m. jtnffti. ------- I ifrMM t tt* I. ud Kl. Uii.Ml. Mala vttk *n pepoMna Imeail aeMie te pm^i. lM*r«M t Prostor 1 m/m X 54 //t'm za male oglase do 27 m/m vHine 1 K, «ad to vllino vsi oglasi 1 mm X 54 mm 1 1C 50 v. Uradni razglasi in poštena ter notice isti prostor po 2 K, žcnitne ponndbe in poroke navšalno SO K. — Prt naročilih nad 10 objav popust. Vprašanjera glede imeratov na] se priloti znamka £a odgovor. V|pr?vBtttvo .nov. lfaroda'* ta „ffarMtaa TUkarai" EUMfteva ulica *L 5, »riUitn«. — Tdl»?oz» *L 9141. celoletno iupnj ptofin . K 180 -poUetno. ....... 90*— 3 aeseftio ...... M 4*r— 1 . 1S- — tf lM0SMM9tV# I celoletno......K240-— poftetao........,130-— 3 Mocctio .•••••„ (SO*1^ Pri moreMtftein povMsaju se ima dalJSa narofinfai doplafati. Novi naročniki nai pošljeta * prvtć naroćnino vedno jf^B* po nakainici. Ma samo pismena ntročil* brez poslatve deiMrie se ne moremo ortrati. Vfifluiifo ffSloT« Hav#dW" Isaftora ■Ilos sjC vf !■ BMKlPepfA, ■naši sivf* #v« ••piM SfTViMiS le peđplMB« !■ iftieSlM iMfeMP. ■ff" Rokopteov m vrsi*. "VII r samatfH Itevifka valla 1 krona. Poitntna piatana w gotovini« J&o Jurkovič: Plebiscit na Koroifceni. Plebiscit na Koroškern se bliža. In kakor po navadi do sedaj, stopa obenem tuđi Jadransko vprašanje v ođLočilni stadij. Nehotc se zdi, da smo bili vodno prisiljeni menjavati fronto za to, da se utrudimo za zad-njo fazo, ko se borno incrali braniti poleg tega obenem na dve strani. Pa Jadransko vprašanje je danes že toliko kot rešono za nas — bilo je prav-zaprav od vscga začetka — naši delegati bodo morali izbrati irianjše zlo, to se pravi, podpisati z ltalijo tnir, tajti tako se ne da dalje živeti; našim sosedom na vzhodu je začel sumljivo rasti greben in ni nikakor izkljuceno, da ne bi začutil kateri le prevelike.ca hrepenenja po naših de-želah — in v tem slučaju moramo hneti vsaj na eni strani mir, ker se drugače zaduš:mo v tem obroču. S tem se bo polerla vidno tuđi koraj-ža naših drugih sosedov, saj je vzmet njih podrumu ravno naš s^or z Italijo. Kako na bo sprejel narod podpis miru z Ita^ijo. bo najboljši kriterij njegove sedanje državne zavednosti in precejšnja prognoza za bodoče naše stališče nasproti temu vprašanju. DoČim je torej tisoda našega zapada za sedaj izven našega obrnoč-ja, držimo in obdrž?mo lahko na Ko-roškem — pravim lahko — srečo v svojih rokah. Prikrivati si namreč ni treba, da bodo napali Nemci vse sile In jih že sedaj. Nemška Avstrija je sicer sccnalistična reprblik?, vendar se zdi. da gospodje ne računalo za sedaj še z bodočim bratstvom med narodi, ampak se držijo krepko gesla: bolje drži ga, nego lovi ga. Tn tega tuđi nič ne prikrivajo. Izg^rnl je iz njihovih govorov večno — dolgo-«5asni refren o nemški Koroški — pri-znavajo že ćelo javno Slovence — pojavil pa se ie Čisto odkrit kategorični imperatif: Koroška mora pripasti Nemški Avstriji. To je jasno go-vorjeno in se drže tega principa tuđi v dejanju, zato bi bilo več kot otroč-ie, če bi se mi skrivali za kako fi-govo pero in se zanesl! na kako imanentno pravičnost ter deklamirali o drugih lepih teorijah. Klin se izbii'e s klinom in na dejanja moramo odgovoriti z dejanjf — če mogoče podvo-JenimL Še vedno je dobro, če se vča-sih spomnrrno stareea, a še vedno veljavnega izreka, da je bog z moč-nlmi batalioni. Na ententino misijo se ne smemo zanašati, bodimo zadovoljni, če bo nepristranska. Plebiscit ima dve plati, zunanjo !n notranjo. Glede notranje je naj-Loljše, če si priznamo, da je za ved- no izgubljeno, kar izg: bimo sedaj. Vprašanje združitve Neniške Avstri-je z Nemčijo je samo vprašanje časa, in niorda prav kratkega. Kdor je bral Rennerjevo »Obnovo Avstrije«-., !e videl, kam mora iti pod njim njena politika. V Neničiji je tendenca ista. Ko bo videla Antanta in zlasti Trancija, da se ne more boriti proti temu, se bo sVr?!^ "f ''^^^ Tinro-dov — in dovolila zdmžitev. Takrat na ne borno 'meli več pred sabo m^-le Nemška Avstrije, airpak niorroč no združeno Grmanijo, ki borno lah ko srečni, če ne bo silHa k nam re-ševa^ ostanke Nemcev, ne na da bi mi silili na sever. Dobro b* bilo. da se tega jasno zavedamo, notem bi ^"o-croče videlf. da je n-^ cvot!i ?e Vai bolj važn?rra kot koal'^jskr? al; Von-tentracijska vlada. Va*"en pa *e nlebiscit t'-^i v z'--ranTepolJt^ČMein ozirn. KrVor žl omenieno, homo morali zr^a^no od stopiti len del našega zp^a^n-^^a r zeirlja. Nn nas ra ^o ra ^«=tp~»^ fr* d^jstvo SPmo — 7P^ncTi^ P^^n'srTf 1 od^ pogodbo d^f^eati znto. t-rr ^o nrisiljeni, če noče?o rirVirrt? Vtr u^: šega. Vi na s tem r^^otio — in ^^: no. da "e bo — da bi to nr;zrT*1 t" 1: T'^rod. Titd» Pf^nro^? so ?rj(>r?V ^.^^p 1S71. prdp'^^t? ffn^Vf^'rts''0 *^~ "^f^ ho, a n?*rod v Por^.p N " ig povdP^i^^? fS^'^^^O 'TI nr^ipo1 r^rršVi r' *\ t?Vo *^n 9e te ?7'-rio*?»i' zirala st^rar fe suoro v nr>ror!n" 7mpernalistično revan$o, ve^c^nr n> %rrtf^2?'^rki T"»Acrry1hi ^** 'e ^Vrp^v^i^ Pranriia predvs^m nani' np«« ?rna-mo Zvezo narndov, o Vr»t^ri s; mar. s'kdo mno«ro obeta. Al? ?v> rraviri ali po krivici — p"st?rpn v-^p-nirno zdai. da protestiramo na'svrrn^^^^ ob sklenu rnini nrnr; n^^^^^' 7 T+o1? io — oberem na d^birnr* nn Yr>r*>-skem v prvem nasn n^kai ver kot nolovico grlasov ni v ćrnp'/>r^. p:jsm r.Toppdem o! Kdo se ne ho r»ot°rr smejal našemu protest"? ReVM ram •7a1o na Koroškem. ra V??V?n p^froi, stote vaše nravice' Na ^^nndn hi *>: lo isto! TorH smo vas snmo rrtŠ:1' Hvnme blamare'« Na Koroškem gre za r^ofrn v*^č nego mislimo, va?en je vsnk ^-dsto-tek, zato nehaimo z besedani? ii za čnhno z deianif. Plsm«? « domoolno se ornluSega Idealista. Prejeli smo to-le oismo. ki ga priobčujemo: Gospod urednik, — štiri mesece je že preteklo, odkar sem d-;bil po dolgem vojnem času h\ bivanju v tiijini prvikrat zooet slovenski časnik v roke. Prečital sem ?a od začetka do konca, hoteč vsr-kati v sebe vsako nv^r-vo besedo in novico. ki je bila nišana v leoem, bhuTodonečeni. domaćem jeziku. In koga nai to preseneča? Saj se je sKoraj vsakemu tako srodilo, ki s:a le bila zanesla vc jna usoda v dalino tu-•ino, kjer Ie bil nalvečkrat brez vsa-kc vesti iz domovine in kjer si je želei večkrar veliko bolj tuđi na|-skroiiinejše^a poročila ali pisma iz domovine, !*akor pa kos večkrat ćelo nrin a :kujočeera vsakda-iepra kruha. ^Ta časnik si sploh ni upal po-irisliti. " nto ie umljivo. da se človek vda z vso strastjo čitanju, ko se mu po^^c'i vendarle na koncu koncev toli! anj zažeb'ena prilika, da vidi ^red ?.rb')\ rasprostrto mrtvo s?cer, a vendar srlasno, novicoolno glasilo dnmovine. Da ori tem samo r ž'ra ^•sn*:'re b^1 eđe in novice, ni treba Š3 ri sebe poudarjati. Sele, ko ea ie '■•'• rD lici tjreletel. povrne se zo- ■ * na rrvo sfr?n in z?čne od kraia. Čita. čita in osi*nne. Odkima nevolj-'0 z fflav^. — C'tB '*^^> ?e r>P7b"ve;-"e — t^da zaman. Bolj ko čita, bolj n-'j zveni v ušesih ona stara, stara n^sem, ki je na nio že popolnoma on-zab:l ali nn pm še korra1* sliš^o od-mrva izza pred vojne dobe. Od ve-i"T"a :n radosti sevaioče lice se zrev ni. čelo se mu naeubar?1, in tesno mu postane pri srcu. Zdi se mu. da h v njem nekaj radio v jzrloboko brcT^o. ki se mu ne vidi dna. Srce mu obilna neka tesnoba. kakor da n" se b;l do^odil zločin. Zdi se same-mu sebi kakor človek, ki je vse iz- i'bil. č^sar se je pre?e okleoal z vse-TTii svo'"fT»i Čustvi, radami in nežnimi vezmi svojega srca. Kakor pena so se r27l°t??r» vsa ta čustva in nade. Tit 7ak-»j? Fdealizem se je srečal s trdim in knitim realizmom. Gradovi 7. ba;r»o1er»imi sobanami in vrtovi, v kat?rih se je razletrnla nbra^a melodija ćarokra^ne pesmi, kipeča iz ofvrriti. 7\c\?x^ eri, so se spremenili v umazano, zakotno predmestno cro-stiino, iz katere odmeva krohot, vDit^e in banalne fraze nreoiraiočih ss pustolovcev. Kako bridko razočaranje 7a n^ivnesra idealista! Domnevali smo najti vsai tro-hico sledn onere, bratstva in požrtvovalnost! za svo- bndrio in iricdšnfeno domovino, kl smo si ga predstavljali bivajoč in koprneč od domotožja daleč tam na tujih planjavah. A. kaj smo našli? Mrtvilo, brezbrižnost. nikjer ljubez-ni do domovine, nikier navdušenja za njeno sveto stvar! Le tupatam kot izjema kaka bela vrana, ki pa je jjuden v posmeh. Da bi bilo lftibezni in navdušenja vsaj toliko, kolikor je solz za rajno avstro - ogrsko mače- I ho in zaklical bi človek — tu felix ! patria! O slori in bratstvu, je sploh greh govoriti. Eden vleče sero. drugi tia. tretji pa zopet v svojo smer. Drug driikremu pljiiva v skledo. pd-vrhu pa Se ?leda, da ne bi ta preve-likokrat zajel iz nje. Beseda požrtvovalnost kot taka se sicer rabi in ponćara na vsakem koraku, zelo oo^c-sto pa služi samo v kritje oseb-ne^a ali strankarskega egoizma in : ^ naivtćkrat samo pesek v oči. Po-r.amniki in razna udruženja se debele večkrat pod firmo svoje požr-tvovalnosti za narod in spiosno državne koristi z mastnimi — da ćelo umazanimi dobički. Prav tako je na dnevnem redu. da se j?neto in preri-vajo zastopniki raznih političnih strank okoli vladnega korita in raznih drugih dobro obloženih in iz-vrstno se rentirajocih jasii — seve-da samo iz najčistejŠeo:a čustva »nesebične« Ijubezni do naroda in domovine. Dela se z vsemi dovoljenimi in nedovoltenimi sredstvi. da se doseže udobnejše rnesto ob teh koritih seveda samo iz idealne požrtvoval-nosti. Zato, ako si stopil z blesčeči-mi, lakiranimi čevlji čistega idealizma na rodna tla, si se pogreznil ta-koi pri Drvem koraku v gnusno rnoč-virje domače realnosti, odmevajoće v dnevnem časopisju medseboj tek-mujočlh nc'-itijnih strank. In mesio, da bi polmbil z detinsko Ijubeznijo In radostio rodna tla, si se obrnil vstran. skrčil pesti in zal:lical: * Prokletstvo naj priđe na narodne farizeje in hinavce, ki more že v zi-beljki ležeče dete — skupno in ujedinjeno domovino.« —In ti licemerci si še drznejo zatrjevati, da je njihovo creslo — vse za domovino in tro-imenski narod. Blasfemiia blasfemij! Zares pomilovanja vredna domovina, ki te mrcvarijo in izkoriščajo na tako »nesebično - požrtvovaien* način. ĆitajoČ skoz' štiri mesece. odkar sem se vrnil v domovino, vse naše dnevno in periodično časopisje, prišel sem do prepričanja, da je »Slovenski Narod« skoro edtn list, ki je ohranil čisto in neomadeževano ju-goslovensko zastavo in poštene roke. V listu opažan fin, dostojen ton, nikjer ni osebnih napadov in kleve*. natolcevanj in obrekovanj, ne detna-^Gštva, kar samo kvari javno moralo in izpodkopuje zaupanje med narodom do državnih oblasti ter javnfh institucij ter nas spravlja ob ugled v tujini. Istotako nadkriljuje »Slov. Narod« vse ostale liste v stremljenju, da se čim najbolj zbliža in čim najtesneje ujedini naš trormenski narod. List priobčuje vseskozi idejno in vsebinsko lepe in dovršene članke, ki vplivajo na vsakega dorao-ljubnega Človeka. kakor raneceleče mazilo. Posebno mi je ugajal v veli-konočni Številki članek »Ne rušite države«, dr. Fran Ilešićev »Momenti« in razni dr. Tavčanevi člankL Zato pravim: Več takšnih člankov v jugoslovenskem časopisju. več take-j?a patriotizma, ki veje iz onih člankov, pa bo tuđi naša zavožena politika krenila na druga pota. fin ti^rn^sis« Trdi bot\ ki ga bije jugoslovauflfcf narod in zlasti nje^a slovenski del za severno meio, je gotovo razglasfl ime slovenske Koroške po ćeli Jugoslaviji. Zato si usoja generakii kom!-. sanjat za tujski promet in turtsttko v Ljubljani opozarjati cenj^io ott-činstvo na izredno prirodno lepolo te pokrajine. Prepričani smo, đa pa-dejo naše besede na rodovitna tla i« se mnogi odzovejo našemu pozivu. Alpska dežela, ki jo dele od nek-danie Kranjske lepe Karavanke, je polna naravnih krasot. Zlasti lepn »o koroška jezera, od katerih je v slove nskem del u najve6?e in najlepŠe Vrbsko jezero. Ob njem je vsepolo.o li otelo v, penzijonov in vil, prirejenih za letoviščarje. in je sploh vsa pokrajina tam ne samo krasno letovv šce velikega, razkošnega irila, m prevzame ob primernem negovanjii lahko svetovno konkurenco. Glede prirodnih krasot je to j*-zero, ležeče med zložnimi holmi, $ katerih se nudi krase« razgled lift Karavanke na eno in na mjesto Celovec in na ravnino tja proti slavnemu Gosposvetskemu polju * na drugp stran, gotovo ena najlepših aH cek> najlepša točka Jugoslavije. Prlmer-na je za izhodišče raznih maniših m, večjih zletov po okolici, začetoiikili; planinskih tur in tuđi težlfli tur sa vl-vežbane turiste. V ostalem so hoteli L dr. priskrbljenim! z vsem potrebnim rafc-košjem. Preskrbljeno ie tuda v ys«r kem ozim za razne Sporte, voftma po jezeru, ribolov itd. Fran Govekar: 45 Suitanle. (Dalje.) »Gospod doktor!« je takrat poklical ženski glas, in ko se je dr. Repič okrenil, ie stala za njim Katrica, pomivalka iz gostilne pri Treh gavtrožcah. »Povsodi jih že lovim: gospa so dobili petdeset velikih rakov. In dejali so, da morajo priti zvečer k nam. gospod doktor! Pa prav gotovo, so dejali, morajo priti; če ne bodo nudi, so dejali gospa, in da ne bo nikogar dru-gega, so dejali, in da dobite za raki še prav Iepo, mlado raco s solato in kompotom, so dejalLc »Ali res, Katica? Tako so dejali?« se ie zasmejal odvetnik. »Preveč me razvadite! No, no, pa pridetn tore], Katrica ... sam pridem... Pozdravi gospo . . - prav Iepo jo pozdravi in reci ]i, da ji poUubljam roko in še to in ono in tako dalje in tako dalje . . . Ali si boS za-pomnila, Katrica?« Katrica se je režala, da so ji bila usta razklenjena od ušesa do uSesa. »Da pozdravljalo ... da porjubljajo roko in .. . in . . .« je ponavljala in ni mogla dalje. »In ... in tako dalje ... in tako dalje ... pa ie to te ono in ttsto to vse, vael« Je dejal dr. Repič, se zakrohota! objestno in stopal po Novem trgu navzdol. Katrica pa se je vračala in ponavljala: »In tako dalje . . . in tako dalje ... Da ne pozabim, Kriste! In še ono tisto in vse tako dalje! Ljubi Jezus, kako naj si zapomnim, če govori tako učeno!« X. Sredi marca je bilo. Zoisov vrt se je polnil s šetalci in šetal-kaml. Dolgi lipov drevored se je bil odel že v zelenje, po vejah so peli ščinkavci in po rib-nikih so švigale zlate in srebrne ribice. Na kri-žiščih z drotmim peskom posutih potov so stali marmornati kipi Merkurja, Diane, Hefajsta, Veste in Cerere. V ogromni špilji tik zidu poleg Zoisove hiše je orjaški Herakles davil trogla-vega psa Cerbera, na vrhuncu umetnega hriba pa le stal Apolon. Kostanji in sadno drevje, gosti grmi špan-skega bezga, zelenike in dobrovite, gredice domaćih cvethc in skupine tujih rastlin, vodo-met, glorijetju eremitaža in končno paviljon za godbo ... vsega je bilo najti na tem z red-kim okusom upravljanem vrtu. Po vzoru nekdaniega razkoftnega parka grofov Auerspergov poleg vkedonddh vrat ie dal baron Zois prirediti ta vrt ter ga je nato prepusti! Ljubljančanom. Bilo je to edlno javno izprehajalisče v vsem mestu, zato pa je bilo zlasti ob nedeljah in večernem hladu vedno polno gospode in tuđi preprostejšega naroda. Ponzijonisti so posedali tod po klopeh In krmili kose, sinice in ščinkavce s krušni mi drobtinami in prosom, matere in pestuje so zahajale sem-kaj z otroki, zaljubljena so imeli rukaj v mraku svoje sestanke, ob nedeljah in praznikih do-poldne pa so se ljubljanske dame razkazovale v najnovejših toaletah. Tiho in prijetno je bilo na vrtu, a tik njega se je pravkar bfl hud boj. Bojišče je bilo jako zanimivo: ob treh stenab visoke, ozke police, polne knjig, ob oknih pulti, na sredi dolga miza, za njo visoki stoli z usnjatimi sedeži, tu in tam skrinjice s steklenjmj zaklopci, v njih rudnine, kristali, red-kl kameni, v tem in onem kotu zagonetni instrumenti. In kamor si pogledaj — knjige, vezane v svinjsko kožo ali nevezane, broširane, a crne, ogoljene, vse stare te spoštovanja vredne, tam drage nove, v krasni, dragocen.9 vezavi, z zlato potiskanimi hrbti in barvnimi obrezami, tu najnovejšl skromni Izdelki domaćih tiskaren hi domaćih knjigo vezoV: Homer, Demosten, Vergil, Šahist, Horac, Caesar . .. dalje Tasso, Dante, Boccacfo, Petrarca, MacchiaveUi, Ario-sto, Metutario . * • pe Voltaire, Rousseu, Di- derot Buffon, Marmontelle, Monte$quieu. La Bruyčre, Marivaux, Helvetras, Crebillon. D' Alembert, Gresset in La Mettrie . . . in onen Herder, Klopstock, VVieland, Lessing, SchiMer in Goethe ... na mizi pa zvezki in zvežčici, sa-dovi slovenske pridnosti in učenosti Pohlinove, Devove, Gutsmannove, Cinhartove, Japfjeve in Vodnikove. In pred temi zvezki m zvežčfcl je za* mizo sedel baron Zois ter se zamišljen smehfjaft predse. Pravkar je bil kopal svoje boleče noge v topli brinjevi vodi in pred njim je stala velika čaša kave, zmešane s tretjino žganega in anie^ tega želoda. Na koncu mise, Zoisu na dcral Je a^Kd glavar Mohenwart, na drugem koncu whx, Zoisu na levi pa Valentin Vodnik. Prostota nasproti baronu sta bila prazna: profesor Pelzd je že odšel v solo, stara baronova nuun^pa se je umeknila v svojo spahrico. Gosta sta im hir-ronovo izvrstno tržaško vino, o kaierem je fc-dtl prof. Pelzel po »Dio Cassins«, đa Je staro klasično vinum Pucinum cesartoe Livik. Zofr pa je semtei-tja srknfl požirek svde «h»rfae kave. ^ M »Bi! Bi!« je govorfl glavar % Jedfco tavgd. a hkratu z aristokratsko 0uberaivostjo. »Mol preljubi benefidjat, prosim: raidva vesdar ae moreva govoriti, kaj bi kl ta*^J*k * M bflo, nego le kako J e!« tt. stran« »SLOVENSKI NAROD*, dne §. maja !9Sia 104. Itev. Cene so zlasti za goste \z potčra-Jte, kjer Je 2e pred ujedinjenjem bO v veljavi dinar, naravnost bagatelne. Toda tud! v splošnem so zmerne. Dana ]e prilika i za konverzacOo v francoskem, angleškent ter češkem jeziku. Ako priđe dovolj gostov. Je samo ob sebi umljivo, da bo i slovenski i srbo - hrvatski Jezik zastopan tako častno, da se bo sleherni Jugo-slovan lahko zavedal, da biva — prav na skrajni severni in najboU ogroženi meji — vendar pod okriljem Jugoslavije. Sezija traja od 1. maja do 30. septembra. Podnebje ugodno in zlastl letoa izredno prije too. To letoviice Je letoa prvič odpr-to svobodnim državltanom li avo-bodne Jugoslavije, kajti preje so se tod košatili Nemci. Pokažimo, da se zavedamo važnosti tega dejstva in posečajmo v obilnem itevflo letovi-šča slovenske Koroške, Vsa podrobna pojasnila in navodila daje brezplačno generalni koml-sarilat za tujski promet v Sloveniji v Ljubljani ter ekspozitura generalne-ga komisartjata v Borovljah na Ko-roSkem. PolItUne oesff. » Dr. Vesnićeva pocajanja. Beograd, 6. maja. Dr. Vesnić je danes konferiral z Narodnim in Ju-goslovenskim klubom radi njihovega vstopa v novi kabinet Nato se je posvetoval dr. Vesnić s predsedni-kom demokratske zajednice ter ga obvestil o zahtevah parlamentarne zajednice, nakar so se razmotrivate možnosti, pod katerimi bi demokratska zajednica stopila v novo vlado. = Od Vesnlćeve akcije se pri-Ćakule dober uspeh. Beograd, 6. maja. Po infonnacijah z merodajne strani se pričakuje od akcije dr. Ves-nića dober uspeh. Parlamentarna, fcakotr demokratska zajednica sogla-isata z namero, da ima narodno predstavništvo glavno nalogo takoj raz-plsati volitve. V ostalem bi se moralo narodno predstavništvo baviti v prvi vrsti z volilnim redom, ratifikacijo mirovnih pogodb in budgretnimi 'đvanajstinamL Poleg tegra bi se pe-Čalo narodno predstavništvo tuđi z novo ustavo. = Kakšna bo nova vlada? B e-o gr r a d. 6. maja. Kakor se zatrjuje v dobropoučenih političnih krogih, bosta izključena iz nove vlade tako Protič, kakor Pašić. O razdelitvi posamnih portfeljev do sedaj pri po-gajanjih z dr. Vesnićem še ni bilo govora. Jutri bo prišlo do odločitve, kakšna bo nova vlada, ko bo demokratska zajednica označila svoje stališče napram novi vladi, a eno je gotovo, da pri Vesnićevih pogaja-njih s strankami pri šesta vi nove vlade male stranke ne pridejo v po-itev. =* Kaj zahtevajo radikalcl? B e-o g r a d , 6. maja. Včeraj je imel sejo radikalni klub, ki je razložil dr. Vesniću svoje zahteve, ki jih stavi novi vladi. Kakor se čuje od merodajne strani, obstojajo te zahteve v sledečih točkah: 1. Izdelava volilne-ga zakona; 2 .nova ustava; 3. bud-getne dvanajstine; 4. ratifikacija mirovnih dogovorov; 5. energičen na-stop proti protidržavnim elementom. Kako-r se čuje, se strinja tuđi :dr. KoroŠec s tem programom. — i Demokratska zajednica je imela jVČeraj sejo, na kateri se je razprav, Ijalo o zahtevah radikalcev. Došlej 5e varnje absolutna tajnost glede $kfepov, dokler ne bo Vesniću oficijelno ix>verjena naloga za sestavo novegra kabineta. Zdi se, da so v grlavnem vse zapreke, ki so se stavi, te Vesnićevi akciji nasprotK odstra( njene in da je računati z dobrim nspehom te akdje. Danes se je Vesnić pogajal z ostalimi strankami in je pričakovati, da bo vlada še tekom današnjega dneva podala tuđi formalno svojo demisilo. Da računa Vesnić % uspehom svoje akcije, Je razvidno tuđi iz tega, da si išče po zatrdilu gotovih politikov v Beogradu že stalno stanovanje. = Seja demokratske zajednice. Beograd, 6. maja. Demokratska zajednica je imela danes popoldne sejo, na kateri se je razpravljalo o programu nove vlade. Zahtevaio se fe, da se temeljito spremene sedanje ekonomske in tigovske prilike. Se* danja draginja z živili in industrijski-mi izdelki je taka, da poedini sloji nikakor ne morejo shajati s svojim! plačami. Demokratska zajednica za-bteva, da bo nova vlada temeljito obračunala z draginjo in da bo postavila trgovino zopet na solidno bazo. — Naši delegati mi mirovni Iron-ferencl Se nišo ođpotovall. Zagreb, 6. maja. Dopisnik »Riječi SHS« izve iz Beograda, da naši delegati na mirovni konferenci v Parizu ne bodo odpotovali preje, predn? ne prejmejo od Nittija obvestilo, kje se bodo vršila direktna pogajanja med Italijo In našo država = ZagrebSki nadškof Baner In reformno šibanje. Z a se r e b • 6. maja. Nadškof dr. Bauer Je pozval k sebi voditelja reformnega gibanja na Hrvatskem, župnika Zagorca in mu naznanfl. da mora tekom osmih dm izstopiti iz udruženja reformnih sve-čenikov in ustaviti izhajanje »Preporoda«, glasila, reformističnega đu-hovniStva, V slučaju, da se to ne zgodi, ga bo nadškof suspendlral iz službe In mu ustavil vse dohodke. Istotako se, bo zgodilo z vsemi du-hovniki, kl so podpisali reformtstično deklaracijo. Zato se je osnovala v fnfTrfrn ip na Sušaku ocgafijiapUa, ki naj v slučaju uresničenja te grož-nje nadškofu dr. Bauerja podpira materOelno preganjane duhovnike. = Protiitalijanska zveza? Ino-zemski listi poročajo: »Francosko časopisje očita Italiji, da pripravlja za kulisami ustanovitev novega bloka, na katerega namerava opreti svojo bodočo politiko. Ta blok bi tvorile Italija, Nemčija. Avstrija, Madžarska, Romunija in Bolgarija. Tej zvezi na-sproti namerava Francija skleniti tesno zvezo s Čehoslavijo, Jugosla-vijo in Grško. V diplomatskih krogih zatrjujejo, da so se v zadnjih tednih vršila živahna pogajanja med Parizom, Prago, Beogradom in Atenami v svrho, da se zaključi čim najtesnej-ša alijansa med omenjenimi država-mi. Francoski ministrski predsednik Millerand je imel pred svojim odho-dom na konferenco v^ San Remo za-upne razgovore s predsednikom ju-goslovenske mirovne delegacije Ni-kolo Pašićem in grškim ministrskim predsednikom Venizelosom. = Spopadi med italijanskimi kle-rikalci in socl!a?isti. Iz Milana poročajo: Ob priliki otvoritve Ljudske-ga doma v Ba??nari di Romagrna je prišlo do krvera spooada med socijalisti in klerikalci. Po končanih go-vorih se je vnel med obema množi-cama ljut boj s kamenjem in orožjem. Boia so se udeležili tuđi ognjegasci iz Bologne. Socijalisti so streljali na vojašnico karabinerjev, ki so streljali iz oken na množico, ki je hotela zažgati poslopje. Bilo je veliko mrtvih in ranjenih. - Italitenskl list o našem stafl-šču glede Jadrana. Milanski »II Se-colo« priobčuie dolgo poročilo svojega beogradske ga. poročevalca M. Borse o stališču beogradskih pol. kromov glede jadranskega vprašanja v Beogradu. Dopisnik trdi, da so zadnje faze vprašanja miru z Italiio znane samo ožjemu krosru in še to ne popolnoma. Dr. Trumbič, ki bi rad dosegel skoraišnjo odločitev, je imel rrmosro tozadevnih raz?ovorov z vlado. Dr. Trumbić Je zelo hvale-žen Nittiju. ki ni forsiral v San Re-mu odločitve na podlagi spomenice od 9. decembra. V Beogradu smatra-jo, da je prišel ugoden psihologrični trenotek za rešitev jadranskega \T?ra§anja. Gotovo Je, da so Nittije-va politika in važne izjave italMatiske javnosti pripomogle do odstranitve predsodkov in zmanjŠale sovražno razpoloženje. Direkten sporazum z Italijo bi naše! ugodna tla. VpraSanie je le, če bodo politiki tako modri, da ga sklenejo, ali pa izgubijo v zadnjem trenutku pogum in bodo raje sprejeli rešitev, kakoršno bodo hoteli zavezniki. Direktni sporazum bi našel v narodu splošno pritrditev in b! omogočll gospodarsko življenje med obema državana. = Acrarni štralki v ItallB. Veli-kega notranjepolitičnega in gospo-darskega pomena so agrarni štralki v Italiji. Sedaj je tak velik štrajk na Padovanskem. Vojaki in karabinjerji hodtjo neprestano okolu da prepre-čujejo spopade med kmečkiml de-lavci in oskrbniki, oziroma lasmiki zemljišč. V kraju Vighizz(«lc so na-rralu karabinjerje ter :ih atra£nr pretepll Prišla je vojaška pomoč in postavili so proti štrajkovcenT strojno puško. Množica »legistovc Je udrla v vaši San Oiorgio v cerkev in pognala ven izpred oltarja od maše duhovnika, ki je moral pred cer-kvijo poljubiti rdečo zastavo. Pri Vescovani so nekega brigadirja tako stepli in masakriralL da je bilo na truplu komaj 5e spoznati človeka; to je bil kar kup mesa in kosti Skraflc traja dalje in vsak dan se dogajajo strašne grozovitosti. Lastnikl se no-čejo udati, delavci pa tudl ne. Tako štrajka najbrže ne bo kmalu konec Napetost med kmečkhnl delavci Je povsodi velika in pričakovati je te* tos burnega poletja na kmetih v Italiji. Italija bo pač končno vendar morala začeti misliti ne temeljito agrarno reformo . = VoHtve v AmerH li mM te» (eresL Pod tem naslovom priobčuje sarajevski »JugoslovenskI Liste upoštevanja vreden članek. ▼ kate-rem se izraza upanle, da bodo aaSI izseljenci pri bodočih volltvah sa predsednfka Zedtejenib držav stopili na stran Wilsona In tako pripomogli do njegove zopetne Izvolitve. Itall)«- Ini* AmcdU. kt mocoM*Mkum ianja v nalo korist, to se že začeti pripravljati na ljuto borbo proti Wil-sonu ki atarovi ttrarid. Ker ni velike razlike v moči neđ fipnbllkaatko ta demokrafeko stranko, m lahko z«o-di, da odločilo ravno Judodovea* ski glasovi, če zraaira Wilson z na-šimi glaaovt smo lahko prepričani, da bo srastel naš ufled v AmerOci. Pa tud! gospodarski položaj naSe države bi se zboljial, sal nam Je vsak trgovskl parobrod tako potreben, da ima sa nas već vrednosti nego cei rudnik zlata tn srebra. Politika naše države je postala svetovna. Z morja gledamo v svet V minulih stoletjih se je naslanjala naša politika na vero, sedaj se mora pa na trgovino. Razni doarodki v daljnem svetu nas morajo ravno tako zanimati kakor dotnačl. = Končnl izld voUtev v čebo-slovaškl senat. Po končni izvedbi drujrega in tretjegra skrutinja pri vo» litvah v senat Čehoslovaške republike so dobili češki socijalni demo-kratje 41 mandatov, republikanska stranka 14 mandatov, slovaška narodna stranka 6 mandatov. klerikalna stranka 18 mandatov, narodno socijalna stranka 10 mandatov, narodno demokratska stranka 10 mandatov in tnrovsko obrtniška stranka 3 mandate. Izmed nemških strank so dobili socijalni demokrati 16 mandatov, kmetska sveza 6 mandatov, »Deutsche WahteemeinschafU 8 mandatov, krlfiansko socijalna stranka 4 mandate in nemška demokratska svobodomlselna stranka 3 mandate. Madžarske stranke so dobile skupno 3 mandate. V senatu imalo torei češke stranke skupaj 102 mandata, ncmške stranke 37 mandatov, Madžari pa 3 mandate. Preostalih 8 mandatov je prthranjenfh za Tešinsko in Podkarpatsko Rusljo. Pri volitvah v senat je bilo v celem oddanih 5 miiijonov 142.568 Riasov. = Cette iole na Donatu, Osrednja komisija za čeSke šolske zadeve v državnem uradu za uk je sklenila, da se prepusti jo do konca tega leta v posameznih dunajskih okrajih šol-ska poslopja čeSkemu šolskemu društvu Komensky. = Petrosrad - LJeninjjrad. Iz Stockholma javljajo, da je ruska sovjetska vlada v Moskvi sklenila, da se ima v proslavo petdesetletnice Vladimira Uljanova - Ljenina prekrstili Petrograd v — Ljening^ad. = Novinarsko solo so otvorili komunisti v Moskvi Vse redakcije, novinarska društva, višji učni zavodi in komunistične organizacije imajo pravico, da poSljejo v to solo svoje I kandidate. Telefonska in brzolaona poroElla. ITALUANSKO - JUGOSLOVEN- SKA POGAJANJA. LDU Rhn, 6. maja. (Brezžično) »Messaggero« javlja, da Je dr. Trumbić preverjen o nujnosti neposrednih posrajanj med Italijo in Ju-p:oslavijof da se pa po njegovem raziranju morejo začeti ta pogajanja sele tedaj, ko se razjasni položaj, ki je nastal vsled kablnetne krize v Beogradu. MIR Z MADŽARSKO. — ODBITI MADŽARSKI PREDLOGI. LDU. VersaHles, 5. maja. (DKU. Havas.) Polkovnik Henri je izročil v sredo predsedniku madžarske mirovne delegacije odgovor vrhovnega sveta na madžarske protipredloge. Spremno pismo, ki ga je podpisal Millerand, izraza nado, da bo Madžarska v bodoče element miru. Opo-zarja pa na soodgovornost Madžarske na izbruhu svetovne vojne }n imperlalistični pofitiki avstro-ogrske monarhije. Zavezne in pridruženo države ne morejo pristati na pred-log glede IJuđskega glasovanja v pokrajRnab, ki se morajo odstopfti. Sklenile so, da ne bodo izpreminjale teritoriainni dotočb, ker bi nnelo vsa-ko hcpremlnjanje težie posleđice kot one, ki fih je predložila madžarska delegacija. Etnološki pogoji so taki, da je nemogoče dopustiti, da bi se politične meje v vsem obsegu stri-njale z njimi. Velesile so uverjene, da glasovanje ne bi imelo drugaČne-ga uspeha, kot je oni, ki se je doslej dosegel. Komisije za doloćltev meja imajo priliko, v primerih, kjer se zdi, da nastaja krivica, poročati o tem svetu zveze narodov in vporabljati njegovo sodelovanje. Z ozlrom na ozemlje bivSe ogrske države, kjer prebfvajo Rusmi. omogočuje pogodba s Cehoslov^ko, da prebfvalstvo javno predloži svoje želje. Končno fzjavlja spremno pismo, da bo lojalnost Madžarske pri Izpolnjevanju dolžnost! pospeSfla tuđi njen pristop k Zvezi narodov. — Madžarska delegacija je dobila đesetdneven rok, da sprejme to končnoveljavno obliko mirovne pogodbe. LDU Versalflta, 5. maja. (DKU Havas) Odgovor vrhovnega sveta na madžarske protipredloge so iz-ročiii načelniku madžarske mirovne delegacije Pra$nowszkemu ob 16. brez običajnih ceremonij. Med iz* premembami v mirovni pogodbi z Madžarsko se nahtja tuđi določba, s katero priznavajo zavezniki Madžarski pravico, da zahteva od avstrijske republike povmltev umetn^ških, arheoloških In znanstvenih ali zgodovinskih predmetov, ki so pripadali prejšnjim skup. in-stitodjam in dvornim zbirkam, MADŽARI IZGANJAJO ŽIDE. LDU. BsdhiipeŠta, 6. maja. (D. KU.) Lfett poročajo, da ie politična sekcija policije v času od 21. aprila do 3. maja 1300 družiti, večmoma inozetneev, kl so navijale cene In ve-riifle, preko KoSlc odgnale na gall-5ko meja Temu transportu se Ie pro-stovoljno pridružilo mnogo družm, da bi čhn pre) priSIe v svoje domovino. Koncem maja bo odšel drugi transport MADŽARSKI KRVNIK NA POSLU. LDU B»đtepe!4a, 6. maja. (t>. K. U.) Češki koresp. nrad lavlja: SođilCe Ie danes objavilo razsodbo proti aanom tvoledasne^a revolv* cijonarnesa sodiiča na Csepelu Predsednik revolncljske«a sodRTa KMtMktkUobaodOldOMbtni smrt, je bfl obsojen v smrt na veša-Uh, ravnotako tuđi obtoženec Ivan Zuick, ki je to razsodbo izvršil. Dru-STl obtoženci so bili obsojenl na tri-do petnajstletno ječo. NITTI OSTANE NA VLADL LDU Berolln, 5. maja. (DKU) »Vossische Zeitung« poroča iz Lu-gana: Milanski listi poročajo iz Rima, da je kriza Nttljevega ministr-stva odstranjena, ker se je Nit ti sporazumel s katoliško ljudsko stranko. Vsled razgovora ministr-skega predsednika s tajnikom stranke bo slednja glasovala z vlado. STAVKA V FRANCIJL LDU Pariz, 5. maja. (DKU) Zdi se, da se stavka začenja poravnavati. Izjave vlade kakor rudi vodstva stavke dobivalo s svojega stališča vedno bolj optimistlčen značaj. Mi-nfster za delo je poudaril časnikar-jem, da se je položaj v splošnem iz-boljšal. Zagotavlja se, da ni pričakovati novega širjenja stavke in da se stavka omejuje le na one obrate, za katere zahtevajo nacionalizacijo. LDU Pariz, 5. maja. (DKU — Havas) Stanje železničarske stavke je ostalo isto na vseh progah ražen na vzhodnih, kjer je zagotovljena normalna služba. Na zapadu trajajo izgredi in terorizem dalje. LDU Pariz, 5. maja. (DKU — Wolff) Nameščence raznih želcznl-ških prog, ki se nišo vmili v službo« so danes pismeno pozvali, naj se vrnejo na delo. Naznanilo se jim je, da bodo radi kršenja pogodbe crtani h seznama, če se do četrtka ne vrnejo na delo. FRANCOSKO - GRSKA ZVEZA. LDU Pariz, 6. maja. (Brezžično) »L* Homme Hbre« p!5e o novi smeri franeoske politike na vzhodu, da je v interesu Francije, skleniti tesno zvezo z Orško, ki šteje sedaj več kot sedem miiijonov prebi-valcev. SPANSKO MINISTRSTVO. LDU Madrid, 5. maja. (DKU) Dato je sestavil nov kabinet Pred-sedstvo prevzame Dato, notranje ministrstvo Đergamin, ministrstvo za zunanje posle marquls de Lema, vojno ministrstvo vlcomte đe Eza. AMERIKA, NEMCUA IN AV- STRUA. LDU. Washington, 5. maja. Danes dopoldne je predložil Lodge v senatu resoludjo Knoxa v novi obli-ki. Resolucija se sedaj ne nanaša samo na Nemčfjo, ampak tuđi na Av-strijo. Resoiucija izjavlja, da ne ob-stoja več vojno stanje s tema dvema državama in pozivlja predsednika, naj da iniciativo, da se sklenejo z Netnčijo in Avstrijo pogodbe, ki naj vzpo$tavtio z njima dobrohotne prijateljske odnošaje in trgovhio ter uredijo vsa premoženjskopravna vpraianja. Do ratifikacije teh pogodb naj se. zadržuje premoženje nemSke ali avstrijske države, kakor tuđi pre-moženje nemSklh ali avstrtjskih dr-žavijanov. ki se nahaja v AmerikL NI malo ne dvomUo, da se ta resolucija ne sprejme in da Wilson priglasi svoj veto. Veliko Je zanimanje za Knoxov irovor, zlastl ker bo Knox prejkone kandidira] za predsednika. POLJSKA OFENZIVA ENTENTI-NO DELO? LDU KristtjtiiUa, 5. maja. (DKU> »Sodaldemokraten« priobčuje brez-Hfioo boojavko iz Moskva od 3a aprila, iz katere fe razvidno, da so PoUaki začelj ofenzivo na prigovar-janje entente, zlastt Frandje. Zna« čilno je sočasno Izsfvalno postopa-nje Finske pri mirovnih pogajanflh Sovjetska Rusija bc z vsemi vad« stvt podpfrala Ukrajino. DEMONSTRACIJE NA DUNAJU PROTI REAKCUL LDU Dunaj, 6. maja. (DKU) »Arbeiter Zeitung« piše, da so načelnik socijalnodemokratlčne de-« lavske stranke, komisija avstrljsklh strokovnih organlzacij in dunajskt odbor socijalno - demokratične de-lavske stranke soglasno sklenfl! prirediti dne 10. maja popoldne veliko demonstracijo proti reakciji in za oddajo premo£enja. Končali bodo delo dne 10. maja ob 16. in odkora-kali iz obratov k demonstracijam. LDU Dnnaj, 6. maja. (DKU) Tuđi stranka komunistov le preložila demonstracijo na ponedeljek 10. maja. RAZDELITEV NFMSKEOA BRO-DOVJA. LDU. Amsterdam, 6. maja. (DK. U.) Kakor poroča »Telegraaf«, je za-stopnik momariSkega mlnistrstva v spodnji zbomfei na^nanTT, da bodo iz vseh izročenih nemSkih vojnih la-dij pobrali orodje in opravo, izvzem-ši pet lahkih križark in deset torped-nih lovcev, katere dobi Francija, deset torpednih lovcev, katere dobi Italija in po ^est torpednih čolnov« Iti jih dobita Poljska m Brazilija. KATASTROFA NA ČRNEM MOP.IU. LDU. Amsterdam* 6. maja. (DK. U) Listi objavljajo brezžično poročilo iz Moskve, da se je 14 1ađQ % mskirrri meščanskimi beguncl iz Južne Rusije potopilo na Crnem morfu na potn v Malo Azijo. JAPONSKA IN RUSUA. LDU Pariz, 6. maja. (BredH^ no.) Po poročillh iz Tokia vsehnfe pogodba začasne vlade v Vladtvo-stoku z japonsko vlado naslednla važnejše točke: 1. splošna amnesti^ ja; 2. obojestransko ustavijenje so* vražnosti; 3. umik Rusov na 30 km na obeh straneh železnlSke proge Usuri - Santung; 4. vzdržavanje reda z oboroženo milico; 5. Rusija ne srne premikati čett ne da bi se poprej sporazumela z Japonsko; 6* premikanje čet na Sahalln In na Transbajkalijo ni do voljeno; 7. Ja-pond zasedejo !n uporabljajo vse vojaSnice, dokler ne odidejo v St* Mrljo. Iz nafe hra!JeiHiie9 — Aretfran komunist V bnolk skem v Dalmaciji so aretiraB komu«, nistfčnegra voditelja dr. Jakoba VraiK koviča in g-a pripeljali v Split. Izdal je bil neki oklic v komunlstlčoein duhu. — Pevski zbor »Stnetann r Z* grebn. V Cetrtek dne 6. maja 6b 9. đopolđne je prispd ▼ Zagreb čeBrf pevski zbor »Smetana« Iz Plima. Na kolodvoru Je pozdravil goste semtor Katklć*. Za njim Je pozdravil do€!eq& tajnik Saveza pevskfh druStev f. di1.' Javanđa, spomlnjajoč se Vatstv* med Jug-oslovonskhnl fn čehoslova^ Skimf pevci. Na porfrav je odzdra-vfl predsednik pevskega društva »Smetane« %. Josfp Nemec. Na kolodvoru so bili navzoči zastopnfld če-: Škegtt konzulata v Zagrebu in clanf, 5e§ke kolonije. Jako laskavo so se izrazili Slani pevskesra društva ^Smetane« o trfdnevnem bivanju v Mariboru. Po koncertu v Zagrebu odpotuje pevski zbor »Smetana« ^ Beofirrad, Novi Sad in ostala pokrajinska središča. — Neurje na HrvatsKent Zadnje dneve Je napravfl vihar po Hrvatskem obilo škode, zlastl na drevesOi hi na telefonskem materijalu. — Najnorejil načfn tihotapatva« Te dni Je došlo na neko Iadjo pred Splitom iz okupiranega ozemlja oko-li 50 ženskih kfobukov. Ker Je uvos luksusnlh stvari prepovedany so d dame pomagale na ta način, da so poslale na Iadjo svoie prijateljice brez klobukov. Na ladjl so si lepo položile klobuke na slave fai se vmfle v mesto. — Kako se dražijo MSe. Te dU Je bila v Splitu na prodaj neka hlSa v sredini mesta. V mirnem časa se je cenila hiša na 50.000 K. Lastnfk zahteva sedaj za to hi§o milijon llr9 to je okoli 8 miiijonov naSifi kron. neodreiena dmn* olna. — Bri^an'ovo maSčevanie. Vdo-dova Marffa Bab'čeva trg PoreS^fni je dala aret^ratf Mateja Vinzana. ker Je) Je ukradel re?rai ovac. T^ MateJ Vinzan Je pa brrt Rudolfa Vinzana, Klavnega porrr>čn!ka s'ovite^ra brt-irantskesa pogiavarja Uzzarda. Ru-dolf Vinzan je takoj sklenfl, da se M maJfiuje za brata. Popgfl H ah* 104. Star* »SLOVENSKI NARQp% dne 8. maja 192U. S, stran. v hfšo MarUe Babičeve, Jo pograbll fn zadavi] vprlčo njene 8 letne hčer-ke, potem pa neovirano odlel. Kara-binjerji ga i&eja Te đnl so tretirali Štiri brigante, k! so lani v oktobru ustrelili pastirja Blaža VilanlČa, Are-tirani so tuđi oni, ki so bHi izvrSili to-parskf napad na Antona VladlSkovi-Ča pri Poreču. Po^avar Lizzardo je tnenda že zopet v Istri — Že ropet groze. Zadrške poi-službene italijanske novine pišejo, da se bodo zadrški Italijanl uprli, ako ne bi prisodili Zadra Italiji. Njihovi voditelji prete, da bodo Jugostoveni iz Zadra potirani s silo d* Annunzijevih legij, naj se resi Jadransko vprašanje kakorkoli. — Granata se jte raroočfla v Loč-nikn pri Gorici in strasno razmesa-rila 211etnega Valerfla Brafdota iz Moše. Tako je bil revež raztrgan na kose, da nišo mosrli dobiti vseh de-lov njegovega tetesa. Takih nesrcč je še vedTio noT^o in bat! se Je, da jih bo še obilo, kajti granat in drugih ta-kih nevarnih ra^^trelitnih stvari Je polno še tuintam. — Dva italilanska obeliska v RO-riški okolici. Italiianska vlada postavi v goriški okolici dva vojna spomenika v podobi obeliska in sicer v Oslavju ?ti na Kalvariji n?d Pndsoro, torej na najboH krvavih tleh. Spomenik v Oslaviju se odkrije menda te dnl, oni na Kalvariji pa 9. avgusta 1.1. — Praznovanje prvega mafnfka v Trst«. Prvegra majnika je počivalo vse delo. Zaprte so bile vse trsro- I vin#, kavarne, tploh vsi Javni lokalL Mnogo ttodi Je vsled takeg* prano-vanja svobode ostalo bres živeža, Prtaorht sa IsUdu BlbHlkMe Da odpomore bednema stanln siromašne srednješol&ke mladine iz za« sednih krajev in omogoci nadaijeva-nje studij onih nesrečnih, ki so morali vsled rujčevega teror ja zapustiti svojo rodno grudo, osnoval se |e -Odbor Primork« v Ljubljani. Podpf-ral bode po možnosti tuđi visokošol-sko mladino ter onemogle in bolne siromašne kulturne delavce. Do vr-nitve vseh vojnih vjetnikov deloval bo skupno z drugimi ženskim! društva na to, in sicer z vsemi sffamf, da se omoeročf čimprejšnja vmitev teh ne-srečnežev. Prva prlreditev gor? om^njenega odbora je bil po zimi ples, ki Je dal oko!! 8000 K čistega dobička. Dne !?. t. m., to Je v sredo, pa prirede primnrcVe ?en£* dobrodelno akademijo z lenTm sporedom, pri ka-teri bodo, glede na rTar^en!ti namen, sode!ovali gg. prof. F. Ravnik, Zika, £dč. Medvedova. Petelin - Savičev kvartet ter ecr. pisatelja dr. Ivo šorli in Fran Bevk. Obraćamo se ori t**1 ^'1'ki primorske Jupros1rtvenke na vso javnost z iskreno prošnjo, da sodeluje tnd1 ona s tem. da se v oolncm številu ndeleži prireditve. Posebno vi Pri-I more!, priskoče nam na nr^moč! Dneune uesfL V LjubUanL ?. maja 1920. — Z našega vseučflfšča. Za iz-rednega profesorja za srbsko in hrvatsko zgodovino na filozofski fakulteti v Ljubljani je imenovan profesor v Sremskih Karlovcih dr. Nikola Radojčič. za redneera profesorja osnovnega bogoslovja na bogoslovni fakulteti pa dr. Fran G r i v e c, dose-danji redni profesor na univerzi v Zagrebu. — Ali je bila železnlčarska stavka politična? Voditelji železnl-čarske stavke so nasproti javnosti vedno povdarjali, da ne zasieduje ta stavka nobenih političnih ciljev, marveč da je bilo njeno vodilno načelo izboljšanje gmotnega stanja že-Iezniških uslužbencev. Tuđi glasilo bocialnodemokratske stranke »Na-prej« zatrjuje sedaj, ko se je akcija oonesrečila, z vso resnostjo, da ni imela stavka nobenega političnega ozadja. Toda zdi se nam, da so vsa ta zatrjevanja samo pesek v oči. Ze dogodki sam! ^; pokazali, da so vo-H:1? stavkujoče, y>redvsem pa njiho- koi t W^<1om fn B^hfnfenr c^na H^nlvfnlska Bkrffcn V\. T9*r*A K T/S. Vr?^al *a ** bo v'»v tz Vet*f** 0% 19.P0 (Jesenic^ 71.0JI In dospe v LfnMlano ob ?3.22. Vozovi so ol-rektm ter plikom tie Ihi rr^ba nfč oresedaH! Pnra potortai vlaka Je določena proti VrhcV. |gsenu druga potovloa proti l»WHjrt«nn, kar Bili blaaovolljo pornikl im v UublJanJ na kolodvoru upoitevail Jtpr potem redu vstopftti y voMve* Potna dovolje-iiia aa Vrbako Jeotro si je treba te* poakrrati od okrajaega flavarstva — EkiprMil Ttak Dmai • Trat, Zasreb • Beotrađ. Obratno ravnateljstvo Južne Železnice poroča, da bo ekspresni vtak, kl se kuri s prekomorskim premogom, odslej v obeh smereh vozU trikrat na teden in sicer z Dunaja. južni kolodvor, ob 7*20, vsak ponedeljek, sredo in petek in prihajal na DunaJ, luž, koLt ob 22*00 vsak torek. četrtek In soboto. — Urađne are pri delegaciji mi-nistrstva financ in podrejenih orga-nov v Ljubljani se do nadaljne odredbe doloćafo z 10. dnem maja t. I. ta-kole: od 8. do 12. dopoidne in od 15. do 18. popoldne. V sobotah popoldne se ne urađuje. Glavna carinarnica in tobačna tovama obdržita doseda-njo uredbo. — VetffcođuSen dar. Oospod fv. Pantere in njegova soproga j?osna Marija Pantere z Bleda sta naklonila v dobrodelne namene, ored vsem za nodnore bednemu dijaštvu svoto K 10.000, kl sta Jo sprejela v ta namen vsled Izvensodne porav-nave v neki pravdi od nasprotne stranke . — Pogreb gasifea Alberti Žar-glja. V četrtek dne 6. t m. je bil ob 5. popoldne slovesen pogreb pri požarni katastrofi na glavnem kolodvoru ponesrečenega gasilca Atberta ?ar-g i j a. Žalni sprevod se Je pomikal fz-pređ mrtvašnice pri Sv. KrlŠtofu po Dunajski cesti preko Sodne na Mar-tinovo k pokopali^^u Sv. Križa. Na Čelu pogreba je korakal Sokol I., za njim polnoštevffno »Prosto vol ino gasimo fn reševatno društvo«. Za krsto podžupan g. dr. K. TriIIe r, načelnik gasflnega dm§tva g. Jos. Turk, ?astopn!k? mestnegra magistrata In Južne železnfce ter števflni želesni-Čar.ff. Ntegovi tovarili pevskeoooto» «m «L nafss Siie^ Amnl bl — ▼ Mootfo« ^Be #. avtfa popoMimi TreNMca-nm SDoa. — skot« *aiqan ovom- nam«st5 Matfeiifuc^nvlh *S1epcev« omf-•orffl tttot« vltstefNi »V>H|«*(m. prmm defn)« s mtehCno vroso fcafcsr »Slmek, tll mene nnnniiv lepnTv ^ isinnrao n? ▼sni* »fUpoty», im odm ne đado dnbro nvetla-vlti. Predstavi Ie Wa saokrefm. DeM Je Icni im#od P|*t orimenm, nmo *•-dy Jf povidJcnil tht% * ""***« •• tiufl po slat«. — »Sftloma« pri tcl predsta* rt m fcacalt puiepaft rasNi od prve «prf-jertt^t; Ie bssIovm vloga Jo bita pover Jeaa toapodiM V/lutrovL Ta ie raz-vltala t n)ej doaSI temperamenta; toda fc ajeae cahteva po «lavl Johaaaanovi je voaOarle ivenelo v#C tnnaste kaprice, &e fo perverzne poželjlvostl. Za presoio ojc fibov la rriraike pa Je bil oder vse prete-meo, kar tuđi vobće predstavi ni bilo v prid. n ■ namiaisa siaiPeBB-amtrsa uuuuki-Ja: Orkastraiao draitvo Gtesbene Matice priredi svoi prvi sinfofrični koncert v po-«edeUek 10. la 17. maj« pod vodstvom kons. prof. Karola Jeraja. To ie že drugi koncert, s katerlm nas preseneti v tekoči seziji društvo, kl Ste je danes že nad 40 Iz-vržujočlh članov, po komaj enoletnem ob-stoju. Orkester, kl se, kakor bltro se bo prijavilo zadostno Ste vilo v pihalfh In tro-bflib dobro fzvežbanih članov, 5e Izpopolni, bo prvi orkester, sestavljen iz samih do-rračni gođbenikov. Ker je Slovencem pre-potrebna goji te v orkestralne slasbe, ra-dostno pozdravljamo Idealno In pofrtvo-valno stremljenje mlađega društva tn upamo, da bo občtnstvo znalo to rudi ce-nitf s svojim obiskom. Orkester, M Je že pri svojem prvem nastopa pod spretnim vodstvom svojega dirigenta £el mnogo odobravanja, jama za izreden nžltek. VstOT>nice se dobivalo za oba koncerta v traflkt v PreSemovi nlici. k »Za narodov blasor.« Akademska mladina Je Izbrafa dobrobrttSeno ogledalo Ivana Cankarja »Za narodov blasor«, da se labko zopet enkrat prav vsi ofledamo v njem. Ko bi ptsal Cankar to satiro da-nes, ne bi je mogel napisat] drngače, ker od tedaj se Je spremenil Ie zunanji položaj, ni se pa izpremenilo naše notranje življenje radi enostavuega vzroka, ker imamo iste malenkostne, sedanjl situaciji nedorasle, ljudi, kot amo Jih Imeli one drri. Cankarieva satira nam Ie pa danes potrebna bol) kot kda) preje, ker sedaj smo stornli v odprto areno narodev in \ tem hipu Je potrebno, da poiSCemo aevsmllleno svoje napake In jih odpravimo, dokler je Se xv>* Zato toplo priporoCamo vsem* da pohite v torek, dne 11. mala v dramsko đedallSče, kjer Ijtrajo akademfti v prid svoil menzi, to sijalno Cankarjevo safiro. Vstopnice se dobe o<% ponedeljka dalje pri blata frri dramskesa fledaliSCa po cenah, kl so bile pred zadnjim povisanjem. — Ruski duševni delavci ▼ ino-■ematnt. V Beoarrad je prišei izdajatelj največjega ruskega, dnevnika >No-voje Vremja< gosp. M. A. Suvorin. 2 njim je prišlo tuđi već drugih novin&r-jev kakor A. Renikov. Nemanov, Je-frjov in eotrndniki >Ruskee:a Slova« A. i S. Jablanoveki. V Sofiji Savi znani ruski kritik Ovsj&niko KuKkovski, v I^ondonu pa snani publicist P. A. Strava._____________________________ SOkDllflllO. Draitvo trn zgradbo aokolsfcesa doma Sokola L priredi jutri, v soboto, 8L t m. ob 20. uri v veliki dvorani hotela Union »Maj-ntkov večer«. Kakor Ie razvidno iz že ob-lavlleneca sporeda, tmel bo vsakdo, kl priđe na to prtreditev, nekaj labave. Namen prireditve Je, zbrati čtm najveC dobodkov sa seradbo lastaesa doma, zato je dolžnost vsakocar, kl foji simpatije do društva, da se te prfreditve adeležL Imeti Je treba pri tem vedno pred oCmi, da se zamore sokolsko društvo nspeSno In vzorno razvili Ie v lastnem dorrra, kier sa ne ovtrajo razna neprilike. DruStvo Je vsled nesotovostU ali so bo prlredltev mogla vrlitt ali ne In radi đrugfn zaprek Imel ogromne izdatke za to priredltev, zato Ie dolžnost nas vseh, da priskoSmo dru$tw sa pomoč! Deviza vseh, kf so drnitvo naklonjeni, bodi £e danes: Jutri vsl na »Majnikov večer« v Union. Zdravo! k LtaMJaMko oferaile sokolske ferne LfabUana L ima svoj peSIzlet 16. i m. UdeleSba v kroju Je obvezna za Sokole U Sokola 1T., Sokola v Mostah, Stepanjl vasl, v Polju in Št Vid. Odhođ od Mestnega doma Je ob 13. In sicer skozl mesto, šlslco-št VId-Vižmarje- JeZica-Llubliana. Sokol! se vstavljo za nekaj nr na Ježići, kjer se prfliodnft teden ustanovi sokolski odsek. ObSiren vrt pri »Rnsketn carlu« bo pripravljen za sprelem lfnbflanskm gostov. Tu izvaja ženstvo In moštvo več vrst prostih vaj. JežiSki Sokol bo nudll v lastnl re* ŽiH okrepčfla. Hitimo pozdravit novega Sokola v Nabilanskl okolici! k Tnrtstlfea In sport. — Kofronetne tekne. V soboto Jn neđerjo, vsakokrei ob 18. uri C6. pop.) a* bo vržila na prostora S. K. Ilirija nasproti državnega kolodvora nogometna tekma med prvim! moStvi S. E. Hirija, Liubljana in S. K. Viktoria iz Zagreba. >Viotoria< Je dan.e» eden izmed prvih sagrebšklh klnbov in je dosegla ▼ le-toSnji sezoni že lepe rezultate. Tekme se bo^o vršile ob veakem vremenu, k olpoftal kJvb »Prhoorfax« VaM se vijadoo vse Primorce, prliatelje iporta k oMlnl ndelelbf n<novneti občifegm gbo-rm iportnega klnba »Prtnorfe«, kf se vrsi ¥ sjedeljo, dne 9. maja ob 10. dopoidne v posebni sobi kavame »Zvezda« r obiCaj-alm dnevnim redom. — Pripravljala! odbor. k — Ubila : Sparta, Zagreb 3,1 (0:0) in 2:0 (2:0). Snortni klub »Ilirija« Ie otvoril 1. is 3. i a\ nogometno se-conb v Ljubljani ■ takmami proti H8K »§t>arta< U Zagreba. >8parta< savxe-ma v Zarrebskem nogometnem podsa-v«pa nafboljle fmo. Proti nafmocnejlim 8 hrvatskim krnbom Orađfatiskemu 8K, R*1km in Coneordijl Je dosegla v pr-Tsjifttmnlk tekmah rwnltate 3:3, 13, 0:2. Vsi njeni igrale! racooligajo % leno tehniko, so brai la vsirafnL IloStvo kot re^ota goji leno skupno Igro In Ie *r»v dobro vigrano — a mani dobro aisrtpllnirpno, X-»^4tvu jm vs&bosi tpjajsi taMp Iftafte Si ©6p *nm i1 napadalni vrstL 8Ubejai del moitva oo kritei. — >Illrlja< je nastoplla s vod-floma istim moštvom kot ga Jo tmelsi lansko sesono. Nove moči — leva sve> sa in desni krilec — bo debatirale 9 aadovoljivtm uspehom. Zlasti prvi daa je bilo moatvo »Ilirije* lepo labalaiiei« rano; vse linije so delovale točno In agilno bodisi sase bođlsi skupno. Kril* ci so »Sparti« uspeSno razdirali napad za napadom in etaJno sapoeljevall svoje napadalee. Napadalakk vrsta je lo* T>o kombinirala, morala bi Ie pogostejo ftrelja« na gol. Branile! so posegli y igro vselej precisno in odločoow Vi skupni Igri je »IMrija cta dan absohit-no nadkriljevala »dparioc in bila tuđi brez prestanka v lahki premoći. Drugi dan se je opažalo to manj, vendar pa ,fe bila »Ilirija« v prvi polovid Igro istotako gospodar položaja, v drugi po* lovici je vsled površne igre med krilo! in napadale! — po krivdi napađaloev — prišla »Sparta« boli do Israianja In je imela tuđi nekoliko ved od igro. »Iliriji« manjka 6e treninga In rutinef ko bo moštvo ahsolvirato ve5 tekem, bo postalo brez dvoma mnogo mocnej* še. Tuđi več discipliniranosti v napa« đnlni vrsti bi mogtvn Ie koristilo (desna sveza!) — Rezultat tekme prvi dan 3:1 (polčas 0:0). koti 4:2. Drugi daa 2:0 fpolčas 2:0), koti 4:2. — Sodnik je vrsi! svojo funkcijo povoljno, drugi dan slabše. Zdelo se je. da je bil mesto-ma neodločen in da se je pustil upll-vati po publiki. Manjka mu očevidno ^e potrebna rutina. — Publika je bila nepristranska in zelo disciplinirana* Poset je bil zadovoljiv jnora se pa pri tej priliki reci, da je sportu! prostor prirejjen kvečjem za 3000 gledaloeV| Nuino potrebno bi bilo Upopolnlti vsaj stojl&ča.________________________B. narodno gospodarstuo. — ng Gremij trgoveev v Ljubljani naenanja svojim članom, đa se bođoj 7ftđržani bankovci s ponarejeniml kolr ki vrnili lastnikom. kadar bodo kronske novčanice popolnoma vzete iz promotai. Finančno ministrstvo bo o usodi teti. novčanic odločilo po završetku Bamo-' njave si je je dalo predložiti imenskf izkaz vseh onih oseb, kterim so bile' novčanice zadržane. K< — ng Prodaja v sklađUgn Jutu* želesnice. Gremij trgovcev v Ljubljani ni naznanja: Dne 15. maja 1920 ob 1(V< uri bode prodanih v skladfcču na Jušni; železnid pet zabojev papirnatih ponjavi 843 ^ na javni (isvensodnljjski) draŠ-j bi. Blago se mora takoj plaćati in ooV peljati. Ogledati ga jo možno nepooreoV no pred prodajo. U Izpred sudiiCfl. Kmečka kulturna slika. Zjutra] Je bil v cerkvl pri obhaW illu, nato Je pil žgan}e in potem )a šel kmet Jože Mal barantat zm krM vo k duševnoomejeni in nepismein kinetici Ivanki Potočnik v ZgromJlK Prapročah pri Brdu. Domenili sđ kupnino 4200 K. Kmet od§te}e kmetW| ci denar da ji đva tisočaka, tepa, nM va in pravi: »Je dovolj?« Vzamol kravo ter Jo odpelje na svo| đoraiJ Kmetica Je mislila da so >goldinar|W Pozneje, ko je že kmet — ki hoče tiM di biti neprave pameti, odšel, zafiatt bankovce osrledovati, kazati svoji sestri In sosedi. Seveda so spoznan, đa^; je dobila 2000 K premalo. Odšla Je *a kmetom. Po dolcem prerekanju, J« kmet odštel Se 2000 K. Dne 5. t m, pa se Je moral navihani kmetič Eacro^! varjati pred ljubljanskim đeželninl* sodiščem. Jože Mal Je začel svoj zagovor: »Prosim, gospođ, naj ml n«, zamerijo In naj ml oproste« nisera imel nobenega namena Jo goUufatf^; saj sem nje prijatelj. Đil sem pijanu Nikdar nisem imel tako visokega đe*4 narja. Takih bankovcev Se nikdafi nisem viđeL Mislll sem, da sem Jf! odštel firoldinarje. PoSteno sem sd zmotiL Med potjo sem se spomnil, da je bilo premalo. Sem zdo pozabljlv^ Bil sem pri vojaktti — v noriSnicL; TukaJ gospodje dr. Plečnik, dr. SIafq mer me dobro poznajo. MeŠa se ml v glavi«. — SodiSče je razpravo pre^j ložilo, da se prepriča o duševni nenormalnost! kmetovi. — Obsođba 74tetne branfevlc« zaradi krivega pričevanja. Pred ka-ženskim senatom l]ubl]anskega de-» felnesra sodi$Sa se je danes dopoidne morala zagrovarjati zaradi krivegal prlčevanja 74letna Ana Lukman. Ob-toženka Je bila rojena dne 25. de^ cembra (na božlč) leta 1844 v MengV šn, je pristojna v Ljubljana vdovl]6* na zasebnica, Ana Lukman je bilaj branjevka s slaščicami. Svojo stoj-nlco je Imela na Pogačarjevem tm To stojnico Je prodala Tereziji Sto* parjevl za 200 K, s stojnfco pa tudl dober zaboj, mesto katerega pa ji Lukmanova kupovalki izročila neko »kiSto«, katero so pozneje ostale bra-njevke spoznale za neidentlčno z za-bojem. Dne 13. januarja t. 1. Je Stu* parjeva s civilno tožbo sahtevala od LuVmanove izročitev zaboja, pred sodiSčem na Je Lukmanova pod pri- sesro potrdDa, da Je »kista« identlčnt z zabojem. — Na včerajSnji kazenskl razpravff so štiri branjevke kot pričo Izpovedale, đa zanrfsežena izpoved-ba Lukmanove ni bila Istinita, ker J# 4. stran« .SLOVENSKI NAROD«, dne >. maja 1920. 104. iter. D e ž elno s o d i S č e j e A n o L u k-manovo obsodilo na 6teđ-nov ječe. — Obsojenka noče spre-jeti sodbe. DmSfuene oestt In prlredltue. JokosIot. napredno akadem. drvštvo »Jadran« ima svoi redni semestralni občnl ibor v soboto* dne 8. maja ob 8. »večer. Vabimo vs« gg. starešint tn pozivljamo tM Clano, da se ranesljlvo udeleže. k — Članice »SploS. žen. društva«, ;$• opozarjajo. da se lahko uđeleže izleta na Korofiko, ki ga priredi šoistvo z mladino dne 12. maja. Priglasiti se je zadnji čas do 9. t m. na naslov Marije Wessnerj|eve, Kolodvorska ni. 20. — 81ot. planinsko društvo nazna-n$a> đabo t nedeljo dne 9. t. m. že Otvor}ena Koča na Golici in sicer za enkrat samo spodnja, t. j. Jeseniška ko-5a, ker se vrše v Kadilnikovi Jcofti temeljite poprave. Od Jeeeniške koče na Yiii Golice samo 35 minut. Kljnčavniee Outrdse) v polnem evetju. Aljažev dom T veleromantifcni dolini >Vratac tik DOd Triglavsko steno eo otvori o Bin-koatlh. Slap Savice. Pot k Savici, ki ga je dal popraviti Generalni komiearljat $a fajski promet j& dogotovljen. >Hotel 23atorog< ob Bohinjskem jezeru je od-prt ćelo leto. •— Društvo orofcnišlcih vpctojencev sa slovensko ozemlje v Ljubljani vabi svoje Slane na I. obeni zbor, ki bo dne 9. maja 1920 ob 2. uri popoldne pri Novem svetu v Ljubljani b sledečim dnevnim redom: i. Branje zapisnika zadnjega ustanovnega občnega zbora; 3. Porocila društvenoga odbora o de-Lovanju in denarnem poslovanju dni-Stva; & Porocilo računskih pregledni-kov; 4. določitev društvenih prispev-kov; 5. volitev predsednika in 10 od-bornikov; 6. Volitev 2 računskih pre-gleđovalcev; 7. eventualni samostojni predlogi; & Slučajnosti; 9. Sprememba naslova in pravi 1. Z o žirom na neugodne prometne razmere na železnicah bo občni zbor pri vsakern številu navzočih članov sklepčen. Načelstvo. k — Produktivna zadruga čevljarjev fea Slovenijo. naznanja svojim Članom prodajo usnja v nedeljo dne 9. maja, dopoldne ob 9. uri v običajnih prosto-Tih. Spodnja Siska št. 30. k Gospodarske uestl. — Poljska tovarna vagonov. V ?Ostrovi na Poznanjskem se zgradi [tovarna vaganov. Gotova bo v 2 le-«tfh. Tovarna bo tako velika, da bo zaposlila do 8000 delavcev. Poljska ^vlada. Je že naročila 23.000 vagonov, ki se fmajo izgotoviti tekom 11 let. ii — Ogrskl saharin. Ogrska kreditna banka otvori tovamo saharina, kl bo producirala dnevno 50 a uterina. Primanjkuje stađVorja povsodL —• g Kle le votaa? Ovčereja naše države je esa največjih celega sveta in vsled tega j© tuđi produkcija volne velika. Vsak bo tedaj mislil, da je pri nas obleka pri m erama po-ceni in v zadostnih množinah. V res-nici smo pa — nagi in plačujemo niČ-vredne {talijanske cunje po visokih cenah. Vprašali boste, kje Je volna lanske letine. Ali je izginila kot kafra ali izpuhtela kot bencin? S prepo-vedjo izvoza so tlačili ceno volne in tako oropali ovčerejca in kmetoval-ca boljšega zaslužka. Za volno so se zanimale češke in ogrske tvornice, ki so stavile jako ugodne ponudbe, da bi imeli sukno po približno 120 K meter. Sedaj pa nimamo ne volne, ne sukna. Oosnod Ninčič, kje je volna? — Ureditev trgovine. LDU Beograd, 3. maja. Včeraj Je bila seja ministr-skega odseka za ureditev trgovine. SklenIH so, da se popolnoma ukhte privatna kam* oenzacijska kupci ja. Kmalu se bodo šesta« vili statuti proti visokim cenanu Flnančna konterenca 25. deiel ▼ Brusiju. Koncem maja se šesta ne v Đruslju kcnferenca finančnlh zastopnikov 25 defel ki jih je pozvala tja zveza narodov. Ore v glavnem za vzpostavitev kredita te medse-bojnega zanpanja v flnanCnih zadevah. — Nov] avstrijskl bankovcl. Upravni svet avstro - ogrske banke Je sklenil. tiskati nove bankovce po 1000 in 10.000 kron z visokimi številkami serije, da se odpravijo iz prometa ponareiene serije. Dosedanji tOOOkronskl In lO.OOOkronsM bankovcl se bodo zamenjali z novimi. — Centralna oprava za trgovino z Inozemstvom, ki je bila po najnovejšib nared-bah za trgovskl promet nkinjena, začne v ponedeljek z likvidacijo. — Kompenzactfska pogodba z Avstri-fo. Povodom tendencijomlh vesti, da Je baje razveljavljena kompenzacijska pogodba med kraljestvorn SHS in Avstrijo, je presbiro t>oobla§čen Izjaviti: Razveljavije-nje pogodbe temelji na določbah dogovora samega. S tem se pa nikakor ne ukjnja Iz-rrenjava blaga med Avstrijo fn Jugoslavijo. Nasproti, razvcljavljenje dosedanje pogodbe stremi za tem, da se izmenjava blaga opira na bol!5o podlago kot doslej. LDU. —Državno gospodarstvo za žito letine 1920/1921 je sklenila gospodarska komisija prehranjevalnega orada na Dnnaju za At-strijo. Kmečki producentje morali bodo od-dati odvišno žito, ld jim preostane, čim je pokrita lastna potreba in pa dajatve, ld jih je dolžan kmet v pridelkn samem oddajati. Pri oddaji bodo sodelovale kmetijske zadruge, potom teh bodo kmečki producentje tuđi dobivali kot protidajatev gotove bla-govne potrebščine. Glede cen, po katerih bo žito prevzeto od države, in onih cen, po katerih bodo kmečki producentie dobivali gotove vrste blaga vsakdanje potrebe, Je skušati, da se doseže po možnosti razmer- le kakor I« bOo ▼ mira* casih. Odđftte nucktina st dotoci dcftaltfvno po letvi Previemna ceaa se dotoci tako, da se naj-pre| razglasi minimalna prevzemna cena« katero je takoj ob oddaji /ita pUčatL Spomladi 1921 se cena določi definlttvBO, vpoštevajoč evantualM povilke v produkcijska ta obratnih stroiUfc. Razlika se aa-knadno plača. Prevxemna cena 1919/1920 Je bila za žito 200 kron, sa ove* pa 160 K od DMterskega stota. llainoiieiSa poroflia. PREJEMKI DRŽAVNIH NAME-SĆENCEV. LDU. Beograd, 6. maja. 'Urad-no). Ministrski predsednik in rniitl-ster za konstltuanto In izenačenie zakonov je odredil, da se zaradi u*e-ditve prejemkov In drugi*! odnoša-jev ukaznih In neukaznfh civilnih državnih namešČencev določi posebna komisija za revizijo if&on skega nacrta o civilnih državnih nameščencih. Za elane te kc!i:is*je so imenovani predsednik državneea sveta Marko Ojurišič. član glavne kontrole Milutin Popovič, generalni direktor državnega računovodstva v ostavki dr. Milan Stojadinovič in načelnik v ministrstvu za socijalno politiko Petrovič. MEJA PRI SUBOT1CI. LDU. Subottca. 6. ma»a. Setnkal je došla komisija za doloČ'tev demarkacijske crte. V komisiji so po en jugoslovenski, angleški in madžarski častnik. ITALIJANSKI MINISTRSKI SVET IN TRUMBIC - NTITIJEV SE- STANEK. Rim, 5. maja. Včeraj popoldne se je vršil v palačt Braschi ministrski svet, na katerem se je razpravijalo o mednarodnem položaju in o sestanku z jugoslovenskiml delegati Pred mi-nlstrskim svetom se je vršil razgovor zunanjeea minlstr. Scialoje s Salato in s podtajnikom zunanjega mi-nisfrstva Sforzo. Sicaloia odpotuje v najkrajšem času v gornjo Italijo. Kdaj in kje se vrši sestanek % jusrosloven-skimi delegati, še ni določeno. BOLGARUA ODREDILA SPLOŠNO MOBILIZACUO? Atene, 6. maja. Listi javljajo da je odredila Bolsrarija splošno mobilizacijo. Venizelos namerava zah^e-vati od Antante potrebne odredbe. »Nea Ellasc pi§e: Bolgarska mcM-lizacija nas ne navdaja s strahom. Splošno se meni. da je mobilizacija (a v zved z vstaškhn jrfbanjem Djafa paše v Odrinu. Kljab temu Je odredil grški vojni minlster .da se morajo poslati na fronto vsi oni vo-jaJd, ki so biU doloćeni za službo v ozadju. V PROSLAVO NAZARUA SAURA. lt%U 7. maja. 9. t. m. bo IzroCt-la posebna deputacija mesta Lugo v Rotnagnj umetno izdelano narodno zastavo mestu Kopru. Obenem se bo izročil dragocen dar družini Na-zarija Sauro. katerega je Avstrija dala obesiti. Deputacija se bo pripe-Uala v Kopru na dveh torpedovkah. ITALUANSKA DEPUTACIJA V SOVJETSKO RUSIJO. Rim, 6. maja. Zastopniki socijali-stične stranke odpotujejo tekom me-seca v Rusijo, da proučijo od blizu razmere v sovjetski Rusiji in polo-žijo temelj za trgovsko pogodbo na podlagi dogovora med poslancem Cabrinijem in zastopnikom sovjetske vlade v K odan ju, Lifvinovim* Soci-jalistična komisija odpotuje po morju v Revelj in odtam v notranjo Rusijo. ITALIJANSKI SLEPAR. LDU. Split, 6. maja. (DKU). Neki Italfjan po imenu Napoleone Pa-prlfari je tukafšnjo podružnico Ljub-lianske kreditne banke z napačnim čekom ogoljufal za 150.000 lir. KONČNI MIROVNI POGOJI ZA MADŽARSKO. LDU. Pariz, 6. maja, (DKU). Odgovor vrhovnega sveta madžarski mirovni delegaciji Je sestavljen iz spremnega pisma, iz odgovora na madžarske protipredloge in za konč-noveljavne pogodbe, ki Jo morajo podpisati madžarski pooblaščenci. V spremnem pismu se izjavlja. da so izročeni mirovni pogoji končnove-Ijavni. Desetdnevni rok za spre-jetje mirovne pogodbe prične z današnjim dnem Vsi dokumenti so datirani s tem dnem. Za-vezniki so bili žal prisiljeni, priso-diti gotova ozemlja, na katerih pre-bivajo Madžari, drugim državam. Toda vendar pa so sedanje meje bolj pravične kakor prejšnfe TudI tisočletno stanje ne srne ostati, ako nasprotuje pravici. Plebiscit se od-klanja. Glede ozemlja bivšega ogr-skega kraljestva* kjer prebivajo Rusini, daje pogodba s Čehoslovaško jamstvo, da more to prebivalstvo odkrito povedati svoje želje. Zavez-niki se bodo ozirali na vse želje, ki jih bo vbodoče predložilo katerokoli prebivalstvo. Ražen tega daje statut zveze narodov vsakemu članu sveta pravico opozarlat! države, M so podplsale st germainsko pogode bo med zavezniki In Čehoslovaško dne 10. septembra 1919, na nislnsko vprašanje. Spremno pismo opozarja na svezo narodov, ki tvori organi* zem, na čigar podlagi se morefcj mirnim in zakonitim potom sklenit| vsi dogovori, ki bi bili vsled novela stanja potrebni za ureditev miru* —* Na to sledi drugi deL kjer se zahte-vajo izpremembe, za katere so se zavezniki odločili na podlagi madžarskih protipredlo^rov. Ta del ima približno isti obseg (47 strani) kakor odgovarjaloči del v mirovni pogodbi, ki se je predložila Avstriji. Pristupajte k 99Jngo« slouenskl matičini Hproulzactja. t Telcćje meso od telet »Vnovčeval- nVe za živliio in mast« bodo prodaj ali v soboto, dne 8. maja sledeči mesarJI: Ar-žič, Janež, Rlhtar ml., Preseli, ZupanČič, Prepeluh, Žganjar JoŽo, Makovec, B?z!lJ, H«m Marija, Novak, Skerjanec, KoČar, Prime, CeSak, Černlvec, Kastelic, Kocjan, Sclan, Petrič, 2abjek, Jesih Jakob. Doini-Čar Fran, Dolničar Jožefa, Ham Matija, Javornik v Ljubljani; Brecellnflc in Zag-melstor v Spodnji Siški. TI mesarji so do-btli vsak po tri teleta, sledečl mesarjl pa po 6 telet: Ocvlrk, Zajc Ivan, Ablin, Le-ben, Zajc Franc ter Janežlč, kl Je prejel 8 telet — Kilogram spređnjega mesa velia 19 K ter kilogram zadnjega mesa 20 kron. Vsaka stranka dobi največ 1 kg mesa. Polzoedbe. Zasebni učnl zavod Le»rt v Mat-bora naznanja, da vsled železnlčarske stavke novi tečajl Se ne zaCneJo dne X maja, temveč Sele dne 10. maja. Glavni urednik: Rasto Pnstoslemšek. Odgovorni urednik: Đožlđar Vodeb. tOIOPPnCIISI KIH8B3, kennKoa zdn&a hi nokt. Kap«|«ai sajife ket«. ćjorgje Grujić Itogni, >Ciletiia iL 15. OTaiii labdl proti dobri nagradi v me-IHBID 10131 stu ali na deZeli. Ponudbe na upravnlštvo Slovenskega Naroda pod ,JL J. 821§*.________________3216 Preda te pfsaloi stro] ^L^p^v^ jako dobro ohranjen. Naslov pove upr Slovenskega Naroda.____________3214 Hfo ffl bolj priletna sluZklnia, ki bi HU! i" znala tuđi kuhati proti dobri plači Kje, pove uprav. Slov. Nar. 3217 ZilEt 12 OBSPĐflB, podložen, dunajsko delo se odda. Trgovina Barborič, Mestnt trg, ^______________3224 iulu zanesljiva, se išče za tekoj k UHlui 4 mesece staremu otroku za čez dan. Hrana v higi. Naslov peve uprav. Slovenskega Naroda. 3219 no Ei icHCinof motor ^ kupi. p0- nudbe na požtni predal 103, Ljubljana I. Lepe konjske oprave, ^ AnnT Oprav (Brustgeschine) s ponikljamnu okovi se po ugodni ceni proda. Og'e-dajo se pri tvrd kl Kostevc, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4._______________3237 Rat knmanjonka 'fUr^0; aodelovati v gostilniškem podjetju ali v penzijonu. Ponudbe na upravništvo Slov. Naroda pod .Dclokrog »255*.____ Inharini Perfektno ište Bambera, 3235 ____________ Spnjnt k poima ponoloita. Kje, pove uprav. Slov. Naroda. 3334 feKinn motor HSF.fiiTfc ^alni stroj za krmo ter kinoa parat s svetilko vred se takoj proda. T. Sablat-aif. Jeseilce-Fiiliae, Oorcnjsko. 3233 IipiBeniaiiRiitionflflopoiKtio blizo 2eleznice in prosim popis pose-stva, navedbo vrednosti ter najnižjo ponudbo. Istotako kupim traaaa, ta-ganioa, ****•, ramalfae, drva. •ajlja Itd. Ponudbe z zadnjo ceno na vagon Va5e postaje pod .Izvoz lesa — baaka* na Aaoaeal xa?t4 Drajpo Beseljak Ljibljita, Catorjcf aaarežje ft, 3238 Iffaai laM kot skladiSCe manufak-IUI IH9 tnrnega blaga aa debelo za tako], po mogodiosti v. centrumu mesta. Ponudbe pod »Ukal 32» * na upravnlstvo Slovenskega Naroda. 3226 Enakoimenski dinamo 14 konHtib si!, 110 voUov, m pro<« £adp iOa^tof^toflaF latosjas Baplau Jtaala^Ha. "32* Ženilna ponudbaj Premožen, izobražen, ugleden, dobro-srČen, mlad, samostojen veletrjpovec in posestnik simpatične zunaniosti. mirne zdrave narave, se želi seznaniti z go-spico ali m'ado veselo vdovo enakih lastnosti, neomadeževane minolostl, Iz ugledne rodbine, z veseljem voditi go-spodinrstvo. trgovino, 2drave razvite postave. Na premožen je se toliko ne ozira kakor na pošten lep značaj in se v prometni kraj tuđi priženi. Le resne ponudbe z natanfnimi poda^kl tuđi s sorodniSke ali prijateljske strini prosim varova je diskretnost v dvofni kuverti pod znakom: .Modra, korafzsa budi — srečna. zađo?ftlfnt boi* na Anon-čni zavod Dra?o Bese'jik, LjBbliaai, CanfcarfeTO nabrežje 5.____________3223 Proda se: več uniformske obleke za §«bkejšo osebo naprimer: crne b'uze, hlače, bele bluze hlače, orožna suknja, (Waffenrock) in druge bluze, beli žile, fn dolg kožub, vse predvojno blago v najboljšem stanju. Kje, pove upravniStvo Slovmskeea Naroda. Tstotam se proda popolnoma nova garnitura za znaženje nobtov. in moški čevlii §t. 43-_____________3220 Sprelme nm takof isvr|«na prodajalka Prednost imajo one z dežele. Predstaviti se je osebno v trgovini Oroslav Dolenec, Ljubljana, V/olfova ulica 10. Prodafa snliega sad|a In mina. 15. maja 1920 ob 10. uri se na javni dražbi proda v Stalnem proflfantnem slagalištu Dravske divizijske oblasti v Ljubljani: 1008 kg rahega »adj«, 069 UtroT riou. Prevzema in plača se na lica mesta. Uprava Stalna« uroL alasjaUMa lravaka đlvts. aklastt v LjMliart 3196 Vina razlifne vrste letnik 19I9V pribižno 120 hU se bode prodajala dne 15. iraa ob 10. turi zfutrai potom javne ^taibe v Turskem vrha (od Ptuja 18 km od-d ali eno in sicer fres Zavrće). PlaCa se takoj pri kupu polovico v gotovini, ostalo pri prevzetju vina. Posode ae ne dostavi. VpnTtflfrfii* Stajama kraallala« v raiiakailiv act ^^ PnKainnz(Dii)i).Sn^C: pod ^ifro .Brek S»»-.___________320^! BIei!«iostB!npotiil.disMn^ ki rutonirana moč; ugodne kondicije, sprejem takoj. Naslov v upravnlStvu tega l?sta. ____________________3165 ifanMflftb Potrebu j em strokovno iz-liubiHUUK, urjeneea kamnoseka kot kompanjona. Kapital nepotr:ben. Po nudbe z referencami na Jtvaa T#«IC Mitriivfca (Sren).__________2928 fenfrai oninsli oskrbnik9 "i Je dovrSll v«c kmetijske srednje Sole in je popotnoma velč sadjarstva, vinarstva in hmelicr^tvii, se »Sče za vc-leposestvo na Spodnjem ŠtajcrsKem Pismene ponudbe % preplsi izprtčeval o dosedanjent službovanju, pod naslovom .Oskrbnik samostojna mo£/3C9 " na upravo lista.____________________3090 PfEIITSJut KlflitB ditne banke se rio-dajo. K'e, pove upravniStvo Sioverske-ga Naroda. 3197 Vabilo na občnl zbor KffllftP IntliMR n PKPiiliit! ki se vrSi iaa li. amala t. L •• t. aai T vrtnarsko suoko sradajo^a dela Prosto stanovanje in dobra plača. Natantne ponudbe z navedbo zah'ev pod Šifro „Trtaar 32-31* na upr. Slov. Naroda MalJDor sflk brez sladkorja, večjo množino kupi Jovo GigoviŽ Hova Gradiška, Slavonijo Kavo, žaj Roaiti«, f»awaamaith#, Rii, SMv«, Oliawa>t g^ia#t__ razpoSilja po vsem kraljestvu. I a>ralamova uL *4» m flitiM HMli Minu Nil T—i iniit. aite WBL jffni vTBKt BHr ^asB^B^SaB V iBH ^B^BaSl ^b Bs^BsL ■AHMk • • ■■■I Hl SjaiipBJIBj^S^SJSJSlJBjSafc * # "J^S^BJMMBSS^^i ^ajS^^^_ Bogaška Batina. VlUhn svalra količinu dasaka, lati, Mplla gradjevnog lesa okrugla i tesana, dat em na zahtev Životnih ramiznl-ca n zamrnu: kukuruz, zob (oves), grah, pšenicu, flailsjfr Ivkov, Sztasar, (Voj-vodina). 3182 Drilam tabui 8koraJ nov komP|e*cn rflBdlU IdRrJ] Photo-Aparat 13X18 s fino optiko (Objektivzatz) novo me* han^no orodje in rabljeno posteljno perilo. Naslov pove upravniStvo S'ov. Naroda. 3215 AV vi 1 I z đovoljenim izvozom Htišb bunu »I g»i na vagone Eiport nnd Import Ocseilschaft m. b. H. fflr Htndel nnd 0ewerbe Wien L Wipp!ingerstrasse Nr. 24. 3183 Nudimo na vagone po najugodnejših cenah v naši klavnid izdelano SUHO SVINJSKO MESO SOLENO SLANINO (špeh) I CISTO SVINJSKO MAST Nadalje nudirro prvovr-tno bačko paaalao, korato, faoma«, ovaa« amoko In vse ostale mlinske produkte, vse franko vagon NOVI SAD. SRBSEA 1AĐBU1*A BAUKA ». ». 3093 NOVI SAD. Steklarski klej (kit) dalje rjavi in klej z lanenim oljem prima zanesljiva kakovost do* bavljajo (tuđi za eksport) Oelfabriken LUDWIG BERNAUER, Wien IV^ Brucknerstrasse 4. Bakreni vitriol 98/997, nekaj vagonov, se odda takoj, dobavno z Dunaja. „CORimar* claM W«r«ntf«Hcaiirsg«s«llscliafft m. b. N.» Wlen U W^rtfwtliors«ssa) 17. Pnevmatike Nadeb*ioi sa avto in koleia WM U■■S|1|llB Qnmljwljrak(wi n. HUSIlIII mSm žice .JiniZ1? n m Miafnw ■»»»Mir«. DflnajSHfl cesta n. zo. ___ii______________________________^^^^^^ Z* UaUfiiMl *• otemotm VakaH« KeplUd