S tegobami kar k Sivki
Danes so rotitve, združene z domačimi zdravili, redkost, zato pa zdravilna zelišča, med in podobne »rcnije« iz domačih lekarn naših babicponovno dobi-vajo na veljavi. Tudi knjig, ki popisujejo rastline, ki pomagajo proti tej ali oni bolezenski nadlogi, ne manjka. Vendar se nam, tnestnim Ijudem, travniki in gozdovi zdijo vse predaleč, pa tudi časa nant vedno primanfkuje (vsaj tako pravimo). A če se malo ozremo po Ljubljani, bomo videli, da pravzaprav tudi tu »ra-stejo« zelišča: le do tržnice se je treba sprehoditi, lahko pa obiščemo tudi Staro Ljubljano in »Sivko«.
Ko človek vstopi v majhno trgovino, ki nosi ime »Sivka«, ga obda prijeten vonj po zeli-ščih, ki se skrivajo v belih platnenih vrečkah, lično zlo-ženih na policah. In še preden si obiskovalec utegne ogleda-ti lepo urejen prostor, ga pri-čaka prijazen »Dober dan!« in »Zelite, prosim?«.
36-letni Janez Rozman, do-ma iz okoliče Ljubljane, že dobra tri leta vodi trgovinb ob Ljubljanici, in sicer v isti uli-ci, v kateri je bila pred vojno podobna prodajalna, katere lastnica je bila Vidmarjeva. Končal je srednjo farmacevt-sko šolo. Delo mu ugaja in če bi se moral ponovno odločati, bi izbral isti poklic.
- Kdo se najpogosteje zate-če k vam?
»Zelo različno. Sem prihaja-jo ne le starejši, temveč tudi mladi, tako ženske kot moški. Obisk je največji spomladi in jeseni, ko so še posebej pogo-sti prehladi, težave z visokim tlakom in podobno. Niso red-ki tudi tisti, ki imajo vnetja ledvic in druge ledvične te-žave.«
Nič čudnega ni, da zanima-nje za zdravilna zelišča nara-šča, saj lahko marsikatero bo-lezensko nadlogo vsaj ublaži-mo in omilimo, če že ne po-zdravimo kar doma. Vrste pri
zdravnikih niso kratke, vse več pa jih k »Sivki« prihaja ne le po zelišča, temveč tudi po nasvete. V trgovini zaloge stalno izpopolnjujejo. Izbira-mo lahko med arniko, baldri-janom, kamilicami, žajbljem, slezom - natančneje, med šestdesetimi vrstami zelišč, številnimi čajnimi mešanica-mi, šestimi vrstami medu, tinkturami (alkoholni izvleč-ki), eteričnimi olji, mastnimi olji, začimbami, ne manjka celo šamponov in kopeli.
»Zelišča in drugo, kar po-trebujemo, dobimo pri dorna-" čih grosistih, nekatere stvari pa nabavljamo kar sami. Vse je seveda strokovno pregleda-no in analizirano.«
- Pa stranke, kakšne so? Zahtevne, tečne, sitne?
»Ne, smo zelo miroljubni in do prepirov ne prihaja.«
Razlog več, da so ljudje za-dovoljni, da na naročila ni tre-ba dolgo čakati. Le sesti je tre-ba na udobne sedeže, ki so v ta namen razpostavljeni v tr-govini, in malo počakati.
Dela je za štiri zaposlene v »Sivki« dovolj. JanezRozman pravi, da poklica ne misli opu-stiti. Prav prijetno je to slišati, ko vemo, kako večina obrti v stari Ljubljani počasi, a ven-darle izgublja na veljavi. Mla-dih, ki bi se zanimali za dela, ki so jih naši dedje in babice opravljali desetletja in stolet-ja, je čedalje manj. Toda naj-demo jih pa le.
                     Milica Gojanović