V samostanu na Sv. Gori razstavljenih 37 jaslic vseh velikosti t-^ - ■ -■■ 'L ■ , Nabrežina: v župnijski dvorani tradicionalna razstava jaslic /5 Luka Koper bo investirala v utrditev pristaniške infrastrukture Igor Pison, Tržačan na bavarski gledališki akademiji, je nadvse zadovoljen s svojo študijsko izbiro /5 Primorski NEDELJA, 4. JANUARJA 2009 št. 3 (19.402) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Uveljavljati pravico je včasih enostavno Danjel Radetič V Gorici narašča število dvojezičnih osebnih izkaznic. Prve so izdali januarja leta 2006, ko je goriška občina pod upravo župana Vittoria Brancatija uvedla slovensko-italijanske papirnate osebne izkaznice; od takrat je število dvojezičnih dokumentov iz leta v leto naraščalo in doživelo pomemben porast lani, ko je goriška občina začela izdajati še dvojezične elektronske osebne izkaznice. Doslej je tako za slovensko-italijanske dokumente zaprosilo preko petsto trideset občanov, ki so do dvojezičnih osebnih izkaznic prišli brez nikakršnih težav. Vsi, ki so se odpravili v matični urad goriške občine, da bi uveljavili svojo manjšinsko pravico, vedo namreč povedati, da je postopek za izdajo slovensko-ita-lijanskega dokumenta zelo enostaven in da ni nikakršnih razlik z izdajo italijanske, enojezične izkaznice. Poudariti velja, da je tudi osebje goriškega matičnega urada izredno prijazno, zato res ni težko dati svoj mali doprinos k uresničevanju zaščitnih norm, v času, ko je slovenska narodna skupnost v Italiji pod udarom zaradi krčenja finančnih prispevkov in zaradi vse pogostejših protislovenskih izpadov. Čeprav je na papirnatih osebnih izkaznicah slovensko besedilo zapisano z bistveno manjšimi črkami, ime občine Gorica pa samo v italijanski obliki, je zato vsekakor pomembno zaprositi za dvojezični osebni dokument; to seveda velja tudi v Trstu in sploh v vseh občinah, v katerih se izvajajo določila zaščitnega zakona. BLIŽNJI VZHOD - Izraelske enote prestopile mejo z Gazo Vojna se je razplamtela Po svetu številni protesti Po zračnih napadih je izraelska vojska včeraj začela kopensko ofenzivo Nasprotniki vojne so ponovno stopili na ulice: množične demonstracije so bile tudi v Londonu ansa GAZA - Po osmih dneh zračne ofenzive na območje Gaze, ki je doslej terjala preko 450 življenj in 2.300 ranjencev, je sinoči izraelska vojska začela tudi obsežno kopensko ofenzivo. Obstreljevanju so se pridružile topniške enote: 10 tisoč vojakov je s tanki in vozili ob podpori helikopterjev prestopilo mejo palestinske enklave. Palestinsko gibanje Hamas pa je medtem zagrozilo, da bo v Gazi izraelske vojake pričakala smrt. Po raznih evropskih mestih so včeraj zaživeli množični protesti proti izraelski ofenzivi; Češka, ki od prvega januarja predseduje Evropski uniji, pa je izraelsko dejanje označila kot obrambno potezo in ne kot napad. Na 2. strani Tržaško pristanišče: Bucci zahteva komisarsko upravo Na 4. strani V Gorici narašča povpraševanje po dvojezičnih izkaznicah Na 8. strani Števerjanski vestnik izhaja že 40 let Na 9. strani Dvojezične table bodo v ospredju volitev na Koroškem Na 12. strani LETOS OD MARCA DO SEPTEMBRA KAR ŠEST IZLETOV Izleti Primorskega dnevnika Spoštovani bralci in naročniki! Kot že dolgo vrsto let je čas po novem letu namenjen objavi programov izletov Primorskega dnevnika. Obnavljanje te preizkušene tradicije nas veseli, saj dobro vemo, da je za izlete vsakokorat veliko pričakovanje. Izletov in potovanj je veliko, vendar so potovanja Primorskega dnevnika po splošni oceni nekaj posebnega. Predvsem zato, ker so poleg priložnosti za obisk in spoznavanje novih krajev tudi pomembni trenutki prijateljskega druženja naših ljudi, ki imajo tudi ob potovanjih v tujino radi nekaj svoje domačnosti. Tako smo bili pred nekaj tedni še v predbožičnem času deležni zanimanja številnih bralcev, kam vse bodo letos vodila pota naših izletov. Z veseljem danes objavljamo letošnjo ponudbo in prepričani smo, da bo naletela na ugoden odziv. Z letošnjim letom uvajamo tudi novost. Po sklepu Zadruge Primorski dnevnik in Založniškega podjetja DZP -PRAE poleg ponudbe našega zanesljivega tradicionalnega partnerja, turistične agencije Aurora, uvajamo tudi ponudbo turistične agencije First&Last minute Adriatica.net. Tako je ponudba še pestrejša in upamo, da bo odgovarjala kar najširšemu krogu naših bralcev in naročnikov. Turistična agencija Aurora je za letos kot običajno pripravila 4 izlete. Že aprila bo na vrsti petnajstdnevno potovanje v Iran, maja bosta na vrsti izleta v Španijo (Madrid in Andaluzijo, 8 dni) in Francijo (Alzacija, 5 dni), septembra pa bo na vrsti še 14-dnevno potovanje v Kanado. Turistična agencija First&Last minute Adriatica.net pa je za marec organizirala 8-dnevno potovanje v Turčijo, maja pa bo štiridnevni izlet v Zagreb in Hrvaško Zagorje. V želji, da bi z izletov Primorskega dnevnika tudi letos odnesli kar najboljše vtise in najlepše spomine, Vam ob tej priložnosti še enkrat želimo vse najlepše v letu 2009. Uredništvo Od 14. do 19. strani Vpisovanje za izlete Vpisovanje za vse izlete bo potekalo na upravi našega dnevnika v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20) v četrtek, 8. januarja od 9. do 15. ure. Ločeni vpisni mesti agencije Aurora in First&Last minute Adriati-ca.net bosta označeni. Ob vpisu je treba predložiti vse dokumente in vplačati prvi obrok, kot je navedeno pri opisih posameznih izletov. R SLOV I K SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ v sodelovanju s SKLADOM DORČE SARDOČ Okrogla miza ob predstavitvi knjige Primorski upor fašizmu: 1920-1941 Milica Kacin Woiiinz Marta Verginella Boris M. Gombač Branko Marušič _i.jKTtl _ 14.01.2009 Kulturni dom Ul. Brass 20 - Gorica info@slovik.org - tel. +39.334.28 25 853 2 Nedelja, 4. januarja 2009 DNEVNE NOVICE / PALESTINA - Osmi dan zračne ofenzive izraelske vojske nad Gazo Po zračnih napadih se je včeraj začela tudi kopenska ofenziva Napadi doslej terjali nad440 človeških življenj - Včeraj protestne demonstracije po številnih evropskih mestih GAZA - Po osmih dneh zračne ofenzive na območje Gaze, ki je doslej terjala preko 450 življenj in 2.300 ranjencev, je sinoči izraelska vojska začela tudi obsežno kopensko ofenzivo. Vdor izraelskih vojakov na območje Gaze je bil pričakovan, saj so se proti meji z Gazo valile kolone izraelskih tankov. In to kljub temu, da je palestinsko gibanje Hamas medtem zagrozilo, da bo ob morebitni kopenski ofenzivi zajelo izraelske vojake. Spopadi med obema frakcijama so bili sinoči v teku. Evropsko predsedstvo, ki ga je pred nedavnim prevzela Češka, pa je ocenilo, da gre izraelski vdor jemati kot obrambo in ne kot napad. V popoldanskem zračnem napadu izraelske vojske na mošejo Ibrahima al Makadne v mestu Džabalija pa je bilo včeraj po navedbah zdravnikov in očividcev ubitih najmanj 10 Palestincev, 16 ljudi pa je bilo ranjenih. Raketa je mošejo zadela v času molitve, v njej pa je bilo več kot 200 ljudi. Izraelska stran, ki je pred tem že uničila dve muslimanski svetišči, trdi, da služijo mošeje tudi kot skladišča orožja. V včerajšnjih napadih je bil ubit tudi Abu Zakarija al Džamal, namestnik poveljnika oboroženega krila Hamasa, Brigad Ezedina al Kasama. Diplomatska prizadevanja za zaustavitev spopadov so pred tem v New Yor-ku propadla, ker ZDA niso dovolile glasovanja o arabskem predlogu resolucije, ki ni omenjal obstreljevanja Izraela s strani Hamasa. Včerajšnji dan pa so zaznamovali tudi številni protesti proti izraelski ofenzivi na območje Gaze. V mestu Sahnin na severu Izraela je po navedbah organizatorjev protestiralo skoraj sto tisoč izraelskih Arabcev. Več sto ljudi je znova protestiralo tudi v afganistanski prestolnici Kabul, kjer so poleg ustavitve ofenzive na Gazo zahtevali tudi umik ameriških vojakov iz Afganistana. Številne demonstracije so potekale tudi po raznih evropskih mestih. V osemnajstih britanskih mestih se je zbralo več deset tisoč nasprotnikov izraelske ofenzive; samo v Londonu je po ocenah policije protestiralo 6.000, po ocenah organizatorjev pa kar 50.000 ljudi. Z metanjem čevljev proti rezidenci britanskega premiera Gordona Browna na Downing Street 10 so izrazili jezo nad premierom, ki izraelske ofenzive doslej ni javno obsodil. Protiizraelske demonstracije so med drugim potekale v Nemčiji, Amsterdamu, Salzburgu, Madridu. Veliko protestnikov, predvsem arabskih priseljencev, se je zbralo tudi v Milanu, Turinu in Rimu. Palestinski gasilci na delu po včerajšnjih izraelskih napadih ansa ZDA - Predsednik Barack Obama danes v Washingtonu Obama kot 44. predsednik ZDA novim odgovornostim naproti WASHINGTON - Novoizvoljeni predsednik ZDA Barack Obama prihaja danes z družino s Havajev v Washington, kjer se bodo začasno nastanili v hotelu Hay Adams, dokler družina Bush 20. januarja ne izprazni Bele hiše, Obama pa priseže kot 44. predsednik ZDA. Bush Obami zapušča dve vojni, v Iraku in Afganistanu, 455 milijard dolarjev visok proračunski primanjkljaj in recesijo z rastočo stopnjo brezposelnosti, s čimer se namerava prvi temnopolti predsednik ZDA spopasti nemudoma. V letu 2009 po ocenah zveznih rezerv grozi propad 2,25 milijona hipotek in vsaka deseta je že tako ali tako deli-kventna ali zapadla. Stanovanjska kriza je vir finančne in gospodarske in ekonomisti se strinjajo, da dokler se ne bo začelo okrevanje na tem področju, ne bo splošnega okrevanja. Obama je v sobotnem radijskem in spletnem nagovoru Američanom ponovno, kot že velikokrat po zmagi na volitvah 4. novembra, opozoril, da ne gre izgubljati časa. Dejal je, da se ekonomisti vseh barv strinjajo, da bo kriza še hujša, če ne bo hitrega in odločnega ukrepanja. Pomirljivo je dejal, da ni pomembno, kako so prišli v položaj v katerem so, saj ne gre za republikanske ali demokratske težave, ampak ameriške. Izrazil je prepričanje, da če stopijo skupaj, bodo rešili izzive današnjega časa, kot so prejšnje generacije Američanov rešile izzive svojega časa. Podrobnosti Obamovega načrta gospodarske stimulacije in obnove, ki bi naj stal najmanj okoli 800 milijard dolarjev, še niso znane, znani pa so okvirji. Šlo naj bi za kombinacijo davčnih vračil državljanom in najmanj 200 milijard dolarjev pomoči zveznim državam za normalno delovanje, obnovo infrastrukture z vlaganjem v obnovljivo in učinkovitejšo energijo, kakor tudi zdravstvo in šolstvo. Obama načrtuje odprtje treh milijonov novih delovnih mest, od tega 80 odstotkov v zasebnem sektorju. Ob tem zagotavlja, da se ne bo delalo po starem, ko veliko denarja izgine za nepotrebne in neučinkovite projekte. Obama se bo jutri najprej srečal z vodjo demokratske večine v senatu Har-ryjem Reidom in predsednico predstavniškega doma Nancy Pelosi. Najprej se bodo sami usklajevali o stimulacij-skem načrtu, nato pa se sestali še z republikanskimi voditelji. Vodja senatne manjšine Mitch McConnell in vodja manjšine v predstavniškem domu John Boehner z izjavami umirjata pričakovanja glede načrta in svarita pred prehitrim sprejemanjem zakonov o novi porabi. Republikanci se nameravajo v opoziciji vrniti k svojim koreninam fiskalne odgovornosti, ki so jih v času popolne oblasti v Washingtonu posekali. V sredo se bo Obama na kosilu pri predsedniku Georgeu Bushu, srečal z še živečimi predsedniki ZDA - Jimmyjem Carterjem, Georgem Bushem starejšim in Billom Clintonom. (STA) KOSOVO - Po dveh eksplozijah v srbskem predelu mesta so se Srbi znesli nad albanske trgovine Kosovsko Mitrico pretresajo neredi Ranjenih je bilo okrog 15 ljudi, med njimi tudi gasilci in novinarji - Kosovska Mitrovica je že več časa prizorišče medtetničnih sporov Po posredovanju mednarodnih sil KFOR in EULEX so se strasti vsaj navidezno umirile ansa KOSOVSKA MITROVICA - V mestu, ki morda najbolje simbolizira etnično delitev Kosova, sta v noči na soboto odjeknili dve eksploziji, ki sta povzročili večjo gmotno škodo, ob posredovanju po eksplozijah pa je bilo ranjenih šest srbskih gasilcev. Po eksplozijah so po navedbah srbskih virov v naselju, ki je tik ob razmejitveni črti razdeljene Kosovske Mitrovice, izbruhnili neredi. Kot še poroča hrvaška tiskovna agencija Hina, so med neredi zbrani meščani napadli ekipo televizije Most in ranili srbsko novinarko. V zadnjih petih dnevih je to drugi večji incident v Kosovski Mi-trovici. 30. decembra sta tako v severnem delu Kosovske Mitrovice kosovska Albanca z nožem zabodla 16-letnega srbskega mladeniča. Dogodek je sprožil val neredov v mestu, v katerih so uničili več deset vozil in podtaknili požare v nekaterih albanskih lokalih, napetost v mestu, ki je strogo ločeno na albanski in srbski del, pa narašča. (STA) Gana ima novega predsednika AKRA - Opozicijski kandidat John Atta Mills je zmagovalec predsedniških volitev v Gani, je danes ob objavi uradnih rezultatov drugega kroga volitev, ki je potekal v nedeljo, sporočila državna volilna komisija. Atta Mills je svojega nasprotnika iz vrst vladajoče Nove domoljubne stranke (NPP) premagal z zelo tesno prednostjo (manj kot odstotek). Glede očitkov obeh političnih strank na račun neustrezne izvedbe volitev na nekaterih voliščih je predsednik volilne komisije Kwado Afari Gyan odvrnil, da komisija ni odkrila zadostnih dokazov, da bi lahko rezultate volitev razglasila za neveljavne. Gana je v zadnjih osmih letih, odkar je na oblasti sedanja vlada, doživela izreden napredek. Tuje investicije v državi so se povečale za več kot 2.000 odstotkov, izvoz pa se je več kot podvojil. Poleg tega je Gana druga največja proizvajalka kakava na svetu, po izkopu zlata pa je po Južnoafriški republiki druga v Afriki. Kljub temu so mnogi mnenja, da ostala statistika, ki zajema »navadne ljudi«, tega stanja ne odraža. Država namreč še vedno ostaja ena najrevnejših na svetu, kjer vlada desetodstotna brezposelnost, več kot 40 odstotkov prebivalstva pa je še vedno nepismenega. Novi ganski predsednik bo moral voditi državo, ki bo po lanskem odkritju nahajališč postala proizvajalka nafte. Obe glavni stranki sta v volilni tekmi obljubljali dobro upravljanje s prihodki od nafte, ki se je v mnogih državah v razvoju izkazala kot vir korupcije in napetosti. (STA) Vandali proti zastavi EU PRAGA - Veliko zastavo Evropske unije v središču Prage, ki so jo razobesili v čast češkemu predsedovanju sedemindvajseterici, so vandali že 1. januarja uničili. Poškodovali so del zastave, na katerem je bil upodobljen znak EU. Zastavo so v čast češkemu šestmesečnemu vodenju EU, ki se je začelo 1. januarja, na silvestrovo razobesili na velikanskem nihalu, ki z griča Letna dominira nad središčem češke prestolnice. Nihalo je poleg tega razsvetljeno v modro-rumenih barvah zastave EU in naj bi simbolično odštevalo čas češkega predsedovanja povezavi. Najvišja zagrožena kazen za vandalizem na Češkem je 12 mesecev zapora. (STA) Umrla najstarejša zemljanka LIZBONA - V starosti 115 let je v petek v bolnišnici v bližini kraja Tomar umrla Portugalka Maria de Jesus. Naslov najstarejše ženske na svetu ji je pripadal mesec dni, potem ko je pred mesecem dni umrla Američanka Edna Parker, ki je bila pol leta starejša od Portugalke. 10. septembra 1893 rojena Maria ni nikoli zapustila svojega domačega kraja, izogibala pa se je alkoholu in kavi. Imela je šest otrok, 11 vnukov, 16 pravnukov in pet prapravnukov. Po navedbah ameriške tiskovne agencije AP je najstarejša ženska po smrti Portugalke sedaj 114-letna Gertrude Baines, ki živi v Los Angelesu. (STA) Rachida Dati rodila hčerko Zohro PARIZ - Francoska ministrica za pravosodje Rachida Dati je v petek ponoči s carskim rezom rodila hčerko. To je prvi otrok 43-letne ministrice. Mala Zohra se je rodila dva tedna pred rokom, ministrica Dati pa naj bi se po navedbah njenih bližnjih kmalu vrnila k svojim službenim dolžnostim. Identiteta očeta je v Francija sprožala številne govorice, saj je Datijeva septembra novinarjem dejala, da ima »zapleteno zasebno življenje« in bo o identiteti očeta svojega otroka molčala. Sledila so si številna ugibanja (od samega predsednika Sarkozyja do španskega politika Aznarja), oče male Zohre pa ostaja neznan. (STA) / NEDELJSKE TEME Nedelja, 4. januarja 2009 2 3 REVIJA GALEB - ZADRUGA NOVI MATAJUR - Knjižna zbirka Sredozemlja za mlade bralce V knjigi Široko morje, beli breg - Pravljice iz dežel Sredozemlja je zbranih 17 pravljic Na vsem svetu ni naroda, ki ne bi poznal svojega pravljičnega sveta. V pisani knjigi Široko morje, beli breg - Pravljice iz dežel Sredozemlja, ki je sicer izšla pri Zadrugi Novi Matajur in reviji Galeb, je mogoče prebrati sedemnajst pravljic iz različnih sredozemskih dežel, od Italije, Grčije, Tunizije, do Slovenije, Hrvaške, Bosne ... Pravljice, med katerimi so tudi nekatere prvič prevedene v slovenščino, je izbrala, prevedla in preuredila stalna Galebova sodelavka Klarisa Jova-novic, z ilustracijami pa jih je opremil Dušan Muc. Kot je v spremni besedi zapisal Marko Kravos, je avtorica knjige zapise iz izročila sredozemskih krajev in ljudi že objavljala v reviji Galeb med letoma 2004 - 2007, sedaj pa so ti zapisi zbrani, zlikani in po slovensko spogledljivi. Pravljice pripovedujejo o kraljevičih in bedakih, o čarodejih in menihih, o oslu v sedlu in oslu s sedlom, o levu, ki se pusti pomolsti, o predolgem jeziku, ki hoče biti povsod prvi . Bralci bodo torej z listanjem te knjige zapluli novim, čarobnim dogodivščinam naproti, za vse pravljice pa lahko z gotovostjo rečemo, da jih avtorica s priredbo ni prav nič osiromašila temeljnega sporočila otroških pravljic, ampak jim je prav nasprotno dodala veliko zamisli, ki so čudovite zgodbice oblekle v pisane sredozemske obleke, barve in dišave. Težko bi ocenili, katera pravljica je najlepša ali najbolj poučna. Za vse pravljice v novi knjigi lahko rečemo, da jih sestavljajo pravljična števila, skoraj vsi glavni junaki so obdarjeni z nadnaravno močjo, zlo v pravljici izzove junake, da pravljico pripeljejo do srečnega konca . Zelo prisršna je denimo pravljica, v kateri bodo mladi uporabniki izvedeli, od kdaj je morje slano in zakaj je slano. Iskriva in hudomušna je berberska ljudska pravljica iz Maroka, ki pripoveduje o možu, ki je imel pametno ženo, Ju- JE, FIEL! BREG nfl -Ï'LT ^ Ji-Vf.^rrdi.rr-^U ha iz kamna pa je naslov portugalske ljudske pravljice. Posebno mesto so zasedle tudi tri slovenske ljudske pravljice, in sicer dve izhajata z Vipavskega, ena pa z Idrijskega. Tu so še judovske, bošnjaške, italijanske, pa hrvaške in grške ljudske pravljice. Ob koncu lahko mlade bralce le še povabimo, naj novo slikanico Široko morje, beli breg - Pravljice iz dežel Sredozemlja vzamejo v roke in uživajo ob prebiranju pravljičnega sveta sredozemskih dežel. (sč) SALZBURG - Poletni festival 2009 Igra mogočnih Rezervacije sprejemajo samo še do 12. januarja MED KOPROM IN MOTOVUNOM Pred dobrim stoletjem se je »rodil« Veli Jože Das Spiel der Mächtigen - Igra mogočnih je naslov programa salz-burškega poletnega festivala 2009, ki bo potekal pod umetniškim vodstvom Jürgena Flimma. Vsebine so kot običajno predstavili veliko vnaprej, saj se čas za rezervacije za obisk najbolj mondenega in prestižnega festivala na svetu izteče že v prvih dneh januarja. Zainteresirani bodo imeli še nekaj dni časa za nabavo vstopnic za dramske predstave, predvsem pa za koncerte in opere novega programa pod skupnim imenovalcem gesla, ki je bil pred štiridesetimi leti naslov dveh festivalskih dogodkov v režiji Giorgia Strehlerja. V tem duhu bodo zgodbe uprizorjenih oper govorile o uporih in bojih za uveljavljanje političnih ali verskih prepričanj. Operni program se bo poklonil najprej sodobnemu italijanskemu mojstru Luigiju Nonu z uprizoritvijo skladbe Al gran sole carico d'amore, iz opusa Gioachina Rossinija pa bo pod vodstvom Ric-carda Mutija zazvenela manj znana opera Moise et Pharaon. S pričakovano uprizoritvijo opere Cosifan tut-te bo režiser Claus Guth zaključil projekt Mozartove trilogije, s katerim je v preteklih letih razburil duhove publike in kritike. Reprizo njegove postavitve Figarove svatbe bo letos dirigiral Daniel Harding. Daniel Barenboim pa bo stopil pred pult za koncertno izvedbo Beethovnove opere Fidelio. Dva dogodka v opernem programu bosta povezana z letošnjimi obletnicami: izvedba oratorija Theodora ob 250-letnici smrti Georga Friedricha Händla in repriza opere Armida ob 200-letnici smrti Franza Josepha Haydna. Dunajski filharmoniki bodo kot običajno imeli vodilno vlogo v koncertnem programu, ki ga bodo izvedli pod vodstvom svetovno priznanih dirigentov kot so Nikolaus Harnoncourt, Esa-Pekka Salonen, Riccardo Muti, Franz Welser-Möst in Gustavo Dudamel. Umetniški vodja glasbenega dela festivala Markus Hinterhäuser je izbral tri rezi-denčne orkestre: Deutsche Kammerphilharmonie Bremen, Les Musiciens du Louvre in West-Eastern Divan Orchestra. Protagonist monografskega niza Kontinente, ki se vsako leto poglablja v opus sodobnega mojstra, bo ameriški skladatelj francoskega izvora Edgar Varese (1885-1965). Monografski koncertni niz bo posvečen tudi opusu Franza Liszta. Nize solističnih koncertov in komornih dogodkov bodo med drugimi oblikovali violinist Joshua Bell, pianisti Mitsuko Uchida, Evgeny Kissin, Lang Lang, Maurizio Pollini in Grigory Sokolov ter godalni kvartet Emerson. Zelo prikupni bodo tudi pevski recitali, na katerih bodo nastopili zvezdniki kot so na primer Magdalena Kožena, Anna Netrebko in Juan Diego Florez, vsakič ob spremljavi prav tako uglednih pianistov. Dramski program, za katerega je odgovoren Thomas Oberender, obsega Evripidove Bakhantke v režiji Jürgena Goscha, reprizo uspešne uprizoritve dela Fjodra Dostojevskega Zločin in kazen, novost Petra Handkeja Until Day Do You Part v režiji Jossija Wielerja, glasbeno gledališko predstavo Judita v adaptaciji Friedricha Hebbela in pa nemo produkcijo gledališča iz Rige The sound of Silence v režiji zmagovalca festivalskega natečaja za mlade režiserje 2003 Alvisa Hermanisa. Predstavitev novega programa je postala tudi priložnost za obračun lanske izvedbe, ki je dosegla največje dohodke po rekordnem Mozartovem letu 2006 (25,215.000 evrov). V skoraj v celoti razprodanih dvoranah se je mudilo 253,850 gledalcev, ki so prihajali iz 68 držav. Vse informacije o dogodkih poletnega festivala 2009 so na voljo na spletni strani www.salzburgfestival.at. Rezervacije sprejemajo še do 12. januarja. (ROP) Minilo je že sto let od »rojstva« prvega »fantastičnega romana« v juž-noslovanskih književnostih, kot so nekateri medijski poročevalci opredelili z istrsko preteklostjo povezano povest Veli Jože, ki je nastala izpod peresa uveljavljenega hrvaškega pisatelja Vladimira Nazora (1876 - 1949). Dejansko gre za mitološko obarvano pripoved na zgodovinski podlagi, ki sega v obdobje beneške vladavine v Istri. To delo, ki ga je pisatelj napisal leta 1907 med službovanjem v Kopru, je obogateno z ilustracijami Saše Šantla (1883-1945), njegovega tedanjega kolega na koprskem učiteljišču. Veli Jože je v knjižni obliki prvič izšel v založništvu Slovenske matice (Ljubljana, 1908); prirejena ilustrirana izdaja za otroke pa je svoj krst doživela v Zagrebu (Narodna knjižnica, 1923). Delovanje obeh ustvarjalcev, ki sta precej časa poučevala tudi v Pazinu, je bilo v prvih desetletjih minulega stoletja izjemnega pomena tudi na simbolni oziroma narodno-buditeljski ravni, saj sta bila tako hrvaški kot slovenski živelj tedaj vkleščena v asimilacijsko prešo italijanskega iredentizma. Nazor je deloval v hrvaško-istrskem narodno-buditelj-skem krogu, ki so ga usmerjali zlasti Matko Laginja, Matko Mandic in Vje-koslav Spinčic, Šantel pa s slovenskimi sonarodnjaki Hinkom Smrekarjem, Maksimom Gasparijem in Gvidonom Birollo pod okriljem narodno zavedne skupine Vesnanov. Vladimir Nazor je del svojega obsežnega književnega opusa posvetil istrski tematiki (npr. v književnih ciklih: Ča-kavski stihi, Na pragu Istre, Stare istrske balade, Istrska mesta, Istrske zgodbe itd.), precej pozornosti pa je namenjal tudi socialni in politični publicistiki. Motive je najpogosteje črpal iz istrske zgodovine, mitologije in legend, vendar so njegove aluzivne puščice vedno usmerjene tudi v (tedanjo) aktualnost in prihodnost. Posebej pa velja poudariti, da je njegov ustvarjalni lok razprostranjen na - »terra marique«, torej na kopno in na morje, kar pomeni, da je v svojih delih zajel Istro kot multietično celoto z večinskim slovanskim prebival- stvom. Čeprav so njegove puščice uper-jene v čas beneške okupacije Istre, je ta njegova ustvarjalna izpovednost močno iritirala avstroogrske oblastnike, nem-škutarje in pozneje italijanske iredenti-ste. Vladimir Nazor je svoje delo o Ve-lem Joži zasnoval v Kopru že leta 1906 po obisku srednjeveškega mesteca Mo-tovun, ki je v davni preteklosti slovelo kot izjemno živahen kraj »na prepihu«. Pripoved o istrskem silaku/velikanu simbolizira pomen delovanja celotnega slovanskega istrskega življa, ki je s svojimi žulji prispeval h gradnji monu-mentalnih motovunskih utrdb, stavb in palač, ter mestno prebivalstvo oskrboval z vsemi potrebščinami. Okoliškim istranom gre namreč zasluga, da je bila mestna tržnica vselej založena s kmetijskimi pridelki, vinom, oljčnim oljem, tartufi; semkaj so redno prihajali ribiči s svojim izplenom iz Kvarnerja in Piranskega zaliva ter živinorejci s svojimi čredami iz okoliških vasic. V legendo odeta pripoved naperja precej ostrih puščic proti fevdalni gospodi, ki je istrskega kmeta dolga stoletja tlačila in poniževala. Nazor je v tem in drugih delih, (simbolno ali neposredno), realno odslikal temna zgodovinska istrska obdobja, ki so na sam rob propada pahnila številne družine in posameznike. Nanizal je številne politične, gospodarske, družbene in moralne probleme in dileme svojega časa, v katerem je zlasti slovanskemu istrskemu življu grozila popolna asimilacija in raznarodovanje. Danes je Motovun v poletnem času spet zelo živahno mestece, vendar s povsem drugačnim utripom, saj takrat gosti tradicionalni mednarodni filmski festival, ki vsako leto pritegne številne obiskovalce iz bližnjih in daljnjih dežel. Lanskoletne kulturne dogodke pa je poleg drugega zaznamovalo odkritje spominske plošče Nazorjevemu Velem Joži, ki je bil in ostal pomemben simbol istrske neupogljivosti pred tujimi zavojevalci in prav tako pomemben pomnik na čas, ko se je bilo treba vsak dan znova boriti proti potvarjanju zgodovinskih resnic. Slavko Gaberc Umrl avstrijski pisatelj Johannes Mario Simmel V starosti 84 let je v četrtek umrl eden najbolj znanih in uspešnih pisateljev v nemškem jeziku Johannes Mario Simmel. V svoji pisateljski karieri je avstrijski pisatelj prodal 73 milijonov izvodov romanov in novel. Njegovo najbolj znano delo je Pa čeprav ni zmeraj kaviar, ki je, poleg številnih drugih, prevedeno tudi v slo-venščino.Literarni kritiki so bili do Simmlovega ustvarjanja vedno nekoliko zadržani. Raje kot pisatelja resne, zahtevnejše literature so ga umeščali med pisca številnih uspešnic. Simmel se je rodil na Dunaju 24. aprila 1924. Njegov oče, ki je bil Jud, je pred nacisti pobegnil v Veliko Britanijo, Simmel pa je čas II. svetovne vojne preživel na Dunaju, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Potem ko je Simmel nekaj časa delal kot novinar, je leta 1960 nase opozoril z vohunskim romanom Pa čeprav ni zmeraj kaviar, ki je njegovo najbolj znano delo. V svojih knjigah, ki so prevedene v 33 jezikov, se je Simmel pogosto dotikal perečih tem, kot sta trgovina z drogami in genski inženiring. Simmel je umrl v domu za ostarele v švicarskem mestu Zug. (STA) Vladislav Lelicki scenograf in kostumograf V 74. letu starosti je umrl slikar Vladislav Lalicki, sicer eden znanih scenografov in kostumografov nekdanje SFRJ. Novico so sporočili iz beograjskega gledališča Atelje 212, kjer je Lalicki kot scenograf sodeloval pri več kot 30 predstavah. Umrl je v Beogradu. Lalicki se je leta 1935 rodil v Šabcu, kjer je kot scenograf začel v Narodnem gledališču. Od leta 1961 pa je v Ateljeju 212 postavil scenografije za kultne predstave, med njimi so bile Kartoteka, Arzenik in stare čipke, Kralj Ubu, Lasje, Čudež v Šarganu, Pasje srce in druge. Sodeloval je tudi z Jugoslovanskim dramskim gledališčem, s teatri v Združenih državah, tedanji Sovjetski zvezi in na Poljskem, kakor tudi s hišami na območju nekdanje skupne države. Lalicki je ustvaril sceno in kostume za desetine gledaliških predstav, nekaj filmov, med katerimi je bolj znan Testament v režiji Miloša Ra-divojevica, in veliko TV iger, ilustriral je tudi knjige. Za svoje delo je prejel številne nagrade. (STA) Isabelle Huppert predsednica letošnjega festivala v Cannesu Priznana francoska igralka Isabelle Huppert bo načelovala žiriji 62. filmskega festivala v Cannesu, ki bo potekal maja. »Zelo sem vesela in ponosna. S Cannesom imam dolgo zgodovino in naslednje srečanje z njim bo gotovo zapečatilo mojo ljubezen do tega festivala kot tudi svetovnega filma,« je povedala Huppertova. »Cannes odpira vrata novim idejam v svetu,« je še dodala Huppertova, ki je v Cannesu dvakrat osvojila nagrado za najboljšo igralko; leta 1978 za film » Violette No-ziere« in leta 2001 za Učiteljico klavirja. Kot je povedal predstavnik festivala Thierry Fremaux, je ponudba vodenja žirije igralki tipa Isabelle Huppert tudi poklon nekomu, ki je predan umetniškemu filmu, ki rad dela z mladimi režiserji in občuduje tuje filmske ustvarjalce. Huppertova (55) bo v zgodovini festivala četrta ženska, ki bo predsedovala žiriji. Pred njo je čast pripadla Liv Ullmann, Jeanne Moreau in Francoi-se Sagan. Igralka, ki je znana tudi po številnih sodelovanjih s francoskim režiserjem Claudom Chabrolom, je doslej posnela več kot 80 filmov, uveljavljena je tudi na gledališkem odru. Letošnji 62. filmski festival v Cannesu bo potekal med 13. in 24. majem. (STA) / NEDELJSKE TEME Nedelja, 4. januarja 2009 2 3 APrimorski r dnevnik L Ulica dei Montecchi 6 "V](Q[[ □ tel. 040 7786300 |)o) l L fax 040 772418 trst@primorski.it PRISTANIŠČE - Predstavnik desne sredine oster do predsednika Pristaniške oblasti Bucci proti Boniciolliju: zahteva po komisarski upravi Glavni očitek: v dveh letih mandata ni naredil nič - Dosje za ministra Matteolija Maurizio Bucci kroma Claudio Boniciolli kroma Božični in novoletni prazniki niso še popolnoma minili, a so s strani krogov desne sredine že začeli grmeti (besedni) topovi, tarča katerih je predsednik tržaške Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli. Deželni svetnik Ljudstva svobode in nekdanji tržaški občinski odbornik za gospodarstvo in turizem Maurizio Bucci se namreč zavzema za uvedbo komisarske uprave za tržaško pristanišče, kar utemeljuje s trditvijo, da od konca leta 2006, ko je nastopil mandat, do danes Boniciolli kljub številnim napovedim ni naredil nič, povrhu tega pa še krši zakon z ohranjanjem večinskega lastništva družbe Trieste terminal passeggeri. Bucci je številne ugotovitve zbral v dosje, ki ga bo posredoval ministru za infrastrukture in transport Alteru Matteo-liju, vsebino pa je novinarjem posredoval na včerajšnji dopoldanski tiskovni konferenci v prostorih deželnega sveta, pri čemer je v glavnem komentiral napovedi, ki jih je Boniciolli v zadnjih letih dajal krajevnemu tisku (Boniciollija smo včeraj iskali tudi mi, da bi nam predstavil svojo plat zgodbe, a je telefon zvonil v prazno). Tako je še leta 2006 pravil, da bo logistična ploščad nared čez petnajst let, zdaj pa jo je vključil v triletni načrt del, čeprav je denar že dalj časa na razpolago, a v dveh letih ni bil pripravljen noben dokument, pravi Bucci, ki opozarja tudi na to, da Pristaniški odbor ni še odobril regulacijskega načrta za tržaško pristanišče, čeprav je bil slednji nared že leta 2005, za časa prejšnje predsednice Pristaniške oblasti Marine Monassi, potrdil ga je tudi komisar Paolo Castellani, razlike s poznejšim Boniciollijevim načrtom pa so minimalne. Predstavnik Ljudstva svobode očita predsedniku Pristaniške oblasti tudi odsotnost primernih infrastruktur za pomorski potniški in turistični promet, zaradi česar so Trst zapustile pomembne družbe, ki so preusmerile svoje ladje in trajekte drugam, enako so storili pomembni azijski trgovski ladjarji. Dela za podaljšanje bankin pri sedmem pomolu in Pomorski postaji niso še končana, poleg tega pa Pristaniška oblast namerava npr. potrositi kar osem milijonov evrov za preureditev Pomorske postaje, medtem ko bi bil po Buccijevem mnenju dovolj en sam milijon. Medtem pa bodo v Kopru - v katerega je bil Boni-ciolli po Buccijevem mnenju vedno zaljubljen - v kratkem odprli novo pomorsko postajo za potniški promet, ki bo privabila številne ladjarje, Trstu pa bo ostal Zeleni delfin za povezavo Trst-Mi-lje, je pikro dejal Bucci. To pa še ni vse: po mnenju svetnika desne sredine je Pristaniška oblast zunaj zakona, saj kljub pozivom ministrstva za infrastrukture ni prodala večinskega deleža v družbi Trieste terminal passeg- Bo tržaško pristanišče (na posnetku sedmi pomol) prešlo pod komisarsko upravo? kroma geri, kjer bi po zakonu morala imeti manj kot petdeset odstotkov delnic, a je še vedno večinski lastnik. Ministrstvo je prodajo zahtevalo že leta 2007, ko je družba še nekaj veljala, danes pa ne velja več nič ali skoraj nič, je prepričan Bucci, ki tako Boniciolliju očita tudi oškodovanje državne blagajne. Zato je treba nemudoma privatizirati družbo, je dejal svetnik, in skušati nadoknaditi zamujeno, čeprav sta sezoni 2009 in 2010 že izgubljeni in bo treba delati komaj za sezono 2011. Po Buccijevem mnenju dosedanja strategija Pristaniške oblasti ni prinesla rezultatov, medtem ko je tržaška občinska uprava dokazala, da rezultati lahko pridejo tudi z minimalnimi stroški, če so cilji kratkoročni in jasni. Deželni svetnik se zavzema za oblikovanje širokega in odprtega omizja za gospodarski razvoj Trsta, pod pogojem da udeleženci pridejo na dan z resnimi načrti: »Ne moremo si več privoščiti delati budalosti,« je dejal Bucci (pri tem je uporabil prostaški italijanski izraz). Pri tem je po njegovih besedah najnevarnejši konkurent Trsta ne toliko Koper, ki ima omejen prostorski obseg, ampak Reka. Ivan Žerjal Befana po vrvici v Briško jamo Prvič so dobro starko Befano v Briški jami zagledali 6. januarja leta 1984. Takrat se je po stometrski vrvici prav počasi spustila v jamo in radovedne otroke, ki so jo v njej pričakali, obdarila z bomboni in raznoraz-nimi sladkarijami. Po takratnem izrednem uspehu je postal starkin spust prava tradicija in število dobrotnic se je celo pomnožilo, saj jih v jami iz leta v leto pričaka vse več otrok. V zadnjih nekaj letih so se ženičkam (ki so v resnici vešče jamarke) pridružili še sveti trije kralji in Božiček, v jami pa za dodatno čarobno razpoloženje poskrbijo božične melodije godbe salezijanskega oratorija Don Bosco. Ob kamnitih mizicah na dnu Briške jame pa se lahko tudi odrasli okrepčajo s skrivnostnim vročim napitkom »gran pamplom«, ki kot zagotavljajo jamarji-vikingi, ogreje tudi najhladnejše duše. Na očarljivem naravnem odru Briške jame bodo tudi letos (v torek, 6. januarja) nastopile stare ženičke in na otroške obrazke spet priklicale igrive nasmehe. Blagajna bo odprta od 13.30. Glasba in ples za praznik stare Befane Za praznik stare Befane v torek, 6. januarja, prirejajo odborništva za socialno skrbstvo Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repen) hvalevredno pobudo: kosilo ob prijetni glasbi, s plesom in nepogrešljivo tombolo v restavraciji Križman v Repnu. Pobudo je finančno podprla tržaška pokrajina. Veseli praznik je namenjen predvsem starejšim občanom, ki imajo vsaj 65 let in ki živijo seveda v občinah Devin Nabrežina, Zgonik ali Repen. TRIESTE TRASPORTI - Sindikat Rdb poziva k rešitvi problema Na tramvaju kot v ledenici Nove ogrevalne naprave so neprimerne - V notranjosti temperatura ne presega 13 stopinj Zima je v zadnjih nekaj tednih pokazala zobe in jo z nizkimi temperaturami in burjo pošteno zagodla Tržačanom, predvsem tistim, ki se poslužujejo open-skega tramvaja. Po podatkih, ki so jih posredovali predstavniki osnovnega sindikata Rdb prevoznega podjetja Trieste Tra-sporti, se potniki in pa sami vozniki pritožujejo nad ogrevanjem v potniškem vozu. Nov ogrevalni sistem, ki so ga pred kratkim namestili na tramvaju, se je izkazal kot neprimeren in vsi pogrešajo stare naprave, ki so bile postavljene v voznikovi kabini in pod potnikovimi sedeži. Temperatura v tramvaju danes namreč ne presega 13 stopinj Celzija. V teh dneh si vsi prizadevajo, da bi našli primerno rešitev, vendar zahtevajo tako raziskave kot tehnične meritve in študije nasploh daljši čas. V tiskovnem sporočilu pa sindikat Rdb opozarja vselej tudi na pozitivni ukrep, in sicer na dejstvo, da so čez noč vsi vozovi v remizi in posledično temperatura v njih ne pade pod ničlo oziroma se voz zjutraj hitreje ogreje. To pa žal ne velja za tramvaj, ki je čez noč parkiran na Trgu Oberdan. Najbolj hladno je na tramvaju, ki je čez noč parkiran na Trgu Oberdan kroma Omero: Dipiazza naj pomaga ljudem v stiski Tržaški župan Roberto Dipiazza naj sicer delno, a konkretno pomaga delavcem in družinam, ki so se znašle v ekonomski stiski zaradi recesije. To prvega občana Trsta poziva načelnik skupine opozicijske Demokratske stranke v občinskem svetu Fabio Omero, ki v sporočilu za javnost piše, da je opozicija pripravljena narediti svoje pri sprejemanju proračuna za leto 2009. Ze pred božičnimi prazniki so tržaški občinski svetniki DS pozvali Dipiazzo, naj sprejme vrsto ukrepov v korist ekonomsko šibkejših občanov, zdaj pa mu Omero postavlja za zgled bo-lonjskega župana Sergia Cofferatija, saj tamkajšnja občinska uprava pripravlja ukrep, na podlagi katerega bodo brezposelni oz. osebe v dopolnilni blagajni, ki imajo otroke, oproščene plačevanja šolnin za jasli oz. stroškov za kosila. Prijave proizvodnje vina v letu 2008 Kmečka zveza obvešča svoje člane, da je v teku izpolnjevanje prijave lanske proizvodnje vina. Rok za predstavitev prijave je bil podaljšan do četrtka, 15. januarja. Proizvedeno vino morajo prijaviti vsi vinogradniki, ki obdelujejo več kot 1.000 kvadratnih metrov vinograda in-ali proizvedejo več kot 10 hektolitrov vina, ne glede na to, ali je vino namenjeno prodaji ali ne. Za prijavo je potrebno predstaviti veljavno osebno izkaznico. Prosimo člane, da čim prej zadostijo tej obveznosti. Uradi zveze v Trstu (tel. 040/362941), Gorici (tel. 0481/82570) in Čedadu (tel. 0432/703119) so na razpolago za morebitna dodatna pojasnila. Kmečka zveza bo sprejemala prijave vse do petka, 9. januarja. Burja se je po krajšem premoru spet oglasila Morje v Tržaškem zalivu je bilo včeraj skozi ves dan razburkano in se je močno penilo, visoki valovi pa so butali ob pomole. Burja se je po nekajdnevnem premoru spet pojavila v petek zvečer. Drevesa so se močno upogibala pod sunki burje, ki so dosegli tudi 105 kilometrov na uro. Tržaški gasilci so bili ves dan na delu, vendar kot nam je povedal odgovorni na gasilski postaji, je bilo posegov manj kot pred dnevi. Večinoma je šlo za viseča polkna, ki so butala v hišna pročelja in jih je bilo zato treba odstraniti, ali pa za nevarne strešnike, ki so padali na cestišče. Na Miramarskem drevoredu je izrulo celo nekaj dreves, ki pa so jih gasilci nemudoma odstranili. Samo včeraj so opravili skupno 50 posegov v mestnem središču in predmestju. Deveti video natečaj Ota-Hrovatin Krožek Fotovideo Trst 80 prireja v sodelovanju z deželnim sedežem Rai za FJK, pod pokroviteljstvom ZSKD in podporo ZKB 9. video natečaj Ota-Hrovatin. Udeležijo se ga lahko vsi ljubitelji snemanja in dijaki slovenskih šol iz FJK, Slovenije, Koroške ali Madžarske. Vsak lahko sodeluje z največ dvema filmoma za vsako kategorijo (dokumentarni ali igrani film), posnetek pa naj traja največ 10 minut. Dela v formatu Dv ali Dvd-R je treba oddati do 2. marca v Tržaški knjigarni v zaprti ovojnici, na kateri naj bo zapisan naslov dela, v njej pa naj bo še izpolnjena prijavnica in prispevek 10 evrov za vsak film (organizatorji ne bodo filmov vračali). Za informacije je na voljo spletni naslov mk.civa@in-wind.it. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 4. januarja 2009 2 3 IZOBRAŽEVANJE - »Italo Slavo« na bavarski gledališki akademiji Igor Pison: »Učijo nas kako, ne pa kaj misliti« Opraviti je moral strog, zelo selektiven sprejemni izpit Na Bavarski gledališki akademiji August Everding (www.theaterakade-mie.de) v Münchnu se od letošnje sezone izobražuje v operni režiji in dramskem gledališču, v razredu prof. Cornela Fran-za, Tržačan Igor Pison. Po študiju slove-nistike in germanistike ter diplomi iz modernih tujih jezikov in književnosti na tržaški univerzi se je mlad ustvarjalec odločil za štiriletni študij, s katerim bo lahko stopil na režijsko pot, ki jo je z raznimi izkušnjami ubral že pred leti. Kako si se odločil za študiji v Nemčiji? Mesto München sem spoznal kot študent programa Erasmus. Takrat mi je dramaturginja, študentka na akademiji, svetovala, naj poskusim narediti sprejemni izpit. Eno leto sem zbiral svoje misli, preden sem se odločil za to. Vedel sem, da ne bom imel nobene prednosti v nepoznanem ambientu, da me bodo sprejeli samo, če bom zares dober. Gledališko ustvarjanje te od nekdaj mika... V gledališkem okolju delam že osem let, sodeloval sem s Slovenskim stalnim gledališčem in s Stalnim gledališčem FJK. Prvo pogodbo sem podpisal, ko sem bil star 17 let. Globoko spoštujem igralsko delo in me je vedno fasci-niralo postavljanje določenega teksta in lastne vizije na oder. Pri tem je vodilnega pomena pripoved, kaj mi določen umetniški izraz pove zdaj in v tem trenutku. Gledališče živi v sedanjosti, ga moraš začutiti in vzljubiti kot nekaj živega in aktualnega. Kako je potekal sprejemni izpit in kako si doživel uspeh, ki je v nekem smislu spremenil tvoje življenje? Na avdicijo se je prijavilo okrog 130 kandidatov, med katerimi so bili izbrani samo trije. Ko bi od začetka vedel, da sprejmejo tako malo novih učencev, bi moje upanje splahnelo, to pa sem odkril samo zadnji trenutek. Avdicija traja tri dni; v prvi fazi pripraviš tekst in dramatizacijo ter jo opremiš s skicami scenografij (izbral sem nemški prevod Magri-sove Razstave), nato se moraš soočati s tekstom, ki ga izbere komisija in ga moraš predelati s profesionalnimi igralci, da pokažeš svoje razumevanje teksta in način dela. Tretji del je bolj pogovornega značaja, v glavnem te vprašajo za tvojo motivacijo. Ko so me izbrali, je bilo zadovoljstvo veliko, saj ni šlo za samoumevni dosežek. Uresničila se je moja želja, da bi na visoki kvalitetni ravni začel doživljati ob že poznanih, italijanski in slovenski, še tretjo, nemško gledališko raven. Katere so vsebine študija na akademiji? Učijo nas kako, ne pa kaj misliti. Mentorji pravijo, da smo v bistvu že režiserji in imamo možnost razvijati svoje ideje in pripovedi ob odkrivanju novih usmeritev. Zame je na primer nekaj novega operna režija, zaradi katere redno obiskujem lekcije klavirja, harmonije in operne dramaturgije. Lekcije dramske režije vsebujejo branje in analizo tekstov, delo z igralci, tudi veliko giba s tečaji plesa in borilnih veščin. Moj delovni dan traja od jutra do večera in se odvija na raznih sedežih. V Residenztheatru potekajo tudi lekcije knjigovodstva, ki so zelo dragocene za bodoče upravljanje bud-geta, kar pomeni prilagajanje zamisli režiserja danim sredstvom. Izven šole je seveda priporočljiv obisk večernih predstav. Je ponudba bavarskih gledališč zanimiva? Zelo je različna od našega. V nemških gledališčih ustvarjalci ne apelirajo na predstavo publike, temveč se publika prilagaja izražanju umetniških hotenj. Gledališča so vedno polna in ponudba je zelo raznolika; za opero imamo Nationaltheater, za dramo Staatschauspiel, Residenztheater, Kammerspiele za bolj moderne usmeritve. Gre za bistveno različen odnos do gledališča in do umetnosti. V Münchnu so ljudje pripravljeni podpirati gledališče v finančnih težavah in to tudi, če ne zahajajo ravno v tisto gledališče ali če gre za alternativno ponudbo, ker je vsako gledališče obogatitev za celotno mestno stvarnost. Visoko kulturno ponudbo potrebujejo tudi nehu-manisti. Velikokrat so direktorji tujci, ki so manj obremenjeni z lokalno politiko, ker tudi država smatra, da mora gledališče biti neodvisno od političnih vplivov. Katere so tvoje umetniške usmeritve in skrite »režijske« želje? Rad bi se ukvarjal tudi z opero. Zanimajo me na primer Mozartova La cle-menza di Tito, opere Arriga Boita, Wagner, sodobna dela. V drami pa razmišljam drugače. V tej fazi me npr. mikajo starogrške drame, Sofoklejeva Elektra, Aristofanove Zabe, ki dajejo toliko spodbud za razmišljanje o današnjem svetu, a brez moraliziranja. Se že počutiš kot izseljenec in si zamišljaš svojo bodočnost v nemškem, spodbudnem okolju? Ko sem prvič stopil pred komisijo in se predstavil kot Tržačan, so profesorji takoj omenili Itala Sveva, jaz pa sem se definiral »Italo Slavo«. Verjetno me imajo za osebo, ki skoraj nima korenin. V tem trenutku se mi zdi Nemčija zanimiva, ker Igor Pison na tržaškem nabrežju daje možnost razvijanja umetniških hotenj. Hvaležen sem, da so me sprejeli in da lahko pri njih ustvarjam, a verjetno se ne bom čutil nikoli Nemca. Za svoje bodoče ustvarjanje gledam na potencial nemškega ali slovenskega prizorišča, v sedanjih razmerah pa mi je težko misliti, da bi lahko naredil kaj zanimivega v Italiji. Rossana Paliaga NABREŽINA - Tradicionalna razstava v župnijski dvorani Jaslice vseh vrst Tudi fotografije Miloša Zidariča - Ogled je možen še danes in v torek med 16. in 19. uro Božični čas je tudi čas tradicionalne razstave jaslic v župnijski dvorani v Nabrežini, ki že nekaj desetletij vabi obiskovalce od blizu in daleč in je tudi letos na ogled od božiča dalje (na sliki KROMA). Razstavo, za katero je svojčas dal pobudo nekdanji župnik Bogomil Brecelj, odlikuje pestrost številnih in zelo različnih jaslic, od tradicionalnih pa do nenavadnih, za izdelavo katerih so avtorji - učenci domačih in drugih šol, župljani, domači umetniki in drugi - uporabili najrazličnejše materiale. Navada je, da so na ogled tudi jaslice iz različnih delov sveta, ob njih pa tudi umetniška dela kakega domačega avtorja, pri čemer si je letos mogoče ogledati fotografije Miloša Zidariča. Razstava bo na ogled še danes in v torek med 16. in 19. uro, možno pa si je ogledati tudi jaslice v bližnji župnijski cerkvi sv. Roka. ROSSETTI - Gostovanje neapeljskega stalnega gledališča Mercadante Gomorra na tržaškem odru Premiera v torek, ponovitev v sredo - Večkrat nagrajena predstava sloni na istoimenski knjigi Roberta Saviana Po knjigi in filmu ...tudi gledališka predstava: skoraj planetarni uspeh Roberta Saviana je dopolnila gledališka priredba njegove uspešnice Gomorra. Zanjo je ob avtorju poskrbel Mario Gelardi, ki je predstavo tudi režiral, postavili pa so jo v neapeljskem stalnem gledališču Merca-dante. In tako gledališki govorici vrnili tudi socialno in civilno vlogo: kajti kot nas je s svojim zgledom naučil Roberto Saviano, ki že mesece živi pod strogim policijskim nadzorom, če molčimo, smo vsi sokrivi ... Srhljiva pripoved o »camorri«, mreži organiziranega kriminala, ki se je rodila v Kampanji, danes pa »posluje« na različnih koncih sveta, bo zaživela tudi v tržaškem gledališču Rossetti. Na odrskih deskah bodo nezakonite posle klana Casale-si uprizorili Ivan Castiglioni, Francesco Di Leva, Giuseppe Gaudino, Giuseppe Miale di Mauro, Adriano Pantaleo in Ernesto Mahieux. Predstavo si bo mogoče ogledati v torek in sredo, na voljo pa je le še nekaj vstopnic, za katere je treba odšteti od 12 do 28 Za ogled pretresljive zgodbe o »camorri« bo treba odšteti od 12 do 28 evrov evrov. Fotoreportaža o Bosni in Hercegovini Samo še danes in v torek si je mogoče v kavarni San Marco ogledati fotografsko reportažo Bosna in Hercegovina - pogled v bodočnost. Svoje posnetke razstavljata Erika Mattea Vida in Ljubiša Selic, nekaj njunih fotografij pa je na ogled tudi v potovalni agenciji La via degli Ar-tisti Viaggi (Ul. degli artisti 2). Abonmajska kampanja Koncertnega društva Tržaško Koncertno društvo (Societa dei concerti) se že pripravlja na drugi del svoje koncertne sezone, ki bo kot običajno potekala v gledališču Rossetti. 20. januarja bodo začeli po polovični ceni prodajati abonmaje za sedem koncertov, ki se bodo zvrstili med 2. februarjem in 30. marcem. Največ pričakovanj vlada za nastop svetovno uveljavljene pianistke Marthe Argerich: to bo njen drugi nastop pred občinstvom Koncertnega društva, saj je tu nastopila tudi davnega leta 1957. Filmi v kavarni Knulp Nadaljuje se bogata kulturna ponudba kavarne Knulp (Ul. Madonna del Mare 7/a). Jutri ob 20. uri bodo predvajali film Deutschland bleiche Mutter (Nemčija, bleda mati) režiserke Helme Sanders-Brahms. Naslov je dobil po verzu Bertolda Brechta, film pa je zmes privatnih zgodb in velikih zgodovinskih dogodkov (oziroma 2. svetovne vojne). Dan kasneje, v torek, pa bodo ob 20.45 zavrteli posnetke dveh nastopov jazz glasbenika, pevca in skladatelja Dizzyja Gillespia. Fotografski natečaj o železnici Trst-Hrpelje Tržaško društvo Dopolavoro ferroviario prireja fotografski natečaj ob petdesetletnici zadnje vožnje na progi Trst-Hrpelje. Natečaj so naslovili Lepote Doline Glinščice s posebnim poudarkom na stari železniški progi Trst-Hrpelje, deli pa se v dve kategoriji: aktualne barvne fotografije (formati med 20x30 in 30x40 cm) ter zgodovinski posnetki (tako barvni kor črno-beli) iz obdobja, ko so progo še uporabljali. Rok za prijavo zapade 8. marca, več informacij pa nudijo v železniškem muzeju (na drevoredu Giulio Cesare), ki je odprt ob sredah, sobotah in nedeljah, od 9. do 13. ure. Terry in Clely Clely je Tržačanka, ki je leta 1954 emigrirala v Avstralijo, Terry je poglavar staroselskega plemena War-ramiri in priznan umetnik. Oba bosta v sredo ob 17.30 v novinarskem krožku (Korzo 13) spregovorila o svoji skupni življenjski zgodbi. Trst - mozaik kultur V teh dneh se zaključuje niz Trst -mozaik kultur, ki ga Združenje Al-tamarea prireja v sodelovanju s Pokrajino Trst. Danes in v torek bosta na sporedu vodena ogleda po »psihoanalitičnem Trstu«. Zbirališče ob 10.30 v galeriji Tergesteo, od koder bodo obiskovalci krenili na ogled krajev, ki so jih pred desetletji obiskovali Freud, Weiss, Svevo in Saba. Tako danes kot v torek pa sta predvidena tudi dva kulturna dogodka. Danes ob 18. uri bo v kavarni San Marco gledališka performanca »Canto e incanto - Il logo di psiche«, eksperimentalni dialog med emoci-jami, poezijo in gledališčem. Nastopili bodo člani gledališkega laboratorija 10002 in Ortoteatro iz Por-denona. V torek (prav tako ob 18. uri in v isti kavarni) pa bosta Bruno in Fiorella Jurcev predstavila svojo novo zgoščenko avtorskih pesmi v tržaškem narečju »Si si Trieste ...a modo no-stro«. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 4. januarja 2009 2 3 TRST DTTZ ŽIGA ZOIS - Ob 15-letnici mature Srečali so se bivši sošolci petega A razreda V petek, 28. novembra 2008 so se po dolgem času spet sestali bivši trgovci 5. A razreda DTTZ Žiga Zois iz Trsta, ki je solo zapustilo v šolskem letu 1992/93. Srečali so se na tipični kraški večerji v kmečkem turizmu Ušaj v Nabrežini. Žal se je prijetnega srečanja v prijetnem okolju, zaradi družinskih, zdravstvenih in drugih obveznosti, udeležilo le polovico bivših sošolcev, ki pa so se vseeno imeli izredno, saj so tako lahko obujali spomine na mlada šolska leta ter se seveda izmenjali novice o nadaljnjem študiju, delovnem statusu ter seveda o novih družinskih razmerah. Govor VZGOJITELJICE - 1978/2008 Nekdanje sošolke veselo proslavile tridesetletnico mature Vzgojiteljice vesele in zale Po tridesetih letih so se spet zbrale. Ob praznični mizi so spomine na šolo obudile; kako marljivo in pošteno so za maturo se učile! Z dogodki in anekdotami so se cel večer veselile in »Pri Brigiti« kozarček vina popile. V duhu počutijo se še zelo mlade, zato v bodoče bodo gotovo še večkrat skupaj pokramljale, se zadovoljno ter radostno nasmejale, predno vse čvrste none bodo postale. Lelia Bogatec OBLETNICA - Družabno srečanje Proslavili so petnajstletnico oz. dvajsetletnico upokojitve Včeraj danes Na sliki od leve proti desni, stoje: Martina Gojca, Alenka Kraljic, Valentina Gojca, Marta Prasselli, Tanja Colja, Andrej Pertot ter Antonella Fabi, sede: Dario Savron, Natasa Krizmancic, Marjan Gruden, Mitja Buzan in Mitja Gruden je bil tudi že o novi večerji, tokrat s polnoštevilno udeležbo ter celo o enodnevem ali večdnevnem izletu po Sloveniji. Upajmo le, da bo iz tega izšlo čimprejšnje novo snidenje izredno složnega bivšega razreda, lahko celo s prisotnostjo bivših profesorjev. (pera) Danes, NEDELJA, 4. januarja 2009 ANGELA Sonce vzide ob 7.46 zatone ob 16.35 - Dolžina dneva 8.49 - Luna vzide ob 11.11 in zatone ob 24.00. Jutri, PONEDELJEK, 5. januarja 2009 SIMEON VREME VČERAJ: temperatura zraka 4,9 stopinje C, zračni tlak 1023,2 mb raste, veter 55 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja s sunki do 108 km na uro, vlaga 49-odstotna, nebo jasno, morje močno razgibano, temperatura morja 11,8 stopinje C. OKLICI: Massimo Buffo in Arianne Fonda, Mauro Petronio in Lucia Vecerina, Phpejtim Gashi in Liridona Hoxha, Federico Torelli in Vesna Cappellini. [I] Lekarne Skupina bivših uslužbencev mestne službe za odvažanje smeti in vzdrževanja čistih cest, službe, osredotočene na prevoz smeti v nekdanji uplinjevalnik v Ul. Pola, so se zbrali, da bi praznovali 15. in 20. obletnice upokojitev. Šlo je za prijetno, priložnostno družabno srečanje in na-zdravitev tudi tistim kolegom, ki niso mogli priti na srečanje ali pa jih ni več. Ob tej veseli priložnosti je nastala skupinska slika. Od leve: Walter, Franco, Giani, Giorgio, Galliano, Benito, Italo, Bruno, Giovanni, Piero in Giuseppe; sledijo: Mario, Paolo, Eugenio, Enzo, Lo-dovico, Boris, Mario, Ar-duino, Boris in Ruggero. Nedelja, 4. januarja 2009 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija - Ul. Cu-riel 7/B, Ul. Ginnastica 6, Bazovica - Grudnova ulica 27. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (040 308248), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija - Ul. Cu-riel 7/B, Ul. Ginnastica 6. Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (040 772148). V ponedeljek, 5., ter od srede, 7., do sobote, 10. januarja 2009 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 (040 630213), Ul. Costalun-ga 318/A (040 813268), Milje - Ul. Maz-zini 1/A (040 271124). Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (040 572015). Torek, 6. januarja 2009 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Dante 7. Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 (040 630213), Ul. Costalun-ga 318/A (040 813268), Milje - Ul. Mazzini 1/8 (040 271124). Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (040 572015). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino CINECITY - 11.00, 13.00, 14.55, 16.40, 18.25, 20.10, 22.00 »The Strangers«; 11.00, 13.00, 14.50, 16.30 »Lissy princi-pessa alla riscossa«; 11.00, 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Il bambino con il pigiama a righe«; 10.50, 12.55, 13.30, 14.50, 15.45, 16.40, 18.30, 20.20, 22.05 »Madagascar 2«; 10.45, 13.00, 15.15, 17.30, 20.00, 22.10 »Natale a Rio«; 10.45, 12.45, 14.40, 16.35, 18.30, 20.25, 22.20 »Il Cosmo sul como'«; 18.10, 20.10, 22.10 »The Spirit«; 18.00, 20.00, 22.00 »Come un uragano«; 10.50, 12.50, 14.50 »Ember: Il mistero della città della luce«. EXCELSIOR - 16.15, 18.30, 21.15 »La duc-hessa«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.35, 21.00 »L'ospite inatteso - The Visitor«. FELLINI - 11.00, 14.30, 15.30 »Wall-E«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Come Dio co-manda«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Come un ura-gano«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.40, 17.20, 19.00, 20.40, 22.20 »Il Cosmo sul como'«. GIOTTO MULTISALA 3 - 11.00, 14.30, 16.00 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«; 17.30, 19.00, 20.40, 22.20 »Davanti agli occhi«. KOPER - KOLOSEJ - 13.30, 15.30, 17.30 »Madagaskar 2«; 15.20, 17.20 »Zgodbe za lahko noč«; 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 »Modeli«; 19.30 »Avstralija«; 19.20, 21.30 »Rokenroler«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 20.30 »Ultimatum alla terra«; 18.15, 22.15 »Twilight«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Natale a Rio«; Dvorana 3: 16.00, 17.30, 19.00, 20.40, 22.20 »Il bambino con il pigiama a righe«; Dvorana 4: 11.00, 14.30, 16.00 »Lissy prin-cipessa alla riscossa«; 17.30, 21.00, 22.30 »Ember il mistero della città di Luce«; 19.15 »Si puo' fare«. SUPER - 16.30, 18.20, 20.20 »Mamma mia!«; 22.15 »The Spirit«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Madagascar 2«; Dvorana 2: 15.30, 17.45, 20.10, 22.15 »Natale a Rio«; Dvorana 3: 15.45, 17.30, 20.00, 22.00 »Come un uragano«; Dvorana 4: 15.30, 17.40 »Lissy principessa alla tiscossa«; 20.10, 22.10 »Il Cosmo sul como'«; Dvorana 5: 15.20, 17.30, 20.00 »La duchessa«; 22.00 »The Spirit«. Id Osmice AMBASCIATORI - 11.00, 14.30, 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Madagascar 2«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »The Mil-lionaire«. OSMICA je odprta v Borštu pri Danjelu Glavina. OSMICO je odprl odprl Radovan Šemec v Prečniku. OSMICO je odprla Nataša Pernarčič, Medjavas 21. PAHOR MARIO je v Jamljah odprl osmi-co. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. V SALEŽU na kmetiji Perčič smo odprli osmico. Toplo vabljeni. H Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Drevored Campi Elisi 59, Milje - Trg Caduti Liberta, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin - državna cesta 14 ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče Q8: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drevored 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 4. januarja 2009 2 3 5 Društvo Slovencev miljske občine vabi na božični koncert MePZ Fran Venturini in MePZ Slovenec - Slavec Jutri, 5. januarja ob 20.00 v Cerkvi sv. Frančiška v Miljah H Šolske vesti DTTZG ŽIGE ZOISA sporoča, da bo v ponedeljek, 5. januarja 2009 šola zaprta. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bodo v ponedeljek, 5. januarja, uradi tajništva in ravnateljstva zaprti. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠEK sporoča, da bodo v ponedeljek, 5. januarja, uradi zaprti. LICEJ FRANCETA PREŠERNA prireja informativni dan za dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol ter njihove starše in sicer v petek, 16. januarja 2009, od 18. do 20. ure. M Izleti ČLANI SPDT se bodo udeležili v soboto, 10. januarja, nočnega, spominskega pohoda v Dražgošah. Pohod začnemo v soboto, 10. januarja, ob 23. uri in končamo naslednjega dne, v nedeljo, 11. januarja, ob 10. uri. Ker je pohod precej zahteven, je potrebna in Loterija 3. januarja 2009 Bari 58 41 11 74 12 Cagliari 67 4 14 65 84 Firence 64 25 6 89 12 Genova 81 70 68 55 66 Milan 24 21 35 9 63 Neapelj 25 8 89 43 27 Palermo 40 46 43 29 6 Rim 17 60 55 68 41 Turin 56 41 79 5 17 Benetke 27 39 52 81 6 Nazionale 51 78 33 47 71 Super Enalotto št. 2 17 24 25 40 58 64 jolly 27 Nagradni sklad 4.225.786,85 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 25.200.000,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 16 dobitnikov s 5 točkami 39.616,76€ 1.631 dobitnikov s 4 točkami 388,63 € 68.880 dobitnikov s 3 točkami 18,40 € Superstar 51 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 11 dobitnikov s 4 točkami 38.863,00 € 278 dobitnikov s 3 točkami 1.840,00 € 4.442 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 28.884 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 62.000 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € zaželjena dobra kondicija udeležencev. Vse informacije nudi Bernard Florenin na tel. št. 0481 882240. AŠD-SK BRDINA organizira v nedeljo, 11. januarja, avtobusni izlet v Forni di Sopra. Zbirališče na parkirišču pri križišču drž. ceste 202 na Opčinah. Odhod avtobusa ob 6.30. Informacije in prijave na tel. št.: 347-5292058 ali 3488012454. SESTRE IZ SV. KRIŽA PRI TRSTU organizirajo v soboto, 31. januarja, ogled zanimivih jaslic v cerkvah v Postojni, Ljubljani, Dravljah in Črnučah, kjer bo tudi kosilo. Kosilu bo sledil obisk Kamnika in če bo čas dopuščal tudi Kranja. Cena izleta 35,00 evrov. Za vpis in podrobnejše informacije pokličite na tel. številko 040 220693 ali 3479322123. ¿J Čestitke Na Proseku se je pred 80. leti rodil, po svetu delal in družino naredil. Na slovenski jezik navezan je otroke in vnuke učil, kako počitnice na Krasu ter na morju uživat. Danes se z njim veselimo in iz srca doktorju SERGIJU GORJUPU vso srečo zaželi-mo. Magda in Marjan z družino. Monika in Andrej sta se razveselila, ko sta na novo leto SANDIJA dobila. Veliko zdravih in srečnih dni ter mirnih noči Alenka z družino vsem želi. Čakal je novo leto, da vošči mami Moniki in očku Andreju. Vse najboljše želimo SANDIJU FERFOLJI in staršem Mario, Gino, Alma, Andrea in Tamara. Ü3 Obvestila SKD VIGRED obvešča, da so na razpolago društveni koledarji: pri odbornikih društva, v gostilni Gruden v Šem-polaju in v knjigarni Terčon v Nabre-žini. V BARKOVLJAH, V CERKVI SV. JERNEJA, bo v nedeljo, 11. januarja, blagoslov otrok med mašo ob 11. uri. Peli bodo pevci. Med mašo bo tudi tradicionalni ofer za zbor. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB KOŠIR vabi vse člane in ostale filateliste na redno sejo, ki bo v sredo, 7. januarja, ob 19. uri, v Gregorčičevo dvorani v ul. Sv. Frančiška. KUHARSKI TEČAJ V RICMANJIH: Skd Slavec Ricmanje - Log prireja v januarju kuharski tečaj z gospo Vesno Guštin. Predvidena so tri srečanja ob sobotah od 14. do 18. ure. Za informacije in vpisovanja kličite na št. 3474481432 (Anna). KRUT obvešča, da bo urad zaprt do vključno 5. januarja. NA OBČINI DEVIN - NABREŽINA bo v ponedeljek, 5. januarja, Urad za šolstvo in kulturo zaprt. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo zaprta v ponedeljek, 5. januarja. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Trstu zaprti do 5. januarja. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM prireja v torek, 6.januarja, družabno srečanje za člane in prijatelje s prigrizkom, tombolo in glasbo. Srečanje bo v rojanskem Marijinem domu (ul.Cordaroli, 29) od 16.ure dalje. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut Societá Ginnastica Triestina ul. Ginnastica 47 - 34142 TRST Redna glavna skupščina članov združenja Societá Ginnastica Triestina se bo sestala v ponedeljek, 5. januarja 2009 ob 9.00 uri v prvem ter ob 11.00 uri v drugem sklicanju s sledečim dnevnim redom: 1. Imenovanje predsednika skupščine 2. Imenovanje tajnika skupščine 3. Odobritev obračuna 2007/08 4. Odobritev predračuna 2008/09 -- Lunedi 5 gennaio 2009 alie ore 9.00 in prima convocazione e alie 11.00 in seconda convocazione, é convocata 1'Assemblea Generale Ordinaria dei Soci della Societá Ginnastica Triestina con il seguente ordine del giorno: 1. Nomina del Presidente dell'Assemblea 2. Nomina del Segretario dell'Assemblea 3. Approvazione bilancio consuntivo 2007/08 4. Approvazione bilancio preventivo 2008/09 obvešča, da bo zaprt zaradi dopusta do torka 6. januarja 2009. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE KROŽEK KRAS prireja v torek, 6. januarja, od 14. ure v dvorani Dopo-lavoro v Nabrežini - Postaja, tradicionalno srečanje ob začetku leta. Del izkupička bo namenjen zdravljenju malega Federica. Rezervacije na tel. št. 333-2060961. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bodo uradi v Trstu, Gorici in Čedadu zaradi božičnih praznikov zaprti do vključno 6. januarja 2009. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo do vključno 6. januarja 2009 zaprto. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta do 6. januarja. PILATES - SKD F. PREŠEREN BOLJU-NEC- Skupina 35-55 sporoča, da bo v novem letu vadba stekla po ustaljenih urnikih od srede, 7. januarja dalje. Obveščamo zainteresirane, da se lahko še vpišejo k telovadbi za zdravo hrbtenico in razgibavanje, ki poteka ob torkih, sredah in petkih od 19. do 20. ure v telovadnici srednje šole Simon Gregorčič v Dolini. SKD TABOR obvešča člane in prijatelje, da kdor zeli, lahko naroči izvod DVD-ja s posnetki društvenega delovanja »Od včeraj do danes«. Rezervacije sprejemamo od 7.januarja 2009, med 16. in 19. uro, v društveni knjižnici P. Tomažič in tovariši, (tel. 040213945), kjer je na razpolago tudi publikacija »Od včeraj do danes - ob 40-letnici društvenega delovanja«. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA prireja v četrtek, 8. januarja, ob 16.30, v dvorani za ostarele L. Je-ralla na Padričah, koncert božičnih pesmi za goste doma. Pela bo Dekliška mladinska skupina z Opčin, pod vodstvom Mire Fabjan. TEČAJ V BAZENU: Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov prireja tečaj v bazenu za dojenčke od 2. do 12. meseca starosti. Tečaj se bo začel v petek, 9. januarja 2009, in se bo odvijal v jutranjih urah na Opčinah. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org, tel. 328-4559414. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH GASILCEV BREG vabi vse člane in podporne člane na novoletno večerjo, ki bo v petek, 9. januarja, ob 20.uri, v Dragi (Locanda Mario). Prosimo, da potrdite prisotnost na tel. št.: 3338717520 (Ivo) ali 338-9601286 (Dean). SK DEVIN prireja tečaje smučanja v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo pod vodstvom društvenih učiteljev. Na razpolago je petdnevni tečaj od 10. oz. 11. januarja 2009 dalje. Možen je najem smučarske opreme in avtobusni prevoz po ugodni družinski ceni. Informacije info@skdevin.it ali tel. 348-1334086 (Erika). ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da bo do sobote, 10. januarja 2009, urad zaprt. Info na tel. št. 3284559414 »mailto:info@melanie-klein.org«. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bodo podružnice v Nabrežini, Dolini in na Opčinah zaprte do 11. januarja 2009. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da ob božičnih praznikih ne bo tečajev slovenskega, angleškega in španskega jezika do 12. januarja 2009. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo prva vaja v novem letu, v torek, 13. januarja, ob 20.45 na sedežu na Padri-čah. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo uvajalni tečaj začel v sredo, 14. januarja, ob 18.30. Redni tečaj poteka ob torkih in petkih, 18.30-19.30 ter 19.30-20.30, ob sredah pa ob 17.30 vadba za zdravo hrbtenico. Za informacije in prijave: 040-200620 ali 3496483822 (Mileva). SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja ob sobotah celodnevne smučarske tečaje za osnovnošolsko mladino z avtobusom od 17. januarja do 7. februarja. Za informacije in prijave pokličite na ZSŠDI, tel. 040-635627. OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v Občini ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v letu 2008 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do petka, 30. januarja. Obrazce bo mogoče dvigniti v Uradu za šolstvo in kulturo v Občinski knjižnici v Nabrežini, št. 102, s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in sredah 9.00-12.00 in 15.00-17.00, ob torkih, četrtkih in petkih 9.00-12.00. Info: Urad za kulturo, šport in prosti čas, Nabrežina št. 102, tel. št.: 0402017370. OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da se je začelo predvpisovanje otrok v občinska otroška vrtca v Šem-polaju in Sesljanu za šolsko leto 2009/2010. Prošnje za predvpis je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, do 30. januarja 2009. Obrazci so na razpolago v zgoraj navedenem uradu ter v obeh sekcijah otroškega vrtca. Za informacije je na razpolago isti urad, telefonska številka 040-2017370-375. OBVEŠČAMO CENJENE BRALCE občinskih knjižnic v Nabrežini in Ribiškem naselju, da bosta zaprti do nedelje, 1. marca 2009. Oproščamo se za nevšečnost. 0 Prireditve ŽUPNIJA SV. MARTINA NA PROSEKU prireja v ponedeljek, 5. januarja, ob 19.30, v proseški cerkvi božični koncert. Sodelujejo Ženski pevski zbor Prosek-Kontovel, Oktet Odmevi in Mešani pevski zbor Rdeča Zvezda. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na božični koncert v ponedeljek, 5. januarja ob 20. uri, v cerkvi Sv. Frančiška v Miljah. Nastopata MePZ Fran Venturini od Domja in MePZ Slovenec-Slavec iz Boršta in Ri-cmanj. SLOMŠKOVO DRUŠTVO IZ SV. KRIŽA PRI TRSTU v sodelovanju z župnijsko skupnostjo vabi v torek, 6. januarja, ob 15.30 v Slomškov dom na božično pravljično urico s pripovedovanjem pravljice »Angel miru« v izvedbi Radijskega odra in predstavitvijo knjige Lučke Peterlin Susič »Od Miklavža do božiča«. Glasbena točka otroškega zborčka. Vabljeni otroci, starši in no-noti od blizu in daleč! V BAMBIČEVI GALERIJI na Opčinah (Proseška ul. 131) bo do 6. januarja na ogled fotografska razstava Štefana Grgiča »Kraji duha«. Urnik: do 6. januarja: od ponedeljka do sobote med 16. in 18. uro. V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI je do 6. januarja na ogled tradicionalna razstava jaslic. Sodeluje fotograf Miloš Zidarič. Urnik: četrtek, sobota in prazniki od 16. do 19. ure. Možen je tudi ogled jaslic v cerkvi sv. Roka. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI vabi na niz koncertov v sklopu revije Na-tivitas: Zgonik, cerkev Sv. Mihaela. 6. januarja, ob 18. uri, nastopajo MePz Jacobus Gallus, MePz Rdeča zvezda, Oktet Odmevi, OPZ iz Zgonika; Na-brežina, Cerkev sv. Roka, 11. januarja, ob 16. uri, nastopajo MePZ Igo Gruden, DPZ Kraški slavček, glasbeni utrinek s harmonikaši; Milje, Stolnica, 11. januarja ob 15.30, nastopa MeMPZ Trst z glasbenimi utrinki. SKD V. VODNIK IN GODBA NA PIHALA BREG vabita na pozdrav Novemu letu v petek, 9. januarja, ob 20.30, na Dolgi Kroni. Nastopili bodo Godba na pihala Breg ter Vanka in Tonca. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM prireja v nedeljo, 11.januarja, božični koncert Mladinskega zbora »Dotik« iz Kranja. Nastopilo bo preko 30 mladih pevcev in instrumentalistov pod vodstvom Tine Urbanec. Koncert bo v Marijinem domu v Rojanu (ul.Corda-roli, 29). ob 17.uri. Četrt ure pred pri-četkom bodo člani Društva čakali pred cerkvijo za morebitni prevoz. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Občino Milje vabi na koncert v sklopu božične revije Nativitas v nedeljo, 11. januarja, ob 15.30, v miljsko stolnico. Nastopa MeMlPZ Trst pod vodstvom Aleksandre Pertot in solisti. PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja Novoletni koncert v nedeljo, 11.januarja, ob 17.uri, v občinskem gledališču F.Prešeren v Boljuncu. RADIJSKI ODER opozarja, da bo naslednja predstava Gledališkega vrtiljaka v nedeljo, 11. januarja, in ne 18. Na sporedu bo igra Hudobna mačeha in dobra pastorka. Začetek predstav v Marijinem domu pri Sv. Ivanu: red Sonček ob 16.00, red Zvezda ob 17.30. SKD TABOR IN ZSKD - OPENSKA GLASBENA SREČANJA v nedeljo, 11. januarja, ob 18.uri, v Prosvetnem domu na Opčinah: Novoletni koncert. Nastopil bo Slovenski orkester klarinetov, dirigent Nikolaj Žličar. Vabljeni! S Poslovni oglasi BAR NA PROSEKU išče mlado osebo z računalniškim znanjem, tudi part-time. 040-225286 0 Mali oglasi IZGUBIL SE JE PES pasme škotski ovčar med Zgonikom in Repnom. Sliši na ime Pika. Če ste ga videli, prosimo, da javite na tel. št. 040 - 229563. Y10 FIRE s komaj opravljenim tehničnim pregledom prodam. Cena po dogovoru. Tel. 040-291477. Zapustila nas je naša Neda Stegel vd. Giurissevich Žalostno vest sporočajo njeni dragi Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 5. januarja ob 13.uri na Sv. Ani. Trst, 4. januarja 2009 t Zapustila nas je naša draga Francesca Znidarsic vd. Rasoni Žalostno vest sporočajo hči Bruna z Jadrankom, sestri Ivanka in Stana, vnuka Igor s Tatjano in Tanja z Rossanom ter ljubljena pravnuka Manuel in Dimitri Zadnji pozdrav bo v mrtvašnici v ulici Costalunga v sredo, 7. januarja od 11.00 do 13.20. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Lonjer, 4. januarja 2009 Pogrebno podjetje Alabarda - Boljunec t Mirno je zaspala naša draga Santina Cerneka vd. Brajnik Žalostno vest sporočajo hči Bianca in sin Darij z vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo Za zadnji pozdrav bo pokojna ležala v mrliški veži v ulici Costalunga v ponedeljek, 5. januarja od 11.00 do 13.40. Namesto cvetja darujte za KD F. Ven-turini. Domjo, 4. januarja 2009 Pogrebno podjetje Alabarda - Boljunec / NEDELJSKE TEME Nedelja, 4. januarja 2009 2 3 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - Odbornik Sergio Cosma predstavil podatke matičnega urada Narašča povpraševanje po dvojezičnih izkaznicah Lani je za dvojezični dokument zaprosilo 60 občanov več kot leta 2007 - Večina izbere papirnato različico V letu 2008 je matični urad goriške občine izdal preko dvesto dvojezičnih osebnih izkaznic. Po podatkih, ki jih je predstavil pristojni občinski odbornik Sergio Cosma, se število Goričanov, ki zaprosijo za slovensko-italijanski dokument, iz leta v leto viša. V minulem letu se je za dvojezični dokument odločilo 231 Goričanov, v letu 2007 pa 171, kar pomeni 60 občanov manj. Leta 2006, ko je občina Gorica pod Bran-catijevo upravo uvedla slovensko-italijanske papirnate dokumente, je matični urad izdal še nižje število dvojezičnih izkaznic, in sicer 131. Skupno je bilo v treh letih izdanih preko 500 osebnih izkaznic s slovensko-ita-lijanskimi nazivi. V letu 2008 je matični urad goriške občine skupno natisnil in izdal 4.494 osebnih izkaznic. Največ Goričanov je izbralo papirnati dokument, in sicer 3.575, za elektronsko različico pa se je odločilo 853 oseb. Isti trend je opaziti tudi pri slovensko-italijanskih izkaznicah, saj je bilo lani izdanih 165 papirnatih in 66 elektronskih dokumentov (le-te so uvedli 12. decembra 2007). Vzrok za manjše povpraševanje po elektronskih dokumentih pripisuje odbornik Sergio Cosma višji ceni elektronske izkaznice, ki v času splošne ekonomske krize ni zanemarljiva spremenljivka. Strošek znaša, tako za italijanski kot za dvojezični elektronski dokument, 20 evrov, izračunan pa je na podlagi odloka finančnega ministrstva, objavljenega v Uradnem listu 14. marca lani. K 20 evrom gre prišteti pristojbino, ki pripada občini in se spreminja glede na okoliščine; ta znaša 5,42 evra za izdajo nove izkaznice (le-ta je tudi cena nove papirnate izkaznice) občanu, ki mu je izkaznica že zapadla ali mu bo zapadla v roku šestih mesecev ali nima osebne izkaznice. Pristojbina znaša 10,58 evra za izdajo nadomestnega dokumenta v primeru izgube ali tatvine. Goriški občani, ki imajo še vedno veljavno italijansko elektronsko izkaznico, lahko namesto nje dobijo dvojezično, vendar morajo za njeno izdajo plačati 25,42 evra. Iz podatkov matičnega urada je tudi razvidno, da je bilo v letu 2008 izdanih 1.821 osebnih izkaznic manj kot v letu 2007. Vzrok gre po vsej verjetnosti iskati v uvedbi nove zakonodaje junija lani, po kateri je bila veljavnost osebnih izkaznic podaljšana s pet na deset let. To omogoča prihranek časa in denarja za obnovo dokumenta. (Ale) GORICA - Občina Kam po izkaznico? Matični urad goriške občine izdaja elektronske izkaznice - italijanske in dvojezične - ob ponedeljkih in torkih med 8.45 in 12. uro, ob ponedeljkih pa tudi med 16.30 in 17.30. Matični urad, ki ima sedež v občinski palači (trg Municipio 1) poleg elektronskih še vedno izdaja tudi dvojezične papirnate osebne izkaznice, ki jih občani lahko zaprosijo že od januarja 2007. Matični urad jih izdaja od ponedeljka do petka med 8.45 in 12. uro, ob ponedeljkih in sredah pa tudi med 16. 17. uro. Medtem ko so za izdajo papirnatih izkaznic potrebne tri fotografije, v primeru elektronskih izkaznic poskrbijo uslužbenci matičnega urada na licu mesta za digitalno fotografijo, ki jo nato z računalniškim programom natisnejo na plastični obrazec. Za dodatne informacije je na voljo tel. 0481-383326. Naprava za izdajanje elektronskih dvojezičnih izkaznic bumbaca GORICA - Podatki o cerkvenih in civilnih zakonih Porok vse manj Italijansko državljanstvo dobilo 43 tujcev: med njimi je največ Bosancev in Slovencev, Ukrajink in Slovenk Za pomemben korak se je letos v goriški občini odločilo kar nekaj parov manj. Skupno je v zadnjih dvanajstih mesecih v Gorici potekalo 106 porok, v letu 2007 pa jih je bilo kar 32 več, in sicer 138. Iz podatkov občinskih uradov za leto 2008 tudi razberemo, da se rastoče število parov odloča za civilno poroko. Civilnih zakonov je bilo v letu 2008 74 (leto prej jih je bilo 93), zvestobo pa si je pred oltarjem obljubilo 32 parov (45 v letu 2007). V dvajsetih primerih je vsaj eden od dveh zakoncev imel tuje državljanstvo. Največ civilnih porok, in sicer 43, je lani potekalo v beli dvorani goriške občinske palače, 30 porok pa so priredili v parku županstva. Le ena poroka je bila sklenjena na goriškem gradu. Lani je v goriški občini 43 tuj -cev dobilo italijansko državljanstvo. Med moškimi je bilo največ Bosancev, Slovencev in Albancev, med ženskami pa Ukrajink, Slovenk in Rusinj. (Ale) Število civilnih porok krepko presega število cerkvenih bumbaca Z glasbo po Planoti V baziliki na Sveti Gori bo v torek, 6. januarja, ob 17. uri na sporedu tretji boži-čno-novoletni koncert na Planoti, ki ga v okviru cikla Z glasbo po Planoti organizira društvo Planota. Nastopili bodo trije mednarodno priznani solisti: flavtist Armando Mariutti in organistka Bernarda Paškvan ter ameriška sopranistka Kay S. Raplenovich. Predstavili se bodo s sakralnim programom za flavto, orgle in glas. (n.n.) Srečanje o referendumih Radikalci iz združenja »Trasparenza e Par-tecipazione« in člani gibanja »I Verdi del Giorno« prirejajo v sredo, 7. septembra, ob 21. uri v piceriji »Al Lampione« v ulici Pellico v Gorici srečanje o petih referendumskih vprašanjih. Dobrodošli bodo vsi, ki so doslej oddali svoj podpis v podporo referenduma, in vsi, ki to še nameravajo narediti. Uspeh furlanskega gledališča Letošnji niz komičnih predstav v furlanskem jeziku je po zanimanju publike presegel vse dosedanje izvedbe. Trije decembrski večeri so privabili v veliko dvorano Kulturnega doma v Gorici številne obiskovalce še posebej iz Ločnika, Podturna, Moša in bližnjih vasi. Na odru Kulturnega doma so se letos predstavile gledališke skupine, kot so »Sipario« iz Fagagne (s komedijo Prime che a rivin cuatri), »Il To-mat« iz Vidma (s komedijo Il Malat imag-jinari) ter Trigmenus iz Manzana (Beato fra le gonne), ki še posebej izstopajo v furlanskem gledališkem svetu. Posamezne skupine postopoma presegajo zgolj ama-tersko-ljubiteljske okvire delovanja in ta napredek je iz leta v leto bolj razpoznaven. Deveti festival furlanskega komičnega teatra je priredilo združenje Gorizia spet-tacoli, v sodelovanju s Kulturnim domom v Gorici in društvom Terzo Teatro, pod pokroviteljstvom pokrajine Gorica in Fundacije Goriške hranilnice. Naj še dodamo, da je furlanska zasebna televizija Tele Friu-li petkovo predstavo gledališča Trigeminus v celoti posnela. (ik) Več obiskov na gradu Goriški grad je v letu 2008 zabeležil 30 odstotni porast obiskov. V letu 2007 je po podatkih goriške občine imel 34.179 obiskov, lani pa43.432 - največ jih je po zaslugi manifestacij Festa di primavera, Dnevi soko-larstva in Gusti di frontiera bilo aprila, julija in septembra. »Porast pa smo tudi po zaslugi razstav zabeležili v vseh obdobjih,« je povedal goriški odbornik za kulturo Antonio Devetag Antonio Devetag, po katerem sta po zaslugi goriškega župana Etto-reja Romolija sektorja kulture in turizma letos lahko računala na krepko podporo s strani dežele FJK. STRAŽCE - V torek kresovanje Prižgali bodo »pignarul« V Stražcah bo v torek, 6. januarja, zagorel tradicionalni »pignarul«. Praznovanje že več let prireja rajonski svet Stražce v sodelovanju z okrožnima svetoma Podgora ter Pevma, Štma-ver in Oslavje. Praznovanje se bo začelo ob 19.30. Najprej bodo na vrsti pozdravi, nato pa prižig »pignarula«. Delovali bodo dobro založeni kioski s »panetonom«, kuhanim vinom, toplo čokolado in drugimi dobrotami. Tradicijo kresovanj na predvečer Treh kraljev bodo tudi letos obujali v raznih krajih v Laškem. Najvišji kres ali »seimo«, kot mu pravijo domačini, bodo prižgali jutri v Romjanu ob 18. uri. Glede na smer, ki jo bo ubral dim, bodo prisotni ugotavljali, ali bo novo leto srečno. Po starem običaju bo kresovanje potekalo na vzpetini za Romjanom. Ogenj bo prižgal ronški župan Roberto Fontanot, prisotni pa bodo v bližnjem šotoru lahko pili toplo vino. Praznik v Romjanu prireja civilna zaščita v sodelovanju z ronško občino, kresovanja pa bodo jutri potekala tudi v drugih krajih na Tržiškem. Ob 18. uri se bo kresovanje začelo v Selcah, ob 19. uri v Romjanu v ulici Mostegane, med 17.30 in 19. uro pa tudi v Foljanu, Škocjanu in Turjaku. Starodavni običaj koledovanja pa bodo v torek obnovili tudi v Števerjanu in na Vrhu. Števerjanski Gašper, Miha in Bol-težar bodo krenili na pot ob 11. uri po maši v župnijski cerkvi, obiskali pa bodo vse domačije. Na Vrhu se bodo fantje zbrali na sedežu društva Danica okrog 12.30. Obhod bo trajal do mraka, zaključil pa se bo z družabnostjo. GORICA - Umrl je Boris Čermelj Življenje v znamenju ljubezni do letalstva Na predzadnji dan leta je v novi bolnišnici v Gorici umrl 86-letni Boris Čermelj. Tja so ga prepeljali nekaj dni prej, ko ga je v domu za ostarele v Ločniku obšla slabost, ki je bila zanj usodna. Boris Čermelj izhaja iz znane družine trgovcev, ki je pred vojno in po njej imela svojo trovino z jestvi-nami na Kornu v Gorici, prav nasproti muzeja At-tems. Borisova starša, oče Peter in mama Marija Komel, sta bila vidna člana Slovenskega planinskega društva. Med drugim je Peter Čermelj rad razvijal svojo pesniško žilico in je za potrebe društva spesnil veliko poezij na planinsko tematiko. Njegov sin Boris je bil rojen 10. marca 1922, to se pravi v času, ko so se za slovenski živelj na Primorskem že kazali močni znaki potujčevanja, ki so se z leti samo še okrepili. Kot najstnik je Boris kazal zanimanje za tehnične zvrsti, ki so ga v različnih oblikah spremljale skozi vse življenje. Najbolj ga je pritegovalo letalstvo, zato je že v poznih tridesetih letih obiskoval krožke za modelar-stvo. S pravim letenjem se je seznanil med vojaškim rokom, kjer se je usposobil za letenje z jadralnimi letali. Pridobljeno znanje je uporabil po vojni, ko je na Goriškem, posebno še v Štandre-žu, vodil modelarske tečaje. Kasneje je kot inštruktor vodil tečaje letenja z jadralnimi letali v raz- Boris Čermelj foto vip nih krajih Slovenije in Jugoslavije. Teh tečajev se je udeležilo tudi veliko mladih Goričanov. Delovna pot ga je kasneje vodila vodila na Reko, v Gorico, v Nemčijo in ponovno v Gorico, kjer se je pred leti upokojil. Vedno pa je obdržal stike z letalskim svetom in se je stalno srečeval z ljudmi, ki so postavljali temelje slovenskemu in jugoslovanskemu letalstvu. To so mu izkazali tudi novogoriški letalci, ki so se med pogrebnim obredom od njihovega vzornika in prijatelja poslovili s priložnostnimi nagovori. Pokojni Boris zapušča hčerko Greti (žena mu je umrla pred dvajsetimi leti), vnuke in brata Branka, ki živi v Šempetru. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 4. januarja 2009 9 SV. GORA - Tradicionalna razstava v frančiškanovem samostanu Z jaslicami podaljšek prazničnega vzdušja Na ogled tudi jaslice iz Doberdoba, Gorice, Romjana, Pevme in vrtca v ulici Brolo Vsi, ki se vam toži po prazničnih dneh, in bi radi še malo podaljšali praznično vzdušje, imate do 11. januarja priložnost, da si v Frančiškovi dvorani frančiškanskega samostana na Sveti Gori ogledate 7. slovensko razstavo jaslic z mednarodno udeležbo. Razstavo, ki je na ogled od srede decembra, so Frančiškani tudi letos postavili v sodelovanju s krajevno skupnostjo Solkan in tamkajšnjim turističnim društvom, prvič letos pa so pri organizaciji sodelovali tudi predstavniki kulturnega društva Sabotin iz Štmavra. Letošnja razstava je po številu razstavljavcev rekordna, saj je na ogled 73 jaslic različnih velikosti in iz najrazličnejših materialov. Razstavljavci prihajajo z vseh delov Slovenije, razen iz Prekmurja, pa tudi iz zamejstva in s Hrvaške. Kot je povedal pater Bernard Goličnik, svetogorski gvardijan, ki vsako leto poskrbi, da je razstava postavljena, kot je treba, so povabili tudi jasličarje z Avstrije, a se slednji letos niso odzvali. O razstavljavcih je dodal, da prihajajo iz različnih starostnih skupin, od otrok v vrtcih in šolah, pa do gojencev Varstveno-delov-nih centrov in ljudi, ki se ljubiteljsko, nekateri pa tudi poklicno ukvarjajo z izdelovanjem jaslic. Med posebnostmi letošnje razstave je posebej omenil zanimive jaslice iz furnirja, sicer pa si je mogoče na razstavi ogledati tudi jaslice izdelane iz lesa, lubja, gline, kamna, blaga, čipk, papirja, koruze, kartona, odpadne embalaže, peska, volne, Jaslice otrok iz vrtca v ulici Brolo (zgoraj); kamnite jaslice je izdelal Mario Vizintin iz doberdobske občine (levo); jaslice učencev osnovne šole iz Pevme (desno) foto nace novak SOVODNJE - Kulturno društvo priredilo izlet v Avstrijo Cesarska prestolnica jih je očarala Ob božičnih tržnicah so si na Dunaju ogledali številne znamenitosti, med katerimi je tudi dvorec Schoenbrunn Po štirih letih obiskovanja božičnih tržnic po Avstriji, Nemčiji in Italiji je kulturno društvo Sovodnje v začetku lanskega decembra priredilo tridnevni izlet na Dunaj. Poln avtobus se je tako v soboto, 6. decembra, izpred sovo-denjskega kulturnega doma odpravil proti Dunaju. Vzdušje je bilo seveda veselo, saj je večina udeležencev sodelovala že na prejšnjih izletih. Lepi spomini na potovanja iz prejšnjih let so tudi pripomogli, da so bila vsa razpoložljiva mesta zasedena še preden so izlet začeli promovirati. Dunaj je sovodenjske izletnike pozdravil z lepim soncem in milim mrazom. Prvi dan je program predvideval ogled božičnih tržnic, ki je bil zelo naporen zaradi ogromnega števila turistov, predvsem iz bližnjih držav vzhodne Evrope. Tržnice pred občino in med muzejema umetnosti ter znanosti so si tako žal ogledali na hitro in se raje podali v središče mesta, kjer so božične luči dajale poseben čar ulici Graben in mestnemu jedru nasploh. Zvečer so se Sovodenjci zbrali vsi skupaj in se podali na večerjo v pivovarno za Dunajsko stolnico, ki je razdeljena na več nadstropij pod zemljo. Kamnite stene in leseno pohištvo so dajali lokalu poseben občutek topline. Končno so lepo posedli okoli miz in zaključili prvi dan na Dunaju s »krieglom« piva ter toplim obrokom. Drugo jutro so se srečali z vodičko na trgu Schwedenplatz, od koder se je začel voden ogled mesta z avtobusom. Najprej so si ogledali palačo Belvedere, od tu so se napotili na notranji Ring, kjer so videli državno opero, muzeje umetnosti in znanosti, kraljevo palačo Hofburg, parlament, občino in Votivkirche. Od tod so prekoračili Donavo in si na drugem bregu reke ogledali palače Združenih Narodov, Donauturm in park Prater. Po kosilu v centru so se z vodičko napotili proti gradu Schoenbrunn v predmestju Dunaja. Nekdanja poletna rezidenca avstrijske kraljeve družine je bila najbolj priljubljena palača znamenite kraljice Sissi. Po ogledu palače so tudi izletniki iz Sovodenjski izletniki na Dunaju foto f.f. Sovodenj razumeli, zakaj ji je ta kraj ležal tako pri srcu. Sobane so res čudovite in pogled na zunanji park je krasen. Med kratkim premorom so nekateri izkoristili čas na razpolago za sprehod po parku, drugi pa za ogled tržnic pred palačo. Božične tržnice so tu pravi sezonski »business«, saj jih je mogoče najti resnično za vsakim vogalom. Vodička je izletnike pospremila še na kratek ogled stolnice Stephansdom v središču mesta. Po kratkem počitku v hotelu so se Sovodenjci polni novih energij podali proti Grinzingu. V tem gričevnatem mestnem predelu se nahajajo številni Heurigen, gostilne, kamor zahajajo Dunajčani v poletnem času, da bi v družbi spili kozarček vina. Pri dobri in okusni večerji ni manjkalo smeha, zabave in predvsem petja. Ob zaključku večera medtem ko se je večina izletnikov odpravila v hotel, se je skupina mladih odločila preizkusiti dunajsko nočno življenje, ki pa zaradi dneva - bila je namreč nede- lja - in zaradi obdobja - med božičnimi prazniki študentje odidejo domov - ni bilo pestro, kot so si pričakovali. Zadnji dan so se izletniki podali na ogled kreativnih hiš arhitekta Hundertwasser. Ob zaključku skupnega programa so se spet odpravili v center, kjer je vsak izkoristil zadnje proste ure na Dunaju, da si je lahko ogledal, kar si je najbolj želel. Nekateri so tako obiskali grobnice Habs-buržanov, razstavo slikarja Van Gogha ali kraljevo palačo Hofburg, drugi pa so raje izkoristili čas za nakupe. Vsi so seveda okusili odlično Sacher torto, nekateri v hotelu Sacher, drugi v slaščičarni Demel, tretji drugod, kljub temu pa niso ugotovili, kje je najboljša. Po kosilu jih je čakal še zadnji skupni ogled. Izlet so sklenili z ogledom galerije Belvedere, nato pa so se vrnili domov z natrpanim kovčkom lepih spominov. Seveda so tudi letos med potjo domov poskrbeli za tombolo in pokušnjo peciva ter domače kapljice, tako da so v veselem vzdušju zaključili bogat izlet. ŠTEVERJAN Vestnik praznuje 40 let vate in še česa. Veliko je tudi klasičnih jaslic s pokrajino, ki so mnogim obiskovalcem zelo pri srcu, saj jih spominjajo na otroštvo. Med slednjimi so letos še posebej zanimive stare jaslice iz lesa, ki jih je razstavila Magda Filipič iz Grgarja, izdelal pa jih je njen pokojni oče med letoma 1952 in 1953. O obiskovalcih je pater Bernard Goličnik povedal, da prevladujejo predvsem mlade družine, česar so zelo veseli. Čeprav se jih po njegovem mnenju več kot tri četrt ne vpiše v knjigo obiskovalcev, je po lanski razstavi preštel preko 5.000 podpisov, letošnji obisk pa naj bi bil še bolj množičen. Kot zanimivost je povedal, da so jaslice letos prvič razstavljene tudi v izložbah nekaterih trgovin v Solkanu, in dodal, da je začelo v Frančiškovi dvorani počasi že zmanjkovati prostora, tako so morali nekaj jaslic že letos namestiti v predverje. Poudaril je tudi, da je med razstavljavci zvestih, t.j. takih, ki sodelujejo vsako leto z drugačnimi jaslicami, med cilji za prihodnost pa je omenil željo po tem, da bi razstava postala potujočega značaja. Med razstavljenimi so na ogled tudi jaslice posameznih izdelovalcev iz Gorice in Doberdoba, pa tudi učencev 5. razreda osnovne šole Josipa Abrama iz Pevme, vrtca iz ulice Brolo, v katerem so otroci pod mentorstvom Aleksandre Maraž izdelali jaslice iz odpadnega materiala, in učencev slovenske osnovne šole iz Romjana, ki so za izdelavo jaslic uporabili rabljene stekleničke. Nace Novak Platnica vestnika je posvečena Trubarju V božičnem času je izšla nova številka Števerjanskega vestnika. S tem izvodom se je zaključilo štirideseto leto neprekinjenega izhajanja glasila, ki ga izdaja katoliško prosvetno društvo F.B. Sedej iz Števerjana in za katerega izdajo skrbijo mladi člani društva. Prva številka Števerjanskega vestnika je namreč izšla 12. januarja 1969, zato pa bo v prihodnjih tednih potekal niz praznovanj ob jubilejnem letu, ki se je začelo z neprijetnim dogodkom. »V ponedeljek dopoldne, 22. decembra, so bili izročeni vsi izvodi Števerjanske-ga vestnika na zbirni poštni urad v Gorico. Kot ponavadi, je bilo glasilo naslednjega dne porazdeljeno že skoraj vsem števerjanskim družinam,« pravijo člani uredništva glasila in nadaljujejo: »V četrtek, 25. decembra, ko smo se dopoldne peljali z Bukovja po Klenčinah proti Grojni, smo zagledali ob cesti dva izvoda Števerjanskega vestnika. Oba sta bila zmečkana, naslovnici sta bili raztrgani, manjkal je spodnji del, na katerem je odtisnjen naslov dobitnika. Tale dobitnik, glejga zlomka, ni ravno pogumen! Oba izvoda sta bila upognjena na pol, kar pomeni, da ju je dobitnik prejel na dom. Vzrok tega dejanja nam ni znan, morda je šlo le za golo naključje, a v to resnično nismo prepričani. Uredništvo se toliko bolj v zadnjih letih izrecno posveča le obveščanju zvestih bralcev, brez nikakršnih staromodnih zdrah in polemik. Če pa tokrat so koga motili članek ob 60-letnici postavitve spomenika padlim in žrtvam druge svetovne vojne, rubrika Uredništvo skozi čas, obvestilo slovenskim voznikom ali kak drugi prispevek, resnično ostajamo prav brez besed.« Po mnenju uredništva glasila je šlo za skrajno dejanje, ki si ne zasluži odvečne pozornosti. »Teh dejanj pa smo dobesedno naveličani! Resnično smo mislili, da so take poteze hvala Bogu že za nami, a očitno so žal še danes zelo aktualne. Očitno se še danes dobi v naši skupnosti ljudi, ki jim primanjkuje modrosti in dostojanstva,« poudarjajo člani uredništva in nadaljujejo: »Skrajnež naj sploh ne misli, da nas z opravljenim dejanjem ustrahuje ali pa, da s tem barbarstvom razvrednoti naše delo. Skrajnež ostaja le skrajnež, na robu naše skupnosti. S podlim dejanjem je dokazal, kako daleč lahko gre pomanjkanje srčne kulture. Osebi, ki je to storila ji lahko samo mirne vesti zaželimo, da se vase pogrezne, ker ne spoštuje prostovoljnega dela ljudi, ki se pri tem projektu trudijo in tratijo svoj prosti čas. Obenem jo naprošamo, naj se le tokrat ravna kot pravi civilni, pošteni član naše skupnosti, naj nas kontaktira, da izbrišemo iz naslovnika njegov naslov.« Jubilejni projekt »Števerjanski vestnik - Da bi čimbolj povezovali« skriva v sebi globlje sporočilo: vsakdo izmed nas lahko nadgrajuje poznavanje zgodovine kraja, kjer živi, tudi z navidezno majhnim deležem, ki je vsekakor velikega pomena. »Mi se tega danes ne zavedamo in sploh ne cenimo, a prihodnji rodovi se bodo tega veselili in nam bodo hvaležni. In v svoji izredni majhnosti, vsi tisti, ki sodelujemo pri Števerjanskem vest-niku, uresničujemo nekaj neotipljivega, a zelo, zelo perspektivnega in globljega. 40. jubilej proslavljamo prav v tem duhu in z željo, da se prav vsi zavedamo poslanstva, ki ga to glasilo opravlja v našem majhnem teritoriju,« zaključujejo člani uredništva Štever-janskega vestnika. (md) / NEDELJSKE TEME Nedelja, 4. januarja 2009 2 3 GORICA - O letalcih pisala lizbonska revija Portugalska Rusjana Rui Aballe Vieira se je dotaknil glavnih etap življenja in dela goriških letalskih pionirjev Še do pred nekaj leti smo Edvarda in Josipa Rusjana poznali le Slovenci oz. širše gledano Jugoslovani, dokler je še obstajala Jugoslavija. Z vztrajnim delom, ki se odraža v časopisnih člankih, knjižnih izdajah, prirejanju razstav in simpozijev, in zadnje čase tudi s prisotnostjo na internetnih straneh, se je poznavanje bratov Rusjan in njunih prizadevanj pri razvijanju letalstva, razširilo tudi na letalske kroge mednarodnega značaja. Zamisli in izumi, ki sta jih Rusjana vnesla v razvoj letal, so zabeleženi v pomembnih in uglednih strokovnih publikacijah, ki se ukvarjajo z zgodovino letalstva. S tem v zvezi nas je pred kratkim prijetno presenetila poštna pošiljka, ki je dospela iz Portugalske. Na naslov Grazie Rusjan, nečakinje goriških pionirjev letalstva, je pismonoša prinesel manjši zavojček, v katerem so iz Lizbone poslali revijo Arqueologia industrial. Gre za revijo znanstvenega značaja, v kateri smo z veseljem zagledali daljši zapis o Edvardu in Josipu Rusjanu. Kako se je članek sploh znašel v portugalski publikaciji? Stik z državo ob Atlantskem oceanu je bil vzpostavljen pred kakim letom. Temu je botrovala moč interneta. Po tej medijski poti se je namreč oglasil profesor Rui Aballe Vieira, član portugalskega združenja za industrijsko dediščino. Kot je sam povedal, je zgodbo o Rusjanih našel na bogato založenih spletnih straneh. Ker se tudi sam zelo zanima za zgodovino letalstva, mu je bil iz Gorice poslan izvod italijanskega prevoda knjige Srečka Gombača »Brata Edvard in Josip Rusjan iz Gorice«. Članek Vieire na omenjeni reviji je v bistvu recenzija Gombačeve knjige. Portugalščine sicer nismo najbolj vešči, vseeno pa je iz dokaj dolgega prispevka moč razbrati, da se je pisec natančno dotaknil glavnih etap kratkega, vendar plodnega dela bratov Rusjan. Skratka, portugalski bralec bo ob prebiranju tega zapisa izvedel marsikaj zanimivega o razvijanju letalstva, seznanil pa se bo tudi o burni Članek portugalske revije Arqueologia industrial o bratih Rusjan foto vip in zapleteni zgodovini Goriške, Primorske in Balkana. Izvedel bo tudi, da se Gorizia po slovensko reče Gorica in da gre za ozemlje, ki se je skozi stoletja razvijalo prav na podlagi vplivov raznih kultur, ki so deželo zaznamovale z močnim srednjeevropskim duhom. Prav žalostno je zato gledati klavrno podobo goriškega letališča, ki bi si prav zaradi zgodovinskih dejstev zaslužilo boljšo in svetlejšo usodo. Zdaj mejnih pregrad ni več, zato bi morala biti ta usoda slej ko prej vezana na čezmejne projekte, ki pa bi potrebovali več evropskega duha; slednji se žal s težavo in prepočasi prebija na Goriško. (vip) ŠEMPETER Izšla nova številka revije Na fronti [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 048169019. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481482787. nedeljka do petka med 18. in 20. uro, ob sobotah med 16. in 18. uro (tel. 0481630057). ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž: v soboto, 10. januarja, ob 16.30 bo predstava »Storia di un palloncino«; abonmaji v prodaji od 5. januarja med 10. in 12. ter med 15. in 16.30 v uradih CTA v Gorici (tel. 0481537280). U Kino Gledališče Platnica zadnje številke revije Na fronti Pred nekaj dnevi je izšla peta številka revije Na fronti, ki jo izdaja društvo Soška fronta iz Šempetra. Revija izhaja v letnih presledkih in velja za eno od kvalitetnejših publikacij, ki v slovenščini obravnavajo prvo svetovno vojno. Člani društva, med katerimi je tudi nekaj zamejcev, so na revijo upravičeno ponosni; čeprav jo ustvarjajo ljudje, ki se r raziskovanjem in pisanjem ne ukvarjajo poklicno, publikacija po svoji zasnovi, kvaliteti prispevkov in fotografij ter po strokovnem pristopu piscev, v ničemer ne zaostaja za revijami, ki nastajajo v prestižnih založniških hišah. Dosedanje številke so v javnosti naletele na zelo dober sprejem. Peta številka je izšla ob 90-letnici konca velike morije, ki je bila usodna za milijone vojakov. Vojna ni prizanesla niti civilnemu prebivalstvu, ki so ga vojni dogodki pognali v beg in iskanje zatočišča v begunskih središčih, pogostokrat med tujimi ljudmi, ki so pregnance imeli za nadležne prišleke. Nastale so številne zgodbe, ki občasno najdejo svoje mesto prav v publikaciji, kot je revija Na fronti. Zadnja številka je nekoliko obsežnejša od prejšnjih in je posvečena prav 90. obletnici konca krvavih spopadov, ki so Evropo spremenili v eno samcato pogorišče. Kot vse prejšnje številke, tudi zadnja izdaja vsebuje številne članke, ki z raznih zornih kotov obravnavajo vojno in njene posledice. V reviji bomo našli vojaške zgodbe, pripovedi civilistov, ki so se znašli le streljaj od bojev, medvojno delovanje frančiškanom in ka-pucinov v Gorici in na Sv. Gori, prebrali bomo zapise o raznem orožju, v sliki in besedi bomo spoznali vojaške značke. Naslovnico revije krasi risba Maksima Gasparija, ki je upodobil zadnjega avstro-ogrskega cesarja Karla 1. in cesarico Cito. Revija je že v prodaji v raznih knjigarnah v Gorici in Novi Gorici. V Gorici jo bomo našli v Katoliški knjigarni. (vip) V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo v četrtek, 8. januarja, ob 20.45 koncert pianistke Angele Hewitt; v soboto, 10. januarja, ob 20.45 predstava Gomorra, režija Mario Gelardi; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-494369). GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: v soboto, 10. januarja, ob 20.45 bo balet »Romeo & Juliet«; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/a (tel. 048133090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU bo v torek, 13. januarja, ob 21. uri predstava »La strada« (nastopajo Massimo Venturiello in Tosca); informacije pri blagajni občinskega gledališča od po- Kam po bencin Jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 50/a RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN AGIP- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS AGIP- Ul. Aquileia 34 GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.00 - 18.30 »Madagascar 2«; 20.00 - 22.10 »Come Dio comanda«. Dvorana 2: 15.30 - 17.45 - 20.10 - 22.10 »Natale a Rio«. Dvorana 3: 16.00 - 22.00 »Il cosmo sul como«; 17.40 - 20.00 »Come un uraga-no«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 16.45 - 18.30 - 20.15 - 22.00 »Madagascar 2«. Dvorana 2: 15.30 - 17.45 - 20.10 - 22.15 »Natale a Rio«. Dvorana 3: 15.45 - 17.30 - 20.00 - 22.00 »Come un uragano«. Dvorana 4: 15.40 - 17.40 »Lissy princi-pessa alla riscossa«; 20.10 - 22.10 »Il cosmo sul como«. Dvorana 5: 15.20 - 17.30 - 20.00 »La duchessa«; 22.00 »The Spirit«. KRMIN OBČINSKO GLEDALIŠČE: 18.00 - 20.15 »The Millionaire«. fî Razstave NATALE 2008« bo odprta do sobote, 10. januarja 2009, v prostorih knjigarne Editrice Goriziana na korzu Verdi 67 v Gorici. V BARU RULLO na trgu XXIV Maggio v Krminu je na ogled razstava slik in risb Roberta Cantaruttija in Luciana de Gi-roncolija z naslovom »In-contro«; do 6. januarja 2009 vsak dan razen srede. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava kiparja Marca Bernota in slikarja Edoarda Pirusela z naslovom »Memorie di civilta«; do 5. januarja 2009 med 10.30 in 18.30, ob sobotah popoldne in ob nedeljah ter praznikih zaprto. V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici je na ogled kaligrafska razstava V objemu črk avtorice Loredane Zega; do 5. januarja 2009 od ponedeljka do srede in ob petkih med 9. in 19. uro, ob četrtkih med 11. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 13. uro. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v ponedeljek, 12. januarja 2009, ob 18. uri odprtje razstave mednarodne tolminske likovne kolonije Zlata ribica. V KULTURNEM DOMU v Gorici je na ogled fotografska razstava ob 50-letni-ci slovenskega športa; do 6. januarja 2009 od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro in med 15. in 17.30 ter ob prireditvah. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava z naslovom Zmago Jeraj, slika, risba, fotografija; do 9. januarja 2009 od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju v Gorici je na pobudo Muzeja mode v sodelovanju z višjo šolo Max Fa-biani iz Gorice na ogled razstava z naslovom »Un gadget per il museo - Espe-rienze didattiche«; do 20. januarja 2009 od torka do nedelje od 9. do 19. ure s prostim vstopom. V POSLOVNEM CENTRU HIT (Delpino-va 7a) v Novi Gorici je na ogled razstava objektov Alessandre Lazzaris in Giorgia Valvassorija; do 30. januarja 2009 vsak dan med 10. in 19. uro. VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi na fotografsko razstavo o kubanski revoluciji, ki je na ogled v večnamenskem središču v Jamljah do 8. januarja vsak dan med 18. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uro. Skupine si lahko razstavo ogledajo tudi izven urnika odprtja po prijavi na telefonski številki 333-1188061 (Patrik) in 3331175798 (Jordan). Koncerti FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN SVETA GORA v sodelovanju s krajevno skupnostjo Solkan, turističnim društvom Solkan in kulturnim društvom Sabotin iz Štmavra vabi na ogled 7. slovenske razstave jaslic z mednarodno udeležbo v Frančiškovi dvorani na Sveti Gori nad Solkanom; do 11. januarja 2009 med 10. in 18. uro. KULTURNO ZDRUŽENJE PROLOGO vabi na ogled skupinske kiparske razstave na temo nimf v parku goriškega županstva. Razstavljajo Marco Bernot, Paolo Figar, Damjan Komel, Anja Kranjc, Lara Steffe, Claudio Mrakic, Gail Clair Morris, Stefano Padovan, Matthias Sieff, Robin Soave in Drago Vit Rozman; do 24. januarja 2009. POKRAJINSKA PINAKOTEKA v palači Attems v Gorici je spet odprta in razstavlja poleg umetnin iz obdobja med 19. stoletjem in sedemdesetimi leti prejšnjega stoletja tudi slike Josefa Marie Auchentallerja, Alfreda de Loca-tellija, Gianne Marini, Sergia Scabra, Stefana Comellija in Maria Di Ioria; do 1. marca od torka do nedelje med 9. in 19. uro. PRODAJNA RAZSTAVA »STAMPANTICA AKŠD VIPAVA vabi v ponedeljek, 5. januarja, ob 18.45 v cerkvi na Peči na Božični koncert vokalne skupine Chorus 97 in godalnega kvarteta Allegretto. DRUŠTVO JADRO IN ŽPZ IZ RONK vabita na tradicionalni koncert božičnih pesmi v nedeljo, 11. januarja, ob 15.30 v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah. Nastopata komorni orkester Nova iz Nove Gorice in vokalna skupina Vinka iz Brd. PERPETUUM JAZZI LE, vrhunski slovenski jazzovski zbor, ki ga vodi Tomaž Ko-zlevčar, bo oblikoval Novoletni koncert, ki bo v telovadnici v Sovodnjah v nedeljo, 11. januarja, ob 18. uri. Vabi sovo-denjska občinska uprava. Vstop je prost. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v gledališču Verdi v Gorici: v petek, 23. januarja, ob 20.45 bosta nastopila nemška violinistka Lea Birringer in ruska pianistka Inga Dzekt-ser; informacije na tel. 0481-547863, 0481-280345 in 347-9236285 ter na spletni strani www.lipizer.it. S Izleti SPDG prireja nočni spominski pohod Po poteh Cankarjevega bataljona iz Pasje ravni v Dražgoše v noči iz sobote 10. na nedeljo 11. januarja. Obvezna predhodna prijava na info@spdg.eu ali na tel. 320-1423712 (Andrej). □ Obvestila DRUŠTVO KULTURAGUA je izoblikovalo koledar za leto 2009 na temo otrok. Izkupiček prodaje bo namenjen otroškemu oddelku bolnišnice v kraju Leona v Nikaragvi; informacije na e-mailu janajarc@hotmail.com ali na tel. 3472965932 (Jana). ^ Uprava občine Sovodnje ob Soči vabi na novoletni koncert z vokalno skupino pod vodstvom Tomaža Kozlevčarja v nedeljo, 11. januarja ob 18.00 ^ v telovadnici v Sovodnjah ^ DRŽAVNA KNJIŽNICA v ul. Mameli v Gorici bo do 5. januarja odprta ob delavnikih samo med 8. in 13.30. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo do 6. januarja zaprta. Od 7. januarja bo odprta od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v ponedeljek, 5. januarja, vsi uradi zaprti. Za prijave smrti klicati na tel. 3487795064. OBČINA ŠLOVRENC obvešča, da bodo v ponedeljek, 5. januarja uradi zaprti. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo zaprta 5. januarja. VIDEMSKA UNIVERZA sporoča, da bodo uradi v ul. Alvarez, Hiša filma in palača Lenassi v Gorici ter krminski sedež zaprti do 6. januarja. ZSKD obvešča, da bo urad zaprt do 6. januarja. DRUŽBA se dobi v torek, 6. januarja, ob 13. uri. KNJIGA KRAJEVNA IMENA IN PRIIMKI NA DOBERDOBSKEM KRASU je na razpolago na glavnem sedežu in pri podružnicah Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. OBČINA SOVODNJE obvešča, da bodo v ponedeljek, 5. januarja obcinski uradi zaprti popoldne. SPDG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da se bodo 18. januarja pričeli nedeljski tečaji smučanja. Prijave (samo na sedežu društva) 7. in 9. januarja od 18. do 20. ure; informacije na tel. 0481-536104 (Danja), 338-5068432 (Loredana) in 0481-22164 (Marta). V OBČINSKI TELOVADNICI V DOBERDOBU bo v soboto, 10. januarja, med 9. uro in 16.40 ter v nedeljo, 11. januarja, med 10. uro in 13.40 potekalo zimsko otroško nogometno tekmovanje Rad igram nogomet. V STRAŽICAH (med ul. Bauzer in ul. Ko-ciancic) bo v torek, 6. januarja, tradicionalno kresovanje ob 19.30. Prispevki V spomin na Jožeta Gergoleta darujejo družine Andrej Gergolet, Mario Gergolet, Sergio Bortolusso, Daniela Giacuzzo in Alessandro Vittorelli 100 evrov za hospic »Via di Natale« v Avianu. V spomin na rajno Mučič Sabino daruje Boschin Ivo z družino 50 evrov za sekcijo krvodajalcev iz Sovodenj. Pogrebi JUTRI V GORICI: 11.00, Adriana Faveri por. Giotti (iz videmske splošne bolnišnice) v cerkvi sv. Ane in na pokopališče v Fari. JUTRI V VILEŠU: 11.00, Giuseppe Bertolli v cerkvi in v Trst za upepelitev. ZAHVALA Globoko ganjeni ob tolikšnih izrazih sožalja in ob mogočni množici, ki je ob zvokih združenega orkestra prijateljev godbenikov spremljala pogreb našega nepozabnega nonota, očeta, tasta, sina, brata in moža Franka Ferfolje se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nam občuteno stali ob strani in so na kakršenkoli način počastili njegov spomin... Spomin... edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. Svojci Doberdob, 4. januarja 2009 / ALPE-JADRAN Nedelja, 4. januarja 2009 1 1 KOPER - Predsednik uprave Robert Časar napoveduje investicije za 70 milijonov evrov Luka Koper bo krepila pristaniško infrastrukturo Nekdanji direktor Bruno Korelič ocenjuje drugače - Na obzorju kadrovske menjave? BOVEC Smrtna nesreča lednega plezalca BOVEC - Pri plezanju po zale-denelem Zapotoškem slapu v dolini Trente se je včeraj dopoldne smrtno ponesrečil 28-letni plezalec iz okolice Cerknega. Kot so povedali v no-vogoriškem Operativno-komunika-cijskem centru, je omahnil z višine desetih metrov. Po poročanju MMC RTV Slovenija so 28-letniku pomagali člani gorske reševalne službe Bovec, vendar je bilo zanj prepozno. Druge podrobnosti pa do sinočnjega zaključka redakcije niso bile znane. Poleg tega je bilo na slovenskih smučiščih v zadnjih dneh poškodovanih več smučarjev. V petek so se na smučišču Vogel in Kope poškodovali trije, pri sankanju na Veliki Kopi pa en otrok, so včeraj sporočili s Centra za obveščanje RS (Cors). Na smučišču Kope v občini Vuzenica sta se v petek dopoldne poškodovala smučarja, ki so ju na smučišču oskrbeli gorski reševalci in zdravnik, nato pa so ju prepeljali v Bolnišnico Slovenj Gradec. V Žagarjevem grabnu na smučišču Vogel v občini Bohinj pa se je popoldne poškodoval smučar, ki so ga prav tako na smučišču oskrbeli reševalci in ga z motornimi sanmi prepeljali v dolino. Bruno Korelič LJUBLJANA - Luka Koper naj bi letos po besedah njenega predsednika uprave Roberta Časarja za investicije namenila 70 milijonov evrov. Viri sredstev so lahko različni, ne samo krediti. Glede prodaje naložb Časar pravi, da bi prodali premoženje, ki za Luko Koper ni strateškega pomena, v primeru, če bi potrebovali denar za naložbe v pristaniško infrastrukturo. Luka Koper je pravočasno najela kredite za nekatere naložbe in še jih bo, je v pogovoru za včerajšnje Delo povedal Časar. »Na primer za infrastrukturo,« je poudaril. Zadolženost družbe se je v enem letu sicer povečala za petkrat, a to po Časarjevih besedah ne pomeni, da kreditov ne morejo vračati. Kapitalske vložke ima Luka Koper v delnicah drugih družb in v nekaj nepremičninah. »Mi bi te naložbe zdaj prodali, da bi lahko gradili, in ne bi jemali kreditov, če ne bi bilo nujno,« je dejal Časar. Kot pravi, se bodo v Luki Koper za morebitno prodajo naložb odločali sproti, glede na razmere na trgu in prodajne možnosti. Lastniški delež v Inte-reuropi je prvi mož Luke Koper označil kot neke vrste mrtvi kapital. Z Inte-reuropo namreč sodelujejo ne glede na to, ali so v lastniškem razmerju. »Vendar Intereurope ne nameravamo prodati pod knjigovodsko vrednostjo, ki je približno trikrat višja od trenutne tržne,« je poudaril Časar. Da bi bila trenutno prodaja 14-od-stotnega deleža Luke Koper v Intereu-ropi nespametna odločitev meni nekdanji prvi mož koprske Luke Bruno Korelič. Kot je ta povedal za včerajšnji Dnevnikov Objektiv, je cena delnice Intereurope nizka in prodaja tega deleža zagotovo ne bo rešila finančnih težav Luke Koper. »Glede na nakupno ceno bi bila to celo kapitalska izguba, zato je prodajo Intereurope treba preložiti za nekaj časa,« je prepričan Korelič. Luka Koper je prav času Koreliče-vega vodenja podjetja delež v Intereu-ropi povečala na 14 odstotkov, saj je želela s kapitalsko povezavo ustvariti močno logistično organizacijo, ki bi vključevala tudi Slovenske železnice, »vendar se to potem ni izšlo, zaradi političnih razlogov«. »To zamisel so zrušili tisti, ki so se bali za svoja podjetja. Vsi vemo, da je bil Robert Časar prej direktor Feršpeda, zato niti ne preseneča, da je spremenil strategijo Luke Koper. Namesto, da bi širil kapitalske povezave, je raje začel graditi lastne terminale v zaledju in kupovati druga podjetja. Se pa ne zaveda, da terminali brez ustreznih ljudi, ki imajo dobre poslovne povezave, ne bodo dajali dobrih rezultatov,« je dejal Kore-lič. Časar pa meni, da je le z ustrezno infrastrukturo mogoče konkurirati na trgu. Prvi pomol bo po njegovih besedah začel delovati sredi leta, s čimer bo Luka Koper konkurirala pristanišču v Trstu.» Samo s takimi vložki v infrastrukturo se lahko zares upremo krizi. Zato potrebujemo denar,« je poudaril. Priložnosti Časar vidi tudi v suhozem-nih terminalih, nujno potreben pa je po njegovem prepričanju tudi tretji pomol. »Če bi bil prostorski načrt sprejet danes, bi lahko začeli dela čez eno leto. Javna razgrnitev naj bi bila letos. Če bo DPN sprejet čez leto dni, se bo gradnja tretjega pomola začela konec 2010,« je pojasnil. Korelič poslovne odločitev Luke Koper pod Časarjevim vodstvom ocenjuje kot dostikrat napačne, povezane z velikim zadolževanjem, ne da bi imeli vnaprej dobro preštudirane elaborate in tržne možnosti, kako se bodo te naložbe in odločitve povrnile. »Ta uprava vleče poteze, ki jih v času recesije sam ne bi nikoli dovolil,« pravi Korelič, ki podpira odločitev prometnega ministra Patricka Vlačiča za revizijo v Luki Kope in nekatere kadrovske menjave. Ko-relič sicer kot neustrezno ocenjuje delo nadzornih svetov in uprav v Luki Koper, Intereuropi in Istrabenzu. Kot meni, je treba v nadzorne svete in uprave postaviti kompetentne ljudi, ki bi bili tudi dovolj strokovni. »Če bi bil interes, da se nadaljuje uspešen razvoj, bi zamenjavo lahko poiskali znotraj ekipe. Pa me žal niso hoteli poslušati. Na odgovorna mesta so postavili politične kadre brez ustreznih znanj, zato so danes ta podjetja tam, kjer so. Govorim zlasti za Luko Koper in In-tereuropo, kjer je država posredno ali neposredno večinska lastnica,« je za Dnevnikov Objektiv med drugim pojasnil Korelič. Letos bo po pisanju Dela v Luki Koper sicer prišlo do večjih kadrovskih sprememb. Najprej, predvidoma februarja, bodo večinski lastniki zamenjali tri in nadomestili enega od skupno devetih članov nadzornega sveta. Po nekaterih informacijah naj bi prvi nadzornik postal prav Korelič, ki je za Dnevnikov Objektiv povedal, da tega položaja, če bi mu ga ponudili, ne bi odklonil. V naslednjih mesecih bosta sledili revizija poslovanja in menjava vsaj dela uprave v Luki Koper, še piše Delo. Možna je tudi menjava Časarja, ki je postal član Janševe vlade v senci. Mandat se mu sicer izteče jeseni 2010. (STA) ČEDAD - Na pobudo kavarne San Marco Rekordna gubanca Tehtala je kar 48 kilogramov, izdelal pa jo je Berto Pan iz čedajske pekarne Cattarossi RONŠKO LETALIŠČE - Namera Alitalie Manj letov za Rim, nobenega za Neapelj TRST - Nova družba Alitalia bo zmanjšala število letalskih povezav med Ronkami in Rimom, povezava z Neapljem pa bo ukinjena. Vest je posredovala sama družba Aero-porto Friuli Venezia Giulia SpA, ki upravlja ronško letališče. Število dnevnih povezav z Rimom se bo od dosedanjih sedmih znižalo na pet, saj bodo združili skoraj sočasne lete družb Alitalia in AirOne v jutranjih in prvih popoldanskih urah. Za trikrat dnevno letalsko povezavo z milanskim letališčem Malpensa, ki jo je Alitalia ukinila pred nekaj meseci, bo še naprej skrbela družba Air Alps, medtem ko kaže, da ukinitev povezave z Neapljem ne bo dokončna, ampak bo zaenkrat trajala pri- bližno poltretji mesec, do vstopa v veljavo poletnega urnika, ki bi moral vsebovati tudi »popravek« glede tega. Ronško letališče namerava vsekakor nadoknaditi izgubo dveh dnevnih povezav z italijansko prestolnico z uporabo letal, ki premorejo večje število potnikov, predsednik uprave družbe Aeroporto Friuli Venezia Giulia SpA, tržaški župan Roberto Dipiazza, pa je napovedal protiukrepe. Po njegovih besedah bo združitev med družbama Alitalia in AirOne gotovo imela posledice, ronško letališče pa se bo obrnilo na druge letalske družbe. Di-piazza namreč ne verjame več v Ali-talio: »Prej sem bil domoljub, zdaj pa nisem več,« je dejal. ČEDAD - Gubanca, ki so jo letos pripravili na pobudo kavarne San Marco v Čedadu, je tehtala letos kar 48 kilogramov. Pobudo pripravljajo za svoje odjemalce že četrto leto zapored in vsako leto dosežejo nov rekord. Tako so prvo leto naredili 37 kg težko gubanco, lanska pa jih je tehtala 43,5. Letos je je bilo skoraj za pol stota in z metrom premera. Gu-banco vsako leto speče čedajska pekarna Cattarossi, njen avtor pa je pek Berto Pan (nomen est omen, op. ur.). Rekordno gubanco so predstavili na dan Novega leta pod ložo občinske palače v beneškem slogu, v kateri se nahaja tudi kavarna. Seveda ni mogel manjkati primeren šampanjec, prav tako iz Furlanije, ki ga je za priložnost ponudil znameniti vinar Girolamo Dorigo iz Buttria, spremljal pa ga je častni svetovni predsednik enologov Piero Pittaro. Predstavitve in po-kušnje z zdravico so se udeležili številni predstavniki mestnega javnega življenja z županom Attiliom Vugo na čelu. V sporočilu kavarne San Marco so navedeni tudi podatki o izvoru imena gubana, za katere mnenja sicer niso enotna, a so vsi slovenskega izvora, njena domovina pa je nedvomno v Nadiških dolinah. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 4. januarja 2009 2 3 ALPE-JADRAN ČEDAD - V torek, 6. januarja ob 1 5. uri v gledališču Ristori Dan emigranta, srečanje za dober začetek leta ČEDAD - Kot vsako leto se bo v torek, 6. januarja, na dan treh kraljev tudi letos v Čedadu odvijal tradicionalni Dan emigranta. Gre za srečanje, ki privabi veliko Slovencev iz vseh krajev Videmske pokrajine, njihovih sorodnikov iz tujine, ki za praznike obiščejo domače kraje, pa tudi veliko Slovencev s Tržaškega, Goriškega, Posočja in osrednje Slovenije. Gre za največjo manifestacijo beneških Slovencev in prvo v letu nasploh. Program se bo v gledališču Ristori začel ob 15. uri, pozdravili pa bodo deželni odbornik Roberto Molinaro, Stefano Predan za slovenske organizacije Videmske pokrajine, senatorka Tamara Blažina in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. Z ministrom se bodo ob tem tudi srečalo predstavništvo Slovencev v Italiji. Kulturni program nosi naslov Iz leta v leto in bodo v njem sodelovali Beneško gledališče, Mladi Beneškega gledališča, BK-evolution in pevci Sejma beneške pesmi. , 0;' IM H 1 -tv' J 41 ' Prizor z lanskega Dneva emigranta kroma Model dvojezične table po Haiderjevi zamisli CELOVEC - BZO postavlja manjšinsko vprašanje kot eno glavnih prevolilnih tem Martin Strutz glede dvojezičnih tabel grozi s tožbo zoper zveznega kanclerja CELOVEC - Še pred uradnim začetkom volilne kampanje za dežel-nozborske volitve, ki bodo 1. marca 2009 na Koroškem, je jasno, da sta si desničarski stranki BZO in FPO (in tudi del ljudske stranke - OVP) izbrali kot eno glavnih tem manjšinsko vprašanje, še posebej dvojezične krajevne table. To je bilo sicer tudi napovedano in je pričakovati, da bo tema v času do volitev vseskozi v ospredju. Tako je Martin Strutz, generalni sekretar združenja BZO, ki ga je ustanovil v prometni nesreči preminuli Jorg Haider, brez vsakršnega ovinkarjenja napovedal, da bodo dvojezične krajevne table tema deželnozborskega volilnega boja BZO-ja na Koroškem. Hkrati je ostro napadel koroške socialdemokrate (SPO), ko je dejal, da je „vsak glas za SPO glas za dodatne dvojezične na-pise». Strutz, ki je bil nekaj časa celo Haiderjev prvi namestnik v koroški deželni vladi in nato predsednik koroškega deželnega zbora, je nadalje napovedal, da bo BZO v slučaju, da zvezni kancler Werner Faymann ne bi upošteval sklepa koroškega deželnega zbora, v katerem se je ta decembra lani (večinsko) izrekel proti vsakršni dodatni dvojezični tabli in zahteval rešitev na podlagi ustavnega zakona, celo razmislil o ministrski tožbi zoper zveznega kanclerja. Napoved kanclerja Faymanna v začeteku minulega tedna med svojim obiskom na Koroškem, ko je dejal, da želi rešiti vprašanje takoj po dežel-nozborskih volitvah na Koroškem, pa je Strutz označil kot »nevarno grožnjo«. Ob tem je - tako kot svobodnjaki in tudi ljudska stranka na Koroškem -tudi Strutz zahteval preštevanje slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Glede vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel je zavzel stališče tudi predsednik Enotne liste (EL) Vladimir Smrtnik. Kot pred njim predstavniki narodnostnih političnih organizacij koroških Slovencev (NSKS, ZSO, SKS) je tudi Smrtnik mnenja, da bo mogoče rešiti vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem po deželnih volitvah. Po njegovem pa bo vnovič potrebno »sklepati kompromi-se». Povsem drugačnega mnenja kot Lažji potresni sunek v Posočju KANAL - Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so včeraj ob 10. uri zabeležili šibek potresni sunek. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa v bližini Kanala, 70 kilometrov zahodno od Ljubljane, so sporočili iz Urada za seizmologijo in geologijo pri Agenciji RS za okolje. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 2,6, intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju pa ni presegla tretje stopnje po evropski potresni lestvici. Po prvih podatkih so potres čutili prebivalci Kala nad Kanalom. Po poročanju agencije Ansa so potresni sunek magnitude 2,9 po Rich-terjevi lestvici zabeležili tudi v naši deželi in sicer v beneški občini Srednje, ki meji s kanalsko onkraj Soče. Vest je sporočila deželna Civilna zaščita, ki je obenem javila, da sunek ni povzročil škode. Videmski zdravstveni dom bo po 6. januarju odločil o sprejetju Eluane Englaro Vodstvo zdravstvenega doma »Cit-ta' di Udine« bo po 6. januarju odločilo, če bo sprejelo Eluano Englaro za izvedbo razsodbe, ki omogoča prekinitev umetnega prehranjevanja nesrečnice. To je včeraj agenciji Ansa sporočil pooblaščeni upravitelj videmske bolnišnice Claudio Ric-cobon. Dejal je, da so v teku nekatere preučitve tehničnih in administrativnih aspektov, nakar bo vodstvo sprejelo odločitev. Riccobon je povedal, da gre za poglobitev vprašanja kompetenc države in dežele in s tem v zvezi stališča ministra Mau-rizia Sacconija, pri čemer gre upoštevati, da zdravstveni zavod deluje na zasebni osnovi in izven okvira državnih sanitarnih storitev. Kot je znano, je Englarova po prestani avtomobilski nesreči že 17 let v komi in vegetativnem stanju, njen oče Beppino pa je večkrat izrazil željo, da bi hčerko končala svoje življenje v Furlaniji, rodni deželi En-glarovih. Akcija finančne straže proti trgovini z mamili PORDENON - Agenti finančne policije pordenonskega poveljstva so po široko zasnovani akciji prijavili sodnim oblastem šestnajst ljudi, od katerih so jih osem tudi aretirali, pri tem pa so zasegli štiri kilograme mamil. Vest je včeraj sporočil poveljnik pordenonskega območja, podpolkovnik Sergio Lancerin. Finanč ni stražmki so se pri tem angažirali tudi v preventivni akciji, predvsem na višjih srednjih šolah. narodnostni politiki iz vrst slovenske manjšine pa je ravnatelj Slovenskega znanstvenega inštituta (SZI) v Celovcu Avguštin Malle. Kot gost v oddaji slovenskega sporeda Avstrijske radio-televizije (ORF) »Zajtrk s profilom« ugledni zgodovinar, ki bo v ponedeljek praznoval svoj 65. rojstni dan, ne verjame, da bodo oblasti izkoristile petletno obdobje brez volitev po marcu 2009 in zaključile tudi to poglavje. S strani uradne koroške kot tudi zvezne politike kratkomalo da ni pripravljenosti, da se reši to vprašanje, je menil Malle. Pri tem je tudi opozoril, da »slovenščina v javnosti nima veljave». Jože Marketz novi škofov vikar CELOVEC - Krški škof Alois Schwarz je s 1. januarjem 2009 imenoval dolgoletnega ravnatelja Slovenskega dušnopastirskega urada in župnika na Radišah Jožeta Marketza za škofovega vikarja za bogoslužje, misi-jone in evangelizacijo. Marketza da je za to nalogo imenoval »zaradi njegove temeljite teološke kompetence, njegove sposobnosti za refleksijo in zaradi poznanih kvalitet pri organizaciji dela«, citira škofa Schwarza tiskovna služba krške škofije. Ivan Lukan RAI Drevi ob 20.55 na slovenski televiziji Vabilo v gledališče z igro Tubotubatubetubitu Na slovenski televiziji RAI nedeljske oddaje v novem letu otvarjajo z vabilom v gledališče. Drevi bo ob 20.55 na sporedu igra z naslovom Tubotubatubetubitu, ki jo je napisal in zrežiral Marko Sosič. Predstava je namenjena otrokom in pa odraslim, ki naj ne pozabijo, v kakšnih okoliščinah žive nekateri otroci. Tubotubatubetubitu ni le besedna igra, je predvsem srčna zgodba o nepričakovanem srečanju med dečkom in deklico, ki odraščata na smetišču. Predstava vsebinsko odraža nekatere od temeljnih smernic Sosičeve poetike, predvsem iskanje zgodb z obrobja, tokrat z mislijo na milijone zapuščenih otrok. Sosičev tekst pripoveduje zgodbo dveh otrok, ki prihajata iz greznice, živita v kanalizacijah in občasno stopita na svež zrak ter zaživita preko močne interakcije s publiko. Zato si je avtor zamislil zanju specifični jezik, ki ga sestavljajo zvoki in kretnje v slogu neke prvobitne govorice, ki v sebi nosi tudi dobro mero humorja. V predstavi, ki si jo na RAI STV lahko ogledate tudi v četrtek ob 20.50, nastopata igralca SSG Nikla Petruška Panizon in Romeo Grebenšek. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 4. januarja 2009 2 3 APrimorski r dnevnik M Kakšna jamstva nudi ta država, kar zadeva izvajanje prava, zakonov, pravice? Kakšna jamstva nudi proti zlorabi oblasti? Nobenega. Nekaz-nivost, ki krije huda dejanja proti skupnosti in javnim dobrinam je vredna režima južnoameriškega tipa: niti enega od velikih škandalov, ki so izbruhnili v zadnjih tridesetih letih, niso razjasnili, nihče od odgovornih ni bil kaznovan; v vsakem mestu in vsaki vasi bi lahko sestavili dolg seznam malverzacij, primerov izsiljevanja in zlorabe; tiste, ki izpolnjujejo svojo dolžnost, predvsem kot navadni davkoplačevalci, imajo najprej dosledno za norca, potem pa jih še osmešijo, s tem da one, ki so utajili davke, še nagradijo z zakoni o davčnih odpustih, kar jih le še spodbuja, da se požvižgajo na zakone in da še naprej slabo ravnajo. Ta misel se povsem prilega današnjim razmeram v Italiji, kjer je val korupcije s posebno silo butnil ob sicer že zdavnaj privajeno, preizkušeno in skoraj zasvojeno ter apatično zavest javnosti, potem ko so skušnjave po zlorabi oblasti za polnjenje lastnih žepov okužile tudi tisto levo stran, ki je imela doslej znatno manj izkušenj na področju upravnega goljufanja ter ropanja javne lastnine, pa tudi manj nagnjenja za takšne zadeve. V resnici so te besede stare natanko trideset let. Izrekel jih je leta 1979 znani sicilski književnik Leonardo Sciascia, ki je svojo intelektualno pronicljivost in premočrtnost posodil tudi politiki ter se v italijanskem in evropskem parlamentu, najprej v vrstah KPI, nato radikalne stranke, boril za bolj pošteno družbo. Žal se od takrat ni veliko spremenilo. Pravzaprav se je, vendar na slabše. Sprva je sicer kazalo, da bo val sprememb, ki je spremljal padec Berlinskega zidu in po-metel z realnim socializmom, prečistil tudi v kapitalističnem sistemu od klien-telizmov in podkupovalne mrzlice okužen zrak, za kar so se zavzemali Sciascia in mnogi drugi njemu podobni bojeviti razumniki. In ne samo v Italiji. Na politični sceni jim je še pred tem svetil s svojo prodorno teorijo o mo-ralizaciji političnega in upravnega življenja tajnik takrat vplivne in močne Komunistične partije Italije Enrico Ber-linguer, ko je v začetku osemdesetih let silovito udaril po vladajočih strankah, ki so, kot je dejal, okupirale državo in vse njene inštitucije. Polastile so se krajevnih uprav, zavarovalnih ustanov, bank, javnih podjetij, kulturnih ustanov, bolnišnic, univerz, televizije in nekaterih velikih časopisov. Vse poteka, je dejal, v funkciji interesov strank, struj ali klanov. Do bančnega kredita je mogoče priti samo če koristi tem ciljem, če zagotavlja določene prednosti in služi klientelarnim odnosom. Prav tako je z upravnimi dovoljenji, z določanjem zakupov, z dodeljevanjem univerzitetnih stolic, s financiranjem struktur in infrastruktur itd., glavno je, da koristniki izkažejo zvestobo stranki, ki je pač določene ugodnosti zagotovila. Vendar se moralno vprašanje po Berlinguerju ne bi smelo izčrpati zgolj s policijskimi in sodnimi posegi, to se pravi s prijavo in kaznovanjem tatov, izsiljevalcev, podkupovalcev in podku-pljencev, temveč bi bilo treba seči globoko, do samih korenin podkupninske in sorodne lopovske prakse ter s temeljitim kulturno prečiščevalnim delom zagotoviti spoštovanje pravil in moralnosti. Če bo politika vztrajala pri dotedanji nemoralni praksi, je še poudarjal komunistični voditelj tistega časa, se bo demokracija v Italiji krepko ošibila in povečala se bo nevarnost, da taista demokracija zabrede v močvaro in se v njej zaduši, namesto da bi se razvijala. V začetku devetdesetih let prejš- njega stoletja je kazalo, da so ta in druga svarila zalegla in da je končno prišel čas obračuna za korupcijo in za vse, ki so se v njenem naročju izživljali in redili na škodo poštenih davkoplačevalcev. Tako je prišlo do široko zasnovane akcije sodstva, ki bo šla v zgodovino pod imenom Čiste roke in v okviru katere so izvedli več kot 25 tisoč sodnih preiskav ter dokazali krivdo okrog 5000 poslovnežem in politikom, med katerimi je bilo pet nekdanjih predsednikov vlad, začenši z utemeljiteljem in nekakšnim ideologom tako imenovanega "tangen-topolija" Bettinom Craxijem. Ko se je naboj "Čistih rok" v naslednjih letih izčrpal in je tako imenovano prvo republiko zamenjala druga, so se upanja, da bodo čiste roke izoblikovale tudi čistejšo politiko s čistejšimi politiki, kaj kmalu izjalovila. Če se danes ozremo nazaj, bomo videli, da se moralno vprašanje ni izčrpalo. Čisto nasprotno. S prihodom Berlusconija na politično sceno je dobilo nove, markant-nejše in še bolj zaskrbljujoče oblike in razsežnosti. Kaže, da je danes največja vrednota prebrisanost oziroma zvijačnost, ali lokavost (ne vem kateri izraz najbolj natančno ponazarja italijansko besedo "furbizia"). Poštenost ni več v rabi (če je sploh kdaj bila). Pravzaprav se je je treba sramovati, ker je v nasprotju s prebrisanostjo. Največje uspehe zagotavlja umetnost prevarantstva. Davčna utaja je krepost, davke naj plačujejo neumneži. Uveljavlja se načelo, da je vse dovoljeno, glavno je, da te ne odkrijejo. Obramba privilegijev postaja imperativ. Država pa nima več moči, da bi korenito ukrepala. Inštitucije, ki bi morale jamčiti pošteno izvajanje zakonov, so čedalje šibkejše, pravna država se potaplja v breznu nemoči in korupcija pluje z vetrom v jadrih. Skratka, to kar se je dogajalo v času, ko sta o tem z zaskrbljenostjo in zanosom pisala Sciascia in Berlinguer, se dogaja še danes, vendar v znatno hujši obliki, in, kar je najbolj zaskrbljujoče, zajema vse stranke, ne glede na njihovo barvo. Res je sicer, da korupcija v politiki ni nikakršna novost in da je obstajala ter še obstaja v vseh državah sveta, v vseh političnih sistemih. V Franciji je izbruhnil hud škandal za časa vladanja Jac-quesa Chiraca in privedel v desetletju od 1994 do 2004 do obsodbe 604 tako desnih kot levih politikov zaradi korupcije. V Nemčiji je škandal Elf spodnesel nekdanjega kanclerja Helmuta Kohla, vendar je pozneje podobna zadeva doletela tudi Schroederja. Na Angleškem ni bilo nič bolje. Za časa vladanja konservativca Johna Majorja so poslance plače- vali, da so v parlamentu postavljali vprašanja v korist zasebnikov, za časa Blaira pa je izbruhnil znani škandal s Formulo 1, ko je Ecclestone plačal laburi-ste, da bi izvzeli avtomobilsko dirko iz evropske zakonodaje o prepovedi oglaševanja tobaka na športnih prireditvah. Obstajajo pa seveda znatne razlike. V večini evropskih držav, pa tudi drugod, škandali običajno odplaknejo krivce s političnega prizorišča ter ustvarijo pogoje za moralizacijo javnega življenja. V Italiji je nekoliko drugače. Le redkokdaj se zgodi, da bi kdo zapustil svoj stolček, pa naj se še tako prekrši nad zakonodajo. V resnici se celo širi navada, da se ob nekem kaznivem dejanju na političnem področju ne znesejo nad krivci, temveč nad tistimi, ki krivce razkrivajo, to je nad sodstvom. Prav zaradi tega je sodstvo pod vse večjim udarom, medtem ko si politična kasta kuje zakone, po katerih se zaščiti pred sodnim preganjanjem, pa naj še tako laže, krade in izsiljuje. V tem je seveda Berlusconijeva šola edinstvena. Na koncu se zdi, da imajo v Italiji v okviru politične kaste večjo možnost napredovanja in uveljavljanja tisti, ki imajo na grbi sodne prijave ali obsodbe, kot da bi to bil nek zaščitni znak politične in upravne kakovosti. Skratka uveljavlja se omenjeni duh premetenosti, prebrisanosti, "furbizie". ZASKRBLJUJOČE STANJE V ITALIJI Prva ustavna reforma: Ne kradi! Dušan Kalc Po vsem tem ni naključje, da sedi v italijanskem parlamentu nič manj kot 66 senatorjev in poslancev, ki so tako ali drugače vpleteni v sodne preiskave (ali že obsojeni). Največ jih pripada Berlus-conijevi strani. Kar 42 jih je. Sedem jih pripada Severni ligi, pet Casinijevi UDC in dvanajst Demokratski stranki. Torej kar lepo zastopstvo. Vsem tem gre prišteti še armado krajevnih upraviteljev, od Firenc do Neaplja in Abrucov, ali bolje rečeno od Alp do Sicilije, ki jih dolžijo zlorabe javnega položaja, a tokrat z razliko, da gre levji delež levici. To gre kot nalašč na roke Berlusconiju. Človek, ki ima za sabo kakšno desetino procesov zaradi korupcije, ki ga obtožujejo celo, da je podpkupil sodnike in se je večkrat izmaknil roki pravice samo zaradi zastaranja kaznivega dejanja, ali ker je prilagodil zakone sebi v prid, si lasti še pravico, da daje opoziciji lekcije iz etike. Navsezadnje pa je med njim in levico vendarle še velika razlika. Kakorkoli že, iz povedanega se kaže slika, ki ne dela časti tej državi. Mednarodna organizacija Transparency International, ki se ukvarja s to problematiko na mednarodni ravni, objavlja vsako leto indeks koruptivnosti v kar 180 državah, postavlja Italijo na 55. mesto na lestvici, ali predzadnje (po Grčiji) v Evropi. V primerjavi z letom 2007 je nazadovala kar za štirinajst mest. Pred kratkim je krožil naslednji vic: Združeni narodi so izvedli med prebivalstvom vsega sveta anketo, katere vprašanje se je glasilo "Izrazite pošteno svoje mnenje v zvezi s pomanjkanjem hrane v preostalem delu sveta." Iz analize raziskave je bilo razvidno, da Evropejci niso vedeli, kaj pomeni "pomanjkanje', Afričani niso vedeli, kaj je "hrana', Američani so vprašali za pojasnila o tem, kaj je mišljeno s "preostalim delom sveta', Kitajci niso razumeli pomena besede "mnenje', v italijanskem parlamentu pa še diskutirajo o tem, kaj je mišljeno pod besedo "pošteno". Čeprav gre samo za vic, morda ne bi bilo slabo, če bi italijanski parlament in z njim vsa razmišljujoča Italija res odprli razpravo o tej besedi, ki je žal prišla iz rabe. To velja seveda za vse, predvsem pa bi moralo veljati za levico, ki se je v preteklosti upravičeno ponašala z večjo občutljivostjo za moralno vprašanje. Žal je medtem v svoji sli, da bi zastareli(?!) model "stranke ljudstva" z določenim ideološkim nabojem zamenjala z modelom stranke, ki bi se znala bolje kretati v velikih centrih gospodarske oblasti, popolnoma pozabila na nekdanje opomine Berlinguerja. Škandali ne škandalizirajo več niti levice. Rezultati so vidni. Poraz za porazom, medtem ko Berlusconijeva politika neprestanih prevar uspeva kot še nikoli. Ali nepoštenost plača? Če je res tako, ne kaže nič dobrega. Zdi se, kot da Berlusconijeva Italija preveč dobesedno tolmači utemeljitelja političnega realizma Machiavellija in njegovo misel, da je politika ločena od morale, in vidi v Berlusconiju tistega "vladarja', ki mu je vse dovoljeno. Že tretjič ga imamo na grbi. Žal se ni uresničila Mon-tanellijeva prerokba, da bomo kot pri boleznih imuni, ko bomo enkrat preizkusili Berlusconija na oblasti. Kako bo v prihodnje, je vsekakor velika uganka. Kako bo z reformo sodstva, ki bi ga radi čim bolj onesposobili? Kako bo s prihodnjimi evropskimi volitvami in kako bo z drugimi reformami? Se bo desnica lotila tudi ustave in s tem zadala še en udarec sestradani demokraciji? Čas je, da levica skrene z nevarne poti, na katero se je napotila. Čas je, da se otrese amnezij in potegne iz predala Berlinguerjev nauk za moralizaci-jo javnega življenja. Čas je, da se začne uresničevati to, kar je svojčas izrazil (žal neposlušan) mislec Norberto Bobbio: "Prva ustavna reforma: ne kradi!" / NEDELJSKE TEME Nedelja, 4. januarja 2009 2 3 IZLETI IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA - AGENCIJA AURORA - Od 17. do 21. maja Francija - Alzacija pravo srce Evrope V srcu Evrope, blizu švicarske in vzdolž nemške meje se nahaja ena najbolj značilnih in najbolj izvirnih regij Francije: Alzacija. S površino 8280 km2 je najmanjša regija celinske Francije, ujeta med reko Ren na vzhodu in hribovjem Vogezi na zahodu. Gorata pokrajina - najvišja točka je 1426 m visoki Grand ballon - se prepleta z živahnimi velikimi mesti, kot so Strasbourg, zgodovinski mesti Mulhouse in Colmar ter z prelepo pokrajino, kjer so griči prekriti z vinsko trto. Alzacija zato privablja in preseneča tudi z raznolikostjo svojih vinskih cest, kleti, umetnosti in narave. Letos pa je, nas organizatorje potovanja, Alzacija prepričala tudi zato, ker se tu nahaja kraj Natzwiller, kjer je bilo edino koncentracijsko taborišče, ki so ga zgradili nacisti na francoskem ozemlju, čeprav je od maja 1940 regija Alzacija-Lorena pripadala nemškemu rajhu. Mislimo na Natzweiler-Strudhof, taborišče, kjer je bil priprt naš Boris Pahor, ki je glede na dejstvo, da je tokrat v italijanščino že drugič preveden roman Nekropola, izkoristil dano mu možnost in s polnim zagonom širši javnosti razkril našo polpreteklo zgodovino, katere so se in se je še mnogi otepajo. Pisatelj Pahor pa je na naraven a vztrajen in prepričujoč način načel to temo in izkazalo se je, da slušatelji, starejši in predvsem mlajši, želijo in cenijo spoznati našo preteklost. Ime Alzacija se prvikrat omenja v 7. stoletju, ko pod frankovskim kraljem Klod-vikom pride v posest Frankov. Pri delitvi fTan-kovske države se je z Verdunskim mirom leta 843 združila z Lotaringijo, v letu 870 pa s sporazumom v Meerssenu pripade nemški državi pod Ludvikom Nemškim. Leta 962 postane Alzacija del Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti, pod upravo Habsburžanov. V 13. stoletju je ozemlje razpadlo na manjše grofije. V času 30-letne vojne je jug Alzacije z zasedbo Francozov ter s sporazumom v Munstru leta 1648 pripadel Franciji. Leta 1790 je bila regija med francosko revolucijo razdeljena na departmaja Bas-Rhin in Haut-Rhin. Pokrajina se ponovno priključi Nemčiji po porazu Francije v vojni s Prusijo in podpisom Frankfurtskega miru v letu 1871, da bi bila s porazom Nemčije v prvi svetovni vojni in Versaillskim mi- Colmar (desno) in Strasbourg (spodaj) s svojo slikovitostjo zadovoljita še tako zahtevnega turista rom vrnjena Franciji. Zadnjo zasedbo s strani Nemčije je doživela med drugo svetovno vojno, od 1940 do novembra 1944, ko jo zasedejo zavezniške sile pod poveljstvom francoskega generala Leclerca, pa je sestavni del Francije. Strasbourg je središče zahodne Evrope, približno enako je oddaljeno od Atlantika, Baltika in Sredozemskega morja (okoli 750 km) kot tudi od Jadrana in Severnega morja (500 km), in prav ta lega mu daje velik prometni in politični značaj. V Evropski uniji ima pomembno vlogo, saj se tu nahajata Svet Evrope in Evropsko sodišče za človekove pravice pa tudi eno od dveh sedežev Evropskega parlamenta (drugi je v Bruslju). Mesto leži ob reki Ren, skozi mesto pa teče reka Ill. Iz galske naselbine je nastala rimska postojanka, v katero so vdrla germanska plemena. Germani in Rimljani so si na tem ozemlju večkrat izmenjavali oblast in oblast so si izmenjavali tudi njihovi potomci v stoletjih, ki so sledila, vse do konca druge svetovne vojne. Leta 1949 je bilo mesto izbrano za sedež Sveta Evrope. Zgodovinsko je- dro Strasbourga Grande Ile je bilo leta 1988 kot eno prvih mestnih središč sprejeto na UNESCO-v seznam svetovne kulturne dediščine. Mulhouse je za Strasburgom drugo največje mesto v Alzaciji znano po tekstilni industriji in zanimivih muzejih. Prvi zapis imena sega v 12. stoletje. Na razvoj mesta je vplivala ekspanzija tekstilne industrije sredi 18. stoletja, pozneje kemične in strojne industrije. Mesto Colmar leži ob vzhodnem vznožju Vogezov ob izlivu reke Lauch v reko Ill in razkriva bogato dediščino, ki jo vidimo na vsakem koraku, v arhitekturi, slikovitih kanalih in predelih mesta, med katerimi je najbolj opevana četrt imenovana »Male Benetke«. Na potovanju si bomo ogledali tudi manjše kraje, ki pa niso nič naj zanimivi od slavnejših mest. Sprehodili se bomo po tlakovanih ulicah obdanih s tipičnimi alzaški-mi hišami Ribeauvilla, se povzpeli do gradu-trdnjave iz 12.st. Haut-Koenigsbourg, ki kraljuje nad Alzaško nižino. Obiskali bomo kon- centracijsko taborišče Natzweiler-Strudhof, ki je delovalo od 21.maja 1941 do septembra 1944, ko so ga esesovci izpraznili in so ga Američani nato osvobodili 23. novembra 1944. Interniranih je bilo približno 40.000 oseb, umrlo pa naj bi jih približno 25.000. Program Prvi dan, nedelja, 17.maja Trst/Gorica - Colmar V zgodnjih jutranjih urah zbor udeležencev in odhod avtobusa proti Veroni, Milanu, mimo Švice do mesta Colmar v Alza- Tretji dan, torek, 19.maja Strasbourg Polni penzion. Dan bo namenjen odkrivanju in spoznavanju alzaške prestolnice, kjer se reka Ill razdeli na pet rokavov in daje mestu prav poseben čar. Ogledali si bomo gotsko katedralo Notre-Dame, ki je z višino 142 m veljala za najvišjo zgradbo na svetu od leta 1647 vse do leta 1874. V njeni ladji se nahaja tudi astronomska ura. Mesto se ponaša z več srednjeveškimi cerkvami, z mestno opero Opera national du Rhin, z baročno palačo Rohan, pa še z Maison Kammerzell -ena najbolj znanih mestnih zgradb in še mnogimi drugimi, ki jih bomo občudovali med vodenim ogledom mesta. Sprehajali se bomo po predelu mestnega jedra Petite-France in uživali med trgovinicami in tipičnimi lokali ob pogledu na »rešetkasta« pročelja zgradb. Večerja in nočitev. Četrti dan, sreda, 20.maja Strasbourg - Natzwiller - Mulhouse Po zajtrku se bomo odpeljali proti mestu Mulhouse. Prvi postanek bo v Obernai, mestece ob vznožju svete gore Mont S.te Odile, obkrožene z vinogradi. Nadaljevali bomo do Natzweilerja kjer bomo obiskali taborišče o katerem nam Pahor pripoveduje v svojem romanu, letošnji uspešnici, Nekropola. Kosilo na poti. Ob prihodu v Mulhouse, nastanitev v hotelu nato večerja in nočitev. Peti dan, četrtek, 21.maja Mulhouse - Gorica/Trst Zajtrk in nato začetek povratne vožnje proti domu, ki nas bo mimo Švice in severne Italije, ob krajših in daljših postankih vodila do Trsta in Gorice. Tudi na povratku bo kosilo prosto, ker le na tak način nam časovno znese, da opravimo začrtano pot. Cena potovanja je 598,00 evrov in vsebuje sledeče storitve: ALZACIJA, KANADA, ANDALUZIJA IN IRAN Vpisovanja in pogoji za potovanja v organizaciji agencije Aurora Ob vpisu je treba poleg akontacije izročiti točne osebne podatke (ime in priimek, naslov in telef.številko ter davčni kodeks). Programi in cene: programi so okvirni in pri njih, do posameznih odhodov, bi lahko prišlo do sprememb zaradi menjav pri urnikih voznih redov ali drugih okoliščin, ki se lahko pojavijo v tako dolgem času. Tudi pri cenah potovanj bi lahko prišlo do sprememb in to v primeru spremembe cene naftnih derivatov, letalskega prevoza ali letaliških taks. Zakon določa, da v kolikor morebitni povišek presega 10% cene potovanja, ga potnik ni obvezan sprejeti in se potovanju lahko odpove brez odpovednih stroškov. Spremembo cene in odpoved potovanja zaradi nezadostnega števila prijavljencev je dolžen organizator potovanja sporočiti udeležencem najkasneje 20 dni pred začetkom potovanja. O vseh morebitnih spremembah boste obveščeni preko našega dnevnika. Dokumenti: za potovanji v Iran in v Kanado je treba imeti veljaven potni list. Cepljenje ni potrebno, svetujemo pa posvet pri svojemu zdravniku. Za Iran je potreben vizum; silhueta ženskega telesa ne sme biti poudarjena, zato morajo turistke imeti ohlapno haljo, moški morajo imeti dolge hlače, moška srajca je lahko s kratkimi rokavi. Za Španijo in Alzacijo je treba imeti osebno izkaznico. Odpoved: roki za morebitno odpoved potovanja so naslednji - za potovanji v IRAN in v KANADO v primeru odpovedi do 30 delovnih dni pred začetkom potovanja znaša penala 15%, od 29 do 20 dni je 35%, od 19 do 10 dni je 60%, v zadnjih 9 delovnih dneh pa je penala 100%. - za potovanje v ŠPANIJO in ALZACIJO se lahko rezervacija odpove brez stroškov do 40 dni pred odhodom. Po tem roku je za odpoved do 30 delovnih dni pred začetkom potovanja penala 20%, od 29 do 15 dni 50%, od 14 do 8 dni 80% na celotni znesek potovanja. Sedem ali manj delovnih dni pred začetkom potovanja ni več odpovednega roka in pri-javljenec izgubi celotni znesek potovanja. Za vsa potovanja obstaja možnost, da že prijavljenega potnika nadomesti druga oseba v posesti veljavnega dokumenta in s privoljenjem osebe, ki deli sobo z odpovedancem. Pri potovanjih z letalom je sprememba imena podvržena potrditvi letalske družbe in ni vedno mogoča. Za potovanji v IRAN in KANADO smo v cene vračunali tudi zavarovanje proti odpovedi, ki krije primere ko se mora prijavljenec odpovedati potovanju zaradi zdravstvenih razlogov in to dokaže z zdravniškim potrdilom. Ob vpisu vam bodo izročena pravila zavarovanja. Tudi za potovanji v Španijo in Alzacijo se lahko zavarujete proti odpovedi. Premija znaša 25,00 evrov za Španijo in 12,00 evrov za Alzacijo Akontacije, ki jih je treba vplačati ob vpisu, so naslednje: Alzacija 150,00 Evrov Španija 250,00 Evrov Iran 700,00 Evrov Kanada 700,00 Evrov. Preostali znesek bo moral biti poravnan v dveh obrokih, razen za Iran, ko mora biti saldo vplačan do 16. marca 2009. Posamezna potovanja bodo izpeljana z najmanjšim številom vpisanih in sicer: Iran in Kanada po 20 potnikov, Španija 40 potnikov, Al-zacija 45 potnikov Tehnični organizator potovanj je agencija AURORA VIAGGI s.r.l., Trst; Licenca Dežele Furlanije-Julijske krajine št.0120/TUR/99; vpis REA Trst št.113456/11401/98; obvezno zavarovanje pri UNIPOL št.25837358 z dne 03.01.99. ciji. Pot bo potekala po avtocesti, nato po slikoviti švicarski pokrajni vse do osrčja francoske regije Alzacija. Po poti bodo krajši postanki ter postanek za kosilo, ki bo prosto. Ob prihodu namestitev v hotel, večerja in nočitev. Drugi dan, ponedeljek, 18.maja Colmar - Strasbourg Dan bomo začeli z ogledom mesta Colmar, sprehodili se bomo ob slikovitih kanalih in občudovali zanimivo alzaško arhitekturo. Po kosilu se bomo odpeljali proti Strasbourgu. Na poti si bomo ogledali Ri-beauville, ki velja za eno najlepših mestec na področju alzaške vinske ceste. Obiskali bomo grad Haut-Koenigsbourg, ki se dviga iz skalovja in od koder se razprostira lep pogled na nižino. Zvečer bomo prispeli v Strasbourg in se namestili. Večerja in nočitev. prevoz z modernim avtobusom vse predvidene takse, parkirnine in dodatni šofer namestitev v dvoposteljnih sobah v hotelih s 3 in 4 zvezdicami polni penzion od večerje prvega do zajtrka zadnjega dne ogledi in vstopnine, ki jih predvideva program lokalni vodnik in naše spremstvo zdravstveno zavarovanje V ceni ni vključeno: kosilo prvega in zadnjega dne, pijače, napitnine ter vse kar ni izrecno omenjeno v »Cena vsebuje« Doplačilo za enoposteljno sobo je 139,00 evrov Dokumenti: osebna izkaznica ali potni list. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 4. januarja 2009 2 3 IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA - AGENCIJA AURORA - Od 16. do 30. aprila Iran - nekdanja Perzija Cesarji, Homeini in... Alamut Velika aktualnost, ki jo na svetovni borzi že 30 let vzbuja Iran, in bogata zgodovinska dediščina, sta bili vzmeti za letošnji daljnosežni izlet. Ko gre za Iran, ki ga navadno prikazujejo v negativni luči, je potrebno premostiti nekatere tabuje in med namene izleta spada brez dvoma vsaj okvirno osebno preverjanje tamkajšnje stvarnosti in spoznavanje Perzijcev. Mednarodne politične razmere so skozi zadnje leto dokaj redno ponujale možnost, da bi ZDA (ali Izrael) napadle Iran s ciljem uničenja domnevnih jedrskih ambicij. Nov veter, ki je zavel preko Atlantika, se še ni uveljavil, malo verjetno pa je, da bo napad na Iran med prioritetami nove ameriške uprave. Zaskrbljenost za varnost je torej odveč! V brk vsej propagandi je neizpodbitno, da so Iranci izredno prijazni ljudje, da so vsaj v krajih, ki jih bomo izletniki obiskali, navajeni tujcev, da niso vsiljivi, da so ponosni in še bi lahko naštevali. Odnos do tujcev je povsem drugačen od tistega, ki se večkrat izraža v arabsko govorečih državah severne Afrike in bližnjega vzhoda. Obstaja sicer jezikovna pregrada, kajti ljudi, ki bi poznali evropske jezike (mislimo seveda na angleščino) ni veliko, čeprav se vsako leto beleži porast tega znanja. Po ogledu zgodovinskih zanimivosti, ki bodo zaobjele obdobja pred našim štetjem (kdo se ne spominja perzijskih vojn iz nižje srednje šole z bitkami pri Ter-mopilah, pri Salamini ali na maratonskem polju!), do renesanse izpred nekaj stoletij, ko so se tudi perzijski šahi vključevali v tekmovanje kdo bo dal zgraditi lepše mošeje, slavnejše šole, drznejše kupole in uporabil keramiko najčistejše turkizne barve. Vsega je v Iranu na pretek. Dovolj je opazovati in požirati kilometre, kajti država je dokaj velika stvar. Predviden je prihod v glavno mesto Teheran, ki kot velikanska večina skoraj dveh milijonov kvadratnih kilometrov Irana, leži na nadmorski višini okoli 1200 metrov. Prvi vtisi bodo svojevrstni, ker je žensko uradno osebje (carina, policija) še vedno oblečeno po dokaj strogih islamskih predpisih. Tudi naše ženske udeleženke se bodo morale prilagoditi iranskemu načinu oblačenja in primerjave v zvezi z »integralnostjo« bodo zapolnile vsaj nekaj nočnih ur. Teheran je danes strahovit megalopolis s preko 10 milijoni prebivalcev. Iz letališča na zahodnem koncu se ob dnevni svetlobi jasno vidi oblak smoga, ki lebdi nad njim. Dve progi podzemne železnice sta v zadnjih nekaj letih nekoliko omilili nevšečnost, konec koncev pa bomo dihali ta zrak le za kratek čas. Ker je mesto dejansko brez pravega središča in v njem ni posebno zanimivih zgradb in svetišč, pazljivost obiskovalcev pritegne kulturna ponudba. Dežela, ki je pojem preprog, ponuja izvrsten muzej te umetnosti in v njem bomo občudovali nešteto zvrst teh ročnih izdelkov. ki jih v Iranu lahko imamo za umetnine. Narodni muzej je druga taka točka. V njem so razstavljene najdbe iz prazgodovine, iz časa osnovanja perzijske države pred več kot dvema tisočletjema in pol, od nastopa vpliva islama, do vladanja raznih dinastij šahov in dramatičnih dogodkov, ki so pretresali svet pred natanko 30 leti. 11. februar 1979 imamo za mejnik islamske revolucije. Nekaj časa bo potrebno posvetiti tudi temu obdobju moderne zgodovine, da ne bo preveč mošej »iz 12. stoletja«, obzidij »iz 8. stoletja« in mi-naretov »iz 15. stoletja«. Izven programska točka bi na južnem delu velemesta lahko bil mavzolej imama Homeinija, očeta revolucije, ki je sedaj sicer v popravilu. Kraj je cilj trajnega ljudskega romanja in zanimivo je opazovati versko vnemo in spoštovanje, ki ga ljudje čutijo do svojega duhovnega voditelja. Marsikaj se je v 30 letih v Iranu skvarilo, Homeini pa je lik, ki sije nad primeri zlorab in včasih strokovno nesposobno teokracijo. Zanimiva točka bi lahko bila tudi bivša ambasada ZDA, kjer so »islamski študenti privrženci imama Homeinija« približno leto dni za- Iran se bo predstavil obiskovalcem z vsemi svojimi nasprotji in izrednim zgodovinskim bogastvom drževali nekaj desetin talcev in tako izsiljevali povratek domov vsaj nekaj desetin milijard dolarjev iz švicarskih in ameriških bank. Teheranski bazar je pravo mesto in idealen kraj, kjer se lahko prebije nekaj tudi večernih ur. Pred mesecem dni so v bazarju beležili stavko! Trgovci so se upirali uvedbi davkov (v bistvu DDV-ja). To je za vlado močno znamenje, kajti velja prepričanje, da so »bazarji« tisti, ki sprejemajo velike politične odločitve. Širaz bo iztočnica za skok v skrivnosti davne zgodovine, saj bosta naslednja dneva namenjena najprej obisku mesta in njegovih izrednih znamenitosti, nato pa spomenikov iz samega nastanka perzijske države. V kraju Pasargade je več mavzolejev in drugih obeležij. Med vsemi izstopa grob Kira Velikega. V bližnjem Naqš-e-Rostam je v navpični steni izklesanih nekaj grobnic slavnih cesarjev. Posebno zanimivi so reliefi pod njimi, ki pri- katere so ljudje polagali svoje rajne, da bi tam mrharji popolnoma očistili skelet, predstavlja dodatno spoznavanje te vere. Iz Jazda do Isfahana ni posebno daleč (316 km), med potjo pa bo postanek v Nainu nudil možnost spoznanja tamkajšnjega sloga izdelovanja preprog, ki spadajo med najbolj značilne v itak bogatem izboru. V Nainu bo na voljo tudi etnografski muzej. V Isfahanu bomo ostali dva dni. Mesto je pojem lepote: zelena oaza leži na 1367 m nadmorske višine, obdajajo jo pa popolnoma goli hribi. Mimogrede: v bližini Isfahana je tudi Natanz, kjer naj bi Iranci snovali svojo jedrsko bodočnost. Nevarnosti (glej uvod) ni, udeleženci pa bodo kasneje lahko rekli »bili smo prav tam«. Isfahan je prava poezija za ljubitelje eksotike. Ob palači cesarja Abbasa sta na glavnem trgu še velika mošeja in ko-ranska šola, en del prostranega trga pa zapira pročelje izredno bogatega bazarja. kazujejo zmagoslavje pokojnika. Perse-polis (Taht-e-Džamšid) je prava paša za oči. Ob masivnih stebrih, kamnitih levih, ploščah s klinasto pisavo in stopniščih, je posebno zanimiv pogled na podanike perzijskih cesarjev. Na vsaki stopnici stoji eden, vsi pa se vzpenjajo do kraja, kjer je stal prestol. Izklesani so v belem marmorju, njihovi izrazi pa so tako živi, da bi še na fotografiji ne mogli biti bolj. V rokah nosijo razna darila, narodnosti pa se razlikuje po pokrivalih. Nekateri so črne polti, kar priča o trgovskih zvezah, ki jih je imela Perzija preko Rdečega morja. V naslednjih treh dneh bomo izletniki postali ...potniki. Skozi pusto, edinstveno pokrajino bomo prišli najprej do Kermana (550 km), nato izvedli obvoz (200 km), ki bo vseboval naravne zanimivosti in arhitekturne spomenike in končno dosegli Jazd (387 km). Jazd je središče predislamskega zoroastrizma, čigar pripadniki so častili ogenj. Obisk stolpov, na Skok do zelo živahnega promenadnega mostu in obisk z zgodovino nabite armenske četrti Džolfa bosta dorekla isfa-hansko pravljico. Na isfahanskem letališču se bo dejansko zaključil ogled klasičnega Irana, kajti zadnji dnevi bodo posvečeni popolnoma drugačnemu okolju. V dveh potezah bomo z letalom dosegli Teheran in z avtobusom Ramsar ob Kaspijskem morju. Cesta je speljana skozi gorovje Elbur-sa in je izredno slikovita, prelaz pa je postavljen nekje na 3000 metrih nadmorske višine! Zelo suh in podnevi prijetno topel zrak bo nenadoma zamenjalo subtropsko okolje Kaspijskega morja ali Hazarja, kot mu pravijo domačini. Gladina leži kar 28 metrov pod našim morjem pri barko-vljanskih topolinih. Zimzelena, vlažna in večkrat mokra pokrajina nas bo presenetila. Ob koncu aprila bi morali orati zalita polja in v blato vsajati sadike riža. Orjejo moški, sadijo pa ženske. Med kme- tijska opravila spada tudi obiranje čaja, ki na obstriženih grmih raste v prostranih gajih v vsaj delni senci pomarančevcev. V tistem obdobju bi morala biti drevesa v polnem cvetenju. Vonj je naravnost omamljujoč. Majhna vasica Masuleh (okoli 1000 metrov nadmorske višine) je zanimiva zaradi opazne štednje z gradbenimi zemljišči. Del cestišč je na zelo strmem pobočju speljanih kar preko streh nižjestoječih hiš. Hoje je za kakih 15 minut. Po Kaspijskem morju (nam znan vonj morja bo vse prepričal, da to ni jezero) bomo zapluli za kratek izlet z ladjo in se nato skozi dolino v pogorju Elbursa znova vrnili na planoto v mesto Qazvin. Dulcis in fundo: obiskali bomo Ala-mut! Tisti grad, na katerem je Vladimir Bartol zgradil svoj fantapolitičen roman. Alamut obstaja zares in tudi zgodbe, o katerih je Bartol pisal, so povzete po zgodovinskih dejstvih. Alamut in več drugih približno tisoč let starih ostankov utrdb spada v sklop »gradov hašišinov«. Italijanski »assassino« izhaja namreč iz hašiša, ki so ga pripadniki skrajne verske stru-je dobivali, da bi se počutili kot v nebesih in v omami po naročilu ubijali izbrane nasprotnike. Celotna zadeva je prav zanimiva in bo seveda podrobno opisana. Izletniki naj prej kar preberejo roman Ala-mut, da bo ocenjevanje stvarnosti stro-kovnejše. Ob koncu bomo organizirali po-litično-literarno debato. Do razvalin in ostankov gradu je približno 400 stopnic in nekaj steze. Pot ni pretirano naporna. Alamut leži na nadmorski višini okoli 2100 metrov, prejšnji dnevi na iranski planoti pa bodo izletnike primerno aklima-tizirali. Povratek bo hiter. Po ogledu Ala-muta in okolice bo avtobus od Qazvina do Teherana vozil približno dve uri. V četrtek 30. aprila bo skoraj »prvomajska« budnica. Ob 7. uri bo »turkish hava yol-lari« prižgal motorja in še pred 9. uro bomo preleteli Bosfor. Na carigrajskem letališču se seveda pije turško kavo, ne gre pa pozabiti na škatlo »lokuma«. Ko bo pri sv. Marku bilo poldan, bo letalo pristalo v Benetkah. Takoj mobi v roke in »prišli smo«! Program Prvi dan, četrtek 16. aprila, Trst/Gorica - Benetke - Teheran Avtobusni transfer na letališče v Benetkah in odhod linijskega letala proti Istanbulu in dalje do Teherana. Ob 1.40 pristanek na letališču v Teheranu in transfer do hotela. Nočitev. Drugi dan, petek 17. april, Teheran Teheran, ogled mesta (arheološki muzej, muzej preprog, razstava keramike in stekla, šahova palača) Tretji dan, sobota 18. april, Teheran - Širaz Zjutraj bomo poleteli na linijskim le- tu iz Teherana v Širaz, po kosilu ogled mestnih znamenitosti. Četrti dan, nedelja 19. april, Širaz-Pasargade-Naqš e Rustam-Persepolis-Širaz Dan bo namenjen ogledu grobnic starih perzijskih cesarjev in ostankov palač z reliefi iz dvornega življenja Peti dan, ponedeljek 20. april, Širaz - Kerman Prevozili bomo 550 km z avtobusom. Vožnja po puščavi ob slanicah in oazah bo zelo zanimiva. Šesti dan, torek 21. april, Kerman-Rayen-Mahan-Kerman Celodnevna ekskurzija (200 km ca). Ogled srednjeveške utrdbe in mavzoleja pesnika Nuredina Nimata. Sedmi dan, sreda 22. april, Kerman - Yazd Iz Kermana do Yazda je 387 km. Vožnja po puščavi posejani z oazami in nasadi pistacij. Obisk glavne mošeje in zo-roastrskih svetišč. Osmi dan, četrtek 23.april, Yazd - Nain - Isfahan Tudi ta dan bo izredno zanimiv in spet bomo prevozili ca. 300 km. V Nainu obisk etnografskega muzeja. Kraj je znan po svojih preprogah. Deveti in deseti dan, 24. (petek) in 25. (sobota) april, Isfahan Nedvomno najlepše mesto v Iranu. Ogromen trg z glavno mošejo (petek v islamskem svetu odgovarja naši nedelji!), koranska šola, palača šaha Abbasa, vrhunski bazar, armenska četrt Džolfa, prome-nadni most. Enajsti dan, nedelja 26. april, Isfahan - Teheran - Ramsar Jutranji polet Isfahan - Teheran in z avtobusom do Ramsarja (281 km) preko približno 3000 m visokega prelaza v pogorju Elbursa. Dvanajsti dan, ponedeljek 27. april, Ramsar - Masuleh - Bandar e Anzali Obisk slikovite vasice Masuleh in stik s Kaspijskem morjem s kratko vožnjo z ladjo po laguni. Trinajsti dan, torek 28. april, Bandar e Anzali - Qazvin Zato da iz subtropske pokrajine se vrnemo na iransko planoto bomo prevozili 280 km. Ogled zgodovinskih spomenikov in mesta. Štirinajsti dan, sreda 29. april, Qazvin - Alamut - Teheran Iz Qazvina se bomo povzpeli do Alamuta v spomin na Vladimirja Bartola. Petnajsti dan, četrtek 30. april, Teheran - Benetke- Gorica/Trst Transfer do letališča od koder bo ob 07.00 poletelo letalo proti Istanbulu in dalje do Benetk, kjer bo pristalo ob 12.00. Transfer do Gorice in Trsta. Dobro je vedeti Vreme na iranski planoti je v drugi polovici aprila pretežno suho in sončno. Podnevi se morda doseže 30 stopinj, ponoči ni hladneje od 15. Ob Kaspijskem morju je predvsem vlažno, možen je tudi dež. Mraza ni. Cena potovanja je 2.919,00 evrov in vsebuje naslednje storitve: letalski prevoz na redni liniji Benetke-Teheran - Benetke, preko Istanbula, ekonomski razred, notranje lete kot po programu, vse predvidene transferje, namestitev v dvoposteljnih sobah v hotelih kategorije 3, 4 in 5 zvezdic, usluge polnega penziona, ogledi in vstopnine med vodenimi ogledi kot po programu, tura z avtobusom ter vodniška služba, zdravstveno zavarova-nje,zavarovanje proti odpovedi, letališke takse, ki trenutno znašajo 165,00 evrov V ceni ni vključeno: vizum (ca.90,00 evrov), pijače, napitnine (ca. 50,00 evrov) ter vse kar ni izrecno omenjeno v »Cena vsebuje« Doplačilo za enoposteljno sobo je 528,00 evrov Dokumenti: potni list veljaven 6 mesecev po povratku, vizum. Cepljenja niso potrebna, svetujemo posvet pri osebnem zdravniku. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 4. januarja 2009 2 3 IZLETI IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA - AGENCIJA AURORA - Od 10. do 17. maja Madrid in Andaluzija - moderna metropola in starodavna mesta Primorski dnevnik, 30.12.1973: »Dolgo časa smo se ubadali z mislijo kam, kdaj...saj smo v teh letih že obi-skali....naročniki in čitatelji so že večkrat izrazili željo....potovali bomo z odličnim reaktivnim letalom DC-9, last slovenske družbe Inex Adria Aviopromet...« Primorski dnevnik, 02.01.1995: »..na željo mnogih bomo to potovanje ponovili, vendar brez Madrida...« Primorski dnevnik, 04.01.2009: Iz anket, ki ste jih izpolnili na zadnjih dveh srečanjih izletnikov smo razbrali vaše želje: večina ste si zaželeli Španijo. Pa naj bo Španija! Klasična tura po Španiji, to pomeni Madrid in Andaluzija. Obiskali bomo velika in slavna mesta, zgodovinske palače in trdnjave, mošeje spremenjene v mogočne katedrale, videli bomo nepregledne oljčne nasade in vinograde, mlini na veter nas bodo spomnili na Cervantejevega Don Quihota, peljali se bomo od pravljičnih »pueblo blan-co«, belo pobarvane vasi, ki izgledajo, kot da visijo na pobočju hriba. Španija je kraljevina, leži na Iber-skem polotoku, ki si ga deli s Portugal-sko.Prek gorske verige Pireneji meji na Francijo in državico Andorro. Vključuje Balearske otoke v Sredozemskem morju, Kanarske otoke v Atlantskem oceanu ter mesti Ceuta in Melilla v severni Afriki. Postala le ustavna monar- Madrid (zgoraj, Plaza Mayor), Toledo (v sredini) in Sevilla (spodaj kraljeva rezidenca) so le majhen del zanimivosti, ki jih prinaša izlet v Španijo spominjajo na sijajno obdobje kalifov iz Cordobe, ko je tu bil center omikanega sveta. V Cordobi, v predelu Barrio de la Juderia, se nahaja slovita Mezquita, mo-šeja tisočerih stebrov, ki je nema priča o razcvetu mesta v dobi kordovskega ka-lifata. Mezquita je ena največjih mošej na pristanek na Madridskem letališču Barajas nato transfer v hotel. Nastanitev, večerja in nočitev. Drugi dan, ponedeljek, 11 .maja, Madrid Pol penzion v hotelu. Jutro bo namenjeno ogledu španske prestolnice: mo posvetili mestu, ki nosi ime po granatnem jabolku, v španskem jeziku granada. Mesto se vzpenja na pobočju treh gričev in zgleda kot razpočeno granatno jabolko. Dopoldne bomo sledili razlagi vodnika, ki nam bo pripovedoval o Mavrih, njihovem dolgem vladanju in hija s sprejetjem ustave, leta 1978, po smrti diktatorskega generala Franca. Meri 504.000 km2 in šteje 46 milijonov prebivalcev. Je za več kot polovico večja od Italije, je pa manj gosto naseljena. Madrid je glavno in največje mesto v državi, je prestolnica Španije od 16.stoletja dalje. Leži v sredini države in v zadnjih letih postaja pomembno trgovsko in industrijsko središče. Mesto nima tako bogatih zgodovinskih spomenikov kot stare španske prestolnice Toledo, Burgos in Valladolid, hrani pa zelo bogate muzejske zbirke in je arhitektonsko dovršeno mesto, saj si ga je njegov ustanovitelj, Filip II, zamislil že od svojega nastanka kot kraljevo mesto. Toledo je glavno mesto pokrajine Castilla-La Mancha, nahaja se v ovinku reke Tago, na zelo slikoviti vzpetini. Mesto se še dandanes predstavlja v svoji srednjeveški podobi, ozke tlakovane uličice vodijo od cerkve do samostana in do starinskih sinagog, ki pričajo o španski mavrski preteklosti. Vsaka cerkev je skrinja, ki v svoji notranjosti skriva umetnino. Mesto je vpisano v UNESCO-v seznam svetovne kulturne dediščine. Andaluzija je južno zahodna regija, ki jo oblikuje zelo raznolika pokrajina: hribovje Sierra Morena, dolina reke Guadalqivir, sredozemska obala in z oljkami, oranževci in trtami prekrito nepregledno valovito gričevje. Starodavna andaluzijska mesta izgledajo sanjava in svetu, mesto Cordoba je tudi vpisano v UNESCO-v seznam svetovne kulturne dediščine. Granada hrani »mavrsko akropolo« ali »čipkarsko palačo«, Al-hambro, mojstrovino islamske umetnosti ter krasne vrtove in trdnjavo El Generalife. Sevilla je najbolj reprezentativno mesto Andaluzije, ki je temperamentna in strastna, domovina bikoborb in flamenca, pokrajina sonca in vesele zabave. Prelepi »patio« - notranja dvorišča nas bodo spremljala do največje stolnice v Španiji in njenim znamenitim stolpom La Giralda. Tu je nagrobnik Krištofa Kolumba, mavrska palača Alcazar pa je ena najbolje ohranjenih tovrstnih zgradb na celem polotoku. Obiskali bomo tudi manj znane a izredno lepe in zanimive kraje kot sta Jerez de la Frontera, znan po svojih vinih in dirkališču ter Ronda, slikovito mesto nad globoko sotesko reke Guadalquivir. V Andaluziji so rojene slavne osebnosti, kot sta slikarja Murillio in Diego Velasquez ter poeta Seneca in Federico Garcia Lorca, ki so iz svoje rodne zemlje črpali silovito moč za ustvarjanje. Španija dan za dnem: Prvi dan, nedelja, 10. maja, Trst - Gorica - Benetke - Madrid Avtobusni transfer do letališča Marco Polo v Benetkah od koder bo ob 12.20 poletelo letalo za Madrid. Ob 14.45 Plaza Espana, park Retiro, Puerta del Sol, Plaza Mayor in seveda Palacio Real, kraljeve palače s čudovito notranjo opremo. Popoldne bo prosto, da vsak si lahko še ogleda kar ga najbolj zanima, mogoče slovite zbirke, ki jih čuva muzej Prado ali muzej Centro de Arte Reina Sofia, ki slovi po kolekciji španskega kubizma in sur-realizma, ali da se sprehaja po prostranih drevoredih, ob luksuznih trgovinah ali pa še, da stika po »bodega«, starih trgovinicah in kavarnah na Plaza Mayor. Tretji dan, torek, 12.maja, Madrid - Toledo - Granada Po zajtrku bomo odpotovali proti stari prestolnici, 60 km oddaljenem To-ledu. Od daleč se nam bo prikazalo obzidano mesto nad reko Tago, kjer si bomo ogledali lepo ohranjeno mestno jedro. Toledo je znano po svojem jeklu in po krasnih jeklenih izdelkih.Tu je prav vse vredno ogleda, posvetili se bomo ogledu katedrale in v njeni zakristiji hranjeno zbirko del slikarja El Greco, ki je tu živel in ustvarjal. V cerkvi Sao Tome si bomo ogledali sliko Pokop grofa d'Orgaz, ki velja za eno najlepših del El Greca. Po ogledu bomo pot nadaljevali proti Granadi, kamor bomo prispeli v poznih popoldanskih urah. Nastanitev, večerja in nočitev. Četrti dan, sreda, 13.maja, Granada Pol penzion v hotelu. Cel dan bo- velikemu vplivu, ki so ga zapustili predvsem v Andaluziji. Kompleks Alhambra in Generalife priča o veličini njihovih mojstrov, ki so ustvarjali pod Sierro Nevado. Popoldne bomo uživali ob speha-janju in odkrivanju spodnjega dela mesta ali pa predela Albaicin, kjer je še ohranjen mavrski čar in način življenja. Večerja in nočitev. Peti dan, četrtek, 14.maja, Granada - Cordoba - Sevilla Zajtrk in nato odhod proti Cordobi. V Cordobi si bomo ogledali eno naj- bolj znanih evropskih mošej, točneje moramo napisati mošejo-katedralo. Mogočna zgradba je dokaz, kako se lahko življenje nadaljuje tudi, ko pride do radikalnih družbenih sprememb. Mošejo, ki je bila ponos Mavrov so spremenili v ponos španskih kraljev in močne španske cerkve. Pot bomo nadaljevali proti Sevilli, kjer se bomo nastanili v hotelu. Večerja in nočitev. Šesti dan, petek, 15.maja, Sevilla Pol penzion v hotelu. Sevilli, mestu, ki je zablestelo z odkritjem Amerike, bomo posvetili cel dan. Dopoldne si bomo skupaj z vodnikom ogledali mestno jedro in največjo stolnico v Španiji, katedrallo, ki je bila zgrajena, kjer je stala Velika Mošeja. Minaret je postal mogočni stolp - Giralda, ki velja za simbol Seville. Popoldne se bomo sprehodili po četrti Santa Cruz, občudovali bomo bisere arabske arhitekture, sevilski Alcazar - mavrska trdnjava, prekrasne »patio«, notranja dvorišča ali prave dnevne sobe na odprtem, kjer cvetijo po-marančevci, limone in razno cvetje. Sedmi dan, sobota, 16.maja, Sevilla - Jerez de la Frontera - Ronda - Torremolinos Po zajtrku bomo odpotovali proti morju. Prvi postanek bo v Jerez de la Frontera, mesto, ki leži nedaleč od Atlantskega Oceana. Okoli mesta se razprostirajo vinogradi, ki so ponesli ime mesta v svet in iz katerih pridelujejo svetovno znan »xeres« ali sherry. Ljubiteljem avtomobilskih športov je Jerez znan po svojem dirkališču, ljubiteljem konjskih športov pa za konjerejo. Drugi postanek bo v Rondi. Mesto je zelo slikovito s svojimi tremi mostovi čez globoko sotesko reke Guadalquivir. Ponaša se tudi z najstarejšo areno za biko-borbe v Španiji. Nastanili se bomo v Tor-remolinosu, sredozemskemu znanemu turističnemu središču na Costa del Sol. Večerja in nočitev. Osmi dan, nedelja, 17.maja, Torremolinos/Malaga - Madrid -Benetke - Gorica - Trst V kolikor bodo urniki letov ostali nespremenjeni bo po zajtrku nekaj prostega časa, preden se bomo odpeljali do letališča v Malagi. Od tu bomo poleteli do Madrida in nato še do Benetk kjer naj bi linijsko letalo pristalo ob 18.35. Avtobusni prevoz do Gorice in Trsta. Cena potovanja je 1.148,00 evrov in vsebuje naslednje storitve: letalski prevoz na redni liniji Benetke-Madrid-Malaga - Benetke, ekonomski razred, vse predvidene transferje, namestitev v dvoposteljnih sobah v hotelih s 3 in 4 zvezdicami, pol penzion od večerje prvega do zajtrka zadnjega dne, ogledi in vstopnine med vodenimi ogledi kot po programu, tura z avtobusom ter vodniška služba, zdravstveno zavarovanje, letališke takse, ki trenutno znašajo 142,00 evrov V ceni niso vključena kosila, pijače, napitnine ter vse kar ni izrecno omenjeno v »Cena vsebuje« Doplačilo za enoposteljno sobo je 207,00 evrov Dokumenti: osebna izkaznica ali potni list. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 4. januarja 2009 2 3 IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA - AGENCIJA AURORA - Od 7. do 20. septembra Kanada, dežela izrednih prostranstev, svobode in divjine Nacionalno geslo Kanade se glasi »od morja do morja« saj njene obale oblivajo Atlantski ocean, Tihi ocean in Arktično morje. Vmes pa so gorovja, neskončni gozdovi, jezera, ledeniki, tundra, parki in seveda mesta. Nekoč se je imenovala Kana-ta, kar pomeni vas - zanimivo za državo, ki je po površini druga na svetu. Kanada kakršno poznamo danes, obstaja šele od leta 1949, ko so se prebivalci Nove Fundlandije s plebiscitom odločili za priključitev kanadski federaciji. Proces, ki je privedel do te odločitve je potekal več kot štiri stoletja. Prvi prebivalci Kanade so prišli pred približno 20.000 leti iz Azije. Dežela je bila nenaseljena imela pa je naravna bogastva, ki so lahko preživljala ljudi in živali, ki so živeli nomadsko življenje. Prvi so tu ustanovili oporišče Vikingi okoli leta 1000. Po Kolumbovem odkritju Amerike pa se je začelo tekmovanje za prevlado na novi celini med takratnimi kolonialnimi silami. Na tako veliki površini je bilo prostora za vse, tako so ozemlja kot svojo last razglašali Angleži, nato Francozi, potem Škoti pa še Irci in drugi - seveda ni šlo brez spopadov, zvijač in mirovnih pogodb. Uradna jezika sta še danes angleščina in francoščina, na severu države pa se uporabljajo tudi jeziki prvotnih ljudstev. Glavno mesto je Ottawa, največje mesto pa je Toronto. Kanada je ena izmed sedmih svetovnih industrijskih velesil, ima visoko razvito industrijo, ki temelji na naravnem bogastvu. Je ena največjih porabnic energije na prebivalca, to pa si lahko privošči zaradi velikih hidroenergetskih zmogljivosti. Država veliko vlaga v raziskovanje in razvoj, predvsem podpira kmetijstvo, ribištvo in gozdarstvo istočasno pa se zaveda važnosti ekološkega pristopa do razvoja in se Kanada ponuja obiskovalcem velika mesta, prostranost države in številne lepote narave rem delu mesta stoji Citadella, lepi trgi, bazilika Notre Dam, latinska četrt,... Ottawa je glavno mesto Kanade, leži ob reki Ottawa River oz. Riviere des Ou-taouais, to sta agnleško oz.francosko ime iste reke, ime je dvojezično, ker je mesto državna prestolnica in sta oba jezika enakovredna. Mesto slovi po parkih, cvetju in imenitnih rezidencah, gotskih kamnitih palačah s strehami iz bakra, bogatimi muzeji in galerijami. Niagarski slapovi so skupina velikih slapov, ki razmejujejo Združene države Amerike in Kanado. Niagarski slapovi slo- skuša temu primerno ravnati. Z našim potovanjem si bomo ogledali zelo majhen del te prostrane države, čeprav se bomo po njej potepali skoraj dva tedna. Odločili smo se, da obiščemo južno vzhodni del, ker se tu nahajajo mesta in kraji o katerih najpogosteje beremo in slišimo a so tudi izredno zanimiva in dostopna. Ker tu kraljuje narava smo za čas potovanja izbrali zgodnjo jesen, tako, da bomo uživali ob pogledih na jesensko obarvane parke, reke in jezera, v mestih pa nam bo prijetno lepo. Toronto je glavno mesto province Ontario in je največje mesto v Kanadi. Leži ob severozahodni obali jezera Ontario. Mesto preseneča z moderno arhitekturo in steklenimi nebotičniki. Najbolj znana stavba v mestu je CN Tower, ki je trenutno najvišja prosto stoječa zgradba na svetu. Montreal, v provinci Quebec, je drugo največje mesto v Kanadi, leži ob reki sv.Lovrenca, je drugo največje francosko govoreče mesto na svetu, pravijo mu tudi »ameriški Pariz«. Leta 2006 sta Traveler's Digest in AskMen.com razglasila mesto za najboljše na svetu, kjer je lepo živeti po zaslugi mestne kulture, arhitekture, zgodovine in okolja. Glavno mesto province Quebec je Quebec Citty, ki se nahaja ob sotočju reke sv.Lovrenca in rek Ottawe. Leta 1608 ga je ustanovil Samuel de Champlain in je najstarejše utrjeno mesto v severni Ameriki. Deli se na zgornje in spodnje mesto, v sta- vijo po svoji lepoti, čeprav niso izjemno visoki so pa zelo široki in »vodnati«. Ime Niagara izhaja iz irokeške besede, ki pomeni »grmenje voda«. Na naši kanadski turi pa bomo videli še ogromno voda kot slikoviti slap Montmorency, jezera in reke, starinsko naselje Val Jalbert, parke in cele po-krajne, kjer kraljuje narava. Videli naj bi tudi kite, medvede in še marsikaj. Okvirni program Prvi dan, 7. september, Trst/Gorica - Benetke - Montréal Avtobusni transfer do letališča in polet linijskega letala za Montreal. Po pristanku letala in prevzemu prtljage prevoz do hotela in namestitev. Drugi dan, 8. september, Montreal Dopoldne vodeni ogled »ameriškega Pariza«, popoldne prosto za osebna odkrivanja tega tri milijonskega mesta, ki slovi tudi po svoji 30 km2 veliki podzemski pasaži. Tretji dan, 9. september, Montreal - La Tuque (301 km) Odpeljali se bomo proti severnemu bregu reke sv.Lovrenc in vozili po deželi Mauricie, ki je prekrasna pokrajina prekrita z gozdovi in jezeri. Prespali bomo v kraju La Tuque. Četrti dan, 10. september, La Tuque - St.Felician (173 km) Dopoldne si bomo ogledali zgodovinski naselje Val Jalbert, kjer bomo po-doživljali življenje ljudi ob koncu XIX stoletja, ko je bil v polnem teku lov na zlato. Nato se bomo predali ekološkemu sistemu, ki vlada v parku St.Felician, kjer živijo tipične kanadske živalske vrste v svojem naravnem okolju. Peti dan, 11. september, St.Felicien - Saguenay (241 km) Pravi »kanadski dan« bomo prisostvovali lekciji o črnem ameriškem medvedu, njegovih značilnostih in navadah. S kanujem se bomo peljali do domorodcev, da bi zvedeli nekaj več o njihovem življenju. Šesti dan, 12. september, Saguenay - Tadoussac (233 km) Tudi to bo »kanadski dan«. Odpeljali se bomo do mesta Tadoussac, kjer se bomo vkrcali na ladjo in odpluli na opazovanje kitov. Videli naj bi razne vrste sesalcev, med katerimi tudi znamenitega belega kita Beluga. Sedmi dan, 13. september, Tadoussac - Quebec Citty (400 km) Odpeljali se bomo proti Quebec Cit-tyju, zibelki francoske kulture v severni Ameriki. Vozili se bomo po prekrasni pokrajini Charlevoix, ki je vpisana v UNES- CO-v seznam svetovne kulturne dediščine. Postanek bo v svetišču St.Anne de Beaupre, ki je zelo znana in čaščena romarska pot, nato pri mogočnem slapu Montmorency, ki je s svojimi 83 metri krepko višji od Niagarskih slapov. Osmi dan, 14. september, Quebec Citty Dopoldne bo ogled mestnega jedra kjer se nahaja Citadella in utrdbeno obzidje. Obvezen je postanek na terasi Duffe-rin od koder je prekrasen pogled na reko sv.Lovrenca. Popoldne pa se bomo prepustili čarom starega mesta . Deveti dan, 15. september, Quebec citty - St.Alexis des Monts (286 km) Pot od Quebec Citty do Ottawe je dolga, zato bomo vožnjo prekinili in prespali nekje na pol poti. Vožnja bo vsekakor zanimiva in nič dolgočasna. Deseti dan, 1 6. september, St.Alexis des Monts - Ottawa (320 km) Popoldne bomo prispeli v kanadsko prestolnico in si ogledali njene zanimivosti: znamenita tržnica Byward, zgradbe Parlamenta in kanal Rideau. Enajsti dan, 17. september, Ottawa - Toronto (430 km) Zjutraj bomo odpotovali proti področju imenovanem »tisoč otokov«, ob skrajnem robu jezera Ontario na meji med Kanado in ZDA. Po krajšem križarjenju med slikovitimi otoki se bomo odpeljali do drugega najstarejšega mesteca v Kanadi, nekdanjega glavnega mesta Zgornje Kanade - Kingston. Pot bomo nadaljevali do Toronta. Dvanajsti dan, 18. september, Toronto - Niagarski slapovi - Toronto Orientacijski ogled mesta in nato ekskurzija do enega največjih naravnih čudes sveta: Niagarski slapovi. Dve tretjini slapov pripadata Kanadi, manj slikoviti del pa ZDA. Leta 1678 so Indijanci Irokezi pripeljali patra Louisa Hannepina do svojega svetega kraja, kjer je »grmeča voda« in tako se je začela pisati zgodovina in nato slava svetovno znanih slapov. Trinajsti dan, 19. september, Toronto - Benetke Transfer do letališča in nato polet z linijskim letalom proti Evropi. Štirinajsti dan,20. september, Benetke - Gorica/Trst Po vmesnem tehničnem postanku nadaljevanje poleta do Benetk in nato transfer z avtobusom do Gorice in Trsta. Dobro je vedeti Jesen je v jugovzhodni Kanadi najlepši čas. Temperatura se suče med 19°C (Quebec) in 25°C (Toronto). Poniči je seveda hladneje, od 10 do 15°C. Kanada je zelena in vodnata država, če ne bi deževalo, bi ne bila taka, zato dežnik in dežni plašč nista tu nikoli od več. Cena potovanja je 2.934,00 evrov in vsebuje naslednje storitve: letalski prevoz na redni liniji Benetke-Montreal-Toronto - Benetke, preko Amsterdama, ekonomski razred, vse predvidene trans-ferje, namestitev v dvoposteljnih sobah v hotelih turistične kategorije, usluge pol penziona: zajtrki in kosilo ali večerjo, ogledi in vstopnine med vodenimi ogledi kot po programu, tura z avtobusom ter vodniška služba, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje proti odpovedi in letališke takse, ki trenutno znašajo 327,00 evrov V ceni ni vključeno: po 1 obrok dnevno, pijače, napitnine ter vse kar ni izrecno omenjeno v »Cena vsebuje« Doplačilo za enoposteljno sobo je 530,00 evrov Dokumenti: potni list. Vizum in cepljenja niso potrebni. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 4. januarja 2009 2 3 IZLETI IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA - FIRST&LAST MINUTE ADRIATICA.NET - Od 14. do 17. maja Hrvaško Zagorje in Zagreb: od zgodovine do evropske prestolnice Odhod: 14. maj 2009 Čas potovanja: 4 dni / 3 noči Čas za prijavo: 8. januar 2009 Program potovanja 1 .dan, četrtek 14. maja, Gorica / Trst / Opčine - Kumrovec -Hušnjakovo - Trakoščan - Čakovec Ob 5.30 bo avtobus krenil iz Gorice, ob 6.15 iz Trsta, ob 6.45 pa z Op-čin. Pot nas bo vodila proti Ljubljani in Celju, vse do Olimja. V Trojanah se bomo posladkali s slastnimi krofi. Po prestopu hrvaške meje pa se bomo vstavili v Kumrovcu, kjer bomo obiskali etnološki muzej »Staro selo« in rojstno hišo (muzej) Josipa Broza Tita. V prestolnici Hrvaškega Zagorja, mestu Krapina, bomo kosili, v kraju Hušnjakovo pa si bomo ogledali enega najpomembnejših in najbogatejših najdišč neandertalske-ga pračloveka z raznoliko zbirko fosilov. Po ogledu arheološkega parka se bomo odpeljali do najbolj znanega hrvaškega gradu Trakoščan iz XIII. stoletja. Grad je od leta 1399 pripadal celjskim grofom, saj je bilo Hrvaško Zagorje, zlasti v srednjem veku, zgodovinsko močno povezano s slovenskimi deželami. Dvorec je današnjo podobo sicer pridobil kasneje, v XIX. stoletju. Po ogledu stalne razstave muzeja (knjižnice, sobe z orožjem, viteške dvorane itd.) bomo dosegli Čakovec (okoli 18.000 prebivalcev), kjer se bomo razvedrili in prespali v Hotelu Park 3*. V hotelu nam bodo pripravili odlično tradicionalno zagorsko večerjo, ob spremstvu glasbe in plesa. 2. dan, petek 15. maja, Čakovec - Varaždin - Gornja Stubica - Zagreb Po zajtrku si bomo ogledali mestece Čakovec, katerega glavna znamenitost je stari grad hrvaške plemiške družine Zrinski. Od XVIII. oziroma XIX. stoletja so obrtniki, organizirani v čevljarski, mizarski, krojaški, lončarski in veliki ceh, ki je vključeval mesarje, kovače, tkalce in kožarje, predstavljali temelje gospodarstva mesta. Danes pa prevladuje predelovalna industrija, sledijo ji gradbeništvo, prevozništvo, poslovanje z nepremičninami in poljedelstvo. Pot nas bo nato vodila do Varaž-dina ali t.i. »mesta palač«. Mesto si je zaslužilo to ime v XVI. stoletju, ko so plemiči preuredili kupljene hiše v palače in dali prednost baročnemu, rokoko in klasičnemu stilu. Ogledali si bomo tudi znameniti dvorec Stari grad. Po kosilu se bomo odpeljali proti legendarni Gornji Stubici. Stubiška dolina predstavlja srce velikega hrvaško-slovenskega kmečkega punta (leta 1573), in sicer: kraj zadnje Gubčeve bitke (Stubiško polje), Gubčev rojstni kraj (v Gornji Stubici) in Spominski muzej kmečkih puntov (v dvorcu Oršic). Zaradi naravnih lepot, starih gradov in številnih termalnih vrelcev je postala pomembno središče celinskega turizma. Nadaljevali bomo proti Zagrebu. Po krajšem popoldanskem počitku se bomo odpravili na večerjo v pivnico Medvedgrad - v eno izmed najbolj znanih pivnic hrvaške prestolnice. Prenočili bomo v Hotelu Dubrovnik 4*, ki leži v strogem zgodovinskem centru mesta, in sicer ob trgu Bana Jelačiča. 3.dan, sobota 16. maja, Zagreb Po zajtrku si bomo ogledali Zagreb, ki se razprostira na jugozahodnem delu Panonske nižine, na severnem bregu reke Save, del mesta pa se je razširil tudi na južnem bregu reke. Klima je kontinentalna, prestolnica šteje okoli 750.000 prebivalcev, četrtino celotnega prebivalstva Hrvaške. Mesto bogatijo številne palače v klasičnem »mitel-evropskem« slogu. Poleg modernega, komercialnega, dela, se stari Zagreb deli na Gornji Grad in v Donji Grad, kjer se nahajajo številni muzeji in galerije. Prisrčne so tudi zagrebške kavarne. Najprej je predviden avtobusni panoramski ogled mesta, nato pa se bomo sprehodili po centru mesta. Ogledali Zagreb in Hrvaško Zagorje s Kumrovcem in rojstno hišo Josipa Broza Tita predstavljajo zelo zanimiv cilj za nekajdnevni izlet si bomo Titov trg, kjer stoji slavna zagrebška operna hiša, ki jo je odprl cesar Franc Jožef, muzej Mimamara, botanični vrt, Štrosmajerjev in Zrinski trg. Z vzpenjačo se bomo peljali do Gornjega Grada, kjer si bomo ogledali Sabor. Občudovali bomo Kaptol in zagrebško katedralo, Dolac (glavno tržnico) ter najdaljšo in najbolj slavno zagrebško ulico Ilico in se vrnili do trga Bana Jelačiča. Pred večerjo (v hotelu) bomo imeli na razpolago nekaj prostega časa, po večerji pa bomo lahko izbrali med koncertom v dvorani Vatroslav Lisinski, baletom ali samostojnim potepanjem po živahni prestolnici. Prenočitev v Hotelu Dubrovnik 4*. 4.dan, nedelja 17. maja, Zagreb - Samobor Po zajtrku se bomo odpeljali proti domu in tik pred slovensko mejo bomo obiskali mesto Samobor. Sprehodili se bomo skozi mestno jedro enega najbolj urejenih hrvaških krajev, priljubljen kraj za izletnike, kakor tudi znan po svojih gastronomski ponudbi. Ob vsem naštetem pa prednjači vtis, ki ga mesto pusti obiskovalcem. V njem vsaka hiša in cesta imata svojo zgodovinsko zgodbo, o čemer priča podatek, da si je mesto pridobilo status svobodnega kraljevskega tržišča že leta 1242. Ogledali si bomo trg kralja Tomislava, cerkev Sv. Anastazije, frančiškansko cerkev itd. Kosilo. Povratek je predviden v večernih urah. Cena izleta je 375,00 evrov, če se avtobusnega izleta udeleži 45 oseb ali več; 390,00 evrov, če se izleta udeleži od 35 oseb do 45 oseb Plačilo: 25% - akontacija na osebo z gotovino ali čekom ob prijavi; 75% - razlika na osebo en mesec pred odhodom Dokumeti: veljavna osebna izkaznica Cena vključuje udoben avtobusni prevoz na vseh relacijah - predvidene po programu, parkiranje in cestnine, vse oglede predvidene po programu (vstopnice so vključene), zajtrk na poti proti Hrvaški, 3 nočitve z zajtrkom v hotelih s 3* in 4*, 1 večerja v Hotelu Dubrovnik 4*, 1 večerja v pivnici, 1 večerja z glasbo in zabavo, 4 kosila, lokalnega vodiča po Zagrebu, vodiča v slovenskem jeziku, spremljevalca turistične agencije First&Last minute Adriatica.net, novi- narja Primorskega dnevnika; organizacijo izleta, zavarovanje potnikov in prtljage Mondial Assistance, davek. Doplačila: enoposteljna soba: 60,00 evrov ob rezervaciji; zavarovanje rizika odpovedi: 10,00 evrov na osebo ob rezervaciji; vstopnina za koncert (cena in plačilo na kraju samem). Organizator izleta si pridržuje pravico do zvišanja cene (v primeru sprememb v menjalnih valutnih tečajih ali sprememb v cenikih avtobusnih prevoznikov) in pravico do odpovedi potovanja (če se za potovanje ne prijavi vsaj najmanjše število potnikov, predvideno za izvedbo potovanja). Pridržujemo si pravico do spremembe časa odhoda in vrnitve zaradi višje sile. Ne prevzamemo nikakršne odgovornosti za izgubljeno ali poškodovano prtljago. Prijavo izgubljene ali poškodovane prtljage potnik sam naslovi na prevoznika. Splošni pogoji in navodila za potovanje so sestavni del programov in so, kot posebna tiskana priloga, na voljo v uradu First&last minute Adriatica.net, v ulici San Lazzaro 13, v Trstu. Izvajalec potovanja: First&last minute Adriatica.net di Adriatica.net centro viaggi srl Ul. San Lazzaro 13, 34122 Trst Tel: 040-6370 25, faks: 040 361936 P.IVA 01065880328 Mondial Assistance polizza: n.142119/117 / NEDELJSKE TEME Nedelja, 4. januarja 2009 2 3 IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA - FIRST&LAST MINUTE ADRIATICA.NET - Od 27. marca do 3. aprila Med Evropo in Orientom: Istanbul in Mesečeva pokrajina Kapadokija Odhod: 27. marec 2009 Čas potovanja: 8 dni / 7 noči Čas za prijavo: 8. januar 2009 Program potovanja 1. dan, petek 27. marca, Trst -Ljubljana - Istanbul (Carigrad) Zbirališče potnikov v Gorici ob 9. uri, v Trstu ob 10. uri, na Opčinah pa ob 10.30. Prihod na letališče Jožeta Pučnika - Ljubljana ob 12.00. Predvideni odhod letala Turkish Airlines (TK) ob 13.50. Let vključuje prigrizek. Predvideni prihod v Istanbul ob 17. uri. Sledi avtobusni prevoz do Hotela Grand Star 4*, nastanitev in večerja s folkloro v tipični restavraciji Hacibaba in prenočevanje. 2. dan, sobota 28. marca, Istanbul - Ankara Po zajtrku vožnja z avtobusom do Ankare - mesta, ki ga je Kemal Ataturk, prvi predsednik sodobne republike Turčije, proglasil za prestolnico Turčije. Kosilo v turški prestolnici, ki je cvetoče turistično središče in upravno središče države (od leta 1920) in leži sredi Ana-tolije ali t.i. Male Azije. Anatolski polotok tvori namreč med Črnim morjem in Sredozemskim morjem osrčje države in predstavlja azijski del države. Mesto je znano po bizantinski trdnjavi, ki se razprostira na vrhu hriba - vzhodno od starega mesta. Ogledali si bomo bližnji Arheološki muzej anatolskih civilizacij. Zaradi svoje strateške lege na stičišču Evrope in Azije je bila Anatolija od prazgodovine šteta za zibelko civilizacij. Med številna ljudstva in civilizacije, ki so tam živela, ločujemo različne etnične in jezikovne skupine. Zaradi starosti indoe-vropske hetitščine in luvijščine nekateri raziskovalci sumijo, da je Anatolija center, od koder so se razširili indoevropski jeziki. Drugi raziskovalci so postavili hipotezo o anatolskem izvoru Etruščanov v antični Italiji. Sedanji prebivalci Anatolije so potomci turških ljudstev in govorijo predvsem turško. Ob meji z Irakom in Iranom pa živi številčna kurdska skupnost. Nekaj kilometrov južno od Ankare bomo obiskali mavzolej Kemala Ataturka. Med mo-šejami in muslimanskimi spomeniki se skrivajo tudi ostanki iz časov rimskega imperija. Prevoz do Hotela Sergah 4*, nastanitev, večerja in prenočevanje. Zanimivost: V Turčiji je figura Ataturka spoštovana in poznana vsepovsod. Številne uprizoritve Očeta Turkov spominjajo na popolno in trajno preobrazbo, ki jo je doživela Turčija v tistem času. Zaradi tega je smiselno poznati zgodbo Očeta Turkov. Gazi Mustafa Ke-mal Ataturk se je po vojni uprl zavezniški zasedbi velikega dela Turčije. Ustanovil je svoje narodno odporniško gibanje, ki je doseglo, da so zavezniki priznali turškemu narodu neodvisnost (24. junija 1923). Ljudska skupščina mu je podelila vzdevek Ataturk oziroma Oče Turkov. Istanbul s svojimi mošejami in Kapadokija bodo izletnike popeljali v drugačen svet kot so ga vajeni Med drugim je: strogo ločil državo in vero, ukinil sultanat in kalifat (interese ljudstva od takrat zastopa ljudska stranka in gospodarstvo vodi država), prepovedal ženskam zakrivanje obraza s feredžo (1925), uvedel civilno pravo, poenotil čas, koledar in merske enote z mednarodnim standardom, uvedel latinsko abecedo namesto arabske, razglasil enakopravnost žensk (1932), uzakonil pasivno in aktivna volilna pravica za ženske itd. 3. dan, nedelja 29. marca, Ankara - Hatuša - Avanos Po zajtrku vožnja proti pretežno gorati pokrajini v vzhodni Mali Aziji, imenovani Kapadokija, kjer so imeli svoje trgovske kolonije že Asirci. Leta 17 pa je postala Rimska provinca. Na njenem ozemlju je niz pomembnih arheoloških najdišč in mnogih krščanskih arhitektonskih spomenikov, samostanov in cerkva, ki segajo od V. do XIII. stoletja. Med vožnjo postanek v Hatuši in ogled ostankov nekoč mogočne hetitske civilizacije. Kosilo. Po prihodu v Avanos, v samo osrčje "Mesečeve pokrajine Kapadokije" ki ob bogati turistični ponudbi slavi tudi po tradicionalni produkciji keramičnih izdelkov, nastanitev v Hotelu Yiltok 4*, večerja in prenočevanje. 4. dan, ponedeljek 30. marca, Kapadokija (Avanos - Zelve - Urgup) Po zajtrku celodnevni izlet po antični pokrajini Kapadokiji, ogled nekdanjih bivališč, cerkva in samostanov, vklesanih v skale, v mestecu Urgup, apnenčastih stolpičev (dimnikov) in bivališč v kraju Zelve, delavnic domače obrti - tkanje preprog in izdelovanje okrasnih predmetov iz oniksa. Kosilo. Doživetja tega dne Vam bodo gotovo ostala v nepozabnem spominu. Večerja v restavraciji Yasar Baba s folklornim programom. Prenočevanje v Hotelu Ylitok 4*. 5. dan, torek, 31. marca, Avanos - Kayseri - Istanbul Po zajtrku nadaljevanje ogledov po Kapadokiji. Ogled podzemnega mesta Kaymakli, nekaterih manj znanih, a veličastnih dolin v osrčju Kapadokije. Kosilo. Sledil bo ogled delavnice izdelkov iz oniksa in ogled delavnice turških preprog. Avtobus bo nato krenil proti Kayseriju. Predviden odhod letala TK ob 16.25 s pristankom v Istanbulu ob 17.55. Prevoz do Hotela Marble 4*, nastanitev, večerja v restavraciji in prenočevanje. 6. dan, sreda, 1. aprila, Istanbul Istanbul, največje mesto v Turčiji, je znano tudi kot Carigrad, historično pa kot Bizanc in Konstantinopel, vendar uradno ime turške metropole je prav Istanbul (od leta 1930). Šteje približno 13 milijonov prebivalcev, s čimer se uvršča med največja evropska mesta. Se razprostira na severozahodu države ob Bosporski ožini, ki ločuje Evropo od Azije. Istanbul je namreč edino mesto na svetu, ki leži na dveh celinah hkrati. Po zajtrku si bomo ogledali znamenitosti mesta: veličastno Hagijo Sofijo, zgrajeno v VI. stoletju pod cesarjem Justinijanom. Danes je nekdanja bizantinska cerkev in (nato) mošeja preurejena v muzej. Sledil bo ogled rimske cisterne - mogočnega zbiralnika vode. Kosilo. Sprehod po nekoč orjaškem hipodromu, ogled mošeje sultana Ahmeda I., imenovane Modra mošeja zaradi prevladujoče barve v njenem okrasju. Ogled dvorca otomanskih sultanov -Topkapi (od XV. do srede XIX stoletja). Palačo Topkapi je dal po osvojitvi mesta postaviti sultan Mehmed II. Razkošen kompleks vključuje obsežna dvorišča, paviljone, mošeje, bazene. V čudovitih dvoranah so razstavljene zbirke orožja, kuhinjska posoda, izdelki iz porcelana in druge dragocenosti ter številne relikvije, ki so povezane s prerokom Mohamedom. Večerja v restavraciji in prenočevanje v Hotelu Marble 4*. 7. dan, četrtek, 2. aprila, Istanbul Po zajtrku se bomo vživeli v živahnost turškega vsakdana z obiskom egiptovske tržnice začimb oziroma egipčanskega bazarja začimb. Kosilo. Obiskali bomo tudi znamenito pokrito tržnico (Kapali čaršija), kjer se bomo lahko preizkusili v barantanju. Tale bazar razpolaga s 4-tisočimi pisanimi trgovinicami, ki ponujajo izdelke iz zlata, srebra, bakra, keramike, usnja itd. Skratka, dobrine za vse okuse. Zvečer je predviden obisk nočnega lokala s trebušnim plesom in večerja v tipični atmosferi restavracije Kervan-sarayu. Prenočevanje v Hotelu Marble 4*. 8. dan, petek, 3. aprila, Istanbul - Ljubljana Po zajtrku avtobusni prevoz do letališča. Odhod letala TK ob 13.15. Prigrizek na letalu, s pristankom na letališču Jožeta Pučnika - Ljubljana ob 14.10. Prevoz do Trsta. Cena potovanja na osebo znaša 1300,00 evrov pri udeležbi najmanj 45 oseb 1350,00 evrov pri udeležbi najmanj 40 oseb 1395,00 evrov pri udeležbi najmanj 35 oseb 1430,00 evrov pri udeležbi najmanj 30 oseb Plačilo: 25% - akontacija na osebo z gotovino ali čekom ob prijavi; 75% - razlika na osebo en mesec pred odhodom Dokumeti: veljavna osebna izkaznica. Cena vključuje: letalski prevoz Ljubljana-Istanbul-Kayseri-Istanbul-Istanbul -Ljubljana s Turkish Airlines (TK), avtobusne prevoze (parkiranje, cestnine, mostnine, trajekti) iz Trsta na letališče in v Turčiji, prenočitve z zajtrki v navedenih hotelih oz. njim podobnim, 3 penzion-večerje, 4 večerje izven hotela (2 vključujeta folkloro, 1 pa trebušni ples), 6 kosil, oglede po programu, predvidene vstopnine, obveznega lokalnega vodiča, slovenskega vodi- ča, spremljevalca First&last minute Adriatica.net, novinarja Primorskega dnevnika, organizacijo potovanja in izleta, davek, nezgodno zavarovanje in prtljage Mondial Assistance. Doplačila na osebo (ob prijavi): letališke, varnostne pristojbine in dodatek za gorivo pribl. 125 €; enoposteljna soba 175 € ob rezervaciji; zavarovanje rizika odpovedi 2% osnovne cene ob rezervaciji; obvezne napitnine od 25 do 30 € (cena je odvisna od števila prijavljenih oseb). Turški vizum trenutno ni potreben, dovolj je veljavna osebna izkaznica. Popust: 20 % za otroka do dopolnjenega 12. leta starosti (v sobi z dvema odraslima osebama). Otroci do ndopol-njenega 6. leta starosti imajo brezplačne vstopnine; od dopolnjenega 6. leta pa za vstopnine plačajo polno ceno. Organizator si pridržuje pravico do zvišanja cene (v primeru sprememb v menjalnih valutnih tečajih ali sprememb v cenikih avtobusnih prevoznikov) in pravico do odpovedi potovanja (če se za potovanje ne prijavi vsaj najmanjše število potnikov, predvideno za izvedbo potovanja). Pridržujemo si pravico do spremembe časa odhoda in vrnitve, če nam letalski prevoznik ne potrdi zahtevanega voznega reda. Ne prevzamemo nikakršne odgovornosti za izgubljeno ali poškodovano prtljago. Pri letalskem prevozu je za prtljago odgovorna izključno letalska družba, po predpisih, ki veljajo v mednarodnem potniškem prometu. Prijavo izgubljene ali poškodovane prtljage potnik sam naslovi na prevoznika. Splošni pogoji in navodila za potovanje so sestavni del programov in so, kot posebna tiskana priloga, na voljo v uradu First&last minute Adriatica.net, v ulici San Lazzaro 13, v Trstu. Izvajalec potovanja: First&last minute Adriatica.net di Adriatica.net centro viaggi srl Ul. San Lazzaro 13, 34122 Trst Tel: 040-6370 25, faks: 040 361936 P.IVA 01065880328 Mondial Assistance polizza: n.142119/117 / NEDELJSKE TEME Nedelja, 4. januarja 2009 2 3 MOLK DRŽAVE ŠE TRAJA - Julija 2001 med potekom vrha G8 v Genovi so sile javne varnosti Tridnevni mr Nekega fanta so pretepli, čeprav je imel na nogi protezo. Drugemu so zlomili roko. Nekemu dekletu, ki je bruhala, so vrgli umazano cunjo, drugo pa so prisilili, da je bila povsem gola v ambulanti, medtem ko so policisti zbijali slane šale na njen račun in se poigravali s pendreki. Nekaterim priprtim so špricnili v obraz pekoč plin, vsi so morali stati z obrazom obrnjenim proti zidu, policisti so jih pljuvali in jih tudi tepli. Nihče ni dobil hrane, nihče ni smel na stranišče po več ur, kdor si je »zaslužil« stranišče, je moral opraviti svoje fiziološke potrebe z odprtimi vrati ob zasmehu »mož postave«. Psovke so kar »deževale«. Opisane niso scene iz kakšnega zapora kake nerazvite države, tudi ne gre za opis dogajanja v zaporu kakšne la-tinskoameriške države med vladanjem pučističnih generalov, kot ni opis tega, kar se je dogajalo v bagdadskem zaporu Abu Graib, ampak opis grozot, ki so se dogajale v Genovi v treh dneh vrha najbolj razvitih držav G8, ki je potekal v glavnem mestu Ligurije od četrtka, 19. julija do sobote 21. julija 2001. Prizorišče je bila nekdanja vojašnica Bolzaneto, ki so jo za vrh G8 začasno preuredili v kraj za pridržanje priprtih protestnikov. V petek, 20. julija je bil po treh urah spo- novi, ker ima javno mnenje pravico do resnice. Zagotovil je, da bo preiskavo vodil neobremenjeno in da bo poročal vsem pristojnim institucionalnim telesom. Vendar tisti obvezi niso doslej še sledila dejanja. Kljub sedmim letom preiskav in štirim procesom (poleg že omenjenih zaradi dogajanja v vojašnici Bolzaneto in preiskave v šoli Diaz, so v Genovi sodili skupini demonstrantov zaradi nasilnih izgredov in so razčlenili dogajanja na Trgu Alimonda, kjer je umrl Carlo Giuliani), resnica o tem, kar se je dogajalo v Genovi, ni znana. Jasno in nesporno je dejstvo, da odgovorni za javni red niso bili kos svojim nalogam in niso znali nadzorovati javnega reda tako, da bi demonstracije potekale mirno. Prav tako jasno je tudi, so so mnogi pripadniki sil javne varnosti, policijski funkcionarji in častniki karabinjerjev, finančnih stražnikov in paznikov presegli pooblastila, saj so na primer tudi sodniki v utemeljitvi obsodbe 15 policistov govorili o mučenju, evropsko sodišče o človekovih pravicah pa je govorilo o nehumanem in ponižujočem nastopanju pripadnikov sil javnega reda. Kljub temu pa doslej še noben predstavnik države ni javno obsodil dogajanje v vojašnici Bolzaneto in nasilno preiskavo v šoli Diaz, ni poudaril, da je šlo za dejanje, ki v demokratični državi ni padov med protestniki in policijo ubit demonstrant Carlo Giuliani, v noči na nedeljo 22. julija pa je nekaj sto policistov vdrlo v šolo Diaz, ki jo je občina dala na razpolago udeležencem protestnih shodov, da bi lahko prenočili, in krvavo pretepla prisotne, dvema od prisotnih, ki sta za posledicami pretepa tvegala življenje, je nasilje policistov pustilo trajne posledice. Dobrih sedem let po tistih dogodkih, po tako brutalnem nastopu sil javne varnosti, je sodni senat genovskega sodišča julija 2008 obsodil 15 od skupno 45 obtoženih pripadnikov sil javne varnosti na zaporne kazni. Novembra 2008 sodni senat genovskega kazenskega sodišča zaradi vdora v šolo Diaz obsodil na zaporne kazni 13 od skupno 29 obtoženih pripadnikov sil javne varnosti. Kot že v primeru kasarne Bolzaneto so bili tudi novembra oproščeni najvišji policijski funkcionarji, medtem ko so bili tisti, ki so vodili preiskavo in pri njej sodelovali, obsojeni na mile kazni. Že med branjem razsodbe je med prisotnimi završalo, v sodni dvorani so takoj nato odjeknili vzkliki »sramota, sramota«. Sedanji šef policije Antonio Man-ganelli, ki je pred nekaj meseci nasledil Giannija De Gennara, se je z odprtim pismom listu La Repubblica obvezal, da bo pojasnil, kaj se je v resnici dogajalo v Ge- sprejemljivo. Po novembrski sodbi genovskega senata so mnogi zahtevali oblikovanje posebne parlamentarne ko- V Genovi so se v treh dneh vrha najbolj razvitih držav G8, ki je potekal v glavnem mestu Ligurije od četrtka, 19. julija do sobote 21. julija 2001, dogajale grozote, o katerih država še danes molči misije, ki naj bi ugotovila, kaj se je dejansko zgodilo v glavnem mestu Liguri-je med zasedanjem vrha G8, vendar nič ne kaže, da bo ta komisija oblikovana, ker ji odločno nasprotuje vladajoča desničarska povezava. Tvegamo skratka, da bo tisti vroči dnevi julija 2001 ostali »črna luknja«, madež v zgodovini italijanske demokracije, razlogov katerega pa ni raziskal nihče. Novinar Enrico Deaglio in režiser Beppe Cremagnani, ki sta pripravila film o dogajanju v Genovi poleti 2001 pa sta v podnaslovu brez ovinkarjenja ocenila, da je šlo za »poskus puča, katerega storilci so se izmazali«. Film je izšel na dvd plošči skupaj z dnevnikom L'Unita v začetku decembra 2008. Za boljše razumevanje dogodkov pa bo prav, če se sedaj vrnemo za sedem let nazaj v tisti vroč julij leta 2001. Genovo je kot sedež vrha G8 izbrala levo-sredinska vlada, Berluscoijeva vlada pa je kljub nekaterim pomislekom to izbiro potrdila. Priprave za srečanje so potekale v vzdušju velike napetosti, saj je gibanje protiglobalistov prav ob koncu prejšnjega tisočletja in na začetku sedanjega z množičnimi manifestacijami oporekalo predvsem dejstvu, da bi omejen krog državnikov najbolj razvitih držav na svetu sprejemal sklepe, ki bi nato pogojevali dogajanje v vseh državah sveta. Prvič so protiglobalisti organizirano nastopili leta 1999 v ameriškem Seattleu, leta 2001 pa je prišlo do množičnih demonstracij in tudi do ostrih spopadov med protestniki in policijo 27. januarja v švicarskem Davosu med potekom svetovnega gospodarskega foruma, nato v sredini junija v švicarskem Goeteborgu med evropskim srečanjem na vrhu, pred tem pa še v Neaplju, kjer so italijanski organi javne varnosti nastopili dokaj brutalno, čeprav je levo-sredinska vlada nad tem dejstvom za-tisnila kar obe očesi. Priprave ne vrh v Genovi so potekale v veliki napetosti, italijanska vlada je odredila izredne varnostne ukrepe, saj so varilci iz bojazni pred morebitnimi atentati zavarili vse kovinske pokrove kanalizacije, mestno središče, kjer je potekalo srečanje, je bilo proglašeno za rdečo cono, v katero so imeli dostop samo udeleženci vrha in tisti, ki so skrbeli za njihovo varnost, celotno območje je bilo obdano z več metrov visokimi kovinskimi ograjami. Poostren je bil nadzor nad avtocestnimi izvozi, nad železniško postajo in nad letališčem, kjer je vojska namestila nekaj raket zemlja-zrak, ker so obveščevalne sile opozorile na možnost terorističnih napadov. Za varnost pa je skrbelo okoli 18.000 policistov, karabinjerjev, finančnih stražnikov in tudi kaznilniških paznikov. Genovska kvestura je za pripadnike javne varnosti pripravila 36 strani obsežen sveženj rezerviranih informacij, ki ga je nekaj dni po vrhu objavil genovski dnevnik Il Secolo XIX. V tem dokumentu je kvestura objavila podatke in ocene o skupinah, ki so napovedale udeležbo na demonstracijah, ki jih je organiziral Genova social forum. Skupine so bile označene z raznimi barvami (Plavi blok, rumeni blok itd.), poudarjeno pa je bilo, da bi lahko dale povod za manjše izgrede, zasedbe cest in postaj, napade na organe javne varnosti. Govor je bil tudi o anarhističnih nasilnih skupinah, ki so bile definirane kot Črni blok (ime Black block so si nadeli, ker se na demonstracijah pojavljajo vsi črno oblečeni in v strnjeni skupini, kar naj bi jim zagotavljalo večjo vidnost). Opozorjeno je bilo tudi, da bi pripadniki Črnega bloka v manjših skupinah (od 10 do 40 ljudi) lahko nastopili zelo nasilno. Obenem pa je bil govor tudi o pripadnikih skrajne desnice in o nevarnosti, da bi organizirali demonstracije proti mirovniškim skupinam. Vodstvo Social foruma je policiste opozorilo na nevarnost provoka-torskih nastopov pripadnikov skrajne desnice, notranje ministrstvo pa je po koncu vrha G8 zagotovilo, da v Genovi niso opazili provokatorjev skrajne desnice. Vendar sveženj se ni omejil na te nevarnosti, ampak je pripadnike enot javne varnosti opozoril tudi na »nevarnost« nekaterih nenasilnih in povsem zakonitih prijemov kot na primer oblikovanje skupin pravnih izvedencev, ki naj bi obravnavale vse probleme proti-globalistov v odnosu do sil javne varnosti. Sumljive poteze naj bi bile tudi posest prenosnih računalnikov, snemalnih kamer in radijskih oddajnikov, s katerimi bi lahko prenašali informacije o protestnih shodih. Prvi dan vrha G8, četrtek 19. julija je bil minil brez incidentov. Okoli 50.000 ljudi se je udeležilo shoda za pravice priseljencev, na repu sprevoda pa so opazili manjšo skupino anarhistov. Medtem pa so v Genovo prihajali pripadniki protiglobalističnih skupin, ki so nameravali sodelovati na glavnih shodih v petek, 20. in soboto, 21. julija. V petek, preden so se začele demonstracije, so očividci opazili v središču mesta tako skupine pripadnikov črnega bloka kot pripadnike skrajne desnice, ki so si priskrbeli kamenje in bencin, da bi lahko pripravili molotovke. Nasilneži so delali skoraj nemoteno, saj so organi javne varnosti posegli vselej pozno, nasilneži pa so se lahko pravočasno razkropili in se potuhnili med mirovniki. Takratna predsednica pokrajinske uprave Marta Vincenzi je tudi uradno opozorila organe javne varnosti, da je skupina pripadnikov črnega bloka zasedla solo v kraju Quarto, ki je bila last pokrajine. Uprava jo je dodelila pripadnikom Social foruma kot prenočišče, vendar so nasilneži že prvi dan pregnali pripadnike drugih skupin. Šlo naj bi za skupino okoli 300 nasilnežev, na prisotnost katerih so policiste opozorili tudi drugi krajani, vendar organi javne varnosti ni- / NEDELJSKE TEME Nedelja, 4. januarja 2009 2 3 nastopile proti miroljubnim protestnikom z izredno brutalnostjo k pravne države so posredovali in so opozorila prezrli. V petek popoldne so pripadniki nasilnih skupin izzvali nekaj izgredov pri železniški postaji Brignole. Najostrejši spopadi pa so se vneli, ko je skupina okoli 300 karabinjerjev zgrešila (vsaj tako se je izgovoril poveljnik) pot in napadla dovoljeni sprevod »belih kombinezonov«, medtem ko bi bila morala onesposobiti nasilneže, ki so se pomikali proti četrti Marassi in tamkajšnjemu zaporu. Protestniki so reagirali na napad, vneli so se spopadi, ki so okoli 17. ure na Trgu Alimonda zahtevali življenje mladega Carla Giulianija. Po uradni verziji je Giulianija s strelom iz pištole ubil mlad pomožni karabinjer Mario Placa-nica, ki naj bi se zbal, da ga bo Giuliani zadel z jeklenko s protipožarno peno. Na procesu je bil Placanica oproščen, češ da je ravnal v silobranu. Vse okoliščine smrti nesrečnega genovskega fanta pa niso bile še pojasnjene, kot tudi ni še povsem gotovo, ali je res streljal Placani-ca ali kdo drug. Scenarij, na srečo brez človeških žrtev, se je ponovil tudi v soboto. Organi javne varnosti niso posredovali proti skupini nasilnežev, ki so na Rossettije-vem trgu razbijali izložbe in poškodovali kiosk. Ukaz, naj jih razkropijo so oddelki dobili po 6 urah, ko se je bližal sprevod miroljubnih protestnikov. Nasilneži so se skušali vključiti v sprevod in se po-skriti med mirnimi demonstranti, vendar so jih skupine, ki so bile zadolžene za varnost, odgnale. Policisti, ki do tedaj niso bili sposobni osamiti in onesposobiti nasilneže, pa so napadli glavni sprevod, uporabili so solzivec, brutalno so bili pretepeni mnogi miroljubni protestniki. Nasilen nastop organov javne varnosti je izzval reakcijo demonstrantov. Po nekaj urah spopadov so bili mnogi demonstranti ranjeni in mnogi aretirani, čeprav v številnih primerih ni bilo nobenega razloga za to, da bi jih pridržali. Ko so se razmere umirile je kazalo, da je vsega konec. A ni bilo tako. Policija se je odločila, da preišče tudi šolo Diaz, kjer je prenočevalo nekaj udeležencev demonstracij. Po oceni vodstva organov javne varnosti naj bi se v poslopju skrivali mnogi nasilneži. Policisti so šolsko poslopje obkolili in vdrli v prostore, kjer je prenočevalo 93 mladih. Vsi so bili surovo pretepeni in nato odpeljani v pripor z obtožbo, da so sodelovali pri vandalskih dejanjih in da so imeli orožje. Novinarjem, ki so prihiteli v velikem številu pred šolo, policisti niso dovolili, da bi se približali. Akcijo je kvestura orisala dan pozneje, da bi podkrepili svoje obtožbe, so policisti poudarili, da so v šoli našli kopico gorjač, ki so jih dali tudi na ogled, izkazalo pa se je, da so pobrali krampe, lopate in drugo orodje, ki je bilo shranjeno na bližnjem gradbišču in ki se ga protestniki sploh niso dotaknili. Dokaz, da so v šoli spali nevarni prevratniki pa naj bi bili tudi dve molotovki. Izkazalo pa se je, da je šlo za dve molotovki, ki so jih policisti pobrali v soboto popoldne med protestnim shodom in jih sami skrivaj prinesli v šolsko poslopje. Novembrska obsodba je dokazala, da se je policija enostavno zlagala, da bi opravičila nasilni vdor. Dinamika dogajanja ni bila v celoti še pojasnjena. Morda bo slika jasnejša, če bo sedanji šef policije Manganel-li dodatno raziskal dogajanje, kot se je obvezal v odprtem pismu Repubblici. Ob vsem tem pa ostaja nepojasnjena še ena nenavadna okoliščina. Medtem ko je takratni notranji minister Claudio Scajola ostal v Rimu na notranjem ministrstvu in od tam sledil dogajanju, je bil takratni podpredsednik vlade in sedanji predsednik zbornice Gianfranco Fini dva dni v Genovi. Ker je bil premier Silvio Berlusconi zavzet s srečanjem na vrhu, je bil Fini takrat najvišji vladni predstavnik in je dogajanje v Genovi spremljal neposredno na deželnem poveljstvu karabinjerjev. Razlog njegove prisotnosti ni bil nikoli pojasnjen, kot ni bilo tudi pojasnjeno, ali je Fini sprejemal tudi operativne odločitve. Zagotovil pa je vsekakor politično kritje silam javnega reda. Dejstvo je vsekakor, da v Genovi sredi julija 2001 je bil tridnevni mrk vladavine prava, tri dni niso več veljale civilne pravice državljanov. Organi javne varnosti so nastopili izredno brutalno proti demonstrantom, niso pa bili sposobni, da bi odkrili, osamili in onesposobili prave nasilneže. Zato pa so ravnali izredno brutalno s skoraj vsemi pridržanimi protestniki, tudi po oceni sodnega senata, ki je razsojal o dogajanju v vojašnici Bolzaneto, je ravnanje mejilo na mučenje (ki v italijanskem zakoniku, rečeno mimogrede, ni še nakazano kot kaznivo dejanje). Kot je nekaj dni po novembrski razsodbi poudaril nekdanji predsednik ustavnega sodišča Valerio Onida, v Genovi ni bilo samo nekaj »gnilih jabolk« med pripadniki sil javne varnosti. Dogajanje v Genovi načenja vprašanje, kako so formirani pripadniki sil javne varnosti, kakšna so pravila, ki jih vodijo pri nastopanju, kakšna so pravila ravnanja. Dodal je tudi, da bi morali odgovorne odstraniti, vlada pa bi se morala opravičiti vsem prizadetim pa tudi vsem državljanom, ki še vedno verjamejo v veljavnost ustave. Ta priporočila so bila prezrta, funkcionarji, ki so bili julija 2001 odgovorni za javni red v Genovi, so vsi na- predovali, tudi vsi obsojeni so še vedno v službi, policija pa je šest let v precejšnji meri ovirala delo sodnikov, ki so skušali ugotoviti, kaj se je zgodilo. Sedaj je na potezi Manganelli. Razkriti resnico v Genovi bi bilo pomembno še posebej v tem času, ko se zaradi gospodarske krize napoveduje obdobje znatne socialne napetosti. Če ne bo pojasnjeno, kaj se je zgodilo julija 2001, bi lahko koga zamikalo, da socialne napetosti zopet umiri s silo. In da se zopet iz-maže brez posledic. Vojmir Tavčar / NEDELJSKE TEME Nedelja, 4. januarja 2009 2 3 MANJŠINE - V Florini pod strogim nadzorom policije Kongres makedonske stranke ob nacionalističnih demonstracijah Makedonsko manjšino v Grčiji od leta 2002 politično zastopa stranka Rainbow (Mavrica), ki je članica Evropske svobodne zveze, združenja manjšinskih političnih strank v Evropi, in manjšinske organizacije FUEN, ki povezuje politične in druge organizacije manjšin, Makedonci v Grčijo so ena izmed najbolj zatiranih manjšin v Evropi, saj jim grške oblasti sploh ne priznavajo pravice do obstoja; z drugimi besedami, zanikajo, da ta manjšina sploh obstaja. 23. novembra lanskega leta so se člani te stranke zbrali na svojem drugem kongresu v Florini - Lerinu, na severu grške province Makedonije nedaleč od meje z državo Makedonijo. Stranka je leta 2004 so- delovala na evropskih volitvah v okviru Evropske svobodne zveze; zanjo se je izreklo približno 7.000 volivcev. Stranko vse od ustanovitve vodi Pavle Voskopulos, ki si tudi prizadeva za vključevanje stranke v evropske okvire. V svojem posegu se je gostom iz tujine zahvalil za pomoč: »če nam ne bi pomagali EFA in FUEN, danes ne bi bili tukaj in ne bi obstajali kot priznana stranka,« je poudaril. Tu se je predsednik makedonske stranke nanašal predvsem na evropske pritiske, da grške oblasti sploh dovolijo ustanovitev makedonske stranke. Številne resolucije in tudi sodni postopek so namreč postavili Grčijo na zatožno klop zaradi nacionalističnega za- Udeleženci kongresa stranke makedonske manjšine držanja do Makedoncev. V ustanovitev stranke so privolile, vendar makedonske manjšine sploh ne priznavajo. Med pripadniki manjšin je zaradi tega frustriranost velika in v prihodnost ne gledajo z optimizmom. Kongresa se je udeležil samo en grški politik, znan levičar, ki pripada grški večini, medtem ko se vsi drugi grški politiki,. Ki so bili vabljeni na kongres, vabilu niso odzvali. Politik, ki se je kongresa udeležil, je bil Gregory Vallianatos, nekdanji posebni svetovalec predsednika vlade in socialistične stranke PASOK Georgi-ja Papandreua. Ker je javno spregovoril v korist makedonske manjšine (katere obstoj je sam Papandreu večkrat zanikal), so ga odpustili iz Papandreujevega urada. Morda velja opozoriti, da je Papandreu tudi predsednik socialistične internacionale, ki povezuje vse socialistične, socialdemokratske in laburistične stranke na svetu. V imenu organizacije FUEN je spregovoril direktor njenega bruseljskega urada Jan Diedrichsen, ki je med drugim dejal: »Vi iščete dialog, ampak dialog je možen, če s tem soglašata obe strani. Vi ste nanj Jan Diedrichsen pozdravlja udeležence kongresa pripravljeni, Atene pa ne. Stanje v Grčiji je nevzdržno in potrebujete veliko poguma, da se danes udeležujete tega kongresa v takih pogojih; za to zaslužite naše občudovanje.« Diedrichsen se je pri tem nanašal na dejstvo, da je kongres - sicer diskretno, vendar brez skrivanja - ščitilo veliko število policistov in da se je pred poslopjem, v katerem je potekal kongres, zbrala večja skupina skrajno nacionalističnih protestnikov, ki so s svojim razgrajanjem in kričanjem mo- tili potek kongresa. Sicer pa je predstavnik evropske organizacije udeležencem kongresa zagotovil, da jih bo FUEN še naprej podpiral. Dejal je: »Tudi v prihodnje bomo v Evropi javno opozarjali na vaše stanje, na predsednika grške vlade pa bomo naslovili prijateljska pisma, vendar z zelo odločno vsebino. Seveda pa ne moremo trditi, da obstaja formula, s katero bi rešili vaše probleme. Podpirali pa Vas bomo, kjerkoli in kadarkoli bomo mogli.« VELIKA BRITANIJA - Cornwall pripravlja tožbo na sodišču za človekove pravice Med zahtevo po priznanju jezika in težnjo k večji upravni avtonomiji Aktivisti iz Cornwalla, polotoka na jugozahodu Velike Britanije, ki se zavzemajo za ohranitev svojega keltskega jezika cornish - kernewek, se pripravljajo na tožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice proti odločitvi vlade Združenega kraljestva, da zavrne zahtevo, da se vprašanje te manjšine obravnava pri izvajanju Okvirne konvencije Sveta Evrope za zaščito narodnih manjšin. To obravnavanje bi namreč manjšini zagotovilo dodatne ugodnosti, pravice, ki bi bile pogoj za oživitev jezika ter bi vsaj formalno postavil jezik kernewek na isto ra- ven kot druge manjšinske jezike v tej državi. Lansko leto sta tako komisija Združenega kraljestva za rasno enakopravnost kot tudi Svet Evrope pozvala londonske oblasti, naj preučijo možnost vključitve jezika kernewek v obravnacvanje okvirne konvencije. V Cornwallu so ustanovili poseben sklad za financiranje pritožbe na evropsko sodišče za človekove pravice z namenom, da zberejo najmanj 100.000 funtov, približno 150.000 evrov. Denar potrebujejo za kritje honorarja odvetnika in sodnih stroškov. Britanska vlada pri izvajanju okvirne konvencije upošteva vse druge manjšinske skupine v Veliki Britaniji; izjema je samo skupina iz Cornwalla. Obravnavanje te skupnosti bi dalo jezikovnim aktivistom novega zagona, poleg tega bi bilo tudi pogoj za vključevanje jezika, zgodovine in kulture v javno šolstvo, kar pomeni, da bi bili otroci seznanjeni vsaj z grobimi osnovami jezika. Tu pa je treba povedati, da je ta Takih grafitov je v tem času v Cornwallu zelo veliko kampanja sestavni del širšega gibanja, ki si prizadeva za zagotovitev večje avtonomije Cornwallu. Izven keltskih dežel namreč malokdo ve, da je zgodovina Cornwalla zelo podobna zgodovini drugih keltskih dežel, to je Walesu, Irski in Bretaniji, ter da je londonska oblast v stoletjih Cornwallu odvzela politične, ekonomske in kulturne pravice. Do sedanjega avtonomističnega gibanja prihaja 500 let potem, ko je angleški kralj leta 1508 s posebno listino pristal na delno avtonomijo Cornwalla. Sicer pa so v tej začeli o avtonomiji razmišljati že pred časom, potem ko je leta v2003 javnomnenjska raziskava pokazala, da kar 55 odstotkov prebivalcev podpira zamisel, ki bi to regijo nekako pri- bližala Walesu, Škotski in Severni Irski, kar zadeva decentralizacijo oblasti. Leto prej se je za avtonomijo izreklo samo 46 odstotkov prebivalstva. Še prej, leta 2000, pa je ustavna konvencija za Cornwall, ki jo je podpiral lider sicer zelo majhne av-tonomistične stranke Mebyon Kernow, sprožila kampanjo s peticijo, ki jo je podpisalo 50.000 ljudi, to je 10n odstotkov vsega prebivalstva Cornwalla. S peticijo so zahtevali ustanovitev samostojne corn-wallske skupščine. Cornwall na evropski ravni ni neposredno zastopan, ker mu je britanska vlada odvzela samostojno zastopstvo v evropskem parlamentu. Cornwall je namreč združila z jugovzhodno Anglijo in Gibraltarjem. Cornwall torej s 510.000 prebivalci nima lastnega evropskega poslanca in tamkajšnji aktivisti razburjeno opozarjajo, da ima Luksemburg s 330.000 prebivalci kar 6 poslancev. Nekoč je bil Cornwalla ločen in je imel samoupravno oblast. Pred kratkim je dnevnik Guardian objavil članek, v katerem se je ironično spraševal, zakaj se Cornwall ne poteguje za neodvisnost, če tamkajšnji prebivalci želijo avtonomijo, če ocenjujejo, da se bodo sami gospodarsko bolje razvijali ter se bodo učili lastnega jezika in lastne kulture. Novinar je zapisal, da šteje Malta 400.000 prebivalcev, pa je neodvisna članica Evropske unije, kot so to Luksemburg, Ciper in pribaltske države. Zakaj ne bi tak bil tudi Cornwall? Dawyth Hicks INŠTITUT ZA NARODNOSTNA VPRAŠANJA V LJUBLJANI - Razprave in gradivo 55 Raziskovanja na področjih manjšinske zaščite, človekovih pravic, etničnih odnosov in identitete v Sloveniji in po svetu Dr. Klaus-Jürgen Hermanik z Univerze v Gradcu, Center za zgodovino jugovzhodne Evrope v svojem prispevku The German and Hungarian Identity Management and Nation Building: Examples From the Western Balkans (Oblikovanje nemške in madžarske identitete v izgradnji nacije: primeri z zahodnega Balkana) obravnava oblikovanje identitete pri Nemcih in Madžarih v Slavoniji (Hrvaška) in Vojvodini (Srbija), pri čemer navaja sedanje primere oblikovanja identitete v državah obeh etničnih skupin. Navaja tudi primere kulture spominjanja (spomeniki, spominski parki, proslave, itd.) in njene specifične vloge v hrvaškem in srbskem državotvornem procesu po letu 1989/90. Te teme se navezujejo tudi na manjšinska vprašanja. Avtor v prispevku nadalje obravnava tudi oblikovanje nemške identitete v Nemčiji, Avstriji in Švici, kakor tudi madžarske na Madžarskem. Avtor se na koncu sprašuje, v kolikšni meri omenjene dejavnosti prispevajo k bolj pozitivnemu odnosu med večino (Hrvati in Srbi) in manjšino (Nemci in Madžari). Dr. Hamazasp Danielyan z Državne univerze v Erevanu v svojem prispevku The State-building Process of Post-Soviet Armenia: the Role ofthe Diaspora in the Democratization of the Republic of Armenia 1991-2008 (Izgradnja države v Post-sovjetski Armeniji: vloga diaspore v demokratizaciji republike Armenije, 19912008) ugotavlja, da kar dve tretjini etničnih Armencev živita zunaj meja Armenije. Armenske skupnosti so raztresene po vsem svetu - od Kanade do Avstralije in od Argentine do Sibirije. Geneza armenske diaspore ("Spyurq") sega v srednji vek, večji del ekso-dusa Armencev iz domovine pa je posledica dveh ključnih dogodkov: genocida v zahodni Armeniji leta 1915, ki ga je zakrivila vlada Mladoturkov, in sovjetizacije vzhodne Armenije (1920), ki je bila poprej del carske Rusije. Kljub široki geografski razpršenosti emigracije pa so se armenske skupnosti razvile in obdržale vse do današnjih dni. Avtor poudarja, da je namen prispevka (1) oceniti vpliv diaspore na državotvorni proces v novoustanovljeni republiki Armeniji, kakor tudi (2) razčleniti odnos armenske vla- de do vključitve diaspore v politične procese v Armeniji. Najprej avtor osvetljuje zgodovino Armenije skozi percepcijo diaspore, predvsem vlogo političnih strank diaspore v pridobitvi neodvisnosti in izgradnji nove armenske državnosti konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Armenija in diaspora imata namreč za seboj že več kot desetletno zgodovino intenzivnega komuniciranja. Leta 2005 je Armenija sprejela ustavne amandmaje, ki Armencem v diaspori ponujajo možnost pridobitve dvojnega državljanstva, čeprav ni jasno, v kolikšni meri si ti sploh želijo vrnitve v domovino oziroma večje udeleženosti v političnem življenju Armenije. Avtor v nadaljevanju osvetljuje tudi odziv diaspore na po-volilno dogajanje v Armeniji februarja in marca leta 2008. Dr. Laszlo Kupa s Fakultete za politične vede Univerze v Pečuju v svojem prispevku Religious Conflicts in Nyi'regyhaza - the Difficulties of an Eighteenth Century Slovak Settlement (Verski konflikt v Njiregi-haziji - problemi slovaškega naselja iz 18. stoletja) ugotavlja, da je ponovna poselitev večjega dela madžarskega ozemlja po koncu turške okupacije, še posebej obrobnih območij, obsežno in zapleteno vprašanje. Avtor v prispevku obravnava poselitev Nyiregyha-ze v 18. stoletju - boleč in dolgotrajen proces, v katerem je bila etnična identiteta slovaških naseljencev manj pomembna od njihove lu-teranske veroizpovedi. Avtor podrobno obravnava tudi spor med veleposestnikom (grofom Ferencem Karolyijem) in škofom v Egru (grofom Ferencem Barkoczyjem) glede same naselitve. Ta spor je bil tesno povezan s procesom rekatolizacije, ki je bil v 18. stoletju na Madžarskem zelo pomemben. Miha Koderman z Univerze na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper v svojem prispevku Vloga in pomen glasila "Vestnik" za slovenske izseljence v zvezni državi Viktoriji in Avstraliji ugotavlja, da so v etničnih izseljenskih skupnostih, nastalih v 19. in 20. stoletju, periodične publikacije, ki izhajajo v njihovem matičnem jeziku, od nekdaj med ključnimi pokazatelji življenja posamezne izseljenske skupnosti, nje- nega organiziranega delovanja znotraj etničnih društev ter pestrosti različnih kulturnih in družabnih dogodkov. Poleg prevladujoče informativne vloge, ki so jo tovrstne publikacije imele za člane skupnosti, je ne-zanemarljiva tudi njihova izobraževalna funkcija, s katero so člani skupnosti ohranjali bralno kulturo maternega jezika. V prispevku avtor predstavlja zgodovino, vlogo in pomen glasila »Vestnik«, ki ga je izdajalo Slovensko društvo Melbourne v zvezni državi Viktorija v Avstraliji. Časopis »Vestnik« je tretja najstarejša tiskana periodična publikacija v slovenskem jeziku v Avstraliji, ki je kmalu presegla okvire društvenega glasila in se usmerila na celotno populacijo slovenskih izseljencev v Avstraliji. Avtor v članku podaja pregled odgovornih urednikov, uredniških odborov in dopisnikov, analizira vsebinski pregled poročanja in ugotavlja odnos uredniške politike do nekdanje skupne države Jugoslavije, kakor se kaže v štiridesetletni zgodovini izhajanja glasila. Nada Vilhar (Konec) / NEDELJSKE TEME Nedelja, 4. januarja 2009 2 3 ŠESTDESET LET OBSTOJA IN RASTI TRGOVIN DRUŽINE KOSIČ Postali so sinonim za kvaliteto, poganjajo jih ideje in načrti Aleš Waltritsch Gospodarska prisotnost Slovencev na Goriškem je od nekdaj bila prepoznavna tudi v mali trgovini. Razcvet, ki ga je ves slovenski svet doživel v drugi polovici devetnajstega stoletja in v letih pred prvo svetovno vojno, ni mogel mimo takratne avstrijske Nice. Kapitali predvsem slovanskega izvora so v Trstu in Gorici dodatno pripomogli h krajevnemu razmahu in predvsem z investicijami na bančnem področju bistveno pomagali rasti slovenskega gospodarstva. Nov veter v trgovini je v Gorici prinesla tudi veleblagovnica Čeha Medveda, kar je moralno spodbudilo Slovence - do takrat vodilne predvsem v gostinstvu in obrtništvu - do večje prisotnosti v drugih trgovskih zvrsteh. Tudi solkanski mizarji in mirenski čevljarji so začeli prodajati na svoje in, ko bi jim prva svetovna vojna ne preprečila polnega razmaha, bi verjetno danes imeli pri nas sila uspešno gospodarstvo. Pet let vojne vihre, prehod pod Italijo in prihod fašizma pa so, tudi s prefi-njenim političnim načrtom, spremenili gospodarsko podobo teh krajev. Nekdaj uspešni in po članih številčni mizarski in čevljarski zadrugi sta obubožali in šli v stečaj, številni obrtni mojstri so se preselili v tujino ali šli svojo pot drugam. Tako je bilo tudi z družino Benedikta Kosiča iz Ru-pe, ki se je po stečaju mirenske zadruge leta 1934 odločil za selitev v sicer ne preveč oddaljeno Ilirsko Bistrico. Notranjsko-kraško mestece je takrat bilo živahno predvsem zaradi številnih kasarn, ki so prebivalcem zagotavljale precej dodatnega dela. Čevljarski mojster Kosič je imel tako zagotovljeno delo s popravilom in izdelavo škornjev. Odprl je obrtno delavnico, zaposlil pet delavcev in marljivo vzgajal družino, ki se je v letih številčno okrepila. Delavnici je dodal tudi trgovino, k njemu so poleg domačinov prihajali kupci iz celega Krasa. Rupa in Miren nista bila predaleč, tako so se Kosiči večkrat vračali domov, a žal samo na obisk, ker so delovni pogoji bili boljši v Ilirski Bistrici. Po končani vojni, tako zaradi nejasnosti gospodarske perspektive na Notranjskem kot zaradi vedno večjega domotožja, se je Benedikt odločil za vrnitev v rojstne kraje. Iz takratne cone A se je še v letu 1947 želel preseliti v Rupo, a ne kot begunec. Zaprosil je za vsa potrebna dovoljenja, na račun katerih pa so Ko-sičevi čakali tedne in tedne. Medtem je bil že zapustil Ilirsko Bistrico in prišel v Miren, kjer se je zaposlil v obnovljeni čevljarski zadrugi. Njegovo znanje je bilo v kolektivu še kako cenjeno in dragoceno. V časopisu iz istega leta je tudi Benedikt Kosič zapisan kot udarnik za delovne zasluge v Zadrugi, na kar je seveda bil po eni strani ponosen, po drugi pa mu je verjetno to oviralo pot do dovoljenja za selitev v drugo državo. Časi so bili izredno hudi, preživljati šestčlansko družino je bilo sila zahtevno, a je šlo. Januarja 1948 je iz Beograda prišel nestrpno pričakovani papir: uradno dovoljenje za prestop meje družini Kosič s pečatom italijanskega predstavništva v Beogradu in fotografijami vseh članov družine Kosič. Selitev v par sto metrov oddaljeno družinsko domačijo v Rupo je bila izvedena še v zimskih dneh. Iz Rupe v Gorico je bil korak neizbežen. Na koncu Raštela, skoraj na Travniku, je Benedikt Kosič v stavbi, kjer je še danes glavna trgovina družine, odprl svojo prvo prodajalno obutev v mestu. Notranjost je bila v obupnem stanju. Popravila za prvo nujo so trajala nekaj mesecev in oktobra leta 1948, torej pred šestdesetimi leti, so se odprla vrata prve Kosičeve trgovine v Gorici. Na začetku je ob trgovini bila tudi obrtna delavnica, z leti pa so čevljarstvo opustili in s pomočjo doraslih sinov razvili trgovsko dejavnost. V Raštelu so postopoma odprli še trgovino z otroško obutvijo, trgovino s pohištvom ter prodajalno z usnjeno galanterijo in tako dopolnili goriško trgovsko ponudbo, ki se je na začetku šestdesetih let Osrednja prodajalna družine Kosič je v goriškem Raštelu, kjer pa so še druge njihove trgovine (desno); Andrej Kosič s svojimi petimi sinovi in sodelavci -Mirjam, Benijem, Tatjano, Simonom in Aleksandro (spodaj) bumbaca pripravljala na italijanski gospodarski razcvet in na vedno večji prihod kupcev iz Slovenije, kateremu je seveda botrovalo tudi pozitivno in odprto okolje, ki ga je znala ustvariti takratna goriška politična garnitura. Po očetovi volji je osrednjo trgovino obutev prevzel sin Andrej, ki še danes s sinovi upravlja skupino sedmih trgovin. Od ostalih Benediktovih sinov nadaljuje danes trgovsko tradicijo še hči Meri, ki upravlja dve trgovini z usnjeno galanterijo in torbicami v Raštelu in v ulici Oberdan. V sedemdesetih letih so posli cveteli. Kosiči so zato začeli širiti dejavnost. Na vogalu ulice Obedan in Morelli so odprli drugo trgovino obutev, danes imajo tam franšizno prodajalno znamke Geox. Pred petindvajsetimi leti so se odločili oddvoji-ti športno obutev iz osrednje trgovine le nekaj deset metrov više v Raštelu. Prvotno ime Olympia so kmalu zamenjali s K2 Šport, ki je v letih postalo sinonim za kakovostno športno opremo tako na Goriškem kot širše po Sloveniji. V podjetja so se vključili tudi Andrejevi sinovi. Mirjam in Simon z očetom vodita oddelke obutev, Tatjana in Benedikt (Beni) skrbita za športno področje, Aleksandra je zadolžena za upravo. Odprli sta se tudi dve drugi trgovini v Raštelu. V eni ponujajo športno opremo, druga pa je športni outlet. Kosiči so med kupci iz bivše Jugoslavije - kot dober del goriških trgovcev - v veliki večini imeli Slovence. Razpad Jugoslavije ni torej imel hudih posledic, razen seveda nastajanja novih ponudnikov v Sloveniji. V prvih devetdese- tih letih so šli v popolno obnovo najprej trgovine K2, potem tudi glavnega sedeža. Zadnji večji Kosičev podvig pred lanskim neposrednim vstopom na slovenski trg je bil leta 2001 odkup velike Rosconijeve trgovine v ulici Oberdan v Gorici. Tu so postavili pravo središče za dojenčke in otroke z obutvijo in oblačili ter ji nadeli ime K2 Kids in tako zapolnili vrzel v mestni ponudbi. Trgovska ponudba Kosičev v Gorici je danes zelo pestra in se razprostira na kar 1.200 kv. metrih skupne prodajne površine. Klasična in modna obutev je še vedno osrednja ponudba, športna obutev in pripadajoča oprema pa sta danes področje, ki daje Kosičem veliko zadoščenja. Trgovina K2 Šport je največja tovrstna trgovina v Gorici, ponuja zares bogato izbiro obutev, oblačil in opreme na skoraj 400 kv. metrih. Sledijo vsem panogam, vendar so se z leti specializirali v alpskih disciplinah in v ekipnih športih, predvsem v odbojki. To prisotnost so že od samega začetka dopolnili s sponzoriranjem in dobavljanjem opreme tako v domačem, goriškem okolju, kot po Sloveniji. Kosiči so tako postali sinonim za vrhunsko in kakovostno športno oblačenje. Prodrli so v svet planinarjenja in alpinizma, odprave, ki so jih opremili, so na-skakovale tako Himalajo kot Ande, od Eve-resta do Cerra Torre. Danes so prisotni predvsem v teku in triatlonu; pred leti so v dobavljanju opreme za vrhunske odbojkarske ekipe zaznali zanimivo nišo, jo marljivo zapolnili in s sodelovanjem italijanskih dobaviteljev prišli do vrha z opremljanjem najpomembnejše slovenske ekipe, ACH Volley z Bleda, ki nastopa tudi v ligi šam-pionov. Njihovi so tudi dresi novogoriške-ga Marchiola, od lani oskrbujejo črnogorskega prvoligaša Budvanska Rivijera poleg seveda več zamejskih ekip. Za Benija, ki s sestro Tatjano spremlja športni oddelek, ima to zanimivo prihodnost. S previdnimi koraki, a dokaj prepričano, bodo v prihodnjih letih šli tudi v druge države bivše Jugoslavije, in ni izključeno, da se bo v prihodnjih letih v središču Ljubljane našla visoko specializirana Kosičeva športna trgovina. V Sloveniji so Kosiči sicer neposredno prisotni že nekaj mesecev. Sredi lanskega poletja se jim je na vrat na nos ponudila priložnost sodelovanja v odprtju trgovine v novogoriškem trgovskem centru Qlandia. Trgovina z otroško ponudbo je namreč iskala partnerja in skupna poznanstva so jo privedla h Kosičem. V nekaj tednih je bilo treba sprejeti odločitev in jo uresničiti. Tako je tudi bilo. Dne 11. septembra so se v novogoriški »deželi nakupov« odprla vrata K-Stores - Kosičeve trgovine obutev. Ponudbo tvori obutev višje-srednjega razreda, podobno in z istimi cenami kot v osrednji trgovini v goriškem Ra-štelu. Najmlajši član družine, Simon, ki z Benijem skrbi za novogoriško prodajalno, je zadovoljen z obračunom prvih treh mesecev. Trgovina uspeva, vabi kupce, ki v dobrem številu Kosičev niso poznali, tako da niso prava konkurenca goriškim trgovinam, kar je bilo sicer tveganje odprtja prodajnega mesta le par kilometrov stran. Med kupci so tudi italijanski državljani, sicer ne Goričani, pač pa takšni, ki v Novo Gorico prihajajo na eno- ali dvodnevni obisk iz Furlanije in Veneta. Investicija in tveganje sta se torej obrestovali. Tudi v trgovskem centru so z njihovo prisotnostjo zadovoljni, saj so jim baje že ponudili možnost odprtja K-Stores trgovin v ostalih Qlandiah po Sloveniji. Skupina Kosič upravlja danes sedem prodajaln, šest v Gorici in eno čez mejo. Časi za trgovino sicer niso najboljši, a kljub občutljivemu padcu prodaje jim je uspelo obdržati neokrnjeno število uslužbencev. Skupaj z družinskimi člani je v tej skupini zaposlenih približno trideset ljudi. Vsi so zanesljivi in dolgoletni sodelavci. Pri Ko-sičih je bil odnos z ljudmi vedno v ospredju: s kupci, seveda, saj le spoštljiv in iskren odnos do njih prinese dolgoročne rezultate, a tudi z uslužbenci, saj so ravno oni prvi »Kosičev obraz«, ki ga kupci srečujejo. Zvestobo kupcev ob svoji šestdeset-letnici nagrajujejo tudi z dodatnimi ugodnostmi. Začeli so izdajati kartico zvestobe, ki jo danes ima že več kot 4.000 oseb. Njim so namenjene posebne akcije in popusti ter s ponosom Kosiči potrjujejo, da kar nekaj strank tudi iz bolj oddaljenih krajev Slovenije jih še vedno nekajkrat letno obiskuje. Investicije zadnjih desetih let so bile zelo zahtevne in jim danes upočasnjujejo ritem razvoja, jim pa ne odvzemajo idej in načrtov. Veliko bo seveda odvisno od Gorice. Še letos naj bi se dokončala obnovitvena dela na Travniku in v Raštelu, ki bodo dala staremu mestnemu jedru nov videz. Brez parkirišč pa ne bo šlo, opozarjajo Kosiči in nujno je, da ima Gorica načrt in vizijo za prihodnost, ki mora biti odprta na 360 stopinj. Obstajajo načrti za preureditev območja tržnice na debelo, kjer bi se lahko poleg urbanega trgovskega centra, čemur sledijo zelo pozorno, zgradilo prostorno parkirišče za potrebe mestnega središča. Poleg tega načrtujejo v roku dveh let tudi prenovo ponudbe nekaterih obstoječih trgovin. Andreja Kosiča ne poznamo samo kot uspešnega goriškega trgovca. Širšemu občinstvu je znan tudi kot zelo dober slikar, akvarelist. Ljubezen za likovno umetnost ga je prevzela že v mladih letih. Sledil je večernim tečajem na umetnostnem zavodu v Gorici ter se šolal in izpopolnjeval pri mnogih goriških slikarjih. Na prvi skupinski razstavi je sodeloval leta 1954, pet let kasneje je postavil prvo samostojno razstavo, do danes pa jih je že krepko preko sto. Znan je predvsem po akvarelih z motivi domačih krajev, za cerkev v rojstni Ru-pi pa je poslikal vitraže in križev pot. Lani je osrednji trgovini pripojil sosednje stanovanje in dve večji sobi s pogledom na Travnik preuredil v galerijo svojih slik. Načrtuje pa tudi odprtje likovne galerije v Ra-štelu, do česar naj bi prišlo še pred pomladjo. Tu bo prostor tudi za likovna dela kolegov - slikarjev; program za prvo leto naj bi bil že precej natrpan. Andreju Kosiču so zelo blizu Trubarjeve besede Stati inu obstati. V letih je postavil na noge pravo trgovsko bogastvo, za njegov obstoj, in seveda razvoj, pa ob njegovi pomoči skrbi pet izkušenih sinov. / / NEDELJSKE TEME Nedelja, 4. januarja 2009 2 3 INTERVJU - Frei Betto ima do brazilske vlade poseben odnos »Lula ni imel dovolj poguma, da bi sprejel agrarno reformo« Ricardo Bajo Herreras Frei Betto govori počasi; tudi po načinu govora ugotoviš, da je bil nekoč duhovnik. Vendar so njegove besede jasne, odločne. Do vlade brazilskega predsednika Lule Da Silva ima poseben odnos, lahko bi mu rekli kritična podpora; z njegovo vlado je v začetku sodeloval. Napisal je prvo biografijo brazilskega predsednika, je mednarodno poznana osebnost zaradi doslednega zagovarjanja teologije osvobajanja, sedaj pa je odkrit sovražnik biogoriv. Luli očita, da ni imel poguma, da bi v Braziliji uvedel agrarno reformo in ocenjuje, da kot odgovor na oborožene spopade v Južni Ameriki obstaja nevarnost državljanskih vojn, če bi Združene države Amerike, desnica in multi-nacionalne družbe prekinile demokratične procese, do katerih prihaja v nekaterih državah Latinske Amerika. Trdno je prepričan, da se v Latinski Ameriki rojeva nov model družbe, ki ga označuje resnična pomlad demokracije. Ali lahko Lula pridobi na popularnosti s tem, da se istočasno zbližuje z Bushem in Chavezom ter da podpira biogoriva? Mislim, da je škandal, da se vladarji pogovarjajo o biogorivih. »Bio« pomeni življenje, jaz bi jih rajši imenoval nekrogoriva. »Nekro« pomeni smrt. Na svetu je 800 milijonov avtomobilov in vladarji se pogovarjajo, kako zagotoviti gorivo za ta vozila. Po oceni FAO živi na svetu 854 milijonov ljudi, ki trpijo kronično lakoto in isti vladarji ne razpravljajo o tem, kako naj bi nahranili te ljudi. Zato sploh ne soglašam z načinom, kako se na svetu proizvajajo nekrogoriva. Sploh ne soglašam s tem alternativnim virom energije. Vendar poglejmo, kaj se dogaja v Braziliji. Prvič, pogoji dela v teh nasadih so suženjski ali pol-suženjski. Drugič, posestniki, ki pridelujejo sladkorni trs, iz katerega pridobivajo etanol, so vedno uživali velike ugodnosti, vedno so imeli dolgove do države, vedno so bili nagrajeni z davčnimi odpustki. To je krivično do ljudi, ki potrebujejo boljših zdravstvenih pogojev, boljše šolstvo in tako naprej. Tretjič, ker se etanol dobro prodaja, na številnih zemljiščih ne pridelujejo več hrane za ljudi, ker morajo proizvajati hrano za vozila, za avtomobile, kar seveda povečuje lakoto in viša ceno živilom. Izb teh razlogov na ta proces ne gledam prav z nobeno simpatijo. Ali Brazilija kot država v hitrem razvoju res teži k temu, da bi postala članica kluba najbolj razvitih držav na svetu, tistega, ki ga danes poznamo kot G-8? Zelo pozitivno je, da država kot je Brazilija, odpira svoje zunanje sodelovanje s čim širšo pahljačo držav, ne da bi privilegirala odnose z ZDA ali z Zahodno Evropo. Tu je pomembno predvsem ustanavljanje novih zavezništev znotraj Južne Amerike; to so sedaj Unasur, Telesur, Banco del Sur - vse brez Združenih držav Amerike, ki niso južnoameriška država. To je trenutek uveljavljanja naše suverenosti in naše neodvisnosti. Mislim, da so ti odnosi Brazilije z Južno Afriko, Kitajsko in Indijo pomembni, le da to ne bi postali novi imperialisti. Da ne bi stopili na pot, po kateri že hodi Kitajska, država, v kateri že ni nič več socialističnega, država, v kateri vlada državni kapitalizem, kjer so ljudje maksimalno izkoriščeni, predvsem na delovnem mestu, da bi lahko bili izdelki čim cenejši in da bi tako bolje ustrezali njihovim gospodarjem v Za- Frei Betto (desno) ima do vlade brazilskega predsednika Lule Da Silva (spodaj po prisega na začetku svojega drugega predsedniškega mandata januarja 2007) poseben odnos, napisal pa je tudi prvo biografijo brazilskega predsednika hodni Evropi ali v ZDA. To pa po moji oceni ni dobro. Vendar, ali lahko Brazilija, ob velikih razlikah, ki obstajajo in so med največjimi na svetu, sanja, da se vključi v klub najbogatejših, to je v G-8? To je iluzija, to je sen poletne noči. Brazilijo bodo v G-8 prenašali zaradi njene geopolitične lege, zato, ker je zelo velika država,, ker ima izreden potencial. Brazilija ima vse tisto, kar svet potrebuje: veliko vode, veliko nafte, sedaj ima etanol, veliko obdelovalne površine. Skratka, ljudje niso neumni. Na Brazilijo gledajo tako, kot pazi pes na svoj kos mesa, lakomni so, da bi se polastili naše države. Zato ni dobro, da bi si preveč utvarjali glede teh »prijateljstev«. Potrebna je velika previdnost in Lula je glede tega zelo pazljiv. Po drugi strani pa imate prav, ko ugotavljate, da je Brazilija dežela velikih neenakosti, velikanskih razlik Po podatkih iz meseca maja razpolaga 10 odstotkov prebivalstva Brazilije, ki sedaj šteje 190 milijonov prebivalcev, s kar 75,4 odstotki vsega bogastva v državi. Res je, da se je, odkar je na oblasti Lula, stanje najrevnejših nekoliko izboljšalo, vendar to ne zadostuje za zagotovitev boljše prihodnosti, ker doslej vlada, ki jo vodi Lula, ni imela poguma, da bi naredila tisto, kar je po moji oceni najpomembnejše, da bi se v Braziliji življenjski pogoji lahko izboljšali: agrarne reforme. V moji državi ni bilo nikoli agrarne reforme. To je praktično edina država v vseh treh Amerikah, kjer prevladuje latifundizem oziroma prevladujejo la-tifundisti. In to kljub legendarnemu boju gibanja MST (Movimiento Sem Terra - Gibanje Brez zemlje)? Natanko tako. Prav pravite, ko trdite, da je MST legendarno gibanje, saj se že vedno bori za agrarno reformo. Lula je nastavil pomembne programe, kot na primer boj proti lakoti ali boj za družino. Zakaj se ne loti agrarne reforme? V začetku Lulovega predsedovanja je bil program »Hambre cero« boja proti lakoti zelo napreden program, ki je veliko obetal. Družina, ki je vstopila v ta program, je po dveh letih že opazila pomembne učinke. Enako bi bilo z agrarno reformo. Vlada pa se je odločila, da agrarne reforme ne bo izvedla, da ne sproži spora z latifundisti; v zameno je ponudila program za družino, ki ni razvojnega značaja, ampak je zgolj socialni program. Je to pozitivno? Da, je pozitivno, ker je kos kruha vsekakor bolje kot nič. Ampak to ni program za tisti napredek, o katerem smo razmišljali ob začetku Lulove vladavine. Sosednje države se bojijo, da bi Brazilija ponovno stopila na pot svojega imperializma, upoštevajoč tudi nekatera dejstva zadnjega časa, kot je vloga Brazilije ob nastanku južnoameriškega obrambnega sveta. Nevarnost je sedaj veliko manjša. V preteklosti se je Brazilija res obnašala zelo imperialistično s sosednjimi državami. Odkar v teh državah, na primer v Boliviji, v Peruju in v Ekvadorju, vladajo ljudske vladavine, se to ne dogaja več. Tako je Evo Morales zahteval, naj družba Petrobras, ki išče ležišča nafte v Boliviji, spre- meni pravila igre, ker so prejšnja pravila zelo godila Braziliji, Boliviji pa je ostajala samo revščina. Danes so se stvari spremenile. Imperialistična nagnjenja nekaterih sektorjev v Braziliji so bila zelo omejena, ker med ljudmi raste zavest in zahtevajo svoje pravice, kar je zelo dobro. Prišli ste v Bolivijo z namenom, da podrete politiko bolivij-skega predsednika. Kakšen je pomen in kakšna so tveganja sprememb, ki jih uvaja predsednik Evo Morales v Boliviji? Nikjer drugje se v taki meri ne gradi novega družbenega modela kot v Latinski Ameriki. Danes tukaj doživljamo pravo »demokratično pomlad«. Po dolgih letih genocidnih diktatur, ko so se iz leta v leto vrstile neoliberalne in krivične vlade, kot na primer tiste, ki so jih vodili Menem v Argentini, Color de Mello v Braziliji, Fujimori v Peruju ali Carlos Andre Perez v Venezueli, je danes jasno, da ljudje nočejo več ne diktatorjev ne skorumpiranih politikov in tudi ne banditov, zato volijo za ljudi, o katerih mislijo, da bodo skrbeli za njih: za delavca kot je Lula v Braziliji, za domorodca kot je Evo Morales v Boliviji, za škofa kot je Lugo v Paragvaju, za Correo, za Chaveza, torej za ljudi, ki se istovetijo z ljudskimi gibanji. Tu je zelo pomembno, predvsem za Zahodno Evropo, kjer opažamo veliko predsodkov glede teh procesov, razumeti, da gre morda za zadnjo priložnost, da pride do družbenih sprememb v Latinski Ameriki na demokratičen in miren način, ker je potrpežljivost ljudi dosegla najvišjo možno stopnjo. Če nas bodo v tem procesu v Boliviji, Vernezueli ali drugih državah zaustavili ali prekinili, če bo Bela hiša posegla, če bodo posegle multinacionalne družbe in notranje organizirane skupine, ki so vedno kovale lastno bogastvo na revščini in bedi prebivalstva, potemtakem mislim, da tvegamo državljansko vojno ali oborožen spopad ali kaj hujšega, za kar se ne bi smel zavzemati nihče, ki pametno razmišlja. Proces v Boliviji je zato po moji oceni zelo pomemben in majhna separatistična ali indipendentistična gibanja nimajo nobenega smisla, saj želijo avtonomijo samo zato, da bi v svojih provincah lahko nadaljevali s tistimi krivicami, zaradi katerih je zgodovina Bolivije velika tragedija, zgodovina smrti in izključevanja, zgodovina opresije. Zavedati se moramo, da govorimo o državi, ki ima devet milijonov prebivalcev, trije milijoni in pol pa so jo zapustili, da v tujini najdejo boljše življenjske pogoje. Napisali ste prvo biografijo Lule in bili ste njegov tesni sodelavec. Katere skupne značilnosti imata Lula in Evo Morales, poleg njunega delavsko-kmečkega izvora? Oba sta zelo inteligentna in sta nedvomno dokazala, da univerzitetna diploma ni potrebna, da si dober vladar. Treba je imeti občutljivost za probleme ljudstva, občutek za pravičnost, sposobnost gledanja v prihodnost in treba je dobro poznati stanje svojega naroda. Oba izvajata zgledno zunanjo politiko, odprto vsem državam, vendar jamčita za suverenost lastnih držav in za neodvisnost svojih ljudstev. In ob uživata veliko podporo ljudstva. To so značilnosti, ki so skupne brazilskemu in bolivijskemu predsedniku. © Copyright Berria -Primorski dnevnik 2008 / NEDELJSKE TEME Nedelja, 4. januarja 2009 2 3 V ZADNJIH LETIH SE TOVRSTNE BOLEZNI ŠIRIJO Zimsko varstvo trte oziroma boj proti boleznim trtinega lesa NASVETI STROKOVNJAKA Januarja lahko urejamo in načrtujemo Čeprav v tem času predvidoma ne opravljamo škropilnih posegov proti boleznim trte, je koristno, da spregovorimo o tistih, ki napadajo trtin les, saj so v vinogradih prisotne tudi v jesenskih in zimskih mesecih. V zadnjih letih namreč opažamo zaskrbljujoče širjenje teh bolezni, predvsem pa črne pegavosti, kapi vinske trte in hiranja vinske trte. Te bolezni lahko povzročijo znatno škodo, zato je prav, da vinogradnike opozorimo na njihovo prisotnost in jim nudimo ustrezne nasvete za boj proti tem obolenjem. Ukrepi na njihovo zatiranje ali vsaj za ublažitev škode so povezani z rezjo trte, zato je koristno, da jih vinogradnikom posredujemo pred tem opravilom. ČRNA PEGAVOST Bolezen povzroča glivica Pho-mopsis viticola. Bolezenski znaki. Vsled obolenja razpokajo še zelene mladice. Ob členkih se pojavijo značilne razpoke obolelega tkiva, na katerem so se prej pojavile vijoličaste do črne pegice ob dolžini poganjka. Spodnji stebelni listi se izmaličijo (listna ploskev se na-grba in nakodra, robovi pa se ovijejo navzdol) ter kažejo rumene pege, ko jih gledamo proti svetlobi. Jeseni in pozimi postanejo okužene rozge svetlosive ali bele, kar je ena izmed značilnosti bolezni. Pozi- mi se skozi skorjo prelijejo črne bra-davičastne tvorbe - plodišča glive, iz katerih uhajajo trosi, ki spomladi spet kužijo poganjke in liste. Za zatiranje črne pegavosti, ki lahko povzroči občutno škodo tudi na mladih trsih, je treba po rezu takoj ostraniti iz vinograda okuženo rozgo in jo zažgati. O zatiranju s fitofarmacevtski-mi pripravki, pa bomo, kot vsako leto, dali vinogradnikom potrebna navodila v pomladanskem času. KAP VINSKE TRTE Povzročajo jo glivice Phaemo-niella clamidospora, Phaeacromo-nium olephilum, Fomitoporia punc-tata. To bolezen smo v zadnjih letih pogosteje opazili. Prisotna je predvsem v starih vinogradih, kjer smo veliko obrezovali, ter se lahko pojavlja bodisi bliskovito bodisi v kronični obliki, kadar pride do smrti rastline tudi nekaj let po okužbi. Prehodno jo iz leta v leto najavlja sušenje posameznih mladic, predvsem v mesecu juniju in juliju. Bolezenski znaki. Preden listi povsem odpadejo, se značilno obarvajo z rdečkastorjavkastimi pegami stož-časte oblike, ki izstopajo na ostalem še zelenem delu lista. Če les debla, ki utegne tudi razpokati, prerežemo prečno, opazimo precej krhek gobast Novosti pri označevanju oljčnega olja V zvezi z poreklom in etiketiranjem oljčnega olja je prišlo do pomembnih novosti, ki jih navajamo v nadaljevanju. Z ministrskim odlokom z dne 10/10/2007 je obvezno navesti na etiketi državo, v kateri je bilo proizvedeno olje. V našem primeru je treba navesti sledečo oznako: olje proizvedeno v Italiji iz oljk pridelanih v Italiji (Olio estratto in Italia da olive coltivate in Italia). Kar zadeva embalažo prisotno v skladiščih podjetja, je njena uporaba možna s prilepljenem na embalažo neodstranljive etikete, na kateri je obvezna navedena oznaka porekla.V primeru nespoštovanja navedenih obveznosti, so predvidene denarne globe od 160,00 € do 9.500,00€ . Podjetja, ki olje ustekleničujejo, pa si morajo priskrbeti na podlagi odloka z dne 5/2/2008 poseben register, v katerega je potrebno vpisati proizvedeno olje in prodaje - porabe. Predhodno morajo zaprositi za registracijo na Deželi F.J.K. preko krajevnega kmetijskega nadzorništva. Ob registraciji jim bo dodeljena posebna koda. Ta bo morala biti natisnjena bodisi na etiketi kot na registru. V prošnji za registracijo je treba opisati prostore, kjer se olje hrani, navesti in opisati uporabljeno opremo (posode) in njihovo zmogljivost ter navesti številko dovoljenja Podjetja za zdravstvene storitve (A.S.S.) za shranjevanje oljčnega olja. Za dodatna morebitna pojasnila in dopolnila so na razpolago uradi Kmečke zveze. Vodnik za ekstradeviško oljčno olje Združenje Slow Food pripravlja že deveto leto vsedržavni vodnik za ekstradevi-ška oljčna olja. Letošnja letina je bila na Tržaškem zelo dobra tako glede na kakovost kot količino olja, zato je omenjeno združenje mnenja, da bi lahko tržaško oljčno olje bilo primerno zastopano v vodniku. Slow Food bo sestavila Komisija degustatorjev oljčnega olja, ki jo bodo sestavljali strokovnjaki iz naše dežele in Slovenije. Komisija bo preverila kakovost oljčnega olja proizvajalcev, ki želijo, da pride njihov proizvod objavljen v vodniku. Kdor želi sodelovati, lahko zaprosi za vpisni obrazec na sledeči naslov mail: bever.foreverlibero.it. Proizvajalci olja tržaške pokrajine lahko nesejo svoje vzorce na sedež dolinske občine v delovnem urniku. Vzorce je treba izročiti najkasneje do četrtka 15. januarja. rumenkast del, ki ga obkroža temnejši in odpornejši rob. Za preprečevanje širjenja bolezni je priporočljiva takojšnja razkužitev večjih rezi z Car-bendazimom (Bayfidan BCM, Bena-zim, Benzim ipd.). Močno napadene dele moramo odstraniti in zažgati. Po rezu okuženih delov trt moramo škarje razkužiti, da ne prenašamo bolezni na ostale trte. Prav tako odstranimo lesene oporne kole (iz katerih se širi glivica) in jih zažgemo ter jih nadomestimo, po možnosti z betonskimi. HIRANJE VINSKE TRTE Povzroča jo glivica Euthypa lata. Bolezenski znaki. Bolezen v glavnem ne napade trt, ki so stare manj kot 5-6 let. Pogosteje se pojavlja na trtah, starih več kot 10 let. Prvi bolezenski znaki se pojavljajo spomladi ob poganjanju mladic. Opazni postajajo, ko mladice zrastejo do 25-40 cm. Obolele rastlino se po navadi nepravilno razpršene v vinogradu. Listi ostanejo na začetku majhni, nepravilne oblike in svetlo zelene barve (klorotične). Večkrat se zvijejo navzdol v kupo. Robovi potemnijo, nakar zadobijo listi ogorel videz, nato pa se posušijo in odpadejo. Cvetovi lahko odpadejo, grozdič oveni in se posuši. Prvi napadeni listi se nekoliko spremenijo, ostali ostanejo celi in se normalno razvijejo. V naslednijh letih se bolezenski znaki poslabšajo in v 2-4 letih rastlina usahne. Pred tem dobi trta grmičast videz: kratke mladice in medčlenki, šibki poganjki. Znaki nekoliko spominjajo na virus infektivne degeneracije ali na hudo klorozo. Trta po navadi umre pozimi. Tipični spoznavalni bolezenski znak je - podobno kot pri kapi - delna potemnitev lesa, ki se kaže v prerezu. Bolezen se širi le prek velikih ran in se lahko pokaže po komaj enem do treh let. Euthypa napade tudi marelico in druge rastline, zato je izvor obolenja težko odstraniti. Proti hiranju vinske trte še nimamo na razpolago škropilnega sredstva in zato, podobno kot pri kapi, lahko ukrepamo le preventivno. Les odrežemo do točke, kjer je zdrav. Če je rastlina posušena skoraj v celoti, je najbolje, da jo odrežemo do kake zdrave jalovke ali pa trto izrujemo. Zimsko rez moramo izvesti v suhem vremenu in večje rane prikriti s ce-pilno smolo. Tej po možnosti dodamo Carbendazim v 1-odstotni koncentraciji (glej sredstva navedena za kap vinske trte). Po možnosti izvedemo rez v februarju-marcu. Obrezani les odstranimo iz vinograda in ga sežge-mo. Glivica se namreč večkrat nastani prav na ostankih rezi. Svetovalna služba KZ Že je tu januar, prvi mesec v novem letu, a tudi eden najbolj hladnih mesecev. Januar je glede kmetijskih opravil kar miren mesec, zato se bomo posvetili opravilom, za katere po navadi nimamo časa ali pa opravilom v notranjih prostorih. Lahko na primer naredimo načrte za novo kmetijsko sezono. V ta namen moramo upoštevati pravila kolobarjenja in pomisliti, kje smo ze-lenjadnice gojili prejšnje leto. Mimogrede preverimo, ali imamo semena, gnojila in škropila ter preverimo njihovo stanje. Pregledati moramo vse ostale pripomočke, ki jih bomo potrebovali v novi sezoni. VINOGRAD - Proti koncu meseca v sončnih dneh lahko pripravimo posamezne jame za trte, ki jih nameravamo ponovno posaditi. Skrbimo, da bomo spomladi pravočasno dobili ce-pljenke. Če januarja ne bo mraza, lahko v vinogradu obrezujemo. Če pa imamo malo trt, to opravilo raje prenesemo na naslednji mesec, ko je hujši mraz mimo. Med obrezovanjem preverimo stanje kolov in žic in jih po potrebi zamenjamo. Med obrezovanjem preverimo tudi, ali so trte bolne za črno pega-vostjo in za kap vinske trte. KLET - V kleti preverimo obstojnost vina. Ob nizkih temperaturah se izloča vinski kamen, ki se usede na dno soda. Vinska kislina se na ta način zmanjša. V primeru, da se v vinu pojavijo spremembe, predvsem v barvi, je to znak, da v vinu ni zadostne količine žvepla. Priporočljiva je zato analiza vina, da določimo količino kalijevega metabi-sulfita, ki ga moramo dodati. Najbolje je, da se o tem pomenimo s strokovnjakom. Če vino hranimo v lesenih posodah, moramo s stalnim dolivanjem skrbeti, da je posoda vedno polna. Na ta način varujemo vino pred oksidaci-jo. Nikakor ne sme vino priti v dotik z zrakom, da se ne bi pokvarilo. Vino moramo od časa do časa pretočiti, paziti moramo, da ne leži na drožeh, da ne bi na ta način dobilo slabega duha in okusa. OLJČNI NASAD - V oljčnem nasadu pazimo, da morebitne nizke temperature ne bi poškodovale oljk, posebno mladih. V tem času lahko debla starih in nekoliko zanemarjenih oljk očistimo morebitnih mahov in bršljanov, ki se večkrat ovijejo okrog debla, mah pa večkrat zadrži vlago, zato postane deblo tarča raznih mikroorganizmov. Les oljčnega debla, posebno če je drevo staro, lahko začne trohneti. Oboleli del odrgnemo, potem poškropimo z bakrenimi pripravki. To opravimo le, če ni premrzlo. Mladim oljkam konrtoliramo kole. OLJČNO OLJE - Olje hranimo v posodah iz inertnega materiala. Najbolj priporočljive so posode iz nerjavečega jekla. Približno mesec po predelavi opravimo prvi pretok oljčnega olja. Oljčno olje se lahko zelo hitro navzame različnih vonjev. Zato naj ne bo v prostoru, kjer olje hranimo, močnih vonjev. V tem mesecu moramo zelo paziti, da temperatura v prostoru ne zdrkne pod ničlo, ker bi sicer olje kristaliziralo, obenem bi prenizka temperatura zavirala naravno čiščenje olja. V takih pogojih se namreč trdi delci stežka sesedejo. SADNI VRT - Tudi v sadnem vrtu debla po potrebi očistimo. Če je potrebno, popravimo stopnice in drugo orodje, ki uporabljamo za pobiranje sadja. Žage in škarje nabrusimo. Sedaj lahko odrežemo cepiče sadnega drevja, ki jih nameravamo cepiti. Veje za cepiče naj bodo srednje bujne, zdrave in enoletne. Odrezati jih moramo na sončni strani krošnje. Očesa na cepiču morajo biti lesna, lahko tudi mešana, da iz njih požene les. Lesna očesa so manjša, tanjša in bolj podolgovata. V praksi pa očesa ni prav enostavno razlikovati. Najbolje je zato, da uporabimo več očes, da je na ta način cepljenje uspešnejše. Izbrano vejo zapremo v plastično vrečko in jo postavimo v hladilnik, po možnosti na 1 - 2 stopinji Celzija, do časa cepljenja. Spomladi, ko bo sadno drevo brstelo, bomo od veje odrezali ali le oko, ali pa bomo cepili celo vejo. Slednja mora biti dobro olesenela, zdrava, imeti mora vsaj 2 očesi. Za cepljenje v razkol, naj bo premer cepiča 3 - 4 cm. Podlaga in cepič sta lahko enako debela, po navadi pa je cepič manjši od podlage. ZELENJAVNI VRT - Zelo malo je v tem mesecu zelenjadnic, ki jih lahko še pobiramo. Ena od teh je ohrovt, katerega pobiramo, ko so glave sklenjene in trde. Pobrati pa ga moramo vsekakor preden se listi, ki tvorijo glavo, začnejo odpirati. Če razpolagamo s tunelom, lahko pod njim še pobiramo rdeči radič, motovilec in druge. V toplejših in sončnih dneh moramo tunel odkriti. V skladišču moramo krompir stalno pregledovati ter izločati morebitne pokvarjene in bolne gomolje. Najbolje je, da ga hranimo pri 4 do 6 stopinj C. Pri prenizki temperaturi krompir lahko pomrzne, pri višji pa začnejo rasti poganjki. Slednje lahko ročno odstranimo. Rahla vlaga v shrambi prepreči sušenje krompirja, previsoka vlaga pa lahko povzroča gnitje. V tem času lahko pripravimo oporo za vrtnine, ki jih bomo gojili v naslednji sezoni. Po navadi uporabljamo oporo iz materiala, ki se da najlažje dobiti v okolici, kjer živimo. Lahko so to kanele ali pa les. Najprej preverimo morebitno oporo, ki jo hranimo od lani, jo očistimo, in če je potrebno, ošilimo konico. Pripravljene opore povežemo skupaj in dobro posušene spravimo v zaveten prostor. Za daljšo obstojnost jih potopimo v 3 do 5 odstotno raztopino bakrovega sulfata. Tako pustimo 5 - 6 dni, nato oporo dobro posušimo in do uporabe hranimo v za-vetnem prostoru. OKRASNI VRT - Januar je čas, ko načrtujemo tudi opravila v okrasnem vrtu. Obenem preverjamo, kaj vsega potrebujemo za novo bližajočo se sezono. Marsikdo bo v tem času podrl božično drevo. Če smo za božično drevo uporabili smreko s koreninami, jo moramo polagoma prilagajati hladnejšim temperaturam. Postavimo jo zato v hladnejši prostor, kot na primer na stopnišče, verando, a vedno na svetlo. Komaj v marcu, ko naj bi bil hujši mraz mimo, jo bomo zopet postavili na prosto. V tem času kontroliramo cebulnice, ki jih bomo sadili spomladi in katere sedaj hranimo. Predvsem moramo paziti, da niso obolele ali obdane s plesnijo. V teh primerih jih odstranimo. Potem, ko smo jih pregledali, jih potrosimo z bakrovimi pripravki v prahu ali z drugimi podobnimi fungicidi in jih spet spravimo kot prej. SOBNE RASTLINE - V zimskem času potrebujejo sobne rastline posebno nego. Zalivati moramo čim manj. Pozimi jih ne gnojimo, z izjemo cvetočih rastlin. Paziti moramo, da je v stanovanju dovolj vlage v zraku. Rastline, ki so zelo občutljive na suh zrak, dvakrat na teden poškropimo z razpršilnikom. Rastlinam poskrbimo primerno svetlobo in čim bolj stalno temperaturo. Magda Šturman KULTURNI Št. 137 u Nedelja, 4. januarja 2009 Mednarodne izmenjave društva Fotovideo Trst 80 Delegacija fotografov društva Fotovideo Trst 80 je pred kratkim ponesla svojo ustvarjalnost v bolgarsko prestolnico Sofijo na povabilo Stefke Hru-sanove, predstavnice društva Linguag-gi di versi. Mednarodno združenje pesnikov in pisateljev je ob tej priložnosti širilo svojo dejavnost še na govorico fotografije preko izmenjave s tržaškim krožkom. Razstave z naslovom IN-OUT se je udeležilo pet fotografov, ki jih je zunanja komisija izbrala med enajstimi prijavljenimi. Dogodek je odprl pot za nadaljno sodelovanje v znamenju izmenjave. Za naslednje leto tržaški krožek načrtuje razstavo bolgarskega fotografa, večstransko pobudo oz. niz konferenc z naslovom »Vino in fotografija«, in se pripravlja na novo gostovanje na foto-festivalu, ki bo jeseni na črnomorski obali. ANDREJ FURLAN Centr Lublana Ker me čas neprestano preganja, je tudi moja fotografija postala odraz tega nemira in predvsem hitrega tempa, ki ga pač narekujeta okolje in dnevna rutina. Pri svojih fotografijah ne bi niti govoril o tematiki, prej o odsevu okolja v katerem živim - Ljubljana. Zaradi že omenjenega hitrega tempa se je žal v mojih očeh mesto spremenilo v niz POVRŠIN, kjer se sicer odvija mestno življenje, a kjer ljudje nimajo obraza, trgovine nimajo vsebine, fasade hiš pa sivine ...Zato so fotografije zajete refleksno, skoro nepremišljeno, le kot dnevniški zapis ne- kega občutka. Tudi uporabljena tehnika ni izbrana slučajno: plastični fotoaparat (prej igrača kot pravi aparat), pravšnji za bežni tehnično oporečni zapis (podobno kot zapis svinčnika na skicirki), črnobeli klasični filmski trak, ki že sam održa mestno sivino. Prav gotovo skriva Ljubljana mnogo zgodb, a v tem trenutku mi življenjski tempo ne dovoli, da se temu posvečam ... mogoče kdaj drugič. Razstavo sem moral spremljati z 1000 km odmika. SMS je bil edini vir komunikacije z "odpravo" fotokrožka. Po otvoritvi sem poslal le en SMS Robi-ju Jakominu: "kako je bla zakuska?" ... da ne bi pozabili, da sem še vedno za-mejc, čeprav živim v Ljubljani. MIRNA VIOLA Sedanjost v očeh none Zadnje čase skušam uporabljati fotografijo kot sredstvo za opazovanje notranjosti neke osebe. V mislih sem imela dva projekta, katerih bi bila protagonista moj oče in nona. Izbrala sem slednjo in sem poskusila prikazati njena čustva s fotografijami, ki govorijo o prostoru, v katerem živi in predstavljajo delčke njenega življenja. Če povzamem besede strokovnjaka, ki je ocenil naša dela, gre za intimistične vtise. Z gostovanjem v Bolgariji sem bila zelo zadovoljna: razstavni prostor oz. mestna knjižnica v Sofiji je v središču mesta, zato si je razstavo lahko ogledalo veliko ljudi. Za naš fotografski krožek je prvi korak izven naših meja; dober uspeh nas spodbuja k nadaljevanju. Organizacija tovrstnega projekta terja veliko truda in energij in pri tem sem bila v prvi liniji, čeprav sem lahko računala na sodelovanje drugih članov. Mislim, da je dober uspeh poplačal naš trud in da bi se lahko razmišljajo še o drugih, tovrstnih izkušnjah. ROBI JAKOMIN Krmenka Sprva se nisem hotel udeležiti pobude, ker nisem imel primernega fotografskega gradiva, potem pa se mi je porodila zamisel in sem tudi jaz predložil agenda-agenda-agenda-agenda-agenda-agenda NIZ KONCERTOV DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NJ1TIV1TJ1S Torek, 6.1.2009 ob 18.00 Zgonik, Cerkev sv. Mihaela Božična revija MePz Jacobus Gallus MePz Rdeča zvezda Oktet Odmevi OPZ iz Zgonika Nedelja, 11.1.2009 ob 16.00 Nabrežina, Cerkev sv. Roka Različni izrazi božičnega razpoloženja MePZ Igo Gruden DPZ Kraški slavček glasbeni utrinek s harmonikarji Nedelja, 11.1.2009 ob 15.30 Milje, Stolnica S pesmijo vam mladi želimo... MeMlPZ Trst glasbeni utrinki Iz Rezije Izšel je tradicionalni koledar kulturnega društva Rozajanski dum »kolin-drin«. Tokrat je namenjen temi »ku-škritavi". To je lepa lokalna navada, ki združuje mlade do dvajsetega leta v večdnevno druženje s plesom in veselicami na prehodu s starega v novo leto ob nepogršljivi citiri in bunkuli. Etnografska koledarska zbirka, kot običajno, vsebuje zgovorne fotografije, ki beležijo lepe stare navade. Nova številka šestmesečnika Naš Glas - La nostra voce, ki izide v prihodnjih dneh, prinaša številne zanimive teme o mladinskem združevanju, jezikovnih vprašanjih z vidika akdemske obravnave, večjih lokalnih in mednarodnih dogodkih in kulturnih prireditvah. Koledar in revijo lahko dobite pri ZSKD v Solbici ali preko drugih sedežev. Za naročila tudi rozajanski-dum@libero.it ali tel.: 0433 53428. ZANIMIVO ZA GODBENIKE: SEMINAR ZA PREDVODNIKE IN KORAKANJE Seminar je namenjen instrumentalistom in predvodnikom. Na seminarju bodo udeleženci spoznavali osnove predvodniške dejavnosti, obnavljali pravila ter nadgradili svoje znanje s figurativnimi elementi. Pogovor bo tekel tudi v smeri organizacije srečanj godb, kjer sodeluje večje število sodelujočih godb ter protokolarnih pravilih na takih srečanjih. Seminar se bo odvijal v prostorih Osnovne šole ''Viktor Car Emin'' v Lovranu od 24. do 25. januarja 2009. Rok prijave zapade 9. januarja 2009. 40. JUBILEJNA REVIJA "PRIMORSKA POJE" 2009 V teku so prijave za sodelovanje na reviji. Rok prijave zapade 31.12.2008. Prijavnico dobite na spletni strani www.zskd.org. Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org 15. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB Milje, 24.1.2009 ob 20. uri Pihalni orkester Komen Postojnska godba 1808 Godbeno društvo Prosek Ilirska Bistrica, 1.2.2009 ob 17. uri Godbeno društvo Viktor Parma Pihalni orkester Divaga Pihalni orkester Ilirska Bistrica Hrpelje, 7.2.2009 ob 20. uri Pihalni orkester Breg Godbeno društvo Nabrežina Brkinska godba 2000 Tržič, 28.2.2009 ob 20. uri Kraška pihalna godba Sežana Pihalni orkester Ricmanje Pihalni orkester Kras - Doberdob svoj projekt zunanji žiriji, ki ga je izbrala. Predstavil sem Krmenko, vas, kjer živim. Seveda sem pokazal to, kar ne bi našli z brskanjem po spletu, na primer velike spremembe, ki jih je vas pretrpela z razvojem infrastruktur. Vezna nit je format fotografij, ki so v panoramični obliki. Glede gostovanja lahko povem, da je spoznavanje novih krajev vedno pozitivna izkušnja. Kljub temu pa nisem imel vtisa, da bi bilo zanimanje ob otvoritvi razstave zelo živo, čeprav je bila lokacija prestižna in organizacija neoporečna. Januarja bom razstavljal v Škednju in sem se odločil za nadaljevanje te vezi, saj bom uporabil fotografije, ki so bile razstavljene v Bolgariji in še deset črnobelih fotografij, ki sem jih posnel ob tej priložnosti v Sofiji. VILJEM LAVRENČIČ Melara 2003 naselje-utopija Mojo fotografijo zaznamujejo v glavnem arhitekture, urbani motivi. Bloki v Melari so postali moj subjekt, saj jih iz svojega stanovanja gledam že celo življenje. Objektivno je zgradba res grda, fotografsko pa učinkuje kot prava podoba predmestja, ki s svojo arhitekturo vpliva z občutkom samote na počutje tistih, ki živijo v takem okolju. Naslov namiguje na prvotni projekt za Melaro, ki naj bi postalo živahno naselje s stanovanji in trgovinami, kar je seveda ostalo na nivoju utopije. Projekt je nastal leta 2003, skupaj sem posnel 7080 fotografij, med katerimi sem izbral 5 posnetkov, ki so bili razstavljeni najprej v Trstu, potem v Dolini in zdaj v Sofiji. Veselim se razstave v Bolgariji. Verjetno element »eksotike« funkcionira na svoj način, čeprav mislim, da se z vsako razstavo postavljaš pred izziv, kamorkoli greš. ALENKA PETAROS Tržaško nabrežje med 6. in 7.uro Izbrala sem motiv nabrežja, ker sem več tednov spremljala mamo na delo v zgodnjih jutranjih urah. Vsako jutro sem imela vsaj eno uro na razpolago, preden sem začela s svojimi obveznostmi, zato sem se sprehajala po tržaškem nabrežju in opazovala, kako se mesto prebuja. Zjutraj je mirno in lepo: nekateri veslajo, drugi trenirajo ali peljejo psa na sprehod. Seveda ni bil vsak dan enako zanimiv za fotografiranje, v določenem smislu me je spominjalo na ribolov, ko moraš počakati, da ujameš najboljšo ribo, včasih pa greš domov praznih rok. Ob koncu pa se je nabralo kar nekaj zanimivega gradiva in sem se lahko udeležila te skupinske razstave v Bolgariji. Zame je bila pozitivna izkušnja, prvič sem se peljala z letalom in spoznala kraje, ki niso turistično zelo izkoriščeni, kar se mi je zdelo zanimivo. /— GLEDALIŠČE Nedelja, 4. januarja 2009 27 LJUBLJANA - Gostovanje v Drami SNG Comedie-Francaise z dvema komedijama V sklopu turneje po Vzhodni Evropi ob francoskem predsedovanju EU se bo na velikem odru ljubljanske Drame 7. in 8. januarja ustavil znameniti pariški gledališki ansambel Comedie-Francaise. Vsakokrat bosta na na sporedu dve predstavi - Praznovanje Spira Sci-moneja v režiji Galina Stoeva ter Molierova komedija Smešni pre-ciozi v režiji Dana Jemmeta.Co-medie-Francaise, ki jo je leta 1680 iz Molierove gledališke skupine ustanovil Ludvik XIV., je ena najstarejših in slovitih gledaliških ustanov na svetu. V treh stoletjih bogate zgodovine je na svojem repertoarju oživela več kot 3000 iger skoraj 800-ih klasičnih in sodobnih, francoskih in tujih avtorjev. V gledališču dela več kot 400 ljudi, na glavnem odru Kraljeve palače v središču Pariza pa je vsak dan na vrsti druga predstava, piše na spletni strani ljubljanske Drame. Comedie-Francaise redno gostuje na francoskih in mednarodnih turnejah. Tokrat se bo v okviru francoskega predsedovanja Evropski uniji ustavila tudi v Sloveniji z omenjenima predstavama, s katerima ansambel gostuje po vzhodnoevropskih državah. »Pričujoči projekt je stvaritev umetnikov, ki izhajajo iz več evropskih dežel. Vzporedno smo želeli predstaviti dve farsi, prvo klasično, francosko in drugo sodobno,« je zapisala predsednica upravnega odbora Comedie-Francaise Muriel Mayet-te. Predstava Praznovanje se začne z jutranjo ugotovitvijo žene (Catherine Hiegel), ki se na moža (Gerard Giroudon) obrne z besedami: »Vem, zakaj smrčiš.« »Običajen delavski par sta, z njima živi tudi že dorasli sin (Serge Bagdas-sarian). Navadna zgodba navadnih ljudi, s svojimi posebnostmi, z zadregami in za zunanji pogled zelo komičnimi zapleti. Ta dan praznujeta tridesetletnico poroke. Če je to sploh kakšen praznik,« o predstavi piše na spletni strani SNG Drama Ljubljana. Predstavo, nastalo po besedilu italijanskega pisca in režiserja Spira Scimoneja, je v francoščino prevedla Valeria Tasca, za slovenski prevod pa je poskrbela Diana Koloini. Scenografija, kostumo-grafija, oblikovanje luči in video sta delo Saskie Louwaard in Katrijn Baeten. Smešni preciozi je ena krajših Molierovih komedij in velja za njegov prvi veliki uspeh. Z njo je nasmejal in razburil javnost in menda pripomogel h koncu mode »preciozništva«. V komediji »dve mladenki s podeželja prideta v Pariz, v mesto slovitih salonov in preciozne mode, domnevno elegantnega obnašanja, priljubljenih pogovorov o umetnosti, tankočutnega razpravljanja o ljubezni in umetelnega brbljanja o prav vsem. Mladenki bi seveda radi postali elegantni dami in tako se nemudoma zapleteta v burko, ki ju osmeši,« so o vsebini zapisali v Drami. V predstavi igrajo Catherine Ferran, Catherine Hiegel, Michel Favory, Andrzej Seweryn, Serge Bagdassarian in Florence Janas. Za scenografijo je poskrbel Denis Tisseraud, kostumografijo je zasnovala Sylvie Martin Hyszka, za oblikovanje luči pa je zadolžen Arnaud Jung. Pod slovenski prevod predstave se podpisuje Jože Javor-šek. Predstavi v francoščini, ki bosta na sporedu 7. januarja ob 19.30 in 8. januarja ob 18. uri, bosta simultano prevajani, so še sporočili s SNG Drama Ljubljana. (STA) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli »Varietà« - I Piccoli di Podrecca / Urnik: danes, 4. januarja ob 17.00. Roberto Saviano in Mario Gelardi: »Gomorra«. Scena: Roberto Crea, glasba: Francesco Forni, režija: Mario Gelardi produkcija: Mercadante Teatro Stabile di Napoli. Nastopajo: Ivan Ca-stiglione, Giuseppe Gaudino, Francesco Di Leva, Giuseppe Miale di Mauro, Adriano Pantaleo in Ernesto Mahieux. Urnik: v torek 6. in v sredo, 7. januarja, ob 20.30. Gledališče Orazio Bobbio La Contrada Bernard Slade: »Romantic Comedy«. / Nastopajo: Marco Columbro, Mariangela D'Abbraccio, Tatiana Winteler, Federica Restan, Erica Puddu in Francesco Gabbrielli. Režija: Alessandro Benvenuti. Urniki: v petek, 9. in v soboto 10. ob 20.30, v nedeljo, 11. in v torek, 13. ob 16.30, v sredo,14., v četrtek, 15., v petek, 16. in v soboto, 17. ob 20.30 ter v nedeljo, 18. januarja, ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče V soboto, 10. januarja ob 20.45 / Roberto Saviano in Mario Gelardi: »Gomorra«. Scena: Roberto Crea, glasba: Francesco Forni, režija: Mario Gelardi produkcija: Mercadante Teatro Stabile di Napoli. Nastopajo: Ivan Casti-glione, Giuseppe Gaudino, Francesco Di Leva, Giuseppe Miale di Mauro, Adriano Pantaleo in Ernesto Mahieux. V četrtek, 15. in v petek, 16. januarja ob 20.45 / Luigi Lo Cascio: »La caccia«. Povzeto iz Evripidovih Bakhantk. Nastopa Stalno inovativno gledališče FJK. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Jutri, 5. januarja ob 19.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. V sredo 7. januarja ob 19.30 / Spiro Sci-mone: »Praznovanje«, gostuje Comédie Française; ob 21.00 Molière: »Smešni preciozi«, gostuje Comédie Française. V četrtek, 8. januarja ob 18.00 / Spiro Scimone: »Praznovanje«; ob 19.30 Molière: »Smešni preciozi«, gostuje Comédie Française. V petek, 16. ob 18.00 in v soboto, 17. januarja ob 19.00 / Ajshil: »Oresteja«. V poneddeljek, 19. ob 18.00 in v torek, 20. januarja ob 20.00 / Ajshil: »Ore-steja«. V petek, 23. ob 19.30 in v soboto, 24. januarja ob 20.00 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. Mala drama Jutri, 5. januarja ob 20.00 / Jean-Luc Lagarce: »Samo konec sveta«. V torek, 6. januarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V petek, 9. januarja ob 20.00 / Yasmi-na Reza: »Art«. V soboto, 10. januarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V ponedeljek 12. januarja ob 20.00 / Yasmina Reza: »En španski komad«. Od 13. do 15. januarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V petek, 16. januarja ob 20.00 / Ya-smina Reza: »En španski komad«. V ponedeljek, 19. januarja ob 20.00 / Yasmina Reza: »Art«. V torek, 20. januarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V sredo, 21. ob 20.00 in v četrtek, 22. januarja ob 11.00 in ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Jutri, 5. januarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V torek 6. in v sredo 7. januarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. V Četrtek, 8. januarja ob 10.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«; ob 19.30 Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V petek, 9. januarja ob 19.30 / Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. Od sobote, 10. do torka, 13. januarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V sredo, 14. januarja ob 15.30 in 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V četrtek, 15. januarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V petek, 16. januarja ob 19.30 / Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. V soboto 17. januarja ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kandler in Fred Ebb: »Kabaret«. V ponedeljek, 29. januarja ob 19.00 / John Stein, Jerry Bock in Sheldon Har-nick: »Goslač na strehi«. V torek, 20. januarja ob 15.30 in ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V sredo, 21. januarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. V četrtek, 22., v petek, 23. in v soboto, 24. januarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V nedeljo, 25. januarja ob 19.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«, gostuje Beo-gradsko dramsko pozorište. Mala scena V petek, 9. januarja ob 19.30 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V torek, 13. januarja ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«. V sredo, 14. januarja ob 20.00 / Celin-ka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. V četrtek, 15. januarja ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V soboto, 17. januarja ob 20.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«. V ponedeljek, 19. januarja ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V sredo, 21. januarja ob 18.00 in 20.00 / Branko Završan in solisti: »So-listika«. V četrtek, 22. januarja ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«. V soboto, 24. januarja ob 20.00 / Ce-linka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. Šentjakobsko gledališče Od 6. do 9. januarja ob 19.30 / J. Austen / J. Jory: »Prevzetnost in pristranost«, romantična komedija, režija Zvone Šedlbauer. V ponedeljek, 12. in v torek, 13. januarja ob 17.00 / J. Austen / J. Jory: »Prevzetnost in pristranost«. Romantična komedija v režiji Zvoneta Šedl-bauerja. V petek, 16. in v soboto, 17. ob 19.30 ter v ponedeljek, 19. in v torek, 20. januarja ob 17.00 / J. Austen / J. Jory: »Prevzetnost in pristranost«. Romantična komedija v režiji Zvoneta Šedl-bauerja. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti »Gran Varietà Brachetti« / zamisel, režija in podajanje: Arturo Brachetti. Urnik: danes, 4. januarja ob 16.00. Jutri, 5. januarja ob 21.00 / Novoletni koncert s popevkarico Patty Pravo. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 11. januarja ob 18.00 / "Openska glasbena srečanja" - Novoletni koncert, kjer bo nastopil Slovenski orkester klarinetov, dirigent Nikolaj Žličar. SOVODNJE V telovadnici V nedeljo, 11. januarja ob 18.00 / Novoletni koncert na katerem bo nastopil slovenski jazzovski zbor Perpetuum Jazzile, ki ga vodi Tomaž Kozlevčar. Vabi sovodenjska občinska uprava. Prost vstop. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 8. januarja ob 20.45 / Nastop pianistke Angele Hewitt. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 6. januarja ob 20.30, Klub CD / Solistični koncert poljskega basista Adriana Maruszczyka, ki bo ob 18.00 pripravil glasbeno delavnico za basiste in radovedneže. Aleksander P. Borodin: »Knez Igor«, Gallusova dvorana / Opera v dveh delih v dramaturški predelavi Plamna Kartaloffa. Dirigent: Grigor Palikarov. Urnik: v soboto, 17. januarja ob 19.00 (premiera), v ponedeljek, 19. ob 15.00, v sredo, 21. in v petek, 23. ob 19.00, v nedeljo, 25. ob 17.00 ter v torek, 27. januarja ob 19.00. PRI REDITVE RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 17.00. Muzej židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner: razstava razglednic o antisemitizmu. Na ogled do 15. januarja, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10.00 do 13.00, ob torkih pa od 16.00 do 19.00, ob sobotah zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška 131): do 23. januarja 2009 je na ogled razstava »Kraji duha« fotografa Štefana Gegiča. Odprta od ponedeljka do sobote od 16. do 18. ure. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. Župnijska dvorana: do 6. januarja, je na ogled tradicionalna razstava jaslic. Sodeluje fotograf Miloš Zidarčič. Urnik: četrtek, sobota, in prazniki od 16.00 do 19.00. Možen je tudi ogled jaslic v cerkvi sv. Roka, ki so vsako leto drugačne. JAMLJE Večnamensko središče: do 8. januarja bo v priredbi VZPI-ANPI Dol-Jamlje fotografska razstava o kubanski revoluciji. Odprta bo vsak dan med 18. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uro. Skupine si lahko razstavo ogledajo tudi izven urnika odprtja po prijavi na telefonski številki 333-1188061 (Patrik) in 333-1175798 (Jordan). GORICA V Kulturnem domu (mala dvorana) je na ogled razstava »Slovenske športne igre«. Fundacija goriške hranilnice v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji razstavlja slikarski ciklus Marcella Fogolina na sedežu fundacije v ul. Carducci 2 v Gorici; do 1. februarja s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na www.fondazionecarigo.it, tel. 0481537111). "Gorica se spominja" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: na goriškem gradu je v dvorani deželnih stanov na ogled razstava »1918: la Vittoria« (1918: zmaga), v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofo-vi dvorani razstava o Italicu Brassu; do 31. januarja 2009 od torka do nedelje med 9.30 in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto. V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481-535764). VIDEM V Patriarhovi palači v Vidmu - Nadškofijskem muzeju (Trg Patriarcato 1) bo do 8. marca 2009 na ogled razstava Kromacij Oglejski - Na križpotju ljudstev in verstev. Odprta je od torka do petka med 9. in 19. uro, ob koncu tedna in ob praznikih pa od 10. do 20. ure. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 18. januarja 2009, bo razstavljal slikar Sergio Altieri. Odprto od torka do nedelje od 9.00 do 18.00. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. SEŽANA Kosovelov dom: od 13. januarja, (otvoritev ob 18.00) bo na ogled razstava »Slovenija, odprta za umetnost«. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). AJDOVŠČINA V Pilonovi Galeriji je na ogled razstava z naslovom Zmago Jeraj, slika, risba, fotografija; do 9. januarja 2009 od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Knjižnica Franceta Bevka, (Trg Edvarda Kardelja 4):na ogled je kali-grafska razstava V objemu črk avtori- ce Loredane Zega; do 5. januarja 2009 od ponedeljka do srede in ob petkih med 9. in 19. uro, ob četrtkih med 11. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 13. uro. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. Preddverje Kinogledališča: do 15. januarja 2009 bo na ogled likovna razstava »Od nas - vam«. Na razstavi se predstavlja 24 članic in članov društva Slikarjev amaterjev Tolmin. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (3. 1. 2009) Vodoravno: imenovalec, Biba, samarltanl, Real, Erazem, tolpa. R. F., O. A., olein, Katica, ker, rika-vice, Ren, ataka, Nela, ŠiSkovič, NAMA, O. P., muk, liana, Aar, Kne, anatomija, knap, areal, torij, Evita, Lemmon, Eva, centenarij, lobist, naftalin, tlakomer, jar, erar, učinek, ASik, seno, Cata, lekar, Rato, Scit; na sliki: Mojca ŠiSkovič. 28 + Nedelja, 4. januarja 2009 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.20 Tv Kocka: Ljudje zgodbe s Krasa - Hrastov mož 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Vabilo v gledališče: Tubotubatube-tubitu, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica 9.30 Dok.: Stella del Sud 10.00 Aktualno. Linea verde Orizzonti 10.30 Aktualno: A sua immagine 10.55 Sveta maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Domenica in - L'Arena 15.15 Variete: Domenica in... sieme 16.25 Dnevnik in vremenska napoved 16.35 Variete: Domenica in - 100 e lode 18.00 Variete: Domenica in - 7 giorni 20.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.40 Kviz: Affari tuoi (v. Max Giusti) 21.30 Nan.: Tutti pazzi per amore 23.30 Dnevnik, sledi Speciale Tg1 0.40 Aktualno: Oltremoda Rai Due 6.15 6.45 10.00 10.05 10.30 11.30 13.00 13.45 15.25 16.30 18.00 18.05 19.30 20.00 20.30 21.05 21.50 22.40 23.30 0.35 Aktualno: Inconscio e magia psic-he Aktualno: Mattina in famiglia Dnevnik Variete: Ragazzi c'e Voyager Veriete: Cartoon Flakes Variete: Mezzogiorno in famiglia Dnevnik in rubrike Film: SuperBabies: Baby Geniuses 2 (kom., ZDA, '04, r. B. Clark, i. J. Voight) SP v nordijskam smučanju, smučarski tek, 10 km (Ž) Film: Red e Toby nemiciamici (anim., zda, '81, r. A. Stevens, T. Berman, R. Rich) Dnevnik in vremenska napoved Film: George re della giungla (akc., ZDA, '03, r. D. Grossman, i. C. Sho-werman) Nan.: Piloti Nan.: Friends Dnevnik Nan.: NCIS - Unita' anticrimine Nan.: Criminal Minds Nan.: Law & Order - I due volti del-la giustizia Dok.: Un anno di sport Nočni dnevnik ^ Rai Tre 6.00 Aktualno: Fuori orario 7.00 Risanke 7.50 Variete: E' domenica papa' 8.40 Risanke 9.40 Dok.: Timbuctu 11.15 Aktualno: Dnevnik - Buongiorno Europa 11.45 Dnevnik, šport in vremenska napoved 12.25 Aktualno: TeleCamere 12.55 SP v nordijskem smučanju, smučarski teki, 10 km (Ž) 14.00 Deželni dnevnik 14.30 Aktualno: Alle falde del Kiliman-giaro (Licia Coló) 21.30 Aktualno: Elisir 23.20 Deželni dnevnik 23.35 Variete: Women in Glob 0.35 Nočni dnevnik 0.45 Aktualno: TeleCamere Rete 4 Nan.: Commissariato Saint Martin Dnevnik: Pregled tiska Nan.: Sei forte maestro 2 Dok.: Storie di confine Sveta maša Aktualno: Pianeta mare Dnevnik, prometne informacije Aktualno: Melaverde Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Le comiche di Stanlio e Ol-lio Film: Excalibur (akc., ZDA/Irska, '81, r. J. Boorman, i. N. Terry) Film: Yado (akc., ZDA, '85, r. R. Fleischer, i. A. Schwarzeneger) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Colombo 21.30 Nan.: Siska 23.50 Film: Dimmi di si (kom., Šp., '04, r. J. Calvo, i. P. Vega) Canale 5 8.00 8.50 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 16.30 18.50 20.00 20.40 21.30 23.30 1.30 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved Jutranji dnevnik Aktualno: Le frontiere dello Spiri-to Nan.: Finalmente soli Film: Puo succedere anche a te (kom., ZDA, '94, r. A. Bergman, i. i. N. Cage) Dnevnik, vremenska napoved, Okusi Nan.: Belli dentro Resnionostni show: Amici Variete: Questa domenica Kviz: Chi vuol essere milionario Dnevnik, vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Nan.: Dr. House - Medical Division Aktualno: Speciale Battino Craxi Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 7.00 7.45 10.55 11.25 12.25 13.00 13.35 14.40 17.00 18.30 19.00 21.30 23.00 Nan.: Prima o poi divorzio Risanke Nan.: Raven Nan.. Willy, il principe di Bel Air Dnevnik in vremenska napoved Nan.. La vita secondo Jim Film: La leggenda di Earthsea (fant., ZDA, '04, r. R. Lieberman, i. S. Ash-more) Dnevnik in vremenska napoved Film: Fievel IV - Niente paura! (anim., ZDA, '00, r. L. Latham) Dnevnik in vremenska napoved Film: Il principe delle donne (kom., ZDA, '92, r. R. Hudlin, i. E. Murphy) Film: Dottor Dolittle 2 (kom., ZDA, '01, r. S. Carr, i. E. Murphy, K. Wilson) Film: Pluto Nash (kom., ZDA, '02, r. R. Underwood, i. E. Murphy) ^ Tele 4 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo fa 6.45 12.30, 16.40, 17.30, 20.15 Risanke 8.05 14.45 Dokumentarec o naravi 8.30 2030: Tra scenza e coscenza 9.30 Aktualno: Ski magazine 10.00 Talk show: Incontri al caffe del la Versiliana 11.20 Musa Tv 11.30 Rotocalco and kronos 12.00 Sv maša 12.25 Aktualno: Fede, perche' no? 13.30 Aktualno: Di roccia e di cielo 14.10 Camper magazine 15.10 Film: Ricatto 19.30 Film: Due angeli in soffitta (kom., r. E. Hendershot, i. i. C. taylor, S. Io-sack) 20.50 Film: On golden pond (kom., '81, i. K. Hepbur, J. Fonda, B. Ray) 22.20 Film: Scheggie de cielo (r. F. Laurence, i. E. Close, D. Pfeiffer, L. Leighton) La 7 LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne vesti 7.30 Aktualno: Omnibus 9.30 Aktualno: La settimana 10.30 Film: L'ultima conquista (westrern., ZDA, '47, r. J. E. Grant, i. J. Wayne) 12.30 Dnevnik 13.00 Nan.: Cuore e batticuore 14.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 15.55 Film: Custer, eroe del West (Western., ZDA, '68, r. R. Siodmak, i. R. Shaw) 18.15 Film: 2000 leghe sotto la terra (ZDA, '68, i. V. Price) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.30 Dok.: 10 L'avventura dell'Italia nel 6 Nazioni 21.30 Dok.. Preistoric Park 23.30 Aktualno: Reality (t Slovenija 1 7.00 10.10 10.20 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.15 15.15 17.00 17.15 18.10 18.25 18.40 18.55 19.55 21.25 22.15 22.35 23.00 Ris. Nan.: Živ Žav Tomažev svet Otr. nan.: Anica - Anica in materinski dan Izviri (odd. o ljubiteljski kulturi) Ozare (pon.) Obzorje duha (pon.) Ljudje in zemlja Poročila, vremenska napoved in športne vesti Koncert: Kjer je bila mlinarica Film: Rudi Rilec - Dirkalni pujs 2 (mladinski film, Nem, '07, r. P. Timm, i. S. Koch, S. von Kessel) 22.35 Poročila, športne vesti in vremenska napoved Dok. film: Jelenk - sveta gora sta-rovercev Dok odd.: Pokal pležuh Žrebanje Lota Risanka Dnevnik, vremenska napoved, zrcalo tedna in športne vesti Zvezde plešejo z Andrejem in Katarino Intervju: Ivo Vajgl Ars 360 Poročila, športne vesti in vremenska napoved Nad.: Dr. Halifaxova Jr Slovenija 2 6.30 6.55 7.35 8.00 8.30 9.00 9.35 11.20 11.45 12.20 13.15 14.00 15.25 17.20 18.10 20.00 20.50 21.45 23.40 Koper 11.45 Dnevni program 12.00 SP v alpskem smučanju, slalom (Ž) 13.30 SP v alpskem smučanju, slalom (Ž) 14.00 Čezmejna Tv - TG R FJK - deželne vesti 14.10 Euronews 14.30 Vas tedna 15.00 »Q« - Trendovska oddaja 15.45 Dok. odd.: Spoznavajmo Agrigen-to 16.15 Koncert - Rudi 17.00 Dok. oddaja 17.30 Potopisi 18.00 Ljudje in zemlja 19.00 22.00 , 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Tednik 20.00 Vesolje je ... 20.30 Istra in... 21.00 Dok. oddaja: Potovanje po Nemčiji 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Alpe Jadran 23.00 Maremetraggio 23.35 6. zborovski festival Koper Tv Primorka 12.00 23.30 Videostrani 17.30 23.30 Pariz - Dakar rally 18.00 Duhovna misel (pon.) 18.15 Tedenski pregled (pon.) 18.30 Kulturni utrinek (pon.) 18.45 Sapramiška (pon.) 19.30 Med Sočo in Nadižo (pon.) 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 Spoznajmo jih 21.00 Miss Hawaian tropic 22.15 2000 Moped Show (pon.) 0.55 Zabavni infokanal Skozi čas Sedma moč osamosvojitve (Tv dnevnik 4.1.1991) (pon.) Globus Nan.: Brat bratu Poljudnozn. serija: Po poteh Us-huaie SP v alpskem smučanju, slalom, (Ž) Besede in okusi zaliva (pon.) Alpe-Donava-Jadran SP v alpskem smučanju, slalom, (Ž) SP v nordijskem smučanju, smučarski teki, 9 km (Ž) Smučarski skoki - Innsbruck SP v nordijskem smučanju, smučarski teki, 11 km (M) Svet v letu 2008 (pon.) Film: Melanie se poroči kom., ZDA, '02, r. A. Tennant, i. R. Wit-herspoon) Dok. serija: Popotovanja po svetu Nad.: Jesenin Film: Klavir (dram., '93, r. J. Campion, i. H. Hunter, H. Keitel) Na utrip srca RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Veselo po domače; 10.30 Otroški kotiček; 10.50 Melodije za vse okuse; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Vse najboljše, Boris (ob 95-rojsten dnevu B. Pahorja); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 16.00 Šport in glasba; 16.30 Naš športnik 2008; 17.50 Z naših prireditev, sledi Dežurna glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Radijska kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Nedelja z mladimi; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer ve-čnozelenih; 22.30 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Ple-soči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zborovska glasba; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.40 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 12.35 SP v alpskem smučanju, slalom (Ž); 13.05 Pregled novic; 13.10 Tour de ski, novoletna turneja - smučarski teki; 13.45 Novoletna skakalna turneja; 14.20 Obvestila in snežne razmere; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.50 Morda niste vedeli; 18.00 Hokej, Jesenice -Innsbruck; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.55 Odpoved oddaje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 22.55 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. Maša; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalno-instrumen-talna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Prihodnje leto vam prinaša spremembe na poslovnem področju. Ne upirajte se toku dogodkov. Prva polovica leta bo naporna, druga pa vam bo odprla nove možnosti. m^l BIK 21.4.-20.5.: Prihodnje leto vam prinaša varnost in zaščito na poslovnem področju. Vaše denarno stanje ne bo ogroženo. Občutek boste imeli, da vaše delovanje ni usklajeno z vašimi željami. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: V prvi polovici leta vas čaka nekaj prav prijetnih doživetij. Iskali boste nove izkušnje in si širili obzorje. V drugi polovici leta se bodo uresničile neke vaše slutnje povezane z družino. V^gP RAK 22.6.-22.7.: V prihodnjem letu boste znali postaviti svoje prioritete na prvo mesto. Zato boste zelo učinkoviti, včasih pa tudi brezkompromisni. Nekoliko ohladite vročo kri v aprilu in maju. y^ LEV 23.7.-23.8.: Leto 2009 (^^r vam prinaša rešitve na vprašanja, ki vam jih je postavilo leto 2008. Na poslovnem področju bo julij postavil stvari na pravo mesto. Jesen vam bo pošteno oklestila denarnico. DEVICA 24.8.-22.9.: Leto 2009 ^^ vam bo pisano na kožo. Ne boste se več toliko pritoževali, saj vam vsakdanji napori ne bodo odveč. Sproščeni boste in polni energije. Postali boste trdnejši in bolj umirjeni. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Razd-^ ^ vojeni boste med spontanostjo in obveznostmi. Bolj boste poslušali svoje telo. Če bo v stresu mu boste namenili počitek in če bo željno gibanja, boste odvihrali v bližnji gozd. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: V letu 2009 boste preživeli veliko lepih trenutkov v svoji družini. Ob vseh spremembah, ki jih prinaša življenje, bo družina ostala trdna in varna celica, kamor se boste vračali. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Če- „ f prav boste leto začeli z manjšo denarno izgubo, se bo potem nadaljevalo v pozitivni bilanci. Posli bodo za vas vsakdanji boj. Ljubezen: najbolj romantičen mesec bo julij. KOZOROG 22.12.-20.1.: V prihodnjem letu vam bodo zvezde naklonjene. Na denarnem področju vas varuje Jupiter. Ponudila se vam bo priložnost, da okrepite svoj materialni položaj. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Jupiter v vašem ozvezdju napoveduje velik napredek in zadovoljstvo v prihodnjem letu. Želje se vam bodo uresničile, le zaželeti si jih morate dovolj močno. Pa veste, kaj hočete? RIBI 20.2.-20.3.: Leto 2009 vam prinaša duševni mir. Našli boste notranje ravnovesje. Bolj ko se boste ukvarjali s seboj, manj pozornosti boste posvečali svojemu partnerju. Ne pozabite na ljubezen. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 4. januarja 2009 29 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Nekaj minut za domačo glasbo: Veselje, radost, srečo vam želimo - Ansambl Jožovc 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 6.30 6.45 10.00 11.00 12.00 13.30 14.10 16.15 17.00 17.15 18.50 20.00 20.30 21.10 23.15 23.20 Nad.: Incantesimo Dnevnik, Cciss Aktualno: Unomattina Aktualno: Verdetto finale Aktualno: Occhio alla spesa Variete: La prova del cuoco Dnevnik - Gospodarstvo Variete: Festa italiana Aktualno: La vita in diretta, vmes Dnevnik, Parlament Dnevnik in vremenska napoved Film: Phenomenon 2 (dram., ZDA, '03, r. K. Olin, i. C. Shyer, J. Clay-burgh) Kviz: L'eredita Dnevnik Kviz: Affari tuoi Film: Miacarabefana.it (kom., It, '08, r. L. Gasparini, i. V. Pivetti) Dnevnik Film: Nativity (fant, ZDA, '06, r. C. Hardwicke, i. O. Isaac) V^ Rai Due 6.15 Tg2 Eat Parade 6.25 Resničnostni show: X Faxtor - La settimana 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Aktualno: Protestantesimo 7.30 Variete: Cartoon Flakes 10.00 Aktualno: Protestantesimo 10.00 Tg2punto.it 11.00 Variete: Insieme sul due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Film: Johnny Kapahala. cavalcando l'onda (kom., ZDA, '07, r. E. Bross, i. B. Baker) 15.30 Film: I passi dell'amore (dram., ZDA, '02, r. S. West, i. M. Moore) 17.15 Risanke 18.05 Dnevnik - kratke vesti, vremenska napoved in športne vesti 19.00 Resničnostni show: X Factor - I casting 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Film: Baciati dalla sfortuna (kom., ZDA, '06, r. D. Petrie, i. S. Armstrong) 23.30 Nočni dnevnik, sledi Punto di vista 23.10 Film: Daredevil (fant., ZDA, '02, r. M. Steven, i. B. Affleck) V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Rai News 24 8.15 Aktualno: La storia siamo noi, sledi Verba volant 9.20 Aktualno: Speciale Cominciamo bene - Prima 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.15 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo &Geo 19.00 0.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Agrodolce 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Film: The Italian Job (akc., ZDA/Fr./VB, '03, r. F. G. Gray, i. M. Wahlberg) Rete 4 Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nan.: Nash Bridges Nad.: Febbre d'amore Nad.: Bianca Dnevnik, prometne vesti Nan: My Life 2 Nan.: Un detective in corsia Dnevnik, vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana del tribunale di Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino Film: Anastasia (dram., ZDA, '56, r. A. Litvak, i. I. Bergman) Nad.: Tempesta d'amore 0.40 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Il comandante Florent: Traffi-ci internazionali 23.20 Film: L'uomo delle stelle It, '95, r. G. Tornatore, i. S. Castellitto) 18.40 18.55 20.20 21.10 Canale S 8.00 8.40 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.45 16.15 17.05 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - Prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik Film: La principessa e il povero (fant., It/Nem., '97, r. L. Bava, i. A. Falchi) Aktualno: Forum il meglio Dnevnik, okus, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nan.: Cento Vetrine Nan.: La famiglia Bradford Nan.: Il mammo Resničnostni show.: Amici Film: Insieme a Natale (kom., ZDA, '07, r. F. Olen, i. C. Gibb) Kviz: Chi vuol esere milionario Dnevnik, vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Film: Un amore a 5 stelle (kom., ZDA, '02, r. W. Wang, i. J. Lopez) Aktualno: Matrix v Italia 1 6.20 7.25 8.55 10.25 12.25 14.30 15.00 15.55 18.30 19.05 Nan.: Prima o poi divorzio 13.40, 16.50 Risanke Film: Barbie e lo schiaccianoci (anim., ZDA, '01, r. O. Hurley) Film: La guerra dei bottoni (kom., VB, '94, r. J. Roberts, i. J. Coffey, G. Fitzgerlald) Dnevnik: Studio aperto, vremenska napoved, Studio sport Risanke: Simponovi Nan.: Paso adelante Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel Dnevnik, vremenska napoved Nan.: Don Luca c'e 19.35 Nan.: Medici miei 20.05 Nan.: Camera Café ristretto, sledi Camera Café 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Film: Il tesoro dellAmazzonia (akc., ZDA, '03, r. P. Berg, i. The Rock, C. Walker) 23.10 Ice Gala 2008 ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 11.05, 15.40, 17.00, 19.00 Risanke 8.10 Storie tra le righe 9.35 Aktualno: Novecento contro luce 10.45 Dok.: Kenya, savane infinite e mare incantato 11.25 Camper magazine 12.05 Aktualno: Salus Tv 12.25 Aktualno: Ski magazine 13.10 Aktualno: Iniziativa Europea 13.50 Aktualno. ...animali amici miei 14.30 Klasična glasba 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Crime d'amour (tril., '98, r. M. Bunio) 22.45 Aktualno: Videomotori 23.40 Film: Divorce Sans Merci (tril, '98, r. T. Vincent) LA 8.00 9.20 9.35 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.05 20.30 20.00 20.30 21.10 23.10 La 7 Aktualno: Omnibus Live, sledi Omnibus Rewind Due minuti in un libro Dok.: Gli straordinari viaggi di Tippi Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Matlock 20.00, 0.50 Dnevnik Nan.: Cuore e batticuore Film: Ciao nemico (kom., It., '81, r. E. B. Clucher, i. J. Dorelli) Nan.: Mac Gyver Nan.: Streghe Nan.: Stargate SG-1 Aktualno: Otto e mezzo 1.20 Dnevnik Variete: Le interviste barbariche Film: Soldati a cavallo (western, ZDA, '59, r. J. Ford, i. J. Wayne) Film: Inseparabili (dram., Kanada, '98, r. D. Cronenberg, i. J. Irons) čarski skoki novoletne turneje 19.05 Nan.: Berlin, Berlin 19.30 Z glavo na zabavo 20.00 Poljudnozn. odd.: Skrivna divjina na Japonskem 21.00 Studio City 21.55 Knjiga mene briga: N. Agar - Popolna kopija 22.15 City folk Koper 13.45 14.00 14.20 14.35 14.55 15.25 15.55 16.25 16.55 17.25 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 22.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FHJK - deželne vesti 22.15 Vzhod-Zahod Vsedanes, vzgoja in izobraževanje Alter Eco Alpe Jadran Maremetraggio Vesolje je... Tednik Istra in... 23.20 Športna mreža Vremenska napoved 23.00 Primorska kronika Vsedanes - TV Dnevnik, športne vesti Fanzine Sredozemlje Artevisione Meridiani Vsedanes - Tv Dnevnik Športel (program v slovenskem jeziku) Tv Primorka 11.15 Videostrani 16.40 23.30 Pariz Dakar - rally 17.10 Nan.: Jelena 18.00 20.20 Kultura (pon.) 18.30 19.55 Epp 18.40 Dobrodelni koncert: Odprimo srce (pon.) 20.00 Dnevnik, vremenska napoved 20.30 Športni ponedeljek 21.30 Dok. film: Dominikana 22.15 Tropicana show 23.00 Dnevnik, vreme, kultura (pon.) Jr Slovenija 1 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Gumbek in Rjavček (pon.) 9.30 Ris. nan.: Hotel obmorček 9.45 Kratki dok. film: Veliki skok 10.00 Iz popotne torbe 10.20 Otr. nan.: Anica - Anica in materinski dan 10.40 Nan.: Linus in prijatelji 11.05 Dok. nan.: National Geographic 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Zvezde plešejo z Andrejem in Katarino (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan: Pajkolina in prijatelji s Pri-soj 16.10 Otroška nad.: Ribič Pepe 16.30 Igrana nan.: S soncem v očeh 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved 17.30 Nad.: Fina gospa (pon.) 18.00 Žrebanje 3x3 18.10 Risanke 18.25 Nad.: Strasti 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Izvirna Tv igra: Bonboniera 20.40 Polemika 22.00 Odmevi, kultura, šport, vremenska napoved 23.00 Umetnost igre (t* Slovenija 2 6.30 9.301.00 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otr. infokanal 10.10 Eutrinki 2008 11.10 Sobotno popoldne (pon.) 13.55 Sedma moč osamosvojitve (Tv dnevnik 5.1.1991) (pon.) 14.15 Kaj govoriš? = So vakeres? 14.30 Slovenski utrinki 14.55 Posebna ponudba 15.15 Ars 360 (pon.) 15.30 Alpe-Donava-Jadran 16.05 Prvi in drugi (pon.) 16.25 SP v nordijskem smučanju, smu- RADIO TRST A 7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga; 11.00 Studio D, sledi Ekonomski kotiček; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Iz kulturnih diagonal; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 11.00 Jesenska pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Sotočja; 21.00 Indie ni Indija; 22.30 Radio Kažin. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvo-nožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofo-nija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 9.50 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Orhideje; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 14.45 Praga: Novoletna turnej v smučarskih tekih; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Pol stoletja Kubanske revolucije; 17.40 Šport; 18.10 Hip hop; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.30 Kulturni globus; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Intermezzo; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slov. glasbene ustvarjalnosti; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 3 0 Nedelja, 4. januarja 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it DOPING - Testiranja zamrznjenih vzorcev iz Pekinga CERA - Komu bo zvonilo v januarju? V razvoju cela vrsta vragolij - MOK pa je zmanjšal zamudo pri odkrivanju V svetu velikega športa velja prepričanje, da je doping vedno v prednosti pred odkrivanjem nečednih poslov. Stvar je popolnoma normalna, saj so na primer tudi policijo izumili po zločinih in ne pred njimi. Sodeč po zadnjih potezah Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) pa se je prednost dopinga nad možnostjo njegovega odkritja nekoliko zmanjšala. Izničila se bo, ko se bodo kemiki in farmacevti odpovedali res mastnim zaslužkom in popolnoma sodelovali s športnimi oblastmi. Ključ je v razkrivanju sestavin in delovanja preparatov s posledično možnostjo odkrivanja prisotnosti proizvodov še preden bodo ti prišli na normalno tržišče. Samo čudežni EPO in derivati (večanje vzdržljivosti pri športnikih) obrnejo v svetu kakih 12 milijard dolarjev letno, ki jih seveda v minimalni meri plačajo športniki, ker preparat uporabljajo pri različnih zdravljenjih. Zaradi količine denarja bo potrebna tudi določena »politična« volja. MOK je po OI v Pekingu sklenil Levo, večja (dopingirana) miška Jerry se zdi bolje pripravljena za boj proti Tomu; desno: CERA v trgovski preobleki zamrzniti več stotin vzorcev krvi za dodatne analize s pomočjo novih bolj zanesljivih metod. Na lanskem Touru so Francozi odkrili dovršeno vrsto EPO-ja, MIRCERA 50 Mg/ml mcthoxy polyothylpnglyco epoctinum bete 1 durchstecht lascht? mit 1 ml 3nj^klicjn^lüthirty SMUČARSKI TEK - Tour de Ski Majdičeva pred zadnjo tekmo na tretjem mestu Včeraj 2. na 10 km klasično - Danes zahtevni vzpon na Cermis VAL DIFIEMME - Slovenska smučarska tekačica Petra Majdič je na šesti, predzadnji tekmi novoletne turneje Tour de Ski v Val di Fiemmeju v klasični preizkušnji na 10 kilometrov osvojila drugo mesto za Finko Virpi Kuitunen. Dobro delo so opravili tudi serviserji, ki so najboljši slovenski zimski športnici pripravili »Fer-rarije« med smučmi, kar se je lepo videlo v spustih, kjer je Majdičeva iz kroga v krog le pridobivala. Majdičeva je z včerajšnjim tekom vknjižila 35 odbitnih sekund (dvakrat je bila druga, enkrat prva), kar se ji pozna tudi v skupni razvrstitvi, saj je napredovala na tretje mesto. Po včerajšnji zmagi vodi Kuitunenova pred rojakinjo Saari-nenovo, za Kuitunenovo pa Majdičeva zaostaja 49 sekund. »Za mano je fenomenalna tekma in ne samo to, celotna sezona je fantastična, ta Tour de Ski, vse skupaj. Če sem iskrena, lahko rečem, da če se ta sezona konča danes, sem z njo izredno zadovoljna,« je bila po tekmi kratka Maj-dičeva, ki se je nato odpravila še na iztek, na masažo in na počitek pred današnjim najzahtevnejšim delom turneje, ko bodo tekmovalke prilezle na vrh Cermisa (ob 13.00, TV Raitre, Rai-SportPiu', Slovenija 2 in Eurosport) Petra Majdič se je takole veselila 2. mesta, pred zadnjo temo pa za vodilno Kuitunenovo zaostaja 49 sekund ansa Med moškimi je na 20-kilometrski preizkušnji v klasični tehniki zmagal nemški tekač Alex Teichmann, z njo pa si priboril dobro izhodišče pred današjim finalom, saj za trenutno vodilnim Švicarjem Dariem Cologno, ki je bil včeraj četrti, zaostaja le 34 sekund. V včerajšnji tekmi s skupinskim startom si je drugo mesto pritekel Finec Sami Jauhojaervi (+0,3), tretji je bil Nikolaj Čebotko (+1,3). Tekmovalci so se ves čas izmenjevali v vodstvu, največ odbitnih sekund pa si je na vmesnih sprintih ob koncu vsakega kroga priboril prav Teichmann (50 od možnih 75). Najboljši »azzurro« je bil na 16. mestu Pietro Piller Cottrer (+24,9). Valerio Checchi je bil 20., Giorgio Di Centa 22., Roland Clara 24., Fabio Pasini 27. in David Hofer 31. Moški vzpon na Cer-mis (11 km) se bo danes pričel ob 15.30. SLALOM - Na Sljemenu, 20 km od Zagreba bo danes ženski slalom za svetovni smučarski pokal. Favorit je Nemka Maria Riesch, zmagovalka zadnjih dveh slalomov, njena najnevarnejša tekmica pa je Američanka Lindsey Vonn, ki letos v slalomu nikoli ni bila slabša od 4. mesta. V taboru »azzurr« največ stavijo na Manuelo Moelgg. Prenos Tv Slovenija 2 in RaiSatPiu (prva vožnja ob 9.35, druga vožnja ob 12.20) ki je zaslovela kot CERA (Continuous Erythropoiesis Receptor Activator). V klasičnem zdravstvu se CERA uporablja pri anemiji zaradi slabega delovanja ledvic. Pri dopingu ima CERA prednost v tem, da se preparat vbrizgava enkrat mesečno in ne trikrat tedensko kot pri EPO-u prve generacije. Učinke pri storilnosti športnikov omogoča večji in hitrejši dotok kisika v mišice. MOK bo nove analize začel opravljati v prihodnjih dneh v svojem laboratoriju v Lausannu in v priznanih ustanovah v Parizu in Koelnu. Pregledali naj bi okoli 500 vzorcev, ki izhajajo pretežno iz kolesarstva, veslanja, plavanja in atletike. Za bolj učinkovito zatiranje kakršnegakoli dopinga bo MOK zadrževal zamrznjene vzorce celih osem let. Tudi na drugi strani barikade se nedvomno že dela na tem, da bi bila »forma« leta 2012 (OI v Londonu) najboljša in da bi se tudi do leta 2020 ničesar ne moglo odkriti. V laboratorijih in v fantaziji načrtujejo marsikaj, kar bi se lahko spremenilo v športni doping. Z manipulacijo genov bi se lahko delno onesposobilo inhibitor rasti mišic (miostatin). Testi pri miših so v laboratorjih univerze v Bal-timoru postregli z izrednimi rezultati. Pri ženskem spolu se je masa mišic povečala kar za 81 odstotkov, pri moškem pa za neverjetnih 116. Miši so bile neprostovoljne žrtve tudi pri merjenju vzdržljivosti. Dopin-girane živalice so tekle za 44 odstotkov več kot brezmadežne, ko je šlo za bitja brez predhodne vadbe. Pri uporabi »treniranih« miši je bila razlika še veliko večja. Med možne omenjajo tudi posege v prid samo določenih skupin mišic, kar bi manjšalo težo tistih delov telesa, ki za določeno vajo nimajo bistvene važnosti. V fazi razvijanja je preparat, ki bi spodbujal rast novih kapilark za večjo dobavo kisika mišicam. V razvoju je snov, ki bi kisik prenašala 50-krat učinkoviteje kot naravna kri. Laboratorij za to vragolijo se je nekoč imenoval »Synthetic Blood«, sedaj pa nosi manj frankensteinski naziv »Oxygen Biothera-peutics«. Brez vsakega laboratorija pa je doping možen tudi z oljem iz semen gorčice. Športnik bi si na primer celo telo namazal s tem oljem, kar bi povečalo ustvarjanje rdečih krvnih telesc. Tudi to olje so okusile miške in sicer na univerzi v San Diegu in rezultati so bili presenetljivi. Za nobeno od navedenih variant ni še pokazateljev, kaj šele dokazov, o daljnosežni škodljivosti za zdravje. Rakaste tvorbe in srčne kapi pa so predvidene kot logične posledice... (dk) RELI DAKAR Stanovnik po prvi etapi na 3. mestu BUENOS AIRES - Miran Stanovnik je uvodno etapo 30. relija Dakar končal na visokem tretjem mestu. Preizkušnjo, dolgo 733 kilometrov od Buenos Airesa do Santa Rose je slovenski motociklist zmogel v treh urah in 10:59 minute in si za zmagovalcem Špancem Marco Como nabral zaostanek 24 minut in 42 sekund. Drugi je bil Poljak Jacek Czachor (+22:05). Tako kot vsi trije prvouvrščeni, sta se na četrto in peto mesto uvrstila še dva voznika moštva KTM, kar zgovorno priča o premoči tega proizvajalca. Sicer pa je imelo že na uvodni hitrostni preizkušnji kar nekaj favoritov težave. Med »osmoljenci« se je znašel tudi zadnji zmagovalec relija Cyril Despres, ki je v zadnjih sedemdesetih kilometrih izgubil 40 minut. Težave je imel z gumami na motorju. Med avtomobilisti je najhitreje začel Katarec Nasser Al Attiyah (BMW), ki je za dobri dve minuti premagal nekdanjega svetovnega prvaka v navadnem re-liju, Španca Carlosa Sainza. Njemu sta za petami še dva voznika Volkswagna (De Giniel De Villiers in Mark Miller). Šele na petem mestu je Francoz Luc Alphand v Mitsubishiju, ki je na letošnji Dakar pripeljal povsem nov koncept avtomobila. Vozniki Mitsubishija so slavili na zadnjih sedmih izvedbah Dakarja. SMUČARSKI SKOKI Danes težko delo za Slovence v Innsbrucku INNSBRUCK - Vsi slovenski smučarski skakalci, ki letos nastopajo na novoletni turneji, so se iz kvalifikacij v Innsbrucku prebili na glavno tekmo, a spet niso blesteli, tako da jih danes čaka težko delo, da se bodo prebili v finale, saj jih čakajo nasprotniki s samega vrha. Še najboljši je bil Robert Kranjec, ki je s skokom 117 metrov zasedel 32. mesto. Njegov nasprotnik v prvi seriji bo Avstrijec Andreas Kofler. Jernej Damjan je bil 40. (115 m), njegov tekmec bo Nemec Martin Scmitt, Primož Peterka 47. (112,5), pomeril se bo z Avstrijcem Thomasom Morgensternom, Primož Pikl 48. (112 m), se bo boril z vodilnim v svetovnem pokalu Švicarjem Simonom Ammannom, tekmec Mitje Mežnarja - delil si je 49. mesto (112,5) - pa bo Anders Jacobsen.Norvežan je v kvalifikacijah s skokom 128,5 metra zasedel drugo mesto, s 131 metri ga je premagal le zmagovalec tekme v Garmisch Parten-kirchnu Avstrijec Wolfgang Loitzl. Ammann (128) je bil tretji, Avstrijec Gregor Schlierenzauer pa je kvalifikacije izpustil. ODBOJKA - Moška A1-liga Spet podvig Černičeve ekipe MARTINA FRANCA - Po zmagi v Trentu je Martini Franci našega odbojkarja Mateja Černica včeraj v tekmi A1-lige uspel še en podvig: s 3:1 (25:17, 25:14, 7:25, 25:17) je na domačih tleh odpravila vodilno Macerato. Kljub odsotnosti več igralcev, manjkal je tudi francoski tolkač Granvorka, so domačini igrali odlično in v prvih dveh setih povsem onesposobili negotove goste. Macerata se je zdramila v tretjem setu, ki se je dejansko končal že po nekaj akcijah. Martina Franca je v njem zbrala le 7 točk, zato pa privarčevala z močmi in v 4. setu spet igrala v velikem slogu. Odločilni »break« je pri izidu 16:13 na servisu uspel prav Černicu, ki je bil tudi sicer med boljšimi na igrišču. Gabrc je dosegel 13 točk, 11 z napadom (25 poskusov, tri napake, 44% učinkovitosti) in dve s servisom (21, servisov, tri napake). Z liberom Riccardillom je sprejel glavnino nasprotnikovih servisov (skupno 15) s 73% učinkovitostjo. Največ točk za Martino Fraco je dosegel center Mastrangelo (14), največ na tekmi pa korektor Macerate, Hrvat Omrčen (22). Pekoč poraz pa je doma doživel Loris Mania. (17 sprejemov, 65%, 1 napaka). Njegov Montichiari je z 0:3 (22:25, 18:25, 23:25) izgubil proti Perugii. Ostali izidi: Trento - Verona 3:0 (25:17, 25:19, 25:20), Pado-va - Modena 1:3 (14:25, 25:17, 17:25, 23:25), Vibo Valentia - Pia-cenza 1:3 (26:28, 19:25, 25:23, 22:25), Treviso - Forli' 1:3 (25:23, 19:25, 22:25, 20:25), Pineto - Cuneo 1:3 (25:17, 19:25, 20:25, 16:25) Vrstni red: Trento 35, Macerata 33, Cuneo 32, Piacenza 30, Montichiari 25, Perugia 24, Verona 23, Treviso 21, Vibo Valentia, Martina Franca in Modena 18, Pineto 15, Forli' 14, Padova 9. KOŠARKA - Moška B2-liga Šesti zaporedni poraz AcegasaAps Budinov Calligaris premagal Rivo - Danes NPG - Falconstar ISEO - Tržaški AcegasAps je na gostovanju pri močnem Iseu z izidom 78:73 (15:15, 41:30, 61:52) doživel šesti zaporedni poraz. Tržačani so dobro pričeli, toda po izidu 8:0 v zadnjih dveh minutah za Iseo se je uvodna četrtina končala 15:15. Od druge četrtine dalje so gostitelji prevzeli niti igre, Tržačanov pa se je polastila običajna živčnost. Zaostajali so že za 16 točk. Za nameček si je v tretji četrtini poškodoval koleno Lenardon (5 točk). V zadnji četrtini so gostje reagirali, zaostanek znižali na minus dve točki, a so jim v končnici pošle moči. Novi center Gennari je dosegel 9 točk. Ostali strelci: Benevelli 15, Pigato 12, Cigliani 10, Marisi 9, Bocchini 8, Di Gioia in Lenardon 5. Položaj moštva in trenerja Bernardija pa je zdaj kočljiv. Ostali izid: Calligaris - Riva del Garda 72:68 (Budin: 18 točk, 9 skokov, 1 pridobljena žoga v 36 minutah). Danes ob 18.00 v Gorici: NPFG - Falconstar Tržič. LIGA NLB - FMP Beograd - Union Olimpija 82:70 (Begic 15, Go-lubovic 13, Ožbolt 14); Helios Domžale - Partizan 49:59; Crvena zvezda - Krka 77:67. TENIS - Škot Andy Murray je zmagovalec ekshibicijskega turnirja v Abu Dabiju. Potem ko je v polfinalu premagal Švicarja Rogerja Fe-dererja, je v finalu s 6:4, 5:7 in 6:3 odpravil še prvega igralca sveta, Španca Rafaela Nadala. SMRTNA KOSA - Nekdanji kolesar Luca Gelfi (letnik 1966), zmagovalec dveh etap Gira leta 1990, je naredil samomor v svoji trgovini s športno opremo. Bil je v depresiji. POROKA - Nekdanji nemški nogometni zvezdnik, zdaj 47-le-tni Lothar Matthaus je še četrtič našel žensko za svoje življenje. Poročil je 21-letno lepotico, študentko Liliano, ki jo je lani spoznal na oktoberfestu v Munchnu. / ŠPORT Nedelja, 4. januarja 2009 31 KOŠARKA - Peter Sosič iz Tržiča k Jadranu pred derbijem z Borom »Pravo formo moram še pridobiti« Z združeno ekipo bo igral tudi v prihodnji sezoni Prestop Petra Sosiča v Jadranove vrste (in pred derbijem prihodnje srede proti Boru na Alturi ...) je odmevna novica v novoletnem košarkarskem mrtvilu. Dogovarjanje med Jadranom in igralcem se je zavleklo nekoliko dlje od napovedanega. Brž ko je Sosič prekinil pogodbo s tržiškim Falconstarjem v B2-ligi, je bilo jasno, da se za nadaljevanje sezone nagiba k Jadranu. Kot je sam povedal za naš dnevnik, ga vrnitev v matični klub Bor ni preveč mikala, saj ima svetoivansko društvo v njegovi vlogi potencialno do štiri igralce (Babich, Bole, po potrebi še Giacomi in Furigo), zato je bil Jadran bolj logična rešitev, če vemo, da mladi Sosič (letnik 1987) v svoji želji, da bi se preizkusil v svetu poklicne košarke v B2-ligi doslej ni uspel. Lani ga je pri tržaškem Acegasu mučila poškodba, v Tržiču pa je letos vsega igral le 46 minut. Normalno je, da si zdaj želi predvsem igrati. Toda za Jadran »operacija Sosič« pomeni precejšen strošek (Tržičanom je treba za posojilo do konca sezone plačati odškodnino), za- Peter Sosič kroma to je logično, da je hotelo društvo igralca (Sosič je drugače prost igralec) zadržati čim dlje. In kako se je izteklo? »Za zdaj smo se dogovorili, da bom za Jadran igral do konca letošnje in vso prihodnjo sezono,« je povedal So-sič. Ne glede nato, v kateri ligi bo Jadran igral prihodnje leto. S svojim novim klubom je v petek opravil že prvi trening. »Lepo so me sprejeli, sicer vse fante dobro poznam. Želel pa bi se javno zahvaliti trenerju Po-poviču, da me je sploh sprejel v ekipo in mi dal priložnost, da se izkažem,« je po- vedal Sosič. Ironija usode je, da bo krstni nastop opravil prav proti Boru. »Pravzaprav sploh ne vem, koliko bom igral oziroma ali bom sploh igral, saj moram formo šele pridobiti. Zadnje tri tedne nisem treniral z žogo, ukvarjal sem se le s fitnesom in tekom. Če bom igral, bom skušal pozabiti na vse in dati čim več od sebe. Upam, da bom Jadranu koristen,« je še povedal Sosič. (ak) TROFEJA DEŽEL - Na Trofeji dežel v mladinski košarki se je ženska reprezentanca FJK, ki jo vodi slovenski strokovnjak Matija Jogan, kot druga v svoji skupini uvrstila v četrtfinale, v katerem se bo danes pomerila s Toskano. Enak rezultat so dosegli moški (pomočnik trenerja je Robi Jakomin), ki pa jih danes v četrtfinalu proti Lombardi-ji čaka skoraj »misija nemogoče«. Včeraj so premagali Piemont, Slovenec Matija Batich pa je dosegel 4 točke. Izidi, ženske: FJK - Emilija Roma-gna 74:60, Lombardija - FJK 85:63. Moški: FJK - Emilija Romagna 66:72, FJK -Piemont/Aosta 81:75. NOGOMET - Tudi mladi Mladosti, Juventine, Sovodenj in Primorja Čarobni svet nogometa v zasneženi Bohinjski Bistrici Pod taktirko Profesorja Daria Frandoliča in s pomočjo trenerjev Luke Cijana, Damirja Likarja in Jerneja Pangosa se odvija v Bohinjski Bistrici zimski kamp nogometne šole Čarobni nogomet. Kamp se je začel v petek in se bo nadaljeval do prihodnjega torka. Mladi upi z veseljem sprejemajo metodo učenja znanega nizozemskega trenerja Wiela Coerverja, z njo pa se se- znanjajo v šolski telovadnici in v športnem centru Danica v Bohinjski Bistrici. Mladi nogometaši so nameščeni v Zoisovem Gradu. Poleg učnih aktivnosti so zanje organizirali tudi sankanje, tek na smučeh, zabavo v vodnem parku, sprehode v naravi in drsanje po ledu. Udeležencev je 31 in prihajajo iz nogometnih društev - Mladost, Juven-tina, Sovodnje, Primorje, Ronchi, Ita- la, Pro Gorizia, Pro Romans, Ancona, Cormonese Organizator kampa je Športno združenje Mladost. OD 6. DO 8. T.M. Med tednom bo dogajanje zelo pestro Glavnina prvenstev se bo po novem letu spet nadaljevala 10. in 11. januarja, vendar bo dogajanje do takrat pestro kot že dolgo ne. V državni košarkarski C-li-gi so tekme na sporedu že danes, vodstvi Jadrana in Bora pa sta se, kot smo že večkrat poročali, še pred časom dogovorili, da bo njun prvi letošnji medsebojni derbi na sporedu šele v sredo, 7. januarja. Tekma bo v telovadnici na Alturi, s pričetkom ob 20. uri, z novim urnikom pa so prav gotovo bolj zadovoljni tako igralci kot navijači obeh ekip. Dan prej, na praznični torek, 6. januarja, bo vodilni Kras (33 točk) v nogometni promocijski ligi v Repnu (pričetek ob 14.30) v zaostali tekmi gostil Pertegado (17 točk), zaostalo tekmo pa bo odigralo tudi So-vodnje. Ob 14.30 jo v Vilešu čaka vodilni v 1. amaterski ligi Villesse. Med tednom bodo izjemoma igrali tudi v deželnih odbojkarskih ligah. Že v torek, 6. bo v štandreški telovadnici na sporedu derbi moške C-lige med Valom Imso in Olympio Tme-dio. Tekma se bo pričela ob 20.30, ekipi pa sta še edini, ki doslej nista okusili slasti zmage. Neizbežno bo tokrat eni vendarle uspelo. Zelo pester bo sredin spored. Na sporedu bodo kar štiri tekme. Sloga List bo v ženski C-ligi gostovala v Krminu (ob 21.00), Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje v Buii (20.30), združena ekipa Bor Breg Kmečka banka pa v Ronkah (ob 20.30). Doma bodo igrali le Slo-gini četrtoligaši. Ob 20.30 se bodo na Opčinah pomerili San Quirinom. Spored 10. kroga bodo v četrtek, 8. t.m. sklenili igralci Sloge Tabor. V Repnu se bodo, s pričetkom ob 21. uri, pomerili s tržaškim moštvom CUS. Športel s ponovitvijo Zaradi tehničnega zapleta bodo na jutrišnjem Športelu (Tv Koper Capodistria, pričetek ob 22.30) ponovili oddajo prejšnjega tedna o profesionalnem oziroma polprofesionalnem športu pri nas. Napovedana oddaj a o kotalkarski šampionki Tanji Romano bo na sporedu kdaj drugič. POBUDA NOGOMETNE ZVEZE SLOVENIJE »Rad igram nogomet« prvič tudi v zamejstvu Prihodnji konec tedna bo v Doberdobu ena kvalifikacijskih faz Prihodnjo soboto in nedeljo bo Doberdob gostil enega od turnirjev prve faze tekmovanja »Rad igram nogomet«, ki ga Nogometna zveza Slovenije organizira za osnovnošolce do 10. oziroma 8. leta starosti, turnir v Doberdobu - igrali bodo v občinski telovadnici - pa bo potekal v sodelovanju z Občino Doberdob in domačim Športnim združenjem Mladost. Nogometna zveza Slovenije prireja turnir že deseto leot, to pa bo prvič, da bo ena od kvalifikacijskih faz potekala v zamejstvu. V vseh teh letih je bilo odigranih preko 90 turnirjev v vseh devetih slovenskih nogometnih regijah. Svoje nogometno znanje je prikazalo več kot 5.000 najmlajših. Spletla so se tudi mnoga nova poznanstva in celo prijateljstva. V Doberdobu bodo v soboto odigrali tekme v kategoriji do 10. leta starosti, tekmovanja se bodo odvijala od 9.00 do 16.40. Med prijavljenimi ekipami sta tudi dve ŠZ Mladost in dve OŠ Romjan, poleg teh pa bodo nastopile še vrste Adrie Petejan iz Mirna, HiT Gorice, Vipave, Primorja iz Ajdovščine, OŠ Draga Bajca iz Vipave in OŠ Črni vrh iz Črnega vrha. V nedeljo bodo med 10.00 in 13.40 tekmovali v kategoriji do 8. leta. Mladost bo imela tri ekipe, omenjenim ekipam iz Slovenije pa se bodo pridružili še mladi iz Bilj in Bovca. Božičnica pri društvu Sankaku Isonzo Z božično prireditvijo v goriški telovadnici Stella Mattutina v priredbi domačega kluba Sankaku Isonzo se je končal niz čezmejnih italijansko-slovenskih mladinskih turnirjev under 14 v karateju, ki so se začeli v Jesenicah, nadaljevali pa v Pradamanu, Celju in nazadnje v Gorici. Tekmovanje je bilo na dobri tehnični ravni, končalo pa se je z zakusko in voščili. Zmagovalci po kategorijah so bili Loti Licen, Štefan Varga, Andrej Kodrič, Karin Dominko, Milena Annatel-li, Daniele Bon, Mattia Grion, Giorgia Servillo, Matic Gregorčič in Luca Falcone. Drugo mesto so dosegli Elharun Teletovič, Luka Čenčič, Gregor Gobec, Valentina Furlan, Dejan Gregorčič, Elisa Annatelli, Sofia Cadin, Giulia Degano, Mat-tia Bregant, Lorenzo Scaini in Marilena Visintin. Tretji so bili Klara Furlan, Simone Lastella, Tiziano Pompeo, Andrea Decolle, Annachiara Scaini, Gabriel Cap-piello, Francesco Burgaletta, Matija Frandolič, Valentina Cijan in Matteo Cadin. Na sliki Enrico Visintin, Francesca Mattioli, Giorgio Battistutta, Erik Ben-sa in Igor Tržiban, predsednik žirije Ennio Nonini, napovedovalka Valentina Vi-sintin in tekmovalci. NOGOMET - Pokal Primorje danes v Gorici za prvo mesto v skupini Nogometaši Primorja bodo danes v Gorici (igrišče v Stražicah, pričetek ob 14.30) odigrali zadnjo tekmo druge faze deželnega pokala za moštva 2. amaterske lige. Njihov nasprotnik bo Azzurra, ki je na lestvici skupine s štirimi ekipami na zadnjem mestu. Po dveh krogih je namreč lestvica sledeča: Primorje in Romana 4, Breg 3, Azzurra 0. V polfinale se bo uvrstil le zmagovalec skupine, kar pomeni, da ima proseško društvo lepe možnosti za preboj v nadaljnjo fazo. Tudi v primeru, da danes zmaga, pa bo moralo vsekakor počakati še na razplet dvoboja med Bregom in tržiško Romano (ki ima ta čas rahlo boljšo razliko v golih), a bo ta tekma odigrana naknadno. Če pa igra Primorje danes neodločeno, bi se možnost za osvojitev prvega mesta seveda ponudila tudi Bregu. DANES ŠE: San Sergio - Staranzano (promocijska liga, 14.30 v Ul. Petracco v Trstu); Pomlad - Fincantieri (naraščajniki, 10.30 v Dolini). HOKEJ NA ROLERJIH ZKB Kwins že danes v Turinu Za Poletove in line hokejiste so bile počitnice dokaj kratke. Že danes jih čaka nadaljevanje A1-lige. Na zelo pomembnem gostovanju se bodo v Turinu pomerili s tamkajšnjimi zmaji, ki imajo na lestvici le točko. Zmaga je torej za »openske konje« obvezna. Pogled na lestvico poletovcev ni »navdušujoč«, vendar je treba vedeti, da so so se doslej že pomerili z vsemi najboljšimi v ligi. Do konca prvega dela pa jih- polega današnjega - čakata še dvoboja s slabšima Forli-jem in Ferraro, poleg tega pa morajo igrati še proti Civitavecchii. Kwinsi na lestvici trenutno delijo 7. mesto, v play-off pa se uvrsti osem ekip. Tržaška Edera bo danes ob 18.00 v Ul. Boegan igrala proti prvaku Asia-gu. Vrstni red A1-lige: Asiago Vipers, Edera Belletti Trst in Diavoli Vicenza 15, Pirati Civitavecchia, Lions Arezzo in Milano 24 Quanta 9, ZKB Kwins in Libertas Forli' 6, Ferrara 3, Montebelluna in Draghi Turin 1. Uspešni plavalci Na zadnjih dveh kvalifikacijskih preizkušnjah deželnega prvenstva v plavanju za začetnike v Trstu so Borovi plavalci dosegli nekja dobrih uvrstitev. Aleksija Terčon je bila med dekleti letnika 1997 tretja na 100 m prsno (1:36,10), v različnih kategorijah pa so slovenski klub pbolj ali manj uspešno predstavljali še Arthur Danieli, Silena Berga-maschi, Ivan Pelizon (5. na 100 m prsno) in William Matarrese. Slovenski plavalci branijo tudi barve drugih klubov. Med njimi je bil Kristjan Vidali na 3. preizkušnji prvenstva 3. na 100 m prsno (1:30,40). □ Obvestila AŠD-SK BRDINA organizira v nedeljo, 11. januarja, avtobusni izlet v For-ni di Sopra. Zbirališče na parkirišču pri križišču drž. ceste 202 na Opčinah. Odhod avtobusa ob 6.30. Informacije in prijave na tel. št.: 347-5292058 ali 3488012454. ZSŠDI obvešča, da sta urada v Trstu in Gorici zaprta do 6. januarja. SK DEVIN prireja tečaje smučanja v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo od 10. oz. 11. januarja 2009 dalje. Možnost avtobusnega prevoza in najema smučarske opreme. Informacije info@skdevin.it, ali 3481334086 (Erika) Predstavitev tečajev bo v sredo, 7. januarja 2009 ob 19. uri v Kamnarski hiši v Nabrežini. SPDT smučarski odsek prireja ob sobotah celodnevne smučarske tečaje za osnovnošolsko mladino z avtobusom od 17. januarja do 7. februarja. Za informacije in prijave pokličite na ZSŠDI, tel. 040 635627. SK BRDINA organizira smučarske tečaje za otroke od 4. leta dalje. Tečaji se bodo odvijali ob nedeljah v kraju For-ni di Sopra. Začetek tečajev 11. januarja. Za interesente je previden tudi avtobusni prevoz. Podrobnejše informacije in vpis tel. 340-1653533 (Valentina). 32 Nedelja, 4. januarja 2009 VREME jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan gl! sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^antidklona VREMENSKA SLIKA 1020 O GRADEC -11/-2 CELOVEC O -ll/-3 TRBIŽ O 0-l4/-4 -15/-4 O / KRANJSKA G. q S TRŽIČ -11/-3 O -12/-3 S. GRADEC CELJE -ID/D O MARIBOR O-ID/-' PTUJ O £-iri ČEDAD O VIDEM O -6/S -7/6 O KRANJ O PORDENON -6/s ' ZAGREB -7/-2 O N. GORICA s/s tyo-3/-I2 N. MESTO -8/-2 KOČEVJE <••> . . O *\ _ o ČRNOMELJ ^NAPOVED ZA DANES LIZBONA O 13/15 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. i 13 uri. «"■ . Nad vso deželo bo jasno do zmerno oblačno. Najnižje tem- Pretežno jasno bo. Po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla, perature bodo tudi v nižavju zelo nizke. Ob obali bo pihala zmerna burja, ki bo postopoma oslabela. ki se bo ponekod lahko zadržala večji del dneva. Burja na Primorskem bo oslabela in ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od -14 do -6, na Primorskem od -1 do -5, najvišje dnevne od -4 do 0, na Primorskem okoli 5 stopinj C. C Nad deželo pritekajo bolj suhi in hladni severni tokovi z Območje visokega zračnega pritiska nad jugozahodnim Jadrana. delom Evrope počasi slabi. V višinah priteka k nam od se- verovzhoda še razmeroma suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.5 Dolžina dneva 8.49 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 11.11 in zatone ob 24.00 A BIOPROGNOZA Danes bo splošni vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi ugoden, le v krajih z dolgotrajno meglo ali nizko oblačnostjo bodo najbolj občutljivi občasno imeli manjše težave. MORJE Morje razgibano, temperatura morja 9,4 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.30 najvišje 37 cm, ob 11.01 najnižje -17 cm, ob 16.53 najvišje -6 cm, ob 21.15 najnižje -14 cm. Jutri: ob 4.24 najvišje 39 cm, ob 12.09 najnižje -30 cm, ob 18.49 najvišje 2 cm, ob 22.44 najnižje -8 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................670 Piancavallo..........250 Vogel.................250 Forni di Sopra........200 Kranjska Gora........100 Zoncolan............260 Krvavec..............195 Trbiž..................280 Cerkno...............150 Na Žlebeh...........400 Rogla.................110 Mokrine..............260 Mariborsko Pohorje . .80 Podklošter...........200 Civetta...............250 Bad Kleinkirchheim . 190 O GRADEC -iD/-3 TOLMEČ O -7/-2 TRBIŽ O -8/-3 o -13/3 KRANJSKA G. ^ ^ ČEDAD O V4T 0 -3/s fii CELOVEC O -1D/-4 O TRŽIČ -1D/-4 O KRANJ ÎW3 Q-11/-4 S. GRADEC CELJE -9/-1 O MARIBOR O -9/-2 PTUJ O M. SOBOTA 0-1D/-2 O ' LJUBLJANA O PORDENON GO»fin On.GORICA . -6/-3 N. MESTO -3/-7 G°R|CA O ,„ hn POSTOJNA O ' ZAGREB -3/-6 O -1/6 4/4 O -11/-4 TRST 3/7 PORTOROŽ O -2/s KOČEVJE - O "" ČRNOMELJ REKA 1/4 PAZIN O (NAPOVED ZA JUTRI ^Jutri bo spremenljivo zaradi posameznih oblakov, ki bodo Jutri bo zmerno do spremenljivo oblačno zaradi precej v višinah precej gosti. Zjutraj bo še precej hladno. Ob obali goste oblačnosti v višinah, proti večeru bo možna večja bo pihala šibka do zmerna burja, ki bo postopoma osla- pooblačitev. V torek bo verjetno oblačno vreme. bela. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER SLOVENSKO 5TALKO GLEDALIŠČE ZA DEŽELO yURLANIJQ JULIJSKO KRAJINO TEATRO STABILE SLOVENO PEÏÏ LA REGIOKE IRIULI VENEZ IA GIULIA SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE r.teaterssg.it j info@teaterssg.it www. Koledar prireditev za januar DOMA NA GOSTOVANJU petek 20.30 barakuda 09 Janko Petrovec Zaključana za šola Pesniški večer Gost: Marcello Potocco petek 20.30 vstop prost 23 Tamara Matevc ZALJUBLJENI V SMRT torek 11.30 abonma , 13 Tamara Matevc ZALJUBLJENI V SMRT za vsa rada barakuda sobota 20.30 Zaključana za šola 24 Tamara Matevc ZALJUBLJENI V SMRT torek 19.00 abonma 13 OTVORITEV MALE DVORANE za vsa rada SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA (z italijanskimi nadnapisi) sreda nedelja 16.00 11.30 25 Tamara Matevc 14 Tamara Matevc ZALJUBLJENI V SMRT ZALJUBLJENI V SMRT barakuda Zaključana za šola abonma za vsa rada petek 20.30 ponedeljek 11.00 Brane Završan 16 Tamara Matevc MUZIKASE IGRA ZALJUBLJENI V SMRT 26 abonma zlata ribica abonma Pramiara v Mali dvorani SSG Rad A-pramiara (z italijanskimi nadnapisi) petek 20.30 30 Janko Petrovec torek 10.00 Pesniški večer z Manco Košir 20 J.B.P. Moliere NAMIŠLJENI BOLNIK abonma morski pes pesniški večeri foyar balkona, vstop prost Zaključana za šola sobota 11.00 31 Tamara Matevc četrtek 11.30 ZALJUBLJENI V SMRT 22 Tamara Matevc ZALJUBLJENI V SMRT barakuda Zaključana za šola ponedeljek 26 20.30 Tamara Matevc ZALJUBLJENI V SMRT Goriški abonma Kulturni dom. Gorica (z italijanskimi nadnapisi) torek 27 11.00 Tamara Matevc ZALJUBLJENI V SMRT Zaključana za šola Kulturni dom. Gorica sreda 28 11.30 Tamara Matevc ZALJUBLJENI V SMRT Zaključana za šola Kulturni dom. Gorica sreda 28 19.30 J.B.P. Molière NAMIŠLJENI BOLNIK Mastno gladališča ljubljansko POREČ