Bogomira Dobovšek
Bogata zgodovina razvoja Solanja na vidu prizade-tih je zgodba o življenjskem delu Mire DobovSkove. saj jc bila ravnateljica Zavoda za slcpe s krajsimi pre-sledki od leta 1929 do lcia 1963 celih 30 let. ko je odsla v zasluženi pokoj.
Kol mlada nadarjena ueileljica se je po Sludijskem potovanju po zahodnih deželah posvelila slepim in zaorala v marsiCem ledino. V Kočevju. oddaljenem od kulturncga. gospodarskcga !er Solskcga središCa. je or-ganizirala šolanje slepih na sodoben način.
Nadaljevala je delo Josipa Kobala. Njena vrlina je bila. da je znala prisluhniti poirebam slepih. realizira-la pouk slepih z osemletno solsku obvcznostjo. z uvod-bo lelesne vzgoje. orkniacije. vzgojo rok za uspeSno tipanje. posebno skrb so namcnili slepim z ostanki vida. poskrbeli zlasli za glasbeno vzgojo: igranje ciler. violine. harmonike in drugih instrumentov. poskrbeli za uCne pripomocke. za knjige v Braillovem toCkopi-su. zlasli za beielristiko in učbenike. Pred 2. svctovno vojno je diplomirala v Beogradu iz tiflopcdagogike.
Delo Mire DobovSkove v Kočcvskem zavodu je bilo trpko. a uspeSno, v izredno skromnih razmerah. lako v pogledu bivanja gojenccv v stari kočevski šoli kol v finanCnem pogledu in razunievanju iolskih obtasti.
S irdim iii domiselnim ter sirokovnim delom pod vodstvom Mire Dobovškove so sejali slepi uspehe na slavnostni akademiji v Ljubljani žc prcd vojno.
Borila se je. da bi se po zbombardiranem zavodu v Kočevju preselili slepi otroci v Ljubljano. Uspclo jc in s podvojeno močjo je nadaljevala: razširili so go-spodinjski in lehnični pouk. organizirali lclcronskc tečaje. se posvetili rchabiliiaciji otrok. ki so med voj-no in po njej izgubili ne le vid. anipak ludi rokc. sc posvetili izdelavi učnih pripomočkov in drugemu.
Okoli sebe je znala zbrati vrsto dinamičnih in humanih pedagogov za slepe. ki so skupaj z njo po-stavili novo šolo za slepe.
Sledila je skupaj s pedagogi sodobnim lokovom Solanja slepih s potovanji po zavodih Evrope in Amc-rike. nalo z njimi prihagodila polrebam zavoda vede-nja. ki so jih uporabilt pri vzgojno izobraževaliicm procesu.
Slepi so bili sposobni nadaljnjegii šotanja na ginma-ziji. v obrtnih Solah. tudi na univerzi. v teleloniji. fiziolerapiji
Njeni stiki s staSi slepih otrok so bili topli in raztimevajoči. SreCa je bila. ko so jo prišli pozdrav-Ijai nekdanji slepi učenci s svojmi družinanii; urejcni. srcCni in sposobni preživljali sebc in druZino.
Je aviorica dokumenlarnega filnia o slcpeni dečku brez rok in skoraj ugaslim vidom »Kaj sc je Zvonko nauCil«. To je lc skromen prikaz njencga zivljcnjskcga dela.
Zascbnega življenja skorajda ni iniela. Njcna dm/i-na so bili slepi olroci.          PROF. MARIJA GOLOB