Leto II. *traeSBS23S«FurafsE2IJ. Poštnina - V«” - pavSalirana. Ljubljana, sobota 13. marca 1920. Štev. 6o. mimmmmmamtitm n-mrni Ceno po peiti: 13 ceio leto . H 5]*— m pol leta .H ZS'— za čstrt leta. B 13 — aloBSic..K vsa Za Ljubljano latsesn VSO Hndniitn is oprava: HopitapjBfa allca it I BfbiIl filifni itn. Sl ^ameina žtevfika30 vin. - NEODVISEN DNEVNIK - Posamezna ilavllka 30 vin. Wilson vzpodbuja Jugoslovane. ročal je tudi o pravtako brezuspešnih pogajanjih z jugoslovenskimi delegati in je poudaral, da bi bil sporazum že davno mogoč, ako bi ne nasprotoval predsednik Wilson, ki Jugoslovene v njih opoziciji vzpodbuja. V ®er^n» 12, marca. (Dun. KU) Rim v* ^^emeine Zeitung« javlja iz ta ,a: ^erajšnji seji ministrskega sve- p ,e. ®*nj.Pttski predsednik Nitti obširno nlih°Cj“ o pariških in londonskih pogija-^03'»' °,r ° brezuspešnih naporih, eci rešitev jadranskega vprašanja. Po- Veliko delavsko gibanfe v Slezi]!. ®vke poljskih premogarev. — Železna industija v nevarnosti. {Ct LDU Moravska Ostrava, 12. marca, okra- Ceško delavstvo zapadnega k0ri/a Prernogovnega revirja se je poni jg;;0 yčerajgnjemu pozivu ententne Teši *n češko-poljske konference v ]»*» se vrača na delo. Poljsko de-°bsej° nac*aljuje stavko v polnem 49 i |u- Vsega je delalo danes v revirju Hadni* ^elavstva. Politično stavko pa ,We približno 21.000 rudarjev. v ®®0ravska Ostrava, 12. marca. W Kakor se poroča iz poučenega vira, je zavzela premogovna kriza v vitkoviškem železniškem revirju zelo resen obseg. Vitkoviška železarna in koksove tovarne so sedaj brez nakazil premoga. Ako ima stavka in prepoved uvoza premoga iz Tešinskega trajati še nadalje, je katastrofa neizogibna, in bi se moralo ustaviti delo v valjarnah, jeklarnah in v pretežnem delu kokso-vih tovarn. Tudi delo v posameznih oddelkih, kjer bi pomenila ustavitev dela uničenje, bi se moralo ustaviti Odkrita vofaška zarota v Nemčiji. "0 L?V Berlin, 12. marca. (Dun KU časa Pristonega vira poročajo: Nekaj ki st ,e ®Pažati delovanje radikalne klike, Hijjj rem* 2a prctipostavnim in protiustav-bjjj Prevratom in ki je poiskušala prido-Ugot 3 .?voie naklepe tudi vojaško oblast, sj VJja se, da je ta nastop opozicional-Prusk * cesnice v narodni skuščini in v Širok*6?1 ^e^elnem zboru popoln ki ^krogi starokonservativne smeri od-VezP°S°jno to polit'! nai> esn>ie. Vsekakor pa je treba biti naji ^aki kliki, ki se poslužuje nacio- ^ gesel, zelo opreden, Vlada bo Vfcel . z vso previdnostjo in ! Uj v^,?laistrožje mere proti' pomočnikom bij0 Celjem tega gibanja. Zaradi tega je banjaare^ran*h več udeleždncev te0 LDU Berlin, 12. marca, (Dun. KU,) »Berliner Tagblatt« doznava iz poučenega vira, da so hoteli presenetiti berlinsko vlado, pri čemer naj bi se pridružile tudi organizirane čete, ki so porazdeljene po deželi. Ker se med vodji gibanja ni mogel doseči sporazum o roku, kdaj naj bi se nastavil puč, se domneva na poučenem mestu, da se je imel izvesti nameravani puč v kakih 8 do 10 dneh. Nadaljnji razvoj gibanja pa je bil oviran vsled tega, ker je vlada posegla vmes. Ker se vrši sedaj preiskava, se ne more sedaj še, kakor izjavljajo listu »Vossische Zeitung« poročati o podrobnostih. Glasom nekaterih poročil, ki pa niso kontrolirana, je imela zarota namen, zavesti garnizije v Berlinu in v Doeberitzu do puča, in spraviti stranke desnice do vlade. Francoski kardinal Dubois se pripelje v Ljubljano že jutri, ▼ nedeljo ob 6, ari zjutraj na glavni kolodvor, kjer se bo vršil sprejem političnih oblasti in organizacij. Ob 10. uri se bo vršila v stolnici pon-tifikalna sveta maša, ki se je bodo vdele-žile različne korporacije z zastavami. Po sveti maši se bodo vršile sprejemne avdifence. Popoldne ob % 5, bo v »Unionu« pozdravna akademija. Kardinal se odpelje že zvečer, ker mora po nujnih poslih v Rim. * • • Pozdravna akademija v čas* došlega francoskega kardinala Duboisa, se bo vršila jutri ob pol 5, popoldne r veliki dvorani hotela »Union«, Vstopnice se dobivajo danes cel dan v pisarni Jugoslovanske Strokovne Zveze, Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropje, — Jutri pa v Ljudskem domu, in sicer od 9, do 12. ure dopoldne. Posredna POGAJANJA MED JU-COSLAVIJO IN ITALIJO, p Washinoton, 12. marca. {Dun. j2"p “re/žično.) »Newyork Sun« poro-m j tUa< 30 se neposredna poga,a da dQLjItalijo ir. Jugoslavijo že začela, a lijat>sk ai ®e n*so napredovala. Novi ita-W*Predk* se ^ovo^ Jugoslaviji ,na morje med Opatijo in Reko, Slive • ™e^a priti Reka pod italijansko V^eto, je bil odklonjen od Jugoslo- kriza v italijl cjja cPV Run, 12. marca. (Dun. KU) Agen-skerta e‘ani javlja; V današnji seji ministr-0azna ^eta je ministrski predsednik Nitti biugtj1’ 4® *e °dstopilo neka članov ka-Udan-k ■S.* H^inistri so vztrajali pri svojih ^Uient lziavah glede političnega in par-» me^nCnega P°Iožaia in so stavili svo-5®dniky °a razP°^až° ministrskemu pred- Nitti;^ Split, 12. marca. (Dun. KU) Z Uljevem — ii • :i„ .. ratj i ^?. Pia so ministri schanzer, r Hjib J1 Visocchi. Govori se, da stopio na ^ ^uzzatt», Bonomi (soc, reform.) Vi kab-3 ^l^a^ianska ljudska stranka). No-aliCije lDC^ unel značaj meščanske kolnik ^r°^. Soc‘ahstom. Ministrski pred-Parlam ,e, 12iav^ novinarjem, da bo dal v U ° ^donskih pogajanjih vsa na pojasnila. I n'RANCIJA in VATIKAN. Patlz’ 12- marca. (DKU) ki B na vas poroča: Zakonski načrt, «b0l.ni .Je francoska vlada predložila 2 Vati^ g ede vzpostavitve odnošajev da je vzpostavitev odnoša- ^^nih i iz višJih razlogov na- *i°1‘ fte resov in da ta ukrep nika-*^a^ona laiškega gospodstva in aA °,Čitvi cerkve od države. V do o tam rasno posvetovali in vlada meni, da je le v intei*esu Francije, da se udeleži pogajanj, pri katerih so udeležene tudi nekatoliške države. ENTENTA PROTI POLJSKI. LDU Curih, 12. marca. (ČTU) Spopadi v tešinskem okraju so dali en-tenti povod, za energične korake v Varšavi Že precej prej se je opozorila v Parizu ententa na silno agitacijo, ki se razvija s poljske strani v tešinskem okraju. Čehi so pojasnili pred entento, da delujejo Poljaki z najsilnejšimi sredstvi, da bi vplivali na prebivalstvo sebi v prid. Ta opomin pa ni bil sprejet od entente tako resno, kakor je bil vložen s češke strani. Krvavi spopadi, ki so včeraj v tešinskem okraju kalili mir, so presegali meje agitacije in zato je tudi ententna misija na podlagi danih ji navodil v Parizu kategorično pro* testirala proti terorističnim činom Poljakov in z grožnjo resnih represalij prepovedala vsako nadaljnjo agitacijo. ČEHO-MADŽARSKA meja. LDU Praga, 12. marca. (CTU) Odsek za inostranske posle češkoslovaške narodne skupščine je imel včeraj 11. marca pod predsedstvom ministra za zunanje stvari dr. Beneša sejo, v kateri je odgovarjal dr. Beneš na interpelacijo poslanca dr. Hajna glede poskusa spremembe češkoslovaško- madžarske meje in intervencije italijanskega ministrskega predsednika Nit-tija v prilog Madžarske. Minister dr. Beneš je na podlagi avtoritativnih informacij obrazložil, da so vse te govorice brez podlage in da je bila madžarska meja že lani končno določena. Češka javnost nima povoda, da bi se razburjala, zakaj poročilo o intervenciji ministrskega predsednika Nittija v prilog teritorijalnih sprememb v prid Madžarski ne odgovarja resnici. KARDINAL DUBOIS V BELEM GRADU. Kardinal je došel v Beligrad v sredo 10. t. m. zvečer. Na kolodvoru ga je pozdravil minister verstva dr. Fran Jankovič, francoski poslanik, prof. dr. Jelenič za katoliško duhovščino in zastopniki pravoslavne duhovščine. V četrtek se je kardinal vpisal na dvoru, obiskal ministrskega predsednika Pro-tiča, ministra verstva dr. Jankoviča in francosko poslaništvo, kjer je bil ob pol 1. uri deženč. Zvečer ob 9. uri je bil slavnostni banket za približno 40 oseb v oficirskem domu, prirejen od našega ministrstva za zunanje zadeve. Kardinala je nagovoril namestnik zunanjega ministra dr. Spalajkovič. Kardinal je bil odlikovan z redom sv. Save I. vrste. Škof iz Le Mansa George Grente in škof iz Gapa Gabriele de Llobet z redom sv. Save II. vrste. Tudi drugi spremljevalci kardinalovi so bili odlikovani. Kardinala spremljajo še: vi-zitator lazaristov Lobry iz Carigrada, dva francoska stotnika, baron du L6-che in iz Belega grada prof. dr. Janjič. Volitev se boje. Pod vtisom razkritij, ki prihajajo na dan o prejšnji demokratsko-socialistični vladi, se je demokratov polastila velika zbeganost. Resno so se začeli bati volitev, posebno odkar so jim razni občinski volilni izidi na Hrvatskem pokazali, da nimajo od ljudstva pričakovati nobenega usmiljenja. Sedaj se že cel teden v parlamentu vrši razprava o vladni izjavi. Govore skoro sami demokrati, ker poslanci vladnih strank nočejo tratiti časa z besedami, Na vrsto bi namreč imel priti že včeraj zakon o volilnem redu za volitve. Demokrati pa vlečejo in govore, da bi preprečili ali vsaj zavlekli volitve. Včeraj so jo pa pošteno izkopali. Ko so celo dopo*ldne potratili z govorjenjem, so predlagali, da se ugotovi, če je navzočih dovolj poslancev. Storili so to na ta način, da so mogli z dolgimi govori zopet ubiti dovolj zlaiega časa. Ko se je ugotovilo, da je poslancev dovolj, so menili, da bo sedaj seja zaključena ter da je vsak poslanec od njihovih dolgočasnih govorcrv že dovolj utrujen. A vlada je zahtevala, da se seja nadaljuje. Min. predsednik Protič je izjavil, naj se delo nadaljuje, če so gospodje že celo dopoldne že na tak način izgubili. Seja se je nadaljevala. Predsednik pozove prvega vpisanega govornika, ki je bi! na vrsti. Ni gat Porove drugega, naj govori. Ni ga! Pozove tretjega. Ni ga! Bili so to sami demokratje, ki so se sprehajali bogvekje. Pri delu v zbornici jih ni, razun ko pridejo nagajat. Gospodje so se zanašali, da bo stvar končana in da ne pridejo na vrsto ter jih ni bilo. Izgubili so besedo. Šele četrti govornik se je oglasil. Taka ie bil pndeblien «n dan. Dum b© govoril le dr. Puc, ki je še ostal kot demokratski govornik, S tem bo danes razprava končana in potem lahko pride na vrsto vodilni red. Kaj bodo demokrati vse ukrenili, da zavlečejo razpravo o volilnem redu kdo to ve. Dejstvo pa je, da se gospodje bankirji resno tresejo pred volitvami, ker se boj« ljudstva, Mi zahtevamo: Sklenite volilni red !a potem na volitve, da ljudstvo obračun« z ljudskimi sleparji! Osleparjeno ljudstvo. Ko je svojčas bivša demokratsko* socialistična vlada začela na narav** nost neumeven način markirati kron-* ske bankovce ter jemati ljudem 20 njihove gotovine, je med ljudstvom nastalo splošno razburjenje. Nobenemu človeku ni bilo prav umljivo, zakaj s& kolekuje denar, ko so novi bankovci Že natisnjeni. Ljudstvo je čutilo past. Še večjo nezaupljivost pa je vzbudila od* redba demokratske vlade, da se lju« dem pobere ob tej priliki ena petina denarja —• seveda proti priznanicam« Ljudstvo je na shodih protestiralo pro* ti temu, ker je slutilo, kaj tiči za tem« Ko bi bilo tedaj ljudstvo imelo zago*> tovilo, da se bo odvzeti denar uničil* da ne pride več v promet, bi bilo morda še mirno preneslo tistih 20 %. To bi bilo našo valuto izboljšalo, cene bi bile padle in stvar bi ne bila nevarna. Toda že tedaj so se širile govorice, da od-vzeti denar pride zopet v promet, da se bo število papirnatega denarja le St pomnožilo mesto zmanjšalo. Vsakdo se še spominja, kako so II*« Deralno-bankirska glasila tedaj razglašala, da je ta stvar le v korist ljudstva. Hujskači, državi nevarni elementi —■> so bili tisti, ki so si drznili reči« de utegne vlada ljudstvu vzeti denar zopet porabiti. In vendar se je tedaj z ljudstvom od strani demokratsko - socialistične vlade zgodila velikanska sleparija, kakor je bilo včeraj ugotovljeno v parlamentu. Bivši demokratski finančni mi*! nister, ki nam je hotel naprtiti tudi zamenjavo kron za dinarje v znesku 4 : 1, je priznal včeraj, da je ljudstvu pobral 20% ter denar zopet vrgel % promet in ga zapravil. Ta vsota znaže nad eno milijardo kron. Popolnoma razjasni v tem oziru položaj, govor ministrskega predsednika Protiča, ki je včeraj na Veljkovi-če v zagovor povedal: »Jaz sem rekeli da je finančni minister v svojem imenu in v imenu svojih kolegov na varni« način odvzel narodu okoli ene milijardo kron. To, gospodje, kar sem rekel, hočem tudi dokazati. Dokazati hočem to z uradnim aktom samega gospoda finančnega ministra in njegovih tovarišev. Dovolite gospodje, da preči-tam en odstavek iz sklepa ministrskega sveta« v katerem je bila ta odločba ugotovljena. Sklep ministrskega sveta od 23. oktobra 1919 nosi številko I St. 3188. V tem sklepu stoji pod II. sledeče: Da se o priliki tega novega markiranja kronskih novčanic zaradi zmanjšanja nepotrebne njihove količine, ki cirkulira na našem ozemlju in ki zmanjšuje kronam njihovo vrednost, zadrži 20 % od strani države na ta način, da se onim, ki prinesejo krone, izda uradna priznanica o pridržani vsoti. Vi ste slišali od samega gospoda finančnega ministra, da je bilo to prisilne posojilo. Kadar pa država Jemlje posojila, mora to javno in jasno povedati. Prvi pogoj za zdrave finance države je ta, da vlada v njej iskrenost, drugi pogoj je Javnost in tretji pogoj je, da vlada red. Tega v ministrovanju g. Veljkoviča ni bilo. če se v sklepu ministrskega sveta tako govori, potem, gospodje, se tista vsota, ki se odvzame narodu ne sme potrošiti; kajti vsakdo, ki prebere, zakaj se mu odvzame 20 %, bo ta toko razumel, da hoče država teh Stran 2 »Večerni M«, Sne 13. marca 1920, 5Tev. 60- 20 % sežgati. Ampak oni niso bili sežgani, nego znova spravljeni v promet. To se pravi, da je država to vsoto vzela na posodo. Radi tega sem jaz imel popolnoma prav, ko sem rekel, da je t« vsota odvzeta na »prevaral« način, in jaz sem to tudi dokazal z onim sklepom ministrskega sveta, če vlada sklene, da hoče potrošiti denar, mora tudi skrbeti za pokritje. Ako vlada ne skrbi za pokritje, potem je taka politika bankerotska, in samo bankroterji so v stanu, da vodijo tako politiko. Tedaj se vidi, kako velika je bila napaka, da ni zasedal parlament.« Demokrati in socialisti so s svojim sleparstvom vzeli ljudstvu nad eno milijardo denarja, ga vrgli zopet v promet, s tem poslabšali našo valuto, povzročili padanje denarne vrednosti in vsled tega naraščanje cen. In ti ljudje, ki so naše ljudstvo na en mah dvakrat osleparili, so ga hoteli oslepariti še enkrat ob zamenjavi kron za dinarje v razmerju 4 : 1. če se ta bankirska gospoda sedaj na videz zgraža nad valutno reformo 4 : 1, je to le zgražanje sleparja, ki se mu je sleparija ponesrečila. Iz njihovih dejanj spoznamo, koliko so vredni sami in njihove besede. To naj vsakdo pomisli, ko bere njihove članke o, valuti sedaj, ko nimajo več besede in zmožnosti slepariti. Shod delavskega ženstva. (Iz Maribora.) Lep je bil nedeljski shod, takšnih shodov moramo imeti še več — taka je bila sodba mariborskega delavskega ženstva o $hodu, ki ga je sklicala »Delavska zveza« zadnjo nedeljo. Mariborsko delavsko ženstvo je v nedeljo pokazalo, kako misli, kam se nagiba in odkod pričakuje svojih pravic. Takoj po 4. uri popoldne se je pričela polniti dvorana JSZ — več stotin delavk, služkinj in delavskih žen, pa tudi precej delavcev se je udeležilo zborovanja svojih tovarišic. Ko je potem otvorfla predsednica ženske skupine tov. Jančič shod, je bila dvorana že natlačeno polna. Z lepimi besedami je pozdravila mnogoštevilne zborovalke, posebno pa ljubega In dobrodošlega gosta — Cilko Krekovo — katero so zborovalke navdušeno pozdravljale. V prekrasnem govoru je nato Cilka Krekova opisala dolžnosti delavske žene, služkinje, delavske matere in jim pokazala pot, po kateri bodo tudi one prišle do svojih pravic — da ne bodo v bodoče imele samo dolžnosti — temveč tudi pravice. Njenemu govoru je sledilo navdušeno pritrjevanje. Besede, ki jih je govorila, bodo gotovo obrodile stoteren sad in pripomogle, da se bo še bolj razširila in utrdila krščanska misel med delavskim žen-stvom. Nato je povzel besedo predsednik Delavske zveze tovariš Krepelc, ki je v kratkih besedah orisal program kršč. dej. organizacij — ter poživljal navzoče ženstvo, da se tudi ono poprime našega dela in gre skupno v boj — kajti brez bc:a ni zmage — za uresničenje kršč. delavskega programa. Za temi sta govorili tov. Po* piatnik in Zorec v imenu služkinj, tcv, Ver in Bračko v imenu moške skupine JSZ. ter ravnateljica štupca in prof. Bogovič, Ob koncu sta se sprejeli sledeči resoluciji. 1. Mariborsko delavsko ženstvo odločno zahteva, da se izvede splošna in en.*.ka volilna pravica za vse ženstvo. 2. Najodličnejše protestiramo proti tiesraniuim in podlim napadom nasp-olnib strank, ozir. njih Časopisja in govornikov proti dr, A. Korošcu in ljubljanskemu škofu dr. A, Jegliču, ter jima izreka n^jpo-pclneiše zs upanje. Po sprejetju resolucij je predsednica zaključila lepo uspeli shod — katerega uspehe blagoslovi Bog. BOJI NA RUSKEM. LDU Moskva, 12. marca. (DKU — Brezžično.) Na severni fronti v mur-manskem odseku se prodiranje nadaljuje. Na sibirskem delu severne fronte vzhodno od Urala so bele čete stopile v stik z rdečimi četami in priznale so* vjetsko vlado. BOJI MED POLJAKI IN RUSI LDU Varšava, 12, marca. (Dun, KU — Brezžično.} Velikopotezni napad so« vjetskih čet ob Dvini je bil včeraj z velikimi zgubami za sovražnika odbit Dnevne novice. + Protič napoveduje nova odkritja o demokratsko-socialistični vladi. V četrtkovi seji parlamenta je ministrski predsednik Stojan Protič izjavil, da hoče sedanja vlada toliko časa ostati na svojem mestu, dokler ljudstvo ar bo zvedelo, kak- šen je položaj, v katerem nas je pustila prejšnja vlada. Demokrate izpreleta kurja polt! Protičeva izjava je delovala kakor bomba. + Včeraj centralisti, danes avtonomisti. »Jugoslavija«, ki je vemo podpirala prejšnji centralistični režim, je sedaj obrnila kopje in strelja proti centralizmu današnje vlade. Očita ji, da hoče pokrajinskim činiteljem onemogočiti vsak vpliv na državno upravo. Ako je pa preje kdo kaj takega rekel, so ga demokrati proglasili za veleizdajalca. Kakor pač kaže — načel ti ljudje itak nimajo. + WiIson nepopustljiv. Wilson je odgovoril na francosko-angleško noto z dne 26, februarja v stvari jadranskega vprašanja. Wi!son pravi, da vstraja na skupni spomenici zaveznikov z dne 9. decembra, ki izraža načela in ponavlja glavne točke, na podlagi katerih se je bil dosegel sporazum. Samo italijanska in jugoslovanska vlada sami želita, da se opusti načrt ustanovitve svobodne reške države in bi želeli državno oblast nad Reko poveriti zvezi narodov, se on temu ne bo upiral. Sploh ponavlja, da bo prav rad odobril neposredni sporazum med Italiio in Jugoslavijo. Na-glaša samo, da se v ta sporazum ne sme mešati albansko vprašanje in albansko ozemlje. Politične novice. — Falziflkati tisočkronskih bankovcev. Na ukaz gospoda finančnega ministra se ustanovi pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani komisija treh članov, da še enkrat pregleda strankam odvzete tisočkron-ske bankovce kolkovane s sumljivimi kolki. Ta komisi'a naj dožene. ali so kolki res potvorjeni ali ne. V to komisijo imenuje delegacija ministrstva financ enega uradnika kot predsednika komisije in enega strokovnjaka, trgovska in obrtniška zbornica pa pošl e tretjega člana. Izrek komisije o pristnosti kolka bo definitiven. Bankovci. ki jih bo komisija izpoznala za pra ve, se bodo naknadno zamenjali pri delegatih za zameno kronskih bankovcev. — Za delegata: dr Rupnik 9, r, — Umetnine se ne smejo pustiti čez mejo, če tega oblasti ne dovolijo. Dognalo se je, da zadnje čase posebno Nemci iz proste roke prodajajo umetnine izven države. Vsaka prodaja umetnin 9e mora naznaniti deželni oblasti, — Vlom v Koprivniku. Posestniku Ivanu Krakarju ao odnesli neznani vlomilci veliko moške obleke, sladkorja,čaja, kakaoa, zavrtek vžigalic in denarnico, v kateri so bili 4 tisočaki. Tatvine sumljiv je neki bivši ruski vojni ujetnik. — Iztihotap^nfe živine se je zadnje čase precej omejilo. Meje so namreč stro-že zastražene; organi g. svetnika Kerše-vana pa tudi v zaledju strogo nadzorujejo promet z živino in so že izsledili veliko goljufij z živinskimi potnimi listir iztiho-tapljanje živine se zato več ne izplača, ker je riziko prevelik. — Izgredi na Tržaški cesti. Dne 11. marca okrog 22. ure 44 minut so prepevali ključavničar Ivan Jerina, mesar Anton Peterlin, ključavničar Stanko Pogibov, skladiščnik Maks Završnik in ključavničarja Franc Avsec in Josip Avsec na Tržaški cesti pred Rupertovo gostilno. Državni varnostni nadstražnik in poskusni stražnik Anton Cotič sta fante opominjala na red in aretirala Franceta Avseca, kateri je najbolj kričal; Avsec se je prijel nato za ograjo in se tako držal, da ga stražnika nista mogla spraviti naprej; ostali fantje so nato obkolili stražnika, se va-nja zaletavali in grozili, da Avseca ne bosta nikamor odpeljala. Stražnika sta nato prosila telefonično pomoč iz tobačne tovarne, nakar je prihitelo 5 stražnike" na pomoč, kateri so privedli fante na policijsko ravnateljstvo. Na policiji so fante kaznovali vsakega s 100 K globe radi kaljenja nočnega miru; zaradi ostalih reči se bodo zagovarjali pred sodiščem, — Stara tatica je Marija Olepič. Doma je iz Adergasa. Z zapori je dobro znana. Prvič je dobila 13. julija 1906 v Ljubljani 6 mescev, 22. junija 1907 je dobila 8 mescev, 18 julija 1908 13 mescev, 8. oktobra 1915 2V2 leta in 28. majnika 1918 leta težke ječe. Vselej je kradla in sicer večinoma kokoši. Zdaj sedi na zatožni klopi, ker je v noči na 19. januarja 1920 ukradla v Kranju iz zaklenjenega k urnika 7 kokoši in enega zajca, med vožnjo iz Kranja v Škofjo Loko je pa Flori Ahačičev! 15 kron vredno denarnico z vsebino 192 do 194 K vzela, kakor navaja obtožnica. Dve kokoši je v Kranju pustila živi, ostale je zadavila. Ahačičevi pravi, da ni ukradla denarnice. Ahačičeva zaslišana kot priča potrdi, da je sedela Olepičeva takrat na desni strani. V Vižmarjih je Olepičeva izstopila, dasi je imela vožni listek ao Ljubljane. Ahačičeva je šla potem proti Vižmarjem in jo je zasačila v neki gostilni v šiški; tajila ji je, priča je pa poslala po stražnika; in šla je za njo in jo je s pomočjo drugih ljudi prijela in odvedla na policijo. Deželno sodišče ji je prisodilo 8 mescev težke ječe zaradi tatvine kokoši in zajca, oprostilo pa jo je od obtožbe, da bi bila ukradla denarnico gospodični Flori Ahačič. — Davek na služinčad. Pariški občinski svet je sklenil davek na domače uslužbence. Za vsako žensko uslužbenko znaša davek 40 frankov, za moškega uslužbenca 80 frankov. Ako je uslužbenka ali uslužbenec tuj državljan, se davek znatno zviša: za državljane zavezniških držav se podvoji, a za državljane sovražnih držav se pope-tori. Za stare in onemogle posle so dovoljene izjeme. — Umrl je na Dunaju cerkveni skladatelj dr. Otto Muller, star 83 let. — Drage kokoši, Te dni je bilo na dunajskem trgu nekaj starih kokoši naprodaj — vsaka po 280 K. — Verižnikom zaplenjajo stanovanja v Budimpešti. Komisar za stanovanjske stvari je izdal naredbo, da se brezobzirno zaplenijo stanovanja vsem tistim osebam, ki so se šele za časa vojne naselile na Ogrskem ter so bile kdaj kaznovane zaradi navijanja cen. Na ta način postane prostih 5000—6000 stanovanj. Posnemanja vrednol — Cene na Dunaju in v Parizu. Neki dunaski list primerja današnje pariške in dunajske cene. V Parizu stane bluza iz batina ali linona 6.50 fr., na Dunaju 110,30 K; bluza iz crepe de Chine, bogato okrašena 19 fr., na Dunaju 323 K; plašč (co-vercoat 1.20 m dolgi v Parizu 89 fr., na Dunaju 1513 K; moški čevlji s šivanimi podplati v Parizu 46 fr., na Dunaju 788 K; čevlji za deklice 33 fr, oziroma 561 K; žepni robci iz batista 12 kosov 5.50 fr. ozir. 93.50 K; kreton meter po 2.95 fr. oziroma 50 15 K itd. — Novo pokopališče na Dunaju. Dunajska mestna občina uredi novo pokapa-fišče med Atzgersdorfom in Hetzendorfom. Pokopališče se zasadi z drevjem, da bo kakor gozd. Merilo bo 80.000 kvadratnih metrov. — Poletni čas v Italiji. Spričo pomanjkanja kuriva, pod katerim trpi bolj kot vse druge dežele, hoče italijanska vlada tudi letos uvesti poletni čas. — Valute na za£reb?ki borzi dne 12. marca’ amer. dolar flOOl 14.550; avstri:ska krona (100) 63 K: botrski lev f 100) 185 K; carski rubelj (100) 200 K: fpSkg krona (1001 185 K; 20 kronski zlati 552 K: franc, frank (100) 1120 K; nemška marka (100) 244 K: rumunrki lei (100) 245 K; švic. frank (100) 2450 K; italij. lira (100) 840 K. UubliansS«! novice. lj Orli Ijublj. okrožja se polnoštevilno v krofih udeleže pozdravne akademije na čast kardinalu Dubois, Zbirališče točno ob 4. uri popoldne v veliki dvorani »Uniona«, lj Krekova prosveta vabi vse članice, da se zanesljivo udeleže slavnostne akademije, ki se vrši v nedeljo popoldne ob pol 5. uri v čast kardinalu Dubois v veliki dvorani Uniona. Vstopnice se dobe v predprodaji danes cel dan v pisarni Jug. Strok. Zveze, Jugoslovanske tiskarne, jutri od 9.—12. ure dopoldne pa v Ljudskem domu. lj šentjakobske Orlice prirede jutri v nedeljo 14. t. m. v veliki dvorani hotela »Uniona« slovesen sprejem. Na programu je telovadba članic m gojenk, Svira godba dravske divizije pod vodstvom g. dr. Čerina. Vstopnice se dobe pri blagajni zvečer od pol 7, ure dalje v Unionu. Začetek točno ob pol 8, uri zvečer. Pridite v obilnem številu. lj Glasbena Matica. Pevskemu zboru Glasbene Matice naznanja odbor, da se generalna skušnja z zborom in orkestrom vrši v pondeljek ob pol 8 .uri zvečer v Unionski dvorani, ne pa v nedeljo dopoldne. lj Ben-Hur, Opozarjamo na predstavo te zgodovinske igre iz Kristusovih časov v 9, slikah, ki je spisana po znanem romanu in nudi gledalcem obilo zanimivosti in pestrosti, Kdor si jo želi ogledati, naj si preskrbi vstopnice kmalu v predprodaji v trafiki gospe Modiceve nasproti Jugoslovanske tiskarne in v prodajalni »Nove založbe« na Kongresnem trgu. Predstava začne že ob 7, uri zvečer. lj Mrak. V sredo, dne 17. t. m. ob pol 8, uri zvečer bo imel Ljudski oder predstavo Pester Petrovičeve drame »Mrak« v treh dejanjih; v ti drami bo gostoval v vlogi Vu-pna g, Milan Skrbinšek, ki vodi tudi režijo igre. lj Ljubljanski kleparji, inštalaterji in krovci so v stavki. V stavko so bili primorani, ker so imeli preslabe plače. V taki draginji so imeli plačo prve vrste pomočniki po 30 K dnevno. lj Novost Na stolni cerkvi so danes dopoldne pritrdili nov kazalec za minute, ki je bil že dalj časa zlomljen. Nov kazalec je lepo rumen in kaže, da bi pobarvali tudi druge, ki se jim že pozna starost, da ne bo razlika prevelika, lj Navijale! cen. Neki ljubljanski mesar je v mesnici naročal kmetu, naj mu pripelje krompirja za seme, po katerikoli ceni hoče; plača mu ga rad tudi po 8 K kilogram! Dotični mesar tako dragega krompirja seveda ne bo sam sadil ampak ga bo z le- pim dobičkom oddal dale, Duna.sk3 n graka mestna občina npr, potrebujeta s enkalipličnib gozdo/ je samo nekak op a pljuča f iavo zdravilo more biti antiseptično sredstvo take sestavine, «a . sicer uničilo bac'!e, a bi ne poškodo*8^ organičnih tkanin. Lr; fnfikacija se tf' šuje skoz sapnik z inhalacijskim a?a _ tom, ki tako deluje, da se desinficirajo pljuča. Z zdravljenjem se mora zi u preden se v pljučih napravijo kaverne, zabranjujejo, da bi desinfekcijsko sredst prišlo v vsa pljuča. Pakor najboljši ?J da je tuberkuloza ozdravljiva, je naveo dr. Arnold, da jo sam tako zdravi in .. lahko pokaže celo vrsto na pljučah bom pacientov, ki so okrevali. Dr. Arnold v Outeuil inhalatorij in pacientov do* več, kakor jih more sprejeti. Njegovo P0^ jetie mu ne*e lepe denarce, ali rad bi 1111 Rotschildovo bogastvo, da bi mogel P dobne inhalalrtje kekor je njegov, novi ti po vsem svetu. Zakaj jako mu*V. je misel, da umira za sušico na tisoče tisoče ljudi, do si ie zanesljivo sred91 proti njej. a%k( r Alkohol in diplomatska zastop***T Kakor je znano, e v Ameriki alkohol splošno prepovedan. Piti so ga smeli lf * diplomatski zastopniki tujih držav, k» . se pa sami prostovoljno odrekli ti P^TVJ ker je bilo le preveč prijateljev in g0**?! ki so se hoteli okoristiti na račun bode in so hodili pit v družbo zastopnik**^ Tako je danes Amerika res popolno® brezalkoholna. r Predor skoz Pireneje. Ni še dolgo ga, ko je bil dograjen tunel skoz Pirf®*?T ter je ž njim črta Pariz-Barcelona skrajšaj* za 5 ur z 21 ur vožnje na 16 ur. FranC?*je proga je dograjena že do Ax (dep, Ariefl^ južnovzhodno od Tarascona); spada Pa.4 južni francoski železnici, ki ima biti e . trizirana. Temu nasproti pa se zgradba* lezniške proge na španskem ozemlju vleče, da bo letošnje lete težko izreče®* prometu. r Podmorske mine. V zadnjih štirm ^ tih vojne je dvignila danska flota kaki« tisoč podmorskih min. Okoli 3000 teh bodo /dai prodali na javni dražbi, ker J noče odkupiti niti Anglija, niti Nemčl’*, noče nihče p'ačati stroškov za njih 0 zorovanie. ^ Narodno gledišče. 13. Iz gledališča. V soboto dne.«>jj marca se vrši v dramskem premijera Ibsenove »Nore«. Našlo*" vlogo igra gospa Borštnikova, kat° . je pred časom kreirala v stari Čital° prvo slovensko »Noro«. Nadalj® f igrala »Noro« v hrvatskem ieZ?.. 0» Zagrebu vsa leta in potem v SofiJ1 ^ dvornem gledališču v bolgarščini- ^ žijo vodi gospod Danilo in igra obefl doktor Ranka. Opera. .« 13. marca, sobota: »Faust«. *z^0-abon. Gostovanje g. Nikole Zeca« W ga basista drž. opere na Dunaju. n 14. marca, nedelja: »Faust«. 1 ve* abon. Gostovanje g. Nikole Zeca, P ga basista državne opere na Dun” 15. marca, ponedeljek: Zaprt0- Drama. 13. marca, sobota: »Nora«. 14. marca, nedelja, pop.: * \.ec«' Izven abon. Zvečer: »Beneški trgo Izven abon. DoneŠKi 15. marca, ponedeljek: »EeI trgovec«. Abon. D._____________________— Odgovorni urednik Jož« Rutar. Izdajatelj konzorcij »Večernega , Ink« »Jugoalovaa&ka U»kaxM« * ^ /