši žlaht-nitelji v Zagrebu, Osijeku in Novem Sadu. Tu so po dolgoletnih križanjih zrasle nove sorte. Nekatere so zahtevale kar 20 let tidega dela skupine ljudi. Ti stroku-vnja ki niso presenečem nad :et<)š njo rekordno letino To se je enostavno moralo zgoditi, pravijo. Vprašanje je bilo samo: kdaj. Letos so bdi za to odlični pogoji. Pric.elv>valci so zasejali tudi veliko več novih, že preizkušenih tn ave Ijavljemih sort. Oče pšenice slavonke In katere so to? Najbolj so se izkazale sava, slavon-ka, zlata dolina, dunav, so-nja, biserka in še nekatere. Vse te sorte so vzgojili na naših inštitutih. Slavonko so npr. vzgojili na kmetijskem inštitutu v Osijeku. Oče te sorte pa naj bi bil prof. dr. Zvonimir Madžarič, direktor tega inštituta. Novinarjem Vjesmika je povedal, da se je vse skupaj začelo že 1951. leta, ko so opravili prva križanja domačih in tujih sort. Slavonka je nastala s križanjem hussara in bankuta ter italijanske sorte S 13. S tem križanjem so dobili rastlino s kratko slamo, ki je dala dober in zgodnji pridelek. Sicer pa so iskali kvalitetno in odporno pšenico, ki bo dala tudi velike pridelke. Kasneje so novo sorto preskušali, dopolnjeva li in popravljali, kar zahteva precej dela in čast Potem so jo najprej preizkusili na inštitutu, zatem pa še v kom binatih Slavonije in Baranje kjer se je postopoma uveljav Ijala. Letos so z njo zasejali že 20 odstotkov slavonskih in baranjskih polj. Odlikuje se po izredni kvaliteti in odpornosti proti poleganju. Mno ge sorte poležejo m se usu jejo že pri močnejšem nati vu, za slavonko pa pravijo da je niti toča ne prizadene Zvonimir Madžarič je pou daril, da so se v svetu s se lekcijo in križanjem na veli ko ukvarjali že takrat, ko smo mi šele začeli z delom Naš prvi priznam selekcio-nist je bil dr. Korič Sedaj pa se jih s selekcijo že veli ko ukvarja. Dej a: je tu di, da bo naslednja ge neracija selekcioiustov še uspešnejša. Se pred krat kim so bili zadovoljni s 35 stoti pšenice na hektar, sedaj niso niti s 60 stoti. Na slednja generacija pa mora doseči že 100 stotov na hektar. Priznani strokovnjak me. ni, da imamo vse pogoje za dosego takšnih rezultatov v pridelovanju pšenice. bolje od libelule. Razlika je bila za 8 stotov na hektar — sava 56 stotov, libemia 48 stotov. Letošnji rezultati pa kažejo, da bo razlika še večja. Blizu Novega Sada je neki kmet letos pridelal celo 82 stotov te pšenice na ha, kar je rekord za to sorto. »Imamo inštitute in strokovnjake!« »Imamo inštitute in presku-šene strokovnjake, ki so želj-m uveljavitve. Dobiti moramo take sorte, ki bodo najbolj odgovarjale domačim klimatskim razmeram. Veliko si prizadevamo in smo daleč pred drugimi država mi. To pa predvsem zaradi tega, ker so pred leti nastale velike rezerve pšenice in so mnogi menili, da pri se lekciji pšenice ni več dela. Danes so razmere spet drugačne. Pred leti smo mi uvažali seme najboljših sort, sedaj pa ga izvažamo. To pa je najboljše priznanje za naše dolgoletno delo,« je dejal oče slavonke. Sorti zlata dolina in sanja, ki zavzemata iz leta v leto več površin, sta zlasti pod pokroviteljstvom dr. Josipa Potočanca (591 agronoma in selekcionista, ki s sodelavci inštituta za proizvodnjo in oplemenjevanje rastlin v Za grebu že tri desetletja bije bitko -za večje pridelke pšenice, za več kruha. Vzgojil je sedem sort, med katerimi sta sorti zlata dolina in sa nja dosegli svetovni sloves »Delati smo začeli po tisti katasrofalni letini leta 1954, ko smo v Jugoslaviji dosegli le 7 stotov pšenice na ha. Do leta 1966 je skupina strokovnjakov, v kateri sem bil tudi jaz, vzgojila zlato dolino in sonjo. Državna komisija je ti dve sorti priznala leta 1971. V enajstih letih dela smo za vzgojo novih sort po rabili približno 10 milijonov dinarjev. Kaj pomenijo nove sorte pove podatek, da bodo letos proizvajalci pšemce na Hrva škem, ki so sejali domače sorte, dobili okoli 35 milijonov din več kot v primeru če bi sejali italijanske sorte Zlata dolina daje v povpre čju 10 do 15 odstotkov več pridelka na ha kot npr. ita lijanske sorte. V denarju to pomeni 700 do 1000 din.« Se leta 1971 so na Hrvaš kem zasejali 75 odst. njiv z italijansko sono bileluia Dr Potočanec pa računa, da bo do že leto« z njegovimi naj boljšimi sortami - zlata do lina in sonja — zasejali 50 odst. njiv na družbenem sek torju, veliko več pa tudi kmetje. To pa je novo žago tovilo, da letošnji uspehi m so bili slučajni in da si tud' v prihodnji sezoni ,ahko obe tamo dobro žetev. Zanimivo je tudi to da so zlato dOiino in sonjo kupili Italijani, tore, država, iz katere sme še preb kratkim uvažali največ seme na. Podobne rezultate Je dala tudi sorta sava, ki so K) vz gojili na novosadskem kme tijskem inštitutu. Po podatkih zavoda za statistiko pn izvr šnem svetu Vojvodine, je sa va v preteklem letu obrodila Sava po Vojvodini Sicer pa je sava najbolj razširjena domača sorta pšenice. V Vojvodini so letos zasejali 90 odst. površin z domačimi sortami, od tega največ save. Direktor kmetijskega inštituta v Novem Sadu dr. Tihomir Verbalov, ki ima precej zaslug za nove sorte pšenice je o savi povedal na. slednje: »Deset let smo potrebovali, da smo dobili tako sorto pšenice, ki je premaga la vse poletne vojvodinske nalive. Delalo Je 70 ljudi: znanstveniki, delavci, profesorji, laboranti... Med njimi imajo največ zaslug prof. dr. Slavko Borojevič, dr. To-dor Mišič, inž. Desimir Mikič in magister znanosti Vaša Momčilovič. To so ljudje, polni navdušenja, znanstvem delavci, ki ne gledajo na delovni čas, delajo toliko, kolikor lahko zdržijo. To so ljudje, ki si ne privoščijo niti letnih dopustov. Genetika jim pomeni prvo stvar v življenju. Zato tudi ni čudno, da so uspeli. Najprej so križali italijansko sorto fortunato z ameriškim red-coatom. Potem so dobljeni hibrid F-l spet križali s fortunato. In tega zakona so se lota 1959 rodile tri sestre — sava, biserka in drina. Sortna komisija je nove sorte priznala v letih 1969 do 1971. Sorta sava je bila tri leta na preskušnjd po vsem svetu, kjer je po doseženih pridelkih v 23 državah zased la prvo mesto. Zato ni čudno, da se za to sorto zanimajo tudi druge države, kot: Eta-lija. Madžarska, Bolgarija, SZ in druge.« Direktor novosadskega tn štituta je povedal, da gre za sorto pšenice, ki prenese ze lo visoke in zato tudi zelo nizke temperature in ima veliko regeneracijsko sposob nost Sava prezimi veliko bo Ije Kot npr. libelula, po kva liteti pa sta enaki. Sava je visoka 70 do 80 cm in pre nese celo 700 do 800 kiavo na kvadratni meter, ne da bi polegla. V tem je tudi skrivnost njenega velikega pridelka. Razen tega pa je zelo odporna proti listni rji in plesni, to je proti najpo gostejšim boleznim pšenice Vse kaže, da letošnja re kordna letina ni biia enkrat na in da si že v prihodnjih letih lahko obetamo nove re korde. Naši žlabtmtelji pri pravi jajo nova presenečeni a To pa pomeni, da nam pše niče ne bo treba uvažati m da bomo devize, ki smo Jih dajali za uvoz tega osnovne ga živila, lahko porabili za druge namene. Boj za kruh Je torej dobljen — po sa slugi peščice ljudi, ki so največ svojega dela posvetili pšenici. RAJKO OCEPEK Ob letošnjih petindvajsetih — jubilejnih dubrovniških poletnih igrah — je izšla reprezentančno dokumentarna publikacija, ki poleg številnih ilustracij daje tudi statistični pregled vseh domačih in tujih udeležencev na scenah dubrovniškega festivala v minulih 25 letih. Dejansko se je od leta 1950 do letos zvrstilo na Dubrovniškem festivalu čea 2500 umetnikov oziroma ansamblov iz 34 dežel sveta. Zanimivo, da je pri tem Slovenski oktet iz Ljubljane prišel med vsemi temi umetniki z glasbenega področja na prvo mesto tujih, to je izven dubrovniških in izven republiških meja nastopajočih umetnikov. Na prvem mestu je, razumljivo, domači Dubrovniški mestni orkester, ki je sodeloval kar na 23 festivalih, zatem pa glede na organizacijsko povezavo zbor RTV Zagreb in Zagrebška filharmonija, ki sta nastopala vsak na 17 dubrovniških festivalih. Oba najpomembnejša jugoslovanska folklorna ansambla, Lado iz Zagreba m Kolo iz Beograda, sta bila zastopana na 16 dubrovniških poletnih igrah. Od gledaliških režiserjev je največkrat sodeloval dr. Marko Potez (na 16 fe- stivalih) od igralk pa prvakinja Jugoslovanskega dramskega gledališča Marija Cmobori (prav tako na 16 fe-sticalih). Sledijo ji s 15 festivali dirigent Lovro Malačič, igralka Irena Kolesar in Slovenski oktet kot prvi glasbeni ansambel izven Dubrovnika oziroma izven republike Hrvatske. Nadaljnje zaporedje bi bilo nato približno še takole: basist Miroslav Cangalovič in igralca Vanja Drah in Pero Kvrgič po 14 festivalov, Zagrebški solisti 13 festivalov ... Izmed slovenskih ansamblov so še gostovali na dubrovniških festivalih: Ansambel Slavko Osterc enkrat, Slovenska filharmonija štirikrat, Slovenski madrigalisti enkrat, Slovenski solisti enkrat, Trio Tartini enkrat, Zbor RTV Ljubljana dvakrat, zbor Slovenske filharmonije trikrat, Opera SNG trikrat, Balet SNG enkrat, Drama SNG enkrat, gledališče »Glej« dvakrat, »Pekama« enkrat, razen tega pa tudi posamezni solisti, npr. pianistka Dubravka Tomšič šestkrat. (Na sliki’: Slovenski oktet ob sedanjem koncertu v palači Sponza v Dubrovniku). Plodno Neenako filmsko razvita leto dejavnost Obet štirih novih slovenskih filmov — Snemanje Klopčičevega »Strahu« Atelje Viba—filma, ki je dolgo stal prazen in tako zbujal dvom o upravičenosti svojega obstoja, je ob podpori kulturne skupnosti Slovenije letos naposled oživel. Scenograf Niko Matul je izdelal doslej največji pa tudi najlepši dekor za kak slovenski film, v katerem režiser Matjaž Klopčič, lanski zmagovalec puljskega festivala s filmom »Cvetje v jeseni«, ustvarja po lastnem scenariju film »Strah«, katerega zgodba nas vodi v konec preteklega stoletja. V tem ambientu, ki spominja na staro Ljubljano neposredno pred potresom In ob potresu, je režiser Klopčič zbral nekaj najbolj znanih jugoslovanskih igralcev: Mileno Dravič, Radmilo An-drič, Nedo Spasojevič, Mileno Zupančič, Vido Juvan, Mileno Muhič, Marjeto Gregorač, Poldeta Bibiča, Danila Bezlaja in mnoge druge. Direktor fotografije je Tomislav Pinter, kostumografinja pa Alenka Bartlova. Pre-miero pričakujejo hkrati z dvema drugima filmoma, ki jih je realiziral Viba— film: »Pomladni veter« Rajka Ranfia in »Čudoviti prah« Milana Ljubiča konec tega sedaj za najbolj plodnega leta, za slovenski film pa tudi za delo Viba-filma — če dodamo, da bo tudi veteran slovenskega filma France Štiglic v slabem mesecu začel snemati »Povest o dobrih ljudeh«, film navdihnjen z delom pisatelja Miška Kranjca. DRAGAN JANKOVIČ V SR Srbiji sta dve tretjini delavcev v kulturi zaposleni v Beogradu V Knjaževcu je bilo posvetovanje mladine in študentov o kulturi mladih in o nalogah mladinske in študentske organizacije, ki izvirajo iz resolucij X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZK Srbije. V uvodu je spregovoril Prvo-slav Rakič, predsednik sekcije za kulturo republiške konference Socialistične zveze Srbije. Med drugim je dejal: če so kulturne vrednote v bistvu splošna dobrina, potem je v interesu ne samo mladih, temveč družbe kot celote, da podpre njihovo ustvarjanje. Vendar tudi kljub jasnemu konceptu kulture, sprejetemu na kongresih zveze komunistov označuje trenutno stanje nizka materialna osnova kulture in nezadostna družbena podpora. Kot primer je nave, del, da Ima od več kot 5000 kulturnih ustanov v Srbiji polovica največ do tri delavce. Deset občin je brez vsakega kinematografa. 47 občin ima enega, 40 občin pa dva, kar Je 60 odstotkov od skupnega števila občin v republiki. Od 13.829 delavcev v kulturnih ustanovah je v ožji Srbiji zaposlenih 9374, v Vojvodini 3705, na Kosovu 447 delavcev, v samem Beogradu pa vsi drugi, ki pa jih je več kot dve tretjini od vseh, ki so zaposleni v kulturnih ustanovah. To dokazuje, je dejal, da je mreža kulturnih ustanov v Srbiji neenakomerno razporejena, in to je ri deti tudi iz razvoja umetniškega amaterizma pri mladih. Pena za v ■ v v ■ čiščenje morja Strokovnjaki Ine predstavili prvo suho, doma izdelano sredstvo KOPER, 13. avg. — Nà slovensko obalo so danes prišli strokovnjaki Ine iz Lendave, ki so predstavnikom obalne skupnosti za varstvo okolja demonstrirali uporabo urea-formaldehidne pene za ab-sorbcijo nafte tn njenih derivatov. To peno so doslej uporabljali le kot melioracijsko sredstvo za izboljšavo tal, na pobudo biotehniške fakultete v Ljubljani pa so ga nekoliko izpopolnili in danes prvič preskusili tudi za čiščenje morja. Prednost te pene pred drugimi doslej uporabljanimi sredstvi v tekočem stanju je, da ni toksična. Morje očisti tako, da razlito nafto vsrka, nakar koščke pene, ki plavajo na morski površini (1 ku bični meter te snovi tehta le 15 kg) poberejo in zažgejo Po laboratorijskih poskusih so pri Ini izračunali, na 5 kubičnih metrov te pene (okvirna cena za kubični me ter je 800 din) zadostuje za absorbcijo 1000 litrov nafte. V praksi bi to pomenilo očiščenje 2 do 3 tisoč kvadratnih metrov velikega oljnega madeža — odvisno pač od trenutnih okoliščin. DUŠAN GRČA Porasla izvoz in uvoz V primerjavi z lani je izvoz večji za 50, uvoz pa za 78 odst. LJUBLJANA, 13. avg. — Tudi v letošnjem juliju sta se tako jugoslovanski kot slovenski mesečni izvoz in uvoz gibala v rekordno visokih zneskih. Iz Jugoslavije so letos julija izvozili za 6.68 milijarde dinarjev ali za 37 odstotkov več kot julija lani in za 21 odstotkov več kot junija letos, Po podatkih zavoda SR Slovenije za statistiko so od tega iz Slovenije izvozili za 1.23 milijarde dinarjev, kar je za 43 odstotke več kot julija lam in za 32 odstotka več kot junija letos. Julija letos so v Jugoslaviji uvozili za 12.36 milijarde dinarjev, kar je za 89 odstotkov več kot julija lani in za 8 odstotkov več kot juniia letos. V prvih sedmih mesecih so iz Jugoslavije izvozili za 38.3 milijarde dinarjev ali za 50 odstotkov več, kot so izvozili v prvih sedmih mesecih lani, uvozili pa so za 71.96 milijarde dinarjev ali za 78 odstotkov več. IDA POPIT Čez leto normalni tir Čačak - Požega POŽEGA, 15. avg. (Tan-g) — Prvj vlak bo peljal > normalnem tiru skozi Ov-rsko-kablarsko klisuro 1. dobra 1975, na dan osvobo-tve Čačka. Dogovorih so !, da bodo na odseku pro-! od Požege do Čačka po >ešili dela, tako da bo ta :ak dograjen skupaj s pro-) Beograd—Bar. Na odseku i Požege do čačka so že jgradili ali dograjujejo sko-ij vse važnejše ■objekte. Krak proge Požega—Cačak a povezoval Makedonijo, osovo In jugovzhodno Srbi-) z morjem po dolini Za-odne Morave. Po tej progi odo prepeljali na leto tret-no skupne količine blaga na lagistrali Beograd—Bar in ribližno četrt milijona pot-ikov. )brat za iroizvodnjo ‘tilena ZAGREB 15 avgusta (Tan Lig) — V okviru razvojnega lačrta organizacije združene-a dela INA - Naftaplin bo lo v Zagrebu zgradili obrat a proizvodnjo etilena. V ;radnjo bodo vložili 1635 ml ijonov dinarjev. BERITE REVIJO nwi Kadrov premalo Na koprskem območju manjka zlasti strokovnjakov s srednjo, višjo in visoko šolo — Brezposelnih vse manj KOPER, 13. avg. — Slovensko Primorje že nekaj časa čuti precejšnje pomanjkanje delovne sile. še zlasti primanjkuje strokovnih kadrov s srednjo, višjo in visoko izobrazbo, število brezposelnih vse bolj upada, hkrati pa vse bolj narašča tudi število zaposlenih žena. Na območju komunalnega zavoda za zaposlovanje Koper je bilo konec letošnjega junija 47.019 zaposlenih. Povprečje za prvih šest letošnjih mesecev pa znaša za vseh šest občin, ki sodijo v to območje, okrog 46 tisoč zaposlenih. Tolikšno število zaposlenih pa skupaj s podatkom, da predstavlja ženska delovna sila več kot polovico vseh zaposlenih, kaže tudi to, da so demografski vin tega območja relativno močno izčrpani. Zato je koprsko območje v precejšnji meri vezano na priliv kadrov z drugih območij v Sloveniji ah na sploh Jugoslaviji. Takšnega priliva je bilo že doslej veliko Kot je razbrati iz dosedanjih opažanj o notranjih migracijah, ;e bilo to območje doslej za prihajajoče kadre razmeroma privlačno, oziroma bolj privlačno od drugih območij Vendar tudi zdaj ne bi bilo težko dobivati kadre od drugod, ko bi bilo mogoče rešiti vrsto vzporednih vprašanj, ki se ob tem odpirajo, zlasti stanovanjska ipd. Razmerje med letnimi potrebami po kadrih in njih prilivom je dokaj neugodno. Delovne organizacije so tako za letošnje leto predvidele, da bodo potrebovale okrog 4.440 delavcev vseh profilov (skupaj s pripravniki): okrog 1.000 nepriučenih In 1260 priučenih ter okrog 1.190 s poklicno, 540 s srednjo, 270 z višjo in 195 z visoko izobrazbo. Po drugi strani pa je mogoče letno računati le na okrog 1500 novih kadrov s poklicno, srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Potemtakem se primanjkljaj teh kadrov giblje okrog številke 700, kar je nedvomno hud primanjkljaj. Tega Je čutiti malodane v vseh poklicih, še zlasti pa bi na koprskem območju potrebovali več pravnikov, ekonomistov, prosvetnih delavcev ter strojnih tehnikov in inženirjev. V zvezi s precejšnjim pomanjkanjem zlasti pedagoškega kadra se zato že nekaj časa kažejo na Primorskem potrebe po tem, da bi takšnim kadrom spričo velike oddaljenosti Ljubljane kot višje — in visokošolske ga središča omogočili z dislociranimi oddelki višjih šol študij v bližini njihovega do- mačega kraja. Razlogi za to so v prvi vrsti ekonomske narave, četudi je moč računati še na druge. Potrebe po kadrih z višjo in viiKiko šolo pa so na sploh občutne tudi za gospodarstvo koprskega območja. Kar zadeva brezposelnost, na območju šestih občin, ki sodijo pod koprski komunalni zavod za zaposlovanje, opažajo čedalje višjo stopnjo zaposlenosti Tako je bilo v lanskem letu povprečje 1.033 brezposelnih, v letošnjih prvih šestih mesecih pa le 1.018 Delež brezposelnih na število zaposlenih je največji v občini Ilirska Bistrica, kjer znaša 5,2 odstotka, precej manjši v sežanski občini (2,3), najnižji v občini Postojna (en odstotek), medtem ko znaša povprečje za vseh šest občin 1,9 odstotka. Ob koncu letošnjega junija je bilo tako pri komunalnem zavodu zn zaposlovanje prijavljenih 893 brezposelnih, zvečine nepriučenih in priučenih delavcev; od skupnega števila prijavljenih je bilo 512 žensk. J02E OLAJ Pomnik NOB Bronasta pesem svobodi Akademski kipar Drago Tršar govori o tem, kakšen bo osrednji spomenik NOB, ki ga bodo 9. maja prihodnje leto odkrili na Trgu revolucije v Ljubljani iec julija so soinvestitorji postavitve spomenika na ljubljanskem Trgu revolu-med katerimi so tudi republiški izvršni svet, nekatere delovne organizacije in IIlanske občine, podpisale dogovor o združevanju denarja za spomenik :evo-ii ki ga bodo odkrili 9 maja prihodnjega leta Z avtorjem spomenika, akadem-n kiparjem Dragom Tršarjem smo se pogovartall o tem, kakšen bo osrednji tenski spomenik NOB m kakšna je osnovna Ideja skulpture, ki je nastala pred dvanajstimi leti. »Na vsejugoslovanski razpis za ta spomenik je prišlo nad 40 osnutkov, od čisto re alutičnih do najbolj abstrakt nih. Ideja in zasnova moje skulpture, ki Jo Je komisija sprejela, Je bila nekje med obema skrajnostima, tako da lahko Kljub temu, da ni ne posredno pnpovedniška, gle daleč iz nje brez napora raz bere idejo upora in nadalje vanja revolucije OsnuteK iz gipsa sem leta 1964 z ekipo delavcev Tehnike v pol leta Izdelal v posebni, več kot 15 metrov visoki baraki. Kljub temu da so del tega mavčne ga osnutka Kmalu odpeljali K livarju Vladimirju Sebu v Zagreb, Je načrt do nedavne ga miroval. Vseskozi sem bil prepričan, da bo urejanie Trga revolucije ob «volem času zahtevalo tudi postavitev spo tnenika.« • Kakšen bo spomenik? »Vlit bo iz brona visok 13 metrov in skoraj 15 širok Iz kamnitega stojišča skulpture bo tekla voda in oblivala sti čišče dveh krakov, od katerih levi predstavlja medvojno revolucionarno delo, desni pa oboroženo borbo prizadevanja slovenskega naroda za izgradnjo socializma.« • Poarobneie opišite ide-io obeh delov? »Želel sem predstaviti re volucionamost slovenskega naroda v vsej njeni širtni in veličini Levi del, ki pred stavlja medvojna prizadeva nja, je bolj umirjen in gra ten linearno Figure v njem so komp''n’-ane v menjav gostot in ritmov. Desni del skulpture je obsežnejši, ftgu re v njem so močne strnjene m kipijo proti nebu. V vertikalni zasnovi je simbolično izraženo stremljenje za boljšim. Tekoča voda, ki navidezno ločuje spomenik od ostalega trga je živi element večnega gibanja, ki pnpove duje o trajnosti in nemmiji vostl revolucionarnih prizade vanj človeštva. S tako simbo liko naj bi spomenik učinko val kot mogočna pesem svo bodi in vsem tistim, ki so Jo priborili.« • Kaj vas )e vodilo pn oblikovanju osnutka tega spomenika? »Izhajal sem iz tega, da se mora vsak avtor popolnoma posvetiti delu, če ga hoče dobro opraviti Tu pa le bila spoduda še večja, saj se bom Uravnilovka na durih Razpon OD od nekvalificiranega do vi sokokvalificiranega delavca v gospodarstvu drsi od 1:2,7 na 1:2 — Dr. B. Šefer: stimulirati ustvarjalno delo BEOGRAD, 15. avg. (Tanjug) — Uravnilovko so že vključili v številne delovne organizacije. Analize so namreč pokazale, da je bil lani v našem gospodarstvu razpon med osebnimi dohodki nekvalificiranih in kvalificiranih delavcev 1:2,7 Podatki letošnjih prvih mesecev pa so pokazali, da je ta razpon »zdrsel« do razmerja 1:2. DRAGO TRŠAR. Foto: J. Odar s tem spomenikom predstavil velikemu krogu ljudi, ob tem pa bo tudi simbol tn pom nik nekega zgodovinskega ob dobja. Ob vsem tem pa se pri delu nisem odpovedal svojemu stilu, saj mora biti vsaka umetnina odraz avtor levega duha in idej Prav za to so v tem pa tudi pri spo memkih v Kamniku in skulp tun pred Moderno galerijo v Ljubljani sorodni elementi '.načilni za moja dela « JANEZ ODAR Ko je podpredsednik ZIS dr. Ben slav šefer to potr dii pred delegati skupščine SFRJ, je dejal, da moramo nujno razviti sistem notranje delitve v delovnih organiza cijah. S tem naj bi spodbu jali k produktivnemu in ust varjalnemu delu ter odstra njevali tako uravnilovko, to ljudem Jemlje vajo do deia in povzroča tudi splošni prt tisk na povečanje osebnih dohodkov. Podobna opozorila prihaja jo tudi iz republik. Na eni izmed letošnjih sej CK ZK Srbije je predsednik sindika ta industrije in rudarstva Milan Diokovlč dejal, da vsak dan pada število tistih, ki v materialni proizvodnji ust varjajo svoj dohodek z vidni mi dosežki. Na drugi strani pa je čedalje več ljudi, ki plačo dobijo zato, ker pač določen čas prebijejo na svo jem delovnem mestu. Po teh ugotovitvah je urav nllovka dobila »državljansko pravico« v delovnih organi zacijah, pokazale pa so se številne posledice. Zakaj prav zaprav gre? Nespodbudna de Utev, oziroma uravnilovka neposredno ovira ustvarjanje višjega dohodka, s tem pa tudi reševanje materialnih problemov družbe in osebne ga standarda delavca Nepo sredna in hkrati najhujša po sledica plačilnega sistema pa je nizka produktivnost dela Moramo namreč prizna tl, da samo mmeriHino zain teresiram delavci, posebno pa kvalificirani, lahko odio čilno vplivajo na povečanje produktivnosti dela m nas protno. Predsednik srbske gospo darske zbornice tnž. Pelar Kostič je Tanjugovemu no vinarju dejal, da smo podce njevali velik vpliv, to ga ima nizka produktivnost dela na inflacijo Drug drugemu nam reč spregledujemo nizko produktivnost dela, to pa Je eden glavnih virov inflacije Enkrat za vselej bi morali razumeti, da inflacije ne mo remo odpraviti samo z ukre pi družbenih In državnih or ganov, temveč predvsem s povečanjem produktivnosti Gospodarstvo že na veliko o aču e »davek« uravn ovk Kvalificirani in visoko kva- lificirani delavci prav zaradi tega iz industrije odhajajo v trgovino, banke in ustanove, ker se tam manj dela, pa dobro zasluži. Hkrati pa gospodarstvu primanjkuje strokovnjakov. Obstaja pa še drugi vzrok, da strokovjanki »bežijo« od strojev. Teh Je še več, zato je ta vzrok tudi bolj nevaren. Kvalificirani m visoko kvalificirani delavci, katerih dohodki so ne glede na prizadevanje omejeni s »sistemom plač«, delajo izven delovnega časa, izven kolektiva, vse pa gre spe* "a račun de. lovne organizacije. Nikakršnega dvoma ni, da je »plačilni sitem« eden hudih nasprotnikov stabilizacije. Ce hočemo zmagati v »vojni« proti nedelavnosti, moramo uvesti načela delitve po delu. Tako bo delavec vedel, da bo dobil toliko, kolikor Je ustva' PRIMORSKI dnevnik SPORT SPORT SPORT 17. avgusta 1974 kolesarstvo" SP V MONTREALU PR VA ZLA TA KOLAJNA ZA SOVJETA E. REPA V zasledovalni vožnji odličen čas Italijana Pizzoferrata Vožnja na 1 km materiJ1S0 s® fvrstili po trije Nizo-Šoani ln-r zahodni Nemci ter dva ski n,.9j, Dločen pa je bil italijan-so nov fta.vnIk Grifoni, na katerega Dre