12004014G,G ■}, I Občina Grosuplje obvešča vse občane In občanke, da bo prireditev ob občinskem prazniku v SREDO, 23. 6. 2004, v OSNOVNI ŠOLI ŠMARJE-SAP Program: - ob 17.30 uri 20. redna seja občinskega sveta in - ob 18.30 uri SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE GROSUPUE s kratkim kulturnim programom in podelitvijo nagrad in priznaj Občine Grosuplje za leto 2004. VUUDN0 VABLJENI! Krajevna skupnost, Turistično društvo in Prostovoljno gasilsko društvo ŠMARJE - SAP VABIJO na prireditve v počastitev državnega in občinskega praznika ter 500-letnice šolstva v Šmarju Sapu Program: 23. junij 2004, od 20. ure dalje • Otvoritev drevoreda in simbolna zasaditev 13. drevesa (13 let države Slovenije) - pred osnovno šolo ob Ljublj. c. • kulturno umetniški večer KRESNA NOČ NAŠIH PREDNIKOV v oblačilih, ob glasbi in hrani - avla Osnovne šole Šmarje - Sap Slavnostni govornik na prireditvi bo župan Občine Grosuplje g. Janez Lesjak Sodelujoči: ■ študentje NTF Oddelka za tekstilstvo pod mentorstvom prof. Metke Vrhunc in tehn. sod. Olge Marguč ■ Godalni kvartet Glasbene šole Grosuplje pod vodstvom prof. Edija Adamiča ■ Trobilni kvintet Glasbene šole Grosuplje pod vodstvom prof. Franca Korbarja ■ etnolog dr. Boris Kuhar Organizator programa: TD Šmarje - Sap, vodja Darja Štibernik 25. junij 2004 ob 20. uri • Velika vrtna veselica ob spremljavi ansambla POGUM ploščad pred gasilskim domom V času prireditev od 23. do 25. junija bo za obiskovalce na voljo ogled muzeja v »TURNČKU «in župnijske cerkve. Organizacijski odbor ob 500-letnici šole v Šmarju-Sapu vljudno vabi na slovesno odkritje spominske plošče ob praznovanju 500-letnice šole v Šmarju-Sapu Turenčku, ki bo v četrtek, 8. julija 2004, ob 19. uri. 500 fetsofetva Šmarje - Šap Program: ob 19. uri - Slovesna zahvalna maša, somaševanje vodi škof Alojz Uran - v cerkvi trg pred cerkvijo 1504 - 2004 Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Letnik XXXIX številka 6 junij 2004 ■Bili ob 20. uri NAGOVORI: - župnik Jože Mrvar, - predsednik KS Šmarje Sap Anton Rigler, • župan občine Grosuplje Janez Lesjak, - predsednik organizacijskega odbora Matjaž Trontelj. - SLOVESNO ODKRITJE IN BLAGOSLOV SPOMINSKE PLOŠČE. V programu sodeluje Moški pevski zbor Šmarje Sap. Po slovesnem delu sledi družabno srečanje in pogostitev. Vabi Organizacijski odbor ob 500-letnici šole v Šmarju-Sapu. 25. JUNIJ - DAN DRŽAVNOSTI n SREČANJE NA POLŽEVEM OBČINI IVANČNA GORICA IN GROSUPLJE VAS VABITA NA SVEČANOST V POČASTITEV DRŽAVNEGA PRAZNIKA. KI BO U PETEK, 25. JUNIJA 2004. PROGRAM: 12.00 - maša Za domovino pri sv. Duhu 13.00 - promenadni koncert Godbe Stična - športne igre 15.00 - osrednja slovesnost od 16. ure - zabavno popoldne VUUDNO VABLJENI ŽUPAN OBČINE IUANČNA GORICA Jernej LAMPRET ŽUPAN OBČINE GROSUPLJE Janez Lesiak UGODNI JPOJP1JSTBL OPREMA ZA KOLESARJENJE IN PROSTI ČAS CY£IE$$KERLJ Pod gozdom C. IV/20 Tel: 01/7861 875, 01/7871 482 GSM 041/668 788 PRODAJA: 'REIERUrllH DE10U IH VSE VRSTE OSEBniHVOM, tel. 01/ 787-34-22 *D0DRTRR0PRER1R, GSM 040/ 22-44-07 'mOTORiinOUfl 4 X NA DAN DOSTAVA IROSEBRRin ISKANJU REZERVNIH TOVORRRVOZILR, V TRGOVINO. *HVT0PLR5i:!j« TVOJA v NAJBLIZJ • Posredovanje prostih del in izdaja napotnic • Brezplačna številka za naročanje napotnic • SMS obveščanje o prostih delih in nakazilih • Internetni kotiček • Info točka Zavoda za mladinski turizem • Ugodno fotokopiranje • Nezgodno zavarovanje z dnevno odškodnino POSLOVALNICA GROSUPLJE Kolodvorska cesta 3 1290 Grosuplje \Uradna ura: vaak dalovnlk od 7.30 do 17.00 lal: 01 786 51 70. gim 031 66 88 33. <»« 01 786 10 1» amall: proaupljaftatudantaki-aarvla.al naročanja napotnic: 080 26 26 KNJIŽNI \H\i 120040146,6 z - vo^*""" dobro voljo vstajanje Primož seje nekoč ukvarjal s streljanjem z zračno puško, a je ta natančni šport opustil zaradi težav z očmi. Danes simpatični 17-letnik svoj prosti čas najraje preživlja v družbi prijateljev. ^ ■* V Pekarno Grosuplje prihajam na prakso že tri leta, začel pa sem v podružnici v Fužinah," pove Primož in doda: "Fužinska pekarna ni bila tako sodobno opremljena in na koncu sva bila z mojstrom Vencljem sama, vendar sem se z njegovo pomočjo ogromno naučil." Primož sedaj prihaja na prakso v Grosuplje, kjer gaje najbolj presenetila najsodobnejša oprema. "Čeprav imam najraje ročno delo, kot je recimo oblikovanje figuric iz testa, sem spoznal, da se tudi s pomočjo tehnologije lahko veliko naučiš, če vse pozorno spremljaš," pove, "poleg tega pa precej olajšuje delo dp»"*" Primož je eden tistih mlaH;i-v pekarstvu * j Kiusci čas prijateljev. Najraje se vozimo z motorji naokoli, in čeprav nekateri prisegajo na močnejše motorje, je meni moja 'štirka' čisto dovolj," pravi. "Včasih jo zamenjam za kolo, upam pa, da bom kmalu naredil izpit za avto, zato varčujem za vozniški izpit." Ko bo nekoč imel avto, se bo lahko tudi sam odpeljal na morje, kjer najraje preživlja počitnice. , najraje ročno de .iesta, sem spoznal, da se tud —. iko veliko naučiš, če vse pozorno spremljaš, pove, "poleg tega pa precej olajšuje delo pekov. Primož je eden tistih mladih, ki mu je pri srcu ohranjanje tradicije v pekarstvu, zato je vesel, da v Pekarni Grosuplje posvečajo temu posebno skrb. "V pekarni mi je všeč tudi to, da so sodelavci tako prijazni in da so me lepo sprejeli," pravi, in čeprav zjutraj nekoliko težje vstane, se vsakega dneva v pekarni posebej razveseli. m mu Glasilo prebivalcev občine Grosuplje PRISRČNE ČESTITKE VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OB DRŽAVNEM PRAZNIKU DNEVU DRŽAVNOSTI IN PRAZNIKU OBČINE GROSUPUE. Postali smo državljani Evrope. To je krona in vrh zgodovinskih dogajanj, ki so se Slovencem zgodila pred trinajstimi leti. Tedaj smo se dokončno odločili, da gremo na svoje, da izstopimo iz vedno bolj tesne skupnosti narodov nekdanje Jugoslavije in postanemo suveren narod v lastni samostojni državi. Veliko odločnosti, poguma in zgodovinskega hrepenenja rodov smo vložili v osamosvojitev. Uspelo nam je. Prvič v zgodovini smo si složno in združeni priborili svojo samostojno in suvereno domovino. Toda žal nam je bilo usojeno te pridobitve uživati samo dobro desetletje. Dinamične spremembe v družbi in meddržavnih odnosih v teh časih, v katerih živimo, nam niso dovoljevale počivanja na lovorikah in izživetja ravnokar priborjenih prido bitev. Razmere so nas silile v nove usodne in zgodovinske odločitve. Vstop v skupnost evropskih narodov smo Slovenci sprejeli zadržano in brez pretirane evforije. V Evropo vstopamo z mešanimi občutki. Zavedamo se, da smo tja spadali, spadamo in da tja moramo, pa vendar nas mori neka prikrita bojazen, kaj nas tam čaka. Skozi vso svojo mačehovsko zgodovino si je naš narod privzgojil samoobrambni čut pred takimi in podobnimi združevanji v velike združbe naro- dov, kjer smo bili predvsem izkoriščani ali pa smo se, blago rečeno, vsaj nelagodno počutili. Nikjer nam ni bilo z rožicami postlano in taki kot smo, smo se tudi v lastno škodo, pred seboj in svetom, silno trudili biti enaki, boljši in spoštovani. To je iz nas naredilo narod, ki ga povečini v svetu spoštujejo in cenijo, vendar to našo zanesenost žal tudi izkoriščajo. Ali bo sedaj, ko v to skupnost narodov vstopamo prostovoljno, kaj drugače, boljše? Upamo. Politiki so nam natresli ogromno iluzij in nestvarnih pričakovanj. Izogibali so se naliti čistega vina in nam predočiti vse težave in žrtve, ki nas čakajo. To nam sedaj po kapljicah že prihaja v prakso in zavest in hitro nam postaja jasno, da nas tudi v združeni Evropi ne čakata med in mleko in da nas ne bo nihče zibal. Ravno obratno, tudi v tem okolju nas čaka neusmiljen boj in rivalstvo za mesto in kos pogače. Danes nam tudi že postaja očitno, da za vstop v ES nismo bili primerno organizirani in na veliko področjih sploh še nismo pripravljeni. Politična prerekanja in neodgovorna neodločnost nas bo v nekaj naslednjih letih žal veliko stala, saj ne bomo sposobni iz ES počrpati niti tistega, kar nam pripada in kar bomo tja vplačali. Za nas to niti ne bo veliko presenečenje, saj smo bili na take razmere že navajeni in nam sploh niso tako tuje. Vendar sedaj bo drugače. Nikomur se ne moremo pritožiti, saj smo se za vstop v skupnost evropskih narodov odločili sami. Prostovoljno smo se odrekli dela svoje komaj pridobljene suverenosti v obrambi, gospodarstvu, politiki idr., v neodločnem upanju, da ne zaman. Pred nami je novo obdobje, katerega bomo morali, kljub velikim začetnim skušnjavam in težavam, izkoristiti sebi v prid in predvsem v korist našim potomcem. Župan Janez Lesjak Vse to naj bo majhen korak na začeti poti naše prepoznavnosti po širnih evropskih cestah. m hibo Današnji šmarski šolski okoliš se območno ujema z mejami Krajevne skupnosti Šmarje-Sap, v katero spadajo poleg vodilnega naselja še Cikava, Gajniče, Huda Polica, Mali Vrh, Paradišče, Podgorica pri Šmarju, Sela pri Šmarju, Tlake, Veliki Vrh in Zgornja Slivnica. V župnijo Šmarje so poleg teh naselij vključene še skoraj v celoti vasi Hrastje, Pleše in Vino. Območje Šmarja se na zahodu dotika občine Škofljica, meja pa poteka čez veliki viadukt na Rebri. Od tu je do Ljubljane samo 6 km. Na vzhodu leži občinsko središče Grosuplje, na jugovzhodu se dotika šentjurske krajevne skupnosti in župnije, v 'južnem podaljšku' pri vasi Vino pa se dotika župnije in krajevne skupnosti Škoc-jan. Šmarsko območje se z ljubljansko in škofljiško občino na severu stika v tromeji na Pirčevem hribu med Plešami in Rebčami. Najvišji vrh na Šmarskem je Magdalenska gora, ki sega 502 m nad morjem, dolinsko dno pa leži nekoliko nad 300 m, le ob Rebrskem potoku pri Tlakah seže še kakšen meter izpod 300 m. Po površini župnija meri nekaj nad 2000 ha in je leta 2002 ob popisu v njej živelo 2894 prebivalcev, v sami krajevni skupnosti pa 2622. Če za primerjavo pobrskamo nekoliko po zgodovinskih podatkih, ugotovimo, da je na območju današnje župnije leta 1869 živelo več kot polovica manj ljudi, natančneje -1303 prebivalci. Naselje Šmarje-Sap je danes v občini Grosuplje drugo največje naselje. Poleg izredno bogate zgodovinske in kulturne dediščine seje marsikatera družbeno pomembna dejavnost na območju današnje občine Grosuplje začela prav v Šmarju. Od tod je doma, ali pa je bilo s Šmarjem povezanih, tudi veliko pomembnih osebnosti, ki so delovali na umetnostnem, znanstvenem in gospodarskem področju. Prosvetno, kulturno in humanistično tradicijo pa v Šmarju nadaljujejo poleg osnovne šole številne javne organizacije in posamezniki. MAGDALENSKA GORA Zgodovina Šmarja z okolico sega daleč nazaj. Za arheologe je najbolj zanimiva tista, ki seže nekaj več kot 1000 let pred Kristusovo rojstvo. Različni raziskovalci so dokaj temeljito proučili najdbe iz železne dobe oziroma halštata na Magdalenski gori in v njeni neposredni okolici. Ugotovili so, da je bila eno od močnejših ilirskih gradišč v verigi, ki so se nizala od Ljubljanskega barja proti Balkanu. Arheologi so tukaj izkopali več kot 1000 grobov iz različnih obdobij. Prvo najdbo so odkrili naključno leta 1870, sistematično pa je delo nadaljevala vojvodinja Mecklenburška. Močan vpliv na ilirske prebivalce, ki so za svoja daljša potovanja uporabljali hitre konje, je naredila grška kultura z juga, pa tudi jantarna pot proti severu jim je prinašala svoje koristi. Marsikatera najdena situla v mag-dalenskih izkopaninah po okrasju celo prekaša bolj znano vaško situ-lo. Kulturo takratnih Magdalencev so oplemenitili tudi bojeviti Skiti iz Zakarpatja, ki so občanom današnje občine Grosuplje v štiri-strani svastiki z upodobljenimi konjskimi glavami 'zapustili' motiv za občinski grb. Veliko izkopanin so arheologi našli tudi iz rimskega obdobja. Poleg oblasti in širitve imperija je z Rimljani prišla v naše kraje nova kultura. Na najvišjem vrhu nekdanjega gradišča danes stoji manjša cerkev sv. Magdalene, ki je večinoma grajena v gotskem slogu, njena notranja oprema pa je baročna. ZAČETKI ŽUPNIJE ŠMARJE Samo naselje Šmarje je bilo poseljeno že v rimski dobi. Nato je bilo več kot 700 let cerkveno, upravno, kulturno in gospodarsko središče ne samo za Grosupeljsko kotlino (razen Škocjanskih hribov), ampak tudi za Škofljico (Lanišče) in Sostro. Cerkev Marijinega rojstva je najstarejša in največja (razen nove grosupeljske) v Grosupeljski kotlini, raziskovalci cerkvene zgodovine pa trdijo, da je župnija v Šmarju nedvomno obstajala že leta 1058. Župnija se je izdvojila iz prvotne pražupnije sv. Petra v Ljubljani. Predvidevamo pa lahko, da seje versko življenje v teh krajih začelo že v rimskem času in seje nato spet razživelo sredi 11. stoletja, ko so večja območja posedovali različni rodovi nekdanjih fevdalcev. V tem času seje v širšem evropskem prostoru pojavilo precej novih Marijinih cerkva, ki so praznovale svoje žegnan-je 8. septembra na mali šmaren. Naslednja omemba cerkve Marijinega rojstva v »Harlandu« (Lanišču) je v zgodovinskih listinah izpričana leta 1228. Leta 1296 jo najdemo kot samostojno župnijo celo na papeš-kem desetinskem seznamu v območju dolenjskega arhidiakonata -»Marke« -, ki je bil narejen ob priliki pobiranja nadarbin za financiranje križarskih vojn. Prvič pa seje ime Šmarje za naselje pojavilo 24. decembra 1322 - »pharrer dacz sand Marevn«. Cerkveno zgradbo so precej spreminjali v različnih obdobjih. Najstarejše poznoromansko slopno baziliko so močno prezidali okoli leta 1500, koje tudi cerkev dobila križno rebraste oboke v vseh treh ladjah ter gotski prezbiterij. Danes se na njej zrcalijo štirje arhitekturni in umetnostni slogi. ŠMARJE MED SREDNJIM IN NOVIM VEKOM -ŠOLAVTURENČKU 7. aprila 1365 je bilo ustanovljeno Novo mesto - Rudolfovo. V grosupeljskem okrožju je zaradi tega Rudolf IV. iz šmarske fare dal stiškemu samostanu 2/3 desetin od skupno 81 kmetij - »dacz sand Mareinchir-chen in der pharr ze Herland«. Leta 1469 je desettisočglava turška vojska prodrla celo do Ljubljane. Njihov plenilski in morilski pohod je šel skozi Šmarje. Na priporočilo stiškega opata so nato začeli utrjevati nekatere cerkve v tabore, ob cerkvah na vrhovih hribov pa so kurili signalne kresove. Na Magdalenski gori je vsakokrat ob bližajoči se nevarnosti zagorel kres. Ob cerkvi v Šmarju so zgradili tabor, ki je poleg začasnih bivališč branilcem lahko služil tudi za druge namene, npr. spravilu živeža. Od celotnega tabora je ohranjen njegov manjši del z okroglim Turenčkom in nekaj prostorov pravokotnih oblik v treh etažah. Leta 1497 je oglejski patriarh šmarsko župnijo predal v upravljanje stiškemu samostanu, a je dejansko pod njegovo upravo prešla šele leta 1519, saj je predaji nasprotoval župnik Mihael Štrlekar. Med tem časom, KO JE BIL ŽUPNIK MIHAEL ŠTRLEKAR ŽUPNIK V ŠMARJU, DEKAN V NOVEM MESTU IN ARHIDIAKON SLOVENSKE MARKE, JE BIL AKOLIT ŠTEFAN PEHLAR VODJA ŽUPNIJSKE ŠOLE V ŠMARJU 1504-2004 »Michael Sterleckher, In Hardland plebanus, In Rudorffsvverdt decanus, Marchle Slavonice archldiaconus *** Stephanus pechlar, accottbis, In hariandt scholarum rector. anno Domini 1504« (Predvideni napis na spominski plošči.) Poročilo je bilo napisano 8. julija 1504. POMEMBNE ŠMARSKE PROMETNICE Prve pomembnejše poti so v teh krajih potekale že v ilirski dobi, saj je Magdalenska gora ležala ob pomembni poti, ki je potekala med Ljubljanskim barjem, Virskim mestom pri Stični, Trebnjem, Krškim in naprej. V rimski dobi je tod mimo skoraj po isti smeri potekala cesta med Oglejem ter Siskom in Sremom. Zelo podobne poti so se nato obnovile in ponekod dodatno razpre-dle tudi v srednjem veku. Leta 1578 so popravili cesto, po kateri je redno začela potovati pošta od oddaljenega Dunaja prek Ljubljane do Novega mesta in nato še naprej do močno utrjenega Karlovca. Cesto so nato ponovno preuredili v 18. stoletju in jo z obojestranskimi odtočnimi jarki razširili na 4 sežnje (približno 7,5 m). Za ostale poti na Šmarskem so vojaški topografi vjožefinskem zemljevidu zapisali, da so v zelo slabem stanju in primerne le za kmečke vozove. V drugi polovici 19. stoletja so se začela razmišljanja o gradnji železne ceste, ki so se leta 1893 udejanjile proti Kočevju za koriščenje gozdov in premoga, leto pozneje pa tudi proti Novemu mestu. Zaradi gradnje šmarske železniške postaje pri bližnji vasi Sap in poznejše urbanizacije sta se naselji uradno združili leta 1961 v enotno naselje Šmarje-Sap. Koncem petdesetih let prejšnjega stoletja je bila zgrajena cesta »bratstva in enotnosti«, v devetdesetih letih pa še avtocesta. Zato lahko ugotovimo, da živahen promet ljudi in blaga skozi Šmarje poteka od severa na jug. pa tudi na zahod Evrope že več kot tri tisočletja. Besedilo In fotografije Je ob praznovanju 500 let šole v Šmarju pripravil Jože Mlkllč za zloženko, ki sta jo Izdala Kulturno In raziskovalno društvo Turenček In Turistično društvo ŠmarjeSap Logotip (na naslovnici): Dušan Mazaj Lektoriranje: Marija Samec Ustanovitelj časopisa: Občinski svet občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-98-22-33 epošta jozem&siol.riet Uredniški odbor: Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, mag. Tatjana Jamnik Skubic. Vera Šparovec. Matjaž Trontelj. Naslov uredništva: 1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje in fotografije: Jože Miklič COBISS-ID: 61148160 ISSN: 1580-0911 Računalniška priprava: AMSET ■ MACEDONI 1290 Grosuplje, Pod gozdom 3/9 Tisk: PARTNER GRAF d.o.O. 1290 Grosuplje, Kolodvorska 2 V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št 006-611/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 5.600 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. PRISPEVKE ZA GROSUPELJSKE ODMEVE V MESECU JULIJU JE TREBA ODDATI DO PETKA, 2. JULIJA 2004. ČASOPIS IZHAJA PREDVIDOMA VSAKO TRETJO SREDO V MESECU (FEBRUARJA IN AVGUSTA ČASOPIS NE IZIDE.) Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo. Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Prispevki pravnih oseb se ne honorirajo, morajo pa biti avtori-zirani, podpisani (in požigosani). Pisma bralcev, pravnih oseb in nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati se žig. Če želite posamezno gradivo vrnjeno, priložite ustrezno kuverto z vašim naslovom In znamkami. Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelujočih ureja ODLOK 0 USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPEUSKI ODMEVI (št. 006-1/95-1), ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta občine Grosuplje dne 30. 10. 2002. NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL Prispevke naj avtorji predajo v kratki obliki. V skladu s programsko zasnovo in uredniško politiko bomo vsa nenaročena besedila, ki bodo daljša od 1800 znakov, zaradi pomanjkanja prostora krajšali. Prispevke v digitalnih oblikah je treba oddati v RTF, TXT ali DOC zapisih brez vnesenih fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printana v velikosti 12 (do max 16) pt ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi. TEHNIČNA NAVODILA ZA FOTOGRAFIJE IN OSTALO SLIKOVNO GRADIVO Fotografije, risbe in ostalo slikovno-grafično gradivo naj bodo posredovani na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih. le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja) ali TIF ali PDF zapisu, 300 dpi, barvne v CMYK raz-slojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi. 21 ni ©mkhe Mmmu li mimrnsiL mam w dh PRAZNOVANJE 500 LETNICE SOLE V ŠMARJU SE BO NADALJEVALO DO KONCA LETA 2004 Praznovanje 500 letnice šole v Smarju-Sapu in občini Grosuplje je v zakJJučni fazi in vse bolj se približuje datum 8. julij 2004, dan ko se s ponosom in veseljem svečano spominjamo 500 letnice začetka organiziranega šolstva v naših krajih. V minulih dveh letih, se je dogajalo že veliko prireditev in v tem času smo lahko uspešno predstavili bogato zgodovino naših krajev in ljudi v tem območju. Dosedaj smo lepo in uspešno sodelovali z mediji, ki so nam naklonili dragocen čas in sproti obveščali javnost o naših aktivnostih. Smarski simpozij v letu 2003 je dal temu praznovanju še posebno mesto, saj je pod programskim vodstvom g. Jakoba Mulerja simpozij potrdil zgodovinsko dejstvo o začetku organiziranega šolstva v teh krajih in o ljudeh, ki so ime kraja Šmarja in širše okolice ponesli v širni svet V občinskem organizacijskem odboru, ki skrbi za organizacijo prireditev smo ves ta čas budno bdeli nad prireditvami In poskušali s svojo spodbudo pripraviti mar si katero organizacijo, ustanovo ali posameznika k aktivnemu delu pri sami organizaciji. Številne ustanove so se pobudi odzvale in pripravile praznovanja v okviru svojega javnega poslanstva in zmožnostih, ki so na voljo. To so šola v Šmarju, župnija Šmarje-Sap, KS Šmarje-Sap, Občina Grosuplje. Knjižnica Grosuplje, Javni sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti, PGD Šmarje-Sap. Turistično društvo Šmarje-Sap in še mnogi drugi. V organizacijskem odboru smo se v zadnjem času ukvarjali z razmišljanjem, da bi bilo potrebno praznovanje podaljšati še naprej do konca leta 2004 in to iz preprostega razloga, da je v tem sedaj že pred počitnicami izredno veliko število drugih že tradicionalnih prireditev in bi zaključek našega praznovanje prav v juliju ne imel take teže in tudi medijske podpore. Zato smo se v odbora na zadnji seji odločili, da se praznovanje nadaljuje tudi v počitniškem času in se zaključek pripravi na Jesen - to Je ob koncu septembra oziroma v začetku oktobra. Skladno s tem bo izšla tudi že dolgo pričakovana Knjiga o Smarju-Sapu. ki nastaja na podlagi šmarskega simpozija. Seveda pa to ne pomeni, da se do tedaj ne bo nič dogajalo. Prav nasprotno, ob koncu junija bo v Šmarju-Sapu lepo število prireditev, ki potekajo ustaljeno s sprejetim program organizacijskega odbora. V preteklih mesecih Je Mlo po moji oceni doseženo veliko zaupanje med številnimi organizacijami in iskrena želja po odkritem sodelovanju na temeljih, ki pomenijo, da Je praznovanje bogate zgodovine dogodek, ki nas vse skupaj obogati v vsakodnevni različnosti in spoštovanju različnosti je tudi ključ do uspeha. CENE V VRTCIH ZA 12 % VIŠJE V predlogu, ki ga je uradno občinskemu svetu podal župan Janez Lesjak, obrazložila pa vodja pristojnega občinskega urada Jelka Kogovšek, je bilo zapisano, da naj bi se cene programov v WZ »Kekec« Grosuplje povišale za 12 %, kar naj bi bila obveznost občinskega proračuna. V povišanje ceneje zajeto predvideno povišanje plač in drugih elementov za izračun cene od 1. januarja 2004 ter bi do konca leta zagotavljala pokrivanje stroškov izvajanja javne službe. Vendar pa bo ta dvig cene vplival na zmanjšanje porabe v postavkah, kjer so predvidena financiranja drugih programov v vrtcih. Cena naj bi začela veljati 1. junija 2004. Obširno gradivo je pripravil urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance in je oblikovan na osnovi Pravilnika, za osnovo pa so služili tudi Odlok o proračunu občine Grosuplje za leto 2004, Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS in Globalna izhodišča za pripravo proračuna za leto 2004 in 2005, ki gaje posredovalo Ministrstvo za finance. Večino stroškov v vrtcih predstavljajo plače, prispevki in drugi osebni prejemki delavcev (79 % za otroke 1-3 let in 78 % za otroke od 3 do 6 let). Cene so oblikovane na podlagi stroškov dela, materiala in storitev ter živil za otroke. V preteklem letu je grosupeljski vrtec posloval s presežkom 311 tisoč, skupaj pa so odhodki znašali skoraj 440 mio sit. K celotnemu zvišanju cene prinašajo 16 %-no povišanje izplačila regresa za letni dopust in jubilejne nagrade, 13 % pa prispevajo bruto plače ter prispevki in davki, napredovanja, nekaj pa dodatno zaposlovanje, tudi v vrtcu, ki se odpira v Št.Juriju. Med razpravo je dr. Mira Kranjca zmotilo, da povišanje ni narejeno točno sredi leta, pa tudi nikjer ni zapisano, da se bodo cene po 1.1. 2005 znižale. Dodatno je utemeljil še, da se npr. njemu osebno kot Ravnateljica vrtca Cvetka Košir In vodja pristojnega občinskega urada Jelka Kogovšek pri obrazložitvi podražitev cen. javnemu uslužbencu plača ni dvignila že 28 mesecev, poleg tega je dejanski dvig v enem letu višji za 13 % in to na najvišji postavki občinskega proračuna, s čemer seje strinjal tudi Jože Šlrcelj (NKG). Kogovškova je dodatno pojasnila, da je v zadnjih letih bilo več težav v zvezi z oblikovanjem cene na začetku leta, saj običajno ni bil sprejet niti proračun, od občine pa ta povišanja zahteva državna zakonodaja. Jože Intlhar (LDS) je nato izjavil, da je prav zaradi takih potez glavni inflacijski nosilec država sama in da pravzaprav v tem primeru občinski svetniki o ničemer ne odločajo, kar je potrdil tudi Janez Plntar (SDS) s svojimi predhodnimi podrobnimi analizami. Matjaž TrontelJ (SLS) je dodal, da je pravi problem v diskriminatorni zakonodaji, ki od privatnih vrtcev zahteva 100 %-no pokrivanje vseh stroškov varstva in da se bo morala lojalna konkurenca pojaviti tudi na tem področju. Dr. Peter Hostnlk (N.Si) pa je kljub temu pohvalil dosedanje delo zaposlenih v vrtcu, saj se z osebjem srečuje že petnajst let in meni še, da povečanje cen staršem ne bo pomenilo večje obremenitve. 8 svetnikov je glasovalo za povišanje cen, 5 pa jih je bilo proti, s čemer je bil predlog potrjen. Jože MIMIč PLAČILA STARŠEV PO VELJAVNIH CENAH PRIMERJALNO IN PREDLAGANIMI NOVIMI CENAMI PO PLAČILNIH RAZREDIH Plačilni razred Dohodek na člana v % % plačila do polne cene Število otrok Stara cena 1-3 76.230,00 Stara cena 3-6 60.375,00 Nova cena 1-3 85.550.00 Nova cena 3-6 67.640,00 Povečanje cene 1-3 Povečanje cene 3-6 oproščeni denarni dodatek 0 20 0,00 0,00 0,00 0,00 prvi do 25 % 10 101 7.623,00 6.038.00 8.555,00 6.764,00 932,00 726,00 drugi od 25 % do 35 % 20 123 15.246,00 12.075,00 17.110,00 13.528,00 1.864,00 1.453,00 tretji od 35 % do 45 % 30 114 22.869,00 18.113,00 25.665,00 20.292,00 2.796,00 2.179,00 četrti od 45 % do 55 % 40 80 30.492,00 24.150,00 34.220,00 27.056,00 3.728,00 2.906,00 peti od 55 % do 70 % 50 46 38 115,00 30.188,00 42.775,00 33.820.00 4.660,00 3.632,00 šesti od 70 % do 90 % 60 33 45.738,00 36.225,00 51 330,00 40 584,00 5.592,00 4 3s0.00 sedmi od 90 % do 110 % 70 11 53.361,00 42 265,00 59.885,00 47.348,00 6 524,00 5.083,00 osmi nad 110 % 80 17 60.984,00 48.300,00 68 440,00 54.112,00 7.456,00 5.812,00 Dohodek na družinskega člana pomeni bruto mesečni dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji. Krajanke in krajani Šmarja-Sapa, občanke in občani občine Grosuplje, vljudno vabljeni na prireditve v čast praznovanju naše skupne obletnice. Matjaž Trontelj, predsednik organizacijskega odbora Na podlagi 4. člena Odloka o nagradah in priznanjih občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 40/04) in 18. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 42/99 in 36/02) je Občinski svet Občine Grosuplje na svoji 19. seji, dne 26.05.2004, sprejel SKLEP O PODELITVI NAGRAD IN PRIZNANJ OBČINE GROSUPLJE ZA LETO 2004 1. člen Podelita se dve nagradi občine Grosuplje z zlatim znakom občine Grosuplje, ki jo prejmeta: - Kolesarsko društvo Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje, - Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, 1290 Grosuplje. 2. člen Podelita se dve priznanji občine Grosuplje z zlatim znakom občine Grosuplje, ki jo prejmeta: - Društvo podeželskih žena Sončnica, Cesta na Krko lb, Grosuplje, - Osnovna šola Brinje Grosuplje, Ljubljanska cesta 40a, 1290 Grosuplje. 3. člen Podelita se dve priznanji občine Grosuplje s srebrnim znakom občine Grosuplje, ki jo prejmeta: - Moški pevski zbor Šmarje Sap, 1293 Šmarje Sap, - Atletski klub Špela, Trubarjeva 6,1290 Grosuplje. 4. člen Podelita se dve priznanji občine Grosuplje z bronastim znakom občine Grosuplje, ki jo prejmeta: - Zveza šoferjev in avtomehanikov Grosuplje, Taborska cesta 13, Grosuplje, - Organizacijski odbor ob 500 - letnici šole v Šmarju, Lahova cesta 2, 1293 Šmarje Sap. 5. člen Nagrade in priznanja občine Grosuplje se podelijo ob občinskem prazniku, 25. junija. 6. člen Sklep začne veljati z dnem sprejema na občinskem svetu. Številka: 900 - 1/01 - Datum: 26. 5. 2004 Občina Grosuplje, občinski svet, župan Janez Lesjak AKT 0 USTANOVITVI SKUPNEGA ORGANA V JAVNEM KOMUNALNEM PODJETJU GROSUPUE Direktor podjetja Janez Skarlovnikje uvodoma povedal o dosedanjemu oblikovanju akta o skupnem organu, ki ga zahteva tudi Zakon o lokalni samoupravi v 61. členu. Ta organ naj bi se v bodoče imenoval skupščina in jo predstavljajo vsakokratni župani občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Med naloge skupščine pa sodijo: - določanje posebnih pogojev za izvajanje dejavnosti in zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, - usklajevanje odločitve posameznih občin v zvezi z zagotavljanjem javne službe, - odločanje o cenah za uporabo komunalnih storitev, - odločanje o spremembah družbene pogodbe, - odločanje o spremembah oblike organiziranosti družbe in statusnih spremembah (pripojitvi, združitvi, prenehanju, razdelitvi ipd.), - odločanje o spremembi osnovnega kapitala družbe JKP, - imenovanje in razreševanje predstavnikov družbe v kapitalsko povezanih družbah, - oblikovanje strokovne, posvetovalne, nadzorstvene in druge organe skupščine in družbe, za katere tako določa družbena pogodba, sklep skupščine ali zakon ter imenuje in razrešuje člane teh organov in komisij, - določanje poslovne politike, - sprejemanje delovnih načrtov in programov ter splošnih aktov družbe in pravilnikov, -sprejemanje poslovnega poročila, obračuna in zaključnega računa JKP, - odločanje o delitvi bilančnega dobička, - zahtevajo delno ali periodično poročilo o poslovanju družbe, - imenovanju in razreševanju direktorja in določanje višine njegove plače, - daje smernice za delo direktorju, - odloča o drugih zadevah, določenih s predpisi, - in opravlja druge naloge skupščine. Na seje skupščine bodo lahko vabili poleg članov in direktorja družbe tudi predsednika sveta delavcev, kadar se bo odločalo ali razpravljalo o vprašanjih iz področja delovanja sveta delavcev, predsednika nadzornega odbora družbe, predsednika odbora za infrastrukturo posamezne občine in po potrebi strokovnjake iz posameznih področij. Nadzor pa naj bi po sklepu odbora za prostor ostal v enaki sestavi in nalogami, kot jih je imel doslej. Božo Predallč (SDS) je v razpravi opozoril o možnostih, ki bi nastale, če bi se število glasov, ki so zaupani aktualnim županom, v skrajnem primeru tudi zlorabilo in bi lahko samo dva župana »povozila« glas tretje občine. Zato bo glasoval proti. Dušan Hočevar (SDS) je v obrazložitvi glasu proti dejal, da je kljub temu, ker še ni sprejetega novega zakona o javnih podjetjih, treba ohraniti nadzorni svet, saj novi zakon govori o dveh organih - direktorju in nadzornem svetu inje sedanja predlagana rešitev pesek v oči. V bistvu pa je to potrdil tudi Stane Žvegla (ZLSD) s svojim predlogom, koje dejal, da je treba v 15. členu predlaganega medobčinskega akta dodati nadzorni svet. Matjaž Trontelj (SLS) je imel pomisleke tudi nasploh o ustanavljanju medobčinskih javnih podjetij kot so Knjižnica, Glasbena šola, o katerih gre pri sprejemanju raznih aktov tudi ogromno časa. Dodal je še pomislek, ali je nadzor v javnih ustanovah sploh uspešen, s čemer se je strinjal tudi dr. Miro Kranjc (LDS), ki je že aprila letos pri prvem oblikovanju osnutka menil, da naj se ohrani nadzorni svet, drugo pa je njegova pristojnost, saj gre tudi za največje javno podjetje v občini. Dr. Peter Hostnlk je vprašal glede določbe o imenovanju direktorja. Če ga potrjujejo občinski sveti, potem nima pomislekov. Nadalje je še vprašal, kdo določa plačo direktorju in višino sejnin. Direktor občinske uprave Marko Podvršnlk je pojasnil, da vse to določa zakon, ki pravi, da direktorja postavlja ustanovitelj, merilo za plačo pa so velikost podjetja, vendar ne more biti večja od največje plače enega od županov ustanoviteljic. Župan Janez Lesjak je posredoval mnenje predvsem o odgovornostih župana, direktorja, vloge nadzornega občinskega odbora in nadzornega sveta. Žal, dosedanji grosupeljski predstavnik ni nikoli poročal, kaj se dogaja v JKP oziroma v njegovem nadzornem svetu. Predlog dopolnjenega akta je nato sprejelo 16 svetnikov, 4 so bili proti. Akt je sprejela že občina Dobrepolje, Ivančna Gorica pa naj bi ga v enaki vsebini sprejela v kratkem. Jože Miklič KRATKE Z OBČINSKEGA SVETA PREDSTAVNIK V JAVNEM ZAVODU KNJIŽNICA GROSUPUE Komisija za »imenovanja« je med dvema predlogoma izbrala Marijo Mišmaš Pintar v svet zavoda Knjižnica Grosuplje. Občinski svet jo je potrdil brez razprave s 17 glasovi. OGLAŠEVANJE V OBČINI GROSUPUE - NAJTEŽJI ODLOK Odlok o oglaševanju je bil že nekajkrat obravnavan na občinskem svetu. Odbor za prostor na zadnjem sklicu ni imel posebnih predlogov, amandma pa je dala Slovenska demokratska stranka na dopolnitev 29. člena, ki pravi: »V sklepu se kot brezplačna plakatna mesta določijo tudi oglasna mesta, določena tudi v 11. členu tega odloka, izložbena okna in vrata, drogovi javne razsvetljave, ki niso zasedeni s strani koncesionarja ali izbranega izvajalca.« Za amandma je glasovalo 17 svetnikov, 2 sta bila proti. Odlok v celoti pa je potrdilo 21 svetnikov. Na koncu ga je župan pokomentiral, da je bil to eden od najtežjih odlokov v 'zgodovini' tega občinskega sveta in je zato toliko bolj vesel, ker je bil tik pred zdajci (evropske volitve) sprejet celo soglasno. PREHOD ČEZ ŽELEZNIŠKO PROGO V ČUŠPERKU Na zahtevo Prometnega inšpektorata Republike Slovenije je bil v Čušperku ukinjen nivojski prehod čez železniško progo. Za vzpostavitev nove povezave obstoječe gozdne ceste je v gradnji del nove gozdne ceste, ki bo vzdolž železniške proge povezala obstoječo gozdno cesto z javno potjo pri kapeli ob domačiji Žitnik. S tem bo lastnikom gozdov zahodno od železniške proge v Čušperku omogočeno varno spravilo lesa iz gozdov. Novi del predvidene ceste poteka pretežno po privatnih zemljiščih, zato je Občina Grosuplje v letu 2002 z lastniki zemljišč sklenila dogovor za odmero in odkup potrebnih zemljišč. Svetniki so sklep potrdili brez razprave. Jože Miklič INFORMACIJE, POBUDE IN VPRAŠANJA SVETNIKOV MIha Kadunc (N.Si) je povedal, da so postavili na cestišče skozi zaselek Benat v Ponovi vasi omejitev 40, kar se mu zdi neprimerna rešitev. Dr. Peter Hostnlk (N.Si) je ponovno opomnil v zvezi z avtobusnim postajališčem pred šolo na Adamičevi cesti. Nadalje pa ga je zanimalo, ali je povezovalna cesta Toneta Kralja že dokončna. Župan je v zvezi s cesto dejal, da bodo pripravili nekoliko širšo »kampanjo« obveščanja domačinov, ko bodo postavili nove znake. Stane Žvegla (ZLSD) ni bil zadovoljen z odgovorom na predhodno zastavljeno vprašanje v zvezi s prekopi čez ceste za razne priključke, saj v odgovoru ni bilo navedeno, v kolikem času je treba napraviti sanacijo prekopov. Božo Predallč (SDS) -je že pred meseci opozoril na problem zalivanja cestišča pri kapelici v Jerovi vasi in ga je zanimalo, če je že kdo kaj ukrenil. Župan trdi, da občasne poplave te ceste še niso kritične. - Nadalje je Predaliča zanimalo, kako je z vrtcem, ki naj bi bil v nekdanji trgovini pri šoli LA Grosuplje, saj je občina za zdaj zapuščeno zgradbo namenila kar precej sredstev. Župan pravi, da vsi investicijski programi ne morejo biti rešeni takoj. Zato bo treba počakati, da bo sprememba objekta v vrtec dobila dovolj denarja na svoji postavki v proračunu. Predaličje nadalje predlagal, da bi zgradbo začasno morda v tem času oddali kakšnemu podjetniku za skladiščne prostore. - Zanimalo pa ga je še, kaj je z »darilom«, ki ga je občina dobila pri Županovi jami. Župan je povedal, da se je med tem časom zamenjalo vodstvo v podjetju Vele, ki pa se ponovno menja. Na občini bodo čakali na ugoden trenutek, da prepričajo vodstvo podjetja, naj uresniči darilno pogodbo, ki so jim jo pripravili njihovi predhodniki. Anton Perme (SLS) - je dejal, da je cesta na pokopališče postala črna točka, saj je preoz- ka, od kar pa je asfaltirana do slivniške ceste, je postala precej bolj prometna in še toliko bolj nevarna. Župan trdi, da na tej cesti ne sme biti hitre vožnje, ostaja pa odprto vprašanje, da bi zaprli cesto za tovornjake. - Romi so si ustvarili svoje »magistrale« po kmetijskih zemljiščih. Župan je med drugim pojasnil, da je problematika Romov stara približno 1000 let in da v tem trenutku vseh težav ni možno rešiti, še posebej pa ne na občini. Perme je nato dejal, če se ne bodo začeli pogovarjati, se bo zgodil »Ambrus« v Grosupljem, župan pa je dejal, ko bo ponovno prišel v občino evropski komisar, bi moral biti Perme njegov sogovornik. Z odgovorom ni bil zadovoljen niti Božo Predalič (SDS), ki seje skliceval na občinski Statut, kjer govori o kaznovanju kršilcev javnega reda. Župan pa je vztrajal, da je s tem mišljeno urejanje samo na javnih površinah oziroma prostorih. - Prornetna varnost skozi Praproče je na državni cesti ogrožena, saj cesta dovoljuje hitrost do 90 km/h. Poleg tega je asfalt že močno uničen zaradi težkih tovornjakov komunale, ki vozijo na deponijo v Špaji dolini. - Dodal je še, ko se bodo izdelovali načrti za izvedbo krožišč, naj bi jih pred tem dali v temeljit pregled, da ne bi bili premajhni. Dr. Miro Kranjc (LDS) - je pohvalil Plesni klub M Grosuplje, kije organiziral čistilno akcijo ob potoku Bičje. - Problem v občini pa ostajajo azbestne kritine. Kaj lahko napravi lastnik, če ni nobenih možnosti za deponiranje teh materialov v občini in naj Javno komunalno podjetje Grosuplje odgovori glede odlaganja nevarnih in škodljivih azbestnih snovi? Dr. Miro Kranjc je tokrat načel vprašanje azbestnih odpadkov. (Pri Grosupeljskih odmevih smo Jih načenjali že pred leti.) Jožeta Slrclja (NKG) -je zanimalo, zakaj je bil objavljen tako kratek čas v natečaju za prizidek Knjižnice Grosuplje. Župan mu je pojasnil, daje najbrž spregledal rok, kije določen do konca julija, kar zadostuje izdelovalcem takih natečajev. Natečajno dokumentacijo pa je dvignilo okoli 20 natečajnikov. - Družbeni dom: V uradnem listu je bilo obvestilo, da bo objavljen razpis, v zemljiški knjigi pa še ni vpisan na novega lastnika. Župan je odgovoril, da je zadeva v postopku. Investitorju je dan pogoj, da spelje nameravano investicr jo do določenega roka, zato tudi lastnina še ni prenesena. - Občina je lastnica nekega zemljišča na Stranski poti. Na zelenici so nevarna in polomljena igrala. Župan je zatrdil, da igrala niso na občinski zemlji, pač pa na skupnem prostoru, katero še ni lastniško rešeno. Igrala je postavil hišni svet, ki je zanje tudi odgovoren. Božidar Gabrijel (LDS) - je povedal, da se na šoli LA dela škoda, saj na več mestih zamaka streha. Lahko pa počaka obnova fasade do naslednjega leta. Predlaga, da se v proračunu to izvede v letošnjem rebalansu proračuna. - O protihrupni ograji pri naselju Šmarje-Sap pa je komentiral, daje DARS napravil neprimerne in grde »planke«, ki jih ni enakih na celi trasi. Ravne plošče ne vpijajo hrupa, pač ga samo odbijajo na drugo stran naselja, naselje pa je tako in tako prerezano na dva dela. Matjaž Trontelj (SLS) -je pohvalil, da je na prvi seji, od kar smo v Evropski uniji, izobešena v sejnem prostoru tudi evropska zastava. - V kakšni fazi je tržnica v Grosupljem? Župan je pojasnil, da je bil projekt ustavljen, računa pa, da bi še letos obnovili postopek. Alojza Verbajsa (SDS) je zanimalo, ali je res, da seje cesta ob pokopališču asfaltirala po privatnih zemljiščih. Župan je pojasnil, da ni čisto tako, temveč bo treba ob cesti rešiti nekatere druge konflikte. Jože Miklič POROČILO 0 DELU UPRAVNE ENOTE GROSUPUE V LETU 2003 ODGOVORI NA VPRAŠANJA ČLANOV OBČINSKEGA SVETA Ob obravnavi Poročila o delu Upravne enote Grosuplje za leto 2003 dne 21.4. 2004 so imeli občinski svetniki določena vprašanja, na katera posredujemo pisne odgovore: Kako UE vodi register Romov In ali je kakšna razlika glede na ostalo prebivalstvo? Za vse občane UE vodi enotni register stalnega prebivališča. Razlike med prijavami ni. Na matičnem uradu se po naslovih vodi evidenca gospodinjskih skupnosti. Posebne evidence o Romih UE ne vodi. Prijave se izvajajo na podlagi Zakona o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 9/2001). Informacija o stalnem prebivališču V 6. členu Zakona o prijavi prebivališča je določeno, da mora posameznik stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja prijaviti pristojnemu organu v osmih dneh od naselitve, kadar se v nekem naselju stalno naseli ali spremeni naslov stanovanja, odjaviti pa pred odselitvijo, kadar se stalno odseli z območja Republike Slovenije. Ob prijavi spremembe stalnega prebivališča mora predložiti dokazilo o pravici prebivanja na naslovu, ki ga prijavlja (dokazilo o lastništvu, najemno ali podnajemno pogodbo, soglasje lastnika...). Če posameznik takega dokazila ne more predložiti, pa se v postopku ugotovitve dejanskega stalnega prebivališča nesporno ugotovi, da prebiva na določenem naslovu, se posameznika prijavi na podlagi odločbe. S tem je mogoče doseči temeljni namen zakona, ki je v popolnosti evidence stalno in začasno prijavljenih posameznikov na območju Republike Slovenije. Dolžnosti prijave in odjave prebivališča pa ni mogoče razumeti kot omejevanje pravice posameznika do svobode gibanja in svobode izbire prebivališča. Nasprotno, ta dolžnost je v interesu posameznika, da iz naslova stalnega prebivališča uveljavlja določene materialne pravice, olajšano pa mu je tudi izpolnjevanje obveznosti do države. NI podatkov, koliko anketirancev Je sodelovalo v anketi o zadovoljstvu strank na UE, podatki so samo za KU Ivančna Gorica Anketa o zadovoljstvu strank s storitvami upravne enote je bila izvedena v novembru 2003, obdelava vprašalnikov pa v mesecu decembru 2003. Vprašalnik je na: • oddelku za upravno notranje zadeve izpolnilo 90 anketiranih oseb, • oddelku za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve 45 anketiranih oseb, • oddelku za okolje in prostor 49 anketiranih oseb, • oddelku za kmetijstvo in gospodarstvo 45 anketiranih oseb. Na ravni Upravne enote je bilo zbranih 229 izpolnjenih vprašalnikov, na KU Ivančna Gorica pa 43 izpolnjenih vprašalnikov. Kdaj se bodo izvajali postopki razlastitve, kako se bodo Izvajali In kako je možno izvesti razlastitev v tem trenutku? Odgovor na vprašanje, kdaj se bodo lahko izvajali postopki razlastitve na upravnih enotah, je podan na 13. strani poročila o delu UE Grosuplje za leto 2003, in sicer v 4. odstavku za področje okolja in prostora. Razlastitve po Zakonu o urejanju prostora ZUreP (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) se bodo lahko izvajale šele s sprejetjem novih lokacijskih načrtov, na podlagi določil ZUreP-a, ki so zakonska podlaga za postopke o razlastitvi. Pojasnilo v zvezi z navedbami o slabi kadrovski strukturi na občinskem nivoju na področju okolja in prostora In pomanjkljivim lokacijskim Informacijam Glede navedb o slabi kadrovski strukturi oziroma izkušnjah javnih uslužbencev na občinskem nivoju pri izdajanju lokacijskih informacij oziroma pravočasni pripravi in izdaji prostorskih dokumentov pojasnjujemo, da v poročilu v tej zvezi ni bila posebej izpostavljena Občina Grosuplje, saj uprav- na enota teritorialno pokriva tudi Občino Ivančna Gorica in Občino Dobrepolje. Dejstvo pa je, da so povečane in nove naloge lokalne samouprave na področju urejanja prostora - priprava novih prostorskih dokumentov, izdajanje lokacijskih informacij za gradnjo, strokovno zelo zahtevne in obsežne naloge. Od kvalitete izvedbe teh nalog - po vsebini in pravočasnosti, je posledično odvisna graditev vseh objektov. Glede izvajanja določil Zakona o urejanju prostora, ki nalaga občinam izdajanje lokacijskih informacij, je Upravna enota Grosuplje v letu 2003 v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj ter v razgovorih s projektanti, ugotovila naslednje: Lokacijske informacije, ki so po Zakonu o graditvi objektov obvezna sestavina projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in jih je izdal Urad za prostor Občine Grosuplje v letu 2003, so bile pomanjkljive, vsebovale so predvsem navedbo členov iz veljavnega prostorskega dokumenta, ne pa tudi vsebine. Projektantom, ki niso urbanisti, vsebinsko pomanjkljive lokacijske informacije niso bile dovolj razumljive oziroma zadostna podlaga za ažurno in kvalitetno projektiranje. Več primerov je bilo tudi, da iz lokacijske informacije niso razbrali, ali je določeno vrsto gradnje, ki naj bi jo projektirali na konkretni lokaciji, možno zgraditi ali ne. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo v letu 2003 ni v zakonsko predpisanem roku izdalo podzakonskega predpisa Pravilnika o obliki in pogojih ter načinu za izdajo lokacijske informacije. Navedeni izvršilni predpis, ki je bil sprejet šele v aprilu 2004, bo pospešil in prispeval h kvaliteti izvajanja nalog na tem področju. Pojasnilo v zvezi z 2,2 % rešenih zadev po preteku zakonitega roka Upravna enota Grosuplje je v letu 2003 rešila 409 zadev ali 2,2 % zadev po prekoračitvi zakonitega roka (rok za rešitev enostavnih zadev je po ZUP-u 1 mesec, za posebni ugotovitveni postopek pa 2 meseca). UE vodi posebno evidenco, s katero spremlja, ali je bila posamezna zadeva rešena v zakonitem roku ali ne, in v primeru, da je rok prekoračen, ali je krivda za nastalo zamudo na strani javnega uslužbenca, ki zadevo rešuje, ali na strani vlagatelja zahteve. Iz evidence izhaja, da so razlogi za rešitev zadev po prekoračitvi zakonitega roka skoraj v vseh primerih na strani vlagateljev ali drugih organov, ki sodelujejo v postopku. Na področju okolja in prostora so vzroki za zamudo v večini primerov na strani strank (nepopolne vloge, pomanjkljiva dokumentacija, nepravočasno izdajanje soglasij zakonsko določenih soglasodajalcev na projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja). V postopkih izdaje uporabnega dovoljenja pride do zamude v primeru, ko investitor ne zgradi objekta v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem, zato je potrebno izdati odločbo o odpravi pomanjkljivosti in nato opraviti ponovni tehnični pregled pred izdajo uporabnega dovoljenja. V postopkih izdaje gradbenih dovoljenj pa zamuda nastane zaradi vračanja vabil strankam na ustno obravnavo. Na področju gospodarstva UE praviloma v postavljenem roku od pristojne institucije ne prejme strokovnega mnenja o ogledu poslovnega prostora za opravljanje gostinske dejavnosti. Na področju denacionalizacije pa Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov z upravičenci za dodelitev nadomestnih zemljišč ne sklepa sporazumov v postavljenem roku. V nekaterih primerih UE ne prejme sporazuma tudi po več mesecev, nekateri izvedenci gradbene stroke zamujajo s cenilnimi poročili in jih dostavijo šele po večkratnih urgencah. Zavezanci na opredelitev do zahtevka stranke po določbah ZDen. odgovore v večini pošljejo po roku ali pa zahtevajo še dodatne listine. Na področju notranjih zadev je razlog za rešitev zadev po prekoračitvi zakonitega roka že v poročilu opisanega problema ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, nevračila registrskih tablic oziroma odjave vozila po preteku registracije ter dolgega reševanja predhodnih vprašanj pri drugih organih. Na področju reševanja zadev po vojni zakonodaji (žrtve vojnega nasilja, vojni invalidi in vojni veterani) mora stranka priložiti številna dokazila, pridobivanje dokazil pa traja zelo dolgo, nekaj mesecev in tudi več. Nevenka Dolgan, načelnica Odgovori na vprašanja Franca Štibernika, predsednika Odbora za prostor, komunalno infrastrukturo in ekologijo, s 13. redne seje z dne 15. 4. 2004 POROČILO O IZKORIŠČANJU NARAVNIH DOBRIN Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za rudarstvo, Dunajska cesta 48, Ljubljana izdaja na podlagi 14. člena Zakona o rudarstvu -ZRud (Uradni list RS, št. 56/99) in 10. členu Uredbe o načinu določanja plačila za rudarsko pravico (Uradni list RS, št. 43/00 in 41/02), odločbe o plačilu koncesijskih dajatev za izkoriščanje mineralne surovine tehnični kamen - dolomit dvema zavezancema in sicer Mineralu d.d„ Letališka cesta 5, Ljubljana in GPG Kip Kop d.o.o., Cesta dveh cesarjev 393, Ljubljana, ki »uradno« izkoriščata naravne vire v Občini Grosuplje. V spodnji tabeli so prikazane obveznosti za zavezanca po letih nastanka v tolarjih. Plačilo je bilo izvedeno po upravni izvršbi koncesijskih dajatev preko DURS-a, in sicer samo za GPG Kipkop v višini 500.000,00 tolarjev za leto 2001. Leto/zavezanec 2001_2002_ 2003 GPG KIPKOP 850.939,00 1,003.317,00 812.360,00 MINERAL 795.086,00 1.951.977,00 3.035.807,10 POROČILO NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA Glede na pripombe, ki so bile posredovane s strani odbora v zvezi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča v lanskem letu, je bila ugotovljena pomanjkljivost pri dveh zavezancih. Ministrstvu za okolje in prostor je bilo postavljeno vprašanje v zvezi z nelegalnimi gradnja mi, vendar pisnega odgovora ni bilo posredovanega, podan pa je bil ustni odgovor, da Zakon ne prepoveduje obdavčitve za nelegalne gradnje, kar je sedaj zapisano tudi v spremembi Zakona o graditvi objektov. Pomanjkljivosti so bile odpravljene pri pripravi podatkov za leto 2004, ki so osnova za izstavitev odločb. V spodnji tabeli so prikazane obračunane in plačane obveznosti plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2003. FIZIČNE OSEBE PRAVNE OSEBE Odmera 2003 Plačila Odmera 2003 Plačila 82.388.350,00 81.006.512,88 51.385.974,00 38.969.995,20 (glavnica) (glavnica) 2.236.585,00 1.454.551,04 (obresti) (obresti) SKUPAJ 83.743.097,88 40.424.546,24 NAČRT UREDITVE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE NA OBMOČJU BRVACE - BLACK&DECKER Posredujemo podatke, ki se nanašajo na rekonstrukcijo ceste Grosuplje - Cikava po podatkih iz projektne dokumentacije, ki ga je izdelalo podjetje K.A.B. d.o.o., Novo mesto. V projektu rekonstrukcije regionalne ceste Cikava - Grosuplje, ki ga je izdelalo podjetje K.A.B. d.o.o., Novo mesto, so zajeti tudi vsi komunalni vodi, in sicer: el. visoka in nizka napetost, vodovod, javna razsvetljava, TK - kabel, koaksialen in optičen. Komunalni vodi se ustrezno zaščitijo ali dogradijo, skladno z dogovori z upravljala komunalnih vodov. Zbirna situacija komunalnih vodov za območje rekonstrukcije ceste bo posredovana na sami seji odbora. Nadaljevanje na naslednji strani. 4 P Občina Grosuplje, Taborska c. 2, Grosuplje na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02. 56/02 in 110/02), Odloka o porabi proračunske rezerve v letu 2004 (Ur. list RS, št. 61/04) in v skladu z 9. točko 5. člena Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Ur. list RS, št. 75/03) objavlja OBVESTILO o zbiranju vlog za delno povračilo škode, ki jo je v kmetijski proizvodnji povzročila suša v letu 2003 na območju občine Grosuplje 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska c. 2. Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je dodelitev sredstev posameznikom za delno pokritje škode, ki jo je v letu 2003 v kmetijski proizvodnji povzročila suša na območju občine Grosuplje. 3. Skupna vrednost razpisanih sredstev je 10.000.000,00 SIT. 4. Upravičenci do sredstev pomoči iz 2. točke tega razpisa so kmetijski proizvajalci, s stalnim prebivališčem na območju občine Grosuplje, ki obdelujejo kmetijska zemljišča in redijo živali. Do sredstev pa so upravičeni tudi tisti, ki se ukvarjajo z integrirano pridelavo zelenjave. 5. Sredstva se posameznikom dodelijo za ha obdelovalne površine. Višina dodeljenih sredstev posamezniku je odvisna od: razpoložljivih sredstev proračunske rezerve, števila prijav posameznikov, velikosti obdelovalne površine, poškodovanost glede na katastrsko občino. Upravičenci, katerih obdelovalna zemljišča so v katastrskih občinah: Blečji vrh, Polica, Vino, Ilova Gora, Velike Lipljene in Zdenska vas so upravičeni do 15 % višjega zneska kot pa upravičenci, katerih obdelovalne površine so v drugih katastrskih občinah. Do 15 % višjega zneska so upravičeni tudi pridelovalci integrirane pridelave zelenjave. 6. Upravičenci dokazujejo velikost obdelovalnih površin s seznamom površin v uporabi v letu 2003 ali obrazcem C, stalež živali z obrazcem B, vključenost v integrirano pridelavo zelenjave pa z obrazcem D iz vlog za dodelitev subvencije v letu 2003. 7. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti dostavljene do petka, 16. 7. 2004 do 12. ure na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije in dvignejo obrazec vloge pri ge. Martini Cingerle. 8. Prosilci bodo o dodelitvi sredstev obveščeni v roku 20-ih dni od datuma zaključka zbiranja vlog. 9. Sredstva se posameznikom dodelijo na podlagi sklepa župana. SEZNAM SPLOŠNIH AKTOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE GROSUPLJE, OBJAVLJENIH V URADNEM LISTU REPUBLIKE SLOVENIJE v mesecu oktobru, novembru, decembru 2003 in v mesecu januarju, februarju, marcu, aprilu in maju 2004 Občina Grosuplje, župan Janez Lesjak Nadaljevanje s prejšnje strani VAROVANJE VODA, KONTROLA ONESNAŽEVANJA Na področju Občine Grosuplje poteka že od leta 1997 vzorčevanje površinskih voda s spremljajočo analitiko, in sicer dvakrat letno za potok Grosupeljščico (Jerova vas in pod Grosupljem), potok Bičje (pod Sp. Slivnico in pri Brezju), potok Šica (Račna) in izvir Grdi žleb (Blato). Dosedanje vzorčenje in analizo je za Občino opravljala Inštitut za zdravstveno hidrotehniko Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Hajdrihova 28. Ljubljana, kije bil izbran na podlagi javnega odpiranja ponudb. Načrtuje se izdelava študije celovitega pregleda stanja vodotokov s predvideno oceno obremenitve onesnaževalcev. Poseben poudarek bo namenjen vodotoku Grosupeljščica, kjer bodo preverjeni vsi izpusti v potok, legalni in nelegalni. VEUAVNI AKTI Pregled veljavnih aktov: 1. Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o določitvi cen v Vzgojnovarstvenem zavodu Kekec Grosuplje (Uradni list RS, št. 96, z dne 3. 10. 2002) 2. Pravilnik o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Grosuplje (Uradni list RS, št. 96, z dne 3. 10. 2003) 3. Spremembe pravilnika o denarnih pomočeh iz proračunskih sredstev občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 96, z dne 3. 10. 2003) 4. Spremembe pravilnika o štipendiranju nadarjenih študentov v občini Grosuplje (Uradni list RS.št. 96, z dne 3. 10. 2003) 5. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Grosuplje za leto 2002 (Uradni list RS, št. 101, z dne 21. 10. 2003) 6. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Grosuplje za leto 2003 in 2004 (Uradni list RS, št. 101, z dne 21.10. 2003) 7. Odlok o predkupni pravici občine na nepremičninah (Uradni list RS, št. 106, z dne 30. 10. 2003) 8. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra pare.št. 1002/5 k.o. Stara vas (Uradni list RS, št. 106, z dne 30. 10. 2003) 9. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra pare.št. 2007/2, parc.št. 2007/3 in pare. št. 2007/4 k.o. Sela (Uradni list RS, št. 106, z dne 30. 10. 2003) 10. Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Dvori III (Uradni list RS, št. 111, z dne 13. 11. 2003) 11. Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Dvori IV (Uradni list RS, št. 111, z dne, 13. 11. 2003) 12. Obvezna razlaga Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega in dolgoročnega plana občine Grosuplje za obdobje od leta 1996 - 2000 (Uradni list RS, št. 111, z dne 13. 11. 2003) 13. Sklep o vrednosti točke za izračun komunalnih taks v občini Grosuplje (Uradni list RS, št. 111, z dne 13. 11. 2003) 14. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2004 (Uradni list RS, št. 111, z dne 13. 11. 2003) 15. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 116, z dne 27. 11. 2003) 16. Program priprave za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Turistično -oskrbovalni center III, Grosuplje (Uradni list RS, št. 117, z dne 28. 11. 2003) 17. Obvezna razlaga odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega in dolgoročnega plana občine Grosuplje za obdobje od leta 1996 - 2000 (Uradni list RS, št. 124, z dne 12. 12. 2003) 18. Popravek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorske planske celote v občini Grosuplje (Uradni list RS, št. 124, z dne 12. 12. 2003) 19. Popravek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko plansko celoto PPC 1/9 -Nova gora (Uradni list RS, št. 124, z dne 12. 12. 2003) 20. Sklep o izhodiščni ceni za izračun sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča izven območja urejanja stavbnega zemljišča za občino Grosuplje (Uradni list RS, št. 130, z dne 23. 12. 2003) 21. Dopolnitev programa priprave za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Turistično oskrbovalni center III, Grosuplje (Uradni list RS, št. 1, z dne 9. 1. 2004) 22. Pravilnik o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa izjavnih sredstev na lokalni ravni v občini Grosuplje (Uradni list RS, št. 6, z dne 23. 1. 2004) 23. Sklep o ukinitvi javnega dobra v k.o. Grosuplje naselje (Uradni Odtok o plačilu sorazmernega dela stroškov za pripravo m opremljanje stavbnega zemljišča na območju Občine Grosuplje Ur.l. 47/95 Odlok o spremembeh in dopolnitvah odloka o plačilu sorazmernega dela stroškov za pripravo m 0|iu?mlianie stavbnega zemljišča na območju Občine Grosuplle Url. 12/96 Odtok o spremembah In dopolnitvah odloka o plačilu sorazmernega dela stroškov za pripravo In opremlianje stavbnega zemljišča na območju Občine Grosuplje Ur 1. 65/97 oitlok o spremembah In dopolnitvah odloka o plačilu sorazmernega deta stroškov za pripravo ki opremljanje stavbnega zemljišča na območju Občine Grosuplle Ur.l. 14/00 Odlok o lavnem redu in miru v Občini Grosuplje Ur.l. 16/% , .: vsak torek od 1/. do 11. ur«. CESTNA KATASTROFA V GROSUPLJEM Na področju cestne ureditve vlada v občini Grosuplje pravi kaos. Prometne poti so močno poškodovane, dotrajane in povzročajo težave v premikajočem se prometu. Ravno tako pa primanjkuje tudi urejenih poti za kolesarje in pešce. Predsednik Zveze šoferjev in avtomehanikov Grosuplje Miran Križman pravi: »Mislim, da se bo potrebno bolj povezati s sveti za preventivo in varnost v cestnem prometu in ostalimi strokovnimi institucijami in se bolj intenzivno ukvarjati z našo problematiko pločnikov in urejenostjo križišč. »Zaradi slabega cestišča pa imamo pravzaprav srečo, da je na občinskih poteh tako malo trkov pločevine,« še meni Križman. »Če pogledamo Adamičevo cesto, priklop na avtocesto je tudi sila problematičen. Cesta proti Cikavi nima pločnika, cesta pa je posebno ob konicah zelo prometna. Prej bi bilo treba preventivno ukrepati, urediti pločnik in kolesarske steze ali pa ta promet preusmeriti drugam. Zaenkrat imamo srečo, da ni velikih karambolov!« Zlasti varnost nevozečih se udeležencev v cestnem prometu je v Grosupljem že zelo problematična. Vsakodnevno so izpostavljeni predvsem otroci. Ali v Grosupljem razmišljajo o semaforizaciji križišč pri šolah ali postavitvi ležečih policajev? »O tem teklo že nekaj debate. Ležeči policaji so bili že predvideni, vendar so ceste, ki vodijo mimo grosupeljskih šol, v glavnem državne ceste. Tam ne dopustijo ležečih policajev, prav pa je, da bi tam postavili semaforje.« Barbara Pance STRANSKA POT BURI DUHOVE Prebivalce Stranske poti 11/3 moti vsakodnevni promet, ki se odvija mimo njihovih domov. Ker naj bi ozka ulica ne bi bila namenjena srečevanju vozil, so pred leti že zbrali podpise in peticijo vložili na infrastrukturni oddelek Občine Grosuplje. Odgovora pa niso prejeli. Stranska pot II se na sredini razcepi v slepo ulico in dovozno pot na Ljubljansko cesto. Cesta, je povedal župan, je javno dobro in kot taka v uporabo vsem voznikom, slepa ulica pa je na voljo le stanovalcem. Cesta tudi še nekaj časa ni predvidena za širitev. V neposredni bližini omenjene ceste pa se v prihodnosti predvideva tudi gradnja novih stanovanjskih objektov. Tudi bližnje novogradnje na tem območju bodo potrebovale dostopno pot. Občina v tem trenutku ni pristojna razmišljati o vprašanju ceste, slediti mora samo prostorsko ureditvenemu načrtu. O novih cestnih povezavah, izpeljanih s Stranske poti, pa odloča upravna enota. Barbara Pance CESTA ZA (NA) LUNO Krajani KS Žalna že dlje obupujejo nad katastrofalno cesto, za katero se pa, kot kaže, še ne obeta primerna rešitev. Motijo jih jame, ozko cestišče in bankine, ki so višje od samega vozišča. Na cesti se tako nabira voda, nastajajo kotanje in onemogočeno je srečevanje vozil. Na občini se zavedajo, da je cestišče preozko, vendar v tem trenutku zanj nimajo predvidene celovite rešitve. Ko bo možnost, bo sanacija ceste vključena v občinski proračun in se bo k njenemu reševanju pristopilo generalno, je pojasnil župan Janez Lesjak. Tudi v podjetju Komunalne gradnje, ki je vzdrževalec ceste, so opozorili na problem ozkega cestišča in neprilik zlasti v času večjega deževja. Bankine bi lahko popravljali vsakih štirinajst dni, so nam dejali. Dokler ne bo cestišče širše, bo ta problem zagotovo prisoten. Barbara Pance SEVANJE V GROSUPLJEM? Telekomunikacijski oddajniki na območju Grosupljega so postavljeni v neposredni bližini stanovanjskih naselij, otroških igrišč, vrtcev in šol. Krajani niso prepričani o zadostni varnostni zaščiti teh aparatur pred morebitnimi sevanji. Občina na vprašanje o nevarnih vplivih na okolje, predvsem na ljudi, odgovarja, da strokovne službe potencialnih vplivov sevanja še niso analitično obdelale, zato ne moremo trditi, da je sevanje sploh prisotno. Janez Lesjak. župan občine Grosuplje: »Dandanašnji ni eksplicitnega odgovora ali pa so mnenja o škodljivosti zelo različna. Na občini nimamo odloka, na podlagi katerega bi lahko umaknili antene. To problematiko bomo še obravnavali in bomo ponovno poskusili pridobiti mnenja strokovne institucije, ali so sevanja v mejah ali ne. Če bo kar koli narobe, bomo, jasno, ukrepali, toda šele v trenutku, ko bo resnično ugotovljeno, da so stvari nevarne za okolje. Do tedaj pa nimamo pristojnosti nad to dejavnostjo.« Izvedeli smo tudi, da naj bi krajani pristojnim institucijam že poslali tudi peticijo o odstranitvi telekomunikacijskih objektov, ki naj po njihovem prepričanju celo ne bi imeli gradbenega dovoljenja. O tem smo povprašali tudi direktorja Javnega komunalnega podjetja Grosuplje Janeza Skarlovnika: »V naselju Grosuplje imamo postavljene oddajnike na dimniku centralne kotlovnice. Ko smo sklepali pogodbo z lastniki, smo se zavarovali tako, da smo zahtevali vso potrebno dokumentacijo, torej vsa upravna dovoljenja. Vso zahtevano dokumentacijo so nam tudi predložili.« Barbara Pance Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d o o PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta lokaciiska dokumentacija po stanh predpisih - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosupl|u m po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 IZRABLJENA MOTORNA VOZILA VARSTVA OKOUA Nadaljevanje s prejšnje številke Grosupeljskih odmevov. Kakšno je mnenje okoljsklh nevladnih organizacij glede uvajanja sistema o razgradnji Izrabljenih motornih vozli? Okoljske nevladne organizacije nov sistem podpirajo, saj prispeva k ohranjanju zdravega, čistega in urejenega okolja, za kar si sicer tudi same prizadevajo. Izrabljeno motorno vozilo mora vsebovati vsaj pogonske sklope, karoserijo, podvozje, kolesa ter katalizator in krmilno elektroniko, če ju je vozilo vsebovalo. Katere nevarne snovi, ki Jih vsebujejo motorna vozila, so najbolj obremenjujoče za okolje? Avtomobil je sestavljen iz približno 40 različnih materialov in 10000 sestavnih delov. Približno 70 utežnih odstotkov motornega vozila tvorijo železne in neželezne kovine, ki jih je mogoče reciklirati. Okoljsko onesnaževanje povzročajo naslednje sestavine motornih vozil: svinec, živo srebro, kadmij, šestvalentni krom, olja, tekočine proti zmrzali, zavorne tekočine, gorivo, akumulatorji in druge nevarne snovi. Koliko Izrabljenih motornih vozil nastane letno v EU? Leta 2000 je v EU nastalo približno 14,3 milijona izrabljenih motornih vozil, do leta 2015 pa naj bi njihovo število naraslo na 17 miljionov. Koliko Izrabljenih motornih vozil nastane letno v Sloveniji? V Sloveniji nastaja letno okoli 50.000 izrabljenih ali uničenih motornih vozil. Kolikšno Je število prijavljenih/registriranih motornih vozil v Sloveniji? V Sloveniji je prijavljenih/registriranih okrog 900.000 osebnih motornih vozil. Število na novo registriranih motornih vozil v Sloveniji v zadnjih letih narašča. V letu 2003 je ta številka presegla 60.000. Kdo In na čigave stroške bo Izvajal odstranjevanje ti. starih bremen, ki se nahajajo v naravi? Akcije odvozov "starih bremen" bo organiziralo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo v sodelovanju z občinami in izbranimi začasnimi izvajalci, nastali stroški pa bodo bremenili državni proračun. Koliko zapuščenih Izrabljenih motornih vozli so Inšpektorji za okolje evidentirali na območju Slovenije v letu 2002? V letu 2002 so inšpektorji za okolje evidentirali in pregledali 420 posamično zavrženih vozil ter 17 lokacij, kjer je bilo nepravilno odloženih približno 2.100 izrabljenih motornih vozil. Koliko zapuščenih Izrabljenih motornih vozli so Inšpektorji za okolje evidentirali na območju Slovenije v letu 2003? Kako so ravnali z zavrženimi motornimi vozili? V letu 2003 so inšpektorji za okolje evidentirali in pregledali 700 zavrženih vozil, od tega je bilo na 4 lokacijah zavrženih 250 izrabljenih vozil. Lastniki teh 4 lokacij niso imeli ustreznih dovoljen za hranjenje izrabljenih motornih vozil. Ko so inšpektorji evidentirali zapuščeno motorno vozilo, so ugotavljali lastnika vozila. Znani lastniki zapuščenega vozila so bili opozorjeni, naj zapuščeno vozilo odstranijo na predpisan način. Večina voznikov je zapuščena vozila po opozorilu inšpektorjev odstranila. Če pa inšpekcija ni ugotovila identitete lastnika zapuščenega vozila, so opravili poizvedbe na upravni enoti in policijski postaji. Če je to zadostovalo za identifikacijo lastnika zapuščenega vozila, je ta bil zaslišan oz. mu je bila v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku izrečena denarna kazen. Leta 2002 je bila izrečena kazen 6 lastnikom zavrženih vozil. V kakšne namene bo uporabljena pločevina razgrajenih izrabljenih motornih vozli? Odločitev o tem, katerim podjetjem bodo surovine prodane oziroma oddane, je v pristojnosti koncesionarjev oziroma izvajalcev. Pločevino bodo najverjetneje kupila podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo kovin (npr. Železarna Jesenice). Pogoj, da surovine odkupijo, je, da imajo pridobljeno dovoljenje Agencije Republike Slovenije za okolje za opravljanje dejavnosti, ki se navezuje na predelavo omenjenih surovin. AH razgradnja Izrabljenih motornih vozli vključuje ravnanje s škodljivimi snovmi (gorivo, olja, zavorne tekočine, tekočina proti zamrzovanju...)? Za ravnanje s škodljivimi snovmi, ki nastajajo pri razgradnji izrabljenih motornih vozil, so pooblaščene organizacije, ki imajo od Agencije Republike Slovenije za okolje pridobljena potrebna dovoljenja za predelavo le-teh. (www.arso.gov.si). Ali razgradnja Izrabljenih motornih vozil vključuje razgradnjo akumulatorjev? Ne, je pa dolžan koncesionar oz. izvajalec predati akumulatorje podjetjem, ki imajo ustrezno dovoljenje Agencije Republike Slovenije za okolje in so pooblaščena za predelavo akumulatorjev. (ww.arso.gov.si) AH razgradnja Izrabljenih motornih vozli vključuje razgradnjo starih pnevmatik? Ne. Za razgradnjo gum so pooblaščena podjetja, ki so pridobila koncesijo Vlade RS za opravljanje te dejavnosti. V Sloveniji nastane letno približno 15.000 ton odpadnih gum. Od tega jih 4000 ton uporabijo v Cementarni Anhovo kot energijski dodatek. Vendar pa zaradi onesnaževanja, ki ga s tem povzročajo, iščejo nove ZRABUENIMI MOTORNIMI VOZIL rešitve ravnanja z odpadnimi gumami. Ena od možnosti je predelava pnevmatik v granulat. V Sloveniji so za zbiranje in razgradnjo pnevmatik od 1. januarja 2003 naprej pooblaščeni trije koncesionarji (Kernis d.o.o. in Letnik Saubermacher d.o.o., Wolf d.o.o., Get Inženiring d.o.o.), ki bodo to dejavnost opravljali tudi po 1. maju 2004. Gre za proces zbiranja gum, mletja gum in predelave v granulat, iz česar je mogoče izdelati predpražnike, igrala in druge izdelke. Žal pa v Sloveniji trenutno še ni podjetij, ki bi bila pripravljena izdelovati izdelke iz granulata. V letu 2003 so omenjeni trije koncesionarji, ki so pooblaščeni za zbiranje in predelavo pnevmatik v granulat, skupno zbrali približno 5.000 ton gum. AH bodo prevzemna mesta, na katerih se bodo prevzemala Izrabljena motorna vozila, predstavljala okoljsko obremenitev za lokalno okolje? Ne. V bližini prevzemnih mest ne pričakujemo povečanega hrupa ali kake druge okoljske obremenitve. Potrebna opremljenost in urejenost prevzemnih mest je določena v Uredbi o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili. AH bodo pred predelavo motornega vozila Iz njega odstranjene nevarne snovi In tekočine? Zaradi možnih škodljivih vplivov na okolje je v uredbi določeno, da mora izvajalec pred predelavo iz izrabljenega motornega vozila odstraniti: - amortizerje, če iz njih ni bilo izpuščeno olje, - sestavne dele, ki vsebujejo azbest, - akumulatorje, - eksplozivna sredstva, - dele, v katerih se nahaja živo srebro, - olja, hladilno in zavorno tekočino, hladilno sredstvo, tekočino za čiščenje stekel, - katalizator, - uteži na kolesih, - aluminijasta platišča, - stekla, - pnevmatike, - veliki deli iz umetnih snovi, katerih po drobljenju ne bi bilo mogoče ločiti tako, da bi se zagotovila njihova snovna predelava, - kovinske dele, ki vsebujejo baker, aluminij ali magnezij, če jih pri drobljenju ni moč ločiti. Kolikšno število Izrabljenih motornih vozil bo predvidoma razgrajenih v obdobju enega leta? Na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo ocenjujemo, da v Sloveniji letno nastaja okoli 50.000 izrabljenih ali uničenih avtomobilov. Povprečna starost voznega parka osebnih vozil je v Sloveniji manj kot 7 let in se bo po pričakovanjih povečevala. STATUS AVTOODPADOV IN UVOZNIKOV AVTOMOBILOV Kakšna bo funkcija avtoodpadov po 1. maju 2004, ko začne veljati nov sistem ravnanja z Izrabljenimi motornimi vozili? Z začetkom veljavnosti uredbe o ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili bodo avtoodpadi izgubili svojo funkcijo, saj bodo zadnji lastniki izrabljenega vozila le to morali dostaviti na prevzemno mesto, od koder bodo izrabljena vozila prepeljana v razgradnjo. Kakšno vlogo Imajo v uredbi avtosalonl In uvozniki motornih vozli? Po letu 2007 bodo celotno breme plačila stroškov za razgradnjo izrabljenih motornih vozil nosili prodajalci motornih vozil in ne lastniki. Direktiva 2000/53/EC v osnovnih določilih pravi, da proizvajalci oz. uvozniki nosijo bistven del stroškov za predelavo tistih vozil, ki so bila dana na trg po 1. 7. 2002, po 1.1. 2007 pa za vsa vozila, ne glede na to, kdaj so bila dana na trg. VLOGA IN POMEN LOKALNIH SKUPNOSTI TER JAVNE UPRAVE AH bo Izvrševanje določil uredbe predstavljalo finančno breme za občinske proračune oz. lokalne skupnosti? Ne. Finančnih obremenitev za lokalne skupnosti po novi uredbi ne bo. Pred 1. majem 2004 so bile lokalne skupnosti delno finančno obremenjene z odstranjevanjem motornih vozil, ki so bila parkirana na javnih prometnih površinah ali so bila zapuščena v naravi. Z začetkom veljave določil nove uredbe teh obremenitev ne bo več, ker uredba pri odjavi motornega vozila iz prometa zahteva od lastnika oddajo vozila v razgradnjo. Lokalne skupnosti bodo prevzemale le še stroške dostave t.i. starih bremen na zbirna mesta. Ali se bodo z Izvajanjem določil uredbe zvišali stroški dela na upravnih enotah? Upravne enote predvidoma ne bodo imele večjih proračunskih stroškov, ki bi nastali zaradi izvajanja določil uredbe. Delavec na upravni enoti bo moral sicer dodatno preveriti, ali je bilo IMV predano v razgradnjo (potrdilo o razgradnji). Kaj predpisuje uredba o ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili v primeru, da bo imel na ozemlju Slovenije prometno nesrečo (totalka) prebivalec države, v kateri razgradnja nI zakonsko predpisana? V tem primeru bodo stroški razgradnje izrabljenega motornega vozila bremenili državni proračun Slovenije. Iz gradiva za novinarje Vzpostavitev sistema ravnanja z Izrabljenimi motornimi vozili, ki gaje pripravilo Ministrstvo za okolje, prostor In energijo v aprilu 2004, Je povzetek pripravil Jože Miklič EVROPSKI EKONOMSKI IN SOCIALNI ODBOR: GLAS CIVILNE DRUŽBE V EVROPSKI UNIJI Vloga: predstavlja organizirano civilno družbo Število članov: trenutno 222, maksimalno 350 Mandat. Štiri leta Zasedanja: v Bruslju, enkrat mesečno Naslov: 2 rue Ravenstein, B-lOOO, Bruxseles Tel: + 32 2 546 90 11 Internet: www,08c,ou,,|nt Ustanovljen je bil leta 1957 z rimsko pogodbo. Je svetovalno telo, ki zastopa interese delodajalcev, sindikatov, kmetov, potrošnikov in ostalih interesnih združenj, ki skupno tvorijo »organizirano civilno družbo«. Odbor zastopa njihove poglede in brani njihove interese v političnih razgovorih s Komisijo, Svetom in Parlamentom. Odbor je most med Evropsko unijo in njenimi prebivalci v prizadevanjih za več vključenosti in sodelovanja prebivalcev v delovanju Evropske unije ter s tem večanjem stopnje demokratičnosti Evrope. Odbor je sestavni del procesa odločanja v Evropski uniji. Preden se sprejme odločitev na področju ekonomske ali socialne politike, seje potrebno posvetovati z odborom. Na lastno pobudo pa lahko odbor podaja svoja mnenja tudi na vseh ostalih področjih, za katera meni, da so pomembna. Do pridružitve novih članic je Odbor štel 222 članov - število članov iz držav članic je bilo sorazmerno velikosti države. Število članov po državah je naslednje: Nemčija, Francija, Italija in Velika Britanija 24 Španija 21 Belgija, Grčija, Nizozemska, Avstrija, Portugalska in Švedska 12 Danska, Irska in Finska 9 Luksemburg 6 Skupaj 222 Število članov v odboru po razširitvi: Poljska 21 Češka in Madžarska 12 Litva in Slovaška 9 Estonija, Latvija in Slovenija 7 Ciper 6 Malta 5 Člane imenujejo nacionalne vlade, vendar delujejo popolnoma politično neodvisno. Mandat članov je štiri leta z možnostjo odpoklica. Odbor se srečuje na plenarnih zasedanjih, razprave in gradiva pa se pripravljajo v šestih pododborih, od katerih se vsak ukvarja z določenim področjem. Odbor izvoli predsednika in dva podpredsednika za dveletno obdobje. KAJ SO NALOGE ODBORA? Odbor ima tri glavne naloge: - svetuje Svetu, Komisiji in Evropskemu parlamentu, bodisi na lastno pobudo ali pa na pobudo komisije; - spodbuja civilno družbo, da se bolj dejavno vključuje v delo oblikovanja evropske politike; - sodeluje z državami nečlanicami pri spodbujanju razvoja civilne družbe. KDO SO ČLANI ODBORA? Člani odbora večinoma delajo v državah članicah. V odboru so člani razdeljeni v tri glavne skupine: delodajalce, delojemalce ter skupino interesnih združenj. Člani iz vrst delodajalcev prihajajo iz privatnega in javnega sektorja gospodarstva, manjših in srednjih podjetij gospodarskih zbornic, obrtnih združenj, bančništva, transporta in kmetijstva. Skupina delojemalcev sestavlja vse vrste zaposlenih od fizičnih do izvršilnih poklicev. Člani pa prihajajo tudi iz vrst sindikalnih organizacij. Tretja skupina predstavlja široko področje interesov: nevladne organizacije, kmečke zbornice, obrtnike in poklicna združenja, okoljske organizacije, znanstvena in akademska združenja, invalidske organizacije, ženske zveze, zveze za družinsko politiko itd. Odbor regij: glas lokalnih skupnosti Vloga: zastopajo interese regij in lokalnih skupnosti (občin) Članstvo: trenutno 222, največ 350 po širitvi Mandat: štiri leta Seje: pet plenarnih zasedanj letno v Bruslju Naslov: 79 rue Belllard, B-1040 Bruxseles Tel: + 32 2 282 22 11 Internet: www.cor.eu.lnt Odbor je bil ustanovljen leta 1994 z Maastrichtsko pogodbo in je svetovalno telo , ki ga sestavljajo predstavniki regij in občin. Odbor zagotavlja, da imajo predstavniki lokalnih skupnosti besedo pri oblikovanju politike Evropske unije na področju lokalnih skupnosti in regij, da se upoštevajo njihove prioritete in identiteta. Odbor se sestaja v zadevah, ki so pomembne za lokalne skupnosti: regionalna politika, okolje, izobraževanje in promet. Število članov in sestava po državah je enaka kot pri Ekonomsko socialnem odboru. Slovenija ima v Odboru regij sedem predstavnikov. Člani v Odboru regij so voljeni lokalni predstavniki oblasti; župani, občinski svetniki, deželni glavarji itd. Imenujejo jih vlade, vendar delujejo popolnoma politično nepristransko. Svet Evropske unije jih imenuje za štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni. Na podlagi pogodbe iz Niče pa morajo ti člani imeti tudi mandat lokalnih oblasti. Člani Odbora izvolijo predsednika izmed svojih članov za dobo dveh let. NALOGE ODBORA Naloga Odbora je osvetliti lokalno in regionalno stališče pri sprejemanju evropske zakonodaje. Oblikuje tudi stališča do predlogov Komisije. Komisija in Svet se morata posvetovati z Odborom regij v vseh točkah, ki se direktno dotikajo regij in lokalnih skupnosti, Komisija in Svet pa lahko zaprosita Odbor za mnenja in stališča, kadarkoli menita, da je to potrebno. V tem primeru lahko Odbor oblikuje mnenje, lahko tudi na lastno pobudo ter ga predstavi Komisiji, Svetu in Parlamentu. KAKO JE ORGANIZIRANO DELO ODBORA? Vsako leto se Odbor sestane na petih plenarnih zasedanjih, na katerih se oblikujejo generalne smernice in sprejmejo stališča do posameznih vprašanj. Člani Odbora so razdeljeni na različne komisije, ki pripravljajo gradiva za plenarna zasedanja in sicer: Komisija za kohezijsko politiko (COTER), Komisija za ekonomsko in socialno politiko (ECOS), Komisija za trajnostni razvoj (DEVE), Komisija za kulturo in izobraževanje (EDUC), Komisija za institucije (CONST), Komisija za zunanje odnose (RELEX). S tem smo prišli do konca predstavitev glavnih institucij Evropske unije. Upam, da ste si lahko skozi nadaljevanja ustvarili vsaj približno sliko o vlogi in delovanju Evropske unije ter da je predstava o njej tudi na ta način postala vsaj malo jasnejša in preglednejša. Dr. Peter Verllč KOČEVSKI ROG - SKROMNA KAPELA PO 59 LETIH V nedeljo, 6. Junija 2004, Je bila v Kočevskem Rogu pred spominsko sv. mašo predana namenu manjša kapela, ki Jo Je država Slovenija obljubila že na prvi spravni slovesnosti leta 1990. Kapelo sta predala predsednik državne komisije Peter Peršin In državni sekretar na ministrstvu za soclalo Miro Žnldaršič. »Želja takratnega ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja je bila, naj bo to skromna kapela, ki bo vraščena v gozdno okolje, da bo tako sam prostor mučeništva ob breznu Pod Krenom ohranjen neokrnjen. Sama kapela, postavljena na obrobje jase, ki se razprostira nad grobiščem, tako omogoča pogled na kraj trpljenja in kaže s svojo dvignjenostjo na upanje odrešenja, ki ga daje vera.... Sama oprema kapele je skromna, asketska, kakršna je primerna za spominsko pokopališko kapelo. S kamnito in kovinsko opremo predstavlja težnost človeškega sveta. V to težo mrakobno sveti luč upanja, ki jo simbolizirajo podstrešne odprtine. Kot nasprotje tej teži bo, naknadno upodobljen, mozaik upanja na steni ustvarjal dinamično izpoved drame odrešenja, ki raste iz človeške bede, zla in trpljenja v poveličevanje bivanja v Bogu. Samo steno bo namreč krasil mozaik upanja p. Marka Rupnika, slovenskega umetnika svetovnega slovesa, ki je v Vatikanu okrasil z mozaikom papeževo kapelo Odrešenikove Matere.« (zloženka Obletna maša v Kočevskem Rogu, prispevek Petra Kovačiča Peršina, predsednika državne komisije). Te deževne nedelje seje pri maši, ki jo je daroval nadškof France Perko, zbralo okoli dva tisoč ljudi, med njimi tudi nekaj vidnih predstavnikov političnega življenja iz opozicijskih vrt. Opazili pa smo tudi kar nekaj vidnih predstavnikov evropskih institucij. Po maši pa je Narodna zaveza pripravila žalno akademijo, v kateri so poleg glasbenikov, pevcev in recitatorjev nastopili nekateri govorniki. Med njimi je bil še posebej tehten, analitičen, jasen in kritičen nagovor dr. Huberta Požarnlka, ki je dejal: __ »Spoštovani sorodniki, prijatelji, soborci in vsi, ki ste prišli obudit spomin na mrtve, izraziti svojo žalost, sočutje in prepadenost nad tem, kar se je zgodilo tu, kjer smo - na robu tega brezna. Zmagati v vojni vihri je možno po zaslugi taktike, močnega orožja, večje zvitosti ali pa brezobzirnosti, vojne sreče ali večjih zaveznikov. Zato zmaga I na bojišču še ne pomeni veliko zmago-1 valcu. Šele po zmagi se pokaže njegova prava podoba, kaj je iskreno mislil. Pokaže se njegova moralna višina. »Zmaga je dobljena šele tedaj, ko zmagovalec premaga samega sebe,« je nedavno zapisal zamejski Slovenec Vinko Vošnjak in na drugem mestu: »Zmagaš šele tedaj, ko se ti ni treba maščevati.« To bi naši nekdanji vojaški zmagovalci morali dokazati, da so zmožni zmagati tudi nad samim seboj in s tem osvoboditi naš narod. Toda to priložnost so zapravili. Svojo vojaško zmago so spremenili v svoj moralni poraz. To, kar se je zgodilo tiste tragične dni leta 1945 na tem mestu in še na mnogih drugih moriščih širom Slovenije namreč ni mogoče imeti za zaključeno fazo, napako ali usmrtitev. Tu tudi ni mogoče govoriti o dveh ali več resnicah - naših in vaših. Tuje ena sama resnica. Zgodila seje krivica. Greh. Nekaj, do česar v nobenem primeru ne bi smelo priti. Zgodilo se je hudodelstvo in vsi, ki so ga ukazali ali izvršili poboje, so hudodelci. In čeprav imajo pobite še danes za izdajalce, so v resnici sami izdajalci najhujše vrste - izdajalci človečnosti. In ne samo to! S tem ko so v času okupacije zavestno in preračunljivo izrabili stisko slovenskega naroda in sprožili revolucijo, kije potem izsilila na naših tleh državljansko vojno, so se pregrešili tudi nad lastnim narodom. Skratka: Poboji in ves demokratični manjko, do katerega je pozneje prišlo, razkrivajo, da vodilne ljudi NOB ni vodila toliko ljubezen do naroda kot sovraštvo do vsega in vseh, kar jim je po njihovem mnenju stalo na poti, zaradi česar tudi niso izbirali nobenih sredstev in jim ni bilo sveto nobeno življenje, ne v lastnih vrstah, ne v vrstah nasprotnikov. Tistim, ki so zanetili revolucijo, tudi ni šlo za osvoboditev slovenskega naroda, ampak tudi in predvsem, da bi ga osvobodili zase, torej za vzpostavitev totalitarne oblasti nad njim. Žal, povzročitelji medvojne in povojne tragedije in njihovi včerajšnji in današnji politični ter ideološki dediči, somišljeniki in opravičevalci še vedno ne zmorejo moralne moči in volje pogledati v obraz resnici, ampak rajši ostajajo v svojem pogledu bolnosti, potvorb in zmaličenih izgovorov. Obžalujejo (če sploh?) le posamezna dejanja, ne obsojajo pa storilcev. Bijejo še vedno vojno z mrtvimi. Se upirajo popravi krivic. Niso voljni storiti niti tako osnovnega civilizacijskega in kulturnega dejanja, kot je spoštovanje posvećenosti mrtvih in njihov dostojen pokop, s čemer še naprej ohranjajo razdor v našemu narodu, ki so ga zasejali med drugo svetovno vojno. Še več! Še vedno imajo vpliv ljudje in razne njihove sprege, čeprav pod drugimi imeni. Imajo vse vzvode v naši državi, zato se ne smemo čuditi, da recimo danes povsod, kamor pogledam, na področju politike, gospodarstva, bančništva, pravosodja in drugod, na polaščanje države, prevladuje visoko organizirana nemorala. Kraja nekdanjega družbenega premoženja, korupcijo, klientelizem, samovoljnost, izigravanje zakonov, in še bi lahko našteval. Ker so še vedno na oblasti, država Slovenija še vedno ne stori, na kar jo zavezujejo mednarodni dokumenti in jih skriva pred javnostjo. Resolucija 1096 o ukrepih za odpravo negativnih posledic bivših komunističnih totalitarnih sistemov, ki jo je sprejela leta 1996 Parlamentarna skupščina sveta Evrope, priporoča državam podpisnicam v 6. členu, da poskrbijo za proces sprememb miselnosti dediščine totalitarnih režimov, v 7. členu, da preganjajo in kaznujejo osebe, ki so v času komunističnega režima zagrešile dejanja, ki so nasprotna splošnim načelom prava civiliziranih narodov in to za osebe, ki so dajale ukaze, v 8. členu, da naj rehabilitirajo žrtve in priznajo gmotno odškodnino njihovem svojcem, v 11. členu pa, daje potrebno izločiti iz izvrševanja oblasti osebe, ki sicer niso storile nikakršnega zločina, vendar so zasedale visoke položaje do osamosvojitve, te režime podpirale in še danes ne kažejo interesa za ravnanje v skladu z demokratičnimi načeli. Kaj nam je po tem takem storiti? V takih razmerah, kot vladajo pri nas, je marsikomu med nami težko ponujati roko sprave. Vendar prav ta pripravljenost za odpuščanje govori v prid tistemu, ki to zmore. Poleg tega je to edina moralna in zdravilna odrešitev. Koje Peter vprašal Jezusa (Gospoda, kolikokrat naj odpustim svojemu bratu, ki greši zoper mene? Sedemkrat?), mu je ta odgovoril: Ne pravim do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedem. Vendar odpuščanje in pobotanje za tisto, kar seje zgodilo, ni edino, kar nam je storiti. Vso svojo moč moramo zastaviti tudi na politično, moralno in duhovno prenovo naše družbe za resnično zmago kulture življenja in ljubezni. K temu, da se otresemo dediščine preteklosti in postavimo Del množice pred novo kapelo ob breznu pod Krenom. resnično demokratična, pravna in socialna država za izpolnitev prej omenjene resolucije Parlamentarne skupščine sveta Evrope nas zavezuje tudi nedavna resolucija Evropske ljudske stranke, najmočnejše poslanske skupine v Evropskem parlamentu. Predvsem pa nam to nalaga naša dolžnost do našega naroda in njegovih prihodnjih rodov. S tem se bomo šele oddolžili vsem žrtvam komunističnega režima.« Po zvočnem posnetku povzel Jože Miklič vvoodtrade PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE D.O.O. razpisuje prosta delovna mesta v lesni proizvodnji za vodenje proizvodnje In delo v sami proizvodnji. ZAŽELENA IZOBRAZBA: - lesni Inženir, vodja proizvodnje v žagalnici in decimirnici (VI. ali VII. stopnja izobrazbe, 1 oseba) - lesni tehnik, kontrola kvalitete in odpreme (IV. stopnja izobrazbe, 1 oseba) - vzdrževalec, vzdrževanje in brušenje rezil (III. ali IV. stopnja, 1 oseba) - vodenje zahtevnih In manj zahtevnih strojev, poklicna izobrazba lesne ali gozdarske smeri (III. ali IV. stopnja, 3 osebe) delo v proizvodnji, pomožna dela (3 osebe) Poskusna doba je 2 meseca z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Zaposlitev Je na lokaciji: Taborska cesta 36, GROSUPUE. Dodatne Informacije dobite na tel. št. 01/786-28-08 gospa Nevenka Strnad. IM OD OM SOŽITJE MED MESTOM IN PODEŽELJEM Ze v prejšnji številki Grosupeljskih odmevov smo objavili prispevek Urada za gospodarstvo, družbene dejavnosti In finance v Občini Grosuplje o začetku razvojnega programa podeželja »Sožitje med mestom in podeželjem«, ki so ga po predhodnem pismu o nameri sklenile občine Grosuplje, Ig, LJubljana In Škofljica. V zadnjih tednih je bilo zato v teh okvirih narejenih kar nekaj korakov, ki pa naj bi se nadaljevali tudi v prihodnje. Visoki predstavniki štirih sodelujočih občin ob odprtju razstave v Galeriji Kresija. Direktor občinske uprave Marko Podvršnik na predstavitvi občine Grosuplje. Vodja projekta Josip Pintar (zgoraj) vodi delo v skupinah (spodaj). CIUI PROJEKTA V projektu so predvsem izpostavljeni naslednji cilji: nove gospodarske možnosti (razvoj kmetijstva v primarni proizvodnji in dopolnilnih dejavnostih, usresničevanje idej in doseganje ciljev posameznikov), izraba bližine glavnega mesta za nadaljnji razvoj in povezovanje s sosedi v regiji. Program poteka pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. ANALIZA TRENUTNEGA STANJA IN DELAVNICE Prvi koraki so bili že narejeni z analizo stanja v posameznih občinah ter končno vizijo stanja po zaključeni izvedbeni fazi projekta. Vanj so povabili nekatere posameznike in skupine. V ta namen so izvedli tudi že štiri delavnice za koordinatorje projekta. Za Grosuplje koordinacijo opravlja Martina Cingerle, delavka urada za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance. Na eno od skupnih delavnic z interesnimi skupinami in posamezniki pa nas je povabila tudi koordinatorka za Grosuplje. Delavnica je bila izvedena na podoben način kot je bila npr. narejena Strategija razvoja občine Grosuplje leta 1990 pod vodstvom tedanjega župana Rudolfa Rometa. Podobno potekajo tudi delavnice v ostalih občinah, delavnice pa vodi vodja projekta Josip Pintar iz Ljubljane. SKUPNA RAZSTAVA V KRESNI Naslednji korak v projektu Sožitje med mestom in podeželjem je bilo odprtje skupne razstave v Galeriji Kresija v Ljubljani v ponedeljek zvečer, 31. maja 2004, kjer se je predvsem predstavila občina Ljubljana s svojimi panoji in drugimi razstavljenimi gradivi. Na otvoritvi razstave pa so sodelovale tudi ostale občine in so se je udeležili poleg podžupana mestne občine Ljubljana Miloša Pavlice tudi župan občine Grosuplje Janez Lesjak in občine Škofljice dr. Jože Jurkovič, z občine Ig pa je na odprtje prišel direktor občinske uprave. Vsi so se strinjali, da sodelovanje med mestom in podeželjem lahko prinaša obojestranske koristi, ki pa jih do zdaj ni bilo veliko uresničenih. LJUBLJANSKA IZHODIŠČA Občina Ljubljana je podoben projekt začela že pred desetletjem. Najbolj poznan med temi projekti je sadna cesta med Javorom in Jančami. V letu 2002 pa so začeli tudi z drugimi projekti kot so izobraževalni center Razori (posestvo nad Podlipoglavom, ki je namenjeno psihosocialni rehabilitaciji oseb s težavami v duševnem razvoju) ter pohodne in učne poti. V projektu sodelujejo tudi študentje z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo FF na raziskovalnih taborih. Organizirajo pa tudi redne prireditve, kot so jagodna in kostan-eva nedelja, borovničev praznik, kmečki praznik, konjeniški dan in druge prireditve. PREDSTAVITEV OBČINE GROSUPUE V petek, 4. junija 2004, seje z nekaterimi podeželskimi atributi predstavila tudi občina Grosuplje. Uvodoma je direktor grosupeljske občinske uprave Marko Podvršnik poudaril, da se Grosupeljčanom zdi simpatičen že naslov projekta, saj je tudi samo Grosuplje bilo še nedavno podeželje, v zadnjem obdobju pa se število prebivalcev povečuje in naselje Grosuplje se razvija in urbanizira. Nato je naštel nekaj največjih grosupeljskih naravnih in kulturnih znamenitosti. Še posebej pa je izpostavil tu živeče ljudi, ki naj bi sodelovali v tem projektu in nadgrajevali svojo prepoznavnost v širšem evropskem prostoru. K prireditvi so prispevale s svojimi dobrotami žene iz Društva podeželskih žena Sončnica. V kulturnem programu so sodelovali mlada folklorna skupina in odrasli ljudski pevci iz Račne, ki so zapeli n zaplesali nekaj ljudskih pesmi in plesov. Učenci Osnovne šole Brinje so s PPT-predstavitvijo predstavili raziskovalni projekt naravne in kulturne dediščine svojega šolskega okoliša. Učenci podružnične šole Šmarje-Sap pa so zaigrali dva odlomka iz Linhartove Županove Micke, svoje izdelke pa je razstavilo tudi nekaj grosupeljskih čebelarjev. Jože Mlkllč Naravna in kulturna di šolskega okoli Osnovne sole Brini Učenci Osnovne šole Brinje so predstavili projekt. Šmarčani so se predstavili z Linhartovo Županovo Micko. Mladi folkloristi iz Račne v akciji. Zgoraj: Ljudski pevci Zarja. Spodaj: Folkloristi in ljudski pevci Iz Račne so kar na ulici zapeli mimoidočim Ljubljančanom. Na razstavnem prostoru v Galeriji Kresija so poleg dobrot kmečkih žena iz Društva podeželskih žena Sončnica razstavili tudi nekaj promocijskega gradiva. Med njim so bila tudi gradiva (zloženke, knjige, razglednice), ki smo jih izdelali že skoraj pred desetimi leti z močno podporo takratnega župana, a so nato projekt nekateri prav na občini neslavno zaustavili s svojimi nerazumljivimi potezami, saj niso razumeli, kakšno vlogo naj bi v takem okolju občina sploh imela. Upamo samo, da se v bodoče ne bodo ponavljale take napake. Še bolj pa upamo, da se bodo tudi v Grosupljem pri celotnem projektu potrudili za enoten pristop, ki ga vedno bolj pogrešamo, saj društva in nekateri posamezniki (kljub temu da se nekateri zelo prizadevajo) ne bodo zmogli tako zahtevnega dela peljati v nedogled, za enega samega zaposlenega človeka na občini pa bo to tudi mnogo preveč. Vsi (tako posamezniki kot tudi društva) pa bi od takšne profesionalne organizacije imeli svoje koristi. Poleg tega se moramo zavedati, če želimo, da bo projekt trajno zaživel, mora nositi v sebi avtopropulziven (samoobnavljajoč) naboj. Tega pa bo imel predvsem, če se bodo ljudje v njem prepoznali. Nadalje: Pri vodenju skupnih projektov morajo med seboj sodelovati enakovredni in podobno zainteresirani partnerji. Zelo zanimiva bo zato že v kratkem tudi zložba analiz iz vseh štirih občin in iskanje skupnih razvojnih možnosti ter prijavljanje na skupne projekte. Zato bo morda ta zgodba (nekoč smo jo poznali pod imenom integralni razvoj podeželja ali pa samo pod kratico CRPOV) spet zanimiva npr. leta 2013, ko naj bi se že včeraj napisana »Pravljica« o dejanskem razvoju podeželja in njegovem sožitju z mestom tudi dokončno uresničila. Glede na svoje (zdaj že lahko rečem petnajstletne) izkušnje na tem področju pa sem še vedno zmeren optimist, kljub temu da so se marsikateri načrti ali ideje prek kvaziliberalističnih razvojnih družb in centrov »pospešeno sfižili«. Želim si, da bi se ta »Pravljica« vendar-le že uresničila. Jože Mlkllč W> S W !£ OBČINA OBČINA MESTNA OBČINA OBČINA GROSUPLJE [G LJUBLJANA ŠKOFLJICA SOŽITJE MED MESTOrA IN POfc^ŽBJtftVK VABILO ZA ZBIRANJE PROJEKTNIH PREDLOGOV V OKVIRU PRIPRAVE RAZVOJNEGA PROGRAMA PODEŽEUA »SOŽITJE MED MESTOM IN PODEŽELJEM« Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) - Sektor za strukturno politiko oziroma celostni razvoj podeželja že nekaj let zasleduje usmeritve v državah EU, ki imajo na področju regionalnega razvoja in celostnega razvoja podeželja bogate izkušnje. S svojimi ukrepi se MKGP poskuša prilagajati globalnim trendom in usmeritvam, kijih izvaja preko svojih ukrepov in programov. Eden takih je tudi program razvojnih projektov podeželja, ki je od leta 1991 prešel od točkovno zasnovanih projektov CRPOV v večje, regijsko zaokrožene projektne celote - Razvojne programe podeželja (RPP). Rezultati izvajanja programa Sožitje med mestom in podeželjem v Mestni občini Ljubljana so postali zanimivi tudi sosednjim občinam. V letu 2003 so župani občin Grosuplje, Ig, Ljubljana in Škofljica podpisali Pismo o nameri za pripravo skupnega Razvojnega programa podeželja ter ustanovitvi Podeželskega razvojnega jedra - skupne razvojne organizacije. Prvi skupen rezultat je uspešna kandidatura na javnem razpisu MKGP za pripravo skupnega Razvojnega programa podeželja štirih občin pod skupnim nazivom »SOŽITJE MESTA S PODEŽELJEM«. Do sedaj smo skupaj ugotovili naše prednosti in slabosti in na podlagi tega oblikovali smernice razvoja. Skladno z našimi ambicijami in seveda tudi z razpisnimi pogoji smo posebno pozornost namenili področju kmetijstva, dopolnilnih dejavnosti in turizma. Naša želja ni le pripraviti elaborat in papirje, ampak zagotoviti tudi uresničevanje teh smernic razvoja, zato bodo vsa naša prizadevanja dobila pravo podobo le ob konkretnih projektih. Vabimo torej vse posameznike, društva in organizacije, da nam posredujejo podatke o svojih projektnih idejah, ki se navezujejo na področje kmetijstva, dopolnilnih dejavnosti in turizma. V ta namen smo pripravili projektni obrazec z navodili, ki ga lahko dobite pri lokalnem koordinatorju ge. Martini Cingerle na sedežu Občine Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, Grosuplje (soba št. 31) v času uradnih ur. V pomoč pri izpolnjevanju obrazcev pa vam bo tudi predstavnik izvajalca priprave RPP, g. Josip Pintar, ki vam bo na voljo v sredo, 14. 7. 2004, od 9. do 17. ure v sejni sobi Občine Grosuplje (pritličje). Projektni predlogi bodo osnova za pripravo baze podatkov in s tem posredovanje informacij predlagateljem o vseh aktualnih javnih razpisih oziroma PORABA SREDSTEV PRORAČUNSKE REZERVE ZA LANSKOLETNO SUŠO Občina Grosuplje je na podlagi sklepa Občinskega sveta občine Grosuplje 7. 4. 2004 glede dodelitve dodatnih sredstev pomoči za sanacijo posledic suše, ki jo je v kmetijski proizvodnji povzročila suša v letu 2003, iz rezerve proračuna za leto 2004 pridobila mnenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je glede razdelitve dodatnih sredstev dalo pozitivno mnenje, merila za razdelitev sredstev pa lahko sprejme občina sama. V skladu z določili Zakona o javnih financah uporabo sredstev proračunske rezerve, ki presega z odlokom določeno višino, določa občinski svet občine s posebnim odlokom. V odloku je navedena skupna višina sredstev proračunske rezerve, ki se nameni za dodatno delno pokritje škode v kmetijski proizvodnji zaradi suše v letu 2003, upravičenci do dodatnih sredstev pomoči ter pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci. Odbor za kmetijstvo je na svoji 5. seji 14.4. 2004 v zvezi z dodelitvijo sredstev sprejel sklep, da se upravičencem dodelijo sredstva glede na površino v uporabi. Glede na to, da so večjo škodo zaradi suše utrpeli kmetje, ki redijo živali (večina teh je bila prisiljena zaradi pomanjkanja krme del živali prodati ali kupiti dodatno krmo). Občinska komisija je v mesecu avgustu 2003 na terenu ocenjevala škodo v kmetijski proizvodnji, ki jo je povzročila suša, ter ugotovila, da je bila v povprečju škoda na območju k.o. Blečji vrh, Polica, Vino, Ilova Gora, Velike Lipljene in Zdenska vas (za Malo Novo Goro) večja kot v nižje ležečih katastrskih občinah, kar se pri razdelitvi sredstev dodatne pomoči iz pro računske rezerve upošteva v okviru 15 % višjega zneska. Prav tako so večjo škodo zaradi suše utrpeli tudi kmetijski proizvajalci v okviru integrirane pridelave zelenjave, zato se tudi pri slednjih v okviru dodelitve dodatne pomoči upošteva 15 % višji znesek pomoči. Sredstva se bodo upravičencem dodelila v skladu z določili odloka na podlagi prijav na posebnih obrazcih, ki jih pripravi strokovna služba občine, obvestilo o možnosti pridobitve dodatnih sredstev pa se objavi v sredstvih javnega obveščanja. Osnutek odloka je potrdilo 14 svetnikov, 2 sta bila proti. Ob prekategorizaciji osnutka v predlog pa je bilo 13 svetnikov za in 1 proti, kar pomeni, da se kmetje, ki so utrpeli škodo zaradi suše v lanskem letu, lahko prijavijo za povračilo škode z ustreznimi obrazci. Jože Mlkllč dejavnostih. Seveda bo zagotovljena tudi nadaljnja podpora in pomoč pri realizaciji. Prav tako bodo ti projektni predlogi služili lažjemu načrtovanju prihodnjih občinskih proračunskih postavk v ta namen. Prav tako bodo ti projekti dobili možnost pri kandidiranju na različna sredstva ministrstev. AKTUALNO! Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oziroma Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja načrtuje že v tem mesecu javne razpise, ki so nadaljevanje razpisa SAPARD. Josip Pintar, koordinator RPP In Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti In finance Občine Grosuplje FINANČNE INTERVENCIJE V KMETIJSTVO Spremembe In dopolnitve lanskoletnega odloka Občinski svet občine Grosuplje je 24. 9. 2003 sprejel Pravilnik o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Grosuplje, ki opredeljuje namene in pogoje dodeljevanja proračunskih sredstev, namenjenih kmetijstvu. Navedeni veljavni pravilnik opredeljuje tiste postavke, ki so bile v proračunu namenjene kmetijstvu v preteklem letu, v proračunu za leto 2004/2005 pa so zajete tudi nekatere druge postavke, za katere občina do sedaj ni namenjala sredstev. Občina mora v skladu z veljavno zakonodajo vsako leto priglasiti denarno pomoč državni komisiji v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), zato je potrebno opredeliti tudi dodeljevanje sredstev, ki so v letu 2004 namenjena v proračunu za kmetijstvo ter črtati točke, za katere ni predvidenih sredstev v proračunu. Navedeno ureja predloženi sklep o spremembah in dopolnitvah pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Grosuplje. V zvezi z navedenim so dodali postavke, po katerih se bo lahko sofinanciralo zavarovanje poljščin, analize mleka, razvoj dopolnilnih dejavnosti in apnanje zemljišč. Iz veljavnega pravilnika pa so črtali sofinanciranje zatiranja mastitisa in sofinanciranje nakupa hladilnih naprav. Prav tako so čebelarska društva lahko sredstva za delovanje pridobila na podlagi javnega razpisa iz postavke za sofinanciranje dejavnosti društev. V prehodnem triletnem obdobju, ki poteče 1. 5. 2007, občina lahko izvaja dodeljevanje proračunskih sredstev za vse namene, navedene v veljavnem pravilniku in predlaganem osnutku sklepa. Po poteku prehodnega obdobja bo potrebno občinski akt v celoti uskladiti z evropskimi določili. Kot pomoč bo MKGP pripravilo nabor ukrepov, ki jih bodo občine v prihodnje lahko izvajale na področju dodeljevanja sredstev v kmetijskem sektorju, le-ta pa bo predvidoma pripravljen v letu in pol do dveh let. Za osnutek in nato tudi za predlog je glasovalo 15 svetnikov. Jože Mlkllč GROSUPLJE, KDO BO TEBE LJUBIL? Ko občani občine Grosuplje prebiramo sestavke o prednostnih nalogah za razvoj občine, največkrat zasledimo potrebo po širitvi industrijskih con za obrt in podjetništvo. Pri tem se največkrat oglaša, da je smisel v glavnem proizvodno podjetništvo, ki sloni na količini proizvodnje. Drugi naslov za poudarek pri razvoju je kmetijska dejavnost. Mislim, da je eno in drugo potrebno razvijati v duhu časa in prihodnosti širiti storitve vseh vrst, posebno storitve na intelektualnem področju in storitve v ohranjanju čistega bivalnega okolja, ekološko kmetijstvo, za kar je občina Grosuplje idealen kraj. Na področju storitev je potrebno posvečati, po mojem mnenju, večji pomen turistično rekreacijski, gostinski ponudbi in turistično ekološki pridelani hrani in kmečkem turizmu in pohodništvu. Za vse te dejavnosti so potrebni najprej ozaveščeni občani, kakor tudi za to področje posebej visoko kvalificiran kadri. Občina bi morala biti valilnica teh kadrov s štipendijsko politiko in tudi z izdelavo vizije razvoja turizma in turističnih storitev ter ekološkega kmetijstva. Po mojem mnenju je potrebno v proračunu Občine Grosuplje planirati tudi izgradnjo ekološke tržnice, da bodo pridelovalci lahko svoje izdelke prodajali in k nakupu pritegnili tudi velik del interesentov in kupcev iz Ljubljane in bližnje okolice. Brez plana, finančne pomoči in vizije razvoja teh storitev ne more biti dolgoročnega uspeha. Brez razvitega kmetijstva, poceni in dobre hrane ne moremo zamišljati o razvoju turizma za slovenski prostor in tudi za Evropo. Poudarjam pa, da se s turizmom ne morejo in ne smejo ukvarjati samo »priložnostniki«, razvoj in prihodnost slonita na visoko izobraženih kadrih, ki bodo znali pokazati in najti niše za gospodarsko dejavnost, ki se ji v širšem smislu reče »turizem za vse«. Anton Žitnik POLICO ZASIPAJO S SMETMI Na Polici so nezadovoljni z odvozom komunalnih odpadkov. Štirje kontejnerji, ki naj bi bili na voljo krajanom tega naselja, se napolnijo že v enem dnevu, presežek smeti pa ljudje odvržejo kar v njihovi okolici. Z enako problematiko pa se soočajo tudi v ostalih krajevnih skupnostih. Zakaj povečini smeti odvažajo samo enkrat tedensko, smo povprašali Janeza Skarlovnika, direktorja JKP Grosuplje: »Po številu kontejnerjev in številu prebivalcev imamo dovolj kontejnerjev. Na zbirnem mestu ob avtocesti so postavljeni štirje kontejnerji, ki pa ne zadoščajo glede na število gospodinjstev. Ugotovili smo, da je na tem področju ogromno novogradenj in se predvsem v času gradbene sezone tam pojavlja veliko število teh odpadkov, ki pa se sicer ne smejo odlagati v kontejnerje za komunalne odpadke. Rešitev bi bila, da bi se prebivalci malo disciplinirali in sledili našim navodilom, kar pomeni, da bi bilo dovolj prostora za komunalne odpadke. Na komunali smo se odločili, da bomo problem rešili tako, da bomo skušali uvesti odvažanje dvakrat na teden, vendar ne skozi vse leto, temveč predvsem v času gradbene sezone.« Konec maja in v začetku junija je JKP začel s postavljanjem in opremljanjem z ekološkimi otoki v vseh naseljih. Na tak način bomo odslej ločeno zbirali papir, steklo in odpadno embalažo. »Odpadna embalaža zavzema največji volumen v kontejnerjih, zato bo še naprej v veljavi ostal odvoz enkrat tedensko. Zaradi ločenega zbiranja pa bo več prostora v teh klasični kontejnerjih.« Barbara Pance DOBRA VOUA - pot do čistega okolja Turistično društvo se zahvaljuje vsem krajanom, posameznikom, skupinam, organizacijam, društvom in ustanovam, ki ste sodelovali v čistilno - olepševalni akciji. Zahvala gre tudi svetu KS in njegovemu predsedniku g. Riglerju, ki so omogočili začetni nasad drevoreda ob šoli, Vrtnemu centru Frbežar za sponzoriranje nasadov in balkonskega cvetja, podjetju Vele za podarjeni koš za odpadke, vsem, ki so prebarvali okrasne kozolčke in skrbijo za okrasno cvetje na njih, Mateju, ki je prebarval avtobusna nadstreška na Malem Vrhu in pri »Špilerju«, stanovalcem Adamičeve za prebarvan drog javne razsvetljave, skupinam krajanov, ki so sanirali črna odlagališča, gasilcem za oglaševanje, radiu Zeleni val za sponzoriranje objav in Javnemu komunalnemu podjetju Grosuplje, kije prevzelo 5857,5 kg (od tega 587,5 kg nevarnih) odpadkov. Žal nam ni uspelo počistiti nekaterih površin in črnih odlagališč (avtobusna postajališča, vodno zajetje...) kljub večkratnemu posredovanju pri pristojnih organih (Cestno podjetje Ljubljana. JKP Grosuplje, občinski komunalni inšpektor). Vse, ki želite živeti v urejenem okolju in vam ni vseeno, kakšno Zemljo bomo pustili našim zanamcem, vabimo k urejanju vse leto.Tisti, ki jim niso potrebne akcije in to počnejo stalno iz lastne zavesti, naj nam bodo vzor! Predsednica TD: Milena Lunar CONA JUG ŽE LETOS NA MIZI Občina Grosuplje bo v letošnjem letu začela pripravljati zazidalni načrt za gospodarsko cono jug, ki se nahaja za podjetjem Motvoz in platno. Izvedba plana, je poudaril župan Janez Lesjak, pa je v večini odvisna od hitrosti občinskega sveta. Barbara Pance V CONI IMOS ŠE PROSTOR V gospodarski coni Imos ali t. i. coni pod slivniškim hribom so še vedno prosti prostori za manjše podjetniške dejavnosti, za servisne službe in poslovne biroje, predvsem za prometno manj obremenjeno dejavnost. Barbara Pance GOSPODARSTVO SE UMIKA IZ NASELJA Občina Grosuplje umika gospodarsko dejavnost na obrobje centra. Zakaj tako, pojasnjuje župan Janez Lesjak: »Sledimo politiki umika gospodarske dejavnosti na rob naselja, do tja, kamor se ta lahko umika. Grosupeljsko polje oziroma okolica ima svojo mejo in tja sedaj umikamo gospodarski del. Verjetno bo tudi pri nas prišlo do trenutka, ki se je zgodil v Domžalah, da bomo morali tudi iz samega naselja premakniti bolj problematične gospodarske dejavnosti in razrešiti mešane stanovanjsko-podjetniške cone. Omejeni so eni in drugi, zato prihaja do nesoglasij. Ravno zaradi tega mešanih con ne delamo več in še tiste, ki so v središču naselja, bomo v prihodnosti očistili oziroma odmaknili od prebivalcev.« Gospodarske cone v občini Grosuplje, pravi župan Janez Lesjak, so odraz tehtne politike postopne gradnje Občina za komunalno opremo ene gospodarske cone nameni od 300 do 500 milijonov proračunskih sredstev, hitrejša politika izgradnje pa bi zahtevala tudi milijardno vsoto. »Najprej želimo napolniti eno cono, šele nato odpiramo novo. Sredstva, kijih vložimo v izgradnjo infrastrukture, moramo pridobiti nazaj, tako da cono čimbolj napolnimo s podjetji. Dobljena sredstva pa lahko potem plasiramo v naslednjo cono.« Barbara Pance ŠKOCJANSKIH 80 LET GASILSTVA V nedeljo, 6. junija, so se v gasilskem domu zbrali na slavnostni seji društva, na kateri je urednik In soavtor Tone Kraševec predstavil zbornik 80 let Prostovoljnega gasilskega društva Škocjan pri Turjaku. Gradivo za zbornik so prispevali župan Janez Lesjak, član predsedstva Gasilske zveze (GZ) Slovenije Božo Knez, predsednik GZ Grosuplje Andrej Bahovec, nekdanji predsednik GZ Grosuplje Lojze Ljubic, predsednik PGD Št Jurij Niko Mihicinac. predsednik PGD Ponova vas Jože Mehle ter poveljnik PGD Škocjan Janez Sever in predsednik Martin Tomazin. •T7 Urednik zbornika Tone Kraševec. Predsednik škocjanskih gasilcev Martin Tomažin ob pozdravu. V ozadju Moški pevski zbor Corona. Zanimiv pristop, ki ga je urednik opravil pri zbiranju gradiva, je hvale vreden še posebej v tistem delu, kjer se poleg osebnih razgovorov z najstarejšimi člani društva in slikovnega gradiva naslanja na zgodovinske vire iz Arhiva Slovenije. Slovenskega gasilskega muzeja v Metliki, Nadškofijskega arhiva in arhiva bivše Občinske gasilske zveze Grosuplje. Še posebej zato, ker je g. Kraševec povedal, da društvo nima arhiva. Zato je zbornik še kako pomemben za nadaljnje delo in dopolnilno zbiranje, h kateremu je pozval vse prisotne. Gasilstvo v Škocjanu seje začelo 26. decembra 1923 na veseli Štefanov dan. Mladi možje in fantje iz Gradeža. Rožnika, Škocjana, Velikih in Malih Lipljen ter Železnice so se zbrali v gostilni »Pri Peterlinu«. Zato so na predstavitev knjižice povabili tudi sina takratnega gostilničarja Hermana Peterlina. ki zdaj živi v Domžalah. Priznani slovenski strokovnjak in inovator je povedal, da se je rodil tri leta po ustanovitvi društva. Pozneje je bilo življenje njegovi družini namenjeno drugod. Spregovoril je o nekdanjih demografskih podatkih po škocjanskih vaseh, in ugotavljal, da seje iz škocjanske fare v prvi polovici prejšnjega stoletja izselilo v Ameriko in druge kraje precej prebivalcev. Svoj veliki krvavi davek je zahtevala tudi druga svetovna vojna. V knjižici so poleg arhivskega gradiva dodane tudi nekatere starejše in novejše fotografije. Med škocjanskim članstvom je nedvomno del svojega življenja in srca (svojih potomcev ni imel) pustil Franc Gruden, po domače Majer iz Rož'npaha', ki je bil med drugim tudi Maistrov borec (in s katerim sva se v mladosti večkrat srečevala in pogovarjala tudi o gasilstvu). Poleg gasilske dejavnosti in skrbi za strokovno usposobljenost članstva pa so v Škocjanu skrbeli tudi za kulturne dejavnosti, saj o takem dogodku že davnega 6. januarja 1926 priča tudi objavljena fotografija iz ilustriranega Slovenca. Uvodoma je MPZ Corona poleg slovenske himne zapel še nekaj pesmi. Ob predstavitvi zbornika pa so podelili tudi nekaj gasilskih plaket, priznanj in odlikovanj. Po slavnostnem delu seje so člani Kulturnega društva Škocjan ponovili zadnje tri dele igre Prekucije v Škocjanu. ki jo je spisal domačin Jože Marolt. Z igro avtor na satiričen, burkaški in tragikomičen način niza dogodke, »ko so škocjanski reveži od denar in imetje prišli, bogatini pa so postajali vedno bogatejši«. Gledalcu se lahko mimogrede pojavijo primerjave z dejanskimi dogodki, pa naj bo v prizoru z naslovom Krajevni ljudski odbor pod kardeljansko revolucionarno sliko in napisom Živela OF, ali na povojnem Mitingu razobešena zastava s krvavo peterokrako zvezdo, in na koncu v prizoru o Traziciji z nepredvidljivim mahanjem z evropsko zastavo. »V vseh teh različnih časih se (vedno eni in isti) znajdejo in bogate, pošteni in naivni pa nastradajo.« Jože Mlkllč 80-LETNICA PGD SPODNJA V soboto, 29. maja 2004, so gasilci na Spodnji Slivnici proslavili »tisti nepozabni zimski večer leta 1924. Tisti večer v gostilni je bil odločilen. Vaški možje iz Spodnje Slivnice so se zbrali In si takrat rekli: Kaj, ko bi ustanovili gasilsko društvo?« je med drugim uvodoma dejal napovedovalec Sašo Sever. »Osemdeset let, potem vemo, da so možje naredili prav.« Zbrane gasilke In gasilce je pozdravil predsednik spodnjesliv-niških gasilcev Dušan Križman. Poseben pozdrav Je namenil gostom: županu občine Grosuplje Janezu Lesjaku, podpredsedniku Gasilske zveze (GZ) Slovenije Tonetu Podobniku, članu predsedstva GZ Slovenije Božu Knezu, predsedniku GZ Grosuplje Andreju Banovcu, poveljniku GZ Grosuplje Janezu Brodniku, predsedniku KS Sp. Slivnica Jožetu Vovku in župniku župnije Grosuplje dr. Francu Šuštarju. Slovesnosti pa so se udeležili tudi člani pobratenega PGD Trnovo. V nadaljevanju je predsednik društva v govoru spregovoril o pomembnih mejnikih gasilskega društva. Nato je sledil vrhunec prireditve s prevzemom gasilskega vozila Mitsubishi GV GP 1 z visokotlačno črpalko. Ključe vozila je župan Lesjak predal v uporabo poveljniku društva, ta pa naprej glavnemu vozniku. V nadaljevanju je župan ob čestitkah obljubil tudi občinsko pomož za dosego oziroma dvig standardov osebne varnosti, ki jih določa zakonodaja. Nato je župnik Šuštar ob božji besedi in želji, da bi gasilcem vozilo dobro služilo, blagoslovil vozilo. Predsednik Jože Vovk je v svojem nagovoru izpostavil, da svoj jubilej v tem letu praznuje tudi krajevna skupnost, le da je pol krajši. V nadaljevanju pa je orisal delo skupnosti v štirih desetletjih, ki je bilo usmerjeno predvsem v cestno in komunalno infrastrukturo. Andrej Bahovec je pohvalil Slivničane, ki imajo v rokah tri velike adute -skrbijo za opremo in znanje ter imajo dolgo tradicijo. Tone Podobnik je poudaril 135 let nepolitičnega strokovnega delovanja gasilcev, ki so preživeli razne preizkušnje. Minilo pa je tudi manj kot en mesec od vstopa v Evropo, zato bodo tudi slovenski gasilci praznovali svoj dan 8. junija, kot ga praznujejo vsi evropski prostovoljci. V ta namen je bilo v Celju organizirano slovensko gasilsko državno tekmovanje za mladince. Opozoril pa je še na zakonska določila, ki od gasilcev zahtevajo osebno zaščito pri gašenjih in drugih reševanjih. Na prireditvi so gasilci predstavili tudi zbornik PGD Spodnja Slivnica 1924-2004 - Dogodki in ljudje, ki so zaznamovali ta čas. Urednik Janez Vovk je v kratkem predstavil zbornik, ki je razdeljen na Župnik dr. Franc Šuštar pri blagoslovu novega društvenega vozila. dva dela. Prvi je posvečen zgodovini gasilstva na Sp. Slivnici, drugi pa nekoliko spregovori o zgodovini kraja, šoli, gostilnah in trgovinah, kovačnicah. Povojno obdobje je Slivnico zaznamovala gradnja zadružnega doma, železniške postaje, delovanje Rdečega križa, pevskega zbora, gradnja ceste, pa tudi gradnja novega gasilskega doma ob zadružnem domu. V knjižici so navedeni tudi vsi župniki in župani (zadnja dva sta napisala tudi svoja prispevka). Nedvomno pa je za slivniško prepoznavnost nekaj prispeval tudi lokalni radio Zeleni val. V kulturnem programu na prireditvi ob 80letnici PGD Spodnja Slivnica so sodelovali Godba Dobrepolje, ženska vokalna skupina Šmarnice in har-monikašica Ksenja Rihtar. Na prireditvi pa so podelili tudi nekaj priznanj in odlikovanj društva, GZ Grosuplje in GZ Slovenije. Jože Mlkllč Na zace pa stara ročna prevozna gasilska brlzgalna. Malo Mlačevo, 12. junija 2004 - Gasilci Malega Mlačevega so svoj visok jubilej obeležili z razvitjem društvenega prapora. Po povorki, v kateri Je sodelovala tudi dobro ohranjena stara ročna prevozna brlzgalna, so se poleg gasilcev Iz vseh društev v Občinski zvezi slovesnosti udeležili tudi visoki predstavniki gasilskih zvez Slovenije In Grosupljega, predsednica KS Mlačevo Valentina Vehovec, žalski župnik Andrej Šink in župan občine Janez Lesjak. »90 let - to je takšna številka, da je za nekatere znak pozne jeseni. Za malomlačevske gasilce pa je ta obletnica pravzaprav prelomnica oziroma nov preporod, s katerim vstopajo s polnim in močnim korakom« je na začetku slovesnosti dejala povezovalka Saša Lendero, ki je v nadaljevanju programa zapela tudi nekaj svojih pesmi. Županu Janezu Lesjaku so zaupali razvitje prapora, ki ga je predal predsedniku malomlačevskih gasilcev Damjanu Kaduncu z besedami: »Predajam vam ta prapor, in vam želim, da bi ga nosili častno in s ponosom.« Nato je nanj predsednik zveze Andrej Bahovec pripel trak GZ Grosuplje. Po krajšem uvodnem nagovoru je župnik Andrej Šink zbranim prebral iz veselega sporočila: »Vsaka božja stvar je dobra in nobena se ne more zametati, če se s hvaležnostjo uživa. Posvečuje se namreč z božjo besedo in molitvijo.« Po blagoslovu je sledilo pobratenje praporov z ostalimi prapori iz Gasilske zveze Grosuplje. Predsednik Damjan Kadunc je v svojem nagovoru še posebej izpostavil člana Lojzeta Klančarja, ki je v kriznih časih malomlačevskega gasilstva le-tega ohranil pri življenju, saj je društvo nazadnje imelo večjo slovesnost pred tridesetimi leti, ko je nabavilo črpalko Rossenbauer, ki jim še vedno služi. V zadnjih letih je društvo nabavilo vozilo Lada Niva in zemljišče za zidavo novega gasilskega doma. Tega bodo začeli graditi takoj, ko bodo uspeli pridobiti vsa dovoljenja. Zupan Janez Lesjak je poleg čestitk obljubil, da se bodo na občini kljub težavam zaradi spremembe namembnosti dela tega zemljišča trudili za pridobitev želenega dovoljenja. Predsednik Gasilske zveze Grosuplje Andrej Bahovec je poudaril simbolnost prapora, ki gasilce druži v dobrem in slabem. Prepričan pa je, da bo gasilstvo z novim vodstvom uspešno, in da bodo na zvezi podpirali prizadevanja malomlačevskih gasilcev ob gradnji doma. Član predsedstva GZ Slovenije Božo Knez pa je čestital v imenu več kot 120.000-članske organizacije in člane PGD Malo Mlačevo kot tudi ostale pozval tudi k nadaljnjemu izobraževanju. Predsednica KS Valentina Župan Janez Lesjak izroča prapor predsedniku Damjanu Kaduncu. /IV Župnik Andrej Šink blagoslavlja prapor. Vehovec je še posebej izpostavila prizadevanja vaščanov tudi v okviru krajevne skupnosti in dodala pohvale nekaterim posameznikom ter da bo v bodoče poleg novogradnje gasilskega doma treba urediti tudi zaradi prometne varnosti osrednjo vaško cesto. Sledila je podelitev priznanj najstarejšima članoma Ludviku Hrenu in Antonu Okornu, prerano umrlima članoma Marjanu Janežiču in Antonu Novljanu ter darovalki zemlje Mariji Miklič, vsem pokojnim članom pa so se poklonili z minuto molka. Gasilci Malega Mlačevega so se zahvalili vsem društvom, gostom in sponzorjem za udeležbo in darove s priznanjem in s posebej stekleničenim vinom. V kulturnem delu praznovanja pa je poleg omenjene napovedovalke Saše in Pihalnega orkestra Bežigrad iz Ljubljane z recitacijo je nastopila Anja Klančar. Po slavnostnem delu je sledila gasilska veselica, ki pa jo je na žalost prehitro zmotil dež. Jože Mlkllč Hi Uf PREDSTAVITEV NOVOUSTANOVLJENEGA SPREHOD PO RADENSKEM POUU R0TARY KLUBA GROSUPUE IN SLEDOVIH TURKOV V nedeljo, 23. maja, so občine Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje In Velike Lašče dobile svoj Rotarv klub Grosuplje, ki nadaljuje tradicijo rotarljcev, velike svetovne družbe, ki temelji na načelih prijateljstva med člani različnih poklicev In pripravljenosti pomagati vsem pomoči potrebnim. Uradno je bil klub ustanovljen 8. marca 2004, ustanovitvena slovesnost pa je bila 23. maja 2004 na gradu Turjak. Sprejel jih je grajski gospod z gospodičnami, pozdravila pa sta jih tudi župana Grosupljega in Velikih Lašč. Guverner distrikta 1910 (Slovenija, Avstrija, Hrvaška, Madžarska...) Otto Rudolf je predal ustanovno listino in častno verigo predsedniku Rotarv kluba Grosuplje Stanislavu Vehovcu. Novonastali klub je pozdravil namestnik guvernerja distrikta 1910 za Slovenijo dr. Stanko Ojnik, pozdravno brzojavko pa je poslal tudi predsednik Rotarv International Jonathan B. Majivagbe iz ZDA, saj je grosupeljski klub 30.000 na svetu. V kulturnem programu so nastopali: operna pevka Mirjam Kalin, tudi članica RKG, Kvartet kljunastih flavt, ples vitezov, razrezali pa so tudi slavnostno torto. Telegrami in čestitke za dobro organizacijo te prireditve prihajajo iz domovine in tujine. Rotarijci pa obljubljajo, da se bodo trudili, da bo tudi njihovo delo v klubih v vseh štirih občinah uspešno. Vsi člani kluba so prejeli značke. Klub ima 24 članov in dva častna člana, sestajajo pa se vsako sredo v Hotelu Kongo. Poleg druženja imajo še predavanja tako za rotari-jce kot za njihove družinske člane, pa tudi za širšo javnost. Kljub ima bogat program na socialnem in kulturnem področju. Podpira prijateljske povezave s klubi doma, v Evropi in po svetu. Ob tej priložnosti so izdali predstavitveno lično publikacijo, v Častna viteška straža ob slovesni rotarijski torti. kateri je član dr. Boris Kuhar opisal deželo na pragu Dolenjske, kjer so meseci sami maji, kot je zapisal Tone Pavček. Prerez skozi arheologijo, zgodovino, kulturo, naravne znamenitosti in etnologijo pove, da smo na tem prostoru v Evropi že vsaj tri tisoč let. Predsednik Stane Vehovec se je sprehodil skozi gospodarstvo štirih občin po poti iz tranzicije v razvito Evropo, član Matej Košir pa je predstavil socialni program, ki ga bo klub podpiral. Predvsem bo program zajemal pomoč socialno ogroženim skupinam (zasvojencem, socialno izključenim in ogroženim). Podprli bodo tudi projekt izobraževalno-raziskovalnega centra za jugovzhodno Evropo, ki naj bi usposabljal izobraževalne, socialne, svetovalne, zdravstvene delavce, pedagoge, prostovoljce in druge lokalne aktiviste, ki neposredno delajo z ogroženimi ciljnimi skupinami. Izbrane barvne fotografije, domiselno so vgrajene med besedilo, našo deželo res predstavijo v najlepši luči, zato ni čudno, da so bili domači in tudi tuji gostje na Turjaku zelo zadovoljni. Marija Samec Čestitke ob prejemu ustanovne listine (od leve proti desni): Stanislav Vehovec, predsednik Rotarv kluba Grosuplje, dr. Stanko Ojnik, namestnik guvernerja distrikta 1910 za Slovenijo, Otto Rudolf, guverner distrikta 1910 in dr. Boris Kuhar, bodoči predsednik RKG. Maja Blatnik, Vesna Hočevar, Neža Nježič, Tanja Rauh in Tina Rauh V sodelovanju z Gledališko umetniškim društvom ŠIBI predstavljajo: rPETa ~t_r ... ali kako se je petim ženskam, vpetih v pet zgodb, spremenilo življenje - da so se lahko vpele med seboj. In kaj se zgodi, ko se PET TELES giblje v ritmu PETIH PLESOV (afriški, kabare, moderni, trebušni, tango) Vabimo vas na edinstven dogodek, ki smo ga skupaj s prijatelji stkale iz naše domišlije, kot ženske v vsakdanu, kot super herojke in kot krhke princeske, da bi ga lahko delile z vami; ...vabimo vas na večer posvečen vsem prelestnim bitjem, ki jih ob gledanju plesa zasrbijo podplati in se jim ob poslušanju glasbe topijo srca... - me ponujamo raj za vse čute in še mnogo več! ...vabimo na večer ženskosti, čutnosti, energije in harmonije... 27. 6. 2004, oh ?000. v Družbenem Domu Šmarje-Sap!!! VSTOP PROST!!! BoštanJ, 29. maj 2004 - Tudi letos je Grajski vrt BoštanJ organiziral dan za pohodnlš-tvo. Prva smer Je bila namenjena po kraškem Radenskem polju, druga pa proti spomeniku nacionalnega pomena - Taboru Cerovo. Pohodnlkom Je letos ponaga-Jalo vreme, zato Je bila udeležba nekoliko slabša, vendar pa me je presenetila Informacija, da so na pohod prišli celo obiskovalci Iz Maribora, kar pomeni, da se sliši o naših zanimivostih. Pohod po Radenskem polju Je strokovno vodil biolog Stane Peterlln, na proti-turškem taboru Cerovo pa je pohodnike pričakal z dobro zgodovinsko razlago šentjurski župnik Anton Hostnlk, ki vedno obiskovalcem poleg cerkve pokaže tudi stalno razstavo v stolpu, ki je bil nekoč tudi stanovanje tamkajšnjemu cerkovniku. Pohod so zaključili z druženjem in golažem pod nadstreškom Grajskega vrta. Jože Mlkllč ZUPANOVA JAMA - TURISTIČNO IN 0K0USK0 DRUŠTVO GROSUPUE 45 LET DELOVANJA - 2 Načrt za gostišče pri jami je izdelal arhitekt Viktor Mačus, statične izračune in ostalo dokumentacijo pa Ivan Ahlm. Vsa gradbena dela so potekala preko Občine Grosuplje, ki je tudi prevzela odplačevanje kreditov. Gostišče je gradilo Gradbeno podjetje Grosuplje m ga končalo 1961. leta. Leta 1963 je stavbo prevzelo Trgovsko podjetje Tabor in odplačalo tudi vse kredite. Društvo je takoj po prevzemu popravilo vhodna vrata, zamenjali so po celi jami dotrajane lesene ograje in jih nadomestili s postavitvijo 300 železnih stebričkov in 700 m aluminijastega kabla. Ker pa aluminij ni primeren za jame, so kasneje uporabili kabel, prevlečen s plastiko. Stopnice v jami so bile tudi povečini lesene in postopno so jih zamenjavali z betonskimi: v Ledenici je 45, med Permetovo in Veliko dvorano pa 20 stopnic. Leta 1961 so zabetonirali stopnice ob vhodu v Ledenico. Ko je bila leta 1987 za obiskovalce dostopna še Zadnja dvorana, so zanjo naredili prehod iz Matjaževe dvorane. Na dnu Zadnje dvorane so uredili prostor za okoli 50 ljudi, ga zavarovali in iz višine 8 m spustili železne stopnice. Zavarovali so tudi 35 m globok prepad in uredili ustrezno razsvetljavo. V Matjaževi dvorani so uredili položnejšo pot, na mestu stare pa postavili razgledno ploščad. Od leta 1987 do 1991 je društvu predsedovala Julijana Eršte. V tem času so popravili vhod v jamo, popravili električno napeljavo in pripeljali vodovod do gostišča in kioska pred jamo. Na slovesnosti ob 60letnici odkritja jame so se zbrali znani speleologi, da bi počastili ta visoki jubilej. Društvo se je vključilo v vseslovensko akcijo ocenjevanja urejenosti kraja, kar naj bi spodbudilo ocvetličenje hiš vrtov, dvorišč in na splošno višjo bivalno kulturo. Se nadaljuje Marija Samec To be is to do( Albert Camusl To do is to bel Jeaii P.Sarhe i Doo-be dou-be doo(Frank Smatra RESNICA, KI OSVOBAJA Na moje slabosti odgovarjaš z usmiljenjem, kadar padem, mi podaš roko, ko se izgubim, me poiščeš. Ti, ki daješ soncu, da sije, Ti, ki daješ srcu, da bije, Ti, ki daješ semenu, da vzklije, Ti, ki SI, si moja svoboda. Ti, ki se pustiš kamenjati, da bi pred kamenjem obvaroval mene, Ti SI moja svoboda. M.K. NIKO MIHIĆINAC K.D. NEPREMIČNINE 01 KOLODVORSKA 3,1290 GROSUPUE 11-786 56 60, FAX: 01-786 56 65 GSM: 041-405 258 SMS: 405258@LINUX.M0BITEL.SI E-MAIL NIKO@MIHICINAC-NEPREMICNINE. SI UM: WWW.MIHICINAC-NEPREMICNINE.SI • Želite prodati, kupiti najeti ali oddati svoje nepremičnine? Pokličite nas ali se oglasite se pri nas in vam bomo ponudili zanesljiva posredovanja. • V Grosupljem in bližnji okolici kupimo in najamemo garsonjere ali enosobna stanovanja. • Za znane kupce iščemo zazidljive gradbene parcele za stanovanjske hiše in večje zazidljive komplekse za obrtno-proizvodne dejavnosti z možnostmi takojšnje gradnje. NUDIMO VAM POMOČ PRI PRIDOBITVI GRADBENIH DOVOUENJ DRUGE STORITVE: • Sestava predlogov za vpis v zemljiško knjigo • Pomoč pri sestavi vseh vrst pogodb, vse do notarske overitve • Pri prodaji in nakupu kmetijskih zemljišč vam uredimo vse od ponudbe prodaje, sprejema ponudbe do vpisa v zemljiško knjigo. SVETOVANJE: Če želite svojo nepremičnino VARNO prodati, podariti, izročiti ali jo pridobiti, vam priporočamo, da se o svoji nameri prej POSVETUJETE PRI NAS! i@w§a i«« m CECKA MARIJA SKRJANC - ZLATA MATURANTKA Leta 1950 se je na ljubljansko učiteljišče iz vseh koncev Slovenije| vpisalo največ deklet in fantov, ki so štiri leta pozneje z maturitetno diplomo v roki s ponosom odbrzeli v prosvetni svet. Med njimi je bila tudi Grosupeljčanka Marija Škr-janc, ena izmed 36 čečk - dijakinj | Č-oddelka. Po preteku polovice stoletja so se legendarne čečke ponovno zbrale skupaj (tudi sicer se pridno sestajajo vsako leto) in ovenčane z maturitetnim zlatom obujale spomine na skupno šolsko| preteklost. »Skupaj z večino deklet sem prebivala v internatu, Domu Anice Černejeve. Šestnajst deklet nas je spalo v isti sobi, v kateri smo pozimi drgetale od mraza, znanje smo v popoldnevih osvajale v skupni učilnici in imele natančno odmerjen čas za zajtrk, odhod v šolo, učenje, izvenšolske dejavnosti in spanje. V sobi smo morale biti do devete ure zvečer, saj je tedaj še veljala hora legalis.« Kljub mnogim preprekam, bližini vojne revolucije in splošnemu pomanjkanju, pa so dekleta znala proste trenutke izkoristiti za mladostniške vragolije in v trdi svet stopati z optimističnimi koraki. »Morale smo izredno hitro odrasti. Pri dvajsetih smo bile povsem samostojne. Bile smo odtrgane od doma, vodile smo svoje gospodinjstvo in se soočale z učiteljskim poklicem. Meni je bilo zelo težko, pa tudi preostalim ni bilo nič lažje.« Novopečeno učiteljico Marijo Škrjanc so z dekretom razporedili na šolo v Škocjan pri Turjaku. Nekaj dni pred začetkom pouka jo je sprejel šolski upravitelj in jo namesto za kateder usmeril na - njivo. »Tedaj so ravno pobirali krompir in ker je vedno pomanjkanje pridnih rok, sem morala tudi jaz brskati za krompirjem. Kot mestno dekle sem se morala prilagoditi življenju na vasi.« Že na začetku je učila 124 otrok, danes pa je šola zaprta. V prvem delovnem obdobju je zaslužila skromni 8800 dinarjev, za kar je lahko kupila deset brisač. »Pa saj se revščine ne da opisati!« Štiri plače so morale učiteljice odšteti za kolo, pet plač za šivalni stroj, dve pa za nakup plašča. Po opravljenem strokovnem izpitu seje Škrjančeva odločila za nadaljnji študij na višji pedagoški šoli in njene klopi zapustila kot ena izmed prvih diplomantk. Barbara Pance ŽIVALI, KI DOMUJEJO V OŠ BRINJE V prejšnji številki Grosupeljskih odmevov sem bralcem obljubila, da bom predstavila vivarij. ki ga imajo v OŠ Brinje. Seveda vivarija ne bi bilo, če ne bi imeli v šoli zaposleno "zagnano" profesorico biologije in gospodinjstva, go. Marjetko Kolbl. Ko sem si prišla pogledat njeno delo, meje v biološko učilnico popeljala z besedami: "V biološki učilnici se mora čutiti življenje. Mora biti drugačna od drugih učilnic. Sama se nisem odločila za rože, ampak za živali." Čeprav sem v kotu učilnice opazila tudi zelo velik in lep ciperus. Vivarij sem si prišla ogledat v petek popoldne, ko ima ga. Marjetka podaljšano bivanje z učenci razredne stopnje. Tudi njih že seznanja z živalmi in jih navaja na skrb in ravnanje z njimi. Skupaj smo si ogledali živali, ki so našle dom v biološki učilnici, jim počistili bivališče in jih nahranili. Katere živali so že prišle v oskrbo ge. Marjetke in njenih učencev? Dva deguja. Samčka. Sorodnika činčil. Domujeta v veliki stekleni posodi. Profesorica jima je počistila domovanje. Ko je bila posoda prazna, je vanjo postavila škatlo s peskom. Peščena kopel. Veselo sta se zapodila vanjo. Se povaljala. To pa zato, da se znebita vonjav. Dobila sta sveže seno. Kako veselo sta se pognala vanj in mimogrede naredila rov. Dobila sta tudi hrano. Sadje. Zelenjava. Kupljena hrana za činčile. Žemlje. Crispv. Ga Marjetka je komentirala: "Hrana za živali ne sme biti gnila, plesniva. Mora biti lepo pripravljena." Deguja sta dobila tudi vejice divje vrtnice, da malo pogrizeta poganjke. Mongolski skakač. Tudi samec. Malo manjši kot degu. Tudi on je dobil sveže seno. In nekaj škatel, da se v njih lahko skriva. In seveda hrano. Sadje. Kupljena hrana za skakače. S senom profesorica ni varčevala. Živali so ga veliko dobile. Danes so namreč pokosili okoli šolskega igrišča. Ga. Marjetka je to izkoristila in šla seno pograbit. Pri delu soji prostovoljno priskočili na pomoč učenci. Grška kornjača. Želva. Še bolje želvica, je še čisto majčkena. To je kopenska želva. Steklena posoda, v kateri prebiva, je postavljena pod luč, ki ji služi kot grelec. Če ni dovolj toplo, Paličnjaki bodo dobili svežo želva ne more prebavljati hrane. hrano. MARIJA ŠILC: BOLJ KO ČLOVEK GARA, DALJ ŽIVI!« Ko se človek pri 93-ih spominja petdesetih let, ko so ljudje še tolkli pomanjkanje in revščino, upravičeno pravi: »Saj danes kar ne morem verjeti, kaj vse smo preživeli! In vendar smo delali z neomajno voljo in optimizmom.« Takšni so bili časi, koje začela svoje delovno obdobje življenja danes nekaj manj kot 93-letna MARIJA ŠILC iz Grosupljega. Pri visokih letih starosti si često krajša čas s spomini na preteklost. Domaje bila iz Kneja pri Robu; doma so imeli gostilno, ki jo je moral oče zaradi težkih gospodarskih razmer zapreti. Sredi vojnih let seje poročila in nadaljevala delo v veliki vaški gostilni v Sajevcu pri Ribnici. To so bili časi, koje delala za hrano, stanovanje in zdravstveno zavarovanje. Ostalo ji je tistih nekaj »novcev« od napitnine, da je imela za čevlje in obleko. Mož je bil mesar, ki se je izučil v Avstriji, toda za službo je bilo takrat težko. »Koliko pa je bilo mesarij?! Kakšno meso?! Kakšna stara krava!« se danes spominja z njej lastno živahnostjo, ko blodiva po spominih nekdanjih dni. »Potem,« pravi, je prišla znanka, ki je delala v Grosupljem na okraju z novico, da v Grosupljem rabijo nekoga, ki se spozna na gostilno, pa tudi po mesarju so poizvedovali. Pisalo seje leto 1947, koje bilo v Grosupljem ravno žegnanje, ko sta se z možem podala na pot, novim izzivom naproti, ne da bi dobro vedela, kaj ju čaka. »In čakalo naju je veliko presenečenje: staro Vodičarjevo gostilno, kije imela v Grosupljem tradicijo, so nacionalizirali in midva naj bi nadaljevala. Pa sva dobila sobo, približno 25 m2 je imela, v njej gostilniški šank, mizo in par stolov. Nekaj sifona je bilo, ki so ga delali pri Kozlekarju, malo kisle vode - in to naj bi bila gostilna ... pa veliko vprašanje, kje bova imela stanovanje, kje bova lahko kuhala, kje kaj dobila, saj je bila hrana takrat še na karte,« živo razpreda spomine, kdaj pa kdaj živo pobliskne z očmi kot bi hotela reči, »težka je bila! Pa nisva obupala!« Vodičarjev ata, tako dober človek je bil, da ga Šilčeva Mici ne bo nikoli pozabila, saj se ga pogosto spominja kot svetlo zvezdo v svojem življenju, jima je ponudil majhno sobico. Potem sta se nekajkrat selila in nazadnje spet dobila stanovanje pri Vodičarjevih. To so bili časi, ko so vodo za kuhanje in tudi za pitje nosili kar iz Grosupeljščice. »Pa ni nikomur bilo sile,« pove in se zamisli. Seveda, takrat je bila narava, kije ni zaznamoval napredek časa! Najhujše pa je bilo to, da marsikdaj v gostilni nismo imeli nič, kar bi lahko ponudili prišleku. Pri Vodičarjevih je bila tudi mesarija. O, kakšni so bili časi, ko je bilo meso še na karte! Tudi ob dveh ponoči so prišli ljudje čakat v vrsto, da so lahko zjutraj dobili nekaj mesa. Če si bil prepozen, ti tudi karte zanj niso pomagale! »Že takrat je bilo slišati, da bo pri Rusu večja gostilna in ko so 1.1948 Rusovo hišo adaptirali, smo se preselili,« nadaljuje pripoved, ko sediva v prijaznem stanovanju, od koder je lep razgled na center Grosupljega in od koder, kadar ji čas le prepočasi beži, opazuje dogajanje zunaj. Grosuplje je dobilo že prvo menzo. »Prej kot gostilna je začela obratovati menza. Bila sem poslovodja; zaposlene smo imeli tri kuharice, glavna je bila Malenska Malka; marsikdo se je še spominja, odlična kuharica je bila!« pribije odločno, kot da podoživlja tiste dneve gostilniškega razcveta.»»Okrog 100 ljudi je vsak dan hodilo jest - imeli so bone. Pa je bilo še vedno težko za hrano. Ljudje so bili zadovoljni z malim. Koliko čaja smo skuhali! Brat mije od doma prinesel posušeno lipo, mož pa je hodil s kovčkom v Ljubljano po malinovec, da smo ga primešali čaju, saj se je sladkor prav težko dobil! Ja, to so bila tista leta, ko so ljudje imeli denar, pa niso imeli česa kupiti, kojim nisi imel kaj ponuditi,« pripoveduje in doda, da za gostinca to res ni bilo prijetno. Toda navajeni so bili takšnega življenja, o pri-boljških niso sanjali. Vino so v gostilni še nekako imeli, pivo pa je bilo že prestiž. Kolikor jim gaje uspelo dobiti, je hitro pošlo.« Ljudje so MU včasih bolj sproščeni; ob delu so se znali zabavati! Do 1.1959 je delala pri Rusu, kar vse dneve, poprijela za vsako delo, saj je bilo treba tudi vse počistiti, misleč, da zanjo ni prostih ur.....potem pa je spet prevzela vodenje gostilne pri Vodičarju. »Tu pa so se že začeli boljši časi!« kar nekako mladostniško živahno poudari in nadaljuje: »Imeli smo že salamo, ljudem smo lahko ponudili sendviče, kuhali kavo... skratka, takrat sem imela občutek, da je to tista prava gostilna. Ko seje v šestdesetih letih v Grosupljem začelo veliko zidati, smo razcvet kraja občutili tudi v gostilni. Ljudje so bili včasih drugačni. Veliko so garali, vendar so se znali ob delu tudi zabavati! Mladina se ni opijala, saj niso bili razvajeni. Včasih so bili veseli dobrega soka! Ah, danes pa je čas spremenil ljudi; še denar ti vzamejo iz banke, pa sam ne veš, kdaj« potarna in da vedeti, da spremlja tudi vse dogodke sedanjosti. Nosila jo je dobra volja. Do 1.1963, ko se je upokojila, saj jo je začelo izdajati tudi zdravje, jo je nosila, pravi, dobra volja. Zvečer je bila utrujena, toda, ko so gostje odšli, je z enakim elanom delala naprej, kajti zjutraj je bil nov dan in vse je moralo biti pripravljeno, urejeno. »Za majhno plačilo smo delali, pa smo znali biti tako zadovoljni!« hoče spet navezati preteklost na dandanašnji, koje svet drugačen. Težko to resničnost sprejema človek, kije bil vajen drugačnega življenja. Težko pa se ji je bilo tudi ustaviti, Mici Šilčevi, ki je bila celo življenje vajena delati, biti med ljudmi, tam, kjer se je vedno nekaj dogajalo, jim streči z blaginjo, ki je prihajala in tudi z dobro voljo. Človek potrebuje oboje, je prepričana še danes. Zato pa je še 10 let po upokojitvi zvesto in z veliko ljubeznijo delala v »upokojenskem bifeju«. To, pravi, je bilo spet posebno obdobje njenega dela in življenja. Veliko druženja je bilo med njimi, dobre volje in razumevanja. Vse, kar človeka krepi in osrečuje! »Tako dolgčas mi je bilo, ko sem odložila delo,« pravi in že v istem stavku pove, da pa je imela več časa za pomoč otrokom in vnukom. In v tem so kar nenadoma prišla devetdeseta leta. Razmišlja, najbrž je res med najstarejšimi Grosupeljčani. »Malenski, Žmucovataje isti letnik kot jaz (mesec dni vodi v častitljivi starosti! - op. avtorja), drugega ne poznam!« doda in pozna jih najbrž res veliko, saj je bilo njeno življenje zapisano delu z ljudmi in zanje. »Če bi se jaz še enkrat rodila, bi se prav gotovo spet zapisala gostinstvu!« pove, kako rada je imela svoje delo. Danes živi s spomini. Veliko jih je ostalo v njenem še vedno bistrem duhu. Le zdravje, pravi, jo je začelo izdajati. Najhuje ji je, ker ji je tako opešal vid, da ne more brati, tudi TV ne gleda prav veliko. To pa je vse tisto, s čimer bi si lahko zapolnila dolge ure brezdelja. Čeprav potem le pove, da poizkuša sama tudi še kaj postoriti v stanovanju. Kako bi človek ves dan čakal noči križem rok! Tudi do bližnje trgovine se še kdaj odpravi, pa okrog bloka. »V bloku imam krasne ljudi! Kot ena družina smo in to mi veliko pomeni,« ne pozabi povedati. Tudi to veliko pripomore k občutku, da ni sama. »Krasne otroke imam, pa vnuke, pravnuke... Vsi tako skrbijo zame! Toda, kamor me odpeljejo, vedno najraje pridem domov. Ja, res je sreča, če imaš dobre otroke! Toda, tudi ti moraš otrokom v življenju dajati tisto pravo iskreno ljubezen, da ti potem sploh znajo vračati,« je zaključila najino pomenkovanje vročega junijskega popoldneva. Kako hitro sva skupaj prehodili obdobje mnogih medgeneracijskih let. Let, ko so ljudje čakali na meso ure in ure sredi noči, ko so v rokah stiskali karte za hrano. In danes, koje vsega v izobilju, ko včasih stari očak potarna, da so se časi tako spremenili, da tako pa res ne more iti res več naprej... Pa si gotovo nihče več ne želi takšnih izkušenj. Alenka Adamič Mongolski skakač v središču pozornosti. Potrebuje tudi vodo. Dobila je hrano in svežo vodo. V vodi tudi vitamine za normalno rast in razvoj. Najraje ima solato, jagode in paradižnik. Danes jo je čakala še posebna pogostitev. Ličinke hrošča mokarja. Enkrat tedensko pa ji pripravijo toplo kopel. V velikem steklenem kozarcu domujejo hrošči mokarji. Živa hrana za skakača, deguja in želvo. In seveda za učenje. Razvoj hrošča mokarja. Popolna preobrazba. Učenci tako ob konkretnem primeru spoznajo potek popolne preobrazbe. Na vrsti so bili paličnjaki. Tri vrste jih imajo. Avstralski paličnjak. Vietnamski paličnjak. Leteči paličnjak. Leteči paličnjak ima krila in lahko leti. Paličnjaki so dobili sveže robidovje in divjo vrtnico. Medtem kojim je profesorica dajala svežo hrano, so posamezni paličnjaki zlezli ven. Nekateri otroci so jih prijeli in opazovali pri njihovem gibanju. Nekateri so jih samo opazovali. Ga. Marjetka nobenega v nič ne sili. Tisti, ki želijo, žival lahko primejo in si jo ogledajo. Paličnjake "izkoristi" za razlago nepopolne preobrazbe. Tako lahko primerjajo razvoj paličnjaka in hrošča mokarja. Ko sem opazovala profesorico pri delu, je resnično izžarevala veselje in ljubezen do živali. Mimogrede je povedala, da ima zelo rada tudi kače.V šoli se ji zdi imeti kačo problematično zato, ker se prehranjuje z živimi živalmi. Polž ahatnik. Obojespolnik. Malo pod robom zemlje je bil velik kup jajčec. Ga. Marjetka je povedala, da jih mora odstraniti. Pustila jih bo le nekaj, da bodo učenci lahko opazovali potek razvoja. Načrti za naprej? "Obljubljenega imam kuščarja, skakaču in degujema morarn priskrbeti samici. Pa prav gotovo se bo še kaj našlo." Verjamem, da se bo. Že od mojega prvega obiska do danes, seje število živali povečalo. Vse živali so "opremljene" z napisi. Letos to vse dela sama. Naslednje šoisko leto bodo skrb za živali prevzeli učenci, ki bodo obiskovali izbirni predmet Živali v naravnem in umetnem okolju. Živali bodo hranili in jim čistili "bivališča" med urami izbirnega predmeta, seveda pod njenim mentorstvom. Že letos so v njeni odsotnosti učenci poskrbeli za živali. Med poletnimi počitnicami bodo živali odnesli posamezni učenci domov. Ker je Deguja v peščeni kopeli. ga. Marjetka razredničarka 7. razreda |B devetletke, so imeli "njeni" učenci prednost. Tako so že dogovorjeni, kje bodo poletje preživele posamezne živali. Ostali sva sami. Ob pogovoru sem opazovala živali. Slišala sem praskanje skakača. Degu se je vztrajno vzpenjal. Verjetno bi šel rad ven. Želva je zlezla pod luč. Grela seje. Kaj naredi, ko v učilnico prinese novo žival? Vzame si nekaj minut časa in žival učencem pokaže. Razloži jim vse, kar jih zanima o živali. Nato nadaljuje s poukom. Kje dobi vse te živali? Na biotehniški fakulteti. Še kot študentka je vedno rada pomagala gospodu, ki je skrbel za vivarij. Tako sedaj nima problemov, kje dobiti živali. Ga. Marjetka je pohvalila sodelovanje z go. ravnateljico Ireno Kogovšek, ki jo pri tem delu podpira. Ga. Marjetka dobi kar potrebuje za svoje živali, od steklenih posod do hrane. Od kje tako navdušenje za živali? "Živali sem imela že od malega. Z bratom sva imela škorpijona, netopirje. Netopirje sva oštevilčila. Bilo jih je štiriindvajset in le tako sva vedela, da so res vsi dobili hrano. Imela sva tudi paličnjake, morskega prašička. Ko sem šla v svoje stanovanje, sem imela želvo močvirsko sklednico, mongolske | skakače,... Sedaj pa imam "samo" psičko, pasme irski setr." "Tako tudi v šoli ne morem brez živali. Seveda je s tem ogromno dodatnega dela, toda ni mi žal časa, ko vidim zadovoljstvo pri učencih. Pa ne leto, učenci se ob konkretnih primerih ogromno naučijo in prav gotovo privzgojijo drugačen odnos do živali," je zaključila najin pogovor resnična ljubiteljica živali. Branka Skufca Grška kornjača se masti z ličinko mokarja. 1W1 (U) SKLEPNE AKTIVNOSTI PROJEKTA COMENIUS - PRIPOVEDUJ KAMELEONSKE POČIT ZGODBO ■ NA OSNOVNI ŠOLI LOUISA ADAMIČA GROSUPLJE NICE V GROSUPUEM nski in norveški učitelji. O aktivnostih šole v okviru projekta Comenius je bila v minulih treh letih grosupeljska javnost kar nekajkrat obveščena. Projekt se zdaj izteka, prijateljstvo, ki smo ga preko skupnega dela in učenja gojili sprva s štirimi partnerji (Danska, Norveška, Italija in Nizozemska), v zadnjem letu pa še z dvema (Danska in Norveška), pa ostaja. V treh letih smo skupaj ustvarili celo zakladnico tematsko raznolikih projektnih nalog in izdelkov, ki bodo tako učiteljem kot bodočim učencem služili kot neprecenljivo učbeniško gradivo iz skoraj vseh predmetnih področij osnovnošolskega kurikuluma. V treh letih je bilo v projekt vključenih okrog 300 učencev, dve tretjini leteti je imelo na partnerskih šolah svoje osebne dopisovalce preko elektronske pošte, in 11 učiteljev, ki smo se s svojimi kolegi iz partnerskih šol srečevali 2-krat letno; 2 od šestih srečanj smo izvedli na šoli v Grosupljem. S sredstvi Evropske skupnosti je tako v tujino potovalo 6 učiteljic, ki smo na gostiteljskih šolah spoznavale njihov šolski utrip, vzgojnoizobraževalni sistem, prednosti in slabosti evropske izobraževalne naravnanosti in prakse. V sklepnem letu projekta smo slednjič uspeli dobiti tudi finančno podporo za potovanje učencev. Tako je 6 najaktivnejših in najprizadevnejših učencev 17. aprila letos skupaj z učitelji odpotovalo na sklepno srečanje v Tinglev na Danskem, kjer so teden dni bivali pri svojih vrstnikih, hodili skupaj z njimi k pouku in postali tako 14 dni pred vstopom naše države v Evropsko unijo pro-motorji našega jezika in kulturne identitete. Obisk je bil tako za učitelje kot za učence neprecenljiva izkušnja. Učitelji smo pripravili evalvacijo projekta, spremljali pouk na gostiteljski šoli, izmenjali strokovne izkušnje in se dogovarjali o možnostih za sodelovanje v prihodnje. Naši učenci pa so za teden dni postali sošolci danskih vrstnikov, prisostvovali njihovemu pouku in se pripravljali na premiera gledališke predstave, v kateri so nastopili skupaj z danskimi učenci. Pred odhodom na Dansko smo namreč na šoli pripravili zaključni produkt projekta, gledališko predstavo Potopljeni otok/ The Vanished Island, za katero je dramsko besedilo nastalo tako, da so vsako od treh dejanj zapisali učenci ene od partnerskih šol, posamezne gledališke uprizoritve pa smo posneli na video. Med bivanjem na Danskem pa je 6 naših učencev tudi sodelovalo v danski uprizoritvi, pri čemer so svojo vlogo delno odigrali tudi v slovenskem jeziku. Dogodek je močno odmeval v tamkajšnjih medijih. Peter Virant, učenec 8. d razreda je takole strnil vtise s potovanja: Najprej bi se rad zahvalil učiteljicam, ki so nam to potovanje sploh omogočile. Na vlaku smo imeli skoraj dan časa. da se pripravimo na srečanje z danskimi sovrstniki, kar je izkoristila tudi naša učiteljica angleščine in nam takoj povedala nekaj izrazov, ki bi jih naši sovrstniki utegnili uporabiti, ter seveda povedala, kaj ti izrazi pomenijo. Takrat, priznam, me je postalo malce strah, saj sem mislil, da Danci obvladajo angleščino, ko pa sem prvič spregovoril z njimi, sem si oddahnil. Takoj ko smo prispeli v Patborg, nas je tam že čakal taxi (kombi seveda, saj nas je bilo 10), ki nas je odpeljal v Tinglev. V Tinglevu smo imeli zajtrk v hotelu, nato pa smo odložili našo prtljago v sobah, kjer smo se tudi osvežili. Kmalu po zajtrku nas je prijazna danska učiteljica Ulla peljala na kratek, vendar zelo zanimiv izlet. Proti večeru je napočil čas, da srečamo naše vrstnike. Ko so le-ti prišli, mije začelo srce divje razbijati od sreče in tudi strahu. Prvih nekaj ur pri družini, kije bila tako prijazna, da me je sprejela na dom, sem bil zelo živčen. Kadar sem govoril s komerkoli od njih, se mije zdelo, da govorim, kakor da prvič slišim angleščino. Vendar me je kmalu iz zadrege rešil Mariin oče (Maha je bilo ime moji gostiteljici), ki je na moje presenečenje pohvalil mojo angleščino in bil kar malce začuden, od kod mi tolikšno znanje angleškega jezika. Spoznal sem tudi, da so zelo prijazna družina in trema se je izgubila kdovekje. V času, ko sem bival pri tej družini, mije bilo zelo lepo in sem se počutil kot kasen kralj. Po moji namestitvi smo jaz, Maha, Barbara in Carina odšli na kratek sprehod po mestu. Ob vrnitvi me je že čakala miza, obložena z dobrotami (bila je večerja, da ne bo kakšne pomote). In tako se je počasi zaključil moj prvi dan na Danskem. Drugi dan sem vstal zgodaj. Po zajtrku sva z Mario odšla v šolo, kjer smo imeli vsak dan vaje za igrico, zato dogajanja v šoli ne bom posebno omenjal. Popoldne smo odšli v večje mesto, kjer smo jedli kebab, si ogledovali izložbe itd. Zvečer pa sva šla k Heleni, Sašini gostiteljici, kjer sta bili tudi naša Barbara in njena gostiteljica Carina. Ker je bil torek dan, ko je imela Mariina sestra rojstni dan, je bil ves dan en sam praznik. V četrtek smo imeli ekskurzijo z8.b razredom, kjer smo videli marsikaj zanimivega. Istega dne ob 23 smo odpotovali. Priznam, da sem bil malce žalosten, saj smo odhajali ravno, ko smo se bolje spoznali ter se začeli res 100 % zabavati. Ob prihodu domov sem spoznal, da je res lahko povsod lepo, a doma je pravzaprav najlepše. Danska je sicer zelo lepa in urejena dežela, vendar zelo ravna. Zame, ki imam rad izlete v gore, malce preveč ravna. Vendar so ljudje tam zalo prijazni in gostoljubni do vsakogar, ne glede na to, od kod prihaja, kdo je ali v kaj oziroma koga veruje. Nasploh so Danci mirni in ljubeznivi ljudje, ravno obratno kot mi Slovenci, ki smo v večini vročekrvni. Z Danske sem odšel s samimi pozitivnimi občutki. Bivanje tam se mije res prikupilo in če bi mi kdo ponudil možnost, da bi šel še kdaj nazaj, bi z veseljem odšel. Moram priznati, da so me Danci presenetili, pozitivno seveda. Družina, pri kateri sem bil, seje res trudila, da sem dobil najboljše. Moji spomini na Dansko bodo za vedno ostali lepi. Ne le, da sem se imel zelo lepo, dobil sem tudi novo prijateljico Carino, s katero si sedaj redno pošiljava sms-e, najmanj 4 na dan, in tudi kakšen e-mail. Na kratko bi lahko rekel, da so me Danska in njeni prebivalci prijetno presenetili in se v mojem srcu ohranili kot spoštovanja vredni ljudje. Ob izteku projekta bi se želela v imenu tirna učiteljev in učencev, ki so v projektu sodelovali, ponovno zahvaliti vsem, ki so nam pomagali uresničiti naše cilje, vizijo sodobne evropske šole. Še posebej gre zahvala tistim delovnim organizacijam in ustanovam (Ljubljanska banka, Avtotransporti Kastelec. GM&M), ki so s svojo finančno pomočjo omogočili, da so se učenci - partnerji v projektu lahko srečali in spoznali ne le virtualno, temveč tudi v resnici. (Wofy Krajcer- koordinatorica projekta, '^5' Peter Virant, 8.d _^BfrHCA cnngi^ K_ V društvu Kameleon tudi med letošnjimi počitnicami za osnovnošolce organiziramo teden koristno preživetega počitniškega časa, ki bo potekal od 28. junija do 2. julija 2004. Lani, ko smo se čudovito zabavali, smo si obljubili, da se letos - po možnosti v še večji zasedbi - ponovno snidemo. Kot se za kameleone spodobi, bomo ustvarjali ter v likovni delavnici na papir izlivali barvne navdihe. Na potepanju po okolici bomo vsekakor hitrejši, kot je naš plazils-ki soimenjak na drevesu. Kameleon raziskuje vrhove drevesnih krošenj, mi pa bomo raziskovali našo okolico. Poiskali bomo zanimive kraje, jih preučevali in o tem tudi poročali. Poleg tega nas čakajo še razne športne (košarka, nogomet...) in družabne igre. Skratka, pričakujemo, da bodo naša druženja zabavna, igriva in hkrati tudi poučna. Ker mora kameleona zjutraj najprej ogreti sonce, da lahko začne s svojimi aktivnostmi, se bomo sestajali ob 9. uri, naša druženja pa bomo zaključevali ob 15. uri. Glede na interese se bomo razvrstili v več skupin, ki jih bomo vodili animatorji. Grosupeljski gasilci so tako prijazni, da bodo za naše potrebe odstopili del svojega prostora ob gasilskem domu. Da ne bomo lačni, bo - tako kot lani - poskrbela Pekarna Grosuplje. Pri nabavi materialov sta nam finančno pomoč obljubili Občina Grosuplje in PIL-inženiring d.o.o. HVALA VSEM! Za prijavo in vse dodatne informacije pokličite 031-362-394 (Stanka). V želji, da bi naša druženja postala tradicionalna in brezplačna, vam pošiljam lep kameleonski pozdrav. Stanka Krivec, društvo Kameleon PRI ČEBELARJU V četrtek, 20. maja 2004, smo obiskali čebelarja Franca Škufca, ki živi v Ponovi vasi pri Grosupljem. Ogledali smo si njegov čebelnjak in se pogovarjali o čebelah. Iz šole smo odšli po poti skozi Malo vas in čez zaselek Kobiljek v Ponovo vas, kjer živi gospod Škufca. Pod kozolcem, kjer stoji njegov čebelnjak, smo izvedeli veliko zanimivega. Povedal nam je, zakaj so panji tako živahnih barv, kakšno nalogo imajo posamezni člani čebelje družine, zakaj mora biti v bližini čebelnjakov voda in še marsikaj. Tudi učenci smo mu postavljali različna vprašanja, na katera nam je prijazno odgovoril. Pokazal nam je različne panje, od najstarejšega, pletenega, do naf sodobnejšega, pri katerem smo skozi steklo videli vso čebeljo družino. Najbolj všeč nam je bil lesen panj v obliki medveda. Gospod Škufca seje pošalil, da ima medved čebele v trebuhu zato, da jim ne more pojesti medu in da mu čebele letijo kar iz popka. Ogledali smo si tudi pripomočke, ki jih čebelarji potrebujejo pri svojem delu. Sedaj vemo. od kod pregovor »Priden kot čebela». Gospod Škufca nas je na koncu našega srečanja prijetno presenetil, kajti vsakemu je poklonil kozarček akacijevega medu. Komaj smo čakali, da ga poskusimo. Čebelarju Francu Škufci se iskreno zahvaljujemo in mu želimo še v naprej toliko veselja in ljubezni pri delu s čebelami. Učenci In učiteljica 2. razreda, podružnične šole ŠtJurIJ IZJEMNI DOSEŽKI PRI SLOVENSKEM JEZIKU Tudi letos so se učenke in učenci 7. in 8. razredov intenzivno pripravljali na državno tekmovanje iz slovenskega jezika z naslovom Svet v nas in o nas. Priprave na tekmovanje sta vodili mentorici Klavdija Hočevar (8. razrede) in Irena Daugul (7. razrede). Anja Okorn. učenka 8.c razreda, je na državnem tekmovanju osvojila 1. mesto in tako prejela ZLATO CANKARJEVO PRIZNANJE. Pot do tega izjemnega dosežka ni bila lahka. Z mentorico K. Hočevar in ostalimi udeleženkami priprav na tekmovanje so delale vsak teden. Ponovile so pojme iz literarne teorije, seznanile so se z informativnimi in interpretativnimi zvrstmi novinarstva, s pojmom kriminalnega romana, seveda pa je bilo treba pozorno prebrati kriminalko Maje Novak z naslovom Cimre. Enakovredno so izmenjavale mnenja o junakinjah romana, utemeljevale njuno ravnanje, debatirale o temeljnih elementih kriminalke. Anja je bila pri vseh urah priprav aktivna, prizadevno je opravljala dogovorjene naloge, pri katerih je bila zelo ustvarjalna. Z ZLATIM CANKARJEVIM PRIZNANJEM je nagrajeno Anjino delo, nadarjenost za besedno izražanje, hkrati pa neverjetna in občudovanja vredna prizadevnost in ustvarjalnost. Podelitev priznanj je bila na Vrhniki, kjer je SREBRNO CANKARJEVO PRIZNANJE prejela tudi MOJCA HREN iz 7,c razreda. Marca smo prejeli razpis natečaja, ki je zajemal slovenski prostor in Slovence v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem. Javni sklad R Slovenije za kulturne dejavnosti 01 Sežana in Kulturno društvo Vilenica sta v sodelovanju z Mednarodnim literarnim srečanjem Vilenica razpisala natečaj za literarno nagrado MLADA VILENICA 2004. Na natečaj smo poslali izbor pesmi Brigite Berčon iz 8.b razreda. Zelo smo se razveselili sporočila komisije, ki je Brigra" Berčon dodelila nagrado MLADA VILENICA 2004. Slavnostna podelitev literarne nagrade Mlado kristalno pero je bila 22. maja 2004 v jami Vilenica. Brigitoje na podelitev spremljala njena družina in mentorica Vida Struna. Strokovna komisija je za Brigitine pesmi podala naslednjo utemeljitev: Med otroškimi pesmimi je veliko takih, ki poskušajo ujeti občutja in doživljanja ob pojavih in razpoloženjih, ki jih pred nas razgrinjajo letni časi s svojimi pojavnimi oblikami in naravnimi zakonitostmi. Prav zaradi tega si sprva rečemo, da česa prav novega in globokoumnega o tej temi niti ne moremo več prebrati. Morda je to res, vendar pa ni pomembno le, o čem pišemo, temveč morda še veliko bolj, kako pišemo. Nagrajenka Brigita Berčon se je svoje nagrajene pesmi Čas jeseni lotila na način, ki pred pesnika postavlja največ pasti - s pravilnim verzom in rimami - a se ji je uspelo tem pastem učinkovito izogniti. Upesnila je gladko tekoče besedilo s samoumevnimi in neprisiljenimi rimami, polno podob in prispodob, vrednih zrele pesniške osebnosti. Ni se obremenjevala z namenom, da bi iz teme o jeseni izbrskala še neodkrite zorne kote, temveč se je posvetila čisto običajnim jesenskim utrinkom, ki pa jih je ubesedila z veliko mero domišljije in obrtniške spretnosti, kar je bilo za žirijo dovolj, da nas je na koncu prepričala v našo odločitev. Dokaz pesničine kakovosti so tudi ostale pesmi, poslane na natečaj, vse zapisane na enak način in prav vse polne premišljene uporabe prispodob, rim in motivov. Lepo je med mladimi najti tudi poetiko, ki se v današnjih dneh ne boji pravilnih pesniških oblik in jih obenem še spretno uporablja. Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport je organiziral projekt Pomladni dan 2004, v okviru katerega so potekali literarni, likovni, glasbeni natečaj in natečaj za izdelavo digitalne fotografije. Na literarnem natečaju je s svojim spisom sodelovala tudi Sara Primec, učenka 5.d razreda. S svojo izjemno sposobnostjo vživljanja v domišljijski svet in spretno ubesed-itvijo le-tega je prepričala komisijo. 22. maja 2004 je bila povabljena na sklepno prireditev 9. mednarodne računalniške konference MIRK 2004 v Piran. Po sprejemu na OŠ Cirila Kosmača so si nagrajenci skupaj s starši ali mentorji ogledali Piran, nato pa je bila slavnostna razglasitev rezultatov najboljših udeležencev natečaja. Med najboljšimi tremi nagrajenci natečaja je bila tudi Sara Primec z drugim mestom. Mentorica Klavdija Hočevar meni, da je to izjemen dosežek, ki je po njenem prepričanju le eden v nizu prihodnjih uspehov. ČAS JESENI Ponosno hvali se drevo s skrinjo svojega imetja In sive barve Je nebo in več ne vidiš cvetja. Ko zelen gozd je pisan cvet In megla ga obdaja, ko listič na drevo pripet, že veseli se raja. In veter ptičice priganja, da na jug bi poletele, sam pa med drevesi sanja, so zvezde ga odele. Že ples v gozdu se odvija, igrajo strune iglic smrek, ta krasna listna melodija predrami čase, časa tek. Vse obdajajo meglice In zvezdni siji temno noč, ko te zebe v rosno lice, jeseni čar je tu In moč. Brigita Berčon PREBUJANJE Brezčasje. Tišina. Trenutek je enak trenutku. Sam. Sam sredi neskončnosti, tišine, sam sredi ničesar. Spim, sanjam. Ptujem nekam daleč, a še vedno sem tu. Toplota okrog mene. Čas se ustavlja. Ničesar ne čutim. Ali sploh še sem? Nekaj se me dotakne. Drhtim. Vztrepetam... Svežina. Nekaj v meni se zgane. Spreleti me mraz. Kaj se dogaja z menoj? Tesno mi je. Rad bi ven! Čutim, da moram ven! Rad bi zapustil svoje domovanje, svoje zavetje. Premikam se. Odhajam. Zapuščam... Počasi se prebijam skozi nekaj vlažnega in mehkega. Povsod tema. Nič ne vidim. Čutim. Nekaj me ovija, ščiti in greje. Potovanje. Neskončno potovanje. Zdaj mi je žal,da nisem ostal. Hladneje postaja. Nič več mehkobe. Svetloba. Nekje v daljavi. Kot da ni več tiste teme. Zdi se, da grem ven. Vse je drugače. Drgetam. A kar vidim, je nepopisno lepo. Tu ni teme. Le svetloba. Barve. Žareča krogla nekje daleč. Gibljem se. Spreminjam. Nič več zavetja mojega doma. Bingljam. Premikam se. Nekaj me vabi med mehke valove. Kot da bi želelo plesati z menoj. Sprejmem povabilo na ples in se prepustim. Vodi me in se igra z menoj. Ogledujem se. Opazujem svet okoli sebe. Na zelenih pasovih med belimi gmotami, vse, kakor jaz. Nežno pozibavanje kot nebesna melodija. Vse je tako lepo. Spet sem doma. Toplota, ki prihaja od zgoraj. Greje vedno močneje, sije, greje. Ni več hladno, prav prijetno toplo je. Bele gmote izginjajo. Pod mano pa hlad in svežina. Mehko ščegetanje na moji glavici. »Pozdravljen, prijatelj!« »Kdo govori!?« »Kaj me ne prepoznaš? Oh, pozabljam, da si nov. Jaz sem čebela. Toplo sonce me je privabilo, da sem zapustila čebelnjak in se podala na novo pot, da te obiščem. Prišla pa sem tudi, da naberem nekaj tvojega cvetnega prahu.« »Cvetnega prahu? Kaj pa je to?« Mmm. Tega imaš ti! Tvoje vitko steblo obdajata dva zelena suličasta lista, ki segata prav do tvojega čudovitega belega cveta. V njem pa se skriva cvetni prah. Prosila bi te, da malce razpreš cvetne liste na svoji glavici tako, da bom zlezla noter.« »Draga čebela, prej pa mi povej, kakšen je ta svet?« fn sva klepetala... »Prosim, dovoli mi, da si postrežem s tvojim cvetnim prahom.« »Zares sem radoveden, kako boš to naredila.« Gledam v ta svet in se odprem. Božajoči dotiki In nežno ščegetanje me popeljejo v nov svet Lahkotna melodija moje obiskovalke in šumenje vetra, pisana svetloba in opojen vonj. Vsi moji prijatelji nekje v daljavi. Brnenje tisočerih zvokov. Plavam sredi morja raznobarvnih cvetov in nebeških občutkov. V sebi nosim veselje in radost. Kako je lep ta svet! Zdaj je tu moj dom! Kako čudovito življenje! Rasel bom tu, vdihoval te čudovite vonjave in svoje cvetove odpiral čebelam. Kopa bo minil moj čas, bom čakal, čakal na kapljo, ki me bo spet popeljala na čarobno pot v svet mavričnih barv in najčudovitejših sanj. Sara Primec Vsem dobitnicam priznanj iskreno čestitamo in upamo, da se bodo podobni dosežki še ponavljali. V. Struna In K. Hočevar, OŠ Loulsa Adamiča Grosuplje PO BARKI ŠE SPACE SHUTLLE Učenci modelarskega krožka OŠ Brinje Grosuplje so se po barki Brina, ki sojo izdelali v lanskem šolskem letu in z njo dobili nov ustvarjalni polet, v letošnjem šolskem letu lotili novega, nič manj zahtevnega projekta. Izdelali so maketo vesoljskega čolnička SPACE SHUTLLE. Z delom je okrog 12 učencev pričelo v času zimskih počitnic in projekt zaključilo sredi meseca maja, ko so se udeležili osvojili zlato priznanje na področnem tekmovanju mladih tehnikov v Stopičah pri Novem mestu. Zmaga jih je pripeljala na državno prvenstvo mladih tehnikov, ki je bilo 5. junija v Hrastniku. Tu je skupina učencev projekta Space Shutlle spet osvojila odlično zlato priznanje. Zavidljiv rezultat, ki je krona vseh ur prostovoljnega dela. ki so ga učenci pod skrbim vodstvom mentorja in učitelja fizike in tehnike Iva Doviča, vložili v izdelavo makete. Toda, to še ni vse! Osmošolec Primož Korošec je z vozilom na zračni blazini, ki ga je sam skonstruiral in izdelal, v kategoriji elektrotehničnih izdelkov osvojil 1. mesto in tako postal državni prvak. Skratka, delo žanje uspehe, ob katerih pa morda le ne gre prezreti dejstva, da je to tudi vzpodbuda mladim za odločanje o nadaljnjih življenjskih usmeritvah pri izbiri poklicev. Alenka Adamič TEKMOVANJE »KAJ VES 0 PROMETU« V LETU 2004 Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Grosuplje je bil v letošnjem letu organizator medobčinskega šolskega tekmovanja »Kaj veš o prometu«. Tekmovanje je potekalo med učenci, starimi od 11 do 15 let, osnovnih šol občine Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, in sicer na osnovni šoli Brinje v Grosupljem. Tekmovanje učencev na kolesih je obsegalo: ■ testiranje na posebnih testnih polah z vprašanji o cestno-promet-nih predpisih, opremi kolesa in etiki v prometu, • ocenjevalno vožnjo na prometnih površinah ali posebnem prometnem poligonu, ■ spretnostno vožnjo na poligonu. Vseh udeleženih učencev - tekmovalcev je bilo 36, od tega 16 v III. skupini (5. razreda 8-letne OŠ in 7. razreda programa 9-letne OŠ), 20 pa v IV. skupini (7. in 8. razred programa 8-letne OŠ) iz osnovnih šol: - Loulsa Adamiča, Grosuplje, - Osnovna šola Brinje, - Osnovna šola Stična, - Osnovna šola Šentvid pri S. - Osnovna šola Dobrepolje. Bogata bira dogodkov za otroke v Knjižnici Grosuplje DOSEŽENI REZULTATI: III. skupina posamično 1. mesto Nejc Mehle, OŠ Brinje Grosuplje 2. mesto Nejc Rus, OŠ Šentvid pri Stični 3. mesto Jan Vldlc, OŠ Brinje Grosuplje ekipno 1. mesto OŠ Brinje Grosuplje 2. mesto OŠ Šentvid pri Stični 3. mesto OŠ LA Grosuplje IV. skupina posamično 1. mesto Žiga Anžlovar, OŠ Šentvid pri Stični 2. mesto Simon Zupančič, OŠ Brinje Grosuplje 3. mesto David Fortuna, OŠ Brinje Grosuplje ekipno 1. mesto OŠ Šentvid pri Stični 2. mesto OŠ Brinje Grosuplje 3. mesto OŠ Dobrepolje, Videm Vsem udeležencem tekmovanje se zahvaljujemo za sodelovanje, vsem tekmovalcem pa za dosežene rezultate iskreno čestitamo. Svet za preventivo In vzgojo v cestnem prometu Občine Grosuplje Na mladinskem oddelku naše knjižnice je bilo tudi letošnjem (šolskem) letu veliko pestrega dogajanja. Sezono smo pričeli že konec julija s počitniškimi delavnicami. Namenjene so bile osnovnošolcem, zajemale pa so najrazličnejša področja. Tako so mladi udeleženci na dvanajstih delavnicah spoznavali: risanje modnih kreacij, zanimivosti o vodi, vodne živali, življenje nekoč, glasbo, konje, astronomijo, našo okolico, zdravo prehrano, vreme in ljudsko izročilo. Delavnico PO BARKI ŠE SPACE SHUTLLEe obiskalo preko 100 otrok. V septembru smo zaključili reševanje Slovenskega knjižnega kviza, ki je potekalo na večini slovenskih osnovnih šol. Na zaključnem dejanju, ki seje zgodil na valovih radia Zeleni val, smo izmed 1100 reševalci izžrebali 20 nagrajencev. Oktobra smo začeli pripovedovati pravljice. Otroci so jih lahko poslušali vsak torek, od oktobra do junija. Zaključili smo jih v prvem tednju junija z obiskom Martina Lumbarja, ki nas je popeljal v čarobni svet indijske glasbe. Letos smo pričeli tudi s pravljicami za najmlajše. Od oktobra do junija smo se srečali enkrat mesečno in skupaj preživeli zabavno urico ob lutkah in igralnih knjigah. Od septembra do junija je mladinski oddelek naše knjižnice obiskalo 35 vrtčevskih in osnovnošolskih skupin. Skupaj smo si ogledali knjižnico in njeno delovanje, poslušali pravljice, peli pesmice in spoznavali razvoj knjige in knjižnic. V letošnjem maju smo v knjižnici podelili zaslužene nagrade vsem predšolskim otrokom, ki so osvojili bralnega palčka. Nagrade so pripravile prizadevne vzgojiteljice. Vjuniju šole zapirajo svoja vrata, vendar pa za knjižnico to ne velja. Med počitnicami bomo poskrbeli za zabavne počitniške delavnice, ki bodo potekale v zadnjem tednu junija in zadnjem tednu avgusta, v dopoldanskem času, od 10. do 14. ure. Čas si bomo krajšali z družabnimi in računalniškimi igrami in se poizkušali v ročnih spretnostih. Vabljeni vsi osnovnošolci. Tanja Zavašnlk KONCERT MPZ ŠMARJE-SAP IN »ZRELIH BEJB« Šmarje-Sap, 12. Junija - V okviru krajevnega Kulturnega društva že skoraj šest desetletij aktivno deluje Moški pevski zbor Šmarje-Sap. Dejstva, da Ima ta zbor bogato tradicijo, niso spregledali občinski svetniki Občine Grosuplje, saj so mu že na odprtem delu seje Občinskega sveta, na kateri so razpravljali o nagradah In priznanjih Občine Grosuplje, namenili Priznanje Občine Grosuplje s srebrnim znakom Občine Grosuplje. Zbor, ki sodeluje domala na vseh kulturnih prireditvah v kraju ter na mnogih pogrebih poje v slovo, bo torej ob svoji prvi nominaciji, za katero Je poskrbelo TD Šmarje-Sap, prejel več kot zasluženo občinsko priznanje. MPZ Šmarje-Sap pred poletnimi dopusti že po tradiciji zapoje domačemu občinstvu. Na tokratni predstavitvi se mu je v soparnem sobotnem večeru pridružil Moški pevski zbor Corona iz Grosupljega, ki, tako kot gostitelj, deluje pod vodstvom zborovodje Jerneja Kralja. V zapetih pesmih sta zbora izražala predvsem ljubezen do dekleta in sladkega »vinca«. Drugi del večera je bil namenjen ljudskemu petju. Predstavil seje harmonikar Matej Maver iz Zagradca ter ljudske pevke iz Društva upokojencev Šmarje-Sap s citrarjem Dušanom Mazajem. »Zrele bejbe«, ki se znajo duhovito pošaliti na račun svojih let, pojejo predvsem v lastno veselje in zadovoljstvo. Njihov moto se glasi: »Pridemo, če pridemo; pridemo, ko pridemo in pojemo, kar pojemo.« Tokrat so se odločile za znane ljudske pesmi in pritegnili so jim lahko tudi poslušalci in poslušalke v dvorani. V soboto zvečer so iz oblakov nad Šmarjem švigale strele, iz zbora »starejših polnoletnic« pa krepke šale. Pevski program so z duhovitimi plesnimi in igralskimi vložki povezovali Monika Kastelic, Polona Zakrajšek in Boris Šujko pod vodstvom mentorice Betke Jamnik, ki je za sobotni večer pripravila tudi scenarij. Ob koncu koncerta je MPZ Šmarje-Sap nekaj spodbudnih besed namenila predsednica TD Milena Lunar, kije poudarila, daje Šmarje-Sap tudi po zaslugi pevcev eno od središč kulturnega življenja v občini. Sledilo je družabno srečanje. Krajani, svetniki KS Šmarje-Sap in občinski svetniki Občine Grosuplje so se lahko na lastne oči prepričali, da obnova notranjosti Družbenega doma uspešno napreduje. Številni šmarski pevski zbori bodo dobili tudi sobo, ki bo namenjena pevskim vajam. Predsednik Kulturnega društva Ljubo Vilar je prepričan, da so tudi občinski možje opazili racionalno ravnanje z odobrenimi sredstvi in upa na posluh tudi v prihodnje. Janez Pintar 90-LETNIAJOJZIJI GORŠIČ Gospe Alojziji Goršlč je v nedeljo, 23. maja 2004, Izročil škof Alojzij Uran posebno zahvalo in priznanje Ljubljanske nadskofi-je. Na koncu svete maše je ob predaji priznanja jubilantkl škof dejal: »Prinašam pozdrave, čestitke In dobre želje v Imenu krajevne Cerkve naše nadškoflje naši jubilantkl Alojziji (je moja soimen-jakinja), ki bo jutri dopolnila 90 let življenja In ob tej priložnosti prejema tudi skromno zahvalo In priznanje v imenu naše nadškoflje za vse njeno požrtvovalno delo - kot žene, kot matere, kot cerkvene sodelavke, predvsem pa zveste pevke na koru, saj je kar 72 let svoj dar, talent petja, darovala, posvečala tudi lepoti bogoslužja In gotovo je tudi doma rada kaj zapela. Naj dobri Bog ves vaš trud obilno poplača z blagoslovom.« Pod zahvalo se je podpisal gospod škof Andrej Glavan. Gospa Alojzija seje rodila 24. maja 1914 v številni kmečki družini na Selih pri Šmarju. Bila je najmlajši otrok v družini, imela pa je štiri starejše brate in štiri starejše sestre. »Res, da je bilo na kmetiji potrebno trdo delati, a vsaj lačni nismo bili nikoli. Tudi kruha smo imeli vedno dovolj - običajno pa je bil črn,« je o svojem otroštvu povedala bistra in čila 90-letna gospa. »V šolah je bil takrat tudi verouk, pri katerem smo se učili cerkvenih pesmi. Otroci smo redno hodili v cerkev in tudi tako smo si zapomnili besedila in melodije. Mama Frančiška je zelo lepo pela. Znala je celo basirati, kar pa se mi kot deklici ni zdelo lepo. Še sedaj pa se živo spominjam, kako sem bila prijetno presenečena, ko sem prvič slišala zapeti tudi očeta Janeza. Sedel je na krušni peči in začel eno od cerkvenih pesmi. Tudi doma smo peli le pesmi, ki smo se jih naučili pri verouku, nismo pa znali uspavank ali narodnih pesmi. Te so zelo lepo peli selski fantje, ki so ob večerih vasovali.« »Kdaj pa ste prvič zapeli v Javnosti, tako, da so vas poleg staršev ter bratov in sester slišali tudi drugi ljudje? »Koje šmarski župnik ali kaplan prišel na Sela obiskat katerega od bolnikov, smo ga krajani pričakali pri kapelici na začetku vasi. Skupaj smo zapeli pesmico ali dve. Ko seje duhovnik mudil v bolnikovi hiši, pa smo molili rožni venec. Na koru sem začela peti pri osemnajstih letih. Pred tem sem pri šmarskem cerkvenem organistu Francu Ferbežarju opravila nekakšno avdicijo. Vaje smo imeli vsak petek zvečer pri njem doma, peli pa smo pri nedeljskih mašah ob 6. uri in ob 10. uri. Takrat pri mašah še ni bilo ljudskega petja, saj je vse potekalo v latinščini, ljudje so med mašo molili rožni venec« »Ali ste bile že v tistem času pevke med najbolj urejenimi dekleti In ženami tako, da so moški v cerkvi komaj čakali obhajilo ali darovanje, ko ste zapustile kor?« sem Izzival. Gospa Alojzija v svoji skromnosti tega ni želela potrditi. Hčerka Milena, ki je prisostvovala najinemu pogovoru, pa Je poudarila, da Je mama izuče-na šivilja. »Ko mi še ni bilo šestnajst let, sem se odločila, da grem v obrtno šolo. Oče je temu nasprotoval, saj je bil prepričan, da je na kmetiji za vse dovolj dela. Vztrajala sem pri svoji odločitvi, saj sem imela na hranilni knjižici nekaj prihrankov. Denar sem zaslužila z dostavljanjem mleka, ki je bil namenjen prodaji v Ljubljani, na vlak. Kot nagrado za pridnost v šoli pa sem dobila 100 dinarjev (približno tretjino takratne plače). Kasneje se je tudi oče sprijaznil z mojo odločitvijo in po treh letih obrtne šole ter praktičnega dela pri mojstrici v Ljubljani sem postala šivilja«. Leta 1943 seje Alojzija poročila. Z danes že pokojnim možem, ki je bil strojevodja, sta najprej živela na Cikavi, leta 1946 pa sta se preselila v NADŠKOFIJSKO PRIZNANJE sedanjo hišo. Rodili so se jima štirje otroci: sinovi Janez, Franc in Bogomir ter hčerka Milena. Zaradi prezaposlenosti se je mama Alojzija odpovedala petju na koru. »Leta 1954 je umrla odlična sopranistka Marija z Magdalenske gore. Zaradi vrzeli v zboru sta me organist Ferbežar in takratni šmarski župnik Sladic prišla prosit, da bi ponovno zapela na koru. Otroci so že nekoliko zrasli, zato sem povabilo sprejela. Ker sem postala bolj samozavestna, sem že na preizkušnji glasu korajžno zapela. Organist Ferbežar kar ni mogel verjeti, da je imel pred desetimi leti v zboru tako odlično pevko. Vedno sem pela sopran in ga kljub letom pojem še danes. Ob meni je na šmarskem koru pela tudi Lojzka Perčič (Lukatova) iz Paradišča. Ta. žal že pokojna prijateljica, je bila dolga leta solistka v šmarskem mešanem cerkvenem pevskem zboru.« Različne cerkvene slovesnosti so zahtevale posebne pevske vaje. Po smrti organista Franca Ferbežarja je njegovo vlogo prevzela hčerka Pavla. »Tudi organistka Pavla je bila pri svojem delu tako požrtvovalna kot njen oče. Pevske vaje smo imeli pri njej doma ob nedeljah dopoldne. Ker v tistih časih še ni bilo računalnikov in fotokopirnih strojev je Pavla note prepisovala kar na roke. Ali si lahko predstavljate koliko natančnosti, truda in časa je bilo za to potrebnega?« Za organistko Pavlo Ferbežar se je na šmarskem koru zvrstilo kar nekaj organistov in organistk ter zborovodij in zborovodkinj. Gospa Alojzija jih je naštela kar precej, a izrazila željo, da jih poimensko ne navajam, ker je zagotovo koga pozabila. »Kaj pa trema - vas Je kdaj stisnilo v grlu?« »Med pevci treme ponavadi ni, saj vse breme nosita organist in zborovodja. Najteže pa je peti brez orgel - brez spremljave oz. brez intonacije. To posebej velja za večglasno petje. V takih primerih smo se najraje odločili kar za enoglasno petje, pa še takrat petja nisem preveč rada začenjala.« Po stopinjah gospe Alojzije Goršič hodi tudi njena hčerka Milena, ki skupaj s svojo mamo poje sopran v šmarskem mešanem cerkvene pevskem zboru. Obema, tudi 90-letni slavljenki, lahko prisluhnemo pri nedeljskih mašah ob pol osmih zjutraj. Še mnogo zapetih pesmi, gospa Alojzija! Janez Pintar STATI INU OBSTATI V ŠKOCJANU Krajevna skupnost in Kulturno društvo Škocjan sta še sedmo leto zapored organizirali prireditev, ki je svoj naslov povzela po Trubarjevih besedah: Stati Inu obstati. Ta naslov ima za kraje, od koder so se nekdaj ljudje množično odseljevali, še večji pomen. Danes živi v teh krajih delovna skupina ljudi, ki so ponosni na preteklost svojega kraja. Da se ne bi pozabilo na ljudi In dogodke, urejajo spominski park in Izdajajo knjige ter se jih spominjajo na tovrstnih prireditvah, v stari šoli pa so uredili tudi zanimivo etnološko razstavo. V nedeljo, 13. Junija 2004, so kljub slabemu vremenu v Škocjanu Izpeljali prireditev ob krajevnem prazniku, ki ga praznujejo v čast obletnici Trubarjevega rojstva, saj je bil ta veliki slovenski mož krščen v škocjanski cerkvi. Čeprav Je bil na dvorišču šole pripravljen prireditveni prostor, je dež prisilil prireditelje, da so proslavo preselili v lepo obnovljen razred. Brata Sandi in Darko Matjašlč sta zaigrala najprej slovensko, nato pa še evropsko himno. Župan občine Grosuplje Janez Lesjak je v nagovoru omenil, da upa, da bomo samo pri slovenski himni stali, saj z njo že pokažemo tudi svojo pripadnost Evropi. Čestital je gasilcem za 80-letnico društva in Škocjancem za prizadevno delo na kulturnem področju. Predsednik krajevne skupnosti Je omenil načrte za obnovo šole in za postavitev kulturnega parka. S šopkom je počastil tudi upokojeno učiteljico Marijo Škrjanec, ki Je pred 50 leti prišla poučevat In je tedaj prevzela tudi mesto vodje na Osnovni šoli Škocjan. Zahvalil se jI je v Imenu 124 učencev, kolikor jih Je tedaj hodilo v to šolo. Vse zbrane Je pozdravil tudi starosta med igralci Štefan Zrnec s Trubarjevo besedo, v kulturnem programu pa so nastopili še Moški pevski zbor Vokal iz Grosupljega pod vodstvom dirigenta Primoža Cedilnika In Vaški kvartet, ki ga sestavljajo pevci Iz sosednjih vasi. Posebno priznanje In zahvalo sta si zaslužila dva veterana Kulturnega društva Škocjan Štefan Zrnec In Franc Kanduč. Članice kulturnega društva pa so recitirale pesmi domačina Igorja Perhaja In Šmarčana Slavka Zavlrška. Prisotni so bili tudi člani Trubarjeve konjenice. Prireditev Je povezovala Darja Stare. Avtor Jože Maroit je predstavil knjigo o župniku Janezu Jerebu (1873-1937), Vrlemu Janezu, kot so mu pravili domačini. Pri njem so se shajali kulturniki: F. S. Flnžgar, pesnik Anton Medved, pisatelj Fran Jaklič Podgoričan. Bil Je delaven mož, velik kulturni buditelj, glasbeni učitelj. Pisal Je kroniko, ki Je neizčrpen vir Informacij o dogodkih tega časa. Avtor je predstavil tudi življenje tistega časa v Škocjanu. Knjiga je bogato ilustrirana z arhivskim gradivom, novejše fotografije pa Je prispeval Leopold Sever. Čeprav je po naslovu sodeč knjiga posvečena župniku Jerebu, Je poleg tega tudi bogat vir lokalne zgodovine. Marija Samec Zgoraj desno: Jože Maroit je predstavil knjigo o župniku Jerebu. Spodaj: Predsednik Krajevne skupnosti Škocjan Jože Krašovec in Marija Škrjanc Lovci in študijski krožek v Knjižnici Grosuplje m ... i w A Zanimivi sogovorniki so bili (od leve proti desni) Ivan Debeljak, Janez Javornik, Nejc Maroit in moderatorka večera Kristina Šircelj Oblak. Študijski krožek, ki ga vodi Kristina Šircelj Oblak in deluje v Knjižnici Grosuplje, se pretežno ukvarja s knjigami in njihovimi avtorji. Ob začetku druženja smo sledili navodilom, ki so nam jih posredovali iz skupine Beremo z Manco Košir. Letošnji izbor pa nam ni preveč ustrezal, zato smo sami sestavili program. Kadar so knjižnični literarni večeri, se jim pridružimo, vmes pa smo imeli ure Menartove poezije, da smo se spomnili velikega pesnika ob njegovi smrti, spoznavale smo se s pravljicami, knjigami z duhovno tematiko, šalami. Odločile smo se, da bomo spoznavale naše domače avtorje, ljudsko izročilo naših krajev in zanimive ljudi. Ideja, da bi povabili medse lovce, je naletela na odobravanje, saj so možje znani kot dobri pripovedovalci in šaljivci. V četrtek, 3. junija, ob 19. uri, smo se v lepi poročni dvorani Koščakove hiše zbrali lovci: Janez Javornik iz Grosupljega, Nejc Maroit iz Velikih Lašč, Ivan Debeljak s Spodnje Slivnice, njihovi prijatelji in stalni člani študijskega krožka. Gospa Oblakova je po uvodu, zakaj smo lovce povabili med nas, predala besedo gozdarju in lovcu Nejcu Maroltu, ki je prejel nagrado pri reviji Lovec za najboljšo lovsko zgodbo. Glavni junak zgodbe je sledil črnemu lisjaku, ki mu lovci pravijo oglar in je njegovo krzno še posebej cenjeno. Bil je reven, denar bi mu zelo prav prišel. V lovcu divja prava moralna borba, naj ga ubije ali ne. Na koncu prevlada misel na družino. Ubije ga in z denarjem obleče celo družino, pa še ostalo mu je precej denarja. Današnji svet odriva vse, kar je v zvezi s smrtjo na stran. Tudi lovce imajo za morilce. Težko je razumeti, da lovec trpi, ker ubija tisto, kar najbolj ljubi. Vendar naloga lovcev ni le ubijanje, ampak ohranjanje ravnovesja v naravi, odstrel bolnih in slabih živali, da se obdržijo dobre živali, da se bolezni ne prenašajo. Slišali smo kar precej medvedjih zgodb. Ta velika žival človeku ni nevarna in že ko zasliši ali zavoha človeka, zbeži. Ne smemo pa razdražiti medvedke z mladiči. Lovec Janez Javornik se zadnje čase na prežo odpravi s kamero in je posnel medvedjo družino, samico in dva medvedka, ki so prišli jest koruzo. Večerje ob pogovoru o lisicah, zajcih, ptičih izzvenel ob misli, ki jo je še posebej poudaril lovec Debeljak, da bi morali vsi ljudje spoštovati naravo in živali tako kot lovci. Marija Samec LITERARNI VEČERI V KNJIŽNICI GROSUPLJE OMOMENSURA V nekem starem fragmentu iz 4. stoletja pred našim štetjem je zapisano: "Če bi govedo in levi imeli roke za upodabljanje postav, bi upodabljali bogove kot govedo in leve." S to provokativno mislijo je Lianka Varga, naša krajanka in študentka arheologije, socialne antropologije in latinščine začela zadnji večer v knjižnici v tej sezoni na temo Verstvo v antiki. Razložila nam je, v kaj so verovali Grki in Rimljani, prestavila pa je tudi neuradne religije in kulte, ki so častili le nekatere bogove in so jih gojile manjše skupine vernikov, podpirali pa so jih tudi misleci tistega časa. Ob četrtkovih večerih, enkrat na mesec, so se v poročni sobi Koščakove hiše zbirali ljubitelji dobre knjige in zanimivih pogovorov. Napovedujejo nam selitev knjižnice. Upamo, da bo na novi lokaciji prav tako prijeten prostor, kjer bomo s tovrstno dejavnostjo lahko nadaljevali. Za Knjižnico Grosuplje, Marija Samec PREKRASNO SPOROČILO OD GEORGA CARLINA: Paradoks našega časa skozi zgodovino je, da imamo boljše zgradbe, a slabše živce, širše ceste, a ožje gledišče. Potrošimo več, a imamo manj, kupujemo več, a uživamo manj. Imamo večje hiše in manjše družine, več ugodnosti, a manj časa. Imamo več diplom, a manj razuma, več znanja, a manj razsodnosti. Več strokovnjakov, a kljub temu več problemov, več medicine, a manj zdravja. Pijemo preveč, kadimo preveč, trošimo nesmotrno, smejemo se premalo, vozimo prehitro, preveč se jezimo, prepozno ležemo, vstajamo preveč utrujeni, beremo premalo, gledamo preveč TV in molimo preredko. Pomnožili smo naše imetje, a zmanjšali svoje vrednosti. Govorimo preveč, ljubimo preredko, sovražimo prepogosto. Naučili smo se, kako preživeti, ne pa kako živeti. Dodali smo leta življenju, ne pa življenje letom. Prišli smo vse do Meseca in nazaj, a težko nam je iti čez cesto, da bi spoznali novega soseda. Osvojili smo zunanji prostor, ne pa tudi notranjega. Napravili smo velike stvari, ne pa tudi boljših stvari. Očistili smo zrak, a onesnažili dušo. Obvladamo atom, ne pa tudi svojih predsodkov. Pišemo več, a se naučimo manj. Planiramo več, a dosežemo manj. Naučili smo hiteti, a ne tudi čakati. Gradimo večje računalnike, ki vsebujejo več informacij, ki proizvajajo več kopij kot kdajkoli, a mi komuniciramo vse manj in manj. To so časi hitre prehrane, a počasne prebave, velikih ljudi in majhnih karakterjev, hitrih zaslužkov in plitkih odnosov. To so dnevi dveh plač, a pogostejših ločitev, luksuznih hiš, a uničenih domov. To so dnevi hitrih potovanj, večkratnih plenic, moralnosti, ki se lahko zavrže, enodnevnih predstav, pretežkih teles. To je čas, ko je veliko tega v izložbi, a ničesar v skladišču. Čas, ko vam tehnologija lahko prinese to pismo, in čas, ko lahko izberete, ali ga boste delili še kom, ali samo izbrisali. Pomnite: preživite nekaj časa z vam dragimi, ker oni ne bodo tu tudi večno. Pomnite: recite kakšno prijazno besedo tistemu, ki vas gleda s strahospoštovanjem, ker bo ta majhna oseba skoraj odrasla in odšla. Spomnite se, da daste topel objem tistemu zraven vas, ker je to edino imetje, ki ga lahko daste s svojim srcem, a ne stane niti pare. Spomnite se, da rečete "Ljubim te' svojemu partnerju in vašim ljubljenim in pri tem je najpomembneje, da tako res mislite. Poljub in objem bosta zacelila rano, če bosta prišla globoko iz vas. Spomnite se, da se držite za roke in ceniti trenutke, ker nekega dne ta oseba ne bo več tu. Dajte čas ljubezni, dajte čas pogovoru in dajte čas deljenju vaših dragocenih misli z drugimi. SLIKAR SAMO KOVAČ V GALERIJI GRAJSKI VRT BOŠTANJ Galerija Grajski vrt BoštanJ skozi vse leto gosti zanimive razstave. Komaj so pospravili slike likovne kolonije iz Podgore v Dobrepolju, že so postavili nove. Svoje krajine razstavlja akademski slikar Samo Kovač, rojen 1928. leta v Velikih Laščah. Po maturi je najprej pričel s študijem arhitekture, nato pa presedlal na slikarstvo. Na likovni akademiji je diplomiral pri Francetu Miheliču. Podiplomsko je študiral še na restavratorski specialki pri Mirku Šubicu in sodeloval pri obnovi fresk v Hrastovljah, na Blejskem gradu ter pri obnovah slik Kremserschmidta in Carpaccia. Vsestransko zanimanje za umetnost, je pokazal tudi z obiskovanjem pouka violine na Glasbeni matici v Ljubljani. Po končanem študiju je poučeval likovni pouk na osnovnih šolah, leta 1976 pa seje odločil za svobodni poklic. Akademski slikar Samo Kovač Je član ZDSLU in je veliko razstavljal samostojno in skupinsko. Razstava v galeriji Grajski vrt Boštanj je že njegova 41. samostojna razstava. Njegove krajine v vseh letnih časih so barvite, igrive in zasanjane. Nekatere spominjajo na impresionističen način slikanja. Polne drobnih pikic in večjih ter manjših barvnih lis nas prestavijo v gozd, ob potok, na sprehajalno pot po gozdu. Na zadnji steni galerije pa je predstavil svoje zadnje videnje krajine. Drevje v gozdu je obarvamo z močnimi, nenavadnimi barvami, srečujemo vijolično, modro, oranžno obarvane krošnje, ki pa vendarle še dajejo vtis Slikarjev pogled na Radensko polje. resnične narave, videne skozi nek fantazijski spekter barv, ki v človeku vzbujajo posebna čustvena stanja, v glavnem prijetna in optimistična. Pri otvoritvi razstave je sode lovala Glasbena šola Grosuplje. Vse razstavljene slike so naprodaj. Marija Samec TRI NOVE MONDENINE IZDAJE ZANIMIVOSTI IN IZJAVE "Največja nesreča za civilizacijo je pameten bedak." - Čapek (Iskrico sem nekoč prebral na stenskem časopisu v Domu starejših občanov Grosuplje/ M.J.) "Ošaben čovek ne najde užitka v tem, kar ima, temveč je zadovoljen samo, če ima več kot drugi." -C.S.Letv/s. pisatelj "Zdaj ni čas, da bi premišljeval o tem, česar nimaš. Premišljuj, kaj lahko narediš s tem, kar imaš." Ernest Hemlngvvav "Ropar zahteva denar ali življenje; alkohol zahteva denar in življenje" letak Iz leta 1919 "Kakor hitro bi se namreč kaj vmešavali v naravni tok gospodarskega življenja in ga hoteli v večji meri umetno zrejati in organizirati, bi to imelo usodne posledice." Andrej Gosar, Gospodarstvo po načrtu, Ljubljana 1938 V Društvu slovenskih pisateljev na Tomšičevi 12 v Ljubljani je grosupeljska založba Mondena na tiskovni konferenci predstavila zadnje tri svoje knjige, posvečene dramatiki, poeziji, in onkologiji. Avtor knjige Igre in igrice je Žarko Petan. Dober govornik je, zato mu beseda lepo teče, tudi doživel je marsikaj, da ima vedno kaj povedati. Spremno besedo je napisal Taras Kermauner. Spoznanja, kijih niza Petan v svojih delih, zrcalijo zunanje in notranje človeške dileme: vera v ljubezen, smrt, človekovo osebno vest, zvestobo resnici. Iz svoje zadnje zbirke kratkih igric je izpostavil Začetek konca s podnaslovom Starec in Smrtko, ki se iz bitja moškega spola prelevi v žensko, da prevara starca in ga odpelje s seboj. Tako se avtor sam spogleduje s skrivnostmi, ki ga, glede na njegova leta, še čakajo. Veno Taufer pa je prevedel poezijo grškega pesnika Anastassisa Vistonitisa z naslovom Sonce v jarku. V pesmih z antično motiviko dosega presenetljive poetične obrate v moderno bivanjsko izkustvo in tako odkriva mišljenjsko in emocionalno krhkost in ranljivost ter močno s preteklostjo zavezanega današnjega Grka. Pri prevodih iz grščine je pomagala Višnjanka Lojzka Avavanos. Besedila je dobesedno prevajala, pesnik Taufer pa jih je prepesnil v pesniški jezik. Tretja knjiga Mali vitezi pa je strokovna, posvečena otrokom, ki so preboleli raka. Avtorica Berta Jereb je znanje nabirala na univerzah na Dunaju, Ljubljani in Beogradu, v Stockholmu in po ameriških univerzah, kjer je študirala, službovala ali predavala. Že v pokoju svoje znanje in delovanje posveča za rakom obolelim otrokom. V tej knjigi je zbrala pričevanje tistih, ki so boj s to kruto boleznijo dobili. Marija Samec HL WM) SEDANJOST PRIHODNOSTI H JE RES ZA (NE)IZVOLITEV KAM GRES, ČLOVEK? Antika se ni toliko ukvarjala s tem, kakšen je človek po "naravi", ampak s tem, kako postane dober in srečen. V tem smislu je menil Aristotel, da nastane lep značaj z vajo. Obratno tudi slaba dejanja krepijo slabo v ljudeh. Čim večkrat nekdo ne ravna prav ali pa tako, "kot pač nanese", tem trše postaja njegovo srce, bolj pokvarjen je njegov značaj. Človek ni le organski stvor, je učilo in še uči krščanstvo, ampak je ustvarjen po podobi Boga, zaradi česar mu gre posebno mesto v stvarstvu in neodtujljivo dostajanstvo. Je pa človek zaznamovan zaradi nepokorščine Adama in Eve z izvirnim grehom, ker pa ima po milosti božji razum in vest, je sposoben spoznati v stvarstvu božji red, oceniti, ali živi v skladu z njim in se svobodno odločiti med dobrim in zlom. "Človek človeku volk" je v 17. stoletju menil angleški filozof Thomas Hobbes. In zakaj je po njegovem tako? Hobbes ni izhajal iz "živalske" narave človeka, pač pa je po njegovem človekov razum tisti, ki ga naredi nevarnega sebi in drugim. Z drugimi besedami: človek ni volk, ker imajo nagoni oblast nad njim, pač pa zato, ker je visoko razvita, z razumom opremljena žival. Zato mu je treba nadeti uzde. Če je prvo stvarjenje človeka opravil Bog, potem mora drugo, tako Hobbes, opraviti država. "Premislimo, kaj je z velikim darom, kot sta razum in svoboda, in koliko tvega narava, ker je oboje zaupala tako slabotnemu in protislovnemu bitju, kot je človek," je konec 18. stoletja pisal nemški filozof Johann Herder. "Žival je le sključen suženj, čeprav nekatere najplemenitejše med njimi dvigajo glavo in hrepenijo po svobodi... Človek je prvi od spon narave, osvobojeno in samemu sebi prepuščeno bitje. Ker je tehtnica dobrega in zla, zmote in resnice v njem, lahko raziskuje in mora izbirati. Kakor mu je dala narava prosti roki za orodje in oči, ki zmorejo voditi njegove korake, tako ima moč, da ne daje na tehtnico le uteži, ampak tudi samega sebe ... Sposoben je dati zmoti videz resničnosti in postati tako prostovoljni prevaranec; sposoben je tisto, kar je v nasprotju z njegovo naravo, sčasoma vzljubiti in okrasiti z rožami... Tako, kot lahko prevara razum, lahko tudi zlorabi svojo svobodo ... Če zavladajo nad njim nizki nagoni in odvratne navade, postane hujši kot žival." "Vse je dobro, kar pride iz rok Stvarnika, in vse se skazi pod rokami človeka," je pisal Jean-Jacques Rousseau in svetoval človeku, naj gre vase, ker najde tam naravo, ki mu pravi, kaj in kako, kajti za vso pokvarjenost človeka je kriva civilizacija. Človek je po naravi dober, je menil Kari Marx, in tako meni tudi večina ateističnih humanistov, vendar ga družbene razmere, v katerih je prisiljen živeti, krivenčijo, odtujujejo in kvarijo. Spremenimo torej družbene razmere, ki rojevajo zlo, in človekova izvirna dobrota bo prišla skoraj sama od sebe na dan. Ali so ljudje, na primer po naravi sebični in koristoljubni, kot trdijo teoretiki filozofskega in gospodarskega liberalizma? Ali sta sebičnost in koristoljubnost temeljni gonili človeka, kot pravijo? Ne, je pribil angleški filozof Bertrand Russell, in opozoril, da iz dejstva, da čutimo zadovoljstvo, ko dosežemo nek cilj, ni možno sklepati, da je želja doseči ta cilj sebična. Stvari tečejo po njegovem drugače: človek ima najprej nesebične nagibe, želje, ki nimajo nič opraviti z osebno koristjo, in čuti zadovoljstvo potem, kojih udejani. Če ne bi bilo tako, ne bi poznali toliko ljudi, ki so pripravljeni vse storiti za druge, če je treba, tudi umreti. Človek je lahko sebičen, vendar to ne pomeni, da so vsi ljudje po naravi sebični, podobno kot morilci niso dokaz, da so ljudje po naravi morilci. Če je danes toliko sebičnosti in koristoljubnosti, potem ne zato, ker ljudje ne poznajo nič drugega kot računico, ki jim noč in dan kaže, "kaj se splača" ali "kaj je dobro zame", pač pa zato, ker živimo v družbi, ki spodbuja sebičnost. Človek je le pametna žival ali zapleten stroj, menijo biologisti. Zato je vprašanje o bistvu človeka ali "Kdo si, človek?" nesmiselno, enako nesmiselno, kot če bi vprašali psa ali konja "Kdo si, konj?" Edino, kar je možno reči o njem, je "diferentia specifica", torej našteti, v čem je drugačen od živali ali strojev. Ker je narava moralno indifirentna, v njej ne obstajata "dobro" in "slabo", torej tudi ne dober ali slab človek; edino, kar narava pozna, je močen ali nemočen. To je le nekaj pogledov na bistvo človeka, njegovo osebnost, torej na "vsebino" človeka oziroma na njegov značaj, to je vrednostne lastnosti njegove osebnosti, vpliv okolja nanj in njegove možnosti sooblikovati sebe, zoreti in rasti v polnem pomenu besede; če sprašujemo po človeku, potem namreč ne smemo vprašati le po tem, kakšen je, ampak tudi, kakšen bi lahko bil. Človek ni samo naravno, od narave zaznamovano bitje. Ena od posledic tega je, da mora vsak posameznik sam ugotoviti, "kdo je", kaj mu je lastno ali v čem je nekaj posebnega, enkratnega. To lahko ugotovi na različne načine, na primer s pomočjo globoke meditacije, življenjskih izkušenj ali tako, da išče razlike med seboj in drugimi ljudmi, na primer v značaju, sposobnostih in dosežkih, torej s pomočjo razmejitve na osebni ravni. In ker je človek družbeno bitje, more "priti do sebe" tudi s pripadnostjo neki skupini, plemenu, narodu, rasi, svetovnemu nazoru, kulturi, religiji. Vendar vse to še ni dovolj za odgovor na vprašanje "Kdo sem?". Najmanj, kar je potrebno, so relativna trajnost osebnostnih značilnosti in s tem skladnost in doslednost reagiranja, ker šele to daje človeku pravo identiteto, istovetnost. O nekom, ki je danes tak, jutri drugačen, ali o tistem, ki eno govori in drugo dela, je težko reči kaj določenega, razen, daje neurejena osebnost. Psihologi in drugi, ki proučujejo človekovo osebnost, se skušajo danes izogniti razpravam o najgloblji naravi človeka s pomočjo opisovanja današnjega človeka in tega, kaj se dogaja z njim in zakaj. In kakšni so njihovi izsledki? Številni dejavniki so v zadnjem času vodili in še vodijo do globoke spremembe človekovega duhovnega, socialnega, vrednostnega in materialnega sveta, s tem pa tudi človeka. Žal smo lahko nad marsičem, kar vidimo, hudo zaskrbljeni. Nič čudnega. Biologi imenujejo med seboj prepleten življenjski prostor rastlin in živali - biotop. Podobno smemo govoriti pri človeku o psihosocialnem biotopu. In nobene skrivnosti ni, da je ta vedno bolj onesnažen, izpraznjen in razdejan. Zato je erozija človeka in človeškega vedno večja. In kako je s tem v današnjem protislovnem in vrednostno razpadajočem svetu, v katerem sliši človek od mladih nog nasvete, kot so: "Bodi človek brez nazorov, brez vere, brez dvomov, brez višjih želja in potreb", "Misli samo nase in živi zgolj za današnji dan", "Le čemu bi si z moralo pokvaril značaj in postal nekaj, kar nisi" ali "Človek je toliko bolj pristen, kolikor bolj je brez duše in duha?" Glavna strategija, s katero skuša priti novoveški človek do sebe, se imenuje individualizacija. Vendar številne posledice pretirane in napak razumljene individualizacije še daleč niso v prid človeku in družbi. Tako na primer je novoveška zahteva, da mora človek "očistiti svoje možgane vsega blata, ki ga je deponirala družba v njih", torej zavreči avtoritete, tradicijo, obče moralne vrednote, in se takorekoč izključiti iz kulture in naroda, v kateri je rojen, če želi postati pristen, avtentičen, samorealiziran. Huda zmota. Namesto enovite in celovite osebnosti najdemo danes nekakšno "patch-work identity", zbrkljano istovetnost in zbrkljanega človeka. Gre za človeka, ki v glavnem pobira, kar je ta hip v modi, in s tem gradi svojo svojskost; da je potem videti ta kot sračje gnezdo, skoraj ni potrebno posebej povedati. Lep primer te zvrsti osebnosti so danes tako imenovani "japiji", mladi, izobraženi, o _ > 5 I KRIVA LE VOLILNA (NE)UDELEZBA? Prve evropske volitve v Sloveniji so za nami. Slišali smo že nekaj komentarjev. ^ Čeprav v teh dneh zaradi povečanega dela pri časopisu ■s Q nimam preveč časa, da bi spremljal medije in njihove ^ ^ komentarje na to temo, se mi zdi, da večina tistih, ki sem Qg Vt jih slišal, (spet) ne odraža realne slike. Takšno stanje in ^ ^ poročanje v naših medijih pa bi lahko med drugim tudi predvidevali, saj so bile tako usmerjene na primer že razne javnomnenjske raziskave, za katere vemo, da so večinoma napravljene za potrebe razglašanja, kako uspešna je aktualna oblast. Tako so npr. še koncem maja napovedovali koalicijskima opozicijskima strankama, ki delujeta partnersko, za več kot 20 % nižji rezultat, kar praktično pomeni razliko dveh od štirih izvoljenih poslancev in je to realno za pol slabša napoved. Vendar pa se spomnimo tudi napovedi ob prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji, ki so prav tako govorile, da bodo zmagale stranke kontinuitete. Prav to pa nam daje misliti, da se nekatere ključne institucije pri nas niso demokratizirale. V nedeljo, 13. junija, pa so že kmalu po 19. uri prvi komentatorji rezultatov vzporednih volitev, predvsem pa predstavniki list, ki niso dobile pričakovanih glasov, začeli na televizijah na debelo razlagati, kako nizka je bila volilna udeležba. Nekateri so celo tako pohiteli in že sklepali, da je bila udeležba najnižja na vseh referendumih in volitvah in da celo v Evropi ni bila nič boljša (čeprav vemo, da to ni res) in da je le-to glavni razlog za njihovo neizvolitev. Niso pa povedali, da so zadnjič celo vzpodbujali, naj volilci ne gredo na volitve. Nekateri pa so se tolažili kar z numerologijo. S tako površno razlago se ni mogoče strinjati, saj več kot sama nezainteresiranost po mojem mnenju predstavlja udeležba na volitvah tudi reakcijo na delo političnih skupin, predvsem pa tistih strank, ki na oblasti v zadnjih letih niso prisluhnile večini slovenskega volilnega telesa oziroma vsaj toliko, da bi bilo »ljudstvo« z njihovim delom kolikor toliko zadovoljno. Zato je po mojem mnenju med glavnimi razlogi za njihovo neizvolitev prav njihova evroskepticistična naravnanost in so prav njihovi potencialni (ali pa vsaj dosedanji) volilci to razumeli kot nesmisel in nepomebnost, da bi jih šli podpret na volišče, čeprav bi se lahko zavedali, da je že zdaj vloga evropskega parlamenta velika in da bo s sprejetjem ustave v kratkem še precej večja. Zato prav ti volilci niso odšli na volitve in so si za tak rezultat te stranke največ krive kar same. Njihovo neizvolitev pa bi se dalo razlagati tudi drugače. Večja razlika med pričakovanimi in dobljenimi rezultati je v tistih političnih sredinah, ki nimajo kredibilnega obraza in ki so spreminjale svoje taktike glede na svoje dnevne ali kratkoročne politične potrebe. Nekateri so bili sicer že zelo prepričani pred samim referendumom za vstop v Evropsko unijo (še slabše pa je bilo z odločanjem o vstopu v NATO), da vstop ne bo uspel in so zganjali vik in krik ter celo sklicevali razne kvazimirovniške pohode v času samega predvolilnega molka. Ko nato rezultat po referendumu ni bil tak, pa so nekateri dali najhujše nasprotnike evro-vstopanja za nosilce kandidatnih list, kar so po mojem slovenski volilci zelo dobro razumeli kot posmeh prav njim, zato so dali na teh listah raje prednost realnejšim in sprejemljivejšim kandidatom. Po mojem pa so si s tako odločitvijo stranke iz tudi gole objestnosti in napuha spet iskale le svoje koristi oziroma privilegije za ožji krog svojih ljudi. Naj pa ob tem naštejem še nekaj drugih razlogov: - Prestop iz ene stranke v drugo je sorazmerno negotova popotnica. - Razni sestopi, odstopi in odslovitve iz oblasti niso nič boljša. - »Boksarski stil« že v osnovi s seboj vleče negativizem. - Nič boljše ni bilo čečkanje po plakatih svojih političnih nasprotnikov, saj so bili avtorji čečkanja večinoma zelo prepoznavni. - Nekateri kandidati pa so se spet pojavljali samo zato, da so bili na listi, v »vmesnem času« pa praktično niso ničesar naredili za slovenski javni prostor in slovenskega človeka. - Pri mnogih strankarskih oglasih sploh ni bilo jasno, kaj ponujajo, niti poklicno uspešni meščani, liberalnega nazora, ki jih je Alsdair Maclntyre opisal tako: "So nikjer vkoreninjeni svetovljani, govorijo sekularizirao jezik sekula-rizirane moderne, se ne sprašujejo o smislu življenja ali o nalogah človeka, in o tem tudi nočejo nič slišati, pač pa. kot moralni analfabeti, veselo hlastajo po dobrih rečeh tega življenja brez kakršnekoli osebne odgovornosti za kogar koli." Druga značilnost ljudi in časa je narcisoidnost. Po mnenju Sigmunda Freuda je otrok v najzgodnejšem življenjskem obdobju, ko je še ves samozadostno zapreden vase, v razvojnem obdobju oziroma stanju "primarnega narcizma". To stanje zapusti, ko se pozneje, med normalnim osebnostnim razvojem, obseg in jakost njegovih čustvenih vezi z okoljem večata, pa čeprav nekaj ljubezni do sebe vedno ohranja. Vendar lahko pride pozneje v življenju zaradi razočaranj in bolečih izkustev do tega, da svoja pozitivna čustva iz okolja spet usmeri nazaj vase. Freud je imenoval to novo stanje v človeku "sekundarni narcizem", in človek spominja tedaj na Narcisa, lepega mladeniča iz grške mitologije, ki seje zaljubil v svojo lastno podobo v vodi. Današnji človek je v resnici poln patološkega narcizma. Zato neskončno občuduje sebe, svojo pamet, svoje dosežke in imetje ter misli, da je Bog, gospodar življenja, ki sme početi vse in ni nikomur dolžan polagati računov. Vendar ne obstaja le individualni, ampak tudi skupinski patološki narcizem. V zgodovini se je kazal na različne načine, v moderni družbi pa kot nasprotovanje razumu in ljubezni. Vedno pa je vzrok isti: beg pred globokimi, nezavednimi občutki nesmisla. Občutek, da ima življenje smisel, je za človeka izjemnega pomena. Avstrijski psihiater Ervin Franki je na podlagi osebnih izkušenj opozoril, da so imeli v nacističnih taboriščih boljše izglede za preživetje vseh grozot zaporniki, ki so bili naravnani k nekemu smislu. Njegovo priporočilo seje zato glasilo: vsak človek, ki noče obupati, mora najti smisel svojega življenja. Žal kažejo raziskave, da je tožil v 50. letih prejšnjega stoletja na Zahodu vsak šesti človek nad pogostimi občutki nesmisla, danes pa že vsak tretji. Poleg tega je vedno več tistih, ki ponesrečeno ravnajo s smislom. V prvo skupino sodijo tisti, ki živijo nesmiselno, a se tega niti ne zavedajo. Zato tudi ničesar ne naredijo proti temu. Druga skupina misli, da je občutek praznine in nesmisla bolezen, ki jo je treba zdraviti s pomočjo raznih prsihoterapevtov ali samozvanih guru-jev. In končno je tu še tretja skupina, ki skuša utišati občutke nesmisla z drogami vseh vrst, cinizmom, nemirnim hlastanjem ali zagnanostjo za razne fundamentalizme. Izguba življenjskega smisla ima v največji meri opraviti s pešanjem religije. Znana metafora nemškega filozofa Arthurja Nietzsheja pred sto leti, da je "Bog mrtev", je pomenila zato tudi smrt smisla človekovega in sploh vsakršnega življenja. Zato se tudi znana marksistična krilatica, da je religija opij za ljudstvo, sprevrača v dejstvo, da postaja sedaj opij religija ljudstva. dr. Hubert Požarnlk (Objavljeno z dovoljenjem avtorja.) koga nagovarjajo. Zelo močno pa sta na oddajo glasov nedvomno vplivalo poleg strankarske pripadnosti tudi dosedanje politično delo samega kandidata v daljšem časovnem obdobju in osebna karizma. Nedvomno pa obstaja še cela vrsta drugih razlogov za tak rezultat. Zato v prihodnjih mesecih lahko pričakujemo, da bodo to strankarski analitiki morali upoštevati tudi za prihodnje delo v strankah, saj se ne bodo mogli večno sprenevedati in ljudi vleči za nos. Vse to pa kaže po mojem mnenju tudi na dozorevanje slovenskega volilnega telesa in izboljšanje do zdaj politično dokaj nizke kulture, kar je, če kaj, najboljše v tej situaciji. Poleg tega pa bi se dalo iz rezultatov izluščiti še nekaj. Z nekaterimi elementi lahko pri teh volitvah vendarle primerjamo slovensko volilno telo tudi z evropskim volilnim telesom, čeprav se vsi strinjamo, da so tudi v tem velike razlike po posameznih državah in da so še večje razlike med starimi in novimi članicami Evropske unije. Opazili smo predvsem odstopanja v tistih političnih sredinah, ki niso primerljiva z evropskimi strankami. Zato se bodo morale prav te stranke lotevati evropsko primerljivih programov, kar bo za nekatere zelo boleče, za nekatere pa celo usodno. Prav »ranjene živali« pa so najbolj nevarne, zato lahko v naslednjih mesecih pričakujemo še marsikaj nepredvidljivega v našem javnem strankarskem prostoru. Nekatere se bodo po mojem morale enostavno »prepisati« oziroma preregistrirati v druge politične sredine, ki pa so v evropskem parlamentu glede na volilne rezultate še nekoliko slabše zastopane kot jih je uvrstil nedeljski rezultat na slovenskih evrovolitvah, saj večno ne bodo mogle blefirati svojega početja, sploh pa ne pred Evropejci, ki vsaj približno vedo, kaj je demokracija. Z zelo enostavno formulo bi lahko tudi rekli, da vse tiste stranke, ki niso dosegle vsaj 5 % glasov, niso sposobne ponuditi ljudem niti vsebin niti kandidatov. Nedvomno pa so bile evrovolitve tudi dober test za jesenske državno-zborske volitve. Ker pa je naša oblast poleg evroskeptičnosti zelo vase zaverovana in močno oddaljena od večine ljudi in s tem do lokalnih sredin in občinskih vodstev, ki ne glede na strankarsko pripadnost na svojem terenu ne bodo mogla uresničiti svojih obljub na lokalni ravni, ji je to zelo slaba popotnica. Sporočilo volilcem se glasi, da oblast ni pripravljena stopiti iz svojega trona ter celovito reševati lokalne, še manj pa regionalne probleme, o čemer lahko (med vrsticami) v tej številki Grosupeljskih odmevov preberete tudi iz županovega prispevka. Pa bi bilo dobro pogledati tudi iz tega vidika in videti, koliko resnejših projektov z države se je na območju občine Grosuplje dejansko uresničilo. Če že drugega ne, bi poleg 10 odstotnega sofinanciranja nekaterih programov v družbenih dejavnosti pričakovali sanacijo javne kanalizacije s čistilno napravo, pa kakšno boljšo državno cesto (in ne »šmarske planke«), in nenazadnje bolj angažirano reševanje romske in druge socialne problematike, ki se relativno zelo poslabšuje; relativno pa zato, ker se tudi v Grosupljem vedno volj bohotita poleg bogatenja peščice ljudi in klientelizma, tudi lažna sociala, pa nenazadnje tudi pranje vesti nekaterih v raznih mondenih združbah - da o dejanski zaprtosti in ksenofobiji ne razpredam. Marsikaj od tega je zelo poučno in nenazadnje zelo dobro za streznitev volilcev. Po drugi strani pa katerakoli - leva, desna, ali pa sredinska - politična usmeritev se bo znašla jeseni po državnozborskih volitvah na oblastnem tronu, ji ne bo lahko, saj je marsikaj ključnega v preteklih letih bilo zamujenega in skritega pred javnostjo. Naj ob tem omenim kronično proračunsko luknjo. Naši mediji pa so bili do vsega tega v glavnem zelo nekritični in v splošnem nesposobni samostojnega razmišljanja. Vendarle pa, če smo se Slovenci kaj naučili v zadnjem desetletju in pol, vemo, da so vse nove poti običajno težke, in da ljudje v osnovi sprememb ne ljubimo preveč. A ko se izkaže, da le ne gre več tako naprej, smo bili Slovenci vedno dobri iskalci novih poti. Žal so to iskanje nekateri predobro izkoriščali za svojo oblast in so nas pripeljali tja, kjer večina smo - gledano predvsem na račun ciljev osamosvojitve Slovenije in trenutnega dejanskega stanja. Zato bo treba v naši demokraciji poskrebti tudi za primeren ljudski nadzor. In volitve nedvomno to tudi so. »Slaba popotnica pred praznovanjem državnega in občinskega praznika ter pomembnega jubileja, ki ga praznujemo v Grosupljem!?« poreče kdo. Ne! Saj ni vse tako črno kot izgleda na prvi pogled. Kljub aktualnim težavam pa se lahko zavedamo, da bi bilo lahko še marsikaj veliko slabše, če pogledamo samo v naše južno sosedstvo in drugod po svetu. Prav v tej luči imajo osamosvojitev Slovenije pred trinajstimi leti, in pot, ki smo jo Slovenci pre hodili, ter z njo tudi evropske volitve, izreden pomen. Pa tudi na splošno se lahko zavedamo, da na koncu vedno zmaga dobro. Tu pa se že dotaknemo tudi vrednot in nenazadnje preambule v evropski ustavi, v kateri naj bi bile zapisane tudi krščanske vrednote - medna je celo predsednik vlade v Vatikanu izjavil, da »Slovenija temu ne bo nasprotovala«. - Halo!? In če so cilji jasni in je volja močna, ni razlogov, da bi bili še naprej samo skeptični. Energijo nerganja usmerimo raje v iskanje pozitivnih rešitev ne samo med sebi enakimi, temveč tudi v sodelovanje z različnimi. Prepričan sem, da tako razmišlja veliko ljudi različnih nazorov in političnih prepričanj. Nenazadnje so prve volitve slovenskih poslancev v evropski parlament to tudi dokazale kljub relativno slabi udeležbi na volitvah. Ne bodimo pa tako naivni! Jože Mlkllč POPRAVEK Na uredništvo smo po elektronski pošti prejeli naslednje pismo: Spoštovani! - Moram vas opozoriti na napako v naslovu v GROSUPELJSKIH ODMEVIH. TINA, ANŽE IN BLAŽ MED NAJBOLJŠIMI SLOVENSKIMI PLESALCI je zagotovo napaka saj ste verjetno mislili zapisati: TINA, ANŽE, ŠPELA in BLAŽ MED NAJBOLJŠIMI SLOVENSKIMI PLESALCI Prosim, da to napako popravite na nek način v naslednji številki in tudi napako pri imenu ŠPELA ROBLEK in ne BOBEK. Pri plesu namreč tekmovalno ni pomembno od kje je plesalec (celo plesni pari sestavljeni iz dveh držav) - pomembno je za kateri klub (ali državo) pleše. Če pa govorimo o kraju bivanja, o mestu treniranja, o skupini klubov,... potem pa seveda povemo kdo je kdo, iz kje je doma,... Torej za PK M GROSUPUE je važno da sta plesna para KUHEU JAKOPIN in HREN ROBLEK plesala na prvo mesto. Pismo je na uredništvo poslal v imenu Plesnega studia M Marko Hren. Z objavo njegovega pisma menimo, da je napaka odpravljena, prizadetim pa se opravičujemo. Bralcem pa sporočamo, da sta mlada in uspešna grosupeljska plesalca Anita Katelic iz Velikega Mlačevega in Janez Miklič iz Zagradca prenehala plesati in nastopati že prvi teden po državnem prvenstvu R&R v Grosupljem. odgovorni urednik Jože Mlkllč UGAŠANJE MOJ DEDNI ZAPIS POSTAJA NIČEN; PRIHODNJI ROD, MOJE NADALJEVANJE. ABSORBIRAM OSTANKE SAMEGA SEBE; BIL SEM ČLOVEK, SESTAV IZ MESA IN KRVI. PUŠČAM MEDLE SLEDI, PREKRITE S PRAHOM; OSTAJAM SAM IN SAMO JAZ. POTUJEM S TUJCI V ENOVITO PODSTAT: TUJCI SO BILI, TUJCI BODO ZA MANO. ZANIKAL SEM BISTVO SVOJEGA OBSTOJA; CIU, H KATEREMU SEM STREMEL JE ZDAJ NIČEN. KRI SE PRETVARJA V JEDKO SNOV -IN OSTAJAM SAM IN SAMO JAZ. POTEPANJE PO EGIPTU (15. del) Damjan Perme VSE JE LJUBEZEN Vse Je ljubezen! Sreča, veselje, solze In smeh, Je radost, samota, Je Jutro, so trave In kamen. Dvoje objetih teles v mehkobi večera. Vse Je ljubezen! Marija Pilko Jutro. Najprej sem začutila svojo nogo. Vendar je bila bolečina manjša kot včeraj. Po zajtrku sem brez prošnje ponovno dobila vroče olje in krpo. S sestro sva zapustili najino sobo. saj greva danes nazaj v Kairo. Vso prtljago sva lahko pustili v posebnem prostoru, v katerem je bilo osebje hotela. Najprej sem pomislila, kaj če nama kdo kaj vzame. Vendar nepotrebno. Nič nama ni zmanjkalo. Prav pazili so na prtljago, da ne bi bilo kaj narobe. Vsi zelo, zelo prijazni in uslužni. Sedaj pa morava po avtobusne karte. Receptor nama je razložil, kje je avtobusna postaja. Malo sva se sprehodili od hotela po ulici. Na vogalih so sedeli posamezni moški, kadili pipo, naju z zanimanjem opazovali. Prišli sva do postaje na ulici, kajti morali sva s taksijem. Taksist nama je hotel zasoliti ceno, vendar mu ni uspelo. Imeli sva že pripravljen drobiž, toliko kot sva vedeli, da se plača za taksi. Hotel je več. Nisva mu dali. Malo se je jezil. Ker mu nisva plačali zahtevano vsoto, sva se bali, da nama ne bo povedal, kje morava izstopiti. Vendar strah je bil nepotreben. Ko smo se bližali avtobusni postaji, nama je z roko pomahal, da izstopiva. Avtobusna postaja. Nekaj avtobusov je bilo na postajališčih. Okrog in okrog pa stojnice, na katerih si lahko kupil vse, kar si hotel. Sadje. Pijača. Voda. Sladkarije. Spominčki. Le kje se kupi karte? Končno sva zagledali majhen prostorček, kjer je pisalo TICKETS, vozne karte. Vstopili sva. Gneča. Prerivanje. Kričanje. Nobene vrste. Govorjenje drug preko drugega. Postavili sva se v "vrsto". In čakali. Čakali. Pa kar nič. Nisva se nikamor premaknili. Videli sva, da se posamezniki prerivajo in kdor je glasnejši, tisti je prej na vrsti. Brez kakršnegakoli reda. Kdor je glasnejši in močnejši. Torej tako to deluje. Bova pa še midve. Malo sem se prerinila in začela glasno angleško spraševati, koliko stane karta do Kaira. Zaposleni za okenčkom meje takoj opazil. Takoj sva bili na vrsti in dobili karti za Kairo. Zopet v taksi in nazaj v hotel. Večji del popoldneva sva preživeli v hotelu, zaradi moje noge, ki pa je bila že mnogo boljša. Ura odhoda se je naglo bližala. Avtobus je imel odhod ob pol polnoči. Hoteli sva se posloviti in iti s taksijem. Toda receptor je ravno dobil klic, da prihaja skupina turistov na avtobusno postajo in da jih gre iskat. No, super. Mimogrede bo še naju odpeljal na postajo. Res naju je. Poslovili smo se. Na avtobus. Sedeli sva čisto spredaj. Nočna vožnja. Vozili sva se sedem ur. Sedeži pa neudobni. Malo prostora. Nog nisva imeli kam dati. Čisto sva bili polomljeni. In kakšen "trušč" na avtobusu, in to celo noč. Ljudje so glasno govorili, se prerekali, televizija je bila zelo naglas, šofer in sprevodnik sta kadila. Sprevodnik je kar naprej preverjal karte. Komaj sem malo zaspala, žeje prišel in me zbudil. V Kairo sva prišli ob sedmih zjutraj. Vse naju je bolelo. Taksi in v hostel, v katerem smo začeli naše potovanje po Egiptu. Tam smo se počasi zbirali. Drug za drugim. Ob zajtrku smo drug drugemu pripovedovali, kaj se nam je zgodilo. Še zadnji dan potepanja po Kairu. Kar hudo mi je bilo, da je potovanja že konec. Toliko lepega sem doživela. Novega. Spoznala prijetne domačine. Verjetno bom kar malo pogrešala ves hrup in trušč, ki ga čutiš na ulicah Kaira. In hupanje. Prerivanje. Kričanje. Žuganje. Izkoristimo še zadnji dan. S sestro, prijateljem in prijateljico smo se odpravili v koptski del Kaira. Postaja metroja. Vožnja z metrojem. Nekaj postaj in že smo v koptskem predelu. Cerkev sv. Jurija. Cerkev sv. Barbare. Notranjost so ravno obnavljali. Popoldne na tržnico Kahn-al-Halili. Tržnico, kjer smo si drugi dan našega potovanja ogledali sufijske plese. Sprehod po tržnici. Še zadnji nakup spominkov. In zopet barantanje. Ampak sedaj smo to že obvladali. Kako smo barantali! Ceno smo znižali na pravo njihovo ceno. Zvečer v hostel. Pakiranje. Težko sem spravila vse v nahrbtnik. Seveda, ko pa sem nakupila kar nekaj spominkov za starše, prijatelje in za sebe. Prijeten klepet z osebjem hostla. Spat. Bujenje ob peti uri. Kako zgodaj. Vidno smo bili izmučeni. Z avtobusom do letališča. Ob osmih vzlet letala. Čez štiri ure smo že pristali v Budimpešti. Pozdravljena Evropa. Ure smo premaknili eno uro nazaj. Na avtobus. Vožnja v Ljubljano. Kaj naj napišem za zaključek mojega potepanja po Egiptu? Nepozabno doživetje. Afriška celina meje s svojo drugačnostjo, spontanostjo, povsem prevzela. Koliko lepih trenutkov sem doživela v teh petnajstih dneh! Piramide. Templji. Nil. Rdeče morje. Bazarji. Derviši. Mošeje. Promet. In še in še. Predvsem pa preprosti in nadvse prijazni domačini. Kar nekaj časa sem potrebovala, da sem dojela, da nisem več v Afriki. Da sem v Sloveniji, kjer čas res hitreje teče. (konec) Branka Škufca 11$ ^iJ ^Liil 4*$lt UPPE-R EGYPT TRAVEL #*Cofr«*i* KA9LTA Avtobusna karta od Hurghade do Kaira. Tržnica, na kateri smo opravili še zadnje nakupe. Utrip na eni Izmed ulic Kaira. STARINSKI PREGOVORI IZ VIŠNJE GORE (RAZVRŠČENI PO MESECIH) JUNIJ Sveta Ana je poštena, pa še Ana ni poštena, ker blago ukradla je (tatovi so skrili ukradeno za oltar sv. Ane v mestni cerkvi). »Cibara, cibara, zdej sem se ušti-mala« (so pritrkovali zvonovi za višenjsko žegnanje o sv. Ani). Do kresa suknjo oblači, po kresu jo pa s seboj vlači! JULIJ Kadar bob cvete, pes gospodarja ne spozna (pomladanska lakota). Ječmen je prvi troštar. Če se ob suši v Višnji Gori dež razveže, takrat je konec suše. Sveta Marjeta reže dekleta, sveti Jakob pa fante dvakrat (žetev in mlačev). AVGUST Svet' Lovrenc (10. avgust) pobira prve jesenske plodove. 0 velikem šmarnu kača prileze iz potoka, če se kdo kopa. SEPTEMBER 0 farnem žegnanju (o svetem Tilnu) vselej dež grede opere - če ne prej, pa poznej. Pri fari, pri sv. Tilnu so za žegnanje pritrkavali: nudeljčki, štrukeljč-ki, stročji fižol. Pri fari je oltar naslikan, da bi ga kdo ne ukradel. Jurčki so nameček za slabo letino. Ene jurje lahko samo enkrat ješ (strupene). 0 svetem' Mihel je vse zrel'. OKTOBER Sveti Matevž - orehov klatež. Zbrala Mihaela Zaje ali: »Pravljice«, ki so se zapisovale ne samo na moji duši, ampak številnim sodelujočim in srečujočim se v gasilstvu, kulturi, glasbi, v krajevni skupnosti, v občini, pa pri delu v geodeziji, gradbeništvu, urbanizmu In založništvu ter nenazadnje tudi v občinski politiki. Če vas zanimajo, jim prisluhnite! Leto 1982 - nadaljevanje Po vrnitvi iz Iraka ni bilo časa za počitek ali premlevanje dogodkov, temveč je bilo treba nadaljevati s pripravo in nabavo materialov za gradnjo hiše, katero smo v jeseni prejšnje leto dali pod streho. Pri tem smo si veliko pomagali bratje med seboj. Precej so pomagali tudi sorodniki, sovaščani ter nekaj znancev in prijateljev, ki seje »udeležilo betonskih in drugih veselic«. Le-te so se takrat opravljale še na klasičen način - delo je bilo v glavnem vrnjeno z delom. Že leta 1980 so me na eni izmed sej skupščine krajevne skupnosti imenovali tudi za odgovornega urednika Krajevnega časopisa Glas krajevne skupnosti Mlačevo. Od začetka je bilo v njem objavljenih kar nekaj zanimivih informacij, pozneje pa so »viri« začeli ugašati, ali pa so se pojavljali le ob posameznih dogodkih, ki jih je večinoma pripravljala »krajevna političa elita«. Tako sem si že ob odkritju spominskega obeležja v letu 1981 »dovolil nekaj nerganja«, ponovno pa sem kritiziral tiste pisce v prednovoletni številki, ki običajno niso prispevali niti člankov, še manj pa z delom. Ko pa je šlo za praznično številko, se je vsul plaz petnajstih prispevkov, ki so bili drug drugemu zelo podobni. Seveda sem za pikrost v svojih člankih imel tudi nekaj upravičenih razlogov, zato nisem odnehal. Vendar v tistih časih ni bilo mogoče vsega povedati naravnost. Tako sem ob eni priložnosti nekoliko bolj pesniško zapisal, da »hudič ljuljko seje« po naših vaseh. S tem sem hotel povedati, kako slabo je organizirana krajevna skupnost in kako se vnaša dvojna merila pri samem sprejemanju in izvajanju nekaterih del. Vedno se je samo v določeni sredini pobiralo več denarja, kot so ga nato za enaka dela pobrali v drugih vaseh. Hkrati so nam govorili o neki lažni solidarnosti in krajevni oblasti, ki pač ne more biti za vse enaka. Kar se tiče enakosti bi se strinjal, vendar pa spreminjanje kriterijev po posameznikih vendarle ne more biti neka načelnost, sistematična zaščita, niti pravna urejenost katere koli družbe. Kmalu so me zato javno zasliševali, kaj sem mislil s tem, a sem se kar dobro izmotal, čeprav je »partija« dobro vedela, na kaj sem streljal. S tem pisanjem sem odnehal šele pozneje, ko so se praktično dela v KS skoraj ustavila, sam pa sem se tudi naveličal »kikirikati«, ker sem imel z gradnjo hiše dovolj dela, pa tudi druge akcije v vasi in raznih drugih okoljih so me precej zaposlovale. Na gasilskem področju smo se že 14. marca 1982 na občnem zboru odločili, da popolnoma iztrošeno brizgalno llo, ki (nam) je služila že skoraj od ustanovitve društva po drugi svetovni vojni, zamenjamo z novo. V začetku aprila smo se podali v nabiralne akcije po bližnjih vaseh. Ko smo poleg svojih prispevkov in z nabiralno akcijo imeli nabranih že več kot polovico sredstev, sem 18. aprila napisal prošnjo na Občinsko gasilsko zvezo Grosuplje, če nam lahko pomagajo pri nabavi brizgalne. Na odgovor smo čakali točno do 19. decembra naslednje leto, se pravi več kot eno leto in pol. Že 5. maja 1982 pa sem »pojedel nov kos zarečenega kruha«, saj so me z argumentom moči (Podpiši pogodbo ali pa vzemi delavsko knjižico!) prepričali, da moram spet na delo v Irak za skoraj tri mesece. V Iraku ni bilo »posebnih presenečenj«. Gradbišče je vidno napredovalo. Zaposlenih je bilo že okoli 3000 naših ljudi in še okoli 1000 Pakistancev. V tem času so se na tem gradbišču začele tudi večje organizacijske spremembe, ki so med drugim povzročile zmanjševanje plač. Zaradi tega so pripeljali na gradbišče tudi delavce iz Pakistana, ki so delali za približno trikrat manjšo plačo, a so toliko manj tudi dejansko naredili. S tem pa seje na gradbišču začela vidno zniževati storilnost, ki seje še posebej poznala v nekaterih delovnih skupinah. Tako je bilo na primer na enem od »kaponirjev« (bunkerji za letala), na katerega je bilo treba na armiranoželezen 20 m visok hrib z nakloni stranic 1:2 navleči zaščitno plast zemlje in jo utrditi do stoodstotne zbitosti. Na to plast je bila nato ponovno dograjena še en meter debela plast betona in na njo je bila na koncu navlečena še ena tanjša plast zemlje zaradi same imitacije polpuščavske pokrajine. Če poenostavim, kako so se spravili k temu delu, lahko rečem, da so kravo drli s šilom. Ko meje šef Tone poslal, »naj pogledam, kaj se dogaja«, sem ugotovil, da so pretežno delavci iz mariborskega podjetja Konstruktor in da jim ni bilo preveč mar, kako delo čim prej in solidno opraviti, temveč kako dolgo vleči svoj status delavcev v tujini ne glede na opravljeno delo in zaslužek. Za hitrejši način dela sem predlagal klasičen navoz zemlje po horizontalno utrjenih nekoliko širših plasteh, po katerem seje dalo normalno voziti s tovornjaki. Za dostop na vedno bolj visoko utrjene plasti pa bi se napravila dolga položna rampa, ki bi rasla skupaj z višino utrjajočih se plasti. Vso širše napel- Palača-kongresni center, kjer bi moralo tega leta biti srečanje neuvrščenih, a je zaradi Titove smrti in vojne v Iraku konferenca, in nato tudi združba neuvršččenlh, propadla. Kljub temu te fotografije ne bi smel imeti, saj Je bilo strogo prepovedano fotografiranje v okolici. Zato je nastala z drvečega avtomobila. NAJBOUSI ČLOVEKOV STIRINOZNI PRIJATELJ NI STOL - AMPAK PES! Članek »Psi In mačke na potovanju« avtorja Boštjana Vidica, dr.vet.med. V šesti letošnji številki revije Moj pes lahko najdete obširno temo meseca z gornjim naslovom. Kljub kislemu uvodu poletje nezadržno prihaja - vsaj koledarsko in počitnice so nedvomno čas, ko se lahko svojemu kosmaticu bolj temeljito posvetimo, ga vzamemo s seboj na počitnice in se »odkupimo« za večno hitenje ter pomanjkanje časa med letom. V omenjenem članku boste lahko prebrali podrobna priporočila za potovanje, varnostne in previdnostne ukrepe, vse o potrebnih pripomočkih. Če načrtujete pot z letalom, avtobusom ali vlakom, boste našli v članku pomembne nasvete, kijih nikakor ne smete opustiti, kot na primer, v katerih primerih je taka pot lahko celo tvegana. Izvedeli boste, na kaj je potrebno popaziti, če letujete s kužkom v hotelu ali počitniškem kampu. »Srčna glista« Ste že slišali za srčno glisto? V članku istega avtorja lahko preberemo vse o tem parazitu, ki živi v desni polovici srca in v večjih krvnih žilah, prenašajo pa se s pikom komarja. Odrasle gliste lahko zrastejo do velikosti 35 cm, zato je bolezen lahko usodna. Na srečo se komarji, ki prenašajo te zajedavce, zadržujejo večinoma na Primorskem in ob jadranski obali, za potovanje tja pa se priporoča preventivno dajanje zdravil. France Štele piše o temi »Kako se psi sporazumevajo z ljudmi?« Izplača se prebrati izide raziskav in znanstvenih poizkusov, ki skozi zgodovino kažejo, na kaj vse se odzivajo naši štirinožni prijatelji. Skoraj vsak skrbnik ve povedati, kako njegov kuža natančno zazna, kakšne vrste obuvalo je na vrsti: za v gozd ali v službo? Po nekaj letih skladnega sožitja zadostuje že migljaj, pa se bo pes odzval na ukaz, psi se odzovejo tudi na premike oči. Založba Mladinska knjiga je skrbnike psov razveselila s knjigo dr. Brucea Fogla »Kaj se dogaja z mojim psom?« Knjiga je razdeljena na dva dela; v prvem opisuje zdravje psa, v drugem pa najdete preglednico bolezenskih znakov, kot na primer šepanje, praskanje, krvavitev, težave z ušesi, težave z očmi, kašljanje..., na podlagi katerih lahko vsak skrbnik sam poišče pomoč oziroma ga opozorilo v resnih primerih takoj napoti k veterinarju. Dr. Bruce Fogel je avtor nekaj zanimivih in predvsem zelo uporabnih knjig, najbolj pa je med ljubitelji psov poznana njegova Enciklopedija psov. Tudi obdelava zdravstvene tematike je pregledna in uporabna. Informacije o zdravju psa se pričnejo z različnimi značaji psov, nadaljujejo se z nasveti, kako pregledate svojega psa, pa o ranah, zajedavcih, šoku in celo o umetnem dihanju. Nemalokrat lahko taka knjižica, ki stane slabe štiri tisočake, reši pasje življenje. PES JE ČLOVEKOV NAJBOUSI PRIJATELJ: SEM TUDI JAZ SVOJEMU PSU NAJBOUSI PRIJATELJ? Psi so družabna bitja in ljubijo družbo ljudi - to še posebej velja za tiste pasme, ki so bili ustvarjene za pomoč človeku pri vsakdanjih opravilih. Pes potrebuje družbo in ni prav, da bi mu jo kratili. Eden najmočnejših pasjih nagonov je nagon tropa. Pasji prednik je živel v skupini, danes pa je njegov trop družina in lastnik vodja tropa. Pravilno vzgojenega psa zanima vse, kar počne družina in rad je v središču dogajanja. Je lastnikov največji občudovalec, pri spoštljivem odnosu do psa bo tudi on spoštoval svojega lastnika in mu nudil neoporečno vdanost. Pri vsem navedenem se potencialni lastnik, ki kupuje psa pri dobrem vzreditelju, ne sme začuditi, če ob izjavi, da pes ne bo smel v stanovanje novega lastnika, kupec mladiča ne bo dobil. Pri načrtovanju novega družinskega člana je treba najprej zagotoviti: ■ njegovo varnost: ograjen vrt; ■ pravico do miru: lasten prostor v hiši, kjer ga ne bodo motili ljudje, PREBRALI SMO ZA VAS zlasti ne otroci, niti druge živali. Predvsem otroci lahko z njim lastno agresijo temeljito načnejo psihično ravnovesje mladiča in pokvarijo njegov sicer ljubezniv in strpen značaj. Neobvladljivi otroci in tisti, ki so mlajši od osmih let, niso primerna samostojna družba za pasjega mladiča; ■ (večinski) delež prostega časa bodočega lastnika; ■ pravico do družbe njegovega človeka: zagotoviti mu je potrebno dostop do njegovega človeškega krdela; • sredstva za hrano, potrebščine, šolanje in osnovno veterinarsko oskrbo, ki bodo v prvem letu presegle dvakratno nabavno ceno mladiča. PES ALI PSIČKA - TO JE ZDAJ VPRAŠANJE? Pri nekaterih predvsem večjih pasmah je razlika med moškim in ženskim primerkom očitna že na prvi pogled, saj so psi večji in bolj robustne gradnje, psičke so praviloma nežnejše. Veliko bolj očitna je razlika v značaju in obnašanju, na kar je potrebno biti pozoren pri odločitvi glede spola bodočega družinskega člana. Družinam z majhnimi otroki, starejšim osebam in ljudem brez večjih kinoloških izkušenj vsekakor priporočamo izbiro psičke. Samci so primerni za izkušenejše in predvsem bolj odločne ljudi, ki si bodo znali ustvariti potrebno avtoriteto na nenasilen način. Saj je že od vsega začetka jasno, da odraslemu samcu ne bo mogoče na silo preprečiti tistega, česar ga nismo odvadili na prijazen in njemu razumljiv način že kot mladiča! V času gonitve samičkam lahko v »kritičnem« času priskočimo na pomoč z zeliščnimi tabletami, ki preprečijo značilen vonj, vabeč samce, ti pa so zelo dovzetni tudi za vonjave psičk iz soseščine tako, da je potrebno na vse to pomisliti, ko se odločamo za spol novega družinskega člana. STERILIZACIJA: DA ALI NE? Velik odstotek lastnikov psov oziroma psic se že pred nakupom psa odloči, kako bo z vzrejo v njihovem krdelu. V ZDA in zahodni Evropi se s gornjim vprašanjem ne ukvarjajo prav veliko in v mnogo primerih je odgovor: da! Psičke, ki so vodljivejše in bolj »čutečega« značaja, imajo za mnoge lastnike in njihovo okolico moteče cikluse gonitve, zato se pojavlja vprašanje sterilizacije. Če ■ se lastnik odloči, da legel ne bo, je sterilizacija odločno najboljša rešitev; ■ iz zdravstvenih razlogov npr. kronično vnetje maternice, hormo-nalne motnje; • če ima psica pogoste lažne brejosti; ■ če ima izključitvene napake, zaradi katerih ne more dobiti vzrejne-ga dovoljenja. S sterilizacijo psice preprečimo tudi ■ veliko verjetnost nastanka tumorja na seskih. Za dosego naštetega je potrebna seveda popolna sterilizacija, torej tudi odstranitev jajčnikov. Spremljajoči pojavi oz. zapleti po sterilizaciji, kije danes že rutinski poseg, so: • povečana telesna teža, ki seji s primerno prehrano lahko izognemo; • v poznejših letih je možno puščanje urina (inkontinenca); • nekateri veterinarji omenjajo tudi možno spremembo v kakovosti dlake (postane mehkejša). Nobeden od spremljajočih pojavov pa ne odtehta možnosti, da smo psički morda s pravočasnim posegom olajšali ali celo rešili življenje. Pri psih je kastracija še bolj enostaven poseg, ki se pa redkeje izvaja, razen če ni za to utemeljene veterinarske indikacije. Z zgodnjo kastracijo največkrat želijo preprečiti nezaželeno dominantno oz. agresivno vedenje samcev pretepačev. V nekaterih primerih pa je kastracija samca tudi veterinarsko priporočena, če gre za težave s prostato. Pri vnetno povečani prostati obstoja možnost, da ta preraste v maligno raščo, ki ogrozi življenje psa. Tako velja rek »bolje preprečiti, kot zdraviti!« in je kastracija vsekakor iz večih razlogov priporočen poseg. Sterilizacija - kdaj? Pri tem vprašanju si mnenja veterinarjev niso povsem enotna: eni zagovarjajo sterilizacijo še pred prvo gonitvijo. S tem bi naj prehiteli izločanje spolnih hormonov, ki prinašajo možno aktiviranje malignih celic v mlečnih žlezah. Drugi pa trdijo, da je za popoln (psihični) razvoj psice potreben zaključen hormonalni ciklus, zato naj se sterilizacija izvede po prvi pravi gonitvi. Tako eni kot drugi pa so že davno ovrgli mnenje, da je za psičko potrebno in zdravo, da ima vsaj eno leglo: to preprosto ni res! Imeti mladiče je za psičko naraven, a hudo naporen proces; najbrž ni skrbnega lastnika, ki bi namenoma silil v težave in tvegal psičkino zdravje in morda celo življenje zaradi trditve, ki je že dolgo zgolj predsodek, da psička mora imeti enkrat mladiče. Od lastnikov psic je skrajno neodgovorno, da načrtujejo leglo, čeprav nimajo vzrejnega dovoljenja, mladiči pa ne možnosti, da dobijo rodovnik. Za psico je to nepotrebna fizična in psihična obremenitev, lastnik psice kljub vloženemu trudu mladiče proda za simbolično ceno ali jih podari novim lastnikom, ki bodo morda celo nadaljevali krog »nezakonskih« mladičkov in s tem naredili pasji populaciji slabo uslugo. I ALI STE VEDELI, - da se otipa srčni utrip oziroma preveri krvni obtok psa tako, da mu otipate utrip na notranji strani zadnje noge. - da je priporočljivo vrečko iz sesalnika, s katerim ste sesali prah v stanovanju, kjer se zadržuje vaš pes ali mačka, takoj odstraniti, saj so v njej lahko bolšja jajčeca. - da barva dlesni lahko razkriva resne bolezni: okužbo z zlatenico, šok, izgubo krvi ali zastrupitev z ogljikovim monoksidom. - da je potrebno kapljice oziroma tekočino za čiščenje ušes pred uporabo rahlo ogreti, saj je razlika med sobno temperaturo in telesno temperaturo psa. Hladne kapljice pa lahko povzročijo slabo izkušnjo in kasnejši večen odpor proti čiščenju ušes. Mojca Sajovic jano zemljo so pozneje po zemljemersko določenih višinah odrezali z grederjem od vrha bunkerja navzdol, na robovih pa so Zemljino oblikovali s posebnim bagrom z dolgo teleskopsko roko, katerega sem tudi sam videl prvič v življenju. Predlog »novega načina dela« (ki pa ni bil čisto nov, saj sem ga le »prestavil« iz že prej večkrat uporabljenih metod utrjevanja nasipov npr. na avtocestah) je povzročil vrsto negodovanj. Med ekipo je ves dan vrelo kot v čebeljem panju. Ker sem se po kosilu z dvema figuran-toma peljal s terenskim džipom ponovno k temu bunkerju, da bi določil nekaj novih višin, sem nekaj sto metrov stran zagledal nenavaden in od daleč grozljiv prizor: Pred odmorom za kosilo je strojnik greder parkiral na neobičajnem mestu - na vrhu bunkerja. Na vrh bunkerja pa seje po kosilu izredno hitro vzpenjal en sam človek. Že v nekaj sekundah je nato stroj začel drveti z vso silo in brzino naravnost po brezini. Med vožnjo je stroj poskakoval, se skoraj prevrnil, in se nato ustavil kakšnih dvesto metrov od objekta. Kaj se je v resnici zgodilo? Predno smo uspeli priti do stroja in strojnika ter preveriti, kaj se je zgodilo, je bil strojnik že ob stroju. Skočil je ob kolo na notranji strani stroja in odvil eno od zavornih cevi, iz katere je v lužo na enem mestu steklo zavorno olje. Če bi počila cev, bi se poznala sled olja! Ko smo prispeli do njega, je ves razburjen zatrjeval, da se na taki brezini ne da delati in da mu je počila zavorna cev. Z natančnim pregledom so mehaniki ugotovili, da ni šlo za nikakršno nesrečo, temveč za upiranje določene skupine proti pohitritvi dela. Strojnik je bil kmalu potem zamenjan, pa še geometer in skupinovod-ja. Delo na tem testnem bunkerju je bilo opravljeno v 28 delovnih dneh. Če bi ga nadaljevali s takšnim tempom, bi predstavljalo veliko oviro pri časovnem usklajevanju izgradnje kompletnega gradbišča, saj je bilo treba narediti takih in podobnih bunkerjev še »malo morje«. Že naslednji bunkerje bil prekrit z zemljo v 18 dneh z enako kadrovsko zasedbo, a je bilo po mojem mnenju še vedno nekaj rezerve, ki bi se jo dalo zmanjšati brez povečanja kakršnih koli potencialnih nevarnosti. Tako smo že nekaj naslednjih bunkerjev prekrili z zemljo povprečno v 15 dneh, enega pa smo naredili celo v rekordnih 12 dnevih. Vojna pa seje med tem časom začela precej stopnjevati. Iran z verskim voditeljem Homeinijem je bil glede vojaške moči precej v prednosti pred Irakom z diktatorjem Huseinom na čelu, ki pa so mu njegovo diktatorstvo na zahodu precej spregledali skozi prste. Zaradi stopnjevanja vojne nas že koncem junija nas niso več pustili ob petkih z gradbišča, niti v bližnjo Suvairo, kaj šele da bi se odpeljali kam proti Bagdadu, še manj pa proti jugu, saj je bila približno 600 km oddaljena Basra sredi največje vojne, pa tudi v muslimanskih svetih mestih Nadžaf in Kerbala seje dogajalo vedno več incidentov, ki so jih povzročali Šiiti. 16. julija je 1982 bilo v Suvairi razglašeno izredno stanje. Istega dne je na gradbišče prispel tudi jugoslovanski general v civilu, kije zahteval od vodstva gradbišča, naj preveri varnost poti za morebitno evakuacijo. Za to nalogo so bili določeni trije vodje posameznih sektorjev, da poiščejo evakuacijsko pot. Odločitev, kije bila življenjsko usodna za Antona Tiholeta, Cirila Srako in Zlatka Sertiča ter njihovega spremljevalca in prevajalca Palestinca Galeba. Kaj se je nato zgodilo z njimi pa v naslednji številki. Bilo pa je samo še dober teden, da se tudi meni izteče pogodbeni rok dela v Iraku. »Ali me bodo izpustili ali ne? Ali bom šel lahko domov ali ne?« so se večkrat zvečer pritihotapile zle misli... Noči so postajale neznosne, pa ni bila kriva samo vročina. Ko si šel spat, so se od daleč že slišale detonacije težkega orožja. »So bile prave ali samo prisluh?« Premagovali smo jih z druženjem, moreče nočne ure pa smo včasih ubijali tudi s kartanjem za točke in tako pričakali marsikatero polnočno ali zgodnjo jutranjo uro. Jože Mlkllč »Špilavci in kvartopirci ne bodo videli nebeškega kraljestva.« 14 hl m m OBČNI ZBOR DRUŠTVA SOŽITJE NA LAVRICEVI KOCI V soboto, 29. maja 2004, Je Društvo Sožitje, ki deluje za duševno motene osebe, organiziralo občni zbor po skladnem statutarnem postopku, na katerem je seznanilo svoje članstvo z delom in finančnim poročilom za leto 2003. Pripravilo pa Je tudi program dela, finančni načrt In določilo višino članarine za leto 2004. Občnega zbora so se udeležili nekateri predstavniki občine Grosuplje, Centra za socialno delo Grosuplje In g. Igor Šolar z Zveze Sožitje. V Grosupeljskih odmevih smo sproti poročali o njihovih kulturnih, športno rekreativnih, izobraževalnih in zabavnih aktivnostih tekoče, zato le na kratko povzemamo. Ga. predsednica Nevenka Zrnecje v svojem poročilu med drugim navedla, da seje izobraževalnega programa udeležila 1/5 vseh članov. Dodala pa je, da seje kar precej njihovih članov udeležilo raznih seminarjev, ki so ga vodili za to delo usposobljeni mentorji. Med »izleti« izven svojih prostorov je bil nedvomno zanimivejši obisk hipodroma, kjer so nekateri člani preizkusili tudi jahanje na konjih. Skrbijo pa tudi za stike s prostovoljci in poizkušajo pridobivati nove, pa tudi za logistiko, saj imajo svoje kombi vozilo, v zadnjem času pa so nabavili ADSL priključek, da bodo lahko nekoliko ceneje uporabljali internet in elektronsko pošto za potrebe društva in izobraževanje svojih članov. Skrbijo tudi. da se pojavljajo v občinskih glasilih. V njihovem deluje največ pozornosti namenjeno klubskim dejavnostim. Poleg pogovorov in raznih vzpodbujanj člani veliko ustvarjajo in razstavljajo svoje izdelke na javnih krajih. Nabavili so tudi nekaj glasbenih instrumentov, na katerih poleg glasbenega izražanja izboljšujejo svoje psihomotorične spretnosti. Predsednica je še povedala, da je prihodnje leto volilno leto tudi v društvu, zato je povabila vse prisotne, da se potencialni kandidati za morebitne nove funkcije v društvu oglasijo dosedanjemu vodstvu, da jih evidentirajo in predlagajo občnemu zboru za izvolitev. Iz podrobnega finančnega poročila ge. blagajničarke je bilo razvidno gospodarno poslovanje, pa tudi, da občina Grosuplje glede na ostale sorazmerno dobro razume potrebe delovanja njihovega društva. Med razpravo je g. Šolar poudaril, da je šport še posebej potreben tudi za ljudi s posebnimi potrebami in povedal, da se člani društva lahko brezplačno rekreirajo v Centru Dolfke Boštjančič na Škofljici. Te možnosti pa bodo razširili še na drugih lokacijah. Po uradnem delu občnega zbora so se vsi otroci, mladostniki in odrasli, ki obiskujejo klubski delavnici Čukec in Pando skupaj s starši, svojimi vrstniki, skrbniki in strokovnimi sodelavci poveselili na pikniku pod šotorom. Jože Mlkllč Delavno predsedstvo občnega zbora Društva Sožitje. Desno: Lojzki Potrplnovl, ki se otrokom razdaja že vrsto let, so se člani Sožitja prisrčno zahvalili in jI čestitali ob njeni okrogli obletnici. Spodaj: Skupinska fotografija ob cerkvi sv. Miklavža na Gradišču. VIKEND SEMINAR NA VOJSKEM NAD IDRIJO Od 21. do 23. S. 2004 smo se po dolgem času varovanci kluba »Čukec« in »Panda« iz društva Sožitje Grosuplje odpravili na dolgo pričakovani seminar na Vojsko nad Idrijo. Prelepa vasica, v kateri smo v majskih dneh še vedno opazovali sledove snega in prebujajočo se pomlad, nas je vse popolnoma očarala. Zeleni hribčki In doline so nas kar sami vabili na sprehode v naravo. Sprememba okolja je blagodejno vplivala na naše varovance, saj le ti redko dobijo takšno priložnost, ki pa je za njih življenjskega pomena. Takšni dvodnevni seminarji so za osebe z motnjami v duševnem razvoju vir novih spoznanj in izkušenj, sklepanja prijateljstev in veselega druženja. Najbolj pomembno pa je to, da otroci vsaj za dan ali dva odidejo od doma in svojih utrujenih staršev. Tovrstni seminarji so za naše otroke edini izhod iz domačega okolja in edina priložnost za spoznavanje sveta in narave, s katero imajo v vsakdanjem življenju premalo stika. Navdušenje in veselje ob bivanju in doživljanju novih čudes, ki jih odkrivajo ob različnih dejavnostih, daje tudi nam spremljevalcem veliko pozitivne energije. Na tokratnem seminarju smo doživeli mnogo čudovitih trenutkov, saj smo imeli pester program. Ogledali smo si podzemni svet Antonijevega rova v Idriji, kjer so idrijski rudarji kopali živo srebro. Oblečeni v prave rudarje s čeladami na glavi smo brez problemov in z navdušenjem stopali po ozkih in nizkih rovih rudnika in z zanimanjem poslušali zgodbe o življenju in garaškem delu rudarjev. Iskali in srečali smo tudi Perkmandeljca - rudniškega škrata, o katerem smo slišali veliko zanimivih zgodbic. Ogled je bil za otroke nekaj izredno zanimivega, saj si niso znali predstavljati, kako je biti 200 m pod zemljo. V prijetnem Domu Vojsko smo bili deležni gostoljubja, osebje nas je razvajalo, otroci pa so neznansko uživali v petju, plesu, druženju s prijatelji, športnih aktivnostih, kot so lokostrelstvo, plezanje, namizni tenis, igre z žogo... Vsak večer smo se uredili in imeli ples. Polni energije so otroci rajali in se zabavali v pozne ure. Vsak večer smo se tudi pogovarjali. Otroci so samostojno pripovedovali in delili med seboj svoja doživetja in občutke. Hkrati so samostojno skrbeli za osebno higieno, pripravo hrane in čiščenje jedilnih ter spalnih prostorov. Vedno znova se s seminarjev vračamo polni zadovoljstva, ki se ga z besedami ne da opisati. Hkrati čutimo grenak priokus, saj si vsi želimo ponovne vrnitve. Vendar tokrat smo odločeni, da se na Vojsko nad Idrijo še vrnemo. To nam lahko omogočite tudi vi v obliki sponzorstva In s tem osebam z motnjami v duševnem razvoju omogočite vsestranski razvoj In širjenje duha. Za vsak prispevek se vam otroci že v naprej zahvaljujejo. Katarina Drobnlč SREČNO V VDj pen in PL£SAl\ BILI $lA0 HAbl PRI IDRiJi SLI SMO njot ZAHVALA ob Izgubi moje drage žene In nepozabne MARIJE VULETE F iz Male vasi 9. Iskreno se zahvaljujem vsem sorod- 1 H W— nikom, sosedom, prijateljem in 1 fl H znancem za sožalja, ^a™)mmmhmđmmmM darovano cvetje, sveče in darove za cerkev. Posebna zahvala velja župniku Antonu Hostniku in vsem ostalim, ki ste jo pospremili na zadnjo pot. Žalujoči mož Drago. 0 OTROCIH RAZVEZANIH STARŠEV ODSLEJ ODLOČALA SODIŠČA Z majem je začela veljati novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki spreminja pristojnosti organov pri odločanju o otroku v primerih, ko starši ne živijo skupaj in se ne morejo odločiti, pri kom bo bival otrok. Ta pristojnost je bila prenesena na sodišča. Bojan Pucelj, direktor Centra za socialno delo Grosuplje: »Če se starši ne bedo mogli dogovoriti sami, se bodo lahko obrnili na CSD, kjer bodo ob posredovanju strokovnega delavca poskušali najti skupno rešitev. To je obvezno z zakonom. Če pa dogovora ne bo mogoče doseči, se bodo morali obrniti na sodišča.« Centri za socialno delo so doslej imeli svetovalno vlogo in obenem opravljali tudi oblastveno funkcijo. Vendar tudi nova zakonska novela, ki pristojnost odločanja prenaša na sodišče, v družinskih konfliktih ne prinaša takojšnje rešitve. »Sodišča po moji osebni oceni še niso sposobna prevzeti funkcije odločanja. Gre za zapletene stvari, tako da se znajo odločitve, ki so pomembne za otrokov razvoj, zavleči.« Barbara Pance NOVI PROSTORI CSD IN POGLOBLJENO DELO Z ROMSKIMI MATERAMI V letošnjem letu je CSD Grosuplje pridobil tudi nove prostore, kjer bo lahko opravljal dodatne programe prostovoljnih dejavnosti. Tako namerava s poletjem del aktivnosti, ki sedaj zaradi velikega števila obiskovalcev potekajo v vseh pisarnah centra, preseliti v prostore nekdanjega študentskega kluba Groš. Poseben program Centra za socialno delo je namenjen tudi delu z romskimi otroki. V zadnjem letu se je tako število teh otrok, ki obiskujejo programe centra, povečalo kar na 65. CSD Grosuplje pa organizira tudi aktivnosti po romskih naseljih med starejšimi prebivalci, saj si prizadeva Rome pripraviti za normalno funkcioniranje v okolju. Bojan Pucelj, direktor CSD: »Romi, ki živijo pri nas, imajo v glavnem velike težave z vključevanjem v socialno okolje in s tem posledično tudi materialne težave.« V prihodnosti pa namerava CSD več pozornosti nameniti romskim materam. Na centru razmišljajo, da bi pozvali romske matere in jih nekajkrat na teden učili osnovnih veščin, potrebnih za preživetje v našem socialnem okolju. »Prepoznavanje črk, številke in najosnovnejše računstvo, uporaba toaletnih prostorov, uporaba pralnega stroja, informacije o tem, kako nakupovati s primerjavami mer različnimi artikli, pranje obleke - najbolj osnovne stvari za preživetje.« Barbara Pance -6 Tematika današnjih pripovedi se navezuje na srečanje študijskega krožka z lovci v Knjižnici Grosuplje. Ti so veliki šaljivci, pogosto nagnjeni k pretiravanju. Lovec Janez Javornik iz Grosupljega je povedal tole šalo: Nek lovec je prodajal velike količine jerebičje paštete. Pa so ga vprašali, od kod mu toliko jerebic. Mojster se je znašel: "Mešam jerebico in konja." "Kako pa?" "Pol jerebice in pol konja!" Divji lovci ali raušicarji, kot so jim rekli v naših krajih, so si znali popestriti jedilnik z divjačino. V ospredju nI bil užitek v lovu, je pogosto pripovedoval moj oče, kije na Ilovi Gori tudi raušical, ampak potreba, da so laže preživeli. Naslednjo lovsko zgodbo pa mi je povedal žal že pokojni Ivan Kadunc iz Sel pri Šmarju: Ceneta so dobili, da je zajca nesel. V hosto je hodil zanke nastavljat, to so vsi vedeli. Zdaj so ga pa žandarji dobili. To je bilo še v stari stari Jugoslaviji. "Aha, pa te imamo!" "Koga imate?" "Ja, tebe! Raušicaš! Vemo, da raušicaš, pa te nismo mogli izslediti. Na, zdaj smo te pa dobili!" "Koga ste dobili? Jaz nič ne rauši-cam!" "Kje si pa tegale zajca dobil?" "I, tamle! Kaj pa je? Ali bi ga moral pustiti tam, da bi zgnil? Sem ga pa raje pobral in ga bom pojedel! Ni škoda, da bi preč prišel?" "Ja, kako je pa bilo, da si ga tam našel?" "Veste, včeraj smo tamle listje grabili. Pa je ženska prinesla kosilo. Je pa tam en velik štor, pa je na štor zložila vso hrano. Pa poper smo imeli. Pa se je tisti poper po štoru raztresel. Seveda, danes pa pridem tja, je pa zajec crknjen ležal tam. Je po štoru vohal, ko je pa zavohal tisti poper, pa se mu je kihnilo, je pa ob štor udaril z glavo, pa se ubil. Pa kaj sem hotel? Veš, da sem ga pobral." Marija Samec 4 ■ TRENUTEK Tam v daljavi, ne ve se, kam ptič leti, tam v nižavi, ne ve se , kam se spusti na skrivaj; tako v duši lep trenutek zbeži in ne vemo, kam, kje se zbudi še kedaj. J. Murn ZAHVALA Ob izgubi drage žene in mame IVANE PEZDIRC, roj. 12. 6.1930 - 4. 5. 2004, s Cikave se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter darove cerkvi. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili tudi zdravstvenemu osebju bolnišnice Petra Deržaja iz Ljubljane in šmarskemu župniku g. Jožetu Mrvarju, ki so ji z osebno požrtvovalnostjo pomagali ter ji lajšali zadnje trenutke življenja. Vsi njeni. ZAHVALA Po vseh višavah je mir, po vseh goščavah skoraj nikjer ne gane se dih; po gozdu so ptički pospali. V večni mir pa Je zaspal tudi naš ljubljeni PETER BAMBIČ (1965 - 2004) Vsi domači se zahvaljujemo za mnoge izraze sožalja. Prav posebna hvala dr. Katarini Vukelič za strokovno in osebno pomoč, ter ge. Jerovšek, ge. Travnikar in ge. Erčulj. Zahvala tudi gospodu župniku dr. Francu Šuštarju za opravljen pogrebni obred. Žalujoči vsi njegovi NEIZREČENE MISLI PETRU BAMBIČU Bil je mrazljiv, moker dan. Eden tistih poletnih dni, ko se soncu nikakor ne posreči, da bi predrlo gosto plast oblakov, kajti skrito je bilo za-njimi in jokalo z nami. Pot se je mokro lesketala, luže med grobovi pa so potiskale hlad skozi podplate v noge. Ljudje so drgetali od mraza in žalosti. Bili so tihi in otožni ter poslušali župnikovo pridigo. Telesa so bila zakrčena v joku. Čisto na koncu je pri grobu v slovo zapel moški pevski zbor. Potem je sledil še zadnji sprevod vseh tistih, ki so se zadnjič poslovili od Petra. Groza. Tako neskončno dolgo. Nikoli končano stiskanje rok. Poltihe, hlipajoče besede... Pogledi, zaliti s solzami. Ponavljajoče besede »Moje sožalje«. Pripravil sem poslovilni govor, vendar... Beseda zastane, kadar duša trpi in srce joče. Zbiral sem vse svoje moči, da ti izrečem nekaj besed v zadnji pozdrav, vendar mi je glas onemel. Zato sem zlil besede na list papirja. Oprosti mi, ker sem onemel! Hudo mi je, ker premišljujem o tebi in o vseh nas, ki nad nami preži tisto prekletstvo. Solza se utrne, ko se spomnim tvojih prijetnih oči, ki so tako veselo gledale na ta svet. Vztrepetam ob misli, da bi prav te oči lahko še enkrat pogledale na ta svet, ki nam nudi polno ljubezni in lepote, vendar so to naše sanje in neuresničljive želje. Prepuščeni smo na nemilost iluzijam in usodi. Zvečer, ko ne morem zaspati, mi priplavaš pred oči. Slišim tvoj glas. Želim si ustaviti čas. Toda - ne morem, ker odplavaš v nežni meglici k Njemu - Vsemogočnemu gospodarju. Sedaj šele vidim, da je res prišel tisti dan k tebi, ko se je zate izgubila Zemlja in se je tvoje svetno življenje poslovilo. Zakaj? Zakaj? Le zakaj je prav k tebi prišel tega dne? Zvezde ponoči bedijo nad teboj. Jutra vstajajo in ptički pojejo kot prej. Ure bijejo naprej. Morski valovi na obalo pa naplavljajo slasti in bolečine... Naj bodo vsaj zdaj tvoje tiste stvari, ki si si jih najbolj želel. Mi in tvoja zvesta družinska ljubezen pa bomo spletali nitke iz vseh lepih trenutkov, ki so tebi osrečevale srce. Nosili te bomo v skritem kotičku srca in hranili spomine na tvojo dobroto in ljubezen za vekomaj. Ne najdem besed, da bi se ti zahvalil za vsa tvoja dobra dela in prijateljstvo. Vedno si bil v pravem času na pravem mestu, v pravem pomenu besede »Prijatelj«. Počivaj v miru! Boštjan Dlnghauser ZAHVALA Ob boleči Izgubi žene, mame In stare mame JOŽEFE BUČAR, rojene JAKLIČ učiteljice v pokoju iz Grosupljega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče ter darove za svete maše in cerkev. Hvala vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, gospodu kaplanu Janezu Mraku za sveto mašo in pogrebno slovesnost, gospe Zofki Rogelj za poslovilne besede in Moškemu pevskemu zboru Samorastnik za zapete pesmi. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Grosuplje za njihovo prijaznost, skrb in nego. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Žalujoči mož MIlan, sin Klemen z družino ter ostalo sorodstvo OB HILDINEM GROBU Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancev že zasula je lopata! Odprta noč in dan pa groba vrata; al' dneva ne pove nobena pratka. /Prešeren/ 4 Tako ga ni napovedala za našo Kolegico Hildo, od katere se danes poslavljam v imenu učiteljev, predvsem v imenu kolegic - upokojenk. »Osemdeset let je bila včasih častitljiva starost, danes pa to ni nič posebnega,« je vsa čila dejala ob svojem okroglem jubileju. In vendar je to dolga življenjska pot, polna vsega: vedrega in žalostnega, veselega in težkega, malokdaj zadovoljivega. Nekaj nas je takih, ki smo, tako kot ona, takoj po 2. svetovni vojni začeli delati na kulturno-prosvetnem področju na temeljih porušene in izmučene domovine v težkih razmerah. Kaj vse je bilo treba postoriti! Učiti in vzgajati, na udarniškem delu poprijeti za lopato, zvečer pa se pripravljati za razne proslave in gledališke uprizoritve. Poleg kruha so ljudje predvsem tedaj potrebovali tudi nekaj za dušo. In prav na gledališkem področju je Hilda na Grosupljem s svojim življenjskim sopotnikom neumorno in uspešno ustvarjala. Gledališče jo je že od nekdaj močno pritegovalo, saj je bila z njim v stiku in je v njem nastopala, še preden je začela hoditi v šolo. Rada je povedala, da ji je vonj po gledališki šminki najljubši vonj, prijetnejši od vseh, parfumov. Skrbela je za besedo, sploh ji je bil materin jezik močno pri srcu. Bila je angažirana tudi na družbeno političnem področju, zlasti pa na področju otroškega varstva. Marsikdo, ki je danes odrasel, se ima zahvaliti prav njej, da je lahko užival zgodnje otroško varstvo v vrtcu na Grosupljem, v Šmarju-Sapu, Šentvidu in v Ivančni Gorici. Čeprav je bila po rodu Ljubljančanka, je nadvse vzljubila in se zanjo tudi razdajala. Dolenjsko. Lahkomiselno resno. Med griči in gmajnami. Med revščino in sanjami. Dolenjska. Tako čudno slovesna na pogrebih in žegnanjih Dolenjska. /T. Pavček/ Ob vsem delu pa je vestno skrbela za dom in družino, ki ji je bila velikokrat v oporo tudi ob težkih trenutkih. Bila je nadvse ponosna na svoji hčerki Tatjano in Vero. Prejela je številna priznanja za svoje delo, tudi po letu 1972, koje šla v pokoj. Šele tedaj si je vzela nekaj časa tudi čisto zase. Pri 82 se je povzpela na grško Akropolo in mlajši sojo imeli za vzgled, saj jim je vlivala upanje, da bodo morda tudi oni tako vitalni. Hvala ti za vse dobro storjeno delo, draga Kolegica! Dočakala si lepo starost, a vem, da je tvojim danes kljub vsemu hudo. Vsem pa izrekam najiskrenejše sožalje z mislijo pesnika T. Pavčka, ki naj Vam bo v tolažbo. Saj mrtvi niso mrtvi. Mrtvi živijo v nas in bodo drugič umrli z nami in v nas. Nada Rovšek pogrebne storitve Perpar Janez s.p. VSE POGREBNE USLUGE NA ENEM MESTU - DOSEGUIVI 24 UR NA DAN. 041 785 113 041 647 380 JOŽICI V SPOMIN Padel je poslednji list z drevesa življenja na cvetoča majska tla in pretresljiva tišina je objela bolečino naših src. Kadar nas kdo zapušča za vekomaj, nas njegovih oči sijaj zbudi iz dnevnega trušča: tolikokrat smo govorili, tolikokrat smo se gledali, pa si nismo src izpovedali. Kot bi se ustavil čas, smo onemeli ob sporočilu Tvoje smrti - draga Jožica. Vedeli smo za tvojo bolečino in trpljenje, a kljub vsemu si znala ob obiskih vzbujati upanje po vsem dobrem. Celo tisti torek, ko sva si, ne vedoč, še zadnjikrat segli v roke. Kot v trepetu vetra, v nočeh pretemnih, čutimo Tvojo navzočnost in prav tako je živ in izklesan lik Tvoje podobe v naših srcih, čeprav si nam bolj daleč kot vse zvezde neskončnega vesolja. Danes bi ti rada napletla najlepši venček poslovilnih besed, v katerem naj se kot zimzelen prepletajo vsi naši nepozabni spomini na prijateljske in tovariške vezi, ki so nas v našem skupnem sodelovanju združevale in spajale v tako harmonično celoto odličnega kolektiva žalske šole. Po vseh naravnih zakonitostih odide utrujeni sejalec po opravljeni setvi in žetvi k počitku. Od Sv. Gregorja, tvoje rodne vasi, te je kot mlado učiteljico pot življenja vodila na Primorsko in od tam v Žalno, kjer si več kot 3 desetletja sejala seme učenosti v glavice mladega rodu in izvrševala poslanstvo pravega ljudskega učitelja in vzgojitelja. Pa ne samo to: Tvoja dejavnost je bila posvečena tudi vsestranskemu delu v kulturni in prosvetni dejavnosti. Požrtvovalno in nesebično si razdajala svoje moči za korist kraja, bila si njegova živa kronika v vseh njegovih več ali manj uspešnih delovnih zmagah. Zdaj je vse to mimo. Za zmeraj odhajaš iz naših vrst... Zato Ti, Jožica, danes prinašamo zadnje pozdrave, ki naj kakor vonj kadila osvežijo okolje, v znamenje, da je bilo tvoje življenje en sam napor, en sam nepretrgan trud, ena sama velika ljubezen do tvojih najožjih, do rodne grude in prelepe slovenske besede. V tistih večernih urah, ko bo vsa narava zaspala v trudnem snu, pobožaj, veter, ta njen zadnji tihi dom, da bo spanje neskončnosti še slajše. Zofka Rogelj Ko človek se rodi, se svet mu čuden zdi, ker ničesar ne razume, nato vse življenje se uči, da ko umre, ponovno pozabi vse. ZAHVALA Ob Izgubi naše drage mame, babice in prababice HILDE LUČOVNIK (1915-2004) iz Grosupljega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo društvu ZB. Društvu upokojencev, OŠ Louis Adamič in govornicama za poslovilne besede. Hvala sestram in strežnemu osebju ter dr. Bahovčevi iz Doma upokojencev Grosuplje. Iskrena zahvala tudi prijateljicam Pepci, Mariji in Milki za skrb, ki so jo pokazale ob njeni bolezni. Posebno se zahvaljujemo Fani Kralj za pripravo vežice, sosedam Tončki, Angeli in Ani za vso pomoč pri slovesu ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Hčerki Tatjana In Vera z družinama. kamle: PERPAR - NOVI NAGROBNI SPOMENIKI - KLESANJE IN OBNOVA ČRK - UREDITEV IN OSKRBA GROBOV STAMO PERPAR, Morit 16,1296 Šentvid pri Stični GSM: 041/43 66 64 DD RAJE SADJE KOT SLADKARIJE Ste se kdaj vprašali, ali ne delate več škode kot koristi, ko svojim otrokom kupujete tortice, bombone, rolade, čokolade ter take ali drugačne sladkarije? Pri teh rečeh najbolj pretiravajo dedki in babice, ko svoje vnuke in vnukinje "razveseljujejo" s sladkimi dobrotami, pri tem pa pozabljajo, da delajo več škode kot koristi, ali pa se tega sploh ne zavedajo. To je verjetno posledica njihovih izkušenj, ko so bili otroci, saj v starih časih niso imeli na mizah veliko sladkega, saj so bile sladkarije takrat predrage ali pa jih ni bilo moč dobiti. In ker so bili pri teh stvareh prikrajšani, ne želijo, da bi bili prikrajšani tudi njihovi malčki. Objavljenih pa je bilo že mnogo študij, ki potrjujejo, da z zdravo prehrano lahko vzgojimo bolj zdravega, živahnega, za delo bolj sposobnega in v povezavi z drugimi dejavniki celo bolj bistrega človeka. Kako lepo bi bilo, če bi otrok za posladek bolj pogosto na mizo dobil kakšno atraktivno tropsko sadje namesto sladkih in mastnih slaščic. To bi bil eden izmed korakov k zdravemu načinu prehranjevanja. Težnja po sladkem je prirojena in pri otrocih je še toliko bolj izpostavljena, zato jim je težko razložiti, zakaj ni dobro ves čas jesti sladkih stvari. Nujno je, da jih navadimo uživati sadje in zelenjavo, seveda pa je to treba storiti na tak način, da ne dobijo odpora. Eden izmed načinov, kako jih navaditi na sadje, je, da jim pripravite majhne količine, zanimivih oblik in različnih okusov npr. mango. papaja. guava, ananas. Jabolka in hruške so v času navajanja nekoliko neprimerna zaradi že poznanega okusa. Ne pozabimo tudi na suho sadje, ki je zaradi visokih koncentracij sladkorja izredno okusno, vendar je treba paziti pri količini. Tudi zelenjavo lahko na zanimiv način vključimo v otrokovo prehrano. Skoraj ni otroka, ki ne bi maral sendviča in če položimo na salamo ali sir še košček paradižnika, paprike ali list solate, bomo sendvič naredili okusnejši in zdrav. Zelo sem bil navdušen, ko sem nekoč na neki športni prireditvi med občinstvom opazil mamico, ki je svojim otrokom delila različne vrste sadja, oni pa so ga z navdušenjem jedli, mnogo bolje to. kot pa da bi odprla vrečko čipsa ali bombonov. Skrb za zdravje svojih otrok ji očitno ni tuja. In ne pozabite, kaj pravi stari rek: "Kar se Janezek nauči, to Janezek zna." in tudi pri hrani je tako. Mate] Urbanlja NAMEN DELA V DRUŠTVU SOŽITJE V društvu Sožitje Grosuplje se združujemo starši, prijatelji, strokovni delavci in drugi občani, ki želimo pomagati otrokom, mladostnikom in odraslim osebam z motnjami v duševnem razvoju in jim omogočiti čim boljše vključevanje v življenjsko okolje. Na območju občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje je v društvo vključenih 197 oseb, in sicer: • 78 otrok, mladostnikov in odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju, • 100 članov društva so starši, skrbniki, sorodniki in • 9 strokovnih sodelavcev, ki nam pomagajo pri delu z mladostniki in odraslimi osebami z motnjami v duševnem razvoju. CIUI 1. Realizacija navedenih programov in iskanje novih vsebin dela v društvu. 2. Pridobivanje novih prostovoljcev za delo in njihovo usposabljanje. 3. Pridobiti v članstvo vse družine z duševno prizadetimi osebami. 4. Pridobiti prostore za bivalno skupnost, namenjeno za življenje manjše skupine odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju, ki živijo doma. 5. Spremljati ostalo problematiko in v sodelovanju s strokovnimi službami vzpodbujati ukrepe za razvoj skrbi za te osebe. KAKO NAM LAHKO POMAGATE? • Da sprejemate drugačnost. • Da odstopite ali zapustite bivalne prostore za ureditev bivalne skupnosti. • Da ponudite svoj čas in znanje za prostovoljno delo v društvu. • Da nakažete denarni prispevek za izvajanje posameznih programov na žiro račun društva NLB 02022-0087906695 TRR • Da nam pomagate pri organi- V soboto, 12. junija 2004, je na igriščih ob Osnovni šoli Brinje potekala prireditev Veter v laseh, ki ga zdaj že tradicionalno organizira Društvo Expolorlk Iz Grosupljega. Na začetku Je mlade pozdravil predsednik grosupeljske Lokalne akcijske skupine Borut Hrovatln, začetek športnih aktivnosti mladih pa si je ogledal tudi sekretar LAS-a Matej Košir. zaciji in izvedbi različnih oblik druženja otrok, mladostnikov in odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju. DEJAVNOST DRUŠTVA Za izvajanje programa Sožitje smo zadolženi vsi člani izvršilnega odbora in izvajamo naslednje programe: Izobraževanje: • organiziramo vikend seminarje za družine; • organiziramo predavanja za starše otrok, mladostnikov in odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju, ki živijo doma. Rekreativna dejavnost in družabna srečanja: • člani imajo enkrat tedensko brezplačno kopanje v Centru za zdravljenje otrok v Šentvidu pri Stični; • organiziramo različna družabna srečanja, kot so izleti, pikniki, novoletna srečanja z obdaritvijo, pogostitvijo in plesom. Ostale dejavnosti: • klubska dejavnost za otroke, mladostnike in odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju poteka vsak ponedeljekod 15. do 17. in sredo od 15.30 do 17.30; • sofinanciranje letovanj socialno ogroženim družinam - organizator letovanj je Zveza Sožitje Slovenije; • sodelovanje s strokovnimi službami in spodbujanje skrbi za otroke, mladostnike in odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju; • enkrat letno organiziramo srečanje vseh članov društva -OBČNI ZBOR. KJE NAS NAJDETE? Društvo SOŽITJE Grosuplje deluje v prostorih stare OŠ Brinje na Adamičevi 29 v Grosupljem. Telefon: 01786 27 94 ali 01786 27 95. E-pošta: društvo, sozitie@volia.net ^^^^ am je etosnji Predsednik Društva Explorik Uroš Perme posredoval naslednje podatke: Udeležilo se je je 133 mladih. Od tega je bilo 43 deklet in 90 fantov. 11 jih je rolalo, 25 jih je risalo po asfaltu, 24 jih je igralo košarko, 31 jih je igralo odbojko na mivki in 42 jih je igralo mali nogomet na asfaltnem igrišču. Za nastop so si izbrali tudi zanimiva in hudomušna imena: Profike, Šestoligaši, Kr eni, Unknovvn, Ali stars-east, No name, Talenti, Partizan, Monaco, Chelsv, Juventus, Žrebci, Tehnološli višek, Gasilci, Alkaida... Vsi, ki so prišli na igrišče, pa so poleg športnih užitkov imeli nekaj uric tudi priložnost družiti se s svojimi vrstniki. Nedvomno so takšne akcije ena od poti za odvračanje mladih, da bi zahajali v družbe, kjer se ponujajo pasti opojnih substanc in grozljive odvisnosti. Vsi udeleženci pa so prejeli tudi majice z logotipom letošnje akcije. Jože Mlkllč ŠOLSKA ATLETIKA V četrtek, 3. 6. 2004 je bilo na atletskem stadionu v Šiški državno finale v atletiki za osnovne šole. Na to finale so se uvrstili tudi učenci OŠ Brinje Grosuplje, ki so tekmovali v ekipnem mnogoboju: Blaž Fink, Luka Žafran in Klemen Hosta. Vsak izmed učencev je tekmoval v naslednjih disciplinah: tek na 60 m, met žogice, skok v daljino, tek na 1000 m. Učenci OŠ Brinje so bili odlični in osvojili ekipno 2. mesto med vsemi šolami v Sloveniji. To je izenačen najboljši rezultat učencev OŠ Brinje do sedaj v ekipnih športih. Finalno državno tekmovanje je odlično izvedla OŠ LA Grosuplje v sodelovanju z učenci in športnimi pedagogi iz OŠ Brinje ter s pomočjo ZŠO Grosuplje. Marko Potokar, športni pedagog OŠ Brinje POLICIJSKO POROČILO Policijska postaja Grosuplje je v mesecu maju 2004 na območju občine Grosuplje obravnavala 15 kršitev zoper javni red in mir. Od tega je bilo 7 kršitev storjenih v zasebnih prostorih, 8 pa na javnem kraju. Do omenjenih kršitev prihaja predvsem v večernem času ter ob koncu tedna. Obveščeni smo bili o 35 kaznivih dejanjih, ki so bila storjena na območju občine Grosuplje. Največ je bilo tatvin, vlomov in poškodovanj tuje stvari. Prav tako najpogosteje prihaja do kaznivih dejanj v nočnem času in v času ob koncu tedna. Vlomi so izvršeni predvsem v vikende, delovne stroje, avtomobile in trgovine na območju občine Grosuplje. Opravili smo tudi oglede 35 prometnih nesreč, v katerih je nastala materialna škoda. Prav tako pa je bilo več oseb lahko telesno poškodovanih. Najpogostejši vzroki za prometne nesreče so predvsem neprilagojena hitrost, izsiljevanje prednosti in nepravilna stran ter smer vožnje. Največ prometnih nesreč se zgodi na avtomobilski cesti ter na regionalni cesti št. 646 Cikava-Grosuplje in 647 Grosuplje-Mlačevo-Račna ter v samem naselju Grosuplje. Prav tako se je na omenjeni cesti zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom in pobegom voznika s kraja prometne nesreče, v kateri je pešec umrl. Pobegli voznik oziroma povzročitelj omenjene prometne nesreče je bil naslednji dan najden. USPEH MLADIH GROSUPELJSKIH ODBOJKARIC NA 3. MEDNARODNEM ŽENSKEM ODBOJKARSKEM TURNIRJU NA BLEDU 22. in 23. maja 2004 seje na Bledu odvijal 3. mednarodni ženski odbojkarski turnir. Letos prvič smo na tem turnirju sodelovale tudi starejše deklice ŠD Flip-Flop iz Grosupljega: Biljana Pejič, Katja Kocjan, Nina Tisu, Petra Jeršin, Tinkara Seitl in Urša Trampuž pod vodstvom trenerja Marka Potoka rja. Na turnirju, ki je trajal dva dni, je sodelovalo 24 najboljših ekip kadetinj in starejših deklic iz Srbije in Črne Gore, Bosne in Hercegovine, Italije in Slovenije. Konkurenca je bila zelo močna, največ so pokazala dekleta iz beograjskih klubov. V soboto so nam organizatorji pripravili spoznavni večer in odbojkarski ples, na katerem smo spoznale veliko novih prijateljev. V času turnirja smo se naučile veliko zanimivih stvari in dobile motivacijo za še boljše treniranje. Poleg nas so v kategoriji starejših deklic nastopile po dve ekipi iz Bleda in Bosne, po ena ekipa iz Jesenic, Žirovnice, Nove Gorice in Italije ter tri iz Srbije. Z močno voljo, borbenostjo in nasmehom na ustih smo dosegle 5. mesto v zelo močni mednadodni konkurenci in s tem presenetile vse. Na koncu bi se zahvalile vsem, ki so nam omogočili ta nastop, predvsem pa podjetju Avtotransporti Lado Kastelic iz Grosupljega. Kapetan ekipe: Urša Trampuž Vsi občani, ki bi kaj vedeli o kaznivem dejanju ali prometni nesreči ali drugem varnostno zanimivem dogodku ali če opazijo storitve kaznivega dejanja na delu ali begu, naj o tem obvestijo PP Grosuplje oziroma pokličejo na tel. št. 113. S sodelovanjem med lokalno skupnostjo - občani in policijo bomo skupaj dosegli, da se bodo varnostne razmere izboljšale, hkrati s tem pa tudi varnostno počutje občanov. Policijska postaja Grosuplje bo vsakodnevno s policijskimi patruljami izvajala nadzor nad cestnim prometom na območju občine Grosuplje, predvsem na krajih, kjer se zgodi največ prometnih nesreč. Največ pozornosti pa bomo namenili hitrosti prometa, a tudi ostalih kršitev ne bomo tolerirali. POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE Glasilo prebivalcev občine Grosuplje KOLESARSKI MARATON TREH OBČIN 2004 850 glav in vsaj 1700 koles. V nedeljo, 6. Junija 2004, se je pred Osnovno šolo Brinje v Grosupljem na Maratonu treh občin zbralo okoli 850 kolesarjev, od tega 200 osnovnošolcev. Prva skupina je startala po zamahu župana Janeza Lesjaka ob 9.30 na tri različno dolge proge - 100 km, ki je potekala čez Čušperk, Dobrepolje, Krko, na KorlnJ In nato po Južnih vaseh v občini Ivančna Gorica ter nazaj čez Višnjo Goro v Grosuplje, 85 km Je bila brez Korinja, 50 km pa skozi Muljavo na Višnjo Goro In nazaj. Druga skupina je odšla petnajst minut za njimi. V njej je bila večina osnovnošolcev, nekaj njihovih učiteljev in manj kondicl-jsko pripravljenih družinskih članov, ki so se odpeljali skozi Luče do Krške jame. Maraton Je pripravilo Kolesarsko društvo Grosuplje, bil pa Je organiziran tudi v sklopu vseslovenske akcije Slovenija kolesari. jenih količinah. Na koncu so tudi žrebali štartne številke. Fond nagrad je znašal 600.000 sit, iz katerega so nabavili televizijski sprejemnik, cestno kolo, potovanje v Benetke, ženski kolesarski komplet - Tour de France in še številne druge manjše nagrade. Organizatorji pa so poskrbeli tudi za popestritev programa, v katerem so sodelovali orkester Glasbene šole Grosuplje, folklorna skupina in harmonikar iz Račne, citrarka in še nekateri drugi. Udeležencem maratona so razdelili tudi nekaj turističnih zgibank, razglednic, občinskih zastavic in drugega promocijskega materiala. Za označitev poti so porabili 20 I barve, 40 usmerjevalnih tabel, 18 opozorilnih napisov v velikosti od 0,5 - 1,5 m2. Na križiščih je bilo 45 redarjev, ki so skrbeli za usmerjanje kolesarjev. Na označenih trasah je bilo poleg 850 kolesarjev še enajst vozil in štirje motoristi. Razdeljeno je bilo 4000 vabil z zemljevidom in vrisanimi potmi. Kljub temu pa se je en kolesar izgubil. Ko mu je uspelo najti pot »domov«, je na cilju protestno zavrnil spominsko kolajno in si dal duška na prvih rumenih (organizatorji so bili oblečeni v živo rumena klubska oblačila), ki jih je srečal. Kolesarsko društvo si je v zadnjih letih z organizacijo tako zahtevnih prireditev nedvomno zaslužilo letošnje občinsko priznanje. Že lansko leto ob koncu kolesarske sezone pa Je 28. 9. v Puconcih prejelo Priznanje za sodelovanje v kolesarski akciji Slovenija kolesari. Priznanje so podelili Turistična zveza Slovenije, Olimpijski komite Slovenije In Kolesarska zveza Slovenije. Čestitamo! Jože Miklic Del »rumene« organizacijske ekipe. Ob zaključku, ki so ga organizatorji pripravili pri OŠ Brinje, so ugotovili, da je bila najštevilčnejša ekipa Hitrih polžev (40 udeležencev), najstarejši udeleženec je bil Danilo Pečnik iz Brežic (74 let), najstarejša udeleženka je bila Meta Železnik iz Trzina (63 let), najmlajši je bil Luka Merkužič iz Ljubljane (8 let), najmlajša pa Hana Rozman iz Ljubljane (3 leta). Najštevilčnejša šolska ekipa pa je bila iz OŠ Louis Adamič iz Grosupljega. V organizaciji je sodelovalo 45 redarjev, 7 medicincev, 5 mehanikov, 11 spremljevalnih vozil, 4 motorji, v izvedbo same prireditve pa je bilo vključenih 60 članov društva in njihovih prijateljev. Za prehrano so na poti in na cilju kolesarjem ponudili 120 kg makaronov, 450 kg banan, 50 kg agrumov, 500 kosov polnjenih žepkov ter raznih potic in domačega peciva ter druge kulinarične dobrote izpod rok kolektiva kmečkih žena Sončnica. Raztočili so tudi 3001 energijskih napitkov, izdelali sokove s Cedevite (30 kg) in razdelili vode v neizmer- Vodstvo policije in direktor maratona v pogovoru. "i Najmlajša udeleženka Nekje v »Babjem kolenu« proti Dobrepolju. ODBOJKARICA MAGRA-MZG GROSUPLJE ČLANICA MLADINSKE REPREZENTANCE SLOVENIJE Na kvalifikacijah slovenske mladinske reprezentance za evropsko prvenstvo v Franciji je nastopila tudi Monika Potokar, članica odbojkarskega društva iz Grosupljega. Selektor Oleg Gorba-čov je po lanskem nastopu v kadetski reprezentanci povabil mlado grosupeljsko igralko Moniko tudi na izbor za slovensko mladinsko reprezentanco. Na tem izboru je s svojo borbenostjo in talentom pokazala, da sodi v sam vrh mladih slovenskih odbojkaric. Po petdnevnih pripravah v Ljubljani in dveh prijateljskih tekmah z univerzitetno reprezentanco Kolorada iz ZDA. je naša mladinska reprezentanca odpotovala v Francijo na kvalifikacije za evropsko prvenstvo mladink. Kljub temu da se niso uspele uvrstiti na to evropsko prvenstvo, so pokazale lepo in borbeno igro. Lahko smo ponosni, da je v reprezentanci igrala tudi Grosupeljčanka, ki izhaja iz mladega športnega društva Flip-Flop Grosuplje. Monika Potokar je dijakinja 2. letnika športne gimnazije v Šiški, znana po svoji skromnosti in priljubljenosti med sošolci. Od svo- jega 10. leta trenira odbojko in tekmuje v članski ekipi MAGRO-MZG v 3. državni ligi. V letošnjem letu je tekmovala tudi za ekipo kadetinj Ljubljana-Šentvid, ki se je uvrstila med osem najboljših ekip v Sloveniji. Po končani gimnaziji pa razmišlja o študiju na Fakulteti za šport in o igranju odbojke v 1. državni ligi. Zahvaljujemo se vsem, ki so podpirali delovanje našega društva in so verjeli v nas. Obljubimo, da bomo v našem društvu še naprej vzgajali mlada dekleta v športnem duhu in jim omogočili zdravo in zadovoljno otroštvo, s trdim in požrtvovalnim delom pa bodo lahko dosegle tudi vrhunske rezultate. ŠD Fllp-Flop Grosuplje ODPRTO PRVENSTVO OBČINE GROSUPLJE V REKREATIVNEM KEGLJANJU - BORBENE IGRE ZA LETO 2004 V organizaciji ZSO Grosuplje in s sodelovanjem SD St.Jurij je bilo izvedeno ODPRTO PRVENSTVO OBČINE GROSUPUE V REKREATIVNEM KEGLJANJU. Tekmovanje se je odvijalo v dveh delih 5. in 12. maja na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani. Nastopalo je enajst ekip. Po prvem nastopu je vodila ekipa KREMENKO pred ekipo LOKOMOTIVE II in lanskoletnim prvakom TRGOUP. Za nekaj kegljev so zaostajale ekipe VRHNIKA, MODRI JAN in AVTOHIŠA MIHALIČ. V drugem delu je KREMENKO svojo prednost še povečal, LOKOMOTIVA I ni dovolila presenečenja svojim rivalom. Lanskoletni prvak TRGOUP je pristal na tretjem mestu. AVTOHIŠA MIHALIČ pa si je v zadnjem metu priborila en kegelj prednosti pred ekipo MODRI JAN. Po končanem tekmovanju je prišlo do razglasitve rezultatov in podelitve priznanj s športno-družabnim srečanjem. Zmagovalna ekipa KREMENKO v sestavi Eržen, Marovič, Mojškerc in Miloševič je prejela prehodni pokal Občine Grosuplje v kegljanju-borbene igre v last za eno leto. Tekmovalci prvih treh uvrščenih ekip pa medalje. Predsednik ŠD St.Jurij Vinko Škrjanc OGLASNO TRŽENJE: CENIK IN POGOJI OGLAŠEVANJA V zvezi z možnostmi za oglaševanje v Grosupeljskih odmevih objavljamo cenik oglašavanja, ki je narejen na podlagi cenika št. 0061/95, spre jetem na občinskem svetu 29 9. 1999. Iz 1. člana TABELA ZA OKVIRNI IZRAČUN ŠTEVILA TOČK okvirne površina korekcijski točke dimenzije v cm2 faktor (točka j« oglasa vem 0.511292 EURA) 5 0»100 50 1549 77 60» 100 60 1468 st 80» 100 80 1306 1*1 100» 100 100 115? 11* 150» 100 150 1066 160 10 0 x 20 0 200 1017 2H 15 0x200 300 961 288 20 0 x 20 0 400 nt _J72 250x 200 500 Ml 4*0 POL STRANI 554 »12 505 30 0 x 20 0 600 907 40 0 x 20 0 800 »78 m? CELA 1108 **7 Točka znaša protivrednost 0.511229 EUR v SIT po srednjem tečaju BS na dan obračuna. TABELA OKVIRNEGA IZRAČUNA okvirne tac«, EURA neto končni dimenzije 17 1 2004 vrednost znesek z oglasa v cm oglasa DDV 50x 100 237 03 8387 11264 6 0<100 237 03 10675 12810 8.0x100 237 03 12862 15195 100« 100 237 03 13*82 16754 15 0»100 237 03 19379 23255 100x200 237 03 24651 29581 15 0x 200 237 03 34841 41929 20 0 x 20,0 237 03 45085 54102 250 x 200 237 03 55689 66627 200 x 277 237 03 61234 73461 300x 200 /9145 40 0 x 20 0 85128 102153 40 0 x 27 7 237 03 Izračun je pripravljen na podlagi tečaja EVRA 17. januarja 2004 za oglase na črnobelih straneh. Za oglase na notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25, na zadnji strani z 1,5 in na naslovnici s faktorjem 2,00. V CENO NI VRAČUNANO OBLIKOVANJE OGLASA. Račun se izstavi po izidu časopisa. K neto vrednosti oglasa je treba dodati se 20 % DDV. 2. član Za vmesne velikosti se število točk izračuna z interpolacijo. Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta. Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 % do največ 30 %. Če se stranka odloči za celoletno redno oglaševanje, se ji lahko obračuna razliko popustov do 30 % pri sedmem nespremenjenem oglasu. Rok za oddajo podatkov za ogla* (besedila, logotipi, fotografije, canlkl In podobno) Ja vsak prvi petak v mesecu. Predhodno pokličite za rezervacijo časopisnega prostora za vaš oglas. Če boste oddali digitalno oblikovan oglas, mora biti zapisan v EPS (pri vektorskem EPS-u je potrebno fonte spremeniti v krivulje), JPG (brez stiskanja) ali TIF zapisu (300 pik/palec - za barvne oglase v CMYK barvni razslojitvi). Digitalno Izdelan oglas lahko pošljete na elektronski naslov lozem@slol.nat. Lahko pa ga pošljete tudi na naslov Izvajalca končne grafične postavitve amsetigslol.net (Matej Macedonl, Grosuplje, Pod gozdom IV/5), vendar morate o tem obvestiti odgovornega urednika po telefonu (GSM 041/ 98 22 33) ter mu po pošti na njegov domači naslov (Jože Mlkllč, Zagradec 53, 1290 Grosuplje) poslati potrjeno naročilnico najpozneje en teden po roku, ki Je določen za oddajo ostalih prispevkov. ZA OGLASE, PREDSTAVITVENE PR (plar) ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJCEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA. TEK SREČE 2004 Od 4. junija 2004, od 18. ure dalje je v Grosupljem v organizaciji Atletskega kluba Špela potekal 13. tradicionalni 24. urni maraton Tek sreče. Udeležilo se ga je 238 tekačev iz vse Slovenije. Skupno so pretekli 5.512 krogov oziroma nekaj nad 9370 km. Povprečno pa je vsak tekmovalec pretekel nekaj nad 23 krogov ali skoraj 40 km. Udeleženci so tekmovali v devetnajstih kategorijah. Objavljamo samo imena prvih treh mest za posamezne starostne kategorije in število pretečenih krogov. ŽENSKE Ciclbanke 1997 In mlajša: Lučka Mrzelj 25, Eva Grubellč 19, Pla Kušar Cllenšek 14. Šolarke 1995 -1996: Marina Karnelutl 35, Anja Maver 32, Petra ŠlrcelJ 32. Šolarke 1993-1994: Iva Mencin 40, Petra Polajžer 39, Špela PriJon 39. Šolarke 1991-1992: Mlša Mrzelj 47, Tanja lllč 42, Eva Verbič 39, Eva Repše 39. Deklice 1989-1990: Barbara Štulac 47, Saša Jeršin 42, LIH Mllankovlč 37. Mladinke 1983-1988: Janja Kocjančlč 61, Sabina Vellč 50, Špela Šinkovec 48. Članice 1972-1892: Staša Mesec 31, Mojca Kastelc 27, Barbara Klemen 16. Članice 1961-1971: Barbara GrablJevec KranJc 33, Dušanka Kavšek 18, Ivica Žlogar 9. Veteranke 1960 in starejše: Vida TrontelJ 47, Ana Celeč 33, Angelca Habjan 30. MOŠKI Cicibani 1997 in mlajši: Rok Kalar 27, Gašper Habjan 24, MIha ŠlrcelJ 18. Šolarji 1995-1996: Denis Furlanl 36, Gašper Prijon 34, Primož Jeršin 33. Šolarji 1993-1994: Krištof Stopar 44, Domen Tomič 44, Adam Zupančič 39. Šolarji 1991-1992: Erik GrablJevec 55, Matjaž Smrke 54, Žan Brezec 53. Dečki 1989-1990: Edis Harbaš 65, Luka Mrzelj 62, Andraž Lah 50. Mladinci 1983-1988: MIha Perme 55, Borut Mušič 44, Boštjan Kadunc 40. Člani 1972-1982: Boštjan Pečar 96, Matjaž Bukovec 64, Tomaž Avšič 55. Člani 1964-1971: Marko Rotenhajzer 65, Tomaž Zupančič 58, Alojzij Kralj 57. Veterani 1955-1963: MIlan Jankovlč 88, Tomaž Pirnat 85, Janez Tomšič 56. Najmlajši in najmlajše. Absolutna zmagovalca sta ponovno pri moških Boštjan Pečar Iz Ljubljane, ki je pretekel 96 krogov oziroma 163 km, pri ženskah pa Janja Kocjančlč z Lobčka -i Grosuplje, ki je pretekla 61 krogov oziroma 103,7 km. PLANINSKO DRUŠTVO GROSUPLJE VABI NA IZLETE 03. jul. 04 HAFNER 3078 m zelo zahtevna 10 ur 04. jul. 04 HOCHALM SPITZE 3360 m 9 ur Maltatal, Kattowitzer H.,Giessener H. Vodi: Franc Stibernik tel. 041 696 940 17. jut. 04 KRIŽ, KOROŠKA RINKA 2433 m zelo zahtevna 10 ur in Češka koća. Križ, Rmke. Turski žleb 18. jul. 04 Okrešelj, Babe, Jenkova pl., 8 ur Ravenska Kočna Vodi: Franc Stibernik tel. 041 696 940 7 avg. 04 JALOVEC 2645 m zelo zahtevna 11 ur Tamar, Kotovo sedlo, Jalovec. Goličica, Tamar Vodi: Miha Oblak 21. avg. 04 SKRLATICA 2740 m zahtevna 9 ur Vrata. Bivak IV. Skrlatica. Vrata Vodi: Iztok Sinjur 041 574 990 11. sep. 04 TRIGLAV 2864 m zelo zahtevna 6 ur 12 sep 04 Vrata. Luknja, Triglav. Kredarica, 7 ur Rž, Stanicev dom, Ccz Prag, Vrata Vodi: Janez Omahen 041 633 920 25 sep 03 GROSUPELJSKA POT lahka 9 ur Višnja gora, Kucelj, Mali vrh, Ravno brdo Pancc, Lipoglav, Magdalcnska gora, Grosuplje Vodi: Franc Stibernik tel. 041 696 940 9 okt. 04 STORZIC 2132 m zahtevna 8 ur Dom pod Storžičem, Mala poljana, Psica. Storžič, Skarjev rob Vodi: Iztok Sinjur 041 574 990 23 okt 04 ILOVA GORA - RADENSKO POLJE lahka 7 ur Zagradec. Zatočne jame, Ilova gora, močne svetilke Lovska koča, Zagradec Vodi: Franc Stibernik 041 696 940 REKREACIJA MALO DRUGAČE PLANINSKO DRUŠTVO GROSUPLJE VAS VABI NA KONDICI-JSKE POHODE NA VRHOVE OZIROMA TOČKE GROSUPELJSKE POTI IN OSTALE BLIŽNJE VRHOVE V LETU 2004. ZBOR UDELEŽENCEV JE VSAK TOREK OB 16. URI NA PARKIRIŠČU PRED AVTOBUSNO POSTAJO GROSUPLJE. NA IZHODIŠČE SE BOMO ODPELJALI Z OSEBNIMI VOZILI. CIU POHODA BO IZBRAN GLEDE NA VREMENSKE RAZMERE. PREDHODNE PRIJAVE NISO POTREBNE. Obiskovali bomo naslednje točke iz različnih smeri: KUCEU, LIMBERK, POLŽEVO, GORA, PUGLED, STARI GRAD, KRIM, VRH NAD ŽELIMUAMI, RAVNO BRDO, SV. PRIMOŽ, VELIKI OSOLNIK, BAJDINŠKI SLAPOVI, GRMADA, VINO, TABOR, ILOVA GORA. Vsak izlet pomeni 2. do 4. ure hitre hoje, ki jo bomo prilagajali udeležencem. V primeru dežja izlet odpade. Več informacij o novi obliki vadbe lahko dobite na članskem sestanku, ki je vsak ponedeljek ob 20. uri na sedežu društva Adamičeva 51, Grosuplje ali na 041 696 940 PD Grosuplje O načinu prevoza In času odhoda se morajo udeleženci dogovoriti z vodnikom. Nepripravljene in neustrezno opremljene udeležence In udeležence, ki ne bodo imeli poravnane članarine, lahko vodnik tudi zavrne. l/O PD GROSUPLJE 34. TABOR LJUBLJANSKIH PLANINCEV Ljubljanski planinci so se letos zbrali že na 34. taboru, ki je bil tradicionalno na zadnjo soboto v maju. Letošnji tabor sta pripravila skupaj PD Grosuplje in M DO PD Ljubljane. PD Grosuplje je letos jubilant in bo v jeseni slovesno praznoval 20-letnico uspešnega delovanja. Tudi tabor je bil natanko pred 20 leti na istem kraju, to je na Polževem. Letošnji tabor je bil posvečen tudi vstopu Slovenije v Evropsko unijo. V spominsko knjigo Od Prekmurja do Primorja seje vpisalo kar lepo število planincev zlasti tistih, ki so prišli na prizorišče peš iz Višnje Gore. Ti so tako tudi udejanjili geslo prireditve: Za življenje zdravo v gorsko naravo. Ob razmeroma neugodni vremenski napovedi in tudi deževnemu jutru se je ne Polževem zbralo okrog 150 planincev, ki se niso ustrašili kapljic dežja. Dopoldne je bilo brez padavin. PD Grosuplje je pripravilo zelo lep kulturni program. Želeli so predvsem prikazati značilnosti svojega okolja, v katerem živijo in delajo. Predsednik PD Grosuplje Franci Stibernik je pozdravil vse prisotne in na kratko orisal delo PD Grosuplje v 20 letih. Največ odobravanja so poželi otroci podružnične šole Kopanj -tu je živel kot fantič France Prešeren pred davnimi skoraj 200 leti, ki so s pesmijo in plesom prikazali narodno značilnost kraja. S čudovitimi planinskimi pesmimi so kulturni del programa popestrili kamniški koledniki ob spremljavi citrarja. Za zaključek je na tabor prišel tudi Krjavelj s svojo kozačo in povedal kup svojih zgodb -najbolj nazorno tisto, kako je hudiča na pol presekal. Tabor sta pozdravila tudi župana občine Grosuplje Janez Lesjak in občine Ivančana Gorica Jernej Lampret. Županja Mestne občine Ljubljana Danica Simšič je poslala opravičilo in lepe poz- drave. Navzoče sta pozdravila tudi predsednica MDO PD Ljubljane Marinka Koželj Stepic, ki je poudarila vse tri namene tega tabora, in predstavnik PZS Danilo Sbrizaj. Po kulturnem programu so se navzoči veselo zavrteli ob glasbi ansambla D & J ter se okrepčali ob bogati ponudbi dobrot gostišča Polževo. Veselje bi trajalo do poznih popoldanskih ur, če ne bi popoldne pričelo deževati. Ob slovesu so si zaželeli, da se vidijo prihodnje leto na 35. taboru ljubljanskih planincev. Kje bo, ta trenutek še ni znano. Jasno je le to, da bo to zagotovo na zadnjo soboto v mesecu maju. Marinka Koželj Stepic Tefcama (jrosuplje Vas zanima delo v urejenem delovnem okolju, z visoko varnostjo zaposlitve in se želite uveljaviti s svojim znanjem, odgovornostjo ter ustvarjalnostjo v medoseh-nih odnosih'!1 Zadovoljstvo kupcev, njihove potrebe, želje in pričakovanja so središče našega delovanja. vodja ekspedita vaša znanja višja ali najmanj srednja izobrazba ekonomske, organizacijske alt druge ustrezne smeri - poznavanje dela z računalnikom v Windows okolju - najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri organiziranju dela v skladišču ali na podobnih delih Prijavo z dokazili in življenjepisom pošljite r H dneh po objavi na naslov: Da bi uspešno uresničili cilj postali najboljša pekarna v očeh naših kupcev, želimo, da se nam pridružite na delih Pričakujemo vašo prijavo, če se prepoznate v naslednjem: vaše sposobnosti - zelo dobre organizacijske sposobnosti -samostojnost in samoiniciativnost pri opravljanju nalog - prizadevnost pri delu in uspešnost r komuniciranju s sodelavci in kupci Pekarna Grosuplje, proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic, d. ti. Gasilska cesta 2, 1290 Grosuplje vaše naloge - organiziranje in vodenje dela v ekspeditu prt procesih prevzemanja izdelkov Iz proizvodnje, pakiranja, skladiščenja, priprave izdelkov za odpremo in sprejemanja vračil. - koordiniranje zunanjega transporta, - reševanje reklamacij dobave izdelkov, - delo se Izvaja tudi v nočnem času (P //r & ć a f a & & d.o.o., CESTA NA KRKO 9, 1290 GROSUPLJE Tel.: 01/786 26 22; 786 36 20 Fax: 01/786 46 21 INSTALACIJE • TRGOVINA • INŽENIRING • SERVIS ■ T\ 55, T STORITVE ■ Elektroinstalacije od projekta do izvedbe za vse vrste objektov, po konkurenčnih cenah, zahtevajte naše ponudbe; ■ meritve instalacij in izdaja atestov za obratovalnice in proizvodne obrate; ■ vzdrževanje instalacij in naprav na objektih, opravljamo redne in pogodbene servise; ■ izvajamo računalniške mreže z dobavo in montažo opreme v sodelovanju z vodilnimi podjetji; ■ naša ključavničarska delavnica vam izdela vse vrste kovinskih delov, potrebnih pri montažah, razno kovinsko opremo, elektro omare in pulte po naročilu. TRGOVINA ■ Naša nova ponudba je urejena specializirana diseontna trgovina za elektroinstalacije namenjena elektroinstala-terjem, vzdrževalcem, samograditeljem, gospodinjstvom; ■ v trgovini izvajamo strokovno brezplačno svetovanje; ■ izvajamo kataloško prodajo znanih proizvajalcev gospodinjskih strojev in aparatov; ■ na željo stranke izvršimo dostavo na dom. izvedemo priklop; brezplačno odpeljemo zamenjani izdelek pri nakupu rolerjev in opreme vam /j^ v Blagovnici Vele podarimo začetni tečaj rolanja VELE riieten*nakup %Š l//i§Li§ E 8 S ■ -o 3 'J T3 TJ 2 TJ ■S > O o> V Vsak petek popoldan pred Blagovnico Tabor Grosuplje začetni tečaj rolanja G-rega KAMOR KOLI POT MAS VODI, SLOVENIJO IMEJMO RADII Uredniški odbor Grosupeljskih odmevov KOZMETIČNI SALON THALGO CENTER - SPA Oblikovanje telesa in odpravljanje celulita po najnovejši metodi! Vse, ki želite izboljšati svojo postavo, zaupajte najboljšim in najnaprednejšim programom, ki so vam na voljo v našem lepotnem centru! / DROGERIJ SUM UP mi je c. 1/47. 1290 (J rosi tel.: 01/7865-866 ELEKTROMEHANIKA IN TEHNIČNA TRGOVINA JOŽE AHLIN s.p., Kolodvorska cesta 1, 1290 Grosuplje g 01/787 14 51. GSM: 031/640 100 NAVTIKA prodaja in izposoja napihljivi čolni izvenkrmni motorji TOHATSU outboards Organiziramo tudi izpite za voditelje čolnov! > ITNICE! vtVAJAyvi0 VELUX STREŠNA OKNA ^ontax° Ugodni nakupi izdelkov VELUX! Pri nakupu z vgradnjo še prihranek pri DDV: namesto 20% plačate le 8,5% DDV! Brezplačno svetovanje na domu! Gramal" Gril d.o.o. BLAGOVNI CENTER Grosuplje, Rožna dolina 9 ^ 01 786-33-66,786 33 63 STARE AVTOMOBILE V RECIKLAZO, NE V NARAVO! Dotrajano ali popolnoma poškodovano vozilo bi radi odjavili iz prometa, toda prej je treba poskrbeti za njegovo razgradnjo. Veste, kako? mesto IZRABLJENA MOTORNA VOZILA 1^ A vtorransporti Kastelec I^rL»c*tre* ■ i «i j I > I i > j e* y>imio AvtOtransporti Kastelec, Adamičeva 57 Grosuplje; prevozi osebnih vozil, carinsko skladišče, dekonzervacija in prvi servis za nova, še neregistrirana vozila; telefon: Ol "788 80 84; Parkirno - servisni center Stara pošta AC Triglav autO, Dunajska 122 Ljubljana; prodaja in servis vozil Fiat, Alfa Romeo, Lancia in motornih koles Aprilia; telefon: Ol 588 34 OO AvtO Center Vovk, Obrtniška 4 Trebnje; prodaja in servis vozil Renault; telefon: 07 348 17 32. Delovni čas: od 8. do 16. ure HRANILNICA LON d.d., Kranj POSEBNA VARČEVALNA PONUDBA MILIJONAR (zagotovljen 5,781% letni donos) • NAJBOLJŠE OBRESTNE MERE ZA VARČEVANJA NA SLOVENSKEM TRGU • OSEBNI RAČUNI (limiti, ba/maestro, pos, bankomat, eume) • TRANSAKCIJSKI RAČUNI ZA PRAVNE OSEBE (E LON - elektronsko bančništvo, plačilni promet s tujino) • POTROŠNIŠKI KREDITI • OBRTNIŠKI IN PODJETNIŠKI KREDITI /p( JSLOVNA ^Grosuplje Kolodvorska 3 / t lelefon: 62,925 Obiščite nas in z veseljem Vam bomo svetovalil PE Grosuplje, Kolodvorska 3, telefon: 01/7862-925, e-mail: info@lon.si, http://www.lon.sl /jks/O 1/78« KNJti^lCA^|9^JJ>»kH: —f)l/7S 61719