Oo*
A N D
NO. 21

/% HAI’JE R i e/% Ul— HO/ME
AM6RICAN IN SPIRIT ?OR€i0M IN LANGUAG6 ONLY
": - • -•v’ • -■ '•■-^ ^ •"Hro^-

National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 30, 1963
SLOV€NIAN
MORNING N6YVSPAP6B
ŠTEV. LXI — VOL. LXI
Iz Ratanske narodne banke
v Elisabeth viku vso izginile zlato in devize. Nihče ne ve, (kdo jih je odnesel.
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Ministrski predsednik Adoula je poslal svojega prednika Josipa Ileo v katansko prestolico, da tam prevzame upravo katan-ške province, dokler ne bo tani zopet zavladala avtonomija. To je storil na nasvet tajnika ZN Thanta in a,neriškega poslaništva v Kongu.
Iho je naletel v Katangi na čuden sprejem. V katanški narodni banki je našel prazne blagajne. Od tam so izginile vse zlate zaloge in tuje devize. Koliko jih je bilo, odnosno bi jih moralo biti v blagajn^ se ne da dognati, ker ravnatelji banke trdijo, da tega ne vedo. Izginilo je menda od 2 do 30 milijonov dolarjev. Kdor jih je odnesel, jih je verjetno poslal v švicarske banke. Vsekakor mora sedaj Ileo upravljati Katango brez denarja, kajti od Adoule ne bo dobil dosti, ker je prazna tudi blagajna centralne vlade. Ka-tanška banka je seveda pred konikurzom.
Na drugi strani je Ileo doživel več manifestacij in demonstracij, toda ne v njegovo čast ali v čast centralne vlade, ampak v čast bivšega katanškega predsednika Čombeja. Manifestacije so mu povedale, da ima Čombe še zmeraj dosti pristašev, akoravno se je razletela njegova armada. V Belgijo so že prišli s prvim transportom njegovi glavni vojaški strokov-njakši. Razume se, da ,Ileo ne pošilja v Leopoldville nobenih razveseljivih poročil. ’Zastopniki ZN pa skrbijo za to, da ta poročila ne prihajajo v javnost. Le evropsko časopisje ve nekaj o njih.
Portoriko bo letos glasoval o svoji bodočnosti
SAN JUAN, Portoriko. — Vsaka 3-4 leta glasujejo na Portoriku o svoji politični bodočnosti. Stavljena so zmeraj ista vprašanja: ali naj ostane vse pri. starem, ali naj postane Portoriko 51. država ali naj se' odloči za neodvisnost. Vsaka možnost je povod za življenje politične skupine, ki jo zagovarja.
Dcsedaj je zmeraj zmagala stranka, ki zagovarja, naj ostane vse pri starem. Vodi jo sedanji guverner Marin. Računale, da bo zmagala tudi pri letošnjem plebiscitu, dasiravno raste število glasov za stranko, ki priporoča 51. državo. Guverner Marin želi samo. da bi Senat •bolj natančno opisal sedanje politične odnose med Portorikom in Ameriko in jim dal več osnove za trajnost, kot jo- imajo sedaj odnosi med Portorikom in ZDA. Kdaj se bo plebiscit vršil, guverner Marin še ni odločil.
Novi grobovi
Justina Škufca
Pokojna Justina Škufca, o kateri smrti- smo poročali včeraj, je bila doma v Ljubljani, njeno dekliško ime je bilo Plevnik. V Ameriko je prišla leta 1921 in se je dve leti nato poročila. Zapustila je moža Antona in sina Richarda, sin Anton pa je padel v drugi svetovni vojni. V starem kraju žalujejo za pokojno sestra Anica (v Bolgariji), brata Jože (v Ljubljani) in Lazar (v Mariboru). Pokojna je bila članica Društva Slov. dom št. 6 SDZ, Društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ in Podr. št. 14 SŽZ. Bila je nečakinja pok. Josepha Plevnika, ki je bil v vodstvu St. Clair Savings and Loan Ass’n. Pogreb pokojne bo v petek ob osmih zjutraj iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije Pomočnice ob devetih, nato pa na All Souls pokopališče.
Rudolf Sadar
Po treh dneh bolezni je umrl 70 let stari rojak Rudolf Sadar s 3757 E. 100 Sit., rojen v vasi Česnice pri Zagradcu na Dol., od koder je prišel v Ameriko pred 45 leti. Zaposlen je bil pri Inland Steel Co. do leta 1957, ko je stopil v pokoj. Zapustil je ženo Mary, roj. Kral, hčere Mary Skul, Amelio Kokely in Ano Makse, 12 vnukov in vnukinj ter druge sorodnike. Bil je- član Društva Mir št. 10 SDZ. Pogreb bo v soboto ob 8(30 iz L. Ferfo-liai pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
Frances Marich
Včeraj je umrla 55 let stara Frances Marich (Levandow-ski), roj. Kocjancic, s 3678 E. 76 St. Zapustila je moža Mihaela Marich, sina Stanleya Levandowski, brata Franka in polbrata Jaka Russa. Pogreb bo v petek ob devetih dop. iz Fortunovega pogreb, zavoda na 5316 Fleet Ave. v cerkev Najsv. Imena ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Nova sovjetska mesta
Za geografe, sociologe, gospodarstvenike in zgodovinarje zanimive probleme lahko sovjet-
Washington in London preudarjata, /kako pot (naj ube-rrta, ko jje Francija preprečila vstop Val. Britanije v Skupni trg.
WASHINGTON D. C. —
J
Francija je kljub- posredovanju Združenih držav pri nemški vladi v korist sprejema Velike Britanije v Skupni trg tej zaloputnila vrata in izsilila končanje razgovorov o tem vprašanju, ki so se začeli pred skoro 18 meseci. V državnem tajništvu in. Beli hiši so nad francoskim stališčem zelo nejevoljni in preudarjajo, kako pot naj sedaj uberejo. Zavrnitev angleškega sprejema v Skupni trg ne pomeni samo udarec Angliji, ampak prav tako tudi Združenim državam. De Gaulle hoče očitno zmanjšati ameriški vpliv na Evropo.
Vseh ostalih pet članic 'Skupnega trga je odločno zagovarjalo- sprejem Anglije, toda Fran^ cija ni hotela popustiti. Razgovori so bili včeraj popoldne končanii in angleški zastopnik Heath je odpotoval domov, da poroča vladi o poteku pogajanj. Angleški časopisi so prinesli novico z velikimi debelimi naslovi. Javnost in vlado pozivajo k umirjeni presoji položaja in treznemu preudarku o novih potih. Omenjajo razgovore s članicami Brtiske Skupnosti narodov, z državami svobodne Evrope izven • Skupnega trga in seveda z Združenimi državami.
Kennedy predložil
pomoč javnim i
Predsednik je poslal Kongresu včeraj načrt o pomoči šolstvu, ki predvideva v prvem letu 1.2 bilijona dolarjev stroškov zvezne vlade. Pomoč je omejena na javne šo’č.
ezijs laMtsla ns¥ upor v m S0¥» larnaii
LONDON, Ang. — Pravzaprav je zanetila nov upor v protektoratu Brunei rdeča Kitajska, ki misli, da je Anglija sedaj tako zaposlena s drugimi svojimi težavami, da se ne bo utegnila brigati za protektorat. Nahujskala je komuniste v protektoratu, naj se uprejo, indonezijski komunisti so jim pa prišli na pomoč. Indonezija, je dala potrebno orožje za nov upor.
Angleška vlada ni pozabila, da ima v Brune! veliko rafinerijo nafte. Zato je poslala tja
WASHINGTON. D. C. — Predsednik J. F. Kennedy je gesla! včeraj Kongresu iz 24 točk obstoječi predlog za zvezno pomoč javnemu šolstvu, osnovnemu, srednjemu in visokemu. Stroški te pomoči bi znašali v prvem letu okoli 1.2 bilijona dolarjev, v naslednjih dveh pa preko 3 bilijone.
Načrt obsega poleg 11 že obstoječih programov §e 13 novih. Viri iz Bele hiše trdijo, da smatra predsednik načrt o pomoči šolstvu za izredno vajen in se bo zavzemal za njegovo uzakonitev z vso močjo. Iz njega je izpustil vsako pomoč privatnim šolam v upanju, da sp bo s tem izognil vrsti težav v - Kongresu. Prav to pa je povzročilo hudo nevoljo v vrstah katoličanov, ki se smatrajo zapostavljene- češ, da že tako dvojno prispevajo za šele, najprej za javne kot vsak drug državljan, nato pa še za svoje lastne. Sedaj bodo preko zvezne vlade prispevali za javne šole, ki jih ne uporabljajo, še več.
Predsednik in njeopvi svetovalci trdijo, da 0; •);ia vsaka pomoč verskim in drugim privatnim šolam v nasprotju z zvezno ustavo.
Kitajska komunistična partija je odgovorila javno na napade na njeno delegacijo na i kongresu vzhodnonemške /komunistične partije v Vzhodnem Berlinu. Kitajsko javnost je obvestila o sporu V komunističnem bloku.
HONG KONG, — Rdeča Ki- nič spremenila svojega stališča, tajska je prinesla v javnost Sovjetsko partijo dolži, da je upor med Kitajsko in Sovjetsko ena začela sedanji spor na svo-kemunistično partijo, kot se je j jem kongresu leta 1961. Nato pokazal na kongresu nemške sprašuje, kaj bo z “enotnostjo
le¥ar@si rspar prijet
NEW PHILADELPHIA, O. — Oblasti so prijele 35 let starega roparja Harrya R. Grove, enega izmed 10 najbolj iskanih razbojnikov na listi FBI. Harry je 30. decembra 1960 oropal neko trgovino v Toledo in bil kmalu nato prijet, pa proti varščini izpuščen. Posrečilo se mu je uiti in so ga zastonj iskali, dokler ni sedaj oblastem padel v reke skoraj slučajno.
S tovarišem, nekim Alfredom Coritijem. sta vzbudila sum v
skl znanstveniki proučujejo tako rekoč na tekočem traku: Vjtokoj oddelek svojih padalcev in nekem supermarketu. Poklicali minulih treh desetletjih je na-jse obenem domenila s Filipini, so policijo, ki ju je ujela stalo v Sovjetski zvezi zraven jda ji bode pomagali pri prega-1700 industrijsikih naselij tudi Injanju upornikov, ako se bo po-ckoli 900 novih mest.	križala potreba.
komunistične partije v Vzhodnem Berlinu, kjer so tovariši izžvižgali vodnika kitajskega zaetagstva Wu Hsiu Chuana, ko je skušal odgovoriti na napade na Kitajsko komunistično partijo od strani Hruščeva, Go-muike in Ulbrichta. “Ljudski dnevnik”, uradno glasilo Kitajske komunistične partije v Pel-p-ingu, je prinesel poročilo o o-menjenem kongresu in oster kitajski odgovor na “netovariški postopek” z zastopnikom Kitajske KP.
Celo stran obsegajoče poročilo razkriva, kako so “nekateri delegati odkrito in grobo napadali Kitajsko komunistično partijo in druge bratske partije, ki se drže marksizma-leninizma”. V njem so obsežni izvlečki iz govorov Hruščeva, Gomulke in Ulbrichta z vsemi napadi na Kitajsko KP.
Napadi ‘načrtna ^pripravljeni’
Lkst razkriva kitajski javnosti “hudobno navado” napadanja Kitajske komunistične partije na kongresih drugih komu-nhtičnih partij, ki postaja vedno hujša in hujša-. Napadi so se začeli lani v Sofiji, se nadaljevali v Rimu in Pragi in dosegli višek letos v Berlinu. Kitajci o-značujejo te napade za “čisto netovariške in prostaške posebno resne zato, ker so skrbno pripravljeni”.
Spor začela Moskva
Kitajska komunistična partija dokazuje, da je ona na pravi poti in navaja v dokaz govore Hruščeva na kongresih nemške in bolgarske partije leta 1958, ko je ostro napadal titovski revizionizem. Pravi, da ne more razumeti kako je megel Hru-
stirih mrl j ah dirke. Pri njima v jščev svoje stališče od tedaj avtomobilu je našla vlomilsko j spremeniti, ko Jugoslovanska opremo in orožje.	j komunistična partija ni prav
v mednarodnem komunist ičnem gibanju, če se bodo taki napadi nadaljevali”.
Iz jugoslovanskih virov je razvidno, da so na kongresu v Berlinu podpirali kitajsko stališče komunistične partije Sev. Koreje, Sev. Vietnama, Indonezije, Burme; Tajske in Malaje, med tem kot se komunistične partije Lat. Amerike niso hotele jasno opredeliti na nobeno stran.
Sluhi, govorice in čenče prevladujejo tudi v Franciji
4SIOWAV*.
Vremenski
prerok
pravi:
Večinoma oblačno, možnost Naletavanja snega. Najvišja temperatura čez dan 24, ponoči pa Jutri zopet hladnejše.
CLEVELAND, O. — Na nobenega tujega državnika ni ler telo iz Amerike v tako kratkem času toliko pušcic kot na generala De Gaulla. Ni skoraj stvari, ki bi mu je ne podtikala ameriška domišljija. Seveda n&m Francozje vračajo milo za drago.
Naša javnost mislij da s svojo kritiko zadene samo generala, pa se moti. Francoska javnost je potegnila z generalom in ne samo odbija ameriške očitke in podtikanja, amapk je prešla tudi v ofenzivo proti ameriški zunanji politiki, ki ji očita celo vrsto grehov in podtika nagibe, ki spadajo v domišljijo, ne pa v realnost.
Protiameriški duh veje posebno iz političnega časopisja. Tam lahko beremo čudovite domišljije. Tednik “Candide” misli na primer, da se Kennedy na tihem pogaja s Hruščevim. Ko bodo pogajanja kcnčana; bo
cfcstcjati tudi os Pariz-Berlin, ki se vanjo Amerika tako zaganja? Isti časopis spravlja tudi v zvezo naš umik Jupiter raket iz Italije in Turčije z umikom ruskih raket s Kube in trdi, da ne more verjeti ameri-šlkim trditvam, da to ni res. Po njegovem bo sedaj prišla na vrsto Zapadna Nemčija. Tudi od tam bo Amerika umaknila atomsko orožje, morda pa tudi nekaj svojih divizij.
Pariški dnevnik “Combat” je ostro napadel našega državnega podtajnika BaUa, ki je na zadnji seji NATO voditeljem izjavil, da naj Evropa preskrbi hrano za kanone za varstvo a-m er iških interesov. Amerika hoče od Evrope, tako piše “Combat”, vse mogoče žrtve, sama pa sklepa na tihem kompromise Moskvo v obrambo Kennedy postavil Evropo pred svojih “višjih narodnih in živ-
dovršeno dejstvo. Kar se se- ljenskih interesov”. Takih m na Ameriko na kulturnem daj godi, je cisto navadna pri-j podobnih izjav, opazk in napa-prava na os Washington-Mo-j dov kar mrgoli v francoskem skva. Zakaj bi torej ne smeta časopisju. Levičarji raznih vrst
ne zamujajo prilike, da jih napihujejo, kar se le da.
Začela se je tudi gonja proti amer-hiriim investicijam v Evropski gospodarski skupnosti. Ameriški kapital je vzel na piko posebno Nemčijo in Anglijo. Tako Amerikanci kupujejo nemška in evropska podjetja kar na tekočem traku. Računajo namreč, da bo Anglija tako ali tako preje ali pozneje postala članica Skupnosti. Amerika želi ozko sodelovainje z Evropsko gospodarsko skupnostjo. V resnici naj bi pa sodelovanje prišlo popolnoma pod vodstvo in vpliv ameriškega kapitala. Kaj naj bo potem s politično neodvisnostjo Evrope, ako bo v njej vladal ameriški kapital? Ameriške investicije v Evropi so pravzaprav sami trojanski konji, ki jih Amerika pošilja v Evropo. Se hujši očitki padajo
iju. Ne padejo pa v oči, ker se vtalno ponavljajo, naj bedo odnosi med Ameriko in Francijo debri ali slabi.
Pri takem razpoloženju v francoski javnosti ni čudno, da DeGauliova trma more le rasti. General se zaveda, da mu francoski narod da prav, in zato s tem vačjo vnemo brani francosko in evropsko neodvisnost pred ameriško napadalnostjo. Sreča v nesreči je v tem, da ne jemlje sedanje ameriške histerije preresno. Upa, da se bo polegla. Ne zmeni se za čenče, da se na skrivnem pogaja s Hru-ščevim, da bi postavil temelje za Evropo “od Atlantika do Urala”, da hoče skleniti separaten mir z Moskvo, da hoče1 obnoviti pakt med Parizom in Moskvo ipd.
V čenčah torej Pariz dosega našo prestolico, morda jo še celo prekaša. V interesu svobodnega sveta bi bilo dobro, ako bi ta tekma čim preje odmrla.
Zadnje vesti
COLUMBUS, O. — Državni odbor za pomilostitev kaznjencev je včeraj javno razpravljal o prošnji dr. Sama Shepparda, ki je bil 1955 obsojen zaradi umora svoje žene. Sam bi rad dosegel, da bi odbor predložil spremembo obsodbe od umora na uboj, kar bi omogočilo njegovo takojšnjo izpustitev. Odločitev bo znana \ petek. Posebno pozornost je vzbudila pojava Ariane Teb henjohanns, 33 let stare nem ške ločenke, ki se je po treh letih dopisovanja z obsojencem pretekli četrtek z njim prvi; srečala in zaročila.
CANTON, O. — Šerif W. J. Hint je včeraj objavil, da je odpis stil 7 namestnikov, ker so bili obdolženi, da so sodelovali t r raznih krajah. Vsi bodo obtoženi pred glavno okrajno po roto. Nekateri izmed odpušče nils naj bi kradli tekom vrši tve svoje službe že več let.
TOKIO, Jap. — Skupno poročjK o razgovorih predsednika Češkoslovaške A. Novotnya f predsednikom Sev. Vietnam; Ho-Či-Minhom trdi, da sta oba prepričana o pravilnosti poli tike mirnega sožitja med državami različne družbene ureditve. Ta izjava bi dokazovala, da se je Sev. Vietnam v sporu Peipinga in Moskve postavil na stran Moskve, med tem ko je bil še v času kongresa nemške Komunistične partije na strani Peipinga.
SYDNEY, Austral. — Morski pes je napadel med plavanjem v Sydnejskem pristanišču tele vizijsko in odrsko igralko 33 let staro Martho Hathaway. Odgriznil ji je desno nogo pri kolku. Predno so jo rešili iz vode, je bila že mrtva.
Strogo kazen za morilca Olympia zahtevajo
LAGOS. Niger. — Zunanji ministri 15 afriških držav, tako-zvane monrovijske skupine, je astro obsodilo umor predsednika Toga S. Olympia in zahtevala od vlade, da morilce prime in jih kaznuje s smrtjo.
Zunanji ministri so sklenili počisti v Togo petčlansko komisijo, ki naj ugotovi, če ni bil umor Olympia in prevrat organiziran od zunaj.
i Iz Clevelanda in okolice
! Raznašalca iščemo—
J Uprava AD išče raznašalca za i okolico Newton Ave., Locherie j Ave., Meredith Ave., Pasnow Ave., Rosecliff Ave., Naumann Ave., Ormiston in Tyronne Ave. Kličite HE 1-0G28. — Naročnike AD v tem predelu obveščamo, da bodo list začasno prejemali po pošti, ker si je raznašalec zlomil nogo in ni bilo mogoče takoj dobiti drugega.
Pogreb—
Pogreb pok. Mary Strumbel bo jutri, v četrtek, ob 8:30 iz Zakrajškovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Pavla ob devetih, nato na Kalvarijo.
Zadušnica—
V petek ob 7:30 zjutraj bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Alojzijo Smolič ob 18. obletnici smrti.
Novi odbori—
Slov. dom na Holmes Avenue ima. za leto 1963 sledeči odbor: predsed. John Habat, podpred-sed. Michael Lah, zapis. Ivan Jakomin, taj. Frank Koncilja, IV 1-6955, blag. Frank Hren, nadzor. Joseph Ferra, Henry Grosel, Cyril Štepec; gospod, odbor: Jakob Mejač, Lousi Kosem, Henry Zorman; ostali odborniki: Frank Mrzlikar. Frank Stanonik. Frank Sustarsich, Adolph Kocin; upravnik Viktor Defllng,' K E 1-0497. Seje so vsak 4. peek v mesecu ob 7:30 zv. v Slov. lomu.
Pevski zbor Slovan ima za I. 1963 sledeči odbor: predsed. Joseph Durjava, podpredsed.Frank Ivančič, tajnik Milan Urbančič, 1342 E. 170 St, Cleveland 10, IV 1-4676, zapis. Rudi Ivančič, nadzor. John Snyder Sr., John Globokar in John Pozhik Jr., oevovodja A. Šubelj. Vaje so vsak torek zvečer ob osmih v SDD na Recher Ave.
Poslednje slovo—
Članstvo Društva Slov. dom It. 6 SDZ je vabljeno jutri zve-ler ob 7:30 v Grdinov pogreb, zavod na Lake Shore Blvd., da ^e poslovi od pok. Justine Škufca.
Posilstvo in rop—
Okoli 25 let stari črnec srednje rasti je vdrl preteklo noč v lom neke bele družine v Solonu, Ohio, posilil dvakrat 16 let staro hčerko, ki je morala preje zvezati svojega očeta in mater. Razbojnik, ki je vdrl v hišo z , revolverjem v roki, je nato dom še izropal. Odnesel je preko 200 dolarjev, ko je po dveh urah zapustil prestrašeno družino.
Čelik požar—
V ponedeljek ponoči je nastal ogenj v trgovini Morgan and Hershman Furniture .Co. na 12404 St. Clair Ave. Gasilcem se ga je dokončno posrečilo pogasiti šele včeraj dopoldne. —■ Skupno škodo cenijo na preko $200,000.
Časopisni štrajk se bo zavlekel—
Včeraj sta se pridružili štraj-ku proti listoma Plain Dealer in Press še uniji tiskarjev in razpošiljavcev. Sodijo, da so se izgledi za skorajšnji sporazum s tem močno poslabšali.
K molitvi—
Članice Podr. št. 14 SŽZ so vabljene jutri zv. ob sedmih v Grdinov pogreb, zavod k molitvi za pok. Justino Škufca.
— Dve tretjini države Arkan-. sas je pokrito z gozdom, ^
SMERIšKA DOMOVINA, JANUARY 30, 1963
/iMEiiSSM
6M7 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA,
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBŠČRIPTIOPr^ATESi
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 21 Weds., Jan. 30, 1963
Ljubljanski grad podoba komunističnega raja
Ljubljanski grad že stoletja kraljuje nad Ljubljano, je njen najdivnejši spomenik preteklosti, toda take revščine, kot je sedanja, še ni videl med svojimi zidovi. Ljubljansko “Delo” jo v svoji številki od 16. novembra popisuje nazorno takole;
“Že 1. 1945, kmalu po koncu vojne, je Ljubljanski grad sprejel prve stanovalce. Bila je pač stiska za stanovanja, na Gradu pa je bilo mnogo prostora. “Samo začasno,” smo takrat rekli.
Leta pa so potem tekla. Z Gradu jih je nekaj odšlo v mesto v boljša in lepša stanovanja. Toda na njihova mesta so prihajali in prihajajo novi. Danes živi na^ Gradu 208 ljudi, jprava vas. Toda na Gradu je samo 56 “stanovanj.” Pravzaprav obsega “stanovanje” samo en prostor, ki ga je najemnik stanovanja na boljši ali slabši način pregradil. Nezdrava, vlažna “stanovanja” nimajo niti najosnovnejših higijenskih pogojev. Vseh 208 stanovalcev ima na razpolago samo osem stranišč in eno samo pralnico, ;pa še ta ne zasluži takega imena.
Mimo tega so stanovalci v južnem delu gradu v stalnem strahu, kdaj se jim bo podrla streha nad glavo. Od temeljev do strehe poteka namreč razpoka, široka kakih 15 centimetrov, ki je nastala že ob potresu 1. 1895. Ob raz-strplipvaniu in pripravljanju terena za predor pod gradom poka nevarno razširila.
Hanini, ki stanuje v enem izmed teh stanovanj, ovala: “Mi prav čutimo, kako poka strop in se
t...... lovje. Vrata moramo stalno popravljati, ker se
večkrat povesijo. In tla, poglejte, kakšna so, saj se kar vdaja pod nogami . . .!”
Te trditve še potrjujejo izjava krajevnega odbora SDZL, Stara Ljubljana. (SDZL je edina dovoljena politična stranka v Jugoslaviji, vodijo jo seveda izključno komunisti.). Iz izjave, ki je objavljena v “Delu” 6. decembra, •posnemamo sledeče zanimive podatke:
“. . . Stanovanja so brez peči, eno stanovanje je brez oken, v drugih pa okna in vrata razpadajo. Higijenske razmere so skrajno slabe, saj je v gadu samo 12 suhih stranišč v dveh skupnih prostorih, in to brez oken, ter samo štiri vodovodne pipe, od teh ena v stanovanju . . . Viteška dvorana je na primer danes hlev za rejo malih živali in shramba, za staro šaro . . .
. . . Kritično je tudi pobočje Ljubljanskega Gradu, ki se od časa do časa ruši. Ob pomladanskem deževju se je zrušilo 20 kubikov škarpe in zemlje na poslopje št. 8 na Mestnem trgu. Pri sosednji hiši, Mestni trg št. 7, so se drvarnice, ki stoje na grajskem pobočju, nemarno nagnile. Sedanje deževje je pred dnevi zrušilo kakih 50 kubikov na dvorišče in poslopje pri hiši Reber št. 7.
Obe poročili ne moreta seveda preko tega, da ne bi zahtevali “nujne ukrepe.”
Opisom stanovanjske revščine stanja Ljubljanskega Gradu je težko kaj dodati. Sta pa klofuta v obraz vsemu komunističnemu bahanju, kaj je vse je režim napravil za Ljubljano. Res je, da prihajajo na Grad tujci, izletniki in turisti, da bi od zgoraj ogledali prirodno lepoto Ljubljane in njene okolice, res je, da vidijo celo vrsto pridobitev narodno-osvobodilnih bojev v novih nebotičnikih, izravnanih cestah, novih trgovinah in neonski razsvetljavi. Toda resnične revščine ljubljanskega prebivalstva na vidijo. Na zunaj je marsikaj lepo, za kulisami je slika, čisto drugačna. Seveda ne pade skoraj nikomur v glavo, da bi pogledal za kulise.
Če hočemo biti objektivni, moramo tudi priznati, da ima skoraj vsako večje mesto na svetu podobne brloge, toda nikjer in nikoli še nismo ne slišali ne brali, da bi se taki brlogi mogli nahajati kar sredi mesta v poslopju, ki naj bi bilo privlačna točka za tujski promet. Če hočemo kje najti fotografijo nesposobnosti ljubljanske mestne komunistične uprave, jo maramo iskati na Ljubljanskem Gradu. Da se nam ne bi zareklo, moramo dodati, da bi jo morebiti našli še kje drugje po Ljubljani. Morda bo tudi v teh brlogih pošla stanovalcem potrpežljivost in jih nagnala, da butnejo z resnico na dan.
Oba dopisa seveda apelirata na mestno upravo, naj stanovalce preseli čim preje kam drugam, grad pa spravi v dostojno stanje, da bo res prava turistična točka, recimo vsaj v tako stanje,- kot je bil pred vojno. Dvomimo pa, da bodo taki apeli kaj zalegli. Komunistično gospodarstvo je,ptezavoženo, da bi moglo hitro pomagati tam, kjer je pomoč res hitro potrebna. Kje bo pa uprava jemala denar za nujna popravila, ako ga mora investirati predvsem v take stavbene objekte, ki lahko služijo komunistični propagandi. Grajska “stanovanja” bodo torej še dolgo časa viden spomenik stanovanjske revščine ne samo na Gradu, ampak tudi po vsej Sloveniji.
Nič ne pomagajo razni urbanistični načrti, ako pri tem
ni pravega razumevanja za načela zdravega gospodarstva. Da lahko nekaj izvoljencev živi skoraj brezplačno v udobnih stanovanjih, mora na stotine drugih živeti v brlogih, kot so “stanovanja” na Gradu.
Stojimo zopet pred novo komunistično propagando za izlete v Jugoslavijo. Katalogov o prirodnih lepotah naše zemlje ne bo nikjer manjkalo. V njih seveda ne bo nobenih fotografij iz notranjosti Ljubljanskega gradu, zato bi svetovali vsem, ki mislijo potovati v Slovenijo, naj si domačo zemljo ogledajo tudi tam, kamor jih komunistična propaganda ne bo peljala. Tja morajo iti na lastno pobudo, prilike za to se jim bodo ponujale na vsakem koraku. Na takih potih bodo odkrili še precej komunističnih rajev, ki so podobni onemu na Ljubljanskem gradu. Šele potem bodo lahko objektivno ocenili vso komunistično baharijo.
+*4* t***+***+**4rHr+***iri’*
BESEDA IZ NARODA
Hao-Tse-Eiing, stvaritelj in vodnik rdeče Kine
Vodnik rdeče Kitajske Mao-lske komunistične partije. Teje
ir. m irs. Joseph Lefcsan praznovala zlato poroko
Barberton, O. — Mr. in Mrs. Joseph Leiksan s 196 — 22nd St. sta pretekli petek obhajala 50-letnieo svoje poroke. Poročila sta se pred pol stoletja v cerkvi sv. Avguština. Poročil ju jo rev. V. Hribar. Sedaj spadata v župnijo Presv. Srca.
Otroci živi jih sedem, in vnuki ter vnukinje'so zlatoporočen-cema pripraviti domače praznovanje v nedeljo. Začelo se je z zahvalno sv. mašo v cerkvi Presv. Srca, nato pa je šla družina na kosilo v Brodkside Country Club, zvečer pa so .zla-coporcčancema prišli častitat prijatelji in znanci v Slovenski center.
Zlatoporočenec je znan ne samo med tukajšnjimi rojakij ampak tudi drugod, posebno v bližnjem Clevelandu. Bil. je vnet društveni delavec v KSKJ in Slov. lovski zvezi in še vrsti drugih slovenskih organizacij in ustanov.
Ztatcporočencema k njunemu slavju iskreno čestitamo ter želimo, da bi zdrava in zadovoljna dočakala Še vrsto let!
AD.
Predpissfiio veselja
Garfield Heights, O. — New-burški klub upokojencev je imel 23. januarja popoldne sejo. Zima in mraz sta grozila in nevarnost je obstojala, da obisk ne bo poseibno velik. Pokazalo se je med tem, da upokojence to ni zadržalo. Prišli so v prav lepem številu. Dogovorili smo se vse potrebno za našo predpustno zabavo v soboto, 16. februarja.
Kuharice so obljubile, da bodo pripravile svinjsko pečenko — brez te na pustni zabavi ne gre — in vse, kar zraven^spada. Dekleta in fantje bodo poskrbeli, da bo na razpolago dosti pijače iii ne bo treba nikomur trpeti hude žeje. Tonklijev orkester bo skrbel za živahno godbo in ples. Za tri najboljše maske so določene nagrade.
Vstopnice so na razpolago pri klubov! tajnici R. Vatovec, BR 1-4582 in pri oskrbniku gostilne v SDD na Prince Ave., pa tudi pri posameznih članih kluba.
Vabimo vse upokojence, pa tudi druge rojake in rojakinje. Pridite, da se spoznamo med se-
Ne pozabite na našo predpustno veselico 16. februarja. Pridite vsi, stari in mladi. Vsem bomo postregli, vse skušali spraviti v dobro voljo in v dobri volji tudi obdržati. Od 6:30 pa do tajske republike, desetih zvečer bo na razpolago okusna večerja. Zadnji dan. za nabavo vstopnic je 12. februar!
Jennie Pugeiy.
------o------
Slovenska predpustna zahawa v Ohigagsi
Chicago, IH. — Pust, oj čas presneti” . . . Koliko zabave nam je prinesel doma. Saj se spominjate, zlasti oni iz okolice Ptuja na “fašenka” in na pustne maškarade. In na obilico krofov . .
V Ameriki nimamo možnosti oživeti istih običajev, vendar pa je le prav, da se spodobno poslovimo od pusta, predno gremo v resni postni čas. Slovenska Narodna Zveza v Chicagu pripravlja spet pra,v prijeten predpustni večer v dobro poznani slovenski — Tomazinovi dvorani. Kot vedno, bo tudi tokrat prav — domače slovensko prijeten zabaven večer s plesom,
Igral bo zopet priljubljeni Roman PoSeedijev orkester. Tudi krofi bodo in potice, potem pa kranjske klobase in druge dobrote. Za nagrado bo nekdo dobili 10 slovenskih gramofon,-sikih plošč. To bo res nekaj posebnega. Zato je prav, da na to prireditev mislite že sedaj in ste gluhi za razna vabila drugih neslovenskih prireditev.
Za Slovence v Chicagu in okolici velja letos geslo: V soboto,
23. februarja, je edina slovenska prireditev v Tomazinovi dvorani. Slovenci skupaj to naj bo geslo tega večera!
M. Geratič.
Tss-tung je brez dvoma eden i najmogočnejših ljudi sveta, saj se mu pokorava preko' 600 milijonov Kitajcev. Na eni strani je v sporu z vodnikom Sovjetske zveze Hruščevim, na drugi pa skrbno opazuje, kje se mu bo ponudila priložnost razširiti in utrditi komunistični kitajski vpliv v svojem sosedstvu v Aziji, pa tudi drugcid v svetu. Svojo vojsko je poslal lansko jesen globoko v Indijo, pokazal Nehruju svojo moč, ga ponižal pred vso Azijo, potem pa svoje vojake zopet sam poklical nazaj, da bi svetu pokazal “dobro voljo.”
Za dolber del sveta, za zahodnega prav posebno, je Mao velika uganka, večja kot je bili Stalin. Mao je pred nekaj leti odstopil kot predsednik rdeče Kipa ostal na čelu Kitajske komunistične partije, dejanske ofolastnice v deželi. V javnosti se v zadnjih letih pokaže bolj redko, prav talko redko tudi spregovori. Stoji v ozadju, obdan s skrivnostjo, ki jo znajo azijski vodniki prav posebno gojiti, pa tudi — izrabljati.
*
Mao Tse-tung je bil rojen decembra 1892 v vasi Šao-Šan v pokrajini Hunan kot sin kmeta in trgovca z rižem. Oče je hotel, da bi Mao, njegov najstarejši sin, postal kmet. Fantič se je temu uprl in zbežal od doma, posebno še, ker sta si prišla z očetom večkrat navzkriž. Mao je šel v šole. Iz ljudske šole je šel v srednje, pa nato svoje šolanje izpopolnjeval sam, ko je v Peipingu opravljal razne manjše stožbe, med drugim službo knjižničarja na univerzi. Tam se je seznanil s profesorjem Li Ta-čaom, ustanoviteljem kitaj-
h življenja slovenski: pionirjev
Cleveland, O. — Danes imam čast predstaviti čitateljem Ameriške Domovine najstarejšo slovensko osebo v fari sv. Lovrenca Mrs. Mary Jeric z 8114 Gro-foot Ave. V lanskem septembru je dopolnila 92 let. Kljub visoki starosti že vedno rada bere Ameriško Domovino.
Doma je Mary iz Dolnje Nemške vasi, v trebanjski fari na Dolenjskem, od koder je prišla v Ameriko leta 1897. Prvo stanovanje in delo je dobila pri Antonu Tomažinu na Marble
boj. čim več nas bo, tem bolj1 Ave., ki je imel gostilno. V tiho veselo in lažje se bomo do- stih časih so slovenski fantje
menili za kak skupni nastop ali prireditev. Ne smemo se zapustiti, naše življenje mora biti kljub letom polno in zanimivo.
Poletje nas bo vabilo v prirodo. Lahko si bomo skupno ogledali kake zanimive kraje. Nekateri se pripravljajo na obisk starega kraja, drugi imajo zopet druge načrte. Vsak bo' napravil svoje skušnje, vsakdo nabral vrsto zanimivosti, ki jih bo lahko nato pripovedoval drugim.
Drug drugemu lahko pomagamo v bolezni, pa tudi ob smrti. Človek, ki je izgubil življenjskega tovariša ali tovarišico, brata ali sestro, nam bo hvaležen za dobro besedo za toplo sočustvovanje. Kdor še ni član kluba, naj ne cdlaša, ampak stopi vanj.
vneto in z veseljem hodili v hišo, kjer je bilo kako novodošlo dekle iz Slovenije. Tudi Jože Jerič, ki je bil doma iz vasi Zsgrič v fari Primskovo pri Litiji, se je rad ustavil pri Toma-ž'novih, da je malo pokramljal z novodošlim dekletom. To je bilo veselje takrat, ko je bilo v Ameriki še malo slovenskih deklet. Vsaka je naglo dobila ženina in moža. Tud-i Jože in Mary sta se pogovorila vise potrebno in šla na St. Clair k rev. V. Hribarju povedat, da želita stopiti v zakon. Gospod so radi izpolnili njuno željo in ju v cerkvi sv. Vida 24, junija zvezali za vse življenje.
Jože je delal v A. S. Wire Co. v istem oddelku kot pisec tega sestavka. Ker je bil podjeten,
je mislil le na to, kako bi se osamosvojil, rad bi imel trgovino. Leta 1910 se je okorajžil in odprl trgovino s špecerijskim blagom. Vse je šlo dobro. Rojaki so radi kupovali pri njem, ker je bil postrežijiv in vljuden ter je imel dobro blago. Imel je najboljšo barvo in razno orodje, ki ga posestniki vedno potrebujejo.
V zakonu se je Jožetu in Mary rodilo 9 otrok. Dva sta umrla v rani mladosti, 7 pa je še ši-
bilo v času, ko' je prišlo na Kitajskem do republikanske revolucije pod Sun-Jatisenom. Mao je bral v onih letih Charlesa Darwina, Herberta Spencerja in končno odkril Karla Marxa. Ta je pritegnil njegovo pozornost in ga končno popolnoma potegnil za seboj. Reven kot cerkvena miš se je oprijel gesla komunističnega manifesta,:	“Prole-
tarci vseh dežel združite -se! Izgubiti nimate nič drugega kot svoje verige, pridobiti pa vse!” Ko je Kitajska Komunistična partija sklicala prvi kongres leta 1921, je bil Mao navzoč kot eden znanih, čeprav manjših vodnikov.
V naslednjih letih je Sovjetska zveza, matica komunizma, vezala svoje nade na Čangkaj-ška in Kuomintang kot nosilca kitajske revolucij«. Kitajski komunisti so dobili navodilo* naj se pridružijo Kuomintanlgu. Čas za komunistično revolucijo še niiso smatrali za zrel. Revolucijo naj bi bilo mogoče izvesti le z delavskim proletariatom v mestih. Ta poskus je popolnoma propadel, ko je čangkaj-šek udušil komunistični upor v Šanghaju leta 1927 v krvi.
Mao je polagal od vsega začetka vso- važnost na kmete z njimi je hotel izvesti kitajsko komunistično revolucijo. Ko je spoznal neuspešnost svojih naporov v Peipingu, se je umaknil na deželo v domačo pokrajino Hunan. Tam je organiziral kmete in ustanovil sovjetsko republiko v gorah Kiangsia. Čangkajšek je skušal to uničiti v petih vojnih pohodih z veliko premočjo, vendar se je Mau redno posrečilo rešiti. Izkazal se je za odličnega vodnika gverile. Načela za ta način vojne je jemal od kitajskega stratega in narodnega junaka Sun Wu-ja, ki je živel pred 2,-500 leti, od vodnikov razbojniških tolp in iz skušenj kmečkih uporov.
Leta 1934 je postal pritisk Čangkajškovih četa tako močan, da se j« Mao moral odločiti za umik. Z okoli 100,000 ljudmi, vojaki, ženami in otroci, se je podal na 6,000 milj dolgo pot preko gorate zahodne srednje Kitajske proti severu, kje-r je ustanovil v Jenanu novo sovjetsko republiko. Od celotnega
vih. Šest je poročenih, najmlaj ša hči Ana pa je doma in lepo!števila ljudi, ki so šli na “dolgi skibi za ostarelo mater. Kakor ipoihcd,” jih je prišlo na cilj le marsikje drugod je bila tudi tu okoli 20,000. sreča le nekaj časa stalni gost v j Mao se je naselil v skalni du-biši. Mož je zbolel in ostal dol- plini in živel idilično življenje go bolan. Leta 1927 ga je smrt uporniškega vodnika. Oženil se rešila trpljenja. Vdova in sin'je četrtič z neko filmsko iigrai-sta še nekaj let vodila trgovino, | ko, med fcsm ko so mu drugo že-naito pa so jo opustili. Mati ži-in:° Čanigkajškovi vojaki obesili, vi sedaj skupaj z naj mlajšo i tretjo pa je sam odpustil. Ta
ostale Azije in Afrike. Mao zagovarja stalno vojno z nasprotniki komunizma, popuščanje je opravičljivo le tedaj, ko je treba združiti sile proti tretjemu nevarnejšemu nasprotniku. Komunizem. takega nasprotnika nima več, zato so kompromisi in popuščanja napačna, zato je Hruščev “bojazljivec in izdajalec komunistične: stvari in komunističnih načel”.
Mao je prepričan, da bi Kitajska preživela atomsko vojno, da bi ostalo v takem slučaju najmanj 300 milijonov Kitajcev, ki bi bili zaradi svojega števila najmočnejša sila sveta. Ker je po vsem sodeč preje in bolj Kitajec kot komunist, bi mu šlo popolnoma v račun, če bi se Sovjetska zveza in njeni evropski sateliti uničili v medsebojnem boju z Ameriko in svobodno Evropo in tako napravili mesto Kitajiski kot vodniku sveta. Ne smemo pozabiti, da Kitajci gledajo na ves svet zviška; za nje smo Evropejci in Amerikanci barbari, pa naj bomo tehnično še tako daleč pred njimi.
Kitajska komunistična partija in njen načelnik Mao Tse-tung se čutita prizadeta v svojem ponosu, ko Hruščev in vodniki z Moskvo povezanih partij zavračajo stališče kitajske Komunistične partije in dc-lže njene vodnike nerazumevanja položaja in odnosov sil v svetu.
Mao se je tekom svojega revolucionarnega, delovanja izkazal kot spreten, potrpežljiv in prožen vodnik. Če je napravil napačno- potezo-, -ni pomišljal, ampak je naglo popustil in ubral drugo pot. Tak način postopanja je bil na mestu v pre-datomiski dobi, danes ni več. V dobi atomskih in vodikovih bomb ter medcelinskih raket utegne biti usodna vsaka napaka, umik nemožen, sprememba smeri prepozna.
Spor med Moskvo in Peiping-om je treba prečenjaii na eni strani kot osebni spor vodnikov obeh Komunističnih partij, na drugi pa je treba upoštevati tudi stoletja staro nerazpoloženje med Rusi in Kitajci. Začasna pomiritev je brez dvoma možna, v slučaju smrti Hruščeva celo verjetna, na dolgo roko pa je razkol neizbežen, ker so interesi Rusije in Kitajske tako različni in večkrat naravnost sprotni.
hčerko.
To je res prava slovenska katoliška družina. Ko so leta 1901 organizirali faro pri Sv. Lovrencu, sta bila pok. Jože in Mary med prvimi, ki so se vpisali v faro. Jože je župniku -rev. Kr-žetu pri ustanaivaljanju fare in tudi kasneje veliko pomagal. Bil je velikokrat cerkveni odbornik.
Bil je Jože tudi med usta-novniki Društva sv. Lovrenca
in dva Maova sinova živijo zdaj v Moškvi. Tekom tega časa je 'izdelovat Mao načrte za revolucijo in osvojitev Kitajski Ko so Japonci napadli Kitajsko, je Mao ponudil sodelovanje Ča-ngkajšku v boju proti skupnemu sovražniku. Prišlo je do sporazuma, ki je z raznimi presledki trajal vse do leta 1947, ko se je Mao odločil za osvojitev oblasti, čeprav je bil Stalin cd-ločno proti temu. S spretno št. 63 KSKJ. To je bilo uista-1PI'cP,a'gaindo je pridobil na svo-novijeno leta 1902. Prav tako je 4° stran del javnega mnenja in bil med prvimi, ki so se lotili j začel osvaja ti deželo kos za ko-dela za Slo-v. nar. dom na E. 80. iSOlTn- Stalin je Mao-Tsetunga St. Več let je bil blagajnik v1?0110^110 opozoril, naj ne zače-cdiboru tega doma.	jnia ‘oboroženega spopada s
To je bila res zaslužna druži- Čangkajškom. Ta se za naisve-na za slovensko narodno, censlko	opozorila ni menil in kon-
in kulturno življenje v fari sv. čno čangkajška pregnal s kitaj-Lovrenca. Naši pionirji so ve- s^e celine.
liko žrtvovali se veliko mučili, Mao Stalinu ni zaupal, ven-da so ustvarili vse, kar danes dax §a ie priznal za vodnika sve-imamo. Zato je prav, da se jih kovnega komunizma. Tega ni spominjamo in jim damo pri-imaral priznati Hruščevu, ki ga znanje za njihovo požrtvovalnol|Smatra za navadnega Staliimove-delo.	j ga lakaja, za ruskega barbarja,
Mrs. Mary Jerič čas-titamo k'ki 36 :bcR odločnega nastopa in lepi starosti in ji želimo zdrav- 36 umika pred kapitalisti, ja. Bita je prvi naročnik Ame-j Vodnik kitajskega komuni-riiške Domovine v šentlovrenški zma ie prepričan, da je načelo,
na-
Oči in število prometnih znakov
Samo po sebi umevno je, da utegne avtomobilist na cesti zaznati le omejeno število prometnih znakov. Na dunajskem institutu za psihologijo v prometu so s poskusi ugotavljali, koliko prometnih znakov registrira povprečen avtomobilist.
Izbrali so dve skupini po šest izkušenih avtomobilistov, starih okoli trideset let. Pri 24 posamičnih poskusih so jim pokazali na filmskem platnu diapozitive, na katerih so bili prometni znaki tako veliki, kot jih vidi človek na razdaljo petih metrov. Vsako sliko so pokazali za pol se* kunde. Dve različni seriji diapozitivov — šteli sta po dva, tri, štiri, pet in šest prometnih zna' kov — so pokazali obema skupinama prostovoljnih “poskusnih zajčkov”.
Rezultat: vsi vozniki so opazili po dva znaka hkrati, pU treh, prikazanih istočasno, jih je odpovedala polovica, štiri ah še več prometnih znakov pa ni zapomnil nobeden izmed prostovoljcev.
V praksi bo treba upoštevati tudi dejstvo, da so udeležene1 poskusa sedeli v temnem prostoru, kjer so mislili samo na to, j kaj se bo prikazalo na platnu,
: medtem ko so na cesti izpostav-i Ijeni najrazličnejšim dogaja'
fari, želimo ji, da bi jo mogla še ki ie privedlo do zmage kitajsko ] njem (hrup, vozila pred njinP-dolgo čitati.	jKomun.sti-čno partijo, načelo, s ! pešci, veter, prah in pod.), zara-
Pozdravlje-ni!	jkater.m bo komunizem dosegel .di katerih se znatno zmanjšajo
Jakob Resnik. ■	v zaostalih deželah njihove zaznavne sposobnosti.
PAVEL HEYSE:
Andreja Delfin
“iSg.,;^!::Sr:ZSS'CCSS?3S2a
Nori za vami, ali pa jaz nimam oči v glavi. Le poglejte jo malo. Ali se ni vsa spremenila in tudi poje ne več, čeprav si je moral včasih človek zatiskati ušesa? In kolikokrat jo zalotim, da tedaj, ko vas ni doma, lazi po vaši sobi in brska med vašimi stvarmi!”
“Moje knjige bere; dovolil sem ji. če več ne poje, je pa to zaradi tega, ker je mati bolna.”
“Kar zagovarjajte jo, toda jaz vem dovolj in, če bom zvedela za to, da me je opravljala in vas je hotela odvrniti od mene, bom izpraskala oči coprnici nevoščljivi.”
Jezno je zaloputnila okno in ni si mogel kaj, da ne bi dolgo premišljal njenih besed. Kdaj prej bi mu bila misel, da mični deklici ni vseeno ob njem, pognala kri po žilah. Zdaj pa si je samo s tem beli! glavo, kako naj uredi svoje življenje, da ne bo še dalje križal poti tej nič hudega sluteči duši. Pozneje se je spomnil še marsikatere malenkosti, ki bi utegnila zagovarjati Smeraldino mnenje. Vsaki posamezni malenkosti ni hotel pripisovati kakšne važnosti. Vsem skupaj pa je moral pritrditi. “Od tod moram,” je dejal sam pri sebi. “In vendar: kje bom tako varen in skrit kakor v tej hiši?”
Ponoči se je ob določeni uri znašel pred portalom palače, ki je z razsvetljenimi okni gledala trg. Ozračje je bilo medlo in megleno, oglašala se je zgodnja jesen in redki ljudje, ki so bili še na cestah, so se stiskali v svoje kratke plašče. Medtem ko je Andrea stal in čakal, da mu odpro, se je spomnil večera, ob katerem je neki drugi Candiano prestopil ta prag, da je od tod odnesel svojo smrt. Zgrozil se je sam v sebi. Njegova roka, po kateri je kmalu nato zaupljivo segla sobarica, ki mu je prišla odpirat, je bila mrzla.
Sobarica ga je peljala v svojo sobo, toda da bi jedel in pil, k čemur ga je silila, mu je bilo nemogoče, čeprav deklica ni imela malo prej prav nobenega spoštovanja do mize svoje gospodarice in je pridržala najizbranejše stvari za svojega prijatelja. Oprostil se ji je s svojo boleznijo, kar jo je zadovoljilo, ko je privolil, da zgubi z njo nekaj dukatov pri taroku. Tudi za darilo ji je spet nekaj prinesel, tako da je prebolela, ker je tudi danes morala naleteti ob njem na tako pustega in zdržnega ljubimca. £ tem večjo vnemo je sama jedla in pila, mu na vse načine nagajala in mu naštevala imena mladih Benečanov, ki so se pri grofici zbrali k igri.
“Tam se gredo drugače kot midva,” je dejala; “zlata nič ne štejejo, temveč ga kar polne pesti s tresajo na karte. Se vam jih ljubi za trenutek pogledati? Saj pot že poznate.”
“Misliš do špranje v steni? Pa, kaj niso v dvorani?”
“Nak, v grofičini sobi. Dvorana je samo za velike slovesnosti o karnevalu.”
Zamislil se je za trenutek. Kvečjemu želel si je lahko, da razširi svoje osebno poznanstvo med plemstvom. “Pelji me tja,” je dejal. “Saj bom kmalu sit in ti ne bom dolgo nezvest.”
“Samo v grofico se mi ne zaljubite,” je pretila. “V trenutku ljubosumnosti ne poznam šale in na žalost ima mojo gospodarico marsikdo za lepšo od mene.
iz sobe. Zunaj sta srečala nekaj lakajev v livrejah, ki se na videz niso prav nič pohujševali nad dekletovim spremljevalcem. Nesli so mimo srebrne sklede in krožnike in pustili svobodno pot do velike dvorane. Ta je bila nerazsvetljena . kot prvič; poleg pa je bilo vse bolj veselo in glasno in, ko se je Andrea spet ugnezdil v svojem neudobnem opazovališču na tribuni, je komaj spet prepoznal sobo. Visoka stenska zrcala so si postoterjeno odbijala žarke sveč, njihovi zlati okviri pa so lovili svetlobne pramene in zaganjali odsvite tja do stropa. Sredi tega pa so se lesketali dragulji lepe Leonore in Andrea- je popolnoma jasno spoznal na njenem vratu verižico z rubinasto zaponko, ki jo je njegov nemški prijatelj kupil od Samuela. Kot rdeč madež krvi je bil ta kamen na njenih belih prsih. Njene oči pa so trudno in ravnodušno zrle v karte in, če je preletela obraze mladih mož, se je jasno opazilo, da jo nobeden izmed njih ne mika. In vendar so se gostje kar najbolj trudili, da bi bili ljubeznivi. Vsako njeno karto so spremljali s šaljivimi pripombami in so hitreje zgubljali svoje zlato kot svoje razpoloženje. Eden, ki je bil menda pravkar vse zaigral, je sedel pri steni med dvema ogledaloma in pel ob spremljavi plunke koprneče barkarole. Drugi, ki se je moral spočiti od nenehnega dobivanja, je z zlatniki meril na vzorce v preprogi in se pozabil znova skloniti za kotalečimi se cekini. Vmes so prihajali in odhajali služabniki z ledom in sadjem in psiček bolognske pasme se je v najboljšem prijateljstvu kratkočasil z veliko zeleno papigo, ki je s svoje zlate palice zdaj pa zdaj poslala med družbo krepko kletvico v dobri beneščini.
Že se je mislil opazovalec na godbenem odru spet umakniti, ker mu je slika, ki se mu je nudila od spodaj, vzbujala pekoče občutke, ko je skozi visoka vrata na dve loputi nenadoma stopila v igralnico krepka postava, ki so jo vsi navzoči presenečeno pozdravili. Bil je to že precej posta-ren gospod, ki je pa še dokaj pokonci nosil svojo sivo glavo na vratu in ni tudi v hoji kazal kar nič starčevskega. Z naglim pogledom je presodil mlade ljudi, se narahlo priklonil grofici in prosil, naj se nikar, ne dajo motiti.
‘Preveč zahtevate, ser Ma-lapiero,” je odvrnila grofica. “Spoštovanje te mladine do uslug, ki ste jih izkazali republiki na suhem in na morju, ne dovoli, da bi vpričo vas tako grešno zapravljali zlati čas.”
“Motite se, lepa Leonora,” je dodal stari. “Prav zato sem se vendar odtegnil državni službi in celo Velikega sveta ne posečam že nekaj let več, ker mi je obzirnost mladih ljudi postala nadležna in se mi je zahotelo'vesele in sproščene družbe. Kdo pa si upa dandanes ob ■ vinu sprostiti srce, če sedi pri mizi tudi nekdo od Sveta desetih ali celo kak di'žavni inkvizitor? človek se v ui’adu hitreje stara, jaz bi se pa le rad še nekoliko rogal svojim sivim lasem in bi bil vsaj pri vinu mlad, čeprav ob lepoti čutim svoja leta.” “Prav gotovo pravite tako samo iz obzirnosti do teh mladih gospodov,” je dejala Leonora, “ki mislijo, da imaš Skušal je soglašati na isti'samo - tedaj pravico poljubiti način in med šalami sta šla vsalai lepa ženska usta, če
Matematiki so z elektronskimi možgani
osvetli pomen mayevski pismenk
“Kdo je talko moder, da lahko razbere pomen teh znakov?” je vprašal mayevski svečenik Ah Kauil Chel v začetku 16. stoletja, potem ko so španski zavojevalci uničili deželo Mayev. “Nikogar ni več na svetu, ki bi znal prebrati te zapisike.”— Štiri stoletja ni tega nihče zmogel, mayevski hieroglifi, čudne pismenke kulture, katere nosilci so živeli in izginili, so ostali nerazvozlana uganka. Potem so se oglasili matematiki. Uganke, ki sodi med najbolj zapletene, kar nam jih je zastavila zgodo-yina; ni več:	Elektronski stroj
je razvozlal pomen • mayevskih pismenk.
Mnogo let so se znanstveniki zaman ubadali z mayevskimi zapiski, čeprav je kultura tega ljudstva razmeroma mlada, vemo o Mayih mnogo manj kot o Egipčanih in Babiloncih, ki so doživeli razcvet davno pred tem srednje in južnoameriškim indijanskim ljudstvom. Z nobenim otipljivim napotkom niso mogli postreči niti neposredni potomci Mayev) ki jih živi v Srednji Ameriki približno milijon, zakaj to ljudstvo nima ustnega izročila, uporabnega v tej zvezi.
Samo tri izvirne (rokopise z mayevskimi p i s m e n kami — hranijo jih muzeji v Parizu, Madridu in Dresdenu — so mogli proučevati znanstveniki. To so edini nepoškodovani ostanki, ki so se izmaknili velikemu požigu bogatih knjižnih zbirk — španski ' “conquistadores” so z; ognjem uničevali majevsko deželo.
Potem ko so se zavojevalci u-malknili, je bila mayevska kultura pozabljena, bujni pragozdovi so pokrili ostanke tempeljskih mest Mayev. gele pred dobrimi sto leti. je newyorski pravnik Stephens, ki si je s težavo utiral pot skozi pragozd v Hondurasu, obstal pred “:ki-
imaš čedno skodrano plavo ali črno brado. Jaz pa hočem, da prinesejo sem vso omaro za jedila, da z dobrodošlico pozdravim svojega redkega gosta.”
(Dalje prihodnjič)
pom, katerega obraz je zbujal strah, podstavek pa je bil posejan s hieroglifi”.
Prihajali so raziskovalci, vrstila so se odkritja, mnogo znanstvenikov je ugibalo o mayevskih pismenkah, izoblikovala se je množica teorij, vendar so bili uspehi komaj omembe vredni, zato je zgodovinarje tembolj presenetilo sporočilo, da so na matematičnem inštitutu v Novosibirsku z elektronskim računskim strojem razvozlali pomen mayevskih pismenk. Šele nedavno so sovjetski strokov' njaki povedali kaj več o svoji metodi. Matematiki Jevreinov, Košarev in Ustinov so delali po “pogoistnoBtni statistiki” o-zircma po “metodi Edgarja Altana Poeja”; kakor je dejal široko v. Junak Poejevega “Zlatega hrošča” je mogel razvozlati tajno pisavo morskega razbojnika Kidda, ker je vedel, da je “e” v angleščini najpogostejša črka ter da ji sledijo “a”, “o”, “i” in “d”. Najpogostejše tajno znamenje je nadomestil s črko “e” in tako dalje, dokler ni razbral besedila.
Matematiki iz Novosibirska so imeli še težje delo: niso vedeli, kateri glas oziroma pismenka zanj sta v mayevski govorici najpogcistejša. Hieroglife z zapiskov so razporedili po pogostnosti, hkrati pa so uredili skupine dveh, treh, štirih hieroglifov, ki so se ponavljali najpogosteje.
Po enaki metodi so potem obdelali knjige “Chilam Balam”, kronike iz časov španske invazije, ki so sicer pisane v mayevskem jeziku, vendar v latinici. Ugotovili so, da se pogostost črk v teh knjigah skoraj v celoti ujema s tisto pri mayevskih simbolih, med katerimi se jih ie TT ponavljaj o najpogosteje.
S tem se je problem zožil. Pomen 73 hieroglifov je mogoče Uganiti iz 70 najbolj pogostih črkovnih skupin v “Chilam Ba-lamu” — so sklepali — seveda pa je za to potrebnih več milijonov računskih operacij, ki jih je elektronski stroj opravil v 40 urah. Nedavno so matematiki i predložili tri zvezke obsegajoče
poročilo o svojem delu. Zahodni proučevalci preteklosti Mayev so novico sprejeli s pridržkom češ da bo šele nadaljnje proučevanje pokazalo, ali so matematiki vložili v elektronske možgane popolnoma pravilne podatke.
PrskiiiiSav preskušanja atomskega streliva je naletela M na kritike
WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy je začasno ustavil preskušanje atomskega streliva v Nevadi. Do sedaj je bilo narejenih 59 poskusov, med njimi 54 “globoko pod zemljo”.
V Kongresu so se hitro našli kritiki, ki ne odobravajo predsednikovega sklepa. Republikanski kongresnik Hosmer je odločno proti predsednikovemu sklepu. Dem okratski senator Anderson je za predsednikov sklep le pod pogojem, da bo v veljavi par tednov. Ako bi ostal v veljavi dalj časaj bi bil sklep “resna napaka”.
Število kritikov se bo verjetno povečalo, ko bo postalo znano, da tajni pogovori v Wash-ingtonu niso dali pretekli teden prav nobenega rezultata. Ruski delegati vztrajajo na svojem stališču, da zadostuje le par kontrol na leto. Nočejo se sploh razgovarjati o tehniki kontrole češ, da so to samo- “podrobnosti”, ki se lahko obravnavajo pozneje.
Skušnja govori, da se pogajanja s komunisti navadno zmeraj zataknejo pri obravnavanju “podrobnosti”. Z načelnim pristankom Moskve na kontrolo ni torej veliko pridobljenega, najbrže ne toliko, da bi kazalo, da Amerika jenja s preskušanjem v Nevadi; tako trdijo kritiki predsednikovega odbora.
Moskva priznala, da producira Amerika še enkrat toliko nafte
MOSKVA, ZSSR. — Vlada je objavila,, da je ruska proizvodnja nafte znašala samo 186 milijonov ton, dočun je znašala ameriška 360 milijonov. Komunisti ne zanikajo pravilnosti številk, trdijo pa, da bodo Ameriko kmalu dohiteli, kajti ameriška proizvodnja ne raste tako
hitro kot ruska.
Pri tem zamolčijo, da je pri nas proizvodnja nafte načrtno omejena, da se varuje narodne zalege. Ako bi Amerika hotela, bi doma lahko načrpala tudi več kot 400 milijonov ton nafte na leto.
V Siriji na tihem preboleli -osmo revolucijo
DAMASK Sir. — V Siriji so pretekle tedne kar na tihem preboleli osmo revolucijo v 14 letih. Revolucija je potekala tako mirno, da večina ljudi zanjo ni niti .vedela. Ko se je namreč končala penesrečena revolucija v marcu lanskega leta — sedma po številu —, so bili štirje glavni kolovodje poslani v tujino kot vojaški atašeji. Med njimi je bil tudi voditelj revolucije Pahlavi, ki spada med najbolj goreče zagovornike ponovnega združenja z Egiptom.
Pretekle tedne so se vsi štirje na tihem vrnili v Sirijo in ob svojem prihodu začeli agitirati po vojašnicah za novo revolucijo. Višji oficirji so bili proti, zato so zarotniki hitro uvideli, da ne bodo zmagali. Začeli so se pogajati z vlado, ki jih je po končanih razgovorih poslala zopet v tujino na take diplomatske položaje, kjer ne morejo vladi nič škodovati. Potek revolucije je potrdil staro resnico: dokler generali držijo z vlado, je revolucija praktično nemogoča, pa naj ima ideja o ponovnem združenju z Egiptom še toliko pristašev med študenti, inteligenco in mlajšimi oficirji.
Okraj Sunflower je domači volivni okoliš sen. Jamesa O. Eastlanida, načelnika pravosodnega odbora Senata.
You bet we have
CONFIDENCE
IN A
GROWING AMERICA
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo žensko, samsko ali dekle, za 5 dni v tednu, da bi pazila 5-letno deklico, in lahka hišna dela. Lahko ostane čez noč. Pokličite po 5. uri AN 1-0182.	(20)
Ženska dobi delo
Iščemo žensko za kuhinjsko pomočnico v restavrantu. Kličite MI 1-6815.	(22)
^MALI OGLASI
Popravljamo
Izvršujemo vsakovrstna hišna popravila. Delo zajamčeno. Kličite LI 1-4337.	—(22)
S V etika razprodaja E POHIŠTVA ‘
pri	;
Oblak Furniture :
m
■ I
Neva moška moda v Rusiji čisto po zahodnem kroju
MOSKVA, ZSSR. — “Nedelja,” priloga vladnega lista “Iz-vestia,” je prinesla članek in skice za novo moško modo. Doslej so nosili Rusi pretežno široke hlače in dolge suknjiče s širokimi rameni. Na daleč so bili v telo podobni nekakim kvadrastim škatljam.
“Nedelja” slika v letu 1963 lepo oblečenega Rusa v dosti ožjih hlačah, v bolj oprijetem suknjiču z naravnimi rameni in pokritimi žepi ter v nizkem, trdem klobuku. Novi ruski moški kroj je čisto podoben onemu v zahodni Evropi.
Gostilna naprodaj
Gostilna z D5 licenco je naprodaj v Collinwoodu. Prodaja lastnik zaradi bolezni. Kličite EX 1-0407.	(23)
Za vestno in hitro barvanje tn papiranje hiš se obrnite na slo vensko podjetje
TONY KRiSTAVNtK
PAINTING & DECORATING HE 1-0965 ali UT 1-4234
Pravica do štrajkanja naj ostane nedotaknjena
PRINCETON, N. J. — Znani Gallupov zavod je potom svoje mreže po deželi skušal dognati, kaj mislijo ljudje o vprašanju, ali ne bi kazalo, da se štrajki v komunikacijski (časniki, padijo, televizije, telefonska služba itd) kakor tudi v transportni industriji (železnice, letalske družbe, avto-prevoizne družbe, rečna plovba itd) stavijo pod federalno kontrolo. Odgovori so bili različni, toda večina je še zmeraj nršljenja, da omejitev potem zakonov ni potrebna.
Nekako 40% se je izjavilo za omejitev v komunikacijski industriji, 43% pa za omejitev v transportni. Proti omejitvi v komunikacijski industriji pa 46%.
Povpraševanje med delavci, ki so člani unije, je dalo povpraševanju č sto druge rezultate. Skoraj dve tretjini delavcev je proti vsako zakonski omejitvi, zanjo se ni izjavila niti dobra četrtina.
OSTANEK FRANCIJE NA AMERIŠKEM JUGU — Katedrala sv. Ludovika v New Orleansu kaze še pčitno francoski vpliv, ki je bil nekdaj v tem predelu prevladujoč.
Od 13,524 črnih državljanov jih ima le 114 vo-livno pravico
OXFORD, Miss. — Pravosodno tajništvo je vložilo tožbo proti okrajnemu registrarju v Sunflower ekraju češ, da stav-Ija črnim državljanom veliko težje pogoje za vpis v volivni imenik kot belim.
Cd 13,524 odraslih državljanov jih ima volivno pravico le 114, med tem kot je od 8,785 belih državljanov vpisanih v volivni imenik nad dobro polovico.
V najem
Oddamo 4 lepe sob niči, vse sobe ve' mesečno. Kličite EV
(25,2 jan)
V najem
4 sobe in kopalnico oddamo, spodaj. Vprašajte na 961 Addison Rd.	—(22)
IZDELUJEM:
Kitchen Cabinets, Formica Tops, Bathroom Cabinets
7002 St. Clair Ave., tel. 881-6356. GOVORIMO SLOVENSKO!
Opremljeno stanovanje
Oddamo 4 sobe in kopalnico za $65 mesečno na 6812 St. Ciair Ave. telefon EN 1-1635. Otroci dobrodošli.
(25)
FOR SALE
5 ft. bath tub, cast iron, built-in. $20.00. EN 1-9835.
New 5 ft. built-in bath tub, full recess. $35.00. EX 1-4837.
New 4 ft. built-in bath room outfit. 3 pcs. in color. $50.00. — EX 1-5907.
Used 72” sink cabinet wood. Complete with fittings. EX 1-4838.
Used — wash stand, toilet boxes, toilet bowls, kitchen sinks and bath tubs. $5.00 each. EX 1-4839.
New 2-part laundry tubs. $12. EX 1-5907.
New 30-gal. automatic boiler, slightly damaged. $39.00. EN 1-9835.
Used refrigerators, 12 cu. ft. or mere. $35.00. HE 2-2844.
Electric range, used. $50.00. EX 1-5907.
3 pc. 5 ft. new bath outfit. Built-in, full recess, in colors. $75.00. EN 1-9835.
W F, 2-1
AMERIŠKA DOMOVINA,
4 1
JULIUS ZEYER:
ANDREJ CERNISEV
'k 'k 'k	j #
Tudi jaz sem sanjal take sanje, zakaj v mojih žilah se pretaka kri, sorodna Karolu dvanajstemu in Petru Velikemu, in to pomeni dvakrat rojen biti za ne-smrtno junaštvo, za velike čine. Oh, da bi bil rajši zasedel švedski prestol ali da bi mi moja usoda privoščila živeti v tihem, zasebnem življenju! Nisem u-stvarjen za vladarja, moja žena nosi na čelu to, od Boga dano znamenje izvoljencev, ona je kraljica! Njen duh se visoko dviga nad mojim duhom, kakor orel nad pečinami, pred njenim očesom je vse jasno, toda pogled moje duše je skaljen; ona razume vse, jaz ničesar drugega kot svojo ničevost in zato sem dvakrat revež! Sovražim jo včasi— toda ona me zaničuje!”
Njegova glava je težko padla na ročaj naslanjača, kamor se je zgrudil.
‘•Vaša visokost je nevarno razburjena”, ga je miril Andrej, osupel od Petrove razdraženosti in globoko ginjen od njegove spokornosti. “O, ko bi smel naravnost govoriti po prepričanju svojega srca.” —
“Andrej Černišev”, mu je segel z mehkim glasom, “ti si moj prijatelj, ti smeš govoriti, kar ti veleva srce.”
■. i—■iirnw>—miwii Mii »it«
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
BY OWNER—VICINITY CENTRAL AND CHICAGO.
2Vz Story house. $250 monthly income, plus owners apt. 2 car garage, $19,900. Phone ES 8-9418.	(21)
PROSPECT HEIGHTS—BY OWNER j BEDROOM RANCH. ATT. GAR., STORMS & SCREENS, water softener, close to schls., churches, shopping center. % ecre. $19,000. LEhigh 7-1693.	(21)
3910-12 COMMERCIAL. 2 stores, 4 apts. Good lease. Priče 5Vz x — me. of over $11,000 yr. Call RE-4-4158 or SA 1-0434.	(21)
BUSINESS OPPORTUNITY
LIQUOR STORE AND LOUNGE FOR SALE OR LEASE. BY OWTN-ER. — 3933 W. North Ave. Phone 489-0116.	(21)
FOR SALE — COMPLETE Auto repair and body shop in good north shore suburb. Buy tools and equipment, lease building. Reasonable. Illness forces sale. Call IDlewood 2-1464.	(22)
HOUSEHOLD HELP
WOMAN WANTED FOR CHILD CARE IN EXCHANGE FOR ROOM AND BOARD. Live in. Call CL 5-2215 after 3:30 PM.	(21)
BUSINESS SERVICE
PERKINS CEMENT During the winter months, I can give you a good price on building your crawl space into a full basement. Call 529-7554 after 6 P. M.
(24)
JOHN WERDERITCH 209 S. WILLIAM — MT. PROSPECT CLearbrook 5-2029 General carpentry, dormers, porches, new homes, additions, rumpus rooms, attics, etc....'	(24)
“Gospod moj” — je rekel Andrej vneto in obraz mu je vzpla-polal od navdušenja in nade, da bo morda njemu dano sprijazniti Katarino s soprogom in njeno usodo napraviti srečnejšo — “gospod moj, vi zasmehujete svojo usodo, vi preklinjate Boga! Vi ste srečni in. ste lahko srečni — zakaj velika knežnja vas vroče ljubi!”
“Motiš se”, je odmajal Peter z glavo, “nikdar me ni ljubila in če bi me tudi ljubila, je preveč ponosna, da bi mi odpustila moje včerajšnje obnašanje. Ti ne poznaš žensk, Andrej; ubij jim pred očmi, kar najbolj ljubijo, in morda, da ti odpustijo, da, morda te bodo še nekoč ljubile toda rani njih nečimernost in ne odpustijo ti nikdar, nikdar.”
“Ne merite svoje žene z merilom navadnih žen, monseig-neur”, se je upiral Andrej z živahnimi kretnjami, — “velika knežnja je angelj dobrote, iščite spravo in njeno srce se odpre vaši ljubezni nastežaj. O gospoet moj, samo na vas je, da se vrnete v raj, pred katerega vrati vam noben angelj , z ognjenim mečem ne ubrani vstopa.”
Peter se je nasmehnil in je rekel po kratkem pomisleku:
“Zelo navdušeni ste, Andrej, in vidite v ženskah same ange-Ije; vidim, da se vaše oči še niso odprle. Spoznali boste, kako se motite — gospod Černišev, bodite vi sam poslanec sprave ...”
“Kako, vaša visokost hoče, da bi nepoklicana oseba, samo tujec, vsiljeval se ----”
“Gospod Černišev, jaz sem izkušenejši od vas in vam hočem dati le pouk, da boste spoznali resničnost mojih besed.”
“Teda vaša visokost naj blagovoli preudariti”, se je branil Andrej prestrašen.
“Gospod Černišev, moj pobeč-nik, izvršite svojo nalogo brez godrnjanja, po vojaško!”, je velel Peter smehljaje sicer, toda zelo sigurno in živo. “Vi ste danes povabljeni k igri k njenemu veličanstvu, kjer boste našli veliko knežnjo Katarino Alekse-jevno, našo vzvišeno soprogo. Ne bom prisoten v sobah njenega veličanstva, ker sem bolan. O priložnosti se spustite z veliko knežnjo v pogovor, ponovite ji deloma najin razgovor in ji recite, da mi je žal za to, kar se je včeraj med nama zgodilo in da pokorno čakam njenega odgovora.”
Zamahnil je z roko in Andre-iu ni preostalo ničesar drugega kot oditi in premišljevati v kratkem času med prisiljeno sceno in igro pri cesarici, na kak način bi najbolje izvršil čudno povelje svojega zapovednika. K sreči so bile cesarske sobe napolnjene, zato je bilo upati, da se Andreju posreči v tej množici neopazno govoriti s Katarino; usoda mu je bila prijazna; Katarina je igrala v mali sobi tesno poleg mizice, kjer je igral Andrej, in v sobi so bile samo dame njenega dvora in nekaj kavalirjev, ki niso bili “izmed cesaričinih” ljudi. O priložnosti se ji je približal; pozdravila ga je s prijateljskim nasmehom; toda ni se pustila motiti v pogovoru z angleškim poslanikom sirom Charlesom Williamsom. Andrej se je postavil za stol knežnje Gagarinove, ki mu je kot staremu znancu na zelo virtuozen način dala s pahljačo znamenje srčnega pozdrava.
Sir Charles Williams in velika knežnja Katarina sta bila dobra prijatelja. Z bistrim očesom iz-
vrstnega diplomata je Anglež kmalu spoznal ceno in duha velike knežnje, njeno nenavadno energijo in njeno veliko nalogo, m ni dvomil niti za trenutek, da bodo nekoč v njenih rokah vajeti vlade velike ruske države, ki je dobivala takorekoč Vsak dan večji pomen v evropskih zadevah. Imel je dosti priložnosti spoznati jo bližje, zakaj dostojanstvo njegove naloge ga je u-vrstilo pri cesaričnih gostijah na stran velike knežnje in je lahko govoril z njo dostikrat po cele ure.
Ko se je Andrej pogovarjal s knežnjo Gagarinovo, se je zagledal v obraz velike knežnje; bil je krasen kakor vedno. V temni aksamitovi obleki sta bila belina in lesk njene polti še bolj bliščeča, in res bi jo lahko primerjal z onimi belimi rožami, z nežno rdečim nadihom, katerih redki vonj je tu pa tam vdihavala iz svojega malega šopka.
To so bile rože prav posebne vrste, dar sira Williamsa; vzgojene na daljnem severu sredi petrograjskega ledu so jih smatrali za malo čudo prirode. •— Knežnja Gagarinova je pripovedovala z otroškim veseljem Andreju o galantnosti poslanika gospoda Williamsa in ga je opozorila na oni botanični čudež v roki velike knežnje.
“Vaša ekseienca res podžiga mojo radovednost”, je rekla Katarina poslaniku, “in govori s lako odkritosrčnostjo, da me mora skoro presenetiti”. In obrniv-ši se h knežnji Gagarinovi je pristavila: “Čudite se, knežnja! Njgova ekseienca, gospod poslanik Velike Britanije, smatra življenjski eliksir za mogočo stvar in je prepričan, da živijo ljudje, ki so obdarjeni s preroškim duhom!”
“Naj se vaša visokost smeje, kolikor hoče”, je odgovoril sir Williams resno, “jaz sem prepričan, da so posebni ljudski orga-
nizmi, ki presegajo s svojim nenavadnim, nam ostalim umrjo-čim ljudem doslej tajnim razvojem duševnih sil okrožje nepopolnih naših predstav in znanja.”
“In vaša ekseienca pozna enega takega moža, to je vrtnar, ki je tu v sredi krutega mraza vzgojil te čudapolne cvetlice; ta spada vendar v vrsto onih redkih duhov, ne?’” se je nasmehnila Katarina nezaupljivo in se je igrala pri tem s svojo zapestnico, edinim nakitom, ki jo je krasil ta večer. To je bila dragocenost imenitnega dela, ki je izhajala iz dob Karola V., in tradicija je pravila, da jo je oni otožni vladar nekoč podaril neki svoji plemeniti ljubici; to je bil širok zlat obroč brez leska z graciozno girlando steklenih kresnic, med katerimi so bile vdelane temne črke, ki so tvorile v španskem jeziku sledeče besede: “Iz ljubezni do mene nosi ta nakit.”
“Gospod poslanik”, ga je o-pomnila Katarina čez nekaj časa, “dolgo se obotavljate z odgovorom, preveč dolgo za mojo radovednost.”
“Oprostite, prosim”, se je opravičeval Anglež, “zagledal sem se v zapestnico vaše visokosti. To je imenitno delo, ki izhaja iz časov, ko je umetnost cvetla z bogatim cvetjem —”
“Vem, da je vaša ekseienca strokovnjak v tem”, se je nasmehnila Katarina, “toda zdi se mi, da se ogibljete nadaljnemu pogovoru o čudnem človeku, kakor ste sami rekli.”
“No, da, priznam to”, je odvrnil sir Williams, “vendar če vaša visokost ne odstopi od svojega vprašanja, prosim, da bi mi bilo v odgovor dovoljeno pripovedovati o dogodku, ki bo morda vašo visokost uvrstil v kraljestvo. pravljic.”
“Pripovedujte, gospod”, ga je Katarina vljudno nagovarjala,
“in verujte, da boste vsaj v knežnji Gagarinovi našli vedno hvaležno poslušalko, čeprav ne bi bili tako izvrsten pripovedovalec, kakor vas po pravici imenujejo. Poglejte njen ljubeznivi nasmeh, ali se more temu upreti?”
Knežnja Gagarinova je zarde-la, poslanik se je poklonil in je začel pripovedovati.
“Nas, Angleže, imenuje svet čudake, kakor vam je .znano, madame, vendar nam dela mnogokrat krivico. Imamo več energije od ostalih narodov, in če se poprimemo kake misli, uporabimo, ne da bi se naveličali, vse svoje najboljše moči, da tudi celo življenje, da jo izvršimo.
¥ SiAG SP O MU*
PETE OBLETNICE SMRTI, ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA IN MATI
Anna Somrak
ki je umrla 30. januarja 1958. leta
V tihem, grobu počivaš pet že let,
Tvoj spomin v naših srcih vedno še živi!
Lahko naj Te zemlja krije, spavaj, draga, nam sladko, luč nebeška naj Ti sije, mir in pokoj naj Ti bo!
Tvoji žalujoči:
SOPROG in OTROCI Cleveland, Ohio, 30. januarja 1963.
'v'
“Čudim se, kako sem mogla tako dolgo vzdržati brez električnega sušilnika!”
pravi Mrs. Anna Fox iz Lyndhurst, Ohio.
“Hotela sem biti moderna, pa sem kupila električni sušilnik. Vložite notri perilo in ... ko se niti ne zaveste, pa je vse suho in pripravljeno za zlaganje. Nikdar ne skrbite ali zunaj dežuje ali sneži.”
Brezplameni električni sušilnik je sodoben način
sušenja obleke in perila. Električna toplota ni samo hitra, ampak tudi čista in mila. Obiščite svojega trgovca z električnimi pripravami, ki naj Vam dobro razloži vse predno kupite.
n
Zfe ILLUMINATING^^
An Inmtouewntd Company Serving The Best location in the Nation
Ako ni taka misel slučajno popolnoma jasna vsemu svetu, imenuje ta po krivici naš trud blaznost; seveda ako jo izvršimo vkljub vsemu posmehu, nas za to velikokrat občuduje. Imel sem v srečnih dneh, ki sem jih preživel na slavnem vseučilišču v Oxfordu, prijatelja, ki sem ga ljubil z ljubeznijo, kakor moremo ljubiti le prijatelja svoje
mladosti. Toda moj Artur ni vračal moje ljubezni v taki meri, kakršno sem zaslužil za svoje prijateljstvo1, zakaj imel sem nevarno tekmovalko, ki je večji del njegovega srca in vse njegove misli posedovala, bila je to —”
(Dalje prihodniič)
———o--------
Tehnika in humanistične vede
“Luknjo v zidu,” ki loči tehniko in humanistične vede, so napravili na fakulteti za elektrotehniko pri visoki šoli v Darmstadtu: vsak kadi. dat za inženirsko diplomo bo moral poslej uspešno prestati preizkušnjo v poljubnoizibranem predmetu s področja humanističnih ved (jezik, književnost, umetnost, zgodovina itd.)
A. GRBINA & SONS, INC.
FUNERAL DIRECTORS
Pogrebni zavod: 17002 Lake Shore B!vd. KEnmore 1-6300
FURNITURE DEALERS
Pogrebni zavod:
1053 E. 62nd Street HEnderson 1-2068
Trgovina s pohištvom: 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235



nmfMsmnill
«
§ijs§lf AMERMA DOMOVINA
mtmiMmmmBwmmsMMMmMMmi mMwsmwmMfflMMwmwMwmi
!^<2t«aaBaa3or^isa«svw 3

iHšifflGSi
lil!
hi morah hiti
vsaki slovenski hiši
— -
■IBlBillSSiH
SKREGANA? <— Pri ■pingvinskem paru v živalskem vrtu v jKoelnu ob Renu na Nemškem ni gotovo ‘ali je povzročil ikazanje hrbtov druge {drugemu prepir ,ali želja, da bi imel boljši nadzor nad okolico. i i	‘