Damski tevlji z visoko peto za vsak= danje nošenje iz črne= ga ali rjavega usnja Din 145- Damski tevlji z zaponko in v pumps obliki v modernih bar= vah in iz laka, za je= senske izprehode Din 165*- Damski tevlji iz laka s črnim semi= šem kombinirani, z vi= soko ali polvisoko peto, za večer in šetnjo Din 195’- Damski tevlji v najnovejših modelih, najmodernejše barve in okusne oblike. Okrasili smo jih s kombinacija^ mi raznih barv Din 195- PRODAJALNE: Ljubljana, Ale» ksandrova c. 2 in Miklošičeva c. 14 * Kranj, Ivan Savnik — Celje, Kocenova ulica št. 2 — Maribor, ogel Gosposke in Slovenske ulice in v vseh večjih mestih v državi. po ste“ ,v,ra Vi Možki nizki teviji iz črnega ali rjavega boksa s trpežnjim us= njenim podplatom Din 165*- Možki nizki teviji črni ali rjavi. Elegant= nemu gospodu elegan= ten čevelj Din 195- Možki nizki teviji „Org. Goodyear Welt" izdelava, iz črnega ali rjavega boksa ali iz laka. Eleganten, udoben če= velj za odličnega go= spoda Din 245*- Možki visoki tev- iR* črni ali rjavi, prvo= vrstno zgornje usnje in Ia podplati Din 165*- Bogata Izbera vseh vrst otrožkih te vi Jev! Dobro blago zahteva tudi okusno zunanjost Opremite torej Vaše izdelke z lepimi ovoji, modernimi etiketami itd., ki Vam jih dobavi po nizki ceni litografični zavod ČEMAŽA^^^RUG teiefon 25-69 Ljubljana, Igriška ulica št. 6 Takile so zavitki pravih cLouamHa. vzddUov jugoslovanske tvornice Dr. A. Oetkerja Doktor Oetker-jev ■ imenom % M * Jvf J" -J"' • ■■ .d Dr. Črtita i« Dr. Oetkarj. adomešia moč tishaianle testa In iarvo'|aic:< ooieva konica tega praSka sebuie mod bat ve enega rumenjaka •s*. V«w. Dr. Oetker-jev PRIPOMOČEK IA >------ VKUHAVAM JE .. . 7.n tmspodmjo. IlIlHt ..- navodilu, da 5 kg vkuha- žele,e. marmelade, tad-kovia. kumaram In slldnemn In labrani nlili kvarienie po Dr. Oetkerjevi šartljl kakor tudi pudingi, kreme In drugi Izdelki se dobe v vseh trgovinah. Jesenska sezija prihaja . . . Obetajo se nam lepi dnevi. Zato potrebujete nove obleke. Izberite si iz naše velike zaloge zase in za svojo družino jesenske obleke, plašče, površnike, kostume. Blago naših izdelkov je iz prvovrstnih tvornic, fazona po slovitih pariških modelih, izdelava brezhibna, cena brez konkurence. DRAGO GORUP & Cov Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 16/1. H«a Dei.'tisk. Bambergi. Telefon 32-33. L. MIKUš, Ljubljana MESTNI TRG ŠTEV. 15 VMa drobno I Ustanovljeno leta 1839. Na debelo I Francoz in Anglež. V neki družbi je trdila starejša dama, da so Francozi najvljudnejši ljudje na svetu, vljudnejši od Angležev. V družbi pa je bil tudi neki Anglež, ki j© pobijal to trditev. Nato je rekla dama: — Saj Angleži sami priznavajo, da so Francozi vljudnejši od njih! — Da, to je najsijajnejši dokaz angleške vljudnosti. Patentni zložljivi fotelj posebno priporočljiv za bolnike, ki trpe za astmo ali za drugimi bolečinami v nogah B LJUBLJANA Poljanska cesla 17 dvorišče Priporoča se tudi za vsa v tapetniško stroko spadajoča dela, ki jih izvišuje po naj-nižjih cenah. 1 SSm i Gospa! Zahtevajte pri svojem trgovcu samo izdelke tvornice keksov, biskvita, vafeljnov itd. ^ ■ MtIKR KtKSI m m V Sili ■•i#; ■ BHUB mm B. P A U E R, družba z o. z. Ljubljana - Šiška \Zau* {c pufetua imeti za jesen lepo moderno, dobro in elegantno oblačilo, bodisi damsko ali moško, napravite isto kakor sto in sto drugih, nabavite blago v specialni trgovini NOVAK, LJUBLJANA KONGRESNI TRG ŠTEV. 15 VELIKA IZBIRI PklJAZN^POSTREŽBA NAJNIŽJE CENE (nasproti nunske cerkve) Vzorce za damske plašče pošilja zunanjim naročnikom franko. Zahtevajte po trgovinah domače proizvode „IMPREGNO“ higienične krtače za pod, parkete in pohištvo; voščilo (pasta za tla) za pod, parkete in pohištvo; polituro za pod, parkete, pohištvo in linolej; krpe za čiščenje kovin brez vsakršnih drugih sredstev; ekstrakt za pokončavanje muh in vsega drugega mrčesa,- aparat za umivanje oken, posebno zgornjih delov, ne da bi se vzpenjali na okno. Imamo na tisoče priznanj. »912VVPREGNO4 * tvornica higieničnih krtač in drugih domačih potrebščin london rosa mKro*«r Muti«* ZAGREB, Langov trg 4. Telefon 86~88. — Zastopnik za Dravsko banovino je g. Š. Šalamon, L ubljana, Napolenov trg 7/111. - Telefon 2807 KUVERTA'» L7UB11ANA KSrlovska-' cVoJdrskipot-1 Tvornica kuvert m pisemskega papirja Telefon 2807 NE ZANEMARJAJTE nege telesa O intimni toaleti ne govorimo radi. Vendar pa je za zdravje žene potrebno, da je poučena tudi o tem. Koliko neprijetnosti lahko izostane, če skrbite za dnevno izpiranje. Ne pozabite torej pri irigiranju na razkuževalno sredstvo SANOFORM. Navodila o pravilni uporabi so priložena vsaki steklenici. V vsaki lekarni in drogeriji ga dobite. Lahko pa naročite Sanoform pri Chemotechni, d. z o. z. v Ljubljani, Mestni trg št. 10 (Skabernetova hiša na dvorišču). Originalne steklenice imajo znak: nHb CITOJTE.DElflVSKO POLITIKO rmRocn se ; mORIBOR POSTITI PREDRLM Za kratek čas Razumel ga je. Šef svojemu novemu uradniku: — ... potem pomnite še to, da jaz zelo malo govorim. — O popolnoma vas razumem, gospod šef, tudi jaz šem oženjen. Praktičen nasvet. — Zdravnik mi svetuje, naj odpotujem za mesec dni v zimsko letovišče. Kam mi svetuješ, da greni, dragi možiček? — K drugemu zdravniku. Na trgu. — Meso tistega purmana, ki ste mi ga včeraj prodali, je pa zelo neokusno, skoraj polovico sem ga zavrgla. — Ni mogoče! A jaz sem z njim že 15 let dobival nagrade na vseli razstavah. Lovska bajka. — Ko smo šli nekoč na lov na medvede, sem enemu medvedu rep odsekal. — Zakaj pa ne glavo? — Ker je bila že odsekana. Pri izkušnji. — Kako se vrte planeti okoli solnca, kandidat? — Imenitno, gospod profesor! Preizkušeno sredstvo. — Kadar se sprem z možem, mu vselej zagrozim, da poberem svoje reči in se preselim k materi. —• S tem ne opraviš dosti, draga moja, kadar se pa jaz kaj sporečem z možem, mu zapretim, da mu pripeljem taščo v hišo, pa je hitro vse v redu. Pri zdravniku. Gospodična: »Gospod doktor, leva noga me strašno boli.* Zdravnik: »Da pa niste napravili napačnega koraka?* Gospodična: »To vendar ni v nobeni zvezi z nogo.» Zapreka. — Jaz bi jo prav rad vzel, pa je napravila neko opombo, zaradi katere mi to ni mogoče. — Kaj ti je pa rekla tako hudega? — Rekla je: ne. Nesporazum. — Dragi, služkinja je zasmodila pečenko, zato pa dobiš za odškodnino poljub. — Dobro, reci služkinji, naj kar pride. Poglavitna reč. Ona: »Kaj imaš rajši, Drago, zvočni ali nemi film?* On: »Meni je to vseeno, samo da je tema.* V obupu. — Hotel bi, da bi bil pes! — Zakaj, dragi prijatelj? — Da bi drugi zame takse plačevali! Pozna zakon. — Vi ste si najeli premladega odvetnika. — Veste, moja pravda bo trajala več let. V restavraciji. A. : »Zakaj pa vi vedno pijete s slamico?* B. : «Zato ker sem se zaklel ženi, da ne bom nesel več kozarca k ustom. Klepetee. Sinko: »Mama, koliko pa je solne?* Mati: »Samo eno, sinko moj, in sicer na nebu.* Sinko: »Odkod je pa to solnce, ki ga imamo doma?* Mati: «Katero misliš?* ' Sinko: «1, našo Marijo. Snoči ji je papa rekel: Solnce moje, pogrej me malo!* Usodna pogreška. Žena pričakuje zvečer z obupnim obrazom svojega moža. — Pomisli, naša kuharica je odpovedala službo in takoj odšla! — Ni mogoče! se začudi mož. Zakaj pa? — I, saj si ti dopoldne govoril z njo na telefonu in si bil strašno osoren z njo. Zato je tudi odšla. — Res? To je bila ona? Jaz sem pa za trdno mislil, da si ti na telefonu ... To je hudo. Neka gospa pripoveduje v družbi: — Moja mala je pa vsak dan bolj podobna meni. — Ali res? se začudi druga dama. Pa kaj se ne da nič narediti zoper to? Razlog. Sodnik vpraša obtoženko, gospo Strgulčevo: — Gospa, zakaj ste udarili moža z nogo od stola? — Zato ker je bil celi stol pretežak in ga nisem mogla vzdigniti, tla bi ga z njim oplazila. Halo-halo! Ivo ali si Ti? Nicotless si doma pozabil. Ponoči pa spet ne boš mogel spati. Prosim Te, kupi si v trafiki novo stekleničico. Nalezljive kali Vam ne zajdejo v ustno votlino, če boste uživali Dobivajo se v vseh lekarnah Cena malemu ovoju Din 8 — velikemu „ 15'— \MSKE \ v 6 V - V ^OJSANj^ Obleka ne zakrije obilnosti Vašega telesa Moški si domišljujemo, da zakrije naša obleka vso tolščo, ki se nam nabira na trebuhu in vratu. Bistro žensko oko pa kaj hitro zapazi, da imamo zaradi preobilnega trebuha neestetično postavo. Nam moškim ni prav nič všeč, če se kdo zaradi naše obilnosti za nami ozira. Kar užaljeni smo, če nas kdo opozori na našo debelost. Zato bi vsi radi shujšali. Doslej nismo imeli sredstva, ki bi nam pomoglo k shujŠanju, ne da bi škodovalo našemu zdravju. Sedaj pa imamo posebne ^SLATINSKE TABLETE BAHOVEC*, ki so sestavljene iz najboljših mineralnih snovi in naravnih rastlinskih ekstraktov. ^SLATINSKE TABLETE BAHOVEC* so uspešno in neškodljivo sredstvo proti debelosti. Uživajo se zjutraj, opoldne in zvečer po eno ali dve tableti. Sedaj je še čas, da se iznebite preobilne teže in kar imate preveč na telesu. Doza 100 slatinskih tablet stane Din 46'— velika doza 200 slatinskih tablet pa Din 74'— f Slatinske tablete izdeluje lekarna: Mr. BAHOVEC, Ljubljdnd, Kongresni trg Kjer vsa druga sredstva odpovedo, dosežejo Slatinske tablete za hujšanje presenetljiv uspeh! ZaAtevaj&č&cgk im [vojifumMutfaA, Ustanovljeno L 1879 Telefon 2553 Kij učavničarst vo AVGUST MARTINČIČ Ljubljana, Rimska cesta št. 14, prvo in edino podjetje za napravo jeklenih valjčnih zastorov v Sloveniji, priporoča napravo novih valjčnih zastorov in njih popravo po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno v zalogi. Izdeluje in se priporoča za naročilo solnčnih plaht, okrižij vsake vrste, od preproste do najbogatejše izvedbe, škarjastih omrežij, železja za štedilnike, venti-lacij raznih vrst, raznega okovja, železnih vrat in oken, okroglih železnih stopnišč, predpečnikov iz železa in bakra itd. Avtogensko varjenje ♦ Avtogensko rezanje Stalna zaloga štedilnikov v priznani, vestni in solidni izvršitvi Nobenih pokvarjenih posnetkov več;! Zahtevajte izrečno Kodakov Verichrome-film! V vsaki trgovini s fotografičnimi potrebščinami samo Kodakovi izdelki! Kodakov Verichrome-film jamči vedno za dobre uspehe, ker je močno občutljiv, ima veliko osvet-litveno obsežnost, je popolnoma brez svetlišča in v svoji odlični emulziji vedno zanesljiv. LETO VI. / ŠT. 10 OKTOBER 1932 PRI ATELJ ILUSTRIRANA DRUŽINSKA REVIJA Kančnik je stopil v vežo in hotel brez besed mimo Nanče, ki je nesla svinjam. Ko pa je prišel tik nje, se je Nanča ustavila in zarežala vanj: «Glej, da se izmažeš!» «To je moja stvar!» «Tudi moja! Jaz ne pustim prodati niti kokoši! In taka sramota; vsa vas se mi bo zaradi tebe smejalab • Postavila je škaf na tla in sklenila svoje tolste roke: «0 zakaj sem te vzela!» «Nisem te silil. Sama si se ponujala!» «Kaj? Ponujala? Ali mi nisi pošiljal pošte po Korenovki in me nisi napojil na Gabrniku, da nisem mogla domov in sem morala ostati čez noč pri tebi?» «Lažeš! Sama si se razgalila!» Kančnik je naglo krenil na cesto, Nanča pa je stopila na prag in kričala za njim. «Večkrat ti poje», ga je pozdravila Kokolova Treza, ki je prišla nenadoma izza ovinka. Kančnik se ni ozrl. Trdo je stopal skozi vas in gledal mrko predse. List, ki ga je bil dobil pred dnevi s sodnije, ga je tiščal, da bi rjovel. Kako se je zgodilo, da mora on, Franc Kančnik, eden izmed najbogatejših potoških kmetov, danes na sodnijo, ker njegova bivša dekla Lenka trdi, da je on oče njenemu Nacku, in zahteva zato dvajset tisočakov? * Bilo je v začetku lanske pomladi. Tisti dan je prodal v mestu par volov. Že opoldne je hotel domov, pa je srečal pred kolodvorom Strgarja, ki ga ni videl že nekaj let. Povabil ga je v gostilno in besedovala in pila sta do mraka. Strgar je pripovedoval take zgodbe, da je Kanč-niku še zvečer, ko ise je vračal domov, vroče plalo po žilah. Da, Strgar! Toda on, Kančnik, je poročen že dve leti in Hana leži že od jeseni. Nikoli ni bila prav zdrava, na Vse svete pa je legla. Od tedaj spi sam. Zdravnik je tako zaukazal; samo enkrat ga ni poslušal, pa potom je bilo Hani še huje. Včasih je res tako težko sam spati! Pozno lega in zgodaj vstaja, pa vendar so noči še predolge! Kaj je že dejal Strgar? Če ima deklo? i d a n Seveda jo ima. Lenka je pri hiši že dve leti. Lenka! Vse misli so se mu mahoma zamotale okoli nje, ki je stala sredi njih z razpletenimi lasmi, zavihanimi rokavi in rdečimi polnimi lici. Kri mu je stopala v glavo in nc>ge so se mu opletale. Saj se mu je zadnje čase ustavila misel že večkrat pri nji, že večkrat jo je bil uščipnil v bedro ali lice, in ona se ni nič branila. Prejšnji teden je hodil ponoči gledat k sivki in ni mogel odtrgati pogleda od Lenke, ki je spala v kuhinji vedno razgaljena, ko je šel s svečo mimo nje. In potem ni spal vso noč, čez dan pa je izpraševal Hano, ali ji je bolje, ter ji nosil vina in zdravil, da bi kmalu ozdravela. Toda Hana je vedno bolj bledela in hujšala, Lenke pa je bil sam ogenj. Ko je pozno ponoči potrkal, mu je prišla odpirat Lenka. Kančnik je počasi zaklenil vežna vrata in tipal skozi kuhinjo. Nenadoma se je do-teknil z roko Lenkinih prsi. Lenka se je zasmejala. V njem pa je zaplalo in se zavrtelo. Zasmejal se je še on in jo potegnil k sebi. Proti jutru pa ga je nenadoma zbudil Hanin krik. Pomel si je oči in strmel v Hano, ki se je zgrudila sredi kuhinje. Lenka je morala oditi še tisti dan. Hano pa so pokopali čez dober mesec. Potem se Lenka ni hotela več vrniti. Ostala je pri materi na Pohorju in mu sporočila, da je noseča. In prav tedaj se mu je Falentek pohvalil, da je hodil k nji že od božiča. Zato se ni zmenil za njene besede. Ob žetvi pa je vzel Nančo. Saj bi je ne bil, da bi ne imela toliko njiv in travnikov, ki so se kakor nalašč držali njegovih. S Kokolovo Trezo je bil že v besedi, pa Korenovka je vedno tičala pri njem, ogovarjala Trezo, ker ni imela nič dote, in hvalila Nančine travnike in njive. Nazadnje pa je Nanča ostala čez noč pri njem v vinogradu na Gabrniku, in čez tri tedne sta se vzela. Trezo pa je vzel Dobnikarjev Janez s konca vasi. V začetku je še bilo. Saj se je brigala za delo. Potem pa ji je postajalo vsako delo pretežko. Potrpel je, saj je videl, kako je z njo. In otroka si je tako želel, saj Hana ni imela nobenega. Na Miklavževo je Lenka povila Nacka in zahtevala od Končnika deset tisočakov. Kančnik se je branil plačati, saj je medtem zvedel, da so hodili k Lenki poleg Falentka tudi drugi. A njegov dom se je od tedaj izpremenil v pravi pekel. Nanča se je ves dan režala vanj, za nič se ni brigala, niti za Francka, ki ga je rodila o Veliki noči. Ni se prepiral z njo. Najel je še eno deklo, samo da je imel Francka. O, kako je rasel! Na spodnji čeljusti mu je bil pognal že zobek! In bič je že držal v rokah; to bosta orala in kosila, kadar dorase! Toda ko se je vrnil pred dvema tednoma z Ga-brnika, kjer je tri dni pripravljal sode za trgatev, ga je našel bledega kakor rjuho. Takoj se je odpeljal po zdravnika, toda prepozno je bilo. Francka ni več! Njegovega Francka ni več, in Nanča, ki se je zredila, da se mu kar gnusi, je šla k zdravniku, da bi ne imela več otrok, ker baje ne bi prenesla več poroda. S sodnije pa je dobil list, da se pobota z Lenko zaradi Nacka, ki mu je on oče. * Kančnik je zrl topo predse. Tedaj je zagledal mesto pod seboj. Zdrznil se je. Ne! Nič ne bo plačal, saj ni bil prvi in otrok ni njegov! Falentek je sam priznal, za druge pa je drugod zvedel. Lenka je prišla z Nackom. Kančnik je hotel ugovarjati, toda otrok je preveč govoril zanj. Prav takšne sive oči je imel, prav takšno ozko koščeno glavo, poraslo s črnimi lasmi, in celo usta nekoliko postrani kakor on. Nepremično je strmel vanj in obmolknil. Kako naj govori proti svoji krvi, kako jo naj izda? Za hip se mu je zazdelo, da vidi Francka, saj je bil prav takšen, samo da je Nacek imel že dva zobka. Podpisal je. A številka ga je udarila: dvajset tisoč. * Odtaval je v prvo gostilno, naročil vina in hlastno vlival vase kozarec za kozarcem. Postalo mu je laže. Nekje od daleč je šumelo, cingljalo s kozarci in pelo na harmoniko. Nekje od daleč ga je božalo in se mu smehljalo. Prikazal se je obrazek in iz malih ust se je zasvetlikal majhen zobek, čez trenutek pa je zrasel poleg njega še drug obraz z dvema zobkoma. Nacek in Franček! Oba sta njegova, pa vendar nima nobenega. Ima samo debelo, zamazano in leno Nančo, ki ne mara več otrok, ki ves dan samo je in pije in kriči nad njim. Nacka in Francka pa nima! Prav v srce sta se mu smejala Nackova zobka, toda motnim očem sta se izmikala, da ju ni mogel najti. Tedaj ju je zagledal kakor skozi meglo. Podprl si je glavo z obema rokama in strmel predse. Da, tam v kotu je sedela Lenka z Nackom v naročju in Falentkoin ob strani. Hlastno je izpraznil kozarec. Za hip mu je bilo, da bi vstal, šel tja v kot in udaril Falentka, da bi obležal. Toda to je minilo in oči so mu spet obvisele na Nacku. Da, njega še ima! Drugega nima nikogar več. Čudovito je zaplalo v njem in v grlu ga je stisnilo. Kaj ko bi stopil k Lenki, da bi mi ga dala? Da bi mi dala Nacka z dvema zobkoma! Oči so se mu orosile, da je videl še bolj motno. Zakaj bi mi ga ne dala? In potem bi lahko orala in sejala, pasla vole in napajala živino! Kančniku je od vsepovsod zapelo. Travniki so bili zeleni, krave so mukale, zemlja je dehtela izpod njegovega pluga. Vstal je. Toda v glavi se mu je zavrtelo, da ni čutil tal pod sabo. Prijel se je za mizo in malo počakal. Nato se je opotekel tja v kot; toliko da je še dosegel stol. Lenka je kriknila, Falentek je vstal. Kančnik pa je iztegnil roko preko mize in zagrgral: «Čakajta, da se domenimo. Nič hudega vama ne bom storil.» Falentek je spet sedel.'Kančnik je dolgo iskal besede. Nazadnje je iztegnil roke po Nacku in zajecljal: «Daj mi ga, saj je moj! Skrbel bom zanj! Tistih dvajset tisočakov ti tudi tako dam, samo daj mi gab Lenka je odprla oči na stežaj in stisnila Nacka k sebi: «Pijani 9te, Kančnik! Pojdite domov!* cLenka, daj mi ga! Lepo bom skrbel zanj. Še tisto hosto na Gabmiku ti zapišem... In Nacku prepišem svojo polovico!... Samo da bo moj!» Kančnik je iztegoval roke k Nacku, ki se je zagnal v jok. «Ne, otroka vam ne dam. In tudi Naca ne dovoli.* «Ne, jaz ne dovolim tega,» je pritrdil Falentek in vstal. cOtroka bova imela, vi pa plačajte, kar ste dolžni. Denar potrebujeva, ker se poročiva še to jesen.* Kančnik pa še ni verjel: «Torej ne daš?* «Neb Tedaj se je Kančnik dvignil in udaril po mizi: «Jaz pa ti plačal ne bom!* In opotekel se je na cesto. Ne, sedaj ne bo plačal. Menda Falentku? Toda tudi domov ne gre. Kaj hoče doma? Saj doma nima drugega kakor Nančo. * Pozno v noč se je dotipal domov. Vežna vrata so bila zaklenjena. Potrkal je na okno. A vse je bilo tiho. Vzel je palico in udaril po oknu, da so šipe zacingljale. Tedaj se je oglasila Nanča. «Že vse vem. Kar k Lenki pojdi, vlačugarb «Odpri mi mojo hišo!* «Pojdi spat v hlev, prašeč! Saj si pijan, da komaj stojiš!* «Čuješ, odpri mi mojo hišo!* «Saj tvoje ni več dosti. Skoraj vso svojo polovico boš dal oni vlačugi. Kar bo ostalo, je mojeb Kanonik je udaril po šipah, da je spet zacingljalo. Nanča pa se je smejala. «Le razbijaj, saj boš sam plačeval! A takemu vlačugarju ne odprem!» V Kanoniku se je dvignilo nekaj strašnega. To pošast mora zadaviti! Zaletel se je z vso silo v vežna vrata, toda niti genila se niso. Nanča pa je vedno glasneje kričala. Na vasi so se že odpirala okna in vrata. Kančnik je krenil proti hlevom. Tedaj so se mu noge zamotale v nekaj, da je skoraj padel. Potipal je. Bila je vrv. Mrzlo ga je izpreletelo, da jo je v hipu spustil iz rok. Sklonjen in sopeč se je opotekal med plotovi za vasjo proti gostilni konec vasi. Nenadoma pa je zagledal skozi napol zagrnjeno okno Trezo. Z vso silo ga je potegnilo k oknu in oči so mu nepremično zrle v razsvetljeno sobo. Tam ob peči je stala Treza in umivala otročička, ki je pljuskal z rokami in nogami po vodi in veselo kričal. Fantek je bil in iz spodnje čeljusti mu je molel zobek. Zobek! ~ Da, to je njen Jožek! Dva tedna za Frančkom se je rodil. Takšen bi bil sedaj njegov Franček! Tedaj je Treza umila otroka in ga odnesla na drugo stran sobe. Kančnik ni mogel videti, kam. A vedel je, da je tam postelja in zibelka. Tam spi Treza in Dobnikar in Jožek z zobkom! Naslonil se je na zid, ker so se mu noge tresle. Ivan Albreht: j p Gospa Natalija sedi pri oknu in tone v soncu. Oči ima skoraj čisto zaprte, roke počivajo v naročju, glavo naslanja na oknico in sanja. Niti ne sanja, le tistemu prijetnemu občutju mamljivega zadovoljstva se vdaja, ki v redkih trenutkih popolnega miru človeka prestavlja v paradiž. V nasprotnem kotu sobe tone v čipkah pletena posteljica. Tam spava dete, polletna Vanda. Tudi dete uživa mir. Samo včasih se zgane, strese ročice in se nasmehne v spanju. Na širokem podstavku med materjo in detetom se bohoti pahljačasta palma. Pod njo sedi Beba, zvedava opica. Mežikaje gleda gospo Natalijo in se čudi. Kako more biti tako mirna tam pri oknu,' ko vendar leži dete v beli meglici na postelji? Dete pomoli ročice kvišku, Beba se vzpne in pozorno gleda tja, a gospa se niti ne zgane. Neverjetno, ugiba Beba in previdno, obzirno odide h gospe. S hrbtom proti soncu se postavi prednjo, jo dolgo gleda in boža njeno krilo. Saj s Trezo sta se bila že domenila, potem pa je vzel Nančo, ker je bila bogatejša! In kdo je sedaj bogatejši, ali on z Nančo ali Dobnikar s Trezo? V sobi je ugasnila luč. Kančnik se je opotekel dalje. Da, tega on nima in nikoli ne bo imel! Nikoli! Čez čas pa se je okrenil in stopal nazaj proti domu. Ko je prišel na svoj sadonosnik, se je zavedel, da mu je Nanča zaklenila njegovo lastno hišo. Obstal je za trenutek in buljil predse. V srcu ga je tiščalo, v glavi se mu je vrtelo in v žilah mu je močneje zaplalo. V hipu se je opotekel k plotu, tipal dolgo v temi, dokler ni zagrabil močnega droga. Nekaj se mora zgoditi! Ko pa je prišel do hlevskih vrat, so se mu noge zapletle, da ni mogel dalje. Potipal je. Spet je bila vrv. Pobral jo je in obdržal v rokah. Tedaj ga je obšlo kakor spoznanje. Vrgel je drog po dvorišču, vrv pa stisnil k sebi in se opotekel na skedenj. Dotipal se je do lestve in splezal na seno. Nekaj silnega ga je neusmiljeno gnalo naprej. Že je potegnil lestvo k sebi navzgor in jo naslonil na tram nad seboj. Tedaj ga je spet izpreletelo. Potegnil je vžigalice iz žepa; prižgal eno in jo vrgel v seno. Nato še eno. In še eno. Potem pa je splezal po lestvi do trama, privezal nanj vrv, si jo zamotal okoli vratu in z nogami vrgel lestvo na goreče seno. fant Gospa se ne gane, a dete se oglasi v spanju. Beba neslišno zdrkne k posteljici, odgrne čipkaste, prosojne zavese in pokuka za meglico. Izmed čipk zvedavo sveti parček radovednih oči. Beba se veselo nakremžd in se še enkrat ozre po gospe, še vedno negibno sedeči pri oknu. Čudno, čudno — se domisli Beba. Spomni se, kako je ravnala ona, ko je nekoč imela tako malo dete. Vedno ga je nosila s seboj, na vsak njegov dihi ja j je pazila in samo zanj je živela, dokler ga ji niso vzele bele roke, prav takšne, kakršne ima gospa Natalija. Smuk! je Beba že v posteljici, boža, gladi in dviga malo Vando. Otrok zajoče. Beba se obzirno prestopi, dvigne z obema rokama dete-tovo glavico in izkuša na svojih prsih utolažiti Vando. Detetov jok se prelije v blažen smeh. Gospa se zgane in previdno stopi k pleteni posteljici. L’infant!» se nasmeje, ko zagleda dete. Opica jo pogleda in brž sramežljivo povesi oči in se skloni tako globoko, da čisto zakrije Vando. Gospa Natalija zardi, dvigne hčerko iz opičjega objema in jo nežno privije k sebi. Rada bi jo utešila na prsih. Skrivaj odide z njo v drugo sobo, da bi Beba ne videla, kako revno je človeško materinstvo. Vanda tiplje po topli steklenici in dolgo noče piti. Beba neprestano praska po vratih. «Ta!» pokaže mala tjakaj. Gospa Natali ja se globoko sklone nad hčerko, jo vso zakrije in se ne more ubraniti solz. Pavel Breznik: Ponesrečena zaroka Nadporočnik Viko se je po prevratu vrnil z italijanske fronte. Mati. petična gostilničarka vdova v majhnem mestecu ali prav za prav irgu, in triindvajsetletna sestra Mara sta ga sprejeli z odprtimi rokami. Bil je silno shujšan in utrujen, toda v skrbni domači negi se je že v enem tednu vidno popravil. Seveda izpraševanja in pripovedovanja po dolgem času ni hotelo biti ne konca ne kraja. Mati in sestra sta hoteli vse natanko vedeti, kako mu je šlo, ko je bil prejšnjo zimo ranjen v nogo in ležal mesec dni v bolnici v mestu tik za fronto. In Viko je pripovedoval, kako je vsak dan prihajal k njemu njegov sošolec Ivan iz Ljubljane, ki je bil tam vojaški inženjer in je vodil centralo za žično železnico. Prinašal mu je vsega dobrega in mu bil v uteho v dolgih, temnih dneh bolovanja v tujini. Imela sta se imenitno in sedaj sta tudi skupno potovala na umiku v Ljubljano, kjer sta bivala nekaj dni pri njegovih starših, preden jo je bil Viko mahnil naprej domov. — Veš, mama, Ivan je imeniten dečko in jaz ga imam silno rad. Zato sem ga tudi povabil, naj pride za božič za nekaj dni k nam. Hočemo se mu oddolžiti za vse, kar mi je storil v času, ko sem ležal v bolnici. — In je rekel, da pride? je vprašala radovedno stasita črnolasa Mara. — Seveda pride. Ne sicer ravno za praznike, ki jih bo seveda preživel s svojimi starši, pač pa takoj po njih in ostane štiri ali pet dni pri nas. Bosta videli, kako imenitno se bomo zabavali. Vsi trije so bili navdušeni in so se že naprej veselili prijetnega obiska. Ko je bila nekaj dni pozneje mati sama z Vikom, mu je dejala: — Čuj me, Viko, nekaj mi je na srcu. Tvoj prijatelj Ivan pride, a jaz gledam ta obisk še s čisto drugimi očmi kakor ti. Saj veš, da ima naša Mara že tri in dvajset let in da bi bil že čas, da bi imela snubca. Dvakrat ji je že iz-podletelo, v tretje ji ne sme. Kakor si mi pravil, je Ivan iz dobre rodbine, dobil bo kot inženjer gotovo dobro službo in iz tvojega pripovedovanja sem razvidela, da bi ne ml napačen ženin za našo Maro. Glej, da tudi ti storiš vse, da bo kaj uspeha iz tega obiska. Viko ni ugovarjal, samo dejal je, da se ne more vtikati v te reči in da bodo morale že ženske same preskrbeti in urediti, kar je v takem primeru potrebno. Mati se je z Maro posvetovala ves advent tistega pomembnega leta 1918., v katerem se je na svetu toliko izpremenilo. Razmišljanju in govorjenju in snovanju načrtov ni bilo ne konca ne kraja. Dan po sv. Štefanu je bilo v hiši že vse pripravljeno za izredni obisk. Vina in likerjev ni bilo treba kupovati, tudi ne mesa in mesnih izdelkov, saj je bila v hiši gostilna in mesarija, toda ženske so hotele pokazati vso svojo umetnost: potic in tort je bilo napečenih več ko za božični dan. Ob pol enajstih, ko je morala priti pošta, je bilo že vse pripravljeno. Ko se je poštni voz ustavil pred hišo in je skočil z njega velik in mlad gospod v elegantnem kožuhu, se je takoj pri vratih gostilne prikazal Viko in stopil gostu nasproti. Prisrčno sta se pozdravila in odšla v hišo. Tu je Viko predstavil svojega prijatelja Ivana materi in sestri. Na obe je tgkoj prvi trenutek napravil ugoden vtis, da sta bili kar navdušeni. Ne bom popisoval, kako so se dobro imeli in kako so se zabavali tiste dni. Omeniti hočem samo to, da je bil gospod inženjer Ivan prav posebno galanten proti materi in hčeri, da pa ni šel koraka dalje. Mara je takoj čutila, njena mati pa še bolj, da ta zlata ribica nikoli ne bo prijela za nastavljeni trnek. Bil je že tri dni v hiši, nalašč so ga pustili že nekolikokrat samega z Maro, ki je vsak dan menjala toaleto, toda galantni Ivan se je delal, kakor bi ne razumel, in niti ena beseda, ki bi razodevala kaj več ko hladno vljudnost, ni prišla preko njegovih ustnic. Četrti dan je že hotel odpotovati nazaj v Ljubljano, toda zadržali so ga še za dva dni. Mati je bila vsa iz sebe. Neprestano je razmišljala, kaj bi bilo storiti, in nazadnje se ji je porodila imenitna misel, ki je pa bila tako zahrbtna, da je ni razodela niti svojemu sinu. Ves popoldan zadnjega dne —1 kajti drugi dan opoldan bi moral Ivan odpotovati — se ie posvetovala z Maro, in nazadnje sta sklenili, da se načrt izvede. Prvi del programa je bil, da se Ivan pri večerji in pri plesu po večerji — imeli so namreč gramofon — z vinom in likerji polagoma tako napoji, da ne bo dobro vedel, kaj se godi okoli njega. To je bilo malo težko, kajti do sedaj je Ivan kazal, da mu ni prav nič do alkoholnih pijač, čisto nasprotno kakor Viko, ki se ga je po stari navadi vsak večer pošteno nalezel, preden je šel spat. Prvi del načrta je potekel precej po programu. Družba je bla Židane volje. Razen imenovanih treh je bila še gospa nekega sodnega svetnika, ki je bila tudi na obisku, mlada, precej, ali kakor se je Ivanu zdelo, morda celo preveč podjetna dama, ki je strastno plesala in še rajši pila likerje, ki so zaporedoma prihajali na mizo. Ob eni uri je šla družba vsa razigrana spat. Sedaj je bilo treba izvršiti drugi del načrta. Pol ure po razstanku, ko so vsi odšli v svoje sobe in je zavladal popoln mir v hiši, sta dve postavi v temi hiteli preko hodnika v prvem nadstropju, kjer je bila Ivanova soba. sli sta tiho, kajti sezuli sta bili čevlje. Prva je bila Mara, ki se je bila dobro naučila vloge, ki naj bi jo igrala, od matere, in sicer v sami spalni srajci, druga pa je bila njena mati, ta seveda oblečena. Mara naj bi po načrtu tiho odprla vrata Ivanove sobe, se mu vrgla okoli vratu, se jokala, ga začela poljubljati in mu govoriti o strastni ijubezni do njega. Mati naj bi poslušala pri vratih in v primernem trenutku stopila v sobo in presenečenemu Ivanu napovedala, da se mora v takšnem položaju pošten možak poročiti. Mara, ki je bila sita čakanja snubcev v domači hiši, je brez premišljanja sprejela materin načrt in ga hotela tudi do zadnje pičice izvesti. Ko sta dospeli do Ivanovih vrat, sta videli, da je še luč v sobi. Ivan torej še ni spal, to je bilo dobro. V sobi se ni nič genilo. Mati je previdno pogledala skozi ključavnico, a videti ni bilo prav nič. Ivan, ki je mnogo potoval, je Arkadij Averčenko: S O Š Večer se je prav lepo pričel: sedel sem pri Veri Nikolajevni in sva se živahno pomenkovala o literaturi, o ljubezni, o morju, o prednostih, ki jih imajo ocvrti pirožki nasproti pečenim, o umetniški zmesi parfumov, o paglavcih, ki postajajo po ulicah, in o popotni verjetnosti onoslranskega življenja. Zvonec v prednji sobi je prekinil mojo izjavo o tem, da kaviarjeve ikre, pregnetene s sardinami in limonovim sokom, nikakor ne smeš servirati skupaj s sirovim maslom. «To je najbrže moja sošolka, ki je že dvanajst let nisem videla. «Da bi jo vragb sem pomislil. Glasno pa sem nadaljeval: «Poznam celo ljudi, ki jo potresajo z zeleno čebulo in peteršiljem.* «Sošolko?* dkro!* « Kakšno ikro?» je raztreseno vprašala in prisluhnila. Ljubosumno sem pripomnil, da njena pozornost že zdavnaj ne velja več meni, ampak prednji sobi, odkoder je bilo slišati sezuvanje galoš in slačenje plašča. vedel, da marsikdo rad zvečer gleda skozi ključavnice, in tako je imel navado, da je brisačo obešal preko kljuke. Ležal je v postelji in črtal časopis, ki ga ves dan ni mogel, ker ga niso izpustili iz rok. Naenkrat se mu je zdelo, da je nekdo pred njegovimi vrati. Imel je namreč izboren posluh. In videl je s postelje, kako se je kljuka počasi nagnila, prav previdno in tiho, potem pa še enkrat. On je bil zaklenil vrata in je vedel, da nihče ne more v sobo. Že se je hotel oglasiti, a nekaj mu je reklo, naj miruje. Kdo? Ta misel mu je šinila v glavo in takoj si je odgovoril: troje je mogoče, ali je gospa sodnikova ali Mara ali pa lepa kuharica. Ivan ni bil prijatelj takšnih pustolovščin v domači ali prijateljski hiši, zato se ni genil in se ni oglasil, zunaj pa je bilo vse tiho. Skoraj neslišni koraki so se oddalili. Ivan je čakal še četrt ure, potem pa je upihnil luč. Zadnji čas je, da izginem iz te hiše, si je mislil. Drugi dan ob slovesu je zaman študiral obraze in pazil, kdo se bo kakorkoli izdal. Zazdelo se mu je, da sta obraza matere in hčerke nekoliko izpremenjena in da onidve nista več tako prijazni, kakor prejšnje dneve, toda zagotovo tega ni mogel dognati. Vsekakor so se vsi prisrčno poslovili in moral je obljubiti, da še pride. Ko ga je poštni voz potegnil naprej, mu je kar odleglo, kakor bi bil ušel neznani, preteči nevarnosti. In tako se je tudi tretja Marina zaroka ponesrečila. o I k i «Nu da, saj to je ona!* je vsa zasijala moja gostiteljica. «Moj bog... 12 let! Bili sva še čisto majhni, ko sva se razstali! V sedmem razredu.* Najprej je priletelo v sobo nekaj temnorja-vega, temu nasproti se je nato zakadilo nekaj zelenkastovišnjevega, potem se je to oboje združilo v eno, se spletlo in zvilo v mogočen voden steber, ki se je besno vrtil okoli svoje osi in v katerem ni bilo moči razbrati nič drugega ko mahanje rok, piskanje in cmokanje ... Nevšečen prizor. Kar se tiče poljubov, je bil zagon tako močan, da inercija še dolgo ni mogla ponehati. Toda tretjo minuto je sošolka vendarle za en tempo zaostala: moja gostiteljica jo je cmoknila namreč prav takrat, ko je njena sošolka odtrgala svoje lice od njenih ustnic; da bi pa ne bila prijateljica za en poljub oškodovana, ji ga je sošolka takoj vrnila, pa spet ne za časa, spet v trenutku, ko se je lice moje prijateljice oddalilo od sošolkinih ustnic. In iznova so poljubi kakor petarde brez škode eksplodirali v zrak. Končno je vodeni steber spet razpadel na svoji osnovni barvi: temnorjavo in zelenkastovišnjevo. Prijateljici sta se oddehmli, kakor na povelje potegnili iz torbic nekake rdeče paličice, si namazali listnice, napudrali nosove, se še enkrat radostno spogledali — in šele tedaj se je njuna pozornost obrnila name, skromnega, pozabljenega, oglušenega in oslepljenega od šuma in ropota. «Dovoli, da ti predstavim Njuro, svojo najboljšo prijateljico.* Sošolka me je raztreseno pogledala: «Me zelo veseli.* »Meni se tudi zdi!* sem se zadovoljno zahehe-tal, ves vesel, da sta se končno vendarle spomnili name. «Kaj ste dejali?* »Dejal sem, da mi je Vera Nikolajevna že dostikrat pripovedovala o vas.* Zlagal sem se. Samo zato sem se zlagal, da bi mi posvetili vsaj malo pažnje. Nič strašnejšega ni od dveh sošolk, ki se po dolgem času spet vidita. Če gledaš takšno dvojico, ti zavre kri, pa če si drugače še tako potrpežljiv. Sedli ista na divan, ena na mojo desnico, druga na levico, in od tega trenutka dalje sem se izpre-menil v ničeta, v divanovo blazino, preko katere se je moči razgovar jati, kakor da je sploh ni... Njune oči so se zanosno uprle druge v druge, roke pa so se spletle preko mene in mimo počivale na mojih krotkih kolenih. »Torej tako je bilo*, je začebetala moja gostiteljica. « Da-a ...» «Ali se spominjaš Kuzika?* Obe sta se zasmejali. «Kaj bi se ne. ,Medom, medam, dovolite?' Ha-ha! Kje je pa Lil ja?* «Nu, kje neki? Omožila se je s Savosjo Bri-kinom.* «Ni mogoče! Kdo bi si mislil... In žužutočka?* «Je odpotoval v Vladivostok. Alika je v vojni padel.* »Ali se spominjaš Mike v zaboju?* «Ha-ha-ha____» «Kakšnega Mike?* sem vprašal z vidnim zanimanjem. «Ah, tega vam ni treba vedeti. Ni nič kaj spodobno. In veš, Kostja Limonček je postal tak fant, da ga ni moči spoznati. Violončelo igra.* «Kaj pravite?* sem zazehal in namah me je prevzelo silno zanimanje za neznanega virtuoza Kostjo. «On da igra violončelo? Kdo bi si mislil!* «Ali ga poznate?* «Mm ... Ne.* »Kaj se pa potem vtikate v tuje stvari. Ali veš, kje je zdaj Grigorij Kuzmič? ...» «V Poštni ulici štev. 82 stanuje.* Neznana imena, priimki, naslovi, vse to je tako naglo brzelo mimo mene, kakor da sem se proti svoji volji zatopil v čitanje starega telefonskega imenika. Name sta povsem pozabili. Inča so gorela, oči so-blestele, iz ust pa sta zaporedoma, drugega za drugim, sipali vsakojake Alike, Žužotočke in Grigorije Kuzmiče. Jaz pa nisem človek, ki bi se kar takole sprijaznil z omalovaževanjem tako važne osebnosti, kakor sem jaz. Dolgčas mi je, nič me nimata za mar — toda takoj zdajle se bom kratkočasil in postal bom središče zanimanja. Pripravil sem se in čakal samo še ugodnega trenutka za naskok. »Kje je zdaj tisti študent, ki je hodil za teboj, ali se ga še spominjaš?* »Adja Bere?* »Adja Bens?* sem vzkliknil. »Kaj nič ne veste o njem?* c Ali sta vidva znana?* «Kajpak, prijatelja sva! Tako mi ga je žal, resnično mi ga je žal, da ne morem povedati, kako mi ga je žal.* »Kaj pa je z njim?* «Nu, kaj neki. Skuhal se je. V milu se je skuhal.* «V kakšnem milu?* »To je cela povest. Žalostna, res je, silo žalostna povest. Ali poznata Kostjo Drabkina?* »Ne...» »Nu, kajpak, kako naj bi ga tudi poznali. Ta Kostja je imel torej milarno. Nekoč sta ogledovala z Adjo kotel, v katerem se je kuhalo milo. Adji je izpoddrsnilo in padel je vanj! Še danes mi ta strašni dogodek roji po glavi. Kadar se umivam, se mi vedno zdi, da vidim v milu Adjev las ali pa gumb.* »Strašno! Lahko si mislim, kako njegova sestra Ljudmilica trpi.* «Njej je vseeno,* sem žalostno zmajal z glavo. »Ni je več!* «??!!» »Slamoreznica. Na imenju grofa Kellerja. V pijanem stanju.* «Kaj pravite? Ali je L juda pila?* «Kakor kobila. Alkoholizem. Dedičnost. Skupaj z žužotočko sta pila.* «Ali poznate Žužotočko?* «Kakor svojih pet prstov. Obesili so ga v Har-binu. Organiziral je tolpo Hunguzov. Ujeli so ga v opijski kadilnici. Branil se je ko lev. Sedem jih je.» Dosegel sem svoje. Pozornost sošolk je bila prikovana name. Usteča sta imeli od prevelikega zanimanja lahkoverno odprta, grudi so se jima sunkoma dvigale. Mračnost in tragizem, s katerima so bile okrašene poslednje minute cele verige starih prijateljev in prijateljic obeh sošolk, sta počasi odstopala svoje mesto zanimanju in romantičnemu pripovedovanju. Tudi lahkomiselnost ni smela izostati: Milja se je posvetila gledališču, potem je odšla v bar in zdaj pleše s svojim partnerjem, z nekim zamorcem ali Turkom, vrag vedi, s kom. Postal sem duša te male družbe: vse sem vedel, o vseh sem razpravljal kot njun najboljši prijatelj in skupni konfident. I Caroval sem kake pol ure. Po kratkem odmoru, posvečenem spominu tragično preminulega učitelja nemščine Kuzika, ki se je ponesrečil ob požaru v nekem kinematografu, je gostiteljica vzdihnila in vprašala: c Ali pa se spominjaš Katjine ,Lipovke‘!... Kaj je z njim?* «To pa jaz vem,» sem naglo posegel vmes. «:Oženil se je s ciganko iz Šmikovljevega zbora, ki ga je iz ljubosumnosti zastrupila. Pred nekaj dnevi se je to zgodilo. Pričakovati je senzacionalnega procesa!...» Obe sošolki sta me pozorno pogledali. «Koga?» sta me vprašali obe hkrati. cKako — koga?» «Koga so zastrupili?* «Njega vendar ... Lipovko, ali kakor sta ga že imenovali, hm! Katjinega Lipovko so zastrupili.* Moja gostiteljica je vstala z divana s pogledom, ki ni obetal nič dobrega. '„•> k$b *v M im mm m mm m -5 :■ .v;... ", r Koketerija O a V oazi je več neveselega kakor veselega, pa najsi govorimo o veliki oazi, sredi katere stoji majhno mestece z nekaj tisoč prebivalci, ali o neznatni zelenici v Sahari z enim samim studencem ter z eno ali dvema strehama. V večji zelenici spada k najžalostnejšim pojavam polk vojaških kaznjencev ter višek evropskega trpljenja, tujinske legije. Danes ne moremo pisati o bridkostih med vojaki tujinske legije. Vendar pa že zdaj opozarjamo romantične mladeniče na veliko trpljenje v tujinskih legijah. Vsako najhujše delo pri nas je veselo opravilo in slednja najslabša družina je vzorna, vsako najslabše mesto je prava oaza sreče proti tragičnemu trpljenju vojakov v teh tujinskih legijah. Puščavo, pekoče solnce, barbarske kazni in popolno brezpravje danes samo omenjamo. Pripomniti moramo, da so odnošaji v francoskih legijah boljši kakor pa v španskih. Nekaj strašnega so javne hiše v oazah. Tragedija nesrečnih žensk v teh brlogih je slična žalostni usodi vojakov v tujinskih legijah. Brezpravne so, nikjer ne najdejo pomoči, pobegniti jim ni mogoče. Vojaška služba v carski ruski državi je bila vsekako demokratična v primeri s službo v tujinski legiji. In nesrečna ženska, ki pfide v tukajšnje brloge, upravičeno zavida ženske v bordelih na evropski periferiji in v najsodo-mitejših industrijskih mestih kjerkoli. Iz Sibirije na Rusko in v Evropo je bilo težko pobegniti, ali kakor pripovedujejo Rusi, ki služijo v legijah, lahko proti poizkusom, pobegniti iz oaze do železnice, pristanišča ali v eno sosednih držav. Beg iz oaze v nevarne kraje je nekaj takega kakor skok z ladje v morje, kjer je obrežje ali rešilni čoln bogve kje. Utoniti je vsekako bolje, kakor pa poginiti v žgoči puščavi! Tragedija zlasti domačih mohamedanskih žen, če se omožijo z brezsrčnimi zanikarneži, je brez primere. Mož zapodi čez nekoliko let zakonskega življenja ženo z otroki vred. Namesto dvajsetletne, tridesetletne vzame novo ženo, po našem še otroka. Daši kaj takega ni ravno na dnevnem redu, saj je večina Mohamedan-cev plemenite in vzorne nravi, vendar so pogosto dogaja, kajti mohamedanska vera, ki prepoveduje poškodovati cvetico in ima takih lepih pravil na stotine,-dovoljuje možu vse, ženi pa bore mala Izgnani ženi ostane edino odprta hiša — bordel, da postane sužnja oazne soldateske. K žalostnemu življenju spadajo v premnogih naselbinah bivališča domačinov, kar opazi tujec zlasti v oazah z vojaškim režimom. Povsod, kjer je občan prve, druge in tudi pete kategorije, ni mogoče govoriti o obliki, kakršno zahteva čut današnjega človeka, ki si zmotno domišlja, da je doba, ki je bilu vzrok vojne Severa proti Jugu, prav za prav že juko daleč. Pa še neka reč je v Orientu strašnu: veliko število slepcev in strašno razsajanje očesnih bolezni, ki pa jih kolonizatorji do malega nič ne zatirajo. Prav tako se malo zmenijo za šolski pouk in za življenska varnostna sredstva. Tako morate neprestano paziti, da bi ne podrli slepca ali se obenj spoteknili. A osobito v oazah, kjer pri nepoučenem ljudstvu in spričo pomanjkljive javne varnosti divja samum, so prizori v tem pogledu od sile žalostni. No pa oaza ima tudi svoje radosti. V to sodi zlasti krasota prirode, ki je po svoji vegetaciji in rastlinski mnogoličnosti neizrečno lepa. Tako v oazi precej pozabite, da je okoli in okoli puščava, v kateri ljudje z a in živali od žeje umirajo. V večjih oazah izvira studenec poleg studenca, mrzli zraven toplega, mineralni poleg zdravilnega, a v potokih in rečicah je toliko lepih ribic, katerih bi ne bil vesel samo sportnik-akvarist, ampak vsakdo, ki ima količkaj veselja in užitka v božji naravi... V ribnikih in v mnogih krasnih kopališčih s talnim pritokom in odtokom je veliko želv. Narava je res pravi čudež; ribice, o katerih govorimo, preplavajo bržkone vso Saharo! Globoko pod jako obsežnim prostorom puščave teko reke in potoki. Tam pa, kjer se prikaže voda na dan, vidimo žive stvari, ki pridejo za nekaj časa pogledat svetlo solnce, nakar zopet izginejo v neznane podzemeljske vodotoke, do katerih ne bo človek nikdar prodrl... Domačin ljubi svojo zelenico, rad ima cvetice in njih omamljivi vonj. Petje različnih, nam še neznanih eksotičnih ptičev je zlasti proti večeru, ko se začujejo klici iz stolpov mošej na čast Alahu, posebno poetično. A tam zunaj v puščavi in breznadejnih gorah živi še šakal, potlej silno plaha gazela, ki je človek dobrega srca kar ne more ustreliti, dalje muflon, v obmejnih krajih pa, ki so rodovitni, je veliko divjili živali, katerim so lovci jako gorki. Ilien, ki so higienske dobrotnice puščave, ne streljajo. Splošno ni nevarna človeku in se mu povsod umika. Berberski lev je pa že davno zatrt. In tako'je domačin, ki je strasten lovec, še ob to veselje. Zato pa tem bolj ugo-nablja strupene gade, ki so prava nadloga oaz, kakor tudi škorpijoni in življenju nevarni pajek tarantela. Kogar ugrizne ta pajek, se mu rado zmeša od silnih bolečin. In s temi opasnimi živalmi se navadno zabavajo vojaki tujinskih legij. Okoli večjega kamna zakurijo ogenj, na kamen položijo škorpijona, ki ne more čez ognjeno ograjo nikamor uteči, a se opali pri vsakem poizkusu. Naposled se vrne na sredo kamna ter po daljšem premisleku zabode strupeno svoje želo v lastno telo. Drugič spravijo v 1 | ->j!, Če napravite majhen voziček iz kartona in naložite nanj 8 vžigalic pa vprežete vanj mravljo, ga bo ona vlekla brez vsakega napora. Moč pajka je precej večja od moči človeka. Pomniti pa je treba, da je vsaka vžigalica vsaj trikrat težja od mravlje, potemtakem vleče mravlja tridesetkrat večji tovor kakor je ona sama težka. Ta teža ustreza teži trinadstropne hiše, ki bi jo komaj potegnile tri Krpanove kobile. V primeri z močjo mravlje bi moral človek potegniti več ko 10.000 kg. Ko bi vpregli pikapolonico v takšen voziček in posadili vanj miško, bi ga ona sicer težko potegnila, potegnila bi ga pa le, in miška bi se lepo vozila. Ta tovor bi bil nekako 250krat---------- težji od nje same, Normal- Če pikapolonica lahko vozi miško, bi no' težak človek bi moral moral človek peljati avto. h— 1 r wm H ti mk 1 T <2 potemtakem potegniti več ko 15.000 kg. Večji pajek lahko drži med nogami cel list novin oziroma težo, ki je 20krat večja od njegove. Če pomislimo, da tehta človek 70 kg, bi moral držati na svojih rokah okoli pol milijona takšnih listov oziroma 35 tisoč novin, ki bi imele po 16 do 20 strani, kar je toliko kakor okoli dva tisoč kilogramov. Tega pa ne more. Močan človek nese komaj 150 kg. Poljub v upodabljajoči umetnosti V vseh umotvorih slikarske in kiparske umetnosti nima poljub, ki ga ne spremljajo kretnje, nobenega pravega učinka, kakršnega bi vsako umetniško delo moralo imeti. Zelo zanimivo estetsko poglavje, o katerem je treba temeljito razpravljati, je poglavje o razliki med domišljijo literarnih in slikarskih mojstrov in nazadnje o razliki med domišljijo slikarjev samih. Lepa literarna slika v obliki groteske ali podobnega je lahko zelo smešna. V slikarstvu se ta razlika in težava reprodukcije enega in istega objekta najlepše vidi pri slikarski umetnosti poljuba. V literaturi je poljub zaradi svoje nežnosti prav prikladen in hvaležen objekt in se da s sto in sto besedami zanimivo popisati. V slikarstvu ni tako. Poljub je tu zgolj optičen predmet in se na sliki kaj hitro opazi tudi najmanjša napaka, ki lahko vzame delu vsako vrednost. Mislimo si samo sliko, ki brez efekta predočuje spajanje dveh strasti ali hrepenenje dveh osebnosti druge po drugi; takšna slika je brez vsake cene. »Poljubi, kip Avgusta Rodina. »Večna pomladi, umotvor kiparja Avgusta Rodina. Če vzamemo čisto anatomiko, imajo slikarji še eno težavo: poljub je namreč trenuten izliv občutja notranje volje. Ta volja se opazi zlasti na obrazu, in če pomislimo, da ne vidimo pri poljubljanju razen malo nosu in hrbta prav nič drugega, šele lahko slutimo, kukšne težave mora premagati slikar. Zato slikarji neprestano iščejo novih gibov glave, rok in mišic ter načinov objemanja in slikajo poljub kakor pečat, ki je lep, če se poudari in podčrta s kretnjami ostalih udov in telesa. Slikar potrebuje vznemirjenja, ki ga izrazi pri poljubu z raznimi gibi udov, glave in vsega telesa; ti gibi mu pomagajo, da ustvari lik občutja. Spajanje ustnic pri poljubu je nevidno in ga slikar ne more naslikati. Sami se lahko o tem prepričate, da slika, na kateri je bolj vidno izraženo spajanje ustnic, prav slabo dejstvuje na gledalca. Poljubov imamo več vrst: prvi poljub, poljub pri ljubimkanju in zadnji ali poslovilni poljub. Prav zaradi te svoje raznovrstnosti se da poljub le težko izraziti, če si umetnik pri tem ne pomaga s kretnjami, ki poljub spremljujo. Kipar Rodin dokazuje v svojem delu cVečna pomlad*, kako velik je pomen gibov. Dinamičnost, viharni izbruhi in zelo krive linije na vzravnanem telesu ženske, močno zvijanje njenih udov in pomenljivo zvijanje moškega telesa podčrtava elementarnost in jakost udarca ljubezenskega vala. Prav isto vidimo pri «Poljubu». Ravno nasprotno učinkujejo dela italijanskega mojstra Bronzina, ki na primer na sliki cVenus in Ku-pido» jasneje izraža spajanje ustnic, medtem ko kretnje bolj zanemarja; zato puste njegova dela gledalca hladnega. Popolnoma drugačen vtisk zopet napravlja na nas slika slikarja Fragonarda, na kateri je jasno naslikano spajanje ustnic, hkrati pa tudi toliko nežnih in gracioznih gibov ter zvijanje telesa, in sicer vse to s toplino in sladkobo francoskega rokokoja. Gavarnijeva , se je glasil nje odgovor. ,v Današnja ženska odklanja Amorja, če prihaja peš; želi, da bi prišel v avtomobilu. * Poleg lepote vpliva razum in čuvstvo kakor siromašen sorodnik. Bratko Kreft: ltctb/uu& vcufo (Nadaljevanje.) Takrat sta sd stala že nasproti in si zrla v oči kakor dva razjarjena tigra. «Prišel sem po svojo dediščino!* «Po ka j ? »' «Rekel sem. Samo v mlinu se ponavlja.* «Po dediščino za pankrta svojega, za tisto ničvredno viničarsko coprnico, za vrhovško kurbo.» Tedaj se je sin zagnal proti očetu. Kri je zadela ob kri, zob ob zob, Murkova glava ob Murkovo glavo. Toda očetova je bila trša od sinove, očetova pest močnejša in silnejša. Mihal je padel po tleb. V prsi ga je sunil oča, da je v sunku odtrgal srebrno kolajno. Tako ponižanje je dotrpel Mihal, svojega eskadrona naj-hrabnejši korporal. Mati in hči sta jokali in prosili, Karlek je stal ob strani in se ni ganil. Pokleknili sta ženski pred očeta, toda Murko je bil trd, in kadar je jeza planila vanj, se dolgo ni ustavil. Ko se je Mihal dvignil, se je takoj ozrl po kapi in kolajni. Pobral ju je in se obrnil k vratom. «Kam?» je zavpila mati. «Naj le gre, da ne bo žandarjev v hišo. Z nami je končal. Tja gor naj gre, v vrh, med tatove in pretepače, k svoji candri!» Mihal pa ni odgovoril nič več. Njegov upor se je vsesal v molk in odšel je brez besed. «Konec. Nič več. Vsega je konec. Kam? ... V smrt!* Šel je mimo konjskega hleva. Luca je za-hrzala. «Srečno, Luca! Nikoli več te ne bom česal. Nikoli več vodil, nikoli več jahal. Moja pot je končana.* Temnih misli je zapustil belo kmetijo. Šel je mimo njiv, ki jih je prav tako ljubil kakor oče njegov, mimo travnikov, ki nikoli ne bodo njegovi. Njegovega kmetovanja je konec. Oče ljubi zemljo in svoje premoženje bolj ko sina in njegoro srečo. O, Micika, sovraštvo je med vrhom in vasjo, med belo hišo in z blatom oma-zano kočo tam zgoraj! V to sovraštvo sva padla. Ali bova vstala? ... Kaj vse sem ti obljubil! Nikoli ti ne bom mogel dati tega! Nikoli!* Toliko misli je premislil, toliko sovraštva in l jubezni, da sam ni vedel, kdaj je prišel na vrh hriba, kjer je stala zidanica. Ustrašil se je, ko se je spomnil, da spi v koči poleg zidanice Micika, ki nosi pod srcem vso njuno srečo in nesrečo. Potrkal bi na okno, toda kaj bi motil spanje in večal žalost in nesrečo? Solze so mu oblile oči. Nikoli ni jokal, pa naj joče zdaj? ... Tako si je govoril, noga pa ni hotela stopiti vstran. Vleklo ga je na vso moč k Miciki, privleklo ga ni. Zakaj Murki niso znali kljubovati samo drugim, tudi sebi. Tako reven se je zdel Mihal zdaj pred Miciko. In te revščine ga je bilo najbolj sram. Nič ni bil več bogatega kmeta sin, nesrečen dezerter in razdedinjenec je bil. Očetovih besed ni vzel kot besede, zakaj vedel je, da je neupogljiv. Kar je rekel, je rekel in zato Mihal ne bo kmetova], nikoli, dokler bo lx J 9 -32 Zdi se mi, da porabiš vse svoje prejemke samo za to, da si kupiš vsaki dan novo svileno perilo! »..Kaj še, jaz ne kupujem novih reči, ampak jih samo operem, da so kakor nove." • Kako to misliš? • „Jaz perem vse svoje občutljivo svileno perilo vedno sama, pa je kakor novo, in sicer samo mislil na Miciko. Mihal brez Micike — pa bi bilo življenje brez življenja. Kako bi sploh mogel prelomiti svojo obljubo, pomandrati svojo ljubezen? Vse je bilo tako lepo zgrajeno v njunih mislih, Mihal gospodar, Micika gospodinja, beli kmečki dom, mehka postelja in beli kruh... In zdaj, ko je stari, trdi in mogočni Murko napravil črto čez vse to, zdaj naj bi še živel Mihal? O, živel bi lahko! Od jutra do večera bi moral težko delaiti, celo v mesto ali v rudnik na tuje bi moral, zato da bi preživljal sebe, Miciko in otroka ... Koliko bi bilo belega kruha? Toliko kakor v viničarskih kočah. Nič. In kakšna bi bila postelj? Trda slamnjača. In koča?... Ta pa bi sploh ne bila njegova. Tuja, zamazana, zakajena koča ... Na kmetiji, za kmetijo je rojen Mihal, in ne za beračijo. Ljubezen in kmetija? Micika in bela hiša z močnim Mihalom — to je bil eden in isti sen njune mladosti, zanju tako resničen in nerazdružl jiv kakor sta noč in dan. Zdaj pa se je postavil vmes oča Murko. Ha, oča Murko, res, živijenje si mi dal, ljubezen pogubil in kmetijo mi jemlješ, da bi me upognil. Toda Murki so neupogljivi. Ali nisi govoril tega tudi ti? Zato se tudi Mihal ne bo uklonil ne tebi ne komu drugemu. Zato rajši v smrt kakor v tako življenje ... Zdaj je bil trden in sam s svojo usodo. Zdaj jc videl jasno pot, ki jo'je še moral prehoditi. Težak je bil sklep. Stisnil je zobe, zakaj v očeh sc> bile solze. Zdravje je na jvečje bogastvo Uživajte redno za zajtrk in južino skodelico OVOMMTIME z mlekom. To je najboljši način/po katerem si ohranite zdravje. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in boljših špecerijskih trgovinah. Cena mali škatli Din 16'— Solze bolesti, ponižanja in upora. Napotil se je skozi gorice v gozd, tja na tisto trato, kjer je živela njuna prva noč, njuna ljubezen. Na štor se je zgrudil in jokal, jokal ponosni kaprol, Murko Mihal, bogatega kmeta sin, ki iz otroških let ni pomnil joka. In še zdaj se je njegov jok strnil v upor, v pest, ki je grozila tja doli v dolino, očetu, kmečki hiši, ki ga je vrgla izpod krova svojega. Upornost očetova se je zbudila v sinu, očetovska kri je vzplamtela v njem, očetov ponos, strašna, nepremagljiva zavest upornika in ponižanega človeka. Prekipevala je v njem, silila je ven, pred smrtjo je zahtevala še utešitve, maščevanja. Mihalu se je hotelo dejanja še pred sklenjeno uro smrti, dejanja upora in maščevanja, da zadosti razžaljeni. preganjani duši svoji, laki so bili Murki. ... In drugo noč je prestrašil ljudi plat zvona. Pri Murkovih je gorelo... 11. Nič ni tako skrito, da bi ne bilo kdaj očito. Orožniki so vse popisali in povpraševali očeta Murka, kdo bi bil po njegovem mnenju tisti, ki je zanetil požar. Orožniki sami so dolžili Ledrčeve. Češ. maščevati so se hoteli, ker mora jo iz koče. Toda oča Murko je zanikal in ni glasno dolžil nikogar. Vedel je dobro, da fhu je hišo zažgal sin. Dobro je vedel to, ker je poznal kri Murkovega roda, četudi v tisti noči, ko je ponižal sina s pestjo, ni veroval vanj. Zdaj je vedel, da je bil Mihal res Murkov sin ... Popoldne so prišli orožniki iznova. Prišla je brzojavka — tiralica za dezerterjem Mihaelom Murkom, kaprolom 5. dragonskega polka. Murko tudi zdaj ni izpovedal ničesar. Vsi v hiši so morali molčati. Orožniki so iskali ves dan, vso noč. Nič niso mogli na jti. Šele tretji dan je prikričal norček Jaka v vas, da nekdo visi v gozdu. Vse je hitelo tja, le Murkovih ni smel iti nihče, ko je norec povedal, da je vojak. Na smrekovi veji je visel na jermen svoje sablje zapet — svojega eskadrona prvi dezerter. Murkov Mihal. Niso ga mogli spoznati, zakaj neobrit je bil in suh. Ljudje so ugibali pritajeno, zakaj strah jih je bilo tega strašnega, mrtvega obličja. Prišli 90 orožniki, pregledali mu žepe in našli njegovo ime. Prišel je zdravnik in moral je priti oča Murko. «Ali je to vaš sin?» ga je vprašala komisija. Mati in hči, ki sta prišli z njim, sta zajokali, oča Murko si je grizel ustnice. « Je.» In takrat se je zasvetila debela solza v njegovih očeh. Iz obeh oči je kanila na tisto odločno, razorano lice in se razlila v brazdah doli do brade. Iz obeh oči samo ena, težka solza. Oča Murko je ljubil sina — mrtvega, prvorojenega. (i)aljc na strnili 296.) PROJA špeciialne kavine mešanice so sestavljene iz najfinejšib vrst kave. Zato so neprekosllive v kvaliteti! /ltll j&U&mčr cUadrtur/uiMr „Projatt sladna in dvojno sladna ječmenova in ržena kava je redilna in zdrava, zelo priporočljiva Vaši deci kakor tudi bolnikom. Kdor ljubi svoje zdravje, uživa „ProjaM sladno kavo. Pri nakupu pazite na naše originalne zavitke!' Stavim kaj, da se vrnete! Gumastih pet „PALMA“ na čevljih boste pra^ gotovo veseli. Nosili jih boste dlje časa kakor vse druge, trikrat trpežnejše so od usnjenih, nič se ne boste utrudili — več res ne morete zahtevati od gumastih pet. Verjemite mi in si dajte pritrditi na čevlje samo gumaste pete „PALMA“. Domač izdelek. Ljudje niso razumeli njegove ljubezni, kakor sin ni razumel njegovega ponosa in njegovih misli. Kri je planila ob kri, zob ob zob, oko zoper oko ... in nekdo je moral pasti. Padel je sin, ponosni Mahal, padel je kaprol, ki je postal dezerter, požigalec in samomorilec. 12. Stari Ledrc je prvič kopal jamo v novem kotu. Stari kot samomorilcev in nekrščencev je bil poln in župnik je dejal, da nikoli več ne sme jo biti pokopani znotraj zgraje. Zato je določil ta košček zemlje ob oglu zgraje, kjer je bil jarek. Vsa voda, ves smrad se je stekal tod. Grobar Ledrc je bil največji in močan mož z vrha. Devet let je že opravljal svoj posel, toda nikoli mu ni lopata rezala tako slabo in težko kakor danes. Ljudi je preklinjal vedno, sovražil jih ni. Toda danes jih je sovražil, da je jokal, trpeč od sovraštva. «0 bog, kaj si storil! Kako usodo nam pišeš! O, Murko, ponosni, ošabni in bogati, sina si poslal v smrt, ker je ljubil mojo hčer! Zakaj si sodil? Saj bo sodil on, ki je naid nami vsemi, on, kateremu služimo vsi! Zakaj, svet, si dopustil, da je postal Mihal dezerter, požigalec in samomorilec? Pogubil je sebe in zapustil nesrečno hčer! Kaj bo z otrokom, Mihal, ki si mu oče?» Kopal je in kopal dolgo, predolgo. Steklenico žganja je izpraznil, s solzami si je namakal dlan in sovražil. «Tu boš moral ležati, Mihal, v tem blatu in gnojnici! Še po smrti ti niso prizanesli. O bog, ali je res župnik tvoj božji namestnik? Strašna je njegova sodba. Ali ni trši od tebe? Ali niso njegove pisane postave krivične, človeške postave? V neposvečeno zemljo ga bomo položili, brez gospoda in blagoslova ... Ali ni človeku odpuščanja ob grobu? Zakaj pustiš, da človek človeka sodi še po smrti? Trde so njegove postave in krivične za to mladost, ki lega v grob.» Tako je tožil stari Ledrc bogu, sebi in ljudem. Noge so se mu opotekale od žganja, še bolj od bolesti, ki je bila v njem, ko sta nesla s sinom krsto iz mrtvašnice in jo položila na nosilnico. Orožnik je stal tam, mati Murkova inLedrčeva, hčerki in Mihalov brat. Očeta ni bilo na neposvečeni sinov pogreb. V zadnjem trenotku je prihitel še norec Jaka, se pobožno pokrižal in začel na glas moliti. «Oče naš ... ti v nebesih ... volja tvoja ... pridi k nam . ..» Tedaj so se spomnili molitve še drugi in mati Ledrčeva je prehitela okorno molitev norčevo. Ko sta Ledrc in njegov šole odrasli sin spuščala krsto v blatni grob, je Micika vrisknila v jok, vrgla se je na kup zemlje ob nogah in onemoglo zaklicala v obupu: c Še mene pokopljite, še mene zasujte v grob, jaz ne maram živeti.s Toda njena pot še ni bila končana, njeno trpljenje še ni bilo dopolnjeno. (Dal-e prih } Kako je treba potovati. Dva prijatelja sta potovala po morju v skupni kabini. Eden izmed njiju se začne oblačiti v žensko obleko. Drugi ga ves čas začuden gleda: — Kaj pa to delaš? — Saj vidiš, da je začela burja, in če nam prevrne parnik, bodo najprej rešene ženske in otroci. V restavraciji. Gost ves divji poklice natakarja: — Natakar, to je nekaj strašnega! V mojem pivu plava crknjena muha! — Ha, ha, ha! se zakrohoče natakar. Vi se šalite, gospod! Kako le more crknjena muha plavati! Resnica. »Trdili ste, da ima mladi Birabič denarja ko toče, pa ni res!» »No, ali ste točo pri njem videli?* «Ne!» »Torej ima toliko denarja, ko toče, vam še enkrat ponovim!* .......1 1 ....................................... ......................... ' ' Naročnina za reviji »Prijatelj* in »Uspeh* znaša za vse leto Din 60'—, za pol leta Din 31*—, za četrt leta Din 17-—. Posamezna številka Din 7-—. Izdajata konzorcij revij »Prijatelj* in »Uspeh*. Odgovoren za izdajateljstvo, uredništvo in upravništvo Emil Podkrajšek, tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani, predstavnik Miroslav Ambrožič, oba v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo sta v Ljubljani, Dalmatinova ul. 10/1. Telefon 24-87. Veselje vsake gospodinje je lepa posteljnina. Njen ponos je okusno opremljen dom. Ona dobre ve, da so v skrbno urejenem domu mož in otroci srečni. Pri taki družini se vsak dobro počuti, ker se povsod vidi dober okus gospodinje. Zato obrača gospodinja pri nabavi perila, odej, puha za pernice in blazine, potem pri nakupu zaves, pregrinjal, preprog in drugega blaga največ pozornosti na vzorec, kakovost in na ceno. Vse, kar potrebujete za dom družino, Vam dobavi v Vaše veselje in zadovoljnost tvrdka auefine šjubffctfia