RAVNE RAVENSKIH ZELEZARJEV GLASI Leto XVI Ravne na Koroškem, 1. septembra 1979 Št. 15 Ulova tovarna pnevmatičnih strojev Na začetku tega srednjeročnega obdobja smo si med drugim zadali nalogo, da posodobimo našo proizvodnjo pnevmatičnih strojev. V ta obrat dalj časa nismo skoraj ničesar vlagali za temeljito obnovo opreme in tehnologije niti v nadaljnji razvoj izdelkov. Jasno je, da se to pozna v konkurenčni sposobnosti ter gospodarnosti poslovanja. To je čutila sedanja temeljna organizacija pnevmatični stroji na vsakem koraku, saj more vse manj zadostiti zahtevam trga po količini in izvedbi izdelkov. Neprimerne cene na domačem trgu so kljub velikemu povpraševanju stalno vodile temeljno organizacijo ob robu rentabilnosti. Na bistven izvoz zaradi zastarelosti ni bilo mogoče misliti. Predpisi glede delovnega varstva (hrup, tresljaji) in seveda zahteve po čim večjem učinku pri gospodarni porabi energije so možnost prodaje v izvozu zmanjšale na minimum. Ob takem stanju je delavski svet železarne ob sprejetju tega srednjeročnega načrta posebej poudaril pomen novih naložb v pnevmatičnih strojih. Proizvodnja je namreč vezana na domača jekla, nudi možnost ne pretežke zaposlitve za ženske in invalide ter predstavlja finalizacijo z velikim znanjem in zahtevno tehnologijo. Pogoj so seveda investicijska vlaganja v osnovna sredstva in tehnološko znanje. Povezanost z inozemskim družabnikom je danes v svetu najkrajša pot do ustreznih sredstev, do pristopa na inozemski trg in do potrebne ravni sodobnega znanja. Zato je bila nujna povezava z znanim inozemskim podjetjem, ki lahko nudi sredstva in znanje. Po nekaterih informativnih stikih z več podjetji so se začela resna pogajanja s švedsko firmo Atlas Copco. Pogajanja so bila zelo težavna in so trajala več kot dve leti. V tem času sta izšla v 1.1978 tudi dva nova zakona, ki urejata področje sovlaganja tujih oseb pri nas ter kooperacijo oziroma poslovno tehnično sodelovanje in pravico do pridobitve tehnologije. Ker še ni praktičnih primerov uporabe zakonov, so tolmačenja še nepopolna in nejasna in posebno za tujce težko razumljiva. Poleg normalnih težav, ki izvirajo iz vsakega vzpostavljanja ekonomskih odnosov, so novi predpisi pogajanje še bolj otežkočali. Kljub temu so bili izoblikovani skupni interesi in cilji ter na podlagi izdelane študije o izvedljivosti ter investicijskega programa postavljene tehniško-teh-nološke, ekonomske in pravne osnove za sodelovanje. Pritegnjena je bila še trgovska organizacija Univerzal iz Beograda kot sovlagatelj in nosilec prodaje. Sad teh pogajanj je bil dogovor o družabništvu, kjer bo tozd pnevmatični stroji investitor in Izdaja delavski svet Železarne Ravne kot 14-dnevnlk v nakladi 5500 Izvodov Ureja uredniški odbor: Janko Dežman, Vida Gregor, Avgust Knez, Marjan Kolar, Franjo Miklavc, Helena Nerat, Rudolf Rajzer, Ivan Vušnlk, Milan Zafošnik Glavni In odgovorni urednik Marjan Kolar Telefon 861 131, Int. 304 Tiska CGP Mariborski tisk Glasilo je po 7. točki 1. odst. 36. čl. zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni listi SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka proizvajalec, Atlas Copco Stockholm sovlagatelj in nosilec nove tehnologije ter Univerzal Beograd, tozd Intercopco, sovlagatelj ter nosilec trženja, prodaje in servisiranja. Sovlagatelji so se zedinili za glavne cilje: — povečati in posodobiti proizvodne zmogljivosti, izvedbo izdelkov in izdelavne postopke, — dopolniti proizvodni program z novimi izdelki Atlas Cop-ca ter lastnega razvoja, — zagotoviti trajno in zanesljivo oskrbo domačega trga in ustvariti pogoje za izvoz. V ta namen naj bi bila v skladu s predpisi med gradnjo ustanovljena nova delovna organizacija v izgradnji, ki bi ob začetku obratovanja prešla v nov tozd železarne. Proizvodni program nove temeljne organizacije bo obsegal: A — izdelke po dokumentaciji Atlas Copco — vrtalna kladiva — podporne noge — razbij alna kladiva — stroj — goseničar za globoko vrtanje — nabij alnike B — izdelke iz sedanjega programa Železarne Ravne — razbij alna kladiva flottmann — vrtalno kladivo (RK 21 ali 24) — kladiva za globinsko vrtanje — kladiva za sekanje — brusilne stroje — armature — stroje za globoko vrtanje — razna orodja in nadomestne dele. Konice Program je po vrstah in tipih izbran tako, da se izpopolnjuje. Izpuščena pa je proizvodnja vrtalnega orodja, ki bo prenesena v orodjarno. Prodaja bo pri polni proizvodnji dosegla 13.450 kosov letno oziroma 530 t izdelkov. Pri taki proizvodnji bo prodanih za 204,7 (Nadaljevanje na 3. strani) Kako izpolnjujemo planske obveznosti Skupna proizvodnja v juliju je bila prekoračena za 1,2 odst., kumulativno 2 odst. Odpremo smo prekoračili za 9,2 odst., kumulativno 2,3 odst. Prekoračena je bila tudi fakturirana realizacija za 0,8 odst., medtem ko v kumu-lativi zaostajamo za 2 odst. Zaostanek za planiranim izvozom znaša 32,7 odst., kar je slabše od junija za 19,2 odst. V kumula-tivi beležimo zaostanek 28,3 odst. TOZD jeklarna. Prekoračitev skupne proizvodnje 4,2 odst., je ob pomanjkanju delovne sile plod velike prizadevnosti prisotnih na delu. Manjše težave so nastajale le pri pripravi vložka na el. obločni peči, saj je bil vložek dimenzijsko neprimeren, primanjkovalo pa je tudi delavcev. TOZD jeklolivarna. V TOZD se je precej čutilo pomanjkanje delovne sile, saj so se visokim bolniškim izostankom pridružili še izpadi dnin zaradi letnih dopustov. Zato je bilo ukinjeno triiz-mensko delo v strojni kaluparnici in mini livarni. Kljub temu je TOZD presegel plan skupne proizvodnje za 0,4 odst. Veliko zastojev je bilo tudi v čistilnici zaradi (Nadaljevanje na 2. strani) »Rastlinjak« (Nadaljevanje s 1. strani) neučinkovitega remonta na žaril-nih pečeh. TOZD valjarna. Tako v juliju kot tudi kumulativno beleži TOZD prekoračitev skupne proizvodnje 1,7 odst., saj zaradi remonta 1800 t stiskalnice v kovačnici kot tudi visoke proizvodnje v topilnici ni primanjkovalo vložka. Planirani letni remont na srednji progi je bil izvršen v predvidenem času, proizvodnja po remontu je potekala dobro, kar kaže na kvaliteno opravljeno delo. TOZD kovačnica. Zaradi generalnega remonta 1800 t stiskalnice je dosegel TOZD v juliju skupno proizvodnjo z 69,7 odst. Operativni plan pa, ki predvideva ta remont, je bil presežen za 0,2 odstotka. Na vseh ostalih agregatih je potekala proizvodnja dokaj dobro. Remont 1800 t stiskalnice je potekal po predvidenem programu. Tudi vsa ostala dela pri vzdrževanju so bila zadovoljivo opravljena. TOZD jeklovlek. TOZD je tud; v tem mesecu precej prekoračil plan skupne proizvodnje, odpreme in fakturirane realizacije. Precej pa zaostaja pri izvozu, kjer primanjkuje primernih naročil. TOZD stroji in deli. Prekoračitev plana skupne proizvodnje 10,5 odst. ni prinesla pričakovanih sadov, saj precejšnja količina gotovih proizvodov ni bila pravočasno odpremi j ena, s tem pa je nastal tudi velik zaostanek tako odpreme kot tudi fakturirane realizacije. Kapacitete brusilnih strojev so še vedno slabo izkoriščene, istočasno pa beleži TOZD zaostanek pri dobavi valjev za domače tržišče. TOZD industrijski noži. Pri proizvodnji nožev zaostaja TOZD za planom skupne proizvodnje 32,8 odst., medtem ko je bil predvideni plan za brzorezno orodje dosežen 100 odst. Kot v juliju, tako tudi v kumulativni TOZD še vedno precej zaostaja za predvidenim planom izvoza. TOZD pnevmatični stroji. TOZD je presegel plan skupne proizvodnje za 6,9 odst. Zaostaja pa pri skupini vrtalnega orodja 76,5 odstotka, in to zaradi pomanjkanja Odstotek doseganja načrtovane(ga) TOZD Skupne Proizvodnje Odpreme eks ter ^realizacij e Izvoza . ... kumu- . ... kumu- . ... kumu- . ... kumu- ]ullJ lativ. JullJ lativ. JullJ lativ. JullJ lativ. JEKLARNA 104,2 102,7 JEKLOLIVARNA 100,4 99,2 VALJARNA 101,7 101,7 KOVAČNICA 69,7 105,0 JEKLOVLEK 108,5 109,5 STROJI IN DELI 110,5 87,4 — noži, brzorezno orodje 68,6 70,8 — gredice — 100,0 — palice 96,7 110,5 INDUSTRIJSKI NOZI 81,1 113,4 PNEVMATIČNI STROJI 106,9 94,8 VZMETARNA 105,0 101,5 REZALNO ORODJE 77,8 101,6 KOVINARSTVO LJUBNO 50,0 77,0 KALILNICA — — STOR. DRUGIH TOZD—DS — — SKUPAJ DO 101,2 102,0 97,8 97,9 102,0 97,6 112,6 104,3 119,4 101,0 116,4 103,4 97,3 83,9 97,1 130,3 128,4 137,0 79,3 57,9 109,2 112,4 125,6 116,7 58,9 73,0 36,4 62,5 41,8 58,7 3,4 37,0 84,1 75,9 113,3 91,6 41,5 64,5 96,7 110,5 96,9 109,8 126,0 123,5 119,1 97,5 41,5 64,5 132,8 94,6 116,9 92,3 156,5 65,8 109,0 102,9 121,7 105,0 130,7 124,6 53,3 101,0 79,0 97,6 — 162,8 51,5 79,3 59,8 85,2 — — — — 118,7 168,4 — — — — 72,7 94,7 — — 109,2 102,3 100,8 98,0 67,3 71,7 Odstotek dosedanjega operativnega plana skupne proizvodnje TOZD Julij Kumulativno Jeklarna 104,8 101,8 Kovačnica 100,2 105,4 TOZD Odstotek doseganja v primerjavi z enakim obdobjem lani Skupne proizvodnje Odpreme Fakturirane eksterne realizacije Izvoza julij kumu- lativ. julij kumu- lativ. julij kumu- lativ. julij kumu- lativ. JEKLARNA 101,5 103,4 — — JEKLOLIVARNA 126,2 107,1 133,4 107,6 156,8 122,1 82,9 105,3 VALJARNA 108,2 105,1 123,1 105,8 132,3 128,6 240,9 168,4 KOVAČNICA 72,3 104,6 94,7 111,2 140,8 142,1 772,1 35,7 JEKLOVLEK 129,4 124,6 125,9 124,0 147,6 146,8 1416,0 354,0 STROJI IN DELI 149,0 107,9 45,6 78,0 78,0 95,0 30,0 27,1 — noži, brzorezno orodje 72,7 83,6 92,1 92,5 151,3 137,8 42,3 74,5 — gredice — 159,1 — — — — — — — palice — — — — — — — — INDUSTRIJSKI NOZI 116,7 143,6 139,7 150,9 158,2 144,9 42,3 74,5 PNEVMATIČNI STROJI 151,2 112,7 180,9 115,0 146,0 125,1 — 172,8 VZMETARNA 119,9 119,4 126,3 120,9 163,7 140,6 161,9 188,4 REZALNO ORODJE 77,8 90,3 56,2 93,9 102,2 123,2 — 117,3 KOVINARSTVO LJUBNO 59,1 74,3 59,1 74,2 210,3 109,7 — — KALILNICA — — — — 114,5 163,4 — — STOR. DRUGIH TOZD—DS — — — — 130,3 147,4 — — SKUPAJ DO 104,6 104,8 116,4 106,7 132,3 126,8 140,3 82,2 Kot morska pošast votlosvedrnega jekla iz uvoza. V juliju beleži TOZD prek 1900 ur zastojev strojev zaradi okvar. TOZD vzmetarna. Proizvodnja je potekala brez vseh motenj. Temu primerna je tudi prekoračitev skupne proizvodnje, odpreme, fakturirane eksterne realizacije in izvoza. Bolniški izostanki so se v minulem mesecu nekoliko zmanjšali. TOZD rezalno orodje Prevalje. Zaloge diamantnih brusilnih plošč v TOZD so pošle. Primanjkuje karbidne trdine kakor tudi določenih vrst vložnega materiala, predvsem pločevine, ki služi kot vložek za diske krožnih žag. TOZD kovinarstvo Ljubno. Vzrok nedoseganja predvidenega mesečnega plana je treba iskati predvsem v 12-dnevnem kolektivnem dopustu. ISKRE Moškemu, ki bo izumil čevlje, manjše od zunaj in večje od znotraj, bodo ženske večno hvaležne. »Izdelujete slike v naravni velikosti?« vpraša stranka fotografa. »Vsekakor,« odgovori fotograf. »Potem mi, prosim, povečajte diapozitiv Mont Blanca...« * Prevzeten playboj pelje domov mlado dekle v svojem športnem kabrioletu. Pred hišo jo vpraša: »Lahko grem z vami v stanovanje ... samo na viski in zofo?« »Pojdite,« odgovori lepotica, »ampak samo na džin in plato-nik.« Nova tovarna pnevmatičnih strojev (Nadaljevanje s 1. strani) milij. din izdelkov, od tega 43,0 mili j. din v izvoz. Za primerjavo naj povemo, da je v letu 1978 bila proizvodnja 325 ton in prodaja 74,5 milij. din brez vrtalnega orodja. Novi tozd bo nekoliko drugače organiziran, kot so doslej naše temeljne organizacije. Prisotnost tujih partnerjev v financiranju in upravljanju zahteva posebne prijeme in določeno decentralizacijo nekaterih funkcij. Predvsem gre za prodajo, pripravo dela in razvoj izdelkov (konstruiranje, razvijanje in kontrola). Ta opravila bodo v veliki meri združena v tozdu. S svojim izvozom bo tozd pokrival vse devizne obveznosti za povračilo vloženih sredstev tujemu družabniku, plačilo nadomestila za gospodarjenje ter za licenčnino pri prodanih izdelkih iz programa Atlas Copco. Nova tovarna bo postavljena na zahodni strani železarne za upravno zgradbo. Proizvodne hale in stranski prostori bodo obsegali skupaj 5400 m2. Ta prostor daje možnost za povečanje proizvodnje ob ustrezni racionalizaciji dela. Možna je še tudi nadaljnja izgradnja v bodočnosti. Ob glavnih halah je predviden prizidek za pisarne, laboratorije in oblačilni-ce. Za proizvodnjo je izbrana sodobna oprema, ki omogoča veliko produktivnost ter zahtevano natančnost. Temu je prirejena tudi kontrola, kjer bodo dane možnosti za tehnične meritve značilnih kazalcev pnevmatičnih strojev. Pri obdelovalnih strojih so v veliki meri izbrani tudi numerični stroji. Del strojev bo prenesen tudi iz sedanjega obrata. V novi tovarni bo zaposlenih v dveh izmenah 230 delavcev (sedaj 163), pri čemer bo morala biti izpopolnjena tudi kvalifikacijska sestava. Investicijska vrednost naložb obsega: 000 din — osnovna sredstva 196.266 — energetski prispevek 8.365 — obratna sredstva 42.620 Skupaj 247.251 V tem znesku je upoštevana prenesena oprema in obratna sredstva iz sedanjega tozda ter odkup tehnološkega znanja (know-how). Izgradnja bo končana v prvi polovici leta 1981, polna proizvodnja dosežena leta 1982. Dokumentacija za izgradnjo se pripravlja, kolikor je v tej fazi možno. Ekonomski kazalci uspešnosti so ugodni. Investicija se povrne v 8,7 letih, stopnja donosa je 18%, kar je dvakrat višje od predvidene obrestne mere za dolgoročne kredite. Akumulativnost bo za 2,5-krat večja kot doslej pri večji ekonomičnosti ter višjih osebnih dohodkih. Viri financiranja: 000 din % — lastna sredstva 119.940 49 — bančni krediti 74.160 30 — blagovni krediti 53.151 21 Skupaj : 247.251 100 Pri lastnih sredstvih je Železarna Ravne udeležena z 22 °/o v obliki gotovine, opreme in obratnih sredstev, Atlas Copco 14% z gotovino in ovrednotenim znanjem, Univerzal 13 % z gotovino. Gotovinska sredstva Železarne Ravne v znesku 18,910.000 din bodo združevali vsi tozdi železarne. Pravno stran izgradnje, sovlaganja ter sodelovanja med proizvodnjo zagotavljajo: — pogodba o skupnem vlaganju vseh treh udeležencev, — pogodba o dolgoročni proizvodni kooperaciji in pridobitvi pravic do tehnologije z Atlas Copco, — pogodba o osnovah prodaje, servisa, oskrbovanja z nadomestnimi deli med vsemi tremi družabniki, — samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev v skupni proizvodnji in prometu z Univerzalom. Pogodbe in sporazum so podpisani, vendar bodo po naših predpisih začeli veljati, ko bodo izdana ustrezna soglasja. Pri tem je treba prebroditi vrsto ovir oziroma instanc. Spisek je dolg: — Predhodna mnenja Jugoslovanskega zavoda za statistiko, Zveznega zavoda za patente, Zveznega zavoda za družbeno planiranje. TOZD Železarne Ravne so v 1. polletju 1979 dosegle proti planiranim naslednje rezultate: — skupne proizvodnje 102,1%, — blagovne proiz. 101,3 %, — fakturirane realizacije 97,5 %, od tega izvoz 77,1%, — produktivnost, merjeno s količinsko proizvodnjo 102,5 in merjeno z realizacijo 99,3%, — celotnega prihodka 98,3 %, — materialnih in drugih stroškov 100,4%, — dohodka 98,7%, — čistega dohodka 96,6 %. Začasno nerazporejeni del ČD predstavlja znesek tistih TOZD, ki so pokrile vse obveznosti in še ustvarile skupaj toliko nerazporejenega čistega dohodka. Znesek nepokritih obveznosti TOZD predstavlja seštevek nepokritih posameznih TOZD, ki z ustvarjenim čistim dohodkom niso pokrile vseh samoprispevno dogovorjenih obveznosti. — Dovoljenje samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino za uvoz opreme, nakup tehnološkega znanja in odplačila licenčnine. — Mnenje odbora udeležencev družbenega dogovora o višjih oblikah gospodarskega sodelovanja s tujino pri republiškem komiteju za ekonomske odnose s tujino. — Soglasje zveznega komiteja za industrijo in energetiko pri zveznem izvršnem svetu. — Registracija pri sekretariatu za zunanjo trgovino zveznega izvršnega sveta. Pri tem je najvažnejše mnenje republiškega komiteja ter odobritev deviznih sredstev. Že na prvi pogled je videti, da vseh teh stopenj ni mogoče v kratkem času prebresti. Trajalo bo gotovo do konca leta, preden bo vse urejeno. V tem času bo treba urediti tudi domače financiranje pri Ljubljanski banki ter izbrati domačo in uvoženo opremo. Z gradnjo in naročili ne bo mogoče prej začeti, dokler ne bodo pridobljena soglasja ter urejeno financiranje. Pred začetkom gradnje je treba ustanoviti delovno organizacijo v ustanavljanju, ki bo vodila vsa dela v času izgradnje. Ob začetku proizvodnje bo prešla v temeljno organizacijo Železarne Ravne. Vse navedene dejavnosti že potekajo, poskušamo jih pospešiti, kjer se to da. Nestrpni pri tem ne smemo biti, čeprav bo mogoče potrebno tudi v pogodbah kaj spremeniti. To je prvi primer tujega sovlaganja po novih predpisih, zato se bo mogoče še bolj zatikalo. Sad vsega tega bo pa vendar nov, sodoben obrat z razčiščenim programom, konkurenčnimi izdelki ter zagotovljenim tržiščem doma in v svetu. Jože Borštner, dipl. inž. Če primerjamo poslovno uspešnost TOZD samo z ostankom ČD, lahko ugotovimo, da je letošnje 1. polletje proti lanskemu manj uspešno, čeprav so proizvodni rezultati boljši. Nobena TOZD nima izgube Dobri finančni rezultati v posameznih TOZD so v neposredni zvezi z dobrimi proizvodnimi rezultati in izkoriščanjem proizvodnih kapacitet v štiriizmenskem delu, kar vpliva na nižje proizvodne stroške (fiksne). To velja za večino TOZD metalurške proizvodnje. Zato so razprave o pridobivanju dohodka v izjemnih tržnih pogojih neutemeljene, posebno še, če te primerjave izvršimo z drugimi DO metalurške proizvodnje. Nobena temeljna organizacija ni zaključila 1. polletja z izgubo. Neugodni finančni rezultati posameznih temeljnih organizacij so povezani s slabo količinsko proizvodnjo, kar predstavlja Kako smo gospodarili v prvem polletju 1979 glavni vzrok, čeprav obstajajo še posamezne specifičnosti, ki tudi vplivajo na slabše finančne rezultate. Zato so prizadevanja za povečanje proizvodnje pri izboljšanju asortimana, zmanjšanju izmečka itd. osnovni izvor boljših finančnih rezultatov. Temeljne organizacije so praktično v celoti začasno obračunale iz finančnih rezultatov planirano pospešeno amortizacijo in 10% stanovanjski prispevek. Naročil je bilo dovolj Značilnost poslovanja v 1. polletju, ki velja za vse TOZD, je, da ni primanjkovalo naročil, temveč da je povpraševanje celo pre- »Prstan« veliko, kar povzroča kasnitve dobav, omogoča pa tudi izbiro ugodnejšega asortimana. Tudi pri nabavi surovin, energije in storitev ni bilo večjih problemov, razen podražitev. Veliko investiramo Investicijska dejavnost železarne je v tem obdobju le prešla v izvedbeno fazo. Dokončno so bile pridobljene devizne pravice za uvoz opreme za tiste projekte, za katere so bile sprejete investicijske odločitve in konstrukcije financiranja. V izvedbi so projekti kovačnice, jeklolivarne posebne litine torzijskih osi, jeklarne, tovarne armatur, Ivarčko jezero, Kovinarstvo Ljubno in Rezalno orodje. Ob tem pa poteka cela vrsta nadomestitev in zamenjav osnovnih sredstev za odpravo ozkih grl. Značilnost načrtovane investicijske izgradnje je, da bodo v letu 1980 nastale ogromne obremenitve lastne udeležbe za izvedbo investicij, kar bo povzročilo večje potrebe po združevanju sredstev v letu 1980. Letos bomo lahko odkupili stanovanj za okoli 45 mio din (skupno s krediti in sredstvi). Vprašanje pa je, ali bo toliko družbenih stanovanj za odkup sploh na razpolago. Za individualno stanovanjsko izgradnjo smo letos namenili 6 mio din, kar pa je več kot v preteklih obdobjih, kljub temu pa so potrebe še večje. Višji OD le z boljšim poslovanjem S stališča doseženih finančnih rezultatov lahko opozorimo, da imajo posamezne temeljne orga- Železni legoland nizacije različne možnosti porasta osebnih dohodkov. Zato bodo morale tiste temeljne organizacije, ki imajo slabše finančne rezultate, izdelati program ukrepov za izboljšanje rezultatov poslovanja, posebno še, če se bodo odločale za povišanje OD v naslednjem obdobju. Izvoz postaja ekonomsko zanimiv V tem poslovnem obdobju smo na ravni delovne organizacije realizirali samo 77,1 %> fakturiranega načrtovanega izvoza. Od tega pa je bilo od načrtovanega plačanega 74,1 *Vo. Prizadevamo si, da bi izpolnili planske zadolžitve. Pri tem je treba opozoriti, da na dosežen finančni rezultat TOZD izvoznic vplivajo: — interno izvozno premiranje, ki je v tem poslovnem obdobju povečalo finančne rezultate izvoznikov, — davčne olajšave, ki so v tem obdobju vplivale na zmanjšanje obveznosti. Poleg teh stimulativnih elementov so izvozni posli stimulirani tudi z državno izvozno premijo, ki se giblje od 14,5 do 27,5 %> za posamezne izdelke. Iz teh ugotovitev je razvidno, da je bil finančni rezultat TOZD izvoznic povečan iz naslova internega pre-miranja izvoza in davčnih olajšav. To pomeni, da izvoz postaja (poleg potreb po devizah) ekonomsko zanimiv tudi zaradi vpliva na finančni rezultat. TOZD, ki zaposlujejo več kot 10 “/o invalidov, so lahko v skladu s predpisi iz naslova davka iz dohodka začasno oblikovale sklad za usposabljanje delovnih invalidov v višini 5,6 mio din. V poslovnem letu 1978 je večina TOZD pokrila iz dohodka osebne dohodke v zalogah. Temeljne organizacije: industrijski noži, pnevmatika in rezalno orodje niso oblikovale dovolj čistega dohodka, da bi pokrile vse osebne dohodke v zalogah iz leta 1978. To obveznost bodo morale pokriti v poslovnem letu 1979 in temu ustrezno ustvariti večji čisti dohodek. Cene osnovnim surovinam rastejo Za 1. polletje je značilna neprestana rast cen osnovnih surovin, energije, storitev in drugih proizvodnih elementov. Tako so nabavne cene (v poprečju) že v 1. kvartalu presegle planske cene za okoli 6 mio din. V posameznih TOZD so bile v tem obdobju dosežene nižje dejanske cene od planiranih, kar je vplivalo na povečanje finančnih rezultatov. V nekaterih TOZD, ki so izkazale povečanje cen, so finančni rezultati omogočali pokrivanje teh razlik, medtem ko v drugih TOZD doseženi finančni rezultati niso omogočali pokrivanja teh razlik. Tako je na nivoju delovne organizacije ostalo nepokritih navedenih razlik za 10,1 mio din. Te razlike bodo TOZD morale pokriti v naslednjem obdobju. Na podlagi trenda rasti cen nabavljenega materiala, surovin, energije itd. v prvem polletju lahko zaključujemo, da se bo ta trend nadaljeval, čeprav v zmanjšanem obsegu, tudi v drugem polletju. Zato lahko pričakujemo večja negativna odstopanja med nabavnimi in planskimi cenami, kar bo vplivalo na zmanjšanje finančnih rezultatov TOZD. Na finančni rezultat posameznih TOZD so vplivale nepokrite terjatve v višini 131,5 mio din. Na ravni delovne organizacije predstavlja to slabo polovico mesečne fakturirane realizacije. Pri vplivu na finančni rezultat pa moramo opozoriti, da je del teh terjatev v višini 44,7 mio din aktiviran v skladu s predpisi na zalogah, tako da nepokrite terjatve zmanjšujejo rezultate TOZD za 86,8 mio din. Na nivoju delovne organizacije konec junija ugotavljamo zmanjševanje neplačanih terjatev v primerjavi s 1. kvartalom za 9,9 mio din. Do konca leta lahko pričakujemo še nadaljnje zniževanje terjatev, kar bo vplivalo na višje finančne rezultate. To bo pomembno še posebej za nekatere TOZD, ki v tem obdobju beležijo visoko neplačano realizacijo. Rezultati po posameznih TOZD so razvidni iz tabel v članku »Kako izpolnjujemo planske obveznosti« na str. 2. Iz dela 00 ZKS železarne Ravne Tudi komunisti iz osnovne organizacije ZK TOZD jeklarna so se kmalu po neuspelem referendumu lotili politične ocene. Predvsem so hoteli z njo zvedeti, kaj je njihove delavce — topilce privedlo do tega, da so bili na referendumu proti novim samoupravnim aktom, ki naj bi v bodoče urejevali nagrajevanje po delu. O tem se je razgovoril Janez Polovšek, sekretar osnovne organizacije ZK: »2e dan po neuspelem referendumu je naša komisija za uresničevanje zakona o združenem delu analizirala vzroke nezaupanju med topilci. Tudi na razširjenem sestanku osnovne organizacije ZK smo nekoliko ostreje spregovorili o naših težavah. Kakorkoli že, ne vem, zakaj smo topilci postali takšni, da gledamo le na svoje interese in pri tem pozabljamo na svojo okolico. Tudi nerazumevanje do drugih tozdov se včasih pojavlja. Leta že govorimo topilci, kako nujno potrebna je posodobitev nove in stare topilnice. Kljub sodobni tehniki morajo naši topilci opravljati težka fizična dela, za katera niso preveč dobro plačani, vsaj če jih primerjamo z delavci v drugih tozdih, ki opravljajo lažja dela in naloge. Vse to nas spravlja v nezadovoljstvo in nezaupanje. Tudi kadrovske zadeve imamo nerešene. Zaradi pomanjkanja topilcev in delavcev v livni jami večkrat prihaja do preobremenitev in nezadovoljstva. Tudi pri tem je treba iskati vzrok, da topilci niso potrdili novih samoupravnih aktov. Na dru- gi strani pa je treba vedeti, da v našem tozdu delajo delavci z nizko osnovno izobrazbo. Prav s takimi je težko delati. Ce so že dobri delavci, še ni rečeno, da jih zanima samoupravljanje. Takim delavcem moramo zato večkrat nekatere stvari razložiti, pa še takrat po navadi ni uspeha. Zato so prav ti »nepoučeni delavci« ponavadi vselej na referendumih in sestankih proti.« »S čim se topilci niste strinjali?« »Že na sestanku osnovne organizacije je bilo moč iz razprav izluščiti, da je del vzroka za neuspeh referenduma tudi v osebnih dohodkih. Kot že rečeno, naši delavci niso zadovoljni z OD v primerjavi z drugimi tozdi in DS. Predvsem gre tu za odgovornost, za težko fizično delo in za pogoje dela (stalen ropot, visoke temperature in prašnost). Zato vztrajamo, da se mora pravilno ovrednotiti položaj in delo jeklarne ter dokazati ostalim TOZD in DS v delovni organizaciji pa tudi širši družbi, da prizna status osnovne TOZD. Precej negodovanja in nezaupanja je povzročila tudi 6. varianta, ki je prišla pred delavce tik pred zbori. Med delavci je bilo čutiti nezaupanje v izračun variant. Zato menimo, da tudi strokovna služba nosi del odgovornosti, prav tako pa tudi družbenopolitične organizacije z vodstvom tozda, ker niso prestavile referenduma zaradi prepozno poslane zadnje variante, katere delavci niso uspeli preučiti.« »Težko delo in nizki osebni dohodki torej odganjajo delavce iz topilnice?« »Glavni vzroki, da pri nas komaj kak delavec ostane dlje kot letno dni, so pogoji dela in štiri-izmensko delo. Iz dolgoletne prakse lahko povem, da je zaposlovanje v topilnici nekakšna odskočna deska. Tako se delavci zaposlijo v topilnici le za nekaj časa, dokler ne zaslužijo nekaj denarja in si ne poiščejo lažjega dela v železarni ali v tujini. Seveda so tudi osebni dohodki vzrok, da ne dobimo delavcev. Nekateri pravijo, da bo potem, ko bo topilnica posodobljena, drugače. Mislim, da tudi potem ne bo nič drugače. V topilnici nikoli ne bo manjkalo fizičnega dela. Še zmeraj bo glavno orodje topilca — lopata. Da imamo tako pomanjkanje delavcev, je treba vzrok iskati tudi v velikem odstotku bolniških. Moram reči, da je pri nas veliko bolniškega izostanka opravičenega. So pa tudi taki delavci, ki izkoriščajo zdravnike in svoje sodelavce. Rado se dogaja, če delavec ne dobi dopusta, da gre potem k zdravniku in ta mu predpiše nekaj dni bolniške. Sicer pa ima tudi naša komisija za kadre veliko težav. Ta že nekaj časa dobiva prošnje za sprejem na delo takih delavcev, ki so že včasih delali v topilnici in so bili »problematični«. Zato želimo zaposliti dobre, pridne in tovariške delavce. Takih je danes malo, pa vendar poskušamo storiti vse, da bi jih dobili. Seveda bi bili najbolj dobrodošli domačini, ki že imajo delno rešen stanovanjski problem.« »Kaj boste komunisti in vodstvo tozda storili, da bo vsaj naslednji referendum uspel?« »Predvsem bomo morali pred delavce s takimi samoupravnimi akti, s katerimi bodo zadovoljni. Ob tem pa rešiti tudi kadrovski problem v topilnici. Drugače pa bomo v tem obdobju, ko bodo akti nared, pričeli z razpravami po delovnih skupinah. Bojim se, da bomo pri tem spet imeli težave. Zaradi tehnologije dela si pri nas ne moremo privoščiti, da bi se delovne skupine sestajale med delovnim časom, saj bi proizvodnja še bolj trpela. Po opravljenem delu pa je spet težko, saj vsak hiti domov.« F. Rotar IZREKI Hrana je najboljša, če se jč z lastno žlico. Danski pregovor Izguba denarja je lahka izguba, izguba časti je težka izguba, izguba poguma je nepopravljiva izguba. Goethe Prevaraj me v ceni, ne prevaraj me v robi. Indijski pregovor Tudi majhno deževje uničuje velike ceste. Francoski pregovor Kako veliki in uspesni smo Ob letošnji akciji »zaključni račun« smo v železarni bolj podrobno obravnavali uspešnost naših temeljnih organizacij in delovne organizacije. Pri razpravljanju o uspešnosti poslovanja pa smo primerjali le lastne tekoče rezultate s tistimi iz predhodne periode, kar je nujno in dobro, ni pa dovolj, saj se morajo lastni rezultati primerjati tudi z rezultati podobnih ali enakih delovnih organizacij . V prvem primeru se lahko slabi rezultati prikrivajo, srednji pa se proglasijo za dobre, čeprav so slabši v primerjavi z drugimi delovnimi organizacijami in bi glede možnosti kolektiva samega lahko bili boljši. Primerjava rezultatov med istovrstnimi in podobnimi delovnimi organizacijami mora zato postati stalna praksa posebno ob končnih in periodičnih obračunih. Na osnovi analize vzrokov razlik pa bi se moralo tudi ukrepati. Delavci morajo biti obveščeni o svoji produktivnosti dela, dohodku in tudi o rezultatih delavcev iz drugih podobnih OZD. Če namreč primerjamo nekatere osnovne podatke (dohodek po delavcu, rentabilnost, reproduktivna sposobnost, osebni dohodek ipd.) med OZD, se pojavljajo velike razlike, čeprav so delovne organizacije imele enake splošne pogoje gospodarjenja. Pravočasna in za delavca razumljiva informacija o vzrokih razlik v rezultatih kot tudi možnostih za njihovo premagovanje ima velik praktičen pomen in vpliv na večjo motivacijo delavcev za povečanje produktivnosti. Prav zaradi tega ter zakona o združenem delu, ki daje delavcem pravico in obveznost, da nenehno spremljajo rezultate svojega dela in rezultate poslovanja organizacije združenega dela, sem želel tudi našim delavcem prikazati ugotovitve Gospodarskega vestnika, ki je v svoji letošnji 25. številki objavil seznam 200 največjih delovnih organizacij v SR Slovenjii v letu 1978. Seznam je bil narejen na osnovi podatkov o dohodku, številu zaposlenih, uporabljenih poslovnih sredstvih ter celotnem prihodku. Podatki o dohodku in celotnem prihodku so bili vzeti iz konsolidiranih bilanc, tako da v njih niso bili upoštevani zneski, ki se v obračunu internega prometa delovne organizacije ponavljajo. Seznam sicer ni bil narejen na osnovi pokazalcev, ki jih predpisuje zakon o združenem delu, nam pa kljub temu marsikaj pove. Zakon o združenem delu v 140. členu namreč pravi, da so kazalci, s katerimi se morajo meriti rezultati dela delavcev in poslovanja temeljne organizacije, naslednji: 1. dohodek na delavca, 2. dohodek v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvi, 3. čisti dohodek na delavca, 4. akumulacija v primerjavi z dohodkom, 5. akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom, 6. akumulacija v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvi, 7. osebni dohodek in sredstva za skupno porabo na delavca ter 8. čisti osebni dohodek na delavca. Oglejmo si le del seznama, ki prikazuje 20 naj večjih delovnih organizacij! Ta bo za nas še posebej zanimiv, saj lahko v njem najdemo poleg Železarne Ravne še Železarno Jesenice in Železarno Štore. Kot je razvidno iz tabele 1, je Železarna Ravne na 7. mestu po ustvarjenem dohodku, Železarna Jesenice na 4., Železarna Štore pa na 20. Kar se tiče ostalih pokazalcev, je naša železarna na 10. mestu po številu zaposlenih, na 9. po uporabljenih poslovnih sredstvih, na 21. pa po celotnem prihodku. Po navedenih podatkih lahko sklepamo, da je Železarna Ravne v letu 1978 dokaj dobro gospodarila. (Zanimivo je, da bi na tem seznamu lahko našli celo našo TOZD valjarna, saj bi z lanskim dohodkom 195,325.205,82 din bila na 159. mestu.) Oglejmo si, katere delovne organizacije iz naše regije so še med 200 naj večjimi v Sloveniji, (tabela 2) Zanimivo je, da je na dokaj visokem 66. mestu Rudnik svinca in topilnica Mežica, ki je, kot vemo, bil letos v velikih težavah. Kakšen pa bi bil seznam naj-večjih delovnih organizacij v Sloveniji, če bi upoštevali zakon o združenem delu in bi namesto dohodka kot pokazalec vzeli dohodek na delavca, ki v bistvu vrednostno izraža produktivnost dela? o Z 1. Železniško transportno podjetje Ljubljana 2. ISKRA elektromehanika Kranj 3. REK Velenje Velenje 4. SŽ Ž elazsme Jesenice Jesenice 5. GIP GRADIS gradbeno industrijsko podjetje Ljubljana 6. ZIV TAM Maribor Maribor 7. Železarna Ravne Ravne/Kor. 8. GORENJE Velenje Velenje 9. SLOVENIJA VINO Ljubljana 10. DES podjetje za distribucijo Ljubljana 11. IMV industrija motornih vozil N. mesto 12. REK ZASAVJE rudarsko elektroenergetski kombinat Trbovlje 13. KRKA farmacevtika, kemija, kozmetika Novo mesto 14. SLOVENIJA LES trgovina Ljubljana 15. SAVA Kranj industrija gumijevih, usnenih in kemičnih izdelkov Kranj 16. SGP Slovenija ceste Ljubljana 17. Metalna tovarna investicijske opreme Maribor 18. TITOVI ZAVODI LITOSTROJ Ljubljana 19. LESNINA proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom Ljubljana 20. ŽELEZARNA ŠTORE štore »•o o a RK oi a> •o c 2.459.971 2.313.566 1,610.969 1,548.616 133,7 157.3 229.4 147,1 RR o> a o X) Rfc OI OI H e ■O c 1 13.579 2 10.744 8 6.406 4 6.963 100.4 103.7 105,1 101.4 1 18.692.395 6 5 408.539 3 7.276780 5 6.602016 133.7 139.7 119,0 116,2 ° “le s lil Z o a » 8 5.303.309 11 4.541.636 17 3,616.172 4 5,736.267 Rt: Oi oi jr 9 124,5 127,1 170.9 127.9 1,368.760 127,6 3 7.153 100.9 16 2,772 211 127,5 14 4.388.821 133.7 1,260.953 138,8 7 6.807 103,8 26 1,909.959 111,2 15 4.345.464 103,2 1 238.769 156,4 10 5.013 107,3 9 3,725.567 140,8 21 3,209.733 129.4 1.022.793 101,2 5 6.886 108,5 12 3,210.209 155,1 6 5.585.853 118,9 890.779 142,8 9 5.224 99,5 14 3,058.211 110,7 20 3,218852 131,4 868.132 180,0 13 4.487 101,1 4 7,187 631 135,0 30 2,240.246 123,9 864.671 138,2 6 5 828 101,5 15 3,000.981 126,2 16 3,959 918 115,0 B27 891 189,9 11 4.563 98,4 17 2,703.446 121,0 57 1,569.523 123.4 728.444 205,1 34 2.773 103,6 16 2,453.900 143,7 36 1,970 934 128,1 727.645 156,5 50/1 2.298 105,6 8 4,693248 120,0 1 10,124.300 121,5 717.081 120,2 14 4.237 104,4 23 2,087.577 115,4 19 3,275.435 162,0 714 286 146,7 24 3 269 110,9 24 1,962 601 224,4 35 2,562.583 155,8 639.774 119,2 23 3.329 105,4 34 1,706 220 133,3 96 1,562.671 132,4 687.471 141,9 22 3.551 99.2 64 1,019 503 113,6 37 1,973.353 190,8 667.992 144,2 44 2.525 104,4 13 3,064 314 200,0 9 5,301.713 129,4 663.162 170,8 20 3.378 103,7 27 1,893.261 95,5 34 2,052 462 136,3 Tabela 1 Mesto e E Sedež Dohodek v OSO din Indeks Mesto Povprečno število zaposlenih , i. 1973 Indeks lg77 o • Z Uporabljena poslovna sredstva v 000 din (povprečje) Rt oi a T- *— • JC • ■o c o S • Z Celctnl prihodek v C00 din RK Oi Oi r r* • M e 1 45. LESNA gozdarstvo in lo3na industrija Sl. Gradec 445.316 136,3 43 2.562 104,4 47 1,340.334 144.8 79 1,160.732 134,1 66. RUDNIKI SVINCA IN TOPILNICA Mežica 336 902 140,2 72 2.085 102.0 63 630.554 118,2 163 924.531 106,9 141. SGP KOGRAD splošno gradbeno podjetje Dravograd 219.554 137,7 132 1.300 100,9 173 316.600 115,7 te« 483.032 132,7 152. GORENJE MUTA Muta 295.378 158,2 134 1.278 103,4 152 414 326 218,1 14« 572.647 136,9 159. TOVARNA USNJA SLOVENJ GRADEC Sl. Gradec 196314 136,5 196 1.141 406,6 174 314.516 126,0 199 586.690 131,8 Tabela 2 Na odpraševalnih napravah Kot je razvidno iz tabele 3, ki prikazuje 10 naj večjih delovnih organizacij glede na ustvarjeni dohodek na delavca, je prejšnji seznam naj večjih delovnih organizacij doživel precejšnje spremembe, saj je npr. Železniško transportno podjetje Ljubljana zdrsnilo s 1. na 99. mesto, Belinka Ljubljana pa se je s 139. mesta povzpela na 1. Če si bolj podrobno ogledamo seznam, lahko ugotovimo precejšnjo razliko med prvouvrščeno Belinko in ostalimi. Na seznamu tudi ni več naše železarne, saj po produktivnosti dela ni med najboljšimi desetimi v Sloveniji. Kje se nahaja po produktivnosti dela naša železarna ter kakšen premik na lestvici 200 največjih delovnih organizacij so doživele delovne organizacije iz naše regije, pa lahko vidimo v tabeli 3. Vidimo, da je Železarna Ravne zdrsnila s 7. na 33. mesto. Zanimivo je, da je s prejšnjega seznama pred nami le REK Velenje in sicer na 29. mestu. Železarna Jesenice je padla s 4. na 47. mesto, Železarna Štore pa z 20. na 69. mesto. Zakaj smo doživeli takšen padec, nam statistika ne pove. Ali smo premalo produktivni? Mogoče so drugi na visokih mestih samo zato, ker bolj dvigujejo cene kot mi. Mogoče bi bila slika drugačna, če bi namesto vrednostno izražene produktivnosti uporabili naturalno izraženo produktivnost. Tehnika »Po novem zaradi tehnike preračunavanja OD naj ne bi nihče pridobil niti izgubil!« »Jaz bom pa prav s pomočjo tehnike poskušal več zaslužiti, ker delam na stroju!« Mogoče bi bilo bolje, da se primerjamo le s tistimi delovnimi organizacijami, ki imajo isto ali sorodno dejavnost. Ali ne bi bilo dobro, da za oceno uspešnosti gospodarjenja upoštevamo tudi ekonomičnost poslovanja? Kot vidimo, je tu še veliko ugank in bi bila potrebna podrobnejša analiza teh podatkov, če bi hoteli ugotoviti, kako uspešni smo. Rezultate poslovanja moramo presojati tudi s stališča časa in bi zato letošnje podatke morali primerjati s podatki iz prejšnjih let. Če smo bili v preteklosti na slabših mestih na seznamu največ j ih, potem letošnji podatki niso zaskrbljujoči, v nasprotnem primeru pa se je treba zamisliti in tudi ustrezno ukrepati. Na koncu pa poskušajmo odgovoriti na vprašanje, zastavljeno v naslovu. Kljub temu, da smo si že iz navedenih podatkov ustvarili določeno sliko o velikosti in uspešnosti naše železarne, je potrebno dobiti za realnejšo oceno naše uspešnosti poslovanja še podrobnejše podatke o poslovanju sorodnih in dohodkovno povezanih organizacij. Do teh podatkov pa nam ne bo težko priti, saj so izdani v publikacijah službe družbenega knjigovodstva. Potrebno je torej le, da te podatke dobimo, jih analiziramo in nato tudi ustrezno ukrepamo. Kljub temu, da nimamo najboljše predstave o naši uspešnosti, lahko rečemo, da smo veliki, če upoštevamo število zaposlenih in ustvarjeni dohodek, s povečano produktivnostjo pa bi lahko postali še večji in uspešnejši. Zato jo skušajmo povečati, kajti s tem ne bomo le večji, temveč bomo dosegli tudi znižanje lastne cene, večjo količino proizvodov, višje realne osebne dohodke (vsaj morali bi jih) in končno porast družbenega in življenjskega standarda! Aleksander Jug Mesto Ime Sedež Mesto v tabeli 1 Dohodek na delavca v 000 din 1. Belinka, tovarna kemičnih izdelkov Ljubljana 139. 1022,93 2. Gruda, eksport-import Ljubljana 189. 630,92 3. Plutal, industrija plutovinastih izdelkov Ljublj ana 134. 577,03 4. ZIV TAM, avtotrgovina Maribor 131. 462,03 5. Intertrade Ljubljana, podjetje za mednarodno trgovino Ljubljana 76. 345,35 6. Merkur, veleželeznina Kranj 93. 332,80 7. Dravske elektrarne Maribor 117. 329,31 8. Slovenijales, trgovina Ljubljana 14. 316,64 9. Avtocommerce Ljubljana Ljubljana 77. 310,93 10. SGP Zidar, splošno gradbeno podjetje Kočevje 161. 296,66 Tabela 3 Mesto Ime Sedež Mesto v tabeli 1 Dohodek na delavca v 000 din 33. Železarna Ravne Ravne 7. 246,71 105. Rudnik svinca in topilnica Mežica 66. 176,97 110. Lesna, gozdarstvo in lesna industrija Slovenj Gradec 45. 173,82 121. Tovarna usnja Slov. Gradec Slovenj Gradec 159. 169,43 123. SGP Kograd, splošno gradbeno podjetje Dravograd 141. 168,89 142. Gorenje Muta Muta 152. 160,70 Tabela 4 KAJ MI POMENIJO SLOVENSKE ŽELEZARNE (Ob bližajoči se 10-letnici SOZD SZ) V naravi človeka je, da čuti pripadnost narodu, svojemu kraju, neformalnim skupnostim in kajpak družini, celo takšen, ki morebiti zanika vse družbene norme, čuti pripadnost do skupine somišljenikov. Kajpada si človek ne reče vsak dan: Jaz sem Slovenec, postane pa to tisti hip, ko je kot Slovenec kakorkoli ogrožen in podobno je z vsem drugim. Ko začnemo z delom vsak dan ob istem času, ne mislimo na to, da smo železarji, ampak na primer le na neki vijak, ki ga ni najti. Potem vendarle pride tudi dan, ko ne mislimo na dopise in sporazume, ne na vijake, vročino, umazanijo in prah, še prepire in nerešene zadeve smo pripravljeni pozabiti, kadar ob lepo zapeti pesmici, ob pogledu na kovača, ki na tekmovanju dviga uteži, ob srečanju v gorah začutimo, da smo železarji, ne le ravenski, ampak slovenski. Nekakšen tihi ponos je to, čeprav ga ne kažemo komursižebodi, niti ne govorimo radi o njem. Torej le ni samo skupno tržišče, denar in tone železa, poslovni pogovori in suhoparni akti — slovenske železarne niso samo to, so tudi tisoče človeških usod, ki se kdaj razgrnejo druga pred drugo, so spletanje mnogoterih vezi med Korošcem in Gorenjcem, pa Savinjčanom in Ljubljančanom. Tako slovenske železarne niso samo poslovnost na visoki ravni in delavcu nekaj odmaknjenega ampak so, poenostavljeno rečeno, kakor družina, ki se tu in tam skrega, a se ima vendarle rada in ji tudi gre kar dobro, ker se je naučila gospodariti. Izjave naših sodelavcev so take, da to potrjujejo. Franc Telcer: »Ze sama beseda združene slovenske železarne vzbudi neko spoštovanje, pomeni moč in pomen občutimo. Od vsega začetka, ko so nam v podjetju začeli praviti, da bi bilo bolje, če se vse železarne združimo v eno podjetje, nismo od tega pričakovali toliko, kot danes žanjemo. Mirno lahko trdimo, da smo res samo ena in močna železarska skupnost. Vsa razmišljanja in razglabljanja nekaterih omahljivcev so ostala brez uspeha. Zmagala je preudarna misel. Vnaprej je bilo jasno, da združitev ne bo le uspeh posameznega podjetja — železarne, temveč vseh slovenskih železarn. Popolnoma nepričakovano sem bil priča tega velikega dogodka, ko so se rojevale slovenske železarne na vrhu Triglava. Takratni upravni odbor železarne se je pred dokončno odločitvijo o ustanovitvi slovenskih železarn slučajno sestal na najvišji ravni na Triglavu ob Aljaževem stolpu. Mislim, da smo se železarji z naše naj višje gore pravilno odločili — za ustanovitev. Z nastankom slovenskih železarn je začelo vse naše delo potekati v okviru vseh nas in postajalo je vse bolj enotno in učinkovito. Povsod smo začeli nastopati združeni in močni. Z združitvijo se je začel preporod žele-zarjev, začelo se je novo življenje, novo gospodarjenje in nov razvoj. Iz zdravih korenin posameznih železarn je pognalo novo steblo, ki nam daje en sam dober in zdrav sad. Z dobrim in učinkovitim gospodarjenjem so se začela porajati tudi razna kulturna in športna srečanja. Vse to je nam žele-zarjem potrebno, saj ne gre le za medsebojno spoznavanje, ampak za pripadnost, enotnost, občutenje moči, hkrati pa nas navaja na lepo družinsko življenje. Med vsemi našimi srečanji je eno naj-starejših »pohod na Triglav«, prav letos bomo imeli že deseto obletnico. Težko bi prevedel v besede veselje, občutke, iskrene poglede in zadovoljstvo ob vsakoletnem srečanju, ko se zbere na našem naj višjem vrhu kakih petsto (500) slovenskih železarjev. Če ne bi bilo slovenskih železarn, najbrž tudi podobnega srečanja nikdar ne bi bilo. Danes nas posnemajo tudi drugi kolektivi, in to dobro de. Z rastjo telesne in zdravju potrebne planinske rekreacije se krepijo predvsem tudi medsebojni odnosi in pomoč drug drugemu. Za nas, ravenske železarje, pomenijo slovenske železarne samo veliko pridobitev, kjer lahko svobodno delamo, se razvijamo in polagamo temelje za boljši jutrišnji dan.« Marjan Gerdej: »Če ne bi bilo slovenskih železarn, bi bili za mnogo prikrajšani, tako pa je toliko raznovrstnega sodelovanja in vezi, ki nas morejo plemenititi in dajati nova spoznanja. Na kulturnem področju so srečanja slovenskih železarn kar pogosta. Res ni najboljša koordinacija, a že to, kar je, precej pomeni. Gre za izmenjavo mnenj, kulturnega dela, za nove odnose. Zal od manjših — Tovil, Žična, Veriga — še ni kaj dosti pobud za tovrstno sodelovanje. Zdi se, da se nekako ne znajdejo, čeprav imamo veliko prednost, da so namreč sredstva zagotovljena. Če naj človek občuti pripadnost in povezanost s slovenskimi železarnami, mora v tej smeri biti aktiven. Sam prej, ko še nisem delal v komisiji za kulturo na nivoju SZ, tega nisem tako občutil kot zdaj. Gotovo bi lahko še več naredili, npr. na likovnem področju, pa literarne večere bi lahko pripravljali, saj ni malo umetnikov med železarji. Taka srečanja med nami niso le posredovanje različne kulture, ampak lepa priložnost, da vidimo, kaj kdo de- la, kako živi. Lepo je, da se nekaj dogaja, da ni vsak zase. Kultura slovenskih železarn kaže, da ne gre samo za proizvodnjo železa, ampak tudi za proizvodnjo pesmi, odrskega dela, slike — za bogatitev medčloveških odnosov.« Rajko Jelenko: »Slovenske železarne so ponos in rezultat skupnih naporov za doseganje ciljev, ki jih je načrtovala zveza komunistov in naša revolucija v času NOB. Mi, borci, smo ponosni na vse ustvarjeno, smo veseli, da imamo zagotovljeno zaposlitev, mi in naše bodoče generacije. Zelo smo zadovoljni, ker se nenehno izboljšujejo pogoji dela, da naši delavci ne trpijo več tako kot v prvih povojnih letih. Borci smo še nadalje nosilci borbe in uveljavitve slovenskih železarn tako doma kot v tujini. Srečni smo, da so slovenske železarne lepo uskladile naše potrebe, posebej pa smo zadovoljni, da tudi naša mlada generacija upošteva naše minulo delo in ceni pridobitve revolucije. Lepo je, da lahko probleme nas borcev enotno rešujemo, še posebej pa izstopa vsakoletno srečanje borcev slovenskih železarn in želeli bi, da tako ostane tudi v bodoče, ko nas ne bo več, da to vlogo prevzame sindikat ali katera druga organizacija.« Ali imamo Z reorganizacijo poslovodnega orga^ na bomo dobili petčlanski poslovodni odbor, katerega člani bodo odgovorni za: — proizvodnjo in tehnologijo, — družbenoekonomske in samoupravne odnose, — marketing, — razvoj. Ker veliko delavcev v železarni ni dovolj informirano o marketingu, bomo le-tega poskušali malo bolj podrobno predstaviti. K tej temi nas je spodbudil tudi podiplomski seminar z osrednjo temo: »Sodobne oblike nastopanja OZD na tržišču«, ki je bil 30. in 31. 5. v Mariboru. Kaj je marketing Če bi izhajali iz dobesednega prevoda »marketing«, bi mu rekli »trgovanje«, kar pa v širšem smislu besede pomeni nakupovanje in prodajanje oziroma nakupovanje blaga za prodajo. Še včeraj je »marketing« pomenil »vse prodati, kar lahko delovna organizacija proizvede«, danes pa pomeni »prodati tisto, kar želi kupec in kar prinaša dohodek«. V ospredje torej niso več postavljeni izdelki, temveč potrebe kupcev. Usmeritev h kupcu-potrošniku je torej bistvena značilnost zasnove marketinga. Marketing pa ni samo dejanje, torej samo gola zadovoljitev kupca, temveč je to ekonomski proces povezovanja proizvodnje in potrošnje. Torej omogoča, da kupec dobi natanko tisto blago, ki ga želi in zahteva, na določenem mestu ob določenem času in po določeni ceni, prodajalcu pa omogoča, da za svoj napor dobi tudi ustrezno vrednost. Definicij marketinga je veliko in težko bi se odločili za najboljšo. Da bi Jaka Vidovšič: »Na športnem področju je tako, da skoraj nikoli ni časa za kakšno medsebojno spoznavanje med slovenskimi železarji. Prej, ko so metalurške igre združevale delovne organizacije črne in barvne metalurgije, je tekmovanje potekalo več dni in seveda je bilo tudi več časa. Bolj smo se poznali, več se pogovarjali. Zdaj te igre potekajo samo v okviru sozda in so omejene na en dan. Je komaj čas za bežen pozdrav s tistimi, ki se tu pač vedno srečujemo, ker je vse tako nagnano, da vsi nenehno gledamo na uro. Pri športu gre za tekmovalni duh, za rivalstvo in je torej tu vzdušje bistveno drugačno kot na planinskih pohodih. Ni sproščenosti niti tistega občutka pripadnosti kot pri drugih srečanjih. Je pa ena dobra stvar, namreč, na takšnih tekmovanjih se brišejo distance med »višjimi« in nami delavci. Vodilni, med njimi pogosto tudi tov. Gregor Klančnik, se pogovarjajo z nami kot s sebi enakimi. Od takrat, ko smo bili še sami, pa do danes se je mnogo spremenilo. Združitev ni bila napačen korak, to je danes vsem jasno, vendar pa mislim, da bo treba še marsikaj urediti.« Zlatka Strgar marketing potrdili svoje trditve si oglejmo nekaj definicij: »Marketing je nosilna ideja, ki omogoča podjetju vstop na tržišče«. »Marketing pomeni vodenje prodaje z vidika trga«. »Marketing je jasno oblikovan stil podjetniškega vodenja«. »Marketing pomeni na eni strani skupek podjetniškega obnašanja in ravnanja pri določanju ciljev, na drugi »Mlinska kamna« strani pa obsega širok instrumentarij za napredek prodaje (raziskavo tržišča, ekonomsko propagando, politiko cene, razvijanje izdelka itd.)« »Marketing ne predstavlja neke svojstvene funkcije podjetja, marveč je vodilna misel, koncepcija, pojem, ki združuje misli, spoznanja, planiranje, realizacijo in kontrolo uspeha«. »Marketing je dejavnost poslovnih aktivnosti, usmerjenih v premik blaga ali storitev od proizvajalcev do potrošnika«. Obstaja pa tudi mišljenje, da marketing ne pomeni ničesar drugega kot kompleksno prodajno politiko oziroma, da je istoveten s »prodajo«. Vendar pa so med obema pojmoma bistvene razlike, in sicer: — področje prodaje prej ni poznalo znanstvene raziskave tržišča, kot podlago za planiranje (če se je sploh kaj planiralo) ; — prav tako prej ni bilo funkcije planiranja izdelka, odnosov z javnostjo in deloma tudi ne politike cene, ali pa le-te niso spadale v področje prodaje; — sistematične koordinacije in integracije funkcij prav tako ni bilo, četudi je šlo za področja, ki so prej pripadala prodaji; — prodaja je usmerjena na potrebe prodajalca, marketing pa na potrebe kupca. Namen prodajalca je, da spremeni blago v denar, namen marketinga pa, da zadovolji potrebe potrošnika z izdelkom. Kadarkoli se govori o marketingu, se le-ta vedno pojmuje kot dejavnost, ki se nanaša samo na prodajno področje. Tudi tako naziranje je napačno, saj marketing vključuje tudi nabavno tržišče. Kljub vsem težavam pri definiranju marketinga pa lahko iz doslej povedanega oblikujemo enotno osnovno misel, da je marketing podjetniška filozofija, miselnost v čigar središču se nahaja tržišče oziroma potrošnik. Za nas pomeni marketing celotno dejavnost delovne organizacije, s katero se ugotavlja in vzbuja potrebe potrošnikov in s katero se te potrebe zadovoljujejo na poseben način. In kdaj se je pojavil? Lahko bi rekli, da najprej v ZDA, in sicer leta 1950. V Zahodno Evropo je prodrl Instrumenti marketinga in raziskava trži.Va TRGOVSKA MRF2A Ratiakovanja DOIro»mkov m kipcev, izdelkov m o b N dO 14. Nadomestila za: drž. praznike, letni dop. 15. Bolezni do 30 dni 16. Skupaj iz rednega in dop. del. raz. (1 do 15) 21,079.942 8,740.945 698 289 714 296 — 17. OD iz CPDR 224,739.478 7.435 7.613 53.957 9,3 3,8 0,02 18. Skupaj izplačani NETO OD (16 + 17) 224,793.435 7.437 7.615 100,0 Tabela 3 STRUKTURA OSEBNIH DOHODKOV PO MESECIH (v %>) MESEC Zap. št. Vrsta izplačila c ra •r—J .d a> «4-1 mar. april 1 Ceui c P •r—» H-i *T t-t 1. Po individ. merilih 59,5 64,6 64,3 60,4 57,9 60,9 61,2 2. Za posl. uspeh 16,5 17,9 17,3 16,6 15,8 16,8 16,8 3. Skupaj (1 + 2) 76,0 82,5 81,6 77,0 73,6 77,7 78,0 4. Dod. za stalnost + delovno dobo 4,7 5,2 5,0 4,9 4,6 4,8 4,8 5. Ostalo 0,1 0,1 — — 0,1 6. Skupaj (4 + 5) 4,8 5,3 5,0 4,9 4,6 4,8 4,9 7. Dodatki za nadurno delo 0,6 0,5 0,6 0,6 0,5 0,5 0,6 8. Za nočno delo 1,5 1,5 1,5 1,4 1,4 1,4 1,5 9. Za nedeljsko delo 0,6 0,6 0,5 0,7 0,5 0,5 0,6 10. Za drž. praznike 0,1 — — 0,2 0,2 — 0,1 11. Za pop. delo 1 0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 12. Ostali dodatki — — 0,1 0,1 0,2 0,1 0,2 13. Skupaj (7 do 12) 3,8 3,6 3,7 4,0 3,8 3,5 4,0 14. Nadomestila za drž. praznike, letni dop. 12,3 4,2 5,4 9,8 14,6 9,7 9,5 15. Boleznine do 30 dni 3,0 4,3 3,9 4,3 3,4 4,3 3,8 16. OD iz CPDR 0,03 0,16 0,07 0,02 17. Skupaj izplačani NETO OD (1 do 16) 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Tabela 4 PRIMERJAVA UR BOLEZENSKE ODSOTNOSTI MESEC O £ C c/i a o Ifa a S10 N Oco 0) h > P 0) gl S D K o sl > s o rt y~,r\ 2J (D p ^ c/l c/l - T3 O O 13 ra o £ 3x1 S.2-o O O o M O 73 Ul X1 o «o £ XI O e Januar 38.340 7,6 909.101 4,22 69.634 13,8 7,66 Februar 45.272 9,0 859.238 5,27 77,218 15,4 8,99 Marec 47.560 9,4 903.580 5,26 85.040 16,9 9,41 April 46.312 9,2 896.234 5,17 86,998 17,3 9,71 Maj 37.312 7,4 902.605 4,13 75.694 15,0 8,39 Junij 46.382 9,2 901.954 5,14 84.222 16,6 9,34 Odškodninska odgovornost kot oblika odgovornosti Ob sistemu medsebojne odgovornosti v združenem delu in s tem v delovnem razmerju se problemi odškodninske odgovornosti ne tičejo samo pravnikov, pač pa v bistvu vsakega delavca v združenem delu. S tem ne mislimo samo na tistega delavca, ki bo v morebitni nesreči poškodovan in bo zahteval odškodnino, torej na oškodovanca, pač pa na vsakega delavca, ki bo moral kot samoupravi j alec tudi odločati o upra- vičenosti, po potrebi pa tudi o višini odškodninskega zahtevka za odškodnino, ki jo bo zahteval drug delavec v temeljni organizaciji. SMERI ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI V DELOVNEM RAZMERJU Ko govorimo o odškodninski odgovornosti, nas seveda predvsem zanima, kdo je odgovoren in komu je kdo odgovoren za škodo, vse v okviru delovnega razmerja. Govorimo torej o posameznih razmerjih odškodninske odgovornosti oziroma njenih smereh. V okviru delovnega razmerja pridejo v poštev naslednje smeri odškodninske odgovornosti: a) odškodninska odgovornost delavcev temeljne organizacije proti delavcu za škodo, ki jo je utrpel delavec na delu ali v zvezi z delom. Delavec lahko utrpi škodo v delovnem procesu zaradi nesreče pri delu ali zaradi kakšnega drugega protipravnega ali nedopustnega ravnanja temeljne organizacije (npr. zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, zaradi kršitve kakšne druge njegove pravice, npr. osebnega dohodka, letnega dopusta itd.); b) odškodninska odgovornost delavca proti drugim delavcem temeljne organizacije za škodo, ki jo je na delu ali v zvezi z delom povzročil temeljni organizaciji npr. s tem, da je povzročil primanjkljaj, da je uničil ali pokvaril delovno orodje, ki mu je bilo zaupano, da je kako drugače povzročil škodo v delovnem procesu; c) odškodninska odgovornost delavcev temeljne organizacije za škodo, ki jo je delavec te temeljne organizacije povzročil komu drugemu (ki ni delavec iste temeljne organizacije), v zvezi s tem pa tudi č) odškodninska odgovornost delavca za škodo, ki jo je temeljna organizacija plačala komu drugemu, ki ni delavec iste temeljne organizacije (imenovana regresna odgovornost). Vsaka teh smeri ima sicer svoja pravila oziroma svoje zakonite pogoje, toda vse navedene smeri imajo temeljne pogoje odškodninske odgovornosti skupne. POMEN IN NAMEN ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI V DELOVNEM RAZMERJU Temeljni namen odškodninskega prava, tako tudi odškodninske odgovornosti v delovnem razmerju je nedvomno v tem, da storilec povrne povzročeno škodo. Odškodninsko pravo določa pogoje, kdaj in kako jo povrne. Tisti, ki povzroči škodo, mora odstraniti škodne posledice svojega ravnanja. Storilec bo škodo povrnil predvsem tako, da bo vzpostavil prejšnje stanje, torej stanje, ki je bilo pred škodnim dogodkom. Postavitev v prejšnje stanje je temeljni način povrnitve povzročene škode. Zal pa je v življenju zelo redko mogoče škodo povrniti s postavitvijo v prejšnje stanje. Kadar škode ni mogoče povrniti s postavitvijo v prejšnje stanje, je treba zato škodo povrniti posredno, s plačilom. Toda v delovnem razmerju, zlasti v pogojih združenega dela, ni edini namen odškodninskega prava le povrnitev povzročene škode, ampak je predvsem v utrjevanju medsebojnih odgovornosti delavcev v združenem delu. Na to, da so odškodninska pravila v delovnem razmerju vsaj deloma drugačna od splošnih odškodninskih pravil civilnega prava, kaže že dejstvo, da vsaj v temeljih urejajo odškodninsko odgovornost v delovnem razmerju predpisi s področja delovnega razmerja (zakon o združenem delu, zakon o delovnih razmerjih), le podrejeno pa predpisi s področja civilnega prava. Tako se odškodninska odgovornost po svojem temeljnem namenu staplja z disciplinsko odgovornostjo delavcev v delovnem razmerju. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST JE ZAKONITA ODGOVORNOST Pravilo, da je odškodninska odgovornost zakonita odgovornost, je sicer že staro, toda dobiva v pogojih združenega dela novo vsebino, deloma pa tudi nove razsežnosti. Pomeni torej naslednje: a) pogoje odškodninske odgovornosti določa zakon, ne pa samoupravni splošni akt. Samoupravni splošni akt tudi ne more spreminjati zakonitih pogojev za odškodninsko odgovornost, lahko določa samo pogoje uveljavitve odškodninskega zahtevka, torej postopek in način, kako ob ugotovljeni odškodninski odgovornosti povrniti povzročeno škodo. b) Nihče se ne more vnaprej odpovedati pravici, ki mu po zakonu gre, torej tudi ne odškodninskemu zahtevku, ki bi ga kdaj kasneje imel. Potem ko upravičenec dobi pravico do uveljavitve odškodninskega zahtevka (to pa je praviloma s trenutkom nastanka škode), lahko prosto razpolaga z njim: ali ga v celoti uveljavi ali le deloma, se o njem poravna, ali pa ga sploh ne uveljavi. c) Načelo, da je odškodninska odgovornost zakonita odgovornost, je dobilo z uveljavitvijo zakona o združenem delu in zakona o delovnih razmerjih nadaljnjo razsežnost: če je škodo povzročil delavec na delu ali v zvezi z delom drugim delavcem temeljne organizacije, lahko začne odškodninski postopek razen oškodovanca organ, ki je upravičen začeti disciplinski postopek, to pa je med drugimi tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja, sindikat itd. Če torej pride do škode na družbeni lastnini, ni upravičen uveljaviti odškodninskega zahtevka samo tisti organ, ki neposredno upravlja z delom oškodovane družbene lastnine, pač pa je krog teh organov z navedenimi določbami močno razširjen. To pomeni tudi načelo, da je treba izterjati odškodnino za oškodovano družbeno lastnino, čeprav se tisti organ, ki skrbi za določen del te lastnine, ne briga za to. Če torej pride do škode na družbeni lastnini, je pristojni organ dolžan uveljaviti zoper povzročitelja odškodninski zahtevek. POSTOPEK ZA UGOTAVLJANJE ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI Kakor disciplinsko je treba tudi odškodninsko odgovornost ugotoviti v ustreznem postopku. Temeljni namen takega postopka je, da se sploh ugotovi odgovornost povzročitelja škode oziroma tistega, ki je zanj odgovoren, kakor tudi škodo oziroma odškodnino zanj, skratka, vse elemente odškodninskega delikta. Zakon o združenem delu obravnava tudi odškodninske zahtevke kot zahtevke iz medsebojnih razmerij v združenem delu. Razumljivo pa je, da nimajo značaja medsebojnih zahtevkov iz združevanja dela in sredstev odškodninski zahtevki tretjih oseb za škodo, za katero je odgovorna organizacija združenega dela. Postopek za ugotavljanje odškodninske odgovornosti, ki ga obravnavamo, se tiče samo postopka, v katerem se ugotavlja odškodninska odgovornost delavca proti temeljni organizaciji oziroma postopka, v katerem se ugotavlja odškodninska odgovornost temeljne organizacije proti delavcu. Postopek za ugotavljanje odškodninske odgovornosti mora biti urejen v ustreznem samoupravnem splošnem aktu (npr. v okviru akta o odgovornosti). Res je sicer v zakonu o združenem delu določba, da če je s kršitvijo delovne discipline nastala škoda, lahko disciplinska komisija odloči o povrnitvi škode ali da pobudo za odškodninski postopek, torej je določena možnost, da se o odškodninski odgovornosti odloči tudi v okviru disciplinskega postopka, ta možnost pa ne izključuje tega, da delavci temeljne organizacije ne bi imeli posebej urejenega postopka za ugotavljanje odškodninske odgovornosti, in sicer: — za primere, kadar delavec povzroči škodo temeljni organizaciji, ne da bi obenem kršil delovno obveznost; V verigi proizvodnih obratov nikoli ne gre brez sodelovanja. Če bi na primer obstala kisikar-na, bi obstala tudi topilnica in sploh vse naprave, ki jim je kisik potreben. Stroji torej tudi dihajo, le da nekoliko drugače kot mi in seveda samo z našo pomočjo. V železarni so leta 1963 zgradili novo kisikarno, ker stara ni več stregla vedno večjim potrebam. Od zunaj in znotraj so jo medtem že nekajkrat prebarvali in posodobili, da je vedno videti kot nova. Ivo Mlakar Ivan Mlakar je začel delati v tem obratu 1. 1964 najprej kot ključavničar, kasneje pa se je z dodatnim tečajem usposobil za delo prvega strojnika. Pove, da je — za primere, ki so zajeti v t. i. pavšalni odškodnini; — kakor tudi za primere, ko je temeljna organizacija odškodninsko odgovorna proti delavcu. Odškodninski postopek lahko začne razen oškodovanca organ, ki je upravičen začeti disciplinski postopek. To pa pomeni, da bo lahko zahteval uvedbo odškodninskega postopka za škodo, ki jo je povzročil delavec na delu oziroma v zvezi z delom v temeljni organizaciji: — delavski svet, individualni poslovodni organ ali predsednik kolegijskega poslovodnega organa, organ samoupravne delavske kontrole, zbor delavcev, družbeni pravobranilec samoupravljanja, sindikat, pristojni organ družbenopolitične skupnosti. Razumljivo je, da imajo vsi navedeni predlagatelji odškodninskega postopka pravico zahtevati uvedbo takega postopka ne samo pred organi temeljne organizacije, pač pa tudi pred sodiščem združenega dela — ali potem, če niso zadovoljni z odločitvijo pristojnega organa temeljne organizacije glede odškodninske odgovornosti, ali pa kar neposredno, brez ustreznega postopka v temeljni organizaciji (158. člen ZDR). Sonja Slemnik delo zelo zanimivo, čeprav se komu, ki prvič vstopi, zazdi, da gre tu vse brezhibno in zato ni nikakršnega dela, ker stroji noč in dan ropotajo tako silovito in mogočno, kakor da gre za kak per-petum mobile. No, okvare niso tako redke in ni bojazni, da bi dela zmanjkalo. Vsako malenkost je treba sproti in temeljito popraviti. Delo v kisikarni poteka v štirih izmenah, kar je Ivanu sprva delalo težave, ampak potem je to prešlo v kri in danes je zanj nekaj čisto normalnega, da gre delat v soboto ali nedeljo popoldne, ko mu izmena tako pade. Se pa zgodi, da mora biti kdaj odsoten v teh dneh, ker je športni dopisnik in so te prireditve običajno ob koncu tedna. V takih primerih mu gredo sodelavci in mojster na roke in to zna ceniti. Delo v kisikarni je odgovorno, zato je tem lepše slišati, da v vseh letih (štirinajst jih je) ni zagrešil nobene hude okvare. Rekli bi torej, da je vesten delavec. Preizkusil se je v vseh delih, ki pridejo v poštev in pravzaprav spada že med veterane. Je pa pri njih tako, da ne poznajo ne malice ne počitka, kadar odpravljajo okvare in pri tem je še nekaj — složni so. Nihče ne išče krivin v takih primerih, za delo primejo vsi. Najti okvaro je že pol opravljenega dela, je dejal Ivan in potem je treba samo še spretno uporabiti delovne izkušnje. V kisikarni so tudi dela, ki ne spadajo med dolžnosti strojnika, ampak največkrat se za to ne menijo. Tako gredo nakladat tudi jeklenke, saj so dnevi, ko kupci kar v vrsti čakajo. Na dan prodajo včasih kar po tristo jeklenk. Glavni odjemalci so Plinarna in Emo Celje, TAM in Boris Kidrič Maribor, pa manjša podjetja kot Inštalater, Fecro in V KISIKARNI Prispevek železarne Ravne za reciklažo »V industriji moramo osnovna pravila o krožnem toku v naravi sprejeti kot vodilo industrijske filozofije. Beseda recikliranje mora postati stalen pojem bodočega gospodarjenja.« E. W. Mommsen (1971) Železarna Ravne (TOZD stroji in deli) je pričela okoli leta 1972 s proizvodnjo strojev za mehansko procesno tehniko za sekundarne surovine. To so škarje in stiskalnice. Iz naslednega sestavka bomo videli, da usmeritev ni bila napačna, narobe pa je, da smo začeli s preveč zastarelimi stroji, da je napredek počasen. Razumljivo je, da tržišče zahteva stroje, ki so optimalno produktivni in racionalni. Beseda »recikliranje« pomeni, da se s posebno tehniko ponovno uporabijo drogocene snovi, ki so sicer odpadne. Poleg tega pa je s tem dosežen še zaščiten ukrep našega ekosistema. Ekosistem obsega življenjski prostor, našo življenjsko skupnost. Zaradi tega je zaščita okolja zelo pomembna za vsak tehnološki proces. Vsak živ sistem proizvaja odpadke, ki naraščajo v odvisnosti od življenjskega standarda, od industrije ter energetskih procesov. Seveda je razlika v tem, da se v naravi, kamor še človek ni posegel, odpadki ponovno uporabljajo, in je tako ustvarjena lastna stabilnost. Tam pa, kjer se je vmešal človek, se večinoma odpadki ne trošijo na ta način in se zaradi tega vse bolj nevarno kopičijo. Tako npr. proizvaja letno vsak meščan razvitih držav 0,3 t gospodinjskih odpadkov različne sestave in vsak podeželski prebivalec 0,15 t. Gospodinjski odpadki so zelo haterogene sestave in so zaradi tega zelo neprimerni za drobljenje. Tudi industrijski odpadki so zelo haterogeni. Vzemimo npr. kompaktne ingote, aluminijske folije, votle odlitke iz sive litine, bakrene cevi, žico avtomobilske gume itd. Leta 1973, ko je bila prva naftna kriza, je postalo jasno, da moramo računati s postopnim pomanjkanjem mineralnih in organskih primarnih surovin, verjetno še ne pred letom 2000, toda kmalu v naslednjem tisočletju. Zaradi take situacije človeštvo razmišlja predvsem: — o reciklaži surovin, produktov in odpadkov. — o razširitvi baze za primarne in sekundarne surovine, bolnišnica Slovenj Gradec. Že samo zaradi bolnice morajo posebej paziti na čistočo kisika, sicer pa je železarna ena izmed redkih v Sloveniji, ki proizvaja zelo čist kisik. O kolektivu je rekel Ivan, da je vzoren. Nikoli večjih nesporazumov. Ze v začetku so ga sodelavci navajali na to, da če se kakšna reč kam da, tam tudi ostane, tako nikdar ne zaklepajo garderobnih omaric in v njih so menda lahko tudi plače ali karkoli že, nihče se ne boji, da bi kaj zmanjkalo, ker še nikoli ni. Ni to zgled poštenosti? Pravijo, da gre pri tem precejšnja zasluga vodji oddelka. Ob koncu pa je Ivan dejal za tiste, ki prihajajo tja, da ne bo ničesar pretežko, če bodo navajeni reda, natančnosti in odgovornega odnosa do dela. Z. Strgar — kako zmanjšati porabo surovin, povečati izkoristke pri predelavi in zamenjavi z drugimi snovmi. Za prvo nalogo ima prav mehanska procesna tehnika velike možnosti in dela ter, kot rečeno, je že tudi Železarna Ravne vključena s proizvodnjo nekaterih strojev za omenjene procese. Na splošno (laično) se zelo zanemarja ali pozabi na posredne učinke, koristi in ugotovitve, če se sekundarne surovine in odpadki vrnejo v proces. Naj navedem samo primer bakra, (bil sem v tovarni bakrenih cevi v Majdanpeku, kjer imajo stiskalnico HPS-1000, proizvod Železarne RAVNE in sem se nekoliko seznanil s tem). Specifična poraba električne energije za pridobivanje bakra iz rudnega koncentrata je 13000 kWh/t bakra. Če pa uporabimo bakrene odpadke namesto bakrenega koncentrata se že pri 40% dodatku odpadnega bakra zmanjša poraba na okoli 7500 kWh/t bakra. Podobne možnosti imamo seveda tudi pri drugih kovinah oz. sekundarnih surovinah in odpadkih, kar pa industrijsko razvite države že uspešno izkoriščajo. Tako npr. v nekaterih razvitih državah že dodajajo 40 % odpadnega bakra, 32 % odpadnega aluminija, 48% kositra, 30% cinka, 52% svinca, 35% odpadnega železa v reciklažo. Gospodinjski odpadki nam pa z recikliranjem dajo še dodatne količine različnih produktov in koristi. Če npr. odpadno steklo ponovno uporabimo, prihranimo toplotno energijo pri izdelavi stekla oz. izdelkov iz stekla. Da bi lahko optimalno rešili in uredili nastale probleme, bi morali imeti tehnologijo brez kakršnih koli odpadnih snovi, kar pa še danes ni mogoče. Prizadevati si pa moramo, da čim bolj zmanjšamo količino odpadkov, kar je mogoče na različne načine: — s primarnim čiščenjem surovin, — z zamenjavo uporabljenih surovin, — s spremembami v tehnološkem postopku, — z uvajanjem naprav in postopkov za odstranjevanje škodljivih snovi in — s ponovnim uporabljanjem odpadnih produktov. Drobljenje sekundarnih surovin in odpadkov Drobljenje industrijskih, komunalnih in gospodinjskih odpadkov je zelo pomemben pripravljalni postopek za sežiganje, deponiranje in recikliranje. Za drobljenje ter mletje imamo na razpolago naslednje deformacijske mehanizme: 1. udarjanje in medsebojni trki, t. j. primerno za keramiko, les in litine. 2. rezanje in struženje, kar je primerno za gumo, tekstil, usnje, papir, plastiko ter v posebnih primerih tudi za mehko železo, barvne kovine, les in živila; 3. Trganje uporabljamo za vlaknate, žilave snovi, kot so umetne mase, tekstil, lepenka in papir, 4. mletje je primerno le za krhke, že zdrobljene snovi. Različna velikost in sestava odpadkov zahteva drobilne naprave, ki delujejo z različnimi deformacijskimi mehanizmi. Konstruirani so tako, da ne-zdrobljeni predmeti padajo skozi dro-bilni prostor, ne da bi ga pri tem poškodovali ali blokirali. Upoštevati je treba tudi nevarnost eksplozij, prahu, par in plinov, morebitno prisotnost eksplozivnih snovi oz. predmetov v odpadkih. Glavne vrste naprav za drobljenje gospodinjskih in industrijskih odpadkov so: odbojni drobilnik, udarni drobilnik, strgalo, odrezalni mlini, »schreder«, in škarje. Med drobilnimi napravami so pomembni kladivarji. Ti so konstruirani z gosto razporejenimi kladivi na osi rotorja (rezalni in trgalni efekt) ali pa z redko razporejenimi kladivi (odbojni-udarni efekt). Za vlaknate snovi je zaželen rezalni in trgalni efekt, pri čemer pa zelo velik problem predstavljajo v odpadkih ženske nogavice, ker imajo majhno maso. Rastlinski odpadki pa se večkrat nezaželeno komprimirajo. Slaba stran kladivarjev je relativno visoka obraba drobečih elementov, predvsem pri keramiki in steklenih odpadkih. Problem avtomobilskih gum še vedno ni popolnoma rešen. Sežig zahteva zaradi emisijskih problemov posebne naprave. Rešeno je odrezava-nje gum s tekstilnimi vložki z odrezo-valnimi mlini, medtem ko se drobljenje gum z jeklenimi vložki še rešuje. Obraba nožev pa je zelo velika, čeprav so noži iz kakovostnih Cr-jekel. V zadnjem času se uveljavlja kriolitičen postopek za drobljenje kovin in starega železa, kakor tudi za drobljenje avtomobilskih gum. Poraba tekočega dušika znaša pri železu 0,25 do 0,4 m3/t, pri gumi do 1 m3/t. Za lokacijo dro-bilnih naprav za odpadke se morajo upoštevati geografski, geološki, meteorološki, kakor tudi prometni in naselitveni pogoji. Živimo v alpskem področju, kjer so značilne daljše in ozke doline ter vetrovi, ki pihajo v glavnem le v dveh ekstremnih smereh, opraviti imamo tudi pogosto z inverzijami, zato moramo še posebej upoštevati vse zgoraj navedene pogoje. Tam, kjer je razčlenjen teren, imamo načelno dve možnosti za postavitev drobilnih postaj za odpadke: — predelava odpadkov na ravnem terenu, — predelava ob razpoložljivi strmini. Na ravnem terenu potrebujemo več strojne opreme kot na strmini. Čeravno je drobljenje sekundarnih surovin v zadnjem času vse obsežnejše, še vedno niso zadovoljivo rešeni vsi primeri, npr. drobljenje litega železa, kompaktnih neželeznih predmetov. Tako je naloga drobljenja kovinskih predmetov oz. starega železa dvojna: 1. pridobivanje drobnozrnatega materiala, 2. razklop različnih komponent v izdelku, kar je prvi pogoj za sortiranje. Poleg teh naprav morajo biti še naprave za klasiranje zdrobljenih odpadkov. Komunalno opremljanje stavbnih zemljišč in razmejitev stroškov Po novem se spremeni sistem plačevanja komunalnega prispevka za družbeno gradnjo. Prej je investitor plačal 12®/o komunalni prispevek od končne vrednosti objekta. Za ta znesek je morala SKIS zgraditi osnovne komunalne objekte (vodovod, kanalizacijo, asfaltno ulico). Po sedaj veljavnem sistemu se sredstva zbirajo iz stanovanjskega dinarja v višini 1,16 °/o. Letno se tako zbere okoli 13 milijonov din strogo namensko za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč družbene gradnje. Prednost tega sistema je mesečni dotok denarja. Zdaj se morata SKIS in samoupravna stanovanjska skupnost dogovoriti: Kompletna tehnologija recikliranja Industrijsko razvite države vlagajo velike raziskovalne napore in sredstva za nove kompleksne tehnologije predelave gospodinjskih in industrijskih odpadkov. Ta tehnologija je zelo zanimiva za strokovnjake kot tudi za nestrokovnjake in tudi posnemanja vredna. Baje so najdlje prišli Švedi. Leta 1974 so pričeli razvijati t. i. flakt sistem za pridobivanje raznih snovi iz gospodinjskih odpadkov in ne uporabljajo vode za predelavo. Ze od leta 1975 deluje blizu Stockholma industrijska naprava z letno kapaciteto 30.000 t. Njihove izkušnje so zelo zanimive tudi za naše razmere, čeravno z njo še eksperimentirajo. Tehnološka shema Gospodinjski odpadki pridejo do prevzemne postaje, se nato drobe in klasirajo, v cevni centrifugi se zadržijo tekstilni predmeti in predmeti iz umetnih mas, sicer bi lahko zamašili klasifikator. Klasifikator oz. zračni se-parator razdeli odpadke na težke in lahke. Sledi sekundarno drobljenje v šrederju in nato ločevanje papirja od umetnih mas. Težki odpadki gredo najprej na magnetni separator za izločevanje železa, nato pa spet v cevno centrifugo, kjer se ločuje steklo, porcelan in ostanki hrane. Steklo in keramični odpadki se zmeljejo in nato v Rotacijskih celicah izločijo iz ostanka. Materialna bilanca celotnega postopka, ki je bila napravljena v eksperimentalni fazi, je: poprečno je mogoče pridobiti 90 % do 95 % železa, 65 do 75% papirja, 60 do 70% umetnih mas. Ostanek je zdrobljen in primeren za kompostiranje, deponiraije oz. sežiganje v toplarni, saj je tako zaradi razdrobitve zmanjšan volumen za 80 do 90%. S podobno tehnologijo se ukvarjajo tudi še drugod. Mehanska procesna tehnika s svojimi postopki tako omogoča na eni strani pridobivanje določenih surovin, na drugi pa zmanjšuje volumen neuporabnih odpadkov. Zaradi tega potrebujemo mnogo manjše deponije, če odpadkov ne sežigamo in pridobivamo toplotno energijo. Ker so tudi v Jugoslaviji deponije odpadkov vsak dan večje pa tudi neurejene, bi bilo dobro, da še naprej hitreje razvijamo omenjene stroje. Delovnim organizacijam bi lahko očitali premajhno pripravljenost za predelavo in pripravo odpadkov, pa čeprav jih na te naloge opozarja tudi zakon. Avgust Knez, dipl. inž. — kakšno komunalno opremo bo financirala SKIS, — kje, kdaj ter katerim komunalnim objektom se da prednost. Predlagano je, da SKIS financira osnovno komunalno opremo, toplovodne priključke in izgradnjo podpostaj pa investitor. Njega bremenijo tudi stroški ostalih priključkov in sorazmeren del stroškov izgradnje sekundarnih objektov in naprav kolektivne rabe. Premalo prostih lokacij v Reka Grabnu Predlagano je, naj se v zazidalnem načrtu Reka Grabna dvojčki in trojčki črtajo, namesto njih pa se predvidi gradnja individualnih hiš. Javni natečaj za oddajo stavbnih zemljišč namreč sedem- VESTI IZ SKIS krat ni uspel, medtem ko so se za individualne hiše prijavili celo po štirje občani na eno lokacijo. Ker SKIS zemljišče komunalno opremlja, stroški pa so zaradi zahtevnega terena precej veliki, je sprememba zazidalnega načrta smotrna, saj bi v tem primeru lahko takoj oddali 14 parcel. S tem bi pospešili vračanje denarja, ki je vložen v komunalno opremo. Do sedaj je bilo oddanih že 24 parcel. Težava pa je v tem, da ni možno dobiti nadaljnjih 10 parcel. Lastnici je namreč zemljišče edini vir dohodka. Po zakonu o kmetijskih zemljiščih ji je treba najti drugo zemljišče, tega pa tod ni. Višje cene za komunalne storitve Cene komunalnih storitev v naši občini so med najnižjimi v Sloveniji. Da ne bi Komunalno podjetje poslovalo z izgubo, so pred- Najbrž se ne motimo, če trdimo, da je že sleherni član naše celotne delovne skupnosti seznanjen s pomenom in vsebino akcije »NNNP«. O tej akciji smo priobčili že nekaj člankov v našem tovarniškem glasilu in na ta način seznanili sodelavce z vsebino vseh potrebnih in možnih dejavnosti, podobno vsebino o tej akciji pa smo zasledili tudi v ostalih sredstvih javnega obveščanja, kot so televizija, radio, dnevni časopisi itd. Obveščanje sodelavcev o vsebini in pomenu akcije NNNP pa ni ostalo omejeno le na splošne informacije. V okviru celotne delovne organizacije so bili pripravljeni programi vseh dejavnosti za vse samoupravne dejavnike, tako da bi v tej akciji vsakdo lahko našel »svoje mesto« in deloval za čim boljše uspehe. Še več. Pripravljeni programi so dopuščali in še dovoljujejo vso samoinicia-tivo in pobudo TOZD in DS, ker je ena od bistvenih značilnosti te lagane nove, in sicer: za odvoz smeti 0,40 din v gospodinjstvu in 0,86 v gospodarstvu po m2 stanovanjske površine in kanalščina 0,55 v gospodinjstvu in 1,10 din v gospodarstvu po m3 porabljene vode. Popravki plana SKIS Po prvotnem planu bi morala SKIS dobiti 9 milijonov din. Ker pa so v naši občini problem barakarska naselja, je IS SO Ravne sprejel sklep, da se del tega kredita nameni izključno za rušitev barak. Tako bo SKIS odobreno le 6 milijonov din. To bo močno vplivalo na sprejeti finančni načrt za leto 1979 in bo treba narediti popravke plana oziroma rebalans. Udeleženci teh sredstev so: Rudnik Mežica, Kograd Dravograd, TOZD Stavbenik Prevalje, SSS in SKIS občine Ravne. T. R. akcije, da naj le-ta pride s sose-lovanjem vseh delovnih ljudi in občanov do izraza v temeljnih organizacijah in delovnih skupnosti in seveda tudi v krajevnih skupnostih. Da bi celotna akcija potekala čimbolj uspešno in usklajeno, so bili določeni tudi koordinacijski organi, to je odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito po TOZD in DS ob vsestranski podpori vseh družbenopolitičnih dejavnikov v omenjenih sredinah. V zadnji številki smo objavili podatke o dosedanjih prizadevanjih in rezultatih akcije NNNP po TOZD in DS ter tudi navedli, da podatki niso popolni, ker vsp poročila o poteku akcije v TOZD in DS zaostajajo oz. je konkretna aktivnost večja in živahnejša, kot to ponazarjajo dospela poročila. Akcija še teče in naj bi se stopnjevala vse do konca septembra, ko naj bi bili vsi pred izpitom o naši obrambni pripravlje- nosti in samozaščitni usposobljenosti. Vprašajmo se, ali bomo en dober mesec, ki je še pred nami, izkoristili za vse zamujeno in ali se bomo še mogli toliko pripraviti, da bomo »ta izpit« uspešno opravili. Res je, da je na voljo še nekaj časa, čeprav ne preveč, v glavnem pa še toliko, da je še čas opozoriti pristojne organe in dejavnike na nekatere pomanjkljivosti in dejavnosti, na katere smo do sedaj v tej akciji skoraj pozabili ali pa smo bili nanje premalo pozorni. Navesti nameravamo le nekaj primerov, ki so se nam pripetili v zadnjem času, to je že med potekom akcije NNNP, ter nas opozorili na premajhno budnost in varnost, predvsem pa vzbudili našo pozornost. 1. Ob referendumu 12. 6. 1.1., ko naj bi sprejemali določene akte s področja delitve OD, so bili v nekaterih obratih raztroseni letaki v obliki »izjave« s precej negativno vsebino, s katero je neznan avtor hotel vnesti med kolektiv zmedo, nesigurnost in nezadovoljivo. Letaki so bili najdeni in odstranjeni, toda za to je preteklo preveč časa. Kje smo družbeni samozaščitniki, v katero vlogo smo v akciji NNNP pa tudi sicer postavljeni vsi člani naše delovne skupnosti vsak čas ali kot delovni ljudje med delom ali pa kot občani v prostem času? Dvomimo, da so vsi sodelavci, ki so prvi dobili v roke te letake, ustrezno reagirali, temveč so šli prek dogodka, kot da se ni nič pripetilo. Menimo, da je jasno — sklicujemo se na vlogo nas vseh kot družbenih samozaščitnikov! 2. Strojelom — okvara zgornjega vodila viličarja z nepotrebno in neprevidno vožnjo žerjava ob montaži kaloriferja na zadnji steber žerjavne proge v proizvodni hali TOZD jeklovlek. Komisijsko je bilo ugotovljeno, da v tem primeru nikakor ni šlo za znake namerne sabotaže, temveč čisto za »otroško« bolezen ob takih delih — nespoštovanje že od davno znanih »pravil igre« ob podobnih vzdrževalnih in montažnih delih. Taki primeri ob malo več budnosti in varnosti, pa četudi ne gre za akcijo NNNP, se nam v bodoče res ne smejo več pripetiti. 3. Eksplozija z amonijakom napolnjene jeklenke v TOZD jeklovlek. Najmanj imamo namen analizirati na tem mestu vzroke in krivce za omenjeno presenečenje, saj je bila v ta namen imenovana posebna strokovna komisija, ki je primer že strokovno obdelala in sprejela ustrezne zaključke. Omemba tega primera v tem prispevku ima bolj in tudi edini namen opozoriti pristojne dejavnike, na kaj vse moramo vsak čas misliti in biti pozorni, kar nam je do sedaj očitno »ušlo«, kajti vsa sreča je v tem, da dogodek ni zahteval človeških žrtev, brez katerih pa takih primerov verjetno tudi ne bomo registrirali. 4. Vdor vode v pisarniške prostore objekta, kjer deluje procesni računalnik. Z imenovanjem in nastopom posebne komisije, ki je na primer raziskala in več ali manj tudi ugotovila vzroke, smo ta primer odložili »ad acta«. Toda prav v teku akcije NNNP nam to nikakor ne sme biti dovolj temveč opozorilo za vse naslednje primere vseljevanja v nove poslovne prostore, česar pa je pri nas vedno veliko, saj stalno nekaj gradimo in dograjujemo ter se selimo z enega na drug konec tovarne. Navedli smo le nekaj in morda najbolj boleče primere dogodkov, ki ne prispevajo pozitivnih »točk« v akciji NNNP, ampak obratno! Menimo pa, da so ti primeri taki, da vsakdo najde v njih »svoje mesto« — tako odgovorni organi ter osebe in vsi mi, kolikor nas je v celotni delovni organizaciji kot družbeni samozaščitniki. Bodimo enkrat odkriti in samokritični ter si izprašajmo vest, ali smo se v vseh naštetih in mnogih neomenjenih primerih obnašali pravilno in delovali v smislu dobro uspele akcije. Ali smo res že tako daleč s svojo zavestjo in se že zadovoljujemo z omembo kratice NNNP pri vsakem koraku, na vsakem mestu — na delu ali doma in to kratico čestokrat omenjamo že v posmehljivem smislu, obnašamo pa se in delamo po starem, že vpeljanem »voznem redu«? Ali je to prav? Sigurno ni in imamo še toliko časa, da odpravimo tudi te napake in se tako še bolj pripravimo za bližnjo preizkušnjo. Na koncu našega razmišljanja je treba omeniti, da je področij našega delovanja v akciji NNNP še mnogo več. Ni namen tega prispevka v nizanju vseh naših »rakran«, vendar ne moremo mimo tega, da ne bi poleg omenjenih navedli še nekaj akutnih in bolečih problemov, kot so: 1. Delovna disciplina — ali smo res prepričani, da smo vsi že vse storili na področju utrjevanja oziroma izboljšanje delovne discipline, ko pa na drugi strani tudi mi vsi kritiziramo, da nekaj z disciplino ni v redu? Nehote se nam vsiljuje vprašanje — na koga pa torej naj »leti« ta kritika? Odgovor je jasen — na nas same! Zato pa smo zopet mi vsi tisti, ki bi se naj v tem pogledu dejansko »poboljšali«. 2. Bolniški izostanki — ali res izostajamo od dela in obremenjujemo že itak skromen zdravstveni kader vselej takrat, ko smo res bolni (razen rednih in izrednih dopustov ter drugih opravičenih izostankov). Ali naj iščemo krivce za tako porazno stanje na področju bolniških izostankov izključno »kje drugje« ali smo zelo pogosti sokrivci takemu stanju tudi mi? Težko bi bilo zagovarjati trditev, da so za to področje odgovorni in krivi samo neki »drugi« — menimo, da smo tisti drugi v pretežnem delu le vsi mi. Problemov se odpira še in še in lista le-teh bi lahko bila zelo pestra, če bi hoteli navesti prav vse. Med zadnjimi smo navedli le še dva, ki nekatere tozde spravljata že res v kritičen položaj zaradi težavnega osiguranja nemotenega in rednega poslovanja. Mislimo, da je čas in prilika za konkretno akcijo, katere glavni pobudniki in kreatorji bomo morali biti mi sami — ne pa nekdo drugi »izven plota«. Roman Kogelnik Spomin na stare čase Kljub akciji „ doživljamo presenečanja IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI: Ravne v novi podobi Tihožitje Na krajevni skupnosti Ravne smo tokrat za kratek razgovor prosili Ivana Vušnika, predsednika skupščine KS. Vprašali smo ga, zakaj je prišlo do zakasnitve pri gradnji magistrata in zakaj se ne začne urejati križišče pri železarni. »Tudi na krajevni skupnosti nas je zanimalo, zakaj je potrebno zavlačevanje pri gradnji magistrata, saj so za to namenjena in zagotovljena sredstva. Da gradnja ni stekla v določenem roku, je treba vzrok iskati v nedodelanih načrtih. Prav zaradi njih je tudi prišlo do zastoja. No, to smo sedaj že uredili. Gradnja normalno napreduje, tako da ne bi smelo prihajati do večjih težav. Kljub temu pa moramo vedeti, da gre tu za odnos do sredstev, ki smo jih Ravenčani zbrali že s prvim samoprispevkom. Prav zato ne smemo dovoliti, da bi se rok za dokončanje magistrata prestavil. Krajanom smo obljubili, da bo magistrat nared do konca leta in pri tem tudi mora ostati. Na drugi strani pa si želimo, da bi čimprej uredili staro mesto. Ne vem, zakaj še niso začeli graditi novega objekta nasproti postaje milice, saj kolikor vem, so vsi potrebni načrti že nared. Zato ne vidim vzroka za zavlačevanje.® »Kaj pa avtobusna postaja, kdaj nameravate to urediti?" »Vsi dobro vemo, da nam taka avtobusna postaja, kot je na Ravnah, ne more biti v ponos. Zato smo se že pred časom pričeli pogovarjati s Sap — Viator, TOZD potniški promet Prevalje, da uredi postajo. Dogovorili smo se, da naj bi jo uredili do 13. oktobra, ko bomo Ravenčani praznovali svoj krajevni praznik.« »Tovariš predsenik, zakaj se zavlačuje ureditev semaforiziranega križišča pri železarni? Ali se res mora zgoditi večja nesreča, da bomo potem storili kaj za varnost občanov?« IZ OBČINE POBRATENJE Z OBČINO PROBISTIP Skupščina občine Ravne je 18. julija 1979 na skupnem zasedanju vseh zborov sprejela med drugim tudi listino o pobratenju z občino Probištip. Osnova za pobratenje je bila dana že na začetku okupacije, ko je bilo interniranih iz naše občine 13 družin na prisilno delo v rudnik svinca in cinka Probištip. Naši interniranci so sodelovali pri vseh akcijah organiziranega odpora proti okupatorju. Negovanje bratstva in enotnosti se je po vojni nadaljevalo s sodelovanjem med rudnikoma Zle-tevo in Mežica, vse večji interes, da se to sodelovanje še poglobi, pa je privedel do pobratenja. »Za ureditev tega križišča smo na krajevni skupnosti svoje že naredili. Sedaj je vrsta na drugih, da to čimprej uredijo. Vendar, kot se je izkazalo, so tudi pri tej zadevi našli opravičilo. Tako pravijo, da z ureditvijo križišča še ne bodo rešili celotnega varnostnega kompleksa. Tako morajo baje ob vsem tem še porušiti nekaj starih hiš in na mestu teh zgraditi novo pošto in banko. Vse to pa bo povezano z ogromnimi sredstvi, kar nas ne odvezuje od ureditve tega dela Raven, sa je to križišče eno najnevarnejših Jna Ravnah.« »Kako so bile Ravne preskrbljene z zelenjavo in sadjem čez poletje?« »Kljub temu, da je bila preskrba s kruhom dokaj redna, se nekateri krajani pritožujejo nad slabo kvaliteo. Pravijo namreč, da občani ravenske občine jemo kruh, ki je s svojo kvaliteto pod slovenskim poprečjem. Kar pa se tiče preskbe z zelenjavo in sadjem, ugotavljamo, da ni v redu. Na Ravnah namreč imamo samo eno specializirano trgovino, ki »naj« bi prodajala samo zelenjavo in sadje. Je pa v njej moč kupiti vse drugo, samo dobrega sadja in zelenjave ne. Tudi ostale trgovine na Ravnah se ukvarjajo s prodajo zelenjave, a jim je to postranski zaslužek, zato je ta prehrambni artikel podrejen drugim po izbiri, kvaliteti in ceni. Zadovoljni pa smo, da se precej zelenjave in sadja proda na tržnici, kjer lahko krajani kupijo po nekoliko višji ceni kvaliteno sadje in zelenjavo.« »Sedaj, ko je ponovno pričel delovati svet potrošnikov, se bo verjetno tudi preskrba izboljšala. Kaj menite vi?« POVZETEK OSNOVNIH PRAVIL 1. Govorite in pišite skrbno. Pri pisanju vpletajte vprašanja, premi govor in velelnik! Ne silite se s privzemanjem posebnih stilov, izločite samo izraze pogovornega jezika. Naj vam strah pred pisanjem ne odvzame živahnosti, nazornosti in prepričljivosti! 2. Vedno znova iščite kratke, jedrnate pojme. Nadomeščajte obrabljene besede s svežimi. Namesto kompliciranih pojmov uporabljajte enostavne. Ustvarite si stil, ki vam najbolje pristaja, in ga uporabljajte dosledno. 3. Izogibajte se šablonskega izražanja in uporabljajte modne besede le, če ne gre drugače. »Za dokončno ureditev tega dokaj perečega področja čaka veliko nalog in dela naš novo izvoljeni svet potrošnikov, ki je že pričel z delom. Ugotavljamo pa, da svet potrošnikov ne more prisiliti trgovcev, da bi izboljšali preskrbo in si s tem zagotovili večji dohodek. Prav zaradi tega bomo morali v prihodnosti več sodelovanja posvetiti potrošniškim svetom — trgovcev, na dru-gis trani pa se povezati z inšpekcijskimi službami in izvršnimi organi SO Ravne. Ugotavljanje predlogov in pripomb potrošniškega sveta bi moralo biti vsem v razumevanje. Na podlagi teh naj bi se izboljšala preskrba krajanov in ne nazadnje kulturna in vljudna strežba.« F. Rotar 4. Ne bodite dolgovezni, ampak se lotevajte stvari pri bistvu. Varujte se prepogostnih ponavljanj, če nimate izrazito pedagoških namenov. 5. Odpišite tujke in dajte prednost slovenskim besedam. Tujke uporabljajte popolnoma pravilno. 6. Ne mešajte pojmov! Isti pojem mora biti vselej povezan z isto vsebino. 7. Izogibajte se modnih besed. 8. Odvrzite izraze: »treba bi bilo«, »moral bi«, »naj bi«! Dajte prednost oblikam, ki izražajo dejanje. 9. Štedite s pridevniki! Uporabljajte samo nujno potrebne. 10. Pišite kratke stavke. Najvažnejša misel naj bo v glavnem stavku, v odvisniku pa utemeljitve, primeri in dopolnila. 11. Ne skačite s predmeta na predmet in ne trgajte misli. 12. Izogibajte se prepogostnim zvezam z »in«, »da«, »ko«, »če«. 13. Stavčni členi se morajo ujemati, da ne nastanejo dvoumnosti. 14. Ločili nista samo pika in vejica. Naučite se uporabljati vsaj še klicaj in pomišljaj! 15. Varujte se suhoparne uradniške slovenščine. 16. Poskušajte se izražati pozitivno. Izogibajte se negativističnemu prikazovanju stvari, če lahko s pozitivnim dosežete isto. 17. Ne dajte ničesar pisanega iz rok, ne da bi prej še enkrat preverili oblikovanost. Tudi tu velja izrek: zaupanje vase je dobro, kontrola je še boljša. (Prirejeno po: Tom Werneck, Reinhard Grasse, Formulier-ungstreining, Miinchen, Wil-helm Heyne Verlag 1978) SLIKARSKA KOLONIJA RAVNE 79 Železarna Ravne je tudi letos priredila slikarsko kolonijo, in sicer od 15. do 25. avgusta. Vodil jo je naš sodelavec, slikar Franc Boštjan, udeležili pa so se je naslednji likovniki: Dušan Lipovec, akademski slikar iz Kamnika, Zora Stančič, študentka pedagoške akademije iz Ljubljane, akad. kiparka Milena Braniselj ter študentje ALU iz Ljubljane Matjaž Počivalšek, Husagič Burhamdin, Hamid Ta-hir in Walled Mustafa. Njihov mentor je bil akad. kipar prof. Slavko Tihec. Učimo se preprostega izražanja (konec) Z D R AVJ E O ZGODOVINI TRANSFUZIJE KRVI V dnevnem časopisju, televiziji in drugih medijih javnega obveščanja lahko skoraj dnevno zasledimo pozive ljudem, naj darujejo svojo kri transfuzijski službi v zdravstvu. V današnji medicini si skoraj ne moremo zamisliti zdravstvene dejavnosti brez transfuzije krvi. Pri vsak dan številnejših poškodbah, velikih operacijah in težkih porodih poleg zdravnikovega znanja in spretnosti nadomestna kri v resnici rešuje življenja. Ta medicinski poseg je danes že nekaj tako vsakdanjega, da kar ne moremo misliti, da je ta dejavnost pravzaprav zelo mlada, pa čeprav sega ideja o nadomestitvi izgubljene krvi več stoletij nazaj. Transfuzija krvi kot pojem prelivanja krvi iz zdravega organizma v oboleli je stara približno 350 let, medtem ko je ideja nadomeščanja izgubljene krvi s človeško ali živalsko stara vsaj 2000 let. O tem nam poročajo razni mitološki zapisi oziroma dokazujejo običaji pri zaostalih plemenih v Avstraliji še danes, ko dajejo starcem piti kri zdravih mladeničev. Ohranjeni so podatki o starih Grkih, ki so dajali izkrvav-1 j enim vojakom na bojiščih piti živalsko kri. Ta misel o nadomestitvi krvi ima sicer nekaj skupnega z današnjim pojmovanjem potrebe po nadomestitvi izgubljene krvi, čeprav so jo v preteklosti uporabljali predvsem v druge namene. Pri nekaterih plemenih Južne Amerike je bila nekoč najpopularnejša metoda izganjanja duhov iz človeka s puščanjem »bolne« krvi in nato nadomestitev le-te z živalsko krvjo, predvsem s krvjo mladih telet. Stari Egipčani so smatrali kopanje v živalski krvi za postopek pomlajevanja in vračanja življenjske sile. Stari Rimljani pa so z navdušenjem pili kri v arenah ubitih gladiatorjev, da si pridobe pogum. Naš znani Krjavelj iz Jurčičevega »Desetega brata« je tudi svoji kozi Liski puščal »pregrešno kri«, ko mu je uhajala na graščakovo deteljo. Tehnika prelivanja krvi v smislu današnje transfuzije se začenja v drugi polovici 17. stoletja. Prva, v literaturi opisana transfuzija krvi v zdravilne namene je bila izvedena leta 1490. Papežu Inokentiju VIII. so zdravniki iz- vedli transfuzijo, ko je bil na smrtni postelji. Trem zdravim mladeničem so odvzeli kri in jo dali umirajočemu. Ni natančno znano, ali so to kri vbrizgali v žile ali jo je bolnik popil. Znan pa je rezultat: umrli so vsi štirje prizadeti — sprejemnik in dajalci. Zdravniki, ki so bili udeleženi pri transfuziji, pa so bili izgnani iz Rima. Leta 1667 so napravili transfuzijo krvi nekemu duševno prizadetemu bolniku. Vbrizgali so mu kri mlade ovce. Kri te mirne živali naj bi pomirila vznemirjenega bolnika. Ta transfuzija je bila celo demonstrirana zdravnikom londonskega kraljevskega kroga. Istega leta opisujejo podobno transfuzijo pri mladeniču, ki je ponorel zaradi nesrečne ljubezni. Dali so mu telečjo kri, ki naj bi zaradi svoje »mirnosti in svežine pogasila vrenje njegove krvi«. Rezultat te transfuzije ni opisan. V tem času je prevladovala ideja, da mora biti dajalec domača žival, predvsem jagnje zaradi svoje mirnosti. Pri takratnih transfuzijah so najprej bolniku spustili »bolno« kri in jo potem nadomestili z »zdravo«. Seveda takrat še ni bilo ničesar znanega o prenosljivosti prejemnikove in dajalčeve krvi, predvsem pa o krvnih skupinah. Ker zaradi tega večina takratnih transfuzij ni imela uspeha, so se vse končale ponavadi z žalostnim koncem. Oblasti so zato transfuzijo prepovedale. Te prepovedi so trajale vse do začetka 19. stoletja in vsak poizkus označujejo kot šarlatan-stvo. Prvi zdravnik, ki se je ponovno ojunačil in pričel dajati človekovo kri, je bil Anglež James Blun-dell, ki je tudi skonstruiral aparat za transfuzijo. Kri je odvzemal zdravim in močnim osebam in jo s pomočjo svojega aparata vbrizgal bolnikom, predvsem močno izkrvavi j enim porodnicam. To je bila predvsem prva medicinska indikacija za transfuzijo. Svoje izkušnje je objavil leta 1829. Tem izkušnjam so postopoma začeli slediti tudi drugi zdravniki, vendar le z delnimi uspehi. Leta 1901 znameniti Landstei-ner opiše, da v krvi obstajajo anti-A in anti-B telesa, ki igrajo odločilno vlogo pri strjevanju krvi. Zaradi tega odkritja je do- bil Nobelovo nagrado. Njegovi sodelavci so v tej smeri uspešno nadaljevali in opisali pri ljudeh štiri krvne skupine, kar je za uspešnost transfuzije krvi odločilnega pomena. Dokazali so, da morata sprejemnik krvi in dajalec imeti v krvi enaka protitelesa, ker sicer pride do strjevanja krvi v žilah, kar povzroči smrt. Znanstveniki — hematologi so z leti odkrili v človeški krvi še druge pomembne faktorje. Predvsem odkritje t. i. Rh-faktorja je odločilnega pomena. S tem so bile pojasnjene tudi do takrat nerazumljive smrti novorojenčkov oziroma že odmiranje še nerojenega ploda. V Jugoslaviji je bila opravljena prva uspešna transfuzija leta 1916, vendar vse do leta 1930 po bolnišnicah ni bilo pravega navdušenja za transfuzijo. Šele z odkritjem snovi, ki preprečuje strjevanje krvi, je ta dejavnost medicine počasi naraščala. Druga svetovna vojna je dala najširšo možnost in seveda tudi potrebo po transfuziji krvi. Pogoji za uspešen razvoj te dejavnosti v medicini so: odkritje štirih krvnih skupin, podskupin in t. i. Rh-faktorja ter možnost konzerviranja in hitrega transporta. Po II. svetovni vojni so se naglo ustanavljali številni transfuzijski centri. Naporne raziskave lastnosti krvi, njene biokemične sestave in imunoloških lastnosti so znanje o transfuziji pripeljale do take višine, da danes nihče več ne pomisli na nevarnosti, ki so včasih pretile bolniku ob transfuziji krvi. Prim. dr. Janez Platzer O * O 4. \ §: DRUŠTVO INVALIDOV RAVNE Brezvetrje V okviru te naše rubrike bi želeli zapisati nekaj dejstev v zvezi z usposabljanjem in zaposlovanjem invalidnih oseb. Marsikdo namreč ne pozna pravic, ki jih naša zakonodaja nudi invalidom, zato je prav, da smo s tem seznanjeni. KAKO JE Z ZAKONODAJO? V Sloveniji smo pričeli invalidsko problematiko sistematično spremljati in urejati leta 1962. V resoluciji, ki jo je leta 1963 sprejela slovenska skupščina in v dokumentih konference za rehabilitacijo invalidov Slovenije, so sprejeli naslednja načela: — najbolj učinkovito humano in najbolj družbenoekonomsko utemeljeno je varstvo invalidnih in prizadetih oseb, če jim omogočimo zaposlovanje v rednih delovnih organizacijah ob normalnih pogojih družbenega dela in življenja; — na tej osnovi morata rehabilitacija in zaposlovanje invalidov postati sestavni del celotne družbene dejavnosti; — problemov rehabilitacije in zaposlovanja ni mogoče obravnavati ločeno od ekonomskih problemov delovnih organizacij in komun; — nujni so posebni ukrepi za zaposlovanje invalidnih oseb, ki se ne morejo zaposliti v rednih delovnih pogojih. 1. januarja 1977 je začel veljati zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb. Ta omogoča vsem invalidom pravico do usposabljanja in zaposlitve. Po navedenem zakonu gredo vse pravice invalidnim osebam, ki še niso dopolnile 45 let starosti in ki zaradi svoje invalidnosti brez poprejšnje usposobitve ne morejo dobiti redne zaposlitve. Nadalje gredo vse pravice tudi tistim invalidom, ne glede na starost, ki imajo glede na starost splošno izobrazbo, preostalo delazmožnost in zdravstveno stanje pogoje, da se bodo lahko v kratkem času toliko usposobili za drugo, ustrezno delo, da ga bodo lahko opravljali vsaj v polovičnem delovnem času. Dalje gredo te pravice tudi otrokom in mladostnikom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, po končanem usposabljanju v osnovni šoli, ko nastopijo kot iskalci zaposlitve. Vsi ti imajo pravico do usposabljanja za delovna opravila in do zaposlitve. Zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidov konkretno zadolžuje SIS za zaposlovanje, da skrbi zlasti: — za pomoč pri izbiri poklica in delovnega mesta v sodelovanju z zavodi za usposabljanje; — za izbiro organizacije združenega dela oziroma šole, kjer naj bi se invalidna oseba usposabljala; — za materialno pomoč pri usposabljanju in zaposlitvi; — za spremljanje uspešnosti usposabljanja. V času usposabljanja lahko prejemajo invalidi tudi gmotno pomoč: — za pokritje stroškov šolanja (internatski stroški, prevozi, prehrana itd.); — za kritje stroškov za prilagajanje na delo; — za odstranjevanje ovir v stanovanju in na delovnem mestu; — za adaptacijo delovnih naprav; — za nabavo prevoznega sredstva itd. Usposabljanje za delo je ena izmed osnovnih pravic invalidne osebe, ki si je pridobila to lastnost, kar pomeni pridobivanje, izpopolnjevanje ali spremembo znanja in strokovnosti, potrebnih za zaposlitev v določenem poklicu ali za opravljanje določenega dela. Poleg tega pa velja opozoriti še na prilagajanje na delo. Ta oblika varstva invalidnih oseb se uporablja po končanem zdravljenju ali medicinski rehabilitaciji. Tako prilagajanje lahko traja tri do šest mesecev. Kot posebno obliko usposabljanja je treba omeniti tudi socialno rehabilitacijo. Ta nastaja v primerih, če je invalidna oseba nesposobna za sporazumevanje (gluha), če se ne more gibati, nima sredstev za opravljanje poklica itd. Takim je možno pomagati, tako da se jim nabavi voziček, proteza, priredi delovno mesto. Načrtno se socialna rehabilitacija izvaja za slepe, ki so oslepeli kasneje, in za mišično-živčno obolele invalide. Za vse ostale kategorije pa je socialna rehabilitacija še preveč odvisna od krajevnih razmer in razvitosti področja, kjer živijo. KAKO TE PRAVICE UVELJAVITI? Invalid si mora najprej pridobiti lastnost invalidne osebe. SIS za zaposlovanje je dolžna uvesti postopek na podlagi prijave iskalca zaposlitve, skrbnika, invalidske ali zdravstvene organizacije, SIS socialnega skrbstva, krajevne skupnosti, zavodov za izobraževanje ali drugih organov ter organizacij. SIS za zaposlovanje nato zbere podatke o iskalcu zaposlitve in izdela predlog za komisijo, ki ugotavlja »lastnost invalidne osebe«. Samoupravni organi skupnosti na podlagi strokovnih ugotovitev komisije izdelajo sklep o pravicah do usposabljanja invalidne osebe. Na ta sklep se je v 15 dneh možno pritožiti na drugostopenjsko strokovno komisijo zveze v Ljubljani. Na I. stopnji deluje v Sloveniji 9 komisij za ugotavljanje lastnosti invalidnih oseb, za naše področje pa je pristojna komisija v Mariboru. Pri zasedanju te komisije sodeluje kandidat in vsi tisti, ki so sodelovali v pripravljalnem postopku. KAKŠNI SO USPEHI IZVAJANJA ZAKONA? Intenzivneje se je pričelo z izvajanjem zakona šele leta 1978, ko so bili dani tako organizacijski kot tudi finančni pogoji za tako delo. V Sloveniji je bilo doslej v postopku 1250 invalidnih oseb, od katerih si je pridobilo pravico do usposabljanja in zaposlitve 1180 oseb, druge pa so bile odstopljene SIS socialnega skrbstva, ker jih ni bilo mogoče usposabljati. Od pozitivno rešenih se jih je usposabljalo okoli 70% v OZD, drugi pa pri zasebnih delodajalcih, v invalidskih delavnicah in na srednjih oziroma višjih šolah. Doslej je veljalo mnenje, da je usposabljanje možno le za poklice, kot so: vratar, telefonist, kurir itd. Z uvedbo avtomatizacije v delovne procese pa se je spekter teh poklicev že zdavnaj veliko bolj razširil. Vse več pa je tudi primerov, ki so si z dodatnim šolanjem na srednjih, višjih in visokih šolah pridobili tako kvalifikacijo, da jim po končani rehabilitaciji ni potrebna zaposlitev na fizično napornih delovnih mestih. Pri usposabljanju invalidov v organizacijah združenega dela pa imajo skupnosti za zaposlovanje velike težave, ker še ni poznan utečen način, kako bi se naj taka rehabilitacija izvajala. Zato je skupščina zveze skupnosti za zaposlovanje že naročila izdelavo takega modela za usposabljanje invalidnih oseb v OZD. Za invalide, ki se ne morejo gibati, pa se pripravlja model za usposabljanje in zaposlovanje na domu. Kako je z zaposlovanjem invalidnih oseb? Po nepopolnih podatkih sodeluje pri zaposlovanju sedaj okoli 10 % (oziroma 105) organizacij združenega dela. Tako imajo skupnosti pri iskanju OZD, ki bi sprejela na rehabilitacijo in kasneje v delovno razmerje invalidne osebe, velike težave, saj se v OZD običajno izgovarjajo tako, da imajo že dovolj svojih invalidov. K takemu odnosu je določen delež prispevalo tudi dejstvo, da je bila rehabilitacija v nekaterih primerih izvedena nepopolno oziroma pomanjkljivo in so imele zato OZD, ki so sprejele invalide v delovno razmerje, nato s takim delavcem določene težave. Vsekakor je ob rehabilitaciji invalida nujno treba pomisliti tudi na psihično plat usposabljanja. Veliko invalidov je zaradi objektivnih razlogov (šolska izobrazba, preostala fizična zmožnost) opredeljenih v usposabljanje za poklic, za katerega niso pravilno motivirani. Mnogi (predvsem mlajši) invalidi pa tudi še nimajo privzgojenih delovnih navad, zato povzroči včasih zaposlitev takega človeka prizadetemu velik psihični pretres, ki lahko povzroči napačen odnos do dela, ki bi ga naj ta po rehabilitaciji opravljal. Zato je treba ob fizični nujno vklju- Domača dela Janez Gregori, Ivan Krečič: Naši ptiči, DZS, Lj., 328 str., 550 din. Knjiga je razdeljena na dva dela. V prvem so ptiči predstavljeni (anatomija, biologija, ekologija, varstvo in opazovanje v naravi). Drugi del je sistematski. Pri vsaki vrsti so podani opis, značilnosti za razpoznavanje in njihova biologija. Razširjenost je podana z ustreznimi majhnimi kartami, pri večini vrst je označeno, kakšno je njihovo stanje v Sloveniji. Josip Murn, Pesmi, MK, Lj., 262 str., 193 din. V počastitev stote obletnice rojstva Josipa Murna, enega izmed štirih velikanov slovenske »moderne«, je znova izšel reprezentativen izbor njegovih pesmi, kakor jih je uredil in komentiral Dušan Pirjevec, ko je izbor izšel v knjigi Topol samujoč. Nada Kraigher, Maja, roman, MK, Lj., 344 str., 198 din. Junakanja pripovedi je mlado dekle, ki jo zanese iz neurejene družine na kriva pota, da se znajde v zaporu, kjer spozna, da smo v vseh kritičnih situacijah sami, in se končno odloči zamujeno popraviti. Andrej Inkret, Milo za drago, gledališke ocene, 528 str., 80 din. Slovenski esejist in kritik Andrej Inkret je zbral v tej knjigi sedemletno žetev svojega kritičnega spremljanja slovenske in tuje odrske produkcije. Gre za kronološko zbrano pričevanje, za kritičen odsev in dokument in hkrati za podobo avtorja, ki se skozi živo in strastno pisarijo odkriva bralcem. Prevodi R. Messner, Everest, DZS, Lj., 232 str., 450 din. Šele pred dobrim četrtletjem je človeška noga prvič stopila na naj višjo goro sveta. Zgodovinski datum: 29. maj 1953. Prva sta se na listo zmagovalcev zapisala Anglež Hillary in šerpa Tensing. Za njima je še več kot 25 ekspedicij poskušalo srečo, a med njimi so bile redke, ki so z uspehi kronale svoje napore in tveganja. Zadnji uspeh je dosegla letos naša himalajska odprava, ki je z dvema navezama utrla izredno težko prvenstveno smer na vrh Mount Everesta. čiti tudi psihološko rehabilitacijo. S tem bi se izognili pogostim bolniškim staležem, dopolnilnemu zdravljenju in v nekaterih primerih morda tudi nesrečam pri delu. Na koncu lahko povzamemo naslednji sklep: osnovna pogoja za uspešno zaposlovanje invalidov sta strokovno izvedena in celovita poklicna rehabilitacija ter ažuren pregled povpraševanja po delavcih s poznavanjem psihofizičnih profilov delovnih mest. Ko samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje izpolnijo te pogoje, je naloga organizacij združenega dela, da omogočijo invalidom vključitev v delovni proces. D. Žunko V tej kroniki dramatičnih in nenavadnih prizadevanj pa imata še posebno mesto dva odlična avstrijska plezalca: Reinhold Messner in Peter Habeler. Bila sta prva in doslej tudi edina v zgodovini alpinizma, ki sta se povzpela na vrh 8848 metrov visokega Mount Everesta brez uporabe umetnega kisika. Knjiga Everest opisuje ta izjemni podvig, ki jima je uspel 8. maja 1978. Picrre La Mure, Mona Liza, biografija. DZS, Lj., 398 str., 280 din. Kaj se skriva za znamenitim skrivnostnim nasmehom ženske na Leonardovi sliki? Na to vprašanje odgovarja znani pisatelj z biografijo, v kateri odstira tančico z nežne in pretresljive renesančne ljubezenske zgodbe ter nam razkrije njeno skrivnost. Robert Andre, Zapeljivec, roman, ZO, Mb., 212 str., 190 din. Gre za ljubezensko zgodbo, ki se splete med študentom in poročeno ženo, ki se loči in skupaj z otrokom zaživi novo življenje. Študent čez čas spozna, da ga ta zveza bremeni in lepega dne izgine. Ona se vrne k možu, in ko se čez nekaj let sreča s svojim mladeničem, sta tujca in si ob slovesu oba oddahneta. Torej sodobna tema, ki jo lahko postavimo kamorkoli. Erich Segal, Oliverjeva zgodba, roman, ZO, Mb., 229 str., 200 din. Znamenita Segalova »Lowe story«, ki je polnila tudi naše kinematografe, je bila kot knjiga absolutni bestseler. Pričujoče delo je nadaljevanje te zgodbe, seveda nastopa le glavni junak, saj vemo, da je njegova ljuba umrla. No, tudi film je že posnet, ampak knjiga ni odveč. (Po Knjigi 79) SPORED KOROŠKIH KINEMATOGRAFOV V SEPTEMBRU Koroški kinematografi Crna, Žerjav, Mežica, Prevalje, Ravne, Dravograd, Slovenj Gradec, Mislinja, Podgorje in Kotlje bodo septembra predvidoma predvajali naslednje filme: — GRDI, UMAZANI, HUDOBNI — italijanska barvna drama — do 9. 9. — MESTO V PEKLU — italijanski barvni vojni film — do 12. 9. — CHARLSTON — italijanska barvna kriminalka — do 4. 9. — NI TILNIK, TEMVEČ VRAT — francoska barvna komedija — do 9. 9. — OLD FIRREHAND — jugoslovan-sko-nemški barvni vestern — do 9. 9. — VLOMILEC NA SVOBODI — ameriška barvna kriminalka — od 4. do 20. 9. — VRNITEV TIGRA — hongkonški barvni karate pustolovski film — od G. do 23. 9. — PUSTOLOVŠČINE V DŽUNGLI — indijska barvna drama — od 4. do 18. 9. — HERBIE ZNOVA TEKMUJE — ameriška barvna komedija — od 7. do 18. 9. — SODNIK, IMENOVAN SERIF — francoska barvna drama — od 11. do 25. 9. — OROŽJE SMRTI — italijanska barvna kriminalka — od 11. do 26. 9. —• PORTRET Z DAMO — domača barvna drama — od 7. do 30. 9. — MOŽ, KI JE PREVEC VEDEL — francoski barvni triler — od 13. do 30. 9. — BOŠKO BUHA — domači barvni vojni film — od 13. do 30. 9. — NAJVECJI LJUBIMEC NA SVETU — ameriška barvna komedija — od 19. 9. do 8.10. — PASJE POPOLDNE — ameriška barvna kriminalka FEST 76 — od 21. 9. do 4.10. — SMOKI IN BANDIT — ameriški barvni pustolovski film — od 14. do 30. 9. — ZBOGOM IN KONEC — italijanska barvna kriminalka — od 18. 9. do 2. 10. — SIJAJ — ameriški barvni vestern — od 20. 9. do 7. 10. — AVTO SMRTI (UBIJALEC) — ameriški barvni pustolovski film — od 25. 9. do 9. 10. — ISCEMO GOSPODA GOODBOVA — ameriška barvna drama — od 27. 9. do 14. 10. Kinegraf Prevalje TOZD Kinematografi Prevalje MALO VIŠJA POŠTEVANKA Časopis sindikatov Jugoslavije »Rad« je 15. junija letos objavil zanimivo rešitev, na katero naši gospodarstveniki in ekonomisti menda v svojih razpravah o produktivnosti in izrabi delovnega časa niti pomislili niso. Naslov: ZAŠTO NE KAO FINCI? — Pred nekaj leti so delegati jugoslovanskih sindikatov ob obisku neke tovarne dobili od gostiteljev naslednja pojasnila: »To je komercialni oddelek, tam je računovodstvo, tu pa je ,biro za vse1.« Jugoslovani so takoj vprašali: »Kakšen biro za vse?« Odgovorili so jim, da so to službo delavci tako popularno sami poimenovali. Zaposleni, ki delajo v tej službi — ob drugih obveznostih — opravijo za delavce vsa pota v mestu — od pridobivanja različnih potrdil in dokumentov do vplačila članarine za združenje ribičev. Na vprašanje, koliko delavci plačajo za take usluge, so jim gostitelji povedali: »Nič. Uprava je izračunala, da izostajanje delavcev z dela stane desetkrat več od plačila nekaj uradnikov.« Čisti računi — in ljudje so zadovoljni. Na kratko: kapitalisti so vse dobro izračunali in ugotovili, kaj se jim bolj izplača. Ve pa se, da so dobri računarji. Ali ne bi mogli tudi pri nas pristojni razmisliti, kadar govorimo o tem, čigave so pravne službe v naših organizacijah združenega dela, da ne bodo samo zastopniki na sodiščih, ampak tudi dragoceni pomočniki, da bi delavci brez izgube delovnega časa in raznih šikan ter glavobolov prišli do vseh »papirjev«, ki se jih ob raznih priložnostih zahteva, žal, preveč? (Povzeto iz »Internih informacij« RSZSS št. 10/79.) S KNJIŽNE POLICE JOŽE VALENTI V življenju vsi nekam hitimo, kot da bi se bali zamuditi neki še nesluteni trenutek ali pa nikoli popolnoma izoblikovan cilj. Ko dosežemo postavljeni cilj, neke vmesne etape v življenju, zopet hitimo naprej k naslednji postaji in to ponavljamo vse življenje. Na poti življenja pa se nam zoperstavljajo različne ovire in nastavljajo čeri, ki se nenadoma pojavijo, nam preprečijo našo nadaljnjo pot in nas za vedno izločijo iz potovanja. Taka je bila tudi usodna pot našega sodelavca in delovnega tovariša Jožefa Valentija, pot, na kateri se je za vedno in brez povratka ustavil. V ponedeljek nas je veder in nasmejan, kakršen je bil Jože vedno, po končanem delu zapustil, ko smo z njim še razglabljali, kaj bo treba opraviti jutri in katere naloge nas čakajo še ta teden. Toda naslednji dan namesto običajnega jutranjega pozdrava z Jožetom nas je presunila boleča vest o tragičnem dogodku ter bridki izgubi sodelavca. Še danes ne moremo do kraja verjeti, da ga resnično ne bo več med nas. Ko je pred sedmimi leti prišel v železarno Ravne in se zaposlil pri strojnem vzdrževanju, smo v njem takoj spoznali izredno marljivega, strokovno sposobnega in nesebičnega delovnega tovariša. Vedno je bil pripravljen prevzemati še tako zahtevna jermenar-ska in vulkanizerska dela, pa četudi jih je bilo treba izvrševati v najtežjih pogojih. Nikoli ni postavljal vprašanja, če je bilo treba delati ob kateremkoli času, kadar je nastala potreba v proizvodnji in je bilo treba popravljati okvare, da bi delo nemoteno potekalo. Vedeli smo, koga moramo poklicati, da bo delo zanesljivo opravljeno. Jože ni poznal besede »ne morem« ali »nimam časa«, ker je vse svoje interese podredil delu v tovarni. Visoko izoblikovana zavest in čut odgovornosti sta bila odlika njegove osebnosti. Delati z njim je bil poseben užitek, vedno je bil vedro razpoložen, pa čeprav je včasih moral opravljati dela v zelo težkih pogojih, na vročini in v prahu, na metalurških napravah in transporterjih. Z zdravim humorjem in tovariškim odnosom do vseh, ki smo z njim delali, je vnašal vedro razpoloženje v vsakodnevno delo in s tem vplival na resnično humane odnose med sodelavci. Tak je bil naš Jože, ki nas tako mlad, saj mu je bilo komaj 34 let — mnogo prezgodaj zapušča. Nastala je praznina, ki boleče odmeva v naših srcih, praznina, ki je ne bomo mogli zapolniti, kajti redke so osebnosti, katerim je narava dala toliko lepih lastnosti, ki so odlikovale Jožeta. Življenje in delo bo teklo naprej, zopet bomo hiteli našim ciljem naproti, vendar osiromašeni bomo za sočloveka, delavca in tovariša v pravem pomenu besede. Na vzoru resničnega tovarištva pa bomo postali bogatejši v spoznanju, da smo z njim v sedmih letih skupnega dela pridobili bogate izkušnje, ki jih bomo gojili naprej. Tako bo spomin na Jožeta živel med nami, čeprav bo njegovo truplo pokrivala zemlja. Dragi Jože, ko se ob odprtem grobu poslavljamo od tebe, ti izrekam vso našo zahvalo za tvoje ustvarjalno delo, ki si ga opravil skupaj z nami, zagotavljamo ti, da te nikoli ne bomo pozabili. Počivaj v miru in naj ti bo lahka zemlja v tvojem preranem grobu! V globoki žalosti izrekam v imenu TOZD strojno gradbenega vzdrževanja, osnovne organizacije sindikata, predvsem pa v imenu Jožetovih sodelavcev iskreno sožalje vsem svojcem. Herman Lesjak IVAN NOVAK Dragi sodelavec Ivan! Rodil si se v Črni 1926. leta v številni družini kot sin rudarja. V tistih letih življenje ni bilo lahko. Le redki so bili tako srečni, da so imeli delo in trdo so morali garati, da so zaslužili najnujnejše za sebe in svojo družino. To težo si takrat okusil tudi ti. Že kot otrok si pasel živino pri okoliških kmetih. Srečna sta bila oče in mati, ko sta ti našla mesto vajenca pri nekem obrtniku. Toda nisi imel sreče, saj je moral kmalu zapreti svojo delavnico in si ti svoj uk končal že na začetku. Poizkušal si ponovno kot mlinarski vajenec, toda vojna vihra je oplazila tudi tebe, saj so te Nemci leta 1943 vpoklicali v vojsko. Kot golobrad vojak si hodil po Evropi in kmalu ti je uspelo preiti k francoskim partizanom. Nekaj mesecev kasneje si kot prekomorec nadaljeval boj proti okupatorju kot jugoslovanski partizan. Po vojni si poprijel za delo, kjer je pač bilo potrebno. Kljub temu si še vedno gojil tiho željo — pridobiti si poklic in končno si to tudi dosegel. Nekaj let po vojni si postal visoko kvalificiran varilec. Tovarni rezalnega orodja si daroval celih 21 let delovne dobe in tvoji žulji so pomagali graditi kvaliteto in priznanje, ki smo ga danes pod tem imenom deležni. Po naravi si bil tih. Svojih težav in bolečin nisi razdajal drugim. Kadar pa je bilo treba, si prenesel veselje tudi na okolico in znal si jo spraviti v smeh in dobro voljo. Sodelavci smo te imeli radi in ni bilo koga, ki bi bil jezen nate. Bil si mehkega srca in nisi prenesel krivice, sam pa je tudi nisi znal drugim storiti. Pri delu si bil vesten in marljiv. Tvoje roke so navadno prve zjutraj oklepale vrata delavnice in jih zadnje običajno tudi zapirale. Delo si imel rad in delavnik ti nikdar ni bil predolg, večkrat pa si rekel, da je šiht prehitro minil. Nisi bil pozoren na svoje telesne težave v zadnjem času in drugi smo te morali siliti, da si končno odšel k zdravniku. Odšel si in nisi se več vrnil med nas. Ko smo te obiskovali v bolnici, si rekel: če bi prišlo dva tedna prej, bi bil sedaj že doma. Veliko si govoril o življenju, svojem vnuku, ženi in otrocih. Govoril si o želji po soncu, ki je sililo skozi okno. Težko nam je bilo, da ti nismo mogli pomagati. Pred petimi meseci smo ti še govorili: »Ivan, popravi ta stroj, in ko boš gotov, se loti onega«. Takrat je bilo tvoje zdravje že težko načeto, a za to nismo vedeli ne mi ne ti sam. Pred petimi meseci si zapustil tovarno rezalnega orodja, ko si moral na zdravljenje in danes si zadnjič med nami. Ne bo več tvojega smeha in dobre volje. Tvoje mesto v remontnem oddelku bo ostalo prazno. Pogrešali te bomo — tvoji sodelavci, pogrešala te bo tovarna, samo kamen tvojega truda bo ostal vzidan v njene zidove. Bil si dober človek, nežen ded svojim vnukom, skrben oče svojih otrok in pozoren mož. Žalostni in nemi stojimo ob tvojem grobu, ni te več med nami in v krogu tvojih dragih, ki jim izrekamo iskreno sožalje. RUDI SMRECNIK Dragi Rudi! Z žalostjo v srcu se v imenu sodelavcev in tovarišev poslavljam od tebe. Današnji tempo življenja marsikomu pretrga nit življenja mnogo prehitro, tako je bilo tudi s teboj, dragi Rudi. Tragična vest, ki se je v našem obratu, kjer si bil zaposlen komaj pet mesecev, širila hitro in tiho od ust do ust, je bila resnično težko sprejemljiva. Bil si mlad, poln življenja in ni še dolgo, ko si se poročil, da bi si ustvaril družino in lasten dom. V našo delovno organizacijo si se vključil z namenom, da bi s svojim delom pomagal k še večjemu napredku naše tovarne kakor tudi celotnega kraja. Sedaj, ko bi lahko ustvarjal za družbo in družino lepše življenje, si se tiho in tragično poslovil, zapustil pred letom dni izbrano življenjsko družico, danes tvojo žalostno vdovo. Kako hitro se spremeni usoda človeka, ki pusti žalost in trpljenje za vse, ki te bomo pogrešali, posebno pa še za ženo in drugo sorodstvo. Nemočni in sklonjenih glav stojimo pred tvojim preranim grobom, hvaležni za vse, kar si storil za nas. Vsem tvojim izražamo globoko sožalje, posebno pa tvoji ženi in ožjemu sorodstvu. Lahka naj ti bo koroška zemlja! Franc Košak IVAN VOGLAR Dragi Ivan! Doletela me je žalostna dolžnost, da se v imenu tvojih sodelavcev iz TOZD valjarna, kjer si pred smrtjo delal, poslednjič poslovim od tebe. Leta 1963 si se vključil v naš delovni kolektiv v energetskem obratu in ostal zvest koroškim železarjem vse do svoje prerane smrti. V valjamo si prišel leta 1972, kjer smo te kljub kratkemu stažu sprejeli za svojega. S teboj smo delali ter skozi tvojo redkobesednost spoznali vse tegobe, ki so te trle. Spoznali smo te z vsemi človeškimi majhnimi in velikimi plemenitostmi. Samo človeku je dano na svetu, da istočasno poseduje pozitivne in negativne lastnosti, zato pravimo, da so tudi napake znak človečnosti. Ko smo spoznali tvojo bolezen, smo ti hoteli pomagati, vendar je bilo prepozno, ker je bila smrt hitrejša. Sedaj, ko te spremljamo k zadnjemu počitku, sprejmi zahvalo za vse, kar si z nami ustvarjal za kasnejše rodove. Počivaj spokojno v zemlji, na kateri si se rodil in ustvarjal. Tvojim naj bližjim pa izrekam v imenu sodelavcev valjarne iskreno sožalje. REKREACIJA IN ŠPORT NOGOMET KOROŠKA SELEKCIJA V REPUBLIŠKI LIGI Sodelovanje pri športu delimo v tri kategorije: rekreacijsko, tekmovalno in vrhunsko. Tam, kjer tekmujejo posamezniki, je želja, da dosežejo čimbolj ši rezultat, ki ga lahko merimo v sekundah, cm, točkam, krogih, kegljih ... Ob dobrem rezultatu je želja po rekordih. Pri ekipnih športih pa je hotenje, da se uvrsti ekipa v višji rang tekmovanja in da osvoji čim boljše mesto. njujejo delne pogoje. V teh skupinah bo nastopalo po sedem ekip, ki bodo med seboj igrale po štirikrožnem sistemu, kar pomeni, da bodo imele ekipe po dve medsebojni srečanji tako v jesenskem kot spomladanskem delu prvenstva. Tekmovanje v jesenskem delu bo trajalo od 25. avgusta do 25. novembra 1979. V republiški območni ligi — vzhod bodo poleg Koroške igrali: Kladivar, Kamnik, Mozirje, Aluminij, Domžale in Litija. Naši nogometaši bodo nastopali z imenom Koroška, kar po- Obe selekciji — članska in mladinska — bosta v tekmovalni sezoni 1979/80 igrali prvenstvene tekme na Ravnah. Kolikor bodo imeli igralne pogoje tudi drugi kraji (od Črne do Radelj), bodo selekcije izmenično v letnih ciklusih nastopale po dogovoru drugod. NK Fuži-nar ni nosilec selekcije, temveč bo nastopal še naprej v koroški rekreacijski ligi. Vodstvo koroških selekcij predstavlja Koroška nogometna zveza, katere predsednik je Tone Vehovar. Predsednik strokovne komisije je Jani Brglez. Trener Koroške je Tomislav Tasič. Pri trenerskem delu mu bo pomagal priznani strokov- njak iz Murske Sobote Maučec, ki bo istočasno vzgajal in izobraževal strokovni nogometni kader na Koroškem. Tehnični vodja članske ekipe je Rajko Praznik. Mladinsko selekcijo, ki prav tako tekmuje v republiški ligi, bosta trenirala Rajko Helbl in Boris Keršbaumer. Tehnični vodja mladinske selekcije pa je Ivan Koren. Pedagoški vodja obeh selekcij je Esad Hadžiagič, psihološke priprave pa bo imel Andrej Logar. Vsem aktivnim nogometašem in predvsem funkcionarjem čestitamo, da so se odločili za skupno pot, da so zelo dobro in perspektivno začrtali bodoči razvoj koroškega nogometa in jim želimo čimveč tekmovalnih uspehov in skoraj šno uvrstitev v prvo skupino republiške lige. Š. F. HUMORESKA: Predrag Babič BOLNIK Kaj je pod gladino? Vsa leta po drugi svetovni vojni so se generacije nogometašev koroških klubov potegovale, da bi igrale v republiški ligi. Vemo pa, da ni dosegel tega cilja noben klub. Ob novem tekmovalnem sistemu, predvsem pa s sodelovanjem vseh klubov koroške regije, bo selekcija Koroške v tekmovalni sezoni 1979/80 nastopala v republiški ligi, ki je razdeljena v tri skupine. V prvi tekmujejo tiste selekcije oz. klubi, ki imajo za to vse potrebne pogoje. Osnovni pogoji pa so: urejeno in ograjeno igrišče s pripadajočimi garderobami in sanitarijami, trenerski kader z licencami in kot prvi pogoj, da je mladinska ekipa selekcije vsaj prejšnjo sezono tekmovala v republiškem rangu. Naša koroška selekcija izpolnjuje igralne pogoje z igriščem na Ravnah, nimamo pa prvega pogoja (sodelovanje mladinske ekipe v pretekli sezoni), da bi lahko nastopali v prvi skupini republiške lige. Druga skupina republiške lige pa se deli na vzhodni in zahodni del. V njej nastopajo tiste selekcije oz. klubi, ki izpol- meni, da je končno prišlo do prepotrebnega sodelovanja med koroškimi klubi. Prednosti so, da bo selekcija Koroške lahko tekmovala v višjem rangu tekmovanja, kvaliteta koroškega nogometa pa se bo občutno dvignila, ker bodo v selekciji tekmovali najboljši igralci, ki so bili sedaj razdrobljeni v posameznih klubih. Vemo pa tudi, da bodo treningi kvalitetnejši in bolj številni kot doslej. V Koroških klubih je doslej nastopalo toliko dobrih posameznikov, da bodo selekcijo Koroške sestavljali izključno domači igralci. V ekipah rupubliških lig nastopajo pretežno mladi, perspektivni igralci, ker je starostna omejitev. Za klub oz. selekcijo lahko igrajo le trije igralci, ki so starejši kot 24 let. Vsi ostali morajo biti mlajši. Člani selekcije so lahko le tisti igralci, ki so včlanjeni v enega od klubov koroške regije. Kolikor ne nastopa za selekcijo, ima igralec pravico igranja za matični klub. S tem predpisom sta dosežena princip reprezentance in možnost večje izbire igralcev za selekcijo. Doktor: »Naslednji, prosim!... Kaj vam je?« Bolnik: »Predinfarktno stanje, doktor!« Dr.: »Ah, nikar! Je tako resno? Kako pa veste, da je ravno to?« B.: »Imam iste simptome, kot je pisalo v časopisu prejšnjo sredo. Ves teden sem spremljal potek bolezni.« Dr.: »Ste razen teh bolečin imeli še kakšne druge?« B.: »Da. V predelu slepoočnice, na zatilju in na str. 18 nedeljske izdaje.« Dr.: »Kako, prosim?« B.: »Da, da, na str. 18 je pisalo, da sem prebolel zgodnji meningitis in mi je bilo takoj dobro. Kasneje sem imel še neke težave ...« Dr.: »Kako pa ste jih pozdravili?« B.: »Kakor je pisalo v časopisu: z aspirini in ležanjem v mračni sobi.« Dr.: »Se pravi, zatemnili ste okna?« B.: »Ne, kje pa! Sel sem k sorodniku. Veste, k njemu nikoli ne pride sonce.« Dr.: »Odlično.« B.: »Hm, to ni nič. Pred nekaj dnevi sem si pozdravil tuberkulozo.« Dr.: »Zaboga, kako pa ste to napravili? « B.: »Na enak način kot vse drugo — z receptom iz časopisa: urejeno življenje, vitamin C in čist zrak.« Dr.: »Čist zrak? Torej ste šli na planine?« B.: »Ah, kje! Pisal sem stricu v Romanijo, naj mi pošlje nekaj steklenic čistega zraka in mi jih je poslal.« Dr.: »Joj, ste vi čuden primer. Toliko bolezni, pa ste ostali živi. To je res velik uspeh.« B.: »To ni nič. Veste, važno je spremljati tisk. Tam vse piše: bolezen, diagnoza, terapija, zdravila in ... naslov za pogrebne usluge. Zahvaljujoč časopisu zmeraj pravi čas ukrepam. Vidite, včeraj sem se rešil komplikacij, ki bi lahko nastopile zaradi izvenma-ternične nosečnosti.« Dr.: »Človek božji, zdaj pa pretiravate, saj ste vendar moški!« B.: »Ni važno, doktor! Zahvaljujoč članku sem takoj odkril vse simptome in hitro ukrepal. Zdaj sem prišel k vam, da bi pogledali, kako se otrok razvija.« (Prev. — ar) PRINCIP Življenje brez načel je kakor ladja brez krmarja. Gandhi Ni nevarno govoriti neumnosti, nevarno pa jih je govoriti v imenu načel. Kant Sonce Na osnovi 1. in 3. točke III. člena, 1. odstavka IV. člena samoupravnega sporazuma o enotnih načelih reševanja stanovanjskih razmerij in 11. člena pravilnika o stanovanjskih razmerjih razpisujemo INTERNI NATEČAJ za dodelitev ali zamenjavo družinskih stanovanj in dodelitev samskih stanovanj. Na natečaj se lahko prijavi vsak sodelavec, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — da nima urejenega stanovanjskega vprašanja v skladu s pravilnikom o stanovanjskih razmerjih (premajhna površina, slaba kvaliteta, da ni nosilec stanovanjske pravice, da ne poseduje stanovanja ali stanovanjske hiše v zasebni lasti); — da združuje delo v TOZD ali DS za nedoločen čas. Na natečaj se morajo prijaviti vsi, ki bi želeli kandidirati za sofinanciranje v letu 1980 in ki še nimajo sklepov o sofinanciranju. Kandidati morajo predložiti pismeno vlogo, v kateri navedejo osebne podatke, podatke o zaposlitvi, družinske razmere in ostale okoliščine, ki so pomembne za pridobitev stanovanjske pravice. Pismeni vlogi pa morajo kandidati obvezno predložiti še naslednja dokazila in potrdila: — potrdilo delovne organizacije o osebnem dohodku v letu 1978, kjer so zaposleni zakonci delavca kandidata (pri upokojencih odrezek mesečne pokojnine v preteklem letu ali dokazilo o prejetih nadomestilih za čas bolezni); — potrdilo o skupnem gospodinjstvu za vse člane, ki živijo v eni stanovanjski enoti — pri ločenem življenju od tam, kjer živi večina družinskih članov z navedbo, koliko časa živi na tem naslovu (izda matični urad); — potrdilo davčne uprave o premoženjskem stanju in morebitnih dodatnih zaposlitvah delavca ali družinskih članov. Razpis velja od 20. avgusta do 20. septembra 1979. V tem času naj kandidati prinesejo pismene vloge z vsemi dokazili osebno na referat za stanovanjske zadeve v zgradbi komunalnega oddelka, kjer bodo točkovani po pravilniku o stanovanjskih razmerjih TOZD ali DS. Priporočamo, da se ponovno prijavijo vsi, ki so sicer na veljavnih prioritetnih listah in do sedaj še niso dobili stanovanja. Splošne službe HUMORESKA DELAVCA: POGOVOR »Da. Šoferji, ti so poglavje zase. Zadnjič, ko se je žena vračala iz službe, so nenadoma močno zacvilile zavore, da je skoraj onemela od strahu. Ob njej se je ustavil velik tovornjak!« »In kaj je bilo potem ...?« »Odpeljala se je z njim!« »To ti je moral biti dober šofer!« »Pa še kako. Spremil jo je v restavracijo, kjer sta skupaj obedovala. Plačal je on!« »Kaj sta storila potem?« »Ona bi sicer morala še nakupiti nekaj stvari, vendar sta se peljala naravnost domov in si skuhala kavo.« »Ali si ti bil doma?« »Ne. Delal sem popoldne. Zakaj sprašuješ?« »Čudno se mi zdi. Nimaš nič več dodati?« »Ja. Skoraj sem ti pozabil povedati. Njen sodelavec Tone, ki ga dobro poznaš, je obedoval pri sosednji mizi. Baje ju je tako čudno gledal, da jima je bilo neprijetno!« »Saj, saj! Ga popolnoma razumem. Glej: žena se ti odpelje s tovornjakom, obeduje z neznanim moškim, nato ga še povabi domov na kavo, ko si ti odsoten. To bi še vrabcem bilo sumljivo!« »Kaj naj bi bilo sumljivo?« »Tepček! Morda je šla z njim celo spat!« »Oh, res sem tepček! Nisem ti povedal, da je bil njen brat!« Arne LATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA »Veterani« industrijskega gasilskega društva železarne Ravne. Predaja raporta na občinskem tekmovanju v Črni 24. 6. 1979, ko so dosegli 1. mesto v skupini u l/vvvO FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA FILATELIJA IMA VZGOJNO VLOGO Filatelija daje velike možnosti za vzgajanje in samoizobraževa-nje. To pa bo uresničila šele tedaj, ko bo postala množična in bo v svojih vrstah zbrala veliko število pionirjev, mladincev in odraslih. V nekaterih državah je to že doseženo. Da bi znamke odigrale svojo pravo vlogo, morajo priti v vsako, najbolj oddaljeno in najmanjše mesto, tako rekoč do vsakega človeka. Ali je pri nas tako? Ni. Ni zato, ker priložnostne znamke sploh ne pridejo v manjša mesta, pa tudi v večjih se ne morejo dobiti v prosti prodaji na poštah. Razen tega so posamezne znamke iz priložnostnih serij z visokimi nominalami, ki pa se poleg tega izdajajo še v majhnih količinah. Kako bi potem pionirji in mladinci prišli do njih in zadovoljili svoje zanimanje ter želje? Izdajatelji znamk vidijo samo komercialni uspeh, predvsem v odnosu do inozemstva zaradi ustvarjanja deviz, medtem ko vzgojni vidik popolnoma zanemarjajo. Če bi prišle znamke do šol in učencev, kot tudi do naših občanov, bi jih gotovo pritegnile s svojo vsebino in prek vsebine tudi k filateliji. Na vsakega posameznika bi naredila svojstven vtis. Potem se zanimanje širi naprej, javlja se želja po širšem poznavanju tistega, kar znamka predstavlja. Tako je treba seči po strokovni literaturi, časopisih, knjigah, enciklopedijah in drugih gradivih, da bi se lahko vsebina znamke čim bolj pojasnila. Posamezniki na tak način širijo svoje znanje, kar je tudi oblika samo-izobraževanja. Filatelija zares nudi neizčrpno vsebino dela in obsega najraznovrstnejšo tematiko, kjer lahko vsak posameznik glede na svoje nagnjenje najde svoje interesno področje, to pa je treba izkoristiti. Znamke obsegajo skoraj vsa področja znanosti in tehnike, politike in ekonomike, vračajo nas v preteklost in spremljajo našo sedanjost. Tematska področja so lahko iz književnosti, zgodovine, biologije, kemije, fizi- ke, umetnosti, astronavtike in drugih področij. Pri posameznih filatelistih obstaja želja po zamenjavi znamk s partnerji iz naše države in tujine. V takšnem primeru prinaša filatelija nova poznanstva, spoznavanje naših krajev in drugih držav skozi dopisovanje, menjavo znamk, razglednic in drugih materialov. Prispeva k učenju tujih jezikov. Naša filatelija omogoča zamenjavo z inozemstvom, ki v mnogočem privlači mlade. Izdajateljska politika in razne prepovedi pa onemogočajo mladim, da bi se na tem področju angažirali. Zares malo izkoriščamo izvore seznanjanja s področja filatelije. Da pa bi v tem pogledu dosegli več, moramo marsikaj spremeniti v naši filateliji, posebej pa v izdajateljski politiki priložnostnih poštnih znamk. Sele tedaj, ko si bo naša filatelija izborila mesto med društvenimi organizacijami, ki ji glede na njeno vzgojno izobraževanje tudi pripada, bo postala prava družbena in množična filatelija. f. u. ZAHVALA Ob vse prerani in težki izgubi našega dragega očeta in dedka Ivana Novaka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so darovali cvetje ali kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih za našo družino. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so ga pospremili k njegovemu počitku. Še posebno pa iskrena hvala govornikom, Pihalni godbi Prevalje in pevskemu zboru TRO Prevalje za lepe pesmi in žalo-stinke. Istočasno lepa hvala sindikalni organizaciji TRO Prevalje, aktivu ZZB NOV železarne Ravne in naj bližjim sodelavcem za pomoč. Zena Marija s hčerkama Astrid in Marjano ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam čistilnice, obratovod-stvu in sindikatu za izkazano pozornost in za prejeta lepa darila. Vsem želim še mnogo srečnih delovnih dni in delovnih uspehov. Alojzija Mesareč REŠITEV SLIKOVNE KRIŽANKE Vodoravno: Grubar, Blejsko, Jaila, Nol, Brenner, Otomo, Roza, gib, Aden, ale, Hora, grad, ido, Ors, OE, Spa, tekač, znanec, obala, adresa, Čedad, vrat, eno, edit, KAC, las, Rn, Aron, Tito, Nal, Lenin, Guatemala, Solčava, ar. VABILO Mešani pevski zbor Prežihov Voranc Ravne vabi k sodelovanju nove pevke in pevce. Vaje bodo vsak torek in četrtek ob 19. uri v prostorih osnovne šole Prežihov Voranc na Ravnah na Koroškem. Odbor MPZ Prežihov Voranc Ravne Fotografije za to številko so prispevali: M. Dolinšek, F. Rotar, V. Vališer in služba za informiranje.