NOVO ODKRITI KOLIŠČI NA LJUBLJANSKEM BARJU Staško Jesse Kolišče ob Resnikovem kanalu pri Igu Že leta 1953 so delavci pri kopanju R esnikovega kanala na Igu našli prve fragm ente keram ike, živalskih kosti in posam ezne kole blizu izliva novega k an ala v Iščico; žal ta k ra t s sondam i ni bilo mogoče natanko ugotoviti mesto in razprostranjenost kolišča (glej Jesse, Poročilo o sondiranju v okolici Iga pri L ju b ljan i v AV V /l, str. 102—103). Spom ladi 1954 pa so približno 130 do 150m vstran od prvega m esta znova izkopali večje število kolov, keram ičnih frag­ m entov in razbitih živalskih kosti. Novo odkrito kolišče leži približno 350 m jugovzhodno od m ostu preko Iščice na cesti Ig—B abna gorica, ozirom a v trik o tu ceste Ig—Škofljica, Iščice in Resnikovega kanala. P redm ete so izkopali na parceli št. 723, kat. obč. Studenec-Ig. K er delavci med obem a m estom a najdb, po podatkih Ivana K ukoviče, Ig št. 33, niso našli nobenih arheoloških ostalin, bo potrebno z večjim i sondam i ugotoviti, če imamo tu opravka z večjo koliščarsko naselbino, sestavljeno iz več m anjših sam ostojnih stavbnih enot. Od 8 do 12 cm debeli hrastovi, jelševi in kostanjevi koli, ki so bili sekirasto prisekani, so segali v globino tudi preko dveh m etrov, in sicer v sivo ilovnato polžarico. Nad n jo je ležala, 150 do 160 cm globoko, rjavkastosiva ilovnata plast, polna raznih arheoloških predm etov. R azen močno fragm entiranega koščenega bodala (sl. 8) in razb itih živalskih kosti je v glavnem zastopana sam o keram ika. Vsi fragm enti so del m anjših bikoničnih ali kroglastih posod iz n a sivo pečene gline, ki je razm erom a še dobro prečiščena. Značilna je p re c e jšn ja m nožina trak a stih ročajev (sl. 2, 4, 7), ki so vezali ram e s cilindričnim vratom ; v enem prim eru pa imamo vodoraven ročaj na ram enu posode (sl. 5). Rob u stja je za­ obljen, ravno odrezan, v n ek aterih prim erih je u stje rahlo navzven upognjeno. Med fragm enti je tudi del m ale glinaste zajem alke (sl. 3). Č eprav je v celoti šteti keram iko po n je n i oblikovni sorodnosti k znanem u »ižanskem u tipu«, ne najdem o niti enega prim era, ki bi bil o rnam entiran v te j tehniki, kvečjem u s kako plastično ornam entaci jo (sl. 1, 6). Kolišče pri Kamniku pod Krimom (obč. Podpeč-Preserje) Okoli 300 m južno od ceste P re se rje —Podpeč so delavci p ri k o p an ju ja rk a Založnice, ki bo vodil v L jubljanico, odkopali keram ične fragm ente, živalske kosti in kole. Koli novo odkritega kolišča, ki je stalo v malem zalivu na južnem bregu nekdanjega jezera, potekajo v sm eri severovzhod jugozahod v vrstah, ki so m ed seboj oddaljene po 50 do 90 cm; zabiti so v jezersko dno posamezno ali pa v skupinah po trije ali štirje skupaj. O dkrito kolišče, ki ga je k anal presek al na dve polovici, je na tem m estu široko približno 80 m; na dolžini 80 m nam reč lahko opazimo v obeh bregovih k an ala ostanke kolov. N jihova debelina m eri od 5 do 12 cm. Les je v glavnem bukev, jelša, breza, hrast, ki je vselej trik o tn o klan, in topol. P rofil zahodne stene: v rh n ja ru šn ata plast 15 cm, subhum us 15 cm, rja v a šota 66 cm, svetlosiva glina, m ešana s šoto 24 cm, črnkasta šota 28 cm (iz m ahov), rjavkastosivo organsko blato (gyttja) s k ulturnim i ostanki 7 cm, polžarica do dosežene globine 180 cm. Iz profila lahko razvidim o, d a je bilo tu kolišče postavljeno n a zelo plitvo in k ratk o tra jn o jezero; nato je sledila m očna in dolgotrajna zam očvirjenost, katere ostanek je črn k asta šota n ad k u ltu rn o plastjo. K asneje je je ze rsk a voda vnovič za daljši čas preplavila om enjeni predel, vendar jezero n a tem m estu ni bilo več naseljeno. Poleg kolov so delavci našli mnogo razb itih in ožganih kosti goveda (m ajhne rasti), prašiča, psa, jazbeca, je len a in tu d i bo b ra (?).* Med kostnim i ostanki pa je bila še močno deform irana in s šoto rjav o obarvana čelnica m lajše, v erjetn o ženske osebe.** Seveda pa ne m orem o te kosti zatrdno pripisati koliščarskem u prebivalcu; v e rje tn e je jo bo prištevati h kakem u utopljencu poznejšega časa. F ragm enti keram ike so ležali delom a še v ja rk u , v večini pa na njiv ah okoli ja rk a , kam or so jih odvrgli delavci p ri kopanju. K eram ika, k i jo je treb a šteti k tako im enovani uporabni hišni k eram ik i, je po izdelavi in obliki sorodna ižanski; delana je iz razm erom a dobro prečiščene gline in je na sivo ali pa črno pečena. Po o h ran jen ih fragm entih lahko rekonstruiram o le n a sivo pečeno konično skodelo z navzven zavihanim u stjem (sl. 10) in m anjšo tem nosivo posodo z rahlo nakazanim prehodom v vrat, ki je fragm entiran (sl. 11). Popolnom a je ohranjen le na črno pečen in zelo grobo izdelan lijak (sl. 14). O stali fragm enti spadajo k veliki, na črno pečeni posodi, od k a te re je ohranjen del s trak astim ročajem , ki je ob robu ornam entiran z vrsto vdolbin, nato pa so še trije frag ­ m enti v ratu z navzven zavihanim ustjem neke velike in n a črno pečene posode (sl. 9). Poleg teh je bilo še n e k a j m anjših fragm entov cilindričnih vratov z bolj ali m anj izrazito nakazanim prehodom ram ena v v rat z odebeljenim robom ustja, ki je bil le v enem p rim eru skrom no ornam entiran z vrsto vdolbin (sl. 12 in 15), ter fragm ent na črno pečene skodele z odebeljenim in navznoter zavi­ hanim ustjem (sl. 15). Y celoti je vsa k eram ik a precej grobo izdelana in kaže močne znake uporabe ozirom a ognja. * Kosti je določil akadem ik dr. I. Rakovec, katerem u se na tem m estu iskreno zahvaljujem . ** Čelnico je opredelila antropologinja V. Brodar, kateri se prav tako lepo zahvaljujem . O be novo odkriti kolišči sestavljata skupaj z že znanim i kolišči n a Igu tako im enovano »ižansko skupino«, ki je starejša od skupine, h k ateri spadajo ko­ lišče pri P re serju (zahodno od opisanega), B latn a Brezovica in bržkone tudi N o tran je gorice ter kolišče na Velikem Mostišču p ri Igu. # RÉSUMÉ Deux nouveaux villages lacustres découverts au Ljubljansko barje En 1954, lors des tra v a u x de canalisation, ont été découverts deux villages lacustres. Le prem ier est situé sur le canal de R esnik à Ig, et le d euxièm e sur le fossé de la Založnica p rè s d e Kam nik au pied du Krim. Tons les d eux cepen­ d an t se trouvent au bord m éridional de l’ ancien lac. La céram ique qui, pour la p lu p a rt, n ’est pas ornem entée, est ap p aren tée à celle de Ig.