leto iv.
LJUBLJANA, 27. MARCA 1926.
STEV. 15«
Emm&m
tNAtSOŽNIM&ZA JVCOJLA-VHO teTRTLETNO DIN 15'
CEIOLETNOOINOO/ZA INOZEMSTVO 1E DOBAJI POjTHIWO/OCLA$l PO CENI KV/ POSAMEZNA
Številka po- dih■ 150-
POŠT. ČEK. RAČ. 13.188
ORJUNA
vrednjItvoinvprava*
VŽITEL1SKS‘TISKARNI/ ROKOPISI SE NE VRA-CAlO/ANONlMNl-DO-*PI$l-$E*N£-PRIOBČV-lElO/POjTHlHA PLAČANA V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
Pedenjčlovek - laketbrada.
V našem mestu živi možičeli po imenu sior Bortolo Azzeccagarbug-li marchese di Barbacane. ki opravlja uosel vidirania notnih listov za potovanje, v območje neke velesile, ki živimo ž nio v »iskrenih dobrososedskih' in prijateljskih oduoša-iili«. Možic meri z brado vred dober vatel, toda v njem se pari telesna veličina v obratnem razmerju z naduto oholostjo. Drevo latinske domišljavosti raste do neba in le preznačilno ie za naše oblasti, da že nekoliko mesecev trpe pri nas zastopnika tuje države s podobnimi manirami.
Možakarček — Lahi pravijo takim orjakom omičatolo — si izmiš-l.iuie nekake recepcije, maše in čajanke ter vabi nanje s satraosko gesto. ki ne trui in ne pričakuje ugovora, ljudi naše krvi in našega jezika, ki imajo to britko nesrečo, da so državljani omenjene velesile. Vsak čas naide kak povod za praznik. da izvesi Gessleriev klobuk in poziva naše liudi na poklon mrz-kernu grbu in odvratni trikolori. če ne pridejo, iirn ob prvi priliki namigne. da bo podaljšanje notnega i lista malce težavno in se čudi odpornosti, češ. sai ie vendar »la grande patria dello Stivale comc ima buona madre ...« Ta dobra mati za naše liudi nima kruha niti dobre besede in bradati iunaček očividno pozablja, da ie podpredsednik parlamenta njegove države prostaški razbojnik, ki ob svojem prostem č^sn požiga domove našim liudem. da ne omenjamo dolge verige nasilstev. ki tih vrši naša odurna soseda nfirrraiTi svotrm državljanom naše krvi in napram naši državi.
Ako se na ie kdo iznebil sramotnega pečata tu jetra državljanstva z opcijo in hoče obiskati svojce v babilonski sužnosti in pogledati na nesrečo roistnega kraja, ga sior Bortolo sprejme z očitnim negodovanjem. pregleda vse spiske sumljivih liudi. in Če se vse dobro izteče, šele izvrši svoio dolžnost.
zaradi katere, ima pravico, da nam bode v oči s svoiim grbom, s svoio zastavo in s svoio vsiljivo bradico.
Že opetovano smo opazili njegovo izzivalno vedenje, kar na si ie dovolil te dni. presega vse meje dopustnosti. Nekje ie nekdo baje prislonil par gorkih trem mešetar-iem in ta sam na sebi malenkosten dogodek, ie spravil si or a Bortola popolnoma iz sebe. Zaprl ie svojo botego in naznanil, dn ie to storil kot protest proti nesramnemu napadu na žlahtne tri konjske meše-tarie.
To ogorčenje prihaja baš te dni, ko ležita v bolnici dve žrtvi onih junakov, ki beže pred oboroženimi in junaško streljata na človeka brez puške.
E. fanfaronc e saltimbanco. slabo se ti prilega ogorčenje! Ali mi ubijamo poslance naše skupščine, ali mi požigamo domove brezza-ščitnim liudem. ali ie pri nas že kak razboink in požigalec postal podpredsednik parlamenta? Kdo Pa ie požgal naše diplomatsko zastopstvo v Trstu? Zdaj na kar naenkrat zaradi treh konjskih lišajev tako' sveto ogorčenje in plemeniti latinski srd! Ali ir naša vojska kdai pod varstvom belih zastav zasedla kako deželo in in požiga in muči že leno vrsto let? Tj na. sirota, delaš hrup zaradi Par zvenečih zaušnic! Kaj nai na mi rečemo?? Evo kaj pravimo mi:
Ce ie sior Bortolo poslan sem, da išče obresti za .Caporetto. bog i bosrine. gotov- nai bo: Dobil iih bo, on iti tisti; ki sra..pošiljajo .v ta namen. Poznamo Vas. Samo tam ste zmagovalci, kjer ni sovražnika m kjer ni bitke. Dokaz: Vittorio Vilne to. Kjer na je sovražnik in kjer ie bitka, tam si vpletate v svojo slavno vojaško zgodovino tak c-le lovorove liste: Magenta. Solferi.no (tudi tu ste vi bežali!). Gustoza Massaua. Vis in Caporetto. če Vas še žeia po zmagah, pridite, ko
srbska nam truba zatrubi...!
*■ £
fj| I •'
'imB'.' ■■
1
Wr	'v-
Fr. Zajec, finančni stražnik,
ki je bil težko ranjen v prsi ob priliki zadnjega vpada italijanskih financarjev pri Grčarevcu.
Br. Pavle Žigon,
druga žrtev laške krvoželjnosti, jo težko ranjen v roko. Njegovo stanje je zelo opasno.
»Ker so bili v soboto 20. t. m. napadeni na nesramen način v Frančiškanski ulioi trije italijanski državljani, ostane danes italijanski generalni konzulat zainrt v znak obžalovanja.
Ljubljana. 22. marca • 1926.
(Pečat.)
Ital. gen. konzul: Gavotti.«
Nesramen ie način obračuna neke skupine Ljubljančanov z italijanskimi vsiljivci. Gospod konzul je ogorčen in obžaluie ta strašni dogodek.;
Postopanje laških volovskih jn lesnih mešetariev Pa ic povsem lojalno. najsi izzivajo tako da mora zavreti kri naimirneišemu Jugoslo-venu. Jugoslavija ima po iašistov-skili načrtih postati brezpogojno domena italijanske eksoariziie. Kdor ima pogum ustavljati se temu pritajenemu koloniziranju. tn ie nesramni zločinec, ki sra ie treba po mnenju predstavnikov nečuvene krvni-ce našega naroda anathemizirati in vreči magari v zapor. Sentimentalnost in nolHika zvenečih iraz ie mo-goča morda še pri zeleni mizi.
Italijanska nesramnost.
Napad na Lahe v Frančiškanski ulici. — Zaltai Orjuna ni reagirala na krvavo žalitev Italije. — Jugosloveni n* bomo tarče Italijanom! — Nesramnost gospoda generalnega konzula Italiie v Llublianl. — Italijani ne bodo gospodovali na tel zemlji.
O »misterioznem« napadu na laške izzivače poročamo na drugem mestu. Napadalci so doslei navzlic marljivemu delu policiie še nepoznani^ Njih dela mi ne bomo ocenjevali. Želeli bi pa samo. da se slični dogodki odslei odigravajo na kakem boli primernem torišču, kot ie Frančiškanska ulica, ker pad-e odij za vse neredu osti v tei nesrečni ulici na — Oritino.
Izjavljamo na tem mestu odkrito, da smo dovoli zmožni odločno reagirati na vsakn laško izzivanje in zam°Kll usodnega dne 20 v 0-f , . . n,a ljubljanskih ulicah kakor kjerkoli ob meji. da bi se tresla
m 1 "rl ita v Be°Kradu. kakor Monte Citorio v Rimu. Iz razumljivih razlogov smo odstavili potrebni revanž z dnevnega reda. Prepustili smo popolnoma nrosto polje naši slavni diplomaciji, da spričo ta-eklatantnega laškega zločina. nu|1<5ar en^rat odločneje pove v Ri* smo Jugosloveni že siti ue-,u,oce streln2h figur. nad ■*	ne°meieno	onraviia-
•°	vaip črnosraičUiiški
m cai< ic - w heroji. (Ako morda želi prevzeti to neiunaško uloiro gospod zunanji minister Ninčic. svobodno mu. Prijaviti Se mu ie potreba samo finančnemu ali notranjemu ministru. da ča nastavita zn obmejnega stražnika. Ko bo leči! svo.:e* rane notem v naših bolnicah, bo prav gotovo spoznal t;n nov,zreča tudi sladki laški sv-insc — celo njemu
grenke bolečine). To svoie stališče smo objavili tudi pristojnemu mestu, kjer smo prejeli zagotovila, da se bo to not odločno nastopilo za naše pravice.
Odkrito povemo, da smo navzlic temu dvomili nad kakršnokoli akci'o naših diplomatov. Sedanji potek dogodkov potriuie upravičenost našega dvoma. Pričakovati^ ie še samo. da bo gosoodine Momčilo Nineič pri svoiem znanem razmerju napram on. Mussoliniju globoko obžaloval da niso mogli laški finan-ear.ii postreliati še več naših ljudi in da bosta oba finančna stražnika, ki sta verna prisegi in predpisom branila integriteto našega ozemlja — reducirana.
Tega se. zavedajo Italiiani prav dobro. Posebno na še gosnod generalni konzul Gavotti. Njegovo poslovanje pri izdajaniu vizov za poto-vanie v Italijo je dovoli poznano. Nič manj na tudi njegovi lojalni na-stopi ob priliki raznih izbruhov šovinistične nestrpnosti nietrovih ro-iakovt v meiah svete domovine Du-minijev. violov in sicilske mafije. Odtod niegov gorostasni nastop ob priliki zadnjega incidenta v Frančiškanski ulici.
Pred nami leži njegovo originalno. nrav fašistovsko sestavljeno obvestilo, s katerim naznania nnimnun ^ iugoslovenskim \porari-.lem in usivčem. da ie zaprl svoio pisarno.
.Obvestilo se glasi:
V življenju pa veliaio odkrMa načela in bitni živilenski interesi! Bodimo odkriti! Nesramnost, ki se ie zgodila pretekli teden na eni linb-lianskih ulic io bfla samo Drvi reakcijski sunek na noizkuse on-li. ki hočeio na« in našo zemlvo predati zapadni sosedi v brezpoeoino eksploatacijo. Otrov. ki so ga hoteli vliti ti v narod, ta ne mara Doužiti. Ako era sšllio <s silo k temu. posega tudi po nasilni obrani.
časi. ko ie bilo mogoče trgovati 7. narodi, kakor z mrtvo robo. so minuli. Kdor še sedai tesra ne more po.jmiti. bo pač moral doživeti bridka razočaranja, ko 11111 bodo predstavniki teh živih sil naroda brez-pogoino prečrtali njegove temne račune.
Ako ie za ta poiav oznaka v Ja-škem dlDfomatskern leksikonu beseda Nesramnost, potem želimo in hočemo samo to. da se kar nai-boll razširi no vsei naši šini? zemlii ta Nesramnost, ki ne bo n‘kdar kolonialna provinca bodočega hnne-riia bolnih paralitikov s stisnjeno nestio, silaino sabfio in bleščečo ekskaizerskn unčformo. A. V.
lilll til
\\m 11 [gi
1.
Gospod ravnatelj! Po času, ko ste me vrglf 7 drugimi nacionalisti
vred dokazano iz Vašega osebnega maščevania na cesto, naštel sem Vam javno že znatno število velikih krivic, katere ste 2. ravnatelj s pomočjo g. inž. Krassniga namenoma zagrešili, da bi zatrli vsak nacionalni čut in prepričanje v Trbovljah.
Prosil sem vaz in druizi že večkrat za nepristransko preiskavo. Vi jr. ravnatelj na vse, to molč'te in s tem pred iavnostin nriznavate. da Vaša vest ni mirna, ni čista, da so Vaš jezik in rokp 7 gniusnim delovanjem proti našemu narodu omadeževane. Mi kličemo, da nam krivdo dokažete. Vi pa se bolita z molčanjem obračuna. Bol'te se uvesti nepristransko in nravično nreiskavo ter pogledati čisti resnici v obraz? Zavedate se, da bi prišlo marsikaj na dan da bi «e dokazalo mnoiro brezvestnih In brezsrčnih redukcij I<rulin starčkom, očetom in otrokom, med tem. ko uživam mnogi na račun teli bednih še nrotekcije. Mislili ln gosnodie vsaj malo človeško, da Vas prosijo liudie. tukaišnii državljani in rojaki te zemlje, da popravite očitne krivice s prevdar-kom. da ic še žival obzira vredna.
Mi nacionalisti smo do naivečie skrajnosti potrpežljivi in loialni. Kakšen nn ie Vaš značaj? Zakaj ne dokažete, kai smo zagrešili? Čemu ste v zadregi?
Prišlo mi 18 no okolnosti zadnie dni nismo T. P. D. v roke. da se mi krivica sedal zato ne popravi, ker se oglašam z odprtimi pjsml v »Or-iuni«. Torei do tegfi časa ni bilo vzroka za mof<» š kaniranie preganjanje bi redukcijo? Ali sem šel sam n« cesto, od koder se oglašam v »Griufil«?, Znana preiskava ie že
pred letom dni dokazala — glej zapisnik — da nisem v službi nič zagrešil. vendar mi Vi g. ravnatelj krivice še dn danes niste popravili s nozivom. da si moram nreie Vaše zaupanje priboriti. S tem namiga-vaniem ste, hoteli, da nai zapustim Orjuno. Tako bi bil volk sit in ovca cela. — Ker to nrsem storil, sem danes na cesti. — Povod vsemu, da sem orišel na cesto ?p g. Inž. Kras-snig Jn druge slične osebe in Vi eosnod ravnatelj, ki nimate Dravice kratiti komu liubezni do niecove domovine. — Sodi Vas in Vas bo še sodila javnost. Hoteli ste me napraviti svoiim sužnjem in orodie. kakor Vam služi g. Staudegger.
Gospod ravnatelj! Govoril bom še mnogo zato. ker mi nikake krivde ne morete dokazati vedoma sterienp krivice pa nočete oopraviti. Govorili bodo še mnogi drugi. — Ce trnim ia/. Vaše osebno maščevanje. nai trpijo tudi tisti, ki so ood Vašim ravnatelievaniem na škodo naciif* in drncih res že kai grešili. Govoril bom tudi o kvalifikaciji. — Strmela ie javnost, ko ie prinesla zadnja »Orjuna« vest. da ie trospod Staudegger nagovar'al k naoadu na Orjuno. Vi gosp. ravnatell na ste tega človeka v netih letih niegove službe že večkrat z izrednimi napredovanji in plačo kakor niti staliti zaslužnih nameščencev, nagradili. Vsak laiik si napravi lahko svo’ in pravilno sodbo, kai se namerava in kai ie naša dolžnost. Vzbuia se mi spomin, da ie hodil ta človek še kot hišnik po vseh delavskih shodih ter Vam nato no več strani dolga pismena noročila predlagal. —< To ie bila njegova glavna služba lil kvalifikacija. Nekoč, ko mi ie eno takšno na Vas naslovljeno poročilo kazal, sem ga vprašal, jeli nn v sta-
nu tak nečeden posel onravbatl mi ie rekel, »to hoče imeti od mene gospod ravnatelj«.
Ob zadnji stavki ie bilo na vseh obratih. razven pri Hišnikih nekai liudi odouščenih. danes smo iz maščevania odpuščeni Oriunaš? in če bo šlo no tei stoouii nanrei oride vrsta na...
G. Staudegger ie hotel priti, kakor pravijo, brezdvomno 00 višjem ukazu še v Orjuno. Tudi Orjuno bi bilo treba nreustroiiti ali Pa razbiti, kakor danes razmere same dokar zu.ie.io in kakor se ie razbilo delavsko fronto.
Drzni znaki kažejo na to. da no-stoia pri ostankih bivše avstrijske vo.fske škodoželjno Pa tudi smešno zanimanje ie li v Oriuni kai komunistov. da bi se io s tem vzrokom razbilo. Zanimanje ie oa tudi. da II .ie Orjuna oborožena! Pa na žalost ni naiti vzroka in celo lieumliivn 5e. da Orfuna v tem času ne snrelme skorai nobenega novega člana. Pa ne izhaja vse to prizadevanje menda še iz tega. če se g. Staudegger in naš član Kolenc, kateri danes ni komunist, ne razumeta? To mislim namreč radi tega. ker le prišel g. Staude^frer 11. februarja t. 1. k meni z opozorilom, da Kolenc 112 spada v Oriur.o. Da še vse več. skušalo se ie potom neke oblasti oridobiti celo tako oboroženo moč v Trbov-l'e. ki nai hh sploh zasledovala, pre-eanialn in zatrla v Trbovljah nacionalni živeli no enostranski, orotidr-žavni mili želji znanih goSnodov. da bi ne videl in up odkrival nihče več krivic, katere se godiio našemu že skorai mrtvemu slovenskemu ljudstvu v revirjih T. P. D.
Nai 110 bo odveč, če še omenim, da ie zahajal g. Staudegger svole-časno oogosto v »Društveni dom« v T rbovlie.
Če tudi Orjuna proti T. P. I). do sedai še ni nič zagrešila, kar dokazuje ravno to. da T. P. D. kljub naši prošnii iz neke bojazni ne uvede pravične preiskave in če tudi je Orjuna Trbovlje znano dovoli disciplinirana - in strogo nacionalna organizacija — če se primerja, kaj počeniafo Nemci in Italijani z našimi liudini za granicami — bila ie od omenjene oblasti trikrat pozvana, nai ii preda imenik vseh članov. Smatralo se ip nas na nrizadevanie znanih oseb enake komunistom jn zasledovalo nas še hujše kakor za časa Avstrije »politisch Verdiichti-ge«. Nekateri so že prišli — in vsi še nridemo na svoj račun.
Še več. G. Staudegger ie meni, kakor drugim večkrat pravil, da spoštuje, orlznava in razumeva pravilno stališče in program Oriune da ie tudi 011 dober nacionalist Jn 11« vem še kai. kar se Da Drav nič ne viema Z njegovimi obiski vseh delavskih shodov na želio tuiih za ti- * ralcev našega naroda, sai ie nn shodih lahko videl in razumeval težnie in videl tam mnogo dobrih Slovencev ki niso mislili na nič druzega. kakor na svol .zasluženi kruh.
Laskave besede g. Staudegger.ia čuječih Orjunašev vendar niso omamile da bi sprejeli kako garjevo ovco kot volka v ovčji koži v svoje vrste. Kako bi izgledala danes Orlu-na v očeh liudi zlasti delavcev, ki takrat šp nlsn verjeli, da vodi Oriu-na čiste In dobre račune v dobrobit vsakogar in da nima zvez s T. P. D.? Ali bi ne b la že razbita, kakoti delavska fronta katera nima zaščite ne pravic?
G. ravnatelj! Ali se danes zato nad Orjtmaši maščujete in iih reducirate?
Ali pa mora biti kdo dober državljan domovine Jugoslavije, ki kakorkoli stoji na strani tistim, ki so pred leti delavce Slovencc. danes na hočeio udušiti brezvestno iugoslovcnske nacionaliste? Služi tistim ki so že. večii del uničili iu-goslovenski narod v svojih revirjih, da ojačijo sebe proti nam? S tem hočeio biti država v državi.
V Trbovliah imamo organizaci-' io volilih invalidov, ki živo poli e-
Siran 2.
buie invalidski dom in človeka vredno živlienie. Le ta prevzanuj lahko sarna skrb. da se postavi padlim vojakom primeren in dostojen spomin.
Z e. Staudeggerjem se sestaja večkrat neki bivši orožnik, rudniški nameščenec, kateremu plačuje Jugoslaviia pokojnino. — Pa menda nista kompanjona? Pokažite pravo barvo!
Np zdi se mi potrebno in m' ie ned častio. da se ta e. Staudeecer še serlal zanima kako se frnam. Miši mor da na cesti res ne da še nekai fesa živeti, zlasti želim še »az dalie časa delovati za naš narod.
Ziasti mi krepi volio in zavest da le moie živlienie na cesti mirnejše in moie ooštenie v očeh javnosti več e. nego ono brezvestri h propa-lic. ki imaio težko vest. ko nas ele-daio kot svoie žrtve na cesti, nro-palice. ki barantalo podzemno z litidmi. kakor trgovec s cuniami in kostmi, le da misliio v prikritem strahu na zaslužen obračun, ki bo neizbežen.
Tudi v cementarni imaio svojo izv,dno orotinacionalno službo že tako dobro vpeljano.da ne sme pokazati noben delavec iueoslovensko nacionalno mišljenje. Od tam izvira celo še boikot nacionalni obrti — in le ob narodnih praznikih nas še mamijo. da izobesilo imroslovenske države in nacije zastave. V srcih na jim vihrajo še črno žolte. — Na ves ta kšeft se razume nrav brihtno. 'a previdno neki drug Sv. Neže. ki misli, da smo brez informacij in da ne vodimo o niem že starih računov. Dokaz pa ie tudi Vaše obnašanje.
Gospodje! Krinke dol! Priznajte Vaše črne nakleoe tako odkrito, kakor Vam govori odkrita le Or-iuna.
Na posesti T. P. D. v Trbovljah se nahaia več najemnikov, kateri plačuieio na roke g. inž. Krassniga rudniku najemnino. — Ali ie znano, da orideio nekateri takr prostori tem revežem, ki se trudijo za vsak vinar na drugi strani dražil, kakor slanina?
Reduciran ie bil zelo kruto že itak nesrečni paznik Dlmhrč Iz zasedene Primorske po 16stih letih službe. V niegovl družini so reducirali še njegovega sina. kakor bi od-
Trbovelfska premoeokotma družba le proti pošteni in pravični reviziji redukcii delavstva. Trboveljska ore-mogokoptna družba noče poveriti seznamov, ki .so že izgotovljeni, vseh odpuščenih in ostalih delavcev akcijskemu odboru v Trbovljah v svrho utemeljitve redukcij delavstva in poduradnikov. ker se boji razkritja velikih nezakonitosti in osebnih maščevani, akoravno je rudarsko glavarstvo to revizijo odobrilo. Za T. P. D. rve pride v poštev rudarsko glavarstvo v Ljubljani in tudi ne ministrska komisija iz Beograda. T. P. D. ie oogazila s tem delom ne samo do pičice zahteve delavskih zaupnikov, strank, društev in organizacij, ampak krši tudi Driporočbe rudarskega glavarstva v Ljubljani.
Kako nai potem akcijski odbor izvede sporazumno z rudarskimi glavarstvom in delodajalcem pravično revizijo, ako T. P. D. noče izdati seznamov odpuščenih in zaposlenih delavcev in noduradnikov. ako ovira povsod in na vsak način to revizijo. Bojazen T. P. D. pred resnico ie velika. — Družba izziva od dne do dne vedno hujše. — Ali za družbo res ni zakona? Ali ni to drzen afront proti naši državi in državljanom?
»Slovenec« jadikuje, da pešajo vse kulturne prireditve, ki se vršijo v Celjskem domu. to i*a zaradi tega. ker % bojkotiralo Nemci, kateri ne prestopijo praga te hiše. Zdi se mu potl-ebno prenesti take prireditve na nevtralna tla. kamor bi lahko prihajali tudi celiski Nemci, katerih po njegovem inneniu ni ravno tako malo.
»Slovenec« ie že dobil v »Cil-lierci« odgovor, sicer ne takega, kakor bi ga zaslužil pač na tako nesramnega, kakor ga morejo dati
rezal namenoma nit živlienia tej družini, ki ne va ne naorei ne nazai. Tu pa se šopiri ošabno še mnogo tuierodcev. ki zasedajo mesta in odiedaio bori kruh našim ljudem. Le teh redukcije niso zadela in nimam sami toliko človeškega čuta in pcštenla v sebi. da bi se umakn il sami v svoio domovino ko viri ho. da morain iti radi niih naši Hudie iz svoie domovine v tuH svet.
Ali ie kakšen Pešl mlaiši tu ne-| nadomestljiv? Ali se ne vrne morda zato v svoio domovino, če se ie pisal nekdaj Peschl?
Tu se nahaia neki bivši avstrijski mornar paznik Čada. kateri je komai 5 let tu. a vleče več plače, oziroma doklad kakor dva druga naša oaznka. Ta mož nasorotuie naši naciji in hoče orotekcije nri izvrševanju predpisov. Tudi ta bi bil lahkn nadomestljiv.
V	glavnem skladišču ie paznik ki je baje dobro situiran, ua če tudi ne. kaiti ta človek ie samo enkrat tia dan piian. ih sicer že zjutraj. Opozarjam nani radi številnih pritožb. da ne ve kai dela in oozna lo svoie vrste liudi. To dokazujejo že večkratne afere. Isti ie tu šele 4 leta. druge oa se ie z več službenimi leti brez vzrokov vrglo na cesto. Sploh imamo iz teh skladišč še važne in zanimive podatke.
Prišel bo čas. ko vsi taki. zlasti tuierodni nenadomestljive! ne bodo Imeli fesa pobirati svoiih kopit, kakor še danes. — Pomagalo ne bo nič. če tudi so se mnogi vrinili iz sebičnih temnih namenov v napredne stranke, nacionalna društva itd., itd., naročili napredne in druge časopise. da iavnost varajo in se skrivajo.
Oriuna vodi seznam in cois vsakega tuferodca Pa nai ima naše državljanstvo ali ne. če ovira in zatira naš nacionalni živeli in delo v naši državi, kajti tako delovan<e tui-cem tudi v drugih državah ni dovoljeno.
Jugosioveni! Na skupno podvo-lenn delo! Na naši zemHl v naši rojstni hiš) gospodari tuiec. ki nima čiste vesti ne poštenih rok. nas oa le vrgel brez vzroka na cesto in nam kaže pot W svoie hiše v tuli svet. Ne odlašajmo, da se rešimo!
Franio Purkart.
• predsednik: Mestne Or.iune Trbovlje.
Zahtevamo od rudarskega glavarstva v Ljubljani, da se T. P. D. oošlie ponovni poziv in prosimo, da stoji socialno šibkejšim zatiranim pri T. P. D. s srcem in dušo na strani.
Brez seznamov, katere je rudarsko glavarstvo odobrilo, je nemogoče omiliti redukcijo, nezaoos-lievanie in treanie zaslužka. S tem se prepreči vse pošteno delo akcijskem« odboru.
Ponovno pozivamo vso iavnost, vse stranke, društva in orgahiza-ciie. da občutilo, kai trni ljudstvo brez razlike v Trboveljskih revirjih na neznosnih krivicah, da se zavedalo velikega in važnega Časa. kb iih kliče domovina na skupno veliko delo. da rešimo nižic sloje iz obuna pred tuici. ki si dovoljujejo zasesti iti zasužnjiti naivažnejši del v naši državi.
Ne odlašajte, ker z vsako uro izgubljamo milijone in človeške žrtve!
Gg. slovenski poslanci! Kličemo Vam. nesoglasja na stran združite se v tem velikem vprašanju, kier se gre za rešitev več tisoč liudi volilčev. delavca, kmeta obrtnika itd., ki izhajajo iz cele Slo-
samo naduti Nemci, češ: kal bi rekli Slovenci o onih svoilh liudeh ki bi obiskovali odreditve v hišk katera ilm ie bila nasilno odvzeta.
Kako prav smo imeli mi ko smo svoiečasno bojkotirali vsako prireditev v hiši. iz katere, se ie širilo ponemčevanje našega naroda, se ie pokazalo sedaj. Pa ti orideio tako-zvani Vseslovencl in se za malo denarja. za skledo lečo oonulaio. Nemci no bodo orihaiali na nevtralna tla. dragi Slovenčeve!! O tem ste lahko prepričani. Razni .Westnl in Raku«
» ORJUN A«
sclii ne bodo obiskovali naših prireditev že 7"oU iz dejstva, ker iih prirejajo »bindišarji«. Oni so si že priredili svoio dvorano in kolikor ie nam znano, niti ianičariev niso posebno vesel; na svojih prireditvah. Biti mora že prokleto žalosten Slovenec. da ga smatrajo vrednim imeti v svoii družbi.
Mi Sami smo krivi, ako pešalo prireditve, ki iih orireiaio naši umetniki in nacionalna pevska društva.
Prinašamo par naizanimlveiših mest iz tožbe gospoda D. Sto>adino-vlča. proti poznanemu najsrečnejšemu državljanu Jugoslavije — sinu ministrskega predsednika Rado-miru N. Pašiču.
»G. R. N. Pašič ie pričel takoi v oočetku svoie akciie gaziti vse zakone ki se nanašajo ua nriiavo trgovine in plačevanje davkov. Pri-lavil ni niti svoie trgovine, niti plačal davka, kakor ie razvidno iz pri" loženega davčnega u veren ja oocl št. 89.665 od 4. jan. 1926.«
»Udejstvoval se Ja s svoio akcijo Pri »Omnhim Serba«. posredništvu za odkup reoaracliske živine, zgradbi mosta Beograd-Zemun. zgradbi brezžične postaje v Rakovici, u k i -nitvi državne kontrole pri rudniku Trbovlje, izplačevanju državnih dolgov industrialcem. v vprašanjih nabav na račun državnih reparacij, v vprašanju državnih posojil, v vprašanju zgraditve tovarne ža orožie. v vprašanju nabave oušk. dalie še pri ostalih vojnih nabavah. S tem ie globoko diral v državne interese in ustvarjal slabo razpoloženje med narodom.«
»Izkoriščajoč avtoriteto svotega očeta in zveze z. ostalimi člani vlade ie uspel g. Rade Pašič skoro pri vseh svojih poslih in se ie pričel kmalu pojavljati na beograjskem trgu. kot mililonar. ki razsipno razmetava denar na vs*»^strant.
To ie razvidno tudi fz nalogov g. R. Pašiča Slavenski banki s katerimi ie bilo izplačanih':
dvajsetim osebam v teku enega leta ■: : .
3.000.000 dlnariev in to večinoma na račun provizij«
Na opozorilo D. Stojadinoviča, da tako ne gre. mu ie g. Rade Savno odgovoril, da ne more prestati z svojimi posli in da potrebuje za svoie vzdrževanje mesečnih 500.000 dinarjev.
Šulferajnarji
Navzlic neštetim dopisom, kateri so ožigosali poslovanje merodajnih faktorjev pri T. P. D. naoram podrejenim. korakajo ti gospodje še vedno pot. s katero zadaiaio nacionalnemu iugoslovenskemu življu hude udarce. Tako sc precei drži teh sistemov tudi obratovodia inženir g. Ulrich v Kotredežu. ki ie bil ba*e pripravljen upokojiti med drugimi nesrečneži tudi paznika- ki ni ničesar zakrivil in ie fizično popolnoma še zmožen za svoio službo, katero vestno vrši v prid T. P. D. že nad 30 let. Mož je pa oač zaveden Ju-gosloven kar se mu gotovo šteie za velik greh. Inženir g. Ulrich še ni skrivil lasu protidržavnim elementom. Ker ie imenovani g. inženir češki Nemec, pošilja svoie otroke študirat v blaženo Avstriio.
Nadvse oa se odlikuje v Kotre-deškem obratu nadoaznik g. Kiefer. bivši Schulverelner. Siidmarker in bogve kai še vse. ki pa nikakor ne
Mučenik Limpl. Zadnje dni leta 1925. je preminul v Celovcu duhovnik Valentin Limpl. Končal je tek življenja mož. blag’ po značaiu in iskren rodoljub. Koroške Slovence ie zadela težka izguba. Prezgodaj. prekmalo ie moral zapustiti ljudstvo on. ki ga narod v težkih dnevih borbe za obstanek zelo. zelo pogreša. Ali Da ni kriv njegovega preranega odhoda zloglasni »Heiinatdienst« in njega moralni apostoli »Freie Stlinmen« in umazani. gnili list »Koroške domovine«, ki jo urejuje Feinik. človek, ki ue-
glavni greli In ne večia krivica oa leži ravno pri voditeljih takozvane-ga »slovenskega ljudstva«. Odvrzite že enkrat plašče črnega suženjstva! Ako pa niste več sposobni dela. oa se umaknite in skriite. da se bo narod osamosvojil brez vas in da ne boste sramotili sebe in od vas zapeljanega slovenskega ljudstva pred peščico nadutežev, ki se vam danes oosmehuieio za ponujeno jim Ezavovo skledo.
Ko ie Stoiadinovič iznesel svoie dukumente proti milemu detetu pred samim sivim premlierom mu ie ta vse priznal in obžaloval, da nima moči s koio bi nanotil sina na dobra Dota. Izjavil ie tudi. da ga sin ne mara ubogati in da niu ne preostane drugega, kakor se mu odreči. Stoiadinovič pripoveduje o tem:
»Očrtal sem tedai neprilike takega preklica in dokazal nepotreb-nost tega koraka. Gospod N. Pašič i bi lahko zabranil svoiim ministrom, da ne bi v bodoče več ugodili prošnjam njegovega sina.«
PaŠič tega ni storil, nego ie ob-lliibil Sto.iadinoviču. da ga bo pozval k sebi. kier bosta zaledno nred-očlla Radetu niegovo delo in ga zato tudi ukorila.
Sestanek oa se ni vršil.
Stoiadinovič utemeliuie svoie postopanie napram g. Rade Pašiču takole:
»Ko sem se mudil na Dunaju. Berlinu. VVisbadenu. Parizu 5n Milanu. sem imel cesto priliko čuti polno neprijetnih stvari, tako od strani našincev. kakor od tuicev o načinu izvrševania raznih državnih poslov in o reguliranju odnošaiev med našo državo in poedinimi strankami. Ti nesrečni sistemi so se bili v Beogradu že povsem udomačili. Zbog tega za more računati v Beogradu sedai ne samo tujec, nego tudi domač državllan. da bo t»ro-
padel z vsemi svojimi načrti naoram državi, ako predčasno ne zadovolji izvestno cruoo Hudi v Beogradu. Kolika je ta sramota, zamore oceniti sodišče samo. Do včerai še siavlleni ugled naše države, ki io ie cenil ves svet Ia oričel padati od dne do dno "n to radi liudi. naoram kohm ni država zbog nHh dobrih del prav tvi zadolžena. Smatral šem, videč, kje ie izvor temu zlu. da ga moram udariti.«
pri T. P. D.
more pozabiti zlatih Časov in ga srce še vedno vleče tia gori proti Kla-genfurtu. To mu ie tudi vzrok, da s • svoio sveto iezo blagoslavlja i*<go-slovensko delavstvo. Pozabljen še ni koroški plebiscit, kn le ob tei priliki g. Kiefer pokazal ljubezen do svoiih bratov onstran.... s tem. da Je delal rudarlem Sz Zagorske doline. ko so se vrnili po plebiscitu s Koroške. Češ: »Ali sie šli na koroške Nemce streljat?«
Gotovo bi mi o vsem tem ne razpravljali, ako bi ne vedeli ozadja vseh teh in enakih trikov. Prepričani pa naj bodo vsi gosoodie pri T. P. D., da Orjuna ima v črni knjigi zapisano vse niih nepošteno početje nad Jugosioveni ter da še vedno beleži in bo beležila vse njih nekorektnosti, to knjigo na bo odprla v pravem času. Toda takrat pa gotovo ne bodo pomagale orav ni-kakc zveze z višjimi in naivišiinii gospodi.
glasi.
vredno nosi obleko duhovnika, ker mu žari na čelu krvavordeči napis narodnega izdajstva, renegatstva.
Pred petimi leti so hoteli Lim-plna spraviti s sveta, na bestialen zločinski način. Nemškutarija v Kapli se ie proti njemu zarotila. Ker razne deuutacLie proti njeinii niso imele zaželieuega uspeha, so skovali narodni odpadniki peklenski načrt. V temni, tihi noči so ga pod pretvezo, nai gre obhajat bolnika. katerega so si izmislili, izvabili od doma. V zasedi so ga čakali ljudje, vzgojeni uo načelih
S te v. 15.
&9Boc5<acs^aMc^ae5<s&ses^3C5<a
g Kupujmo in podpirajmo izvrstno |
| Kolinsko cikorijo 1
g	domači	izdelek.	J
»Heimatdiensta« in sprožili nanj strele, ki nai bi Limpia spravili s sveta. Zadeli so ga z več streli v prsa. Smrtnonevarno ranjen se zgrudi mučenik Limpl na tia. Gorka. mučeniška kri ie močila muče-niško zemljo .. Zločinci so zbežali. Obiast zločincev ni mogla, ni hotela najti. Čaka oa jih še zaslužena kazen. Nobena kapljica krvi Limeta ne sni« biti in ne bo ostala nema-ščevana!
Limpl je takrat v bolnišnici v Celovcu sicer okreval, vendar njegovo zdravje je bilo zrahljano, uničeno. Koncem leta 1925. te preminul.
Blag mu spomin. Mi. ki smo ostali — vemo kai ie naša dolžnost.
Krnski dogodki še doslei niso pozabljeni. Na'si ie posebna komi-siia ugotovila, da ie spomenik poškodovala strela, vendar ie smatralo fašistovsko sodišče potrebnim iskati žrtev, katere bi morale nositi kazen za to elementarno nesrečo. Bili so to seveda Slovenci — nedo-rastli pastirčki, nad koiimi ie zlila vso svoio iezo fašistovska iustica. Obsoieni so bili na težke kazni. Vložili so priziv, ki so ga reševali 13. marca pred prizivnim sodiščem v Trstu. Dokazano ie bilo ob tei priliki ponovno, da ie slonela vsa obtožba samo na domnevali iti brez podlaenili sumničenjih, brez najmanjših dokazov. To neooravda-nost obtožnice je moral priznati tudi sam državni pravdnik Franchi.
Navzlic temu pa ie potrdilo prizivno sodišče obsodbo goriškega sodišča in dodatno obsodilo še Ivančiča in Bajta, ki sta bila sicer v Gorici oproščena. Taka ie fašistovska iustica. ki sodi brezpravno raio za nezgode katere ie prizadejala nad spomeniki laških heroiev narava sama!
STARA TOVARNA NOGAVIC IN PLETENIN. Ustanovljena leta 1883.
M. P R R N S i. » SINOVI.
wmršfi
Laatnik: FELIKS FRANZL. - LJUBLJANA, Prlvo* 10.
Apnenice T. P. D. v Zagorju.
V	zadnjem času delajo v tukajšnjih rudniških aouenicah s potrojeno delavnostjo. v kar iim mnogo pomagajo na novo montirani ventilator]!.
ki delalo celo nenadomestljivim (?) mnogo preglavic. Pač iih niso vajeni. ker so preveč učeni, da bi se zanimali za njih delovanje. Ker se iim kliub temu ne moreio izogniti, jih vseeno včasih malo pretepajo in iim napovedo nasprotno delovanje, delavcem v zabavo sebi v blamažo. ker so oni trdno prepričani, da oeč nikdar ne gori. ako ventilator, vleče zrak iz peči namesto v oeč. No. mož misli da vozi še vedno do moriu. Isti korenjak orimeria kabino ladie. v kateri more prebivati samo ena oseba, a on bi natlačil v enako obširno kuhinio in sobico, ki Ia podobna boli hlevu kakor na stanovanju. veččlansko družino. Ker ' Da ie niegov socialni čut precej razvit in na podlagi udobnosti njegovega stanovanja, .ie hotel uporabiti priliko in postaviti to veččlansko družino blizu rudniških apnenic nad kolodvorom, da bi bila ta uboga družina deležna blagodejne toplote, ki se vali v smrdljivem dimu iz apnenih peči in niegovega dobrega srca. To velesocialno akcijo so mu no uvidevnosti preprečili predpostavljeni. Vsak do svoii zmožnost’.
Dopis!.
Obiava. Odbor eniune v Zagor-iu ob Savi poziva tem potom vse one rudarje, ki se iim godi krivica.
da »e ohrneio na njega pismenim ali ustmenim ootom. Vsi podatki, ki se doprinesejo, naj bodo istiniti in nod-urti z dokazili.
Zagorje. Ker še ni doveli. sc nadaljujejo še nadalje nemoteno nri T. P. D. krivice. V zadnjem času .ie izdala razglas, da ho « I. aprilom plačevala delavstvo v netih kategorijah. 'in sicer:
I. kategorija . . 40 Din
II, »	. . 35 *
TPD. gre preko rudarskega glavarstva.
.venije!
Akcijski odbor v Trbovljah.
Kulturne prireditve v Celju.
Prireditve v Celjskem domu. — Celjski nemškutarji in naše prireditve. — Nasilno odvzeti Celjski dom. — Pravi vzrok pešania slovenskih prireditev v Celju.
Bajino dete.
Obtožba D. Stojadinoviča. inspek toria ministerstva trgovine in industrije orot? g. Rade Pašiču. — Rade Pašič milijonski posodn‘k — izvr-šuie svoje posle brez oriiave in brez plačevanja davkov. — Udejstvovanje Rade Pašiča. — 3.000.000 Din provizij, — Stari premLJer in njegov sin. — Zakaj se bori Stoiadinovič z Rade Pašičein.
(Dalje prihodnjič.)
Tuini
le najmodernejše urejena ter Iivržuje vsa tiskarniška dela od najprlpro-stejSega do najmodernejšega. - Tiska šolske, mladinske, leposlovne In inanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure v malih in tudi uajvečjili nakladah. Časopise, revije, mlad. liste.
Okna apraia Mii!. blateni, cenikov in reklam, listov. Lastna krnica salsi zrakov.
Šolski zvezki zaosnovne in srednje Sole Risanke, dnevniki in beležnice.
: m
»	.	.	30 »
. . 25 »'
‘v’	»	.	.	20 »
brez vsakih doklad. S tem svojim sklepom pospešuie že itak nezbe-žen oouin vsemu jugoslovanskemu ži vliu v revirjih T. P. D. Po tem sistemu absolutno nc bo mogoče živeti veččlanskim rodbinam, ker ie bil niih zaslužek do sedai itak minimalen. da so imeli iedva najpotrebnejše za vsakdanje živi enie. Da na ti krivonosi Židovi T. P. D. izžema-io še poslednje iz žena skrajno tlačenega iUKOSlovenskesra naroda te razglasila družba, da- se ne bo pla-čevalo v oolnmeseč ih (vsakega L in 16.). kakor ie to v zakonu določeno. airtnak mesečno vsakega 15. 'tako bo morala uboga raia čakati cei mesec na denar, družba bo na leno množila svoj revni kapital z obrestmi tega denaria. Poleg teh obresti čaka družbo druvi dobiček z ničnim konzumotn v katerem bo prisiljen delojemalec si nabavliati vsp> potrebščine vsled mesečn.h obrokov. Ker so te nakane višek izzivanja že itak uničen e era delavstva, imamo, da se ne bodo uresničile no
niih načrtih.
Senovo orl Raihenburgu. »De-lavsko-kinetski lisi«, ko.iega vsebina na radi otročiih napadov na razne osebe in organizacije nosebtio na na Orjuno. očividno ni v skladu s svoiim naslovom, ie hotel ooivid-no v eni svojih zadnjih številk brez dvoma svoie bralce nosebno iz našega kraia potegniti s člankom o umirajoči Orjuni na Senovem ter si privoščiti tudi našo zadnio veselico. ki na ie notekla brez vsakih incidentov. Kar se na tiče umiranja, nat bo le potolažen, ker ie članstva leta 1923. naraslo od 30 na 90
članov; torei menda ni treba, da bi io zdravil dopisnik »Delavsko-,atletskega lista«. Bolie bi bilo. da bi se zavzel za bedne rudarje ori t. i. u. složno z drugimi.
V	času. ko vodiio vse organizacije naistrožii boi nroti naivečiemu izkoriščevalcu delavstva T. P. D., hodiio do "isarnah somišljeniki m čitatelii »Delavsko-kmetskega lista« denuncirat svoie sodruge. samo da bi rešili sebe. Ni jim on briga, če zbog niihovih denunciiac‘1 deset so-drueov pride ob kruh. Zato bi priporočali. d;t mesto brezpomembnih otročiih laži porabi dopisnik prostorček v »Delavsko-kmetskcm listu« za poduk svojim sodrugom. kal pomeni eeslo eden za vse. vsi za enega da jih ne bode ticba nam Dcdueevati. Ormnaši z Belega.
Senovo orl Raihenburuu. Dne 17. februarja 1926 se ie vršila prva sela Mestne Oriune Senovo mi Raj-henburgn na kateri se. ie konstituiral sledeči odbor: izvolien na ob-j čtiem zboru dne 14. februarja 1926:
| Predsednik Sadar Anton:	pod-
! predsednik Lenarčič Franc: blagaj-i nik dr. Benedičič Franjo: tajnik Sa-| dar Polde; odborniki:	Drnovšek
! Josip. Brencc Karel. Demšar Lov-j ro; računskim preglednikom: Kokole Josip in Jakopec Franjo.
Trbovlje. Mestna Orjuna Ljubljana ie poslala za reducirane brate Oriunaše v Trbovljah katere mece ; T. P D... zlasti ravnateli Pauer. Iz I osebnega maščevania na cesto. 400 j Din. Tudi Orjuna Ljubljana se zaveda kai pomenia nacionalizem na-| še države v Trbovljah v bo!u z istimi. ki se boie. pred resnico m pravico. žive na račun naših trpinov in ogrožalo našo domovino. Zdravo! Mestna Orjuna Trbovlje.
Naš pokret.
Poverjeništvo Orione za Straz-eofrio in Šikole orl Pragerskem »e
prevzel br. Gregor Kmetec, dosedanji predsednik Orjuoe Podova. Ker poznamo br; Kmekeea bo njegovem delovanju v mestni organizaciji Podova kot skrainn vnetega in agilnega boritelia za cilie. or junaškega pokreta. upravičeno pričakujemo. da bo iz tetra neznatnega začetka nastala v kratkem mestna organizacia, ki bo dika naše ideje na Dravskem oo!iu. Bratu Kmete-cu na kličemo: Vztraiai i lianrei na začrtani noti kaiti odmor Orjunc ie onkraj'cilja, ne prej!
Oriona v Osjeku priredi dne 5. aprila t. 1. svojo veliko zabavo s plesom.
Orjuna Ptuj naznanja, da so vse njene društvene legitimaciip izdane do konca leta 1925. razveljavljene in ie izdala sedai nove legitimacije.
Zabukovca - Griže. Tukajšnja mestna organizacija ie imela 19. t m. na praznik sv. Jožefa svoi občni zbor. Odbor je predložil račun
o	svojem delu od ustanovitve 29. junija 1925 pa do občnega zbora. Iz poročil ie bilo razvidno, da je napravil, kar ie bilo v teh razmerah in v tako kratkem času napraviti' mogoče. V novi odbor so bili izvoljeni povečini stari funkcionarji, le vsled odhoda nekaterih članov so bila gotova mesta odbornikov izpopolnjena z novimi. Ob tei priliki se zahvaljujemo bratu Šeguli, delegatu sreskega odbora za njegov trud in zanimiva izvajanja na občnem zboru. — Odbor.
«. Izredni občni zbor akademskega kluba Ormne v Lkbliani. ki se ie
v Llubfiani. ki se ie
Službene oblam.
ČETNIKI!
V nedeljo, dne 28. t. m. oh 9. uri 30 min. se vrš? predavanle (samo za jetnike) v društvenih prostorih Gr-!"!>» Šišk} pri br. Šieplcu.
vršil dne 24. t. m., ie potekel ob zadovoljivi udeležbi članstva v duhu nacionalne sloge in discipline. Poročila začasnega odbora so bila soglasno. spreieta in dan prejšnjemu odboru,absolutorij. V novi odbor - so bili soglasno izvoljeni sledeči bratje: Predsednik C:Č Ljudevit, fil.; odborniki: Poharc Janež, iur., Ram-
i puš Joško. teh.. Kastigar Jože. fil.. Jerše Ladlo. teh.. Ažman Joško. iur.. Petrič Vinko. teh. Revizorji: Jelenc Ciojmir, iur.. Štukeli Josip. iur. častni sod: Planinšek Odon. fil.. Verbič Nace. teh.. Kamber Ivo. iur. — Na predlog br. Poharca le izredni občni zbor r ozirom na nesporazum-iienia. ki so v prošlem letu precej škodovala uspešnemu delovanju kluba. sklenil soglasno sledečo resolucijo:
Izredni občni zbor fe sklenil, da prične akademski klub Oriuna s povsem novim delom In smatra s tem. do <!o vsa nastala nesporazumllenla orošleea leta končno likvidirana ter poživila vSp brate, da se vmeio v naš klub. Obenem smatra tudi izključitev bratov Per» Segota in Ivo Dovgana razveliavlienim
Mestna odbora Oriune v Račah In Podovi sklicujeta vzajemno svoj redni občni zbor za dne 27. marca
1.1.	ob 19. uri v kolodvorski restavraciji g. Lašiča v Račah s sledečim dnevnim redom:	1. Predsedniško,
ta.iniško. blagajniško poročilo Orju-ne Podova. 2. Predsedniško, tajniško. blagajniško poročilo Oriune Rače. 3. Sklepanje o združitvi organizacij v Račah in Podovi. 4. Volitev skupnega odbora. 5. Revizija članstva. 6. Slučajnosti. Udeležba za vse člane strogo obvezna!
Predava br. dr. Capuder. Udeležba obvezna za Četnike: Ljubljana mesto Vič. Št. Peter-Vodmat. št. Jakob-Krakovo-Trnovo in Šiška.
Zameniki elavaria oodaio pred oredavaniem točen raoort o staidu četniške sekciie.
Opozarjam na disciplino In točnost.	Glavar.
Izključen .ie bi član ljubljanske Oriune Stanko Pahor, ker ie škodoval organizaciji.	______
Kopirni stroji.
THE REX CO., Ljubljana.
Kronika.
Pretepeni Italijani v Frančiškanski ulici. V soboto, dne 20. t. m. le bilo v Ljubljani zelo veliko vznemirjenje spričo predrznega in zločinskega vpada Italijanov pri Grča-reven. Le treznosti voditeljev na-cionalistov in drugih krogov ie pripisovati. da ni dala Ljubljana ob tem nainoveišem izzivanju snopar-jev odločnega protiudarca. Seveda ie storila vse kar ie mogla tudi naša policija ki si ie prav prizadevala očuvati med nami nastanjene Italijane pred morebitnimi obračunavanji.	.	.
Navzlic temu Pa Je skupina neznancev izprašala vest trojici Italijanov. koiih eden San’ Donai po imenu živi že dalje časa v Ljubljani. Izdaia se za trgovca. Kolikor pa je nam znanega, doslei ni opravljal še nobenih trgovskih poslov, tako. cla so se pričeli že Italijani sami čuditi od kie mu denar. Dokaze oa imamo da ie imenovani ^ gospod tajnik fašistovskega »Gabinetta dl Lettura« v Ljubljani in njegov glavni funkcionar. Možak ie bil tudi eden onih italijanskih privandran-cev. ki so se z vsemi silami vrivali v našo družbo. Namen« ki sn ca vodili ori tem ni baž nemogoča uganiti! Nasedli n« so mu žallbože celo nekateri narodni možie!
San’ Dounai ie v nedelio odpotoval nazai v domovino in zibelko svobode — prelepo ltaliio. Spremljal ga. ie sotrpin, ki io. ie ori tem
spopadu tudi nekolika izkuml*. belimo mu srečno not z želio da svoie organizatorične zmožnosti uveljavlja odslei kje drugje. Ljubljanska tla so 7,a tovrstne eksperimente prevroča!
Cinizem. Gospod italijanski konzul marh. Gavottl ie smatral potrebnim osebno obiskati nesrečno žrtev laškega divjaškega vpada pri Gr-čarevcu — g. Za*ca. Ne vemo čemu naj bi bil ta obisk. Na vsak način smatramo, da >e bil samo italijanskih zmagovalcev vreden cinizem v niegovem vprašanju, »če potrebuje težko ranjeni Zaiec kakega okrepčila. katerega tnu ie bil orpravlien kupiti«.
Zajec ie odločno odklonil njegovo ponudbo in z njim soglasno tudi vsa nacionalna lavnost. ki pač nikoli ne bo dopustila kakemu Gavot-tiiu. da bi na ta način uganjal usmiljenega Samaritana nad žrtvami njegovih sobratov. Mi ne maramo nikakega pomilovanja, nego samo naših pravic. Te oa si bomo že znali orel ali slei Izvoievatl!
Naše gospodične In Ital iani. Po
ljubljanskih ulicah imamo ponovno priliko opazovati naše mlade Ljubljančanke kako se dobro zabavajo v družbi laških kavalirjev. Pri tem seveda poizkušajo. čgbliati že tudi v blaženi jaščini. da bj kar najbolj ugajale raznim snoparskim kravjim in volovskim mešetarjenj. Iz srca Privoščimo vsem našim, mladim deklicam cele trume oboževateliev. opozarjamo na iih že sedai. da naj si pripišejo posledice tega njihovega koketiranja z Lahi same. Kdor se druži 7, volkovi, mora po volčje tuliti. Kdor se druži z ubijalci, ki imaio še krvave roke od zločinov v Trstu. Marezigah, Drežnici. Avčah, temu ni mesta v naši javnosti. Ma
kar bi bila potem to že tudi katera f mladih gospodičen hčerka, katerega naših narodnih orvoboritelicv. Kompromise lahko sklena g. zunanli minister. Sestre onih maik. ki troe tam preko naihuiša orevanfania zateea-dell ker so učie svoio nebcelieno deco marniatl slovensko — na tega nikdar ne smejo! One. ki bi na ljubo priliznjenih besedi kakega omlednega fanfaronskega oaralitika prelomile ta ukaz. so Da izdajalke, i Tem oa ni prostora za pragom naše hiše!
Žrtev T. P. D. Pri poslednji redukciji ie bilo tudi nekai poduradni-kov postavljenih v delavsko kategorijo. Med njimi je bil tudi rudniški telefonist Radanovič, ki se je močno 'vznemiril zbog tega. Bil je toliko de-primiran, da se mu je zmešalo. Je pa to šele pričetek. Prava beda se bo razgalila šele čez par tednov, ko bo nastopilo po popolnem iztrošenju denarja in prihrankov popolno pomanjkanje. In kdo bo tedaj odgovarjal za
vse gomilo nesreče, ki se bo razsula nad nesrečnimi Trbovljami. Morda T. P. D. ali pa njeni reprezentant je kot g. Pauer?
Vsesokolskl zlet v Pragi in Hr-vatski Sokoli. Izvedeli smo. da se vrši velik pritisk na Jugoslovenski sokolski savez, da bi pristal na sodelovanje S separatističnim Hrvat-skim Sokolom ob priliki vsesokol-skega zleta v Pragi. Zato komb nacijo nastopajo posebno vsi uradni krogi v Beogradu, kakor v Pragi. Ker se protivi tei nameri nasilne vrinitve teh separatističnih Sokola-šev. precejšnji del stareišinjstva-Č. O. S., obstoja resna nevarnost, da bo zbog tega žrtvovanih uar njenih najuglednejših članov.
Ne vemo. kako bi to sodelovanje Hrvatskih Sokolašev dvignilo ves značaj sokolskih slavnosti. Uver-ieni na smo. da bi sc s tem samo rehabilitiralo separatistično Sokolstvo, ki se ie zaenkrat otelo že pred zdavnai* zasluženim poginom s pomočjo naivišiih krogov v državi. Poznamo brate Cehoslovake in smo prepričani, da iih morda k teinu pa-vaiaio tudi njihovi posebni računi. Svesti pa so si lahko že sedaj, da bi iim v slučavu ootrebe in nevarnosti priskočili v prvi vrsti n« pomoč edino le Jiigosloveni. ki gredo oreko Jugcslovenstva k bodočemu Vs©sIo-vanstvu. Zbog tega iih resno svarimo pred morebitnimi kratkovidnimi ukreni, ki bodo v prvi vrsti prizadejali baš njim samim najtežjo škodo!
Nov list. Od 6. marta ove go-dine le počeo izlaziti u Beogradu »Narodni list« za politiku, privredu
i	društvenu informacija. List če za sada izlaziti na 6 strana jedanput nedeljno.
Zavedatte se svoie sile! Dobrovoljci preklinjajo te dni ministra agrarno reforme, ki ie pričel prav do radičevsko persekuirati siromašne dobrovolice in iim odvzemati po besedi kralja in črki zakona podeljeno zemlio. Gn.iev v vrstah do-brovoljcev raste od dne do dne. ko vidiio. kako izvaiain sedanie oblasti partizansko politiko in vračajo zemlio zopet nazai v last preživelih tujerodnih plemenitašev, ali pa io podeljujejo svojim partijskim prijateljem in celo Švabom. Ves narod spremlja s simpatijami boj naših dobrovoljcev za njihove ukradene iim pravice. Uverien ua ie. da dosedanji način boi a ne bo zalegel v dovoljuj meri napram onim. ki danes vladaio to državo, ker prihajajo ti do spoznanja, da delajo napak šele do dališem razmišljanju v rupah ali hladnih zaporih To sredstvo pa bo mogoče postiči le tedai. če bodo stopili vsi. ki so se borili za to državo in Jugosloven-stvo v eno fronto, ki bo moško in odločno obračunala za vedno s temi uničevalci naših narodnih pridobitev.
Mlekarna Ivan Kos. Cesta »a gorenjsko železnico, zaposluje v svoji prodajalni prodajalko, ki ne zna državnega jezika. Dva. tri. ko-run. to ie nieno znanie. Ni čuda. da so naši domačin; prav malo Donosni na svoio materinščino, če slišijo v trgovinah tako govoričenje.
Uboga pravica, V Hrvatski in Slavoniji leži pri sodiščih 200.000
nerešenih aktov, ki jasno dokumen-tujeio veličino delavnosti in razmer v naši veseli zemlji.
Trgovski muzei namerava osnovati Ministrstvo trgovine in industrije v Berlinu. Ide:a ie povsem lena in koristna. Vendar bi b:lo mnogo primerneje, če bi že sprva ustanovili tovrstni muzei doma. kjer zaenkrat še nimamo te institucije.
»Slovenec« se ie močno razsrdil nad klevetniki, ki jemljejo njegovi stranki bodočnosti ugled med brati Srbi, ker io predstavljajo v taki luči in obliki, kakršna je v isti-ni. Ves zaprepaščen nad tem. da se drzne kdo dvomiti nad tem. da ni s pozivi in okrožnicami k demmeira-nju tjidi povzpešil razpada trhle monarhije podčrtava kot največjo kleveto točno konstatacijo. Samouprave:	»AH	ie v SLS sploh kak
človek, ki til bil fanatičen avstrija-kant?«
Ni prijetna resnica gospodje, toda prav ie, da so Vas pričeli soditi že tudi po Vaših delih, ne samo po besedah Vaših ministrov, kadar, sedite v blagodejnih ministrskih foteljih. Sicer ta način odgovarja povsem maksimi sv. pisma: »Po njih delih jih sodite!«
V	vlado ne maralo Iti. pravijo častiti gospodje branilci slovenske zemlje in slovenskega dela svojini blagim volilcem. Ker pa že tudi tem pohaja pravo fes krščansko potrpljenje pri pričakovanju blaženo avtonomije; pišeio niihovi vrli zastopniki dolge epistule v »Slovenca«. z opravičbami svoje nedelavnosti, ki so jo sedaj tudi že sami pri-čgli priznavati. Ne vemo. kaj bodo dejali k tetn lamentacijam tigrov njihovi gardisti. Vemo pa. da bo nad Slovenijo prišlo še hujše gorje, če bo imela i v bodoče take branilce slovenskega iezika, našega človeka in njegovih interesov, kakor jih predstavlja sedanja devetdese-tinska večina slovenske delegacije v Beogradu. Morda vodi te gospode, vsaj kot trdijo, kako načelo. Vprašanje ie le. če za načelo brezdelja in odtegovanja javnemu delu. tudi v resnici zaslužijo po 300 dinarjev dnevnic.
Za nakup vsakovrstne kuhinjske posode in vsega v železninursko stroko spadajočega blaga se priporoča tvrdka:
SCMNESDEfi ft VEROV§EK
LJUBLJANA ♦ DUNAJSKA CESTA 16
ZRNA.
POČASI. A GOTOVO!
»Pogranični incident z ltaliio.«
Povodom vesti o Dograničnem incidentu pri Rakeku, kier so italijanski finančni stražniki prekoračili me.io in se / orožiem sprli uri neki gostilni z našimi oograničnimi stražniki. ie obiskal naše zunanie ministrstvo italijanski odpravnik poslov g. Petrttchi. Prišel ie no nalogu njegovega ministrstva, da povpraša, da li ima že naše ministrstvo kako poročilo o tem spopadu. Odgovoril mu le pomočnik ministra v. J. Markovič. da doslei še nima n2kak‘h podatkov o tem. Zahtevano i« bilo ori Ministrstvu notranjih del. da pošbe svoio poročilo Ko bo dospelo to poročilo. bo šele razvidno, kako ie potekal ta Spor In kdo le krivec tega
S^iiliRSil!ilR«llllllllRHBHllllSinilH8BIBIlim«ailllll»mHHKHliP!in
p
RB
Hi
SAVA
it
ss
opce osiguravajuee dioni-čarsko društvo u Zagrebu
ustanovljena od jugoslovenskih denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Hrvatska eskomptna banka in Srpska banka d. d. u Zagrebu, Jmaan-sko-Podunarska banka d. d., in Zemljoska banka d. d. v Beogradu, ter Zemljaska banka za B.tsnu I Hercegovinu v Sarajevu je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja obče zavarovalnica Assicurjzioni Generali v Trstu. Lastni družbeni jamstveni fondi brez garancij bank-ustanovi-teljic okroglo SO miljonov dinarjev. Generalno zastopstvo za Slovenijo v Ljubljani} Sv. Petra c. 2 posluje v vseh zavarovalnih strokah.
CABA
a
m
m
orme ocHrypaBajyhe ahohh-napCKO apyuiTBO y 3arpe6y H
Stran 4.
»uškarienia pri katerem ie bil ra-jiien en naš stražnik in seliak. Potem bo naša vladn pretresla ve<? no-fožai in dcločJIa. da li ima smisla nastopiti s kakimi korak! pri rimski vlfttfi radi satisiakcil.«
D’Annunz>o je do časouisnih vesteh duševno obolel. O njegovi duševni normalnosti smo mi že zdavnaj imeli svoio sodbo. Žalibože. da nam navzlic temu tedaj niso dovo-lili preobraziti fiumsko norišnico v pravo in pošteno Reko. ki bi ne t/Jiedala danes našim domačim lukam prometa in trgovine.
Žalostna nam majka. da smo pustili celo duševno bolnim ropati tia-5o posest brez kazni in obrambe. Sicer io na sedai zopet izročamo na milost in nemilost notoričnim epileptičnim oaralitikom. ki slučajno vodiio zapadne sosede.
Vesela in srečna /emlia ie naša li^ošlavija. ki ima narodne poslance. kakor ie Drasroliub Ivanovič; ki je osnoval banko s človekom, kateri je dcfravdiral
1.000.000 dinarlev
državnega novca. Najlepše ie. da ie narod za tega defravdanta dobro vedel in ga tudi v Beogradu na pri-stojnem mestu ovadil. Seljakom na niso hoteli gospodje kar nič verovati, tako da so morali oriti petkrat h Glavni kontroli tožit omenjenega uradnika, ki ie samo v eni noči zakrokal	»
50.000 Din. 4	;	:
Prei ko ie odšla preiskovat komisija delovanje tega poštenjako-viča. na so morali še kmetje, ki so ga ovadili, položiti kavcijo za i>ot-nino te kontrolne komisije ...
Potem se še najdejo ljudje, ki ne vidijo v naši zbornici cveta iu-goslovenskega naroda in neizmernih dobrin demokracije ...
■■mmmmHMaMH■mmmmmmmmammmmmmammamrnaamMnuMuammm
Gospodarstvo.
VI. LJUBLJANSKI VELESEJEM.
Te dni bodo naši privredniki začeli dobivati prijavne tiskovine
»O R J U N
za udeležbo na VI. Ljubljanska vzorčnem velesejmu, ki se bo vršil od 26. junija do 5. julija 1926.
Danes ie vsak uspeh ponajveč posledica živega tekmovanja in razstavljanja vsega, kar posamezna pokrajina ali država proizvajajo, kakor tudi posledica živega sistematičnega reklamnega in propagandnega udejstvovanja. Velesejmi so najprimernejši forum za reklamo v velikem stilu in obsegu, ki zamo-re računati baš na teli razstavah na efektivni odziv. Ljubljanski velesejem spada med prireditve, ki vzhuiaio tako pozornost najširše javnosti, kakor inozemstva. Življenje ie vedno težje, razmere vedno žalostnejše. borba za obstanek in
Pisarna tvrdke Stegu in drugi
komanditna družba za strojno in električno industrijo in častno zastopstvo lipskih vzorčnih velesejmov, Ljubljana
se nahaja od 1. marca 1.1. v poslopju Pokojninskega zavoda, Gledališka ulica 8/il.
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
sporoča tužno vest, da je v nedeljo dne 21. t. m. preminul njega upravni svetnik, gospod
ing. Mohor Pirnat
dvorni svetnik in piedstojnik Osrednjega urada montanlstffnih uradov v. p.
Pogreb pokojnika se je vršil iz hiše žalosti Stari trg št. 11 a v torek, dne ‘23. t. m. ob 4. uri popoldne.
Blagopokojnika, ki si je stekel za zavod nevenljive zasluge, ohranimo v trajnem in častnem spominu.
V LJUBLJANI, dne ‘26. marca 1926.
Ustanovljen o 18 5 2
TEODOR KORN
(preje HENRIK KORN) Ljubljana, Poljanska cesta 8.
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. KopaliSke In klosetne naprave. Izdelovanje posode iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod * (škatelj) za konserve.
Nobenega dn ni i,
da^ se oblačila za gospode, dečke in otroke, kaltor tudi raznovrstna obutev najceneje^ in najbolje nabavi v splošno znani naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti št. 2 in v Gradišču št. 4.
Centrala In tovarna:
Emonska cesta 8 Filijala:
Beograd, Sremska ulica 4
%J
< ..Oni"!
napredek vedno ostrejša in muč-nejša. Ce v tci borbi nadaljujemo z našim nesrečnim fatalizmom, ki nam ie povzročil že toliko škode to če bomo samo peli himne o našem prirodnean bogastvu, pa se nikjer pokazali, bomo kraj Vsejra tega bogastva ostali i v naprej siromaki. Zato je dolžnost vsakega posameznika. da stopi pred javnost s svojimi proizvodi. Cene razstavnih prostorov so letos tako znižane, da je strah pred stroški že znak malodušnosti. Malodušnost pa je najtežje zlo našega časa. zato se ie moramo otresti. Torei vsi na plan!
Stev. 15,
Da ustrežemo želji p, n. občinstva,
dajemo tudi po preselitvi še vedno
10% popusta
do 31. marca 1923.
mADRIJA”
drogerija, parfumerija In fotomanufaktura
j ŠHnia Dl. I.
' ~ rr rm*~ rTutm r~ iirrr irrr rir
VELIKO DENARJA IZGUBITE
ako pred Veliko nočjo kupite ČEVLJE HI HI HI H drugod, kakor v detajlni prodaji tvrdke
KARL POLLAK D. D.
DUNAJSKA C. 23
LJUBLJANA
NA DVORIŠČU. Hranite svoj denar za Veliko noč! Našim odjemalcem prinesemo za Veliko noč veliko presenečenje. — Čitajte pazljivo časopis v prihodnjih 14 dneh in shranite si ta oglas! — Izrežite ga!
m
•Ul mini »H*
S
Ki'*«
V ZLATOROG
TERPENTIN MILU
se nahajajo zlatniki po 10 frankov.
Zlatorog terpentin milo Je boljle kot navadno milo,
je s terpentinom kemično vezano milo v najbolj učinkoviti topljivi obliki. Dve mogočni čistilni moči sodelujeta in se izpopolnjujeta: terpentin razkroji, inilo jo izpere.
Učinek Zlatorog ter* pentSnovega miia |e zato n@prekosljiv!
V najkrajšem času se je Zlatorog t*r pen tl novo milo prikupilo vsem gospodinjam in vsaka, ki je enkrat prala z njim, ne uporablja več drugega mila. Da se seznanijo s Zlato* rog terpentlnovim milom tudi najiirSI krogi, se od 1. avgusta 1925 v vsak tf-zolf komad Zlatorog ter-pentfnovega mila vprela 10 frankov zlatnik, ki med uporabo bllskaje pozdravlja presenečeno gospodinjo. Veliko zlatnikov se je do sedaj že naSlo.
Kupite Se danes zlata vredno milo in iščite zlatniki
'r 4
Tel. št. 937.
ustanovljeno leta 1838 (Riunione) Tel. št. 937.
tatali zastopstvo za Slmijo; LJU, hihnuia ulica štev. i (v lastni paiaii). Direkcija za Jugoslavijo: MU Hatzova ulita Stev. 10 (v lastni paiaii).
Miki kapital Lit. 1.0B0.0BB -. »s m kapital Lil 300,000.000 --.
SKLEPA:
Zavarovanja zoper požar — zavarovanja zoper vlom — zavarovanja proti razpoki stekla — zavarovanja zvonov — zavarovanja transportov •— zavarovanja strojev proti razpoki — Sotnaž zavarovanja — zavarovanja zoper točo — življenska zavarovanja, in sicer: dosmrtna zavarovanja — zavarovanja na doživetje — zavarovanja starostne rente — posamezna nezgodna zavarovanja — nezgodna zavarovanja otrok
— jamstvena zavarovanja.
Podružnice V Jugoslaviji: Beograd, Bečkerek, Novi Sad, Sarajevo, Subotica, Split, Sušak, Ljubljana, Osijek.
Glavna zastopstva v vseh večjih krajih Jugoslavije. Pojasnila in proračuni se dobe brezplačno pri vseh podružnicah.
Zahvala.
Povodom auirl iskreno ljubljene seproge odnosno zlate mainike, gospe
Jelisave Zadravec
sva bila deležna nešteto izrazev iskrenega sočutja tako da nama ni mogoče zali valiti se vsakemu posebej iskreno se zahvaljujeva tem potom vsem, ki so se naju spomnili ob tem prebritkem udarcu trpke usode.
Predvsem se zahvaljujeva veleč, duhovščini za častno spremstvo blagopokojnice, preč. ’g priorju Učaku za prekrasen tolažilni nagrobni govor, nadalje slavnim tuknjBnjim korporacijam kot: Obrtnemu društvu in skupni obrtni zadrugi, Sokolskemu druStvu, njegovi godbi in pevskemu zboru, gasilnemu društvu, občinskemu odboru, zastopnikom žandnmarijske postaje , in Orjune, nadalje velecenjenim: gg- županom mest Unnoz m Ptuj, g. načelniku o kr. zastopa, g. fin. svetniku Pernetu, gg. zastopnikom Ljubtjanake kreditne in Obrtne banke, zastopnikom Trgovske in Obrtne zbornice m Zveze obrtnih društev, ge. zastopnikom sreske in oblastne organizacije S. D. S. ter tisočerim drugim, ki bo
spremil
venci.
nepozabno pokojnico na njeni zadnji poti in okrasili njeno krsto z neštevilnimi
Posebno se zahvaljujeva tukajšnjemu zdravniku gg. Heissu za požrtvovalno skb, posvečeno pokojnici za časa njene mukepolne bolezni.
SrediSie, dne 23 marca 1026.
ialuioia Jakob in Juriča Zadravec.
GRADBENO PODJETJE
ING. DUKIČ IN DRUG
M"Tnminii iIiiiii^iibmm^1—1||ili1"" ‘r"*i"'H'ii i iti iiri 11 i uTimnrprnininn ttt
LJUBLJANA!
Bohoričeva ulica it. 24
Las* lik in izdajatelj Oblastni odbor Orjuna v Ljubljani
Tisk Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja France Štrukelj.
Odgovorni urednik: Jože SPan-
(