193. številka. Ljubljana, v sredo 25. avgusta. XIX. leto, 1886. I »haj a vsak dan »večer, izimii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za av stri jsko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za \se leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Z» tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., £e se oznanilo jedeukrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredni štvo in upr a vniitvo je v Rudolfa Kirbiaa hiši, ^Gledališka stoltu*. Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Dogodki na Bolgarskem. Vedno še ista negotovost, ker brzojavne zveze z Bolgarsko ni in dohajajo vse vesti le iz sosednjih dežel. Ne preostaje nam torej drugega, nego beležiti razna izvestja, kakor so nam došla. Kalafat 23. avgusta (zvečer). V noči od petka na soboto prodrl je natihoma Kistendilski polk v Sofijo, združil se s kadetsko šolo in obkolil kneževo palačo. Štirje častniki z revolverji v roci prodrli so potem do kneževe spalnice in zahtevali, da se odpove. Ko je knez videl, da se njegovi častniki proti njemu tako obnašajo in da vojaki pod oknom kriče: „Dole kn jaz!" izjavil je, da odstopi. Spremljan po vojacih šel je potem v voino ministerstvo in se ondi usel v voz, ki ga je čakal. Kam so kneza odpeljali, je tajnost. Peterburg 24. avgusta. Oodstavljenji kneza bolgarskega pišejo listi, kakor o dogodku, ki se je že davno pričakoval in bode za Bolgarsko ugoden, ako si bodo vodje ustanka znali pridobiti simpatije Rusije in ako bodo odklonili vsako umešavanje Turčije. Glede naslednika se misli, da bode za obe Bolgarski začasen upravitelj imenovan. „Novoje Vremja" meni, da je trenutek ugoden, da se nemudoma na Bolgarsko pošlje rusk general, ki bode skrbel za red. Bukurešt 24. avgusta. Proklamacija na bolgarski narod, ki jo je začasna vlada v soboto izdala, pravi: „Knez Battenberški, kateremu smo za izkazano hrabrost, s katero nas je vodil v boj, hvalo dolžni, tiral je evropsko politiko, ki ne ugaja našemu slovanskemu narodu. Mi moramo tirati le rusko politiko in to iz hvaležuosti, ki smo jo Rusiji za vse žrtve v krvi in denarji dolžni." Proklamacija potem naznanja, da se je knez prestolu odpovedal, da se je sestavila začasna vlada in nadaljuje: „Knez odpovedal se je za vselej prestolu bolgarskemu, ker se je narod preveril, da je njegova vlada za deželo bila os o depoi na." Po imenovanji vseh Članov nove vlade pravi se dalje: »Dokler se ne snide sobranje, vodi vlada upravo dežele in izjavlja, da jamči za življenje, premoženje in čast Bolgarov in tujcev. Vsi bolgarski državljani brez razlike veroizpovedanja in narodnosti bodo pripomagali, da se ohrani red. Bolgarski narod si je gotov, da bode veliki ruski car Bolgarijo varoval." Carigrad 23. avgusta. Po poročilih iz Sofije obiskali so člani začasne vlade v soboto ruskega agenta, izražali mu svoje kesanje ob dosedanjem obnašanji Bolgarske in obljubili, da so carju popolnem udani. Ko so Člani vlade bili pri ruskem agentu, klečalo je bolgarsko prebivalstvo pred konzulatom in s klici pozdravljalo carja. Carigrad 23. avgusta. Po izvestji Havaso-vem iz Sofije proglasilo se je za vsa mesta obsedno stanje, poštni in brzojavni promet za zasobnike je ustavljen, ravno tako tudi vožnja po Železnici iz Ruščuka v Varno za potnike prihajajoče iz inozemstva Promet na Plovdivski železnici tudi ustavljen. Posadke v Vidinu, Šumli in vPlevni nečejo novi vladi zvestobe priseči. Mej člani začasne vlade ni soglasja. Zagotavlja se, da je bil Nikoforov vojnim ministrom imenovan, ne da bi bil o tem vedel in da bode pro testoval, da se njegovo ime tako zlorabi, samo da bi se vojska pridobila. Bukurešt 24. avgusta. Ladi jo kneza Aleksandra videli so blizu mesta Reni. Knez je ondi šel na kopno bržkone kot vjetnik. Bukurešt 24. avgusta Knez Aleksander ukrcal se je včeraj v Rahovi na svojo ladijo in dospe danes zjutraj v Gjurgjevo, potem v Bukurešt. London 24. avgusta.' Iz Sofije se poroča: Knez se je trdno branil, podpisati svojo odpoved. Imeli so ga tako dolgo zaprtega, da se je udal pritisku Cankova. London 24. avgusta. V dolenji zbornici izjavila vlada, da zasleduje dogodke na Bolgarskem z največjo skrbjo. Bukurešt 24. avgusta. Večina bolgarskega naroda in bolgarske vojske izrekla se je za kneza. Posadke v Vidinu, Trnovem, Nikopolji in Silistriji izrekle se odločno proti začasni vladi. Poveljnik ru-meljske milice Mutkurov, ki je v sporazumljenji z zborničnim predsednikom, Stambulovom, milico sklical, hoče z vojaki knezu nasproti in ga peljati v Sofijo nazaj. Ladije kneževe do poludneva ni bilo v Gjurgjevo, zjutraj zapazili so jo blizu Silistrije Misli se, da hočejo bolgarska oblastva kneza na ruskik tleh izkrcati. Rumunska vlada bode kneza ščitila, ako se izkrca na Ru-munskem. Iz vseh teh brzojavk ne dobimo nobene gotovosti o osobi kneza Aleksandra. Vsak list ima drugačno vest. Ta trdi, da je knez takoj podpisal svojo odpoved, drugi pa pravi, da so ga imeli dlje časa zaprtega, predno se je omečil in podpisal. Veliko polje ima v tej zadevi židovska fantazija. Dočim jeden „Schmock" poroča, da knez Aleksander 10.000 vojakom na čelu maršira proti Sofiji, čitamo v Dunajskem „Extrablattu", dase je knez Aleksander v Vidinu z revol verjem sam ustrelil. Poročajo se nam torej skrajnosti in teško se je spoznati mej temi vestmi. Iz vseh poročil se da posneti, da vodja ustanku ni Karavelov, ampak Cankov in da je državni prevrat bil kaj modro osnovan. Zarotniki, ako se sploh smejo tako nazivati, izbrali so si jako ugodno dobo, ko sta bila diplomatska agenta avstro-ogerski in angleški baron Biegeleben in mr. Lascelles na dopustu, kneževi udani prijatelji polkovnik Nikolajev, major Panica in drugi pa v inozemstvu, protirusko mislečih osob pa ni bilo doma. O načinu, kako se je vršil prevrat, ima „Pol. Corr.u iz Bukurešta dne 24. t. m. nastopno brzojavko : V soboto zjutraj dobili so vsi bolgarski prefekti naslednji telegram: „Knez Battenberški odstavljen. Naznanite to narodu in snujte tabore, na katerih se bodo ti dogodki odobravali." V Vidin se pa tak telegram ni odposlal, ker so na čelu tamošnje posadke knezu udani častniki, kakor polkovnik Linbovski, major Usunov itd. Pismo iz Rusije. 7. avgusta st st. [Izv. dop.] Ko sem se vrnil s svojega potovanja po Malo-rusiji, začel sem prebirati celo kopico časnikov, ki so se ta čas nabrali na mojem pismenem stolu. V tej kopici sem našel jako zanimivo odkritje, o katerem v došedših do mene dozdaj številkah Vašega cenjenega lista nesem nič čital, torej mislim, da časniki, ki jih dobivate v uredništvo*) temu odkritju ne pripisujejo posebnega značenja, ali pa celo molče o njem. No, jaz mislim, da bode Vašim čita- *) Mi smo o tem imeli svojo opomnjo, a ker v tej zadevi ruski listi neso bili soglasni, marveč se je unela mej njimi huda polemika, zdelo se nam je umestno molčati. LISTEK. Kazaki v Abisiniji. Po „Moskov. Ved." priobčil prof. —r. (Da\je in konec.) Ste li naposled našli zemljo za naselitev? Seveda; saj sem ti pravil, da smo se vsem carjem jako priljubili, da so nas vabili k sebi. Kjer hočeš, naseli se na našei zemlji, govorili so nam; pa nam ni veselja, kajti tam je silna vročina in vsi hodijo brez srajc. Nam pa to ni obično. Pa če naš car ukaže in blagoslovi nas, naselimo se tudi tam. Sami pa bi radi naselili se na Kavkazu, kajti to je naša zemlja, za njo so umirali naši očetje; pa glavno je to, da bi mi tukaj našemu očku carju bili preprigodni. Mi smo ovoj narod in vse bi tam spreobrnoli v krščansko vero, da i razbojev bi potem ne bilo od raznih Čerkesov. Sedanja vlada ž njimi nič ne odpravi, dasi jih silno goni, nobenega ni in ne bode prida. Nam pa so njih konjevodi znani. Sedaj jih z vojaščino nočejo razdražiti: slišal sem tako v Stambulu. Je li to res, ali ne, jaz ne vem; da oni so silno razkačeni na to. „H kazakom vsi pojdemo, k vojakom — nekoliko pomislimo;" pravijo, da bodo raje v Turečino bežali. Kaki boste vi kazaki, ko niste krščene vere! Okrstimo se, odvrnili so mi. Tako vsi govorijo v Stambulu. An-gličani pa si iščejo koristi in jih podkupujejo na ustanek proti nam, Rusom — pa se še za naše prijatelje šopirijo! Zdaj je v Stambulu celo komitet podoben našemu slavjanskemu. Komitet je tajen, pa deluje krepko, kajti drži se na angleške denarje in te denarje za ustanek na Kavkazu zbirajo. To je čista resnica, jaz dobro vem. Ni dolgo, kar so mislili poslati na Kavkaz celo orožja, pa ne vem, ali se jim je posrečilo, ali ne. Če se jim posreči, bo naša slaba. Da, res prida prav nič ne bo. Seveda ga bo prokleto malo. In zdaj jim kavkaska vlada ni mojster, ko jih pa začnejo Angličani podpirati, bo zavsem opešala. V Turčiji že zdaj vse to govore! Pri nas pa bi, stavim glavo, tacih ustankov ne bilo. Pa jaz ne vem, kako se naša reč konča. Sedaj je še samo jedna nada: na Boga in na Carja. Kakor ta dva porečeta, tako bode. Jaz zdaj zopet grem v IVterburg. Hočem prositi, a še bolj, zagovarjati svojo čast. Prošlega leta so me vragovi silno očrnili. Kavkaski vladi ni všečno, da bi se mi tam naselili ... Pa Bog ž njimi vsemi! . . . Oprostite me, povejte mi raje še kaj o Abisiniji, je tako zanimivo! Kaj bi vam še povedal, sam ne vem. Abisinci so narod prebogomolen. Maša njih je predolga, predolga. Služi jo vselej 12 popov vkupe, v cerkvi pa vsi stoje s palicami pretolstimi in udarjajo ž njimi o pol, kedar molijo in poj o. Kako pa se obhajajo, kaki so pri njih hrami božji? Hrami so navadni, tudi darilnik je, pa ne tak, kakeršen je pri nas, a samo s carskimi vratami, in vanj hodijo samo popi, drugi pa ne smejo.") Ob« hajajo se pa bog ve kako; zdi se mi kruhom in laškim oljem, rudečega vina pa tam ni. Vse je tam * Pravoslavni altar predstavlja zjedinenje katoliškega darilnika in zakristije. Vanj vodijo tri dveri, kojih arcdnje zovejo bo carska vrata. V altar morejo hoditi vsi moškega mda, ženske pa tja ni za denar ni po bilotih dostopa nimajo: to zahteva zakon. i'riobč. teljem jako zanimivo, uznati o njem, zato, ker nam kaže Nemce s take strani, s kakoršne mi gledamo na nje, to je pokazujo nam Nemca-Prusaka „wie er leibt und lebt". Odkritje, o katerem Vam hočem govoriti, je naredilo „Novoje Vremja" in piše se prvikrat o njem v štev. 3733 od 22. julija st. st. pod zaglavjeni „Prusskije oficeri pod Moskvčj"- Že v 1884. 1. pisal je Aksakovu (v „Rus") njega Bero linski dopisnik, da je pod Moskvo „celoje občestvo prusskago generalnago štabau, o katerem „pravoslavni narod" celo ne misli. To „otdčljenje prusskago generalnago štaba evakuirujetsja i popolnjajetsja pravilno" i njega adepti imajo zadačo z največjo pridnostjo izučevati ruski jezik, a zaupno seveda jim je še položeno na srce, preskrbeti karte ruskega generalnega štaba, izučiti v svobodnem času rusko fortifikacijo in topografijo in doseči v obče vse, kar bi moglo gladiti pot Tevtonov na Rusijo. No, izvestje v Aksakova „Rusi" je zaglohlo: nihče se ni pobrinil spoznati istino. Dopisnik „Novago Vremeni* je bil v juliji v Trojickoj Lavri (znamenit samostan s „posadom" (vasjo) pod Moskvo. Domislil se je na objavljenja dopisnika „Rusii: pred tremi leti in uznal je: v 60 vrstah (kilometrih) od Moskve po Jaroslavskej že-leznej dragi, v posadi Trojicke Lavre živi četvero pruskih častnikov generalnega štaba in prišli so v Rusijo učit se ruščine. On je dalje zvedel, da je to zgodovinsko mesto „izljubljeunoje mesto studij etih ljubitelej russkago jazvka" ; poslednja leta jih je vedno po nekaj tam: jedni odhajajo, drugi prihajajo: koliko jih je na ta način bilo tukaj, se ne ve, a vendar jih je bilo nekaj desetkov. Ali žive pruski častniki s takim namenom v sainej Moskvi, dopisnik ni mog*»l poizvedeti, no žili so nekateri celo leto na pr. v selu Porošovi pod Moskvo; bržkone jih jo lahko najti tudi v drugih strategično važnih točkah ruske države. Prebivalci Lavrskega posada se čudijo, da Nemci, katerih skopost je izvestna že davno celemu svetu, mečejo denarje na tako daljnji pot, ki jim je na videz čisto nepotreben. Ti častniki ne hodijo sem učit se začetkom ruskega jezika, no govore po ruski boljše nego mnogi Nemci, ki že deset in več let služijo v ruskej carskej službi, oni prihajajo samo do V r sevat svoja hlologična poznanja, naučit se govoriti čisto, da bi se ne zapenjali na raznih z in i, d in /, i jedno besedo, da bi govorili po ruski tako, da bi nihče ne znal, da so — Nemci. K čemu je častnikom pruskega generalnega štaba tako treba znati čisti ruski govor, ako oni ne misle o tem, kar Rusiji, to je, vsemu Slavjaustvu, obeta znani „Sarmatieus" v pruskih vojaških časnikih : to je — »poleteti kakor uragan" do samih sten „slavjanske Meke" kakor nemški politiki nazi-vajo našo Moskvo? Uče se že v Berolinu, kakor je znano, tako dobro in lepo po ruski, da ne samo razumejo našo literaturo, no celo naš ustni razgovor; torej čemu jim voziti se pod Moskvo? Ko je „Novoje Vremja" razkrilo pruske ogle-duhe, začeli so drugi časniki vkupe z njim zahtevati, da bi uprava pognala te gospode nazaj v „reich" ; ako je Germanija brez ceremonije proganjala lani in letos tisoče ruskih poddanikov in ni ščedila celo starcev in uosečih zadnje dni žensk, kakor je olicijalno potrjeno, kdo more čuditi se, ako prelepo, samo Angličani in Italijani napenjajo vse svoje žile, da bi jih zmotili in spreobrnoli ali v protestansko ali katoliško vero. Celo škofa so že pripeljali v Masovo. Glavne pa je to, da jih drug na drugega hujskajo. Pa ta nakana se jim ne ob-neBe, kajti od Vseh carjev sera slišal, kak jih preklinjajo, in ljubijo samo nas in Grke. In kaj ti Au-gličani in italjaui store za trgovino ! V notranji; Afriki imajo plantacije; tako kupčujejo s črnimi ljudmi, tam na trgih, pa se še s svojo oliko ponašajo. Kak Abisinci žive, kake imajo navade, kak sodijo V Žive prosto, krmijo se večidelj z zelenjavo, kajti od mesa tam skoro oslepneš. Kruh tudi jedo. s Peko ga pa skoro tako, kakor pri nas bline. *) w r I!lini so ravno tako narodna, ruska jed, kakor jo čaj naroden, rusk napitek. Delajo Jih ia mehkega, tekočega, pšeničnoga testa, katero razlivajo po malih železnih skle-dioah posebnega stroja. Te skleili;-e nekoliku držo nad brhkim Ognjem, dokler se testo v njih no ?gO0ti tolikoj da bi ga v podobi — bUna tnogli zvaliti na okro/.iiik, kjer ho prikrivajo naloženi stopoj drag na drusega. Mine jedo najbolj pred pusto.n in na pust, katori traju tukaj ■• <[ teden. BUsI trebijo večega izkiiBtvu in provomoatf, nego slovet)- mi poženemo — pruske ogleduhe, vohune in častnike pruskega generalnega štaba V V Trojickem posadu uče se gg. pruski častniki pri nekem g Lučininu, lektoiu nemškega je zika v duhovnej akademiji, kateri, kakor je govoril dopisniku „Nov. Vr.u, celo v sanjah ni mislil, čemu prihajajo „Prusaki" učit se k njemu G. Lučinin je povedal dopisniku vso zgodovino svojih prepodavanij; začela se je pred osmimi leti, to je 1878. leta, ko so se začele razniotavati bomatije v Turčiji. Število pruskih oficirjev bilo je razno v razna leta, glede po tem, ali so bile politične razmere mej Germanijo in Rusijo bolj ali manj napete Pripeljavali so se Prusaki vselej po letu, kajti po zimi se ne da hoditi „z mapo" po globokem snegu pri 200 do 30 0 mraza in delati razne opazke in „croquisa, potrebne v slučaji vojnega pohoda „im vvilden Czarenreiche". Še jedno je posebno zanimivo: pruski častniki, ki seveda ne nosijo pruske uniforme, nosijo po navadi — francoske familije; ako pa je komu Bog dal nemško familijo, javlja se -učit se" ne kot Nemec, no kot — francoski kupec. G. Lučinin je o vsem tem molčal, kajti v prvič ni mislil celo v sanjah ne, da so to Bismarekovi vohuni, v drugič pa je plača za lekcije bila zanj lepa pomoč poleg skromne lektorske plače v akademiji; bolj čudno je pa, da policija ni zapazila teh gospodov. To Vam jako očividno dokazuje, kako dobrodušen je ruski narod; v Avstriji mnogo govore in pišo o ruskej strogosti glede potnih listov (Reise pass) in pripisu jo ruskej Upravi taka dejanja, da, ko jih čitaš, ne veš, ali naj se čudiš ali naj — miluješ tako glupe glave. Drugače je za granico, to sern lani sam skusil; kajti, akoravno sem prišel k svojim starišem, bratom in sestram, prišli so vendar trikrat v tri tedne žandarmi spraševat v vas, kdaj sem prišel, kje sem bil te dni, kam mislim iti, kdaj se bom odpeljal itd., akoravno mi nikoli v glavo ni prišlo svojej domovini želeti kaj hudega. Naj naštejem nekaj imen gospodov Prusakov, ki so vohali in risali načrte in „croquis" na tisti slučaj, ko se bodo uvalili v Rusijo, kakor nekdaj orde Mamaja, Čingis-Hana in drugih divjakov, kateri, ko bi še živel, pošiljali bi gotovo v „reich" učit se nenasitnej krovožadnosti, požrešnosti, sko-posti in nahalstvu in drugim lastnostim der edlen deutschen Nation"; letos in sploh poslednja leta ostavili so vizitnice, fotografije ali pisma Lučinininu sledeči njega učenci": 1. Eugen d'Alinge, Pre-mier-Lieutenant im 7. konigl. Siichsiscben Inf.-Reg. Prinz Georg, commandirt zur Krieg-Akademie. Učil se pri Lučininu v 1883 letu, hotel priti zopet v 1884, pa kakor piše Lučininu, on pošlje „druge, ki so srečnejši," a on v Rusijo ne more Jetos" priti, ker je odrejen „uznat učenje kavalerskago polka." Piše po ruski skoro brez pomot. — 2. Lieutenant Freiherr v. Wa 1 denf e 1 s. — 3. Ilegenh auf, vizitnice ni, no na fotografiji ta Regenhauf stoji v pruskej uniformi in ima medaljo za franko prusko vojsko. — 4. Graf N u gen t, predstavljal se je zdaj za Nemca, zdaj za Angličana, zdaj za Avstrijca in prišel je z drugimi pruskimi častniki „učit se". — 5. Lieutenant Ziipfel, prost častnik pruske službe, ne akademik. — (j. Akademik v. Brixen-Ha h n, 7. Akademik G ochm u s, 8. Akademik Diez, 9. Akademik G o c h o, — prvi trije slušatelji prvega kursa Berolinske „Kriegs-Akademie," poslednji, Gocho, Samo pijanstvo je tam veliko. Angličani in Italijani jih večno napajajo z nekim absintom. In carji njih so začeli piti. Prej pa o tem zlu, kakor sami govore, niti znali neso. Ko nastopi večer, napijejo se, da je grdo. Vse to so jih naučili zapeljivci Angličani in Italijani. Mesto denarja pri njih krožijo bru-ski (brusni kamni) gorne soli. Viš, prippljal sem s sabo Abisinsko Marijo, ona je bila tam naš tolmač. Njej je naznačena dota 10.000 tacih bruskov od soli. Nahaja se tam tudi sreberni denar, avstrijski, Marije Terezije tolarji jim pravijo. Ta denar je ves jednega leta, 1780. A druzih denarjev tam ni nobenih. ski krapi, na katori po vsem nekoliko napominjajo. Če se jih na ta način že precej nabore na okrožnih, bežijo ž njimi na mizo, kjer jih pripravljajo in brez vsakih ovinkov jedo s maslom, smetano, ikro, sirom, jesetrino itd. Posten rusk človek uniči jih do 20, da i do .'JO! Glavno pa jo zalivka — sapi v k*, katera sestavlja pri blin ih condi-tio sine qua nun. Zalivajo — zapivajo jih — bogati ljudje h konjakom, madero, tokajceiu, sampaneem itd., ubogi pa •t. vodko in z vsem, kar se prodaja pod naslovom lisahou- akoga. Poslednje za hte vanje blinov je — spanje, mirno in sladko apatije v toku nekolikih uric; kaj dmzega pa ne daj Bagl 1'riobč. slušatelj četvrtega kursa. Gocho je znal popolnem po ruski; prišel je letos le še, da bi ne izgubil praktike in si je našel dobrega prijatelja v — fotografu ! Čemu je častniku generalnega štaba potreben fotograf, to razume lehko vsak, če prav ni služil v generalnem štabu. 10. Lieutenant Freiherr v. Wo 1 k en pe 1 z. Razen tega so se učili v ruskem jeziku pri g. Lučininu razni „franeoski" kupci, ki pa besede po francoski neso govorili; jeden je prišel k njemu iz — Sibirije, drug s Kavkaza, z jedno besedo — prevohali so Prusaki vso Rusijo „vzdol in poprek." Za dve uri na dan plačujć g. Lučininu 50 r. na mesec; 50 rub. to je po sedanjem slabem kursu več nego sto nemških mark, z drugo besedo, ti „lieutenanti" oddajo svojemu ruskemu učitelju vso svojo mesečno plačo za samo učenje. Kje pa je potnina v Rusijo iz Berolina in iz Berolina v Rusijo, jed, obleka, cigare, a glavno — pivo, katerega nemški želodec prenaša, ko bi se prav iz žleba lil vanj; kje so druge potrebe? In pri vsem tem Prusaki tako „ljubijo" ruski jezik, rusko literaturo i. t. d. A Vi, Vi, »gospoda Slavjane," vi se učite po ruski? Vi se učite jeziku, kateri govori 80 milijonov ljudij in ki ima tako bogato literaturo, da so Francozi poslednja leta pali na-njo in prestavljajo in si trgajo drug druzemu iz rok Turgenjeva, Dostojevskega, Pisemskega, Tolstega, Gončarova i drugih? Vaši zakleti vragi trosijo denarje in čas in se vozijo v Rusijo učit se, da bi — danes ali jutri utrgali se v Rusijo, kakor volk v ovčje stado, da bi pobili njo, da bi jo razdrobili, a potlej Vas! Oni se uče po ruski iz sovraštva k Rusiji, k Slav-janstvu, učite se vi iz ljubezni! Uznavajte ruski jezik, rusko literaturo, ruske nrave, ruski narod! A prva pot k temu je — slovensko domoljubje in podpiranje slovenskih, ne po jeziku, no po duhu časopisov. Ali je pri vas kak list, ki bo tako toplo, kako gorečo priporočal Slovencem slovanskega „ Slovana," kakor ga priporočajo v svojej poslednjej številki „Izvestija slavj. blagotv. obščestva" — Rusom?! Ne! zakaj ne ? Zato, ker osodo Slovenstva jemljo v svoje roke zeloti, farizeji, ljudje, kateri teptajo z nogami može, katerih geslo je: „Sveto služimo sve-tej domovini!" Kruto rog o v. Politični razgled. \ o fra nje dežele. V Ljubljani 25. avgusta. Vlada nekda namerava državni zltor sklicati na 21. dan septembra. Zboroval bode do konca oktobra, kajti vlada hoče na to gledati, da se kmalu rešijo nagodbene predloge. V novembru bodo zborovale delegacije, po Božiči pa bode državni zbor nadaljeval zborovanje. V Rovdnici priporočal je Če&kl poslanec dr. Gregr o svojem delovanji v državnem zboru. Grajal je Taffejevo vlado, ki ni držala, kar je obetala ampak samo češki narod zazibala v letargijo in češke poslance naredila za poslužno orodje. Volilcev shod je sklenil resolucijo, da naj češki poslanci začno energičneje, samozavestneje in za češki narod dostojneje postopati, kajti Čehi so po sedemletni alijanci z drugimi člani desnice v državnopravuem narodnem in avtouomičnem oziru v pomilovanja vrednem položaji. Resolucija obžaluje, da so Čehi stopili v državni zbor, ne da bi se jim dala kaka jamstva, da parlamentarna večina nema trdne podlage, ker nema nikakega določenega programa, in da Ho kako pa tam sodijo? Sodba je tam kratka, če je kdo kaj ukradel, odsekajo mu roko in nogo in pretepo ga s palico pred vsem narodom. Jaz sem videl, kako je sodil Razsobula. Sezval je vojsko, usedel se je mej njo, klicali so k njemu razne prestopnike, in jeden, dva, tri ... in vse je bilo končano: ta je bil kriv, ta je bil kriv, ta je bil nedolžen. Nedolžne so precej izpustili, s krivimi pa je bila takoj razprava. Naše sodnije s svojimi ablakati mogle bi marsikaj naučiti se od njih. Bistro sodijo in vselej pravično. Pri nas razbira se še tako ničevna stvar v sodniji, prestopnik je pred očmi, pa vendarle taratorijo: Kako in kaj •) a tam nič podobnega ni. Migom roko z nogo vzamejo, a tam pa tam i glavo doli. Pravili ste mi, da so v Abisinji bili Angličani. So jih I i prijazno vsprejeli ? Kaj še, prijazno ? . . . Tako so pisali v svojih dnevnikih, a v resnici ni bilo tako. Vsaj Smith jih ni videl v okovih, in plačali so za-nj' primerno svoto. Drugače bi ga ne izpustili. Nekoliko malo je *) Strog, pa pravičen odziv prostega ruskega moža o novih „naših" sodnijnh. Priobč. parlament nema ni kake prave večine, ker se na ne katere frakcije desnice zanašati ne more, in da zategadelj pa tudi še ni parlamentarične vlade Češki poslanci imajo pokazati mnoge neuspehov. Odstraniti neso mogli poskusov, ki merijo na to, da bi se zakonito priznal nemški državni jezik; ravno tako neso mogli doseči, da bi se izvela narodna jednaki»-pravnost, v raznih območjih javnega življenja, odpravili nemški državni izpiti na češkem vseučilišči, ustanovilo ministerst\o za dežele češke krone, vspre-jele vse potrebne srednje Šole v državno oskrb, pomnožilo število strokovnih šol, ter uvel češki tekst na bankovcih. Češki narod tedaj zahteva, da Češki poslanci popuste svoio zdržljivost, ter desnici predlože svoje zahteve, ki se tičejo nagodbe; drugače naj ne glasujejo za nagodbo z Ogersko, kakor če se ustreže njih željam. Za pretenje, da bode razpala desnica, ali pa da odstopi vlado, se ne smejo zmeniti. Dr. Gregru izrekel je volilcev shod zaupnico. Finančni minister pl. Kallav se je odpeljal v Serajevo in bode obiskal najbrž tudi več druzih mest JBoniic in Hercegovine. Hoče se osobno prepričati o uspehu nekaterih naredeb bosenske deželne vlade. V u a ii j c države. Preobrat v Bolgariji prouzročil je veliko vznemirjenje v srl»*ltili vladnih krogih. Garašanina so brzojavno domov poklicali. Ministerski sovet imel je že dve seji, katerih se je udeležilo več visokih častnikov, mej njimi general Lješanin. Sklenila se je parcijelna mobilizacija vojske. Mej Belim gradom in Dunajem neprestano Švigajo brzojavke. Avstrijski poverjenik, poslaniški sovetnik pl. Schiessl, bil je že dvakrat poklican h kralju. Več vojakov se je že odposlalo na mejo. Kn in 11 ii I j a hoče se držati nekda strogo dogovorov, ko bi se začele kake resne zmešnjave na Balkanu. Na ltu*k«'iii, zlasti v poljskih pokrajinah, je mnogo nemških tovarnarjev, ki delajo le s pruskimi delavci. Taka podjetja so pa nevarna za Rusijo, ko bi prišlo do vojne z Nemčijo. Vlada je sedaj nekda sklenila, da bode trpela le taka nemška podjetja, katerih lastniki so si že pridobili rusko državljanstvo. Iz Petrograda odšla je posebna komisija na Poljsko, da bode izvela dotičen sklep. Turški državniki in vojaški krogi bavijo se sedaj z reorganizacijo vojske. Posebno pridno v tem oziru de. uje jo pruski častniki v turški službi. Pri dotičnih posvetovanjih so se že pokazala resna na sprotja. Pruski častniki vsekako hočejo, da bi se tudi kristijani jemali k vojakom; staroturška stranka pa temu nasprotuje. Sultan je nekda zadovoljen s predlogi pruskih častnikov. Reorganizacijo vojske pa jako zadržuje pomanjkanje denarjev. „Figaro" trdi, da predsednik fraiivoNltc republike, Grevy, res misli odstopiti, a samo tedaj, če bode zagotovljen, da bode Frevcinet njegov na slednik. S senatorji se je Grevy v tem oziru dogovoril, sedaj se pogaja z raznimi člani zbornice. Ko bi večina zbornice bila tudi za Frevcineta, bode Grevy odstopil, če ne, se bodo pa vse vesti o tem dementovale. Karlisti hočejo tako dolgo mirovati na Špau. j-»keui, da se začno gibati republikanci. Potem bodo pa začeli usta jo. Orožja in denarja jim ne bode manjkalo, ker so dobili veliko denarja po pokojnem grofu Chambordu. Dopisi. S l*reiua 23. avgusta. [Izv. dop.] Včeraj se je tukaj ustanovila podružnica sv. Cirila in Metoda. Zborovali smo posnemajo svoje pradede pod lipo košato. Morda je to prva podružnica ustanovljena pod lipo. Zborovanje je vodil domačin, kateri je bil ustanovitev podružnice sprožil. Prvi je razlagal pomen in namen družbe sv. Cirila in Metoda g. žup- nik Križaj. Za njim je še zborov predsednik v kratkih potezah pojasnil, kako da so Slovenci — nekdaj močni in slavni — prišli t sedanji žalostni položaj, ter poudarjal, da se sedaj, ko Nemci nape njajo svoje skrajne sile, da nam potujijo nežno našo mladino, moramo braniti, in sicer dokler je še čas, dokler popolnem ne oslabimo. Pri našem delu imamo dva zvesta pomočnika: sv. Cirila in Metoda. Zanimivo je bilo videti, kako pazno je poslušal prosti narod oba govornika, kako so se mnogoteremu lesketale solze v očeh, ko je v govorih spoznal samega sebe, videl sliko slovenskega trpina. Tu se jo jasno videlo, koliko izda živa — narodu razumljiva — beseda brez učene šare in nepotrebne govorniške navlake. Ko bi se naši izobraženi rodoljubi hoteli ravnati pri vsaki priliki po tej resnici, kako bi se po dvojila naša moč. Po končanih govorih so se še nekateri upirali, potem so se pa vsprejela pravila in v lepi služnosti volili začasni načelniki, iti to: g župnik N. Križaj za prvomestnika, g. Fran Žnidaršič za njegovega namestnika, g. Andrej Frank za blagajnika in g. Anton Žnidaršič za zapisnikarja. Po krat kem skupnem govoru predsednikovem, zaklicali so zborovalci presvetlemu našemu cesarju trikrat „živio" ter zapeli cesarsko himno. Ustanovnikov ima podružnica 5, letnikov 18, podpornikov 14, skupaj torej 37 družbenikov, a to število se bode gotovo kmalu še pomnožilo, in druž beniki bodo stanovitni ostali, ker smemo se nade jati, da se včerajšnja navdušenost ne bo tako hitro ohladila. Zakaj usianovitev Premske podružnice tako obširno popisujem? Zato ker hočem Premske žup-ljane in posebno Premce (Prem je dal 26 družbenikov) v vzgled postaviti večjim in bogatejšim župani. Vedite, da je Preniska župa jedna najubožnej šib in najmanjih. Koliko je večjih in premožnejših žup, katere še neinajo podružnice. Dejalo se je doz-daj: Vsaka župa naj ima svojo podružnico, jaz pa velim: V vsaki večji vasi naj se ustanovi podružnica, in prepričan sem, da je to mogoče, ako se v vasi le dva, trije možje najdejo, kateri imajo srce na pravem mestu. Le resne volje in nekoliko truda je treba, pa mora iti. Žal, da je le preveč mlečnosti še mej nami. Tisti prazni izgovori: „Saj ni mogoče" „Jaz nesem zato, naj kdo drugi to v roke vzame" — „Narod je preubožen" — „Narod se še premalo zaveda" —1 ,.Vsaj je že druzih davkov dovolj" itd., so le plašč, ki naj pokriva našo mlačnost in skrajno nemarnost. Pravi rodoljub ne govori tako, in ne obupava, predno je poskusil resno delati. To mlačnost in malomarnost nam je zatirati, kjer jo najdemo, kajti ona le ovira naše delovanje. Posebno pred prostim narodom naj bi bili previdni taki inaloverni »narodnjaki", da mu ne vzamejo še tiste mrvice poguma, samoznupanja, zavednosti in nade, katero še ima. Tudi pri nas nam je na pot hodila taka malo vernost, in to od strani, kjer bi se smeli po vsej pravici nadejati le krepke in delavne podpore. — No zdaj nič več o tem. Veseli smo, da se nam jo delo posrečilo, in želimo, da bi povsod, kjer družba sv. Cirila in Metoda še nema podružnice, isto rodo ljubi ustanovili s tako malim trudom, kakor smo mi svojo. Bog daj srečo! Domače stvari. — (Miškatovića blamaža.) V ponedelj-skih „Narodnih Novinah" priobčil je Miškatović dolg članek, v katerem vsem balkanskim narodom razlaga, da je ruski upliv na Balkanu uničen, da đe od njega nemajo ničesa nadejati, da so njih jedino upanje ogerski državniki, ki se drže gasla „Balkan balkanskim narodom", da bodo slednji to gaslo uresničili tudi proti Rusiji, da se knez bolgarski Rusije ne boji, da je njegov prestol trden, ker ga varujejo ogerski državniki itd. A Miškatovićeva modrost dobila je čuden „contra!" V istej številki, kjer je omenjeni članek, v katerem Miškatović pripoveduje, kako trdo stoji Ratenberžana prestol, v istej številki je pa že tudi brzojavka, da so kneza Aleksandra spodili. Vsi hrvatski listi smejajo se Miškatoviću, ki je tako korenito obsedel in na sebi dokazal, da „tišti prorok nič ne ve, ki kapus je". — (Umrla) je v Škocijanu na Dolenjskem gospa vdova rajnega zdravnika Varauna. It. I. P.! — (Mej romarji v Lourdes) so izmej Slovencev: kanonik Kosar, ki je v Lourdes slovenski propovedoval, vikar J. Ž i Č k a r, profesor Tomo Zupan, župnik L. Krištofič iz Kovorja, kaplani Golmajer, Ilovski, Petri in, baro niča Laza rini in Viktoria Melzer iz Ljubljane, Ida Urbančič iz Predvora, Ivanka Strupi iz Stareloke in Katarina Mulej z Breznice. — (V Travniku) pri Loškem potoku zopet jedna osoba za kolero zbolelo. Kakor se nam je izvestilo, odpotovala sta dr. Gruber in dr. Keesba-cher včeraj tjakaj. — (Uradno izveš tj eokoleriv Trstu:) Od polunoči 23. t. m. do polunoči 24. t. m. v mestu 2 zbolela, v okolici nihče. Doslej 343 ljudij zbolelo, 84 ozdravelo, 222 umrlo. — Na Reki kolera odje-njala, štiri dni nihče za kolero zbolel, 5 dan pa dva, torej se sme reči, da je kuge ondu konec. — Na Beneškem je tudi nekoliko odjenjala. Dne 21. t. m. zbolelo je v vsej provinciji 198 ljudij za kolero, poprej jih je bilo 300—400 na dan. — (Kolera v Dalmaciji.) Zaderski „Narodni List" ima naslednji dve brzojavki: Metković 21. avgusta ob 11. uri 45 minut: Do danes 17 zbolelih. Umrle do sedaj 4 osobe, vsi tujci, ki imajo .zaradi nerednega življenja drisko. — Metković 21. avgusta ob 2. uri 45 minut: Do sedaj 5 mrtvih, a 18 hudo bolnih za azijsko kolero. Tu nas je lepo število potnikov, a ne moremo nikamer niti z železnico, niti s kočijo, niti s parobrodom, ker nas povsod nazaj zavračajo. — (Iz Pulja v Trst) bode plaval neki Julij Szottak, rodom Madjor. V Boboto zjutraj odrinil bode iz Pulja in upa, da bode plavaioč v nedeljo popoludne dospel v Trst. — (Deželni šolski svet štajerski) po-izvedaval je po okrajnih glavarstvih, koliko odstotkov vojaških novincev zna brati in pisati. Pokazali so se naslednji odstotki: Okrajno glavarstvo Slo-venjigradec 546, Judenburg G8*7, Murau 72-7, Celje 73-9, Maribor 76G, Brežice 77, okolica Gradec 80* 1, Bruck a. d. M. 82-7, Ptuj 85, Ljubno H5 9, Hartberg 86'7, Lip ni ca 87, Lienzen 8S-8, Weiz 89*8, Deutschlandsberg 92, Griibining pripeljal daril. Naj še pripeljejo za te, rekli so Abi-sinci, brez vsakih ovir . . . In so li pripeljali? Seveda so pripeljali! Da, pri nas tam so bili tudi razni misijonarji, katoliški in protestantski. Smith mi je pisal, da bi se zanj potegnol. No, pa kaj me on briga, kako bi jaz mogel potezati se zanj ? Plunil sem na njegovo pismo, protestantske I>a in katoliške pope pogostil sem seveda varčno, kakor se jim spodobi. A za tem sem rekel Razso« buli, da njih vera ni prava, in ta jih je precej prognal. Rekli ste mi, da ste Abisinko s sabo pripeljali. Kaj boste ž njo? Ne samo Abisinko, no in malega Abisinka sem pripeljal, zovejo ga Abarek. Njega nameravani nekoliko otesati, oddati ga v kako šolo, a glede nje še pomislim. Pripeljal sem jo, da bi jo naučil ruski jezik in razna rokodelstva; a čez tri leta bi jo odpravil nazaj, da bi ona naučila naše prijatelje Abisince to, kar se je sama pri nas naučila. Je itak že precej učena, zna mnogo jezikov. Učila se je pa tam pri katolikih in bila je njih nevere; pa zdaj sem jo že jaz nekoliko popravil in v Stani bulu v našo vero spravil. Zdaj sta oba vere pravoslavne. Ne tožita po domovini? Kaj bi neki tožila. Dekle je pošlo že po naših modah. Neče hoditi v svoji obleki, daj janko — kriči. In vi ste jo jej seveda kupili? Seveda sem jo jej kupil. In glave ne brije več od zatilnika, kakor tam pri njih delajo device. Kratko in jasno: Hoče oblačiti se po našem, biti gospodičina! . . . Kako ste vi prišli nazaj ? Starim potom, zopet na Masovo. Kako so vas Italijani spremljali? Prepiijazno, a njih največi dal nam je obed. S tem obedom bilo je prezabavno. Jeden iz naših mi govori: Pazi, ataman; te ostrupijo, ne hodi tja! Zakaj bi me neki ostrupili, rekel sem svojim — in šlo nas je nekoliko in sedeli smo za mizo. Meni pa je njih največi dal mesto poleg sebe. Razdajajo okrožnike, jaz pa vselpj svojega menjam . . . Svoj okrožnik podajam italijanskemu najvećemu, a nje- gov jemljem sebi. Kaj to pomenja, vprašal me je začuden. Jaz pa sem mu prav mirno rekel: Pri nas je taka navada, sam pa sem postopal tako, da bi me ne ostrupili. Zavidevši ta čudni običaj, začel je i sam staviti mi svoje okrožnike z jedjo in kupo z vinom: začel je svoje pogostovanje po našem običaji! 11 koucu pripoveduje g. Ašinov svojemu prijatelju, koliko neprijetnosti prizadeli so niii turški činovniki v Carigradu, prišedšemu nazaj. Tajna po licija mu ni stopinje ni davala svobodne. Vzbudil je v Turcih tak strah, da so s prva sklenili, ne pustiti ga na ruski parohod brez stroge preiskave. Mejni čimvniki tudi neso odstajali od tajnih svojih bratov. Delali so mu sitnosti, da je bilo grdo. Dtoril imel je s seboj precej mnogo, mej njimi tudi živega struca. Polovina jih je srečno prolezla, polovino pa so zasačili, razvezah, mnogo polomili, marsikaj ukrali. Osipan z dragocenimi kamni bulat romal je tri dni po turških rokah. Vrnil se je, samo nekoliko so ga olajšali — dva najlepša kamena izginola sta na veke večne. 92, Radgona 93 6, Feldbach 949, Ljutomer 100. Krasno j Mursko polje" je torej tudi v tem oziru prvo na Štajerskem. — (Umor.) Josip Ciak, stanujoč v Gnar-dielli v Trstu pretepel je včeraj svojo soprogo rojeno Kocijančič in jej zbil več zob, potem pa odšel od doma preteč, da bode svojega tasta ubil. Slednji delal je v Kozini pri Podgradu, kamor je ljubeznivi zet res priletel in svojega tasta ubil. Morilec je ubežal. — (Posojilnica v Črnomlji) imela je v prvi polovici t. 1. 10.533 gld. 83 kr. dohodkov, 10.471 gld. 45 kr. izdatkov torej vkupnega prometa 21.005 gold. 28 kr. Izposodila je 126 strankam 12.839 gld. 50 kr., deloma na suhe menice, deloma na dolžna pisma. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Idrija 24. avgusta. Županom izvoljen gosp. Štefan Lapajne. Svetovalci: Fran Didic, Josip Gerjun, F. Goli, Valentin Treven. Dunaj 25. avgusta. „N. Fr. Presse" brzo javi ja se iz Kalafata dne 24. avgusta: Pred dvema urama začasna vlada vržena, metropolit Klement, major G ruje v, Cankov zaprti. Ministerstvo Karavelova zopet na krmilu. Vojaki in ljudstvo jako razjarjeno odklanja vsako vlado, ki ni v sebranji izvoljena. Depu-cije odposlale so se na vse kraje, da bi nazaj pripravile kneza, o katerem se sedaj ne ve, kje biva. Bukurešt 25. avgusta (opolndne). Iz verodostojnega vira se čuje: Poveljnik ladije, na kateri je bolgarski knez, brzojavil je do-spevši v Reni v Sonjo, da pričakujejo daljnega napotka. Iz Sofije došel mu je odgovor, naj kneza nazaj pripelje. Bukurešt 24. avgusta. Posadka v Plov-divu prijela za orožje in je pripravljena za kneza bojevati in umreti. Ljudstvo se brati z vojaki. Carigrad 24. avgusta. „Agence Havas" ima brzojavko iz Plovdiva dne 23. avgusta: Po vojski podpirana protirevolucija proglasila Aleksandra zopet knezom bolgarskim. Carigrad 24. avgusta. Nova provizo-rična vlada v prid knezu se je sestavila v Trnovem pod predsedstvom Stambulova. Peterburg 24. avgusta. Car in carica preselila sta se v Petrov Dvor. Car ogleduje danes v Kronstadtu brodovje, obstoječe iz 56 ladij. Javna zahvala. Naj vrli c kr. okrajni sodnik Veliko laški blagorodni gospod Danijel Šuflaj je v začetku letošnjega šolskega leta blagosrčno naklonil zdaten znesek v prid naši ubožni šolski mladini, kakor zopet o sklepu visokodušno podariti blagovolil šoli lepo podobo Nj. Velićastva presvetlega cesarja v okrasbo šolske sobe. Podpisano šolsko vodstvo šteje si v prijetno dolžnost, za prelepe darove v lastnem, kakor v imenu ubozne mladine izreči najtoplejšo zahvalo s srčnim vošči lom: Bog obrani in obvari našej šoli preblagega dobrotnika in vrlega šolskega prijatelja mnogaja leta! Živio! Šolsko vodstvo v Velikih Laščah, dnč 21. avgusta 1886. Josip Pavčld, šolski vodja. Meteorologično poročilo. Tulci: 24. avgusta. Pri Slonu s Bard z Dunaja. — Konig iz Gradca* — Moschek iz Zagreba. — Legat iz Trsta. — Brunhoffer, Podboj iz Gorice. — Blass z Dunaja Pri M«H*i: Steiner z Dunaja. — Veszelovszkv iz Budimpešte. — Vetscb iz Karlovca. — LOfler z Dunaja. — Dovasconi, Zenuiti iz Trsta. Pri cesarji avstrijskem: Eelbl iz Kočevja. Tržne cene v IJublJanl dne" 25. avgusta t. 1. Pšenica, hktl. Bež, Ječmen, „ Oves, , Ajda, , Proso, „ Koruza, B Krompir, „ Leča, „ Grah, Fižol, „ Maslo, Mast, Speb frišen, kgr. d. kr.l 6150 4|87 4 22 S peh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno . . . . Mleko, liter . . . . Goveje meso, kgr. Svinjsko „ „ Koštrunovo „ B Pišaneo..... Golob...... Seno, 100 kilo 1 . Slama, „ „ . . Drva trda, 4 □ metr. „ mehka, „ „ 70 90 2 8, i 58 30 35 17 32 2|32 6 — 4 — g Chs opa-Q zovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. £ i 7. zjutraj * 2. pop. 9. zvečer 733-98 m. 732 82 »«. 73258 MU 15 4» C 25 0' C 17-8° C brezv. al- jz. si. zah. megla d. jas. d. jas. 000 n. Srednja temperatura 19•#•, za 1-4° nad normalom. H)-u.23.a-jsl£a, "borza. dne 25. avgusta t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Srebrna renta ......... Zlata renta...........119 o" , marčna renta....... London .... . . Srebro ........... Napol. ...... C. kr. cekini ........ Nemške marke 4*/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1364 100 gld. Ogrtka zlata renta 4" ,. Ogrska papirna renta 5" . . 6*/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dunava reg. srečke 5u/„ 100 gld Zemli. obč. avstr. 4'/," (, zlati last. listi Prior, ohlig. Elizabeti ne zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. žele- ce Kreditne srečke 100 ■_' Rudolfove srečke 10 „ Akcije anglo-avstr. banke 120 „ Trammway-društ velj. 170 gld. a. v 84 gld. 95 85 m 55 119 n — 101 m 70 865 — 276 n 60 126 15 10 ■ 02 5 it 94 61 80 132 • — 169 25 108 ■ 70 95 75 105 n 50 118 t) 50 125 ■ 40 99 • t) _ 179 n 25 19 g 60 112 — - kr. V našem založništvu je izšla in se dobiva j>o vseh kmpigotrinicah knjiga; Poezije S. Gregorčičeve. Druga pomnoima iadava. Elegantno vezana knjitica si zlatim obrezkom stan* a gld., nevezana I gld. 20 kr. ime OngorUčmVO samo dosta priporoča. Opozarjava samo, da j* emm Uf istinito tUgantni knjigi tete maka, in uvtrjena sva, da mdt vsakdo, le ima uit tudi prvi natis, radostno posegel po njoj, smj pa jo tudi drugi natis a mnogimi krasnimi, mitnimi 9 trti stgajotimi pesmicami pomnoien. Ig, pl. KUtnmayr Čl Fed. Bamberg knjigotrznica v Ljubljani na Kongresnem trgu. (352—11) Lovcem v ponudbo! Priporočam mojo vado ia llHice, kune, vidre, ki je jako dobra. Kar privabi, poprej ne gre od skopca, da b6 ujame. Ker je cena znižana, velja lonček, zadosti za celo tirno, samo a gld. SO kr. a poukom, kako rabiti. Lov se začne 1. novembra. Lansko leto dobil sem mnogo zahval, ker se je mnogim dobro oponeslo. — Na prodaj je tudi lep istrski lovakl pes, jedno leto star, rujave in sivkaste barve, ki se lahko pri meni poskusi. A. Stermole, lovec roparskih živalij, (598—3) Hudo pri Zailelnl, Dolenjsko. V „NARODNI TISKARNI" v UUBUANI sta izšli knjigi: Ivan Kbojtrar* Zgodovinski roman. Spisal Charlas Noditr, poslovenil J. Kr~ iiknik. — Ml. 8°, 198 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Selski župnik. Roman. Spisal L. Halh>y, poslovenil Vinko. — Ml. 8*. 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Opomin. Včeraj „v žvez«llM zamujena, prosi se ista tako 25. ali 26. tega meseca. (617—2) IV«>v«» o tvor i ©na tovarna za cement ali beton v žmarci pri Kamniku, priporoča svoj izvrstni kamniški cement po najnižjih cenah. — Naroča se pri lastniku >I«,le| H« 1 po.r-JI ▼ ftmarel k. si. 41. (600—5) Agenta za šivalne stroje, slovenfičine in nemščine zmožnega, vsprejme tako) (618-i) Janez Jax v Ljubljani. Lep prostor za kako podjetje z dvema priročnima magacinoma tik zraven odda se v najem v novo zgrajenej hiši »elenburgove ulico št. S. Kaj več pove gospod Vsso Petričič na Mestnem trgu št. »1. (609—2) KOPALIŠČE ~ KRAPINSKE TOPLICE lisi Hr-sra/tslceianL. Vožnja. Od dne otvorenja „Zagorske železnice" pa do koneo septembra hode vozil vsak dan mej postajo „Zabok" pa Krapinskim kopališčem voz (Stelhvagen), ki bode odhajal iz Zaboka po prihodu Zagrebškega vlaka ob 9. uri 15 minut zjutraj, ter bode iznašala vozna cena do kopališča od osobe 1 gld., v tem, ko se do 20 kilo prtljage nič ne bode računalo. (621—1) JCopaliiČno ravnateljstvo. HB. V Krapinskih toplicah bodo osna stanovanjem od dno 1. saptsmbra naprej za 2a°/a utišano. um* Ncpresegljlvo za zobe je I. Salicilna ustna voda, aromatična, upliva okrepčujoče, ovira spridenje zob in odstranuje smrdečo sapo. Velika steklenica 50 kr. II. Salicilnl zobni prah, splošno priljubljen, upliva okrepčujoče in nareja zobe svetlo in bele. a 30 kr. Zgoraj navedeni sredstvi, o katerih je že prišlo mnogo zahval, ima vedno svete v zalogi ter jih razpošilja vsak dan po pošti (495—7) »LEKARNA TRNK0CZY" zraven rotovia v Ljubljani. |)SF~ Vsakemu, ki kupi v lekarni Trnkoczv originalno salicilno ustno vodo in salicilni cobni prah, se pridene zastonj razprava o varovanji sob is ust. Umrli so: 22. avgusta: vVetsch Ju-lijus, knjig vodja, 33 let, Gradišče št 9, za j etiko. — Liza Modic, gostija, 75 let, Kravja dolina št. 11, za bramorico. 23. avgusta: Avgust Jev-nikar, sin zidarja, 29 dnij, Hra-deckega vas št. 38, za božja-stjo. 24. avgusta: Alojzij 8ve-tik, 3 mes., Hrenove ulice št. 14, za sušico. 25. avgusta: Franca Ba-hovec, mokarjeva hči, 3 mes., sv. Jakopa trg št. 9, za katarom v črevesu. V deželni'j bolnici: 22. avgusta: Josip Jurjo-vič, hišni posestnik, 45 let, za jetiko. — Vidic Anton, gostač, 46 let, za spridenjem krvi. — VIZITNICE priporoča „NARODNA TISKARNA" v LJnblJniil. Brnsko "blago. Proti gotovini ali poštnemu povzetju pošilja blago za zimsko obleko za fglcl. -A Vi in višje, vse po jako nizkih cenah, samo tovarniška zaloga z« Bukno (610—2) FRIDERIK BRUNNER, v Brnu, Frolichergasse 3. TJsorol so pošljejo franko na ogled, bogato preskrbljena zbirka nzoroev za gospodo krojače nefrankovano. Prva Brnska manufaktura sukna in razpošiljalnica kurentnega blaga FJXIPA TICIIO v Brnu, Gospodske ulice št. 13 i. Brnsko sukno ^^0%-" i! *,m*^ razpošilja proti poštnemu povzetju: 3 volne, za _ 20 metra dolgo, za popolnem moško obleko, gld. 4.75, 7—9 a* v. H. Ogrtači, 210 metra dolgo, v vseh barvah, gld. «—7.50 a. m Jesenske in zimske hlafce, i^.meto io]e°' *,d' 2"*,5° iv. Manufakturnega in kurentnega blaga |g£ v 1^ in se na željo pošljejo ceniki in uzorci vsega blaga franko. (611—2) Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". 11