f • čt >IC •7096 A A 600902.0 "i ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OPČINE - Tel. (040)21491 TRST - NABREŽINA SESLJAN - BAZOVICA .*,i -UI.Montecchl6-Tel.CMO/779ttOO_ eOI!ICA-Dtewed24mQgaiol-Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristod 28 - Tel. 0432/7311«_ 1500 LIR »BE™ SOBOTA, 22. FEBRUARJA 1997 v Kongres SSkin dileme manjšine Sandor Tence Za slovensko manjšino je bilo leto 1996 na splošno negativno leto. Tržaške kreditne banke ni več in z njo se je zrušil gospodarski in politični sistem, ki je v dobrem in v slabem urejeval razmere v manjšini; doživeli smo potres in pretres, smo pa še vedno tukaj z našimi problemi, a tudi z našo voljo do življenja. Ne smemo pozabiti, da je bilo leto 1996 tudi leto volilne zmage levosredinske Oljke, ki nam je vlila nova upanja v boljšo prihodnost. V to neke vrste zgodovinsko prehodno obdobje se uvršča kongres Slovenske skupnosti, ki bo pomemben ne samo za utrip in perspektive te stranke, ampak za vso manjšino, ki gleda na današnja dogajanja v Gorici z velikim zanimanjem. Zato je pričakovati, da bo kongres, mimo obravnave notranjih problemov, odgovoril ali skušal odgovoriti vsaj na nekatere dileme našega vsakdana. Nihče seveda nima in ne more imeti receptov in »svetih resnic«, kako naprej; nova politična strategija slovenske manjšine je podobna mozaiku, v katerem mora vsakdo prispevati svoj delček. Narodnostna skupnost je živo in pluralistično telo, ki se lahko razvije le ob spoštovanju različnosti ter posameznih identitet, ki jo bogatijo. Glavni zgodovinski cilj Slovenske skupnosti je bil in ostaja želja, da bi se vsi Slovenci prej ali slej znašli pod isto politično oziroma strankarsko streho. To je legitimna narodnostna in idejna želja stranke, ki pa ne more in ne sme postaviti v ozadje drugih vprašanj. S tega vidika je gotovo omembe vreden nedavni kongres tržaške SSk, ki se ni izneveril želji (za nekatere je to utopija) po skupnem strankarskem nastopanju, posvetil pa je pozornost aktualnejšim temam. Tudi SSk se mora, podobno kot ostale manjšinske komponente, zamisliti o svoji vlogi v naši vse bolj pisani skupnosti, ki je večkrat bolj dinamična od svojih voditeljev. Od goriškega kongresa si zato, bolj kot razprave o umestnosti samostojnega političnega nastopanja, pričakujemo odgovore, kako naprej v časih, ko je treba pluralizem spojiti z enotnostjo. To ni lahko, nimamo pa drugih izbir. KONGRES DSL / POZDRAV PREMIERA ROMANA PRODIJA IN RAZPRAVA TAJNIKA CGIL SERGIA COFFERATIJA Soočanje o reformi socialne države in o odnosu z desničarsko opozicijo Fausto Bertinoffi nezaupljiv zaradi srečanja med Prodijem in Berlusconijem UGODNO GIBANJE CEN Istat potrdil: inflacija okrog 2,2 do 2,4% GIBANJE INFLACIJE OD JANUARJA 1996 6 ■:*> IH! / _ '/-'f' |p| m 'M Bjejl i ^Ti), | RIM - Tudi podatki iz drugih vzorčnih mest, ki jih je včeraj objavil Istat, so potrdili, da se je februarja inflacijska stopnja znižala od 2,6 na 2,2 odstotka. V Firencah so se namreč cene znižale za eno desetinsko odstotka, v Neaplju za dve in v Palermu za tri, le v Turinu so zabeležili rahel porast (+0,1%). Včerajšnji podatki, kot že četrtkovi, so upoštevali znižanje tarif električne energije, za katere se je Enel odločil po razsodbi upravnega sodišča Lacija o neupravičenosti poviškov leta 1994. Prav včeraj pa je Enel od Državnega sveta dobil (začasno) pooblastilo, da jih spet zviša, kar bo 'storil že danes. Dokončni podatki ob koncu meseca bodo zato manj optimistični, a vendar pozitivni: namesto 2,2 bi namreč zabeležili 2,3 ali 2,4-odstotno inflacijo, odvisno pač od načina zaokroženja decimalk. Ugodno gibanje cen je včeraj pozdravil podpredsednik Confindustrie Carlo Callieri, sedanji trend pa bi se po njegovi oceni utegnil spremeniti, če ga banke pri določanju obrestnih mer ne bodo upoštevale. Nevarnost za inflacijo pa po njegovem predstavljajo tudi zahteve po poviških plač ter premoč dolarja. RIM - Socialna država je bila tudi včeraj v ospredju razprave na kongresu Demokratične stranke levice. Predsednik vlade Romano Prodi na eni strani in tajnik sindikalne konfederacije Cgil Sergio Cofferati na drugi sta izpostavila različna pogleda na socialno državo in na način, kako jo reformirati. Prodi je nadaljeval razmišljanje, ki ga je včeraj nakazal podpredsednik VValter Veltroni, Cofferati je ostro polemiziral s takimi stališči. Sicer pa je razpravo na kongresu pogojevalo tudi srečanje med premierom in voditeljem opozicije Silviom Berlusconijem. Kakšen naj bo odnos med večino in opozicijo? Prodi je zagotovil, da ne bo nobene prekucije, očitno pa si bo moral prizadevati, da bo v korektivnih ukrepih tudi nekaj, kar bo zadovoljilo Kartel, če bo hotel doseči manj konfliktualen odnos z opozicijo. DSL in Ljudska stranka sta podprli premiera in poudarili, da sedanja večina ni v dvomu. Toda ta zagotovila niso povsem pomirila Fausta Bertinottija, ki je posvaril, da v politiki nihče ne da nič zastonj. Na 2. in 3. strani ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK Jutri bomo v Nedeljskih temah objavili statut Zadruge Primorski dnevnik. S tem želimo vsem naročnikom in bralcem omogočiti, da se predhodno seznanijo z vsebino tega dokumenta, o katerem bo govor v soboto na ustanovni skupščini, ki bo v konferenčni dvorani tržaškega velesejma. Jutri bomo objavili tudi prijavnice za člane, tako fizične kot pravne osebe. Danes pa poročamo še o predstavitvenem večeru, ki je bil predsinočnjim na Opčinah. Na 2. strani Diaco in kriza industrije v Trstu TRST - Sinoči se je tržaški prefekt sestal najprej s predstavniki delavcev, potem pa z lastnikom podjetja Diaco, farmacevtske industrije, kjer so predvčerajšnjim zaradi sindikalnega spora prekinili proizvodnjo in dobesedno izgnali uslužbence na cesto. Posredovanje prefekture meri k premostitvi hude krize, zaradi katere je 127 uslužbencev znašlo iz dneva v dan na cesti. Sindikati ocenjujejo zadržanje lastnika nekdanje tovarne Don Baxter kot nezaslišano, obenem pa so izrazili zaskrbljenost zaradi industrijskega propada Trsta. Na 5. strani BOČEN / USPEH PREISKOVALCEV Izsledili VValdnerjevega morilca Ubil ga je njegov nekdanji strankarski tovariš Peter Paul Rainer BOČEN - Peter Paul Rainer, vidni predstavnik juž-notirolskih svobodnjakov (Freiheitliche), asistent za zgodovino na univerzi v Innsbrucku in ideolog juž-notirolskih Schutznov, je včeraj pred zoro priznal, da je prejšnjo soboto ubil južnotirolskega deželnega svetovalca Christiana VValdnerja. Ob izsleditvi VValdnerjevega morilca se je marsikdo oddahnil, ker je na dlani, da ne gre za medetnični umor, saj sta bila oba, žrtev in morilec južnotirolska Nemca. Marsikdo pa se je zgrozil, ker bodo sedaj številni izkoristili ta umor v strankarske in druge namene. Ze med včerajšnjim VValdnerjevim pogrebom je severnoligaš Boso izjavil, da Ulrike Tarfusser ne sme zasesti VValdnerjevega sedeža v deželnem svetu, ker so ga njeni ubili. Na 3. strani Danes, 22. februarja ter v soboto, 1. marca ' EUKANUBA •:inlAMS •: DAV POSEBNA PONUDBA 10+ 2 ter še 150 m2 superponudblll. C IMAMO KUŽKE “Carlino” Trg Tommaseo 2 TRST Tel. 366480 http://WWW.GGG.it/AQ/BESTIARIO SLOVENSKA SKUPNOST prireja svoj 9. deželni kongres NA PREHODU danes, 22. februarja, ob 16.30 in jutri, 23. februarja, ob 9.30 v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici, drevored XX. septembra 85 Vabljeni delegati, somišljeniki in prijatelji Danes v Primorskem dnevniku Kristini Kovačič pomembna nagrada Učiteljica Kristina Kovačič je včeraj prejela Prešernovo nagrado Pedagoške akademije za diplomsko nalogo o novinarskem delu v osnovni šoli. »Jesenski« Gorenjski slavček Slovenskemu centru »Emil Komel« gre pohvala, ker je v Gorici povabil Opero in balet SNG iz Ljubljane, vendar pa izvedba Foersterjevega dela ni bila najboljša. Stran 8 Gorica med Furlanijo in Trstom Pobudniki Oglejskega foruma so sinoči v Gorici predstavili svojo zamisel nove ureditve naše dežele v okviru federalno urejene Italije. Stran 10 ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK V četrtek na Opčinah prva predstavitev zadruge Predsinocnjim je bila na Opčinah prva javna predstavitev Zadruge Primorski dnevnik. Na pobudo Knjižnice Pinko Tomažič in tovariši sta vsebino in namene zadruge predstavila predsednik založbe PRAE-DZP Boris Kuret in odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar. Razpravo je vodila predsednika knjižnice Stanka Hrovatin. Uvodoma je Kuret obrazložil nekatere izmed najpomembnejših značilnosti zadruge. Dejal je, da bo zadruga odprta vsem pripadnikom manjšine in tudi manjšinskim ustanovam. Prav z namenom, da se omogoči vsakomur, da se včlani v zadrugo, so pobudniki - skupno predstavništvo Slovencev v Italiji in uslužbenci podjetja PRAE - predlagali, da se uvede minimalna vstopna članarina v višini 50 tisoč lir. Vendar je Kuret ob tem izrazil prepričanje, da bo veliko število članov vplačalo višjo članarino, kajti samo tako bo zadruga kos nalogam, ki si jih je zastavila. Zadruga formalno še ni ustanovljena, ampak jo bo ožja skupina predstavnikov komponent slovenske manjšine ustanovila v soboto, 1. marca dopoldne pri nekem tržaškem notarju. Istega dne popoldne pa bo na tržaškem velesejmu skupščina vseh, ki se želijo včlaniti v zadrugo. Na tej skupščini bodo obrazložili vse podrobnosti v zvezi z zadrugo in bodo tudi odgovarjali na vprašanja, ki jih seveda ne bo manjkalo. Kuret je nato obrazložil funkcijo, ki jo bo imela zadruga. Z jamstvom družbe Dom (ki pa, to je bilo izrecno poudarjeno, ne bo zastavila nobenega od objektov, ki sluzijo kulturnim ali športnim dejavnostim manjšine, ampak izključno komercialnim namenom) bo najela bančno posojilo v višini 4 milijarde lir, s tem posojilom pa bo odkupila »glavo« Primorskega dnevnika od Založništva tržaškega tiska. ZTT bo s temi sredstvi kril izgubo, ki jo ima založnik Primorskega dnevnika PRAE. Zadruga pa bo s kapitalom, ki ga bo zbrala z naročninami, dokapitalizirala PRAE in s tem postala lastnik glave časopisa in založbe, ki časopis izdaja. Posojilo, ki ga bo zadruga najela, pa bo amortizirala v devetih letih tako, da bo prejemala od družbe PRAE najemnino za »glavo« dnevnika. Operacija je zelo zapletena, vendar je bil to edini način rešitve Primorskega dnevnika brez tveganja, da časopis izgubi prispevke, ki jih prejema od italijanske vlade. Kmet je govoril tudi o pravicah in dolžnostih, ki jih bodo imeli člani zadruge. Predvsem je poudaril, da gre za zadrugo z omejeno zavezo, kar pomeni, da vsakdo tvega samo denar, ki ga bo vpisal kot članarino. V primeru, da zadruga iz kakršnihkoli razlogov razpade, bo pač ta denar izgubil, v primeru, da se želi odpovedati članstvu, pa bo prejel vsoto, ki jo je že vložil. Tudi v primeru smrti člana se vsota povrne dedičem. Sicer pa bodo imeli člani pravico, da izvolijo vodstvo zadruge, ki bo med drugim imenovalo upravni svet družbe PRAE in torej odločalo o vodenju Primorskega dnevnika. Včlanjevanje v zadrugo se bo, kot rečeno, začelo v soboto, 1. marca, trajalo na bo približno 3 mesece. Prvi redni občni zbor naj bi bil v septembru ali oktobru, na njem pa bodo tudi izvolili vodstvo zadruge po demokratičnem volilnem postopku na osnovi list ali posameznih kandida-tur, pri čemer bo za predložitev vsake liste oziroma kandidature potrebnih 90 podpisov. Odgovorni urednik Brezigar pa je obrazložil okoliščine, ki so privedle do pobude uslužbencev, da povabijo vse komponente manjšine, da sedejo za skušno mizo in se pogovorijo o Primorskem dnevniku. Dejal je, da je bila potreba po širši lastninski platformi med uslužbenci podjetja občutena že dalj časa in poudaril upanje vseh uslužbencev, da je Primorski dnevnik, kateremu je ob koncu lanskega leta pretila celo prekinitev izhajanja, končno na poti k rešitvi. RIM / S POZDARAVI PREMIERA IN L1DERJEV VLADNEGA ZAVEZNIŠTVA Socialna država v ospredju soočanja v DSL in v Oljki Tajnik Cgil Sergio Cofferati ostro kritičen do Veltronijevego poročilo RIM - Na govorniškem odru kongresa Demokratične stranke levice se je včeraj obnovila razprava, ki je že dalj časa prisotna v vladnem zavezništvu in v družbi. Dejstvo ne preseneča, saj so včeraj poleg predsednika vlade Romana Prodija in tajnika sindikalne konfederacije Cgil Seigia Cofferatija pozdravili kongres Hrasta voditelji vseh komponent zavezništva, ki podpira sedanjo vlado. Glavne teme razprave so zato bile socialna država in njena morebitna reforma, pa tudi zelo konti-gentna vprašanja kot so napovedani spomladanski korektivni ukrepi. Prav dodatni varčevalni posegi so bili izhodišče za izvajanje tajnika Stranke komunistične prenove Fausta Bertinottija, ki je posvaril, da bi se levici (SKP in DSL), ki sta danes različni lahko spremenih v nasprotni, če bi se razšli zaradi spomladanskih varčevalnih ukrepov. Sicer pa je Bertinotti ponovil svoj »Ne« klestenju socialne države in poudaril, da Nemčija noče skupne evropske devize, ampak želi samo razširiti območje vpliva marke. Zato je tako toga glede maastrichtskih meril. V odgovor mu je predsednik poslancev Demokratične levice Fabio Mussi odgovoril, da mora biti sedanja vlada izzv tudi za SKP in da se morajo tudi komunisti angažirati zato, da prva levosredinska vlada ne bo klecnila. Z drugega, sredinskega brega Oljke pa je novi tajnik Ljudske stranke Franco Marini zavrnil Bertinottije-vo izvajanje in poudaril da je reforma socialne države potrebno, ker se »s konservativnostjo ne rešuje problemov«. Marini pa je postavil omejitve tudi D’Ale-mi: prav je, da se krepi levica, toda krepiti se mora tudi center, ker bo samo na ta način zavezništvo Oljke uravnovešeno in bo lahko pridobilo glasove srednjega sloja. Sicer pa so se za reformo socialne države zavzeh tudi Antonio Maccanico in Enrico Boselli, medtem ko se je klestenju socialne države uprl glasnik Zelenih Luigi Manconi. »Raje konfliktualno prijateljstvo kot sovražna nepozornost« je Manconi strnil odnos Zelenih do DSL. Poudaril je, da se z omejevanjem jamstev ne gradi novih možnosti, ampak se odpira vrata obubožanju vseh slojev. Različnost pogledov pa sta še najbolj izrazito prikazala premier Romano Prodi in tajnik sindikalne konfederacije Cgil Sergio Cofferati (njuni razpravi povzemamo tu zraven). Debata o socialni državi je včeraj potisnila nekoliko v ozadje razmišljanje o oblikovanju nove politične sile levice. O njej je govoril koordinator tajništva Marco Minniti, ki je dejal, da bo projekt uresničen, vendar z določenim časovnim zamikom, ker vse sile še niso pripravljene na ta korak. Cofferatijeva opozorila vladi in vsej levici RIM - Najbolj burne aplavze je včeraj na kongresu DSL žel človek, ki je bil brez dlak na jeziku najbolj kritičen ne samo do stranke, ampak do vse levice, do vlade in do opozicije. Sergio Cofferati, generalni tajnik najmočnejšega italijanskega sindikata, je očital vladi in levici, da nasedata geslom o fleksibilnosti dela in o reformi socialne države in ju pozval, naj ne sodelujeta v »zboru lažnih prenoviteljev«. Opozoril ju je tudi, da konvergenc z opozicijo glede ustavnih reform ni mogoče posnemati tudi v vladni politiki: večina in opozicija sta se borili za konsenz na osnovi globoko različnih programov, zato je dogovarjanje o reformi socialne države nemogoče, je poudaril Cofferati. Tajnik CGIL je vzel na muho ekonomsko politiko vlade in levice: »Treba je sanirati državne proračune,« je dejal, »in to brez odlašanj. Toda politiko levice morata označevati pravičnost in razvoj.« Glede tega pa je bil do vlade ostro kritičen: »V vladni politiki je delo danes prava pepelka. Po desetih mesecih beležimo na področju zaposlovanja neopravičljive zamude,« je dejal Cofferati in ugotovil, da ni vlada omogočila niti enega novega delovnega mesta, prav tako ni ničesar storila proti delu na črno in proti davčnim utajam. Povedal je tudi, da sindikat ne nasprotuje določeni fleksibilnosti dela, vendar le v točno definiranih pogodbenih okvirih. Pa se socialna politika: »Nerazumljivo je, da levica spodbuja konflikt med generacijami, ko pa v Italiji 7 milijonov upokojencev živi z manj kot milijonom in sto tisoč lirami na mesec.« V takih razmerah »ne bo nihče mogel terjati od upokojencev niti ene lire. dokler ne bodo odpravljeni vsi privilegiji.« Budin: Na kongresu je zaznati občutek odgovornosti RIM - Podpredsednik deželnega sveta in predsednik slovenske komponente Demokratične stranke levice Miloš Budin je prispel včeraj dopoldne na kongres stranke prav ko so se za govorniškim pultom zvrstili predstavniki koalicijskih partnerjev Oljke in prenovitelj Bertinotti. »Bolj.kot za pozdrave, je šlo za posege v razpravo,« je ocenil med popoldansko pavzo. Bertinottijeve kritike ga niso presenetile: »Zagovarjal je svojo linijo; ponovil je stališča Komunistične prenove, poudaril je, da obstajajo razdalje med strankama. Nič novega, torej.« Budin je tudi omenil odlomek iz posega predsednika vlade Prodija, ki so ga tiskovne agencije preslišale:" »Med pozitivne rezultate vlade je Prodi uvrstil tudi dejstvo, da je v dvajsetih dneh razrešila dolgoletni spor s Slovenijo.« Miloš Budin je že prvi dan zaznal bisvetno razliko med tem kongresom in kongresi nekdanje Komunistične partije: »Iz razprave je mogoče razbrati občutek vladne odgovornosti, in torej odgovornosti do države. To se pozna iz posegov tako vladnih predstavnikov stranke, to je ministrov in podtajnikov, kot tudi drugih delegatov. Občutiti je tudi voljo stranke po pravih reformah: sprejeli smo izziv, ki ga hočemo tudi uresničiti. Do izraza pa prihaja tudi usklajevanje zahtev, ki se pojavljajo na vladni ravni in jih je treba takoj rešiti, z zahtevami široke, množične stranke, kakršna je Demokratična stranka levice.« Prodi: Saniran proračun jamstvo za trden zagon RIM - »V Oljki je naša moč. Brez Oljke bi izgubili.« Tako je predsednik vlade Romano Prodi včeraj v svojem ekspozeju na kongresu demokratične stranke levice poudaril pomen zavezništva, ki je levosredinskim strankam omogočilo zmago na nedavnih volitvah. Predsednik vlade je govoril dobrih 40 minut in posvetil svojo razpravo tako koaliciji, katere izraz njegova vlada je, kot programu, ki ga namerava uresniščiti. Glede koalicije je poudaril njen pomen za volilni uspeh strank leve sredine in pozval DSL kot najmočnejšo komponento zavzeništva, naj še podpira Oljko. Sicer pa je bil volilni program Oljke izhodišče za Prodijevo razmišljanje, saj je »reformatorski zagon« dejansko vezivo Oljke. Odrazil se je v volilnem programu in je še danes - bo pa tudi v prihodnje - temeljna značilnost levosredinskega zavezništva. Prodi je dejal, da si je vladno zavezništvo zastavilo dva glavna cilja: prvi je bil sanacija državnega proračuna, drugi načrtovanje reforme strateških področij italijanskega sistema. Po premierovi oceni je reforma ustave zelo važna. Zato bo vlada pozorno spremljala delo dvodomne komisije in svoje sklepe prilagajala sklepoim komisije. Obenem pa mora tudi dvodomna komisija upoštevati usmeritve vlade, njene izbire in reforme, ki jih je v okviru veljav- nih določil uspela uresničiti. Zato Prodi želi tvorno sodelovanje med vlado in dvodomno komisijo. Pri poglavju o sanaciji državnega proračuna pa se je Prodi dotaknil vseh žgočih vprašanj, ki so v teh tednih v ospredju pohtičnega razpravljanja. Sanacija je potrebna, da bo Italija lahko pristopila k Evropski denarni uniji skupaj z najbolj razvitimi in gospodarsko zdravuni evropskimi državami. Po premierovi oceni je vstop v Evropo prioritetni cilj, ker bi bila italijanska ekonomija brez obrambe, če bi lira ne pristopila k evru. Prodi je zagotovil, da se je vlada doslej osredotočila na sanacijo proračuna, sedaj pa bo lahko gradila gospodarski zagon na trdnih temeljih in se bo spoprijela z glavnim izzivom, bitko proti brezposelnosti. »Zagotavljam vsam, da ne nameravamo zrušiti vzorca družbe, ki je Evropi in Italiji omogočil gospodarski in družbeni razvoj, toda socialno državo, kakršna se je izoblikovala v Italiji, je treba reformirati, saj bi v nasprotnem primeru se okrepiti dvojnost med tistimi, ki so zaposleni in so zaščiteni, ter tistimi, zlasti mladimi, ki so izven tržišča dela in so brez jamstev.« Zato je treba izdatke za socialno državo vsaj delno preusmeriti. Vsem pa bo vsekakor treba zajamčiti vsaj temeljno Zdravstvene storitve. »Moja vlada ne bo zdravstva nikoli povsem prepustila samo tržišču,« je zagotovil premier. VValdnerja ubil bivši strankarski kolega Peter Paul Rainer BOČEN - Peter Paul Rainer, vidni predstavnik juž-notirolskih svobodnjakov (Freiheitliche), asistent za zgodovino na univerzi v Innsbrucku in ideolog juž-notirolskih Schiitznov, je včeraj pred zoro priznal, da je prejšnjo soboto ubil južnotirolskega deželnega svetovalca Christiana VValdnerja. Na kasnejši tiskovni konferenci sta preiskovalni sodnik Cimo Tarfusser in šef bocenskega letečega oddelkb policije Alexander Zelger, ki se jima je pridružil še šef Criminalpola za Triveneto Francesco Zonno, obnovila sobotne dogodke v Reichrieglerho-fu (Castel Guncina) nad Bocnom. Po Rainerjevih izjavah je bil v soboto v Reichrieglerhofu, da bi skupaj z VValdnerjem sestavila tiskovno sporočilo o nomadih. Pri tem opravilu naj bi se sprla, Rainer je razburjen šel k svojemu avtu, iz prtljažnika vzel malokalibrsko puško kitajske izdelave, ki z dušilcem in daljnogledom služi divjim lovcem, in se po krajšem pomisleku vrnil v Reichrieglerhof. Prvi strel je VValdnerju prestrelil obe roki, s katerimi se je hotel obraniti, drugi štiri streli pa so ga zadeb v tilnik in hrbet, ko je baje poskušal zbezati. Preiskovalci so prišli na sled Paulu Rainerju na podlagi informacije, da je nekdo na bocenskem sedežu svobodnjakov (Freiheitliche) z malokalibrsko puško streljal v stene, pohištvo in knjige. Predvčerajšnjim je policija preiskala sedež, našla nekaj krogel, bahsticna ekspertiza pa je dokazala, da so krogle iz istega orožja, ki ■ M ■ ■ ■ je ugonobilo VValdnerja. Preiskovalci so se osredotočili na šest oseb, ki so imele ključe sedeža. VeC ur so zaslišali sekretarja svobodnjakov in nekdanjega poveljnika Schiitznov Piu-sa Leitnerja, njegovega namestnika Rainer-Paula Kir-chlerja, Reinharda Gai-serja, Hermanna Tormerja, Siegmarja Stockra in Petra Paula Rainerja. Pius Leit-ner je seveda protestiral in navajal, da je absurdno iskati morilca med vodstvom južnotirolskih svobodnjakov. Kot kaže pa so bili preiskovalci na pravi poti, Rainerjev alibi ni prepričal, tako da je pred zoro klonil in priznal zločin. Sodnik Tarfusser ni hotel spregovoriti o morebitnih vzrokih za zločin, saj so preiskovalci vse napore osredotočiti na odkritje morilca. Vseeno pa je Cuno Tarfusser povedal, da se je lahko vec vzrokov medse-boj prepletalo. Rainerjev oce Peter pa je prepričan, da vzroki tičijo v neopravljeni maturi na klasičnem liceju v Bocnu. Sin naj bi jim povedal, da je v Inn- sbrucku položil poseben sprejemni izpit za univerzo v zameno za neopravljeno maturo. Kot kaže, pa je predstavil lažno diplomo in pri tem mu je baje pomagal prav VValdner. Rainer je innsbmško univerzo končal z odliko, opravil magisterij in doktorat ter se zaposlil na univerzi, a ohranil svojo politično angažiranost na Južnem Tirolskem. Bil je neke vrste ideolog Schiitz-nov in VValdnerjev najtesnejši ideološki in akcijski svetovalec. Ko je VValdner zapustil svobodnjake in ustanovil gibanje Biindnis 98, ga je baje z izsiljevanjem poskušal prepričati, naj mu sledi, tako da bi mu pomagal pri utrjevanju sodelovanja s Severno ligo. Rainerjev oce je povedal, da je bil sin v zadnjem obdobju zaradi teh izsiljevanj na robu živčnega zloma in da je moral pod zdravniškim nadzorstvom jemati pomirila. »Moj sin je zelo občutljiva osebnost in mu ni uspelo pretrgati z VValdnerjem, ki je bil spletkar in politikant,« je še dodal morilcev oCe. Na sliki pod naslovom šef letečega oddelka bocenske policije Alexander Zegler z morilčevo puško na včerajšnji tiskovni konferenci, na spodnji sliki arhivski posnetek zgodovinarja Petra Paula Rainerja, ki je včeraj priznal umor Christiana VValdnerja (AP) Nekateri bodo skušali izkoristiti Rainerjev zločin BOČEN - Ob izsleditvi Wald-nerjevega morilca se je marsikdo na Južnem Tirolskem oddahnil, ker je na dlani, da ne gre za me-detnicni umor, saj sta bila oba, žrtev in morilec južnotirolska Nemca. Marsikdo pa se je zgrozil, ker je prav tako na dlani, da bodo sedaj številni izkoristili ta umor v strankarske in druge namene. Med včerajšnjim pogrebom je severno-ligaš Boso vehementno izjavil, da Ulrike Tarfusser ne sme zasesti VValdnerjevega sedeža v deželnem svetu, ker so ga njeni ubili. Severnoligaši so besni, ker so z VVald-nerjevo smrtjo v bistvu izgubili edinega pomembnejšega južnotirolskega nemškega politika, ki je podpiral njihovo secesijsko politiko. Nedvomno pa so zaskrbljene tudi tiste južnotirol-ske skrajne gile od Freiheitliche do Union fiir Siidtirol. Na včerajšnjem VVald-nerjevem pogrebu sta bila tako sekretar južnotirolskih svo- bodnjakov Pius Leit-ner kot Eva Klotz, voditeljica Union fiir Siidtirol. Seveda niso manjkali pripadniki organizacije Schiitzen, ki jih ni motilo, da je morilec iz njihovih vrst. Navsezadnje je bil za marsikaterega od teh skrajnežev VValdner neke vrste odpadnik, ker se je preveč družil s »Padanci«. Vsekakor pa so zagovorniki zamisli o samoodločbi za Južno Tirolsko zaskrbljeni, ker bodo nekateri proti njim poskušali izkoristiti ta zločin. Prav zato so včeraj obsojali ta umor kot »nerazumljiv, brez-smiselen, iracionalen in neverjeten«. RIM / PREDSEDNIK VLADE IN VODJA OPOZICIJE VČERAJ DVE URI NA ŠTIRI OCl RIM / SODNI POSTOPEK Kritike in pohvale po pogovom med Prodijem in Berlusconijem RIM - O srečanju se je govorilo že nekaj Časa, toda dejstvo, da sta se Silvio Berlusconi in Romano Prodi sešla dan potem, ko je dnevnik L’Unita objavil odprto Berlusconijevo pismo Oljki in samo nekaj ur preden je predsednik vlade spregovoril na kongresu Demokratične stranke levice, je vzbudilo veliko ugibanj, med levimi komponentami vladnega zavezništva pa tudi veliko sumov. Prodi je povabil Berlusconija na pogovor že pred Časom, takoj potem ko je vodja Kartela svoboščin pristal na predčasno razpravo o finančnem zakonu za leto 1998 pod pogojem, da pomeni resnični zasuk v gospodarski politiki. Zaradi obveznosti obeh sta se predsednik vlade in lider opozicije lahko sešla šele vCeraj zgodaj zjutraj Pogovor, ki je trajal dobri dve uri, se je zaCel ob 8.30, prisoten pa je bil tudi glavni Berlusconijev svetovalec Giarmi Letta, ki velja za glavnega dejavnika dialoga med Forza Itatia in DSL. Berlusconi je bil po pogovoru dokaj skop z informacijami. Rekel je, da je Romanu Prodiju v bistvu ponovil to, kar je zapisal v članku za L’Unita, v katerem je pou- daril, da morata večina in opozicija iskati skupen jezik pri reševanju problemov, ki so za državo bistveni. Navedel je reformo ustave in pristop k Evropski denarni uniji in dejal, da je Kartel svoboščin pripravljen prispevati k vstopu v Evropo pod pogojem, da korektivni ukrepi ne vsebujejo novih davkov, ampak naj strukturno načnejo problem neproduktivnih državnih izdatkov. Kaj vec Berlusconi ni hotel povedati. Na vprašanja novinarjev je dejal samo, da »od danes premier ve, da se lahko upre izsiljevanju SKP in sindikatov«. O dopoldanskem pogovom z voditeljem opozicije je predsednik vlade govoril na kongresu DSL. »Vem, da moram zadostiti vaši radovednosti,« je dejal Prodi. Formalno srečanja ni hotel oceniti, toda iz tega, kar je povedal, je bilo razvidno, da je bil s pogovorom zadovoljen. »Upam, da bodo odslej odnosi med večino in opozicijo v mejah, ki so značilne za dvopolno demokracijo,« je dejal Prodi. Prizadeval si je, da bi razblinil »nezaupljivost« nekaterih poslušalcev in zagotovil, da ni bilo nobenega poskusa spreminjanja zavezništvev. »Večina bo znala izoblikovati skupen predlog v parlamentu,« toda po njegovem mnenju je pomembno, da je začel pogovor voditelj tiste opozicije, ki je še pred časom zapustila parlament med debato o finančnem zakonu. Toda Prodijeve besede niso prepričale tajnika Stranke komunistične prenove Fausta Bertinottija. »V pohtiki nic ni zastonj,« je posvaril predsednika vlade. Po njegovem mnenju bližina z desnico ni dobra, ker se boji, da bi »Prodi lahko prisluhnil argumentom desnice«. Zelo nezaupljiv je bil tudi glasnik Zelenih Luigi Manconi, po katerem je sicer pravilno, da predsednik vlade in vodja opozicije govorita, toda »mi smo zelo sumljivi in zaskrbljeni«. Tudi Manconi nasprotuje vsakršnemu dogovarjanju z opozicijo, ker je razkorak tolikšen, da »ne vem, kako bi se lahko dogovorili«. Pozitivno pa so ocenili srečanje tako v Demokratični stranki levice (kaže, da je Prodi podrobno informiral D’Alemo o pogovoru) kot tudi v sredinskih komponentah Oljke. Tokrat so kot zelo pozitivno ocenili Berlusconijevo potezo tudi v vseh komponentah Kartela svoboščin. Na zatožni klopi predsednik in tožilec računskega sodišča Giuseppe Carbone in Emidio Di Giambattista obtožena zlorabljanja položaja in brigih kaznivih dejanj RIM - Predsednik računskega sodišča Giuseppe Carbone in bivši glavni tožilec Emidio Di Giambattista sta bila včeraj formalno obtožena zlorabljanja položaja in kopice drugih kaznivih dejanj. Skupaj z njima se bosta morala pred rimskim kazenskim sodiščem zagovarjati še sodnik računskega dvora Roberto Coltelli in generalni tajnik sodiSCa Sergio Ristuccia. Proces se bo začel 14. maja. Za formalno obtožbo računskih osdnikov in bišega glavnega tožilca so se odločili sodniki rimskega prizivnega sodišča, ki so na zahtevo rimske tožilke Marie Cordova razveljali oprostitev sodnika za predhodni postopek. Tožilstvo dolži predsednika računskega sodiSCa Carboneja in ostale obtožence, da so dovolili kolegom računskega sodišča sodelovanje v arbitražnih komisijah in v kolegijih za preverjanje ustreznosti javnih del. Tudi predsednik Carbone naj bi osebno ohranil predsedstvo družbe Cemat, katere glavni delničar so državne želez- nice in ki je zato podvržena nadzorstvu računskega sodišča. Carbone naj bi bil nadzornik samega sebe. Emidio Di Giambattista naj bi med drugim branil predsednika Carboneja, poleg tega pa naj bi tudi zagotovil predsedstvu računskega sodišča, da Carbone lahko združuje funkcijo predsednika sodišča in družbe Cemat. Nadalje naj bi zaCel disciplinski postopek proti kolegu Francu Niču zaradi »skromne storilnosti«, ne da bi svoje odločitve utemeljil. Preiskavo je rimsko državno tožilstvo začelo na osnovi ovadbe, ki jo je rednemu sodstvu naslovil bivši sodnik in sedaj nadzornik davčne inšpektorske službe Secit Mario Casaccia. Tožilka Maria Cordova je osumila kaznivih dejanj poleg sodnikov, ki so bili vCeraj formalno obtoženi, še kopico drugih sodnikov računskega sodišča. Toda vse je sodnik za predhodno preiskavo oprostil in prizivni sodniki so potrdili njihovo oprostitev. KOROŠKA / AFERA GRASSER •i/f/vn/ii rz/ofSfi Ali se bo škandal končal z odpoklicem? Namestnik deželnega glavarja v navzkrižnem ognju strank, zbornic in sindikata CELOVEC - Škandal okrog svobodnjaškega namestnika koroškega deželnega glavarja in deželnega referenta za promet in gospodarstvo Karl-Heinza Grasserja utegne imeti daljnosežne politične posledice. Ce Grasser svoj pisni ukaz, po katerem naj bi v bodoče vsa gradbena podjetja, ki zasposlujejo delavce iz držav ne-Cla-nic Evropske unije, ne dobili veC javnih naročil, ne bo preklical, mu grozi ali odvzem sedanjega resorja ali celo izglasovanje nezaupnice v koroškem deželnem zboru. V obeh primerih bi zadostovali glasovi socialdemokratov (SPČ) in Ljudske stranke (OVP), kot se je to že zgodilo leta 1991, ko sta stranki strmoglavili takratnega svobodnjaškega deželnega glavarja Jorga Haiderja zaradi svoje izjave o »pošteni zaposlovalni politiki v tretjem rajhu«. Koroški deželni glavar Christof Zernatto je včeraj od svojega namestnika zahteval takojšen preklic ukaza in ob tem poudaril, da gre poleg diskriminacije tujcev in privatnih podjetnikov tudi za dejanje, ki moCno škoduje ugledu dežele Koroške v avstrijski in mednarodni javnosti. Tudi predsednik koroških socialdemokratov Michael Ausservvinkler je zahteval takojšen preklic ukaza in hkrati zagrozil z ustavno službo, ki naj bi preverila vprašanje Grasserjeve osebne odgovornosti za tako dejanje. Tudi včeraj so se nadaljevali protesti vseh avstrijskih strank razen svobodnjakov, škandalozen ukaz pa so najostreje obsodili tudi gospodarska in delavska zbornica, sindikalna zveza, organizacije za zaščito človekovih pravic in organizacije koroških Slovencev. Sklad za integracijo tujcev na Dunaju pa je Grasserja zaradi zlorabe oblasti in rasistične disk- riminacije prijavil pri državnem tožilcu. Gospodarski krogi pa so dokazali, da bi Gras-serjev ukaz v prvi vrsti prizadel strokovne delavce iz držav nekdanje Jugoslavije, torej Slovence, Hrvate, državljane BiH, itd, ki so že veC let, nekateri celo veC deset let, v Avstriji in imajo tu tudi svoje družine. Zastopniki gradbene industrije so ob tem še navedli, da na Koroškem skorajda ni gradbenega podjetja, ki ne bi zaposloval med deset do 15 odstotkov delavcev iz držav evropskega jugovzhoda in vzhoda. Uresničevanje škandaloznega ukaza bi torej resno ogrožal obstoj številnih domačih podjetij, saj bi izločanje vseh 2500 tujih delavcev imelo za posledico, da bi se del te industrije zaradi pomanjkanja strokovnih delavcev celo podrl. Urad za zaposlovanje na Koroškem pa je sporočil, da je v deželi trenutno zaposlenih 9891 delavcev iz inozemstva, od tega približno 2500 pri gradbenih podjetjih. VeCina teh delavcev je zaposlenih celo leto in ima višjo kvalifikacijo. Vsak delavec ima tudi dovoljenje za bivanje in zaposlitev v Avstriji in je tako po zakonu enakopraven vsakemu domačemu delojemalcu. V primeru, da bi jih podjetja morala odpustiti, bi jim avstrijska država morala plaCati finančno podporo za dobo brezposelnosti. Ivan Lukan Opčine, 1949 Openci so od nekdaj zavzeti in marljivi kulturni delavci. Prosvetno društvo Opčine je imelo številen dramski odsek. Na sliki vidimo člane skupine, ki so nastopali v igri Naša kri, katere premiera je bila 24. septembra 1949. (Foto last OZE) Pripravila etnološka skupina pri OZE »Na prehodu«: danes in jutri v Gorici deželni kongres SSk GORICA - Pod geslom »Na prehodu« bo v Gorici danes in jutri deželni kongres Slovenske skupnosti. Odvijal se bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž na Drevoredu XX. septembra, nanj pa so poleg delegatov, ki so bili izvoljeni na krajevnih kongresih, vabljeni tudi strankini somišljeniki in prijatelji. Kongres se bo zaCel danes ob 16.30 s kratkim kulturnim sporedom, v katerem bo nastopil mešani pevski zbor Rupa-PeC, nakar bo prisotne pozdravil deželni predsednik stranke Marjan Terpin. Po izvolitvi delovnih teles kongresa (predsedstva in volilne komisije) ter po pozdravih tajnika goriške sekcije SSk in goriškega župana pa bo podal politično poročilo deželni tajnik Martin Brecelj. Prvi del kongresa se bo zaključil s pozdravi delegacij in gostov, ki jih pričakujejo veliko tako iz Italije kot iz Slovenije, pa tudi iz Koroške. V nedeljo se bo kongres začel ob 9. uri, ko bodo na vrsti splošna razprava, glasovanja o raznih resolucijah in na koncu še volitve deželnih strankinih organov, vključno z deželnim tajnikom. SKGZ / SEJA DELOVNE KOMISIJE Zadruga PD - velika preizkušnja TRST - Delovna komisija Slovenske kulturno gospodarske zveze redno nadaljuje svoje delo za pripravo občnega zbora, ki naj bi zapečatil prenovo organizacije, tako kot se je profilirala že na decembrskem nedokončanem obenem zboru. Poglobljena razprava poteka zlasti v raznih podkomisijah, katerih zaključke bo v kratkem preverjal širši celodnevni seminar vseh elanov delovne komisije. Obenem se komisija seveda sooCa s tekočimi zadevami ter z delom tajništva. Na zadnji seji, v sredo, 20. februarja, je komisija posvetila glavno pozornost imovinskemu vprašanju manjšine, problemom kadrovanja ter nastajajoči Zadrugi Primorski dnevnik, ki predstavlja pravo prelomnico za manjšinski prostor. Vprašanje imovine, s katero razpolaga naša skupnost, je bilo poudarjeno, je tako pomembno, da se ga je treba lotiti z vso resnostjo, hkrati pa tako obsežno in zapleteno, da ga ne bo mogoCe rešiti z enim zamahom. Po daljši razpravi, med katero je bilo med drugim poudarjeno, da je treba pri obravnavi tega vprašanja upoštevati predvsem uporabnike posameznih nepremičnin in njihovo zgodovino, so se oblikovale razne hipoteze urejevanja manjšinskega imetja in do izraza je prišla zlasti želja po podrobnem evidentiranju vsega obstoječega. Sklenjeno je bilo, da bo tajništvo v ta namen imenovalo skupino ljudi, ki bo preverila stanje in oblikovala predloge, ki bodo osnova za nadaljnje soočanje o tem nelahkem, a pomembnem vprašanju znotraj slovenske manjšine. V prenavljanje manjšinske organiziranosti sodi tudi vprašanje kadrovanja, ki mu je treba prav tako posvetiti vso pozornost, kajti potrebno bo še večje znanje, potrebne bodo izkušnje in potreben bo zlasti priliv mlajših sil. Pristop do tega vprašanja, je bilo poudarjeno, pa mora biti cim bolj demokratičen, nove kadrovske strukture pa Cim bolj elastične. Komisija SKGZ je, kot reCeno, obravnavala tudi novi projekt za Primorski dnevnik ter ga označila kot veliko preizkušnjo za vso manjšino ter zgodovinski mejnik v njenem življenju, hkrati pa kot preizkušnjo tudi za samo Zvezo, ki je bila eden bistvenih akterjev teh velikih sprememb in želi ohraniti pomembno vlogo v nadaljnjem procesu demokratizacije manjšinskega življenja. Konkretno glede Zadruge Primorski dnevnik se bo Zveza na razne načine angažirala, da bi projekt, začenši z vpisovanjem v Zadrugo, Cim bolje uspel. Ne nazadnje velja ome- niti še en argument, o katerem je bil govor na sredinem zasedanju delovne komisije SKGZ . Gre za finančne težave organizacij-Clanic, o Čemer je poročal koordinator tajništva Rudi Pavšič, ki se je neposredno pred sejo komisije z drugimi elani tajništva sestal s predstavniki Članic. Težave izvirajo predvsem iz dejstva, da Članice niso prejele za svojo dejavnost vseh tistih sredstev, ki jim jih je na začetku prejšnjega leta zagotovila matična domovina. To jih je seveda potisnilo v finančno krizo. Namen sestanka je bil ta, da se poiščejo možne rešitve za te probleme. Treba bo v prvi vrsti zaprositi slovenski parlament za povišanje postavke, treba pa bo ustvariti med posameznimi organizacijami tudi ustrezno vzdušje solidarnosti, poskrbeti za izravnavanje prevelikih finančnih razlik ter oblikovati drugačen odnos do gospodarjenja. ________________ZAGREB / PRI STAROSTI 90 LET_____________ Umrl je diplomat in zgodovinar Dragovan Sepič Med obema vojnama je bil tesno povezan s slovensko manjšino v Italiji ZAGREB -15. decembra lani je stopil v devetdeseto leto življenja diplomat, publicist in zgodovinar akademik prof. dr. Dragovan Sepič. Dva meseca zatem, natančneje'12. februarja letos, je umrl v Zagrebu in bil prav tam pokopan na mirogojskem pokopališču. Smrt ga je doletela pravzaprav sredi ustvarjanja, saj je zadnji Članek objavil leta 1996. Odšel je najbrže zadnji vidnejši predstavnik primorskoslovenske in hrvatskoistrske emigracije zbrane ob listu Istra, predstavnik generacije, ki je ustvarjala tesno povezanost med slovensko manjšino v Italiji in v izgnanstvu v Času med obema svetovnima vojnama. Njegova soproga Mara Vadnjal je bila doma iz Zagorja na Pivškem. Starejši bralci Primorskega dnevnika se morda spominjajo Sepičevih objav, predvsem v slavnostnih številkah. Dr. Sepič je bil rojen v Buzetu, šolal se je na Hrvatskem. Preden se je dokončno preselil v Jugoslavijo, je služil vojsko v Trevisu. V Zagrebu je konCal pravo, študiral je diplomatske vede v Parizu in doktoriral po drugi svetovni vojni v Zagrebu. Leta 1935 je stopil v diplomatsko službo in med drugo svetovno vojno deloval v zunanjem ministrstvu begunske jugoslovanske vlade. Ob sporazumu med Titom in Su-bašičem je postal šef kabineta ministra za zunanje zadeve. Po vojni je sodeloval v pripravah gradiva za mirovno konferenco, zlasti v zvezi z zahodnimi mejami Jugoslavije. Od leta 1953 je deloval kot znanstvenik in kot predavatelj in profesor na zagrebški fakulteti za politične vede vse do leta 1978, ko je bil upokojen,. Prva Sepičeva publicistična objava je bil članek o pisatelju Nazoru v tržaškem Našem glasu. Nato je objavljal predvsem v zagrebškem tisku in leta 1931 izdal v Parizu brošuro o Jugoslovanih v Italiji. Obsežnejše zgodovinske monografije pa so nastajale kasneje. Tako je tri knjige posvetil Franu Su-pilu, obsežna je njegova študija Italija, saveznici i jugosla-vensko pitanje 1914-1918 (Za- greb 1970, Pulj 1988), leta 1983 je objavil knjigo o vladi Ivana Subašiča. Mnoge Sepičeve objave posegajo tudi v primorsko preteklost. Tako je pisal o misiji Carla Gallija v Trstu leta 1915, o Trstu ob razpadu Avstro-Ogrske, o italijanskih antifašistih in Julijski krajini. Posebno mesto ima v Sepičevem delu novejša zgodovina Istre, uveljavil pa se je tudi kot likovni kritik. Kot avtor in soavtor je podpisan na 14 različnih samostojnih objavah. Za istrko hrvaško šolstvo pa je imel izjemne zasluge Sepičev oCe Vinko (1870-1945), po prvi vojni sodelavec tržaškega Učiteljskega lista. B. Marušič PISMO UREDNIŠTVU Pirina se brani pred Kodeljo V sredo, 12. februarja t.l. v Primorskem dnevniku objavljeno pismo doberdobskega župnika Ambroža Kodelje, v katerem je pojasnjeval, kako je Marco Pirina leta 1994 iz župnišča v Grahovem ob Bači odnesel zajeten sveženj dokumentov ter jih po dveh letih in pol ni veC vrnil, kljub prizadevanjem samega gospoda Kodelje, mi je dal navdih, da o tem nekaj povem tudi bralcem v Furlaniji. V beneškem dnevniku II Gazzettino sem zaradi tega povzel to kar je bilo napisano v pismu župnika Kodelje. Beneški dnevnik je ta moj spis objavil. Dodal pa mu je Se nekaj, za kar so poskrbeli kolegi pordenonske redakcije dne-vika. Pirina namreč živi v Pordenonu. V svoji izjavi sicer po- trjuje, da je v Grahovem dobil fotokopije dokumentov, ki pa naj bi bili le dokumenti karabinjerskih vojašnic v mirnem Času. Pravi tudi, da je že v maju 1995, nekaj dni potem, ko mu je telefoniral pordenonski župnik Romanin, ki ga je za posredovanje prosil doberdob-ski župnik, dokumente stlačil v paket in jih poslal nazaj po pošti. Čeprav v isti sapi zavrača kritike na njegovo delo, postaja očitno, da ga je Kodeljevo pismo zbodlo. Seveda ostaja odprto vprašanje, ali Pirina govori resnico, ko trdi, da je dokumente po posti poslal nazaj (ni povedano ali v Grahovo ali župniku v Doberdob). Ze res, da velikokrat posta zamuja, vendar od maja 1995 je minilo že veC kot poldrugo leto. Pošta pa vseeno ni tako polževa. S spoštovanjem Marko VValtritsch DIACO / DO SKRAJNOSTI ZAOSRENI ODNOSI V NEDANJI DON BAXTER NOVICE Delavke izgnali iz tovarne, čeprav dela ne manjka Popoldne srečanje pri prefektu, ki bo posredoval za rešitev spora Sindikalna kronika zadnjih desetletij Se ni zabeležila podobnega razpleta sindikalnega spora: predvčerajšnjim popoldne je lastništvo farmacevtske industrije Diaco naslovilo na sindikalne organizacije obvestilo po telefaksu, v katerem je v skopih treh vrsticah sporočilo, da bo »od 16.30 dne 20.2.1997 obrat zaprt za nedoločen čas.« Lastništvo je tudi poklicalo karabinjerje, da bi zagotovili, da uslužbenci takoj zapustijo delovno mesto, kar se je vsekakor zgodilo brez nobenih incidentov. 127 uslužbencev, večinoma žensk, se je tako znašlo na cesti. Do zapore tovarne, nekdanje Don Baxter, ki jo je lani prevzel mladi podjetnik Pierpaolo Cerani, je prišlo zaradi sindikalnega spora v zvezi z delovnim urnikom, pa tudi zaradi drugih nesoglasij, zaradi katerih so v zadnjih časih večkrat stavkali. Zaposleni so predvsem zahtevali, da bi ohranili pravico do 10-minutne pavze med delovnim urnikom in predčasno večerno prekinitev dela, saj ob 23. uri ni več avtobusov, ki bi uslužbence in predvsem uslužbenke lahko odpeljali iz industrijske cone proti mestu. Ocena dogodkov v tovarni Diaco s strani sindikata je zelo ostra: »Lastnik očitno ne pozna zemljepisa, saj Trst ni Čile za Časa vojaške diktature!« meni pokrajinski tajnik Cgil Catalano. Lastništvo podjetja je v včerajšnjem sporočilu zapisalo, da imajo vehko naročil in da je pripravljeno sprejeti vse one uslužbence, ki nameravajo spoštovati določila vodstva: spor naj bi torej rešili mimo vseh pogodbenih določil in pravil o odnosih med delodajalcem in delojemalcem, kar ni v nobenem primeru sprejemljivo, menijo sindikalni predstavniki in večina prizadetih uslužbencev. Od sindikalnega stališča se je včeraj ogradilo 36 uradnikov,- ki pa ne delajo v nočnih izmenah. Včeraj so se uslužbenci zaprte tovarne sestali že dopoldne na Trgu Unita, popoldne pa je njihove predstavnike sprejel prefekt, ki je zagotovil, da bo posredoval za rešitev spora, in se je že zvečer sestal z lastnikom podjetja. Na trgu pred prefekturo so se zbrale delavke tovarne Diaco (f. Balbi/KROMA) Catalano in Coppa o nezadržnem hiranju tržaških industrijskih dejavnosti Nezaslišano ravnanje lastništva nekadnje tovarne Don Baxter sicer izstopa iz sklopa problemov, ki pestijo tržaško gospodarstvo in zaposlitev, vendar tudi kriza v farmacevtski industriji prispeva k splošni zaskrbljenosti zaradi nezadržnega upadanja zaposlitve v industriji, ki je v Trstu krepko pod vsedržavnim povprečjem. V Italiji je vsakih tisoč prebivalcev 115 zaposlenih v industriji, v Trstu pa samo 64, številka, ki jo beležijo samo v krajih nerazvitega italijanskega Juga. V Trstu sta dva bistvena problema, meni pokrajinski tajnik Cgil Waldy Catalano: prenovitev industrijskih dejavnosti z državno soudeležbo in pomanjkanje podjetniškega kadra, kar skupaj povzroča po eni strani ukinjanje tradicionalnih delovnih mest n.pr. v ladjedelništvu in kovinarskih industrijah, po drugi pa pomanjkanje novih pobud. Treba bi bilo spojiti prenovitev dosedanjih dejavnosti z velikim naporom za uveljavitev novega podjetništva. Glede tega si Catalano ne ustvarja velikih utvar: treba je novih sil, ki lahko pridejo v Trst samo »od zunaj«, saj je tukajšnje podjetništvo z redkimi izjemami nepripravljeno in neprimerno za pomembnejše podvige. Po Catalanovem mnenju vse to nujno terja takojšnje preverjane volje in namenov širšega kroga in bi bilo primemo, da predstavniki delodajalcev, sindikatov in javne uprave, v prvi vrsti Tržaška občina, Pokrajina in deželna uprava sedejo za skupno mizo. Med drugim bi bilo tudi treba preveriti uresničitev lanskega dogovora o razvoju tržaškega gospodarstva, ki so ga podpisali v Rimu. Tudi Paolo Coppa, pokrajinski tajnik sindikata Cisl, je zaskrbljen: »Že več mesecev pravim, da mora Trst mimo običajnih protestov in stavk enotno stopiti na ulico v obrambo mestnega gospodarstva, saj bo sicer Trst izumrl. Primer Diaco kaže, da smo v ključnem trenutku: delodajalci delajo, kar se jim zdi v imenu prostega tržišča, globalizacije tržišč in podobnega, in si dovoljujejo taka groba početja, kot je izgon delavcev iz tovarne. In to še ni vse: '111 delavcem so odpovedali službo pri Stocku, kmalu bodo ob službo delavci tekstilnega podjetja Sitip, zatem bo nastopil še problem zaposlitve v Tovarni velikih motorjev. Položaj je iz dneva v dan slabši, prišli smo do tega, da v Trstu pravzaprav ni več industrij. Ce pa se še ne držijo dogovorov, ki smo jih podpisali v Rimu za razvoj Trsta, za nove infrastrukture, ki naj podprejo razvoj mesta, potem ne bo več dela v Trstu. Ostali bodo samo upokojenci in nekaj uslužbencev javnega sektorja. Ponavljam, da že dalj časa opozarjam na to dogajanje, in da se mora vsa javnost strezniti in reagirati na to nevzdržno polzenje proti propadu.« Stavka v menzi katinarske bolnišnice V torek, 25. februarja, bodo stavkali uslužbenci menze katinarske bolnišnice. Stavka bo trajala od 12.15 do 14.15 in ne bo prizadela oskrbe bolnikov, piše v sporočilu sindikatov Cgil in Cisl. Organizacije uslužbencev opozarjajo javnost, da so delovni pogoji v kuhinji bolnišnice nesprejemljivi zaradi naraščanja dela ob istočasnem krčenju števila zaposlenih, pa tudi ob neprimerni organizaciji in nezadostnih sredstvih, kar med drugim tudi ne dovoljuje, da bi nudili uporabnikom primerne storitve. Dan skavtske solidarnosti Danes, na dan skavtskega bratstva, bodo vse tržaške skavstke organizacije, med njimi tudi slovenska, priredile sprevod z baklami od Sv. Justa do Trga Unita. Sprevod bo krenil ob 17. uri in se zaključil s kresom na trgu. Baklada ob 140. obletnici rojstva ustanovitelja skavtskega gibanja Baden-Povvella meri k uveljavljanju načel solidarnosti. V ta namen bodo zbrali sredstva za fundacijo Lucchetta - Ota - D'Angelo -Hrovatin v korist otrokom, žrtvam vojne v bivši Jugoslaviji. Nov krožek T. Modotti Pred kratkim so ustanovili kulturni krožek s sedežem v Ljudskem domu v Ul. Ponziana 14, ki so ga poimenovali po znani revolucionarki, fo-tografiniji in kulturni ustvarjalki furlanskega rodu Tini Modotti. Krožek, ki je nestrankarska organizacija, je namenjen utrjevanju ljudske in napredne kulture. Javnost in kulturne organizacije so vabljeni na srečanja, ki so ob ponedeljkih in četrtkih v omenjenem sedežu ob 18. do 20. ure. Mladi SKP in mamila Organizacija mladih komunistov SKP bo priredila jutri od 10. do 13. ure javno zbiranje podpisov za legalizacijo lahkih mamil. Peticijo bodo predložili tržaškemu občinskemu svetu, da bi podprli premostitev sedanjega dramatičnega stanja, ki zaradi splošnega prohibicionizma prispeva k prehodu od lahkih mamil, kot sta hašiš in marihuana, k težkim in smrtonosnim mamilom, kot so heroin in kokain. Nov računalniški register podjetij V sedežu tržaške borze zraven Trgovinske zbornice so včeraj s krajšo slovesnostjo predali namenu nov računalniški register tržaških podjetij (na sliki). Gre za prvi tovrstni center v Italiji. V njem hranijo evidenco podjetij, podatki pa so prek elektronskih terminalov na razpolago brez čakanja. ___________SODIŠČE / PROSTITUCIJA___________ Izkoriščali so mlade Ukrajinke Tolpo naj bi bil vodil mladi Beograjčan Dejan Kovačevič Trojico so uklenjeno pripelji! pred sodnika za predhodne preiskave Riga, kazalo je, da se bo proces iztekel po skrajšanem postopku, eden od odvetnikov je tudi menil, da bi osumljence morebiti kmalu celo izgnali iz države. Prišlo pa je do presenečenja, sodišče je soglašalo s stališčem enega od zagovornikov in sklenilo, da proces nadaljujejo drugje, v Veroni, proglasilo je svojo nepristojnost. Pred sodnikom so se znašli Milan Ra-denkovič, Aleksander Tesič in Dejan Kovačevič, ki so jih okrog poldne spet odpeljali v koronejske zapore, kjer bodo verjetno ostali še nekaj mesecev, saj nove obravnave ni pričakovati v kratkem. V afero je vpletenih še precej drugih, ki pa jim niso uspeli stopiti na prste (Branko Rabrenovič, Jerolim Sipič, Senad Kostreba in Blaž Krakič, medtem ko položaj Silvana Palumba, Livia Candusia in Zdenka Erzetiča obravnavajo posebej). Vsi so osumljeni združevanja v zločinske namene (izkoriščanje prostitucije), poleg tega naj bi v Italijo ilegalno pripeljali več deklet z namenom, da jih vpeljejo v prostitucijo. Tolpo, kateri naj bi načeloval 28-letni Beograjčan Dejan Kdvačevič, so odkrili karabinjerji. Kovačevičev rojak, 44-letni Milan Radenkovič, naj bi bil »posrbel« za dekleta, iskal jih je v državah bivše Sovjetske zveze, zlasti v Ukrajini. Ostali naj bi jih preko Slovenije vozili v Italijo in jih namenjali v Venete, v glavnem na območje Desenzano in Peschiera del Garda. Dekleta so jim morala izročati več kot milijon lir na noč, če toliko denarja niso zasluzile, so jim grozili, jih zapirali in pretepali. Za prestop slovensko-ita-lijanske meje naj bi bili zadolženi Candusio, Palumbo in Erzetič, ki se morajo zagovarjati na nekem drugem procesu. Palumba so prijeli s tremi Ukrajinkami, takoj po njihovem ilegalnem prihodu v Italijo. Dekleta so začasno namestili v Dijaškem domu, kjer pa so jih Kovačevič, Kostreba in neka tretja oseba, ki je niso odkrili, izsledili in prisilili, da jim sledijo. Ena od Ukrajink se je že junija lani poskusila upreti, za kazen so jo tri dni zaprli v neko sobo v Peschieri del Garda. Včeraj na sodišču ni bilo niti enega od vpletenih deklet, pred sodnikom so se zvrstile že 12. novembra lani, ko so morala prepoznati svoje izkoriščevalce in jetnike, nakar so morale zapustiti Italijo. Ob tisti priložnosti so jim pomoč nudile prostovoljke organizacije »Operativna skupina za sprejem«. Kot smo dejali, je kazalo, da se bo proces včeraj tudi končal po skrajšanem postopku (ki prinaša za tretjino nižjo kazen). Odvetnik Ma-meli je bil prepričan, da je to za njegovega varovanca Dejana Kovačeviča najbolj ugodna rešitev. Drugi odvetnik, Maniacco, pa je sodišču osporaval pristojnost, češ da bi osumljencem morali soditi v Veroni, saj so se dogodki odvijali v Desenzanu in Peschieri del Garda. Sodnik je njegovo stališče sprejel in trojico so spet odpeljali za rešetke. NA DREVOREDU D^NNUNZIO __________ Pri prebitju cevi se je vnel plin Gasilci so takoj posegli - Nobene nevarnosti za stanovalce Stanovalci so bili sicer v velikih skrbeh, vendar za paniko ali kaj podobnega ni bilo prav nobenega razloga, gasilci so imeli vse pod kontrolo in ko je prišlo osebje Acega, so plamen pogasili in okvaro popravili. Gasilce so poklicali v jutranih urah v Drevored D’An-nunzio, kjer je puščal plin, ki se je zatem tudi vnel. Nekaj delavcev je z električnim svedrom vrtalo po zidu na stopnišču poslopja št. 68, kjer so morali pod omet postaviti nekatere žice. Pri tem so zadeli v plinsko cev, ki oskrbuje poslopje. Cev so s svedrom preluknjali, iskra pa je vnela plin, začel se je sproščati okrog 40-50 cm visok plamen. Pritisk v cevi je malenkosten (precej manj kot 1 atmosfera), vendar dovolj močan, da plin potiska navz- ven in se torej plamen ne more razširiti v notranjost cevi. Gasilci so počakali na osebje Acega, nakar so plamen z močnim vodnim curkom pogasili: lahko bi plamen pogasili že prej, vendar bi v tem primeru plin nekontrolirano uhajal (do okvare je prišlo pred glavnim ventilom v hiši). Osebje Acega je takoj zatem cev zasilno zamašilo ter poskrbelo za zaprtje glavnega ventila na cesti. Zaplenili 2.500 kg mesa Tovorno vozilo, s katerim je 37-letni T.M. prevažal 2.500 kilogramov svežega mesa, po mnenju agentov finančne straže ni odgovarjalo predpisom, ki veljajo za podobne tovore. Zato so se skupaj z osebjem krajevne zdravstvene enote odločili, da meso zaplenijo, nekaj vzorcev pa so odvzeli za analizo. Šoferju so poleg tega naložili globo zaradi kršenja zdravstvenih določil. Agenti so vozilo ustavili v središču mesta, z mesom je T.M. oskrboval razne trgovine. Kasnejše analize so pokazale, da s tovorom ni bilo nič narobe in bi meso lahko prodajali brez vsakršne bojazni za zdravje odjemalcev. Naposled v zaporu Karaoinjerji so na podlagi sodnega naloga aretirali 39-letnega Antonia De Cillisa, ki je bil svojčas obsojen zaradi prekupčevanja z mamili. De Cillisa so odpeljali v koronejske zapore, kjer bo ostal leto dni, poleg tega pa mora poravnati tudi tri milijone lir globe. Od ponedeljka predstavitev fakultet Tižaške univerze Studijske smeri je naslov prireditve, ki jo bodo prihodnji teden udejanili z okroglimi mizami, razstavo in ogledom videoposnetkov na Tržaški univerzi. Namen prireditve je preprost in aktualen: bodočim študentom Zeli nuditi vpogled v univerzitetni svet in jih seznaniti z možnostmi za zaposlitev. Vse okrogle mize bodo v poslopju glavne univerze (Trg Europa 1). V ponedeljek bodo predstavili poklicne možnosti po študiju na fakulteti za matematiko, fiziko in naravoslovne vede ter po študiju na šoli za prevajalce in tolmače. V naslednjih dneh bodo sledile predstavitve študija na ekonomski, na pravni in na medicinski fakulteti ter na fakulteti za politične vede in še drugih fakultetah, ki delujejo v sklopu Tržaške univerze, govor pa bo tudi o drugih novih studijskih usmeritvah. OBČINSKI SVET / VEČINA STRNJENA Regulacijski načrt na Občini Na dnevnem redu ugovori Zajamčeno zastopstvo se je rodilo pod nesrečno zvezdo. Občinski svetovalec Demokratične stranke levice Igor Dolenc bi moral vCeraj odpotovati v Rim, da bi na kongresu Demokratične stranke levice zasedel mesto, ki ga je stranka zajamčila pripadniku slovenske manjšine, a je ostal v Trstu, ker so ga občinske zadeve prikovale na sedež v občinskem svetu. Prisotnost predstavnikov večine je bila ob pomembni razpravi in glasovanju o varianti splošnega občinskega urbanističnega načrta takorekoc obvezna. In to toliko bolj po znanih krčih, ki so v prejšnjih dneh tako stisnili in pretresli večinske vrste, da je župan Illy napovedal svoj odstop. Občinski svet je imel sinoči na dnevnem redu razpravo o ugovorih občanov in podjetij k varianti regulacijskega načrta. Občina je prejela skoraj tisoC ugovorov, kar bi znalo upočasniti delo skupščine. Dan prej je občinski svet vsekakor odobril sporazume z različnimi krajevnimi upravami (ustanovo za industrijsko cono, pristaniško ustanovo, središčem za znanstvene raziskave, Deželo, državno železnico, Zavodom za ljudske hiše in samo državo), ki so sestavni (in obvezni) del regulacijskega naCrta. Obenem je občinski svet tudi odobril nekatere ugovore, ki so jih predstavile omenjene ustanove. Razprava je potekala - v primerjavi s prejšnjimi občinskimi sejami -dokaj umirjeno. Hudih trenj med večino in opozicijo ni bilo. Pri glasovanju ni prišlo do presenečenj. Večina je nastopila strnjeno in brez težav izglasovala, kar je predlagala. Pri obravnavanju u-govorov je moral občinski svet upoštevati norme, ki jih je že pred Časom zakoličila dežela. Novost načrta predstavlja dejstvo, da je občina omejila možnosti zazidave, kar je seveda vzbudilo med občani nekaj negodovanja. Prejšnji regulacijski naCrt je namreč predvideval občino s 350 tisoC prebivalci.in je temu primerno »sprostil« možnosti za zazidavo, po novem pa naj bi štela občina največ 260 tisoč ljudi, zaradi Cesar bo tudi gradnjam odmerjen manjši prostor. ŠOLSTVO / PODELILI SO JI JO VCERAJ Kristini Kovačič ugledna nagrada Prešernova nagrada Pedagoške akademije »Diplomsko delo Kristine KovaCiC je pomemben prispevek pri razvijanju inovativnih didak-tiCno-metodičnih pristopov, namenjenih sodobnejšemu poučevanju maternega jezika.« Tako sta mentorja prof. France Žagar in mag. Vida Medved-Udovic zapisala ob koncu ocene diplomskega dela slovenske učiteljice, študentke ob delu na Pedagoški fakulteti, ki je za delo z naslovom Novinarski žanri v 5. razredu osnovne šole prejela vCeraj v Ljubljani Prešernovo nagrado Pedagoške fakultete. Prestižna nagrada (vsako leto jih podeljujejo v vsej Sloveniji le šest) predstavlja veliko priznanje za učiteljico Kristino Kovačič, ki se je pred leti s skupino kolegic odločila, da dopolni študij na koprskem oddelku Pe- dagoške fakultete. Ko je morala po šestih letih študija izbirati temo diplomske naloge, se je navezala na izkušnje iz šolske prakse ter pripravila delo NOVICE Občni zbor Konzorcija za jamstvo posojil Po nedavnem izrednem obenem zboru Konzorcija za jamstvo posojil CONGAFI za obrtna podjetja v Trstu, je napovedan za ponedeljek, 24. februarja redni občni zbor tega konzorcija. Na izrednem občnem zboru so včlanjeni obrtniki odobrili popravke k statutu, ki so povezani z reformo sistema obravnave pokrajinskih CON-GAFI-jev in njihovega financiranja v deželnem merilu. Tokrat pa bo v prvem sklicu ob 18. uri v drugem ob 18.30, v tržaškem hotelu Savoia Ex-celsior, Nabrežje Mandracchio 4, redni letni občni zbor CONGAFI za obrt, na katerem bodo podali obračun o poslovanju in odobrili bilanco dne 31.12.1996. Obrtna sekcija SDGZ vabi včlanjena podjetja, da se občnega zbora udeležijo oz. da oddajo poverilnice na sedežu Združenja v Trstu, v ponedeljek do 17. ure. Prireditev v Gropadi Kulturno društvo Skala iz Gropade, ki je sinoči sodelovalo na proslavi dneva slovenske kulture v Borštu, bo nocoj pripravilo v Zadružnem domu in gropajskem kulturnem centru bogato prireditev. Večer bodo oblikovali elani domačega mešnega pevskega zbora Skala, ki ga vodi Anastazija Puric, Mešani pevski zbor Slovan iz Pa-dric, mešani pevski zbor Primorsko iz MaCkolj in Pihalni orkester Breg iz Doline. Ljubiteljem lepega petja in glasbe se torej obeta lep veCer, ki se bo začel ob 20.30. N.L. Poklon Trsta Fedori Barbieri V dvorani krožka zavarovalnice Assicurazioni Generali (Trg Duca degli Abruzzi 1) bo dane sob 18. mi srečanje s slavno operno pevko Federico Barbieri. Kritiki radi označujejo Barbierijevo kot enega najlepših ženskih glasov nižjih tonov (pela je kot mezzossopranistka in altistka) zadnjih petdesetih let, nastopila pa je v vseh večjih svetovnih opernih gledališčih. Umetnico bo predstavila Liliana Ulessi, vstop na srečanje je prost, vendar je treba imeti vabilo (dobiti ga je mogoče v tajništvu krožka). Dopoldne pa se bo Fedora Barbieri mudila v gledališkem muzeju »Carlo Schmidi«. Slike krožka E. Miani Samo še danes je Cas za ogled razstave »15 let za Trst«, ki jo je priredil krožek Ercole Miani v UL S. Michele 8/1 (pritličje, steklena vrata). Razstavljenih je 160 fotografskih posnetkov s prireditev, ki jih je krožek Miani priredil v zadnjih letih. Na razstavi bodo tudi zbirali podpise za peticijo predsedniku republike Scalfaru, s katero zahtevajo, naj posreduje za izpustitev na prostost Adriana Sofrija, Pietro-stefanija in Bompressija, ki so bili obsojeni na 22 let ječe na neprepričljivem procesu zaradi umora policijskega komisarja Luigija Calabre-sija. Denis Novato predstavlja kaseto »Frajtonerca in orglice« Pred nedavnim se je Denis Novato prvič predstavil svojim zvestim poslušalcem in sploh občinstvu s kaseto, ki ji je naslov Muzikant iz Trsta: v njej je prvič nastopil tudi kot avtor skladb za diatonično harmoniko. Sedaj je na pragu že svoje druge kasete, la je sicer bila omenjena na jesenski prireditvi v Zgoniku, nocoj pa bo doživela pravi stik z občinstvom. Denis Novato je svojo uspešno godcevsko pot zaCel v KD Fran Venturini pri Domju, kjer je najprej pel v otroškem zboru in igral še klasično harmoniko. Pod mentorstvom Zorana Lu-pinca je nato vzel v roke frajtonarco: kaj kmalu je sledil stopinjam svojega učitelja in se začel uspešno predstavljati na raznih tekmovanjih, tako da je v kratkem postal tudi svetovni prvak v kategoriji teh svojevrstnih glasbenikov. ZaCel je sodelovati tudi s TFS Stu ledi, medtem pa se še dalje posveča svoji priljubljeni diatonični harmoniki. Na nocojšnjemu srečanju, ki povzema naslov po novi Novatovi kaseti Frajtonerca in orglice, se bo mladi godec predstavil s svojimi prijatelji: z njim bodo nastopili Čarodej Vikj, plesni par TFS Stu ledi, producent in baritonist Igor PodpeCen, kitarist Mitja Mastnak, »zgovorni« venderigh Vanka in Tonca, ne nazadnje pa Renzo Pockar in Jordan Kral, ki skupaj z Denisom tvorita Trio Venturini, izvirno zasedbo diatonične harmonike in ogrlic. Pester spored, ki ga bodo dopolnile še Vesele Štajerke, bo povezoval Jan Leopoh: vse to pa se bo dogajalo nocoj, od 20.30 dalje, v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. (dam) o dojemanju, razbiranju in poučevanju Časopisnih sporočil v razredu. V utemeljitvi nagrade je zapisano, da je »nazorno predstavila neke vrste spo-rocanjsko verigo, v kateri so vključeni uCenci kot sprejemniki (bralci, razC-lenjevalci) publicističnih besedil, prav tako pa so predstavljeni kot tvorci le-teh (predelovalci, preo-blikovalci, ustvarjalci).« Delo ponuja učitelju veliko praktičnih vaj. Vaje za uCence se opirajo na živa publicistična besedila, pri Čemer je Kovačičeva vzela v poštev prav Primorski dnevnik. Z njimi je pokazala, kako je mogoče »z izvirnimi besedili slovenskih zamejskih Časopisov, predvsem Primorskega dnevnika, uvajati uCence v besedni svet vsakdanjika, ki ga živi slovenska manjšina na jezikovno občutljivem robu,« je še zapisano v utemeljitvi Prešernove nagrade učiteljici Kristini KovaCiC. JAVNO SREČANJE / JOHN EARLE GOST KROŽKA 1STRIA Kakšna bodočnost za Trst? Problemi Trsta in njegove perspektive. O tem je bil pretežno govor na javnem srečanju, ki ga je organiziral kulturni krožek Istiria v petek zvečer na temo “1947-1997, Trst in Istra v spominih protagonista”. Gost večera, ki ga je predstavil Marino Vocci, je bil John Earle, bivši elan britanske vojaške misije pri glavnem štabu NOV Jugoslavije. Rojen 1921. leta v Sus-sexu, se je po vojni posvetil Časnikarstvu in postal med drugim dopisnik Reuterja, nato pa v je bil obdobju 1968-1986 v Rimu dopisnik londonskega Timesa. Od 1986. leta živi v Trstu, sodeluje pa s številnimi Časopisi. Uvodoma je pogovor segel na njegove spomine ob koncu 2. svetovne vojne, ko se je od maja 1945 do oktobra 1946 mudil v Trstu (nameščen je bil v Devinu). Šaljivo se je spomnil na srečanje z angleškimi vojaki, ki so po dolgoletni vojni prišli v Trst povsem trudni, poleg tega niso razumeli nikakršnega jezika (slovenskega, hrvaškega, nemškega itd.). Opisal je nato vse njihove težave (generalno poveljstvo jim ni dajalo nikakršnih ukazov) in obrazložil, kako so jim kljubovati. Govor je bil nato o Pariškem mirovnem sporazumu. O znani “border line” (meja med Italijo in Jugoslavijo) pa je dejal, da jo je imel od vsega začetka za trajno, kot sta jo imela tudi London in VVashington. Kar zadeva današnjo težnjo po nekritičnem revizionizmu je Earle mnenja, da gre za normalen pojav. »Povsem razumljivo je, da lahko imajo nove generacije kak dvom, v Trstu pa pretiravajo,« je dejal, »saj je npr. absurdno trditi, da koncentracijska taborišča niso obstajala.« Kar zadeva tržaške perspektive je Earle mnenja, da je treba biti konkretni, ne pa samo gostobesedni. Italija se zavzema za t. i. “ost-politik”, v tem smislu pa si morajo tudi Tržačani za- vihati rokave. Potrebno je izboljšati komunikacije, od hitrih cest do letaliških in železniških storitev. S podjetniškim smislom bi bilo mogoCe rešiti tudi pristanišče, je rekel Earle in kot primer navedel liverpoolsko luko, ki so jo povsem preurediti, ustanoviti “off-shore” področje (blago v tranzitu ne plača davkov) in ga povezali s predorom pod Rokavskim prelivom, tako da so dostave v Evropo izredno hitre. »Nekaj podobnega bi lahko storiti v Trstu, s pogledom na Vzhod,« je zaključil Earle. A. G. VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 22. februarja 1997 MARJETA Sonce vzide ob 7.02 in zatone ob 17.36 - Dolžina dneva 10.34 - Luna vzide ob 18.17 in zatone ob 7.01. Jutri, NEDELJA, 23. februarja 1997 POLIKARP VREME VCERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10 stopinj, zračni tlak 1036 mb raste, veter 6 km na uro severnik, vlaga 72-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Nicole Christine Verrecchia, An-drea Cernettich, Antonio Francesco Bonito, Nicole Denich, Matteo Pradelli, Christopher Covolan. UMRLI SO: 90-letna Mirella Ravasini, 60-letni Gualtiero Villi, 92-letna Rosa Candido, 84-letna Teresa Boscarol, 83-letna Anna Maria Sodnich. OKLICI: geometer Alan Škabar in uradnica Jadranka Košuta, uradnik Fabrizio Žiberna' in uradnica Antonella Millich, trgovec Marco Giustina in gospodinja Monica Batta-glia, šofer Raimondo Pin-na in poklicna bolničarka Mirna Boljkovac, podjetnik Luca Tarussio in odvetniška pripravnica Claudia Gruber, skladiščnik Andrea Russo in bolničarska pomočnica Fau-stina Vegliani, podjetnik VValter Weffort Paroni in sodelavka Barbara Bruno, pleskar Sergio Gallessi in v pričakovanju zaposlitve Manuela Colavitti, mesar Robertino Varcounig Bal-bi in vzgojiteljica Paola Ravalico, uradnik Roberto Gagliardo in uradnica Paola Gonzini, uradnik Vincenzo De Sio in študentka Francesca Zuliani, Častnik El Nicolino Ca-puano in prodajalka Angelica Carta, skladiščnik Lorenzo Da Re in v pričakovanju zaposlitve Elena Ferletti, delavec Giorgio Perich in mestni redar Valentina Silli. □ LEKARNE Od PONEDELJKA, 17. do SOBOTE, 22. februarja 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), UL Flavia 89 (Zavije - tel. 232253). ZGONIK - (tel. 229373) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev trg 8, UL Flavia 89 (Zavije). ZGONIK - (tel. 229373) - samo po telefonu za nujne primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Goldonijev trg 8 (tel. 634144). Za dostavljanje zdravil na dom teti 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. . Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KD IVAN GRBEC DOM JAKOB UKMAR PD KOLONKOVEC vabijo na (/)an slovenske kulture jutri, 23. t.m., ob 15. uri v kinodvorani Lumiere (Ul. Flavia 9) DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi danes, 22. februarja, ob 19.30 v Župnijsko dvorano, Trg Republike 8 na Proslavo dneva slovenske kulture Sodelujejo: otroci iz vrtca in Sole, zbor Jadran, kitarist Ivo Tul, recitatorka Suzi Bandi, dekliški zbor Valentin Vodnik - Dolina. Govor: prof. Rudica Požar KD FRAN VENTURINI priredi predstavitev nove kasete »Frajtone^ca in orglice«, ki jo je posnel Denis Novato s Prijatelji Nastopali bodo Vesele Štajerke, Trio Venturini, Vanka in Tonca, Plesni pari TFS S tu ledi ter čarodej Vikj. Občinsko gledališče »France Prešeren« v Boljuncu, danes, 22. februarja ob 20. uri. Vstop prost. kd igo gruden Nabrežina Ob dnevu slovenske kulture MI PA SKUPAJ POJEMO Srečanje vseh pevskih zborov občine Devin-Nabrežina Sodelujejo: Zbor Fantje izpod Grmade - vodi Ivo Kralj Dekliški zbor Devin - vodi Herman Antonie Otroški zbor Ladjica - vodi Olga TavCar Otroški zbor KD Vigred - vodi Eva Čuk Mešani pevski zbor Rilke - vodi Barbara Corbatto Moški in ženski pevski zbor Igo Gruden - vodi Bojana Kralj Skupna pesem bo zadonela jutri, 23. februarja, ob 16. uri, na nabrežinski Kržadi KINO ARISTON - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Un uomo d’acqua dolce« r.-i. Antonio Albanese. ENCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »II ci-clone«, r.-i. Leonardo Pie-raccioni, i. Natalia Estra-da EKCELSIOR AZZUR- RA - 17.30, 19.45, 22.00 »La tregua«, r. Francesco Rosi. AMB ASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15, 0.15 »Space Jam« i. Michael Jordan. NAZIONALE 1 - 15.50, 17.55, 20.05, 22.30, 0.15 »Uno sguardo nel cielo«, i. Whitney Houston. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15, 0.15 »Star Trek, primo contat-to«. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15, 0.15 »Blood & Wine«, i. Jack Nicholson, Michael Cai-ne. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.15, 22.15, 0.15 »Michael«, r. Nora Eph-ron, i. John Travolta, An-die MacDovvell, William Hurt. MIGNON - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »L’amore ha dne facce«, i. Barbra Streisand, Jeff Bridges. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Dra-gonheart«, i. Dennis Quaid. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »La seduzio-ne del male« r. Nicholas Hynter, i. Daniel Day-Levvis e VVinona Ryder. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.00 »Go now«. li PRIREDITVE KD SKALA - Gropada priredi danes, 22. februarja, v Zadružnem domu v Gropadi PROSLAVO OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE. Nastopajo: MPZ Slovan iz Pa-dric, MPZ Primorsko iz Mackolj, Godna na pihala Breg in domači pevski zbor Skala. Začetek ob 20.30. Vabljeni! ŽUPNIJA SV. JERNEJA - Opčine vabi jutri, 23. februarja, ob 18. uri, v Finžgarjev dom na PRAZNIK SLOVENSKE PESMI IN BESEDE. Na sporedu bo predstavitev knjige odrskih iger Ivana ArtaCa »Trubadur z vrtnico«, o kateri bosta govorili prof. Nada Pertot in prof. Lučka Susic, igralska skupina Tamara Petaros pa bo izvedla bralno predstavo osrednjega prizora veseloigre »Pepce se ženi«. Slavnostni govor: prof. Kostanca Filipovič; nastop OPZ Vesela Pomlad pod vodstvom Franca PohajaCa; nastop CPZ Sveti Jernej pod vodstvom Aleksandre Pertot. Vezno besedilo: Nataša Sosič. Scena: Magda Samec. Prisrčno vabljeni! »O ISTRSKI SLOVENSKI DOM...« (A. Kocjančič), prireditev ob dnevu slovenske kulture. Nastopata dramska skupina PD Mackolje in MePZ Primorsko. Priložnostno misel bo podala kulturna delavka Leda Dobrinja. Prireditev bo jutri, 23. februarja ob 17. uri v srenj-ski hiši v Mackoljah. Vabljeni! SKD PRIMOREC Trebče vabi na ogled diplomske predstave Jeana Anouliha ORKESTER v izvedbi 4. letnika Akademije za gledališče, radio, film in televizijo iz Ljubljane jutri, 23. februarja, ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah GLASBENA MATICA TRST - KULTURNI DOM - 25. koncertna sezona 96/97 - V torek, 25. februarja, ob 20.30: Insieme strumentale ita-liano iz Padove. Na sporedu Mozart in Schubert. B IZLETI SK DEVIN priredi jutri, 23. t. m., smučarski izlet z avtobusom v Fal-cade. Nadaljuje se tudi tečaj smučanja. Prijave v gostilni ex Silvester v Nabrežini, tel. 200228. Informacije daje tajništvo na tel. 2916004. SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi jutri, 23- februarja izlet na sneg - Monte Elmo. Za informacije lahko telefonirate v večernih urah na št. 291476. SK BRDINA priredi smučarski izlet v Trbiž ob priliki 30. Zimskih športnih iger. Vpisnine na sedežu, 24. februarja ter 26. februarja od 19. do 21. ure ali telefonsko na St. 212859 ali 213905. H SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča, da je bil v Uradnem listu dne 24. januarja 1997, objavljen razpis natečaja za 21 petletnih dodelitev na deželnem zavodu za raziskovanje, eksperimentiranje in izpopolnjevanje na področju vzgoje (IRRSAE). Natečaj je namenjen nadzornemu, vodilnemu in učnemu osebju v staležu. Prosilci imajo od datuma objave v U.L. 40 dni Časa za vložitev prošnje. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča svoje elane, da bo urad spet posloval vsak torek in Četrtek od 16. do 17.30. H ČESTITKE Od danes bosta teta IRINA in stric IGOR ubrano in veselo nastopala v duetu. ZEVJO UOH-CET klice Trio Sanja, Emil, Val, ki Čaka nove elane za orkester-Cek. V GroCani DEVAN svoj 11. rojstni dan slavi. Da bi bil v Soli in v življenju vedno priden in vesel, mu želita bratranca Diego in Fabiana z družino. Te dni praznujeta 18. oziroma 20. rojstni dan TJAŠA in GORAN RUZ-ZIER iz Lonjerja. Da bi ostala vedno taka kot sta, jima želijo starSi in nona. Ul OBVESTILA STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK KRAS vabi elane in prijatelje na srečanje in praznik včlanjevanja, v Ljudski dom v Trebče, v Četrtek, 27. februarja, ob 20. uri. SKD VIGRED vabi na prireditev ob DNEVU SLOVENSKE KULTURE, ki bo v petek, 28. februarja, ob 20.30, v osnovni Soli Stanko Gruden v Sempolaju. Gostuje dramska skupina Slove-nec-Slavec iz Boršta z veseloigro »TEKU JE B’LO AMB’T U BORŠTE« v režiji Bože Hrvatic. TEČAJE ROČNEGA TKANJA bo vodila Magda Tavčar pri Skladu Mitja Čuk. Začetek 1. tečaja (22h) po 15.3.97. Število vpisov je omejeno. Informacije pri Skladu Mitja Čuk, Narodna ul. 126, Opčine, tel. 040/212289. ODLOŽENO PREDAVANJE - Združenje sorodnikov oseb z umskimi težavami sporoča, da odpade zaradi bolezni predavatelja drugo predavanje, napovedano za danes, 22. februarja, na temo Psihoanalitični pristop k umski patologiji. Nov datum predavanja bo pravočasno sporočen. SKD GRAD vabi v društvene prostore v Banih na razstavo slikarja Luciana Plehana. Urnik razstave je naslednji: danes 22. t. m., od 17. do 20. ure, jutri, 23. t. m., od 16. do 20. ure. SLOVENSKA SKUPNOST prireja svoj 9. deželni kongres danes, 22. februarja, z začetkom ob 16.30, in jutri, 23. februarja, z začetkom ob 9.30, v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici, Drevored XX. septembra 85. Vabljeni delegati, somišljeniki in prijatelji. SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3), vabi danes, 22. t.m., na veCer z naslovom »KUBA - MED MITOM IN REALNOSTJO«. Vtise potovanja po srednjeameriški državibosta s pomočjo videoposnetka prikazala Francesca Simoni in Matej SusiC. Začetek ob 18.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 24. februarja, na javni pogovor o jezikovni in psihološki študiji o govorici slovenskega dijaka v dvojezičnem okolju. Srečanje v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici St. 3 se bo pričelo ob 20.30. Pogovor bosta uvedla prof. Suzana Pertot in Riccardo Luccio. GLASBENA MATICA TRST - Sola »M. Kogoj« vabi na predavanje ALEK-SIJA JERCOGA o svoji diplomski nalogi »Giochi d’ance - organologia e let-teratura della fisarmoni-ca«, v torek 25. februarja, ob 17. uri, v Gallusovi dvorani, Trst, Ul. R. Manna 29. KRD DOM BRISCIKI obvešča vse elane, da je v teku vnovčevanje članarin za leto 1997. Sedež društva bo odprt v sledečih dneh s sledečim urnikom: v ponedeljek 24. februarja od 19.30 do 21. ure, v torek 25., od 15. do 18. ure in v sredo 26., od 19.30 do 21. ure. KRUT obveSCa elane, da v torek, 4. marca, ponovno začnejo plavalne ure v termalnih bazenih v Gradežu in Strunjanu po že ustaljenih urnikih. Vpisovanje in informacije Dušan in Božena Košuta slavita danes zlato poroko. Z najboljšimi voščili sinovi Boris, Edi, Tea, sorodniki in prijatelji Ob zvokih slavnostne koračnice si bosta danes Igor in Irina izmenjala poročna prstana. Srečno skupno življenje v soglasju in harmoniji, v družbi malih violinistov, jima želi pomnoženi domači orkester »Allegro vivace« V Zgoniku praznuje danes okroglo obletnico naS Stanko Se mnogo zdravih in veselih let mu želijo mama Milka, Sonja, Andrej, Nadja, Gabriijela in Pino na sedežu krožka, Ul. Ci-cerone 8. tel. St. 3720062, od ponedeljka 24. februarja dalje. SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v soboto 8. marca 1997 v restavraciji Al Carso v Mavhinjah praznovanje dneva žena. Ob zvokih ansambla Kraški Kvintet bo pel in vas zabaval znani slovenski pevec Braco Koren. Za informacije lahko telefonirate na St. 291498 od 12. do 13.30 in od 19.30 do 21. ure. Pohitite, mesta so omejena. SKD VIGRED prireja v soboto 8. marca v Kmečkem turizmu Švara v Trnovci večerjo in družabnost z ansamblom. Informacije in rezervacije v društvenih prostorih v Sempolaju, ob ponedeljkih in ob sredah, ob 17. do 19. ure, ob Četrtkih, od 20.30 do 22. ure ter pri odbornikih društva. MALI OGLASI tel. 040-7796600 RADA BI DOBILA AU-DIO-KASETE Šestih oddaj o angleškem jeziku, ki so na sporedu vsak torek na Radiu TS A do 15.30 pod naslovom »Made in En-gland«. Tel. 040/637965. 19-LETNI FANT z lastnim kombijem (18 q) isce katerokoli zaposlitev. Tel. St. 0338/8429127. ICVENSKI rtiElM ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je Se nekaj prostih mest pri tečajih: - VVINDOVVS OFFICE STANDARD (Windows 3.1, winword 6.0, excel 5.0) 100 ur - SRBSCINE-HRVASCINE 80 ur Vpisovanje in ostale informacije na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 566360, vsak dan razen sobote, od 9. do 13. ure, najkasneje do 28. februarja 1997. OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo od 1. januarja 7997 dalje OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796333 s sledečim urnikom: od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali kot čistilka, tudi pri starejših osebah. Tel. St. 810695, ob uri kosila. TAJDA SINGLES CLUB vabi na družabna srečanja z živo glasbo vse, ki nimate zakonskega partnerja, vsako prvo in tretjo soboto v mesecu v hotelu Triglav v Kopru, vsako drugo in četrto soboto v mesecu v hotelu Triglav v Sežani. Danes, 22. februarja bo družabno srečanje v hotelu Triglav v Sežani. Informacije na tel. St. 0038667/21613. NAŠLI SMO v prostorih gledališča »F. Prešeren« v Boljuncu, ob zaključku pustnih plesov, naslednje reci: 2 rokavici (ena na par), 2 volneni majici, 1 nahrbtnik, 1 lasuljo, 2 ovratnici. Zainteresirani lahko kličejo na tel. št. 040/228210, od 18.00 do 19.30. NUDIM lekcije iz angleščine, po dogovoru tudi iz drugih predmetov. Tel. št. 040/771124. IŠČEM profesorja, ki bi nudil lekcije iz latinščine. Tel. St-. 040/251031 v večernih urah. MLADA GOSPA nudi pomoč družini kot otroška varuška ali hišna pomočnica, v jutranjih urah. Tel. 040/828251. PO POMOTI je v soboto 15. februarja, na Pomorski postaji v Trstu, ob koncu pokrajinskega kongresa Slovenske skupnosti, nekdo vzel moj plasc temno plave barve. Kdor bi imel informacije, naj poklice na tel. st. 040/214644 ali 366571. TEHNIK INFORMATIKE nudi popravila in vzdrževanje računalnikov tudi na domu. Tel. št. 040/232151 ali 0330/674112. V DOLINI je Aldo Strain ponovno odprl trafiko. 26-LETNA KNJIGOVODJA z večletnimi izkušnjami v komercialnem oddelku v uvozno-izvoznem sektorju, z znanjem italijanjseine, srbohrvaščine in angleščine in dobrim obvladanjem PC-ja - program Windows iSCe zaposlitev kot uradnica ali tajnica. Tel. 040/208667. POHIŠTVO KORŠIČ prodaja Štedilnike na drva vseh mer po zelo ugodni ceni. Ul. S. Cilino 38, tel. 54390. OPEL CORSA 1200, letnik ’89, edini lastnik, berlina, karoserija metali-zirana, v odličnem stanju, električne sipe, centralizirano zapiranje vrat, prodam za 3 miljene lir. Telefonirati na St. 040/943388. Na razpolago po 15. marcu. PRODAM dobro oh- ranjene sedeže Golfa, uporabni tudi za Passat. Telefonirati na St. 040/291053. PRODAM ALFETTO 200, letnik ’85. Tel. 228547. BORIS SPORTS CLUB (Športni center Ervatti -BriSCiki) - V petek 28. februarja, ob 21.30 nastop priljubljene skupine irske rock glasbe GWEN. Vabljeni v pravo irsko atmosfero. Vstop prost. PIVNICA III. GENE-RAZIONE BOLJUNEC- V petek, 28. februarja bo na sporedu karaoke v sodelovanju z ansamblom Eufo-ria. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara (Trnovca 14). Ob torkih in sredah zaprto. PRI BIBCU v Križu odprto v četrtkih, petkih in sobotah. OSMICO je odprl IVAN ANTONIČ - Cera vije 34. Toči Črno in belo vino. OSMICO ima v Velikem Repnu Emil PuriC. D REJCE FERFOLJA je odprl osmico v Vrtni ulici 6 v Doberdobu. Nudi domač prigrizek ter toči belo in Črno vino. Odprto vsak dan razen torka. OSMICO je odprl v Zgoniku Janko Kocman. OSMIČO je odprl Emil PuriC, Repen 15. ŠTOLFA SREČKO, Sa-lež 46 tod belo in Črno vino. OSMICO sta odprla v Borštu Jordan in Diko Žerjal. OSMICO je odprl Boris Pernarčič - Medja vas 7. Toti Črno in belo vino. OSMICO je odprl v Nabrežini St. 8 Ušaj. Toti belo in Črno vino. OSMICO je odprl Igor Grgič na Padricah 193. Vabljeni! OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip, Pulje pri Domju 123. PRISPEVKI Ob 4. obletnici smrti Rudija Blažiča daruje žena Justa 30.000 lir za Primorski dnevnik. Popravek: Namesto cvetja na grob Marije Fonda vd. Križmancic daruje Svetka Križmancic (Ze-penscevaj in družina 50.000 lir za mladinski zbor KD Lipa. Ob 20. obletnici smrti dragega oCeta Ivana Ukmarja daruje hci Mara z družino 50.000 lir za Kulturni dom Prosek Konto-vel. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. V spomin na prof. Goj-mirja Budala darujejo ravnatelj, uCno in neueno osebje nižje srednje Sole sv. Cirila in Metoda 125.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Angelo Budin vd. Colja darujeta Bruna in Pepi Milic (Bajta) 100.000 lir za NTO SK Kras. V spomin na Elia Škrk darujeta Bruna in Pepi Milic (Bajta) 50.000 lir za NTO SK Kras. V spomin Lojzke Rebula daruje mož Bruno in družina 100.000 lir za EC Primorje. Ob 1. obletnici smrti dragega moža Josipa Cor-batti daruje žena Silva 50.000 lir za glasilo Iskra in 50.000 lir za SKD Slavec. V spomin na svoje drage pokojne in na Angelo Budin vd. Colja daruje Dora Knez 100.000 lir za Primorski dnevnik. Ob obletnici smrti Franja Kosovela daruje žena Darinka 50.000 lir za vzdrževanje spomenika Bazoviških junakov. V spomin na Milka Puntarja in Marijo Husu vd. Puntar darujeta Marija in Milko Luksa 50.000 lir za Primorski dnevnik. V spomin na dragega moža Berlota daruje žena Marica 50.000 lir za Vaško skupnost Praprot. V spomin na Emilia Pontari daruje Sonja Majovvski z družino 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Marcelo Stoka in Etko Križnic daruje Sonja Majovvski z družino 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V počastitev spomina prof. Gojka Budala darujeta Mirella in Peter Merku 100.000 lir za Društvo Edinost. V spomin na dragega moža daruje žena Marica 50.000 lir za Vaško skupnost Praprot. GORICA / KULTURNI CENTER »LOJZE BRATUŽ« SANREMO / FESTIVAL SE BLIŽA KONCU Gorenjski slavček v zvokih jeseni Izvedba ljubljanske opere ni bila najboljša »Kakorkoli že, to bo uspeh!« Za filozofsko misel je poskrbel »angel« Chiambreffi »Ali bi mogel kdo po naše bolj veselo vriskati, kakor razigrano pojo Foersterjevi "Gorenjci veseli”? Kdo bolj mehko, pobožno kakor Foerster svojo "Zdravo Marijo” v Gorenjskem slavčku?« S temi lepimi besedami dr. Franca Kimovca nas je na koncertnem listu Luisa Antoni 15. in 16. februarja vabila na šesti abonmajski program Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. Goriški prireditelj je namreč letos prvič v rednem programu lahko svojemu občinstvu ponudil tudi srečanje z operno ustvarjalnostjo, saj prenovljena dvorana goriškega Kulturnega centra Lojze Bratuž omogoča postavitev tudi te žlahtne (in zahtevne) glasbene stvaritve. Kot se slovenskemu organizatorju v Italiji spodobi, je na veliki oder najprej poklical ansambel Opere in baleta SNG v Ljubljani in številnim goriškim ljubiteljem opere postregel z Gorenjskim slavčkom Antona Foersterja, z delom, s katerim naj bi se začela uveljavljati slovenska nacionalna opera. Zal pa je Foersterjevo najvažnejše posvetno delo, priljubljeno zaradi »domače prisrčnosti« in »tople spevnosti« melodij, na goriškem odru (vsaj v soboto, 15. februarja) zazvenelo kar nekaj taktov mimo uvodnih' misli Kimovca in mimo vseh tistih odlik, ki bi tej romantično čitalniški umetnini lahko tudi ob koncu 20. stoletja dali poseben lesk. Na skromnem prizorišču cvetličnega ganga (scenograf in kostumograf Karlo Klemenčič) se pevski ansambel ni uspel po gorenjsko veseliti in razigrati. Svež veter ni zavel v režijskem konceptu Františka Preislerja in tako se je pripoved (besedilo: Luiza Pesjakova in Emmanuel Zungl, libreto je uredil in delno posodobil Pavel Oblak) o študentu Franju in njegovi Minki (Gorenjski slavček) iz prizora v prizor »bogatila« v svoji naivnosti, krepila v groteskni narodno-zabavni teatralnosti. ki omikani slovenski (profesionalni) glasbeni kulturi ob izteku naše ere nikakor ne more biti v sloves in ponos. Pomladne svežine pa smo si zaželeli tudi v pevski zasedbi. Tenorist Jurij Reja kot Franjo, sopranistka Milena Morača kot Minka in baritonist Zdravko Perger kot francoski učitelj petja Chansonet-te so sicer svoje ubrane glasove prepogosto »ovili« v manj razumljiva (slišna) sporočila - seveda pa so te pevske ne-prilike lahko tudi posledica manjše navajenosti na goriški koncertni oder, ki nima vseh razsežnosti operne hiše. Slednje pa ni vplivalo na prepričljivo in glasovno prodorno podajanje mezzoprani-stke Božene Glavak (mati Majda) in baritonista Marka Kobala (Lovro), igralsko in glasovno pa je izstopal tudi Saša Gano kot krčmar. Duhovito sta svoji vlogi izpeljala tudi Franc Javornik kot župan Štrukelj in Karel Jerič kot Rajdel, francosko elegant- no pa so se na odru ponašale Zorica Fingušt-Fatur kot Ni-non, Daniela Perne in Veronika Fink-Menvielle kot Francozinji. Dirigent Marko Gašperšič je suvereno, četudi včasih preglasno vodil orkester, v opernem zboru (pripravil ga je Kristjan Ukmar) je svojo vlogo dovolj spretno izpeljal predvsem ženski del. Slovenskemu centru za glasbeno vzgojo Emil Komel gre vsekakor pohvala, da je v Gorico privabil slovensko Opero in na njeno dvodnevno gostovanje (avtorica tega prispevka si je ogledala le sobotno predstavo!) se je z navdušenjem in v polnem številu odzvalo tudi občinstvo. Iz čuta pripadnosti in občudovanja opere in, ali tudi zaradi lepe umetnosti same? Foersterjev Gorenjski slavček v malce okorni in predvsem jesensko razpoloženi izvedbi Opere in baleta SNG Ljubljana namreč v deželi opere ni opravil izpita. Tatjana Gregorič V četrtek se je v Sanremu zaključil prvi del tekmovanja za najboljšo italijansko popevko. Podobno kot v prejšnjih letih tudi letos Festival potrjuje predvsem pomen prisotnosti, lahko bi rekli parade izvajalcev, kot pa predstavitev novih pesmi. .V sredo in četrtek zvečer so se predstavili vsi »tekmovalci«, tako slavni izvajalci kot mladi upi. Že prvo glasovanje žirije je pokazalo precej nepričakovane izide, saj so se med najboljše skladbe letošnjega Sanrema uvrstili mladi in dokaj nepoznani izvajalci, kot so Syria, duo Ja-lisse, skupina O.R.O in Silvia Salemi, ki trenutno vodijo skupaj s Faustom Lealijem in Anno Oxq. Lestvica je seveda le trenutna, saj organizatorji niso izdali števila točk, ki so jih zbrali posamezni nastopajoči, poleg tega pa bo odločujoči del glasov prišel danes zvečer, ko bo šlo zares. Med mladimi upi med prvimi ni bilo Niccoloja Fabija, po mnenju kritikov najboljšega talenta letošnjega Sanrema. Tekmovanje mladih u-pov se je zaključilo v včerajšnjih poznih urah, tako da vam _žal ne moremo posredovati dokončnega rezultata. Sanremo je tudi letos posedel pred televizijske ekrane milijone Italijanov (približno 13 milijonov na večer), ki so se lahko zabavali ob trikih Pie-ra Chiambrettija, ki se igra in nagaja Marinijevi (na sliki, f. AP), pozdravi vse nastopajoče z že običajnim »kakorkoli gre, bo to uspeh« in smeši Bongiorna zaradi njegovih številnih napak. Valeria Marini še kar dobro uprizarja svojo vlogo z vpadljivim »phisique du role«, Mike je vedno Mike, tako da mu večina ljudi oprosti številne spodrsljaje. Najboljši del sanremskega festivala je tudi letos sovpadal z nastopi tujih gostov. V sredo so nastopili Lionel Rit-chie, ki je pel v italijanščini in mlade Angležinje Špice Girls, ki so se pred nastopom poigrale z visečim angelčkom, Chiambrettijem. Četrtkov večer je otvoril David Bowie, ki je predstavil skladbo Little VVonder z zadnjega albuma Earthling, s katerim je trenutno zaokrožil kar tridesetletno izredno uspešno kariero. Prav tako v četrtek so nastopili tudi avstralski bratje Gibb oz. skupina Bee Gees, ki so v njihovi, prav tako izredno dolgi karieri prodali čez sto milijonov plošč in ena izmed redkih lepih novosti glasbene scene lanskega leta, ameriška skupina Fugees, ki je specializirana v predelavi starih hitov. V Sanremu so predstavili svojo zadnjo uspešnico, Marleyevo skladbo No VVoman, No Cry. Danes zvečer se bo sanrem-ska avantura zaključila. Pravzaprav bo v Sanremu vse živo še jutri in morda v ponedeljek, saj bodo vsi nedeljski televizijski programi na dolgo in široko poročali o zmagovalcih, rezultatih, poslušanosti in o vsem tem, kaj Sanremo pomeni. Redni del pa se bo zaključil danes okoli polnoči, ko bo znan letošnji zmagovalec. Na nocojšnjem večeru bo nastopilo vseh dvajset finalistov v kategoriji priznanih izvajalcev, od Al Bana do Tosce. Večer bodo popestrili nastopi Kule Shaker in dveh dam glasbene scene, kot sta Natalie Cole in Mirelle Mathieu. Aleš VValtritsch Evald Flisar potrjen za predsednika DSP Na rednem in volilnem občnem zboru Društva slovenskih pisateljev 20. februarja so pregledali delo društva v zadnjih dveh letih in sprejeli nov statut. Za predsednika društva so za še en dveletni mandat izvolili dosedanjega predsednika Evalda Flisarja. V upravnem odboru so še podpredsednik Iztok Osojnik, Boris A. Novak, Aleš Debeljak (komisija za stika s tujino), Andrej Blatnik (Litte-rae slovenicae), Matjaž Kocbek (gospodar), Jani Virk (komisija za stike z javnostjo). Maja Vidmar (Bilten), Niko Grafenauer, Miloš Mikeln, Alojz Ihan, Lela B. Njatin in Matevž Kos. Feri Lainšček je predstavnik prekmurskega pododbora, Marjan Tomšič pa primorskega pododbora. Tone Pavček je predsednik nadzornega odbora, Andrej Hieng pa predsednik častnega razsodišča. V DSP se prostovoljno povezujejo slovenski pisatelji, da uresničujejo skupne stanovske, družbene, kulturne in narodne interese. Član je lahko vsak slovenski pisatelj (pesnik, prozaist, dramatik, esejist), ki piše v slovenščini in je že objavil vsaj eno pomembno literarno delo. Društvena dejavnost zajema celotno območje skupnega slovenskega prostora. Društvo se zavzema za ustvarjalno svobodo in čimboljši materialni položaj slovenske knji- ge in slovenskih pisateljev. V svojo dejavnost vključuje ustvarjalce s celotnega slovenskega kulturnega prostora, ne glede na meje. Sodeluje pri sestavljanju zakonov in predpisov, ki urejajo avtorske moralne, materialne in socialne pravice. Organizira književne nastope, književna in kulturna srečanja, simpozije ter srečanja pisateljev in kulturnih delavcev. Sodeluje pri aktivnostih na kulturnem področju (založništvo, knjižničarstvo, tisk in drugi mediji, filmska in gledališka dejavnost ter umetniške nagrade). DSP po potrebi izdaja lastne publikacije in skrbi za uveljavljanje del slovenskih pisateljev po svetu. (STA) TRŽAŠKA KONCERTNA SEZONA G IVI / V TOREK BO NASTOPILA SKUPINA L1NSIEME STRUMENTALE ITALIANO Zanimiv pogled v dunajsko komorno glasbo V torek 25. februarja bo v okviru koncertne sezone tržaške Glasbene Matice v Kulturnem domu nastopila komorna skupina Llnsieme strumentale italiano. Spored in zasedba obetata zanimiv glasbeni dogodek. Ponuja se nam pač zanimiv pogled v dunajsko komorno glasbo na prelomu med 18. in 19. stoletjem. Zanimiv predvsem zaradi tega, ker zaobjema manj znana dela dveh velikih glasbenikov, kakršna sta Mozart in Schubert. Poslušali bomo pač Mozartov klavirski kvartet v g-molu KV 478, in klavirski trio v B-dum KV 502, Schubertov Rondo v h-molu op. 70 za violino in klavir, Nokturno v Es-Duru op. 148 za klavir, violino in čelo istega avtorja, koncerti pa bostaz aključila Schubertova Ada-gio in rondo za klavir, violino, violo in čelo. Naj podrobneje predstavimo program in izvajalce. V obdobju klasicizma so smatrali kot najpopolnejšo komorno zasedbo godalni kvartet, skladatelji naj bi pač svoje najvisje poslanstvo zaupali skupini, ki jo sestavljajo dve violini, viola in celo. Vendar sta se z Mozartom »višje« komorne razsežnosti godalnega kvarteta »nalezli« tudi komorni skupini, kakršni sta klavirski trio ali klavirski kvartet. (Na isto raven je kasneje zasedbi dvignil Beethoven). Na simfoničnem področju se je Mozart odločil za isti korak: prednost je v tem primeru uživala simfonija, koncert za klavir in orkester je že blestel predvsem po lahkotnosti in uglajenosti. Mozart je tudi koncertni obliki zaupal globljo izpovednost. Mozartovi skladbi, ki zaobjemata prvi del tokrovega sporeda, sta nastali v letih 1785-1786, dunajski mojster pa je v obdobju 1782-1786 napisal kar 15 koncertov za klavir in orkester. V tem času se je bil preselil na Dunaj. Željan uspeha, in koncert je takrat bil za glasbenika najprimernejša vizitka. Seveda je Mozart kljub tehtnejši izpovednosti osrednjih stavkov ohranil bleščečo virtuoznost in lahkotno uglajenost okvirnih; iste značilnosti zasledimo v komornih skladbah. Pri koncertih velja omeniti tudi intimnejši dialog med solističnim glasbilom in orkestrom; isto se dogaja na komornem področju. V teh dveh Mozartovih umetninah klavir nikoli ne sili v ospredje, z godali se spaja v zlito celoto. Odprta je pot Beetovnovim in Schubertovim dosežkom. Ob dvestoletnici Schubertovega rojstva pa je pred nami priložnost, da se seznanimo tudi z njegovimi manj zaninimi skladbami. Torkov koncert zaobjema »manjša« Schubertova dela, ki so nastala približno štirideset let po Mozartovih (trditev velja za začetni Rondo in za Nokturno, zaključni diptih je verjetno nastal leta 1816). Glasbeni okus se je bil medtem spremenil, dunajsko »klasicistično« uglajenost je prebarvala nova, »romantična« občutljivost. Schubert zna s 'svojimi deli ustvariti med obema neponovljivo, magično razmerje. Prvi dve umetnini je nas dunajski romantik ustvaril proti koncu svojega življenja. Pisava razodeva globoko poznavanje komorne glasbe, klavir se z godali spaja enkratno - Schuberta je leta 1826 za izjemne glasbene dosežke nagradila sama Gesellschaft der Musik-freunde. Glasbeniku so se obetali boljši časi, čeprav je Schubert že dolgo bolehal za hudo boleznijo. Slovenska literatura za nagrado »Acerbi ’97« Za letošnjo literarno nagrado »Giuseppe Acerbi« se bodo potegovala kar štiri dela slovenskih ustvarjalcev, od katerih trije sodijo v okvir slovenske manjšine v Italiji, četrti pa je glasnik istrske kulture. V ožji izbor letošnje, pete nagrade so prišla dela: L’albero del Maj Borisa Pangerca, Notti stellate Dušana Jelinčiča, Nel vento della Sibilla Alojza Rebule in Savrinke Marjana Tomšiča. O zmagovalcu bodo odločali strokovna žirija v sestavi Camillo Marazza, Elio Mosele, Elvio Gua-gnini, Giorgio Colombo in Pier Luigi Girolla in 60 bralcev. Knjige v branje jim bodo izročili v soboto, 1. marca, po posvetu o kulturi ob meji. Zanimiv posvet v prostorih ustanove L’Accademia Virgilina v Mantovi se bo začel popoldne, na njem pa bodo sodelovali Enrico Arcaini, Gritzko Mascioni in Miran Košuta. Ime zmagovalca bodo sporočili 28. junija ob zaključku posveta o turizmu v Sloveniji, nagrade pa bodo podelili 11. oktobra. Zaključni diptih sta verjetno zasenčili dve veliki umetnini iz istega leta, samospev Der VVanderer in Tragična simfonija. Ce si drznemo biografično interpretacijo teh del, si lahko predstavljamo Schubertovo bridko življenje. Kljub temu pa zna naš dunajski umetnik v svoji komorni glasbi večkrat pozabiti na svoj položaj in pred nami pričarati vedro razpoloženje. Mozartove in Schubertove umetnine nam bo predstavila skupina L’insieme strumentale italiano. Nastala je leta 1992 po zamisli glasbenikov, ki poučujejo antično glasbo na šoli Fondazione Cini v Benetkah. Ansambel si prizadeva, da bi osvetlil predvsem skladbe, ki jih na koncemtih odrih srečujemo redkeje. Člani so izvrstni instru-mentisti, saj se z zspehom udejstvujejo na pomembnih mednarodnih tekmovanjih. V torek se bodo predstavili v sledeči zasedbi: brata Angeleri pri klavirju in violini, kot violistka bo nastopala Patricia Ko-patchinskaja, kot čelist pa Raffaele Franchini. CR RUSIJA / POMEMBEN NAPREDEK PRI VZPOSTAVLJENJU PARTNERSTVA RUSIJA-NATO assE ■ti Albrightovi je uspelo omiliti rusko nezaupanje ftusta sfran 5e vedno vztraja na vseobvezujočem dokumentu MOSKVA - Ameriška zunanja ministrica Made-leine Albright in ruski zunanji minister Jevgenij Primakov sta po včerajšnjih pogovorih v Moskvi izjavila, da so Rusija in ZDA dosegle »pomemben napredek« na poti do oblikovanja dokumenta o novem varnostnem partnerstvu med Rusijo in zvezo NATO. »Pri tem vprašanju smo dosegli pomemben napredek,« je delajala Albrightova, Primakov pa je pojasnil, da »pri oblikovanju omenjenega dokumenta ne bo nikakršnih umetnih zavlačevanj«. Pri tem pa sta tako ameriška državna sekretarka kot tudi ruski zunanji minister priznala, da je potrebno rešiti še veC »kompleksnih vprašanj,« vendar o njih nista podrobneje spregovorila. Primakov je kljub temu znova poudaril rusko nasprotovanje širitvi zveze NATO na vzhod in izrazil zahtevo po dokumentu o varnostnem partnerstvu, ki bi moral biti pravno obvezujoč. »Sem privrženec ratifikacije dokumenta in v tem ne vidim nikakršnega problema,« je še dodal ruski zunanji minister. Pozitivno je ocenil sklep zveze Nato, da na ozemljih novih vzhodnih Članic ne bi namestili jedrskega orožja, a je takoj dodal, da mora to obvezo pisno potrditi obvezujoči mednarodni dokument. Pred koncem svojega dvodnevnega obiska se je ameriška državna sekretarka Albrightova sestala tudi z ruskim predsednikom Jelcinom (na sliki AP). Po srečanju je Jelcinov tajnik Jastržembski navedel, da je bil pogovor sproščen in da je predsednik »umirjeno optimist« glede širitve zveze Nato proti vzhodu. Po sedanjih rezultatih je jasno, da je Albrightovi uspelo prebiti led in rusko nezaupanje, a da se bodo morali vsi še pošteno potruditi. Sirjenju zveze Nato proti vzhodu ne nasprotuje samo Jelcinova administracija temveC vse ruske politične sile. Bivši šef ruskega sveta za državno varnost in najnevarnejši Jelcinov tekmec general Aleksander Lebed je v Parizu navedel, da bo imela Evropa veC koristi s »trdno Rusijo, kot s širjenjem Nata«. Precej zanimanja pa je pokazal tudi za francosko-nemško pobudo o evropski obrambi. KITAJSKA / D VUG 2ALG /A ' JA ZA /CM M /ODPELJEM Za Dengom le umirjeno žalovanje Bolj občutena je bila žalost v njegovi rojstni vasi - Tudi smrt izkoristili za zaslužek PEKING - Tudi drugi dan žalovanja od šestih do pogreba Deng Kiaopinga je na Kitajskem minil brez pretresov. Časopisi so bili še vedno skoraj v celoti posvečeni »arhitektu reform«, »odprtemu vizionarju«, »dobremu in odločnemu«, »hrabremu in nesebičnemu«... Le zaprta zabavišča, žalostinke in klasična glasba po radijskih valovih ter zastave na pol droga so Kitajce spominjali na Dengovo smrt. Vse ostalo življenje je potekalo po ustaljenih kolesnicah, tako kot si je želel stari komunistični patriarh, ki je deželo odprl zahodnemu kapitalizmu. Izjema je bila le rojstna vas Paifangcun na zahodu pokrajine Sečuan, kjer se je vCeraj zbralo na tisoče ljudi, ki so se poklonili Dengovemu spominu. V hiši, v kateri se je Deng rodil, so postavili bel oltar v znak žalovanja, večina ulic pa je posutih z belim cvetjem. Bela barva je namreč na Kitajskem barva žalovanja. Tudi smrt pa je lahko sedaj prav po Dengovi zaslugi priložnost za zaslužek, saj so povečali prodaje Dengo-vih videokaset in spominčkov tako v Pekingu kot v HongKongu. Ribkin v Čečeniji MOSKVA - Sekretar ruskega sveta za varnost Ivan Ribkin je vCeraj odpotoval v Čečenijo, kjer se je v bhzini Groznega sestal z vodjo CeCenske komisije za pogajanja z Moskvo Movladijem Udogovom.. Ruski predsednik Boris Jelcin je Ribkina postavil na Celo ruskega dela skupne rusko-CeCenske komisije, ki ima nalogo, da pripravi sporazum o delitvi pristojnosti med centralnimi oblastmi v Moskvi in Čečenskimi oblastmi v Groznem. Po pojmovanju Čečenov je njihova republika neodvisna že od leta 1991. Ruske vojaške enote so po 21 mesecih vojne Čečenijo konec minulega leta zapustile dejansko premagane. Prejšnji vojaški vodja protiruskih upornikov Aslan Mashadov je gladko zmagal na predsedniških volitvah januarja letos, kmalu pa bo predstavil tudi svojo vlado. (STA/dpa) Sestanek predsednikov parlamentov SEP DUNAJ - Predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer, predsednik italijanske poslanske zbornice Luciano Violante, predsednik madžarskega parlamenta Zoltan Gal in predsednik poljskega sejma Jožef Zych so se včeraj srečah v Varšavi na pogovorih o okrepitvi vloge parlamentov v okviru Srednjeevropske pobude (SEP). (STA/APA) Francija obsojena STRASBOURG - Evropsko sodišče s sedežem v Strasbourgu je vCeraj Francijo obsodilo na plačilo 250.000 francoskih frankov odškodnine neki francoski državljanki, ki so ji protipravno odvzeli zemljo. Francoske oblasti so leta 1982 kljub pritožbam odvzele zemljo neki ženski in zaCele na njej graditi javne objekte. SodišCe v Strasbourgu je ocenilo, da so s tem kršile evropsko konvencijo o človekovih pravicah. (STA/AFP) Švedi proti članstvu v EU STOCKHOLM - Raziskava javnega mnenja, ki jo je izvedel Institut za raziskavo družbenih gibanj, je pokazala, da bi se v primeru, Ce bi bil referendum danes, velika večina švedskih političnih strank izrekla proti priključitvi Švedske k Evropski uniji. Naklonjenost Švedov sprejetju njihove države v EU je po referendumu, ki je bil o tem vprašanju leta 1994, precej padla. Tedaj se je 52, 5 odstotka švedskih državljanov izreklo za priključitev k uniji, nakar je Švedska januarja leta 1995 postala njena Članica. (STA/Hina) Otroci okuženi z aidsom v Romuniji BUKAREŠTA - Zadnja leta Ceausescujeve diktature so bili številni romunski otroci - sirote, ki jih nihče ni maral, ki jih nihče ne bi objokoval in ki so bili breme režima, okuženi z virusom aidsa. Slo je za množični poskus, ki ga je hotela in plačala neka farmacevstska multinacionalka. Grozljivo odkritje, ki ga je objavil bukareštanski Časopis Eve-nimentul Zilei, temelji na študiji, ki jo je pripravila neka romunska bolnišnica v sodelovanju z Pasteurjevim institutom v Parizu. Po pisanju omenjenega Časopisa naj bi bili v zadevo vpleteni številni imunologi, ki so delali po ukazu romunskega diktatorja. Sicer pa so značilni tudi rezultati Svetovne zdravstvene organizacije - petdeset odstotkov vseh na svetu bolnih ali z virusom aidsa okuženih otrok živi prav v Romuniji. Poleg tega pa tudi romunski minister za zdravstvo nikoli ni skrival, da so bili po padcu Ceausescujevega režima registrirani novi primeri aidsa. raketoplan Discoveiy uspešno pristal CAPE CANAVERAL - V Kennedyjevem vesoljskem središču v ameriški zvezni državi Florida je vCeraj po desetdnevenm poletu in 149 obkrožitvah Zemlje, uspešno pristal ameriški vesoljski raketoplan Discoveiy s sedmimi vesoljci. Discovery je 19. februarja, po šestih dneh vzdrževalnih del in popravil, ponovno utiril nad 11,3 tone težak ameriško evropski vesoljski teleskop Hubble. Astronavti Mark Lee in Števen Smith oziroma Gregory Harbau-gh in Joe Tanner so pred tem med petimi vesoljskimi sprehodi, Id so trajah skupno 33 ur in 11 minut, vgradi-li 11 različnih glavnih priborov in tako posodobili skoraj sedem let star teleskop. Zaradi popravil na zunanjem izolacijskem plašCu, kjer se je na več mestih začela nevarno luščiti zunanja past srebrnega tedona, je bilo treba štirim načrtovanim vesoljskim sprehodom dodati še enega in vsi skupaj so trajali osem ur veC, kot so predvidevali pred poletom Discoveryja. Vesoljski teleskop Hubble kroži zdaj okoli Zemlje samostojno po orbiti, ki .je povprečno 14,8 km višje kot pred prihodom raketoplana. Z več postopnimi vžigi manjših raketnih motorjev Discoveryja so namreč teleskop postopno prestavili v višjo orbito, kijev odzemlju (apogeju) od Zemlje zdaj oddaljena 620,4 km, v pri-zemlju (perigeju) pa 594,5 km. Prva popravila teleskopa so izvedli decembra 1993. Naslednja, tretja vzdrževalna dela in popravila vesoljskega teleskopa, bodo predvidoma konec leta 1999. (STA) EU / V LETU 1998 Avstrija bo prvič predsedovala Evropski uniji Na Dunaju se že vneto pripravljajo DUNAJ - Avstrija bo predsedovala Evropski uniji v drugi polovici leta 1998, v avstrijskem zunanjem ministrstvu pa ocenjujejo, da jih v tem Času čakajo velike naloge. Po sedanjem voznem redu EU bo avstrijsko predsedovanje v znamenju izvedbe odločitev medvladne konference, pomembnih odločitev v povezavi s tretjo fazo denarne unije in aktivnostih tretjih držav, kar bo za Avstrijo novo področje delovanja. V polletju avstrijskega predsedovanja, ocenjujejo v avstrijskem zunanjem ministrstvu, bodo predvidoma potekale ratifikacije odločitev medvladne konference v nacionalnih parlamentih. Glede denarne unije naj bi sprejeli odločitev, kdo bo "v" in kdo "zunaj". Proces širitve EU na vzhodne države naj bi se sicer začel že v prvem polletju prihodnjega leta, ko bo EU predsedovala Velika Britanija, po vseh napovedih pa bodo pogajanja najživahnejša prav v Času avstrijskega predsedovanja. Glede na sprejem novih Članic se bo EU morala ukvarjati tudi s svojo kmetijsko in strukturno politiko. V avstrijsko prestolnico Dunaj bodo prav tako prihajali politiki z vsega sveta, pogosto bosta na poti tudi avstrijski kancler in zunanji minister. V prvi polovici leta 1999 bo Avstrijo kot predsedujočo Evropski uniji nasledila Nemčija. (STA/APA) SRBIJA / RE2IM JE DOKONČNO KLONIL Zoran Dindič novi beograjski župan Zveza Skupaj ima absolutno večino BEOGRAD - Beograjska skupščina, v kateri ima zdaj večino opozicija, je vCeraj za novega župana izvolila enega od voditeljev opozicije Zorana Dindiča (na sliki AP). Na tajnem glasovanju je za Dindiča glasovalo 68 svetovalcev, proti pa jih je bilo 24, medtem ko se jih je 16 vzdržalo, enega pa na volitve ni bilo. Predlogu zveze Skupaj so ostro nasprotovali vsi svetovalci iz vrst Srbske radikalne stranke (SRS) z Vojislavom Šešljem na Čelu. V novi skupščini Beograda ima zveza Skupaj 69 poslancev, SPS-JUL 24, Sešljevi radikali 16 in Koš-tunovičevi demokrati po 1 poslanca. Absolutna večina svetovalcev omogoča zvezi Skupaj tudi samostojno oblikovanje mestne vlade. (STA) REFORME / POBUDA OGLEJSKEGA FORUMA 0 federalni deželi Furianiji in Trstu Gorico naj bi bila polnopravno vključena v Furlanijo - Zanimanje in skepticizem Goričanov ŠOLA / PEDAGOŠKI LICEJ S. GREGORČIČ Dijaki raziskujejo zgodovino taborišč Študij in raziskovalno delo so dopolnili s predavanjem zgodovinarja prof. Pirjevca Pobudniki ti. Oglejskega foruma so včeraj v Gorici predstavili svoj predlog o preureditvi nase dežele v okviru federalne ureditve države, ki naj bi izšla iz dela dvodomne parlamentarne komisije. Predlog sta orisala Danilo Bertoli in prof. Raimondo Strassoldo. Predstavil ju je Gino Cocianni, ki je skupaj z Nicolojem For-nasirjem (oba sta iz KD prestopila v gibanje “Cit-tadini p er 1’Isontino”) med goriškimi zagovorniki te ideje. Predlog govori o “deželi/ državi Furlaniji in Trstu”. Izbira med terminoma dežela ali država bo odvisela paC od terminologije, ki se bo uveljavila v bodoči federalni Italiji: v svetu obstajata oba in Se drugi termini. Pomemb- nejše je poimenovanje Furlanija in Trst. Kot je pojasnil Bertoli, naj bi vsekakor obdržali združeno deželo (»ločevanje bi nas osibilo«), v njenem okviru pa naj bi revidirali dosedanja ravnovesja. Cilj pobudnikov je ovrednotiti zlasti zgodovinsko vlogo in identiteto Furlanije, kamor polnopravno prištevajo tudi Gorico. Naziv Julijska krajina ima iredentistični prizvok, je pojasnil Strassoldo, ki je tudi spomnil, da je prav Gorica zibelka obnovljene furlanske zavesti, saj je bilo tu ustanovljeno Filološko društvo, četudi z izrazito nacionalističnimi nameni. Pobudniki namenjajo Gorici veliko pozornost in ji nakazujejo možnost obnovitve nekdanje pokraji- ne z vrnitvijo Cervinjana in okoliških krajev, ki so bili nekoč sestavni del te province. Poudarjajo tudi pomen slovenske prisotnosti, na kateri temelji posebnost statuta te dežele, ki jo hočejo ohraniti in dodatno razviti s priznanjem tudi mednarodnih pristojnosti tej deželi. To, česar se bojijo, je oblikovanje neke severovzhodne makroregije, v kateri bi se furlanska identiteta in druge značilnosti naše dežele izgubile. Po drugi strani so v predlogu precej nedorečeni vloga in odnosi s Trstom. Sinočnji predstavitvi so sledili razni goriski upravitelji in vidne osebnosti. Predloge so poslušali z zanimanjem a tudi z določeno mero skepticizma. V četrtek so v galeriji Kulturnega doma v Gorici odprli razstavo slikarja Li-via Comissa iz Tržiča. Otvoritvene slovesnosti se je udeležilo precejšnje število obiskovalcev, ki jih je umetnik prijetno presenetil z iznajdljivim in privlačnim prikazom lastnih del. Na otvoritveni slovesnosti je najprej v imenu prireditelja spregovoril ravnatelj Igor Komel, ki je še posebej poudaril namen galerije Kulturnega doma, da omogoča razstavljanje domačim ustvarjalcem. Nato pa je umetnika predstavil prof. Aldo Rupel, ki je v svojem ekspo-zeju poudaril, da se»vse prvine med sabo povezujejo in so si na različnih slikah v sosledici, a naenkrat se znajdemo ob istih prvinah pred aluminijasto kovinskim šokom..., ki nas izziva, ko ne vemo, kaj bi z njo. Ko se nam dozdeva, da se nam bo razodelo bistvo, smo pri naslednjem V soboto, 15. februarja, je našo šolo - Pedagoški licej Simon Gregorčič - obiskal zgodovinar prof. Jože Pirjevec. Povabili smo ga, da bi nam povedal kaj o koncentracijskih taboriščih, saj smo v letošnji učnovzgojni načrt vključili tudi taboriščno tematiko, ki jo prav v teh mesecih udejanjamo interdisciplinarno. Med učnimi urami se seznanjamo s to kočljivo zgodovinsko, žal tudi sodobno problematiko, v knjižnicah s prebiranjem časopisov in knjig, z raziskovanjem zgodovinskih virov, nekateri bodo intervjuvali kakega preživelega taboriščnika ali njegovega sorodnika. Kot logičen sklep tega načrta pa bo didaktični izlet na Bavarsko z ogledom zloglasnega koncentracij- okviru prisiljeni, da začnemo znova.« Razstavo prireja upravni odbor Kulturnega doma. Odprta bo do nedelje, 2. marca, po sledečem urniku (ob delavnikih): od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter v večernih urah med skega taborišča Dachau. Vsi dijaki z veseljem in velikim zanimanjem sodelujemo pri tem projektu in že nestrpno čakamo na izlet, obenem pa se zavedamo, da se je potrebno tudi primemo pripraviti. Zgodovinski oris obdobja in marsikatera strokovna obrazložitev prof. Pirjevca nam je bila zato še toliko bolj dobrodošla, saj nam je podal celovito zgodovinsko sliko taborišč. Povedal nam je, da so taborišča obstajala že v času burskih vojn in pa v času carske Rusije, ko so politične nasprotnike pošiljali v zbirna taborišča v Sibirijo; prava uničevalna taborišča pa so nastala v času nacizma. Tudi v Italiji smo imeli okoli 200 taborišč, najbolj znani in najbližji sta bili rižarna in taborišče v Gonarsu. Opozoril je tudi na italijansko taborišče na otoku Rabu, pa tudi na jugoslovansko taborišče Goli otok iz časa resolucije kominforma. Predavanje se je zaključilo z za- raznimi kulturnimi prireditvami. Zelo okusno urejen je tudi poseben razstavni katalog, ki si ga je omislil sam slikar Livio Comisso. Na sliki (foto Bumbaca) Livio Comisso ob odprtju razstave nimivim pogovorom med prof. Pirjevcem in dijaki, ki so predavatelju postavili nekaj specifičnih vprašanj. Dano Bertinazzi KINO GORICA VITTORIA 1 17.45- 20.00- 22.15 »Uno sguardo dal cielo«. Withney Houston. VITTORIA 3 18.20-20.15-22.10»Shine«. Rež. Scott Hicks. Kandidat za 7 oscarjev. CORSO 18.00-20.00-22.00»Star trek - primo contatto. Patrick Stevvart. TRZIC COMUNALE 18.00- 20.00- 22.00 »Riccardo III. Un uomo e un re«. Al Paci-no in Wynona Rider. a PRIREDITVE V FEIGLOVI KNJIŽNO bo v ponedeljek, 24. februarja, ob 16. uri med otroško urico Barbara Ru-stja pripovedovala pravljico o zajčku Mandiju. Vabljeni! KD SOVODNJE vabi ob dnevu slovenske kulture na uprizoritev veseloigre v narečju »Teku je b’lo ambt u Boršte...«, jutri, 23. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Gostuje PD Slovenec. SKUPINA 75 prireja v Sovodnjah tečaj fotografiranja za začetnike. Obsegal bo tri srečanja (prvo bo 4. marca), fotografsko ekskurzijo in zaključni prikaz izdelkov. Prijave pri Silvanu Pittoliju (tel. 884226 v večernem času). SKD DANICA obvešča, da bo ob prazniku žena kul-turnozabavna prireditev. Prijave: Tanja (tel. 882201), Dolores (tel. 882222) in Kristina (tel. 882195) do 1. marca. SKRD JADRO in SLOVENSKA KOMISIJA v Ronkah vabita 28. t.m. na prireditev ob dnevu slovenske kulture. V občinski knjižnici bodo odprli razstavo slik Iva Petkovška, nastopil bo zbor Beneške korenine, govorila bo kulturna delavka Flavia Juretič. KD OTON ZUPANČIČ prireja družabnost ob dnevu žensk v soboto, 1. marca, v domu Andreja Budala v Standrežu. Prijave in informacije pri Marti Zom, tel. 21407. 3 ŠOLSKE VESTI SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še nekaj prostih mest pri tečajih: Windows office standard (windows 3.1, winword 6.0, excel 5.0) -100 ur in angleščine - 80 ur. Vpisovanje v tajništvu Zavoda v ul. della Croce 3, tel. 81826, vsak dan (razen sobote) od 9. do 13. ure. Pg KONCERTI GLASBENA MATICA Gorica v sodelovanju s Kulturnim domom Gorica vabi na koncert harmonikaša Corrada Rojaca, v ponedeljek, 24. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Spored: Frescobaldi, Solotarjov, Cajkin, Ku-sjakov, Gubaj dulina. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta. SCGV EMIL KOMEL vabi danes ob 19.30 v komorno dvorano centra Lojze Bratuž na tretje srečanje koncertne sezone 1996/97. Nastopil bo Luca Ferrini, ki bo predstavil izbor iz zadnjih Lisztovih klavirskih del. OBVESTILA SLOVENSKA SKUPNOST prireja 9. deželni kongres danes ob 16.30 in jutri ob 9.30 v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici. Vabljeni delegati, somišljeniki in prijatelji. SPDG - Smučarski odsek vabi na Zimske športne igre 2. marca na Trbižu. Prijave do torka, 25. t.m., pri Marti (tel. 22164 v večernih urah). Sprejemajo tudi prijave za društveno tekmovanje, ki bo 9. marca na Trbižu. Na razpolago bo avtobus. Q ČRPALKE Danes in jutri so na Goriškem dežurne bencinske črpalke GORICA EP-Ul. Crispi ESSO - Ul. Lungo Isonzo MONTESHELL - Ul. Aquileia ERG - Ul. sv. Mihaela AGIP - Ul. Trieste TRZIC MONTESHELL - Ul. Bolto EP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich RONKE AGIP - Ul. Redipuglia KRMIN AGIP - Drev. Ven. Giulia GRADIŠČE MONTESHELL - Ul. Trieste ŠKOCJAN AGIP-Ul. Batisti (Pieris) STARANCAN AGIP - Ul. Trieste [_] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO, Carduccijeva ulica 40, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul. K Giugno 36, tel. 410340. POGREBI Danes: 8.00, Albino Rebek iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; 9.30, Ada Rožic vd. Bressan iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Loč-niku; 11.30, Luigi Cozzuti iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče. Trije aretirani zaradi mamil Osebje letečega oddelka goriške kvesture je v prejšnjih dneh v treh ločenih operacijah aretiralo tri mladeniče zaradi posesti in domnevnega razpečevanja mamil. V Ronkah so aretirali 18-letnega domačina Francesca Bo-scarola, ki so mu našli približno 50 gramov marijuane. V Gradišču so prijeli 25-letnega Andrea Lonzarja iz Turjaka s približno sto tabletkami sintetičnega mamila ecstasy. Nazadnje so v Tržiču aretirali še 19-letnega Fabia Ardita. Našli so mu manjšo količino hašiša in nekaj tablet LSD-ja. Tako Ardita kot Boscarola so nekaj dni po aretaciji že izpustili na začasno prostost, medtem ko je Lonzar še v zaporu. Aretacije, pojasnjujejo na policiji, se uvrščajo v širšo akcijo preprečevanja trgovanja z mamili, ki jo usklajuje načelnik go-riškega letečega oddelka dr. Carlo Lorito pod nadzorstvom namestnika državnega pravdnika dr. Eligia Paolinija. NOVICE Oddaja Radia Slovenija v živo iz šole Otona Župančiča Radio Slovenija bo danes zjutraj na prvem programu prenašal v živo oddajo iz slovenske osnovne šole Otona Zupančiča v Gorici. Oddaja bo od 8. do 9.30. Protagonisti bodo predvsem učenci, ki bodo odgovarjali na vprašanja mladih voditeljev oddaje. Poleg učencev goriške šole bodo sodelovali tudi njihovi vrstniki, nekaj utrinkov o organiziranosti slovenske šdole v zamejstvu pa bodo prispevali tudi ravnateljica in šolniki. Gledališče in film za otroke V okviru niza prireditev za najmlajše, ki ga prireja občinsko odborništvo za vzgojne dejavnosti, bo danes ob 16.30 v dvorani UGG gledališka predstava Claudia Cavallija “Gnomi a vapore”. Priporočajo jo otrokom ob 4. leta dalje. Vstopnina znaša 2 tisoč lir. Jutri pa bo v sklopu istega programa filmska predstava in sicer ob 10. uri v kinu Corso, kjer bodo brezplačno predvajali film “Gašper”. Samomor v Državni knjižnici Osebje Državne in mestne knjižnice je včeraj zjutraj ob prihodu v službo naletelo na srhljivo presenečenje. V enem od skladišč je viselo truplo komaj 22-letnega Cristiana Badina in Koprivnega (na sliki). Mladenič je kot oporečnik bil na civilnem obveznem služenju kot nočni čuvaj v knjižnici. Za tragično dejanje se je po vsej verjetnosti odločil v četrtek v poznih večernih urah. DAN SLOVENSKE KULTURE Srečanje s pesnikom M. Kravos na Bukovju - Prireditev tudi na Vrhu Pesnik Marko Kravos bo častni gost večera, ki ga ob slovenskem kulturnem prazniku prireja KD Briški grič nocoj ob 20.30 v domu na Bukovju. Mlajši člani društva bodo pesnikovo prisotnost izkoristili za javni intervju z njim. Pogovor s pesnikom se bo prepletal z recitalom njegovih poezij, ki ga bodo podali člani odra mladih, ki deluje pri števerjanskem društvu. Kulturni večer bo ponudil tudi glasbeni in pevski nastop: prvega bosta prispevala gojenca šole Glasbene matice Neva Klanjšček (klavir) in Simone Bais (violina), pesem pa bo zadonela iz grl pevcev združenega moškega zbora Briški Grič - Andrej Paglavec. Nocoj prav tako ob 20.30 pripravljajo počastitev kulturnega praznika tudi v centru Danica na Vrhu. Napovedan je nastop ženskega pevskega zbora društva Danica, recital skupine mladih pod vodstvom Viljene Devetak, ki je tudi zbrala poezije, in pozdravni nagovor društvenega predsednika Borisa Frandoliča. RAZSTAVA / V GALERIJI KULTURNEGA DOMA Dela slikarja Livia Comissa Tržiški umetnik presenetil z iznajdljivim in privlačnim prikazom NOVICE LJUBLJANA / ŠTUDIJA ORGANIZACIJE ZA EKONOMSKO SODELOVANJE IN RAZVOJ Vprašljivi kriteriji izračunavanja števila brezposelnih v Sloveniji Po mednarodnih merilih bi ne smeli upoštevati tistih, ki dela niso iskali LJUBLJANA- Odgovor na vprašanje, ali je v Sloveniji brezposelnost visoka, je gotovo jasen: seveda je visoka, saj je po najnovejših statističnih podatkih v državi okoli 120 tisoč registriranih brezposelnih oseb in za temi številkami se skrivajo predvsem usode in stiske ljudi. Vendar analiza tega vprašanja, ki so jo podali strokovnjaki odbora za zaposlovanje, delo in socialno politiko Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) v posebni študiji o Politiki trga delovne sile v Sloveniji in v razpravi v Ljubljani, razkriva tudi dejstvo, da obstoji zelo visok razkorak med registrirano brezposelnostjo in stopnjo, merjeno po metodologiji Mednarodne organizacije dela (ILO). Uradni register brezposelnih - anketa delovne sile -govori o kar 50 tisoč oseb, ki niso iskale ali bile pripravljene delati, in se tako niso štele za nezaposelne po mednarodni definiciji. Da bi bili registrirani kot nezaposleni, morajo načeloma iskati delo, vendar v praksi ni tako. In ravno pri tem problemu slovenski minister za delo, družino in socialne zadeve Anton Rop napoveduje ukrepe predvsem zato, da bi tudi v Sloveniji lahko politiko zaposlovanja pravilno začrtali. Anketa delovne sile (ADS) namreč definira kot nezaposlene tiste osebe, ki nimajo dela in so pripravljene sprejeti delo v roku dveh tednov, pod pogojem da so iskali delo zadnje štiri tedne. Približno 21 tisoč prijavljenih nezaposlenih oseb je imelo nekakšno zaposlitev, večinoma začasne narave, medtem ko jih 34 tisoč sploh ni bilo del delovne sile po definicijah ADS. Strokovnjaki OECD pravijo, da ti rezultati morda kažejo na pojav "razočaranega delavca", se pravi oseb, ki bi se rade zaposlile, a so opustile aktivno iskanje zaposlitve, dovoljujejo pa tudi možnost, da jih ima veliko število raje nezaposlenost. Kakorkoli že, nekaj teh ljudi je verjetno že ostarelih in de facto v pokoju, medtem ko so ostali mladina, ki niti še ni vstopila na trg delovne sile. Očitno se mnogim zdi nezaposlenost prednost, četudi ne izpolnjujejo pogojev za denarna nadomestila ali druge programe Zavoda za zaposlovanje. Vzrok za ta korak strokovnjaki OECD vidijo tudi v tem, da to olajšuje pot do upokojitve in zdravstvenega zavarovanja. Analiza trendov nezaposlenosti v Sloveniji je za tuje analitike zelo zapletena zaradi velikih odstopanj med dvema glavnima viroma podatkov: administrativni register Republiškega zavoda za zaposlovanje (RZZ) in ADS. Največkrat na-vajana statistika je "uradna" raven nezaposlenosti, ki je bila zadnje štiri leta stalno približno 14-odstotna, kar je po vsaki definiciji višje od stopnje nezaposlenosti v katerikoli državi OECD in višje tudi v primerjavi z mnogimi državami v tranzi- ciji, a vseeno nižje kot na Poljskem ali Slovaškem. Za analitike OECD je presenetljiva posledica slovenske tranzicije, da je strokovna usposobljenost postala veliko bolj pomemben dejavnik posameznikovih možnosti za zaposlitev. Ekonomska tranzicija je uničila veliko delovnih mest. Negativni učinek na zaposlovanje pa je bil majhen za skupino od 25 do 49 let, a velik za mlade in osebe, stare več kot 50 let. Kot v veliko drugih državah je zaposlenost teh dveh skupin padla na nizko raven. Stanje trga delovne sile je bilo dokaj ugodno za ustvarjanje novih podjetij in delovnih mest, čeprav nova delovna mesta večinoma zahtevajo večjo strokovno usposobljenost kot pa tista, ki so bila izgubljena. Vendar pa je velik delež novih delovnih mest le začasnih in v OECD dopuščajo možnost, da le-ta vključujejo tudi element zaposlovanja na "sivem trgu", katerega pa je zelo težko oceniti. (STA) CELOVEC / OD 2. DO 5. MARCA SEJEM GASI '97 Največ razstavljalcev je iz Italije Močno prisotna bo tudi Slovenija, ki bo priredila tudi okroglo mizo o bilateralnem sodelovanju CELOVEC - Mednarodni strokovni sejem za gostinstvo in turizem GAST v koroški prestolnici je vse bolj zanimiv za tuje raz-stavljalce. Na letošnjem, že 29. sejmu, ki bo od 2. do 5. marca, bo skoraj tretjina razstavljalcev iz inozemstva. Predsednik in direktor družbe Celovški sejem VValter Dermuth in Hans-Jorg Patvlik sta na včerajšnji tiskovni konferenci poudarila, da razstavlja na sejmu GAST ’97 okoli 500 razstavljalcev iz 18 držav (zastopane so skoraj vse države Evropske unije ter tudi ZDA in Japonska), največ raz- stavljalcev pa je iz Italije. Sledijo Nemčija, Madžarska, Slovenija, Hrvaška, prvič pa je na sejmu zastopana tudi Francija. Kot posebno razveseljivo sta predstavnika Celovškega sejma izpostavila letošnjo močno udeležbo Slovenije na tem sejmu, ki se je dokumentirala tudi v prisotnosti generalnega konzula Republike Slovenije v Celovcu Jožeta Jeraja ter predstavnikov Gospodarske zbornice Slovenije. Slovenija letos že petnajstič sodeluje na sejmu GAST. Na 147 kvadratnih metrih slovensko turistično ponudbo letos predstav- lajo GZ Slovenije ter sedem podjetij s področja turizma, obrti in trgovstva. Višek slovenske promocije na sejmu bo okrogla miza na temo »Bilateralno gospodarsko sodelovanje med Koroško in Slovenijo«, katere se bosta s strani dežele Koroške udeležila koroški deželni glavar Christof Zernatto in predsednik koroške gospodarske zbornice Karl Koffler, s strani R. Slovenije pa minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja in podpredsednik GZ Slovenije Cveto Stanič. Generalni konzul Jeraj je v zvezi z okroglo mizo menil, da je razprava na tako vi- soki ravni velika priložnost za konkretne dogovore za skupno nastopanje in uveljavljanje obeh dežel na mednarodnem turističnem trgu. Sejem GAST ’97 obiskovalcem nudi tudi letos informacijo o najnovejših ponudbah in trendih v turizmu in gostinstvu, vedno bolj pa postaja tudi nakupovalna platforma za avstrijske veletrgovine in trgovine na drobno. Poleg tradicionalnih segmentov sejma, kot so to oprema velikih kuhinj, prehrambeni proizvodi in pijače, kultura pogrinjanja miz, organizacija, komunikacija, pisarniška tehnika za gostinska oz. turistična podjetja in propaganda, so se prireditelji sejma letos osredotočili še na dve novi področji -informacijo, kako zmanjšati stroške v podjetju in kako povečati dohodke oz. dobiček. Prvič na sejmu bo obratovala tudi lastna hišna pivovarna, na sporedu pa je tudi več strokovnih seminarjev z mednarodno udeležbo. Na sejmu, ki je letos skrajšan na štiri dni, pričakujejo okrog 20.0000 obiskovalcev, od tega nekaj tisoč tudi iz sosednje Slovenije in Furlanije-Julij-ske krajine. Ivan Lukan 11 , $ EU v tretjem četrtletju 1996 dosegla 0,81-odstotno rast BRUSELJ - Bruto domači proizvod (BDP) Evropske trni j e se je v lanskem tretjem četrtletju realno povečal za 0, 81 odstotka, v prvem in drugem pa po 0, 46 odstotka, je včeraj ocenil statistični zavod petnajsterice Eurostat s sedežem v Luxem-bourgu. V prvih devetih mesecih leta 1996 se je BDP Evropske unije povečal za 1, 4 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem leta 1995. V istem obdobju se je BDP Združenih držav Amerike povečal za 2, 2 odstotka, Japonske pa 3, 5 odstotka. Zadnja četrtletna rast v EU je predvsem posledica močne rasti zasebne porabe (0, 74 odstotka) in izvoza, ki se je povečal za 2, 23 odstotka. (STA) Ruska centralna banka kopiči rezerve zlata MOSKVA - Ruska centralna banka si je do začetka leta 1997 nabrala približno 377 ton zlata. Kot je povedal predsednik centralne banke Sergej Dubinin, je banka povečala rezerve z odkupom zlata od ministrstva za Cnance ter vrste drugih bank. Vrednost rezerv centralne banke v zlatu in tujih valutah je v začetku leta znašala 15 milijard ameriških dolarjev. Ta znesek ustreza vrednosti vsega denarja, ki je v obtoku v državi. (STA/Xinhua) Več kot petodstotna gospodarska rast v Mehiki CIUDAD DE MERICO- Mehiško gospodarstvo si je v letu 1996 - hitreje kot so pričakovali - opomoglo od krize nacionalne valute pesa. Kot so sporočili iz ministrstva za Cnance, se je vrednost bruto domačega proizvoda (BDP) lani v primerjavi z letom 1995 povečala za 5, 1 odstotka. Za minulo leto so Mehiki sicer napovedovali le triodstotno gospodarsko rast, saj je leta 1995, v najhujši recesiji zadnjih desetletij, zabeležila upad BDP za 6, 2 odstotka. K močni gospodarski rasti so lani najbolj prispevali industrija, gradbeništvo in energetika. (STA/dpa) Hevvlett-Packard v treh mesecih ustvaril 912 milijonov dolarjev dobička NEW YORK - Ameriški proizvajalec računalnikov in elektronike Hevvlett-Packard Company je v prvem četrtletju poslovnega leta 1996/97, ki se je začelo 1. novembra lani, zabeležil rekorden dobiček v višini 912 milijonov ameriških dolarjev. Dobiček je bil kar za 15 odstotkov višji kot v enakem obdobju leto poprej. Prodaja se je v tem obdobju povečala za enajst odstotkov na 10, 3 milijarde dolarjev. Hevvlett-Packard je v ZDA povečal prodajo za 14 odstotkov na 4, 3 milijarde dolarjev, v tujini pa je prodal kar za šest milijard dolarjev svojih izdelkov. (STA/dpa) ZRJ bo morala uvoziti tudi pšenico BEOGRAD - Srbija bo morala do prihodnje žetve kupiti v tujini približno 300.000 ton pšenice, je sinoči sporočila tamkajšnja televizija BK Telecom. To oceno je bilo slišati na predstavitvi drugega dela ti. bele knjige beograjskega Inštituta za zunanjo trgovino. Direktor inštituta dr. Radovan Kovačevič je dejal, da je bil izvoz kmetijskih izdelkov iz Srbije lani manjši za 58 odstotkov, uvoz poljščin in kmetijskih izdelkov pa se je obenem povečal za 16 odstotkov. (STA) 21. FEBRUAR 1997 v LIRAH 2X2 valuta nakupni prodajni ■<£ ameriški dolar 1646,00 1691,00 m N nemška marka 977,00 997,00 g funt šterling 2662,00 2717,00 d švicarski frank 1112,00 1142,00 X® 'uga z TRST belgijski frank 46,89 48,89 francoski frank 287,00 297,00 mr danska krona 253,00 263,00 sc s non/eška krona švedska krona 240.00 219.00 250.00 229.00 ■U © kanadski dolar 1204,00 1244,00 portugalski eskudo 9,33 10,23 N nizozemski gulden 864,00 889,00 or avstrjski šiling 137,90 142,40 španska pezeta 11,17 12,27 < grška drahma 5,99 6,79 IM II/ * i iR - irski šterling japonski jen 2581,00 13,06 2661,00 13,96 avstralski dolar 1239,00 1309,00 madžarski florint 8,75 11,50 ■ W zM hrvaška kuna 230,00 280,00 X slovenski tolar 10,60 11,10 21. FEBRUAR 1997 v LIRAH 21. FEBRUAR 1997 v LIRAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar 1649.00 980.00 288.00 865.00 47,07 2647.00 2575.00 255.00 6,12 1202.00 1114,00 138,06 10,60 1679.00 998.00 298.00 890.00 48,87 2727.00 2670.00 265.00 6,72 1237.00 1139.00 142,56 11,00 ameriški dolar EKU nemška marka francoski frank funt šterling nizozemski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski funt grška drahma portugalski eskudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka 1664,570 1917,090 988,760 292,590 2694,940 880,120 47,908 11,678 259,100 2624,030 6,310 9,840 1224,310 13,575 1134,440 140,490 247,720 224,870 330.730 ■ | 21. FEBRUAR 1997 INDEKS MIB-30: -0,07% delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 12.753 +0,35 Mediolanum 14.976 +1,12 Bca dl Roma 1.349 +0,59 Montedison 1.263 + 1,20 Bca Fideuram 4.684 +0,79 Olivetti 639 -0,43 Benetton 20.113 -0,44 Parmalat 2.329 +2,59 Comit 3.709 +0,45 Pirelli Spa 3.429 +0,35 Credit 2.404 +0,25 Ras 15.911 +0,65 Edison 9.799 +1,23 Rolo 17.976 +0,77 Fiat 5.193 +1,26 Saipem 7.953 +0,35 Gemina 970 +0,91 San Paolo To 11.439 +2,34 Generali 31.699 +0,08 Sirti 10.775 -0,34 Imi 15.455 +1,56 Štet 8.125 +1,22 Ina 2.337 +0,38 TIM 4.707 + 1,48 Italgas 6.535 +0,49 Telecom Ita 4.479 + 1,26 La Fondiaria 6.996 +1,01 Mediaset 7.171 -0,26 Mediobanca 11.628 +1,18 NOVICE V osmini finala košarkarske evrolige derbi Kinder-Stefanel Izidi, skupina E: Stefanel - Alba Berlin 80:91 (49:45); CSKA Moskva - Charleroi 80:66 (45:32); Maccabi Tel Aviv - 01ympiakos 82:78 (44:44). Vrstni red: Stefanel 22, Alba Berlin 20, 01ym-piakos Pirej in Maccabi Tel Aviv 18, CSKA Moskva 16, Charleroi 2. Skupina F: Ulker - Teamsy-stem 73:78 (46:40); Estudiantes - Panionios 92:70 (44:31); Cibona Zagreb - Limoges 72:66 (37:28). Vrstni red: Teamsystem Bologna 24, Cibona Zagreb 20, Estudiantes Madrid 18, Limoges 16, Ulker 10, Panionios 8. Skupina G: Panathi-naikos - Orthez 75:71 (31:41); Smelt Olimpija -Dinamo Moskva 80:72 (42:41); Villeurbanne -Čaja Femando 83:81 (45:46). Vrstni red: Panathi-naikos 26, Villeurbanne 24, Smelt Olimpija 20, Sevilla 14, Orthez 12, Dinamo Moskva 6. Skupina H: Partizan Beograd - Leverkusen 89:76 (44:36); Efes Istanbul - Barcelona 96:70 (43:34); Kinder - Croatia Split 73:57 (40:23). Vrstni red: -Efes Istanbul 24, Partizan Beograd 18, Barcelona 16, Kinder Bologna in Croatia Split 14, Leverkusen 4. Osmina finala: Alba Berlin - Barcelona, Stefanel Milan - Kinder Bologna, Partizan Beograd - 01ympiakos Pirej, Efes Istanbul - Maccabi Tel Aviv, Teamsystem Bologna - Čaja Femando Sevilla, Cibona Zagreb - Smelt Olimpija, Villeurbanne - Estudiantes Madrid, Panathinaikos Atene - Limoges. (STA) Sijajni Gebreselassieja STOCKHOLM - Etiopijec Haile Gebreselassie je na atletskem dvoranskem mitingu v Stockholmu postavil nov svetovni rekord v teku na 5.000 metrov. Olimpijski prvak na 10.000 metrov je pol krajšo razdaljo pretekel v 12:59, 04 sekunde in lasten dvoranski rekord popravil za neverjetnih 11, 94 sekunde. (STA) Alphand se je oddolžil GARMISCJ PARTENKIRCHEN - Sest dni po popolnoma ponesrečenem nastopu na svetovnem prvenstvu v Sestriem je Luc Alphand ponovno zmagal na supervelesMomski tekmi. V nemškem Gar-misch Partenkirchnu, nadomestni tekmi za Whi-stier Mountain, si je Alphand priboril 11. zmago v karieri in 2. v tej disciplini ter napovedal boj za kri-stalni globus v tej disciplini. Drugo mesto si je zagotovil Herrmann Maier, tretji pa je bil Italijan Wer-ner Perathoner.V svetovenm pokalu ima Alphand sedaj že 837 točk. Na dragem mestu je Norvežan Kjetil Andre Aamodt, ki je danes osvojil peto mesto. Alphand vodi tudi v posebnem svetovnem pokalu v superveleslalomu in smuku.Izidi: 1. Alphand (Fra) 1:15, 32; 2. Maier (Avt) 1:15, 87; 3. Perathoner (Ita) 1:15, 90; 4. Podivinsky (Kan) 1:15, 96; 5. Aamodt (Nor) 1:15, 97; 6. Kemen (Šxd) 1:15, 98; 7. Runggaldier (Ita) 1:16, 14... 28. AleS Bre-zavoek (Slo) 1:17,10. (STA) Rim na dobri poti LAUSANNE - Razen Ce ne bi prišlo do hudega spodrsljaja na avdiciji 6. marca v Lausannu, bo Rim izbran v ožji krog štirih, največ petih kandidatov (od sedanjih enajstih) za organizacijo olimpijskih iger leta 2004, ki jih bo dan kasneje določil izvršni odbor Mednarodnega olimpijskega komiteja. Sef tiskovnega urada Michele Verdief je namreč pojasnil, da bo mnenjetehnične komisije prevladujoče, ta komisija pa je v četrtek uvrstila Rim med kandidate z najboljšimi pogoji NORDIJSKO SMUČANJE / SP V TRONDHElMUh NAMIZNI TENIS / ZENSKA Al LIGA Dve zloti za Rusijo Belmondova 2. Zmagala sta Prokurorov in Vialbeja Manuela Di Centa šele dvanajsta TRONDHEM - Z moškim tekom na 30 in ženskim na 15 kilometrov v prosti tehniki se je v Trondheimu začelo letošnje svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah. Prvi dan sta obe zlati medalji odšli v Rusijo, saj je pri moških zmagal Aleksej Prokurorov, pri ženskah pa Jelena Vialbe. Domačini, ki so od uvodnih tekem pričakovali veliko, so se morali zadovoljiti le s srebrom Bjoma Daehlija in bronom Thomasa Alsgaarda, pri ženskah pa je srebro odšlo k Italijanki Štefaniji Behnondo, bron pa k Čehinji Katerini Neumannovi. V moški tekmi je večina strokovnjakov pričakovala dvoboj med Norvežanom Bjomom Daehlijem in Kazahstancem Vladimirjem Smimovom, čeprav je Daehlie že pred začetkom dejal, da lahko zmaga vsaj 15 tekmovalcev. Napoved Norvežana, da se lahko zgodi presenečenje, je povsem držala. Nekdanji olimpijski zmagovalec Aleksej Prokurorov je z odlično taktiko, s katero je zmagal na olimpijskih igrah v Calgaryju leta 1988, dosegel najboljši čas in se na koncu veselil zlate medalje. Italiji je medalja ušla za las, saj je bil Pietro Pil-ler četrti, Fulvio Valbusa pa peti. Več kot 45.000 gledalcev, med katerimi je bil tudi norveški kralj Harald V., je fanatično spodbujalo svoje tekmovalce, a je moralo pozdraviti zmago Rusa. Velikega razočaranja po zmagi Rusa ni bilo občutiti, ne pri občinstvu, ne pri norveških tekmovalcih. Ze pred začetkom ženske tekme je bilo jasno, da se bodo za medalje potegovale ruske in italijanske tekačice. To se je tudi zgodilo, saj je bila Rusinja Vialbe najhitrejša, Italijanka Belmondova pa druga. Presenečenje je le Čehinja Katerina Neumannova, M je osvojila bronasto medaljo. Vialbijevi je to že 40. zmaga v karieri., po letu 1991 in 1993 tretja zmaga na tej razdalji na svetovnih prvenstvih, in 13 zlata medalja na velikih tekmovanjih. Belmondova je bila na koncu zadovoljna z drugim mestom, zlobneži pa pravijo, da tudi zato, ker je bila njena večna tekmica Di Centova šele dvanajsta s skoraj dvema minutama zaostanka. V obeh konkurencah so imeli svoja predstavnika tudi Slovenci, Janez Marič je bil 68., Jože Petkovšek 75., Andreja Mali 43., Nataša Lačen pa 54. V Zgoniku se res obeta boj na nož Dva kroga pred koncem raznih namiznoteniških prvenstev čakajo naketare Kra-sove ekipe pomembne tekme. Nedvomno bo takšna med prvo Zensko postavo Kasa Generali in Coccagliom, ki jo bomo videli drevi ob 18. uri v šport-no-kulturnem centru v Zgoniku. Kras Generali lahko izgubi ali pa dobi današnje srečanje z gostjami iz Brescie, kar lahko sodimo po več ali manj izenačeni jakosti obeh ekip. Tudi Coccaglio se je ojačil z mlado Kitajko Chen Lei Lei, ki je sicer slabša od naše Wangove, vendar njihova Kitajka igra obrambo, kar je lahko dodatna ovira za kra-sovke. Predvsem Ani Bersan (št.9) ne leži igrati proti takšnim igralkam, s čimer pa ne izključujemo možnosti, da bi jo znala naša odlična igralka premagati. Pri Coccagliu, ekipnem prvaku sezone 1994/95, KOLESARSTVO / V LONJERJU PREDSTAVITEV 21. IZVEDBE Meja ZSŠDI presega zgolj tekmovalni pomen Predstavitev lonjerske dirke, kot vedno, zelo dobro obiskana rMLADINSKE IGRE / DIJAKINJA TRINKA NA DP V KROSU—i »Predvsem lepo doživetje« Jana Plesničar je med 70 srednješolkami pristala v zlati sredini »Tekma v Crotoneju je bila zame predvsem lepo doživetje,« je o svojem nastopu na državnem finalu Mladinskih iger v krosu ob svojem povratku v Gorico povedala Jana Plesničar, dijakinja drugega razreda nižje srednje šole Ivana Trinka. Jana si je nastop na finalu priborila z zmago na pokrajinski fazi v Gorici decembra lani. Konkurenca na vsedržavni ravni je bila, kajpak, precej močnejša, vseeno pa je Jana z uvrstitvijo okrog 45. mesta -v konkurenci 70 tekmovalk - povsem zadovoljila. Povedati je namreč treba, da Jana s tekom nima nobenih pravih izkušenj, saj se agonistič-no ukvarja z odbojko, posveča pa se tudi smučanju, na tekmi mladinskih iger v krosu pa je v bistvu sodelovala, kot sama pravi, ker je tako na šob določila prof. Bedna-rikova. »Prvi dan v Crotoneju smo se udeležili svečane otvoritve z mimohodom po mestnih ulicah. Večni ogenj je vžgala Gabriella Doria (nekdanja italijanska vrhunska tekačica, op. ur.), ki je tudi vsakemu stisnila roko,« nam je z zadovoljstvom povedala Jana. Naslednji dan je bila na vrsti tekma. Proga je merila 1300 metrov in se je takoj po Startu zelo ■ zožila. Za petimi najhitrejšimi tekmovalkami je zaradi tega nastala prava gneča in za boljšo uvrstitev je bilo potrebno uporabljati tudi komolce. »Bila sem zelo živčna in občutek imam, da nisem bila tako hitra, kot na tekmi v Gorici. Vsekakor nisem imela nobenih možnosti, da bi zmagala,« je še povedala dijakinja sole Trinko, ki jo že prihodnji teden čaka nova preizkušnja za mladinske igre. Na Zoncola-nu bo namreč skupaj s sošolkama Evo Del Fab-bro in Francesco Jakin sodelovala na deželni fazi ekipnega tekmovanja v alpskem smučanju, (ak) Ob prisotnosti številnih uglednih gostov, predstavnikov medijev z obeh strani meje in športnih prijateljev nasploh, so prireditelji kolesarske dirke za trofejo ZSSDI, javnosti ponosno predstavili enaindvajseto izvedbo svojega mednarodnega tekmovanja. Med različnimi posegi, ki so v četrtek zvečer na sedežu KK Adria pozravili marčno dirko, najbrž izstopajo besede deželnega predsednika CONI-ja Felluga, ki je poudaril pomen tega tekmovnja tudi iz vidika sožitja in zbliževanja med različnimi narodi in seveda kulturami. Šport bo na lonjerski dirki spet služil kot povezovalna nit med tekmovalci iz vsega sveta; svojo prisotnost je namreč potrdilo preko 16 tujih klubov ali državnih reprezentanc in pa 10 državnih ekip. Na startu pričakujejo Lonjerci okrog 160 tekmovalcev iz Italije, Slovenije, Hrvaške Češke, Slovaške, Avstrije, Ukrajine, pa še ruske, danske, belgijske, luksemburške in angleške kolesarje, ki pravzapav tekmujejo v vrstah tujih ekip. Neutrudljive prireditelje je pohvalil seveda tudi predednik ZSSDI Kufersin, ki z veseljem gleda na odločitev za ponovno izvedbo dirke, saj se je tudi za pokrovitlja, tj. ZSSDI, ta športna prireditev izkazala za pozitivno tako iz kolesarsko tehničnega, kot iz mednarodno političnega vidika. S svojo prisotnostjo so predstavitev tekmovanja počastili tudi pokrajinski predsednik CONI-ja Borri, občinski odbornik Degrassi, ki je prihitel v Lonjer, potem ko je zapustil sejo občinskega sveta, novoizvoljeni predsednik deželne kolesarske zveze Del Grande, predsednik KZ Slovenije Janežič. Dirko je seveda pozdravil tudi predstavnik Deželne zveze Zadružnih bank, ki se že drugič zapored predstavlja kot glavni sponzor dirke in s tem izpričuje trud, ki ga vlagajo Zadružne banke v krajevno rast. Med posegi, ki jih je povezoval Marij Šušteršič, se je oglasil tudi predstavnik SKGZ-ja Vojko Slavec. Opozoril je na težave, ki našo skupnost zajemajo, a hkrati spodbudil k nadaljevanju našega delovanja po zgledu KK Adria, ki se krizi navkljub ni znal odreči startu 21, trofeje ZSDSI v nedeljo, 2. marca. Dejansko bodo kolesarji iz Lonjerja neuradno startali ob 12.40, uradno pa iz Barkovelj ob 13.00. Proga, ki se vije preko Goriške in Tržaške, po kraških, a tudi breških ih obmorskih cestah, velja za slikovito, a predvsem za selektivno. Vključitev vzpona iz Boljunca do Bazovice, se je lansko leto izkazala za posrečeno. Tudi tokrat bo najbrž ravno tu padla odločitev o zmagovalcu. Lanskemu zmagovalcu Figuerasu se je sreča nasmehnila pred Bazovico, na tem delu proge. Svetovni prvak Giuliano Figueras bo tudi letos prisoten, najbrž pa bo skušal osvojiti še dugo lovoriko lonjerske dirke, kot je v preteklosti uspelo samo trem - Biagiu Conteju (1991, 1993), slovitemu šprinterju Fabiu Baldatu (1989, 1990) in Mauru Longu (1981, 1982). Morda pa se bo letos posrečilo kakemu izmed slovenskih kolesarjev, med katerimi nedvomno izstopa lani tretjeuvršče-ni Rogovec Andrej Hauptman. (JPC) nastopata še Cristina Semenza (št. 4) in edina domača igralka Michela Merenda (št.7). Coccaglio na lestvici sledi takoj za vodečo Castellano, s štirimi točkami prednosti pred Krasom Generali. Gostujoča ekipa si je prednost nabrala po zmagi nad zgoniško ekipo na svojem igrišču pa tudi zato, ker še ni igrala povratne tekme z aktualnim prvakom in favoritom tudi letošnje sezone Castellano. Z njim se bo srečala v prihodnjem zadnjem krogu rednega dela prvenstva. Drevišnja tekma bo za varovanke Krasovega trenerja Ge-Keja predvsem psihološkega značaja. Coccaglio očitno ne more pogoltniti grenke pilule, da so ga premagale krasovke v polfinalni tekmi play-offa v lanski sezoni. Tudi Krasova dekleta (VVang Xuelan, Ana Bersan, Vanja Milič), se z neprijetnimi občutki spominjajo tesnega poraza (5:4) na gostovanju v jesenskem delu tega prvenstva. V drevišnjem srečanju bo šlo bolj za prestiž obeh ekip, kajti ne glede na končni izid tekme, se njuni poziciji ne bosta bistveno spremenili. Na vrhu ostaja Ca-stellana kot neprebojni strop. Brez dvoma pa bo tekma šla na nož. Skoda bi jo bilo zamuditi in hkrati menimo, da bo našim vrlim dekletom prišla prav tudi podpora s tribun. Drugačen pa je položaj v ženski B ligi, kjer si bo morala prva ekipa Krasa Corium brez bodrenja s tribun priboriti zmago in s tem tudi napredovanje v A-2 ligo. Dekleta Krasa Corium (Katja Milič, Ivana Stubelj, Daša Bresciani) se bodo namreč drevi v gosteh pomerile z drugouvrščenim Tra-minom, to je z nevarno ekipo s sestrama Calliari in Simone Pihler. V Zgoniku so jih krasovke po zelo napetih dvobojih končno le premagale s 3:2. V gosteh pride v poštev le zmaga, sicer bo napredovanje ogroženo. Moška C2 liga Izidi 12. kroga: Kras - Cus Videm 5:0, Fincantieri TS -San Giovanni Settimo 4:5, Sakura Gradež - Libertas Lati-sana 3:5, Rangers Videm - Az-zura Gorica 3:5. Vrstni red: Azzurra Gorica in Kras Zgonik 22, Rangers Videm 14, Fincantieri in San Giovanni Settimo 12, Sakura Gradež 8, Libertas Latisana 6, Cus Videm 0. Ženska C2 liga Izidi 12. kroga: Udine Est Selena - Fincantieri TS 1:4, Cus Videm - Trieste Sistiana 2:3, Kras B - Kras 1:4, Azzura Gorica počitek Vrstni red: Azzura GO 16, Fincantieri TS 14, Cus Videm, Kras A in Trieste Sistiana 12, Kras B 6, Udine Est Selena 0. Moška D liga Lestvica po končanem prvenstvu Skupine B: 1. Pellica-na 14, 2. Fmcatieri TS 14, 3. Chiadino TS 8,4. Azzurra Gorica 3,4. Kras Zgonik 0. (J.J.) Danes pričetek kotalkarske sezone S pokrajinskim prvenstvom v kategoriji »začetnic« se bo uradno pričela kotalkarska sezona v naši deželi. V Trstu bo prvenstvo danes (od 14.30 dalje) in jutri (od 15.30) na kotalkališču društva Gioni. Barve Poletovega kotalkar-skega odseka bodo branila štiri dekleta. Mateji Milič in Mateji Piccini se bodo letos kot debitantki pridružili še Mija Kalc, Helena Pertot in Jasna Knaip. Želimo jim, da se izkažejo. ODBOJKA / MOŽKA B2 LIGA ODBOJKA / ŽENSKA B2 LIGA domači šport V poštev pride samo zmaga Imso Kmečka banka doma s Cordenonsom Koimpex v gosteh pri Copparu Ferrara Koimpex se bo v Pavu skušal oddolžiti Marzoli Fabrizijeva poškodovana Boj za napredovanje zahteva od Imse Kmečke banke vsak teden maksimalno angažiranost. Zato tudi današnja tekma proti »zrelemu« kandidatu za izpad Cordenonsu ne more in ne sme biti rutinska, čeprav je med moštvoma na lestvici kar 18 točk razlike in so valovni istega nasprotnika v prvem delu gladko premagali. Srečanje v Pordenonu je bilo namreč povsem enosmerno, domači Cordenons pa je v treh setih zbral samo 12 točk, kar pa je bilo tudi posledica zbrane in učinkovite igre Goričanov. Cordenons tudi v naslednjih nastopih ni iztržil veliko, najboljši rezultat pa je dosegel prav v preteklem kolu, ko je nepričakovano premagal solidno Santa Giustino. Cordenons ima zelo malo možnosti, da doseže neposreden obstanek v ligi, toda po tem uspehu lahko še vedno računa na play out. Valov trener Zamo od svojih fantov vsekakor pričakuje, da bo dre-višnje srečanje ponovitev prvega. Pravzaprav od njih to zahteva, ko pravi, da če bo Cordenons v posameznih setih zbral več kot deset točk, bo to za Val isto, kot da bi set izgubil. Stvari bi bile lahko nekoliko drugačne samo v primeru, če glavni tolkač Sulina ne bi mogel igrati. Hrvata namreč koleno boli bolj kot ponavadi in njegov nastop ni povsem gotov. Tudi za Koimpex je zmaga imperativ. Igralci trenerja De VValdersteina bodo igrali v Copparu pri Ferrari, tamkajšnji Grego-rio pa je na lestvici Simon Černič zadnji in je do zdaj v ligi pokazal najmanj. Gre za ekipo sestavljeno iz domačinov, v njej pa ni nobenega igralca z višjeli-gaškimi izkušnjami. Gle- de Koimpexa je slaba vest ta, da Davida Kralja boli hrbet, dobra pa, da je gripa v tem tednu slo-gašem prizanesla. Kralj bo danes skupaj s soigralci odpotoval v Copparo, vendar je njegov nastop zelo pod vprašajem. »Dovolj je, da igramo kot znamo in brez ihte, brez panike, skratka z glavo,« meni trener De VValder-stein. Gregorič je v prvi tekmi v Repnu pokazal bore malo in Koimpex je zmagal po hitrem postopku. Pričakovati je, da bo emilijsko moštvo tokrat nudilo slogašem močnejši odpor (doma je s 3:2 premagalo Cordenons, s 3:1 pa veronski Mec & Gregory’s), zato doza previdnosti ne bo odveč, toda točki morata nujno romati v Trst. Združena Zenska ekipa Koimpex se bo na današnje gostovanje v Po-vo pri Trentu, kjer se bo pomerila z Marzolo, odpravila brez Katje Fabri-zi, ki si je v torek na treningu zvila gleženj. Poškodoba je precej huda, tako da bo Katja v najboljšem primeru spet lahko igrala šele čez dva tedna, ko bo v Trst prišel videmski Camst. Kljub tej slabi vesti (in kljub temu, da sta Sricchia in Paola Grego-ri v tem tednu prvič trenirali šele v četrtek) se igralke Koimpexa podajajo v Povo trdno odločene, da se Marzoli oddolžijo za poraz s 3:2, ki so ga utrpele v prvi tekmi pred domačimi gledalci novembra lani na »1. maju«. Prav goto- ŽENSKA C1 LIGA / OBOJI V GOSTEH Valovke pred težjo nalogo Igrajo proti Bmetersu - Kmečka banka K2 šport v Veroni Oba naša ženska državna tretjeligaša bosta danes igrala v gosteh, pred težjo nalogo pa je La Goriziana Zadružna banka, ki bo igrala proti Emetersu. Mlada, a kakovostna šesterka trenerja Minolta po pričakovanjih sodi letos v krog boljših ekip, vendar pa zaenkrat kaže, da z direktnim napredovanjem v B2 ligo ne bo nič in da je v njenem dometu kvečjemu uvrstitev v play off. Dosedanje rezultate furlanske šesterice so v dobršni meri pogojevale poškodbe, dosegla pa je vsekakor manj, kot je bilo od nje pričakovati. Jerončičeve igralke so v prvi tekmi s tem nasprotnikom povsem zadovoljile, saj so iz: gubile Sele po petih setih igre. Tokrat bo verjetno težko ponoviti ta rezultat, čeprav so nas Orlova (na sliki) in tovarišice letos s svoji- mi nastopi nekajkrat že prijetno presenetile. »Zaradi šolskih izletov, obveznosti in bolezni spet nismo trenirali, kot bi bilo potrebno,« pravi trener Jerončič, ki pa bo danes predvidoma lahko računal na vse svoje igralke. Pri Kmečki banki K2 šport je med tednom razsajala gripa, kljub temu pa naj bi bile danes v Veroni proti Colom-bu prisotne vse igralke. Go-ričanke so v prvi tekmi prepričljivo premagale veronsko Sesterko, ki pa igra doma, kjer je dosegla tri od svojih štirih zmag, precej bolj uspešno kot na gostovanjih. »Ne smemo misliti, da v Verono gremo na izlet. Igrati moramo tako kot prejšnji teden proti Tržačankam, po možnosti Se nekoliko bolj zagrizeno,« pravi trener Kalc. vo pa jih v Povu čaka precej naelektreno ozračje. Marzola ima na lestvici dve točki manj od združene ekipe in bi zaštia v precej kritičen položaj, če drevi ne bi zmagala. V Koimpexo-vem taboru vsekakor prevladuje optimistično razpoloženje. Igralke se namreč zavedajo, da so v času po prvi tekmi z Marzolo precej napredovale, trener Sain pa je tudi pripravil nekaj pasti za nasprotnika oziroma za njegovo najboljšo napadalko Andreatto. Ta igralka je na mreži zelo učinkovita, v obrambi in sprejemu pa je precej bolj ranljiva. Prav to šibko točko bodo skušale igralke Koim-pexa tudi čimboljše izkoristiti. Po trenerjevem mnenju se bo vsekakor tekma odločala v polju. Od svojih igralk pričakuje natančno igro v 2. liniji in ne izključuje možnosti, da bi na igrišče poslal ekipo z dvema podajačema. »Za nas je predvsem važno, da naredimo čimmanj napak,« meni trener združene ekipe. Marzola je v preteklem kolu iztržila videmske-' mu Camstu uvodni niz, potem pa v naslednjih treh nizih zbrala pičlih devet točk. V zadnjih šestih kolih je zbrala samo eno zmago (ni pa imela ravno lahkega sporeda) in tako precej poslabšala svoj položaj na lestvici. Skratka, Koimpex mora trdno verjeti v svoje možnosti, z zmago pa bi morda celo že naredil odločilen korak na poti do mirnega obstanka v ligi. ODBOJKA / DEŽELNE LIGE Popravni izpit za Olympio CDR Bor v Pojdi, Espego proti vodilnemu Po porazu v Moši čaka danes odbojkarje 01ympie CDR popravni izpit proti Gradu. Saldo na pokrajinskih derbijih je za Goričane do zdaj negativen, vendar bi ga morali tokrat uravnovesiti, kajti Grado deli zadnje mesto z videmskim VBIJ in je praktično že obsojen na izpad v D ligo. Z novima točkama bi moštvo predsednika Komjanca spet popravilo svoj položaj na lestvici, saj je v tem kolu na sporedu tudi dvoboj med Rojalesejem in Prevenirejem. Na trenerski klopi 01ympie CDR bo sedel tudi trener Mijo Vukovič, ki je sklenil niz nastopov s Fužinarjem v končnici prve slovenske odbojkarske lige. Na točki trdno računajo drevi tudi borovci, ki bodo igrali v Fojdi. Tam bodo skušah ponoviti rezultat iz prve tekme 3:0. Toči sta za Cellove varovance nujni, če se hočejo spet približati vrhnjemu delu lestvice, kar je tudi njihov letošnji cilj. V zenski C2 ligi bo Sokol igral doma proti cedajskemu Asfjr, ki zaseda solidno 4. mesto, z osenmajstimi točkami in je torej na dobri poti, da tudi v prihodnji sezoni ohrani tretjeligaški status. Za sokolovke predstavlja nasprotnik trd oreh. V moški D ligi bo zdržena ekipa Espego gostila vodilni Roveredo, proti kateremu je v prvem delu gladko izgubila. Mladi Goričani so sposobni resno zaposliti močnega nasprotnika. Tudi presenečenje ne gre izključiti. Zmaga proti Cassaccu je gotovo opogumila slogašice, ki se bodo zato podale v Starancan trdno odločene, da zmagajo. Sesterki si na lestvici delita 9. mesto, zmagovalec pa bo precej popravil svoj položaj na lestvici. J ODBOJKAj-, Sočani bi lahko zmagali Odbojkarji Soče S obema bodo danes gostovali v Buii, kjer se bodo pomerili z novincem v ligi Ideal-sedio. Furlanska šesterka se v višji ligi ni kodve kako dobro obnesla in je dozdaj vknjižila osem točk. Bula je zmagala že na prvi tekmi v So-vodnjah in to z gladkim 3:0. Sočani so takrat odigrali eno svojih najslabših tekem. Upajo, da bo tokrat boljše, saj nasprotnik res ni nepremagljiv. Tudi v primeru zmage Soča So-bema ne bi izboljšala svojega položaja na lestvici, vendar bi postavila temelj za nekoliko boljši povratni del, v katerem je prav gotovo zmožna doseči več kot v prvem delu. ROKOMET Krasu v Vidmu ne bo lahko Krasovi rokometaši se bodo danes pomerili z močno ekipo Cus Udine, ki je trenutno še nepremagana na vrhu lestvice. Ekipi sta se neposredno pomerili že v prvem delu prvenstva, ko so Vi-demčani obakrat odnesli domov razpoložljivi točki. Zgoničani bodo tudi tokrat igrali brez zunanjega beka Naita in po vsej verjenosti, bo zaradi poškodbe odsoten tudi vratar Glavina. Tekma bo zagotovo zanimiva, saj bi si z zmago Videmčani zagotovili končno prvo mesto ter s tem tudi prestop v naslednjo fazo. Zaradi tega bo imela Krasova sedmerica trdo delo, predvsem v obrambi, saj visoki in hitri Cusov napad povzroča kateremukoli nasprotniku veliko težav. Obvestilo SD MLADINA vabi dane naj se udeležijo smučarske tekme na 30. Zimskih športnih igrah, Id bodo 2. marca, v Trbižu. Informacije nudijo odborniki ah na tel. St. 213518. Možnost vpisovanja do Četrtka, 27. t.m. SPDT priredi 2. marca avtobusni izlet na Trbiž ob priliki 30. Zimskih športnih iger. Vpisovanje za izlet in prijave na tekmovanje sprejema urad ZSSDI, tel. 635627. SK DEVIN priredi jutri 23. t. m., smučarski izlet z avtobusom v Falca-de. Nadaljuje se tudi tečaj smučanja. Prijave v gostilni ex Silvester v Nabrežini, tel. 200228. Informacije daje tajništvo na tel. 2916004. SKBRDINA vabi vse elane in prijatelje, da se masovno udeležijo tekme v Trbižu za 30. Zimske Športne igre. Prijave na sedežu kluba ter po telefonu na st. 212859 ali 213905. SK DEVIN vabi elane, da se 2. marca udeležijo veleslaloma za 30. zimske športne igre, ki bodo na Trbižu. Vpisovanje ob torkih po 20.30 na sedežu v Cerovljah. Informacije nudi tajništvo po tel. 2916004. Danes Sobota, 22. februarja 1997 NAMIZNI TENIS ZENSKA A LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras Generah - Lal Coccaglio ZENSKA BUGA 18.00 v Zgoniku: Kras Activa - Lal Coccaglio; 18.00 v Traminu: Sportverein Tramin - Kras Corium MOŠKA C2 LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras - Sakura Gradež ODBOJKA MOŠKA B2UGA 20.30 v goriški športni palači: Imsa Kmečka banka -Futura Cordenons; 21.00 v Copparu: Gregorio Copparo - Koimpex ZENSKA B2 LIGA 20.30 v Povu di Trento: Marzola - Koimpex MOŠKA Gl LIGA 21.00 v Buh: Idealsedia Buia - Soča Sobema ZENSKA Gl UGA 20.3 v Veroni: Colombo - Kmečka banka K2 šport; 20.30 v Bagnarii Arsi: Bmeters - La Goriziana Zadružna kreditna banka MOŠKA C2 LIGA 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: 01ympia CDR - Grado; 20.30 v Fojdi: Faedis - Bor Fortrade ZENSKA C2 UGA 21.00 v Briščikih: Sokol - Asfjr Publiuno MOŠKA D LIGA 17.00 v Standrežu: Espego - Vis et Virtus Roveredo ZENSKA D UGA 20.30 v Starancanu: Staranzano - Sloga 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 na Opčinah: Sloga B - SanfAndrea; 18.00 v Trstu, Volta: Volley 80 - Sloga A; 20.30 v Moši: Mossa Candolini - Agraria Terpin 1. ZENSKA DIVIZIJA 18.00 v Ločniku: Mondo Computer - Val; 20.00 na Proskeu: Kontovel - Virtus; 20.30 v Trstu, Caprin: Kihjoy - Bor NARASCAJNICE 15.30 v Trstu, Suvich: Virtus - Kontovel; 15.30 v Gorici, Kulturni dom: Val - Ubertas Capriva; 17.30 na Proskeu: Sokol - Altura A KOŠARKA MOŠKA D UGA 18.00 v goriškem Kulturnem domu: Dom Agorest Rob Roy - Lega nazionale; 18.15 v Trstu, 1. maj: Ci-cibona - Bor Radenska; 19.00 v Briščikih, Ervatti: Kontovel - Chiarbola PROMOCIJSKA LIGA 18.00 v Trstu, Ul. Forlanini: Scoghetto - Breg DRŽAVNI KADETI 16.00 v Briščikih, Ervatti: Jadran - UBC NARAŠČAJNIKI 16.00 v Trstu, 1. maj: Bor Ediauto - Bor Autocaroz-zeria Boris DEČKI 18.30 v Trstu, Ul. della Valle: Ubertas - Polet PROPAGANDA 16.30 v Dolini: Jadran - Poggi NOGOMET MLADINCI - 14.30 v Trstu, Sv. Sergij: San Sergio - Juventina; 14.45 v Sovodnjah: Sovodnje - Corno; 17.00 v Ogleju: Aquileia - Primorje ROKOMET MOŠKA C UGA 20.00 v Campoformidu: Campofomudo - Kras Jutri Nedelja, 23. februarja 1997 NOGOMET ELITNA UGA 15.00 v Standrežu: Juventina - Sangiorgina PROMOCIJSKA UGA 15.00 na Proskeu: Primorje - Staranzano; 15.00 v Bazovici: Zarja - Ponziana; 15.00 v Maranu Lagu-nare: Maranese - Sovodnje 1. AMATERSKA UGA 15.00 V Torreanu, Ul. Vignis: Torreanese - Vesna 2. AMATERSKA UGA 15.00 v Tapoglianu: Torre - Kras; 15.00 v Trebčah: Primorec - Portuale; 15.00 v Dolini: Breg - Isonzo 3. AMATERSKA UGA 10.30 v Dolini: Breg B - Venus; 15.00 na Opčinah: Montebeho Don Bosco - Gaja; 15.00 v Doberdobu: Mladost - Buttrio NARAŠČAJNIKI 10.30 v Bazovici: Zarja - Esperia NAJMLAJSI 8.45 v Trstu, Ul. Camaro: Chiarbola - Gaja ZAČETNIKI 10.30 v Comu: Corno - Sovodnje NAMIZNI TENIS ZENSKA Gl UGA 10.00 v Esteju: Este - Kras ZENSKA C2 LIGA 10.00 v Zgoniku: Kras B - Trieste Sistiana; 10.00 v Gorici: Azzurra - Kras A ROKOMET ZENSKA B LIGA 11.30 v Zgoniku: Kras - Vigasio ODBOJKA 1. ZENSKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, Locchi: SanfAndrea - Breg 2. ZENSKA DIVIZIJA 11.00 v Dolini: Breg - Sloga NARASCAJNICE 9.30 v Trstu, Ul. San Pasquale: Oma A - Bor; 9.30 v Tržiču: Fincantieri - Adria Auto; 11.00 na Opčinah: Sloga A - Area hnmobiliare C KOŠARKA NARAŠČAJNIKI 11.00 v Briščikih, Ervatti: Kontovel - Santos Tj Sobota, 22. febmaija 1997 FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA KOROŠKA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA RAZSTAVE GLEDALIŠČA NAPOVEDI PRIREDITEV TRST SSG gostuje danes, 22. t. m in v ponedeljek, 24. t. m., ob 19.30 v Velenju s predstavo »Izpraznjeno vrni«. Gledališče Verdi Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1996/97 Danes, 22. t. m., ob 17. uri (Red S): Puccinijeva opera »Madama Butterfly«. Režija Ulisse Santicchi; dirigent Tiziano Severini. Ponovitve: jutri, 23. t. m., ob 16. uri (Red G); v torek, 25. t .m., ob 20. uri (Red E); v sredo, 26. t.m., ob 20. uri (Red F); v četrtek, 27. t.m., ob 20. uri (Red L). Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich - urnik: 9-12, 16-19. • Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Danes, 22. t.m., ob 20.30 (red druga sobota) »Uomo e galantuomo« Eduarda De Filippa. Nastopa in režira Luca De Filippo. V abonmaju: odrezek št. 15 - modri. Zadnja predstava jutri, 23. t. m., ob 16. uri (red druga nedelja). Od 25. t.m. do 2. marca »Un patriota per me« J. Osborneja. Režija Giancarlo Cobelli. Nastopa Massimo Belli. V abonmaju odrezek št. 8 - rumeni. Gledališče Cristallo Danes, 22. t.m., ob 20.30 bo na sporedu Molierova komedija »Le intelettuali«. Režija Toni Bertorelli. Nastopa Valeria Ciangottini. Zadnja predstava jutri, 23. t. m., ob 16.30. Gledališče Cristallo Gledališče Miela V teku je abonmajska kampanja za Ciklus »Teatral-mente intrecci«. Abonmaje lahko dvignete v gledališčih Cristallo in Miela ter v uradih UTAT. Za informacije tel. št. 390613/365119 GORICA Kulturni dom V torek, 25. t. m., ob 20.30: Moliere »Le intellettuali« v izvedbi gledališča Artisti Associati. Prireditelja EMAC in ERT. Gledališče UGG OTROŠKE PREDSTAVE -Jutri, 23. t. m., ob 17. uri bo na sporedu predstava»Peter in volk« v postavitvi SSG. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 24. in v torek, 25. t. m., ob 20.30 »Antigona«. Režija Maurizio Paniči; nastopajo Pamela Vil-loresi, Bruno Armando, Fulvio Falzarano. GRADEŽ Auditorium »Biagio Marin« V soboto, 1. niarca, ob 20.45 in v nedeljo, 2. marca ob 17. uri bo na sporedu delo Alberta Corbatta »L’appartamento«. Režija Tullio Svetlini. Nastopata Giglio Boemo in Ornella Dovier. TINJE Dom prosvete: danes, 22. t. m., ob 9. uri Dan Čebelarjev. Predavata inž. Matevž Krasnik in dr. Janko Božic. PLIBERK Farna dvorana: danes, 22. t. m. ob 19.30 »Zdrahe v božji hiši« v izvedbi »Teatr brez...«. ŠENTJANŽ V ROŽU K&k in SPZ: jutri, 23. t. m., ob 10.30 »Sedem na mah«. GLASBA TRST Kulturni dom Glasbena matica Koncertna sezona 1996/97 V torek, 25. t. m., ob 20.30 koncert ansambla »Insieme stru-mentale italiano« iz Padove. Solist Franco Angeleri (klavir). Na sporedu Mozart, Haydn, Schubert. Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 24. t.m., ob 20.30 koncert pianista Ollija Mustonena. Na sporedu Bach in Shostakovich. Gledališča Rossetti V nedeljo, 16. marca od 17. uri izredna ponovitev koncerta Lu-cia Dalle. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku. V sredo, 26. marca, ob 21. uri koncert kantavtorja Francesca De Gregorija. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku. GORICA Kulturni dom Glasbena matica Koncertna sezona 1996/97 V ponedeljek, 24. t. m., ob 20.30 koncert harmonikarja Corrada Lutkovna gledališka predstava. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Farna dvorana: jutri, 23. t. m., ob 14.30 jubilejna prireditev ob 90-letnici KPD Šmihel. VOGRČE Pri Florjanu: jutri, 23. t. m., ob 19.30 »Od Pliberka do Traberka«. Bastopajo vokalna skupina Lipa, MoPZ Kralj Matjaž, MoPZ Foltej Hartman. Rojaca v priredbi Glasbene matice in Kulturnega doma. V petek, 28. t. m., ob 20.30 koncert Iztoka Mlakarja. Prire-rajo Dijaški dom, ZSKD in Kulturni dom. SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97 Danes, 22. t.m., ob 19.30 Zaključilo se je obdobje... -zadnja Lisztova klavirska dela na CD-ju Luca Ferrinija. V soboto, 1. marca, ob 19.30 Kadar ciprese šumijo - samospevi Stefana Maurija na verze Ljubke Šorli. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 27. t. m., ob 20.30 »I Cameristi«, Corrado Orlando in Giorgio Cevorato (klarinet), Andrea Bressan (fagot), Dileno Baldin (rog), Paolo Zordanaz-zo, Enrico Ragazzo, Andrea Pe-colo in Luisa Messinis (violina), Alessandro Savio (viola), Giuseppe Barutti (Celo). Na programu Brahms in Schubert. TRST Občinska galerija Trg Unita do 9. marca je na ogled razstava z naslovom »Barve in glasba«, na kateri so razstavljene kolekcije slik mestnih muzejev zgodovine in umetnosti in mestnega muzeja C. Schmidi. Miramar Skulptura v parku na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavalie-re, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zavagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkroviteljstvom tržaškg občine, pokrajine in dežele FJK. Galerija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6) do 7. marca razstavlja umetnik Ottavio Bomben. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4) do 11. marca je na ogled raz- RAZSTAVE KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija (Burggasse 8) »Eno srce za živali« - razstavlja dvanajst umetnikov iz Avstrije, Švice in Francije. Galerija Carinthia: do konca februarja razstavlja Oliver Debre. ŠENTJANŽ V ROŽU K&K Center SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO - do 3. marca si lahko stava Fasoli m&m z naslovom »Spazi Interattivi«. Urnik: od 11.00-13.00 ter od 16.30-20.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Gostilna »Stalletta« (Ul. dei Giuliani 36) do 7. aprila bo na ogled razstava Maurizia Chiozze »La nave nei secoli«. Konjušnica Miramarskega gradu na ogled je razstava-laborato-rij Bruna Munarija »L’arte di tutti«. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž na ogled je razstava ob 90-letnici Lojzeta Spacala. Pokrajinski muzej do 6. aprila je na ogled razstava »Slikarke v Gorici in v deželi med 19. in 20. stoletjem«. Galerija Kulturni dom do 2. marca razstavlja goriski slikar Livio Comissa. ogledate razstavo »Planine v sliki« Do ponedeljka, 24. t .m., je v isti galeriji na ogled razstava »Denar, Denaro, Geld« - Oliver Marčeto in Niko Sturm. ROŽEK Galerija Šikoronja na ogled je razstava »Dialog« -grafike in skulpture M. Lassniga, V. Omana, G. Hoke in K. Kollerja. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA PREPNAROCNINE 1997 - PREDNAROČNINE 1997 - PREDNAROCNINE 1997 Plimo rski dnevnik Vsem naročnikom Primorskega dnevnika za leto 1997 nudimo znane ugodnosti: Vsako juho vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice Brezplačno vam bomo objavljali male oglase inčeslilke Za novoporočence v letu 1997 bo naročnina brezplačna Do 28. februarja J997 ostane prednaročnina nespremenjena (TUDI LETOS 300.000 lir) KAKO PLAČATE: t PREDNAROCNINO LAHKO PLAČATE NA UPRA VI ~ PRIMORSKEGA DNEVNIKA V TRSTU IN GORICI ► PRI KMEČKI BANKI - GORICA ► PRI NOVI TRŽAŠKI KREDITNI BANKI ► pri ZADRUŽNI KRAŠKI BANKI ► PRI ZA DRUŽNI KREDITNI BANKI ■ DOBERDOB ► PRI ZADRUŽNI KREDITNI BANKI V SOVODNJAH k. NA GORIŠKEM IN PO VASEH NA TRŽAŠKEM PRI RAZNASALCIH PRIMORSKEGA DNEVNIKA RAI 3 slovenski program ® RAI 1 7.00 7.30 9.30 10.00 10.45 12.25 12.35 13.25 13.30 14.00 15.20 15.55 17.55 18.00 18.10 18.30 19.35 20.00 20.40 20.50 0.30 0.05 2.20 Dok.: Kvarkov svet Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Variete za najmlajše L’ albero azzurro - Piavo drevo, risanke La Raichevedrai: Napoved televizijskih progr. Film: Giulio cesare con-tro i pirati (pust., It. ’62, i. G., Rojo, Abbe Lane) Vreme in dnevnik Aktualna odd. o zdravju: Check-up (vodi Annalisa Manduca) Izžrebanje lota Dnevnik Film: L' imperatore di Capri (kom., It. ’50, r. Luigi Comencini, i. Toto, Yvonne Šanson, M. merilni, G. Benti) Sedem dni v Parlamentu Variete: Disney Club, vmes risanke Classic Car-toon Izžrebanje lota Dnevnik Nabožna oddaja Sedmi dan Variete: Luna Park (vodi Fabrizio Frizzi) Vremenska napoved Dnevnik in šport Aktualno: Zakaj Sanremo je Sanremo? - Zakulisne zanimivosti o festivalu Glasba: 47. Festival italijanske popevke (vodijo Mike Bongiorno, Piero Chaimbretti, Valeria Marini), vmes nočni dnevnik, zapiski in horoskop Nočni dnevnik Film: Non chiamarmi Omar (kom., It. ‘92, r. Sergio Staino, i. Ornella Muti) Glasbena oddaja RAI 2 Variete: V družini (vodita T. Timperi, B. D’ Uršo), vmes (7.30, 8, 8.30, 9, 9.30,10) dnevnik Tgr - V Evropi Nan.: Družina Drombush Variete: V družini (vodita T. Timperi. B. D* Uršo) Dnevnik, 13.20 Dribbling Film: Agguato alle Havvaii (pust., ZDA ’87) Izžrebanje lota I Tvoj bližnji (M Aktualna odd.: Perche? -| Zakaj? Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Vremenska napoved I Variete: Go-Cart Dnevnik TV film: Quel misterioso carillon - Broken Lullaby (dram., ZDA ’94, i. Mel Harris, R. Stevvart) Proza: Rosanero (kom., i. Sergio Rubini), vmes (23.30) dnevnik in vremenska napoved Napoved televizijskih progr. LaRaichevedRai Film: lo sono con te (kom., Fr. ’43, i. Y. Prin-| temps, P. Fresnay) RAI 3 6.55 8.35 9.05 10.45 11.45 11.55 14.00 15..15 16.00 18.50 19.00 20.00 20.30 23.55 0.05 1.20 Film: Operazione su va-sta scala (dram., VB ’72) Napoved televizijskih progr.: La RaichevedRai Film: I protagonisti (dram., It. ’68, i. J. Sorel, S. Koscina, L. Pistilli) Tgr Kemtijstvo Dnevnik SP vnordij. smučanju Deželne vesti, dnevpik, 14.50 Okolje Italija Sobotni šport Rubrika Dopo sci Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Film: Amnerica oggi (dram., ZDA '93, r. R. Altman, i. M. Modine, A. McDovvell), vmes (22.30) dnevnik in deželne vesti Dnevnik in vreme Nočni šport: IP v atletiki indoor, 0.40 SP v dresuri Variete: Fuori orario, vmes filmi I. Bergmana: Un’ estate d’ amore (’50), Come in uno specchio, Luci d’ inverno (’62) RETE 4 IT ALI A 1 Slovenija 1 Ir Slovenija 2 Nad.: Claudia Otroški variete, vmes ri- Vremenska panorama 1.30 Teletekst Nan.: 11 cliente - Gost sanke, Ciao ciao mattina, Včeraj, danes, jutri Euronevvs Pregled tiska Ancora insieme con... Otroški program: Rado- Tedenski izbor: Ameriški Dok.: Orizzonti lontani Aktualno: Planet vedni Taček: Kristal, 8.05 film Poletje 42 Aktualno: Časa per časa - Nan.: Magnum P.I., 11.30 kviz: Male sive celice, Roka rocka Nasveti za lepši dom Mc Gyver 8.50 Zgodbe iz školjke Avstralska nanizanka: Dnevnik Šport studio, 12.25 Odpr- Evromuzika Echo Point (11. epizoda) Nad.: Milagros ti studio, Fatti e misfatti Tedenski izbor: nan. Ita- Podarim dobim (pon.) Nan.: Hiša v preriji Nan.: Helen in njeni lijanska restavracija (i. SP v nordijskem sa- Dnevnik prijatelji Gigi Proietti, 7. epizoda) mučanju: skoki za NK 90 Aktualna odd. o zdravju: Variete za najmlajše: TV igrica: Hugo (pon.) m, 14.10 skoki 90 m (po- Es - 1’ essenza della vita Ciao Ciao Mix in risanke l\m Tednik snetek iz Trondheima) (vodi Daniela Rosati) Variete: Ponedeljkov Mai Oddaja o modi in vizual- Euronevvs Aktualno: Chi c’e.. c’e. dire gol ni pop kulturi: Trend Življenje v računalniški 17.00 variete: Chi mi ha Aktualno: Planet Poročila dobi (ameriška dokumen- visto?, 18.00 Iva show Nan.: Bayside School, ImS Razvedrilna oddaja TV rana serija, 12. del) (vodi Iva Zanicchi) 17.00 Primi baci - dekleta Koper-Capodistria: Ka- Košarka NBA Action Dnevnik in vreme se zabavajo, 17.30 Colle- raoke DP v rokometu: Dobova - Variete: Game Boat ge - Miss College Nanizanka: Policisti s sr- Prevent Kviz: Kolo sreče Odprti studio, vreme, cem (Avstralija, 15. del) Avstralska nanizanka: Film: Valanga (dram., 18.45 Šport studio Otroški program: Tabor- Echo Point (12. epizoda) ZDA ’78, i. R. Hudson, Nan.: Beverly Hills - niki in skavti (7. odd.) Včeraj, danes,jutri M. Farrovv, J. Nolan) Obračun Film: Pogumni opekaček EMA - Evrovizijska melo- Film: Corri uomo corri Nan.: Happv Days (ris.,'ZDA '87) dija ’97 pust., It. ’68, i. T. Mi- Film: Hercules in oblju- Videostrani Francoska dokumentarna lian), 1.45 Pregled tiska bij ena nevesta (i. Kevin Obzornik serija: Cousteau ponovno Sorbo, M. Hurst) Poljudnoznanstvena se- odkriva svet (12. del) Film: Codice marziale 4 - rija: Poslednji divji losos Zlata šestdeseta sloven- @ CANALE5 11 rinnegato (krim., ZDA Na vrtu ske popevke: Nostalgija z ’91, G. Hudson, C. Roth- Ozare avtorji - Elza Budau (11. rock) Prodaja oddaja) Fatti e misfatti TV igrica: Hugo V vrtincu Na prvi strani Italija 1 šport Včeraj, danes, jutri Sobotna noč: Nan.: La donna bionica Aktualno: Planet Risanka - R.E.M., dokumentarec Aktualno: Nonsolomoda Nan.: Mannix TV dnevnik 2, vreme - Chateau, koncert Teleprodaja Šport, 20.00 Utrip - VVhite Room, zadnji del Nan.: Dieci sono pochi Film: Pod krinko (krim., glasbene serije Aktualno: Anteprima # TELE 4 ZDA '92, i. L Fishbume, Aktualno: Forum - So- Jeff Goldblum) dišče (vodita Rita Dalla Za TV kamero Chiesa, Santi Licheri) Avtocesta prek Trojan Dnevnik TG 5 19.30, 23.00 Dogodki in Napovednik Sgarbi quotidiani odmevi Pročila, vreme, šport Aktualna odd.: Amici - Nad.: La ribelle Včeraj, danes, jutri Prijatelji (vodi Maria De Dokumentarec Mali oglasi - Romantična Filippi) Aktualna oddaja duša (A. Marodič) Nan.: La tata Športna oddaja Nad.: Upravnica (VB, Otroški variete Bim Bum Nan.: Profumo di potere zadnja epizoda) Bam in risanke Nan.: V osmih pod isto streho Nan.: Quei due sopra il varano Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti- zia Film: Continuavano a chiamarlo Trinitšš (vestern, It. ’7i, i, Terence Hill, Bud Spencer) Dnevnik Diavolo in corpo (dram., It. '85. r. M. Bellocchio, i. M. Detmers, F. Pitzalis, A. Laurenzi), vmes (0.30) dnevnik Striscia la notizia Gospodarstvo | Športna oddaja ©? Koper MONTECARLO 19.30, 22.30, 1.15 Dnevnik, 19.50 TMC Šport Nan.: Ironside SP v smučanju: smuk (M) 14.00 SP v nordijskem smučanju Variete: Tappeto volante Film: Topkapi (kom., ZDA ’63, r. J. Dassin, i. M. Mercouri, M. Schell) Film: Venere in visone (dram., ZDA ’60, i. E. Taylor, L. Harvey) Euronevvs, 16.10 dok. odd.: Potovanje po Nemčiji TVD Mladi T 17.30 Huckleberry Finn - risanke mjjjj TV Poper - kabaretno satirična oddaja I Primorska kronika Vsedanes - TV Dnevnik, vreme, šport Jutri je nedelja - verska oddaja Nanizanka: NoCni sodnik Dokumentarna oddaja Film: Slaba družba (vestern, ZDA 72, i. J. Bridges. B. Brovvnj Vsedanes - TV dnevnik, vreme SP v nordijskem smučanju: smučarski skoki K 90 Filmi iz «Alpe Adria Cinema»: Sconfini • Vsedanes - TV dnevnik Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00,-6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00* Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna raglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 14.05 Poslušalci čestitajo.; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.20 Koledar prireditev; 9.35 Popevki; 11.35 Obvestila; 12.00 Moped show; 12.40 Šport; 13.30 Glasb, želje; 13.45 Gost izbira glasbo; 16.15 Popevki tedna; 17.35 Spot-500; 18.50 Črna kronika; 19.30 Šport in Vaše melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jambalaya. Slovenija 3 7.00, 8,00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetniki!; 11.25 Sobotni koncert; 13.05 Zgodnja dela; 15.00 Zbori; 15.30 Dogodki in odmevi; 16".05 Baletna glasba; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.05 Roman: Oštrigeca (15. del); 18.25 V podvečer; 19.30 Opera: Woz-zeck (A. Berg); 21.45 Do polnoči; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Ever-green; 8.05 Pozdrav; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturni koledar; 9.45 Du jes?!; 10.40 Power play; 10.45,11.50, 12.55 Primorski zaliv; 11.30 Turistična poročila; 13.45 Okno v svet; 14,00 Glasba po željah; 15,00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 DIO; 16.00 Svežih 20 modrih; 17.30 Primorski dnevnik; 19.15 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva. ' Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.15 Doro1y in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.00 Fish eye; 14.33 Redazione teen; 16.00 Hot hit; 18.15 Iz parlamenta; 18.45 Folk studio; 19.25 Siglasin-gle, 19.30 Dnevnik in šport, Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Orkestri, vmes (9.00) My way; 10.10 Koncert: Orkester Mariborske filh.; 11.10 Slov. glasba; 11.30 Filmi na ekranih; 11.40 Glasbeni predah; 12.00 Krajevnme stvarnosti: Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Evergreen; 15.30 MLadi val; 17.00 Kulturna kronika; 17,10 Mi in glasba: Glasb, srečanja mladih v Rojanu; 18.00 Mala scena: Svetal atom v vesoljstvu (M. Gombač, 3. del); 18.40 Glasba za vse okuse; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;10.00 Foyer; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ; 15.00 .Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 tnm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 UT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-60 SIT Pošmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 'ji Sobota, 22. februarja 1997 ZMERNO TOPLA HLADNA SREDIŠČE SAjSrf^E JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 0 Uk 6 66 666 H ISIS lis S 6 lili "X \ c A DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.02 in zatone ob 17.36 Dolžina dneva 10.34. PLIMOVANJE Danes: ob 3.29 najnižje -26 cm, ob 9.13 najvišje 40 cm, ob 15.37 najnizje -54 cm, ob 22.04 najvišje 43 cm. Tutri: ob 3.55 najnizje -29 cm, ob 9.41 najvišje 39 cm, ob 16.00 najnizje -52 cm, ob 22.25 najvišje 44 cm. {Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI,..PA ŠE RES JE BRUSELJ- Evropska unija s svojim znanstve-no-raziskovalnim programom med drugim skuša doseči praktične rezultate v zdravstvu, v okviru teh prizadevanj pa je v zadnjem Času dosegla napredek pri zdravljenju levkemije. Zadnji prispevek Skupnega raziskovalnega centra pri j Evropski komisiji k raziskavam raka je dal pomembne in obetavne rezultate na področju zdravljenja levkemije, ki dajejo novo upanje bolnikom s krvnim rakom. Znanstveniki z Inštituta za transuranske prvine (ITU) pri Skupnem raziskovalnem centru v j Karlsruheju so pripravil radioizotop bizmut-213, ki so ga pred kratkim zaceli poskusno upo- ; rahljati za zdravljenje levkemije v centru za | zdravljenje raka Memorial Sloan-Kettering Can- | cer Center v Nevv Yorku. Ta dosežek potrjuje ! strokovnost Skupnega raziskovalnega centra i Evropske unije na področju jedrskih študij in i omogoča uporabo pridobljenega znanja v jav- 1 nem zdravstvu. Nova metoda zdravljanja, pri kateri se uporablja oddajanje delcev alfa, naj bi imela enkratno | sposobnost uničevanja rakastih tkiv, zdrava tki- j va pa naj bi pri tem ostala razmeroma nepoškodovana, kar pri običajnem zdravljenju z obsevanjem ali kemoterapijo ni mogoCe. Delci alfa so izredno učinkoviti pri uničevanju celic, potujejo pa samo na zelo kratke razdalje. Prvi klinični podatki o uporabi radionuklida bizmut-213 potrjujejo učinkovitost uporabe oddajnika delcev alfa na ciljnih rakastih celicah, ki je vama in deluje proti levkemiji. Vodja oddelka za levkemijo v newyorškem Memorial ! Sloan-Kettering centru dr. David Scheinberg pričakuje, da bo dokaze o uporabnosti te nove terapije mogoCe pridobiti v roku šestih do devetih mesecev. Inštitut za transuranske prvine v Karlsruheju, eden od sedmih inštitutov Skupnega raziskovalnega centra EU, je v pričakovanju po- i vecanega povpraševanja poveCal proizvodne zmogljivosti za bizmut-213. Evropska komisija : pa je hkrati podprla podobne raziskave v centru Memorial Sloan-Kettering Cancer v Nantesu v Franciji in Heidelbergu v Nemčiji. Francoske raziskave se ukvarjajo z zdravljenjem različnih oblik levkemije, nemške pa z zdravljenjem ne-Hodgkinove limfome. (STA) Rastel le ob kiuhu z namazi LONDON - Britanski deček se je vec let hranil samo s kruhom, namazanim z marmelado ah s Čokoladnim namazom. Zdaj sedemletni Craig iz Stovvmarketa v Suffolku je na teden pojedel po pet hlebcev kruha in dva kozarca namazov, je zapisal britanski Časnik The Times. Craig je vse od otroštva zavračal vsakršno drugo hrano, vsi poskusi staršev, da bi popestrih njegovo prehrano, pa so bib zaman. Uspešna je bila šele posebna šestmesečna terapija v neka londonski otroški bolnišnici, kjer je otrok ob igri s presno hrano sčasoma izgubil svoj strah in odpor. Danes se Craigov jedilnik komajda kaj razlikuje od prehrambenih navad drugih otrok, le da si poleg pečenega krompirčka, pizze in palačink vsak dan privošči še nekaj kosov kruha, namazanega z marmelado. (STA/dpa) Cerkev z elektronsko puščico LEON - Cerkev San Claudio v Leonu na severozahodu Španije si je kot prva božja hiša v državi omislila t.i. elektronsko pušCico. Naprava deluje podobno kot bankomat in omogoča, da lahko verniki svoj prispevek darujejo s pomočjo kreditne kartice. Obiskovalec cerkve vloži kreditno kartico, vtipka višino zneska in nato prejme potrdilo. Pobudo za moderno pobiranje prispevkov cerkvi je dala neka hranilnica, ki med prednostmi navaja tudi to, da nabirke ni veC mogoče ukrasti, darovalec ostane anonimen, prejeto potrdilo pa ob prijavi dohodnine lahko predloži finančnemu uradu. (STA/dpa) Novo vohunsko letalo brez pilota VVASHINGTON - Iz Pentagona so sporočiti, da bodo v San Diegu V Kaliforniji ta teden predstaviti novo ameriško vohunsko letalo brez pilota, ki ga bodo uporabljati na velikih višinah. Letalo bo v največ 42 urah neprekinjenega poleta preletelo veC kot 25.000 kilometrov. Tiskovni predstavnik Pentagona Kenneth Bacon je še povedal, da so letalo Global Hawk, ki tehta 10, 9 tone, v razponu kril pa meri 36, 8 metra, izdelati pri Teledyne Ryan Aeronau-tical. Opremljeno z radarji in elektroopticnimi ati infrardečimi napravami bo ameriška vojska to letalo lahko uporabljala za daljinsko opazovanje in nadzorovanje na najrazličnejših področjih svojega delovanja.(STA/AFP) Nobelov nagrajenec obsojen zaradi pedofilije VVASHINGTON - Ameriški dnevnik VVashington Post je objavil, da je sodišče v Marylandu 73-letnega Nobelovega nagrajenca za medicino, Daniela Gajduseka, ki je na procesu priznal krivdo, obsodilo na 9 do 12 mesecev zapora na 5 let pogojno. Gadjusek, nekdanji harvardski študent in Nobelov nagrajenec za leto 1976, je bil obsojen zaradi spolnega zlorabljanja dečka, ki ga je pripeljal iz Mikronezije in ga nastanil v svoji hiši v Mary-landu. Od 60. let naprej je znanstvenik s svojih študijskih potovanj v Ameriko pripeljal vec kot 50 otrok, ki so prebivali v Gajdusekovi hiši, znanstvenik pa jim je plačeval tudi šolnino za študij. (STA/AFP) Opičja mamica ponosno razkazuje svojega mladiča V ameriškem Jacksovillu opičja mamica Hannah ponosno razskazuje svojega prvorojenca Hobyoja, ki ima za sedaj še snežnobeli kožušček (Telefoto AP)