GOVORIČENJE O AUTONOMI- JI JE SAMO NESPRETEN MANEVER, KI NAJ SLABI NA RODNO OSVOBODILNO BORBO KOROŠKIH SLOVENCEV. Puuod 9t OSVO&odi 9CUH& « bodk' l LETNIK III. CELOVEC, V SREDO 24. III. 1948 ŠTEV. 16 (109) Napredna Amerika ostro zavrača Trumanov govor Govor, ki ga je imel v ameriškem kongresu prezident Truman in v katerem je zahteval naj ZDA uvedejo splošno vojaško obvezo, je naletel pri vseh naprednih Američanih na oster odpor. Henry Wallace, ki bo pri prihodnjih volitvah kandidiral na predsedniško mesto in ki ga podpirajo vsi miroljubni in napredni Američani, je v svojem govora po radiu zavzel jasno odklonilno stališče do uradne ameriške politike, kot je prišla do izraza v Trumanovem govoru. Med drugim je Wallace dejal: V teku treh let po Rooseveltovi smrti so tisti, ki propagirajo vojno, uničili upe narodov v mir. Vlada ZDA namerno ustvarja vojno histerijo in si prizadeva, da bi s strašilom komunizma širila sovraštvo in poplah. Naše ljudstvo pa ve, da splošna vo- jaška obveza in obvezno vojaško vež-banje niso primerna sredstva za ohranitev našo svobode in za jamstvo demokracije v svetu. Do krize v mednarodnem življenju, je nadaljeval VVallace, je prišlo zato-, ker se merodajni politiki v ameriški vladi bojo sile, ki jo v svetu predstavljajo preprosti možje in čene. Spoznali so, da se svet spreminja in da korakajo narodi naprej. Oni vedo, da hočejo narodi Francije, Italije in Češkoslovaške iti pravtako novo pot kakor napodi Kitajske in Grčije. Vladai-ji Amerike pa se tega boje in hočejo to preprečiti. Naša bogata proizvodna sredstva izrabljajo za svoje namene in nameravajo s pomočjo naše mladine preprečit! izpolnitev zahtev, ki jih postavljajo narodi vsega sveta. Vlada označuje ljudska gibanja, ki Nihče nima pravic® vmešavati se v notranje zadeve drugih držav Bivši češkoslovaški predstavnik v OZN Pap&nek, ki ga je pred kratkim češkoslovaška vlada odpoklicala zaradi njegovega izdajalskega ravnanja, je poslal tajništvu OZN zahtevo za »izvedbo preiskave« v zvezi z dogodki na Češkoslovaškem. Tajništvo OZN jo zavrnilo to zahtevo. Nato je predstavnik Čileja v OZN izjavil, da postavlja po nalogu svo je vlade to zahtevo pred Varnostni svet. Sovjetski predstavnik Gromiko je na stopil na seji Varnostnega sveta med razpravo o vprašanju čilsko izjave glede dogodkov na Češkoslovaškem in izjavil, da nasprotuje temu, da bi prišla na dnevni red Varnostnega sveta čilska izjava. Tu izjava, je poudaril Gromiko, ni ničesar drugega kot popolna izmišljotina, ki povsem razkriva njene avtorje ter one, ki so za njihovim hrbtom in katerih ukaze tl avtorji izpolnjujejo. Vsem je jasno, da ne gre niti za Čile, uiti za »zaskrbljenost«, ki jo baje za stvar miru izraža klika, ki je na oblasti v čileju. Ta klika je navadna lutka, ki se, kakor je znano, vdinju vplivnim tujim krogom. TI krogi so mnenja, da jo zanje tu in tam koristno, da ne delujejo direktno, temveč po svojih hlapcih. Gromiko je poudaril, da bi proučevanje čilske Izjave pomenilo grobo vmešavanje Varnostnega sveta v notranje zadeve Češkoslovaške in poudaril, da mora sleherna država in sleherni narod reševati sam svoje notranje zadeve. Glede na to nima nih če pravice vmešavati se v notranje zadeve drugih držav ali vsiljevati narodom takšno državno ureditev, ki bi ustrezala mišljenju vodilnih krogov v drugih državah. Gromiko je poudaril neutemeljenost čilskih trditev, da položaj v Češkoslovaški ogroža mir in varnost, in izjavil, da je sostava novo češkoslovaške vlade stvar češkoslovaškega ljudstva, ki uresničuje svoje suverene pravico v svoji lastni državi. Le češkoslovaško ljudstvo lahko rešuje vprašanje svoje vlade ter vsa druga vprašanja, ki so notranje zadeve Češkoslovaške kot suverene države. I/ jCondmu se uedn& Koroški Slovenci z velikim zanimanjem spremljamo delo namestnikov zunanjih ministrov v Londonu, ki so se sestali že tretjič, da bi pripravili material za zasedanje zunanjih ministrov, da bi pripomogli na ta način do sklenitve mirovne pogodbe z Avstrijo. Delegat Sovjetske zveze jo na dosedanjih sejah vztrajno in odločno branil interese miru in miroljubnega sodelovanja med narodi. Njegova borba za nemško imovino v Avstriji je osnovana na potsdamskem sporazumu med zavezniki. Nemška imo-vina je bila temelj nemškega imperializma, nemških zločinov in napadalnosti. Avstrijski imperialisti so skupaj z nemškimi sodelovali v vseh pohodih in zločinih nemškega imperializma, nemška Smovina v Avstriji je bila ekonomska baza njihove napadalnosti, njihovih zatiralskih dejanj, ki smo jih koroški Slovenci čutili tudi na svoji lastni koži. Delegati zapadnih ,ail se trdovratno upirajo, da bi prešla nemška imovina v Sovjetski coni Avstrijo v sovjetske roke, ker se zavedajo, da bi izguba ekonom ske bazo ohromila avstrijsko imperialiste in bi napravila usluge avstrijskih hlapcev mednarodnegu imperializma neefektne in nepomembne. Namestniki zunanjih ministrov bodo še razpravljali o mnogih vprašanjih avstrijske mirovne pogodbe, o katerih še ni bil doslej dosežen sporazum. Eno teh vprašanj le vprašanje Slovenske Koroške. Koroški Slovenci smo se s svojo narodnoosvobodilno borbo odločili za Jugoslavijo, edino v njej vidimo možnost narodnega obstoja, kulturnega, gospodarskega in političnega razvoja. Y zadnjih letih jo naša narodnoosvo jedilna borba dosegla velike uspehe. Ob začetku razgovorov so mednarodni imperialisti, njihovi koroški hlapci in vsi sovražniki našo svobode bili na stališču, da Koroška sploh ni vprašanje in da, kakor so je »duhovito« izrazil angleški imperialist lord Paklngham, Jugoslovan ske zahtevo niso vredne papirja, na katerem so napisane. Lord Pakingham je z jugoslovanskimi zahtevami mislil zahtevo po priključitvi Slovenske Koroške k Jugoslaviji. Demokratične in napredne sile vsega sveta pa so z velikimi simpatijami spremljale našo borbo, pripomogle, da je prišla resnica o njej v svetovno javnost. Jugoslovanska delegacija je v Londonu in v Moskvi z vso odločnostjo podprla naše zahteve po priključitvi k matičnemu narodu, predstav ni ki bratske Sovjetske zveze so prav tako v najvišjih mednarodnih forumih zahtevali, da se upošteva volja koroških Slovencev, zahtevali združitev Slovenske Koroške z FLRJ. Koroški Slovenci smo v zadnjih letih stopnjevali svojo narodnoosvobodilno borbo. Na tisočerih sestankih, Zborovanjih in prireditvah smo jasno izpovedali svojo zahtevo in svojo voljo. Vsi sovraž niki naše svobode so poskušali z najrazličnejšimi sredstvi otežkočiti in preprečiti našo borbo. Mednarodni imperialisti in koroški šovinisti, bivši nacisti in imperialistični agenti so v zadnjih letih izvršili mnogo težkih zločinov nad koro |kimi Slovenci, ki pa niso niti od daleč zeli zaželjenih rezultatov. Krivično ob sodbe, šikaniranja, zahrbtni napadi nu cističnih Wurfkomand, nacistično delo-Ymje BHS-a, razbijaŠko delo peščice domačih imperialističnih plačancev so bas samo potrdili v zavesti, da je potrebna še odločnejša borba, da je potrebna 6e večja enotnost in enodušnost Ob pričetku sedanjega zasedanja na bie,stoikov zunanjih ministrov v Londo nu so bili imperialistični listi na zapa-du skromnejši, niso več pisali o krpali papirja, ki niso vredne, da se na njih piše o. vprašanju Slovenske Koroško, ampak so celo na svojih »dragocenih« straneh ugotovili, da je Slovenska Koroška še sporno vprašanje. Imperiali stične sluge na Koroškem poizkušajo v zadnjem času najti imperialistično rešitev vprašanja Slovenske Koroške in pričenjajo preko svojih lističev diskusijo o avtonomiji. To dejstvo je postavilo na laž vse uradne predstavnike druge avstrijske republike, ki so vedeli na mednarodnih konferencah in zasedanjih toliko povedati o svobodi koroških Slovencev in potrdilo, da se koroški in avstrijski vladajoči krogi, kakor tudi njihovi zunanji gospodarji prav dobro zavedajo, da je vprašanje Slovenske Koroške pereče vprašanje in da lahko povzroči velike luknje v Imperialističnih načrtih. Prebivalstvo Slovenske Koroške ugo tavija na eni strani, da je diskusija o autonomiji odraz slabosti mednarodnih imperialistov in njihovih slug, na drugi strani pa neprestan manever, ki razum liivo ni iskreno mišljen in ki ie prera- čunan na slabljenje narodnoosvobodilne borbe koroških Slovencev. Policijsko nasilje nad kulturnim življenjem koroških Slovencev, onemogočenje delavnosti Slovenski prosvetni zvezi je dokaz, kaj si imperialisti predstavljajo pod autono-mijo koroških Slovencev. Važna pa je ugotovitev, da se vsi sovražniki naše narodnoosvobodilne borbe zavedajo, da z grobim terorjem in s ciničnim zanikanjem vprašanja Slovenske Koroške niso mogli opraviti ničesar in da so prisiljeni iskati novih načinov, ki bi poleg terorja omogočili še nadaljno imperialistično zatiranje koroških Slovencev. Velike zmage naprednih sil in ljudske demokracije v poslednjih dneh, nam narekujejo potrebo najodločnejše borbe za svobodo in narodnostno pravice in dajejo perspektivo norih zmag nad sovražniki našo svobode. Koroški Slovenci, strnjeni okoli svoje vsenarodne organizacije OF zahtevamo, da se upošteva naša enotna volja po priključitvi k FLRJ, in opozarjamo mednarodni forum na nezakonito nasilje, naperjeno proti osnovnim demokratičnim in narodnost-: nim pravicam koroških Slovencev. so izraz nujnegu zgodovinskega razvoja, kot rusko agrosijo. Nočem biti priča, je dejal Wallace, da bi bile žrtvovane milijarde ameriških življenj samo zato, ker ameriški politiki nočejo uvideti teh preprostih dejstev. Vsled samovolje ljudi, ki podrejajo na^ šo zunanjo politiko svojim osebnim in-, teresbm, smo bili pahnjeni v krizo. Na'e zunanje ministi vo je bilo tisto, ki '0 razpustilo UNRRA-o; obšlo je organizacijo Združenih narodov, ko je nudil vojašk#jx)dporo Grčiji in Turčiji; ko m pripravljalo takoimenovani program za obnovo Evrope je šlo preko OZN; prav-; tako danes prezira sklepe glede vprašanja Palestine. Zato smo v veliki meri odgovorni za slabitev OZN. Sramota je, je dejal Wallace, če uradne osebnosti ZDA trdijo, da pomeni o svobodne in demokratične volitve v Italiji nevarnost za svobodo. Ti ljudje govorijo o demokraciji samo takrat, če jim gredo votivni izidi v račun. Nikjer na svetu si ro bomo pridobili prijateljev, če bomo rekli ljudem, ki trpe pomanjka-i nje, da morajo glasovati tako, kalcor ho-, če ameriška vlada, če hočejo biti deležni naše pomoči. Naša vlada, je dejal v svojem govoru Wallace, podaljšuje državljansko voj"o na Kitajskem in v Grčiji, odstranju e večinske stranke iz Vlade v Franciji 'n Italiji, oborožuje diktatorje v deželah latinske Amerike in greši proti načelom Amerike, pri tem pa demagoško zlorablja besede o svobodi in demokraciji. Na koncu je Wallace zahteval povra-t tek ZDA k zunanji politiki Roosevelta. Dejal je: »Podvzeti moramo ofenzivo za mir. Pravtako kot se borimo proti splošni vojaški obveznosti in obveznem vojaškem vežbanju, moramo stremeti ra tem, da odstranimo vse, kar bi moglo povzročiti vojno.« Tudi Američani slovanskega rodu ob sojajo Trumanov govor. Ameriški vseslovanski kongres je poslal Trumanu pismo, v katerem je reč a. no, da Trumanova zahteva po uvedbi splošne vojaške obveznosti razvnema umetno povzročeho vojno psihozo in da je v popolnem nasprotju z duhom pravi organizacije ZN. »Ta zahteva«, pravi pismo dalje, »je nov dokaz zato, da vodi sedanja am^ riška vlada militaristično politiko. Ta zahteva je najsramotnejši izraz kampih njo s ciljem, da se evropskim državam: s pomočjo Marshallovega načrta vsilm oblike vladavin, ki ustrezajo ZDA. Trditev, da se to dogaja v interesu civilizacije in svobode, pomeni zasmeh tistih idealov, za katere se je naša mladina borila v pretekli vojni.« K Trumanovem govoru so zavzele odklonilno stališče tudi druge osebnosti ameriškega javnega življenja. Senator Taylor je izjavil, da bo nastopil proti vojaškim meram, ki bi pomenile konec svobode. Poslanec v ameriški zbornici Mare Antonio je dejal novinarjem, da bi lahko sli preko Trumanovega govora z nasmehom, če ne bi imel žalostno strani, da ogroža svetovni inir. Poslanec delavske stranke Isaacson pa je izjavil: »Prezident Truman spravlja strašilo vojne v ospredje, da bi prikril katastrofalni polom svoje doktrine in da bi se rešil poraza pri novemberskih volitvah. Da bi zakril svojo nesposobnost za preprečitev inflacije, za zaščito državljanskih svoboščin in za vzpostavitev resničnega miru, se Truman zateka k milN tarizaciji Amerike.« Spomenica kor. Slovencev Mediavezmlkemu svetu Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško je poslal Medza-vczniškemu svetil za Avstrijo na Dunaju spomenico, v kateri je prikazano, da odgovorno oblasti na Koroškem še do danes niso izvedle denacifikacije, da vojni zločinci niso bili klicani na odgovor in da niso še prejeli pravične kazni za svoje zločine* nad koroškimi Sloven ci ter da se slej ko prej nahaja na vplivnih mestih v upravi in gospodarstvu veliko število bivših nacistov in hitlerjevskih kolaboraterjev. V spomenici je uvodoma rečeno: . Ko smo koroški Slovenci v letu 1045 skupno z jugoslovanskimi narodi na strani Zaveznikov zmagovito končali krvavo borbo proti nemškemu fašizmu, smo bili trdno prepričani, da je napočil trenutek, ko bodo izpolnjene svečane obljube Zaveznikov o kaznovanju vojnih zločincev, nacističnih oblastnikov hi fašističnih kolaboracionistov. Na dosledni in brezkompromisni izvedbi teh obljub smo bili in smo zainteresirani prav posebno mi koroški Slovenci, ki smo vodili kot edini na ozemlju nekdanjega tretjega rajha oboroženo borbo proti nemškčmu fašističnemu nfcsiljn in doprinesli velike krvave žrtve za zmago demokracije, pravice in svoje nacionalne neodvisnosti. Že dogodki ob samem zlomu naeistič ne vlade na Koroškem pa so nas prepričali, da z vojaškim porazom nacifašizma na Koroškem fašizem še ni uničen in da je dotedanjim nacističnim gospodarjem uspelo, obdržati na oblasti ljudi z nacistično preteklostjo in nacističnim duhom. Zato je na Koroškem ostala tudi po vojaškem zlomu nacifašizma tradicija protiljudske, izrazito protislovenske in profašislične vladno prakse. Zato ni slučaj, da sc na Koroškem denacifika-cija ni izvedla, da vojni zločinci niso kazjnovani in so še danes na odgovornih upravnih, gospodarskih in varnostnih položajih nacisti, kolahoraterji in hitlerjevski oficirji-* SODELAVCI MAIER-KAIBIT8CHA SE VEDNO NA SVOBODI Spomenica našteva nato najznačilnejše primere, ki kažejo, kako se bivše najvplivnejše osebnosti nacističnega režima popolnoma prosto gibljejo in udejstvujejo in kako zavzemajo celo vidne položaje v deželi. Kljub temu, da sc je v teku procesa, proti Maier Kaibitschu nesoorno izkazalo, da je imel ta vojni zločinec celo vrsto sodelavcev in sokrivcev, so še vedno na svobodi vsi, ki so mu s svojo soudeležbo pri izvajanju nasilja pomagali zatirati koroške Slovence. Ljudsko sodišče še ni izpolnilo svoje obljube, da bodo postavljeni pred sodišče. Pred nami le svetel dan POOF za Slovensko Koroško je prejel Ž AND A RMERIJ A IN POLICIJA NISTA DENAC1FICIR ANI . >V žandarmeriji >, je rečeno nadalje v spomenici, »so še danes na odgovornih mestih ljudje, ki so tvorili nacistično oboroženo pest za tlačenje svobodoljubnih ljudstev, ki so se uprla nemškim okupatorjem. Poveljnik vse koroške žandarmerije polkovnik Koryiko je bil že v dobi nacifašizma namestnik komandantu nacistične žandarmerije mi Koroškem. Kot priča na procesu proti Maier Kaibitschu je Korytko priznal, da mu je bila podrejena žandarmerija, ki je v sklopu SŠ-divizij in samostojno vodila operacije proti slovenskemu ljudstvu in. njegovim partizanom. Jasno je, da pod takimi okoliščinami ni pričakovati, da bi se denacificiralo žandarmerijsko moštvo.« Na podlagi konkretnih primerov je v spomenici poudarjeno, da terorizirajo slovensko ljudstvo na Koroškem še danes isti žandarji, ki so ga preganjali, zapirali in mučili že v imenu nacifašizma. Nato je prav tako na konkretnih primerili prikazano isto nezadovoljivo stanje v sestavu policije. KOLABORACIONISTI IN HITLERJEVI OFICIRJI V APARATE DEŽELNE VLADE Spomenica se bavi tudi z razna rami v koroški deželni vladi ih pravi: »Go si ogledamo sedanjo koroško vlado in njene vodilno uradnike je takoj jasno, zakaj se na Koroškem sabotira demokratizacija in denacifikacija. Sedanji varnostni direktor polkovnik Stossior je bil visok hitlerjevski oficir. V teku vojne je napredoval od kapetana do nacističnega podpolkovnika in je še 7. maja 1945 nosil uniformo Hitlerjevega visokega oficirja. Po kapitulaciji fašistične Nemčije jo nastavil v svojem sedanjem uradu celo vrsto bivših hitlerjevskih višjih oficirjev. V varnostni direkciji za Koroško v Celovcu so na odgovornih položajih nacistični oficirji: podnolkovnika Emil Stockev in Rein hold MBssler, major Michael Anncvcand tei', kapetani Karl Unterkreuter, Johann Tsdhabuschnig in Johann Schtin ter poročnika Gregor Arncitz in Latscher. Hitlerjev oficir je bil tudi dr. Kari Neivole, ki jo danes direktor deželnega urada za Koroško. Bivši urednik nacističnega lista »KSrntncr Zeitung v Beljaku je danes Zunanji minister FUU k tržaškemu vprašanju Zunanji minister FLRJ Stanoje Simič je v torek, 28, marca 1948 na tiskovni konferenci v-Beogradu razložil stališče jugoslovanske vlade do dveh važnih problemov v mednarodnem življenju, ki sta, kakor jo izjavil, bistvenega pomena za mir v Evropi in za odnose med Jugoslavijo in Italijo. Zunanji minister Simič je izjavil: »V zadnjem času sla tisk in radio na zap uJu vidno pojačala gonjo proti Jngo^ filaviji. Ni težko spoznati pravega namena, ki ga zasledujejo duhovni očetje te nezaslišane obrekovatne gonje proti Jugoslaviji. Brezdvomno naj podpre ta gonja reakcionarne politične plasti pred volitvami v Italiji v njihovi borbi proti resničnim demokratičnim silam Italije. Te dni pa so povzeli korak, ki ima za bodoči razvoj jugoslovansko-italijmiskih odnosov lahko mnogo težjo posledico kakor vojno-hujskaška gonja v tisku in ra diu. To jo predlog vlad ZDA, Velike Britanije In Francije vladi SZ, da naj se .revidirajo določbe italijanske mirovne •pogodbe glede tržaškega svobodnega ozemlja. Znano je, da se je Jugoslavija zoper stavljala mednarodnemu statutu Trsta in da je na pariški konferenci opozarjala, »da bi se lahko zgodilo, da Trst pod mednarodno upravo lahko povzroči spor mod narodi, ki žive na Jadranu.« Jugo slavija je končno sprejela to rešitev, ki je bila sprejeta v mirovni pogodbi, toda samo kot kompromis. Jugoslovanska^ vlada je bila stalno mnenja, da jo tržaško vprašanje mogoče rešiti sporazumno med Italijo in Jugoslavijo. Jugoslovanska vlada je tudi danes voljna, da išče sporazumno rešitev tržaškega vprašanja. Ona je prav tako pripravljena, da najde skupno rešitev vseh ostalih vprašanj, ker nikdar ni imela napadalnih namenov proti Italiji ali proti Svobodnemu tržaškemu ozemlju in jih tudi danes nima. Ge ima vlada republiko Italije iste želje, bo gotovo mogoče ustvariti pogoje popolne varnosti in prijateljstva med obema državama.* Kakor znano, Je Jugoslavija že enkrat predlagala, (la sc priključi mesto Gorica , k FLRJ in v zameno prepusti Trst Italiji. FINSKA DELEGACIJA V MOSKVI Na povabilo vlade Sovjetsko zveze je prispela vladna delegacija republike Finske v Moskvo, da razpravlja o sklepanja pogodbe o medsebojni pomoči in prijateljstvu s SZ. Na prvem razgovoru s‘o bili od sovjetske strani prisotni zunanji minister Molotoy, namestnik zunanjega ministrstva Višinski in sovjetski poslanik na Finskem Savononkov, za Finsko pa sta se »izgovarjala zunanji minister Enchell in njegov namestnik Sventov. vodja oddelka za manjšinske zadeve. Vladni svetniki dr. Giingl-Ehronvvcrth, Pabst, dipl. Ing. Schmid, Feib, Dragotin, dr. Karl Wmkler, Juwan, August Bttr« ger, dr. Sepp Stotter, Burian i. dr. so bili na istih ali odgovarjajočih položajih tako v dobi nacifašizma kakor danes. Poleg tega so bili po porazu nacistične Nemčije nastavljeni pri koroški deželni vladi sledeči Hitlerjevi oficirji: podpolkovnika Franz Bayer in Karl Po-walata, major Franc Straffner ter kapetani Arsechobek, Auraner in Ferdinand Steiner.« »Iz vsega tega>, pravi spomenica, »je razvidno, da je na Koroškčm uspelo sodelavcem nacističnega režima obdržati se na vodilnih javnopravnih, gospodar-« skih in varnostnih položajih in na i-a način preprečiti demokratizacijo javnega aparata na Koroškem. KOROŠKA JE ZATOČIŠČE INOZEMSKIH FAŠISTOV Spomenica nadalje navaja, da je na Koroškem tudi nu tisoče inozemskih fašistov, ki so pribežali sem ob zlomu nacizma ja ki tu nadaljujejo s svojim fašističnim delovanjem. Med njimi so tu ti vojni zločinci, katerih izročitev zahteva vlada FLRJ. Fašistični emigranti ima«o po taboriščih možnost fašistične propagande in se vključujejo v gospodarsko življenje Koroške. Fašistični begunci ‘-o se vgnezdili pri radiu in časonisiu. Rlo-venska radijska sekcija je izključna domena jugoslovanskih emigrantov. Prav-tako je tednik, ki ga izdaja v slovenščini britanska obveščevalna služba, v rokah sodelavcev nacističnih okupatorjev. POJAVI NEOFAŠIZMA Spomenica ob koncu ugotavlja pojave rmofnšizma na Koroškem in pravi: »Bivši nacistični in šovinistični pristaši vojnega zločinca Maier-Kaibitscha so ponovno dvignili svoje zločinske glave in s podporo deželnih oblasti obnovili nacistični Maier-Kaibitsebev Heimat-bundk pod krinko BIIS. Pričeli so znova hujskaško kampanjo proti koroškim Slovencem in njihovi vsenarodni polti tlerti organizaciji »Osvobodilni fronti«, ki je združevala koroške Slovence v oboroženi borbi proti nacifašizmu in jih vodi danes v borbi za njihove praviee in svobodo. Ti ncofašisti imajo' celo svo o glasilo »Unsere Heimat ■, v katerem na-, dalj ujejo delo Maier-Kaibitseha in nacistov ter grozijo antifašističnemu ljudstvu Slovenske Koroške. Ncofašisti or-: ganizirajo svoje teroristične »Wurfko-. mande« sestavljene iz bivših nacistov, SA, SS, in IJJ-pripadnikov, motijo in napadajo slovenske prireditve in posameznike ter skušajo na ti način terorizirati antifašistično slovensko ljudstvo na Koroškem. Vse to oživljanje neofašističn i* tendenc na Koroškem je logična in nuj-« na posledica nekaznovanja vojnih zločincev in kolaboraterjev in sabotaže de-; mokratizacije vladnih, javnih, upravnih in vamoshiih ustanov.« Ob svetovnem mladinskem tednu od osrednjega odbora Kluba koroških Slovencev v Ljubljani, v katerem so združeni vsi koroški rojaki, ki so morati vsled šovinističnega nasilja po plebiscitu leta 1920 zapustili svojo ožjo domovino, pismo s sledečo vsebino: »Glani in članice Kluba koroških Slovencev v Ljubljani in delegati Klubovih pododborov z Jesenic, iz Dravograda, Maribora in Celja, zbrani na XIV. redni letni skupščini v Ljubljani, pošiljajo Vam in preko Vas vsem svojim rojakom in rojakinjam na Koroškem iskrene In borbene pozdrave. Na dveh trdnih temeljih mora sloneti svoboda, če naj bo trajna in lepa: na Imrbi in na žrtvah. Naša borba je bila vztrajna in ne sme tudi v bodoče v ničemer popustiti; naše žrtve so bile tisočere in krvave, a naša pripravljenost do novih žrtev zaradi tega ne sme popustiti. Kajti pred nami je svetel dan! Nismo več sinovi in hčere »lužnega; Korotana, zapuščeni in zagrenjeni, čakajoči na zaspanega kralja Matjaža ; našo pravico so si zapisali na svoje zastave vsi jugoslovanski narodi, vsi naši slovanski bratje s Sovjetsko zvezo in velikim Stalinom na čelu, naša borba je postala del velike svetovne Imrbe vseh naprednih sil sveta za pravico zasužnjenih in za pravi mir! Zato bomo zmaga lik Vsako leto v prvem tednu spomladi praznuje vsa napredna mladina sveta svoj praznik — mladinski teden. Ravno prve spomladanske dni, ko se narava prične prebujati in prehaja v novo življenje, si je mladina izbrala za-svoj teden. To ni samo slučaj, vsi narodi in posebno mladina se prebujajo iz teme tlačanstva in izkoriščanja ter prehajajo v novo življenje svobodo in enakopravnosti. V mladinskem tednu se vsa napredna demokratična mladina, ki je povezana v Svetovni federaciji demokratično mladine, ozira nazaj na pretekla leta težko borbe proti fašizmu, ko je z orožjem v roki doprinašala sVoj delež k osvoboditvi zatiranih narodov. Ozira se nazaj na uspehe zadnjih let, ki jih je z veliko požrtvovalnostjo in vstrajnim delom dosegla. V tem tednu se seznanja mladina posameznih dežel s pomenom in nalogami Svetovne federacije, z delom in iKrrbo mladine v dnigih deželah ter se trdno povezuje. 'rudi mladina Slovenske Koroške, ki je član Svetovne federacije, vsako leto proslavlja ta teden. Vsako leto si zada nove nalogo in jih ravno v mladinskem ■tednu s tekmovalnim duhom izpolnjuje. S tem, do se bori za narodne, socialne in gospodarske pravice svojega naroda na Koroškem, utrjuje obenem ljudske demokratične silo na svetu. S svojim delom in borbo podpira in manifestira svojo solidarnost z vso napredno mladino sveta, prav posebej pa še z mladino Grčije, Španije in kolonialnih držav, ki sc danes s puško v roki borijo proti vsem imperialističnim poizkusom zasužnjevn »ja. Tako naša mladina tudi letos v tem tednu posebno poživlja svoje delo in borbo za dosego svojih pravic, za osvoboditev, slovenskega naroda na Koroškem in za zmago demokracije in napredka v svetu. Svetovni mladinski teden mora naši mladini prikazati nepre magijivo pot naše mladinske organizacijo in pot mladine vsega sveta v borbi za mir in ustvaritev boljšega življenja. Spet stoji naša mladina pred naloga mi, ki' si jih je zastavila na svojem plenumu. Obveze in naloge, ki jih je sprejela na svojem zasedanju, so velike in težke, a izpolnila jili bo do zadnje. Ravno v mladinskem tednu bo zaradi tega zastavila vso svoje mlade sile in z udarniškim poletom izpolnjevala svoje častne obveze. Prva in največja naloga, ki si jo je za dala mladina, je gradnja kulturnih domov. Z vso odločnostjo in vstrujnostjo stremi za tem, da jo čim prej In čim boljše izpolni. Že prvi dnevi v mladinskem tednu so pokazali, kako velika ;e volja mladine. Za gradnjo kulturnega doma v Žitari vasi je mladina v zad-. »jih treh dneh izvršila veliko akcijo, kjer je pripravljala za gradnjo. Prve dni se je že mladina zbrala v velik.-na številu, in z udarniškim delom priprav« ljala teren, les in druge potrebščine ii* omogočila skorajšen pričetek gradnje.' Po vseli okrajih pripravlja mladina gradbeni material in se zbira v mladini skih brigadah, ki bodo šle na gradnjo domov v Žitari vasi in Škofieah. Mladina iz Kaple ob Dravi n. pr, je že do danes zbrala večjo količino gradbenega lesa. Zdaj bo mladini iz sosednjih krajev na« povedala tekmovanje in tako z delom obhajala mladinski teden. Mladinski teden 1948 je drugi, ki ga praznuje Zveza'mladine za Slovensko Koroško kot članica Svetovne federaci« je demokratične mladine. Praznuje ga e požrtvovalnim in udarniškim delom, Hat bo mogočna manifestacija volje naše mladine do borbe za dosego pravic to svobode koroških Slovencev. Radi čitamo Mohorjeve knjige Dolgu leta smo tudi mi Kapelčani z velikim veseljem sprejemali in prebirali lepe slovenske knjige, ki nam jih je rc dno pošiljala Mohorjeva družba. Vsako leto smo s hrepenenjem pričakovali prihod priljubljenih knjig iz Celja in vedno je bil praznik za nas, ko smo jih Imeli v rokah in jih p reli s to v ali. Nismo se mogli takoj ‘odložiti, katero naj najprej pregledamo in čitamo. Posebno lop je bil koledar, ki je poleg lepili slik vseboval tudi druge zanimive in poučljive članke in črtice. Med drugim je prinašal tudi življenjepise naših velikih koroških mož, ki so vse svoje življenje po svetili svojemu slovenskemu narodu. V času, ko je po naši slovenski domo vini divjal kruti fašizem, ko so skušali iztrebiti vsako slovensko in slovansko življenje, smo zastonj pričakovali sle venski' knjige.' A to, da nismo dobili novih knjig, nacističnim »kulturnikom še ni zadostovalo. Z besom so se zagnali nad naše knjižnice, največji zaklad slovenskega naroda posebno na Koroškem, in jih /. nečloveškim užitkom oropali vseli naših svetinj. Na tisoče dragocenih slovenskih knjig je romalo na grmade, kjer so jih podivjani sovražniki slovenske kulture in preroki ; novo na cistične literature sežgali in s tern slovenskemu narodu povzročili neocenlji-vo škodo. S krvavečim srcem smo gledali razdejanje naših narodnih zakladov. Seveda smo naše knjige, kolikor se je dalo, poskrili ter zakopali in jili tako obvarovali popolnega uničenja. Te knjige, ki so prestalo nacistično dobo, še s posebnim veseljem jemljemo v roke in častitljivo listamo v njih. Po končani vojni je Mohorjeva družba *pet pričela izdajati in razpošiljati svoj redni knjižni dar. Tudi nas koroške ude je že drugo leto obdarila z lepinM knji gami, ki bodo polagoma izpopolnile in nadoknadile po brezvestnih tujcih uničeno literaturo. Spet prihajajo nam vsem dobro znane Mohorjeve knjige, ponovno beremo drugo :Slovenske večernice;; iri listamo v lepem Mohorjevem koledarju. V koledarju za loto 1948 so nas K.v pelčanp posebno razveselili članki, kateri opisujejo življenje in delovanje našiti ožjih rojakov dr. Jožeta Rakoža in našega starega zaslužnega organista ter Pevovodje Franceta Hadorlapa, kateri s svojim pevskim zborom ni nastopal samo pri nas v Kapli, temveč tudi na dragih prireditvah in cerkvenih slovesnostih Širom Slovenske Koroške. Hvaležni smo Mohorjevi dražbi, ki nas zalaga z dragocenimi slovenskimi knjigami, tistim pa, ki to dražbo skušajo razcepiti, odgovarjamo in odločno povemo, da poznamo in priznavamo samo eno in edino Mohorjevo dražbo, ki deta v korist svojemu lastnemn narodu in ki je last vsega slovenskega naroda, ne pa orodje mednarodne reakcije, ki se boji enotnosti slovenskega in -fovanskih no prodnih narodov. / DOURLA VAS y V petek, na praznik sv. Jožefa smo se ponovno zbrali v našem Narodnem domu. Domači igralci so uprizorili igro Manice Komanove »Prisega o polnoči«. Tov. Andrej Rožič je na kratko nakazal pomen in vsebino igre, katero so vsi igralci z velikim uspehom odigrali. v&rjamo jim z besedami velikega slo venskega pesnika: Mi vstajamo, mi vstajamo! Oe še tako hrumite, če še luko kričite! Pokaj tako jezite se'? Nas morda res bojite se'? Napredek in prosveta, to na Ni bo ©sveta! Pod vaškim znamenjem SPD >Zarja-, je priredila v nedeljo, dne ‘21. t. m. v Železni Kapli kulturno prosvetno prireditev,/, igro Pod vaškim znamenjem; in pevskimi točkami. Od MM V 1 gradili domove za našo slovensko ljudsko prosveto. Že na progi smo lmefi večje število udarnikov, doma jih bomo imeli še več k S prireditve je bila poslana reso tud ja varnostni direkciji v Celovec v kateri prebivalstvo Železne Kaplo in okolice obsoja napad varnostne direkcije na Slovensko prosvetno zvezo in odločno zahteva pravice za slovenski narod na Koroškem. Po prireditvi je SPD »Zarja v Zadružnem domu priredilo za naše igrale© in pevce kosilo. V veselem razpoloženju so se mladi kulturni delavci okrepčali Po igri se je Marko v imenu igralske skupine zahvalil za številno udeležbo in vse ljubitelje slovenske kulturo povabil na prireditve, ki jih bo domačo prosvetno društvo priredilo v teku leta. Z himno »Hej Slovani je bila prireditev zaključena in vsi gledalci, katerih je bilo nad 200, so zadovoljni odhajali na svoje domove. Kljub napadu Stehenske Wurfko-mande na dan prireditve Miklove Zale si- ponovno zbiramo v prostorih našega Narodnega doma. Niso nas mogli ustrahovati mladi nestrpneži \vurfko mandovci. ki so se teh načinov ustrahovanja učili v šoli SS in Hitlerjeve mladine in jih danes skušajo uporabljati pri napadih na slovenske antifašiste; nasprotno, še bolj odločno nadaljujemo našo borbeno pot, pot, ki nam jo je kazala in jo tudi danes kaže narodna predstavnica v oboroženi borbi proti fašističnim zatiralcem nastala Osvobodilna fronta. Dobre se zavedamo, da komo samo po tej poti neustrašno in brezkompromisne borbe dosegli naše narodne in socialne pravico, samo z nenehno borbo bomo razkrinkali stare in nove sovražnike mira in napredka, zagrižene in šovinistične nasprotnike slovenskega naroda na Koroškem. Ne bomo popustili prej, preden slehernega pripadnika legalnih in ilegalnih neofašističnih organizacij in >Bimdov< doleti pravična kazen naprednega ljudstva, ki stremi za dosego pravic delavskega razreda, še z večjim navdušenjem bomo prihajali na prireditve, na katerih bomo vsemu svetu kazali lepoto slovenske igre in slo venske pesmi. Na napade raznih /VVurfkomaml-: in Bundov ne bomo odgovarjal i s protinapadi, s slovenskimi prireditvami bomo tem »kulturnikom tisočletnega raj-ha dajali odgovor na njih nasilja. Odgo- blizu in daleč so se zbirali naši oeeJjo in. matere z najmlajšimi otroki, prišle so stare sključeno mamice in prihajala je naša mladina. Vsi so prišli z pričakovanja polnim in veselim srcem, že iz oči jim je sijalo navdušenje za slovensko igro in pesem. Ko se -je ob 12 uri pričela prireditev, je bila kinodvorana zasedena do zadnjega kotička. Ob pričetki) je tov. Joško pozdravil vse navzoče in jim v kratkih besedah povedal spored prireditve. Nato so nastopili naši pionirčki s knlople-soni in recitacijami, ki so vzbudile veliko navdušenje in odobravanje. Z igro »Pod vaškim znamenjeAl so domači igralci Slovenskega, prosvetnega društva »Zarja ; ponovno dokazali, ka ko radi igrajo slovenske igre. Z veliko požrtvovalnostjo so se naučili svoje vloge in jih s posebno velikim veseljem odigrali. Gledalci niso štedili s pohvalo In odobravanja kar ni hotelo hiti konec. Med dejanjem in po igri so peli pevci Obirskega pevskega zbora in Smrtnikove sestre, ki so znane že preko naše koroške zemlje. Saj Je znano, da posebno Korošci ljubijo petje, tako smo tudi mi Kapelčani uživali ob lepili pesmih, Iti so jih zapeli mladi glasovi. Ob koncu je spregovoril tov. Joško. Med drugim je govoril o nalogah, ki stojijo pred mladino in posebno poudaril važnost gradnje prosvetnih domov, ki jih bo mladino z udarniškim delom in mladinskim elanom gradila v Žltari vasi in Škofičali. Kakor so naši mladinci in mladinke na mladinski progi Samae - Sarajevo pomagali izpolnjevati pivo Titovo petletko in tara s požrtovalnim in vstrajnim delom dosegi) velike in častne uspehe, tako bodo tudi letos na domačih koroških tleli z udanostjo in vstrajnostjo Kako je nastala NOVA JUGOSLAVIJA n U i I I Skupaj smo nadaljevali pot. Na neki le-'lini sem moral izvleči revolver, ker so, kakor so mi dejali, bili ustaši na dragi $)rani. Vendar nas ni nihče opazil. Mar-•Sl,"d sem celo popoldne, korak za kolkom, srečal som štab Prve dalmatinske brigade. Bogdan Novovič mi je dal košček kruha in • vode. Imel sem 39.5° jomperature, runa mi je krvavela. Po "k urah hoje, sem prispel do Šahbego-vičev. Previl me je dr. Dullč, isti doktor, d me je previjal v Srbiji oktobra 1941, ko sem bil prvič ranjen. Oez J5 minut je prišel kurir od Marka, ki me je klical, naj takoj pridem k n'eniu. Imeli so sestanek o zelo važnem vPrašanju. Treba je bilo regulirati prehrano voj-?*e; Pri vsaki brigadi so odredili pover-i 1 v Vrhovnega štaba, brez katerega •soljenja se ne more nabavljati nobc-»rane. V vas smejo iti samo inton-p ln ^ato opolnomočene osebe. -v l,ro P° sestanku smo krenili dalje i*., Uv)ve' V tem kraju smo bivali že . * oarja 1942. leta. Začel som zaostajat kolono, ali mi je Peko dal konja. Pripovedoval mi jc o prehodu ceste Sarajevo — Rogatica —- Zvornik. V glavnem se je dobro končal. Še ni prišel tisti del Pretečega bataljona, ki so ga tanki presegli na poti Sarajevo— VJšegrad. Prva divizija je na poti proti cesti srečala neke nemško kamijone s komoro in zaplenila nekaj sto konzerv in večjo količino prepečenca. Preko Romanije je prešla brez vsakih težkoč. Sedaj bomo prešli, v polno ofenzivo, pravi Peko. Torek, 22. junij. Žunovi. — Pred zoro smo dospeli v vas. Peko in Miter sta mi našla posteljo, da bi se vlegel. Nisem mogel zaspati po 48 urah marša, imel sem vročino in tako nenavadno mi je bilo, ker sem ležal v postelji. Nisem je videl od Priluka, to se pravi od februarja tega leta. Naše enote so razporejene po sosednih vaseh. Prvi odmor po težki ofenzivi. Edi-nieo se urejujejo, prešteva se avtomatsko orožje. Pred poldnevom mi je Dulic znova previl rano, nato sem sedel s Peko, ki mi je na karti kazal, kako se je izvršil preboj Tretje divizije. Evo, kaj sta Glin-go Mandič i pop Vlado Zečevič izjavila pred Vrhovnim štabom, (temu sestanku jo prisostvoval tudi Peko). Tretja divizija je po nalogu Vrhovnega štaba krenila s Pive 8. junija zvečer. Se enkrat so poskušali, da bi napravili most čez Taro, v bližini ustja Sušice. 'Vendar Italijani in ustaši so z močnim ognjem prisilili Prvo dalmatinsko, da se je umaknila. Ranjence smo nekajkrat prenašali sem in tja, od Pive k Tari in od Tare k Pivi. Nalog je bi), da je treba pohiteti. Kar smo mogli smo dali ranjencev na konje. Imeli smo okrog 1.500 ranjencev in 500 osobja. Del težkih ranjencev nismo mogli prenesti in smo jili zaradi lega pustili skrite v kanjonu Sn-šice, skupno z brano in osebjem. Nemci so delali neverjetna zverinstva. Zažgali so vso vasi. Ko so naše enote prešle čez Pivo, se je za njimi žarilo nebo od požarov. Prvo je prešla Prva dalmatinska, za njo Peta črnogorska, a Sandžaška je bila v zaščiinici. Prehod je bil nenavadno naporen. Kozja stezica pri Vučevu je bila pod stalnim artilerijskim ognjeni. Most je letalstvo poškodovalo. Napravili smo novi most skoraj uro hoda od starega mesta, da bi se tako izognili topniškemu ognju. Kljub temu smo imeli veliko število žrtev o priliki prehoda. 9. junija ponoči je bil prehod izvršen. Tega dne je sovražnik močno bombardira) z letalstvom ln artilerijo. Padlo je mnogo ranjencev. Tedaj je bil ranjen v nogo Nurija Pozderac. (Dalje) in se pogovarjali o današnjem uspehu ter o nalogah, ki jiJi bodo tudi v bodoče s skupnimi močmi izpolnili Velika avtomobilska nesreča pri Vemberku V torek, dne 23. marca 1948 se je v bližini Vembevka zgodila hoda nesreča, pri kateri je našla smrt naša mladinka, tov. Olga Grilblacher, pd. Martinova s Trebin je. Ob 12. uri se je peljal slovenski posestnik Rudolf Griiblachcr, pd. Martin s Trebinje, s svojim osebnim avtomobilom iz Beljaka proti Vriji. Z njim sla so vozila njegova hčerka Olga in občinski tajnik Stomig. Pred Martinovimi je vozil tovorni avto, ki ga jc hotel tov. Grftb-lacher ravno v bližini Vornberka prehiteti. V tem trenutku je opazil drugi toraobila. Ob močnem sunku, sta Olga Hitro je skušal zavreti, pri tem pa mu je avto vrglo pod zadnji del tovornega avtomobila. O b močnem sunku sta Olga ln Stemig, ki sta sedela zadaj, zletela iz avtomobila. Tov. Olga je bila takoj . mrtva, njen oče in -Ste mi g pa sla bila težko poškodovana in so jih takoj prepeljali v heljaško bolnico. Slov. prosvetna zveza naznanja: SPI) 'Edinost- v Škofičali privedi na velikonočni ponedeljek, dne 29. 3. 1948 ob 14. uri popoldne v narodnem domu igro »Revček Andrejček«. — Sodelujejo tamburaši. Dne 29. marca 1948 ob 14. uri priredi Slovensko prosvetno društvo »Štefan Singer ; !z Kaple ob Dravi v Narodnem domu v Podljubehi igro »Matiček so ženi . Slov. prosv. društvo »Srce« v Dobrli vasi priredi v ponedeljek, dne 29. t. m. ob 15. uri popoldne pri Šercarju v Šmihelu pri Pliberku igro »Prisega o polnoči). Po prireditvi prosta zabava in ples. Na velikonočni ponedeljek 29. 3. 1948 ob 20. uri,zvečer igra brnško društvo Dob reč- pri Prangarju igro »Zlatorog-. RAZPIS Na povabilo ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo Ljudske republike Slovenije bo Kmečka zveza za Slovensko Koroško odposlala letos večje število fantov na nižjo gozdarske šolo v Slovenijo. Pouk na teh šolah se prične še v mesecu juniju. Interesenti naj se javijo s prošnjo, življenjepisom in osebnimi dokumenti do 15. aprila 1948 na sekretariatu Kmečke zveze za Slovensko Korm ško, Celovec, Hotel »Črni orel < 7/1. (8. Maistrasse). O GLASI Nov Dieslov- motor, 5 1*8, se proda ali zamenja za les. Dopise na upravo Slovenskega vestnika pod označbo »motor«. Motor na bencin, 4 PS, se proda ati zamenja za les. Dopise na upravo Slovenskega vestnika pod ctaačbo »motor«. Kako pripravimo njive za setev Njive za pomladansko setov pripravimo v glavnem na dva načina: Tiste, ki so bile v jeseni globoko preorane in že v jeseni pognojene ali pa jih zaradi kolobarjenja ni potrebno gnojiti, spomladi pripravimo za setov tako, da jih prebranamo s težko železno brano ali pa prerahljamo z raznimi kultivatorji. 7. brananjom začnemo takrat, ko so se njive že dovolj osušile. Zemlja ne sme biti premokra, da bi se lepila na stroje, temveč mora biti primerno suha, da se z brananjem razdrobi v majhne grude, sicer pokvarimo slog in fizikalne lastnosti zemlje. Prednost takšne pomladanske obdelave je tudi v tem, da z pravočasnim brananjem preprečimo izhlapevanje zimske vlage iz zemlje, ki je nujno potrebna za hiter razvoj rastlin. Zemljo posebno hitro izsuše pomladanski vetrovi in sonce. Z brananjem zravnamo brazde in s tem zmanjšamo površino zemlje, ki je ipostavljena vetru in soncu. Na ta način zadržujemo v zemlji zimsko vlago, ki je nastala s taljenjem snega. Globoko jesensko oranje bi mnogo izgubilo na svoji vrednosti, Če ne bi pomladi pravočasno prebranali njiv. Tako pripravljene njive lahko zasejemo s kmetijskimi rastlinami, katerim spomladi ne gnojimo s hlevskim gnojem. Njive, ki jih jeseni nismo globoko pre- orali iu pa njive, ki so bile v jeseni globoko preorane, a so močno zapljeveljene in tiste, ki jih gnojimo s hlevskim gnojem na pomlad, moramo spomladi preorati. Najprimernejši čas za spomladansko oranje je takrat, ko je zemlja toliko osušena, da se prst v roki ne lepi, temveč razdrobi. Hlevski gnoj, katerega spomladi podoravamo, ne smemo pustiti na njivah v kupih ali celo raztrošene-ga, ker s tem zgubi mnogo hranilnih vrednosti. Brž ko je hlevski gnoj razvožen in raztrošen po njivi, mora biti takoj pod-oran. Za to delo naj velja izrek: Orač in hlevski gnoj morata priti istočasno na njivo. Ko je njiva zorana, jo moramo takoj pobranih in zasejati. V primeru, da na preorano njivo sejemo ali sadimo kasnoje, bomo njivo ponovno pobrani-li tik* pred setvijo ali sajenjem. Njive, katere so bile sicer ponovno preorane že v jeseni, a jih zaradi močnega zaple- veljenja moramo spomladi ponovno orati, preorjemo plitko (ca 8 — 10 cm),' ker tako najbolje zatiramo plevel. Umetna gnojila raztrosimo pomladi, ko pripravljamo in obdelujemo zemljo. Najbolje je umetna gnojila raztrositi pred brananjem oziroma kultiviranjem s kultivatorji, da jih pri tem delu spravimo globlje v zemljo in bliže h koreninski mreži. Superfosfat in kalijevo sol lahko podbranamo nepossedno pred setvijo, dočim moramo apneni dušik in nitrofosfat raztrositi in podbraniti 14 dni pred setvijo, ker vsebujeta sestavine, ki nepovoljno delujejo na mlade klice. Dobro izvedena obdelava zemlje je poleg dobrega semena in dobrega gnojenja predpogoj za dober pridelek. Če se bo kmetovalec posluževal vseh možnosti, da v povoljnem smislu vlipva na bodoče pridelke, bo brez dvoma dosegel tudi najlepse uspehe. Sadimo več sončnic Danes, ko je povsod pomanjkanje masti, je zelo važno, da povečamo pridelavo maščob. To se da najlažje doseči z upeljavo oziroma povečanjem pridelave sončnic. Če pomislimo, koliko del V borbo za pašnike Na gospodarsko — strokovnih tečajih In na občnem zboru Kmečke zveze je prišlo do glasnega izraza zahteve kmetov po pašnikih. V eni zadnjih številk smo tudi še nakazali, da je kriv gozdni veleposestnik na Slovenskem Koroškem, da kmet nima pašnikov. Da je tako, navajamo sledeči dokaz: Šo pred eno človeško generacijo je 'bil Zavrh (Rute) pri Bistrici v Rožu kmečka vas s samostojnimi kmeti, ki so skupno redili okoli 170 glav goveje živine, 700 — 800 koz ter nad 100 ovc. iV teku osvojevanja slovenske zemlje so nosilci velenemškega imperializma na Koroškem, grofje, knezi in baroni nasilno pokupili veliko kmečkih posestev. Tako sta v tej gorski dolini nasilno pokupila baron Helldorf in knez Dietrich-steln razen dveh kajžarekih posesti vse kmetije in si prilastila velike komplekse gozdov in pašnikov. Danes se pase po teh pašnikih samo divjačina, kajti sedanji lastniki Maresch-Wittgenstein in Webhofer nočejo pustiti kmetu, da m pasel tam živino. Pašniki zaraščajo in postajajo nerodovitni. Na drugi strani so pa vasi Sveče, Bistrica, Polana, Selo, Psinja vas in Št. Janž, kjer kmetje kričijo po pašnikih, kjer je živina v najslabšem stanju In je vsak predpis oddaie zaradi podnormal-ne teže In mlečnosti krav velika krivica. Če so bili ti pašniki in te planina kmečka last, potem morajo biti tudi danes. To je pravical Če oblast postavlja pred kmeta svoje zahteve, potom mora tudi zanj skrbeti. Praksa je pa pokazala, da tega noče in da v skrbi in zaščiti pozna samo doname mogotce, grofe in barone. Če gre danes kmet v borbo za veleposestniške pašnike potem gre v borbo za delavca in njegovo družino. Samo zadostni pašniki v rokah kmetov bodo dali delavcu mesa, in mleka in tudi kruha, obleke in obutve. Kmet razume pravico delavca do življenja, zato pa zahteva nazaj svoje. Oblast se bo pa morala odločiti za delavca in kmeta. Prej ali slej bo zmagala ljud ska oblast. Sila okoliščin bo privedla do tega, da bosta delavec in kmet jemala tam, kjer je dovolj in preveč — pri veleposestniku in fabrikantu. To naj si zapomni vsak in naj se ne igra s pravico ljudstva. Blaž Singer in stroškov imamo, da dobimo od prašiča 30 kg masti ter primerjamo stroške in delo pri nasadu 10 arov sončnic, uvidimo, da so sončnice bolj rentabilne. Sončnično olje je zelo okusno, podobno je bučnemu in ga lahko uporabljamo za solate, za peko in tudi za zabelo. Marši-. katera gospodinja bo rešena velike skrbi »kaj bom daiala za malo južinoc, če bomo doma pridelali dosti sončnic in z sočničnem oljem prirejali mrzli krompir, fižol, čebulo in druge solate. Z oljem prištedimo drugo zabelo. Sončnice sadimo od srede aprila do in uspevajo skoraj povsod. Dobro tudi prenašajo sušo. Sicer se ob dolgotrajni suši posušijo spodnji listi, vendar se'na mesto njih razvijejo po dežju novi listi, V glavnem poznamo dve vrsti sončnic: zgodnjo in pozno. Zgodnja vrsta je nizka. zato jo veter manj polomi. Ima tudi večji cvet in debelejše zrnje. Vendar pa je le luščlna debelega ne pa jedro in zato da 20% manj olja. Prednost pred pozno vrsto je v tem, da se seme lažje posuši, ker je zrelo že koncem avgusta in začetkom septembra, ko je vreme še bolj toplo. Pozna sončnica zraste za polovico višie — do tri metro — in zori šele v oktobru. Ima manjše glave ln bolj drobno zrnje. Pozna vrsta da 20 — 25% olja, to je od 100 kg semena 20 — 25 litrov. Na desetih arih lahko pridelamo 100 do 150 kg semena. Sončnice sadimo od srede aprila do prvih dni maja. Vrste naredimo v razdalji kot pri koruzi ali pri krompirju, 65 — 75 cm vsak sebi, da jih je mogoč« okopavati z živinsko vprego. Razdalja od rastline do rastline v vrsti pa je najboljša en korak, najmanj pa 50 cm. Čira redkejše so vrste, tem lepšo glave bodo rastline imele. Sončnice lahko sadimo-tudi po dve vrsti ali posamezno med koruzo. Tu naredijo glave kot prava rešeta. čimveč sonca pride do njih tem« bolje se razvijejo in dajo temveč olja. Močno gnojenje z hlevskim (mojem ni priporočati, prav tako ne dušična umetna gnojila. Dobro je dati mnogo kalijeve soli ln tomaževe žlindre, vsakega po 39 — 40 kg na 10 arov. Okopavanje le isto kot pri koruzi, osinanje pa lahko tudi izostane, ker sončnica tudi brez tega krepko stoji. Paziti je pač treba, da je v prvem razvoiu plevel ne zaduši. Ko si enkrat naredi senco, ji plevel ne more več 'škodovati. Včasih opažamo, da se poleg glavnega cveta pojavijo za posameznimi listi še male glavice. Te jo treba odstraniti, ker samo kradejo moč in ne razvijejo kaj prida zrnja. Sončnic z več glavami ne jemljimo za seme, ker se ta napaka podeduje. Sončnica je zrela, ko se listje do vrha stebla posuši in je glava leno rumena in kaže že rjave lise. Predčasno rezanje škoduje, ker da tedaj seme manj olja, Glave režemo s srpom ali ostrim nožem. Nekateri jih takoj spravijo domov, in potem seme s palicami fztolčejo. Drugi pa režejo steblo poševno v višini prs, ostali konec odrežejo od glave, glavo pa nataknejo z zrnjem navzgor na stoječe, odrezano steblo. Tako nataknjene glave še tri tedne sušijo in potem na pol suho poberejo. • Kdor ima motorno inlatilko, jo lahko uporabi za mlačev. Bobem vrtimo bolj počasi, da zrnja ne poškodujemo. Stroj je treba popolnoma odpreti. Prazno glave nato pokrmimo živini. Zralačeno seme se rado segreje. Zato ga je treba razgrniti pod streho v tanke plasti in jih večkrat premešati. . Ko je zrnje suho, ga v normalnem času prešamo doma, dandanes pa ga od«, damo v kako hidravlično oljno prešo, kjer dobimo za 8 kg semena 1 liter ol-a kot nagrado za pridelovanje. Oljn- ve tropine, ki so bogate na beljakovin,-h ter dobra krma za mlado- in molžno živino, lahko odkupimo. S semenom se oskrbimo pri kmetijskih zadrugah ali pa pri kmetih — pridelovalcih. Na 10 arov povšine rabimo 1 kg semena . Mirko Kumer Izdniftlelj, lastnik In založnik llatai Osvobodilna fron a za, Slovensko Koroško. Glavni uredniki Dr. Franci Zvlitor, odgovorni urednik: Franoi O (tria, val Celovee, Salmatratio 0. uprava: Celovec, VOlkermarkter StraBe 21. Doplat se naj pouHJalo na naslov: Celovec (KtaRcafurt), Costami I., Cost-schlle&tach 272. Tiska: .KSrrtaer Volksveriag G. m. b. h,“, Kla^enlurt, lO.-Oktober-StraBe 7. .......................................... I KAPLAN MARTIN ČEDERMAC FRANCI BEVK Bil je prehudo zadet od drugih občutkov, da bi bil mogel razumeti sestrino .veseli nad njegovo vrnitvijo. Bil je slep in glub za vse drogo in opazil, s kako drhtečim srcem ga je pričakovala. Kako se je bala zanj, ko je v noči zaman trkala na vrata njegove sobe, kako tre ginevala od žalosti in skrbi, ko je spoznala, da je izginil neznano kaml Še je bila sled joka na njenem obrazu. V njeno razneženost in veselje je kanila grenka kaplja. »Čakala sem te, da ti dam večerjo,« je zajecljala. »Kako si pa vedela, da pridem?« je vprašal nekoliko mehkeje. »Ničesar ne (potrebujem. Sem že večerjal. Pojdi in lčžit« Katina je dvignila oči, v katerih so se bile nabrale solze. Tiho je odšla, tiho je zaprla za seboj. Čedermac ni slišal njenih korakov na stopnicah, niti diha sto pinj nad glavo. Sesedel se je in mračno zastrmel v vrata. Bilo je, kakor da pričakuje misli in občutkov, ki so ga navdajali na nočni poti. Ni mu bilo treba dolgo čakati, ko groreče sente so mu stopile v dušo. Dotlej še nikoli ni bil v takih škripcih, po- laščai se ga je obup. Zamižal je, kakor da s tem pomirja svojo notranjost. Zopet je odprl oči, se ozrl po izbi, nato po mizi, kakor da išče česa, s čimer bi se zmotil. Zagledal je pismo, ki je bilo dospelo med njegovo odsotnostjo. Bilo je Severjevo, spoznal ga je po pisavi. Pretrgal ga je in ga hlastno preletel z očmi. Odgovor na njegovo drugo pismo. Tri redko popisane strani; opravičilo, da pismu ne more vsega zaupati. Naj ga vendar obišče, da se pomenita... Čedermacu je omahnila roka, pismo je zopet položil na mizo. Branje ga ni raztreslo* Saj se je že v naslednjem trenutku komaj spominjal, kaj piše v pismu. Zdaj ni bilo ničesar, kar bi ga moglo raztresti. Duh mu je bil prebujen, izbičan kakor še nikoli poprej. Topa omotica ga je popustila, lahko Je mislil jasno, trezno, logično; Zdelo se mu je, da bi v tem trenutku ne mogel storiti nobene nepremišljenosti Preden leže, mora priti na jasno o marsičem, sicer znori. Nehote se je bpomnil ono noči, ko je bil izmučen zaspal z glavo na mizi. Tiste ure so bile malenkost proti trenutkom. Dogodki zadnjih štiri in dvajset ur, ki so kakor zver tičali v zasedi, so mu vedno jasneje stopali v zavest. In čudno nenauno »e mu je duh začel baviti z malenkostmi, čisto postranskimi stvarmi. Zakaj je bil zopet trd s Katino? Kaj je zakrivila? Nenadoma mu jo postala očita njena žalost in skrb, potem njena radost, ki ji jo je zagrenil. Zdaj morda bedi in-joče. Ta misel se mu je kakor trn zasadila v srce, ni mu dala miru. Vzel je svetilko, odšel po stopnicah in rahlo potrkal na vrata. Katina mu ni odgovorila. Tiho je stopil v sobo, kakor da se jo boji zbuditi. Zagrnjena je bila skoraj čez glavo, obraz je imela obrnjen v zid. Po belem vzglavju je bila sprostrta mreža njenih las. Tiha je bila, nepremična, a Čedermac je čutil, da ne spl Pridrževala je sapo in prisluškovala. »Katina!« Okrenila je obraz, od solz mokra lica so se ji zasvetila v svetlobi. Velike oči so ji bile očitajoče, vendar so izražale hvaležnost in ljubezen. »Zakaj ne spiš?« ga^ je znova rahlo vznevoljilo. »Zakaj jočeš?« »Tako sem se bala zate!« je jecljala skoraj tiho. »Tako sem sft bala!« V tresočem se glasu jo bilo toliko duše, da se je Čedermacu milo storilo