Št. 86 (16.736) leto LVI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenec -hj kjer je izšla zadnja štev ..	‘ 't ' •' 'NiK v za-
sužnjeni Evre; r* n' A l -»L. > E V TRST
4- A /
— ’ -A
Internet: hi,,, i! !
1500 LIR 0,77 EVRA
P„P„ 221
Spedlzic...	.............. ....... ....
Art 2, comma 2ab, leggesež«-filiale diTrieste
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
OPČINE-Tel. (040)21491
TRST-NABREŽINA SESLJAN - BAZOVICA - DOMJO
'
3f

PETEK, 14. APRILA 2000
SRBIJA / PRED DANAŠNJIM BEOGRAJSKIM PROTESTNIM ZBOROVANJEM
Srbska opozicija mora dokazati svojo številčnost
Režim pa je že poskrbel, do se bo shoda udeležilo čim manj ljudi
STALIŠČE PODŽUPANA DAMIANIJA
Občina Trst podpira boj Slovencev za zaščitni zakon
BEOGRAD - Pred današnjim protestnim zborovanjem opozicije je bila v Beogradu otipljiva napeto-st- Režim se je v teh dneh Potrudil, da bi se zborovanja udeležilo Cim manj ljudi. Pri tem je izkoristil atentat na sedež Sociali-stične stranke Srbije in državno televizijo, ki bo danes v filmskem maratonu predvajala filme najno-Vejse proizvodnje. Opozicija vseeno upa, da bo Kljub razhajanjem v njenih ^rstah protest uspel. Bodri jih spoznaje, da je vse veC iacnih, saj so včeraj v Beo-Sradu protestirali upokojenci (na sliki AP) . Organizirali so Številne avtobuse, a marsikje so se ljudje odločili, da bodo peš ^li v Beograd, ker se avtobuse z lahkoto zaustavi.
Na 11. strani
ČEČENIJA / MISIJA OVSE
Ruska razpoložljivost ob vse hujših napadih
MOSKVA - Ruski predsednik Putin je z navajanjem »zločinov« CeCenskih separatistov s pravim baražnim ognjem dočakal predsedujočo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi Benito Ferrero-VValdner. Ta se je pred njim sestala z zunanjim ministrom Igorjem Ivanovom, ki ji je zagotovil sodelovanje Rusije glede Čečenije in potrdil pogajanja z zmernimi čečenskimi uporniškimi voditelji. V zameno pa so vesti iz Čečenije vse prej kot obetavne.
Po nekajdnevnem zatišju je rusko letalstvo začelo stopnjevati napade na uporniške položaje v jugovzhodni Čečeniji. Uporniki pa so zaceli z maloštevilnimi in izredno mobilnimi enotami pod varstvom noti napadati osamljene ruske položaje in izvajati atentate. V takem gverilskem naCinu vojskovanja imajo CeCeni prednost pred Rusi, saj poznajo vsako, tudi najbolj skrito stezo.
Na 11. strani
ITALIJA / VOLILNA KAMPANJA
LJUBLJANA / NA VČERAJŠNJI SEJI
Med Polom in levo sredino čelni politični spopad
RIM - Volilna kampanja za deželne volitve se končuje v vzdušju Čelnega spopada med levo sredino in Polom svoboščin. To vzdušje je bilo zlasti občutno na soočenju med tajnikom Levih demokratov VValterjem Veltronijem in prvakom Nacionalnega zavezništva Gianfrancom Pinijem. Sicer Pa so bila vsa soočenja in vsa zborovanja priložnost za ostre vzajemne napade.
Predsednik vlade Massimo D’Alema je dejal, da tako ostra konfrontacija znatno otežuje vsakršno možnost dialoga med večino in opozicijo. Duri Pa premier ni povsem zaloputnil, saj je dejal, da se bo treba dogovoriti o novih volilnih pravilih, Ce bo prodrl referendum. In v tej perspektivi, pravi vodstvo Levih demokratov, je D’Alema ponudil roko pogovarjanja radikalom.
V bistvu se bo po nedeljskih deželnih volitvah začela nova volilna bitka o volilnih pravilih, v kateri bi se sile lahko prerazporedile nekoliko drugače. Izid deželnih volitev pa bo nedvomno na to vplival.
Na 2. strani
Spor o pristojnostih vlade
Problem je načel prvak SLS Marjan Podobnik
LJUBLJANA - Na včerašnji seji vlade je prišlo do zastoja v odnosu med ministri LDS in ministri Ljudske stranke. Dosedanji podpredsednik Marjan Podobnik (na posnetku) je na seji, ki jo je vodil prvi podpredsednik Tone Rop, oporekal nekaterim pristojnostim vlade, da odloča o evropski problematiki, ker je po nezaupnici pristojna samo za tekoče posle. Seja je bila zato prekinjena za daljši Cas. Nadaljevala se je pod Drnovškovim vodstvom, vendar brez prisotnosti ministrov SLS. Popoldne je koordinacija strank priznala vladi pristojnost, da ukrepa v zadevah povezanih z EU.
Včerajšnja prekinitev je posledica trenj, ki so privedla do nezaupnice vladi. Danes pa bo predsednik republike Milan Kučan povedal, ali bo po posvetu s strankami državnemu zboru predlagal novega mandatarja.
Na 3. strani
Sporno kupovanje televizijskih oddaj Tele4
TRST - Tržaška občinska uprava je sklenila, da pri televizijski mreži Telequattro odkupi 50 oddaj, da bi javnost bolje seznanila s svojim delovanjem. To pa je sprožilo politični spor. Opozicija je Illyja in sodelavce obtožila, da si z javnimi sredstvi hočejo delati predvolilno propagando, Illy pa je včeraj priredil tiskovno konferenco, na kateri je na tovrstne kritike odločno in ostro reagiral.
Na 5. strani
Zelo uspešen obračun zasedanja WTCAvTrstu
TRST - Po treh dneh zasedanja svetovnega združenja trgovskih centrov WTC so vCeraj prireditelji in predsednik združenja Guy Tozzoli na tiskovni konferenci podali zelo pozitiven obračun tega dogodka, ki je bil v 31 letih obstoja WTCA prvič v Italiji. Poleg velikega Števila udeležencev iz veC kot 50 držav bo tržaško zasedanje ostalo v zgodovini po predstavitvi Trade Gard, popolnega instrumenta za elektronsko trgovino.
Na 14. strani
Anketa o kajenju, alkoholu in mamilih na šoli
TRST - Na liceju Franceta Prešerna so staršem predstavili rezultate ankete o kajenju, uživanju alkohola in jemanju mamil med dijaki. Izvedli so jo izvedenci slovenske psiho-pedago-ške službe v okviru evropske akcije, ki je zajela 32 držav. Iz ankete izhaja, da je na znanstvenem liceju vsaj enkrat okusilo mamila 39 odstotkov dijakov, na klasičnem liceju pa 30 odstotkov. Večinoma gre za kajenje marihuane in hašiša.
Na 7. strani
V Rimu je včeraj umit pisatelj Bassani
RIM - Po daljši bolezni je vCeraj v Rimu v 84. letu starosti umrl književnik Giorgio Bassani. V svetovnem merilu se je uveljavil predvsem z delom Vrt Finzi-Continijevih. Bassani velja za enega izmed najpomembnejših italijanskih povojnih pripovednikov, njegova dela pa so doživela tudi prenos na filmska platna. Ob pisanju in založniški dejavnosti je bil Bassani aktiven tudi v naravovarstvenih organizacijah.
Na 10. strani
Srebrni jubilej fotokluba Skupina 75
GORICA - Na prijetni in dobro obiskani prireditvi v Kulturnem domu so elani fotokluba Skupina 75 obeležili 2 5-letnico delovanja. 2e jeseni so ob jubileju priredili kar nekaj razstav, osrednji dogodek v znamenju obletnice pa je bila izdaja fotomono-grafije, kjer je predstavljena Cetrtsto-letna dejavnost društva ter elani skupine. V sklop jubileja sodi tudi samostojna razstava mojstra fotografije Fabia Mosettija. Na 13. strani
S prošnjo za objavo in v slovenščini smo prejeli naslednje stališče tržaškega podžupana Roberta Damianija, ki ga v celoti objavljamo.
»k ^
Obžalujem dejstvo, da je zelo površno poznavanje dejstev privedlo prijatelja Jožeta Pirjevca, da je spregledal stališča Občine Trst glede zaščite Slovencev.
Očitek, da župan Illy in mi, njegovi odborniki, nismo dovolj občutljivi do Slovencev in njihovih pravic, da bi končno le prišlo do odobritve zaščitnega zakona, je paradoksalen. Potem ko je bilo od leta 1993 dalje prirejenih nič koliko pobud, ki zgovorno izpričujejo to občutljivost (z nekaterimi pobudami, ki bi jih lahko smatrali za epohalne) do zahteve po čimprejšnji odobritvi zaščitnega zakona, na katerega čakamo že preveč časa, je Riccardo Illy na ta problem javno opozoril (predsednika Ciampija, parlament s podpisom znane spomenice). Tudi sam sem ob vsaki priložnosti javno in uradno podčrtal stališče Občine, ki se zavzema, da bi bil zakon čimprej odobren.
Kar zadeva manifestacijo, ki je bila najprej napovedana za 15. april, mislim, da ponudba SSO-ju in SKGZ-ju o dejanski in aktivni prisotnosti tržaške Občine in pričakovanja po širšem odzivu vseh krajevnih institucij, ne odraža nekega pomanjkanja pozornosti in občutljivosti. Zahteva po odobritvi zakona ne sme priti samo s strani Slovencev. Veliko bolj pomembno je, če do tega pride ob soudeležbi krajevnih javnih uprav. In mislim, da ne more noben Slovenec zameriti, če mu stojijo ob strani župan Illy, njegov odbor in vse tiste javne uprave, ki želijo sodelovati pri tej odmevni skupni pobudi.
To kar. je treba tako v Trstu kot v Rimu navsezadnje dokazati, je to, da potreba po enakopravnosti slovenske skupnosti v Italiji ni samo problem Slovencev, temveč vseh občanov. Mar ni to vsebinsko izreden skok naprej, ki je bil še do nedavnega nepojmljiv?
Skušajmo torej delati naprej skupno. Umirjeno in korektno. Nesmiselne polemike, predvsem tiste, ki izhajajo iz nepoznavanja dejstev, vodijo vodo na mlin tistih političnih sil (Nacionalnega zavezništva in v splošnem Pola svoboščin), ki smatrajo Slovence za drugorazredne državljane. Biti izključeni ali se sami izkjučevati bi imelo isti negativen učinek: popeljalo nas bi nazaj v obdobje "pred Illyjem" in bi postavilo pogoje "po Illyju", pri čemer bi bili protagonisti na tržaškem prizorišču spet razni Camberji, Menie, Lippiji, Dressiji.
Ce bomo Slovenci in Italijani skupaj uglasili strune, nas bosta Rim in Trst poslušala bolj pozorno. In prav zato se bomo v prihodnjih dneh sestali s prijatelji iz SŠO-ja in SKGZ-ja, da bi prihodnji mesec pripravili veliko manifestacijo "vsega" Trsta. S Slovenci in za Slovence.
Da na Trgu zedinjenja Italije nišo mogoče manifestacije (z izjemno v volilnem obdobju), je znano, vendar kaže, da ne vsem. Prav gotovo je to znano vsem tistim političnim strankam in združenjem, ki so zanj zaprosili v teh letih, vkjučno s Finijem, k je oktobra lani demonstriral proti dvojezičnosti na drugem mestu (prav na Trgu sv. Antona). "Vstop Slovencem in psom" torej ni prepovedan, kot je bilo neokusno napisano, temveč je "prepovedan" in konec, če želimo imeti ob glasbi in zborih tudi odmevno in jasno besedo Illyja in vseh tistih, k s ponosom stojijo ob strani Slovencev v njihovi bitki. Zato je zame nerazumljivo, da kdo tega ne razume in uvršča med "sovražnike"prav tiste, k podpirajo pravične zahteve Slovencev.
Lep pozdrav vsem.
Roberto Damiani podžupan Trsta
Petek, 14. aprila 2000
ITALIJA
NOVICE
RAI / V ODDAJI »PORTA A PORTA«
MILAN / PROCES
Obsodba italijanskega podčastnika zaradi mučenja v Somaliji
LIVORNO - SodiSCe v Livornu je obsodilo nekdanje podčasnika italijanske vojske Valeria Ercola zaradi domnevnega mučenja, ki so ga izvajali italijanski vojaki v Somaliji. Pod obtožbo, da je zlorabljal svoj položaj, je bil Ercole obsojen na leto in šest mesecev zapora (pogojno in brez vpisa v kazenski list) in na plačilo 30 milijonov odškodnine civilni stranki. Razsodba se nanaša na dogajanja med italijansko vojaško misijo Ibis, škandal pa je izbruhnil potem, ko je revija Panorama objavila grtozljive fotografije o tem, kako so se italijanski vojaki znašali nad domačini v Somaliji. Ravno Ercole je bil tisti, ki je na fotografijah skupaj z drugima dvema vojakoma mučil z električnim tokom domačina Adena Abukarja Alija.
Zaradi nelegalne imigracije aretirali šest policistov
RIM - *Z obdolžitvijo združevanja v zločinske namene, ker so spodbujali nelegalno imigracijo v Italijo, je bilo včeraj v Rimu aretiranih šest policajev in sedem prestopnikov. Tolpi sta pripradala tudi dva Pakistanca in dva Indijca, ki ju še išCejo. Med aretiranimi policisti sta dva inšpektorja in en so-praintendent, en agent v pokoju in dva službujoča agenta. Odgovarjati bodo morali zaradi združevanja v zločinske namene, nezakonitega izdajanja dovolilnic za bivališče, korupcije in potvarjanja dejstev. Za zdaj sicer ni dokazov, da so policisti resnično prejemali denar za svoje »usluge« nezakonitim pribežnikom.
Proces Piskulič: odv. Bernot zahteva zamenjavo tožilca Pititta
GORICA - Prof. Livio Bernot, odvetnik hrvaškega državljana Oskarja Piskuliča, je na rimsko prizivno sodišče naslovil zahtevo po zamenjavi javnega tožilca Giuseppeja Pititta na procesu proti Pisku-liCu. Bernot je zahtevo utemeljil z nepravično obtožbo proti Piskuliču, ki da nima nič z dogodki, znanimi kot »fojbe«, in s protizakonitim obnašanjem Pititta, ki je pred dvema letoma med drugim zahteval 350 milijonov lir odškodnine od nekega novinarja, ker si je drznil kritizirati in objaviti izsledke Pitittovih preliminiranih preiskav. Bernot dolži Pititta tudi pogostih javnih izjav, ki so v naprotju s procesnim zakonom, ki predpisuje rezerviranost, zato zahteva od rimskega prizivnega sodišča, naj zamenja javnega tožilca že za naslednjo avdienco, ki je sklicana za 5. maj v Rimu.
Vse višja družbena cena prometnih nesreč
RIM - Družbena cena prometnih nesreč se stalno viša. Po podatkih italijanskega avtomobilskega kluba Aci je leta 1998 dosegla 46 tisoC milijard lir (6.000 več kot leto prej), kar je dejansko obseg treh finančnih zakonov. Izvedenci Acija so poudarili, da na to ceno v največji meri vplivajo gmotna škoda (18.000 milijard lir), moralna in biološka škoda (10.000 milijard lir) in zgubljeni zaslužek oseb, ki so v nesrečah umrle ah so bile ranjene (10.000 milijard lir). Leta 1998 je bilo skupno 204.842 nesreč, ki so zahtevale 5.857 mrtvih in 293.842 ranjenih.
Veltroni in Fini sta se krepko obdelala
Ostro sto se sporeklo predvsem o dogovoru Berlusconi-Bossi in o vlogi liderjo Lige
Trg Fontana: skesanec Bonazzi obtožuje Zoizija
Skliceval se je na novice, ki naj bi mu jih zaupala Azzi in Gianettini
RIM - Do deželnih volitev manjka samo še nekaj dni in polemični toni med pripadniki vladne večine in opozicije so vse višji. Ze dolgo je bilo jasno, da je srž problema v preverjanju moči med večino in opozicijo na državni ravni, ne pa v izbiri najprimernejših upraviteljev na deželni ravni. Na najbolj priljubljenem in gledanem »bojišču«, se pravi v televizijskem studiu, sta se sinoči spopadla »generala« vrhovnih poveljnikov, se pravi VValter Veltroni za D’Alemo in Gi-nafranco Fini za Berlusconija. Tako sta se namreč v televizijski oddaji prve mreže Rai »Porta a porta« obravnavala Veltroni in Fini, ki sta drug drugemu očitala, da se podrejata odločitvam »višjega liderja«. Oster besedni spopad se je vnel že ob prvem postavljenem vprašanju, in sicer o dogovoru Berlusconi-Bossi, in se potem nadaljevhl vse do zaključnega, do volilnega sistema; ob tem sta se jezično bojevita Veltroni in Fini ujela, saj sta oba zagovarjala večinski sistem. Sicer pa je nastop Berlusconija v eni prejšnjih oddaj niza, ki ga vodi Bruno Vespa, spodbudil Armanda
Cossutto, da je tožil liderja opozicije. Kot je v posebnem sporočilu zapisala Stranka italijanskih komunistov, je Berlusconi v oddaji zatrdil, da je Cossutta v povojnem času vodil oborožene tolpe. Zaradi te izjave je Cossutta vložil tožbo z zahtevo po izplačilu sto milijard lir kot moralno odškodnino.
Ob dogovoru Berlusconi-Bossi, katerega je Veltroni ostro obsodil, Fini pa zagovarjal, Ceš da gre za poskus uvajanja federacije, pa se je soočenje razvnelo ob vlogi veljaka Severne lige. Fini je namreč levici očital, da se je še do nedavnega želela povezati s »senaturjem«, Veltroni pa je veljaku NZ odvrnil, da je »vdovec«, ker ga je Berlusconi zamenjal z Bossijem.
O velikem pomenu nedeljskega volilnega izida za vladajočo večino in za predsednika vlade D’Alema v prvi osebi je pisal včeraj tudi londonski finančni dnevnik Financial Times, ki je pripomnil, da volilna kampanja ni prinesla soočenja o ključnih problemih (npr. ustvarjanje delovnih mest za mlade), temveč predvsem obojestransko obtoževanje in psovanje.
MILAN - »V kaznilnici v Nuoru sta mi Nico Azzi in Guido Gianettini povedala, da je kovCek z bombo v kmečko banko na Trgu Fo-natana v Milanu nesel Delfo Zorzi.« Tako je med drugim med včerajšnjo obravnavo o bombnem atentatu, ki je 12. decembra 1969 zahteval 16 človeških življenj, povedal skesani fašistični terorist Edgardo Bonazzi, ki je bil obsojen na 14 let zapora zaradi umora mladega levičarja.
Bonazzi je v svojem dolgem pričevanju orisal vzdušje v zaporih v osemdesetih letih, priznal je, da so bile novice večkrat protislovne, poudaril, da je bil odnos med »revolucionarnimi fašisti«, za kar se je proglašal on, in starejšimi pripadniki Grdine nuovo, zelo napet. »Vedeli smo, da so
IKTERNET / VLADIN OSNUtEK
Pravila, ki veljajo v Italiji, bi lahko ustvarjala težave
RIM - Zakonski osnutek, s katerim je italijanska vlada predlagala, da bi uredila dodeljevanje spletnih strani in njihovo poimenovanje na internetu, lahko reši problem v Italiji, ne more pa veljati v evropskem in v svetovnem merilu, kar lahko znatno zakomplicira stvari.
Tako je menil Claudio Allocchio, predsednik telesa, ki nadzoruje dodeljevanje imen spletnim stranem. V evropskem merilu bi problem lahko rešili z odredbo evropske komisije, v svetovnem merilu pa problema ni mogoče rešiti. To velja tako za spletne strani .com ali pa druge kot mikronezijski .Fm ali moldavski .Md.
Izvedenci bodo morali po Allochiovi oceni dobro prilagoditi vladni osnutek, da ga bo mogoče uveljavljati. Ce bi n.pr. Japonec regostriral nekje stran giannia-gnelli.Au, katero sodišče bi lahko razsodilo omorebitni pravdi?
Pa tudi samo v italijanskem ali evropskem merilu bi spori o naslovih spletnih shani lahko sprožili val tožb pred deželnimi upravnimi sosišči, kar bi dodatno obremenilo že itak obremenjena sodišča, s tem pa bi se časi sodb krepko podaljšali.
______RIM / UMOR______
Ravnatelja islamske šole $hawskyja so zadavili
RIM - Ravnatelja islamske šole v rimski četrti Esquilino Mohameda Shawskyja je nekdo zadavil, je ugotovil sodni zdravnik. Točne vzroke smrti pa bo morala ugotoviti obdukcija. Preiskovalci za sedaj trdijo, da umor ni politične ali rasistične narave. Shawsky je imel že opravka s pravico, ker so ga prijavili sosedi, ker so v njegovo stanovanje neprestano prihajali Arabci. Mestni redarji so 8. februarja izvedli preiskavo in baje ugotovili, da je Shawsky organiziral pravi zbirni center za nezakonite priseljence, ki jim je na-
to poiskal delo na Črno. Večina sosedov in ljudi s soseščine ga je prikazalo v izredno negativni luCi. Le eden, ki je bil pred leti predsednik hišnega sveta v bloku, kjer je stanoval umorjeni Egipčan, je Shawskyja prikazal kot umirjenega, ponižnega in preprostega človeka, ki je ljudem pomagal v stiski. Po njegovem je bil pokojnik revež med reveži, saj se s svojo dejavnostjo ni okoristil. Sovražno razpoloženje stanovalcev pa naj bi bilo odraz rasizma in ksenofobije, saj so ga na vse načine poskušali izgnati iz stanovanja.
pripadnike Grdine nuovo in Avanguardie nazionale zlorabljale obveščevalne službe.« Dejal je, da je bil zelo sovražno razpoložen do tistih, ki so sodelovali pri atentatih. V tem okviru je pojasnil, da je zvedel, da so v zaporu v Novari nameravali zabosti Franca Fredo. »Skušal sem preprreCiti, da bi ga ubili, medtem ko mi ni bilo žal, ce bi ga pretepli,« je dejal.
Novice, ki jih je včeraj navedel, so bile vselej z druge, včasih tudi tretje roke, marsikdaj protislovna Ce sta mu Azzi in Gianettini zagotovila, da je bombo v Kmečki banki postavil Zorzi, mu je Sergio Calore (tudi on pripadnik desničarskih terorirsticnih organizacij) zaupal, da je bombo postavil Fredov privrženec in šolski sluga v nekem pado-vanskem zavodu Massinii' liano Facchini. Toda to izvajanje ga ni prepričalo, saj naj bi posumil, da je kdo hotel spremeniti Facchimja v grešnega kozla.
Po pripovedovanju starih pripadnikov Grdine nuovo, naj bi atentati ne smeli zahtevati Človeških žrtev. »Toda Gianettini je menil, da bi se mu zdelo čudno, da bi atentat na Trgu Fontana izvedli na tak način, ce res ne bi hoteli povzročiti žrtev«.
To tezo je ponovil tudi Giusva Fioravanti, po katerem je bil tudi pripravljen načrt, da bi v vili Giangiaco-ma Feltrinellija skrili podobno napravo za tempiranje, kot tisto, s katero so tempirali bombo na Trgu Fontana, da bi odgovornost za atentate naprtili levici.
Delfo Zorzi živi na Japonskem. Njegov odvetnik Pecorella je dejal, da kolikor mu je znano, italijanska vlada še'ni zahtevala izročitve.
RAZISKAVA / ITALIJA V OČEH TUJCEV
Sonce, šport, pica in mafija
Navdušeni Belgijci, Poljaki, Kitajci, Rusi, Argentincih Američani
RIM - Za tujce je Italija še vedno dežela sonca, športa pice in mafije, kjer sta nogometaša Baggio in Nakata bolj znana kot papež, kulturna dediščina in umetnine. To izhaja iz raziskave inštituta Doxa po nalogu turističnega odseka pri ministrstvu za indushijo. Anketirali so tako ljudi, ki redno letujejo v Italiji: Francoze, Nemce, Avstrijce, Britance, Američane in Japonce, kot tiste, ki je niso še obiskali: Spance, Nizozemce, Poljake, Ruse, Kanadčane, Argentince, Kitajce in Avstralce.
Kdor gleda na Italijo, ne da bi jo obiskal, ostaja zvest običajnemu klišeju. Podnebje, dobra kuhinja in letovanje so glavne značilnosti za 37,5% anketirancev, 13,7% pa je navedlo šport. Papeža je omenilo 13,2%, 11,9% občuduje kulturno dedišči-
no in umetnost, 9,7% pa je omenilo mafijo, organizirani kriminal in prestopništvo.
Japonci in Američani občudujejo kuhinjo, medtem ko so Poljaki zvesti papežu.
Najbolj si tujci želijo v Rim, sledijo mu Benetke, Firence, Milan, Neapelj, Piza in Popeji. Glede na izkušnje tistih, ki so že bili v Italiji, jih je večina navdušenih nad umetniško dediščino, pokrajino in prehrano.
Iz analize izhaja, da so nad Italijo najbolj navdušeni Rusi, Poljaki in Argentinci, medtem ko so najbolj kritični Japonci, poleg Avstrijcev, Francozov in Spancev. Glede zadnjih dveh je zelo verjetno, da so bili odgovori pogojeni od podobnosti obeh držav, tako da so njihove sodbe vprašljive. To potrjuje izredno slaba ocena, M so jo italijanskim
vinom-dali Francozi, kljub temu, da italijanska vina nimajo kaj zavidati francoskim. Do-moljublje je torej pogojevalo njihove odgovore.
Turistični odsek pri ministrstvu za industrijo je tako sestavil »zemljevid zanimanja«, tako da je intervjuvance porazdelil v štiri skupine. »Navdušenci«, ki jih je Italija osvojila, so Belgijci, Poljaki, Kitajci, Rusi, Argentinci in Američani. »Protislov-ci« so v bistvu le Japonci, ki prihajajo v Italijo, a je ne ljubijo, ker je nezdružljiva z njihovim modelom življenja, ki temelji na uspešnosti in funkcionalnosti. »Ravnodušni« so Britanci, Spanci in Kanadčani. »Problematični« pa so Francozi, Nemci, Nizozemci in Avstrijci, ki temeljito poznajo Italijo in so morda prav zaradi tega tako strogi.
_________REGGIO CALABRIA / AVTOBOMBA_________
Podjetnik izgubil življenje v atentatu
Sumijo, da atentat sodi v svet racketa ali prave vojne, ki se bije okrog zakupov
Vstopil je v avtomobil, vtaknil ključ v armaturno ploščo in ga obrnil: tedaj je odjeknila silovita eksplozija, ki so jo slišali daleč naokrog in v kateri je življenje izgubil 42-let-ni gradbenik Domenico Gullacci iz kraja Marina di Gioiosa Jonica. Bil je na mestu mrtev, truplo je bilo povsem iznakaženo, deli avtomobila znamke mercedes (na posnetku) so odleteli precej daleč naokrog. Po mnenju preiskovalcev so peklenski stroj nastavili pravi profesionalci, verjetno je bil v notranjosti vozila, ker sprednja in zadnja havba nista bili uničeni. Ne izključujejo tudi možnosti, da so bombo aktivirali z daljinsko napravo.
Gullacci je skupaj z bratom vodil gradbeno podjetje »Intonaci Meri-dionali«, a ni nikoli imel opravka s policijo ali sodišči, tudi ni znano, da bi njegovo podjetje izsiljeva-
li, zato s strani preiskovalcev ni prišla na dan nobena uradna hipoteza, čeprav ne bi smelo biti dvoma, da atetnat sodi v okvir prave vojne, ki poteka okrog javnih zakupov, kot tudi v okvir racketa. Pred nekaj leti so
neznanci že umorili dva Gullacejeva svaka, leta 1993 so s pištolo ubili 39-letnega Antonia Tarsita-na, a decembra pred tremi leti s puško še 40-let-nega Francesca Marzana.
Ministrski predsednik Massimo D’Alema je vče-
raj ostro obsodil atenta in napovedal, da bodo odločno reagirali, notranji minister Bianco, ki je v stalnem stiku z načelnikom policije, pa je s svoje strani dejal, da gre za »hudo in vznemirljiv0 dejanje«.
LJUBLJANA / O VPRAŠANJU PRISTOJNOSTI
NOVICE
Na prvi seji po nezaupnici zaplet med ministri LDS in SLS
Koordinacija strank nato potrdila, da vlada lahko sklepa o EU
Marjan Podobnik o »neljubem zapletu«
LJUBLJANA - Podpredsednik vlade Marjan Podobnik je na novinarski konferenci pojasnil "neljubi zaplet", do katerega je prišlo dopoldne na prvi seji vlade po izglasovani nezaupnici. Glavni razlog za zaplet je v tem, da predsedujoči seji minister Tone Rop, ki JE po pooblastilu premiera Janeza Drnovška vodil sejo, na dnevni red ni želel uvrstiti informacije vladne službe za zakonodajo o pristojnostih vlade po izglasovani nezaupnici.
Podobnik je, kot je pojasnil, predlagal, da bi že v začetku seje sprejeli enotno interpretacijo stališč vladne službe za zakonodajo o pristojnostih vlade, ki po izglasovani nezaupnici opravlja tekoCe posle. Predlagal je tudi umik nekaterih točk z dnevnega reda seje.
Zaradi zapleta je bila seja prekinjena, vendar se je ob prihodu premiera nadaljevala z minimalno večino 11 ministrov, ne da bi o tem obvestili ministre SLS, je dejal Podobnik. (STA)
LJUBLJANA - Vlada, ki opravlja tekoče posle, je kljub težavam in zapletom sprejela nekatere najpomembnejše točke, ki so bile predhodno Usklajene v predhodnem rednem vladnem postopku, je na novinarski konferenci po seji povedal v.d. ministra za delo, družino in socialne zadeve in od včeraj tudi podpredsednik vlade Tone Rop. Zlasti je poudaril, da so obravnavali in sprejeli stališča v zvezi z odnosi med Slovenijo in EU, poleg tega pa še cel kup drugih zadev, pomembnih za normalno delovanje države - gre za sklop uredb in pooblastil 2a zastopanje interesov Slovenije na različnih skupščinah. Vprašanja združevanja Intereurope in Luke Koper niso obravnavali, prav tako pa Ue vprašanja učiteljskih plač. Sprejeli pa so program investicij ministrstva za šolstvo in šport za to leto v skupnem obsegu 8, 785 milijarde tolarjev.
Na seji je po besedah Ropa prišlo do določenih Zapletov, in sicer pri določanju dnevnega reda, zaradi česar je bila seja Prekinjena, naredili so premor in potem sejo nadaljevali, odločitve pa sPrejeli ob odsotnosti ministrov SLS. Do zapleta je prišlo zaradi zahteve po obravnavi posebne točke o pristojnostih vlade po izglasovani nezaupnici. Nismo nasprotovali temu, tudi jaz ne, ki sem sejo vodil, celo nasprotno - sam sem predlagal, da pristojnosti vlade v odstopu obravnavamo ob vsaki točki pose-
bej. To pomeni, da bi po sprejemu dnevnega reda ob vsaki točki v skladu z mnenjem službe vlade za zakonodajo odločali, ali imajo vsebinsko pristojnost. Ob ugotovitvi, da je nimajo, bi točko umaknili. To je bil razlog za prvi zaplet, zaradi česar je bil zahtevan odmor. Drugi problem pa je bil v zvezi s predlogi za širitev točk za sejo vlade - teh je bilo precej s strani vseh ministrstev. Marjan Podobnik je zahteval umik teh točk z dnevnega reda oz. neu-vrstitev na dnevni red. »Sam sem vztrajal, da te točke uvrstimo na dnevni red, jih obravnavamo in potem glede na vsebinske zaključke in vsebinsko obravnavo sklepamo, ali jih bomo sprejeli ali pa ne. Nikakor pa nisem mogel pristati na izsiljevanja o tem, ali bodo točke obravnane ali ne, in pogojevanja v zvezi s tem, ali bodo ministri SLS zaradi tega ostali na seji vlade ali ne. Dejstvo je, da so odšli s seje,« je dodal Rop.
V času prekinitve se je Rop pogovarjal z Marjanom Podobnikom in mu zelo jasno povedal, da bodo vztrajali pri tem, da se te točke obravnavajo. To je Podobnik zavrnil, nakar je bila seja vlade prestavljena na 12. uro. To so Podobniku povedali ob navzočnosti vseh ministrov LDS in generalne sekretarke vlade. Zato ni res, da ni bil seznanjen s tem, kdaj bo seja vlade, je poudaril Rop. Podobnik je tako prišel na nadaljevanje seje, prav tako je prišel tudi predsednik vlade,
predvsem da bi zagotovil normalno delovanje vlade v tistem delu, v katerem mora ta delovati in opravljati tekoče posle. V skladu z načelom, da so tako vlada kot njeni ministri po izglasovani nezaupnici dolžni v skladu z zakonom opravljati svoje delo vse do imenovanja nove vlade, so delovali tudi potem, ko so Marjan Podobnik in njegovi ministri odšli. Sprejeli so namreč izključno tiste točke, ki so bile nesporne in zagotavljajo normalno delovanje vlade v teh pogojih in okviri.
Po Ropovem mnenju je izjemno nenavadno, da je Marjan Podobnik še med sejo vlade sklical svojo novinarsko konferenco. "Očitno je bila želja, da se iz normalne seje vlade dela politika. Gre za nepotrebno politiziranje dela vlade, " je pristavil in zagotovil, da bodo vsi ministri, ki so bili na seji vlade do konca, tudi vnaprej odločno zagotovili normalno delovanje vlade vse do imenovanja nove.
Med točkami, ki so bile predlagane za razširitev seje, je Rop med drugim naštel informacijo o opravljenih dejavnostih vlade glede reševanja problematike odškodnine žrtvam vojnega nasilja,	poslansko
vprašanje v zvezi z ogrožanjem ljudi in premoženja s strani medvedov, dopolnitev kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izbraže-vanja, predlog za spremembo sklepa v zvezi s poročilom delovne skupine za pripravo in usk-
laditev predlogov vlade glede združevanja Luke Koper in Intereurope. Te točke niso bile sprejete kot razširitev in zato tudi niso bile obravnavane, je pojasnil.
Sicer pa je Rop povedal, da ga je predsednik vlade včeraj kot prvega podpredsednika pooblastil za nadomeščanje v času, ko je premier odsoten na seji vlade, pri predstavljanju vlade in drugih funkcijah, v odsotnosti Ropa pa predsednika nadomešča drugi podpredsednik Marjan Podobnik. Rop je potrdil, da sta zdaj v bistvu v vladi dva podpredsednika - on osebno in Marjan Podobnik. Podobnika namreč ni razrešil s podpredsedniške funkcije. Po Ropovem je tudi jasno, da z izglasovano nezaupnico neha
veljati koalicijska pogodba in da je jasno, da je zato neresno govoriti nasprotno. Jasno pa je, kdo je šel v smeri njene prekinitve - jasno je, da je to SLS, je dodal.
Koordinacija parlamentarnih strank o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo je na popoldanski seji - sklicani na zahtevo prvaka SLS Marjana Podobnika po zapletih na seji vlade -podprla tolmačenje vladne službe za zakonodajo o pristojnostih vlade po izglasovani nezaupnici ter izrekla svojo podporo sprejemanju t. i. evropske zakonodaje tudi v obdobju, ko vlada opravlja le tekoče posle, so po seji povedali predstavniki parlamentarnih strank, zvečinoma kar njihovi predsedniki. (STA)
Kučan danes o svoji odločitvi
LJUBLJANA - Predsednik republike Milan Kučan bo danes sporočil, ali bo državnemu zboru predlagal kandidata za novega predsednika vlade, so spo-ročili iz predsednikovega urada.
Svojo odločitev bo predsednik Kučan sporočil na opoldanski novinarski konferenci. (STA)
Haiderjev svetovalec Molzer v navzkrižnem ognju kulturnih delavcev
CELOVEC - Svetovalec koroškega deželnega glavarja Jorga Haiderja za kulturna vprašanja Andreas Molzer je med slovensko- in nemško govorečimi kulturnimi delavci na Koroškem vse bolj sporna oseba. Zdaj se je oblikoval poseben odbor, ki od Haiderja odločno zahteva Molzerjevo odstranitev. Komite, v katerem sodelujejo ugledni kulturni delavci, mdr. intendant celovškega mestnega gledališča Dietmar Pflegerl, je svojo zahtevo podkrepil s podpisno akcijo, na katero se je že odzvalo nad 500 osebnosti.
Odbor zahtevo po odslovitvi Haiderjevega svetovalca utemeljuje s tem, da je bil Molzer kot urednik skrajno desničarskega časopisa »Zur Zeit« prijavljen oblastem zaradi širjenja skrajnodesničar-skih pozicij. Kot kulturni svetovalec zato škoduje ne samo ugledu Koroške temveč tudi avstrijske države.
Molzer, hkrati kolumnist bulevarskega dnevnika »Kronenzeitung« na Koroškem, kot svetovalec dežele mdr. obravnava prošnje za kulturne podpore. V enem primeru mu že očitajo zlorabo informacij tako pridobljenih informacij. Molzer je bil mdr. tudi med pobudniki kampanje prod slikarju Come-liusu Koligu, ki je lansko leto oblikoval t.i.Koligovo dvorano v deželni hiši v Celovcu. Svetovno znani koroški pesnik in dramatik Peter Turrini pa je Mol-zerja označil za »zakompleksanega človeka, ki se drugim maščuje zaradi lastnih neuspehov«. (I.L.)
UD: Haider v FJK ni dobrodošel
TRST - Tržaško pokrajinsko vodstvo Levih demokratov je zadolžilo deželna svetovalca Miloša Budina in Bruna Zvecha, naj zahtevata, da predsednik deželne vlade Antonione uradno sporoči koroškemu glavarju Jorgu HAiderju, da v FJK ni dobrodošel ne kot zaseben še manj pa kot uradni gost. Tudi zasebni Haiderjev obisk, menijo LD, bi izval dodatne polemike, ki jih FJK v tem trenutku ne potrebuje. Odnos do Haiderja pa seveda ne načenja prijateljskih čustev do koroških ljudi.
80 let predavanj na Pravni fakulteti v Ljubljani
LJUBLJANA - Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani praznuje osemdesetletnico nepretrganega delovanja. Ob tej priložnosti so na včerajšnji slovesnosti podelili nagrade in priznanja za študijske ter obštu-dijske dejavnosti.
Kot ena od petih fakultet nove ljubljanske univerze je bila ustanovljena 1. septembra 1919, ker pa so njeni profesorji sodelovali na mirovni konferenci, so se predavanja začela šele 15. aprila 1920. Poleg tega se fakulteta predvidoma letošnjega oktobra seli v nove prostore.
-fkOPER / PO ZAPLEMBI MARIHUANE h
Kriminalisti iščejo sledi za mednarodno tolpo
KOPER - Potem ko so koprski cariniki v sredo na v tovornjaku albanske registracije, ki je istega dne prispel v Luko Koper iz albanskega pristanišča Drač, odkrili približno Pol tone marihuane, so plen in voznika tovornjaka prevzeli koprski policisti in kriminalisti. »Preiskava se nadaljuje, saj še nismo identificirali voznika tovornjaka,« je povedal predstavnik za stike z javnostmi Policijske uprave Koper Ivan Maraš.
Napovedal Je tudi daljšo preiskavo, saj ocenjuje, da je včerajšnje odkritje koprskih carinikov del mednarodne organizirane dejavnosti tihotapljenja. »Ko bo Preiskava končana, bomo javnost obvestili o ugotovitvah,« je povedal Maraš.
Moštvo za preprečevanje tihotapstva in preiskovalna služba carinske
uprave, ki delujeta na območju koprskega pristanišča, sta se v sredo dopoldne na podlagi t. i. analize tveganja odločila, da podrobno pregledata tovornjak z albansko registrsko oznako. Strop tovornjaka je imel dvojno pregrado in vmes je bilo skrito mamilo. Tovornjak je vozil voznik albanske narodnosti. Za zdaj je znano le to, da je bil tovor namenjen na Nizozemsko.
V tržaškem pristanišču so vsoboto odkrili več kot tono marihuane, ki je bila prav tako skrita v tovornjaku, ki je z ladjo prispel iz Drača. V Luki Koper pa so lani prav tako na trajektu iz Albanije odkrili pošiljko 193 kilogramov marihuane. Tudi leta 1998 je s trajektom iz Albanije v Slovenijo prispelo 2, 8 tone marihuane, je potrdil namestnik upravnika Carinarnice Koper Aldo Ugrin.
LJUBLJANA / DANES POTRDITEV AKTA O ZRU2ITVI NA LOČENIH KONGRESIH
Jutri združitev ljudske stranke in krščanskih demokratov
Doslej ni še jasno, kdo bo kandidat za predsednika združene stranke - Z Janšo v koalicijo Slovenija
LJUBLJANA - Pred napovedanim sobotnim združitvenim kongresom SLS in SKD bosta danes stranki na ločenih kongresih potrjevali akt o združitvi v novo združeno stranko. Nova združena stranka naj bi v soboto podpisala tudi sporazum o koaliciji s SDS. Tudi o vsebini sporazuma med predsedniki treh t.i. pomladnih strank še vedno potekajo pogovori, predvsem po najnovejšem predlogu predsednika SDS Janeza Janše, da naj bi se podpisnice že v preambuli zavezale k spoštovanju referendumske volje ljudi in ustave ter si prizadevale za uzakonitev večinskega volilnega sistema.
Obe stranki, SLS in SKD, morata pred združitvenim kongresom potrditi program, statut in združitveno pogodbo ter kandidature za organe nove stranke. O predsedniku stranke bodo - kot vse kaže - odločali delegati na združitvenem kongresu v ljubljanski Festivalni dvorani, saj se stranki o skupnem kandidatu še nista uspeli dogovoriti. Imena kandidatov zaenkrat še niso znana, saj je kandidature možno vlagati še jutri na ločenih kongresih. Doslej so predvsem v SLS med možnimi kandidati za predsednika združene stranke omenjali guvernerja Banke
Slovenije Franceta Arharja, ki pa je v ponedeljek možnost kandidature zavrnil. Tri t.i. pomladne stranke se obenem tudi usklajujejo glede morebitnega "pomladnega" kandidata za novega mandatarja, ki ga lahko predlagajo do sobote opolnoči.
Kogresa naj bi se udeležilo 500 delegatov, iz vsake stranke po 250. Na petkovih ločenih kongresih pa naj bi stranki izvolili člane izvršilnega odbora in sveta nove stranke, ki naj bi jih v soboto potrdil tudi združitveni kongres.
V zgodovini združitvenih prizadevanj krščanskih demokratov in ljudske stranke - avtor te ideje je bil že v začetku devetdesetih let Ivan Oman, bivši predsednik Slovenske kmečke zveze, predhodnice SLS -ima letošnji 22. februar vlogo odločilne prelomnice. Prvak SLS Marjan Podobnik je namreč tistega februarskega torka brez pooblastila najvišjega strankinega organa podpisal zapisnik t.i. soglasnega sklepa; njegovo vsebino sta 15. februarja uskladili ožji vodstvi obeh strank. Podobnikov podpis je, kot se je izkazalo kasneje, predstavljal predhodnico končne "vdaje" ljudske stranke pod pritiski krščanskih demokratov, ki so dokončanje združitve pogojevali z izstopom SLS iz Dr-
novškove vlade. Kljub številnim pomislekom v stranki sta vsebino soglasnega sklepa 24. februarja oz. 8. marca potrdila izvršilni in glavni odbor SLS. Pri združevanju SLS in SKD naj bi imel pomembno vlogo tudi Državljanski forum.
Ljudska stranka je s pristankom na pogoj SKD napovedala izstop iz vlade z dnem združitve, kar je botrovalo zdajšnji vladni krizi. S podpisom "soglasnega sklepa" se je namreč predsednik SLS zavezal, da bo SLS ob združitvi s krščanskimi demokrati izstopila iz vlade, združena stranka pa kot nov politični subjekt vstopila v koalicijo Slovenija. Ob združitvi bi tako prenehali veljati koalicijski pogodbi, ki sta jih sklenili SLS in SKD, ministri ljudske stranke bi izstopili iz vlade, nova stranka pa bi na dan združitve podpisala poprej usklajeni sporazum o koaliciji Slovenija.
V minulem letu je prišlo tudi do preobrata - medtem ko so vsa leta pobudo za združitev nekako vodili krščanski demokrati, je to pobudo prevzela SLS. Stranki sta sicer združitev napovedovali že za lanskega 23. decembra - na obletnico plebiscita, vendar jima to zaradi številnih nesoglasij ni uspelo.
Proces združevanja je lansko je-
sen zastal ob prvih konkretnejših predlogih oziroma iskanju odgovorov na vprašanje, kakšna naj bo nova združena stranka in kdo naj bo njen predsednik. Ves čas pogajanj je-predvsem SKD poudarjala, da morata stranki še pred združitvijo rešiti vsa znotraj strankarska vprašanja, pri čemer je izpostavljala predvsem probleme SLS z njenim finančnim poslovanjem. Predsednik SLS Podobnik pa je na skupni slovesnosti treh t.i. pomladnih strank na slovesnosti ob 10. obletnici Demosa predlagal, da naj se predsednika obeh strank zavestno odpovesta kandidaturi za vodstvo nove združene stranke, kar je Peterle označil kot pogojevanje.
Na skupni obeležitvi 10. obletnice Demosa konec lanskega novembra pa je bila izpostavljena ideja o oblikovanju pomladne koalicije SDS, SKD in SLS. Vendar se je zapletlo tudi pri tem: SKD so želeli vzporedno peljati tako projekt združevanja z ljudsko stranko kot nadaljevati začeto delo pri oblikovanju nove predvolilne koalicije s SLS in SDS, v ljudski stranki pa so ves čas dajali prednost združevanju s krščanskimi demokrati.
Vesna R. Bernard,
Bojan Suštar/STA
Kdo se boji manifestacije?
Nadja Maganja
Imela sem namen, da bi v tem Žarišču obravnavala čisto drugo temo, a ne morem mimo petkovega zborovanja izvoljenih predstavnikov na Opčinah, ki je pri marsikaterem udeležencu vzbudilo globoko nelagodje. Sama sem z zadovoljstvom sprejela novico, da bo soorganizator manifestacije tržaška občinska uprava. Motilo pa me je, da je župan Illy določil za to drug datum. Ze od vsega začetka sem bila mnenja, da morata obe krovni organizaciji povabiti k sodelovanju tudi italijansko civilno družbo, torej ne le vidne predstavnike političnega, kulturnega ali znanstvenega sveta, ampak predvsem italijanska kulturna, sindikalna in športna društva. S pismom, namenjenim vsem društvom, v katerem bi opozorili na neizpoljene obveznosti italijanske države do slovenske manjšine v Italiji, bi seznanili širšo italijansko javnost v mestu na problem, ki se vleče že ves povojni čas in ki negativno vpliva na odnose med tu živečima narodoma.
Zborovanje na Opčinah je marsikaj pokazalo. Najprej to, da so krajevni in politični upravitelji s svojo številno prisotnostjo pokazali zavzetost in občutljivost do problema. Zborovanje pa je tudi razkrilo stiske, nelagodje, razočaranja in nezadovoljstvo naših ljudi. Domov sem se odpravila z občutkom nemoči, frustracije, zbeganosti. Vtis sem imela, da sami ne vemo, kaj hočemo, da smo se prepustili neizbežni usodi, kjer drugi v ozadju vlečejo niti.
Ker je predsednik ene izmed krovnih organizacij na srečanju večkrat zatrdil, da kot kraj manifestacije ni bil nikoli mišljen Trg Unita, sem si naslednje jutro ogledala zadnje številke Primorskega dnevnika. Naš dnevnik je v treh zaporednih številkah objavil več člankov in pozivov na prvi in tretji strani, naj se ljudje množično udeležijo manifestacije 15. aprila na Trgu Unita. Če podatek ni bil točen, bi bili morali pobudniki poslati na Primorski dnevnik popravek, da ne bi zavajali javnosti po nepotrebnem. Tako pa je izpadlo, da smo se umaknili na trg Sv. Antona, potem ko je poslanec Menda zagnal vik in krik, "da hočejo slovenski nacionahsti okupirati Trg Unita in tako oskruniti svetišče italijanskega Trsta." Vendar je to le obroben problem.
Kar mi je dalo misliti, so bile izjave nekega vidnega politika, ki je hitel zatrjevati, da to naše zborovanje ne sme
biti kaka politična manifestacija, ampak le kulturni odgovor v podporo zakonu za zaščito Slovencev v Italiji. V državi, kjer se vsak dan kot na tekočem traku odvijajo razne manifestacije in protesti teh ali onih sindikatov, stanovskih organizacij ali drugih skupin, mi Slovenci lahko le kulturno opozorimo na 50-letno zavlačevanje z odobritvijo našega zaščitnega zakona in na vse neiz-poljnjene obljube! Morda bi bilo umestno, da povabimo vse narodne noše na trg, da bi tako razveselile naše someščane in razblinile še zadnjo grožnjo italijanski identiteti našega mesta. V primera, da v prvi polovici leta ne pride do odobritve zaščitnega zakona, predlagam, da bi prihodnji števerjanski festival narodnozabavne glasbe, ki je mednarodno priznan in množično obiskan, kar proglasili za naš kulturni odgovor proti zavlačevanju z zaščitnim zakonom...
Stara protislovenska krilatica o nasprotujočih si nacionalizmih nas očitno še vedno straši. Govoriti danes, po aferi Haider, o dveh nasprotujočih si nacionalizmih v Trstu, pa je, milo rečeno, anahronistično in zgodovinsko neutemeljeno. Za to smo pa tudi sami krivi. Levičarski krogi so ves povojni čas obravnavali Slovence, ki so se prepoznavali v slovenski stranki, za nacionalistični izraz manjšine, danes pa nekateri naši vidni politični voditelji izkazujejo izredno obzirnost (beri: potuhnjenost), da bi preveč ne prizadeli italijanskih čustev svojih someščanov. Take misli so mi rojile po glavi, ko sem poslušala posege nekaterih prisotnih, ki so se v dolgovezni enoličnosti ponavljali.
Človeku bi šlo še na smeh, če stvar ne bi bila tako resna. Zadnje čase opažam, da nam zmanjkuje zagona, a tudi idej. Vedno bolj prepuščamo drugim, da nam ne le krojijo uso-
do, ampak tudi ponujajmo vsebine za soočenje. Tako se vedno bolj pogovarjamo o pobudah, ki se niso izoblikovale v manjšini. Razpravljamo o Illyjevi pobudi o skupnem spomeniku žrtvam treh totalitarizmov, dopuščamo, da nam drugi določajo obeležja našega zgodovinskega spomina (Gonars, ne Bazovica ali Opčine!), in nazadnje, da nam spet drugi določajo datum in potek manifestacije za zaščitni zakon.
Nihče ne postavlja v dvom, da je napovedana prisotnost tržaškega župana Illyja na manifestaciji velikega političnega pomena in da bo odmevala v rimskih političnih krogih. S to prisotnostjo bo tržaški župan priznal, da smo Slovenci polnopravni del tržaškega prebivalstva in da je odobritev zaščitnega zakona problem celotnega Trsta. A zakaj se župan ene, sicer pomembne občine enostavno ne pridruži pobudi celotne manjšine, temvečmora slednja poniževalno spremeniti svoje že razbobnane načrte? Očitno se nekateri bojijo manifestacije in le upajo, da bo razvoj dogodkov vendarle rešil problem pred 6. majem (odobritev besedila ali predhodni razpust parlamenta). Sprašujem pa se, kako je mogoče, da smo se na srečanju na Opčinah cel večer ukvarjali z Illyjevim predlogom in da ni bila na dnevnem redu nobena druga točka. Dva udeleženca sta predlagala odločnejše ukrepe, in sicer odstop vseh naših upraviteljev, če ne pride do zakona. Kot je bilo predvideti, je šel ta predlog skoraj neopazno mimo. Drugih predlogov ni bilo, verjetno tudi niso bili zaželeni. Vsaj tak je bil moj vtis. 2e dejstvo, da sta sestanek upraviteljev, torej v bistvu politikov, sklicali krovni organizaciji civilne družbe, pa dokazuje tudi današnjo nemoč politike, ki bi pa morala izpolnjevati svoje naloge.
Je že res, da moramo iskati podporo in solidarnost pri italijanskih demokratih, vendar, kot je zapisal Bojan Brezigar v nekem svojem uvodniku, »bo učinkovitost teh pobud odvisna tudi od odmeva znotraj manjšine«. Manifestacija bo uspela, če se je bomo množično udeležili. Zato pozivam vse, da se kljub omenjenim pomislekom manifestacije zagotovo udeležijo, študentje in mladi pa naj poskrbijo za transparente, samo naj, za božjo voljo, pazijo, da bodo besedila napisana "v kulturnem duhu"...
LJUBLJANA / URADNI ZAČETEK V PONEDELJEK
Dnevi knjige prihodnji teden po vsej Sloveniji
V torek v Ljubljani razstava zamejskih ustvarjalcev
LJUBLJANA - Dneve slovenske knjige, letos pete po vrsti, ki so od začetnega enodnevnega obujanja starega katalonskega običaja podarjanja cveta in knjige v Sloveniji razširili na do šestdnevne nize prireditev in draženj ljubiteljev branja in dobre knjige, bodo letos pripravili od 17. aprila dalje v štirih največjih in več drugih slovenskih mestih; Evalda Flisarja, predsednika Društva slovenskih pisateljev, pobudnika dnevov in njihovega prireditelja v Ljubljani, veseli tolikšen odmev, ob tem pa opozarja, da ob različnih poudarkih in usmeritvah prirediteljev dnevov v različnih krajih glavno geslo dnevov ostaja Podarite knjigo! ter opozarjanje na duhovne in ne zgolj komercialne razsežnosti knjige.
Dneve knjige bodo uradno odprli v Ljubljani, in sicer v ponedeljek, 17. aprila, ob 11. uri, v parku Zvezda ob Kongresnem trgu; začetek bodo s svojo navzočnostjo in nagovori počastili najvišji predstavniki države, mesta, ministrstva za kulturo, pisateljskega društva, združenja založnikov in knjigotržcev, s pesmijo, glasbo in plesom pa priznani umetniki.
V parku Zvezda bo knjige ponujalo 44 založb, približno toliko kot lani. Prodajali jih bodo z najmanj 10- pa do 50-od-stotnim popustom na 36 stojnicah in še dodatnih 40 prodajnih mizah. Prireditve na odru - nastopi otrok in šolarjev, predstavitve novih knjig, literarna branja, nagradne igre, nastopi lutkarjev, pravljičark, glasbenikov, pevcev in skupin - se bodo nizale vsak dan od 10. do 20. ure. Dogajanje bo spodbujal in sproti komentiral Aleks Jakopič, tudi ob mikrofonu t.i. sejemskega radia. Lanska novost in zabavna popestritev dnevov, dražba knjig, bo letos v torek, 18. aprila, ob 18. uri. Isti dan bo ob 19.30 odprtje razstave Zamejska literatura in literarni večer, ki ga oblikujejo Boris Pangerc, Michele Obit, Marij Cuk, Jurij Paljk, Marko Kravos in Miroslav Košuta, povezovala ga pa bosta Marija Cenda in Miran Košuta.
Mariborski dnevi z "lokalnim" geslom Ko te napiše knjiga... bodo potekali res cel teden, do sobote, 22. aprila. Središče dogajanja bo knjižni sejem na Grajskem trgu; založniki bodo razstavljali in ceneje prodajali knjige na 24 stojnicah. Sicer pa so tamkajšnje prireditve, med drugim likovne razstave, predavanja, pogovori, okrogle mize, gledališki nastopi, zagotovo na največ različnih lokacijah po mestu.
Osrednja tema letošnjih dnevov knjige v Maribora, kjer jih prireja
Mladinski kulturni center, je literarni futurizem, sekundarna oz. vzporedna pa "erotika - antipod hladnemu futurizmu." Prireditve v Mariboru -potekale bodo vsak dan od 9. do 19. ure - imajo letos tudi mednarodno razsežnost, v sodelovanju z Goethejevim inštitutom iz Zagreba bodo na literarnem večeru v sredo, 19. aprila, v SNG Drama, gostili mladega nemškega pesnika Lutza Seilerja. Po besedah Tomaža Brenka, enega od organizatorjev dnevov v Maribora, dosedanje izkušnje štajerski prestolnici kažejo na slab odmev "klasičnih" literarnih večerov, zato nameravajo dogodke letos narediti bolj privlačne, med drugim s pestro in domišljeno vizualno podobo ter izbrano glasbo.
Tudi dogajanje v Celju, povezano s knjigami, bo razširjeno na cel teden, vendar zgoščeno na enem kraju, v in pred knjigarno Antika na Kocbekovi ulici, ki jo bodo za prihodnji teden preimenovali v Knjižno ulico. Med 10. in 17. uro ter vsak zvečer napovedujejo prodajo cenejših knjig, predstavitve novih knjig in njihovih avtorjev (popotnika in potopisca Matevža Lenarčiča, pesnika Aleša Stegra, domačega pesnika Mateja Krajnca idr.), stripov Zorana Smiljaniča ter najstarejših knjig ali listin, ki jih premore knjigama Antika.
V Kopra so "pohiteli" in dneve knjige začeli že v tem tednu z literarnim večerom z Bogdanom Novakom, kot privlačne teme in vsebine dogajanja med 17. in 21.
aprilom pa napovedujejo: odprtje nove knjigarne Libris na Repičevi ulici, prikaz starega knjigotiska na rekonstruirani Guten-bergovi preši, knjižni bazar, literarni večer s pisateljem Sašo Vugo, predstavitev knjige Dušana Jelinčiča Ljubezen v času samote idr. Na sedežu skupnosti Italijanov v palači Gravisi bo v četrtek, 20. aprila, tudi predstavitev trijezične pesniške knjige Gertrus Schlosser Laukel in Venčeslava Spragerja Jezik kamna./ Lingua di pietra / Stein-sprache ter dvojezične pesniške zbirke Tomaža Šalamuna Fuoco Verde, Fiore Verde / Zelen ogenj, zelen cvet.
Čeprav knjige popolnoma zastonj ne morete dobiti niti v času Slovenskih dnevov knjige, kaže, da so tudi izjeme. V Osrednji knjižnici Srečka Vilharja na Brolu nameravajo "občanom deliti knjige" od 17. do 21. aprila vsak dan med 12. in 14. uro. V knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah pa bodo občanom ponudili knjige po simbolični ceni sto tolarjev.
Krajše načrte prireditev ob dnevih knjige so Društvu slovenskih pisateljev posredovali še iz Nove Gorice, Lendave, Slovenske Bistrice, Škofje Loke, Tržiča, Moravč, Sevnice, Idrije in Sežane. Povsod bodo v knjigarnah ponudih knjige po znižanih cenah, ponekod bodo podelili bralne značke in pripravili srečanje mladih s katerim od njihovih priljubljenih pisateljev ali pesnikov, pripravili literarne večere, priložnostne razstave itd. (STA)
Danes odkritje spomenika slovenskim impresionistom
LJUBLJANA -Praznik mesta Ljubljane, 14. april, bo letos zaznamovala slovesnost ob odprtju spomenika slovenskim impresionistom v Trnovem. Gre za doprsne kipe Mateja Sternena, Ivana Groharja, Riharda Jakopiča in Matije Jama. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedala ljubljanska županja Vika Potočnik, ki bo ob odprtju spomenika slavnostna govornica, bo slovesnost ob 766. obletnici podelitve mestnih pravic Ljubljani in odprtju spomenika potekala jutri ob 13. uri.
Direktor Zavoda za varstvo okolja pri MOL Marko Notar je predstavil strokovno srečanje mestnih uprav Ljubljane in Dunaja o ravnanju z odpadki. Po njegovih besedah so v prvem delu srečanja strokovnjaki predstavili slovensko zakonodajo na tem področju, dunajski model ravnanja z odpadki, možnosti ravnanja z odpadki v osrednji slovenski regiji in alternativne možnosti sanacije starih deponij. (STA)
PISMA UREDNIŠTVU
O krajih spomina
Ni dvoma, kot je razvidno tudi iz medijev, da vlada veliko zanimanje, zlasti med našo manjšino, za prihod v Trst predsednika vlade D‘ Aleme na praznovanje 25. aprila, dneva vstaje, zmage nad nacifasizmom, pa tudi v prepričanju, da bo nadoknadil brezpomemben obisk Ciampija. No, saj v ta namen je že veliko prispeval s svojim obiskom vladni predstavnik oz. podtajnik Caveri, posebno še z izjavami o našem kulturnem domu v Trstu - ki predstavlja sramoto za Italijo (glej P. D. od sobote, 11. marca).
V P.D. se omenja razne kraje za morebitni obisk predsednika D‘Aleme. V ta okvir sili predvsem Rižarna, vsaka pripomba k temu bi bila odveč, če pa ob Rižarni bi obiskal še strelišče na Opčinah, kot se shši, to bi pomenilo dvakratni poklon žrtvam raznih narodnosti. Zato smatram, da za nas kot manjšino zanima predvsem to, da bi obiskal tudi obeležja, ki pričajo kakšen davek je plačala naša skupnost v odporu proti totalitarni fašistični vladi in nato v NOB. Zato mislim, da za vsakega demokrata, posebej še Slovenca, obisk spomenika na Bazoviški gmajni, ki spominja štiri junake, la so bdi tudi predhodniki NOB. Ustreljeni so bili (spominjam se tiste tragične 5. ure, še preden je sonce zasijalo nad Bazoviško planoto), ker so se uprli fašističnemu nasilju, predvsem pa krivičnemu ravnanju zoper slovenski narod živeč v okviru tedanjih italijanskih meja ne more in ne sme odpasti.
Logično D‘Alemove pobude in njegovi, upam 'smotrno in objektivno izbrani, nastopi (pokloni) simbolizirajo nadvse hvalevreden moment, čeprav ne morejo imeti tiste valence, kot če bi to naredil predsednik republike, ki predstavlja vse državljane ne glede na strankarsko, pohtično ali jezikovno pripadnost. Na žalost, kljub vabilom in pozivom nekaterih strankarskih veljakov, še posebej senatorja Cameri-nija, ki mu piše: "...prosim Vas, spomnite se..." (kar zveni nekam patetično), Ciampi še zmenil se ni na te pozive, kot ni hiti črhnil o slovenski manjšini, kaj še, da bi apeliral na Tržačane italijanske in slovenske narodnosti k medsebojnemu sodelovanju in merne-mu sožitju, kar bi veliko prispevalo tudi za izglasovanje zaščitnega zakona -morda ni hotel užaliti Menio? Tudi bližnjo Republiko Slovenijo je popolnoma ignoriral, poslal je venec v Gonars! Je hotel s tem počastiti jugoslovanske internirance? Hvala.
Zupan Hly mu je posredoval predlog o praznovanju skupnega dne proti vsem totalitarizmom za prvi dan pomladi, za odgovor je šel na Poljsko in tam izjavil, da 25. april se bo naprej praznovalo. Cernu ta izjava, saj Illy ni predlagal ukinitev praznovanja 25. aprila - kaj takega bi lahko počela samo ena otroška pamet.
Kakorkoli že, Ciampi ima...vedno prav, ker...je naš...?
S spoštovanjem
Karlo Cermc
OBČINA TRST / PRI TELEOUATTRO
CGIL / POSVET DANES V TRSTU
Sporno kupovanje televizijskih oddaj
Vzajemno obtoževanje večine in opozicij
Telematska tehnologija in demokracija
Po raziskavi SWG prebivalci FJK precej zaupajo javnim upravam
»Opozicije, Se posebej pa Pol svoboščin, nas obtožujejo, da z javnimi sredstvi kupujemo televizijske oddaje, s katerimi naj bi si delali volilno propagando. V resnici bi kaj takega lahko rekli o deželni in o tržaški pokrajinski upravi, ki sta, kot znano, v rokah desnore-dinskih sil. Mi smo tudi v tem primeru napravili vse, da bi obvarovali pravice opozicij. Se več, predstavniki slednjih so aktivno sodelovali pri oblikovanju sklepa, ki ga zdaj postavljajo na zatožno klop«.
Tako bi lahko v strnjeni obliki povzeh smisel tiskovne konference, ki so jo včeraj popoldne na vrat na nos priredili tržaški župan Ric-cardo Hly, podžupan Roberto Damiani in predsednik tržaškega občinskega sveta Ettore Rosato, da bi odgovorili - kot so se izrazili - na »vnovičen nizkoten in neutemeljen napad« opozicijskih sil. A poglejmo najprej, kaj je pravzaprav jabolko
spora.
Gre za sklep tržaškega občinskega odbora, da pri tržaško-goriski zasebni televizijski mreži Telequattro odkupi 50 približno 25 minut trajajočih tedenskih oddaj, da bi bili občinska in širša javnost bolje informirani o delovanju občinske uprave. V vsaki izmed oddaj naj bi imel občinski odbor na razpolago po 5 minut, predsednik občinskega sveta po 2, 5 minute, ostali Cas pa bi si razdelih občinski svetovalci upravne večine in opozicij približno v enaki meri. Za vse to bo občinska uprava odštela mreži Telequattro 300 milijonov lir.
Načelnik skupine Forza Italia Piero Camber je v izjavi za tisk označil to pobudo
kot »predvolilno operacijo« tržaške leve sredine oziroma Oljke. Po njegovem naj bi bilo nesprejemljivo, da bi vse opozicije imele na razpolago le 25% trajanja oddaje, in v znak protesta naznanil, da se njegova skupina ne bo udeleževala zadevnih oddaj. Podobno stališče so zavzele še druge desnosredinske opozicijske sile.
Prav na ta izvajanja pa so reagirali Illy, Damiani in Rosato na včerajšnji tiskovni konferenci. Illy je podčrtal predvsem dve stvari. Najprej je poudaril, da sta tudi Dežela FJK in Pokrajina Trst odkupili pri mreži Telequattro vrsto televizijskih oddaj (prva za 400 mi-lijonov lir, druga pa za 50), ki pa so dejansko rezervirane izključno zadevnima upravnima večinama. Poleg tega že župan podčrtal, da je občinski sklep o odkupu 50 televizijskih oddaj pri Telequattro oblikovala konferenca načelnikov skupin, in to s sodelovanjem vseh opozicij. Rosato je to potrdil, Damiani pa je pristavil, da desnosredinska opozicija ne zdrži resnega soočenja in da zaradi tega skuša vsako zadevo sprevreči v spor.
Pristavimo naj, da sta o zadevi včeraj izdala tiskovni noti načelnica LD v pokrajinskem svetu Adele Pino in tržaški občinski svetovalec SKP Lorenzo Lorusso. Pinova je Polu svoboščin v bistvu očitala dvoličnost, čes da na Občini Trst z opozicijskih klopi napada to, kar na Pokrajini sam dela kot pozicija, in to povrh brez katerega koli upoštevanja opozicijskih sil. Lorusso pa je protestiral, češ da je 25% trajanja oddaje za vse opozicije znamenje ne-tolerance.
Pa še nekaj. Včerajšnje tiskovne konference na tržaškem županstvu se je udeležil tudi upravitelj zasebne tržaške radijske mreže Radio Punta Zero Fi-lippo Busolini, po mnenju katerega naj bi bilo kupovanje televizijskih oddaj na način, kot so to storile Dežela, Pokrajina Trst in Občina Trst, nezakonito. Zakon 650 iz leta 1996 naj bi namreč določal, da je kaj takega mogoče le prek javne licitacije, česar naj ne bi nobena od treh uprav upoštevala.
Predsednik tržaškega občinskega sveta Ettore Rosato je včeraj objavil podatke o udeležbi občinskih svetovalcev na sejah občinskega sveta in na glasovanjih le-tega v prvem tromesečju tega leta. Objavljamo lestvico začenši s svetovalcem z najboljšo udeležbo, v oklepaju pa navajamo število prisotnosti na glasovanjih oz. na sejah.
Decarli (68,11), Rosato (68,11), Ambrosino
(67.11)	, Frontali (67, 11), Minisini (67,11), Magnelli (66,11), Ome-ro (66,11), Sulli (63,11), Lorusso (62,11), Russi-gnan (62,11), Gerbini
(61.11)	, Tamburini
(61.11)	,	De Rosa
(60.11)	,	Canciani
(62,10), Močnik (62,10), Bucci (55,11), Attruia (61, 10), Moro (61,10),
Telematika nudi tudi javnim upravam veliko možnosti, da izboljšajo svoje usluge in storitve in sploh svoje odnose z državljani. Vse kaže, da ni več daleč čas, ko bo mogoče kar prek interneta dobiti razna potrdila, izvrševati naročila, pa tudi poravnati račune, vključno davke. Seveda to predpostavlja, da državljani znajo uporabljati telemat-sko tehnologijo. Kaj pa je oz. bo s tistimi, ki je ne obvladajo?
Okrog tega in podob-
Camber (54,11), Roso-len (53,11), Kulterer
(57.10)	, Porro (57,10), Chicco (56,10), Kakovic
(56.10)	, Lobianco (56,10), Galetto (49,11), Giacomelli (46,11), la-poce (58,9), Berdon
(57.9)	, Dolenc (57,9), Bruni (48,10), Marži R.
(47.9)	, Umeri (40, 10), Illy (44,9), Andolina
(49.8)	, Marži M.
(35.10)	, Quadranti
(40.9)	, Mustacchi (38,7), Drabeni (28,8), Šerpi (16,9), Sardos Albertini (2,7).
Tržaški občinski uradi so izračunali, da je bila povprečna udeležba na sejah občinskega sveta 78, 26-odstotna, na njegovih glasovanjih pa 91, 13-odstotna. Skupno povprečje znaša 84, 70%, kar je resnici na ljubo dokaj visoko.
nih vprašanj se bo sukal posvet, ki ga bo danes popoldne z začetkom ob 15.30 v kongresnem središču na Pomorski postaji v Trstu prhedilo deželno vodstvo sindikata CGIL. Diskusijsko srečanje bosta uvedla član deželnega tajništva CGIL Roberto Treu in predstavnik sindikato-vega pravnega urada Gianfranco Carbone (ki je sicer tudi znan kot nekdanji vidni predstavnik tržaške socialistične stranke). Govorili bodo nadalje upravitelj javnem-nenjske agencije SWG Maurizio Pessato, upravitelj družbe Kataweb Clau-dio Giuia in profesor prava na tržaški univerzi Leopoldo Cohen, posvet pa se bo zaključil z okroglo mizo, pri kateri bodo sodelovali tržaški župan Illy, videmski Zupan Cec-cotti, ravnatelj tržaške teritorialne zdravstvene ustanove Rotelli, predsednik ACEGAS Cervesi, deželni odbornik Tondo in deželni svetovalec Zve-ch. Skepno besedo bo imel deželni tajnik CGIL Paolo Pupulin.
Omenimo naj, da je za to priložnost CGIL dal izvesti agenciji SWG anketo, iz katere izhaja, da prebivalci Furlanije-Julij-ske krajine še vedno precej zaupanje javnim upravam (njihovo službo v prid državljanov so v lestvici od 1 do 10 povprečno ocenili s 5,9, kar je za 0, 7% več kot na vsedržavni ravni). Raziskava je nadalje ugotovila, da se po mnenju večine javne uprave tehnološko posodabljajo prepočasi in da ljudje od njih zahtevajo predvsem večjo učinkovitost.
H OBČINA TRST / 1. TRIMESEČJE h
Prisotnosti občinskih svetovalcev na sejah
V UL. RUGGERO MANNA / PREVELIKA DOZA
V JAVNEM LOKALU / PRETEP
Umri zaradi mamila
Pred osemnajstimi leti )e Elio Fattovich duhovniku Mariu Vatti povedal, da je v gozdu pri Fer-lugih skril truplo prijateljice, Antonelle Gesue, ti ji je bila usodna prevelika doza mamila, prejšnjo noč pa je enaka usoda doletela tudi njega: nekaj po polnoči ga je hrez življenja v stanovanju v Ul. Ruggero Manna 9 našel sostanovalec Roberto Parisi, ki se je nemudoma obrnil do policije.
Agenti so ob truplu 46-letnega Fattovicha, ki so 8a poznali kot odvisnika, odkrili injekcijsko iglo z ostanki mamila, verjetno heroina, žličko ter košček aluminijaste folije.
Z duhovnikom Vatto Se je Fattovich srečal 21. decembra 1982, razkril tou je, da je dva dni prej Pri Ferlugih pustil truplo nesrečne Antonelle Ge-sne, ki je umrla zaradi Prevelike doze heroina. Truplo so res našli na
kraju, ki ga je nakazal Fattovich, bilo je delno zakopano. Tedaj so ma-deniča aretirali in kasneje obsodili na eno leto in devet mesecev zapora, dolžili so ga številnih kaznivih dejanj, od zakritja trupla do posesti mamila kot tudi, da je dekletu odstopil mamilo in da mu ni nudil pomoči.
Fattovich je bil trenutno v oskrbi pri socialni službi, potem ko je ne-
davno znova imel težave na sodišču: aprila predlanskim so pri njem odkrili 77 stekleničk metadona, zaradi česar so ga obsodili na dve leti ječe. S policijo in sodišči pa ni imel opravka samo v domovini, temveč tudi na tujem. Leta 1978 je bil skupaj z dvema drugima mladima Tržačana na Tajskem, peljali so se na majhnem dostavnem vozilu, ko so jih ustavili agenti in pri pregledu odkrili okrog 40 gramov heroina. Tedaj je bil obsojen kar na šest let ječe, vendar so mu težko kazen znižali na tri leta, potem ko je priznal svojo odgovornost prL posesti mamila.
Z njegovo smrtjo se sedaj ukvarja leteči oddelek tržaške kvesture. Zaenkrat kaže, da je bil sam doma. V prvi vrsti skušajo ugotoviti, kakšno mamilo je Fattovich, ki je bil doma iz Zadra, uporabljal in kdo mu ga je priskrbel.
Pretepači napadli kliente in se znesli tudi nad agenti
Agenti letečega oddelka kvesture so prejšnjo noč aretirali Giulia Mosettija (Ul. delTIndustria 18) in Stefana Caenazza (Ul. Settefontane 97), ki ju obtožujejo, da sta se upirala in ranila javne funkcionarje. Mosetti in Caenazzo (oba sta stara 31 let) ter tri druge osebe so v kitajskem lokalu »Nuova Canton« v Ul. Valdirivo 25 napadli kliente in sprožiti pretep, tako da je upravitelj Zhou Enlin poklical policijo. Agenti so zaustavili Caenazza in Mosettija v trenutku, ko sta skušala napasti nekega bosanskega državljana, ki se je zatekel v toaleto. Bila sta pijana in sta se agentom upirala in tri tudi lažje ranila.
Obsojeni zaradi ropa
Videmsko sodišče je včeraj 27-letnega Elvisa Carija, 32-let-nega Roberta Carisa in 41-letnega Roberta Hodorovicha obsodilo na dve leti, en mesec in deset dni zapora, vsakdo mora tudi plačati po 800 tisoč lir globe. Prva dva sta doma iz Palmanove oz. Portogruara, vendar prebivata v Trstu, medtem ko se je Hodorovich rodil v našem mestu, a sedaj živi v Ba-gnaria Arsa (Videm). Trojica je bila obtožena, da je oropala lastnika nekega javnega lokala v kraju Mereto di Strada: potem ko so mu groziti z orožjem, jim je izročil 500 tisoč lir.
Štirje lažje ranjeni
Na Komi Cavour je včeraj okrog 15.30 prišlo do verižnega trčenja med tremi avtomobili, pri čemer so se štiri osebe ranile, vendar je šlo le za lažje pškodobe. Dve, mater in hčerko, so odpeljali v bolnišnico Burlo Garofolo, dve pa na Katinaro.
Avto v Trstu podrl pešca
Sinoči se je nekaj po 20.30 pripetila prometna nesreča v Koronejski ul. pri hišni št. 33. Avto je podrl pešca in ga resneje ranil. Rešilec 118 je slednjega prepeljal v glavno bolnišnico, kjer so ugotoviti, da si je pešec zlomil nogo in spahnil ramo ter utrpel pretres možganov.
NOVICE
Danes manifestacija »varnost državljana«
Danes zjutraj bo otvoritev 1. izvedbe manifestacije »varnost državljana«, ki jo organizira Pokrajina Trst s sodelovanjem tržaškega sejma. Revija pri Montebellu je namenjena raznim vidikom varnosti (osebne, na domu, na morju itd.), tako da bodo na ogled številni proizvodi, ki so povezani z varnostjo (protipožarne naprave, blindirana vrata, naprave, ki naj bi zaustavile tatove in roparje ter podobno). Poleg razstavnega dela so poskrbeli tudi za »dinamične« pobude, kot na primer vozniške tečaje o varni vožnji, tečaje o prvi pomoči (poverjeni so Rdečemu križu, gasilcem, gozdnim čuvajem), danes popoldne (ob 17. uri) bodo predstavili prenosno dekompresijsko hiper-barično komoro, sledilo bo zasedanje na temo »varnost pri delu«.
Pri sedanji manifestaciji (urnik 9.00 - 20.00, vstop je prost) so se združila razna volunta-ristična društva, a tudi sindikati upokojencev Cgil, Uil, Ugl kot tudi sindikati policije Lisipo, Sap, Siulp, Sappe, Ipa in državno združenje mestnih redarjev.
Zaskrbljenost društev v Sesljanskem zalivu
Štiri društva, ki so prisotna v Sesljanskem zalivu (Dip. Nautico Sistiana, Y.C. Cupa, S.N. Pietas Julia in Ass. Sistiana 89) so se obrnila do tržaškega prefekta, do glavnega poveljstva karabinjerjev v Rimu in v Vidmu, do tržaškega kvestorja in do pristaniškega poveljstva s pismom, v katerem z zaskrbljenostjo omenjajo vesti, po katerih naj bi karabinjerski izvid-niški čoln, ki je že leta v Sesljanskem zalivu, premestili v devinski portič. Podpisniki opozarjajo, da je v devinskem portiču privezanih okrog 30 plovil (med katerimi so tudi tri policijska), medtem ko jih je v Sesljanu okrog 600.
V pismu nadalje pravijo, da se v poletnem obdobju in še zlasti v nočnih urah v Sesljanskem zalivu mudi na tisoče obiskovalcev, posebno mladih, ki se občasno prepuščajo tudi vandalskemu početju, v zadnjem obdobju so ugotovili številne kraje in poškodbe na plovilih, tudi ribiških. Prav zato, ugotavljajo podpisniki, je prisotnost karabinjerskega čolna imela pomembno preventivno vlogo proti mikrokriminalu, osebje pa je odigralo dragoceno vlogo tudi ob raznih nesporazumih, do katerih podobno kot na cestah prihaja tudi na morju. V pismu je na koncu izražena prošnja, da omenjene oblasti posežejo za ohranitev čolna na sedanjem mestu.
Prostovoljci za slepce
Italijanska zveza slepih išče prostovoljne voznike, ki bi lahko v večernih urah peljali njihove člane k raznim dejavnostim (kulturnim, športnim). Zaniteresirani lahko pokličejo na telefonsko številko 040/768046 ali 040/768312 od ponedeljka do petka od 8. do 13. in od 16. do 19. ure.
Zasedanje o vlogi vodilnih kadrov
Zveza voditeljev podjetij prireja danes zasedanje o dinamiki vloge vodilnega osebja v evropskem merilu. Govor bo o menežerjih v tako imenovani stari in novi ekonomiji, o vlogi vodilnih kadrov v Evropi, o organiziranju vodstvenega osebja v Avstriji in o organizaciji vodilnih kadrov v Sloveniji. O tej temi bo govoril predsednik Luke Koper Bruno Korelič. Zasedanje bo v hotelu Savoia Excel-sior ob 16. uri.
Sto let gospe Clare Dworky
V	domu za ostarele Airone v središču mesta je včeraj v krogu najdražjih gospa Clara Dworky proslavila 100-letnico. Slovesnosti se je udeležil tudi traški podžupan Roberto Damiani, ki je slavljenki s šopkom rož izrekel čestitke v imenu vsega mesta.
Uspehi prioritetne pošte
V	Trstu so od uvedbe do včeraj občani poslali več kot milijon 200 tisoč poštnih pošiljk s tako imenovano prioritetno pošto. V vsej Fur-laniji-Julijski krajini pa je 91 odstotkov prioritetne pošte bilo dostavljeno prejemniku dan potem, ko je bila pošta odposlana.

Petek, 14. aprila 2000
TRST
NOVICE
Zasedanje Diritti@net
Deželni odbor sindikata CGIL prireja danes na Pomorski postaji zasedanje z naslovom Diritti@net o krajevnih javnih servisih, pravicah in informiranju občanov ter uporabi mreže internet. Med drugimi bodo sodelovali pooblaščeni upravitelj družbe SWG Maurizio. Pessato, pooblaščeni upravitelj družbe Katavveb Claudio Giua in raziskovalec Leo-poldo Cohen. Sledila bo okrogla miza, na kateri bodo prisotni tržaški župan Riccardo Illy, videmski župan Sergio Cecotti, direktor tržaškega zdravstvenega podjetja Franco RotelU, predsednik Acegasa Giovanni Cervesi, deželni odbornik Renzo Tondo in deželni svetovalec Brano Zvech. Razpravo bo povzel deželni tajnik CGIL Paolo Pupulin.
Od antifašizma do osvoboditve
Stranka italijanskih in slovenskih komunistov bo priredila v ponedeljek javno razpravo na temo Od antifašizma do osvoboditve. Sodelovah bodo podtajnik pri ministrstvu za znanstveno raziskovanje Antonino Cuffaro, znanstveni raziskovalec Gallia-no Fogar in nekdanji partizan Paolo Šema. Srečanje bo v Ljudskem domu v Naselju sv. Sergija v Ul. Peco 7 ob 19.30.
Natečaj zavoda IRRSAE
Deželni zavod IRRSAE je razpisal natečaj za dve mesti knjigovodij, 3 mesta izvršilnega osebja in za dodatno delovno mesto. Natečaja se lahko udeleži neučno šolsko osebje. Prošnje sprejema zavod IRRSAE, Ul. Cantu 10, tel. št. 040/3592900 bajkasneje do 4. maja letos. Razpis natečaja je razobešen na oglasni deski zavoda od ponedeljka do petka od 8. ure do 17.30.
Vpis v otroške jasli
Občina Devin Nabrežina obvešča, da se začne 15. aprila 2000 vpisovanje v otroške občinske jasli v Sesljanju za šolsko leto 2000/2001. Istega dne se začne tudi vpisovanje v občinske jasli za dojenčke (do 1. leta starosti) v Devinu, katerega odprtje je predvideno v mesecu januarju 2001. Obrazci za vpis so na razpolago v uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Prošnje za vpis v občinske jasli v Sesljanu morajo starši predložiti občinskemu uradu za protokol - Nabrežina Kamnolomi 25 - najkasneje do ponedeljka, 15. maja 2000 do 12. ure. Za podrobnejše informacije tel. 040 -2017370-371.
ODPRTA MEJA
Sporazum o prijateljstvu med občinama Dolina inHipelje-Kozina
V okviru raznih pobud ob letošnji »Odprti meji«, ki sta jo pred nedavnim slovesno ot-vorila v tržaški Revol-telli tržaški in sežanski župan, bosta jutri in v nedeljo na vrsti občini Dolina in Hrpelje-Kozi-na. Letošnja odprta meja bo tudi priložnost za svečan podpis sporazuma o prijateljstvu in sodelovanju med obema občinama. To se bo zgodilo jutri ob 9.30 v Kulturnem centru Franceta Prešerna v Boljuncu. Zgodovinski trenutek sklenitve prijateljstva	bo
spremljal kulturni program, nakar bo sledil pohod po dolini Glinščice, s prostim prehodom meje na mejnem prehodu pri Botaču, do Beke, kjer bo ob 15. uri prikaz kmečkih iger in kjer bo možen ogled jame Dimnice. Tudi v nedeljo, 16. aprila bodo na Beki družabne prireditve z glasbo in gostinsko ponudbo.
ŠTUDIJSKI CENTER ALBERTI
Ustvarjalno srečanje mojstrov besede in zvoka
Sodelovanje med Robertom Piuminijem in Pavletom Merkujem
Studijski center za mladinsko literaturo »A. Alberti« je v sodelovanju s tržaško Državno knjižnico, videmsko založbo »Pizzicato« in 18. šolskim okrožjem priredil na sedežu knjižnice srečanje, na katerem so prisotni spoznali oba avtorja zbirke otroških pesmi, slišali pa so tudi krstno izvedbo nekaterih skladb. Direktor knjižnice Claudio Caltana je pozdravil navzoče in predal besedo založniku Liviu Sos-siju, ki je poudaril vsedržavni pomen kulturnega dogodka, sad sodelovanja dveh ustvarjalcev: Roberta Piuminija, mojstra pripovedi, ki je svojo prvo knjigo predstavil 1. 1978, odtlej pa je svoja dela objavil pri 35 različnih založbah, in tržaškega skladatelja Pavleta Merkuja, mojstra glasu in zvoka. Poet kot pirat smisla išče sočne besede in se upira revščini komunikacijskih kodeksov, ki jih je naglica obubožala in televizija standardizirala; pesnik išče v besedah telesnost in teatralnost, njegov slog pa zaznamuje zvočni simbolizem, ki lovi ravnotežje med zvokom in pomenom.
Muzikolog Giovanni Acciai, profesor na milanskem konservatoriju »G. Verdi«, je orisal značilnosti našega skladatelja, ki je našel svojo neodvisno pot med naravnimi stiki avantgarde in prav tako nevarno konzervativno reakcijo: izvirna obdelava kompozicijskih prijemov s posebnim poudarkom na izraznih sposobnostih človeškega glasu je pripeljala do jasnosti in sinteze, ki dopušča svobodni razpon domišljije.
Merku je z navdušenjem sprejel izziv, ki so mu ga nudile poezije Roberta Piuminija: ko je v rimski knjigarni stikal po primernih tekstih je 1. 1993 odkril pesnika, čigar verzi so ga očarali, ne glede na omejitve, ki jih otroški zbor z relativno ozkim razponom in dinamiko zapoveduje skladatelju.
Piumini je nato pritegnil občinstvo z doživeto interpretacijo svoje surrealistične povesti »Upogibalec rjuh«, slednjič pa je otroški zbor »I Piccoli Cantori della Citta di Trieste« pod vodstvom Marie Susovsky zapel šest pesmi iz zbirke, ki jih šteje 35. Peli so o žalostnem luninem cvetu, igrivo domislico o paradižniku, razmišljujoče in
zagonetne domislice, fantastično pravljico o stičišču med dvema modrinama, nazadnje pa posebno glasbeno igro, v kateri se tri-agnel v vesolju lovi s kvadratom. Ustvarjalno srečanje dveh mojstrov je rodilo umetniški dosežek, kateremu je simbioza med besedo in zvokom utisnila nenavadno izrazno moč. Številno občinstvo je pozorno spremljalo prireditev, posebno toplo je nagradilo nastop otroškega zbora, ki je na koncu navdušeno oblegal oba avtorja. Prisotni so si lahko v prostorih Državne knjižnice ogledali tudi ilustracije Jasne Merku, ki je opremila knjigo »Quando ride un bambino« (Kadar se otok smeji).	Katja Kralj
Detergent za pralni stroj Ace 3 litri
ČASA DEL X DETERSIVO
(udi iš veiljS m
FANTINI
W

-■i! !«£■'.
85""

_	Ss* ''HV.V' ’
Šampon
Pantene
2 in 1, razlieni vonji ml. 300 1.14.833
1

j
1
I
I
OD 13. DO 29. APRILA 2000 V PRODAJNIH MESTIH ČASA DEL DETERSIVO:
GORIZIA/GORICA: Piazza della Vitforia 50, Monfalcone/Tržič Via F.Hi Rosselli 33. TRIESTE/TRST: Via Porini ang. Via Vidali, Via G. Galilei 7 I, Via Udine 25, Via Flavia 50, Via Coroneo 5 in 7, Via Filzi 7, Opici na/Opčine Via 5. Pellegrino Biancos. 27, Muggia/Milje Piazzale Foschiatti 4/D. UDINE/VIDEM: Via Poscolle 65, Tarvisio/Trbiž Via Alpi Giulie, Cividale/Čedal Corso Mazzini 9.
ZGONIK / ŠOLA 1. MAJA 1945
LICEJ F. PREŠERNA / PREDSTAVITEV STARŠEM
Desničarji bodo poravnali Škodo
Na občinski seji tudi o podržavljenju vrtca
Anketa o kajenju, alkoholu in mamilih
Na znanstvenem liceju okusilo mamila 39% dijakov
Sodna obravnava proti skupini desničarskih predstavnikov, ki so poškodovali slovenski napis na plošči pred osnovno šolo 1. maja 1945 v Zgoniku, je odjeknila na sredini seji zgoniškega občinskega sveta. V svojem poročilu je župan Mirko Sardo pojasnil, da je občinska uprava nastopila proti krivcem [tržaškemu poslancu Nacionalnega zavezništva Robertu Menii, deželnemu odborniku za turizem Sergiu Dressiju, nekdanjemu evropskemu parlamentarcu Gastoneju Pari-giju in še trem obtoženim) kot zasebna stranka in za to pooblastila svojega odvetnika. »Obtoženci so bili prepoznani za krive in so bili obsojeni na poravnavo vseh stroškov, moralnih in materialnih. Cilj, ki si ga je zastavila občinska uprava, je bil torej dosežen,« je poudaril župan Sardo.
Občinski svet je med drugim razpravljal o podržavljenju občinskega vrtca v Gabrovcu in z večino (vzdržala sta se svetovalca stranke Slovenske ksupnosti) izglasovala pooblastilo za Predstavitev prošnje. 2u-Pan Sardo je uvodoma omenil, da bi - v primeru, ko bi država prošnjo odobrila - ostale službe, ki jih sedaj ponuja občina, nespremenjene. Občina bo se vedno skrbela za menzo in prevoz otrok s šolskim avtobusom. Urnik vrtca bi ostal nespremenjen. Občinska izbira ni odvisna od morebitnega slabega upravljanja vrtca, saj je Sardo ocenil pristop vzgojiteljic kot »izredno dober«. Občinska
uprava vsekakor smatra, da bi bilo treba vključiti vrtec v širši didaktični krog. »Glede našega osebja pa je bilo predlagano in tudi sprejeto, da bi vzgojiteljice prenesle svoje dragocene izkušnje v jasli, ki naj bi jih odprli prihodnje leto skupno z repentabrsko občino. Vzgojiteljice bi morale ob tem prehodu opraviti ustrezni dopolnilni tečaj,« je najavil župan.
Zamisel ni naletela na ugodno mnenje Slovenske skupnosti. Načelniku svetovalske skupine Jožku Grudnu ni bilo jasno, zakaj se hoče občina odkrižati vrtca in ga predati na javna ramena. Zupan Sardo mu je v odgovoru pojasnil, da bo podržavi j enj e vrtca obogatilo občinski servis, saj bo občina lahko nudila občanom tudi jasli, česar v sedanjem stanju ni zmožna storiti zaradi večikih stroškov. Z izbranim predlogom pa občinska blagajna ne bo prikrajšana. Odbornik Rado Milič pa je v dopolnilu omenil, da ima državna šolska služba za sabo urade, izvedence, ravnatelje, bi skrbijo za programiranje in izvajanje šolske ponudbe. Tako bo postal vrtec kvalitetnejši, je ocenil.
V svojem uvodnem poročilu je župan Sardo omenil srečanje z županom občine Komen Urošem Clamičem in poudaril pomen skupnega sodelovanja in stikov. Predlagana je bila organizacija čezmejnega pohoda Samatorca-Brje, pri kateri naj bi sodelovali komenska protipožarna ekipa in zgoniška civilna zaščita. Ob tej priložnosti naj bi
tudi uredili staro pot, ki je v preteklosti povezovala kraje ob meji.
Govor je bil tudi o urniku maloobmejnega prehoda Sempolaj-Gor-jansko, ki bi ga bilo treba podaljšati, da bi zadostili potrebam kraškega prebivalstva. Domenjeno je bilo, da bodo devinsko-na-brežinski, zgoniški in komenski župan poslali obema vladama prošnjo za zahtevo po podaljšanju urnika maloobmejnega prehoda.
Sardo je nato poročal še o dveh mladoletnih romunskih pribežnikih, za katere se je zgoniška občinska uprava angažirala. Poskrbela je za njihov postanek v občini in obenem v pičlem tednu uredila vse potrebno za njihovo vrnitev domov.
Na liceju Franceta Prešerna so predstavili staršem rezultate ankete o razširjenosti kajenja, uživanja alkohola in mamil med dijaki. Anketo je v okviru vseevropske raziskave potom ministrstva za zdravstvo aprila lani izvedla slovenska psiho-pedagoška služba. V italijanskem merilu so podobne raziskave stekle v naši dežeili, v Liguriji in v Abrucih. Na Tržaškem so izvedli anonimno anketo med 450 dijaki višjih srednjih šol, na Goriškem pa je sodelovalo 150 višješolcev.
Rezultate zelo razčlenjene ankete sta predstavila psihologa Nada Berce in Andrej Zaghet. Iz odgovorov izhaja, da je na znanstvenem liceju vsaj enkrat kadilo 73 od-
stotkov dijakov, na klasičnem liceju pa 64 odstotkov. Večina dijakov-
JUSARSKI ODBORI / SKLEP DEŽELNE UPRAVE h
Volitve 4. junija
Volitve za obnovitev vaških jusar-skih odborov bodo 4. junija: tako določa okrožnica, ki jo je razposlala deželna uprava. Sprva so pravili, da bodo volitve 11. ali 18. junija, vendar je Dežela FJK, ki se je za predhodno mnenje obrnila do jusarskih odborov, sklenila drugače.
Skupno bodo obnovili osem odborov, sedem v tržaški občini (pri Banih, v Barkovljah, Bazovici, Lonjerju, na Opčinah, Proseku in Padričah) in enega v devinsko-nabrežinski občini (Medja vas). Spomnimo, da so prve volitve sklicali leta 1986, zatem leta 1991, a zadnje pred štirimi leti. Volilni sistem je proporcionalen in v jusar-skem odboru jamči tudi prisotnost svetovalske manjšine. Prva dva mandata sta trajala pet let, zadnji štiri leta,
tako kot za občinske in pokrajinske svete. V skladu z novim zakonom bodo občinski in pokrajinski sveti spet trajali pet let in zato bodo morda tudi za jusarske odbore spet uveljavili prejšnji režim, torej petletno mandatno dobo. Medtem ko se je z jusarskimi odbori v prejšnjih letih ukvarjala prefektura, se sedaj z njimi sooča odbor-ništvo za lokalne uprave FJK. Obračun delovanja v iztekajoči se mandatni dobi je pozitiven, v glavnem so bile izpolnjene volilne obljube. Problemov seveda ni manjkalo, pri čemer velja zlasti omeniti nekatera trenja, do katerih je prihajalo v odnosih z Deželo FJK in še posebej z Občino Trst. Pr iteh razhajanjih ni šlo toliko za politične težave kot za pomanjkanje jasnih zakonskih določil o upravljanju jusa.
kadilcev pokadi manj kot 15 cigaret dnevno, prvo cigareto pa so pokadili pri 13-14 letih.
Alkohol je na znanstvenem liceju 40- ali večkrat zaužilo 41 odstotkov dijakov, na klasičnem liceju pa 26 odstotkov vprašanih, medtem ko je odstotek mladih, ki so vsaj enkrat popili kako alkoholno pijačo večji. Velika večina dijakov klasičnega liceja in 45 odstotkov dijakov znanstvenega liceja je odgovorilo, da je pitje alkohola le trenutno, začasno; ko bodo stari 25 let ne bodo več pili. Večina dijakov je popila prvo pivo pred 12. letom starosti, žgane pijače pa pri 13 letih (klasiki) ali po 14 letu (realčani).
Na znanstvenem liceju je 39 odstotkov dijakov vsaj enkrat okusilo mamilo, na klasičnem liceju pa jih je bilo nekoliko manj (30 odstotkov). Med posameznimi dro-
gami so dijaki najbolj pogosto kadili marihuano in hašiš, ki sta bili tudi prvi drogi, s katerima so prišli v stik. Mamilo so dobili večinoma od starejšega prijatelja ali skupine prijateljev, zaželeli pa so si ga največ iz radovednosti. Večina dijakov je okusila mamilo enkrat ali dvakrat, uživajo pa ga zato, da bi bili bolj »zanimivi« in da bi bili sprejeti v določeno družbo. Marihuano in hašiš so začeli večinoma kaditi pri 15 letih, kokain in LSD (a teh primerov je manj) so začeli jemati po 15, oziroma po
16.	letu, ecstasy pa po 14. letu starosti.
Po podatkih obeh psihologov kajenje tobaka med dijaki upada, uživanje alkohola je stabilno, jemanje tako imenovanih »nezakonitih mamil« (kava je, na primer, legalizirano mamilo, je poudarila Nada Berce) pa narašča.
HRVAŠKI KONZULAT / SREČANJA V 3. NADSTROPJU
ECCE HOMO / V OPENSKI CERKVI
Edit in Petrisov prvenec
Včeraj so predstavili založbo Edit in izrecno eno publikacijo
Veliko več kot zaključna akademija
V meditativnem redtalu se je poezija Ljubke Šorli prepletala s prozo B. Pahorja in skladbami L Bratuža
Včerajšnje srečanje iz Diza kulturnih prireditev v tretjem nadstropju hrvaškega konzulata v Trstu 80 namenili dejavnosti italijanske manjšine na Reki. Osrednjo pozornost so namreč namenili založniški dejavnosti časopi-sno-založniške hiše Edit, °b tem pa so predstavili knjigo iz tako imenovanega komercialnega programa založbe, in sicer roman Stefana Petrisa Cercando Montelce, ki je izšel v italijanskem izvirniku in hrvaškem prevodu Igorja Gr-biča z naslovom U potrazi Za Ornikom. O založniški dejavnosti Edita je spregovorila odgovorna za ta re-®°r Mehta Sciucca, roman je analiziral prof. Aljoša Pužar, nato pa je o svojem delu oz. iskanju lastne identitete spregovoril še avtor, sicer prof. arhitektu-re v Benetkah Stefano Fetiš (na sliki, f. KROMA).
Melita Sciucca je najprej želela naglasiti, da se )e Editova dejavnost na
Reki pravzaprav začela leta 1945 z izdajanjem časopisa »La voce del popo-lo«, založniška pa leta 1952. Za italijansko manjšino je velikega pomena tudi revijalen tisk, medtem ko pri založniški dejavnosti največjo pozornost namenjajo šolskim knjigam. Pri ostalem pa, glede na finančne možnosti, skušajo ovrednotiti zlasti domače pisce v najširšem pomenu besede (istrsko-dalmatinske in
obmejne različnih jezikov), je zatrdila Melita Sciucca, knjige pa želijo izdajati večjezično v želji, da bi jih približali čim širšemu krogu bralcev. Stefano Petris, doma s Cresa, ki se je kot otrok z družino moral izseliti in se je šolal v Italiji, je svoj prvi roman posvetil prav iskanju svojih korenin in preseganju travm v zavestni težnji po povezovanju.
(bip)
V nedeljo zvečer je bila v openski farni cervi predstava, ki je gotovo v vseh prisotnih zapustila globok vtis. Slo je za meditativni recital z naslovom Ecce bomo, v katerem se je poezija Ljubke Šorli prepletala s prozo Borisa Pahorja in zborovskimi skladbami Lojzeta Bratuža. Pretresljivo besedilo, v katerem se je kot odsev postaj Križevega pota Ljubke Šorli zrcalilo trpljenje in smrt njenega moža, našega narodnega mučenca Lojzeta Bratuža, ki ga je Boris Pahor upodobil v noveli Rože za gobavca, so izvajali gojenci Tečaja lepe govorice, zborovske skladbe Lojzeta Bratuža, ki so idealno dopolnjevale besedilo, pa openski CPZ Sveti Jernej.
Tečaj lepe govorice je tudi letos, kot že vrsto let, organiziral Radijski oder. Trinajst gojencev, Gorazd Bajc, Elizabeta Ferluga, Stefan Grgič, Alenka Hrovatin, Olga Kokoravec, Jadranka Kriz-mančič, Ivana Mahnič, Sergij Pe-taros, Peter Raseni, Martina Slavec, Marija Strajn, Breda in Toamž Susič ki so dokončali petmesečni tečaj, sta za nastop pripravila Jože Faganel in Ma-tejka Maver, ki je tudi poskrbela
za oblikovanje besedila. Zborovske skladbe so bile izbrane tako, da so besedilo smiselno dopolnjevale, zato je zbor, ki ga je vodil dirigent Janko Ban, izvajal na začetku eno božično, potem pa tri postne in nazadnje eno vstajenjsko Bratuževo pesem, za večino katerih je besedilo napisala žena Ljubka Šorli. Solistka je bila Mojca Milič, za orgelsko spremljavo pa je skrbel David Lenissa, ki je na orgle izvajal tudi tiho spremljavo recitacije verzov posameznih postaj Križevega pota.
Celota je izzvenela ne samo kot poklon pesnici ob devetdesetletnici njenega rojstva, pač pa tudi kot globoka meditacija o pomenu in smislu trpljenja in o njegovem krščanskem sprejemanju, torej nadvse primerna za sedanji, postni čas. Prav zaradi tega je bila takoj izražena želja, da bi še v tem predvelikonoCnem obdobju recital ponovili, najraje kje na Goriškem. In res bo prišlo do ponovne izvedbe predstave že to nedeljo popoldne ob 18, 30 v farni cerkvi v Steverjanu.
Lučka Susič
8
Petek, 14. aprila 2000
TRST
ZA ŠOLE NABREŽINSKEGA DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA
Izpopolnjevalni tečaj protipožarne zaščite
Teoretične in praktične vaje za učno in pomožno osebje
V organizaciji didaktičnega ravnateljstva v Nabrežini se je v sredo odvijal izpopolnjevalni teCaj civilne in protipožarne zaščite za učno in pomožno osebje (vš-tevši državne in občinske uslužbence). TeCaj spada v Sirsi program uvajanja in izvajanja kulture civilne zaščite po šolah, hkrati nudi šolskemu osebju vse potrebne informacije, ki jih predvideva zakon o varnosti 626/94. Izpopolnjevanje je bilo tokrat mišljeno in izpeljano na kar se da operativen način. Vaja je bila izvedena v dogovoru s občinskima prostovoljnima ekipama iz občin De-vin-Nabrežina in Zgonik. Načelnikoma Fatto-riju (didaktični del o civilni zaščiti in prikaz gašenja ognja) in Peganu (gasilni aparati in pomoč pri izplejavi vaje) so pri-reeditelji izrekli toplo zahvalo. Zadovoljni so bili tudi s prisotnostjo patrulje deželne gozdarske službe. Vaje se je udeležil tudi odgovorni za civilno zaščito pri šolskem skrbništvu Cisco, ki je posredoval vse potrebne informacije za pokrajinsko akcijo o
evakuaciji vseh šol, ki bo 10. maja. Po uvodu odgovornega za civilno zaščito na didaktičnem ravnateljstvu Marka Jarca je bil na sporedu teo-ricni del o požarih in o nevarnostih v šolskih stavbah. Podčrtani so bili zlasti tisti posegi, ki so potrebni za hitre in varne izhode. Nato je sledil kratek del o tehniki evkuacije in o osnovah prve pomoči.
Sledila je vaja gašenja z gasilskimi napravami na dvorišču šole v Sem-polaju. Prostovoljci in gozdni čuvaji, ki so skrbeli za varnost vaje, so prižgali nekaj ognjev in šolsko osebje je lahko poskusilo, kako zgleda gašenje s temi napravami. Čeprav se zdi vse zelo enostavno in samoumevno, je potrebno, da kdor mora v šoli takoj poseči v primeru požara,
DANES NASTOP V BARKOVLJAH
Tižaška kabaretna banda
Predstavila se bo s satirično uspešnico Kraški Ter@an
Danes zvečer ob 20.30 bo v prostorih SKD Barkovlje nastopila Mala tržaška kabaretna banda s satirično igro Kraški Ter@n. Skupina štirih amaterskih igralcev je s to komedijo navdušila številno publiko na lanskem poletnem festivalu amaterskih gledališč v Mavhinjah, kasneje pa je z njo nastopila tudi na številnih odrih zamejskih društev. Gre za pikro satiro skorumpiranega zamejstva. Celotno dogajanje je postavljeno v urade in na vrt podjetja v tovornem postajališču pri Fernetičih, kamor zahajajo najrazličnejši ljudje in kjer je na dnevnem redu podkupninsko spletkarjenje.
Tekst, ki so si ga nastopajoči sami zamislili, ga uprizorili, poskrbeli za kulise, ga seveda zrežirali ter ga opremili s primemo glasbo, kritizira zamejsko stvarnost in hudomušno podčrtuje njene napake. Z dovtipnimi vici sega v živo problematiko sodobnega zamejskega življenja.
Na odru bodo nocoj nastopili Fabrizio Polojaz, Aljoša Saksida, Paolo Tanze in Jasna Tuta, ki bodo poosebljali kar sedemnajst različnih likov. Paolo Tanze je za svoj nastop v tej igri prejel na lanskem mavhinjskem festivalu nagrado za najboljšo moško stransko vlogo.	iga
95 let Društvene gostilne na Proseku
V	prostorih Društvene gostilne na Proseku se bodo danes zvečer, ob 20. uri zbrali na obenem zbora elani tega zadružnega obrata, ki prav letos slavi 95-letnico ustanovitve. Občni zbor bo razdeljen v dva dela. V izrednem delu, na katerem bo prisoten tudi notar, bodo elani glasovali za nekatere spremembe statuta, katerega morajo prilagoditi zakonskim predpisom. V dragem rednem delu bo po poročilih upravnega in nadzornega odbora glasovali o bilanci za poslovno leto 1999, nakar bodo izvolili nov upravni odbor. b.r.
Združenje Brez meja o Iraku
Danes ob 20.30 bo v Trgovini sveta (Bottega del Mondo) Združenja Senza Confini - Brez meja v Ul. Torrebianca 29/b predavala Časnikarka Marinella Cor-regia na temo: Embargo v Iraku - naravna in socialna tragedija. Predvajali bomo tudi video-repontažo Fulvia Grimaldija "Genocid v raju" (Genocidio nelVEden). VeCer bodo dopolnjevale razstavljene slike, ki so jih posneh nekateri sodelavci Trgovine sveta, ki so se udeležili solidarnostnega in spoznavnega potovanja po Iraku letošnjega januarja.
Zdravniško predavanje v Rovtah
V	prostorih KD Rovte-Kolonkovec je bilo prejšnjo sredo zanimivo predavanje o zlomih kosti in o artrozi. Predavanje je organiziralo domače društvo v sodelovanju z ustanovo "Filo d‘argento" AUSER, katere podpredsednica Marisa Bazzara je predstavila predavatelja dr. Livia Frausina, speciahsta za ortopedijo, travmatologijo in fizioterapijo v kliniki Salus v Trstu, ki je s pomočjo diapozitivov prikazal vrsto obolenj na stopalih, ki lahko vplivajo na hojo in povzročajo bolečine in še druge težave in motnje. Včasih so bolezenskim znakom na stopalih posvečali premalo pozornosti in tudi operacijski posegi so bili zahtevni, tako da so bili pacienti prisiljeni na večmesečno ležanje, ali pa hojo z berglami. Danes je vse to opavljeno z novimi tehničnimi pripomočki, z majhnimi operacijskimi posegi, po katerih se lahko pacienti vrnejo domov in s primemo nego že v kratkem izboljšajo hojo in splošno počutje, je med dragim povedal predavatelj. N.L.
pozna vsaj osnove tehnike gašenja manjših požarov, da omogoči hiter in varen izhod vseh otrok in osebja na prosto.
Akcije civilne zaščite in sodelovanje s prostovoljci in deželno gozdarsko službo so na šolah nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva že običaj in se vsako leto vrstijo obiski in predavanja. To navado bo treba še dodatno utrditi in jo razširiti na vse šole in otroške vrtce s ciljem, da se s skozi civilno zaščito prispeva h gradnji kulture varnosti, ki zadeva hkrati tudi zaščito kraškega okolja.
(MJ)
VCERAJ-DANEŠ
Danes PETEK,
14.	aprila 2000
IRENEJ
Sonce vzide ob 6.20 in zatone ob 19.50 - Dolžina dneva 13.30 - Luna vzide ob 15.04 in zatone ob 4.37
Jutri, SOBOTA,
15.	aprila 2000
IDA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 13 stopinj, zračni tlak 1007,5 mb narašCa, veter 11 km na uro jugozahodnik, vlaga 87-od-stotna, nebo spremenljivo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,1 stopinje.
■ ■
LEKARNE
Od ponedeljka, 10. do sobote, 15. aprila 2000
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00 Garibaldijev trg (tel.
040 368647), Ul. L. Stock 9 (tel. 040 414304), Milje - Lungomare Venezia 3 (tel. 040 27498).
Nabrežina (tel. 040 200466)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30
Garibaldijev trg 5, Ul. L. Stock 9, Ul. Roma 16,
Milje - Lungomare Venezia 3.
Nabrežina (tel. 040 200466)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Roma 16 (tel. 040 364330).
118: hitra pomoC in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111
Zdravstveno podjetje -Informacije:
-	Ul. Stock 2 (tel 040 360835) - od ponedeljka do petka od 7.15 do
13.30,	ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14.00 do 16.00;
-	Ul. Nordio 15 (tel. 040 360835) - od ponedeljka do petka od 7.15 do 13.30;
-	Ul. Farneto 3 (tel. 040 3995053) - od ponedeljka do petka od 8.00 do
13.00,	ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14.00 do 16.00;
Ul. Puccini 48 (tel. 040 281099) - od ponedeljka do petka od 10.00 do
13.00.
Urad za informacije bolnišnic: (040 3992724) od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
J PRIREDITVE
KD FRAN VENTURINI
vas vljudno vabi na prireditev ‘Tz domače skrinjice...”, ki bo danes, 14. aprila ob 20. uri v društvenih prostorih, Domjo 227. Nastopili bodo pe-tošolci COS Ivan Trinko-Zamejski z veseloigro v narečju, združeni otroški zbor COS Mara Samsa in Ivan Trinko-Zamejski, MePZ Fran Venturini ter harmonikarji iz šole diatonične harmonike.
SKD BARKOVLJE prireja danes, 14. aprila 2000 veseloigro KRAŠKI TER@N v izvedbi tržaške amaterske kabaretne skupine. ZaCetek ob 20.30, vhod v Ul. Bonafata 6.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE in SKD VESNA - KRIZ prisrčno vabijo na koncert revije PRIMORSKA POJE 2000, jutri, 15. aprila 2000 ob 20.30 v domu Alberta Sirka v Križu. Nastopili bodo: Pevska skupina Upanje, Ženska vokalna skupina Rihem-berk, MePZ DU - Izola, MPZ Jezero, MePZ Jože Srebrnic, MePZ Oton Župančič, MePZ Postojna.
SKD PRIMORSKO vabi na glasbeno-pevski večer, jutri, 15. aprila ob 20.30 v Srenjski hiši v Mackoljah. Program bodo oblikovali Erik Kuret - klasična harmonika, Kvartet klasičnih kitar Glasbene matice -mentor Marko Feri in MePZ Primorsko - zborovodja Anton Baloh.
SKD TABOR OPČINE -Prosvetni dom - jutri-, 15. aprila 2000 ob 20.30 nastopa RED STAR BIG BAND - dirigent Aleksander Vodopivec. Sodelujejo pevka Andrejka Možina, sopranistka Kristina Besednjak in Čarodej Vikj. Povezuje Danijel Malalan. Vabljeni!
PD MACKOLJE vabi na zadnjo uprizoritev igre KRAŠKI TER@N v izvedbi Male Tržaške Kabaretne Bande. Predstava bo v
nedeljo, 16. aprila 2000 ob 18. uri v Srenj ski hiši v Mackoljah.
FOTOKROŽEK TRST 80 vabi na veCer s Katjo Kjuder in njenimi zanimivimi potovanji. Tokrat sta na vrsti MEHIKA in GVATEMALA - po deželah kamnitih stopnic. V sliki in besedi. V petek, 21. aprila ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstropje.
KINO
ARISTON -	17.45,
20.00,	22.20 “American Beauty”, r. Sam Mendes, i. Kevin Spacey, Annette Benning.
EKCELSIOR - 16.15,
18.15,	20.15, 22.15 “Una storia vera”, r. David Lync.
EKCELSIOR AZZUR-RA - 16.00, 18.00, 20.00,
22.00	“Pane e tulipani”, r. Silvio Soldini, i. Bruno Ganz, Licia Maglietta.
AMB ASCIATORI -
17.30,	19.50, 22.10 “Erin Brockovich”, r. Števen Soderberg, i. Julia Roberts.
GIOTTO MULTISALA
1	(Ulica Giotto 8) - 16.30,
19.15,	22.00 “Ogni male-detta domeniča”, r. Oliver Stone, i. Al Pacino, Came-ron Diaz.
GIOTTO MULTISALA
2	-17.45, 20.00, 22.15 “The million dollar hotel”, r. VVim Wenders, i. Mel .Gibson, Milla Jovovi-ch.
DVORANA “DINAMIČNEGA FILMA” - od
16.00	do 22.30 vsakih 30 minut, “Egypt in 3D”.
NAZIONALE 1 - 16.45, 18.35, 20.25, 20.15 “Sai che c’e di nuovo?”, r. John Schlesinger, i. Ma-donna, Rupert Everett.
NAZIONALE 2 - 16.45, 18.20, 20.00 »Stuart Lit-tle, un topolino in gam-ba« i. Geena Davis; 21.45 “II miglio verde”, i. Tom Hanks.
NAZIONALE 3 - 17.30, 19.50, 22.10 “H collezio-nista di ossa”, i. Denzel VVashington, Angelina Jo-lie.
NAZIONALE 4 - 17.30, 19.50, 22.10 “Ragazze in-terotte”, i. Angelina Jolie.
SUPER (Drevored 20. septembra) - 17.30, 19.45,
22.00	“La neve cade sui cedri”, r. Scott Hicks.
MIGNON - 16.00 -
22.00	‘Tl vizio del pecca-to”. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.15 “II pešce innamorato”, r. - i. Leonardo Pieraccioni, i. Yamila Diaz. Ob 18.00,
21.00	“Magnolia”, i. Tom Cruise.
ALCIONE -	18.30,
20.15,	22.00 “Diciassette anni«, r. Zhang Yuan.
MLADINSKI ODSEK SPDT organizira v nedeljo, 16. aprila izlet namenjen osnovnošolcem v naravni rezervat “Isola della Cona”. Zbirališče je ob 8.30 v glavni veži avtobusne postaje v Trstu. Prijave in informacije lahko dobite v uradu ZSSDI (tel. 040-635627) ali pa pri Maksiju Kralju (tel. 040-575250) v večernih urah.
TRŽAŠKI ŽELEZNIŠKI MUZEJ (DLF-SAT)
prireja v soboto, 13. maja izlet s starinskim vlakom na progi OpCine-Ljublja-na. Program predvideva vožnjo s starinskim vlakom s parno vleko (postanek v Postojni), ogled Slovenskega železniškega muzeja, kosilo (po želji), vodeni ogled stare Ljubljane, povratek na Opčinah v večernih urah. Prijave sprejemamo do 3. maja v Železniškem mu-
zeju Čampo Marzio (SAT-DLF), Ulica G. Cesare 1, vsak dan razen ob ponedeljkih, od 9. do 13. ure. Tel. št. 040-3794185.
POKRAJINSKO
ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPORTIRANCEV V NACISTIČNIH TABORIŠČIH ANED prireja spominski izlet v Mathausen od 6. do 8. maja 2000. Interesenti naj se obrnejo na sedež združenja, vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure v Ul. Crispi 3. Tel. št. 040-661088.
PSI-CGIL - Koordinacijski odbor žena v Trstu organizira v nedeljo, 14-maja izlet v Cerkno z obiskom partizanske bolnice Franje in Ravenske jame. Za vpis in informacije vsak torek in petek od
9.30	do 11.30 pri Koordinacijskem odboru žena, Largo Barriera 15, tel. St. 040-363336 in pri ligah SPI.
VSE 40-LETNIKE od
miljske do devinsko-na-brežinske občine obveščamo, da prirejamo 27. maja 2000 enodnevni izlet v neznano. Poskrbljeno bo za vse, od jedače in pijače, do zabave. Ce bi sem nam želeli pridružiti, javite se Cimprej na tel. št.: 040/226517 (Nives, cvetlicama Bazovica, ob urniku trgovine) ter 040-226687 (Marinka, v večernih urah). Pridite, ne bo vam žal!
ŽUPNIJA REPENTA-
BOR obvešča, da je še nekaj prostih mest za romarski izlet na Portugalsko z obiskom Fatime in Kompostele, ki bo od 23. do 30. junija. Za podrobnejše informacije tel. na št. 0335-8186940.
KRIŽARJENJE S KRU-TOM po grških otokih in Hrvaški od 16. do 23. septembra. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, vsak dan, razen sobote, od 9. do 13. ure in od
14.30	do 17.30, tel. 040 360072.
3 ŠOLSKE VESTI
TRŽAŠKO TAJNIŠTVO SINDIKATA SLOVENSKE SOLE obvešča udeležence rednega natečaja za dosego usposobljenosti za poučevanje na slovenskih osnovnih šolah, da je na tržaškem šolskem skrbništvu, Ul-Cumano 2, na vpogled lestvica usposobljenih.
Zainteresirani imajo od datuma objave lestvice 10 dni Časa za morebitne prizive.
RAVNATELJSTVO
ZNANSTVENEGA IN KLASIČNEGA LICEJA F-PREŠEREN sporoča, da bodo v šolskih prostorih govorilne ure danes, 14-aprila (za trienij znanstvenega liceja) od 18. do 20. ure. Ob 17. uri bodo imeli starši priložnost pogovora z osebjem slovenske psiho-pedagoške službe.
RAVNATELJ DPZIO J-STEFAN sporoča staršem, da bo danes, 14. aprila roditeljski sestanek na sedežu šole in sicer: ob 17-uri za vse I. in II. razrede in ob 18. uri za vse HI-> IV. in V. razrede.
UCENCI OSNOVNE SOLE	FRANCETA
BEVKA na Opčinah in GOJENCI SKLADA MITJA CUK vabijo starše in prijatelje v šolo na ogled razstave velikonočnih izdelkov. Urnik razstave od 10.30 do 12.30, od danes, 14. do srede 19-aprila 2000, razen nedelje.
RAVNATELJSTVO
DTTZG ŽIGE ZOISA sporoča, da bo v ponedeljek,
17.	aprila na podružnici, Canestrinijeva ploščad 7, roditeljski sestanek - ob 17. uri za bienij in ob 18-uri za trienij.
Glasbena matica
Koncertna sezona 1999-2000 v sodelovanju
z Zvezo cerkvenih pevskih zborov in Zvezo slovenskih kulturnih društev
Danes, 14. aprila ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
AKADEMSKI PEVSKI ZBOR TONE TOMŠIČ
iz Ljubljane
Dirigent STOJAN KURET
Na sporedu: Mendelssohn, Merku, Dominutti, Lebič
SKD PRIMORSKO
vabi na glasbeno-pevski večer jutri, 15. aprila ob 20.30 v Srenjski hiši v Mačkoljah Program bodo oblikovali ERIK KURET - klasična harmonika
KVARTET KLASIČNIH KITAR GLASBENE MATICE
mentor Marko Feri
MePZ PRIMORSKO
zborovodja Anton Baloh
FINŽGARJEV DOM - Opčine, Narodna 89
----vabi-------
danes, 14. aprila, ob 20.30
na ogled diapozitivov s predavanjem
VEZI MED TRSTOM IN KITAJSKO
Večer bo oblikoval GUIDO KOMAR
E3 ČESTITKE
Včeraj je slavil 60-let-nico rojstva LUCIANO JAGODIC, predsednik barkovljanskega druSt-va. Vsi odborniki in elani mu iskreno Čestitajo in mu želijo veliko družinskega veselja.
J	OBVESTILA
ODBORNISTVO ZA
Kmetijstvo občine
DOLINA vabi na sesta-tlek danes, 14. aprila, ob 20. uri na županstvu v Dolini OLJKARJE, ki bi
Enkrat sem, dvakrat tja in
Dragica
okroglo obletnico ima.
Se na mnoga leta ji nazdravimo
vsi pri TFS S tu ledi
Franka mama je postala, z očkom Marinom bo plenice prala,
Tija
Pa jima popestrila dolge mirne noči.
Sestrične se veselita Jar in Neja
Čestitkam se pridružujejo
nonoti,
Elena in Livio
Privekala je mala
Tija
Vsi na zavodu
se veselimo s Franko in Marinom, Tiji pa voščimo vse najboljše
Hip, hip, hura,
Tija
ja prišla!
Da bi vedno srečna in vasela bila želijo
vsi od SD Breg -odbojkarska sekcija
radi sodelovali na razstavi domačega olja v sklopu 44. razstave vina in Majence v Dolini od 5. do 9. maja.
SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ vabi danes, 14. aprila 2000 ob 19. uri v Gregorčičevo dvorano, v Ul. sv. Frančiška 20/11, na slovesno podelitev nagrade dr. Frane Tončič 1999. Večer bo popestril violinist Matej Santi.
SRENJA IN FANTOVSKA BOLJUNEC vabita vse vaSCane k CiSCenju vasi. Zbrali se bomo danes, 14. aprila ob 16.30 na Jami.
SK BRDINA vabi elane in simpatizerje na zaključni večer. Srečanje bo danes, 14. aprila 2000 ob 20.30 v Domu Brdina na Opčinah.
KRUT prireja 10-dnevno zdravljenje v zdravilišču Terme Zreče od 3. do 13. maja. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Ul. Ci-cerone 8. Tel. št. 040-360072.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK KRAS vabi danes, 14. aprila, v kulturni dom na Colu na ogled videofilmov časnikarja Fulvia Grimaldija JUGO-SLAVIA IL POPOLO IN-VISIBILE in SERBI DA MORIRE. Predvajanje bo ob 20. uri.
ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V VOJNI ZA OSVOBODITEV IZ SKEDNJA, SV. ANE IN KOLONKOVCA vabi na upravni sestanek danes, 14. aprila ob 19. uri na sedežu KD Ivan Grbec v Skedenjski ulici 124 v Skednju.
TPPZ Finko Tomažič sporoča celotnemu ansamblu, da bo skupna vaja za Primorsko poje v Sežani danes, 14. aprila ob 19. uri.
FINŽGARJEV DOM
na Opčinah, Narodna 89, vabi danes, 14. aprila, ob
20.30	na ogled diapozitivov s predavanjem na temo Vezi med Trstom in Kitajsko. VeCer bo oblikoval Gnido Komar. Vljudno vabljeni!
DEŽELNO PROSTOVOLJNO ZDRUŽENJE za
OBČINI DOLINA in HRPELJE-KOZINA
ODPRTA MEJA 2000
Sobota, 15. aprila 2000
ob 9.30: Kulturni center F. PREŠEREN v Boljuncu
-	Pozdrav in dobrodošlica
-	Svečan podpis sporazuma o prijateljstvu in sodelovanju med občinama Dolina in Hrpelje-Kozina
-	Kulturni program
ob 15. uri na BEKI
-	Prikaz kmečkih iger
Nedelja, 16. aprila 2000
ob 15. uri na BEKI
-	organiziran prevoz in ogled jame Dimnice
V soboto, 15. in v nedeljo, 16. aprila 2000
Na BEKI: družabne prireditve z glasbo in gostinsko ponudbo.
PROST PREHOD MEJE NA MEJNEM PREHODU BOTAC-BEKA OD 8. DO 19. URE
SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD
Sergij Tončič
Trst
vabi danes, 14. aprila 2000, ob 19. uri
v Gregorčičevo dvorano, v Ul. sv. Frančiška 20/11
na slovesno podelitev
Nagrade
Dr. Frane Tončič 1999
Večer bo popestril violinist Matej Santi.
Steinerjevo pedagogiko sporoča, da je še možno vpisovanje na razne pedagoške seminarje. Prihodnja srečanja bodo danes, 14., jutri, 15. in v nedeljo, 16. aprila. V petek, ob 19.30 bo predaval dr. Aloisio iz Trenta na temo: Trojno pojmovanje človeka v pedagogiki in zdravstvu. V soboto in nedeljo pa bodo sledile delavnice. Vsa srečanja bodo na sedežu pedagoškega liceja Slomšek v Ul. Caravaggio. Informacije na tel. St. 040-367861.
SKD VIGRED vabi na razstavo vezenin in na razstavo - prodajni sejem velikonočnih pirhov v društvenih prostorih v Sempolaju, jutri, 15. in v ponedeljek, 17. aprila, od 17. do 19. ure; v nedeljo, 16. 4. od 11.30 do
12.30	in od 16. do 19. ure.
OBČINA DOLINA
sporoča, da jutri, 15. aprila 2000 zapade rok predstavitve prošenj za prispevek v podporo hudo prizadetim osebam (handicap) kot predvideno po zakonu St. 162 iz leta 1998. Prošnje sprejema občinski urad za socialno skrbstvo ob ponedeljkih, od 15. do 17. ure in Četrtkih, od 10. do
12.30.
V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo ponedeljkov večer, 17. aprila posvečen velikonočni duhovni obnovi, ki jo bo imel dr. Zvone Stmbelj. VeCer, na katerem bosta častna gosta tržaški škof Ravignani in novi beograjski nadškof Hočevar, bo tudi priložnost za predstavitev nove Stru-bljeve knjige “Ali je Bog oče in mati?”. Začetek ob
20.30.	Na večeru bo tudi otvoritev fotografske razstave Maria Maganje o slovenskih cerkvah na Tržaškem.
TRŽAŠKA KNJIGARNA - KRUT in SLOVEN-
SKI KLUB vabita v torek,
18.	aprila na predstavitev najnovejSe knjige DuSana Jelinčiča LJUBEZEN V ČASU SAMOTE. Ob prisotnosti avtorja bo ob 19. uri v Tržaški knjigarni predstavila delo Matejka Grgič, ob 20. uri pa bo v Gregorčičevi dvorani Ivan Vere uve-
del razupravo na temo LETO 1968 IN MI V NJEM. Vljudno vabljeni!
ODSEK ZA ETNOLOGIJO PRI NARODNI IN STUDIJSKI KNJIŽNICI IN SKD TABOR zbirata ob priliki razstave o mlekaricah, fotografije, dokumente in predmete vezane na mlekarjenje. Informacije v jutranjih urah na tel. St. 040-632663.
V OBČINSKI KNJIŽNICI V NABREŽINI se
nadaljujejo avtodidaktic-ni teCaji računalništva na CD-ROMIH. Informacije in rezervacije na tel. št. 040-2017373.
OBČINSKA KNJIŽNICA V NABREŽINI obvešča, da posluje z naslednjim urnikom: Čitalnica za branje slovenskih in italijanskih Časopisov ter revij je odprta vsak dan od 9. do 12. ure, izposoja pa ob torkih in sredah od 9. do 12. ure, ob torkih in petkih od 15. do 19. ure ter ob Četrtkih od 15. do 17. ure.
OBČINSKA KNJIŽNICA V NABREŽINI zbira za domoznanski oddelek publikacije, ki obravnavajo območje občine De-vin-Nabrežina z zgodovinskega, gospodarskega, političnega, naravoslovnega, sociološkega, arheološkega, etnološkega, umetnostnega in športnega vidika. Informacije na tel. St. 040-2017373.
OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INSTITUTA
bo v četrtek, 27. aprila ob 20. uri v knjižnici D. Feigel v Gorici, Ulica della Croce 3.
VPISOVANJE V SLOVENSKE' OBČINSKE JASLI za Šolsko leto 2000/2001 bo do 27. aprila - razen 20. aprila -v jaslih Semidimela v Ul. Paolo Veronese 14 in v jaslih Colibri v Ul. Morpurgo 7, ob torkih in sredah, od 15.00 do
17.30	ter ob Četrtkih od
9.30	do 12. ure. Na URP, Trg Unita 4-E, ob ponedeljkih, od 12.30 do 15. ure.
OBČINA DOLINA
sporoča, da 30. aprila 2000 zapade rok za predložitev prošenj za prispevek za zdravstvene stroške in za oSkrbo starejših oseb v letih 1999
SKD BARKOVL1E
prireja
danes, 14. aprila 2000
veseloigro
KRAŠKI
TER@N
v izvedbi
Male Tržaške Kabaretne Bande
Začetek ob 20.30, vhod v Ul. Bonafata 6.
in 2000, kot predvideno po Cl. 32 deželnega zakona St. 10/1988. Prošnje sprejema občinski urad za socialno skrbstvo ob ponedeljkih, od 15. do 17. ure in ob Četrtkih, od 10. do 12.30.
POLETNA SREDISCA - 1.) poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku, od 17. julija do 28. julija, od 8. do 17. ure; 2.) poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah, od 31. julija do 11. avgusta, od 8. do 17. ure, poskrbljen prevoz s Trga Oberdan; 3.) poletno varstvo od 3. julija do 31. avgusta od 8. do 13. ure. Informacije in vpis od 26. aprila do 26. maja 2000: Sklad Mitja Cuk ONLUS Opčine, Narodna ulica 77, v dopoldanskih urah (tel. 040-212289).
LETOVANJA V ORGANIZACIJI dijaškega doma Srečko Kosovel: Dom Medved v Medvedjem brdu od 3. do
12.7.,	Dom Burja v SeCi pri Portorožu od 28.7. do
6.8.,	Dom Planica od 17. do 26.7. (na razpolago samo rezervna mesta). Vpisovanje v Ul. Ginna-stica 72 ali tel. 040 -573141 od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka.
POLETNO SREDISCE v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel od 3.7. do 25.8. Vpisovanje poteka v Ul. Ginnastica 72 od 8.30 do 16.30 (tel. 040 - 573141).
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
KNJIGOVODKINJA
išče službo v pisarni. Tel. 0339-6020438.
PRODAM hišo z malim dvoriščem v dolinski občini, tel.: 040-228559 ob uri obedov.
PRODAM SEAT MARBELLA letnik ‘90, edini lastnik, s prevoženimi 19.700 km. Cena
2.500.000,- lir. Tel. St. 040-228168 ob uri obedov.
PRODAM prikolico za traktor v dobrem stanju. Tel. št 040-228498 ali 040-226300.
PRODAM njivo s trti v Saležu. Tel. St. 040-291442.
V BARKOVLJAH prodamo	zazidljivo
zemljišče. Tel. St. 040-413275.
KUPIMO kmečko hišo z zemljo v Steverjanu ali njegovi okolici. Ponudbe poslati na: Levstik c/o Euro Diplomat Hotel Gorica. Fax. 0481/82166 -tel. St. 0481-82166.
TRAVNATE PLOŠČE za opremo vrta, avstrijskega proizvajalca, tipa angleški travnik (prato inglese), skupno 20 kv. m, prodam. Tel. St. 0335-6328351.
PRODAM dvostanovanjsko hišo z manjšim vrtom v centru Nabrežine. Štirisobno stanovanje s kuhinjo, kopalnico, garažo in kletjo, vseljivo takoj, za 390 milijonov lir. Dvosobno stanovanje, potrebno popravil,
in mali vrt za 180 milijonov lir. Kličite zjutraj na 0335-7071571.
PODARIM tri psičke male rasti, stare mesec dni. Tel. št. 040-228624.
ŠTUDENTJE - prostor za učenje in računalnik sta vam brezplačno na razpolago od ponedeljka do petka med 8.30 in 13. uro na Opčinah, Narodna ul. 126. Informacije: Sklad Mitja Cuk ONLUS, tel. 040-212289.
ALFAROMEO GIU-LIA 1300S z opravljenim tehničnim pregledom in prevoženimi 100.000 km Čaka na ljubitelja. Ugodna cena. Tel. 040-662471 po 20.30.
GE POTREBUJETE pomoč v gospodinjstvu, nego ali varstvo starejših, nepokretnih, tudi 24 ur dnevno, varstvo otrok ali pa pomoč na vrtu in polju, pokličite v večernih urah. na tel. St. 00386-67-25202 ali 00386-67-24573.
MEDNARODNA uveljavljena goriska posredniška firma nujno išče pisarniško osebje. Zainteresirani morajo imeti predhodne izkušnje v mednarod-•nem poslovanju in knjigovodstvu in aktivno poznati vsaj tri od spodaj navedenih jezikov: slovenščino, italijanščino, hrvaščino oz. srbščino, angleščino. Svoje ku-rikulume lahko pošljete na upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Ul Garibaldi 9, pod šifro “NUJNOST”.
ZADRUGA NUJNO ISCE vzgojitelje. Zahteva se znanje slovenskega jezika, višješolska izobrazba, izkušnja na vzgojnem področju in s predšolskimi otroki. Poslati curri-culum zadrugi La Quer-cia, Corso Italia 10, Trst.
OSMICO sta odprla Mario in Adriana - Ul. Tirno 12, tel. 040-51149. Odprta bo do 7. maja. Nudita belo in črno vino ter domače specialitete.
OSMICO je odprl Mario Zobec, Zabrežec 10.
OSMICO je odprl Severine Sedmak, Križ .109. Toči belo in črno vino. Vljudno vabljeni!
OSMICO ima odprto Max v Samatorci.
PRI PIŠČANCIH ima odprto osmico Andrej Ferfolja.
OSMICO ima odprto Stubelj v Sempolaju.
OSMICO ima odprto Milič, Repen 49. Toči belo vino in teran. Vljudno vabljeni!
OSMICO ima odprto Miro Žigon, Zgonik 36.
OSMICO ima odprto Drejce Ferfolja v Doberdobu. Toči belo in črno vino ter nudi domači prigrizek. Zaprto ob četrtkih in petkih.
MILIC V ZAGRADCU ima odprt kmečki turizem. Zaprto ob torkih. Tel. št. 040-229383.
V JAMLJAH ima odprt kmečki turizem Mario Pahor. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
KMEČKI TURIZEM
Škerlj, Salež St. 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 040-279253
KMEČKI TURIZEM OSTROUSKA, Zagradec št. 1, je odprt ob petkih sobotah in nedeljah. Tel. 040-229594.
PRISPEVKI
Ob rojstnem dnevu Guerrina Husuja daruje družina 100.000 lir za FC Primorje in 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Prosek.
Namesto cvetja na grob Borisa Daneva darujeta Nataša in Paolo
30.000	lir za SD Konto-vel.
Ob 10. obletnici smrti drage none Pavle Gombač darujeta Savina in Alex z družino 50.000 lir za gradnjo SKC v Lonjerju.
V spomin na Mirka BrišCika darujeta Slava in Sveto 20.000 lir za SD Kontovel, 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Konto-
DAR0VE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure.
velu in 20.000 lir za Gospodarsko društvo Kontovel.
Družina Pina Cerque-nija daruje 150.000 lir za cerkev Sv. Florjana pri Banih.
Ob izgubi drage tete Vide Škrjanec vd. Cač darujejo Marisa, Meri in Srečko 300.000 lir za cerkveni pevski zbor iz Bazovice.
Namesto cvetja na grob Vide Škrjanec - Cač daruje Marija Čukova
30.000	lir za SKD Lipa.
t
Po dolgi in hudi bolezni nas je zapustila draga sestra in teta
Jelka Gruden
Žalostno vest sporočajo sestra Vilma, Anita in Sergio, Marta in Janko, nečaka Aleksij s KatjuSo in Tamara z Robijem ter ostalo sorodstvo
Pokojnica bo ležala v mrtvašnici v Ul. Costa-lunga dne 15. aprila 2000 od 8. ure do 9.50.
Od nje se bomo poslovili dne 26. aprila 2000 ob 13. uri v Sempolajski cerkvi.
Sempolaj, Trst,
14. aprila 2000
Pozdrav teti mala Daniel in Ivan
Žalovanju za drago Jelko se pridružujejo
sestrične Roberta, Palmira, Laura, Olga in Lidija
Z Anito in vsemi njenimi sočustvujeta
Meri in Duilio
Dragocen spomin na predrago gospo Sonjo Stubelj bo živel v nas. Iskreno sožalje Tanji, Paolu in vsem sorodnikom izrekata
družini ArtaC in Sturman
KULTURA
Petek, 14. aprila 2000
SEZONA GLASBENE MATICE / Z APZ TONE TOMŠIČ BO GOST SKLADATELJ LOJZE LEBIČ
Lebič: »Vmaterinščini
in glasbi je isti duh«
Skladatelj bo popoldne predaval na tržaškem konservatoriju
Drevi bo v okviru koncertne sezone Glasbene matice v tržaškem Kulturnem domu nastopil APZ Tone Tomšič, ki bo pod vodstvom Stojana Kureta druge del sporeda namenil slovenskemu skladatelju Lojzetu Lebiču. Pred koncertom, ki se bo začel ob 20.30, pa bo Lebič predaval na tržaškem konservatoriju »Tartini« (začetek ob 15. uri). S skladateljem se je pogovorila Luisa Antoni.
Diplomirali ste najprej iz arheologije, hkrati pa študirali glasbo. Odkod Vaš interes za glasbo?
»Kar pomnim, sem bil občutljiv na zvoke. Na podeželju, od koder prihajam, so to bili glasovi narave, je bilo ljudsko petje, cerkvene orgle, zvonovi in še veliko podobno lepega. V tem smo si vsi enaki, le da nekateri - za ustvarjalce pravijo da je tako - ostanejo tudi pozneje svoji mladosti bliže. Vsaj kot gimnazijec na ravenski gimnaziji sem že vedel, da si želim služiti glasbi. Nekaj malega sem tudi že komponiral, nisem pa vedel, da bom komponist. Študij arheologije v Ljubljani je bil bolj pribežališče, da sem nadoknadil pomanjkljivo glasbeno predznanje, a me je kljub navidezni obrobnosti dobrodejno zaznamoval za vse življenje. Odkril sem, da obstajajo Človeške preizkušnje,
nekak "genetski" kulturni praspomin, da je vse človeško bivanje razpeto med ljubeznijo in smrtjo.
Ko se oziram po svojih delih, spoznavam, da jih je kar veliko zaznamovanih s tem, n.pr.: Glasovi za orkester, Urok za zbor, Ajdna - glasba o
Času, Novembrske pesmi za orkester, Miti in apokrifi za glas in orkester ter še kaj.«
Napisali ste, da se je Vaš glasbeni svet oblikoval iz treh prevladujočih vplivov: iz arhetipskega občutenja rodne Koroške, iz glasbene tradicije slovenskega podeželja in iz skladateljskih okvirov skupine Pro mušica viva. Katere so izhodiščne točke Vaše glasbene govorice danes?
»Kar bom rekel, sicer ni izhodišče moje glasbe,
je pa zanesljivo nekje v nezavednem ozadju. To je moja slovenska identiteta. Slovensko kulturo namreč čutim tako močno, da je ne bi mogla prekriti nobena druga. V materinščini in glasbi je isti duh.
Delim usodo tiste generacije, ki je otroštvo zaCela v drugi svetovni vojni, odraščala v povojnih tihotapskih Časih, glasbeno sem doživel v šestdesetih silovito odkrivanje modernističnih novosti, da bi po sedemdesetih vse to skušal človeško osmisliti, poenostaviti, ponotranjiti. So skladatelji, ki delajo po eruptivnem navdihu in drugi, ki so prvenstveno misleci in raziskovalci. Moja narava teži k obojemu, k ravnotežju med razumom in čustvi, med omejitvami in svobodo.«
Vodili ste Akademski zbor študentov ljubljanske univerze in Komorni zbor RTV Ljubljana. Koliko je to neposredno delo z zbori vplivalo na vaše skladateljevanje?
»Vsaj 30 let je že od takrat, ko sem se poslovil od dirigiranja. Moraš se odločiti: biti skladatelj, ki sledi samo svoji volji in zmogljivostim ali dirigent, ki posreduje tuje zamisli in je glede vaj nenehno v Časovni stiski. Na delo pri akademskem in pozneje radijskem zboru imam najlepše spomine, na moje komponi-
ranje pa ni imelo posebnega vpliva. V Času diri-gentstva za zbor v glavnem nisem komponiral.«
V 80-ih in 90-ih letih so Vaše skladbe dosegle izredne uspehe na mednarodnih odrih. Kaj Vam je to pomenilo?
»Ne bom se spreveve-dal. Zelo sem vesel, Ce pride od kod glas, da je bilo moje delo lepo sprejeto. Sem pa sam sebi najtrši sodnik in dobro vem, pri kateri skladbi ah njenem delu je ob meni stala muza, pri kateri pa me je pustila samega. Z leti sebi in uspehom ne pripisuješ veC tolikega pomena. Vesel sem, Ce začutim, da sem se z novo skladbo približal nečemu bolj temeljnemu in univerzalnemu in tako poslušalce vsaj za hip iztrgal iz rav-nodušnosh.«
Ali zdaj pripravljate kakšne skladbe? Za kateri sestav? Kaj bi želel napisati?
»Iz glasbenega uredništva RTV Slovenija so mi ponudili, da bi za tisti del decembrskega božičnega koncerta, ki ga prenašajo evropske radijske postaje (EBU), napisal primerno kantatno delo. Dolgo sem okleval. Ta doživljajsko Cutveni čas so že nedosegljivo mojstrsko uglasbili naj-veCji od Gallusa, Bacha do Brittna ah Messiaena. V njihovi senci mi ne bo lahko. Medtem ko sedaj
sredi pomladi za pisalno mizo živim decembrsko razpoloženje, mislim na naslednje glasbeno povsem avtonomno delo za godalni orkester in tolkala. Naročilo je prišlo iz knjižnice Golda Meir iz VVinsconsina v ZDA. Ponudb je bilo še nekaj. Vendar se za komponiranje po naročilu odločim veliko lažje, Ce kaj podobnega vzpodbudi -naročilu že tli v meni.In kaj bi želel napisati, vprašujete? Tisto eno edino skladbo, ki je ne znam. Zato vedno znova začenjam.«
Kaj bi svetoval mladim skladateljem?
»Izognil se bom skušnjavi, da bi kot nekak prileten moralist dajal nasvete. Izkušnja me uči, da je treba veliko spoznati: glasbenega, kompozicijsko tehničnega, pa tudi vse drugo, pri tem pa vedeti, da bodo od zbranega izobilja samo drobci za posameznika uporabni. Umetniških resnic je namreč toliko, kolikor je ustvarjalcev. Izrečem pa naj željo, da bi mladi, ki stopajo v svet umetnostne glasbe, ustvarjali iz kulturnega, torej tudi duhovnega etosa, utemeljenega na kritičnem položaju posameznika, mimo zapeljivosti in virtualnosti današnjega sveta. Smo brez dvoma sredi hude intelektualne krize. Naj ne pristanejo nanjo, marveč jo skušajo preseči.«
RIM / PO DALJŠI BOLEZNI
Včeraj je umrl Giorgio Bassani, avtor romana Vrt FinznContinijevih
Po daljši bolezni je včeraj v rimski bolnišnici San Camillo umrl pisatelj Giorgio Bassani, ki so ga"v kritičnem stanju na zdravljenje sprejeli 31. marca. 84-letni Bassani, ki se je uveljavil kot pisec, zaslovel je predvsem z romanom Vrti Finzi-Continijevih, cenjen pa je bil tudi po založniški dejavnosti, saj je za založbo Feltrinelli »odkril« mojstrovino Tomasija di Lampedusa II Gattopar-do.
Giorgio Bassani se je rodil 4. marca 1916 v židovski družini, ki se je iz Bologne preselila v Ferraro, kjer je Giorgio preživel mladostna leta, univerzo pa je dokončal v svojem rojstnem mestu, v Bologni. Leta 1938 je tudi njega prizadel fašistični zakon o rasni diskriminaciji, med drugo svetovno vojno se je vključil v odporniško gibanje, leta 1943 so ga aretirali, po zaključku vojne pa se je preselil v Rim. Bil je tudi med ustanovitelji naravovarstvenega združenja Italia Nostra.
Prvo uveljavitev v italijanskem literarnem svetu mu je leta 1956 prinesla knjiga Pet ferarskih zgodb, za katero je prejel nagrado Strega. Dve leti kasneje je izdal Očala z zlatimi okvirji, ki z že omenjenim Vrtom Finzi-Continijevih predstavljajo njegova najbolj uspešna dela, ki so zaživela tudi na filmskem platnu. Ob delu za založniško hišo Feltrinelli je še pisal, leta 1964 je izšla knjiga Za vrati, štiri leta kasneje pa Caplja, za to delo jeleta 1968 prejel nagrado Campiello.
KRANJ / PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
Sinoči se je slovesno začel 30. teden slovenske drame
V kranjskem Prešernovem gledališču se je sinoči uradno zaCel Teden slovenske drame (TSD). Z nagovorom ga je odprl predsednik Slovenije Milan Kučan, nato pa so podelili Grumovo in Gruen-Fili-pičevo nagrado. Nagrado za najboljše dramsko bese-diloje iz rok ministra za kulturo Jožefa SkolCa prejel dramatik Rok Vilčnik, nagrado za dosežke v dramaturgiji pa je kranjski župan Mohor Bogataj izročil umetniški voditeljici Prešernovega gledališča Marinki Poštrak.
Večer je zaokrožila igralka Saša PavCek z uprizoritvijo monokomedije Marjana Tomšiča Bužec on, bušca jaz iz produkcije Primorskega poletnega festivala, s katero je pravkar gostovala tudi v ZDA. Tekmovalni spored tedna - kritičarka Petra Pogorevc je izbrala šest predstav iz štirih slovenskih poklicnih gledališč - se bo začel danes, veliko nagrado TSD, o kateri odloCa tričlanska žirija gledaliških kritikov (Marjana Ravnjak, Slavko Pezdir in Andrej Jaklič), bodo podelili ob zaključku tedna slovenske drame, prihodnji Četrtek, 20. aprila.
Žirija 30. tedna slovenske drame pod vodstvom igralca Nika Goršiča, ki je ocenila 26 besedil, je Grumovo nagrado za izvirno dramsko besedilo za leto 2000 dodelila Roku Vilčniku za dramo z naslovom To: žirija je vzhičeno ugotovila, da "gre za novega, izvirnega in vrhunskega dramskega pisca, ki se ne podreja znanim načinom pisanja in v svoje delo vnaša vrsto novosti po vsebini in tudi obliki." Gruen-FilipiCevo nagrado za dosežke v slovenski dramaturgiji je ista žirija dodelila dramaturginji Marinki Poštrak, sodelavki režiserjev Vita Tauferja in Eduarda Milerja v osmih predstavah v petih gledališčih v minulem petletnem obdobju. Delo dramaturginje Poštrakove je v predstavah vedno moCno opaziti, zanj je značilno "luščenje patin konvencij, ideologij in mitov, teorij in estetik, ki so se nabrale na besedilih v desetletjih in stoletjih, ter njihovo postavljanje v današnji duh časa." (STA)
Z elektroniko v jazz
v svetu
FOKUS
Herbie Hancock: z elektroniko v jazz
Elektronski zvoki so v zadnjih desetletjih zaznamovali domala vse glasbene zvrsti, od resne glasbe do lahke. Tako je bilo v 70. letih tudi pri jazzu z vstopom elektronskih glasbil v do tedaj akustične zasedbe. Eden izmed naj-vecjih zastopnikov elektronske zvočnosh v jazzu je ameriški pianist, klaviaturist in skladatelj Herbie Hancock (Chicago, 12 aprila 1940), ki je prejšnjo sredo praznoval okrogli življenjski jubilej.
Jazzu se je Hancock približal šele po klavirskih koncertnih začetkih kot solist in v tej vlogi snemal na začetku 60. let (1962) svoje prve albume za prestižno založništvo Blue Note. Že v tem
prvem ustvarjalnem obdobju lahko spoznamo tako tehnične kot interpretativne zmogljivosti mladega Hancocka. Sredi desetletja pa se je ameriški glasbenik že približal električnim klaviaturam. Električne orgle Hammond je z veliko bero uporabil pri snemanju glasbene kulise za znani film »Blow-up« (1966) Michelangela Antonionija. Komponiranje filmske glasbe ima v njegovi produkciji posebno mesto, kajti tudi kasneje bo še pisal to glasbo za druge dolgometražce, kot je »Round Midnight« (1986) Ber-tranda Tavemierja.
Hancock pa bo ostal zapisan v zgodovini predvsem kot raziskovalec elektronskih zvokov, ki jih nudijo najrazličnejše klaviature. Lahko bi rekli, da je Hancock dejansko spremljal ves tehnološki razvoj, ki so ga ta glasbila doživela v zadnjih treh desetletjih. Pri svojem muziciranju pa je obenem zrušil meje med glasbenimi žanri. Jazzovski prostosti je Hancock dodal modeme funky in soul ritme, medtem ko se je sredi 80. let zavzel celo za nastajajoče črnsko gibanje hip hop. Z njegovimi kompozicijami so začeli govoriti o novem slogu, ki so ga imenovali fusion.
Seveda se lahko Hancock v svoji dolgi karieri ponaša tudi s številnimi sodelovanji z največjimi jazz glasbeniki. Pri tem ne smemo prezreti sodelovanja z dragim velikim sodobnim pianistom, to je Chickom Coreo, s kate-ijm je posnel znano ploščo v živo
»An Evening with Herbie Hancock and Chick Corea in Con-cert« (1978).
NOVE PLOŠČE
Jazz glasba
Tony Bennett, »Bennett Sings Ellington«, Sony
Dee Dee Bmdgewater, »Live at Yoshi’s«, Universal
John McLaughlin, »The Heart of Things - Live in Pariš«, Universal
The Cecil Taylor Quartet, »Nailed«, FMP
KONCERTI
Danes Claudio Baglioni, Trst, športna palača
Danes Punkreas, Trst, Hip Hop
Danes APZ Tone Tomšič, dir. Stojan Kuret, Trst, Kulturni dom, ob 20.30 koncertna sezona Glasbene matice
Od danes do 21.4. Orkester gledališča G. Verdi, dir, Giulia-no Carella, »Seviljski brivec« (G. Paisiello), Trst, gledališče G. Verdi, operna in baletna sezona Danes Bobby McFerrin, Benetke, Palafenice
Danes Africa Unite, Marcon (Benetke), Magic Bus
Danes Tiromancino, Ronca-de (Treviso), New Age
Danes Los Locos, Lipica, Casino Lipica, ob 23. uri
Jutri Kitaristični trio Doriano Canalaz - Fabio Cascioli - Giu-
lio Chiandetti, Trst, dvorana Deutscher Hilfsverein, ob 18. uri, »Projekt Giulio Viozzi«
Jutri Derozer, Trst, Hip Hop
Jutri Sergent Garcia, Marcon (Benetke), Magic Bus
Jutri Antonello Venditti, Benetke, Palafenice
16.4.	Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana, Opčine, Prosvetni dom, ob 18. uri, Openska glasbena srečanja
17.4.	Maia Glouchkova (klavir), Tržič, občinsko gledališče, ob 17.30, glasbena sezona
17.4.	Stefan Milenkovič (violina), Orkester združenja Filarmo-nica, dir. Alfredo Barchi, Videm, gledališče Giovanni da Udine, ob 20.45, glasbena sezona
18.4.	Marco Socias (kitara), Sežana, Kulturni center S. Kosovela , ob 20. uri, »3. Mednarodni festival kitare«
18.4.	Massaria - Cogno Trio, Trst, Macaki, ob 22.30
18.4. Noa, Videm, gledališče Giovanni da Udine, ob 20.45
18.4.	Ivano Fossati, Padova, gledališče Verdi
18.4.	Pat Metheny Trio, Bočen, športna palača
19.4.	Giampaolo Stuani (klavir), »Klavierabend«, Trst, konservatorij G. Tartini, ob 20.30, »Koncerti docentov 2000«
20.4.	Irene Grandi, Nova Gorica, Captain hook’s Club, Hotel Casino Perla
20.4.	Subsonica, Chioggi3’ Chioggia Rock
29.4.	Pat Metheny Trio, Brescia, Palatenda
______PERU / PRITISKI ZDA IN STRAH PRED UPOROM SO ZALEGLI_
Fujimori se bos Toledom pomeril v drugem krogu
Volilna komisija je priznala, da dosedanji predsednik ni zmagal
LIMA - Režim perujskega predsednika Alberta Fujimorija, ki se poteguje za tretji predsedniški mandat, se je moral ukloniti pritiskom ZDA in mednarodne skupnosti, tako da je vCeraj ob 1.30 po srednjeevropskem Času osrednja volilna komisija (ONPE) sporočila, da bo potreben drugi krog predsedniških volitev. Predsednik ONPE Jose Por-tillo je sporočU, da pri preš-tetju 97, 68% glasovnic vodi Alberto Fujimori s 49, 84% glasov, pred Alejan-drom Toledom, ki je prejel 40, 31% preferenc. Tudi v najboljšem primeru bi ob Preštetju vseh glasovnic Pujimori prejel še dodatnih 05%, kar pa je premalo za zmago v prvem krogu. »Zmagal je glas ljudstva,« je izjavil Toledo z balkona Hotela Bohvar pred 50.000-
glavo množico svojih pristašev, ki so vzhičeno skandirali njegovo ime in vzklikali, da je diktatura padla, »ubila jo je demokracija«. Toledo je še poudaril, da je »drugi krog kljub volilnim prevaram izsilila moč mladih in delavcev. Za to zmago se je treba zahvaliti enotnemu naporu za napredek Peruja«.
Podobne manifestacije so bile tudi v mestih Are-quipa, Cusco, Iquitos in Pu-no. Včeraj so se veselili pristaši mestica Toleda in Fujimorijevi nasprotniki, oddahnili pa so se vsi Pe-rujci, vključno s perujsko vojsko, saj so se vsi bali ljudskega upora, Ce bi kljub vsem negativnim vzporednim volitvam in raziskavam javnega mnenja s prevarami že v prvem krogu zmagal Fujimori.
Alejandro Toledo s 17-letno hčerko Chantal in z ženo Elaine Krap (Telefoto AR)
_ ČEČENIJA / WALDNERJEVA V MOSKVI
Ob spodbudnih trditvah stopnjevanje napadov
Minister Ivanov potrdil pogajanja s Čečeni - Uporniki začeli s klasičnimi gverilskimi napadi mobilnih enot
MOSKVA - PresedujoCa Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OV-SE) avstrijska zunanja ministrica Benita kerrero-VValdner je danes po pogovorih z ruskim zunanjim ministrom Igorjem Ivanovom v Moskvi poudarila, da je 11 j en prednostni cilj obnovitev dejavno-sti O VSE v mestu Znamenskoje na severu Čečenije. Po njenen mnenju lahko H VSE bistveno prispeva k clovekoljub-nl pomoči, spoštovanju človekovih pravic ter obnovi Čečenije. Ruski zunanji ttiinister je potrdil pripravljenost Rusije 113 sodelovanje z O VSE. »Pripravljeni srno sodelovati z vsemi mednarodnimi organizacijami, ki bi lahko pripomogle k rešitvi tega problema,« je dejal Ivanov. Ruski zunanji minister je tudi potrdil, da so v teku pogajanja z voditelji Čečenskih upornikov in izrazil prepričanje, da bodo uspešna. »Rusko vod-stvo se je vedno zavzemalo za politično rešitev v Čečeniji in je bilo vedno pripravljeno na dialog,« je še dodal Ivanov.
Vesti s terena pa so bile v kriCeCem nasprotju z njegovimi izjavami. Po nekajdnevnem zatišju je rusko letalstvo v zadnjih 24 urah izvedlo 80 napadov na položaje Čečenskih upornikov na ob-
močju krajev Nožaj-Jurt, Vedeno in Ar-gun. Na teh območjih naj bi se še nahajalo od 2.500 do 4.000 Čečenskih gverilcev. Ti pa se izogibajo množičnim napadom, temveC v skupinah od 20 do 30 borcev izvajajo gverilske akcije. Pod varstvom noCi so v zadnjih 24 urah izvedli 14 akcij, med katerimi so napadli sedem policijskih postaj, v noCi na sredo pa je tovorni vlak pri Gudermesu zavozil na mino. Gverilci so v prednosti, ker poznajo teren kot lasten žep in se pomikajo po gorskih stezah, ki so ruski vojski neznane. Ruski generalštab pa je prav zato napovedal, da bodo v prihodnjih urah še stopnjevali letalske in helikopterske napade ter topniško bombardiranje. Vojska hoče bržkone streti enote CeCenskih jastrebov, tako da bi lažje dosegla dogovor s predsednikom Aslanom Mashadovom. Prav zato se bo VValdnerjeva po pogovorih s predsednikom Putinom sestala tudi s predsednikoma Ingušetije in Severne Osetije, ki sta, kot kaže, posrednika med Moskvo in zmernimi čečenskimi uporniškimi voditelji. Danes naj bi tudi obiskala Znamenskoje in druge čečenske kraje, da bi se seznanila z dejanskim položajem.
EU / JAVIER SOLANA
»Haiderjeve izjave proti Franciji so neumne«
PARIZ - Izjave bivšega voditelja skrajno desnih avstrijskih svobodnjakov (FPO) Jorga Haiderja proti Franciji so neumne, je izjavil predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno pohtiko Javier Solana.
Vloga Francije je bila enaka vlogi drugih 13 držav EU, ki so sprejele odločitve proti Avstriji. Te odločitve so bile sprejete s soglasjem 14 držav petnajsterice, zato je nepravično, da je Haider izrekel besede, ki jih je. Haider je v zadnjih tednih okrepil kritike proti francoskemu pred-
sedniku Jacquesu Chiracu in Franciji ter proti Belgiji. Za Chiraca*je pred dnevi dejal, da je »seveda grozno, Ce se v primerjavi z nacionalnim junakom Napoleonom izkaže le kot njegova pomanjšana oblika«. Po mnenju nekdanjega vodje FPO je belgijska vlada preveč skorumpirana, da bi lahko prihod nove vlade to brez težav spremenil.
Haider se je kot koroški deželni glavar v sredo udeležil zasedanja odbora regij EU, kjer je izjavil, da se mora demokracije naučiti Evropa in ne Avstrija. (STA)
NOVICE
Duma bo danes ratificirala Start-2
MOSKVA - Po sedmih letih odložitev in neuspešnih pozivov vvashingtonske administracije bo ruska duma danes ratificirala sporazum o jedrski razorožitvi Start-2. Razprava se je v spodnjem domu ruskega parlamenta zaCela že vCeraj. Kljub tajnemu zasedanju pa se je izvedelo, da bo večina poslancev ratificirala sporazum, a obenem osvojila dokument, ki bi izničil sporazum v primeru, da bi ZDA kršile protiraketni sporazum ABM, Ce bi razvile tako imenovani vesoljski šCit. Vodja ruskih komunistov Genadij Zjuganov je ratifikacijo rusko-ameriškega sporazuma Start-2 označil za veleizdajo. Sporazum po njegovem pomeni uničenje jedrske obrambe, ki vamje Rusijo. Za Čudo sedaj ratifikacijo podpira tudi vodja ruskih nacionalistov Vladimir Zirinovski, ki je bil do sedaj odločen nasprotnik ratifikacije.
Južna Koreja: še vedno ni znano, kdo je zmagal
SEUL - Kot je bilo jasno že pred volitvami, bo o zmagi na južnokorejskih volitvah odločala pešCica glasov. Demokratska stranka predsednika Kirn Dae-Junga ima do sedaj skoraj enako število glasov kot opozicijska Velika nacionalna stranka. Negotovost še večajo protislovni rezultati vzporednih volitev (exit poli), ki so dajali prepričljivo zmago vladajoči Demokratski stranki, medtem ko je po preštetju 60 odstotkov glasov v rahli prednosti opozicijska Velika nacionalna stranka. Vsi pa so prepričani, da bo ta rahla prednost izpuhtela in da bo resnični zmagovalec predsednik Demokratske stranke, ki si je z gospodarskimi reformami in z napovedjo zbliževanja s Severno Korejo pridobil zaupanje volilcev.
Gruzija ukinila smrtno kazen
STRASBOUR - Gruzija je vCeraj ratificirala protokol k Evropski konvenciji o človekovih pravicah in osnovnih svoboščinah, ki odpravlja smrtno kazen. Protokol bo v veljavo stopil 1. maja, so sporočili iz Sveta Evrope. Turčija je tako edina med 41 državami Članicami Sveta Evrope, ki ni podpisala protokola, medtem ko ga Poljska, Rusija in Albanija še niso ratificirale.
Izrael odpravil zamrznitev razvojnih načrtov na Golanu
JERUZALEM - Izraelska vlada je odpravila zamrznitev razvojnih načrtov na Golanski planoti, potem ko so propadla mirovna pogajanja s Sirijo, je danes sporočil vodja kabineta izraelskega premiera Josi KuCik. Po njegovih besedah se omenjena odločitev nanaša predvsem na projekte na področju gospodarstva in turizma, ki so bili blokirani že veC mesecev. Izraelska vlada bo sedaj znova izdala dovoljenja za nadaljevanje gradnje na različnih območjih Golanske planote. Izrael je že pred dnevi odobril gradnjo dvesto novih naselij v Ka-crinu. Damask je že obsodil včerajšnji izraelski sklep in poudaril, da Tel Aviv noče miru.
Atirija: 11 mrtvih v terorističnem napadu
ALŽIR - Islamski skrajneži so z avtomatskim orožjem napadli zelenjavno tržnico v Atatbi, kakih 70 kilometrov južno od Alžira, ubili enajst in ranili na desetine oseb. Napadalci so zbežali pred prihodom pohcije in vojske.
^sirijska zunanja ministrica FerreroVValdner z ruskim kolegom Igorjem Ivanovom (AR)
BEOGRAD / PRED DANAŠNJIM »VELIKIM« SHODOM
Režim se je na protest bolje pripravil kot srbska opozicija
Najbolj škodljiva razhajanja med Draškovičem in Djindjičem
BEOGRAD - V srbski prestolnici narašča napetost pred današnjim protestnim zborovanjem, predvidenim za 15. uro, zlasti ker vse kaže, da so se priprav nanj bolj resno lotile oblasti kot pa srbske opozicijske stranke.
Opozicija je izgubila precej ugleda med dogovarjanjem o govornikih na zborovanju, saj ji ni uspelo prikriti globokih razhajanj med Draškovičevim Srbskim gibanjem za prenovo (SPO) in Zvezo za spremembe (SZP), v kateri je najbolj pomembna Djindjičeva Demokratska stranka (DS). V štabu SZP izpostavljajo, da so zaradi obstanka združene opozicije poslednjič privolili v ultimat SPO, DjindjiC pa je za včerajšnji Glas javnosti celo zatrdil, da mu sploh ni znan scenarij današnjega protesta, kot tudi ne, kakšen bo vrstni red govornikov.
Oblast oziroma vladajoča trojna koalicija sicer (za zdaj) ni prepovedala protestnega zborovanja opo-
zicije, zato pa se na vso moC trudi, da bi zmanjšala število njegovih udeležencev. Tega posla se je najprej lotila provladna Televizija Politika, ki že nekaj dni zapored za danes napoveduje »maraton filmskih presenečenj«, ki naj bi trajal od opoldne do opolnoči.
Socialistična stranka Srbije (SPS) se že tretji dan zapovrstjo oglaša zaradi eksplozije, ki je v torek nekaj po polnoči poškodovala hišo, v kateri je sedež njenega odbora v beograjski občini VraCar. Eksplozija je sicer razbila le stekla prostorov SPS in sosednjih hiš, žrtev pa ni bilo. Policija je še isti dan aretirala tri mladeniče, ki naj bi imeli avtomatsko puško, ob tem pa namignila, da bi takšno orožje lahko bilo uporabljeno tudi na protestnem zborovanju, za kar naj bi opozicija potem obtožila režim. Med »uspešne« priprave oblasti za protest gre šteti tudi napovedano gostovanje Draškoviča in DjindjiCa v predsinoCnji oddaji
Odprti studio. Draškovič se je nastopu odpovedal, DjindjiCu so to s prevaro onemogočili, njun napovedan nastop pa je pritegnil ogromno gledalcev, ki so seveda slišali le režimski glas resnice.
Tednik Vreme v najnovejši številki piše, da je opozicija zdaj, vsaj kar zadeva program, kljub vsem slabostim bolje pripravljena. Uskladila in objavila je politično deklaracijo, s katero se je zavezala, da bo po zamenjavi avtoritarnega režima brez vsakršnega revanšiz-ma storila vse, kar je potrebno za demokratično preureditev države.
Iz mest v notranjosti Srbije prihajajo vesti, da se privrženci opozicije pripravljajo na prihod na beograjski protestni shod. Nekateri naj bi prišli z avtobusi, drugi pa kar peš. Slednji spominjajo na izkušnje iz prejšnjih let, ko jim policija ni pustila nadaljevati potovanja z avtobusi zaradi domnevnih pomanjkljivosti na vozilih. (STA)
Petek, 14. aprila 2000
GORICA
ZDRAVSTVO / POSEG DR. BARATTIJA
V šestih letih smo prihranili 180 milijar
Nobena od dejavnosti ni bila zaprta - Rezultati gospodarnega upravljanja so razvidni
V šestih letih smo v okvira Zdravstvene ustanove na Goriškem prihranili 180 milijard lir, poprečno po 30 milijard lir letno. To je ogromna vsota, ki bi zadostovala za zgraditev treh novih bolnišnic po 300 postelj vsaka. In kljub varčevanju, so ostale vse dejavnosti, ki so delovale 1. januarja 1994. Že to je rezultat ob katerem velja razmisliti! Tako piše v daljšem sporočilu za javnost generalni ravnatelj Zdravstvene ustanove dr. Baratti ter ob tem poudarja, da so v teh šestih letih upravljanja, poleg varčevanja in težnje po izravnavi deficita, zelo intenzivno in odgovorno skrbeli za primarno dejavnost, to je javno zdravstveno oskrbo. Rezultati so dovolj vidni na številnih po-
dročjih, ki presegajo ozko področje bolnišnice.
Dr. Baratti ob tem specifično navaja področja, kjer je bil v zadnjih letih dosežen viden napredek. Tako bo po dvajsetih letih Cez nekaj mesecev vendarle dograjena bolnišnica v TržiCu, čez eno leto se bodo začela dela na objektu Janeza od Boga, ob koncu leta dvatisoC se bo popeto-rilo število ležišč v posebnih strukturah za starejše občane in paciente na okrevanju, služba oskrbe na domu zajema že danes okrog 1600 pacientov, urejena je dvanajst ur dnevno ob delavnikih in od 4 do 6 ob praznikih.
Med pomembnimi dosežki dr. Baratti navaja tudi podatek, da se je za četrtino skrajšal rok bivanja in zdravljenja v bolnišnici,
NOVICE
Menio skrbijo pozivi za služenje vojaškega roka v slovenščini
Poslanec NZ Menia se razburja zaradi dvojezičnih obvesti o vpoklicu v vojsko, na redno služenje vojaškega roka, ki jih je 17. februarja goriski občini poslalo ministrstvo za obrambo. Menia zahteva, da se omenjeni plakati, ki so tiskani tudi v slovenskem jeziku umaknejo. Ob tem Menia navaja stališče goriskega župana Valentija, ki je menda vprašal za pojasnila pristojno ministrstvo glede tiskanja pozivov tudi v slovenščini in to še preden so bila določena območja, kjer naj se na osnovi zakona 482/99 - zakon o zaščiti manjšinjskih skupnosti - izvaja dvojezičnost. Tiskanje pozivov tudi v slovenščini pomeni, tako Menia, dajah prednost slovenski skupnosti pred furlansko. Vest sporoča AN SA.
Vse o lekarnah tudi na Internetu
Na redni letni skupščini elanov Zbornice lekarnarjev na Goriškem, je bilo dr. Mariu del Torreju, dolgoletnemu predsedniku omenjene zbornice, bilo podeljeno posebno priznanje. Izročil mu ga je, v imenu upravnega sveta in elanov novi predsednik dr. Marko Rojec. Dr. Mario del Torre je bil na Čelu zbornice 27 let. Predsednik pokrajinske zbornice lekarnarjev dr. Marko Rojec sporoča, da so odprli spletno stran na internetu, kjer so na naslo-vuhttp://utenti.tripod.it/ordine farmacisti go na voljo vse informacije o umiku in dežurstvih lekarn.
Izgubljenonajdeno
V	uradu za najdene predmete, na poveljstvu mestnih redarjev, Corte San Ilario 11, hranijo, na razpolago zakonitim lastnikom, naslednje najdene stvari: ženski prstan, par naočnikov za vid, moško kolo, žensko kolo, par naočnikov za vid, prenosni telefonski aparat, kolo, motorček, Zenski dežnik, par naočnikov za vid, aluminijsko plošCo, prenosni telefonski aparat.
Prošnje do 30. aprila
Pokrajinska uprava opozarja na bližnjo zapadlost roka za vlaganje prošenj za denarni prispevek na osnovi dež. zakona št. 3 z dne 12.2.1998 in kasnejših dopolnil. Prispevki so namenjeni za delno kritje prevoznih stroškov in nakup učbenikov za dijake iz manj premožnih družin. Za prispevek lahko zaprosijo dijaki višjih srednjih šol, ki so uspešno dokončali šolsko leto 1998/99 in ki prihajajo iz družin, kjer družinski dohodek za leto 1998 ni presegal 50 milijonov lir. Rok za vlaganje prošenj poteče 30. aprila. Podrobnejše informacije nudijo po telefonu 0481/385283, 0481/385284, 0481/385208 in tudi preko posebne številke (zeleni telefon) 800252891.
Predavanje o porodu
V	pokrajinski sejni dvorani bo danes, ob 17. uri predavanje s področja zdravstva, oziroma porodništva. Govor bo o porodu. Zdravniki in osebje porodniškega oddelka bolnišnice v Gorici bodo predstavah izkušnje o razgibalnih vajah v bazenu, dr. Buffi iz porodnišnice v Poggi-bonsiju bo govoril o porodu, medtem ko bo dr. Piac ente predstavil problematiko v zvezi s carskim rezom.
Pospremili so ga v zapor
Policija je priprla 33-letnega Maria Orlanda iz Tržiča, ki je povzročil manjšo prometno nesrečo, ob prihodu policijske obhodnice pa napadel agente. Pred tem je Orlando poškodoval zvonec na bližnjem stanovanju.
kar goriško Zdravstveno ustanovo uvršča v vrh lestvice v deželnem in državnem merilu . Po navedbah generalnega ravnatelja se je bistveno zaustavil tudi trend bega pacientov. Podatki za lansko leto so naravnost spodbudni!
Podpisane so bile številne konvencije zlasti na področju preventive, podpisan protokol o sodelovanju med bolnišnicama v Gorici in Novi Gorici, uvedena obširna reorganizacija zdravstvenih struktur na terenu s ciljem boljšega usklajevanja celotnega sistema.
Kako so se ti ukrepi odražali navzven, je oskrba prebivalstva boljša, se število akutnih bolezenskih primerov povečuje? Pokazatelji za nekatera po-dorCja kažejo, da so rezultati boljši kot drugje v deželi navaja dr. Baratti in omenja ob tem manj primerov smrti zaradi srene kapi pri starejših občanih, manj rakastih obolenj na dihalih in manj samomorov.
Marsikaj bo treba še narediti, zlasti kar zadeva integracijo med bolnišnicami in teritorijem.
Ob koncu se dr. Baratti obregne ob tiste, ki ob vsaki priložnosti samo kritizirajo, so pa kratkega spomina, kako se je zdravstvo upravljalo pred slabim desetletjem, za kar je vložil tudi ovadbe sodišču in računskemu dvoru.
Generalni ravnatelj v uvodu svojega posega pojasnjuje razloge: na stalne napade ni mogoče odgovarjati samo z molkom. Podatki, ki jih navaja bodo morda le koga prepričali, da ima resnica vsaj dve strani...
V	NEDELJO
Revija Primoiska poje na Bukovju
V	nedeljo, 16. aprila bo ob 17. uri bo v Kulturnem domu na Bukovju potekal tretji koncert v sklopu revije "Primorska poje" na Goriškem. Prva dva sta bila v Gorici, oziroma Standrežu.
Na prireditvi bodo nastopili naslednji zbori, oziroma pevske skupine: Folklorna skupina "Mandrač Telmont" iz Kopra, moška pevska skupina "Kantadore" Gradin, Pevska folklorna skupina "Bistr'ške škuorke" iz Ilirske Bistrice, pevska skupina "Hrušiški fanti" iz Hrušice, ženska pevska skupina "Stu ledi", pevska skupina "Savrinske pupe en ragazoni" iz Šmarij in kot gost koncerta italijanski zbor "Villachorus" iz kraja Villa Santina.
Organizatorji letošnje, 31. revije "Primorska poje" so Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza slovenske katoliške prosvete, Zveza cerkvenih pevskih zborov in Zveza pevskih zborov Primorske. Kot soorganizator nedeljskega koncerta v Steverjanu sodeluje KD Briški grič.
GLEDALIŠČE / PO USPELEM NIZU PRIREDITEV
Danes v Tržiču zadnji predstavi v okviru 5. Srečanja malih odrov
Nastopata skupini iz Tolmina in Gorice
V občinski dvorani v TržiCu se danes zaključi 5. Srečanje mladih odrov med dijaki Goriških šol. Pobudnik Srečanja je Od-borništvo za mladinska vprašanja pri Goriški Pokrajini, ki je poverilo organizacijo društvu A. Artisti Associati iz Gorice. Sodelujejo pa Zavod za Šolstvo, Mestna občina Nova Gorica, občine Gradišče ob Soči, Gradež, Gorica v okviru projekta Ptolemej, in občina Tržič. Izvedba Srečanja je bila možna tudi zaradi gmotne podpore Fundacije Goriške hranilnice.
Uprizoritve so original-
Nova Gorica urejeno mesto
V okvira tekmovanja mesta Nova Gorica za deset najbolj urejenih mest Evrope v letu 2000 želi projektni svet Entente Florale Nova Gorica 2000 s simbolično podelitvijo 2000 lončnic spodbuditi meščane Nove Gorice za urejanje svojega bivalnega okolja. Jutri, 15. aprila, vabi župan Mestne občine Nova Gorica Črtomir Špacapan na Bevkov trg, kjer bo med 9. in 12. mo vsem, ki bi se radi vključili v akcijo z meditvijo svojih balkonov, razdelil 2000 lončnic.
ne in zanimive, zaradi izvirnosti idej pri uporabi odrskih predmetov, pri zapolnitvi oderskega prostora z gledališko kretnjo in ob interpretaciji ter izvedbi tekstov z dobro mimiko in bogatim jezikom.
Otvoritev Srečanja se je odvijala v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici, kjer sta nastopili Sola ISIT Gorica s predstavo Operazione Collant - duhovita priredba filma Blake Edwardsa Opera-tion Petticoat, in Amaterska gledališka skupina Krvavo Sonce Dijaškega doma Nova Gorica s predstavo Vampire - skupina igralcev vadi nov dramski tekst, pred občinstvom pa igrajo same sebe v vsakdanjosti svojega življenja.
Tekmovanje se je dragi dan preselilo v Gradež, kjer sta nastopili Srednja Ekonomska in Trgovska šola iz Nove Gorice s predstavo Sola na planetu Z - zanimiv pogled na dražbo, v kateri je prostor odmerjen ljubezni čedalje manjši. Draga Sola na vr-
Društvo Ars - Katoliška knjigarna, Travnik 25
Vljudno Vas vabimo na predstavitev
zbirke esejev o renesančni znanosti, umetnosti in filozofiji
/gor Škamperle ■ MAGIČNA RENESANSA
Delo bo predstavila prof. Loredana Umek
Danes, 14. aprila 2000, ob 18. uri
SLOVENSKA GOSPODARSKO PROSVETNA SKUPNOST
organizira
SREČANJE
na temo
ZAKON 482/99 IN VLOGA KRAJEVNIH UPRAV
PALAČE HOTEL KORZO ITALIA 63 - GORICA
DANES, 14. APRILA 2000 OB 18. URI
GOVORILI BODO:
BORIS GOMBAČ GAETANO VALENTI FEDERICA SEGANTI ADRIANO RITOSSA PAOLO RICHIARDI
WALTER BIRSA MARIJA FERLETIC
Predsednik S.G.P.S.-a Goriški župan Deželna svetovalka S.L.
Deželni svetovalec N.Z. Predsednik statutne komisije na goriški pokrajini Občinski svetovalec S.L. Predsednik in upravitelj koncesijskega podjetja televizijske postaje TELEMARE
SREČANJE BO VODIL:
ALEX PINTAR
ŠTEVERJAN /BIL JE STAR 71 LET
Danes pogreb gostilničarja Mirka Graunerja iz Grojne
buhom za kruhom, v Švico.
Ob povratku se je posvetil gostilni, ki so jo zmeraj upravljali družinsko. Čez kakšno leto je skromni vinotoč prera-stel v gostilno, ki so jo sčasoma preuredili v uveljavljeno družinsko vodeno gostišče, prijetno točko nedeljskih izletnikov, zlasti v poletnih mesecih. Domačini so ga poznali pod imenom Pri Mirkotu v Grojni. Dolgo let je bil elan Slovenskega gospodarskega združenja.
Jeseni je usoda ugrabila brata Franceta, ki je živel v SCednem, bole-zem pa je kmalu zatem načela tudi Mirkotovo zdravje.
ZapuSCa ženo Bruno, hčer Mirjam in sina Davida ter brata Ivana in Slavka ter sestro Anico.
Pogreb bo danes ob 14.30 iz hiše žalosti v Grojni z žalnim obredom v cerkvi v Steverjanu.
V Steverjanu se bodo danes poslovili od Mirka Graunarja, gostilničarja v Grojni. Rodil se je pred enainsedemdesetimi leti rojstni dan je dopolnil 29. marca, v Sčednem, v številni družini. Pred štiridesetimi leti so v Grojni, v kraju, ki je bil med domačini znan z imenom Malen, odprli osmico. Mirko je bil nekaj let zaposlen v goriski livarni, sočasno pomagal na domači kmetiji pa tudi v gostilni. Nekaj let pa je šel tudi s tre-
sti je bil klasični licej Dante Alighieri iz Gorice, ki se je predstavil s klasičnim delom Ecclesiazu-se - ženske v Atenah se uprejo moški nadoblasti v imenu enakosti med spoloma in med ljudmi, vendar v Aristofanovem Času (in ne samo takrat) ideje, ki so jih ženske zagovarjale so bile preveč aktualne, da bi lahko bile sprejete in uresničene.
V	sredo zvečer so se na odru Kulturnega Centra Lojze Bratuž v Gorici pomerile kar tri šolske skupine. Srednja šola Veno Pilon iz Ajdovščine in Šolski center Nova Gorica sta postavili na oder priredbi Odiseje in Hamleta. Delo Toma Stoppan da, Petnajstminutni Hamlet so dijaki priredili in prikrojili na moderni način in po merilih slovenskega jezika, ki dovoljuje besedno igro na najbolj znani frazi svetovne gledališke produkcije "Biti (ali bije moje srce) ali ne biti (stvari nimajo srca, ki bi lahko bilo). IPSS Cossar in IPSIA iz Gorice je uprizorilo delo nobelovega nagrajenca D ari a Foja: Gli imbianchini non hanno ricordi.
V	dvorani Bergamas v Gradišču ob Soči sta nastopili Škofijska gimnazija Vipava s predstavo Pigmalion, prirejena p° delu Geroge Bernarda Shawa in Gimnazija Jurija Vege iz Idrije s predstavo Mali Princ po motivih Antoinena de Saint-Exuperyja.
Danes zvečer bosta nastopili zadnji dve skupi-ni, Gledališka skupina Zvonko Gimnazije Tolmin s predstavo Poe in učiteljišče S. Slataper iz Gorice s predstavo Fanta-real.
Takoj po predstavah se bo žirija sestala in podelila nagrade za najboljšo predstavo (prvo in drugo mesto), nagradili bodo najboljšo moško in najboljšo žensko vlogo, žirija bo podelila svojo nagrado in prav tako občinstvo.
Po nagrajevanju pa se bodo vsi igralci, prijatelji, zmagovalci in drugi preselili v Zagraj, kjer bo v disku Heineken Green Stage zabava trajala pozno v noč.
Foto Bumbaca - s nad-

. GORICA/V SREDO V KULTURNEM DOMU
Srebrni jubilej kluba Skupina 75
Predstavitev zbornika in samostojne razstave črnobelih fotografij Flavia Mosettija
ŠOLA / V SREDO, 12. APRILA
Osnovnošolci z Goriškega obiskali Ljubljano
Na izletu tudi učenci iz Špetra
Okrog sto učencev petih razredov osnovnih šol z Goriškega, pridružili pa so se jim tudi vrstniki iz dvojezičnega šolskega centra v Spe-tru, je v sredo, 12. t.m. bilo na celodnevnem izletu v Ljubljani. Pobudo so tudi letos uresničili v sodelovanju z Zavodom za šolstvo iz Nove Gorice. Uradni spremljevalec je bil Emil Aberšek, seveda poleg učiteljev in predstavnikov šol.
V Lutkovnem gledališču v Ljubljani so si gostje ogledali lutkovno predstavo. Dobrodošlico jim je v imenu ljubljanske županje Vike Potočnik izrekel Peter Božič.
Na Vrhniki so pe-tošolci obiskali hišo na
Člani fotokluba Skupina ,5 letos slavijo srebrni jubi-ei' 2e jeseni seje ob jubileju Ustilo nekaj prireditev, v Sredo pa so v Kulturnem do-predstavili monografijo, ^ ponuja prerez Cetrtstolet-tleBa delovanja kluba in ki jja zelo uspešen način, skozi Ol°grafijo namreč, pred-st3vlja elane, ki so ali ki še j^eraj v tem krogu delujejo. Ublikacija je sad skupin-stcega dela, je na prijetnem ječanju v mali dvoranu kulturnega doma poudaril Predsednik kluba Silvan Pit-°u, vendar pa velja kljub te-j^u omeniti člane in prija-el)e, ki so posodili znanje in c^s> da se je lična publika-?ia oblikovala. Za besedilo le poskrbel Joško Prinčič, za Prevod tekstov v italijanšči-u° Marjan Vončina, grafično le knjigo, ki obsega nekaj ^d sto strani, opremil Sil-Vau Bevcar, lektoriral je Zo-ran Božic, tiskala pa Grafica Suiziana. Kot izdajatelja sta Uuvedena Kulturni dom in Skupina 75.
O publikaciji sta na pred-tavitvi spregovorila Bojan klaraž (kot amaterski foto-fjraf) v slovenščini in Igor evetak v italijanščini.
Maraž je svoj zanimiv po-razširil na izum fotogra-1® Pred skoraj dvesto leti, Ua različne vloge, ki so ji jo različnih časovnih raz-objih pripisovali ter na pri-S °P glede sporočilnosti.
Kljub temu, da gre za sPecificno zvrst ustvarjanja, Pd čemer igra glavno vlogo Svetloba, oziroma razporejanje in fiksiranje svetlobe ln sence na filmski trak, Preko umetnega očesa, ka-"Jere, je ob branju fotografij ^ugoče ugotoviti tudi foto-grafovo prisotnost, njegov uhovni svet, način javljanja. Pri elanih Sku-PUie 75 je skupen element
Pdmorskost".
Zelo lepo je člane fotok-Uba - v publikaciji je kar 35 /-Produkcij barvnih oziro-. a črnobelih fotografij - v alijanščini predstavil Igor evetak. Predstavitev, oziro-a °ceno je sestavil ob Postevanju osmih elemen-. °d sporočilnosti in sk-. unosti barv, do abstrakcije, tem, ki se jim avtorji podajo.	' F
Srečanje, ki se je pričelo s
krajšim nastopom dekliškega pevskega zbora 'Danica" z Vrha, pod vodstvom Patricije Valič, se je sklenilo z izročitvijo priznanj mojstroma Milenku Peganu in Rafaelu Podobniku, ki sta Skupini 75 pomagala v začetnem obdobju in v kasnejšem razvoju. Pozdrav ZSKD je prinesel Luciano Gergolet, k okroglemu jubileju pa so čestitali tudi Enzo Galbati v imenu deželnega združenja FIAT ter predstavnika fotokluba Trst 80 in krožka CIPI.
Dogajanje se je zatem preselilo v vežo Kulturnega doma, kjer je odprta samostojna razstava črno-bele fotografije "moč telesa" Flavia Mosettija. Avtorja, ki je lani prejel naslov mojstra fotografije, je predstavil Rafael Podobnik.
Foto Bumbaca - s srečanja ob 25-letnici Skupine 75.
REGATA / ODPRTA MEJA
V nedeljo spust po Vipavi od Renč do Sovodenj
Odprta meja, pobuda, ki se je porodila pred leti na Tržaškem in ki je v zadnjem času presegla ozke krajevne okvire, se bo v nedeljo, 16. t.m. preselila na Goriško. Pri pobudi Odprte meje bodo tako sodelovale vse občine na kraskem območju, od Milj do Mirna in Sovodenj. V sklop pobud, usmerjenih v preseganje meje, so uvrstili tudi kajakaški spust po Vipavi, športno rekreacijsko prireditev, ki se odvija že od leta 1992 v sodelovanju med gori ški m KK Silec in društvom Partizan iz Renč.
Rajonski svet v Pevmi bo začel z lastnimi sredstvi urejati igrišče ob župnišču
Rajonski svet za Pevmo, Stmaver in Oslavje je na ponedeljkovi seji razpravljal o programu del, ki jih bodo uresničili v letu 2000 z lastnimi finančnimi sredstvi. Predvidena sta dva zahtevnejša posega. Tako naj bi dokončali urejanje zelene površine in parkirnega prostora pred osnovno šolo, kjer je bilo že precej del opravljenih, opravili pa naj bi tudi prvi poseg za ureditev igrišča na odprtem, na prostoru pri nekdanjem župnišču. Objekt bo tako lahko služil tudi učencem osnovne šole, saj to področje meji s šolskim dvoriščem.
V ta namen bodo porabili okrog 15 milijonov lir, nam je povedal predsednik rajonskega sveta Primožič, ki je odločitev, da sami ukrepajo, podkrepil z ugotovitvijo, da s tolikokrat obljubljenim športnim centrom, ki naj bi ga zgradila občina, še dolgo ne bo nič, ker so to postavko iz finančnega načrta občine za leto 2000 črtali, oziroma prenesli na leto 2001.
Rajonski svet bo letos razpolagal s približno 22 milijoni lir ter, dodatno, še s tremi milijoni lir, ki pa so namenjeni za urejanje zelenic in cvetličnih gred.
Na ponedeljkovi seji so razpravljali tudi o sodelovanju pri pobudi "Pohod treh mostov", ki bo letos 28.maja in pri kateri sodelujejo KS Solkan, rajonski sosvet za Svetogorsko in Placuto ter rajonski svet v Pevmi. Organizacijo pohoda je letos prevzel rajonski sosvet za Svetogorsko. Podroben program športne in rekreacijske pobude, s ciljem utrjevanja prijateljstva med tremi skupnostmi, Sele pripravljajo.
Celotna dolžina reke Vipave, od izvira do ustja znaša 52 kilometrov in bi jo bilo skoraj nemogoče preveslati v enem dnevu. So se pa prireditelji zato odločili za krajši progo.
Udeleženci bodo svoje čolne potisnili v vodo pri Renčah in nato veslali za tokom vse do izliva Vipave v Sočo, niže od Rubij. Tu bodo plovila usmerili proti toku in veslali še kakih 600 metrov do mosta avtocestnega odseka, kjer se bo spust tudi končal.
Začetek prireditve je napovedan za 10. uro, približno 18 kilometrov dolgo pot pa naj bi udeleženci preveslali približno v treh urah. Pri Mirnu bo krajši postanek, kjer bo udeležence pozdravil Zupan občine Miren - Kostanjevica Martin Zlatko Marušič in kjer bodo udeležencem ponudili tudi napitek. Na cilju bosta kajakaše pričakala sovo-denjski in doberdobski župan.
Klancu, kjer je mladost preživljal največji slovenski pisatelj Ivan Cankar.
In kako bi se peljali mimo Postojne, ne da bi obiskali znamenito jamo, odprto za ogled že skoraj dvesto let? Obisk Postojnske jame je učence seveda očaral in navdušil. Zlasti tiste, ki so bili v tem podzemnem svetu, kjer je kljub temi tudi prisotno življenje, prvič.
V enem dnevu se je nabralo veliko različnih vtisov. Od doživetja v lutkovnem gledališču, do srečanja z okoljem, kjer je odraščal Ivan Cankar in še obisk naravne znamenitosti. Skratka lepo doživetje, ki bo udeležencem ostalo v lepem spominu.
J] OBVESTILA
SKD KREMENJAK prireja plesni tečaj salsa - me-rengue. Informacije in vpisovanje pri odbornikih društva, na tel. 0481-22122 ali 0481-81113, in v uradu ZSDK (tel. 0481-531495).
KULTURNO DRUŠTVO SKALA vabi na občni zbor vse člane in prijatelje v sredo, 19. aprila ob 20.00 v prvem sklicu in ob 20.30 v drugem sklicu na sedežu društva v Gabrjah.
a ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sporoča, da so izčrpane lestvice za poučevanje na nižji in višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za sledeče predmetne skupine: 013/A, 039/A, 042/A, 080/A, 081/A, 082/A in 032/C. Prošnje sprejemajo do 30. aprila. Informacije na skrbništvu in pri Sindikatu slovenske sole.
SOLSKO SKRBNIŠTVO
sporoča, da so ponovno odprti termini za rezervirani natečaj za slovenske osnovne Sole in otroške vrtce. Prošnje sprejemajo do 3. maja. Kdor je brez uspeha že obiskoval tečaj za OS lahko poskusi v vrtcih in obratno.
KONCERTI
KINO
Danes ob 20.30 v deželnem avditoriju koncert filharmoničnega orkestra ”M.Jora” in pianista Massima Gona. Koncert je v okviru sezone R. Lipizer.
IZLETI
KD DANICA priredi 6. maja enodnevni izlet na Štajersko z odhodom z Vrha. Prijave samo še do jutri, 15. t.m. pri Dolores (tel.0339/7484533) in Kristini	(tel.
0339/6299438).
DRUŠTVO KRVODAJALCEV DOBERDOB prireja 6-dnevni izlet od 28. junija do 3. julija na Sicilijo z letalom iz Ronk. Vpisovanje se zaključi 15. aprila. Informacije in prijave: Enrico Cecchini, tel. 0481/78380 ali Jože Ferletič, tel. 0481/78103.
S PRIREDITVE
SEKCIJA VZPI/ANPI
Dol-Jamlje priredi danes, 14. aprila ob 18. uri družabno srečanje pri Marjotu. Vabljeni.
KD SOVODNJE vabi v nedeljo, 16. aprila, ob 18. uri v Kulturni dom v So-vodnjah na prireditev Pomlad so naše mame, na kateri nastopajo otroci iz sovodenjske občine in od drugod.
DRUŠTVO ARS vabi danes ob 18. uri, na predstavitev zbirke esejev o renesančni znanosti, umetnosti in filozofiji Igorja Skamperleta Magična renesansa. Delo bo predstavila prof. Loreda-na Umek v Kat. knjigarni.
DRUŠTVO KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ vabi na nadaljevanje predavanja na temo Ne bojmo se staranja -osteoporoza. Predavala bo dr. Metka Rous - Jug. Srečanje bo 17. aprila ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah.
KD BRIŠKI GRIČ vabi otroke na barvanje pirhov v četrtek, 20. aprila 2000 od 15. ure dalje v Kulturnem domu na Bukovju. Prijave pri Maji (tel. 0481/884187).
KD BRIŠKI GRIČ vabi v nedeljo, 30. aprila in v ponedeljek, 1. maja v Ste-verjan na Prvomajsko slavje 2000. V nedeljo 30. aprila bo ob 9.30 spominski pohod Steverjan -Gonjače (start in cilj sta v Dvoru v Steverjanu), ob
14.30	pa se bodo odvijale igre brez meja. Od 19.00 dalje bo ples z rock band "BELLE DE JOUR".
GORICA
VITTORIA 1 17.10-18.50-20.30-22.10 "Stuart Little. Un topoli-no in gamba".
VITTORIA 3 17.45-
20.00-	22.15 "II collezio-nista di ossa". I. Denzel VVashington in Angelina Jolie.
CORSO Rdeča dvorana: 17.15-19.45-22.15 »Erin Bronkovich«. J. Roberts.
Modra dvorana: 18.30-21.45 "Ogni male-detta domenica". L Al Pacino in Cameron Diaz.
Rumena dvorana:
18.00-	20.00-22.15 »Sai che c’e di nuovo?». L Madonna.
TR2IC
EKCELSIOR 18.20-21.40 "II miglio verde". I. Tom Banks.
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D’UDINE, Ul. Faiti 13/A, tel. 530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul. Te-renziana 26, tel. 482787.
POGREBI
Danes v Gorici: ob
14.30,	Mirko Graunar iz hiše žalosti (Grojna - ul. Vallone delle Acque 2) v cerkev (ob 15.00) in na pokopališče v Steverjanu.
Danes v Tržiču: ob 10.40, Maria Fragiaco-mo vd. Gregori iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Valentina v Staran-zanu in na kremacijo v Trst.
Danes v Romansu ob Soči: ob 14.30, Olga Cal-ligaris iz hiše žalosti v cerkev in na pokopališče.
Dne 13. aprila nas je zapustil naš dragi
Mirko
Graunar
Pogreb bo danes, 14. aprila, ob 14.30 iz hiše žalosti v Grojni 2 v šte-verjansko cerkev.
Za njim žalujemo žena Bruna, Mirjam, David, bratje in sestre.
Grojna, 14. aprila 2000
CADAJACO RUOTE GORICA
TRG SAN ROCCO 7, Tel. 0481-536651
Specializirana delavnica koles in
motornih koles Dodatki in nadomestni deli najboljših znamk
c ■ A P A / A c
Poverjeni prodajalec
VAMAHA
URNIK: TOREK IN ČETRTEK od 13.00 do 20.00 ure SREDA IN PETEK: od 08.00 do 15.00 ure SOBOTA: od 09.00 do 12.30 in od 16.00 do 19.30 ure.

Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Trst
Tel.: 040/6728711 Faks: 040/6728799
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubija113
Podružnica Trst
Tel.: 040/6728711 Faks: 040/6728799

TRST / KONČANO TRIDNEVNO ZASEDANJE SVETOVNEGA ZDRUŽENJA CENTROV WTC
Ocena tfiaškega zasedanja je zelo pozitivna in se bo mestu obrestovala
Pohvalne besede predsednika Tozzolija - Dežela FJK pripravlja e-poiial
TRST - Eno najboljših, če ne celo najboljše zborovanje združenja WTCA (-VVorld Trade Centers Asso-ciation) v 31 letih njegovega obstoja. S temi besedami je predsednik in ustanovitelj WTCA dr. inž. Guy Tozzoli pohvalil Trst in organizatorje Spomladanskega zborovanja, ki je bilo v 30-letni zgodovini združenja prvič v Italiji. Poln uspeh dokazuje tudi visoka udeležba, saj je bilo prijavljenih udeležencev okrog 500 iz več kot 50 držav, po besedah bolj skromnega pooblaščenega upravitelja WTC FJK in glavnega organizatorja prireditve prof. Claudia Sam-
brija, pa je bila prireditev ena najboljših v zadnjih letih.
Predsednik Tozzoli in prof. S ambri sta na zaključni tiskovni konferenci podala zelo pozitiven obračun zasedanja in delovanja WTCA, ki se od prvih začetkov v šetdesetih letih, ko je bil Tozzoli projektant nebotičnikov dvojčkov WTC v New Yorku, kot ideja trgovanja razširilo po vsem svetu. V tem delu Evrope je po Tozzolijevem mnenju ne samo zelo lepo, zato bo imel Trst od tega zasedanja koristi na turistični ravni, ampak ima to mesto sedaj tudi priložnost, da se z uporabo elektronske trgovi-
ne začne razvijati, začenši od svojega pristanišča.
Ravno elektronska trgovina je naredila na tržaškem zasedanju WTCA pomemben korak z lansira-njem Trade Gard, ki omogoča in jamči mednarodno trgovino po medmrežju, medtem ko je Dežela FJK zadnji dan zborovanja izkoristila za napoved ustanovitve brezplačnega portala za prebivalstvo. Odbornik za industrijo, trgovino in turizem Dressi je povedal, da bo portal državljanom med drugim omogočil neposredni dostop do anagrafskih dokazil, do zdravstvenih storitev do informacij in storitev za podjetja ipd.
EU / PO OBISKU KOMISARJA MONTIJA
Rim poslal predloge v Bruselj
»Dobra« reakcija komisarja Montija na paket za razvoj juga države
BRUSELJ - Italijanska vlada je včeraj predstavila Evropski komisiji napovedani paket predlogov, ki jih je obljubila komisarju za konkurenco Mariu Montiju ob njegovem nedavnem obisku v Rimu. Gre za tri sklope predlogov: podaljšanje režima davčnih kreditov za novozapo-slene osebe na jugu države; posebna, za jug prikrojena različica zakona o davčni razbremeniti dobička, ki ga podjetnik reinvestira; nova rešitev za olajšanje legalizacije črnega dela na jugu države. Paket je včeraj italijanska delegacija - v kateri so bili ministra za delo in finance Salvi in Visco ter podtajnik v predsedstvu vlade Enrico Micheli - predala komisarju Montiju, in to skupaj s pismom predsednika vlade, ki komisarju pojasnjuje in utemeljuje predlagane ukrepe.
Rim seveda računa, da bo partija z Bruseljem čimprej končana, še posebno,
ker je bila prva reakcija komisarja Montija pozitivna. Manjkajo seveda podrobnosti, pogajanja pa bodo po napovedih hitra, kar bi Rimu omogočilo, da vključi nove posege za gospodarski razvoj na jugu države že v nov finančno-ekonomski programski dokument, ki je tačas v pripravi. Včerajšnji predstavitvi predloga je poleg Montija prisostvoval tudi predsednik Evropske komisije Romano Prodi, iz bruseljskih virov pa se je izdelo, da je D’Alema v spremnem pismu utemeljil paket s potrebo, da se po dolgih letih težke javnofinančne sanacije začne faza razvoja, v kateri bi zmanjšali zaostanek Italije v gospodarski rasti glede na ostale evropske partnerje. D’Alema je posebej zapisal, da bi se Italija tako lahko približala povprečni rasti v EU, ki bo letos 3, 4-odstotna, medtem ko se Italiji obeta 2, 5 do 2, 7-odstotna rast.
Edoardo Garrone novi predsednik mladih indushijcev
RIM - Edoardo Garrone iz Genove bil včeraj izvoljen za novega predsednika mladih indushijcev. Na vodilnem mestu bo zamenjal Emmo Marcegaglia, ki je bila na čelu mladih industrijcev Confindustrie dve mandatni dobi. Boj za predsedniško mesto je bil precej hud, Garrone pa je šele v balotaži premagal Massima Luglija iz Modene. Dobil je 106 glasov, njegov nasprotnik pa le štiri manj.
Garrone je iz Ligurije in je podpredsednik ERG.
Pordenonski sejem ima nov izvršni odbor
PORDENON - Upravni svet Sejemske ustanove v Pordenonu je izbral novi izvršni odbor, ki bo vodil delovanje sejma. Poleg predsednika Luigija Scaglie so v njem še podpredsednik Giovanni Zanolin, pordenonski župan Alfredo Pasini, predsednik Pokrajine Elio De Anna in predstavnik porde-nonske trgovinske zbornice Renzo Rosolen. Upravni svet je obravnaval tudi program dejavnosti, v katerem po pomenu izstopa E-Business Show, ki bo na "sporedu od 9. do 12. novembra letos, namenjen pa je majhnim in srednjim podjetjem, trgovcem, storitvenim in javnim podjetjem, pa tudi srednjim šolam, univerzam in ljubiteljem.
Pismo predsednika BPC delničarjem glede projekta s Kmečko banko in DB
ČEDAD - Predsednik čedajske banke Banca Popolare di Cividale S.c. a.r.l. (BPC) Lorenzo Pelizzo je poslal delničarjem pismo, v katerem jih je pred bližnjim občnim zborom (30. aprila) seznanil s strateškim projektom, v katerega sta vpleteni goriška Kmečka banka in Deutsche Bank. Ravno o tem projektu se bodo namreč morali delničarji izreči na omenjeni skupščini. Strategija čedajske banke za prihodnja leta temelji v prvi vrsti na skrbi za krepitev zavoda, zato projekt predvideva tesnejše zavezništvo z Deutsche Bank (ki bo manjšinski delničar) in prevzem Kmečke banke Gorica. Projekt predvideva oblikovanje bančne delniške družbe (Banca Popolare di Cividale S.p.A), ki bo nastala z združitvijo čedajske in goriške slovenske banke in v kateri bosta delničarja BPC S.c. a.r.l. z večinskim 70-odstotnim deležem in Deutsche Bank s 30-odstotno kapitalsko udeležbo. Predsednik Pelizzo v pismu delničarjem pojasnjuje etape pridružitve Kmečke banke, ki bo po načrtu dokončna januarja prihodnje leto.
JAVNE FINANCE / OKROŽNICA ZAKLADNEGA MINISTRA CENTRALNIM JAVNIM UPRAVAM
Amato zahteva od javnih uprav krčenje porabe, predvsem pri osebju
Javnofinančna strogost se nadaljuje - Merila za programski dokument
RIM - Dva dni po prvem opozorilu, je zakladni minister Giu-liano Amato včeraj znova posvaril pred rastjo javne porabe in, ki jo je treba nepretrgoma nadzorovati, Se posebno pri stroških za osebje. Tokratno svarilo je prišlo z ministrsko okrožnico o merilih za izdelavo proračuna 2001-03, ki je bila objavljena včeraj v uradnem listu in v kateri je zapisano, da je bilo lani kljub »ne-briljantni« gospodarski rasti mogoče učinkovito nadaljevati proces sanacije javnih financ. Pozornosti ne bo mogoče zmanjšati niti v prihodnjih letih, zato je treba obdržati »stalno akcijo omejevanja in racionaliziranja javne porabe«. Amato je sicer prepričan, da je bila dosedanja sanacija »strukturna«, toda če »želimo doseči nadaljnje programirane cilje zmanjševanja javnega dolga, je neobhodno stalno omejevanje in racionaliziranje
porabe«. Proces oblikovanja proračuna po veljavni zakonodaji - torej pred sprejemom finančnega zakona - za leto 2001 in triletje 2001-2003 »ne bo mogel biti naravnan drugače, kot v smeri nadaljnje stabilizacije javnih računov«. S tem je Amato potrdil »strogo zastavitev računov, kot se je dogajalo v zadnjih letih, z zelo pozornim preteh-tanjem posegov, in to v funkciji novega gospodarsko-finančnega programa (DPEF), ki ga bo vlada predstavila prihodnji mesec v parlamentu.
Amatova okrožnica temelji na premisi, da se letos v centralnih upravah začenja analitično ekonomsko računovodstvo, zaradi česar je mogoče določiti budžet porabe za različne agregate stroškov. Amato opozarja tudi na cilje programskega državnega proračuna za triletje 2000-03, ki med drugim predvi-
devajo znižanje davčnega pritiska glede na povprečje 1999, 2-odstotno znižanje primanjkljaja, ki ga je treba finansirati, povprečno rast porabe iz kapitala za 5% in 2-odstotno znižanje deleža tekoče porabe na bruto domači proizvod. Okrožnica se potem podrobno ustavlja pri specifičnem poglavju tekoče javne porabe, ki zadeva osebje, in pravi, da bo moralo biti število zaposelnih v državnih upravah do 31. decembra 2001 znižati za najmanj 4% glede na število iz 31. decembra 1997 kar zadeva kategorijo učiteljev nižjih Sol, za vse druge kategorije pa bo znižanje moralo doseči najmanj 3, 5%. Okrožnica opozarja vse uprave, da morajo sporočiti izrecno število zaposlenih, ki so jih imele 31. decembra 1997, gibanje tega števila v letih 1998 in 1999 (s podatkom o izhodu uslužbencev
iz delovnega razmerja in prihodu novih) in predvidevanje za gibanje števila zaposlenih v letošnjem in prihodnjem letu. Uprave bodo morale izračunati tudi dinamiko plač na osnovi veljavnih kolektivnih pogodb, zakladno ministrstvo pa dodaja, da je načrt o zmanjšanju števila zaposlenih sestavni del procesa globoke modernizacije javnih uprav, vendar ne na škodo operativnih potreb. Prav zato bo potrebna temeljita analiza funkcij oziroma nalog posamezne uprave in na tej osnovi prerazporeditev človeških resurzov za njihovo čim bolj učinkovito uporabo. Okrožnica se končuje z opozorilom, da morajo uprave preglednice z novimi poglavji porabe dostaviti centralnim uradom za proračun nepreklicno do 15. maja, in to skupaj z obrazci o položaju in gibanju števila zaposlenih.
—TEČAJNICE^
I EVRO= 1.936,27 U&
		
13. APRIL 2000	V EVRIH POVPREČNI TEČAJ	-J	
VALUTA	13.4.	12.4.	
ameriški dolar	0,9537	0,9576
japonski jen	101,09	101,11
grška drahma	335,00	334,90
danska krona	7,4497	7,4483
švedska krona	8,2895	8,2915
britanski funt	0,5999	0,6038
norveška krona	.	8,1480	8,1585
češka krona	36,472	36,455
ciprska lira	0,5748	0,5791
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski florint	257,94	258,25
poljski zlot	3,9723	3,9357
slovenski tolar	204,2289	204,1174
švicarski frank	1,5738	1,5745
kanadski dolar	1,3931	1,4018
avstralski dolar	1,5916	1,6078
novozelandski dolar	1,9109	1,9231
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
13. APRIL 2000
VALUTA
portugalski escudo
nizozemski gulden
belgijski in luksemburški frank
francoski frank
nemška marka
finska marka
španska pezeta
avstrijski šiling
irski funt
italijanska lira
nakup/prodaja 1 EVRO
200,482
2,20371
40,3399
6,55957
1,95583
5,94573
166,386
13,7603
0,787564
1936,27
OSTALE VALUTE	EVRO		
	NAKUP	PRODAJA^
ameriški dolar	0,9658	0,9507
britanski funt	0,6086	0,5966
švicarski frank	1,5886	1,5561
danska krona	7,5924	7,3060
norveška krona	7,3435	7,9695
švedska krona	8,5085	8,1015
kanadski dolar	1,4267	1,3741
grška drahma	352,35	306,70
japonski jen	105,00	98,65
avstralski dolar	1,6801	1,5695
slovenski tolar	210,46	199,62
hrvaška kuna	8,2394	7,4472
češka krona	45,052	35,205
slovaška krona	55,35	43,028
madžarski florint	298,04	242,15	_
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Zadruga zo.z.
__________TRST_________J
				
13. APRIL 2000	EVRO		LIRE	J	
VALUTA	nakup	prodaja	nakup	prodajo.
ameriški dolar	0,9654	0,9467	2006	2045
britanski funt	0,6121	0,5990	3163	3233
kanadski dolar	1,4143	1,3813	1369	1402
japonski jen	103,1340	100,6285	18,77	19,24
švicarski frank	1,5915	1,5609	1217	1240
norveška krona	8,2916	8,0927	234	239
švedska krona	8,4686	8,2639	229	234
grška drahma	334,7900	327,6887	5,78	5,91
danska krona	7,5719	7,3934	256	262
avstralski dolar	1,6230	1,5897	1193	1218
slovenski tolar	205,9861	200,6497	9,40	9,65
hrvaška kuna	7,9031	7,3066	245	_265___
FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA	EVRO	I/H_—
nemška marka	1,95583	989,998
francoski frank	6,55957	295,182
nizozemski gulden	2,20371	878,641
belgijski frank	40,3399	47,998
avstrijski šiling	13,7603	140,741
finska marka	5,94573	325,657
španska pezeta	166,386	11,637
portugalski eskudo	200,482	9,658
irski funt	0,787564	2458,555
lira	1936,27	
			
13. APRIL 2000		INDEKS MIB 30: +0,24% \	
delnica	cena € var. %	delnica	cena € vat*.
AEM	4,919 -0,54	FINMECCANICA	1,676 +0,23
ALITALIA	2,154 -0,13	GENERALI	30,990 +2,00
ALLEANZA	11,486 +0,74	MED1ASET	17,444 +0,50
AUTOSTRADE	7,520 +1,32	MEDIOBANCA	8,709 -0,40
BNL	3,690 -1,67	MEDIOLANUM	16,612 -2,86
COMU	5,252 +1,33	OLIVETTI	3,409 -1,55
BCA Dl ROMA	1,162 -	PIRELLISPA	2,771 +0,61
FIDEURAM	16,721 -0,95	RAS	11,047 +0,82
INTESA	4,148 -0,67	ROLO BCA 1473	17,185 +0,20
MONTE PASCHI	3,479 +0,63	SAN PAOLO IMI	15,314 -1,29
BIPOP CARIRE	113,350 -0,73	SEAT PAGINE GIA. 5,001 -0.4/	
EDISON	9,861 +1,11	TIM	11,374 -4,25
ENEL	4,534 +2,09	TEČNOST	3,559 -2,01
ENI	5,051 +2,70	TELECOM ITA	14,874 -0,20
FIAT	28,260 +1,54	UNICREDIT	4,348 -0,09_
1	ljubljanska banka			
		Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubija113 j	
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Stalno gledališče F-JK »II Rossetti«
Dvorana Tripcovich
Od 28. aprila do 7. maja bo Teatro Biondo Stabile iz Palerma izvajal delo »Annata Ric-ca«. Režija Pietro Carriglio. Spored: v petek, 28. in v soboto, 29. aprila ob 20.30, v nedeljo, 30. aprila ob 16.00, v torek, 2. maja ob
20.30	v sredo, 3. maja ob 16.00, 4., 5. in 6. maja ob 20.30 ter v nedeljo, 7. maja ob
16.00.
Za prihodnji prireditvi, »Annata Ricca« in »Cosa c’entra Peter Pan?« so vstopnice v predprodaji pri blagajni dvorane Tripcovich od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 in od 15.00 do 19.00 ter ob sobotah od 8.30 do
12.30,	pri UTAT Pasaža Protti od ponedeljka do sobote od 8.30 do 12.30 in od
15.30	do 19.00 ter ob nedeljah od 9.00 do
12.00.	Informacije in nakup s kreditno kartico na zeleno St. 800-554040.
Stalno gledališče La contrada
Gledališče Cristallo
Od danes, 14. do 23. aprila bo na sporedu delo, ki ga bo podala skupina Plexus T. »L’amico di tutti«. Spored: danes, 14. in jutri, 15. aprila ob 20.30, v nedeljo, 16. aprila ob 16.30, v ponedeljek, 17. aprila ob 20.30, v torek, 18. aprila ob 16.30, 19., 20., 21. in
22. aprila ob 20.30 ter v nedeljo, 23. aprila ob 16.30.
Gledališče Miela
Danes, 14. aprila ob 21.00 plesna predstava »Anima in vinile« Grup p o di danza Bonda-valli.
Jutri, 15. aprila ob 18.00 predvajanje filmskih stvaritev dvojice - Cipri in Maresco.
_____________SLOVENIJA________________
KOPER
Občinsko gledališče
V	ponedeljek, 17. aprila ob 9.30 in 11. uri gostuje SSG iz Trsta s pravljico »Ti in jaz mali Medo« v režiji Katje Pegan. Avtor pravljice je Martin VVaddell.
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
V	Četrtek, 20. (premiera), v petek, 21. in v soboto, 22. aprila ob 20.00 Pierre Corneille »Iluzija«. Priredba PDG. Režija Janusz Kiča.
Kulturni dom Nova Gorica
V	petek, 21. aprila ob 16.00 bo nastop slovenskih izseljencev iz Berlina, ki so združe-"ni v Slovensko kulturno - prosvetno in Športno društvo Slovenija. Predstavila se bo
folklorna skupina s spletom plesov raznih sIoyenskih pokrajin.
Hotel Casino Perla
Do 30. aprila nastopa španska varietejska skupina, ob ponedeljkih in torkih ob 22.30 in ob 00.15, ob petkih ob 22.00 in 00.30, ob sobotah ob 22.00 in 00.45 ob nedeljah ob
19.30	in 23.00.
Captain Hook’s Club: ob nedeljah v aprilu Fiesta latina s pričetkom ob 21.00.
Do 30. aprila ob 21.30 nastopa italijanska glasbena skupina Lella & Sius Band, ob nedeljah s pričetkom ob 19.30.
Hotel Casino Park
V	petek, 21. aprila ob 22.30 koncert skupine Sossia & Bilico.
KRANJSKA GORA Hotel Casino
Valerie & Gleb, kabaret, jutri, 15. aprila ob
21.30	in 24.00, 16. aprila ob 17.30 in 21.30.
V	petek, 21. aprila ob 22.30 koncert avstrijske glasbene skupine Opus.
V	soboto, 22. aprila ob 22.30 nastop škotske skupine The Middle of the Road.
Kabaretna skupina Diamond & Layton: 28. in 29. aprila ob 21.30 in 24.00, 30. aprila ob
17.30	in 21.30.
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
PRIMORSKA POJE 2000
Petek 14.04. ob 20.00 SEŽANA, Kulturni center Srečko Kosovel
Sobota 15.04. ob 20.00 IDRIJA, Osnovna šola
15.04.	ob 20.30 KRIZ pri TRSTU,
Dom Alberta Sirka
Nedelja 16.04. ob 17.00 STEVERJAN,
Dom na Bukovju
16.04.	ob 17.00 TRENTA, Info center TNP
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
IBsi
Gledališče Verdi
danes, 14. do 20. aprila bo na sporedu »Se-vdski brivec«. Predstave: danes, 14. aprila ob
20.3O,	jutri, 15. aprila ob 17.00, v nedeljo, 16. aPrila ob 16.00, 17., 18., 19., in 20. aprila ob
20.3o	in v petek, 21. aprila ob 16.00.
razpoložljive sedeže možnost nakupa vstopnic pri blagajni gledališča Verdi od 9.00 do l2-00 in od 16.00 do 19.00.
Kulturni dom
^anes, 14. aprila bo koncert akademskega pev-s^ega zbora »T. Tomšič« iz Ljubljane.
OPČINE
Slovensko kulturno društvo Tabor
Openska glasbena srečanja
V	nedeljo, 16. aprila, ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah bo nastop »Srednje glasbene in baletne šole« iz Ljubljane.
V	nedeljo, 7. maja, ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah bo nastop Ars Baroca Ensemble »I Piccoli cantori della citta di Trieste«.
GORICA Kulturni dom
V	torek, 18. aprila ob 20.30 koncert goriške rock skupine »I menestrelli«.
Kulturni center Lojze Bratuž
Jutri, 15. aprila ob 18.30 bo gledališče Verdi iz Trsta izvajalo Rapsodijo in Blue, Pas des Trois in Coccodrili in Abito da Sera.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	ponedeljek, 17. aprila ob 17.30 bo nastopila mlada pianistka Maia Glouchkova.
VIDEM
Gledališče Giovanni da Udine
V	ponedeljek, 17. aprila ob 20.45 bo nastopil orkester filharmoničnega združenja, dirigent Al-fredo Barchi, prva violina Števen Milenkovič.
______________SLOVENIJA__________________
NOVA GORICA Kulturni dom
V	ponedeljek, 17. aprila ob 20.15 bo v okviru glasbenega abonmaja 8. koncert, ki ga bo imel Orkester slovenske filharmonije. Dirigent Uroš Lajovic. Solist Jože Kotar - klarinet.
Primorsko dramsko gledališče
V	ponedeljek, 24. in v torek, 25. aprila ob 20.00 bo gostovala Opera in balet SNG Maribor z Rossinijevim »Seviljskim brivcem«.
DOBROVO
Grad
Hitove muze na gradu Dobrovo, 7. koncert iz cikla bo danes, 14. aprila ob 20.00.-Nastopata Maxence Larrieu - flavta in Susanna Mildonian - harfa.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
Jutri, 15. aprila ob 20.00 bo koncert pihalnih orkestrov. Sodelujejo: Postojnska godba 1808, Pihalni orkester Ilirska Bistrica in Kraška pihalna godba Sežana.
V	ponedeljek, 17. aprila ob 20.00 bo koncert samospevov in kantat na tekste pesmi Cirila Zlob-
ca skladatelja Stefana Mavrija. Koncert je posvečen 75-letnici rojstva pesnika Cirila Zlobca.
V	priredbi Glasbene matice iz Trsta in KG Srečka Kosovela je na sporedu 3. mednarodni festival kitare. V torek, 18. aprila ob 20.00 bo nastopil Marco Socias.
PORTOROŽ
Avditorij
Danes, 14. aprila ob 20.30 multimedijski projekt glasbe, plesa in videa. »Dih Življenja«. Alenka Zupan: flavta, indijanska flavta, Tanja Skok: gib.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	nedeljo, 16. aprila ob 17.00 bo koncert nagrajencev 4. državnega tekmovanja slovenskih citrarjev. Štihova dvorana.
V	Četrtek, 20. aprila ob 19.30 bo v veliki dvorani Slovenske filharmonije koncertni večer, ki ga bosta oblikovala Ana Pusar-JeriC - sopran in Andrej Jarc - klavir.
Opera balet
Jutri, 15. aprila ob 20.00 Edvvard Clug »One -Bachelorette«, Kurt Jooss »Zelena miza«.
V	ponedeljek, 17. aprila ob 11.00 VVolfgang Amadeus Mozart »Figarova svatba«.
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
Ntiramarski park in muzej sta odprta od pone-ueljka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do m.30), ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah Podaljšek od 21.00 do 24.00.
®ivsa konjušnica Miramarskega gradu: do 25. lOoija bodo na ogled »Fotografije & Risbe 1924 -Henrija Cartierja - Bressona. Ogled |Jiožen vsak dan vključno ob praznikih od 10.00
do 18.00.
kostna palaCa na Trgu Vittorio Veneto: odprt je Postni in telegrafski muzej. Ogled je možen Vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (za-Mo ob praznikih). Za vodene obiske lahko pok-'Oete na tel. (040) 364080 od 9. do 14. ure. kostna palača na Trgu Vittorio Veneto 1 (I. dad.): zgodovinska fotografska razstava »I 100 ohck sulla scienza a Trieste«.
^tazej judovske skupnosti: do 30. aprila d® ogled »Viddishland - postne karte Stednjevzhodnih evropskih judovskih skupno-^ti«. Urnik: ob nedeljah od 10.00 do 13.00 in od ;7-00 do 20.00, ob ponedeljkih in Četrtkih od 10.00 do 13.00, ob torkih in sredah pa od 16.00
19.00.
Gregorčičeva dvorana (Ul. sv. Frančiška 20,
1|; na ogled so fotografije Miroslava Janeka in lustracije Luise Tomasetig. Urnik: ponedeljek -P,etek od 9.00 do 15.00.
galerija Studio Tommaseo: »Sodobni Trst -fludgots«. Do 27. aprila razstavlja druga skupila mladih ustvarjalcev.
GP 29. aprila do 18. maja razstavlja tretja skupi-a mladih ustvarjalcev.
Nuzej Revoltella: »Giannino Marchig - tržaški imetnik v Firencah«. Do 21. maja je na ogled vesto slik in grafik. Urnik: vsak dan razen ob r ih. °d 10.00 do 19.00.
. alerija Cartesius (Ul Marconi 16): razstavlja .a°lo Pascutti. Možnost ogleda do 27. aprila in ®lcer v tednu od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do "•30. Ob ponedeljkih zaprto.
^alerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 6. junija ° razstavljala umetnica Lucia Pescador. Urnik: P 16.30 do 19.30 vsak dan razen ob sobotah in
Paznikih.
GORICA
Na gradu je odprta razstava o goriškem baroku. Odprta bo do 30. aprila vse dni razen ob ponedeljkih med 9.30 in 18.00.
Kulturni center Lojze Bratuž: do 30. aprila je na ogled razstava ob 30-letnici Primorske poje. Odprto ob prireditvah.
Kulturni dom: še danes, 14. aprila je na ogled fotografska razstava »MoC telesa«, Flavija Mose-tija. Urnik: od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do
18.00.
Kulturni dom: v ponedeljek, 17. aprila ob 18.00 otvoritev razstave goriške slikarke Laure Gruso-vin.
Galerija Ars v Katoliški knjigarni: do 30. aprila razstavlja Alfredo Locatelli. Ogled ob urnikih knjigarne.
______________ LACIJ_____________________
RIM
Papeške konjušnice Kvirinala (Ul. XXIV maja 16): do 16. junija na ogled »Sto umetnin iz Er-mitaža«. Urnik: 10.00-19.00, v Četrtek, petek in soboto 9.30-23.00. Informacije in rezervacije: 06-4747373-385.
______________SLOVENIJA__________________
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih od 11. do 16. ure, za najavljene skupine je obisk možen tudi izven urnika.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava.
KROMBERK
Grad Kromberk: do 7. maja je odprta pregledna razstava televizijskih scenografij in grafik Jožeta Spacala. Na ogled so še lapidarij in kulturno zgodovinski oddelek. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.00 do 14.00, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13.00 do 17.00 ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika.
NOVA GORICA
V Hitovem Paviljonu bo v Četrtek, 20. aprila ob
20.00	otvoritev razstave grafičnih listov in pej-saž goriškega slikarja in grafika Franca Duga. Razstava bo na ogled do 23. maja.O
VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
AJDOVŠČINA
Galerija Ajdika (Lokarjev drevored 8b): še danes, 14. aprila je na ogled razstava avtorja Janka Kastelica. Urnik: vsak dan od 8.00 do 15.00. Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): na ogled dela Ive Šubic,»Spomini, sanje«. Odprto od torka do petka med 10. in 12. ter 14. in 17. uro; v soboto, in nedeljo med 15. in 18. uro; zaprto ob ponedeljkih in praznikih. Razstava bo odprta do 30. aprila.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih
13.00	- 17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na
ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125.
DOBROVO
Grad Dobrovo: v drugem nadstropju je odprta prenovljena stalna zbirka grafik Zorana Mušica. V prenovljenem prvem nadstropju pa so na ogled viteška dvorana, kulturnozgodovinska zbirka 19. stoletja in stalna razstava »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Umik: od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto.
SNEŽNIK
Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure.
Narodna galerija: v novem krilu na Puharjevi 9 je na ogled pregledna razstava »Zakladi slovenskih cerkva«.
Slovenski etnografski muzej: do junija je na ogled razstava Ljubezen je v zraku - Ljubezenska darila v slovenski tradicijski kulturi.
TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10. do 18. ure.
TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure.
VRSNO
Rojstna hiša Simona Gregorčiča: obisk je možen kadarkoli.
NOVICE
KOŠARKA / PRVA TEKMA OSMINE FINALA KONČNICE Al LIGE
NOGOMET
Genertel najel Šveda
TRST - Tržaški rokometni prvoligaš Genertel je najel švedskega centra, 21 let starega reprezentanta Anderssona. Zamenjal bo poškodovanega Romuna Pimuana. Andersson bi lahko debitiral že jutri proti Brbcnu.
Rokometna zveza pa je medtem za dve leti diskva-lificiraloa igralca prvaka Prata Gabriellija in Taba-nellija, ki so ju zasačili na kontroli dopinga po prvenstveni tekmi v Bromu.
NBA: bliža se končnica
NEW YORK - Do konca rednega dela lige NBA je dober teden in le še dve ekipi - Ce odštejemo Detroit Pistonse, ki imajo dve zmagi prednosti pred zasledovalci - se borita za zadnje prosto mesto v končnici - Orlando Magic in Mihvaukee Bucksi. Orlando si je v Bostonu privoščil boleC poraz (95:91), ki je igralce Mihvaukeea s tesno zmago nad Clevelandom vrnil v igro za končnico. Obe ekipi imata trenutno 50-odstoten izkupiček, Štiri tekme do konca in 17. aprila Se trenutek resnice, ko bosta iz oCi v oCi najverjetneje odločala o potniku za med šestnajst najboljših. V Seattlu je gostovala ekipa Radoslava NesteroviCa in visoko izgubila. Vodstvo Supersonicsov je po nizu porazov premešalo ekipo, v prvo peterko uvrstilo tri nove igralce in med drugim s postave Črtalo ime Vladimerja Stepanije. Poteza jim je prinesla drugo zmago v zadnjih enajstih srečanjih, proti kateri so bili gostje povsem brez moči. Slovenski reprezentant je igral 23 minut, dosegel 7 točk, 5 skokov (4 + 1) in ukradel tri žoge.
Slovenija 16. maja s češko
LJUBLJANA - V okviru priprav na bližnje evropsko prvenstvo se bosta slovenska in Češka reprezentanca pomerili 16. maja v prijateljski tekmi. Srečanje bo na Češkem.
Prva točka Slovenije na SP
KATOVVICE - Hokejska reprezentanca Slovenije je v drugem krogu svetovnega prvenstva skupine B na Poljskem igrala neodločeno z Veliko Britanijo. Izid je bil 3:3 (1:1, 2:1, 0:1).
Smodiš v ZDA, ostali v ligaški končnici
LJUBLJANA - Medtem ko v slovenskih košarkarskih krogih še močno odmeva odhod obetavnega košarkarja Krke telekoma Matjaža Smodiša v ZDA, kjer naj bi iskal zaposlitev v NBA ligi, so že odigrali 8. kolo 2. dela končnice slovenske košarkarske Uge. Za prvaka: Union Olimpija - Krka Telekom 76:62 (37:33), Triglav - Pivovarna Laško 73:103 (38:45), Savinjski Hopsi - Slovan 84:75 (40:39). Vrstni red: Pivovarna Laško 46, Union Olimpija 44, Krka 42, Slovan 30, Triglav in Savinjski Hopsi 26.
Za obstanek: Rogla - Loka kava 65:74 (35:36), Kraški zidar - Maribor 93:79 (37:33), Zagorje - Helios 75:88 (36:43). Vrstni red: Zagorje 34, Kraški zidar, Rogla, Loka kava in Helios 20, Maribor 14.
Mrtvi tek Mariborčanov
LJUBLJANA - Izid 26. kroga 1. slovenske nogometne Uge: Primorje - CMC Publikum 2:2 (1:1), Potrošnik - Hit Gorica 0:3 (0:0), Feroterm Pohorje - Rudar Velenje 2:3 (1:1), Dravograd - Maribor Pivovarna Laško 0:3 (0:2), Domžale - Mura 0:0, SCT Olimpija - Korotan 0:2 (0:0). Vrstni red: Maribor Pivovarna Laško 62, HiT Gorica 50, Rudar Velenje 48, Korotan 43, Primorje 39, SCT Olimpija in Publikum 36, Domžale in Dravograd 30, Mura 29, Potrošnik 15, Feroterm Pohorje 11.
Izšla nova »biblija« alpskega smučanja
LJUBLJANA - Smuči s poudarjenim stranskim lokom (carving) so dokončno izrinile ti. suhce ah starejše smuči, temu primemo pa se je spremenila tudi tehnika smučanja. Da učitelji smučanja in vsi, ki jim drsenje po zasneženih strminah prinaša užitek, ne bi smuCah vsak po svoje, je Zveza učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije izdala knjigo Smučanje 2000 - Tehnika alpskega smučanja. Pri pripravi knjige, ki je ena prvih tovrstnih na svetu in v kateri so določene smernice smučanja z geometrijsko novimi smučmi, je sodelovala slovenska de-monstratorska vrsta, razdeljena pa je v tri poglavja. Demonstratorji Sandi Murovec, Boštjan Gašperšič in Peter Sitar so obdelali vadbo tehnike, Gorazd Janko se je posvetil tekmovalnemu smučanju, Rado Pišot pa uCenju otrok. (STA)
Hokej in-line: državno prvenstvo tudi v Sloveniji
LJUBLJANA - Po zaslugi SD Polet v zamejstvu že dobro poznamo novo hokejsko zvrst in line, saj opensko društvo v tej športni panogi že nekaj let sodeluje v najvisji italijanski ligi. Hokej na rolerjih ali in-line hokej pa se je zadnja leta prijel tudi v Sloveniji, zato se je pri Hokejski zvezi Slovenije ustanovila sekcija za tovrstno igro, ki bo letos prvič izvedla državno prvenstvo. Na turnirjih po Sloveniji, ki se bodo zaCeh ta konec tedna in bodo trajali do začetka julija, se bo predstavilo veC kot 35 ekip in blizu 280 igralcev v različnih starostnih kategorijah. Pri elanih je prijavljenih 21 ekip.
Tižaški Telit je v Rimu zamudil lepo priložnost
V drugem polčasu slab met in preveč izgubljenih žog Adecco (Rusconi 25) zmagal v Pesaru - Spet v nedeljo
Adr Rim - Telit 63:52 (31:27)
ADR: luzzolino 13 (3:4, 2:7), De Pol 5 (1:2, 1:2), Tonolli 8 (4:8), Rossini (0:3), Ambrassa 8 (1:2, 2:4), Kidd 10 (5:10), Cessel 8 (4:5), VVilliams 11 (3:5, 1:4). Fiacco in Ferroni nista igrala. Trener: Calvani.
TELIT: Marič 14 (2:7, 3:7), Giannotzakos 5 (1:4, 1:4), Jovanovič (0:1), Casoli, Bullara 8 (1:2, 2:5), Rovvan 11 (3:11, 1:1), McRae 5 (2:7), Podesta 9 (4:12). Palombita in Laezza nista igrala. Trener: Ban-chi.
Sodnika: Facchini-Fi-lippini. Met za tri točke: Adr 6:17, Telit 7:17; Skoki: Adr 37, Telit 33; prosti meti: Adr 3:9, Telit 5:7.
RIM - Tržaški Telit tudi v »play offu« nadaljuje s slabimi nastopi na gostovanjih. SinoCi so Tržačani verjetno zamudili lepo priložnost, da bi v prvi tekmi osmine finala odnesli zmago iz Rima. Se šest minut pred koncem je bil rezultat izenačen (44:44), v zadnjih minutah pa so Banchijevi fantje povsem odpovedali. Tržačani so v drugem delu izgubili veliko število žog v napadu, slab dan pa so imeli tudi v metih, saj žoga nikakor ni hotela iti skozi obroC. Skoda, saj so zaceli izvrstno (10:0 z Maričem in Rovvanom v ospredju) in vse do polovice prvega polčasa tudi prepričljivo vodili. Adr je prvič povedel Sele pri rezultatu 25:23 po de-lenm izidu 6:0, ko sta Rimljane držala na površju samo strelca luzzo-
lino in VVilliams. Pomembne delež pa sta prispevala tudi rezervna igralca Rossini in Cessel, tako da je ADR konCžal polčas s štirimi točkami prednosti. V začetku drugega dela je Telit z delnim izidom 5:0 (Podesta in Maric) napovedal novo ofenzivo, ki pa se je končala pri 44. točki. Tedaj so Rimljani dosegli delni izid 11:0 in minuto 55 sekund pred koncem povedli s 55:44.
Tudi na ostalih igriščih so prevladali gostitelji razen v Pesaru, kjer je nekoliko presenetljivo zmagal milanski Adecco, za katerega je center Rusconi dosegel kar 25 točk, AmeriCna Respert pa 24. Benetton je tesno premagal Pepsi predvsem po zaslugi ne-
Telitov Grk Giannouzakos
zadržnega Edneya (29 točk), za Pepsi pa je Marko Tušek dosegel 13 točk. Viola iz Reggio Ca-labrie (Ginobili 21, Mon-tecchia 19, Thompson
15) je v drugem delu strla odpor Vareseja (Mene-ghin 14, Santiano 11). Najbolj gladko zmago je dosegel Montecatini (Scarone 17, Slater 15, Niccolai 14, Lončar 12, Chiacig 10) z 21 točkami prednosti nad Miillerjem (Bullock 18, Beri C 16).
Ostali izidi prvih tekem osmine finala: Ducato Siena - Lineltex Imola 93:80 (49:42), Zucchetti Montecatini -Miiller Verona 88:67 (37:34), Scavolini Pesa-ro - Adecco Milan 83:85 (42:47), Benetton Treviso - Pepsi Rimini 84:80 (42:37), Viola Reggio Calabria - Roo-sters Varese 75:63 (31:32). Povratne tekme bodo v nedeljo, morebitna tretje teme bodo v sredo, 19. aprila.
Četrlolicjaš Calais finalist v Franciji
V pokalu izločil Bordeauxa
MADRID - Poleg Italije, kjer sta se Lazi o in Intel razšla z 2:1, se zaključna dejanja pokalnega tek®0' vanja odvijajo tudi drug00 po Evropi. Prava senzacij3 se je zgodila v Franci]1’ kjer se bosta v finalu p°' merili ekipi Nantesa in C0-trtoligaš Calais, povsem amaterska ekipa iz jug3 Francije. Nantes, branil®0 naslova, je z 1:0 premaga Monaco, Calais pa je v p°' daljških s 3:1 ugnal kal aktualnega francoskega prvaka Bordearoca.
Barcelona je po kat®' strofi v ligi prvakov 5 Chealsejem (1:3) in nato v domačem prvenstvu z Mallorco (0:3) doživela S® en ponižujoč veCer. Atlet1' co Madrid, ki v državnem prvenstvu zaseda pr®0' zadnje mesto na lestvici-jo je premagal s 3:0.
_____PARIZ / ZDAJ PREVLADUJE ZMERNI OPTIMIZEM__
Ronalda uspešno operirali
PARIZ - Brazilskega nogometaša Ronalda, ki se je hudo poškodoval na finalu italijanskega pokala med Laziom in Interjem, so včeraj pozno zvečer operirah v Parizu. Pregled pri dr. Gerardu Saillantu, ta je Ronalda operiral že novembra lani, je potrdil, da si je brazilski as spet strgal kolenske vezi v desnem kolenu. Operacijo je izvedel sam dr. Saillant. Trajala je dobri dve uri in je po besedah zdravnika popolnoma usplea. Rehabilitacija bo trajala sedem do osem mesecev.. Pred operacijo je Ronaldo izrazil prepričanje, da se bo spet vr-
ATLETIKA / LETNO NAGRAJEVANJE FIDAL NAJBOLJŠIH DEŽELNIH ATLETOV
Med nagrajenci tudi slovenski atleti
Priznanje prejeli naraščajnica Biserka Simoneta in veterana Fabio Ruzzier in Nadja Pečar
Konec prejšnjega tedna se je v konferenčni dvorani goriškega Espo-mega odvijalo nagrajevanje najuspešnejših deželnih atletinj in atletov pretekle sezone. Po pisnih pozdravih predsednika državne federacije Giannija Gole, deželnega predsednika Conija Emilia Felluge in predsednika dežele Roberta Antonioneja ter številnih prisotnih gostov, med katerimi sta bila tudi predsednik goriske pokrajine Giorgio Brandolin ter goriški župan Gaeta-no Valenti, je predsednik deželne atletske zveze Romano Isler podal letni obračun, ki žal ni mogel mimo velikih ekonomskih problemov, ki delno onemogočajo boljše delovanje federacije same, predvsem pa društev, ki večkrat in v vse večji meri delujejo samo po zaslugi ljudi, ki brezplačno žrtvujejo svoj čas. Prav tem ljudem, ki
delujejo v ozadju samo zaradi velike ljubezni do kraljice športa, se imamo zahvaliti, da je naša dežela, kljub svoji majhnosti, ena najuspešnejših v Italiji na atletskem področju, saj iz njenih vrst vsako leto prihajajo novi atleti, ki polnijo vrzeli v vrstah raznih državnih reprezentanc. V lanski sezoni je kar 27 atletov iz FJK obleklo dres državne reprezentance. Med njimi tudi hitroho-dec Fabio Ruzzier, ki je julija meseca nastopil na svetovnem prvenstvu master v angleškem Ga-tesheadu.
Med nagrajenimi v Gorici je bila tudi na-raSCajnica Biserka Cesar, ki je lani dosegla najboljšo deželno znamko z novim kopjem, (39, 33 m). Za njo je bila na vrsti Lonjerka Nadja PeCar Milano, ki je v kategoriji master W50 osvojila državni naslov v krosu, končno pa je bil nagrajen
še njen sosed, hitroho-dec Fabio Ruzzier za državni dvoranski naslov v hoji na 3000 m v
razdalji 20 km v Gate-sheadu, kjer je osvojil tudi srebrno kolajno med posamezniki ter brona-
kategoriji M45 ter za sve- sto kolajno na 5 km. tovni ekipni naslov na (T.Ruc)
nil na nogometna igrišča. V Ronaldovem taboru j® po sredinih solzah prevla-doval včeraj optimize®. Optimist je tudi Lazi°v zdravnik dr. Andrea Caffl' pi, ki je skupaj z Interj0'0111 kolegom na Olimpi00 takoj priskočil na pon®0 nesrečnemu nogometašu. »Nobenega dvoma ni, 03 se bo Ronaldo vrnil in še pred iztekom leta«, r dejal Čampi, ki je tudi pj®" prican, da je treba vnovič' no poškodbo Ronalda p® pisati naključju in smo11; ne pa preuranjeni vrnip0 na igrišče. »Za poškodb® take vrste je Ronaldo po®' val dovolj Časa. On je i®3 di in močan, zato si bo g0" tovo opomogel«, je de]31 Čampi.
Ronaldova poškodba j® seveda Se najbolj odmeval® v Braziliji. Selektor tamkajšnje reprezentanc® Wanderley Luxemburgo J® takoj poletel v Pariz, tis pa se je o dogodku na Stroko razpisal. Prevladuj® mnenje, da je Ronaldo pr®" veC krepil mišičevje. B®' zilskii ortoped Mois®5 Cohen je dejal: »Odkar j® zapustil Brazilijo ni spr® menil edinole zobovja. R° naldo, ki je igral za PS Eindhoven in tisti, ki J® stopil na igriSCe v Ri®u; sta dve povsem razlicn1 osebi.«
Interjev predsedm Massimo Moratti je potrdi1 vso podporo kluba Braz® cu: »Ronaldo ima v se® veliko moralno moC in lZ' redno voljo. Zato sem PJ®' prican, da bo Se igral. N]®' gova poškodba je preš®®3 vest svet, ker je Ronald0 po svoji naravi zelo prilj® bljen«.
Da je temu tako je potr dila tudi anketa, ki jo j® pripravila neka milanska televizijska družba, po k3' teri je Ronaldova poškodba spravila v jok 66% itadjj® skih mater, ki so preko TV ekranov spremljale sredin0 tekmo.
ŠPORT
Petek, 14. aprila 2000
NOGOMET / MLADINCI
ODBOJKA / V NEDELJO DEŽELNI FINALE »DEČKOV«__ KOŠARKA
Zarja Gaja korak od naslova!
Costalunga - Zarja Gaja 0:3 (0:1)
STRELCI: Grgič, Strajn in Babudri
ZARJA GAJA: Bergagna, Mase, Zomada, Križniancič, Kapun, Altarac, M. Grgič, Manzin (Babudri), Berce,
Strajn.
V	zaostali tekmi prvenstva mladincev so člani združe-j}6 ekipe Zarja Gaja dosegli nadvse dragoceno zmago, ki jim na stežaj odpira vrata do naslova pokrajinskih pr-vakov. Z osvojenimi točkami so namreč fantje na vrhu lestvice spet prehiteh Pro Romans, naslov pa jim ne more Uiti, če bodo v jutrišnjem (sicer težkem) derbiju zadnjega Kola ob 16. uri v Repnu premagah Se Vesno.
Costalunga je na lestvici četrta, vendar so jo igralci 2arje Gaje zlasti v drugem delu povsem nadigrali. Prvi Polčas je bil slab. Berce je zastreljal enajstmetrovko (Zarja paja jih je imela letos na razpolago enajst, zgrešila pa jih )e kar sedem), omembe vreden pa je le zadetek Martina Grgiča po lepo izvedenem prostem strelu.
V	drugem delu je Zarja Gaja zagospodarila na igrišču, Gostalunga sploh ni prišla do izraza in dva dodatna za-uotka sta bila logična posledica premoči gostov.
NAJMLAJSI
Zaija/Gaja - Esperia 0:0
ZARJA/GAJA: Slavec, BemetiC, Ota, Claudio, Siccardi jP’Oronzio), Mihe, Franco, Talozzi, Batti, Carli (Ghezzo), "erossa.
IZKLJUČEN: Bemetič.
Vzhodnokraski enajetrici bi kmalu uspel lep podvig Proti tržaškemu tekmecu, ki zaseda visj položaj od »ru-Uieno-modrih«. Tekma je bila na oko dopadljiva in Alta-tacevi varovanci so prikazah dober nogomet, zmaga pa Se Uikoli ni bila tako dosegljiva kot tokrat. V prvem polčasu s° naSi imeli nekaj več od igre in potisnih
nasprotnika na svojo polovico, v drugem polčasu pa se stanje na igrišču ni bistveno spremenilo, le da Esperia je nekoliko strnila svoje vrste in se večkrat pojavila pred domačimi vrati, ki pa so ostala do konca tekme nedotaknjena. Zarja/Gaja je imela tudi zvrhano mero smole, saj je Vratnica preprečila zadetek in zmago. Na koncu
moramo pohvaliti prav celotno enajsterico, ki se je srčno borila in dokazala, da spada med boljše, čeprav končni ^tstrd red tega ne kaže. Sredina tekma je bila tudi zadnja 'ntošnja za združeno ekipo »najmlajsih«, ki se mora tako ^dovoljiti z uvrstitvijo na sredini lestvice, (-d.gr.-)
V San Giovanniju al Natisone za naslov tudi Val Kmečka banka in Sloga Multinvest
V polfinalu vdovci proti VBU, slogaši pa proti Futuri
Na deželnem odbojkarskem finalu za dečke (letniki od 1984 do 1987) v kraju San Giovanni al Natisone bosta letos nastopili kar dve, slovenski Sesterki. Barve goriske pokrajine bo namreč branil Val Kmečka banka, tržaške pa Sloga Multinvest. V dopoldanskih polfinalnih srečanjih se bodo va-lovci pomerili z videmskim VBU, slogaši pa bodo igrali proti pordeno-snki Futuri.
Valovci na Goriškem v sodelovanju s Sočo že dolga leta vedrijo in oblačijo na mladinskem področju. Ista ekipa je na deželni fazi nastopila tudi lani in osvojila končno drugo mesto, v finalu pa izgubila z Rojane-sejem. Večina igralcev pripada letniku 1984, skoraj vsi pa so pred dvema tednoma sodelovali tudi na deželnem finalu za mladince. Skupina je torej »zrela« za naslov, čeprav njena naloga ne bo lahka, saj razpolaga VBU s precej visokimi igralci (trenira jih Marcello Levatino), ki znajo dobro servirati v skoku.
Brez manjvrednostnih občutkov se v San Giovanni podajajo tudi slogaši, čeprav jedro ekipe sestavljajo neko-
liko mlajši igralci. Nasprotnik varovancev trenerja Peterlina, ki so na Tržaškem premagali kar številčno konkurenco, bo pordenoska Fu-tura. Njen glavni adut je zlasti visoki center Radin, Futura pa ima tudi dobrega podajača. Slogaši sz zadnje dve leti osvojili naslov deželnih prvakov med naraščajniki, to se pravi, da imajo tudi oni vse možnosti, da se izkažejo na nedeljskem četvero-boju.
Spored:	9.30 Val
Kmečka banka - VBU; sledi Sloga Multinvest -Futura; 15.30 za 3. mesto; sledi za 1. mesto.
Istočasno se bo v Rivi-gnanu odvijal tudi deželni finale za »deklice«, a Zal brez slovenskih finalistov. Tržaško pokrajino bo zastopala Altura, go-riško pa Torriana. Ostala finalista sta Chions (PN) in II Pozzo Pradamano (UD).
2. MOŠKA DIVIZIJA
Volley Club - Multinvest 1:3 (25:16, 22:25, 18:25,15:25)
MULINVEST: Gibi, Furlan, Jozza, Kosmina, Negrini, Peterlin, Schart, Stopar.
Ta tededen so odigrali še zaostalo tekmo iz prejšnjega kola. NaSi
odbojkarji nisi začeli najbolje: slab sprejem je pogojeval igro, ki je bila na mreži preveč predvidljiva, in Volley Club je z veteranom Mateuc-cijem na čelu zasluženo osvojil prvi set. V nadaljevanju pa so se stvari povsem spremenile. Dokaj izenačen je bil le še drugi set, v preostalih dveh pa so se igralci Mulitnvesta dobesedno razigrali. Zelo ostro so servirali, dobro branili in izvedli celo serijo kombiniranih napadov tako iz prve kot druge linije, in Volley Club je moral priznati njihovo premoč. Tekma sama pa je mladim mulintve-stovcem prav prišla kot odličen trening pred nedeljskim deželnim finalom prvenstva dečkov, v katerem nastopa celotna ekipa. (INKA)
Selektorja še izbirata
Pokrajinski selektor Mitja Kušar in njegova pomočnica Tanje Čeme sta še zožila seznam kandidatk za nastop na odbojkarski Trofeji pokrajin za na-raSčajnice. Selekcija šteje trenutno šestnajst igralk, dvanajst od teh bo nastopilo na turnirju, tri pa bodo rezerve. Slovenskih igralk je kar enajst, kar nas ne sme čuditi, če vemo, da sta finalista pokrajinskega prvenstva Kontovel in Sloga. Seznam: Coretti, Pecchiari, Mazzucca (vse Sloga), Se-mec in Pugliese (obe Bor), Vitez, Pertot, Stoka, Lisjak, Sossi, Kapun (vse Kontovel), Coglievino, Robolotti in Cosolini (vse Pallavolo Trieste), Chiapperin (Vol-ley club), Dapiran (Virtus). Prihodnji trening bo v nedeljo na Proseku od 15. do 17. ure.
Dom Mark in Breg Graphart že drevi
Oboji lahko zmagajo
Dve tekmi košarkarske D lige bosta že drevi. V rdeči skupini za napredovanje bo Dom Mark gostoval v Fontanafreddi, ki je zadnja na lestvici s petimi točkami (eno točko ji je odvzela disciplinska komisija) oziroma tremi zmagami. Domovci, ki so boje v tej skupini začeli zelo obetavno, so nekoliko popustili, pri čemer pa je treba reči, da napredovanje v nobenem primeru ni sodilo med društvene cilje. Pričetek tekme bo ob 21.15.
Breg Graphart bo igral v Foljanu proti Isontini, ki v rumeni skupini za obstanek zaseda zadnje mesto. Za Brežane je to lepa priložnost, da se z vnovično zmago še bolj oddaljijo od dna lestvice. Pričetek ob 21.15.
Izgubil tudi prihodnji tekmec Bora Radenske
Poleg Bora Radenske, ki je izgubil proti Ron-chiju, so v sredo odigrali še nekaj tekem rednega, 30. kola košarkarske C2 lige. Med drugimi je poraz doživela tudi Servola-na, prihodnji Borov tekmec. Izidi: Codroipese -CBU Videm 78:85, SGA -Taglaimento 72:55, Ser-volana - Itala San Marco 53:74, San Daniele - Porc-via 90:80.
Odbojkaiji Mirne Eurospin napredovali v D ligo
Z zmago v vnaprej igrani tekmi zadnjega kola prvenstva 1. moške divizije na Tržaškem je Sloga Mirna Eurospin dosegla napredovanje v deželno D ligo. Varovanci trenerja Edija Božiča so se pomerili z zadnjeuvrSčeno Trie-stino Volley, vendar- je bila proti njej imperativ zmaga s 3:0, ki so jo v sredo zvečer v Repnu tudi dosegli (25:6, 25;12, 25:10). O tekmi bomo Se poročali.
ODBOJKA / POKRAJINSKA PRVENSTVA NA GORIŠKEM
V D ligo sta napredovala Cormons in Azzurra
igrana Terpin v zadnjem kolu presenetila Intrepido - Uspeha Valovih deklic in naraščajnic, toča za Tiskarno Budin
1. MOŠKA DIVIZIJA
Prvenstvo se je končalo, napredovanje v D ligo pa si je za-gotovil Volley Balla Cormons, Kr je prav v zadnjem kolu odi-8rsl in zmagal na odločilni tek-proti drugouvrščenemu ronsekmu ACLI-ju.
Intrepida - 01ympia Agraria Terpin 0:3 (16:25, 20:25, 19:25)
OLVMPIA AGRARIA TER-PlN: Hlede, L, M. in P. Komjanc, Terpin, Sfiligoj, Dor-
Mucci, Parisi, Frandoli
Kljub temu, da je bila posta-Va iz Mariana na lestvici višje ed 01ympie same, so jo gostej “tez večjih težav premagali, fantje 01ympie zaključujejo fako prvenstvo z gladko zma-p' Gostje so namreč igrali ze-e sproščeno, brez napetosti, s Urrier je postala njihova igra 2elo učinkovita. Intrepida se sploh ni upirala in je mogla Sa&io priznati premoč 01ym-Pie.
Ostala izida 20. kola: Acli Koncili - Cormons 1:3, Torriana ' Turriaco 1:3.
Končni vrstni red: VB L Cor-jttons 50, ACLI Ronchi 49, In-Jppida 35, 01ympia Agraria terpin 27, BCC Turriaco 16, G°niet Torriana 3.
1. ZENSKA DIVIZIJA
Tudi to prvenstvo je konča-^ čeprav je treba odigrati še Kakaj zaostalih tekem. V D ligo l® napredovala goriska Azzurra.
Cormons - 01ympia Multi-?®rvice 1:3 (21:25, 25:23, 20:25, ^6:25)
OLVMPIA MULTISERVICE:
Černič, Sfiligoj, Braini, Perše, Carrara, Corsi, Saveri.
Kljub zmagi je bil zadnji nastop deklet bolj slab. Krmi n je zadnji na lestvici, tako da je bil nastop precej lahek in nezahteven. Gostinje pa niso igrale dovolj zbrano, tako da so celo izgubile niz. Bolj skromni igri pa je treba tudi pripisati dejstvo, da je bila to zadnja tekma prvenstva in se pojavljata tudi fizična in psihična utrujenost. Vazno pa je, da niso dekleta izgubila te zadnje tekme, čeprav ni bila bistvenega pomena.
Ostali izidi 20. kola: Villesse - Pieris 3:0, Cpariva - Grado 0:3, Azzurra - Val Matrix bo
19.4.
Nepopolni končni vrstni red:
Azzurra 36, Villesse 33, Grado 32, ACLI Ronchi 28, Pieris 26, 01ympia Multiservice 22, Val Matrbc 19, Lib. Capriva 12, VB L Cormons 2.
DEKLICE
Romans - Val M.T.I. 1:3 (25:20, 16:25, 22:25, 18:25)
VAL M.T.LSimcic, Del Fab-bro, Plesničar, Devetag, Visin-tin, Colla, Branca, Fisher
Valovke so v gosteh premagale Romans brez večjih težav. Začetek je bil sicer malo negotov, saj so nasprotnice presenetile in osvojile tako prvi niz. Gostinje pa niso popustile in zaigrale zbrano. Tako so igrale vse do konca in osvojile zmago, ki ni bila od durgega niza naa-prej nikoli pod vprašajem. Sicer bi lahko v igri sami pokazale kaj več, treba pa je tudi upoš-
tevati, da je bil na klopi odsoten trener. Posebno sta se v napadu izkazali Del Fabbro in Simčič, v obrambi pa Devetag.
Ostali izidi 20. in 21. kola: Farra - Staranzano 3:1, Torriana - K2 šport 3:0, Staranzano - Pieris 3:0; K2 šport - Ronchi 0:3, 01ympia Tiskarna Budin - Farra 0:3 brez boja, Pieris - 01ym-pia Tiskarna Budin neodigrana.
Vrstni red: Comet Torriana 39, BCC Staranzano in Val MTI 35, Farra 29, ACLI Ronchi 28, Pro Romans 26, K2 šport 10, Lib. Capriva 9, 01ympia Tiskarna Budin 8, Pieris 3.
NARASCAJNICE
Val Kmečka banka - Alloys Tržič 3:0 (25:14, 25:13, 25:8)
VAL: Miklus, Branca, Fischer, Vescovi, Bastiani, Safro-nova, Peteani, Colla, Degano, Pavšič, Lavrenčič.
Postava iz Tržiča je tehnično precej slabša od Valove, zato ni bil nastop zelo zahteven. Važno je, da se niso dekleta nikoli prilagodila nižji ravni svojih nasprotnic ampak so držale ritem igre zelo visok, previsok verjetno za dekleta iz Tržiča.
Med tekmo so imele možnost igrati tudi najmlajše, ki so se prav tako tudi izkazale. Pohvala pa gre predvsem Martini Degano, Karen Peteani in Barbari Colla.
01ympia Tiskarna Budin -Azzurra 2:3 (12:25, 5:25, 25:13, 25:21, 7:15)
OLVMPIA TISKARNA BUDIN: Černič, Terčič, Brumat,
Karpets, Mervig, Gradnik, Breganti, Laurenčič
01ympia je začela bolj slabo v prvih dveh setih, ki jih je izgubila zaradi negotove in slabe igre. Predvsem drugi set je bil porazen. V tretjem pa so se dekleta prebudile in zaigrale odločneje. Predvsem so bili učinkoviti dobri servisi Laurenčičeve. Po osvojitvi tretjega niza so bile domačinke spet v igri in so osvojile tudi četrti niz.
Mogoče bi bilo osvojiti tudi tie-break, vendar se je tu pokazala boljša fizična kondicija nasprotnic, ki so tako odnesle dve točki.
Ostali izidi 18. kola: ACLI Ronchi - Villesse 3:0, Intrepida
-	Pro Romans 0:3, Farra - Torriana 3:2, Val Kmečka banka -Alloys Tržič .
Vrstni red: BCC Staranzano 45, ACLI Ronchi 42, Farra 33, Comet Torriana 31, Val Kmečka banka 29, Pro Romans 28, Azzurra 24, Lib. Villesse 13, 01ympia Tiskarna Budin 7, Intrepida 6, Alloys Tržič 3.
POKALCORAG
Izidi: Capriva - Azzurra 1:2, Lucinico - Capriva 2:1, Azzurra
-	Lucinico 1:2, Cormons - Grado 1:2, Capriva - Farra 2:1, Soča - Ronchi 1:2 (24:26, 23:25, 25:21), Grado - Azzurra 3:0, Capriva - Soča 2:1 (25:11, 23:25, 25:23).
Vrstni red: Grado 16, Cormo-pns 13, Farra 9, Azzurra 8, Li-bertas Capriva in ACLI Ronchi 6, Soča in Lucinico 4, Adreia-volley 2.
Danes igra za vas Totocalcio
Bori - Lecce	I
Cagliari - Reggina	1
Inter - Juventus	1 X 2
Parma ■ Venezia	1
Perugia - Piacenza	I	2
Roma - Bologna	1	2
Torino - Milan	1 X 2
Acireale - Messina	1
Ascoli-Ancona	X
Avellino - Juve Slabia	1	X
Lecco-Siena	1	X
Spal - Varese	X
Triestina - Padova	1
Fabio Sambo (letnik 1969) je začel z nogometom pri 10 letih kot ciciban pri Sovodnjah, že leto kasneje je prestopil h goriškemu Audaxu in pri 15 letih je zaigral kot naraščajnik pri Pro Gorizii. Vrnil se je k Audaxu in leta 1992 prestopil k Sovodnjam, ki je tedaj nastopala v 2. amaterski ligi. Tri leta je miroval zaradi prometne nesreče. Pri Audax je spet zaigral v 2.AI, pri Sovodnjah pa v promocijski ligi. V tej sezoni igra z Mladostjo v.l. AL. Fabio je bil tudi član pokrajinske reprezentance 2. in 3. AL, ki je osvojila deželni naslov, z Audaxom je bil tudi prvak under 18 in v 3. AL. Prejšnji teden je Marko Ota pravilno napovedal 10 izidov.
Fabio
Sambo
Obvestila
MLADINSKI ODSEK SPDT organizira v nedeljo, 16. aprila izlet namenjen osnovnošolcem v naravni rezervat »Isola della Gona«. Zbirališče je ob 8.30 v glavni veži avtobusne postaje v Trstu. Prijave in informacije lahko dobite v uradu ZSSDI (tel. 040-635627) ali pa pri Maksiju Kralju (tel. 040-575250) v večernih urah.
SK BRDINA vabi člane in simpatizerje na zaključni večer. Srečanje bo danes, 14. aprila 2000 ob 20.30 v Domu Brdina na Opčinah.
SK DEVIN priredi v nedeljo, 16. aprila 14. tradicionalni pohod »Memorial Mirko Škabar« iz Praprota do Repna. Zbirališče v Praprotu od 8.30 do 10. ure. Za povratek nazaj v Praprot bo poskrbljeno z društvenima kombijema.
št. 26
PRIMORSKI 15. oktobra
PES je zaCel izhajati v TrsW i 1999, njegov predhodni* STRAN MLADIH pa jeseni 1998.	.,
Tiskamo ga v tiskarni v ul. MontecchiO' Zanj že od vsega začetka skrbi -Boštjan, Igor, Ivana, Jana, Poljank^ in Sara, katerim sta se pridružila Jan in Luka..
e-mail: primorskipes@katamail. com.
PETEK, 14. APRILA 2000
■ II
zamejske študente v Ljubljani
Odločili smo se, da poizvemo, kaj se dogaja z zamejskimi študenti v Ljubljani. Izvedeli smo, da imajo svoje društvo, ki deluje že celih pet let, da so izredno aktivni, in da njihova dejavnost še posebno zaživi spomladi. O tem in še o marsičem smo se pogovorih s predsednikom IZZE, se pravi s študentom arhitekture, Danjelom Toscanom.
Kaj pravzaprav pomeni IZZA?
IZZA je kratica za Društvo izseljenskih in zamejskih študentov. Izza šteje več kot pet-deset članov, med njimi je nekaj Hrvatov, nekaj Madžarov, nekaj Avstrijcev, nekateri prihajajo iz držav bivše Jugoslavije, imamo pa tudi člane iz oddaljene Argentine, iz bližnje Gorice, večina pa nas je kot ponavadi iz Trsta. Pred leti smo imeli tudi Beneške Slovence. Vsako leto priredimo občni zbor, na katerem izvolimo odbor. Tudi njegova sestava odraža našo mednarodnost, čeprav nas je v njem največ Tržačanov. Podpredsednik Christian Volpi, blagajnik David Vesnaver in jaz smo iz Trsta; tajnica pa je Ivana Durašin, ki je sicer hrvaška študentka.
Kdaj ste pravzaprav ustanovili to društvo?
Društvo je nastalo pred natanko petimi leti. Letos bomo zato priredili tudi posebno proslavo. Nastalo je v trenutku, ko se je na ljubljansko univerzo vpisovalo vedno več ljudi, ki so prihajali iz zamejstva in iz tujine. Do leta 1990 je prihajalo v Ljubljano študirat veliko zamejcev, po osamosvojitvi Slovenije pa je to število upadlo, ker so nekatere meddržavne pogodbe, ki so prvotno urejale odnose med Italijo in Jugoslavijo na lepem izgubile veljavo. Pred petimi leti pa se je ta trend ponovno ustalil, in začutili smo potrebo po organizaciji, ki bi nas družila in pomagala brucom, kot tudi nam samim, v zvezi z birokratskimi težavami ter pri odnosih z upravo.
Kje pa imate svoj sedež?
Zal nimamo še nobenega sedeža. Uprava nas namreč ne sprejme pod svoje okrilje. Prav zaradi tega je naše delovanje v zimskem času nekoliko okrnjeno, s prihodom pomladi, toplejših in daljših dni, pa zaživi, ker uspemo organizirati razna srečanja in pobude na odprtem. Vsekakor se društveni odbor sestaja skozi celo akademsko leto vsakih petnajst dni. Zdaj pa se dobivamo praktično vsak teden, saj imamo na programu kar nekaj načrtov... Za izvedbo le-teh pa se moramo sestajati dosti bolj pogosto. Četudi nimamo svojega sedeža se shajamo v TV sobi posameznih blokov, ponavadi se dobivamo ob torkih, ob 21. uri v Bloku 14. Sestankov se sicer udeležujejo večinoma odborniki, vsi člani
Kot ste verjetno že zasledili na straneh Primorskega dnevnika, so manifestacijo, ki naj bi spodbudila obravnavo in sprejetje zaščitnega zakona, prenesli na poznejši datum, in sicer na soboto, 6.maja. S tem je bil podaljšan tudi rok našega natečaja »Predlagaj geslo, ki bo zaščito pr’neslo«. Z udeležbo na-tečaja lahko tudi vi predlagate napis za tran-|B	sparent, s katerim bo na manifestaciji pri-
šoten Primorski pes. Torej, vprašali se bo-ste, če smo v tem tednu sploh prejeli kako geslo. No, nekaj smo jih, čeprav vneto pričakujemo še druga, ki nam jih lahko pošljete po elektronski pošti, po faxu (st. F 040772418), v knjižnici v Trstu bo nabiralnik, J ali nam jih poveste, kjer nas najdete.
Gesla, ki smo jih doslej prejeli so najrazličnješe narave, malo zares, malo za Salo, in sicer: »RAZ —PRAVA —LAŽ« (beri: razprava o zakonu je prava laž ), »GLOBALNO BOL NAGLO?« (anagram: ali bo globalizacija pripomogla k hitrejsi-bolj nagli-zaščiti?), in Se »Ki se čava dela manjšina, ora, sempre e solo TRIESTINA!«, ali »ZAŠČITA NI SE SITA!« in »MANJŠINA NI ŽIVINA«.
Kot vidite, da bi izbrali najlepše, najbolj učinkovito, vsebinsko, agitatorsko, privlačno geslo, potrebujemo ■— Se kak predlog, zato kar svetujte!
Zmagovalca oz. zmagovalko natečaja čaka prijetno pre-» senečenje in sicer... to boste izvedeh, ko bomo prejeli
vsa) Petnajst gesel...	zat0. veselo na delo!
|
pa zagotovijo svojo prisotnost na ostalih pobudah, kot tudi na žurih in partyjih.
No, katere pobude načrtujete letos?
V	tem času smo res polni dela.
V	torek 18. aprila priredimo tradicionalni TERAN PARTY, ki ga letos prirejamo že tretje leto. To pobudo smo si zamislili, ker smo pač potrebovali de-
nar, in se nam je zdela organizacija take ”fešte” primeren način za dosego našega cilja. Izkazalo se je, da smo zadeli v črno in tako organiziramo ta party že tretjič. Do takrat smo namreč “živeli" samo s članarinami, ki so, kot vsi dobro vedo, pri študentskih organizacijah posebno nizke. No, ta naš Teran party postaja iz leta v leto bolj priljubljen. Nanj zahaja vedno več ljudi, prihajajo tudi študentje, ki ne živijo v študentskem naselju (obče znani Rožni dolini, ter v ostalih naseljih) in lani nas je obiskalo tudi zelo dosti zamejske mladine (bilo je več kot tisoč ljudi). Na patryju točimo kraški teran in režemo surov pršut. Naj izkoristim priložnost, da se na tem mestu zahvalim našima glavnima pokroviteljema, se pravi trgovini Mimi-Euro-spin in Zadružni prodajalni na Opčinah, ki nam že drugo leto zapovrstjo priskočijo na pomoč. Na ta party vabimo organizatorji vse bralce Primorskega psa in seveda vse tiste, ki bi radi za nekaj ur spoznali atmosfero študentskega življenja v Ljubljani. Začetek je predviden za 20. uro v bloku 14 (blizu telovadnice), seveda v Rožni dolini, v Ljubljani.
V	nedeljo 30.aprila pa se bo naše društvo pobratilo s Klubom belokranjskih študentov in zato se bomo podali v Črnomelj, kjer se bomo 1. maja udeležili pohoda na hrib in uprizorili skupno kresovanje.
V	prvi polovici maja, se pravi v sredo, 10. maja, pa bomo priredili ZAMEJSKI DAN, osrednjo letošnjo proslavo, s katero želimo proslaviti peto obletnico našega delovanja. Ta proslava bo na osrednjem igrišču študentskega naselja. Program bo sooblikovala amaterska- skupina, za koncert bodo poskrbeli Kraški ovčarji, načrtujemo pa tudi presenečenje, ki vam ga bomo razkrili kdaj drugič. Vse tiste, ki se bodo udeležili našega praznovanja, bomo pogostili z dobro “pašto“. Sicer pa še nismo povsem izdelali celotnega programa, ker je tudi pri organizaciji take pobude potrebno veliko denarja. Se vedno iščemo pokrovitelje.
Konec maja, se pravi pred začetkom poletnih izpitnih rokov, pa bomo priredili še pik-nik, ki ga letos organiziramo že petič, in je namenjen vsem našim elanom. Organiziramo ga kot neke vrste zahvalo za celoletni trud.
Ma se zavedate, da bomo čez točno teden dni že sedeli na avtobusu, in se v prijetni družbi vozili proti Bratislavi? Vsi smo nestrpno čakali ta mega izlet, okoli katerega se je v zadnjih časih dvignilo toliko govoric in “polemik"... In končno je tu!!!
V zadnjem tednu se nam je pripetila marsikatera nevšečnost v zvezi s tistim (povsem zasovraženim!!) skupinskim potnim listom. Ko smo oddali vso dokumentacijo tržaški kvesturi, so nam tam povedali, da nam je potreben še en dodaten podpis vsakega, ki je vpisan na skupinski potni list. Absurd! Neverjetno! Potem ko smo se več kot mesec dni od tega pozanimali kaj vse potrebujemo, so seveda to malenkost spregledali. Sami si lahko predstavljate, kakšna panika nas je prevzela, ko smo izvedeli, da moramo že naslednjega dne vse to oddati. V enem popoldnevu smo morali
kontaktirati vse udeležence in jih prositi, naj pridejo takoj podpisati pooblastilo (beri-“delego”). Opra-
KONČNO NA POT!
vičujemo se vsem tistim, ki so morali kar tako, na vrat na nos, iz hiše, ampak ponavljamo, da nismo bili tokrat mi krivi za to pomanjkljivost. Bodite brez skrbi- situacija je sedaj rešena in 106 kovčkov samo čaka, da se jih lotimo!!
Ta »pasji« izlet je po našem mnenju dobra priložnost za zabavo, za obujanje spominov na naša mladostna leta (ha, ha, ha...), saj je nenazadnje kot neke vrste šolski izlet, vendar (ne gre pozabiti) brez profesorjev !! Bomba!!
Seveda je samo po sebi umevno, da računamo na oliko in spošto-
vanje samih udeležencev potovanja. Slišali smo namreč za nekaj kilov in litrov »špeže«, za katero se priporočamo, da ne bo pretirana... Italijansko avtobusno podjetje bomo plačali šele ob povratku, in upamo, da nas ne bo na koncu prestrašil kilometrski račun (zaradi morebitne škode, ki jo boste povzročili avtobusu ali šoferju...).
Zbrali se bomo na trgu Oberdan ob 6.45, odpotovali pa ob 7. (TOČNO!!! ). Ob 7.30 bomo v Sesljanu pobrali še zadnje udeležence izleta in ....pritisnili bomo na plin in 7 ur kasneje bomo že v dolgo pričakovani Bratislavi. Ne pozabite na osebne izkaznice in potne liste!!
P.S.: Čeprav dvomimo, da se bomo na avtobusu lahko dolgočasili, vam svetujemo, da s seboj prinesete nekaj vaše najljubše glasbe-kase-te ali pesmarico (če ste veseli pevci).
TRST/ MANIFESTACIJA ZA GLOBALNO ZAŠČITO
Shod ponovno preložen
"Tehnični razlogi" botrovali sporni odločitvi
Bratislava in njena pestra ponudba
Ne glede na to, da je bila Slovaška, do padca berlinskega zidu, vključena s sosednjo Češko v vzhodni blok, nosi danes osrčje glavnega mesta novorojene republike malo spominov na minuli čas, ko je ” natova Evropa ” zaskrbljeno strmela na članice Varšavskega pakta.
Mesto polagoma zadobiva podobo zahodnega centra. V Slovaški prestolnici so se v zadnjih letih pomnožili številni lokali, pubi in restavracije. Cene le-teh so zelo nizke: dobro kosilo stane kakih 10.000 lir, veliko pivo pa od 1.000 do 2.000 lir. Res udobni pubi so nastali v podzemskih kleteh in se širijo pod starimi stavbami, kot na primer Nautilus cafe. Restavracije bodo zadostile vaše številne okuse: menuji gostiln vam bodo svetovali etnične kuhinje, jugoslovanske specialitete in tipične slovaške jedi. Pravijo da bo v Bratislavi za veliko noč še kar hladno in Donava bo seveda pripomogla k temu, da bo ozračje se kar vlažno; če bodo vaše kosti preveč občutile celinsko podnebje, se boste lahko zatekli v Internet cafe, v neposredni bližini centra, kjer boste lahko pošiljali marsikateri E-mail svojin1 znancem. Uživali boste tipično irsko glasbo v Irish pubu in srkali toplo vino na glavnem trgu, kjer se v prazničnih dneh vrstijo stojnice, ki prodajajo kolače, kruhke s klobasami, sladkarije in lesene izdelke.
Ne mislite si, da nudi slovaško glavno mesto toliko možnosti in zabave kot zlata Praga. Sicer pa je Bratislava, kljub manjšim dimenzijam, vendarle prestolnica. Verjetno bodo muzeji praznike odprti ( po navadi so zaprti le ob ponedeljkih). Najbol] pa vas bodo očarale tihe ulice srednjeevropskega mesta, ki se vijejo okrog judovske četrti po griču, do grada. Ko boste takrat uprli pogled na spodaj ležečo Bratislavo, vam bo jasno, kakšno je bilo urbanistično pojmovanje socialictičnega režima: pod gradom staro mesto, onkraj Donave pa neverjetna četrt, Peteržalka. Ogromni bloki tvorijo avtonomno mesto, kjer živi okrog 180.000 ljudi.
Z griča boste tudi opazili moderno linijo dolgega mostu, ki ima pod sabo Donavo, in po katerem sta se bila peljala naša avtobusa.
Naj spomnimo nekatere, da nam niso poravnali še računa. Zato bomo mi na Primorskem dnevniku zbirali denar zamudnikov v soboto od 14.30 do 17. ure — in to ni nobena šala. Tisti, ki ga ne bo na spregled, ne bo videl Bratislave!!!!
RAI 3
slovenski
program
RAI 2
RETE 4
1TALIA 1
$T Slovenija 1 fr* Slovenija 2
Euronews
Pregled tiska - Vreme Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina, vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30,
9.00,	9.30) dnevnik, pregled tiska
Aktualno: Deset minut programov pristopanja Film: Shogun Mayeda (pust., ’92, i. David Es-sex, C. Lee)
Dnevnik
Jutranja razvedrilna oddaja: La vecchia fattoria Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik, 13.55 deželne volitve
Variete: Ob dveh na RAI 1 - Giocajolly Tgl - Volitve Variete za najmljaše: Sol-letico, vmes risanke mladinski dnevnik GT Nan.: S Club v Miamiju 7 Danes v parlamentu Aktualnosti pred dnevnikom: Prima del Tg Dnevnik
Aktualno: Prima - Predvsem, kronika Kviz: In bocca al lupo! Vremenska napoved Dnevnik
Aktualna tema: II fatto Variete: Tiho! Beseda otrokom
Nan.: Una donna per amico - Sonsu naproti (i. Elisabetta Gardini, Enzo De Caro)
Dnevnik Nan.: Buddies Poziv volivcem Dnevnik, pregled tiska, zapisnik, vreme Aktualno: 42.0 parallelo Potihoma
Aktualno: LavOra Variete za najmlajše: Jutranji Go-cart, vmes risanke in nanizanke Nanizanka
Aktualno: Svet v barvah Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Variete: Vaše zadeve (vodi Massimo Giletti) Dnevnik. 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Variete: SrCne zadeve Aktualni odd.: Na tvojem mestu (vodi Al da D’ Au-sanio). 15.15 Jagode in mambo, 16.00 dnevnik Aktualna odd.: La vita in diretta - V živo (vodi Mi-chele Cucuzza)
Dnevnik Sereno variabile Dnevnik, vreme, Šport Nan.: Angelski dotik Nan.: Friends (i. C. Cox) Večerni dnevnik Tg2 Variete: Furore Deželne volitve Tg2 - Dosje
Dnevnik, v parlamentu, vreme
Nan.: Marshall Italija sprašuje
RAI 3
Dnevnik, vreme Aktualno: Media/Mente,
9.00	Jezikovna tehnologija, 9.10 Design Aktualno: Cominciamo bene (vodi M. Di Centa) Dnevnik, šport T3 Italie, risanke, 13.00 Volilne tribune, 13.30 Kultura & Prireditve, 13.45 Articolo 1 Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik Pravljice in risanke Variete: Dan za dnem Aktualno: Fuoriclasse Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nad.: Un pošto al sole Film: Baby monitor (thril-ler, Nem. ’95, i. N. Kre-bitz, C. Valandrey) Dnevnik, deželne volitve Šport: Pit Lane T3 - Pregled tiska, vreme Film: La gentilezza del tocco (dram., It. ’87), Vi-sioni private (kom., ’90)
Nad.: Zingara, 7.00 Aroma de cafe Pregled tiska Nad.: I due volti deli’ amore, 9.45 Libera d’ amare, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik
Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4 Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: Souvenir d’ Italie (kom., It. '57, i. V. De Si-ca, A. Sordi, I. Corey)
OK, il prezzo š giusto!
Dnevnik
Nan.: Hunter
Dok. odd.: La macchina
del tempo
Film: Micki & Maude (kom., ZDA ’84, i. D. Moore, A. Irving)
Tg4, pregled tiska Film: II figlio di Bakunin (dram., It. ’97)
CANALE 5
Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Nan.: Hiša v preriji (i. Michael Landon)
Variete: Maurizio Costan-zo Show
Aktualna odd. na žensko tematiko: A tu per tu (vodi Antonella Clerici) Dnevnik TG 5 Nad.: Beautiful, 14.10 Vi-vere (i. Lorenzo Ciompi, Sara Ricci)
Aktualna odd.: Moški in ženske
TV film: La diva e il cow-boy (dram., ZDA '98, r. Mark Griffiths, i. Sean Young, Perry King) Aktualno: Verissimo -Kronika v živo Variete: Passaparola (vodi Gerry Scotti)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita P. Bonolis, L. Laurenti)
Aktualna odd.: C’e posta per te
Variete: Maurizio Costan-
zo Show
Dnevnik
Striscia la notizia Nan.: Družina Brock, 3.10 Mannix - Preteklost se vrača Nočni dnevnik
Variete za najmlajše: risanke Memole, Milly, itd.
Nan.: A-Team - Sodni dan, 9.30 MacGyver, 10.25 Magnum P.I. - Noč umora, 11.30 Miami Vice Odprti studio Fatti e misfatti (vodi Paolo Liguori)
Kviz: Bigodini - Il gioco che non fa una piega Risanke
Variete: Mai dire Maik Aktualna odd.: Fuego! Nan.: Gli amici del cuore Risanke
Nan.: Xena, 18.15 Pacific Blue - Čudna priča (i. Jim Davidson)
Aktualno: Real TV Odprti studio Glasb, odd.: Sarabanda Film: Batman & Robin (fant., ZDA ’97, r. J. Schumacher, i. A. Schwarzenegger, G. Cloo-ney, U. Thurman) Aktualna odd.: Real TV Aktualna odd.: C’ era due volte (vodi G. Ippoliti) Odprti studio/Sport studio Nan.: Noro zaljubljena Fuego!
Mai dire Maik
# tele 4
Napovedniki TV prodaja
Tedenski izbor: Odmevi,
8.30	Prisluhnimo tišini,
9.00	Pravljice iz lutkarjevega vozička, 9.25 ris. nana.: Trojčice, 9.50 Na liniji, oddaja za mlade, 10.25 Slike iz Sečuana: Sajenje riža, 10.40 Dokumentarna serija: Svet čudes, 11.00 Ljudje Evrope: Kemetijstvo, 10.25 Alpe-Donava-Jadran, 11.55 TV drama
Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: Osmi dan, 14.00 dok. serija: Sloves, 15.00 Po domače Mostovi
Poročila, šport, vreme
Rdeči grafit
Otroška oddaja
Sejemsko ogledalo
Humanistika
Dosežki
Risanka
Kronika
TV Dnevnik, vreme, šport
Petka
Deteljica
Kabaretno-satirična oddaja: TV Poper Odmevi, kultura, vreme, šport
Polnočni klub Humanistika Dosežki
19.30,	23.00 Dogodki in odmevi
Deželna politika IP v biljardu Mix kultura Aktualno: Venerdi Iz tržišč
Glasb, odd.: Video one | Play off Telit
Vremenska panorama Tedenski izbor: Video-spotnice
10.00	Nan.: Podeželski utrip (VB, i. Nick Berry, Niamph Cusack, 7. ep.) New Pop Festival Euronevvs TV prodaja
Bajke na Slovenskem: Varuhi narave Film: Intimna moč (ZDA) Film:	Štirje jezdeci
apokalipse (ZDA 1962, r. V. Minnelli, i. Glenn Ford, Ingrid Thulin, Charles Boyer)
Po Sloveniji
Dokumentarna serija: Skrita področja znanosti Dopolnilni program Videospotnice Nad.: Zlata mrzlica (Kta-loniaj 1992, i. Fernando Guillen, Rosa Maria Sarda, Alex Casanovas) Nan.: Grace na udaru Film tedna: Vsi smo na tleh - Tutti giu per terra (It. 1996, r. Davide Ferra-rio, i. Valerio Mastran-drea, Carlo Monni, Bene-detta Mazzini)
Nan.: Umori (ZDA, 22.) Nad.: Leteči odred - Zla kri (VB 97/98, r. Gregg-VVinsor, i. Reece Dinsda-le, Brendan Coyle, Robert Willox)
Nan.: Noč z Dickom (ZDA, 41. epizoda) Videospotnice
Koper

MONTECARLO
		
	19.30, 22.45, 0.30 Dnev-	
	nik, 13.30, 19.50 Šport	
	Film: Occhio al trombo-	
	ne (kom., Kan. ’91)	
	Nan.: Kojak	
	Film: Maya (pust., ZDA)	
	Nan.: Svetnik	
	Variete: Zap zap	
	Variete: Crazy... camera	
	Film: Peccato che sia	
	femmina (kom., Fr. ’95)	
	Nan.: Sex and the City	
	Šport: TMC Motorji	
TV PRIMORKA
Videospot dneva Predstavitev kanidatov Pogovor z: L. Peterle Belgija Liege in Labatte Slovenija v EU Nogomet: Primorje -CMC Publikum Kako biti zdrav? In zmagovati (Rudi Klarič) Risanka Dnevnik, vreme Obiskali smo... Divača Lijak 4x4
M. Vehar pripoveduje Dok.: Sprehod po nebu
Čezmejna TV, 14.20 Euronevvs, 14.40 Anteprima Nad.: Scoop Otroška odd.: Gugalnica Četrtkova športna oddaja Film: Najokrutnejše srce Program v slovenskem jeziku: Iz prve roke Pisana delavnica Primorska kronika Dnevnik, šport Gugalnica
Vsedanes, 20.30 Potopis Dok.: Hladna vojna Vsedanes - TV dnevnik Pogovorimo se o...
Film: Človek, ki je naslikal smrt (krim, ’84) Vsedanes - Dnevnik Čezmejna TV - Poskusne oddaje, T3-TV dnevnik
Radio Trst A
8.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar: 7.30 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9,10 Odprta knjiga: Neiztrohnjeno srce: Kaplje za dušo (r. A, Jan); 9,30 Glasbena skrinjica, nato Jazz odtenki; 11.00 Poročila; 11.10 Iz studia z vami; 13.20 Orkestri; 13.30 Zborovska glasba: Primorska poje; 14.00 Deželna kronika,
14.10	Otroški kotiček; 14.25 Rock party
15.00	Mladi val; 17.00 Kulturna kronika
17.10	Mi in glasba: operni pevec Danilo Merlak; 18.00 Kulturni dogodki; 18.45 Postni govori; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.;
8.30.12.30.18.30	Poročila v ital.; 10.30 Mati-, neja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna;
19.00	Morski val (vsakih 14 dni).
Radio Koper
(slovenski program)
6.30,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.50 Kulturni koledar; 9.10 Cestne razmere; 10.00 Intervju; 11.00 Dopoldan in pol; 12.30 Opold-nevnik; 13.45 Kaj menite vi?; 15.00 Borza;
15.30	DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.00 )ti v Evropo; 17.30 Primorski dnevnik;
\Na poti
18.00-19.00 Kulturni koledar, kinospored, planinski vodnik, kronika; 19.00 Dnevnik; 19.40 Svežih 20 modrih; 20.00 Bla bla Radio;
21.00	Študenstka odd.; 22,00 Zrcalo dneva;
22.30	Fish eye; 0.00 Nočni pr. RaSLo.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15,8.30,9.30,1030,13.30,14.30,16.30,17.30,FbtočJa
7.15.12.30.15.30.19.30	Dnevnic 600 Dobro jutro; 805 Horoskop; 840 febrd ste; 9.15 Pogovor o; 9.33 Fted ncdri ndrofcni; 10.05 S^a šT^e; 1040 Gbs Evrope;
11.00	V paicrrieritu; 1145 7 popevk; 13.00 L'tna bli, čestitke; 1435 Eno notes11600 Ob 4Tv 1800 London caling; 18.45 Glasb, večer; 19.25 Sigb shgle; 20.00 Večerni pr. RK'000Rencs RMI.
Slovenija 1
5.00.	6.00, 6.30,7.30, 8.00,9.00, 10.00, 11.00,
12.00.	13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6,45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Svetovalni servis; 8.45 Ringaraja;9.05 Radio ga-ga; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta;
15.00	Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odd. o morju in pomorščakih;
21.00	Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22,45 Naš kraj; 23.00 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,16.30,17.30	Poročila; 19.00 Dnevnik;
7.00	Kronika; 8.40 Kulturne prireditve, rekreacija, gorniške novice; 9.35 Popevki;
10.00	Avtomobilistične minute; 12.00 Countr/ glasba; 13.40 Gost izbira galsbo, kulturne drobtinice, vreme; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Petkova centrifuga;
17.00	Glasovanje za novi popevki; 18.45 Črna kronika; 19.30 Stop pops 20 & SLO TOP; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.25 Izštekani.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranji-ca; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Zborovski panoptikon; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Zunanjepolitični feljton; 13.30 Novosti iz arhiva; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport; 16.15 Posnetki festivalov; 19.30 Iz opusa; 20.00 Koncet Mariborske filharmonije; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Glasba in napoved; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora:
10.00-	14.00/18,00-2.00; Radio Korotan:
2.00-	10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ).
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d .o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 77S6380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel.-040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 120.000 LIT, finančni in legalni 180.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Pošmi t.r. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 25.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
VREME IN ZANIMIVOSTI
20
Petek, 14. aprila 2000
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
r . . SRED1SCE
TOPLA	HLADNA	SREDISCE ANT1-
VETER MEGLA FRONTA	FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
VREMENSKA SLIKA
Nad večjim delom Evrope in Sredozemlja je obsežno območje nizkega zračnega pritiska. V višjinah doteka nad naše kraje z jugozahodnimi vetrovi topel in prehodno nekoliko manj vlažen zrak.

1000
1020
❖
1010

OSLO STOCKHOLM
/
DUBLIN o
KOBENHAVlt
O
----^-LONDONo ^STER5AM 4/8 BERLIN 2/10 vA^AV/s/vč^,
— ■ ■	*	nBDUCEl I	CvVv1
1010 oKUEV
oBRUSEU
'Vr3 "c""MiLANo" ° ^	BEOGRAD 10/22	/
0	" 8/16 • V
"^T SPLIT -/-	osoFIJA 3/20
.... ~<v^SKOPJEo	—
DANES
S
OKADfcC
6/18
CELOVEC O 6/15
S
5/11
KRANJSK
^ *
CED 11/17 O
OVIDEM
11/17
O
KRANJSKA GORA ^ TRŽIČ 7/14
O
KRANJ
O
S. GRADEC 6/14
S
MARIBOR
o 7/18

M. SOBOTA O 7/18
om<g.
CEUE
O 8/17	^
GORICA^ o
^N. GORICA 9/16
9/16
TRST
12/18

UUBUANA 9/15
POSTOJNA
o 8/13
PORTOROŽ
o 12/18y
❖
KOČEVJE O


N. MESTO 9/17 O
ZAGREB
9/18 o
S
UMAG
PAZIN
v	\A OPATIJA -
Ob morju bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. V zahodnih in ponekod v osrednjih krajih bodo občasno krajevne plohe. Pihal bo jugozahodni veter. SOSEDNJE POKRAJINE: V krajih zahodno od nas bo bolj oblačno. Ob morju bo večinoma suho.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.20 in zatone ob 19.50 Dolžina dneva 13.30
Luna vzide ob 15.04 in zatone ob 4.37
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.12 najnižje -18 cm, ob 7.40 najvišje 22 cm, ob 13.55 najnižje -42 cm, ob 20.35 najvišje 44 cm Jutri: ob 2.48 najnižje -29 cm, ob 8.29 najvišje 29 cm, ob 14.35 najnižje -45 cm, ob 21.04 najvišje 50 cm.
MORJE
Morje skoraj mirno, temperatura morja 12,1 stopinje C.
BIOPROGNOZA
Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo obremenilen, veliko ljudi bo imelo vremensko pogojene težave, ki se bodo v drugi polovici dneva še okrepile.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m.............13
1000 m..............9
1500 m..............5

°c
2000 m.............1
2500 m............-1
2864 m............-2
JUTRI
GRADEC
7/18

TRBIŽ
CELOVEC O 7/15
^ 6/12 O
KRANJSKA GORA

MARIBOR
0X?	0 XX
9 GRADEC	A- -
8/16
M. SOBOTA O 9/19
12/17 O OVIDEM 12/17
O TRŽIČ 8/15
O
KRANJ
CEUE O 9/18
TUJ
<3
GORICA 11/16 O °
^N. GORICA n/16
TRST
13/18
-'UUBUANA
10/16
4?

POSTOJNA
o 9/14
KOČEVJE
O
N. MESTO O
10/17
ZAGREB
10/19
X
^ORTOROŽ
;TA
13/18
UMAG ^ POREČ
9
AHl
OPATIJA PAZIN	o
NV o
V* ^	O MELJ^
REKA 14/18
x$
V soboto čez dan bo spet manj padavin, še bo pihal jugozahodnik. V nedeljo bo večinoma oblačno s padavinami in malo hladneje.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Začetek zasedanja IMF in SB v znaku protestov
VVASHINGTON - Začetek spomladanskih srečanj Svetovne Banke (SB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v VVashingtonu je minil v znamenju protestov ameriških delavcev, ki so glasno izražah nasprotovanje načrtom administracije predsednika Billa Clintona, da Kitajska dobi stalen trgovinski status (na posnetku AP), ki ga potrebuje za sprejem v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). Proteste pripravlja koalicija številnih organizacij, združenih pod imenom Mobilizacija za globalno pravičnost, vrhunec pa naj bi doživeli v nedeljo in ponedeljek, ko se bodo v ameriški prestolnici zbrali finančni ministri in guvernerji centralnih bank z vsega sveta.
Predsednik SB James VVolfensohn je na sredini novinarski konferenci ponovno zavrnil proteste, ki so po njegovih besedah neupravičeni, zmedeni in nepotrebni. Wolfensohn je dejal, da SB vsak dan skrbi za revne države, Čeprav ji demonstranti očitajo, da sluzi le interesom velikih mednarodnih korporacij. "Vedno sem trdil in bom Se naprej trdil, da smo se vedno pripravljeni posvetovati o kakršnihkoli temah. Obžalujem le, da se te razprave odlašajo zaradi poskusov onemogočanja spomladanskih srečanj," je dejal predsednik SB, ki še vedno ni pozabil obiska Seattla, kjer je podobna koalicija protestnikov, sestavljena iz borcev za človekove pravice, okoljevarstvenikov in delavcev onemogočila ministrski vrh WTO. 'V Seattlu se mi je zelo zasmilil direktor WTO Mike Moore, ker se mi je zdelo, da je nanj padla vsa teža zamer proti globalizaciji. Zdaj je vpletena tudi SB," je dejal VVolfensohn. SB je za zdaj pripravljena odpisati polovico dolga 40 najbolj zadolženim revnim državam na svetu, kar je po predsednikovih besedah največ, kar se da storiti. Pro-
testniki zahtevajo odpis vsega dolga vsem revnim državam.
Sredini protesti, najprej pred policijskimi blokadami ob sedežu IMF in SB, nato pa Se pred ameriških kongresom, so bili namenjeni predvsem nasprotovanju podelitvi stalnega trgovinskega statusa Kitajski in njeni vključitvi v WTO. Na Čelu protestnikov sta bila predsednik najve-Cje ameriške zveze sindikalnih organizacij AFL-CIO John Sweeney ter vodja sindikata Teamsters Jimmy Hoffa, sin nekdanjega istoimenskega voditelja sindikata tovornjakarjev, ki naj bi ga pred leti ubila mafija. Politični lonček je tako kot v Seattlu tudi tokrat pristavil verjetni predsedniški kandidat Reformne stranke Patrick Buchanan, ki odločno nasprotuje ameriški odprtosti v svet Buchanan je množici celo obljubljal, da bo kot predsednik za ameriškega trgovinskega predstavnika imenoval Jimmyja Hoffo, ki zagotovo ne bo spustil Kitajske v WTO. Sweeney je v nagovoru množici poudaril, da Kitajska s kršenjem človekovih pravic
nima kaj iskati v WTO, Čeprav ameriške sindikate najbolj teži sebtev industrije in investicij v države s ceneno delovno silo in nižjimi delavskimi standardi.
Protesti sindikalistov so najbolj neprijetni za Clintonovo administracijo, saj ima demokratska stranka veliko podporo prav v sindikalnih organizacijah. Sprejetje Kitajske v WTO je eden od velikih Clintonovih ciljev, pri čemer je prepričan, da bi to lahko le izboljšalo uresničevanje Človekovih pravic, ameriškemu gospodarstvu pa odprlo ogromno tržišče. Clinton ima glede Kitajske enako mnenje kot velik del republikanske stranke, ki zagovarja predvsem interese velikega kapitala. Stalni trgovinski status za Kitajsko bo moral potrditi tudi kongres, zato so se protestniki preselili pred Capital Hill in z ulice "lobirali" proti temu.
Merjenje moti med IMF in SB ter protestniki se bo nadaljevalo v naslednjih dneh, saj organizatorji spomladanskih srečanj ne mishjo odnehati. (STA)
Whitney Houston ne bodo obtožili posesti mamil
Suharto ne sme zapustiti Džakarte
DŽAKARTA - Indonezijsko generalno državno tožilstvo je včeraj nekdanjemu indonezijskemu predsedniku Suhartu zaradi suma korupcije do nadaljnjega prepovedalo, da bi zapustil indonezijsko prestolnico. Že v sredo so mu prepovedali odhod iz države. Razlog za prepoved je po besedah tiskovnega predstavnika indonezijskih sodnih oblasti sum, da hoCe družina nekdanjega predsednika prepeljati v ZDA, kjer živi njegova hčerka. Suharto je vladal Indoneziji 32 let, leta 1998 pa so ga razrešili dolžnosti predsednika, ker naj bi v Času predsednikovanja zase in za svojo družino pridobil veC milijard dolarjev.
Smashing Pumpinks se ne vdajajo
CHICAGO - Vodja glasbene skupine Smashing Pumpkins, Billy Corgan, poudarja, da ostaja skupina optimistična kljub padcu na lestvici najbolj prodajanih albumov. Album The Machines of God je debitiral na 3. mestu pop lestvice revije Bill-board, vendar je že po petih tednih padel na 54. mesto. Do sedaj je skupina prodala 340.000 ploSC. Zelo sem zadovoljen z vzdušjem v skupini, je Corgan povedal Časopisu Chicago Sun-Time. (-STA/AP)
HONOLULU - Tožilstvo na Havajih se je odločilo, da ne bo vložilo obtožnice zoper ameriško pevko Whitney Houston, pri kateri so cariniki na mednarodnem letališču Kea-hole-Kona januarja odkrili 15,2 grama marihuane. Pevkino torbico so varnostniki na letališču po pregledu zasegli, vendar zvezdnice niso mogh zadržati. Varnostniki letališke varnostne službe namreč lahko potnike aretirajo samo za prekrške, povezane z varnostjo na letabscu. Ker
je posedovanje marihuane kaznivo, bi lahko Housto-novo obsodili na 30 dni zapora in 1000 dolarjev denarne kazni. Tožilstvo je primer Whitney Houston (na sliki) vrnilo policijskim preiskovalcem, vendar obstaja majhna verjetnost, da bodo preiskavo nadaljevah.
Sicer pa se pevka v zadnjih mesecih ni udeležila nekaterih napovedanih nastopov, kar je vzpodbudilo domneve, da naj bi imela težave z mamili-(STA/AP)