Granitni vrhovi nad ledenikom Torre. Od leve Cerro Torre, Torre Egger, Punta Herron in Cerro Standhardt, prečenje katerih sta v obratni smeri opravila Haley in Honnold v enem dnevu. Foto: Boris Strmšek "Traverzo Torre" zajema granitne vrhove nad ledenikom Torre, ki si sledijo po vrsti, in sicer Cerro Stan- dhardt, Punta Herron, Torre Egger in Cerro Torre. Prvo prečenje sta v štirih dneh leta 2008 opravila Colin Haley in Rolando Gariboti. Tokrat sta Haley in Honnold po različnih vzponih v tukaj- šnjih stenah konec januarja začutila, da je prišla njuna priložnost, in se odpravila nad ledenik Torre. 31. januarja sta ob 3.20 zjutraj pričela prečenje na sedlu Standhardt, po dobrih štirih urah sta bila na vrhu Cerro Standhardta (2700 m) po smeri Exocet (5+, WI5, 500 m). Celotno smer sta plezala v derezah, sledil je spust v škrbino Col dei Sogni, nato pa vzpon po smeri Spigolo dei Bimbi (6b, 90 stopinj, 350 m) do vrha Punte Herron (2750 m). Smer jima je vzela dobre tri ure. Z vrha ju je čakalo nekaj plezanja navzdol v naslednjo škrbino, nato pa sta v dveh urah pre- plezala še smer Huber-Sch- narf (6b+, 80 stopinj, 200 m) po izpostavljenem severnem razu, ki ju je pripeljala do snežne gobe na vrhu Torre Eggerja (2900 m). Od tam sta se spustila z vrvjo navzdol na sedlo med Torre Eggerjem in Cerro Torrejem, za tem pa ju je čakal še najdaljši in najzahtevnejši vzpon. Zaradi toplega vremena je bila stena vlažna, po njej je tekla voda, padal je tudi led in plezanje je bilo nekoliko počasnejše, kot sta pričako- vala po zelo hitrem plezanju do vrha Torre Eggerja. Prvi del zaključnega vzpona sta opravila po smeri Directa de la Mentira (6b+ C1, 250 m), ki sta jo lansko leto preplezala Haley in Marc-Andre Leclerc, nato pa sta do vrha plezala po smeri El Arca de los Vientos (6b+ C1, 60 stopinj). Ta ju je pripeljala na famozno snežno gobo na vrhu Cerro Torreja (3102 m), kamor sta prispela po dvajsetih urah in štiridesetih minutah plezanja, za njima pa je bilo vsega skupaj 2200 plezalnih metrov. Traverzo sta tako opravila v manj kot dnevu, za celotno turo s sestopom nazaj do tabora na ledeniku pa sta potrebovala 32 ur. To je bilo šele drugo uspešno prečenje vrhov nad ledenikom Torre, vsekakor pa podvig, ki ga po mnenju patagonskega po- znavalca Rolanda Garibotija verjetno nekaj časa nihče ne bo presegel. Ob Haleyu in Honnoldu pa so seveda nekaj uspešnih vzponov nanizali tudi drugi plezalci. Januarja in februarja sta se tam mudila tudi Japonca Takaaki Nagato in Katsutaka Yokoyama, ki sta preplezala kar dve novi smeri. Po uvodu v južni steni Ag. St. Exupery, kjer sta opravila verjetno prvo prosto ponovitev smeri The Last Gringo Standing (6c+, 350 m), sta se odpravila na ledenik Marconi Sur. Najprej sta v zahodni steni Aguja El Tridente preplezala novo smer Knobmania (7c, 400 m). Deset raztežajev dolgo smer sta preplezala v dveh dneh, bivakirala sta na vrhu devetega raztežaja. Najtežji drugi raztežaj sta prosto ponovila po štirih poizkusih. Pred vrnitvijo v Chalten sta se odpravila še pod zahodno steno Cerro Piergiorgio, kjer sta si ogledala možnosti za nove smeri. Nato sta se odpravila na ledenik Marconi še enkrat in v zadnjih dveh dneh januarja preplezala še eno novo smer. Pilar Canino, kakor sta jo poimenovala, ju je prvi dan pozdravila z desetimi raztežaji plezanja do 7b. Naslednji dan sta se čez previsni del z odprtimi počmi uspela prebiti navzgor in po sedmih raztežajih ter skupno 600 m dosegla vrh gore ter se spustila na drugo stran. Smer se jima je zdela predvsem psihično zahtevna, čeprav sta seveda opravila tudi z zavidljivi- mi težavami za patagonsko plezanje. Zlati cepin tudi s slovenskimi nominacijami Aprila nas čaka že 24. podelitev nagrad Zlati cepin, pri čemer smo bili Slovenci do sedaj zelo uspešni. Tokrat bo podelitev potekala na mednarodnem plezalskem srečanju v srcu Narodnega parka Ecrins, kjer bo mestece La Grave postala mednarodna prestolni- ca alpinizma. Med predlogi za najuspešnejše vzpone lanskega leta je vrsta znanih in tudi manj znanih imen, med njimi pa zasledimo tudi slovenske alpiniste. Tako so med predlagani- mi vzpon Luke Stražarja in Mateja Mučiča (Chugimago - 6258 m), Marka Prezlja in Urbana Novaka (Cerro Khistwar - 6173 m, skupaj z Američanom Haydnom Kennedyjem in Francozom Manu Pellissierjem), Nastje Davidove in Matica Jošta (Ri Pok Te - 6210 m) ter Mihe Hauptmana, Uroša Stanonika in Anžeta Jeršeta za vzpone v Kirgiziji. Letos bo nagrado za življenj- sko delo prejel poljski alpinist in predstavnik poljske zlate himalajske generacije Woytek Kurtyka. Novice je pripravil Boris Strmšek - Strmina. SPORTNO- PLEZALNE NOVICE Prvenstvo srednjih šol 2016 Na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani je 27. in 28. januarja potekalo 22. srednješolsko prvenstvo v športnem plezanju. Prvi dan srednješolske- ga prvenstva v športnem plezanju je bil rezerviran za nelicencirane tekmo- valce. V dveh kvalifikacij- skih smereh se je pomerilo 131 dijakov in dijakinj, ki so pokazali veliko mero ple- zalnega znanja, čeprav se s plezanjem ukvarjajo le rekreativno. Drugi dan srednješolske- ga prvenstva v športnem plezanju je bil rezerviran za licencirane tekmoval- ce. Udeležba je bila precej manjša, nastopilo jih je le 39, je bila pa kvaliteta na izrednem nivoju. Nastopila je tudi aktualna svetovna prvakinja Janja Garnbret, ki je zmagala med mlajšimi dijakinjami. | 20 | PLANINSKI VESTNIK | MAREC 2016 Rezultati - tekma B (nelicencirani tekmovalci) Mesto Mlajši dijaki Mlajše dijakinje 1. Jaka Šprah (Gimnazija Bežigrad) Maša Godec (ŠC Slovenske Konjice - Zreče) 2. Nejc Primc (TŠC Kranj) Tina Arnšek (Gimnazija Vič) 3. Žan Janežič (SERŠ Maribor) Maša Grošelj (Gimnazija Kranj) Ajda Lovše (Gimnazija Šiška) Gabrijela Podržaj (Škofijska klasična gimnazija) Mesto Starejši dijaki Starejše dijakinje 1. Jakob Škerjanec (BIC Ljubljana - Živilska šola) Brina Pirc (Gimnazija Bežigrad) 2. Peter Mastnak Sokolov (Gimnazija Vič) Alenka Skvarč (Gimnazija Vič) 3. Krištof Frelih (TŠC Kranj) Martin Zakšek (I. gimnazija v Celju) Rezultati - tekma A (licencirani tekmovalci) Mesto Mlajši dijaki Mlajše dijakinje 1. Maks Bogolin (Gimnazija Šentvid) Janja Garnbret (ŠC Velenje - Gimnazija) 2. Aljaž Motoh (ŠC Krško - Sevnica) Mia Krampl (Gimnazija Kranj) 3. Aleš Peharc (Gimnazija Kranj) Vita Lukan (Gimnazija Jesenice) Mesto Starejši dijaki Starejše dijakinje 1. Anže Peharc (Gimnazija Kranj) Staša Gejo (II. gimnazija Maribor) 2. Nejc Dvoršek (ŠC Velenje - Strojna šola) Sara Lukič (ŠC Velenje - Šola za storitvene dejavnosti) 3. Igor Primc (Gimnazija Jesenice) Kaja Skvarč Božič (Gimnazija Šiška) Jernej Kruder do 8B+ Najboljši slovenski balvanski plezalec zadnjih let je v februarju nanizal kar nekaj težkih vzponov. Najprej je plezal v dolini Bavona in bil uspešen v bal- vanskih problemih do težav 8B+. Najbolj je bil vesel prvega vzpona v projektu, novo linijo, imenovano The Shelter, je ocenil z 8B+. Le nekaj dni po obisku Val Bavone se je odpravil v Chironico, kjer je nadalje- val z odličnimi dosežki in preplezal še štiri izjemno težke linije. Najtežja od njih je Big Kat (8B+), pred tem pa je bil uspešen v istem problemu z začetkom stoje Big Kat stand (8A+) ter problemih Alphane Moon (8A) in La Persistencia de la memoria (8A). Z njim je plezal tudi Klemen Kejžar, ki po dosežkih ni veliko zaostal za našim trenutno najboljšim balvan- skim plezalcem. V Chironicu je preplezal probleme Einfisch Kleinfisch (8B), Alphane Moon (8A) na fleš ter že zgoraj omenjena problema Big Kat stand in La Persistencia de la memoria. Novice je pripravil Peter Mikša. PISMA BRALCEV Odziv na članek Na 47. strani novembrske številke Planinskega vestnika predsednik PD Ljubljana- Matica Tomaž Willenpart pojasnjuje in trdi, da je problem nasledstva Slovenskega planinskega društva "rešen". So ga rešili (kdo, kateri) s trditvijo, da je bilo PD Ljubljana-Matica "ustanovljeno že pred dobrimi 120 leti in da je imelo naziv SPD ter da se je ločilo od dela, ki ga danes predstavlja PZS ..."? To je neresnica in še en poskus avtorjevega potvarjanja dejstev in namernega zavajanja. Podajanje in zapisovanje takih neresnic imamo lahko za zavestno spreobračanje zgodovinskih dejstev, ki nam mora biti v planinstvu tuje. Da se ne bi delale krivice pri razlagah in dejstvih o nasledstvu SPD, je PZS poskrbela za uradno raziskavo in pravno tolmačenje pristojne inštitucije. Omenjeno prisvajanje nasledstva SPD s strani PD Ljubljana-Matica je PZS obravnavala na redni skupščini PZS, 19. maja 2007 v Ilirski Bistrici. Takratna Willenpartova zahteva je bila, da se iz statuta PZS umakne 5. člen in posledično tudi 9. člen, kjer je določeno, da je PZS zakonita naslednica SPD. Pobuda T. W. je bila zavrnjena z 89 glasovi delegatov članov PZS, zanjo pa so glasovali le štirje predlagatelji. Temeljni dokument, ki določa razmerja med SPD in podružnicami SPD, so "Pravila Slovenskega pla- ninskega društva", ki so bila pravno formalno sprejeta v letu 1893, zapisana pod št. 525 "Slo- venische Alpen Verein", kot predlog pa napisana že v letu 1892. Pravila so bila napisana po vzorcu pravil v DOeAV, OeAV, OeTK. Temeljni poudarek je bil namenjen širjenju in usta- navljanju podružnic SPD po slovenskih deželah, da SPD snuje podružnice in naprave, ki uresničujejo društveni smoter (3. člen, točka d). V 7. členu Pravil SPD je zapisano: "Vodstvo društva" je "osrednji odbor" v sklopu Pravil in registri- ranega SPD. SPD upravlja društvene posle, ustanavlja in nadzira delo podružnic, izvršuje vse sklepe občnega zbora SPD. Vse podružnice so bile usta- novljene po sklepu Odbora SPD. Članstvo so sprejema- le podružnice in odbor SPD. Za sestavo odbora SPD so imele glas tudi podružnice kot glavni in najpomemb- nejši del članstva. Vse po- družnice SPD so bile usta- novljene kot sestavni del osrednjega SPD. Za vse po- družnice in osrednje SPD hrani arhiv Slovenije vero- dostojne listine o registraci- ji. Med njimi ljubljanske po- družnice ni. Sklicevanje, da je dokumente uničil požar, je neresnično - zavajajo- če. Dokumenti o članstvu pričajo, da od ustanovitve podružnic od leta 1893 do 1896 Ljubljančanov skoraj ni bilo. Do članstva in ustano- vitve SPD so imeli celo pod- cenjujoč odnos. Intervju v Planinskem vestniku je tako še en poskus preslepiti slovensko planinsko in drugo javnost. Zato zahtevamo, da se skladno s sklepom skupščine PZS iz leta 2007 taki poskusi lažnega prika- zovanja in potvarjanja zgo- dovinskih dejstev obsodijo in preprečijo. Nedoreče- na je tudi skrb za vzdrže- vanje in sploh upravljanje Aljaževega stolpa, ki je last vseh slovenskih planincev. Korektno bi bilo, da PZS izvede razpis in določi upra- vljavca tega pomembnega spomenika nacionalnega pomena. Franci Ekar, Tomaž Banovec, Jože Stanonik, Danilo Škerbinek PLANINSKI VESTNIK j MAREC 2016 j 61 j