Cw/a$m&
Ljubljani,
Demokradja in se kaj
argumente kot so jih navajali oni, ki so ustvarjali JNS. Tudi danes — tako vsaj pravijo — so bili poslanci izvoljeni kot nosilci gospodarskega in socijalnega aktivizma in jim je treba njih zaledje, to je volilce, ki so jih volili pa tudi one, ki jih niso volili, šele zorganizirati. V tem oziru se torej izza leta 1931 ni spremenilo ničesar, če naj verjamemo enim, ki propagirajo te nove formacije. Situacija pa je ista tudi v tem, da se pojavljajo tudi sedaj novi poslanci že kot voditelji in predstavniki naroda in snujejo organizacijo zopet od zgoraj navzdol. Vprašanje je le, ali bodo tudi ti novi gospodje, od katerih so nekateri že precej popisani, ponovili staro po-greško in ustvarjali organizacijo radi sebe in za sebe, ne pa za idejo.
Ce se zastavimo pri ideji, lahko rečemo, da radi ideje same kake nove organizacije treba ni, saj je tu že JNS in bi bilo treba spremeniti le njer.o vodstvo, šlo bi morda za taktiko, to je za način izživljanja aktivizma pri reševanju gospodarskih, socijalnih, nacijo-nalnih in kulturnih problemov. Tudi radi taktike same bi najbrž ne bilo treba tvegati v današnjih razrvanih časih tako dvomljivega poskusa in organizirati nove stranke, kajti če bi dobila JNS novo iz nepopisanih ljudi obstoječe vodstvo, bi to vodstvo prav lahko zaneslo v vrste JNS ono borbenost, ki je doslej ni bilo; Ce gremo tako dalje, preostane le še zaključek, da se formirajo oz. poskušajo formirati tudi te nove organizacije samo radi onih, ki se čutijo že naprej določene za vodilna mesta v teh novih organizacijah, pa morda nimajo poguma spoprijeti se z generali JNS na terenu JNS kot take. Ne trdimo tega, toda ta zaključek se nekako vsiljuje, ta zaključek podčrtamo namenoma, k®r Sittit-tramo, da je bilo že dovolj poskusov in da je že več kot preveč raznih organizacij, da jo vsled tega naš narod zbegan, iti obupan iti da so vsi taki poskusi obsojeni iia iifeuspeh že od vsega početka in da bodo vsi tozadevni napori končali le še z večjim moralnim de-baklom, da pa sigurno ne bodo dosegli niti najmanjših pozitivnih uspehov. Nas ne briga JNS, nas niti ne zanimajo stari ali novi generali, briga nas narod, kateremu naj dajo stari in novi generali enkrat mir, da se nekoliko ustavi in oddahne od generalskih atak in nato sam iz sebe od spodaj navzgor ustvarja to, kar mu bo potrebno. Kdor hoče narodu dobro in hoče resnično demokracijo, ta naj »stane narodu ob boku, da mu svetuje in pomaga,
kadar je to potrebno in kadar ga narod za to zaprosi, naj se pa ne usiljuje narodu na čelo, ker bo sicer slej ali prej od naroda pomandran.
Kmečka demokracija? Lejta beseda, še lepša vsebina, toda kdo jo bo ustvaril? Pa ja ne gospodje, ki žive v mestih in jim uhajajo oči neprestano po raznih stolčkih, če Se ne sede na njih? Pa ja ne gospodje, ki smatrajo, da zadošča, če valjajo kmeta, njegovo bedo in njegove interese neprestano po svojih ustih, se šopirijo kot edini in patentirani zaščitniki kmetskega življa, pa ne vidijo v tem življu prav nič drugega kot sredstvo za dosego svojih lastnih osebnih in političnih ciljev? Kam je prišel marksizem v Avstriji ih Nemčiji, ko je prepustil vodstvo marksističnim buržujem ali buržujskim marksistom, to smo videli v polpretekli dobi. Po isti poti feo šel naš kmet* če bo izročal svoje vodstvo in zastopstvo svojih interesov buržujskim kmetom ali kmetskim buržujem, kakor jih pač hočete imenovati. Je pa že več vreden meščan, ki se zaveda, da je potomec kmečkega očeta in največ kmečkega Seda — drugačnega meščanstva Slovenci sploh nimamo — še priznava kot sina kmetskega naroda, pa si ne domišlja, da ga priznavanje in povdarjanie tega svojega izvora že samo po sebi kvalificira za kmečkega voditelja. Zlasti, če se pri tem vpošteva, da je marsikateri izmed teh kmetskih tribunov našel svoje kmetsko srce šele potem, ko je preštel gumbe na svoji suknji ali pa prekalkuliral, kje bo prej dosegel voditeljstvo mesto in seveda tudi voditeljske prejemke.
Ne radi obravnavanih pojavov kot takih, le radi resnosti položaja in radi pbpolne brezupnosti VSfih več ali manj bombastično najavljenih posknsov razpravljamo o tem in zaključujemo z iskreno in dobro mišljenim svarilom: PrisluSkujte svojemu narodu, skušajte še užlveti v njegove dobre in slabe strani, predvsem pa v vse ono, kar ga danes tako težko pritiska k tlom in mu jemlje vsako veselje za sodelovanje pri dnevni politiki, toda ne domišljate si, da ste od Boga poslani voditelji! Te kvalifikacije nima nihče, kdor si je ni že pridobil če ne kot narodni poslanec ali kak drug funkcijonar, pa vsaj n. pr. s tihim, neopaznim in nekričavim delom med narodom. Samo tako delo je demokratične, samo tako delo ho polagoma zabrisalo v našem narodu vse one globoke rane, ki jih je povzročilo dele >rojenih« voditeljev. I. C.
Priprave za izvoz
Velesejem petnajstič
Že lansko leto so nam, v svetovnem ti-8ku gospodarji napovedali, da je prekoračena kuiminacijska točka gospodarske krize. Kljub temu pa ni vsaj v maši državi gospodarska borba nič manjša od dne prejšnjih let. Mi se zavedamo, da ne živimo morda v času navadne konjunkturalne depresije, marveč, da traja že peto leto svetovni preobrat v gospodarstvu, tehnična in duhovna revolucija v svetu, ki zahteva prilagoditve izpremenjeni situaciji in Preosnovo strukture.
Naša zemlja, ki ima od vseh panog gospodarstva nekaj, pa vsega le malo, je pokazala veliko odpornost v sedanjih prilikah. Doba suhih in nevšečnih let je privedla naš narod do skromnejših razmer in zahtev. V očigled Prirodnemu bogastvu in gospodarski strukturi naše države bi nekako zmogli v borbi napram svetovni krizi, da se niso pojavili pri nas krizni momenti prav specijelnega značaja, katerih v drugih državah ni najti. Ne povemo nič novega, če trdimo, da imamo v našem de.narstvu kontradiktorno situacijo. Okrog 9 ntilijard je zamrznjenih vlog in kljub temu se merodajni faktorji žal do danes še niso zedinili za projekt,, ki bi izvedel mobilizacijo t®h zaimrmjenih kreditov. Zlo je, da je postala trgovinska politika dekla valutne politike. Naša trgovinska politika tudi ni mogla dovolj hitro slediti avtarkični politiki drugih držav, ki žele sioer izvažati svoje industrijske izdelke, nimajo pa zanimajne za naše kmetijske Proizvode, ki preostajajo v naši agrarni produkciji. Agrarnim zemljam kot je naša, je odprta samo ena pot: po sili razmer moramo nehati biti samo kmetje, ki težko in slabo žive, pa se lotiti z vso odločnostjo obrtnosti in 'ndustrije, ker sicer ne bo mogoče, da povedo v naši državi potrošnjo in porabno moč prebivalstva, ki Stalno in hitro narašča. Močan izvoznik agrarnih produktov — smo bili. Ta izvoz se ne izplača več, niti nam ni omogočen in nastaja vprašanje, ali naj zmanjšamo produkcijo ali najdemo nadomestilo za izgubo Izvoza na notranjem tržišču, ali pa ga ne najdemo in potem se ne smemo čuditi, če se bo naš nacijonalni dohodek od izvoza kmetskih pridelkov od ogromne vsote treh milijard dinarjev, kolikor je znašal v letu 1926., še bolj skrčil kot na 870 milijonov dinarjev v lanskem letu. Ni mala izguba dveh milijard in sto milijonov inozemskih plačilnih sredstev in dohodkov našega kmetskega stanu že par let zapored.
Današnje nevšečne prilike v našem gospodarstvu zahtevajo izhod, ki mora biti čim nujnejši in ga je iskati samo v industrijskem *n obrtniškem delu. To velja še bolj, kot za Ostalo državo, za Slovenijo, ki ni agrarnega tnačaja in kjer samo poglobitev industrijske in obrtniške proizvodnje omogoča večjo zaposlitev sedaj nezaposlenih in povečanje kroga skromnih, vendar dobrih in solidnih potroša-*®v. Napak pa je, če se predvidena industrializacija ne izvede na racijonalen način, smotre^ in pod strogo kontrolo oblasti. Ni nam VS6eiio, da se ustvarja industrija v svrho iz-rabe uioinentane konjunkture in ne glede na niožnbst obstoja v bodočih Mih. Vsule ustav* J,leii obrat postavi na cesto brezposelni delavski p+oletarijat, ki se je svoječasno odtegnil domači gnidi, kmečkemu delu. Tudi nam ni Vseeno, če se ustanavlja industrijo, ki nabavlja svoje sirovine v inozemstvu. Nam so po-rebn© tovarne in obrtniške delavnice, kii predelujejo s pridnimi rokami našega naroda do-^atje siroviine. predvsem naše domače agrarne Proiivo^p. Na žalost se mora gospodarstvo P^fejatt pblitlčni rezonl; čeprav pri teliti tr-Pe_ osnovni nauki modrega gospodarja. S tem ,eistvom ritbramo računati iti je /Nlika potre-a> da sc naša gospodarska politika doma nc T°di po enostranskih vidikih, marveč uvidcv-,,ft> l»o zahtevah gospodarske solidarnosti.
_.Naša želja je, da dokažemo, da Slovenija 'toji in pade s svojo industrijsko in obrtniško Proizvodnjo. Zato moramo prepričati imero-ttajne faktorje o naših težnjah in možnostih ?“stoj!a ne samo v besedi in tisku, marveč jjjdi nazorno. V to je pa poklican baš Ljub-J»nski velesejem, da s svojimi razstavami pri-a*e in dokaže razvoj in varnost naše indu-/■r,j^ko in obrtniške proizvodnjo, 0n naj ho jneuiento našim državnim voditeljem krtka y hila nesreča, ki zna zadeti našo banovino, ? propade njena industrija in obrt. Ljubi jan-„ velesejem naj izpolni tudi v tem pravcu k važm° misijo, kot je znal v petnajstih l<v "n svojega obstoja izvršiti naloge, ki so se »u stavil© v kupčijskem propagandnem, tuj-KoPrometnem in produkciisko-reprezentativ-nem pogledu.
*> n Letošnjemu Ljubljanskemu velesejmiu je r„ klJučea gospodinjska razstava z modnimi , jVlJaimi domačih obrtnikov oblačilne stroke,
* bo pridnim prirediteljicam, sodelujočim venskim ženam obrtnicam in nam v zado-
Zanimivo je čitati razna politična glasila. Ena branijo to, kar je bilo prej* druga mečejo vse prejšnjo v koš ter razvijajo čisto nove misli in nove načrte, vse to pa seveda v zvezi z it o vi mi ljudmi, ki so prišli dne 5. maja t. 1. hvala Bogu na površje in z novimi metodami, katere bodo ti novi ljudje razumljivo uporabljali pri izvrševanju one težke in odgovorne misije, katera jim je naš narod s tolikim navdušenjem naložil dne 5. maja t. 1. na njihove krepke, popisane ali nepopisane rame.
Nikogar ne bo, ki bi si ne bil oddahnil, ko je šlo pred meseci nekaj starih fregat v pošteno zasluženi pokoj, iz katerega se naj ne vrnejo nikdar več. Nikogar tudi ni, ki bi hotel resno zastopati vse ono, kar sc je vršilo prej, zlasti ono, kar se je vršilo pod firmo takrat edine vsedržavne politične organizacije Jugoslovenske nacijonalne stranke. Na čem j« laborirala že od vsega početka ta organizacija, ki je bila bre* dvoma dobro in idealno zamišljena in je zastopala v svojem programu z divnimi gesli in besedami princip demokracije? Nastala je po volitvah od 8. novembra 1931, ko so bili narodni poslanci sicer izvoljeni, toda ne kot osebe in ne na podlagi osebnih simpatij in antipatij, marveč le kot nosilci divne, jugoslovenske ideje. Velika večina poslancev se tega sicer lepega, toda za osebe same ne ravno laskavega dejstva ni zavedala. Mnogim je šla njih čast v glavo, smatrali so se kot resnični predstavniki naroda in so tudi nastopali kot taki.
Oni so prevzeli pod firmo JNS dolžnost, da organizirajo vsak v svojem srezu mase volilcev, ki so volile 8. novembra 1981, oni so prevzeli težko nalogo, da utrdijo z organiziranim delom med širokimi plastmi naroda idejo, radi katere so se vršile volitve od 8. novembra 1931 in radi katere so bili oni sami izbrani za poslance. Ni dvoma, da je dosegla ta politična organizacija zlasti v dravski banovini z zgolj organizatornega stališča višek, ki ga ni dosegla pred njo v naši banovini še nobena druga politična organizacija. Aparat je bil tu, dobrega in požrtvovalnega članstva ni manjkalo, manjkalo pa je enotno vodstvo. Preveč je bilo oficirjev in generalov, preveč je bilo posvetovanja in razpravljanja o idejah in taktiki. Ker so zastopali generali ob takih prilikah vsak svoje stališče, oficirji pa so se nagibali danes k enemu, jutri k drugemu, čegar pozicija je bila pač jačja in kdor je pač trenutno po svojem vplivu več pomenil, je ostalo vse požrtvovalno delo malega nacijo-nalnega človeka brez haska za ono idejo, kateri je bilo to del« posvečeno. Borba za maršalsko palico med posameznimi generali in višjimi oficirji je omrtvičila lepo organizacijo in dovedla to na zunaj močno stavbo v ono nerazumljivo stanje, ko se je mogel vsak brez škode in nevarnosti spodtikati ob njo, razbijati šipe na njenih oknih in metal vrata s tečajev, pa so morali borbeni in idealni redovi gledati ob strani, ker so se kregali generali med seboj in niso znali dati povelja za napad.
Od zgoraj navzdol je bila ustvarjena JNS, ona ni izpolnila svoje misije vsled tega, ker se mandatarji naroda od 8. novembra 1931 niso zavedali osnovnega pojma demokracije, da jim izvolitev ne daje nobenih predpravic in zlasti ne pravice do izključnega odločanja in voditeljstva, marveč predvsem dolžnost kontakta z narodom, dolžnost prisluškovanja željam in tegobam tega naroda ter dolžnost delovanja v interesu tega naroda. Stranka je bila ustvarjena, da dobe nosilci ideje svoje vernike, zato da bodo ti nosilci idejo vedno bolj Širili in utrjevali. Nosilci pa niso razumeli svoje naloge, oni so smatrali, da je stranka nastala radi njih in da zadošča, če jo smatrajo le kot sredstvo, ki naj jim tudi v bodoče zasigura mandate.
To ni bilo prav, ali je pa danes drugaiSfc? kitajmo liste, pa se bodo naše oči ustavile takoj na načrtih, ki govore o agrarni demokraciji, gospodarski in socijalni akciji itd. Interesantno je, da zagovorniki takih novih ot-organizacij ali pokretov navajajo točno iste
ščsnjle in ponos. Zanimiva za vsakogar je Gasilska razstava, ki nazorno prikazuje razvoj in požrtvovalno delo naših vrlih mladcev sv. Florjana. Društvo »Živalca« se s svojo razstavo tudi topot ni izneverilo svojim prejšnjim uspehom. Razstava o pridelavi in uporabi domače volne bo zanima slehernika.
Predaleč bi nas zavedlo, če bi navedli vse zanimivosti letošnje prireditve.
Dvanajst lat se je Ljubljanski velesejem razvijal pod majvišjini pokroviteljstvom bla-[>t»!pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I.
Še nobeno leto nismo tako zgodaj in v toliki meri čuli o pripravah za izvoz kakor letos. Največje zanimanje se posveča, kakor se zdi — plasiranju žita in sadja v inozemstvo. Razni pregovori in predpriprave se vodijo z inozemstvom tako z uradne, kakor tudi zasebne strani. Saj je tudi treba. Denarja ljudstvu tako primanjkuje, da na splošno izgleda, da je pripravljeno prodajati za vsako ceno, samo, da se bo kaj vrtilo pod palcem. Toda to zapravljanje narodnega dela in premoženja ni potrebno. Čudno pa se nam zdi, da se za izvoz živine ne vodi tako intenzivne brige, kakor za žito in sadje. Naša ožja domovina je na izvozu goveje živine, deloma tudi konj in prašičev prav tako interesirana kakor na izvozu sadja.
Glede sadja vlada še negotovost, koliko uvoza nam bo dovolila Nemčija, ki je doslej bila glavna naša odjemalka za jabolka. Ali bo šla ta roba kot prosto nasuta v vagone (po zelo nizki ceni) ali pakovana (po boljši ceni) v izvoz, je še negotovo. Vsekakor se ram zdi, da bo Nemčiji bolj konveniralo uvažati alla rinfuza in potem doma blago prebirati in sortirati. Naš pridelovalec bo v tem primeru slabo odrezal. Mislimo, da je od naše strani nastojati na tem, da se bo čimveč sadja izvažalo kot kvalitetna roba in bo treba to-
Ujedinitelja do trenutka, ko je zla usoda zahtevala največjo žrtev, ki jo je mogel dati naš narod s svojim kraljema Zgubo modre in vešče roke Velikega kralja, ki je znala krmariti našo državo mimo pogibeljr.ih čeri v zunanji in notranji politiki tor gospodarstvu čutimo boleče pri vsakem koralen. Jugoslovanski prestol je zasedel mladi Karadjordjevič. Nj. Veličanstvo kralj Peter II., ki je tudi blagovolil prevzeti najvišje pokroviteljstvo nad našo gospodarsko ustanovo.
zadevno pritiskati na Nemčijo. Obenem pa je doma vse tako urediti, da ne bo zmed, slabe volje in škode, kakor lansko leto.
Iskati pa bi bilo trga tudi drugje. Kajti, če bo Nemčija videla, kako zelo smo navezani na njeno milost in da si ne znamo pomagati, bo tudi privila.
Sadni izvozniki so že imeli nekaj konferenc, pridružila se jim je tudi Kmetijska družba. Cujemo pa, da se gibljejo tudi sadjarji, da zavarujejo svoje interese, zlasti pa se začenja neko gibanje, da bi izvoz kakovostne robe pridelovalci sami začeli dobivati v svoje roke. Tudi se išče novih trgov ter se vršijo priprave za ustvarjanje renomeja našemu blagu. Kako in v koliko bo to doseženo, je po eni strani odvisno od zavednosti, discipline in organizatornih sposobnosti naših pridelovalcev,^ na drugi strani pa od proti-akcije, ki je že več mesecev na vse mogoče načine tajno in za hrbtom proti tem strerii-ljenjem na delu. Kakor je videti, ima ta akcija, ki smrdi po Izakih in Mojzesih, precej uspeha. Tako uspešno je zaenkrat še de(b za onemogočanje samostojnega izvoza, s strani pridelovalcev, da ne moremo zapisati vsega, kar vemo.
Pridelovalce in njihove prijatelje pozivamo, da delajo neomajno v začeti smeri, kajti oni se trudijo in riskirajo, da se dobrine pridelajo, njim gre plačilo. Zajedalstva je že preveč in skrajni čas je, da se ga pridelovalci osvobodijo. S tem ne bodo koristili saftio sebi, nego tudi našemu domačemu konzumentu in narodnemu gospodarstvu. Pri oblastvih naj se dodobra zavzemo za zaščito uspehov svojega dela in brezobzirno naj nadaljujejo boj proti zajed aleem.
Kakor vemo, žele važna inozemska tržišča ta nastojanja naših proizvajalcev podpreti in osamosvojenim izvoznikom — pridelovalcem iti na roko, ter je želeti, da v obojestranskem dobrem hotenju pride že letos do prak-
Poštnina platana v gotovini
Letna naročnina znaša Din 40*—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 8/1. Račun pri Poštni hranilnici št. 16.160. Rokopisov ne vračamo 1 Telefon št- 21-0».
——	-	 11	"	11	      I	    ■	"-Tf"— !■;... * '! ■  ■■	  ...■	r—.............................  tj-. ..'ll 'J-.lj.i-*. ..	  '..i."1.;.■S'..11	.	=
V Ljubljani, dne 1. junija 1935.	štev.	20.	—	Leto	IV.	IZHAJA	VSAKO SOBOTO
Cena 1 Din
Učnih rezultatov, t. j. do dejanskega osamo-svojenja izvažanja blaga in doseganja boljših cen kakor jih je naš pridelovalec doslej navajen.
Ko bo stvar bolj dozorela in ko bo možnost direktnega trgovanja krenila v odločil-nejši štadij, bomo o stvari še poročali.
Dotlej pa pozivamo pridelovalce, naj več mislijo na to, da bi izvoz svojih pridelkov postopoma začeli jemati v svoje roke in se sprijaznijo s tem, da je treba spočetka nekoliko več brige in potrpljenja, ki jim pa bosta bogato poplačana, ko pride stvar v svoj tir.
Po kongresu visokošolcev v Ljubljani
O voditeljih narodov
Živimo v časih, ko oklicujejo na priložnostnih političnih sejmih, prirejenih iz več ali manj spekulativnih nagibov, politični klovni pred nagloma in za silo zbitimi barakami trenutnih političnih formacij nove voditelje narodov ter jih obdajajo z aureolo odrešenikov ljudstev. Imena in slučajni čini teh sejmarskih mesij so postranskega pomena. Bistveno je, da hočejo njihovi manežeri z njimi speljati v napačne struge stremljenje širokih mas naroda, ki iščejo izhoda iz današnjega materialističnega in mehaničnega gledanja na svet s pomočjo novih in boljših ljudi, globokih duš, polnih vere v poslanstvo človeka in nacije.
Prirojeni instinkt ljudskih množic je velika stvar in je treba ž njim vedno računati. Iz tega instinkta izvira tudi želja naroda po voditeljih, ki bi ga povedli iz sedanjih zameglenih ozračij po sigurnih potih v lepšo bodočnost. Naš tisočletni narod občuti pravilno vso globino izgube svojega doslej največjega voditelja, pokojnega kralja Aleksandra, in išče za njegovo krepko roko nadomestila v letih preizkušenj njegove zrelosti in državotvorne sposobnosti. Hudo pa greši, kdor se poskuša na račun tega hrepenenja naroda p,o močni in pošteni roki sam namestiti kot predestinirani voditelj naroda. Voditelji naroda ne nastajajo preko noči kolt produkt slučajnih prilik, nego so sinteza najboljših sil in stremljenj nacije, vzrasli iz sredine naroda v toku gotovega obdobja, dvigajoči sef z akcijo od riepnje do stopnjo nad povprečno množico, ki ima svojo tradicijo. Te akcije pa so zasidrane v narodnih množicah le tedaj, če so prežete vere v dobro in pošteno in prekaljene v nesebični ljubezni do celote, v kateri se razvijajo. Vse druge akcije, ki ne slone na teh velikih principih, so že naprej obsojene na razpad in ž njim v pozabo oni, ki jih nosijo le zato, da bi se prikopali do oblasti in moči. Za voditelja naroda je sposoben le oni, ki ima v sebi dovolj mora-liene sile in korajže, da stopi pred narod v njegovih najtežjih urah obupa in nesreče, ko ne more pričakovati za svoje delo niti položajev, niti hvaležnosti, nego samo trnjev venec grenkih razočaranj. Voditelji naroda ne žive za se, niti za svoje ožje prijatelje in skupine, nego za celoto, oni sejejo vse svoje življenje seme, katero bodo želi drugi.
Za voditelja naroda pa ni dovolj samo to, da se je dvignil s svojim delom in idejami nad povprečno miselnost ljudskih množic ter se postavil visoko nad nje z zastopanjem novih čistih idej in moralnih načel. Nositi ga morajo tudi organizirane mase naroda, ker brez organizacije danes ni mogoče sprovesti niti najprimitivnejših akcij, kaj šele daleko-sežnih reform socijalnega in gospodarskega življenja.
To velja še prav posebej za nas Jugoslo-vene, ki smo še deloma dedno obremenjeni z orijentalsko nedisciplino, v kateri so se mogle tako bohotno razvijati politične mediokri-tete in veličine tretje vrste. Morda je že na pomolu generacija novih voditeljev naroda, generacija, ki bo nadaljevala tam, kjer so končali dr. Janez Evangelist Krek, dr. Žerjav, Stepan Radič, Draškovič, Pašič in drugi. Gotovo je le eno, da bo vzrasla samo iz vasi in iz sredine našega zdravega in močnega kmetskega sloja, ki je dal tudi doslej vse, kar je bilo dobrega in pozitivnega v našem narodu. Naloge te generacije pravih voditeljev naroda bodo pri obnovi in preporodu našega naroda tako velike, da jim bodo kos samo ljudje iskrenih misli, toplih src, prežeti aktivnosti in vere v bodočnost in poslanstvo naše nacije na Balkanu. Nič manj pa ne bodo potrebovali hrabre brezobzirnosti in srčne borbenosti, s katero edino bodo mogli rušiti ovire in ostanke žalostne preteklosti. Sporedno s tem bodo morali imeti tudi še prav poseben čut odgovornosti za vse svoje delovanje, čut, čegar pomanjkanje se občuti še prav posebno usodno v današnjih zmedenih časih, polnih akcij trenutnega razpoloženja. Uspešno in plodno pol. je mogoče voditi samo v sklopu premišljene in na gotovo obdobje preračunane akcije, ne pa s fragmentarnimi dejanji, ki nosijo že v svojem značaju odsev nestalnosti in improvizira-nosti le za trenutno potrebo. Voditelj naroda ne sme biti mojster improvizacije, on mora biti videc v bodočnost, za katero gradi in formira svoje načrte, sloneče na globokem poznavanju razpoloženja naroda in narodne duše ter osebnem poznavanju pravih narodnih potreb. Samo tako je mogoče pristopiti k uspešnemu delu za izgraditev nove prerojene Jugoslavije, ki bodi Jugoslavija socijalne in gospodarske pravičnosti ter enakopravnosti.
D. V.
Podonavje
Živahna diplomatska delavnost se je v zadnjem času nekako skoncentrirala na rešitev srednje evropskega vprašanja. Izgloda, da je od zadovoljivega rešen j a tega vprašanja odvisna nadaljnja usoda Evrope, ki se je mrzlično polašča razpoloženje, kot je vladalo tik pred svetovno vojno. V Podonavju leži ključ za mimo rešitev sedaj najbolj perečih vprašanj in v Podonavju tli ona iskra, ki zna vsak čas razplamteti in zanetiti požar.
Narcidii so razdeljeni v dve skupini. Eni, ki ljubosumno čuvajo svojo svobodo in ki iztezajo roke za ključem, da bi to svobodo lahko v miru vživali, in dosegli v mirnem' razvoju tisto, česar niso mogli ovirani od nadoblasti dvoglavega orla, in kar jim je preprečevala strašna vojna. To so narodi, ki so v tej vojni najbolj krvaveli in ki se ne želijo nikoli več služiti jx>hlepnim nagibom kakršnekoli druge sile. Na drugi strani pa se zbirajo pod zastavo revizionizma tisti, ki jih je usoda dokončno udarila in pobila in ki imajo lahko svoj dobiček samo še v kakšni zmedi, ki jo oni sami neprestano delajo. Podpihujejo tlečo iskro in skušajo na vsak način zanetiti požar, iz katerega naj bi izšli zopet ojačeni.
Jugoslavija si lahko želi samo miru. Jugoslavija je krvavela in še krvavi iz neštetih ran. Svoboda je prinesla narodu zadoščenje in dokaz, da morejo mladi, skoro bi rekel fantasti, ustvariti mnogo več, kot še tako inteligentni, toda senilni starci. To svobodo sedaj naš narod ljubosumno čuva, ker za njega ne pomeni svoboda samo političen pojem, narod si predstavlja kot svobodo predvsem pravo in popolno gospodarstvo in ekonomsko neodvisnost naše države. Ali naj bo ta neodvisnost izražena v avtarkiji, ali na kak drugi način, o tem naj razpravljajo gospodarski strokovnjaki. Mi vidimo gospodarsko svobodo predvsem v tem, da nioreimo po mili volji delati s tistim kapitalom, ki smo ga dovolili uvoziti v našo državo zato, da državo gospodarsko oživimo. Nešteti slučaji in primeri pa nam kažejo, da sedaj še ni niti od daleč nastopil oni treutek, ko bi mogli reči, da smo se vsaj nekoliko približali temu stremljenju. Mi smo še vedno preveč odvisni od tujcev, od tujega kapitala, s tem od drugih držav in prav zato je ugodtna rešitev podonavskega problema za nas življenske važnosti.
Seveda si želi vsaka država zagotoviti v Podonavju čimvečji vpliv, da bi nemoteno mogla razvijati svojo gospodarsko ekspanzijo.
Jasni so napori Italije, ki si skuša zavarovati hrbet v srednji Evropi in si svoje postojanke še utrditi. Ona ima sedaj opravka drugod in prav zaradi tega gotovo najbolj for-tsira rešitev podonavskega problema.
Tudi Francija ima tu svoje interese. Posodila je klerikalno fašističnemu avstrijske-
mu režimu denar, da se ta lahko vzdržuje še naprej proti volji nemškega naroda, ker nikakor ne želi, da bi prišlo do anšlusa, ki ne bi Nemčijo ojačil samo materijelno, temveč tembolj moralno. Ves svet bi videl v anšlusu zmago pravične nemške teze in Nemci bi se lahko mirne duše napotili v svojih teritori-jatnih stremljenjih na kolonijalna tla. S tega stališča lahko tudi gledamo na francosko gospodarsko politiko, ki dovoli avstrijskim izvoznikom dosti večje in čisto drugačne ugodnosti pri izvozu avstrijskih agrikulturnih proizvodov v Francijo, kot pa Jugoslaviji, 1-io veže s Francijo zavezništvo in prijateljstvo.
Nemčija ima v Avstriji seveda svoje posebne in popolnoma upravičene interese. Ona se je v svojih stremljenjih, da bi dosegla an-šlus, sicer nekoliko povlekla, toda le navidezno, ker vidi v anšlusu uresničenje svojih toritorijalnih teženj v Evropi.
Tako se interesi skoro vseh teh držav križajo baš v avstrijskem vprašanju ali bolje v prašanju avstrijskega režima. Kot na smrt bolan bolnik dobiva avstrijski režim neprestane in nove injekcije odi vseh svojih zdravnikov, ki vedo, da bi ta bolnik zapustil dediščino Nemčiji. Avstrijski režim skuša doseči, da bi se v podonavskem paktu zagotovila njemu nadoblast nad Avstrijo, ki bi jo garantirale države podpisnice. Ti napori, ki bodo težko kronani z uspehom, so dovolj jasen dokaz, kakšne notranje težave mora prestati avstrijski režim, če se hoče še kakorkoli obdržati na oblasti.
Vprašanje je, kedaj in ali bo sploh podonavski pakt sklenjen. Mi si želimo samo, da bi bilo to vprašanje miru v Evropi rešeno vsaj za toliko časa, dokler ne izidemo ojačeni iz težlce notranje politične krize. Kajti šele takrat bo imela beseda Jugoslavija svojo pravo imoč.	L.	K.
DARILO ZA BIRMO
Marsikateri boter premišljuje, kai noj bi dal svojemu birmancu za spornim, da mu bo napravil veselje, obenem pa mu tudi koristil.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
je v ta namen uvedla posebne, okusno opremljeno vložne knjižice, ki so prav pri poročljivo darilo za birmo. Z naložbo primernega zneska, ki se more vinkulirati tako, daje izplačljiv šele 6ez nekaj let ali ob polnoletnosti birmanca, se temu pokloni dar, ki na svoji vrednosti vedno narašča, spodbuja birmanca k samostojni štednji, obenem pa ga spominja njegovega botra.
v________________________________J
Objavljamo pričujoči članek, da bodo bivšega predsednika in dolgoletnega odbornika J. N. A. D. Jadrana naši čitatelji imeli priliko spoznati mnenje onih, ki smatrajo, da kongres Sa-veza nacionalnih akademskih organizacij ni uspel, ker je ta Savez (po njihovem mnenju) že v osnovi napačno zamišljen.
Kongres jugoslov. nacionalne akademske omladine in ustanovna skupščina Saveza ju-gosl. nacionalnih akademskih organizacij sta za nami. Sedaj, ko smo se nekoliko oddaljili od razpravljanj in proslavljanj, moremo jasneje in objektivneje presoditi pomen in vrednost treh dni, v katerih so visokošolci sklepali o svojih smotrih.
Res nujna je bila potreba po osnovanju skupnega, enotnega in najvišjega foruma visokošolske mladine. Minuli ponedeljek je bil ta forum ustanovljen, vendar okrnjen in ne-popolen radi	akademikov	iz	Beo-
grada, ki so zadnji trenotek svoj pristop in svoje sodelovanje zaradi malenkostnih nesoglasij odklonili. Zdi se mi umestno opozoriti na nekatere hibe, ki so povzročile, da kongres in skupščina nista popolnoma uspela.
Savez je osnovan na včlanjevanju nacionalnih akademskih društev; posamezniki ne morejo biti člani Saveza, V tej zahtevi je morda izraženo stremljenje, da naj bo vsak akademik - nacionalist član nacionalnih akademskih klubov. Pravim morda, ker nisem o tem prepričan: to stremljenje ni bilo nikjer naglašeno. niti omenjeno. Bolj prepričevalna se mi zdi misel, da je ta določba pravil postavljena radi hitrejšega in uspešnejšega fun-diranja in poznejšega delovanja Saveza; kajti temeljni kamni — nacionalna akademska društva — že obstojajo, treba jih je le zbrati in 'sestaviti v zgradbo Saveza. Uprav tu pa se pojavi vprašanje: kaj in kakšno je merilo prave jugoslovenske nacionalne zavesti? Sam uradni naslov, ki mora po določilih nove univerzitetne uredbe vsebovati naziv jugosloven-ski, (— a, — o), še ne znači nacionalne zavednosti. Delovanje društev v nacionalnem smislu pa je danes zelo širok pojem, saj nas izkušnje uče, da deluje to društvo na uresničevanju pretežno enega dela jugoslovenske misli, drugo na drugem ter da uprav ta različna naglaševanja komponent skupne ideje dovedejo do trzavic. Temu se pridruži še zavist društva proti društvu, izvirajoča iz manjše proti večji priljubljenosti oziroma uveljavljenosti pri javnosti. Borbenosti in aktivnosti ne omenjam, ker ta dva čdnitelja morata vladati v tem kakor v onem društvu, če hoče društvo delovati. — Res, da nove člane v Savez sprejema redina glavna skupščina, vendar na predlog krajevnega odbora, ki ga sestavljajo člani v Savezu organiziranih društev. Baš ta >na predlog« more postati za novo članico iz gori omenjenih trzavic usoden; za skupščino bo vsekakor merodajno mnenje krajevnega odbora.
Kakor že omenjeno se v Savezu ne morejo včlaniti in udejstvovati visokošoM-naeio-nalisti, ki niso člani v Savezu včlanjenih društev. Mnogo je takih in pretežna večina med njimi zavednih, marljivih in vztrajnih delavcev. Zakaj te izključevati? 'Morda bo kdo stavil protivpaašanje: Zakaj se ne vpišejo v društvo? Imajo pač svoje, gotovo tehtne vzroke za to, ali pa so člani nacionalnih društev, ki nimajo naziva »akademsko«. — Po mojem mnenju more biti zavoljo prilik, ki vladajo med visokošolci in v visokošolskih društvih, trdna osnova najvišjega foruma edino na včlanjevanju posameznikov, ker je prvič po-edince laže oceniti in nadzorovati glede njihove sposobnosti, niso na nobeno stran vezani in niso odgovorni drugemu, nego sebi in Savezu, drugič pa slučajna izguba enega ali tudi več poedincev ne vpliva tako občutno, da celo kvarno, na celotno telo organizacije. Nasprotno mora društvo svoje zmožne člane uposliti predvsem pri uresničevanjtu svojega programa, da se samo utrdi. Edino samo v sebi močno in izgrajeno društvo more koristiti skupnosti. Močnih in v resnici ustvarjajočih klubov pa danes in mnogo.
Prav tako bo delalo Savezu neprilike dvojno članstvo:	včlanjena so kulturna in
strokovna društva. Vsak visokošolec je član svojega strokovnega kluba, poleg tega pa še tega ali onega kulturnega. Vzemimo primer, da neko strokovno društvo odloči na skupščini Saveza zastopati gotovo stališče in da svojim delegatom tozadevne smernice, kulturno društvo, katerega člani so nekateri delegati strokovnega kluba, pa zastopa prvemu nasprotno stališče; torej bodo morali delegati izvajati konsekvence v tem ali onem društvu, odnosno bo moral postopati proti delegatom ta ali oni klub. Nastala bodo za društva in Savez kvarna trenja. Osnova včlanjenih društev kot celot je radi vladajočih razmer po-grešna.
Minuli kongres bi gotovo bolje uspel, ako bi bil samo kongres brez ustanovne skupščine. In če ne bi prvi kongres rešil vseh vprašanj in pokazal, da bo temelj bodoče visokošolske organizacije zdrav in trden, naj bi se vršil čez čas drugi z isto ali pa z drusro osnovno idejo. Visokošolska omladina bi tako dokazala, da se zaveda odgovornosti, ki ji pripada	•	Mno
go je bilo skeptikov doslej in še več jih bo. ako ne bo sedanja uprava Saveza do prve redne skupščine v januarju prihodnjega leta nedostatkov odpravila.
Kongres je imel svečani j n delovni del. Prvi del je dekorativno, številčno in manife-stativno uspel, dočim je drugi, to je delovni, od katerega je bilo vse odvisno, odpovedal: odi najavljenih petih referatov se je obravnaval samo eden, drugi je bil le prečitan in
radi odsotnosti referenta ni prišlo do razgovorov.
Vse navedeno sem smatral, da je umestno pripomniti, ne iz kakega slabega namena, temveč edino v interesu stvari same. Dobro poznam bistvo kritike, da ne sme tvornosti rušiti, ipač pa jo mora izpopolnjevati. Savez ne sme biti ohlapno in mahovo telo, ovira samemu sebi in drugim, pač pa dograjen, izgrajen in utrjen organizem. Ne valim krivde na nikogar posameznikov, ker vem koliko so poedinci žrtvovali, temveč je krivda na — času.	Hiter Boleslav.
Stališče akademikov Omladine Narodne Odbrane
K temu kongresu je akademski klub Omladine Narodne Odbrane v Beogradu zavzel naslednje stališče:
Prvi kongres nacijonalnih študentov bi moral biti pomemben datum v zgodovini naših univerz. Na njem bi se morale čuti besede študentov o vprašanjih, ki študente zadevajo. Toda ta kongres ima samo manifestacijski značaj. Na dnevnem redu ni besede o vzdrževanju ubožnih akademikov, o zdravljenju bolnih tovarišev, o nezaposlenosti ogromne množice absolventov univerz. Ni besede o šolnini, vpisnini in izpitnih taksah. 0 učbe-nikih, fondih, mezdah, domovih, zatočiščih, kolonijah, delavnih samopomoči, o omogo-čenju šolovanja najširših narodnih slojev, o štipendijah, uredbah poedinih fakultet, o splošni univerzitetni uredbi, o odnošajih nieu profesorji in študenti, o seminarjih in delih po zavodih. Ta kongres o nobeni teh stvari ne razpravlja ter tudi ni študentovski. Nima nobene stvarne koristi za splošna študentska vprašanja in tako tudi ne za ves narod-Komu so danes potrebne prazne deklaracije in banketni govori.
Zato nacijonalni študenti, zbrani okoli za' stave Narodne Odbrane, ne sodelujemo na kongresu in ne stopamo v ta in takšen Savez jugoslovenskih nacijonalnih akademskih udru-ženj.
Kaj pravi organizator?
»Jutro« od 29. maja t. 1. prinaša članek izpod peresa Andreja Uršiča, v katerem opravičuje delni neuspeh kongresa. 0 Savezu pravi, da si je nadel sledeče naloge:
1. da zbira vse jugoslovenske nacijonalne visokošolce, ki naj z vzajemnim spoznavanjem in organiziranim delom med omladino in v narodu krepijo svojo duhovno skupnost, širijo in utrjujejo jugoslovensko naci-jonalno misel ter sodelujejo pri ustvarjanju duhovne in materijalne kulture jugosloven-skega naroda;
2. da stoji budno na braniku pravic jug0' slovenskega naroda in se bori proti vsem krivicam, storjenim naši nacijonalni celini;
3. da posveča, težeč za socijalno-ekonom-skim preporodom jugoslovenskega naroda prvenstveno pažnjo socijalni vzgoji jugoslo; venske nacijonalne akademske omladine, ki naj najde izraza v predpostavljanju interesov nacijonalne skupnosti interesom poedinca a‘l poedinega sloja, odnosno v pravičnem sožitju vseh činiteljev socijalno-ekonomskega življenja;
4. da posveča polno pažnjo socijalnim P°; trebam vseh jugoslovenskih visokošolcev in si prizadeva zboljšati njihov materijalni položaj;
5. da dela na ustvarjanju tesnih stikov * vsemi slovanskimi visokošolci in na ustanovitvi vseslovanskega visokošolskega saveza-
*
Spričo tega programa se nam zdi umestna izjava beograjskega akademskega kluba Narodne Odbrane.
Dežni plašči in vse športne potrebščine B. KOLB & PREDALIČ
LJUBLJANA - Šelenburgova ulica 6
Cenik zastonj!
Snaga sovjetiklh
komisarjev
>Pravda« (Moskovska seveda), od 13. ,ia' nuarja t. 'l.1 poroča: »V Gorinkemu (biv»J Nižni Novgorod) je bilo sezidanih troje 6-nad-stropnih domov. Ko so se stranke vseljevala so se stanovanja svetila od belega plafonm od finih tonov prebarvanih zidov, od nik* vratnih in okenskih okovov. Toda to je bil nekdaj. In sedaj? V stanovanju številka 1 : pri inšpektorju Vebru se v predsobi kopi blato, tla so pokrita z umazanostjo, v kote pajčevina, po zidovih se plazijo stenice, ^ spalnici okoli postelje — posode s pomijamn
>V Minsku sta dve novi 4 nadstropij hiši, v katerih je 114 stanovanj. V vsakem st novanju tri sobe in zasebna kuhinja. V st novanju številka 4, sta nastavljena dvai e* nomista. Po hodnikih so kupi drv in zaboj ’ v sobah neverjetna umazanija in prah; ok se nikdar ne odpirajo, sobe se ne zramj Okoli police za knjige je vreča s krompirj pod mizo pa skladišče jestvin.«	..	oV,
To so torej novi higijenski pogoji s, jetskega režima, ki jih študira institut za p hologijo starosti, kateri je našel v ten n ^ jenskih prostorih vzrok za 30 tisoč v n živečih stoletnikov.
ir
Štev. 20.
*PO H O D<
Strun S.
XV. ljubljanski Velesejem
Ravnatelj dr. Milan Dular
Na letošnjem velesejmu v Ljubljani bo tudi * lastnem hangarju razstava ljubljanskega odbora ero-Kluba Kraljevine Jugoslavijo »Naša Krila«.
Ta razstava bo na poljudni način s slikami, .reliefi in več aparati pokazala predvsem pomen 'n razvoj brezinotornega -letenja. Videti bo po eno P°cetniško, napredno in visokozmožno jadralno le-\ kakor tudi izdelava teh letal. Pripominjamo, S? je lansko loto elan Aero-Kluba jadral v okolici ove vasi na Bloški planoti čez eno uro in s tem Postavil prvi jugoslovenski rekord. Poleg tega bo V|deti tudi že deloma izgotovljeno motorno letalo, enosed povsem nove domače konstrukcije, ki ga Sfadijo trije bratje znane ljubljanske rodbine po načrtih inž. Kuhlja z ljubljanske tehnične fakultete.
Ta razstava ljubljanskega Aero-Kluba bo brez dvonia ena najbolj privlačnih atrakcij spomladanskega Velesejma in je zelo nizka vstopnina nagnjena letošnji jadralni šoli na Blokah. V isti razstavi bo tudi okoli 30 modelov raznih letal, ki Ph je preko zime zgradila šolska mladina na modelnem tečaju Aero-Kluba.
»Jajnine«! Ta izborna jed naše domače kvarne »Pekatete« (makaroni, špageti in ju-hine zakuhe) se vsepovsod v naši državi razpečavajo. Povsod v Zagrebu, Beogradu, Skoplju, Splitu in po vseh drugih mestih in Po deželi jih vidimo v izložbah. To je najboljši dokaz, kako se njih poraba širi in ka-fco priljubljene so postale pri občinstvu.
Delavno žensko društvo »Zveza gospodinj«^ si !e letos nadelo za pomladni velesejem kaj težko '’alogo. Organiziralo je razstavo »Žena in obrt«, 'atere glavni namen je pokazati slovenskemu Slo-^eku, da domače blago niti po izdelavi niti po kakovosti ni neenako vredno inozemskemu, ki ga mnogokrat prav_ po nepotrebnem uvažamo. Najjasneje bo ta težnja stopila v ospredje pri modni reviji, ki bo najprivlačnejša in najbolj dovršena Prireditev letošnjega velesejma. Domači saloni in ivrke bodo prispevali k tej reviji, da bo čim popolnejša in čim lepše izvedena in da bo tako prekašala ali se lahko primerjala z najodličnejše izvedenimi modnimi revijami tujih držav. Zenski manekini bodo po zaslugi ženskih modnih silosov odeti v najlepše in najizbranejše toalete. Krojaški ateljeji nam bodo predstavili odlično izdelane bloške, športne, večerne in promenadne obleke. Pa tudi otroška moda bo dovolj močno zastopana. Poleg modne revije bo tudi razstava najrazličnejših obrtnih predmetov, kjer ima žena vmes svojo roko ali ki so napram njej vsaj v najbližji od-
visnosti. Zastopana bo predvsem umetna obrt, no-gavičarstvo in rokavičarstvo, izdelovanje dežnikov, ročnih torbic, cvetličarstvo, keramika, saloni za žensko krojaštvo, za izdelovanje damskih klobukov, steznikov, dalje damskih čevljev, poleg tega pa še narodne vezenine, porcelan, gumbi itd. Ta razstava bo nudila obiskovalcu zelo pestro sliko slovenske ženske obrti in bo obenem glasna manifestacija za domače blago.
Dovolj pestrega razvedrila bo tudi onim, ki so željni zabave, nudil letošnji ljubljanski velesejem, ki bo od 1. do 11. junija. Zato bo skrbel autodrom, tobogan, muzej, Fox-panorama, vseko-vrstni vrtiljaki in strelišča, Hotel pri opicah itd. Ta mili ljubljanski prater bo vsak večer sijajno razsvetljen. Predvideni so za vsak večer tudi promenadni koncerti. V pratru bodo na razpolago tudi vsakovrstne specialitete in najboljša kapljica. Zabavišče bo odprto do 2. ure zjutraj!
Gasilska razstava.
Letos priredi Gasilska zajednia Dravske banovine, ob priliki Ljubljanskega velesejma od 1. do 11. junija t. 1., veliko gasilsko razstavo. Vsi bratje gasilci, kot posamezniki, vse edinice, čete, župe, naj že sedaj priskočijo razstavnemu odboru na pomoč, da lahko pokažemo vsaj javnosti naš postopen gasilski razvoj. Sedemdesetletno delo na gasilskem polju bo razstava zelo nazorno prikazala vse porodne bolečine začetka, tako na orga-nizatoričnem, kakor tudi aehničnem polju, do današnjega dne. Posla v pripravami bo ogromno. Razstava mora odgovarjati v vsakem pogledu, da častno uspe v ponos gasileev Dravske banovine.
Vsak, kdor potuje v času od 27. maja do 11. junija v Ljubljano, se more peljati za 'polovično voznino, če svoje potovanje veže z obiskom XV. Ljubljanskega velesejma, ki se vrši od 1. do 11. junija t. 1. Pri nakupu vozne karte naj zahteva na postajni blagajni posebno železniško izkaznico, ki stane Din 5-—. Če obišče potem velesejem, mu vozna karta velja za brezplačen povratek.
Za 625 milijonov dinarjev, t. j. 92°/o vsega našega izvoza v letu 1930. smo izvozili žive perutnine in jajec v inozemstvo. Res, da preživlja naša kokošjereja danes težko prodajno krizo, ker so uvozniške države omejile uvoz jajec in je radi tega cena silno padla, vendajr je še vedno rentabilna, posebno tam, kjer je povezana s kmetijo ter se naslanja na lastna krmila, predvsem na takozvano absolutno kokošjo krmo, to so oni odpadki, ki jih edino kokoš lahko izrablja. Donosnost kurjereje pa je le tedaj dobičkanosna, ako postopa rejec po vseh pravilih reje ter odbiira resi le najboljše plemensko blago. Na razstavi, ki jo priredi ob priliki Ljubljanskega velesejma v Ljubljani Društvo rejcev malih živali »Živalca« za Dravska banovino, bomo videli prvovrstne plemenske živali najrazličnejših kokošjih pasem, v prvi vrsti pa našo domačo rjavo štajersko kokoš, ki je za kmečke prilike' najprikladnejša, ker je dobra nesnica in ima tudi cenjeno meso. Poleg štajerske bo zastopana tudi rumena orpingtonka, ki jo priporočamo onim rejcem, ki ne razpolagajo z večjim prostorom. Ta je zlasti za mestne rejce najbolj priporočljiva kokošja pasma. Za pestrost razstave so preskrbeli rejci, ki so razstavili še razne druge kokošje pasme, kakor: plimetke, rode, landke in drugo.
Kokošarji in vsi, ki se zanimajo za to panogo kmetskega gospodarstva, bodo našli na razstavi vse, kar jih zanima. Zato ne pozabite obiskati razstave »Živalce« v paviljonu F.
Šotori in kajak čolni
B. KOLB & PREDALIČ
LJUBLJANA - Šelenburgova ulica 6
Cenik zastonj!
Tako pravijo Kočevarji!
Glasilo manjšine v kočevskem srezu je v teku plilne borbe omenilo, da vladajo na nekaterih ^°*ah njihovega »jezikovnega otočiča« neznosne a*mere.
Vn)..B°lj konkretno obliko je dobila ta trditev na v. u|nom shodu v Koprivniku, kjer je vodja manj-x ’ ,R. dr. Hans Arko, slovesno izjavil, da Ko-,arji ne želijo ničesar drugega: le striktno iz-“Janjo Šolskega zakona. Na ta način se je ugo-V|l°, da obstoja usodna zmota na eni 6trani med ■ovensko javnostjo, na drugi strani med — po Zyajanjih narodnega voditelja — vedno lojalno r* državotvorno manjšino na Kočevskem. Slovenska javnost je namreč mislila, da ima manjšina .a Kočevskem gotove pomisleke proti striktnemu Izvajanju šolskega zakona z dne 5./12. 1929. Sedaj konec periodi nesporazuma, avtoritativna beseda H' dr. Airkota je krasen uvod za novo dobo, za
I ° o bratskega sožitja med kočevarsko manjšino
J11 slovensko večino. Izjav«, da želi manjšina strik-n.o izvajanje šolskega zakona in uič(-‘sar druzega, Prinaša ogromno razbremenitev, zlasti za učitelj-'J vo na Kočevskem. Vsled že omenjenega nesporazuma dosedaj vezane tvorne sile Jugosloven-s“eRa učitelja na Kočevskem postanejo proste in bodo y pridom služile gospodarskemu, socialnemu ,n kulturnemu podvigu manjšine.
, t Za inicijativo g. dr. Arkota je gotovo hva-ježno jugoslovensko učiteljstvo na Kočevskem in 0 z največjim veseljem sodelovalo pri akciji, da 0 nemudoma uveljavi na celi Črti šolski *akon. Ker je bila izražena želja po strik-,-m izvajanju šolskega zakona baš v Koprivniku, smo le hvaležni naprain voditelju manj-,ine in ravnamo po službeni dolžnosti, ko odkri* lenio merodajni oblasti: kaj je ukreniti, da bi Prišla do veljave vsa določila šolskega zakona v tej občini. Obenem pa prosimo na Kočev-"kem nastavljene učitelje in učiteljice naj sledijo našemu vzgledu in dajo preko Pohoda potrebne Predloge prosvetni oblasti na razpolago, katera “° Rotovo z največjm veseljem pozdravila novo £°bo in storila vse tudi od svoje strani, da bo na KoPrivniškem shodu izražena želja realizirana v najkrajšem času.
, Trditev, da vladajo na nekaterih šolah jezi-ovnega otočiča na Kočevskem neznosne razmere, na stoodstotno utemeljenost baš v Koprivniku.
V tej občini imamo eno trirazrednico in tri »orazredne narodne šole. Med temi je najbolj
znana bivša šulferajnska šola na Ovčjaku. V tej šoli je 20 šoloobveznih otrok. Od teh je 7 otrok z družinskim imenom »Rožič, — Žnidaršič«. Dva otroka z nemškim družinskim imenom imata za mamico Rožič Terezijo, in Rožič Rozalijo. Od 20 šoloobvezih je torej 9 takih, Iti nosijo vse znake nesporno jugoslovenskega pokolenja, danes so seveda vsi ti otroci — »Nemci«. Tako je delala nekdanja šulferajnska šola. In vsi ti otroci imajo danes — kljub jasnim določilom 45 § šolskega zakona nemški učni jezik. Tako dela — jugosloven-ska narodna šola ... Po omenjenem paragrafu šol. zakona mora imeti oddelek najmanj 30 šoloobveznih otrok, s posebnim dovoljenjem ministrstva prosvete — 25 manjšinskih otrok — in šele potein je podana zakonita osnova za uporabo manjšinskega jeziku. Na Ovčjaku je le 20 šoloobv.eznih, od teh 9 takih, ki prenašajo krivice raznarodovalnega dela prejšnje .šulverajnske šole in kljub temu velja ta šola za nemško, je imela še pred 1.4 dnevi nemško napisno tablo, katero so po dolgem obotavljanju odstranili šele na odločno osebno intervencijo in v navzočnosti sreskega šolskega nadzornika! Kdo bi se čudil, če je spričo takih razmer primorana manjšina, da na javnem shodu tirja striktno izvajanje šolskega zakona?! Uslišite torej voditelja manjšine, priključite to šolo k šolskemu okolišu v Maverlinu, kjer imajo danes za eno-razrednico preveč, za dvorazrednico pa premalo otrok.
Z deco iz Ovčjaka lahko dobi Maverle lepo dvorazrednico z državnim učnim jezikom, pa bodo naši mali Žnidaršiči, Rožiči in Kobetiči rešeni coklje, katero je naložila njih roditeljem našemu življu sovražna šulferajnska šola.
Druga enorazrednica je v Rajhenavi. Šola ima 29 šoloobveznih otrok, od teh 6 pristnih Slovencev. Novega nemškega naraščaja je malo, več Nemcev pojde na Vidovo iz šole, nego jih pride v šolo. Številčno razmerje med Nemci in Slovenci bo v novem šolskem letu še slabše za Kočevarje. Učni jezik je vendar — proti jasnim določilom 45 § šolskega zakona — nemški. Po želji g. dr. Arkota je tudi na tej šoli nujna sprememba, šola mora dobiti državni učni jezik.
V Svetlem potoku imamo 24 otrok, od teh 5 Slovencev in 9 otrok iz mešanih zakonov. Zaradi 10 Kočevarjev je učni jezik — nemški! Kdo bi se čudil, da na javnem shodu prosi voditelj manjšine za striktno izvajanje šolskega zakona?!
Najmočnejša šola je na sedežu občine — v Koprivniku. V I. razredu je 12 Jugoslovenov in otrok iz mešanih zakonov ter 14 Kočevarjev. Kočevarji, Nemci imajo dve tedenski uri iz nemščine in verouk v materinščini. Učni jezik je sicer od 17./12. 1934. leta slovenski, toda kljub temu se striktno ne izvaja šolski zakon, ker ta ne pozna v narodni šoli ure v tujskem jeziku. Nemščina pa ]$, za te malčke tuji jezik, kajti materinščina teh otrok — kočevsko narečje — je prilično tako daleč od knjižne nemščine, kakor od slovenščine. Drugi razred ima 30 otrok, od teh 15 pristnih Kočevarjev. Učni jezik je kljub jasnim določilom 45. § šolskega zakona — nemški. V III. razredu imamo le 8 takih otrok — od 41, kateri .imajo nesporno pravico do uporabe materinščine v 5. in 6. šol. letu, učni jezik je torej od 17./12. 1934. leta slovenski. Toda tudi v tem oddelku ima deca — kljub predpisom 45. § šolskega zakona po dve tedenski uri iz nemščine. To se pravi, da tudi šola v Koprivniku ni popolnoma zdrava, tudi na tej šoli mora dobiti upravitelj po želji manjšine
nalog, da nemudoma odstrani nemščino iz vseh treh razredov. V slučaju pa, da hoče imeti manjšina za 14 in 15 in 8, t. j. za 37 Kočevarjev manjšinski razred z 8 šol. leti... naj ga ima, in sicer pod vodstvom zanesljivega jugoslovenskega učitelja in to v Kočevskem jeziku. Striktno izvajanje šolskega zakona ne dovoljuje druge rešitve.
Posledice predlaganih izprememb bi imele blagodejen vpliv v bodoče. Tam, kjer v 15 letih življenja na jugoslovenskih tleh ne zmorejo enega Kočevarja, ki bi bil zmožen državnega jezika v taki meri, da bi lahko postal predsednik občine, — bi dobili v doglednem mladi rod, ki bi ostal zvest svojemu narodu, toda ker obvlada drž. jezik, bi ta mladi rod stopil med polnopravne jugoslo-venske državljane in bi vladala tudi na Kočevskem ona sreča in ono zadovoljstvo — katero ima pred svojimi očmi njih narodni voditelj, kateri na javnem shodu zahteva striktno izvajanje šolskega zakona.
Uslišite prošnjo naših vrlih Kočevarjev!
Po naši zemlji
Jelica
POPRAVEK
Ježica, dne 13. aprila 1985. Libera nos Domine.
Ni res, da je te dni Ježico razburila pa tudi zelo razveselila uradna vest »Preloma«, da sta na polju slave padla vrla bojevnika Nace Šubelj in France Strah, ker sta izdala načela bojevnikov in prelomila disciplino. Res pa je, da so vsi člani Boja na Ježici proti tej izključitvi Franceta Straha.
Ni res, da sta Nace Šubelj in France Strah izključena, ker sta izdala načela bojevnikov in prelomila disciplino, res pa je, da je bil France Strah izključen, ne da bi izdal načela bojevnikov.
Ni res, da teh dveh baš radi njune prenapetosti nihče ne mara, res pa je, da ima Strah Franc zaradi svoje delavnosti na Ježici mnogo prijateljev.
Ni res, da sta ta dva gospoda mnogo doprinesla k podivjanosti gotovih organizacij, res pa je, da je Strah Franc deloval samo v organizacijah, ki jim sploh ni mogoče očitati nobene podivjanosti.
Ni .res, da sta se levila iz Sokola v Orla, res pa je, da Strah Franc nikdar ni bil Sokol.
Ni res, da jima nikjer več niso vrata odprta, res pa je, da Strah Franc aktivno sodeluje v organizaciji Boj in Rdeči križ.
Ni res, da gotovo marsikje molijo libero, ko ta dva vrla borca pokopavamo baš v pustnih dneh, res pa je, da navadno o pustnih dneh nikjer ne molijo libere.
Strah Franc 1. r.
Kočevje
ZLET DOLENJSKEGA SOKOLSKEGA OKROŽJA
se vrši v Kočevju, v nedeljo, dne 2. junija. Zjutraj ob 6. uri se prične tekme vseh oddelkov, nato skušnje vseh telovaidečih, a ob pol 12. uri povorka skozi mesto. Zbirališče na telovadišču pred šolo. Popoldan ob pol 3. uri nastop vseh društev in čet včlanjenih v dolenjskem okrožju.
Ker je to edina večja sokolska prireditev v dolenjskem okrožju, in se vrši vrhu tega v nac-ijonalno ogroženem mestu, se vabi vse članstvo in prijatelje sokolstva, da pohite ta dan v Kočevje in s tem potrdijo sokolsko misel ter podkrepe kočevske Sokole v njihovem nacijonalnem delu.
VII
ODKRITJE SPOMENIKA IN ZASADITEV SPOMINSKE LIPE BLAGOPOKOJNEMU VITEŠKEMU KRALJU ALEKSANDRU I. UJEDINITELJU NA VICU
Tiho in skoraj neopazno se je pripravljal Vič na nedeljsko svečanost, ki se je razvila v pravo manifestacijo iskrenega čustvovanja v spominu nad težko izgubo, ki jo je utrpel jugoslovenski narod s smrtjo našega kralja Mučenika.
Od prvotne zamisli, da se vsadi samo spominska lipa, se je pozneje na pobudo viškega Sokola, s sodelovanjem vseh viških društev in organizacij, postavil krasen spomenik.
Na štirih nosilcih iz podpeškega kamna se vrh njih v loku boči kamenita preklada, na kateri je izpisana kraljeva oporoka; »Čuvajmo Jugoslavijo«. V oba krajna nosilca ata vzidani marmornati plošči z letnicami rojstva: Cetinje 17. XII. 1888. in njegove tragične smrti: Marseille 9. X. 1934.
Pred spomenikom je postavljen kamenit rondo z vsajeno spominsko lipo. — Osnutek spomenika, ki ga je napravil stavbenik Marinčič, kateri ga je tudi izvršil, je po svoji zamisli dostojen spominu Viteškega kralja in tvori s svojo okolico že sedaj, ko prostor okoli njega še ni urejen, popolno harmonično celoto.
Svečanost odkritja se je pričela popoldne ob pol štirih, ko se je v popolni tišini v prisotnosti tisočglave množice pripeljal k odkritju kraljev zastopnik brigadni general g. Pekič. Godba je zaigrala državno himno, nakar je starosta viškega Sokola br. Borštnik toplo pozdravil zastopnika iNj. Vel. Kralja Petra in ostale odlične goste, med njimi tudi francoskega konzula Remeranda, starosto ljubljanske sokolske župe in žup. prosvetarja br. Poharca, g. Rasto Pustoslemška, nair. poslanca, Albina Komana, za odbor postavitve spomenika Viteškemu kralju gg. dr. Janko Lokarja, in ing. Bevca, podžupana viške občine Stanko Kneza in celo vrsto ostalih odličnih gostov.
Starosta br. Borštnik je nato v ganljivih in krasnih besedah iznesel delo in življenje Viteškega pokojnika, ki se je žrtvoval za svoj narod.
»V znak globokega spoštovanja in neomajne ljubezni do kralja Viteza in heroja zasajam lipo v večen in nesmrten spomin na Zedinitelja, kralja Mučenika. Rasti, lipa, ti simbol slovanstva in zve-tobe in zrasti v mogočno drevo, ki bo dajalo senco našim zanamcem in jih spominjala na vdano ljubezen našega rodu do svojega Velikega kralja.«
Sledilo je odkritje spomenika in vzidava posvetila vseh društev in organizacij in nato pola-' ganje vencev.
Šolska mladina je recitirala dvoje pesmi, zloženih spominu na Kralja.
Združeni viški pevski zbori so nato zapeli žalostno Foersterjevo pesem: Umrl je mož.
Po odkritju se je vršil pred zastopnikom Nj. Vel. Kralja, mimohod Sokolstva, gasilcev in šolske mladine.
Ob veliki udeležbi se je vršila zvečer v Sokolskem domu akademija z izbranim sporedom, v katerem so nastopali člani Sokola, člani Ljudskega odra na Viču in sokolska mladina.
Nedeljska svečanost odkritja je dokazala, kaj zmore složno in iskreno sodelovanje vseh brez razlike, povezanih v ljubezni do blagopokojneiga Viteškega Kralja, ki nam bodi vedno nedosegljiv primer, Dolžnosti, Žrtve in Ljubezni za Narod in Domovino. Jugoslovenska misel nas druži v ne-probojno strnjene vrste okoli njegovega Naslednika, našega mladega Kralja Petra II., na katerega smo prenesli vso svojo ljubezen, pripravljeni na delo in napore za zgraditev močne in spoštovanja, vzbujajoče Jugoslavije.
NI OBREDNIKA? — SRCA NI!
V nedeljo, dne 26. maja t. 1. se je Vič na veličasten način oddolžil spominu blagopokoj-nega kralja Uedinitelja. Zasajena je bila spominska lipa in postavljen krasen spomenik.
V odboru za postavitev spomenika in zasaditev spominske lipe so sodelovala po svojih predstavnikih vsa viška društva brez razlike. Celokupno viško prebivalstvo je s simpatijo in polnim zaupanjem spremljevalo delovanje tega odbora. S tega širokega zre-lišča kot tolmač želja vseh Vičanov, se je odbor z veliko ljubeznijo in vnemo, zavedajoč se resnosti in veličine, pogumno lotil težke naloge. Nalogo, da vpoštevajoč težke čase na dostojen način trajno dokumentira veliko ljubezen in priznanje doprinosa največje žrtve za ujedinjeni narod jugoslovenski. To se jim je v polni meri posrečilo. Priznanje in zahvala vsem sodelujočim. Veličastna naci-jonalna manifestacija in resnično lep, kljub svoji preprostosti mogočen spomenik sta v ponos in kras cele viške občine. Priznanje in zahvala tudi vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli in sodelovali pri tej veliki narodni akciji. Delo odbora je bilo zelo olajšano vsled velikega razumevanja in podpore, ki ga je bil deležen pri vseh osebah in krogih, kamorkoli se je obrnil. Samo ena vrata so ostala zaprta.
Da bi bila slovesnost odkritja čim slovesnejša, se je naprosilo domačega g. župnika za blagoslovitev. Osupli in začudeni smo zaznali odklonilno stališče. Ker se je pri nas od klobas pa tja do tramvaja že vse mogoče blagoslavljalo. Kakšni zadržki naj bi bili tu? Ponovno se je interveniralo tudi na višjih mestih. Odgovor zopet isti, ni mogoče, nimamo obrednika. Kaj takega nismo pričakovali. Ne moremo in nočemo razumeti, da ima vesoljna katoliška cerkev v Italiji obrednike za blagoslavljanje fašističnih domov.
Celie
Naša mladina 'je revno-naivna. Posnema nemško obleko, domišljavo si daje ta »štajersko«! zmečkan klobuk z metlico ali zelenim trakom, bele nogavice, gojzarji, to je mladinska moda v Celju! V popolni nemški opravi manjkajo samo še gola kolena in mastne umazane hlače. Jopič alpskih kretanov je naj višja moda! Manjka samo še krof! Živela zavedna in bistrovidna slovanska mladina!
Naš pokret
OBLASTNI 0BCNI ZBOR
Na praznik, 29. junija 1.1. ob 10. uri dopolr dne ho redna skuš>5ina Oblastnega odbora Narodne Odbrane v prostorih Zveze kulturnih društov v Ljubljani (Kazino, II. nadstropje).
Skupščine se smejo udeležiti le izvršilni ■Sani NO. Ti so seveda dolžni prisostvovati skupščini, ki naj tvori nekak zaključek dosedanjega dela in postavi smernice dela za bodoče leto.
Nadaljevanje sestavka »Boj za Venedi« priobčimo v prihodnji številki. Uredništvo.
DEŽELA RAJSKA.
»Izvestja«, sovjetski organ, od 12. marca javlja: »Preizkava o prilikah na Donski železniški progi je pokazala, da je v toku zadnjih
6 mesecev bilo na tej progi 3.142 železniških nesreč. 40% vseh nesrečnih slučajev so zakrivile popokane tračnice, 60%> pa slabo šolano osebje in nemarnost.« Tako je, če so vsi za enega in eden za vse.
Akcija Narodne Odbrane »Svoji k svojim"!
°KUPUJ DOMAČE | l BLAGO Ji
V < ,i K SVOJIM '
fliv
vseh vrst, domače ročne izdelave in znamke »Jadran*, damske torbice, aktovke itd. v največji izbiri Vam nudi:
Detela Bogdan, uubijana
5¥. Petra cesta 25, hotel ..Balkan”
JOS. ERZII LJUBLJANA
Kom. zaloga mlevsklh izdelkov in deželnih pridelkov
PISARNA IN SKLADIŠČE: IANE2ICEVA CISTA 13 (PRULE)
Telefon interurban štev. 37-14
Šivalni stroji od Din 1600’ - naprej. OtroSki vozički od Din 200-— naprej. Dvokolesa od Din 960-—_ naprej. „Sach84‘ motorji od Din 5000’— naprej pr'
»TRIBUNA"
F. BATJEG, LJUBLJANA, Kariortka c«ta *
Ceniki franko!	Ceniki	franko!
Kupujte samo pri domačih Ivvdhah
ki oglašujejo v
99
44
P
min
ljubljanska kartonažna tovarna Ljubljana Tovarna za papir in lepenko Količevo-Domžale Centrala: Ejubljana Čopova 16
Tel. int.: 23-07 in 34-81 Brzojavke: Bonač sin Ljubljana
Vsakovrstne kartonaže, papir in lepenka
Tovarniške znamke: za toaletni papir „Sanol“ in „Hermes“* za registratorje in;mape za korespodenco »Hermes11 in „Redos“
Tvrdki
TEOKflROVIČ
je dospela pošiljka najnovejšega blaga v
kamgarnu, fresku, in burett-svili
po znano znižanih cenah.
Oglejte si neobvezno bogato zalogo v Gradiftu nasproti drame in na velesejmu
paviljon „M“
Priporoča se
KOLODVORSKA
RESTAVRACIJA
LJUBLJANA
GLAVNI KOLODVOR
CIRIL MAJCEN
R
V
D
0
N
C
UUcaiudC
ŽARNICA
V DEKALUMENIH
Do 20% več svetlobe I ZAHTEVAJTE JO POVSOD!
XV.
POMNITE
1.—11. junija
VELESEJEM
V LJ U Bil A N I
Pregled domače produkcije
Posebne razstave:
Gasilska raestava Modna revija — gospodinjstvo Salon avtomobilov Pohištvo Male živali
Polovična voznina
na železnici, parobrodih in avijonih Razstavišče obsega 4o.ooo m*
Priporoča se cenjenim gostom restavracija hotela
99
Sellevtze
44
I
in grand hotela
Union
44
ti
v Ljubljani. Priznano prvovrstna kuhinja, izborna vina. Pivo Bock in ležak. Tudi v
UtMicnshi kleti
gorka jedila. Cene zelo solidne, postrežba točna.
<Sf ez>%t, resfaraier itd.
ža
19 3 5
PLATNO
PLATNO
PLATNO
PLATNO
PLATNO
PLATNO
V KRASNI IZBERI!
A. & L SKABERNE
LJUBLJANA, MESTNI TRG 10
VELEMESARIJA
TVORNICA MESNIH IZDELKOV IN KONZERV
F. SLAMIČ
nudi po nizkih dnevnih cenah: sveže meso, šunke, hrenovke, jetrne paštete, konzervni golaž priznano najfinejšega okušal
LJUBLJANA
Gosposvetska cešta 6 Prešernova ulica 5 Rimska cesta 3
V RESTAVRACIJI:
Najboljša kuhinja,
najizbranejša vina
SLAVIJA
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA P.P. V LJUBLJANI
zavaruje pod najugodnejšimi pogoji:
proti požaru, vlomu, razbitju stekla, transporte, automoblle, zakonito odgovornost, nesreče na potovanju, življenje, posmrtnine I. t. d.
CENTRALA ZA CELO JUGOSLAVIJO
V LJUBLJANI - Gosposka ulica 12	-	Telefon	štev.	21-70	In	22-76
Ureja odbor. - Odgovarja in izdaja za Naro dno obrambno tiskovno zadrugo, r. z. z o. z., Miroslav Matelič. - Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihnlek). Vsi v Ljubljani.