Sïev. ys. Posamezna številka stane 1 Din. v mm v peleK fln? 27. aprila ш. Leio LL lu_! Naročnina _ sa državo SHSi do preklicat •) no peti meiefoo Din 11 kj dostavljen na dom mesečni...... „ « za inozemstvo] текобпо.......Dis 23 ss Sobotna izdaja: a V Jugoslaviji.....Din 20 V lnosomBtvn.......40 a Cene ioseratom : aa Eaostolpaa ixtitaa vrata maU oglaal po Oln.1'— in Шп.Г5Ц veliki oglati nad 45 mm vt itce po Dln.2 —, podana >t* po Dni. 3'—. Pri veifem пагобИа pepceC' Izhaja vsak dan Izvzema noa«del)kaln >1neva po pra» nikn ob 5« nri r} utrni« ИГ Urodalitvo j« v Kopitarjevi altoi itev. S/ilL Ronoplii s« vračajo; atirenkirana pisma »e ae sprejemajo. Oredn. telet. stv. 50, oprava, itv. 38t<, Političen lis! za slovenski narod. Oprava jo v Kopitarjevi al. 9. — Račoa pofitne Uran. ЦаМјаааке it. 850 za aarofalao ln àt. 349 za oglaao, lagreb 39.011, earajev. 7563, praške in danaj. 24.797. Politično žonglerstvo. Mi smo trdno uverjeni, da se da naša država rešiti iz svojega nesrečnega notranjega položaja, v katerega je zašla vsled dolgotrajne demokratsko-radikalnc koalicije in njenega priveska. Demokratje so bili v tej koaliciji listi faktor, ki je velik del srbske javnosti varal в svojimi neiskrenimi frazami, da je mogel pod krinko svojib stereotipnih fraz uganjati korupcijo, polniti strankarsko fonde in fonde za nebroj svojih časopisov. Za par sto svojih ljudi pa so že ostanovili časopis in javnost se je začudeno povpraševala, odkod jemljejo denar, da ga tako razsipavajo. Kdor pa ni tulil z njimi in je kazal na realno pot, ki vodi iz zavoženega položaja, ta je postal »protidržaven element«. Ljustvo v prečanskih pokrajinah je to koristolovsko igro demokratov spoznalo in dalo pri volitvah demokratski stranki zaslužen odgovor. Slovenska ljudska stranka, ki se je dosledno borila proti korupciji v politiki in državni upravi, je po volitvah nastopila pot, po kateri upa doseči uspeh v konsolidaciji držav in priboriti ljudstvu zaiovoljnost. Korupciji je mogoče zapreti ventile, spraviti upravo v re in osigurati ravnopravnost vseh treh narodov le z avtonomijo. To dokazovati danes, bi bilo odveč. Vsa druga zdravila, ki jih navajajo centralistični koristolovci, so le teoretičnega značaja brez praktične vrednosti. Da more SLS doseči ta svoj namen, je morala iskati zavezništva, kakor sta je iskala gg. Radié in dr. Spaho. Kaj je na-ravnejše, kakor to, da se opozicija z istimi pritožbami in zahtevami strne v eno taktična fronto, se posvetuje, kako bi se dal najti izhod iz težavnega notranjega položaja države? Tak izhod vidi revizionistična opozicija v odkritem in resničnem sporazumu Hrvatov in Slovencev s Srbi. Zato se je začela revizionistična opozicija pogajati z najmočnejšo srbsko stranko kot predstavnico srbskega naroda. Začetek je pokazal, da je sporazum mogoč. Mogoč pa je le, ako se z dosedanjim jwgubonosnim režimom preneha. To pa je mogoče le, ako se ne obnovi stara demokratsko-radikalna koalicija, ki bi značila ne samo nadaljevanje dosedanjega režima, marveč potencirano hegemonijo srbstva nad Hrvati in Slovenci. Obnovitev koalicije bi pomenila v trenotku ko so Hrvatje in Slovenci ponudili iskreno in dobro mišljeno spravno roko, izzivanje Hrvatov in Slovencev. Srbska javnost sama je bila po svoji večini o tem prepričana, dokler niso začeli prilivati svojega intrigantskega sirupa demokratje, boječi se za strankine do-bičkarske interese. Govore o rešitvi države, ki jo sami upropaščujejo, mislijo pa na rešitev svoje stranke, ki brej zaupanja ljudstva more živeti le z vladno pomočjo. Kot stranka, ki živi od političnega žonglerstva, v katerem se je mojstrsko izurila, je začela intrigirati in hujskati na vse strani in niti dvor, ki ga je v svoji brezvestnosti izigravala, ni bil varen pred njenimi intrigantskimi poizkusi. To je hkrati tudi dokaz, koliko iskrenosti je v demokratskih zatrjevanjih, tla ščitijo monarhijo. Če je sploh kdo v celi državi mogel škodovati ugledu krone, potem so bili to demokratje, ki so ves čas trobili v svet, da stoji krona za njihovimi zahtevami. Nasilne in teroristične organizacije, ki so jih ustanovili, da bi ž njihovo pomočjo izsilili pri volitvah »zaupanje« volivcev, morajo tudi v tej intrigantski igri pomagati, delati »štimungo^ in s svojim nasilnim nastopom vzbujati mnenje, kakor da je državna oblast tako na koncu, da samo ti plačani mladeniči držijo še vse pokonci. No, dosežejo pa nasprotno! Mreža intrig in laži, ki so jo spletli demokratje se je pa začela odpirati tudi takim, ki so bili dosedaj slepi in tako smo prepričani, da bo spletkam političnih žon-glerjev sledila prej ali slej zaslužena usoda in se bo dosegel sporazum Hrvatov in Slovencev s Srbi na podlagi popolne enakopravnosti. Vemo, da se to ne da doseči v enem dnevu, z enim pogajanjem, toda do tega bo prišlo, ker mora priti. Že kažejo prve obrise, da do koalicije z demokrati ne pride ali pa bo zelo kratkoUajua, na kar bo pot »porazumu od ur ta. ...... KR pri RAZBURJENJE V RADIKALNEM KLUBU. - TEŽKI DNEVI ZA DEMOKRATE. — GRDO IZIGRAVANJE KRONE. — » JUGOSLOVANSTVO« G. DA VIDO VIČA. Belgrad, 26. aprila. (Izv.) Danes ob 4. popoldne se je vršila seja radikalnega kluba, ki pa je bila zelo kratka. Takoj ko je Pašić stopil v dvorano, jc med radikalnimi poslanci nastalo veliko vpitje in razburjenje. Radikalni poslanci so klicali od vseh strani: «Zakaj se pogajate z demokrati? Zakaj se klub ne obvešča o pogajanjih?« Ko je končno nastal mir, je Nikoia Pašič kratko izjavil, da sploh ni govora o tem, da bi se radikalni klub pogajal z demokrati o koalicijski vlad» radikalov in demokratov. Prosi radikalni klub, ker je položaj zelo zapleten, da mu dovoli rok dva dni za proučevanje položaja skupno z ministrskim svetom. Nato pa bo podal radikalnemu klubu izčrpno poročilo o stanju. Radikalni klub se je strinjal s predlogom Nikole Pašiča, nakar je bilo seje konec, Belgrad, 26. aprila. (Izv.) Demokrati so preživeli danes svoj najtežji dan po volitvah. Treba pa je takoj omeniti, da je to šele začetek v vrsti težkih dni, ki jih bodo morali preživeti. Izjava Nikole Pašiča jih je zmedla, še bolj pa jih je de-primiralo dejstvo, da so vse njihove intrige ostale brez vsakega uspeha. Edini uspeh je bil ta, da so se s svojo politiko popolnoma diskreditirali in izgubili zaupanje v resnost m iskrenost njihovih prizadevanj še pri tistih maloštevilnih ljudeh, ki so doslej kaj dali na njihova prizadevanja. Demokratske intrige na dvoru so pripomogle, da se je nerazpoloženje proti njim v radikalnem klubu povečalo do skrajnosti, posebno radi lega, ker se demokrati v boju za osebne interese niso omejili na zakulisne intrige, marveč so te intrige skušali placirati v javnosti in na ta način popularizirati svojo stvar. Posebno je v vseh parlamentarnih krogih izzvalo ogorčenje dejstvo, da v svojo protidržavno politiko vlačijo krono in vsak dan poročajo po svojih listih, da zavzema krona isto stališče kakor demokrati. Laži, ki jili demokrati neprestano širijo po vsem svojem časopisju, so take, da se mora človek zgražati in da se lahko kar otipajo. Laž je n. pr., t'a je Nikoia Pašič vrnil kralja mandat za sestavo vlade ;n da je kralj poveril mandat Ljubi Davidoviću. Ta laž je izšla v vseh demokratskih časopisih kot senzacija istega dne, ko Pašič ni hotel sprejeti Ljube Davidoviča. Druga taka laž, razširjena tekom današnjega dneva, je, da je Pašič pristal na sestavo poslovno-volivne vlndc. Radikali so to laž takoj demontirali, vendar pa je žalostno dejstvo to, da je po informacijah tukajšnjih parlamentarnih krogov sam Ljuba D a v i d o -v i č v podobnem smislu dal izjavo na seji demokratskega kluba. Za vse te intrige in nesramne laži bodo demokrati v najkrajšem času dobili tak odgovor, kakor se ga niso nadejali niti sami niti njihovi prijatelji. Vse kaže, da dan obračuna za korupcioniste in policajdemokrate ni več daleč. Belgrad, 26. aprila. (Izv.) Že večkrat smo izrazili svoj dvom o iskrenosti g. Ljube Davidoviča, čigar glavno geslo je: Jugoslovani na okup! Da smo imeli prav, potrjuje držanje Davidoviča v zadnjem času, posebno pa njegova današnja izjava Nikoli Pašiču, kakor jo objavljajo tukajšnje «Novosti«. Ta list namreč piše, da je med obiskom pri Pašiču Davidovič izjavil, da za danes ne more takoj dati dcfinilivnega odgovora, dokler se demokratski klub definitivno ne sporazume. V razgovoru je Davidovič med drugim rekel, da njegov klub zahteva tudi notranje ministrstvo. To zahtevo je Davidovič N. P-.šiću motiviral s tem, češ, da je radikalna stranka v notranji politiki doživela poraz. Ko bodo demokrati dobiti notranje ministrstvo, bodo na Hrvatskem in v Sloveniji uvedli drug kurz, posebno za časa volitev in po njihovem prepričanju Radič ne bo dobil niti približno število mandatov, kakor jih je dobil pod radikalno upravo. Vaš dopisnik se je informiral o tej izjavi Davidoviča pri radikalnih voditeljih in ti so mu izjavili, da je to, kar pišejo «Novosti«, popolnoma točno. Seveda sedaj Davidovič to dementira, a to mu ne bo pomagalo. Neiskrena njegova poliiika je popolnoma diskreditirala in sedaj lahko odkrito podpira Svetozarja Pribiče-viča in njegovo stremljenje po terorju. PROTKEVA IZJAVA OSEBNEMU KRALJEVEMU ADJUTANTU. PAŠIČ JAVI KRALJU, DA SO RADIKALI PROTI KOALICIJI. Belgrad, 26. aprila. (Izvirno.) Posebno pozornost je v javnosti vzbudilo dejstvo, da je kralj poslal k bolnemu Stojami Protieu svojega osebnega adju-tanta, da se informira o njegovem zdravju in tudi o njegovem mišljenju glede političnega položaja. Stojan Protić je izjavil, da bi koalicijska vlada demokratov in radikalov bila najnesrečnejša rešitev krize, ker bi pomenila nov spopad in izzivanje Hrvatov in Slovencev. Namesto dn bi se položaj izboljšal, bi se le še bolj poostril ter bi imel usodne posledice. Homogena radikalna vlada bi prinesla mnogo boljšo rešitev, ker bi se na ta način mnogo bolj pritegnil revizio-mstični blok, s katerim bi se dal doseči aporazum. Belgrad, 26. aprila. (Izvirno.) Danes ob 11. uri dopoldne je Nikoia Pašič bil pri kralju, kateremu je razložil tež-koee pri pogajanjih za koalicijsko vlado radi nelojalnosti demokratov. Popoldne po seji demokratskega kluba je Pašič bil zopet pri kralju od 5. do 6. ure. Ob tej priliki je raztolmačil Pašić mišljenje radikalnega kluba, ki je odločno protivno vsaki koaliciji z demokrati. Belgrad, 26. aprila. (Izvirno.) Seja radikalnega kluba se povsod živahno komentira. Splošno je prepričanje, da je poskus sestaviti koalicijsko vlado popolnoma propadel in da so vse nasprotne vesti demôkraiov le goli manever demokratov samih, da prikrijejo svoj popolni poraa. IZJAVA DR. KOROŠCA. Belgrad, 26. aprila. (Izvirno.) Urednik »Novosti« je včeraj imel razgovor z dr. Kojošcein, ki je dejal, da bi bil položaj .jugosl. kluba v slučaju radikalno-demokratske koalicije zelo težak. Taka koalicija bi pomenila: »Srbi na okup!« ter bi predstavljala srbski blok. V opoziciji proti taki koaliciji bi morali Slovenci nastopati proti Srbom, čeprav ni-ino Srbol'obi. Proglasiti abstinenco v i znamenju protesta proti taki koaliciji bi nam bilo tudi težko. Vendar bi taka koalicija pomenila odkrito batino Slovencem in Hrvatom od strani Belgrada. Dr. Korošec je dalje izjavil, da so vse vesti o pogajanjih med SLS in radikali prezgodnje, da pa bi taka koalicija pomenila velik korak k sporazumu mod Srbi, Hrvati in Slovenci. ZAHTEVE DEMONI? »TOV. Belgrad, 26. aprila. (Izv.) Po dohodu Ljube Davidoviča je demokratski klub imel danes dopoldne sejo, ki je trajala do pol 12. Po dolgi debati se je izvolil ožji odbor, ki je dobil nalogo, da sestavi definitivne zahteve demokratov. V ta odbor so izvoljeni: Ljuba Davidovič, Svctozar Pribičevič, Dragotin Pečic, dr. kibar, Marinković in dr. Šumenkovič. Ta odbor se je posvetoval do i pol 2. popoldne. Zahteve demokratov so ! sledeče: Demokratski klub je pripravljen iti v kombinacijo koalicijske vlade z radikali pod sledečimi pogoji: 1. V deklaraciji i vlade, ki se iiua podati ua prvi seji parla- menta, naj se izjavi, da je to volivna vlada, ki bo šla na volitve brez obzira na parlamentarno delo. 2. Predsednik parlamenta mora biti demokrat. 3. Demokrati morajo dobiti 7 ministrov, med temi brezpogojno ministrstvo policije (notranjih del), dočim se bo o drugih ministrstvih še razpravljalo. 5. Delo poslovne vlade naj se omeji na najmanjšo število zakonov. 6. Vsi uradniki, ki so bili med volitvami odstavljeni, se morajo postaviti nazaj na prejšnja mesta. 7. Vsi uradniki, ki so med volitvami uganjali teror ali nepravilnosti, se morajo kaznovati. — Te zahteve je Ljuba Davidovič sporočil Pašiču. — Ko je radikalni klub izvedel za te zahteve, nastalo splošno razburjenje. Vsrt radikalni poslanci izjavljajo, da so te zahteve demokratov golo izzivanje, ter se m' bodo yzele niti v razpravo. Belgrad, 26. aprila. (Izv.) Danes je prišel v Belgrad zopet dr. Albert Kramer, da podpre demokratom njihovo intrigant-sko politiko. Demokrati so mislili, da jim bo kot bivši minister in poznavalec razmer na Slovenskem služil dobro, da bo kralja v demokratskem smislu informiral o razmerah na Slovenskem. Toda vse njegovo prošnje so ostale neuslišane in dr. Krame* ni bil sprejet od kralja v avdienci. Udeležiti se je mogel le sej demokratskega kluba, na kateri je demokrate prepričeval, da je treba za vsako ceno iti v vlado. BOŽIDAR SEVER. Budimpešta, 26. aprila. (Izv.) Ogrski dopisni urad poroča: Graška >TagesposU je objavila brzojavko iz Belgrada, da raa-žarska vlada kljub večkratnim intervencijam jugoslovanske vlade še ni izpustila jugoslovanskega člana razmejitvene komisije Božidara S e v e r j a in da bo jugoslovanska vlada radi tega segla po represalijah. Temu nasproti se ugotavlja, da se mažarska vlada radi izmenjave ujebiikov že več mesecev poga ja z jugoslovansko vlado in da bt jih že davno osvobodila, če bi se jugoslovanska vlada v tej zadevi hotela sporazumeti z ogrsko vlado. OBMEJNI PROMET NA NAŠI SEVERNI METI. Gradec, 26. aprila. (Izv.) Na današnji seji deželnega zbora je poslanec dr. Kam-niker stavil na deželnega glavarja nujno vprašanje radi obmejnega prometa na av-strijsko-jugoslovanski meji. Deželni glavar je opozarjal na svoječasno tozadevno prizadevanje zvezne vlade in je izjavil, da bo to vprašanje sporočil : veznemu kanclerju dr, Seiplu. Po izstopu popo!arov. Rim, 26. aprila. Mussolini je sklenil, da po popolarih izpraznjenih mest v vladi ne dopolni, ampak da ministrstvo za dela ter podtajništva v justičnem, industrijskem in zunanjem ministrstvu odpravi. Likvidacijo ministrstva za delo je poveril podtaj-niku tega ministrstva fašistu Gavu. Kakor zatrjuje fašistična glasila, se iz ekonomičnih razlogov odpravijo polagoma tudi vs« ostala podtajništva, izvzemši predsedstvene-ga in notranjega (ki sta v fašistovskih rokah). Vest, da je Vassalo, dosedanji podtaj-nik v zunanjem ministrstvu, izstopil iz po-polarske stranke in ostal v vladi, je neresnična. Don Sturzovo glasilo >11 Popolo« sklepa iz fašistovskih izjav, da odstranitev popolarov iz sedanje vlade ni v zvezi s turin-skim kongresom in rezolucijo parlamentarne skupine, ampak ima svoj vzrok v fašistovskih revolucionarnih ciljih. Sedaj gre za vprašanja, ki so ne tičejo samo popolarov, nego vseli skupin, ki stoje nad fašizmom in izven njega. češko - mažarski konfiikt Praga, 26. aprila. Na seji odbora za zif-nanje zadeve je izjavil minister zunanjih zadev dr. Beneš glede represalij proti Mažarski med drugim: Ker nismo tekom poldrugega leta mogli doseči nikakih pametnih obmejnih odnošajev z Mažarsko in ker so stalno prihajala poročila, da je življenje nav;h !ra/. dn°vno ogroženo, se je naravno moralo enkrat za vselej temu stanju napra- stru najeti pri državni banki notranje posojilo v znesku 6 milijard ogrskih kron. Budimpešta, 26. aprila. (Izv.) Grof Bethlen in finančni minister Haller odpotujeta v kratkem v Pariz, nato pa v London in v Rim, da predočita zaveznikom težavni finančni položaj Ogrske in pripravita tla za najetje večjega posojila v inostranstvu. ŽENSKA VOLIVNA PRAVICA V ANGLIJI. London, 26. aprila. (Izv.) Spodnja zbornica je sprejela zakonski predlog, po katerem imajo ženske volivno pravico pod istimi pogoji kakor moški. Rusko-danska pogodba. Moskva, 26. aprila. (Izv.) Med Rusijo in Dansko je sklenjena pogodba, slična oni med Rusijo in Češko. Po pogodbi priznava Danska Rusiji diplomatsko zastopstvo z vsemi pravicami diplomatov, dalje se bodo po tej pogodbi uredili trgovski odnošaji med obema državama in pa transportno in tranzitne razmere. Pogodba stopi v veljavo 8 tednov po ratifikaciji. mtl -f- Pamet počasi srečuje naše samostoj-neže. 0 koaliciji med radikali in demokrati piše namreč »Kmetijski list« od 25. aprila, da bi nikakor ne pomenila rešitve položaja, v katerem se nahaja naša država. Ta koalicija bi namreč pomenila nadaljevanje dosedanjega režima, medtem ko je v naši državi »treba korenito izpremeniti dosedanji način vladanja«. Ta koalicija bo, nadaljuje glasilo gospoda Puclia, »splošno nezadovoljstvo samo pomnožila, ker bo vse v njej videlo le potrdilo, da se bo šlo naprej po stari poti«. Drugo hibo te koalicije vidi »Kmetijski list« v tem, da »jemlje Slovencem in Hrvatom vsako zastopstvo v vladi,« medtem ko »naša država krvavo rabi sporazum plemen in vsaka stvar, ki sporazum otežkoča, je vredna vse obsodbe, ker je ki; '> svoji zunanji »državotv rnosti« v resnici skrajno protidržavna.« Kakor se vidi, se je glasilo samostojne kmetske stranke, s temi besedami postavilo v bistvu na stališče opozicije. Še večl »Kmetijski list« naravnost odobruje iziavo dr. Korošca, da bi koalicija radikalov s Pribičevićem pomenila izzivanje Slovencev in Hrvatov in hvali načelnika SLS. — To se z zadoščenjem beleži, vendar pa je umestno, če »Kmetijski list« spomnimo, da je do danes ves čas divje napadal SLS ravno zaradi stališča, katerega danes glasilo samostojne kmetske stranke odobrava. Seveda — takrat so bili v koaliciji med radikali in demokrati tudi gg. poslanci samostojne kmetske stranke, danes pa sedijo doma za pečjo in z zavistjo gledajo, kako se bo na fotel ministrstva za »poljeprivredo« vsedel drugi! Kajti samostojneži ne morejo trditi, da je takrat, ko ie krasil koalicijo gospod Pucelj, bilo kaj boljše nego bo jutri, ko se ustvari koalicija brez Puelja. Pod koalicijo Pašič—Pribičević— Pucelj so namreč bili prečanski kraji gospodarsko ravnotako zapostavljeni kakor so danes, na Slovence in Hrvate so se ozirali prav tako malo ali nič kakor se danes in način vladanja ni bil nič manj potreben korenite izpremembe kakor v sedanjem trenutku. Če je torej »Kmetijski list« obrnil plašč, ga je samo zato, ker hoče ostanke s?-mostojne stranke rešti popolnega pogina, ki je namenjen vsakomur, kdor je izdajal in izdaja koristi slovenskega kmetskega in de- lavskega ljudstva belgrajskim centralistič- j nim izkoriščevalcem. Ampak pogina se samostojni, kljub svojemu današnjemu hinavskemu pisanju ne bodo rešili 1 Kajti ravno oni so najbolj vzrok žalostnim razmeram v Sloveniji, ker so se v Belgradu predstavljali kot zastopnike slovenskega kmetskega ljudstva, da ga v svojo osebno strankarsko korist pomagajo do kože oguliti I Zdaj pa točijo farizijske solze nad razmerami, ki so jih sami pomagali ustvariti I Kdo pa je bolj zabavljal zoper dr. Korošca kakor »Kmetijski list«? Kdo je bolj podpiral demokratsko frakarijo? Danes pa po demokratih udrihajo! Seveda, volk ostane volk tudi v ovčji obleki. Zato »Kmetijski list« v tem svojem hinavskem članku očita SLS, da je naredila veliko napako, ker da se je »popolnoma pokorila Radiću«, šla v Zagreb in s tem »ogrozila edinstvo države«. Na ta način hoče zvaliti krivdo na tem, da ni prišlo do sporazuma, na SLS. Kdor pa zna količkaj politično misliti, ve, da je treba solidarnega nastopa Slovencev in Hrvatov, ako naj se centralizem strmoglavi. Sicer bi nikoli ne prišlo do rešitve, ki br če ne danes, pa jutri gotovo prišla, in sicer -avno radi energičnega koraka SLS! Brez borb« ni zmage in čim bolj energično požrtvovalno se bo slovensko ljudstvo zanjo boril" zoper vse nasprotne sile. tem večja bo ».maga in tem trajnejši sporazum in mir! Ali je mar »Kmetijski list« mislil, da nam bo politična avtonomija in gospodarska samostojnost priletela v usta kakor pečen golob v Indiji Koromandiji? -f- Naša uprava. Nedavno je objavilo belgrajsko »Vreme« oster članek proti očitku, da Srbi ne znajo upravljati države. Kakor odgovor na izvajanja »Vremena« pa se čita članek »Trgovinskega glasnika«, ki pravi to-le: »V času vladnih kriz najbolje vidimo, da naš državni aparat ni v redu. — Dvestotisoč državnih uradnikov, ki bi morali voditi ves aparat, je tako slabo izbranih in tako slabo plačanih, da ne morejo opravljati potrebnega dela. Mnogo jih je nesposobnih in brez vsake dobre volje za delo, kar jako ovira red v upravi. Za časa vsake ministrske krize torej obstoji nevarnost, da državni aparat popolnoma odpove. Iz zunanje politike. * Podrobnosti o prelomu med fašisti in popolari. Naknadno prihaja na dan, zakaj se Mussolini ni zadovoljil z zaupnico popo-larske parlamentarne skupine. Njegov boj velja v prvi vrsti don Sturzu. Popolarski poslanci so pa po zaupnici Mussoliniju sklenili tudi udan pozdrav don Sturzu. Razen-tega se je zvedelo, da je eden popolarskih poslancev izjavil o Mussoliniju in njegovi politiki: Mussolini je še slabši nego stara Avstrija, ki je s svojim policijskim aparatom z 15. stoletja sama sebe ugonobila.« Iz tega se vidi, da ljudska stranka dobro ve, da v sedanjem boju s fr." nom nikaker ne sme popustiti, ker gre za največje politične dobrine italijanskega ljudstva. Ravnotako se zaveda vatikan, da se ne sme n . ljubo fašizmu izreči proti krščanski demokraciji in pospeševati razcepa med katoličani. Sedaj si je fašizem popolnoma oprostil roke in se otresel tudi vsake kontrole. To znači, da se je končno odločil za brezobzirne izvedbo svojega imperialistično-absolutističnega programa. Sedaj bije zadnja ura prodvsem parlamentu kot ljudskemu zastopu. Delavsko varstvo se pokoplje in delavec bo našel viti konec. Mi smo ukrenili mere, ki ne pO-menjajo nikak sovražen akt napram naši sosedi, marveč imajo namen celokupno javnost opozoriti na to, da so taki dogodki zelo resni in da je treba temu napraviti konec. Češkoslovaška vlada je vedno pripravljena to zadevo na miren in prijateljski način rešiti. Za umor nedolžnega človeka imamo pravico, da dobimo garancije za popolno ohranitev reda in miru na naši meji. Mažarska vlada nam je predložila prošnjo, da se sestavi mešana preiskovalna komisija. Naša vlada je mažarski predlog sprejela. POSLANEC KUBIČEK IZROČEN SODIŠČU. Praga, 26. aprila. (Izv.) Na današnji seji imunitetnega odseka so sklenili izročiti ravnatelja propadle »Bohemiac-banke posl. KuUička sodišču. POSLEDICA POLOMA »BOITEMIEr. Praga, 26. aprila. (Izv.) Na včerajšnji seji parlamenta je izjavil finančni minister na interpelacijo nemških socialnih demokratov glede banke »Bohemia«, da je bilo poročilo vladnih revizorjev upravnemu svetu dostavljeno in znano. Zato mora vlada zahtevati, da se krivci poloma kaznujejo po xakenu. Trgovinska politika Italije. Rim, 26. (Izv.) «Giornale di Roma« javlja, da bo vlada po sklepu trgovske pogodbe z Avstrijo sklenila pogodbe tudi z drugimi državami. Pri tem pa se ne bo držala niti sistema zaščitne carine, niti sistema proste rgovine, ampak bo sklepala pogodbo po oportuniteti, kakor bo boljše. Dosedanja trgovska bilanca Italije se je znatno zboljašala in je pasivnost znižana že na polovico. PRVI MAJ V 1TALTJL Rim, 26. (Izv.) Socialistična zveza «La-vonx v Milanu je i-zdala oklic, v katerem poziva delavstvo, naj 1. maj praznuje, kjer je mogoče s tem, da ne dela, kjer pa to ni mogoče, pa s tem, da svoj dnevni zaslužek podari v socialistične namene. FAŠISTOVSKI VOLIVNI SISTEM. Rim, 26. aprila. (Izv.) Veliki fašistovski svet je zavrgel volivni sistem po malih okrožjih z enim poslancem, zavrgel je tudi proporc, sprejel pa je sistem relativnih večin v večjih okrožjih. ITALIJANSKI PARLAMENT. Rim, 26. aprila. (Izv.) Parlament se sestane 17. maja. Rulirsko vprašanje. London, 26. aprila. (Izv.) Reuterjev tirad javlja iz Pariza, da zahteva Francija kot predpogoj za nadaljna pogajanja z Nemčijo obustavo pasivne resistence Nemčije. Berlin, 26. aprla. (Izv.) V Herne so rudarji zaradi zasedbe rudnika po francoskih vojakih ustavili delo. Mesto je vsled tega ostalo brez plina in električne razsvetljave. Nato so Francozi ustavili ves promet od 9. ure zvečer do 5. zjutraj. V tem času smejo na ulico samo duhovniki, zdravniki, babice m delavci, ki gredo ali se vračajo z dela. Vsak pa mora imeti svetilko, sicer straže streljajo. Ogrska v finančnih škripcih. Budimpešta, 26. aprila (Izv.) Državni finančni senat je dovolil finančnemu mini- Prvi zsmijani na mescu. Čudežni doživljaji dveh Angležev. 60 Angleški spisal H. G. Wells. — Poslovenil —e—. Oba z Windigeejem sva mnenja, da je nekdo namenoma in sicer na mescu samem, z drugim aparatom motil Kavorjevo poro-čevanje. Zakaj so mu seleniti vobče pustili javljati na zemljo, ako je bilo v njihovi moči, mu to popolnoma zabraniti, tega z Wen-digeejem nisva mogla dognati. Zadnje kar pove Kavor o svojem obisku pri Velikem mojstru, je tole. »— me je« — menda hoče reči: izpra-Ževal — »podrobno o moji skrivnosti. Dolgo je trajalo, preden je razumel sestav oble in bistvo kavorita. In tedaj sem tudi razumel, zakaj vkljub vsej visoki kulturi seleniti dosedaj še niso iznašli snovi, ki bi bila neprodirna za privlačnost. Izračunali so seve, da je možna, pa narediti je niso znali, ker nimajo helija. Helija namreč ne vem zakaj ni najti na mescu in helij —.« Pri tej besedi se vrine med kavorjevo brzojavljenje cela vrsta nerazumljivih znamenj izvirajočih iz drugotnih električnih valov. Opozarjam bravce tudi na besedo »skrivnost« v tem poročilu. Kajti na tej besedi temelji razlaga Kavorjevega poročila, ki ga bom v naslednjem priobčil, in ki je, kakor oba z Wendigeejem misliva, zadnje poročilo Kavorjevo planetu zemlji —. 5. Nezadovoljivo se konča predzadnje poročilo —. V duhu gledam Javorja, kako javlja !n poroča sredi svojih aparatov v modrikasti luči razsežne dvorane, javlja do zadnje- ..........."' .........................—!T " ' ...... '■ ■ ■ 1 1 ■—■ ga — nevedoč in nesluteč, da nekdo drug ogrinja z neprodirnim zagrinjalom njegove vesti, — nevedoč in nesluteč, da se mu bliža nevarne.' —. Ubogi Kavor! Učenjak kakor je bil do zadnjega tudi na mescu, ves zamišljen in zatopljen, ni imel oči za '.:>, kaj se godi krog njega, ni im.l razsodnosti dovolj, da bi bil pomislil, kake posledice bi utegnilo imeti njegovo pripovedovanje o zemelj kih razmerah. Govoril je o vojski, o silnem morilnem orožju, o brezmiselni nasilnosti in krvoločnosti Zemljanov, o nenasitni grabežljivosti zemlje lačnih dr"wnikov — ves тезес je strahoir.a molčal in trepetal pod vtisom teh novic —. In tedaj stori nesrečni Kavor še eden usoden pegrešek, — pove namreč, da je on izumitelj kavorita, da le on sam ve za to skrivnost in da je torej od njega in edinole od njega samega odvisno, da pride še več Zemljanov na mesce —. Morebiti se je zavedel svoje usodne nepremišljenosti, morebiti se je bridko kesal, da je bil tak .epreviden —. Z i se, da je Vel iki mojster ekaj časa razmišljal novi položaj in se posvetoval s svojimi svetovalci o nevarnosti, ki preti mescu za slučaj, da bi zemljani utegnili pripraviti napad na mr~ec v večjem obsegu. Med tem časom je bil Kavor še prost. Pa nekaj dni nismo dobili nobenih poročil, — znamenje, da iz kakršnemkoli vzroka ni mogel k svojim aparatom. Morebiti ga je Veliki mojster poklical zopet k sebi, morebiti da je Kavor pri tej priliki skušal omiliti usodni vtis svojega pripovedovanja —. In nekega dne je prišlo še kratko po-ročlo, — kakor strahoten krik na no moč. ki zadoni v temni noči, in za njim nastane grozeča tihota —. Le dva stavka smo še prejeli: »Storil sem veliko napako, da sem —.« Za celo minuto je molčal naš prejemni aparat. Kdo ve, kaj je zadrževalo Kavorja. Morebiti je zapustil aparat, morebiti si je premislil —. In nato v veliki naglici, kakor pod vtisom nenadne odločnosti, — ki pa je prišlo prepozno: »Kavorit se naredi takole: Vzemi —.« In to je bilo vse —. Kaj se je zgodilo gori v globinah »molčečega« mesca —? Kdo bi to kedaj vedel povedati —? Karkoli pa je bilo, eno je gotovo: od Kavorja nikoli več ne bomo dobili nobenih poročil —. In v živih sanjah gledam zadnji prizor usodne, nesrečne žaloigre, ki so nam od njo električni vali iz zvezdnatih prostorov prinesli le dva kratka stavka. Kavor, ki mu je strogo zabranjeno, še kedaj brzojavljati Zemljanom, se skrivaj bliža strojem, pol koprnenja po sorojakih, poln hrepenenja, da bi jim sporočil svojo skrivnost —. Pa opazujejo ga, sledijo mu, brezčutna, hladna bitja ga pograbijo —. Kriči, bije krog sebe, bori se — Zaman je njegov odpor —. Korak za korakom ga odrivajo, odtrgajo ga od vsake zveze z rojaki-zemljani, premagajo ga, vlečejo ga ven v neznano temo, v večni molk —. K 0 N E a oporo režima le Se kot fašist Cerkev bodo skušali ponižati v ponižno deklo fašizma. Vendar je gotovo, da se Mussoliniju né bo posrečlo v Italiji zatreti obeh najmočnejših misli sedanje dobe: demokratične in socialne. Prej ali slej ee bosta dvignili in zrušili njegov absolutizem. * Sklepi velikega faSïstovskega sveta. Fašistovski vrhovni svet, ki te dni zboruje v Rimu, je sklenil, da se v strankini organizaciji izvedejo razne preosnove. Fašistov-ske visoke komisarje odpravijo in imenujejo namesto njih pokrajinske zaupnike — po enega za vsako pokrajino; zaupnike določa vodstvo pokrajinske fašistovske zveze. Vodstvo stranke se odpravi in nadomesti s posebnim izvršilnim odborom. Novih članov fašja ne smejo več sprejemati in v najkrajšem času se mora izvesti čiščenje v organizacijah. Kdor hoče iz fašja izstopiti, se mu mora to nemudoma dovoliti. — V sklepu, tičočem se popolarov, je fašistovski svet naglasil, da se fašizem pri svojem delu za obnovo ne naslanja na parlamentarne skupine, ampak na najvišje narodne ideale. Zato bo fašizem tudi poslej delal za uposta-vo verskih vrednot. * Končni uspeh bolgarskih volitev. Iz Sofije poročajo, da je končni uspeh nedeljskih volitev naslednji: Agrarna stranka 214 mandatov, komunisti 15, meščanski blok 14, socialni demokrati 1 mandat. * Ameriška politika v Turčiji. Na lo-zanski konferenci se bo največ razpravljalo o koncesijah, ki jih je dobil v Turčiji Ameri-kanec Chester. Te koncesije se nanašajo 1. na železniške proge in pristaniške zgradbe, ki merijo končno na to, da se zveze Kitajska., oziroma Tihi ocean s sredozemskim morjem; 2. da se ameriški «Standard Oil Comp.«, ki je danes udeležena na eksplo-ataciji mosulskih naftinih vrelcev s 2i>%, podeli monopol (100%). Ker pa to globoko seže v interesno sfero Anglije in bi imelo tudi dalekosežne politične posledice z ozirom na angleški protektorat nad Irakom, se bo o tem v Lozani vršila seveda dolga debata, ki sc konča najbrž s kompromisom. * Italija ne mara razporo .e. Italijanska parlamentarna komisija za preosnovo zakonikov se je izrekla proti uvedbi razpo-roke, I.' jo velika večina italijanskega naroda odklanja. Pač pa se preosnujejo določbe o razveljavljenju porok. Dnevne nmlrn. —- Izzivanje Orjunašev. Orjunaši ne mirujejo in izzivajo dalje. Najmir-nejših pasantov ne pustijo na miru, tako da postajajo polagoma prava nadlega zai ljudstvo. So to sami mladenči, 16—IS let stari. Zadnje dni so si izbrali za cilj svojih pohodov Šiško, kamor hodijo izzivat in terorizirat. Zadnjič so jo sicer izkupili, pa jih to ni izmodrilo, inarvec postajajo nasilnejši in predrznejši, dokler ne bo mirnemu šišenskemu delavstvu zavrela kri. Potem bo pa oblast iskala in pred sodišče vlačila ljudi, ki so vsled vladne malomarnosti segli po samoobrambi, pravi krivci, izzivači pa bodo nedolžna, preganjana jagnjeta. Minister za notranje zadeve je sicer izgovoril svoje mnenje o »roparskih tolpah«, toda g. velikega župana se menda te besede niso še nič prijele, vsaj čutiti ni nič o tem v javnosti. Če se zgodi kaka večja nesreča, bomo poiskali mi moralne krivce! Ena nesreča, bolje rečeno zločin se je že zgodil. V noči 25. aprila se je valila tolpa pijanih, orjunske pesmi tulečih in srbo-hrvatsko govorečih niladen-čev z Belvija proti šiški. Na Belviju so izvršili prvo junaštvo in izpraskali neko spominsko ploščo. Gredoč s šišenskega hriba je tolpa srečala g. poštnega kontrolorja Napotnika in njegovo hčerko. Takoj so ju obkolili in po daljšem nadlegovanju izpustili. Tuleč dalje so srečali in obkolili dva nič hudega slute, ča pasanta iz šiške in jima grozili. Nasproti jima je prišel pekovski pomočnik Boštjan Srečnik, ki so ga tudi nahrulili, nakar so začeli streljati. Oddali so kakih 20 strelov. Srečnika je zadela krogla v levo nogo. J utri pa se bo gotovo kak Orjunaš oglasil zopet v »Jutru« in se nesramno lagal, kakor se je predvčeraj, ko je popisoval, kako da je »klerikalno-komunistična druhal« v šiški napadla štiri orjunaše, zadala Stanku Korbarju 3 udarce z nožem, mu odvzela znak in legitimacijo Orjune ter listnico z nad 200 Din. Napadalec in uzmovič piše do-tični orjunaš, je baje že aretiran. Ne vemo, če je to res, mislimo pa, da bi oblasl morala aretirati nekoga — druzega! Orjunaš Korbar je najprej — streljal, ps so ga šiškarji kljub temu pustili mirne mimo. Še-le ko se je nato zagnal v nje držeč v žepu revolver, so ga obkolili Kljub temu mu niso ničesar storili, čes delavci pokažimo, da smo olikane,jši ka kor orjunaška inteligenca. Spravili s< fa v gostilno h Križu, da bi miroval 'ant pa je prišel zopet ven in je zače zopet streljati, pri čemer bi bil skorc svojega bratranca zadel. Nato je fani dobil lekcijo, ker ni bilo varnostne stra že, da bi ca aretirala. O kakem udarci z nožem nihče ne ve razen »Jutro«, ki je neoficielno glasilo Orjune. Da bi bil kdo fantu vzel listnico, bo bosa, ker je bil fant v alkoholnem razpoloženju in je že pri Reininghausu prej pozabil dozo. Odkod sicer ima ta mladina toliko denarja, da more — proti koncu mesca popivati in ima v žepu še po 200 Din, oziroma 60U Din, kakor je Korbar prvotno trdil. Podtikanje grožnje požiga delavstvu je bosa. To je ie orjunska frazeo-logija, ki se je Orjunci ne sramujejo niti tiskane v svojem terorističnem glasilu. Te vrstice smo beležili le, da bo javnost orjunska poročila znala pravilno presojati. So pa tudi dokaz, kakšni junaki da so ti teroristi, če jo pri svojem izzivanju izkupijo, pa začnejo javkati in se še pritožujejo, če jim kdo pobere revolverje, kadar — streljajo. — Dragiujske doklade dušnih pastirjev. Prejeli smo: Da pospešim nakazanje dravinjskih doklad, predlagam, naj računovodstvo finančne delegacijo naznani določen dan, do katerega naj vsak opravičenec, ki upa na draginjsko doklado, vpo-šlje prijavo. Obenem pa prosim vse tova-riše-trpine in vse oskrbnike bolnih, naj se zavzamejo tudi za tiste še večje sotrpine, ki zaradi fizične ali duševne nezmožnosti dotičnih prijav sami ne morejo vposlati, in naj to namesto njih store. Nikar pozabiti tudi tistih sobratov, ki so po 1. avgustu 1922 umrli, pa njihovi revni zapuščini pripadajo višje draginjske dokiade, kakor so jih prejeli. S samim čakanjem iu prerekanjem ne pridemo nikamor. V 5—6 tednih so se do-tične prijave vendar tudi v najneugodnejših poštnih razmerah lahko uredile, ako ni kakšnega izrednega zadržka. Zato naj naznani računovodstvo določen dan in potem nakaže novce 1 Mnogi težko čakamo. — Dober promet Včerajšnje »Jutro« poroča, »da je avtonomija že na Zidanem mostu in se nahaja v treh vagonih. Ko jo razkužijo, da ne bo več smrdela po Beogradu in po Srbih, pravijo, da bo stopila v veljavo.« — Ker mi neko tako pošiljatev že delj časa pričakujemo, nas je »Jutrova« notica napotila, da smo se obrnili na obratno ravnateljstvo Južne železnico s prošnjo za obvestilo o celi zadevi. Ravnateljstvo nam je odgovorilo, da res čakajo na Zidanem mostu trije vagoni avtonomije, toda zaradi po prav centralistično neurejenega prometa teh belgrajskib vagonov ni mogoče odpraviti v Ljubljano, ker imajo pred njimi prednost vagoni, natovorjeni s koroškim svincem, ki ga je pa tudi šele treba pred ekspedicijo razkužiti od slovenskega demo-kratsko-centralističnega smradu. — Kaka Polizeiblatt fiir Slovenien slavni «Slovenski Narod«, ne more izhajati brez denunciacij. Od petâ do glave smrdi samega denunciantstva. V vsaki številki razlije nekaj svoje neblagodiišeče vsebine na tega ali onega poštenega človeka. Tako je v današnji številki obrizgal gospoda svetnika Janeza Kalana. Ta gospod potuje po Srbiji, da nudi pastirsko pomoč tam naseljenim Slovencem. Od tam je našemu listu poslal dva pisma, iz katerih veje njegova dobro znana ljubezen do vseh Jugoslovanov brez razlike plemena in vere. Senilni, na razlcrajanju vseh duševnih zmožnosti trpeči in do bebstva došli «Slovenski Narod« pa si pusti od «slovenskih družin na Kosovom« poročati, da je gospod Kalan ondi «sejal evangelij mržnje in sovraštva proti srbskim sonaseljencem pravoslavne vere«. V čem ta «evangelij mržnje« obstoja, nam odkriva idiotski list staroliberalne «inteligence« v besedah, da je g. Kalan «hotel pridobiti Slovence za avtonomijo in federalizem«. Te dve ideji namreč uplivata na vseh idej prazni «Slovenski Narod« kakor rdeča barva na bika. Sicer pa si je vse to bolna fantazija «Slovenskega Naroda« sama izmislila ali pa je dobil kakšen dopis od kakšnega človeka, ki se je nalezel starostnega bebstva od «Slovenskega Naroda«. Ta seveda ima največje veselje nad tem, da je zopet koga denunciral. Tako daleč je padel list, ki mu je nekdaj bil urednik Jurčič. — Pogreb umorjenega Soče. Juraj Soča, ravnatelj Hrv. seljačke zadruge v Sarajevu, je podlegel rani, ki mu jo je zadal član sarajevske »Orjune«. Njegov pogreb je bil tako veličasten, kakršnega Sarajevo ne pomni. Udeležila se ga je ogromna množica Hrvatov in muslimanov. Hrvati in muslimani so ustanovi »fond Jure Soče«, da se oskrbi pokojnemu nagrobni psomenik, ostanek pa se bo uporabil za vzgojo zadružnega naraščaja v Bosni. Pokojni Soča se je svoj čas šolal v zadrugarstvu v Sloveniji, prakticiral nato v Zagrebu in se je potem vrnil v Sarajevo, kjer je kmalu postal ravnatelj Hrv. seljačke zadruge. — Uradni list Hev. 40 od 2в. aprila objavlja med drugim naredbo in pravilnik pokrajinske uprave za Slovenijo glede občinske davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin r mestni občini celjski. — Razpisana poita. Razpisana je služba starešine pri poštnem uradu na Rakeku (I/l). Prošnje je vložiti v teku treh tednov. — Iz Dola pod Ljubljano nam poročajo: Ker !c zacluji čas padio toliko dežja, je udarila Sava £ez bregove in poplavila polja, travn'ke 1er tudi 'esto, po kateri se vrši dnevaipoštni promet l bliž- njo železniško postajo v Latah. Dokler no bo voda upadla, dobivali bomo pisma in časnike ter druge poštne pošiljke čez Domžale. — Ljudje težko pričakujejo toplejših solnčnlh dni, da bode pognala trava na pašnikih, ker so kmetje v silni stiski zaradi krme, zakaj govedo stoji ponekod pred praznimi jasli ali pa se mu polaga sama slama. Reveš je kdor nima živinske klaje ter je primoran kupovati, zakaj seno je po 10 K, slama j »a po 6 K kg. — Dasi smo imeli lansko leto jako dobro sadno letino, vendar se nam obeta tudi za naprej plodo-vita jesen, če pojde vse po sreči. Vsaj drevje je jako lepo pognalo in bo kmalu vse v najlepšem cvetju, da bo veselje pogledati — Zdravstvena ljudska predavanja s sprem-Ijevanjem kinematografskih slik se prično v tekočem tednu in sicer na Ježici v soboto, 28. t. m. ob pol osmih zvečer inv De v. Mariji v Polj u v nedeljo 29. t. m. popoldne. Predava zdravstveni nadzornik g. dr. Ivo Pire. — Čevlje kupnjte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1. 3322 štaierske novica š Ponikva. Dne 26. t. m. je bil pri nas izvoljen za župana g. Franc Z 1 i č a r, posestnik in gostilničar na Ponikvi, odločen pristaš SLS. S Utopljenka. Poročali smo, da so potegnili 19. aprila 1928 iz Drave pri vasi Košnja občine Sv. Janž neznano utopljenko. Poizvedbe so ugotovile, da je bila utopljenka od 2. marca letos naprej pogrešana Katarina Kocjan iz Sv. Jan£a na Dravskem Polju. š Vlcmi in tatvine. Posestnici Neži Breznik i* Loke pri Zidanem mostu so tatovi vlomili v njeno stanovanje in ji odnesli obleke in perila v vrednosti 68-10 E. Gospodarstvo. g Kuverte je začela proizvajati v Ljubljani tovarna Vider & Kokalj. Tovarniški stroji so najmodernejših tipov, ki omogočajo letno produkcijo do 90 milijonov kuvert. Izdelujejo so kuverte vseh oblik, razen tega tudi kuverte z okenci, ki so se dosedaj morale uvažati iz inozemstva. Visoko produkcijsko število in najmodernejši pripoomčki omogočajo uspešno konkurenco v cenah in kvaliteti. (2487) g Žitni trg. Na novosadski produktnl borzi no-tirajo žitu sledeče cene: pšenica 455 Din, ječmen 316—325 Din, oves 290 Din, koruza 260—265 Din, pšenična moka št 00 690 Din, št. 0 670 Din, št 2 645 Din, št. 6, 520 Din, št 7 450 Din, mekinje 155 dinarjev. g Polom češkoslovaških bank. Za polomom »Bohemiet je tudi češka »Popradska kreditna banka« zaprosila za poravnalno postopanje. Njena pasiva znašajo šest ш pol milijona čsl. kron, aktiva pa 3.8-00.000 čsl. kron. g Posojilo Mažaraki. Kakor javljajo listi, bo dobila mažarska vlada iz Francije posojilo v zneeku 20 milijonov funtov šterlingov. g Carinska unija med Švico in Lirhtensteinom. Zastopniki Švice in Lichtensteina so podpisali pogodbo o carinski uniji. Ta pogodba slopi v veljavo dne 1. januarja 1024. g Produkcija nafte v Rusiji. V začetku janu-j arja je bilo v petih velikih ruskih petrolejskih okrožjih 64 podvzetij s 1744 vrelci, medtem ko jih je bilo začetkom decembra samo 1688 v obratu. g Črna amerikanekemn petroleju. Amerika je znižala v Pensilvaniji cene nečiščeneinu petroleju za 25 centov. BORZA. Curih, 26, aprila. (Izv.) Devize: Berlin 0.0185, Italija 27.05, London 25 42, Newyork 548, Pariz 87. Praga 16.2550, Dunaj 0.007713, Sofija 4.05, Belgrad 5.60, Varšava 0.0115, Hollandska 214.25. Valute: n. a. K 0.007750. Zagreb, 26. aprila. (Izv.) Devize: Pešta 1.80 do 1.86, Berlin 0.33—0.33E0, Italija 4.75—4.77, London 446—448, Newyork 95.50—96.50, Pariz 6.50 do 6.55, Pragu 2.8650—2.8750, Dunaj 0.1355—0.1365, Curih 17.55-17.65, Bukarešt 46-46.50, Varšava 0.21—0.23. Valute: Lira 4.70—4.75, dolar 95, n. a. krona 0.1355-0.1365. it» lj Koncert poljskih akademikov, ki je bil na-poveda.. za soboto, se preloži na prve dni v mesecu maju, ker so Poljaki spremenili svoj prvotni načrt. Belgrajčani so jih sprejeli nad vse prisrčno in jih povabili tudi v druge srbske kraje, ker se zavedajo velikega pomena njihovega obiska. Upamo, da bo tudi Ljubljana storila svojo dolžnost. Njih prihod in dan koncerta objavimo pravočasno. Ponovno se obračamo do vseh prijateljev glasbe in poljsko aka-demične omladine, da sprejmejo po enega ali dva na prenočišče za dva dni. Cenjene ponudbe blagovolite poslati na naslov -:' л - L 'V. Iv.,-' ■'■ Y , .'"..«;' v,-v'vy*.-.' • '>.■;• v"'.: .''»•£. '•' '•• -V * \t »v '''V*4*'v. »•'•' ■ 2* ■ 'A l. - 1.v.-.. ' '•- - : • •'-.. ".ri. Brez posebnega obvestila. Potrtim srcem naznanjamo vsem našim sorodnikom in prijateljem, da ie naš iskrenoljubljeni soprog, oče, brat in tast, gospod Lovro Šilih dne 25. aprila 1922 po noči boguudano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v soboto, dne 28. aprila dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. Posmrtne maše se služijo v domači cerkvi. Velenje, dne 26. aprila 1923. A polonija Šilih, soproga. Josip, C'1 sta v, Kari, ka, Cilka, otroci. Anton Sflib, brat. — Julka Šilih, snaha. — Josip Novinšck, zet. QlnUOnc!^ Ifllhapipo Velika izdaja z mnogimi slikami v aiUVCIiOffUJ IVUlidl \ba. besedilu in več barvanimi tabelami. Sedma izpopolnjena in pomnožena izdaja. Priredila S. M, Félicita Ka- liniek. Cena okusno opremljeni knjigi, vezani v celo platno, Din 220-—. Obširna knjiga obsega nad 700 strani besedila s slikami in 33 tabel na umetniškem papirju v barvotisku. Tabele nudijo 193 krasnih slik v naravnih barvah, ki jih je izvršil ravnatelj Dragotin H u m e k , reproduci-rala pa domača tiskarna. Poglavje o gobah, njih najdiščih, uporabi in poznavanju je napisal Ante Beg. Niti bogato nemško slovstvo ne premore tako obširne in lepo opremljene kuhinjske knjige. PPÎlEffiPftî Cîtfliîll* Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pori Cmlllfill OUUJCII , jasnjena s 25 barvanimi prilogami in 92 slikami v besedilu. Priredil Martin Humek, višji sadjarski nadzornik. Cena vezani knjigi Din 120-— Tudi ta knjiga prekaša vsa pričakovanja; mnogostransko in pregledno razdeljena tvarina je tiskana na 420 straneh, 25 umetniških tabel v barvotisku, vezava m vsa oprema je tako okusna, da je posebno v današnjih časih nismo več vajeni. Vsled bogate vsebine in velikega itevila umetniških prilog v barvotisku je imelo založništvo za obe knjigi ogromne dobavne stroške in je prodajna cena obeh knjig za danaSnje razmere skrajno nizka ln vsled tega samo začasna. Zaradi visoke obrestne mere, more zdržati založništvo te dve ceni najdalje do konca avgusta t. 1., na kar se obe knjigi podraSta vsaj za polovico sedanje cene. Sadje v gospodinjstvu. ^'^Tt^SSi ?X in zelenjadi. Za gospodinje in dekleta priredil M. Hnmek, višji sadjarski nadzornik, s 13 barvanimi prilogami in 42 slikami. Cena za to lepo novo knjigo znaša Din 30-—. Sadno vino ali sadjevec. ВЛЕДГ?. ffi.et popolnjuje prvo in velja Din 20-—. Dnaobnu in marplil*!) Navodila, kako jti vzgajajmo ta oskr-□ reSKcV III IIHIIOIIUI. bujmo. Priredil M. Hnmek, viiji sad. nadzornik. Cena za to novo knjigo, ki podaja nasvete, kako gojiti ti dve najplemenitejši sadni vrsti, ki nudita velik uspeh in dobiček, znaša Din 12'— IIdhIi m naholorctuil A. Janša. Novi natis priredil F. R< riaulv U LcUCIal OlVU. J dodatkom ALBERTIJEV - 2NID: ŠIČEV PANJ, in kako v njem čehelarimo, priredil M. Humek, viiji sad. nadzornik. Cena za knjigo, ki temeljito seznani čebelarje, kako postopati s kranjiči in kako čeberaliti v novem, modernem panju, znaša Din 24-— Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Udaia konzorcij »Slovenca* Dddovorni urednik: Mihael Moškerc v Liubliani Jugoslovanska tiskarna v Liubliani«