AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 130 CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, JUNE 4, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. Japonski narod silovito trpi radi vojne. Narod nima niti najbolj nujnih potrebščin Tokio, 3. junija. Japonci silovito trpijo radi kitajske vojne, v katero so bili pahnjeni po svoji vladi. Japonci so bili že od nekdaj poznani kot sirote med drugimi narodi, vojna jih je pa spravila na beraško palico. Računa se, da velja Japonce vojna s Kitajsko vsak dan pet milijonov dolarjev. In eksperti trdijo, da odkar je Japonska planila nad Kitajsko, da je potrošila že $2,000,000,000 za topove, zrakoplove in bombe. Ljudje plačujejo ogromne davke. Vsi prihranki gredo v vladne bonde. Ljudje delajo daljše ure, nosijo bolj priprosto obleko in so se morali odpovedati celo najbolj nujnim udobnostim radi vojne. Japonski finančni položaj je skrajno kritičen. Krizo ustvarja pomanjkanje ameriških dolarjev na Japonskem. Japonska največ kupuje v Ameriki, toda odkar se je začela vojna s Kitajsko, je japonski kredit silno omejen. Še danes Japonska kupuje v Ameriki zrakoplove, streljivo, olje, bombaž in stroje, toda vse mora plačati v gotovini radi negotovosti položaja. Poleg tega mora Japonska plačevati obresti na $316,000,000 posojilo, ki ga je dobila še predno se je začela vojna s Kitajsko. Japonci ne vidijo pred seboj nobene ugodne bodočnosti. Ni čuda, da so postali nevoljni radi vojne in le stroga disciplina, radi, katere so Japonci poznani, jih zadržuje od splošne vstaje. Državljanska šola Kot smo že poročali, je bila včeraj redna državljanska šola, kjer se je vršil pouk o ameriškem državljanstvu od septembra meseca naprej, zaključena. Naznanja pa nam sedaj direktor državljanskih šol, Mr. George Green, da bo on vodil pouk za naše učence in učenke in (?icer vsak torek v tednu od 7. Ufg naprej v državljanskem uradu, ki se nahaja ^Marshall poslopju na Public Square. Kdor želi nadaljevati s šolo, bo dobrodošel vsak torek, kdor pa hoče čakati, se lahko zopet zglasi v jeseni, ko se ponovno začne s poukom v javni knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave. Iz omenjene šole je letos gra-duiralo 212 učencev in učenk, kar je rekord ne samo za Cleveland, pač pa za vse Zedinjene države. Torej, kdor hoče nadaljevati s poukom, se lahko zgla-si vsak torek v uradu The Citizens Bureau, Marshall poslopje, Public Square. --—o- Loterija z gasolinom Gotove gasolinske družbe v državi Ohio so zadnje čase da-, jale svojim odjemalcem nekake srečke, s katerimi so bili odjemalci upravičeni do gotovih nagrad. Generalni državni tajnik je pa te dni odredil, da je oddajanje takih srečk nepostavno in kompanije so obljubile, da bodo prenehale s tem. Kadar človek kaj zastonj dobi, že znajdejo kako nepostavnost, toda davki so vsi postavni in se morajo točno plačevati! Grožnje šerifu Robert Jamison, predsednik clevelandske komisije za borbo Proti zločinom, je izjavil, da bo Začel z gibanjem, da se prežene sedanjega šerifa MartinO'Don-ttella iz urada, ker ne zapre gotovih nočnih klubov, kjer se ha-^ardira na debelo. Dal je šerifu štirinajst dni časa, da zapre Razvpite klube, in če ne, tedaj se bo obrnil na sodnijo, da prežene šerifa iz urada. V bolnišnico Mr. Matt Zakrajšek, 6422 Spilker Ave., je bil odpeljan v Glenville bolnišnico. Dobremu Rojaku želimo, da bi čimprej °kreval. Prevzetje trgovine Mr. Jos. Perko je prevzel slaščičarno od Mr. Bob Blatnika na •6304 St. Clair Ave. Toplo se Priporoča rojakom za obisk. Ifnel bo tudi shelf grocerijo. -o— Henlein bi moral biti zaprt radi veleizdaje Praga, 3. junija. Dr. Vlasti-mil Klima, ki je delegat Narodne češke lige, je včeraj zahteval od čehoslovaške vlade, da nemudoma aretira vodjo sudetskih Nemcev v Čehoslovaški in ga obtoži veleizdaje. Henlein se je izjavil pred kratkim, da se bodo Nemci, ki so državljani Čehoslovaške, z orožjem uprli svoji vladi, ako jim ne podeli vlada zahtevanih privilegijev. Dr. Klima pravi, da obstoji v čehoslovaški republiki postava za obrambo republike in glasom te postave bi moral biti Henlein obsojen. Videti je, da postaja napetost med čehoslovaško in Nemčijo dnevno večja. Napete razmere med Francijo in med Turčijo Paris, 3. junija. Napeto razmerje je nastalo med Franciji in Turčijo, ko je dospelo poročilo, da so francoske čete zasedle sirsko mesto Antiohijo iz vzroka, da prisilijo Turke in Arabce v mestu k miru. Baje se je turški poslanik v Parizu včeraj oglasil pri francoskem ministru za zunanje zadeve in ga prosil, da francoska vlada na miroljuben način prepreči poboje med Turki in Arabci v An-tiohiji. Toda Francija je poslala v mesto armado, ki je zasedla mesto. Turška vlada je radi tega silno zamerila francoski vladi in prišlo je do neprijetnega. položaja med obema državama. V mestu bi moralo priti 13. junija do narodnih volitev, ki naj bi odločile, če naj ima Alexandretta sanžak, kjer se nahaja mesto Antiohia, popolno politično avtonomijo, katero zahtevajo Turki, ki tvorijo večino prebivalstva. Prizadeto mesto šteje 28,000 prebivalcev. Tekom pobojev v mestu so Turki ubili tri Arabce. Ali greste? Delavci in šerif Takozvana Labor Non-Partisan liga, ali neodvisna liga delavcev, ki je v zvezi s C. I. O. gibanjem, se je izjavila, da bo podpirala clevelandski odbor za kriminalne reforme v boju proti šerifu O'Donnellu, dokler slednji ne bo zaprl znanih nočnih klubov, kjer se igra za velike svote denarja. Zadušnica Za pokojnim Antonom Klopčič se bo brala v torek ob 7. uri zjutraj sv. maša zadušnica v cerkvi sv. Vida v spomin druge obletnice smrti. Prijatelji in sorodniki ranjkega so prijazno vabljeni. Zadnji čas je, da se priglasite, če se udeležite velikega izleta na parniku City of Erie, ki ga priredi v nedeljo 12. junija fara sv. Lovrenca. To bo slovenski dan na velikem Erie jezeru. Lansko leto se je udeležilo izleta nad 2,-000 ljudi in letos se pričakuje še večje udeležbe. Vožnja za tja in nazaj velja samo $1.25. Na parniku bo vsakovrstna zabava, okrepčila v jedi in pijači ter godba. Pdeg tega bo po jezerskih vodah odmevalo lepo slovensko petje. Odhod je zjutraj ob 8. uri in povratek zvečer ob 8. uri. Vprašajte za podrobnosti v župnišču fare sv. Lovrenca ali pa v knjigarni Jos. Grdina na 6121 St. Clair Ave. ---o- Izlet Jadrana Priljubljeni pevski zbor Jadran priredi v nedeljo 5. junija svoj izlet v prosto naravo in sicer na prijazno Močilnikarjevo farmo. Vsak pevec in pevka bo gotovo navzoč, kakor tudi ostali naši ljudje, ki ljubijo dobro zabavo in so radi na svežem zraku. V slučaju, da bi padal v nedeljo dež se vrši zabava .v Slov. del domu na Waterloo Rd. Vsi ste prijazno vabljeni. PREDSEDNIK ROOSEVELT PODPISAL POSTAVO ZA GRADNJO HIŠ V CLEVELANDU Washington, 3. junija. Danes, popoldne je predsednik Roosevelt podpisal odredbo, da se začne v Clevelandu z gradnjo novih hiš, ki so v prvi vrsti namenjene delavcem, ker bo najemnina v teh hišah precej poceni ali pa kupna cena teh novih hiš dovolj nizka, da kupi te hiše povprečni človek, ki služi denar. Glasom načrtov vladnih inženirjev bodo veljale nove hiše, katere bo zgradila zvezna vlada v Clevelandu, nekako $18,000,000. Toliko je dovoljenega denarja od kongresa in predsednik je odobril to svoto. Zvezna vlada je že pred dvema letoma dala podreti v Clevelandu 900 starih hiš in zgradila 800 novih, kar je veljalo $5,000,-000. Sedaj se pa bo z gradnjo začelo po večjem in izboljšanem načrtu. Arhitekti so tozadevno že na delu. Pričakuje se, da bodo st&vbin- ski delavci pri tem precej zaslužili, zlasti kar se tiče zidarjev, tesarjev, krovcev, plumberjev, barvarjev in drugih delavcev, ki pridejo pri gradnji hiš v poštev. Seveda bo precej dela tudi za navadne delavce. • V prvi vrsti pridejo pri gradnji' novih hiš v poštev unij ski delavci. Gradnje novih hiš se bodo nadaljevale tekom prihodnjih dveh let. Vsega skupaj namerava zvezna vlada zgraditi 3,000 novih hiš in to po ceni> da bo lahko povprečni delavec lahko plačeval primeroma nizko najemnino v njih. Zvezne odredbe pravijo, da se mora za vsako novo hišo, katero zgradi zvezna vlada podreti ena stara hiša, ki ne odgovarja več standardu bivanja za človeka. Iz tega je razvidno, da bo dovolj dela za kakih 5,000 stavbinskih delavcev tekom prihodnjih dveh let v Clevelandu. Papež krsti Stalina? London, 3. junija. — David Walker, znani katoliški časnikar, priobčuje v vplivnem londonskem listu "The Daily Mirror" članek, ki nosi naslov: "Prenehajte z zabavljanjem nad tem možem!" Pisec ima v mislih papeža Pij a XI. Med drugim omenja špansko civilno vojno in pravi: "Ako papež molči, tedaj mu očitajo, da je slabič in strahopetec. Ako spregovori značajno besedo, tedaj mu očitajo, da je fašist in da se vtika v razmj re, ki ga ne brigajo." Pisec nadalje odgovarja onim, ki kritizirajo, češ, zakaj papež kaj ne naredi? Piše Mr. Walker: "Kaj vendar, za božjo voljo, hočejo nasprotniki od papeža? Ali naj pusti Mussolinija zapreti? — Ali naj pošlje Hitlerja v koncentracijsko taborišče?— Ali naj krsti tirana Stalina? Premišljajte o tem, ko boste zopet slišali koga, ki napada papeža, češ, da je on kriv vsega. 400 milijonov katoličanov na svetu priznava papeža za svojega duševnega voditelja. In kot voditelj je bil papež Pij XI. zdrav na duhu, dosleden in pogumen, dočim se tega o njegovih ateističnih sovražnikih nikakor ne more trditi." Med nacionalisti in lojalisti pride do premirja? Paris, 3. junija. Zastopnik španske vlade se) je včeraj izjavil, da je prav mogoče, da pride med nacionalisti in med lojalisti do premirja, ako se evropskim velesilam posreči odstraniti mednarodne prostovoljce iz Španije. Mednarodni prostovoljci se nahajajo enako v lojalističnih kot nacionalističnih vrstah. Kot se je izjavil bivši predsednik republike Baskov, se zna to zgoditi že v petih ali šestih dnevih. Najpr-Vo bi odposlali iz Španije 10,000 prostovoljcev, ki so v vrstah lo-jalistov in v vrstah nacionalistov. Pozneje bi odstranili še ostale prostovoljce, nakar bi bilo ustvarjeno premirje in končni sporazum. -o—--- V dvajseti vardi V dvajseti vardi mesta Cleve-landa se ljudje podpisujejo, da se v dotični vardi prepove prodaja vsake opojne pijače. Var-da se nahaja v okolišu, ki meji ob 75. in 105. cesto ter med Wade Park in Euclid' Ave. Začetnik gibanja za prohibicijo v 20. vardi je neki George Fuhr-man, ki stanuje na 1956 E. 84th St., in ki je lansko leto kandidiral za councilmana, pa je slavno pogorel in ki je znan kot eden prijateljev McMastra, bivšega policijskega suhaškega priga-njača v Clevelandu. Ako dobi gibanje dovolj podpisov, tedaj bodo volivci v 20. vardi novembra meseca glasovali, če so za to, da se prepove prodaja opojne pijače v 20. vardi. 3,100 državljanov se mora podpisati v 20. vardi, da se omogoči volitve za prohibicijo. G-E ledenice V trgovini Oblak Furniture Co. 6612 St. Clair Ave. si oglejte nove modele fine G-E elektri čne ledenice. Te so priznane med najboljšimi in Mr. Louis Oblak vam bo povedal, da prav lahko pridete do svoje fine ledenice. Amerika študira delavske razmere v Angliji Washington, 3. junija. Predsednik Rosevelt je imenoval komisijo šestih mož, ki bo odšla v Anglijo, da tam proučuje delavski položaj, delavske razmere, delavske organizacije. Značilno je, da je med člani te komisije tudi Gerard Swope, ki je predsednik General Electric Co., ene največjih industrij v Ameriki. Roosevelt ga je imenoval kot člana komisije, da dokaže industrijam, da nikakor ni nepristranski in da želi, da imajo tudi industrije svoje zastopstvo pri reformah delavskih razmer. Ameriški industrialci trdijo, da so angleške delavske postave in delavski položaj mnogo boljši kot pa delavske postave v Zedi-njenih državah. Roosevelt želi, da dožene resnico te trditve posebna komisija, v kateri bodo enako zastopani odlični delavski voditelji kot večji industrialci. Ko bo komisija gotova s svojim delom v Angliji, bo poročala predsedniku, ki bo poročilo oddal kongresu, in ki bo končno naredil gotove postave za ponovno izboljšanje delavskega položaja. Izredna komisija državne poslavodaje v državi Massachusetts trdi, da je L1.0. komunistična Na piknik v nedeljo! Pionirsko društvo sv. Vida št. 25 KSKJ priredi v nedeljo 5. junija svoj prvi piknik v letošnji sezoni. Piknik se vrši na Pintar-jevi farmi. Vsem pbsetnikom izleta se obeta najboljša zabava in obilna postrežba v dobri jedi in izvrstni pijači. Prošeno je tudi vse ostalo članstvo K. S. K. Jednote v Clevelandu in okolici, da se udeleži. In seveda je vabljeno tudi vse naše občinstvo, saj ni bolj zdravega kot izlet v prosto naravo v teh dnevih. Udeleženci piknika bodo v dobri in veseli družbi gotovo zadovoljni z domačo? postrežbo in zabavo. -o- Smrtna kosa Poročali smo včeraj, da je preminula rojakinja Mary Bittenc, rojena Petek, stara 57 let. Doma je bila iz vasi Rafolče pri Domžalah. V Ameriko je prišla leta 1904. Tu zapušča ranjka žalujočega soproga Franka, štiri hčere in štiri sinove. Hčere so: Mary poročena Gorjup, S"al-ly, poročena Gregor, Fay' in Joy. Sinovi so: Frank, John, William in Raymond. Zapušča tudi brata Franka, v stari domovini pa sestro Antonijo in brata Ivana. Ranjka je bila članica društva sv. Ane št. 4 SDZ, drdštva sy. Janeza Krstnika št. 37 JSKJ, članica podružnice št. 10 S. ž. Z. in društva Srca Marije. Pogreb se vrši v pondeljek ob 8:30 iz hiše žalosti na 922 Alhambra Rd. v cerkev Marije Vnebovzete in na Calvary pokopališče pod vodstvom August F. Svetek. Bodi pokojni blagi ženi in materi mirna ameriška zemlja. Preostali družini pošiljamo naše gcrko sočutje scžalja! Mesto in unija Med mestno vlado in delavci pri mestni elektrarni je prišlo do sporazuma, glasom katerega električarji ne bodo dobivali čezurne plače, pač pa bodo raje dobili toliko več prostih ur, za katere bodo plačani. Zadušnica V pondeljek ob 8. uri zjutraj se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. zadušnica za pokojnim Jos. Berzin. Prijatelji in sorodniki so prijazno vabljeni. Boston, Mass., 3. junija. Državna posta voda j a države Massachusetts je pred nedavnim imenovala izredno komisijo, ki naj preišče poslovanje C. I. O. organizacije in njenih morebitnih zvez s komunisti. Ta komisija je včeraj oddala svoje poročilo, ki pravi, da je C. I. O. organizacija pod kontrolo komunistov, ki so se lotili organiziranja delavstva v masah, da ustavijo v slučaju vojne vsak promet v deželi. "Vsa znamenja kažejo," pravi poročilo, "da so vsi pristaniški in mornariški delavci ob Atlantiku pod kontrolo komunistov. Največje prizadevanje komunistov je dobiti kontrolo nad prcmetnimi zvezami in sredstvi, zlasti v pristaniščih." "Taka kontrola transporta za-eno s kontrolo nad industrial-nim delavstvom bi prineslo komunistom možnost, da zaustavijo ves promet v deželi, v slučaju, da bi bila Amerika napadena od zunanjih sovražnikov. "In, to nadalje pomeni," poroča državna komisija, "da bi Amerika zašla v civilno vojno radi komunistov. Milijone je Amerikancev, ki ne morejo slišati ime komunist, in ki bi zgrabili za orožje, da uničijo komunistično stranko. C. I. O. organizacija v državi Massachusetts je včeraj odločno zanikala, da ima sploh kakšne zveze s komunisti, da je absolutno lojalna Zedinjenim državam in da ustvarjajo zvezo med C. I. ,O. in komunizmom le nasprotniki delavskega gibanja. -o-- Državne oblasti v Ohio trdijo, da se zapravlja nepotrebno relifni denar v Clevelandu Columbus, O., 3. junija. Državni nadzorniki so bili dalj časa na delu v Clevelandu, kjer so nadzorovali poslovanje urada, ki plačuje podporo brezposelnim. Včeraj je prišla precej ostra obsodba relifnega urada ia Columbusa. Državni avditor Ferguson, ki mora glasom postave odobriti vse račune, katere izplačuje država Ohio, je izjavil, da so nadzorniki dognali, da v Clevelandu po nepotrebnem zapravljajo denar, ki je namenjen brezposelnim. Relifni urad v Clevelandu sploh ne pozna nobenega trgovskega poslovanja, se je izjavil generalni avditor Ferguson. Poleg tega so pa v relifnem uradu zaposlene osebe, ki delajo več škode kot koristi. Te obtožbe napram mestnemu relifnemu uradu so enake kot so se pojavljale že zadnji dve leti in radi katerih se je državna postavodaja vedno obotavljala dovoliti večje vsote raznim mestnim relifnim komisijam. Generalni avditor Ferguson trdi, da več dobivajo mesta denarja za relif, toliko več ga re-Jif ne komisije potrošijo po nepotrebnem. Ne čudi se, da so mestne relifne komisije znižale podporo brezposelnim, ker ne poznajo pravilnega poslovanja pri upravi relif a. Generalni avditor tudi dolži mestno relifno komisijo, da je ona odgovorna, ker dobivajo zlasti v Clevelandu relifno podporo ljudje, kateri ne bi smeli nikdar dobivati, ker imajo dovolj samostojnih sredstev za vzdrževanje. To velja državo Ohio najmanj poldrugi milijon dolarjev na leto. Pravijo, da ni zaupanja United States Steel Corporation, poznana največja jeklarska družba na svetu, je te dni iskala posojilo v vsoti $100,000,-000. Pet ur potem, ko je bilo posojilo razpisano, je bilo že preveč denarja na razpolago družbi. Kapitalisti trdijo, da ljudje ne zaupajo industrijam, a posojilo United States Steel kompanije/ je sijajen dokaz ljudskega zaupanja v ameriško industrijo in v administracijo predsednika Roosevelta. Samo začeti je treba z delom, pa bo zginil vsak strah. Zaroka Mrs. Terezija Verbič, 983 E. 76th St. nam poroča, da se je zaročila njena hčerka Angela z Mr. Emilom Hitsch, 1073 E. 76th St. Prav iskrene čestitke! K molitvi Članice društva Srca Marije (staro) so prošene, da pridejo k molitvi za pokojno sestro Mary Bittenc, 922 Alhambra Rd. v soboto 4. junija ob 7:30 zvečer. Udeležite se v pondeljek tudi pogreba. — Tajnica. Računi za plin Računi za plin so ta mesec plačljivi najkasneje do četrtka 9. junija. Plačate jih lahko v našem uradu do 4. ure popoldne. Obenem lahko plačate * v našem uradu vse račune za mestno in kompanijsko elektriko, za vodo in za telefon. V Cleveland na obisk K družini Mr. in Mrs. Jerry Glavač, 1052 Addison Rd. sta prišli na obisk Mrs. Frank Mu-hič in hčerka ter Mrs. Louis Bregar iz Granville, 111. Obe sta sorodnici Glavačevih in sta sedaj prvič v Clevelandu, kjer se jima prav dopade. Mrs. Bregar je doma iz žužemberka, Mrs. Muhič pa iz Čateža pri Vel. Loki. Prijaznima rojakinjama želimo mnogo vesele zabave v naši metropoli, in hvala za obisk v našem uradu. Raketirji na delu Common Pleas sodnik Corlett v Clevelandu je dobil obvestilo od nekega kontraktorja, ki trdi, da se mu je zagrozilo, da ne bo mogel nadaljevati z barvanjem hiš, dokler ne prispeva gotove svotei v obrambeni fond za dva obsojena raketirja McGee in Campbell. Sodnik je izjavil, da bo izročil zadevo državnemu prosekutorju. K molitvi članice društva sv. Ane št. 4 S. D. Z. se prosi, da pridejo k molitvi v soboto 4. junija za pokojno sestro Mary Bittenc, 922 Alhambra Rd. ob 8. uri zvečer. V pondeljek naj se udeležijo pogreba. — Tajnica. * Kongres je včeraj dovolil na-daljnih $125,000,000 za direktni relif brezposelnim "AMERIŠKA DOMOVINA AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY r r 8117 St. Clair Avenue _Published dally except Sundays and Holidays NEWSPAPER Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. _Single copies, 3c____ JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers BESEDA IZ NARODA Poslovilni večer dr. Adleši-ču in njegovi soprogi Prenovljeni prostori S. N. Doma vNewburgu Entered as second class matter January 5th, Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 1909, at the Post Office at No. 130, Sat., June 4, 1938 Demokracija in diktatorstvo Položaj, v katerem se nahaja današnji svet, ko diktatorstvo vsepovsod dviguje glavo, ko se diktatorji več ne zmenijo za slovesno dane obljube, ko se pravice malih narodov in držav teptajo in kradejo na levo in desno, ko se vsepovsod zatirajo narodnostne in druge manjšine, nam prinaša bolj kot vse drugo pred oči pomen demokratskih ustanov in demokratskega načina vlade. Bolj kot kdaj prej bi se morali zavedati vrednosti in pomena ameriške vlade, dasi. nikdar ne smemo trditi, da je ameriška vlada popolna, brez napak. Oh, ima jih, še preveč, toda končno je naša republika vendar demokratična dežela, kjer ima narod prvo in zadnjo besedo, kadar se oglasi v večini in če se v resnici zaveda svojih pravic. Tekom zadnjih par let se nahaja demokracija v defen-zivi po skor vsem svetu. Neprestano slišimo fašiste, komuniste, socialiste, nacije in druge radikalce govoriti o zemeljskem paradižu, in končno se vsi strinjajo v tem, da imajo samo oni prav, da zna voditi narod samo par izvoljenih, a narod kot masa je brez vsakega pomena. Fašizem lahko nazivljemo kot diktatorstvo desnice, do-čim je komunizem diktatorstvo levice. Toda tudi komunizem, ki je bil doslej na levici, to je, skrajno radikalen v svojih zahtevah, se je, vsaj v Rusiji, kjer je njegova rojstna do movina, začel pod železno in morilsko roko Stalina obračati na desno. Rusija bo kmalu spremenjena iz komunizma fašizem, kar pa končno ne bo dosti pomenilo za 160 milijonov ljudi, ki se nahajajo v železnih sponah komunističnih diktatorjev. V takih razmerah smo lahko z vso pravico ponosni, da smo v Ameriki in da se nazivljemo ameriškim državljanom. Hvaležni, smo lahko še vedno, da uživamo pravice, ka tere nam je podelil Bog kot Stvarnik človeštva, in' katgre nam je iznova potrdila ameriška ustava. Še imamo svobodo govora, še imamo svobodo časopisja, svobodo zborovanja in svobodo kritike, katere nam ne more nihče vzeti. V Nemčiji,, Italiji, Rusiji ne smete ziniti niti besede preko obstoječe vlade, da niti proti uradnikom vlade, ne da bi vas tako' prijeli, zaprli, obsodili v dolgotrajno ječo ali pa ustrelili in obglavili. Neumevno je nam, ameriškim državljanom, kako se mo rejo komunisti, fašisti, socialisti in naciji bati priproste be sede povprečnega državljana, ki odpre svoja usta in izjavi svoje mišljenje o obstoječih razmerah. Boji se navadno le oni, ki ima kosmato vest, ki je grešnik, ki se zaveda, da je grešil nad narodom. Tak človek, diktator, bo skušal zadušiti glas svojega bližnjega, da mu ne vzbuja vesti, ki glasno kriči, da diktator sramotno postopa s svojim bližnjim. Poleg tega pa, ali je zdrava, pametna kritika, brez psovanja, še. kdaj škodovala? Nikdar ne, pač pa v mnogih, premnogih slučajih koristila človeštvu. Umevno je torej, da so diktatorji vsi enaki! Zlasti, kar se tiče največje resnice — verskega prepričanja. Stalin, Hitler in njegovi, sodrugi najbolj sovražijo vero, ker vedo, da vera uči, da le Bog je vrhovni gospodar, ne pa navadni Zemljan, ki se rodi, razpihne, umrje in po smrti gre po svoje plačilo — dobro ali slabo. To greni diktatorje, to jih navaja, da še bolj zatirajo svobodo, kajti nehote čutijo, da če imajo kakšnega sovražnika, da je ta sovražnik — vera, versko prepričanje, Bog! Diktator ne trpi Boga, ne vere, ne Verske resnice, ker je prepričan, da je on bog, on diktator, prva in zadnja resnica. In tako prepričanje v srcih diktatorjev navaja slednje, da mučijo ljudi, jim kradejo vero, se norčujejo iz Boga, ker so diktatorji po pameti kot otroci, ki ne veido kaj delajoA a bi vseeno radi prebili zid z glavo. Ko je bila ovržena caristična vlada v Rusiji, ko so Lenin in Trotzky ter ostali židje se vsilili slovanskemu, vernemu ruskemu narodu kot pijavke, so najprvo gledali, da iz-rujejo iz naroda vero v Boga. Ko vere ni več, tedaj tudi svobode ni več, tedaj odpade največji Kristov nauk: ljubi svojega bližnjega kot samega sebe. Tega pa komunizem nikakor ne more slišati, nasprotno, komunizem veleva, z nožem in ognjem iztrebi versko prepričanje, zaduši vsakogar, ki ti pokaže prijazno lice, ne zaupaj nikomur, grabi in drži za sebe vse, kar imajo drugi, kajti kratko je življenje na tem svetu in uživaj, dokler —'te ne pokliče Oni, o katerem dobro veš, da te bo poklical, toda si si zamašil ušesa, da ne slišiš pravega glasu. [ Kaj pravile! Kadar, bo clevelandski vremenski prerok zopet napovedal nevihto z dežjem, greste lahko brez skrbi z doma brez dežnika. Spomladi je cele štiri tedne napovedoval "za jutri" dež in ga ni bilo. Za zadnje praznike Spominskega dneva bi morali imeti dež in nevihto v petek, soboto, nedeljo in pondeljek. Pa je ni bilo, kakopak. Za torek je pa napovedal lepo, toda s pripombo, da se ne ve, koliko časa bo lepo. Akrabolt mora imeti ta vremenski prerok slabe inštrumente. Če bi imel vsaj ozebline na nogah, pa bi boljše uganil vreme. Ko smo bili zadnji četrtek obveščeni, naj se snidemo v Bridge Tavern na poslovilnem večeru dr. Adlešiča in njegove soproge, sem kar z nekakim strahom pričakovala njih prihoda. Ko sta pa prišla me je minil ves strah in ko sta nam segla v roke, se mi je zdelo, da smo si že stari znanci. Kako preprosto sta se pogovarjala naša draga gosta z vsakim. Nikakih visoko done-čih fraz ni bilo slišati, brez katerih nekateri ne morejo izhajati. Bog vedi, kako je to, da se pri visoko naobraženih ljudeh počutiš bolj domaČega kakor pa med našimi nekaterneži. O tem sem že imela priliko prepričati se pri dr. G. Rožmanu ljubljanskemu škofu, in zopet ob priliki obiska dr. Trdana. Odlični ljudje, pa se tako preprosto s teboj pogovarjajo, da ne moreš priti zadrego. Po izvrstni večerji (prav lepa hvala Mr. in Mrs. Plevnik) je toloravnatelj g. J. Grdina prosil dr. Adlešiča k besedi. Ta se je radevolje odzval v tako prisrčnem in čutečem govoru, da so vsem navzočim igrale solze v očeh. Pravil nam je, s kakim čudovitim občutkom se je odpravljal na tako dolgo pot in kako se je sestal tukaj s svojimi mladostnimi prijatelji, katerih ni videl dolgo vrsto let. Imel je občutek, kot da bi se vrnil v svojo zgodnjo mladost še pred šolsko dobo. Poudarjal je vez med našo novo in staro domovino. Daljava sedaj nima več pomena. Vez nas veže čez ta širni ocean, ta vež je slovenska zavednost, vez slovenske čuteče duše. Poudarjal je pomen Jugoslovanskega kulturnega vrta, kateri je najlepši in najpomembnejši med tolikimi drugimi vrtovi zato, ker je zgrajen z ljubeznijo in slovensko zavednostjo. Dr. Adlešič ni gromovit govornik, on govori nalahko in ti kar posaja besede v srce, kot bi posajal rožice na gredico. Nato je stoloravnatelj prosil gospo Vero Adfešič k besedi. Gospa županja se zna kaj ljubko izražati, da bi jo človek kar naprej poslušal. In kako z ljubezni polnim pogledom je g. soprog sledil njenim besedam. . In njena blagodoneča čista slovenska govorica, ki tako blago vpliva na poslušalceva ušesa, ne kot naša st. clairska slovenščina, kot se je izrazil dr. Kern, ko je bil pozvan k besedi. Dalje sta govorila glavni tajnik vrta J. Grdina in pa požrtvovalni predsednik vrta, A. Grdina. Vsi govorniki so poudarjali pomen kulturnega vrta in se zahvalili navzočim delavcem in nabiralcem za njih trud in delo. Za slovo je gospa županja razdelila med navzoče male srčkane spominke, katere je g. župan prinesel s seboj nalašč za to priliko. Srčna jima hvala za ta nepozabni večer. Ko sta se poslovila naša ljuba gosta, se jima je videlo, kako sta utrujena, pa ne utrujena tako, da ne bi še enkrat vsakemu posebej segla v roko. Za vsakega sta imela lepo besedo in ljubezniv nasmehljaj, kot bi bili mi vsi njima enaki. Končno sem pa radovedna, kako se je obnesel načrt, narejen po odhodu ljubih gostov, za katerega se je tako zavzemala glavna blagajničarka kulturnega vrta M. Kuhar. Kar malo nevošljiva sem vam bila. Ta preklicani prehlad, kateri se me še zdaj drži, mi je bil že takrat na poti, da nisem mogla z vami. Drugače bi pa bila šla, pa ma-gari, če bi morala peš nazaj v Collinwood. J. Kozely. Ker se vse naše javne aktivnosti, ki se gode v tej naši new-burški naselbini, oglašajo v Ameriški Domovini, se bomo tudi zdaj poslužili tega lista, da seznanimo slovensko javnost z novo stvarjo, ki je za našo naselbino važnega pomena. Odkar smo leta 1920 izgoto-vili naš narodni dom, se je napravilo pri tej stavbi že mnogo izboljšav in dodatkov. Seve, to je pa zvezano z veliki stroški. Zato smo pa hvaležni vsem lokalnim društvom in posameznikom za njih moralno in finančno podporo. Brez njih sodelovanja bi se gotovo ne mogli ponašati z uspehom. Ravno zdaj smo končali z prenovitvijo spodnjih dvoran, ki bodo gotove za ogled danes zvečer ob 7 :30, ko se vrši v ta namen prijetna in domača slav-nost pod pokroviteljstvom di-relctorija S. N. Doma. To bo nekaka slavnostna odprtija prenovljenih prostorov. Ker je bilo zelo malo časa za oglaševanje te prireditve, upamo, da bo glas o tem dosegel vse delničarje in delničarke, društva, klube in druge naše prijatelje. Kdor bo to bral, naj to pove še svojemu prijatelju in ga pripelje danes zvečer na to prijetno zabavo. Prijazno vabimo vse, da nas danes zvečer obiščejo v S. N. Domu na 80. cesti. Vstopnine ni nobene. Gospodinjski klub bo pripravil fino večerjo, na razpolago bo mrzlo pivo in druge dobre pijače, ki se bodo to čile pri novi bari. Seve, tudi godba bo, da se boste lahko za vrteli. Torej ne pozabite priti danes večer ob 7 :30 v vaš dom, kjer boste prebili par ur neprisiljene in domače zabave ter si ogledali prenovljene .spodnje dvorane Direktorij S. N. Doma. .—-o- V nedeljo vsi na piknik! Odšel je od nas krasni maj, posvečen naši nebeški Materi. Pri nas v Newburgu smo se vsak dan zbirali pred šmarničnim ol tarjem. častilcev Marijinih je bilo vsak dan nabito polna cerkev. Seve, vsak ima številno prošenj do svoje nebeške Matere. Sedaj je pa mesec junij, posvečen Presv. Srcu Jezusovem Tudi v tem mesecu se bomo zbirali, da nas božje Srce zaklene v svoje presveto Srce. Minili so dnevi, ki so bili po svečeni našemu kulturnemu vrtu. Prvič sem bila pošteno mokra, drugič sem se pa čudila našim prijaznim gostom, ki so kramljali z nami, kot bi krave skupaj pasli. Lahko smo ponosni nanje. Sedaj pa, ko je že vse to za nami, se' bomo malo poveselili na vrtnih veselicah ali piknikih. Tudi naše društvp Sv. Rešnjega Telesa je sklenilo na letni seji, da priredimo piknik in sicer na 5. junija na cei-kvenih prostorih v Maple Gardens. Tam v senci košatih dreves si boste marsikatero povedali, si privoščili kakšnega od zida ali mrzlega ječ-menovca. Dekleta vam bodo postregla z sladoledom ali,mehko pijačo tev vsakovrstnimi sladkimi dobrotami. Naše kuharice vas bodo pa nasitile kar za tri dni in to ca mal denar. Obljubile so, da bo nekaj izvanred-nega. Za tiste pa, ki radi plešejo, bo tudi preskrbljeno. Torej vabimo vse može in žene, fante in dekleta. Za vse bo dosti zabave. Pravijo, da kakor se posodi, tako se vrne. Naš piknik je prvi in če boste posodili, bomo vrnile. Pridite, prosimo vas, saj delamo za dobro stvar. Ves more- bitni dobiček bo šel za oltarne potrebščine. Na pikniku bo oddanih tudi deset lepih nagrad. Sestre, prodajajte listke in vrnite odrezke do petih popoldne na pikniku. Vabimo vse naše prijatelje, da nas posetijo, katere nanese pot tukaj mimo. Pozdrav vsem čitateljem in da se vidimo v nedeljo v Maple Gardens. Anna Gliha. Pripomba. Drage sestre našega društva! V nedeljo je naš dan, prva nedelja v, mesecu. Pridite vse k prvi sv. maši, ker bo skupno sv. obhajilo. Pripnite si vse znake. Zavedajte se te svoje dolžnosti, ki ste jo obljubile spolnovati. Pridite bolj v sprednje klopi, da gremo skupno k mizi Gospodovi. Bridka resnica je, ko bi že morali drugi učiti od nas, pa se moramo me od drugih, ker nočete biti poslušne. Torej prosim vas, stopite v vrste, da vas bo Bog vesel. Ker ne bomo mogle biti vse zvečer pri molitvi, pridite vsaj zjutraj. A. G. -o- IZ PRIMORJA —Nemčija je pred časom sklenila s konfederacijo poljedelskih delavcev v Italiji pogodbo, na podlagi katere gre kontingent 30,000 delavcev iz Italije delat na kmetije v Nemčiji. Med temi je tudi 100 delavcev iz Goriške pokrajine, ki jih je izbrala pokrajinska komisija in jih tudi opremila za pot. Ker poznajo ti poljedelci tudi nemščino, utegnejo biti tolmači italijanskim poljedelcem iz drugih pokrajin. Delovni kontrakt velja eno leto, začenši od 19. aprila 1938 in se lahko podaljša. Odhod je bil 19. aprila z goriškega kolodvora ob prisotnosti raznih predstavnikov ■.oblasti. —Gorica. Zaradi nenadnega mraza in slane ob velikonočnih praznikih je bila prizadeta občutna škoda sadovnjakom, kakor tudi trtam. Uničenih je bilo mnogo breskev in drugega zgodnjega sadja. Podružnica št. 41SŽZ šempolaju na Krasu. Pokojni je bil v prejšnjih letih mitničar na soškem mostu in se ga gotovo še spominjajo številni Brici. —Trst. 80-letna Marija Mrak je dobila pri padcu veliko rano na glavi. V bolnišnici se bo morala zdraviti nekaj tednov. —• Težje se je pobil na glavi 65-letni Nikolaj Mikol. —Vrtovin. Na velikonočni pondeljek je bral novo mašo v Vrtovinu Tone Sate j. —Trst. 7-letni šolarček Alfred Lukač je bil prepeljan v bolnišnico, ker je dobil na glavi veliko rano, katero mu je napravil kamen, ki mu ga je zagnal neznanec. —Trst. Umrli so: Despala-tovič vd. Pagliari Jakomina, 72; Vodopivec Ivan, 68; Minkuš Marij, 56; Sterle Evgenija, 70; ščuka Franc, 74. —Trst. V pretepu z vinskimi bratci je bil ranjen na glavi čevljar Rudolf Kovič. Malo pozno, pa vseeno se mo-arao zahvaliti vsem za udeležbo ob priliki proslave Materinskega dne 8. maja. Vsa čast dekletom od vežbalnega krožka za sodelovanje in dekletom za petje: M. Line, M. Sever, E. Starin, Fredie Hribar in Miss Vadnal za spremijevanje na klavir. Za deklamacijo Berti Stopar in Mrs. Vadnal za ureditev žive slike. Vadnal fantom pa za godbene točke med dejanji. Posebna zahvala pa gre John Globokarju, ki je dobil vse igralce iz Euclida. Smeha je bilo dosti. Vsem gre priznanje, ker so vsi dobro igrali. Zahvala tudi kuharicam in natakaricam ter vsem, ki so na en ali drugi način pomagali. Zahvala gre tudi Ameriški Domovini za reklamo. Prosim vse članice naše podružnice, da se udeležite seje 7. junija, ki bo prav važna. Nekaj moramo ukreniti zaradi tistega večnega kolektanja. Le pridite vse, boste slišale račune od zadnje prireditve. Več ko nas bo na seji, več koristnega se bo ukrenilo v korist podružnice. Tudi tiste, ki ste se priglasile za izlet na farme pridite in prinesite aro, da bomo vedele, koliko avtobusov moramo najeti. Izlet bo na 26. junija v North Madison, kjer smo bile lansko leto. Samo dosti naj se vas priglasi, da ne bo zamere. Imate dosti časa še, da se pripravite. Vse drugo bomo pa na seji sklenile. Torej pridite vse na sejo v torek. Pozdravljene! Mary Lusin. •-o--— ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB (Poroča tajnik) V nedeljo 5. junija se vrši redna klubova seja in obenem strelska vaja. Opozarjam članstvo, da se sej bolj redno udeležuje, ker napredek vsake organizacije je odvisen od aktivnosti članstva. Obenem vabim tudi druge rojake, ki se zanimajo za ta šport, da nas od časa do časa posetijo in se pozabavajo z nami. Izid zadnjih vaj je sledeč: Susel .................... 16 Virant .................. 22 Dolenc .'............... 23 Peterka................ 18 Urankar J........... 22 Sietz .................... 19 Kosec .................. 21 Kramer...........'..... 21 Urankar A........... 18 Antonin A........... 19 Antonin P........... 20 Urankar M. ........ 18 Mihelich .............. 19 Novak Mrs........... 13 Malovašič ............ 20 Kavčnik .............. 13 Novak J............... 20 Kobal .................. 17 Čepek .................. 10 —Kal pri Kanalu. Avtomobil, ki ga je vodil lastnik Graso-vin, je na ovinku zletel v prepad. Ljudje so takoj prihiteli na kraj nesreče in našli Gruso-vina že mrtvega, med tem ko je zadobil Anton Žnideršič, ki se je vozil s šoferjem, le nekaj lažjih prask in si zlomil nogo. —Kanal. Mihael Berlot je padel pod voz katerega je vodil, tako nesrečno, da je šel čez njega konj in še voz, ki je bil precej težko naložen. Nesrečnež je' dobil težke poškodbe na glavi in notranje krvavitve. Zdraviti se bo moral, ako ne nastopijo komplikacije, okrog dva meseca. —Log pri Vipavi. Na velikonočni pondeljek je opravil prvo mašo Jože Petrič, doma iz Du-pelj pri Vrhpolju. —Miren. Pred tedni je umrl v starosti 92 let Miha štanta, oče župnika Vinka štante —Gorica. — Po hudi bolezni je v kratkem času umrl daleč na okrog znani trgovec z bicikli in mehanik Ignac Plahuta, star komaj. 40 let po rodu iz Batu j. Prijela se ga je'influenca, ki je sedaj močno razširjena na Goriškem. Sožalje! Katinara. Posestniku Palčiču Antonu je zgorel senik. Škode je 1,500 lir. —V Lepenji je požar uničil Andreju Kravanji domačijo. Ogenj je izbruhnil ponoči in rešili so se v zadnjem hipu vsi člani družine, a hiša in še drugih 6 poslopij, na katera je ogenj hitro pi-eskočil, so uničena. Da je nastal tako velik požar, je temu kriv veter. Finančni stražniki in maloštevilni domačini so le z največjim naporom omejili požar. Zgorejo je tudi nekaj ovc. Finančni stražniki so rešili Andreja iz goreče hiše, ko je bil že, v nezavesti, škode je, 80,000 lir. ALI STE ZMEŠANI RADI MNOGIH RAZLIČNIH TRDITVAH 0 LEDENICAH? G-E ledenica je narejena od največje svetovne družbe za električne stvari. O G-E je originalno izdelala vse-^ jeklen kabinet za ledenice in mehanizem za Enostavna, tiha General Electric edinica je zmanjšala stroške ledenice in je edini hermetično zaprt mehanizem, ki je bil stalno izboljšavan 12 let. General Electric je izdelala in prodala več ledemic s te mehanizmom katerikoli drugi izdelovalec, c G-E ledenica z milijoni zado-J voljnih lastnikov ima neprimeren rekord za stalno ekonomijo. Vedno boste zadovoljni, ker ste kupili General Electric. G-E prva izbera milijonov, je zdaj po popularni ceni in dan je ponoven tisoč onih bijo General Electric Oglejte si NOVE 1938 G-E Mod"1" — ki imajo 12 letni rekord vedno večje vrednosti. vrste zamrznenje kot sak ki ra- Electrična ledenica se sama izplača OBLAK FURNITURE CO. ELEKTRIČNI PREDMETI iN POPOLNA OPREMA'ZA DOM 6612-14 St. Clair Ave. HEnderson 2978 -/•fo-i. PO DEŽELI ŠKIPETARJEV Po nemškem izvirniku K. Maya turn«:::: "Kakega znanja, gospod?" "Fizikaličnega." "Kako pa je tisto fizikalično znanje?" "Nanaša se na moči in na zakone narave." "O, moči in zakone narave pa dobro poznam! Ako me kdo razžali, mu dam zaušnico, tak je zakon narave. In moč narave pa je tisto, kar prisoli zaušnico. Ali ni tako?" "Da, ljubi Halef! Včasi po svoje čisto poveš, četudi ni prav. Sicer pa se žal ne boš hvalil svoji Hanni, ženi vseh žen, da si se vozil po železnici!" "Zakaj ne?" "Ker jo šele zidajo, rednega prometa še ni. Pa se tudi ne utegnemo voziti po železnici. Za ubežniki moramo. In ti se gotovo niso vozili po železnici." Ni bil zadovoljen. Sled je bila dobro vidna, naglo smo jezdili. V pol uri smo zagledali cesto iz Skopi j a v Veles. Ob cesti je stala vas in za njo je valil Vardar svoje od neurja umazane valove proti jugu. Slučajno sem se ozrl na jugovzhod in opazil jezdeca, v skoku je prihajal bliže. Kdor po takem blatu jezdi v skok, temu se zelo mudi. Ali je bil morebiti kateri naših ubežnikov —? Vzel sem daljnogled, pogledal, pa ga izeneaden dal Hale-fu. "Allah —!" se je čudil, ko je spoznal naglega jezdeca. "Suef je, ki se je izdajal za krojača!" Prav sem uganil, ko sem mu pri slovesu povedal, da bo nemudoma za nami zapustil Kli-seli. "Pohitimo! Mudi se mu, posvaril bi rad svoje zaveznike. Pred nami ne sme črez Vardar, ušel bi nam. Zastaviti mu moramo pot." "Ne bomo ga prehiteli —!" je menil Halef in meril z očmi razdaljo med Suefom in vasjo. "Njegovi mrhi bo moj Rih že še kos! Bom pa sam jezdil in mu presekal pot k reki. Pridite za menoj!" Pognal sem vranca. Kmalu me je Suef opazil. Videl sem, kako je za hip obstal, pa pognal konja z bičem. Zažvižgal sem vrancu, ko veter je šinil po ravnini. Ni minila minuta pa sem bil na cesti med Suefom in vasjo. Mimo mene ni hotel jezditi, bal se me je, na desno ni mogel kreniti, tam so jezdili tovariši, na levo pa tudi ne, ker mu je pot zapiral narastli Vardar. Obstal sem in počakal tovariše. Tudi Suef je obstal, kakih štiri sto korakov je bil oddaljen. "Dobro si naredil!" je pravil Halef. "Zaprli smo mu pot,! Kaj storimo z njim? Ali pojdemo in ga primemo?" "Pri miru ga pustimo dokler se nas ne loti." "Pa nam je pri slovesu grozil s kroglami—" VLOGE v tej posojilnici zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation,, Washington, D. C. Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670 "Prejel je kazen za svoje grehe. Počakajmo, da nas spet dejanski napade, zaenkrat pa se naredimo, kot da ga vobče ne vidimo." "Napako smo zagrešili!" "Kedaj ?" "Da smo mu našteli udarce samo na podplate!" "Kam pa bi jih bil naj še dobil?" "Tudi na tisti del telesa, ki se z njim padišah dotika prestola, kadar sedi. Ne mogel bi ne jezditi ne hoditi. Na trebuhu bi' moral ležati in varni bi bili pred njim!" "Nič bi ne bili na boljšem. Ilabulam bi bil pač drugega se-la poslal za ubežniki. Pustimo ga pa jezdimo k reki!" Krenili smo skozi vas. Počasi je jezdil, Suef za nami. Gotovo ga je kuhala jeza, da smo prišli vmes in mu zaprli pot. Vardar je nevarno narastel, bregovi so bili pod vodo. Na desnem bregu so delali na nasipu ob novi železnici, nizke lesene barake so stale ob progi, stanovanja za delavce. Mostu ni bilo, brod je skrbel za prevoz, star, okoren, lesen splav. Obstali smo za vasjo. "Ali se ne damo koj prepeljati?" je vprašal Halef. "Ne. Krenili bomo na stran in počakali, da vidimo, kaj bo storil Suef. Prehiteti nas ne more več, pred njim smo na brodu. Ali se bo z nami vred prepeljal, ali pa bo počakal. In potem jezdimo za njim, za kažipota nam bo v Karanirwan han." Pojezdili smo ob reki navzdol, obstali in se naredili, kot da se zanimamo za poplavo, pa bistro opazovali Suefa. Lahko si je seveda mislil, da smo se samo potuhnili. Pot k brodu mu je bila prosta. Pa ni krenil k splavu. Pognal je sicer konja, pa se spet obrnil in na videz z velikim zanimanjem opazoval delavce. čudil sem se. Kaj je nameraval ? "Noče!" se je smejal Halef. "Pametnejši je ko mi!" "Bomo videli! Dela se, kot da gleda delavce, v resnici pa pogleduje tjale k tisti beli hiši. Najbrž je han. Pojdimo k brodu in se naredimo, kot da se mislimo prepeljati!" Travniki ob bregu so bili poplavljeni. Zajezdili smo v valove. Do trebuha so mestoma segali konjem. Stari brod ni vzbujal mnogo zaupanja. Les je bil preperel, brodar je bil star dedec, tri je nedorastli mladiči so mu pomagali. Voda pa je drla, da je bilo kar nevarno videti. Valovi so nosili s seboj težka bruna in deske in se kolobarili v silnih vrtincih. Ni mi bilo posebno prijetno pri srcu, ko sem stopil na sta ri splav. Brodar je sedel na klopi in kadil. Pozorno nas je premeril cd pete do glave ter pomenljivo pokimaval pomagačem Postavil senv se tako, da sem videl Suefa. Komaj da smo stopili na splav, je že pognal konja k hanu, raz jahal in mukoma odšepal skozi vrata. "Halef in Očko, brž za njim! Zvedeti morata, kaj bo v hanu počenjal in govoril! Ne izgubita ga izpred oči!" Pohitela sta nazaj na suho in odjezdila proti hanu. Pol minute za Suefom sta že tudi sama vstopila. En mal kos nebes Lepe so bile letošnje šmarni-ce. Že tvarina je bila taka, da je vlekla. Premišljevanja so bila kratka, pisana v preprostem jeziku, da so mogli slediti tudi mlajši. Poleg tega so šolske sestre majniški oltarček držale v cvetju.ves čas. Zgledalo je kot da to cvetje raste iz skale okoli Marijine podobe. Za rože so seveda preskrbele dekleta, kot vsako leto. šle so po naselbini in so nabrale dosti za sveče in cvetlice za cel majnik. Iskrena zahvala vsem onim dekletom, ki so se potrudile kakor tudi onim družinam, ki so darovale kaj v ta namen. Udeležba n' bila še nikoli tako velika skozi cel majnik, kot je bila letos. Polno raznih prošenj se je glasilo vsak večer k Mariji. Kdor je bil v teku majnika uslišan, naj zahvali Marijo za njeno pri-prošnjo. Kdor pa ni bil, naj radi tega ne odneha, ampak naj prosi tem gorečnejše skozi mesec junij, kateri je posvečen pre-svetemu Srcu Jezusovemu. Tri devetdnevnice Mesec junij bomo razdelili v tri devetdnevnice. Od prvega do devetega so prve in tako dalje. Vsak večer ob pol 8. razen ob sobotah in nedeljah ko bo pobožnost ob 7. Kdor more naj pride. Prositi hočemo božje Srce za zboljšanje ekonomskih razmer. Vse drugo bo malo izdalo dokler se svet ne obrne k veri in živi po veri katera zahteva ljubezen do bližnjega tako kakor do samega sebe, toliko časa ne bo veliko boljše. Kristusov nauk in Kristusova navodila so edina pot do pravega blagostanja na zemlji. Dokler politikarji in javne oblasti ne bodo imele vesti, toliko dolgo tudi stalnega zboljšanja pričakovati ni in ga ne bo. Komunizem obljublja raj. Na Ruskem so ga res priborili za milijone— tistim, ki so jih pomorili. Eden pa je, ki raj obljublja—ne na tem svetu—in ga tudi da ker ga dati more, to je Bog. V nedeljo je prvi izlet V Maple Gardens pojdemo v nedeljo popoldne. Najprej bomo imeli v dvorani malo predstavo. To bo ob pol 2.- Nekdo ima rojstni dan, zato smo rekli: prav je in se spodobi, da ga malo obhajamo. Po tej predstavi, ki bo trajala tri četrt ure, pa se podamo vsi v Maple Gardens, kjer bodo žene iz društva sv. Rešnjega Telesa že imele cele kupe dobrot tega sveta. Za lačne in za žejne bo prav dobro preskrbljeno. Posetite ta prvi piknik in razvedrite se v naravi, da vas slabi časi preveč ne ski-sajo. 25 let je Sestra Jordan Shuster iz reda sv. Dominika že pri nas za učiteljico. Ves ta čas je učila prvi razred. Danes uči otroke, katerih starše je imela v svojem razredu pred 25 leti. Na tisoče mlajših je zadobilo prvi začetek na potu učenja od nje. Kdor ve, kaj se pravi dobiti vsako leto, let