TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje Številka 5, letnik 20 12. 03.2009, cena 1,13 € hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče Knjižnica sp ZASAVC 2009 •jK9fAQ7 12 Zagorje ob Savi) COBISS 0094424,5 i:031726 814 /T smos J Aleš: 041615 050 Samo: masažni aparati www.semos.si Cagaiem SRmßa m sOa Poiščite več informacij na WWW.rSn.SI Sadovi literarnega n m V7 Dümü mmmi {dlsimfl _ Ofctr U/unuj-a/li . _ PNEUMATIC TRADE Delovni čas: pon - pet 8-12 in 13-17, sob 8-12 nedelja ob lepem vremenu obratuje pralnica 9-12 Tel.: 03 563 18 31 Faks.: 03 563 18 32 GSM: 041 758 578 Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8/b Trbovlje. Tel.: 03 563 18 30 JP5 www.jps-pneumatic.si JP5 jurij.plevcak@siol.net JP5 NAJNOVEJŠA AVTOPRALNA LINIJA Z NEŽNIMI CAR LITE KRTAČAMI MONTAŽA, CENTRIRANJE, MENJAVA OLJA, FILTROV, PLOŠČIC PREGLED IN DIAGNOZA VOZILA NA TESTERJU (ontllMMlIdl' DmumO SUPER PONUDBA LETNIH PNEVMATIK: CONTINENTAL l BRIDGESTONE, MICHELIN I UNIROYAL t BARUM, GOODYEAR l SAVA C SPORTIVA, EUROTECl STAR PERFORMER DUNLOP t HANKOOK t TOYO EH3 ALU PLATIŠČA,JEKLENA PLATIŠČA, KOMPLET KOLESA ZAVORNE PLOŠČICE: TEXTAR, MINTEX FILTRI: FIAAM, FRAM SVEČKE: BERU, BOSCH IZPUHI: WALKER, NOVAK AKUMULATORJI @ ZEPOZJAŽA Marjan Šarec, Tilen Artač s spremljevalko, Jure Godler, Jure Mastnak in Sašo Hribar - zvezde večera Sašo in Fanči - samo Angelca še manjka Sašo Hribar s črno kitaro Ob plakatu za knjigo Razgaljeni še lepo oblečena prodajalka Poglejmo malo zgodovine radijskega humorja. Po osvoboditvi ga dobra tri desetletja zaznamuje Fran Milčinski ležek, ki navdušuje radijsko publiko s skeči, aforizmi, igrami, šansoni in popevkami, od katerih so mnoge ponarodele. Mojster slovenske besede. Potem nastopi praznina, dokler se pred dobrimi osemnajstimi leti ne pojavi Sašo Hribar s svojo oddajo Ga Ga... Osvoji večino poslušalcev. Nekaj časa sodeluje z Emilom Filipčičem, potem pa ostane sam s svojimi dvanajstimi liki, med katerimi so glavni Božo, Fanči in Angelca. Pa še Sandi Čolnik, ld mu poslušalci večkrat pojejo levite, kako da se spušča na raven takih oddaj, ko je vendarle pameten. Take izjave so dajale oddajam dodatno sol. Sašo, ki like obvlada tudi miselno, je naj večji imitator vseh časov, smo bili prepričani. Pa je dobil družbo. Prihajajo mladci, ki so prav tako dobri. Jure Mastnak, Tilen Artač in Marjan Šarec presegajo s svojim imitiranjem drug drugega. Da ne govorimo o Juretu Godlerju, ki poleg tega še komponira, čara in piše. In Jure piše zelo dobro. Na predstavi v domu Svobode Trbovlje so v ponedeljek, 23. februarja 2009 predstavili njegovo len j igo Razgaljeni, Id pripoveduje o doživetjih gaga-jevcev na radiu, televiziji in na prireditvah po Sloveniji v zadnjih petih letih (www.juregodler.si ). Sašo Hribar: »Zasavci, zakaj niste volili Aleša Guliča?!« Na predstavi, ki ji je dajal ton ata Sašo Hribar, se niso mogli ogniti zasavskim problemom. Omenimo vsaj napoved ljubljanskega župana Jankoviča, da namerava to dolino zravnati in napraviti za parkirišče... Sašo, Tilen, Marjan in oba Jureta, popularni oblikovalci oddaje Ga Ga in TV oddaje Hri-bar, pa niso samo duhoviti, lepi, drzni in pametni. Odlikuje jih tudi vrlina, ki ni ravno značilna za zvezde. Skromni so in prijazni. Besedilo in fotografije: Fanči Moljk vn @1 Morate prebrati: Vrsar, Medijske toplice, Meob. inšpek.. Skrb za starejše v Zasavju nad nivojem Kramarski sejem na Dolu 11.Zasavčeva salamijada Plavalna sobota v Hrastniku m Drugo srečanje ljubite Ijev Ravenske vasi Oliver live »e liubite" (fh vasi %ljjr Pekarna Leniči ubranila naslov Kofetkanje z Rajko Bajda Hm m® Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Ranči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, P.P, 79, ZAGORJE OB SAVI Telefon: 03 54 52 666, Faks: 03 54 73 166 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533,040 267 411 E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Komerciala e-mail: peter.ravnikar@gmail.com Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750,00sm, polletna 13,52 EUR <3.240,00 sit). Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. Jf ["ndo neskromna bom tokrat v L uvodniku... ...v strahu, da ne bi doživela kritik vesoljne javnosti, kot jih je predsednik države Danilo Türk po izjavi, ki se mu je relda na proslavi dneva žensk v Trbovljah (le kako se lahko z njim primerjam!?) in je zvenela za ženski del Slovenstva zelo všečno, iskreno sočustvujem s svojci mrtvih, o katerih vest je pred kratkim vzniknila izpod površja zemlje, določneje iz rova Barbare nekdanjega premogovnika Huda jama v Laškem. Poklanjam se njihovemu spominu. Sv. ICdaj? Kako? Na ti dve vprašalnici že (skoraj) imamo pravi odgovor, nimamo pa ga za Kdo? Koga? Zakaj? Dr. Grissom bi bil še kako dobrodošel. Vsaj nepristranski bi bil. Sicer pa lahko le čakamo, da bodo fo-renziki sploh smeli v jamo, kajti trenutno so jo okupirali kriminalisti. In kaj je takega rekel predsednik Türk na praznovanju dneva žensk? Na vprašanje novinarjev, kaj meni o obtožbah, da slovenski vrh še ni obsodil poboja in se poldonil žrtvam iz rova Sv. Barbara, je odvrnil: »Danes sem v Trbovljah zaradi pravic žensk, zaradi enakopravnosti žensk. To je prvorazredna tema v Sloveniji - in tudi politična in o nobeni drugi ne bom dajal izjav. Našel bom čas, ko bom odgovoril tudi na vprašanja o žrtvah v Hudi jami. O drugorazrednih temah, kakršne so politične manipulacije okrog žrtev, pa ne bom govoril.« Pa je nastal vik in krik, češ da ima predsednik žrtve poboja za drugorazredno temo. Ampak - med predzadnjim in zadnjim izrečenim stavkom je bila PIKA. O, ja, seveda se bo zgodilo ravno to - politične manipulacije okrog žrtev (predsednik pravi, da so že!")- in to JE drugorazredna tema! Med tem časom sc je slovenski vrh poklonil spominu na pobite v Hudi jami, predsednik pa se ni opravičil, kot so ga je pozvali iz dela opozicije. Le zakaj ne? Človek bi dejal, da tako inteligenten mož že ve, da ima prav, ko... »in pozivam vse politične stranke, da povojnih pobojev ne uporabljajo kot tematiko predvolilne kampanje.« In...zakaj toliko besed o tem v Zasavcu? Hm, Zasavje je prepreženo z rovi po dolgem in počez in v globino in...oprostite, politika je kurba! % Urednica Marta jff w$mm šmm me v Comedy Store v Hollywoodu in je član akademije Magic ‘:'y___________Castle. Slika: Fanči Moljk 0 m tem Povprečne Slovenke so statistično za 3,4 leta starejše od moških, 94 % jih je zaključilo srednjo šolo, 75 % jih nadaljuje s študijem, ko rodijo prvega otroka imajo osemindvajset let, na uro so plačane za 5 % manj od moških, živijo pa 9,1 leta dlje od moških. Decembra 1977 je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila 8. marec za dan ZN za pravice žensk in mednarodnega miru. Geslo letošnjega dneva žensk je Ženske in moški združeni v prizadevanjih za ustavitev nasilja nad ženskami. Konec septembra 2008 je v Sloveniji živelo 2.053.740 prebivalcev, od tega 50,1 % žensk. Na leto se povprečno rodi več dečkov kot deklic, do 60 leta starosti jih je več kot žensk, potem se razmerje obrne, saj ženske zaradi genetskih, socioloških, zdravstvenih in drugih razlogov umirajo starejše kot moški. Konec junija 2008 so bile ženske v povprečju stare 42,8 leta, moški 39,4 leta. Umrli moški so bili v letu 2007 povprečno stari 69,1 leto umrle ženske 78,2 leta. V zadnjih 30-ih letih se je povprečna starost umrlega moškega povečala za 6,3 leta in umrle ženske za 7,8 leta. Pričakujoča starost rojenih deklic v letih 2006-2007 je 82 let življenja, dečkov 74,9 leta. Povišuje se tudi starostna meja mater ob rojstvu otroka, saj so bile leta 2007 v povprečju stare 29,9 leta, ob rojstvu prvega otroka 28,2 leti. Kar 3.108 žensk, ld so v letu 2007 rodile prvič, so bile starejše kot 30 let. Pred 35-inri leti je bilo 30 % vseh žensk brez izobrazbe, le petina jih je imela višjo šolo od osnovne šole, le 2 % višjo od srednješolske. Po letu 1980 se je razmerje začelo obračati, zato je po letu 2000 imelo še 10 % prebivalk Slovenije nedokončano osnovno šolo, danes se je število znižalo na 5 %. Razveseljivo je, da je bilo med prebivalci Slovenije starih od 20 do 24 let, več ljudi z najmanj dokončano srednjo šolo kot v EU, saj jih je bilo pri nas 94,3 % žensk in 89 % moških, to je za 13,5 % več kot v EU. Kljub temu, da se je povečal delež študentk v starosti med 19 in 23 let na 60 %, je le tretjina žensk vodila pedagoški proces na visokošolskih zavodih. Pri mlajših je razmerje bolj uravnoteženo kot pri starejših, kjer prevladujejo moški. V raziskovalno - razvojni dejavnosti se razmerje med spoloma vztrajno zmanjšuje v škodo žensk. Brezposelnost je bila v januarju 2009, po podatkih Eurostata, pri nas 4,9 %, kar je ugodnejše v primerjavi z evropskim povprečjem 7,6 %. Pri tem se je delež brezposelnih žensk pri nas, v primerjavi z decembrom lani, znižal za 0,5 % pri moških pa zvišal za 0,9 %. Ker brezposelnost moških povsod narašča, bo kmalu enak delež obeh spolov. Po mednarodno sprejetih statističnih standardih za izračunavanje razlik med plačami obeh spolov, upoštevajoč bruto plačo kot osnovo izračuna, je znašala plača žensk v povprečju 95 % plače moških. Ženske so imele 6,48 €, moški 6,82 € na uro. So pa zaslužile več v gradbeništvu, za kar 19,1 %, pri oskrbi z elektriko, plinom in vodo za 4,1 %, vendar je to posledica njihove višje šolske izobrazbe in bolje plačanih poklicev v teh dejavnostih, saj je njihov delež v teh dejavnostih višji od deleža moških. Največja razlika, kar za 30 % med plačami v prid moških, je v zdravstvu in socialnem varstvu,. Kljub 35 % kandidaturi na lanskih državnozborsldh volitvah, je bilo izvoljeno 78 poslancev in 12 poslank. V vladi je poleg predsednika 5 ministric in l5 ministrov. Po zastopanosti žensk v zakonodajni oblasti se Slovenija uvršča na rep evropskih držav. Stopnja tveganja revščine je bila v letu 2007 v Sloveniji 1 1,5 %. Večinoma so bile ženske na višji stopnji revščine od moških. Posebej so izstopale ženske, ki so živele same, vendar so jim zelo blizu tudi moški, ki živijo enako. Junija 2008 je bila socialna pomoč izplačana 21.668 ženskam, ki predstavljajo 55 % vseh upravičencev. Članice EU, Norveška in Islandija, imajo 16 % stopnjo tveganja revščine. Nižji delež revnih kot pri nas imajo Nizozemska, Norveška, Češka, Islandija in Švedska, enakega kot Slovenija pa ima Avstrija, Danska in Finska. Po tekstu Nelke Vertot in Andreje Kozmelj, objavljenem na straneh Zavoda za statistiko RS, povzela: Irena Vozelj dni brez alkohola Preventivna akcija 40 dni brez alkohola, ki se je začela na pepelnično sredo, v znamenju štiridesetih postnih dni, je simbol skupnih prizadevanj za zmanjšanje posledic prekomernega uživanja alkohola. S pridružitvijo pobudi 40 dni brez alkohola lahko simbolno izrazite solidarnost z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja v družinah in nezdravih odnosov, zaradi nesreč na cestah in pri delu, zaradi bolezni, ki so posledica alkohola... Samo s skupnimi močmi lahko naredimo svet prijetnejši in vsak dan šteje! V dneh med 25. februarjem in 11. aprilom 2009 se lahko kadarkoli pridružite akciji 40 dni brez alkohola! Poleg osebne odločitve lahko sodelujete tudi kot družina, skupnost, društvo ... in na prireditvah v tem času ne ponujate alkoholnih pijač. Kaj lahko pridobimo, če zmanjšamo pitje alkohola? • boljše odnose v družini • boljši spomin, boljše spanje, več energije • manjše tveganje za okvaro možganov, jeter, srca • manjše tveganje za povišan krvni tlak • manjše tveganje za nastanek raka • manjše tveganje za poškodbe na cesti in pri delu • manj možnosti za težave v službi • manj možnosti za spore ali prepire Popolnoma normalno je, če pijemo malo ali nič alkohola. Nevljudno je drugim vsiljevati alkohol. FUtäreitc 0 iijiii Zagorski občinski svet je imel v ponedeljek, 2. marca 2009, 16. redno sejo. Vodil jo je podžupan Janez Vovk. Župan Matjaž Švagan je v poročilu o tekočih aktivnostih dejal, da gradnja obvoznice poteka po načrtih. Počitniškega kompleksa v Vrsarju zagorski občini še ni uspelo prodati, zato je morala zamrzniti izvajanje nekaterih projektov, ki jih je vsebovala optimistična različica proračuna. Največ sredstev se je vzelo investicijam v cestno infrastrukturo. Del opozicije je župan razburil z namigom, da je Občina pod določenimi pogoji pripravljena prevzeti v najem letno kopališče Hotela Medijske toplice. Pojasnil je, da se bo to zgodilo le v primeru, da najemodajalec zagotovi ustrezno usposobljeno reševalno službo in uredi še nekaj drugih stvari. Zatrdil je, da občinski proračun zaradi morebitnega prevzema Medijskih toplic ne bo trpel niti za cent. Prepričan je, da se bo v tem primeru proračun kvečjemu povečal, kot se je po njegovih besedah v obdobju, ko je bila zagorska občina stečajna upraviteljica Medijskih toplic. Takratno stanje naj bi bilo boljše kot sedanje, ki ga je Švagan označil kot sramoto za zagorsko občino. O čem se je še razpravljalo in odločalo? Občinski svet je dal soglasje k razsodbi upravnega sodišča, ld je ugodilo pritožbi Gašperja Koprivška, da je on upravičen postati občinski svetnik namesto Alojza Pavloviča. Tako je svetniško mesto izgubil Ivo Potočnik, ld je sprva prevzel Pavlovičev sedež. Potočnik ni želel govoriti o tem, kako se bo odzval na to odločitev sodišča. V drugi obravnavi so svetnild potrdili Odlok o ustanovitvi Medobčinskega inšpektorata in redarstva Zasavje s sedežem v prostorih nekdanjega davčnega urada v Trbovljah. Prav tako v drugi obravnavi so se strinjali s spremembami in dopolnitvami ureditvenega načrta za obrtno-industrij-sko cono Toplice ter občinsldm podrobnim prostorskim načrtom za območje Loke v Kisovcu. V prvi obravnavi pa Zagorsko krožišče v prvem mraku so pritrdili spremembam in dopolnitvam zazidalnega načrta za območje Etijevega industrijskega kompleksa. Potrdili so, da bo za pridobitev potrdila o ustreznem odvo-dnjavanju komunalne odpadne vode, ld je eden od pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja, potrebno odšteti 21,30 evra, v primeru terenskega ogleda pa bo potrebno za prevoženi kilometer plačati 60 centov, medtem ko bo režijska ura terenskega ogleda stala 19,20 evra. Poleg tega je občinski svet dal soglasje k statutu Mladinskega centra »Vašhava« in novemu imenovanju Rudija Medveda za direktorja Delavskega doma za naslednjih pet let. V znak moralne podpore ukrepom za zajezitev posledic recesije je bil sprejet še sklep, da se sejnine s 1. aprilom znižajo za štiri odstotke. Besedilo: Boštjan Grošelj, slika: St.R. Dol Bmica V zadnjih dneh februarja so polagali zbirni kanalizacijski vod na Brnici in ga v naslednjih dneh nadaljevali na Dolu. Ker je vod po Hrastniku že zgrajen, bodo cevi povezali le do Rildovega mosta. Za Savo pa so začeli tudi z gradnjo čistilne naprave. Sliki in besedilo: F.M. 0 fUMftag&f Zakaj so pred hrastnišlco šolo podrli drevesa? Hrastnišlci krajani, ki se radi sprehodijo iz centra do stadiona mimo hrastniške šole, se sprašujejo, zakaj je bilo treba podreti okrasna drevesa, Id so lepšala ta del poti. Pozanimali smo se na oddelku za prostor in okolje, kjer je Jože Gole povedal: »Na tem mestu je bilo opravljeno velik del infrastrukture, zato je bilo treba drevje odstraniti. Bo pa tukaj nova zasaditev dreves in grmovnic, ld ga bo izvedlo Vrtnarstvo Celje. V načrtu je bilo že v lanskem letu, vendar iz različnih vzrokov ni bilo realizirano...« Slika in besedilo : Fanči Moljk Zaposlitveni sejem v Zagorju ZRS za zaposlovanje, Območna služba Trbovlje skupaj z Regionalnim centrom za razvoj organizira zaposlitveni sejem 2009. Sejem bo potekal 19. marca v Zagorju, v prostorih Kulturnega centra Delavski dom Zagorje od 9.00 do 13.00 ure. Geslo letošnjega zaposlitvenega sejma je Poišči možnost, ujemi priložnost. Za delodajalce in iskalce zaposlitve je sejem priložnost in možnost neposrednega komuniciranja o povpraševanju na eni in ponudbi na drugi strani. Sejem je organiziran že tretje leto in pričakujejo veliko število obiskovalcev. Na sejmu bodo delodajalci predstavili aktualne potrebe po kadrih, možno pa bo tudi opraviti zaposlitvene razgovore. Na voljo bodo predstavitvene stojnice, kjer bo prostor za promocijski material in dostop do interneta. Organizatorji pričakujejo zanimive informacije o podjetjih, o njihovih dejavnostih in o prostih delovnih mestih in podatke o poklicih, ki jih zaposlujejo. MaH Nizko povpraševanje po cementu Letošnji januar in februar sta trboveljskim cementarjem prinesla precejšen upad prodaje cementa glede isto obdobje preteklega in predpreteklega leta. Predsednik uprave Iztok Virant je povedal, da so letošnji načrt prodaje že trikrat popravljali in to v zadnjih treh mesecih. Potrebe po cementu so se na slovenskem trgu s predvidenih 1,5 milijona ton v novembru znižale decembra na 1,44, januarja pa na 1,33 milijona ton. Po predvidevanjih LC pomeni to v primerjavi z lanskim letom 12 % znižanje potreb trga in s tem 1 6 % nižjo realizacijo. V lanskem letu naj bi v LC prodali dobrih 600.000 ton cementa in dosegli 8 milijonov evrov dobička. V letošnjem letu bodo morah 110.000 ton svojega cementa nadomestiti s cenejšim cementom iz sestrske cementarne v Retzneiu. O likvidnosti zaenkrat še ne morejo govoriti zaradi spreminjajočih cen energentov. Za to porabijo največ premoga in petrolkoksa. Dovoljenje za uporabo alternativnih goriv še vedno čakajo. Po Virantovih besedah bi tako kurili plastiko in olja, gum pa ne. V prihodnje računajo tudi na mulj iz čistilnih naprav. MaH O trboveljskih odpadkih JP Komunala Trbovlje uporabnike svojih storitev v občini Trbovlje z zloženko obvešča o programu zbiralnih akcij za leto 2009. V letu 2008 je bilo v Trbovljah na ekoloških otokih in v zbirnem centru Neža zbranih 395 ton embalaže in papirja, kar pomeni 21,6 kg na prebivalca letno. To je za 27,8 % več kot v letu 2007 (16,9 kg). Zbrano je bilo 210 ton odpadnega lesa, vključno s kosovnimi odpadki iz lesa, 8,7 tone so prinesli televizorji, monitorji in računalniki, ostala odpadna električna in elektronska oprema je tehtala 26,7 ton, odpadne gume 39 ton, nevarni odpadki iz gospodinjstev pa 4,2 tone. Na regijsko odlagališče Unično je bilo lani odloženih 6.570 ton odpadkov. Nujno potrebno je čim več odpadkov zbrati ločeno in jih reciklirati, čim manj pa odložiti na odlagališča. Občani naj bi odpadke pri zbiranju dosledno ločevali. V zbirnem centru Neža lahko oddajo brezplačno kosovne odpadke, embalažo, nevarne odpadke iz gospodinjstev, gume vsak delavnik od 7.00 do 15.00 ure, ob sobotah od 9.00 do 13.00 ure. V mesecu aprilu bo JP Komunala Trbovlje pričela izvajati projekt z naslovom “V zbirnem centru Neža oddajamo odpadke, ld ne sodijo na odlagališča” v sodelovanju z e ko šolo, učenci OŠ Tončke Čeč in njihovimi starši, ld bodo v zbirni center pripeljali odpadke. Ob oddaji bodo prejeli ustrezno nalepko, ld jo bodo v šoli nalepili učenci na plakat. Več nalepk pomeni več točk pri uvrstitvi v rezrednem tekmovanju za najboljši razred, več zbranih odpadkov za ponovno predelavo in... ti odpadld ne bodo polnih regijskega odlagališča. Akcija zbiranja kosovnih odpadkov za mesto Trbovlje bo trajala od 30. marca do 6. aprila, v primestnih KS bodo od 27. marca do 30. marca nameščeni zabojniki za zbiranje kosovnih odpadkov. MaH Hrastnišlci steklarji se ne dajo Steklarna Hrastnik 94 % svojih izdelkov izvaža v evropske države in ko se je lani pričela nakazovati recesija, so začeli iskati notranje reserve in nove trge. V lanskem novembru so morah zaradi zmanjšanja naročil v poslovni enoti Vitrum ustaviti linijo za proizvodnjo namiznega programa ah steklenih izdelkov za promocijo industrije pijač in linijo za darilni program. Takrat so se v vodstvu odločili, da poiščejo nove naročnike na indijskem, azijskem in ameriškem trgu. Uspeh so in pridobili za petnajst do dvajset odstotkov novih naročil. Tako so v teh dneh ponovno zagnali linijo za proizvodnjo namiznega programa, drugo pa nameravajo v aprilu in za letošnje poslovno leto načrtujejo pozitiven rezultat. V Specialu je stanje bolj nevzpodbudno. V enoti proizvajajo specialno embalažo za steldo in naročil imajo le še za dva slaba meseca, medtem ko so jih bili prej vajeni za štiri mesece vnaprej. Hčerinsko družbo Opal pa je prizadel velik upad naročil za steklene dele svetil in vodstvo razmišlja o uvedbi skrajšanega delovnega časa. MaH 1 m Gola hrastniška OŠ na Logu ~7CX CA /n mifeac 01 Te dni se je končno posrečil sklic glavne obravnave na okrajnem sodišču v Trbovljah v zadevi LC proti Boštjanu Pihlerju, aktivistu Eko kroga, ki ga podjetje toži zaradi razpošiljanja elektronske pošte, ki je škodovala ugledu firme. Kakšna elektronska pošta kroži po medmrežju Zasavčani zagotovo vedo in se nemalokrat tudi strinjajo z ugotovitvami aktivistov Eko kroga, med katerimi je sicer najbolj aktiven Boštjan Pihler. O vsebini sporne e-pošte iz leta 2006 le na kratko. V njej je letak s Hitlerjevo sliko z otroci, do katerih je prijazen, medtem pa je kriv za številne smrti in Blaznekovo, ld se je z otroci fotografiral na vsakoletnem Lafargovem literarnem natečaju za otroke, medtem ko naj bi bil kriv za načrtovanje uporabe alternativnih goriv, ld bodo škodovala zdravju zasavsldh otrok. Končni razplet: LC toži Pihlerja zaradi razpečevanja žaljive vsebine, ne pa tudi zaradi obrekovanja. Boštjan Pihler zaradi razpošiljanja nima slabe vesti, saj je vsebino razumel kot »karikirano primerjavo dveh dvoličnosti.« Pihlerja, ld je priznal, da je sporno vsebino razpošiljal, ni pa priznal avtorstva zastopa odvetniška družba Čeferin. Franci Blaznele, ld je v preteklih letih vodil LC, je decembra 2006 iz osebnih razlogov odstopil. Na razpravi je tožnika zastopal sedanji predsednik uprave Iztok Virant, ld je v LC prišel šele leta 2007 in v času spornega dogajanja ni bil v firmi. Sporno vsebino je označil kot žaljivo za LC in za zaposlene ter za njegove moralne norme nesprejemljivo: » Svobode govora ne kratimo nikomur, hočemo le zaščititi svoj ugled.« Obravnava, Id se je začela 9. marca, se bo nadaljevala 27. marca - tako se je po šestih urah obravnave odločilo okrajno sodišče v Trbovljah. MaH Velike uspešnite Andreja Frica: PLANETI V LONCU * ŠPARGLJI * 0 MARTINU, MOŠTU, GOSKI IN VINU Več o knjigah na internetu: www.grafika-gracer.si NAROČILA: info@grafika-gracer.si tel: 03 5452 666 fax: 03 5473 166 gsm: 031 822 533 XPftincti v foncit ttrfr m stafe§š% v lasa^Sn mai Posvetovanje v okviru projekta Starejši za starejše, katerega nosilka je Zveza društev upokojencev Slovenije in ima cilj izboljšati kakovost življenja in družbeno skrb, je bilo v Trbovljah sedmo po vrsti v organizaciji ZDUS. Zgledno delovanje med strokovnimi službami, humanitarnimi organizacijami in prostovoljci je predvsem posledica majhnosti okolja, saj se ljudje se med seboj bolje poznajo kot v velildh urbanih sredinah. Projekt Starejši za starejše so, kot je povedala pokrajinska ko-orinatorka Irena Drenik, začeli v Zagorju izvajati med prvimi v državi (leta 2004), sledili pa so mu kraji od Litije do Radeč. Anketa, ki jo je izpolnjevalo okoli 6.000 starejših občanov nad 69 let v tem delu države, je pokazala, da je prvi in glavni problem osamljenost. Na drugem mestu je strah pred nasiljem in na tretjem skrb za gmotno preživetje. Na posvetu so o svojih izkušnjah spregovorili predstavniki iz več kot tridesetih organizacij in ustanov, ld so v današnji družbi nosilci odgovornosti za starejšo populacijo: domovi upokojencev, zdravstvena služba, patronažna služba, centri za socialno delo, invalidska dru- štva, humanitarne organizacije, medgeneracijska združenja, skupine za samopomoč,... Iz poročil in razprave je Ana Spat, vodja komisije za socialna vprašanja pri ZDUS, zaključila, da se iz dobrih zasavskih izkušenj lahko in morajo učiti tudi druga okolja, kjer je skrb za starejše na precej nižji ravni. Beseda je tekla tudi o prostovoljstvu, ki je po mnenju razpravljavcev premalo cenjeno oziroma vrednoteno, pospešiti je treba ustanavljanje medgeneracijskih centrov, ki bodo delovali pod okriljem oddelkov za družbene dejavnosti v občinah, predvsem pa uskladiti delovanje zdravstva in sociale oz. normative, ki bodo enako veljali za delo v obeh vejah. Ob prizadevanjih, da bi starejši živeli v svojem bivalnem okolju tudi v visoki starosti, bo nujno potrebno poskrbeti za reševanje njihovih stanovanjskih problemov z gradnjo varovanih stanovanj. Vsi udeleženci v projektu Starejši za starejše, predvsem pa ZDUS, želijo trdno partnerstvo z vlado in konkretne rešitve problemov. Sklepna ugotovitev posveta je bila, da je zasavska skrb za starejše (nad 69 let) lahko zgled za druga okolja. Besedilo: MaH Q Furtfmi Tradicija praznovanja Dneva žena je v Trbovljah krepko zakoreninjena. Ohranja pa jo SD Trbovlje, ki je tudi letos, v sodelovanju s trboveljsko 'borčevsko' organizacijo, pripravila proslavo v Delavskem domu Trbovlje. Slavnostni gost letošnje proslave je bil predsednik republike z ženo Barbaro Miklič Türk. Prihod predsednika republike v gledališko dvorano DD Trbovlje Mednarodni praznik žensk je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Clara Zetkin se je zanje začela bojevati leta 1889, pobudo za praznovanje dneva žensk je dala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910, prvič so ga praznovali 19. marca 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, a tudi v Trbovljah. Od leta 1917 se mednarodni dan žensk praznuje 8. marca. Predsednik države dr. Danilo Türk Murencki so nastopili za vse ženske Predsednik Danilo Tiirk in Jože Bemot sta poklepetala po proslavi je v svojem govoru opisal zgodovino boja žensk za enakopravnost na vseh področjih družbeno političnega življenja. Danes so ženske že bolj izobražene kot moški, a na žalost je kar dve tretjini raziskovalcev moških. Ženskam priznava njihovo uspešnost in odločnost, a kljub temu je le trinajst poslank, med katerimi je tudi Melita Župevc. Na proslavi so kulturni del prispevali pevski zborček Murenček iz vrtca Ciciban, moški pevski zbor Zarja pod vodstvom Blaža Rojka, katerega petje je spremljal Franci Vrtačnik na harmoniki, recitatorji Mladinskega gledališča Svobode, godalni orkester Glasbene šole Trbovlje pod vodstvom Katje Mi-kula, Un 's Trboul in plesalke Plesne šole Urška. Voditelj proslave Jože Bemot je med drugim povedal, da so bile ženske tudi med drugo svetovno vojno zelo aktivne pri organizaciji kulturnih prireditev. Gledališka dvorana Delavskega doma je bila zasedena do zadnjega kotička, bučen aplavz pa nagrada gostom in nastopajočim. lij p MAREC G DAN ŽENS K pr t: m. f? v. r* •TV- Zagodel je Godalni orkester GŠ Trbovlj V avli delavskega doma je sledilo družabno srečanje. Mnogo obiskovalcev je prisrčno stisnilo roko predsedniku in njegovi ženi in se jima zahvalilo, da sta se odzvala povabilu organizatorjev proslave. Besedilo in slike: Irena Vozelj Sobota 17j Kramarski wmmmfiß PQhiodništw Preteklo sončno soboto, 7. marca 2009, je bilo na Jurčičevem pohodu preko deset tisoč ljudi, med katerimi je bilo tudi precej Zasavcev. Na Pristavi »Kaj bi neki to bilo?« Zasavsko-posavska skupina je na pohodu občudovala Kum z dolenjske strani. S hojo so začeli v Pristavi nad Stično in se po dobrih treh urah znašli blizu Bukovice. Pohodniki so uživali ob pogledu na Kamniške Alpe, Triglav, na Zasavsko Sveto goro in številne slikovite zaselke v tej valoviti slovenski pokrajini. Fotografije in besedilo: Fanči Moljk iefaiiijMi Tradicionalni kramarski sejem na Dolu, kjer so nabavljali suho robo, orodje za pomladanska dela in sadike že naši pra pra dedje, se je tokrat, na torek, 10. marca 2009, za spremembo kopal v soncu. Že nekaj let je bilo namreč deževno ali pa je snežilo. Tokrat je prišlo okoli dvaintrideset prodajalcev, ld so bili s prodajo še kar zadovoljni. Starejša krajanka se je smejala: »Samo da mi spet ne prineseš metle, mi je rekel mož...« In jih je seveda vzela - tri, ker so bile cenejše. Med novostmi lahko omenimo stojnico Andreje Doberšek Razdevšek s Kovka, ki je opustila službo cvetličarke in ima kot dodatno dejavnost prodajo domačih kmečkih izdelkov: potice, pecivo, kis, cvetlične aranžmaje,.. Tokrat je imela darilce tudi za dolske copatarje, ki imajo ob 10. marcu v svojem društvu še posebno slavje. Letos bo to 13. marca, ker je petek. Čeprav je petek - trinajsti, ne pričakujejo težav. Andreja s Kovka na kmetiji prodaja domače izdelke. Prodaja domačega cvetja iz Krnic blizu Savne Peči Besedilo in sliki: Fanči Moljk Si Spoštovane izdelovalke in izdelovalci salam, ljubitelji kmečkih dobrot, drage bralke, spoštovani bralci in vsi ljubitelji druženja ob dobri hrani in pijači, predvsem pa ob konstruktivnem pogovoru o salamarskih izkušnjah! Prvi april se približuje z veliko hitrostjo in pred zasavskimi salamarji je ponoven izziv, da na pokušino dajo svoje salamarske dosežke. NASLOV. TELEFON, GSM Datum: Prijavnico pošljite na naslov Zasavc, pp 79, 1420 Zagorje ob Savi Tel.: 03 56 22 734 Fax 03 56 32 734 GSM 040 267 411 ali 041 458 444 Če so bili salamarji prejšnja leta zaskrbljeni zaradi pre-visokih zimskih temperatur, jih morda letošnja, precej hladnejša, zima ni pustila »hladne«. To pa naj bi pomenilo, da so se z veseljem in optimizmom podali z okusno maso mesa in začimb v čreve. Naš glavni grešnik Mojmir verjame v odlične salame in to vsako leto in tudi sline se mu v potokih cedijo pred vsakim prvim aprilom. Z mirno vestjo osvaja salamce in več jih je, bolj je srečen. Imeti jih hoče petdeset in prvi april gor ali dol. Komisija, ki bo ocenjevala vzorce, rabi strogo ločene divjačinske salame in »domače salame«, zato na prijavnici označite, kakšne salame prijavljate. Da vas premamimo k sodelovanju tudi letos, smo vam »na trnek« nataknili dva utrinka lanske, 10. zasavčeve sa-lamijade. Letos bo še bolj salamarsko! Pridružite se nam! Izpolnite prijavnico, ki je pred vami in se nam pridružite na salamarskem pra- zniku na Vidrgi, tako kot že desetkrat poprej. Lepo nam bo in vsekakor salamarsko okusno. Prijavnico pošljite na naslov Časopis Zasavc, p.p. 79, 1420 Zagorje ob Savi do 26. marca 2009. Vzorce boste tokrat prinesli kar »Na Vidrgo« - več v naslednji številki Zasavca. PRIJAVNICA ZA 11. ZASAVCEV» SALAMI J AD» I. MALTRAVNA 166» NAVIDR6I Na salamijado prijavljam........ vzorcev salam, od tega . domačih, kmečkih salam ..divjačinskih salam hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče IME................... PRIIMEK.. f »\GraFTKa w gracer Q Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 OU 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani /Ax snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z a m jt možnostjo sponzoriranja postanite ULcLU 1 trženje in produkcija za gospodarsko * interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP .... . , , E-mail: atv.signal@siol.net NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI !■: i '• OBJAVA NA ATV SIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroprom.si uprava 03-56-57-150 > elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > barSedmica trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 storitve 03-56-57-150 etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 KŠEFTI GSM 040 16Z 411 ELKOPLAST d.o.o. Bevško 2,Trbovlje,Tel: 56 26 466 in 56 32 860 VSEVRSTETALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROG, TEKAČEV, UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE Novo v Trbovljah - Franšizna prodajalna MERKUR ELKOPLAST Bevško 3a, 1420 Trbovlje Vse kar si želim! Telefon 03 56 30 666 in 03 56 30 667 IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje. štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MARN s.p.,Vransko 18b,3305 Vransko Tel./fax:03 5725 106, gsm 041 508 655, 031 814 999 e-mail:slavica.mam@siol.net,www.marn.informacija.net "7 A\/n ® POMWliM Podjetniška stran Irene Meterc: Garancije sldada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere Slovenski podjetniški sklad je v Uradnem listu dne 6.3.2009 objavil javni razpis za garancije sldada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere. Predmet razpisa so garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere, ld jih razpisuje Sklad v sodelovanju z bankami. Namen javnega razpisa je spodbujanje mikro, malih in srednjih podjetij za izvedbo operacij, ld omogočajo konkurenčno uveljavljanje na trgu, izboljšanje tržnega položaja ter širitev dejavnosti in izboljšanja financiranja obratnih sredstvih v težjih gospodarskih razmerah. Ugodnost kredita je izražena v nižji obrestni meri, ročnosti kredita in možnosti koriščenja moratorija pri vračilu kreditov. Garancija Sldada predstavlja povečano možnost pridobitve kredita za tista podjetja, ki nimajo zadostnih jamstev za zavarovanje bančnega kredita ali za podjetja, ki želijo del svojih jamstev sprostiti za nov investicijski ciklus. Roki za predložitev vlog so: 20.03.2009, 10.04.2009, 10.05.2009. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na naslovu www.podjetniskisklad.si. ZRSZ objavil razpis za sofinanciranje usposabljanja za večjo zaposljivost Predmet razpisa je sofinanciranje usposabljanja zaposlenih ter izobraževanja za stroške nastale v programih usposabljanja za leto 2009 ali za leto 2010. Udeleženci usposabljanja morajo biti v času vldjučitve v posamezni program usposabljanja v rednem delovnem razmerju pri vlagatelju. V okviru projekta so kot ciljne skupine določeni vlagatelji, ki kandidirajo za sofinanciranje upravičenih stroškov, nastalih z vključitvijo zaposlenih oseb v mikro in malih podjetjih, in zaposleni v podjetjih, ld so upravičena do subvencij v skladu z Zakonom o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa. Prvi rok za oddajo vlog na razpis je 20. marca 2009, drugi razpisni rok je 19. junija 2009, tretji razpisni rok je 18. septembra 2009 in četrti razpisni rok 15. januarja 2010. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na naslovu www.ess.gov.si. Mednarodna konferenca PODIM in izbor najboljšega start: up podjetja V sredo 25. in četrtek 26. marca 2009 se bo v hotelu Habakuk v Mariboru odvijala 29. mednarodna konferenca o podjetništvu in inoviranju PODIM. Rdeča nit tokratne konference bodo »Zmagoviti produkti« -izzivi razvoja dobičkonosnih izdelkov in storitev. Na njej pričakujejo okrog 400 podjetnikov, managerjev, tržnikov, vodij razvoja in raziskovalcev, ld bodo razpravljali o izzivih ustvarjanja zmagovitih izdelkov, ld so sposobni zadovoljiti kupčeve potrebe, prinašati dobiček in zagotavljati dolgoročno konkurenčno sposobnost podjetja. V okviru konference bo potekala tudi svečana razglasitev zmagovalcev slovenskega tekmovanja start-up podjetij. Namen tekmovanja Start: up je poiskati najboljša novoustanovljena slovenska podjetja z inovativnimi idejami in globalnim tržnim potencialom. Na podlagi povzetkov poslovnih načrtov in ob upoštevanju temeljnih pravil tekmovanja je med opravljenimi predstavitvami strokovna komisija izbrala 7 finalistov (po abecednem vrstnem redu): • G-l d.o.o. je registriran za proizvodnjo drugih delov in opreme za motorna vozila, • Konstelacija H2 d.o.o., njihova osnovna dejavnost je razvoj in izvedba energetsko samozadostnih bivalnih, poslovnih in vseh ostalih objektov, • Lumian d.o.o. se ukvarja z razvojem spletnih aplikacij, • OBS d.o.o. so lastniki mednarodnega rezervacijskega portala in razvijajo spletne rešitve, • OptiLab d.o.o. ponuja e-rešitve s področja odkrivanja, razreševanja in obvladovanja goljufij in nepravilnosti, • Uniki d.o.o. je razvojno in proizvodno podjetje »inteligentnih prostorskih medijev«, • Versor d.o.o. je proizvajalec inteligentnih sistemov za upravljanje s prometnimi tokovi. Večji del kandidatov tekmovanja je izhajal iz institucij, ld so vpisana v evidenco subjektov inovativnega okolja (podjetniški inkubatorji, univerzitetni podjetniški inkubatorji in tehnološki parki). Podjetniške ideje finalistov in zmagovalec tekmovanja ostajajo skrivnost do slavnostne razglasitve na zaključku tekmovanja start-up podjetij, ki bo potekalo v okviru konference PODIM, to je 25. marca 2009 ob 19:00 uri. Organizator tekmovanja je Tovarna podjemov z osrednjima partnerjema, JAPTI in Ministrstvom za gospodarstvo ter ostalimi pokrovitelji. Zaposlitveni sejem ZRSZ Ker na ZRSZ pričakujejo manjšo ponudbo zaposlitev in dela v tem letu, je število zaposlitvenih sejmov letos manjše, poleg tega pa je večina sejemskih dogodkov, na katerih nastopa ZRSZ kot organizator ali partner, bolj orientirana na: • promocijo obetavnih poklicev, • predstavitvi znanj in veščin pri vstopu na trg dela in za iskanje ponovne zaposlitve, • možnosti in priložnosti za vseživljenjsko izobraževanje, • promociji mreže za karierno odločanje in ustanovam na področju razvoja človeških virov ter • izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Zaposlitveni sejem v Zasavju z naslovom »Poišči možnost - ujemi priložnost« bo potekal 19. marca v Delavskem domu v Zagorju. StoUto Daß to S]0GCfla Qii ž^eedosb Popolna preobrazba v'1 ^Ss# / ožžzas 'UlW Cesta zmage 65, 1410 Zagorje TELEFON: (03) 56 64 186 Valvazorjev trg 8.1270 Litija TELEFON: (01) 89 81 088 mcw © S Ko smo začeli z našo akcijo, smo najavili, da preobrazba velja tudi za moško populacijo. Ne vemo, koliko je star Žan Klinc s Polja 15 v Zagorju, bo pa vsekakor zanimivo videti za spremembo tudi preobrazbo moškega dela Zasavčevega bralstva. Žan naj pohiti in pokliče Brigito v Studio Las na telefon 040 164 396 in se dogovori za ustrezen termin preobrazbe. Vse pa naprošamo, da kupone odslej pošiljate na naslov: Zasavc, P.P. 79, 1420 Zagorje ob Savi. Pa veliko sreče prihodnjič! Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! i--7,-"T 1 1 KUPON 1 1 STILSKA PREOBRAZBA ■ Ime: 1 1 1 Priimek: i I I i Ulica: i i ! Kraj: Telefon: f VGraFlKa \jKL/gracer 83? Mrest g Naložba v vašo prihodnost Poznate naj prostovoljca? Izpolnite glasovnico za naj prostovoljca zasavske regije - navedite le eno ime Veste za društvo, ki je naj društvo? Izpolnite glasovnico za najboljšo nevladno organizacijo (društvo) zasavske regije (ime enega) Eno ali drugo glasovnico ali obe pošljite na naslov Časopis Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi Glasujte in dajte priznanje prostovoljnemu delu v zasavskih društvih, ustanovah in zasebnih zavodih. S svojimi glasovi nagradite tudi organizacije - društva. Za glasovanje boste nagrajeni tudi vi, glasovalci, saj boste, z malo sreče pri žrebanju glasovnic, lahko postali dobitnik katere od naših praktičnih nagrad. In...zapomnite si datum: 27. november 2009. Veljavne bodo samo glasovnice, izrezane iz Zasavca! Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«. 83? M rest Mroža nevladnih orgomioc-i Zasavja | Naložba v vašo prihodnost " UHMOPOBJCfo^NOM MtiT»AtW GLASOVNICA ZA NAJ PROSTOVOLJCA ZASAVSKE REGIJE 05/2009 Naj prostovoljec oz. prostovoljka zasavske regije je: (Ime, priimek, nevladna organizacija, v kateri deluje) Zanj (o) glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi ž§?Mrest I Naložba v vašo prihodnost OIMUO MLOIVWÖHA !V*Cr*A UHH tvepk vxi*i »j: GLASOVNICA ZA NAJBOLJŠO NEVLADNO ORGANIZACIJO ZASAVSKE REGIJE 05/2009 Najboljša nevladna organizacija zasavske regije je: (Naziv nevladne organizacije, torej dmštva, ustanove ali zasebnega zavoda) Zanjo glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) -©,A V (Kraj in datum) / (Podpis), j- ![ < _^Q'' ^ Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79, 1410 Žacjorje Qb Savi © mšmjo Planinsko društvo Litija je v soboto, 28. februarja 2009, že trinajstič organiziralo spominski pohod Franca Štrusa, planinca, ki je aktivno deloval na tem področju. Zemljevid pohoda od Jevnice do Ihana Litijska skupina planincev pred spomenikom J. Vega Mladinski odsek Planinskega društva Trbovlje je organiziral zimski izlet mladih planincev. Izleta se je udeležilo 70 mladih planincev, ob sodelovanju večjega števila mentorjev in planinskih vodnikov. Najprej so se mladi izletniki podali na Svetino in nato nadaljevali pot na Celjsko kočo, potem pa še na Grmado in Tolsti vrh. Izlet je bil zelo zahteven, bil pa je prav prijeten in za udeležence zelo zanimiv, poučen in sproščujoč. Zadovoljni in dobre volje so se v popoldanskih urah vrnili domov. Besedilo: Tine Lenarčič Arnold Pavlič ob spominskem obeležju na Oklem Največ pohodnikov je začelo pot od Senožeti naprej do Križevske vasi, mimo Zagorice, Trojice, Tabora do Ihana, kjer je pohodnike čakal avtobus in jih prepeljal spet do Senožeti. Na poti sta bili zanimivi predvsem dve točki: Zagorica pri Dolskem, kjer je bil postanek ob rojstni hiši Jurija Vege, slavnega matematika, fizika, geodeta, meteorologa, plemiča in topniškega častnika, ld se je rodil 23. marca 1754 in drugi postanek, Id je bil ob spominskem obeležju na Oldem, kjer je 24. februarja 1944 padlo zaradi izdajstva 72 partizanov Kamniško- zasavskega odreda. Pohod je okoli dvesto udeležencev opravilo v dobrih štirih urah. Besedilo in slike: Tanči Moljk Pred kratkim je Alpinistični odsek Planinskega društva Trbovlje praznoval 60-Ietnico delovanja. Mladi člani Planinskega društva so alpinistični odsek ustanovili 22. decembra 1948 v takratni rudniški restavraciji v navzočnosti predstavnika Planinske zveze Slovenije. Člani odseka so v vseh teh desetletjih opravili tisoče plezalnih vzponov tako v domačih, kakor tudi tujih gorah, tudi na drugih celinah. Njihovi uspehi so bili pomembni v slovenski alpinistični dejavnosti. V vrstah trboveljskega alpinističnega odseka so bili znani in uspešni plezalci, ki so stopili tudi na najvišje vrhove sveta. Odsek je še vedno zelo aktiven, njegovi člani pa uspešni plezalci. Besedilo: Tine Lenarčič mjftww 0 Plaval na sobota v/ Imstilpii V soboto, 7. marca 2009, so v Hrastniku prvič pripravili PLAVALNI DAN za vse otroke in starše, ki obiskujejo šolo plavanja. Prijavilo se je preko šestdeset otrok v starosti od treh do dvanajst let, ki jih je spremljalo najmanj toliko odraslih. Ob 12. uri so hrastniški bazen napolnili najprej najmlajši, ki so staršem in prijateljem pokazali svoje znanje v plavanju, nato pa so se lahko zabavali v vodi skupaj s starši. V drugem delu so se v tekmovanju v treh različnih disciplinah preizkusili otroci od 6. leta dalje. Tekmovali so v prsni, hrbtni in prosti tehnild. Otroci in starši so bili nad tekmovanjem navdušeni, ob koncu so vsi prejeli majčke in diplome, ld so jih bili zelo veseli. Da pa so stvar še dodatno začinili, so najboljšim trem v treh starostnih skupinah podelili še diplome za posamezne rezultate. »Moto plavalne šole v Hrastniku je predvsem plavanje za varnost in zabavo in to se je videlo na plavalnem dnevu,« je povedala Tina Moljk, vodja plavalne šole Hrastnik. »Za plavalni dan smo se odločili zaradi želje staršev, da spoznajo delo vaditeljic in z obiskom motivirajo otroke še za naprej. Za ta dan so se mladi plavalci še dodatno pripravljali in stvar vzeli zelo zares.« V šolo plavanja je trenutno vldjučenih preko 80 otrok in ker je zanimanje še vedno veliko, se ves čas trudijo, da vldjučijo vse, ki se zanimajo za učenje plavanja. Vaditeljice Tina Moljk, Jana Hafner, Špela Počivalšek in Petra Kajič so vse bivše tekmovalke in svoje delo opravljajo dobro prav zato, ker so, kot same pravijo, zaljubljene v plavanje. Menijo, da bi bilo dobro vzgojiti tudi v Zasavju -kljub pomanjkanju bazenov - čim več varnih plavalcev, ki bodo kasneje v življenju radi preživljali svoj prosti čas v vodi. Besedilo: Fanči Moljk, slike: Ana Nuša Moljk © pguflvaw Iz Doma starejših občanov v Hrastniku je prišlo sporočilo, ki zgovorno pravi, da je za rajanje vedno pravi čas in starost na to nima nobenega vpliva. »Na pustni torek je bilo veselo. Spet imamo v Domu nekaj domiselnih, šaljivih in hudomušnih stanovalcev in zaposlenih, ki so na ta veseli in šegavi dan pričarali smeh na obraze naših stanovalcev. In, kot je rekla ena od stanovalk, je smeh dobro in učinkovito zdravilo. Tako smo se na torkovih skupinah za samopomoč malce krepčali z vincem, se sladkali s krofi. Nekatere sodelavke so poskrbele, da so nas obiskale male maškare - njihovi otroci. Tega smo bili veseli, saj so letos ravno v pustnem času šolske počitnice, tako je vsakoletni živahni sprevod maškar iz osnovne šole izostal. Potem pa se je nekaj uric v Domu dogajalo vse sorte. Voziček ni popravljal naš hišnik, ampak klovn. Srečali smo poštarja, ki je v teh časih krize in odpovedovanj nasmejan nosil same lepe in dobre odločbe. Čarovnice so delile kavo, imeli smo nov, nekoliko skrivnosten sprejem Recesijske Micke, ld so ji vsi ponujali svojo sobo, da lahko leži zraven njih. Tudi jutranja telovadba ni bila kot ponavadi, saj je fizioterapevtko nadomestil en ... Tu je bil še sprevod klovnov, novih pridnih stanovalk, Id se niso obotavljale pokazati kosmate noge, skratka - imeli smo se super. In še spominjali smo se, kako je bilo nekoč, ko je bil v Hrastniku šel vsako leto bogat in humorja poln pustni sprevod skozi cel Hrastnik do savskega mostu, kjer so vrgli Pusta v vodo. Bili so plesi in zabave in bili so ljudje, ld so resnično znali poskrbeti za pustno norčavost.« To je zapis socialne delavke Jasne Rižner Kosm in pod njega bi se zagotovo podpisali vsi stanovalci Doma starejših Hrastnik. Dom starejših Hrastnik mßt\/£NO 0 Srečanj je bilo med letom veliko več, vendar so se tokrat namesto na poljanah Ravenske vasi in strminah Iskranjce srečali v gasilskem domu na Ravenski vasi na pustno soboto, 21. svečana. Iskranjca, najvišji vrh v trikotniku med Savo, Kotredeščico in Slačnikom je s svojimi 677 metri med poznavalci že dolgo znana. Bolj obiskana je postala leta 2006, ko so Zupanovi v aprilu postavili razgledno tablo. Tej se je v februarju naslednje leto pridružila še vpisna skrinjica z zvezkom. Narejena je bila v orodjarni Hella Lux Slovenija, prinesel in pritrdil pa jo je Mojmir Maček. Od takrat dalje so obiski dokumentirani in v zvezku je mogoče prebrati marsikatere informacije, sporočila, občutja pristopnikov, podatke o vremenu, o smrdenju iz cementarne, o gobah, kačah,... Neutrudni Drago in darila za pohodnike Ta nadvse atraktivni razgledni vrh nad Ravensko vasjo je povezovalec »Ljubiteljev Ravenske vasi«, ld so se sestali 21. februarja letos že drugič. Takrat so zamenjali vpisno knjigo, iz stare prebrali najbolj zanimive prigode in jih v pripovedovanjih obnovili. Prešteli so vpise in ugotovili, da se je v knjigo od februarja 2008 do februarja 2009 vpisal 2101 pohodnik. Prvi zvezek nosi 866 vpisov, tako je vseh vpisov skupaj 2967. Utrinki iz vpisne knjige: Drugega marca 2008 je Drago Sikovec vatno pripeljal Marto Drnovšek, staro osemdeset let, in Ivana Drnovška, še leto starejšega, na Iskranjco. - Iz knjige je razbrati, da so bile od 21. pa gotovo še 26. marca lani prave zimske razmere! - Zadnjega marca je prvič stopil na vrh Alojz Povše in obljubil, da bo še veliko srečanj. Da je obljubo je držal, dokazujejo kasnejši vpisi. - Tudi o potresih 19. in 20. aprila je zabeležka,- Šestindvajsetega aprila je neutrudni Drago organiziral prvi nočni pohod na Iskranjco. Udeležilo se ga je 12 pohodnic in pohodnikov,- Zapisano je, da se je prvega maja na vrh povzpelo 57 pohodnic in pohodnikov, kar je rekord za en dan .- Boris, ki je lani v začetku novembra srečal Abrahama, 16. ob dveh popoldan pa je sklical na vrhu sestanek pohodnikov, da so reševali tekoče zadeve.-Marija Remih je na božični dan zapisala, da je pravi beli božič, malo pred pol peto popoldan pa je doživela še snežni metež,- Trije, Marija Remih, Ani in Custi Koncilja so zabeležili, da so prehod iz starega leta v novo pričakali na vrhu Iskranjce,- Prvega februarja so obilje snega izkoristili trije Šikov-čevi, Gašper, Mišo in Stanislav, za pnn evidentirani (in verjetno tudi dejanski) spust z bordom in s smučmi z vrha Iskranjce. Danilo Bantan je zbral 190 pristopov na vrh in skupno prav gotovo največjo metražo Najboljša pohodnica, skupno tretja s 166 pristopi Zanimive pa so tudi številke vzponov za posameznike. Po skrbnem preštevanju so ugotovili, da je bil tudi v preteklem obdobju največkrat na vrhu Boris Čebin, zbral je 193 pristopov, sledil mu je Danilo Bantan, ld je bil 190 krat na vrhu, 166 krat je vrh polepšala Dragi Kolander, Veko pa desetkrat manj. Drago Sikovec je za tri pohodnike z največ zbranimi pristopi izdelal jurčke iz lesa, ld je raslo na pobočjih Iskranjce, klobase pa je dodal Igor Bučevec. Ljubitelje Ravenske vasi so za srečo obiskale tudi maškare, da pa ni bilo preveč pusto na mizah, je Irena prinesla krofe, Dragi pehtranovo potico, Alenka pa jih je »pocrldjala« z obloženimi kruhki. Zapisal MM, slikal Drago © PRILOGA LIST Literarni natečaj časopisa Zasavc 2009 V prejšnji številki smo objavili psevdonime nagrajencev našega letošnjega literarnega natečaja, zdaj pa je čas, da razkrijemo kdo so v resnici naši nagrajenci, ki so si porazdelili tretjo nagrado časopisa Zasavc. Proza Edini moški predstavnik, ki je hkrati tudi nagrajenec, je Andrej Režun, Borje 4, Zagorje ob Savi. Komisija, ki so jo sestavljali člani uredniškega odbora, se je odločila za njegovo zgodbico Najrajši imam, ki na malce humoren način govori o moško ženskem odnosu in nekaterih večnih vprašanjih v zakonu. Najrajši imam ? Mladi in zaljubljeni se sprehajamo naokoli, za marsikaj nam ni nič mar, ker je ljubezen na prvem mestu. Vsi, ali skoraj vsi, vemo, kako je to. Potem pa pride čas, ko ljubezen naredi svoje poteze in nas v svoji gorečnosti zvleče tudi v zakonski jarem. Nekateri mu podležejo, nekateri pa živijo kar tako izven zakonsko, se pravi, da zavestno kršijo zakon. To zadnje je moderno, pravijo.V slučaju spora je stvar hitro rešljiva, samo „adijo”pa gremo vsak na svoje. V zakonski zvezi pa ni tako lahko. Moraš tudi denar imeti, če hočeš na svoje ali pa po svoje uiti iz uradnega zakona. Kmalu po poroki, nekaj mesecev, mogoče pol leta, ne vem natanko, se je pričelo zimsko tekmovanje. Smučarske tekme so se vrstile ena za drugo. »Smučarijo pa zelo ljubiš, jo imaš rajši od mene?« Takoj sem se postavil v bran, da to ni res. Pa sem moral čez nekaj dni na snežni poligon, saj je bila tekma tu, doma, in tega seveda ne smem zamuditi. »Veš, draga, da ne gre samo za tekmo. Tudi prijatelji pridejo in se kaj pomenimo!« »Se pravi, da imaš prijatelje rajši od mene?« Ugovarjal sem, kolikor se je sploh dalo, pa ne dolgo. Že sem dobil telefonski klic, da gremo skupaj s prijatelji na hokejsko tekmo, po tekmi pa, če bo čas, bi skočili še na eno pivo. Seveda sem šel na tekmo in tudi na pivo, pravzaprav na tri ali štiri piva - ne vem, nisem štel. Pa je bil že spet ogenj v strehi. »Tudi pjanšna ti je ljubša od mene in prijatelji in alkohol, vse imaš rajši kot mene!« »Šli smo na hokej!« »Smučanja, hokej! Me prav zanima, kaj je pa sedaj na vrsti?« »Jutri grem na mali nogomet v dvorano!« »Torej imaš tudi nogomet rajši od mene?« Nisem več ugovarjal. Umaknil sem se raje v dnevno sobo pred televizor. Kmalu je sledila ugotovitev, da imam tudi televizor rajši od nje. Ugasnil sem televizor in v roke vzel časopis. »Časopis ti je bolj pri srcu kakor jaz!» Podurhal sem jo v garažo, da posesam avto, a še nisem dokončal, ko je že bila tik ob meni. »Ti in ta avto! Pereš ga, gladiš, bolj ti je pri srcu od tvoje lastne žene!« V takšnem ritmu življenja sem se iz dneva v dan bolj zavedal, kaj je to kar ljubim bolj od svoje lastne žene. To ni bil samo šport in podobna dogajanja, pripombe so letele na vse mogoče in nemogoče stvari in so bile zares pestre in zanimive. »Tudi psa bolj ljubiš kot mene!« »Seveda ga ljubim, ker je tudi moj prijatelj in edini pri hiši, ki mu lahko zaupam. Če drugega ne, me razveseli z svojim laježem in neutrudnim majanjem z repom!« Vendar me je vse skupaj zelo jezilo, saj je bilo prikazovanje stanja, ki ni bilo resnično. Pa sem ženi hotel pokazati, da sem pozoren do nje in sem ji kupil darilo. Sprejela ga je z velikim veseljem. »To pomeni, da le ljubiš mene!» »Da, poleg vsega tega kar mi očitaš, ljubim tudi tebe!« Pa je bil ogenj v strehi. Vendar najina idila še ni končana. S pravimi prijemi se še poglablja. Kondor Ina Brečko iz Hrastnika, Novi Log 20, je tista, ki je v pristni »zasavščini« napisala trendovsko zgodbo Zasavčanka. Zasavčanka »Mat me je spudila ud duma. Že ta drugič. Prav, de me ne more več prenašat. Sploh jo ne kopčam. Tud brata ne. Ne frendice. Pa sej una kura tku ni več moja prjatlca. Kake bedarije sploh guvurim?! Vsi mi težijo, de nej grem na zdrav/eje. Halo?! Pa nej grejo sami, če so pa vsi pu vrst tak bedaki. Sploh ne vejo, de so sami putrebn zdravleja. Tuk so neumn, de se vsi spravlajo na mjene. Sej se sploh ne znajo več puguvarjat. Lapajo mi u enih psihologih pa psihiatrih pa zavodih ... Sploh ne vejo, de tak guvureje ni mudern. Sam še nakladajo pa nakladajo. Ena žjenska je moji tastari rjekla, de sm »BLAZNA«. Kej sploh najdejo take čudne besede? A sploh je ta u sluvarji? Drgač vam pa lahku čist pu pravic puvem, de sploh nimam blage vjeze kua naj bi pumenla. No, sej ku bom utjegnla, se bom probala prtihutapt u knižnco, pa bom pugljedala. Črka B ... Mišim, da je trn nek na sredin abecede. No, kukrkol, bom že najdla. Sam bo mal zafukan, vete, ker so me enkrat že zasači, ku sm eno knjigo ukradla. Mam pa srečo. Vsaj za revije ne vejo.Aja, neki plat za puslušat sm tut spizdila pa prodala. Ha, ha, še zaslužla sm. Zdej sm pa na cest. Ni panike. Cez dan hodm mal ukul, žicam čike, pa uzadi za restavracijo si kej futra puišem.A sploh vete kuk dobro hrano norci stran mečejo? No, sej dons je blo bol slabu, kr so mel zaprt pa sm mogla jest še hrano ud učjeri. Ma sej jutr bo pa zihr kak kos pice ustal.Ja, tle delajo najbulše. Res! Sam škoda, ku sir tuk hit splesni pa tut šunka smrdi ku pes. Dons srna šla pa s tipam pud tunel. Mal srna se ga zakadila, pua se je začel pa dret na mjene. Sam zatu, kr še ni bil dost zadet. Js sm mu pa rekla, da nej gre u rit Pua me je pa lopnu. Pa sej ni blu nč hudga. Mal mi je kri lila z nusa, pa sej, sam da mi ga ni zlomu.Js sm ga pmw ust @ pa plunla. Čist iz pjete sm ga potjegnla. Pa rjekla sm mu, da ga nočm več vidit. Pua mi je pa joku pa pu kulenih se je plazu pa se mi je upravičvov. Pa robec mi je dal. Papirnatga, dišečga. Ja, itak, da sm mu uprustila. Pual srna se šla pa duol dat Pa sej ni blu slabu, sam mal me je zebl. Nej mu bo, ku ma pa sam mene na tem svet, udkar je pršu iz resta. Tud frendu nima več. Večina jih je še zaprtih al so pa že pucrkal zarod drog. Drug so pa čudaki. Speglane hlače, bela srajca, tuona želeja na lasih ... BLEK! Sam visok folk. De b nama pa gdu kdaj kej drubiža dal za kako litro, tu pa ne. Dons dajo sam tist, ku še za sjebe nimajo punavad dost. Zdej morm pa pu en karton u štrcuno. Se že tjema dela, pa morm dost hitr na železnško pustajo pridit, da bo še kej prustora za spat ustal.Vete, kr gužva je tm, tku, de morš kr hit dol pridit, da ti ni treba na pločnki spat al pa u kaki šumic. Na železniški je pa topi, vete, pa še dež je z punoč napovedan ...« ANGELINA Poezija Maja Gulič Kresnik iz Trbovelj, Gimnazijska cesta 18, je spesnila svoje Razmišljanice, ki so polne življenjskih resnic. Odločili smo se za nekatere od njih, ki vam jih danes predstavljamo. Razmišljanice V nemirnem vrvežu znam najti miren kotiček. Zaprem vrata, počakam na mrak, Prižgem svečo in globoko vdihnem življenje. Odmaknem se od nemirnega sveta In poiščem sebe. Včasih sem drevo in korenine moje močne so pod zemljo. Včasih sem ptica in letim visoko pod nebo. Včasih sem meglica in kot tančica objemam vso zemljo. Včasih sem oblak, težka in polna solza. Spomnim se spomniti, da je tudi danes modro nebo, da pada dež in nežno poljublja zemljo. Spomnim se spomniti, da se mi tudi danes nasmehne kdo, da razvedri mi srce in oko. Spomnim se spomniti, da mi tudi danes reče nekdo, da zelo rad me ima močno. Spomnim se spomniti, da mi je danes zares lepo. Kresnička Tudi Vlasti Ameršek, ki je prav tako Trboveljčanka iz Šuštarjeve kolonije 27, pesnjenje ni tuje. Med njenimi številnimi prispevki smo izbrali pesem Zima prihaja, ki nam je s svojo naivno lahkotnostjo dočarala prvo snežinko. ZIMA PRI H AJA Že zima poslala je prvi pozdrav, bel plašč po hribovju do nižjih dobrav. Na nos mi je sedla nagajiva snežinka, vprašala, če ugaja mi bela pošiljka, Še preden sem zadovoljna priznala, na nosu le kapljica je njena ostala. In tu je še Sara Bavdek, Borovniško naselje I, Kisovec, ki nas je tudi razveselila s svojo poezijo. Med poslanimi rimami smo izbrali otožno hrepenečo pesem Tam nekje. Tam nekje Tam nekje, srce v temi strto je, a on upa še, da njeno zanj bije le. In on v sanjah zbuja se, prosi in joče se, naj ona k njemu vrne se, naj srce še vedno bije zanj le. Tam nekje po licu solze tiho polže, a ona upa skrivaj, da princ se njen vrne nazaj. In ona iz sanj zbuja se, prosi in joče se, naj on k njej vrne se, naj srce še vedno zanjo bije le. Tam nekje še vedno upata oba, da kljub vsem stvarem še vedno ljubita drug drugega. Metulj Uredništvo Zasavca vsem nagrajencem iskreno čestita, bralcem pa želi obilo užitka ob prebiranju nagrajenih prispevkov! Večerna rosa St.R. mmiKA H----- V februarju je Darinka Kobal obiskala učence v osnovnih šol Gradec, Litija in Polsnih. Na pedagoških urah so osnovnošolci spoznali Darinkino delo in izvedeli marsikaj zanimivega o njej. Otroci s Konjšice in Save v OŠ Polsnih V OŠ Gradec Utrinek iz osnovne šole Litija Ko so v Knjižnici Litija decembra 2008 pripravljali dobrodelni koncert, jih je povezovala pozitivna misel in energija, ld jo je izžarevala Darinka Kobal. V letu 2007 se je borila z zahrbtno boleznijo in nastajale so njene knjige druga za drugo. Do leta 2008 jih je napisala 7 in prav te knjige so predstavljale rdečo nit dobrodelne prireditve. S knjigo do zdravja so poimenovali dobrodelni koncert, na katerem sta gostovala Adi Smolar in Jure Sešek. Z zbranimi sredstvi so kupili knjige za 15 šol - vse podružnice in matične šole, akcijo pa zaključili s podaritvijo knjig ob obisku šol. Najpomembnejše je bilo Darinkino opozorilo, da človek ni nikoli dovolj previden. Svojo izkušnjo z medvedom je otrokom predstavila na poučen način, kako je treba biti vedno in povsod previden in paziti nase in na druge. Besedilo in slike: Aleksandra Mavretič, Knjižnica Litija Zasavka ekološka skupina - E KOS Zasavje bo ob pomoči podjetja Naglav s.p. zasavskim šolam brezplačno razdelila mečkalčke. To so stiskači za plastenke, s katerim bodo lahko šole vsaj malo zmanjšale svoje odpadke. Podjetje Naglav s.p., ki je Skupini E KO S Zasavje podarilo mečkalčke, zajema več dejavnosti, ena izmed njih je tudi uvoz in distribucija gospodinjskih izdelkov, med drugim tudi mečkalčkov. Družba je t.i. mečkalčke uvažala iz Anglije, sedaj pa že nekaj let sodelujejo s podjetjem Meliconi Italija. Glavni kupci izdelkov, ld jih prodajajo po Sloveniji, so komunalna podjetja. S tem dejanjem naj bi se še dodatno dvignila okoljska zavest v Zasavju. MaH 7.3.2009 je bila športna dvorana „Polaj,, v Trbovljah pretesna za vse, ki so želeli doživeti koncert „bilog galeba s 'juga,, g. Oliverja Dragojeviča (+7.12.1947) z njegovimi Dupini. Ne pomnim, da bi se slovenska himna „Zdravljica,, pela tako in na takšen način kot njegova „Cesarica,,... Točno ob 20. lOjena oder stopil človek, Oliver izvaja po svetovnih glasbenih ki je svojo glasbeno pot začel z ustno hišah, kot npr v pariški „Olympii,,. harmoniko, ki jo kot deček, ki se zaradi Nekaterim v dvorani to ni bilo povšeči, slabega vida ni mogel ukvarjati z misleč, da je Oliver Juke box. On pa to „balunom,, (nogometna žoga) dobi v dar seveda ni, in se je, v veselje večine od svojega očeta Marka. Z njo si je poslušalstva, odločil svoj program nabiral prve glasbene izkušnje, ko je izpeljati, kot je bilo predvideno. S to zabaval sovrstnike iz domače ulice in odločitvijo pa je pomiril vse prisotne, potnike na trajektu redne linije Vela luka- Sledil je udarni potpouri glasbenih Split - danes romarske dopustniške poti poslastic, ki je dvorano dvignil na noge. premnogim Slovencem. Kasneje je Koža se je ježila, dvorana in glasilke so obiskoval glasbeno šolo, študiral se tresle od glasbe, ki je prodirala v srca klarinet, klavir in kitaro...Zanimivost: prisotnih. Oliver in njegovi Dupini, Oliverja je na tekmovanju amaterskih zbrani od Šibenika, Brača, Korčule in pevcev na hrvaško glasbeno sceno Splita so nas vodili. Predajali smo se lansirala njegova izvedba in priredba drug drugemu. Višek koncerta pa je bila Lennon-McCartneyevega hita humorna izvedba „Nadaline,, v mixsu z „Yesterday,,. Začetni neuspehi na Avsenikovo „Zakaj ste jezni očka vi„ Splitskih festivalih v obdobju od 1. 1967 bučno podprto s spremljavo občinstva, do 1972, pa Oliverja odplavijo v svet, kjer so nam Dalmatinci s svojim kjer se kali po nočnih klubih zahodne in jodlanjem pokazali, kako da so v sorodu severne Evrope. Po kratkotrajni glasbeni z podalpskimi narodi. Dokaz več, da so avanturi z „Dubrovačkimi trubadurji,, in vse napetosti med državama, ki se Splitske super skupine „More,,. Leta dogajajo v zadnjem času, brezpredmetne 1974 pa na Splitskem festivalu v velikem in niso v ponos nobeni od njiju. Buren, stilu osvaja prvo od prvih nagrad s več minut trajajoč aplavz pa si je Oliver pesmijo „Ca če mi Copacabana,,. Od tu zaslužil z izjavo:„//va/<3 Trbovlje, bili ste naprej nam je zgodba znana...In tisti, ki fenomenalni!! Nišam još čuo boljih jo poznamo, smo se ta večer zbrali pod pjevača. Hvala vam! To je to!,, Humorno streho športne dvorane Polaj. In uživali obarvani maestrovi govorni nastopi, ki ob človeku, ki je napisal pesem za skoraj niso potrebovali nikakršnega prevoda vsako žensko ime, a kljub temu v zakonu zapriseženega prevajalca, nas je držal v vztraja že 35 let. Stresno...kot pravi napetosti vse do zadnje jazz izvedbe sam... „Ajde zbogom..„V tem trenutku smo Po uvodnem dalmatinskem venčku, ko pogrešali mixe v stilu „Tiha noč,, ali „ je dvorano Polaj obsijalo dalmatinsko Skalinada,,. Pa kdaj drugič...Od tu naprej sonce, ko je zadišalo po soli, ko je smo obiskovalci že slutili, da se našemu zapihal po njenih vogalih maestral, ko čudovitemu druženju bliža konec. V smo se vsi kot eden pozibavali v marsikaterem očesu je bilo zaznati slano ponarodelih „Oprosti mi pape„ in njim sled. Nekako se nismo mogli sprijazniti, podobnim si je Oliver privoščil da je druženju konec, da ni več ... Večer, (s)prehod v glasbene vode jazza in salse, prepoln čustev, nostalgije in spominov Program za malo zahtevnejše na mladost se je končal. Hvala, bili poslušalce, program za sladokusce, ki ga galebes'jugaW Tekt&foto: Jože Ovnik Članice Društva revirskih likovnikov Relik Trbovlje so v galeriji Delavskega doma Trbovlje ob praznovanju dneva žena razstavile svoja likovna dela. 4äk REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO Na razstavi so sodelovale Mojca Mlinarič, Dragica Benčič, Dragica Skušek, Marjeta Vengust, Desanka Kreča, Maja Kuhar, Ivanka Uršič, Florjana Lavrin, Majda Drnovšek, Nene Borčilo, Snaša Klančar, Maša Jazbec, Katja Sovre, Manja Roter, Spela Pavli, Marjana Rošelj in Živa Lipičnik. Umetnice pripadajo različnim generacijam, druži pa jih ustvarjalni nemir in potreba, da izrazijo svoja notranja občutja. Vsako delo ima svojo zgodbo. Razstavo si je ogledal tudi predsednik republike dr. Danilo Türk z ženo Barbaro in spoznal nekaj razstavljavk. Slikarka Ivanka Uršič z državniškim parom Predsednik in soproga v galeriji DD Trbovlje Trboveljčanke so ponosne, da se je prvič v Sloveniji praznoval dan žena leta 1911 v Trbovljah, takrat je bilo to 19. marca. Besedilo in sliki: Irena Vozelj Še nikoli tako blizu! (e)VEM Državni nortal z; Državni portal za podjetja in podjetnike | Naložba v vašo prihodnost OrBUOfO ČELNO HXVNURA EVBGKKA UNIJA Evropski socBlni sklad NISSAN QASHQAI NJEGOVO MESTO JE V MESTU ŽE ZA I8.750€ Qashqai združuje eleganten in kompakten dizajn, okretnost srednjega razreda in vzdržljivost špotno-terenskega vozila. Pustite mu, da vam pokaže mesto, kot ga še niste videli. Sedaj s 5-letno garancijo! KRULC D.O.O. Cesta heroja Vasje 8, 1251 Moravče Tel: 01 723 I I 43, 01 723 12 00,Telefaks: 01 723 10 84 www.nissan-krulc.com, e-pošta: nissan@nissan-krulc.com Odpiralni čas: PONEDELJEK- PETEK: OD 8 URE-18 URE SOBOTA: OD 8 URE-12 URE V četrtek, 5. marca 2009, so se v Delavskem domu Trbovlje predstavili mladi kitaristi, ki bodo tekmovali na letošnjem 38. Državnem tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov. Nastopili so bivši in sedanji učenci Glasbene šole Trbovlje. Svoj delež so dodali še violinistki in klaviaturist. Zasavje je poznano po dobrih glasbenikih. Tokrat so se predstavili kitaristi s tekmovalnim programom. Jernej Kreže je izredno nadarjen in muzikalen otrok, ki obiskuje sedmi letnik nižje glasbene šole, v razredu profesorice Ane Kralj. Na regijskem tekmovanju v igranju na kitaro je dobil zlato priznanje, udeležil se bo tudi državnega in mednarodnega tekmovanja. Šolanje želi nadaljevati na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Emir Ibrakič je dijak tretjega letnika Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani. Njegov mentor je prof. Jerko Novak. Na GŠ Trbovlje se je vpisal leta 1997, svojo nadarjenost je pokazal na različnih tekmovanjih doma in v tujini. Tudi Martina Jerinič je dijakinja 3. letnika Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani, pri prof. Igorju Sajetu. S pridnim delom in nadarjenostjo je na tekmovanjih dosegla lepe rezultate, čeprav je začela obiskovati GŠ dve leti kasneje kot Emir. Publiki so se predstavili s po tremi deli tujih avtorjev. Njihovo dolgoletno vztrajno delo se spozna v načinu igranja. Iz glasbila izvabljajo čudovite tone, velika ljubezen do glasbe pa jim doda še poseben čar. t MßBL '. j Q f ki kW K •*: Nastopajoči glasbeniki skupaj z Ano Kralj in Katjo Mikala Večer sta popestrili violinistki Anja Forte in Azra Vehabo-vič, ki ju je na klavirju spremljal Aljaž Bastič. Besedilo in slika: Irena Vozelj 1mrtm HBIJÄ V petek, 06. 03. 2009, se je na Glasbeni šoli v Trbovljah v četrti seriji 18. koncertnega cikla mladih glasbenikov »GM oder« predstavil Kvartet klarinetov TIBIÄ. Člani kvarteta klarinetov TIBIA, Boštjan Vendramin, B klarinet, Matic Nejc Kreča, B klarinet in Es klarinet, Damir Fajfar, B Idarinet in Urban Knez, B basovski klarinet, so študenti in diplomanti Akademije za glasbo v Ljubljani. V času šolanja so igrali v simfoničnem in pihalnem orkestru Akademije za glasbo in se izobraževali na poletnih šolah in mojstrskih tečajih. Mentor kvarteta je Andrej Zupan, profesor klarineta na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani in docent za klarinet na Univerzi v Ljubljani. Kvartet klarinetov Tibia S sproščenostjo in občutkom za skupno muziciranje se kvartet uvršča med boljše mlade komorne zasedbe s pihali v Sloveniji. Repertoar kvarteta je širok in obsega priredbe znanih skladb in na novo napisana dela prav za to zasedbo. Tu velja omeniti predvsem mlado slovensko skladateljico in pianistko Tino Manko (1982), ki je skladbo Gremo na jug napisala v letu 2008 prav na željo Kvarteta klarinetov TIBIA, ki jo je kvartet prvič izvajal oktobra leta 2008 na koncertu študentov kompozicije iz razreda Janija Goloba v Slovenski filharmoniji v Ljubljani. Skladba v prvem stavku oriše slovensko folkloro, nakaže naše poglede na življenje, ki pa so včasih prav nasprotujoči, polni paradoksov. V drugem stavku že potujemo po poti proti jugu. Zaznati je preprosto melodičnost hrvaškega Zagorja, hrvaške narodne pesmi. V tretjem stavku zasije odprtost Balkana, moč njegovega temperamenta, glasbene energije iz Guče in nepopisne radosti do življenja. Kvartet klarinetov T1BA je leta 2006 na državnem tekmovanju komornih skupin (TEMSIG) prejel srebrno plaketo in 3. nagrado. Leta 2007 se je udeležil tekmovanja komornih sestavov Primoža Ramovša ter koncentriral po Sloveniji in v tujini. Letos je v seriji treh koncertov najprej nastopal 03. 03. 2009 v Ljubljani, po nastopu v Trbovljah pa še v Celju 1 1. 03. 2009 v Galeriji sodobne umetnosti. Tekst in slika: M.A.Š. Levo Katarina Pajer v vlogi Angele Bračko in Marjeta Dolinar Premiera je dobro uspela, zato niso bile odveč tudi čestitke v vlogi Jasmine Rudolf. igralkama, režiserki in tehniku. Partljičev Čaj za dve, kot ga je priredila in režirala Nanda Guček in odigrali Marjeta Dolinar - Jasmina Rudolf, gledališka primadona in Katarina Pajer - Angela Bračko, kmetica, je v Domu Svobode Trbovlje doživel premiero in prvo ponovitev zadnja dneva v februarju. Komedijo si je ogledala tudi ocenjevalka za regijsko Linhartovo tekmovanje. Besedilo in slika: Irena Vozelj Pred slovenskim kulturnim praznikom 8. februarjem so v Radečah predstavili knjigo Monografija Radeč. Izšla je v nakladi 600 izvodov. Predsednik petčlanskega uredniškega odbora je bil župan Matjaž Han, uredniško pero pa je prevzel dr. Emil Rojc. Monografijo je mogoče kupiti na občini Radeče. Cena knjige je 30 evrov, izkupiček pa je namenjen nakupu defibrilatorja za Zdravstveni dom Radeče. Na predstavitvi je o knjigi spregovoril avtor besedila dr. Emil Rojc in jo ob tej priliki tudi podpisoval. Zupan občine Radeče Matjaža Han se je zahvalil vsem, ki so pomagali pri nastajanju knjige, ne glede na to ali so poiskali zaprašene fotografije ali porumenele zapise v svojih predalnikih, prispevali statistične podatke ali pa s svojo prizadevnostjo pripomogli v procesu zbiranja podatkov. Direktorica radeške občinske uprave Brigita Stopar pa je navedla nekaj razlogov za izdajo Monografije. Knjigi je dala slikovito in estetsko dognano likovno podobo akademska slikarka Biljana Unkovska iz Ljubljane. Monografijo so pričeli pripravljali sredi preteklega leta in jo namenili v poklon in zahvalo Dr. Emil Rojc pri podpisu Monografije za župana Matjaža Hana očetu slovenske besede Primožu Trubarju - ob 500 letnici rojstva. Knjiga se prične z geografskim orisom Radeč kot mesta ob stičišču treh pokrajin, z utrinki iz njegove preteklosti, med njimi z vlogo slavnih vitezov Ostrovrharjev, se zaustavi pri gospodarskih temeljih razvoja, pri socialno antropoloških značilnostih življenja na radeškem območju, prikaže skrb za zdravje in socialo, šolanje v Radečah nekdaj in danes, spregovori o kulturi kot gibalu družbenega in družabnega življenja Radečanov, o društvih, ki združujejo in povezujejo občane ter zaključi z vizijo prihodnosti občine Radeče. Dolžno pozornost in hvaležen spomin pa nameni Monografija tudi ljudem, kot so Lado Pohar, dopisnik Tanjuga in ustanovitelj slovenske nacionalne TV, prof. Janez Benigar, fizik in sodelavec Jožefa Stefana na Dunaju, akademik dr. Anton Sovre, akademik dr. Matjaž Kmecl in številni drugi. Monografija z nizanjem zgodovinskih dejstev govori o narodni zavesti in domoljubju Radečanov skozi stoletja in pripoveduje, kako so se ljudje v soteski Sopote in ob bregovih Save bojevali za človeške vrednote, s katerimi navdihuje tudi Prešernova poezija. Rudi Špan gvmm © Na začetku marca so se šmarski četrtošolci, v okviru akcije Srečevanja z domačimi avtorji tudi za učence osnovnih šol, srečali s pisateljem Jožetom Sevljakom, ki je predstavil zgodbe iz svoje najnovejše knjige, pa tudi druge, malce starejšega nastanka. Učenci so pozorno prisluhnili Konec preteldega leta je izšla že 1 1 knjiga Jožeta Sevljaka. Zbirka pravljic Kako je martinček shujšal je izšla v zamejstvu, ilustrirala pa jo je ICaterina Kalc. Učenci so pisatelja spoznali tudi kot slikarja. Zaupal jim je svojo poldicno pot, ld jo je začel kot učitelj, jože Sevljak je izvrsten pripovedovalec in je tudi član Društva slovenskih pisateljev. Na srečanju je povedal, da je napisal že dve novi mladinski knjigi. S pisateljem so se na pedagoški uri srečali še učenci OS Gradec. Knjižnica Litija, Aleksandra Mavretič V Knjižnici Litija posebno pozornost namenjajo delu z mladimi bralci in zato pripravljajo pedagoške ure, srečevanja z domačimi avtorji. Sedmošolci rastejo s knjigo V januarju so uspešno zaključili projekt Rastem s knjigo, kjer so se srečevali z avtorjem knjige Skupaj z drugačnimi, Pavlom Smolejem. Projekt že nekaj let poteka v sodelovanju z ministrstvom za kulturo. Njegov namen pa je spodbujanje branja pri sedmošolcih. Od novembra 2008 do januarja 2009 Pavel Smolej so se srečali z vsemi sedmošolci obeh otrokom in učiteljem približali druga-občin, Litije in Šmartnega pri Litiji. čen svet. V vse bolj hitrem tempu je Pavel Smolej je v knjigo nanizal pri- velikokrat premalo pozornosti, strpno-gode iz obdobja, ko je vodil varstve- sti je vse manj in prav na to so skušali no delovni center. Knjigo sta slikovno ponovno opozoriti. Ob koncu srečanja opremili Marija Smolej in Marija Pirc. so sedmošolci prejeli knjigo Vrane, Er-Na pedagoški uri so predstavili delo- vina Fritza. vanje varstveno delovnega centra in Besedilo in sliki: Aleksandra Mavretič, Knjižnica Litija za avc Izbiramo: Začenja se drugi krog glasovanja. Kot že rečeno, sedaj objavljamo tiste, ki so se uvrstili v drugi krog in le za te bo možno glasovati v naslednjih številkah Zasavca. Če bodo na glasovnicah napisana druga imena, bodo le-te neveljavne. Napisani vrstni red je slučajen (abecedni) in ne odraža trenutnega vrstnega reda pri glasovnicah. Glasovnice bomo sprejemali do sobote, 21. marca 2009, do 12. ure, rezultati pa bodo objavljeni 26. marca. Prvo mesto bo točkovano s tremi točkami, drugo z dvema in tretje z eno točko. Glasovnice - fotokopij ne upoštevamo -pošljite na naslov Uredništvo časopisa Zasavc, poštni predal 79, 1410 Zagorje ob Savi. Nina Žnidar ( SK Zagorje) -Tina Koder (KBV PONDOKWAN Zagorje) -Tjaša Krajnik (KBV PONDOKWAN Zagorje) 3. Naj trener Zasavja 2008: - Boban Simič ( KMN Svea Litija) - Dušan Hauptman (Košarkarski klub Zagorje) - Igor Kalšek (KBV PONDOKWAN Zagorje) - Miha Kovačič (Karate klub Trbovlje) - Srečko Rozman (KK PONDOKWAN Izlake) - Zvone Pograjc ( SK Zagorje) ' v NOMINIRANCI ZA NAJ ŠPORTNIKE ZASAVJA V LETU 2008 I. Naj športnica in športnik Zasavja 2008: - GašperVrhovec (KMN Svea Litija) - Iztok Živko ml. (Štern racing klub) -Jernej Hudomalj (Karate klub Trbovlje) - Klemen Buzina (KBV PONDOKWAN Zagorje) - Mišo Brečko (FC Köln) - Peter Kauzer ml. (BD Steklarna Hrastnik) 2. Naj mladi športnik in športnica Zasavja 2008: -Aljaž Vesenjak (Karate klub Trbovlje) - Neva Ocepek (KK PONDOKWAN Izlake) - NevaTaškar (SK Zagorje) 4. Naj ekipa Zasavja 2008: - Karate klub Trbovlje - KBV PONDOKWAN Zagorje - SK Zagorje -Tenis klub AS Litija - ŠD KBM Racing Zagorje - ŽRK Zagorje 5. Naj športni delavec Zasavja 2008: - Branko Praznik-Kosa - Franc Stenko - Igor Grčar - Iztok Živko st. - Jure Drofenik -Tone Čebela h * % D K 0 ~o Č ES £ H;S|A A A: G A S S I K C Š C m N T 0 N sz R C >t® V I M E Er B j T SZ 1 2 M E N AN: I G O R ■57 T V R D K A f H A R I f J E : A N m TU A R E G s E N Z 0 A P N I C A 6 8 2 1 5 3 7 4 9 5 7 4 6 9 2 8 1 3 3 1 9 8 4 7 2 6 5 4 2 1 5 7 6 9 3 8 8 3 7 4 2 9 6 5 1 9 5 6 3 1 8 4 7 2 1 4 8 2 6 5 3 9 7 2 9 5 7 3 4 1 8 6 7 6 3 9 8 1 5 2 4 13 I3 SUDOKU 6 9 1 2 5 3 9 2 6 7 9 5 7 8 3 1 9 7 5 5 1 9 4 6 zmerno © Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 21.03. 2009 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 05/2009. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, lx bon za 12,52 EUR in lx za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 03/2009 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: - Ana Kušar, Novi log 13, 1430 Hrastnik - 20,86 € - Ani Kumlanc, Naselje Aleša Kaple 7, 1430 Hrastnik - 12,52 € - Marija Lajkovič, Opekarna 20a, 1420 Trbovlje - 8,35 € BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO V TRGOVINO JAKA POHITITE SAJ TAM POLNO BRGLEZOVIH DOBROT DOBITE! POSEBNA PONUDBA V ČASU OD 12.03. DO 25.03.2009 KRUH POLBELI 500 g SAMO 0,80 € VABLJENI Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280 Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 25.03. 2009, po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZERIA ČIBEUCR Y R A č E Y I Č fllalej VolvoxorjeYO 2, IZUME. Tel.: 01/56-74-137 Kuhamo s Stašo Zeljni zvitki iz listnatega testa Dober tek! Sestavine: zavitek listnatega testa, glava svežega zelja, 3 žlice olja, sol, poper, 3 stroke česna, polovica srednje velike čebule ali ena manjša. Priprava: Zelje drobno narežemo ali naribamo, nato pa ga, začinjenega s strtim česnom, soljo in poprom, rahlo prepražimo na olju. Medtem razvaljamo listnato testo, ga razrežemo na velikosti približno 10 x 10 cm, nanje položimo prepraženo zelje in oblikujemo zvitke. Zložimo jih na s papirjem za peko obložen pekač in postavimo v pečico, ogreto na 180 stopinj Celzija, za približno 20 minut. Postrežemo lahko tople ali hladne. Drage bralke, cenjeni bralci! Smo v času med dnevom žena in materinskim dnem, ko so vsaj navzven v ospredju ženske in matere. Za moškega je poznavanje ženske težko osvojljivi svet, medtem ko mu je svet matere nedosegljiv. Samo mati lahko doživlja materinska čustva do svojega otroka, ona, ld sprejema življenje, še posebej sodeluje pri ohranjanju človeštva. Edino mati intimno občuti novo bitje ves čas od čudeža spočetja do čudeža rojstva. Nekateri pravijo, da se že takrat ustvarja otrokov značaj. Srečna mati je običajno zagotovilo za srečnega otroka, ld postane kasneje tudi zadovoljen odrasel človek. Zavedajmo se, da je spoštovanje žensk in mater spoštovanje življenja. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) PLAČILO ZA SREČO Oči vseh nas roteče vanjo zrejo; bolj kot so solzne in proseče, hitreje brez tolažbe njene mrejo. Iz praznih sten se votlo smeje in šepeče: »Vso svojo moč si iz otožnih src napajam. Hranite torej me dotlej, ko drugim se razdajam!« Ošine te s pogledom: »Hej, za redke izmed vas se čuvam. Si ti že res dovolj trpel? Ne! Tebi se še ne ponujam!« Vesna Berk »Sreča je umišljeno stanje, ki so ga v preteklosti pogosto pripisovali živi mrtvim, zdaj pa ga navadno pripisujejo odrasli otrokom, otroci pa odraslim.« SINU Bivanje tvoje srečna sem zaznala, od prvega utripa varovala, ti moja sreča si, ponos in čast, a vendar vem, da nisi moja last. V dosegu roke dala sem ti barve in čopič, pred tabo je velika prazna stran, želja, nasvetov tisoč, skritih sanj, a risati boš moral nanjo sam. V ozadju stala bom kot dobra vila, blagoslova zate bom nebo prosila, da srečen bil bi, znal jo poiskati, to vse je, kar želi si tvoja mati. Francka Šmid "Materino srce je brezno, na dnu katerega je vedno odpuščanje." PRISLUHNI LJUDEM Prisluhni vetru, ki ti prinaša nešteto občutkov. Prisluhni zvokom, ki ti pošiljajo nešteto besed. Prisluhni tlom, ki prenašajo nešteto korakov. Prisluhni nebu, ki riše nešteto podob. Prisluhni ljudem. Poslušaj njihove zgodbe. Ina Brečko PO ETI (NJE), PREBUDITE SE IN POGUMNO PREDSTAVITE SVOJE VEZENINE SVETU! "Tako redki ljudje so v pogovoru prijetni le zato, ker večina misli na to, kar želi povedati, ne pa kaj drugi pripovedujejo." (La Rochefoucauld) (Thomas Szasz) (Honore de Balzac) KOLUMNA © Aleksi) Porednik: ODLOČITEV ZA SVOBODO Ali poslušate svoje srce? Ali ste svobodna bitja ali roboti? Če poslušate svoje srce, sledite sebi. Če ga ne poslušate, sledite ukazom drugih, živite življenje po volji drugih. Jasno, da se moramo prilagajati, ampak rdečo nit lastnega življenja moramo vleči sami, sicer se izgubimo v vrtincu želja in zahtev soljudi. V tem vrtincu si pustimo piti kri, ne da bi se tega zavedali. 'Fora' pristajanja na takšno življenje je v tem, da smo se tako navadili na izgubljanje krvi, da se med to neprostovoljno krvodajalsko akcijo dobro počutimo. Če se izžemanje energije s strani drugih zazdi prehudo, pa pride do preloma. Robot končno začuti srce! Kako to izgleda? Začnemo se obnašati, kot mi sami čutimo, da je prav. Za okolico postanemo čudni. Nič čudnega, saj se nič več ne odzivamo po ustaljeni praksi. Zena, ki je bila recimo dolgo tiho in je prenašala poniževanje s strani svojega moža in njegove družine, se upre. »Prašiča lena, kdaj boš dala kuhati kosilo? Lačen sem!« zarobanti mož, ki je bil navajen, da ga je razvajala s hrano kot otroka. Na slabši položaj se je težko navaditi, če se zdi samoumeven, zato je jeza razumljiva. Za ženo je to huda preizkušnja. Meni, da bo zmagala, če ne popusti. Da, ampak le v primeru, če se je prej poskušala z možem pogovoriti o svojih težavah. Če je pred družinsko nepokorščino poskušala možu predstaviti svojo stisko z dobronamernim pogovorom, a je on le vzvišeno zamahnil z roko, potem je ultimat še zadnji način, da opozori na svojo 'zajebano' situacijo. Običajno takšno revolucionarno ravnanje krize ne reši, ampak jo kvečjemu poglobi. Novo ženino ravnanje je za njene bližnje nesprejemljivo, ker postavlja ustaljeni življenjski ritem na glavo. Nje to ne zanima več, ker je začutila svoje srce, ki hoče, da živi, ne klečeplazi. Če se mož in njegova družina ne bodo omehčali, bo odšla in nekje drugje začela novo življenje. ICdo bo najbolj trpel zaradi njenih napak v preteldosti? Otroci. Če se zaradi otrok odloči ostati v moreči zakonski zvezi, pa bo trpela še naprej. »Darovali se boste za dobro svojih otrok. Tako si boste nabirali zaklade v nebesih, saj se boste s svojim trpljenjem pridruževali Kristusovemu trpljenju,« bi ji s solzami v očeh ali kamnitega obraza utegnil reči spovednik. Sprejemanje tovrstne tolažbe iz ust »božjih služabnikov« sicer poskrbi za mir v hiši in navidezen mir v njenem srcu, a malo je svetniških duš, ld bi jim to pozdravilo pekoče rane. Večina vernic, ld si niso upale iti do konca in zaživeti po svoji volji, nezavedno goji občutek krivde, češ da je njihov nesrečen zakon božja kazen za njihove grehe. - v^oijpj V resnici to ni božja, ampak njihova kazen. Same se kaznujejo, ker se ne zavedajo dovolj globoko pristnih želja svojega srca. Če bi se jih, ne bi več hotele prenašati trpinčenja in bi jim sledile ne glede na posledice za najbližje. Slednji se 'futrajo' pri tebi, dolder so lačni; ko imajo polne riti, se obrnejo stran. Zenske, ld niso dovolj močne, da bi naredile prelom s preteklostjo enkrat za vselej, se tolažijo, da jih je zadela božja kazen. Slepijo se, da jim je bedno životarjenje in samouničeva-nje usojeno, ker je to lažje od soočenja z dejstvom, da nočejo narediti, kar bi bilo najbolje zanje. To popotnico 'po-kasirajo' otroci ... Nekatere ženske se v skrajni sili zatečejo v samomor. Pridejo do točke, ko se znajdejo na razpotju. Rade bi sledile srčnim željam, a se bojijo, kaj bodo rekli drugi. Hočejo mir v hiši in hkrati življenje v sldadu z glasom srca. To pri njih ni mogoče. Če hočejo živeti sldadno z vzgibi svojega srca, se morajo odreči miru v hiši. Če imajo raje mir v hiši, pa morajo utišati glas srca. Slednje pomeni, da še naprej živijo v dvojnem peklu: izpostavljene so ubijanju dostojanstva in h krati občutkom krivde, ker so si dovolile poslušati glas srca in razmišljati o ločitvi. Na neki točld psihičnih pritiskov ne zdržijo več in se 'zahojsajo'. Tudi z odločitvijo za samomor se odločijo za svobodo. Ne bi jih smeli obsojati. Vse obsodbe je vredna družba, ki dopušča, da ženske (in moški, da ne bo pomote) pridejo v stanje, ko sledenje »glasu iz globin« pomeni sramoto. To ni sramota za posameznika, ki začuti vez s svojim pravim jazom, ampak sramota za družbo, v kateri si večina ljudi ne upa sneti maske in zaživeti svobode svojega duha, zato tudi prebujeni manjšini tega ne privoščijo. Ni nobenega boga, ki bi človeku privoščil trpljenje. Se več: človek se najbolj približa božanskosti, ld spi v vsakem izmed nas, če se odloči za svobodo. S tem najbolj koristi tudi soljudem in svetu ... *7 z\\/r © mo/omsm .. Itino Delavsld dom Zagorje Petek Sobota Nedelja 13.3. ob 19.00 VOJNA MED NEVESTAMA, kom. 14.3. ob 19.00 ZGODBE ZA LAHKO NOČ, am.družin.kom. 15.3. ob 19.00 VOJNA MED NEVESTAMA. Ponedeljek 16.3. ob 19.00 ZGODBE ZA LAHKO NOČ Torek 17.3. ob 19.00 Film teater: UMETNOST NEGATIVNEGA MIŠLJENJA, norv., črna komedija am.kom.krim. Petek 20.3. ob 19.00 Sobota 21.3. ob 19.00 Nedelja 22.3. ob 19.00 Ponedeljek 23.3. ob 10.00 Torek 24.3. ob 19.00 Itino Izlake Nedelja 15.3. ob 19.15 Nedelja 22.3. ob 19.15 grozljivka am.drama NOČ, am.domiš.kom grozljivka Itino Delavsld dom Trbovlje četrtek 12.3. ob 18.00 FROST NIXON, polit.drama ob 20.15 EX BOBNAR petek 13.3. ob 18.00 DVOM,drama ob 20.00 FROST NIXON nedelja 15.3. ob 18.00 FROST NIXON ob 20.15 DUH ČASA ponedeljek 16.3. ob 18.00 DVOM ob 20.00 FROST NIXON 17.3. ob 18.00 DVOM ob 20.00 ČAST IN SLAVA, lcrim. drama 18.3. ob 18.00 DVOM ob 20.00 ČAST IN SLAVA 19.3. ob 18.00 KROŽNA CESTA, druž.drama ob 20.15 SOMRAK, rom.drama 20.3. ob 17.00 KROŽNA CESTA 21.3. ob 18.00 KROŽNA CESTA ob 20.15 ČAST IN SLAVA -nedelja 22.3. ob 18.00 ČAST IN SLAVA torek sreda petek sobota ob 20.00 SOMRAK ponedeljek 23.3. ob 18.00 SOMRAK ob 20.15 KROŽNA CESTA torek 24.3. ob 18.00 DEČEK V ČRTASTI PIŽAMI, vojna drama ob 20.00 NENAVADEN PRIMER BENJAMINA BUTONA, ep. drama sreda 25.3. ob 18.00 NENAVADEN PRIMER BENJAMINA BUTONA četrtek 26.3. ob 18.00 TOŠE - The Hardest Thing, glasb, biogr.dokum.film ob 20.00 DEČEK V ČRTASTI PIŽAMI Itino Delavsld dom Hrastnik četrtek 12.3. ob 19.00 ŽENSKE, kom. petek 13.3. ob 19.15 BOLTanim. pustol.sinhr. sobota 14.3. ob 17.00 BOLT ob 19.00 ŽENSKE nedelja 15.3. ob 17.00 BOLT ob 19.00 ŽENSKE sreda 18.3. ob 19.00 VOJNA MED NEVESTAMA, kom. četrtek 19.3. ob 19.00 VOJNA MED NEVESTAMA petek 20.3. ob 19.15 LJUBEZEN V BARCELONI, kom. sobota 21.3. ob 17.00 VOJNA MED NEVESTAMA ob 19.00 LJUBEZEN V BARCELONI nedelja 22.3. ob 17.00 LJUBEZEN V BARCELONI ob 19.00 VOJNA MED NEVESTAMA sreda 25.3. ob 19.00 ZAVEDNO, slo drama četrtek 26.3. ob 19.00 ZAVEDNO Itino Dol pri Hrastniku petek 13.3. ob 17.00 BOLTanim. pustol.sinhr. petek 20.3. ob 17.00 VOJNA MED NEVESTAMA, kom. za avc Mali oglasi: mo/NflGMwe iQRE/Mflu oom ® PRODAM: V Radečah prodam 16m3 suhih bukovih drv. Cena Ugodna. 051-296-185 IŠČEM: Kakršnokoli delo v Zasavju. Lahko tudi na domu. Tel.: 041-717-342 mali oglasi ► --------------------------------------------^ Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! STIKI: Moški 51 želi spoznati žensko za skupno življenje. Najraje s svojo hišo ali kmetijo. Šifra: ZASAVČAN. ŽIVALI: Na voljo imamo rodovniške mladičke nemške doge. V novi dom bodo odšli redno razglisteni, tetovirani, cepljeni, veterinarsko pregledani in primerno socializirani. Več informacij na naši spletni strani www.nemskedo-ge.net ali na tel.: 041 393 432. NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo); r a v_______________________j Srečni izžrebanec nagrade 2000 € - centov je gospod ALEKSANDER POGORELEC iz Zagorja. ČESTITAMO! Vabimo vas spet k sodelovanju! Kupone za "Z ZASAVCEM ¥ KINO" IN NAGRADNO IGRO "1000 € centov" sprejemamo do torka pred izidom naslednjega Zasavca. KUPON ZA ŠT. 19 2000 € Izmed vseh prispelih kupončkov bomo izžrebali srečnega dobitnika oz. dobitnico 2000 6-centov. Vabljeni k sodelovanju! Ime in priimek:..... Naslov:............. Podpis:............ Telefon in e-pošta: Davčna številka:... Številka TRR:....... to c la S |I "d in 9 O w lil .g s *vsi podatki so obvezni* *7 n\/r ,0 mmmt Pa so me ulovili. Bolje rečeno, ulovila sem se sama. Saj ne rečem, da ne skrbim za svoje zdravje, ampak včasih je resnično potrebno malo več pozornosti za vse. Ko se že enkrat odločim, da le grem k zdravniku, tam lepo po vrsti naštejem vse, kar me teži. Potem se izkaže, da je že čas za preventivni pregled in na koncu še malo vzgojno-izobraževalnega dela. Najprej sem bila malo skeptična, a sem le šla na predavanje. Ni mi žal, res ne. Večino stvari že tako in tako poznam, vendar je dobro, da mi kdo, ki je povsem nevtralen, vse skupaj še enkrat strokovno objasni. Rajka Bajda V zagorskem zdravstvenem domu to delo uspešno že vrsto let opravlja Rajka Bajda. Srečate jo lahko tudi v šolski ambulanti, sedem let pa je delala tudi z diabetiki. Rajka, vaša predavanja so zelo zanimiva. Ali nam lahko poveste nekaj o programa, ki ga izvajate - kdo prihaja, zakaj.... Na predavanja prihajajo pacienti, napoteni od svojega zdravnika, lahko pa pridejo tudi vsi tisti, ki želijo nekaj več izvedeti o pravilnem prehranjevanju in ohranja- nju zdravja ter dejavnikih tveganja. Smatra se, da so moški glede dejavnikov tveganja bolj ogroženi od žensk in se zato Program svetovanja za zdravje priporoča za moške od 35 do 65 leta, za ženske pa od 45. do 70. leta. Lahko izvedo marsikaj koristnega o jedilnikih tako za tiste »normalne«, kot za tiste, ki bi želeli izgubiti kakšen kilogram. Dvakrat letno se lahko vsak udeleži testa hoje (prvi je 6. maja na Ruardiju, hoja 2 lem ) Kakšen je odziv? Na gibanje Rajka opozaija na predavanjih V večini primerov je pozitiven. Veliko mi pomeni povratna informacija, ki jo večkrat dobim kar slučajno -v trgovini, na ulici, tržnici... Torej zdrava prehrana. Kaj priporočate kot osnovno vodilo? Redne in ne obilne obroke. Zajtrk je prvi obrok in je obvezen za dober začetek dneva in zagotovilo, da nas proti večeru ne bo mučila volčja lakota. Potem sledijo še štirje do pet obrokov. Prehrana naj bo čim bolj pestra. Uživajmo čim manj hrane, ki vsebuje veliko (nasičenih) maščob, potrebno je znižati tudi količino sladkorja in soli. Zato pa obstaja prehranska piramida.... Prehranska piramida je grafični prikaz živil ter količine, ki naj bi jo zaužili vsak dan. Pri tem velja upoštevati, da višje kot so na prehranski piramidi uvrščena živila, manj jih moramo na dan pojesti. Na dnu prehranske piramide so škrobna živila (testenine, kruh...). Večina teh živil so žita v naravni obliki. Dnevno potrebujemo največ enot te skupine (6-11 enot*). Blizu dna so tudi sadje (2-4 enot*) in zelenjava (3-5 enot*). Višje v piramidi so pretežno živila živalskega izvora (mleko, jogurt, sir, meso - beljakovine; 2-3 enote). Živila v tej skupini je priporočljivo zaužiti v manjši količini. Pomembna so zaradi vsebnosti beljakovin, kalcija... Na vrhu prehranske piramide so (nasičene) maščobe, olja, sladkor. Živil iz te skupine se moramo čim bolj izogibati, saj škodujejo našemu zdravju. * 1 enota = na primer pol rezine kruha (enota je le spo-šno vodilo) Rajka ob prehranski piramidi Rajka, naši bralci se bodo lahko še srečali z vami na teh straneh, saj jim bodo vaši nasveti dobrodošli. V imenu uredništva vam želim veliko uspeha in razveseljivih povratnih informacij. Slike in besedilo: St.R. Zagorska smučarka Katja Murne je na mednarodnem otroškem tekmovanju Zlata veverica na zagrebškem SIjemenu zasedla 4. mesto v slalomu in 7. mesto v veleslalomu Katja svojo smučarsko pot v letošnji sezoni nadaljuje v Smučarskem društvu Unior Celje. Po nekoliko slabši lanski sezoni se je odločila, da je čas za spremembo in se priključila celjski ekipi starejših deklic in dečkov, ld jih trenira Gregor Marguč. Sezono je začela z odličnim 2. mestom v slalomu za Pokal Vzhodne regije, nato pa je imela precej smole, saj se je le nekaj dni pred začetkom tekem za državni pokal VN Argeta na treningu superveleslaloma poškodovala. Kljub temu je ob pomoči fizioterapevta nastopila na prvih dveh tekmah v superveleslalomu za VN Argeta na Golteh in osvojila dve osmi mesti. Do konca januarja je nastopila še na štirih državnih tekmovanjih, njeni najboljši uvrstitvi sta bili 3. mesto v veleslalomu za VN Argete v Kranjski gori, kjer sta bili pred njo le Eli Plut in Nina Žnidar, ter 6. mesto v slalomu na Poseld v Ravnah na Koroškem. Zaradi slabšega mesta v superveleslalomu je Katji zmanjkalo le nekaj točk, da bi se uvrstila v otroško reprezentanco Slovenije, ki je nastopila na Pokalu Loka v Škofji Lold. Katja pa je za prvo slovensko ekipo poleg še treh zasavskih smučarjev Nine Žnidar, Pie Zupan in Žana Hribarja nastopila na zagrebškem SIjemenu na mednarodnem otroškem tekmovanju Zlata veverica. V slalomu zasedla odlično četrto mesto, bronasta kolajna se ji je izmuznila le za 8 stotink, v veleslalomu pa je po napald v prvem teku iz 11. napredovala na končno 7. mesto. Minuli vikend pa so se državna tekmovanja za VN Argeta nadaljevala na Kohli. V soboto je bil na sporedu slalom. Katja je bila po nekoliko slabši vožnji v prvem teku na 7. mestu, nato pa se je s 3. časom 2. teka prebila na odlično 4. mesto. Temu rezultatu je dodala še Katja na 3. mestu v VSL za VN Argeta v Kranjski gori Katja tik pod stopničkami na Zlati veverici 5. mesto v nedeljskem veleslalomu in eldpo za mednarodna tekmovanja, ld s tem napovedala, da se bo ponovno bodo potekala konec tega meseca v borila za uvrstitev v slovensko otroško Italiji in Franciji. Besedilo in 0 m 2WM£ teUj> Brassica oleracea L. convar. Capitata (L.) Alefeld. Res je, da lekarniške knjige zelja ne omenjajo, vendar številni znanstveni izsledki biologov, dietetikov, kot tudi naravnih zdravilcev, pričajo o tem, da si kljub temu zasluži naziv zdravilno učinkujoče rastline. Zanimivosti Gremo na zabavo, toliko da pozdravimo znance. Toda požirek tu, kozarček tam, večer se zavleče v noč. Življenje je lepo..., vsaj do naslednjega jutra, ko se zbudimo in slišimo v glavi neprijetno brnenje. Poskusimo pregnati mačka s surovim kislim zeljem. Velika količina vitamina C bo pregnala glavobol in nas ponovno osvežila. Leta 1498 je znan pomorščak Vasco da Gama obplul Rt dobrega upanja. Zaradi enolične hrane, skoraj brez vitaminov, je zaradi skorbuta izgubil kar 106 mornarjev od 160 mož posadke. Napake ni želel ponoviti James Cook na svoji plovbi okoli sveta leta 1775. Po nasvetu nemškega naravoslovca Georga Förster j a je za dolgo plovbo vkrcal 60 sodov kislega zelja. Rezultat: zaradi skorbuta ni izgubil niti enega moža. Zelje je že v rimskem cesarstvu in stari Grčiji veljalo za zdravilo. Pri arheološkem izkopavanju starorimskih skladišč za hrano so odkrili številne škatle in sode, ki brez dvoma kažejo na veliko proizvodnjo kisanega zelja. Zdravilnost Sveže belo zelje Zelje vsebuje veliko vode in vlaknin, zato nam daje občutek sitosti kljub manjšemu številu kalorij. Zaradi tega je dobrodošel pomočnik pri hujšanju. Blagodejno deluje na žlezo ščitnico, povečuje spolno aktivnost in nastajanje barvil v laseh ter koži. Pomirja živčevje, izboljšuje možganske sposobnosti, odpravlja nemir in živčne motnje. Pospešuje celično rast, krepi imunski sistem, daje nam čilost in delovno sposobnost, pospešuje nastajanje krvi in celično dihanje, daje dober spanec in pospešuje presnovo ogljikovih hidratov. Kislo zelje Ima podobne učinke, kot so navedeni že pri svežem zelju. Čeprav bakterije in kvasovke, Id so pogoj za kisanje, določene snovi v postopku odvzamejo, druge pa dodajo. Seveda moramo pri kislem zelju posebej omeniti bakterije mlečne kisline, ld po opravljenem delu ostanejo v zelenjavi in prihajajo z njo v črevesje, kjer imajo vrsto pozitivnih učinkov. Pri naštevanju zdravilnih lastnosti kislega zelja bomo morda tako ponovno omenili katero od postavk omenjenih pri svežem zelju, vendar samo zato, ker je pri kislem zelju ta učinek večji. Zdravilne lastnosti Pomaga pri vnetju dlesni in ustne sluznice, krepi koncentracijo in zmožnost učenja, spomin. Krepi mišice, predvsem srčno. Lajša tegobe motenj črevesne flore in podpira zdravljenje raka, predvsem črevesnega. Je v pomoč pri prehladnih in gripoznih obolenjih, zmanjšuje količino holesterola v krvi. Lajša stres in pomaga pri boleznih zaradi pomanjkanja joda in tegobah, povezanih s protinom. Lajša osteoporozo. Nekaj praktičnih nasvetov Če trpite zaradi težav z želodcem, si lahko pomagate s svežim zeljem. Čez dan po požirkih popijte liter soka iz belega zelja in težave bodo izginile v dveh do treh tednih. Kislega zelja pred uporabo ne operite, četudi je zelo kislo. Voda iz zelja izpere veliko hranilnih snovi. Kot dopolnilno zdravljenje pri protinu lahko uporabljamo zeljne povitke. Nekaj zeljnih listov blanširamo, iztisnemo in položimo na boleči sklep. Vse skupaj povijemo z brisačo in pustimo delovati cca. 30 minut. Kulinarični kotiček Kislo zelje z jabolkom (za dve osebi) Jabolko drobno narežemo in ga rahlo premešamo z 250 g kislega zelja. Dodamo žlico hladno stiskanega rastlinskega olja in naložimo v skodelice. Okrasimo z rozinami in postrežemo. Ananasovo zelje (za štiri osebe) Drobno narezano čebulo popražimo v maščobi. Dodamo 2-3 drobno narezana in olupljena jabolka ter kilogram kislega zelja. Solimo in prelijemo s četrt litra ananasovega soka. Pokrijemo in dušimo eno uro pri majhni vročini. Končno primešamo še 1,25 del belega vina in drobno narezan ananas (300g). Zavremo in postrežemo. Vir: Dvorec Trebnik r miE VCÄI N Ne veste, kaj bi podarili svojim sorodnikom, prijateljem, znancem ... PODARITE NAROČNINO ZA ZASAVCA! Izpolnite naročilnico in napišite, za koga naročate časopis. Lahko nas tudi pokličete (03 54 52 666). Račun bomo poslali na vaš naslov. V J Nfiifi B0WÖN09/MEFI90 © Novi zmagi Nine Žnidar in Neve Taškar. Na stopničkah tudi Žan Hribar. Skupna ekipa SK Zagorje in SD Zasavje na državni tekmi na Arehu Mladi smučarji SK Zagorje in SD Zasavje so tekmovali: deklice in dečki na ICobli, cicibanke in cicibani pa na Arehu na Pohorju. V Zasavje so se vrnili z dvema zmagama, zraven pa dodali še nekaj odličnih uvrstitev. Na ICobli so se deklice in dečki pomerili za točke Velike nagrade Argeta. Na slalomu je med starejšimi deldicami Nina Žnidar premagala vso konkurenco, pri starejših dečkih je bil Žan Hribar tretji. Pri mlajših deklicah je bila Pia Zupan 6., ICaja Klančišar pa 15.. Pri mlajših dečkih je bil Anže Vračevič 29., mesto za njim se je uvrstil Lovro Kmet, Oskar Vrbovšek pa je odstopil. Veleslalom so deldice in dečki končali brez stopničk. V starejši skupini je bila Nina Žnidar četrta, Žan Hribar pa peti. V mlajši skupini je tik pod stopničkami končala Kaja Klančišar, Pia Zupan pa je bila 13. Od fantov je do točk prišel le Anže Vračevič s 24. mestom, Lovro Kmet in Oskar Vrbovšek pa sta zasedla 39. in 49. mesto. K uspehom zasavskih smučarjev je svoje pri starejših deklicah dodala tudi Katja Murne, ki letos tekmuje za SD Unior Celje. Na slalomu je zasedla 4. mesto, v veleslalomu pa je bila mesto slabša, 5.. Pri cicibanih, ki so se pomerili v kombinaciji za točke Pokala vzhodne regije je pri cicibankah Neva Taškar zabeležila novo zmago, Tadeja Pintar je bila 7., Saša Mila-novič 8., Anja Žibert 12., in Sara Poropatič 13.. Pri cicibanih je bila Gašper Kranjc 8., Dominik Krajnc pa 22.. Na veleslalomu za točke pokala Argeta je Neva Taškar zasedla 2. mesto, Saša Mila-novič je bila 14., Tadeja Pintar 16. in Anja Žibert 25. S tem so pridobile nove točke. Sara Poropatič je odstopila. <090308_l.jpg> (Skupna ekipa SK Zagorje in SD Zasavje na državni tekmi na Arehu) Pri cicibanih si je nove točke prislužil le Gašper Kranjc s 13. mestom, Dominik Krajnc pa je končal na 48. mestu. SK Zagoije, S K Zasavje Relativnost greha Dan žena je že za nami. Dan ali dva pred dnem, ki ga praznujejo ženske, sem imel možnost prisluhniti razgovoru znanih Slovenk o tem in onem. Med drugim so spregovorile tudi o grehih, svojih in moških. Po vsem, kar so menile lepše polovice slovenstva, bi lahko dejali, da je greh vse tisto kar prizadene sočloveka, pa čeprav konkretno dejanje ni zapisano ne v Svetem pismu, niti v zakonih. Zanimivo so dame menile, da pohota, ld naj bi bila kot greh pri moških na prvem mestu, sploh ni greh, saj so tudi ženske v določenih situacijah pohotne in pohoto pri nasprotnem spolu celo cenijo, če seveda ni v nasprotju z njihovimi predstavami o pohoti. Vatikan je pred dnevi podal zahtevo med svoje vernike o novem načinu postenja. Post, ki je do nedavnega omenjal zgolj prehrano, pitje in vzdržnost do spolnih odnosov, po novem zajema še pošiljanje SMS-ov in e-pošte. Cerkev, ki se ima za velikega nasprotnika vseh vrst grehov in poskuša izgnati Satana iz človeških duš z razglašanjem novih prepovedi širi prostor za delovanje temnih sil. Gre za načelo, več prepovedi, več je prostora za greh. Kakor koli že, cerkev je s postom na področju uporabe sodobne elektronske tehnologije ustrelila še večjega kozla kot pred stoletji, ko je razglasila celibat. Ce mislijo cerkveni dostojanstveniki, s Svetim očetom na čelu, da bo v času, ko se vse dogaja ob pomoči mobilni ko v in interneta, kdo resno upošteval njihovo bedasto kaprico in s tem celo kakšen dober posel zamudil ali izgubil, so bolj za časom, kot bi si lahko človek predstavljal. Pravzaprav se z zadnjim zahtevkom o postu Vatikan med ljudi podaja kot institucija, ki jo vodijo sami prevzetneži. Prevzetnost pa je tudi greh, mar ne. Požrešnost je človeštvu prizadejala največ gorja. Nenasitnost je praviloma lastnost prevzetnih. V požrešnosti in prevzetnosti posameznih primerkov človeštva tiči vzrok za željo po premoči nad večino. Ko postane požrešnost prevelika, sledi nasilje s katerim si požrešneži poskušajo prilastiti še več materialnih in vseh vrst dobrin. Žrtve požrešnosti in prevzetnosti, pa so se v želji za preživetjem prisiljene upreti perverzno prevzetnim nenasitne-žem. Sledi nasilje v katerem po navadi zmagajo zaradi prevzetnih požrešnežev osiromašene množice in tako za neko obdobje ustavijo pohod Satanovih prekomernih apetitov. Pa slednji čez čas pozabi na grenko zgodovinsko izkušnjo in znova začne svoj pohod. In tako že stoletja in tisočletja kroži med ljudmi obdobje zmernosti, ki mu sledi čas pretirane požrešnosti in prevzetnosti, ki znova porodi željo po moči in bogastvu. Od tod tudi izhajajo periodične gospodarske in finančne krize, revščina in nasilno urejanje medčloveških odnosov. Nasilje in ubijanje, Id ga nasilje praviloma povzroči, pa je, tudi po Svetem pismu greh. Razen, če ni oboje opravljeno v imenu Boga. Tako je vsaj mogoče razumeti tisto, kar cerkev uči in človeštvo počne in kar že ves čas od kar se cerkev za božje poslanstvo ima, na zemlji počne. Pohotnost ni nujno (najhujši) greh. Prevzetnost in požrešnost ter omejevanje širjenja obzorij znanja množic, so temelji za uspešno delovanje sil teme in ustvarjanje pekla na planetu Zemlja. Mefisto 0 aemmm Kdo sem in kaj se mi dogaja... Žafran je pobarval skrite jase, zvončki in lcronce so pobelili še vedno uvelo travo in 8. marec je odbrnel za letos v preteklost. Zime se še nismo popolnoma rešili, ker občasno še utegne pokazati zobe, vendar so njeno moč kurenti zmanjšali na minimum. Ujeta v kolo časa hitim naproti koledarski pomladi, potem se bo poletje bliskovito bližalo skozi majske večere in....bolje, da ne razmišljam o tem, kako čas beži. Čeprav je dopust že tam nekje na vidiku, ne načrtujem mnogo. Situacija v družini se je obrnila na glavo in bolje, da sploh ničesar ne planiram. Pustila se bom presenetiti. A tako me vabijo daljave! Lani sem si želela preko oceana, pa me je dogajanje obrnil v drugo smer. Zato je letos bolje počakati, pa kar bo, bo! Danes sem na poti spet naletela na nov semafor. Tokrat v zagorskem krožišču, ki bo, upam, kmalu eno najlepših. V Trbovljah, Hrastniku -povsod utripajo rdeče rumeno zeleni cestni okraski. O kako bo lepo, ko ti okraski ne bodo več potrebni! Že nekaj časa se odpravljam na Prvine....strašno sem radovedna, kako je tam. Pred leti je moje društvo želelo sodelovati s tedanji oskrbnikom. Pripeljali bi mu veliko ljudi, naredili reklamo.... Pa je bil za nas neviden. Kadarkoli smo ga iskali, ga ni bilo. Na telefonske ldice ni odgovarjal in smo se morali preusmeriti drugam. Zdaj pa slišim toliko lepega, da jo bom enkrat kar mahnila tja, da se osebno prepričam o vsem. Seveda se je marsikaj spremenilo. Prišel je novi lastnik, vse je novo in preurejeno za CSOD, menda so pridobili celo nekaj zvezdic, imeli bodo konje in druge živali, kasneje tudi bazen.... In takrat, ko ne bo šolarjev, bo dom odprt tudi za druge. Sploh ne dvomim v uspeh. Obljubim pa, da bom kmalu poročala bolj podrobno. Žalostna sem. Huda jama se je izkazala kot resnično huda. Ko sem bila še majhna, sem z očetom hodila v Rečico in Trnov hrib. Huda jama je blizu. Vedno je skrivnostno delovala name. Spomnim se tudi občasno pomenljivih pogledov starejših, povedali pa mi, normalno, niso ničesar. Nekoč se je lahko le šepetalo ali pa še to ne, o vsem, kar se je po vojni dogajalo. O dogodkih v Zidanem Mostu sem prvič slišala tisoč kilometrov daleč od tod in nisem mogla verjeti, da je to res mogoče. Trenutno me skrbijo nove cene zavarovanj. Obnoviti bo treba zavarovanje za stanovanje, naslednji mesec pa novi kasko za mojega jeklenega konjička. Do sedaj je bilo tako, da kolikor sem pridobila popusta, ga je pojedla nova podražitev. Letos bo to verjetno odločno premalo, saj so lanske ujme naredile precej škode in posledično luknje v proračunu zavarovalnic. Tako o kakšnem finančnem načrtu, ki bi bil zame ugoden, lahko le sanjam. Aja, pa gume bo treba menjati, pa plačati nadomestilo za uporabo zemljišča, pa.... Nič od pozitivne ničle!!! A tako lepo je zaiti v kakšno trgovino s krpicami....the best!!! V večini primerov lahko le 'parim oči' in se tolažim, da to sploh ni zame...pa tiste barve, pa modeli.... ojoj, kaj oni mislijo, da pri nas živijo same suhe preide? Pa bi ta okrogle z veseljem zapravljale!!! Sem si prebrala tisto, kar nam je napisal moški del uredništva v prejšnji številki. Prepričana sem, da ste se tam našle, drage dame. Samo, da dan ni žvečilni gumi, ki bi ga lahko raztegnile še pa še.... Ampak včasih bi to res prišlo prav....Nekoč so se ženske borile za tri osmice. A danes? Vse meje so izbrisane, spremenjene, prerisane... Pozabimo malo na vse kar nas žalosti! Nisem vam čestitala za dan žena niti materinskega dne, drage bralke, zato vam raje podarjam tale cvetek. St.R. Helenino razmišljanje o ljubezni Ljubezen Zakaj ima ženska toliko ljubezni, ji ena ni dovolj? Ni, ker je toliko različnih mož, z različnimi obrazi. Ključ, ki pri človeku vse odpira je ljubezen. A, kaj ko se ta ključ izgubi? Tam kjer je ljubezen, ni velikih, ne majhnih in duša naj ljubi telo. Zdravilo je grenko za usta, tako kot je prijateljska graja neprijetna za ušesa in je podobna vetru: če je ne vidimo, jo čutimo. Kaj je ljubezen? ]e redka cvetlica, ki ne poganja na velikih cestah, je edina strast, ki ne trpi niti preteklosti, niti prihodnosti, je najbolj zvita oblika sebičnosti, je mati spoznanja, je to sila, ki drži dvoje bitij v ravnotežju? Najbiž je to; nerazložljiva skrivnost. Zasavc nadaljuje s podelitvijo priznanj iz lanskoletnega glasovanja za najšportnika Zasavja. Smučarski šport ima med Zasavčani zveste in navdušene ljubitelje, aktivne smučarje in gledalce in obiskovalce belih aren, da o navijačih sploh ne izgubljamo besed. Med dobitniki priznanj za naj športno ekipo Zasavja 2007 je bil tudi Smučarski klub Zagorje, ki je prejel priznanje za 2. mesto. V Alpski sekciji si že vrsto let prizadevajo, da bi svoje znanje posredovali mladim, predvsem otrokom, za katere organizirajo smučarske tečaje Dobitnik Priznanja za 'n vključijo v Alpsko šolo. 2. mesto med naj spor- S pravilno vzgojo, treningi in tnimi ekipami Zasavja športnim življenjem se otroci 2007 skozi šport kalijo za življenje. Vsaka nova sezona prinaša nove izzive in cilje. Drugi naj trener Zasavja 2007 Boris Rozina Brez prizadevnih športnih delavcev in trenerjev ni uspehov. Boris Rozina je eden izmed njih in bralci so mu med naj trenerji izglasovali Priznanje za 2. mesto. Boris Rozina je v smučanje zaljubljen in ta ljubezen je dolga že krepkih štirideset let. Skoraj bi lahko dejali, da se je rodil z dilcami na nogah in le-te so še danes njegove zveste spremljevalke na vseh področjih življenja. Kadar smuča za užitek, jih ima na nogah, kadar se ukvarja s svojo dejavnostjo, jih pegla z likalnikom v rokah, kadar trenira mlade obetavne smučarje in smučarke, pa jih ima predvsem v glavi. Vohate vosek? Ja, to je Boris Rozina. Dobro in trdo delo športnih delavcev in mladih ljubiteljev sneženih strmih je prineslo tudi odlične rezultate mladih smučarjev. Nina Žnidar je ime, ki že samo pove, da je beseda o smučanju, zato ni presenečenje, da je po izboru bralcev Zasavca postala dobitnica Priznanja za 1. mesto med naj mladimi športniki. Ninin pokal z mednarodnega tekmovanja Pinoccio 2007 Nina Žnidar - prva naj mlada športnica Zasavja 2007 V kategoriji mlajših deklic je v letu 2007 pri-smučala pet prvih mest na pokalih vzhodne regije 2007, prva in druga mesta in eno četrto Nina Žnidar na progi na tekmovanjih za veliko nagrado Weinerstaedtische 2007 in na mednarodnih tekmah prva mesta, eno drugo in eno tretje. Državna prvakinja v VSL. Zmagovalka regijskega in državnega pokala. Zmagovalka mednarodnih pokalov Pinoccio, Topolino in Whistler svojo odlično smučarsko pot nadaljuje tudi v letu 2008 in 2009 v kategoriji starejših deklic. MaH SALAMI MM