Leto n. V Celji, dni 20. februvaija 1892 Štev. 4. Domovina Zaluča 1. in 3. soboto vsakega meseca. — Dopisi naj se izvolijo franki rati — Sokopiai se ne vračajo. — Za iaimt* se plačuje vsakokrat po 10 kr. od garmond-vrste. Tejja za celo leto 1 gld. 20 kr., za pol leta 60 kr. — Denar naj se poiilja: Upravnittvu domovine" v Celji Zopet mal uspeh. Vže leta 1867. izšla je državna temeljna postava, katera izreka, v členu 19., da država vsem v deželi navadnim jezikom pripoznava enakopravnost v šoli, v uradu in v javnem življenju. Človek priprostega iazuma bi mislil, da postava, če se izda, tudi kaj obvelja Pri navadnih postavah je tudi res tako. Le pri tem členu 19. državne temeljne postave, ki govori o enakopravnosti jezikov avstrijskih narodov, je nekaj posebnega. Glede nemškega in italijanskega jezika je sicer tudi ta postava koj obveljala. Tema jezikoma pripoznala se je koj vsa veljava v šoli, v uradu in v javnem življenju. Slovanski narodi, posebno pa še slovenski narod, pa nismo tako srečni. Čeravno je preteklo skoraj vže 30 let, odkar je ta glasoviti člen ali paragraf dobil postavno veljavo, še_ vender do danes glede našega slovenskega jezika ni mogel popolnoma obveljati Uradniki, katere država nastavlja, da naj izvršujejo postave, ne morejo se še dandanes popolnoma privaditi misli, da tudi Slovenec ima svoje narodne pravice, in da tudi nekdaj od uradnikov tako malo čislani slovenski jezik, ima iste pravice v slovenskih deželah, kakor nemški jezik. Ko je ta člen 19. obveljal in so se s tem odprla vrata slovenskemu jeziku v šole, v uradnice, kjer se je doslej mogočno šopirila edino le nemščina in nič kot nemščina, začel se je slovenski jezik v uradnicah prikazovati, od kraja boječe in ponižno, kakor, da ne bi imel za to od presvitlega cesarja potijene pravice, ampak bi se le iz milosti v te prostore pustil. In res ravnalo se je mnogo in mnogokrat tako, kakor da je slov. jezik res samo le iz milosti smel pokukati v te do zdaj mu nepristopne prostore, in mnogokrat je kak oblastni uradnik, vkljub postavi, postavil ga zopet pred vrata. Ali slovenski narod probujal se je in se probuja od leta do leta bolje, ter se zaveda tudi od leta do leta bolje svojih pravic. Čim bolje se pa zaveda teh svojih pravic, toliko bolje odločno jih teija. In ker je postava na strani slovenskega naroda, morali so se uradniki nižji, pa tudi višji udati, ter od-kazati slovenskemu jeziku v uradih častni prostor. Ni še toliko časa od tedaj, ko še razni uradi slovanskih vlog in dopisov niso hoteli sprejemati; sedaj pač ni več urada, kateremu bi prišlo na misel, kak dopis zavrniti samo zarad tega, ker je pisan v slovenskem jeziku. Da, tudi rešujejo vže več časa sem slovenske vloge v slovenskem jeziku! To je vže velik uspeh, katerega si je priboril slovenski jezik, v resnici priboril, kajti treba je bilo pritožb in pritožb na namestništva in ministerstva, dokler se je to doseglo. Ali s tem uspehom še ni dobil slovenski jezik tiste veljave v popolni meri, katera mu gre in katero priznava država. Ne samo to, da uradi slovenske vloge in dopise sprejemajo in njih Vae ČMt. p. a. naročnike, katerim ono dane« priložili položni listek, prosimo, da bUgovole naročnino podati, da varno konečno določiti itevilo istisov. v slovenskem jeziku rešujejo, že zadostuje postavi in pravicam slovenskega jezika.. Uradi morajo — ali bolje: bi morali — v slovenskih krajih slovenskim strankam tudi v slovenskem jeziku dopisovati. Ali tega se še branijo, in za to traja borba še naprej in bode trajala tako dolgo, da se bodo uradniki udali in priznali slovenskemu jeziku ravno tako vse pravice, kakor so že koj s početka njih priznali nemškemu jeziku. V tem oziru pa imamo zopet znaten uspeh, katerega smo si Slovenci priborili ravno koncem minulega 1.1891. Z ukazom od 30. decembra 1891, št. 45.837, napovedalo je visoko c. kr. finančno ministerstvo na pritožbo mestne občine pazinjske (v Primorju), da morajo c. kr. davkarije pri dopisovanju z občinami posluževati se istega jezika, kateri je občini uradni jezik. To je jako pomembe polni ukaz; če je občina slovenska, in sklene občinski odbor, da bo občina uradovala v slovenskem jeziku, morajo njej c. kr. davkarije pošiljati vse dopise le v slovenskem jeziku. — Izdal se je ukaz sicer le za Primorsko, ker je od tam prišla pritožba; ali to kar je finančno ministerstvo zaukazalo tamkaj, zauka-zalo bo koj tudi pri nas, kakor hitro so bo tukaj kaka občinafpritožila zoper nemške dopise. Ma občinah samih je toraj ležeče, ali hočejo nadalje še sprejemati nemške dopise od c. kr. državnih uradov, ali ne. Občine naj tako postopajo: Ko je občinski odbor sklenil slovenski uradni jezik pri redni odborovi seji, naj vrnejo vsak nemški dopis, ki njim pride od c. kr. državnega urada, kakor n. pr. od okrajnega glavarstva ali od davkarije, s prošnjo, naj se njim pošlje ta dopis v slov. jeziku, ker je v občini uradni jezik slovenščina. Ako se c. kr. urad za to ne zmeni, naj se pa pošlje dotični nemški dopis naravnost ministerstvu, s prošnjo, da naj ono preskrbi potrebno slovensko prestavo. Ministerstvo bo pa že vedelo, kako treba nižje urade naučiti slovenskega dopisovanja. „Trkajte in odprlo se vam bo8, tako nas uči sv. pismo; toraj trkajmo, da se nam odprejo vrata in dado naše pravice! Celjske novice. (Za drugo letošnje porotno zasedanje v Celji) imenovan je predsednikom g. dr. A. Gcrtscher, predsednik okrožnega sodišča v Celji; namestnikom pa gg. deželnega sodišča svetniki Ludovik Jordan, Lovrenc Rattek. Franc Lulek in Josip Reitter. (MaskarafH ..Celjskega Sokola") bode dne 28. svečana 18!I2 v prostorih celjske čitalnice. Začetek ob 7. uri zvečer. Na rna-škarado naj se blagovoli priti maskirano ali kostumirano, vsak drugi — izvzemši garde dame in član«- v društveni opravi -— plača globe 50 kr. Vstopnina za Člane „Celjskega Sokola" j« 50 kr. za osebo, za nečlane 1 gld ; za obitelj do treh oseb 2 gld. Vstopnice se dobivajo v prodajalnici gosp. Dragotina Hribarja in dne 28. februvarja zvečer pri blagajnici. (Iz celjske okolice). Dne 15. t. m. ob 5. uri popoludne vžgala so se poslopja po- sestnika Franca Gaberšeka na Ostrožnem hiš. št. 19 in mu je zgorela hiša, gospodarsko poslopje in svinjaki. Šestletni sin zasebnice Marije Ostrožnik, ktera je bila ondi na stanu, igral se je v listnici z žepljenkami in tam s slamo zakuril. Škode je blizo 2000 gld.. poslopja pa so bila zavarovana le na 1100 gld. Požarne brambe ni bilo od nobenega kraja, katera sama bi bila zarnogla vode iz v bližini mimo tekoče Sušnice dobiti. Omeniti se mora, da je to v enem mesecu že drugi požar v celjski okolici, za kterega se celjska požarna bramba nič n" briga. (Občinski odbor celjske okolice) sklenil je v svoji seji dne 14. t. m. z ozirom na zaukaz si. c. kr. okr. glavarstva celjskega z dne 17. januvarja 1892 št. 32.887 vsled kterega se mora živina pregledati, prej, ko se napravi za njo žir potni list. da se nastavijo v okolici zaupni možje, kteri imajo nalogo pogledati živ no če je zdrava in napraviti potem listek, na podlagi kterega se dobi pri obč. uradu živinski potni list. Li-steki. ktere bodo rabili zaupni možje, dobili se bodo v tiskarni g. D. Htibarja v Celju. Ker v kmečkih občinah ni dobiti lahko živinskega zdravnika, priporoča se. da tudi druge občine ednako postopajo. (Vojaški nabori) bodo v Celji 4,—11. aprila, v Šmarji 12. in 13. aprila, v Brežicah od 19.—22. apr., v Kozjem od 25.—27. apr., v Rogatci 29. in 30. apr., na Vranskem 2. apr., v Vranskem 30. in 31. marca, v Šoštanji 28. in 29. marca, v Slovenjem Gradci 24. in 2tt. marca, v Marenbergu 21. do 23. marca, v Ljutomeru 15. do 17. marca, v Ormoži 12. in 14. marca, v Ptuji od 5. do 11. marca, v Konjicah 1. do 3. marca, v Slov. Bistrici 29. in 30. aprila in v Mariboru od 19. do 18. aprila. (Volitev v okrajno bolnišno blagajno v Celji) je visoko ministerstvo na pritožbo narodne stranke zavrglo in rekurzu ustreglo. — .Deutsche Wacht" pripominja na to, da je .nemška" stranka pri ministerstvu mogla zelo v ugledu pasti, da ima tolikokrat ne-prav; mi pa pristavljamo: .Pravica vedno zmaguje in terorizem se mora nehati." (C. kr. priv. južna železnica), kot prometna oskrbovalnica lokalne železnice Celje-V lenje naznanja upeljavo znižane voz-nine. Z dnem 1. marca t. 1. vpelje se na predimenovani progi Celje-Velenje znižana cena in sicer: 1.) Z vpeljavo tour in retour listkov vseh treh razredov, ki bodo za 25% ceneje od normalnega tarifa. 2.) Z znižanjem voznine posamezne vožnje postaje Petrovče-Žavec in sicer: I. razr 20 kr.. II. razr. 15 kr.. III. razr. 10 kr. 3.) Z upeljavo dijaških voznih (aboni-ranih) in delavskih tedenskih kart po isti ceni in naredbi, ki je veljavna na progi južne železnice. »Nemško" Celje. Že v zadnji številki pokazali smo, v koliko da je Celje nemško mesto. Danes pa priobčujemo imena po koledarju. katerega izdajajo v povzdigo nemštva v Celji. Iz teh imen razvidno je, kake krvi da je prebivalstvo Celja. Seveda, da je marsikateri postal izdajica svoje narodnosti in kriči za nasprotni tabor in se šteje za Nemca bodisi že radi .ljubega kruheka" ali pa strahu ali pa ljubega miru. Fiihrer von Cilli. Erster Untersteierischer Schreibkalender. 1. Mestni urad: Z županom vred 9 uradnikov; Slovanov 4: (Derganc, Ferk, dr. Kočevar, Simonič). 2. Izmed 8 odvetnikov je Slovanov 7 (Filipič, Hrašovec, Sajovic, Sernec, Žurbi, Ste-pišnik, Vrečko). 3. Izmed 9 zdravnikov je Slovanov 5 (Cipl, Kepa, Kočevar, Premšak, Rogozinski). 4. Izmed 8 pekov je Slovanov 6 (Hojnik, Janič, Rahle, Rakef, Šmarčan). 5. Izmed 4 stavbenih podjetnikov je Slovanov 2 (Dimec, Gobec). 6. Izmed 2 kiparjev je Slovanov 2 (Krašo-vec, Oblak). 7. Izmed 4 knjigovezov je Slovanov 1 (Sarnic). 8. Izmed 2 tiskarjev je Slovanov 2 (Hribar, Rakuš). 9. Izmed 2 sladčičarjev je Slovanov 1 (Pe-triček). 10. Izmed 2 trgovcev z železnino je Slovanov 2 (Rakuš, Vok & Radakovič). 11. Izmed 2 sodarje v je Slovanov 1 (Matasek). 12. Izmed 8 mesarjev je Slovanov 5 (Grenka, Koser. Križanec, Petovar, Rebevšek). 13. Izmed 4 brivcev je Slovanov 3 (Kapus, Perisič, Cverenc). 14. Izmed 1 vrtnarja je Slovanov 1 (Pražen). 15. Izmed 31 krčmarjevjeSlovanov 12(Kavlič, Koser, Skoberne. Upaj, Matasek, Pavline, Pere, Tekavc, Valenčak, Kožer, Petovar, Balant). l(i. Izmed (5 usnjarjev je Slovanov 3'(Jelene, Lasnik. Zabukošek). 17. Izmed 4 steklarjev je Slovanov l (Vac-lavek). 18. Izmed 13 branjevcev je Slovanov 6 (Keber, Rožanc, Ušen, Balant, Vračko, Cekar). 19. Izmed 5 klobučarjev je Slovanov 2 (Šribar Fr., Šribar A.). 20. Izmed 7 kavarnarjev je Slovanov 2 (ruček, Doberšek). 21. Izmed 2 dimnikarjev je Slovanov t (Berk). 22. Izmed 13 šivilj je Slovanov 6 (Martinko, Kuželik. Regoršek, Repič, Skaza, Toplak). 23. Izmed 23 krojačev je Slovanov 15 (Bucej, Dovečar, Gregorinčič, Hočevar, JamšeL, Jiha. Kmecl, Petrigoj. Selišek. Zabukošek, Žugl, Smekal. Zidar, Tabor, Toplak). 24. Izmed 4 trgovcev z obleko je Slovanov 2 (Dolinar, Vavpotič). 25. Izmed 1 krznarja je Slovanov 1 (Kuhar). 2(5. Izmed 8 slikarjev je Slovanov 2 (Kovač, Trafenik). 27. Izmed 2 modistin je Slovanov 1 (Zabukošek). 28. Izmed 14 trgovcev je Slovanov 8 (Vanič, Ferjan. Hočevar. Janež, Matič. Pospihal, Balant, Vok). 29. Izmed 2 notarjev je Slovanov 2 (Baš, Detiček). 30. 31. 33. 34. Izmed 3 sedlarjev je Slovanov 2 (Kapla, P>1)- « /T, Izmed 1 marelarjev je Slovanov 1 (Kobilca). . _ _ Izmed 6 ključavničarjev je Slovanov 3 (Beneš, Repi«, Terček). Izmed 2 kovačev je Slovanov 1 (KolanC). 36. 36. 37 38. 39. 40. 41. 42. 43. ad CelinSek, Dokler, Guzaj, Keber, Kodelja, Kolar, Korošec, Korinšek, Močnik, Murko, Poljak, Pondeljak, Pristovšek, Piki, Res-nar, Strašek, Zupane, Ušen, Beloglavec). Izmed 2 miljarjev je Slovanov 1 (Kožer). Izmed 3 vrvaijev je Slovanov 1 (Lavrič). Izmed 3 klepaijev je Slovanov 2 (Hošič, Čanč). Izmed 4 tapecirarjev ie Slovanov 2 (Jozek, Kapla). Izmed 13 mizarjev je Slovanov 11 (Bračič, Dešnak, Grobelšek, Jerebičnik, Kalan, Kolšek, Krofel, Pirt-všek, Urško, Vrhovšek, Cvfctanovič). Izmed 5 urarjev je Slovanov 1 (Košir). Izmed 1 pozlatarjev je Slovanov 1 (Kra-šovec). Izmed 2 kolarjev je Slovanov 2 (Vračko, Vozar). Izmed 5 vinskimi trgovci je Slovanov 3 (Janič, Janež, Jelene). Drugih narodnostih so: 4 Regula, , 5 Zamparutti, „ 12 Celestin, „ 15 Zorzini, Celestin, Szekely, Zamparutti, „ 19 Chiba Ant., Chiba Mar., „ 20 Szekely, „ 26 Detoma, Passero, „ 35 Costa. To srno le površno posneli izmed stalno bivajočih stanovnikov. Uradnikov niti ne omenjamo kakor tudi menjajoče obrti in trgovine ne. Človek, če to hladno pregleda, res ne vt5, bi se li jezil ali smejal, kadar se povdarja nemški značaj našega mesta. Upajmo, da ni daleč več čas, ko bodo zgubljene ovce uvidele svojo zmoto in se povrnile tje, kamor v resnici spadajo. Spodaj o-itajerake novico. (Premembe pri č. duhovščini). Č. g. župnik Žnidar v Zrečah je stopil v pokoj; to župnijo obskrbuje ondotni kaplan, č. g. Cepin. Župnijo v Bučah je dobil č. g. Andrej Fekonja, kaplan na Ponikvi! Umrl je č. g. S. Čer noš a, župnik v Slovenjem Gradci, -rej več let v Pišecah pri Brežicah. — j. g. I. Marinič, kaplan v šmartnem pri Skalah, postal je provizor v Slovenjem S Gradci. Č. g. L Arzenšek, provizor v Bučah, gre za kaplana na Ponikve. (Umri) je v ponedeljek 15. t. m «. g. Fran Mikaš, nadžupnik in dekan v Konjicah na Štajarskem. Pogreb je bil v sredo zjutraj. Upamo, da nam kateri prijateljev o pokojnike obširneje poroča (Premembe pri o&tejjstvu). G. I. Strelec je postal nadučitelj pri sv. Andražu v Slov. gor. V pokoj so stopili gg. J. Marko, nada«itelj na Mati, Fr. Silvester nadučitelj pri sv. Barbari v Halozah in gospica M. Šot, podučiteljica v Šmartnem pri Gornjem Grada. Umrl je bivši nadučitelj pri Veliki nedelji g. Šmidinger, jako čislan in dober šolnik. (Vinčareki tečaj) za trto in sadjerejo bode od 28. marca do 2. aprila na vino-rejski šoli v Maribora, kjer bodo revni vi-ničarji tudi nekaj podpore dobili. (Veliko preziranje Slovencev) je to, da štajerski deželni odbor še na prošnjo slovenskih občin neče dovoliti, da bi se na postajah savinjske železnice napravili tudi slovenski napisi. Če bodo v Gradca govorili „nix Mudiš", rekli bodemo mi „nix deutsch". (V Slatini) se vrše občinske volitve. Nemškutaiji bi še radi zvonec nosili; zato se grdo zaganjajo v zavedne Slovence, katere kar z imenom in po nedolžnem očitno napadajo v stari obrekovalki Slovencev v „graški klepetulji". (V Podčetrtka) se znani .prijatelj Slovencev", oskrbnik Šober boji še neosno-vanega štajerskega deželnega kmetijskega svetovalstva, ki bode nadomestilo sedanjo km. družbo, češ, v tem svetovalstvu utegnejo Slovenci več moči dobiti, kakor jo imajo v sedanji družbi. Prav ima! Slovenci se hočemo pri vseh novih napravah udeleževati, naj Šober pri kakošni slabo obiskani km. podružnici ali pa po .Tagespost" še tako zoper Slovence razsaja. (V Vojniku) snujejo slovensko bralno društvo. Vrlo dobro! (V Sevnici) se bode 6. marca oddajalo delo za razširjenje šolskega poslopja, kar bode stalo okroglih 4000 gld. — 7. febr. je bila tu zabava v korist šolske mladine. (Po novi savinjski železnici) se pridno vozi premog; samo v Ljubljano je Že došlo čez 1000 vagonov. (Brežka čitalnica) si je izvolila za svojega predsednika zopet zaslužnega domoljuba, gosp. notarja dr. Firbasa Raj-henburška pa enako vnetega rodoljuba, preč. g. župnika Walterja. —Brežka čitalnica ima 25. t. m. plesni venček. (Narodna čitalnica v Ptuji) izvolila je za leto 1892. predsednikom gosp. Hinka Stanjko, podpredsednikom g. Ivan Langer- holz, blagajnikom g. Anton Gregorič, tajnikom g. Rudolf Sigi, odbornikom gg.: dr. Josip Čuček, Anton Klobučar, Luka Kunstek, Simon Oschgan, dr. Jakob Ploj, oče Alfons Svet in Josip Jelenik; namestnikom pa gg. Dragotin Zupančič, dr. Tomaž Horvat, Fran Copf in Marko Pavlinič. (Društvo »Kmetovalec" ▼ Gotovljahi imelo je v nedeljo 14. t. m. svoj redni VI. občni zbor. — Po predsednikovemu pozdravu poučeval je g. učitelj Petriček mnogobrojno zbrane kmetovalce in vinogradnike o trtni uši, kako se je braniti in kako vinograde zasajati z amerikansko trto. Pouk bil je strokovnjašk in ga bodemo priobčili v prihodnji »Domovini". Na to je govoril g. Dragotin Hribar o društvih in njih pomenu. Vmes in po govorih pa so pevci zabavali zbrane goste. — Shodi društva »Kmetovalec" imajo vedno večjo privlačno silo in odbor sme res ponosen biti na svoje delovanje. Kar drugod dosežejo kmetijske podružnice, to in še več stcri društvo »Kmetovalec". (Is kozjanskega okraja). Tukajšni okrajni zastop obstoji večinoma iz samih narodnih kmetov in tndi na čelu temu za-stopu je narodnjak gosp. Dvornik, trgovec v Kozjem. Vkljub temu se vedno uraduje in zapisujejo zapisniki pri sejah samo v »blaženi nemščini", kakor kje na Prusov-skem, kar se nam prav čudno vidi. Ali se to morda godi radi toga, ker tajnik ni zrno-| žen slovenski uradovati? Potem naj bi se poiskal drug tajnik, ki bode zmožen urado-vati v obeh jezicih. — Naj bi se vendar enkrat našel kak odbornik, kateri bi pri prvi bodoči seji stavil predlog, da se v prihodnje ima uradovati in zapisovati zapis nike pri sejah v slovenskem jeziku. (Surovost). Ko so se v nedeljo, 7. t. m. narodni kmetovalci iz sevniške okolice od »Besede" domu vračali, napadli so jih nekateri hlapci s kamenjem, potem so pa zbežali. Enemu pa klobuk odnesli. Ta jih je pa izdal. Bili so napadalci posli znanega nem-škutarja. Sramota! (V Podčetrtka) se še zmirom šopiri nemškutarija, kar se je pokazalo tudi pri zadnji veselici »fajerberistov". Hej domoljubi j| na noge; iznebili ste se M., iznebite se še I V. in Š. e tuti quanti. (V Trbovljah) se bode osnovala 4raz-redna šola za dečke in še posebej 4razred-nica za deklice, kar bode veljalo tudi za Vode. (Čitalnica v Brežicah) vabi najuljud-neje na plesni venček dne 25. februarija 1892 v prostorih hotela Klembas. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 gld., za obitelj 2 gld. Dame naj blagovolijo priti v prostih toaletah. Godba c. in kr. pešpolka | nadvojvode Leopolda št. 53 iz Zagreba. (▼»bilo na domačo maikerado) katera bode v nedeljo dne 21. svečana ,1892 v prostorih gostilne g. Hausenbichlerja v Žalci-Začetek ob 8. uri. Vstopnina za oseh") 50 kr. Svira šmarijska godba. (Vabilo k veselici) katero priredibralno in ognjegasno društvo pri sv. Jurija ob Ščav-nici v nedeljo 21. februarja 1892 v šolskih prostorih pri kateri predstavljajo igralci od Male Nedelje igro: »Kje je meja". Med pri- • zori sodeljuje domači pevski zbor. Pri prosti zabavi v gostilnici gosp. Vaupotiča je veselica ognjegascev z godbo. Začetek ob polu 4. uri popoludne. (Ormo&ka ženska poddružnka) družbe »sv. Cirila in Metoda" otvori se v nedeljo 21. sveč. 1892 v prostorih ormoške čitalnice. (Posojilnica ▼ Piiecih) ima v nedeljo dne 28. februarja 1892 svoj osmoletni redni občni zbor ob 3. uri popoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzornikov letnega računa, 2. izvolitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika, 3. razni predlogi. (Slovenske dame Saleike doline) vabijo na veselico dne 21. februvarja 1892 v čitalnici v Šoštanji. Začetek točno ob 7. uri. Vstopnina za osebo 50 kr., obitelj 1 gld., kmetski udje po 20 kr. Vstop dovoljen le vabljenim in po udih vpeljanim gostom. (Občinski odbor t Svetim) sklenil je v svoji zadnji seji dne 14. t. m. posnemajoč občino celjske okolice, da naj uraduje za-naprej občinski urad zgolj le v slovenskem jeziku. Sklenil je nadalje, da se c. kr. okrajno glavarstvo v Celju poprosi, naj se zanaprej ozira na člen XIX. državnih temeljnih postav od 21. decembra 1867 br. 142, po kterem so vsi v deželi navadni jeziki enakopravni in mora vsak avtonomni in državni urad sprejemati od druzega avtonomnega urada brez obotavljanja vloge tudi v drugem deželnem jeziku in jih v istem jeziku tudi rešavati, kakor je to spoznalo državno sodišče z razsodbama od 18. januarja 1888 št. 5 in 3. julija 1888 št. 111. Storil se je slednjič sklep, da se ima občinski urad v vsakem slučaju, če bi se c. kr. okrajno glavarstvo, ali drugi državni uradi ne ravnali po gori navedenih določbah in po3iljalo nemške dopise, vsak tak dopis poslati naravnost vis. c. kr. ministerstvu notranjih zadev s prošnjo naj ono zaukaže narediti prestavo. Konečno se pooblašča obč. urad oziroma župan, da sme zoper vsak ukrep, s katerim bi se žalila ravnopravnost slovenskega jezika v uradih vložiti na vse pristojne višje oblasti rekurze in konečno tudi pritožbo na državno sodišče. To je tedaj že drugi sklep v zadevi slovenskega urado-vanja, kteri bode imel ednaki vspeh, kakor oni celjske okolice. Želeti bi bilo, da storijo vse narodne občine na slovenskem Stajarju take sklepe in pripomorejo slovenskemu, kot uradnemu jeziku do onega mesta, ktero mu gre po državljanskih postavah. Droge slovenske novice. (Dražbi sv. Cirila in Metoda) v korist je sklenil slavni odbor .Glasbene Matice* prirediti prav zanimivi koncert. Uso-jamo si že sedaj opozoriti slovensko občinstvo, naj pri tej priliki s prav obilno udeležbe pokaže svoje zanimanje za naš prvi glasbeni zavod, ki se tako plemenito spominja naše družbe. — Naša najnovejša pokroviteljica je zavodu cerkljanska župnija na Gorenjskem, ki nam je poslala po g. lekarji Jakobu Hočevarji, kot pooblaščenci 105 gld. Naj vzgled naudušenih domorodcev pod Grintovcem vzbuja in drami narodnjake po vsej domovini! — Vesela družba v Velikovci je nabrala in nam doposlala 12 gld. Slava vrlim rodoljubom Korotanskim! — „Gospica iz Opatije" je poslala družbi 4 gld. 30 kr., nabranih na način, kije istotako iz, iren, kot je vreden, da se posnema. Čast. pošiljalka ima namreč lepo navado, da jej mora vsak domorodec, ki jo prvikrat obišče v njenem novem stanovanji v Opatiji, plačati vstopnine najmanj 10 kr.; ta vstopnina je potem last naše družbe. Vsa čast naudušeni Slovenki! Za blagohotno naklonjenost in darove, ki pričajo o skupnem delovanji vsega naroda za našo šolstvo, izreka najiskrenejo zahvalo Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Dražbe sv. Cirila in Metoda) odbor je v svoji zadnji seji, 13. jannarija t. 1., sklenil od gg. ljubljanskih bogoslovcev ku-i piti 200 proizvodov njihovih .Pomladnih | glasov" zato, ker je ta knjižica po svoji miljeni vsebini kar najpripravneja naše družbe interesom in pa zato, da se tako nadaijeni kot rodoljubni pisatelji rešijo menda jim žugajočih materijelnih izgub. A ne samo, da so nam gospodje pisatelji ob imenovanem nakupu 20 proizvodov navrgli, — te dni so nam doposlali kot poseben dar še 65 primerkov tega svojega lepega spisa Bodi jim torej iskrena družbina zahvala! — Tndi z Dolenjske smo prejemali zadnji čas za našo družbo pokroviteljnin. V domoljubji osiveli g. J. R., ki je ves čas obstanka naše družbe proti njej istotako požrtvovalen, kot napram občinstvu želi biti neznan in skromen, nam je vročil namreč 100 gld. z nastopnimi vrsticami: „Z Višnje gore: Pri zadnjem zborovanji naše podružnice sv. Cirila in Metoda je bil ."prejet predlog, da naj višnjegorski župljani zlož6 skup 100 gld., in se župnija vpiše v društvo kot pokroviteljica z do-tičnimi pravicami. Po prizadevanji blagajnika g. Josipa Skufca in njegovega tovariša je bila kmalu vsota 100 gld. skupaj. Zraven tega sta pristopila o tj priliki Višnjegorski podružnici sv. Cirila in Metoda še dva nova ustanovnika, namreč g. Josip Skufca, posestnik v Starem trgu pri Višnji gori, in g. Franjo Stenic, posestnik v Dragi. Zato je tu priloženih 100 gld. ?a vpisnino župnije Višnja gora kot pokroviteljica in 20 gld. za dva ustanovnika — skupaj 120 gld." Tudi z Dolenjske — smo zapisali. Zakaj? Zato, ker se dolenjskega goldinarja po našem mnenji drži časih več kapljic britkega znoja kot pa doneska, priposlanih iz drugih sreč-nejih pokrajin slovenskega ozemlja. — A dolenjski rojaki: ko se Vam istinitim gi-njenjem zahvaljujemo za Vaše domorodno srce, izrekamo Vam upanje, da bo Vaše trdo zasluženo darilo naši družbi prav tistega prospeha, kot se v življenji sploh najslastneje ono vživa, kar seje prislužilo s trdim dušnim naporom, ali pa z žuljavo roko. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Dražba sv. Cirila in Metoda) je pre jela veliko zbirko knjig razne vsebine, ki jih je daroval ključavničarski mojster, g. Josip Rčbek. Iskrena hvala! Naj bode v vzgled slovenskim obrtnikom! — Sedaj v predpustu, včasu razvedrilnih zabav, spominjajo nas se večkrat naša narodna društva in požrtvovalni domorodci. Tako nam je nabral g. pravnik Podgornik na veselici v Borovnici 11 gld. 20 kr.; neimenovan duhovnik nam je doposlal .za predpust" — kot odkupnino od veselic — 5 gld.; po g. Kosmaču predsedniku narodne čitalnice v Cirknem na Goriškem, smo prejeli 5 gld.; nabranih pri veselici 2. februarija; g. Bolča, Čeh, nam je daroval 1 gld. 20 kr.; g. Anton Kozlevčar, uradnik južne železnice v Št. Petru na Krasu, nam je doposlal 1 gld. 10 kr.. nabranih pri ! igri, in vesela družba v mariborski čital- , niči pa 1 gld 1 kr. —Ko s hvaležnim pri- ,, znanjem beležimo darove posameznikov ter veselične prispevke, kot vire, po katerih bi naša družba gmotno še prav lahko napredo- !' vala, znamenjujemo iskrenimi čutili dar g. Fr. Lipolda, mozirskega, ki se je na grobu starega si prijatelja spominjal nas živih ter naklonil naši družbi 5 gld. Slovenci posne-majmo vzged vrlega domorodca! (V Trstu) umrl je obče znani slovenski pisatelj in pesnik gospod Fran Cegnar, c. kr. poštni nadkontrolor. Rodil se je dne ! 8. decembra leta 1826 pri sv. Duhu poleg ! Stare Loke na Gorenjskem. Rajni bil je pravi uzor pridnosti in požrtvovalnosti. Spisal in prevel je mnogo povesti in zložil lepi venec krasnih pesni, ki so ga storile nepozabnega. — Naj v mini počiva! (Umrla) sta dekan Frelih v Trebnjem, ki je bil vrl duhovnik in domoljub slovenski, in dr. Gross, zadnji čas sodnijskega urada vodja v Idriji. Pokojnik je bil rojen v Na-zaretu v Savinjski dolini. Bil je izvrsten pevec, dober pravdnik in veliki domoljub slovenski. Kot uradnik je služil v Ptuji in v Ljubljani, kjer je bil povsod spoštovan in priljubljen ter si stekel za povzdigo slovenskega petja veliko zaslug. (O učiteljskih plažah) se bode 29 t. m. posvetoval stalni odbor uradne deželne učiteljske skupščine v Ljubljani pod pred-sedništvom c. kr. dež. šolskega nadzornika, g. Jos. šumana. (Za meščanske šole) izidejo slovenske učne knjige, in sicer je že na svitlem Orož-novo .Zemljepisje" (pri Milicu); izideta pa še Vrhovčeva .Zgodovina" (pri Blaz-niku) in Hubadovo .Prirodopisje" (pri Bambergu*. (Iz Št. Jania) na Kranjskem, kjer so bile pred 20 leti še velike tovarne in rudniki in kjer je baje dokaj premoga, nameravajo zidati železnico do Sevnice. Morebiti da bode iz te moke kaj kruha. (Koroški slovenski učitelji) so strašni nemškutarji. Na- višje povelje se upirajo uvedeiyu slovenščine v šole, ko se je vendar tako skromen prostorček dovolil materinskemu jeziku. Ti ljudje so se menda učili v šoli nemške nacijonalne politike, a ne zdrave pedagogike, kakoršne vsi drugi avstrijski učitelji. (T Rojann pri Trsta) je lani kaj dobro uspevala ondotna posojilnica, ki ima ob enem tudi svojo gostolnico. V Trstu satnem se pa okrepčuje od dne do dne bolje ondotna slovenska posojilnica in hranilnica. — V mestnem zboru pa na^pjajo škofijstvu, češ, da ono ne pospešuje italijanskega jezika po tržaških cerkvah Kakor da bi to naloga duhovnikov v cerkvi bila V! Duhovniki se morajo držati starega reda, starih navad, starih postav. („Lnči\) Spisal Anton Funtek. Celje 1801. Tisek in založba D. Hribarja Cena broširanemu iztisu 70 kr. Vezanemu iztisu pa 1 gld. 20 kr. — Po pošti 5 kr. več. To krasno knjigo za danes samo naznanjamo. Več o tem delcu, ki krasi vsako hišo in tudi najbojj gosposko, spregovorili bodemo-prihodnjič vež. (Naia vina) vendar ne bodo dobila od strani italijanskih vin tako hitro izdatnega tekmovalca, kajti naše ministerstvo se je gledd carine z Italijo pridržalo nekaj pravic in se bode obotavljalo, cenam avstrij- skih vin škodovati. Italija tudi upa drugam še, v druge države spraviti svoj obilni vinski pridelek. Sicer pa laška vina ne bodo ugajala našemu okusu; kajti ona imajo okus po tinti za naša usta; kakor se Italijanom zdi, da je naše najboljše vino n. pr. ljutomersko še — kislo. — V naših krajih — tako se nam poroča — imajo vinorejci kljubu tožbam, da ni veliko vina, ipak že dosta nove zaloge, katero hvalijo. Piše se nam v tem obziru od Save, da bi ga zlasti Dolenjci v bližini Krškega v veliki množini radi oddali. (Darilo). Gospa I. Hočevaijeva v Krškem je darovala več slovenskih knjižic iz peresa mladinskega pisatelja Kosi-ja v Središči meščanski šoli v Krškem, ki se za ta dar lepo zahvaljuje blagi šolski dobrotnici. (Nesrečno padla) je soproga krškega kavarnaija Feslerja, in sicer tako, da je takoj potem umrla. (14. posojilnica na Koroikem) se je ustanovila v Suhi nad Pliberkom. Peščica koroških Slovencev je že prekosila Kranjce. Slava koroškim bratom! (Gledl državnih podpor) za nove vinograde se utegne postava tako prenarediti, da se bodo podpore še le čez 10 let vra-čevale. (V Ameriko) silijo ljudje iz raznih krajev naše domovine. S krškega polja se nam n. pr. poroča, da se več ljudi z Bregov, Drnovega in drugih vasi cerkljanske fare pripravlja na daljno pot. Vmes so tudi pridni in pošteni ljudje, ki pač od kraja tožijo, da v naših krajih ni več zaslužka, pa ga ni in ni. Morebiti ga bodo dobili pri stavbi dolenjske železnice, ki je konečno dovoljena in se mora v dveh letih in pol dokončati. V Ameriko vabi tudi to ljudi, ker nekateri izseljenci domu res več denarja pošljejo, to pa ne pomislijo, koliko je takih, ki se tam za vselej ponesrečijo. Težko je v stari Evropi res že živeti — treba bode državam davke znižati, toda s čim bodo dolge plačevale, s čim vojaštvo, uradnike. Red in inir res imamo, a moramo ju drago plačati. (Zakaj m silijo ljudi« ▼ Ameriko?) To je več razlogov. Največji je to, da so tam za pridne, močne, zdrave ljudi, če jih ne zadenejo prehitro ondi zel6 navadne nesreče, res dobri dohodki, dobre plače, zlasti za one. kateri z rokami delajo. Zakaj pa v stari Evropi delavcev rudniki in fabrike tako dobro ne plačajo? V stari Evropi se morajo rudniki, fabrikantje in posestniki zemljišč z malimi obrtniki vred veliko bolj za red v državi truditi, kakor v Ameriki, ki nima državnih dolgov, nima dobro plačane armade in ne cele armade, večinoma dobro plačanih uradnikov. V stari Evropi i— ■■.i pa vzdihujejo in stokajo države pod temi neznosnimi bremeni. In pri nas ne bode tako hitro boljše, dokler nas teži tako velika mora! Pa v Ameriki utegne tudi slabše postati; če se bode le preveč ljudi ondi naselilo — treba bode tudi ondi več uradnikov in več vojaščine. (Žlahtnih nagih trt) in sploh domačih trt nam utegne še za cepiče primanjkovati, ako se bode trtna uš tako naprej širila, kakor se je v pretekli dobi. Ker se naša domača trta po dobrih vrtovih in po brajdah dalje časa drži, zato je ljudem priporočati, da bi žlahtne domače trte posebno pridno sadili v bližini hiš in hramov, da jih bodemo vsaj še za cepiče imeli in ž njimi ameri-kanke požlahtnovali. (Okrajna bolniška blagajnica) v Krškem je izvolila svojim predsednikom domoljubnega g. Jugovica. Dobro, odslej bode vsaj slovensko uradovala. (Amerikanskih trt) bode težko dobiti za vse opustošei.3 in uničene vinograde. Zalo so začeli nekateri premišljevati, ali se ne bi dala naša domača divja trta vinika, katero radi zavoljo sence in radi lepšega sade kraj hiš in lop, požlahniti. Nekateri so že poskušali, kakor se bere v strokovnjaških listih, pa se je bolj slabo obneslo. Vendar kaže v sedanjih stiskah se z nova teh poskusov lotiti. (V Krškem) so bili pomožni uradniki „na pošti" priredili „pltsni venček", čegar čisti dobiček je bil šolski mladini odločen. „Bralno društvo" uči svoje člane „kolo". V g. Ženarjevi gostilni je bila 14. t. m. meščanska veselica. (6. Josip Lenarčič na Vrhniki) razposlal je slovenski (edini) cenik svojih semen. Slovenci, ravnajmo sfe po geslu: Svoji k svojim. Droge avstrijske novice. (Državni zbor) je v zadnjem času obravnaval o tem, koliko podpore naj d& država donavski parobrodni družbi; veliko podpore bi vlada rada naklonila tudi dunajskemu mestu za nove zgradbe. Pa temu se Poljaki in nemški konservativci upirajo; Poljaki hočejo tudi za uravnavo svojih rek veliko podpore dobiti. Znani vodja nemških levičarjev Plener nosi še vedno prvi zvonec; rad bi še dalje vodil avstrijsko nemštvo — na škodo Slovanov. (Postava o domovinskih pravicah), katero je zahteval tudi naš poslanec Robič, vzel je tudi državni zbor v delo. (Državni zbor) se je za zdaj zaključil, da se skličejo deželni zbori; postavo o du- najskih zgradbah pretresovala bode se še le po veliki noči. (Madjarom) dela skrbi, če bi najstarejši poslanec na ogerskem zboru, ko ga bode otvoril, govoril hrvatski; po naključji je najstarejši Hrvat Vukotinovič, ki ima pravico hrvatski govoriti. Kaj bo, če to res stori; madjarski globus se bode podrl. (Vojaške komande) so dobile povelje, paziti na to, da se bode pri vojaštvu bolje gojil verski čut. Strah še ima naše vojaštvo pred človekom, pred svojim predstojnikom; naj ga ima še pred Bogom! (Dolenje-avstrijski deželni zbor) je dovolil za 1. 1892 v podporo novim vinogradom 30.000 gld.. ki se bodo posojevali posameznim vinogradnikom brezobrestno; občine se pa zavezale, ako bodo na to pazile, da se bode posojeni denar dejansko tudi porabil za nove nasade. (Čehi) postajajo vedno bolj edini v tem vprašanju, da so točke ponujane pogodbe z Nemci škodljive češkemu narodu in koristne le Nemcem, ki bi radi tako zvano „spravo" v kratkem dognali in pod streho spravili — in vlada se tudi trudi, Nemce potolažiti — Čehi naj pa le — kriče. (Ali jo dobro ali slabo znamenje), da Plener vodja avstrijskih Nemcev v - boju zoper Slovane, ni hotel prevzeti dobre državne službe? Kakor se vzame. To je odvisno dosta od vlade. Naj mil ona hrbet obrne, kakor je Plener obrnil ga državni službi, pa se bode še kesal. V državnem zboru pri nas je tista stranka močnejša, kateri je vlada najbolj naklonjena (Slovanom v Šleziji) se tako slabo godi, kakor koroškim Slovencem; ne davno so imeli shod, kaj je storiti, da dobe slovanske šole. (Valuto) hočeta vravnati naš in ogerski finančni minister, to je našemu denarju, našemu goldinarju hočeta pripomoči do prave veljave, to je, ba bode tudi v tujih deželah imel toliko veljave, kolikor jo ima pri naš, ne pa 15 do 20 krajcarjev manj. Potem utegne tudi zlato brez.aže biti. (Karih 140.000 gld. je izneveril) v Gradci neki Bauert, uradnik eskomptne banke. Graški časnikarji naj raje svoje ljudi poštenosti uče namesto vednega hujskanja zoper Slovence. / Ogled po širokem sveto. (Volitve na Romunskem) spadle so zelo ugodno za vladno stranko. Nacijonalna stranka imela bode komaj tretjino množine. (Med Italijo in Švico) nadaljevalo se bode pogajanje glede trgovinskih pogodb. (V Sudana) pričela se je vojna med Abdallahom in Sherifom radi prestola. (Na Ruskem) je huda lakota; ljudje baje jed<5 travo i listje; vlada je dala že velikanske podpore stradajočimi. Tudi v naši Galiciji trdo predo ljudstvu v goratih krajih. Na Portugalskem) je veliko delavcev brez kruha in dela, bati se je nemirov, vlada je v velikih skrbeh. Na Španskem so pa vstrelili nekaj rogoviležev. Dopisi Is Savinjske doline. Dne 3. febr. je iznenadila celo Braslovško dekanijo žalostna vest, da so občespoštovani in obče ljubljeni č. g. dekan Lavrencij Potočnik v noči od 2. do 3. febr. umrli. Ta žalostna novica nas je tako osupnila in iznenadila, da se je marsikteremu celo neverjetna zdela; Se le tužno zvonenje po farnih cerkvah nas je prepričalo, da si je neizprosna smrt izbrala preblagega gospoda v svojo žrtvo. Koliko ljubezen in spoštovanje so rajni vži-vali daleč na okrog, pokazalo se je dne 5. febr. pri njih pogrebu. Neštevilna množica ljudstva se je zbrala, n*> samo iz domače Braslovške, ampak tudi iz drugih sosednih in daljnih župnij. Č. g. duhovnikov se je zbralo nad 30, da skažejo zadnjo čast blagemu rajnemu gospodu. Med temi so bili milost, g. opat iz Celja, ki so kondukt „in pontificalibus" vodili. Preč. g. korar J. Bohinc iz Maribora, ki so v prelepem govoru rajnega gospoda kot vzornega duhovnika in rodoljuba poslavili. Nadalje so bili tudi navzoči č. gg. dekani iz Slov. Bistrice, iz Brežic in iz Gornjega grada; celo iz Ljubljanske škofije bil je eden duhovnik navzoč. Bili so pa res rajni gospod blaga duša. Svojim faranom skrben in ljubezniv duhovni oče, svojim prijateljem zvest odkritosrčen prijatelj, ni tedaj čuda, da je njih pogreb bil tako veličasten. Preblagemu go-1 spodu bodi žemljica lahka. ▼ Ormoži, dno 12. svečana 1892. — In ti, draga „ Domovina" sprejmi veselo vest, da so nas naše ljubeznjive domorodkinje preseničile s svojim narodnim delovanjem. Nedeljo dne 21. svečana 1892 beležili si bomo ne samo mi Ormožani, ampak tudi vsak Slovenec bode si zapomnil dan, ko je zopet ena ženska poddružnica družbe sv. Civila in Metoda slavila svoje rojstvo. Beležiti imamo tembolj dan, ker žalostne razmere ravno privele so pri nas gospoje do misli ustanoviti branik proti nemškemu navalu in dan ta, ko obistini se ta misel gotovo bodi nam vsem slaven in nepozaben. Sicer bode glavna slavnost otvoritve spomladi enkrat, vendar tudi zdaj hočemo naperiti vse moči ter dostojno pozdraviti novorojeno dete in to želimo i od drugih bratov in sestra slovenskih rado-voljne pomoči. Največ zasluge pri ustanovitvi pod-družnice stekla si je gospica Tilika Frau-ensfeldova, katerej tu javno izrekamo naj-prisrčnejo zahvalo na njenej domoljubnosti. Is latkega. (Svoji k svojim.) Velikokrat se dandanes poudarja, da naj bi Slovenci pri domačina kupovali, domače obrtnike podpirali; ali kakor navadno rečemo: „Svoji k svojim". — To je pa tudi čisto naravno, da brat brata podpira prej nego ptujca, toda žalibog, da se ne ravna vselej po temu načelu — bodisi da ni prave volje k temu, ali pa, da v dotičnem kraju ni rodoljubnih trgovcev in obrtnikov. Kar zadeva nas Laščane, osobito okoličane, moremo reči, da trgovca imamo dva, ki sta vsega priporočka vredna, katerima ni samo za naš denar, ampak v mari njima je tudi naše blagostanje. — Pri obrtnikih smo pa jako na slabem, ne da bi jih ne imeli dovolj, ampak leti se nam večinoma tako slabo obnašajo, da človeka srce boli. Največ nasprotnikov slov. jezika imamo ravno v trgu med obrtniki. — Četudi so večinoma vsi rojeni Slovenci, ter vsi živijo ob slovenskemu kruhu, kljubu vsem tem nas sovražijo in zaničujejo. Sila potrebno je, da bi se naj rodoljubi dogovorili, čim preje tem bolje, naj bi se kak rodoljuben usnjar v trgu nastanil; da bi tako naš kmet pri domačinu usnje kupoval in ne nosil svojega pošteno zasluženega denarja k odpadniku. Tudi glede druzih obrtnikov, želeli bi, da naj se spomnijo, od koga največ zaslužijo, ter da naj bi napise vendar bolj slovenske imeli. Opazovalec. Zs Mozilja. V zadnjem času oživela je na novo naša čitalnica. Tukaj nimamo sicer narodnih nasprotnikov, ki bi nas silili postavljati si njim nasproti trdnjave, pač pa potrebujemo narodnega ognjišča, kjer si vsaj včasih ogrejemo naša srca za narodno ideje, in dobimo potrebnega narodnega berila. V tem smislu bodi nam tudi pozdravljeno novo nastalo društvo; naj si pridobi lepo število članov. ki bodo med seboj edini vsaj pri narodnem delu, in ki bodo s to edinostjo pripomogli k uspeha naših na- rodnih društev. Oživlj nje naše Čitalnice se je prav lepo slavilo. V prijetno okrašenih prostorih g. A. Goričaija zbralo se je veliko občinstva, zlasti je vabilo čitalnično privabilo lepo vrsto gostov iz Braslovč, Celja, Gonyega Grada, Šoštanja in Žalca. Predsednik čitalnice, g. Pirš, pozdravil je goste ter izrazil svoje veselje nad občnim zanimanjem do društva. Dobro ubrano petje in ples pa sta vzdržavala veselje skoraj do rane zore. Veselice udeležil se je tudi naš novi zdravnik, g. dr. Pavliček, vri češki narodnjak, katerega smemo Slovenci veseli biti. — Naši čitalnici pa krepki »Naprej*! Od It lomBM na koroikl ia-lf—irf Naše kmetsko bralno društvo je imelo v nedelo 14. februvarja v Pušavi v gostilni g. Kresnika, zopet svoj letni občni zbor s prijetno veselico. Dasi je bilo vreme ledeno in sneženo privreli so vender kore-njaški Pohorci od vseh strani nekteri po 2 uri daleč. Niso se kesali daljnega pota. Izbrano petje, posebno mešani zbor je vsem segal do srca. Burno so tudi odobravali !| jedrnati govor g. dra. Rosine iz Celja, ki je narisal podobo slovenskega posestnika, kakor mora biti, ako hočemo ohraniti svoj narod za prihodnost. V odbor so se volili večinoma prejšnji odborniki pod vrlim načel-ništvom g. Lamprehta. Po končanem vspo-redu se je navdušeno napivalo, mej kte-rimi je posebno omeniti krasno napitnico g. župnika celjskima gostoma g. dni. Rosini j! in drdu. Glaserju. Is Dunaja. Kakor vsako leto, priredilo je akad. društvo »Slovenija* tudi letos Bazne (Potres.) V Civita Laveina pri Rimu bil je 25. jan. t. 1. hud potres. Neki stari stolp se je podrl in pokopal pod razvalinami !j dve osebi, kateri so še živi izvlekli. Mnogo hiš je razpokanih. Prebivalstvo je pobegnilo i na piano. Tudi v Catanij! in v Rimu čutili so potres, ki je napravil veliko strahu. (Koliko Jjndi umije.) Na celem svetu umrje vsako leto 33 milijonov ljudi, vsak dan torej 91.554, vsako uro 3730 in vsako minuto 62. Povprečna človeška starost je 33 let. četrtina vseh ljudi umrje pred spol-nitvijo sedmega leta in polovica v starosti do 17 let. Od 10.000 ljudi doseže le en človek starost 100 in od vsakih 100 Jjudi živi le eden 60 let. Oženjeni ljudje učakajo večjo, starost, kakor camski. (Dr. Dvorak) slavni češki komponist | preselil se bode v New-York. Postal bode profesor godbe na tamošnjem konservatoriju. veliko slavnost in sicer v spomin desetletnice smrti dr Bleiweisa. Od prešnjih slav-nosti razločevala se je pa po tem, da se je stavil tudi ples na program. Vsako leto se je namreč uže od dunajskih Slovencev, iz- j rekala želja, da naj priredimo tudi ples. In ta prvi poskus 8. svečana se je sijajno ob-nesel. Če so bili drage leta koncerti tudi dobro obiskani, vendar še toliko občinstva pri nobeni naši slavnosti ni bilo. Program vršil se je precizno. Predsednik društva pozdravil je goste, imenoma g. dvor. svet. prof. Jagiča, grškega konzula, slovenske in češke poslance, ter nam v daljšem nagovoru naslikal BIeiweisa kot pisatelja in politika. — Potem so nam zapeli naši pevci »Slovanski brod", kterernu je sledilo burno odobravanje. Tudi pesem »Za dom med bojni grom* pela se je izvrstno. Odobravanje pa ni hotelo ponehati, ko nam je zapel operni pevec g. J. Tertnik arijo iz opere »Josip*. Navreči še je mogel jedno pesem. Tudi pri drugi pesmi »Tvoje oči* dodal še je pesem »Domovini*. Mešani zbor si. slovanskega pevskega društva pa nas je kar očaral svojim izboraim petjem. Kot zadajo točko udarjal je si. tam-buraški zbor akad. društva »Zvonimir* ,Po-vračanca" in »Hrvatsko koračnico* na občno zadovoljnost Po končanem programu pričel se je ples, kterega se je vdeležilo do sto parov. Plesalo se je tudi »Salonski kolo" in pa „Beseda". In ne samo v moraličnem, tudi v gmotnem ozira se je slavnost dobro obnesla takd, da se je lahko izročila si. podpornemu društvu za slovenske visokošolce lepa svota. stvari. Podučeval bode osem mesecev na leto in dobival 24.000 gld. plače. (Drag pes.) Nedavno kupil je bogat Amerikanec v Novem Jorku psa »Lord — Bute" ter dal za njega 19.000 dolarjev. To je menda najdražji, pa tudi največji pes na svetu. Visok je namreč 1 m in tehta 140 kg. Na 26 razstavah dobil je ta »slon med pasjim rodom* prva darila in mnogo svetinj. Telegrami »Domovini". Celje, 18. februarja 1892. ■olnofrad. Dr. Fr&nsl pl. Veeteneck, biTiiokr. glavar v Litiji in potom okrajni glavar v Dentach-landsbergu, eedaj ravnatelj »avarovalnieo proti neagodam v 8oinogradn U1 je danes radi uradnega PoneverjeAja prijet in izročen deželnemu eodUču. Poneverjenje unaia M00 goldinarjev. 3 Dnaaj. Deielni »bori iklicuj^jo ae na dan Duaai. Predeednikom vitega ratanakega dvora bodebaje imenovan baron Pražak. 47 C. kr. priv. južna železnica kot pronetaa oskrbovalaica lokalne železaice Celje-Velenje miMnjt TpeljiTO nifaai Toznlae. Z dnem 1. marca t. I. vpelje se na predime-novani progi Celje-Velenje znižana cena in sicer: 1.) Z vpeljavo tour in retour listkov vseh treh razredov, ki bodo za 25®/, ceneje od normalnega tarifa. 2.) Z znižanjem vocnine posamne vožnje postaje Petro vče-Žavec in sicer: I. razred 20 kr., n. razred 15 kr., III. razred 10 kr. 3.) Z vpeljavo dijaških voznih (aboniranih) in delavskih teuenskih kart po isti ceni in uredbi, ki je veljavna na progi južne železnice. ŠTEFAN BOUCON, stola r Onttt ulieo Hn. XX I9UI se priporoča za napravo vsakovrstnega v njegovo stroko spadajočega dela. Prevzame tndi vsako popravo stolov pletenih s slamo in žico — Cene nizke, delo solidno in trajno. (16) 12—2 Razpis dela. T ikrilnea rndoloma (Schieferbruch) v Ceplah oddajo m runa umski in radarski deli z odioinjo »■ije md. (is) i Ponudbe naj se najdalje do 28. februvar(ja 1892 pošiljajo FRANC-u ZUZA, poMrtnikn v Ceplah) Vranskem (Franz), kateri diye natančneja poji Prodaja do slavnih slovenskih posojilnic. Radi sestave .Letopisa" potreboval bodem tudi letos računov vseh slovenskih posojilnic in zato uljudno prosim, da bi se mi blagovoljno poslali. V Krškem 15. februvarja 1892 X. Lapajn«. Naznanilo. V novo prezidani hiši v Spodnji Hu-dinji ob glavni cesti, nasproti gostilne „Zum Wilden Mann" so tri prav na novo pripravljena stanovalca, obstoječe vsako iz velike in male sobe, kuhinje in skladiščem za drva takoj za oddati Vse drago izve se natančnejše v omenjeni hiši. ^ ~4 Drasfotin VaniČ | tr^tiina i solmi, platmi ii mn&ktaraii Ui#n v Celji na oglu Grafike ceste in Rotovfike ulice It lliizli Breiili odvetnik ▼ Cejji nsoja si naznanjati, daje otvorll svqJo odvetniško pisarnico ▼ CeUi (i5) 2-1 hiša it 3, Rotoiike ulice, i. ladstropje (žtaenna g. rojena). Tinktura za želodec, katero prireja ttAUUIL KCCOU, lekarnar „pri angelja" v Ljubljani, Dunajska cesta, je mehko, učinkujoče delovanje prebavnih organov urejajoče sredstva Odstranjuje težkoče v želodca, krepka želodec, ter po-spešoje telesno odprtje. Razpošilja jo izde-lovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojček z 12 steklenic velja gld. 136, z 55 stekln. 5 kgr. teže velja gld. 5 26. Pofitnino plača naročnik. Po 15 kr. steklenčico razprodajajo lekarne Knplersciunied v Celji, Bamalari in Kfinig v Maribora, Molitor v Ptnji, LEichler, Medved, Trnkoczy in Fmaje v Gradci. (14) 21-1 48 fosip Matič Kolodvorske ulice 7, Gcljc Zaloga špecerijskega bla- | ga, vina, delikates, južnega ovofja, ptičjega zobanja, mi- m. . neralnih voda, in deželnih j pridelkov. — Blago vedno J t veže Postrežba' točna in cene nizke. Zunanja naročila oskrbe se z vsako povratno Žaga na prodaj (13)2 ■j! Zaloga specerijstcgi blaga j Milan Hočevar Celje, Graška cesta, S m m blizo ceste, nova še, v dobrem stanu, cena X blizo 800 gld. — Več se izve pri posestnika jg ROK ŠOBA, Anovec, pošta Videm ob Savi. J : H m m 1 li Yelika zaloga vsakovrstne kave, sladkorja, čokolade, kakao, riža, finega olja, vinskega kisa, raznovrstnega čaja, pravega rama, sli-vovke sremske, kranjskega brinovca, kognac, vinskega žganja, najboljša Štajerska in avstrijska vina v bntiljkah, malaga, madeira, sheri in rasnega šampanjca, svinjske masti, masla, Švicarskega in par-mazanskega sira, ogrskih salam, sardel, sardin, makaron, južnega sadja, sliv, lešnikov, najboljše moke, vsakovrstnih popolnoma zanesljivih semen i. t. d., i. t. d., i. t. d. Raznovrstne mineralne nde. Zagotavljam zanesljivo in najeenejio postrežbo »kljub vsaki konkurenci. m m ..........—-i—......................................>■■■..................... najlepše in najmočnejše poleg tega pa še, kar je glavna stvar, veliko ceneje kot povsod drugod so dobiti le pri ŠTIBEBNIK-n v Celji Rotovške ulice (Satbausgasse) at. 2 V zalogi so vedno močni klobuki domačega izilclka. Lepi izbor pravih ..................Vel" ' ....... kosmatih in gladkih v vseh barvah in formah. Velika zaloga trdih klobukov v jekov različnih barvah in najnovejšega fazona, za velečast. duhovščino posebne specialitete. — Za poletni čas pravi kastorji le 45 gram. težki, boljši ko vsak slamnik, so dobiti v različnih barvah in najmodernejše forme. Velik izbor sraje domačega izdelka, iz šifon, berkail, bele in pisane kolerce, manšete, zavratnice (penkle), naramniki, žepne rute, knofi za srajce, nogovice, spodnje hlače, Jšiger srajce, prave in imitirane itd. Pravo garantirano angleško kavčuk-perilo, kolerci, manšete in opersniki (Forhemd), belo in pisano, popolnoma enako berkail perilu ir močnejši, ko vsako drugo, ker je v sredi platno. Nakupovanje volne od ovac. Prevzamejo se tudi klobuki v barvanje in popravilo. (22) 9—2 Ix