8 VELIKI INTERVJU
TINA GROŠELJ IN KATARINA PETERC,
KAMIŠIBAJ POD SLAMNIKOM
10 TEMA MESECA NOVI PROSTORI RAZVOJNE AMBULANTE V DOMŽALAH
2-3 AKTUALNO PREDSTAVITEV ŽUPANSKIH KANDIDATOV
SLAMNIK
OBČINA DOMŽALE
glasilo občine domzale
29. november 2018 | letnik lviii | številka 11 | izdaja kulturni dom Franca BERNIKA domZale | cena 1,09 EuRwww.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html
70-letnica PD Domžale
Planinsko društvo Domžale je bilo ustanovljeno 16. novembra 1948. Goji planinsko izročilo in izvaja prostovoljno delo, varuje naravo, načrtuje in vodi pohode, planinske izlete, tabore, posveča se alpinizmu, športnemu plezanju in skrbi za planinske poti. V oskrbi ima tudi Domžalski dom na Mali planini.
Ob jubileju so na Slavnostni akademiji v petek, 23. novembra 2018, v KD Franca Bernika, v zahvalo nekaterim najbolj zaslužnim posameznikom podelili pisne zahvale PD Domžale ter bronaste, srebrne in zlate častne znake PZS.
Miha Ulčar
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v četrtek, 27. decembra 2018.
Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 12. decembra 2018, do 12. ure.
Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji.
Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, sicer pa v nabiralnik na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaro-čeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com Z urednico Špelo Trškan se lahko osebno pogovorite v sredo, 19. decembra 2018, med 16. in 17. uro v prostorih Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. Prosimo, da svoj prihod obvezno predhodno najavite do 18. decembra 2018 do 12. ure Tini Kušar na telefonsko številko 01 722 50 50.
Center za mlade Domžale z nami že 20 let
Občina Domžale je prejela certifikat Mladim prijazna občina.
V vseh teh letih delovanja Center za mlade Domžale zagotavlja podporo mladim v lokalnem okolju, jim nudi možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa in jih spodbuja, da se aktivno vključujejo v družbo. Znotraj svojega delovanja izvaja številne aktivnosti, ki so prilagojene različnim interesom, željam in potrebam mladim. Aktivnosti izvajajo samostojno ali v sodelovanju z drugimi slovenskimi in tujimi organizacijami. Da so na Občini Domžale, ki je leta 1998 ustanovila Center za mlade Domžale, naredili korak v pravo smer, kažejo rezultati in aktivnosti na področju
KULTURA
Klavirski dnevi na Glasbeni šoli Domžale
Glasbena šola Domžale je bila 16. in 17. novembra 2018 gostiteljica Klavirskih dni Društva klavirskih pedagogov Slovenije. Letošnji Klavirski dnevi z naslovom #ustvarjam?@ustvarjam! so bili že osemnajsti po vrsti. Dvodnevno bogato dogajanje je ponudilo preplet nastopov učencev nižjih glasbenih šol, dijakov srednje in študentov akademske stopnje, predavanj, intervjujev, solističnih koncertov že uveljavljenih pianistov in v soboto zvečer celo filmsko predstavo z živo glasbeno spremljavo.	> 30
mladinske politike v zadnjih letih, saj je Inštitut za mladinsko politiko pred dnevi Občini Domžale podelil certifikat Mladim prijazna občina.
Osrednje praznovanje 20-letnice Centra za mlade Domžale je potekalo v sredo, 7. novembra 2018, praznovanja pa so se udeležili vsi, ki so bili in so še tako ali drugače vpeti v zgodbo, ki se imenuje Center za mlade Domžale. Tako so se slavnostnega dogodka udeležili župan Toni Dragar, podžu-panja mag. Renata Kosec, bivša županja Cveta Zalokar, v njenem mandatu je po njenih prizadevanjih Center za mlade ugledal luč sveta, prva direktorica zavoda Lili Jazbec, ki je Center za
GLAS MLADIH
Mladinska izmenjava
V	septembru se je na Dobu pri Domžalah odvijala izmenjava z naslovom S športom do sprememb, financirana s strani Evropske komisije, programa Erasmus+. Udeležilo se je je 22 mladh Evropejcev, pri projektu pa so sodelovali tudi mladi iz lokalnega okolja.
V	okviru CZM Domžale sta izmenjavo organizirali mladi Domžalčanki Sofia Kokot in Žana Žabnikar. Z njima smo se pogovarjali o tem, kako poteka prijava takšnega projekta, kako sta se zanj odločili in ne nazadnje, kaj sploh pomeni pripraviti mladinsko izmenjavo. > 17
mlade spravila na noge, in nekdanja podžupanja Andreja Pogačnik Jarc.
Ob praznovanju so v CZM-jevskem slogu pripravili pregledno razstavo fotografskih utrinkov z različnih dogodkov, ki so se odvili v teh 20 letih. Nabrali so kar 18 tematskih sklopov in skoraj 600 fotografij. Prav tako so pripravili še nekaj zanimivih kotičkov, kjer so prisotni na plano lahko izpustili svojo kreativnost.
Direktorica centra Tinkara Koleša je ob prireditvi poudarila, da se mora Center za mlade razvijati, se spreminjati, prilagajati novim situacijam in interesom mladih. Pri tem sodelujejo z mladinskimi organizacijami v Dom-
SPORT
Nuša Mali in Jan Emberšič, atleta
Ob zaključku atletske sezone sta s strani Atletske zveze Slovenija in Združenja za gorske teke nagrade za izjemno uspešne nastope v letu 2018 prejela Jan Emberšič in Nuša Mali. Jan je na vseatletskem vikendu prejel priznanje v kategoriji pionirjev. V tradicionalni anketi Atletske zveze Slovenije je prejel drugič največ glasov in se tako veselil lepe nagrade. Nuša je na drugi strani blestela na hribovitih terenih. Bila je najboljša slovenska mladinka na treh najpomembnejših mednarodnih tekmah sezone. > 34
žalah, poskušajo podpirati novo nastajajoče mladinske akterje in hkrati podajati roko občinskim organom, za katere ve, da jim za mlade v Domžalah ni vseeno.	> 16
AS DOMŽALE MOTO CENTER
NAGRADNA
IGRA
£
m
SKUTER
ascenter.si
TEHNIČNI PREBLEDI TRZIN
2 | slamnik
AKTUALNO
ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
Predstavitev kandidata za župana Občine Domžale: Metod Marčun
1.	Kakšen je vaš komentar prvega kroga volitev in kako ocenjujete svoj rezultat?
Iskreno se zahvalim občanom in občankam za glasove, ki so jih namenili meni in naši listi. Oba rezultata sta nas razveselila in ju ocenjujemo kot zelo pozitivna. Naša lista bo imela v občinskem svetu sedem sedežev, tako da bomo predstavljali pomembno silo. To je jasen pokazatelj, da si občanke in občani želijo sprememb in drugačnega načina dela. V drugi krog gremo ponosno, z iskreno željo in polni energije, da spremembe uresničimo.
2.	Ker je že znana sestava Občinskega sveta, v katerem nobena od strank in list nima absolutne večine, povejte, s kom nameravate sodelovati v primeru izvolitve?
S strankami SD, SDS in NSi, ki so me podprle v prvem krogu, smo dokazali, da znamo sodelovati in se dogovarjati, vse z namenom prinesti pozitivne spremembe. Na lokalni ravni ni veliko politiziranja in ideologije, zato bomo delali enotno tudi vnaprej. Naša koalicija že ima zagotovljeno večino v občinskem svetu, veseli pa me tudi podpora drugih strank in list v času po prvem krogu. Če bom izvoljen, bom aktivno sodeloval z vsemi, večji pomen bomo dali medsebojnemu usklajevanju, kar smo doslej tako pogrešali.
3.	Katere so prednostne naloge in projekti vašega programa?
Izpostavil bi boljšo komunikacijo z občani. Moje vodilo je, da je treba ljudem prisluhniti in upoštevati predloge. Ni dovolj, da občasno do župana pride kakšna informacija, sicer pa dela po svojem občutku in željah bližjih podpornikov. Biti mora dostopen za vse ljudi, in moja vrata bodo široko odprta tako za občane, društva, zavode, druge organizacije pa tudi podjetnike. Stike z občani sem dal na vrh prioritet in večmesečne čakalne vrste pri županu bodo preteklost. Vem, da se občani srečujejo s težavami, ki jih lahko takoj reši župan, so pa tudi bolj zapletene, ki se jih ne bom izogibal. Prednostne naloge v primeru izvolitve so jasne: ureditev prometnih problemov, okrepitev javnega prevoza in varnih kolesarskih poti; ureditev središča mesta in posledično projektov, povezanih s tem; skrb za starejše (dnevno varstvo in medgeneracijski center) ter ustvarjanje priložnosti za mlade (posebno delovna mesta in stanovanja); odprtost za gospodarstvo in nove investicije; enakopravne možnosti za delo društev in organizacij (šport, kultura in humanitarne organizacije); izgradnja nove prireditvene dvorane.
4.	Ker so prometne zagate v povezavi z javnim prevozom zelo pereče, nas zanima, kako se jih boste lotili?
Odsotnost prometne strategije se odraža v prometnem kaosu, s katerim se občani spopadamo vsakodnevno. Preveč je semaforiziranih križišč, premalo krožišč, ki so bolj pretočna in varnejša. Takoj bomo začeli pogovore z MO Ljubljana in državo, saj je veliko problemov skupnih in rešljivih le z sodelovanjem, tako glede javnega prevoza, posodobitve železniške povezave s hitro primestno železnico, prve slovenske metro linije na tem odseku, ter skrajšanje potovalnega časa in večje udobje (projekt bi lahko kandidiral za evropska
sredstva). Potrebna je izgradnja manjkajočih kolesarskih stez, ki morajo povezati vse večje kraje občine ter urediti kolesarske povezave tudi do vseh sosednjih občin. Pripraviti bo treba tudi projekt za posodobitev in ureditev vstopov v center ter 'mestne avenije', saj postaja nefunkcionalna, predvsem za kolesarje tudi nevarna. Prav tako se bo treba z državo lotiti tudi magistralke, ki je slabo pretočna in ima vrsto neurejenih križišč, na primer v Depali vasi, uvozu v Domžale, nevarna križanja v Domžalah, na Viru ...
5. Kako boste urejali mestno središče (parkirišče, tržnica, SPB)?
Nujna je ureditev središča Domžal z delno pokrito tržnico kot osrednjim prostorom druženja, ureditev parkirišča in prostora pri TUŠ centru, skupaj z okolico zdravstvenega doma in Doma upokojencev Domžale. Ureditev problematike SPB je kompleksna ter odvisna od sodelovanja stanovalcev in lastnikov lokalov. Skušali bomo najti način, da bi pri ureditvi javnih površin in pasaž z vložkom občine pomagali pri obnovi in predvsem oživitvi tega velikega in za občino ključnega objekta. Treba je začeti reševati zavožene projekte ter zgraditi avtobusno in železniško postajo v bližini Garažne hiše - v povezavi z izgradnjo hitre primestne železnice in poglobitve železniške postaje. Vem, da je to zahteven in dolgoročen projekt, a
treba si je upati, vztrajati in imeti ambiciozen cilj. V sodelovanju s sosednjimi občinami in Ljubljano nam lahko uspe pripraviti dober projekt in kandidirati za sredstva evropskih skladov. Iskati je treba rešitve tudi območja nekdanjega Univerzala (kot podjetniški inkubator), Metalke (odkup in ureditev kulturnega središča mesta, parkirišče) ter ostalih objektov, ki bi jih z obnovo lahko namenili za dnev-no-varstveni center za starostnike, in drugih programov, ki jih bodo predlagali občani.
6. Ali boste in kako znižali cene komunalnih storitev v občini Domžale?
Najprej bomo opravili temeljito analizo celotnega delovanja javnega podjetja in poiskali notranje rezerve z racionalizacijo, zlasti glede cen izvajalcev in pogodbenih sodelavcev, s katerimi sodeluje Prodnik. Preverili in analizirali bomo vse elemente cene storitev, ki jih opravlja Prodnik in njegovi podizvajalci, preverili amortizacijsko stopnjo omrežnine in definirani razumni obseg storitev. Tako bomo ugotovili dejanske stroške in jih primerjali s sosednjimi občinami. Prepričan sem, da bodo cene nižje in absolutno primerljive z drugimi. Prevetriti je treba tudi druge stroške javnih storitev, tako stroške javne razsvetljave, zimske službe, vzdrževanja cest (stanje lokalnih cest je marsikje zelo slabo) ter odvajanja odpadnih vod. V zadnjih letih na tem področju opažamo nekatere
anomalije, ki jih bo treba sanirati in spremeniti, v dobro stroškov, ki jih plačujemo davkoplačevalci.
7. Na kakšen način boste poskušali Domžalam dvigniti ugled gospodarsko in podjetniško razvitega okolja?
Gospodarstvo niso le črke na papirju, so ljudje, so podjetja in so delovna mesta. Ugled občine se je v zadnjih letih močno znižal, številni podjetniki in obrtniki odhajajo v bolj stimulativna in odprta okolja, investitorji se nam izogibajo, saj pre-
večkrat naletijo na nerazumevanje in izogibanje. Gradili smo le trgovske centre, vse ostalo pa je zamrlo. Ne znamo izkoristiti številnih prednosti, od tradicije, ugodne lege in povezav do urejene komunalne infrastrukture, kjer pa so cene komunalnih storitev tudi za gospodarstvo previsoke. Domače podjetnike bomo podprli z zniževanjem komunalnega prispevka, s čimer jim bomo omogočili širitev njihove dejavnosti ter privabljali nove investitorje, ki bodo zagotavljali večjo dodano vrednost in kvalitetne zaposlitve. Oživiti želimo manjše obrtne cone, zlasti na degradiranih območjih, kjer je gospodarska dejavnost zamrla. Ker so v naših vrstah številni inovativni in energije polni podjetniki, bomo znali premakniti projekte iz mrtve točke. Ne smemo pa pozabiti niti na finančno pomoč in spodbude pri ustanavljanju socialnih podjetij, zadružništva in zagotavljanja co-working prostorov.
V občini moramo zagnati tudi delovanje centra ponovne uporabe.
8.	Kako boste poskrbeli za probleme starejše generacije, invalidov in bolnih?
Poskrbeti moramo za vse, od mladih, ki potrebujejo priložnosti za razvoj in prehod v odraslo dobo, do tistih najbolj ranljivih skupin naše skupnosti. Naša prioriteta bodo: ureditev primernih prostorov za dnevno varstvo starejših in hudo bolnih (možganska kap), vzpostavitev alternativnih oblik bivanja starejših, spodbujanje sodelovanja pristojnih institucij v občini ter povečanje deleža subvencij iz občinskih sredstev za storitve pomoč na domu. Lokalne skupnosti imajo tu odločilni pomen. Skupaj z domom upokojencev bomo skušali povečati zmogljivosti, saj vem, kako velik je ta problem, ko smo iskali prostor za mojo mamo. Starejši si zaslužijo spodobno življenje tudi v tretjem življenjskem obdobju.
9.	Kaj vam pomeni kultura in kako jo boste podprli?
Kultura bogati naše življenje in je vrednota, ki jo bom spodbujal. V občini imamo izjemno bogato kulturno dejavnost, tako na profesionalnem kot ljubiteljskem področju. Zdaj, ko so časi boljši, jim je treba povečati sredstva za ustvarjanje in delo. Nujna je izgradnja nove prireditvene dvorane z okoli 300 sedeži in galerijo, saj na številnih prireditvah ni dovolj mest za vse obiskovalce. Več sredstev bomo ponovno namenili za nakup knjig v Knjižnici Domžale. Slamnikarski muzej je osrednje središče ohranjanja naše dediščine, zato ga moramo še okrepiti, lotili se bomo tudi izgradnje etnološkega parka s preselitvijo in oživitvijo starih domačij.
10.	Ali načrtujete projekte, s katerimi bi občina kandidirala za evropska sredstva?
To je področje, kjer smo v preteklih letih veliko zamudili. Potencial, ki ga imajo številne dejavnosti v občini pri pridobivanju evropskih sredstev, je velik, a seveda zahteva zavzeto ekipo na občini, ki bo poiskala priložnosti in pomagala prijaviteljem pri pripravi projektov. Treba bo okrepiti tako kadre kot aktivnosti na tem področju. Izkoristiti je treba tudi članstvo v LUR-u, pripraviti projekte (npr. omenjena posodobitev železniške proge, projekt etnološkega parka) ter spodbujali zavode, društva in organizacije, ki imajo prav gotovo veliko idej, pa nimajo sogovornika in prave pomoči na občini. Pri tem je ključno tudi sodelovanje z drugimi, kjer do zdaj nismo bili uspešni in preveč samozadostni. Zgledovali se bomo tudi po dobrih praksah tujih občin, ki so v evropskem prostoru poznane po presežkih.
11.	Kakšno je vaše sporočilo volivcem pred drugim krogom?
Dragi občani in občanke, pokazali ste, da si želite spremembe.
Prvi korak je dosežen: podelili ste nam zadostno število mandatov v občinskem svetu, da bomo te spremembe lahko uresničevali. Naredimo skupaj še drugega - zato je nujna tudi vaša podpora na županskih volitvah v nedeljo, 2. decembra.
Odločate o svoji prihodnosti, dvigu kvalitete bivanja, neuresničenih, a realnih priložnostih, ki jih ima naša občina.
Glas zame je glas za spremembe in boljši jutri vseh nas.n
LETNIK LVIII I NOVEMBER 2018 | ŠTEVILKA 3
slamnik@kd-domzale.si
slamnik I ll
AKTUALNO
Predstavitev kandidata za župana Občine Domžale: Toni Dragar
1.	Kakšen je vaš komentar prvega kroga volitev in kako ocenjujete svoj rezultat?
Zahvaljujem se volivkam in volivcem, ki so glasovali zame in LTD. Prejel sem 6027 glasov, za kar se vam iskreno zahvaljujem. Sem zmagovalec prvega kroga in še naprej bom vodil pošteno in korektno kampanjo. V prvem krogu je bila volilna udeležba nizka. Pozivam vas, da 2. decembra oddate glas - vsak glas šteje.
2.	Ker je že znana sestava Občinskega sveta, v katerem nobena od strank in list nima absolutne večine, povejte, s kom nameravate sodelovati v primeru izvolitve?
Ko bom zmagal na županskih volitvah, sem pripravljen na sodelovanje z vsemi strankami in listami. Že v preteklosti sem dokazal, da sem vedno za kompromise v dobro naših občanov, za javni interes in da ne gojim zamer.
3.	Katere so prednostne naloge in projekti vašega programa?
Tako kot v preteklosti smo tudi pred letošnjimi volitvami pripravili volilni program razdeljen po programih. To niso vizije, temveč konkretni predlogi in naš načrt dela. Na naši spletni strani lahko preberete točne podatke o uresničitvi volilnega programa prejšnjega mandata. Nadaljevali bomo z delom na vseh področjih, in naši večji projekti so - za otroke (širitev jedilnic na OŠ Rodica in OŠ Domžale, urejanje varnih šolskih poti, posodobitve vrtcev), za mlade (prilagojeni razpisi za mlade za ne-profitna stanovanja, Dom za mlade), za občane s posebnimi potrebami (odprtje Dnevnega centra za osebe s težjimi motnjami v duševnem razvoju), zdravstva (širitev ZD Domžale), športa (prenova Kopališča Domžale, nov Kolovoz, izposoja koles), gospodarstva (ureditev Univerzale v poslovno cono) ... Načrtujemo večje investicije (Dom krajanov - gasilski dom Študa in Domžale) in nadaljevanje urejanja rekreacijske osi.
4.	Ker so prometne zagate v povezavi z javnim prevozom zelo pereče, nas zanima, kako se jih boste lotili?
Mene kot župana zelo moti, da občina s 36.000 prebivalci ne more urediti notranjega javnega prevoza, ker je le mestnim občinam dovoljeno, da si lahko lastne notranje prevoze organizirajo same. Istočasno lahko ugotovimo, da je mreža lokalnih linij v regiji izredno zastarela. Notranji in zunanji prevoz je mogoče po slovenski zakonodaji urediti zgolj skozi soglasja Ministrstva za infrastrukturo. Že večkrat sem javno pozival, da bi tudi velike občine dobile pravico do lastne organizacije notranjega javnega prevoza. Z močnimi zahtevami do Ministrstva za infrastrukturo si je treba izposlovati bistveno bolj življenjsko mrežo javnega prevoza v regiji in pravico, da sami urejamo notranji prevoz. Že v tem mandatu smo pripravili projekt 'osmice', zagotovili proračunska sredstva, ki jih nameravamo udejanjiti v naslednjem mandatu. Vse ostalo, kar je bilo predlagano s strani mojega protikandidata, je neizvedljivo in ne stoji na realnih tleh. Kjer je investitor Slovenske železnice ali država, občina ne more in ne sme investirati. Velik uspeh je podaljšanje linije LPP 12D do Dragomlja, skupaj z ljubljanskim županom pa sva že v dogovorih glede LPP povezave do središča Domžal.
5. Kako boste urejali mestno središče (parkirišče, tržnica, SPB)?
S sprejetjem OPN je uresničen prvi korak do vzpostavitve urejene in zelene peš cone od Univerzale do Majheničeve hiše. Razširili bomo tržni prostor, ki je v zadnjih letih dokazal, da so ga Domžalčani še kako vzeli za svojega. V načrtu je širitev zdravstvenega doma. Parkirišča bi preusmerili izven tega območja oziroma v Garažno hišo na Masljevi. V začetku naslednjega leta bomo začeli z obnovo vhoda v Športno dvorano
hodnje morali posvetiti tudi požarni varnosti celotnega objekta, saj ugotovitve kažejo, da je objekt s tega vidika problematičen. Velik poudarek pa dajemo druženju vseh občank in občanov na osrednjem tržnem prostoru, kar dokazujejo Kuhna na plac, dogodki Dobrodošli v Domžalah, dogodki v Čarobnem decembru itn.
6. Ali boste in kako znižali cene komunalnih storitev v občini Domžale?
Cene komunalnih storitev v Domžalah so bile v predvolilnem času
elaborata, optimizacija poslovanja in sistem določanja višine omrežnine (subvencije).
7. Na kakšen način boste skušali Domžalam dvigniti ugled gospodarsko in podjetniško razvitega okolja?
Občina Domžale je že ugledno in uspešno gospodarsko središče, znotraj katerega sobivajo velika podjetja (Količevo Karton, Lek, Helios...) in tradicionalna mala družinska podjetja. Ena izmed ključnih nalog občine je odkup strateških zemljišč in pri-
Domžale, sledi prenova ploščadi pred dvorano ter ureditev 2. faze Kolodvorske ceste. Skupaj z državo bomo zgradili krožišča v središču (pri Policiji in na križišču s Karan-tansko), prenovili avtobusno postajališče v središču mesta in obnovili območje okoli Pošte Domžale. Popisi za SPB-1 so pokazali, kako resno potrebuje revitalizacijo, zato smo zložili načrte za energetsko sanacijo in jih v oktobru predali upravniku. Občina Domžale je za njih odštela dobrih 150.000 evrov. SPB-1 je konglomerat zasebnih lastnikov, in pričakujem, da bomo projekt energetske sanacije skupaj z lastniki uspešno nadaljevali. Če bo interes lastnikov dovolj jasno izražen, bomo takoj pristopili k pridobitvi ustreznih tehničnih podlag tudi za statično sanacijo objekta in prenovo kotlovnice (zamenjava energenta bo predvidoma zmanjšala stroške ogrevanja za več kot polovico). Posebno pozornost bomo v pri-
izrabljene kot predvolilna tema, kljub dejstvu, da so cene popolnoma primerljive z drugimi podobnimi okolji. Dejstvo je, da je država, tako kot na primer za cene vrtcev tudi za cene komunalnih storitev sprejela predpise, ki se jih občina mora držati. Tako v Sloveniji za določitev cen komunalnih storitev velja en predpis in toliko različnih cen, kolikor je občin. Ob tem pa je ključno vprašanje, ali si v prihodnje še želimo komunalne storitve na takšnem nivoju kot do zdaj, ali pa z znižanjem cen sprejmemo tudi nižji standard. Od leta 2013, ko so bile uvedene omrežnine, je bilo zamenjanih okoli 30 km vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, obnovljena so bila tudi številna črpališča in drugi pomembni objekti. Vsekakor menim, da imajo tudi tisti, ki še nimajo obnovljenega dotrajanega vodovoda in kanalizacije, pravico do tega. Ena od ključnih nalog po volitvah bo ponovno preverjanje
prava ugodnih prostorskih pogojev za investitorje ter ureditev poslovnih con. Načrtovane so naslednje poslovne cone: Pod Tosamo, Škrjančevo, PC Želodnik, Termit - jug v Selu pri Ihanu, Turnše - nad povezovalko, manjša cona v Prelogu in manjša cona ob nadvozu AC proti Gorjuši. Naslednji vzvod občine je sofinanciranje dejavnosti podjetništva, ki jih izvaja Območno obrtna zbornica Domžale in so namenjena domžalskim podjetnikom - projekt Štartaj Domžale (načrtovana tretja generacija) in VEM točka, na kateri lahko obstoječi in bodoči podjetniki ustanavljajo podjetja in urejajo vse spremembe.
8. Kako boste poskrbeli za probleme starejše generacije, invalidov in bolnih?
Za mene je ključnega pomena, da starejši ostanejo doma, zato je treba dati večji poudarek na storitvi pomoč na domu. Menim, da je to mogoče
okrepiti z drugačno organizirano obliko oziroma povečati prisotnost koncesionarjev. Za bolne in invalide je predvidena širitev ZD Domžale, kjer bi se razširili in vpeljali novi programi, ki jih razvija slovenski zdravstveni sistem. V naslednjem mandatu bomo skupaj z Domom upokojencev Domžale odprli dnevni center za starejše ter pristopili k izvajanju aktivnosti za širitev obstoječega ali gradnjo novega doma skupaj z državo.
9.	Kaj vam pomeni kultura in kako jo boste podprli?
V Domžalah je izredno razvita ljubiteljska kultura, kar me izredno veseli. Strokovno nad kulturo v Domžalah bdita dve instituciji: javni zavod Kulturni dom Franca Bernika Domžale in JSKD Domžale. Področju kulture vsako leto dodelimo prek milijon evrov, ki so namenjeni za delovanje KDFB, Knjižnico Domžale in javne razpise za projekte in programe s področja kulture, kulturno dediščino, obnove kulturnih domov in opreme ter založništvo. Kulturo je vsekakor treba podpirati, jo vzdrževati in vzgajati še naprej, zato se bom tudi v naslednjem mandatu trudil, da jo ohranimo na tako visoki ravni. Načrtujemo 'eko muzejski park' v Slamnikarskem parku. Še naprej bomo podpirali vse večje kulturne dogodke, kot so Poletni kulturni festival Studenec, projekte Godbe Domžale in Pustno sekcijo Striček.
10.	Ali načrtujete projekte, s katerimi bi občina kandidirala za evropska sredstva?
Da. Občina Domžale je na RRA LUR (Regionalna razvojna agencija ljubljanske urbane regije) prijavila naslednje projekte: gradnja kanalizacije Bišče-Selo, gradnja kanalizacije in čistilne naprave na Selu, gradnja sekundarne kanalizacije na Krtini, gradnja suhega zadrževalnika na Žabnici (območje Ihana), sanacijsko vzdrževalna dela na porečju Kamniške Bistrice in regionalna kolesarska povezava v občini Domžale. Za vse prijavljene projekte upamo, da jih bodo potrdili tudi slovenski državni organi. Občina Domžale je skupaj s sosednimi občinami del lokalne akcijske skupine LAS za pridobivanje sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Evropskega sklada za regionalni razvoj. Občina Domžale je prijavila naslednje projekte: oživitev tržnic in označitev mreže kolesarskih poti.
11.	Kakšno je vaše sporočilo volivcem pred drugim krogom?
Menim, da je za nami uspešen mandat, v katerem smo izpeljali veliko ključnih projektov, skupaj dosegli večino zastavljenih ciljev, predvsem pa se trudili za zadovoljstvo občanov. Vsak delovni dan šteje. Občina Domžale ima pripravljenih veliko projektov za naprej. Nemudoma moramo začeti z delom, da bodo projekti čim prej uresničeni. Imam še veliko energije, volje, želje, predvsem pa veliko znanja in izkušenj, da uspešno skupaj z vami vodim našo občino še naprej, zato vas pozivam, da me greste volit, četudi nimate obvestila volivcem. Dovolj je osebni dokument, s katerim izkažete volilno pravico. Obkrožite številko 1. Glas zame je glas za uresničitev vseh zgoraj naštetih konkretnih projektov. revodu pomeni: »Pošteno živeti, drugega ne prizadeti, vsakomur pa dati tisto, kar mu pripada, so osnovna načela pravičnosti.« □
4 | slamnik
AKTUALNO
ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
Povezujj em za SPREMEMBE
Metod MARČUN
neodvisni kandidat za župana
LETNIK LVIII I NOVEMBER 2018 | ŠTEVILKA 5	slamnik I ll
slamnik@kd-domzale.si	_ _____ _ _ ___
AKTUALNO
Drage bralke, dragi bralci,
Center za mlade Domžale v letošnjem letu praznuje 20-letnico delovanja. Da je bila ustanovitev centra leta 1998 prava poteza, kažejo rezultati in aktivnosti na področju mladinske politike v zadnjih letih, kot tudi priznanje, ki ga je prejela Občina Domžale. Inštitut za mladinsko politiko je namreč v novembru občini podelil certifikat Mladim prijazna občina. To je priznanje, ki ga za štiriletno obdobje podeljuje Inštitut za mladinsko politiko v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja tistim slovenskim občinam, ki uspešno izvajajo ukrepe s področja mladinskih politik. Direktorica Tinkara Koleša je ob tej priložnosti poudarila, da se mora Center za mlade ves čas razvijati, se spreminjati, prilagajati novim situacijam in interesom mladih. V Slamniku vam predstavljamo tudi ekipo, ki soustvarja zgodbo Centra za mlade Domžale.
Ker je pred nami drugi krog občinskih volitev za župana, smo obema aktualnima kandidatoma za župana Občine Domžale zastavili nekaj najbolj vročih vprašanj.
Zdravstveni dom Domžale je postal bogatejši za nove prostore, kjer je po novem razvojna ambulanta. Gre za enega večjih projektov v zadnjih letih, ki so ga v Zdravstvenem domu Domžale izvedli v sodelovanju z Občino Domžale, z njim pa so rešili prostorsko stisko, s katero so se srečevali v zavodu. Obenem pa je razvojna ambulanta dobila vse svoje prostore na enem mestu. Podrobneje vam pomen in delovanje razvojne ambulante predstavljamo v tokratni Temi meseca.
Poznate Kamišibaj? Gre za obliko pripovedovanja zgodb ob slikah, ki izvira iz Japonske, a se v zadnjih letih vse bolj širi tudi pri nas v Sloveniji. V Velikem intervjuju sta nam kamišibaj podrobneje predstavili Tina Grošelj in Katarina Pe-terc, pobudnici prvega festivala Kamiši-baj pod Slamnikom v Domžalah.
V septembru se je v Dobu pri Domžalah odvijala izmenjava z naslovom S športom do sprememb, financirana s strani Evropske komisije, programa Erasmus+, ki se je je udeležilo 22 mladih Evropejcev. Znotraj CZM Domžale sta izmenjavo organizirali mladi Domžalčan-ki Sofia Kokot in Žana Žabnikar. Z njima smo se pogovarjali o tem, kako poteka prijava takšnega projekta, kako sta se zanj odločili in ne nazadnje, kaj sploh pomeni pripraviti mladinsko izmenjavo.
Špela Trškan, odgovorna urednica
SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 13 500 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Ber-nika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Trškan / E-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: Zavod Zank / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 5 0 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov.
Srečanje dveh svetov
Center ASPI, ki domuje na Stobovski 8 v Domžalah, je prvi center v Sloveniji, kjer je program posvečen izključno mladostnikom in odraslim osebam z motnjo avtističnega spektra (SAM). Program v zametkih poteka že od januarja letos, uradno odprtje je bilo aprila. Za osebe s SAM ter njihove starše in strokovne delavce je bilo odprtje centra izjemen dosežek, ki je pomembno vplival na zagotavljanje boljše prihodnosti oseb s SAM in njihovega vključevanja v družbo.
Osebe z motnjo avtističnega spektra imajo težave pri vključevanju v družbo in sodelovanju z ljudmi ter prilagajanju spremembam v okolici. S pomočjo Slovenske Karitas, župnije Domžale in donacij je društvo ASP dobilo v brezplačen najem hišo. V soboto, 10. novembra 2018, so svoja vrata odprli na široko, saj so pripravili Srečanje dveh svetov: dan odprtih vrat, ki se ga je udeležilo lepo število staršev in mladostnikov z aspergerjevim sindromom. Prišlo
je tudi nekaj novih družin, ki so jim Nevenka,
Teja in Tina ter prostovoljke z veseljem razka-zale zgradbo, povedale kaj in kako delajo ter jim dale marsikateri dober napotek in tudi povabilo, naj jih obiščejo čez teden v času uradnih ur. Ni pa manjkalo golaža, ki so ga skuhali, in sladkih dobrot. Za dobro voljo sta poskrbela s petjem člana skupine Šansonet, brata Nejc in Nace Pogačar.
Društvo ASPI združuje mladostnike in odrasle osebe z Aspergerjevim sindromom, njihove starše in prijatelje. Ustanovljeno je bilo v začetku leta 2010 in je prvo, ki se je začelo ukvarjati s problemi odraslih na področju avtizma. V zadnjem letu v programe poleg odraslih vključujejo tudi mladostnike, saj ugotavljajo, da po izstopu iz šolskega sistema ostanejo prepuščeni sami sebi. Obnovitvena dela na Stobovski 8 so potekala od leta 2016. Hišo so uredili s pomočjo donacij in prostovoljnim delom, urejali pa v sklopu družabno-delovnih akcij, ki zagotavljajo povezanost med družinami in osebami s SAM. V Društvo za pomoč odraslim osebam z motnjo avtističnega spektra - Aspergerjev sindrom se jim je pisana jesen z vsemi dobrotami, ki jim jih ponuja, zdel primeren čas, da so povabili na Srečanje dveh svetov: dan odprtih vrat.
Program, ki se že odvija v Centru ASPI, sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Center povezuje
že več kot 50 staršev in več kot 30 odraslih ter mladostnikov s SAM. Skupino za odrasle vodi strokovna vodja Centra ASPI, psihologinja Ne-venka Nakrst iz Združenja Aleana, pomagata pa ji še Teja Oblak kot namestnica predsednice in Tina Janežič kot strokovna delavka. Pomaga pa jim tudi kar precej prostovoljk. Tako so čez leto imeli tudi skupnostni vrtiček, ki so ga uredili skupaj s prostovoljci iz Evrope, ki jih je gostil Centra za mlade Domžale znotraj projekta Vrnimo se k naravi. Vrt jim je nato vse leto bogato rodil zemeljske sadove.
Društvo za pomoč odraslim osebam z motnjo avtističnega spektra - aspergerjev sindrom, društvo ASPI temelji na prostovoljstvu za: reševanje in lajšanje socialnih in drugih stisk ter težav najstnikov in odraslih oseb z AS, za zagovorništvo te skupine oseb v družbi, nu-denje pomoči njim in njihovim bližnjim, izboljševanje njihovega položaja v družbi in preprečevanje poslabšanja njihove zdravstvene in socialne situacije.
In kakšni so njihovi načrti za prihodnost? V primeru zadostne finančne podpore bodo v Centru ASPI poleg obstoječega programa zagotovili tudi bivanje dvema ali trem osebam s SAM ter pridobitev še sosednjega objekta, ki bi jim to možnost tudi ponudil še za več oseb.
Besedilo in foto: Miro Pivar

ß m

LTD	Toni Dragar
Lista za vse generacije	
SKUPAJ Z VAMI
NAPREJ
Šolarji se zanimajo za čiščenje odpadnih voda
Ena od dejavnosti, ki jih z namenom ozaveščanja širše javnosti opravljajo v JP Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik, je tudi izobraževanje.
Tokrat so se posvetili šolarjem, ki jih zanima čiščenje odpadnih voda in z njim povezan razburljivi svet mikroorganizmov. Predstavili so jim zanimivo video animacijo Kapljica za življenje, ki v treh stopnjah podrobno prikazuje čiščenje odpadne vode na tukajšnji čistilni napravi - od mehanske, kjer se iz odpadne vode izločijo vsi večji in manjši delci, do aerobne biološke stopnje, kjer se voda očisti ogljikovih, dušikovih in fosforjevih snovi, ter tretje, anaerobne biološke stopnje, kjer se blato in mulj razgradita do bioplina, biološko pa se razgradijo tudi tekoči odpadki.
V novembru so najprej obiskali kamniško Osnovno šolo Stranje, kjer so se posvetili učencem, ki so si za izbirni predmet izbrali temo Organizmi v naravi in umetnem okolju, posvetili pa so se tudi skupini tistih, ki na šoli veljajo za najbolj nadarjene. Zatem so jih na sedežu družbe v Študi obiskali tudi dijaki Gimnazije Šentvid,
saj so zanimanje za odpadne vode izkazali dijaki tretjih letnikov in še posebej tisti, ki so za izbirni predmet na maturi izbrali biologijo.
Pogovor z nadobudnimi bodočimi strokovnjaki s področja biologije in kemije je tako tekel o procesih čiščenja odpadnih voda in aktualni problematiki, povezani s pitno vodo in mi-kroplastiko, pod mikroskopom pa so si lahko ogledali kapljico odpadne vode in mikroorganizme, ki jo čistijo. Že en sam kosem aktivnega blata iz naših SBR bazenov je izjemno bogat svet združb praživali, torej plavajočih migetal-karjev in kotačnikov, v kar so se učenci lahko prepričali sami.
Izobraževanje je vodila mag. Barbara Brajer Humar, analitik in vodja za kakovost v JP CČN Domžale - Kamnik.
Javno podietie Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik, d. o. o.
¥*wk\\
J
Mikroorganizmi pod mikroskopom so navdušili učence OŠ Stranje.
Dijaki so se seznanjali s procesi čiščenja odpadne vode na JP CČN Domžale - Kamnik.
6 | slamnik
ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2018 | LETNIK LVIII
iz URADA ZUPANA
slamnik@kd-domzale.si
V pričakovanju
Čarobnega
decembra
November se izteka in pred vrati je že eden najlepših, vsekakor pa najbolj praznični mesec v letu - Čarobni december. V tej številki Slamnika lahko najdete čarobni bilten, v katerem so zapisani vsi decembrski dogodki. Tudi letošnji nabor je enako pester kot prejšnja leta - predvsem po vsebini, in prepričan sem, da boste v programu našli nekaj zase.
Decembra se veliko več družimo, in včasih se res zdi, da smo bolj zadovoljni. Želel bi si, da bi to zadovoljstvo trajalo vseh dvanajst, ne le zadnji mesec v letu. December je res mesec praznovanj, vendar tudi to ne more biti čas, ko zgolj sedimo in počivamo na lovorikah. V Domžalah smo izjemno veliko dosegli v zadnjem desetletju in se počasi iz industrijskega mesta spreminjamo v napredno razvito evropsko mesto, ki se zaveda, da primerna arhitektura in infrastruktura izjemno pozitivno vplivata na zadovoljstvo ljudi in njihovo produktivnost. Certifikati in priznanja prihajajo vsak mesec, mi pa si želimo še več. Razvoj je namreč kot kolesje - če želimo prestaviti v višjo prestavo, morajo bitipripra-vljeni vsi posamezni zobčki, sicer veriga pade.
December je mesec, ko praznujemo minulo leto in se predvsem veselimo novega. Starega ne nosimo s seboj, iz njega potegnemo samo najboljše, se naučimo nekaj iz napak, potem pa strumno zakorakamo naprej.
Dragi občani in občanke, želim vam prijetna druženja in resnično upam, da boste uživali v letošnjem decembru. Če se nam bo zaradi decembrskih dogodkov uspelo ustaviti vsaj za trenutek, se zavedati vsega lepega okoli nas in si z najbližjimi izmenjati tople besede, potem je cilj dosežen. Pridite, se ustavite in samo uživajte! Čaka nas nekaj čarobnega... prve iskrice v očeh na Prižigu luči in na novoletnem drevesu, ki jih bomo prižgali sredi mesta. Se vidimo!
Župan Občine Domžale Toni Dragar
Svetovni dan otrok v znamenju Unicefove modre po vsem svetu
20. novembra obeležujemo svetovni dan otrok, ki poteka v znamenju Unicefove modre oziroma pod sloganom #GoBlue za vsakega otroka.
Na ta pomemben dan bodo otroci odrasle pozvali k ustvarjanju sveta, v katerem lahko za vsakega otroka omogočimo zdravje, izobrazbo, zaščito pred nasiljem in izkoriščanjem ter enake možnosti za razvoj, za kar si Unicef v sodelovanju s podporniki prizadeva po vsem svetu.
Tudi Občina Domžale je skupaj z Unicefom praznovala svetovni dan otrok in omogočila otrokom, da bo njihov glas slišan, hkrati pa dokazuje, da ji ni vseeno, v kakšnem svetu odraščajo otroci v Sloveniji in po svetu. »Na mladih svet stoji. Ker so otroci modri, se lahko od njih marsikaj naučimo, predvsem spontanosti, poštenosti in sprejemanja drugačnih pogledov na svet,« poudarja župan Unicefovega mesta Toni Dragar. Podobnih misli je tudi podžupa-nja mag. Renata Kosec, ki je nekdanja
Župan Občine Domžale Toni Dragar in podžupanja mag. Renata Kosec sta se tudi letos pridružila otrokom na tradicionalnem slovenskem zajtrku. Tokrat sta se odzvala povabilu Osnovne šole Roje, ki je pripravila različne delavnice, od peke kruha, priprave domačih jedi in likovne delavnice. V gospodinjski učilnici sta se v gnetenju hlebčkov in peki kruha ter pripravi domačih namazov preizkusila tudi župan in podžupanja. V telovadnici so potekale likovne delavnice in prikaz ljudskega plesa. Otroci so namreč pripravili plesno točko v narodnih nošah. Aktiven obisk so na koncu zaključili s tipičnim zajtrkom z domačim kruhom, slovenskim maslom in medom ter nekaterimi dobrotami, pripravljenimi na tradicionalen način.
Z obiskom so podali jasno sporočilo, kako pomemben je zdrav zajtrk iz domačega okolja. Spoznali so zajtrkoval-ne navade osnovnošolcev, najpogum-nejši so brez zadrege povedali, kaj imajo najraje za zajtrk. Med najljubše jedi spadajo tudi med, maslo, mleko in jabolko.
Ob odhodu sta župan in podžupanja v spomin prejela predpasnik in otro-
V	podporo ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni
14. novembra obeležujemo svetovni dan sladkorne bolezni.
V	znak podpore je bila občinska stavba obarvana modro.
Modri krog kot univerzalni simbol sladkorne bolezni ponazarja podporo vsem aktivnostim, ki so usmerjene v preprečevanje in zdravljenje sladkorne bolezni. V podporo ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni je bila občinska stavba v noči s 14. na 15. november obarvana v modro barvo.
V sredo, 14. novembra 2018, je župan Toni Dragar ob tej priložnosti sprejel predsednika in tajnico Društva diabetikov Domžale, Moravče, Luko-vica, Mengeš in Trzin, Braneta Peterko in Mojco Grčar, ki sta v pogovoru z županom povedala, da podobno kot
žuje milijone ljudi v več kot 230 organizacijah iz 170 držav, da govorimo o sladkorni bolezni in organiziramo številne prireditve.
Kronične bolezni predstavljajo čedalje večji izziv današnjega časa. Med najpogostejšimi kroničnimi boleznimi je tudi sladkorna bolezen. Poznamo več oblik sladkorne bolezni, med drugim sladkorno bolezen tipa 1, sladkorno bolezen tipa 2 in nosečniško sladkorno bolezen. Sladkorna bolezen je po podatkih svetovne zdravstvene organizacije ena največjih svetovnih epidemij, ki je že in še bo prizade-
učenka OŠ Venclja Perka v centru Domžal: »Otroci so naše največje bogastvo. Poslušajmo, kaj nam sporočajo, spoštujmo njihove iskrene besede, in pustimo jim, da nas odpeljejo kdaj v njihov čaroben otroški svet.«
Župan Toni Dragar in podžupanja mag. Renata Kosec sta obiskala tudi 1. b razred OŠ Venclja Perka in otrokom povedala, kako zelo jih odrasli spoštujemo in upoštevamo. Z njimi sta pri šolski uri sedela za mizo, barvala in zgi-bala origami. Občinska stavba je bila v znak podpore otrokom obarvana v modro barvo.
Za uresničevanje otrokovih pravic si moramo prizadevati vse dni v letu in vsak od nas ima pri tem pomembno vlogo.
Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek
Tradicionalni slovenski zajtrk na OŠ Roje - svetovni dan hrane
16. novembra je v vrtcih in šolah v naši občini, kot po vsej državi, potekal tradicionalni slovenski zajtrk. Tretji petek v novembru je dan slovenske lokalno pridelane hrane.
v številnih drugih državah tudi v Sloveniji ugotavljamo naraščanje pogostosti sladkorne bolezni, ki je s spremljajočo obolevnostjo in posledicami za obolele, družine in skupnost postala pomemben javnozdravstveni izziv. V znak enotnosti in opozorila na naraščajoče število sladkornih bolnikov sta županu izročila modri krog.
Po sklepu IDF in SZO se od leta 1991 naprej vsako leto praznuje svetovni dan sladkorne bolezni 14. novembra kot odziv na vedno večje skrbi zaradi naraščajočih groženj sladkorne bolezni po vsem svetu. Leta 2007 je svetovni dan sladkorne bolezni postal uradni dan Združenih narodov, sprejet z resolucijo ZN 61/225. Resolucija ZN poziva vse države članice, da obeležijo svetovni dan sladkorne bolezni ter opozarjajo na potrebo po izobraževanju in ozaveščanju javnosti o preprečevanju naraščajoče epidemije sladkorne bolezni. Svetovni dan diabetesa je svetovni dogodek, ki zdru-
la veliko število ljudi. Je ena od vzrokov, ki pripelje do slepote, odpovedi ledvic, srčnega napada, kapi in amputacije nog.
Število bolnikov s sladkorno boleznijo se hitro povečuje. V Sloveniji je leta 2006 zdravila za zniževanje glukoze v krvi prejemalo več kot 75.000 oseb, leta 2017 pa že več kot 111.000 oseb. Še posebej narašča število bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2. To je pogosto povezano s staranjem prebivalstva in neugodnimi spremembami v življenjskem slogu.
Z zdravim načinom življenja, predvsem s skrbjo za telesno težo in rednim gibanjem, lahko pojav sladkorne bolezni tipa 2 preprečimo oziroma odložimo na čim poznejše življenjsko obdobje. Tako lahko preprečimo tudi poznejše zaplete v razvoju bolezni. Načinov za preprečevanje sladkorne bolezni tipa 1 pa žal še ne poznamo.
Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek
kom zaželela dober tek. Veselje jih je bilo opazovati, kako z užitkom jedo domače dobrote.
Svetovni dan hrane 2018 - kako zdravo se prehranjujemo Slovenci? Že vrsto let je oktober posvečen hrani, saj 16. oktobra po svetu obeležujemo dan hrane. Svetovna organizacije za hrano in kmetijstvo (FAO) ob tem dnevu izpostavlja lakoto, ki pa je glede na svetovne finančne in tehnološke vire nesprejemljiva. S sloganom #BrezLakote opozarja na vse večji prepad med razvitim in nerazvitim svetom. Tako kot obstajajo v svetu razlike v dostopnosti do hrane, tudi v Sloveniji beležimo neenakosti v zdravem prehranjevanju zaradi so-cio-ekonomskih razlik. Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 zato največ pozornosti posveča ranljivejšim skupinam- tistim z najmanj dohodka in otrokom iz družin z nižjim materialnim standardom. Cilj je, vsem omogočiti življenjsko okolje, ki zagotavljajo zdravo prehranjevanje in redno telesno dejavnost. Občina Domžale, Urad župana in NIJZ Foto: Vido Repanšek
Pet prijateljev, v katere verjamemo
Verjetno ste že slišali za Verjamem vate, socialno podjetje iz Domžal, inkluzija oseb s posebnimi potrebami v delo in trgovina ponovne uporabe.
V ta namen v okviru društva deluje dnevni center, v katerem so vključene osebe z zmerno telesno in duševno motnjo v razvoju, in tako jim je omogočena dnevna socialna inkluzija. Prav tako je v okviru popoldanskega bivanja enkrat tedensko dana možnost tudi osebam, ki niso vključene v dnevni center, da spoznavajo delo.
Maša, Meta, Urban, Jaka in Grega je pet prijateljev, ki so v prostorih Dnevnega centra gostili župana Tonija Dragar-ja in podžupanjo mag. Renato Kosec ter jima skozi svoje zapise predstavili, kaj počnejo in kaj jim je v Dnevnem centru najbolj všeč. Najbolj jih je zanimalo, kako izgleda dan župana in podžu-panje. Pet prijateljev je navdušeno sprejemalo vsak izrečen stavek s strani župana. Iskreno so se razveselili vsake pohvale in geste župana in podžupanje. Oba sta si z veseljem ogledala vse njihove prostore, prisluhnila njihovim predstavitvam, si ogledala njihove risbe in
jih prijazno povabila na obisk v njuno pisarno ob naslednji priložnosti.
Sledil je ogled Naše trgovin'ce, trgovine s posebno noto, saj v njej pomagajo osebe, ki se zaradi svojih značilnosti ne morejo redno zaposliti. Na ta način pridobijo možnost, da naredijo nekaj koristnega in spodbujajočega ter ovrednotijo svoje življenje, hkrati pa razvijajo svojo delovno sposobnost in kreativnost s spoznavanjem stvari v praksi.
Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek
LETNIK LVIII I NOVEMBER 2018 | ŠTEVILKA 7
slamnik@kd-domzale.si
slamnik I ll
iz URADA ŽUPANA
Investicije
Blizu je mesec december, ko Občina Domžale zaključuje pomembne naložbe v obnovo komunalne infrastrukture, predvsem vodovoda in kanalizacije, gradimo pa tudi športno igrišče v Depali vas za večjo kakovost bivanja občanov.
Izgradnja kanalizacijskega omrežja in obnova vodovoda na območju naselja Brezje pri Dobu
Na območju naselja Brezje pri Dobu izvajamo izgradnjo fekalnega kanalizacijskega omrežja in kompletne obnove vodovoda. Za dela smo v letošnjem letu pridobili gradbeno dovoljenje, izvajalca pa smo v delo uvedli v mesecu avgustu. Izvajalec del je podjetje ELICOM, d. o. o., iz Domžal, ki je na javnem razpisu ponudil najcenejšo ponudbo. Skupna vrednost del znaša 375.286,90 evra z vključenim DDV. Poleg tega se projektu pridružuje tudi Javno komunalno podjetje Prodnik, ki izvaja obnovo vseh vodovodnih priključkov. Po končani vgradnji komunalne infrastrukture bomo obnovili obstoječe ceste, ki so se rušile zaradi vgradnje komunalne infrastrukture. Vgradnjo kanalizacije in obnovo vodovoda je izvajalec že izvedel, vsa preostala dela ter asfaltiranje pa nameravamo končati še v tem letu, če bodo vremenske razmere to dopuščale. Z investicijo smo omočili nove priklope na fekalni javni kanal, s tega stališča bo imela investicija ugodne vplive na varstvo okolja. Po izgradnji kanalizacije v naseljih Studenec in Dolenja vas v preteklih treh letih, ki jih izvajamo v sklopu celotne ureditve izgradnje fe-kalne kanalizacije na območju Krtine, bomo tako tudi naselje Brezje priključili na glavni zbirni kanal.
Izgradnja športnega igrišča v Depali vasi
V Depali vasi potekajo dela za izgradnjo športnega igrišča. Trenutno izvajalec izvaja izkope ter pripravo planuma za kombinirano športno igrišče, pešpoti in kolesarsko stezo. Hkrati poteka odstranjevanje grmičevja. Sledi izdelava odvodnjavanja in polaganje robnikov. Dela naj bi se predvidoma zaključila do konca leta, če bodo vremenske razmere to dopuščale. Montaža igral in elementov za orodno telovadbo je predvidena v spomladanskih mesecih. Gradbena dela izvaja podjetje ELICOM, d. o. o., skupna vrednost del znaša 113.447,29
evra z DDV. Opremo za igrišče in fitnes naprave dobavlja podjetje Lesnina MG oprema, pogodbena vrednost znaša 31.716,17 evra z DDV.
Dela, vezana na izgradnjo kanalizacijskega, vodovodnega in cestnega omrežja na Krumperški cesti v Zaborštu
Na Krumperški ulici v Zaborštu potekajo dela, vezana na izgradnjo kana-
lizacijskega, vodovodnega in cestnega omrežja. Z deli na kanalizacijskem omrežju je izvajalec že proti koncu, saj je razen vleka kanalizacijske cevi v zaključen podboj pod avtocesto omrežje že zgrajeno. Prav tako gredo proti koncu dela na vodovodnem omrežju in vodovodnih priključkih. Upoštevajoč izvedena dela je izvajalec pristopil k pripravi temeljnih tal za izgradnjo ceste s pripadajočim
odvodnjavanjem in gradbenih del za omrežje javne razsvetljave. Zaključek del je predviden v drugi polovici decembra. Dela izvaja podjetje LAVACO, d. o. o., vrednost del znaša 300.943,948 evra z DDV.
Obnova vodovoda in kanalizacije ter rekonstrukcija asfaltnih površin v naselju Pod hribom v Radomljah
Javno komunalno podjetje Prodnik je v okviru investicijskega vzdrževanja obnovilo vodovod v Radomljah po ulici Pod hribom. Obnovljeno je bilo 32 vodovodnih hišnih priključkov, tako da ima vsak priključek svoje priključno mesto in poteka po lastni parceli. Z načrtovano obnovo se je doseglo občutno boljše stanje na vodovodnem sistemu na obravnavanem območju. Zagotovljena je bila predpisana protipožarna varnost iz vodovodnega omrežja, prav tako pa bo olajšano tudi vzdrževanje cevovoda in javni cevovod se je umaknil iz zasebnih zemljišč.
Naslednja faza investicijskega vzdrževanja je bila obnova obstoječe kanalizacije v mešanem sistemu in nadalje ločitev sistemov, kjer je na voljo gravitacijski odtok v naravni odvo-dnik in obnova oziroma ureditev ob-
stoječih hišnih priključkov. Urediti je bilo treba odvodnjavanje ceste in v okviru možnosti zmanjšati vtok zalednih meteornih voda v mešani sistem. S tem naj bi se zmanjšale težave s preobremenjenostjo kanala dolvodno skozi Radomlje. Obnovili so dotrajane kanalizacijske cevi in hišne priključke v področju občinske ceste, vgradili manjkajoče jaške na priključkih, kjer so do zdaj manjkali. Prav tako smo dosegli delno ločitev padavinskih voda od odpadne komunalne vode, zmanjšali hidravlično obremenitev obstoječega kanala skozi Radomlje, zmanjšali stroške, potrebne za vzdrževanje. Vodovod in kanalizacijo je obnovilo podjetje Prenova-Gradbenik, d. o. o., vrednost del je bila 500.000 evrov z DDV.
Zadnja faza izvedbe tega projekta je bila obnova vozišča lokalne ceste. V območju vozišča so vgradili nasipni material in napravili zaključek z robniki, nato je sledila vgradnja tampona v območju celotnega vozišča. Na koncu je sledila plast grobega asfalta v območju vozišča in cestnih priključkov in plast finega asfalta. Obnovo vozišča je opravilo podjetje ELICOM, d. o. o., pogodbena vrednost je znašala 250.000 evrov z DDV.
Foto: Vido Repanšek
Obnovljeno kanalizacijsko, vodovodno in cestno omrežje na Krumperški cesti v Zaborštu
Končana obnova vodovoda in kanalizacije ter rekonstrukcija asfaltnih površin v naselju Pod hribom v Radomljah
60 let po skupni življenjski poti stopata Majda in Silvo Goropečnik
Župan Toni Dragar je na njunem domu na Savski cesti 43 obiskal zakonca Goropečnik, ki sta ravno na dan županovega obiska 15. novembra 2018 praznovala biserno obletnico poroke, 60 let skupnega življenja.
Čestital jima je ob visokem jubileju ter jima zaželel še veliko prijetnih skupnih trenutkov in predvsem zdravja.
Življenjska zgodba zakoncev Goropečnik se je začela, ko je mlado dekle Majda pri svojih rosnih 18. letih spoznalo devet let starejšega Silva. Odraščal je v Feliksovem mlinu v Biščah, v družini je bilo devet otrok, osem živorojenih. Bil je njen prvi in zadnji fant. Še danes je hvaležna, da sta se spoznala. Je zelo dober mož in oče, pa tudi dedek in pradedek. Vsi njegovi mu rečejo kar 'očka'.
Skupna leta so prinesla marsikaj, veliko lepega pa tudi trenutkov, ki bi jih najraje izbrisala, pravita, a tako je življenje, vsi moramo skozi. Na stara leta je Silvo izgubljen zaradi demence, ki ga je prizadela. To je težka bolezen, predvsem tudi za svojce, a Majda vedno rada pove, da ga ima rada ob sebi, pa čeprav je včasih zelo, zelo težko. »Ne dam ga od sebe, saj je bil vedno dober do vseh nas,« pove Majda. Zaradi moževe bolezni ju na domu obiskuje negovalka. Skupaj z njima v hiši živijo sin Silvester in vnuk Gašper s punco Petro. Zakonca Goropeč-nik sta ponosna na vse tri otoke. Poleg sina sta v Dragomlju poročeni in s svojima družinama živita hčerki Majda in
Zdravka. Najlepše je vedno, ko se zberejo vsi domači za mizo in mama pripravi tradicionalno kosilo, goveja juha nikoli ne manjka.
Pred 10 leti sta praznovala zlato poroko. Njuna prva poroka je bila zelo skromna, se spominjata. Poročila sta se v sobici na domu in v krogu doma-
čih. Zato pa so ju ob zlati poroki presenetili otroci in ju poslali na pravo poročno potovanje na veliko križar-ko, od koder sta se vrnila navdušena in polna vtisov.
V skupnih šestih desetletjih se je nabralo veliko lepih spominov, a življenje je bilo vse prej kot lah-
ko. »Da, ne rečem, da se nisva sto tisočkrat skregala, ni vse tako rožnato, a pogovor in kompromis morata biti vedno prisotna, pa se vse uredi,« pove Majda. Prvo službo je opravljala v tovarni Toko, Silvo pa je po poklicu mizar, naredil je mizarsko šolo. Delal je kot mizar v Ljubljani za Bežigradom, v Črnučah in pozneje pri Kaval-šu v Domžalah. Mlada sta se poročila, ko je bila Majda noseča za drugo hčerko, je Silvo odšel na delo v Nemčijo, da bi si nabral izkušenj in lažje preživljal družino. Najprej je delal v mizarski delavnici, pozneje je dobil delo v hotelu. Majda je med njegovo odsotnostjo otrokom veliko pripovedovala o očetu in, ko se je po nekaj letih vrnil iz tujine, so ga otroci spoznali in sprejeli. Ker doma ni bilo prihodnosti, sta se drugič oba odpravila na delo Nemčijo, v isti hotel. Medtem sta za hčerki doma skrbeli Maj-dina mama in prijateljica, bivša sodelavka Štefka. V Nemčiji se jima je rodil sin Silvester, tudi njega sta zaupala mami v skrb. Po dveh letih je mama hudo zbolela in Majda se je vrnila k svojim otrokom domov, kmalu za njo se je vrnil še Silvo. »Žal mi je za vsa tista leta, ki sem jih izgubila pri svojih otrokih,« se še danes spomi-
nja Majda, a časa se ne da zavrteti nazaj. To praznino so nadomestili vnuki in pozneje pravnuki, ki se jim nadvse rada razdajata. Imata osem vnukov (Marjana, Vesna, Polona, Tina, Petra, Jana, Rok in Gašper) in osem pravnu-kov (Andrej, Aljaž, Katja, Matej, Ema, Luna, Lan in Lovro), deveta pravnu-kinja pa je na poti.
Po Nemčiji sta Majda in Silvo doma odprla vinotoč, poleg dela v domačem vinotoču je Majda delala tudi v gostili pri Medvedu v Dragomlju. Od tam ima lepe spomine. Silvo je začel doma najprej z mizarsko delavnico, pozneje sta naredila bife Kava bar Silvester.
Dela je bilo vedno dovolj, a kljub vsemu sta vedno našla čas za sprostitev. Rada sta uživala v hišici na morju, večkrat z veseljem obiska toplice, veliko sta gobarila. V jeseni življenja sta se rada vključevala v Medgenera-cijsko društvo Jesenski cvet, dokler se skupina ni razšla. V prijetni družbi pa še danes rada spijeta kakšno kavo in poklepetata.
Iskrene čestitke, biseroporočen-ca Majda in Silvo Goropečnik. Veliko zdravja in prijetnih trenutkov z domačimi vama želimo.
Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek
8 | slamnik
ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2018 | LETNIK LVIII
VELIKI INTERVJU
slamnik@kd-domzale.si
KAMISIBAJ, PRIPOVEDOVANJE ZGODB OB SLIKAH
TINA GROŠELJ IN KATARINA PETERC, POBUDNICI PRVEGA FESTIVALA KAMIŠIBAJ POD SLAMNIKOM V DOMŽALAH
Na videz preprosta predstava, ki ima za seboj ure premisleka in truda.
Cveta Zalokar Foto: Klemen Merela
Ste že slišali za kamišibaj? Najbrž ne, čeprav se ta oblika pripovedovanja zgodb s slikami vse bolj širi tudi pri nas v Sloveniji. Svoje začetke ima na Japonskem, a po petih letih, odkar je prisoten v Sloveniji, se s tem ukvarja že kar nekaj vsestranskih ustvarjalcev. Z njim razveseljujejo tako otroke kot odrasle. Katarina in Tina sta Kamišibaj kot prvi pripeljali tudi v Domžale, v novembru pa se je v Knjižnici Domžale odvijal tudi prvi domžalski festival, ki sta mu dali ime Kamišibaj pod slamniki.
Povejta kaj več o tem, kaj je kamišibaj in kje je nastal? Katarina: Kamišibaj je oblika pripovedovanja zgodb ob slikah. Slike so vstavljene v lesen oder, ki se imenuje butaj. Kamišibaj izvira z Japonske. V japonščini 'kami' pomeni papir, 'šibaj' pa gledališče, tako izraz kamišibaj pomeni papirnato gledališče. Pripovedovalec, ki se imenuje kamišibajkar, pripoveduje zgodbo in ob tem ročno menja slike. Prvi začetki izhajajo od budističnih menihov, ki so bo svitkih pripovedovali zgodbe. Pozneje, v tridesetih letih 20. stoletja, se je izjemno razmahnil v podobni obliki, kot so jo pozneje prinesli tudi k nam. Kamiši-bajkarji so se s tem skušali preživljati. Butaj so imeli nameščen na kolo, da so se lahko vozili iz kraja v kraj. Ko so prišli v nek kraj, so gledalce privabili z udarjanjem dveh paličic. Pod buta-jem je imel kamišibajkar nameščen
Katarina Peterc (levo) in Tina Grošelj
poseben predal, v katerem je imel sladkarije. Gledalci so si sladkarije lahko kupili in si tako zagotovili mesto čim bližje kamišibajkarju, predstava pa je bila sicer brezplačna. Da si je kamišibajkar zagotovil publiko in
s tem zaslužek tudi za naslednji dan, je v najbolj zanimivem delu zgodbe butaj zaprl, se poslovil in odpeljal. Kamišibaj je na Japonskem zamrl s prihodom televizije, v zadnjem času pa ponovno postaja v različnih oblikah popularen po vsem svetu.
Kdaj se je kamišibaj pojavil v Sloveniji in kdo so bili naši prvi ustvarjalci kamišibaja? Kakšne so značilnosti kamišibaja v Sloveniji? Tina: Kamišibaj je k nam prišel leta 2013, ko sta ga k nam prinesla, rečemo jima naša 'ata in mama' mag. Igor Cvetko in Jelena Sitar iz Gledališča Zapik. Prvi javni nastop so mag. Igor Cvetko, Jelena Sitar, Irena Rajh, Marjan Kunaver in Anže Virant odigrali aprila 2013 v Hiši otrok in umetnosti. Na Japonskem si lahko kamišibaj predstave sposodite kar v knjižnicah ali jih kupite. Na zadnji strani slik imate natančno napisano, kaj morate povedati, kako hitro, kaj na glas ali počasi, kako hitro izvlečete sliko, do kje, kdaj se ustavite itd. Pri nas pa se je na pobudo prvih ustvarjalcev začel razvijati avtorski kamišibaj, ki je v svetovnem merilu edinstven in značilen samo za Slovenijo. Vsaka predstava je unikat zase. Lahko je kamišibajkar avtor celotne predstave - zgodbe, slike, tudi morebitne glasbe. V kamišibaj lahko predela že obstoječo zgodbo, pesem, karkoli ga navdahne. Lahko pa se poveže tudi z avtorjem literarnega dela ali ilustratorjem in s skupnimi močmi predelata gradivo in ga oblikujeta v kamišibaj. Vsaka predstava je last določenega kamišibajkarja in si jih med seboj ne posojamo ali prodajamo. V vsako je vloženo veliko truda, vsak kamišibaj-kar ima svoj oseben razlog, zakaj je dal določeno zgodbo ali pesem v ka-mišibaj ter jo želi s tem širiti in podarjati naprej ljudem, zato so nam naše predstave dragocene in to drug pri
drugem cenimo in spoštujemo. Vsaka predstava je zame osebno edinstvena in neponovljiva tudi zaradi kamiši-bajkarja, ki jo pripoveduje.
Kje se izvaja kamišibaj in komu je namenjen?
Tina: Lahko bi rekli, da je naša domača hiša, kjer smo vedno dobrodošli, Hiša otrok in umetnosti v Ljubljani, kjer se tudi družimo člani društva Kamišibaj Slovenije. Sicer pa se kamišibaj izvaja dobesedno povsod - v kulturnih ustanovah, knjižnicah, na prostem, šolah, vrtcih, bolnišnicah ... Namenjen je vsem. Različne predstave glede na dolžino in vsebino namenjamo različnih starostnim skupinam, vendar pa je npr. otroška predstava ravno tako zanimiva tudi odraslim. V zadnjih letih se je razmahnil po vsej Sloveniji. Tako se prek celotnega leta že odvijajo regionalni festivali v Ljubljani, Velenju, na Zaplani, Logatcu, Kranju, Beli krajini, Mariboru, Novem mestu, vsako leto v avgustu poteka državni kamišibaj festival, ki se je letos po oetih letih iz Pirana preselil v Štanjel, prav tako v avgustu poteka mednarodni festival Beli delfin, ki pa ostaja v Piranu. Ob vseh festivalih se dogaja tudi veliko različnih dogodkov po vsej Sloveniji. Poleg gledališke oblike kamišibaja pa se le-ta veliko uporablja tudi v izobraževalne namene in tudi pri terapiji. Posebej smo ponosni na letošnji vseslovenski projekt društva Kamišibaj Slovenije Zaigraj kamiši-baj!, ki se je odvijal 9. maja, ko smo v 24 urah vsi kamišibajkarji po celotni Sloveniji odigrali 735 predstav, ki si jih je ogledalo 35.000 gledalcev. Nekaj od teh je bilo odigranih tudi v Knjižnici Domžale, ko sva s Katarino pripravili prvi kamišibaj dogodek v Domžalah, že takrat v upanju, da jeseni k nam pripeljeva še festival.
Kamišibaj je oblika pripovedovanja zgodb ob slikah. Slike so vstavljene v lesen oder, ki se imenuje butaj. Kamišibaj izvira z Japonske. V japonščini 'kami' pomeni papir, 'šibaj' pa gledališče, tako izraz kamišibaj pomeni papirnato gledališče. / ... / Pri nas pa se je na pobudo prvih ustvarjalcev začel razvijati avtorski kamišibaj, ki je v svetovnem merilu edinstven in značilen samo za Slovenijo. Vsaka predstava je unikat zase.
LETNIK LVIII I NOVEMBER 2018 | ŠTEVILKA 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik I ll
VELIKI INTERVJU
Katarina je tekom dneva odigrala kar nekaj predstav v knjižnici, jaz pa sem s svojimi učenci vse dopoldne nastopala v Trgovinici Zebra Gre Na Luno v centru Ljubljane.
Kakšne zgodbe prinaša kamišibaj? Katarina: V kamišibaj lahko preoblikujemo vsako zgodbo, lahko tudi pesem, pripovedko, tudi pravila, pregovore, anekdote itd. Kot kami-šibajkar pa moraš pri sebi vedeti, zakaj je neka zgodba, pesem, misel zate tako pomembna, da jo želiš pripovedovati. Če ima neko vrednost zate, boš to lahko prenesel in dal naprej tudi gledalcem. Kar nekaj naših kamišibaj predstav je v celoti avtorskih. Veliko se posega po bogatem ljudskem izročilu, tako slovenskem kot tujem, pa tudi po delih znanih avtorjev. Ob tem moramo spoštovati avtorske pravice, zato se v tem primeru obrnemo na avtorja literarnega dela s prošnjo, da njegovo predlogo uporabimo v kamišibaju.
Kako pomemben element je risba? Tina: Kamišibaj je gledališka predstava, ki je sestavljena iz pripovedovanja in slike. Pripovedovanje mora podpirati sliko in obratno. Pri tej obliki gledališča nam je odvzeta dimenzija prostora, premikanja, saj je vse na sliki pri miru. Preden oblikuješ kamišibaj predstavo, si moraš izdelati skice, kjer si natančno razdeliš besedilo, ki ga boš povedal pri določeni sliki, in prizore, ki bodo upodobljeni, da z njimi predstaviš izbrano besedilo, vsebino. Pomembno je, v katero smer vlečeš slike, saj je od tega odvisno, kateri del slike se bo prvi pokazal gledalcu. Tako so vsi deli posamezne slike točno premišljeni, kje so postavljeni in kam obrnjeni. Če se kamišibajkar med nastopom zmoti in predhodno sliko izvleče v napačno smer, si s tem lahko pokvari predstavo. Pomembno je tudi, da sliko narišeš tako, da podoba sporoča tisto, kar želiš, npr. Če je lik v zgodbi žalosten, moraš na sliki ujet žalosten izraz, kar je za nas,
Najboljše kamišibaje pretekle sezone si je možno ogledati na državnem festivalu v avgustu, ki bo tudi prihodnje potekal v Štanjelu.
Kaj je vaju pritegnilo, da sta začeli ustvarjati kamišibaj? Tina: Po poklicu sem specialna in rehabilitacijska pedagoginja, zaposlena na Zavodu za gluhe in naglušne otroke v Ljubljani. S kamišibajem sem se prvič srečala na Konferenci gledališke pedagogike marca 2017, na delavnici Jerce Cvetko in Jureta Engelsbergerja ter začela razmišljati, kako bi ga uporabila v razredu pri delu z otroki s posebnimi potrebami. Udeležila sem se tudi izobraževanja v Hiši otrok in umetnosti pod mentorstvom mag. Igorja Cvetka, Jelene Sitar, Jerce Cvetko in Jureta Engels-bergerja, kjer sem izdelala svoj prvi kamišibaj. Kot oblika gledališča me je zelo pritegnil, zato sem iskala možnosti, kako ga uporabiti pri pouku. Nenehno se sprašujem, kako snov razložiti na bolj zanimiv način. Želim jo podati tako, da učencem v spominu ostane čim več vsebine. Predvsem pa skušam omogočiti, da nova znanja povezujejo s svojimi dosedanjimi izkušnjami, zaradi česar so v učnem procesu aktivni in mnogo bolj motivirani. Pri uporabi kamišibaja v razredu se meni osebno zdi pomembno, da ohranimo umetniško vrednost kamišibaja in ne 'tlačimo'« v butaj katerekoli snovi, temveč izbrane teme, da je kamišibaj v prvi vrsti umetniška predstava, šele nato pa se z njeno vsebino navežemo na obravnavano snov. Poleg vpeljevanja kamišibaja k pouku z učenci tudi izdelujemo lastne kami-šibaje, s katerimi dokazujemo, da ga lahko po svojih zmožnostih naredi prav vsak, tudi osebe s težjimi govorno jezikovnimi motnjami, motnjami avtističnega spektra idr. Pri samem kamišibaju kot umetniški formi pa me ni prepričala le uporabnost pri delu v razredu, temveč tudi možnost za moje umetniško ustvarjanje. Pritegnila me je preprostost nastopa,
Nataša Uršič, Katarina Peterc, Irena Velkavrh, Tina Grošelj, Simona Kavčič
amaterske likovnike poseben izziv. Hkrati pa mora biti posamezna slika enostavna, jasna, dobro vidna za vse gledalce, ne sme biti preveč detajlov, saj slike pri kamišibaju od gledalca 'odhajajo', ne more jih opazovati, kolikor časa želi, kot npr. pri slikanici. Dobro je, če si izdelaš poskusne risbe in poskusiš pripovedovati, da vidiš, če tvoja zamisel deluje. Na videz preprosta predstava ima za seboj ure in ure razmisleka in truda. Zato pa tudi je vsaka avtorska in samo avtorjeva.
Koliko ustvarjalcev se v Sloveniji ukvarja s kamišibajem?
Katarina: Točnega števila ne ve nihče natančno. V društvu Kamišibaj Slovenije nas je aktivnih 35 članov. Vsak od nas pa v svoji okolici naprej širi znanje in navdušenje nad ka-mišibajem. Tekom leta poteka tudi veliko izobraževanj, na katerih se je doslej zvrstilo že več sto udeležencev. Koliko jih je dejansko aktivnih v svoji okolici, službi (vrtec, šola, knjižnica ...), pa natančno ni znano.
pristnost predstave, vzdušje, ki se ustvari v trenutku, ko začneš odpirat vratca butaja. Dobra lastnost kami-šibaja je tudi ta, da ni v prvem planu nastopajoči, ampak je vsa pozornost gledalcev usmerjena v odrček, v ilustracije, kamišibajkar pa je 'skrit' za njim. To lastnost so izpostavili tudi moji učenci. Še bolj kot gledališče pa mi je že od malega blizu risanje oziroma ustvarjanje. V kamišibaju vsaka izdelana slika dobi svoj namen, sporočilo in uporabo. Prijetna pa so tudi naša druženja kamiši-bajkarjev iz vse Slovenije. Spoznavamo, da je kamišibaj tudi močno terapevtsko sredstvo, poleg tega pa ima in bo imel v dobi tehnologije tudi pomembno vlogo pri ohranjanju kulture izražanja pri otrocih. Katarina: Sem bibliotekarka v Knjižnici Domžale. V moji glavi vihra vedno orkan idej, interesov in zanimanja za tisoč stvari. Od nekdaj svet gledam v tisočih barvah, potezah s čopičem in različnih tehnikah. Vse spremljajo obrazi meni pomembnih,
ljubih ljudi, ki jim želim približati ta pisani svet. S kamišibajem sem se prvič srečala v bolj neprijetnih okoliščinah na Pediatrični kliniki v Ljubljani, ko sem spremljala sina. Pedagog je pokazal kamišibaj predstavo zelo nemirni deklici, ki jo je zgodba na slikah popolnoma očarala. Njena pozornost in očitno uživanje v zgodbi sta me navdušila. Začele so se mi porajati ideje, kako bi lahko kamišibaj uporabila pri svojem bibliopedagoškem in biblioandragoškem delu v knjižnici. Na moje veliko veselje sem se lahko udeležila Male šole kamišibaja v okviru Križnikovega pravljičnega festivala 2017. Delavnice so izvajali člani Gledališča Zapik in Ateljeja Sli-kovedk: mag. Igor Cvetko, Jerca Cvetko in Jure Engelsberger. Kamišibaj me je navdušil, saj združuje stvari, ki jih rada počnem, slikanje, pripovedovanje zgodb in druženje. Vse kamišibaje sama načrtujem in ilustriram. Ob tem razmišljam tudi o gledalcih, kaj jim želim sporočiti, kaj jim želim pokazati, na kaj jih spomniti. Skušam doseči močan 'kyokan', energijo, ki kroži med kamišibajkarjem in gledalci ter ustvarja posebno vzdušje in nas vse popelje v svet domišljije. Veseli me odziv gledalcev na kamišibaj, in že snujem nove zgodbe, nova čarobna potovanja.
Zakaj festival v Domžalah? Tina: Vsako stvar, nad katero si navdušen in te osrečuje, želiš deliti z ljudmi okrog sebe. Od same včlanitve v društvo sem člane spraševala, če je v naši okolici kakšen kamišibajkar, da bi se z njim povezala. In v manj kot letu dni sva se našli s Katarino. Po zgledu ostalih regij po Sloveniji meniva, da so tudi Domžale s svojo širšo okolico prostor, kjer bi se ka-mišibaj lahko razvijal. Tako sva ob podpori članov društva Kamišibaj Slovenije organizirali prvi festival.
Kako je potekal prvi festival in kdo je sodeloval?
Katarina: Prvi festival sva pripravili v treh sklopih, ki so se zvrstili v dveh dneh. Ker smo v Domžalah, sva festival poimenovali Kamišibaj pod slamnikom. Potekal je 14. in 15. novembra v prostorih Knjižnice Domžale. V sredo dopoldne sta se zvrstila dva termina predstav za vrtčevske otroke. Zvečer je bilo v dvorani Knjižnice Domžale uradno odprtje prvega festivala Kamišibaj pod slamnikom, ki so ga s slovesnim govorom odprli 'ata in mama' Igor Cvetko in Jelena Sitar ter predsednik društva Kamišibaj Slovenije Rok Gla-van. Za naše gledalce smo pripravili sklop kamišibaj predstav za odrasle. V četrtek popoldne smo povabili tudi otroke, s katerimi smo se ob kamišibaju družili v pravljični sobi Knjižnice Domžale. Na festivalu Ka-mišibaj pod slamnikom so nastopili kamišibajkarji iz vse Slovenije - že omenjeni Igor Cvetko, Jelena Sitar in Rok Glavan, poleg njih pa še Darko in Breda Kočevar iz KUD Zlata Skle-dica, Simona Kavčič, Vanja Kretič, Tina Oman, Nataša Uršič, Barbara Ahačič Osterman, Irena Malovrh in midve.
Tina: Vsem sva izjemno hvaležni za odziv, podporo in njihov nastop. Na tem mestu se zahvaljujeva društvu Kamišibaj Slovenije za podporo in usmeritve pri organizaciji, za obdarovanje nastopajočih in medijsko podporo Slamnikarskemu muzeju Domžale, TIC Domžale in Knjižnici Domžale, ki je kot soorganiza-torka tudi omogočila prostor in streho prvemu festivalu ter portalu dom-žalec.si za medijsko podporo. Ogromna hvala pa tudi vsem gledalcem, ki ste dogodek podprli s svojo prisotnostjo. Predvsem pa iskrena hvala domačim, najinim najbližjim in prijateljem, da podpirate najino delo, naju s tem spodbujate in dajete motivacijo. S Katarino že gledava v prihodnost, ustvarjava načrte ... in se veseliva vsega, kar lahko doživimo s kamišibajem! □
MestniKino Domžale
dokumentarni film/režija: Miran Zupanič/scenarij: Miran Zupanič/nastopajo: Vlado Kresiin, Eva Strm-ijan Kresiin, Katarina Kresiin, Milan Kresiin, Vera Pergar, Blaž Ogorevcjure Potokar, Anton Avbelj Marjan Bokan, Vojko Kokot, Mali bogovi, Beltinška banda/2018, Slovenija/distribucija: Con-film/107' Tista črna kitara, Namesto koga roža cveti, Od višine se zvrti... so že ponarodele pesmi Vlada Kreslina. Glasbenik ima pri svojem občinstvu kultni status, ki ni posledica samopro-mocijskih prijemov, ampak rezultat osebne karizme in sugestivnega glasbenega izraza. Ta temelji na prepletu tradicionalne panonske melodičnosti, rockovskega uporništva in izvirne pesniško-glasbene govorice. Dokumentarec Poj mi pesem sledi Kreslinove-mu umetniškemu razvoju ter prikazuje kulturni kontekst v katerem deluje že več kot štirideset let. To je film o glasbi in tistih, ki jo imajo radi.
dokumentarni film / Fahrenheit 11/9 / režija: Michael Moore / scenarij: Michael Moore / nastopajo: Michael Moore, Roger Ailes, Ashleigh Banfleld, Steve Bannon, Roseanne BarrJoyBehar/2018, ZDA/ distribucija: 2iftim /128'
Novi dokumentarec Michaela Moora ponuja provokativen in na trenutke komičen pogled na stanje, v katerem se trenutno nahaja Amerika. V naslovu nosi datum 9. november, ko je bil Donald Trump razglašen za predsednika ZDA Moore pravi, da se v dokumentarcu ukvarja z dvema najpomembnejšema vprašanjima v Trumpovi vladavini: „How the f**k did we get here?' (Kako za vraga smo prišli do sem?) in "How the f**k do we get out?' (Kako za vraga se rešimo iz tega?).
komedija, satira/Den tid pä dret /režija: Paprika Steen / scenarij: Jakob Weis /igrajo: Soße Gräbel, Lars Brygmann, Paprika Steen, Jacob Lohmann, Patricia Schumann, Lars Knutzon, Karen-Lise Myn-ster, Fanny Leander Bornedal /2018, Danska / distribucija: Cinemania/101' Tudi letos se bo na božični večer vsa družina zbrala pri Katrine in Madsu. In v takšnem tradicionalnem prazničnem vzdušju je treba najti prostor za vse: za ločena starša, domišljavo mlajšo sestro, njenega še bolj domišljavega novega moža in družinsko najstnico, ki se na vso moč bori za materino pozornost. A prazniki so hkrati še kako prikladen čas za odpiranje starih ran in pogrevanje prepirov med družinskimi člani. Božična satira danske igralke in režiserke Paprike Steen prinaša sila komičen, pa vendar pristen prikaz nevroze, ki jo lahko sprožijo samo prazniki v družinskem krogu.

ASTERIX: skrivnost Čarobnega napoja
\ m
22. j 24.127.129. j 31. dec
animirana družinska komedija /Astérix Le secret de la potion magique/režija: Alexandre Astier, Louis Clichy / scenarij: Alexandre Astier, René Goscinny, Albert Uderzo /2018, Francija / distribucija: Blitz / 105 /sinhronizirano, 6+
Med jesenskim nabiranjem zelišč se čarodej Čudomix odloči, da je čas, da Galcem zagotovi varno prihodnost in poišče svojega naslednika. Z Asterixom in Obelixom se odpravi na pot po deželi, da bi poiskal mladega druida, na katerega bo lahko prenesel skrivnost čarobnega napitka. Na filmska platna se vračata galska stripovska junaka, ki bosta s prepoznavnim humorjem zabavala tako otroke kot odrasle.
MESTNI KINO DOMŽALE
Ljubljanska 61,1230 Domžale
rezervacije: t. 722 50 50 / blagajna@kd-domzale.si www.kd-domzale.si/kino
10 | slamnik
številka 11 | november 2018 | LETNIK Lvill
TEMA MESECA
KORAK NAPREJ - NOVI PROSTORI RAZVOJNE AMBULANTE V DOMŽALAH
Zdravstveni dom Domžale je bogatejši za nove prostore, kjer se po novem nahaja razvojna ambulanta. Gre za enega večjih projektov v zadnjih letih, ki so ga v Zdravstvenem domu Domžale izvedli v sodelovanju z Občino Domžale, z njim pa so rešili prostorsko stisko, s katero so se srečevali v zavodu. Obenem pa je razvojna ambulanta dobila vse svoje prostore na enem mestu.
Razvojno ambulanto sta odprla Janez Svoljšak, dr. med. spec., in vodja Razvojne ambulante Breda Šušteršič, dr. med. spec. ped.
Ekipa Razvojne ambulante z novo direktorico Polono Darjo Burja, dr. med. spec.
Besedilo in foto: Miha Ulčar
Razvojna ambulanta je pediatrična služba, ki nudi možnost zgodnje obravnave in nadaljnje pomoči otrokom in mladostnikom z različnimi motnjami v razvoju. Namenjena je preventivnemu spremljanju in ocenjevanju razvoja otrok z rizičnimi obporodnimi dejavniki. V razvojno terapevtske obravnave so vključeni otroci s pomanjkljivim in/ ali neznačilnim razvojem ali zaostankom, otroci z nenormalno nevrološko simptomatiko ter različnimi boleznimi, ki vplivajo na celostni razvoj. Razvojna ambulanta, ki od leta 2013 deluje kot samostojna služba znotraj Zdravstvenega doma Domžale, pokriva celotno domžalsko-kamniško območje, saj poleg občin Domžale, Trzin, Mengeš, Lu-kovica in Moravče, pokriva tudi občini Kamnik in Komenda. Delo v razvojni ambulanti poteka timsko. Člani ožjega tima so razvojni pediater, dipl. medicinska sestra, razvojni fizioterapevt, razvojni delovni terapevt in govorni terapevt. V širšem timu za obravnavo otrok z razvojnimi motnjami sodelujejo tudi klinični psiholog, specialni in rehabilitacijski pedagog, socialni delavec in po potrebi strokovnjaki različnih specialnosti v zunanjih ustanovah (vrtci, šole, zavodi, bolnišnice).
Odprtje novih prostorov Razvojne ambulante
Slavnostno odprtje novih prostorov Razvojne ambulante, ki ima samostojni vhod z zahodne strani stavbe zdravstvenega doma, z dostopom za invalide, je potekalo v petek, 9. novembra 2018. Poleg gostov iz številnih zdravstvenih ustanov iz Slovenije so se odprtja novih prostorov udeležili tudi župan Občine Domžale Toni Dragar, podžupanja mag. Renata Kosec, župan Občine Mengeš Franc Jerič, župan Občine Lukovica Matej Kotnik in podžupan Občine Moravče Stanislav Ravnikar.
V uvodu odprtja novih prostorov Razvojne ambulante je vse zbrane pozdravila Polona Darja Burja, dr. med. spec., nova direktorica Zdravstvenega doma Domžale, ki je dejala, da je za izgradnjo novih prostorov najbolj zaslužen donedavni direktor Janez Svoljšak, dr. med. spec., skupaj s svojo ožjo ekipo Anjo Ocepek, mag.ekon. in posl. ved, preiz. notr. rev., pomočnico direktorja za ekonomsko- finančne in splošne zadeve in Tino Urankar, dipl. med. sestra, pomočnico direktorja za zdravstveno nego. Svoljšak je skupaj z vodjo Razvojne ambulante Bredo Šušteršič, dr. med. spec. Ped., prerezal trak in odprl nove prostore te ambulante, kjer bo delo zdaj veliko prijetnejše in seveda v zadovoljstvo zaposlenih ter uporabnikov.
Skrb za razvojno motene otroke ima v Domžalah že dolgo tradicijo
Po besedah Janeza Svoljška je razvojno ambulanto v ZD Domžale pred mnogimi leti uvedel dr. Grošelj in je bila med prvimi v Sloveniji, zato ima skrb za razvojno motene otroke v Domžalah prav po njegovi zaslugi že dolgo dejavnost. Razvojna ambulanta je svoje delo začela opravljati v zelo skromnih prostorih, skozi leta pa se je dejavnost razvijala z novimi aktivnostmi in tudi s sode-
lovanjem z drugo stroko, zato so bili obstoječi prostori te ambulante že na robu zmogljivosti oziroma neprimerni: »S tega razloga smo že nekaj časa nazaj začeli razmišljati, kako rešiti ta problem. Skupaj z Občino Domžale smo izvajali aktivnosti, ki so leta 2015 pripeljale do tega, da smo prišli že tako daleč, da smo lahko pričeli z obnovo teh prostorov.«
Eden večjih projektov ZD Domžale v zadnjih letih
Z načrtovanjem in obnovo prostorov so začeli v lanskem letu, kar je bil po njegovih besedah za njih velik projekt, če ne po obsegu celo največji projekt do zdaj. Zahvaljujoč vztrajnosti in natančnosti sodelavcev, so dela potekala po načrtu, prav tako je bilo delo opravljeno kakovostno in v začrtanih finančnih okvirih. Omenil je tudi, da razvojna ambulanta pokriva občine na domžal-sko-kamniškem območju, kar kaže, da se tudi na področju zdravstva oblikuje enoten prostor, ki naj bi se mu v prihodnosti pridružila tudi urgentna ambulanta oziroma nova urgentna oblika.
Več aktivnosti za povečanje obstoječega zdravstvenega doma
Svoljšak je še povedal, da se je Zdravstveni dom Domžale stalno širil z dejavnostmi, ti prostori, kjer se po
novem nahaja razvojna ambulanta, pa so bili zadnji prostori, ki so jih še lahko uporabili. To pomeni, da zdaj v tej ustanovi nimajo več možnosti za širitev. Dodal je še, da bo zaradi prostorske stiske in pa tudi zaradi povečevanja prebivalstva na tem območju ter strokovnih zahtev treba povečati aktivnosti za povečanje obstoječega zdravstvenega doma.
Domžalska razvojna ambulanta pokriva območje z 20.000 otroki in mladostniki Vodja Razvojne ambulante Breda Šušteršič je povedala, da njihova ekipa v ambulanti, ki je kot samostojna služba znotraj ZD Domžale začela delovali leta 2013, šteje osem članic, ki jo sestavljajo zdravnica, višja medicinska sestra, razvojni fizioterapevti, razvojni delavni terapevti in razvojni govorni terapevti. Seveda upajo na kadrovsko širitev, ki je nujno potrebna, saj pokrivajo območje z 20.000 otroki in mladostniki v starosti od 0 do 19 let. Prav tako v zadnjih letih na račun priseljevanja beležijo porast števila otrok. Otroci z razvojno motnjo so skupina, ki potrebuje posebno skrb in posebno nego tudi v okviru zdravstva. Poleg pediatrov na primernem nivoju zanje skrbi mreža razvojnih ambulant, ki je v Sloveniji regijska entiteta. V Sloveni-
ji je 21 razvojnih ambulant, v katerih delujejo timi, ki so še vedno nekje nepopolni.
Razvojne motnje se pojavljajo v prevalenci približno od 10 do 20 odstotkom populacije otrok
Po besedah Šušteršičeve se razvojne motnje pojavljajo v prevalenci približno od 10 do 20 % populacije otrok. Z nihanjem ali upoštevanjem samo težje razvojne in kombinirane razvojne motnje ali tudi bolj blage razvojne motnje. Beležijo tudi porast tako imenovanih blažjih razvojnih motenj. To so predvsem motnje, ki jih zaznavajo, ko otroci prehajajo iz predšolskega v šolsko okolje. To so učne težave, ki se pojavijo kot motnje branja in pisanja, vedenjske čustvene in socialne motnje, motnje pozornosti, povezane s šolsko uspešnostjo in samopodobo otrok. Medtem ko težje razvojne motnje ostajajo na enaki incidenci, na primer cerebralna paraliza kot najbolj znana in najtežja gibalna oviranost, v incidenci približno tri promile. Ti otroci potrebujejo zgodnjo in dolgotrajno terapevtsko obravnavanje. Razvojna motnja je definirana kot težave v duševnem, gibalnem in senzo-ričnem razvoju, zato so potrebne tudi multidisciplinarne timske obravnave: »Naša institucija sodeluje tudi z zunanjimi institucijami. V diagnostiki otroke
napotujemo iz sekundarnega nivoja na terciarni nivo, v pediatrično kliniko ali splošne bolnišnice, kjer opravljajo bolj zahtevne diagnostike. Enostavno diagnostiko opravljamo pri nas, kjer tudi svetujemo staršem in sodelujemo z drugimi službami v zdravstvenem domu.«
Razloge za naraščanje razvojnih motenj lahko iščemo tudi v sodobnem načinu življenja
Veliko je tudi vprašanj, zakaj nam razvojne motnje naraščajo. Šušteršičeva pravi, da je dejavnik gotovo multi-kavzalnik: »Preveč je nedonošenih prezgodaj rojenih otrok, pogosto imajo zdravstvene zaplete. Veliko se pogovarjamo o spremembah v prehrani (naraščanje uživanja industrijsko predelane hrane), spremembe v negi otrok že v najzgodnejšem obdobju, saj je premalo igre v pravilnih položajih in igre zunaj. Potem so še spremembe v dnevnih aktivnostih otrok, saj otroci premalo prostega časa preživijo zunaj in vse preveč posegajo po sodobnih orodjih, s katerimi preživljajo svoj prosti čas.«
Obravnava mora biti usmerjana k otroku in njegovi družini
Po njenih besedah se trudijo slediti evropskim smernicam, ki narekujejo, da naj bo obravnava otroka z motnjo v razvoju in njegove družine zgodnja in dostopna vsem, ne glede na težo diagnoze, ne glede na kraj bivanja družine ter ne glede na finančne in druge zmožnosti družine: »Ta pomoč naj bo čim bolj multidisciplinska, se pravi medicinska, kar skušamo zagotavljati v medicinskih institucijah, izobraževalna, kar doživljamo s sodelovanjem s predšolskimi in šolskimi ustanovami ter psi-hosocialna obravnava. Obravnava mora biti usmerjen k otroku in njegovi družini. Seveda pa se bomo še naprej trudili za široko sodelovanje z vsemi različnimi strokovnjaki in institucijami.«
Delo v novih prostorih bo zdaj veliko lažje ter v zadovoljstvo zaposlenih kot uporabnikov. Prostori so moderno opremljeni, v njih pa se bodo uporabniki počutili veliko prijetneje. Prostori so namreč opremljeni tako, da niso niti najmanj podobni klasičnim ambulantam, ampak bolj igralnicam in ustvar-jalnicam, zato bo tudi sama obravnava otrok in mladostnikov veliko lažja, saj se bodo v teh prostorih počutili sproščene. Razvojna ambulanta pa ni pridobila samo novih prostorov, temveč tudi manjše igrišče na prostem, ki je namenjeno njihovim uporabnikom. □
LETNIK LVIII I NOVEMBER 2018 | ŠTEVILKA 11
slamnik@kd-domzale.si
slamnik I ll
NOVICE
Domžale so bile skupaj na poti
Rokodelska skupina Župnije Vir
Vsi, ki so bili v petek, 9. novembra 2018, zbrani v Športni dvorani Domžale, so bili skupaj na poti, saj je obiskovalce, nastopajoče in organizatorje združil dobrodelni dogodek, na katerem so pozornost namenili sočloveku, bolnim, ostarelim, osamljenim in vsem ljudem, ki so potrebni pomoči. Obenem pa so obiskovalci z obiskom dobrodelnega koncerta sodelavcem
ko Čižman, direktor Škofijske karitas Ljubljana Jože Kern, predsednik KS Slavka Šlandra Domžale Marjan Ravnikar, domžalski župnik mag. Klemen Svetelj in še nekateri gostje.
Tako kot je že običaj, so nekaj besed obiskovalcem koncerta namenili tudi gostje. V imenu krajevnih skupnosti mesta Domžale je zbrane pozdravil Marjan Ravnikar, ki je dejal,
plemenito delo, ki ga opravljajo skozi vse leto, s tem pa tudi širijo pozitivne vrednote. Izpostavil je tudi ljubezen, ki jo prejemamo od Boga in od ljudi, da jo dajemo naprej in da naj bo nalezljiva: »Tako kot je nalezljiva od vas, dragi sodelavci župnijske karitas in vas vseh tukaj prisotnih, da bomo še naprej pomagali ubogim in potrebnim pomoči na vseh področjih življenja.«
V občini Domžale imamo, najbrž pa tudi v drugih ni dosti drugače, številne skupine deklet, včasih se jim pridruži tudi kak fant, ki z ročnimi deli bogatijo svoja življenja, hkrati pa z njimi lepšajo tudi življenja vseh, ki imajo tovrstne izdelke radi in cenijo ustvarjalno delo pridnih rok vseh generacij.
Tako tudi v Župniji Vir že več kot deset desetletij pridno dela ročna dela skupina deklet, ki se vsak petek zbere v prostorih župnijskega doma in ustvarja iz različnih, tudi odpadnih materialov, čudovita ročna dela. Dekleta, ki jih je dolga leta vodila Dragica Flere, zdaj pa začasno vodenje opravlja Marija Radkovič, pripravljajo tudi ročnodelske delavnice za mlade, ki se zelo radi učijo predmeta, ki je bil v starih časih pomemben del osnovnošolskega pouka. Ročnodelke lepo sodelujejo tudi z Župnijo Vir, saj ročna dela ustvarjajo tudi za njihove potrebe, povezane pa so tudi z Župnij-
kah, ki jih uporabljajo, pa naj gre za klekljanje, kvačkanje, pletenje, vezenje in še celo vrsto drugih. Dragica Flere, Jožica Kuštrin, Marija Sušnik, Bojana Zver, Julija Kralj, Mili Limoni, Ivica Ličen, Ljuba Drobne, Vida Joger in Marija Radkovič, ki je začasna voditeljica, pri svojem delu uporabljajo tekstil, les, slamo, jesensko listje, vsakovrstni, največ krep papir, veliko tudi že uporabljenega, pri čemer so posebno lepe darilne vrečke in novoletne, pa tudi druge voščilnice iz starih koledarjev, pa ličkovina, perlice, stiropor, steklovino, čudovite križe iz klinčkov in še in še ...
Nekatere se z ročnimi deli ukvarjajo že od mladih nog, druge so veselje v njih našle v jeseni življenja, ko je več časa, vse pa poudarjajo, da sta pomembna volja in vztrajnost, ki se kažeta npr. v čudovitih klekljarskih izdelkih, pletenih copatkih - za vse generacije, šalih in kapah, vezenih prtih
Župnijske karitas Domžale izrekli podporo in hvaležnost za njihovo požrtvovalno delo, ki ga opravljajo vsakodnevno. Zbrana sredstva na dobrodelnem koncertu bo Župnijska karitas namenila za pomoč ljudem v stiski.
»Pred nami je čudovit glasbeni večer. Pa ne le glasbeni večer, temveč tudi večer odprtih src, veselja in sočutja. Zato pustite, da vas potegne iz rutine vsakdanja in se vas dotakne. Z glasbo, besedo, vzdušjem in z željo, da bi naredili nekaj dobrega,« je v uvodu zbrane nagovoril povezovalec prireditve Marjan Bunič, ki se je tudi zahvalil glavnemu pokrovitelju koncerta Lavacu, podjetju za gradbeništvo in trgovino, ostalim donatorjem koncerta, nastopajočim in obiskovalcem. Na letošnjem dobrodelnem koncertu so nastopili: Domžalski rogisti, Gamsi, Tamburaški orkester Danica iz Dobra-velj, Mladinski pevski zbor Amen, Na-stja Omahna in Teja Komar, Ivan Hu-dnik, La petite pomme, Stane Vidmar, Grajski oktet in ansambel Skrivnost.
Dobrodelnega koncerta so se udeležili tudi pomožni ljubljanski škof msgr. dr. Franci Šuštar, ki je bil skupaj z Občino Domžale tudi častni pokrovitelj prireditve, podžupanja Občine Domžale mag. Renata Kosec, predsednik Škofijske karitas Ljubljana Mar-
da se v krajevnih skupnostih zavedajo, da mnogi ljudje potrebujejo pomoč v vsakdanjem življenju, zato tudi oni po svojih močeh pomagajo in sodelujejo s Župnijsko karitas Domžale, ki so ji hvaležni za vse njihovo delo. V imenu Občine Domžale in v svojem imenu je zbrane pozdravila podžupanja mag. Renata Kosec in se zahvalila Župnijski karitas Domžale za ves njihov trud, nesebičnost, sočutje in solidarnost pri njihovem delu: »Prav vi, spoštovani prostovoljci, nam lahko poveste, koliko solza, obupa, stisk ste s svojim delom spremenili v solze olajšanja in upanja, da so vse težave rešljive. Lahko nampo-veste tudi, da je mnogo lepše, da so občutki, ko pomagaš drugemu, lepši od občutkov, da si pasiven, nemočen in da zavestno obračaš hrbet ljudem, ki potrebujejo našo pozornost. In ne nazadnje, da s svojimi dejanji dokazujete, da še vedno živimo v družbi, kjer je človek človeku lahko pravi prijatelj.«
Veselje nad vsemi zbranimi je izrazil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franci Šuštar, častni pokrovitelj prireditve, za katere je dejal, da s svojo prisotnostjo in svojim darom sodelujejo v tej bratski in sestrski povezanosti, saj je ta dogodek hvalnica božji in človeški dobroti. Sodelavcem Župnijske karitas Domžale se je zahvalil za njihovo
Renault CLIO
Predsednik Župnijske karitas Domžale in domžalski župnik mag. Klemen Svetelj je ob koncu koncerta dejal, da v našem življenju mogoče nimamo vsega, kar bi radi imeli ali pa smo pri kakšni stvari prikrajšani. Po njegovih besedah si zagotovo nihče ne želi biti revež in da ima vsak vsaj kakšno malenkost, ki jo lahko podari drugemu. »Največje vprašanje pa je, kaj s tistim, kar imamo, in kaj s tem naredimo. Zato pravim, da ima vsak kakšno stvar, ki jo lahko podari drugemu, s katero lahko obogati bodisi najbližje bodisi tiste, ki so okrog nas. V tem večeru smo bili deležni bogastva glasbe. Koliko je prostovoljcev danes zbranih, ki organizirajo ta večer in pomagajo dan za dnem, predvsem pa koliko je vas, ki ste tukaj in nam pomagate, da lahko tisto roko, ki išče pomoč, da jo lahko sprejmemo in damo nekaj vanjo. Zato vam iskrena hvala, da nam pomagate, da pomagamo drugim. Drug brez drugega ne moremo, tako da naj bo to srečanje vrhunec našega vsakoletnega srečanja, pa tudi potrditev, da to, kar delamo, ni zaman, da si želimo še naprej delati dobro,« je še povedal mag. Svetelj.
Miha Ulčar Foto: Janez Ravnikar
RENAULT
Passion for life
sko karitas Vir. Ker želijo, da njihova ročna dela, ki imajo splošno uporabno vrednost, zelo uporabna pa so tudi za različna darila, spoznajo tudi drugi, predvsem ljubitelji tovrstnega ustvarjanja, so sredi novembra v prostorih Župnije Vir pripravili drugo pregledno razstavo. Ta je bila lepo obiskana, deležne so bile številnih lepih misli v knjigi vtisov, njihovo ustvarjanje pa je posebno pozdravil in pohvalil tudi virski župnik Aleksander Urek.
Ročna dela jim pomenijo veselje, nanje so ponosna, združujejo drobec z drobcem, režejo, trgajo, lepijo, sestavljajo. Rade se vesele družijo in izmenjujejo izkušnje ob različnih tehni-
in prtičkih, kvačkanih izdelkih, čudovitih rožah iz krep papirja, pisane steklovine, košaric, makramejih, ki se jih ne moreš nagledati, ptičkov, različno mojstrsko narejenih krožnikov, tudi iz servietov, na ogled so postavile okraske za novoletne jelke, prelepe cvetne aranžmaje, vse vrste nakita in še marsikaj. Prav vsi izdelki so bili deležni občudujočih pogledov, in prepričana sem, da bodo tovrstnih daril veseli prav vsi prejemniki, posebno v prazničnih dneh.
Iskrene čestitke ročnodelkam, ki dobro vedo, da jemanje napolni naročje, darovanje pa napolni srce
Vera Vojska
Ze
od 8.990 €*
S paketom COOL
® radio + klima £ +
Paket zimskih pnevmatik**
Ko potrebujete (po)MOČ in se vam zdi vaš položaj pretežak, da bi se z njim soočili sami,
POIŠČITE STROKOVNJAKA!
Več na: www.naos.si in [) @psihoterapijanaos
Natalija Spark, mag. psihosoc. pom. HO OS Hrastova ulica 12,1230 Domžale +386 41 717 467, natalija@naos.si
*Cena velja za model Renault Clio Life TCe 75 s paketom Cool (klima, radio) in že vsebuje redni popust v višini 2.200 €. Ob nakupu vozila in sklenitvi obveznega in osnovnega kasko zavarovanja za prvo leto prek Renault Financiranja prejmete popust ob menjavi staro za novo 400 € ter dodatni popust v višini 1.000 €. **Renault Financiranje ni pogoj za pridobitev paketa zimskih pnevmatik. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si.
Poraba pri mešanem ciklu 3,9 - 5,2 l/100 km. Emisije CO2 104 - 118 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6c. Emisija NOx: 0,0168 - 0,0458 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00019 -0,00129 g/km. Število delcev (x1011): 0,01 - 0,91. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM^ in PM25 ter dušikovih oksidov. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.
DDBIHD renault.si
Renault priporoča C^11
AVTO SET d.o.o. Setnikar
Tel. : 01/56 27 111, GSM: 031/648 166
Renault pomoč: 080 1 080, Avtovleka: 041/597 567
E-mail: info@avtoset.si, Internet: www.avtoset.si
Dragomelj 26, 1230 Domžale
DELOVNI CAS: SALON: od 8. do 18. ure, SERVIS: od 8. do 17. ure
Cvetličarna Omers, Ljubljanska cesta 72, Domžale T: 01722 65 20, M: 041530 469 www.cvetlicarnaomers.si
12 | slamnik
NOVICE
ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
Igor Jerman, dobitnik častne listine OKS
Igor Jerman, dvakratni svetovni prvak v vzdržljivostnem motociklizmu (v letih 2002 in 2009), je ob koncu športne kariere od Olimpijskega komiteja Slovenije prejel priznanje - častno listino. Igor se je z motociklizmom ukvarjal več kot 25 let. Nanizal je številne uspehe na evropskih in svetovnih prvenstvih. Pravi, da vseh zmag na mednarodnih dirkah sploh ni nikdar štel.
Olimpijski komite Slovenije je 16. oktobra s slovesnostjo v Železniškem
/—v 1	••	••	•	1 • V V
Ohranjajmo mejice in mokrisča
Igorju Jermanu je častno listino OKS podelil legendarni telovadec in olimpionik Miroslav Cerar.
muzeju v Ljubljani počastil 27-letnico samostojnega olimpijskega gibanja v Sloveniji in ob tej priložnosti podelil tudi priznanja. Med prejemniki je bil tudi Igor Jerman, na predlog Avto-mo-to zveze Slovenije, panožne zveze za motošport in karting. Igorju je ob koncu izjemne športne kariere častno listino OKS podelil legendarni slovenski telovadec in olimpionik Miroslav Cerar.
Miha Ulčar Foto: Aleš Fevžer
Mejice in mokrišča lokalno blažijo vplive podnebnih sprememb, blagodejno vplivajo na naše počutje, zagotavljajo ekosistemske storitve za človeka ter so zatočišče mnogim ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam.
Mejice so ozki pasovi dreves in grmovja, ki razmejujejo različna življenjska okolja. Povezane so s kmetijsko krajino, saj so se skupaj z njo razvijale in dobivale svojo obliko. Njihov prvotni namen je bil razmejevanje lastniških parcel in ograjevanje pašne živine, kmalu pa je bila znana tudi njihova uporabna vrednost pri zmanjševanju vetrne erozije in izsuševanju prsti. Mejice ob vodotoku imenujemo obrežna vegetacija. Korenine lesnatih rastlin preprečujejo odnašanje prsti in utrjujejo rečne bregove, s čimer ščitijo pred poplavami, hkrati pa upočasnju-jejo pronicanje kemikalij v vodo in tako ščitijo podtalnico. V mejicah se zadržujejo za kmetijstvo koristne živali. Ujede, lisice in kače plenijo glodav-ce, dvoživke, kuščarji in plenilske žuželke pa jedo različne nevretenčarske škodljivce. Cvetoče rastline v mejicah zagotavljajo nektar in cvetni prah, kar pozitivno vpliva na pestrost in število opraševalcev, ki so izredno pomembni za oprašitev pridelka.
Mejice v odprtih pokrajinah zmanjšujejo moč vetra in tako preprečujejo vetrno erozijo. V poletnih mesecih dajejo senco in plodove (lešnike, robide, gobe, šipek ...).
Mokrišča so vse površine, kjer se vsaj del leta zadržuje voda, s čimer je povezana tudi tamkajšnja prisotnost različnih rastlinskih in živalskih vrst. Ne glede na to, ali gre za tekoče ali stoječe, stalne ali začasne vode, so mo-krišča pomembna zaloga pitne vode,
saj zagotavljajo in stabilizirajo podtalnico. Delujejo kot naravne čistilne naprave, ki iz vode odstranjujejo mnoge škodljive snovi, ki jih v okolje vnaša človek. Stabilizirajo lokalno klimo in blažijo posledice ekstremnih vremenskih pojavov. Ob poplavah zemlja zadržuje vodo, v sušnem obdobju pa jo oddaja in s tem hladi okolico. V bližini mokrišč ne prihaja do prekomernega izsuševanja prsti. Mokrišča so pomembna tudi z vidika biodiverzi-tete, saj so zaradi specifičnosti okolja vir mnogih endemičnih vrst. Nekatere živali v mokriščih najdejo sta-
len življenjski prostor, druge se vanje zatekajo občasno ali le v delu svojega življenjskega cikla (npr. gnezdenje, mrestenje, razmnoževanje, vzre-ja mladičev, v času selitev in počitka med selitvami), ne nazadnje so mokri-šča tudi pomemben vir pitne vode za mnoge okoliške živali.
Intenzivno kmetijstvo in urbanizacija povzročata izgubo naravnih življenjskih prostorov, kar predstavlja grožnjo populacijam številnih rastlinskih in živalskih vrst. Mejice in mokri-šča predstavljajo eno izmed pomembnejših točk biodiverzitete predvsem v
kulturni krajini - pokrajini, ki jo soustvarjata narava in človek. Ne pozabimo, bogata vrstna pestrost zagotavlja zdravo okolje in številne ekosistemske storitve, koristi, ki jih družbi omogočajo ekosistemi (npr. opraševanje, zadrževanje vode, lokalno nižanje temperature).
Mejice in mokrišča niso pomembne le z vidika uravnavanja vode v okolju, preprečevanja vetrne in vodne erozije prsti ter ohranjanja biodiverzitete, ampak so hkrati velik ponor ogljikovega dioksida, ki prispeva h globalnemu se-gre vanju podnebja. Ohranjanje mejic in mokrišč lahko torej vidimo kot eno izmed pomembnih strategij prilagajanja podnebnim spremembam in ohranjanja ekosistemskih storitev.
V okviru projekta MEJ-MO JIH!, ki naslavlja pomen in ohranjanje me-jic in mokrišč, smo v izobraževalnem sklopu, v katerega smo vključili 10 šol iz različnih regij, sodelovali tudi z Osnovno šolo Dragomelj. Z učenci 7. razreda smo v sklopu naravoslovnega dne poskušali poiskati prezrta življenjska okolja v okolici šole ter živali in rastline, ki v njih živijo.
Prispevek smo pripravili v okviru projekta MEJ-MO JIH! - Pomen ohranjenih MEJic in MOkrišč za prilagajanje podnebnim spremembam in ohranjanje biodiverzitete, ki ga izvaja Her-petološko društvo - Societas herpeto-logica slovenica skupaj s Centrom za kartografijo favne in flore. Projekt je financiran s strani Eko sklada (Slovenskega okoljskega javnega sklada) ter Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije.
Aja Zamolo, Nadja Osojnik Herpetološko društvo
Teden solidarnosti Rdečega križa
Teden solidarnosti Rdečega križa, s katerim vsak začetek novembra na osnovi zakona zbiramo sredstva s prodajo doplačilnih znamk in vozovnic, je bil tudi letos priložnost, da smo se spomnili pomena solidarnosti kot temeljne vrednote posameznika in socialne države ter pokazali, da solidarni ljudje pomagamo drugim ljudem in verjamemo, da bodo tudi drugi pomagali nam, če bomo potrebovali pomoč. Ob tem v Rdečem križu pa tudi v drugih humanitarnih organizacijah z zadovoljstvom ugotavljajo, da solidarnost ostaja pomembna vrednota in je bistvenega pomena za medsebojno pomoč, je zaveza posameznikov ter družbe, da bodo vzpostavili medsebojne vezi in brez pričakovanja nagrade pomagali drug drugemu.
S sredstvi, ki se na tak način zbirajo v Skladu solidarnosti Rdečega križa Slovenije, ta organizacija pomaga ljudem ob naravnih in drugih nesrečah večjega obsega oziroma posameznikom ter družinam ob manjših nesrečah (požari, poplave, plazovi ...). Naravne in druge nesreče nas vseskozi opozarjajo na različne stiske, ki jih po-
Zuaml29U tlçouina tehitiôvhUuieSkou
HA-NI
fanebVkitjjafit<pt fywbefyika 8a, 1234 lUengei. ® 01723 79 04

ZARADI POPOLNE RAZPRODAJE
od 1.12.2018 naprej
- 20,30,40 % in več
NA VSE ARTIKLE V NAŠI TRGOVINI
ZAHVALJUJEMO SE VSEM. KI STE SKOZI VSA TA LETA PLULI Z NAMI!
Sïeén*2019


samezniki in družine doživljajo ter ob njih potrebujejo takojšnjo pomoč, katere osnova so tudi finančna sredstva, pridobljena v Tednu solidarnosti, s katerimi tudi prek območnih združenj Rdeči križ zagotavlja osnovno humanitarno in materialno pomoč Letošnja pomoč je bila še posebno pomembna, saj smo o solidarnosti in pomoči govorili in skušali pomagati prav v dneh, ko se je večji del Slovenije spopadal s posledicami vremenske ujme, poplavami, vetrolomom in plazovi.
Tudi Območno združenje Rdečega križa Domžale se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem, ki ste z nakupom do-plačilnih znamk in vozovnic pomagali vsem, ki doživijo stisko in potrebujejo vašo pomoč, hvala pa tudi vsem, ki ste se odločili, da kot posamezniki pomagate v letošnjih naravnih nesrečah prizadetim družinam in posameznikom.
Pomembna naloga Rdečega križa je tudi blažitev socialnih stisk, ki jih tudi v naši občini ni malo. Zato si območno združenje Rdečega križa Domžale prizadeva, da bi z različnimi akcijami ne le blažilo te stiske, temveč tako otrokom kot starejšim omogočilo prijetne trenutke. Tako je Majda Mernik, sekretarka območnega združenja Rdečega križa Domžale, povedala, da so kar 14 otrokom iz socialno ogroženih družin v času krompirjevih počitnic omogočili brezplačno letovanje na Debelem Rtiču, kjer si je med 9. in 16. novembrom 2018 novih moči in boljšega zdravja nabiralo tudi šest starejših socialno ogroženih posameznikov.
Posebno krajevne organizacije Rdečega križa, ki uspešno na različnih področjih humanitarnega dela sodelujejo z OZ Rdečega križa Domžale, v decembru čaka vrsta obiskov starejših in bolnih, ki jim bodo skušali s toplimi stiski rok, prijaznimi besedami in skromnimi darilci polepšati vstop v novo leto.
Vera Vojska Foto: OZ RK Domžale
Dan odprtih vrat v Prijaznem domu srčnih ljudi
Dom upokojencev Domžale vsako leto odpre vrata za obiskovalke in obiskovalce ter se na ta način predstavi in raz-kaže svoje prostore. V torek, 13. novembra 2018, so v Prijaznem domu srčnih ljudi pripravili pester program, ki se je odvijal skozi ves dan. V domu so dan začeli s skupno telovadbo za stanovalce, njihove svojce in prijatelje, sledil je nastop pevskega zbora stanovalcev
Ob dnevu odprtih vrat je bil organiziran tudi voden ogled doma. V avli se je odvijala projekcija preteklih dogodkov in predstavitev nove številke glasila Utrinki. Ob 15. uri pa je v restavraciji potekalo martinovanje z nastopom folklorne skupine Trzinka.
V Domu upokojencev Domžale, ki je lani praznoval že 40-letnico obstoja, se zavedajo in trudijo po najbolj-
Spominčice. Ob enajsti uri se je zbranim v družbi direktorice Doma upokojencev Domžale mag. Nataše Zalokar pridružil tudi župan Toni Dragar, ki je prisluhnil nastopu Spominčic in odgovoril na nekaj vprašanj stanovalcev.
Pozneje si je župan ogledal še potek gradbenih del na zunanjem dvorišču - v gradnji je nov dovoz za reševalna vozila, saj zdajšnji dovoz ni primeren. Glede na naraščajoče potrebe po dnevnem varstvu v prihodnosti načrtujejo razširitev in nadgradnjo te storitve. Kmalu bodo namreč vzpostavili center dnevnega varstva, v katerem bodo lahko dnevno oskrbo nudili vsem, ki še lahko živijo v svojem lokalnem okolju, potrebujejo pa pomoč pri vsakdanjih opravilih, socialno oskrbo in zdravstveno nego ter varstvo, medtem ko so njihovi svojci in bližnji v službah.
ših močeh, da bi njihovi stanovalci vsakdanjike preživljali aktivno in da se v domu dobro počutijo. Direktorica mag. Nataša Zalokar nam je povedala, da je v domu zaposlenih 85 srčnih ljudi, katerih vodilo pri delu sta prijaznost in spoštovanje sočloveka. 170 stanovalcem zagotavljajo kakovostno zdravstveno nego in socialno oskrbo, prilagojeno posameznikovim potrebam in željam. V domu pa poleg tega izvajajo tudi najrazličnejše druge dejavnosti, s katerimi popestrijo vsakdanjik starostnikov - od kulturnih in družabnih prireditev do telovadbe, izletov, ustvarjalnih delavnic in mnogih drugih zabavnih dejavnosti. Resnično Prijazen dom srčnih ljudi.
Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek
LETNIK LVIII I NOVEMBER 2018 | ŠTEVILKA 13
slamnik@kd-domzale.si
slamnik I ll
NOVICE
SAMov gorniški večer
Prvi letošnji jesenski gorniški večer je Borut Peršolja pod pokroviteljstvom podjetja SAM v Knjižnici Domžale namenil Janezu Bizjaku, roj. 1943, arhitektu, raziskovalcu gora, nara-vovarstveniku, publicistu in predavatelju. Član PD Dovje Mojstrana je alpinist, gorski vodnik s 178 plezalnimi vzponi, leta 1978 tudi vodja odprave na Grenlandijo, sodelavec Planinske zveze Slovenije, v obdobju 1992-2005 direktor Triglavskega narodnega parka, član mednarodnih tujih strokovnih asociacij. Gorniški večer je bil namenjen zlasti njegovemu raziskovanju arheoloških sledi pastirstva in rudarjenja v visokogorju. Sicer pa je Janez Bizjak tudi avtor in soavtor številnih knjig ter blizu 200 znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov doma ter v tujini in dobitnik številnih nagrad, med njimi Častnega znaka svobode ter Prešernovega sklada za arhitekturo. Danes vodi zasebni zavod Inštitut Alpe Bled.
Zanimiva življenjska zgodba Janeza Bizjaka se je začela v Trbovljah, zelo delavno, saj si je z rudarstvom omogočil študij. Arhitekturo je študiral bolj zaradi pridobljene štipendije kot veselja, saj ga je to vleklo v zgodovino in etnologijo. Z gorami se je povezal v mladosti v okviru PD Trbovlje, že v gimnaziji tudi s štajerskimi in koroškimi gorniki. V Avstriji je pridobil formalna znanja kot gorski vodnik in vodil slovenske planince v tuja gorstva. Zadnja leta je zasvojen z raziskavami, »pravzaprav obseden z iskanjem nečesa, kar ne vemo, pa vemo, da mora biti in moramo najti,« je povedal o zadnjih dveh desetletjih intenzivnega dela s preučevanjem prazgodovine naših gora, kar je povezano z neskončno hojo po brezpotjih in odkrivanjem točk prvega rudarjenja, tudi v antiki in prazgodovini, visoko nad pasom ruševja. Arheologija je vse življenje ostala njegova velika ljubezen, ki ji v zadnjih letih namenja posebno skrb in čas. Pri tem ga v veliki meri vodijo občutki ob
pogledu na kuclje, na ostanke bivališč izpred več tisoč let, na ostanke kopov, daritvenih mest in duhovnega življenja v Alpah. Vseskozi je v njem želja po obnovi naravne in kulturne dediščine, tudi v Triglavskem narodnem parku, »kjer ni bil le v službi, temveč je pridno delal,« in bil posebno zadovoljen z uveljavljanjem varovanja narave.
mišlja o starih svetih mestih, tudi o pripovedkah o divjih babah in perk-mandelcih ... Ponosen je na gorniško preteklost in tradicijo, ob tem pa se zaveda, da ima vsaka generacija svoje vrednote. Opozoril je na nekatere probleme današnjega gorništva: ne najbolj zgledno skrb za vodo - izviri v gorah bi morali ostati nedotaknjeni; alarmantno stanje na podro-
Nova plesna revija The Tribal Times iz Domžal po vsem svetu
Največ pogovora je zajemalo organizirano raziskovanje zgodovine visokogorja od leta 1996, kar zahteva obdelavo strokovne literature, številne obiske, upoštevanje izkušenj s pa-stirstva in rudarjenja železne rude, morda se najdeta tudi baker in svinec, med 1570 in 1781, pa tudi podatkov iz obdobja okoli 1300, ko so našli celo verigo ostankov bivališč in površinskih kopov ter skupaj s snovnimi najdbami dokazovali nemogoče pogoje in razmere tedanjega rudarstva. Pri tem je opozoril na skupno delo zgodovinarjev, ki drug brez drugega ne morejo. Po njegovem mnenju so prvi rudarji - daljni predniki in najbolj pristni Slovenci. V načrtih ima knjigo o megalitski kulturi, raz-
čju delovanje čistilnih naprav - vse triglavsko pogorje je ena sama velika greznica, na premalo odgovornosti, preobremenjenost obiska posameznih gora, posebej Triglava. Ostaja pa naravovarstvenik in ga, tudi kot avtorja alpske konvencije, skrbi njena neuresničitev.
»Dvomiti, iskati in imeti pogum za drugačnost,« je zapisal, povedal pa tudi, da je iskanje, včasih celo obsedenost z njim, temeljno gonilo sedanje družbe in ti ga ne more nihče prepovedati. Hvala, spoštovani Janez Bizjak, za prijeten večer in veliko prijetnih užitkov v gorah - v zakotnih krajih, vendar s pogledom na Triglav!
Vera Vojska Foto: Miro Pivar
MIKLAVŽEV VEČER
Miklavž je sporočil, da bo tudi letos prišel v Domžale in obiskal naše najmlajše. Njegovi zvesti pomočniki so pripravili čudovito predstavo. Prišepnili pa so nam tudi, da vse pridne otroke čaka manjše presenečenje.
Kulturno društvo Tarab, ki se sicer ukvarja s poučevanjem in širjenjem Tribal stila trebušnega plesa, je v oktobru proslavilo prav posebni dosežek. Ker število plesalk te moderne oblike orientalskega plesa v Sloveniji in v Evropi hitro narašča, je društvo septembra izdalo prvo evropsko revijo o tovrstnih plesih, The Tribal Times. Revija je po enem mesecu že pošla, doživela prvi ponatis in danes jo plesalke že berejo tudi v Ameriki, Rusiji, Kazakstanu, Pakistanu in v vseh državah Evrope.
Zaradi izjemnega zanimanja s strani mednarodne skupnosti Tribal stila plesa, v kateri so slovenske plesalke na čelu z Manco Pavli (tudi urednice revije) izredno aktivne, je revija zaživela kar v angleški verziji. Pravilna odločitev, saj je revija že po enem mesecu pošla. Zanimanje s strani plesalk po Evropi pa tudi ostalih koncev sveta, je izjemen.
Revija bo izhajala kot strokovna publikacija kar štirikrat letno. V njej najdemo znanstvene članke s področja plesa, antropologije, psihologije in drugih praks, ki lahko pripomorejo k bolj kvalitetnemu plesnemu ustvarjanju in poučevanju. Poleg resnejših tem pa v reviji prostor najdejo tudi zanimivi potopisi, ki sledijo iskanju korenin gibov Tribal stila trebušnega plesa pa tudi nakita in kostumov, ki jih plesalke uporabljajo. Svoje prekrasne, a hkrati presunljive izkušnje o začetkih v Tribal stilu trebušnega plesa so dodale tudi tečajnice, ki obiskujejo začetne Tribal tečaje trebušnega plesa v Sloveniji v okviru društva KUD Tarab
pod vodstvom Domžalčanke Mance Pavli. Zagotovo pa bodo plesalke veliko inspiracije črpale tudi iz intervjujev v t. i. 'kavnem kotičku', kjer lahko preberejo različne nasvete in zgodbe najbolj slavnih Tribal plesalk na svetu.
Tokratna edicija je osvetlila predvsem slovensko plesno skupnost plesalk Tribal stila, proslavila pa tudi preteklo ustvarjanje društva KUD Ta-rab v njegovih predstavah, izobraževanjih in festivalih. Predstavljena je tudi glasbena sekcija, ki se ukvarja z
bobnanjem in ustvarjanjem žive glasbe za predstave in dogodke društva.
Revija je zaživela v pravem času. Služila bo kot prostor za povezovanje plesne skupnosti plesalk, pa tudi kot inspiracija novim generacijam plesalk in prostor za inovativne pristope plesnih pedagogov, ki lahko delijo svoja specializirana znanja iz različnih področij plesnega ustvarjanja.
Če želite revijo prebrati tudi sami, jo lahko naročite na naši spletni strani: www.bellydance-fusion.com.
Lena Petrovič KUD Tarab
1
OBČINA DOMŽALE
Q \h
Občina Domžale in Godba Domžale
vabita na
praznični koncert Godbe Domžale ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter božično-novoletnih praznikih,
v sredo, 26. 12. 2018, ob 19. uri, v Športni dvorani Domžale.
Vstop prost!
14 | slamnik
NOVICE
ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
Filmska delavnica
Med 19. in 21. oktobrom je Zavod Sotočje v sodelovanju s prostovoljci iz OŠ Preska in Max Visuals znotraj projekta EVREKA, ki ga izvajamo pod razpisom LAS Za mesto in vas, financiranega s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj, izvedel dvodnevno filmsko delavnico na temo naravovarstva in voda. Na delavnici so se mladostniki prvič seznanili s snemalno in fotografsko opremo. Sledilo je snemanje, kjer so mladostniki pred kamero spregovo-
rili o pomenu voda z njihovega vidika. V drugem delu delavnice sta EVS prostovoljca iz Španije in Francije otrokom predstavila osnove snemalnih in fotografskih tehnik ter video montaže. Mladostniki so bili aktivno udeleženi v celoten snemalni proces tako pred kamero kot za kamero ter tako prejeli nepozabno izkušnjo, ki jim bo koristila pri njihovih prihodnjih projektih.Filmček si lahko ogledate na spletni strani evreka.si (Aktivnosti).
štirideset 'otrok za otroke' Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste -Polje je Kresnička Binca pripeljala v oskrbo v Skupno točko v roke Anite Ogulin, predsednice ZPM Ljubljana Moste - Polje. Namenila jih je otrokom, ki tako veselje potrebujejo, saj živijo v slabih socialnih razmerah. S svojim prispevkom ročno izdelanih punčic in fantičev Kresnička Binca pomaga najranljivejšim in je srečna. Zahvalila se ji je tudi Anita Ogulin.
Draga gospa Binca Kresnička! Ko umetniško srce svojo ljubezen prelije v nekaj tako čudovitega, kot so Katke, Urške, Sanje, Ančke, Micke, Metke, Mateje, Ele, pa Frici in Luke in Go-rani in še in še, se izpiše Binca Lom-šek - Kresnička.
Štirideset čudovitih majhnih likov otrok bo osrečevalo majhne in velike otroke. Tiste, ki bodo svoje male, lepe prijatelje greli v svojih objemih.
In za tako pozornost, ki terja dela in angažiranja vse leto - je beseda HVALA premalo.
Draga gospa Binca! Verjamem, da bodo tihi pojoči glasovi hvaležnosti prišli do vas. Kajti dobro se vselej vrača z dobrim. In naj se množi vsa ta ljubezen, ki jo delite po tej naši deželi.
Iskrena hvala!
Anita Ogulin
PREDSEDNICA
Kresnička Binca - Binca Lomšek prinaša lučko v otroške oči ...
V Knjižnici Domžale pletemo spomine z gospo Mici Jenc
V oktobru se je v Knjižnici Domžale nadaljevala druga sezona domoznanskih večerov, pogovorov z znanimi Domžalci, s katerimi Občina Domžale, Turistično informativni center in Knjižnica Domžale želijo različnim generacijam povedati, kako se je nekoč živelo, kakšne so bile Domžale včeraj, velikokrat pa voditeljica večerov Andreja Čokl v pogovoru skuša najti tudi primerjave med Domžalami nekoč in danes. Gostja oktobrskega domoznanskega večera je bila Marija - Mici Jenc, rojena leta 1928 na Goričici pri Ihanu, poznana tudi kot pesnica, saj je izdala kar šest samostojnih pesniških zbirk Melodije srca (2003), Duša poje (2005), Ujeta v spomine (2007), Večni krog (2009), Zahod sonca (2011) in Odmevi časa (2015), njeno literarno delo pa je vtkano tudi v vrsto zbornikov Univerze za tretje življenjsko obdobje - društva Lipa Domžale, objavljala pa je tudi v Slamniku.
Gospo Mici, po domače Bolhar-jevo, odlikuje odličen spomin, Prvi spomini na otroštvo in mladost so povezani z mežnarijo, v kateri so stanovali, s pečjo, v kateri je mama kuhala, s kmečko pečjo, na kateri so se
greli pozimi, pa z nabiranjem borovnic, ki so jim omogočili lažje preživetje. Spominja se pletenja kit in poslušanja brata, ki jim je v dolgih zimskih večerih bral zgodbe. pa tudi dedka in stricev, ki so igrali harmoniko in peli. Pozneje je kljub nasprotovanjem, češ kaj pa ti pride na misel, saj ta glasbeni instrument ni za ženske, postala harmonika njena stalna spremljevalka. V Domžale so se preselili leta 1937. Spomini na drugo svetovno vojno so povezani z obiskovanjem nemške šole, petjem nemških pesmi, ki jih zna še danes, prvimi avtomobili v Domžalah, s kartami za živež, ki so bile tudi po vojni, še vedno nabiranja borovnic, pa tudi lovljenja rib in rakov v Kamniški Bistrici, blizu katere je bil njihov novi dom. Igrač skoraj ni poznala, v šoli so imeli le čitanko in računico, za verouk katekizem. Zelo živ pa je spomin na manjši požar ob peki krompirja na domačem štedilniku. Spominja se tudi manjših kazni, ko je kateri od otrok kakšno 'fa-sal', morda tudi klečal in jih dobil po riti s kuhalnico. Zimski večeri so bili namenjeni pletenju kit za slamnike ob peči, kar je bil edini dodatni do-
Miklavževanje v Ihanu
v sredo, 5. 12. 2018, ob 17. uri
DVORANA GASILSKEGA DOMA IHAN
Dragi otroci! Miklavž vas pričakuje z lepimi darili in se veseli srečanja z vami.
Prijave
Cvetličarna Slovnik do 3. 12. 2018
Prispevek 15 evrov
hodek, ki je omogočal nakup največ dveh oblačil za otroka. Te je bilo mogoče kupiti v trgovini Pri Medved ob zdajšnji tržnici. Vesela je bila lepe birmanske obleke, ampak kaj, ko je ni bilo mogoče večkrat obleči, morda še za procesijo. Ob tem pa še spomin na botro iz Spodnje Zadobrove, kamor je hodila peš. Poleti so še vedno nabirali gozdne sadeže in težko čakali pouka, da ne bo treba v gozd, od koder so nosili domov tudi drva, da je bilo pozimi toplo.
Po vojni je nehala hoditi v šolo in s 15 leti šla v službo v Toko. Mladost je bila skromna, a prijetna. Rada se spominja plesov v dvorani v Jaršah. Tudi v Godbenem domu in Gro-bljah z dekleti na eni in fanti na drugi strani ter živim ansamblom, v katerem so fantje igrali harmoniko, kitaro, saksofon, tudi klarinet, na odru. Ko je ta zaigral, so prišli fantje po dekleta, spomni se tudi damenvala, ki ji ni bil najbolj všeč. Plesali so polko in valček, angleški valček, tudi sving in
včasih tango. Od mladosti je bila vedno trdno odločena, da kar si zamisli, to tudi uresniči. S tem njenim prepričanjem je bila povezana tudi zgodbica o silvestrovanju, ki ji je namesto veselja prineslo dolgotrajno bolezen. Leta 1952 se je preselila na Kolodvorsko ulico, pozneje z možem mlinarjem v Študo, se po 36 letih vrnila v center Domžal, zadnje leto pa preživlja v Domu upokojencev Domžale.
V Toko, Pri Zornu je delala pri aktovkah pa tudi nahrbtnike invčke. Nič ni bilo hudega v tovarni. Med vojno je pri zdravniku Kremžarju delala kot sobarica in pestunja od 8. do 20. ure, kosilo so ji morali nositi od doma. Obudila je spomine na Sokol-ski in Godbeni dom, se spomnila nekaterih gostiln, voz in furmanov, ki so vozili po cestah ter z otožnostjo razmišljala o Domžalah, ki jih ni več.
Voditeljica prijetnega večera jo je predstavila tudi kot pesnico, ki je izdala šest pesniških zbirk. Kot je povedala gospa Mici, na tak način izra-
ža svoje nestrinjanje z aktualnimi zadevami, obuja spomine na mladost in otroštvo ter je hvaležna prijateljici Janki Jerman, ki ji je pomagala pri izdaji zbirk. Pesmi je pisala, še preden se je vključila v prijetno družbo literarnega krožka društva Lipa, kjer je najstarejša članica. Še vedno, sicer bolj poredko, vzame v roke harmoniko in obuja spomine na številna sodelovanja in nagrade na tekmovanjih harmonikarjev in obiske prireditev v narodni noši - doma in v tujini. Še vedno pridno kvačka, in je vesela, ko sliši svoje pesmi. Tudi tokratni prijeten večer spominov z Mici Jenc se je zaključil z njenimi pesmimi, ki sta jih predstavili Zlatka Levstek in voditeljica večera Andreja Čokl.
Hvala, gospa Mici, za spomine, s katerimi ste nas popeljali v zgodovino Domžal, in naj se vam uresniči želja, da bodo vsaj v kakšnem drobcu take, kot ste jih imeli vi radi.
Vera Voiska Foto: Miro Pivar
LETNIK LVIII I NOVEMBER 2018 | ŠTEVILKA 15
slamnik@kd-domzale.si
slamnik I ll
NOVICE
Računalniške delavnice
NA SŠ DOMŽALE
Termin:
od ponedeljka, 21., do petka,
25. januarja 2019, vsako popoldne od 14. do 18. ure
Prijava na SŠ Domžale:
osebno v tajništvu šole -
vsak dan do 14. ure, po telefonu: 01 724 06 30 in po e-pošti: tajnistvo.ssdomzale@ guest.arnes.si
Prijave do četrtka, 17. 1. 2019. Število prostih mest je omejeno, zato pohiti.
Gamerji pozor!
Dijaki in dijakinje srednje šole
Domžale organizirajo LAN PARTY za vse osnovnošolce in srednješolce, ki bo potekal v soboto, 1. decembra 2018, od 8.00 do 20.00 v učilnici fizike (učilnica 102). Vsak gamer naj s seboj prinese računalnik / prenosnik, monitor, tipkovnico, miško, UTP (Ethernet) kabel, slušalke, električni podaljšek oziroma razdelilec in pa seveda dobro voljo!
Igrali bomo razne igre, kot so Fortnite, League of legends, CS:GO in še več.
Pridite in nam pokažite svoje gaming skille. Vabljeni!
Na snidenje in dobrodošli v vaši novi NLB poslovalnici
NLB poslovalnica Jarše 30. novembra letos zapira svoja vrata. Kaj to pomeni za komitente, smo se pogovorili z vodjo Poslovalnice Mengeš Marijo Pančur Desnica.
f


Marija Pančur Desnica, vodja NLB Poslovalnice Jarše
Zaupanje naših strank in zadovoljni obrazi, ko najdemo pravo rešitev za vsako finančno zagato, so smisel našega dela. Čeprav po 30. novembru 2018 zapiramo vrata NLB poslovalnice Jarše, še vedno ostajamo z vami za vse, kar sledi. Svoje finance boste še naprej lahko zaupali NLB strokovnjakom. Prepuščamo vas v dobre roke kolegov v poslovalnici Mengeš, ki bodo odslej iskali za vas najboljše in najprimernejše rešitve. Na tem mestu bi se v imenu vseh sodelavcev iskreno zahvalila za vaše zaupanje in vse tople besede, ki ste nam jih namenili ob vaših obiskih.«
Kaj to pomeni za okoliške prebivalce in kaj se bo zanje spremenilo?
»Za celoten prenos poslovanja bomo poskrbeli v banki in zaradi tega stranke ne boste imele dodatnega dela ali stroškov. Prav tako se zaradi prenosa ne bodo spremenile vaše veljavne pogodbe ali storitve, enake pa ostajajo tudi številke vseh vaših računov in plačilnih kartic.
Na široko vam 3. decembra odpiramo vrata v vaši novi NLB poslovalnici Mengeš, v kateri ste dobrodošli od ponedeljka do petka med 8. in 12. ter med 14.30 in 17. uro. Če potrebujete dodatne informacije ali bi si želeli ogledati vašo novo poslovalnico, vas lepo vabimo na celodnevni dan odprtih vrat. V tem dnevu boste spoznali bančnike, ki bodo odslej z veseljem poskrbeli za vas in vaše finance. Istočasno vam bodo predstavili svoje delo
in odgovorili na vsa vaša vprašanja, med tem pa boste lahko okušali praznične dobrote,« pravi Pančur Desni-čeva in vas, v četrtek, 20. decembra 2018, (v odpiralnem času poslovalnice) vabi na dan odprtih vrat.
Imajo komitenti na voljo še kako drugo možnost?
Da, 24 ur na dan, vse dni v letu. Ker se zavedamo težav z dostopnostjo in razgibanim geografskim terenom, vam kjerkoli in kadarkoli ponujamo alternativno rešitev. Četudi bo poslovalnica odslej drugje, smo 24 ur na dan le en klic stran, saj so vam naši svetovalci iz NLB Kontaktnega centra na
voljo vse dni v letu, ob katerikoli uri, prek telefona, video klica ali spletnega klepeta. Tako vam za nujne storitve ali strokovni nasvet sploh ni potrebno od doma. Pokličite 01 477 20 00, aktivirajte video klic ali klepet prek www. nlb.si in nas preizkusite. Digitalizacija in nove tehnologije namreč prinašajo spremembe na vseh področjih bančnega poslovanja, vse hitreje pa se spreminjajo tudi navade vas - naših strank. Vse več vas posluje po elektronskih poti ali pa uporablja bančne avtomate, tako da se potrebe po obiskih klasičnih poslovalnic vztrajno zmanjšujejo. Ravno zaradi tega vam bo za gotovinska opravila še naprej -
na isti lokaciji Jarše - služil bankomat.
Potrudili se bomo, da bomo strankam, ki boste svoje storitve odtlej opravljali v drugih, bližnjih NLB poslovalnicah, kar najbolj ublažili spremembe v poslovanju. Prav tako pa ničesar ne bomo prepustili naključju. Tudi v bodoče bomo iskali rešitve, kako približati naše storitve tistim strankam, ki ne uporabljate sodobnih poti, ter imate težave z dostopom do poslovalnic. »Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da ohranimo vaše zaupanje, povsem prepričani pa smo, da se boste dobro počutili tudi v družbi naših kolegov v Poslovalnici Mengeš, zato toplo dobrodošli,« zaključuje sogovornica. □
24 ur na dan smo le klic ali klik stran.
Za vsa vprašanja in nasvete smo vam na voljo vse dni v letu prek telefonske številke 01 477 20 00. Svoje finance pa lahko priročno urejate tudi prek video klica, spletne banke NLB Klik, mobilne banke Klikin in telefonske banke Teledom.
u □ u
www.nlb.si
O
NLB
Za vse, kar sledi.
16 | slamnik	številka 11 | november 2018 | letnik lviii
_	_ _	slamnik@kd-domzale.si
AKTUALNO
Vse najboljše za 20 let, Center za mlade!
Center za mlade Domžale v letošnjem letu praznuje 20-letnico delovanja.
Da so na Občini Domžale, ki je leta 1998 ustanovila Center za mlade Domžale, naredili korak v pravo smer, kažejo rezultati in aktivnosti na področju mladinske politike v zadnjih letih, saj je Inštitut za mladinsko politiko pred dnevi Občini Domžale podelil certifikat Mladim prijazna občina.
Osrednje praznovanje 20-letnice Centra za mlade Domžale je potekalo v sredo, 7. novembra 2018, praznovanja pa so se udeležili vsi, ki so bili in so še tako ali drugače vpeti v zgodbo, ki se imenuje Center za mlade Domžale. Tako so se slavnostnega dogodka udeležili župan Toni Dragar, podžu-panja mag. Renata Kosec, bivša županja Cveta Zalokar, v njenem mandatu je po njenih prizadevanjih Center za mlade ugledal luč sveta, prva direktorica zavoda Lili Jazbec, ki je Center za mlade spravila na noge, in nekdanja podžupanja Andreja Pogačnik Jarc.
Center za mlade je nastal daljnega leta 1997, najprej kot del občinskega oddelka za družbene dejavnosti. »Mnogo oseb, ki so danes tukaj, so strnile glave in oblikovale organ, ki bo skrbel za mlade v stiski, jim nudil svetovanje, nudil podporo strokovni delavcem, organiziral prostočasni program za mlade in tako dalje. Že naslednje leto je CZM postal javni zavod, direktorica je postala Lili Jazbec. Sama je vodila CZM skoraj tri leta, orala ledino mladinskega prostora v Domžalah in pripravljala program,« je o začetkih delovanja povedala direktorica Tinkara Koleša. Poudarila je tudi, da se mora Center za mlade razvijati, se spreminjati, prilagajati novim situacijam in interesom mladih. Pri tem sodelujejo z mladinskimi organizacijami v Domžalah, poskušajo podpirati novo nastajajoče mladinske akterje in hkrati podajati roko občinskim organom, za katere ve, da jim za mlade v Domžalah ni vseeno.
Ker je za uspešno delovanje izjemno pomembna ekipa, ki soustvarja zgodbo Centra za mlade Domžale, je seveda prav, da jo ob tej priložno-
sti tudi predstavimo. Poleg direktorice Tinkare Koleša že 19 let iz mladih ustvarjalnost, za katero niti niso vedeli, da jo imajo, vleče Mateja Absec, kreativna žilica zavoda, ki skrbi tudi za administrativne zadeve. Za koordinacijo programa skrbi Klavdija Štajdohar,
ki je zaslužna tudi za razvoj CZM-jeve-ga mednarodnega programa, ob tem pa skrbi, da CZM izvede prek 400 aktivnosti na leto. Ob tem velja izpostaviti, da so zmožni izvajati štiri dejavnosti istočasno. Za mladinsko delo je zadolžena Tjaša Slevec, ki tudi poskrbi, da so aktivnosti CZM-ja vidne v različnih medijih ter za pripravo promocijskih materialov. Skrbi pa tudi za družabni in zabavni del programov za mlade. Svoje
prve delovne izkušnje v CZM-ju nabira Anja Sagadin, ki je zaposlena projektno, trenutno pa domžalskim učencem predstavlja, kaj je to čuječnost in razja-snjuje, da to, kar vidijo na instagramu, ni realnost. Ob tem je zaplavala tudi v pripravo mednarodnih projektov. V
svojih vrstah pa že nekaj časa gostijo Liisi Trumm, študentko iz Estonije, ki mladim Domžalčanom predstavlja svojo izkušnjo s prostovoljnim delom v tujini, estonsko kulturo, se uči slovensko in izvaja zanimive energizerje, ki običajno vključujejo konje.
Župan Toni Dragar je v svojem govoru povedal, da je Občina Domžale pred dvajsetimi leti na pobudo bivše županje Cvete Zalokar dobila Center za mla-
de. Čeprav so začeli iz nič, je bila takrat delovanje pripravljena prevzeti Lili Jazbec, ki ga je nato skupaj s sodelavci uspešno razvijala. »Letos smo sprejeli Strategijo za mlade. Mislim, da smo s tem vrata odprli vsem mladim in to ne samo tistim, ki so vezani samo institucionalno, ampak tudi mladim, ki želijo sodelovati individualno. Seveda gre v prvi vrsti zahvala vsem, ki pomagate pri delovanju našega centra. Na Občini Domžale imamo s tem prostorom, kjer se nahaja center, še veliko načrtov. Naša ideja je, da ostane vsa stavba za mlade,« je povedal župan. Ob tem je tudi dodal, da so bili na Občini Domžale vedno pripravljeni prisluhniti potrebam centra, pa naj bo to s finančnega ali pa kakšnega drugega vidika. Skupaj s podž-upanjo mag. Renato Kosec je direktorici Tinkari Koleša izročil darilo in tablo Mladim prijazna občina, saj je Občina Domžale pred dnevi prejela certifikat Mladim prijazna občina.
Zbrane je pozdravila tudi Cveta Za-lokar, ki je povedala, da je ponosna, da so pred dvajsetimi leti ustanovili dva zavoda: Kulturni dom Franca Ber-nika in Center za mlade. Po njenih besedah so bili s strani nekaterih takratnih svetnikov pomisleki glede ustanovitve, vendar pa se danes vidi, da sta oba zavoda upravičila svoje delovanje. »Tega centra pa vsekakor brez Lili Jazbec ne bi bilo. Vesela sem bila, da sem takrat našla nekoga, ki je bil pripravljen orati ledino na tem področju v Domžalah.«
Centru za mlade Domžale čestitamo za njihovo 20-letnico delovanja in jim želimo uspešno delo z mladimi še naprej!
Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek
r žabec 1
pozimi
i december L I3h J
r
M
FOLKLORNO DRUŠTVO GROBLJE, DOMŽALE GROBLJE 1, 1230 DOMŽALE
JAVNI RAZPIS K PRIJAVI ZA UDELEŽBO
NA 2. OTROŠKEM FOLKLORNEM FESTIVALU V DOMŽALAH
V SOBOTO, 11. MAJA 2019, OB 10. URI
Razpisovalec poziva otroške folklorne skupine ter folklorne krožke v vrtcih in šolah na območju, ki ga pokriva JSKD OI Domžale, da se prijavijo na drugi otroški folklorni festival v Domžalah. Festival je namenjen vsem oblikam otroške folklorne dejavnosti, ni tekmovalen niti ocenjevalen. Udeleženci so lahko otroci od 3 do 15 let. Skupine naj bi bile kostu-mirane, vendar to ni pogoj, lahko so tudi v civilu. Želena je živa glasba, vendar je dovoljen tudi posnetek.
Cilj razpisa je, da se pri najmlajših vzbudi zanimanje za ljudsko plesno, glasbeno in oblačilno dediščino. Otrokom, ki v društvih in krožkih v vrtcih in šolah vadijo celo šolsko leto, se ponuja možnost, da kot neko nagrado naučeno ponudijo občinstvu na javnem nastopu.
Prijava za udeležbo in udeležba je brezplačna. Vstop v dvorano bo prost.
Prijavo na razpis lahko pošljete po pošti na naš naslov, lahko pa jo pošljete po elektronski pošti na: franc.hribovsek@gmail.com.
Prijave zbiramo do 31. 1. 2019. Prijavitelji bodo obveščeni do 28. 2. 2019. Za dodatne informacije lahko pokličete na telefon 031 436 561.
Domžale, 19. 11. 2018
Dr. Franc Hribovšek predsednik
Poročilo o delu
Za nami je oktober, mesec požarne varnosti, ki ga namenoma omenjamo šele zdaj - ob koncu novembra. Zadnja leta je že tako, da se aktivnosti, povezane z mesecem požarne varnosti, zavlečejo konkretno v november. Sodelovali smo na gasilskih in evakuacijskih vajah podjetij, šol, prostovoljnih gasilskih društev in na mnogo dogodkih predstavljali našo dejavnost. Mogoče prav zato nekaj zatišja pri številu intervencij - od prejšnjega poročila smo 'izvozili' sedemnajstkrat. Seveda to ne pomeni, da le čakamo na poziv. Naša preventivna in servisna dejavnost ves čas teče s polnimi obrati, hkrati pa veliko časa namenimo tudi izobraževanju in usposabljanju. Interno, s prenosom znanja med zaposlenimi ter tudi v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Republike Slovenije na Igu, v okviru katerega deluje tudi Gasilska šola. Le-ta poteka med januarjem in junijem, zato imajo največ dodatnih usposabljanj prav jeseni in mi se jih udeležujemo, kolikor je le mogoče.
Med zgoraj omenjenimi intervencijami smo 'imeli' dva požara. Iz neznanega razloga sta zagorela mlekomat v Dragomlju ter starejše osebno vozilo pred trgovskim centrom na Viru. Tovorno vozilo je v noči 24. oktobra močno zadi-milo predora Trojane in Podmilj, a gašenje ni bilo potrebno, šlo je zgolj za okvaro motornega sklopa.
Na avtocesti smo sicer posredovali v štirih prometnih nesrečah. V predoru Jasovnik je prišlo do naleta treh tovornih vozil, pri Krtini in Podmilju pa do naleta treh osebnih vozil. Pri počivališču pri Lukovici sta trčila tovorno in kombinirano vozilo. V teh nesrečah sta se poškodovali dve osebi. Na lokalnih cestah smo posredovali, ko je s ceste na Dolenje zapeljalo vozilo, in v Ihanu, ko je voznik osebnega vozila zapeljal na nasprotni pas in trčil v drog javne razsvetljave. Poškodovala sta se voznik in sovoznik.
Dvakrat smo s pomočjo avtole-stve omogočili vstop v stanovanje, obakrat so se vrata nesrečno zaprla za stanovalkama. V enem od teh dveh primerov se je tudi kar mudilo, na štedilniku je bilo namreč kosilo. Omogočili smo tudi vstop v osebno vozilo, v katerem je po nesrečnem naključju ostal zaklenjen majhen otrok. Občan nas je zaprosil za merjenje količine ogljikovega monoksida v stanovanju, odstranili pa smo še vejo, ki je ogrožala mimoidoče v Radomljah in reševalcem NMP Domžale pomagali pri prenosu obolele osebe do reševalnega vozila.
Največ pozornosti javnosti, tudi širše slovenske, je poželo posredovanje, ko se je 26. oktobra okoli 12. ure voznik osebnega vozila med vožnjo po Krumperški cesti odločil, da odpre pošto, v njej pa našel majhno embalažo z neznano snovjo, kar ga je močno prestrašilo, zato je ustavil ob cesti in poklical na pomoč. Seveda je s tem stekel protokol za ravnanje ob potencialno nevarni snovi, poleg nas in Policije so bili aktivirani še strokovnjaki z Veterinarske fakultete. Dobrih pet ur, do prvih rezultatov iz laboratorija, je bila cesta zaprta. Za najden prah se je izkazalo da, vsaj v majhnih količinah, ni življenjsko nevaren.
LETNIK LVIII I NOVEMBER 2018 | ŠTEVILKA 17
slamnik I ll
GLAS MLADIH
MLADI SAMI PRIPRAVILI MLADINSKO IZMENJAVO
SOFIA KOKOT IN ŽANA ŽABNIKAR
Zadnji teden septembra se je na Dobu pri Domžalah odvijala izmenjava z naslovom S športom do sprememb, financirana s strani Evropske komisije, programa Erasmus+.
Besedilo in foto: CZM
Udeležilo se je je 22 mladh Evropejcev, pri projektu pa so sodelovali tudi mladi iz lokalnega okolja. V okviru Centra za mlade Domžale sta izmenjavo organizirali mladi Domžalčanki Sofia Kokot in Žana Žabnikar. Povprašali smo ju, kako poteka prijava takšnega projekta, kako sta se zanj odločili in ne nazadnje, kaj sploh pomeni pripraviti mladinsko izmenjavo.
Kako sta sploh prišli na idejo, da bi organizirali mladinsko izmenjavo?
Žana: Pravzaprav nepričakovano. Idejo sva dobili na mednarodni kavarni. To je dogodek, ki ga Center za mlade Domžale vsako leto organizira, da predstavi vse projekte, ki se bodo izvajali in ki se jih mladi lahko udeležijo. S Sofio sva obe aktivni v lokalnem okolju. Na mednarodni kavarni sva bili takrat edini. Sklepali sva, da je interes za takšne projekte majhen in da lahko več narediva tudi z informiranjem mladih. Da se sami lotiva izmenjave, je bila ideja Klavdije Štajdohar, ki v CZM med drugim koordinira mednarodne projekte. S Sofio sva takoj pristali, čeprav je bil to najin prvi Erasmus+ projekt in sva bili tako rekoč čisti začetnici. Vsekakor se je ideja izkazala za odlično. Program mlade spodbuja, ne le da se vključujejo, temveč da tudi organizirajo izmenjave po principu mladi za mlade, kar pa se na žalost ne zgodi tako pogosto. Na idejo sva kar hitro pristali in bili zelo veseli, ko sva izvedeli, da je bil najin projekt na nacionalni agenciji MOVIT tudi sprejet.
Kaj pravzaprav je Erasmus+? Sofia: Gre za program, zasnovan s strani Evropske unije, ki mladim omogoča, da se udeležijo ali organizirajo izmenjave. Večina mladih misli, da je Erasmus+ povezan samo s šolami in univerzami, ne vedo pa, da omogoča tudi prijavljanje projektov na lastno iniciativo v lokalnem okolju.
Kakšna je bila tema izmenjave? Kako sta se zanjo odločili?
Žana: Tema je bila eno izmed prvih vprašanj, ki sva si jih postavili. Med izbiro tematik sva opazili, da sva bili včasih obe debaterki na debatnih turnirjih in da sva se že od malih nog obe veliko ukvarjali s športom (obe z gimnastiko in atletiko). Ti dve temi se nama še danes zdita zelo pomembni. Nato se je pojavilo vprašanje, kako bi ti temi lahko združili, da bi dobili rdečo nit tega projekta. Po razmisleku sva se odločili za problematiko sovražnega govora kot za krovno temo. Sovražni govor je zelo pogosto prisoten v športu, hkrati pa je to zelo dobra tema za razpravo na debatah. Svoj program sva torej osredotočili na ozaveščanje o problematiki sovražnega govora, to povezali z različnimi športnimi dejavnostmi in debato ter ga naslovili S športom do sprememb.
Iz katerih držav so prišli udeleženci? Kako je potekalo medkulturno sodelovanje?
Sofia: Izmenjave so se udeležili Francozi, Portugalci, Grki in Slovenci. Eden od poudarkov projekta je bilo tudi medkulturno sodelovanje, ki se
je izkazalo za eno najbolj aktivnih in zabavnih točk izmenjave. Različne kulture in več o vsaki državi smo spoznali na medkulturnih večerih, ko se je vsak večer predstavila ena država. Poslušali smo tradicionalno glasbo, reševali geografske kvize in poskušali sladice, ki so jih nekateri udeleženci s tem namenom prinesli na izmenjavo. Tradicionalno hrano smo bolje okusili ob večerjah, ko so bili udeleženci vsake države zadolženi za kuhanje večerje enkrat v tednu. Ob kuhanju smo se še bolje spoznali in se povezali, saj so si morali udeleženci delo razdeliti in prevzeti odgovornost, da bo večerja uspela ter da bo pravočasno pripravljena. Ko sva z Žano planirali to aktivnost, nisem pričakovala, da bodo udeleženci vložili toliko truda in časa, in da bodo te večeri postali še toliko bolj zabavni, ob družbi mladih iz lokalnega okolja, ki so prišli poskusit tradicionalno hrano.
V programu sva imeli tudi nekaj ur, namenjenih za aktivnosti, ki so jih na izmenjavi predlagali udeleženci. Tako smo imeli nogometno popoldne, ki ga je vodil udeleženec iz Francije. Izvedli smo turnir in se tako spoznali s pravili nogometa in načinom 'fair playja'. Vsak dan smo pol ure namenili tudi spoznavnim igram, ki jih je vsak dan vodil drug udeleženec. Na začetku sva jih vodili midve, nato pa sva vodenje iger prepustile tistemu, ki se je javil.
Kakšni so bili vtisi udeležencev o Domžalah in o Sloveniji?
Žana: V program sva vključili aktivnosti v Domžalah, Dobu in tudi popoldne
v Ljubljani. Nad tem so bili navdušeni in večkrat so povedali, da se jim zdi Slovenija zelo zelena, da imamo tudi na urbanih območjih veliko dreves in narave, ki nas obdaja. Povedali so tudi, da se jim zdi Slovenija zelo čista. Poleg tega pa je bil slovenski del delegacije zelo navdušen nad dejstvom, da je bilo nekaj udeležencev iz drugih držav zelo zainteresiranih za slovenski jezik. Nekateri so se naučili nekaj osnovnih fraz in celo slovenske izgovorjave.
Kakšne aktivnosti so se izvajale, s čim ste se ukvarjali?
Sofia: Temi izmenjave sta bili šport in debata. Čeprav se zdita to povsem nezdružljivi področji, je bil eden izmed ciljev projekta ta, da ju z delavnicami poveževa in tako šport kot debatiranje približava udeležencem. Večina sodelujočih je bila rekreativnih športnikov, z debatiranjem pa sta bila seznanjena le dva, ki sta se s konstruktivnim argumentiranjem srečala na prejšnjih izmenjavah. Dopoldnevi so bili namenjeni delavnicam za razvijanje tehtnih argumentov in protiargumentov o temah, ki sva jih v naprej določili. S pomočjo mentorice za debato Bojane Vodnjov je Žana približala udeležencem format debate, ki se ga uporablja na debatnih turnirjih, in vodila zabavne delavnice, kjer smo se dotaknili različnih tem, povezanih s profesionalnim športom. Popoldnevi so bili fizično aktivnejši, saj so bili športno obarvani. Vsak dan je potekala druga športna aktivnost, da bi mladim približale čim več različnih športov. Orientacijo po Domžalah in Šumberku, ki je doživela zelo pozi-
tiven odziv, je vodila Polona Jezeršek, mlada udeleženka iz lokalnega okolja, saj se sama profesionalno ukvarja s tem športom. Kot že omenjeno, smo imeli tudi nogometno popoldne, ki ga je vodil francoski udeleženec, imeli pa smo tudi odbojkarski turnir in atletsko popoldne, ki sva ju vodili midve. Ob večerih smo se zabavali na mednarodnih aktivnostih ter ob poskušanju tradicionalne kuhinje vsake izmed držav udeleženk. Spoznali smo Dob in Domžale, seveda pa smo obiskali tudi prestolnico.
Kako so bili vključeni ljudje iz lokalnega okolja?
Žana: Mladi iz lokalnega okolja so bili dejanski udeleženci izmenjave iz Slovenije, ki so bili vključeni v celoten potek izmenjave. Poleg tega so pri aktivnostih sodelovali tudi tisti, ki niso bili dejanski udeleženci, so pa veliko pripomogli pri dejavnostih. To so bili nekateri debaterji in sodniki debate, ki so včasih debatirali na OŠ Venclja Perka, predstavili so format in postopek debate. Udeleženci iz tujih držav so bili nad njihovimi sposobnostmi zelo navdušeni, posebno pa so pohvalili njihovo znanje angleškega jezika. Pridružili so se tudi športniki iz atletskega društva Domžale ter tudi razni prijatelji in znanci, ki sva jih povabili delno zaradi zelo dobrega vzdušja in dinamike izmenjave in delno tudi zato, da se je o tem razširila beseda. Večina od njih je prvič slišala za take izmenjave, večinoma so vsi sklepali, da je to povezano s šolanjem. Zato se niso veliko naučili le o drugih kulturah in o
tematiki izmenjave, temveč tudi o programu Erasmus+, ki omogoča mnogo mladim potovanje in učenje po svetu, vse financirano s strani Evropske unije. Hkrati s(m)o izvedeli tudi nekaj več o možnostih, ki jih nudijo Domžale - zelo v pomoč nam je bil hostel Hiša na travniku, kjer smo bili nastanjeni in smo lahko uporabljali tudi nekatere skupne prostore in površine za šport, ena izmed aktivnosti, ki je prejela najboljše odzive, je bila orientacija na Šumberku, ki je bila pravi izziv tudi za nas Domžalčane.
Je prišlo do kakšnih težav, zapletov pri organizaciji?
Sofia: Kot pri vsakem projektu, ki zajema delo z mladimi, je bilo tudi tu treba nekaj stvari improvizirati. Ne bi rekla, da je šlo za zaplete, temveč bolj za izzive, ki sva se jih z zanimanjem lotili.
Posebej bi se rade zahvalili najini mentorci Klavdiji Štradjohar, da naju je spodbudila za organizacijo projekta in naju skozi celotno izmenjavo tudi vodila ter nama pomagala pri reševanju izzivov. Prav tako se zahvaljujeva CZM-ju, prek katerega sva projekt prijavili in Hiši na travniku, ki nas je v prijetnem hostlu gostila ves teden ter nam omogočila druženje in športne aktivnosti na njihovih objektih.
Bi se še kdaj lotili organizacije takega projekta?
Sofia: Organizacija takšnih izmenjav je izjemna priložnost, da mladi opozorijo na veščine, ki jih v družbi primanjkuje in jih prek izmenjave poskušajo pridobiti. Z vodenjem tega projekta sem ugotovila, da je organizacija dogodkov tista, ki me izjemno veseli, še posebno, če lahko s tem pripomorem k boljši družbi. Z Žano imava že nekaj idej o temi naslednje izmenjave, ki se je bova lotili (če bo študij dopuščal) naslednje leto. Žana: Že dejstvo, da sva se dogodka mednarodna kavarna udeležili le midve s Sofio, namenjen pa je bil vsem mladim iz Domžal in širše okolice, nam pove veliko. Gotovo se o mobilnosnih ukrepih Evropske unije še premalo ve, zato se mi zdi, da so izmenjave in vključevanje mladih iz okolice odlična priložnost za ozave-ščanje. Poleg tega je organizacija in še posebno izvedba takega dogodka ena izmed izkušenj, ki si jo bom zelo dobro zapomnila, saj sem se mnogo naučila, tudi potek izmenjave je bil zelo pester in zabaven. Vsekakor bi se projekta lotila še enkrat, z novimi tematikami in zamislimi.
Imata za zaključek kakšno sporočilo za mlade?
Sofia: Organizacije izmenjave se lahko loti vsak mladostnik, ki ga zanimata načrtovanje in organizacija in je dovolj motiviran, da v družbi naredi spremembo. Je izjemna priložnost, kjer se tako vodja kot tudi udeleženci naučijo sodelovanja in koristnih veščin. Žana: Ker o izmenjavah lahko izveš že z nekaj kliki na spletu, pridobitev informacij o izmenjavah res ni problem. Erasmus+ ponuja mnogo možnosti za udeležbo v tujini ali organizacijo v domačem okolju. Hkrati pa izmenjave obravnavajo tematike, ki zanimajo predvsem mlade, gre tudi za druženje in spoznavanje ter učenje na veliko različnih (neformalnih) načinov, zato bi take izkušnje priporočila vsem. □
18 | slamnik
iz NAŠIH VRTCEV IN ŠOL
ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
Jesenske ustvarjalnice na Osnovni šoli Roje
Dne 16. oktobra smo izvedli naravoslovni dan na temo jesenskega časa.
Vrtec Domžale je letos praznoval 70. rojstni dan
Predšolska vzgoja je temeljni steber otrokove socializacije, osebnega razvoja in napredka vsakega posameznika.
oš roje Učenci so v šolo prinesli buče in druge jesenske plodove ter imeli nalogo, da iz njih izdelajo pravljično oziroma domišljijsko bitje. Ustvarjali so po razredih, in nastalo je veliko zanimivih kreacij, ki smo jih nato ob koncu dneva združili v čudovito jesensko razstavo ob vhodu šole. Buče, ki so izrezane, bodo imele vsako jutro prižgano svečko in tako bo pravljična jesenska razstava dobila še čarobni pridih.
ki ga je kuharica spekla na ta dan za malico. Tudi učenci devetega razreda so se izkazali in skuhali bučno juho ter spekli jabolčni zavitek za vso šolo.
Tako so bili učenci in učitelji po končanem ustvarjanju deležni sproščenega piknika na šolskem igrišču, kjer smo jedli sveže pečen kostanj, jabolčni zavitek in topel čaj. Naravoslovni dan Jesenske ustvarjalnice je že naš tradicionalni naravoslovni dan, ki se ga vsi že vnaprej veselimo, saj smo
Letos je Vrtec Domžale praznoval 70 let delovanja. Praznovanje smo zasnovali po meri otrok, kar pomeni, da smo priredili več manjših, povezanih in sledečih dogodkov, ki so se hkrati odvijali po vseh enotah, in sicer: izdelava rojstnodnevnih plakatov, petje himne, ki je jo vrtcu za rojstni dan napisala vzgojiteljica Marjeta Osolin, obisk domžalske maskote hroščka Simona in pisateljice Nine Mav Hrovat, pravljično dopoldne, obisk otrok med enotami vrtca, forma viva - razstava likovnih izdelkov na prostem, sodelovanje na
žale Jana Julijana Pirman je na slovesnosti med drugim poudarila, da smo v našem vrtcu: »... posebej ponosni na vzgojni program, ki se kaže kot tendenca, kako vzgajati otroka, da postane samostojen, radoveden, razmišljujoč, s prebujeno ustvarjalnostjo, razvitimi spretnostmi in drugimi osebnostnimi lastnostmi, ki mu bodo dobra popotnica za nadaljnje življenje.« Več o dogodkih si lahko preberete in pogledate na spletni strani Vrtca Domžale.
V Sloveniji je imela institucija predšolske vzgoje že v preteklosti ve-
kot ustvarjanja strokovno naprednih učno vzgojnih okolij.
Danes je v občini Domžale vključenost predšolskih otrok od tretjega leta dalje v vrtce 95-odstotna, kar je glede na slovensko povprečje zelo visoka vključenost in dosega cilje Evropske unije.
Ne glede na koncepte predšolske vzgoje, ki so se v 70 letih spreminjali, so bili najpomembnejši vzgojitelji, ki so znali, zmogli in želeli delati z otroki in jim omogočiti prijetno otroštvo. Pomembno pa je tudi dobro sodelovanje in povezovanje z drugimi insti-
Poleg izdelovanja pravljičnih bitij so učenci prilagojenega programa že dan prej pri pouku tehnike pripravili prineseni kostanj za peko in pripravili 'škrniclje', v posebnem programu pa so nalupili domač šolski krompir,
na ta dan močno povezani z naravo, smo ustvarjalni, se vedno kaj novega naučimo, vedno diši po kostanju in sledi prelepa razstava, ki nas spremlja vse do jesenskih počitnic.
VODJA DEJAVNOSTI: META MAROLT
Grafiti izmenjava naredi lokalno spremembo
V soboto, 17. novembra, je v okviru mednarodnega projekta Grafiti izmenjava naredi lokalno spremembo potekala še zadnja aktivnost.
prireditvi Spoznajmo se, praznujmo skupaj, kjer smo se predstavili s stojnico in nastopom otrok, praznično popoldne, izdaja publikacije in drugo. Celoletno praznovanje smo zaključili z razstavo likovnih del in arhivskih spominov v Knjižnici Domžale. Slavnostnega odprtja razstave sta se udeležila tudi župan Toni Dragar in podžupanja Renata Kosec. Ravnateljica Vrtca Dom-
lik pomen. Občina Domžale je bila ena izmed tistih občin, ki so zelo zgodaj začele organizirati možnosti predšolskega varstva in pozneje tudi vzgoje. Kot prva oblika varstva otrok je bil leta 1948 ustanovljen Dom igre in dela. Slednja je v vseh 70 letih doživljala korenite spremembe in vrtci so se ves čas postavljali v ospredje, tako z vidika bivanjskega standarda
tucijami in okoljem, zato se ob tej priložnosti posebno zahvaljujemo Občini Domžale, Službi za turizem Občine Domžale, Varnosti Ljubljana, Domžal-cu.si, Knjižnici Domžale in mnogimi drugimi, ki so s svojo podporo omogočili, da je bilo naše praznovanje pestro in še bolj praznično obeleženo.
Nina Mav Hrovat Vrtec Domžale
Mesec požarne varnosti na Osnovni šoli Roje
Na Osnovni šoli Roje je kar nekaj zapriseženih gasilcev, tako med učenci kot tudi med zaposlenimi, zato ni čudno, da mesec požarne varnosti vzamemo sila resno.
osnovna ŠOLA roje Tudi letos ni bilo prav nič drugače in prva v vrsti dejavnosti povezanih z zaščito in reševanjem je bil obisk Centra za zaščito in reševanje Domžale. Tja so se 19. oktobra odpravili mlajši učenci posebnega programa. Prijazni poklicni gasilci so nam pokazali opremo, oblekli so nas v svoja oblačila, da smo se počutili kot čisto pravi gasilci, nato pa so nam pokazali svoje novo gasilsko vozilo in nam dovolili celo špricati z gasilsko cevjo.
V ponedeljek, 22. oktobra, je sledil osrednji dogodek oktobra - meseca požarne varnosti na naši šoli, in sicer že tradicionalen tehniški dan, Dan varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami. Zadnja leta se skušamo navezovati na aktualno temo meseca požarne varnosti, in ker je letošnja tema Klic na 112, smo se skušali osredotoči-
ti na enote zaščite in reševanja, ki pridejo na pomoč, ko zavrtimo to številko. V prvem delu dneva so se nam pridružili reševalec iz Nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Domžale, policista s Policijske postaje Domžale, gasilci PGD Mengeš in člana Enote reševalnih psov Slovenije s psičko Gajo. Učenci so si lahko ogledali reševalno, policijsko in gasilsko vozilo in opremo, zanimiva pa je bila tudi predstavitev dela enote reševalnih psov, saj nam ta tematika ni tako zelo blizu. Po malici je po skupinah potekala delavnica temeljnih postopkov oživljanja, ki sta jo pripravili članica ekipe prve pomoči Rdečega križa Domžale in sekretarka OZRK Domžale Majda Mernik. V času, ko so bili učenci prosti, so se lahko v telovadnici igrali z gasilskimi avtomobili, se oblekli v gasilska in policijska vozila ter listali knjige s to tema-
tiko. Prav tako so na ta dan ustvarjali likovne izdelke za natečaj Uprave za zaščito in reševanje Slovenije.
V sredo, 24. oktobra, smo pripravili še evakuacijsko vajo, ki je bila izpeljana zelo uspešno, saj smo vse učence evakuirali iz šole v slabih treh minutah, seveda pa se zavedamo, da bi bila situacija ob morebitni zadimljenosti prostora in nastali paniki lahko veliko slabša.
Mesec požarne varnosti se približuje koncu in polni lepih vtisov se zahvaljujemo vsem, ki ste nam omogočili, da smo ga lahko dobro izkoristili; hvala CZR Domžale, PGD Mengeš, ZD Domžale, PP Domžale, OZRK Domžale in Enoti reševalnih psov Slovenije za vaš doprinos. Z vašo pomočjo so naši učenci ne le izvedeli kaj novega, temveč se tudi naučili kako ravnati, ko enote zaščite in reševanja v resnici potrebujemo.
Besedilo in foto: Ajda Lalic, OŠ Roje
czm Z udeleženci mladinske izmenjave smo izvedli grafiti akcijo, na kateri smo poslikali pregrade, ki krasijo CZM- jev Plac za mlade - prostor za druženje mladih. Čeprav so nas zimske temperature že skoraj ujele, nas mraz ni ustavil. Naša akcijska sobota se je začela s snovanjem idej in skic, čemur je hitro sledilo grafitiranje pregrad. Pregrade so bile sestavljene ob delovni akciji preurejanja Placa za mlade (2016), v soboto pa smo jih odeli v pravljične podobe. Hvala Petri, Neži, Žanu in Liisi za sodelovanje in
vaše grafite, s čimer je Plac za mlade postal še bolj zanimiv.
Lokalna akcija je potekala v okviru mednarodnega projekta mladinske izmenjave Grafiti izmenjava naredi lokalno spremembo v organizaciji Centra za mlade Domžale.
LETNIK LVIII I NOVEMBER 2018 | ŠTEVILKA 19
slamnik@kd-domzale.si
slamnik I ll
iz NAŠIH VRTCEV IN ŠOL
Srečanje predstavnikov lokalne skupnosti in Rotary International
Osnovna šola Roje se že nekaj časa ponaša s čudovito prenovljenim igriščem, ki otrokom ponuja ne le zabavo, temveč tudi možnost za razvoj socialnih in čustvenih veščin, ter izredno pozitivno vpliva na kognitivni in motorični razvoj.
oš roje Postavitev igrišča je sad dolgoletnega dela, predvsem pa rezultat posluha donatorjev, še posebno Občine Domžale in Rotary kluba, ki so OŠ Roje omogočili nakup novih igral.
V četrtek, 8. novembra 2018, so se na šoli sestali predstavnik Rotary International iz Amerike Aslan Gulueva in Janko Velkavrh, predsednik Rotary kluba Domžale, ki je spremljal celoten potek od ideje do nastanka igrišča. Na povabilo se je prijazno odzvala tudi naša nekdanja ravnateljica Marjanca Bogataj, ki je bila leta in leta gonilna sila tega projekta. Pridružila se je tudi predstavnica staršev Aleksandra Ogo-revc, ki je poudarila veliko hvaležnosti staršev za to donacijo ter vsesplošno skrb za razvoj in napredek naših učencev.
Pozneje so se jim pridružili tudi predstavniki Občine Domžale z županom Tonijem Dragarjem, ki je pojasnil, kaj je ta projekt prinesel lokalni skupnosti in s katerim so se Rotarijan-ci dogovarjali o možnostih nadaljnjega sodelovanja. Žpan je tako kot člani Rotary kluba redni obiskovalec OŠ Roje, saj jih rad obišče, kar se pozna tudi pri učencih, ki se ga vsakokrat razveselijo.
Rotary klub Domžale je leta 2016 ob sodelovanju in pomoči več partnerjev, med drugim tudi Občine Domžale, izpeljal projekt prenove igrišča pri osnovni šoli Roje. Ker je Rotary International k projektu prispeval skoraj 17.000 evrov, je predstavnik Rotary International Gulueva v skladu s
svojimi pravili pregledal, kako so bila sredstva porabljena in kako je projekt potekal. Glavni sogovorniki so bili Rotary klub Domžale in predstavniki OŠ Roje.
Andreja Škrlj, vršilka dolžnosti ravnatelja, in Polona Slokar, logope-
dinja, sta gostom predstavili šolo in izčrpne izsledke raziskave o vplivu uporabe igral na razvoj sposobnosti učencev. Igrala so si gostje lahko tudi ogledali, tisti najbolj igrivi pa jih celo preizkusili. Tudi učenci so se potrudili ter gostom pripravili pogostitev in ple-sno-glasbeni nastop.
Jesenska šola računalništva
Na Srednji šoli Domžale smo v sklopu jesenskih počitnic pripravili že četrto jesensko šolo računalništva.
srednja šola Domžale Nanjo se je prijavilo 12 nadobudnih računal-ničark in računalničarjev iz zadnjega triadnega obdobja različnih osnovnih šol: OŠ^ Frana Albrehta, OŠ Marije Vere, OŠ Dob, OŠ Ihan, OŠ Janka Kersnika Brdo, OŠ Dragomelj, OŠ Ro-dica in OŠ Domžale. Jesenske šole so se tako udeležili: Urban Brezar, Luka Javoršek, Eva Kvas, Gaj Ravnikar, Tim Jasenc, Ažbe Juhant, Mark Ge-drih, Gaja Vdovč, Aleksander Rakun, Val Pokorn, Aljaž Kutnar in Aljaž Lebeničnik. Namen jesenske šole je bilo seznaniti udeležence z različnimi praktičnimi vajami, ki jih izvajajo dijakinje in dijaki v izobraževalnem programu tehnik računalništva.
Prvi dan so se udeleženci spoznali s hitrim pregledom zgodovine, pri čemer je bil izpostavljen pionir na področju fotografije, Slovenec Janez Pu-har. Nato so si ogledali delovanje fotografskega aparata. Učenci so razdrli fotografski aparat in si ogledali, kako se zrcalo, ki vodi svetlobo do iskala, umakne med proženjem in kako deluje zaklop. V objektivu so si ogledali spreminjanje postavitve zaslonke in njen pomen za ostrino. Definirali so motiv in kompozicijo ter si na praktičnih primerih fotografij ogledali posamezne primere kompozicije. Zaradi deževnega vremena so lastni fotografski projekt izvedli kar v učilnici in nato slike z enostavnim orodjem pregledali, jih po potrebi rahlo popravili ter skrčili in pripravili za objavo na morebitnem natečaju za razstavo fotografij. Prvi dan so zaključili s skupnim igranjem dvoranskega hokeja v novi veliki telovadnici, kjer so prav vsi pokazali borbenost in voljo do zmage.
Drugi dan so v skupinah po tri upravljali robota LEGO Mindstorms EV3. Najprej so se seznanili s sestavnimi deli robota. Posebej so si pogledali enoto EV3, ki omogoča priklop različnih motorjev in senzorjev ter povezavo z računalnikom. Nato je sledila seznanitev še s programsko opremo, ki omogoča programiranje v intuitivnem okolju, osnovanem na ikonah. Za nalogo so morali izdelati programsko opremo za različne situacije, pri čemer je bil cilj pripeljati robot-ka skozi poligon. Poleg tega so hitrejši imeli možnost uporabe različnih senzorjev in na takšen način popestriti odzivanje robota skozi poligon. Kaj hitro smo se že lotili prvega projekta, imenovanega Štirikotniki. Znotraj projekta so učenci sestavljali različne programe s stopnjevanjem zahtevnosti. Najprej je bilo treba robota premakniti naravnost. Nato se je moral robot premakniti za kot 90 stopinj. Sledil je program, ki je robota premaknil v obliki kvadrata in pravokotni-ka, seveda z uporabo programskega bloka za potek, imenovanega Loop. V nadaljevanju so učenci programirali robota tako, da je prevozil narisan poligon, in se tako seznanili še z drugimi načini gibanja robota. Na koncu pa smo se lotili še programa, ki omogoča robotu sledenje črti s pomočjo barvnega senzorja. Drugi dan so zaključili s skupnim igranjem namiznega tenisa v plesni dvorani.
Tretji dan so učenci pridobili znanja iz osnov elektrotehnike in programiranja. Najprej so spoznali osnovne pojme in nato sestavili osnovno vezje za delovanje LED-diode. Nato so vezje nadgradili z upravljanjem prižiga in izklopa LED-diode v ustreznem zapo-
Iskanje zlata v Muri
Vikend med 5. in 7. oktobrom je 22 učencev iz 6., 7., 8. in 9. razreda OŠ Dragomelj preživelo v domu Murska Sobota.
Ob slovesu so gostje šolo zapuščali zadovoljni in kar malce presenečeni, saj so dosežki otrok OŠ Roje in izvlečki raziskave o vplivu igrišča na njihov razvoj povsem dosegli, če ne že presegli pričakovanja vseh donatorjev. Ob takšnih obiskih in trenutkih je dobro-
oš dragomelj V petek so si najprej ogledali doživljajski park Vulkanija, kjer so ob zabavnih zgodbah Olija spoznali vulkan na Goričkem, izvedeli veliko o kamninah in o prednikih slonov.
Učenci so Mursko Soboto spoznali podrobneje s pomočjo aplikacije CŠOD Misija. Pred tem so se seznanili z versko pestrostjo Prekmurja in tudi kuhali so po prekmursko. Vsak izmed njih je naredil svoj perec.
Oba večera so vsi učenci pod vodstvom učiteljice glasbene umetnosti Jasne Medved z instrumenti, ki so jih pripeljali s seboj, ustvarjali kanon.
Vrhunec tabora je bilo iskanje zlata v reki Muri. Reka zlato prinaša iz Avstrije. Učenci so najprej ob strugi nabrali material, ki so ga nato skrbno spirali in opazovali, kaj v posodi ostaja. Luske zlata, ki so ostale na dnu po-
sode, so veliko težje od ostalega materiala. Kubični decimeter zlata namreč tehta kar 19,3 kg. Kar nekaj učencev je našlo lusko ali dve. Za gram zlata je potrebnih okoli 9000 takih lusk. Torej, obogatel ni nihče, nabrali so pa nova znanja in izkušnje.
Verjamemo, da so se učenci imeli lepo, in da bomo tak ali podoben tabor v prihodnjih letih ponovili.
BEsEDILo in foto: METKA MuRN
došlo zavedanje, da so otroci in mladina resnično tisto, v kar je vredno vlagati, saj se vsako dobro delo tisočkrat povrne.
Občina Domžale, Urad župana in Jelka Rojc Foto: Vido Repanšek
redju, in sicer s pomočjo atraktivnega mikrokrmilnika Arduino. Za tem so nadgradili vajo s simulacijo prižiga dveh diod v primeru železniškega prehoda. Še več, sprogramirali so simulacijo semaforja z uporabo treh LED-di-od in simulacijo prižiga petih LED-di-od z učinkom morskega vala. Za konec so učenci sprogramirali še 'fade efekt' z uporabo PWM-modulacije na različnih LED-diodah. Tretji dan so zaključili s skupnim igranjem dvoranskega nogometa v veliki telovadnici.
Četrti dan so udeleženci pridobili znanja iz omrežij. S pomočjo simu-lacijskega orodja CISCO Packet Tracer so nastavili varno omrežje. V nadaljevanju so dobili nalogo, v kateri je bilo treba postaviti varno domače brezžično omrežje in nanj povezati različne naprave. Prav vsi so uspešno opravili nalogo. Na koncu je bilo organizirano tekmovanje v programiranju z uporabo platforme CodeCombat in programskega jezika Python.
Po tekmovanju je sledila podelitev medalj in diplom za najboljše. Mentorji Gregor Cedilnik, Mojca Jager, Borut Jagarinec, Bonifer Rihard in Tadej Trinko smo bili z delom udeleženk in udeležencev izjemno zadovoljni in si želimo ponovno videti udeležence bodisi na naslednji jesenski šoli bodisi v prvem letniku programa tehnik računalništva. Vsako leto se namreč na šolo vpiše vse več dijakinj in dijakov, ki so sodelovali na jesenski šoli.
Sporočamo še prijetno novico, da je na tekmovanju zmagal učenec Mark Gedrih, drugo mesto je osvojila Gaja Vdovč, tretje pa Tim Jasenc. Čestitke za osvojena odličja.
Se vidimo naslednje leto!
Tadej Trinko, prof.
V šolo s Pešbusom
Učenci 1., 2., 3., 4. in 5. razreda OŠ Dragomelj so dva tedna v oktobru hodili v šolo s Pešbusom, ki je ena izmed dejavnosti programa Aktivno v šolo.
oš dragomelj Učiteljica Jasmina Hribar je pred startom Pešbusa pripravila vse potrebno za njegovo delovanje. Po zbranih prijavah se je na Pešbus odpravilo vsak dan okoli 50 učencev. V obeh tednih so učence spremljali prostovoljci, in sicer: pet gasilcev, dva stara starša, pet staršev in osem učiteljev. Pešbus OŠ Drago-melj je imel pet različnih prog. Tako so učenci iz Bišč, Pšate, Male Loke, Šentpavla in Podgorice v šolo v teh dneh prihajali peš ob spremstvu prostovoljcev.
Otroci so v sprehodu s svojimi sošolci in v spremstvu odrasle osebe uživali, starši pa takrat niso bili obremenjeni z jutranjim razvažanjem.
Nekaj vtisov udeležencev Pešbusa: »Mislil sem, da bodo s Pešbusom hodili tudi starejši učenci.« Borut, 5. a »Všeč mi je bilo, ker sem lahko ob poti hranila kokoši. V žepu sem imela koruzo.« Katja, 2. b
»S Pešbusom sem prišla v šolo devetkrat. Ob koncu smo bili nagrajeni z liziko.« Zala, 2. b
Metka Murn
Simbioza giba na PŠ Krtina
V tednu od 15. do 22. oktobra smo na naši podružnici uspešno izpeljali projekt Simbioza Giba.
pš krtina Učenci so ob tej priložnosti povabili svoje dedke in babice, da se jim pridružijo pri urah športa. Stari starši so zavzeto sodelovali ter se raz-migali s svojimi vnuki in vnukinjami. V popoldanskem času smo organizirali Palčkov pohod ob soju sveč, ki so se ga udeležili tudi učenci matične šole Dob skupaj svojimi starimi starši. Enotedenski projekt smo zaključili z glasbeno--gledališko prestavo Bobek in barčica. Učenci z veseljem in množično obisku-
jejo gledališki krožek in pevski zbor, ter komaj čakajo, da občinstvu predstavijo svoje spretnosti izražanja z besedo, gibom, plesom in petjem. Obiskovalce smo ob koncu povabili k toplemu čaju, kavi, sladkim dobrotam in prijetnemu klepetu. Glede na množičen odziv smo veseli, da ste starši in stari starši s svojo udeležbo potrdili naše prizadevno delo.
Hvala, ker ste gibali z nami.
Se vidimo ob naslednji priložnosti!
Tjaša Vilar
20 | slamnik
ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2018 | LETNIK LVIII
rv ATA C1?	Koledar kulturnih prireditev
JJUvXr\Jr\. OXj •••	v občini Domžale/december
Predstava: Mali polhec in njegov prvi božič
Monokomedija: Profesor Kuzman mlajši
Knjižnica Domžale, 3. decembra
Galerija Domžale, 13. decembra
Kulturni dom na Močilniku DOB, 16. decembra
KD Franca Bernika, 18. decejnbra
Bralni klub: Koko dajsa
Rastava: Milena Kofol - Reminiscence
1. december, sobota
Mestni kino Domžale
10.00 | ZVERJASEC IN ZVERJAŠČEK
Kratka animirana filma / 54' / sinhronizirano, 4+ / filma po priljubljenih slikanicah Julie Donaldson in ilustratorja Axla Schefflerja.
16.00 | GRINCH
Animirana družinska komedija / 90' / sinhronizirano, 6+ / nečimrni in godrnjavi Grinch snuje načrt, kako prebivalcem Kdolskega pokvariti božične praznike.
18.00 | PTICE JEZER, NJIHOVA VRNITEV
Domžalska premiera z ekipo filma Dokumentarni film / slovenščina, 6+ / dokumentarni film, ki nam odstira osupljive podrobnosti iz življenja ptic v enoletnem obdobju.
20.30 | BOHEMIAN RHAPSODY
Biografska drama / glasbena drama o pevcu, ki je kljuboval stereotipom, prestopal meje in postal eden najbolj priljubljenih zvezdnikov na planetu.
Blunout 21.00 | PANDA
Koncert / zdaj že legendarna slovenska pop rock skupina Panda piše zgodovino slovenske glasbe že vse od leta 1986 dalje.
2« december, nedelja
Mestni kino Domžale 10.00 | GRINCH
Glej opis pod 1. december.
17.30 | MAGIČNE ŽIVALI: GRINDELWALDOVA HUDODELSTVA
Domišljijska družinska pustolovščina / drugo nadaljevanje bo Newta Scamanderja v čarovniškem svetu J. K. Rowling popeljalo po sledi temačnega maga Gellerta Grindelwalda.
20.00 | VDOVE
Kriminalna drama / režiser Steve McQueen, dobitnik oskarja za dramo 12 let suženj, in pisateljica Gillian Flynn (Ni je več) predstavljata kriminalko o zločinu, korupciji in strasteh.
3* december, ponedeljek
Slamnikarski muzej
10.00 | TA VESELI DAN KULTURE
Slamnikarski muzej odpira vrata od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure / vstop prost.
Knjižnica Domžale
6. december, četrtek
Knjižnica Domžale 17.00-17.50 | PRAVLJIČNE URICE
S pravljico po svetu Slovenija / Sveti Miklavž in par-kelj / za otroke od 4. leta dalje / prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: Knjižnica Domžale.
19.00 | IGOR FABJAN: PANAMA-več kot tropski paradiž
Potopisno predavanje / vstop prost / org.: Igor Fa-bjan, Knjižnica Domžale.
Športna dvorana Domžale 17.00 | MIKLAVŽEV VEČER
Mestni kino Domžale
17.45 | TRAGEDIJA PODMORNICE KURSK K-141
Zgodovinska drama / film sledi tragediji podmornice Kursk in vladni malomarnosti, ki je sledila.
20.00 | FAHRENHEIT 11/9
Dok. film / novi dokumentarec Michaela Moora ponuja provokativen in na trenutke komičen pogled na stanje, v katerem se trenutno nahaja Amerika.
Blunout
21.00 | TRIBUTE TO BILLIE HOLIDAY
Fake Orchestra / slovenski jazz - etno ansambel, ki redno deluje od leta 1997 in je posnel pet albumov / Tribute to Billie Holiday je njihov poklon eni največjih legend vokalnega jazza.
7* december, petek
Knjižnica Domžale 16.00-18.00 | DVORANA IGRAČ
Predstavitev knjižnične igroteke / 3+ / prisotnost staršev ali skrbnikov / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale.
Slamnikarski muzej
17.30 | NOVOLETNI OKRASKI IZ SLAME
Delavnico vodita mojstra Berta in Jani Jakob iz Pre-kmurja / primerno za začetnike in nadaljevalce / 2 uri / kotizacija: 5 € (odrasli), 3 € (otroci) po osebi / št. udeležencev omejeno / obvezne prijave do 3.12. 2018 na info@kd-domzale.si ali 01 722 50 50 (Kulturni dom Franca Bernika Domžale).
Blunout 21.00 | NEISHA
Koncert / odlična glasbenica odrske deske solo kariere brusi že 13 let, vse od nastanka njenega izrednega CD prvenca Neisha.
8. december, sobota
KD Franca Bernika
18.00 | BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT GLASBENE ŠOLE DOMŽALE
Koncert / Glasbena šola Domžale
Mestni kino Domžale 20.30 | FAHRENHEIT 11/9
Glej opis pod 6. december.
Blunout
21.00 | ADMIR BALTIČ
Stand up / hitronogi Žuti, otrok ljubljanskih ulic, se po dolgoletni karieri v kriminalu na drobno znajde v priložnosti za analizo svojih preteklih poklicnih in osebnih 'uspehov'.
13* december, četrtek
Knjižnica Domžale 17.00-17.50 | PRAVLJIČNE URICE
S pravljico po svetu - Slovenija / Trije velikani / za otroke od 4. leta dalje / prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: Knjižnica Domžale.
Kavarna Vej'ca pri Domu upokojencev Domžale
18.00 | ALZHEIMER CAFFE
Elizabeta Štrubelj: Živeti aktivno življenje z de-menco / z višjo delovno terapevtko s psihiatrične klinike v Ljubljani se bo pogovarjala Cveta Zalokar.
Mestni kino Domžale 18.00 | POJ Ml PESEM
Glej opis pod 5. december.
20.00 | SUSPIRIA
Grozljivka / pod sijočim površjem slovite berlinske plesne akademije se zbirajo mračne sile.
Galerija Domžale
19.00 | MILENA KAFOL: REMINISCENCE
Slikarska razstava / z avtorico se bo pogovarjal Jurij Smole.
14. december, petek
Knjižnica Domžale 17.00 I PIKA DELI SREČO!
Pikina čajanka / 5+ / prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: Lidija Smerkolj Turšič, Knjižnica Domžale.
Cerkev sv. Mohorja in Fortunata Groblje 19.00-20.00 | ADVENTNI KONCERT
Adventni koncert Mešanega pevskega zbora Klas
19.00 | PEKA KRUHA NA SLOVENSKEM
Slovenologija / gost: Anita Šumer / vstop prost / org.: dr. Noah Charney, Knjižnica Domžale.
KD Franca Bernika
20.00 | UROŠ KUZMAN IN PERICA
JERKOVIČ: PROFESOR KUZMAN MLAJŠI
Za IZVEN
Monokomedija / SITI Teater, Ljubljana / 80' / Uroš Kuzman nas v novi monokomediji popelje na ekskurzijo po spominih na piflanje, plonkanje, pisanje in špricanje.
19* december, sreda
Mestni kino Domžale 18.00 | ZVEZDA JE ROJENA
Glasbena drama / Bradley Cooper igra izkušenega glasbenika, ki spozna mlado pevko (Lady Gaga), se vanjo zaljubi, a se strastno razmerje zaradi njegovega boja z lastnimi demoni začne hitro krhati / vsa glasba v filmu je avtorska, originalna in posneta v živo.
20.30 | TRAGEDIJA PODMORNICE KURSK K-141
Glej opis pod 6. december.
Knjižnica Domžale
19.00 | KULTURNA DRUŠTVA SE
PREDSTAVIJO
KD Mlin Radomlje / vstop prost / org.: JSKD Domžale, Knjižnica Domžale.
20. december, četrtek
Knjižnica Domžale
17.00-17.50 | PRAVLJIČNA URICA Z
OBISKOM BOŽIČKA
S pravljico po svetu - Slovenija / Palček v čedri / za otroke od 4. leta dalje / brezplačne vstopnice / org.: Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale 18.00 | TISTI ČAS LETA
Komedija / božična satira danske igralke in režiserke Paprike Steen prinaša sila komičen, pa vendar pristen prikaz nevroze, ki jo lahko sprožijo samo prazniki v družinskem krogu.
20.00 | POJ Ml PESEM
Glej opis pod 5. december.
25* december, torek
Mestni kino Domžale
16.00 | ČAROBNA ZIMA V MUMINDOLU
Animirani film / 82' / sinhronizirano, 4+ / zimska pravljica o priljubljenih mumintrolih, ki raziskujejo pomen božiča.
18.00 | TATICI
Glej opis pod 14. december.
20.15 | ZDAJ ALI NIKOLI
Glej opis pod 22. december.
26 • december, sreda
Mestni kino Domžale
10.00 | ZVERJASEC IN ZVERJAŠČEK
Glej opis pod 1. december.
16.00	| SPIDER-MAN: NOVI SVET
Glej opis pod 23. december.
18.001	TRAGEDIJA PODMORNICE KURSK K-141
Glej opis pod 6. december.
20.15 | POJ Ml PESEM
Glej opis pod 5. december.
Športna dvorana Domžale 19.00 | PRAZNIČNI KONCERT
Koncert ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter božično-novoletnih praznikih bo tudi letos minil v melodijah, ki jim ob koncu leta vsi radi prisluhnemo / Godba Domžale in Občina Domžale / vstop prost.
Blunout
21.00 | MATJAŽ JAVŠNIK
Stand up / Matjaž Javšnik je slovenski igralec in komedijant, znan v vlogi Izija v nadaljevanki TV Dober dan, v vlogi Smiljana nadaljevanki Ena žlahtna štorija in drugih.
27* december, četrtek
Mestni kino Domžale
10.00 | ASTERIX: SKRIVNOST ČAROBNEGA NAPOJA
Glej opis pod 22. december.
18.00 | MARY POPPINS SE VRAČA
Družinski muzikal / dobri dve desetletji po prvem obisku se čarobna varuška vrača na pomoč družini Banks, ki se prebija skozi težke čase.
20.30 | TATICI
Glej opis pod 14. december.
Športna dvorana Domžale
Razstave
KNJIŽNICA DOMŽALE
V	OBJEMU NAVDIHA: NINA MEGLIC, MARTA BARTOLJ, AJDA ERZNOŽNIK
Razstava ilustracij bo na ogled do 8. decembra.
MOJA POTEPANJA PO SVETU ZABELEŽENA
V	AKVARELIH: MARIJA MOJCA VILAR
Razstava akvarelov bo na ogled od 10. decembra 2018 do 5. januarja 2019.
EVROPSKO LETO KULTURNE DEDIŠČINE: OBLIKOVALCI KERAMIKE UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE LJUBLJANA IN DOMŽALE (LIPA)
Razstava bo na ogled od 3. do 16. decembra.
PRIZORI IZ BOŽIČNEGA IN NOVOLETNEGA ŽIVLJENJA: UDELEŽENCI LIKOVNE DELAVNICE KD VERA TERSTENJAK
Razstava ilustracij bo na ogled od 17. decembra 2018 do 3. januarja 2019.
KULTURNO DRUŠTVO MLIN RADOMLJE
Razstava bo na ogled v decembru.
MENAČENKOVA DOMAČIJA KIPARSKA POSTAVITEV DEL FRANCETA AHČINA
Stalna razstava o kmečko-obrtniški družini Ahčin in kiparska postavitev del Franca Ahčina.
ODTIS SRC V GLINI
Razstava, katere tematsko izhodišče je glina kot ustvarjalni izziv ljudem z motnjami v duševnem razvoju, bo na ogled do 22. decembra.
SLAMNIKARSKI MUZEJ
300 LET SLAMNIKARSTVA NA SLOVENSKEM
Stalna razstava.
PREDDVERJE KULTURNEGA DOMA MENGEŠ LIKOVNO DRUŠTVO MENGEŠ: AVTO PORTRET
Avto portreti članov likovnega društva na ogled od 19. decembra 2018 do 14. januarja 2019.
Izobraževanja
Knjižnica Domžale
Varna in pametna raba pametnih telefonov ter varno obnašanje na internetu
Za otroke med 10. in 13. letom ter najstnike me 14. in 17. letom. Bodi KUL in pridi na delavnico. Tvoj pametni telefon ti bo hvaležen. Prijave na: 01 724 12 04 ali helena.prelc@dom.sik.si.
COBISS - Virtualna knjižnica Slovenije
Brezplačno izobraževanje za otroke in mlade vsako sredo med 12. in 14. uro. Prijave: 0172412 04
Predstavitev aplikacij
V	Knjižnici Domžale vam lahko pokažemo delova-
11.00 | MASA OGRIZEK: KOKO DAJSA
Bralni klub / Ta veseli dan kulture / sodelujejo: uCenci OŠ Dragomel) / pogovor vodi: Nives Pod-miljšak / org.: Miš založba, Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale 18.00 | ZIMSKE MUHE
KomiCna drama / navihani petnajstletnik Mara in Čudaški Heduš se z avtom odpravita dogodivščinam naproti in v neukrotljivi želji po doživetjih ... konCata na policijski postaji / najboljša režija, Karlovy Vary 2018.
20.00 I POSLEDICE
Drama / ko pristane v vzgojnem zavodu, se mora 18-letni Andrej boriti za svoje mesto v skupini varovancev pod vodstvom Željka, ki ga kmalu vzame pod svoje okrilje / brezplaCno.
l\m december, torek
Knjižnica Domžale 9.30 I IGRALNE URICE
Za predšolske otroke od 2. leta dalje ter starše, skrbnike, dedke in babice / prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: Knjižnica Domžale.
17.00 | IZDELOVANJE NOVOLETNIH VOŠČILNIC
Ustvarjalna delavnica / za otroke od 4. do 8. leta / delavnico vodi: Nives Podmiljšak / prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: Knjižnica Domžale.
19.00 | INES BOŽIČ SKOK: BRALNI OPRIMKI IN STOPI
Gorniški veCer / vstop prost / org.: Planinsko društvo Domžale, Borut Peršolja, Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale 10.00 | SODNICA
Abonma filmski DOPOLDANSKI Drama / ugledna angleška sodnica se spopada s težavami v propadajočem zakonu in razsodbo v primera mladega fanta, ki zaradi verskih razlogov zavraCa transfuzijo, s katero bi mu lahko rešili življenje.
Menačenkova domačija 18.00 | ODTIS SRC V GLINI
Odprtje razstave v sodelovanju z Varstveno delovnim centrom INCE Mengeš / tematsko izhodišCe razstave je glina kot ustvarjalni izziv ljudem z motnjami v duševnem razvoju / razstava bo odprta do 22.12.2018 / vstop prost.
KD Franca Bernika
18.00 | ODPRTJE FOTOGRAFSKE
RAZSTAVE POGLED 2018
Fotografska razstava / v okviru vseslovenskega fotografskega nateCaJa Pogled 2018.
5* december, sreda
Mestni kino Domžale 18.00 | POJ Ml PESEM
Dokumentarec / film sledi umetniškemu razvoju Vlada Kreslina ter prikazuje kulturni kontekst, v katerem deluje že veC kot štirideset let / film o glasbi in tistih, ki Jo imajo radi.
20.00 | BOHEMIAN RHAPSODY
Glej opis pod 1. december.
Knjižnica Domžale 19.00 | DAR NARAVE
Predavanje o Čebelah in Čebeljih pridelkih v naši kulturni dediščini in prehrani / predavateljici: Dušica Kunaver, mag. Andreja Kandolf Borovšak / org.: Čebelarsko društvo Domžale, Krtina, Dob in Lukovica, Knjižnica Domžale.
KD Franca Bernika
10.00 | VESSELIN BOIDEV, PO BRATIH GRIMM: ŽABJI KRALJ
Sobotna otroška matineja / za IZVEN Lutkovna predstava / Mini teater, LJubljana / 40' / 3+ / zgodba o princesi, ki Ji v kalni mlaki izgubljeno zlato žogico vrne žabec, v zameno pa želi princesino ljubezen.
Mestni kino Domžale
16.00 | ZVERJASEC IN ZVERJAŠČEK
Glej opis pod 1. december.
17.30 | MAGIČNE ŽIVALI: GRINDELWALDOVA HUDODELSTVA
Glej opis pod 2. december.
20.00 I ROBIN HOOD
Akcijska pustolovščina / v vojni utrjeni križar in mavrski poveljnik združita moCi in se dvigneta v upor proti podkupljivi in pokvarjeni angleški kroni.
9* december, nedelja
Mestni kino Domžale
16.00 | PTICE JEZER, NJIHOVA VRNITEV
Glej opis pod 1. december.
17.30 | VDOVE
Glej opis pod 2. december.
20.00 I BOHEMIAN RHAPSODY
Glej opis pod 1. december.
10.	december, ponedeljek
Knjižnica Domžale
17.00 | ZAJČEK IN REPA + IZGUBLJENA SNEŽINKA
Dramski igri / mentorici: Teja Goropevšek, Marija Gotar / brezplaCne vstopnice / org.: POŠ Vrhpolje, OŠ Jurija Vege MoravCe, Knjižnica Domžale.
19.00 | MARIJA MOJCA VILAR: MOJA POTEPANJA PO SVETU
Odprtje razstave / razstava bo na ogled do 5. januarja 2019 / vstop prost / org.: Marija Mojca Vilar, Knjižnica Domžale.
11.	december, torek
Knjižnica Domžale 9.30 I IGRALNE URICE
Glej opis pod 4. december.
16.00 | USTVARJALNE ROKE: KVAČKANJE
Delavnica roCnih del / vstop prost / org.: Ruša Erjavec, Knjižnica Domžale.
12« december, sreda
Knjižnica Domžale
10.00 | MOJCA KURENT: MASAŽA
DOJENČKA
Biba leze ... sreCanJe za starše z dojenCki / vstop prost / org.: Simona Glavan, Knjižnica Domžale.
19.00 | NEJC LONČAR: KAKO NAJTI ŠPORTNIKA V SEBI
Dan za zdravje, šport in rekreacijo / vstop prost / org.: BODIFIT Domžale, Knjižnica Domžale.
Slamnikarski muzej
18.00 | SREČANJA POD SLAMNIKI: PROF. DR. IVAN ŠTUHEC: SREBRNA POT ALI EL CAMINO DEL SANTIAGO
Potopisno predavanje o romarski poti po španskih pokrajinah z eminentnimi kulturno-zgodovinski-mi spomeniki / vodi Cveta Zalokar / vstop prost.
Groblje / vstop s prostovoljnimi prispevki.
Mestni kino Domžale 20.00 | TATICI
Drama / presunljiva in pretresljiva zgodba o siromašni Japonski družini, ki se mora preživljati z vsakodnevno krajo / Zlata palma letošnjega Cannesa.
Blunout
21.00 | FLORA EMA LOTRIČ
Koncert / Flora Ema Je v glasbeni svet vstopila s sodelovanjem v oddaji Misija Evrovizija.
15* december, sobota
KD Franca Bernika
10.00 | JOSEPH NZOBANDORA - JOSE: SUPER BRINA
Sobotna otroška matineja / abonma otroški SOBOTNA MATINEJA In IZVEN
Lutkovni muzikal / Gledališče MalihVelikih / 35' / 3+ / deklica Brina zna brati, pisati, šteti in zelo rada raCuna, najbolj pa ima rada drevo, ki ga je zasadila njena babica / predstavo je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Mestni kino Domžale
16.00 | PTICE JEZER, NJIHOVA VRNITEV
Glej opis pod 1. december.
16 • december, nedelja
KD Franca Bernika
13.00 in 15.00 | IRENA RAJH, MAX
VELTHUIJS: ŽABEC POZIMI
Lutkovna predstava z obiskom Dedka mraza in obdarovanjem / Lutkovno gledališče Fru-fru / 25' / 2+ / lutkovna predstava o majhnih zimskih radostih in prijateljstvu.
Kulturni dom na Močilniku DOB 16.00 | MALI POLHEC IN NJEGOV PRVI BOŽIČ
Za ABONMA in IZVEN
Čudovita zimska zgodbica bo odraslim pokazala ogledalo in skozi humor podala mnogo lepih in toplih misli o družini, male polhce pa bo oCaral svet živali, navihanih idej in prazniCnih dni / gostuje Gledališče KUKUC / informacije in rezervacije: 041420 610.
Mestni kino Domžale 18.00 | GRINCH
Glej opis pod 1. december.
20.00 | ROBIN HOOD
Glej opis pod 8. december.
17* december, ponedeljek
Knjižnica Domžale 18.00 | RAJKO ŠKARIČ IN ADRIANA DOLINAR: ZAKAJ JE TREBA SPREMENITI ODNOS DO KONOPLJE
SreCanja z ustvarjalci / vstop prost / org.: Cveta Zalokar, Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale 17.45 | VDOVE
Glej opis pod 2. december.
20.15 | TATICI
Glej opis pod 14. december.
18 • december, torek
Knjižnica Domžale 9.30 | IGRALNE URICE
Glej opis pod 4. december.
aecemDer, peteK
Knjižnica Domžale 17.00 | IGRIVA JOGA
Predstavitev / za otroke od 3. do 6. leta / vstop prost / org.: Društvo Joga v vsakdanjem življenju Domžale, Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale
18.00 | NOČ KRATKIH FILMOV2018
Izbor najboljših kratkih filmov s Festivala slovenskega filma: Poslednji dan Rudolfa Nietscheja, Voyage voyage, Fundamenti.
20.00 | TISTI ČAS LETA
Glej opis pod 20. december.
22« december, sobota
KD Franca Bernika
10.00 | JULIA DONALDSON: OPIČJA
UGANKA ALI MAMICA, KJE SI?
Sobotna otroška matineja /za IZVEN Lutkovna predstava / Lutkovno gledališče Fru-fru / 30' / 2+ / mala opica se izgubi in išCe svojo mamico, pri iskanju Ji pomaga pisan metuljCek, ki Jo pelje k slonu, kaCi, pajku, žabi, papigi in netopirju / brezplaCne vstopnice / v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Domžale.
Mestni kino Domžale
16.00 | ASTERIX: SKRIVNOST ČAROBNEGA NAPOJA
Animirana družinska komedija / sinhronizirano, 6+ / Čarodej Čudomix se v družbi Asterixa in Obe-lixa odpravi na iskanje svojega naslednika.
18.00 | TISTI ČAS LETA
Glej opis pod 20. december.
20.00 | ZDAJ ALI NIKOLI
Komedija / Maya (Jennifer Lopez) že petnajst let dela v supermarketu, a ko dolgo pričakovano napredovanje dodelijo nekomu drugemu, se odloČi, da bo spremenila svoj naCin življenja.
23* december, nedelja
Mestni kino Domžale 10.00 | GRINCH
Glej opis pod 1. december.
16.00 | SPIDER-MAN: NOVI SVET
Animirana domišljijska akcijska pustolovščina / Spider-Manov svet bomo spoznali v drugaCni luCi, saj bo vse, kar vemo o Cloveku-pajku, postavljeno pod vprašaj, tudi to, kdo vse lahko nosi masko.
18.00 | ZDAJ ALI NIKOLI
Glej opis pod 22. december.
20.15 | TATICI
Glej opis pod 14. december.
Blunout
21.00 | INASHAI
Koncert / leta 2009 se Je prijavila na Glasbeni festival MMC, kjer jo Je žirija izbrala za zmagovalko.
24. december, ponedeljek
Mestni kino Domžale
10.00 | ASTERIX: SKRIVNOST ČAROBNEGA NAPOJA
Glej opis pod 22. december.
17.00 | MAGIČNE ŽIVALI: GRINDELWALDOVA HUDODELSTVA
Glej opis pod 2. december.
20.00 | 48. NOVOLETNI KONCERT
Koncert klasiCne glasbe v znamenju operne glasbe / SimfoniCni orkester Domžale - Kamnik, dirigent: Slaven Kulenovič, solisti: Mojca Bitenc (sopran), Sabina Gruden (mezzosopran), Blaž Gantar (tenor) / na sporedu bodo dela G. Verdija, G. Puccinija, J. Offenbacha...
28 • december, petek
Mestni kino Domžale 10.00 | GRINCH
Glej opis pod 1. december.
17.30 | MARY POPPINS SE VRAČA
Glej opis pod 27. december.
20.00 | HRESTAČ
Posnetek baletne predstave / božiCni Cas ne bi bil popoln brez HrestaCa, tokrat na veličastnem posnetku iz moskovskega Bolšo) Teatra.
Blunout
21.00 | LEA SIRK
Koncert / zmaga na festivalu EMA 2018, uvrstitev v finale na Evroviziji 2018, zmaga na festivalu Melodije morja in sonca 2018, lastna koncertna turneja in še in še bi lahko naštevali.
29* december, sobota
Mestni kino Domžale
10.00 I ČAROBNA ZIMA V MUMINDOLU
Glej opis pod 25. december.
16.00 | ASTERIX: SKRIVNOST ČAROBNEGA NAPOJA
Glej opis pod 22. december.
18.00 | TISTI ČAS LETA
Glej opis pod 20. december.
20.00 | MARY POPPINS SE VRAČA
Glej opis pod 27. december.
Kulturni dom Vir pri Domžalah
20.00 I PERICA JERKOVIČ, BOŠTJAN GO-
RENC PIŽAMA, GAŠPER BERGANT: BRADE
Komedija / avtorski projekt v sodelovanju s SiTi Teatrom BTC / prodaja vstopnic: 051 811 678 in vsto-pnice.kdvir@gmail.com / prevzem vstopnic: 1 uro pred predstavo / cena: 15 €.
30. december, nedelja
Mestni kino Domžale
10.00 I SPIDER-MAN: NOVI SVET
Glej opis pod 23. december.
16.00 I MARY POPPINS SE VRAČA
Glej opis pod 27. december.
18.30 I ZIMSKE MUHE
Glej opis pod 3. december.
20.15 I BOHEMIAN RHAPSODY
Glej opis pod 1. december.
31* december, ponedeljek
Mestni kino Domžale
10.00 I ASTERIX: SKRIVNOST ČAROBNEGA NAPOJA
Glej opis pod 22. december.
KD Franca Bernika
19.00 | JANEZ DOVČ Z GOSTI: SOZVOČJA
Za IZVEN
Silvestrski koncert glasbenega virtuoza Janeza Dov-Ca z gosti / nastopajo: Eva Hren, Boštjan GombaC, Irena Preda, Gregor Volk, Goran Krmac, Dejan Gre-goriC, Vasilij Centrih, Klemen BraCko, Urša KržiC.
n)e mtubibba, uomuDa, biDiosa ipa. m)ave: vo]-ka.susnik@dom.sik.si ali petra.strajnar@dom.sik.si
Računalniški tečaj za začetnike
BrezplaCen računalniški teCa) za zaCetnike (osnovna uporaba računalnika in interneta). Obvezne prijave: Helena DakiC Prelc, tel. št. 0172412 04.
Nadaljevalni računalniški tečaj in varno obnašanje na internetu
Na brezplačnem teCaJu boste spoznali svoj pametni telefon, e-pošto, facebook ... Obvezne prijave na: helena.prelc@dom.sik.si ali 0172412 04.
Varni na internetu in uporaba e-naprav
Predavanje o varnosti na internetu. Izobraževanje bo organizirano, ko bodo zapolnjena mesta. Obvezne prijave na: helena.prelc@dom.sik.si ali 0172412 04.
Prva računalniška pomoč
Vsak drugi petek v mesecu med 12. in 14. brezplačna pomoC pri uporabi računalnika. Prijave na: 01 72412 04 (Gorazd Jesihar in Janez Dolinšek).
Info
Center za mlade Domžale
Ljubljanska cesta 58, Domžale,
T 01 722 6 6 00, ¡nfo@czm-domzale.si,
www.czm-domzale.si
Galerija Domžale
Mestni trg 1, Domžale (trgovski kompleks Vele) Odprta v Času razstav: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih zaprto. Za skupine (veC kot 10 oseb) po dogovoru tudi izven Časa odprtosti. Vstop prost, dodatna ponudba plaCljiva.
Knjižnica Domžale
Cesta talcev 4, Domžale T 01 724 12 04 ali 01 722 5 0 80, ¡nfo@dom.sik.si, www.knjiznica-domzale.si
Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Ljubljanska 61, Domžale
T 01 722 5 0 50, ¡nfo@kd-domzale.si,
www.kd-domzale.si
Menačenkova domačija
Cankarjeva ulica 9, Domžale T 01 722 5 0 50
Odprta v Času razstav: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih zaprto. Za skupine (veC kot 10 oseb) po dogovoru tudi izven Časa odprtosti. Vstop v domaCijo in na razstavo prost, dodatna ponudba plaCljiva. Informacije: menacenk@kd-domzale.si ali 01 / 722 50 50.
Slamnikarski muzej Domžale
Kajuhova 5, Domžale
(domuje v Godbenem domu Domžale)
T 01 724 84 08
Odprt: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00; ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob nedeljah in ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine se muzej odpre tudi izven Časa odprtosti. Predhodna najava obiska na tel.: 01722 50 50 (KDFBD, v delovnem Času) ali na e-naslov: info@kd-domzale.si. Vstopnina. Muzejska trgovina. Dodatna ponudba plaCljiva.
Galerijski atelje
Ulica Matije Tomca 6, Domžale
Koledar dogodkov
Zbral in uredil: Matija Kralj Fotografije: Jernej Kokol, Blaž Peterka, promocijsko gradivo
Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik. Za točnost informacij odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spremembe programov in si pridržuje pravico do krajšanja prispelih informacij. Informacije o dogodkih v januarju 2019 pošljite do 14. decembra na naslov: koledar@kd-domzale.si.
22 | slamnik
ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2018 | LETNIK LVIII
društva
Čebelarsko leto je zaključeno
O tem, kakšno letino smo imeli, so deljena mnenja, vsekakor pa je bila boljša kot v preteklem letu.
čebelarsko društvo domžale
Tudi v času, ko čebele počivajo in se grejejo v panjih, smo člani Čebelarskega društva Domžale aktivni. Ozrimo se nazaj v letošnje leto in poglejmo, kaj vse smo naredili.
Ena najpomembnejših aktivnosti društva so dobro obiskana strokovna izobraževanja in redne mesečne debate, na katerih nas izkušeni čebelarji - uvodničarji popeljejo k aktualni temi, ki vsakokrat izzove živahno debato.
Spomladi smo s čistilno akcijo pri društvenem čebelnjaku poskrbeli, da sta naš čebelnjak in njegova okolica takšna, kot morata biti. Istočasno so imeli delovno akcijo tudi člani ČD Lu-kovica. Kot se spodobi za člane dveh društev, ki so tudi že dobri prijatelji, smo združili moči in se na koncu skupaj pogostili z dobrotami izpod peke in s sladicami pridnih članic.
Na 41. državnem srečanju in tekmovanju mladih čebelarjev je Luka Vujič, učenec 8. razreda OŠ Domžale, osvojil zlato priznanje, učenca 9. razreda Jaka Lenček (podružnična šola Ihan) in Anže Paternoster pa sta osvojila srebrno priznanje. Vsi trije so člani čebelarskega krožka.
Nekajletne izkušnje s panjiči iz umetne mase so pozitivne, zato se vsako leto spomladi veliko članov odloči sodelovati na delavnici. Izdelali smo 152 panjev, sodelovalo je 27 čebelarjev iz našega društva in nekaj čebelarjev iz društev Mengeš in Krtina Dob. Velika zahvala gre JUB, d. o. o., ki je prispeval nekaj materiala, in družini Majdič, ki nam je omogočila izvedbo delavnice v njihovih prostorih v Selu pri Ihanu.
V	počastitev občinskega praznika v Češminovem parku je bila kot vsako leto aprila velika prireditev, kjer se predstavijo vsa društva in organizacije v občini. Tudi naše društvo je sodelovalo tako kot vsako leto s predstavitvijo medenih pridelkov in čebelarstva.
Odprli smo Domžalsko čebelarsko pot skupaj s Čebelarskim društvom Krtina Dob. Pot, ki nas vodi ob Kamniški Bistrici in Rači od lokacije našega bodočega čebelnjaka pri Centralni čistilni napravi do učnega čebelnjaka v parku pod Močilnikom v Dobu, je opremljena z informativnimi tablami. Občane, turiste in šolske skupine vabi na pot lepa zloženka, ki smo jo izdelali v ta namen. Opravljenega je bilo veliko prostovoljnega dela. Na prijetnem dogodku 18. maja je pot slovesno odprl župan občine Domžale Toni Dragar.
V	počastitev Svetovnega dne čebel smo skupaj s ČZS in ČD Lukovica 20. aprila 2018 pripravili dva dogodka. Predsednik države Borut Pahor je obiskal Čebelarski center na Brdu, si ogledal vse tri čebelnjake in pritrdil panjsko končnico. Na okrogli mizi Čebele in okolje v tehnološki družbi na Brdu pri Lukovici so sodelujoči gostje tako z znanstvenega kot s praktičnega stališča predstavili svoj pogled na ohranjaje čebel v naravnem okolju.
Priprave za postavitev čebelnjaka pri Centralni čistilni napravi so v teku: postavljena je temeljna plošča, izdelan projekt in pridobljena dovoljenja. Začeli smo z zbiranjem finanč-
nih sredstev. S prispevki se je že odzvalo kar nekaj krajevnih skupnosti in podjetij. Večnamenski čebelnjak bo stal ob pešpoti ob Kamniški Bistrici. V njem bodo potekale različne aktivnosti za člane društva, na voljo pa bo tudi občanom. Možno si bo ogledati čebelarja pri delu, izvedeti še
kaj več o apiterapiji, organizirani pa bodo tudi drugi dogodki z namenom okoljskega ozaveščanja in promocije čebeljih pridelkov.
Tik pred Svetovnim dnem čebel smo se čebelarji s čebeljimi pridelki predstavili na tržnem prostoru v Domžalah. Udeležili smo se tudi vseslovenskega čebelarskega praznika na Breznici pri Žirovnici, kjer so organizirali svetovno čebelarsko konferenco Globalni izzivi v čebelarstvu. Predavatelji z različnih koncev sveta s predsednikom Apimondije Phili-pom McCabeom na čelu so spregovorili o pomenu čebel in opraševanju, o uporabi čebeljih pridelkov v prehrani in apiterapiji, o skrbi za kakovost in varnost le-teh ter o zdravstvenem varstvu čebel, o problematiki pesticidov ter za konec o promociji čebel in čebeljih pridelkov. McCabe je poudaril, da je bil med zdravilo, preden je bilo zdravilo sploh izumljeno, in spregovoril o tem, kako pomembni in zdravju koristni so čebelji pridelki.
Tradicionalno srečanje članov društva in njihovih družinskih članov je bilo junija pri društvenem čebelnjaku na Brdu. V spominu nam bo ostalo prijetno druženje z zanimivo izmenjavo čebelarskih izkušenj ter z izvrstno hrano in pijačo.
Drugo soboto v septembru smo se odpravili na strokovno ekskurzijo v medeno in vinogradniško Istro. Obiskali smo čebelarje v Bader-ni, kjer smo se seznanili z vzrejo matic kranjske sivke, in v Pazinu, kjer smo obiskali čebelarja in vinsko klet ter si ogledali znamenitosti v Pazinu in Grožnjanu. Ekskurzije se je udeležilo 52 članic in članov ter nekaj gostov.
Ob 100-letnici organiziranega čebelarjenja v naših krajih, ki jo bomo prihodnje leto proslavili skupaj s čebelarskimi društvi Lukovica, Moravče, Krtina in Dolsko, pripravljamo
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v četrtek, 27. decembra 2018.
Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 12. decembra 2018, do 12. ure.
Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji.
zbornik, v katerem bodo objavljeni zgodovinski in strokovni teksti ter fotografije čebelnjakov članov vseh društev. Devetega marca 2019 bomo organizirali simpozij, 24. aprila pa bo še proslava na Brdu Pri Lukovici, kjer so pred 100 leti ustanovili Čebelarsko podružnico za Brdski sodni okraj.
ko borcev za vrednote nob dob, krtina Ob tej priložnosti se zahvaljujemo oddelku za družbene dejavnosti Občine Domžale, ki je poskrbel za najnujnejše popravke pri ureditvi spominskih obeležij na območju krajevnih skupnosti Dob in Krtina, ki ju pokriva naša organizacija. Kljub neprijaznemu vremenu smo s sodelovanjem Mešanega pevskega zbora rekreativnega društva Turnše, Češenik ter recitatorjev Osnovne šole Dob pripravili in izvedli
V soboto, 29. septembra, smo se na OŠ Domžale vključili v akcijo Nevladna organizacija gre v šolo. Petim razredom OŠ Domžale (8. in 9. razred) smo predstavili čebelarstvo. Čebelarstvo smo šolarjem OŠ Preser-je Radomlje predstavili v okviru naravoslovnega dne v začetku oktobra.
komemoraciji ter se z njima spomnili in poklonili spominu žrtev vseh vojn, hkrati pa se spomnili vseh mrtvih, tudi umrlih članov v letu 2018.
Prva spominska slovesnost je bila ob spomeniku žrtvam na pokopališču na Sveti Trojici, kjer je v grobišču pokopanih 15 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja na Sv. Trojici in okolici, in še devet neznanih borcev, ki so v boju padli na tem območju. Spomnili smo se tudi požiga Sv. Trojice v letu 1944. Pev-
V začetku oktobra so začeli z dejavnostjo čebelarski krožki na treh osnovnih šolah: OŠ Domžale - mentor Andrej Jus, OŠ Rodica - mentor Viktor Svetlin in OŠ Ihan - mentorica Darja Javornik.
Na povabilo osnovnih šol in vrtcev na območju delovanja našega društva smo otrokom v okviru slovenskega zajtrka predstavili čebele, čebelarjenje in čebelje pridelke.
Pred koncem leta nas čaka še tradicionalno novoletno srečanje čebelarjev treh društev v Lukovici. Nazdravili si bomo s čebelarskim pozdravom Naj medi, si zaželeli dobro letino in veliko zdravja ter tako v prijetnem druženju zaključili letošnje leto.
Naše društvo je odprto navzven k uporabnikom čebeljih pridelkov in vsem občanom, ki s svojim ravnanjem lahko vplivajo na to, da bodo čebele živele in preživele. Zato vas prisrčno vabimo na predavanje v Knjižnici Domžale, ki bo 5. decembra. Prisluhnili boste lahko dvema predavanjema: Čebela, med in vosek v slovenski kulturni dediščini (Dušica Kunaver - Društvo Naše gore list) in Pomen odličnega informiranja kupcev o čebeljih pridelkih (Andreja Kandolf Borovšak - ČZS). Prisrčno vabljeni!
Elena Skok
ski zbor TRD Turnše, Češenik se je vojnih časov spomnil z nekaterimi partizanskimi pesmimi, na te čase pa so z recitacijami spomnili tudi učenci Osnovne šole Dob, ki jih je za nastop pripravila Mateja Križman Jesenovec: Lara in Tim Kolenko ter Benjamin in Teja Nemec, svoje pesmi pa je recitiral Jože Lončar.
Kulturni program smo ponovili tudi pred spomenikoma žrtvam prve in druge svetovne vojne pred pokopališčem v Dobu. Minuto tišine smo namenili spominu na vse umrle, pri tem pa se še enkrat več spomnili: Nihče ne umre, dokler ostaja v srcih svojih domačih ter v spominih prijateljev in sodelavcev. Ob dnevu spomina na mrtve je spregovorila predsednica organizacije, ki se je spomnila tudi na dan reformacije.
Krajevna organizacija se iskreno zahvaljuje Mešanemu pevskemu zboru Turistično rekreativnega društva Turnše, Češenik in pevovodji Alešu Fariču za izbor in lepo petje pesmi, iskrena hvala učencem Osnovne šole Dob in mentorici Mateji Križman Jesenovec za recitacije, hvala za sodelovanje Andreju Vrban-čiču, in vsem, ki ste se skupaj z nami poklonili spominu na mrtve.
Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Dob, Krtina ob tem z zadovoljstvom ugotavlja, da je uresničila letošnji program dela, in se že pripravlja na prijetno srečanje z vsemi letošnjimi jubilanti, v decembru pa bo prijazno in zdravo novo leto 2019 zaželela vsem najstarejšim članom in članicam.
Vera Vojska
OBČINA DOMŽALE
Nismo in ne bomo vas pozabili
Krajevna organizacija za vrednote NOB Dob, Krtina je tudi letos ob dnevu spomina na mrtve pripravila dve komemoraciji, hkrati pa je njeno vodstvo, posebno Jože Lončar in Janez Rom, obiskalo spominska obeležja, jih uredilo, hkrati pa položilo cvetje in prižgalo sveče v spomin na žrtve druge svetovne vojne.
Optike Škofje že cd 1975
Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 40 06
delovni čas: pon.-pet.: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12
LETNIK LVIII I NOVEMBER 2018 | ŠTEVILKA 23	slamnik I ll
slamnik@kd-domzale.si
društva
Državno prvenstvo upokojencev Polepšajmo si življenje
tokrat V Dravogradu	Ne pozabite: dobimo se 21. decembra 2018
Domžalčani drugič zapored tretji v državi.
društvo upokojencev Domžale Na finalnem šahovskem turnirju Zveze društev upokojencev Slovenije, ki je konec septembra potekalo v Dravogradu, so domžalski upokojenci vnovič osvojili odlično tretje mesto in ponovili uspeh iz minulega leta v občini Litija. Tokrat je brez večjih težav zmagala ljubljanska ekipa Gameljne - Rašica, pred lanskimi zmagovalci, zasedbo Brezij iz Maribora.
ski osvojil kar osem točk in dobil zlato medaljo za to desko. Brat Jože je na drugi deski zbral sedem točk in bil tretji med najboljšimi na omenjeni deski. Janez Hribar je na četrti deski osvojil pet točk, Marjan Karnar pa na prvi štiri točke in pol. Ekipo je vodil kapetan Mirko Čokan, ki je tudi tokrat poskrbel za dobro vzdušje in primerno borbenost v njej. Domžalski upokojenci so v zadnjem kolu premagali mariborsko
Tretji v državi, z leve: Jože in Boris Skok, Marjan Karnar, Mirko Čokan s pokalom in Janez Hribar
Ljubljančani so svoje vrste okrepili z močnim mojstrskim kandidatom Evaldom Uletom, ki je prejel tudi zlato medaljo kot najboljši igralec na drugi deski. Na prvi je igral mojster Marjan Črepan. Društvo upokojencev Domžale je z zmagovito ljubljansko ekipo igralo nedoločeno 2:2, izgubilo pa edinole z ekipo Brezij iz Maribora, tesno z 1,5:2,5. Za Mariborčane sta igrala na prvi deski mojster Darko Supančič, na drugi pa mednarodni mojster Vojko Musil. Na finalnem turnirju v Dravogradu je nastopalo 16 ekip, ki so štele štiri igralce, odigrali so devet kol, vsak igralec je imel 10 minut časa za razmislek. Sodelovali so torej regijski zmagovalci DU upokojencev iz vse Slovenije. Domžale so namreč zmagale na prvenstvu DU Gorenjske marca na Jesenicah. V domžalski ekipi se je najbolj odrezal Boris Skok, ki je iz devetih partij na tretji de-
^ OTOK ^
ekipo Tabor s 3:1, s čimer so le še potrdili skoraj gotovo tretje mesto, za drugo mesto pa bili nekoliko prekratki. Sodelovala je tudi ženska ekipa Gorenje, ki je osvojila le točko, vendar prejela priznanje za pogum v močni konkurenci. Sodil je Jernej Špalir. Tekmovanje je sicer potekalo v lepi športni dvorani v Dravogradu, organizator Društvo upokojencev Dravograd pa je poskrbel, da so se udeleženci dobro počutili.
Vrstni red: DU Gameljne - Rašica Ljubljana 30, DU Brezje - Dogo-še - Zrkovci Maribor 27, DU Domžale 24,5, DU Murska Sobota 22, DU Trbovlje 19,5, DU Šentjur 19, DU Maribor -Tabor 18,5, DU Krško 1 in DU Črna s po 18, KU Gorenje in DU Novo mesto s po 17, DU Dravograd 16, DU Solkan 15,5, DU Koper 14, DU Gorišnica 10,5 in KU Gorenje ženske 1.
Jože Skok
društvo izgnancev domžale
Krajevna organizacija Društva izgnancev 1941-1945 Slovenije Domžale, ki združuje žrtve vojne z območja nekdanje občine Domžale, si je tudi letos prizadevala, da bi v skladu s sprejetim programom združevala svoje člane in članice ter jim poskušala polepšati življenje. Ob tem je res, da za člane nismo dosegli novih pravic, povezanih z nadomestilom materialne škode, povzročene izgnancem in beguncem med drugo svetovno vojno, za kar si še vedno prizadeva vodstvo našega društva, smo jim pa z obiski zanimivosti in znamenitosti naše domovine polepšali dneve. Tako smo v letu 2018 spomladi obiskali našo lepo Gorenjsko in posebno uživali ob obisku znamenite skakalnice v Planici, jeseni pa uživali ob obisku Bele krajine, obujanju spominov na drugo svetovno vojno, na življenje in delo velikega pesnika Otona Župančiča in na obiskovanje osnovne šole. Med letom smo pridno obiskovali
tudi spominske slovesnosti, med njimi tudi osrednjo prireditev ob dnevu izgnancev v Mostecu, katere soorgani-zator je tudi naše društvo in jo v velikem številu vedno tudi obiščemo.
Jesen je bila po tradiciji namenjena obisku naše obale in praznika kakijev. Če smo v prejšnjih letih obisk Strunja-na združili z obiskom gradu Socerb, smo se letos odločili za krajši sprehod po najbolj znanem turističnem kraju na naši obali, Portorožu. Seznanili smo se z njegovo zgodovino in sedanjostjo, opozorili pa tudi na probleme, ki jih tudi tod ne manjka.
Paznik kakijev, ki je tradicionalno sredi novembra v Strunjanu, organizira ga Turistično društvo Solinar, vselej privabi številne obiskovalce. Tudi mi smo si z zanimanjem ogledali (in tudi kupili) tržnico kakijev in ostalih dobrot, predstavila se nam je solinarska družina iz Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran, nekateri izletniki so si pod strokovnim vodstvom ogledali naravni park
Strunjan in še posebno soline, vsi skupaj pa smo spoznavali tudi zdravilne učinkovine kakija (vitamini A, B, C), ki blagodejno vplivajo na telo.
Prijeten obisk obale bo eden izmed lepših spominov na leto 2018, ki ga bomo zaključili s tradicionalnim občnim zborom in prazničnim srečanjem Društva izgnancev Domžale, ki bo 21. decembra 2018 ob 12. uri v gostišču Fr-frav v Krašcah. Na občnem zboru boste lahko poravnali članarino, naročnino na Vestnik in prispevek za izobraževanje za leto 2019 - zneski ostajajo enaki kot v letu 2018. Hkrati vas obveščamo, da so uradne ure v decembru vsak ponedeljek med 9. in 10. uro v prostorih domžalskih krajevnih skupnosti. Njim in Občini Domžale se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo za pomoč in razumevanje, vsem našim članom in članicam pa želimo prijetne praznične dni in dobrodošli na občnem zboru.
Vera Vojska
Društvo za medgeneracijsko povezovanje Sinica
Program tečajev Šivankarice predelujemo oblačila in tekstil, ki se kopiči v domačih omarah, poteka do konca leta in se nadaljuje v naslednje leto.
Predelovali bomo oblačila, ki jih ne uporabljamo več: iz jopic, puloverjev in šalov bomo sešili nova oblačila, krila, trenirke, kape, rokavice in odeje. Iz srajc, bluz in poletnih oblačil bomo sešili nove prevleke za blazine in odeje ter nakupovalne vrečke. Iz odsluženih hlač bomo skrojili torbe za vsak dan, nahrbtnike za šolo, torbe za na plažo, posteljna pregrinjala in druge izdelke za dom po željah tečajnic.
Na tečaju bodo udeleženci osvojili teorijo in praktična znanja o tehnikah kopiranja in risanja krojev, krojenja, ročnega in strojnega šivanja, spoznali šivalni stroj, tehnike šivanja, navijanje in napeljevanje sukanca ter menjave šivank. Program vam nudi možnost, da osvojite znanja, ki bodo povečala vaše možnosti za delno samooskrbo pri predelovanju in izdelovanju oblačil in drugih uporabnih izdelkov iz tekstila.
Vsak tečaj traja dva meseca (2 x tedensko 4 ure). Vpis na tečaje je ves čas individualen.
Termini v decembru in v januarju 2019 bodo ob ponedeljkih,
sredah in petkih od 16.00 do 20.00, ob torkih, četrtkih, petkih in sobotah pa od 9.00 do 13.00.
Vsi tečaji potekajo v šivalnici v Dragomlju 101, 1230 Domžale. V bližini (približno tri minute hoje) je končna avtobusna postaja proge 12D Ljubljanskega potniškega prometa.
Brezplačna udeležba na tečajih šivanja je za ranljive skupine: udeleženke in udeleženci, ki obiskujejo katerega izmed programov socialne aktivacije, brezposelne osebe in njihovi družinski člani, rejniške družine in njihovi člani, enostarševske družine in njihovi člani, mladi, ki so opustili šolanje, osnovnošolci, srednješolci, dijaki in študentje, ki so oziroma so njihovi starši upravičeni do pomoči na Centru za socialno delo, starejši, ki so brezposelni ali pa so že prejemniki pokojnin, osebe s posebnimi potrebami - z okvaro sluha.
Vse tečajnice in tečajniki iz ranljive skupine ob mesečni predložitvi potrdil si podaljšajo mesečno brezplačno udeležbo na tečaju.
Cena dvomesečnega tečaja za zaposlene tečajnice je 240 evrov, za študente in upokojence pa
samo 190 evrov in za osnovnošolce 100 evrov.
Dnevi odprtih vrat so v šivalnici v Dragomlju v decembru so vsak petek od 16.00 do 20.00.
Po naročilu prevzemamo popravila oblačil ter tudi predelamo oblačila in tekstil v nova oblačila in izdelke za dom.
Vabljeni na tečaje, z veseljem pa vam bomo popravili vaša oblačila ali jih predelali v kaj novega po vaši želji, da skupaj pripomoremo k zmanjševanju odpadkov in dolgoročno prispevamo k varovanju našega okolja.
Prijave in dodatne informacije na telefonski številki 068 602 136, e-naslov: sinica.jozi@gmail. com in spletnem naslovu fb: Društvo za medgeneracijsko povezovanje Sinica.
Naše delo sponzorirata Občina Domžale in Slamnik - glasilo Občine Domžale.
Joži Kokalj predsednica društva
y v v
^laáamrna

AjDio modre novice SLAMNIK
^marcwmedja ^europlakat^
ODPRTO
od ponedeljka do sobote med 7. in 20. uro.
Z vami in za vas že 80 let. T 01 721 51 52, Ljubljanska 87, Domžale www.slascicarna-lencek.com
V decembru bo pri nas zadišalo po parkljih in domači orehovi potici.
ZDRAVSTVENA NEGA STOPAL
Pančur d.o.o.
(v stavbi zdravstvenega doma Domžale)
Krajšanje nohtov ter odstranjevanje trde kože na bolnih in zdravih nogah.
Zaupajte našim strokovnjakom.
24 I slamnik	številka 11 | november 2018 | letnik lviii
__	„_._ _	slamnik@kd-domzale.si
društva
Deset let gibanja v senci Drevoreda 88 lip
Prva domžalska skupina Šole zdravja 88 lip bo letos decembra praznovala deset let obstoja.
Pri nas se vedno kaj dogaja
Društvo upokojencev Domžale, za katerim je jubilejno leto, tudi v letu 2018 ne počiva.
šole zdravja 88 lip To je bil razlog, da sem se srečala z nekaterimi izmed prvih članic in članov, ki so aktivni še danes. Povprašala sem Mico, Rajka in Jelko, kako se spominjajo začetkov skupine vadbe.
»Začeli smo par dni po predavanju dr. Grishina, ki smo ga prvič srečali
vaditelje, ki so vodili vaje in so potem dobili svoje pomočnice ali pomočnike. Na začetku smo se še lovili, saj nismo imeli ne literature ne nič oprijemljivega, dokler nam Ema Perkovič ni poslala plonk-ceglc z navodili oziroma vajami, ki so jih izvajali v Piranu. V naši skupini smo vaje vodili Zden-
voredu 88 lip, ki je posvečen maršalu Titu. Rajko, Micin mož, je aktiven od samega začetka. Pravi, da so mu vaje ohranile gibčnost in moč, saj se je vedno ukvarjal z rekreacijo, smučanjem, planinarjenjem, košarko in nogometom ter je vesel, da giba še danes. Tako sta oba z Mico prispevala k
7. decembra 2008 v Knjižnici Domžale. Navdušil nas je s svojim pogledom na zdravje in s prepričanjem, da smo zanj najbolj sami odgovorni. Ponudil nam je tudi 'orodje' za krepitev telesa, to so bile vaje, ki jih povečini izvajamo še danes. Še danes se spomnim, kako nam je (bila sva midva z Rajkom, dve Majdi, Jelka, Jana, Meri, Feri) Zdenka razdelila oranžne listke z vabilom, da se dobimo pri mostu na Bistrici, kjer smo v naravi, četudi je bilo zares zelo mrzlo, začeli vaditi. Kogarkoli sem srečala izmed svojih znancev in prijateljev, sem jim povedala za naše jutranje razgibavanje, in se je tako glas hitro širil naokoli. Po nekem času so se začele oblikovati nove skupine v našem ožjem in širšem okolju (Vir, Kamnik, Radomlje ...). Vsi so se hodili učit pri nas, tako smo izobraževali
ka, jaz, Jana, potem še Jelka, danes pa tudi Ema in še katera namestnica. Ker sem bila varuška, sem se vodenju morala odpovedati, a še danes sem zlata rezerva. Predvsem sem se trudila to gibanje približati otrokom, tako svojim vnukom kot tudi drugim, ki sem jih čuvala. Z dovoljenjem staršev sem otroke pripeljala na vadbo, da so še oni malo pomigali in se zabavali. Mislim, da je tako prav in to počno še danes katera izmed nas, saj smo babice in moramo modrost prenašati na mlade. Ni pa vedno lahko odpovedati se razvadam. Jaz sem pravi jutranji za-spanček, a sem se navadila vstajati in z veseljem začeti dan v skupini Oran-žencev, kakor nas pač imenujejo zaradi značilnih oblačil.«
Ime skupini 88 lip je nastalo zaradi prostora, kjer vadimo - v dre-
Z BREZPLAČNIM PREVOZOM* V TERME Z NAJDALJŠO TRADICIJO
Posebna ugodnost za seniorje
Terme Dobrna, že od leta 1403
TERMALNI ODDIH
SENIOR ODDIH
do 30. 12. 2018
5 x polpenzion, že od 205,00 €
oseba / 5 noči
BREZPLAČEN PREVOZ
✓	1 x storitev za zdravje
✓	1 x storitev za dobro počutje
✓	aktivnosti in družabni večeri
✓	neomejen vstop v bazene
✓	»BREZPLAČEN PREVOZ od vašega doma do Term Dobrna in nazaj
JESENSKI ODDIH
do 21. 12. 2018 in od 26. 12. 2018 do 30. 12. 2018
1 x polpenzion, že od 38,90 €
oseba / noč, min. 2 noči
VSTOP V BAZENE
✓	živa glasba vsak petek in soboto
✓	kopalni plašč
✓	doplačilo za polni penzion le 8,90 € na osebo
✓	otroci do 4. leta bivajo brezplačno
TERME DOBRNA
HOTELS, SPA & MEDICAL CENTRE
SINCE 1403
080 22 10
info@terme-dobrna.si www.terme-dobrna.si
temu, da tudi njuna otroka in vnuka bolj cenita njihove aktivnosti, ki jih z letom ni nič manj. Rajko mi pove, da so v njihovi skupini moški bolj zastopani kot kje drugje, dobra tretjina jih je, ki vsakodnevno vadi. Ne razume pa, zakaj tudi drugod moški ne pridejo, saj je zadeva koristna in bi jim več gibanja lahko le koristilo, namesto da le odmahnejo z roko in obsedi-jo pred televizorjem. Rajko pove, da so med njimi zelo zagnani tudi tisti, ki prej niso bili rekreativci, kar pomeni, da sta za začetek aktivnosti dovolj pogum in dobra volja.
Našo skupino v Domžalah poznajo kot najbolj aktivno dobrodelno skupino iz Šole zdravja, saj sodelujemo pri skoraj vseh lokalnih prireditvah kot recimo pri Balkanskih veteranskih igrah, Maratonu Franja, prireditvi Veter v laseh in drugih. Mica je članica pevske skupine Šole zdravja, ki z ljudskim petjem in plesom v skupini Češminke razveseljuje malčke v vrtcih in šolah ter varovance v domovih za starejše v Domžalah, Mengšu in Trzinu. Planinsko skupino vodi naša voditeljica vadbe Jelka, ki pa skrbi za izbiro ture in organizacijo pohodov v domžalskem okolišu ali tudi drugod po Sloveniji.
Mica doda, da so prav tako pomembni druženje in pogovori, saj so jo prav punce pri vadbi opozorile na spremembo materinega znamenja, kar bi sama zlahka spregledala. Tako pa je še pravi čas ukrepala in šla k dermatologu. Ko o Šoli zdravja pove zdravnikom ali medicinskim sestram, se ti po navadi zelo pozitivno odzovejo.
Jelka pravi, da je že od začetka prav navdušena nad idejo razgibavanja v naravi, prav tako njen mož Tone, ki se ji je pridružil nekoliko pozneje. Drugače rada vodi vadbo, vse vaje ima enako rada in jih ne bi spreminjala. V skupini vodijo vadbo še Ema in Jana, izmenjujejo se vsak teden. Jelka vodi pohodno skupino, ki se vsak torek odpravi na pohod, ne glede na vreme. Pravi, da se zaradi vadbe počuti veliko bolje in bo pri njej še vztrajala.
Skupina 88 lip šteje 40 članov in je gotovo največja v Sloveniji, vsi se dobro počutijo, zdravje jim ne nagaja preveč in nihče izmed njih še ni potreboval odhoda v dom za starostnike. To pa je gotovo razlog, da Šola zdravja širi svoje poslanstvo in tako deluje povezovalno, medgeneracijsko in traj-nostno. Slednje pa pomeni, da si želijo delovati še v bodoče, z enako energijo in optimizmom.
Vse najboljše za deset let vašega 'miganja' med 88 lipami!
MimiŠegina
društvo upokojencev domžale
Veliko skrbi so namenili projektu Zveze društev upokojencev Slovenije Starejši za starejše, saj želijo z njim, kolikor je le mogoče, poskrbeti za starejše, ki svojo jesen življenja preživljajo doma in potrebujejo pri svojem vsakodnevnem življenju pomoč. Projekt, ki ga v Slamniku spremljamo že vse leto, v teh dneh dobiva vsebino, ki se odraža v pomoči na domu starejšim od 69 let, vendar ne tistim, ki potrebujejo zahtevnejšo strokovno oskrbo.
Koordinatorka projekta Marija Radkovič, tudi podpredsednica društva, že vodi ekipo prostovoljk, ob tem pa si želi, da bi bilo deklet in fantov, ki bi bili kot prostovoljci pripravljeni pomagati starejšim na njihovih domovih, še več. Tako še vedno vabi vse, ki bi želeli sodelovati v projektu Starejši za starejše, da se prijavite. Pred vrati je namreč zaključna oblika usposabljanja prostovoljcev, ki nato začenjajo s svojim konkretnim delom.
Ko se skupina pogovarja o pomoči s starejšimi, ugotavlja, da le-ti rabijo različne oblike pomoči, med drugim bi bila zelo dobrodošla tudi pomoč ljudem, ki jih spremlja demenca. Vo-
diteljica projekta se je namreč pogovarjala z Domom upokojencev Domžale, kjer so že oblikovali pomoč de-mentnim starejšim ljudem, in skupaj z njimi ugotovila, da bi bila pri blažjih oblikah demence še kako primerna tudi pomoč prostovoljcev znotraj projekta Starejši za starejše.
Člani Društva upokojencev Domžale pa bodite pozorni še na dve novi obliki pomoči starejšim v prostorih društva, seveda pa povabljeni tudi drugi zainteresirani. Društvo zaenkrat brezplačno zagotavlja masažo, na katero se morate prijaviti, hkrati pa ima v programu tudi oblikovanje skupin za druženje, o katerih več pa v eni od prihodnjih številk našega časopisa.
Vse zainteresirane za masažo in članstvo v skupinah za druženje kakor tudi prostovoljce, ki bi želeli v projektu Starejši za starejše sodelovati kot udeleženci ali prostovoljci, pokličete telefonsko številko 031 623 114 ali se v uradnih urah - vsak ponedeljek in petek med 9. in 12. uro oglasite v prostorih društva -Domžale, Ulica Simona Jenka 11.
Ne pozabite: Danes jaz pomagam tebi, jutri bo kdo mlajši pomagal meni!
Vera Vojska
Mi smo tudi dobrodelni
Citrarke društva Lipa se pripravljajo, da bodo polepšale bližajoče praznike.
univerza za tretje življenjsko obdobje, društvo lipa domZale
Novo šolsko leto Univerze za tretje življenjsko obdobje, društva Lipa Domžale že dva meseca lepša dneve svojih študentov in študentk, ki ob pomoči mentorjev nabirajo nova znanja in nove izkušnje ter tako kvalitetno izboljšujejo svoje jeseni življenja, hkrati pa bogatijo dneve, tedne, mesece in leta tudi vsem, s katerimi sodelujejo.
Večkrat smo že pisali o posameznih skupinah, ki s pridobljenim znanjem in izkušnjami pomembno vplivajo tudi na kulturno življenje v občini. Tu mislim predvsem na pridne citrarke, ob pomoči katerih je naša občina postala znana kot center citrarske dejavnosti. Dekleta se še kako zavedajo pomembnosti stalnih vaj, zato so se pred nastopi, ki jih v prazničnem decembru ne bo manjkalo, odločile za celodnevno citrarsko vajo pod vodstvom mentorice prof. Damjane Praprotnik. Skoraj dvajset glasbenic, ki jim citre pomenijo osebno veselje, še posebno pa pomenijo veselje vsem, ki jim radi prisluhnejo, je preživelo pravi glasbeni dan s preučevanjem novih priredb skladb za citre, s katerimi bodo nastopale v prazničnem decembru. Citrar-kam, ki jih vodi profesorica Damjana, sta se pridružili tudi Anica in Breda, ki sicer igrata v skupini citrark Notice, ki jih poučuje prof. Peter Napret.
O celodnevni citrarski vaji je ena od citrark, Marija Gornik Kugler zapisala: »Profesorica Damjana nam je predstavila in razdelila priredbe skladb za citre, ki jih bomo izvajale v predbožičnih in prednovoletnih nastopih in prireditvah, ki so največkrat humanitarnega značaja. V skupini pa poleg igranja na citre tudi pojemo. Damjana ima neverjetno energijo in z veseljem dela z nami.« Pa so bila dekleta po celodnevni vaji kaj utrujena? »Kljub celodnevnemu igranju in petju nismo bile nič utrujene, ampak smo se nasmejale ob duhovitih pripombah kolegic, ki so se nanašale na nas in učenje novih priredb,« pravi gospa Marija. Zapišimo še, da je za citrar-kami že prvi nastop, saj so v torek, 13. novembra, dopoldne že obiskale Dom starejših občanov Kamnik, kjer so oskrbovancem, skupaj s članicami
literarnega krožka društva Lipe, popestrile in polepšale dan.
Informacije o nastopih glasbenic in pevk lahko dobite na spletni strani fa-cebooka Univerze za tretje življenjsko obdobje ali straneh prof. Damjane Pra-protnik in članic glasbenih skupin, ki vas vabijo, da si ob njihovem igranju in petju ali kar skupaj z njimi polepšate praznične dni ob vstopu v novo leto.
Humanitarna nota se kaže v številnih dejavnostih društva Lipa, pa naj gre različne nastope glasbenih in pevskih skupin ter literarnega krožka ali konkretne akcije, s katerimi skušajo pomagati socialno ogroženim družinam in posameznikom. Tako so v novembru organizirali zbiranje dobro ohranjenih in uporabnih zimskih oblačil. Kot je povedala Marija Gornik Kugler, je bil odziv članic in članov Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale na akcijo dober in jih je presenetil. Oblačila so bila čista, malo rabljena in kvalitetna. Namenili jih bodo območnemu združenju Rdečega križa Domžale. Ob tej priložnosti se darovalcem oblačil iskreno zahvaljujejo - tudi za predlog, da se akcija ponovi v decembru, še posebno pa tudi večkrat v letu 2019. Iskrena hvala tudi firmi Tina Transport iz Ihana, ki je zagotovila brezplačen prevoz do sedeža območnega združenja Rdečega križa Domžale.
Ob koncu pa še povabilo direktorja Marjana Ravnikarja: Še vedno ste dobrodošli v vse oblike dela Univerze za tretje življenjsko obdobje - društva Lipa Domžale, še posebno pa vabljeni v nekatere nove oblike, kot so: vadba qi gong ter vadba karateja in samoobrambnih veščin. ki so jih predstavili pred kratkim. V dogovoru z mentorico kaligrafije bodo izvedli tudi krajši uvodni tečaj. Dobrodošli!
Društvo Lipa se trudi, da bi bil praznični december lep za člane in članice, zato pripravljajo različne oblike prijetnega druženja, med njimi tudi sredi decembra obisk destilarne in čo-koladnice Berryshka v Obrhu pri Dolenjskih Toplicah. Prijeten dan se bo nadaljeval z ogledom znamenitosti že novoletno okrašenega Zagreba in prijetnim druženjem. Vabljeni, da si z Lipo polepšate vstop v novo leto.
Vera Vojska
LETNIK LVIII I NOVEMBER 2018 | ŠTEVILKA 25
slamnik@kd-domzale.si
slamnik I ll
KRAJEVNE SKUPNOSTI
Mi imamo kulturo radi
V Grobljah je bil 26. oktober 2018 praznični dan, ki so ga namenili kar dvema pomembnima dogodkoma: prazniku Krajevne skupnosti Jarše - Rodica in srebrnemu jubileju Kulturnega društva Groblje, za katerega lahko rečemo, da je v 25 letih delovanja dosegal uspehe kot le malo katero kulturno društvo v naši občini, s svojimi dosežki pa posegal tudi izven meja občine.
Praznična akademija je bila čudovit sprehod po 25-letni poti društva, ki sta ga posebno zaznamovala prvi predsednik Stane Cotman in zdajšnji, dolgoletni predsednik Anton Košenina, številne pevske, folklorna in gledališka skupina, predvsem pa kulturniki in prijatelji kulture, ki s pogostimi obiski kulturnih prireditev vsa leta dokazujejo, da imajo kulturo radi in so zanjo pripravljeni marsikaj storiti.
prepoznavno: razstave jaslic, ex tempore, prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku, druženje pod lipami, miklavževanja in gostovanja številnih najbolj znanih slovenskih in drugih pevskih in glasbenih skupin v Grobljah. Pozabila pa ni niti na prizadevanja za urejanje doma, kjer ni nikoli manjkalo prostovoljnega dela, in težave, ki jih prav tako ni manjkalo.
Med sprehodom po zgodovini kul-
Pogled na nagrajence
Veselje vedno pride ob pravem času, je prisotne v Kulturnem domu Groblje nagovorila povezovalka Romana Košenina in kot prvega govornika na oder povabila Janeza Juhan-ta, predsednika sveta KS Jarše - Rodi-ca, saj je bila slovesnost namenjena tudi tradicionalni obeležitvi praznika KS. Predsednik se je spomnili mladih fantov, ki so v boju z Nemci padli na Golčaju 28. oktobra 1941 in v spomin na katere v tej KS praznujejo krajevni praznik. Spomnil je tudi na prehojeno pot, na pomembnejše investicije, pestro delo organizacij in društev, čestital ob prazniku in se zahvalil vsem, ki - vsak po svojih močeh in širše, prispevajo k razvoju in pestremu življenju na tem območju V imenu Občine Domžale je prisotne pozdravila pod-županja mag. Renata Kosec, jih vsestransko pohvalila, čestitala ob prazniku KS in srebrni obletnici KD ter zaželela tudi vnaprej prijetno življenje. Predsedniku sveta KS Janezu Ju-hantu in predsedniku KD Antonu Ko-šenini je izročila darili.
Potem ko je Anton Košenina, dolgoletni predsednik KD Groblje, na kratko predstavil zgodovino in uspehe društva ter pohvalil tako sodelujoče pevce, igralce in plesalce ter obiskovalce, ki vedno napolnijo dvorano, smo se skupaj s posameznimi kulturnimi skupinami sprehodili skozi 25-letno zgodovino Kulturnega društva Groblje, ki so jo začeli s spominom na svetovno znani Oktet bratov Pirnat, z nastopom pa začel Mešani pevski zbor Klas Groblje. Njihov prvi pevovodja je bil Tomaž Pirnat, zdaj ga vodi Ana Bizjan. Zbor od 2010 nastopa kot Pevsko društvo Klas Groblje, pohvali pa se lahko s številnimi nastopi in priznanji.
Kot že zapisano, je bilo društvo ustanovljeno na pobudo Antona Koše-nine in Staneta Cotmana, ki je postal njegov prvi predsednik, Anton Benda pa je avtor prepoznavnega znaka. Prvi občni zbor društva je bil 3. septembra 1993, povezovalka pa nas je spomnila na nekatere kulturne delavce, ki so se posebno zapisali v zgodovino kulture na tem območju, med njimi na Metko Pichler, pa tudi na nekatere prireditve, po katerih je KD Groblje še danes
turnih skupin je prisotne pozdravil Matej Primožič v imenu Javnega sklada za kulturne dejavnosti, izpostave Domžale in poudaril pomen tukajšnje kulture kot vsestranske kulturne zibelke, na katero so tako domačini kot vsi ostali lahko ponosni in veseli.
Zaustavili smo se tudi pri delu gledališke skupine, katere režiser je bil v začetku Evstahij Moder, od leta 2003 pa je režiser in tudi igralec številnih iger Drago Plevel, ki skupaj z igralci z vsakoletno odlično premiero navdušuje domače zvesto občinstvo. Tokrat se je občinstvu predstavil kot imeniten igralec.
Po srebni poti KD nas je nato vodil nekdanji dekliški pevski zbor pod vodstvom prof. Petra Pogačarja, ki danes nastopa kot Ženski pevski zbor Mo spev. Tudi za njimi je uspešna pevska pot. Seveda ni šlo brez čudovitega

iožični koncert
V Domžalah
Jan PlestenjaK
Zvita f eltna
Lusterdam
Imamo grb in zastavo
Svet Krajevne skupnosti Dob se je na eni izmed sej odločil razpisati natečaj za grb KS, na osnovi katerega je bil v glasilu Slamnik objavljen anonimni natečaj za izbor grba.
folklornega nastopa Folklorne skupine FD Groblje, ki že več kot 10 let razveseljuje s svojimi plesi in veseljem do kulturne dediščine, najbolj zaslužna pa sta Franc Hribovšek in Neven-ka Unk Hribovšek.
Pred nastopom okteta Adam Rav-bar so obiskovalci zaploskali še prejemnikom spominskih šopkov Kulturnega društva Groblje: Stanetu Cotmanu, Tatjani Horjak, Ani Bizjan, Dragu Ple-
ks dob Prispele predloge je obravnavala posebna komisija, na njen predlog pa se je svet Krajevne skupnosti Dob soglasno odločil, da je najboljša natečajna rešitev študenta arhitekture Petra Kovača, ki je trenutno v zaključnem letniku študija. Za Slamnik je prispeval nekaj misli o tem, kako je nastala ideja novega grba ter zastave: »Pri oblikovanju novega grba za KS Dob sem uporabil motive širšega geografskega območja in lege ter zgodovinskih dejstev samega kraja. Vsi stilizirani motivi so kompozicijsko združeni v celoto in umeščeni v element ščita. Ščit, oblika grba, je v spodnjem
čja treh rek: Radomlje, Rače in Rovšči-ce. V začetku starejše naselitvene dobe je bilo območje Doba prav zaradi vodna-tosti idealno za naselitev. Pozneje je zaradi hudourniških pritokov postala voda nadloga in s koncem 19. stoletja so se pojavile prve ideje o regulaciji vodotokov. Konec 20. stoletja so vodotoke regulirali in tako posegli v vidno krajino Doba. Trojica stiliziranih krivulj predstavlja reke Račo, Radomljo in Rovščico, ki se v eni točki združijo in v stičišču zraste hrastov list. Krivulje se grafično nadaljujejo in v eni potezi povežejo vse tri reke in hrastov list v celoto.
Člani in članice sveta (manjka Stanislav Rener) in nadzornega odbora KS Dob ter Erika Kos in Mateja Kos, ki opravljata tajniška dela.
velu, Viliju Kakerju, dr. Francu Hribov-šku, Nevenki Unk Hribovšek, Nini Centa, Anžetu Kovačiču, Petru Pogačar-ju in Antonu Bendi. Posebne zahvale in šopka pa je za neizmerljivo podporo predsednik KD Tone Košenina izročil in se iskreno zahvalil ženi Ivanki.
Oktet Adam Ravbar je najmlajša pevska skupina v KD Groblje, saj pod vodstvom Petra Pogačarja vadi od 20. oktobra 2016, pa vendar je za njimi že vrsta uspešnih nastopov. Njihova pesem Kot rožica naj cveti je pravzaprav zaključila prijeten kulturni večer in bila hkrati simbol kulture včeraj, danes in jutri v Grobljah. Prepričana sem namreč, da bo kultura zaradi zvestih in prizadevnih kulturnih delavcev na tem območju cvetela tudi v prihodnje. Zato iskrene čestitke KD Groblje ob jubileju in srečno.
Vera Vojska Foto: Miro Pivar
delu enostavno zašiljena polkrožna ploskev. Taka oblika je bila v heraldiki najpogosteje uporabljena v 13. stoletju, ko je bil Dob tudi prvič omenjen kot kraj (leta 1223). Ščit je razdeljen na zgornji in spodnji del v razmerju 1/3:2/3, ploskvi pa se medsebojno barvno dopolnjujeta (rumena-modra barva). Kompozicija in barve so prilagojene celostni podobi Občine Domžale kot širše entitete našega prostora. Kljub navezavi predlagani grb deluje samostojno in se ne podreja občinskemu grbu ter upošteva ključne prvine heraldike oziroma grboslovja.
Osrednji simbol grba, umeščen na zgornji polovici ščita, je hrastov list, saj krajevno ime naselja Dob izhaja iz besede dob, kar je vrsta hrasta (znanstveno ime Quercus robur). V listini iz leta 1359 se kraj imenuje Dub. Nastanek imena je tesno povezan s poraslostjo območja ob naselitvi prvih prebivalcev, in kaže, da se je tedaj tod razprostiral hrastov gozd. Kot motiv sem uporabil stiliziran hrastov list s štirimi pari listnih krp. Poleg glavnega imena kraja pa simbol hrastovega lista v sebi nosi še močan heraldični pomen. Izraža pogum, vzdržljivost in boj, vključno z zmagoslavjem, kar lahko trdimo, da so odlike Dobljanov.
Hrastov list mogočno raste iz soto-
V okolici Doba prevladujejo širna polja, kjer okoliški kmetje pridelujejo najrazličnejše pridelke. Po komasaciji zemljišč v devetdesetih letih je geometrija polj v prostoru še bolj jasno izražena in se uveljavlja kot lokalna identiteta Doba z okolico. Polja predstavlja enobarvna površina med stiliziranimi vodotoki, ki je obarvana kontrastno rumeno.«
In kaj je izbranemu avtorju grba in zastave KS Dob predstavljalo sodelovanje? »Sodelovanje pri natečaju mi je predstavljalo zanimiv izziv, saj sem se pred začetkom kreativnega dela najprej poglobil v prvine heraldike in preštudiral precej literature o zgodovini kraja. Vesel sem, da je bila moja ideja všeč natečajni komisiji. Menim, da je odločitev, da ima Dob s širšo okolico svoj grb in zastavo, pogumna in smela. Grb in zastava prinašata Dobu še več prepoznavnosti, pomembno pa bosta prispevala tudi k promociji našega lepega kraja.«
Ker se je v novembru 2018 zaključil zdajšnji mandat sveta KS Dob, ki ga je vodila Marija Ravnikar, je fotografija sveta in nadzornega odbora KS Dob z grbom in zastavo postala pomemben del kronike življenja in dela krajevne skupnosti v obdobju 2014-2018.
Vera Vojska
^fele, Tržniprostorpod
šotorom,
"Tdecember. ob 20. uri
D /V/NŽALE
OBČINA DOMŽALE
26 | slamnik
kultura
ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
DECE -MBER
sobota, 8. december / 10.00 / Sobotna otroška matineja / za IZVEN
Vesselin Boidev, po bratih Grimm: ŽABJI KRALJ
lutkovna predstava / Mini teater, Ljubljana / režija: Slavčo Malenov, Robert Waltl / igra: Tadej Pišek/40'/3+ /Zgodba o princesi, ki ji v kalni mlaki izgubljeno zlato žogico vrne žabec, v zameno pa želi princeslno ljubezen.
i w
Vi
2018
KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE
sobota, 15. december / 10.00 / Sobotna otroška matineja / abonma otroški SOBOTNA MATINEJA In IZVEN
Joseph Nzobandora -Jose: SUPER BRINA
lutkovni muzikal / Gledališče MalihVelikih / režija:Joseph Nzobandora - Jose/igrata: Ana Ruter,Joseph Nzobandora -Jose/3573+ / Deklica Brina zna brati, pisati, šteti in zelo rada računa, najbolj pa ima rada drevo, ki gaje zasadila njena babica. In prav pod drevesom pohlepni Zlatoljub odkrije zlato, a Brina se mu pogumno upre.
nedelja, 16. december /13.00 (dodatna predstava) / predstava z obiskom Dedka mraza in obdarovanjem
Irena Rajh, Max Velthuijs: ŽABEC POZIMI
lutkovna predstava / Lutkovno gledališče Fru-fru / režija: Irena Rajh / igrata: Ana Špik in Bošljan Oder/25'/2+/ Lutkovna predstava o majhnih zimskih radostih in prijateljstvu.
torek, 18. december / 20.00 / za IZVEN
Uroš Kuzman in Perica Jerkovič: PROFESOR KUZMAN MLAJŠI
monokomedija /SITI Teater, Ljubljana / režija: Perica Jerkovič/igra: uroš Kuzman / 80' /Ste pripravljeni na najzabavnejše šale na temo šole? Uroš Kuzman nas v novi monokomediji popelje na ekskurzijo po spominih na piflanje, plonkanje, pisanje In špricanje.
sobota, 22. december / 10.00 / Sobotna otroška matineja / brezplačne vstopnice / v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Domžale
Julia Donaldson: OPIČKA UGANKA ali MAMICA KJE SI?
lutkovna predstava /Lutkovno gledališče Fru-fru / režija: Ajda Roos, Irena Rajh / igrata: Irena Rajh, Ana Špik/30"/2+ /Luktovna predstava po slikanici Julie Donaldson, v kateri mala opica s pomočjo drugih živali išče svojo mamico.
ponedeljek, 31. december /19.00 / za IZVEN
JANEZ DOVČ Z GOSTI: "SOZVOČJA"
silvestrski koncert/nastopajo: Eva Hren (vokal), Bošljan Gombač (klarinet, piščali, vokal, zvočila), Irena Preda (sopran), Gregor Volk (vokal, akustična kitara), Goran Krmac (tuba, topotalnik), Dejan Gregorič (violina), Vasilij Centrih (violina), Klemen Bračko (viola), Urša Kržič (violončelo), Janez Dovč (harmonika, klavir, umetniško vodstvo)/Silvestrski koncert glasbenega vlrtuoza Janeza Dovča z gosti.
KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE
Ljubljanska 61, Domžale T 722 50 50 | www.kd-domzale.si
_	v	v
IzBR@No v knjižnici Domžale Izbral in uredil: Janez Dolinšek
knjige za odrasle
Donna Tart Lišček
Cankarjeva založba, 2016
Epski bildungsroman Lišček, ki je bil leta 2014 nagrajen s Pulitzerjevo nagrado in katerega prevod je bil v Sloveniji nagrajen s Sovretovo nagrado, je zgodba o Theodorju Deckerju, v New Yorku živečem fantu, ki mu pri 13. letih v terorističnem napadu v muzeju umre mama. Nato ga najprej spremljamo pri iskanju novega doma, ki ga na začetku najde pri bogati družini prijatelja, temu pa kmalu sledi selitev v Las Vegas k nestanovitnemu in zapitemu očetu, kockarju, ki ju je z mamo kakšno leto pred tem zapustil in ki živi s Xandro, za katero sčasoma zvemo, da živi od prekupčevanja droge. V Las Vegasu Theo najde prijatelja v Borisu, ki izhaja iz še bolj disfunkcionalne družine, s katerim se prepuščena samima sebi začneta hedonistično in nebrzdano predajati alkoholu in drogam. Kaki dve tretjini romana vseeno lahko mirno ohranjamo naivno idejo, da je Theo iz serije katastrofičnih dogodkov izšel dokaj nepoškodovan. Kar pa seveda ni res in s čimer nas avtorica povsem brezsramno sooči na prelomu v zadnjo tretjino romana, ko je Theo že odrasel moški, ki trguje z umetninami v New Yorku in je že vrsto let odvisen od narkotikov. Ko po mnogih letih sreča še mladostnega prijatelja Borisa, ju skupaj potegne v spiralo nepredvidljivih dogodkov, ki se vrtijo okrog osrednjega motiva romana, slike Liščka iz leta 1654, ki jo je Theo tistega tragičnega dne odnesel iz muzeja. Lišček je veličasten roman o življenju - hrepenenju, prijateljstvu, ljubezni in smrti. O večnem iskanju našega mesta in smisla na tem svetu.
Patrick Modiano
Pasja pomlad
Mladinska knjiga, 2018
V eni izmed pariških kavarn pripovedovalec (19-letni mladenič) spozna fotografa, s katerim spleteta zanimivo kratko poznanstvo, če ne že kar prijateljstvo. Fotograf Francis Jensen mladeniča namreč povabi v svoj atelje in skozi fotografije, ki jih mladenič ureja v ličen arhiv, potuje skozi del njegovega življenja. Jensen je bil prijatelj Roberta Capa, čigar smrt ga je močno prizadela. Do pripovedovalca (ki je zdaj, ko se spominja tega poznanstva, kar trideset let starejši) ima precej zadržan, brezbrižen odnos - v nekem trenutku Jensen izgine. Počasi se je oddaljeval od znancev in priredil zaključno srečanje, drugega jutra pa ni bilo nobenega sledu, da je sploh bil tam. Odpotuje (predvidevamo) v Mehiko in za njim se je izgubila vsaka sled. Atelje je prazen, pripovedovalec pa po tridesetih letih še vedno premišljuje o poti in življenju, ki sta jo s fotografom prehodila skupaj.
Dragan Potočnik
Pesem za Sinin džan
založba Pivec, 2017
Knjiga je na Lirikonfestu prejela nagrado krilata želva za najboljši slovenski potopisni roman. Nastal je na podlagi avtorjevih številnih potovanj in daljših bivanj v Iranu, vendar so stvarne izkušnje ter geografske in zgodovinske prvine manj pomembne in služijo zgolj kot vezivo pri pripovedovanju zgodbe. Pesem za Sinin džan daje tako poučen zgodovinski, aktualnopolitični, kulturni, etnološki in antropološki vpogled v Iran in širšo regijo kot stvarno pripoved osrednjih junakov, ki se znajdeta sredi prelomnih dogodkov, na katere nimata vpliva. Vse to je dopolnjeno s citati, arhaičnimi lokalnimi miti in pripovedmi ter množico odlomkov pesnitev. Poetični roman s poudarkom na potovanju v človekovo duhovnost. Knjiga, ki prepriča tako zahtevnega bralca kot bralca, ki si želi le zanimive zgodbe, postavljene v nekoliko bolj eksotično okolje.
Alain Supiot
Duh Filadelfije Socialna pravičnost proti totalnemu trgu
Založba /*cf, 2013
Proti koncu druge vojne je bila v Filadelfiji sprejeta deklaracija Medna-
rodne organizacije dela, ki je nastala kot izraz trdnega prepričanja, da mora prihodnji razvoj, če naj se želi odvrniti od novih katastrof, temeljiti na zagotavljanju socialne pravičnosti in spoštovanju človekovega dostojanstva. Besedilo te deklaracije je pomembno vplivalo na poznejši nastanek Deklaracije o človekovih pravicah. Supiot se v knjigi sprašuje, kako je kapitalizmu v zadnjih desetletjih uspelo tako preusmeriti družbeno pravni razvoj, da danes atomizirani lebdimo v družbi, ki med vsemi svobodami najbolj ceni ekonomsko, prepričani, da si je dostojanstvo treba zaslužiti, pravni sistemi pa tekmujejo na trgu za naklonjenost korporacij.
knjige za otroke in mladino
Mireille Geus Pleši!
Zala,2018
Y
ple&u
V knjigi nizozemske avtorice spoznamo navihano deklico Maxim, ki s soplesalcem Levom trenira balet. Učiteljica Br jima pove, da imata ples v krvi, zato ju bo predčasno prijavila na avdicijo, ki bi jima omogočila šolanje na prestižni baletni šoli. Maximina mama in babica se odločita, da bo to njihova ženska skrivnost, ki jo bodo prikrile pred Maximinom očetom, ki je slaven baletnik. Maxim se namreč boji, da ga bo razočarala. Bo Maxim uspelo? Imenitna knjiga o odraščanju in sledenju svojim sanjam.
Maja Furman
Stari trg 8-13
Ajda,2018
r¡k
9 '
Deček Lovro ima dedka, ki je že star, vendar še zelo bister in hiter. Sodeluje namreč v tajni organizaciji *Starci 112*. V posodici za shranjevanje zobne proteze ima oddajnik in sprejemnik, po katerem dobiva klice na pomoč. Vozi se na rolki in rešuje zapletene primere. Lovro mu pri tem pomaga. Najdeta pogrešanega Lojzeta, zasledujeta fanta Janeza, ki se čudno obnaša in ga cele popoldneve ni domov, gasita požare ... Ko se vsa utrujena vrneta domov, Lovro pripravlja čaj, dedek pa že sladko drema v svojem naslanjaču, zadovoljen, da se je dan uspešno zaključil z vsemi 'rešenimi nalogami'. Zanimivo slikanico dopolnjujejo prikupne ilustracije Andreje Gregorič.
Matt de la Peña
Ljubezen
Ocean, 2018
Osupljiva slikanica s čudovitimi ilustracijami govori o ljubezni. O ljubezni, ki je vsakega izmed nas pripeljala na ta svet, o ljubezni, ki nas bolj ali manj hrani skozi odraščanje, o ljubezni do vsakodnevnih stvari in dogodkov. In na drugi strani tudi o tem, da se ljubezen včasih skrije, da izgubimo občutek, da je pravzaprav ves čas v nas, o minljivosti vsega, kar poznamo. Življenje slej ko prej prinese tudi smrt, lepe stvari se končajo, ljudje odidejo. In slikanica nam razkriva, kako se počasi skozi izkušnje učimo prave narave tega nedoumljivega življenja in kako je ljubezen treba živeti vsak trenutek in jo videti povsod, kjer jo le lahko (tudi in predvsem tisto spregledano ljubezen), da potem lažje prebrodimo težka obdobja in zdržimo tudi vso bolečino kot neizogiben del življenja ...
medioteka
DVD
Obupana (Aus dem Nichts)
Fivia, 2018
Pretresljiva drama govori o mladi Nemki, ki se ji svet poruši, ko v neonacističnem bombnem atentatu izgubi moža in šestletnega sina. Roka pravice na celi črti zataji, zato obupana Katja vlogo razsodnice vzame v svoje roke. Še ko se priseljenci ustalijo, delajo in si ustvarijo mešane družine, pogosto niso varni pred rasno nestrpnostjo in zločinskim terorizmom skrajnežev sodobne Nemčije. Film je prejemnik zlatega globusa 2018 kot najboljši tuje-jezični film, nominiran za oskarja, odlična Diane Kruger pa v Cannesu nagrajena kot najboljša igralka.
LETNIK LVIII I NOVEMBER 2018 | ŠTEVILKA 27
slamnik@kd-domzale.si
slamnik I ll
KULTURA
kolumna • odtis človečnosti	LENART ZAJC
O POMENU LOKALNE KULTURE - NOVOIZVOLJENEMU ŽUPANU NA POT_
Če razmišljamo o različnih državah po svetu, nam misel na določeno državo vedno vzbuja določene asociacije, povezane z njo.
Večer ruske glasbene umetnosti
Z rusko skladateljico Valerijo Besedino in našimi Krivokapiči
S slednjimi povezujemo nacionalni karakter, uspešnost države, pozitivne in seveda tudi negativne lastnosti. Ko, recimo, povprečno izobraženim ljudem omeniš Italijo, bo večina pomislila na renesančna mesta, ostanke rimskega imperija, likovno umetnost, arhitekturo, kulinariko in tako naprej. Torej pomislimo na kulturo Italije in Italijanov. Ob Nemčiji pomislimo na njihovo visoko tehnološko kulturo, natančnost, zanesljivost, seveda tudi značilno arhitekturo njihovih mest, klasično glasbo ... Če nato te pozitivne asociacije povežemo z gospodarstvom obeh držav, se pri Italijanih ne bomo ognili misli na vrhunski dizajn, pri Nemcih pa na najkakovostnejše tehnične izdelke. Tako pri enih kot pri drugih njihova kulturna prepoznavnost vpliva na prepoznavnost države, posledično pa tudi na pozitivne asociacije na produkte, proizvedene v tej ali oni državi. V tem kontekstu se tudi ne morem izogniti spominu na pogovor s starim očetom pred skoraj tremi desetletji, ko se mi je pokvarila cenena kitajska ročna ura, ki sem jo nabavil na štantu ob nekem potepanju po Italiji. Nisem se pretirano vznemirjal, rekel sem le nekaj v smislu: »... kitajska jajca.«
Stari oče mi je takrat rekel, da naj le počakam in bom že doživel, kako bodo Kitajci nekoč delali vrhunsko blago, nič slabše, kot so ga takrat Japonci. Seveda sem bil do tega skeptičen in mi je rekel: »Če so zgradili kitajski zid, ki ga vidiš iz vesolja, bodi brez skrbi, da se bodo naučili delati tudi dobre ure.«
Tega pogovora ne navajam zato, ker je imel stari oče prav, ampak spet zato, ker je dober primer vere v sposobnost Kitajcev, ki jo je gojil moj stari oče na podlagi kitajske zgodovinske kulture.
Pa, da ne bom navajal le tujine, si lahko ogledamo nekaj svetlih primerov slovenskih občin, ki jim je kultura lepo izložbeno okno. Recimo Ptuj. Ko pomislimo na Ptuj, pomislimo na grad, staro mestno jedro, kurentova-nje, kar nekaj mestnih festivalov, jaz osebno ne morem, da ne bi pomislil na Dneve poezije in vina. Prav slednji festival je dobil prepoznavni element Goriških Brd, dokler se občinski veljaki niso polakomnili in od prirediteljev zahtevali preveč, da bi prireditev še imela smisel. Priložnost so seveda pograbili Ptujčani in dobro prepoznaven mednarodni festival spravili k sebi. Čisto nasprotje Ptuju je Velenje. Velenje s svojo postmodernistično arhitekturo, zgledno čistim mestnim jedrom, lepim gradom, velikim Titovim spomenikom, Gorenjem. Nekoč so imeli tudi vsakoletni večdnevni literarni seminar, ki je družil pisatelje iz vse Slovenije, pa se jim je stvar nekako izmuznila iz rok. Ob Idriji mi misel vedno skoči najprej k idrijski čipki, rudniškemu muzeju in lepo urejenemu staremu rudarskemu mestecu. Če pa pomislim recimo na Trbovlje . no, ja . o revirjih raje ne bi.
Kaj pa Domžale? Domžale so v zavesti Slovencev še vedno kot najbogatejša občina Jugoslavije, in mnogim se zdi, da verjetno tudi Slovenije, pa čeprav ni več tako. No, Ljubljančani moje generacije vedo omeniti še, da so bili v Domžalah nekoč dobri disko klubi, potem, potem, pa nihče več ne ve kaj dosti povedati. Nenazadnje v Domžalah se žal dogaja premalo. Postmodernističnega videza se za razliko od Velenja skoraj
sramujemo, glavna avtobusna postaja je videti kot postajališče mestnega avtobusa in nikakor ne kot točka, skozi katero vstopaš v mesto. Imamo sicer Kulturni dom Franca Ber-nika z dovolj vrhunskim in raznolikim programom, da je nanj aboni-ranih tudi kar nekaj Ljubljančanov. Prav tako bo vsak gledališki igra-
(6 Še manj je kultura le nujno zlo, ki ga je potrebno tolerirati in vzdrževati zato, ker ga pač vzdržujejo vsi in ker se tako spodobi. Če nočemo, da v resnici postanemo prepoznavni le kot spalno predmestje Ljubljane, je skrajni čas, da se kulturo dojame kot naše najbolj sijajno izložbeno okno.
V domžalski Glasbeni šoli oziroma njihovi dvorani Acija Bertonclja so priredili (petek, 19. okt. letos) umetniški večer ruske pevke, pianistke, skladateljice, improvizatorke in predavateljice Valerije Besedine (roj. 1965). Njen nastop je bil večplasten, vse od pesmi (romanc), kjer je pela in igrala pa še skomponira-la kaj pa vse do krstne izvedbe svojega koncertantnega dela, Geliokoncerta/ Sončnega koncerta za tenorski helikon in (spremljevalni) klavir.
Sicer pa bi tale večer lahko bolj označili za skladateljičin, torej neke vrste ruski portretni večer ali kar avtopor-tretni umetniški večer te zaslužne umetnice Ruske federacije. Njeno prvo gostovanje pri nas jo je razkrilo kot čudežnega otroka, saj ima svojo prvo skladbo že pri 12. letih, pri 19. letih je napisala prvi balet. Tu je doslej kar 10 baletov in tri opere pa še komorna in simfonična dela. In tako je dandanes ena najbolj uveljavljenih ruskih skladateljic srednje generacije, saj vsaj njena glasbeno gledališka dela izvajajo redno številni in največji ruski tovrstni ansambli. Celoten večer je umetnica tudi sama komentirala, mi pa smo bili deležni koneskutivnega prevoda. Po štirih romancah, med katerimi je razložila tako svojo mladost kot odnos do glasbe in omenjenih pesmi (v ruščini in francoščini), je sledil vrhunec tega večera.
Ob še eni znameniti družini Krivo-kapič: mati - žena Katalin Peter Kri-vokapič, pianistki in skladateljici, sinovih Bratku (17 let) in Vidorju (15 let), prvi s tenorskim in drugi s sopranskim helikonom, je tu še oče Igor K.: pedagog in pionir helikonov pri nas, v Evropi in tudi že v svetu; pedagog in idejni oče helikonov, ki nastopajo kar 'družinsko podjetje', po podobni kvartetni analogiji v glasbi. To štiristavčno delo v enem samem zamahu sta izvedla Brat-
ko K. (tenorski helikon) in mati pianistka K. Peter Krivokapič, prvič, premire-no. Pri tem velja poudariti, da je krst Geliokoncerta za tale mali domžalski oder solist pripravil na pamet. Po prvih dveh odstavkih je bila na vrsti kaden-ca, v kateri skladateljica Besedina uporabi poudarjeno vlogo klavirskega pedala na zaključnih tonih helikona po odsekih in tako doda že itak fenomenu pojave helikona pri nas še te, eho efekte. Bravurozni izvedbi obeh protagonistov tega kar nekaj več kot dobre četrt ure trajajočega koncerta je botrovala čista in prefinjena igra solista, njegove fraze so naravnost fascinantne v vseh kontrastnih legah inštrumenta, igra pianistke in njuna soigra pa, kot da sta delo izvedla na kakem velikem, npr. ruskem koncertnem odru. Žal in očitno se tale kult helikonov pri nas goji veliko premalo, njihov fenomen ali kar 'Kri-vokapičev kult' pa Slovenci spet očitno ne znamo izkoristiti. 'Nemo prophe-ta in patria/Nihče ni perok na domačih tleh' je spet eden od naukov iz tele basni. Sledilo je pet, šest plesnih stavkov v klavirski verziji (V. Besedina) iz
njenega baleta Goya. Njena (avtorska) glasba, ki jo zdaj že kar nekaj poznamo s tega večera, ni ne revolucionarna, kaj šele konkretna ali moderna. Njena glasba se enostavno posluša. Kot pa se za avtoričine plesne (glasbene) izdelke pritiče, so ti vsi po vrsti kontrastni, značilni in marsikdaj tudi kar ekstatič-no divji. Že omenjena pianistka K. Peter Krivokapič pa je nastopila tudi kot skladateljica, saj je avtorica Treh ogrskih za sopranski in tenorski helikon in klavir (Vidor in Bratko K.); res pravo 'družinsko /umetniško' podjetje so tile Kri-vokapiči. Pri tem pa je seveda vselej v ospredju niti več tako bravurozna, ampak prijetno poslušljiva helikonska soi-gra, zdaj že v dvoje.
Sledili sta še dve (klavirski improvizaciji) pianistke V. Besedine: ena kar iz občinstva; od treh predlogov iz občinstva je izbrala temo mlade še komaj nadebudne dijakinje in po predloženi sliki, grafiki. Tukaj se je umetnica izkazala še dodatno s tovrstno (klavirsko) specializacijo. Zagotovo je bila pred in z nami umetnica (ustvarjalka in pou-stvarjalka) velikega formata, taka, ki je tako, kot helikonske družine Krivoka-pič očitno pri nas ne znamo ceniti; sicer pa prihaja iz velikih evropskih šir-jav; vmes je bila na vrsti še ena (klavirska) skladba, ki jo je iz njenega 12. leta starosti zaigrala naša pianistka K. Peter Krivokapič. Tako je bil tale večer kar malce bipolarno razdeljen na uspehe ne le enega ali ene (umetnice), pač pa kar več: povsem enakovredno so se ji z vmesnim in skupnim Geliokon-certom/Sončnim koncertom za tenorski helikon in še nekaterimi drugimi (ustvarjalnimi in poustvarjalnimi) dosežki najmanj, kar je: enakopravno priključili še naši Krivokapiči! Bravo, bravissimo!
Franc Križnar
lec, ki je kdaj nastopil v Berniku, povedal, da ima enega najbolj profesionalnih odrov v Sloveniji z vsem, kar zraven spada. Prav tako naš jazz klub Blunout privablja na svoje prireditve ljudi ne le iz Slovenije, pač pa tudi iz zamejstva. Pa vendar sta tako Bernik kot Blunout premalo za široko prepoznavnost občine. Za takšno bo treba narediti najprej premik v lastnem dojemanju kulture. Ta, kot poudarjam ves čas, ni le nek povezovalni dejavnik oziroma skupni imenovalec neke skupnosti, ki živi na istem območju. Še manj je kultura le nujno zlo, ki ga je treba tolerirati in vzdrževati zato, ker ga pač vzdržujejo vsi in ker se tako spodobi. Če nočemo, da v resnici postanemo prepoznavni le kot spalno predmestje Ljubljane, je skrajni čas, da se kulturo dojame kot naše najbolj sijajno izložbeno okno. V Domžalah nas je kar nekaj, ki pogrešamo park s spominskimi obeležji pomembnim, zgodovinskim domžalskim kulturnim delavcem. Prav tako je skrajni čas, da festival Bral-nice pod Slamnikom dobi družbo še kakega velikega kulturno umetniškega festivala, ki bo prav tako povečeval prepoznavnost Domžal. Tudi bližina prestolnice naj ne bo več ovira za našo prepoznavnost, pač pa naj postane priložnost!
Bistveno pa je, da se zavemo, da prireditve pri nas ne smejo biti namenjene le druženju in povezovanju lokalnega prebivalstva, pač pa morajo privabljati tudi ljudi iz bližnje in širše okolice, za to pa nujno potrebujejo usmerjeno in k točno določenim ciljem začrtano politiko lokalne skupnosti kot seveda tudi vso njeno potrebno podporo. Čas je, da se odločimo, na kakšen način bomo začeli dolgoročno graditi prepoznavnost lokalne kulture in umetnosti, kar pa niti ne bo tako težko, glede na to, da do zdaj kakšnih posebnih zavezujočih ciljev in smernic v tej smeri niti nimamo. □
Pojem tebi, Slovenija
Jesenski koncert Ženskega pevskega zbora Stane Habe
»Jaz vem za deželo prelepo slovi, vsak-dor, ki jo pozna, jo visoko časti,« je ubrano zazvenelo iz grl pevk Ženskega pevskega zbora Stane Habe na tradicionalnem jesenskem koncertu, ki so ga letos namenile svoji domovini - Sloveniji. Že skoraj dve desetletji pevke, ki jih vodi Marika Haler, ljubiteljem slovenske pesmi polepšajo jesenske dni s koncertom, navadno v avli Osnovne šole Domžale, kjer se jim pridružijo tudi njihovi gostje, tradicionalno pa ga vodi Draga Jeretina Anžin.
Letošnji prijetni pevski večer so naslovile Pojem tebi, Slovenija. Kot je povedala povezovalka, so pevke marsikje že bile, videle zanimivosti in znamenitosti drugih držav, vendar vedno znova ugotovile, da je doma v Sloveniji najlepše. Čeprav je majhna, ima čudovite kotičke, ki jih opevajo, obenem pa v vseh njihovih pesmi čutimo tako ljubezen do petja kot radost in ljubezen do domovine. Tudi tokratni pevski večer je bil medgeneracijski, saj smo prisluhnili pevskim skupinam različnih starosti, ob petju pa smo občutili veselje in ljubezen, posebno slovenskih pesmi. V prvem nastopu so nam dekleta zapela Po jezeru bliz' Triglava in se z njo spomnile tudi 200-letnice rojstva skladatelja Miroslava Vilharja, prvi nastop pa zaključile s čudovitima in vselej dobrodošlima Tam sem jaz doma ... in Rož, Podjuna, Zila ter z njima potrdile besedam pevovodkinje Marike Haler, da dekleta najraje pojejo za dušo.
Najlepši most med generacijama je pomenilo skupno petje Ženskega pevskega zbora Stane Habe z otroškem pevskim zborom Glasbene šole Domžale, ki ga vodi Ana Kalan. Zazvene-la je Naj zaori pesem o svobodi. Nato
pa so nam najmlajši pevci, ki jih druži veselje do glasbe, posebej do petja in druženja ter bi na kratko zanje lahko zapisali, da je zanje moč petja ena sama velika ljubezen. Zapeli so pesmi: Ukradena putka, Ptice in Za Slovenijo živim, katere avtor Miran Juvan jih je spremljal na klavirju.
Glasbena skupina Aurora, vodi jo Barbara Jager, na klavirju pa jo je spremljala Ana Kalan, poje od leta 2017, vse pevke pa so se z glasbo ukvarjale že prej. Njihovo petje je sporočilo radosti in ljubezni ter medsebojne povezanosti, kar so izpričale tudi zapete pesmi: Ko zvonovi zapojo, You Raise Me Up in Moja dežela. Po dekliških so bili na vrsti moški glasovi Moškega pevskega zbora Čebelarske zveze Slovenije - edinega tovrstnega pevskega zbora v Sloveniji, vodi jih Aleš Sedušak. Zapeli so Barčico, Slovenec sem in Planinsko, manjkala pa ni niti Ena od čebel.
Pred zaključnim nastopom gostiteljic smo izvedeli, da dekleta drugo leto praznujejo 40. rojstni dan, na katerega se posebno pripravljajo. Zadnji del njihovega programa je obsegal Domačo pesem in Smrt v Brdih, mimo nas je zašumela pesem Teče voda Bistrica in nas spomnila na domžalskega sklada-
telja Matijo Tomca, pevke so se s hvaležnostjo spomnile svojega dolgoletnega pevovodja Staneta Habeta, občutje ponosa in samozavesti pa prinesle s pesmijo Slovensko dekle, ob kateri so tako, kot ob petju sicer, pozabila na leta in bila spet mlada. Preden smo tako kot navadno zapeli skupaj, sta pevke in voditeljico Mariko Haler pozdravila in jim čestitala za nastop Marjan Ravnikar v imenu domžalskih krajevnih skupnosti, in Tomaž Habe, ki nas je spomnil, da mineva 15 let od smrti velikega domžalskega glasbenika Staneta Habeta. Slovenija, od kdo lepote tvoje in Rožic ne bom trgala sta bili pesmi, ki smo ju zapeli skupaj in tudi tako čestitali dekletom in pevo-vodkinji Mariki Haler za prijeten pevski večer, ki je pokazal kvaliteten napredek zbora, predvsem pa še enkrat več njihovo veliko ljubezen do petja. Pevke se ob tej priložnosti za pomoč zahvaljujejo Občini Domžale, vsem trem domžalskim krajevnim skupnostim in Osnovni šoli Domžale.
Hvala vam, spoštovane pevke, pa tudi gostom za čudovit pevski večer in nasvidenje na jubilejnem koncertu.
Vera Vojska Foto: Miro Pivar
28 | slamnik
KULTURA
ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
Stražarjevo kiparsko delo v malem
Razstava v Menačenkovi domačiji
MENAČENKOVA DOMAČIJA Že dve
desetletji in več je minilo od zadnje samostojne razstave domačega umetnika Jožeta Stražarja v Domžalah. S skupinsko razstavo z ženo Sumiko Kiyohara in drugimi ustvarjalci je spet obiskal Galerijo Domžale pred več kot desetimi leti. V letošnjem letu smo pričakali njegov obisk v Menačenkovi domačiji z razstavo Medalje, plakete in mala plastika v bronu. Kot cenjeni mojster medaljerstva se je uveljavil predvsem na Švedskem ter v štiridesetih letih ustvaril bogat opus medalj in plaket. Ker v Sloveniji medalje izdelujejo le redki, si opravičeno avtorjevo delo 'prisvajamo' za svoje in ga prvič ponosno predstavili tudi v domačem kraju.
Jožeta Stražarja Kiyohara spremljamo predvsem kot umetnika, ki si prizadeva ohranjati svojo kulturno dediščino z dodanimi elementi iz okolja, v katerem živi oziroma je z njim v tesni povezavi. Kiparja, slikarja in grafika slovenskega rodu - otroštvo in mladost je preživel v Škocjanu pri Domžalah - je umetniška pot peljala na Švedsko. Ustvarjalni tandem z japonsko umetnico Sumiko Kiyoha-ra, tudi življenjsko sopotnico, je v svojo ustvarjalnost poleg domačih slovenskih in nordijskih elementov vnesel tudi daljnovzhodne vplive. Tekom let se je njegovo kiparstvo razvilo v čedalje večjo preprostost, obenem pa ga je umetniška mnogostranskost vodila po različnih poteh - tudi v meda-ljerstvo.
Z medaljerstvom se je Jože Stražar začel ukvarjati že na začetku svo-
VIMUZEJU December 18
MENAČENKOVA DOMAČIJA Torek, 4. december 2018, ob 18. uri
Odprtje
ODTiSi SRC V GLINI
V sodelovanju z Varstveno delovnim centrom INCE Mengeš
Razstava | 4. - 22. december 2018 Vstop prost.
d prt t h. vrat slonenskf kulture
SLAMNIKARSKI MUZEJ Ponedeljek, 3. december 2018
Slamnikarski muzej odpira vrata od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure Vstop prost.
SLAMNIKARSKI MUZEJ Petek, 7. december 2018, ob 17.30
NOVOLETNI OKRASKI IZ SLAME
Delavnica z Berto in Janijem Jakobom iz Prekmurja
2 uri/kotizacija: 5 eur (odrasli) in 3 eur (otroci) /število udeležencev omejeno /obvezre prijave sprejemamo do 3. decembra na info@kd-domzaie.siaii 01-722 50 50 (KDFBD).
SLAMNIKARSKI MUZEJ Sreda, 12. december 2018, ob 18. uri
DR. IVAN šTUHEC
Srebrna pot ali El Camino del Santiago
Pogovor bo vodila Cveta Zalokar. Vstop prost.
©
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
www.kd-domzale.si T: 01/722 50 50
MENAČENKOVA DOMAČIJA Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk@ kd-domzale.si | Odprta v času razstav od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE Kajuhova 5, 1230 Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale), slamnikarski.muzej@kd-domzale.si | Odprt od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto.
Veverica Košatorepka
Gledališka premiera za otroke v Dobu
je ustvarjalne poti in sprva povsem naključno. Kot športnik je dolga leta tekmoval v lokostrelstvu in na različnih tekmovanjih posegel tudi po medaljah, ki so bile običajno plastične in neugledne. Prve bronaste medalje je
tako izdelal predvsem za športna tekmovanja in prvenstva, postopoma pa so sledila naročila medalj in plaket v počastitev pomembnih osebnosti, zgodovinskih obletnic in spominske medalje z različnimi motivi. Z desetletji se jih je nabralo gotovo prek sto, ki so bile predstavljene skupaj z malimi kipci na razstavi v Domžalah. Čeprav je razstava že lani gostovala v Gorenjskem muzeju v Kranju, smo si v velikem pričakovanju domžalske predstavitve več kot dvesto medalj, plaket in male plastike v bronu pridobili več kot navdušujoč vpogled v Stražarjevo celovito kiparsko delo v malem.
Razstava je bila odprta od 6. do 27. novembra. Odprtje razstave sta z glasbenim nastopom popestrila Lucija in Ambrož Štih iz Doba pri Domžalah.
Katarina Rus Krušelj Foto: Miro Pivar
KULTURNO DRUŠTVO JOŽEF VIRK
DOB Kulturno društvo Jožef Virk Dob, v občini poznano kot društvo z odlično otroško gledališko skupino, vsako leto, tudi v okviru tradicionalnega otroškega živ žava, pripravi otroško gledališko predstavo. Tudi letos mladi igralci niso pozabili, da imajo najmlajši najraje zgodbe o živalih, zato je v goste povabilo Janko in njeno prijateljico veverico Košatorepko, skupaj z njima pa vrsto gozdnih živali in celo mačko - vse v imenitnih kostumih Mihaela Starbka, ki je poskrbel tudi za sceno - oder kulturne dvorane na Močilniku je namreč postal jesenski gozd, prizorišče prijetne zgodbice, za katero je glasbo napisal Tomaž Habe, za razsvetljavo je poskrbel Matej Lisjak ob pomoči oblikovalca luči Pavla Orehka, za zvok je zadolžen Gašper Osolin, za tehniko pa Matija Osolin.
Seveda brez režiserja Mihaela Starbka, ki je Veverico Košorepko po lutkovni igrici M. Gavrana tudi priredil in odigral vlogo prijaznega volka, ki ga doma čaka žena in volčiči, ne bi šlo. Pod njegovim vodstvom so tako mladi igralci z igro in petjem, nekateri tudi s plesom, predstavili deklico Janko (Eva Otrin) ter gozdne živali z njihovimi značilnostmi, in sicer: medvedko zaspanko (Lana Arbi), lisico tatico (Janja Grošelj), sovo gospo (Sara Štih), zajčka kratkorepca (Neli Štrukelj), veverico košatorepko (Ema Nemec) ter mačko tigrico (Eva Otrin). Najmlajši bodo zanesljivo z veseljem spremljali zgodbo deklice Janke, ki
jo nenadoma zapusti njena najboljša prijateljica veverica košatorepka. Zelo jo pogreša, zato odide v gozd in ob srečevanju s posameznimi živalmi spoznava tudi njihovo najljubšo hrano, predvsem pa najbolj karakteristične lastnosti, od zaspanosti medveda, zvitosti lisice, modrosti sove, bojazlji-
srečen, srečni dobri igralci in najmlajši obiskovalci, ki ob igrici spoznajo vrsto gozdnih živali, njihovih najznačilnejših lastnosti, skozi igro na prijazen način pa tudi vrsto pozitivnih lastnosti in vrednot, hkrati pa v igrici lahko tudi sodelujejo in pomagajo deklici Janki.
vosti zajčka, ob srečanju z zvesto prijateljico, ki jo ob pomoči gozdnih živali le najde pa spozna, da le-ta želi živeti v gozdu, čeprav ostaja njena zvesta prijateljica. Zgodbica se razplete v veselje najmlajših gledalcev: deklica Janka bo dobila novo zvesto prijateljico, saj si mačka tigrica, ki so jo neznani ljudje odložili v gozdu, še kako želi novega prijaznega doma. Konec
Gledališki skupini Kulturnega društva Jožef Virk Dob, za katerim je izredno pestro kulturno leto, iskrene čestitke za prijetno gledališko premie-ro, ki so ji zaploskali tudi zvesti obiskovalci gledališkega živ žava, in veliko zadovoljnih gledalcev na številnih gostovanjih.
Vera Vojska Foto: JD Jožef Virk Dob
Gal Juvan med nastopom v cerkvi sv. Roka v Šmarjah pri Jelšah z Zagrebškim komornim orkestrom
Uspešno leto violinista Gala Juvana in violinske šole Anastazije Juvan
Za Gala Juvana, mladega in nadarjenega domžalskega violinista ter učenca violinske šole Anastazije Juvan je letošnje leto nadvse uspešno.
V marcu se je Gal udeležil slovenskega državnega tekmovanja Temsig in v kategoriji 1. c dosegel zlato plaketo (98,80 točke) in prvo nagrado. Vsekakor je to velik uspeh, če vemo, kako kvalitetno in zahtevno je tekmovanje. Velike zasluge za to gredo njegovi učiteljici in seveda mami Anastaziji Juvan, ki s svojo subtilno pedagoško noto bdi nad prav vsakim odigranim tonom. Anastazija že tretje leto deluje kot samostojna pedagoginja in že več kot 20 let s svojimi učenci redno osvaja nagrade na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Kamenček v mozaiku uspeha pa vedno doda še njegov oče Miran Juvan, ki je kot pianist-korepetitor nepogrešljivi del Galove zgodbe o uspehu. Prav za to tekmovanje in posebno za Gala je oče Miran spisal avtorsko skladbo z naslovom Hrepenenje, ob kateri ni prav nihče ostal ravnodušen.
Gal se je v maju podal na nov izziv, na mednarodno tekmovanje v Srem-skih Karlovcih. V svoji kategoriji je ponovno osvojil zlato plaketo, 1 nagrado (100 točk) in posebno nagrado Ruži-ce Kovač. Ob tem je tako navdušil žirijo, da so mu dodelili tudi prestižni naziv Laureat v vseh kategorijah - kot najboljšemu violinistu celotnega tekmovanja. Na osnovi posnetka s tega tekmovanja je bil s strani prof. Olega Ka-skiva, predstojnika godalnega oddelka slovite Menuhinove glasbene akademije za talente v Ženevi Gal Juvan pozneje povabljen tudi na festival Mediteranske note. Festival je potekal v idiličnem črnogorskem kraju Tivat. Za nagrado je Gal dobil brezplačen ogled vseh koncertov s trenutno najbolj uveljavljenimi klasičnimi izvajalci, med katerimi je bila tudi violinistka Baiba Skride.
V mesecu oktobru se je mladi violinist odzval na prav posebno in zanimivo povabilo, da z zagrebškim komornim orkestrom odigra skladbo Antoni-
ja Vivaldija Pomlad. Prvi nastop je potekal v Narodnem domu v Celju, drugi pa v lepi baročni cerkvi sv. Roka v okviru Rokovega festivala v Šmarjah pri Jelšah. Skupaj s še dvema solistoma iz Avstrije in Singapurja so izvedli celotne Štiri letne čase. Pri tem je treba posebno omeniti, da je Gal s svojo izvedbo tako navdušil komorni orkester, da so ga kot solista že povabili na decembrski adventni koncert v Zagreb. Čeprav je bil to njegov prvi nastop z orkestrom, je na odru deloval suvereno kot zreli umetnik.
Glede na Galovo izjemno pridnost in talentiranost je skoraj nemogoče našteti vse letošnje koncerte in nastope, na katerih je muziciral. Predanost in ljubezen do violine ga žene k še večji perfekciji in dovršeni stilski izraznosti. Kljub velikim uspehom, pohvalam in tudi žarometom, ki ga osvetljujejo, ostaja skromen in prijazen fant. Te lastnosti mu bodo še kako prav prišle ob izzivih, ki so pred njim. Eden od teh je tudi sprejemni preizkus za vpis na Ko-servatorij za glasbo in balet, kjer bo nadaljeval študij violine. Prav tako ga čaka tudi turneja z mladinskim godalnim orkestrom iz Avstrije, ki bo obse-
gala tri koncerte v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji. Dirigent omenjenega orkestra je ob Galovi izvedbi Lalojeve Španske simfonije tako navdušen, da ga je povabil k sodelovanju kot solista. Sanje vsakega uspešnega glasbenika so solistični nastopi z orkestrom, saj ob tem solist lahko začuti globino in popolno barvitost skladateljeve ideje. Takšne priložnosti so redke in neprecenljive v razvoju mladega umetnika.
Omenimo še to, da kljub posveče-nosti klasični glasbi, Gala njegova temperament in zvedavost občasno popeljeta tudi v druge glasbene zvrsti. Kaže veliko zanimanje in smisel za izvajanje jazzovske glasbe in tanga. Ta, za 14-letnika nenavadna lastnost, seveda ni ušla budnemu očetovemu očesu, ki mu je ponudil priložnost v Legat & Ju-van tango projektu, ki za zdaj še ostaja skrivnost. Ni pa skrivnost, da se Gal vseh glasbenih projektov neizmerno veseli in ostaja odločen na svoji glasbeni poti. Prav tako spoštuje in se zahvaljuje vsem, ki mu stojijo ob strani, svoji družini in tudi violinskemu mojstru Milanu Oreškiju, ki nesebično skrbi za zvočnost njegove violine.
Cveta Zalokar
LETNIK LVIII I NOVEMBER 2018 | ŠTEVILKA 29
slamnik@kd-domzale.si
slamnik I ll
obrazi domzal
650 let Radomelj na filmu
V Knjižnici Domžale je Foto kino in video klub Mavrica iz Radomelj 9. novembra prikazal film o proslavi krajevnega jubileja.
foto kino in video klub mavrica
Dokumentarni film je bil posnet pred petnajstimi leti v tehniki super VHS, zato je včasih zastala slika in se izgubil kak glas, kar pa ni pokvarilo nostalgič-nega razpoloženja, saj so se na zaslonu pojavljali tudi domačini, ki jih že nekaj časa ni več. Gledalce je po koncu predstave tudi zanimalo, kaj namerava Mavrica z obsežnim dokumentarnim opusom, kje ga je moč videti in katere prireditve nameravajo pripraviti ob 50-letnici, ki jo bodo praznovali čez dva meseca. Projekcija filma se je tudi odlič-
no povezala s knjižnično razstavo o So-uvanovi graščini v Volčjem Potoku, ki je nekdaj krasila Arboretum. Arboretum, sosed Radomelj, je namreč najpogostejši fotografski in filmski objekt ter scena radomeljskega kulturnega društva.
Radomlje so leta 2003 praznovale 650 let prve omembe imena kraja. Tedaj se je zvrstilo več prireditev. Odmevno fotografsko razstavo je pripravil Janez Kosmač. Na stenah kulturnega doma se je razvrstila zgodovina: od neolitske kamnite sekire prek zapisa prve omembe, cerkve sv. Marjete, mlinarstva, opekar-
ništva in kmetijstva v 19. stoletju, ustanovitve pošte, šole ter drugih ustanov in služb v 20. stoletju do bogatega društvenega in političnega življenja. Odprtje razstave so pospremili s kulturnim programom, ki so ga prispevali koledni-ki: citrar Tomaž Plahutnik ter pevca Janez Majcenovič in Rok Lap. Dogodek so tudi posneli in nastal je polurni film, ki ne le povzema kulturni program, ampak ga prekriva s podobami razstave. Film je prepričljiva podoba dogodka, kraja in krajanov na začetku tega stoletja.
gor Lipovšek
Šest umetnikov - šest likovnih svetov
Novembrska razstava v Galeriji Domžale je bila vzorčen primer pozitivnega sodelovanja med šestimi ustvarjalci iz Srednje Evrope.
galerija domžale Redko nastajajo skupinske razstave s skupno tematiko na področju likovne umetnosti; če pa so mednarodno obarvane, pa so toliko bolj zaželene. Novembrska razstava v Galeriji Domžale je bila vzorčen primer pozitivnega sodelovanja med šestimi ustvarjalci iz Srednje Evrope: Jože Šu-bic, Klemen Brun in Etko Tutta iz Slovenije ter Ina Loitzl iz Avstrije, Andrea Ko-pecka iz Slovaške in Simona Fedele iz Italije. Organizator in povezovalni člen skupne slikarske razstave je Jože Šubic. Idejna zasnova projekta je sodelovanje prve 'moške' trojice, ki se ji je na povabilo pridružila še skupina treh umetnic iz sosednjih držav. Njihova dela so raznolika, kot so raznoliki ustvarjalni svetovi, iz katerih izhajajo. Jože Šubic iz Maribora, slikar, ki je tudi kipar, je za razstavo prispeval slike in objekte z izrazito erotičnim naglasom. Ustvarjalec, ki ga pritegnejo predvsem raziskovanja med dvema in tremi dimenzijami, skozi likovne stvaritve posreduje lastne notranje zgodbe, a hkrati dopušča gledalcu dovolj prostora za dodano vsebino. Klemen Brun trenutno živi v Nemčiji. Figura je glavna protagonistka njegovih slik z likovnim izvorom iz tradicionalnega beneškega slikarstva. Ženski akt, ki ga v zadnjem času rad abstrahira
oziroma reducira na najosnovnejše fragmente, prepričljivo nastopa v veli-koformatnih slikah. Etko Tutta iz Nove Gorice je v prvi vrsti slikar in likovni pedagog, ki pri delu uporablja različne tehnike in pristope. Ploskovitost, geometrija, repeticija, zlaganje in sestavljanje, močna vibracija barv, ploskev in ritmov predstavljajo njegov naslikani miselni vzorec oziroma spomin, ki ga skupaj z izkušnjami spremlja skozi leta in mu nudi predvsem pozitivna estetska doživetja. Podobno lepe in pozitivne slike ženske seksualnosti išče Ina Loitzl z Dunaja. Kot popolno obliko ji nudi oval, v njem pa dekorativno izrezane lepe rože v mrežasti strukturi, ki ne izražajo le lepote narave, temveč tudi prikrito simboliko minljivosti - v motivu strupenih rož, ki tudi ubijajo. Natančno in koncentrirano delo je tudi meditativno delo, s katerim ubeži prehitremu tempu
48. novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik
Lanskoletni tradicionalni novoletni koncert simfonikov je zaznamovala lahkotnejša glasba s pridihom božiča, letošnji pa bo v celoti namenjen operni glasbi.
Oseminštirideseti novoletni koncert po vrsti bo na sporedu v četrtek, 27. decembra, ob 20. uri v Športni dvorani Domžale, kjer bo zazvenelo nekaj najbolj znanih melodij iz sveta operne glasbe. Koncert bo uvedla uvertura k operi Moč usode Giuseppa Verdija, ki predstavlja osrednje skladateljsko ime letošnjega programa. Spored bo namreč prepleten z arijami in orkestrskimi odlomki iz opere Traviata, slišali pa boste tudi čudovito arijo naslovne junakinje iz opere Samson in Dalila Camilla Saint-Saensa, dva mojstrsko orkestrirana simfonična Intermezza iz Puccinijevih oper Manon
Lescaut in Madama Butterfly ter Barka-rolo iz Hoffmanovih pripovedk Jacque-sa Offenbacha. Za udaren zaključek dogodka bo Simfonični orkester Domžale - Kamnik pod vodstvom maestra Slavena Kulenovica izvedel Can Can iz Offenbachove opere Orfej v podzemlju in z eksotičnim pridihom prepojene Po-lovske plese iz opere Knez Igor Aleksandra Borodina.
Kdo pa so letošnji solisti? Ženski del solistične zasedbe bosta tokrat zastopali sopranistka Mojca Bitenc, ki redno sodeluje z ljubljansko in mariborsko opero, pred dvema letoma pa je uspešno za-
Domžalski učenci orgel v Mekinjah
V Glasbeni šoli Domžale že vrsto let poučujemo predmet orgle.
življenja okrog sebe. Slikarkama Andrei Kopecka iz Bratislave in Simoni Fedele iz Vidma so na razstavi skupni portreti, vendar je ta povezava le navidezna, saj avtorici nastopata z drugačnimi likovnimi in vsebinskimi pristopi. Kopecka slika velikoformatne portrete v kombinaciji z masivnim nanašanjem barve v plasteh. Glavna tematika njenih slik je življenje in živa telesna snov, ki lahko postanejo tudi neke vrste bivalna platna. Simona Fedele s prepoznavno slikovno tehniko upodablja obraze, ki nemo pripovedujejo svoje zgodbe. Govorijo z očmi, z lastnim zavedanjem, da so osrednja točka, so središče vesolja. Njihove podobe in zgovorne podnaslove povezuje v simbolične celote.
Razstava je bila na ogled od 8. do 22. novembra.
Katarina Rus Krušelj Foto: arhiv GD
glasbena šola domžale Ker v
šoli igramo na elektronske orgle, se pogosto povabimo v goste tja, kjer domujejo prave orgle, torej na kakšen cerkveni kor. V zadnjih letih smo tako že izvedli koncerte v Dobu, Šentvidu pri Lukovici, Grobljah in Mekinjah. V cerkvi Marijinega vnebovzetja v Mekinjah pa smo letos izvedli obširnejši projekt. K sodelovanju smo povabili odlično pedagoginjo in koncertno or-glavko spec. Barbaro Pibernik, ki je za dva dni prevzela naše pedagoško delo v svoje roke v obliki seminarja, ki je potekal 13. oktobra in 6. novembra 2018. Udeležilo se ga je pet učencev orgel Miha Zavrl, Maja Zorko, Žiga Kralj, Neža Pogačar in Kaja Grošelj. Z velikim veseljem so sedli k odličnim mekinjskim orglam in se trudili izboljšati svoje igranje. Naučili smo se veliko novega, hkrati pa ob skupnem delu dobili širok vpogled v orgelsko literaturo od starih mojstrov do sodobnosti. Naše izobraževanje, ki je vsem minilo prehitro in bi si želeli še in še, smo sklenili z orgelskim koncertom v petek, 9. novembra 2018, ob 18.30, seveda v mekinjski cerkvi. Na koncertu se nam je poleg učencev predstavila tudi mentorica seminarja spec. Barbara Pi-bernik, ki je zaigrala tri zelo posebne skladbe (Čebela, Hrošček dolgoglav-
ček in Koloradski hrošč) iz zbirke In-sektarij skladatelja A. Willscherja in z njimi navdušila poslušalce, ki jih je bilo tokrat res veliko.
Iskrena hvala vsem, ki nas spremljate na naši glasbeni poti. Hvala spec. Barbari Pibernik za ves trud in izjemno delo, še posebno zahvalo pa izrekam župniku Pavlu Piberniku, ki nas je tako prijazno sprejel in omogočil, da smo se nekaj dni lahko izobraževali na vrhunskem instrumentu.
dr. Veronika Šareč
Kot vsako leto tudi letos
KD Moški pevski zbor Radomlje
organizira tradicionalni letni koncert, ki bo
22. decembra 2018 ob 18. uri v Kulturnem domu v Radomljah.
Letošnji letni koncert Pesem združuje narode bo posvečen izbranim pesmim evropskih narodov.
Kot gostje večera bodo nastopile članice Ženske klape Kamelije. Zbor bo zelo veselilo, če vas bomo lahko gostili na koncertu in če bomo izpolnili vaša pričakovanja.
Vstopnine ni!
Vljudno vabljeni
ključila študij na Akademiji za glasbo z diplomo summa cum laude, in mezzo-sopranistka Sabina Gruden, lanska prejemnica Prešernove nagrade Akademije za glasbo za umetniške poustvaritve na koncertnem in opernem področju v sezoni 2016/2017. Tretji solist bo primorski tenorist Blaž Gantar, ki je s Simfoničnim orkestrom Domžale - Kamnik sodeloval že večkrat, nazadnje z napoli-tanskimi pesmimi na poletnem koncertu lahkotne glasbe pred tremi leti. Prisrčno vabljeni!
Mihael Kozjek Foto: Blaž Peterka
MILENA KAFOL
REMINISCENCE
13.- 27. 12. 2018
► Vabimo vas na odprtje razstave, ki bo v četrtek, 13. decembra 2018, ob 19. uri v Galeriji Domžale.
Z umetnico se bo pogovarjal Jurij Smole.
www.kd-domzale.si / T: 01 722 50 50
©
GD
30 | slamnik
KULTURA
ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
Klavirski dnevi na Glasbeni šoli Domžale Armenski duh
Letno srečanje Društva klavirskih pedagogov Slovenije - EPTA
Prvi koncert 21. sezone koncertnega-modrega abonmaja KDFBD
Glasbena šola Domžale je bila 16. In 17. novembra 2018 gostiteljica Klavirskih dni Društva klavirskih pedagogov Slovenije. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1998 in je del velike družine prek 40 članic v okviru evropskega združenja EPTA - Europian Piano Teachers Association. To je nastalo leta 1978 v Londonu na pobudo romunske pianistke Carole Grindee (1914-2009). Nacionalna društva vsako leto prirejajo mednarodne konference; leta 2010 je bila izjemno uspešna tudi v Ljubljani. Naši člani so se na njih večkrat predstavili kot predavatelji in koncertanti pa tudi avtorji člankov v strokovni reviji Piano Journal.
Slovensko društvo povezuje okrog 200 članov, povečini učiteljic in učiteljev klavirja nižjih in srednjih glasbenih šol ter Akademije za glasbo. Častna predsednica je Dubravka Tomšič Srebo-tnjak. Društvo od leta 2013 izdaja strokovno revijo Virkla (med 2000 in 2007 pa 14 številk Biltena) in soorganizira tekmovanja. Osrednji dogodek predstavljajo Klavirski dnevi, ki jih vsako leto gosti druga glasbena šola. Učitelji ga vsakič z veseljem pričakujemo zaradi bogate vsebine s področja klavirske pedagogike in pianizma nasploh, druženja, izmenjavanja izkušenj ter prepletanja strokovnih in prijateljskih vezi.
Letošnji Klavirski dnevi z naslovom #ustvarjam?@ustvarjam! so bili že osemnajsti po vrsti. Dvodnevno bogato dogajanje je ponudilo preplet nastopov učencev nižjih glasbenih šol, dijakov srednje in študentov akademske stopnje, predavanj, intervjujev, solističnih koncertov že uveljavljenih pianistov in v soboto zvečer celo filmsko predstavo z živo glasbeno spremljavo.
Med šolami se je prva predstavila Glasbena šola Domžale. Nova, še nena-tisnjena zbirka našega učitelja, pianista in skladatelja Blaža Puciharja Klavirski Čarodej je na odru zaživela kot glasbena pravljica. Nastopili so učenci od 1. do 8. razreda klavirja Ana Šarec, Maks Beovič (učitelj Blaž Pucihar), Maša Poči-vavšek (Meta Novak), Špela Kovič, Živa Kvalic (Laura Medved Šemrov), Jona Ko-bler, Klemen Korenjak (Miha Nagode), Enej Podlesek (Jože Smrekar), Tjaša Per (Olga Stele) ter Katjuša Homšak, Veronika Vugrinec in Nika Sedlak (Romana Bizjak Saje). V eni od skladb sta se jim pridružili učenki baleta GŠ Kamnik Daša Resnik in Manca Andric (učiteljica in ko-reografinja Ana Trojnar). Nastopili so še 'Klavirski Čarodej' Jože Drabik, 'učiteljica' Maja Gorenc in trenirana psička z 'umetniškim imenom' Maestro. Predstava je navdušila z muzikalnimi in svežimi skladbami različnih karakterjev in težavnostne stopnje, simpatično zgodbo, številnimi duhovitimi odrskimi detajli in doživeto podano pravljico v celoti.
Dijaki Glasbene šole Celje in I. gim-
nazije v Celju so izvedli glasbeno scensko delo Ožbi in kumulunimbus tamkajšnjega profesorja klavirja in skladatelja Davorina Dolinška. Kot pianist in interpret besedila je nastopil nekdanji učenec GŠ Domžale Jure Juvan, zdaj dijak 3. letnika.
Učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec so na dveh klavirjih ob sodelovanju solistov, komornega sestava, duhovitega pripovedovalca in učenk baleta izvedli priljubljen in popularen 14-stavčni Živalski karneval Camilla Saint-Saensa.
Svojevrsten je bil nastop učencev prof. Jasmine Pogačnik iz GŠ Kranj z
vo pripoved so dopolnile Ravnikove skladbe v izvedbi profesoric klavirja Konservatorija za glasbo in balet Maribor Metke Žižek, Janje Panzi, Urške Ro-šker, Mirjam Strlič in Lane Stergulec.
Najlepše nadaljevanje predavanja je bila predstavitev nemega filma Janka Ravnika V kraljestvu Zlatoroga iz leta 1931. Glasbo zanj je leta 2005 ob 100-le-tnici slovenskega filma napisal pianist in skladatelj Andrej Goričar, ki so se mu pri izvedbi pridružili Matej Haas na violini, Jakob Bobek na klarinetu in Milan Hudnik na violončelu. Poleg udeležencev srečanja EPTA so dvorano kul-
naslovom Vsak po svoje. Navdušili so z idejami, ki so jih ob pomoči učiteljice oblikovali v smiselne glasbene zgodbe in jih opremili s posrečenimi projekcijami.
Študenti Akademije za glasbo v Ljubljani Urban Slapničar, Darko Arsov, Ana Maria Beguš, Alvin Čučič, Saša Ma-lek in Sara Koveš so izvedli Letne čase, cikel 12 skladb Petra Iljiča Čajkovske-ga in se spomnili 125. obletnice njegove smrti. Mentorji so profesorji Tomaž Pe-trač, Vladimir Mlinarič, Tatjana Ognja-novič, Hinko Haas, Dubravka Tomšič Srebotnjak in Aleksander Serdar.
Prisluhnili smo predavanjem naših kolegov Ilonke Pucihar Improvizacija: zakaj in kako ter Primoža Mavriča z naslovom Eksperimentiram in programiram - vadim ustvarjalno, zavestno in ciljno. Kako učence spodbujati k ustvarjalnosti in radovednosti, hkrati pa dosegati čim večji in hitrejši učinek pri 'piljenju' že naučenih skladb, so teme, ki vedno iščejo nove in sveže rešitve.
Osrednje predavanje z naslovom Kako postati virtuoz poučevanja inštrumenta je pripravil Paul Harris, ugledni britanski glasbeni pedagog, klarinetist, skladatelj in pisatelj. Zanimivo in slikovito je predstavil temeljne dejavnike učnega procesa in lik učitelja inštrumenta, ki vabi k osmišljanju tega dela v drugačni perspektivi in usmerja v razmislek.
Marjana Vajngerl je v predavanju Janko Ravnik in njegove tri ljubezni ustvarjanja - glasba, film in fotografija predstavila skladatelja, pianista, klavirskega pedagoga, fotografa in režiserja prvega s lovenskega celovečernega filma. Zanimi-
X-RAY BAND
SOBOTA, 1. DECEMBER _
PO ZAKLJUČKU TEKME EVROPSKEGA POKALA V LEDNEM PLEZANJU
W #	-OB20.URI- #r	*
•PÀRKlMASLJÉVA - GARAŽNA HIŠA * * *	¿	* m 4T ,» %
občinT	*r na^AÍJF
w DOMŽALE
turnega doma zapolnili tudi navdušeni domžalski ljubitelji filmske umetnosti.
Na Klavirskih dnevih se zadnja leta predstavijo tudi učitelji, ki so v okolju šole organizatorice pomembno prispevali k njenemu razvoju in prepoznavnosti. Mila Živulovič je v pogovoru, ki ga je vodila Veronika Šarec, obudila spomin na svoje glasbene začetke v takrat novo ustanovljeni glasbeni šoli v Domžalah in poznejše profesorje, ki so ji dali pomembno popotnico za poučevanje. S svojim predanim in srčnim načinom je znala navduševati mnoge generacije učencev klavirja, pa tudi drugih inštrumentov, ki jih je z izjemnim občutkom spremljala ob klavirju.
Namen letošnje okrogle mize z naslovom EPTA - včeraj, danes, jutri je bil obuditi spomine na začetke delovanja društva, ugotoviti, kakšno je naše mesto v mednarodnem okolju in na kratko začrtati nadaljnje delovanje. Gostje so bili Majda Jecelj in Hinko Haas, ustanovna in vseskozi dejavna člana, ter Ana Tijs-sen in Primož Mavrič, prejšnja in zdajšnji predsednik, ki sta izjemen prispevek dala z izdajanjem naše revije in uveljavljanjem v mednarodnem okolju. Pogovor sva vodili Damjana Zupan, ki se je z ustanoviteljico in delovanjem EPTE srečala že med študijem v Londonu, in Romana Bizjak Saje, tudi ena izmed prvih članic slovenskega društva.
Posebno doživetje Klavirskih dni pa predstavljajo koncertni nastopi mladih in že uveljavljenih pianistov. Duo Sca-ramouche - Neža Koželj in Nadja Rus sta dobitnici številnih nagrad, trenutno študentki klavirskega dua na Akademiji v Gradcu. Na dveh klavirjih sta poustva-rili Suito št. 1 op. 5 Sergeja Rahmanino-va. Ob 75. obletnici njegove smrti je tudi Jure Goručan za svoj nastop izbral skladateljevo Sonato št. 2 v b molu op. 36.
Na sobotnem sklepnem koncertu dvodnevnega vsebinsko bogatega dogajanja se je v duhu rdeče niti Klavirskih dni - ustvarjalnosti - z Večerom klavirske improvizacije predstavil Jan Sever. Mladi vsestranski pianist se poleg poučevanja posveča različnim glasbenim žanrom od klasike do jazza, tanga in solo improvizacije. Z nastopom v dveh delih nas je popeljal v svoje bogate zvočne svetove ali z njegovimi besedami: »Kot če bi se od doma odpravili neznano kam, brez plana, brez kompasa ... Kamor vas pač vodi pot (življenje)... Svobodno.«
Za uspešno izpeljane Klavirske dneve gre velika zahvala ravnateljici Andreji Humar, učiteljem klavirja na GŠ Domžale z vodjo aktiva Meto Novak, Kulturnemu domu Franca Bernika in vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da so vsi vsebinsko bogati projekti zaživeli tudi v brezhibni izvedbi.
Romana Bizjak Saje
kdfbd Armenski duh od izvirne in duhovne pa vse do umetne in klasične glasbe
Na letošnjem prvem koncertu (9. nov. 2018) 21. sezone koncertnega--modrega abonmaja KDFBD, ki jo (k sreči) še vedno vodi naš glasbeni prvak Mate Bekavac, so nastopili spet neke vrste 'stari' znanci domžalskega odra. Bekavac zna najti nove rdeče programske niti, zanje izbrati avtorje in njihova dela, predvsem pa seveda izvajalce. V tokratnem Armenskem duhu so nastopili M. Bekavac sam kot klarinetist in izvajalec na duduku, violinist William Hagen, violonče-list Ivan Karizna in pianist Per Rundberg. Tako smo v napovedih tematskih ciklov od 'eksotike' prek 'dotika orientalskega pri Mozartu, francoskega poljuba z Debussyjem, čarovnijo izdiha in sapo ljubezni s (flavtistko) Ireno Grafenauer in še marsikaj,' tokrat slišali zagotovo eno največjih 'klasičnih' eksotik, 'armenski duh'; če seveda izvzamem njihovega najbolj popularnega in do nedavnega kar 'ruskega' Arama Hačaturjana (1903-1978); morda še Aleksandra Arutiuniana (19202012). Potem pa so bila tu še dela veliko bolj neznanih (armenskih) skladateljev, avtorjev, kot so to npr. Edvarda Baghdasaryana (1922-1987), Komi-tasa (Soghomon Soghmonian; 18691935), Arna Babayanyana (1921-1983), Vacheja Sharafyana (roj. 1966) in Ti-grana Mansuriana (roj. 1939).
V malo znani muziki še manj znanih skladateljev, kot že rečeno, pa je bilo na sporedu obilno lepe muzike. Glasbe, ki se še kako bogato prepleta od izvirne folklore, prek (glasbenega) ekspresionizma pa vse do skrajnega modernizma; tudi tistega in takega, ki se še kako organsko prepleta z izvirnim 'armenskim duhom'. Umetniki, ki jih bolj ali manj resda že po-
znamo z (domžalskega) glasbenega odra, so vse od solistične točke (klavir) pa do duov, triev in kvartetov pomenili nov in ne le armenski duh, ki je tokrat zavel z neke vrste povsem novega (glasbenega) odra. Od klari-netne perfekcije, ki se je ponovno pojavila že v prvi točki, Nocturnu (Ba-ghdasaryan) našega Bekavca, pa vse do klavirske radoživosti pianista Rundberga v Šestih plesih (Komitas). Zagotovo pa je bila vrhunska točka prvega dela, če že ne kar celotnega koncerta, tristavčni (klavirski) Trio v fis-molu (Babayanyan). Delo je tako po glasbeni ustvarjalnosti kot izvedbeni ravni daleč presegalo tale naš 'mali' glasbeni oder; četudi se je občinstva nabralo za skoraj polno dvorano, in to čeprav je bila napovedana malo slišana glasba-koncertna noviteta za naš celoten glasbeni prostor. Slišali smo še duo-zasedbe za prav vse naveden soliste, v ansambel-skih delih pa je naš Bekavac spet dodal svojemu klarinetu duduk, armensko ljudsko glasbilo. Tega smo slišali (in videli) v Krunku (Žerjavu; Sha-rafyan) in zaključnem dodatku, vmes pa še Agnus Dei v treh stavkih (Man-surian) za violino, klarinet, violončelo in klavir.
Na tem koncertu je bilo toliko glasbenega naboja, da zlepa ne bomo prav vse komaj kaj znane (armenske) skladatelje nikoli pozabili: ne njihova imena in naslove, morda tudi marsikaterega izvajalca, ampak glasbo, ki je v celotnem zgodovinskem kontekstu in prav do dandanašnjega dne tako prežeta z izvirno ustvarjalnostjo. To so očitno začutili tudi izvajalci, še več: ne površno, pač pa kar dodobra globinsko, se je le-ta in ti izvajalci dotaknili občinstva in tudi mene (osebno).
Dr. Franc Križnar
Recenzija filma: Zimske muhe in Suspiria
Zimske muhe na češkem živečega slovenskega režiserja Olma Omerzuja je že njegov tretji celovečerec s podobno tematiko, in sicer gre za sladko-brid-ke stranpoti najstniškega življenja in odraščanja. Treba je sicer priznati, da je Omerzu mojster situacijskega niansiranja, ki nikoli ne zdrsne v kakšno dramaturško predvidljivost, na podlagi katere bi mu lahko očitali preverjene scenaristične recepte, ki se zatekajo k pretirano 'ziheraškim' (in s tem tudi komercialnim) konceptom filmske forme. Namesto tega Olmo še naprej ostaja inovativen in nedvomno samosvoj filmski avtor, ki ostaja zvest svojemu slogu in predvsem samemu sebi, kar se v njegovih filmih tudi čuti. S tega vidika je nemara odvečno opažanje, da se po drugi strani v vlogi avtorja nekako ne more odlepiti od svojega sanjsko otroškega sveta in z njim povezane idealizacije obdobja življenja, ki naj bi ga sam že davno prerasel. Zato nas lahko vse skupaj prav zanima, kakšni bodo njegovi filmi, ko bodo prešli iz najstniško filmskega obdobja v zrelo filmsko dobo. Če se bo seveda sam za takšen preboj sploh odločil.
Suspiria, očitno kontroverznega režiserja, Luce Guadagnina, ki je 'zakrivil' enega najboljših filmskih izdelkov minulega leta, Ne kliči me po svojem imenu, je predelava filma Daria Argenta iz leta 1977, in prav v tej luči ga večina tudi presoja. Čeprav sam originalnega filma sicer nisem videl, se mi vendarle ne zdi smiselno pretirano razglabljati o tem, kaj vse mu ni uspelo v odnosu na original. Če nič drugega je Guadagninov
film debelo uro daljši, in kar se mene tiče, prav nič razvlečen, kakor se mu rado očita. Problem takšne perspektive je seveda primerjava z izvirnikom, ki se pri določenih gledalcih - predvsem oboževalcih Argenta - mestoma kar krivično vsiljuje, namesto da bi ga denimo gledali kot čisto samostojno filmsko zgodbo. Film pa funkcionira tudi v igralskem kontekstu. V prvi vrsti je tu vselej odlična in vedno znova kameleonsko razpoložena Tilda Swinton, ki je odigrala kar tri vloge, česar pri spremljanju filma sploh ni moč opaziti, kar je že samo po sebi izjemen igralski dosežek. Sledi dolga vrsta manj znanih igralk, ki so vestno in koncizno odigrale svoje like v čarovniškem zboru, nadzirajoč krdelo nedolžnih in požrtvovalnih mladih plesalk z vsega sveta. Nenazadnje je celo Dakota Johnson ravno prav (brez)izrazna glede na svojo vlogo, čeprav je sama sicer žal najbolj znana po mlačni trilogiji 50 odtenkov, vendar pa poleg Swintonove očitno uspešno zastopa vlogo Guadagnino-ve mlajše muze, saj se v njegovih filmih ravno tako pojavlja dokaj redno. Če sklenemo, ima film jasno dramaturško premiso, je estetsko dovršen in igralsko dovolj kredibilen, ne pa toliko strašen, kot bi od grozljivke nemara pričakovali, vendar hkrati še vedno premore dovolj suspenza, da nam dobri dve uri pol, kolikor traja, mineta brez posebne stiske. Ali je to dobro ali slabo, pa presodite sami.
Oba filma si lahko ogledate tudi v Mestnem kinu Domžale.
Žiga Čamernik
LETNIK LVIII I NOVEMBER 2018 | ŠTEVILKA 31
slamnik@kd-domzale.si
slamnik I ll
NEDELJA, 2. DECEMBER 2018
Drugi krog volitev župana v občini Domžale
V nedeljo, 2. decembra 2018, bo v občini Domžale potekal drugi krog volitev župana.
Pravico voliti župana ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan volitev dopolnil 18 let, mu ni odvzeta poslovna sposobnost in ima stalno prebivališče na območju občine Domžale. Pod enakimi pogoji ima pravico voliti tudi državljan druge države članice Evropske unije, ki ima potrdilo o prijavi stalnega prebivanja in prijavljeno stalno prebivališče v občini Domžale oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v občini Domžale ter tudi tujec, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v občini Domžale.
Obvestilo volivcem
Obvestilo, ki ga je volivec prejel za lokalne volitve, ki so potekale 18. novembra 2018, ni pogoj za glasovanje v drugem krogu volitev župana. Volivec lahko glasuje tudi samo na podlagi osebnega dokumenta.
Glasovanje
Volivec glasuje tako, da na glasovnici obkroži zaporedno številko pred imenom kandidata, za katerega glasuje.
Volišča
Za drugi krog volitev župana ostanejo volišča in območja volišč nespremenjena. Seznam volišč in območij volišč je objavljen na oglasni deski in spletni strani Občine Domžale. Vsa volišča bodo 2. decembra 2018 odprta od 7. do 19. ure.
Predčasno glasovanje
Volivci, ki bodo na dan glasovanja odsotni, lahko glasujejo na predčasnem glasovanju, ki bo potekalo v torek, 27. novembra 2018, v sredo, 28. novembra 2018, in v četrtek, 29. novembra 2018, od 7. do 19. ure, v Domžalskem domu, Domžale, Ljubljanska cesta 58.
* Uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za ženski in
moški spol.
Na podlagi 107. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo 3, 45/08, 83/12 in 68/17) je Občinska volilna komisija Občine Domžale določila naslednji
R A Z G L A S
SEZNAMA KANDIDATOV ZA VOLITVE župana v občini domžale
Volilna enota: OBČINA DOMŽALE
KANDIDATA STA:
1. TONI DRAGAR, ROJ. 07.05.1961, IHAN, NA LEDINAH 1A, DIPL. EKONOMIST, ŽUPAN OBČINE DOMŽALE, PREDLAGATELJ: LTD - TONI DRAGAR - LISTA ZA VSE GENERACIJE
2. METOD MARČUN, roj. 04.05.1961, RADOMLJE, PREŠERNOVA CESTA 37, UNIV. INŽENIR STROJNIŠTVA, PODJETNIK, PREDLAGATELJ: MAŠA MARČUN IN SKUPINA VOLIVCEV
VOLI SE 1 (ENEGA) KANDIDATA ZA ŽUPANA. VOLITVE BODO V NEDELJO, 2.DECEMBRA 2018.
OBČINA DOMŽALE
Občinska volilna komisija
Številka: 0412-2/2018 Datum: 21.11.2018
PREDSEDNICA mag. Urška ILIC VIDERGAR univ. dipl. pravnica, l.r.
NSI /PEREGRIN STEGNAR
Hvala za zaupanje - začenjamo znova!
Volitve so za nami in želim se zahvaliti vsem za vašo podporo. Hvala vsem, ki ste obkrožili NSi in ste prispevali svoj glas za poštenost, delavnost in predanost kraju.
Rezultat je dober, podoben kot na prejšnjih volitvah. Na listi NSi sta bila izvoljena dva občinska svetnika, in malo je zmanjkalo, da ne bi dobili treh. Ne glede na vse sem hvaležen vsakemu, ki je verjel v nas in nam namenil svoj glas. Zagotavljam vam, da niti en glas ni bil vržen stran, vaša podpora je za nas vzpodbuda in hkrati tudi zaveza, da nadaljujemo s svojim delom. Skupaj s kolegi in prijatelji se bomo trudili, da bo Nova Slovenija v občini Domžale še naprej na vaši strani, torej na strani razvoja občine po meri občank in občanov. Prizadevali si bomo, da vam še naprej stojimo ob strani in prenašamo vaše želje v občinski svet ter s tem pomagamo izboljševati naše kraje in infrastrukturo.
V tem predvolilnem času, ko smo se srečevali z vami, ste nam podali marsikatero informacijo in predlog, slišali smo tudi za mnoge vaše težave, ki vas že dolgo pestijo. Vse to imamo pred očmi in bomo prenesli tja, kjer jih bomo lahko začeli reševati. S svojim glasom ste podprli naše prizadevanje za urejeno občino, ki bo prometno varna in prijetna za bivanje. Prijetno se je bilo srečevati z vami, se pogovarjati o problemih in
« Skupaj s kolegi in prijatelji se bomo trudili, da bo Nova Slovenija v občini Domžale še naprej na vaši strani, torej na strani razvoja občine po meri občank in občanov. Prizadevali si bomo, da vam še naprej stojimo ob strani in prenašamo vaše želje v občinski svet in s tem pomagamo izboljševati naše kraje in infrastrukturo.
tudi o lepotah in dobrih stvareh, ki jih imamo v naši občini. Vsa ta srečanja v predvolilnem času so nas povezala v skupno prizadevanje za dobro naše občine in za dobro nas vseh.
Podprli smo kandidata za župana Metoda Marčuna, ki je v prvem krogu skoraj premagal obstoječega župana. Tudi v drugem krogu ga bomo podprli, saj zagotavlja spremembo in povezovanje ter pravi razvoj občine. Utrgal se je plaz, ki smo ga sprožili, in zamenjava župana je pred nami. Tega ne bo mogel nihče zaustaviti in to nam je potrditev našega dela. Zato pridite na volitve 2. decembra 2018 in podprite Metoda, da bo lahko uresničil spremembe.
LISTA REZA / ROK GRAŠIČ, GENERALNI SEKRETAR
Zakaj? Zato, ker ni Toni Dragar?
Vztrajno podiranje propagandnih panojev. Barbarsko navijanje na soočenju, podobno tistemu na nogometni tekmi. Prepotentnost, prepojena z vztrajnim podcenjevanjem vsega in vseh, ki ne tulijo v isti rog.
Vse to spremlja letošnje volitve. Navzven kup blišča, obljub in sladkih besed, navznoter pa le ena želja ... Famozno zavzeti županski sedež!
Protikandidat aktualnega župana na vse pre-tega vztraja, da je najboljša izbira. Verjetno ne zna niti utemeljiti, zakaj, toda njemu zadostuje, da ve, da je najboljši. Da mu nihče ne seže do kolen. V to je tako zaverovan, da bo šel, če bo treba, prek trupel, da bo dobil te volitve!
Veliki projekti, velike obljube in še večje investicije zahtevajo velikega človeka z izjemno hrbtenico. In z največjim veseljem bi zapisal, da je protikandidat aktualnega župana natanko to. Človek, ki to obljublja, pa ni velik. Ni primeren za to funkcijo. Ne, ni odrešitelj. Je le eden izmed kopice, ki je mnenja, da bi moral aktualni župan svojo funkcijo opravljati bolje. In to mu je zadosten razlog, zakaj je on krasen kandidat. Zato, ker ni Toni Dragar.
Ljudje, pamet v roke! Vi imate možnost, da zaenkrat zgolj kandidata vzamete za svojega ali pa mu vzdignjene glave pomahate v slovo. Prosim,
ifi Ljudje, pamet v roke! Vi imate možnost, da zaenkrat zgolj kandidata vzamete za svojega ali pa mu vzdignjene glave pomahate v slovo. Prosim, bodite nekdo izmed teh, ki pač slepo ne verjame vsaki še tako ideološki obljubi že samo zato, ker na videz izgleda prelepo (da bi bilo res!).
bodite nekdo izmed teh, ki pač slepo ne verjame vsaki še tako ideološki obljubi že samo zato, ker na videz izgleda prelepo (da bi bilo res!). Vem, vem, običajno so moje besede drugačne. Po navadi na vse pretege črnim zdajšnjega župana. In prav je tako, ker dela hude napake, ki so zdaleč od primernih! Toda novi veter je še bistveno bolj razburkan in neukrotljiv. Župan, ki trenutno opravlja svojo funkcijo, ima vsaj obraz in stoji za svojimi, včasih še tako zgrešenimi potezami. Seveda bi bilo na mestu kako opravičilo, a tudi to morda enkrat dočakamo. Pri morebitnem novem pa sta celo ti dve 'vrlini' vprašljivega pomena.
Prišel je čas. Zmigajte se, 'pejte volt', bodite del skupnosti. Aktivirajte se ali pa za večno obmolknite in si nikoli ne drznite kritizirati lokalne politike.
SD / PREDSEDSTVO 00
Domžale si želijo spremembe - in mi tudi!


POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU
SLAMNIK
Za nami so lokalne volitve, na katerih smo Socialni demokrati v Domžalah prejeli lepo število glasov volivcev in podvojili število občinskih svetnikov. Vsem volivcev in volivkam se zahvaljujemo za vaše glasove, tako za občinski svet kot tudi za svete krajevnih skupnosti, kjer bo kar nekaj naših predstavnikov. Veseli pa nas tudi, da smo vsi skupaj pokazali, da si res želimo spremembe. Hkrati pa nas veseli tudi, da ste skupaj z nami v veliki meri podprli kandidata za župana občine Domžale Metoda Marčuna, ki smo ga tudi Socialni demokrati podprli z namenom, da razvoj naše občine premaknemo naprej - v boljši jutri. Veliko vas je prepoznalo pravo odločitev vseh nas, zato si iskreno želimo, da se odpravite na volišče tudi 2. decembra, ko bomo še enkrat izbirali župana. Skupaj z Metodom Marčunom bomo lahko dosegli naše ključne cilje, kot je učinkovito upravljanje in transparentno delovanje ter kvaliteten nadzor javnih zavodov in podjetij, ustanovitev podjetniškega pospeševalnega centra ter ustvarjati podjetništvu in gospodarstvu ter šolstvu prijazno okolje. Sprememba na bolje z novim županom bo zagotovo dvig kvalitete bivanja vseh občanov - od mladih do starejših, dveh ključnih skupin, ki sta pogosto potisnjeni na rob družbe. V našem programu je jasno zapisano, da glasilo občine Domžale moramo poskrbeti za pomoč in nego na domu,
(4 Za nami so lokalne volitve, na katerih smo Socialni demokrati v Domžalah prejeli lepo število glasov volivcev in podvojili število občinskih svetnikov. Vsem volivcev in volivkam se zahvaljujemo za vaše glasove, tako za občinski svet kot tudi za svete krajevnih skupnosti, kjer bo kar nekaj naših predstavnikov.
oskrbovana stanovanja, zagotoviti zadostno število in pestrost mest v domovih za starejše, dnevni center za starejše in večji poudarek na medgeneracijskem sodelovanju. To je le del tega, kar potrebujemo za naše najbolj ranljive skupine občanov. Seveda pa ne smemo pozabiti niti na ključne projekte, kot je celostna prometna strategija, ki bo odpravila prometne zama-ške v našem mestu in povečala varnost v prometu. Urediti je treba nevzdržno stanje, v katerem živijo stanovalci SPB. Predvsem pa je treba vrniti glas krajevnih skupnosti, ki nam je bil odvzet v zadnjih letih. Zato, občani in občanke, pojdite 2. decembra na volišče in oddajte svoj glas spremembam - novemu županu.

ta/k
32 | slamnik
POLITIČNE STRANKE
ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
LTD / TONI DRAGAR, PREDSEDNIK
Glas zame,
glas za realne projekte
LMM / METOD MARCUN
Vzpostavili bomo koalicijo z občani za spremembe
Letošnja volilna kampanja je drugačna. Leta 2010 sem z namenom združevanja vseh posameznikov, ki jim je mar za našo občino, ne glede na njihovo strankarsko ali versko pripadnost, ustanovil listo LTD. Moja kandidatura je tako resnično neodvisna. Nasprotnega 'neodvisnega' kandidata pa podpirajo štiri stranke, ki v slovenskem prostoru še niso našle skupnega jezika. Poraja se mi vprašanje, če držijo govorice, da je njihov edini cilj' vreči mene z županskega stolčka'. Če je to res, bi vas vprašal, dragi občani, kako bo za razvoj občine skrbel nekdo, ki zgolj negira, kritizira in zelo malo pove o uresničitvi svojih obljub.
Težko odgovarjam na vprašanja, ki nimajo trde podlage - očitajo nam, da v Domžalah ni razvoja, Ministrstvo za finance pa trdi, da smo druga najbolj razvita občina v Sloveniji. V 12 letih je bilo uresničenih mnogo projektov, sam pa sem najbolj ponosen, da smo s širitvijo vrtcev uspeli, da so 'malčkom' odprta vsa vrata. Ko sem prevzel vodenje občine, je pred vrati vrtcev ostalo več kot 500 otrok.
Ponosen sem, da smo dvignili kakovost preživljanja prostega časa. Nismo več spalno naselje, pri nas se dogaja. Dogodki so prepoznani prek meja in na polnem tržnem prostoru srečam tudi občane drugih občin. Vprašam vas, če je v Domžalah res tako slabo, zakaj se je število
M Težko odgovarjam na vprašanja, ki nimajo trde podlage - očitajo nam, da v Domžalah ni razvoja, Ministrstvo za finance pa trdi, da smo druga najbolj razvita občina v Sloveniji. ... Ko sem prevzel vodenje občine, je pred vrati vrtca ostalo več kot 500 otrok.
prebivalcev v letih mojega županovanja tako zelo povečalo?
Priznam, da sem naivno pričakoval korektno kampanjo. Kot opažate, temu ni tako. Kljub nizkim udarcem je rezultat prvega kroga volitev pokazal, da občani bolj kot prazne predvolilne obljube cenite rezultate dela in izvedljive načrte za prihodnost. Naša kampanja je vedno bila in bo pozitivna, poleg tega pa temelji na rezultatih opravljenega dela. Volilni progam je tudi tokrat izvedljiv, realen, uresničljiv. Zato vas pozivam -'pejte vol't'. Verjamem, da boste tudi v drugem krogu favorizirali realnost nad fantazijo. Ne pozabite - VSAK glas šteje.
Glas zame je glas za ljudi in vašo občino. Ta glas oddajte na volišču.
Skupaj z mojo listo se zahvaljujemo vsem občanom in občankam za vaše glasove. To so glasovi za spremembe, in mi imamo energijo in voljo, da jih uresničimo. Kar je še pomembneje, želimo si vzpostaviti takšno koalicijo z občani, ki bo omogočala stalno komunikacijo. Moje vodilo je, da je treba ljudem prisluhniti in narediti tisto, kar v resnici potrebujejo. Ni dovolj, da le občasno do župana pride kakšna informacija, sicer pa dela po svojem občutku. Župan mora biti dostopen za ljudi, njegova vrata pa široko odprta tako za občane kot njihove predloge. Zato bo stik z občani na vrhu prioritet, moja vrata bodo vsakih 14 dni odprta za javnost, večmesečne čakalne vrste pa bodo preteklost. Zavedam se, da se občani srečujete tudi s težavami, ki jih lahko pogosto reši že neposredna odločitev župana in včasih je te težave treba rešiti takoj. Odzivnost je tukaj izrednega pomena, z mojo ekipo sedmih članov Liste Metoda Marčuna za Domžale v občinskem svetu bomo skupaj z vami našli rešitve za uresničitev zastavljenih projektov.
Naj še enkrat spomnim, katere so prednostne naloge, ki jih želimo uresničiti, če mi boste občani in občanke naklonili možnost biti vaš župan: ureditev prometne infrastrukture, okrepitev javnega prevoza in varnih kolesarskih poti med kraji; ureditev središča mesta in projektov,
\\
H Skupaj z mojo listo se zahvaljujemo vsem občanom in občankam za vaše glasove. To so glasovi za spremembe in mi imamo energijo in voljo, da jih uresničimo. Kar je še pomembneje, želimo si vzpostaviti takšno koalicijo z občani, ki bo omogočala stalno komunikacijo.
povezanih s tem (SPB, ploščad pri Vele, tržnica, Univerzale, Metalka ...); skrb za starejše (dnevno varstvo in medgeneracijski center) in ustvarjanje priložnosti za mlade (posebno delovna mesta in stanovanja); odprtost za gospodarstvo in nove investicije; enakopravne možnosti za delo društev in organizacij (šport, kultura in humanitarne organizacije), izgradnja nove prireditvene dvorane.
To je del tistega, kar ni le zapisano v našem programu, ampak tudi v naših vsakodnevnih skrbeh in predvsem jedro tistega, kar moramo spremeniti. Domžalčani si zaslužimo več, kot imamo danes, to pa lahko prinesejo le spremembe.
SDS / MAG. TOMAŽ DEŽELAK, ČLAN OS IN PREDSEDNIK 00 SDS
DOMŽALE
Hvala za vaš glas
'V I
.J]
S spoštovane volivke in spoštovani volivci. V imenu Slovenske demokratske stranke (SDS) se vam najlepše zahvaljujem za vaš glas. Vašo podporo in zaupanje. Zato bi se vam rad na začetku zahvalil za vse podpise, ki ste nam jih zaupali za znižanje cene komunalnih storitev. Naredilo bomo vse, kar je v naši moči, da bomo cene znižali. Ne glede na to kdo bo končni zmagovalec, bo dane obljube treba izpolniti. Dejstvo pa je, da moramo zato zmagati. Zato se zavedajmo (vsi skupaj) dejstva, da brez vaše podpore v drugem krogu županskih volitev ne gre. Zmagovalci pišejo našo skupno usodo, pa če si to mi želimo ali pač ne. In zmagovalci so vsi, ki jim je uspelo imenovanje. Zato je na tem mestu smiselno in pošteno čestitati vsem tistim, ki se jim je uspelo prebiti v občinski svet, vsem, ki so se uvrstili v svete krajevnih skupnosti in jim zaže-leti veliko uspeha pri nadaljnjem delu. In seveda bodočemu županu. V stranki SDS se skladno z našo konstruktivno politiko in vrednotami zavedamo dejstva, da se ljudem lahko služi le s sodelovanjem, zato si v prihajajočem mandatu želimo konstruktivnosti in razvojnih projektov. To izhaja tudi iz našega predvolilnega programa, ki ga želimo uresničiti (predvidevam, da ste nam zato dali
M S spoštovane volivke in spoštovani volivci. V imenu Slovenske demokratske stranke (SDS) se vam najlepše zahvaljujem za vaš glas. Vašo podporo in zaupanje. Zato bi se vam rad na začetku zahvalil za vse podpise, ki ste nam jih zaupali za znižanje cene komunalnih storitev.
svoj glas). Predvsem pa si želimo, da bi se več avtonomnosti vrnilo na raven krajevnih skupnosti. Zapisano pomeni, da bi krajevne skupnosti s spremembo proračuna za leto 2019 dobile več sredstev ter veliko več strokovne (pravne in računovodske) podpore. Prav tako bomo v primeru, da bomo oblikovali koalicijo, dvakrat letno sklicevali krajevne zbore, na katerih bomo prisluhnili težavam občanov. Na navedeni način bi lažje ugotavljali skupne potrebe (težave), ki jih je treba rešiti. Zavedati pa se moramo dejstva, da je dan volitev za nami, in da gre življenje naprej. K vsakdanjim opravilom in izzivom. Zato še enkrat: Hvala vam za vaš trud, za vaš glas in vaš prispevek. Vse dobro.
NSI /LJUDMILA NOVAK, POSLANKA
Migrantom je treba pomagati v njihovih matičnih državah
OBČINA DOMŽALE
Spoštovani občani in občanke, hvala vsem, ki ste na lokalnih volitvah namenili svoj glas NSi - krščanskim demokratom. Naši svetniki se bodo še naprej trudili delati za dobrobit vseh občanov občine Domžale oziroma povsod tam, kjer so bili izvoljeni.
Tema, ki v zadnjem času pogosto razburja javnost, je Marakeški globalni sporazum o migracijah. V NSi nasprotujemo temu sporazumu, saj menimo, da ne rešuje problema migracij na ustrezen in učinkovit način. Sporazum ne odpravlja vzrokov za migracije in ne predlaga ukrepov za odpravo vzrokov zanje. Dalajlama, Nobelov nagrajenec za mir iz leta 1989, je na konferenci v Malmoju na Švedskem septembra letos dejal, da Evropa pripada Evropejcem. Moralna dolžnost Evrope pa je, da pomaga beguncem, ki so v resnični nevarnosti za svoja življenja. »Sprejmite jih, pomagajte jim, izobrazite jih, a na koncu bi morali prispevati k razvoju lastne države,« pravi Dalajlama. In s tem se v NSi strinjamo. Evropa pa ne more na široko odpreti vrat vsem, ki bi želeli priti in živeti na naši celini. Tako bodo revni, ki bodo ostali v svoji državi, še bolj revni, ker bodo bolj izobraženi in bolje situirani ljudje odšli, doma pa bodo ostali najrevnejši in najšibkejši.
Razviti svet mora razmišljati predvsem o tem, kako ponuditi razvojno pomoč revnejšim državam, da bodo ljudje imeli zagotovljene osnovne pogoje
(6 Naši svetniki se bodo še naprej trudili delati za dobrobit vseh občanov občine Domžale oziroma povsod tam, kjer so bili izvoljeni.
za življenje, varnost in tudi delo. Obsoditi je treba tiste, ki spodbujajo konflikte zaradi lastnih ekonomskih interesov, še posebno pri prodaji orožja na ta nemirna območja. Samo tako bomo trajno-stno reševali probleme migracij. Evropa pa mora tudi ponovno premisliti o svoji identiteti. Ali bomo ohranili svojo kulturo in civilizacijske vrednote ali bomo zaradi naše lahkomiselnosti in napačnega razumevanja pomoči in demokracije izgubili svojo identiteto in tudi svobodo, da bi sami odločali o svojih vrednotah in življenju v prihodnosti. Slovenija že ima ustrezne zakone, ki urejajo področje nezakonitih migracij in azilne politike, in so bili sprejeti v parlamentu na zakonit način in po demokratični poti. Hkrati pa se zavzemamo za solidarnostno pomoč na evropski, državni in osebni ravni. Naši misijonarji delajo v nerazvitih in revnejših državah čudeže z denarjem, ki ga Slovenci solidarnostno prispevamo. Z denarjem za nekajmesečno bivanje ilegalnega migranta v Sloveniji bi lahko v revnejših državah zgradili stanovanjske hiše, šole in bolnišnice, ki bi služile širšemu krogu ljudi.
LETNIK LVIII I NOVEMBER 2018 | ŠTEVILKA 33	slamnik I ll
slamnik@kd-domzale.si
ŠPORT
LJ
IS
V CENTRU ZA MLADE * DECEMBRA DOGAJA
PREDNOVOLETNI DOBRODELNI BOLSJAK
od ponedeljka 3.12., od 14. ure do petka 7.12. do 12. ure
Vsi prispevki bodo namenjeni Maticu, ki je v prometni nesreči izgubil nogo, za nakup športne noge s katero bo lahko nadaljeval s svojo športno aktivnostjo.
Zbiramo praholovce
Imate doma stvari, na katerih se vam nabira prah in jih ne potrebujete več. a so še primerne za darila? Zbiramo praholovce za bolšjak.Za več informacij nas lahko pokličete na 040 255 568 ali pišete na info@czm-domzale.si.
6
MEDGENERACIJSKA DELAVNICA: SWEET COOKIES
ponedeljek, 10. 12., 17:00-20:00
Na medgeneracijski slaščičarski delavnici "SWEET COOKIES" bomo pod mentorstvom Nataše Mohar Mustafa iz Kraljevega Mignona spekli in okrasili piškotke v božično novoletnih motivih. Piškotke lahko uporabite kot ljubka darilca v prazničnem času, pri okraševanju vaših prostorov ali pa se preprosto z njimi posladkate. Obvezne so predhodne prijave do 5.12. na info@czm-domzale.si ali 040 255 568. Cena: 10 evrov, za mlade do 30. leta 5 evrov
DELAVNICA NARAVNE KOZMETIKE
četrtek, 13. 12., 19:00
Na decembrski delavnici naravne kozmetike si bomo izdelali šampon za lase in ga obogatili z vonjem po svoji želji. Delavnica je namenjena mladim od 15. do 30. leta in je brezplačna. Vodila jo bo diplomirana kozmetologinja Anja Vrhovec. Obvezne predhodne prijave!
MEDGENERACIJSKA DELAVNICA: VEZENI OBESKI IZ FILCA
ponedeljek, 17.12., 17:00
Na delavnici si boste lahko izdelali unikatne božično novoletne okraske izfilca. Vodi: Ajda Zorko, dipl. oblikovalka tekstila in oblačil Cena: 10 evrov, za mlade do 30. leta 5 evrov Obvezne so predhodne prijave do 5.12.!
*	MEDNARODNA KAVARNA
četrtek, 20.12., 19:00
Predstavitev Evropske solidarnostne enote in Erasmus+ programov. Prostovoljno delo v tujini? Pripravništvo? Zaposlitev? Vse to t i omogoča nov program Evropske solidarnostne enote, ki ga lahko spoznaš v Centru za mlade Domžale.
MEDGENERACIJSKA PEKOVSKA DELAVNICA: PARKELJNI
ponedeljek, 3.12., 17:00-20:00
V Centru za mlade Domžale bo dišalo! Delavnico bo vodil pekovski mojster, Pavle Kancilija. Cena: 10 €, mladi do 30 let 5 €. Obvezne predhodne prijave!
BOŽIČEK ZA EN DAN - ZBIRNO MESTO
Center za mlade Domžale je tudi letos zbirno mesto v akciji Božiček za en dan Darila lahko pustite pri nas od ponedeljka do četrtka med 8. in 20. uro ter ob petkih med 8. in 14. uro.
Darila lahko pri nas oddate vse do 4. decembra.
SVETOVALNICA ZA MLADE
Si se znašel/znašla v dilemi? Bi se rad pogovoril z nekom, a se ti zdi, da ne najdeš pravega sogovornika? Potrebuješ zaupen pogovor?
V Centru za mlade Domžale imamo na voljo tudi svetovalnico za mlade, ki jo izvaja uni. dipl. psihologinja.
Predhodna rezervacija termina je obvezna.
ŽE V TEKU
PILATES: torki 18:00-19:00 JOGA: srede, 19:00-20:00
UČNE URICE KEMIJE za 8. in 9. razred: srede, 16:00-16:45 FOTO DELAVNICE: vsak drugi ponedeljek, 18:00 FOTO DELAVNICE ZA OTROKE: vsak drugi ponedeljek, 18:00 ZAČETNI TEČAJ NEMŠKEGA JEZIKA: ponedeljeki, 18:30-20:00 USTVARJALNE DELAVNICE: srede, 14:30-20:00 NADALJEVALNI TEČAJ NEMŠKEGA JEZIKA: četrtki, 17:30-19:00 DELAVNICA ANIMIRANEGA FILMA: srečanja po dogovoru
Na vse dogodke obvezne predhodne prijave.
Center za mlade Domžale, Ljubljanska cesta 58, Domžale 040/255-568, 01/722-66-00; www.czm-domzale.si, info@czm-domzale.si
Nogometaši stvari vendarle postavljajo na svoje mesto
Po dolgem kriznem obdobju, ko so Domžalčani od sredine avgusta pa vse do začetka novembra na desetih prvenstvenih tekmah slavili le enkrat, se vendarle zdi, da je rezultatske krize konec.
nk Domžale Neporaženi so resda na zadnjih šestih srečanjih, a vendarle se zdi, da so šele z dvema zmagama na zadnji treh tekmah - vmes so vknjiži-li še remi proti Celju ob igralcu manj na igrišču - zadihali s polnimi pljuči in domžalsko barko zapluli v mirne vode. Prva novembrska tekma v Sto-žicah proti Olimpiji je bila resnično pravi spektakel s končnim rezultatom 4:4, a tudi z dodatkom, tretjim polčasom, ki je v ospredje postavljal sodniške odločitve. Domžalčani so dvakrat vodili, celo s 4:2, a so potem gostitelji z dvema zadetkoma Roka Kronavetra iz enajstih metrov poskrbeli za delitev točk. Za 'rumene' je po uvodnem zaostanku po sumljivo dosojenem zadetku izid na 1:1 v 17. minuti izenačil Senijad Ibričič, Domžalčane pa je že devet minut pozneje v vodstvo popeljal Shamar Nicholson. Za izid polčasa 2:3 je z zadetkom iz razdalje poskrbel Dario Mel-njak, in ko je z drugim golom Nicholson goste popeljal do prednosti dveh zadetkov, se je zdela zmaga blizu. A tudi v 15. krogu so Domžalčani tako kot v 11. in 12. krogu dopustili tekmecem, da v zaključku zadane dvakrat in odvzame zmago domžalski ekipi. Glave so bile znova poklepane, razmišljanje o sodniških odločitvah ni pomagalo.
A znova je bila igra tista, ki je nakazala, da se mozaik sestavlja. To so varovanci Simona Rožmana dokazali le tri dni pozneje, 7. novembra, ko so v zaostali tekmi doma premagali Gorico s 3:1. Domžalčane je v vodstvo popeljal Matej Podlogar, izid polčasa pa
je postavil Nicholson v 40. minuti. Go-ričane je v igro v 62. minuti vrnil Se-mir Smajlagic, in igra domače ekipe je znova visela, a na srečo je dvome o zmagovalcu razblinil Nicholson s še
Tekmovalni november so Domžalčani zaključili z zmago nad Triglavom, ki so ga na razmočenem igrišču v Kranju premagali s 4:1. Mel-njak, Ibričic in Adan Gnezda Čerin so
H
Matej Podlogar in Shamar Nicholson sta bila na zadnjih tekmah v odlični strelski formi.
drugim zadetkom na srečanju. Sledila je nova tekma pred domačimi gledalci proti Celju. Borbena in taktična, z malo streli v okvir vrat. V prvem polčasu zadetkov ni bilo, so pa Dom-žalčani v 40. minuti ostali brez izključenega Tilna Klemenčiča, ki je prejel drugi rumeni karton. Terensko premoč so gostje nato kronali v 67. minuti, a domžalski nogometaši so tudi številčno oslabljeni krenili v lov za izenačenjem. Tega so si po lepi akciji in pre-igravanju Ibričica ter zadetku Podlo-garja priigrali devet minut pred konec tekme za delitev točk.
se podpisali pod domžalske zadetke, četrtega je v lastno mrežo nehote porinil Ermin Alic. V ekipo se je po polletni odsotnosti zaradi dopinškega prekrška vrnil Amadej Vetrih in hitro dokazal, da občutka za igro še zdaleč ni izgubil. Z novimi tremi točkami in šesto zmago v 17. krogih letošnjega prvenstva so se 'rumeni' zavihteli na tretje mesto, a le dve točki pred sedmo Gorico! Prostora za spodrsljaje torej ni, treba bo nadaljevati v pozitivnem nizu.
DOMEN JARC
FOTO: NKDOMZALE.SI/JERNEJ OGOREVC
Helios menjal trenerja, a vse vendarle še ni v barvah
Košarkarji domžalskega Heliosa sezone, predvsem na domačih tleh, niso začeli po pričakovanjih in ceno slabih rezultatov je plačal trener Jovan Beader. Na vročo klop je sedel Dejan Jakara.
kk helios Po slabših rezultatih je sodu dno izbil poraz proti Sixt Primorski kar za 47 točk. Po izenačeni uvodni četrtini in zaostanku štirih točk (13:17) je sledila, kot so zapisali na klubski spletni strani, igra brez energije in volje za končnih 50:97. Beader se je moral posloviti, dan pozneje, 12. novembra, je njegovo delo prevzel Ja-kara, ki je v Domžalah že deloval kot pomočnik članskega trenerja.
Šok terapija je delovala, saj je Helios v 8. krogu Lige ABA 2 vknjižil tretjo zmago, potem ko je po podaljšku s 84:76 ugnal Sutjesko. 14. november si bo za nekaj časa zagotovo zapomnil Jure Besedic, ki je v izdihljajih tekme dosegel trojko za domžalsko izenačenje, svoje pa so nato v petminutnem dodatku dodali še soigralci. »Defini-tivno so si fantje danes zaslužili tudi malo sreče, ki je prišla s tisto trojko za podaljšek, a si je tudi to srečo z igro treba prislužiti. Vseeno smo videli tudi še nekaj slabosti, ki jih bomo morali z maloštevilnimi treningi čimprej odpraviti,« je po zmagi povedal Jakara, ki ga čaka kar nekaj dela.
To je pokazala že naslednja tekma v slovenskem prvenstvu, ko je v Domžalah v 6. krogu Lige Nova KBM slavil Šenčur z 59:64. Domači košarkarji so po treh četrtinah vodili za tri točke, a že na začetku zadnjega dela zapadli v krizo, iz katere niso našli izhoda. Škripalo je predvsem pri skokih, ki so jih izgubili kar z 31:46. Jure Besedic je bil z 12 točkami prvi strelec Domžal. Sledila je (sicer neprepričljiva) zmaga v pokalu proti Trotom iz Novega me-
Povratnik v dresu Heliosa Blaž Mahkovic je že na prvi tekmi dokazal, da gre za pomembno okrepitev.
sta s 86:78, a pozitivne krivulje varovanci Jakare niso znali zadržati na gostovanju v Mostarju pri Zrinjskemu. Domači so v osmem krogu zabeležili šele drugo zmago, Helios po porazu s 86:96 ostaja pri treh. Domžalčani so prvo četrtino izgubili za osem in nato skozi celotno srečanje lovili zaostanek, a tokrat niso našli rešitve za Sve-na Smajlagica, ki jim je nasul kar 30 točk. Tehtnice na stran gostov ni moglo nagniti niti 20 točk Miroslava Pa-šajlica. So pa nato 'barvarji' vknjiži-li sila pomembno zmago v domačem prvenstvu, šele drugo ob kar petih porazih. Na krilih novinca, povratni-
ka v Helios in tudi reprezentanta Blaža Mahkovca, ki je 28 točkam dodal še devet skokov, so premagali Rogaško z 91:78. Znova je 20 točk ob petih podajah prispeval Pašajlic.
Sledi reprezentančni premor, v katerem bodo Domžalčani skušali strniti vrste in splezati s spodnjega dela lestvice tako v domačem prvenstvu kot Ligi ABA 2. Kvalitete in znanja imajo, kot so letos že dokazali, dovolj. Le slabše začetke tekem in nepotrebna nihanja bo treba kar v največji meri izbrisati.
Domen Jarc
FOTO: HELIOS-SUNS.SI
34 | slamnik
ŠPORT
ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
Nuši in Janu priznanji za izjemno uspešno sezono
Ob zaključku atletske sezone sta s strani Atletske zveze Slovenija in Združenja za gorske teke nagrade za izjemno uspešne nastope v letu 2018 prejela Jan Emberšič in Nuša Mali.
Mikijevci smo trikratni evropski prvaki
Plesalci in trenerji domžalskega Plesnega kluba Miki smo se novembra udeležili evropskega prvenstva v street show plesih v Skopju ter domov prinesli kar tri zlate in en srebrni pokal.
atletika Jan je na vseatletskem vikendu prejel priznanje v kategoriji pionirjev. V tradicionalni anketi Atletske zveze Slovenije je s strani trenerjev, atletskih funkcionarjev in klubov prejel drugič največ glasov in se tako
nato na tekmi svetovnega pokala za mlajše mladinke v Italiji, kar je bila najboljša slovenska uvrstitev na tej močni tekmi zadnjih let, izkazala pa se je tudi na svetovnem prvenstvu v Andori. V tej mali državici med Špa-
plesni klub miki Iz Plesnega kluba Miki se je skupaj s trenerjema Anjo Ju-ric in Andražem Mrakom na tekmovanje odpravilo 24 plesalcev mladinske kategorije. Od 7. do 9. novembra so v Športni dvorani Jane Sandanski v Skopju nastopili s štirimi tekmovalnimi točkami in z vsemi osvojili najvišja mesta.
mesto Tim Poličnik, 3. mesto Anai Erce, 13. mesto Neža Arh in 16. mesto Aneja Pirš.
Plesalci so bili ob prihodu domov deležni krasnega sprejema in pogostitve staršev. Medtem je v Skopju po končanih obeh tekmovanjih sledil plesni festival Dance Off 2018. Po dvodnevnem izboru festivalskih točk je v
izredno uspešno sezono: osem zlatih, pet srebrnih, trije bronasti pokali ter še 12 finalnih uvrstitev od skupno 41 tekmovalnih točk, pripravljenih pod vodstvom trenerjev in koreo-grafov Anje Juric, Andraža Mraka in Nastje Horvat. Vsekakor so uspehi povezani s sistematskim dolgoletnim delom trenerjev, angažiranjem s ple-
Nuša Mali se je letos dokazala tako na stezi, cesti in predvsem gorskih tekih.
veselil lepe nagrade, ki je tudi potrditev izjemne sezone. V njej je Jan, ki ga trenira oče Danilo Emberšič, dvakrat osvojil naslov državnega prvaka v metu kladiva, ki ga je najdlje zalučal kar 68,39 metra. Kar štirikrat je izboljšal klubski rekord v metu štiri oziroma pet kilogramov težkega orodja, piko na i odlični sezoni pa postavil s prestižno zmago na peteroboju reprezentanc Madžarske, Hrvaške, Češke, Slovaške in Slovenije. Njegova zmaga je bila ena izmed le treh Slovenije na tem najmočnejšem pionirskem atletskem tekmovanju v sezoni.
Nuša je na drugi strani blestela na hribovitih terenih. Bila je najboljša slovenska mladinka na treh najpomembnejših mednarodnih tekmah sezone. Na evropskem prvenstvu je osvojila 25. mesto, 15. je bila
nijo in Francijo je z zahtevno, osem kilometrov dolgo progo, ki je potekala na nadmorski višini več kot 2000 metrov, osvojila 24. mesto. S tem dosežkom si je ob članu Timoteju Beča-nu delila najvidnejšo slovensko uvrstitev v Andori. V skupnem seštevku pokala Slovenije v gorskih tekih med mladinkami je končala na drugem mestu, potem ko je prav na zadnji postaji sezone, Teku na Šmarno goro, izgubila zmago. Vseeno so bili njeni dosežki več kot dovolj prepričljivi za naziv Naj mlade gorske tekačice leta 2018. Nuša je v svoji najboljši sezoni dokazala, da ima ogromen potencial v gorskih tekih, saj bo v kategoriji mladink nastopala še dve leti, tako da ima možnost resnično poseči proti samemu vrhu.
Domen Jarc
Naslov svetovnih prvakov so z naslovom evropskih prvakov potrdili par Maša Skočaj in Žiga Farkaš ter solist Valentin Trobevšek. Najvišje so stopili tudi plesalci formacije What if Jack ..., sicer svetovni vice prvaki. Na drugo mesto so puščico ustrelili plesalci male skupine Kupid, ki so se uspeha zelo razveselili.
Sočasno z evropskim prvenstvom v street showu je potekal svetovni pokal v hip hopu. Tudi tukaj so Miki-jevi plesalci odlično zastopali Slovenijo in osvojili naslednje rezultate: 2.
nedeljo, 11. novembra, na gala večeru nastopilo šestnajst najboljših. Med izbranimi sta bila tudi Maša in Žiga, ki sta gledalce navdušila in dvignila na noge.
Z omenjenimi nastopi na tekmovanjih so Mikijevi plesalci hip hopa in street show plesov zaključili letošnjo
salci, komunikacijo s starši in njihovo podporo kot tudi podporo vodstva kluba in plesne šole Miki. In verjamemo, da bo tako tudi v bodoče. Kličemo na številne 'uspehe' v naslednji sezoni.
Saša Eminic Cimperman predsednica PK Miki
Ice Climbing uiaa European Cup
Evropski pokal v lednem plezanju
Plesni studio Impulz Domžale na evropskem prvenstvu v Skopju
V torek, 6. novembra, so naši plesalci odrinili v Makedonijo, in sicer v Skopje, ki je bilo letos mesto za evropsko prvenstvo v street dance showu. Tekmovanje je potekalo od srede, 7., do petka, 9. novembra.
plesni studio impulz domžale Naš Jaka Pečnik si je priplesal več kot odlično 3. mesto v starostni kategoriji od 12 do 15 let, njegova sestra Eva Pečnik in Patricija Završan pa sta skupaj z idrijskimi plesalci osvojili naslov evropskih prvakov v malih skupinah, prav tako v starostni kategoriji od 12 do 15 let. Čestitke vsem plesalcem in tekmovalcem, prav tako pa tudi staršem, ki spremljajo naše tekmovalce na treningih in tekmovanjih in so jim v veliko podporo. Čestitke pa seveda tudi njihovi koreografinji in vsesplošni podpori Renati Alibegovič, ki je gonilna sila vseh teh čudovitih plesnih točk.
Saša Volk
Petek, 30. november
Voč informacij na hdpsitfictc.pis.si ter na (J @icecdomz9ie
Domžale, 1.12. 2018
Plezalna stena na garažni hiši
letnik lviii | november 2018 | številka 11	slamnik | 35
slamnik@kd-domzale.si
šport
Vrhunski rezultati z državnega prvenstva
V soboto, 18. novembra 2018, smo se karateisti zbrali v Športni dvorani Komenda na težko pričakovanem državnem prvenstvu za otroke.
sankukai karate klub domžale
Mladi karateisti so pod vodstvom svojih trenerjev pridno trenirali in se na tekmovanju pomerili v športnih borbah, izvajanju kat in ippon kumi-teja. Prvenstva se je udeležilo kar 128 tekmovalcev, med njimi tudi veliko karateistov iz Karate kluba Domžale.
sto medaljo je osvojil Jure Luštrek, 2. mesto si je priboril Maksimilijan Boj-ko, na najvišjo stopničko pa je stopil Nil Gorjanc. V kategoriji 35-40 kg sta odlične borbe prikazala Tai Teslic, ki je osvojil 3. mesto, in Žak Deželak, ki si je prislužil naziv državnega podpr-vaka. Lep rezultat si je priboril tudi
Ponosni smo na prav vsakega našega tekmovalca in vsem za nastop na prvenstvu iskreno čestitamo.
Trdo delo pa se je mnogim obrestovalo tudi z uvrstitvijo na stopničke. Odlično so se odrezali že naši najmlajši tekmovalci. Med mlajšimi dečki je v izvajanju ippon kumiteja 1. mesto dosegel Žiga Brnot, ki si je s tem prislužil naziv državnega prvaka. V ippon kumiteju so se pomerila tudi dekleta, med katerimi je tretje mesto osvojila Zala Križane. Vrhunske rezultate so dosegli tudi starejši karateisti. V kategoriji do 30 kg so na stopničkah stali kar trije domžalski karateisti. Brona-
triatlon V preteklih letih sta stalnici pokalni razvrstitvi v triatlon pokalu in duatlon pokalu. Letos so na Triatlonski zvezi Slovenije prvič dodali še razvrstitev v super pokalu, na nov način pa so razvrstili tudi cici pokal, ki zdaj mlade triatlonce razdeli na tri skupine, po številu nastopov in opravljenih različnih disciplinah. Podelitev pokalov prvim trem v posameznih kategorijah ter v skupnih razvrstitvah je potekala v petek, 23. novembra 2018, v Austria Trend Hotelu v Lju-
Pester oktober za judoiste
Počitniški judo kamp na tatamiju ob svetovnem dnevu juda
judo Golovec Med krompirjevimi počitnicami so v Judu Golovec izvedli judo kamp pod vodstvom učiteljev juda Ervina Fazlica in Špele Sedlak. Obeležitev svetovnega dne juda se praznuje po vsem svetu 28. oktobra (rojstni dan izumitelja juda Japonca Jigora Kana). Osnovnošolci so obnovili svojo predanost judo načelom in vrednotam kot so prijateljstvo, prijaznost, spoštovanje in vztrajnost ter se ob plezanju v plezalnem centru, pohodu v naravo, obisku kina in predvsem spanjem na judo blazinah (tatami) družili v sproščenem, počitniškem duhu.
Tekmovanja: Črnuška jesen, tekmovanje v organizaciji ŠD Polyteam. Ekipa Juda Golovec je nastopila z več kot 30 tekmovalci v starostnih kategorijah mlajših dečkov in deklic (U-
12) ter cicibanov in cicibank (U-10) in osvojila ekipno 1. mesto. Evropski kadetski pokal Koper 2018: kadeti so si v Kopru s solidnimi borbami in nastopi pridobivali mednarodne izkušnje v močni konkurenci. 7.
Judo kup Una, Bosna in Hercegovina: na mednarodnem tekmovanju s 400 tekmovalci iz šestih držav so judoke Juda Golovec skupno osvojili devet medalj.
Besedilo in foto: Judo Golovec
Čakajoč na zimo
Številno članstvo Planinskega društva Domžale je seveda glavni razlog za različne aktivnosti, ki nam jih res nikoli ne zmanjka.
Tristan Urbanija, ki je za svoj uspeh prejel bronasto medaljo. Tretjega mesta se je razveselil tudi Žan Bohinc. Poleg Žige in Nila je vrhunski rezultat v svoji kategoriji dosegel tudi Matej Zorc, ki je Karate klubu Domžale priboril še tretji naziv državnega prvaka.
Med starejšimi dečki se je odlično odrezal Maj Vidmar, ki se je okitil z bronom, Aljaž Goršek pa se je razveselil 2. mesta in s tem naslova državnega podprvaka.
Vsem za vrhunske rezultate iskreno čestitamo in jim želimo veliko uspeha še naprej!
Tjaša Š. Savšek
Končni rezultati pokalnih razvrstitev triatloncev
Uvrstitve domžalskih članov Triatlonskega kluba Trisport Exoterm v triatlonskem pokalu Slovenije 2018
Triatlončka, Izak Zupančič pa za Izkušenega Triatlončka.
Prva tri mesta v triatlonski pokalu Slovenije 2018 so dosegli: Domen Bo-janc je končal na 2. mestu med starejšimi dečki, Matic Mežnar na 3. mestu med starejšimi dečki, Vita Pilih je osvojila 2. mesto med kadetinjami, Ajda Ahačič je bila prva med starejšimi mladinkami, Klemen Bojanc je pristal na1. mestu med člani I., Žiga Podbevšek pa v isti kategoriji na 3. mestu. Tomaž Pilih je osvojil 1. mesto v kategoriji veterani II.
Zato nismo prav nič v čakanju, časa pred zimo ne moremo in ne smemo zanemariti, veselja, dela in priložnosti je vedno dovolj.
Konec oktobra smo se aktivni člani društva zbrali na Zelenici ter z velikim veseljem in zagnanostjo v skoraj dvodnevni delavnici začrtali osnutke dela za naprej. Veliko smo naredili že s tem, da smo si sami dokazali, da se za prihodnost društva ni bati. Znamo in zmoremo.
V	športno plezalno šolo je letos vpisanih skoraj sto otrok in deset odraslih. Kljub trudu več zmogljivosti ne moremo zagotoviti, čeprav je povpraševanja še vedno veliko. Tudi alpinistična šola se je dobro začela, tečajniki so opravili že nekaj obveznih tur, kjer jih slabo vreme ni oviralo, a vsaj snega ni bilo.
Ekipa Top 4 naših mladincev se je v tekmovanju Mladina in gore dobro odrezala in se uvrstila na državno tekmovanje v začetku naslednjega leta. Čestitamo!
V	okviru vodniškega odseka je bil izpeljan dobro obiskan pohod po Robu visoko nad Ajdovščino. Burja je bila kolikor toliko usmiljena, Sinji vrh dva metra nad tisočakom, Otliško okno je pokazalo tudi manjšega dvojnika, izvir Hublja pa je bil dokaj poln vode in zato radoživ. Celodnevno doživetje!
V Domžalskem domu smo za letos zaključili z večjimi prenovami, obnovljen strop in električna napeljava sta bila kar dober časovni zalogaj za pridne roke. Prostovoljci morajo za taka dela vzeti dopust.
Sedemdesetletnico delovanja društva smo obeležili s slovesnostjo v
Domžalah. Na steni garažne hiše se bo odvijal Evropski pokal v lednem plezanju, tekma pa bo hkrati tudi sklepna tekma slovensko-hrvaško-srbske-ga pokala v lednem plezanju. Plezal-skih vragolij in akrobatskih vložkov najboljših evropskih lednih plezalcev bo tako na pretek.
Člani PDD na Zelenici
Kulturnem domu Franca Bernika. Sedemdeset let prostovoljstva prinese veliko zgodb, vez med nami in gorami pa postaja vedno bolj trdna.
Za naprej pa nikar ne pozabimo na pravi spektakel prvega decembra v
Za vse ostale aktivnosti in točne datume pa nas spremljajte na spletnih straneh pdd.si. Srečno v gorah!
Aleš Kermauner, PD Domžale Foto: ŠPELA PoLAK
Q ft

Novi Dacia Duster
	m
i |	JI f
■ l	V./
/VV	
PAKET
ZIMSKIH PNEVMATIK*
Najboljši domžalski člani Triatlonskega kluba Trisport Exoterm v pokalnem tekmovanju Slovenije (Foto: Prijavim.se)
bljani v sklopu zaključne prireditve Triatlonske zveze Slovenije.
V pokal cici 2018 spadata kategoriji cicibani (letniki 2009 in mlajši) in mlajši dečki/deklice (2007/08). Cici pokal ni tekmovalnega značaja, za število nastopov se podeljujejo priznanja, in sicer za Super Triatlončka velja šest nastopov in več, za Izkušenega Triatlončka štiri do pet nastopov in za Triatlončka začetnika se upoštevata dva do trije nastopi. Žan Mežnar je prejel priznanje za Super
Naj omenimo še ostale vidne uvrstitve: Lenart Rakar - 5. mesto starejši dečki, Arne Pilih - 10. mesto starejši dečki, Jaka Gerič - 11. mesto člani I., Boštjan Pohlen - 4. mesto veterani I., Sebastjan Podbevšek - 20. mesto veterani II. V superpokalu pa sta uvrstitvi dosegla Klemen Bojanc s 7. mestom in Žiga Podbevšek s 17. mestom.
Vse članicam in članom iskreno čestitamo za odlično sezono!
T. E.
Kamen na kamen palača, copat na copat Dacia.
Odpelji Dacio za ceno copat:
5€ .
na dan!
že za
Rezerviraj testno vožnjo na www.dacia.si
* Dacia Financiranje ni pogoj za pridobitev paketa zimskih pnevmatik. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na daciasi. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.Q, Dunajska 22,1000 Ljubljana. ** Velja ob nakupu preko Dacia Financiranja. Več Informacij o ponudbi, pogojih nakupa In Informativni tzraiun mesečnega obroka je na voljo na dacta.sl.
Poraba pri mešanem ciklu 4,4 -10,91/100 km. Emisije C02115 -158 g/km. Emisijska stopnja: EU R06B, EUR06C in EUR06Dtemp. Emisija N0X: 0,017- 0,0428 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00005 - 0,00238g/km. Število delcev (x1011): 0,02 - 32,76. Ogljikov dioksid (C02) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM^5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.0.0.. Dunajska 22,1511 Ljubljana.
AVTO SET d.o.o. - SETNIKAR, DRAGOMELJ 26, 1230 DOMŽALE
Tel. : 01/56 27 HI, GSM: 041/648 166,!nternet: www.avtoset.si, E-mail: info@avtoset.si
36 | slamnik
šport
ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
Uspešni na tekmovanju in v dobrodelni akciji
Klub borilnih veščin Domžale pod vodstvom predsednika Marjana Bolharja ni uspešno samo na tekmovalnem področju, temveč lepe uspehe dosega na rekreativnem področju, vključevanju mladih v treninge, promociji borilnih športov pa tudi na humanitarnem področju.
klub borilnih veščin Domžale Po poglejmo najprej na tekmovalno področje, kjer so uspešno sodelovali na zelo močnem mednarodnem 35. turnirju Slovenija Open v Zagorju, enem najstarejših tovrstnih turnirjev Evropi. 462 tekmovalcev in tekmovalk iz 62 klubov iz sedmih držav se je pomerilo v treh disciplinah: Point-fi-ghtingu, Light-contactu in Kick-ligh-tu. Skupaj s pomočnikom Marjanom Bolharjem sta se tekmovanja udeležili Gaja Hribar in Gaja Šalamun iz Kluba borilnih veščin Domžale. Obe hrabri dekleti sta po odličnih borbah v ringu stopili na stopničke. Po prvem mestu na svetovnem prvenstvu, ki je junija letos potekalo v Italiji, je Gaja Hribar tokrat osvojila tretje mesto v kategoriji starejših kadetinj +60 kg, enako mesto je osvojila Gaja Šalamun v kategoriji mladink in članic - 65 kg. Čestitke dekletoma za odlične borbe in priborjene stopničke!
Telovadnica Osnovne šole Dob je bila tudi letos v začetku novembra prizorišče humanitarnega dogodka, ki ga je pripravil Klub borilnih veščin Domžale, ki so ga vodili trenerji Matej Opara, Matija Lipov-šek in Marjan Bolhar, v sodelovanju s selekcijo U-12 Nogometnega kluba Domžale, ki sta jo vodila Rok Švajger in Matjaž Klanšek.
Kot nam je povedal Marjan Bol-har, eden od pobudnikov humanitarne akcije, je prijateljski boks in kickboxing trening zelo dinamičen, saj sta se obe sodelujoči ekipi med seboj pomešali ter s tem trening postavili na višji nivo gibalnih spretnosti. Ker je na treningih Kluba boril-
nih veščin Domžale stalnica, da se pri vajah za vzdržljivost naredi med 100 in 200 sklec, so bili tega seveda deležni tudi mladi nogometaši, ki so se udeležili skupnega treninga. Ker so prvi hitrejši v rokah, drugi pa v nogah, je bil skupni trening odlična kombinacija za napredek. Prijatelj-
ski dobrodelni boks in kickboxing trening so združili z zbiranjem hrane z daljšim rokom uporabe, ki je bil namenjen Anini zvezdici. Tako zbrano hrano bo Anina zvezdica razdelila socialno ogroženim družinam in jim polepšala prihajajoče praznične dni. Predstavnik Anine zvezdice se
je obema ekipama zahvalil za skrb in prispevek v obliki hrane, Klub borilnih veščin Domžale pa se OŠ Dob zahvaljuje za odstop telovadnice, iskrena hvala pa tudi vsem darovalcem hrane.
Vera Vojska Foto: KBV Domžale
Novi uspehi v najhitrejši igri z žogo
Tudi ta mesec je potekala kopica namiznoteniških tekmovanj in znova se lahko pohvalimo z odličnimi tekmovalnimi in tokrat tudi organizacijskimi uspehi.
Prva članska šahovska liga zahod - Domžale Tajfun tretji
Septembra in oktobra je v Gasilskem domu v Komendi tri vikende potekalo šahovsko tekmovanje prve članske lige zahod.
namizni tenis V Komendi smo namreč organizirali 2. odprti turnir za člane in članice. Vodstvo tekmovanja (Jože, Tone, Janez, Žiga) in 21 nami-znoteniških sodnikov NTS Mengeš je tekmovanje izpeljalo z odliko, izostali pa niso niti odlični rezultati, saj je pri članicah slavila Katarina Stražar, Ana Tofant je bila tretja, pri članih pa je Andraž Avbelj delil 5. do 8. mesto. Kot zanimivost - v članski konkurenci je nastopil tudi legendarni bivši svetovni prvak Edo Vecko, ki se je pri 74. letih uspešno kosal z mnogo mlajšimi tekmovalci (najmlajši je bil star 14 let).
V	Logatcu je potekal 2. odprti turnir za kadete in kadetinje. Nastopilo je 71 kadetov in 46 kadetinj iz 21 slovenskih namiznoteniških klubov. Pri kadetih je prvo mesto osvojil Dejan Jokic, drugo pa Aljaž Goltnik, pri kadetinjah se je z drugim mestom okitila Gaja Kobetič.
V	Varaždinu smo se udeležili močnega mednarodnega tekmovanja (Memorial Mirka Abramovica), tudi naša zasedba je bila zelo številčna (21 igralcev in igralk), ki so nastopili v različnih tekmovalnih kategorijah, omejen prostor v Slamniku pa žal onemogoča podrobnejše rezultate nastopajočih.
Nadaljujejo se tudi tekmovanja v 1. slovenski namiznoteniški ligi, kjer imamo letos kar dve ekipi. Naša druga ekipa je v jesenskem delu trenutno celo bolje uvrščena kot prva. Vsekakor bomo veseli vašega obiska in navijanja na obeh decembrskih ligaških tekmah (1. in 15. decembra ob 17. uri) v naši dvorani (poleg slaščičarne Fle-re v Mengšu). Poleg ligaškega poteka hkrati tudi pokalno tekmovanje, v katerem blestijo naša dekleta.
Še nekaj ostalih novic. Med krompirjevimi počitnicami smo organizirali tudi priprave, kjer je bilo kar 40 igralk in igralcev aktivnih ob nami-znoteniških mizah. Dodatno strokovno pomoč je nudil priznani namizno-teniški trener bosanskih korenin (ki deluje v Zagrebu) Aldin Daferovic, štiri dni pa smo gostili tudi naš 'pobrateni klub' STK Aquqestil iz Duge Rese in njihovega svetovno uveljavljenega trenerja Nikico Vukelja. Pod mojim strokovnim vodstvom je bil izveden tudi seminar s pisnimi izpiti za nove namiznoteniške sodnike. Tako se je naša sodniška organizacija okrepila z novimi sodniki in sodnicami.
Besedilo in foto: Janez
Katarina Stražar se je veselila prvega, Ana Tofant pa tretjega mesta na letošnjem 2. odprtem turnirju za člane in članice, ki je v naši organizaciji potekal v športni dvorani v Komendi.
šah V prvi šahovski članski ligi -zahod, ki je septembra in oktobra v treh vikendih potekala v prostorih Gasilskega doma Komendi, je ekipa Domžale Tajfun - jeseni letos so se namreč Domžale preimenovale - dosegla lep uspeh, saj se je uvrstila na tretje mesto, le malo pa ji je manjkalo do drugega. Zmagal je Ig, ki se je vnovič uvrstil v državno ligo, kjer že tekmoval. Tam nastopa najboljših deset ekip v državi, v teh igra veliko tujih in domačih velemojstrov.
Domžale Tajfun se je večino gibal nekje do petega mesta, v zadnjem kolu je visoko premagal Sij Acroni Jesenice s 5,5:0,5, kar je zadostovalo za zanesljivo tretje mesto. V zadnjem, devetem kolu je dolgo kazalo, da bo Trebnje BMP premagalo Kočevje, vendar je naposled Kočevje remiziralo in doseglo drugo mesto pred Domžalča-ni, sicer bi bili ti pred njim. Velike zasluge za lepo uvrstitev imata turški velemojster Burak Firat, ki je uspel odigrati vseh devet partij in je zbral 7,5 točke ter bil najboljši igralec na prvi deski. Podobno velja za bojevitega in prodornega mojstrskega kandidata Jureta Plaskana, ki je iz devetih partij na tretji deski dosegel sedem točk in prejel srebrno kolajno za to desko. Zelo dober je bil tudi, sicer še pr-vokategornik, Lan Turek Timotej, ki je odigral pet partij, vendar dosegel zavidljive 4,5 točke in bil najboljši igralec med rezervami. Ekipe so sicer štele šest članov. Velja omeniti tudi srbskega mednarodnega mojstra Mlade-na Milenkovica, ki je odigral le tri partije v prvem vikendu in iztržil 2,5 točke. Šele enajstletni Rudi Olenik Čam-pa je odigral štiri partije in zbral 1,5 točke, vendar dokazal, da se razvija v izvrstnega šahista. Bojan Osolin je iz petih partij dosegel polovico možnih točk. Špela Orehek in Jože Skok sta tokrat zbrala manj kot polovico možnih točk, odigrala sta pet partij, vendar nastopala v dvobojih z najmočnejšimi ekipami turnirja. Žal sta visoko po-
stavljena Marjan Karnar in Ivan Brat-ko odigrala manj partij, kot je bilo pričakovati, vsak po tri, sicer bi bil lahko uspeh ekipe še večji. Posebnost tekmovanja je, da so kot prvi kriterij pri končni razvrstitvi štele meč točke in šele potem točke, dosežene v posa-
Ilirska Bistrica 2 (13), Sij Acroni Jesenice 1 (16,5). Domžalsko ekipo je kot kapetan vodil Boštjan Grošelj, sicer predsednik ŠD Domžale Tajfun. Nekoliko slabo luč je na tekmovanje vrglo dejstvo, da se je kar nekaj partij končalo s kontumacem, torej brez borbe
Domžale Tajfun s pokalom in medaljami (z leve): Ivan Bratko, Marjan Karnar, Jože Skok, Jure Plaskan, Burak Firat, Špela Orehek in Lan Turek Timotej.
mičnih partijah, sicer bi bil Domžale Tajfun drugi.
Vrstni red: Ig 15 (36,5), Kočevje 14 (33,5), Domžale Tajfun 13 (34,5), Trebnje BMP 12 (33,5), Piran 12 (29), Go-renjka Lesce 10 (24,5), Komenda 6 (24,5), Stari Mayr Kranj 5 (23), Rimex
zaradi odsotnosti nasprotnika, kar bi morali v prihodnje ostreje sankcionirati kot doslej. Domžalčani so bili vedno v polni zasedbi. Sodil je državni sodnik Franc Poglajen.
Jože Skok
POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU
SLAMNIK
GLASILO OBČINE DOMŽALE
LETNIK LVIII | NOVEMBER 2018 | ŠTEVILKA 11	slamnik | 37
slamnik@kd-domzale.si
S svojim smehom vsakega osrečiti si znala, a pred usodo sama nemočna si ostala.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 95. letu starosti sklenila naša draga mami, babica, prababica, sestra, teta in tašča
Marija Lekan
rojena Jazbec z Vira, Ipavčeva 10
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in ZZB NOB Vir za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, maše, sveče in za drugo pomoč. Hvala tudi gospodu župniku in Pogrebni službi Vrbančič. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Tu ljubljen bil si iz vsega srca, bodi ljubljen še tam, kjer zdaj si doma.
ZAHVALA
V 61. letu nas je veliko prekmalu zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric
Tone Weith
z Brezovice pri Dobu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darove ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku J. Ferležu za lepo opravljen obred, Pogrebni službi Vrbančič in gospe Veri Vojska.
Vsi njegovi
Ti ne veš,
kako pogrešamo te mi, spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti.
ZAHVALA
V	69. letu nas je veliko prekmalu zapustil naš
Franc Zavrl
iz Doba
V	najtežjih in najbolj bolečih trenutkih je veliko lažje, če veš, da so ljudje, ki mislijo nate in ki iskreno sočustvujejo s teboj. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečena sožalja, ljubeč stisk rok in pomoč. Hvala gasilskemu društvu Dob, praporščakom, zvezi združenj borcev za vrednote NOB in hvala govornikoma za lepe, tople besede. Hvala gospodu župniku Juretu Ferležu za lep obred. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žena Ivica, sinova Tomaž in Jaka z družinama ter vsi njegovi
Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in lep spomin ostaja nate.
ZAHVALA
Mnogo prekmalu nas je v 44. letu zapustila naša Irena.
Irena Kaker
z Rodice
Iskrena hvala vsem prijateljem, sosedom in sodelavkam za izrečena sožalja, za podarjeno cvetje in sveče. Predvsem pa hvala ženskemu pevskemu zboru Moj spev za zapete pesmi ob njeni zadnji poti.
Tvoj brat Viljem, oče Karel z ženo Franjo s sorodniki
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine in trpljenje si prestala, zdaj lahko boš v grobu mirno spala.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 85. letu starosti 11. novembra tiho sklenila naša draga
Terezija Tomec
iz Srednjih Jarš
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, g. župniku Matjažu Križnarju, cvetličarni Tratnik in Pogrebni službi Vrbančič.
Vsi njeni
Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje. Pa pošle so ti moči in zaprl trudne si oči, in čeprav pokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
V SPOMIN
22. oktobra je minilo leto dni, od kar nas je zapustil naš dragi
Marijan Lavrič
po domače Fikov Marjan iz Srednjih Jarš
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki obiskujete njegov grob in prižigate sveče.
Vsi njegovi
V SPOMIN
Ljubiša Milic - Ljubo
(15. 9. 1927-4. 11. 2018)
Prvi teden v novembru smo se na domžalskem pokopališču številni prijatelji, sodelavci in sosedje poslovili skupaj z družino od našega tovariša Ljubiše Milica, ki smo ga vsi poznali kot Ljuba. Njegova življenjska pot se je začela v majhni hribovski vasici Dar-kovce v južni Srbiji na območju Crne trave, znane po generacijah zidarjev, ki so gradili objekte po vsem nekdanjem Balkanu, tudi v Sloveniji.
Ljubo je že zelo mlad ostal brez staršev in odraščal pri babici kot pastirček. Po njeni smrti med drugo svetovno vojno se je komaj sedemnajstletnik vključil v srbske partizanske enote in osvobajal Beograd oktobra 1944, potem pa se je z enotami takrat nastale JLA boril konec aprila in v začetku maja 1945 tudi za osvoboditev Ljubljane in Slovenije, za izgon nemškega okupatorja in njegovih domačih in tujih pomagačev. Ko je kot mlad oficir zbolel za tuberkulozo, so ga poslali na zdravljenje najprej v Topolšico, potem v takratno vojno bolnico in sanatorij na gradu Krumperk. Tu je tudi spoznal svojo bodočo ženo Ivanko Adlešič, sicer domačinko. Prva hčerka Slavica se je tako rodila še na gradu Krumperk. Zaradi bolezni so ga pri vsega 35 letih invalidsko upokojili.
Toda Ljubo se ni vdal in se je začel potem šolati, kot diplomiranega ekonomista ga je poklicna pot pripeljala v Papirnico Količevo. Po prvem direktorju Ivu Soncu in pozneje Mirku Varšku je v osemdesetih prevzel vodenje papirnice do svoje upokojitve leta 1988. Papirnica se je v tistem obdobju že modernizirala z novim kartonskim strojem in tako kot druge domžalske tovarne ni samo dajala kruh številnim delavcem, temveč tudi skrbela za gradnjo stanovanj in hiš, počitniških objektov in štipendirala bodoče papirniške tehnike. Papirnica je tako skrbela tudi za širše družbeno okolje.
Po prezgodnji smrti prve žene Ivanke leta 1989 si je potem ustvaril drugo družino z ženo Štefko ter z dvema hčerama in sinom Bojanom in vnuki užival običajno življenje Domžalčana, še posebno kot dober šahist.
Do konca je ostal zvest svojim mladostnim prepričanjem in idealom, ki jih ni spreminjal v 'duhu novega časa'. Težko je sprejemal razkroj nekdanjih vrednot dela za skupno dobro in način privatizacije nekdanje skupne družbene lastnine. Hčerka Danica se mu je ob slovesu poklonila za 'knjigo tvojega življenja, ki bi imela naslov: delo, učenje in poštenost'. S svojim zgledom je družino in vse okoli sebe učil, kako pomembno je, da se ob svojih dejanjih vedno lahko pogledaš v ogledalo in zvečer zaspiš z mirno vestjo.
Ljubo odhaja v naš spomin kot dober tovariš v Krajevni organizaciji ZB za vrednote NOB Venclja Perka, pošten sodelavec in spoštovan someščan Domžal.
Franci Gerbec
SPREJEM ZAHVAL
Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo pa tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si.
ZAVOD ZA ŠPORT IN REKREACIJO DOMŽALE
OBVESTILO O RAZPISU ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA NAJBOLJŠE ŠPORTNICE, ŠPORTNIKE IN ŠPORTNE DELAVCE TER DRUŠTVA OBČINE DOMŽALE
V	LETU 2018
V	začetku leta 2019 bomo podelili priznanja na področju športa v občini Domžale. Priznanje je nagrada in javno priznanje uspešnemu delu, mnogokrat tudi odrekanjem, vendar smo prepričani, da za tem stoji predvsem ljubezen do športa in dela, ki ga opravljate. Pri tem pa, poleg športnic in športnikov, ne gre pozabiti tudi na ljudi iz ozadja. To so ljudje, ki so vedno prisotni in si zaslužijo priznanje za svojo aktivnost, ki vpliva na vse nas.
S ciljem javno predstaviti te osebnosti in društva, objavljamo razpis za posredovanje predlogov za najboljše športnice, športnike in športne delavce ter društva, na podlagi katerih bodo izbranim na zaključni slovesnosti v Športni dvorani Domžale, ob bogatem kulturnem programu, podeljena priznanja.
Prepričani smo, da je v množici uspešnih domžalskih športnic in športnikov, članov domžalskih športnih društev, tudi letos mogoče izbrati tiste, ki so v minulem obdobju največ prispevali k promociji športa, ne samo na občinskem, ampak tudi državnem in svetovnem nivoju. Strokovni svet bo sprejel končne odločitve za podelitev priznanj tistim, ki so zaznamovali leto 2018. -
Te športnike, športnice in športne delavce zagotovo najbolj poznate sami, zato je pred vami odgovorna naloga, da jih prepoznate. Če je potrebno, se na društvenem nivoju odločite za najožji izbor potencialnih kandidatov za prejemnike priznanj in jih vpišete na prijavni obrazec, ki ga lahko najdete na spletni strani Zavoda za šport in rekreacijo Domžale: www.sport-domzale.si. Na spletni strani zavoda boste našli tudi celotni razpis, smernice in merila za izbor ter datum, do kdaj je treba oddati prijave.
Zavod za šport in rekreacijo Domžale
OBČINA DOMŽALE
OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH IN REKREATIVNIH PROGRAMOV V OBČINI DOMŽALE ZA LETO 2019
Vso zainteresirano športno javnost obveščamo, da Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/
javni razpisi, naročila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za
sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v občini Domžale za leto 2019.
Rok za prijavo je možen do 9. januarja 2019.
Datum: 30. 11. 2018 Številka: 6710-3/2018
OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA PODELITEV ENKRATNIH ŠTIPENDIJ ZA ŠTUDIJSKA IZPOPOLNJEVANJA ZA LETO 2018
Občina Domžale od dneva objave tega obvestila na svoji spletni strani: www.domzale.si/objave/58 pod rubriko »javni razpisi, naročila, objave/aktualni«
objavlja Javni razpis za podelitev enkratnih štipendij za študijska izpopolnjevanja za leto 2018.
Rok za prijavo teče od dneva objave tega obvestila do ponedeljka, 17. decembra 2018.
Predmet razpisa, pogoji, višina štipendij, obrazci, dokazila merila in drugi pogoji prijave so objavljeni na navedeni spletni strani.
Datum: 30. 11. 2018 Številka: 1103-68/2018
OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV DRUŽBENO-SOCIALNIH IN SOCIALNO HUMANITARNIH DRUŠTEV OZIROMA ORGANIZACIJ V LETU 2019
Vso zainteresirano javnost obveščamo, da Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, naročila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za sofinanciranje programov družbeno-socialnih in socialno humanitarnih društev oziroma organizacij v letu 2019.
Rok za prijavo je možen do 14. januarja 2019.
Datum: 30. 11. 2018 Številka: 122-8/2018
38 | slamnik
objave | pisma bralcev | mali oglasi
ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
OBČINA DOMŽALE
Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve v skladu z 12. členom Odloka o priznanjih Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 10/09) objavlja
RAZPIS ZA POSREDOVANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE DOMŽALE V LETU 2019
Na podlagi citiranega odloka v Občini Domžale razpisujemo naslednja priznanja:
NAZIV ČASTNEGA OBČANA_
Kriteriji za podelitev naziva častni občan so izjemni dosežki življenjskega dela, ki ga odlikujejo: vizionarstvo, dobrobit, sodelovanje in skrb za blaginjo občine ali promocijo občine.
PLAKETE OBČINE DOMŽALE_
Plakete Občine Domžale so:
•	zlata plaketa Občine Domžale
•	srebrna plaketa Občine Domžale
•	bronasta plaketa Občine Domžale
Zlata plaketa se podeli za življenjsko delo, pomembne obletnice uspešnega dela, ali za vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled Občine Domžale.
Srebrna plaketa se podeli za vrsto odmevnih dosežkov v daljšem časovnem obdobju, pomembnih za razvoj in ugled Občine Domžale.
Bronasta plaketa se podeli za odmevne uspehe v zadnjem obdobju - kot spodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo.
V	posameznem letu se lahko podelijo največ ena zlata, dve srebrni in tri bronaste plakete.
NAGRADE OBČINE DOMŽALE_
Nagrado za uspešno delo se podeli za delovanje v daljšem časovnem obdobju na naslednjih področjih: kultura, šport in rekreacija, vzgoja in izobraževanje, raziskovanje, ino-vatorstvo, področje socialne in zaposlovalne politike, področje gospodarstva, organizacijsko delo v posameznem društvu, zdravstvo, civilna zaščita, varnost in promocija občine ter druge dejavnosti.
V	posameznem letu se lahko podeli največ pet nagrad. Predloge posredujejo politične stranke, posamezniki, pravne osebe, druge organizacije, skupnosti in društva ter drugi najkasneje do vključno 31. januarja 2019 na naslov: Občina Domžale, Občinski svet, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
Predlog mora vsebovati naslednje podatke:
•	podatke o kandidatu: ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, rojstni datum v primeru fizične osebe, naslov, telefon, ter v primeru pravne osebe, še kontaktno osebo, v kolikor je to mogoče,
•	podatke o pobudniku: ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, naslov, telefon ter v primeru, da je pobudnik pravna oseba, še kontaktno osebo,
•	vrsto priznanja in utemeljitev predloga.
Ustrezne obrazce lahko dobite na spretnem naslovu www. domzale.si ali v tajništvu občinskega sveta soba št. 35/I.
Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve predlogov, ki bodo prispeli po roku, ne bo upošteval.
Predsednik odbora Joško Korošec
TOČEN NAZIV PREDLAGATELJA
(ime in priimek oziroma naziv pravne osebe):_
(naslov, telefon in v primeru, da je pobudnik pravna oseba, kontaktno osebo):_
PODATKI O KANDIDATU ZA PREJEM PRIZNANJA
Ime in priimek (oziroma naziv pravne osebe):
Rojstni podatki v primeru fizične osebe:
Naslov, telefon, (in v primeru pravne osebe, kontaktno osebo): _
VRSTA PRIZNANJA:
Podrobna utemeljitev predloga:
Datum:	Podpis (žig)
POMOČ DRUŽINI NA DOMU
m
011
Socialna oskrba na domu je namenjena osebam, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem domačem okolju in se ne morejo oskrbovati same ali ob pomoči svojih bližnjih.
Kdo so upravičenci do socialne oskrbe na domu
•	osebe, starejše od 65 let, ki zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, niso sposobne za popolnoma samostojno življenje,
•	osebe s statusom invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb,
•	druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij,
•	kronično bolne osebe in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja,
•	hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem in duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.
Obseg socialne oskrbe
•	Pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, kamor spada pomoč pri oblačenju ali slačenju, pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov,
•	Gospodinjska pomoč, ki obsega prinašanje enega pripravljenega obroka hrane ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, po-stiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora,
•	Pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, ki vključuje vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo.
Upravičenec je upravičen do pomoči na domu, če potrebuje dve opravili iz dveh različnih sklopov opravil.
Kako do storitve
Storitev se začne na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika. Pred začetkom izvajanja storitve se sklene dogovor o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve.
Kdo so izvajalci socialne oskrbe na domu
Storitev izvajajo socialne oskrbovalke na domu, ki so usposobljene za socialno oskrbo na domu po verificiranem programu usposabljanja.
Trajanje storitve
Neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca se lahko izvaja vse dni v tednu največ do 20 ur tedensko. V primeru, ko zaradi potreb upravičenca storitev izvajata dva izvajalca neposredne socialne oskrbe, se lahko število ur mesečno poveča za največ eno tretjino.
Plačilo storitve
Storitev plača uporabnik po ceni, ki jo sprejme občina. Če uporabnik ni sposoben plačati stroškov storitve, niti njegovi otroci ali drugi zavezanci, lahko pri pristojnem Centru za socialno delo prosi za oprostitev plačila.
Osebe s statusom invalida po Zakonu o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb ter oseb, ki prejemajo trajno socialno pomoč, so po 100. čl. Zakona o socialnem varstvu oproščene plačila storitev v celoti.
Izvajalec storitve
Comett oskrba, d. o. o.
Tbilisijska 57 b, 1000 Ljubljana
Informacije: T: 01 721 10 21, 01 244 31 05; M: 031 740 466
E: oskrba@comett.si, kristina.kobe@comett.si
MALI OGLASI
Taxi Domžale - prevozi oseb -spremstva starejših - najceneje. Taxi Domžale - z nami v toplice. Taxi Domžale - najceneje na
letališče. t: 040 6O8 421
Brezplačen odvoz vseh kovinskih predmetov, pralnih strojev, odsluženih koles, plinskih jeklenk in akumulatorjev.
t: 040 78 OO 78
Inštrukcije, najcenejše: angleščina, fizika, matematika. t: 051 775 200
Odkup vozil od letnik 1998 naprej, cela, lepa, karambolirana ali v okvari. t: 041 774 816
Prodam blazino dr. Stone za hrbtenico, cena 700 €, redna 900 €. t: 031 386 917
Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si
SIMfiX
Masljeva 11,1230 Domžale Kamnik Ljubljanska c. 21A (Duplica)
tel. 01 724 16 56 tel. 01 831 17 96
pisma bralcev
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delne objave nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi pri pravnih osebah) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Bazna postaja Radomlje
V Radomljah je Občina Domžale omogočila postavitev bazne postaje, ki močno kvari kakovost bivanja (sevanje, izstopajoč objekt iz narave, rdeča luč na vrhu objekta). Bazna postaja je celo višja od vseh videnih ob avtocesti. Postavljena je na priobalnem pasu Kamniške Bistrice na parceli št. 1209/2 ko 1936 Radomlje in samo 90 m do stanovanjskih hiš. Ponoči je rdeča luč vidna celo iz oddaljenosti 5 km. Investitor Telekom je pridobil gradbeno dovoljenje šele v drugem poskusu. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v odločbi številka 34048/2015/5 z dne 12. 5. 2015 poseg v varovalni gozd ni odobrilo. Nato so predstavniki Občine Domžale ponudili drugo lokacijo in investitorju omogočili poseg v varovalni gozd. Ministrstvo je namreč še enkrat podalo zahtevo za mnenje o sprejemljivosti posega v varovalni gozd na Zavod za gozdove Slovenije, da je končno spremenil prvotno mnenje, in je končno menil, da je poseg sprejemljiv.
Nas kot krajane žalosti predvsem dejstvo, da Občina Domžale ne upošteva niti svojih prostorskih aktov, kjer iz Lokacijske Informacije številka 3501-92/2018 izhaja:
•	3. stran »posamezni komunalni objekti in naprave, kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki in podobno, morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakšnega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem površine«
•	5. stran »prednostno se objekte in naprave mobilne telefonije
PRENOVLJENA SPLETHfl TRGOVINA: www.slmax-slo.com
flVTODEU - OVTOMEHflNIKfl - VULKflMIZERSTVO
Na podlagi določil 16. člena statuta Zavoda za šport in rekreacijo Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale št. 10/2003 in 08/2017) svet Zavoda za šport in rekreacijo Domžale
RAZPISUJE
VOLITVE PREDSTAVNIKOV IZVAJALCEV LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V SVET ZAVODA ZA ŠPORT IN REKREACIJO DOMŽALE
1.	člen
Volitve predstavnikov izvajalcev letnega programa športa v svet Zavoda za šport in rekreacijo Domžale se opravijo v sredo, 16. januarja 2019, na sedežu Zavoda za šport in rekreacijo Domžale (v nadaljevanju: Zavod), Kopališka cesta 4, 1230 Domžale, v sejni sobi - 1. nadstropje. Volitve članov sveta Zavoda se začnejo ob 14. uri in trajajo (največ 5 ur) do 19. ure.
2.	člen
Pravico zastopanosti na volitvah imajo samo tista društva, ki so registrirana za športno in rekreativno dejavnost na območju občine Domžale v registru pri Upravni enoti Domžale na dan razpisa volitev in imajo pretežno članstvo v občini Domžale.
3.	člen
Izvajalci letnega programa športa lahko predlagajo svoje kandidate za predstavnike izvajalcev letnega programa športa v svet Zavoda od objave razpisa volitev v glasilu Slamnik in na spletni strani Zavoda do torka, 18. decembra 2018.
Več društev lahko v skladu s svojimi pravili predlaga na kandidatno listo skupnega kandidata.
4.	člen
Izvajalci letnega programa športa pošljejo svoje predloge kandidatov v zaprti kuverti in s pripisom »Predlog za svet zavoda« na naslov: Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4, 1230 Domžale. Predlogi kandidatov morajo vsebovati naslednje podatke:
•	ime in priimek kandidata,
•	datum rojstva,
•	naziv športnega društva, ki predlaga kandidata.
5.	člen
Volilna opravila začnejo teči z dnem 30. novembra 2018.
6.	člen
Za izvedbo volitev skrbi volilna komisija, ki jo imenuje svet zavoda.
Domžale, 26. 11. 2018
Predsednik sveta zavoda Joško Korošec, l.r.
LETNIK LVIII I NOVEMBER 2018 | ŠTEVILKA 39
slamnik@kd-domzale.si
slamnik I ll
Iv
NAGRADNA KRiŽANKA
usmerja na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, naravo, okolje in kulturno dediščino«
-	»na izpostavljenih legah je treba zagotoviti čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora«
-	»na zavarovana območja narave, razen ožjih zavarovanih območij narave, kjer se objekte in naprave mobilne telefonije ne postavlja, na območja, predvidena za zavarovanje, na območja naravnih vrednot in na ekološko pomembnih območjih naj se gradi le izjemoma in na način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo status«
Prav tako gospod župan v svojem obvestilu KS Radomlje navaja sledeče: »24. člen PUP med drugim določa, da je pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije treba upoštevati, da se te objekte usmerja na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, naravo, okolje in kulturno dediščino, poleg tega pa je treba na izpostavljenih legah zagotoviti čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora.«
Dejstvo je, da stara mobilna bazna postaja ni bila sprejemljiva na stari lokaciji zaradi vrtca in stanovanjskega bloka. Nova BP je bistveno višja in močnejša ter premaknjena samo 100 m od stare lokacije. Lokalni prebivalci smatramo, da je tudi ta lokacija nesprejemljiva. Sama načrtovana prestavitev BP se je izvajala netransparentno, saj Krajevna skupnost Homec in Preserje o nameravani prestavitvi nista bili obveščeni.
Maks Remic
NOB za osvoboditev prihodnosti
Ob nedavnem pogrebu dragega sorodnika smo bili nehote deležni brezplačnega pranja. Ljudje ne marajo nastopati pred množico. So pa taki, ki nasprotno, zelo radi svoj glas usmerijo v zbrano občestvo. Normalno stanje govoranc je tako, da se na začetku predstaviš, v čigavem imenu boš nekaj povedal, nato pa beseda boža pokojnikova dobra dela in njegove lepe vtise, ki se jih radi spominjamo.
Tudi predstavnica Društva za vrednote NOB je dobila priložnost za nastop. Tistim, ki smo demokratični, to ne predstavlja problema. Ko pa je že 15., namesto enkrat ali dvakrat v množico vrženo ime društva in to s čustveno prebojnim poudarkom, potem se poraja vprašanje o govornikovem namenu. Obstajajo tudi druga društva, npr. gasilsko, ki poslovilne besede pokojniku opravijo spoštljivo, prizadeto in dostojanstveno.
Kaj bi si mislili o človeku, ki na pogrebu prijatelja 15-krat ponovi svoje, ne pokojnikovo ime. Verjetno to, da je strašansko sebičen. Celo
na pogrebu, kjer samo psihopati in norci 'ne vedo', kdo je 'glavna zvezda, jih nekaj žene v ospredje. O tem, kakšen psihološki sestav razkriva notorična vez med NOB in grobovi, o tem bi moral kaj več razkriti kateri od neokuženih psihologov.
Ponavljanje besed ni brez veze. Že Agitprop je skozi vsa desetletja vedel, kar vedo in temeljito izvajajo sodobne tržne agencije. Reklame, v katerih ponavljaš neko ime, se usedejo v male možgane. In ko se enkrat usidra, noče več ven. Ljudje se temu smejejo. V resnici pa je možganska gošča res tako bedna, da stokrat ponovljeno laž sprejme za svojo. Ker ji postane domača, se z njo poistoveti. Po domače rečeno, postane ujetnik laži.
Ker je po Stalinu najvišja vrednota komunizma laž, na preizkušnjo postavim še ime NOB. Skovanka NOB naj bi označevala borbo za osvoboditev naroda izpod okupatorja. Narod = Slovenci, okupator pa so bili Nemci, Italijani, Madžari in Hrvati. Tako mislijo ljudje. Tako so nam servirali v šolah. Za odkrivanje resnice pa ni pomembno, kaj misli raja in kaj nabija šolstvo, pač pa, kaj se je pletlo v glavah tistih, ki so izumili NOB! Komunizmu sta narod in družina prepreka, ki ju je treba uničiti, osvoboditi! Okupator, ki ga je treba uničiti, pa je bil kapitalizem. Leta. Dokler Nemci z napadom na SZ kolaboracije med komunisti in nacisti niso prekinili! Potem so slednji iz zaveznika postali okupator. Nekako tako, kot se v gledališču odvrže ena cunca in druga nadene za novo vlogo. Kdo in kdaj in s kakšnimi nameni se bo prelevil, pa ve samo nevidna skupina pod prepleskanim odrom. Gledalci srkajo le tisto, kar jim servira zakulisje, ne vedoč za prikrito ozadje.
Besede ne morejo nikdar odstreti tega, kar kažejo dejanja. Dejstva so manifestacija resnice. A resnica ni laž in ne manipulacija. Dejstvo je, da nas komunisti že 77 let osvobajajo. Vse leve stranke so naslednice komunistov, česar niti ne skrivajo več. Borba za slovenski narod? Takole. Najprej so zemeljskega življenja osvobodili skoraj 100.000 Slovencev. Nato so osvobodili narod v Štrigovi in Istri (z genocidom) ter jih odstavili Hrvatom, skupaj s slovenskim ozemljem. Leta 1966 so sloveniste, ki so se uprli balkanizaciji narodnega jezika, osvobodili delovnega razmerja. Zamejski narod v Italiji in Avstriji so z razdvajanjem osvobodili enotnega nastopa in jih onemogočili. Potem, in še bolj danes, po šolah mlade Slovence osvobajajo narodne zavesti. V zameno jim servirajo nestrpnost do slovenskega. Narodno zavest razglašajo za fašizem. Boris Pahor, tržaški Slovenec, antifašist, katerega edini greh je bila močna narodna zavest, je od komunistov dobil na grbo kar 12 udbovcev, da bi ga osvobodili. Ta bi vedel dosti povedati o narodu in slovenstvu ter o svobodi, o paralelah fašizma in komunizma. Več od stotine primerov 'osvobajanja' naroda pa v morebitnem odgovoru. Še živečim pravim partizanom, ki vsa leta niso spregledali resnice o komunistični prevari, se opravičujem.
Marko Hrovat
Zahvala
V petek, 9. novembra 2018, pred martinovim vikendom, sem v Vodicah na parkirišču pred trgovino v zmedi in nepozornosti izgubila denarnico. Med presedanjem v drug avto mi je padla iz odprte torbe - nahrbtnika. Odveč je pisati, da je bilo v njej vse in še več, kar človek ima ali potrebuje. Prijazna in poštena punca, ne samo da je denarnico našla, pač pa se je celo tako angažirala, da mi jo je osebno, z nedotaknjeno vsebino, vrnila na domači naslov. Ker ni pustila telefona ali svojega imena, ne vem, kdo je in kje jo lahko najdem. Na tem mestu bi se ji rada iskreno zahvalila! Hvala.
Zavedam se, da sem imela več sreče kot pameti. Želela bi se ji še osebno zahvaliti in vsaj simbolično oddolžiti.
Če se prepozna ali jo prepozna kdo drug, naj me prosim, kon-taktira (podatki v uredništvu Slamnika).
Daša Ložar
Vrsta
Danes sva z ženo obiskala ZD Domžale in sicer laboratorij. Z obratovanjem začnejo ob 7.30. A glej ga zlomka, ob 6.20 pred okencem za prijavo vrsta. Na hitro preštejem, 25 čakajočih pred mano. Malo vržem oči na čakajoče in ugotovim, sami upokojenci, nama pa se mudi v službo. Spet bova oba zamudila, saj je po novem stoječa kolona za Ljubljano že v Dragomlju.
Vem, da upokojenci nikoli nimajo časa (tudi sam bom kmalu med njimi), a vseeno bi v ZD lahko prišli po 8. uri. Pa še vrsta bi bila verjetno krajša.
Franci Kramaršič
POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU
SLAMNIK
GLASILO OBČINE DOMŽALE
nagradna križanka 10
Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 10-2018:
Pavla Kmetič iz Domžal (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika za sezono 2018/2019)
NAGRADNA
križanka
ll
Janez Slapar iz Lukovice (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika za sezono 2018/2019)
Vida Dobrin iz Tržiča (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika za sezono 2018/2019)
Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2 l230 Domžale
Nagrade podarja:
Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale
Rešitev križanke je:
TEROR
nagradna križanka 11
Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Nagrade: Trikrat po dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale za sezono 2018/2019
Pravilno geslo križanke nam lahko pošljete do ponedeljka, 17. 12. 2018, na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljubljanska c. 61, 1230 Domžale. Imena in priimki ter kraj izžrebanih dobitnikov nagrad bodo objavljeni v naslednji številki.
OZEK KOS BLAGA
GLASBENA PRIREDITEV, REJV
NEPOOBLAŠČENO POSNEMANJE TUJE INTELEKTUALNE LASTNINE, LITERARNEGA PELA
REKA V VZHODNI ANGLIJI UPOR, ODPOR
MOŠKI, KI KAJ USTANOVI
ŠPANSKI PISATELJ BAROJA (ROMAN POT K POPOLNOSTI)
ZAČETEK SKOKA STRUPENA PUŠČAVSKA KAČA
NEKDANJA JAPONSKA UMETNOST. DRSALKA ASADA
BOŽIA SODBA
SL. NOG. TRENER (MATJAŽ)
MEDLA SVETLOBA
AMERIŠKA IGRALKA (EMMA)
NEKDANJI ROMUNSKI DŽD>
PREDEL LJUBLJANE
LJUDSKI IZRAZ ZA MED
DESNI PRITOK MOZELEV NEMČIJI
IZDELOVAL ORODJA
MESTO VJUÎNI ŠPANIJI
POUDAREK NA
STOPICI
SLOVITI MADRIDSKI ŠPORTNI KLUB
METULJ Z	ITALIJAN. NAVIDEZNI- ČEUSTIN
MI OČESI	DIRIGENT
NA KRILIH	(ANTONIO)
ŠPANSKI SLIKAR (FRANCISCO) ŽENIN BRAT
PRISTAJALNA OBALA, POMOL
URNA
REKA, KI TEČE SKOZI BERN
NEMŠKOfRANCOSKI
TANKA GROBO
■Basa? —s -s-
PESNIK (HANS) ZA ZAVESE SUKNO
MOŽ GRŠKE BOGINJE NEFELE
VELIKO TROBILO OVALNE OBLIKE Z NIZKO LEŽEČIM TONSKIM OBSEGOM
ITALIJANSKA IGRALKA (FRAN-CESCA)
GL MESTO SEV. IRSKE ORGAN. KI IZLOČA SLINO
DRUGO IME EDIPA KRALJEVIČ QMAHAB-HARATE
USNJE IZKOZIE KOŽE
ANGLEŠKI NOGOMETNI
REPREZENTANT, NAPADALEC TOTTEN-HAMA (HARRY)
NEMŠKI PISATELJ (THOMAS)
STVAR, PREDMET
ARETHA FRANKLIN
AMERIŠKI IGRALEC HANKS
ČASOPISNA REDAKCIIA
ALTERNATIVNA ZDRAVILKA
IME VEČ KRAU EV BURUNDIIA
NAJVIŠJI ŽENSKI PEVSKI GLAS
BEVKOVA MLADINSKA POVEST
TINA MAZE
EDEN OD RODITELJEV
POMOČ: ARZA-poudarek na stopici, ATAMANT-mož grške boginje Nefele, ISKAČ-iskalec, NTARE-ime več kraljev Burundija, RIBALTA-španski slikar (Francisco), STRD-med, ŠEVRO-usnje iz kozje kože, ZERO-ameriški filmski komik Mostel
4o I slamnik
SLAMNIKOVA IZVIDNICA
številka ll i november 2oi8 i letnik lviii
slamnik@kd-domzale.si
KOLUMNA • KAM GREŠ, CLovEK?
PRISPEVEK K ZDRAVJU V ZIMSKEM ČASU
ANTON KOMAT
Besedilo, ki je pred vami, sem napisal na željo številnih bralk in bralcev, ki so želeli, da napišem nekaj o zdravi živi hrani v času snega in zmrzali. Izbral sem kapusnice, te bujno rastoče lepotice vrtov. Poudarek je na njihovi biotski kvaliteti, recepte za pripravo boste našli drugje.
Začnimo z ohrovtom, tako glav-natim, kodrolistnim kakor tudi z brstičnim, in povzemi-mo starejše podatke, ki ste jih najbrž že zasledili v medijih. Ohrovt ima bogato hranilno sestavo. Med minerali najdemo nekatere esencialne, kalij, mangan in magnezij, malo manj je železa in kalcija. Med vitamini je nekaj pomembnih, K, C in A, vitamin B6, ki so vsi močni antioksidanti. Vsebuje tudi številne flavonoide z antioksidan-tnim delovanjem, ki imajo tudi močno protivnetno delovanje. Med omega-3--maščobnimi kislinami, ki imajo enak učinek, sta najbolj prisotni linolenska in alfalinolenska kislina. Ker že veste, da antioksidanti delujejo proti kance-rogenezi, naj dodam, da ohrovt vsebuje tudi visoke koncentracije gluko-zinatov z enakim učinkom. Toda s tem pomen glukozinatov še ni zaključen. Med njimi izstopa sinigrin, iz katerega v metabolizmu nastajajo pomembni izotiocianati, ki odlično pripomorejo k razstrupljanju telesa. Pa še nekaj pomembnega, v prebavilih preprečujejo rast bakterij vrste Helicobacter pylori, nadležne zoprnice, ki še preveč pogosto preraste v povzročiteljico čirov v želodcu in dvanajstniku. Številne sestavine kapusnic hkrati znižujejo skupni holesterol v telesu. Dosje zdravilnih učinkov je kar obsežen.
Kar nekaj raziskav je bilo posvečenih brokoliju, ki se, vsaj po mojem mnenju, še ni dobro prijel v domači kulina-riki. Vsaj ne toliko, kolikor bi si zaslužil. Brokoli namreč postaja glavna zvezda zdrave prehrane, čeprav so mu ostale
kapusnice tesno za petami. Začnimo pri sestavini sulforafan, organski spojini z vezanim žveplom, ki tudi spada med že omenjene izotiocianate. Sulforafan podpira delovanje celičnega metaboliz-ma, dokazano pa povzroča tudi apopto-zo (programirano celično smrt) rakavih celic pri rakavih obolenjih debelega črevesa, jeter, dojk, prostate in pljuč kadilcev. Torej ubija rakave celice, ki so sicer brez apoptoze 'nesmrtne'. O teh dognanjih pišejo ugledne znanstvene revije, kot so Cancer Research, March 1, 2000: 60(5)^426-33 in September 15, 2005: 65(18): 8548-57, Medical News Today, March 4, 2016, Science Direct, August 2012 in Clinical Cancer Research, May 1, 2010; 16(9): 2580-90. Zanimivo je odkritje, da sulforafan vpliva na vključevanje in izključevanje genskih paketov, ki so povezani z zaviranjem kancerogeneze.
Najdena je še ena snov, ki ima an-tikancerogeno delovanje in podpira imunski sistem. Snov se imenuje in-dol-3-karbinol (I3C) in se v prebavilih spremeni v di-indol-metan (DIM). Članki so objavljeni v revijah Nutrition and Cancer 2004; 50(2): 161-7, Journal of Biomedical Research 2014, Sept; 28(5)339-348 in Immunity, August 14, 2018. Toda I3C aktivira protein, imenovan aril-hydrocarbon receptor (AhR), ki dokazano zavira vnetne procese v črevesju, ki jih povzročajo patogene bakterije. AhR podpira tudi obnovo epitela, ki tvori mukozo v prebavilih in s tem preprečuje razvoj malignih tvorb. Avtorji študije, objavljene v reviji Cancer Letters, 2008, October 8; 269(2^291-304, pišejo, da so s hrano, ki ji je bil do-
dan protein AhR signifikantno znižali incidenco tumorjev v črevesju poskusnih miši. Že navedeni DIM uravnava nivo 4-hidroksiestrona, estrogena, ki v povečanih koncentracijah sproža rakava obolenja rodil. V raziskavi so 17 obolelim ženskam tri mesece v hrano dodajali 200 in 400 mg I3C in pri osmih osebah diagnosticirali občutno regre-sijo zgodnjih razvojnih stopenj raka na materničnem vratu. Študija je objavljena v Proc. Nati. Acad. Sci. USA, 1997, Sept. 16; 94(19): 10367-10372.
Vse več raziskav potrjuje, da aktivne snovi iz kapusnic delujejo na celični ravni v preprečevanju kanceroge-nih procesov. To navaja tudi Olga Aza-renko, raziskovalka UC Santa Barbara, ki piše, da imajo kapusnice zaradi vsebnosti izotiocianatov pomembni vpliv na preprečevanje raka dojk (Medical Daily, June 24, 2016). Največje koncentracije izotiocianatov pa so raziskovalci odkrili v brokoliju, ki sem ga že poprej proglasil za največjo zvezdo zdravja med kapusnicami.
Morda vam je neprijetno brati naslove znanstvenih revij in podatke o objavljenih člankih, ki sem jih citiral na kratko in poljudno, vendar sem to storil namenoma. Prišel je čas, da prenehamo nasedati reklamnim potegavščinam trgovcev s hrano in prehranskimi dopolnili, ki nas zasipajo z lažnimi informacijami. Spoznajmo, da so načrtovane in izvajane le za povečevanje njihove prodaje. Neodvisna znanost vse bolj vstopa na področje prehrane in prav je tako. Upam, da bo to pošteno obdobje trajalo vsaj nekaj časa.
M Prišel je čas, da prenehamo nasedati reklamnim potegavščinam trgovcev s hrano in prehranskimi dopolnili, ki nas zasipajo z lažnimi informacijami.
Če pregledno povzamem učinke sestavin kapusnic za zdravje, bo seznam kar dolg, kakor sledi:
•	Zaradi nizke kaloričnosti znižujejo tveganja prekomerne telesne teže.
•	Znižujejo tveganja vnetnih procesov. Črevesne bakterije razgradijo vlaknine kapusnic v kratke verige ma-ščobnih kislin, ki zavirajo vnetja.
•	Izboljšajo stanje obolelih pri diabetesu tipa 2. Prehrana z brokolijem je povprečno za 10 odstotkov znižala koncentracijo krvnega sladkorja v primerjavi s placebo skupino.
•	Podpora funkciji jeter. Kapusnice dokazano znižujejo maščobno dege-neracijo jeter pri nealkoholikih.
•	Znižujejo tveganja osteoartritisa z blokado encimov, ki ga povzročajo.
•	Znižujejo krvni tlak pri osebah, ki ga imajo kronično povišanega.
•	Izboljšujejo stanja alergij in astme z zniževanjem oksidativnega stresa.
•	Znižujejo stanje hiperaktivnosti otrok zaradi delovanja sulforafana.
•	Pomagajo pri sindromu 'puščajoče-ga' črevesja.
•	Zavirajo delovanje Helicobacter pylori, ki povzroča ulkuse želodca in dva-najstnika.
•	Izboljšujejo videz in stanje kože.
•	Znižujejo tveganja rakavih obolenj in regresijo že nastalih novotvorb.
•	Naj bo dovolj naštevanja pozitivnih učinkov uživanja kapusnic za zdravje, čeprav bi se še kaj našlo.
Glede priprave brokolija priporočajo, da ga nikakor ne smemo kuhati več kot tri do štiri minute, le toliko, da se omehča. Tudi blanširanje lahko poteka največ pol minute, potem brokoli potopimo v mrzlo vodo, da čim bolj ohranimo njegove dragocene sestavine.
Čas za setev ali saditev sadik ka-pusnic je minil, vendar to lahko na svojem vrtu postorite naslednje leto. Do takrat pa vsaj enkrat na teden pripravite obrok, na način, ki bo najbolj zadovoljil okus vaših najdražjih. Receptov je ogromno, od tradicionalnih domačih do zamisli modernih kuharskih mojstrov, ki so ta čas tako popularni. Kapusnice bodo na razpolago ves zimski čas po dovolj nizki ceni, da si jih lahko vsakdo privošči. Če pa se bo kdo zmrdoval in vihal nos, mu poskušajte dopovedati, da gre za najbolj zdravo zelenjavo, kar dokazujejo najnovejše znanstvene raziskave. Že Hipokrat je rekel: »Bolje preprečevati, kot zdraviti« in tudi »Naj bo hrana tvoje zdravilo.« Če to združimo, so kapusnice pravi odgovor. Dober tek in mnogo zdravja vam želim! Nikakor pa ne pozabite na fermentirano hrano, od kislega zelja in repe, do kislega mleka in kruha. Če jo boste uživali surovo, bo to pravi balzam za mikrobiom črevesja, ki je nosilec naše odpornosti. □
SO VASI KOZARCI LISASTI?
Ob lisah na pravkar oprani stekleni posodi zaboli srce tudi največje optimiste. Tako najlepši kozarci ostajajo v omari, ker nimamo volje, da bi jih umivali in polirali ročno.
ETIS >

Kako do dobro posušene in bleščeče steklene posode brez ročnega pomivanja? Ali obstaja pomivalni stroj, kjer so tudi dolgopecljati kozarci varni pred razbitjem in umiti ravno prav nežno? In kje ga najti?
ETIS je že 25 let najboljši prijatelj zahtevnih v svetu bele tehnike in kuhinj. Ne prodajamo škatel. Pomagamo izbrati opremo, ki bo idealna za vaš način dela in vaše želje. Vso opremo tudi servisiramo, zato bolje kot drugi vemo, kaj deluje in kako trajno je.
Se želite pogovoriti z nekom, ki se spozna in ni le prebral prospekta?
Pridite v ETIS. Tu razumemo zahtevne. Oglasite se še danes:
V DOMŽALAH
na Ljubljanski 92