V SEMIČU bo Iskra proslavila dan borca Semič v Beli Krajini bo gostoljubno sprejel udeležence proslave Direktor tovarne v Semiču Franc Košir: »Lahko rečem, da je Semič ponosen na sicer težko, a častno halogo, da pripravi '.slavje za dan Direktor tovarne in predsednik pripravljalnega odbora proslave — Franc Košir borca. To bo praznik za Semič, to bo praznik za nas vse, posebno pa Iskraše. Var-, jenprte mi, da maš »štab« dola vse tako, kot smo se dogovo-hli, glade na nepričakovane ^¡wilne prijave pa seveda v večjem obsegu; Ne bojte se, Bela krajina ve, in to je luči dokazala, da zna biti gostoljubna. ■ Ge gremo mimo tiSitega, kar človek pri g slavju potrebuje, -moram reči, da ima to slavij Je v Semiču- širši pomen. ; Mnogi mislijo: to je veliko S ^.ejnnje-in lapa, gesta za, naše I ljudi, za Belokranjce, ki so P S strahom- dejali ljudje, ko I Je nekoč gorelo nekje za to-vatno oz. izven tovarhe, pa i -S?.ljudje v okolici mislili, da f Sori tovarna. [ Množičen obisk' za dan bor-: fa je tudi priznanje. Beio-' .^jcem,. ki so neupogljivo j. im z- veliko gostoljubnostjo . “o borcev, nosili težko breme ! °JOe. j Tudi:. v turističnem - 02irU : ima ta obisk izreden pomen. Mnogi, ki bodo prišli prvič v Belo krajino .,se bodo gotovo še večkrat in raj di vrnili, Vtise bodo povedali znancem .in prijateljem Bela., krajina ima vso mhžpS nost -za . ši£ok razvoj turizma” (glej članek , »Vodič po . Beli; krajini«). Že. v naprej pozdravljam; vse. udeieženče1: siavja. ’ dneva' . borca in. zdnižene »ISKRE« 4. julija v' Semiču . . . Pridi-' te.‘in . bodite kot doma-« je .IzakijUčil -tov . Košir.; „ ( VSE PRIZNANJE »ISKRI« Predsednik, občine črrtpmeij. .Tov Anton Dvojmoč v Bell krajini:,’ kamor ‘spada tildi vas Semič oz. tudi naša tovarna, je bil izredno navdušen ob novici,- da bo »Iskra« priredila množično manifestacijo za 4. julij v Semiču. Iz razgovora smo povzeli nekaj njegovih misli: »če govorimo o pomenu Iskrine tovarne' v Semiču, tedaj lahko rečem: poglejte' okoli sebe pa boste videli: kaj pomeni ta tovarna za Semič in še dlje. Pri vsaki šiva- jo! Če 'te to-vame rie bi bilo,' bi mlajši uhajali v svet, kraj -pa bi sčasoma postal pust in. prazen. Tovarna tudi potrebuje precej, inteligenčnega: kadra, daje štipendije; s tem predbrazuje"ljudi. Postavlja jih na-višji, nivo življenja. . . Iskrino: slavje za dan borca bo. za Semič velik praznik,' . ki bo imel tudi hkrati turisti» -črii prizvok, kar bo koristno in, pozitivno za vso Belo krajino. Pozdravljam pobudo,.-za to 'manifestacijo, pozdravljam vse, ki bedo ta. dan v Seiniču. oz. v. Beli. krajini. Tudi sam boru prišel in se skupaj z. Iskraši veselil v prazničnem vzdušju. »Mi gremo naprej v svetla, svobodna obzorja. Ob rekah, stezah in potokih vstajajo na dan spomini. Ni nas mrtvih strah,.. pogumno z njimi stopamo, v koraki, >, nil||!l!|||!||||IU!l!lll|l|IMI!llllll!!!I!INtil!l!ll!llll!ll¡!llllll!!li:iI!llíÍllilÍI¡il!lll¡ÍI!|!ll!HIIIÍIIIIiiUlllliiÍÍI!llliniiint!l!IHIIHtllUI!(IÍIIIIIIIIIillllÍllllllg I Pomen ISKRE doma in v svetu I Predsednik črnomeljske občinske skupščine Anton Dvojmoč £ ri komunalnega pomena je soudeležena »Iskra«'... (ceste, šole, pošta, stanovanjski bloki, vodovoid). Reis, vsé priznanje. tovarna daje kraju utrip življenja. Predvsem je to važno za mlajšo gemeraci- Strokovnost, spretnost, marljivost« in;-doslednost so nedvomno poglavitne: la-st-nosti, ..ki odlikujejo naše deláyee. Spričo vedno bolj naraščajoče konkurenčne dejavnosti doma in v tujini‘te lastnosti paših delavcev odločilno prispevajo pri končni prodaji Paših izdelkov, ker le-ti uživajo sloveš, kot le malokateri drugi izdelki Sorodnih podjetij. Morda se vsi niti ne zavedamo, kako cenjeni so naši izdelki in kako poznano' je naše združeno podjetje nasploh; Več kot tisoč izdelkov-naših 15 Tovarn bz.«32 obratov z znakom Iskre dan za dnem-spominja in opozarja potrošnike, da naš kolektiv ustvarja zanje dobrine — proízvo-1 de, ki imájp trajno kvaliteto in uživajo izjemen: sloves. .. Povprečen Jugoslovan se lahko skoraj,.-. vsak hip spomni_ na nase podjetje, . saj ■ ga. opozarjajo naši_iždelki skoraj na vsakem koraku, v skoraj slehernem nenaravnem okolju, če telefonira, posluša radió . oz. gleda televizijski program, če se vozi z vlakom, kolesom ali domačim motornim vozilom, če dela v službi in ravna s' stroji, v vseh teh napravah, s katerimi se vedno znova Srečuje, so vgrajeni vsaj nekateri naŠf izdelki, ki izpričujejo ustvarjalno moč naših- delavcev. Zato ni- nič-čudnega, da je ISKRA znana vsakemu našemu državljanu vsaj površno in, da:só naši izdelki še vedno bolj ali manj pojem dovršene kvalitete. Iskra pa zavzema tudi v narodnem gospodarstvu vidno mesto. S svojo ^proizvodnjo, letno .(skupaj z RIŽ) blizu ene milijarde, dinarjev,« se prišteva k najpomembnejšim proizvajalcem v draavi. Njen izvoz deset miljjpjiov dolarjev v lbtošnjem letu jo uvršča kot naj večjega izvoznika v, . Sloveniji - in enega najpomembnejših v ” državi. Če; po. drugi plati pomislimo, da ta proizvodnja prehranjuje v celoti vsaj 50.000 .državljanov, .šele dobimo nekoliko jašfiejšo sliko o naši proizvodni in na-’ spiošno življenjski’moči združenega podjetja. ISKRA pa ni poznana samo doma, marveč ponekod že tudi v tujini. V sorazmerju z drugimi industrijskimi podjetji; je naše v.-tujini-bolj upoštevano, saj ...mu po večini niti ni treba- dokazovati kje ,;in.kaj. ustvarja,, ker se. v tujini zanimajo Za naše. podjetje že sami in nenehno zbi rajo tudi podatke,:o naši proizvodni ,in poslovni, dejavnosti: Vsak naš uspeh ali - neuspeh; umestno; ali neumestno poslovno odločitev tako tudi zunaj komentirajo ter rji pripišejo pomembnost- sorazmerno porastu; naše konkurenčne sposobnosti. Zavedajoč se lega -dejstva nam mora biti nenehno pred očrni, da zunaj našega podjetja budno spremljajo . vse naše dogajanje in, da nam ne sme biti Vseeno -kakšno bo 'naše delo- v prihodnje, hkrati pa nam te dolžnosti; nalagajo .silno odgovornost nasproti celotnemu jugoslovanske- ’ 'rhu gospodarstvu in našeniu. poslovnemu ■ ugledu' V tujim.. TiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiimiuiiiijimmmmiHHiiiifiiiiiiiiniimiHuiiiiiiíiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiüiiiiimiiiiiiuiiiiiimiiiíj 29. JUN. 1968 LETO VII. štev. 24. TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Turistični vodič po Beli Krajini Prav na jug Slovenije je pomaknjena Bela krajina, dežela sonca, belih brez in grozdja. Svoj hrbet je naslonila na mogočne Gorjance in kršne bregove hrvat-skega Žumberka, medtem ko jo na zahodu zapirajo obširni kočevski gozdovi. Proti ■ jugu in vzhodu, kjer omejuje njeno zemljo reka Kolpa, pa se je dežela na ■široko odprla soncu in toplim Vetrovom. Z gozdom porasel svet, ki se spušča z Gorjancev in južnih obronkov Kočevskega Roga, preide kmalu v valovite griče, od katerih so mnogi zasajeni s trto, dokler se zemlja čez razmetane kraške planjave ne ulekne v plodne ravnine ob Lahinji, Dobličici in Kolpi. Belo krajino prepletajo v nižjih legah mešani gozdovi, prav značilni pa so brezovi steijniki in kostanjeve lože. Zlasti v vzhodni Beli krajini (Radoviča, Vinomer, Brašiči) uspeva dobra trta. ki daje med drugim znano metliško črnino. . Za Belo krajino je značilno milo podnebje, poleti pa se ugrejejo vode in doseže Kolpa, ta izredno čista neka, tudi do 28“ C toplote. Kolpa kakor tudi vse druge manjše belokranjske vode, predvsem Lahinja, Krupa in Dobličica so polne rib, od katerih velja .omeniti zlasti some, ki dosežejo v Kolpi tudi do 60 kg teže, in ščuke, S katerimi je bogata zlasti Lahinja. V Lahinji živijo še krapi, smuči, mrene, v Kolpi pa lahko lovimo sulce jn v njenem gornjem toku lipane in postrvi. Tudi belokranjski gozdovi, polja in steijniki so polni divjačine, da omenimo samo zajce, lisice, srnjad, divje prašiče, jelene in medvede, od perjadi pa predvsem gozdne jerebe, poljske jerebice, fazane, sloke/divje gosi jn divje race. Nič ni čudnega, če je bila ta topla, prijetna dežela že zgodaj naseljena. Tako so že pred tisočletji ilirska plemena na gosto posedla nizke belokranjske hribce, od katerih je daleč po svetu znan zlasti Kučar pri Podzemlju, ki je s svojimi topilnicami železa sredi L tisočletja pred n. št._ doživel svoj največji razcvet, številna Sirska gro/bišča govore o tedanjem času, o kasnejšem jrdoru Keltov in Rimljanov, ki so oboji tu zapustili ¿dedove, slednji v znamenitem Mitrovem oltarju na Rožancu pri Črnomlju. Za njimi so konec šestega in ,v kasnejših stoletjih to zemljo posedli Slovenci in tu Zasadili najjužnejše mejnike slovenske, besede in kulture. j „ Dolga je vrsta tujih gospo- darjev, ki so od zgodnjega srednjega veka naprej gospodovali tej zemlji. Zlasti težki časi so bili, ko so Turki , •leta 1408 -prvič pridrli v Belo krajino, zavzeli Metliko in jo . izropali. V 170 letih so nato turške čete še neštetokrat požigale, morile in plenile po Beli krajini. Da bi se dežela ubranila napadov, je bil v 16. stoletju ob meji zgrajen obrambni sistem, imenovan Vojna krajina, ki so jo poselili Uskoki, to je pred Turki pobegli Srbi in Hrvati, ki so končno zavrli turške napade na slovenska tla. Vendar se Bela krajina še ni umirila. Vse 17. in 18. stoletje so jo strahovali številni hajduki, ki so jih z ostrimi kaznimi zatrli v glavnem Eranoozi, ki so ka Napoleona v letih 1809—1813 gospodarili v Beli, krajini. V 2. polovici 19. stoletja so težke gospodarske razmere prisilile na tisoče Belokranjcev, da so se pričeli množično izseljevati v razne evropske dežele, največ pa v Ameriko. V stari Jugoslaviji se je leta 1918 Bela krajina le počasi trgala iz zaostalosti. Bila je ,brez vsake indu- ¡gag ! Priprave kažejo, da bo na slavju v Semiču prisotnih nad 3.000 ljudi Iz razgovora s predsednikom in tajnikom aktiva ZB ZP»i5KRA« Vprašanje: Priprave za proslavo v Semiču dobivajo svojo dokončno obliko. Delo je v polnem teku, prijave udeležencev pa že zaključene. Ste zadovoljni z udeležbo? Odgovor: Odziv je presegel vsa pričakovanja. Naša komisija je računala na 2000 ljudi, toda že sedanje prijave kažejo, da bo na slavju prisotnih nad 3000 članov ZP Iskra. Vprašanje- Zakaj je izbrana Bela krajina oz. konkretno Semič za osrednjo točko slavja dneva borna? Odgovor: »Iskra« oz. posamezne tovarne so prejšnja leta slavile ta praznik v Poljanski dolini, Dražgošah, Železnikih in Kranju, vendar ne v takem obsegu in v bolj zaključenem krogu; v večini so . se ga udeležili člani ZB in njihovi svojci. Letos si je komisija zadala nalogo, da priredi to slavje bolj slovesno, večje io bolj množično in to v Semiču za vse organizacije združenega podjetja. - Predlog so sprejele dražbe-no-politične organizacije in vodstva, zato bo. dan borca dazdaj najbolj množična manifestacija kar »ISKRA« obstaja. Semič je tudi blizu Hr-vatske meje, blizu pa je tudi naša nova proizvodna organizacija RIZ Zagreb s svojim širokim zaledjem. Po prejetih podatkih bo od tam prišlo prek 600 ljudi. Zakaj v Beli krajini . . . ? Tu je več vzrokov! Izredna gostoljubnost ia .predanost, ljudi -v-tem delu Slovenije v časa NOB in pomen naše tovarne v Semiču za ta kraj. Pa še nekaj: na Belo krajino preveč pozabljamo . . . Pozabljamo na štiri leta gostoljubnosti, v najtežjih časih življenja našega naroda, pozabljamo na velike obljube, ki so bile takrat dane od mnogih, ki so danes na vidnih položajih, obljube pa so skoraj vse — žal, pozabljene. Iz razgovora s. predsednikom aktiva ZB 'Mirom Mihovcem in tajnikom Francem Križnarjem je velo zadovolj- stvo, da je pobuda,'id-je bila; dana s strani komisije ZB, dobila tako svečan in tope' odziv. Vse kaže, da 4. jj v Semiču ne bo le dan bc ca, pač pa tudi dan »ISKRE |C9«eS9»CHM»MCMeM9MMM«Met«MN| 3®vtS-; • fliragfer i. —Srare».1 I Program s ZA SLAVJE DNEVA BORCA V SEMIČU Ob 9.30 ob 9.45 Od 10. do 11. I zbiranje udeležencev zbor članov ZB osrednja proslava uvodi predsednik ZB Miro Mihovec govorniki: gen. direktor ZP Iskra Vladimir Logar dir. RIZ Krešo Piškufič inž. Vladimir Klavs recitacije: učenci osemletke iz Semiča pevci: »Semiški oktet* RIZ — Zagreb zaključek: direktor tovarne v Semiču Franc Košir od 11. do 13.30 prosto semiška ohcet zabavna športna prireditev (nogomet debeli : suhi, vlečenje vrvi, tek v vrečah, napihovanje balonov, streljanje z zračno puško ipd.) ob 1330 od 14.30 dalje: Za razvedrilo, prosto zabavo in ples bo igral zabavni ansambel »Veseli Kranjci«, v posameznih odmorih pa bodo nastopali bivši' člani Frontnega teatra VII. korpusa, ki je ob tem času NOB deloval v Beli Krajini. i>3ee«e»ee«»®e©@®«e«»@««*e»eeo9»90*e*9Mci BiaaglBISIBIlinSBBlIBNSilEmiiaiHINIHHU RIZ Zagreb poroča Izreden odziv za proslavo v Semiču Kolektiv tovarne RIZ — Zagreb je z navdušenjem sprejel vabilo za Iskrino proslavo dneva borca v St miču. Prijave so presegle vsa pričakovanja. Po podatki! se bo slavja udeležilo najmanj 650 članov RIZ. Slavje v Semiču je izredna prilika, da se združen proizvajalci (Iskra — RIZ) čimboljše in pobliže spoznajo, zato je letošnji praznik dan borca tudi dan združene »ISKRE«. iiiiiiiiiiiiuunHiinniiiiuniiiiiMiiHinimiHiiifHiiiiiiHiiiüiiiiiiiiiiiüiHfiiiiiiiniiiüiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiuiimiiiiimiimiiniiiimnmimiminü Obvestilo udeležencem slavja Gozdiček Brezje pri Semiču bo 4. julija pravo taborišče. V velikih vojaških kotlih se bo pripravljala okusna enolončnica, v bližini bodo šanki za prebrano, kjer bo moč dobiti standardna jedila kot npr. klobase, hrenovke, salamo, šunko, sir, na drugih prostorih se bodo pekli jagenčki in odojki oz. mladi prašički, spet drugje bodo udeležence privabljali ražnjiči in čevapčiči. Povsod bo na razpolago dobra belokranjska kapljica. Oblečite se turistično. Visoke pete pustite doma, pribor za enolončnico prinesite s seboj, prav tako tudi steklenice in kozarce za vino. Miz in klopi na mitingih ne poznamo, zato prinesite s seboj kakšne ponjave (»deka«, koc, odeja, blazina ipd.) oz. vse tisto, kar človek nujno potrebuje pri pikniku, da se čimbolje in domače počuti v naravi. iiiittiimiifttitiiiiiiiiiiifiiiiniiiiiiiiniimnnniiiiiiiiniinniiiminnmiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiimiiiiiimHiiiifiitiiiiiiiiiiiiiHiuiiuiiiiiiiiuHiiuiiii INTEGRACIJA - krepitev Iskrine ekonomike Združena ISKRA: 18 organizacij, od tega 15 tovarn z nad 15,000 zaposlenih PROCES ZDRUŽEVANJA ISKRE Ne samovalo venska 1 elektroindustrija,"katere osnovo so predstavljale naštete tovarne, temveč tudi drugat» podobno se razvijajoča podjetja so . v velikem zamahu svojega^ razvoja .V povojni graditvi novega socialističnega gospodarstva prerasla’ svoje lastno Okvire. Cilji za boljše im ržntabilhejše' gospodarjenje so narekovali razvojno procese za poslovno združevanje. Tj'procesi so se v slovenski elektroindustriji 1 pričeli že ‘želo zgodaj. Podjetja te stroke, ki so- kot', mate katere druge veje industrije zelo navezane- na sodtelovang®!,. so razvijala,svoje kapacitete:- in proizvodnjo vsaka, po- svojie im s. tem razširjale tudi svoj asortiment. Razmeroma. slaba tehnična opremljenost —saj so bile družbene investicije v to vitalno vejo gospodarstva’ izredno nizke .— je zahtevala temeljite in. obsežnejše rekonstrukcije: V takem stanju- je bila av-larkičnost tista hiba, ki ni opravičevala- rentabilnih nat-tožb. Podjetja Iskra, I-EV in Telekomunikacije sol že leta 1954-čutila potrebo» po tesnejšem poslovnem sodelovanju ia tako» je prišlo» do ustanovitve poslovnega združenja ITES, ki pa.se spričo takratnih predpisov ni moglo razviti dlje od »koordinacijskega biroja«. V letg 1959 so se v državi začeli ponovno oživljati inte-Stacijski procesi, ki se jirji.je prilagodila tudi gospodarska zakonodaja. INTEGRACIJA _ Dotedanje izkušnje se' rodile spoznanja, da je" specializacija proizvodnih organiža-^»j ter iz tega nujno izvirajoče kooperacije osnova in pogoj sodobne industrijske p-ro- izvodhje. To spoznanje pa je ob koncu Teta 1960 privedlo Iskro, IEV, TELEKOMUNIKACIJE ih TELA do razgovorov o integraciji v obliki združitve vseh štirih podjetij. Združit e vr je bila izvedena v aprilu 1961 takoj, da s« se ostala» tei podjetja pripojila. k t&KRI. Leto kasneje se jirm- je pridružila tovarna kovinskih in elektromehanskih, izdelkov NIKO, Železniki,. Istega leta j.e . pričela z obratovanjem tovarna avfeoelektričnifi» ,igr delkov v», No.vi Gorici. V Ljubljani je bila ustanovljena tovarna» elektronskih, naprav, v ©»točah, tovarna električnih. merilnih, instrumentov, v' Horj,ulu tovarna elektronskih instrumentov im v Semiču, tovarna- kondenzatorjev. . Leta 1964 jim j,e sledila tovarna usmernikov v Novem mestu in tovarna polprevodnikov v Trbovljah. Leta 1965’ pa se je- osamosvojil obrat za' proizvodnjo radijskih- sprejemnikov v Sežani., kr se je- nahaja»! dotlej pod okriljem tovarne v. Pir-žanu. V prvih letali - integracijo' smo si nabrali določene izkušnje in- spoznali, da prevelika centralizacija sredstev' ob decentraliziranem samoupravljanju poraja notranje napetosti in -konflikte». Po . analizah, stanja j»e bil izdelan predlog reorganizaciji® podh jetja in z referendumom. 22. dec. 1955- sprejeta varianta Združenega podjetjia, M od» 1. I., 1966’ omogoča organizacijam v sestavu podjetja večjo gospodarsko in, pravno -.samostojnost, JEfias•• je» bila taka odločitev pravilna, nam. potrjujejo doseženi' uspehi. V Ljubljani je bila s sklepom DS ZP 7. 12. 1967 ustanovljena tovarna» orodja. 22. aprila sta se- kolektiva »Iskra« in ELZ — Zagreb z referendumom odločila za pripojitev Riža k združenemu» podjetju »T&KRA«'. Uradna pripojitev I. julija 1968» Iskra je tudi ustanovitelj' tovarne» v m-gradnji »Mikron1« Prilep. Po-leg tovarn obstajajo še tri organizacije:: »PSO (prodajjno-servisna organizacija)», Nabavna organizacija i® Zavod za avtomatizacijo» (ZZA). Danes, vključuje združeno podjetje ISKRA naslednje tovarne': 1, Tovarna eiektooteliničniih’ in ffinomeh-aničnih izdelkov v Kranju . 2. Tovarna električnih me-ritnih i-nstruimentov v Otočah - .31 Tovarna, avtofelektcienih - izdelkov v Novi Gorici» 41 Tovarna elektromotorjev v Železnikih, 5. Tovarna za ' elektroniko1 ih avtomatiko' v Pr Žanu 6. Tovarna elementov za elektroniko v L.j imbljahf 7. Tovarna elektronskih naprav v L j ubl jani 8i Tovarna; ' eliefctEonskih merilnih» instrumentov v Horjulu • 9-, Tovarna električnih aparatov» v Ljubljani 10. Tovarna, kondenzatorjev v Semiču - 11. Tovarna; polprevodnikov v Trbovljah 12. -Tovarna usmerniških ■naprav.v Novem riJestu 13. Tovarna radijskih? sprejemnikov v Sežani ■ " 14. Tovarna Orodja v Ljubljani SR' Tovarna» KTZ ¿p. Zagreb INTEEfRACIJA.—' JACANJE ISKRINE EKONOMIKE « Velik industrijski razmah, ki smo» im v seda-uj-em obdobju priča, zahteva i močne’ in modeme poslovne pri jeme. Z iMiegracijo. je dbsežeiiat večja ■interesna skupnost», odi katere -je 'mož pričakovati' hi trejiši in večji napredek iir.-z njih* odločnejši m učinkovitejši' poseg tako- na- dbmače- kot -tuje tržišče: Sodobno oblikovan naš telefonski, aparat ATA 31 Ü1W a e « I H strije; imela je le majhno železolivamo, nekaj večjih obrtnih delavnic in premogovnik Kanižarico. Ob izbruhu druge svetovne vojne so v aprilu 1941 Belo krajino zasedli Italijani, po kapitulaciji Italije v septembru 1943» pa je dežela med, Kolpo in Gorjanci postala, svobodna» partizansko ozemlje. Tu so bili po-stovljjemi prvi temelji ljudske oblasti, osnovani so bili Upravno politični, »vojaški:, gospodarski, zdravstveni, prosvetni, kulturni in dinagi organi. Velike, so bile žrtve, ki jih je Bela krajina dala za svobodo: 594' padlih, borcev in talcev, 656 umrlih v taboriščih in čez 1T00 invalidov: V bojih je bito požganih In. porušenih. 2590' hiš m gospodtfrskrh poslopij. Fo zadnji vojni Je v Beli krajini zrasla prva imftt» stri ja. (.v Črnomlju, Metliki, Semiču, Suhorju), ki je bila'osnova za hitrejši gospodarski' razvoj pokrajine-. Moderniziran je bil. premogovnik v Kanižarici pri Črnomlju. obširne steljhike so preorali v polja in v vinorodnih predelih so» bile na novo zasajene velike površine vinogradov Zgrajeni so bili zdravstveni domovi, šole, gostinski objekti itd». Asfaltirana cesta je preko Gorjancev povezala Metliko in Črnomelj» z avto» cesto Ljubljana»—Zagreb. Tako» je- domačemu • in tujemu turistu omogočeno, da se seznam z naravnimi lepotami Bele krajane (Kolpa, vinske gorice,, steljnaki» z-. breza»mi, tov in- ribolov);,, s k u l r u r m? z god o v i ns k im i spomeniki (arheološka najdišča, gradovi, domovi slavnih mož, partizanske- baze, spomeniki m- obeležja»)) t&ir etnografskimi in folktormini zna« merhtostori (»pustovanje, ljudska obredja ii® ples» iitdi.). Mnogo bogastva iž belokranjske' materialne in socialna kulture pa» si Mirto» domačin lini tujec ogledata» v Belokranjskem muzeju v Metliki. ČRNOMELJ: p56»m», 2208» oziroma» ,s širšim mestrnira okolišem 3500 prebivalcev):, središče B'elte, krajiiine», IfeŽI na pomolu: v tesnem» okljuku? Lahinje naj 0'obi'ičice. Kraji je- btf ohiijiucfeb že v predzgodovini»,, za Rimljanov pa je biila tu vojaška postojanka- Leta 195® so» bili' okoli farne cerkve odkriti staroslovanski» grobovi (9:—II. stoletje)’. ■’w Kot naselje' se trg omenja? prvič’ . 1277, mestne- pravice pa» je kraj dobili 1407'. 'Za turških napadov (1407. do 1570), je, veliko trpela okolica, dbbrb iiVrj s-i no mesto pa se je'nat padalcev zmerom Hranilo. »Leta 1914 je skozi Črnomelj, stekla • žeiez-■po. kapitulaciji, Italije v naca. Med- NOB» je- Črnomelj; septembru 1943 postaj» središče borbe proti okupatorju in» sedež ljudske oblasti, torej; središče vojaškega»,, političnega, gospodarskega in kulturnega življenja med NOB-. Videm razmah je mesto doseglo po letu. T945, ko se je z» povHjiai. tovarnami ih obrati pričelo, hitreje 'razvijati (»Belokranjska; tovarna in livarna BELT, Livarska industrija! LIČ, lesnopredelovalna Industrija ZORA,; prehrambena mtijis traja -BELSAD, tovarna pfetenin, premogovnik Kaiužarica);. Zanimivosti,- V gradu, ki je v teku stoletij doživel več prezidav (lastniki- črnomaljski plemiči, Frankopani) Palmbuir©; Sehweigerji in drugi)’ je brl v letih 1-944?—45 sedež, okrožnega» narCdnoosvobodllhega- odbora, ’dtanes pa- so tu občinski uradi. Komenda- nemškega viteškega' reda je bila zgrajena 1655, novejši' del' stavbe pa» je: bi® prizidan v začetku 19», stoletja, župna- cerkev iz 171 stoletja ima» tri baročne'oltarje. Ob glavnem- oltarju ja; nagrobnik grofa Pahnburga (1634), v kripti pa je pokopan zadnji Višnjegorec, ki; je padel v bitki pri Budač-:' kem 1589. V' neposredni bližini cerkve je rojstna MK pesnika in pisatelja Mirana Jarca (.1900-—1942)1. V Prosvetnem domu (bivši’ sokolski dtom); je bilo 19. februarja 1944 prvo zasedanje SNOS, v letih» 1944 do» 1945 pa je tu delovali) Slovensko narodno gledališče (spominski' plošči)». Dom, ki je* bil pa vojni preurejen, krasi velik relief Jakoba Saviaška. Na Gričku nad mestom stoji centralni spomenik borcem Nf>V (skulpture Jakoba Savinška). Po vsem? mestu so številna obeležja iz NO®.--Vsako leto junija je v Črnomlju »Jurjevanje»-, prireditev, na kateri1 sodelujejo folklorne skupine iz vse Bele krajine. ■ Gostinstvo: Hotel »»Lahinja», G kat, 21 sob; 34 ležišč, restavracija, vrt, plesišče, Gostišče v gradu. Gostilna »Lovski' rog«; Gostilna »Pri» Belokranjcu«, ) / Izleti: najbližji izlet je v Vojno vas (T,l km j, Iger je podružna cerkev z dvema slikama baročnega slikarja Valentina- Metzingerja. V Kanižarici» (2 lem):,, lepem rudarskem» naselju, kopljejo» že od. leta 1854 dober rjav premog (4800 kalorij). Med» NGB je bila tu Civilna bolnišnica, v kateri je novembra 1944 podlegel ranam tedanji komandant NOV in POS. Frane RozmamStarie. V bližgri Kvasice (5 km od Črnomlja) stoji na- kraju, kjer so novembra 1942 partizani razbili in uničili italijansko vojaško kolono, zanimiv spomenik, delo» Jakoba Semič in tovarna sta se zlila v eno tovarne kondenzat Tovarno kondenzatorjev je 2. aprila 1951 ustanovil takratni Institut za elektro zveze iz-Ljubljane kot obrat za proizvodnjo električnih kondenzatorjev za potrebe' večal šele aprila 1953 na 36 sodelavcev, ko je bila postavljena prva proizvodna lesena hala. Leta 1954 je bila postavljena prva zidana proizvodna hala in za proizvod- strukcijo pa jih je povečala za 500 milijonov SD. Ves čas obstoja se je delovni kolektiv tovarne boril z velikimi težavami. Proizvodnja kondenzatorjev zahteva samosto- Eden izmed stanovanjskih blokov tovarne kondenzatorjev v Semiču porajajoče se elektronske industrije. Izbira lokacije za obrat ni bila slučajna, ampak se je hotel na ta način kolektiv takratnega Instituta za elektro zveze z direktorjem Rudijem Jančarjem ha čelu oddolžiti Beli krajini za usluge, ki jih je nudila večini članov kolektiva za časa NOB in ji na ta način pomagati pri gospodarskem razvoju. s Proizvodnjo je začel 12-članski kolektiv pod vodstvom vodje obrata Antona Lovka, ki je uspešno ra-zvi- ■ jal obrat iiadaljnih 10 let do .odhoda na novo službeno .mesto. Na lokaciji, kjer stoji danes tovarna, je bil pred vojno gradič z gospodarskimi poslopji in posestvom, last posestnika Ogulina-Vajde, ki je po svoji smrti zapustil vse premoženje občini, da bi ustanovila na tem posestvu gospodinjsko šolo. Vojna vihra tudi temu gradiču ni prizanesla in je zgorel razen gospodarskih poslopij. Po vojni je bilo ustanovljeno tu državno kmetijsko posestvo, ki je aktiviralo obstoječa gospodarska poslopja in sezidalo današnjo upravno stavbo tovarne. To posestvo je. bilo leta 1950 ukinjeno in tako so ostali obstoječi prostori" ha razpolago, za proizvodnjo. Proizvodnja se je začela z improviziranimi- napravami na obrtniški način v današnji upravni stavbi aprila" 1951. 12-članski kolektiv se ie po- njo aktivirana gospodarska-poslopja. S tem je tovarna imela približno 1000 m2 vseh prostorov, katerih je sanjo-400 m2 odgovarjalo minimalnim proizvodnim zahtevam pod težkimi delovnimi, pogoji. V teh prostorih "je tovarpa -večala proizvodnjo iz leta v leto do leta 1964, ko je bila izvršena rekonstrukcija tovarne. V rekonstrukciji so bila vsa gospodarska poslopja stara več 100 let odstranjena, -prvi dve- proizvodni ‘hali: preurejeni v laboratorije, jedilnico,, garderobe in ambulanto, vsa proizvodnja pa se je ‘preselila v nove moderne proizvodne prostore in tako je dobila tovarna današnjo obliko. - Tovarna' je imela leta 1963 manj kot 100 milijonov SD osnovnih sredstev, z rekon- i ;jen- razvoj, konstrukcijo, specifične opremo “m' izdelavo iste, za~kar je potrebno Veliko strokovnih kadrov, ki jih še danes tovarni primanjkuj, je. Kljub temu je delovnemu ; kolektivu s skrajnimi napori uspelo ..dvigniti v 17 letih proizvodnjo v eno najmodernejših ne samo v Jugoslaviji, ampak tudi v Evropi, ki se .uspešno plasira s svojimi .izdelki "na zunanjem tržišču. Organizacijsko je tovarna doživela velike . spremembe: ■Kakor je; že omenjeno, "je tovarno: ustanovil Institut za elektro zveze, nakar je bila priključena k bivšim Telekomunikacijam, leta 1958 se je tovarna odcepila od Telekomunikacij ih se pripojila nazaj k Institutu za elektro zveze, ki je dobil nov naziv Industrija za elektro zveze. Skupaj z Industrijo za elektro zveze se je leta 1960 fu-zionirala z Iskro, leta 1962 pa se je tovarna izločila iz sklopa Industrije za elektro zveze ter postala samostojna -tovarna v sklopu Iskre. Samo izredna požrtvovalnost kolektiva, posebno strokovnih kadrov je omogočila kljub vsem težavam tako strmo razvojno pot. Tovarna pa ni samo uspela proizvodnjo in storilnost dvigniti na svetovno raven, ampak je praktično Spremenila Hce Semiča. Področje Semiča šteje približno 3500 prebivalcev. Letni davčni prispevki vseh prebivalcev ne presegajo 15 milijonov SD, dočim tovarna izplačuje mesečno preko 30 milijonov SD neto osebnih dohodkov. Iz tega je razvidno, kaj pomeni obstoj tovarne za. življenje in nehanje" vsega semiškega prebivalstva in njegov nadaljnji razvoj. Razen zagotovitve življenjskih sredstev za semiško prebivalstvo tovarna skrbi tudi za življenjski standard .delovnega kolektiva. Tako je zgradila do sedaj prek 50 stanovanji sofinancirala gradnjo rioVe pošte", šole, ceste, vodovoda in drugih javnih -del, pomembnih za razvoj tovarne,.- , kakor tudi Semiča,. skratka "Semič in tovarna sta še zlila v eno. Belokranjski motiv Stanje kadrovskega problema je začela tovarna že prei leti načrtno reševati s sit pendirainjem študentov in dt jakov vseh. potrebnih poklicev, tako, da bodo v najkraj. šem času problemi strokovni! kadrov docela odpravljeni;?5: Vsi-dosedanji uspehi tovarne pa še zdaleč niso rešili vseh problemov; delovni tt lektiv bo moral vložiti Se mnogo truda, da bo lahke obdržal korak z naglim razvojem tehnike - ter plasirati svoje artikle v vedno večja" in ostrejšem mednarodne: konkurenčnem boju. Vič Prvi člani delovnega kolektiva v Semiču Tovarna kondenzatorjev v Semiču je ena izmed pomembnih gospodarskih organizacij na tem področju Gostolj ubije na belokranjski način SPOMINI... Ce povprašaš prebivalca Bele' krajine — takšnega, ki še je že primaknil Abrahamu —.katera so bila najtežja le- : ta njegovega, življenja,, ti bo Vez''omahovanja odgovoril: tista -prva — po" vojni. Zakaj? Zato, ker jih je nenadoma, vse zapustilo. Brigade, štabi, bolnice, ustanove,! vlada — vsb kar se je prijpcav-ljalo na dan osvoboditve in ža nadaljevanje gospodarskega in družbeno političnega življenja v osvobojeni Sloveniji — vse jo je. pobrisalo na vrat na nos proti- Ljubljani in še naprej.-Se dbstojno posloviti. _se ’niso utegnili, tako zelo se je mudilo! Utihnil je živahni vrvež ljudi in orožja: Bela krajina se je, pogrezni-^ la v. sivo vsakdanjost, ki je bila "|e toliko bolj moreča, kolikor bolj se je. stopnjevala nestlpnost in 'bpjazOn,,kakšno4 usodo bo doživelo osvobojeno ozemlje ob • umiku ' fašističnih vojska.. Ljudje, ki sta jih vojna vihra jih ' junaški odpor oku-patorjusinapvavili. znane po Vsem: svobodoljubnem svetu, so se vrnili k plugu ih domačemu ognjišču: —pa tudi k premišljevanju o tem, da je nehvaležnost . plačilo tega sveta Navzlic upravičeni za-; grenjeriosti pa se Beli Kranjci nikoli piso vdali resignb! ranemu obupu. Življenje so vzeli, kot neštetokrat v svoji, -zgodovini, takšno kot je. Cisto na dnu svojih src pa nikoli iniso prenehali .upati, da se. bodo '.povrnile! brigade in ljudje, f s ■ katerimi so delili zadnji košček kruha. ;.in res, prihajajo... Posamično in v., skupinah — "vsi 'tisti, &'i 'jih . je utrudila povojna..-.živi jenjska^|naglica in K. hočejo.Vsaj v opominu do-■ živeti-reprizo svojih najlep-fih in najplodnejših Jet, Beli Kranjci, se jim nasmihajo,. Češ: Aid ^i došel, sinko? Prav, je, da. si, došel. Sedi im Si nalij!-Kaj je novega, tam v beli Ljubljani? Ali'si kaj 'ddel mojo Anetco, ki dela v tovarni... In Jureta, ki je Postal veliki gospori in se ne .tnara vrniti v domači kraj? SAMO DA SI MI DOŠEL, SINKO ...! Kdorkoli si, ki boš na dan borca prestopil Gorjance, boš prebral v očeh gostiteljev ta pozdrav in voščilo. Vseeno: bivši partizani in aktivisti, njihove družine- in prijatelji, člani delovnih kolektivov Iskre, bratje iz onstran Kolpe, . ali pa slučajni nanierni-ki — vsem bo veljala iskrena in prisrčna dobrodošlica. Nihče - se* ne bo mogel •izogniti magični moči prijazne besede in nehlirijenega gostoljubja, kakršnega je zmožen samo skozi stoletja težko preizkušeni čiovok Bele krajine, čigar značaj razodeva enostavna belina njegove narodne noše. Zato se zdi, da bo obisk Beli krajini za mnoge od nas — zlasti za tiste, ki so videli vso njeno junaško preteklost v težkih dneh narodnoosvobodilnega boja — bolj roma- nje kot izlet. Romanje k še neskaljenimi studencem človeškega poštenja in preprostih ljudskih vrlin. MALO ZEMLJEPISA •Kako pridemo ,iz Novega mesta v Semič in Belo krajino? — Po lepi asfaltni cesti, seveda, poreče nekdo,, ki je že premeril to zanimivo pot. Morda se je pri' Črnomlju nekoliko, razočaral, ko mu je nenadoma zmanjkalo asfalta . pod. kolesi. Na srečo pa naš' izlet ne Seže tako daleč. Na poti v Semič se bodo peljali .po lepem asfaltu do Jugorja (oziroma gostilne Badovinec): tam pa bodo zavili na makadamsko cesto-in po kakšnih šestih kilometrih vožnje bodo že na prireditvenem prostoru v Brezovem gaju. To velja seveda za tiste, ki razen udeležbe na (Dalje na 6. strani) Zapeljivemu vabilu: »Hote pit, hote...« se ni moč upreti Bralcem in dopisnikom! Današnja številka glasila »Iskra« je v celoti posvečena slavju Združene Iskre za dan borca v Semiču, zato drugih vesti to pot v njej ni. Vse prejete članke bomo objavili V naslednji številki. Uredništvo Nadaljevanje s 4. strani Savinška. Iz tega časa so znane tudi številne zidanice po vinorodni Doblički gori in nad Tuševim dolom, v katerih so delovali politični, upravni, gospodarski in drugi organi narodnoosvobodilnega gibanja. Dobre 4 km iz Črnomlja sp Lokve, kjer so bile. 1944—45 v bližnjem gozdu barake“Glavnega štaba NOV in PO$. Tu se je tudi pri preizkušanju orožja smrtno ponesrečil narodni heroj Franc Rozman-Stane. Četrt ure od železniške postaje Otovec (4,2 km) je blizu Rožanca znamenit nlitrej, to je oltar perzijskega sončnega boga Mitre, ki ubija bika. Z Rožanca drži pot v Semič (11 km) od tam pa na Mirno goro (1048 m), kjer je stalno oskrbovan planinski dom. 12 km od Črnomlja je oddaljen lovski dom Topli vrh (kuhinja, 4 sobe, lz ležišč). Dom stoji ob cesti in je dostopen z vsemi vozili, upravlja pa ga lovska družina Loka pri Črnomlju. Lovska koča Zagradec (kuhinja, 4 ležišča), ki jo upravlja lovska družina Črnomelj, je prav tako 12 km oddaljena iz Črnomlja. Okolica obeh postojank je bogata z divjačino; zanimiv pa je jesenski polšji lov. — Drugi izleti so še: v Gradac (7 km), Podzemelj (9 km) s kopališčem na Kolpi, Dragatuš (8 km), ha Vinico (18 km) s kopališčem, gostiščem, i.rf kampom. Ob Kolpi so ugodni tereni za športni ribolov. Informacije: V kraju je sedež občine, železniška in -avtobusna postaja, PTT (telefon, telegraf, teleprinter), banka z menjalnico, bencinska črpalka, avtoservisne delavnice, zdravstveni dom, ambulanta, lekarna, kino, športno igrišče. športni ribolov v Lahinji in Dobličici (ščuke, krapi, beliče, somi). Lov naLsrnjad in medvede. Črnomelj leži ob železniški progi Ljubljana (108 km) — Karlovac (47 km). Mesto je povezano z avtobusnimi progami: Vinica (18 km)| Metlika (15 km)—Novo mesto (4.3 km)—Ljubljana (lil km) in s progo Žužemberk, (49 km)—Ljubljana (90 km). Lokalni avtobus vozi tudi v Griblje, Adlešiče in na Preloko. . Informacije daje Turistični biro v Črnomlju. (' -GRADAC (153 m, 430 prebivalcev) leži ob asfaltirani cesti Metlika—Črnomelj in ob obeh bregovih Lahinje, ki je Tu naredila velik okljuk, v katererp; stoji dobro ohranjen grad. Gradac je imel V letih 1858—1882 železo-7livarno in z njo prve zametke, industrije v Beli krajini. Po vojni so v bližnjem kamnolomu lomili dober marmor, pa so kamnolom kmalu opustili. Danes je v kraju kamnoseška delavnica in večji mizarski obrat lesnopredelovalnega podjetja.»Lepiš«, Zanimivosti: Grada-ški grad se omenja že v 13. stoletju. Lep je grajski porial (začetek 19. stoletja) z grbom baronov g Gušičev (gos .in podgani na verigi). Onkraj 'obširnega ' dvo-" . riš.ča,. sta v zunanjo steno šole- vzidana rimska nagrobnika. -V grajskem parku je ohra-r/tiij*' njena grobnica s kam-Hb nitim sarkofagom ba-, rona Jurija Gušiča (sreda 19. stol.). Spomenik padlim v NOB stoji ob giavrii cesti. Plastika je delo Stojana Batiča. Gostinstvo: Gostilna Križan (prenočišče, '2 ležišči); gostilna Zupanič (prenočišče, 2 ležišči). Prenočišča pri privatnikih. Izleti: V Podzemelj (2 km), vas pod hribom Kučarjem (220 m), ki je z okolico vasi Grm najvažnejše arheološko'najdišče v Beli krajini. Kučar je bil z Iliri naseljen vse prvo tisočletje pred našim štetjem. Razcvet naselbine s sledovi prazgodovinskih topilnic na hribu spada v leta 650—450 pr. n. št. V podiiožju hriba so bile odkrite številne ilirske grobne gomile. Dober kilometer od Podzemlja leži Primostek, slikovita vas nad Lahinjo. Možnost ribolova: ščuke, smuči, krapi. Iz .Gradca drži .cesta skozi Klošter (ime po nekdanjem frančiškanskem samostanu)-v Krupo (ostanki gradu). Nedaleč od tod je v tolmunu pod 60 m visoko skalo močan iztfir potoka Krupe. Pri Stranski vasi (3,5 km) se . vaška cesta odcepi na Vinji vrh, od koder je s stolpa tamkajšnje baročne cerkve, ■ zgrajene 1647, lep razgled pb Beli Jsajiai. HM ( Nadalje varaje s. 5.. strani} Informacije: V kraju je železniška in avtobusna postaja-, PTT (telefon, telegraf), menjalnica denarja na pošti. Ambulant?' je \ Podzemlju: (2 km). športni ribolov v LaM-njê (ščuke, somi, krapi, belice) in v Krap; (postrvi)’-.. Gradac leži ob železniški progi Ljubljana (lit km)— Karlovac (,4d km). Kraji je povezan, z. avtobusno progo Vinica (25 km),—Črnomelj (7 Km)—Metlika (S km)— Novo. mesto (3:41km.)— Ljubljana. Informacije daje, Turistična dtdštvo v Metliki. J«,. METLIKA (,166 m, 1800 prebivalcev) leži z naj starejšim mestnim jedrom, na pomolu, ki ga oklepajo potok Obrh,, .presihajoče Suhor in danes suha struga hudourne Bojiee. Središče mesta alii. vsaj njegova najbližja okolica. (Bocšiek), je bite naseljemo že v začetku prvega .tisočletje pred, n.’št V srednjem veku je bila Metlika sedež Slovenske ah. Metliške marke m je- obdržala svoje deželne glavarje da 155.6. Iz leta 1365 je ohranjen prvi dokument, ki omenja Metliko, kot mesto. Mnogo je trpela za časa Turkov,, ki so se r 17(5- letih, šestnajstkrat prikazali: pred' metliškimi okopi in mesto večkrat zavzeli, iin požgali. Veliko težav je bite. zavoljo- hajdukov, kuge in, požarov: (najhujši je bil 1705, ko je pogorelo vse mesto}.. Značilno za Metliko je razgibano __- . društveno življenje v —ggftervs. 2;..’ polovici 19 stofetj-a. Ob začetku druge* sve-, tovne- voijine' so Metliko najprej zasedli, ital ij rini., od septembra 1943 pa ju bila svobod- no. partizansko, mesto. 14. julija 1944 je vanje za nekaj, ur vdrl sovražnik in. požgal 120 _ stanovanjskih in go- spodarskih'stavb. Mesto se je pričelo, razvijati Šele1 po zadnji vojni, ko je. dobilo prvo industrijo: Belokranjsko trikotažno industrijo BETI,, predilnica česane volite Cobrat NOVOTEKSA) in konfekcijsko podjetje KOMET. Zanimivosti: Grad nad Obrhom je zrasel- iz srednjeveške utrdbene osnove. V srednjem veku so bili njegovi lastniki Alapi, Frankopani in zagrebški stojni kapitelj . Leta 1705 in 1790 je grad pogorel’, nakar ga je kupil-Ijubljanski krčmar Zavinšek, kasneje pa je prešel v last ljubljanske ljudske posojilnice, m nato metliške hranilnice. V gradu je bilo od lieta 1850: okrajno sodišče, v 1'etih 1931—36 pa sedež metliškega Sreza, Danes sta v gradu osnovna šola in Belokranjski muzej (arheološki, kulturnozgodovinski,- etnografski oddelek in oddelek osvobodilnega boja, likovna dela belokranjskih umetnikov). V neposredni bližini gradu jp stari četverokotni obrambni stolpa imenovan »stara šola«-. Pred gradom- Stoji: Papičev spomenik kiparja Alojza Gangla, na grajskem vrtu pa prav tako Papičevo delo — spomenik Belokranjskega partizana-. Tu so tudi spominske plošče padlih: v NOB,, Na mestni hiši (Mestni trg)-, zgrajeni 1869, je rta strešni fasadi metliški grb: dva. krokarja na grajskem stolpu kot znamenju čuječnosti pred Turki, župna cerkev,, posvečena Nikolaju, je pogorela 1705 i® bila '1759; znova pozidana. Glavni baročni oltar je iz L. polovice 19; stoletja. Freske na stropu so delo- italijanskega slikarja Bo-menika Fabrisa- (1849—50):. Zraven cerkve je Gangteva hiša — rojstna hiša kiparja Alojza Gangla ¿1859. do 1935} in književnika in. sokolskega organizatorja Engel-Befta Gangla (,1873—1950.) s. spominsko zbirko obeh Metličanov.. Na koncu Mestnega trga, stoji Komenda (1705 pogorela,. 1726. pozidana in 1776. prenovljena);. Na Partizanskem 'trgu je. bila v osnovni šoli med NOB oficirska šola glavnega štaba NOV in POS (spominska plošča), Tu je . vzidana tudi spominska plošča književnika Osipa šesta (1893—1962). V- neposredni bližini je rojstna hiša književnika Ivana Navratila (1825—1896.) in. narodnega buditelja Antona Navratila (1830—1897). Ote Cesti- bratstva in enotnosti stoji Martinova cerkev (15. stoletje) s tremi renesančnimi nagrobniki Burgstadlov. V domu TVD Partizan je bite 1944 zborovanje novinarjev, grafikov in- tehnikov v NOV (spominska plošča). Gostinstvo: Hotel »Bela krajina«, C: kat., 33 ležišč, restavracij av klubska soba. — Gostišče »Veselica« nad Metliko-.. —.Gostilne Car,- Meznarič in Rajimer. Izleti: Iz Metlike pridemo, mirna Borštka (prazgodovinsko grobišče:); na letno kopališče na Kolpi (2 km od središča mesta);. F Rosalnicah (2km), kjer so- znamenite Tri Bare, si lahko ogledamo, tri gotske cerkve iz konca 14. oz. začetka 15. stoletja, ki veljajo» za glavni, umetnostni, spomedik Bele krajine. Pred obzidjem stoji spomenik padlim borcem. Iz Rosalnic drži cesta preko ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ (Nadaljevanje s 5. strani) - proslavi nimajo; posebnih na-, menov in žefij-aiun ne lastnitf avtomobilov., Skoda-, zamudili, bodo ogled drugih belokranjskih naselij, Ali pa tudi ne: saj bo v Semiču zabave vrh glave! Pri »Badovincu« priporočamo kratek oddih. Videli boste Belo krajino v vsej njeni, krasoti’. Ge boste , zagledali daleč na obzorju kopasto goro — Klek. — (znano, »zbirališče« . čarovnic), pričakujta zanesljivo, lepo vreme-.. Lastnikom osebnih avtornobitev priporočamo nekoliko daljšo pot čez. Metliko in. Črnomelj (asfalt!), da si bodo lahko bežno- ogledali! obe belokranjski» metropoli (Katera: odi njih -je! »glavna« — o tem. se vlečejo» že-stoletni spoti.),. Metli.. ka> pričakuje na dan borca obisk italijanskih partizanov in, zato ne bo mogla, sodelovati na naši proslavi- Po prihodu v, S'emi’č se. prepustite . poklicnim iin. nepoklicnim prometnikom, ki vas bodo napotili v Brezov gaj, kjer bo Improvizirano partizansko taborišče. Vzemite s seboj kakšno ponjavo, žlico in posodo in še nato brez skrbi prepustite slavnostnemu razpoloženju. ROMANTIČNE DESE. IN ■ ZGOStOVTNARH, ki imajo lastna, vezala-,, si bodo morda izbrale pot po do-lini-• Krke' Piri' Ivančni; gorici bodo. skrenili- z avtoceste- proti Muljavi. V gostilni »Krjavelj.« bodo morda spili kavo ali, kokto- (in, n je- dinuigega, iz, varapstni-h-'. dzanrov-!): in nate nadaljevali • pot p®, remairtič* ni ddfinii vzdolž reke. Draga Jtrajša postaja, bo» morda» Sap. žemberfc (tevaraa- kon-denza»-iiorjev Iskra;, razvaline: gradu Turjačaitov)) in, noto- vas- Sor-teska v blhizini. Dolenjjpteh topile. Tukajjpa se bo treba odločiti, kot. Cezar pred: pre-koračdnjena: Rabikerra; , g Tisti,, kšierih fiidfco- ima af&^e-r’ obuvalo,, bedo» verjefe-nior rmdaljevali pot po asfaltu-proti Straži in» Vavti vasi . V’ predmestju i Novega mesta-, Kandiji, se bodo pozanimali, kih je- pmMjučefe pa že omenjeno asfaltno poit Novo, mesto— Metlika; IzpustrJiii bodo-msusikateno zanimivost,, toda-—s varne je varno» im na dte-poldansiki: del proslave je treba. priti: pravočasno? S SEBOJ POVABIM DRUGE VAS JUNAKE: (Z, DOBRIMI GUMAMI) željne- krasot Kočevskega roga. ki boste pri Soteski obrnili- vozila, na desno in čfez most na Krki ter se podali ob» reki" Čtmošrtjiei navzgor proti Podturnu.” int Poljanami Najdite po zemljevidu, kraj Stare žage: .tu so bile v NOB znane partizanske delavnice za popravilo, orožja in • še marsičesa- drugega. Če boste bolj zgodni, se lahko, odtočite za- kratek skok po- lepi: gozdni poti do- Baze 20' lt j er je bilo nekaj časa Vodštv-o- pa-rtiza-n-.skih enot in razne tehnike. Bolj verjetno je, da boste Zaradi. časovne stiske nadhlje-vali pot prek Crmpšnjjc in Vičič proti prelazu med Smuko in Mirno gpro — kjer boste kmalu, zagledali pod seboj yas Semič in partizan, sko taborišče, obkroženo j neštetimi zastavami. SE ENA MOŽNOST PRITj DO SEMIČA ' Cn boste prt Soteski sij. čajno zgrešili desni odcep r vas bo>: zamesilo do- Novega mesta (In se ne bojite makadama) — nič zato j Ponuja si vam čisto dobra makadam.1 ska pot skozi partizanske va. 81 ,-^jiz Ka-ffiSje prek Bir&e vaspjin vVnšniih seli V vasi Laze- j jeij doživela leta- 1942 Btelolb-arfjSka-- četa podobto usodo kot Pohorski bataljon, Potek legal neenakega . bo. ja, belokranjskih borcev, l ogromno, fašistično premočjo vam lahko opiše eden od’ rei kih preživelih, borcev — to-variš Košir, sedanji dkdtt« semiške tovarne. Kmalu za. tem bosta v Vrčicah, kjer se Prejšnji teden Je deloma brigada. * Semiču, že postavljala drogove za električno napeljavo <*• prizorišča slavja Radovič in Želebeja na Bo-žakovo (5 km od Metlike), šUkavito vas «a skalni terasi Tiad Kolpo. Samo 3 km iz Metlike je do lovske koče na Gabrovcu (kuhinja, 3'ležišča), ki jo upravlja lovska družina Metlika. Okolica je bogata z divjadjo (zajci, srne, fazani). Iz Metlike drži cesta na Vi-nomer (4 km)," kjer leži sredi vinogradov in brezovih stelj-nikov znano gostišče z dobro kuhinjo in prenočišči. Ofl tod lahko obiščemo vas Drašičd (6 km od Metlike) s starimi, etnografsko zanimivimi hišami. Asfaltirana cesta pa nas popelje na Primostek '(2(5 kilometra) — ta lahko ribarimo v Lahinji — in v Podzemelj (5 km) z lepim prirodnim kopališčem (v sezoni oskrbovan bife). Metlika je tudi izhodišče za planinsko turo na Gorjance (4 ure). ■i Informacije; V kraju je sedež občine, železniška in avtobusna postaja, PTT, menjalnica denarja, bencinska tipalka, avtoservisna delavnica, zdravstveni dom, ambulanta, lekarna, kino, letno kopališče ob Kolpi, ksmping. ? športni ribolov v Kolpi in Lahinji {ščuke, somi, foe-lioe). Lov na zajce in fazane. Metlika leži ob železniška progi Ljubljana ,(123 fen')— Karlorac (32 km). Mesto je z avtobusnimi progami povezano z Novim, mestom (28 km j, Karlovcem (.33 krm),, Črnomljem'{15 km j. Lokalna avtobusna proga drži na Eadovico {7 km). Informacije “daje Turistično društvo v Metliki. SEMIČ (249 m, 400 prebivalcev;) je prijazno naselje v-severozahodnem delu Bele krajine, ki mu številne vinograde s slikovitimi zidanicami in hrami varujeta hriba Semenič (575 m) in Smuk (547m). NajSepši pogled na Semič in okolico se potnika odpre, če se z vlakom pripelje skozi 2 km dolg selniški predor im se pred njimi razgrne pogled tja do Kolpe in hrvatskih hribov. _ - Semič sam leži ob vznožju hriba in se je jedro vasi zgrnilo ©koli cerkve, ki je bila'nekoč opasana z .utrjenim obzidjem. Kraj je namreč prèd stoletji veliko trpel zavoljo 'turških in hajduških napadov. Po zadnji vojni je na Vrtači pri Semiču zrasla industrija šibkega toka »Mekpmunikaci j e«, ki danes zaposluje več sto domačinov. Zanimivosti: Ogleda vredna je lepa baročna cerkev z zanimivimi fevdalnimi nagrobniki in slikami baročnega slikarja Valentina Metzingerja. Okoli cerkve je še dobro viden obrambni zid nekdanjega tabora. — Semič je bogat spominov na narodnoosvobodilno borbo (spomenik padlim, plošča na prosvetnem domu Jožeta Mihelčiča, plošča glavnega javnega tožilstva na Br.unskole.tovi hiši itd.). — V kraju so še____žive folklorne -posebnosti in domačini vsako leto oživljajo »SemiškcJ ohcčt«. Gostinstvo: Gostilna Ant©- na Bukovca (8 ležišč). Izleti: Iz Semiča je prijeten izlet na gorsko senožet »muk (547 m, 1 uro hoda) z razvalinami .gradu Semenič, m*» cerkvijo in lepim razgledom po Beli krajini, oba od Semiča je oddaljena lovska koča Vimolj (opremljena kuhinja, dve sobi, 4 ležišča), ki jo upravlja lovska družina Sengič-Smuk.. Lepa okolica je bogata thtjadi. Zanimiv je jesenski lov na. polhe. Iz Semiča Pridemo preko Planine na naj višji vrh Bete krajine — fiaro {1048 m) s planinskim domom, ki je stalno oskrbovan {40 težišč, elektrika, telefon). Na domu in v okolici so obeležja iz NOB. V bližini so še ostanki Partizanske bolnice »Kremelj«. Na Mirno goro sé lahko . Pripeljemo prav do donga tudi z: avtom. Iz Semiča je izlet k mitreju -nad Rožancem {3. stol. n. št;), Bedaleč od žel/postaje 'Otovec (5 km). — Iz Semiča.se J-Otga cesta med, zadnjimi obronki Gorjancev in pod-ozjém Roga v črmošnjice. (10km), zimski športni h1 Dolenjske (turistične smučarske Wöge, proga za slalom in veleslalom, smučarska vleč »> Sostišče s prenočišči).. . infanpaoge: V .¡kraju je sedež krajevnega urada, 'že* tuška in avtobusna postaja, PTT, ambulanta, zdrav» tl kina,-športni ribolov v Krupi m 'Lahinji {S km). šeauč.leži ob ždtezpjški progi Ljubljana {199 fen.)— ailovac (56 kan) Kraj j e. povezah tedi z vivteforosho i Črnomelj (12 km)—Dolenjske Toplice {22 km)— Li™ijana'(93 knij. W Mormacije daje Turistično društvo v Semiču; (Vsäiiiaa je povzeta iz turističnega prospekta »Bela ‘«ajina«) S »tekata obe stranski vpadnici 2 v Belo krajino. Jp Gobarji, jagodaiji, ribiči in 1 razni občudovalci pristnih 2 .gozdnih lepot hodo v velikih ■ skušnjavah. Toda tisti, ki no 2 bo ob osmi mri že nekje v bli-“ žarni Novega mesta ali Soteske,' | naj'n« bipa, daljo prišel pra n ' vočasno na dopoldansko pro-2 slavo: do tja bo rabil {s; pa ■ Stanki vred) kar slabo uro b motorizirane vožnje. ■ POZOR — ZASEDE! Peli Kranjci so bili v času 1 vojne priznani moji stri za po- 2 .-stavljanje zased proti sovraž- . h V. nim pektojaaafcam. Vse, kaže,, ■ da .se še niso odrekli teh na- . 2 vad — le da v nekoliko spre: ■ .imenjenih okoliščinah in, z h «drugimi, bolj.fmiroljubmmi * nameni. . Kratko napotilo: če se v.am b pripeti,'' da padete v. kakšni 2 vasi v .takšno »zasedo«, kate- ■ re posadko bo tvorila skupi- ■ na ljudi, v,jnajsodnih nošah ■ (ah pa .tudi ne), »oboroženih«' ■ ' z.barilčem ¡¡pristnega domače- B ®a vima — še obnašajte tak-o, g kot se v .'takšnih prilikah Spomenik padlim borcem v Semiču B spodobi. Ustavite vozilo ob 2 desnem -robu ceste im dov-o- 2 lihe sopotnikom, da -se okrep-m čaje š. kupico vina. Kot šofer | pa medtem, požirajte .-sime; ah | priganja j fe, naprej,češ, da ,se g vam neskončno mudi na pro-| ,slavo. ‘SEMIČ KOT ORGANIZATOR SLAVJA IN GOSTITELJ Organizatorji proslave so ® že dali. ha znanje, da Tbo na ■ ta dam v veljavi samo en, 2 tipično belokranjska g zakon: * gostoljubje naj; bgtokfahjškl ■ ' način! 'Kako ¡zgleda ta zakon 2 v praksa,' se boste prepričali ■ . na Sou ariasiba. Po dopoldan- skem »uradnem« delu proslave bo na,, -vrsti zabavni del, na katerem ho prišel vsak na svoj računi, prijatel ji dobre kapljice- im toetolmanjjskih specialitet, Oboževalci plesa, ^potrošniki« kulturnih dobrin, obujevalci spominov — za vsakega ho. v Brezovem gaju dovolj presenečenj. In še: če.. k®s povabi domačin,, 'da sn «¡gl edate njegovo zadamo®, ¿sprejmite povahdq Eni ... tem se ravnajte v skladu z -zakoni gostoljubja, ki veljajo seveda za obe., strani — za vabitelja in povabljenca!; iKomur ne bo do zabave in, "plesa, tega bodo gostitelji nesebično napotili'"v kraje, ¡kjer Si bodo lahko uredili izlet po. "svoje,, Ha voljo je planinski dom Tla' Mirni 'gori, sprehodi po pobočju Shvufoe, obisk pri, jetnih gostišč po mavmimskih vaseh,' izredna naravna kopališča ob Kolpi od 'Metlike -do Vinice dm Starega trga, Žani-, mi v je ogled pristnih1 ¡belokranjskih vasi: te-te se vrstijo Ob Kolpi 'navzgor, tja do srbsko govorečih, naselij Marindola in Bojancev, kjer živijo potomci Uskokov. Enako -zanimiv jje metliški kot toda spričo obiska italijanskih gostov se prebivalci tega predela verjetno ne bodo mogli veliko ukvarjati z gosti iz sosednjega Slavnostnega področja. KRATEK DOPUST V BELI KRAJINI? : Več argumentov govori v -prid temu, da ee bo četrtkovo slavje za nekatere nadaljevalo tudi v petek in morda še kakšen dan več. Zlasti .za tiste, ki imajo prosto soboto in si bodo vzeli za vmesni . dan dopust. Verjetno se bodo (zlasti motorizirani) " gostje odločili za kratek potep po Beli krajini, ali,pa napravili na poiti proti domu še kakšen prijetem ovinek. . Kdor ne mara domov po- isti poti, po kateri je prišel. v Semič, si ~ lahko izbere eno od smeri proti -Kočevski. Priporočamo obisk Starega trga ob Kolpi,, s katerim nas je v eni od lanskih oddaj seznanila ljubljanska televizija in kjer se jo vsidralo- -s«svojimi vikendi nekaj pametnih Ljubljančanov — v .(glavnem -lovcev in ribičev. "V nadaljevanju članka navajamo nekaj običajnih izletniških smeri: avtomobilska karta in avanturistična' ži-žilica pa vas, lahko .zavedeta v povsem nove 'izletniške podvige proti.jugu m zahodu'—tja do Rijibbe in Plitviičkih ij.e-, zor: kajti v vse te smer: se siri -ime Iskre ‘spričo maj novejšega proizvodnega združenja z RIZ in njenimi d-elov-’ nimi enotami OPRAVIČUJEMO SE... vsem tistim, ki smo jim s i tem ' skopim, nakazovanjem, raznih turističnih .. variant, vzbudili steomi.ne — mirna jo pa časa ali . prevoznih rraežno-! sti za; podaljšanje dopusta v Beli krajini ih njeni“" širši okolici. V tolažbo naj jim bo, (dejstvo, . tla še ni povsem zgrajen, podaljšek asfaltne.' ceste Crhoimelj—Vinica, s čemer ho -odprta nova. - smer proti Jadranu (južno od Breške). Cestni podaljšek. se M •pri , Vinici priključil ' na asi fallmo pot Karlovac—Rijekai prek Gorskega Kotarja — p®-»luizijani«, s čemer bo dama' . motoriziranim turistom SOio-vernije mfflžraoslt, da se jžogne-, jo neskončnim kolonam in nevarnim serpentinam pri Vrhniki in Logatcu na ,dos& daj običajni pote. proti morju. Morda bo to povzročilo, da bo začela ugašati tradicionalna belokranjska gostoljubnost. Toda dokler živi sedanja generacija teh kremenitih ljudi, te nevarnosti ni. , § M. L. * BBBHBaBBBBBMBBBBBtlKBBIfKCIBBRRMEBBa »Prekinitev« zveze s Hrvatsko ■ Bil je 9. september 1943. Lep, .sončen dam. Že nekaj dni smo se zadrževali v neposredni bližini . .sovražnikovih postojank od Metlike ©d Ožilja. V zraku je bilo čutiti neko spremembo im resnično, že na predvečer S. 9. 43 tse je razvedelo, da z Mussolinijevim imperijem nekaj nj v redu. Zajel® nais je ¡nepopisno veselje. Torej, en sovražnik mam j. Kako je ie masOiednjS dan zagrmela -novica: »Italija je ka-pitulirala«. ' Vendar mesnica. Kafko se bodo sedaj počuti li objestni im samopašni hlap dl »helčlnii«, dorroefef.amol, ustaši imtečetaiiika-? Tolike opevani močni in nepremagljivi gospodar je čez noč izginil s svetovnega- „odra dogodkov. Domači hlapci so vedeGiL kaj jih čaka same, brez močnega gospodarja. Toda, tudi mi smo bedeli kaj ®e bo zgodilo, En sovražnik je odpisan, a prišel bo dragi, mnogo močnejši in krvoloon ejši — Nemci, Zato je balo potrebno.izkoristiti edinstveno priložnost. ‘iri učinkovit način ustaviti močnega jšovražmika pred ponovno zasedbo ravnokar svobodnega ¡ozemlja.;, Pr.epnOs.to. Ponositi vse komunikacijske zveze, kakor mostove *— .-cestne in čedezii iške, 'progo, ceste,: teletonijo, ritektričriE daljnovode itd. Potrebno je bilo porušiti železniški most čez Kolpo na progi Novo mesto — .Karlovec med postajama Me tlika—«Bubnjarci. Ob prihodu na most smo dobili pojasnilo, saj smo vi-deli že^ami, kaj je bil vzrok močni eksploziji' okrog 15.39 ure 9. 9. 1943. Italijani -sO pred odhodom prižgali svoje mine, postavljene pod most. Eksplozija je bila zelo močna, a učinek minimalen, saj je komaj poškodovalo spodnje nosilne gredi. Skratka, most je bil še vedno uporaben. Med ogledovanjem mostu smo *se neopazno združili s skupino partizanov, ki so se nam iz; nerazumljivih vzrokov zdeli nekako čudni. Pa (so v resnici tudi bili. Bill so diverzanti XXII. proletar- Z ŽUŽEMBERK ©TOPLICE TRDINOV VRH /VRŠNA SELA Vv JUGORJ SUHOR A, KOČEVSKI V U/VJUa/, ^ SS=f£ ČRMOŠNJICE KOČEVJE .MOZEÜ ČRNOMELJ TANČA GORA ADLESICI \B0JANCI BANJA LOK/v »v *mA¡ pACjkOL KOPRIVNIK A / // 1/ VmPODZEMEU i\ / ver m \ s w\ Ea udeležence slavja dneva borca in ISKRE smo pripravili zemljevid, ki naj vam vsaj v grobem služi kot koristen kažipot. Detajle berite v sestavkih: >Turistični vodič po Beli Krajini« in »Gostoljubje na belokranjski način« • Na letališču pri Kr a since »Prekinitev« zveze s Hrvatsko Na levom, slovenskem bregu Kolpe, nedaleč od vasi Krasinec, je približno poldrag kilometer dolg in kakih 200 metrov Širok paš travnikov in njiv. Med vojno, poleti 1944, so jih delovne enote ^poravnale in stlačile brazde, nastalo je »dnevno letališče« za razliko od »nočnega« pri vasi Otok, približno uro hoda od Kraslnca proti Metliki. Spomladi 1945 je'bilo na letališču pri Krasincu kaj živahno. Skoraj vsak dan so tja angleška, ameriška in sovjetska letala iz Barija vozila orožje, strelivo, hrano, opremo in druge vojaške potrebščine, nazaj pa so jemala na krov ranjence, bolnike in civiliste, ki so jih evakuirali iz vseh slovenskih pokrajin. Nekega aprilskega dne je priletelo celo trikrat po dvanajst letal tipa »Douglas«, ki so pripeljala popoln divizion lahkih havbic s potrebnim strelivom.' Kajpak je nas, ki smo čai kali na letališču, kdaj nas bodo prepeljali v Bari, od tam pa v Beograd in dalje v Sovjetsko zvezo, silovito zanimalo vse kar je bilo v zvezi z letali. Kako hrepeneče smo si ogledovali lovce, ki, so krožili nad letališčem in ščitili transportna letala. Včasih so se lovci spustili tak nad drevesne krošnje in to se nam je zdelo od vsega najbolj imenitno, saj so švignili čez nas kot blisk. Drugače pa smo opravljali dela, ki so imela kaj malo zveze z našim bodočim pokli-com pilota. Da ne bi lenarili, so nas uporabljali za izgovarjanje pošiljk Ja vkrcavanje ranjencev. Razdeljeni smo bili po skupinah, na.vsako letalo po ena za iztovarjanje, draga za vkrcavanje. Letalcem se je mudilo, niso radi dolgo ostali na zemlji, posebno če je kje blizu pokalo* kar se je na hrvaški strani večkrat dogajalo. Tedaj sO zaskrbljeno gledali tja, poslušali in nas priganjali, naj pohitimo. Mi smo, garali, da je vse teklo od na® in se trudili, da bi kar najhitreje opravili svoje delo. Včasih smo izkrcevali lepo dišeče pošiljke keksom podobnega prepečenca, čokolado, kon-serve in druge dobrote. Od lakote se nam je.delala.tema pred očmi* saj smo samo dvakrat na dan dobili menaž-ko redke juhe, v kateri je plavalo pesino listje, korenje, kak košček krompirja in za oreh velik kos mesa, toda vzel ni nihče ničesar. Ves čas, kar sem bil na'letališču, približno \ v treh tednih, sta se zgodili samo dve tatvini: Nekdo je ukradel dvajset cigaret in kazen odsedel v svinjaku. Drugi je sunil kos eksploziva, detonator in' kos vrvice ter pobil nekaj rib. Niso ga zasačili.... Pri Črnomlju pa so metali iz letal hrano kar. brez padal na nalašč zoran travnik, ki so ga vedno znova orali, da bi bila zemlja mehjka. Kljub teimu se je marsikatera vreča razletela in takrat smo požir rali sline za dobrotami, ki so šle v nijč. Toda Vseeno še je izplačajo, saj so bila padala zelo draga. Mile Pavlin ske brigade, ki je takrat bila ' v Žužemberku. ' Takoj so se lotili dela. Bilo je potrebno odnesti in vstaviti na določena mesta minske vložke, ki so tehtali približno po 15 kg. / Na spodnjem delu mostu so jih postavili sami, a glej težavo. Treba jih je bilo -odnesti in vstaviti tudi v vrhnji del, mostovne konstrukcije, ki pa je visoka blizu 20 m. Ker sem imel izredno visoko mnenje o diverzantih, razen tega so mi bili nekakšni vzorniki, sem izkoristil priložnost ter se jirp ponudil, da jim opravim potrebno delo. Neki stari »maček« me je prekanjeno pogledal, hudomušno pomežiknil in podal v roke »žakeljček« z eksplozivom. Tisti hip sem bil presrečen. Saj mi je idol partizanstva zaupal -tako važno Opravilo. Kaj hitro sem opravil z delom.. Kot maček sem /gplezal na vrh konstrukcije ih storil naročeno. Po opravljene}» delu sem se v spremstvu »idola« zavlekel v varno zaklonišče. Počakali smo na pošastmi učinek min-V napetem pričakovanju eksplozije sem trdno . sklenil; da bom prej ko slej diverzant. To se je pozneje, čez leto dni tudi zgodilo. Postal sem diverzant XXXIV. pdarne divizije; .--v: Slednjič je strašna eksplozija prerezala zrak. Zaslep-ljujoča svetloba nas je oblila, potem pa je spet vse utonilo v pošastno tišino. Ura je bila 20 in 5 min. Most je ležal v Kolpi kot črna pošast, mi pa smo vedeli,. da je zveza o Hrvatsko prekinjena. Miloš Polimac ISKRA- glasilo delovne ga kolektiva Iskra industriji za elektromehaniko telet® munikacije elektroniko k avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik. Pavel Gantar - odgovorni urednik: Igor Slavec — ^ ja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Tisk in kil sej • »ČP Gorenjaki tisk« Kranj