Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Zaveza avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev.
Po sklepu upravnega odbora Zaveze avstr. jugoslovanskih učitelj, društev v seji dne 28. decembra 1910 se bo vršila letošnja
XXIII. glavna skupščina
dne 3., 4. in 5. junija 1911 v Trstu.
Predlogi in referati za glavno skupščino, delegacije in sekcije se morajo prijaviti do 15. aprila 1911 podpisanemu vodstvu; obenem naj se naznani dotični govornik. Poslane teme razglasimo takoj, ko se nam vpošljejo.
Dosedaj je zglašena tema: Kako deluj moderna šola za telesni razvoj mladine. Vodstvo Zaveze prosi vsa Zavezina društva, da razpravljajo pri svojih zborovanjih o označeni temi, ter prijavijo sprejete resolucije, nasvete in podatke glavnemu referentu tovarišu Ignaciju Šijancu, učitelju v Gornjem gradu na Štajerskem.
Tovariše predsednike Zavezinih društev vljudno prosimo, da uvrste v vzpored prihodnjih zborovanj označeno temo, kakor tudi volitev delegatov v smislu § 7., lit. e) Zavezinih pravil.
Na vsakih 10 članov se izvoli en delegat, nepolne desetice se vzamejo za polne. Delegati naj se prijavijo vsaj do 15. maja 1911. Izvolite delegate, ki se bodo glavne skupščine tudi res udeležili, da bo vsako društvo tudi častno zastopano. Volitev delegatov smatrajmo za važno zadevo v naši organizaciji.
Društvene izkaze dobe tovariši predsedniki kmalu v roke. Blagovolite jih izpolniti in prav zanesljivo vrniti do 15. maja t. 1., da bo mogel Zavezni tajnik izdelati svoje poročilo.
Tovariše blagajnike Zavezinih društev pa prosimo, da pošljejo Zavezinemu blagajniku letni donesek do 1. maja t. 1.
Po soglasnem sklepu lanske delegacije v Budolfovem se je določil znesek za upravno
leto 1910 in 1911 od vsakega pravega člana 1 K, od vsakega podpornega pa 50 h.
Poživljamo že zdaj vse narodnonapredno učiteljstvo, da se udeleži letošnje glavne skupščine v najmnogobrojnejšem številu. Narodno napredno učiteljtvo pokaži, da je solidarno v v svojem stremljenju, da se ne umakne niti za ped s strogo začrtane poti, ki vodi do za-željenega cilja. Pokažimo, da nas ne plaši beg neznačajnih koristolovcev v naročje reakcionarnih in nazadnjaških strank, ki stremlje za tem, da privedejo učiteljstvo zopet do farovške suž-nosti. Zato čvrst uastop za napredek in razvoj narodnega šolstva in svobodo našega stanu. Vsak zavedni učitelj in zavedna učiteljica naj pohiti letos o binkoštih v Trst!
Vodstvo „Zaveze avstr. jugoslov. učiteljskih društev".
Vilibald Rus,	L. Jelene,
tajnik.	predsednik.
Klerikalni skobci.
+ Po lepi Goriški se vlači čudno našemljena meglena prikazen, ki ob berglah prestavlja svoje polomljene kosti od hiše do hiše in zbuja pomilovanje s svojo prazno malho. Slama, ki ji sili izpod širokega jezuitskega klobuka, daje domnevati, da je sirota pokveka ušla z žitnega polja, koder naj bi odganjala vrabce. V strahu, da ji brezobzirni ptičji rod ne pozoblje še tiste uboge trohice možganov, krevsa po deželi in išče zavetja svoji žalostni eksistenci. Izpod črnih zaplat in krp, ki krijejo njeno značajno preteklost, se zdaj zasvetlika nekaj kakor njen v kri in kožo neizbrisno vžgan monograra: D. K. M. U.
Da, prijatelji, težko je generaliteti brez vojske! Kdor tega ne verjame, naj vpraša Antona Bustjo in Ladislava Likarja. O, bridkejša je njim usoda od usode hudirja, polžjega pastirja, ki ne more naganjati svoje črede, dokler se ta hrani ob lastni tolšči in spi. Eustji in Likarju še nihče spati ne more, ker nikogar nimata. Zato pa tolika žalost, zato tak črn obup! Kaj pomaga firma, ko pa ni nič kredita.
Pa so se domislili pravega. Med goriškim učiteljstvom ne opravijo ničesar. Kar je značaj-nih naprednih tovarišev in tovarišic, pode izpred praga usiljivo romarico, ker bi jih bilo sram, ko bi jo sprejeli pod svojo streho. Nič ne pomaga milo njeno zdihovanje. Sama samcata živi svoje tožne dni. Zato je pa začela nabogljenka iztezati svoje suhe prste po — mladini. Organizirati hoče pravi lov na u č i-teljiščnike in pripravniške učence v Podgori. Zakaj se ji ne skomina po pripravniških učencih v Sežani in Tolminu, tega ne pove. Najbrže ji je grozdje prekislo. Njen lovski načrt odkriva:
Okrožnica
vsem članom „Društva krščansko-mislečega učiteljstva". Po slovenskih deželah je pričelo živahno gibanje katoliškega učiteljstva. Sosedna Kranjska ima že več let obstoječo „Slomšekovo zvezo", ki se zlasti v zadnjem času rapiduo širi, na Štajerskem so se začeli oglašati hrabri možje, ki zbirajo dobromisleče učitelje pod katoliško zastavo in tudi pri nas imamo lepo število učiteljev, ki stoje na braniku kot ne-vstrašeni bojevniki za katoliška načela.
Znamenja kažejo, da korakamo boljšim časom nasproti.
V zadnji seji je sklenil odbor D. K. M. U. pričeti z organizacijo katoliških u č i t e 1 j i š č n i k o v in pripravniških učencev. Društveno delovanje je bilo do sedaj v tem oziru nedostatno. Ne da se tajiti, da bi z dobro organizacijo ohranili marsikaterega učiteljiščnika na naši strani, ker prihaja v prvi letnik mnogo nepokvarjenih gojencev, ki se nam odtujijo pozneje le vsled škodljivega vpliva starejših tovarišev.
Organizacijsko delo se ima izvršiti po vzorcu visokošolskih društev. V Gorici imenuje odbor stalnega, neodvisnega organizatorja, po možnosti kakega jurista. Ime in stanovanje novodošlega dobre-
ga dijaka naznani odbor organizatorju in njegova skrb bo uvesti istega v dijaško organizacijo.
Manjpremožnim dijakom bo priskrbelo društvo brezplačno kosilo, krivši stroške s prispevki iz društvene blagajne in radodarnimi doneski, bodisi v denarju ali deželnih pridelkih. Pri tem računa društveni odbor zlasti na dobrohotnost in sodelovanje p. t. članov.
Vaše blagorodje je naprošeno poslati društvenemu tajniku prav zanesljivo do 15. avgusta seznam z nami mislečih učiteljiščnikov in učiteljiščnic, oziroma onih sinov naših somišljenikov, ki vstopijo s prihodnjim šolskim letom na pripravnico v Podgoro in bivajo v kraju Vašega delokroga. Organizacija prične delovati s prihodnjim šol. letom. Vsa natančnejša pojasnila daje društveni tajnik L. Likar, naduč. v Ozeljanu, p. Šempas. Pismu naj se izvoli pridejati znamka za odgovor.
Društvo krščanskomislečega učiteljstva. Ladislav Likar 1. r. Anton Rustja 1. r.
t. č. tajnik.	t. č. predsednik.
Objavljamo to famozno okrožnico, da vsakdo zve, kako se klerikalni skobci lotevajo v sili celo neizkušenih dečkov, ker pri odraslih ne morejo ničesar opraviti. Celo jurista hočejo imeti za stalnega priganjača, da jim bo toliko lažje grešiti proti tisti določbi, ki pravi, da ni uvajati med šolsko mladino politike! O vseh klerikalnih nakanah smo prav dobro poučeni. Z nabranim materialom jih bomo — ko pride čas — tako udarili, da se jim temeljito in za vedno zmešajo njihovi lumparski načrti! Svojim somišljenikom in somišljenicam na Goriškem kličemo: Kar smejo klerikalci, to smete tudi vi! Stojte na straži! Za pravo stanovsko vzgojo naraščaja ste odgovorni vi!
LISTEK.
Dreadnoughti.
Angleško je to ime in izgovarja se drednaot. Pomen je tej besedi „ne boj se" ali pa tudi „strašni", „grozo razširjajoči".
Saj je tudi res grozno to ime, ne samo za sovraga, ampak še bolj za davkoplačevalce, ki jim prazni itak suhe žepe. To ime se dandanes tolikokrat pojavlja v dnevnem časopisju, da se mi zdi umestno, podati malo sliko pomena tega imena, opisati nekoliko te moderne morske pošasti. Seveda ne pričakujte stro-kovnjaške ocene, ampak le nekaj splošnih opomb.
Vsaka bojna mornarica ima dandanes te-le ladje: oklopnice, jedro mornarice, kri-žarke, in sicer oklopne in navadne, ki imajo različna imena, torpedovke, katerih večjim pravijo razdiralci, in manjše, slednjič podmorske čolne. Seveda dobimo v vsakem mornarskem koledarju še druge tipe, kakor topničarke, avize, ladje za polaganje min, ladje za repara-ture (nekak plavajoči arzenal).
Toda vse te ladje ne prihajajo v pomorski bitki direktno v poštev. Jedro mornarice tvorijo oklopnice. Manjše države kakor Norveška, Danska in podobne se drže pri teh še starega principa varstva obrežja ter grade oklopnice do 6000 ton velikosti, (t. j. ladje, ki izpodrivajo 6000 ton vode). Oborožene so s topovi 24 cm, 15 cm, 10 cm in 7 5 cm kalibra. Za zgled navajam dansko oklopnico „Peder Skram", najnovejšo 84 m dolgo, 16 m široko, imajočo 3650 ton; oborožena je z 2—24 cm, 4—15 cm, 10—7-5 cm topovi ter nekaterimi manjšimi hitrostrelkami.
Švedska „Oskar II." (96 m dolga, 15 m široka) 4270 ton, 2—21 cm, 8-15 cm, 10—7'5 cm topovi in nekaj manjših.
Nizozemska „De Zeven Provincien" (102 m dolga, 17-1 m široka) 6525 ton, 2—28, 4—15 cm, 10—7 5 cm, nekaj manjših.
To so takozvani branilci obrežij. Pred premočjo se umikajo ter se bore pod varstvom obrežnih trdnjav, defenzivno brodovje. Ponoči izkušajo sovražniku škodovati s torpednimi napadi.
Velevlasti so imele do 1905. leta take-le oklopnice:
Anglija: King Edvard VII. (138 m dolg, 24 m širok, 16.350 ton, oborožen s 4—30-5 cm, 4—23 cm, 10—15 cm, 14—7-6 cm, 14—4-7 cm i. dr. topiči.) Par let prej je bil tip 14.000 ton največji s 4—30 5 cm,
12—14	cm itd.
Francija: Liberte (134 m dolg, 24 m širok, 14.868 ton, 4—30'5 cm, 10—19 cm,
13—6	5 cm itd.)
Nemčija: Deutschland (122 m dolg, 22 m širok, 10.600 ton, 4—24 cm, 14—17 cm itd.) Avstrija: Erzherzog Karl (119 m dolg,
22	m širok, 10.600 ton, 4—24 cm, 12—19 cm itd.)
Zedinjene države: Louisiana (133 m, 23 m, 16.000 ton, 4—30-5 cm, 8—20 cm, 12—15 cm, i. dr., iz leta 1004—06), Maine iz 1. 1901—02 (118 m, 22 m, 12.500 ton z 4—30 5 cm, 16—15 cm in manjšimi topovi.
Zaradi popolnosti navajam še Busijo in Japan:
Prva je imela „Slavo" 121 m dolgo,
23	m široko, 13.516 ton, 4—30 5 cm, 12—15 cm, 20—7-5 cm itd. Druga „Mikasa" 122 m, 23 m, 15352 ton, 4—30 5 cm,
14—15	cm, 20—7-6 itd.
Seveda so bile ladje po 15.000 ton jako redke, vseh je bilo le 25 do 28. To je bil prehodni tip ladij. To je bil poizkus.
Naša ljubezniva zaveznica onstran Adrije je imela „Roma" 133 m dolg, 22 m širok, 12.625 ton, 2—30-5 cm, 12—20 cm topov i. t. d.
Zdaj par besed o oborožitvi. 30-5o m topovi so bili za boj na daljave 6000 do 9000 m, 15, 19 in 20 cm kaliber je imel vse z granatami pokončevati. Pri Oušimi so ravno 15 cm topovi ruske ladje pokončali, ker se je odločitev bila na tri do štiri tisoč metrov.
Za odbijanje napadov torpedovk so služili 7'5 in 7 6 cm topovi.
Toda rusko-japonska vojna je dokazala, da sme upati na zmago v bodočnosti le taka država, ki ima kolikor mogoče velikanske, težko oborožene ladje. Velikega pomena je pri tem brzina. Do sedaj je bila hitrost oklopnic med 15—18 miljami na uro. Euske ladje, ki so prevozile toliko tisoč milj dolgo pot, niso plule niti 14 milj na uro.
Kaj je to v primeri s 30 miljami torpedovk ali pa 22—23 milj, kolikor so imele brzine križarke.
Siroveži in denuncianti.
(Ii kroga srednješolskih učiteljev.)
V soboto, dne 18. februarja t. L, so klerikalci v deželnem zboru kranjskem na naj-sirovejši način opsovali profesorja Beisnerja. Škandal je začel posl. J a r c, ki je sam profesor, trdeč, da je imel Eeisner leto dni dopusta, da spiše fiziko, da je prejel od deželnega odbora na osebno prošnjo 600 K predujma, a da fizike ni spisal, sedaj pa da agituje proti S. L. S.
Poslanci S. L. S., na čelu jim dr. Šu-šteršič, ki je v njem zopet oživela stara sirova natura, so kričali na vse grlo, kakor poroča „Slovenec" z vidno slastjo:
„Fej, fej, fej 1 Tak lump! Ali ste že videli tako barabo? 600 K Vorsehussa in Urlaub. Tak cigan! To je tati Deželni denar krade, baraba ! To se pravi krasti! Fej! Cigan ! Pri nas je beračil in fehtal, zdaj pa laže ta lump črez nas na shodih! Tak šuft! Tako barab-stvo! Lump, falot, fej! itd. itd."
Kak namen je imel posl. prof. Jarc? Njegova ne k v a 1 i f i k o v a n a siro-vost nosi na sebi pečat laži in d e n u n c i a n t s t v a, ki hoče škodovati na ugledu in časti nedolžnemu stanovskemu tovarišu, ki se ni mogel braniti, ker je bil nenavzoč!
Prof. Beisner je pojasnil zadevo tako-le:
Leta 1908. me je pozvalo „Društvo slov. profesorjev", naj prevzamem spisovanje slovenske fizike za višje razrede srednjih šol. Prevzel sem to nalogo pod pogojem, da mi društvo izposluje celoletni dopust, ki sem ga tudi koncem septembra dobil za šolsko leto 1908/09.
Poleti 1908. sem po posredovanju našega predsednika dr. Žmavca dobil od deželnega odbora predujem 300 (tristo) kron na honorar pod pogojem, da jih vrnem, če bi knjige ne spisal, ali če bi je ministrstvo ne odobrilo. Tisti poslanec, ki je trdil, da sem prišel osebno prosit, se je zlagal. Tako se je zlagal tudi tisti poslanec, ko je trdil, da sem dobil predujma 600 kron.
Za spisanje knjige ni bil stavljen noben termin. Da pa ni mogoče slovenske fizike s p i s a t i v enem letu, tega mnenja smo bili vsi strokovni tovariši, kismoseotem delu posvetovali.*
Ker je bilo „Društvo slov. profesorjev" na tem, d i se delo čimprej izvrši, mi je izpo-slovalo še za šolsko leto 1909/10. delen dopust, namreč znižanje šolske obveznosti na 10 učnih ur na teden.
Ker pa je bil s I. drž. gimnazije, kamor sem bil prideljen, koncem počitnic 1. 1909. edini definitivni profesor fizike imenovan drugam, sem dogovorno z ravnateljstvom, ustrezajoč potrebam na zavodu, prevzel 21, oziroma 23, namesto 10 učuih ur na tedeu. Dovoljenega dopusta torej nisem izrabil, temveč sem bil v tem šolskem letu obremenjen nad normalno učno obveznost. Bavno tako sem bil obremenjen v I. polletju tekočega šolskega leta, in vendar je delo toliko napredovalo, da pojde fizika po Veliki noči v tisk.
Tako sem postal „trot", „tat", „lump" in „baraba".
* To je res. Slovenskih učnih knjig — dobrih namreč! — ni mogoče spisati s tisto lahkoto, kakor Jarcu sestavljati denunciantska poročila!	P i s.
Križarke so bile v letih 1900—05 le za posredovanje. Manjše so zato imele brzino 23 milj, da so lahko ušle sovražnim oklopnicam in velikim križarkam. Oklopne križarke so pa bile počasnejši, ker so bile težje ter so razen pozvedovanja imele slediti sovražniku v diskretni daljavi ter mu škodovati.
Lahak oklop jih je varoval pred streli manjših križark. Oborožene pa so bile z 19—21 cm kot težkim kalibrom.
V kratkem bi bila škica tedanjega boja ta. Križarke so imele namen sovražnika izslediti in ga z umikanjem privesti do svojih oklopnic. Oklopnice bi potem odločile boj s topovi, torpedovke pa, izrabljajoč nočno temo ali meglo, uničujejo, pokončujejo polomljenega sovražnika s torpedi, ki hite dandanes že do 3000 m daljave.
Japan, dasi majhen, je uveljavil princip, da varuje vsakdo najboljše svoje lastno obrežje tako, da zbere vse brodovje in gre sovražnika iskat v njegovo lastno vodovje. Tako naveže sovražno brodovje nase in obrežje je zavarovano. Za morebitni poizkus napada zadostujejo podmorski čolni in manjše torpedovke.
Pred leti mi je „Slovenec" s poročili o izmišljenih dejstvih nakopal disciplinarno preiskavo. Tožil sem uredništvo. Preden je prišlo do porotne razprave, je „Slovenec" vse svoje poročilo o meni kot napačno javno preklical.
To pot so voditelji S. L. S. spravili laži na dan in me psovali, da bi me v javnosti oblatili. Storili so to pod zaščito imunitete. Zaradi tega prepuščam to pot sodbo o njihovem početju in svojem delovanju javnosti. —
Tako se glasi beseda poštenega moža! Beisner ni seveda dobil nobenega zadoščenja: sirovost in denunciantstvo tega ne poznata.
Slovenski profesorji imamo svoje društvo. Dolžnost tega je, da brani tudi našo čast! V našemu društvu ne sme biti mesta sirovežem, lažnikom in denun-ciantom! Dolžnost odbora „Društva slovenskih profesorjev" je, da prof. Jarca izključi iz društva, pa naj bo desetkrat poslanec! Grešil je proti svojemu stanovskemu tovarišu, ki mu za kruto žalitev neče dati zadoščenja, zato mora biti kaznovan! Zato: Prof. Jarc iz našega društva ven! — Ako ne pojde on, pa poj-d e m o m i. S takim človekom nečemo in ne smemo več biti člani enega društva, previsoko spoštujemo svoj stan in — sami sebe!
Rusko šolstvo.
Ljudsko šolstvo.
V seji ruske dume dne 17. pret. m. so obravnavali vprašanje ljudske šole. Šolski zakon je bil v dumi sprejet že v prvem branju, toda ruski nacionalisti so hoteli ravno v tem zakonu pokazati svojo moč in so ga izpremenili prav temeljito, Odstranili so vse reforme, ki so jih dosegli opozicionalci in oktobristi v odseku in plenumu, in so zopet celo predlogo spravili v isto obliko, v kakršni je izšla iz rok uaučnega ministrstva. Opozicija in oktobristi so sklenili braniti prvotui tekst do skrajnosti. Zato so bile seje prav burne. Desnica in nacionalisti so hvalili novi izpolnjeni tekst. S pomočjo centra se jim je posrečilo izpremeniti le nekaj manj važnih točk v 15 členih. Opozicija in oktobristi so dosegli nekaj poprav, toda pri predlogu temeljnih reform so jih nacionalisti preglasovali. Še večji boj je nastal pri organizaciji neruskih šol. Prvotno so rekli, da se ima verouk neruskih narodov poučevati v njih jeziku. Nacionalisti so bili s tem zadovoljni, ampak so zahtevali, da se v zapadnih guber-nijah za Beloruse in Maloruse poučuje verouk v ruskem jeziku. Ker so oktobristi glasovali z nacionalisti, je bil predlog sprejet z večino 183 glasov proti 115. Največji boj je nastal pri 16. členu, ki določa, da se morajo ustanoviti eno-razredne šole za otroke priznanih 13 neruskih narodnosti, ako jih je več nego 50. Predlog je bil sprejet s 190 glasovi večine. Premagani nacionalisti so proglasili, da se ne udeleže več posvetovanj.
Štrajk na ruskih nniverzah
traja še dalje. Dijaštvo dela takozvano kemično rezistenco s tem, da z raznimi kemičnimi sredstvi okužuje zrak v dvoranah ža predavanja in se ta zaradi tega ne morejo vršiti. Štrajku se je pridružila tudi montani-stična akademija. Govore, da dobivajo štraj-kovci velike denarne vsote od revolucionarcev, živečih na Angleškem.
Brodovje, kakršno smo imeli tudi mi, je izgubilo vsak pomen. Oklopnice po 5000 do 8000 ton ne prihajajo za ofenzivo več v pošte v. Ce jih hočemo boljše oborožiti, jih treba zvečati. Za miljo brzine na uro več rabimo do 2000 ton večjo telesnino. Za 2—30 5 cm topova namesto 24 cm je treba zopet 2000 do 4000 ton več. Tako smo prišli v Avstriji do 14.500 ton, kar so druge velevlasti že prej imele.
Praktični Angleži so hipoma presenetili svet z „Dreadnoughtom". V oktobru 1. 1905 so začeli delati neko strašilo, in čez 18 mesecev je že plaval po morju popolnima oborožen kolos, ki je vse dosedanje postavil na glavo.
Veščaki po drugih državah so majali z glavami. Kaj bi ne! Drugod rabijo zagiadnjo po 40—60 mesecev, Anglež je to izvršil v 18 mesecih, seveda je vse skupaj bilo forcirano.
Vse druge ladje so imele navadne parne stroje, Dreadnought je imel turbine. Vsaka druga oklopnica je imela po 4—30 5 cm topove, drugo vse manjše, Dreadnought je imel samo 10 topov 30'5 cm kalibra, 27 po 7'6cm
Gibanje na ruskih nniverzah.
Zaradi nemirov na moskovski univerzi je bilo aretovanih 120 dijakov, 55 jih je bilo izgnanih iz mesta. Policija je vdrla v univerzo. Bektor Manujlov je sklical profesorje in je proglasil, da v takih razmerah univerza ne more vršiti svojih dolžnosti. Zato je resigniral na svoje mesto in z njim tudi prorektor Mi-nakov in pomočnik rektorjev Menzbir. Zato so bili vsi trije odpuščeni in prideljeni naučnemu ministrstvu, Profesorski zbor je imel na to svojo sejo, na kateri je protestoval proti vladnemu odloku, ker je senat branil le svobodo univerze. Izvolili so posebno deputacijo, ki se je imela pritožiti na ministrstvo. Bektorsko mesto je sprejel, dasi nerad, prof. Kamorovski. Nato je podala cela vrsta profesorjev prošnjo za odpust, tako da je ostalo na univerzi le par profesorjev. Deputacija profesorjev v naučnem ministrstvu baje ne bo sprejeta. Neki Zasebnik je dal 18.000 rubljev na razpolago ža one profesorje, ki bi trpeli zaradi stavke. Študenti so sklenili stavkati cel semester. Boj ruskih univerz postaja čimdalje odločnejši.
XLVII. redni občni zbor „Slovenske Matice"
se vrši v nedeljo, dne 5. marca 1911, ob 10. uri dopoldne v Ljubljani v veliki dvorani „Mestnega Doma".
Vrsta razpravam:
1.	Predsednikov ogovor.
2.	Letno poročilo tajnikovo za dobo od 15. marca 1910 do 1. marca 1911.
2.	Poročilo blagajnikovo o računskem sklepu za leto 1910.*
4.	Poročilo treh računskih presojevalcev.
5.	Poročilo blagajnikovo o proračunu za 1. 1911.
6.	Volitev treh računskih ^presojevalcev (§ 9 lit.	a) pravil).
7.	Dopolnilna volitev v odbor.
Po § 12, al. 5. društvenih pravil, izstopijo letos iz odbora gospodje: Dr. Pr. D e t e 1 a, Peter vitez G r a s s e 11 i, Dr. Pr. K o s , Luka P i n t a r , dr. Lovro Požar, Ferdinand S e i d 1, Andr. Senekovič, Ivan S u š n i k , Ivan Š u b i e, dr. A. U š e n i č n i k.
V	odboru pa še ostanejo gg : Dr. B e z j a k Janko, dr. Demeter B 1 e i w e i s vitez Trsteniški, D i m -n i k Jak., P i n ž g a r Pr., G a n g 1 E., G o v e k a r Pr., dr. Gruden Jos., dr. Ilešič Pr., Koblar Anton, Koder A, dr. Lončar Dragotin, M a -sel j Pr., Mil čin »ki Pr., dr. Mohorič Pr., dr. Murko M., dr. Opeka M, Orožen Pr. Peru-šek R., Pleteršnik M., Poljaneo L., dr. Sket J, S v e t e o L., Škerbinc S., dr. Žlebi n g e r J., dr. T a v č a r I., dr. T o m i n š e k Jos , Trstenjak A., ing. chem. Turk, dr. Zbašnik Pr., Zupančič Vil.
Vsaj 20 odbornikov mora praviloma bivati v Ljubljani, izstopivši smejo biti zopet voljeni.
Pri volitvi treh računskih pres jevalcev in pri volitvi odbornikov se vštevajo tudi lastnoročno podpisani volilni listki nenavzočih društvenikov.
8.	Samostalen predlog g. prof. Jos. Westra in samostalen predlog g. dr J. Lo-karja.
9.	Slučajnosti.
V	Ljubljani, 23. februarja 1911.
Dr. F r. Ilešič, Milan Pugelj,
predsednik.	tajnik.
* Računski sklep in ostali računi so gg. dru-štvenikom na ogled in jim bodo na občnem zboru samem tiskani na razpolago.
in 5 cevi za spuščanje torpedov, kar imajo tudi druge starejše oklopnice. Takoimenovane srednje artilerije po 15—20 cm ni bilo. Toda ta pošast je 149 m dolga in 25 m široka ter ima 17.900 angleških ton (1 angleška tona tehta 1016 kg). Stroji s 24.712 H. P. (konj. silami) so mu dali brzino 21 milj na uro.
Ni bilo to dovolj. Leto za tem je Albi-jon zgradil tri oklopne križarke, ki so presegale vse do tedaj zgrajene.
Prvi „Indomitable", dolg 162 m, 24 m širok, 17.250 ton velik, 44.300 HP, je imel hitrosti 26 milj. Namesto običajnih topov po 19 cm je naenkrat imel 8 po 30 5 cm, 16—10 cm itd., tedaj napol oklopnica. Starejše ladje so imele le nekaj oklopa v sredini ladje. Toda ti velikani so bili v oklepu po vsi dolžini.
In tudi to je bila ladja na turbine. Nehote so morali ošabni Nemci ukloniti tilnik in strmeti pred drznostjo in iznajdljivostjo ponosnega Albijona.
Ker so se izkazali težki jadrniki v ču-simski bitki kot nevarni moštvu, dalje vse pritikline na krovu, so te nove ladje nizke do
Italijan o hrvaških šolah.
Predsednik italijanske učiteljske zveze za vso Italijo, Umberto Caratti, bivši državni poslanec v Bimu, se je izrekel o hrvaških šolah tako: „čas bi bil, da bi Italijani že enkrat uvideli žalostne odnošaje, v katerih se nahaja naša šola (v Italiji namreč) in napredek drugih narodov z ozirom na ljudsko izobrazbo. Italijani so podedovali od starih Bimljanov običaj, da smatrajo vse tuje narode za barbare. Ko v moji Furlaniji govore o Hrvatih, je to isto, kakor da bi govorili o divjih narodih, ki se hranijo samo z belim česnom in lojem in ki mažejo brke z istim lojem, s katerim se hranijo. Dvažajoč pa, da je v Hrvaški manj anal' fa'oetov nego li v Italiji, sem šel tja, da se prepričam, je-li v Hrvaški res tako, kakor govore pri nas. V nekem hrvaškem mestecu sem videl novo elegantno šolo s širokimi okni, ki so napravljala name živahen in sijajen vtisk. Druge hiše v mestecu so bile nizke, skromne, siromašne, ali — čiste. V Hrvaški učitelje jako spoštujejo in neredko zahajajo ljudje k njim, da jih vprašajo za različne nasvete. Učitelji so slabo plačani, ali so jako inteligentni."
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Ljubljansko učiteljsko dvnštvo bo
imelo letošnji redni občni zbor z običajnim vsporedom v nedeljo, dne 12. marca t. 1. ob pol dveh popoldne, v prostorih Učiteljske tiskarne. K obilni udeležbi vabi
odbor.
Štajersko.
Šaleško učiteljsko društvo ima v nedeljo, due 5 sušea t. 1., ob pol 3. uri popoldne v Velenju zborovanje po naslednjem vzpo-redu: 1. Zapisnik. 2. Dopisi in društvene zadeve. 3. O pouku jecljajočih otrok; podava tov. J. Armič. 4. Nasveti in predlogi. K polno-številni udeležbi vabi	odbor.
Smarsko-rogaško učiteljsko društvo zboruje v četrtek, dne 9. sušca t. 1., ob eni popoldan v Šmarji po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik, 2. dopisi, 3. poročilo tajnika, 4. poročilo blagajnika, 5. volitve, 6. slučajnosti. Pevci in pevke se zberemo ob pol 11. uri pri Habjanu. Pesmi naznanim po dopisnici.
Tomo K u r b u s, t. č. predsednik.
Književnost in umetnost.
Učiteljsko delo. Kakor doznavamo, je sprejela intendanca tržaškega gledališča žalo-igro „Hči mestnega sodnika", ki jo je na podlagi J. Jurčičevega romana spisal tovariš Ferdo P 1 e m i č (Kleinmayr). Premiera je določena na dan 12. marca 1.1.
Zvonček objavlja v 3. let. štev. to izbrano vsebino: 1. Jos. Vandot: Medved Marko. Pesem. — 2, F. Zagorc: Vinica v Beli Krajini. Fotografija. — 3. A n t o n i j a G r m k o v a : Prazen strah. Povest. — 4. E. G a n g 1: Svojima hčerkama. Pesem s podobo v barvotisku. — 5. Ivo Trošt: Krim in Mokrec. Pravljica. — 6. Milan Dolinar: Zgodba o oslu in jelenu. Perzijska pravljica. — 7. B. G a š p e r i n : To je umetnik. Podoba. — 2. Drag. Humek: Majka priroda pripoveduje. — Bajka s sedmimi podobami. — 9. R a d o s 1 a v B.: Mrak. P^sem. — 10. F. P a 1 n a k: Štorklja. Opis s podobo. — 11. Mira Majdičeva: Stricu Karlu. Pesem s po-
skrajnosti, a jadrniki so naravnost neestetični Tanki so in brez vsakih nepotrebnosti le brezžičnemu brzojavu v korist.
Praktični Anglež je ustvaril tako novo bojno enoto, silni oklopni križar, ki s svojo brzino daleko prekaša oklopnice, a se lahko z uspehom bori z njim.
Ce bi se vnela sedaj vojna na morju, je gotovo, da te tri križarke počistijo morje v najkrajšem času. Vse do 1907 zgrajene križarke bi bile izročene tem orjakom na milost in nemilost.
Svet je dočakal novo presenečenje, Japaii, do 1. 1905 odjemalec Aogležev, je zgradil v 1. 1906—08 dva velikana „Aki" in „Satsuma" doma; „Aki" je dolg 141 m, 25 m širok, 19.250 ton, 25.000 HP,. 20 milj brzine. Oborožena s 4—30-5 cm, 12—25 cm, 12—15 cm, razentega nekaj hitrostrelk. Zraven še oklopne križarke „Ibuki" (137 m dolg, 23 m širok, 15.000 ton s 4—30-5 cm, 8—20 cm topovi, 22 mil na uro) ter križarki A in B z 18.650 tonami, 4—30 5 cm, 8—25 cm, 8—15 cm topovi itd. Brzina 25 milj. Ti dve nista še v delu. To je stresla mrzlica evropske državnike.
dobo. — 12. J o s. V a n d o t: Uspavanka. Pesem. — 13. Pouk in zabava: P. Z a gore: Zastavica v podobah. — Rešitev. — Na milijone zmrznjenih ptičev. — Kuga na Kitajskem. — Enajst dni živa pokopana. — Izrek. — Starost raznih živali in rastlin. — Koliko je Židov na svetu ? — Cehi na Dunaju. — Tobak in denar. — Kuga in lakota. — Kotiček gospoda Doropoljskega.
Par stvarnih popravkov. Ker je proglašen že konec debate, se hočem omejiti samo na par stvarnih popravkov, ki se ozirajo na g. A. Lebanova članka v „Učit. Tov.^ z dne 10. februarja in 24. februarja 1.1. Sodbo si čitatelji lahko sami napravijo.
1.	Da bi nihče še ne bil očital g. Le-banu, tekom njegovega 40 letnega dopisovanja, prepogoste rabe nemških „ocvirkov" je pomota. Očitala se mu je ta zloraba že (če se ne motim 1. 1904 ) v „Edinosti", ko je izhajal v tem listu nek referat omenjenega člankarja. Prvi del referata ima tudi faktično samonemške „ocvirke", nadaljevanje pa ^nemško-slovenske. Na to se bo gospod člankar gotovo še spominjal,
2.	Dr. Vošnjakova knjiga „Ustava in uprava ilirskih dežel" govori bolj mojim načelom v prilog, nego njegovim. Bedek je sa-mofrancoski „ocvirk", vse polno pa je samo-slovenskih „ocvirkov" raznih franc. državnikov, pisateljev in mislecev, čitatelj naj sam p r e -šteje, pa se bo prepričal I Pač pa podaja dr. Vošnjak naslove raznih uradniških dostojanstvenikov ter korporacij in krajevnih skupin v francoščini često brez slovenskega prevoda. To je opravičeno, ker so ti naslovi često res neprevedljivi.
3.	V „Učit. Tov." 24. februarja meni očitani pogrešek, češ, slovnično napačno je pisati: „pod njiju ni spadal edinole moj podpis" nikakor ni pogrešek! Člankar naj vzame v roke Janežič-Sketovo slovnico (osma izdaja). Str. 208.: „p o d" vežemo s tožilnikom na vprašanje kam? Str. 60. v sklanji zaimka on: dvojina, moški spol, tožilnik: njiju (nju) ju. Od nasvetovanega nja niti sence!! Preden komu kaj očitamo, se učimo sami! če so „drugi" „pogreški" slični, bom lahko spal.
Toliko kot stvaren popravek. Dela imam preveč, da bi se oglasil še na kakšno i z -vendebatno ekskurzijo g. A. Lebana. Ostajam pri svojem, in — to me veseli — tudi naši znanstveniki in pisatelji so s- praktičnim izvajanjem večjidel na moji strani.
P. K 1 e i n m a y r.
Politiški pregled.
*	Težak finančni položaj na Češkem.
Več okrajnih šolskih svetov na češkem ni koncem januarja imelo potrebnega denarja za izplačanje učiteljskih plač. Obrnili so se zato na deželni odbor s prošnjo, da bi se jim dovolila potrebna predplačila. Deželni odbor pa je odbil te prošnje ter naznanil deželnemu šolskemu svetu, da ne more ničesar ukreniti, dokler ne bo dovoljeno povišanje deželnih doklad. Na to je deželno pomožno ravnateljstvo naročilo davkaiijam, naj dajo okrajnim šolskim svetom predujeme za izplačevanje učiteljskih plač. Deželni odbor pa je protestiral, da državna oblast brez njegovega znanja disponira z deželnimi dokladami.
*	Češke delavce je pričela izganjati pruska vlada iz Prusije. Izdala, je ukaz, da morajo vsi češki delavci, ki so se naselili na Prusko leta 1909. in 1910., zapustiti deželo do 20. decembra 1911 I Naša vlada gleda vse to mirno. Niti na um ji ne prihaja, da bi na ta ali oni način posredovala v prilog češkim delavcem, avstrijskim podanikom. Pa saj ne moremo storiti tega, ker je Pruska naša ljubezniva — zaveznica.
*	Poljski klub za malorusko vseučilišče. Parlamentarni odsek je imel pod predsedstvom dr. Lazarskega sejo, ki sta se je
Busija je začela izdelovati načrte in zdaj so srečno prijadrali do tega, da grade 4 take kolose, ki jim pravi zdaj tehnika kar Dread-noughti.
Dolgi po 180 m, 27 m široki, s 23.000 tonami z 12—30-5 cm, 16—12 cm topovi, 23 milj na uro. človeku se zdi že blazno to početje. Od 15.000 ton so zlezii na 18.000, a Amerika sedaj na 26.000 ton.
Prej so veljale oklopnice po 25 milijonov do 30, zdaj 40—60 milijonov kron!
Bes, lepe številke!
Nemčija ima zdaj na vodi 4 Dreadnoug-hte po 18.500 ton z 12—28 cm topovi, v delu 6 po 21.000 ton z 12—30 5 cm, 19 milj brzine. Bazentega 2 oklopni križarki, od katerih je „Von der Tann" 170 m dolga. 18.700 ton imajoča, 25 milj brzine. Oborožitev je tajnost.
Anglija ima na vodi 7 Dreadnoughtov po 18.000—20.575 ton z 10—30 5 cm topovi, 21 milj. V delu 8 Dreadnoughtov po 22.500 ton. Bazentega ima 4 dovršene ogromne križarke, katerih ena „Indafatigable" je dolga 183 m, 19.000 ton, z 8—30'5 cm topovi in 26 miljami.
udeležila ministra Glombinski in Zaleski. Poleg drugih vprašanj so razpravljali tudi o resoluciji za ustanovitev maloruskega vseučilišča. Sklenili so, da se poljski klub ne bo protivil ustanovitvi maloruske univerze, a prej je treba ustvariti pogoje za to. Zato bo poljski klub delal na to, da se ustanovi večje število štipendijev za one, ki se bodo hoteli habilitovati na maloru-skem vseučilišču.
*	Revolucija na Ruskem grozi že zopet. Že več tednov trajajo po univerzah dijaški nemiri. Policija zapira dijake in profesorje, vdira v vseučilišča, sploh ima sedaj na univerzah prvo besedo. Povod splošnega dijaškega štrajka je neki ukaz miuistra Kaso, ki jemlje dijakom vsako akademično svobodo. Vzlic protestom profesorskih zborov minister nikakor noče umakniti tega ukaza. — Menšikov je priobčil v listu „Novoje Vremja" članek, v v katerem pravi, *aa je dijaški štrajk samo predigra splošni revoluciji, ki mora počiti v kratkem. Mešikov zagotavlja, da revolucionarji izrabijo jubilej kmetiškega osvobojenja in tridesetletnico umora carja Aleksandra II. v revolucionarne, agitacijske svrhe. Na vsak način je položaj v Busiji resen in ni izključeno, da se vkratkem ponove dogodki iz leta 1905 — morda v še hujši obliki.
*	Politiška preganjanja v Rusiji. Petindvajset odstotkov vseh vseučiliških profesorjev v Busiji se je odpovedalo. Iz Petrograda javljajo, da je bilo te dni izvršenih preko 400 hišnih preiskav in da je bilo v zvezi s tem aretiranih mnogo ljudi.
Učiteljski konvikt.
Letnina za leto 1911.: P. n. tovariši in tovarišice: Ivan Schmeidek — Bova; dr. Tomo Bomih in M. Hočevar (l K) — Krško; šolsko vodstvo (Ant. Osolin) v Št. Vidu pri Lukovici (6 32 K); Valentin Zavrl in Ernestina Oman iz Begunj na Gorenjskem ; Fran L u z n a r iz Primskovega pri Kranju. Živili ti in nasledniki!
Položnice je razposlal društveni blagajnik dne 28. februarja vsem šolskim vodstvom na Primorskem. Zavedni voditelji bodo kmalu storili svojo stanovsko dolžnost in stanovsko zavedno učiteljstvo bo tudi kmalu plačalo letnino, ki znaša samo 2 kroni. Zrno do zrna . . .
Kupujte mladinske spise, ki jih je izdalo „Društvo za zgradbo učiteljskega kon-vikta". Imamo jih še mnogo v zalogi. Naročajo se v „Učiteljski tiskarni". Tu se dobivajo tudi Janko Žirovnikove Narodne pesmi za šosko mladino (1 zv.) in pa Adamičeva spevoigra Slava cesarju Francu Jožefu I., ki je polna primernih pesmic in deklamacij za raznovrstne šolske slavnosti.
Obrambni vestnik.
** Zopet eden na vrsti. Niso se še posušile solze trpeče žene učiteljice, ki ji je kruta disciplinarna roka iztrgala iz naročja ljubljenega moža, že se pripravljajo šolske oblasti, da izvrše novo politiško nasilstvo. Premestiti hočejo zaradi volje župnikove tovariša Kosca iz Dragatuša ter tako zopet ločiti zakon. Znan je neustrašen nastop tovariša Kosca ob priliki zadnjih belokranjskih državnozborskih volitvah, zato mora biti kaznovan. Maščevalnost klerikalizma ne pozna usmiljenja. Domači župnik Novak je vložil zoper njega ovadbo, v kateri ga dolži strašnih pregreškov: da je klobase v pustu, da hodi na lov ob nedeljah, da zaničuje krščanstvo itd., in to ob času, ko je vedel, da je edini prosilec za nadučiteljsko mesto v Krškem. Obrekovani tovariš toži pri sodišču. Pripelje se pa na predvečer sodnijske obravnave c. kr. okrajni glavar, posredovat. Ni težko uganiti, komu je hotel pomagati iz zadrege. Tovariš K. je tožbo pri sodniji umaknil s pogojem, če gre vsa zadeva ad aeta,
V delu je križarka „Lion", 213 m dolga, 26 m široka, 70.000 H P, 8—34 cm, (nov top) 28 mil j. Te križarke z mirno vestjo lahko prištevamo oklopnicam.
Francija ima v delu 6 Dreadnoughtov po 18.318 ton, z 19 miljami, 4—30-5 cm, 12—24 cm, 16—7 5 cm i. t. d. V prihodnjih letih namerava zgraditi 20—24 Dreadnoughtov. Francoski davkoplačevalci so lahko veseli.
Zedinjene države Sev. Amerike imajo 2 kolosa na morju, z 10—30 5 cm topovi, 1014 možmi posadke, medtem ko imajo angleški Dreadnoughti po 900 mož.
„Delaware" je dolg 155 m, ima 20.000 ton. V delu sta 2 po 21,825 ton in po 26.416 ton (166 m dolga) z 12—30'5 cm topovi in 21 milj hitrosti.
Italija dela 2 Dreadnoughta, 158 m dolga, 19000 ton, 22 milj brzine, 12—30-5 cm topov vsak, načrte ima za 2 po 180 m dolžine in s turbinami, imajoča po 22 000 ton.
Naša monarhija gradi dva taka velikana v Trstu, „Kaiser Franz Joseph" in „Tegett-hoff", z 12—30 5 cm topovi in 25.000—28.000 tonami.
čemur je tudi župnik pritrdil. Toda, ljudje božji, poslušajte! Pri prvi seji okrajnega šolskega sveta je bil sprejet predlog, da se tovariša K. premesti. Z gnevom v srcu pa moramo zabeležiti žalostno, a resnično vest, da je bil neki tovariš oni mož, ki je predlagal premeščenje svojega tovariša. Zavednemu uči-teljstvu bi želeli nesebičnega zastopnika Zči-stijo naj se naše vrste! Ostane naj falanga kristalnočistih značajev, ki jih bo preganjanje še bolj utrdilo v vztrajnem delovanju za napredek našega klerikalnemu molohu izročenega naroda!
** Pri sv. Primožu na Pohorju ostajajo šolski otroci med 12. in 1. uro v šolskem poslopju. Ker jih nihče razen učitelja-voditelja ne sme nadzorovati, nima ta niti toliko časa, da bi mogel použiti svoje uboruo k o s i 1 c e! Brez hrane ostaja od tri četrt na 9. zj. do 3., oziroma 4. popoldne. To vendar ni človeško! „Zveza" naj slori potrebne korake, da naj c. kr. dež. šolski svet v Gradcu natanko določi, kako naj krajni šol. svet v smislu § 14. dež. zakona z dne 7 februarja 1869, § 84. šol. in uč. reda in § 9. drž. šol. zakona učitelja podpira pri nadzorovanju otrok med 12. in 1. uro, ki je v počitek zakonito določena učencem in tudi učitelju.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hrai\ilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v LJubljani.
registrovana zadruga i omejenim jamstvom.
Promet do konca februarja K 57,343*65.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne ure: Vsak četrtek od '/»B.—'/,3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Štajerske vesti.
—š— Štajerska dežela šteje 1,430.308 prebivalcev. Pred 10 leti jih je štela 1,347.148, torej letos več 85.160. Vojaštvo ni ušteto.
—š— Iz deželnega šolskega sveta. Nastavljen je definitivno pri Sv. Petru pod Sv. Goiami učitelj Franc Levstik. — Prestavljen je okrajni pomožni učitelj Avgust C a n j k o iz Gr6bmini:a za učitelja-voditelja v Žusem. — Prestavljena je učiteljica Marija T h u m a iz Čadramelj v Makole.
—š— Čebelarsko razstavo v Celju misli prirediti leta 1912. v proslavo 10letnice svojega obstanka „Čebelarsko društvo za Spod. Štajersko". Društvo šteje sedaj 20 podružnic z 800 člani.
š Štajersko ljudsko šolstvo. Po ravnokar izišlem šematizmu o štajerskem ljudskem šoLtvu (Standesausvveis der steiermarkisehen Volksschule) povzamemo, da je bilo stanje štajerskega ljudskege šolstva s koncem januar j a t. 1. nastopno: Javnih ljudskih šol je na Štajerskem 897 s 3062 razredi, in sicer 58 deških, 51 dekliških in 788 mešanih (obo-jespolnih). Javnih meščanskih šol pa je 218 s 113 razredi, med temi 7 deških, 14 dekliških. Izmed teh šol sta bili na Spod. Štajerskem le 2 — obe nemški — in sicer v Celju in Ptuju. Deželnih in meščanskih šol pa je 5 s 16 razredi, med temi ena — v Celju na Spod. Štajerskem, a še ta — nemška. — Ljudskih učiteljskih oseb na Štajerskem je rednih 3075 (1745 učiteljev in 1330 učiteljic ter pomožnih 16, 7 moških, 9 ženskih). Učiteljic ročnih del je 328. Število nezasedenih učiteljskih mest znaša 43. Število rednega učiteljskega osobja na štajerskih meščanskih šolah iznosi 118 (83 učiteljev, 35 učiteljic). — Glede na slovenski del dežele, t. j. naSpod-
To daje človeku misliti. Še preden so vedele delegacije in vlada je tudi molčala, je „Bivista Marittima", za njo „Ueberall" prinesel skice teh dveh orjakov.
V čast domači industriji je, da bodo gonile ta velikana turbine. Saj se Nemčija še zdaj skeptično izraža o njih, druge države pa izdelujejo izključno ladje na turbine.
Manija graditi take kolose se je prijela tudi manjših držav in južnoameriških republik. Brazilija ima 3 Dreadnoughte, izdelana sta dva. Eden izmed teh „Sao Paulo" je bil ob proglašenju portugalske republike v Lizboni, Dolgi so po 152 m, 19.280 Ion drže, zgrajeni na Angleškem imajo po 12—30*5 cm topov.
Argentinija je naročila na Angleškem 2 oklopnici po 25.000 ton, tudi z 12—30'5 cm topovi. Chile ima načrte za 20.000 tonsko oklopnico. Celo Španija začne v kratkem graditi 3 bojne ladje s 15.000 tonami in 8—30-5 cm topovi.
To bi bil pregled Dreadnoughtov. Zraven grade z mrzličavo naglico torpedovke, podmorske čolne, takoimenovane „scouts", rapidne križarke i. t. d. A tudi izdatki rastejo. Anglija
nje Štajerskem pridemo še do naslednjih podatkov: Javnih ljudskih šol je na Spod. Štajerskem 332 s 1152 razredi. Poučevalo je na teh šolah 657 učiteljev, 475 učiteljic, 2 pomožna učitelja in 2 pomožni učiteljici. Učiteljic za ženska ročna dela je nastavljenih na Šp. Štajerskem 114. — Vpokojenih je 453 štajerskih učiteljskih oseb. Izmed teh jih živi v Celju 20.
š Umrla je dne 24. februarja v Konjicah gospa Uršula Pirkmaier v 80. letu svoje starosti. Bajnka je bila mati nadučitelja v Framu, tov. Fr. Pirkmajerja. Naše sožalje!
Tržaške vesti.
—t— Akademičnl kipar Ivan Zajec
se je preselil iz Ljubljane v Trst ter ustanovil svoj kiparski atelje pri sv. Ivanu. — Ta pridobitev nas tembolj veseli, ker ta stroka do-sedaj med nami ni bila zastopana po Slovencu. Narodna dolžnost je, da ga podpiramo ž naročili ter mu s tem utrdimo tla na tržaškem ozemlju. Svoji k svojim!
—t— Imenovanje. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imenovalo suplenta ljudske šole v Bojanu pri Trstu, Valentina Katnika, suplentom družbene deške ljudske šole pri sv. Jakobu v Trstu.
—t— „Lega Nazionale" nas hoče po vsej sili zadušiti na šolskem polju. Kar zapo redoma odpira svoje vrtce in ravno v takih krajih, kjer je mnogo Slovencev. To z jasnim namenom, da nam neizprosno ugrablja našo nežno deco. Tak otroški vrtec je odprla pred nekoliko dnevi tudi pri sv. Jakobu. Slovenci! Skrajen čas je, da zgradimo tudi mi svojo stavbo za rešitev naše nežne dece iz „Leginih" krempljev!
Istrske vesti.
—i— Analfabeti v Istri. Po zadnji statistiki je analfabetov: v okraju Pazin 50%, Pulj 35%, Bovinj 25%, Poreč 60%, Koper 46%. Volosko 32%, Lošinj 40%, Krk 32%, povprečno 40%. Hrvaških otrok brez šole je 12.000. Prošenj, da bi otvorili hrvaške šole v Istri, je 60. Ako računamo, da vsaka šola odgovarja 100 otrokom, bi bilo že preskrbljeno za 6060 otrok, ko bi otvorili zaprošene šole. 4000 naših otrok je v r e n e g a t -skih šolah! A kakih 24.000 hrvaških in slovenskih otrok je v naših šolah. To so okrogle številke. A značilno in veleinteresantno dejstvo je, da Italijani — dasi imajo v razmerju s številom prebivalstva preveč šol — imajo vendar okolo 22.000 analfabetov! Naših je trikrat toliko. Ali še jasneje: na 10 Italijanov spadata 2 analfabeta, a med 10 našimi jih je: 6! To je že gorostasna krivica!
—i— Učiteljska konferenca. Iz Pa-
zina poročajo! Dne 10. marca bodo imeli učitelji pazinskega okraja svojo konferenco — po štirih letih, ko se je vršila zadnja konferenca. Torej se le gibljemo — malo počasi sicer, pa vendar!
Goriške vesti.
—g— V gradiščanskl okrajni šolski svet je izvoljen tudi Slovenec A. Z u -c h i a 11 i , župan v Medani.
—g— Iz seje c. kr. okraj. šol. sveta za goriško okolico 24. febr. 1911, Uradni naznanili: Učenci lj. šol morejo dobiti pod vodstvom učiteljstva dovoljenje za vstop v Postojsko jamo po znižani ceni. Na Dunaju bo tudi letos tečaj za čebelorejce. C. kr. okr. šol. svet je priznal nadučitelju Merljaku drugo pet-letnino. Enemu učitelju se je dovolil predujm, prošnja drugega za podporo se predloži pomnoženemu s priporočilom. Eni učiteljici se je dovolil zaradi bolezni dopust do 31. marca, drugi in 2 učiteljema pa do konca šol. leta.
je dala v dobi 1909/10 844,127.657.654 K za mornarico, Zedinjene države 676,459.893 K, Nemčija 467,085.247 K. To so tri največje. Francija 317,107.384 K.
Pred nekaj leti je bilo komaj polovico tega. Uresničujejo se pred našimi očmi besede Viljema II.: „Bodočuost držav je na morju".
čeprav človekoljuba boli srce ob pogledu na te tako ogromne žrtve, priznati mora, da znači to tudi napredek v trgovini in industriji.
Kam nas to privede, tega menda nihče ne sluti.
Znak nizke kulture je še, da mora biti mir med državam zajamčen po milijonih bajonetov.
Toda kar se godi pred našimi očmi na morju, presega vse, kar je svet dozdaj videl. Tekom 5 let se je veličina ladij podvojila. Tehnika ne miruje, vedno novih pripomočkov daje na altar militarizma. Če bi zdaj začeli resno se razoroževati, bi na stotisoče ljudi bilo ob kruh.
Saj ima — za zgled — samo ena ladjedelnica v Kielu 12.000 delavcev in Kruppova tvornica topov v Essenu nad 40.000. X
Bešile so se razne prošnje in vloge krajnega in osebnega pomena. Sklenilo se je odposlati šolam tekom 3 let zbirke orodij za šolske vrte in razdelila se je podpora 1000 K za šolske vrte. Po 100 K dobita nova šolska vrta v Biljah in Kozani, drugi podpore potrebnejši pa po 50, 40, 30 in 20. K. Monsign. Pavletič je pooblaščen izjavil, da „Novi čas" ni knezo-nadškofovo glasilo in da je imel knezonadškof pri svoji izjavi v Solnogradu pred očmi dogodka v Solkanu v zadevi poljubljanja relikvij pri šolski maši 21. junija 1910 od vseh navzočih šolskih otrok in od učiteljic in slučaj v Komnu v zadevi „medajce", s katero se je neka učenka poigravala med poukom, ki takrat še nista bila pojasnjena.	B.
—g— Slovensko deželno kmetijsko šolo hočejo popolnoma uničiti Lahi in menda tudi slov. klerikalci. V deželnem odboru je že dozorela misel, da prestavijo slov. dež. kmetijsko šolo v močvirnato Božno dolino v Gorici, prostore, kjer je zdaj slov. kmetijska šola, bi zasedla pa laška dež. kmetijska šola! Prav sistematično uničevanje Slovencev! Kmetovalci, tu vidite zopet, kako skrbi za vas slavni deželni odbor. Deželni zbor pri sedanji večini seveda pritrdi vsemu, kar hoče zveza Pajer-Gregorčič I
Splošni vestnik.
Za šolske zgradbe najame Bolgarska posojila 30 milijonov.
Klerikalci in vsenčiliški fond. Slovenci smo si pred leti ustanovili v lažjo dosego slovenske univerze takozvani vseučiliški fond, piše jako umestno „Edinost" in nadaljuje: Kranjska dežela je za to prispevala 500 000 K, a ljubljanska občina 200.000 kron. Ustauovitvi takega fonda je bil pred vsem namen, pokazati vladi, da hočemo nekaj tudi sami žrtvovati za svojo zahtevo, da smatramo to zahtevo za resno. Tako se dela pri drugih narodih, tako delajo tudi pri Italijanih. To idejo je pri nas sprožil posl. Ivan Hribar in jo tudi uresničil. Slovenski vseučiliški fond je dosegel za naše razmere ogromno vsoto 700.000 kron. Klerikalci so že dolgo prežali na ta denar. No, sedaj se jim je ponudila prilika. Ugrabili so ga, da s tem podprejo svoje gospodarstvo. Klerikalcem je postal vseučiliški fond kar naenkrat „ena najnesrečnejših idej Hribarja". — „Slovenec" ga imenuje naravnost neumnost itd. — Sedaj pa vidimo, da je bila ravno ta ideja Hribarjeva prava sreča za klerikalce, sicer bi ne vedeli, kje vzeti denarja za svoje zadružništvo. Oškodovali so znatno našo akcijo za slovensko vseučilišče iu s tem bngatelizirali to našo zahtevo pred vsem svetom. Pa naj reče še kdo, da klerikalci niso pokopali naših vseučiliških zahtev!
Odbor „Kluba slovenskih amater-fotogrnfoT" v Ljubljani naznanja vsem svojim članom, da namerava prir.diti v maj-niku prvo splošno amatersko razstavo. Bazstave se lahko udeleže samo društveni člani z rajrazličnejšimi predmeti. — Odbor si bo prizadeval, da dobi razstava enotno lice, kjer bodo lahko našli vsi različni sujeti in vse raznovrstne tehnike svoj prostor. Odbor bo tudi izkušal, da poda prva razstava kolikor mogoče popolne slike razvoja amater-fotografske umetnosti na Slovenskem Opozarjamo torej že sedaj vse Člane društva, naj se začnejo pripravljati za prvo razstavo, s katero hočemo tudi dokazati javnosti, da smo na tem polju važen faktor, ki je treba z njim računati.
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je	3-1
„ji m"J",t"
ki izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le K 1*80. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in ioserirajte v njem! Naslov: „Ilustrovani Tednik", Ljubljana.
3E
3BE
dE
Našim rodbinam
priporočamo 52—42
Kolinsko cikorijo
Ali ste že pridobili našemu listu novega naročnika ?
ES^šgg^
Ljubljana, Dunajska cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo 52—6 stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip ild. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate
za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela.
J. J 81X
Ljubljana
Dunajska cesta
Šivalni stroji,
kolesa in pisalni stroji.
46—6
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in
orgelj-harmonijev. 52-45
Najboljše
opgeli- harmony e
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 133
(Češko).
Zaloge: Dunaj, Praga, Budimpešta.
Harmonije na pendel obeh sistemov iu vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo.
Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok
rabat. Delna odplačila od 8 K dalje. Cenovniki gratis in frank o
Nizke cene eleg-auttia oblika velika trpežnost
so lastnosti, ki jih ima
t
t
obuvalo
češke t^rdke
V. Havel v Blatni
(južno Češko). 52—44
Cenik, v katerem je navedeno podrobno navodilo za jemanje mere, pošljem takoj franko.
Definitivnim učiteljem dovoljujem na . •. željo male mesečne obroke. . •.
Nepriležiio blago rad zam enim!
Poprave črevljev se izvršujejo kar naj-skrbneje.
iiiiiiimniii minium
■■•■«■(■(«■■■■■■iiiiii
in i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii nil Iiiiiiiiiiii iiiiiiii Iiiiiiiiiiii ni n hihi iiiiiiiii n
\
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu.
Slovensko Abecedo
za ženska ročna dela
priporoča
Milena Kiferle
Kavarna PREŠEREN
V Ljubljana. V
6-4
Zagrebški Jfcf
učiteljica ženskih ročnih del v Ljubljani, ^tpriinano Dolenjska cesta 21.
^oooooooooooooooooooooo kot tovarniško znamka i
'« v p
i/.Hfn rns\ r ter
pridatek / m za kavo /
Naš denarni zavod.
(15) 12—2
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
in
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Vplačuje in izplačuje se vsak četrtek od 1/j2.—'/»S. ure popoldne in vsako soboto od 5.—'/s7- ure zvečer ali pa vsak dan potom poštne nakaznice ali c. kr. poštne hranilnice (čekovni račun št. 866.312). Za
drugače storjena vplačila zadruga ni odgovorna. Sprejem hranilnih vlog po 5 °/0, oddaja posojil na osebni kredit po določenih rokih vračevanja (giej spodaj) proti zadostni varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober porok in plačnik), zastava premičnin,
zemljišč in vknjiženih terjatev, predznamba na plačo ali penzijo. Prošnje za posojila brezplačno proti vpošiljatvi 20 h v poštnih znamkah za frankaturo. Tudi prošnjam za posojila naj se priloži poštna znamka za 20 h za dopošiljatev rešitve.
Vsakih 100 K posojila (dva pasivna deleža) se vrača po načinu:
B „	18 „	ft	„ „ 17	n	6	n	-	n	18.	n	3	s	56 „
G „	24 „	n	n * 28	n n	4	n	50	n	24.	n	4		—
D „	38 „	n	n n 37	»i n	3	n	—	n	38.	n	—		66 „
E „	« „	n	* n 45	n v	3		50	n	46.		1		81 „
F „	60 „	n	n n 59	r» r	2	n	—		60.	n	—	n	70 „
O „	70 „	n	n n 69	n n	1	n	75	n	70.		1	B	42 „
H r	85 „	n	, „ 84		1	n	50	«	85.	n	1	n	26 „
7oHt*M7ni lnl/ol ¡a u I inhliani Frančiškanska ulica Številka 8, v poslopju £.dUi IUIII lUKdl je V LjUUlJdill,	Učiteljske tiskarne I. nadstr.
Najbolj varno naložen denar! Največja slovenska hranilnica!
Denarnega prometa do 31. dec. 1910 nad 564 milijonov kron.
bJD o
f J&
s š
ca ca ss :=?
m
£ s
ci O "s? ^
-t-B ^
Tj} £3 S
Mestna hranilnica ljubljanska
v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica št. 3
sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 474% brez odbitka. Nevzdig-njene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti.
Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi, Izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa
kreditno društvo.
Posoja na zemljišča po 5 °/o proti poplačevanju dolga po najmanj '/4 °/0. Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
12-3
IIJ
U
šolsko mladino
že prispele moderne obleke, površniki, športne suknje in pe- AllgleŠkO Skla<liŠČe Ol>IHi
lerine za dečke, kakor tudi za deklice, najnovejša konfekcija. Pošilja se tudi na izbiro na deželo. Cene jako nizke.
O. BERNATOVIC 52-48
Xjjix"bljaaa.a,, 2>v<£estnj. trg- šte-v. 5.	»