Za gospodarje
Maribor, dne 13. februarja 1935.
Kmetska zaščita in zadruge*
Ministrski svet je na predlog kmetijskega ministra izdal uredbo o spremembah dosedanje uredbe o zaščiti kmeta od 3. avgusta 1934. Ta uredba, ki jo je naš list že objavil, prinaša dalekosežne spremembe in važne nove določbe. Kmetijski minister dr. Jankovič je 5. februarja dal o tem naslednjo izjavo:
»Po podatku o celokupnem znesku kmečkih dolgov v naši državi bi morali kmetje 15. nov. lanskega leta plačati na obrestih in na dospelih obrokih po do-sedaj veljavni uredbi o zaščiti kmetov okrog 400 milijonov Din. Take svote pa naše kmečko gospodarstvo v zimskih mesecih ni zmoglo. V tem položaju se je morala vlada g. Jevtiča takoj odločiti za radikalne ukrepe, da bi stanje vsaj trenutno omilila. Zaradi tega je prišlo do sklepa o odgoditvi plačil do prihodnje jeseni (do 1. septembra). S tem bo pridobila tudi na času za dejavne ukrepe v svrho izboljšanja gospodarskega položaja kmetov.
Da ne bi odgoditev plačil zadela nepravično one dolžnike, ki eo svojim obveznostim že zadostili, jim daje člen 4 nove uredbe posebne ugodnosti. Po stari uredbi je obrestna mera pri denarnih zavodih znašala 6%, pri zasebnih upnikih pa 3.5%; sedaj je ta obrestna mera znižana za denarne zavode na 4.5%, za zar-’-na pa na 1%. Razlika v iznosu 1.5 odstotka pri denarnih zavodih in 2.5% pri zasebnih upnikih se bo, kolikor so dolžniki že plačali obresti, vračunala na odplačilo glavnice dolga.
Glavna novost uredbe pa je, da so od zaščite odvzete terjatve kmetijskih zadrug in njihovih zvez. Ta sprememba je bila izvršena iz več razlogov. Predvsem predstvalja zadružno kreditiranje posebno liko kredita, pri kateri je zadružnik sam sebi upnik in dolžnik. Zadružni krediti so se dajali in se dajejo samo za-
družnikom. Razen tega je naše zadruži ništvo po Rajfajznovem sistemu organii zirauo na načelu neomejenega vzajem-i •negj. jamstva. To dejstvo že samo po se-i bi izključuje zaščito kmeta, ki je dolži nik zadružnik. Je pa še drug poseben razlog, zaradi katerega se je morala na-t čelno našemu zadružništvu priznati poi sebna pravica. To je namreč dejstvo, da v teku 40 let, odkar obstoja pri nas kme-. tijsko zadružništvo, ni bilo še nobenega) •primera, da bi se terjatve zadružnikov; izterjale eksekutivnim potom.
Ostalo je še nekoliko važnih vprašanj ki se bodo morala urediti s pravilnikom, ki bo izdan v najkrajšem času. Ta pra* vilnik bo obsegal v prvi vrsti popravo stare uredbe, ki jo je treba popraviti že z ozirom na -dobljene izkušnje. Pojem kmeta im opredelitev po čl. 2 uredbe je bila taka, da je omogočala razne zlora-i be. Tako se je dogajalo, da so razni dnu gl stanovi, ki sploh niso kmetje, po pen grešnem tolmačenju pojma »kmet« do-i segli zaščito, dočim so prej delali dolgo-i ve, češ, da niso kmetje.
Preostaja na koncu še skrb', da pose* mezne zadruge in zveze ne bodo prenai glo izkoriščale svojega novega položaja in da ne bodo do polnega iznosa izterjale kmečkih dolgov, Kot kemtijskemu mini-* stru mi je dano pooblastilo, da s pravili nikom odredim prehodno stanje in odi ločim, na kak način in v kakšnem izi nosu lahko zadruge izterjajo kmečke dolgove.
*
Olajšanje zemljarine»
Finančni minister dr. Stojadimovič ja izdal 5. februarja t. 1. naslednjo uredba o olajšanju zemljiškega davka:
1. Osnovni davek na dohodek iz zemi Ijišča ostane tudi za davčno leto 1935 10% katastrskega čistega dohodka, toda v davčno osnovo zemljarine za to davčno leto se bo izjemno od obstoječih zakonskih predpisov ymesel čisti katastr-
— 22 —
Rki dohodek s.a njive (oranice) in pa za vinograde na skalnatem terenu, kjer so glavni dohodek kmeta, z vrednostjo •-zmanjšano za 20%.
2. Pooblašča se finančni minister, da izda s posebnim odlokom navodilo za izvršitev te uredbe itd.
Ta uredba pušča v splošnem zemlja-rino na 10%, izjemo pa ustvarja za nji-ive in vinograde. Za slednje velja še ta omejitev, da se morajo nahajati na skalnatem terenu in pa da so glavni dohodek kmeta. Za ti dve vrsti zemljišč se podlaga za računanje zemljarine zman;ša za 20%, torej za eno petino in se s tem zmanjša osnovni, pa tudi dopolnilni da-ivek. Tako se bo v žitorodnih krajih pojavilo veliko število davčnih zavezancev, ki za časa trajanja te olajšave ne bodo podvrženi dopolnilnemu davku. 1’inan- • čni minister računa, da hode pričujoča davčna olajšava, Id obstoja v zmanjšanju katastrskega čistega dohodka, stala državo okoli 100 milijonov Din n a letr. K tej številki bi bilo pr pomniti, da ja v tekoči proračun kot državni dohodek od zemljarine vnesena svota 450 mil. Din.
To znižanje bo predvsem prišlo v korist onim banovinam, kjer tvorijo pretežni del kmetove zemlje, od katere ima dohodek, njive. To je predvsem donavska banovina, kjer obsegaqo njive 79% vse obdelane zemlje, in svaska banovina s 53%. Olajšave glede vinogradov pa so omejene na vinograde na skalnatih tleh in pod pogojem, da je to glavni dohodek kmeta. Tu bi bilo dobro, če bi se vnesla natančnejša določila, kakšno zemljo jo smatrati za skalnato, da bodo tudi noši vinogradniki prišli do olajšav, in pa kdaj je smatrati, da prihajajo glavni dohodki kmeta iz vinograda. To tuli pričakujemo od izvršilne uredbe. ■
*
javna dela.
Vlada je izdala uredbo o velikih javnih del h, ki v glavnem določa to ie:
1. Pooblaščata se minister za gradbe in minister prometa, da v svrho oživ-ljenja narodnega gospodarstva, pobijanja brezposelnosti in pospeševanja tujskega prometa pristopita k izvedbi velikih javnih del, ki bodo obsegala: a) v področju nrnistra za gradbe izgraditev velikih, modernih mednarod-
n'h cest in zgraditev novih cest, s katerimi se bo vzpostavila zveza gospodarskih središč države e Primorjem;
b) v področju ministrstva prometa izgraditev železniških prog v svrho spo-polnitve obstoječe železniške mreže in zgraditve novih železniških prog v svrho priključka železniški mreži enih krajev, ki doslej niso bili vezani z železnico.
Ministrski svet ho na predlog gradbenega, oziroma prometnega ministra določil s svojim odlokom podrobni program teh javnih del.
2. Za financiranje del, določenih v členu 1 te uredbe se pooblašča finančni minister, da postopoma v teku dveh let izda za skupen znesek 1 milijarde Din srednjeročne državno obveznice z določenimi obrestmi in z najkrajšim rokom 5, najdaljšem 10 let.
Te obvoznice so oproščene vseh državnih in samoupravnih dajatev, sedanjih in bodočih, ter uživajo pupilamo varnost.
Ustanove, obvezane k javnemu polaganju računov, lahko te obveznice knjižijo v svojih ’etnih bilancah po ceni, po kateri so jih kupile.
Višina obresti, izdnjni tečaj, rok, obliko in nominalni znesek obveznic ugotavlja ministrski svet s svojim odlokom na predlog finančnega ministra. Za izplačilo obresti in glavnice teb srednjeročnih obveznic se bo določil potreben kredit v odnosnih proračunih, v katerih bodo zapadle.
Glede te zadnje uredbe je izjavil fin. minister, da računa, da bo pol milijarde oddal v inozemstvu, druga polovica pa na našem domačem tržišču, kjer že štirje veliki privilegirani zavodi: Narodna banka, Državna hipotekarna banka. Poštna hranilnica in Privilegirana agrarna banka, lahko prevzamejo te svote.
Lfiidskl pravnik.
Doplačilo članskega deleža pri zadrugi. Maral. — Vaš mož je leta 1919 pristopil kot član h Konzumnemu društvu za Slovenijo ter plačal znesek Din 12.50. Sedaj zahtevajo še znesek Din 287.50. Vprašate, če se mora plačati? — Ako je bil leta 1019 določen članski delež z zneskom 300 Din, je mož dolžan plačati zahtevano razliko. Ako pa je bil pri pristo-
— 23
pu članski delež manjši, po našem mnenju ni dolžan doplačati ničesar, raz ven ako je bilo kaj takega kasneje izrecno sklenjeno. Vseh neprilik bi se mož izognil kvečjemu tako, ako bi bil svoj čas izstopil iz zadruge. Ako sam dejansko ni več kupoval v konzumu, ker ga več ni, po zakonu ne zadostuje za prestanak obveznosti, ki so jih dolžni člani poravnati. Ker nam mste dali na razpolago zadostnih podatkov, ne moremo točno odgovoriti. Ne poznamo pravil konzu-ma, h kateremu je mož pristopil, niti vsebine pristopne izjave, kakor tudi ne sklepov občnega zbora. Iz priložene informacije sklepamo, da je delež znašal leta 1019 300 Din. Poglejte doma ob svojem pristopu dobljena in veljavna pravila, pa se nato ponovno obrnite na nas. vendar morate poslati točne podatke — pravila, sklepe občnih zborov, pristopno izjavo, ker brez teh v Vašem primeru sploh ne moremo zanesljivo odgovoriti.
Znižanje bolniških stroškov. Klis. — Sina ste imeli v bolnišnici. Uprava bolnišnice zahteva, da plačate celotne stroške zdravljenja v bolnišnici. Ste zadolženi in bi radi dosegli znižanje ali pa popolni odpust od plačila bolniških stro-škov. — Ako Vam župan ni hotel napraviti tozadevne prošnje, napravite si isto sami. Prošnjo morate vložiti pri oni bolnišnici, kjer se je sin zdravil. V njej navedite natančno vse okolnosti, iz katerih prosite za celotni odpis, oziroma za znižanje bolniških stroškov. Prošnjo morate kolekovati s kolekom za 5 D. Uprava bolnišnice bo nato poslala prošnjo banski upravi v Ljubljano. V prošnji napišite, koliko meri vaše posestvo, koliko imate dolgov in kako velika je vaša družina. Če ne znate prošnje sami napraviti, stopite h g. župniku, al: pa počakajte še malo, ker bo med tem izšla knjižica »Slovenskega gospodarja«, iz Katere boste dobili vse potrebne podatke tudi za napravo take prošnje. Lahko že zdaj zaprosite knjižnico »Slovenskega gospodarja«, naj vam takoj po izidu do-pošlje to knjižico, ki za naročnike »Slovenskega gospodarja« ne bo draga.
Kazenska preiskava. FT.PT. — Nekdo Vas je ovadil, da ste leta 1933 govorili čez kralja in državo. Pravite, da vas v tistem času, ko naj bi bili to govorili, sploh ni bilo doma. Vprašate, kaj Vam
je storiti, da dokažete svojo nedolžnost in da ne boste kaznovani. — Predlagajte na sodišču, naj isto zasliši priče, ki bodo dokazale, da vas takrat sploh ni bilo doma. Dalja izpodbijajte verodostojnost ovaditelja; ako vam je sovražen, predlagajte priče. Svetujemo vam, da ei do« bite odvetnika, ki bo znal braniti vaše koristi. Smatrajte stvar za resno! Mi vam iz daljave ne moremo pomagati, ker ne poznamo spisov niti poteka stvari. Zapomnite si enkrat za vselej, da je takih Krivih ovaduhov vedno dosti in da jih je zlasti zadnje čase bilo toliko, kakor gob po dežju.
Vojaške zadeve.
Skrajšanje vojaškega roka sinu. M.
M., Mala Mislinja. — Sinu, ki ima vknji-ženo pravico na posestvo, je odmerjen ISmesečni polni rok vojaške službe. — Ali ima kot sin posestnice pravico na skrajšani rok, čeprav se jo mati v drugič poročila? — Ne, ker sin nima lastnega »podedovanega« posestva, katerega bi moral obdelovati in ker nima davčnega predpisa, vsaj do višine 120 Din na leto. Zato mu je pravdno odmerjen ISmesečni rok vojaške službe in je vsaka prošnja za skrajšanje roka brezuspešna.
Prošnja za čimprejšnji vpoklic v koder. A. Ü., Zgornja Gortina pri Muti. — Kako naj napravim prošnjo za takojšen vpoklic na odsluženje vojaškega roka, ker bom pozneje zaprosil za sprejem v orožniško službo, ali pa obmejno četo? Prosim tudi za sprejemne pogoje k obmejni četi ali orožništvu. — Prošnjo za čimprejšnj' vpoklic, kolekovano s 5 Din kolkom, naslovljeno na pristojni vojni okrug, predajte občinskemu uradu. —• Vzorec prošnje:	Komandantu ... vojaš-
kega okrožja! N. N., rojen dne pristojen v občino .... sem bil usposobljen pri naboru leta 1934. Prosim za takojšen vpoklic na odsluženje roka iz sledečih razlogov:	Nameravam po odsluženem
vojaškem roku takoj vstopit' v državno službo, kamor preje ne morem, dokler nisem zadostil svoj' vojaški dolžnosti. Sem siromašnega etanu, brez premoženja, še nekaznovan. Datum. Podpis, bivališče. — Sprejemni pogoji za orožništ-vo: Isti. Da more biti kdo sprejet k orožnikom, mora izpolniti sledeče pogoje:
i. da je državljan kraljevine Jugoslavije. 2. Da je odslužil rok v stalnem kadru v glavnih Vrstah orožja vojske in mornarice. 3. Da je telesno in duševno zdrav in najmanje 134 cm visok. 4. Da je samski ali vdovec brez otrok ali sodnijsko ločen cd žene brez otrok. 5. Da je neopo-rečenega vedenja in neomadeževane minulosti. G. Da ni starejši od 30 let. 7. Da je zmožen čitanja in pisanja. 8. Da se pismeno zaveže, ostati pri orožništvu najmanj tri leta in služiti tam, kamor se odredi. — Sprejemni pogoji za obmejno (graničarsko) četo: Isti. Kandidat za sprejem v granično (obmejno) četo mora izpolniti te-le pogoje: 1. Da je državljan kraljevine Jugoslavijo. 2. Da je odslužil obvezni rok v staJnem kadru pri glavnih vrstah vojske in prvenstvo pri pehoti, kar dokaže z vojaško listino. 3. Da je telesno in duševno popolnoma zdrav in sposoben za službo graničarja ob mirnem in vojnem času, povsem po predpisih, ki veljajo za vojaka stalnega kadra, kar se ugotavlja s specialnim zdravniškim pregledom. 4. Da je bil med službovanjem v stalnem kadru kakor tudi po odsluženju roka do prijave za sprejem v obmejno četo neoporečene-ga vedenja in ponašanja. Da ni bil nikdar v preiskavi, niti obsojen radi umazanih dejanj, kar dokaže s potrd lom pristojnega oblastva. 5. Da je pismen. G. Da je starejši od 30 let ,kar dokaže z izpiskom iz rojstne knjige, z vojaško knjigo, ali e potrdilom občine. 7. Da je po možnosti neoženjen, ali vdovec brez otrok, ali sodno ločen od žene brez otrok. 8 Da se pismeno zaveže, da bo služil pri obmejni četi kot graničarski pripravnik najmanj leto dni pri onih edinieah in na onih krajih, kjer to službena potreba zahteva, in da izjavi, da pristaja na vse odredbe zakona o obmejni četi in odredbe dotičn h uredb in predpisov, ki izhajajo iz tega zakona.
Služenje pri kraljevi gardi. J. Z., Ra-dislavcl pri Mali Nedelji. — Kater m pogojem mora ustrezati rekrut, da zamore odslužiti svoj rok pri kraljevi gardi? — Za služenje pri kraljevi gardi se zahtevajo splošno ti-le pogoji: 1. Da so popolnoma zdravi in brez najmanjših telesnih h b. 2. Da so iz dobrih, poštenih in zanesljivih rodbin. 3. Da so poljedelci, brez ozira na premoženje. 4. Da so od-
ličnega ponašanja. 5. Da so krepke postave. G. Da jim po rodbinskem stanju pripada ISmesečni polni rok vojaške službe.
Služenje pri kraljevi gardi. V. £, Zavrč, — Isto kot zgoraj!
Vojaška godba. J. M., Renkovci. — Ali
lahko kot godbenik odslužim svoj vojaški rok pri vojaški godbi? — Vsak obveznik mora zadostiti svoji vojaški obveznosti z odsluženjem svojega roka pri oni edin:ci in v onem rodu vojske in mornarice, ki mu ga odredi naborna komisija. Zato dvomimo v uspeh prošnje, če jo vložite na pristojni vojni okrug.
Cene in sejmska poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne !). t. m. so pripeljali 149 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 8—10 Din, slanina 10—12 Din. Krme radi slabega vremena ni bilo. ■— Kmetje so pripeljali 42 vreč krompirja po 0.50—0.75, 25 vreč čebule 0.75—1, česen 5—G, zelje glava 3—4, kislo zelje 3, kisla repa 1.50—'2, karfijola 5—10, ohrovt 2—4, hren 4—5, endivija 1 kg 12, radič 12. Jabolke 3—5, suhe slivo 7—11, celi orehi 6—7, luščeni 24. Na trgu je bilo 8 vreč pšenice po 1.50, 2 rži, 10 ječ mena 1.25, 12 koruze 1—1.25,	14 ovsa
0.75, 2 ajdo 1, 4 ajdovega pšena 2.50—3, 12 fižola 1.50—2. Smetana 8—10, mleko 1.50—1.75, surovo maslo 20—24, jajca 0.50—0.75. Prinesli so 204 kokoši po 20 — 25, 210 piščancev 20—55, 1 gos 30, 24 puranov 30—00, 20 domač h zajcev po 5—• 20 Din.
Mariborski svinjske sejem 8. 2. 1935.
Na ta svinjski sejem je bilo pripeljanih 55 svinj, cene so bile sledeče:	Mladi
prašiči 7—9 tednov stari 110 do IGO Din,
3—	4 mesece stari 200 do 220 Din, 5—7 mesecev 300 do 350 Din, 8—10 mesecev 400 do 450 Din, 1 leto 500 do 650 Din, 1 kg žive težo 4—5 Din, 1 kg mrtve teže G.50—8.50 Din. Prodanih je bilo 26 prašičev.
Mesno ceno v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg 8—10 Din, volovsko meso II. vrste G—8 Din, meso od bikov, krav in telic 4—6 Din, telečje meso I. vrste 8—10 Din, telečje meso II. vrste
4—	G Din, svinjsko meso sveže 8—12 Din.