VESTNIK
r*
S
na**aawaaanaaBaaaa*aa

Poštni urad 9020 Celovec Vertagspostamt 9020 Ktagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov ceioietna naročnina 250 šiiingov
P. b. b.
*zaanaaa
LETNIK XXX!X.
CELOVEC, PETEK, 5. OKTOBER 1984
ŠTEV. 40 (2195)
Dežetnozborske voiitve na Koroškem
so razburkaie potiiične vatove v dežeii in državi
Pri 385.348 volilnih upravičencih in 82,96-odstotni volilni udeležbi so pri nedeljskih deželnozborskih volitvah na Koroškem posamezne stranke oz. volilne skupine prejele naslednje število glasov: SPO 162.756 ali 51,6 odst. (pri deželnozborskih volitvah leta 1979 162.739 ali 53,9 odst., pri državnozborskih volitvah 1983 177.895 ali 53,4 odst.), OVP 89.094/28,3 odst. (96.182/31,9 odst., 106.242/31,9 odst.), FPO 50.231/16 odst. (35.332/11,7 odst., 35.957/10,8 odst.), KPO 2493/0,8 odst. (3135/1 odst., 2508/0,8 odst.), KEL/ALK 4710/1,5 odst. (leta 1979 KEL pri samostojnem nastopu 4279/1,4 odst., leta 1983 ALO s podporo KEL 4220/1,3 odst,), VGO 3576/1,1 odst. (leta 1983 6381/1,9 odst.) in druga skupina zelenih v treh okrajih 2164/0,7 odst. SPO je na osnovi teh rezultatov obdržala dosedanjih 20 mandatov, OVP pa je nazadovala od 12 na 11 poslancev v korist FPO, ki bo zdaj imela 5 zastopnikov v deželnem zboru.
Koroške deželna vlada je na svoji zadnji seji pretekli petek obravnavala referendum heimatdiensta. Obravnavo tega za vso Avstrijo sramotnega produkta lažnjive propagande in koroške stvarnosti je delegirala deželnemu zboru. Ta naj bi odločal o mogočih spremembah in kompromisih v manjšinskem šolstvu. Spremembe, kot jih na Koroškem zahtevata Haider ali Feldner, bi slovensko narodno skupnost diskriminirale v njenih osnovnih pravicah, privedle bi dejansko do apartheid-politike na šolski ravni. Tudi vsaka vrsta kompromisa pomeni le poslabšanje sedanjega stanja — je torej odvzemanje naših narodnostnih in tudi človečanskih pravic, le da to delo opravi koroška — in torej tudi avstrijska — uradna politika namesto koroške nemškonacionalne desnice. Tega ne smemo dopustiti! Zato pa vsi na
ZBOROVANJE
zaupnikov in odbornikov obeh osrednjih organizacij koroških Siovencev
V PETEK 26. OKTOBRA (DRŽAVNI PRAZNIK)
OB 19.30 UR! V CELOVCU.
Preprečiti moramo vsakršno negativno spremembo manjšinskega šolstva! Ocenili bomo situacijo po ljudski zahtevi in deželnozborskih volitvah s posebnim pogledom na dvojezično šolstvo. Na sporedu bodo govri, diskusija in kulturni program. (Prostor bomo še sporočili.)
Narodni svet	Zveza slovenskih
koroških Slovencev	organizacij
VOLILNI REZULTAT! NA JUŽNEM KOROŠKEM PRAVIJO:
Asimi!acija in pasivnost strank — zaveznika FPO
Na podlagi teh osnovnih podatkov je treba ugotoviti, da so nedeljske voiitve na Koroškem prinesle rezultate, ki pomenijo skoraj pravo senzacijo. To velja tako v deželnem kakor tudi v vsedržavnem merilu. Ljudska stranka, ki se je v vlogi opozicijske sile v zadnjem času že kar navadila zmagovati, j,e tokrat utrpela poraz, ki ji bo gotovo dolgo ostal v kosteh. Knaflovo ponudbo, da poda ostavko na položaj predsednika stranke, je vodstvo sicer zavrnilo, vendar je le vprašanje časa, kdaj bo prišlo do zamenjav. Socialisti so prav tako doživeli hudo razočaranje in jim je celih 17 glasov več kot ieta 1979 res le slaba tolažba, kajti njihov delež na skupnem številu glasov je namreč padel za 2,3 "/o (medtem ko pri OVP nazadovanje znaša 3,6 "/o). Tako je edini resnični zmagovalec FPO, ki je napredovala za 4,3% in si priborila celih 16 odstotkov politične veljave v deželi.
Ostale štiri skupine so skupno dobile blizu 13.000 glasov ali 4,1 "/o, kar brez dvoma predstavlja dokajšnjo „opozicijsko" moč, zlasti če upoštevamo, da sedanji volilni zakon skrajno omejuje možnosti manjših grupacij. To še posebej velja za kakršnekoli oblike in poskuse samostojnega nastopanja Slovencev (saj so naše naselitveno ozemlje razbili na tri volilne okraje) in je v tej luči treba gledati tudi rezultat, ki ga je dosegla volilna skupina KEL/ALK, ki se je uvrstila na četrto mesto za tremti de-želnozborskimi strankami. Sicer pa bi morali biti prav ti neugodni pogoji, v katerih se morajo uveljavljati manjše skupine, toliko važnejši povod, da bi skušali zmanjševati medsebojna nasprotja in iskati skupen jezik povsod tam, kjer gre za
5p/ošr;o ;e znano, /n to potr;c;c ?%-</i pre:/ /eti iz:/e/erM štcji;c znanega Zn Mg/ft/ncga (/;;r:c;jbegc inštitete, ^a obsega potencic/ HemšbonccioHe-/ittičnib vo/i/ccv Zn g/asov na č/oroš-bem prib/:žr:o 20 % vo/;7nib cprcvi-čencev. DejnoMctioMc/ijtičnc jvobo(/-";cšbc Vranja, bi je občcjno jbeše u cvjtri;jbi po/itičr:; aren Z pro(/c;ct; ?K(/i bot /ibere/nc, ;e vje o(/ Žeta 7949 ^gcb/;c/c na g/ejovib pri (/eže/r:ozbor-*bib vo/itveb Zn $ tem tej; na po/i-benetn vp/ivc v /mrožem Ježe/nem zbore.
Vo/i/ni bo; za za<7n/e (/eže/nozbor-^e vo/itve jtc borošbe jvobo(/n;cšbc ^trenbe Zn n;en pre(/je(/nib F/ci(/er o:/ f/ega začetka zasnova/a na MCcioMC-bjtičmb, <7e?nagoiZ:ZA Zn pogosto tc:/i ^e/enemšb;b pcro/cb. Z vjemi močmi /c Jvobo(/n;cšbc jfrcr:bc po</pr/c zeb-^ffo borošbege F/eimct(/ier:jtc po /o-cenZZ? šo/cb Zn rczre:/ib na ;/vo;ezič-"em ozem/;c. Nc po:/roč;M odprave prZvZ/egZ;ev ;e F/ci:/er opcrirc/ z zelo (/emegošbimi ergemerhi. Na prire-^ZtuZ v 5ent;cbobc je ijti F7ci(/er poc-<ZarZZ, (/c bo /(orošbe jvobo(/nc še/e htbrct, bo bo v ee/otZ nemšbe. Več-^rat je F/c/(/er tc(/i iz;cv;7, tZa je pri-znaua Z? nemšbi nacZjZ Zn tZa je (/ij-^tttZja o aMtrZjsZn nacZjZ nepotrebna, lu bončno je jvobo(/n;cšbc Jtrcnbc z "rmcgošbimi izjevemi Zn prijtop;
obrambo demokratičnih vrednot in zlasti pravic šibkejših.
Izid nedeljskih volitev je bil in še bo predmet najrazličnejših ocen in analiz, posebno v vodstvih političnih strank, kjer si morajo delati točne račune o doseženih uspehih ali porazih. Važno mesto pri tem gotovo zavzema vprašanje, komu in čemu se imajo svobodnjaki zahvaliti za svoj uspeh. Pri iskanju odgovora na to vprašanje so si komentatorji precej enotni v mnenju, da je manjšinsko vprašanje, ki sta ga FPO in zlasti njen predsednik Haider brezobzirno izrabila za volilni boj, sicer igralo pomembno vlogo, toda vsaj v enaki meri so bili odločilni tudi še drugi dejavniki. Tukaj omenjajo zlasti ..amerikanizacijo" Haiderjevega volilnega boja, ki je iz široke palete
KJpe/c tMgouorZtZ tKtZZ vrjto m/c(/ib m (/regib vo/i/cev, bi mio zc(/ovo/;m z obstoječimi razmerami v (/eže/i in (/ržev/.
7ebo je JVobo</c;cšb; strežbi v (/e-žeZZ, bot je /čorošbe, bjer je potencic/ r:emšbor;ecior;e/ijtičm'b g/ejov še razmeroma ve/ib, ejpe/o obratno povečati štev;7o g/ejov Zn (/obiti tatZi na-tZaZjzjega poj/cncc v (/eže/nem zbora. XZjab tema pa je treba za tem mesta agotoviti, tZa je vp/iv jvobo(/r;;'cšbe strazbe za jažzem /(orošbem precej mazjšZ bot v severnem tZeZa tZežeZe. Na jažzem Tčorošbem znaša otZsto-teb gZasov FPO Ze 72,7 "/o, me<7trm bo je v (ZežeZzem povprečja tZosegZa bZZza 77 "/c.
Za Zetošzje voZZtve je zzačZZzo ta<ZZ to, tča je socZaZZstZčza strazba, bi je v JežeZzem merZZa zgabZZa več bot 2 "/c gZasov, za jažzem 7(orošbem zgabZZa sboraj za o<Zstoteb manj gZasov bot v tZežeZzem povprečja; v vrstZ <7vojezZč-zib občin je ceZo pritZobZ/a Zz v zeba-terib pretežno sZovezsbib bar precej. Za OVP je treba agotoviti, (Za je svojo bazo močno mobZ/ZzZraZa v podporo re/erez(Zama 7Č//D, vendar ji to pri voZZtvab ni boristZZo. ZzačZZez primer je občina Crabštazj, bjer je tambajš-zji žapaz z vso sZZo Zz ta<Zi s pritisbZ zabtevaZ 0(7 občanov, (Za po(7pZšejo rejerrz(Zam Zz tabo (ZosrgeZ rebor(ZzZ
političnih problemov izluščil nekaj takih, ki jih je potem najlažje de-magoško Izkoristil (npr. vprašanje privilegijev ipd.), dobro vedoč, da mu obljub nikdar ne bo treba izpolnjevati. Ne nazadnje pa se je postavil Haider tudi še kot nasprotnik Stegerjeve liberalnejše usmeritve FPO in kot kritik .^tradicionalne" politike strank, kar mu je prineslo marsikateri dodatni glas tako iz nacionalnega tabora kot predvsem tudi iz tistih krogov, ki vedno bolj kažejo svoje nezadovoljstvo z vsem tistim, kar predstavljajo in delajo etablira-ne stranke.
„Imam ga za zalo inteligentnega, če pa je tudi pameten, to bo zdaj lahko dokazal pni manjšinskem vprašanju." Tako je o Haiderju dejal generalni sekretar OVP Graff, ki je hkrati resno svaril in opozarjal, da bi bilo Iz državnopoiitičnih vzrokov zelo nevarno, „oe bi še naprej igrali na ta šovinistični klavir". Ali bodo na Koroškem razumeli svarilo z Dunaja? Ravno po nedeljskih volitvah, ki so privedle do precejšnje koncentracije nacionalističnih sil, bi bila za obe veliki stranki ugodna priložnost, da se osvobodita spon preteklosti in v narodnostni politiki stopita po novi poti, na kateri ne bi več najmanjša stranka igrala vloge odločujočega dejavnika.
rezzZfct zc Tčorošbem — (o(Z% prZ ze-(ZeZ;ybZb wZZtV(:b ;e bZ)«b temK zgM-bZZ bZZzK 4 "/o gZ<Mov.
Zčcbo jo je o(Zrez%Ze mcz;še foZZZze jba/zze.' /čorošbe ezotze Z:Jic Zz %/-terzcfZvcZ, Nom^zZjtcčzc jfrezbe y4u-jfrZ)e Zz Ze/ezZf ZzačZZzo ;e, je ;e jb/(/Jzo štefZ/o g/^Jov, 0(7(7czZb za štZrZ mc;bze jbz^Zze, zmazjš^/o, tebo (7(( ;e (ZemobrchčzZ iebor, bZ je zab^/d Zzvez treb (Zeže/zozborjbZb jtrczb, Zz-še/ Zz fo/Zico oj/((bZ;ez. X/;«b tem(( Zmc/o te vo/Ztve tM(ZZ jvo)o 7?ozZtZvzo Jtrcz, bZ ;e f tem, (7a ;e bZ/o me(7 j/o-fezjbZmZ bcz(ZZ(Z(!tZ Zz cbtZfZjtZ, bZ jo-(Ze/z;e;o pr: rcz/ZčzZb jtrczbcb, tobret mzogo mdz) jporof, bot je ;e to (Zo-gc;c/o v p;cfeb/oJt:.
SeueJd že Jemo (7e;jtvo, (Zc ;e J^obo(Zz;cšbZ JtrczbZ zjpeZo pofečctZ števZZo gZcjot: Zz Z(Zrzž:'tZ oboZZ jebe zemšbozccZozcZZjtZčze broge, vjebc-bor pomezZ, (Zc bo prZtZjb zc (Zemo-brctZčze jZZe Zz z/cjt: tzcZZ zc jZovez-jbo zcro(Zzo jbcpzojt v pr:bo(Zz;Zb ZetZb Ze še več;:. Zveze jZovezjbZb or-gczZzccZ; bot zctZjtrczbcrjbc zbZrzc orgczZzec:;c bo morcZc jvo;o (Ze;cv-zojt še boZ; obrepZtZ. Ncšc zcZogc bo, zbret: Zz povezet: čZm več pr:pc(ZzZ-bov zeše zero:Zze jbMpzojtZ, b: jo cbttvz: v rczZZčz:b borošbZb Jtrczbcb ter je zcvzeme;o zc obrczZtev Zz Zz-boZ;šcz;e objto;'ečeg^ (Zvo;ez:čzegc
Pri vseh volitvah opažamo na narodnostno mešanem ozemlju določene razlike v zadržanju volivcev.
Ce začnemo pri najmočnejši stranki: SPO je v deželnem merilu nazadovala za 2,3 odst., medtem ko je na južnem Koroškem izgubila približno za 1 odst. manj (le 1,4 odst.). Ljudski stranki so volivci na južnem Koroškem pokazaii še bolj hrbet, saj je izgubila 3,8 odst., v primerjavi z 3,6 odst. v koroškem povprečju. Zato pa je nemškonacionalna FPO na južnem Koroškem pridobila rahlo več kot v deželnem povprečju (+4,4 odst. v primerjavi z +4,3 odst.) seveda na račun SPO in OViP. Čeprav j,e KEL kljub neugodnemu volilnemu redu držala glavnino svojih glasov, je izgubila na južnem Koroškem 0,4 odst. In tudi KPA lahko ugotovi, da so izgube na jugu manjše (—0,1 odst.) kot v povprečju (—0,2 odst.). Pri Zelenih je tako, da je VGO v primerjavi z zadnjimi državnozborskimi volitvami večinoma zgubila več kot polovico glasov, medtem ko so se rja-vo-zeleni (Die Griinen) pridobili glasove ie v posameznih okrajnih središčih.
Podrobnejša anaiiza volilnega izida nam tudi pove, da je SPO v nekaterih južnokoroških krajih celo pridobila, kar je sicer v ostalem Koroškem velika izjema (npr.: Sele + 9,1
šo/jtve. Fo je prev:, ncšc orgemze-c:;e bo ?worc/c po(bvzef: č:?M več nc-porov zc brep+ev cbc:;jbe enotnoJt: we:7 borošbbc: 5/ovenc:, (/c je bo?no še bo/; je?nozcvejt?:o :n borc;žwo brcn:/: pre(/ ccpc:/: nemšb/b ncc:onc-/:'j7ov ter z novim; pr;';em; ;n boncep-t; Jtope/: v ;;(tr:šn;; (/cn.
Pr; tem z zc(/ovo/;jtvom be/ež;'mo, (/c t;'jt; cvjtr;;jb; po/;'t;b;, b: jo bo/; (/c/;nov/(/n;, zc(/n;e čeje Jvcr;';o pret/ nevcrnojt;o, (/c b; /)vjtr;;c zcrc:/; zc-ojtr/tve nc Norošbem ctrpe/c šbo:/o nc jvo;em me(/ncro:/nem Mg/eJc. Zeto bo neše (/e/o cjmerjeno t;;(/; v to, </c bo me(/ncro(/nc ;cvnojt (/ob;7c čim več in/ormcci; o po/ožep: j/ovenjbe nerodne jbcpnojti, (/c bo (/emobrc-tični tebor še bo/; obrep/;en in (/c bo pre(/vjem metične (/ržcvc pO(/pr/c nc-še Kprevičene zebteve, bo gre zc ponoven pojbnj revizi;e č/enc 7 (/rževne pogodbe.
^ocic/iJtično jtrcnbo Norošbe ;e trebe nc tem mejte opozoriti, (/c bi v primem, (/c bi (/c/c nemšbonecione/-
odst.; Ruda +5 odst.; Steben +6 odstotkov; Straja vas +1,8 odst.; Pliberk + 1,9 odst.; Globasnica +1,3 odstotka itd.). Vzroki bodo tudi v tem, da je marsikateri Slovenec dal raje SPO glas, ker jie grozil premik v korist FPO. Na južnem Koroškem pa velja tudi splošna ugotovitev, da so socialisti nazadovali v nekaterih mestnih krajih (npr. Borovlje, 2re-iec).
Čeprav lahko ugotovimo, da kljub nacionalistični propagandi FPO na južnem Koroškem procentualno ni pridobita znatno več kot v ostalem Koroškem, pokaže analiza predvsem nekaj: s stopnjo asimilacije slovenskega prebivalstva raste ob „nevtral-nosti" in pasivnosti velikih strank v narodnostnem vprašanju podlaga za nacionalistično vzdušje, in to tudi med nepoučeno mladino! Čeprav drži, da je deiež glasov, ki si ga je osvojila svobodnjaška stranka povprečno še nižji kot deželni pa je zanimiva ta primerjava: V vseh povojnih letih je delež svobodnjaških gia-sov znašal v dvojezičnih občinah povprečno med 3 tih 8 odstotkov. Sedaj pa so občine, ki imajo manjši deiež od 10 odst. za svobodnjake že izjema! Kar odstotki ne povejo, povejo deloma absolutne številke: FPO si je v nekaterih krajih število glasov podvojila, potrojila in celo še več!
mm zcbtfpcm feč/o pokoro, gotovo Mc/ftf/c nc 0(/jCor pri Š/oveMcib, bi je ncbc;c;o v jocic/ijtičnem icborc. Z Memšbim MccioMc/izmom pc :;«/; /;c(/-jbc Jtrc^bc ne more biti KJpešrzc, jc; ;e v zc(/r:;ib (/ejetib /etib ve(/no /e izgcb/;c/c, bc(/cr ;e Jtcv;7c cc to berto.
Nončno v zvezi z vo/itvemi ne jmemo prezreti (/e;jtvc, (/c ;e F/ci(/er-;c moČMO, čeprcv večbret jpreteo pri-brito, pO(/pirc/c t;((/i „Meo(/vijcc" bo-rošbe 7č/eme Zeitc?:g. Zeto /cjimbi irt odgovorni cre(/nib; tege čejopije rto-ji;o Joo(/govorr:oJt zc ;cčew;e ir: šir-;er:;e F/ci</er;evegc rm/itcntcegc cem-šbege rrccionc/izmc. /r: F/ci(/er;c jc-memc rejnici r:c /;cbo /cbbo prižgemo, (/c me ;e cjpe/o povzpeti je rte prvo mejto v broge Mcjprotmbov ^/overreev.
Dipl. inž. Feiiks Wieser
predsednik
Zveze slovenskih organizacij na Koroškem
Izid volitev se zrcali tudi v obrazih voditeljev treh strank
Nekaj mis!i in ugotovitev po zadnjih voiitvah
Izid deželnozborskih volitev v ogledalu številk
	SPB								BVP						FPB				KPB						KEL/ALK		KEL		ALB		VGd				Grtine	
	dež, 84		dež.	79	drž	83	dež	84	dež	79	dri.	83	] dež. 84		dež. 79		drž.	83	dež.	84	dež. 79		drž. 83		dež.	84	-dež.	79	dri.	83	] dež. 84		drž. 83			
	abs.	X	abs.	X	abs	X	abs.	X	abs	X	abs	X	1 abs.	X	abs	*X	abs.	X	abs. X		abs	X	abs	. X	abs.	X	abs.	X	abs.	%	abs.	X	abs. X		ahs. X	
Bekštanj	2486	56,4	2497	59,8	2773	59,2	1038	23,5	1)27	27,0	1296	27.7	577	13,1	349	8.4	389	8,9	52	1.2	31	0.7	49	1.1	196	4,4	172	4,1	110	2,4	20	0.5	70	1.5	40	0,9
BilCovs	466	45,8	418	46,8	474	47.2	282	27.7	294	32,9	346	32,5	134	13,2	52	5,8	76	7.6	8	0,8	8	0,9	9	0.9	123	12,1	12!	13.5	87	8,7	4	0.4	12	1.2	0	—
Bistrica v R.	948	60,5	958	63,4	1028	63,3	313	20,0	338	22,4	412	25,4	150	9,6	60	4,0	90	5.5	25	1,6	38	2.5	19	1.2	110	7.0	117	7,7	57	3,5	2]	1.3	18	1.1	0	—
Borovlje	2712	59,1	2874	64,9	3148	65,2	901	19,6	1028	23,2	1136	23,5	627	13,7	312	7,0	317	6,6	66	1,4	63	1.4	61	1.3	162	3,5	154	3,5	93	1.9	120	2,6	73	',5	0	
Cajna	837	59,2	771	57.2	850	58,9	329	23,3	364	27,0	363	25,1	201	14.2	176	13,1	168	11,6	16	1,1	27	2.0	22	1.5	6	0,4	9	0,7	8	0,6	11	0,8	33	2.3	15	1,1
Ojekše	243	39,8	249	43,6	232	39,5	234	38,4	254	43,6	272	46,3	89	14.6	44	7.5	44	7.5	5	0,8	3	0,5	3	0.5	35	5,7	33	5,7	29	4.9	2	0.3	7	',2	2	0.3
Dobri a vas	1979	57,0	1772	56,0	2069	59,2	1009	29,0	1039	32,8	1102	31,6	300	8,6	18!	5,7	181	5.2	19	0,5	23	0.7	21	0,6	140	4,0	15)	4.8	86	2,5	13	0,4	34	1,0	14	0,4
Galicija	481	50,0	462	48,9	520	50,8	317	33,0	391	41,4	393	38,4	99	10,3	35	3,7	6S	6,4	4	0,4	1 0.1		2	0,2	58	6.0	56	5.9	38	3.7	2	0.2	6	0.6	1 0,1	
Globasnica	472	49,4	433	48,1	499	52.1	206	21,5	22!	24,5	273	28,5	56	5.9	32	3.6	28	2,9	6	0,6	7	0,8	5	0,5	209	21,9	208	23,1	147	15,3	4	0,4	6	0,6	3	0,3
Grabštanj	754	48,1	732	49,5	796	49,5	572	36,5	594	40,1	638	39,7	202	12,9	137	9,3	140	8,7	2	0,1	5	0,3	2	0.1	9	0,6	12	0,8	12	0,8	29	1.8	20	1.2	0	
Grebinj	866	41,6	849	42,1	951	43,5	913	43,8	911	45,1	1013	46,3	263	12,6	227	11.2	178	8,J	3	0,1	10	0.5	7	0,3	23	1.1	22	1,'	16	0,7	7	0,3	22	1.0	9	0.4
Hodiše	600	53,3	580	58,6	597	53,0	306	27,2	272	27,5	392	34,8	128	U.4	60	6,1	62	5,5	4	0.4	5	0.5	6	0,5	66	5,9	72	7,3	40	3.6	22	2,0	29	2,6	0	--
Kotrnara vas	879	55,6	821	57,2	953	59.0	459	29,0	440	30,7	490	30,3	138	8,7	77	5,4	90	5,6	10	0,6	9	0,6	12	0.7	79	5,0	88	6,1	46	2,9	16	1,0	24	1.5	0	—
Otok	232	34,6	215	36,2	220	33,3	314	46,8	297	50.0	380	57.6	108	16,1	77	13,0	45	6,8	3	0,4	-	0,0	-	0,0	5	0,7	5	0,8	5	0,8	9	',3	10	1,5	°	--
Pliberk	1596	46,6	1498	44,6	1816	50,8	850	24,8	1027	30,6	1104	30,9	348	10,2	202	6,0	208	5,8	52	1.5	34	1.0	34	1.0	558	16,3	596	17,8	392	11,0	11	0,3	2!	0,6	13	0.4
Podklošter	2493	63,8	2588	67,6	2725	64,1	674	17,2	778	20,3	946	22,3	514	13,2	304	7,9	302	7,1	106	2,7	109	2,8	135	3,2	48	1,2	52	1.4	53	1.3	26	0.7	88	2,1	47	1,2
Pokrče	753	55,7	714	59,0	787	56,9	408	30,2	398	32,9	461	33,3	167	12,3	85	7,0	99	7,2	4	0,3	3	0,2	3	0,2	8	0,6	10	0,8	16	1,2	13	1.0	18	1.3	0	—
Rožek	484	55,3	42!	55,0	513	56,4	221	25,2	213	27,8	253	27,8	93	10,6	57	7.5	73	8,0	2	0,2	6	0,8	7	0,8	65	7,4	68	8,9	52	5,7	5	0,6	11	1,2	6	0,7
Ruda	508	55,8	442	50,7	519	55,8	259	28,4	333	38,2	297	31,9	114	12,5	67	7.7	80	8,6	4	0,4	4	0,5	4	0.4	18	2,0	25	2,9	13	1,4	3	0,3	18	1,9	5	0,5
Sele	280	59,2	236	50,1	291	57,4	46	9.7	76	16,1	100	19,7	10	2,1	3	0,6	3	0.6	3	0,6	5	1.1	6	1.2	133	28,1	151	32,1	105	20,7	1 0,2		2	0,4	0	
Straja vas	474	53,3	467	51,5	520	54,5	269	30,3	323	35,6	341	35,7	92	10,3	68	7,5	52	5,5	4	0,4	5	0,6	3	0,3	38	4,3	44	4.9	26	. 2,7	3	0,3	13	1.4	9	1.0
Suha	360	51,4	341	51,4	385	52,1	239	34,1	256	38,6	288	39,0	46	6.6	16	2.4	19	2,6	0	—	3	0,5	2	0.3	46	6,6	48	7,2	37	5,0	4	0.6	8	1,1	5	0.7
Skocijan	1154	49,9	1105	51,2	1196	50,4	688	29,8	665	30,8	361	36,3	243	10,5	169	7.8	149	6,3	11	0,5	22	1,0	13	0,6	197	8.5	198	9,2	134	5,7	8	0.3	19	0.8	11	0,5
SkofiCe	704	59,4	696	64,3	77!	62,3	28!	23,7	269	24,9	332	26,8	142	12,C	60	5,5	86	7,0	6	0,5	4	0.4	8	0.7	48	4.0	53	4,9	23	1,9	. 5	0,4	17	1,4	0	
šmarjetavR.	356	52,3	332	52,9	395	58,0	213	31.3	220	35,0	222	32,6	61	9,C	23	3,7	26	3,8	9	1,3	4	0,6	4	0,6	39	5,7	49	7,8	25	3.7	3	0,4	9	1,3	0	
Šmohor	2234	49,3	1989	47,7	2142	46,5	1329	29-.:	1411	33.9	MM	33,8	861	19,C	738	17,7	795	'7.3	15	0,3	30	0,7	11	0,2	38	0,8	-	0,0	42	0.9	24	0.5	57	1.2	35	0.8
Štefan na Z.	691	55,6	614	49,6	704	55,8	455	36,6	571	46,1	476	37,8	69	5,6	44	3,6	58	4.6	9	0,7	9	0,7	5	0.4	1 0,1		-	0,0	4	0,3	6	0.5	14	',!	12	1.0
Šentjakob v R.	1598	60,6	1637	63,7	1751	64.1	412	15,6	504	19,6	561	20,5	310	11.6	102	4,0	175	6.4	52	2,0	63	2.5	61	2.2	242	9,2	264	10,3	.155	5.7	9	0,3	28	1,0	14	0.5
Dholica	616	58,6	605	62,8	673	60,1	289	27,5	288	29,9	307	27,4	122	11.6	57	5.?	108	9,7	7	0,7	9	0.9	5	0.5	3	0,3	5	0,5	7	0,6	14	1.3	19	1,7	0		
Velikovec	3352	51,8	3235	52,6	355!	53,0	1952	30,2	2146	34,9	2371	35,4	931	14.4	624	10,1	567	8,7	28	0,4	40	0,6	27	0,4	10!	1.6	111	1,8	81	L?	47	0,7	104	1.6	6?	1.0
Vernberk	1383	61,9	1261	63,1	1485	61,9	493	22,1	539	27,0	618	25,8	299	13,4	175	8.8	228	9.5	12	0,5	6	0,3	10	0.4	12	0,5	17	0.9	21	0.9	12	0,5	38	1,6	23	1.0
Vrba	2076	48,1	2073	49,8	2354	49,8	1088	25.1	1266	30,4	1475	31,2	916	2!,:	683	16,4	682	14,4	34	0,8	32	0,8	39	0,8	94	2.2	109	2,6	77	1,6	40	0.9	99	2,1	68	1,6
Zel. Kapla	1208	60,4	1295	62,5	1358	65,0	426	21.:	444	21,4	496	'23,7	126	6.3	83	4,0	73	3,5 1	48	2,4	63	3,0	41	2.0 I	182	9.1	188	9,1	102	4,9	2	0,1	2!	1,0	8	0.4
Zihpolje	315	37,5	302	40,1	347	40,3	372	44,:	35!	46,6	408	47,4	119	'4,1	77	10,2	75	8,7 )	1	0,1	3	0.4	3	0,4	22	2,6	. 20	2,7	11	1,3	12	1,4	17	2,0	0	--
2itara vas	755	55,7	715	54,2	802	60,3	314	23,:	364	27,6	352	26,5	124	9^	62	4.7	54	4,1	10	0,7	5	0.4	3	0.2	148	10,9	173	13,1	1)1	8.4	4	0.3	8	0,6	0	
Zrelec	205!	61,2	200!	66,5	MM	63,6	735	21,9	752	25,0	870	24,9	426	12.7	166	5,5	256	7,3	20	0,6	18	0.6	29	0,8	82	2.4	72	2,4	54	1,5	37	1.1	63	1,8	0	--
Beljakmesto	17512	56,5	18411	60,4	19906	58,0	7459	24,1	8000	26,2	9538	27,8	4502	14,5	3382	11.1	3232	9,4	518	1.7	597	2.0	459	',3	156	0,5	105	0,3	286	0,8	31!	1,0	891	2,6	531	1,7
Celovec m.	24370	48,7	25505	51,8	28272	50,6	15335	30,7	17185	34,9	19609	35,1	7663	15.3	5643	11,5	5190	9,3	434	0,9	541	1.1	483	0.9	621	3,2	397	0.8	700	1,3	MM	3.2	1667	3,0	0	
KOROŠKA	162756	51,6	16273953,9		17789553,4		89094	28,3	96182 31,9		106242 31.9[		50321	160	35332	11.7	35957	10,8	2493	0,8	3135	1.0	2508	0.8)	4710	',5	4279	1.4	4220	1.3	3576	1.1	6381	',9	2164	0,7
Slovenski kandidati o volitvah
Kert Mirko (KEL-ALK):
Deželnozborske volitve so jasno pokazale močno polarizacijo ekstremno nemškonacionalnega tabora v stranki FPO. Nastradala je predvsem OVP, ki sama ni ponudila nobenih realnih alternativ. Zdravilno zanjo bo morda tudi spoznanje, da ji FPO nikjer ni poplačala nemškonacionalnega zadržanja pri referendumu. Za samostojne liste, predvsem za EL, bo potrebno zelo intenzivno delo na občinski ravni, ker le močna samostojnost jamči tudi za upoštevanje upravičenih interesov obeh narodov na Koroškem. Večinske stranke v tej zvezi še nikoli niso bile iniciativne, ker so do zdaj vedno le pospeševale asimilacijsko politiko z vsemi negativnimi posledicami.
Kakor smo v našem listu že ponovno poročala, bo v nedeljo na Ul-richsbergu spett tradicionalna „po-vratniška" prireditev. Značaj in vsebina teh vsakoletnih slavij sta splošno znana in o ttem rti treba izgubljati besed. Toliko bolj pa preseneča in vzbuja ogorčenje dejstvo, da bosta letos to srečanje z osebno udeležbo in aktivnim sodelovanjem ..počastila" tudi naj višja predstavnika posvetne in cerkvene oblasti v deželi — deželni glavar Wagner dn celovški škof Kapellari.
Zveza slovenskih izseljencev, ki združuje povratnike posebne vrste, namreč člane več kot 300 slovenskih družin, ki so jih nacistični oblastniki pregnali z rodne zemlje in so se mogli vrniti šele po zlomu nacizma spet domov na Koroško, kjer pa so bili tudi od veljakov novega reda deležni le hladnega sprejema, je v tej zvezi poslala pismo škofu Kapellariju. Opozarjajo ga, da jim je njegov predhodnik takrat prepovedal mašo za umrle sotrpine; toliko manj morejo razumeti, da sedanji škof sodeluje na prireditvi, na kateri se zbirajo predvsem bivši pripadniki naci-
Messner Mirko (KPA):
!zid volitev za KPA ni bil zadovoljiv. Sicer smo glasove držali v primerjavi s številom glasov pri zadnjih parlamentarnih volitvah, zgubili pa smo jih v primerjavi z zadnjimi volitvami v deželni zbor. Razveseljivo je, da smo na dvojezičnem ozemlju v primerjavi z deželnim povprečjem dobro odrezali. Bistvenega napredka pa tudi tu nismo dosegli. Preveriti bomo morali svoje lastno delo. To je ključ za bodoče uspehe.
stično-nemške vojske in med njimi zlasti tudi nekdanji člani zločinske SS. Zato pričakujejo, da sl bo glede prireditve le še premislil, zlasti ko na Ulrichsbergu gotovo ni svetnikov, ki bi se jih splačalo častiti.
Takole pravi Zveza slovenskih izseljencev v svojem pismu:
Z začudenjem in ogorčenjem smo izvedeli, da boste kot najvišji predstavnik katoliške Cerkve na Koroškem aktivno sodelovali na nedeljski prireditvi na Ulrichsbergu.
Znano je, da se tam že dolgo dobo v okviru oktobrskih proslav plebiscitne „zmage v nemški noči" pod plaščem srečanj vojnih povratnikov leto za letom zbirajo predvsem pripadniki nacistično-nemške osvajalske vojske, med njimi zlasti tudi nekdanji člani zloglasne SS. ki jo je mednarodno sodišče v Niirnbergu izrecno obsodiio kot zločinsko organizacijo.
Žrtve tedanjega zločinskega režima smo bili tudi slovenski pregnanci, združeni danes v Zvezi slovenskih izseijencev. Več kot 300 slovenskih družin so nacistični oblastniki v sklopu ^dokončne rešitve" tako imeno-
Vauti Valentin (SPO):
Razveseljivo je, da je socialistična stranka prav na območju, kjer velja manjšinski šolski zakon, v primerjavi z deželnozborskimi volitvami leta 1979 v večini občin pridobila na glasovih, npr. v Pliberku, Dobrli vasi, Selah, Bilčovsu itd. V teh občinah so gotovo številni slovenski glasovi pripomogli k pozitivnim rezultatom. Vznemirljivo pa je dejstvo, da je FPO tudi na dvojezičnem ozemlju napredovala. Nedvomno so k vrednotenju njenih glasov pri razdelitvi mandatov doprinesli tudi takoimenovani protestni glasovi, ki so romali v koš, čeprav jih je bilo več kot 10.000. Kot že večkrat, so tudi tokrat odločili volitve v deželni zbor volilci na južnem Koroškem.
vanega koroškega vprašanja nasilno pregnali z rodne zemlje, jih oropali človekovega dostojanstva in vsega imetja ter jih kot sovražnike države in naroda internirali v Nemčiji samo zato, ker so ostali zvesti narodu in jeziku.
Sele po porazu nacistične Nemčije smo se lahko spet vrnili domov, kjer pa smo poleg izropanih domov našli tudi pri vladajočih novega reda le hladen sprejem. Ko smo se na svojem prvem srečanju po povratku meseca aprila 1946 hoteli zahvaliti za srečno vrnitev, nam je tedanji škof prepovedal mašo za umrle sotrpine.
Toliko manj moremo razumeti, da njegov današnji naslednik aktivno sodeluje na prireditvi, kjer se poleg drugih srečujejo zlasti tudi nekdanji in današnji predstavniki nemškona-cionalističnih krogov, ki so namen in cilj svoje politike vedno videli in zasledovali v napadih na koroške Slovence in v zoževanju njihovih pravic. V dobi nacizma so nas hoteli fizično uničiti — danes nas hočejo stisniti v geto-šole ter izriniti naš jezik iz uradov, iz cerkve ln iz vsega javnega življenja. Zato praznovanja
V zgornji razpredetnici podajamo podrobne Številka za dvojezične občine, za mesti Celovec in Beljak ter ta ceiotno Koročko. Za primerjavo navajamo tudi rezuitatedeieino-zborekih voiitev 1777 in državnozborskih voiitevtM!. Pri Mirih strankah SPO. OVP, FPO in KPO veija to ena ko; pri voiiini skupini KEt/Attt so za teto 1777 navedeni giasovi KEt same in za ieto 17!! giasovi AtO (ker takrat KEt ni nastopita samostojno, marveč je podprta Aiternativno iisto Avstrije); pri skupini VCO (Združeni zeieni Avstrije) so za primerjavo samo rezuitati ionskih državnozborskih voiitev, ker ieta 1777 ta skupina že ni nastopita; druga skupina Žetonih „Gri)ne " pa se je ietos pojavita prvič (v treh od žtirih votit-nih okrajev), tako da tukaj ni možnosti primerjav. Sicer pa so za vse skupino navodoni rezuttati tako v absotutnih žteviikah kot tudi v odstotkih.
na Ulrichsbergu — kakor je pravilno zapisal cerkveni list krške škofije Nedelja — . upravičeno razburjajo in begajo naše rojake kot tudi vernike".
Na nedavnem občnem zboru naše organizacije, kjer smo se spominjali skupnega trpljenja v pregnanstvu in izražali zaskrbljenost spričo ponovnega sejanja sovraštva med obema narodoma v deželi, je bivša pregnanka dejala: Vprašujem škofa, kakšni svetniki so na Ulrichsbergu, da jih hodi častit? Bolje bi bilo, da bi prišel v Sele in se poklonil tamkajšnjim žrtvam fašizma — našim rojakom, ki jih je kruti nacizem obsodil na smrt, ker so se borili za pravice svojega ljudstva in za svobodo svoje domovine.
V duhu besed stare kmečke matere in verne žene iz Podjune pričakujemo, da si boste le še premislili udeležbo in aktivno sodelovanje na prireditvi, na kateri besede o miru in sožitju zaradi okolnosti, v katerih se vsako leto odvija, nikdar niso mogle biti prepričljive in verodostojne. In v tem smislu beležimo
z odličnim spoštovanjem!
Izrazi
podpore
boju koroških Slovencev
Prizadevanja Slovencev in vseh demokratičnih sil na Koroškem, da bi preprečili nadaljnje poslabšanje na šolskem področju v smislu apartheid-skih zahtev nemških nacionalistov, prizadeto spremljajo tudi v mednarodni javnosti in razumljivo še posebej v državi matičnega naroda. To izhaja tudi iz številnih pisem in izjav, ki jih pošiljajo razne organizacije in posamezniki, ki izražajo svojo solidarnost in zagotavljajo svojo podporo. Iz kopice takih dopisov navajamo le dva primera:
H ,Učenci in učitelji osnovne šole ,8 talcev' Logatec in gostje zbrani na letni pionirski konferenci, izražamo najglobljo podporo organizacijam Slovencev na avstrijskem Koroškem in njihovemu boju za pravice Slovencev," je rečeno v pismu, ki so ga slovenskim organizacijam poslali učenci in učitelji osnovne šole v Logatcu. Izražajo ogorčenje nad prizadevanji tistih, ki želijo doseči ukinitev dvojezičnega šolstva, ter poudarjajo: „Se naprej gojite prijateljstvo med narodi, ne pustite pa se zaničevati, blatiti in kratiti .pravic, ki izhajajo iz državne pogodbe, ki jo je republika Avstrija podpisala leta 1955."
H V pismu, ki so ga poslali s srednje naravoslovno-matematične in ko-vinarsko-strojne šole v Postojni, pa je rečeno: „Od avstrijske vlade zahtevamo, naj spoštuje določbe državne pogodbe iz leta 1955. Edino rešitev za šolstvo vidimo v uvedbi obveznega dvojezičnega šolstva za vse otroke na istem ozemlju Koroške, kot je bilo uvedeno leta 1945. Želimo, da vztrajate v boju za pravice, ki jih določa 7. člen te pogodbe. Ostanite Slovenci! Mi vas podpiramo v tem pravičnem boju.
Izseljenci vprašujejo škofa
kakšne svetnike časti na Ulrichsbergu

25 tet dvojezičnega šotstva v Prekmurju
Letos mineva 25 iet odkar so v Prekmurju uvedti obvezno dvojezično šoistvo; torej pribiižno tedaj, ko so tako šoisko ureditev na pritisk nemških nacionainih krogov na Koroškem ukiniti.
V Lendavi p3 so minuto sredo v osnovni šoti Drago Lugarič domače novinarje seznaniti o dvojezičnem vzgojnoizobraževatnem procesu v zadnjih 25 tetih. Na razgovoru, pri katerem so sodetovati predstavniki druž-benopotitičnih organizacij, šotstva, otroškega varstva ter narodnostnih in drugih zainteresiranih inštitucij, je prišto do izraza, da je dvojezično šoistvo v Prekmurju skozi svoj 25-ielni razvoj dosegio vidna uspehe. Kajti dvojezično šctstvo tamošnjim pripadnikom manjšinskega in večinskega naroda — Madžarov in Siovencev — omogoča enakopraven nacio-naini in jezikovni razvoj učencev obeh narodnosti.
Prav zaradi tega, je med drugim bi)o povedano, da mora pri dvojezičnem šolstvu biti upoštevanih
Težave SSG
Usoda Siovenskega stainega g!e-daiišča v Trstu še vedno zbuja za-skrbijenost. Kot znano, se SSG v Trstu bori z veiikimi finančnimi težavami, ki so ogrožaie že minuto sezono tega edinega siovenskega pokiicnega teatra v zamejstvu.
Krize tudi v potetnem času niso rešiti, zato je SSG biio finančno odmerjenih te še 50 dni živtjenja. Tako stanje je seveda povzročite močno aktivnost siovenskih, pa tudi drugih poiitičnih organizacij in strank v Trstu, ki so se zavzete za rešitev finančne krize v tej ustanovi. Do dokončne rešitve tega perečega prebiema ni prišio, vendar sta dežeia Furianija-Juiijska krajina in itaiijansko ministrstvo za turizem in prireditve zagotovita gtedatišču sredstva do februarja prihodnjega teta. To pa je spet samo začasna rešitev, ki SSG nikakor ne omogoča normatnega detovanja, kot ga tahko opravtjajo gtedatišča večinskega naroda. Ktjub temu bo SSG izvedto program za bodočo sezono. 12. oktobra bodo imeti premiero deta A. T. Linharta Ta veseii dan aii Matiček se ženi. Potem pa bodo med drugim imeti na sporedu deia tvanke Hergoid, Ettorea Petroiinija tn Luigija Pirandeiia; razen tega pravtjico za šoie in Miting ob 40-tetnici osvoboditve. V goste pa bodo sprejeti Primorsko giedaiišče in SNG iz Maribora.
mnogo vidikov. Kajti stopnja občutljivosti je ob vsakem takem razreševanju zelo prisotna, ker se prav pri dvojezičnem šolskem delu narod in narodnost najtesneje in tudi najkonkretneje soočata v svojem osnovnem, eksistenčnem interesu, to je jeziku, kuituri in sožitju. Zato prav postavljeni smotri dvojezičnega šoistva spadajo k tistim načelom, ki lahko razrešujejo problem sožitja narodnosti z večinskim narodom. V dvojezičnem šoistvu postavljeni dodatni smotri v praksi razrešujejo in uveijavijajo načelo enakopravnosti. Odgovorni činitelji v Lendavi oz. republiških forumih SRS se mečno zavedajo, da narodnost ni mogoče ohranjati samo s
tem, da njen pripadnik lahko v svoji sredini govori svoj materin jezik. Pravijo, če hočemo, da se narodnost razvija, potem je potrebno v sredino večinskega naroda, v kateri narodnost živi, vtakniti kulturno narodnost, postaviti enakovrednost jezika in opredeliti družbene norme takega sožitja ali odnosa do narodnosti.
Ker je dvojezično šolstvo občut-ijiva zadeva, tudi pot, ki jo ubirajo v Prekmurju ni lahka, ker ni dograjenega modela, po katerem bi lahko hodili. Zato so nad uspehi, ki so jih dosegii v teku 25 tet, poroštvo za pravilnost zastavljene poti in elementov, ki jih je na tej poti bilo potrebno vgraditi v koncept dvojezičnega vzgojno izobraževalnega dela.
Bilo bi premalo, so v Lendavi povedali, če bi večinski narod samo v svojih dokumentih in vseh drugih zakonih omogočal in dovo-ijeval uresničevanje koncepta dvojezičnega šolstva. V Sloveniji je večinski narod pripravljen v praksi uresničevati tako šolstvo, ki zahteva nekatere prednosti in dodatna materialna sredstva. Kajti tako šolstvo mora imeti urejene materialne pogoje, jezikovno in strokovno dober kader in seveda ustvarjeno vzdušje sredine, v kateri želijo tak koncept šolstva razvijati.
Dvojezično šolstvo v Pomurju ni le rezultat dobre manjšinske politike, saj se odraža tudi v tem, da je od 1.350 učencev dvojezičnih osnovnih šol v lendavski občini (Lendava, Gonterovci, Dobrovnik) in občini Murska Sobota (OŠ Prosenjakovci) v minulem šolskem letu doseglo 99,3-odstotni učni uspeh.
Ob 25-letnem jubileju dvojezičnega šolstva v Prekmurju tudi ugotavljajo, da dvojezično šolstvo z vsem svojim življenjem in delom opravlja pomembno poslanstvo za ohranitev narodnostne identitete pripadnikov madžarske narodnosti, obenem pa tako zastavljeno vzgoj-noizobraževalno delo bogati učence večinskega naroda.
Na tem mestu nimamo namena pisati političnih komentarjev, vendar je ob jubiieju dvojezičnega šolstva v Prekmurju le treba vprašati, kdaj se bodo odgovorni politiki v Avstriji oz. Koroškem dokopali do takega spoznanja? Ali bodo tu imeli besedo vedno tisti, ki razdvajajo, tisti, ki šibkejše proglašajo za nevarnost v deželi?
TV nadaljevanka o planincu Juliusu Kugyju
Kugy je prva igrana koprodukcija med TV Ljubljana in ORF ter plod umetniškega sodelovanja med obema televizijskima hišama. Julius Kugy, rojen 19. julija 1858, umrl 5. februarja 1944, planinec in pisatelj fe zapisan v zgodovino evropskega Planinstva. Po rodu je Slovenec, šolat in kulturno izpopolnjeval se je v nemški sredini, živel in deloval pa med tržaškimi Italijani. Ti trije različni nacionalni vplivi sprožajo nje-9°vo notranjo dilemo in ga silijo v Iskanje lastne identitete. Nadatje-vanka zajema obdobje približno osemdesetih iet, praktično vso via-davino Franca Jožefa, razpad av-stroogrske monarhije, ustanovitev Jugoslavije, drugo svetovno vojno, 4 epilogom pa poseže celo v povojno Jugoslavijo. Prek glavnega junaka In njegovih sogovornikov osvetljuje ves družbenozgodovinski Prostor v katerem so deiovali in s tem poda kar tep izsek siovenske. avstrijske in tržaške zgodovine. Poudarek je na stičišču treh svetov, treh narodnosti in treh kuitur, ki se soočajo in prepletajo. Kugy je čto-vek iznad vsakršne nacionatne nestrpnosti, prepričan Avstrijec, ki v monarhiji vidi možnost za skupno življenje mnogih narodov. Čeprav se vse živijenje umika pred političnim angažmajem, so njegove reakcije v kritičnih trenutkih aktivne in s tem pridobijo njegova dejanja politični predznak. Scabiosa trenta, 'oža, ki jo Kugy nenehno išče, je v
bistvu prispodoba njegove zmote, prispodoba sveta, o katerem nenehno sanja in ga nikoli ne najde, sveta in idej, v katere verjame, upanja, ki ga ni nikoli opustil. „Sanjam o tem, da bo nekoč svet, kjer ne bo nihče več spraševal, če je oni tam v steni, na navezi, Nemec, italijan, Slovenec ali pa kdorkoli drug ..
Prvi de), SCABIOSA TRENTA, govori o njegovi mladosti, o planinstvu in iskanju lastne identitete.
Drugi del, ROVAL DARJEELING. prikazuje trgovski in meščanski svet Juliusa Kugyja, začetek iredente in razvoj fašizma.
Tretji del, KAPITEL IX, skozi vojne grozote na Soški fronti prikazuje ves nesmisei vojne, nacionalizma in njegovih političnih tez ter mu postavlja nasproti humanizem in njegove vrednostne kategorije.
TV-film o Juliusu Kugyju bo v kratkem na sporedu ORF in RTV. Scenarij sta napisala Željko Kozinc in Hellmut Andics zrežiral pa Marjan Ciglič. V glavni vlogi (kot Kugy) nastopa Manfred Lukas Luderer, poleg Bolrisa Cavazze, Iva Bana, Toneta Kuntnerja in drugih v filmu igra tudi naš rojak Marjan Srienc.
Prizor )z TV-fUma Kugy
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabi na giedatiško predstavo
AMADEUS
PETER SHAFFER
v nedefjo 14. oktobra 1984 ob 14.30 uri v mestnem gfedafišču
v Ceiovcu
Gostuje Siovensko ijudsko giedaiišče iz Ceija
Vstopnice v predprodaj! v pisarni SPZ, pri krajevnih društvih, v posojilnicah, v knjigarni „Naša knjiga" v Ceiovcu in eno uro pred začetkom predstave pri biagajni v mestnem giedaiišču v Ceiovcu.
Učenci Mladinskega doma SŠD
sodelovali na XX. srečanju mladih filmskih ustvarjalcev na Jesenicah
V soboto 22. septembra 84 smo se odpeljali iz Celovca do šoie Karavanških kurirjev na Jesenicah, kjer je biio zborno mesto. Tu si se iahko srečai s Poijaki, Švicarji, Italijani in pionirji iz različnih šo! Slovenije. Dopoidan je bii predviden izlet na Golico, vendar nam je mrzlo in deževno vreme to preprečilo. Zato smo odšli na ogled jeseniške železarne. Seznanili smo se s postopki pridobivanja železa. Videli pa smo tudi, v kako težkih pogojih delajo ti delavci.
Sobotni popoldan in tudi večer pa smo preživeli ob projekciji filmov udeležencev tega srečanja. Ta del dneva smo nestrpno pričakovali, saj nas je zelo zanimalo, kako so se uvrstili naši filmi. Predstavili smo se (Georg, Aleksander, Wi!i, Folti in Tomi) s šestimi filmi: z dvema igranima filmoma z naslovom .Pomagač", ki ga je posnel Folti, .Sneg" — ki pa je bil delo nas vseh, in štirimi animiranimi filmi: .Prebrisani kužek; Radirka, ki se je prezgodaj veselila; Wieser gradi novo hišo; Ne bo se svet podrl". Kot najboljša sta bila ocenjena dva filma in sicer: Vilijev film .Wieser gradi novo hišo", in Aleksandrov film .Radirka, ki se je prezgodaj veselila". Žirija je filme takole ocenila:
1.	W!eser gradi hišo
.Skoraj polovico letošnje pionirske filmske proizvodnje tvorijo animirani filmi. Med njimi so med najzanimivejšimi koroški, iz Celovca, katerih avtorji se nam letos prvič predstavljajo. Čeprav tale njihov film temelji na domislici, je okoli nje stkan cel svet otroškega pojmovanja in čutenja. Lepo je pokazano, da dom ni samo hiša, ampak morajo biti tu še, pes, rože itd. Animacija je otroško nerodna, toda duhovita".
2.	Radirka, ki se je prezgodaj veseiiia
.Animirani film združuje otroke in odrasle. To ponovno dokazuje tudi film o radirki, ki se je prezgodaj veselila. Čisto preprosta animirana domislica nas vse spravi v dobro voljo".
3.	Ne bo se svet podrt
Ta film odlikuje preprosta, okorna, a duhovita otroška animacija, pa
še nekaj, kar se je pred leti že pojavljalo ob otroških animiranih filmih — to je avtorjev ustni komentar dogajanja. Ta komentar ima dvojno vlogo. Gledalcu potrjuje vsebino (sporočilo) dogajanja oz. zgodbe, hkrati pa mu nehote izda, kaj je avtor .hotel", pa iz samega filma to ni dovolj razvidno.
4.	Pomagač
Čuti se, da v tem filmu avtorji še raziskujejo, kaj je s filmom sploh mogoče prikazati in povedati. Najbolj jih očitno privlači možnost čaranja s filmsko kamero, kar je mamilo tudi ustvarjalce prvih filmov na začetku stoletja. Človek ali predmet kar naenkrat izgineta iz prizora ali se naenkrat v njem pojavita. Ti začetniški filmski triki pa v našem filmu niso posneti sami za sebe, ampak so nanizani v zgodbico o fantu, ki se brani nasilnežev s čarobno ročno uro. Resnici na ljubo moram pripomniti, da filmski trik v tem filmu še močno škripa.
Sobotni večer smo zaključili s podelitvijo priznanj in kulturnim programom, ki so ga pripravili otroci osnovne šole Karavanških kurirjev. Zanimiv je bil tudi nedeljski dvourni razgovor z žirijo o tem, kako so nastali ti naši filmi. Po tem razgovoru so nas gostje s svojimi filmi iz Švice, Italije in Poljske seznanili, kako delajo, ustvarjajo, mislijo njihovi otroci. Radi smo prisluhnili tem njihovim filmom, razlagam, saj so nas s tem popeljali v nov, nam še nepoznani svet.
Fiitro je prišel čas kosila, s katerim smo zaključili srečanje. Ta dva dneva na Jesenicah sta prinesla v naše življenje nekaj drugačnega. Nismo se veselili le rezultatov našega dela, ampak tudi spoznanja, kako drugačni so ljudje v Sloveniji .Bolj odprti, pozorni drug do drugega" — tako je ugotovil Folti.
Če koga še kaj zanima o tem srečanju, o tem, kako nastaja film, naj se oglasi v Mladinskem domu in povpraša nas mlade filmske ustvarjalce.
Spet protizakonite akcije proti dvojezičnemu šolstvu
Kot eno svojih zadnjih akcij je koroška deželna vlada v stari sestavi še tik pred volitvami obravnavala vprašanje KHD-jevskega referenduma za spremembo manjšinskega šolstva ter sklenila, da ta referendum predloži deželnemu zboru. Vsebinsko se z materijo menda ni bavita, tako da je slej ko prej odprto vprašanje glede pristojnosti. Vsekakor pa se bo na podlagi sklepa deželne vlade novoizvoljeni deželni zbor moral že na eni svojih prvih sej baviti s to problematiko.
Vzporedno s formalnim potekom pa se nadaljujejo prizadevanja pristojnih in tudi nepristojnih dejavnikov, da bi v manjšinskošolskem vprašanju spet enkrat našli „rešitev" v obliki „kompromisa". Pri tem sega lok od KHD-jevskih zahtev, da mora biti pritegnjen k reševanju, preko napovedi bližnjih tro-
strankarskih pogovorov na zvezni in deželni ravni vse tja do VVagner-jevega stališča, da „proti Slovencem ni mogoče narediti nič".
Kako bo na nadaljnji potek vplival izid nedeljskih volitev, se bo gotovo pokazalo že v najbližnji prihodnosti. Eno je jasno vendar že danes: Pravično rešitev bo mogoče doseči le v sodelovanju in sporazu-
ŠENTLENART pri sedmih studencih Ljud:ku tota v SenMenarfu pri :edmih študentih naj bi bita ena izmed tistih iot, kjer so starH želeli vzeti svoje otroke iz dvojezičnega pouka. Tako se je giasiio poročilo v KTZ v sredo.
Po informacijah ravnateija lote, ivka Ferme, je Ho konkretno samo za enega foiarja, ki ga po predpisih ni biio mogoče odjaviti in ki te danes sedi v svojem 4. razredu, ki je dober foiar in tudi dobro sodeiuje. Ravnateij toie je starfem po dogovoru z deieinim loi-skim svetom sporoči), da odjava od dvojezičnega pouka jeseni ni mogoča.
mu z neposredno prizadetimi, se pravi Slovenci, ki pa so tudi že nedvoumno povedali, da nadaljnjega poslabšanja ne morejo in ne bodo sprejeli.
V tem stališču nas še zlasti utrjujejo najnovejši pojavi, ko izgleda, da so podobno kot leta 1958 spet na delu sile, ki bi hotele z zlorabo staršev za dvomljive in celo protizakonite akcije pripraviti primerno ozračje, da bi pod plaščem navidezne demokratičnosti izsilile novo kapitulacijo pred nemškimi nacionalisti. Takrat so oblasti neodgovorno popustile in s tem nakopale Avstriji hipoteko, ki jo že četrt stoletja bremeni z vsemi notranje- in zunanjepolitičnimi posledicami. Upamo, da je bilo teh izkušenj dovolj in da se pristojni dejavniki ne bodo pustili še enkrat vpreči v voz notoričnih grobokopov mednarodnega ugleda naše države.
9. OKTOBRA V UNt-CLUBU:
„Dvo jezično
Nemškogovoreča koroška mladina noče pasivno trpeti protislovenske gonje. Zato bo v torek 9. oktobra v celovškem Uni-clubu (nad menzo univerze) „Dan dvojezičnosti", dvojezična kulturna prireditev, ki naj bi pospešila kulturno sporazumevanje med obema narodnima skupnostima na Koroškem.
Uvodoma najdemo v pozivu za to prireditev citat iz plebiscitnega letaka koroške strani, ki se v luči sedanjih dogodkov prikaže kot popolnoma prazna obljuba: „K3mt-ner S!owenen! Die Laibacher wol-ien Euch glauben machen, daB Ihr Eure Sprache und Euer Volkstum verliert, wenn ihr tur ein Karnten bei Osterreich stimmt. Dies ist Luge! !hr werdet in Karnten ruhlg wie bisher ieben konnen und Sprache und Schute behalten."
Odločno pa zavračajo tudi vsakršno stremljenje po diskriminaci-
ne enooko"
ji in izrinjanju slovenskega jezika in kulture in ugotavljajo .pojmuje-
mo nemškonacionalno strategijo (rasnega) ločevanja, cepljenja in germanizacije kot ogrožanje vseh demokratičnih gibanj."
Spored:
15.00	Spored za najmlajše
18.00	Večerja (ajdovi žganci)
19.30 Kulturni spored:
Heino Fischer, Joschi Hanak, Janko Messner, Kaktus, sestri Velik, Kundalini, Koroški partizanski pevski zbor, recita-cijska skupina Rož, Wagner-trio, idr.
PiSMA BRALCEV
Samo ni Sam!
Pliberk - Železna Kapla: Srečanje s starimi prijatelji
Sredi septembra so nas obiskali delavci Ljubljanske banke iz Ljubljane, ki so združeni v aktivu Zveze borcev NOV Ljubljanske banke. Na dvodnevnem obisku jih je vodil tov. Dušan MarinSek-Silni. Organizator tega izleta, ki so ga že lani načrtovali, a se je uresničil šele ietos, je bit dipl. inž. Vinko Golc, direktor predstavništva Ljubljanske banke v Celovcu, ki je vodil tudi izletnike dva dni po Koroškem. Namen tega izleta je bil predvsem v tem, da se spoznamo na strokovni plati kot si tudi izmenjavamo gledanja o našem narodnostnem vprašanju na avstrijskem Koroškem. Naše izletnike, ki so bili vsi aktivni borci NOV, je posebno zanimalo, kako živimo mi koroški Slovenci — partizani, kateri smo se prav tako borili z orožjem v roki proti fašizmu. Prav tako pa so imeli željo obiskati grobišča in spomenike NOV širom naše Koroške.
Prvi dan je bil posvečen Železni Kopli in njeni okolici. Izletnike so pričakali v Železni Kapli predsednik Zveze koroških partizanov tov. Janez Wut-te-Luc, podpredsednik inž. Peter Kuchar, član glavnega odbora Milan Piskernik ter še drugi in jim izrekli dobrodošlico.
Na kapetškem pokopališču so gostje iz Ljubljane položili ob spomeniku padlim za svobodo in vsem žrtvam fašizma venec in se spomnili vseh tistih, ki so umrli za novi in boljši svet od tega, ki so ga nam vsiljevali okupatorji.
Ob spomeniku, na katerem je zapisanih preko sto imen borcev za svobodo in ob grobu narodnega heroja Franca Tavčmana-Lenarta, jim je spregovoril tov. Kuchar o težki zgodovini kapelških krajev, predvsem za časa narodnoosvobodilne vojne. Nato so se naši soborci odpeljali k Peršmanu, da si ogledajo muzej NOV v tem kraju in doprinos koroških Slovencev za uničenje fašizma. Marsikateri izletnik je bil šele prvič pri Peršmanu in se lahko seznanil z vsemi grozotami, ki so jih prizadejali našemu človeku okupatorji, in s herojstvom ljudi teh krajev. Le težko se je sprijazniti z dejstvom, da je sploh kaj takega bilo mogoče in da je vse to počenjal človek, ki se je .povzdignil* v .nadčloveka*.
Ob izmenjavanju spominov iz časa vojne ter iz povojnega življenja in dela se je zvečer v hotelu Obir razvilo prietno tovariško srečanje, do polnoči.
Ob zvokih, ki jih je privabil naš Zdravko Haderlap iz meha se je marsikdo zavrtel in si .obdrgnil* pete.
Kajkmalu so se zjutraj 15. septembra izletniki iz hotela Obir usmerili proti Pliberku, da bi si tam ogledali Posojilnico in Kmečko zadrugo. Ob sprejemu v Posojilnici jim je izrekel dobrodošlico prvi podpredsednik ZKP tov. Lipej Kolenik. Po prikazu stanja v katerem živimo in prikazu političnih in gospodarskih načrtih, so se izletniki skupno s krajevnimi predstavniki podali na šmarješko pokopališče, da tam položijo venec ob spomeniku padlim za svobodo. Tam je tudi spominska plošča padlega komandanta 3. vzhod-no-koroškega odreda tov. Franca Vi-sočnik-Falenta, ki je bil doma v Smar-jeti. Tudi tukaj jim je tov. Lipej Kolenik predstavil doprinos ljudi teh krajev za NOB. Čas je hitel in že smo se spuščali iz Smarjete po lepi cesti v nižino. Mimogrede smo se ustavili tudi na libuškem pokopališču ob spomeniku padlim partizanom. Začudeni pa so si bivši partizani in partizanke ogledali tudi spomenik Ustašom, ki so se borili s Hitlerjem in so padli ob kapitulaciji
tisočletnega rajha tukaj pri nas in ob katerem se zbirajo ti hlapci Hitlerja vsako leto dvakrat, od povsod tam, kjer so danes naseljeni. Večkateri izletnik je rekel, .ali je to mogoče" in ali to ni neizmerna provokacija nas vseh, ki smo se uprli Hitlerizmu.
Po obisku naše zadruge so se pod vodstvom tov. Luca odpeljali izletniki na šentruperško pokopališče pri Velikovcu, da tudi tam položijo vence padlim za svobodo. Šentruperški spomenik, ob katerem počivajo trupla preko 80 borcev in bork-partizanov, ki so se borilce) na območju Svinške planine, ima dve posebnosti. Prvič, da počivajo v tej grobnici borci sedmih narodnosti, ki so se skupno borili ramo ob rami za uničenje okupatorja in drugič, da je bil šentruperški spomenik padlim partizanom še leta 1953 trn v peti .rjavim Sieg-heil-erjem*, ki so ga nato pognali v zrak z dinamitom. O vsem tem je zbranim spregovoril predsednik ZKP tov. Janez Wufte-Luc. Po kosilu v Ve-selah so se izletniki vrniti na svoje do-
Prepričani smo, da je bil izlet zanimiv in da bodo sedaj izletniki lažje razumeli naše stališče in boj, katerega bijemo že skoraj 1500 let na svoji zemlji za naš obstoj in domačo slovensko besedo. Nasvidenje drugo leto. ikej
Dne 26. 9. sem v oddaji „Sotočja" slišal, da je imela neka mati težave zaradi imena Samo, ki ga je hotela dati svojemu otroku in namesto tega je postal — Samuel! Mogoče je bila pri tem tudi mati nekoliko nerodna, ker ni dovolj trdno dokazala, zakaj tako in ne drugače.
Ime Samo je okrajšava za Samo-slav, podobno kot Rado za Radoslav, Miro za Miroslav, Sveto za Sve-toslav, Jaro za Jaroslav itd. itd. Ime Samuel je pa judovskega izvora, pomeni pa: Bog je uslišal (molitev), ali povedano v še enem deželnem jeziku: Gott hat (das Gebet) erhort. V angleškem jeziku so ime Samuel okrajšali v Sam (uncle Sam) in čeprav izgleda v tej obliki zelo podobno okrajšavi Samo, pa je, kot povedano, po svojem izvoru in pomenu popolnoma različno, torej, slovenski Samo ni judovski Sam!
Mogoče se da še kaj narediti, da bi otrok dobil tako ime kot si ga starši želijo, morda v daljši obliki, da bo izvor in pomen bolj jasen.
proj. Meze
PR!REDITVE
Slovenska prosvetna zveza In Krščanska kulturna zveza vabita na
ZBOROVODSKI TEČAJ
v soboto 6. oktobra 1984 ob 15.30 url v društveni sobi v Bllčovsu. Seminar bosta vodila prot. Jožko Kovačič In prof. Janez Kampuš.
Zborovodje in interesenti za zborovodstvo
prisrčno vabljeni!
PREŽIHOVA SOLA Klub Prežihov Voranc vabi na predavanje prof. Štefan Pimter
..Koroški plebiscit 1920 miti in resničnost", v petek 5. 10. 1984, ob 19.30 uri v Klubu Prežihov Voranc, Benediktinski trg 5/1.
LOČE
ROZENVENSKO SREČANJE
v nedeljo 7. 10. 1984 v Ločah ob Baškem jezeru.
Spored:
13.30 molitev rožnega venca
14.00	maša — nato srečanje Prireditelj: Refena<t za žene pri Katoliškem delovnem odboru
Menjava denarja
Stanje v četrtek 4. oktobra 1984
Za 100 dinarjev dobite	10.00 ŠH.
Za 100 dinarjev plačate	IZOOšil.
Za 100	Ur dobite	1.09	šil.
Za 100	Hr plačate	1.18	šil.
Za 100	mark dobite	693.00	ŠH.
Za 100	mark plačate	709.30	šil.
Igra
..SINJA GORA HOREB
(avtor Alojz Rebula) v soboto 6. 10. 1984, ob 20. uri pri Soštarju v Globasnici.
Gostujejo gojenke strokovne šole za ženske poklice zavoda šolskih sester v Šentpetru.
Prireditelj: Slovensko kulturno društvo v Globasnici.
ODPRTJE RAZSTAVE POLDETA MIHELIČA
iz Kamnika
v petek 12. 10. 1984 ob 18. uri v Mohorjevi knjigarni v Celovcu. V razstavo bo vpeljal ob navzočnosti umetnika kustos Gorenjskega muzeja dr. Cene Avguštin.
Razstavo si lahko ogledate med poslovnim časom knjigarne.
POUK SLOVENŠČINE ZA OSNOVNOŠOLCE V CELOVCU
Društvo „Naš otrok" v Celovcu sporoča, da bosta učiteljica Rezika Iskra in učitelj Danilo Prusnik od 4. oktobra 1984 naprej ob četrtkih (od 16.00 do 18.00 ure) spet vodita pouk slovenščine za osnovnošoiske otroke v prostorih otroškega vrtca „Nsš otrok" v Celovcu, lO.-Oktober-Strahe 25.
Starši, koristite to možnost in prijavite svoje otroke k prostovoljnemu pouku slovenščine!
Solidarnost Hrvati-Slovenci, Solidar
Slovenska prosvetna zveza
KONCERT
gradiščansko-hrvatske rock-skupine Bruji
v soboto 20. oktobra 1984 ob 20. uri v Kulturnem domu v Šentprimožu.
Solidarnost Hrvati-Slovenci, Solidar
O MAKEDONSKI MANJŠINI V BOLGARIJI IN GRČIJI
bo predaval makedonski književnik Mimorovski
24. 10. 1984, ob 19.30 uri
v Mladinskem domu SŠD. Organizator: Slovensko šol. društvo
Slovenski saksofonist
TONE JANŠA
iz Kranja
gostuje s svojim kvartetom v soboto 13. oktobra 1984 v celovški jazz-ka-vami Kamot. Koncert se začne ob 20. uri.
ŠOLANJE ZA VODITELJE OTROŠKIH SKUPIN
od petka 12. 10. ob 18. uri do nedelje 14. 10. 1984 do 18. ure.
Vabljeni so vsi mladinci, ki so že 16 let in bi radi delali z otroci in vsi tisti, ki še niso bili nikdar na šolanju. Prijave sprejema: Katoliška otroška mladina, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, tel. 0 42 22 - 51 11 66
PLIBERK
PREDSTAVITEV IN RAZSTAVA idejnega načrta Karla Vouka ..Naselje llbuško polje"
v nedeljo 7. 10. 1984 ob 11. uri v kletni dvorani Posojilnice Pliberk. Prireditelj: Iniciativni odbor za „Na-selje libuško polje"
RADIŠE
PRIJATELJSKO SREČANJE
v soboto 6. 10. 1984 ob 16. uri v kulturnem domu na Radišah.
Sodelujejo: domače kulturne skupine z Radiš, Veseli planšarji Janeza Ješi-novoa in Šentjernejski oktet. Prireditelji:	Slovenska prosvetna
zveza in Krščanska kulturna zveza skupno s krajevnim SPD Radiše ter člani Kluba koroških Siovenoev v Ljubljani
KAPLA OB DRAVI
MLADINSKI KULTURNI FESTIVAL
mladina sreča umetnike — umetniki srečajo mladino v nedeljo 7. 10. 1984 ob 14. uri na skednju v Kapli ob Dravi.
Prireditelj: Krščanska kulturna zveza in Katoliška mladina
OPOZARJAMO VSE LJUBITELJE SLOVENSKE KNJIGE, DA S! LAHKO
brezplačno izposojajo knjige in revije
V SLOVENSKI ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI
s področja reportaž m spominov
Goebbels J.: DNEVNIK - 618 str., [32] str. prH.
(Ljudje in vojna; IV)
Ingolič A : ZGODBA MOJEGA JUTRA - 181 str
Kocbek E.: LISTINA: dnevniški zapiski od 3. maja do 2. dec. 1943 [2. natis] 554 str. (Spomini in srečanja; 2)
Košir N.: ODSVITANJA - 223 str. (Beia krizantema)
MEMENTO: mrtvim v spomin, živim v opomin, Ljubelj - 59 str., il. OTROK MED BOJEM: spomini otrok na čas osvobodilne borbe [2. natis] 157 str. (Moja knjižnica. Razred H; 1)
Potrč L: BESEDE - 446 str. (Izbrano delo / Ivan Potrč; knj. 6) Ribičič M.: GLASNA PREMIŠLJEVANJA - 326 str. (Eseji; 4)
Valič A.: FRONTNIK) - 283 str., ilustr.
Veble-Hodnik J : PREŽIVELA SEM TABORIŠČE SMRTI [2. dop. izd.] 255 str, [16] str. pri).
SšK Ima svoje prostore v Tarvlser SlraBe 16, tel. 51 15 34 Knjižnica dobiva od leta 1974-75 ves obvezni Izvod SR Slovenije. Poleg tega zbiramo tudi tako Imenovano avstrijsko slovenlco. Knjige so zelo različne vsebine In so namenjene vsem starostnim stopnjam in poklicnim skupinam. Prav gotovo bodo tudi VAS nekatere zanimale.
VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA
Narodne manjšine na sporedih evropskih TV postaj
Koliko znamo slovensko?
Seminarske vaje za praviino in iepšo siovenščino pod vodstvom prof. Janeza Gradišnika in prof. Janka Messnerja v soboto, dne 6. oktobra 1984 v Miadinskem domu, Mikschaiie 4, v Ceiovcu. PROGRAM
Soboto dopoidne 9.00 — 12.30
—	uporabno spisje s posebnim ozirom na pravopis (dopis, prošnja, pritožba, potrdiio idr.)
—	braine vaje s posebnim ozirom na pravorečje Popoidne 14.30 — 18.30
—	Siovenska siovnica in stii, korigiranje vprašijivih besedi), čian-kov in gios iz Siovenskega vestnika, Našega tednika, Nedeije, KiadivainDeia.
Gradiva in papirja za seminar bo dovotj, s seboj prinesi samo pero in veiiko dobre voije! Udeieženci iahko prinesejo s seboj tudi kak svoj tekst v kritičen pretres!
Vabimo nameščence, funkcionarje, kuiturne deiavce in novinarje v vseh siovenskih organizacijah!
Slovenska prosvetna zveza v Celovcu
Društvo slovenskih pisateljev Avstrije
Uspeh R. Benetika v ZRN
V zadnji številki našega lista smo bralce seznanili o dokumentarni TV seriji Manjšine - bogastvo Evrope, ki so jo pripravile TV postaje v prostoru Alpe-Jadran. Zapisali smo tudi za katere oddaje gre in kdaj bodo na sporedu. Iz tega je razvidno, da bo RTV Ljubljana z nizom teh oddaj pričela že jutri, medtem ko bo ORF te oddaje imel na sporedu v začetku novembra.
Da pri tem gre za uresničitev ve-iikega projekta, potrjuje število oddaj, ki bodo v prihodnjih mesecih na sporedih raznih evropskih TV postaj. Na predstavitvi treh od štirih oddaj v Ljubljani, kamor je vabilo novinarje uredništvo TV za obveščanje javnosti, pa je prišlo do podrobne informacije, kako je do dresničitive tega projekta prišlo. Zeto razveseljivo je, da je pobudnik za te oddaje bila RTV Ljubljana, ki je s tem sprožila enega največjih in najizvirnejših projektov mednarodnega sodelovanja TV Ljubljana. Namen je bil spodbuditi širše mednarodno zanimanje za problematiko narodnostnih manjšin, za spodbujanje reševanja njihovih od-
Pred kratkim se je 50 koroških otrok v Baški na otoku Krku poslovijo od svojih prijateljev iz Jugoslavije, Nemčije in Madžarske. Vsi so bili na počitnicah v tem lepem privlačnem turističnem kraju. Pri poslovilni sceni se je utrnila marsikatera solza, saj so se ti mladi ljudje res dobro razumeli med seboj.
Ta počitniška kolonija v Baški pa ne služi samo medsebojnemu razumevanju, temveč tudi fizični oziroma zdravstveni okrepitvi udeležencev. Šport in igre so bile na dnevnem redu in pa seveda plavanje. Tokratno letovanje v Baški je bilo hkrati tudi jubilejnega značaja, saj že deset let obstojajo kontakti med Avstrijsko-ju-goslovanskim društvom na Koroškem m mladinskim domom Murske Sobote v Baški. Okrog 500 deklet in fantov je v tem času že letovalo v tem xraju. Tej počitniški akciji se je nato Priključil tudi koroški Deželni mladinski sekretariat.
Razumljivo je, da je bil mladinski dom v Baški na zaključnem večeru v Jubiiejnem razpoloženju. To razpolo-
prtih vprašanj in za pospeševanje pretoka informacij o tem.
Tako je tudi bilo povedano na predstavitvi treh od štirih posnetih oddaj. Enkratnost je prišla do izraza tudi v tem, da oddaje o svoji manjšini ni posnela ekipa večinskega naroda, ampak je vsaka postaja snemala in predstavila drugo manjšino. Tako je RTV Ljubljana predstavita Retoromane v Švici. Sodelovanje televizijskih hiš pa je prišlo do izraza tudi v tem, da je tehnično ekipo in filmski material dala na razpolago lokalna postaja. Tako je prišlo tudi do kontakta med uredniki in tehniki dveh TV postaj, glavno pa je seveda veliko znižanje stroškov, saj bo s tem vsaka postaja imela na razpolago kar štiri oddaje, ker dogovor sloni na dosledni izmenjavi posnetih dokumentacij. Direktor informativnih oddaj RTV Stane Grah je povedal, da je njihova postaja ob tem sodelovanju — v prostoru Alpe-Jadran — pridobila 27 oddaj, kar je v trenutni težki gospodarski situaciji še posebnega pomena. To pa je hkrati tudi potrdilo, da je s televizijskim medijem lahko mnogo prištediti, po
ženje je bilo še prav posebno poudarjeno z navzočnostjo prezidenta koroškega deželnega zbora Josefa Schantla, prezidenta A-J društva inž. Wiltija Sereiniga, bivšega prezidenta koroškega deželnega zbora Josefa Gutten-brunnerja, deželnega mladinskega sekretarja prof. Helmuta Adlassniga kot tudi županov iz Murske Sobote, Baške in Ingolstadta. Po pozdravnih in kulturnih nastopih mladinskih skupin sta prezident A-J društva inž. Sereinig in prezident Kovačič, kot pristojni zastopnik Murske Sobote, podpisala pogodbo za še bolj tesno sodelovanje med koroškim A-J društvom in mestom Murska Sobota, v smislu redne izmenjave otrok v počitnicah. V prihodnji zimi, predvidoma koncem januarja, se bo skupina otrok iz Murske Sobote zadržala teden dni na Osojščici.
Guttenbrunner in tajnik A-J društva Werner Pressl sta ob tej priložnosti vodstvu doma podarila velik stenski zemljevid Avstrije, ki je manjkal — tako Guttenbrunner, da bo zbirka zemljevidov v domu popolna.
drugi strani pa povečati zanimivost oddajnega sporeda.
Glavna pridobitev oddaj pa seveda pomeni za prizadete manjšine, saj bo tako v mednarodni javnosti, ponekod celo prvič, preko televizije prišlo do obravnave njihovih problemov, prikazanih s strani novinarjev druge - v tem primeru neobremenjene — večine. Tako je zagotovljena tudi večja objektivnost oddaj, ker v le-teh v glavnem pride do besede prizadeta manjšina. Ti problemi pa so, čeprav imajo manjšine svojo značilnost v majhnosti, zelo različni, ker je tudi njihov položaj v državi, v kateri posamezne manjšine živijo, pač tak kakor se napram manjšim zadržajo večinski narodi. Vendar te oddaje skušajo že z naslovom pokazati, da manjšine niso breme, ampak bogastvo Evrope. Da je temu tako, bodo oddaje, ki jih bomo gledali, vsekakor potrdile. Zato gledalcem toplo priporočamo, da si jih ogledajo, ker bo prav raznolikost posameznih narodnih skupnosti dokumentirala njihovo bogastvo, in da manjšine lahko tvorijo povezavno med večinskim in manjšinskim narodom, poleg tega pa še preko državnih meja. Že prve oddaje, ki so jih predvajati zbranim novinarjev, so pokazale, da so tisti v zmoti, ki zatirajo ali ovirajo razvoj sleherne manjšinske narodne skupnosti.
Pobuda RTV Ljubljana je našla veliko zanimanja tudi pri televizijskih postajah raznih evropskih držav, zlasti tistih, ki imajo narodne manjšine. Tako so se za odkup oddaj zanimale Francija in Španija in celo nekatere latinsko-ameriške postaje. Oddaje pa so zbudile veliko zanimanja tudi na mednarodnem televizijskem festivalu v Italiji, kar spet potrjuje prizadetost za usodo manjšin v Evropi, kjer nekatere države oz. večinski narodi z manjšinami ne ravnajo v smislu načel enakopravnosti. Med tiste žal sodi tudi Avstrija, ki ne uresničuje obveznosti, ki jih je prevzela s podpisom državne pogodbe, kajti v tem oziru bo treba mnogo nadoknaditi. Upajmo, da bo oddaja, ki jo bodo v tem okviru posneli o slovenski narodni skupnosti na Koroškem, pokazala stvarnost, ki vlada na Koroškem.
Pred kratkim smo poročali, da je naš mladi slikar Rudi Benetik razstavljal v Zvezni republiki Nemčiji in sicer v Galerie und VVerkstatt Monika Herschlein v Neunheimu. Benetikova razstava je bila v začetku septembra in je bila tako pri obiskovalcih kot pri kritikih dobro sprejeta.
Rudi Benetik je v Zvezni republiki Nemčiji razstavljal skulpture in risbe, ob tej priložnosti pa je izdal tudi zvezek skic (katere naslovno stran prikazuje spodnji posnetek) z naslovom ..Turbonežni črvi". Čeprav je Benetik še študent akademije za likovno umetnost v Ljubljani, je kot umetnik prejel že vrsto nagrad, med njimi II). nagrado Ex-tempore v San Pietro al'Natisone/ Nadiža, 1. nagrado za jedkanico na
poletni akademiji pri prof. Hradilu, 1. nagrado natečaja Afro-aziatske-ga inštituta na Dunaju in druge.
Kot uvodoma omenjeno, je Benetik s svojo razstavo v ZRN povsem uspel in s tem svoji dosedanji umetniški poti napravil korak naprej. Posebno to velja za oceno njegove umetnosti v časopisih, kjer ga kritiki uvrščajo v smer „post-modernizma" in celo primerjajo z znanim katalanskim slikarjem Mi-ro'sei-jem. Take primerjave so sicer zelo tvegane, vendar potrjujejo, da pri Benetiku gre za umetnika, ki obvlada svojo obrt in da bo gotovo kmalu našel svoj izrazni slog. Samostojna razstava v ZRN brez dvoma že nakazuje pot, po kateri bo umetnik Benetik kreni).

Baška navdušuje koroško mladino
JANKO MESSNER
Koliko znamo še slovensko?
/fzl&ovm pogovor: v Rmfr* Cflovff 33
—	Prav gotovo veš, kaj Nemec misli, če reče: teh habe von ihr einen Korb bekommen, ati Nemka: teh habe ihm einen Korb gegeben?
—	Vem: košarico dobiti, košarico dati!
Mislil sem si, da ga boš pihnila: če Slovenka fantu pri snubljenju ne mara ustreči, je dobit petin, ne pa košarico! Kaj če s košarico? Zadeva je zanj grenka - zato je pelin najprikladnejši! S košarico pa naj gre Rdeča kapica na pot k babici! Seveda lahko reče tudi: zavrnila sem snubca, snubec je zavrnjen, dala sem mu pelina, ker se je le preveč petelinil.
—	To si je dobro zapomniti!
—	Kako da ne! - Nikoli ne veš. kdaj ti prav pride.
—	Zdaj pa tole mesto preberi in povej, ali si našla kaj sumljivega na njem ali ne:
—	"Vprašanje je, s čim bomo vse to finansirati. Za zdaj ne vidim nobene šanse... — Morebiti misliš na pravopis? Verjetno bi bil moral zapisati financiranje, saj rečemo "financar", ne pa "finansar"?
—	Ne, tu se motiš, Slovenski pravopis dovoljuje obe obliki — financiranje in finansiranje, da je le denarja kaj! "šansa" pa ima podobno pravopisno zgodovino. Ko sem bil še otrok na vasi, so pri Likebu kegljači bili vsi trdi na "šanco", to je pomenilo, da je tisti, ki je podrl največ kegljev, pobral s tal vse vloge. To je francoska beseda in pomeni "sreča"! Zato je v gornjem pomenu napačno rabljena, saj pisec hoče reči, da ne vidi nobene mož-
nosti. 'Nima šans', da bi zmagal, je pravilno: ni upanja, da ..., slabo mu kaže ipd.
Toda poglejva naprej in krtačiva naše liste. Beri, prosim, tule:
—	"To je že četrti seminar, na katerem se bodo 'bavili' zgodovinarji o koroški narodnostni problematiki."
—	Pa kaj misliš, je v stavku narobe?
—	Prav gotovo 'bavili', saj sva o tem že govorila. Reče se: ukvarjali.
—	tn drugega ne vidiš nič?
—	Ne, na žalost. — Ali pa, trenutek — verjetno je ta 'o' narobe! Bavili se bodo o koroški problematiki. Moral bi zapisati "s" — ukvarjali se bodo s koroško problematiko.
—	Dobro si rešila. Kaj pa s tem stavkom:
—	..Kljub sinodalnim izjavam in trudu čaka še ogromno 'drobnjakarskega' dela ..
—	Ne vidim, kaj bi bilo narobe.
—	To, da čaka ogromno 'drobnjakarskega' dela, ta 'drobnjakarski' je narobe. Mož ne odpira Slovenskega pravopisa, verjetno je njegov še ves deviško čist, ne takšen, kakršen je najin, ves špehast in posvaljkan. Da ga je odprt, bi videl, kaj je tam zapisano: drobnjakar je človek, ki pripisuje drobnim (= malo pomembnim) stvarem prevelik pomen, no, in drobnjakarski se pač nanaša na takega drobnjakarja, ki se zgublja v drobnjakarstvu, ki obravnava stvari brez povezave in pregleda. Tega pa pisec poročila ni hotel povedati, po nemško bi to pomenilo: sich in Kleinigkeiten und Kleinlichkeiten verlie-ren. V resnici je hotel reči: Einzelheiten, Kleinarbeit! Temu pa pravimo po slovensko: drobna dela. drobne skrbi. nadrobnosti, podrobnosti. Torej ga čaka še veliko drobnega dela, rada mu verjameva, zlasti s Slovenskim pravopisom, bog ga nima rad.
Jezik za kako grozljivko je v tem poročilu o Daimovem predavanju v Tinjah. Preberi, prosim, cel odstavek:
—	„Veliko vlogo, kako 'postane' neka skupina ali mino-riteta oz. majoriteta, igrajo pri tem gospodarski, kulturni, družbeni, socialni dejavniki, sploh veliko pa vojaški moment. Vojaška premoč neke skupine, pa najsi je po številu samo minoriteta ...
—	In tako naprej, hvala. Dovolj je te žagovinaste zmesi. Minoriteta in majoriteta in druge takšne tuje tete v slovenščini niso nič priljubljene, saj imamo ljube domačinke: manjšino in večino. Nadalje: neka skupina je tista, o kateri bom še govoril. Na splošno rečemo kaka skupina - torej: vojaška premoč kake skupine in tako naprej. 'Pa najsi' je preveč dobrega, zuviel des Guten, pravi Nemec: reči je treba: pa naj
—	ali pa najsi, oboje skupaj ne gre. Torej: pa naj je po številu samo manjšina, ali pa: najsi je po številu samo manjšina.
—	In kako bi razvozlala zgornjo jezikovno kolobocijo? Kaj je v tem stavku še narobe:
—	"Veliko vlogo, kako postane minoriteta, igrajo pri tem ti in ti dejavniki"?
Kako bi se dal stavek pravilno zgraditi?
—	Tako, da postavimo "vlogo" in "dejavnike", ki jo "igrajo", skupaj:
—	Daj, poskusi stavek popraviti!
—	Pri tem, kako postane kaka skupina manjšina, igrajo veliko vlogo gospodarski in drugi dejavniki...
—	Tako je, zelo preprosto, če človek nekoliko premisli, preden usta odpre ali s peresom po papirju zaorje.
A za danes naj bo dovolj. Bova rekla svojim zvestim poslušalcem in poslušalkam lepo po koroško: srečno!
—	Srečno!
SV: Zakaj se je celjsko gtedatišče odločilo za uprizoritev Amadeusa? Kako je prišio do realizacije, zakaj ravno Amadeus?
PEZDIR: Celjsko gledališče v vsaki sezoni uprizori 6 novih predstav oz. 6 novih uprizoritev in glede na to, da je v okolici Celja edino poklicno gledališče pač stremimo za tem, da je ta program šestih uprizoritev čim boij raznovrsten in pester, čimbolj tak, da je všeč kar najširšemu krogu gledalcev. Ker je Amadeus Petra Shafferja v tistem času bilo zelo popularno delo na vrsti svetovnih odrov tako v Angliji, Ameriki in tudi v Avstriji. Igrali so ga tudi na Dunaju, tudi v Jugoslaviji je v tistem ietu bilo več uprizoritev Amadeusa, v Beogradu in Zagrebu. Tako smo se tudi mi odlo-
celoti povsem dozore), ki ima tudi marsikatero slabost, kot se to iepo vidi iz nekaterih prizorov v predstavi, ki je drugače v marsičem tudi sporna osebnost, vendar največji in nenad-kritjiv je seveda v umetnosti, v glasbi, ki jo vsi poslušamo še danes radi. Peter Shaffer, to moram poudariti, ni samo dober pisateij oz. dramatik, ampak je po svoji osnovni izobrazbi muzikolog in vse to, kar je v drami o Mozartu in njegovem živtjenju predvsem pa vsi od)omki iz njegove glas-be so izredno dobro izbrani in lepo kažejo ta Mozartov razboj in ta Mozartov spopad s tedanjimi družbenimi vetičinami. Vsi vemo, da ta spopad med posameznikom, ki je izjemno sposoben in množico ljudi, ki tega posameznika pogosto ne razume in
prav to nasilje, ki ga izvaja Salieri nad Mozartom samo nasilje nad orodjem božjega. Tu je seveda še vrsta drugih elementov, ki jih pa sedaj verjetno ni pravi čas, da bi o njih govorili, ampak bo gledalec sam več zaslutil in doživel ob predstavi.
SV: Zgodovina pozna nešteto primerov, kako je oblast preganjala bodisi glasbene bodisi kulturne genije. Menite, da tudi dandanes gre vsaki družbi oz. oblasti v družbi za to, da ukroti genije?
PEZDIR: Verjetno bi poenostavljali razumevanje življenja in sveta v katerem živimo, če bi tako črno-belo razumeli kot smo pravkar delili svet na Mozarta in Salierija kot dve skrajnosti. Res pa je, da se vedno znova
Pogovor s Slavkom Pezdirjem
direktorjem Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, ki bo 14. oktobra 1984 gostovalo v Celovcu
čili, da se bomo poskusili s tem razmeroma zahtevnim pa hkrati tudi zelo popularnim dramskim besedilom. Besedilo nas je seveda pritegnilo iz več razlogov.
Prvič zaradi vsebine, ki govori zelo neposredno in zelo prepričljivo o stalnem o univerzalnem spopadu med ljudmi, ki so sposobni le povprečnih dosežkov in med redkimi posamezniki, ki so izjemno talentirani, ki so geniji, kot jim pravimo, pa v taki družbi povprečnežev zelo težko dosežejo kakršnokoli ceno in največkrat tudi tragično propadejo. Zgodba med enim takih povprečnežev Salierijem in med velikim skladateljem Mozartom pa je osnova igre Amadeus in to je bil gotovo prvi vzgib, ker mislimo, da je ta spopad še vedno živ, zelo živ v vsakršni družbi.
Drug pomemben vzgib je seveda ansambel oz. igralcih Verjeli smo, da so naši igralci sposobni, da to zahtevno besedilo igrajo in odigrajo ustrezno in verjeli smo tudi, da smo kot gledališče sposobni, da to besedilo uprizorimo na ustrezen način. Tu nam je zelo pomembno pomagala scenografinja Meta Hočevar in kostumografinja Alenka Bartlnova, ki sta znali z razmeroma skromnimi sredstvi ustvariti vendarle videz bogastva Dunaja v času cesarja Jožefa II. Ustvariti pa tudi prostore, ki govorijo na pretresljiv način o Mozartovem družbenem padanju in končni tragični smrti. Mislim, da je uprizoritev, ki je bila premierno uprizorjena septembra 1982 doslej imela 55 predstav. Z njo smo gostovali skoraj po vsej Sloveniji z velikim uspehom pri najširšem krogu gledalcev, gostovali smo za cele abonmajske nize v Drami v Mariboru in slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Tako smo na najširši publiki vedno spet spoznali, da je delo dobro opravljeno in da je publika potrdila tisti naš osnovni napor, ki je bil na začetku in osnovno usmeritev, ko smo pač želeli s tem delom prodreti kar v najširši krog. To je prav gotovo tudi zasluga mladega slovenskega prevajalca in književnika Branka Gradišnika in pa seveda režiserja Dušana Mlakarja, ki je v marsičem po svoje uprizoril ta tekst, v marsičem drugače kot morda kdo drug in mislim, da v marsičem tudi bolj blizu našemu načinu razmišljanja in doživljanja kot smo lahko gledali v nekaterih drugih uprizoritvah.
mu pogosto ne da prave podpore, da ta spopad ne velja samo za področje umetnosti, da lahko velja tudi za vsa druga področja družbenega življenja, seveda tudi politike. Mislim, da moramo tudi to predstavo gledati ne samo kot izpoved o nekem spopadu na področju umetnosti, ampak mnogo širše kot metaforo kot spopad med posameznikom in neko konzervativno družbo kar v najširšem smislu besede.
SV: V osebah Mozarta in Salierija je upodobljen antagonizem v družbi in v kuituri, v prvem gre za svobodno opredelitev proti duhovnemu nasilju, pri drugem gre za vladajočim družbenim razmeram priiagojene klišeje o kulturnem ustvarjanju.
PEZDIR: Ja, čeprav je treba poudariti, da v tej ^robi delitvi v tem spopadu na Mozarta, ki je za nas gledalce seveda pozitivna oseba in Salierija, ki je za gledalce predvsem negativna osebnost, moram vendarle poudariti, da je Salieri v marsičem nad ostalimi v tej množici, ki Mozarta ne razume, da je pravzaprav Salieri, kot ga prikazuje avtor Peter Shaffer, edini v tej množici glasbenikov in laikov, ki zelo dobro ve, da je Mozart genij, ki zelo dobro čuti, da se je Mozart mnogo više dvignil v glasbeni umetnosti kot se bo sam, ki pa seveda tega spopada ne jemlje samo kot spopad med dvema človekoma, ampak čuti v spopadu z Mozartom še nekaj več, čuti tudi spopad z
ponavlja v vsaki družbi, tudi v naši, kakšen tak spopad med posameznikom, ki gre za korak ali dva pred širšo družbo in seveda zaradi tega nujno prihaja do nesporazumov, včasih do hudih nasprotovanj. Mislim, da je to univerzalen, večen problem in da se temu pravzaprav ne moremo izogniti in da je ravno funkcija umetnosti na drugi strani človekovega življenja pravzaprav ta, da prebija ta zid, da prebija to blokado, ki jih ustvarja neko večinsko mnenje, ki ga ustvarjajo neki modeli mišljenja, te modele je treba vedno znova rušiti in to je vedno težko. Mislim, da ta problem je večen in zato je tudi igra prav tako aktualna pri nas v Jugoslaviji kot v Ameriki, Angliji ali v Nemčiji ali kje drugje.
SV: Ima Amadeus, recimo za naše razmere, za naš odnos do kulture, za duhovno podobo slovenstva toliko sporočilne vrednosti, da bi vsaj tega ali onega prizade! ali vzdražii, da bodo asociacije morda povod za razmišljanje o demokratičnosti in svobodnemu duhovnemu ustvarjanju. To vprašanje povezujem prostorsko na Koroško, na koroške Slovence, ki jim družbeno razmerje jemljejo oz. izpodkopavajo temelje narodne bitno-sti, temelje kulture, temelje svobode?
PEZDIR: Prav gotovo je v biti tega prizadevanja gledališča in gledališke umetnosti, da predstavlja pred gledalce in izziva v njih pravzaprav
SV: Očitno gre v drami za problem duhovnega nasilja, za vprašanje svobodnega kulturnega ustvarjanja. Historični kontekst in časovni okvir sta postavljena v prvo polovico prejšnjega stoletja — v čas Mozartovega življenja. Menite, da avtor predstave vidi v osebi Mozarta tipičnega kulturnega genija, ki mu je oblast zavirala svobodno kulturno nstvarjanje?
PEZDIR: Prav gotovo. Gre seveda za umetnika, ki sicer kot človek ni v
neko transcendenco, če hočete, upodobljeno tudi v bogu. Tako Salieri govori o Mozartu kot o božji piščali, kot o instrumentu skozi katerega ravzaprav ljudem ponuja umetnost ot nekaj najlepšega kot nekaj najsvetejšega, da je Mozart samo instrument te transcendence, instrument božjega. Zato se ta spopad proti koncu drame čedalje bolj spreminja v spopad Salierija, tega povprečneža, če smemo reči, z bogom. In je pravza-
opredelitve do živih, do aktualnih vprašanj. Kot sem že rekel, mi vidimo v tem Amadeusu samo metaforo za te najširše družbene konflikte, ki jih poznamo in verjamemo, da Amadeus lahko govori in izziva taka in drugačna razmišljanja in opredelitve tudi od naših koroških rojakov, da prav tako gotovo je ta spopad med posameznikom in družbo še kako aktualen tudi na Koroškem. In da je neka želja oz. prizadevanje po strpnej-
šem odnosu do tistih redkih posameznikov, ki vedno korakajo kakšen korak pred nami, po strpnejšem odnosu, po večjem razumevanju med nami vsemi, da je to verjetno tudi sporočilo, ki še tako aktualno seže tudi na Koroško.
Seveda v tem pragmatičnem smislu neke dnevne politične angažiranosti verjetno Amadeus ne mora funkcionirati. Lahko pa funkcionira globlje prav v tem širšem družbenem smislu, ko ne gre samo za vprašanje nacionalne opredelitve, ne gre samo za vprašanje politične opredelitve, lahko rečemo za čisto človeško vprašanje, kako smo mi vsak med nami kot posameznik ali pa kot neka skupina ljudi sposobni pliznati nekomu med nami, da je na nekem področju presegel nas in presegel morda svoj čas in kako smo pripravljeni temu človeku to priznati in mu morda celo pomagati, ne pa ustvarjati nezaupanje ali pa morda celo poskušati to energijo, ki jo nekdo sprošča morda celo zatreti ali popolnoma zablokirati. Mislim, da je to vprašanje, ki si ga lahko zastavlja vsakdo med nami kjerkoli že dela, ali je zdaj to na delovnem mestu ali na politični organizaciji. Prav gotovo je vsepovsod moč najti ljudi, ki želijo več, ki so ambiciozni, ki so tudi sposobni marsikaj napraviti pa se kar vprašamo, kaj se dogaja v teh razmerah med temi posamezniki pa med skupino v kateri ti posamezniki delajo. Verjetno, da na Koroškem ni drugače.
SV: Konkretno glede naših razmer: Mediokriteta se pri nas bridko občuti. Ugled in vpliv ima, kdor ima oblast. Kje naj pa to iščejo naši kulturniki — deninto naši besedni ustvarjalci — ki so navezani sami nase in svojo literaturo razvijajo v duhovno zelo ozkem in zaprtem koroškem prostoru. V tem vidim analogije do Amadeusa.
PEZDIR: No, prav gotovo je položaj zlasti koroških literarnih ustvarjalcev pa tudi drugih ustvarjalcev na področju drugih umetnosti zelo specifičen, saj so pod enim posebnim pritiskom, verjetno celo podvojenim. Na eni strani s strani svoje narodne skupnosti, kjer so verjetno pričakovanja in želje ljudi zelo specifične, po drugi strani pa seveda pod pritiskom drugega naroda, ki skuša pomen in možnosti za razvoj te literature in kulture na Koroškem zmanjšati na minimum. Mislim, da se tu, če hočemo spet potegniti eno vzporednico, z Amadeusom to nasprotje med umetnikom in neko družbeno institucijo — lahko tudi politično institucijo — da je tu samo še zaostreno, samo še do skrajnosti napeto. V osnovi pa vendarle gre za zelo podobne probleme človeka in človekovega življenja in ustvarjanja. Verjetno niti ne bi bilo prav, da skušamo sedaj s to predstavo odgovoriti na vsa vprašanja, zlasti ne na ta specifična vprašanja, ki se pojavljajo zlasti v zadnjem času na Koroškem. Mislim pa, da mnogo teh vprašanj bo tudi ta predstava na en poseben način osvežila in postavila v neko posebno luč.
SV: Mozartova glasba je revolucionarna. ustvarila je revolucionaren duh — duh proti kulturi dvora in oblasti. Mozartova glasba je opozi-cionalna, je družbeno kritična. Nam tega danes — v sicer drugih okoliščinah — manjka?
PEZDIR: Moje osebno mnenje — verjamem, da je vsaka prava umetnost in vsaka prava umetniška izpoved vedno na poseben način revolucionarna. Ne morda v tem površnem političnem pomenu besede ampak mnogo širše. Mislim, da vsaka umetnost je revolucionarna v tem, da v človeku po eni strani vzbuja neko željo in neko voljo po spreminjanju razmer, da vsaka umetnost v človeku krepi, če hočete tudi eno voljo do življenja in tudi ambicijo novih podvigov, novih ciljev. Če govorimo malce vzneseno, je Mozartova glasba prav gotovo taka in mislim, da tudi predstava želi biti na podoben način se pravi na umetniški način, na ne dnevno uporaben način, ki zelo hitro po-
tem usplahne in gre v pozabo, ampak na umetniški način skuša biti ta predstava že od besedila naprej seveda revolucionarna ravno v tem, ker verjame v to izredno človekovo sposobnost da, če hočete, za nek plemenit cilj oz. da s tem, ko ima izredno sposobnost, ko je genij, da za to človek žrtvuje vse, žrtvuje na koncu lahko tudi svoje življenje. Seveda pa s tem človeka pravzaprav ni konec, saj ostaja tisto njegovo delo, ostaja umetnost, ki gre z generacijo v generacijo in če je ta umetnost res vredna, vidimo, da ostaja tako rekoč večna in s tem ostaja večno tudi ime tega umetnika in njegov umetniški horizont. Tako mislim, da je ta revolucionarnost pravzaprav umetnost. In zaradi tega umetnost tudi pogosto prihaja v nasprotje z družbo v širšem smislu, pa tudi z vladajočo politiko, ker preprosto ta družba, ta vladujoča politika težje sledi tistim najplemenitejšim ciljem in dostikrat skuša te cilje in napore, da bi jih dosegali na tak ali drugačen način, celo ovirati. To pa je seveda že drugo poglavje.
Mislim, da bi bilo treba predvsem sporočiti koroški publiki, koroškemu občinstvu morda tole ob uprizoritvi Amadeusa, da v resnici naj ne pričakujejo samo igre o nekem minulem času, o nekem že davno umrlem umetniku, skratka o nekih življenjskih izkušnjah, ki so danes mrtve in ki se danes prav nič ne tičejo nas, našega življenja in naše nacionalne situacije, kakršna je zdaj recimo aktualna na Koroškem. Če bi bilo tako v resnici, tega dela ne bi uprizarjali. Mi smo globoko prepričani in verjamemo, da je delo izredno aktualno prav v teh osnovnih nasprotjih o katerih sva že govorila prej, da je izredno aktualno tudi v tej globlji politični in tudi globlji eksistenčni angažiranosti, ki jo odpira in to je tista vrednota zaradi katere se nam zdi vredno, da prihajamo sedaj tudi pred naše koroško občinstvo.
V predstavi je razmeroma veliko glasbe, predvsem Mozartove, ki je prav gotovo nesmrtna. Ta glasba seveda ne nastopa samo kot mašilo ali samo kot podoba Mozartove umetnosti, ampak nastopa včasih kot komentar tega dramskega dogajanja, včasih kot nasprotje, včasih kot ena oblika ustvarjanja razpoloženja v določenih prizorih. Verjamemo, da tudi s tem bo predstava dostopna še širšemu krogu gledalcev, tudi tistim, ki imajo posebej radi dobro klasično glasbo, glasbo, ki je seveda res nesmrtna. Toliko na pot temu našemu gostovanju na Koroškem. V celjskem gledališču smo se že dolgo pogovarjali s Slovensko prosvetno zvezo o tem gostovanju in res bomo veseli, če bomo uspeli. Verjamemo, da je to v korist tako kulturnemu položaju Slovencev na Koroškem kot tudi vzbujanju morda enega širšega kulturnega ponosa in vnašanja enega mogoče kulturnega življenja na nekoliko višjem nivoju kakršnega prav gotovo lahko brez sence, sramu ali slabega občutka ponudimo tudi nemškogovorečim prebivalcem Celovca in oKolice. Mislim, da je to tudi priložnost, da se ob enem kulturnem dogajanju tisti pozitivni del obeh narodov morda združi ob eni taki umetnini.
S rov. Pezdirjem se je pogovarja/ t/r./an&oMa//e
Od Beograda do Ivanjice ^
Potovanje Koroškega partizanskega pevskega zbora po Srbiji
Piše Franci Rulitz
Pred spomenikom umorjenih dijakov je zbor zape) ze)o čustveno pesem.
V	torek 4. septembra smo zjutraj — okrepčani s „stamakiijo" — nadaljevati našo pot, ki nas je vodila kot naslednje v Kragujevac. Ustavili pa se nismo v mestu samem, temveč izven njega — pri muzeju „21. oktobra". Ta kraj, kjer stoji danes muzej ob robu spominskega parka ..Kragujevački oktobar", se imenuje Šumarice in tukaj se je zgodil eden največjih vojnih zločinov druge svetovne vojne v Jugoslaviji. V enem samem dnevu (21. oktobra 1941) so nemške enote postrelile skoraj vse odrasle prebivalce mesta in okoliških vasi. Pobili so nad 7000 moških, med njimi več kot 300 dijakov in 15 otrok. Da bi namreč zadušili plamen upora, ki se je razvnel v Kragujevcu kaj kmalu po okupaciji, je veljalo povelje, da je 1reba za vsakega umorjenega nemškega vojaka ustreliti sto talcev, za vsakega ranjenega pa petdeset! Tako je bilo 19. oktobra 1941 ustreljenih 427 kmetov iz okolice od šestnajstega do šestdesetega leta, 21. oktobra pa so se raznesle nemške čete nad Kragujevcem. Vsem žrtvam tega pokola so postavili svoje spomenike, tako dijakom kakor iu-di kmetom in tudi narodnemu heroju študentki Nadi Naumovič, ki je bila edina ženska umorjena tistega dne.
V	spominskem muzeju pa nismo zvedeli samo za dogodivščine med drugo svetovno vojno, temveč na splošno o delavskem gibanju v Kragujevcu, kajti že v drugi polovici 19. stoletja se je v tem mestu začela razvijati industrija in s tem tudi delavski razred. Tako so na primer že leta 1876 šli delavci na cesto z zahtevo po samoupravi! Kragujevac, nekdaj glavno mesto Srbije kakor tudi kulturno, politično in go-
spodarsko središče Srbije v 19. stoletju, je še danes središče Šumadi-je s približno sto tisoč prebivalci in z veliko tovarno avtomobilov. 1818. leta je vodja druge srbske vstaje proti Turkom, knez Miloš Obreno-vič, naredil Kragujevac za svojo prestolnico, mesto pa je znano še zaradi ustanovitve prve gimnazije v celi Srbiji leta 1833, poštni urad pa je imelo od leta 1834 naprej. Prav
V Vrnjački banji :o : to tab!o napovedali koncert KKPZ.
tako so v tej ..zibelki" prosvete in delavstva v Srbiji ustanovili tudi licej, iz katerega se je pozneje razvita beograjska univerza.
.. tako ganljivo če nikoli ni bilo!"
Po ogledu muzeja smo z našim avtobusom prevozili še spominski park. Vmes smo se ustavili pri spo-
meniku ubitih dijakov (glej sliko). Tam je zbor zapel eno žalostno partizansko pesem, tako da nam je tamkajšnji vodič pozneje rekel, da je mnogo skupin vodil tod, vendar tako ganljivo še nikoli ni bilo.
Na poti do naslednjega hotela smo se še enkrat ustavili, da je dirigent Branko obiskal svojo sestrično^ ki prebiva v teh krajih in je že več let ni več videl. Postanek pa nam je nudil tudi možnost, da smo kupili kar ob cesti nekaj lepih (in trdih) jabolk in utešili največjo lakoto. Naš hotel — pravzaprav je bil tokrat motel — je stal na Preljini blizu Gruž. Kakor vsi hoteli, v katerih smo prespali, je bil tudi ta uvrščen v najvišjo kategorijo in imel poleg zelo velikih in udobnih sob tudi bazen. Vročina pa je bila še zmeraj skoraj neznosna, tako da sem se od obilnega kosila zmučen malo ulegel. Zaradi tega pa bi kmalu zamudil odhod na koncert v Vr-njačko banjo, kajti zaspal sem tudi vajo zbora, kjer so odločili kdaj bo odhod. Malo so morali pevci počakati, nato pa je že šlo preko Kraljevega v Vrnjačko banjo. Ta kraj, v katerem so se že zdravili kralji in cesarji, je najbolj obiskovano in eno izmed najbolj urejenih kopaliških središč v Jugoslaviji.
Ko smo prispeli v Vrnjačko banjo, smo najprej zavili na najbližje parkirišče in čakali, da nas kdo popelje na kraj nastopa, kajti v notranjem delu zdravilišča vetja kompliciran sistem enosmernic in še druge zanimive prometne zapreke obstojajo tam. in dobili smo najbolj primernega vodiča, namreč miličnika, ki nas je eskortiral s svojim avtomobilom do centra. Koncert naj bi bil spet kar na prostem (vre-
me je bilo ustrezno) in že je čakala množica ljudi na nastop (kakor rečeno smo se malo zakasnili). Zbor je spet navdušil publiko in vedno več ljudi se je zbralo pred tribuno, na kateri je stal zbor, kajti kot je običaj v mestih na jugu (najboljša primera sta Ohrid in Dubrovnik), tako se tudi v Vrnjački banji ljudje sprehajajo na večer po glavnih ulicah in marsikdo je obstal in poslušal petje. Prepričljivo je med pesmimi spregovoril Jože in to in ono o Koroških Slovencih povedal.
Jaz sem se pa zopet pomešal med poslušalce, da bi ujel nekaj vtisov z vidika publike. Tako sem naletel na ženo, ki se je izkazala kot v Vrnjački banji živeča Slovenka in mi je dejala kako lepo je, če v tujini zaslišiš domačo slovensko besedo in je zboru želela še veliko uspeha na turneji. Po končanem koncertu so nas mestni očetje povabili na aperitiv in na poti do njega smo se tudi mi malo sprehodili po slavni promenadi Vrnjačke banje. O večerji v hotelu in nadaljnjem poteku večera ne bom zgubljal veliko besed. Povem samo to, da „smo se imeli zelo fajn".
čačak — kuiiurno in gospodarsko središče
V sredo zjutraj smo se napotili v Čačak. To mesto je središče bogate potjedelske pokrajine, znane po proizvodnji kvalitetnih sirov in slivovke. Na čačanskem območju so odkrili sledove neolitskega naselja, po ostankih iz rimskega časa pa sklepajo, da je na mestu današnjega Čačka obstajal rimski tabor, t. i. castrum. V hiši pa, ki jo je dal postaviti leta 1835 tedanji vojaški poveljnik Šumadije Jovan Obrenovič, brat kneza Miloša (glej zgoraj), so uredili mestni muzej.
Tega si nismo ogledali, ker nam je bil čas kratko odmerjen, saj so nas pričakovali na sedežu mestne skupščine Čačka. Tam so nam pravili številne zanimive podatke o zgodovini čačka, o kulturnih dejavnostih in nenazadnje so obžalovati, da zbor v Čačku ne bo nastopil. V odškodbo so pevci hipoma zapeti nekaj pesmi in Jože je svoj „vsa-kovečerni povezovalni referat" v strnjeni obliki podal predstavnikom mestne skupščine in krajevnim predstavnikom SUB NOR-a.
(Se nadaljuje)
R A D ! O —
TELEV!Z!JA

A V S T R ! J A 1
ES
PETEK, 5. 10.: 9 00 Poročila
—	y.05 Za predšolske otroke
—	9.50 Ruščina — 10.00 šolska TV — 10.50 Glasbeni skedenj — 12.10 Kako zapadnjaški je vzhodni blok? — 15.00 "oro&la — 17.00 Poročila — 17.05 Za predšolske otroke — 17.50 Don Kihot — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Panoptikum — 16.50 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.50 <as v Sliki — 20.15 Akti xy — 21.15 Modna revija — 21.10 Uradna pomota — 22.05 šport " 26.50 Akti xy — 25.55 Poročila.
80BOTA. 4. 10.: 9.00 Poročila — 9.05 An-Bteščlna — 9.55 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.55 Previdno, mlster Dood — 12.10 3°"r 1ixe z Wolfgangom Krausom — 15.10 Poročila — 14.55 Ne poroči se nikdar v Ktonte Carlu — 16.00 Iz parlamenta — 17.00 Poročila — 17.05 Izredno dobro — 17.55 Gtrokom za lahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 13 25 Dobra volja z glasbo — 19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirolske " 19.50 čas v sliki — 20.00 šport — 20.15 Heinz Conrads in njegovi prijatelji v Neu-stiitu am Walde — 22.45 Poročila.
NEDELJA. 7. 10.: 11.00 Ura tiska — 12.00 šport — n oo ..Iskanje stanovanja " — 15.00 Odločitev ob reki — 16.25 Tao Tao — 16.50 'V knjižna polica — 17.55 Helmi — 17.40 seniorjev — 18.50 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.25 Govori dr. Stefanie Nad-berny — 19.50 čas v sliki in šport — 20.15 "'stan in Isolde — 0.50 Poročila. PONEDELJEK. 8. 10.: 9.00 Poročita — 9.05 predšolske otroke — 9.50 Prosim k mizi T* 10 00 šolska TV — 10.50 Ne poroči se ni-v Monte Carlu — 11.55 Florijan, ljubice') živali — 12.00 Očetje klamote — 12.15 'i Parlamenta — 15.00 Poročila — 17.00 Po-ločlla — 17.05 Za predšolske otroke — 17.50 M"Ppets-Show — 17.55 Otrokom za lahko — 18.00 Ljudje in živali — 18.50 Mi —
9.00	Avstrija danes — 19.50 čas v sliki — *°1S Ponedeljski šport — 21.08 Reklama z Knattertonom — 21.15 Sam proti mafiji *** 22.25 Trije umetniki iz Salzburga — 25.10 Poročila
TOREK. 9. 10.: 9 00 Poročila — 9.05 Za 'edšolske otroke — 9.50 Angleščina — °°0 šolska TV — 10.50 Bolnica ob robu "losta — 11 20 Ponedeljski šport — 12 15 Sli-
ke iz Avstrije — 12.40 šiiing — 15.00 Poročila — 17.00 Poročita — 17.05 Za predšolske otroke — 17.50 Oddaja z miško — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Holmes 6. Yoyo — 18.50 Mi — 19.00 Avstrija danes —
19.50	čas v sliki — 20.15 Pri iskanju prihodnosti — 21.15 Sam proti mafiji — 22.20 Kar je nepraktično ne more biti lepo — 25.05 Poročita.
SREDA, 10. 10.: 9.00 Poročita — 9.05 Oddaja z miško — 9.50 Francoščina — 10.00 šotska TV — 10.50 Odločitev ob reki — 11.55 Živalski raji — 12.15 Pri iskanju prihodnosti — 15.05 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Kenguru (klokan) — 17.50 čebeiica Maja — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Pisarna, pisarna — 18.50 Mi — 19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirolske — 19.50 čas v sliki — 20.15 Kot krik v vetru — 21.55 Tajna naloga Pariz — 22.45 Poročila.
ČETRTEK, 11. 10.: 9 00 Poročila — 9.05 Za predšolske otroke — 9.50 Dežela In ljudje
—	10.00 šolska TV — 10.50 Natakar, plačati! — 12.00 Očetje klamote — 12.15 Klub seniorjev — 15.05 Poročila — 17.00 Poročita
—	17.05 Za predšolske otroke — 17.50 Vagabund — 17.55 Otrokom za lahko noč —
18.00	TV kuhinja — 18.50 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.50 čas v slik! — 20.15 Inozemski magazin — 21.15 Sam proti mafiji — 22.50 Poročila.
A V S T R t J A 2
PETEK, S. 10.: 17.50 „lskanje stanovanja" — 18.00 Slike iz Avstrije — 18.50 Revolver za vsak primer — 19.50 čas v siiki — 20.15 Konrad Lorenz — ideje nekega otroštva —
21.00	Zakladnica Avstrija — 21.15 čas v stiki — Politika v petek — 22.05 Umor — zadeva Randal'a Chase — 25.15 Zabavno potovanje — 0.00 Poročila.
SOBOTA, 6. 10-: 15 45 Jesen v Tessinu —
15.50	Dva krat sodem — 16.15 Z zvenečo igro — 17.00 Ljuba družina — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Tedenski pregled — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.50 čas v sliki —
20.15	Novo v znanosti — 20.15 Slavna sedmerica — 22.15 Poročila — 22.20 Župnik Jo-sef Toriser odgovarja — 22.25 Gobji strup — 25.50 Poročila.
NEDELJA. 7. 10.: 9 00 Ponovno odkritje divje živali — 9.45 Kabinet dr. Caiigarija —
11.00	ORF stereo koncert — 14.50 šport —
17.00	Anekdote po notah — 17.45 Velika de-setorica — 18.50 Okay — 19.50 čas v sliki
—	19.45 Primer za ljudskega odvetnika? —
20.15	Natakar, plačati! — 21.45 Poročila —
21.50	Nauki Bude — 21.55 Coiumbo — 25.05 šport — 25.25 Benny Hill — 25.50 Poročila.
PONEDELJEK. 8. 18.: 17.50 Začelo se je pred dvema milijonoma leti — 18.00 Slike iz Avstrije — 18.50 Revolver za vsak slučaj —
19.50	čas v stiki — 20.15 Bolnica ob robu mesta — 21.08 Reklama z Nickom Knattertonom — 21.15 čas v sliki — 21.45 šiling — 22.05 Igra ljubezni in samote — 25.40 Poročita.
TOREK. 9. 10.: 17.50 Orientacija — 18.00 Slike iz Avstrije — 18.50 Revolver za vsak slučaj — 19.50 čas v sliki — 20.15 Dallas —
21.15	čas v sliki — 21.45 Klub 2 In poročila.
SREDA, 10. 10.: 17.50 Dežela In ljudje —
18.00	Slike iz Avstrije — 18.50 Revolver za vsak slučaj — 19.50 čas v sliki — 20.15 Wagner — 21.10 Novo v kinu — 21.15 čas v sliki — 21.45 Kulturni žurnal — 22.50 Umetnosti — 25.50 Ars electronica 84 - 10 muza
—	0.15 Poročila.
ČETRTEK, 10. 10.: 17.50 šolska TV — 18.00 Slike iz Avstrije — 18.50 Revolver za vsak slučaj — 19.50 čas v sliki — 20.15 „Kaj sem jaz?" — 21.08 ..Slamnati vdovec" — 21.15 čas v siiki — 21.45 Cafe Centra) in poročila.
LJUBLJANA
PETEK. 5. 10.: 8.50 TV v šoli — 17.10 Poročila — 17.15 Jazz na ekranu — 17.55 ]„<* Hoi-born — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja — 18.40 Nesreča v rudniku — 19.10 Risanka — 19.20 Clk cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik
—	19.55 Vreme — 20.00 Manjšine — bogastvo Evrope: Onkraj Mure, dokumentarna
oddaja o Madžarih v Sloveniji _ 20.55 Ne
prezrite — 20.55 Proti vetru — 21.45 Dnevnik
—	22.00 ženska na oknu, francoski film.
SOBOTA, 4. 10.: 8 00 Poročila — 8.05 Ciciban, dober dan — 8.20 Jeklenec — 8.55 Smogovcl — 9.05 Pisani svet _ 9.35 z jas-
nega neba — 10 00 Dokumentarec meseca:
Poletni čas — zimski čas — 10.50 Poročila
—	14.05 Sultan Murat IV. — 14.55 Nogomet
—	16.55 Poročila — 17.00 Košarka — 18.50 čudeži narave — 18.50 Ekologija listnatih gozdov — 19.10 Risanka — 19.20 — Cik cak
—	19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.50 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Custer z zahoda, ameriško-španski film — 22.25 Zrcalo tedna — 22.45 Evroshovv, zabavnoglasbena oddaja — 25.50 Poročila.
NEDELJA. 7. 10.: 9.00 Poročila — 9.05 Otroška matineja — 9.50 Jack Holborn — 10.20 Marco Polo — 11.40 Oddaja za stik z gledalci — 12.00 Kmetijska oddaja — 15.00 Poročila — 15.00 Mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih na plastični skakalnici
—	16.05 Poročila — 16.10 Dogodivščine Toma Sawyerja — 17.25 Slovenc) v zamejstvu
—	17.55 športna poročila — 18.10 TV kviz — 19.10 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.50 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Kugy - Sca-biosa Trenta — 21.25 športni pregled — 21.55 Reportaža s proslave ob 50-ietnici ..Ljudske pravice" — 22.20 Poročila.
PONEDELJEK, 8. 10.: 8 50 TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 Smogovcl — 17.55 Orodja prihodnosti — 18.25 Podravski obzornik —
18.40	Rekreacija — 18.45 Oddaja za mlade
—	19.15 Risanka — 19.20 Clk cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna —
19.50	Dnevnik — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Večer avstrijske TV: Sosedje, lutkovna oddaja — 20.10 „Erz-Schmerz", dokumentarna oddaja — 21.05 Tovariši koiomana Wa!!ischa, drama — 22.55 Dnevnik — 22.50 Ples 84, avstrijska baletna oddaja
TOREK, 9. H).: 9 00 TV v šoli — 16.50 šolska TV: — 17.50 Poročila — 17.55 Uganke med nitkami — 17.55 Slovenska ljudska glasbila in godci — 18.25 Notranjski obzornik —
16.40	Nepreskrbljeni, jugoslovanski kratki film — 18.55 Knjiga — 19.10 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.50 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 A J. Cronin: Citadela — 20.55 Težka pot do tehnologije — 21.40 Dnevnik
___ 21.55 Povabilo na pies, zahodnonemška
baletna oddaja.
SREDA, 10. 10.: 8.45 TV v šoli — 18.00 Poročila — 18.05 Ciciban, dober dan — 18.25 Koroški obzornik — 18.40 Vonj po zemlji — 19.10 Risanka — 19.20 Clk cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna —
19.50	Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Družinski zaplet, ameriški film — 22.05 Dnevnik.
ČETRTEK, 11. 10.: 8 45 TV v šoli — 16.50 šolska TV — 17.50 Poročila — 17.55 Bratovščina sinjega galeba — 18.25 Pomurski obzornik — 18.40 Delegatska tribuna — 19.10 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.50 Dnevnik — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandno oddaja — 20.00 Tednik — 21.00 Propagandna oddaja — 21.05 šogun, ameriška nadaljevanka — 21.55 Dnevnik — 22.10 Dekame-ron.
ORF - KOROŠK! RAD!0 Stovenske oddaje
PETEK, 5. 10.: 14.10 Obzornik — Zabavno glasba.
SOBOTA, 4. UL: 9 00 Od pesmi do pesmi — Od srca do srca.
NEDELJA, 7. 10.: 7.05 Duhovni nagovor — Voščila.
PONEDELJEK. 0. 10.: 14.10 Obzornik — !l ljudstva za ljudstvo.
TOREK, 9. 10.: 9.50 Dežela ob Dravi — Land an der Drau — 14.10 Obzornik — Otroci, poslušajte.
SREDA, 10. 10.: 14.10 Obzornik — 10. okt.
ČETRTEK, 11. 10.: 14 10 Obzornik — Glasbeni mojstri.
O B ! 5 Č ) T E
Wemer Bergovo ga!erijo
V PLtBERKU
VESTNIK
izdajaleij in zeioinih: Zveza slovenskih
organizacij na Koroškem,
9020 Celovec. Gasometergasse 10.
Uredništvo: 9020 Celovec, St.-Ruprechter-StraBe 19/IV, tel. (0 42 22) 54 0 42. teleks 422086 sndk a
Uprava: 9020 Celovec, Gasometerg. 1B, tel. (0 42 22) 52 5 50.
Tisk: Založniška in tiskarska družbe z o. j Drava, Celovec - Borovlje.
- ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI VESTNIK -
piše JUSTiN POLANŠEK
SAK z remijem obdržal vodilno pozicijo
Nobenih odmikov v manjšinskem vprašanju
SAK : BAD ST. LEONHARD 0:0 Koschatovo igrišče, 200, Kreuiweger.
Po zmagoviti tekmi in dobri igri v Selah pred tednom dni je SAK tudi tokrat (na domačem terenu) načrtoval poln uspeh, se pravi zmago in nadaljnji dve točki. Tekma je bila nastavljena na soboto (prvič v letošnji sezoni) ob 16.00 uri in morda je bil vzrok slabega obiska prav ta „neobičajen" termin. Na vsak način je moštvo ..reagiralo temu primer-
Reichenau : Bilčovs 0:3 (0:2)
Hobel Sigi dvakrat in Part) sta poskrbela za drugo zmago Bilčovščanov v gosteh. Po devetem odigranem kolu imajo te ti devet točk in razmerje v golih 18:15. To je točno 50% in zaenkrat .sigurno" osmo mesto na lestvici. Kofmara vos : Metnititcl 2:2 (2:0)
Bravo in obenem škoda! Kotmirčani so vodili že 2:0, vendar je fretjeuvrščeno moštvo iz Metnitztala z dobro moralo še izenačilo. Za domačine sta zadela Gerger in Mrazek.
Žilam vas : Grebirtj 3:2 (2:1)
Žitrajčani so še naprej uspešni. Proti Grebinju je zadostovala povprečna forma za osvojitev dveh točk in drugega mesta na lestvici. Po devetem igralnem dnevu zaostajajo le še točko za vodečim Klopinjskim jezerom, ki so ga prejšnji teden porazili z 1 :0. Tokrat sta za gole poskrbela Hosl (2) in Habernig.
Globasnica: Labot 4:2 (3:1)
Globasnica je spet zaživela! Po težki in borbeni tekmi so domačini slavili zasluženo. S to zmago so Globašani spet .prilezli* na vrh lestvice. Gole za Globasnico so stretili Beliš, Wolbl,Gallo in Schatz.
no" in se prezsntiralo v slabi formi. Nasprotnik iz St. Leonharda je igral zelo trdo in včasih skoraj nešportno, vendar to še zdavnaj ni opravičilo za skromno predstavo.
Zlatko Ratajec je ozdravel in spet igral. Logična posledica:	Golman
Igor Mrkun, kot tretji legionar, je moral igrati za rezervno moštvo in tako narediti prostor Naschenwengu. Luschniga sploh ni več blizu, Polan-šek pa je še naprej poškodovan (na-
Podkrnos : Klopinjsko jezero 1:1 (1:0)
Klopinjsko jezero v krizi? Vsekakor srečen remi, kajti šele po avtogolu so Jezerčani osvojili točko in z njo vred obdržali vodstvo na lestvici.
Sirtča vas : Ruda 2:1 (2:0)
Sinča vas postaja vedno bolj nevarna. Ni čuda, saj sta jugoslovanska legionarja Novak in Prašnikar v odlični formi. Pri sfretjanju golov se izmenjujeta, na vrsti pa je bit Prašnikar. In glej, dal je kar oba gola!
Grabštanj : Železna Kapla 3:1 (2:1)
Za Kapelčane je zadel igralec-trener Jehrtich, za domačine pa dvakrat kapetan Michor in Knappitsch. .Golge-ter" Kogelnik je dal teden prej (proti Podkrnosu) tri gole, vendar se je istočasno hudo poškodoval (operacija kolena) in Kapelčanom zelo primanjkuje. Železna Kapla je samo še točko pred zadnjim. Tako slaba že dolgo ni bila! Kostanje : Bistrica ob Dravi 2:1 (0:1) Gostje so dvakrat povedli, domačini pa obakrat (Steiner in Tschemernjak) izenačili. Naposled je prišlo pravično do delitve točk. V naslednjem, desetem kolu igrajo Kostanjčani v gosteh proti še zmeraj neporaženemu Baškemu jezeru.
trgana mišica) in bo iizpadel še dlje. To so v naglici spremembe oziroma novosti v kadru članske ekipe. Igra-lec-<trener Jagodič se je preoblekel že tretjič (Vdšperk, Sele in zdaj še St. Leonhiard) in bržkone dokazal, da je slej ko prej izvrsten „fuzba-ler". Vrhu tega je pravi zgled vsem mladim nogometašem — kar zadeva borbenost v igri in predvsem načina športnega življenja!
No in tekma? Slaba, počasna in tu in tam celo hektična. Slovenska enajsterica je žal razočarala tako navijače kot ftudi trenerja. Prvi polčas je bdi „za ribe", tako da Jagodiču ni preostalo ničesar drugega kot da je odložil trenerko in ..poskusil" v drugih petinštiridesetih minutah še sam. To je bila pravilna odločitev, kajti SAK je na vsem lepem zaigral bolj privlačno in živo. Nasprotnik ni hotel zaostajati za „Sakovci" in je pravttako ojačal tempo. Naposled je nastala le še kolikor toliko zanimiva lin hitra tekma, v kateri so „Sakovci" imeli več od igre. Premalo, ker priložnosti, ki so se jim nudile, niso izkoristili. Gledalci to pot niso videli nobenega zadetka in po razočaranih devetdesetih minutah ter nehvaležnem (za gledalca) 0:0 nikakor niso bili zadovoljni.
Postava: Naschenweng; Sadjak,
Štern, Woschitz, Lampichler;
Kreutz, Jovičevič (Urban),
Raczynski, Velik; Ratajec,
Gregorič (Jagodič).
Moštvo pod 23 spet zmaguje! Pravzaprav nepričakovano, saj so SAK-re-zervisti igrali proti vodečemu na lestvici, namreč St. Leonhardu, in po izredno trdi (dva nasprotna igralca sta bila izključena) bitki so slavili tesno, toda zasluženo zmago z rezultatom 2:1.
Najmlajši — pionirji (= Knaben) so nastopili v Porečah (Portschach) proti tamkajšnjim .palčkom" in remizirali 1:1. .Naš gol" je dal Mihej Petek. Isti dan, torej v nedeljo, so se v popoldanskih urah na Koschafovem igrišču mladinci pomerili z nasprotniki iz Golovice (Wolfnitz). Le ti niso nastopili polnoštevilno, zato ne more biti govora o resnem spopadu; SAK-mladinci so zmagali visoko z 12:0, največkrat pa je zadel v črno .golgeter" in kapetan Dominik Kert — kar petkrat!
ŠAH
V dvoboju za svetovno prvenstvo se odvija vse „normaino" izzivatec Garij Kasparov zaenkrat nima nobenih šanz. Po sedmi partiji ga je svetovni prvak Anatoiij Karpov ie tretjič prisiii! na vdajo. Vsekakor si je šahovski svet obeta) več od miadega izivatca, kajti tako siabo ni igra) niti Viktor Korčnoj ieta 1981 v Meranu, ko je doživet hud po!om z 2:6 v osemnajstih partijah.
Svetovni prvak iz ieta 1960/1961, Miša Ta!j, je gostova! pri nas. Ob tej priiiki se je po ceiotni Avstriji predstavijo! s simuitanka-mi. Cetovec je bi) na vrsti v petek 28. septembra in v hotetu „Rokohof" se je zbraio štiriintrideset nasprotnikov aii boije rečeno izzivaicev. Končno ga nobeden ni premaga!, odda) je ie tri točke— torej šest remijev! Tatj je s svojo igro navdušt) vse navzoče in potrdi), da je kijub visoki starosti še vedno izreden mojster kraijevske igre!
„Naj ne mislijo, da smo zaradi težav pripravljeni na kakršnekoli načeine odmike, ko gre denimo za interese in pravice naših narodnih manjšin", je naglasil član predsedstva CK ZKS Jak Koprivc, ko je minulo soboto govoril na proslavi ob 40-!etnici ustanovitve partizanske tiskarne „Slovenija" naVojskem.
V svojem govoru je Koprivc izrazit začudenje, kako je mogoče, da tisti v sosednjih državah, ki so tako glasni v svoji skrbi za usodo Jugoslavije in ki imajo toliko recep-
tov za njeno demokracijo, dajo razmeroma malo glasu, ko gre za poskuse preziranja in negiranja temeljnih človekovih in demokratičnih pravic za mejo. ..Lahko obžalujemo", je naglasil govornik, „ker demokratične sile v Italiji in Avstriji ne najdejo več voije in moči za otipljivejša dokazila svoje demokratične načelnosti tudi tedaj, ko gre za vprašanja globalne zaščite Slovencev v Italiji, za preprečevanje provociranja z napisi, ko gre za spoštovanje in zaščito dvojezičnega šolstva v Avstriji."
Seiani dobili „izgubljeno" tekmo!
KAC : DSG SELE 0:1 (0:0)
KAC-igrišče, ISO, Schmid.
Gol: Travnik (47. E).
Medtem ko je SAK v soboto popoldne sprejel nasprotnika iz St. Leonharda, so Selani ob istem času gostovali v Celovcu in sicer „na drugem koncu" mesta, na KAC-igrišču. Tekma je bila precej bolj ^razvedrilna" in napeta kot spopad KAC:St. Leonhard. Selani so nastopili zopet z legionarjem Vrhovcem, ki je prvič — odkar je v Selah — igral v sredini, to se pravi ofenzivno in že je bil med najboljšimi. Fera in Travnik sta ga pri tem krepko podpirala. Najboljši „Selan" pa je bil brez dvoma vratar Silvo Užnik, ki je v izredno dobri formi in ki je branil neverjetne stvari. Rezultat ne pove tega, kar se je dogajalo na igrišču. V resnici je bila domača enajsterica (KAC) devetdeset minut dominantna in boljša. Gostje iz
V
Prvi remi Smihelčanov!
BOROVLJE : ŠMIHEL 1:1 (1:1)
Borovlje, HO, Wuli.
Gole: Schweiger (8 ), oz. Šulcr (16 ).
Karakteristično za to tekmo sta bila dva različna polčasa. V prvem so bili nadmočni domačini, v drugem gostje. Boroveljčani so začeli tekmo zelo obetavno in že v osmi minuti so povedli z 1:0. Vse je kazalo, da bodo Šmihelčani ponovno doživeli poraz. Pomota! Kmalu nato so izenačili in se taktično dobro branili. Do odmora ni bilo več zadetkov, čeprav so Boroveljčani stalno ogrožali šmihelska vrata. Po zamenjavi strani se je igra zaostrila in iniciativa je prešla nepričakovano na drugo stran — na Šmi-
NOGOMETNI TERMIN!
v soboto 6. oktobra 1984
15.30 Wiaitensfeld : SAK v Wieitensfeldu
v nedeljo 7. oktobra 1984
15.00	DSG Sele : ATSV Wolfsberg v Selah-Sajdi
15.00	Šmihel : Velikovec v Šmihelu
Sel so zmagali — to je treba objektivno priznati — srečno, po uspešno izvedeni enajstmetrovki Nantija Travnika, potem ko je KAC-napa-dalec v lastnem kazenskem prostoru povsem nemotivirano igrai z roko. Enajstmetrovko je sodnik Schmid dosodil Selanom v 47. minuti, tako da je domačinom preostal na razpolago še skoraj celoten drugi polčas, da bi izenačili ali celo zmagali. Po šansah, ki so se jim nudile, bi to lahko brez nadaljnjega, toda boginja Fortuna jim ta dan ni bila naklonjena. Selanom je uspelo obdržati prednost 1:0 do konca in hkrati prvič v gosteh zmagati. V celotnem prvenstvu je to bila zanje tretja zmaga. Pri goldiferenci 11:11 in osmih točkah so po devetem kolu na devetem mestu.
Postava Selanov: Užnik; Oraže, Jakopič, J. Čertov, Dovjak; Vrhovec, Fera, Olip; Hobel (A. Čertov), Hribernik, Travnik.
belčane! Na tej tekmi se je jasno videlo, zakaj domačini niso v stanju zmagovati oziroma zakaj ranžirajo na lestvici čisto spodaj. Primanjkuje jim enostavno osnovne podlage — kondicije! Teden za tednom se tepejo z istimi težavami. Prvih petinštirideset minut še „zdržijo" in zaigrajo še kar v redu, toda čim dlje tekma traja, tem bolj „padajo". Tako seveda ne gre in če pristojni ne bodo pravočasno ukrepali, potem bodo po letošnji sezoni navsezadnje Boroveljčani izpadli. To bi bila šele senzacija! V nedeljski tekmi se je zgodilo spet isto, vendar so domačini imeli srečo, da so Šmihelčani vse drugo kot v formi. Drugi polčas se je končal brez zadetka, tekma pa 1:1 — pravično. Tako so Šmihelčani postavili neke vrste svojstven rekord, kajti po devetem kolu so prvič igrali neodločeno. Zdaj imajo na kontu sedem točk, goldife-renco 13:20 in se nahajajo na desetem mestu — tik za Selani!
Postava Šmihelčanov: Puckel;
St. Vrhnjak, Šuler, Lopinsky, Motschnig; Mačk, Pajenk (P. Vrbnjak), Mijatovič, Blažej; Krištof, Bercbtold.
Spet je možnost zamujeno ...
POLOŽAJ V VZHODNI PODLtGt:
Z izjemo Velikovca (1:3 doma proti zadnjemu}!) iz Liebentelsa), ki je šesti na lestvici, so vsa moštva do sedmega mesta remizirata takote: SAK (1) : St. Leonhard (S) 0:0, Annabich) (2) : Dobria vas (7) 1:1 in Št. Andraž (4) : Weitensfe!d (3) 2:2. Selani v Celovcu pri KAC-u triumfi-rali z 1:0, Volšperk premagal zdci zadnjega, Žrelec, z istim rezultatom. Neodločeno se je končal tudi dvoboj med Borovljami in Šmihelom (1:1). SAK je potemtakem še naprej v vodstvu, drugi je ASV, tretji pa Wei-tensfeld. Torej ostane vse pri starem.
Prvi razred
Avstrije: so M: apravičeno razočarani, ko so se avstrijski športniki vrnili iz .Sarajeva s skromno kronasto kolajno v smuka. Prav posekno je kija razočarana športna indastrrja, ki sakvencionira zimski šport v Avstriji z miiijonskimi vsotami in si zato pri-čakaje zmag in zvišanja svojega prometa. Smači, ki ne zmagajo, ni mogoče tako /akko prodajati.
Ko so v Los Angelesa avstrijski ja-do-športnik: osvojili zlato in kronasto kolajno, so se oddaknil: športni poročevalci avstrijskega tiska/ končno je kilo mogoče poročati o aspeklk. Avstrijska športna indastrlja pa take zmage n: kila posekno srečna, saj se jado-ok!ač:!a ne dajo na široko prodajati, taka zlata kolajna torej ne zagotovi poseknlk dodatnik dokičkov.
Pred kratkim pa je avstrijska nogometna reprezentanca, k: je poleg smačarjev najzanimivejši okjekt avstrijske športne javnosti, z L'J zgak:-la proti Madžarski kvalijikacijsko tekmo za adeležko pri svetovnem prvenstvu	S tem rezultatom po
vsej verjetnost: Avstrija nima več
možnosti adeležlt: se svetovnega prvenstva.
Vzrokov za slake rezaltate avstrijskega nogometnega nacionalnega moštva v zadnjem časa je kajpada več. Moštvo, k: je v Argentini premagalo moštvo :'z ZRN okstaja le še v dolo-čenik /ormacljak, najpomemknejš: nogometaš: tega okdokja so že prestar: oz. nočejo več Igrat: v avstrijski reprezentanc:'.
Toda nogomet n: samo šport. Nogomet v Avstriji je tad: politika.
Politika
Spomnimo se starik, aspešnik časov avstrijskega nogometa/ na čela avstrijske nogometne zveze je stal minister Sekanina, ki ima poleg svoje ministrske Jankclje še celo vrsto dra-g:k stolčkov od sindikalne zveze tja do zdravniške klagajne. V časa top-/orme avstrijskik nogometašev Kran-kla, Prokaske, Koncilije, Pezzeya itd. je kila /ankclja predsednika nogomet-
ne zveze nedvomno atraktivna. Vsako zmago avstrijskega moštva je lak-ko prokiamirai za svojo, tadi sak-vencije raznik mentorjev so tekle v poln: meri. Športni aspek: avstrijskega nogometnega moštva so postali tadi politični aspeki kariere-željnega politika.
Politični aspeki neke stranke se ne dajo monopolizirati, isto je s športnimi aspeki,- kadar tek ni, je tadi vedno manj političnik /ankclonarjev, ki ki se apali prevzeti /ankcijo predsedni-
in šport
ka nogometne zveze, šekanina je to /ankcijo oddal, itranke ta /ankcija kljak tema mika, le vidnejše politike ne, ker ki jim lakko škodovala. Po odstopa šekanlne se je začel koj za vakanino mesto/ član danajske Avstrije, notranji minister Plečka je nalogo odklonil prav t<:ko kot njegov klaksk: član s stran: Ijadske stranke Erkard Pasek.
Socialisti so na to predlagali Korošca Raggaatza, katerega edina kva-li/ikacija je njegova rdeča strankarska knjižica. Tjadska stranka, ki ki prav tako rada soodločala pr: nogometa, je predlagala indastrlalca Maatkner-Markko/a. Noken se ni aveljavil.
Trenatno vse mogoči še/ avstrijskega nogometa je direktor avstrijske fo-kačne indastrije, Peppo Maakardt. Od njega pričakajejo merodajni več/ Kot je adomači! avstrijske cigarete na svetovnem trga, tako naj adomači avstrijski nogomet v športnem sveta,-kkrati že dela načrte kako ko pri-dokil več gledalcev. Maakardtove ideje so dejansko vakljive/ V pavzak ki avedli neke vrste strip-tease predvajanja, vmes pa še tomkolo ... S takim programom so vsi zadovoljni, ker menda zagotavlja polne štadione in nemoten potek avstrijskega nogometnega prvenstva.
Redakcija najvišjega razreda v avstrijskem nogometa pa naj ponovno zacementira poklicni šport in konec koncev prizadene vsa amaterska in
polamaterska prizadevanja na tem področja. Kajti milijoni in milijon: kodo na razpolago samo še desetim vrkovnim enajstericam, ki se v incestni okliki med sekoj kojajejo za naslov prvaka. Ok takem koncepta, k: je po volji samo /inančnim mentorjem, pa ok konca gotovo nastrada šport širokik množic. Šicer se o njem veliko govoriči, konec koncev pa je oksojen na smrt, ker kasirajo denarje v pretežni meri vrkanski klaki, k: monopolizirajo športno dogajanje in živijo od /inančne šikkosti amaterskik draštev, katerim „odkapajejo" naj-koljše moči in jik s tem degradirajo za statiste avstrijske športne dejavnosti.
Poraz proti Madžarski pa dokaza-je, da niti ta pot ne privede do aspe-ka. Vse kaže, da Avstrija kmala ne ko samo iskala novega trenerja za nogometno reprezentanco, marveč tadi novega predsednika nogometne zveze. Toda /nnkcionarji — pa če so tadi V najvišjik /ankcijak — še nikoli niso odločali izida tekme.
/ra-ter