Posamezna Številka* 1 krono*
,TAB0B* iabi^Ja tmuc dan, narta atdoljt m i»r&zuikor, ob 18. uri z da.umom naslednjega dne ter stane celoletno 180 JL, polletno HO K, četrtletno 46 K., mesečno 15 K* fo sprati po dogovoru, Pri rečkrata. ob j ari popuot*
6'aro* s« pn upravi .TABORA* t &ARJBCB, Jurtictvu ulica SteT, A
OOP POŠTfSTNA. P^CVSAUTt, A.BTA O O □
rnawj>nwwu
M®,'
;vsw;wi
Posamezna številka* 1 krono. -S""
umtoiStvo 0» uW'mi
Vom, Jm-4i5«T» ul. it. 4, L i •trosj*. TuUlon tntanofc. št. UH. UPEiVJt u u.hoj» ▼ JmM&ari uliol št t, mtliija, iorao. 1*1«. itn it, St. HB8 poitnošokoTSl tar ion Utr. U.K7.
Mn cor©$H* bio* d«uoju M a* oubm. — E.iopUi it at mSift,
• at tarnam*
Leto: II.
Maribor, petek 25. februarja 1921
Številka: 45.
A
Bmmm
Pred Izpopolnitvijo vlade s pomočjo muslimanov.
Dr. Karamehmedovič in Korkut ministra. Ustavno delo. Sprememba v zemalj. hrvatski vladi.
aeeeeeieei seeee® Protestni sho*d
Proti protidržavnamu gibanju in pisanju ter proti klerikalni gonji zoper uporabo sokolskega telovadnega sistema v naših šolah sklicuje mariborska organizacija Jugosiovenske demokratske Stranke za nedeljo 2?* t. m. ob 10. uri. dopoldne v veliko dvordno Narodnega doma. manjkati ne, sme noben zaveden in napreden Jugoslovan!
@®®&®©I8* i m®m®
dopustiti, da v to ustavo ne pride tudi I upali katoliški škofje, njihovi nadpastirjilin se jo kot pregreho prinaša načelstvui
klerikalno hujskanje.
Maribor, 24. februarja.
Predrzno pisanje klerikalnih listov Pi°ti naši državi ne moremo in ne smemo rPeti dalje in čuditi se moramo, da ob-as>ti tako gonjo sploh še dopuščajo. Ako Primerjamo pisavo komunističnih glasil s Pisavo klerikalnih, sploh ne najdemo med 0 ema nikake razlike. zadnjem času 'T d klerikalei boljSevike celo hadkrilili. pa a ne£tedc nato je pisanje klerikalnih )\°v sPloh opasnejše, ker so klerikalci & 'Ovi, ki So si nadaij ovčje kože. Oni
Bo«°le S ^ar*zeisko zavitimi očmi v imenu °0a, v hnenu vere, cerkve itd., a pve-
kor^b 'iUdStV°’ k* £l°da duhovnike ka-Vse b°^'e namesb:iike na zemlji, veruje ge- ’ ar d duhovniki govore in kar pi-jn^°. !sd’ katere oni izdajajo in urejujejo kV(f' e'°' Prod taki zlorabi vere in '•er-litič av^0l'tete v ogabne in opasne po-zav<u •namene ie treba, da se država izdeln P°^om zakona- Sedaj se ravno da bi'G u5*ava na^e države in mislimo, naSl zastopniki nikakor ne smeli
Žer&ska telovadba.
^ U:>Unovitvi .1
urugega oddelka članic Maribor-
Pq	skejta	Sokola.)
^eznu s^°*f?lsk€m saveznem zletu na r°dnim lf: P°javilo med našim na-^°l<olsko nS . ž*yahno zanimanje za sPlo§netn ^Sai?'zacijo in telovadbo v l ^noeo' a . v. Z3dnjem času je bila “0,<ol ustml3?1 Dražena želja, da bi katerem C- 'I drugi oddelek članic, v
m , —*Cisim \ priliko ROiUi telovadbo az,iČnih ,J„™,.2enarn> ki bi se sicer iz
ustanova, po kateri bi bilo zastopnikom vere prepovedano izrabljati svoj položaj v politične svrhe ter s tem škodovati tudi ugled same cerkve, odnosno verske morale.
Najbolj žalostni pojav poslednjega časa v tem oziru je korak katoliškega episkopata v Beogradu. Zagrebški, ljubljanski in djakovski škofje so vložili pri jj naši vladi protest proti sokolizaciji telovadbe v naših šolah. Gospodje škofi bi se« morali pri tem zavedati, da so tako zabili trn v zdravo nogo.
Sokolstvo je organizacija razširjena pri vseh slovanskih narodih in katera ima znamenito nacijonalno nalogo. Naš narod je v ogromni večini sprejel Sokolstvo kot svojo narodno organizacijo, defenzivnega in ofenzivnega značaja na> prum raznim našim neprijateljem. Ta naš narod se je še začasa avstrijske strahovlada tako oklenil Sokolstva kot svoje svetinje, da si še sama dunajska vlada ni upala vsedo 1. 1914 nastopiti proti njemu. Da, na splošno zahtevo naroda je ta vlada celo dovolila, da so se istotako v Bosni in Hercegovini, kakor tudi v Dalmacjji, Hrvatski in Sloveniji osnovali sokolski šolski oddclki-naraščajr.
Sedaj v svobodni in ujedinjeni do movini pa se dvigajo jugoslovenski katoliški škofje proti sokolstvu v šoli in to brez vsakega povoda. Ministrstvo pro svete je odredilo, da se naj pri šolski telovadbi uporablja sokolska metoda in disciplina. Kaj je v tem tako strašnega? To metodo so od Sokolov prevzeli sami katoliški Orli, samo, da so jo tu in tam
nastopiti proti tem vernim katoliškim I se od samih takih denuncijacij ne vidijo
Sokolom. Gospodje škofje so se s tem zopet identificirali s politiko klerikalcev, ne mislečv^ri/ 'ipm \ ria to, kako s tem škodujejo sdniT katoliški cerkvi in veri.
Mi smo trdno uverjeni, da napram emu novemu izzivanju katoliških škofov ter gori omenjene protidržavne hujskarije lerikalnega tiska ne sme in tudi ne bo ostala mirna naša zavedna jugoslovenska avnost.	Sokol-katoličan.
Dsnuncijanti v delavnici.
(17. delavskih krogov).
Mnogo grehov je .Tabor8 že privlekel iz naše delavnice na Koroškem
in ne slišijo pravi veliki grehi. Navadno pa ima tisti, ki rad denuncira druge radi malenkosti, sam večje grehe na sebi.! Vprašajte na primer nekega gospoda, ki! je prišel k nam iz Trsta in ni posebno vesel slovenskih delavcev. V njegovih očeh je strašen greh, če si slovenski de-j lavec na skrivaj privošči malo okrepčilo j ne zaveda se pa, da mu delavci štejejo! za večji greh, če vporablja pomožne delavce za izvoz gnojnice na njegovo njivo.'
Kolovodje komunistov lahko nekaz-j novano agitirajo, drugi, tudi če je nemški delavec, pa se v nujni zadevi malo od-( strani, dobi že črno piko. Ne bojimo sej pravične kontrole, potrebne za red v obratu, a bojimo se denuncijantov, pa
kolodvoru, toda pogrešali smo doslej še
en greh, ki povzroča mnogo nepotrebne-j le toliko časa, dokler jih ne poznamo.
Dokler bo načelstvo delavnice respektiJ ralo samo denuncijante za vsako malen-l kost, bo v delavnici vedno več prostora; za velike grehe in še večji nered kakop je bil dozdaj. ..	.,......
ga zla in čisto nepotrebnih sovraštev med delavci ene in-druge narodnosti. Ta greh se imenuje denuncijanstvo.
Pri možeh, ki imajo odgovorno nalogo, da čuvajo na red v svoji skupini, je dostikrat res težko ločiti, kdaj zagreše denuncijanstvo in kdaj mora storiti le svojo dolžnost. To morajo razločiti le pjbilžji poznavalci razmer in sicer iz vsebine poedinega slučaja. Če kdo krade in se to ovadi na pristojno mesto, to ni denuncijanstvo, ampak dolžnost vsakega, ki tatvino opazi. Ce se pa delavec od težkega dela za trenotek vkrade na požirek okrepčila in se ga tudi ovadi, to pa je že denuncijanstvo, če se namreč taki slučaji ne izlorabljajo in če dotičnik ne uboga dobrohotnega oppzornika.
Velike tatvine, ki so se pred kratkim
malo izpačiji. Pa še nekaj! V sokolskih j tudi pri nas razkrinkale, .so ravno sad vrstah je nebroj katolikov, dobrih in j denuncijanstva. Ker‘se -pri nas namreč udanih vernikov in kljub temu so si vidi in sliši vsaka malenkost na delavcu
,aterem k:	drugi	oddelek	članic, v
di stareTSim' - Priliko gojiti telovadbo taz]iČnih 2enarn« ki bi se sicer iz ?.ed tetnneranm* ne. Pomešale rade ?ln°- Marihn! i°- in Poskočno mla-^Jjem pozcifn'-!Soko1 J’e seveda z vn Je s strani L * ta novi P°iav sim' '•drugi odrVM ga 2enstva in ustano-
ki bo imel ».««.•«&?*£ »kMo od 19.
do
nici> Pričenšf 7 to v rea!Cni telovad-, Da se bo vcn,em 25- m.
* etnbnost{ s.u0jp^ka 2ena zavedala po-u|®nizaciji, fazinv pnstoPa k Sokolski 9t£° viidK;®® v naslednejrr na -Kot jeliPH' ^ovadbe.
"°> se zahteva70.?111^ vsakomur že «i«mii L0veka,	od	moder-
Osegljivo . dose^i najvišjo clol^ razvoja ter°pnj? duševnega in ’ 1 >° ohraniti se koliknr
na -t
Že zdavnaj dokazano, vodi pot do takega modernega človeka skozi telovadnico, a do modernega in idealnega Slovana, kakoršnega si ga mi želimo "iu predstavljamo, skozi sokolsko telovadnico. Tudi ženska emancipacija, ki dviga ne baš malo prahu po svetu, za-more zadobiti pravo podlago le n-a vsestranskem razvoju žensk in ne — le mimogrede omenimo — v nesmiselnem posnemanju moških razvad.
Da dosežemo ta zaželjeni visoki razvoj, se moramo potruditi v telovadnico ter vstrajno in smotreno -vaditi, da si vzgojimo in ohranimo krepko, prožno telo. Ženska telovadba .nima namen ustvarjati atletk; ne zahteva da bi ženske plezale po najvišjih drevesih; da bi se prekopicavale z vratolomnimi vajami po raznih ftrodjih liki delfini nad valovi, pač pa stremi le po tem, da so tudi ženske harmonično razvite, zdrave, gib-žne in gracijozne. Z duševne strani pa hoče Sokol vdahniti 'in utrditi v njih narodni in demokratični duh, dati jim hoče „bratsiva tajno slast8, ki jo ,n?vrio pri ženskah tako zelo pogrešamo, poglobiti čustvo narodne vzajemnosti, razširiti duševno obzorje sploh in povečati agilnost misli
Pri ženski telovadbi pridejo zlasti v poštev: korakanje, tek, skok, proste
še lažje opore. Pri takem programu ni tret)a, da bi se vstrašila niti najstarejša ženska, kajti naloga vodstva je, da se zna ravnati po sposobnosti telovadk in se kolikor mogoče prilagoditi njihovi individualnosti. Ravno obzir do te individualnosti je bil Sokolu povod za ustanovitev tega oddelka, a zato je tudi dolžnost napram narodu in sami sebi, da pristopi vsaka'ženska k društvu kot izvršujoča članica.
Poglejmo v kakšni medsebojni zvezi so telovadba, inteligenca in zdravje. Namen telesnih vaj je prostovoljno gibanje* podvrženo v vsem lastni energiji in stremi po tem, da se vsak gib izvede le tedaj, kadar se to hoče In da se pri tem vporabljajo le tiste mišice, ki so v to zares potrebne. Na ta način se navadimo predvsem osredotočiti energijo na en gotov ud, a pozneje doseči isto brez vsakega duševnega napora, pač ravno, ker se potom vaje možgani in mišice tako izurijo, da je treba komaj ene same misli, da izvedemo ono, kar nam je bilo prej pri koncentraciji vse energije neizvedljivo. Tako si iz-vežbamo celo telo, da se lahko sukamo in kretamo prav kakor nam drago, a ne kakor mišice same hočejo, kot opaža izurjeno telovadčevo oko na ljudeh, ki ne posvečajo telesnim vajam nikake
kolikor mogoče	...	.	# r   r__________________________
In kot jel vaje, igre plesi, gred, ter lahke vese in pozornosti. Seveda še opaža to v,j>r$ ni idealno vzgojena, ne. morel dati na-j
Notranja in zunanja politika.
* Svet zveze narodov je pomnožil odbor-za spremembo pogodbe zveze na-< rodov. Odbor bo štel sedaj 11 članovi Svet se bo pečal v svoji prihodnji seji) z revizijo mandatov v Mali AzijL. ,
* Boljševiška nevarnost. V „Jour^ nalu* opisuje Lev Tolstoj ml. nevarnosti} ki prete Evropi radi boljševizma. Izjavi? je, da ni dvomiti nad tem, da se pri4 pravlja sovjetska vlada na velikopotezno! spomladansko ofenzivo. Sovjeti so prisH ljeni, da nadaljujejo boj brez prekinjenjaj ker ne bi bila drugače njihova moč dol-j
■>» — «-*»— ——m*——i mfjt M
vrsti pri ženskah, ker se moški, ki so a redkimi izjemami vsi podvrženi voja-! ščini, tudi vsi vsaj nekoliko izurijo v! času vojaškega službovanja, Človek se mora včasih nehote nasmehniti, kadar vidi nesamostojne kretnje gotovih ljudi in čuti nehote isto ^duševno nesamostojnost takih ljudi! Vendar pa ni smešno, če se pomisli, da so ti ljudje več ali manj duševne ničle, sposobne le za podrejeno delo, dočim bi dosegli lahko potom smotrene telovadbe precej visoko stopnjo samostojnosti. Kadar obvlada človek svoje mišice, obvlada vedno tudi svojo dušo, stoji takorekoč nad samim seboj, kar je vsekakor zasluga telovadbe. Sokolska vzgoja pa mu vcepi etične principe in mu vlije oni pogum v dušo, da se po teh načelih! tudi vedno ravna ; to se pravi, da jel skozi in skozi pošten, ne samo na zunaj, kjer se smatra ljudi poštenim, če se jim ne more nič slabega dokazati,! ampak pošten napram sebi, da se za-1 veda odgovornosti za svoja dejanja.
Kakega pomena je'to za žensko, ni| treba šele praviti, če vemo, da tvorijo1 ženske polovico človeštva in da je v) prvi vrsti ženskam poverjena tudi vzgoja drugega dela človeštva in sicer moških) dokler so še v otroški dobi in najbolj dostopni tujim vplivom. Zena, ki sama*
gotrajna. Samo s tem, da je rdeča armada v vednem vojnem stanju in podvržene strogi disciplini, si more zajamčiti poslušnost Na zapadni fronti je koncentriranih 70.000, v Kavkazu okrog 70.000 mož, a med Petrogradom in Moskvo okrog 50 divizij Tolstoj .je mnenja, da bodo napadli .v prihodnjih mesecih Poljsko, mogoče tudi Romunijo in da bi v slučaju zmage skušali doseči zvezo z Nemčijo in Jugoslavijo. Tolstoj opozarja zapadne vlade, da preprečijo to nevarnost, dokler je še čas.
* Romunija proti Habsburžanom, rtf romunskem senatu je izjavil zunanji minister pri debati o zunanji politiki, da je na vsak način proti povratku Habsburžanov. Med Romunijo in Rusijo da rti. nikakega vojnega stanja in pogajanja z njo se vrše v Revalu. Med Romunijo Poljsko in Cehoslovaško obstoji pogodba, ki jamči za izvršitev določb trianoske pogodbe. Dobrudža bo pripadala Romuniji,
* Anglija za revizijo sevreške pogodbe? Dopisnik „Agence Stefani “javlja iz Londona, da je priporočal Lloyd Ge-ordes grškemu ministrskemu predsedniku Kallageropulosu, naj popusti v grških zahtevah. Ta poziv se smatra kot zahteva angleške vlade po reviziji sevreške pogodbe.
* Tešinske meje ostanejo nespremenjene, »East Europe* javlja, da je odklonila razmejitvena komisija za te-šinsko ozemlje vse poljske predloge, podvreči čehoslovaške meje reviziji in potrdila sklep z dne 28. junija 1920.
* Pomoč Avstriji. Francoski minister Loucheur, ki je dospel v London, bo poročal na konferenci o vprašanju ubla-ženja gospodarske katastrofe in o ob-tiovi Avstrije.
* Iz Irske prihajajo, dnevno vznemirljivejše vesti. Iz raznih krajev se poroča o novih zavratnih napadih na redarje in na vojaštvo.
dni“. Ime »mormoni" so vzeli po knjigi „Mormon“, katero je napisal leta 1812 presbiterijanec Spandling in katero jej vzel osnovatelj te sekte, Josip Smith, za bibliio mormonizma, ki se je ustanovil 1. 1830. Na čelu mormonske cerkve se nahaja predsednik, ki ima neomejeno oblast. Imajo pa tudi apostole, preroke, patrijarhe, škofe in svečenike. Smith je 1. 1843 zapovedal tudi mnogoženstvo, radi česar ga je prebivalstvo Nauva izgnalo, a pozneje Je bil ubit. Sedan ji predsednik Grant ima tri žene. O njih pravi sam: Imel sem sprva le eno, pozneje pa sem si vzel še dve in vse sem liubil, istočasno in z enako ljubezniio. Grant je postal predsednik po Smithu 1. 1918. Smith je imel pet žen ter 42 otrok ter je doživel 80 let. Tudi on je izjavil: „Jaz sem zvest mojim ženam, ker so vse tako lojalne, ljubeznjive, zadovoljne in srečne matere." Nasproti tej njegovi izjavi pa je bil ta dober mož obsojen na globo 60 dolarjev ravno radi tega, ker je s svojimi ženami živel „protipostavno“. Mormonski misijonarji si pridobivajo nove vernike največ ravno z obljubami sladkosti mnogoženstva. Ker ameriška vlada preganja to njihovo mnogoženstvo, si pomagajo na ta način, da zvabljajo ženske od drugod, največ iz Skandinavije v Utah, kjer se poligamijo ne-le oznanja, ampak tudi praktično izvaja. Leta 1837 pa jim je uspelo zvabiti v Utah celo 2000 angleških deklet. Dolžnost mormonske žene je, da rodi čim-več otrok, ker ji to pomaga do zveličanja. Svojo agitacijo širijo mormonci tudi potom pisem, v katerih vabijo k pristopu v mormonsko vero 'ter navajajo biblijske primere, da so tudi razni stari o£aki imeli po več žen. Tu se sklicujejo največ na Abrahama, Jakoba in Davida. Tako so potom teh pisem privabili v Utah že mnogo ljudi, da si, tam poiščejo „spas duše“. Medtem nimajo te žene v poligamiji nič dobrega, posebno ne, ako opazijo, da ima mož katero raje nego njo. Iz vsega pa je razvidno, da je edina svrha te verske sekte, ne slava božja, nego to, da morejo živeti v poligamiji.
Zanimivosti.
Mormonski haremi. Mormonci so Člani posebne verske sekte v sev. Ameriki. Poznani pa so tudi kot »svetniki naših
rodu idealno vzgojenih sinov, a brez, celih ljudi ne more narod uspevati in se dvigati ha ono višino, na katero bi moral, da bi lahko s ponosom zrl nase, in na svoja dela. Toliko z duševne strani.
-V fizičnem pogledu je telovadba ravno tako potrebna za vsakogar, in tudi za starejše žene. Baš ženske so najbolj vajene enostranskega dela in je zanje telovadba najbolj primerno sredstvo, da si ohranijo zdravje in mladostno ;svežost še na pozna leta. Smotrena telovadba pospešuje v pravilni meri krvni tok in zlasti delovanje pljuč, a dihanje in rednp pretakanje krvi §ta najvažnejša čimtelja za vzdrževanje zdravega telesa. Razun tega se z rednimi vajami prepreči, da postanejo nerabljene mišice okorne, a ne samo to, pomaga se jim do normalnega razvoja, da dajo celemu telesu čiste in plemenite konture. Take linije združene z gibčnOstjcr telovadca tvorijo ono toli občudovano gracijoznost, ki si jo več ali manj lahko vsakdo pridobi. Hitro in redno pretakanje krvi pa dviga živahnost in temperament, ohranjuje cvetočo barvo. Z eno besedo: plačilo za trud povzročen od telovadbe, je mladpst Še v starih letih.
Upamo, da bode naše ženstvo razumelo iz teh vrstic, kaj vse mu hoče nuditi Sokol, in se želelo seznaniti natančneje s temi idejami ter jih na sebi preiskusiti. Zato pričakujemo, da je ne bq zavedne žene v Mariboru, ki bi še nadalje razmišljala, dali naj se vpiše kot izvršujoča članica v novi oddelek, ne
Dnevna kronika.
— Odlikovanje. Dosedanji vodja slovenske deželne vlade dr. P i l a m i c je odlikovan z redom sv. Save II. razr.
— Minister dr. Kukovec je odpotoval v sredo zvečer v Anglijo na londonsko industrijsko razstavo. V Angliji ostane 8 dni.
— Razmejitev z Italijo. V sredo so naši in italijanski člani razmejitvene komisije za meje napram Italiji posetili predsednika slovenske de,ž>:lne vlade. Popoldne pa jim je predsednik vrnil obisk. Prve seje se bodo pečale ie s formalnostmi.
— Edinstven vseučiliški zakon za vsa jugoslovanska vseučilišča se je izdelal na posebni konfetenci v Beogradu prošlo nedeljo.
— Kotorsko zaroto i. 1918. opisuje podlistek, katerega objavimo v prihodkih številkah. Podlistek je napisal g. dr. Milan Gorišek, ki je bil 1. 1918. pravni zastopnik preganjanih kotorskih zarotnikov. Opis je zanimiv ter radi tega še pr-ebej opozarjamo nanj naše čitatelje.
— „Tabor“ krade članke, tako pi?e zadnja katoliška in seveda tudi resnicoljubna »Straža", ali kakor1; ji sedaj splošno pravijo »Štraca*. Ta resnicoljubna hribovsko omejena »Štraca* pravi, da smo ukradli članek:	»Stališče dr. Vošnjaka“ iz »Jugoslavijo*. Ce bo ta prostaški listič priromal do »Jugoslavije«, se mu bodo gotovo od srca nasmejali. Dotični članek namreč ni no od »Jugoslavije* in ne od nas, ampak od — Ljubljanskega dopisnega urada! Ker ta dopisni urad plačujemo, čeprav nam daje stara poročila, ki jih moramo metati navadno v koš, m'slimo, da je bil tudi' dotični članek pošteno plačan in Če se ne motimo, ga je prejela tudi »Straža*, seveda pri revoluciji je že mogoče, da ni vedela leviča, kaj je napisala desnica ter se tako do kosti blamirala.
— Dr. Pirkmajerjev popravek „Straži“ se vedno stiaši po. sodišču
V .torek se je zopet vršila razprava, nad tem bi popravek že moral biti objavljen. Pa ni bilo no popravka in ne toženega odgovornega urednika Stupana. Pač pa je prišel ravnatelj tiskarne dr. Jerovšek, ki je priznal, da je on podpisal dr. Pirkmajerjev uradni popravek, sicer pa da ne ve; kdaj ga je izročil in komu. Dobro pa ve, da tožen Stopan že več mesecev ni več odgovorni urednik, ampak je bil -do zadnjega časa Žebol odgovoren za oba lista. • Tako pride zdaj še gospod Žebol na vrsto. Ker priča, dr. Jerovšek ne ve, komu je izročil popravek in ker je med tem že zopet nov odgovortri urednik, bo g. okrajni glavar v Ptuju najbrže še dolgo čakal na svoj uradni popravek v »Straži*.
— Na račun carine. Prejeli smo: Z velikim veseljem sem čital, da se ustanovi tudi v Liubljani izobraževalni tečaj za carinike. Kar oddahnil sem si, češ, gotovo bo sedaj občevanje z nami kmeti v teh uradih boljše. Prosim predvsem g. upravnika, da v prvi vrsti komandira v ta kurs nekega tukajšnjega carinika IV. KI., ki me je zadnjič, kot obmejnega kmetiča, prav po bivše avstrijsko nahrulil. Menda misli, da ima še zmiraj pred seboj vojake. Vem pa tudi, da ravna ta carinik z Nemci kar najuljudneje, govori nemško, kot da je to državni jezik in jim skuša olajšati vse kar le more. Ze leli bi le, da se tega gospoda porine malo na jug, a ne v Beograd, ker je vojnemu ministru preveč znan iz maja lanskega leta zaradi komunistični« govorov v neki gostilni Krunske ulice. Nadalje vprašamo, kako je to, da sekrete-rijat sprejema stranke samo od 11.—12. ure in ali g. carinik, ne sekreter, zamore odpraviti vse stranke v tem času? Upamo, da to malo zaleže, če-ne na se o-brnemo n,a fin. ministrstvo v Beograd.
— Konec dr. Mravlaggove slave. Po dolgem odlašanju z dr. Mravlaggo-vim izgonom, se je dr. Mravlagg sam vsilil, da ga izženejo in sicer se je vsilil s tem, da se je javno priznal za nem. avstrijskega državljana. A tudi še zdaj je morala javnost pritiskati na merodajne oblasti, da so mu vsaj priznale tuje državljanstvo in ga izbrisale iz seznama odvetnikov. Hitrejši je bil naš stanovanjski urad, ki je Mravlaggu takoj zaplenil pisarno, čim se je doznalo, da ga je odvetniška zbornica takoreko? oficijelno že izgnala. Izkazalo se je, da je nemško-avstrijski gospod imel kar 4 lepe sobe za odvetniško pisarno, dočim novejši slovenski odvetniki niti ene ne dobe. Zasegli so ob er.em tudi njegovo stanovanje. Toda tu je zaigrala zopet ju-goslovenska toleranca svojo vlogo. Stanovanje mu namreč pustijo še do 1. maja. Mravlaggovo stanovanje dobi baje primarij dr. Robič. Kako bo s pisarno, še hi znano. Namerava jo prevzeti njegov koncipijent dr. Kupnik, a njemu naše oblasti ne priznajo izpita, ki ga je napravil v Gradcu; o tem vprašanju odloči še-le sedmorica v Zagrebu.’
— Dr. Tschebullovo pisarno je kupil baje slovenski odvetnik dr. Kimovec, ki je se iz Trsta preseli v Maribor.
— Glede usmiljenk v javni bolnici smo prejeli: V29. št. je prinesel »Tabor* sledeči stavek: ...tiči tozadevna napaka v tem, da si sestre usmiljenke oskrbujejo zase posebno^ in boljšo hrano v škodo strežnikov in tudi bolnikov v nižjem plačilnem razredu*. Glede te obdolžitve, da se sestre usmiljenke boljše hranijo na škodo strežnikov in bolnikov, je vodstvo' bolnice po jiaročilu zdravstvenega odseka v Ljubljani uvedlo uradno preiskavo in dognalo, da imajo sestre usmiljenke isto
Razsvetljava naših kolodvorov*
Prejeli smo: Nemška Avstrija je ob robu propada. Ne more živeti ne umreti. Vse to nam prinaša dnevno naše_ časo- -pisje. Ali vendar ima N. A. nekaj pred nami. In to so električno razsvetljeni kolodvori. Kako prijeten občutek je to za trudnega potnika, ki se vrača iz tujine v svojo ljubljeho Jugoslaviji, ko se blesti v razkošni razsvetljavi skrabirana , Avstrija. Veseli se in niti dočakati ne more, ko bo po dolgi, liudapolni vožnji izstopil v električno razsvetljenem Mariboru prvič na svoja domača,1 jugoslo-venska tla. Komaj vlak obstoji, že je prvi iz vagona. Pa kakšno razočaranje, To naj bi bil jugoslovenski Maribor ?! To li naj bo razsvetljava Jprvega kolodvora na jugoslovenskih tleh ?! Ra sem slišal, da je velika, že svetovno znana falska elektrarna le nekaj kilometrov oddaljena od Maribora, na takem kolodvoru pa brlijo takele leščerbe ? »Hej, Vi železničar. Kako pa da še nimate električne razsvetljave?* »Ja, gospod, danes je že dobro. Danes smrdijo vsaj plinovke, a večkrat, teh ni, potem pobelijo le večne lučke petrolejke/ .»JJ za vraga, vkdo pa je temu kriv? »Gospod, kam'pase peljejo?* »VLjub-liano.* »No, potem pa ravno praV.. Vejo, v Ljubljani je naše ravnateljstvo.
Kar tam se naj zglasijo, pa jim n3.J povejo svoje mnenje. Ali zaropotat* morajo pošteno.* »No, kar se tega tiče, se lahko zanesete na rye. To je res škandal vseh škandalov. Clovek_ S veseli svoje domovine, pa te sprejfl1 . s takimi le lučkami. Ce se še meni n ■ dopade in sem zbog tega ozlovoljen, kaj še le tujci. No, ti še le morajo oči od, pirati, doma pa si svoje, že itak Pre^(j'
namazane gofle brusiti. Temu mora . konec in sicer kmalu.* Takole si je,13 > duška naš potnik in mi Mariborca sedaj čakamo na uspeh njegova potenja*.	vu
— Konkurenca je začela. P°^0 zmagujemo vojne zgube, gospodah, življenje sicer še dolgo ne bo ur^e ' vendar se začenja konsolidirati. D* g(J’ imamo vsaj .polne trgovine, če tudi -i cene še neprimerno visoke. Cim P3 J blaga toliko, da bo trg poln, bo z&.. naravna konkurenca tudi cene rega*1 < v korist konsumentov. Lepo P*^.^ smo opazili te dni v Mariboru. V So; ■ ulici se je otvorila nova špecerlLdj ( trgovina, ki se je hotela in gotovo J, ^ dejansko dobro upeljala s tem, «“ j javila občinstvu za razno blago P r nižje ceno, kakor so bile po 03 j 1 trgovinah. Sladkor so n. pr- P°(.	, drugod prodajali po 60 K, ta *] J govec pa ga je ponujal po 58 Ki i Takoj drugi dan je ponujal enak s*^ $ ne trgovec na Aleksandrovi cesti P
la on iri tretji dan je stal ta sladko smo gu kupovali še pred par dne	^
64 K, v vseh mariborskih trgovin ^ 58	K.	— Diktiranje cen s strani	P	v
,jalcey	bo torej kmalu prenehalo.	-
—	Beograd ter Briand in	^	^
rand. Francoska vlada je »jap beograjsko občino, naj podaljša	J
izročitve diplomov, s katerima SL*aStria nujeta Briand in Miilerand za . meščana Beograda, ker je Brian potoval iz Pariza.	^
Konzulat čehoslovaške	te.;
   • - 11 _
blike v Ljubljani naznanja vsen_kj’ zgj resentom, da je potrebno v vs devi, pri kateri zahteva sttfn	o^‘
uradni odgovor, priložiti znarn'< ’ge v nosno znesek za poštnino, ke if3| n* drugem slučaju konzulat ne do o vloge.	_	ijwl	pol
— Za Jugoslovensko ^tte0»seio
hrano kot strežniki in bolniki. Edina iJružnico v Mariboru je nabral0 M
razlika je v tem, da se sestre usmiljenke postijo, dočim drugi mastijo, da dobe torej sestre ob takih dneh močna jed, bolniki in strežniki pa mesno. — Vodstvo je sklicalo vse strežnike in vse strežnice in pozvalo, da vsak in vsaka pove, dali količkaj ve o tem, da bi sestre usmiljenke boljše živele na rovaš bolnikov in strežnikov. Na to vprašanje so vsi skupaj in vsak posebej odgovorili, da ne. — Stvar našega dopisnika je sedaj, da potrdi in dokaže pod polnim lastni_ imenom, da je res kar je trdil, ker sicer ga bomo morali smatrati, žal, za lažnjivca.
omizje v Narodnem donlu,nValce^ K 111*64. Odbor izreka darov* j iskreno žahvalo!	#
— Za pomirjenje Macedot* £e[ji ministrom Draškovičem odpotuj
tega meseca v južno Srbijo ti muslimanskih poslancev, da r ^ prebivalstvo tamošnjih krajev.
— Omejitev železniškega P^aj-I Od 25. t. I. naprej izostanejo	jjj-zOl
Trst D-vlak štev. 3, Praga-Zag	t. J'
vlak štev. 7/505, Od 26. f®b^evi|ka M naprej Trst—Dunaj D-vlak r g/g Zagreb-Praga brzovlak štev.
— Pondeljkovo predavanje »Društva jusroslov. akad. v Mariboru* je jako dobro uspelo. G. predavatelj dr. Fero Muller je v svojem predavanju ,Rdeči smeh" predočil vse žalostne posledice svetovne vojne, ki jih lahko opazujemo fon za dnem, a gremo vendar hladnokrvno preko njih. Z živimi besedami naiU je pokazal smernice, kako bi lahko sanirali te nezdrave razmere in če že ne odpravili, pa vsaj kolikor mogoče omilili stagnacijo, ki se je prijavila v našem duševnem življenju. V vzvišenih Sesedal, nam je narisal veličastno lepoto, osvežujočo silo narave. Narava edina je uajboliši zdravnik sedanjih razmer. V »jej ni one zastrupljevalne atmosfere, ki ®asj obdaja, ne cinuma ne domišljave afektiranosti. Omenjal je nadalje pogubili upliv alkohola in nikotina, ter Spodbujal mladino k vztrajnemu sokolskemu delu. Vesplje do dela, pot k naravi, bosta izbrisala vse sledove vojne farije in zopet bo zavladal oni veseli. ^Prisiljenji smeh zdravih, rudeč;h lic Nadine. Za svoja izvajanja je žel g. Predavatelj zasluženo pohvalo. — Obisk Pa bi bil lahko boliši.
Darilo. Knjižnici ..Društva jugo-akademikov v Mariboru" je pobrila gospa Ivanka Lipoldova 65 lepih, '■‘erarno mnogo vrednih knjig. Za ta Vclikodušni dar se odbor najiskreneje zahvaljuj. — Obenem prosimo tudi ?fuge gospode in dame, ki bi imeli £al razpoložljivih knjig, da jih daruiejo knjižnici ,D. J. A. v Mariboru/ Vsak "aimanjšidar se z veseljem hvaležno sPrejme.
. . Hišni posestniki pozor. Tukaj-r|je društvo hišnih posestnikov bo imelo ’lcdeljo dne 27. t. m. v restavraciji »Maribor" ob 3/49. uri predpoldne ple-srno sejo, pri kateri se bodo obravna-•la pereča vprašanja, kakor n. pr. Dl	stanovanjsko	vprašanje,-	pred*
0nC - ^avlcov> revizija izredno visokih oP°mirijevalnih in drugih pristojbin in sJt ■ eni dehprnem stanju hišnih po-So ln,kov. Za one hišne posestnike, ki bot|V s^ein tinancijelnem stanju se obso Uvec^'a pomožna akcija v velikem p*?, K tej seii sp vabljeni vsi hišni Uiso Posebno pa tudi oni, ki še *lani društva hišnih posestnikov.
°2erH^afve in. do,S°vJ v zasedenem njCa !u; Trgovska in obrtniška zbor-ki j vMuWjani poživlja vse. interesente, lta]j ltIai° privatno'pravne terjatve v od prec, n°v zasedenem ozemlju izza dobe Ure- ^vratom, ki do danes še niso
0 svrvn’ Prijavijo natančno podatke tiiCa 'l!l .obveznostih in dolgovih. Zbor-8ajgn^aD'ra ta materijal za trgovska po-Va]0 ja ? Italijo, pri katerih se bo reše-Po vorašanje v kakšni valuti oz. vS2n^crnem se bo^° te vzajemne ob-
Poravnale.
shinT, ^neg v VVashingtonu. V Wa-^težj nu so kili te dni	snežni
$kih ^ometna omejitev na avstrij-državnii°8ah* Ravnateljstvo avstrijskih Wta . Ždeznic je odredilo, da-se PutiajJt t0rkoth dne 22. t. m. na progi H°^en—Trbiž brzovlaka 1101 Uri 4r hod^Dunaj južni kolodvor ob Ntiut « nimut> Prihod ob 21. uri 40 ^0vi’fli,o 'l3 Progi Solnograd—Beljak F Vr>i i-ki .®®/704 (odhod iz Beljaka
1 ^03 .or ob 11. uri 50 minut) , : Uri n • (°dh°d iz Solnograda ob iJst>rn 'fin111111111') Medtem pa obratujejo S ^ Sv ^7 2°Pet dnevno vlaki št. 11 w* MihflBi ae*~Celovec (odhod iz ! c ob r .ob 17. uri, prihod v Celo-h Pfosi'^’rLziutraj) ter št. 211 in 212 ^ * St v Yid ob Glini—Beljak (od*
jda (glavni kolodvor) ob 5.
uri zjutraj in odhod St. Vid ob 21. uri 58 minut).
— Papež in redovnice v Mariedalu.
Papež je sedaj razpustil samostan karmeličank v Mariedalu, ker so se mu, kakor smo nedavno poročali v „Zanimi-vostih“, uprK Ker se redovnice kljub ponovnim pozivom nočejo udati, bo naj-brže naprosil francosko vlado za intervencijo.
Kultura in umetnost.
+ Gostovanje ruske drame v Mariboru. Opozarjamo naše.gleda iško občinstvo, da vlada povsod veliko zanimanje za današnje gostovanje ruskih irralcev-beguncev, ki nam uprizore v Mariboiu še neznano Gogoljevo komedijo v 3 dejanjih „Ženitev‘;. Po igri nam »odajo ru-ki gostje še neka*j plesnih in pevskih točk, ki vsebujejo pristne ru~ke narodne plese in pesmi. Vse te točke bodo izvajane v originalnih ruskih kostumih. Pričakovati je torej, da pozdravimo naše goste pri razprodani hiši.
-f- Predavanja ženskega društva. V. petek dne 25. t. m. predava ga. Ivanka Lipoldova o ,.Slovenki pred narodnim ujedinjenjem in danes" a v pondeljek dne 28. t. m. g. major Mecger
0 „Ideji, narodnega u;edinjenja ( v zgodovini". Predavanja se vrše ob 20. uri v mali dvorani Nar. doma. Vstopnina
1 K (prispevek za razsvetljavo in čiščenje dvorane),dijaštvo je vstopnine oproščeno.
Sodišče.
Pro*idržavni rovarji v Ormožu.
Vzklicno sodišče je v torek zaključilo .dolgotrajno politično afero iz Ormoža, ki datira še iz 1. 1919. Koncem marca irf začetkom aprila 1919, se je po ormoškem okraju razvila nevarna hujskaška agitacija za priklopitev Ormoža k Nem. Avstriji. Agitiralo se je za to priklopitev kar javno, posebno pa v gostilnah Bauer in Skorčič ter Horvat, sami 'slovenski renegati, popolnoma otrovani po Orrikovem štajerčijanstvu. Ko se je koncem marca Josip Husaj vračal od sodišča, kjer je bil kot priča zaslišan v zadevi takega hujskača Wenigerholza, bivšega koncipijenta pri ormoškem odvetniku dr. Delpinu, je prišel v posojilnico ter povedal tajniku Ivanu Rojsu in Francetu Stermanu, žapanu iz Homa, da je zvedel od svojega brata Ivana, da se tudi v Bauerjevi in Skorčičevi gostilni hujska. Rojs je na podlagi te izpovedbe sestavil ovadbo, ki so jo vsi trije podpisali. Odposlal jo je zaupno na okrajno glavarstvo v Ptuj v svrho tozadevnih uradnih poizvedb in odDomoči napram protidr-žavnim hujskarijanu Ker je bil tudi gostilničar Filip Horvat pred prevratom hud nemškutar in je Sterman slišal,, kako je Horvatova žena in natakarica hujskala proti Jugoslaviji, kar je mož mirno trpel, se je k tej ovadbi pritegnilo tudi Horvata. Okrajno glavarstvo je glede te zaupne ovadbe obvestilo gerenta dj. Lasiča v svrho poizvedb. Od te strani pa je prišla ta-zaupna zadeva \r vednost omenjenih treh gostilničarjev. Ovadili so neljubega jjm Rojsa, ki je bil preje orožnik. Toda Bauer je bolj previden in je. obtožbo raje u:= aknil, Skorčič je umrl, Je Horvat je vzdržal svojo obtožbo proti Rojsu. Okrajno sodišče v Ormožu se je v tej zadevi postavilo na stališče tolerance, vpoštevalo je, da bi se Horvatu zgodila velika škoda, če bi bil obsojen, ker pravzaprav on sam ni hujskal proti Jugoslaviji. Iz tega stališča je bil Rojs za svojo državljansko zvestobo obsojen na 50 K globe. Rojs se je seveda priložil na vzklicno sodišče, ki je celo za-
devo presojalo iz državnega jugosloven-skega stališča: ovadba je bila zaupna, Rojs je čutil za svojo dolžnost, pristojno oblast zaupno opozoriti na hujskarije, dokaz resnice ni bil potreben, sicer pa
Zdravstvo.
Najnovejša poročila
Muslimani gredo v vlado.
TIP B e o g r a d, 24. februarja. Musli-je iz prve razprave dognano, da sta že- J mani so formulirali svoje zahteve ter! na in natakarica res hujskali javno v (janes jzroče ministrskemu predsed-gosti m. ojs je i opros en.	niku Pašiču* Zahteve so znatno omiljene j
ter se splošno pričakuje, da jih bodo Pašič, kakor tudi radikalci in demokrati ^ Nezadostno izrabljeni zakladi - sprejeli. Govori se, da je vstop muslimanov
Jugoslavije. Veliko na srcu bolnih ljudi ,.	._______ .n	„.
se muči z mislijo, da za njih ni večjy.v!ado sk°r° Sot°va stvar. Muslimani zdravila, ker so že vse mogoče posku- j bi v tem slučaju dobili dva portfelja. sili, pa yse brez pravega uspeha. Namen Kol mandatarja se imenujeta dr. Kara-teh vrstic je, opisati v kratkem učinek,1 mehmedovič in Korkut. ki ga povzročajo pri teh boleznih naravne ogljične-kisle kopelji, katere so	Ustavno	delo.
žalibog še mnogo premalo poznane. Se • TIP Beograd, 24. februarja. Vče-mnogim zdravnikom ni znano, da imamo -g .a 17- seja ustavnega odbora je mi skrajnem kotičku naše države skromno i 1 J	J	J65	J
mineralno kopališče, katero nudi posest-, razpiavljala o členih 1. m 14 vladnega nikom tudi naravne ogljično-kisle ko- ] ustavnega načrta. Pri razpravi o členu pelji, katerih učinkovitost nadkriljuje (14 je predlagal dr. Tomljenovič (demo-enake kopelji v Franjevih in Marijinih krat), naj bo tisk svoboden, dokler pa varih na peškem. Pri srčnih boleznih ge razmere ne konsolidirajo, naj se iz-se odlikujejo posebno naravne ogljično- •	...	J
kisle kopelji, ki so pripravljene iz na- vaJaJ° g°twe omejitve. Njegov predlog
ravne mineralne vode ž izvanredno bogato vsebino vezane in proste ogljikove kisline. Prednost teh napram umetnim je, da je pri prvih učinek trajen, dočim pa pri umetnih ogljikova kislina začetkoma zelo zašumi v vodi, pa takoj zopet izhlapi in vpliv radi tega tudi hitro premine. Naravne ogljično-kisle kopelji vplivajo kot zdravilno sredstvo na razne načine: 1. termično, to je pri temperaturah nad 27° znižuje pritisk krvi, 'pod 25° ga pa pospešuje; 2. mehanično, ker se tvorijo na koži mehurčki, ki prijetno razdražuju. Kemični učinek ogljikove kisline in mineralij dopolnjuje zdravitev. Ker vplivajo te kopelji tudi na utrip, je stvar dotičnega. kupa-liščnega zdravnika, da z ozirom na bolezen in fizične moči bolnika točno določi dobo kopanja. Kakor je iz preide-čega razvidno, razdražuju ogljično-kisle kopelji živčne konce v koži in živčni sistem in so zategadelj vsled vplivanja na delovanje srca, tudi pri oslabljenju srca (prikazen pri ledvičnih boleznih in protinu in po nalezljivih | boleznih) izvanredno zdravilno sredstvo. : Nek znameniti učenjak naziva v svojih ! izvajanjih eno tako naravno ogljično-kislo kopelj »telovadne ure srca“. Tako 1 močno učinkujoče naravne ogljično-kisle kopelji, poseduje v našej državi samo Slatina Radenci. Kopalne kadi se polnije pri teh neposredno iz vrelca in se ootom skozi med podom se nahajajoče cevi s paro ogrevajo, tako, da izhlapi prav . malo ogljikove kisline. Razen teh se Radencih še druge mineralne, parne in potilne kopelji, ki posebno ugodno vplivajo pri ledvičnih boleznih (kamenček in pesek), protinu, reumatizmu, mehurnih boleznih in sla-dornern diabetu. Omeniti je tudi pitno zdravitev z Radenskim zdravilnim vrelcem, ki je najmočnejši vseh poznanih natron-litien vrelcev, posebno pri katar-nih boleznih dihal želodca in čreves. Za malohrvne se nahaja v bližini tudi vrelec z visoko množino železa. Žalostno je, da je vsled že skoro eno leto obstoječih prometnih ovir, posct tega kopališča, ki je za narodno zdravje tako velikega pomena, tako ološkočen. Iz istega vzroka in pa še vsled previsokega obdačenja mineralnih voda, je tudi raz-pošiljalni promet skoro popolnoma uničen.
Slovsn. narodno gTedaSišča.
Repertoire bodočih dni:
V četrtek 24: »Misel«. Ab. B—23.
je. bil sprejet ter člen 14 odobren. O1 členu 13 se ni glasovalo, ker se mora na novo stilizirati.
Spremembe v zagrebški vladi.'
TIP Beograd, 24. feb. Za novega hrvatskega bana bo imenovan dr. Tomislav Tomljenovič.
LDU Zagreb, 24. februarja. Z ukazom regenta od 22. februarja je poverjenik za socijalno skrbstvo pri pokrajinski vladi v Zagrebu dr. Stjepan Mar-kulin razrešen svoje dolžnosti. Njegove agende je prevzel najstarejši uradnik poverjeništva za socijalno skrbstvo.
Boljševiško-kitajska zveza.
TIP Kopenhagen 23. februarja? Kakor se poroča iz Moskve, so poslali' boliševiki v Kino 3000 kitajskih agitatorjev, izšolanih v Petrogradu.
TIP L o n d o n, 23. februarja. (Reuter)1 Pekingška in moskovska vlada sta podpisali vojaško defenzivno pogodbo napram' Japonski
Konferenca o razdelitvi rečne trgov} ske flottlje.
TIP Beograd, 23. februarja.\ Včeraj je odpotovala v Pariz naša delegacija pri konferenci za razdelitev rečne flotilje bivših centralnih držav. V delegaciji se nahajajo un. prof. dr. Novakovič, admiral Priča, puk. Lazič ter insp., min. saobračaja Luzerotti.
Naši vladni zastopniki za vzorčni se« jem v Pragi.	v
LDU Ljubljana, 24. febr. Minister, za trgovino in industrijo dr. Vekoslav! Kukovec je pooblastil ministra n. r. dr.i Alberta Kramerja in načelnika oddelka: ministrstva za trgovino in industrijo v. Ljubljani dr. Rudolfa Marna, da ga zastopata pri oficijelni otvoritvi vzorčnega' sejma v Pragi.
Otok Pag.
LDU Split,* 23. februarja. Poveljnik italijanske vojne ladje „Puglia* je zahteval od naše vlade pojasnila zaradi izkrcavanja jugoslovenskih čet na otoku Pagu. Naši vladi ni ničesar znanega o izkrcavanju na tem otoku. >
Nemški državni zbor.
DKU Berolin, 23. februarja. (VVoIfJJ Državni zbor se je sestal po triteden-j ^kem odmoru zopet.
Ako hočete letno dosti denarja prištediti, ne kupujte importiranega in dragega mila, temveč rabite izključno samo priznano štedljivo
in najboljše
216
Zffiforog rniffi
((
tf GOSPOSKA ULf<°A rr.ltM'
jpHuAinA ' , iv
TM€i®WSMAA S
M Avg.	MA	B4\@M
-r4v
Gospodarstvo,
Borza 23. februarja.
Za preb: Berlin 246—247, Italija 546—547, Lpndon 573—577, Neuz-Vork 146—147, Pariz 1080—1085, Praqa 187 —187'50, Švica 2425-2500, Dunaj 20’50 —21. Valute. Dolarji 144-50-14475, avs, krone 0—24, carski rublji 55—65, francoski franki 1055—1065, napolend. 493—495, nemške marke 240—242, romunski lej! 194—0, italijanske lire 529*50—532, čehoslcv??ške krone 175—0.
Dunaj: dinarji 1893—1900, dolarji 708—709, franc. franki 5150-5155, šv!c. franki 11.755 00-11.800 00, lire2565-2570, češke krone 886'00—892 00, mar!?, kron s 13r00—136, nemške marke 1169.00— 1171, poljske marke 81.00—81.50, funti
pričela obratovati tudi tovarna za v vedno večjem obsegu, kar znmore;7 let 2500 lokomotiv, 1500 osebnih In čevlje.	^imeti nedcgledne posledice. Kriza jej 15 000 tovornih vagonov.
| Izvoz življenskih potrebščin v tako težka, da obratuje rta 15 000 km j j Fondiranje meksikanskih dolgov; krs]e, ki nam pripadajo po rapallski dolgem železniškem . omrežju, iedva Mekslkanska vlada ie pozvala zastoP"
   1L* r-*i	 '	*	_	f«____«•	  j	QTin	l/flf	lO	Or>	„	:	I. _	   f___
pogodbi. Ekonomsko financljski kom!: 300 lokomotiv, k-nr je zelo malo. Pc tet je odredil na predlog finančnega ; Izjavah ^ strokovnjakov bode morala ministra v seji dne 2. 'februarja t. 1. Romunija, ako se !e prometna težkače da se v principu odobri izvoz 21 vljen- ‘ne odstranijo, v teku. 4—5 mesecev skih potrebščin za prebivalstvo onih ? ustaviti ves že;ezn!=>u promet. Ker krajev, ki so bili okupirani od Italije sedanja vlada ne: ve v tej zadevi in ki nam pripadalo po rapallski: sveta, se je odločila, da preda vse pogodbi brez p la Čanja cari ne vej!ke de. nice tuimi[kapitalistom. Žele-in osiguranja valute. Finančno!zniške delnice se bodo odda e veči-minlstrstvo Je pooblaščeno, da izdajnojna francoski tvrdki ‘Vulkane m zadevne odloke; izvoz se bo vršil pod'angleški »Gravens Limited«. Ti dve kontrolo naših političnih • oblasti. Ca-4 društvi se obvežeti, da zgrade tekom rtoska direkcija ima poskrbeti za hitro
rika ameriškega bančnega zavoda Morgan & Comp. g, Laumonta v Meksiku, d3 vrši z niim pogaiatiia radi fondiranja meksikanskih dolflM* Meksikansk! predsednik se ie odloCiv da prizna vse inozemske dolgove.
Ha pozabite m nar®
Glavni urednik: R a d i v o j R r h a Odgovorni urednik: Fran Vogla
2760 2765.	„	:	6 trošarinskega pravilnika določa, da
Curih:	Berlin	9.90,	Wew-Vork;i »kdor hoče prodati izvesten del žganj*,
TKA T	CQ*/1	K	O-a/1Q 7H	„	j-..	_	v	_	.	•_   j	_
finančne kontrole in če pri pristojnemu J S^t-Jbi^rmodna6^
min-bluza, zlata naročna ura in miza po ceni za prodati. Vprašati Jenkova ulica 4, I. nadstr., od 9. do 12. ure.	265
izvršitev tega odloka.
Trošarine prosta Z^nje - kuha' Mala hWai* vrtom, Poza domačo potrebo. Clen 116 točka brežje, Mčjna cesta St. 34,
takoj za prodati. Pčfzvedbe pri dr. Rapocu, odvetniku
603‘50, Londcn 23’45,Pariz 43.70, Milan j kj gg je trošarine prosto skuhal za Man-01-	2o1	2	1
22.02, Praga 7.50, Budimpešta -1.17%,' domačo potrebo, ga sme prodati samo,; Netesna ro?na denarna Zagreb 4.20, Varšava 0,75, Dunaj 1.30, (q {n prej prijavi pristojnentu oddelku j fcas»a temnomodra mo?.ka avstrijske krone —^90,	finančne kontrole in če pri pristojnemu
j Mariborsko sejm.ko poročilo. Učnemu uradu plača trošarino za Dne 22. februarja 1921 se je prignalo; °n.? h (Mično žgania, k» jo Loče prc-ra živinski seiem v Maribor 13 konjevj f '*• ,^°2:{!aio se slučaii, *da oni, ki 9 bikov, 194 volov, 249 krav in 13 trošarine prosto kuhaio žganie za do-telet, skupaj 478 glav. Od septembra > m?čo potrebo si _ izposuiejo Igalne meseca 1920 ni 'bil nobeden sejem l»»Prave m za ta izposoieme p.ačaio tako dr>bro obiskan kakor zadnji. Leno' P°s.estjl,ku Jalnih priprav ne v de-vreme je privedlo veliko živine in tudi nariu. am sk z žganjem, katerega so kupcev, kupčija je bila prav živahna, I <r°šar*ne r.rosto za domačo potrebo cene so se gibale !n sicer: Voli. de- skuhali. Ker se tako daiania žgama beli za kg. živa teže od 16 - do 17-50; I mo^a srnatrati za prodajo, se ima v
voli. sredni od 12- do 15-; voli, w.se^,akl.h- sIu21t,.lh1	P° Q°:
suhi od ll - do 12’—j krave, debele ^cifram raredbi trošarinskega pravil*'
od 13’50 -do 17 —; krave, srednje od ‘ Plkua*. A£° p-? bi J'x “?■ *a „na.cm
12’-do 13’—; krave, suhe od r- kuha>° žganie, ne bi .plačali trošarino
do 10’-; krave, molzne cd 10’- dolza ono bfliCino žganja, katero moreio
13’-; krave, breje od 11 V- do 13’-; P° P°fod,bl datl ^ uporabo izposo- j Protla
se cesjo Hiša, se-
bik! od 10'— do 12’—* mlada živina *!eno žgalne priprave posestniku, ( se ■ stoieča iz 2 sob, kuhinje, -od 13'— do 14’— • te!ela Od 16’— doiboc!e pr0t’ tisHm Ttestonalo po odredbi j jedilno shrambe, kleti in 16-50 K. Prišlecem se je pojasnila 32;čl- 116 tofka 7 trošarinskega praviH naredba deželne vlade za Slovenijo if -13’ . .	1°.	?.’	Sj	slučan
ur. list št. ll, da se bo pri vsaki od-!kaznujeio « štirikratno do osemkratno prodaji goveje živine in konjev po- i tr°§a)rino. ki pnpada na žganje, pro-biral 1 °|0 davek na poslovni promet. d«no zoper te predpsSe.
isrjubtla se |e dne 23. februarja v Mariboru zlata zaponka k perlami. PoSteni najditelj naj odda zaponko v Razlagovi ulici Stev. 23, F. nadstropje proti dobri nagradi.	253
f<5a£5o sefe na Aleksandrovi cesti nekaj manufakturnega blaga. Kdor qa je izgubil, se naj zglasi trg svobode.1?, II nadstropje levo. 262
ii@ .na nit@ۤ
ki ga priredi	‘
hfifeSSti posestsrilsotf'
v gostili
uri
990rMitvo
v nedeljo, dne 27. t. m. oredpoldan ob s/40.
»MARIBOR«,'Grajski trg.
Kor so važne točke na dnevnem redu, se opozarjajo vs'
------ -i
hišni posestniki (tudi oni, ki niso člani društva), da se
ležijo polnoštevilno.
Pri Mariborski pukovsk! okružni komandi 'S vrši dne 5. marca t. !. c-:'. 10. do 12. ure ofertaln licitacija za dobavo slame do 500.000 kilogratf1®. ali manje za garnizon Maribor In Ptuj za dobo 0
I. aprila do 1- iulija t. 1.
Kaucija 10% skuone vrednosti.	'š$Pj
Pismene, z 10 dinarskim kolekom .kolekovap ponudbe je predložiti v zapečatenih zavojih a,
II. ure dop.
Tozadevni nogr i leže v Mariboru, Dra^s« vojašnica, soba št. 16, dopoldne na vpogled. zo(j
Mariborska pukov. okružna komanda fsr. 3343^
L^xoLUDLr'a^[xriTmmnnrTTTriiLxrt-xDa^:i:]^
Da se je odstranilo na dan sejmov vrednosti, ki se večkrat dogajajo^ naj
Gospodarska kri?:a v Belgiji V belgijski zbornici se je obravnavalo
služi sledeče pojasnilo. Živinski potni o skulni krizi, v kateri ie sedaj dežela, list mora biti izdan za vsako go- V Belgiji je sedaj nad 10(3.000 brez-
vedo in konje posebej in sicer: Za žival nad 2 leti, potni list s kolekom 20 para, za žival pod 2 let! potni list s kolekom 12 para, za svinje, ovce, koze potni list s kolekom 4 para. Na živ potni list s kolekom po 4 para se lahko vpiše več glav drobnice enega, gospodarja, pač na se mera za vsako glavo prileoiti kolek po 2 para.
1 „Petovia“ usnjarska industrija
poselnih de’avcev, ki pripada?6 nad polovico 'tekstiini industriji. Zatem pride Industrija kož in usnja s 31 odstotki, tvornlci s preciznimi stroji 21 odstotkov, obrtništvo oblek s 25 odsfolki itd. Vse industrije trpe več ali manj pod to krizo, gradbena obrt, lončarstvo, tvornice cigaret, pred všem oa dijamafltne brusiinfce, ki imajo danes le še 5n00 delavcev napram
škednja v skupnem poslopju ter s posebnim hlevom za živino in svinjakom. Vse zgrade so še nove* Na tfttu se nahaja preko 60 sadnih j t dreves, dva orala njive, vi- C rograd ter pašnik s skupno površino 11.105 ma. Posest-; vo se nahaja v Gradišču I St. 4 pri Sv. Tomažu, eno uro oddaljeno od Velike Ne- C delje. Ponudbe osebno ali E pismeno na lastnika Antona £ Ožega, Jezdarska ulica 8,, L I. nadstr. (konjeniška vojaš-! niča),- Maribor. 25£ 4—2
Poxot! Naznanjam sl. občinstvu, da sem dobil kozarček dobrega črnega vina. Za obilen obisk se priporočam. Hinko Kosič, re-stavraier, Narodni dom.
257 4—2
Proda se
ffonadsfropM hiša
v Mariboru, v mirni legi, solidna stavba, k* se obrestuje z letno K 12.000’—. — SaW° pismene ponudbe,do 6. marca 1921 na Anon' čno ekspedicijo »Jadra nu, Maribor, G°’
sposka ulica 44, pod 5{ev. 835.	254	2''^
ranaximmma33LmnmaaDDnnma333i33^j
Motor na plin
 _________i  _ ..^Arlni
d. d. na Bregu pri Ptuju se ie uVta-j i.3.000 ,J; pred svetovno vojno
novila na ustanovnem občnem zboru ^r!2a' ^ ^,hwzk5j°kih8InVIndus?rn !#T’*t#^fWW.^’dobro Ohranjen, proda po zelo Ugodni
dne 14. t. m. Tako se ie izvršila nre-i^°pve kov’n,skl.V 1 j	(jnni^! mmnn i	, J
osnova dosedanje družbe z omejenol5^ .P^iej'1 so sklerale da ?opet;	^OflhHS jermeni !	d.
zavezo »Prva jugoslovenska tovarna'zn,ža>n 2e ,t?,k ^uciram delavni čas. za stroje v vseh širinah od JVmnDOPSKa tlSKarna u*. usnja in čevljev na Bregu pri Ptuju« v'™*? n or. se dela v tvornlci motorjev-ao do 200 mm v zalogi pril	Jurčičeva	ulica	4.
delniško družbo Pndi^tip nnnnl-1tvrdl<e DfiWaele—Schotte V Harelbecku .lvan Kravos, sedlar, Ate-}	•"
dustrijo inozemski kapital udeležen; ;h!nfca namerava sploh ustaviti ebra*, samo s 25°i0; v upravni svet so bili' 1??r s.° delavci brez dela. Delavstvo izvoljeni sledeči gg.: dr. Ivan Fermevc, ’* '-ani'ions de la Louviere«, orožarne odvetnik v Ptuju kot predsednik, rav- R°Qer in »Fonderjes Magotean« stavka,; natelj Alojzij Tvksč in komercijalni ]*3r serLe odoustilo del nrhovih ko-5 ; svetnik Anton Jurca kot zastopnika	se podpira brezpfse.io. ie
■ Ljubljanske kreditne banke, ravnatelj-‘V’«3 • u?a nakazati razne znes/e C. Toman in Lovro Petovar, velepo- ^ru , ,fn' h.agajnl za brezposelne, ki sestnik v Ivajnkoocih kot zastopnika;^3 ^1. sa \ , v .w Slanu, podnirati Mariborske eskomotne banke, ravna-'ys,f de'2};ce> so. biez kruha. Visma telj Antič za Hrvatsko trgovinsko ^n05. ^ se. KL. ? j, j m ravno banko v Zagrebu, dalje dr. Marko,’0	e	^°.	burnih
Ettinger, odvetnik in podjetnik na Du-’tri0{:!0ct ov
naju, zajedno 'podpredsednik, Franjo'!"^3 H3^00^ omnnAm ^
Čuček, Konrad Furst in Franc Hutter,, ga?®,n 23 -	-	-	r	Načrl	ministra	wautnersa	stremi za
veletrgovci v Ptuju. V nadzorstvo so .	.	,	,	,	.
se volili gg. Josip Pirich in Franc. ,e^ da fe nakaže vsakemu br^zpo-Potočnik, usnjara v Ptuju, d’rigent po- ?e,neri]u fran,?ov' n>eqovi ženi 1.50 družnice Ljubljanske kreditne banke >" vs*^mu otroku po 1 frank dnevno. A. Matevžič in Aleksander Ussar. *ra-	bi so pokril deloma iz kr:2-
čunski'svetnik in posestnik v Ptuju.	T3
Delniška glavnica znaša 16,000.000 K ~ !ne« 1 ♦ inh ^r.	,/25M’
in se poviša vsled že pddeljenega	z* let.° 192,.-f' ie finan2r'
dovoljenja v smislu pravil pri prihod- ^ minister Temis predelal m močno re-njem izrednem občnem zboru na UC!Fa]’ ]>re^g^eva izdatke v Vo?ni
25,000.000 K. Ugotovilo se je, da se 71m'll!?rd	^.ai b* znf§aI
ta nova domača indushija povsem! ^ deficit 45S0 miliionov fenkov.
lepo razvija. V polnem obratu je že I | Prometna kriza na Romunskem, tovarna za usnje, za gamaše, torbice Kakor poročajo iz Bukarešte, se pro-j in fino galanterijo, ter je ravnokar metna kriza na Romunskem pojavlia!
izdaj«: Tiskoviia zadruga Maribor. — Tisk*; Mariborska tiskarna d. d