Leto XIX.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za 'h leta 90 Din, za 'It leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v
TRGOVSKI UST
Številka
Ljubljani. Časopis za trgovin o. industrijo,
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-52.
Izhajavsak torek’
trtck in soboto
Ljubljana, torek 9. junija 1936
na Posamezni <f>EA vena številki Din *
Napačno postavljeno vprašanje
Splošni gospodarski interes in veleblagovnice
V zadnji številki »Industrijske odbrane« je objavil g. Stevan Sta-nišič članek o industriji in o veleblagovnicah. V članku polemizira s stališčem trgovstva, da se morajo veleblagovnice sploh prepovedati. G. Stanišič je namreč mnenja, da so vsi ugovori proti veleblagovnici »Ta-Ta« brez podlage, ker gre v tej stvari prva beseda potrošniku, ki pa se je izjavil za te veleblagovnice. To jasno dokazujejo one množice ljudstva, ki se naravnost vale v veleblagovnico »Ta-Ta«. Za industrijo pa da so te veleblagovnice naravnost koristne, ker širijo med narodom propagando za nakup industrijskih izdelkov. Veleblagovnice da najbolj uspešno odpirajo industrijskim izdelkom dostop v občinstvo.
Vprašanje o koristnosti ali nekoristnosti veleblagovnic tipa »Ta-Ta« je, kakor ga je postavil g. Stanišič, čisto napačno postavljeno. Vse to, kar on govori o propagandi industrijskih izdelkov med široke sloje naroda, so le lepe besede, ker za to niti ne gre. Vprašanje je treba čisto drugače postaviti in potem se šele vidi, če so te veleblagovnice našemu narodu v korist ali ne. Ce pa vprašanje pravilno postavimo, potem pridemo do naslednjih neovrgljivih dejstev.
Kdor je bil v palači družbe »Ta-Ta« na vogalu Mihajlove ulice v Beogradu, ta5 se je mogel prepri-čati, da se v njej prodajajo predmeti, ki se prodajajo tudi v drugih trgovinah in po istih cenah. Res je, da se morda ta ali drugi predmet, zlasti če je bil nabavljen na dražbi, prodaja morda ceneje, zato pa se drugi prodajajo 'tudi draže. Za potrošnika ni torej v ceni nobenega dobička, zato pa je v tem navalu ljudi vsaka izbira nemogoča. Ce je predmet defekten, najde v tej množici prav tako odjemalca, dočim ga v zasebni trgovini ne bi. Trgovec, pač jamči za svoje blago, veleblagovnice pa nikdar. Stvarna potreba torej pri nas ni rodila veleblagovnic, temveč le želja po dobičku.
Veliki kapital, ki je že doma spoznal, kako je proti manjšim trgovcem nadmočen, je izkalkuliral, da bi mogel tudi v Jugoslaviji zaslužiti ogromne dobičke. Ko je dobil še neke naše ljudi za posrednike, je bila zanj igra dobljena ter veleblagovnica »Ta-Tac je bila ustanovljena. Ze po svoji naravi ni mogla biti ustvarjena z drugo tendenco, kakor da prevzame naši domači trgovini čim več odjemalcev. Mors tuo, vita mea, je v tem primeru neizogibna resnica.
S tem pa pridemo tudi do jedra vprašanja. Ne iz stvarne^ potrebe, temveč iz želje, da se tuji kapital polasti dobička, od katerega je živelo na stotine naših trgovcev, so nastale pri nas veleblagovnice. Pri tem pada še zlasti na tehtnico, da so bile ustanovljene od tujega kapitala. Ne za potrošnike, temveč le za to gre, ali naj osvoji naš domači trg tuji kapital ali pa ostane ta našim domačim trgovcem. Samo za to gre, vse drugo so le cenene besede, ki pa tega dejstva ne morejo niti prikriti niti olepšati.
gele na podlagi te ugotovitve pa je tudi mogoče reči, na kateri
strani so interesi naše domače industrije. In to spominjamo na staro resnico, da se prav nikjer na svetu ni razvila domača industrija, če se ni mogla opreti na razvito trgovino. Kajti trgovina zbira kapital za nastanek domače industrije, trgovina pa je tudi najboljši propagator vseh domačih industrijskih izdelkov. In domača trgovina propagira blago do zadnje gorske vasi, dočim je delokrog veleblagovnic omejen le na velika mesta. Slabo bi bilo za našo domačo industrijo, če bi bili njeni izdelki omejeni le na področje velikih mest, v katerih živi majhen del jugoslovanskega prebivalstva.
Prazna je trditev, da bo potrošnik tem več kupil industrijskih izdelkov, čim cenejši so ti izdelki. Kajti množina nakupov potrošni-
ka je odvisna od njegove nakupne moči in zato bo odjem industrijskih izdelkov in tudi vseh drugih narastel, če se dvigne zaslužek prebivalstva, kar pa je mogoče le, če sla trgovina in obrt v napredku. Cvetoča trgovina dviga življenjsko ravan prebivalstva, propadajoča pa jo znižuje. In vele-blagovnice, ki bi ubile domačo trgovino, bi znižale tudi vsemu prebivalstvu možnost zaslužka. Zmaga veleblagovnic mora nujno pomeniti gospodarsko smrt na stotine trgovcev, s tem znatno povečanje brezposelnosti in ponovno poslabšanje našega gospodarskega stanja. A najtežje je to, da ostaja skoraj ves zaslužek domačih trgovcev tudi v deželi, dočim gre zaslužek veleblagovnic, ki so last tujega kapitala, v tujino.
Ali z domačimi trgovci ali s tujim velekapitalom? Samo tako je pravilno postavljeno vprašanje o tujih veleblagovnicah. Domače tvornice se ne morejo, če pravilno razumejo svoje interese, odločiti drugače ko za domačo trgovino, ker jih z njo vežejo isti narodnogospodarski interesi. Tem manj se morejo odločiti za veleblagovnice, ustanovljene s tujim kapitalom, če te ogražajo obstoj trgovine. Kajti še vedno se je izkazalo, da na razvalinah domače trgovine ni mogoče zgraditi nobene domače industrije! Ta resnica velja po vsem svetu in ni mogoče drugače, kakor da velja tudi pri nas. Pravilno pojmovani lastni interesi postavljajo zato domačo industrijo ob bok domače trgovine.
Kdai se bo začel
proti korupciii?
V svoji zadnji številki je objavil »Ošišani jež« sliko, kako bi izgle-dal Beograd, če bi Bog v svoji jezi podrl vse hiše v Beogradu, ki so bile zgrajene z denarjem, pridobljenim na korupten način. Ne ene palače ni bilo na sliki, temveč le par nizkih bajt je ostalo po sliki ■Ošišanega ježa« od vsega Beograda. Risba »OSišanega ježa« je seveda pretirana, toda kljub temu pove mnogo. A ne samo v Beogradu, tudi v vseh drugih naših mestih bi se podrla marsikatera hiša, če bi smele stati le hiše, ki so bile pridobljene na čisto pošten način.
Mnogi jugoslovanski listi so uporabili tudi primer angleškega ministra Thomasa za kratko paralelo med angleškimi in našimi razmerami. Minister Thomas je sam zahteval proti sebi najstrožjo in naj-brezobzirnejšo preiskavo, ker se je govorilo, da se je po njegovi krivdi zvedelo za neke sklepe vlade o zvišanju chrin, še predno so bili ti objavljeni in so se mogli zato nekateri materialno okoristiti. Pri nas se seveda takšna tanko-vestnost nikdar ne najde in pri nas je mogoče celo to, da se na javni seji očita ministru, da je oškodoval državo za 800 milijonov dinarjev in kljub temu je mogel dotični ostati minister še dolgo časa. In še danes se ni začela proti njemu preiskava. Pa še celo kopico drugih afer smo doživeli, ne da bi le enkrat bila le ena od teh afer razčiščena do konca. Ni čuda, e so ljudje že izgubili vsako upanje, da bo pri nas že enkrat korupcije konec.
Tu in tam se napovedujejo sicer posebni zakoni o pobijanju korupcije, kakor da že danes ne bi bilo zadostnih zakonskih predpisov, da se pokliče na odgovornost slehernega, ki se je dal pod-kupiti ali je podkupoval. Zato je čisto napačno upanje, da bo z novim protikorupcijskim zakonom tudi konec korupcije, ker bo tudi ta zakon ostal na papirju, kakor vsi drugi in že veljavni zakoni, s katerimi se kaznuje korupcija, če ni tu one trdne krepke volje, ki kaznuje vsakega korupcionista, pa naj se nahaja še na tako odličnem položaju in mestu. Dokler se ta volja v dejanju ne izkaže, tako dolgo tudi noben- predpis proti korupciji ne bo pomagal, tako dolgo bo ostalo vse pri starem, tako dolgo bo korupcija še naprej nemoteno živela.
In danes tako živi in od nje trpi vse naše gospodarsko življenje, kakor upravičeno pišejo »Trgo-vačke Novine« v svoji zadnji številki. Zlasti so od nje zadeti trgovci in poslovni ljudje, ki so stalne žrtve vseh teh brezvestnih državnih nameščencev. Ti ljudje napravijo »uslugo«, za kar smatrajo tudi vsako rešitev akta po njih uradni dolžnosti, le proti posebnemu »bakšišu«. Če se plača tem ljudem, potem se potrudijo, da se akt sploh začne reševati, drugače obleži še naprej v miznici. Celo tako daleč gre ta korupcija, da sluga prijavi stranko le, če mu stisne v roko vsaj 10 dinarjev. In takšne »poklone« je treba dajati stalno in pri vsaki priliki in za čim večje posle gre, tem višji morajo biti pokloni. Kakor pišejo »Trgovačke Novine« so po nekaterih carinarnicah kar določene »takse«, koliko je treba plačati za vsako takšno »uslugo«, prav tako pa tudi za dodeljevanje vagonov v času izvozne sezone. »Ve se tudi,« pravi omenjeni list, »da mora podjetnik, ki želi zgraditi večjo delavnico, tvornico ali električno centralo, kavarno ali podobno, za katere dovoljenje je odločilno mnenje krajevnih oblasti, najprej »na štiri oči« govoriti z
ja le dokaz verjetnosti, da tudi za obtoženega novinarja velja dobra vera, ki jo sicer za vse druge priznava kazenski zakon.
Druga nujnost je, da se ustanovi pri vladi poseben urad s posebnimi polnomočji, ki bo poskrbel, da odkritja časopisov ne utonejo v pozabljenju, temveč da se takoj in brezobzirno preiščejo. S tem se bo tudi preprečilo, da ne bodo nastajale nobene neresnične govorice, kakršne so danes le preveč pogoste.
Tretja nujnost pa je, da se uradnikom zvišajo plače. Dokler je to mogoče, da ocenjuje vrednost mi-
lijonskih posestev uradnik s 1000 dinarjev plače, tako dolgo ni mogoče korupcije zatreti. Ce se spozabi uradnik, ki ima komaj za najbolj skromno življenje, ki pa ni več v skladu z njegovim socialnim položajem, naj si nihče ne domišlja, da bo zatrl korupcijo. Nehali se mora to, da je mnogim, predvsem v centrali, uradniška mesečna plača le postranski zaslužek, glavni pa dohodek, ki ga imajo od svojega položaja.
In končno je treba začeti z dekoncentracijo uprave. Dokler se bodo vsi posli reševali le v centrali, dokler bo ta prenatrpana z akti v tej meri, da ne bo nobene preglednosti za njeno delo, tako dolgo bo imela korupcija tudi toliko skrivališč, da je ne zatre niti najbolj odločen človek. S povečanjem samouprave se morajo ta skrivališča korupcije uničiti in zato se naj začne samouprava že enkrat izvajati, ne pa, da se samo obljublja.
Korupcija je bila nekoč najbolj doma v Rusiji in v Turčiji. Iz Turčije smo jo v glavnem podedovali tudi mi in iz Turčije je prišlo k nam načelo, da mora uradniku za življenje zadostovati že njegov položaj. Toda v Rusiji preganjajo danes korupcijo s smrtno kaznijo in tudi v Turčiji se vodi energičen boj proti njej. In tako se bo lepega dne zgodilo, da ne bo korupcije ne v Rusiji in ne v Turčiji, dočim se bo pri nas na široko razpasla.
Ali pa je to potrebno? Ne in stokrat ne! Zato pa naj se že enkrat tudi začne dejanski in resnični boj proti korupciji in naj bi se ta pojavljala v tej gli drugi obliki! 7 0 r'
Po treh
trgovri še vedno upajo, da bodo niih zahteve uresničene
Pod tem naslovom pišejo »Trgovačke Novine« na uvodnem mestu:
Poudarili smo že, da pomeni resolucija drugega kongresa to, kar se more in mora storiti, da bi se pomaknilo naše trgovsko gospodarstvo z mrtve točke ter se zanj začela lepša bodočnost. Tu ni nobenih sebičnih niti pretiranih za-beležni-1 *'*ev’ ker ',e sam kongres dokazal,
Mia »uri	L	ucicai*I ,	,	.	,	,	,	,
kom, čatom ali predsednikom« in|das? se trS°™b kakor vedno do
če zna »govoriti po francosko« kakor se to navadno reče, potem tudi ve, da ne bo s te strani nobene ovire. Tako plačuje poslovni svet korupciji ogromen davek, ki je v sedanji gospodarski krizi tem teže znosljiv in ki se mora zato že enkrat odpraviti.
Boj proti korupciji spada zato med osnovne pogoje za ozdravljenje našega gospodarstva in zato se mora ta boj tudi začeti izvajati. A izvajati se mora ne s papirnatimi predpisi, temveč tako, da bo učinkovit in da bo potem tudi korupcija zatrta.
Predvsem pa je treba v ta namen izpremeniti tiskovni zakon. Danes se zahteva od novinarja vedno 100% dokaz, ki-mora biti podan vrhu tega v osmih dneh. Ze itak je 100% dokaz resnice skoraj nemogoč, za koruptne posle pa še posebej. Samo s časopisjem pa je mogoče dobiti za boj proti korupciji ono podporo javnosti, ki je neobhodno potrebna, da se uniči korupcija, ki je danes pri nas že prava velesila. Zato se mora tiskovni zakon izpremeniti v tem smislu, da se zahteva od novinar-
sedaj, povzpeli nad svoje osebne interese in da so razpravljali le o vprašanjih, ki so izredno velike važnosti za vse naše gospodarstvo. Vse države na svetu posvečajo največjo in najresnejšo skrb gospodarskim vprašanjem ter skušajo doseči njih rešitev brez odlašanja, izmikanja in praznega govorjenja ter moramo zato s pravico pričakovati, da se tudi pri nas že enkrat razume važnost tega kritičnega trenutka ter se začne z zdravljenjem težke bolezni, v kateri živi naša javna delavnost, 8 zlasti trgovina.
I.	V vrsti odredb, ki jih je treba izdati za ozdravljenje sedanjega težkega gospodarskega stanja, je na prvem mestu rešitev vpra. šanja razdolžitve. Dokler pa se to vprašanje ne reši z novo uredbo o individualni zaščiti vseh gospodarstvenikov, se morajo takoj in brez obotavljanja odložiti vse razpisane in, dospele dražbe, licitacije in prenosi. Dvanajsta ura je bila! Ne sme se dopustiti, da bi sc premoženie d«brih gospodar-
skih ljudi prodajalo v brezccnje na dražbah.
Kraljevska vlada more na podlagi pooblastila, ki ga je dobila z novim finančnim zakonom, storiti vse potrebno. Zato ponovno apeliramo na vlado, da se temu našemu pozivu odzove.
II. Prav tako se more brez posebnih težkoč prepovedati poslovanje družbi »Ta-Ta«. Za izdajo te prepovedi niso potrebna nobena dolga proučevanja. Socialni interesi zahtevajo, da se velikim veleblagovnicam onemogoči vsako poslovanje. Zlasti še, ker gre za tuje kapitale.
III. Prav tako je treba takoj prepovedati novo odpiranje industrijskih prodajalnic, sedanje pa obdačevati po oceni davčnih odborov, kakor se obdačujejo trgovine samostojnih trgovcev, filialni sistem pa je treba sploh prepovedati.
*
Besedilo resolucije drugega kongresa je poslano vsem pristojnim činiteljem. V resoluciji so poleg drugih tudi preje navedene tri zahteve, ki se morejo in morajo takoj izvesti. Pravim takoj, to je v dveh, treh, štirih dneh, kajti vse te tri zahteve ne zahtevajo nobenega daljšega proučevanja in ker tudi njih izvršitev ne bi povzročila nobenih pretresljajev na škodo gospodarsko slabejših državljanov. Nasprotno! Izvedba teh zahtev bi pri nas znatno umirila vse široke gospodarsko kroge, ki bi mogli potem z večjim upom
/pričakovati tudi rešitev ostalih aktualnih in že poudarjenih vprašanj.
*
Dvajset dni je že minulo po kongresu. Trgovci so na tem svojem kongresu dokazali svojo konstruktivnost, svoje rodoljubje ter smisel za splošne gospodarske in narodne interese. Kongresni udeleženci z vso pravico pričakujejo od tega svojega dela tudi ustrezajoče uspehe. Teh rezultatov pa še ni nikjer- videti, dnevi pa potekajo eden za drugim ... Kraljevska vlada mora uvideti, da 'mora vsaj te tri, preje navedene zahteve takoj uresničiti.
f Profesor Evgen Jan
Nenadoma je umrl v petek zvečer, ko se je vrnil z velesejma, prof. Evgen Jarc, bivši ljubljanski podžupan, oblastni in deželni odbornik ter bivši državni poslanec.
O izredni delavnosti prof. Jarca, o njegovem delu v javnem življenju ter o njegovih zaslugah, so vsi slovenski dnevniki objavili že dolge članke, v katerih so bile z vsem priznanjem poudarjene pokojnikove zasluge.
Zato bi mi posebej poudarili le visoko lastnost in vrlino pokojnika, ki je posebno pri javnih delavcih silno redka.
Pokojni prof. Jarc je bil visoko naobražen mož, ki je vedno z vsem srcem delal za kulturni napredek svojega naroda. Pri vsej svoji vnemi za kulturna vprašanja pa vendar ni nikdar pozabil na važnost gospodarskih vprašanj, katerim je posvečal nič manjšo pozornost. Vse naše javno življenje bi slonelo na mnogo bolj solidnih materialnih temeljih, če bi imeli več takšnih mož, kakor je bil pokojni prof. Evgen Jar.c. Ta njegov smisel za gospodarska vprašanja se je zlasti pokazal pri njegovem komunalnem delu. Redko je imela Ljubljana občinskega svetnika, ki bi bil tako iniciativen in impulziven, kakor je. bil pok. Evgen Jarc. Ustvarjal je temelje za večji tujski promet Ljubljane, skrbel za zboljšanje ljubljanskega cestnega omrežja, se trudil za zgraditev novih naprav, skratka presenečal vedno s svojimi iniciativnimi predlogi. Pravilno je tudi razumel važnost velesejma in njegova zasluga je oni nepozabni kongres slovenskih narodnih noš. Pokojnik je znal zvezati v eno celoto potreb** kulture in gospodarstva in to bodi poudarjeno s posebnim priznanjem.
Slava spominu Evgena Jarca!
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 6. junija objavlja: Uredbo o izpremembi področja občine Sv. Lovrenc na Dravskem polju in občine Pobrežje ter o izpremembi imena občine Pobrežje v »Sv. Vid pri Ptuju« — Uredbo o izpremembi obč. Škofja vas in Vojnik — Odločbe trgovinskega ministra o povračilu potnih stroškov za uradna dejanja po zakonu o obrtih — Poslovni red za industrijska (tvorniška) podjetja I— Pojasnilo o državnih taksah, ki se plačujejo za gradbeno in uporabno dovolitev oziroma prijavo po gradbenem zakonu in veljavnih stavbnih redih — Razglasa o obč. volitvah v Prečni in Št. Petru (novomeški okraj) na dan 29. junija — Razglas o izločitvi krajev Hrušica in Pangerč grm iz občine Brusnice ter njih priključitev občini Smihel-Stopiče ter o izločitvi iz občine Brusnice bivše občine Orehovica, ki postane zopet samostojna občina ter razglas o občinskih volitvah v občinah Brusnice, Orehovica in Šmihel-Stopiče na 'dan 12. julija — Razne razglase uradov ter razne druge objave.
Gostašeina	i
prittoibina	o
Nove zgradbe uživajo, kakor znano, v Ljubljani 201etno davčno olajšavo, tako da ni plačevati od njih nikakega dopolnilnega davka in tudi ne občinskih doklad.
Osnovni davek se predpisuje glede hiš, ki so bile zidane do konca leta 1931., poleg tega tudi samo s 6 °/o, namesto z 12 °/o.
Nadaljnjo olajšavo za nove hiše določa zakon o neposrednih davkih (člen 37, II. zadnji odstavek) še s tem, da jih je označil kot proste vseh drugih samoupravnih davkov, tako da niso zavezane nobenemu samoupravnemu davku, torej zlasti ne go-staščini in tudi ne kanalski pristojbini. Ta poslednja pristojbina tvori v Ljubljani navadni avtonomni davek in je ni smatrati kot povračilo faktičnih stroškov za napravo novih kanalov ali za popravilo kanalov določne hiše.
Upravno sodišče in celo državni svet sta oba razsodila, da je predpis gostaščine za nove hiše neupravičen.
Mestna občina ljubljanska je pobirala torej od leta 1929. dalje od vseh novih hiš gostaščino (in prav tako tudi kanalsko pristojbino) neupravičeno, ker n-i bilo nikogar, da bi se bil pritožil. Pritožil se pa nihče ni zaradi tega, ker je mestno poglavarstvo v splošnem nove hiše le protežiralo ter je zahtevalo od njih gostaščino in kanalsko pristojbino pa tudi vodarino v znižani izmeri, tako da so znašale te davščine pri novih hišah res skoraj polovico manj kakor pri starih hišah. Lani so znašale te davščine pri starih hišah n. pr. 12«/«, pri novih hišah po samo 7 •/«. Tudi je vedel vsakdo, da si bo občina eventualni izpadek na gostaščini ali kanalski pristojbini nadomestila pri novih hišah s tem, da jim bo povišala vodarino.
Pri sestavljanju proračuna za leto 1936/37 se je to res zgodilo. Ker je občina vedela, da ne sme predpisati za nove hiše nikake gostaščine več, je določila vodarino (in kanalsko pristojbino) zanje z istim odstotkom kakor za stare hiše.
Glede gostaščine bi bila zadeva torej v redu. Nove hiše bi je več ne plačevale ter bi zakon ne bil več kršen. Občina bi pa ne bila prav nič na škodi, saj se Je odškodovala v več kot zadostni izmeri s tem, da je povišala novim hišam vodarino in kanalsko pristojbino na isti znesek, kakor ga plačujejo stare hiše.
Da se je nezakonitost za nazaj popravila, je bila sprejeta v letošnji finančni zakon, ki je bil izdan dne 31. marca, v § 108. pod točko 4. odstavek 1 naslednja določba:
»Jemljejo se v vednost in odo-brujejo vsi pravilniki, odobreni do konca proračunskega leta
1935./36., po katerih so pobirale občine najemninski vinar (go-staščino).«
Gostaščina pri novih hišah za leta 1929. do 1935. in do dne 31. marca 1936 je torej dobila na zakonit način naknadno sankcijo in sedaj nihče ne more reči, da se mu je zgodila kaka krivica.
Dne 1. aprila t. 1. je izšel v »Službenem listu«, kos 27., razglas o proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1936. 37.
Proračun je odobril g. minister za finance z odločbo z dne 26. marca 1936. br. 2980/VII. Na podstavi te ministrske odločbe se je razglasila obenem uredba o pobiranju občinskih davščin in taks v letu 1936./37., in tu beremo pod točko 6., B. II, da je plačevati od novih hiš goslašči-no tudi še nadalje, torej ne glede na to, da jo navedeni člen 37. II. zadnji odstavek zakona o neposrednih davkih izključuje.
Finančni zakon pro 1936./37., ki je bil podpisan šele dne 31. marca 1936 in objavljen v »Službenih novinah« dne 1. aprila 1936, omenja pač v že navedenem § 108. pod točko 4. odstavek 1., da se odobrujejo že izvršeni prednisi gostaščine za ves čas nazaj do vštevši 31. marca
1936. Toda tu gre za gostaščino, ki so jo pobirale občine do konca proračunskega leta 1935./36.; vprašanje je pa za ono gostaščino, ki se bo pobirala pro
1936./37., torej za čas od 1. aprila 1936 dalje.
V istem § 108. točki 4. odstavek 2. je pač nadaljnja določba: »Minister za finance se pooblašča, da sme ... tudi za naprej odobriti pobiranje najemninskega vinarja po predhodni oceni njegove potrebnosti tistim občinam, ki so imele doslej ta vinar.«
Ta določba je edina v finančnem zakonu, ki bi mogla opravičevati še nadaljnji zahtevek mestne občine glede gostaščine od novih hiš. Toda to je samo na prvi pogled. y resnici ta določba nikakor ne ukinja določbe, ki jo ima člen 37. II. zadnji odstavek zakona o neposrednih davkih, namreč določbo, da se od novih hiš ne sme zahtevati .noben avtonomni davek (gostaščina, kanalska pristojbina). Določba se nanaša samo na stare hiše, ker je treba glede gostaščine, kakor znano, tudi zanje še posebne pooblastitve.
Prav prisilno bi se mogla tolmačiti navedena določba finančnega zakona na ta način, da velja odobritev gostaščine tako, kakor jo. odredi ministrstvo, torej za stare hiše in obenem tudi za nove hiše.
To tolmačenje bi bilo res prisilno in se upira zdravemu razumu. Pa če bi bilo tako tolma-
čenje tudi pravilno, se mora vzeti odobritev gostaščine za nove hiše na podlagi tega tolmačenja kot nezakonita. Finančni zakon je bil podpisan dne 31. marca, razglašen je bil pa dne 1. aprila t. 1. Pooblastitev glede gostaščine je dobil g. finančni minister zanaprej torej šele dne 31. marca t. 1. — Proračun je bil odobren pa z odločbo g. ministra za finance že dne 26. niarca t. 1., torej še brez vsake zakonite pooblastitve za naprej glede gostaščine.
Pravilnik o pobiranju občinskih davščin pro 1936/7 je bil izdan tudi že 30. marca 1936, torej še prej nego se je dala g. ministru financ pooblastitev glede gostaščine.
Predpis gostaščine (in prav tako tudi predpis kanalske pristojbine) je glede novih hiš v Ljubljani za proračunsko leto 1936/37 brez vsake zakonite podlage in je samo obžalovati, da je rok za pritožbo tako kratek in znaša samo 8 dni, tako da bo le malokdo mogel vložiti pritožbo pravočasno.
Ker je pa predpis gostaščine in kanalske pristojbine od novih hiš tako eklatantno neupravičen ter so bridko prizadeti pri tej nepravilnosti ravno slabejši sloji (manjši trgovci, obrtniki in uslužbenci), bi bilo edino pravilne, da uradno revidira mestno poglavarstvo predpis gosta ščtne in kanalske pristojbine glede novih hiš ter neupraviče ni predpis splošno razveljavi.
I Obini zbor Pokojninskega zavoda
V nedeljo dopoldne je bil v dvorani Trgovskega doma občni zbor Pokojninskega zaveda, ki ga je otvoril in vodil predsednik dr. Milavec. Po uvodnih formalnostih je bila poslana z občnega zbora uda-nostna brzojavka kralju Petru II.
Predsednik Milavec je v svojem poročilu naglasil, da je razširjenje Pokojninskega* zavoda trenutno najvažnejše vprašanje. Stališče, ki ga je v tem p^ledu zavzel Pokojninski zavod, je vlada odobrila. Pokojninski zavod bi seveda ohranil svojo samostojnost.
V preteklem poslovnem letu je imel P. Z. 10.388 zavarovancev, ki so bili uslužbeni pri 2566 podjetnikih. Število delojemalcev se je povišalo za 5%, delodajalcev pa za 1%. Nazadovala pa je povprečna višina zavarovanih prispevkov od 23.000 v letu 1931. na 20.700 v letu 1935. Povečal pa se je od-
piranje brezposelnih zavarovancev 160.000 Din, za podpore vdovam in sirotam pa 100.000 Din.
Po kratki debati je nato občnr
zbor pooblastil upr. odbor P. Z., da more do priflodujega občnega zbora v smislu § 37, toč. 7 statutov in § 59, toč. 6 zakona o pokojninskem zavarovanju sklepati o nakupu in predaji nepremičnin, pri tem pa upoštevati naslednje smernice:
1. Upravni odbor sme sklepati s svojimi dolžniki aranžmane glede prevzemanja nepremičnin v svojo last. 2. Nepremičnine, nakupljene na dražbah, ki so rentabilne, lahko obdrži. 3. Kupovati sme zemljišča, stavbišča ter hiše tudi iz proste roke. Stavbišča morajo biti primerna za gradnjo stanovanjskih hiš ter morajo nuditi možnost rentabilne zazidave. 4. Upravni odbor sme graditi nepre-
slotek delanezmožnih, ker izgub-1 mičnine odnosno stanovanjske hiše Ijajo starejši zavarovanci svoja Is predvideno donosnostjo najmanj
službena mesta.
Premijska rezerva v vseh treh oddelkih znaša 369 milijonov Din. Pasiva so skupno za 64 milijonov višja kakor pa vse zavodovo premoženje. Ta razlika je nastala zaradi valorizacije (28'7), odpisov na nepremičninah in terjatvah (17'6), nazadovanja borznega tečaja vrednostnih papirjev (111) in zvišanja premijske rezerve (za 8‘3 milijona dinarjev). Premoženje zavoda se je obrestovalo po pribl. 6*5%. Čeprav temelji zavarovalni tehnični račun na 6% zavarovanju, se zaradi čezmerne invalidnosti ni primanjkljaj zn'"
Lani ni P. /. .ivestiral, temveč svoja razpoložljiva sredstva posodil, in sicer:	Ljubljani	8,
Kranjskim deželnim elektrarnam za elektrifikacijo Dolenjske 7, in Mariboru 8‘6 milijonov Din. Na prispevkih je P. Z. skupno predpisal 28-2 milijona Din, za 02 milijona več ko v prejšnjem letu. Zaostanki so znašali le 0-9% predpisov. Najbolje so se zavodu obrestovali vrednostni papirji, najslabše pa nepremičnine. Upravni stroški so ostali isti in znašajo 3‘2 milijona ali 10% letnega predpisa.
V debati je bil sprejet predlog, da se za tekoče leto dovoli za pod-
2 tretjini povprečne donosnosti zavodove imovine. 5. Graditi sme stanovanjske hišice za zavarovance proti mesečnemu odplačilni obresti in amortizacije. 6. Odprodajah sme zemljišča in zgradbe, če se nudi prilika rentabilne oddaje. 7. Pri izvajanju teh pooblastil naj se upoštevajo po možnosti vsi kraji zavodovega področja po ključu pobranih premij, in sicer v krajih, kjer je podana rentabilnost.
Izvoz mavca iz Dalmacije v Anglijo
Zaradi sankcij je ustavljen izvoz italijanskega mavca v Anglijo. Zato so začeli v Drnišu, kjer so zelo bogata ležišča mavca, kopati mavec ter je pri tem delu zaposlenih že nad 150 delavcev, ki izkopljejo na dan okoli 150 ton mavca. Ker je kakovost našega mavca dobra, se je tudi posrečilo spraviti naš mavec na angleški trg. Letos smo izvozili v Anglijo že 10.000 ton mavca, v kratkem pa bo poslanih na angleški trg še 8000 ton. Strokovnjaki upajo, da bo mogoče do konca leta poslati v Anglijo 100
Politi« vesti
Ministrski predsednik Leon Bi um je prečital v francoskem parlamentu deklaracijo nove vlade. V glavnem je poudarjal, da je politika vlade določena z izidom zadnjih volitev, na katerih je francoski narod izjavil, da hoče mir in novih potov za rešitev krize. Program vlade je zato program ljudske fronte. Nato je napovedal naslednje zakonske načrte, ki jih bo predložila vlada.
Predvsem bo predložila vlada zakon o amnestiji, o uvedbi 40urne-ga delovnika, o kolektivnih pogodbah, o plačanih dopustih delavcev. o novih javnih delih, o nacionalizaciji vojne industrije, o ustanovitvi poljedelskega urada, ki bo skrbel za zvišanje cen kmetijskih pridelkov, o reformi Francoske banke ter o reviziji zasilnih uredb, ki so "jih izdale prejšnje vlade. Po teh zakonih bo predložila vlada še druge zakonske načrte, zlasti o zavarovanju poljedelskih delavcev ter o davčni reformi.
Glede zunanje politike je izjavil Blum, da hoče francoski narod predvsem mir. Ta pa se more doseči le s spoštovanjem mednarodnih obveznosti. S kolektivno varnostjo hoče priti francoski narod do razoroževanja. Govor ministrskega predsednika Bluma je levičarska večina sprejela z velikim odobravanjem, dočim desnica tudi ni ugovarjala. Po govoru ministrskega predsednika se je takoj razvila debata o deklaraciji vlade.
V debati o deklaraciji Blumove vlade se je zlasti govorilo o potrebi devalvacije franka, ker se samo na ta način morejo povišati delavske mezde ter o stavkovnem gibanju. Potem je prešla zbornica na glasovanje ter je glasovalo 405 poslancev za zaupnico vladi, 205 pa proti. Za vlado so glasovali tudi nekateri desničarski poslanci ter vsi komunistični poslanci.
Pariški listi objavljajo senzacionalno vest, da je dosegel Mussolini popoln sporazum z Nemčijo, ki da je pripravljena respektirati avstrijsko neodvisnost. Italija pa bo zato podpirala nemške kolonialne zahteve. Mussolini bo baje po teh informacijah čakal na odpravo sankcij še do 30. junija, če pa te do takrat ne bi bile odpravljene, potem bi podpisal tajno pogodbo z Nemčijo. Ta pogodba bi trajala za nedoločen čas in v njej bi bile predvidene vse možnosti nadaljnjega razvoja evropske politične situacije.
Sušnik je imel z Mussolinijem nad dve uri trajajoč sestanek, ki je potekel zelo prijateljsko. Vendar pa bo moral Sušnik izvesti rekonstrukcijo svoje vlade.
Eden je obiskal neguša ter imel pri tem siv cilinder, ki je predpisan za obiske zelo visokih osebnosti. Pri negušu je ostal četrt ure ter se smatra njegov obisk le kot akt vljudnosti.
Za naslednika prvega lorda ad-miralitete je bil imenovan sir Hoare, ki je moral odstopiti zbog odpora angleške javnosti proti znanemu Laval-Hoarevemu načrtu o razdelitvi Etiopije. Njegovo imenovanje je italijansko časopisje pozdravilo z velikim navdušenjem, ker vidijo v tem imenovanju popuščanje Anglije.
Angleški zunanji minister Eden je v enem svojih zadnjih govorov priznal, da je avtoriteta Zveze narodov oslabljena in da je zato reforma ženevske institucije nujna. V svojem govoru je tudi omenil nujnost intenzivnega dela za zmanjšanje oboroževanja.
Mandat za sestavo nove belgijske vlade je dobil socialni demokrat Vandervelde, ki je skušal sestaviti vlado nacionalne koncentracije. Ker pa se mu to ni posrečilo, je mandat vrnil.
V berlinskem dopisu »Timesov« se zelo komentira potovanje dr. Schachta na Balkan. Zaradi Ma-djarov Schacht sicer Bukarešte ne bo obiskal, vendar pa ni izključeno, da do tega obiska le še pride. Rajhovski krogi trde, da ima Schachtovo potovanje vseskozi zasebni značaj. To demantirajo Grki, ki pravijo, da se bodo obi priliki njegovega obiska razčistila vsa gospodarska vprašanja. Angleški list je mnenja, da hoče Nemčija gospodarsko prodreti na Balkan in si s tem zagotoviti tudi neko politično kontrolo nad balkanskimi deželami.
Italijani zelo podpiraio muslimane v Hararju. Arabščina je zopet šolski predmet mesto amhar-ščine. Tudi vse verske šole moha-medancev in njih organizacije bodo obnovljene. Italija sploh hoče z izvajanjem filomuslimanske politike pridobiti čim večji vpliv med mohamedanci.
Kantonska vlada je začela mobilizirati proti Janonski. Nekateri listi že napovedujejo, da bo kan-
tisoč Ion. S tem bi bil angleški
i	-	.	!	I	I'ilUUVCUUIC,|U, Utt UV K.UI1-
trg za nas mavec Bajno pndob- tonska vlada napovedala Japonski ljen.	1	vojno.
Dgiiarshro
čvrsta tendenca na beograjski borzi
Promet na beograjski efektni borzi se ije pretekli teden v primeri s prejšnjim znižal od 5'1 na 3'4 milijona Din, vendar pa je ostala tendenca na borzi še naprej čvrsta. Največ se je prodalo vojne škode, za več ko en milijon Din, nato pa Narodne banke (za 1'08), investicijskega posojila (za 0‘48), beglučkih obveznic (za 0‘37) in Priv. agrarne banke za 0'22 milijona Din.
Tečaji se niso v splošnem mnogo izpremenili, le delnice Priv. agrarne banke so narasle od 224 na 227'50 Din. Ta skok se razlaga, kakor poroča »Narodno blagostanje«, na razne načine. Nekateri pravijo, da so delnice tako napredovale, ker donašajo največjo rentabilnost. Drugi so mnenja, da so se kupovale v večji meri, ker se pogosto uporabljajo kot kavcije pri državnih nabavah. Tretji pa spravljajo njih skok v zvezo z nameravanimi načrti o kmetski raz-dolžitvi. Zadnije mnenje ni novo, temveč se je slišalo že večkrat Vojna škoda je padla na 357 do 357‘5.
V tujini so na pariški borzi naši papirji razen 4 in pol odstotnih posojil iz 1. 1910 in 1911 vsi nazadovali. Tudi funding obveznice so popustile.
Na devizni borzi se je na tujih borzah predvsem čutila ataka proti francoskemu in švicarskemu franku ter holandskemu goldinarju. Švicarski frank je bil mednarodno slab ter je tečaj funta na-rastel na curiški borzi na 15'68. Dinar je ves čas čvrst, kar rje sicer navadno v tej letni dobi. Pravijo, da zaradi pričakovanja dobre letine.
Tečaj marke se je popravil, da je notirala že 14T0, nakar je zaradi zadostnih ponudb nazadovala zopet na 14. Od drugih deviz je najbolj znatno popustil Dunaj, ki je padel od 918 na 890.
Ves promet na devizni borzi ije znašal 12'6 milijona Din, v nrej-šnjem tednu pa 20‘2 milijona Din. Največ kupčij je bilo sklenjenih v markah, nato v šilingih, funtih in pengih.
Na zagrebški borzi je znašal promet na efektni borzi skupno 0 47 milijona Din, in sicer v dinarskih obveznicah 0'16, v drugih pa 0'309. Na devizni borzi pa je znašal promet 31‘1 milijona Din, in sicer v zasebnih kliringih 21'47, v drugih devizah 8'6 in v valutah 0'49 milijona Din.
Odlog plačil je dovoljen
Zadružni zvezi v Ljubljani za
dobo 6 let za dolgove, nastale do 30. junija 1934. Obrestna mera za stare hranilne vloge in vloge v tekočih računih po dva in pol odstotka.
Med jugoslovansko vlado In tujimi upniki je bil dosežen sporazum o podaljšanju moratorija do oktobra 1937. Sporazum bi moral biti že objavljen.
Poštna hranilnica je imela v maju 3865 novih vlagateljev in je vsota vlog narasla za 3,3 na 896,3 milijona din. V čekovnem prometu je bilo otvorjenih 80 novih računov in se je njih skupno število dvignilo na 25.765. V čekovnem prometu se je brez uporabe gotovine izvršilo 52,49% vsega prometa. Stanje vlog po čekovnem računu je koncem maja znašalo 1.092,6 milijona Din. Vse vloge pri Poštni hranilnici dosegajo že blizu dve milijardi Din.
Za novega guvernerja Francoske banke je imenovan Emil Labcyric, bivši večkratni kabinetni šef finančnih ministrov. Dosedanji guverner Tannery je imenovan za častnega guvernerja.
Vladna deklaracija Bluma je napravila na borzah dober vtis in frank se je utrdil. Pomirjenje zaradi franka je še narastlo, ko so prišle prve vesti o ponehanju stavkovnega gibanja.
Vefefržec	ABm
'* **■ “■	-	'	’	>	t	'V	A'	V
V ponedeljek zjutraj je umrl v Ljubljani, zadet od srčne kapi ve-letržec Alojzij Lilleg.
Vest o nenadni smrti dolgoletnega voditelja ljubljanskega in slovenskega trgovstva, je bolestno odjeknila v vseh vrstah naših gospodarskih ljudi. Saj je bilo ime Alojza Lillega dve desetletji neločljivo združeno z organizacijskim gibanjem slovenskega trgovstva, z vsemi njegovimi težkimi, a tudi zmagovitimi boji za napredek in osamosvojitev slovenske trgovine.
V onih časih, ko je še bil uradni jezik v ljubljanskem gremiju nemški, ko se je na gremialni šoli še poučevalo v nemškem jeziku, ko slovenski trgovec niti v lastni stanovski organizaciji ni imel besede, se je začelo to gibanje, ki se je po zaslugi takratnih zavednih trgovcev vedno bolj širilo, dokler ni zmagalo na vsej črti ter si priborilo v ljubljanskem gremiju 1. 1902. svoje prvo zastopstvo, leta 1905. pa tudi večino in svojo slovensko upravo. In med temi možmi, ki so bili nositelji tega krepkega gibanja je bil v prvih vrstah tudi pokojni Alojzij Lilleg.
Matična organizacija, ki je vodila vse to gibanje, pa je bilo od začetka Slovensko trgovsko društvo »Merkur«, ki je črpalo svoje korenine iz 1. 1898. ustanovljenega Slovenskega trgovskega pevskega društva »Merkur«. Med ustanovitelji tega društva je bil tudi pokojni Alojzij Lilleg, član takrat širom vse Slovenije znanega in slavnega pevskega kvarteta, ki so ga tvorili gg. Pelan, Dečman, Meden in Lilleg. Ta pevski zbor je razgibal vse slovensko trgovstvo, povezal samostojne slovenske trgovce in trgovske sotrudnike v eno celoto in tako je v februarju 1901 bilo ustanovljeno Slovensko trgovsko društvo »Merkur«, matična organizacija vsega slovenskega trgovstva, ki je dala krepko in zdravo podlago za vse poznejše organizacije slovenskega trgovstva.
V »Merkurju« se je vodil boj za slovenske člane davčnih odborov, v »Merkurju« so se pripravljali vsi drugi uspehi slovenskih trgovcev v javnih zastopih, v »Merkurju« pa se je tudi skrbelo za strokovni in kulturni napredek slovenskega trgovstva. Kdor hoče pisati zgodovino o slovenskem trgovskem šolstvu, ta mora seči nazaj v zgodovino »Merkurja«.
In temu »Merkurju« je posvetil pokojni Alojzij Lilleg vse svoje sile. Ze leta 1901. je med odborniki društva, 1. 1904. je postal I. podpredsednik ter ostal na tem mestu ves čas predsedovanja vele-zaslužnega I. predsednika društva ces. svetnika Ivana Murnika. Leta 1913. je bil nato izvoljen za predsednika, vodil društvo v težkih časih svetovne vojne ter ostal na predsedniškem mestu do leta 1923., ko je zaradi starosti odstopil ter bil v priznanje njegovih izrednih zaslug za društvo in za slovenstvo izvoljen dne 24. aprila 1924 za dosmrtnega častnega predsednika društva »Merkur«. Predsedstvo društva je prevzel takratni I. podpredsednik dr. Windi-scher, ki vodi društvo še danes. Pod temi tremi predsednik Ivanom Murnikom, Alojzijem Lillegom in dr. WindischeTjem je dosegel »Merkur« in z njim vse slovensko trgovstvo svoje najlepše zmage in uspehe, posebno vidno poudarjene na I. vseslovenskem trgovskem shodu 1. 1907. in na II. v 1. 1920.
A ne samo v društvu »Merkur«, tudi v vseh drugih organizacijah slovenskega trgovstva se je pokojni Alojzij Lilleg krepko udejstvoval. Tako je bil od 1. 1911 do 1913 predsednik ljubljanskega gremija, celo vrsto let predsednik Trgov-
skega bolniškega in podpornega društva, bil član konzorcija, ki se je na pobudo uprave »Merkurja« ustanovil 1. 1919 za izdajo večjega tedenskega trgovskega strokovnega lista ter s tem tudi med onimi, ki so pripomogli k ustanovitvi »Trgovskega lista«. Uspešno se je udejstvoval tudi v slovenskem denarništvu ter bil dolgo vrsto let cenzor Narodne banke ter bil skupno z gg. Kollmanom in Šara. bonom v predstojništvu Jadranske banke. Bil je nadalje med ustanovitelji družbe »Sladkor« ter se zlasti v vojnem času izkazal pri apro-vizaciji Ljubljane. Ze proti večeru svojega življenja je postal tudi upravni svetnik Strojnih tovarn in livarn ter omogočil njih redno nadaljnje poslovanje. Mnogo zaslug si je pridobil tudi kot sodnik-laik. Tako je bil delaven na vseh poljih našega gospodarstva, vedno agilen, vedno iniciativen ter si s tem v zgodovini slovenskega trgovstva napisal enega najlepših in najbolj zaslužnih listov.
*
Pokojni Alojzij Lilleg je bil rojen l. 1862. v Postojni. Zgodaj se je posvetil trgovini, bil najprej poslovodja pri Perdanu, nato pa je skupno s Kavčičem ustanovil lastno trgovino ter kasneje ustanovil na Jurčičevem trgu reno-mirano špecerijsko in delikatesno trgovino, ki je takrat slovela kot ena prvih trgovin v Ljubljani. Kasneje je prevzel veletvrdko »Koloniale A. Krisper«, ki jo je nekaj časa vodfl s sedanjim lastnikom g. Verličem, nato pa se zbog visoke starosti popolnoma umaknil v zasebno življenje, v krog svoje nad vse ljubljene rodbine.
L. 1896. se je poročil s hčerko
trgovca, sedanjo gospo Katarino, s katero je živel v nad vse srečnem zakonu. Med svetovno vojno ga je zadela težka nesreča, da je padel njegov najstarejši sin kot oficir na fronti. Njegov drugi sin dr. Milan Lilleg je bil dolgo vrsto let urednik »Narodnega Blagostanja«, nato eden vodij gospodarskega oddelka Narodne banke, od lani dalje pa je komercialni vodja Strojnih tovarn in livarn. Njegova hči Marica pa je poročena z odvetnikom dr. Hacinom. Bodi izrečeno težko prizadeti rodbini pokojnika naše iskreno sožalje.
Slovensko trgovstvo pa bo ohranilo svojega voditelja v nepozabnem in hvaležnem spominu 1
Večna slava spominu Alojzija Lillega!
Trgovinski register
Vpisale so se te izpremembe in dodatk'.
I. Hutter in drug, Prva domača tvornica klotov in silkov in tvor-nica hlačevine v Mariboru. Pro-kura se je podelila Alojzu Hutter-ju, uradniku v Mariboru.
»Peko«, družba % o. z. fabrika-eija in prodaja čevljev, podružnica v Mariboru. Izbrišejo se poslovodje dr. Ivan Slokar, Josip Ljubič in Aleksander Knez, vpišejo pa novi poslovodje Zdenko Knez, trgovec v Ljubljani, Avgust Kuster, ravnatelj Kmetske posojilnice v Ljubljani in dr. Stanislav Lapajne, odvetnik v Ljubljani.
Ista izprememba se vpiše tudi za podružnico »Peko« v Murski Soboti.
Opozorilo alkoholnih pllai
Davčni oddelek finančnega ministrstva je opozoril vse finančne direkcije in davčne uprave na določila § 26 finančnega zakona za 1. 1936./37. ter na določila pravilnika za izvajanje določil iz tar. post. 62 taksnega zakona.
S predpisi § 26. finančnega zakona je izpremenijena tar. post. 62 taksne tarife tako glede števila mest ko tudi glede skupin v teh mestih, po katerih se naj razvrste točilnice alkoholnih pijač v do-tične kategorije in skupine. Istočasno se je uvedla nova taksa za pravico prodajanja alkoholnih pijač v originalnih steklenicah v trgovinah s špecerijskim, kolonialnim in delikatesnim blagom in njim podobnih trgovinah. Po teh novih določilih se morajo razvrstiti v dotične kategorije in skupine po toč. 1. tar. post. 62 taksnega zakona začenši s 1. aprilom t. 1. samo oni točilci oziroma prodajalci alkoholnih pijač, katerim taksa do 1. aprila še ni bila odmerjena. Od 1. julija dalje pa vsi točilci alkoholnih pijač, katerim je bila taksa odmerjena že po dosedanjih odredbah.
Zlasti se opozarja na novi pravilnik za izvajanje določil tarifne post. 62 taksnega zakona. V tem pravilniku je predpisan celotni postopek glede izdajanja pravice za točenje od. prodajanje alkoholnih pijač ko tudi način, po katerem se morajo razvrstiti točilci, odnosno prodajalci po kategorijah in skupinah zaradi plačila to-čarinske takse. Ker vsa nova določila veljajo za vse nove točilce alkoholnih pijač, katerim taksa po sedanjih predpisih še ni bila odmerjena, (jim bo davčna uprava V smislu 2. odst. 15. čl. omenje-
nega pravilnika takoj začasno odmerila takso in jo pobrala, kasneje pa bo odbor za odmero takse,
sklican po čl. 33. istega pravilnika k izredni seji, to odmero ali potrdil ali pa na novo odmeril takso, ki bo veljala od 1. aprila t. 1. do konca tekočega triletnega odmer-nega razdobja.
Prav tako mora odbor za odmero takse, sklican po čl. 33 pravilnika k izrednemu zasedanju z dne 1. junija, na novo odmeriti takso po določilih tega pravilnika vsem točilcem alkoholnih pijač, katerim (je bila taksa po dosedanjih določilih že odmerjena in ta nova odmerjena taksa bo veljala od 1. julija t. 1. dalje do konca tekočega odmernega razdobja 1935 do 1936. Ta odmera se mora izvršiti po uradni dolžnosti in brez prošnje točilcev alkoholnih pijač. Po novih določilih pravilnika so dolžni prodajalci alkoholnih pijač v originalnih zaprtih steklenicah doseči od pristojne finančne direkcije pravico prodajanja, ker brez tega dovoljenja ne smejo prodajati alkoholnih pijač v zaprtih originalnih steklenicah. Zaradi tega morajo davčne oblasti opozoriti vse prodajalce alkoholnih pijač v originalnih zaprtih steklenicah, da najkasneje do 25. junija t. 1. dosežejo od pristojnih finančnih direkcij pravico za prodajanje alkoholnih pijač v zaprtih originalnih steklenicah, ter jih zlasti opozore na čl. 46 pravilnika, v katerem je predvidena kazen za primer, da kdo začne prodajati alkoholne pijače v zaprtih originalnih steklenicah brez pravice prodajanja in predhodnega plačila takse. Davčna uprava mora tnkoi. ko nroimp n mrl ni ni
M
o
C I KORDA
Naš pravi domači izdelek!
od finančne direkcije pravico za prodajanje, temu predpisati takso ter mu takoj izdati nalog za plačilo takse.
V kolikor prodajalci alkoholnih-pijač v originalnih zaprtih steklenicah do določenega roka ne zaprosijo za pravico ali pa ne dobe predpisanega dovoljenja po lastni krivdi, ker nimajo po obrtnem zakonu pravice, da opravljajo takšno prodajo, a z njo nadaljujejo tudi po tem roku, se mora o tem takoj sestaviti zapisnik ter postopati v smislu čl. 46 pravilnika.
Kjerkoli se v pravilniku omenjajo restorani, gostilne, kavarne! (bari), panzioni, se misli na vse točilce alkoholnih pijač na drobno razen po prvem odstavku četrte opombe tar. postavke 62 taksnega zakona.
Stanje naših kliringov
Saldo klirinških terjatev proti Nemčiji se silno počasi zmanjšuje, čeprav se je uvoz iz Nemčije povečal, ker se pač stare terjatve le počasi realizirajo. Tako piše »Pri-vredni Pregled« ter pravi nadalje: Odločujoči činitelji, ki vodijo klirinške posle pravijo, da je postopanje naših izvoznikov nerazumljivo. Tečaj 17’62 Din za marko, na katerega oni čakajo, spada po njih mnenju v kraljestvo sanj. Izvozniki ne bodo prišli na vrsto niti v doglednem času. Ze več ko mesec dni se avizo z dne 22. julija ni premaknilo naprej. Dočim je bilo treba preje čakati na plačilo okoli 10 mesecev, je treba sedaj čakati že 10 mesecev in pol. Upanje je samo še za avize iz julija in avgusta lanskega leta, toda izvozniki, ki imajo avize izdane po avgustu, nimajo upanja, da bi mi mogli dočakati izplačila svojih terjatev po tečaju 17'62 Din za marko. Vprašanje starih dolgov ostaja torej nerešeno in zato se odločilni krogi čudijo, da izvozniki ne prodajo svojih terjatev Narodni banki, ki jim plača terjatve po 14 Din, odnosno po 14'80 Din, če so njih aviza izdana pred ali po oktobru 1935. Po zadnjih podatkih znašajo stare terjatve naših izvoznikov 22; milijonov mark.
Po izkazu Narodne banke z dne 4. t. m. se je avizo z dne 22. julija 1935 vendarle premaknil naprej! in je bil likvidiran dne 4. t. m. že avizo z dne 23. julija. Naše terjatve znašajo sedaj 2093 milijona Din.
Stanje v italijanskem kliringu se je izpremenilo le neznatno ter se je saldo zmanjšal od 41-81 na 4176 milijona lir.
V turškem kliringu se je naš
saldo povišal od 1'06 na 1T14 milijona frankov. Izplačilna doba se je podaljšala od 108 na 115 dni.
V bolgarskem kliringu smo iz aktivnega salda prišli v pasivni, da našim izvoznikom ni treba več čakati na kronološki red izplačila.
V prometu z Grčijo znašajo naše vezane terjatve 42-87 milij. Din, vsota bonov pa je narasla na 40'6 milijona drahem.
V kliringu s Poljsko smo pasivni za 12'29 milijona Din, z Romunijo pa za 1006 milijona Din.
železniške premogovne nabave
V prometnem ministrstvu so bili definitivno razdeljeni železniški premogovni kontingenti. Skupno so bili ti mesečni kontingenti povišani za 8000 ton na 196.000 ton. Od poviška dobe slovenski premogovniki mesečno 1800 ton, d oči m dobe 6200 ton premogovniki v Bosni in Srbiji. Premogovniki Trboveljske premo-gokopne družbe bodo imeli v bodoče mesečne kontingente v vi-. šini 20.600 ton, od česar dobi Kočevje 1000 ton. Kočevju je torej, mesečni kontingent povišan za 200 Ion. Ge se bodo tudi naročila v tej predvideni količini izvršila, potem bi se zaposlitev delavstva v revirjih TPD povišala mesečno za en dan. Vse je odvisno od tega, če se bo promet na železnicah tudi v resnici v tej meri dvignil, da bo mogoče zvišane mesečne kontingente premoga v polnem obsegu izkoristiti.
Bilama i^iošniega velefema
BSad 90.000	v,	'odi	teh	18	odstotkov	resnih	šnjte-
reterstov — 701 ras$tavSiale€, odi teh 204 tistih — Dobre kis&šiše
Zboljšanje češkoslovaških državnih financ
Češkoslovaški tinančni minister dr. Kalfus je ob priliki razpisa notranjega obrambnega posojila dal zastopnikom tiska zanimive in razveseljive podatke o zboljšanju češkoslovaških državnih financ in o ugodnem stanju na čsl. denarnem trgu. Med drugim je dejal: Na uspeli obrambnega posojila se more računati iz več razlogov. Konverzija je dosegla uspeh, kakršen je bil redek celo v zapadnih državah. Od skupno 21 milijard Kč posojil se je zahtevalo izplačilo v gotovini samo za 8 milijonov Kij, to je za 0-26 pro mille konverzij-ske vsote.
Davčni dohodki so se v aprilu zvišali v primeri z lanskim letom za pol milijarde Kč, od česar odpade na neposredne davke in na prometni davek 444 milijonov. Povečali pa so se tudi dohodki carine. Dohodki tobačne uprave so se zvišali v primeri z lanskim le^ tom za 8 milijonov Kč. Deficit državnih železnic pada stalno in do-čini je znašal v prvih letih krize še okoli 800 milijonov Kč, je padel sedaj na 75 milijonov Kč. Tudi denarni trg je konsolidiran in Čeprav‘je bilo na trgu po novem letu prevzetih za več ko eno mi lijardo Kč kratkoročnih bonov, se vendar na trgu ne kaže nobeno pomanjkanje gotovine. Ge bi dalo novo obrambno posojilo manj ko 2 milijardi, bi pomenilo to gladek neuspeh. Tega pa se ni bati, ven dar pa svari minister tudi pre< pretiranim optimizmom.
Ko poročamo o letošnjem uspehu Ljubljanskega velesejma, smatramo za potrebno, da opozorimo zlasti na eno prednost velesejma, ki jo pa le premnogi poslovni ljudje Vse premalo upoštevajo. Ni namreč prireditve niti institucije v Sloveniji, ki bi dajala našim producentom in trgovcem takšne prilike, da propagirajo svoje izdelke med najširšimi vrstami ljudstva, kakor Ljubljanski velesejem. Kadar obišče eno prireditev 90.000 ljudi, je za vsakega razstavljalea vse polno možnosti, da opozori na svoje blago. In če je med temi obiskovalci toliko resnih interesentov, kakor jih je bilo letos, potem tudi kupčijski uspeh ne more izostati. Da ta tudi v resnici ni izostal, dokazuje jasno uradno poročilo, še bolj pa to dokazujejo oni razslavljalci, ki leto za letom že skozi 16 let razstavljajo na velesejmu. Ni ravno mislili, da bi ti praktični ljudje razstavljali le zaradi lepšega, temveč hočejo nasprotno imeti od lega tudi svoj uspeli. Zdi se nam, da se ljubljanski poslovni svet premalo zaveda lepe kupčijske prilike, ki mu jo nudi velesejem.
Velesejem pa ima tudi to prednost, da privabi številne goste iz vse Slovenije in iz vse države v Ljubljano. Mnogi odlašajo svoja potovanja v Ljubljano, dokler ni velesejem. Mnogi pa varčujejo tu. di mesece in mesece, da si morejo ogledati velesejem. Tako poživi velesejem življenje v Ljubljani, kar more le ugodno vplivati na poslovno življenje.
Ljubljanski < velesejem pomeni končno afirmacijo našega slovenskega gospodarstva in ta afirmacija pride v dobro vsem gospodarskim panogam. Posebno močno afirmacijo pa pomeni uspešen velesejem in letošnji je bil, kakor sledi iz naslednjega uradnega poročila.
Uradno poročilo o velesejmu
Napram velesejmom preteklih let, prepletenih z gospodarskimi stiskami najtežjih oblik, je poka zal letošnji Ljubljanski velesejem že prve znake gospodarskega ozdravljanja. To trditev podpira dejstvo, da razstavni prostor navzlic svojim 40.000 m2 ni mogel sprejeti vseh tvrdk, ki so želele razstaviti.
Vseli razstavljalcev je bito 701, od teh 204 inozemskih.
Po domačih razstavljalcih so bi le zastopane dravska, savska, donavska, vardarska, primorska, vr haska, drinska banovina in Beo-
Papir, pisarniške potrebščine. Kemična in živilska industrija. Stavbna industrija, glasbila. Steklo, porcelan, keramika, bižuterija.
Razno.
Razdeljeno po posameznih banovinah so se sklepale kupčije takole:
Avtomobili, motorji, biči k li, vozovi: dravska in primorska banovina.
Fina mehanika: dravska, savska, primorska, vardarska.
Fotografija: dravska, primorska. Kovinska industrija: dravska, savska, primorska, vardarska, donavska.
Glasbila: dravska, savska, primorska.
Papir, pisarniške potrebščine: dravska, savska, primorska, moravska, Beograd.
Pohištvo: dravska, primorska, savska, drinska, Beograd.
Poljedelski stroji in potrebščine: dravska, primorska, savska.
Pletarstvo: dravska, savska, primorska, donavska, Beograd.
Šport; vse banovine.
Stavbna industrija:	dravska,
savska, Beograd, primorska.
Male živali: dravska, savska, primorska, vardarska, donavska, Beograd.
Tekstilna industrija: vse banovine.	i
Usnje, in konfekcija: vse bano vine.	i
Občni zbori
Prometni zavod za premog, d. d. I grad. Ta udeležba nam vidno do
Kemična in živilska industrija: vse banovine.
Inozemskih obiskovalcev velesejma je bilo v posebno velikem številu iz Avstrije, Italije, Ogrske in Grčije, dalje iz Švice, CSR in Nemčije.
Industrijskemu, obrtnemu in trgovskemu delu velesejma so bile priključene še specialne razstave.
Gostinska razstava, kot prva te vrste, je bila prirejena od Zveze združenih gostilničarskih obrtov v Ljubljani. Razstava je bila nazoren kažipot za razvoj našega tujskega prometa, katerega si brez moderno in udobno urejenega gostinstva ne moremo zamisliti.
Zveza gospodinj v Ljubljani je priredila letos že svojo VI. razstavo pod geslom »Sodobna gospodinja«. Tej razstavi je bila priključena velika modna revija tudi že kot tretja v okviru Ljubljanskih velesejmov. Razstava je pokazala smernice, kako naj se giba naše ženstvo v obrtu in gospodinjstvu.
Društvo »Živalca« v Ljubljani, katero združuje ljubitelje in rejce malih živali, je priredilo razstavo najlepših primerkov posameznih malih plemenskih domačih živali.
Jesenski velesejem bo od 29. avgusta do 9. septembra 1926. Glavno obeležje mu bo dajala I. vsedržavna lesna razstava.
Širite »Trgovski list«!
Povpraševanje po
v tuiini
Les in lesni izdelki:
mete, ki bi se mogli prodajati na lamošnjem trgu;
562 — Hamilton (Ontario, Kanada): ponuja se zastopnik za vse industrijske in obrtniške izdelke;
563 — New York: zastopniška tvrdka se zanima za vse izvozne predmete;
564 — Centa (Maroko); kalcijev karbid;
565 — Cernovice: terpentinovo olje;
566 — Aleksandrija: ponuja se zastopnik za kemične proizvode, škrob v prahu, glikozo, mlečni prah, sir, ocetno kislino, bel fižol, mandeljnovo seme in železno blago.
594 — Dunaj: pletene in vezane copate;
595 — Tel-Aviv: ponuja se zastopnik za živilsko industrijo (škrob, glukozo, pekmez, sadje, češplje, orehe), fižol, tekstilne proizvode, lesene proizvode, kopita za čevlje, pete, gumbe, klinee, premog in druge izdelke za palestinski trg;
596 _ New Orleans:	punčke, oblečene v narodno nošo:
597 — Auckland: novosti vseh vrst (predmeti za široke sloje);
598 —Independence (Missouri, ti. S. A.): punčke v narodnih nošah.
*
Interesenti se naj za vse naslove obrnejo na Zavod za unapredjiva-nje spoljnc trgovine, Beograd, Rat-liicki dom. V svojih vprašanjih naj navedejo vedno tudi številko, pod katero je navedena ponudba. Priporočamo nadalje, da navedejo tudi količine blaga, ki jih morejo ponuditi, ceno blaga (franko meja ali cif pomorsko pristanišče) ter kratek opis blaga. Za kvaliteto tvrdk Zavod ne jamči, vendar pa se razume, da vodi skrbno evidenco o firmah, ki jih navaja.
v Ljubljani ima 15. redni Občni ■zbor dne 22. junija ob 11. v svojih poslovnih prostorih na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Delnice treba položiti (najmanj 25 delnic daje pravico do enega glasu) 6 dni pred občnim zborom pri blagajni Prometnega zavoda.
Prometna banka, d. d. v Ljubljani ima svoj 13. redni občni zbor dne 22. junija ob pol štirih v sejni dvorani zavoda v Ljubljani, Pred škofijo 1/1. Delnice treba položiti pri Prometni banki šest dni pred občnim zborom. Vsakih 10 delnic daje pravico do 1 glasu.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani ima redni občni zbor dne 7. julija ob pol Ki. v svojih poslovnih prostorih na Miklošičevi cesti. Ge ne bi bil občni zbor ob napovedani uri sklepčen, (da je prisotnih najmanj toliko članov, da zastopajo 200 glasov), je pol ure pozneje drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočnih članov.
Vsak trgovec mora biti naročnik »Trgovskega lista"
kazuje, kako tesno se je nas gospodarski svet zgrnil okrog Ljubljanskega velesejma. Od inozemskih razstavljalcev je treba predvsem omeniti Grčijo z njeno kolektivno razstavo z udeležbo 51 tvrdk, ki so razstavile najznačilnejše izvozne proizvode. Zastopane so bile dalje: Avstrija, Nemčija, Amerika, CSR, Anglija, Francija, Italija, Madjarska, Bolgarija, Nizozemska, Švedska in Švica.
Velesejem je obiskalo nad 90.0(16 oseb in po dobljenih informacijah ie bi'o kupcev in resnih interesentov 18%.
Razstavljeno blago
je bilo razdeljeno v naslednje glavne skupine:
strojna in kovinska industrija, fina mehanika, fotografija, rad:o in elektrotehnika, razsvetljava in kurjava.
Avtomobili, motorna kolesa, bi cikli, vozovi, športne potrebščine. Poljedelski stroji in orodje. Lesna industrija: pohištvo, pleta rstvo, ščelarstvo, igrače.
Tekstilna industrija in konfekcija, Jdobučarstvo, vezivo, čipkar-stvo, cerkvene potrebščine Usnje in konfekcija.
529 — Berlin: ponuja se zastopnik vezanih plošč in furnirjev (zla-
i hrastovih za zrcala) za Izvoz v baltiške države;
543 — Birmingham: bel bukov upognjen les;
544 — Sušak (za izvoz, v Nizozemsko); hrastovi železniški pragi in frizi;
547 — Barcelona: celuloza;
548 — Zastopnik išče za neko tvrdko: la rezaiio rdečo bukovino 370 kub. metrov —52 ali 80 mm in 150 kub. metrov 40 ali 80 mm, remeljni rdečkaste bukovine la 200.000 kosov po 80X 52 X390 mm in 100.000 kosov po 45X40X520 milimetrov.
567 — Bremen: les razne vrste;
568 — Madrid: celuloza;
569 — Aleksandrija: ponuja, se tastopnik za gradbeni les, furnirje in parkete;
570 — New Orleans:	lesene igrače;
571 — Auckland (Nova Zelandija): hrastov rezan gradbeni les in hrastove doge;
572 — Sydney: ponuja se zastopnik za zelo pisana orehova debla za furnirje.
Deželni pridelki:
549 — London: odpadki pri lu-ženju olja za gnojenje;
550 _ Miinchen: razni deželni p ridelki;
551	— Unterhalzheim (Post Laupheim Land-Deutschland); sirkova slama (Moorhirsestroh);
55
553 bolhač.
tvrd-
o — Dunaj: konoplja;
— Cernovice (Romunija).
o/;s — Dunaj: zastopniška ke. 'se zanima za živila;
574 — Niedervvangen (pri Bernu v Švici): riževa slama in koruzna slama za izdelovanje metel:
575 — Dunaj: kamilica, paprika in makovo seme,
576 _ Ne\v York: ponuja se zastopnik za živalsko krmo in živila proti kompenzaciji uvoza ameriškega blaga;
577 _ New Orleans: bolhač;
578 — Tanger: ponuja se zastopnik za moko in zdrob;
579 — Konigsberg: repno seme;
580 — Bruselj: zastopniška tvrdka se zanima za konopljo;
581 — Hamburg: ricinusova moka (mesečno 200 ton).
Sadni proizvodi:
554 — Miinchen: sveže sadje (češnje, breskve, marelice in suho sadje);
555 — Berlin: oluščeni orehi.
582 — Dunaj: ponuja se zastopnik za češplje in pekmez.
Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva:
556 — Solun: ribje konzerve;
557 — Madrid: ponuja se za stopnik za jajca.
583 — Bremen: volna;
584 — Leipzig:	surova	ovčja
volna;
585 — Tanger: ponuja se zastopnik za jajca.
Rudarski proizvodi:
558 — Amsterdam: material za beton, tei razzo-zrna;
559 — A rad: Romunija: od por-ua glina;
560 — Amsterdam: premog.
586 — London:	krom,	svinec,
antimon, boksit, magnezit, mavec itd.;
587 — Aleksandrija: ponuja se zastopnik za cement.
Industrijski izdelki:
588 —, Bruselj: ponuja se zastopnik za Belgijo in Sev. Francijo za surovine in industrijske izdelke;
589 — Budapešta: karton (105 ton);
590 — Tunis: razna umetna bižuterija (biseri, ovratnice, prstani, lasni okraski);
591 — Ne\v York: ponuja se zastopnik za kemikalije proti kompenzaciji ameriškega blaga;
592 — Broocklyn .(U. S. A.): zastopniška tvrdka se zanima za farmacevtsko-terapevtične izdelke;
593 — Hamburg: kostna moka.
Razno;
561 — Lima (Peru): ponuja se zastopnik za Chile, Peru, Bolivijo, Ekvador in Kolumbijo za razne novosti, železno in kovinsko blago, papir, usnjarsko in galanterijsko blago ko tudi za vse druge pred-
Že v 24 urah
barva, plesira tn kemično snažl obleke, klobuke Itd. Skrobi In avetlolika »rajce. ovratnike in manšete. Pere suši. mongu In lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3. Telefon št. 22 72.
Dobave - licitacije
Komanda podvodnega orožja iKumbor sprejema do 20. junija ponudbe za dobavo 2350 kg stroj-1 nega olja.
Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 22. junija ponudbe za dobavo impregniranih drogov za električne vode.
Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje prvo pispieno licitacijo za dobavo 571 m-1 bukovih drv. Licitacija bo 6. julija ob U. uri v ekonomskem odseku Sv. Jakoba trg štev. 2, soba štev. 42. Najkasneje do desetih na dan licitacije se mora položiti 5% kavcija v pisarni poštne direkcije v Ljubljani, soba štev. 41, kjer se pogoji lahko vpo-gledajo in kupijo po Din 20—.
Licitacije:
Dne 24. junija bo pri tehničnem oddelku kralj, banske uprave v Banja Luki ofertna licitacija za popravilo državnega pota Banjaluka—Bos. Gradiška, dne 7. julija pa za napravo stalnega mostu čez reko Sano v Sanskem mostu.
Dne 26. junija bo pri Upravi policije v Zagrebu ofertna licitacija za nabavo 200 novih dežnih ogrinja) in 27. junija za nabavo 90 plaščev za policijsko stražo v Za-grebu.
Dne 27. junija bo pri direkciji drž. rudarskih preduzeča v Sarajevu ofertna licitacija za postavitev parnega kotla sistema »Stein-miiller« v elektrarni direkcije drž. rudnikov v Ljubiji. Načrt je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v
Ljubljani.	.	.
Dne 30. junija bo v pisarni Gra-nične trupe v Skoplju ofertna licitacija za nabavo 15.000 kg železne pocinkane telefonske žice.
Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.
Perfekten knjigovodja za mešano trgovino se sprejme. Ponudbe na uredništvo »Trgovskega lista«.
Sestanek vladarjev Male antante je vzbudil v vsem političnem svetu največjo pozornost, zlasti ker je z njim v mednarodno najbolj napetih časih poudarjena na najbolj svečan in zgovoren način popolna solidarnost vseh treh držav Male antante, ki je tem bolj pomembna, ker se opira ta solidarnost tudi na države Balkanske zveze. Romunska prestolnica se je potrudila, da je z veličastnim sprejemom kncza-na-mestnika Pavia in predsednika dr. Beneša tudi na zunaj čim bolj poudarila veliko pomembnost prvega sestanka vseh treh vladarjev Male antante. A tudi vladarji so v svojih zdravicah krepko naglasili, da slabo računajo vsi oni, ki ne računajo z enotnostjo držav Male antante.
Vrsto zdravic, na kosilu, ki ga je priredil svojima visokima gostoma kralj Karol in katerega se je udeležilo 120 oseb, je otvoril kralj Karol II. Izjavil je, da pozdravlja oba državna poglavarja v imenu Romunije, ki je tretjina neločljive enote, ki jo pomeni Mala antanta. Posebno pomembno je, da je sedanji sestanek baš v sedanjem resnem mednarodnem položaju. Nedotakljivost meja in spoštovanje pogodb ter ohranitev miru so osnova mednarodne politike M. A. Zaradi teh ciljev ohranja M. A. tudi zvestobo Zvezi narodov, katero je treba še okrepiti. Na nobeno spremembo pa ne more pristati M. A., ki bi kršila ravnopravnost katere države. Mala antanta ne pozna sovražnikov, edini njeni neprijatelji bi mogli biti samo oni, ki hočejo kršiti mir.
Nato je govoril knez-namestnik Pavle, ki je dejal, da je srečen, ko more ugotoviti popolno skupnost misli, ki vodi politiko držav M. A. Vse tri države morajo ob aktivni dopolnitvi Balkanske zveze tudi v bodoče nadaljevati svojo dosedanjo politiko ter dati s tem svetu dokaz svoje moči in svoje volje za mir. 16 let obstoja M. A. dokazujejo, da je zgrajena izključno na ljubezni do miru in nikdar ni pokazala M. A. niti najmanjše agresivnosti. Na teh načelih bedo države M. A. še razširile svojo aktivnost ne le v svojo korist, temveč tudi v splošno. Naj se razmere razvijajo kakorkoli, močna M. A. jih bo znala sprejeti tako, kakor je v skladu z njenimi interesi.
Predsednik dr. Beneš je v svoji zdravici, poudaril, da v vseh 16 letih obstoja M. A. ni bilo niti enkrat kolebanja ali dvoma. Sedanji prvi sestanek vladarjev M. A. je velik simbol in velika manifestacija splošne evropske veljave. Ob-, enem pa tudi afirmacija velikih nad za bodočnost ter dokaz zavesti velike materialne in moralne sile vseh treh držav M. A. V stalnem kontaktu z Balkansko zvezo dela M. A. za konsolidacijo in ohranitev miru v srednji Evropi. Temeljni kamen zdrave strukture srednje Evrope je zato M. A., brez katere bi se evropsko poslopje zrušilo zaradi spora, čigar posledic ne bi bilto mogoče predvideti. Med nami ni nobenega nesoglasja. Kljub velikim težkočam so naše države mirne in se zavedajo svojih sil. Vedno so pa tudi pripravljene, da sodelujejo z drugimi državami po velikih načelih Ženeve ter na podlagi danih besed in podpisanih pogodb. To je naša velika veroizpoved.
V dvorcu Skrovište blizu Bukarešte so vladarji držav M. A. nadaljevali v nedeljo svoje razgovore o sedanjem mednarodnem položaju ter znova konstatirali popolno enotnost pogledov. Tako je prvi sestanek vladarjev M. A. znova poudaril, da je Mala antanta danes čvrsta in enotna še bolj kakor kdajkoli prej. To pa je tudi visoki namen m pomen sestanka.
Nedeljske letne skupščine Sokola cahevine Jugoslavije so se udeležili tudi zastopniki češkoslovaškega, poljskega in ruskega Sokola ter bolgarskih Junakov.
V Ankaro je prišel jugoslovanski minister dr. Behmen, kjer ga je na postaji sorejel turški zunanji minister Ruždi Aras. Minister dr. Behmen je odšel v Ankaro brez
f CScl
Za predsednika stola sedmorice v Zagrebu je bil imenovan Ivan Basa j.	.
Proti delu uradniške nabavl.ialne zadruge v Beogradu so vložili nekateri člani pritožbo na sodišče, češ da je zadruga kršila pravila in zadružni zakon. Okrožno sodišče v Beogradu je razveljavilo vse sklepe zadnjega občnega zbora zadruge. Ali tudi za tako delo privilegije!
Sovjetska Rusija dobi novo ustavo. Po novi ustavi bosta v Rusiji gornji in spodnji dom. in sicer bo prvi štel 200, drugi pa 600 poslancev. Letno bo dvoje po 60 dni trajajočih zasedanj, število sovjetskih republik bo zvišano od 7 na 11. Predsednik SSSR bo voljen na oet let. Volilno pravico dobe vsi dr-
žavljani, ki opravljajo katerokoli delo in tudi bivši carski uradniki in oficirji. O diktaturi proletariata se v novi ustavi ne govori več, temveč samo o sovjetski demokraciji.
V hitlerjevski Nemški sudetski stranki Henleina je prišlo do težkega notranjega konflikta. Po Hitlerjevem vzgledu se je zahtevala tudi od pristašev sudetske stranke slepa pokornost, kar pa je izzvalo v vrstah najuglednejših pristašev stranke odpor. Na češkoslovaškem je pač vpliv demokracije premočan, da bi si pustili ljudje tako brezmejno komandirati. Posledica tega je bila, da sta poslanca Ka-spar in Liebl potegnila z opozicijo. Sedaj pa se je že cela vrsta krajevnih organizacij stranke njim pridružila, čeprav še vedno nagla-šajo zvestobo do Henleina.
Stavka v Palestini je začela popuščati, ne pa tudi atentati. Na več poslopij so bili izvršeni bombni atentati, a tudi ceste so bile po-
škodovane. Brzojavne žice so na mnogih krajih prerezane.
Nadvojvoda Oton je objavil V listu »Der dsterreicher« pismo, v katerem med drugim pravi, da ni v Avstriji sile, ki bi uživala avtoriteto. To bi mogel avstrijski vladi dati samo on, ker brani legitimnost po božji volji. Zato da je nad vsemi spori. Skrajni čas je, da se ta odločilni čin, da se namreč obnovi monarhija, že enkrat izvede, j On da je pripravljen vrniti se v Avstrijo in ji dati staro edinstvo.
Italijanska vlada je izdala nove omejitve za uporabo petroleja in bencina. Zlasti v kmetijstvu naj se omeji uporaba bencina do skrajnosti. Ljudje naj zopet uporabljajo stare lokomobile, ki se kurijo s premogom ali drvmi, če pa teh ni, naj se zopet v večji meri poslužujejo vprežne živine.
Položaj ir Palestini se je zelo poostril in nemiri se nadaljujejo v vedno večjem obsegu. More se že govoriti o revoluciji. Palestinska
vlada je mobilizirala prebivalstvo ob meji Transjordanije, da prepreči vedno večje tihotapstvo orožja. Nove angleške čete so na poti v Palestino.
Perzijski šah Riza Kan bo v kratkem odpotoval v Evropo in obiskal tudi prestolnice balkanskih držav.
Stavka v tvornici Tivar je po 39 dneh končana in je vseh 2300 delavcev in nameščencev zopet začelo delati. Delavci so zaradi stavke izgubili skupno 2 in pol milijona dinarjev na zaslužku.
Maksim Gorki je nevarno obolel ter se je bati, da bo podlegel bolezni.
Ameriški senat je sprejel novo davčno reformo, ki naj poveča ameriške državne dohodke za 829 milijonov dolarjev.
Trgovsko podporno in bolniško društvo v Ljubljani je pridobilo za svoje člane pri Jadranski plovitvi ugodnost, da plačajo manjše vozne pristojbine. Prošnje je treba v ta namen nasloviti na društvo.
Gospodarsko stanje Gorenjske
Za občni zbor svojega združenja pripravi uprava Združenja trgovcev v Kranju v^dno obširno in skrbno izdelano poročilo, iz katerega je razvidno ne le delovanje združenja, temveč vse gospodarsko stanje na področju združenja. Ker obsega okoliš kranjskega združenja tržiški, kranjski in škofjeloški okraj, moremo reči, da nam podaja poročilo Združenja v Kranju sliko o gospodarskem stanju vse Gorenjske. V naslednjem navajamo najbolj, markantne odstavke iz poročila uprave.
Splošno stanje
Upis s katerimi sme vstopili v leto 1936 se niso uresničili. Denarna kriza se ni zmanjšala, gospodarske razmere se niso zboljšale in tudi pričakovanje, da bi se z napovedanimi javnimi deli zmanjšala brezposelnost, se je izjalovilo. Vse obljube so ostale večinoma na papirju. ZaUr pa so ostale vse stare nezgode ter trpi trgovina še nadalje zaradi privilegijev zadrug, zaradi previsokih železniških tarif in zaradi vedno bolj razvijajoče se monopolizaeije. Še naprej-trpi trgovina zaradi enostransko izvedene kmečke zaščite in tudi poslovanje denarnih zavodov še ni dpživelo zboljšanja. Krošnjarstvo se je še povečalo, poleg tega pa so zadele slovensko gospodarstvo še sankcije.
Davčni pritisk,
ki smo ga lani že morali označiti kot najostrejši, kar jih je bilo v Jugoslaviji, ni bit v 1. 1935 niti najmanj omiljen. Z upoštevanjem odločb reklamacijskega odbora je znašala pri davčni upravi v Kranju davčna ocena:
1. 1934
Din
3,266.883 7,433.795 1,253.460
na osebo Din 7.905 35.400 6.495
5.127
26.813
9.400 40.934!. 5.875 1
6.106
25.782
za trgovine za industrijo za gostilne za obrte (ne-pavšalirane) 2,589.156 za proste poklice	643.520
1. 1935 za trgovine	3,374.110
za industrijo	9,005.858
za gostilne	1,080.960
za obrte ne-pavšalirane 2,650.193 za proste
poklice	593.000
Skupno je torej znašala davčna ocena 1. 1934 15.186.814 Din, leta 1935. pa 16,704.121 Din, torej za 1.617.307 Din več.
Pri tem pa se je znižalo število davčnih zavezancev v trgovini od 412 na 359, pri gostilnah od 193 na 184 in pri obrtih od 505 na 434. Davčna osnova se je zato zvišala povprečno za 14%, in sicer v trgovin' za 19%, v industriji za 15,5%, ' ••tih, ki so nepavšaliruii za 19%, dočim se je znižala za gostilne za 9% in pri prostih poklicih za 4%.
Podobno je bilo tudi pri davčni upravi v Škofji Loki, ko se je znižalo v trgovini število davčnih za-
vezancev od 247 na 238, davčna oce a pa se je povišala ' 1,002.600 na 1,029.170 Din ali na osebo od 4059 na 4324 Din, to je za 6%, dočim je število davčnih zavezancev padlo za 9.
Čisti dobiček se je navadno ocenjeval le na podlagi »izjav zaupnikov«. Ni čuda, da je bilo zato proti odmeri tudi vse polno pritožb. Tako se je število pritožb povišalo od 146 v 1. 1933 na 238 v 1. 1934. in lani na 252. Leta 1933. ni še bilo nobene pritožbe na upravno sodišče v Celju, l. 1934. jih je bilo že 5, lani pa že celo 38, od katerih- so bile vse ugodno rešene. Pač jase iv dokaz, da je bila davčna uprava .premalo uvidevna in mnogo preveč goreča. Značilno je tudi to, da je že reklamacijski odbor znižal oceno za Kvauj in Škofjo I^ko skupno za l.OMUMtt dinarjev, in da so bile pritožbe drž. zastopnika v vseh primerih zavrnjene.
V boju proti krošnjarstvu
je moralo trgovstvo seči po samopomoči, ker so ostale skoraj vse ovadbe proti nelegalni trgovini, ki jih je vložilo združenje t26, negativne. Zato je nastavilo združe-
gospodarstva. Na Gorenjskem, ki je od nekdaj veljalo kot najbogatejša slovenska pokrajina, trgovina propada. Dovolj zgovoren dokaz, da je vse gospodarsko stanje Gorenjske slabo in da niti precejšnji industrijski razvoj v prejšnjih letih ni mogel prinesti zadostne pomoči. Zato je nujno potrebno, da se davčni vijak olajša in da se da gospodarstvu oni oddih, ki ga sedaj v krizi še posebno nujno po-, trebuje.
nje lastnega kontrolnega organa in rezultati te samopomoči so nepričakovano ugodni. Ni pa ravno raz veseljivo, če mora združenje trgovcev, ki plačujejo tako visoke davke, še nositi izdatke za pobija nje nelegalne trgovine.
Propadanje trgovine
Lesno gospodarstvo je za vso Gorenjsko posebne važnosti. Z uvedbo sankcij je vse to gospodarstvo propadlo, kar je težko zadelo vse gospodarstvo okraja. Zalibog je treba konstatirati, da še do danes ni bita dana našemu lesnemu gospodarstvu resnična pomoč.
Iz vseh teh navedenih razlogov se ni moglo stanje trgovine zboljšati, kar se posebno jasno vidi v številu odjavljenih obratov. Leta 1933. je bilo 110 odjav in 46 prijav, 1. 1934. 72 -odjav in 40 prijav, 1. 1935 pa 122 odjav in le 36 prijav, da je padlo število trgovinskih obratov od 720 v 1. 1933 na 688 v I. 1934 in na 582 v I. 1935. Bati pa se je, da padanje trgovinskih obratov še vedno ni ustavljeno; zlasti zato, ker se nič ne stori, da bi se zajezila nelojalna konkurenca, ki se vedno bolj. širi.
Stanje trgovine je vedno zanesljiv barometer za stanje vsega
Švica skrbi za pocenitev tujskega prometa
Švica znižuje pristojbine za prevoz osebnih avtomobilov skozi tunele. Švicarska prevozna podjetja so znatno znižala pristojbine za prevoz osebnih avtomobilov skozi tunele. Te znašajo sedaj za avtomobile do 8 sedežev in do 2000 kg težine:
Gotthard tunel; Goschenen—Ai-rolo sfr. 20'—,
Simplon tunel: Brig—-Iselle sir.
25—,
Lotschberg tunel: Kandersteg— Brig sfr. 35—,
Albula tunel: Bergiin—St. Moritz, Pontresina sfr. 25'—.
Za motorje s prikolico so pristojbine znižane skoro za polovico.
Švica znižuje cene bencina inozemskim avtoturistom za 30%. Od 1. junija t. 1. morejo inozemski avtoturisti, ki se zadržujejo v Švici najmanj 3 dni, kupiti bencin po 39 ots. za liter, do največ 300 litrov. Redna cena bencinu znaša v Švici 43 cts., tako da tujci uživajo popust 30%. S tem popustom je ceua bencinu v Švici nižja kakor v obmejnih državah.
Za 45 frankov po vsej Švici. Od 1. junija t. I. dalje proži Švica inozemskim gostom novo izredno znižanje cen. 8 in 15 dnevni glavni abouementi so ravno tako znižan iza 30%. Namesto sfr. 65*— stane n. pr. 8dnevni glavni abonement 111. razred samo še sfr. 45'—, 15-dnevni namesto sfr. 90*— samo sfr. 63—.
S švicarskim glavnim abonmajem se lahko poljubno potuje z železnico in s parobrodom. Lastnik glavnega abonementa uživa nadalje pri 30. gorskih železnicah in parobrodarskih progah znižanje vozne cene od 15 do 50%.
Brez posebnega naznanila.
J avl jamo, da je danes zjutraj umrl naš nepozabni soprog in skrbni oče, gospod
Alojzij Lilleg
POSESTNIK IN BIVŠI TRGOVEC V LJUBLJANI.
Zemski ostanki dragega pokojnika se preneso v sredo, 10. junija 1936, ob 9h dopoldne iz hiše žalosti, Bleiweisova cesta 25, na pokopališče k Sv. Križu.
LJ UBLJANA, 8. junija 1936.
KAT ARIN A LILLEG, soproga;
Marica Hacin, hčerka; dr. Josip Hacin, zet;
dr. Milan Lilleg, sin; Mara Lilleg, roj. Papež, snaha;
Katarina in Vera Lilleg, vnukinji.
STROJNE TOVARNE IN LIVARNE D. D, V LJUBLJANI s poroča j o žalostno vest, da je umrl član upravnega odbora, gospod
ALOJZIJ
posestnik in bivši veletrgovec v Ljubljani.
Blagega pokojnika bomo ohranili v častnem spominu!
LJUBLJANA, dne 8. junija 1936.
UPRAVNI ODBOR.
TRGOVSKO DRUŠTVO »MERKUR« ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI naznanja pretresljivo vest, da je v ponedeljek zjutraj preminul njegov dolgoletni, prezaslužni predsednik in dosmrtni častni predsednik, gospod
Alojzij Lilleg
veletržec, industrialec in posestnik v Ljubljani.
Pogreb odličnega pokojnika bo v sredo dne 10. junija 1936 ob deveti uri dopoldan iz hiše žalosti na Bleiweisovi cesti 25.
Nepozabnemu pokojniku, ki ima velike in odlične zasluge za probujo in organizacijo slovenskih trgovcev, ohranimo časten in hvaležen spomin.
VELETRGOVINA
A. ŠARABON
V LJUBLJANI
priporoča Špecerijsko blago, več vrst žganja, moko ter deželne pridelke, kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo
Lastna pražarna za kavo in mlini za dišave z električnim obratom
T • 1 • t • a It. 2 8 6 6 Ceniki na razpolago
Konkum - poravnave
Uvedeno je poravnalno pošto-panje o premoženju posestnice Marije Kržič v Rakitni. Poravnalni sodnik dr. Leitgeb, poravnalni upravnik odvetnik dr. Marolt. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču na Vrhniki dne 6. julija ob 10. Rok za oglasitev do 90. junija.
Nadalje je uvedeno poravnalno postopanje o premoženju Leopolda Steinerja, posestnika in tesarskega mojstra ter Marije Steiner, posestnice, obeli v Ljubljani. Poravnalni sodnik Avsec, poravnalni upravnik odvetnik dr. Štuhec. Narok za sklepanje poravnave dne 3. julija ob 9., rok za oglasitev do dne 28. junija.
Končano je poravnalno postopanje o premoženju Katice in Drage Ccrlini, specialne trgovine nogavic v Celju.
Tržna poročila
Živinski trg
Na praškem svinjskem trgu so cene popustile za 30 stotink na 6 do 6'50 Kč.
Na Dunaju so se prešiči pocenili za 4 groše na 1'36 do 1'48 šilinga. Na domačem svinjskem trgu je tendenca čvrsta. Blago, ki se izvaža na Dunaj, se plačuje po 6'50 do 7, živina za Prago po 7 do 7’25 Din za kg, prešiči za domači trg pa po 6'25 do 6'50 Din.
Na govejem trgu so cene čvrste, ker je krme dovolj in ni treba kmetu prodajati živine. Dobri voli so bili prodani po 4 do 4‘50, pri-ma pa tudi po 5 do 5'50 Din.
Žitni trg
Na svetovnem trgu pšenice je bila pretekli teden padajoča tendenca, Rotterdam je notiral 4'5 holandskega goldinarja za meter-ski stot, Chicago pa za junij 83'50 centov.
Ker je nelial Prizad na domačem trgu intervenirati, se bližajo cene izvozni pariteti, ki znaša približno 115 Din. Cene so znašale še vedno Sombor od 119 do 121, bačka, ladja Tisa pa od 125 do 127 Din.
Pogosti dežji in deloma tudi toča so napravili v posameznih krajih precejšnjo škodo, vendar pa še ni nevarnosti, da bi se žetev znatno zmanjšala. Še pa je v nevarnosti kakovost nove pšenice
ter je vse odvisno od vremena v prihodnjih 2 do 3 tednih.
Glede koruze ije bila na svetovnem trgu tendenca stalna. Enako tudi na domačem trgu. Prizad je plačeval koruzo te dni po 99 do 100 Din franko nakladna postaja.
TRŽNE CENE V CELJU dne 1. junija 1936.
Govedina: 1 kg volovskega mesa od 6 do 10, kravjega od 6 do 8, vampov 5, pljuč 6, jeter 8, ledvic 10, loja 5 Din.
Teletina: 1 kg telečjega mesa od 10 do 12, jeter 10, pljuč 8 Din.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa od 12 do 14, pljuč 8, jeter 8, glave 7, parklcev 6, domače slanine ali hrvatske po 14, slanine soljene 15, slanine na debelo 13'50, sala 15, suhe slanine od 18 do 20, masti od 15 do 16, šunke od 16 do 18, prekajenega mesa od 14 do 16, prekajenih parkljev 8, prekajene glave 10, jezika 14 Din.
Drobnica: 1 kg koštrunovine od 8 do 10 Din.
Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. 4 Din.
Klobase:	1 kg krakovskih 20,
debrecinskih 18, hrenovk 20, safalad 18, posebnih 20, tlačenk 16, polsuhih kranjskih 26, suhih kranjskih 30, 1 kranjska klobasa od 3 do 4, 1 kg braunšviških 10, salami od 42 do 55 Din.
Perutnina: piščanec od 9 do 12 in od 13 do 15, kokoš od 20 do 25, petelin od 20 do 28, raca 18, gos 27, puran 60, domači zajec od 5 do 10 Din.
Mleko, maslo, jajea, sir: 1 liter mleka od 1’75 do 2, kisle smetane 12, 1 kg surovega masla 22, čajnega masla od 26 do 28, masla 20, bohinjskega sira od 24 do 28, tra-pistovskega od 16 do 20, polemen-talskega od 24 do 30, sirčka 6, eno jajce 0'50 Din.
Pijača: 1 liter starega vina od 14 do 16, novega od 10 do 12, piva 10, žganja od 25 do 30 Din.
Kruh: 1 kg belega kruha 4, pol-belega 3'60, črnega 3'30, mala žemlja 0'50, velika 1 Din.
Sadje: 1 kg orehov 8, luščenih orehov 26, češenj od 6 do 8, suhih češpelj 10, suhih hrušk 7, 1 limona 0'75, 1 kg vrtnih jagod 8, 1 liter vrtnih jagod 3 do 4, borovnic 2 Din.
Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 78, Santos 54, Rio 44, pražene kave od 56 do 98, čaja od 90 do 130, kristal belega sladkorja 14, sladkorja v kockah 16, sladkorja v prahu 16 50, medu od 18 do 20, kavne primesi 17, riža od 5T>0 do 12, 1 liter namiznega olja 13, olivnega 16 do 30, bučnega 13'50, vinskega kisa 4, navadnega 3'50, petroleja 7, špirita denat. 11, 1 kg kamene soli 3, popra 38 do 40, paprike 24, sladke paprike 28, testenin od 7 do 11, mila 11 do 12 50, karbida 8'50, sveč 13, kvasa od 32 do 36, marmelade od 10 do 28, sode za pranje 2’25 Din,
Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 2 90 do 3 25, št. 0 2 90 do 3 25, št. 2 2'70 do 3, št. 4 2 60 do 2 80, št. 5 2'40, št. 6 2'20 do 2'60, ržene enotne moke 3, pšeničnega zdroba 3'50, koruznega 2'25, pšeničnih otrobov 1'50, koruzne moke 2, ajdove 3 do
4, kaše 4, ješprenja 3 75, ovsenega riža 7 Din.
žito: q pšenice 190, rži 160, ječmena 170, ovsa 155, prosa 190, koruze 140, ajde 150, fižola od 200 do 400, graha 1200, leče 1200 Din.
Krma: q sladkega sena 55, polsladkega 50, kislega 45, slame 35, prešana stane 5 Din več.
Zelenjava in gobe: glava solate 0'50 do 1‘25, 1 kg zgodnega zelja od 6, do 7, kislega zelja 4, ohrovta od 5 do 6, karfijola 10, špargljev 12, kolerabe 4, koleraba od 0'25 do 0'50, 1 krožnik špinače 1 dinar, 1 kg kumar 6, 1 kg buč 5, graha v stročju od 4 do 5, fižola v stročju 8, čebule 4, česna 12, zgodnjega krompirja od 4 do 5, poznega 1, 1 jurček od 0 50 do 1 Din.
Radio Ljubljana
Sreda, dne 10. junija. 12.00: Plošče — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50:
Mladinska ura:	Izrezovalna dela
(g. Zdravko Omerza) — 20.10: Med Egejskim morjem in Araratom, Pogled v današnjo Turčijo (dr. Bohinec) — 20.30: Orgelski koncert (prof. šušnig, orgelski virtuoz iz Celovca) — 21.30: Plesne pesmi poje tercet Stritar s spremljeva-njem radijskega jazza — 22.00: Čas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Operetna glasba (Radijski orkester).
Četrtek, dne 11. junija. 8.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 9.00: čas, poročila — 9.15: Slovesno zvonjenje — 9.30: Prenos I. blagoslova — 9.45:	Operna glasba
(Radijski orkester) — 11.00: Lite-rarno-glasbena akademija (Recitacije in plošče) — 12.00: Čas, objava sporeda — 12.30: Plošče — 13.30: Otroška ura (gdč. Manica Komanova) — 17.00: O planšarstvu (ing. Lambert Muri) — 17.20: Radijski orkester — 18.00: Calde-ron: Misterij sv. maše (člani radijske igralske družine) — 19.00: čas, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Plošče — 20.00: Prenos opere iz Ljubljane.
Petek, dne 12. junija. 11.00: šolska ura:	Od krpe do papirja.
Ogled Piatnikove papirnice v Ra-
dečah (Rudolf Bratok) — 12.00: Po naših domačih stezicah (plošče)
— 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Vojaške godbe igrajo (plošče) — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Reproduciran koncert na dveh klavirjih — 20.10: Gospodinjska šola za gostilniški obrt (ga. Milica Krofta) — 20.30: Operetni venčki, pojeta ga. Ribičeva in g. Gostič s spremljevanjem radijskega orkestra — 22.00: čas, vremenska napoved, poročila — 22.30: Angleške plošče.
Sobota, dne 13. junija. 12.00: Plošče — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: Čas, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vremenska napoved — 18.00: Radij-1 ski orkester — 19.00: Čas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Polke (plošče)
— 20.10: Zunanji politični pregled (dr. Kuhar) — 20.30: Od Rajhen-burga do Brežic. (Rokopis sestavil prof. Avsenak.) Sodelujejo pevci, godci -in člani radijske igralske družine — 22.00: čas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Radijski jazz.
KLIŠE j E
vse/i vrsi- por
fjlog rafij clIu ali risbah
najsolidn ejfo kB ii a rnar
ST-DEU
I1UB LIANA
DALMATINOVA 13
.KUVERTA*
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
Tyrleva cesta It. 67
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.