M) Poštni urad 9020 Cetovec Vertagspostamt 9020 Ktagenfurt izhaja v Ceiovcu Erschetnungsort Ktagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov S ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. s LETNiK XXXVii CELOVEC, PETEK, 3. DECEMBER 1982 ŠTEV. 48 (2099) Razgovori morajo dati Nov TV pretvornik za Madžare v Sloveniji konkretne rezultate Razgovori s koroško deželno viado, napovedani za 9. december 1982, morajo po mnenju Izvršnega odbora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem končno dati tudi konkretne rezultate. To terja ceia vrsta nerešenih vprašanj slovenske narodne skupnosti na Koroškem, pa tudi napeti mednarodni položaj. To je ugotovi! Izvršni odbor ZSO na svoji torkovi seji z napovedjo koroškega deželnega glavarja, da bodo 9. decembra na deželni vladi po dogovoru vseh treh deželnozborskih strank razgovori s predstavniki slovenskih osrednjih organizacij. spet sprav/tZ na prav; t/r. Zg to ko potrekno že ma/o več. Ta se ponaja dovo/j konkretn/k vprašanj po/eg stare k/poteke Zz č/ena 7 državne pogoje. VzemZmo samo vprašanje dvo-jez/čn/k otrošk/k vrtcev a/z' pa zago-tov/tev sprejema ZČTV Tjak/jana s postavztvzjo astrezn/k pretvorn/kov, pa tad/ ave/jav/janje dvojez/čnost/ v pos/ovanja o/zčz'rzs^z'/z, deže/n/k zn zveznik aradov. Za predstavnike de-že/e zn zveze pa mora kit/ tad; jasno, z/a s koroškim/ i/ovenc; ne morejo z/e/atz svoj/k vo/;7nZk račanov. /Ve za to/Zkokrat cztzrano k/Zmo v deže/Z ne za stvar ne Zn k;7o koristno, če k; se potrz/Z/ sam, z/a se przstojna mesta samo zaraz/Z tega tako przzaz/evajo za nove kontakte, ker se koj/jo Zzgake g/asov — npr. na račan a/ternatzvne /Zste. Vodstvo ZSO je v zvezi s to napovedjo ugotovilo to, da razgovorov ne smejo obremenjevati volitnotak-tične spekulacije strank pred državnozborskimi volitvami prihodnjo pomlad, na vsak način pa mora njihova podlaga biti člen 7 avstrijske državne pogodbe. „Novi odbor ZSO se je ob predstavitvi pri koroški deželni vladi zavzel Za stalen, enakopraven in konkreten dialog med osrednjima organizacijama koroških Slovencev ter deželno in žvezno vlado. ZSO je v minulih mesecih vztrajala na takšnem dialogu in se mu nikakor ni odpovedala. Stalen dialog med manjšino in predstavniki deželne vlade na Koroškem je vsekakor v interesu vseh Korošcev, zato je Izvršni odbor ZSO pozdravil napovedane razgovore z deželno vlado *n sklenil, da se bo ZSO na teh razgovorih zavzela za stalne kontakte na deželni ravni", je rečeno v izjavi za tisk. Zadnji razgovor s predstavniki koroške deželne vlade je bil pred poldrugim letom, 25. 5. 1981, če izvzamemo nastopni obisk novega vodstva 2SO pri deželnem glavarju junija letos. Z zveznim kanclerjem Kreiskim Pa so se koroški Slovenci zadnjič sestali 28. marca 1980, torej pred skoraj tremi leti. Zdaj se je zvedelo, da tudi Zvezni kancler razmišlja o tem, da bi koroške Slovence povabil na razgovor, vendar pa datum še ni znan. Vsekakor naj bi do tega razgovora prišlo še letos ali pa v prvih dneh januarja. Da se pristojna mesta zopet odločajo za razgovore s pr/zadeto manjšino je vsekakor znak, k/ ga je tre-ka pozdravit/, /asno pa je za vse stran/, da samo razgovor/ zavoženega manjšinskega vprašanja ne morejo V soboto so v Dolnjem Lakošu, v dvojezični občini blizu Lendave predali namenu televizijski pretvornik, ki omogoča madžarski narodni skupnosti sprejem televizijskega programa matičnega naroda. Pretvornik je velika pridobitev za Madžare v Lendavskem kotu, saj do sedaj niso imeli nobene možnosti za sprejem madžarskega programa, tudi ne z dodatnimi adapterji, ki jih uporabljajo ostali pripadniki madžarske narodnosti v okolici Lendave, da premostijo tehnične težave, ki nastajajo zaradi različnih sistemov obeh dežel. V bodoče je predviden še en ovir lahko sprejemalo program ma-pretvornik pri Murski Soboti, tako tičnega naroda. V perspektivi pa da bo vse območje brez tehničnih načrtujejo poseben nacionalni stu- dio, ki bi kot v Kopru in tudi v Novem Sadu služil potrebam narodne skupnosti. 75 let Posojilnice Borovlje ,,Usterjevi predlogi niso dobronamerni" Deželni poslanec Usler je sam poudaril, da so sosveti samo posvetovalni organ, ki deluje, če ga deželna vlada pozove. Mi koroški Slovenci, ki živimo že nad tisoč let v tej deželi, pa želimo biti v razgovorih z deželno in tudi zvezno vlado subjekt. Zato ne rabimo posvetovalni organ, ki se ga pokliče ob potrebi. Kot pravi zastopniki manjšine, si tudi v bodoče želimo enakopravne razgovore. Tako je odgovoril predsednik ZSO Feliks Wieser v sredo v slovenski oddaji celovškega radia na govor deželnega poslanca Usterja (VP), ki je pozval Slovence, da naj gredo saj za eno leto poskusno v sosvete. VVieser pa je pogrešal pri Usterju tudi pozitivno zadržanje tedaj, ko so v Velikovcu občinski možje prepovedali nastop mladinskih zborov, tz te male primerjave se vidi, da besede in predlogi Usterja niso dobronamerni, je dejal Wieser. Izvrstno trenutno obratovanje in slavnostni koncert ansambla Avsenik s počastitvijo zaslužnih mož so bili najboljše darilo vsem vlagateljem in poslovnim partnerjem Posojilnice Borovlje, ki je bila ustanovljena 20. oktobra pred 75 leti. Drugi najmočnejši denarni zavod Borovelj „PoBo" ima trenutno skupno nad 3000 vlagateljev in poslovnih partnerjev, več kot 100 milijonov šilingov hranilnih vlog ter letni promet, ki presega nad milijardo in pol šilingov. S takim obsegom je PoBo drugi največji denarni zavod v Borovljah za Volksbanko, a še pred PSK, Bawag in Karntner Sparkasse. Ped predsedstvom Michaela Trunka je bil ustanovni občni zbor pri Cingelcu na Trati, kot je v svojem zgodovinskem orisu povedal predsednik upravnega odbora dir. Erich Užnik. 2e pred prvo svetovno vojno je bila Posojilnica pomemben gospodarski dejavnik, in je med drugim rešila iz finančne stiske tudi samo-(Nada/jevanje na 2. strani) Ob slavnostni otvoritvi, ki je bila izvedena tudi v počastitev dneva republike, je govoril med drugim tovariš Jože Hartman, predsednik komisije za narodnosti in mednacionalne odnose pri RK SZDL. V svojem govoru je poudaril pomen izgrajevanja mreže za pretok informacij in za živ stik s sosednjo deželo in kulturo. Tako se ustvarjajo pogoji odprte meje, kar je v smislu neuvrščene politike in tudi Kardeljeve vizije, ki govori o postopnem izginjanju meja. Zlasti na narodnostno mešanem področju se bi zaviral družbeni razvoj in posebno razvoj manjšin, če se bi odpovedovali odprti meji, je dejal Hartman. Tudi drugod po Jugoslaviji so v preteklih dneh delovno in slovesno slavili svoj državni praznik, ki spominja na to, da se je pred 40 leti v bihaški republiki, na prvem zasedanju AVNOJ rodil v takratni podjarmljeni Evropi edini osvobodilni parlament. V svečani akademiji so se na zgodovinskem mestu Bihaču spomnili tega velikega dogodka, na katerem je spregovoril predsednik jugoslovanske skupščine Raif Diz-darevič. Predsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič pa je v Ba-jini Bašti simbolično spustil v pogon reverzibilno hidroelektrarno, eno največjih in najsodobnejših v Evropi, ki bo znatno prispevala k energetskemu potencialu države. Svojo povezanost z domovino so ob njenem prazniku izpričali tudi jugoslovanski delavci, ki so na začasnem delu v tujini. Predstavništva SFRJ pa so ob dnevu republike priredile sprejeme, tako na primer v Celovcu in na Dunaju, kjer so bili navzoči tudi vodilni predstavniki koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov. PREBERITE Gradiščanski Hrvati s skrbjo gledajo V bodočnost stran 2 Življenjski jubilej dr. P. Zablatnika stran 3 „Pokaži kaj znaš" v Šmarjeti stran 4 Avstrijski kulturni dnevi v Ljubljani stran 5 Slovensko prvenstvo v namiznem tenisu V Selah stran 8 SZDL Slovenije za načelo odprte meje v obmejnem pasu „Če ima gospodarski ukrep poiitične posiedice, potem ne moremo govoriti več samo o gospodarskem ukrepu". S temi besedami je Franc Šetinc na zadnji seji predsedstva RK SZDL Siovenije zaje) bistvo pro-biema, ki je nastat v zvezi z uvedbo depozita za narodnostne skupnosti v obmejnem prostoru med Slovenijo in sosednjimi državami. Zato se je na tej seji predsedstva SZDL Siovenije zavzeto za potno uve-tjavitev načeta odprte meje na obmejnem področju in se bo zato v Beogradu zavzeto za odpravo depozita za obmejne prebivaice. Nervozni deželni glavar Pri obravnavanju tega problema so biii navzoči tudi predstavniki tržaških, goriskih in koroških Siovencev ter Italijanov in Madžarov v Sloveniji. Za slovensko manjšino na Koroškem sta govorila predsednika Feliks Wieser in Matevž Gritc, ki sta oba pokazaia razumevanje za gospodarske probleme Jugoslavije, izpostavila pa sta, da je dosedanje stanje z odprto mejo močno vplivalo na samozavest pripadnikov slovenske manjšine. Feliks Wieser je tudi povedal, da zgolj s ,,kavno politiko" ne bo mogoče graditi manjšinskega gospodarstva, pac pa, da je perspektiva v izgrajevanju sejemskih sporazumov. Oba pa sta menda, da je prav sedaj cas za sporazume o obmejnem gospodarskem sodelovanju. Boris Race, predsednik SKGZ iz Trsta, pa je, kot poroča Delo, menil, da Slovenci brez odprte meje ne bi prostora in se zato zavzel zato, da mogli razvijati enotnega kulturnega omejitveni ukrepi ne veljajo za obmejni prostor. Kako se bo stvar dejansko razvila naprej je seveda odvisno od zvezne skupščine in drugih družbenih forumov v Beogradu. Odvisno pa bo seveda tudi od politične spretnosti Slovencev, ki morajo v Beogradu razložiti specifični položaj, ki ga drugje v Jugoslaviji ob mejah z drugimi državami nimajo. Uvodoma je na omenjeni seji predsednik Komisije za narodnosti pri RK SZDL Jože Hartman razložil poseben položaj Slovenije, ki ga ima zaradi svoje geografske lege, pri tem pa je opozoril tudi na dinamičen razvoj slovenskih obmejnih regij, ki ga je bilo opaziti v zadnjih letih ob odprti meji. Tako kot Zrna KreZskp svojega zln-droseka, Zrna W