•1
PROBANKA
POSLOVNA ENOTA KRANJ Koroška 1, tel. 04/280 16 00
GBP	Koroška 33, 4000 Kranj tel.: 041280 10 40, 2X0 10 17, 2X0 10 30 faks: 041280 10 12 www.gbd.si, info(n gbdM
Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Vas posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev	
	vartmst > strokovno\t \ dort'nnu\t
DANES
NOVI
GREGOR
POTROŠNIŠKI KREDITI
Gorenjska y Banka
Banka s posluhom
S 1.8.2002 nižje obrestne mere
mmmmLAB
Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 74 - CENA 160 SIT (14 HRK)
Kranj, torek, 24. septembra 2002
Foto: Gorazd Kavčič
Hočemo podvoz!
Minuli petek ob pol štirih popoldne sem v podvinskem križišču tudi jaz protestirala. Zato, ker tudi jaz zadnji dve leti vsako jutro, ko se peljem v službo, delim usodo več sto domačinov iz Mošenj, Mišač, Otoka, Dvorske vasi, Zapuž, Begunj in drugod. Ker na podvinskem križišču tudi jaz vsako jutro moram izzivati usodo in preskušati svoje vozniške sposobnosti z izsiljevanjem prednosti, če se hočem vključiti v promet proti Kranju. Zato, ker so že cvilile gume, ker sem pač podcenila hitrost mimovozečega avtomobila, ki ni zmanjšal (jo sploh kateri?) hitrosti na 60 kilometrov na uro. In zato, ker tudi jaz včasih v koloni v križišču stojim tudi po deset minut in čakam... Pa tudi zato, ker razumem starše šoloobveznih otrok, ki morajo nevarno križišče prečkati vsak dan. Zaradi vsega tega je domačinom Mošenj in okolice minuli petek prekipelo. Za slabih deset minut so protestno zaprli cesto, da bi se izognili posredovanju policije, pa so našli izviren način - hodili so pač preko prehoda za pešce... Ureditev neznosnih razmer v križišču prosijo, predlagajo in zahtevajo že deset let. Rešitve so jim pristojni za ceste v državi ves čas obljubljali. Pisali projekte. In jih tudi spreminjali. Od podvoza, podhoda do semaforizacije in gradnje krožišča. A uresničil se v desetih letih ni noben projekt. Domačine so ves čas tolažili -potrpite še malo, saj bomo tako ali tako začeli graditi avtocesto in bo problem rešen. A avtoceste še vedno ni (vprašanje je, kdaj sploh bo) in pritrditi gre besedam radovljiškega župana Janka S. Stuška, češ da je govorjenje o avtocesti zgolj odlaganje in odlašanje rešitve. A domačini so zdaj dokončno siti odlaganja in odlašanja. Siti praznih obljub. Siti čakanja. Nesreč. In projektov. Petkov protest je bil prvi glasnejši znak, da imajo vsega dovolj. Pa bo zalegel? Malo verjetno. Težko je verjeti, da bo tokratna desetminutna zapora ceste premaknila državne cestne načrtovalce. Toda Mošnjani so odločeni, da ne bodo odnehali. Če se v naslednjih tednih ne bo nič premaknilo, za pomlad napovedujejo ostrejše akcije. Zagotovo bom tudi takrat z njimi. Urša Peternel
68. Glasova preja r~>4      ~m ••• \/ J       • 1    • •
Nepozabni Janko Kersnik   Solani 111 S |)0 T tli I k I V IlOVl
V začetku septembra je minilo 150 let od rojstva enega največjih slovenskih besednih ustvarjalcev. Janko Kersnik, rojak z gorenjskega vzhoda, z nami poldrugo stoletje pozneje še vedno živi kot pisatelj, v svojem času pa je bil tudi spoštovani graščak, zemljiški posestnik in ugledni notar na Brdu pri Lukovici, poslanec v kranjskem deželnem zboru, luko-viški župan, vsestransko cenjena osebnost tedanjega javnega življenja.
Na Glasovi preji, ki bo v četrtek, 26. septembra, ob 19. uri v letos odprtem Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici bo beseda o njegovem življenju in delu, še bolj pa o tem, kaj nam pomeni danes. Naša gosta bosta g. Franc Kersnik, pi-
sateljev vnuk in sedanji posestnik na Brdu pri Lukovici ter dr. Miran Hladnik, literarni zgodovinar, profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Z njima se bo pogovarjal publicist_Miha Naglic.
In kje je Čebelarski center na Brdu pri Lukovici? Peljite se iz Domžal po magistralni cesti proti Lukovici in v Šentvidu (občina Lukovica) na križišču zavijete levo in po dobrem kilometru boste pri gradu na Brdu. Zapeljite se mimo gradu in cerkve in zavijte levo, kjer boste zagledali dom (na sliki). Število obiskovalcev bo omejeno, zato pričakujemo, da nam boste vaš obisk pravočasno sporočili na GORENJSKI GLAS na telefonsko številko 04/201-42-00 ali v Čebelarski center na telefonsko številko 01/729-61-00.
Iztok Čop srebrn
Sevilla - Sinoči seje v Slovenijo vrnila slovenska veslaška reprezentanca, ki je nastopila na svetovnem prvenstvu v Sevilli v Španiji. Najbolj prešerno razpoloženje bil Blejec Iztok Čop, ki seje v soboto v finalu enojcev okitil s srebrom, kar je njegovo sedmo odličje od desetih nastopov na svetovnih prvenstvih. Drugi slovenski adut za kolajno četverec brez krmarja je nazadnje pristal na nehvaležnem četrtem mestu, četverec s krmarjem je bil peti, dvojni četverec pa ie prvenstvo končal na sedmem mestu. S.S.
športni dvorani
Skoraj 20 let so morali v Železnikih čakati na dokončanje gradnje športne dvorane. V petek, ko je bilo na
vrsti odprtje, pa so Železniki slavili.
Železniki - Gradnja se je začela in tudi končala v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Z nastankom samostojne občine Železniki je misel na gradnjo športne dvorane ponovno oživela. Z uvedbo devetletke so imeli največ težav šolniki, saj šolarji niso imeli zadostnih površin za telovadbo. Tudi športniki v tekmovalnih panogah brez ustreznih prostorov niso mogli izvajati, prav tako ni bilo napredka.
Ob odprtju je župan Mihael Prevc obiskovalcem v nabito polni dvorani želel, da bi se danes imeli lepo. Tako naj bi bilo že ves
teden v Železnikih. "Z novo športno dvorano smo dvignili kvaliteto življenja našim šolarjem, v popoldanskih urah pa tudi našim občanom in občankam. Danes tudi ni več izgovorov za povprečne rezultate športnikov, sedaj bomo lahko organizirali tudi razne prireditve. V dvorano moramo pripeljati mlade, da ne bodo posedali v zakajenih lokalih," je povedal župan in za slednje misli nagrajen z aplavzom.
Pred gradnjo so bili na občinskem svetu postavljeni pomisleki glede investicije, saj naj je ne bi zmogli sami oziroma bodo trpele
investicije v ostale projekte v občini. Občinski upravi je nasprotno uspelo še več. Pomisleki so tudi glede trženja nove dvorane. Prvenstveno je namenjena šolarjem in občanom, nato pa so na vrsti drugi uporabniki. Spregovoril je tudi državni sekretar Jakob Bednarik z Ministrstvu za znanost, šolstvo in šport: "Danes so nam mladi športniki že pokazali, zakaj je bilo potrebno zgraditi dvorano. Res je bilo potrebno veliko sredstev, vendar dvorana daje možnosti za razvoj športa."
V Železnikih do sedaj tudi ni bilo večnamenskega prostora, ki
bi lahko sprejel do 1000 oblikovalcev. Na prireditvi so se predstavila številna domača športna društva ter plesno akrobatska skupina Flip, šolske plesne skupine, akrobatska skupina Cvetke, plesno akrobatska skupina Power team in otroci iz Osnovne šole Železniki. Župan Mihael Prevc je podelil tudi vrsto posebnih zahval, že v soboto in nedeljo pa so bile na vrsti prve tekme. Boštjan Bogataj, foto: Tina Doki
9770352666018
Stanovanjski sklad uspešen
Vlada RS je na seji prejšnji teden sprejela poslovni poročili Stanovanjskega sklada RS, javnega sklada, za leti 2000 in 2001, iz katerih je razvidno, da je sklad v omenjenih
letih v celoti upošteval in izvajal naloge, ki so opredeljene v stanovanjskem zakonu in aktu o ustanovitvi sklada.
Ljubljana - Sklad je v tem obdobju zagotavljal dolgoročna posojila občanom in neprofitnim stanovanjskim organizacijam, dolgoročna stanovanjska posojila za popotresno obnovo Posočja ter dolgoročna stanovanjska posojila najemnikom v denacionaliziranih stanovanjih. V lanskem letu je sklad prvič posloval kot javni finančni in nepremičninski sklad. Tako je poleg zagotavljanja ugodnih dolgoročnih stanovanjskih posojil svojo dejavnost usmeril tudi na področje ponudbe stanovanj z namenom spodbuditi intenzivnejšo gradnjo kvalitetnih stanovanj ob nižjih cenah.
vanjskega posojila in so prvič reševali stanovanjsko vprašanje z nakupom stanovanja. Za ta razpis so bila predvidena sredstva v višini 3,5 milijarde tolarjev. Na razpis je prispelo 2.417 vlog, prosilci pa
so zaprosili za skoraj 9,113 milijarde tolarjev. Razpisne pogoje je izpolnjevalo 2.144 prosilcev oziroma 88,7 odstotka vseh prijavljenih. Sklad je le-tem dodelil posojila v višini 7,4 milijarde tolarjev,
Naša prihodnost je znanje
Na okrogli mizi o nacionalnem interesu v Kazini na Jesenicah so bili razpravljavci enotni, da mora Slovenija zaradi svoje majhnosti prihodnost graditi na lastnem znanju.
Na Jesenicah so o nacionalnem interesumed ostalimi razpravljali (z desne): Boris Bregant, dr. Lev Kreft, Matjaž Stare, dr. France Arhar, dr. Anton Bebler in dr. Viljem Merhar.
Za povečanje socialnega in ne-profitnega najemnega stanovanjskega fonda in zagotavljanja ugodnejše ponudbe stanovanj glede na povečano povpraševanje zaradi nacionalne stanovanjske varčevalne sheme je lani sklad skupaj s 55 občinami vstopil v 67 projektov soinvestiranja v gradnjo, nakup ali rekonstrukcijo stanovanj. Ti projekti načrtujejo gradnjo 966 stanovanj, od tega 268 socialnih, 605 neprofitnih in 93 tržnih stanovanj. Ocenjena vrednost deleža sklada je 3,9 milijarde tolarjev. Stanovanjski sklad je lani v okviru ukrepov za znižanje cen stanovanj odkupil 266 tržnih stanovanj v Domžalah, Kamniku in Ljubljani v skupni vrednosti 4,3 milijarde tolarjev po cenah, ki so bile do 30 odstotkov nižje od tržnih. Sklad je od Slovenskih železarn tudi odkupil tri odvisne "stanovanjske" družbe v skupni vrednosti 4,7 milijarde tolarjev, ki imajo v svojem fondu 1664 stanovanj. Iz poročila za leto 2000 je razvidno, da je bilo leto 2000 za Stanovanjski sklad sicer eno najuspešnejših doslej. Z novimi razpisi posojil v višini 8,9
milijarde tolarjev je sklad povečal obseg danih dolgoročnih posojil fizičnim osebam na 36,2 milijarde tolarjev in neprofitnim stanovanjskim organizacijam na 8,9 milijarde tolarjev. Ekonomija obsega in obvladovanje stroškov poslovanja sta omogočila ugodne realne obrestne mere za posojila po razpisih, izvedenih v tem letu od 1,75 do 2,25 odstotka odvisno od ročnosti posojil prebivalcem in od 1.95 do 2,50 odstotka za neprofitne stanovanjske organizacije. K izjemni uspešnosti sklada v letu 2000 je zagotovo najpomembneje prispevala uzakonitev Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme, s tem pa je bil uresničen eden ključnih pogojev nacionalnega stanovanjskega programa. V shemo je bilo v letu 2000 vključenih 40.041 varčevalcev, ki so mesečno privarčevali 960 milijonov tolarjev, do konca leta pa je privarčevani znesek znašal že preko 10 milijard tolarjev. Stanovanjski sklad, ki je sicer največji in najugodnejši ponudnik dolgoročnih stanovanjskih posojil v državi, je leto 2000 zaključil z več kot 47 milijardami tolarjev ka-
pitala, v stanovanjskih posojilih pa je imel že več kot 45,9 milijarde tolarjev. Stanovanjski sklad je imel na podlagi pogodb, sklenjenih z različnimi podjetji, 1111 najemnih stanovanj, razpršenih po vsej državi. Stanovanjski sklad je v letu 2000 realiziral dva razpisa stanovanjskih posojil, namenjenih občanom in neprofitnim stanovanjskim organizacijam. Prvega je objavil 8. decembra 1999 z ugodno obrestno mero (T+3 % ali manj), namenjen državljanom, ki še niso dobili ugodnega stano-
Jesenice - Slovenija kot majhno gospodarstvo in majhen narod se bo morala soočiti z dejstvom prostega pretoka kapitala, s tem vdora tujega kapitala na slovenski trg. "To je neizogibno, zato se moramo prilagoditi in kapitalske tokove regulirati, kolikor se le da. Ker ni vseeno, kdo je lastnik, tuji ali domači kapital. Lastnik Pivovarne Laško se zagotovo obnaša drugače do domačega okolja kot lastnik Uniona," so razmišljanja dr. Antona Beblerja na okrogli mizi o nacionalnem interesu, ki jo je časopis Slovenska Panorama minuli četrtek pripravil v Kazini na Jesenicah. Razpravljavci so si bili enotni, da lahko Slovenija preživi le z izrabo domačega znanja oziroma človeškega kapitala, saj se finančno (še) ne more kosati z velikimi gospodarstvi.
Dr. Lev Kreft je dejal, da je zanj pomemben predvsem projekt socialno odgovornega kapitala. "Potrebujemo dolgoročne lastnike, ki prevzemajo odgovornost in ne pobirajo le dobičkov. Kapital se mora deliti na socialno odgovornega ali neodgovornega in ne na tuje in domače lastnike."
"Če se nosilstvo gospodarskega razvoja prenese v tujino, se bomo obglavili za intelektualni kapital, ki ga imamo. Le z lastnim znanjem in človeškim kapitalom si bomo ustvarili prihodnost. Nacionalni interes je namreč povečevanje dodane vrednosti. Cenena delovna sila ni naš interes," je poudaril dr. Viljem Merhar, politično ekonomski kritik.
Povezovalca okrogle mize Matjaža Stareta, ki se je spretno prehajal med številnimi temami, je tudi zanimalo, zakaj se slovenske banke intenzivneje ne podajo v naložbe v slovenskem gospodarstvu, ko pa po uradnih podatkih prekipevajo od nakopičenega denarja. Dr. France Arhar kot
nekdanji guverner Banke Slovenije je odgovoril: "V slovenskih poslovnih bankah je večinoma denar kratkoročnega značaja, zato so banke hendikepirane, saj za naložbo potrebuješ vsaj srednjeročni kapital. Poleg tega pa rizični kapital potrebuje nizko inflacijo." Arhar se je obregnil tudi ob trenutno prodajo državnega premoženja, s katerim da vlada in pokojninski skladi pokrivajo le tekoče stroške. "Največji greh je prav to, da prodajamo za danes in ne jutri."
Razpravljavci se seveda niso mogli ogniti tudi razmeram na Jesenicah in trenutni prodaji Acroni-ja. Jeseniški župan Boris Bregant je na to temo povedal, da je usoda Jesenic usodno vezana na železarstvo. Po kriznih letih so uspeli doseči obstanek vitalnega dela železarne, ki je sedaj plačilno stabilen, vloga občine pa je, da na železarskemu temelju poskrbi za celoten razvoj Jesenic. "Poskušamo ustvariti pogoje, privlačne za kogarkoli. Morali pa se bomo navaditi na podjetja s 30 do 50 zaposlenimi in ne
kar pomeni, da je kreditiral 61.628 m2 stanovanjske površine, upoštevaje pri tem vrednost 1.200 mark za m2. Drugi razpis pa je sklad objavil 28. junija 2000, ki je bil namenjen družinam in parom, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje z gradnjo individualne stanovanjske hiše, nadomestno gradnjo, nadzidavo, dozidavo, izgradnjo podstrešnega stanovanja ali rekonstrukcijo. Za ta razpis so bila predvidena sredstva v višini 2 milijardi tolarjev. Na razpis je prispelo 1.251 vlog, prosilci pa so zaprosili za 4,476 milijarde tolarjev posojil. Razpisne pogoje je izpolnjevalo 944 prosilcev oziroma 75,4 odstotka vseh prijavljenih. Sklad je odobril 3,2 milijarde tolarjev posojil, kar pomeni, da je sklad kreditiral 28.483 m2 stanovanjske površine, upoštevaje pri tem vrednost 1.000 mark m2. Za posojila najemnikom v denacionaliziranih stanovanjih je sklad v letu 2000 namenil 247,7 milijona tolarjev. V okviru popotresne obnove objektov v Posočju je v letu 2000 Stanovanjski sklad nakazal posojilojemalcem oziroma njihovim izvajalcem obnove posojila v višini dobrih 536 milijonov tolarjev.
Jože Košnjek
7.(XX), kot jih je nekdaj zaposlovala železarna."
Direktor Acronija dr. Vasilij Prešeren pa je povedal: "Kmalu se bo zaključil prvi krog prodaje železarne. Naša osnovna naloga je zagotoviti si od novega lastnika ohranitev delovnih mest, ohranitev osnovnih funkcij v podjetju in skrb za okolje."
Simon Šubic, foto: Tina Doki
Gorenjski glas pred volitvami
Priprave na lokalne in predsedniške volitve bomo spremljali tudi v naših prilogah, kijih izdajamo za območja posameznih občin.
V zadnji številki Gorenjskega glasa smo objavili pravila za spremljanje priprav na lokalne in predsedniške volitve 2002. Nekaj nejasnosti je povzročilo pravilo, ki se nanaša na priloge Gorenjskega glasa. Zanje velja, da bodo občine na straneh, ki jih imajo v zakupu, zagotovile enakopraven položaj vseh kandidatov za predsednika, župane oziroma občinske svetnike. Če se bodo seveda občine odločile, da se vključijo v volilno kampanjo. Na straneh, ki jih občine nimajo v zakupu, bomo v skladu z veljavnimi ceniki zagotovili enake pogoje za objavljanje volilnih propagandnih sporočil. Ugodnosti, ki se nanašajo na v rijo zaporednih objav, seveda veljajo tudi na priloge. Praktično to pomeni, da je možna kombinacija objav v Gorenjskem glasu in v prilogah. Uredništvo
Nemški župan obiskal izgnance
Delegacija mesta Rudolstadt, kjer so med prvimi uredili grobove slovenskih izgnancev, se je v petek mudila tudi na Gorenjskem.
Lesce - Na povabilo Društva izgnancev Slovenije (DIS) je pripotoval v Ljubljano župan mesta Rudolstadt dr. Franz Hartmut v spremstvu vodje turistične galerije Sabine Cristopherson. Na sedežu društva so se v petek dopoldan zahvalili nemški delegaciji, da so v njihovem mestu med prvimi uredili grobove slovenskih izgnancev. Kjer je bilo leta 1999 še smetišče, so odprli pokopališče in postavili spomenike z imeni žrtev. Tako so z dejanji dokazali pripravljenost za uresničitev sporazuma o vojnih grobovih med vladama Slovenije in Nemčije iz leta 1998. Med prvim srečanjem z izgnanci v Sloveniji je župan Hartmut posadil sadiko rdeče bukve iz Nemčije v parku ob Poti spominov in prijateljstva.
Gosta iz Nemčije so gostitelji popoldan odpeljali na Bled, kjer sta se srečala s predsedniki krajevnih odborov DIS. Kot je pozneje povedala predsednica Ivica Znidaršič, so jih seznanili z organiziranostjo društva in sedanjim položajem članstva. Zal je od 63.000 izgnanih Slovencev in 17.000 pobeglih pred izgonom danes živih le približno 19.000 oseb. Zanje so dosegli posebno zdravstveno varstvo in socialno ter pokojninsko zavarovanje, odprto pa ostaja izplačilo odškodnin za izgubljene premičnine in nepremie-
Nemška gosta in predstavnike Društva izgnancev Slovenije je v Lescah sprejel radovljiški župan Janko. S. Stušek, podpisnik sporazuma o vojnih grobovih.
no premoženje. Veliko žrtev je bilo tudi med Gorenjci, je ob večernem sprejemu delegacije na letališču Lesce ugotovil radovljiški župan Janko S. Stušek, ki je bil kot državni sekretar na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve podpisnik sporazuma o vojnih grobovih na slovenski strani. V Mošnjah, kjer so izgnali celo vas, imajo celo krajevni praznik v spomin na to tragedijo. Čeprav so med obiskom veliko govorili o preteklosti, je župan Hartmut menil, da imata Slovenija in Nemčija tudi skupno bodočnost v Evropi. Izrazil je prepriča-
Popravek
v Gorenjskem ^lasu dne 3. septembra smo objavili Pogoje za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest za redne volitve župana in članov občinskega sveta v Občini Žirovnica. Ker smo pri tem zgrešili, da občina zagotavlja plakatna mesta tudi za državne volitve (istočasno so volitve za predsednika države), vas prosimo, da objavite popravek; Občina Žirovnica popravlja objavo z dne 3.9.2002 in razpisuje
POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE UPORABE PLAKATNIH MEST V OBČINI ŽIROVNICA V ČASU VOLILNE KAMPANJE 2002. Vsi ostali pogoji, objavljeni dne 3. 9. 2002 ostajajo isti.
Franc PFAJFAR, inž.gradb., župan
nje, da se bodo prvi stiki nadaljevali. Njegova spremljevalka Sabine je dodala, da ima naša dežela dobre možnosti v turizmu. Nad vsem, kar je videla, je zelo navdušena, zato bo o tem poročala v Nemčiji. Delegacija je v soboto sklenila obisk s srečanji z izgnanci v Portorožu in Piranu, kjer si je ogledala tudi Pomorski muzej.
Stojan Saje
Piknik pri Pustotniku
Gorenja vas - Podane - Občinski odbor Liberalne demokracije Slovenije Gorenja vas - Poljane vabi članice, člane in simpatizerje na tradicionalni piknik, ki bo v soboto. 28. septembra, od 15. ure dalje na kmetiji Pustotnik v Gorenji vasi. V prijetni družbi se bomo pogovarjali o mogočem. Še največ o tem, kako teče življenje v naši občini in kaj s skupnimi možmi lahko izboljšamo v prihodnje, je na vabilo zapisal predsednik Dušan Marc.   J.K.
Škofjeloška SLS vabi na občni zbor
Skofja Loka - Občinski odbor Slovenske ljudske stranke v Skorji Loki vabi člane, simpatizerje in vse, ki jim je blizu dejavnost te stranke na občni zbor, ki bo v petek, 27. septembra, ob 20. uri v Kašči na Spodnjem trgu. Pregledali bodo svoje delo v minulem letu, ki gaje zaznamovalo veliko različnih dogodkov in aktivnosti. Ena zadnjih je bil podpis koalicijske pogodbe s strankama SDS in NSi. V njej so se vse tri stranke obvezale podpreti za župana g. Igorja Drakslerja. Pomembni točki občnega zbora bosta, poleg predsednikovega poročila in poročila o finančnem poslovanju, tudi vzpodbuda članstvu za nove ideje pri bodočem delu ter priprava na lokalne volitve - predlog liste kandidatov za občinske svetnike.
Domačini iz Mošenj so v petek protestirali v križišču pri Podvinu
Vas je strah čez cesto? Je!
Minuli petek točno ob pol štirih je promet na gorenjski magistralki pri Podvinu povsem zastal. Slabih deset minut so cesto zavzemali domačini iz Mošenj, Otoka, Mišač in drugih okoliških vasi, ki so našli izviren način protesta zoper nevzdržne prometne razmere na križišču pri Podvinu.
Mirno, le s transparenti v rokah, so se nekaj minut povsem legalno sprehajali prek prehoda za pešce in s tem ustavili promet. Tako jim tudi policisti, ki so prišli na kraj protesta, niso mogli čisto nič... Nekateri živčni vozniki so desetminutni zastoj pospremili z nestrpnim trobljenjem, živci so popuščali tudi enemu od mož postave, mnogi vozniki, ki so obtičali v trikilometrski koloni, pa so se zgolj začudeno spraševali, ali se ni spet zgodila prometna nesreča.
"Vas je strah čez cesto? Je!" 'Hočemo podvoz!" "Preveč je že
bilo
nesreč!" "Obljube delajo"
dolg!" To je le nekaj napisov s transparentov, s katerimi je okrog 150 domačinov želelo ponazoriti vsakodnevne težave, s katerimi se srečujejo pri prečkanju podvin-skega križišča.
Kot so povedali, se je zaradi nenehnega gostega prometa skorajda nemogoče vključiti v promet, tako da vozniki iz strani Mošenj in Otoka včasih čakajo v križišču tudi po deset, petnajst minut. Mnogi obupajo in nato storijo prekršek z vožnjo prek pločnika
do Brežij, nekateri se odpeljejo proti Črnivcu in tam obrnejo, če hočejo priti do Radovljice. Najhuje je zjutraj, ko ljudje odhajajo na delo, še zlasti pa popoldne, ko se mimo vije malodane nepretrgana kolona vozil.
Enake težave imajo pešci, ki morajo neskončno dolgo čakati pri prehodu za pešce, pa se jih običajno ne usmili noben voznik. Kot so povedali domačini, je v križišču v zadnjih dvajsetih, petindvajsetih letih umrlo pet domačinov, manjše prometne nezgode pa se dogajajo skorajda vsak teden.
Podhod, semafor, krožišče?
Po besedah predsednika sveta Krajevne skupnosti Mošnje Janka Lavriča na nevzdržno stanje opozarjajo že deset let, vse od leta 1992, ko so prek občine prvič zahtevali ureditev križišča za varen promet s podvozom. Ob obnovi ceste leta 1994 so domačini spet
Da je promet v podvinskem križišču res gost, je potrdil tudi policist Drago Hlastan s Policijske postaje Radovljica. Dejal je, da so najdaljše kolone med turistično sezono, sicer pa je najhuje v konicah, ko gredo ljudje v službo, ko stojijo v križišču tudi po deset, petnajst minut. Policija je bila o protestu obveščena, ker pa domačini niso storili prekrška, niso imeli razloga za ukrepanje. "Tu smo zaradi zagotavljanja varnosti udeležencev v cestnem prometu, skrbimo za varnost pešcev in da ne bo naletov, zato smo tudi postavili ustrezno signalizacijo," je še povedal Hlastan.
povzdignili glas, vendar so jim predstavniki tedanje uprave za ceste zagotovili, da je predvidena skorajšnja gradnja avtoceste in da gradnja predlaganega podhoda ne bi bila ekonomsko upravičena. Leta 1999 so okoličani - koje postalo jasno, da z avtocesto, ki naj bi jo začeli graditi leta 1997, ne bo nič - zahtevali vsaj semaforiza-
cijo križišča. Leta 2000 so dobili zagotovilo prometnega ministrstva, da projekt že izdelujejo in da bodo semaforje postavili v nekaj mesecih. A tudi iz tega ni bilo nič, začela se je omenjati gradnja kro-žišča, a izkazalo se je, da tudi ta rešitev ne bi bila prava.
Po desetletnem podajanju žogice, prošnjah in prelomljenih obljubah je zdaj domačinom dokončno prekipelo. Kot so povedali, bodo zdaj vztrajali, naj država poskrbi vsaj za gradnjo podhoda, da bodo zagotovili varno pot za pešce, zlasti šolarje, in kolesarje.
"Današnji protest je zgolj^ opozorilo," so dejali v petek. "Ce se ne bo nič uredilo, bomo spomladi prisiljeni začeti s skrajnejširni akcijami!" so še napovedali. Njihove zahteve je podprl tudi radovljiški župan Janko S. Stušek, ki je dejal, da povsem razume, da so ljudje izgubili potrpljenje. "Vesel sem, da je protest šel mimo mirno in legalno, saj so hodili le čez prehod za pešce," je dejal. Situacija v teh desetih minutah je pokazala, je dodal, da so razmere res obupne, saj se je v trenutku naredila dolga kolona vozil do Peračice in
Slovenija v Evropski uniji
Jesen 2002 bo v slovenski novejši zgodovini zapisana kot obdobje najbolj zgoščenega političnega dogajanja
po naši osamosvojitvi pred 11 leti.
Dokončanje projekta politične in ekonomske osamosvojitve v polnopravno članstvo v Evro-at-lantskih integracijah je bila sprva le želja, potem program, zdaj pa je tudi že dosegljiv cilj in bližnje dejstvo. V zaključni fazi pogajanj smo mi na slovenski strani povsem pripravljeni. Čakamo le še na izide ponovljenega referenduma na Irskem in dokončne rezultate volitev v nekaterih državah članicah in kandidatkah. Predsednik Vlade RS in LDS dr. Janez Drnovšek bo se sam osebno poskušal Ircem v Dublinu predstaviti pomen in zgodovinske posledice njihovega referenduma in njihovega DA za podobo in stabilnost prihodnje Evrope. Slovenski primer demokratične, razvite in ambiciozne kandidatke je tudi Ircem razumljiv in prepričljiv argument v prid njihovi referendumski potrditvi pravne podlage za takojšnjo širitev EU.
Ni skrivnost, da so naši pogajalci dobro pripravljeni, članice in člani Odbora za zunanjo politiko (OZP) Državnega Zbora, ki bomo morali nadzorovati, dopolnjevati •n odobravati sleherni pogajalski korak v najbolj kritični fazi pogajanj pa tudi. V celoti smo seznanjeni tudi že z možnimi predlogi kompromisov, ki bi bili lahko sprejemljivi za obe oziroma vse strani. Čeprav gre še za skrbno varovano državno skrivnost, lahko zapišem, da dvomov ni več veliko. V OZP smo odločeni in tudi organizirani, da se v primeru potrebe lahko začasno (celo) preselimo tudi v Bruselj, da bi bilo skupno delo pogajalcev in OZP še bolj učinkovito, prepričljivo, uspešno in pravočasno.
Nekatere trditve o naših finančnih obveznostih v prehodnem obdobju, ki so bile objavljene v na-
ših medijih zares nimajo nobene realne podlage. Nepotrebne so, škodljive in le razburjajo ljudi. Bliža se trenutek, ko bomo nekdanja tržišča na ozemlju izginule SFRJ ne le nadomestili, ampak razširili do neslutenih razsežnosti. EU nam ponuja in prinaša dobesedno prav vse. Celoten evropski trg bo postal naš, domači trg in slovenski. Območje ekonomije EU bo omogočalo neposreden nastop in dostop do stotin milijonov potencialnih kupcev naših proizvodov in storitev.
Slovenija je v mednarodni skupnosti zelo spoštovana saj je velik izvoznik miru in stabilnosti na jugovzhod Evrope. Naša podjetja največ vlagajo v teh državah in pomagajo obnavljati opustošena gospodarstva. To ne počno iz usmiljenja, ampak zaradi gospodarskih interesov. Želimo si, da bi prav vse te države hitreje napredovale, a za nami še vedno vse bolj zaostajajo. Sosednja Hrvaška se opoteka in spotika sama vase soočena s hudo gospodarsko in politično krizo. Spori znotraj vladajoče koalicije in nasprotovanje opozicije jo blokirajo in ustavljajo. Zahteve Haaškega sodišče so ponovno pregrele politične razmere, razklale javnost in jih čustveno ponovno pahnile nazaj, v čas domovinske vojne. V luči teh težav in zapletov pa zgodbe na našem morju postajajo že prav smešne. Hrvaški ribiči v Istri (med njimi tudi veterani domovinske vojne v Slavoniji) izsiljujejo lastno državo in poskušajo kot nekakšni novodobni branitelji in osvoboditelji razširiti hrvaške vode po lastni predstavi in svoji volji. S takim ravnanjem se naša soseda in njena politika potaplja vse bolj in bolj. pomagati pa si ne
zna in ne more več. V OZP smo soglasno podprli pristop Hrvaške k Centralno evropski skupnosti proste trgovine (CEFTA), saj bo ta država le tako lahko razumela in se čimprej naučila spoštovati pravila igre v mednarodnih odnosih. Mi ne moremo (in ne smemo) skrbeti za njih, /ase pa lahko.
Leto 2003 bo v EU leto velikega zanimanja za povabljene države. Nove članice bomo deležne velike pozornosti številnih politikov, poslovnežev in tudi zelo številnih turistov. To bo pravo leto evropskega turizma. Pripraviti se moramo na leto, ko bomo za obiskovalce najbolj zanimivi, privlačni in dolgoročno atraktivni. Kdor bo
hotel, znal in zmogel bo lahko na svoje področje, v svoja podjetja, ustanove in združenja pritegnil tudi tuje vlagatelje in pridobil pomoč ali sofinanciranje evropskih skladov.
Naše lokalne volitve bodo morale odgovoriti tudi na ta izziv, kajti pobalinske zdrahe, ki smo jim danes še priča v nekaterih občinah nam ne bodo pomagale izkoristiti ponujenih priložnosti. Pred nami je štiriletno obdobje, v katerem lahko kot država in gospodarstvo, pa tudi kot posamezniki še hitreje zastavimo in pospešimo naš razvoj in dosežemo tudi boljši osebni standard. Pri tem v občinah ne smemo v ničemer zaostajati, saj v
začetku spregledanih in zamujenih priložnosti ne bo več mogoče izkoristiti. Letošnje lokalne volitve bodo morale odgovoriti tudi na ta izziv. Sam si kot poslanec LDS in državljan iskreno želim ambicioznih županov in svetnikov, ki bi v tem mandatu želeli doseči veliko in še več. Medsebojno spoštovanje namesto nagajanj in sporov je edina razumna pot, povezovanje in sodelovanje občin pa nuja, ki nas edina pripravlja in usposablja za skupne nastope v naši razširjeni Evropi. Že leta 2005 ne bo več nobene mejne kontrole, razen na meji s Hrvaško. Tam se bo (začasno) končal naš svet in mi bomo na pravi strani. Jelko Kacin
Lesc. Po Stuškovih besedah so obljube države o gradnji avtoceste, ki naj bi rešila problem, zgolj odlaganje in odlašanje, po njegovem bi tako ali drugače morali
"To so nevzdržne, nenormalne razmere! Nihče ne upošteva omejitve 60 kilometrov na uro in ljudje čakajo po deset, petnajst minut, da bi prišli čez križišče. Potem gredo pa velikokrat na Črnivec obrnit, da gredo lahko v Radovljico. Ko so križišče popravljali, so vse prekopali, potem pa nazaj zasuli in nič uredili!" je povedal Jože Babic, domačin iz Mišač.
urediti prehod. Nenazadnje tudi statistični podatki kažejo, da je ta cesta najbolj obremenjena in prometna v Sloveniji, je še dejal.
Urša Peternel, foto: Gorazd Kavčič
GLAS
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje
Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o.. Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure. Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 160 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Monoksid v stanovanjih
V več stanovanjih v blokih v Zapužah so namerili previsoke koncentracije ogljikovega monoksida iz plinskih peči. V stanovanju družine z dojenčkom je bilo smrtno nevarnega monoksida 25-krat preveč!
Zapuže - V teh dneh so v marsikaterem gospodinjstvu že začeli s kurilno sezono. Ne pa tudi v nekaterih stanovanjih v novih blokih v Zapužah, kjer so meritve pokazale, da je uporaba plinskih peči nevarna, saj nastaja bistveno preveč ogljikovega monoksida. Tako so več družinam odsvetovali uporabo peči, a bolj kot skrb za mrzle radiatorje stanovalce pestijo misli na to, kaj se lahko zgodi kakšno noč, ko bodo vsi spali. Monoksid je namreč izredno nevaren plin, saj ga ni mogoče zavohati.
Da je s plinskimi pečmi v stanovanjih nekaj močno narobe, se je pokazalo šele v začetku letošnjega poletja, torej po skoraj treh letih, kar so bila stanovanja prodana. Junijske meritve dimnih plinov so namreč v nekaterih stanovanjih pokazale prisotnost nevarnega ogljikovega monoksida, ki ga v bivalnih prostorih nikakor ne bi smelo biti. Emisije dimnih plinov so močno presegle dopustne koncentracije, ponekod so name-
sto dopustnih 100 enot (ppm) monoksida namerili kar od 1500 do 2500 enot, torej tudi do 25-krat preveč. Več kot 2200 enot monoksida pa so namerili tudi v nekaterih bivalnih prostorih, kjer monoksida sploh ne bi smelo biti! Gre zvečine za stanovanja mladih družin, v katerih imajo tudi dojenčke, zato je zaskrbljenost še toliko večja. Kot je povedal eden od stanovalcev Borut Sirk, so jih še posebej vznemirili podatki, da so
lani in letos zaradi izhajanja monoksida iz plinskih peči v Sloveniji zabeležili vsaj dva smrtna primera. "Tako se ti strah zakorenini v možgane," je vsakodnevno skrb večine stanovalcev opisal Sirk. Da njihov strah ni neosnovan, dokazuje poročilo o meritvah emisij dimnih plinov, ki jih je opravilo pooblaščeno podjetje Dimnikar-stvo Dovrtel. Kot je zapisano v poročilu, naj bi bil vzrok za izhajanje monoksida kombinacija delovanja plinske peči in pomanjkljivosti v dimniških napeljavah. Omenjene plinske peči namreč jemljejo zrak iz prostora, kar je še posebej nevarno pozimi, ko so okna v stanovanjih zaprta. Zato nadaljnja uporaba peči, kot je zapisano v poročilu, v obstoječih pogojih ni primerna. Dovrtel kot
Vodovod od Podstana do Jelenšč
V nedeljo je bil v Dražgošah praznik treh odprtij. Najprej so slovesno odprli obnovljene tlake na pokopališču, nato obnovljeno cesto, pečat dnevu pa je bilo
odprtje novega vodovoda.
Dražgoše - Za krajane je bil v poletnih, sušnih mesecih največji problem zadostna oskrba s pitno vodo. Včasih so jo morali voziti celo s cisternami, največji problem pa je bil v vasi na Pečeh in v zgornjem delu vasi Pri cerkvi ter Jelenšče. Že leta 1996 so se krajani odločili, da vodo napeljejo iz osem kilometrov oddaljenega Podstana.
Na slovesnosti ob odprtju je predsednik Krajevne skupnosti Davča Rafko Kavčič povedal, da je bila nedelja praznični čas. "Leta 1996 smo se odločili za gradnjo vodovoda. Gradili smo po sistemu, kolikor denarja toliko gradnje.
tudi v Dražgošah. Poudaril bi še dobro sodelovanje s krajevno skupnostjo in vaškimi odbori." Oba govornika pa sta posebej izpostavila vodjo gradbenega odbora vodovoda Franca Lušine, ki se je zahvalil vsem udeležencem ak-
eno pa so morali prispevati skupno še 11 milijonov tolarjev. Osem-kilometrski vodni sistem poteka od Podstana v Jelovici do Jelenšč, kjer je zbiralnik. Krajani so ga gradili po fazah zadnjih pet let. Uporabljali so ga že prej, saj so ob sušnih mesecih namestili gasilske cevi in speljali vod do zbiralnikov v vasi. Trasa je bila zahtevna, saj so včasih kopali tudi tri metre globoko in s tem obdržali padec
Boštjan Bogataj
najboljšo rešitev predlaga zamenjavo peči s takšnimi, ki delujejo neodvisno od zraka v prostoru, zamenjati pa bi bilo treba tudi dimnovodne naprave. Kot je še zapisal v poročilu, je pred nadaljnjo uporabo peči vse pomanjkljivosti treba odpraviti, rok za odpravo pa je takoj. Toda kot pravijo stanovalci, upravitelj stanovanj Alpdom od konca junija, ko je prejel omenjeno^ poročilo, do danes ni ukrepal. Se več, omenjena šokantna poročila o nevarnem delovanju plinskih peči so stanovalci od Alpdoma dobili šele na izrecno zahtevo konec avgusta. "Upravitelj nas sploh ni obvestil, v kako nevarnem okolju živimo in v več kot treh mesecih ni ponudil niti ene same konkretne rešitve," pravijo. Pred vrati je kurilna sezona, peči za ogrevanje v večini stanovanj ne upajo prižgati, najhujša pa je negotovost, kaj bo. Za pojasnilo smo prosili direktorja Alpdoma Jožeta Kapusa, kije povedal, da so problem vzeli resno in takoj začeli iskati rešitve. Sklicali so projektante in izvajalce, najbolj ustrezna rešitev pa naj bi bila po Kapusovem mnenju namestitev dodatnih cevi, ki bodo dovajale svež zrak v peči v najbolj kritičnih stanovanjih. Pričakujejo pa tudi, da bo težave rešil skorajšnji prehod na zemeljski plin, saj je to čistejše gorivo kot sedanji butan-propan. "Potem bomo opravili nove meritve in mislim, da bodo problemi rešeni," je še dejal Jože Kapus. Vprašanje pa je, ali bodo stanovalci pristali na omenjeno rešitev, saj zaupajo predvsem strokovnemu mnenju podjetja Dovrtel, daje peči treba zamenjati.
Urša Peternel
Letos skoraj tristo parkirišč
V mestnih soseskah je lani kranjska občina dala zgraditi 137 dodatnih parkirnih mest, letos pa kar 292. Kdaj parkirne hiše?
Kranj - V desetletjih, ko so po Kranju rasla nova blokovna naselja, je bilo osebnih avtomobilov še razmeroma malo. Danes na vsako stanovanje prideta praviloma že dva, včasih tudi več, razen tega so se namnožili tudi različni poslovni prostori in razumljivo je, da so preozko zasnovana parkirišča postala pretesna. Prav mirujoč promet je eden največjih problemov mesta, v katerega je občina resno ugriznila pred tremi leti.
Pravkar zgrajena parkirna mesta na Zoisovi. - Foto: Tina Doki
Medtem ko v starem mestnem jedru Kranja prostora za gradnjo dodatnih parkirišč za zdaj ni videti, pa je študija, ki so jo izdelali v Domplanu, pokazala, da se v njegovem širšem obroču z razmeroma majhnimi vlaganji, da pridobiti precej parkirnih mest. Projektanti so kos pogrešljive zelenice odrezali tu, drugega tam in tako je lani v krajevnih skupnostih Zlato polje, Planina in Vodovodni stolp zraslo kar 137 parkirnih mest.
V tem letu so bili tako načrtovalci kot gradbeniki še bolj marljivi, saj so v mestnih soseskah na podoben način pridobili še blizu tristo parkirnišč, natančneje 292. Mestna občina Kranj bo z gradnjo tovrstnih parkirišč nadaljevala.
Nasprotno pa nikakor ne more steči gradnja parkirnih hiš, ki so -praviloma v kombinaciji s poslovnimi prostori - zastavljene v različnih predelih Kranja. Razen podzemnih garaž, ki jih podjetje IC Dom trenutno gradi na prostoru nekdanjega Gradbinca ob Na-zorjevi, je projektna dokumentacija pa tudi finančna konstrukcija za druge še v povojih. Predvideno je, da bi Kranj v naslednjih letih dobil več sto novih parkirišč na mestu stare Save, na sedanjem makadamskem parkirišču ob gimnaziji in ob pošti na Planini, podzemne garaže pa so v nadaljevanju gradnje IC dom predvidene tudi pod nekdanjim domom JLA ob Nazorjevi.   Helena Jelovčan
France Lušina, Rafko Kavčič in Mihael Prevc ob odprtju vodovoda.
Zasluge za izgradnjo vodovoda so od vseh krajanov, predvsem so se izkazali z delovnimi akcijami, kot tudi z denarjem. Zahvala gre tudi bivšemu kot sedanjemu županu -Alojzu Čufarju in Mihaelu Prev-cu," je povedal Kavčič.
Župan Mihael Prevc, ki sicer prihaja iz Dražgoš, je povedal: "V teh dneh sem prijetno utrujen po odprtju športne dvorane. Veseli me, da zaradi te gradnje niso pozabili na osnovno nalogo občine -urejanje komunalne infrastrukture. V zadnjih letih smo v vseh krajih občine naredili veliko, tako
cij. "Krajani so se akcij udeleževali akcij vedno bolj, ko smo se bližali vasi. Včasih smo nadzirali, da ne bi kdo zalival vrta - danes pa le "špricajte"!" je zaključil Lušina.
Predračunska vrednost celotnega vodnega sistema je znašala 62 milijonov tolarjev, 20 odstotkov je sofinancirala Občina Železniki (12 milijonov tolarjev), tudi Zavarovalnica Triglav, Alples in Indra-mat pa prispevali donatorska sredstva. S približno 5000 urami prostovoljnega dela so krajani investicijo več kot razpolovili, vse-
Počastili cvet slovenskih maturantov
Dober teden pred začetkom predavanj na fakultetah so bodoči bruci, letošnji zlati maturanti, dočakali slovesno
podelitev maturitetnih spričeval s pohvalami.
Ljubljana - Zlate maturante, letos jih je 473, med njimi prvič tudi 196 maturantov poklicne mature, je v soboto popoldne sprejel predsednik države Milan Kučan, zvečer pa je bila v Cankarjevem domu že tradicionalna prireditev, na kateri so dobili maturitetna spričevala s pohvalami, razen tega so jih nagradili še z darili pokroviteljev. Njihov uspeh Je pohvalila ministrica za šolstvo, znanost in šport dr. Lucija Čok, z nekdanjimi maturanti, danes uglednimi javnimi osebami (dr. Borut Telban, dr. Janez Potočnik, Andrej Blatnik in Martina Čutar) pa so se pogovarjali o njihovem odnosu do znanja.
Da je letos druščina zlatih maturantov tako mnogoštevilčna, gre pripisati maturantom poklicne mature, ki so dosegli najvišji možni uspeh in se tako pridružili zlatim iz splošne mature. Letos se je namreč prvič zgodilo, da so splošno maturo opravljali le gimnazijci, ostali srednješolci pa poklicno maturo. Razlika med njima je v načinu ocenjevanja, poklicni maturantje opravljajo predmet manj, z zrelostnim izpitom pa jim je pot odprta na visoke strokovne šole, na univerzo pa le izjemoma, razen če opravijo še peti maturitetni
predmet. Medtem ko so najuspešnejši dobili spričevala s pohvalami, se je končal tudi jesenski rok mature in generacija letnika 2001/2002 je sedaj pretežno varno zasidrana na visokih šolah in fakultetah. Med zlatimi maturanti pa imamo lepo zastopstvo tudi z gorenjskih šol: na štirih gorenjskih gimnazijah je z odliko maturiralo 26 maturantov, 23 pa jih ima najvišji možni dosežek pri poklicni maturi. Odličnjaki splošne mature so: Martin Pretnar, Aleš Toman, Marta Cvijič, Tina Rajhman, Teja Oblak in Maruša Kozan z
Gimnazije Jesenice, Aljoša Je-mec, Žiga Petač, Bojan Pusch-ner, Martin Pregl, Neža Žnidar-šič in Katja Mozetič iz Gimnazije Kamnik, Tilen Kusterle, Miha Zor, Luka Ausec, Matevž Uranič, Jaka Bobnar, Tina Tinkara Peternelj, Miha Zavrl, Teja
Novi kip v parku pomembnih cerkljanskih mož
Godbeniki iz Mengša so v nedeljo z glasbenim pozdravom odprli slovesnost ob prazniku občine Cerklje.
Cerklje - Zaradi deževnega vremena je bila malce okrnjena, namesto v spominskem parku pa so jo pripravili v avli cerkljanske osnovne šole, ki so jo večidel napolnili gasilci v slavnostnih uniformah. Prostovoljno gasilsko društvo Cerklje je namreč ob občinskem prazniku (ta gre v čast rojaku Ignaciju Borštniku) slavilo 110-letnico svojega nastanka, zaslugo zanj pa pripisujejo Andreju Vavknu, šolniku, skladatelju in županu takratne občine Cerklje. Letos so mu v spominskem parku odkrili doprsni kip.
Po Andreju Vavknu nosi ime tudi mešani cerkveni pevski zbor, ki ga vodi Damijan Močnik in je
prav tako sodeloval na nedeljski slovesnosti. Otroci iz. osnovne šole so prebirali odlomke iz časov, ko je bil Andrej Vavken priljubljeni cerkljanski šolmošter, o njegovem življenju in delu pa je zbrane seznanil dober poznavalec zgodovine teh krajev in ljudi profesor Janez Močnik. Prireditev, ki so jo zaokrožili s podelitvijo občinskih priznanj, županovih spominskih priznanj, knjižnih nagrad odličnjakom in na koncu še gasilci svojim najbolj zaslužnim članom, je povezoval Jože Jerič. Letošnji dobitniki občinskih priznanj sta prekaljena gasilca Metod Kropar in Marjan Luskovec, za delo v turističnem društvu ga
je dobila Minka Škoda, malo plaketo so dodelili PGD Zalog, veliko pa letošnjemu slavljencu PGD Cerklje. Župan je spominska priznanja namenil uspešnima podjetnikoma Jožetu in Bogdanu Bolka iz podjetja Sat-Control v Poženi-ku, Blažu Kapleniku za dosežke v gasilstvu in Tadeji Brankovič, uspešni športnici biatlonki.
Da občina ceni tudi znanje in šolski uspeh, dokazujejo tudi lepe knjižne nagrade, ki so jih dobili osemletni odličnjaki Osnovne šole Davorina Jenka Cerklje. Osem jih je bilo, ena učenka pa je dobila nagrado za zlato priznanje pri tekmovanju iz angleškega jezika. S podeljevanjem priznanj so
nadaljevali še gasilci, katerih dobro delo je pohvalil predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory in na koncu PGD Cerklje ob 110-letnici njegovega delovanja izročil bronasto priznanje krovne gasilske organizacije.
Na koncu so morali navzoči, med katerimi so bili tudi svojci Andreja Vavkna, vendarle na dež. V spominskem parku so odkrili doprsni kip nekdanjemu županu, šolniku in glasbeniku, ki ga je s pesmijo počastil cerkveni pevski zbor, ki nosi njegovo ime, blagoslovil pa domači župnik. Andrej Vavken je že peti znameniti Cer-kljan v parku pomembnih mož, za Ignacijem Borštnikom, Janezom
Čebulj em, Janezom Mežanom in
Francetom Barletom.
Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič
Balažic, Andraž Briški Javor in Barbara Ulčar z Gimnazije Kranj, Neža Keše, Maja Bratuš, Matija Permein Jaka Benedičič iz Gimnazije Škofja Loka.
Med maturanti poklicne mature pa so bili na Gorenjskem najboljši: Sonja Kenda, Urška Mohorič in Andreja Skuber z Ekonomske šole Kranj, Katja Žibert s Srednje biotehniške šole Kranj, Adis Bahtič, Andreja Berton-celj, Petra Cimperman, Žiga Dolhar, Petra Hafnar, Dijana Huškarič, Petra Mulej, Lea Pire, Ines Robič, Lea Sikošek, Slavica Smitran in Ana Vratin-čič s Srednje ekonomsko-turis-tične šole Radovljica, Mojca Fajfar, Martina Humar in Saša Smonkar s Srednje šole Domžale, Marija Rogar s Srednje šole Jesenice, Marko Poličar s Srednje trgovske šole Kranj, Silva Vodlan z Ekonomske šole SC Rudolfa Maistra Kamnik ter Mateja Golob iz srednje šole Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. Kakega Gorenjca pa bi najbrž našli tudi med najboljšimi maturanti ljubljanskih in drugih slovenskih šol. Vsem najboljšim še enkrat naše čestitke. Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki
1. mednarodna likovna delavnica Fakultete za organizacijske vede
Preprosto moraš ustvarjati
Po petdnevnem ustvarjalnem druženju se danes zaključuje 1. mednarodna likovna delavnica Fakultete za organizacijske vede Kranj, katere se je udeležilo 14 umetnikov
iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije.
Na Fakulteti za organizacijske vede, ki je v zadnjih letih v svojem razstavnem prostoru gostila številne likovne ustvarjalce iz domačega in širšega slovenskega prostora, so že dlje časa razmišljali tudi o organizaciji likovne delavnice, na katero bi povabili priznane umetnike iz Slovenije in tujine. Razmišljanja so letos postala resničnost in od preteklega petka do danes je v ateljejskih prostorih Steklarstva Jugovic v Spodnjih Bitnjah potekala 1. mednarodna likovna delavnice FOV. V sodelovanju z akademskim slikarjem Klavdijem Tutto so povabili 14 likovnikov iz štirih držav. "Sam že
Špela Trobec Jovanovič - vesela sodelovanja z uveljavljenimi slikarji
Bruno Paladin z Reke je zadnja leta pogosto v Sloveniji.
več let gojim kontakte s številnimi umetniki srednjeevropskega prostora, s katerimi se srečujem na raznih delavnicah, kolonijah, simpozijih," je povedal Klavdij Tutta, ki je v prijetnem ambientu ateljeja Steklarstva Jugovic v Spodnjih Bitnjah zbral nacionalno in generacijsko pestro družbo likovnikov. Na delavnici tako sodelujejo: Antonio Manfredi, Clau-dio Nevivel (oba iz Italije), Bruno Paladin, Danijel Butala (oba Hrvaška), Renate Polzer, lise Schwarz (obe iz Avstrije) ter slikarji iz Slovenije Bogdan Čobal, Klementina Golija, Nika Oblak, Špela Trobec - Jovanovič, Blaž Šeme, Zmago Puhar, Nejč Slapar in Klavdij Tutta.
"Gre za simpatičen preplet že uveljavljenih avtorskih osebnosti z mladimi umetniki, ki so šele dobro končali akademijo, a so s svojimi deli že vzbudili širšo pozornost. Mladi prinašajo novosti, starejši smo na nekakšnem preverjanju... Mislim, da smo se v medsebojni komunikaciji zelo dobro ujeli, stkala so se nova poznanstva, izmenjale izkušnje..." je še povedal Tutta in dodal, da je čimveč tovrstnega "prepiha" dobrega tako za umetnike kot za FOV, ki s tem pridobiva imidž, Kranju kot mestu pa se na ta način odpirajo tudi kanali za nove razstave. "Tukaj zbrana ekipa je res prava," je dejal slikar Bruno Paladin, ki prihaja z
Folklora je kul
Kranj - Akademska folklorna skupina Ozara s Primskovega konec tega tedna odhaja na 10-dnevno gostovanje v Mehiko, kjer bo nastopila na mednarodnem folklornem festivalu, kar pa še ne pomeni, da v tem času ne poteka tudi vpis novih članic in članov, ki bi se jim na takih poteh želeli priključiti prihodnje leto. Da je folklora zares super stvar, lahko razberemo iz prisrčnega zapisa mlade folkloristke, ki je v skupino prišla pred dvema letoma.
Stvar je zelo resna! Akademska folklorna skupina Ozara s Primskovega vpisuje nove člane.
Kar je pri temu ful kul mega špas-no in še vse kaj drugega, je to, da se lahko vpiše prav vsak, ki je dokončal osnovno šolo (pa ne, da bi imela izobrazba kaj pri tem, ampak, dragi moji, starost je pomembna, starost). Hočem vam povedati, da je folklora nekaj najboljšega, kar se ti lahko zgodi. And it is absolutlv free!
Akademska folklorna skupina Ozara je sestavljena iz plesalcev
in plesalk, godcev, pevcev (Kranjski furmani) in pevk (Bodeče neže). Plesalci in plesalke se delimo na Študentsko folklorno skupino kluba študentov Kranj in na starejše plesalke in plesalce. Slednji plešejo že dalj časa in znajo malo več plesov. Študentska folklorna skupina AFS Ozara deluje 2 leti in nastopov je vsepovsod polno; od domov upokojencev (kjer so nastopi najboljši, saj so te najbolj veseli), pa do raznih občinskih in tudi državnih prireditev (tudi tam so te veseli).
Žuri so super (najboljši, kar sem jih doživela in ni jih bilo malo), najboljše pa so turneje. V petek se odpravljamo na' gostovanje v daljno Mehiko, in sicer v mesto Monterrev, kjer bo potekal festival Santa Lucia, in sicer od 27. septembra do 7. oktobra. Lansko leto smo šli v Split, naslednje leto pa se podajamo v severne dežele. Pri nas se vedno kaj dogaja. In vedno je zanimivo.
In zdaj še k najbolj zanimivem delu tega članka: vsi, ki bi se radi naučili ljudskih plesov in pesmi, ljudskih običajev in zanimivosti, spoznali kakšen oddaljen del sveta in se v glavnem zabavali, ste vljudno vabljeni vsak ponedeljek in sredo med 20. in 22. uro v Dom krajevne skupnosti na Prim-skovem (zraven gostilne Pri Matičku). Seveda delujemo tud' virtualno, zato le prisurfaj na www.drustvo-ozara.si. Če se prijavite v naslednjem tednu, dobite zraven (brezplačno) še komplet jedilnih nožev. Ops, napaka, nam jih je žal že zmanjkalo. Zagotavljamo pa vam topel sprejem in super mentorja ali mentorico. Deležni pa boste tudi veliko zabave, dobre volje in prijetnega druženja, ter seveda številnih nastopov ter sem in tja tudi kakšne turneje. Torej, vidimo se na vajah! Foto: Gorazd Kavčič
Podobe narave iz parka Brdo
Brdo pri Kranju - Kljub deževnemu koncu tedna je udeležencem likovnega srečanja na območju protokolarnega objekta Brdo pri Kranju uspelo narediti likovna dela izbranih motivov. Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti je v petek, 20. in soboto, 21. septembra, organizirala tretje delovno srečanje gorenjskih likovnikov, ki so se ga pod vodstvom Zmaga Puharja udeležilo šestnajst slikarjev. Zbrali so se pod znamenitim "toplar-jem" za hotelom Kokra in kmalu razpršili po širnem območju čudovitega naravnega območja Brdo. Med sobotnim ustvarjanjem sta se pred dežjem pod kozolec zatekla tudi Andreja Ro-pret, predsednica Likovne sekcije
Reke inje v zadnjih letih pa je pogosto v Sloveniji: "Klavdija sem spoznal leta 1992 na enem takih druženj v Novi Gorici in fantastično je po desetih letih videti, kako se širi krog umetnikov iz številnih evropskih držav. Hkrati velja poudariti, da gre za kvalitetne avtorje in prepričan sem, da bi tudi dela s to-
je profesionalec ima nek samosvoj izoblikovan slog in točno ve, na kakšen način se bo lotil dela, hkrati pa so tovrstna srečanja lahko zelo dobrodošla, saj tako naša dela dobijo nek dodaten sok."
^Tudi mlada slikarka iz Kranja Spela Trobec Jovanovič, zmotil sem jo zazrto v eno od slik, ki jih
Renate Polzer iz Avstrije meni, da slike na takih delavnicah dobivajo dodaten sok...
kratne delavnice lahko visela tudi v največjih galerijah." Podobno razmišlja tudi slikarka Renate Polzer, ki je na delavnico prišla iz Leibnitza: "Vsak od nas
je ustvarila na delavnici, se dobro počuti v mednarodni slikarski sredini. "Rada delam v sredini starejših uveljavljenih slikarjev, od katerih se lahko marsikaj na-
učim, predvsem pa mi je všeč, da je pristop do dela resen. Tu preprosto ne moreš neustvarja-ti. Gre za zelo odprte ljudi in če Si v tem iskren tudi ti, je nek pozitiven pretok energije med nami logična posledica."
Nad umetniki je vse dni bdela študentka FOV Barbara Trelc, ki je poskrbela za njihovo udobno bivanje v Kranju. Vsak slikar je dobil nekaj platen in komplet barv, po končani delavnici pa naj bi po eno ustvarjeno delo ostalo tudi študentski organizaciji oziroma FOV. "Zame je taka delavnica nekaj čisto novega in moram reči, da sem navdušena nad slikarji, ki so zelo zanimivi tako v različnem ustvarjalnem pristopu kot po osebnostnih lastnostih," je dejala Barbara. Umetniki so bivali v Študentskem domu v Kranju, kosila in prijetne večere z živo glasbo pa so doživljali v gostilni Strahinc v Zgornjih Bitnjah. Dela bodo predstavljena na razstavi v prostorih FOV, ki bo predvidoma v oktobru, izšel pa bo tudi katalog omenjenih del s spremno besedo umetnostne kritičarke Anamarije Stibilj Šajn. Organizator FOV ob vsem tem povsem upravičeno razmišlja, da bi likovna delavnica postala tradicionalna. Igor Kavčič
Analize prostora, barv in linij
V Galeriji Loškega muzeja in Galeriji Ivana Groharja je na ogled gostujoča pregledna razstava sodobnega slikarja Žarka Vrezca iz Ljubljane, projekt kustosinje Alenke Domjan, ki je bil premierno predstavljen v Galeriji sodobne umetnosti v Celju. Sijajna razstavljena dela se spajajo in ustvarjajo z domiselnimi barvami, linijami in oblikami svoj prostor.
Pregledna razstava, sicer brez začetnih študijskih del, ponuja v nekoliko skrčeni obliki pregleden razvoj umetnikove poti od leta 1977, ko se je prvič predstavil v Delavskem domu v Zagorju ob
Savi, do zadnjih del. Njegova pot se je začela sredi sedemdesetih let, v času, ko so slovenski umetniki že sledili ameriški slikarski produkciji in teoriji, predvsem analitični abstrakciji. Žarka je
zanimala predvsem analiza prostora v barvi in linijah. Slednje so se izrazile v smislu risbe, notranje in robne. Njegova dela so majhnih in izredno velikih formatov, ki se izvrstno vključujejo v zunanji prostor, v katerem delo stoji, v sebi pa nosijo tudi povsem svoj svet prostora različnih barv in oblik. Na svoji umetniški poti je ustvaril tudi vrsto "prostorskih ciklusov", od katerih so na pričujoči razstavi predstavljeni le nekateri fragmenti. Verjetno prav zaradi velikih dimenzij del razstava ni retrospektivna, a vseeno se iz pričujočih del lahko dobi občutek umetniškega razvoja. Iz posameznega ciklusa in obdobja je po ena slika, za kontinuiteto razmišljanja pa bi potrebovali večji prostor, se je strinjal tudi avtor Žarko Vrezec. Na razstavi so predstavljena dela iz začetka ustvarjanja do letošnjega leta: v Galeriji Ivana Groharja predvsem manjša dela na papirju, ki bodo na ogled do 14. oktobra, v Galeriji Loškega muzeja pa dela večjih formatov, ki bodo na ogled do 27. oktobra.
Katja Dolenc
Čisto čezz
Slovenska prosvetna zveza in Glasbeno gledališče Gabriel, premiera 21. septembra v Šentprimožu na Koroškem. Avtorji songov: Gustav Januš, Milan Dekleva in Andrej Rozman - Roza, režija in koreografija: Mojca Horvat, dramaturgija: Blaž Lukan, glasba: Gabriel Lipuš, scena in kostumografija: Vasilija Fišer, pevci in igralci: Damjan Trbovc, Magdalena Kropiunig, Erhart Oschina, Samo Lampichler, Gabriel Lipuš, Sonja Koschier, Florentina Uneg, glasbeniki: Michael Erian, Štefan Gfrerrer, Roman Pech-mann, Primus Sitter, Karen Asatrian in Emil Krištof.
Vir iz Radovljice in Ivan Žan Prešern, član iste sekcije. Razstavljena dela bodo jeseni pred-
stavljena v Domu Krajanov na Primskovem. Katja Dolenc, foto: Tina Doki
Glasbeni kabaret "Čisto čezz" (v predstavi nastopa šest imenitnih glasbenikov klasične jazz zasedbe + harmonika; zato tudi nekoliko asociativen naslov) je logično nadaljevanje uspešnice izpred nekaj let "Malo čezz". O smiselnosti tovrstnega nadaljevanja neke uspešne prakse zamejskega gledališkega ustvarjanja v gledališkem listu dramaturg Blaž Lukan zapiše: "Če je šlo v prvem delu za prizadeto in hkrati ironično uprizarjanje eksistencialnih, jezikovnih in geografskih meja in so se zato zdele situacije ter njihovi protagonisti resnično vselej "malo čez" (torej nekoliko premaknjeni), poskuša drugi del ujeti stanja in nastopajoče še bolj "čez" ali že skoraj na drugi strani omenjenih meja...".
In res, zapišemo lahko le, kako je ustvarjalcem tudi tokrat uspelo uresničiti svoje ambicije v celoti. Tako avtorjem songov (v prvi vrsti skorajda genialnemu Andreju Rozmanu - Rozi), kot tudi avtorju glasbe - Gabrielu Lipušu. Režiserka in koreografinja Mojca Horvat trdno sedi v sedlu. Pravzaprav se dozdeva, kako je pri svojem ustvarjanju vse boljša in boljša. Nekako neprekosljiva ostaja zlasti v drobnih humornih odrskih domislicah, ki so tista prepotrebna začimba, ki vsaki predstavi daje pravi avtorski okus.
Prav vsi nastopajoči so uspeli navdušiti premiersko publiko v prepolni šentprimoški dvorani. Tako pevci-igralci, kot tudi glasbeniki, ki živo glasbo izvajajo v odlični maniri jam-sesiona. Ob
pohvalno uravnoreženi ansambel-ski igri pa vseeno nekaterim posameznikom uspe dodati še kanček tistega osebnostnega šarma, "ki še malo bolj zažge".
Avtor glasbe Gabriel Lipuš blesti seveda tudi kot pevec - žametni baritonist. A trdno njemu ob bok seje tokrat postavil tudi tenorist Damjan Trbovc (sicer igralec celjskega gledališča), ki s svojim igralskim žarom ter spretnostjo uspe navdušiti (še zlasti v vlogi boga v zaključnem songu)! Tudi na ženski strani ves čas vse teče, kot podmazano. Pa vseeno. Magdalena Kropiunig uspe svoji igri primakniti še nekaj tiste žlahtno-sti, ki krasi in diči samo največje gledališčnike.
Skratka, ta predstava navdušuje ter nudi toliko zadovoljstva, da bi jo bilo škoda zamuditi. Pa se na ogled tega zabavnega kabareta vseeno ne bo potrebno odpraviti na Koroško (čeprav tak prijeten in koristen izlet toplo priporočamo), saj se tej uspešni ekipi naših zamejskih gledaliških zanesenjakov že sedaj napovedujejo številna gostovanja tudi v matični Sloveniji. Rastko Tepina
Goriška fara je praznovala
V Goricah so v nedeljo proslavili 150-letnico posvetitve sedanje farne cerkve. Slovesnost je vodil beograjski
nadškof dr. Stanislav Hočevar.
Svetniki in godovi
Anton Martin Slomšek, prvi med blaženimi
Gorice - V Goricah je bil v nedeljo praznik. Kar se da slovesno so počastili 150-letnico blagoslovitve sedanje farne cerkve sv. Andreja in za to priložnost zunaj in znotraj polepšali cerkev. Slovesnost je vodil beograjski nadškof dr. Stanislav Hočevar. Slovesnost je z izbranimi besedami začel predstavnik faranov Franc Taučar. Med drugim je dejal: "Težko si danes predstavljamo, kako so naši verni predniki cerkev leta 1852 gradili. Nekaj tega je sicer zapisanega, veliko pa je šlo v pozabo. Zanimive pa so na primer tri stvari, ki so se ohranile v ustnem izročilu. Prvič, da je pokojni Jakob Zaplotnik iz Letenc, (rojen leta 1804) v času gradnje in pred njo deset do petnajstkrat potoval peš v Ljubljano in nazaj zbirat in urejat dokumente za gradnjo. Drugič.
Mislili so, da bo navoženo kamenje zadostovalo za celo cerkev, pa so vsega porabili že za temelje. In tretjič. Oder za dovoz materiala je bil speljan od Kmetove kmetije v Srednji vasi pa do cerkve." Goriška cerkev je preživljala in preživela različne čase, zadnja leta pa je bila pogosto obnovljena, tako da danes blesti v vsej svoji lepoti. Sedaj je čas, je dejal Franc Taučar, da se prenovimo tudi verniki. To je v pridigi poudaril tudi nadškof dr. Stanistev Hočevar. Dejal je, da morajo biti kristjani bolj odgovorni za čas, ki ga živimo, in da se ne bojimo tega, kar smo.
Po cerkvenem obredu je bila pred cerkvijo bogata pogostitev vseh prisotnih.
Jože Košnjek, foto: Gorazd Šinik
Blagoslov župnišču in cerkvi sv. Križa
Dobro leto je trajala obnova cerkve in župnišča sv. Križa v Planini pod Golico, ki ju je pred štirimi leti prizadel potres v Posočju. V nedeljo, 22. septembra, pa sta bili stavbi po zaslugi župnika Jožeta Milčinoviča in vseh, ki so kakorkoli prispevali k obnovi, deležni svetega blagoslova, ki gaje opravil opat Anton Nadrah iz Stične.
Planina pod Golico - Vidno zadovoljstvo, ki je žarelo z obraza župnika Jožeta Milčinoviča, priča o izrednem uspehu in dobro opravljenem delu, na katerega so čakali farani leto dni. V tem obdobju se jim prav nič ni bilo težko zbirati v cerkvenem hlevu ali na seniku, kakor so se radi pošalili, saj so mašne daritve opravljali kar tam. Vedeli so, da bo njihova cerkev pod skrbnim vodstvom in budnim očesom župnika kmalu pripravljena za nova mašna obha-janja.
Cerkev svetega Križa je bila zelo poškodovana med velikonočnim potresom v Posočju leta 1998. Stene v notranjosti so raz-pokale in omet se je krušil z vseh strani. Velik problem so bila tudi vlažna tla, saj stoji cerkev na vod-natem področju. Domačini vedo povedati, da je bilo v tla zlitega veliko betona, ki sedaj ščiti pred mrzlo vlago. Popolnoma so obnovljene v notranjosti tudi stene in strop cerkve, freske pa ponovno sijejo s svetopisemskimi podobami. Na robustnem zidu so ostali le
fragmenti najstarejših fresk, ki imajo kulturno in zgodovinsko vrednost. Lotili so se tudi prenove župnijskega urada sv. Križa nad Jesenicami, v katerem ima svoje prostore tudi Krajevna skupnost Planina pod Golico.
"Naj bo to potrditev od zgoraj, od Boga, in od strani cerkve, za vse vaše delo in trud, ki ste ga vložili za obnovitev," je v uvodnem govoru poudaril opat Anton Nadrah iz Stične in vse zbrane pozdravil tudi v imenu nadškofa Franca Rodeta, ki se zaradi poti v tujino slovesnosti ni mogel udeležiti. Blagoslovu vode in posebni blagoslovni molitvi je sledil blagoslov župnijskega urada, vsi zbrani pa so nato šli v cerkev, kjer jih je pozdravil župnik Jože. Iskreno se je zahvalil vsem, ki so snovali podobo svetišča: "Tistim, ki ste ponudili svojo roko, znanje in čas, toplo besedo, počitek in dobrote z domače mize ter vsem, ki ste z dobro mislijo in denarnimi prispevki pomagali k slovesni podobi našega župnišča in svetišča." Velik znesek k statičnim de-
lom v cerkvi je prispevalo ministrstvo za okolje in prostor, svojo pomoč je ponudila tudi občina Jesenice. Kot spomin na nedeljski praznik ob obnovi, se je v zgodovino cerkve poleg letnice "zasaditve" sv. Križa 1624 in posvetitve cerkve 1683 zapisala še letnica 2002 kot spomin na rod, ki je po
besedah župnika Jožeta poskrbel, da bi se spomin na jame, rudarje in njihovo vero ne bi sesul. Blagoslovu cerkve je sledila sveta maša, nato pa še obhajanje birmancev. Svečanega dogodka se je udeležil tudi jeseniški župan Boris Bregant.
Katja Dolenc, foto: Tina Doki
Danes, 24. septembra, goduje Rupert iz Salzburga, ki je bil bil prvi škof v Salzburgu in je zavetnik dežele in nadškofije Salzburg. Za slovenske katoličane pa je današnji dan pomemben zato, ker goduje prvi slovenski blaženi škof Anton Martin Slomšek. Za blaženega ga je razglasil papež Janez Pavel II. 19. septembra leta 1999, ko je drugič obiskal Slovenijo. Slomšek je bil tisti, kije sedež la-vantinske škofije iz Labota na Koroškem prenesel v Maribor in bistveno prispeval, da je ostala Štajerska slovenska.
Jutri, 25. septembra, bo god Sergeja Radoneškega, ki velja za prenovitelja samostanskega življenja v Severni Rusiji in je med drugim ustanovil okrog 40 samostanov, med njimi tudi samostan Svete Trojice v kraju Zagorsk 70 kilometrov od Moskve. Na ta kraj so tudi v prejšnjem režimu smeli prihajati romarji. Sergej, rojen okrog leta 1320, je bil krščen za Jerneja, Radoneški pa je zaradi kraja Radoneš, kjer je živela njegova družina. Jutri bo god Sergijev, Sergejev, Sergij in Sergej.
V četrtek, 26. septembra, sta najbolj znana svetnika mučenca Kozma in Damijan, ki sta umrla okrog leta 303. Njuna domovina je bila Arabija, kjer sta se naučila zdravniške vede in sta zdravila ljudi. V času preganjanja kristjanov sta umrla mučeniške smrti v Ciliciji v Mali Aziji. Kozma in
Kranj bo počastil škofa Vidmarja
Kranj - Župnija Kranj se bo letos skupaj s prebivalci mesta Kranja oddolžila rojaku škofu Jerneju Vidmarju. V nedeljo, 29. septembra, ob 9.30 bodo na njegovi hiši v Tavčarjevi ulici, kjer je danes osrednja knjižnica, odkrili spominsko ploščo njemu v čast. Ljubljanski škof dr. Jernej Vidmar se je rodil v Kranju 11. avgusta leta 1802 in je postal leta 1859 ljubljanski škof. Po upokojitvi se je preselil v Kranj in zgradil hišo v sedanji Tavčarjevi ulici. Spominsko ploščo v počastitev 200-letnice rojstva bo odkril ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode. J.K.
Damijan, v pesmi tudi Kozmijan, sta priljubljena tudi med Slovenci, saj jim je posvečenih več cerkva in oltarjev. Sta zavetnika zdravnikov, lekarnarjev, zobozdravnikov, kirurgov, zdravniških šol, drogis-tov, brivcev, fizikov in slaščičarjev.
V petek, 27. septembra, bo god Vincencija Pavelskega, redovnega ustanovitelja. Vincencij Pavel-ski, rojen leta 1581 v Franciji, je bil župnik, ki je pomagal revnim in ubogim. Preselil se je v pariški samostan svetega Lazarja, kjer je skupaj s še nekaterimi duhovniki leta 1625 ustanovil znano misijonsko družbo lazaristov. Skupaj z Ludoviko Marillac pa je leta 1629 ustanovil družbo usmiljenih sester (uradno Hčere krščanske ljubezni). Lazaristi in usmi-ljenke delujejo tudi v Sloveniji.
V soboto, 28. septembra, praznuje Venčeslav, češki knez in mu-čenec, godove pa imajo Vencelj-ni, Venceki, Venčki, Venki, Ve-noti in Slavkoti. V nedeljo, 29. septembra, so godovi nadangelov Mihaela, Gabrijela in Rafaela. Nadangeli so božji poslanci s pomembnimi nalogami. Mihael je premagal satana, Gabrijel je oznanil rojstvo Janeza Krstnika in Jezusa inje zavetnik sredstev obveščanja, poštnih uradnikov in razna-šalcev časopisov, Rafael pa pomaga človeku pri zdravju in ga ščiti pri potovanjih. Krščanska družba za pomoč izseljencem se imenuje Rafaelova družba. Mihael je v Sloveniji pogosto ime.
V ponedeljek, 30. septembra, bo god Hieronima, cerkvenega učitelja, ki je eden najbolj znanih prevajalcev Svetega pisma v latin-.ščino. Nekateri pravijo, da naj bi bil doma blizu Pivke v Sloveniji.
Jože Košnjek
6o mamin
najbolj športna frekvenca
PREJELI SMO
Prepričevanje gluhega
Številna slovenska mesta in naselja organizirajo poletne prireditve, ki so namenjene za popestritev življenja med dopusti in počitnicami. Kranj ni v tem pogledu nikakršna izjema - a vendar v nekih pogledih je. Kranjska noč (ko je bil občinski praznik še 1. avgust, je bila le ena kranjska noč) se je spremenila v hrupne večere in noči celotnega tedna, ki s prireditvami v ostalih krajih nima dosti skupnega. A ne samo to, ob tem kranjskem tednu je še spomladanski teden mladih, ki je nek uvod, za zaključek pa še jesen v Kranju (začetek šole), kar vse pelje do tega, da postaja življenje v mestu že neznosno, posebej če k temu prištejemo še hrupne zaključke tedna (petek, sobota).
Kljub dolgotrajnim prizadevanjem KS Center se problematika ne rešuje v korist prebivalcev mestnega jedra. Stanovalci Trnovega (kvari Trnovo) in organizatorji "Trnfesta" so lahko našli skupen jezik in vse prireditve izpeljali v skladu s skupnimi interesi ob doslednem upoštevanju zakonodaje; "Trnfest" je uspel v zadovoljstvo organizatorjev in stanovalcev.
Kranj je šel po drugačni poti, namesto doslednega upoštevanja zakonodaje in dogovarjanja je organizator iskal in pridobil od Agencije za okolje dovoljenje, za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom. To dovoljenje je določalo, da emisije hrupa ne smejo presegati 69 dBA čez dan
in 59 dBA ponoči. A kaj se je zgodilo, to dovoljenje je v Kranju le papir z nekimi določili, ki jih nihče ne upošteva. Povprečna nočna raven hrupa je bila 87 dBA (kar 35 krat presega najvišje še dopustne amplitude zvočnega valovanja) ob eni izmed meritev pa je dosegla celo 116 dBA (kar presega 708 krat amplitudo zvočnega valovanja), kar pomeni skoraj še enkratno prekoračitev hrupa od izredno pridobljenega dovoljenja.
Mestna občina Kranj mora v prihodnje v soglasju s KS Center takšne in podobne prireditve zaupati organizatorju s primernimi referencami, ki bo spoštoval zakonodajo m odločbo UE o prijavljeni prireditvi. Istočasno pa je potrebno pogledati v sosednjo Radovljico in razmisliti ali resnično potrebujemo toliko takšnih prireditev, ki z revitalizacijo mestnega jedra nimajo ničesar skupnega. To mestno jedro je preveč dragoceno tako v prostorskem kot kulturnozgodovinskem smislu, da hi ga s takšnimi prireditvami siro-mašili in iz njega preganjali še tiste prebivalce, ki imajo tod svoje korenine in bi si dejansko želeli Živeti v revitaliziranem mestnem jedru.
Če je bil pred leti organizatorjev kranjske noči izgovor za stanovalce, da se ena noč že da potrpeti, je slika dandanes povsem drugačna, da je le redka noč, ko ni poučimo trpeti zaradi hrupa in globoko v noč odprtih hrupnih lokalov.
Franc Bcnedik, KS Center Kranj
Domoljubje?
V oddaji "Studio city", ki jo vodi Marcel Stefančič, je bil v ponedeljek, dne 2. septembra 2002, kot gost oddaje tudi politolog Pikalo - FDV. Tema pogovora pa je bilo ocenjevanje, oziroma nekakšno vedeževanje o kandidatih za predsednika - predsednico države Slovenije.
Za gospo Brezigarjevo je gospod Pikalo dejal, da nima velikih možnosti za uspeh, ker preveč "stremi za konservativnimi vrednotami, kot je - DOMOLJUBJE!?" Domoljubje je torej v naši politiki vrednota z negativno konotacijo, je torej preživeta in je ovira za razvoj bodoče slovenske družbe? Groza me je, če pomislim, da so pri nas tudi druge stvari "uglašene" v isto partituro in da nas je čedalje manj, ki se zavedamo, kaj so domovina, dom in domoljubje. Čas, ko ne bo več vonja po Domovini, je zelo blizu. Takrat bo tudi domoljubje zopet vrednota, ki jo bomo brskali po naftalinu - toda prepozno!
Se se spominjam Kajuhove pesmi, v kateri pravi: "Moje oči pla-meneče poglejte, tovariši in mi povejte: še vidite v njih domovino?" Kaj pa vi, ki nam krojile PRIHODNOST?
Edvard Erzetič, Škofja Loka
Izjava za javnost
Predsedstvo Zveze društev upokojencev Slovenije je na seji dne II. septembra 2002 med drugim obravnavalo "afero Vzajemne". Ugotovilo je, da je upokojence še zlasti prizadelo povišanje premije
za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ker o razlogih za tako povišanje ni bilo obveščeno in o tem upokojenci nismo imeli možnosti, da se izjasnimo.
Uprava "Vzajemne" v dveh letih ni nič storila glede ustanovitve skupšČli .i   V zajemne ".
Predsedstvo Zveze društev upokojencev Slovenije zahteva, da pristojni organi v najkrajšem možnem času zavzamejo stališče ali so organi Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d.v.z. poslovali zakonito in da je povišanje premije ekonomsko upravičeno.
"Afera Vzajemne" nedvomno kaže na to, da je treba v zvezi s pripravo predloga novega zakona o zdravstvenem zavarovanju razčistiti dileme v zvezi s konceptom Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d.v.z. Zastavlja se namreč vprašanje ali naj tudi v prihodnje dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki predstavlja nedeljivo celoto zdravstvenega zavarovanja deluje po enakih načelih kot ostale oblike zavarovanja. Ohranjanje koncepta, da naj bi tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje izvajale tako imenovane vzajemne zavarovalnice ali delniške družbe, bi prizadelo predvsem starejše ljudi. Tega zavarovanja ni možno enačiti z. drugimi oblikami zavarovanja, ki jih izvajajo organizacije po zakonu o zavarovalništvu.
Zveza društev upokojencev Slovenije se bo preko društev upokojencev aktivno vključila v postopek kandidiranja za organe Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d.v.z. Kandidati morajo imeti poleg strokovnih kvalitet predvsem tudi moralne kvalitete.
V primeru prijave kandidature Franca Koširja za generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije predsedstvo Zveze društev upokojencev Slovenije ne podpira. O tem bo Zveza društev upokojencev Slovenije obvestila člane skupščine ZZZS iz vrst upokojencev, da skladno s sklepom glasujejo na skupščini ZZZS.
Predsednik ZDUS Vinko Gobec
Gospodarjenje s prispevki za zdravstveno zavarovanje
Najprej naj povem, da se popolnoma strinjam s prispevkom Toneta Kristana v Gorenjskem glasu dne 13. avgusta 2002. Sem pa skeptičen, da bo vlada izpolnila vse navedene zahteve. Nisem mislil, da se bom v moji, razmeroma visoki starosti živciral nad takimi in podobnimi pijavkami, kakor tudi nad vsemi tistimi, ki jih podpirajo ali zagovarjajo. Toda, kdo pa je sprejel take zakone ali predpise? Delavci prav gotovo ne! Pa se ti pojavi neki tip, ki trdi, da ima Slovenija samo dva strokovnjaka, ki lahko vodita zdravstveno zavarovanje. Zelo kosmato vest imajo tisti, ki lahko vzamejo milijonsko plačo, medtem ko večina delavcev z. nizkimi plačami životari. In med temi je veliko takih, ki si ne upajo reči. da so v socialistični Jugoslaviji živeli bolje. Alergičen sem na vse' menedžerje, katerih vidni "uspehi" so, da imamo vedno
večjo brezposelnost. Tekstila in obutve vedno več uvažamo, doma pa iz leta v leto zmanjšujemo proizvodnjo. Spominjam se Marjana Podobnika, ki je večkrat izjavil, da bo dobil nazaj ves pokradeni denar. In zgodilo se ni nič! Ali je normalno, da dobijo nadzorniki 70.000,00 tolarjev sejnine, medtem ko je zajamčena mesečna plača delavcev 50.000,00 tolarjev. Nadzorni odbor zavarovalnice je nastalo problematiko obravnaval na seji 9 ur in medtem sklenil nič konkretnega. V sejnih prostorih jim manjkajo samo še postelje, da bi marsikateri lahko bolj lagodno zadremal kot na stolu.
V naslednjem pa bolj konkretno. Prispevek za dopolnilno zdravstveno zavarovanje se je v devetih letih povečal (vštevši avgustovsko povečanje) 4,8-krat, pokojnine v tem času pa samo 1,1-krat. Razumljivo je, da gre tako povečanje delno tudi na račun zaposlenih "strokovnjakov". Zanimivo1 je tudi, kdo se igračka s povečevanji prispevka. V tem času se je povečal 16-krat, 2-krat pa zmanjšal (prvič za tri mesece, drugič pa samo za en mesec). Normalno bi bilo, da bi se prispevek povečeval največ enkrat letno. Nihče me ne more prepričati, da je možno voditi točno evidenco o delitvi stroškov na redno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Točno je menda samo to, da ima zdravstveno zavarovanje skupno več milijard izgube. Zdaj sem tudi šele zvedet, da imamo zavezanci najr manj tri različne zneske prispevkov, in od teh najvišjega upokojenci.
Karel Bajd, Kranj
Srečanje ljubiteljev psov
Škofjeloški klub ljubiteljev nemških ovčarjev je pripravil četrto srečanje članov, sponzorjev in prijateljev narave.
Crngrob - Na klubskem igrišču v Crngrobu so se v nedeljo popoldan zbrali kljub dežju člani Kluba ljubiteljev nemških ovčarjev Skorja Loka in drugi ljubitelji psov z Gorenjskega. Domačini so prikazali delo reševalnih psov, vaje poslušnosti ter postopke napada in obrambe. Zanimiva je bila tudi predstavitev discipline agili-ty, za kar so poskrbeli člani Kinoloških klubov Naklo in Tržič.
Podpredsednik kluba Rado Pokom jc povedal, da bodo začetek oktobra tudi v Škotji Loki prvič pripravili tečaj za agilitv. Jesensko šolanje psov obiskuje 18 udeležencev v mali šoli in 11 v nada-
širši pomen, zato ga^ podpira tudi občinski štab CZ Škofja Loka. Med približno 50 člani iz Škofje Loke in širše okolice imajo tudi 9 rejcev psov, ki si prizadevajo za kvaliteto nemških ovčarjev. Vzrejni referent Vladimir Drolje poudaril, da vozijo pse na parjenje s svetovnimi prvaki celo v Nemčijo, zato je veliko dobrih mladičev. Člane seznanjajo z vzrejno problematiko, dajejo jim veterinarske nasvete, predavajo pa jim tudi o prehrani in negi psov. Prihodnje leto, ko bodo praznovali 10-letni-co ustanovitve kluba, bodo pripravili jubilejno mednarodno razstavo nemških ovčarjev. Že sedaj
Županovi pokali za najboljše
Tekmovanja GZ Škofja Loka se je udeležilo 136 ekip iz štirih občin. Letos so trem najboljšim ekipam podelili
županove pokale.
Škofja Loka - Pred gasilskim domom na Trati so v soboto od jutra do večera tekmovale številne ekipe vseh generacij. Prehodni pokal za mladino in pokal za mlajše člane so odnesli v Poljane. Zupanove pokale so dobili tekmovalci PGD Trebija, Poljane in Žiri, vsem pa je čestital loški župan Igor Draksler.
Le dobro izurjen pes, ki zaupa vodniku, je uspešen v reševalni akciji.
ljevalnem tečaju. Po spomladanskem tečaju je 7 vodnikov s svojimi psi opravilo izpite nižje stopnje. V reševalni enoti, ki jo vodi Marko Nahtigal, je blizu 20 aktivnih članov. Njihovo delo ima
je znano, da bo na majski prireditvi v Škofji Loki sodil predsednik svetovne in nemške zveze ljubiteljev nemških ovčarjev. Nedeljsko srečanje pa so sklenili ob druženju na pikniku.       Stojan Saje
Organiziranost gasilstva je tudi po ustanovitvi novih občin na škofjeloškem območju ostala nespremenjena. Gasilska zveza Škofja Loka povezuje 30 društev iz občin Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri. Med več kot 4000 člani je tudi veliko mladih, ki jim namenjajo veliko pozornosti. Kot je povedal predsednik Rudi Zadnik, so letos odpeljali 68 mladih na taborjenje v Šavudrijo, kjer so imeli poleg športnih aktivnosti tudi teoretično usposabljanje. Ena pomembnejših dejavnosti članstva so tekmovanja, je ugotovil poveljnik Metod Jamnik. Letos niso imeli dela z večjimi požari, vseeno pa morajo biti operativni gasilci pripravljeni za gašenje. Ker so tekmovanja najboljša priložnost za preverjanje znanja, z udeležbo ni težav. Tokrat je na tekmovanje prišlo 136 ekip z več kot 1300 udeleženci. Posebej so veseli, da je bilo med njimi 62 ekip mladih. Nastopi vseh so potrdili veliko željo po čim boljših rezultatih.
"Žal nismo imele veliko časa za vaje, zato smo zadovoljne z izvedbo na tekmi. Tokrat najbrž ne bomo pri vrhu, a v preteklosti smo tudi ženske osvojile kakšen pokal za PGD Sovodenj. Še bolj uspešni so naši moški. Sicer pa ne
gre le za tekmo; prijetno je tudi druženje. To vedo vsi, ki so med gasilci," je zaupala Jerca Kržiš-nik, ob kateri sta v društvu tudi brat Jaka in sestra Katarina ter drugi člani družine z babico vred. Predsednik PGD Zali Log Franci Lavtar in vodja desetine Damjan Lavtar sta pohvalila, da so starejši člani zmagali že prejšnjo soboto na občinskem tekmovanju v Železnikih. Vsako leto pridejo z najmanj petimi ekipami na tekmo GŽ Škofja Loka, zato skoraj ne ostanejo brez pokala. V vasi imajo več kot 100 gasilcev, ki morajo sami poskrbeti za varstvo pred požari. Pred nedavnim so gasili gospodarsko poslopje v oddaljenem Osojniku.
Po končanem tekmovanju so razglasili rezultate in podelili pokale najboljšim. Pri pionirkah so prva tri mesta zasedli PGD Poljane, Gorenja vas in Dobračeva, pri pionirjih Bukovica 1 in 2 ter Dobračeva, pri mladinkah Poljane, Trebija in Dobračeva, pri mladincih pa Poljane 2 in 3 ter Žiri. Prehodni pokal za mladino je tako odšel v Poljane, kamor je pokal v trajno last odnesla tudi 3. ekipa mlajših članov; druga v tej kategoriji je bila ekipa Trebija in tretja Poljane 1. Pri mlajših članicah so slavile ekipe Zali Log,
Gasilski tekmovanji      Zanimiv gasilski mnogoboj
Med veterani prvaki PGD Mojstrana, v Kamniku pokalno tekmovanje.
Mengeš - Prostovoljno gasilsko društvo Mengeš je tokrat pripravilo sklepno tekmovanje veterank in veteranov za pokal Gasilske zveze Slovenije in meddruštveno tekmovanje za pokal Mengša. Na tekmovanju je sodelovalo rekordno število ekip iz Slovenije. Med veterankami se je pomerilo 11 ekip, med veterani pa kar 36. Tako za pokal Gasilske zveze Slovenije kot za pokal Mengša so bile pri veterankah najboljša ekipa iz PGD Šmartno ob Paki, pri veteranih pa ekipa PGD Mojstrana. V tekmovanju za pokal Gasilske zveze Slovenije je drugo mesto med veterankami pripadlo ekipi PGD Polje pri Vodicah, tretje pa ekipi PGD Mengeš. Med veterani v tem tekmovanju je bila druga ekipa PGD Sinkov Turn, tretja pa ekipa PGD Matke.
V tekmovanju za pokal Mengša je bila med veterankami druga ekipa iz PGD Mengeš, tretja pa iz PGD Polje pri Vodicah. Med veterani so bili drugi prav tako člani ekipe PGD Polje pri Vodicah, tretji pa člani ekipe PGD Matke.
Kamnik - Na tekmovanju za pokal Gasilske zveze in občine Kamnik pa se je pomerilo 25 ekip. Med sedemnajstimi članskimi ekipami so bili najboljši iz PGD Steklarna Hrastnik, med članicami pa je zmagala ekipa PGD Hajdoše. Pokal Kamnika je podelil podžupan Dimitrij Perčič.
Andrej Žalar
Vaja osmih društev
Podnart - Prostovoljno gasilsko društvo Podnart organizira danes, 24. septembra, ob 19. uri nočno meddruštveno vajo. V njej bodo sodelovali člani osmih društev iz občine Radovljica. Kot je sporočil poveljnik PGD Podnart Bine Peric, imajo v načrtu gašenje domnevnega požara na gospodarskem poslopju v vasi Prezren je. Tako bodo preverili pripravljenost za intervencijo v oddaljenih naseljih in usklajenost dela gasilskih enot iz različnih društev. S.S.
Vodice - Po izredno zanimivi in izvirni zamisli poveljnika Gasilske zveze Vodice Alojza Kosca so v soboto v Vodicah na ploščadi pred občino izvedli v počastitev občinskega praznovanja gasilski mnogoboj za člane in članice iz društev na območju Gasilske zveze. Tekmovanje po zamisli Lojzeta Kosca je vključevalo posamezne naloge iz poziva k akciji, akcije in reševanja ob požaru. Prvi gasilski mnogoboj bodo sicer še podrobno analizirali, vendar je
17 tekmovalcev in tekmovalk menilo, da je prav zaradi izvirnosti in zanimivega vsebinskega poteka mnogoboj zares uspel. Med člani so bili najboljši Miro Rep-nik, Sinkov Turn; Damjan Jagodic, Vodice in Marko Štupar Bukovica - Utik. Med članicami pa je bila prva Maja Potrč, Polje; druga Karmen Bokal, Polje in tretja Erika Potrč, Polje. Najboljši so dobili medalje, vsi pa majice občine Vodice.
Andrej Žalar
Župan Igor Draksler in predsednik GZ Škofja Loka Rudi Zadnik z dobitniki županovih pokalov.
Brekovice in Virmaše - Sv. Duh, pri starejših članicah Trebija, Jelovica in Račeva, pri starejših članih Trebija 1 in 2 ter Žiri, pri veteranih Jelovica, Brekovice in Žiri ter Dobračeva pri veterankah. Med društvi, ki so se najbolj izkazali z nastopi mladinskih in član-
skih ekip, so se prvič veselili županovih pokalov PGD Trebija, Poljane in Žiri. Vsem je za uspehe čestital škofjeloški župan Igor Draksler, ki si je poleg tekmovanja ogledal tudi gasilski muzej v domu na Trati.
Stojan Saje
DRUŽINSKI NASVETI
Spori med brati in sestrami (2)
Damjana Šmid
Učenje reševanja sporov je ena največjih življenjskih veščin in včasih je videti, da se tega učenja branimo vsi. Pa pravzaprav ni tako težko, kot je videti prvi trenutek in za prvo pomoč pri reševanju sporov še vedno velja staro pravilo - prešteti do deset, dvajset, sto, tisoč... Najbolj težke stvari so ponavadi najbolj enostavne, tako enostavne, da jih običajno še vidimo ne.. Kljub tej enostavni metodi, ki odloži samo našo reakcijo, ne reši pa problema, pa poglejmo, katere veščine nam še koristijo, ko najdemo v prepiru naše otroke. Predvsem se ne izogibaj-mo sporom in jih ne "pometajmo pod preprogo", kajti s tem samo večamo napetost in ne damo otrokom priložnosti, da bi izrazili svoja mnenja in čustva. Noben konflikt se ne reši sam od sebe. Izogibajmo se tudi zagovarjanju enega ali drugega otroka, kajti tako se ujamemo v trikotnik med dva otroka, ki preložita problem na starša. Otroci se reševanja sporov učijo od nas odraslih, čeprav največkrat ne pomislimo na to. Z opazovanjem pa lahko dokaj hitro ugotovimo, katerega od verbalnih ali neverbalnih načinov so se naučili otroci od staršev. Je to napadanje, umikanje, zavračanje, postavljanje pogojev, tožarjenje, kritiziranje? V kritičnih trenutkih nam najbolj koristita miren pristop in miren glas, kajti že tako imamo pred seboj dva razgreta, jezna in napadalna otroka, ki samo čakata, da bosta začela boj. Z mirnostjo damo otrokom vedeti, da je problem rešljiv na miren način. Včasih se nam seveda zdi, da moramo zavpiti kot ranjeni levi, da nas sploh kdo sliši, toda zakaj ne bi poskusili z molkom, ki je veliko bolj zgovoren kot vpitje? Ko pritegnemo pozornost s tišino in z mirno prisotnostjo, vprašajmo, kako bi lahko otroka problem rešila. Za ta čas lahko odvzamemo sporno igračo ali ugasnemo tv in ko se otroka dogovorita, kako se bosta igrala, jo vrnemo nazaj. Običajno na ta način doživimo protest vseh prisotnih otrok, vendar se otroci kmalu navadijo na takšno mirno posredovanje in so vedno bolj pripravljeni sodelovati med seboj. Ugotovijo namreč, da s prepiranjem vsi nekaj izgubijo. Mlajši otroci so običajno večkrat zaščiteni od staršev kot starejši, kljub temu pa se jim v življenju dogaja, da večkrat popuščajo starejšim od sebe. Popuščajo jim predvsem zaradi strahu in zaradi iznajdljivosti starejših, ki znajo mlajše prepričati, da imajo prav. Rešitev pred preveliko zaščito in prevelikim popuščanjem je v učenju mlajših otrok, kako se pošteno postavijo zase in povedo, kaj želijo. Hkrati jih učimo, naj ne tožarijo samo zato, da bodo imeli korist od tega. Tožarjenje je dovoljeno in umestno, če želi otrok nekomu s tem pomagati. Če pa je zgolj nabiranje točk, pa ga rajši zamenjajmo za kakšno bolj koristno navado. In to čim prej.
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Bleivveisova proslava
V pozni jeseni 1877 je vesoljno slovenstvo slavilo 70-letnico dr. Janeza Bleiweisa, takratnega "očeta naroda ". V priprave in izvedbo je bil vpet tudi Janko Kersnik. Že 25. oktobra piše svoji Lojzki: "Zdaj Pa imam toliko dela z vsemogočimi pripravami za veliko Blei\veisovo slavnost, ki bo tukaj 18. in 19. novembra: baklada. podoknica, odlikovanja, banket, beseda - vse mogoče bo, in jaz sem dobil sicer častno, vendar vse prej kot prijetno nalogo, da za besedo napišem veseloigro." O slavnosti sami ji je pisal 21. novembra: "V ponedeljek opoldne so začeli prihajati tujci. Ob enih so prispeli Tržačani, Go-ričani, Istrijani. Dalmatinci in Notranjci, zvečine deželnozborski poslanci in druge visoke politične osebnosti, ki smo jih na kolodvoru prisrčno pozdra-
vili skupaj z razmeroma številno množico ljudi. Potem smo jih nastanili, kot smo najbolje mogli. Od prispelih so mi bile najbolj všeč tri kmečke deklice iz okolice Trsta, oblečene v narodne noše, ki so dr. Bleiweisu prinesle čudovit šopek nageljnov, kamelij in vrtnic. Ob treh popoldne so pripotovali Štajerci, Hrvati, Srbi in vsi, ki smo jih pričakovali od te strani. Predsednik Jugoslovanske akademije dr. Rački, je prišel v imenu škofa Strossmaverja, kije potoval v Rim in smo ga na kolodvoru pozdravili s stoterimi živio klici..."
"Lahko si predstavljaš, kako živahno življenje se je razvilo popoldne in zvečer do baklade v vseh prostorih čitalnice. Hrvati so takoj izvolili stolaravnatelja in ku-čigazdo, nato se je začelo. Prepevalo in popivalo seje precej in vrstili so se številni govori. Ob pol devetih se je začela baklada. Ta se je razvila v veličasten sprevod zmagoslavja, tako da kaj podobnega Ljubljana še ni videla. Tudi papa, ki je bil v čitalnici in povsod zra-
TTA*,f
ven, je ta vtis potrdil. Sprevod je začel oddelek gasilcev, sledila mu je mestna godba z lampijoni. Potem meščani, za njimi člani ljubljanskih narodnih društev z baklami. Nato šišenska in bizovi-ška čitalnica z lampijoni, združenje veteranov z baklami in nazadnje spet oddelek gasilcev. Vsega skupaj je bilo okoli 300 bakel, 70 lampijonov in 30 svetilk - ti si komaj lahko predstavljaš, kako velik sprevod je to bil. Vsa Ljubljana je bila na nogah. Sprevod je šel od čitalnice čez Kongresni trg, Gosposko ulico, Auersper-gerjev trg, Šentjakobski most, Stari trg, Glavni trg do stolne cerkve, pred stanovanje starega 'očka Bleiweisa', kjer so zapeli tri pesmi. Grmeči živio klici, ki niso hoteli potihniti, so nas spremljali po vsej poti, pa tudi pri vračanju mimo Mahra, po Šentpetrskem predmestju, Slonovi ulici do čitalnice. Šentpetrsko predmestje je bilo popolnoma razsvetljeno. V čitalnici so ljudje ostali do jutra. Jaz sem šel v vaše zgornje
Gojmir Anton Kos, Ilustracija Kersnikovih spisov, 1924
prostore z nekaterimi drugimi in sem bil tudi nekoliko nesoliden..."
A to je bil šele uvod. "Naslednji dan (19/11) ob pol enajstih se je začel sprejem delegacij v čitalnični dvorani. To je trajalo do pol dveh in je bilo zares lepo. Jaz bi nekajkrat rad zajokal, tako mehko so me ganili nekateri govori, in tudi mnogi drugi so bili na tem, Koliko adres, diplom itd. je dobil stari, ti ne morem opisati..." Ob dveh se je začel banket v Tavčarjevem hotelu Evropa. "Namiznega vina (viselca, 'graščinskega') so popili poldrugi hektoliter, šampanjca 120 steklenic, prošeka in rozeja tudi veliko. Do začetka besede (ob pol osmih) smo ostali skupaj, bilo je toliko govorov, da ne vem, o katerem naj ti pripovedujem. Eden najlepših je bil tisti, ki ga je hrvaški romanopisec Šenoa naslovil na slovansko enotnost. To je zanimiv, komaj 34 let star mož, velik, vitek in ognjevit govornik. Tudi papanu je bil všeč, posebno ko je na koncu dejal: 'Nas Hrvate loči So-tla od vas, a Sotla je voda, naša in vaša kri pa ni voda!'" Besedo so sklenili z igro, ki jo je napisal Kersnik. "Igra je močno ugajala in stari je sam prišel k meni, da se mi je zahvalil. Na kraju so me klicali celo na oder, vendar se nisem mogel odločiti, da bi se pojavil pred občinstvom. Po besedi se je razvilo v vseh prostorih čitalnice in pri vas zgoraj živahno življenje. Ljudje so ostali do petih zjutraj."
Slovenija in njene meje
Pravo, kriminaliteta, obveščevalni sistemi in meje so zanimive vsebine, o katerih slovenski znanstveniki, praktiki, akademiki in politiki zelo radi razpravljajo.
Ljubljana - Na visoko-policijsko varnostni šoli so pretekli teden predstavili izid treh novih knjig, učbenikov, predavateljev imenovane šole, ki se še vedno bori za status fakultete. Dr. Adam Purg je napisal knjigo Primerjalni obveščevalni sistemi, kjer je uvrstil varnost na skupni imenovalec svojega strokovnega in znanstvenega proučevanja. Uvod v pravo je delo dr. Antona Pereniča. Učbenik je namenjen predvsem slušateljem visokošolskih programov na področjih, ki so organizacijsko in / ali funkcionalno intenzivneje povezana s področjem prava. Dr. Gorazd Meško pa je v svojem delu Osnove preprečevanja kriminalitete razdelil to preprečevanje na nekako tri dele, vrste, poglavja (če jih lahko tako poimenujemo): primarno, sekundarno in terciarno.
Četrti avtor, Branko Celar, je Gorenjcem bolj znana oseba, doma iz škofjeloškega konca. Njegova knjiga Slovenija in njene meje se loteva zelo perečega problema slovenskih mej. Pri pisanju knjige sta mu pomagala tudi univerzitetna dipiomirana inženirja Franc Černe in Jože Rotar. Velik del knjige so avtorji spisali na podlagi osebnih izkušenj pri delu in delovanju v različnih vladnih delovnih telesih, tudi na mednarodni ravni, zadolženih za mejna vprašanja Slovenije.
Dr. Borut Bohte, recenzet, strokovnjak za mednarodno pravo, je na predstavitvi del povedal nekaj misli o avtorju in o knjigi Slovenija in njene meje:
"Kot pove že naslov knjige, gre za izjemno pomembno problematiko Slovenije. Kako so bile meje v zgodovini začrtane, kdo jih je začrtal, kaj se je dogajalo z mejami skozi čas, kakšno je trenutno stanje slovenskih meja, so vprašanja, ki se jih avtorji knjige zelo pogumno lotevajo. Mejna problematika je zelo zahtevna, zelo deli-
Branko Celar (levi) in dr. Borut Bohte, ki je za knjigo Slovenija in njene meje spisal tako uvod kot recenzijo.
katna. Vprašanje državnih meja je eno najbolj občutljivih vprašanj vsake države. Povezano je z njeno suverenostjo in je tako zanjo vitalnega pomena. Tako, da je potrebno zelo skrbno obravnavanje tovrstne problematike. Moram priznati, da sem bil na začetku skeptičen. Kako bodo lahko avtorji dela tako obsežno materijo -tako monografsko kot interdisciplinarno, večplastno, prikazali v enem delu, eni knjigi. Problematika zadeva zgodovinsko, pravno materijo, javno pravno materijo, politološko problematiko, varnostno, policijsko problematiko, geografsko, geodetsko, prometno problematiko in še kako drugo. Avtorje poznam še iz obdobja izpred desetih let, s pogajanj s hrvaško stranjo o določitvi, razmejitvi med obema novima subjektoma mednarodnega prava.
Za razliko od znanstvenikov, teoretikov prihajajo avtorji knjige Slovenija in njene meje iz vrst prakse. Knjiga ni vrhunsko znanstveno delo, je pa zelo dragocen prikaz področij, ki zadevajo mejna vprašanja, z deskriptivno metodo, z vestnim prikazovanjem tega, kaj se je dalo napisati, prenesti iz raznih drugih virov različnih področij, pa tudi iz svojih osebnih izkušenj in lastnih arhivov - kar je še dodatna kvaliteta knjige. Kot mednarodni pravnik bi pri vsebini opozoril na prikaz geneze pogajanj s hrvaško stranjo o razmejitvi med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. To je tudi danes zelo aktualno vprašanje. Zelo znano nam je predvsem morsko vprašanje. Avtorji tudi ugotavljajo, da mednarodno pravo ne pozna neke obvezne metode za razmejevanje na morju, pač pa terja razmejitev z upošte-
Pri nekaterih vsebinskih sklopih sta Branku Celarju delo pomagala oblikovati soavtorja univerzitetna diplomirana inženirja Franc Černe in Jože Rotar.
vanjem vseh okoliščin (pri nas je posebnih okoliščin veliko) za pravično rešitev. To nudi mednarodno pravo in v knjigi so njegovi vidiki prikazani zelo kvalitetno, nazorno in strokovno. Avtorji govorijo v knjigi tudi o raznih načinih reševanja mednarodnih sporov, niso prezrli tudi vprašaja sukcesije oziroma nasledstva držav ter tudi drugih pomembnih tem. Delo je izredno zahtevna materija in kot tako ni namenjeno le v pedagoške namene. Pomeni koristen vir za vsakogar, ki se tako ali drugače zanima za mejno problematiko." Branko Celar dela kot svetovalec vlade v Oddelku za
mednarodno sodelovanje v Uradu generalnega direktorja policije. Vodi različne vladne pogajalske skupine pri pogajanjih o bilateralnih sporazumih s področja dela policije, predava pa tudi na Visoki policijsko - varnostni šoli, kjer je nosilec predmeta mejna problematika in tujci. Zahvalil se je soavtorjema in dodal: " Zahvaliti se moram tudi vsem tistim, ki v knjigi nastopajo, saj je njihov prispevek k vsebini precej velik. Knjiga je zelo drzen poskus prikaza določene problematike, ki
je izredno vroča predvsem politično, manj strokovno. Dovolil sem si polemiziranje tudi s hrvaško mednarodno pravno stroko, tudi s stališči nekaterih hrvaških akademikov in jasno povedal kaj Slovenija misli o tako opevani sredinski črti. Tu pričakujem neodobravanje s strani naših sosedov, vendar sredinska črta za slovensko stroko (ker sem pisal o stroki) ni sprejemljiva v morski razdelitvi. Zakaj ne, sem v knjigi tudi napisal,." Alenka Brun, foto: Tina Doki
V mestu brez avtomobila
Evropski dan brez avtomobila oziroma kar Evropski teden mobilnosti so po evropskih prestolnicah
praznovali precej aktivno.
Nejca ni več
Komaj so začeli ustvarjati, slovenska publika jih je vzljubila, že se je enemu izmed petih članov skupine Bepop pripetila prometna nesreča.
Nejc Erazem, pevec najstniške skupine Bepop, je v petek v Mirni na Dolenjskem umrl v prometni nesreči. Preminil naj bi med vožnjo z motorjem, ko mu je pot prekrižalo kombinirano vozilo. Skupina Bepop, katere člane je med množico 600 prijavljenih izbrala posebna žirija, je pred kratkim izdala prvi album Bodi zvezda. Na njem je tudi velika uspešnica Ti si moje sonce.
Ljubljana, Kranj - Letos je bil 22. september ravno nedelja, ko v mestih ostane malo ljudi. Preostali pa so zaradi slabega vremena in dežja ostali doma. V Kranju so sicer potekle različne aktivnost in dan brez avtomobila se je nadaljeval še včeraj. Z nedeljo pa se je zaključil tudi Evropski teden mobilnosti, ki je trajal od 16. do 22. septembra.
Dan brez avtomobila naj bi pripomogel predvsem k manjšemu onesnaževanju ozračja, saj je motorni promet eden največjih onesnaževalcev ozračja. Ne samo v mestih, tudi drugod. V mestih je stvar le še toliko slabša.
Današnje ozračje sestavljajo naslednji plini: 78 odstotkov dušik, 21 odstotkov kisik, 0, 93 odstotke žlahtni plini in 0, 03 odstotka ogljikov dioksid. Poleg naštetih plinov zrak vsebuje tudi aerosole, spremenljive količine vodne pare, cvetni prah in podobno. Tedaj ko zrak poleg naštetih sestavin vsebuje tudi različne škodljive in tekoče snovi, včasih celo strupene pline, govorimo o onesnaženem zraku. V Ljubljani, na primer, najbolj onesnažujejo ozračje dušikovi oksidi, ozon in različni delci v zraku.
Dušikovi oksidi so plini, sestavljeni iz atomov kisika in dušika v različnih razmerjih. So relativno zelo reaktivne spojine. Večina dušikovih oksidov je brez barve, vonja in okusa. V tem pogledu je dušikov oksid neka izjema, saj je v povezavi s prašnimi delci v zraku videti kot rdeče rjav sloj, najpogosteje opažen nad zelo onesnaženimi urbanimi površinami. Nastajajo pri visoko temperaturnem zgorevanju fosilnih goriv. Primarni viri dušikovih oksidov, ne samo v Ljubljani, temveč tudi v vseh večjih mestih so vsekakor promet in termoenergetski objekti. Dušikovi oksidi so onesnaževalci, ki lahko v zraku prepotuje-
jo dolge razdalje in skupaj z drugimi delci prispevajo k nastajanju talnega (troposfernega) ozona in tvorbi kislih padavin, zmanjšujejo vidljivost in prispevajo h globalnemu ogrevanju ozračja (topla greda). Na zdravje ljudi vplivajo s povzročanjem različnih bolezni dihal in poškodbami pljučnega tkiva.
Ozon je plin in hkrati preprosta mulekula, ki je sestavljena iz treh atomov kisika. Ozon, ki nastaja v stratosferi (deset do petnajst kilometrov nad zemeljskim površjem) s spajanjem dvo- in enoatomarne-ga kisika, je koristen, saj ščiti površje Zemlje pred škodljivim ul-
njegovo nastajanje. Tu lahko govorimo o pojavu ozonske luknje. Ozon, ki pa nastaja pri kemični reakciji dušikovih oksidov in hlapnih organskih spojin ob učinku toplote in sončne energije na površju Zemlje (troposfera), pa je onesnaževalec zraka. Draži dihalne poti in povzroča vnetja dihal, v manjši koncentraciji pa povzroča težave pri dihanju in kašelj. Daljša izpostavljenost povišanim koncentracijam ozona pri bolniku sproža astmatične napade, zmanjšano pljučno funkcijo in povečano verjetnost težjih oblik vnetja dihal, kot sta to na primer, pljučnica in bronhitis. Njegovo škodljivo delovanje se kaže tudi pri ekosi-stemih. Troposferski ozon trajno poškoduje iistne reže rastlin in povzroča ožige in sušenje, zmanjšuje pridelek in povzroča povečano občutljivost rastlin za škodljivce in bolezni.
V lepem vremenu je tudi uporabnikov koles več.
travijoličnim sevanjem. Človek uničuje ozonsko plast z emisijami različnih plinov, ki onemogočajo
Delci v zraku so izraz za prah, umazanijo, saje, dim in kapljične snovi. Medtem ko se večji delci v
zraku vedejo kot prah in se usedajo na površino tal, pa drobni delci lebdijo v njem. Tekoče snovi se v zraku nahajajo v obliki drobnih kapljic ali megle. Delci lahko pridejo v zrak neposredno iz različnih virov, na primer iz prometa, tovarn, gradbišč, polj, makadamskih cest, kamnolomov, pri sežigu lesa. Lahko pa nastajajo neposredno v atmosferi pri kemičnih reakcijah dimnih plinov in zračne vlage ob delovanju sončne svetlobe.
Delci škodljivo vplivajo na zdravje ljudi. Povzročajo pojave astme, kašlja, težkega dihanja, kroničnega bronhitisa, zmanjšanje pljučne funkcije in pojav prezgodnje smrti. Škodljivo vplivajo tudi na ekosisteme ne samo na človeka. Povzročajo zakisanje rek, jezer, spreminjano biološko ravnotežje hranil v obrežnih vodah morij in rek, škodujejo občutljivim gozdnim ekosistemom in zmanjšujejo njihovo biološko pestrost. Posredno povzročajo škodo tudi na stavbah in spomenikih.
Motorni promet je torej eden glavnih krivcev za kisli dež in učinek tople grede. Sodobni avtomobili res oddajajo manj škodljivih snovi v okolje, toda motorni promet se je v zadnjem desetletju podvojil. Posledica tega je vse večje onesnaževanje zraka v mestih s snovmi, ki povzročajo zdravstvene težave in rakava obolenja. Dan brez avtomobila oziroma Evropski teden mobilnosti, je morda le kapljica v morje, izraz dobre volj posameznika, ko vsaj enkrat pusti avto v garaži in se po nakupih ali v službo odpravi peš, s ko-iesom. Akcija sama ni nastala za namenom, da bi izkoreninila promet, bolj zaradi ozaveščanja ljudi. Alenka Brun, foto: Tina Doki
Protest ob odprtju športne dvorane
V Železnikih je v petek ob odprtju športne dvorane protestirala Francka Demšar iz Dašnice. Konec januarja je padla ob gradbišču, na pešpoti, in končala s hudo poškodbo komolca. Na urgenci Kliničnega centra Ljubljana so ugotovili hudo poškodbo, zaradi katere je ostala na dvotedenskem zdravljenju na travmatološki kliniki.
su, ki so ga poslali marca letos, se Tehnik čudi pozno prijavljeni nezgodi in meni, da je bila zadolžitev Občine Železniki da opozori krajane in šolarje, naj omenjeno pešpot ne uporabljajo. S strani Tehnika je direktor Jože Kumer na prireditvi povedal, da naj se prizadeta oglasita pri njem in bodo našli rešitev.
Na Občini Železniki nam je Jolanda Pintar, direktorica občinske uprave, povedala, da "posebne uzance izrecno določajo, da je izvajalec del (v tem primeru SGP Tehnik) dolžan na gradbišču s svojimi ukrepi poskrbeti tudi za varnost mimoidočih. Stroške v zvezi z ukrepi plača izvajalec. Če je izvajalec dela izvajal tudi na pešpoti, potem je bil le-ta dolžan zavarovati tudi to pot. Odgovornost zaradi opustitve izvajanja varnostnih ukrepov ni mogoče naprtiti naročniku -Občini Železniki".
Boštjan Bogataj, foto: Tina Doki
Francka Demšar s sinom na mestu nezgode.
Protest sta Demšarjeva uporabila, ker ne vidita drugih sredstev za razrešitev problema. Po prihodu domov se je njen sin obrnil na predstavnike Tehnika, kjer so ju napotili na Zavarovalnico Triglav. Odgovor zavarovalnice je bil, da se gradbeno podjetje ne šteje odgovorno in jo prenaša na investitorja - Občino Železniki. V dopi-
Gama mm
najbolj športna ftafcvnc«
Kolesarji s Prešernove šole na evropskem prometnem tekmovanju v Švici
Drugi, le točko za Švicarji
Šestošolci Aleksandra Gavrič, Vanja Flis, Enes Bešič in Siniša Kremenovič so konec minulega tedna v švicarskem VVintherturu odlično zastopali Slovenijo na 17. evropskem prometno izobraževalnem tekmovanju pod okriljem mednarodne organizacije AIT.
Kranj - Na pot v Švico so se s kombijem v petek dopoldne odpravili izpred stavbe Avto-moto društva Kranj, ki je na pobudo AMZS letos prevzelo odgovornost za sestavo in čim boljšo pripravo ekipe. Kot je ob tej priložnosti dejal Boris Perko, slovenska zveza sodeluje na mednarodnem tekmovanju šesto leto. Lani jo je zastopala ekipa iz Novega mesta, ki je osvojila šesto mesto.
Tekmovanje se je začelo leta 1986, ko je sodelovalo pet ekip, medtem ko je bila na letošnjem, že sedemnajstem po vrsti, doslej rekordna udeležba 25 evropskih držav. Boris Perko je ob odhodu kranjske ekipe v Švico naglasil, da je glavno poslanstvo AMZS prav preventivna vzgoja. "Ugotavljamo, da največ prometnih nesreč s smrtnim izidom povzročijo mladi, zato je pomembno, da začnemo s prometno vzgojo že pri otrocih."
Z njim sta se strinjala tudi predsednik AMD Kranj Janko Koš-nik in Brane Šimenc, ki so mu v društvu zaupali vodenje priprav tekmovalne ekipe. Janko Košnik se je zahvalil tudi sponzorjem (glavni so bili AMZS, SPV Kranj, Zavarovalnica Adriatic. Pivovarna
Union in Radio Kranj), ki so pomagali pri opremi mladih tekmovalcev za pot v Švico.
"Kranj slovi kot mesto, ki že desetletja namenja posebno pozornost prometnemu izobraževanju in varnosti otrok," je dejal Brane Šimenc. Povedal je, da je bila ekipa Prešernove šole izbrana kot najboljša na občinskem tekmovanju Kaj veš o prometu, ki je bilo 17. maja v Stražišču. Mentorica prometne vzgoje v šoli Milena Cvelbar je izbrala osem učencev, rojenih med 1990 in 1992, ki so se nato na posebnih pripravah potegovali za uvrstitev v štiričlansko tekmovalno ekipo, predstavnico Slovenije, AMZS in AMD Kranj v Švici. "Junija so učenci začeli vaditi na poligonu za praktično vožnjo s kolesi, teore-
tične priprave pa so potekale po programu, ki ga sicer uporabljamo za voznike za izpit B kategorije. Na evropskem tekmovanju namreč ekipe tekmujejo v teoretičnem in praktičnem znanju, katerega sestavni del sta med drugim spretnostna vožnja s kolesom in odkrivanje napak na kolesu," je še povedal Brane Šimenc.
Aleksandra Gavrič, Vanja Flis, Enes Bešič in Siniša Kremenovič, vsi učenci 6. a razreda iz osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, so torej slovenske barve v švicarskem VVinterherturu odlično zastopali. Osvojili so drugo mesto in za zmagovalnimi domačini zaostali le za eno točko. Ekipa naj bi se vrnila domov sinoči.
Helena Jelovčan
Pred petkovim odhodom v Švico. - Foto: Tina Doki
Nov primer goljufije
Trojica obljubljala ugodna tuja posojila
V slabem poldrugem letu so osumljenci od enajstih ljudi iztržili skoraj 9,8 milijona tolarjev posredniških provizij.
Kranj - Kriminalisti iz kranjskega urada kriminalistične policije so zaradi suma storitve več kaznivih dejanj goljufije in ponarejanja poslovnih listin ovadili italijanskega državljana W. T. ter njegova sodelavca, slovenska državljana P. T. z ljubljanskega in G. Đ. S celjskega območja.
Goljufiva trojica naj bi od začetka leta 2000 do letošnjega maja različnim podjetjem in posameznikom po vsej Sloveniji obljubljala posredovanje pri pridobitvi ugodnih dolgoročnih posojil iz tujine. Šlo naj bi za visoke zneske posojil, od sto tisoč pa tja do nekaj milijonov nemških mark. Pogoj za začetek postopka je bilo predplačilo izdelave poslovnega
načrta za projekt, ki naj bi se financiral s posojilom, ter posredniške provizije v določenem fiksnem znesku in še dodatno v odstotku od zneska posojila, ki gaje posojilojemalec nameraval najeti. Zgornje meje posojila ni bilo.
Premeteni goljufi naj bi z lažnim prikazovanjem in prikrivanjem dejanskega stanja, češ da ni rizika, da želeno posojilo ne bi
bilo odobreno, kot tudi z uporabo ponarejenih poslovnih listin zavedli enajst ljudi. Ti so v gotovini plačali na različne račune skupaj skoraj 9,8 milijona tolarjev provizij, nekateri med njimi tudi do 5000 mark provizije. Po plačilu so postali osumljenci za potencialne posojilojemalce nedosegljivi oziroma se za njihove zahteve niso menili. Skratka, nikomur niso preskrbeli posojila, niti vrnili plačane provizije.
Kot je včeraj povedal Zdenko Guzzi iz kranjske policijske uprave, je trojica podobne obljube o
Namesto nožev in ur ceneni ponaredki
Iz generalne policijske uprave opozarjajo na slovaške državljane, ki so v prvih dneh septembra v Sloveniji ogoljufali več ljudi.
Ljubljana - Vzorec je, kot sporoča predstavnik policije za stike z javnostmi Miran Koren, vselej enak. Žrtev ustavijo na cesti in ji razložijo, da imajo približno 20 kilometrov zunaj večjega naselja kamion v okvari, na katerem je naloženega za pol milijona evrov blaga. Kamionu naj bi le odpadlo kolo, zato ga morajo odpeljali z vlečnim vozilom do servisa v Ljubljani, za kar pa nimajo dovolj denarja. Od oškodovanca si tako
Zadovoljna z majhnim
Begunje - Včeraj, malo po polnoči, je neznani vlomilec razbil steklo na stranskem oknu in skozi odprtino zlezel v bife v Begunjah. Iz predala blagajne je vzel denarnico, v kateri je bilo 12.000 tolarjev.
Kranj - V soboto popoldne pa je nekdo odprl vrata nezaklenjenega fiala ducato, parkiranega pri trgovini Spar na Planini. S police je zmaknil mobilni telefonski aparat nokia 3310.
Ustreljena košuta
Kranjska Gora - Policisti bodo kazensko ovadili neznanega krivolovca, ki je sredi septembra ustrelil štiriletno košuto. Poginulo žival so pred kratkim našli na območju Lešnikove Robe.
sposodijo večjo vsoto, tudi do 2000 evrov, in mu obljubijo, da mu bodo denar vrnili v dveh urah. Dober namen podkrepijo tako, da mu pokažejo ček banke v vrednosti 10.000 evrov. Takoj po prihodu v Ljubljano naj bi prek avstrijske banke poslali telegrafsko sporočilo v banko iz Bratislave, ki bi odobrila izplačilo že pokazanega čeka. Od tako pridobljenega denarja naj bi oškodovancu vrnili ves izposojeni denar, skupaj z obrestmi.
V vseh primerih goljufi kasnejšemu oškodovancu izročijo tudi izvirno zapakirane kartonske škatle, v katerih naj bi bili noži znamke new solingen ali pa ure domnevno višjega cenovnega razreda, izdelane v Švici. Kasneje se seveda izkaže, da gre za dobre ponaredke zelo majhne vrednosti.
Policija Slovence opozarja, naj bodo v stikih s slovaškimi državljani previdni, o vseh sumljivih okoliščinah pa naj obvestijo poli-
cijo na številko 113 ali anonimni telefon 080-1200. H. J.
KRIMINAL
Tatovi na gradbiščih
Srednja vas v Bohinju - Neznanec je prejšnji teden prišel na gradbišče regionalne ceste Bitnje-Jereka v Koritih, kjer gradijo podporni zid. Z dvigalom je na tovornjak naložil hidravlično udarno kladivo znamke krupp, tip HM 720-1 ter ga odpeljal. S tatvino je Podjetje za urejanje hudournikov prikrajšal za okroglih pet milijonov tolarjev. Policisti za neznancem in strojem še poizvedujejo.
Podbrezje - V isti noči je bil za zdaj še neznani tat tudi na gradbišču avtomobilske ceste v Podta-
Minister imenoval vodje sodišč
Ljubljana - Minister za pravosodje Ivan Bizjnk je podpisal odločbe o imenovanju 33 predsednikov in podpredsednikov na 24 okrajnih in okrožnih sodiščih ter na delovnem in socialnem sodišču. Ti bodo svoje funkcije nastopili po poteku mandatov dosedanjih vodij sodišč, še pred koncem tega leta.
Na seznamu imenovanih so tudi tri predsednice okrajnih sodišč na Gorenjskem, ki so že zdaj na čelu teh sodišč. Gre za predsednico okrajnega sodišča v Škofji Loki Nevenko Krelj, na Jesenicah Majo Kostanjšek in v Kranju Marijo Bešter. H.J.
ugodnih velikih posojilih dajala še več drugim ljudem v Sloveniji, ki pa zaradi najrazličnejših vzrokov provizije niso plačali in zato tudi niso bili oškodovani.
H.J.
NESREČA
Štirje hudo ranjeni
Britof - 20-letni P.B. iz okolice Cerkelj je v soboto, 21. septembra, nekaj minut po enajsti uri zvečer z osebnim avtom zapeljal z makadamskega parkirišča v Britofu na prednostno regionalno cesto in zavil levo proti Kranju. Takrat je iz kranjske smeri pravilno pripeljal 33-letni Kranjčan M.F., ki je kljub zaviranju z levim prednjim delom svojega avta čelno trčil v avto P.B.
Trčenje je bilo tako silovito, daje avto P.B. odbilo nazaj v parkiran avto, last A.V. Voznika P.B. in njegove tri sopotnike so reševalci hudo ranjene odpeljali v Klinični center. Zaradi izsiljevanja prednosti P. B. čaka tudi kazenska ovadba. H.J.
Nakresana voznica, še bolj pa kolesar
30-letni voznici je elektronski alkotest pokazal 2,04 grama alkohola, 47-letnemu kolesarju pa kar 4,11 grama alkohola.
Kranj - Kranjski prometniki so v petek, 20. septembra, ujeli kar dva, ki sta popila precej preveč. Najprej, nekaj pred peto zjutraj, so na lokalni cesti Kokrica - Polica ustavili voznico osebnega avtomobila, 30-letno A. G. iz blejske občine. Med postopkom so posumili, da je pod vplivom alkohola, ter jo preizkusili z elektronskim alkotestom. Pokazal je 2,04 grama alkohola na kilogram.
Policisti so voznici prepovedali, da bi pijana vozila naprej, vendar pa ženska prepovedi ni vzela resno. Slabe pol ure kasneje so jo spet ustavili ter jo do streznitve zadržali v policijskem "hotelu".
Popoldne, malo po četrti uri, pa sta policista postala pozorna na kolesarja, ki je "cik-cak" vozil po Pokopališki ulici na Kokrici ter s takšno vožnjo ogrožal sebe in druge. Elektronski alkotest
je izdal, da je 47-letni B. H. iz kranjske občine pridno praznil kozarce. Nameril je namreč kar 4,11 grama alkohola, kar pri človeku, nevajenem alkohola, predstavlja že smrtno dozo.
B. H. s kolesom ni smel več naprej, od policistov je dobil položnico za plačilo denarne kazni, razen tega pa bo moral še k sodniku za prekrške.
H. J.
boru. Ukradel je stoamperski akumulator za napajanje prometne svetlobne signalizacije, vreden 75 tisočakov, last Cestnega podjetja Kranj.
Tovornjak našli, tovora ne
Kranj - V petek navsezgodaj zjutraj je s parkirišča pred stanovanjsko hišo v Struževem izginilo tovorno vozilo mercedes 817, letnik 1997, z registrsko oznako KR A9-320. Na tovornjaku so bila svetila, ki jih je voznik pripeljal iz Avstrije. Okrog enajstih dopoldne je patrulja policijske postaje Ljubljana-Vič tovornjak izsledila parkiran na Dolenjski cesti v Ljubljani. Tovor, vreden petnajst milijonov tolarjev, pa je izginil.
Konoplja med koruzo
Kranj - V uradu kriminalistične policije bodo napisali kazensko ovadbo proti neznancu, ki je na koruznem polju med regionalno cesto Kranj-Brnik in naseljem Hrastje gojil prepovedano ko-
nopljo. Nanjo so pred dnevi naleteli delavci Mercator-KŽK, ko so želi koruzo. Kriminalisti so si polje z večjim številom sadik konoplje ogledali in se odložili za žetev.
Dva kilograma smodnika
Ljubelj - 18-letni B. Ž. iz Ljubljane se bo moral zagovarjati pred sodnikom za prekrške. V petek popoldne se je namreč z osebnim avtom suzuki swift iz Avstrije pripeljal na mejni prehod Ljubelj. Carinik in policist sta se odločila za podrobnejši pregled vozila. V njem sta našla posodo z dvema kilogramoma črnega smodnika M 340. Mladi voznik zanj ni imel uvoznega dovoljenja.
Brca v vratno steklo
Škofja Loka - V noči s petka na soboto je neznanec brcnil v steklo vrat Merkurjeve trgovine Mojster na Stari cesti ter ga razbil. Pri vhodu v vetrolov je sprožil zvočni alarm, ki je vlomilca sicer prestrašil, vendar ne toliko, da ne bi uspel s seboj odnesti nekaj pri-
merkov vrtnarskega orodja; dvoje električnih škarij za živo mejo skil 517 HB, električno kosilnico na nitko bid GL 430XA in akumulatorsko kosilnico z nitko trimmer stiga ST 1200. Ukradeno orodje je vredno dobrih 81 tisočakov, prav poceni pa ne bo niti nova šipa.
Za pol milijona tehnike
Kranj - Neznanec je včeraj zjutraj vlomil v konsignacijsko trgovino v Gregorčičevi ulici. Z izložbenih polic je ukradel dve video-kameri, tri GSM telefonske aparate nokia 3310, dva digitalna fotoaparata in avtoradio alpina. Lastnika trgovine je olajšal za pol milijona tolarjev.
Dolgo bo kadil
Radovljica - Tudi neznanec, ki je med koncem tedna vlomil v prodajalno Market Predtrg v Radovljici, je prišel v trgovino tako, da je zlomil vložek cilindrične ključavnice v vratih. Iz blagajniškega pulta in skladišča je odnesel kar 300 zavojev cigaret različnih znamk, vrednih 1,2 milijona tolarjev. H.J.
GORENJSKI GLAS »10. STRAN
•••• i
ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si
Torek, 24. septembra 2002
Največ zmag v Ribnico
V oblačnem vremenu se je 3. Saševega duatlona udeležilo 146 tekmovalcev. Predstavnik organizatorjev Matjaž Zupan je bil z udeležbo zadovoljen, v lepšem vremenu pa bi bila lahko še večja.
BALINANJE
Škofja Loka - Prvi je bil na sporedu krajši duatlon za vsakogar. Tekmovalci so najprej tekli dva kilometra, potem deset kilometrov kolesarili po razgibani cesti, na koncu pa jih je čakal še kilometer teka. Najuspešnejši so bili tekmovalci iz Triatlon kluba Ribnica, ki so pri kadetih A in B ter mladincih prepričljivo osvojili prva mesta.
Po duatlonu za vsakogar se je začel še Sašev duatlon. Tekmovalci so tekli na isti progi, pa tudi vremenski pogoji se niso spremenili, zato so imeli tekmovalci težave s spolzko podlago, ki je botrovala nekaj padcem, vendar hujših poškodb ni bilo. V prvem krogu so Damijan Kromar, Damjan Slapnik in Erik Močnik pobegnili od glavnine in z dovolj prednosti tudi prvi prišli do kolesarjenja. Pri prehodu na kolo sta Slapnik in Kromar pobegnila naprej in si pri-vozila še nekaj prednosti, nato pa je Kromar v zadnjem krogu ušel sam in na koncu po treh kilometrih teka prvi pritekel v cilj z minuto prednosti ostalimi. "Za to tekmo sem še posebej motiviran, saj je bil Sašo moj klubski kolega, skupaj pa sva tekmovala tudi na evropskih pokalih. Tekma je bila zame pregledna tekma pred svetovnim prvenstvom na Havajih. Zelo sem si želel doseči dober rezultat, zato mi ta zmaga veliko pomeni," je po prihodu v cilj povedal Kromar, tekmovalec TK Ribnica.
Pri dekletih je bil najhitrejša Mateja Šimic iz TK Triglav Kranj, ki je že drugo leto zapored zmagala. "Konkurenca je bila le-
tos najmočnejša. Na začetku me je še malo skrbelo, vendar sem na koncu z lahkoto zmagala." je na podelitvi nagrad najboljšim povedala Mateja, lahko zmago pa dokazuje dejstvo, daje drugouvršče-na Nataša Nakrst za njo zaostala za minuto in pol, ostale tekmovalke pa več kot štiri minute. Denarne nagrade so namenili v dobrodelne namene, starša Saša Juraje pa bosta določila, kdo bo denar dobil.
Rezultati: Sašov duatlon - ml. mladinci: 1. Podržaj (Škofljica); st. mladinci: 1. Zore (Trisport), 2. Tilen (Šk. Loka); člani: 1. Co-
tar (Sk. Loka), 2. Janežič (TK Ribnica), 3. Bertoncelj (Kondor Starman); veterani 1: 1. Ekart (Trisport), 2.Hafner (Šk. Loka); veterani 2: 1. Debenec (Celeja); veterani 3: 1. Gaber (Ogrevanje Gaber), 2. Stopar (TK Bohinj), 3. Krofi (TK Triglav Kranj); veterani 4: 1. Medvešček (TK Bohinj), 2. Hrovat (TK Bohinj); elite: 1. Kromar (TK Kromar), 2. Slapnik (Trisport), 3. Močnik (Trisport); mladinke: 1. Cerut (Sokol Tivoli); članice: 1. Šimic (TK Triglav Kranj), 2. Kozjek Rotovnik (Novice Extreme), 3. Oblak Vehar (Žiri); veteranke: 1. Nakrst (Tri-
sport); absolutno moški: 1. Kromar 0:56:55, 2. Slapnik 0:57:45, 3. Močnik 0:58:26; absolutno ženske: 1. Šimic 1:04:17, 2. Nakrst 1:05:47, 3. Cerut 1:08:28; štafete: 1. TK Bohinj, 2. Sorica, 3. Gim. Šk. Loka; duatlon za vsakogar - kadeti B: 1. Šprar (TK Ribnica); kadeti A: 1. Pogorelec (TK Ribnica); mladinci: 1. Cebin (TK Ribnica); rekreativci: 1. Ra-ubar (Novo mesto); kadetinje B: Pelaj (TŠD Grič); kadetinje A: 1. Žnidaršič (TK Ribnica); rekrea-tivke: l.Gartner (Železniki); štafete: 1. Strle & Šparovec. Barbara Todorovič, foto: Tina Doki
Slovenskim veslačem deseta kolajna s svetovnih prvenstev
Hacker premočan, Čop srebrn
Brnik - Sinoči je na brniško letališče priletela slovenska veslaška posadka, ki je uspešno nastopila na svetovnem prvenstvu v Se-villi v Španiji, saj je bil Iztok Čop drugi v enojcu, četverec brez krmarja je bron zgrešil za slabo sekundo, četverec s krmarjem je bil na koncu peti, dvojni četverec pa sedmi.
Iztok Čop se je v velikem finalu v soboto ogorčeno spopadel z letos nepremagljivim Nemcem Marcelom Hackerjem. Do zadnje četrtine proge je bil v vodstvu, v silovitem finišu, kakršnega že dolgo ni bilo na SP, pa je bil Nemec močnejši in zmagal z rekordnim časom svetovnih prvenstev. Čop je tako kot pred letom dni v Luzernu pristal na drugem mestu, a ni bil prav nič razočaran.
"Vedel sem, da bo hitra dirka, saj je veter pihal vzdolž proge, na tihem pa sem celo upal na zmago. Ta bi mi mogoče uspela, če bi se po treh četrtinah proge otresel nasprotnikov, vendar se Hackerja nikakor nisem mogel. Nemec je bil v finalu nepremagljiv," je dejal najuspešnejši slovenski športnik v zgodovini samostojne Slovenije, saj je v desetih nastopih na svetovnih prvenstvih z letošnjo srebrno
KOŠARKA
izgubila v zadnji četrtini, saj se ni uspela prilepiti Italijanom, ki so jih v predtekmovanju sicer prehiteli. Kolajno so zgrešili le za 87 stotink. Zmagali so Nemci pred favoriziranimi Britanci.
Jani Klemenčič ni skrival razočaranja, saj si lepšega darila kot brona za svoj 31. rojstni dan, ki ga je praznoval prav na dan velikega finala, ne bi mogel želeti. "Naš pristop in veslanje v' finalu sicer ni bil slab, toda Italijanom smo dovolili, da so se nam preveč odlepili, tako da zaostanka v finišu nismo več zmogli docela nado-
KASAŠTVO
knaditi," je dejal Klemenčič. Četverec s krmarjem je zadnji dan prvenstva dobro nastopil v velikem finalu in bili nazadnje peti, čeprav so nekateri šušljali celo o kolajni. Toda mlada posadka ima v "ne-olimpijskem" čolnu še vso prihodnost. Na tej dirki so slavili Britanci pred Nemci, s silovitim finišem pa so bron zasluženo osvojili Hrvatje. V nedeljo je v malem finalu nastopil še slovenski dvojni četverec (Novak, Srač-njek, Božič, Špik) in zasedel drugo mesto.
Simon Šubic
Iztok Cop
osvojil že sedem kolajn, slovenski veslači pa skupno deset. Bronasta kolajna je pripadla zadnjemu svetovnemu prvaku Norvežanu Ola-fu Tuf tej u.
Tudi na enajsto kolajno so v slovenskem taboru po tihem računali, saj je blejsko - mariborski četverec brez krmarja (Milan Janša, Jani Klemenčič, Matej Prelog in Rok Kolander) sodil v ožji krog favoritov. Naša posadka je bron
Jasin GL edini domači zmagovalec
Komenda - Na kasaških dirkah minulo nedeljo v Komendi se je kljub deževju zbralo okoli tisoč gledalcev. Od gostiteljev je zmagal le Jasin GL z voznikom Mirkom Gregorcem, ki je s časom 1:19,05 postavil tudi najboljši rezultat dirk. Zmagovalci dirk: 2-letni kasači, 1600 m: Lanos (Grabnar, Šentjur); 3- do 14-letni kasači, do 70.000
Visoka zmaga Radovljice
Radovljica : Kolpa Črnomelj 102:75 (25:19, 22:23,18:16, 37:17)
V 1. krogu Pokala Spar 2002 (Pokala Slovenije 2002) so se Radov-Ijičani prve tri tretjine mučili z gosti iz Črnomlja, ki so se pokazali kot zelo čvrsta in borbena ekipa. V zadnji četrtini, ki so jo Radovljičani dobili z neverjetnim rezultatom 37:17, pa so na koncu domači zanesljivo slavili z visoko prednostjo. Čeprav so domači v fazi napornih treningov pa veseli dejstvo, da so zadeli kar 13 trojk.
Že pred tekmo je bil najbolj nasmejan predsednik KK Radovljica, Simon Zore, kajti upravnemu odboru kluba je uspelo v svoje vrste privabiti kar dva izkušena visoka igralca: Leona Kralja, ki je bil lani član novega prvoligaša Jurija Plave lagune (letos bodo v prvi ligi nastopali pod imenom Birokrat SQL) in Gregorja Peterlina, ki je lani že odigral nekaj tekem za Radovljico.
V KK Radovljica so se odločili, da bodo na povratno tekmo odšli z velikim avtobusom. Prevoz za morebitne navijače je brezplačen, odhod pa bo v sredo ob 15.15 uri izpred Pizzerije Matiček. G.L.
Center z Mlinarjem danes
Kranj - V 12. krogu super lige je Trata Lokateks gostila Jeseničane in zmagala s 17:7, Huje pa so prav tako na "domačem" igrišču v Čir-čah premagali Slogo s 15:9. Derbi kola med Mlinarjem Padno in Centrom Pekarno Vrhnika je bil prestavljen na danes, 24. septembra. Center Pekarna Vrhnika vodi s 30 točkami pred Trato Lokateks in Mlinarjem Padno s 27 točkami, Huje so četrte (18), Jeseničani so zasidrani na zadnjem mestu s 3 točkami. S.Š.
KEGLJANJE_
Iskraemeco začel z zmago
Kranj - Ta konec tedna se je začelo tudi državno prvenstvo v kegljanju. V 1. A ligi so kegljači Iskraemeca premagali Viator Vektor z 8:0, v l.B ligi pa je Ljubelj doma premagal Jesenice (6:2). V l.A ženski ligi je Ljubelj premagal Brest (5:3), Triglavanke pa Prosol Stiking (8:0).
S.Š.
HOKEJ___
Jeseničani naprej, Blejci ne
Gheorgheni - Hokejisti Acronija Jesenic so uspešno nastopili v prvem krogu celinskega pokala, edinem letošnjem evropskem klubskem hokejskem mednarodnem tekmovanju IIHF. Z zmago v skupini C so se prebili v drugi krog celinskega pokala. Jeseničani so na prvem srečanju le remizirali z Medveščakom (1:1), nato naslednji dan jezo stresli nad turško Ankaro (24:0), v odločilni tekmi z romunskim Progvm Apicom pa so slavili z 11:4. V četrtfinalu celinskega pokala Acroni Jesenice igrajo v Latviji (18. do 20. oktobra).
Hokejisti Bleda so na Madžarskem trikrat izgubili. Najprej proti domači Albi Volanu (0:5), nato proti Steaui iz Bukarešte (1:3), zadnji dan pa še proti Energii Elektronaijem iz Latvije (2:7). Iz te skupine se je^v četrtfinale prebila Alba Volan. S.Š.
SAH___
Kovanci in znamke ob 35. šahovski olimpiadi
Ljubljana - Organizacijski odbor 35. šahovske olimpiade Bled 2002 je v četrtek, 19. septembra, v atriju Pošte Slovenije v Ljubljani slovesno predstavil priložnostne poštne znamke in kovance posvečene 35. šahovski olimpiadi na Bledu. Na slovesni predstavitvi je imel pozdravni nagovor predsednik Organizacijskega odbora 35. šahovske olimpiade Milan Kneževič, poštne znamke pa je predstavil namestnik generalnega direktorja Pošte Slovenije in predsednik Komisije za izdajo znamk in celin Jože Fošt.
SIT, 1800 m: First Class (Felinšek, Maribor); 3- do 14-letni kasači, do 170.000 SIT, 1800 m: Kroleton Vita (Gregorc, Stožice); 3- do 14-letni kasači, do 400.000 SIT, 1800 m: Nigra 1 (Vidic, Krim), 3- do 14-letni kasači, do 700.000 SIT, 1800 m: Bykson (Knecht, Maribor); 3- do 14-letni kasači, do 800.000 SIT, 1800 m: Valley Walkin Vita (Osolnik, Stožice), 3- do 14-letni kasači, do 1,5 mio SIT, 1800 m: China Truce (Pire, Krim); 3- do 14-letni kasači, nad 1,5 mio SIT, 1800 m (spominska dirka Ivana Cibaška): Jasin GL (Gregorc, Komenda). S. Š., foto: T. D.
Na znamkah je upodobljen konj, ki predstavlja šahovsko figuro pred simbolom Bleda in šahovska polja prek njiv, ki simbolizirajo šahovnico. Zlatnik in srebrnik pa imata na sprednji strani razporejenih vseh 32 šahovskih figur v začetnem položaju, na hrbtni pa uradni znak olimpiade: figuro vzpenjajočega se konja z odsevom v vodi (Bled, jezero). A.B., foto: Tina Doki
NOGOMET____
Domžale na vrhu
Kranj - V 7. krogu 2. SNL sta gorenjska predstavnika igrala s polovičnim uspehom. Domžale so se z zmago na domačem igrišču proti Zagorju (5:3) zavihtele na prvo mesto med drugoligaši, Triglav pa je gostoval v Slovenskih Konjicah pri Dravinji in izgubil s 3:0. Na lestvici vodijo Domžale (17) pred SGP Grosuplje (16), Triglav je na 14. mestu s 5 točkami. Za njim sta s točko manj Nafta (tekma manj) in Železničar.
Britof je v 7. krogu 3. SNL center gostoval pri Svobodi Ljubljana in doživel pravi brodolom, saj je v njihovi mreži končalo kar sedem žog (7:0). Spodletelo je tudi Slaščičarni Šmon, ki je doma izgubila s SLT Center Slovanom 1:2, Zarica je doma remizirala s Status Kolpo (0:0), Šenčur Protect GL pa v gosteh z Elanom 1922 (2:2). Alpina je na domačem igrišču povozila Vrhniko Blagomix (3:0), Kamnik pa je v gosteh premagal trboveljskega Rudarja (1:3). Lestvica: Factor Šmartno 17, Svoboda Ljubljana 14, Kamnik, Šenčur in Britof po 13, Kolpa in Zarica 11, Vrhnika 8, Alpina, Slovan in Slaščičarna Smon 6... S.Š.
H rastju še četrta zmaga
Kranj - V 1. gorenjski nogometni ligi sta bila ta teden odigrana 5. in 6. krog. Rezultati: (5. krog) Visoko : Železniki Domel 1:3, Lesce : Naklo 0:0, Bitnje : Ločan 2:5, Polet : Sava 2:2, Velesovo : Jesenice Hor-vej 2:1. 6. krog - Železniki Domel : Jesenice Horvej 5:1, Sava : Velesovo 2.2, Ločan : Polet 3:1, Naklo : Bitnje 0:1, Visoko : Lesce 2:1. Lestvica - Ločan 15, Velesovo 13, Železniki 12...
V 2. gorenjski ligi ima Hrastje še vedno polni izkupiček, medtem ko so Podbrezje v 4. krogu prvič zmagale. Rezultati - Podbrezje : Kranjska Gora 2:0, Hrastje : Bohinj 3:1, Trboje : Podgorje 1:2, Kondor : Preddvor 0:3. Na lestvici vodi Hrastje z 12 točkami pred Bohinjem z 9 točkami. S.Š.
Mladi alpinisti nabirajo himalajske izkušnje
Člani slovenske alpinistične odprave JANAK 2002 se nameravajo vzpeti na dve gori na tromeji med Indijo,
Tibetom in Nepalom.
ROKOMET
Kranj - Minuli četrtek je odpotovala na severovzhod Nepala odprava mladih alpinistov iz vse Slovenije, ki jo vodi Grega Kresal iz Medvod ob pomoči člana AO Kranj Mihe Marenčeta. Ob podpori dveh tujih plezalcev želijo preplezati 6780 metrov visoki Wedge Peak in skoraj 600 metrov višji Kiratchuli. Za nekatere udeležence bo to prvo srečanje s Himalajo.
Komisija za alpinizem pri PZS je na razpisu za odpravo JANAK 2002 izbrala ekipo, v kateri so vrhunski plezalci srednje generacije in mlajši perspektivni alpinisti. Za slednje je odprava priložnost, da prvič spoznajo Himalajo. Štirje člani so že plezali v tem pogorju med odpravo pred dvema letoma. Kot je pred odhodom ocenil vodja Grega Kresal iz Medvod, član AO Ljubljana-Matica, so takrat spoznali pogorje in dobili koristne informacije za zapleten dostop do vrhov ter zahtevno plezanje v visokih stenah. V pripravah za letošnjo odpravo je aktivno sodeloval tudi član AO Kranj Miha Marenče, ki je njegov pomočnik na odpravi. S plezalcem iz Bašlja sta se skupaj privajala na višinslce razmere v posebej opremljeni sobi v Ratečah, kar bo olajšalo njuno prilagoditev na gori. Poleg njiju so v ekipi alpinisti Sebastjan Domenih iz Bavšice (AO Bovec), Matija Klanjšček in Blaž Stres iz
Tolmina (oba Soški AO), Vasja Košuta iz Nove Gorice (AO N. Gorica), Aleš Koželj iz Kamnika (AO Kamnik), Tomaž Tišler iz Vrha sv. Treh kraljev (AO Žiri) in Miha Valič iz Ljubljane (AO Rašica) ter zdravnica Breda Stare iz Ljubljane.
Odprava je izbrala dva vrhunska cilja v pogorju Janak Himal, ki leži na tromeji med indijskim Si-kimom, Tibetom in Nepalom. Prvi je veličasten vrh WEDGE PEAK, ki je visok 6780 metrov. Nad baznim taborom se dviga zelo strma in prek 1800 metrov visoka severna stena, kjer bo ključni problem previsna pregrada v zgornjem delu stene. Ker se bosta naši odpravi pri tem vzponu pridružila tudi Britanec Stevie Haston in Francozinja Laurence Gouault-Haston, ki sodita med najboljše tuje plezalce lednih kombinacij, se zdi njihov načrt za popolnoma prost vzpon v težki steni izvedljiv. Zanj so sami izde-
KIRATCHULI (7365 m) je eden najvišjih vrhov v gorski skupini Janak Himal.
lali dva para posebej oblikovanih cepinov za kombinirano plezanje (drvtooling). Če jim bo uspelo, bo to prvo tako plezanje na veliki višini na svetu! KIRATCHULI je s 7365 metri eden najvišjih vrhov skupine, kjer izstopa široko in skoraj 2000 m visoko zahodno ostenje. Tam ponuja elegantno možnost za prvi vzpon na goro iz Nepala tako imenovani "srp", obstaja pa še nekaj logičnih in ob-
Vaterpolisti brez predsednika
Zgodilo se je tisto, kar se je nekako predvidevalo. Na petkovi skupščini Vaterpolske zveze Slovenije je odstopil njen predsednik Jože Jenšterle.
Kranj - Na petkovi skupščini Vaterpolske zveze Slovenije, ki je bila v prostorih Mestne občine Kranj in ne v prostorih Pokritega olimpijskega bazena v športnem centru Kranja, se je zgodilo prav tisto, kar se leto dni pred evropskim prvenstvom v vaterpolu, ki se bo igralo pri nas, v Kranju moški in Ljubljani ženski del, ne bi smelo zgoditi. Že teden dni pred sklicano skupščino je svoj odstop napovedal podpredsednik, na sami skupščini pa še predsednik.
Podpredsednik Silvo Šmarčan se namreč na predsedstvu ni strinjal, da se iz programa črtajo akcije mlajših kategorij, sedaj na skupščini, pa je prišlo do tega, da so delegati sprejeli sklep, da v Programu te akcije ostanejo. In tu je nastal kratek stik. Predsednik je od delegatov zahteval, naj mu pojasnijo, na kakšen način se bodo ti Programi financirali, saj nobena
članica (klubi) Vaterpolske zveze Slovenije ni hotela prevzeti organizacijo Tristar turnirja, s tem pa so povezana tudi povabila na podobne turnirje v tujini. Prav ti turnirji pa sodijo v okvir priprav teh reprezentanc za nastop na evropskem (kadeti), oziroma svetovnem (mladinci) prvenstvu. Predsednik Jože Jenšterle je iz te odločitve skupščine videl, da so tako
Felc prvi državni prvak v dvoboju
Idrijec Boštjan Felc je prvi državni prvak v dvoboju z gorskimi kolesi. Črt BiH Slivnik najboljši v spustu.
vso breme takega sklepa prenesli na njegov hrbet, zato je podal svoj odstop, ki pa ga ni hotel dati na glasovanje, temveč je zahteval, da se najde človek, ki bo sklical sejo predsedstva, za kar pa tudi ni bilo ustreznega sklepa.
S tem odstopom pa ni ogrožena organizacija evropskega prvenstva naslednjega leta v Sloveniji. "Kljub temu da ne bom več na čelu slovenskega vaterpola, bom naredil vse, da organizacija evropskega prvenstva ne bo ogrožena. Vem, da ta poteza, ki sem jo nameraval sicer narediti naslednjega septembra, ko se mi tudi izteče mandat, ni najboljša, sem pa to moral narediti. Na svoja ramena pač ne morem prevzeti vseh odgovornosti, ki so povezane s takim sklepom," je po skupščini dejal "nekdanji" predsednik Jože Jenšterle. Jože Marinček
jektivno varnih možnosti za vzpone.
Dostop do pogorja bo letos krajši. Iz Katmanduja bodo leteli do vasi Gunsa na 3500 m s helikopterji. Po treh dneh hoje bodo dosegli bazni tabor Pangpema približno 5000 metrov visoko. Za prilagajanje višini in vzpone imajo dober mesec dni časa, saj je vrnitev v domovino predvidena 7. novembra. Stojan Saje
GORSKO KOLESARSTVO
Noču zmaga ni pomagala
Afritz - Na avstrijskem Koroškem se je s šesto finalno tekmo končal niz pokalnih tekem pokala Alpe Adria gorskih kolesarjev v krosu. Absolutni zmagovalec mednarodne dirke je bil Jeseničan Lenart Noč (Završnica), kar pa ni bilo dovolj, da bi v skupnem seštevku prehitel doslej vodilnega, tokrat drugouvrščenega Kranj-skogorca Grega Mikliča. Radov-ljičanu Roku Šolarju (Swatch) je bilo med mlajšimi člani dovolj že tretje mesto, medtem ko bodo majice A-A leto dni lahko nosili še Miha Halzer med starejšimi, Kamničan Luka Kodra (Calcit Kamnik) med mlajšimi, Nina Ho-movec (Črni vrh) med mladinkami in veteranih C Radovljičan Tine Zupan (Scott). M.M.
IV
G o mam m
najbolj športna frekvenca
Pričakovana poraza
Kranj - Kot prve so s prvenstvom začele rokometašice v prvi in prvi B ligi. Obe prvoligaški ekipi sta izgubili, nasprotnice pa sta bili ekipi iz prestolnice. Za presenečenje je poskrbela ekipa Planine Kranj, kije odščipnila točko lanskim prvoligašicam iz Škocjana. ■ Državne prvakinje z Galjevice so kot prve nastopile v novi dvorani v Železnikih. Nekaj ima pri tem zraven zanesljivo domačinka Tanja Polajnar. Sicer j>a bosta oba škofjeloška prvoligaša nekaj časa morala gostovati v Železnikih, saj bodo dvorano Poden obnavljali. Kdo je zmagal, pa seveda ni težko ugotoviti. Letos oslabljene rokometašice Save so proti Olimpiji nastopile še bolj oslabljene, saj so obveznosti in bolezen še boj razredčile ekipo. Trener Cuderman si je želel samo znosen poraz, na koncu se mu želja ni uresničila.
Zato pa so presenetile rokometašice Planine Kranj. Gostovale so pri lanskih prvoligašicah in domov vrnile s točko. Letošnja 1. B ženska liga je razdeljena na dve skupini. Kranjčanke igrajo na zahodu. Iz lige ne morejo izpasti, zato lahko igrajo neobremenjeno in napredujejo. Očitno so dobro zastavile. Bravo[ Le tako naprej. Rezultati: 1. liga -ženske: Sava - Olimpija 16-34; Škofja Loka - Krim Eta Neutro Ro-berts 22 - 43; Burja - Izola Bori KMO 25-25; M. Degro Malizia Piran - Gramiz Kočevje 32 - 14; Žalec - Celeia Celje - preloženo; 1. B liga ženske: Škocjan - Planina Kranj 22-22; Keting - Inna Dolgun 43-26; Novo mesto - Jadran Hrpelje 19-23. M.D.
NAMIZNI TENIS_
Lisk Križe zmagali
Kranj - Letošnjo sezono v 1. državni namiznoteniški ligi so uspešno začeli Križani, ki so našli tudi novega sponzorja. Lisk Križe je gostoval v Novem mestu in premagal tamkajšnjo Krlco z 2:6. Zmage sta priigrala Žiga Jazbec (3) in novi igralec Srb Dejan Stojanovič (2), omenjena igralca pa sta zmagala tudi v dvojicah. Za Križane je igral še Klemen Mrak. V 1. ženski državni ligi je kranjski Merkur remiziralz Edigs Mengšem (5:5). S.Š.
SMUČARSKI SKOKI_
Tamari Kancilji prvi naslov
Gorenja Sava - V skakalnem centru na Gorenji Savi je SK Triglav organiziral državni prvenstvi v skokih za dečke do 15 let in za dekleta v absolutni kategoriji ter Pokal Slovenije v nordijski kombinaciji za dečke do 15 let. Na tekmovanju seje pomerilo 56 tekmovalcev in tekmovalk ter 18 tekmovalcev v nordijski kombinaciji, ki so se po skokih pomerili še na tekmovanju z rolerji na cesti od Besnice do Nemilj. V skokih so imeli največ uspeha tekmovalci izven Gorenjske in skakalke z Gorenjskega s prvim naslovom za Tamaro Kanciljo iz Triglava. Na tekmovanju nista nastopila najboljši v te|kategoriji Jurij Tepeš iz Dolomitov in najboljši domači tekmovalec Žiga Pelko, kije poškodovan. V nordijski kombinaciji je slavil vodeči po skokih Rok Mandl iz Šmartnega.
Rezultati: Državno prvenstvo dečki 15 let: 1. Jaka Rus (Logatec), 2. Miran Zupančič (Zagorje), 3. Igor Žižek (Velenje), 5. Miha Martinčič (Stol Žirovnica). Dekleta absolutno: 1. Tamara Kancilja (Triglav), 2. Monika Pogladič (Mislinja), 3. Urška Rozman (Triglav), 4. Tanja Volčjak (Stol Žirovnica^, 5. Petra Benedik (Triglav). Nordijska kombinacija: 1. Rok Mandl (Šmartno na Pohorju), 2. Janez Voglar (Mislinja), 3. Domen Košir (Triglav), 4. Rok Zima (Trifix Tržič).      J. B.
Kurbus tretji
Gorenja Sava - SK Triglav je v skakalnem centru organiziral Pokalno tekmovanje dečkov do 13 let in deklic do 14 let. Obenem je bilo tekmovanje posvečeno v spomin na preminulega športnega delavca Martina Škerjanca. Rezultati: dečki do 13 let: 1. Matic Kramaršič, 2. Luka Brnot (oba Ilirija), 3. Peter Kurbus, 4. Vid Ojstršek (oba Mengeš), 7. Matej Drinovec (Trifix Tržič). Dekleta do 14 let: 1.) Anja Tepeš (Dolomiti), 2. Petra Benedik (Triglav), 3. Eva Logar (Zabrdje), 4. Nika Kepic (Triglav).    ' ' J.B.
Zagorje Štravsu
Kisovec pri Zagorju - V skakalnem centru je SK Zagorje organiziral Pokal Slovenije za dečke do 11 let in tekmovanje deklic do 11 let. Rezultati: dečki do 11 let: 1. Anže Štravs (Stol Žirovnica), 2 Nejc Dežman (Triglav), 3. Leon Grobljar (Zagorje), 4. Nace Šinkovec (Alpina Žiri), 5. Žiga Tomažin (Trifix Tržič). Deklice do 11 let: 1. Katja Požun (Zagorje), 3. Monika Lesnik (Triglav). J.B.
GORSKI TEK
Kolesarski kronometer na Rašico Teki na smiedniškem hribu
Kamnik - Drzni del gorskih kolesarjev se je pretekli konec tedna spopadal na dveh prizoriščih v Kamniku. V soboto so na progi v Stahovici dobili prvega državnega prvaka v dualu - Idrijca Boštjana Felca. Jeseničan Črt BiH Slivnik in Trboveljčanka Tanja Jerman pa sta v nedeljo slavila na 6. "Špica spustu" na pobočju Starega gradu nad Kamnikom, ki je kot četrta preizkušnja to sezono štela za niz slovenskega pokala.
Deževje je enostavno in tekočo 2,8 km dolgo progo z 270 metri spusta spremenila v zelo zahteven in zahrbten izziv. Slivnik (član MTB kluba Kranj) je bil že v pol-Hnalu za več kot pet sekund hitrejši od najboljšega dirkača "drznega" tedna dirk Boštjana Felca (Svvatch Novice Extreme) in avstrijskega reprezentanta iz Beljaka Markusa Petscheniga, ter prvaka Janeza Jamnika (Fanatic), v finalu pa je dolgo vodil Alberto Bo-dlaj (Kranj), dokler ga niso z vrha zrinili Jure Logar (Calcit), Pet-schcnig, Felc in Slivnik, kije imel s časom 3,04:98 šest sekund bolj-
ši čas od Felca. "Zaupal sem kolesu in sebi. To samozavest sem najbolj iskal. Treba je bilo izbrati pravo mero tveganja in hitrosti," je bil Slivnik zadovoljen po drugi zmagi v slovenskem pokalu in bo konec tedna na Ivarčkem na Koroškem branil 154 točk naskoka pred tokrat drugim Felcem, lanskim zmagovalcem "Špica spusta". Med mastersi je zmagal Sergej Ocepek (Kranj), sicer 1 J. v absolutni konkurenci. Bine Žalohar (Kranj) pa je bil med mladinci četrti, sicer 19. absolutno. Prvo državno prvenstvo v dvoboju je dobil Idrijec Boštjan Felc, izmed gorenjskih kolesarjev pa je bil le Jan Pajek (Škofja Loka) na 15. mestu.
Rezultati, dual Stahovica, DP: 1. Felc (Svvatch Novice Extreme), 2. Logar (Calcit Kamnik), 3. Vauh (KD Novak), 4. Volk (Snurfclub), 5. Čerin (Swatch Novice Extrc-me), 6. Rožič (KD Novak), 7. Ver-stovšek, 8. Veber (oba Novak), 10. Podgoršek (Energija), 10. Go-lavšek (Novak).
Metod Močnik
Selo pri Vodicah - Smučarsko 0:15:47, drugo najboljši s časom
društvo Strahovica je minulo so- 0:16:58 (od 31 do 40 let) je bil
boto organiziralo že sedmi kole- Metod Močnik, prav tako KD
sarski kronometer na Rašico. Tek- Calcit, tretji s časom 0:17:51 pa
Smlednik - Osnovna šola Simon Jenko Smlednik, Turistično društvo Smlednik, sekcija za gorske teke pri Atletski zvezi Slovenije in Zavod za šport Slovenije za soboto, 28. septembra, pripravljajo prvenstvo Slovenije v gorskih tekih za osnovne in srednje šole. Tekmovanje, ki bo potekalo po urejeni trim stezi in gozdnih poteh smledniškega hriba, se bo začelo ob 10. uri. Proga za dečke in deklice, mladinke in mladince bo dolga 2,2 kilometra. Start in cilj bo pri ruševinah starega gradu, višinska razlika pa bo 90 metrov. Sodelujoči lahko pošljejo prijave na obrazcu iz revije Šport mladih po faksu: 01/3627-632 najkasneje do petka, 27. septembra. A.Ž.
Pokal je Maji Markovič izročil župan Anton Kokalj.
movanja na 4 kilometre dolgi progi (za dečke in deklice na dva kilometra) seje v sedmih starostnih razvrstitvah udeležilo 28 tekmovalcev in tekmovalk iz 15 klubov in društev. Absolutni zmagovalec kronometra je bil Mitja Muhvič (do 30 let-KD Calcit) s časom
Simon Ivane iz KD Hrastnik. Pokal občine Vodice, tekmovanje je bilo ena od prireditev ob letošnjem občinskem prazniku, je med moškimi osvojil Andrej Lindič, SD Strahovica (0:18:38), med ženskami pa Maja Markovič, SD Strahovica (0:27:08). A.Ž.
XSARA EXCLUSIV do 630.000,00 sit prihranka XSARA PICASSO EXCLUSIV do 400.000,00 sit prihranka C5 do 230.000,00 sit prihranka BERLINGO S SEDEŽI do 200.000,00 sit prihranka	'■^22	
NOVO! Od sedaj vas vabimo v našo servisno delavnico (avtokleparstvo, avtoličarstvo, hitri servis) tudi ob SOBOTAH od 8. do 13. ure. Delovni čas: pon.-pet. od 7.30- 12.00od 13 sobota od 8. -13. ure Vljudno vabljen	A	UGODNI JESENSKI PRIHRANKI do 630.000,00 sit za vozila letnik 2002
	00 do 17.00 ure	JANKO FLORIJAN ŠTEFE, s.p. Ljubljanska 17, 1236 Trzin tel.: 01/5644276 prodajni salon '   tel.: 01/5641473 servis
Desetdnevno križarjenje z barko od Krka do Mljeta
Največ velja dobra druščina
To sem kot novinka na barki ugotovila že prve dni. Sredi morja se namreč morebitnim zoprnežem nimaš kam umakniti. K sreči so bili sopotniki, ki jih je izbrala upokojena
kolegica Danica, sami simpatični, zanimivi, veseli ljudje, s katerimi se je bilo prijetno družiti.
Za Danico Dolenc, ki na straneh Gorenjskega glasa z nami kuha nedeljska kosila, je bilo križarjenje z Mikijem letos že osmo po vrsti. "Vpeljal" jo je sovaščan Janez Gorjanc, ki je držal niti med posameznimi vodji desetdnevnih križarjenj po Jadranu in lastnikom ter kapitanom Mikija Tončijem iz Krka. Skupaj oblikujeta programe potovanj, naloga vodij pa je, da zberejo potnike. Danica, kije že v "zrelih" letih, vabi na Mikija sebi primerno družbo aktivnih upokojencev in "pripravnikov" na pokoj.
Med 22 ljudmi, ki smo si od 28. avgusta do 7. septembra delili skromne kvadratne metre na Mi-kiju, so bili res sami prijazni, zabavni ljudje, ki so v življenju videli in doživeli marsikaj in o tem imeli tudi marsikaj zanimivega povedati. Če si si zaželel pogovora, družbe, je bila ta vedno na voljo, in nasprotno; lahko si se zavlekel v kakšen kot, vzel v roke knjigo ali preprosto užival sam s seboj in naravo. Nihče ni silil v nikogar.
Nekatere sopotnike sem poznala že od prej. Pravzaprav bi morala reči sopotnice, saj smo bile na ladji v glavnem ženske. Moških je bilo bolj za vzorec, kljub temu pa so pomembno prispevali k dobremu razpoloženju: Zvone je vztrajno namakal svoj trnek v morje in nalovil rib, da smo se kar dvakrat oblizovali z njimi. Ivan je ženske spravljal v dobro voljo z duhovitimi šalami. Tudi on se je, čeprav dosti manj vneto, poskusil v ribo-
lovu. Žena Olga je namreč obljubila, da bo ribe, ki jih bo ujel, žive pojedla. Vztrajal je, dokler ni ujel prve (in edine), Olga pa je namesto ribe po pričakovanju pojedla obljubo.
Janko je druščino prav tako zabaval s šalami, Francelj se je pokazal kot pravi svetovljan, saj pozna "pol Gorenjske", le drugi Ivan je bil nekoliko bolj tih. Kajpak so bile "cvetke" tudi med nežnejšim spolom. Svetovna popotnica Vilma iz Celja je blestela s pripovedmi o tujih deželah in z dogodivščinami s svojim kolesom, Marička je bila živi leksikon za Jadran, saj je vedela za vse otoke, otočke, mesteca in vasice, mimo katerih smo brzeli ali jih obiskali, Kati in Zvonka sta znali prav simpatično počasi povedati kakšno smešno, Ana je bila polna življenjskih modrosti...
Slaba plat: neudobnost
Ne vem sicer, kako je na drugih barkah - menda obstojajo tudi dokaj luksuzne in temu primerno seveda tudi dražje - vendar za Mikija lahko rečem, da je za bivanje vse prej kot udoben. Sopotniki, ki so že večkrat križarili z njim, so dejali, da je zgoraj enkraten, v kleti pa dobesedno poden.
V kleti so kabine s pogradi. Čeprav so me že vnaprej opozorili, da so kabine res majcene, sem -zagovornica udobja tudi na dopustih - obstala brez besed. Z Jano sva si namreč delili dobra dva kvadratna metra prostora, ki ga je
Samorasli predstavnik črede osličkov iz Telaščice. Baje obožuje kruh z vinom ali travarico.
Naša Danica dokazano rada dobro je. Za nedeljsko kosilo vam bo kmalu predlagala enega od receptov iz Mikijeve kuhinje.
v glavnem zasedal razmeroma ozek pograd, ob katerem je bil na eni strani mini umivalnik s polico, na drugi pa skromen regal za par oblačil. Toliko, da sva uspeli spraviti v kabino obe potovalki. Počasi sem se sicer privadila, da je kabina le za spanje in za preoblačenje enega (dva hkrati v njej nimata kje stati), kljub temu pa je zame neudobna "soba" še vedno glavna slaba plat barke.
K sreči smo križarili v času, ko se poletje preveša v jesen in pretirane vročine ni bilo. Za primerno temperaturo v ladijskem drobovju je skrbela še klimatska naprava na hodniku. Spala sem, razveseljivo, dobro, čeprav so bile naše spalnice s po večini odprtimi drsnimi vrati precej podobne skupnim ležiščem nekje v planinski koči. Tudi ponoči je kultura potnikov prišla do izraza; nihče ni razgrajal, po nepotrebnem prižigal luči, celo smrčanje sem ter tja je zvenelo nežno. Kako bi se v majhni kabini znašel par, ki bi si zaželel ljubezni, pa si, priznam, ne morem predstavljati. Ne ponoči, ne podnevi zaželene intimnosti ne bi imel. No, v naši upokojenski druščini problemov te vrste ni bilo zaznati.
Tudi sanitarije so bile na barki kajpak skupne; dve majčkeni stranišči in dve udobnejši, v katerih sta bili tudi ročki za tuš. Iz njih v desetih dneh nisem dočakala tople vode, kar pa niti ni bilo tako zelo hudo.
Dobra plat: čisto morje
Naš dnevni urnik na barki je mineval približno takole: ob pol osmih zjutraj nas je zvonec povabil na zajtrk, brž po njem pa smo iz-pluli iz pristanišča. Sredi dopoldneva je Tonči barko zasidral v enem od mirnih in lepih zalivov, ki jih v obilju premore Jadran, in spustil lestev v morje. Stisnili smo zobe in zaplavali. Voda, ki se je sprva zdela kot ledenica, je bila v resnici dokaj topla - tam nekje okrog 24 stopinj Celzija, marsikje pa tudi več - predvsem pa je bila čista. Tako čiste ne zaslediš ob nobeni urejeni plaži. Res, popoln užitek.
Po izdatnem kopanju je Miki spet zaplul. Kosilo smo imeli ob enih in takrat smo bili običajno zasidrani v kakšnem vaškem pristanišču. Seveda smo imeli čas tudi za skok na obalo, kjer smo poiskali kavo in sladoled in se razgledali po posebnostih naselja. Zgodaj popoldne pa spet na pot, samotni postanek za drugo kopanje in naprej do pristanišča, v katerem smo večerjali in pričakali jutra.
Prenočevali smo večinoma v majhnih pristaniščih, kjer ni bilo videti in doživeti kaj posebnega. V manjših ali večjih skupinah smo se sprehodili do enega in nato še do drugega konca naselja in nazadnje praviloma pristali v vaški kavarni. Nekateri so poskusili domače vino, drugi se posladkali s proškom, kapitan Tonči pa nam je tudi svetoval, kje lahko kupimo dobro olivno olje, travarico ali ovčji sir.
Hrvaška je draga
Cena za desetdnevno križarjenje po Jadranskem morju s tremi obroki hrane in avtobusnim prevozom iz Kranja do Krka ter nazaj iz Rogoznice pri Šibeniku do Kranja je bila okroglih 80 tisočakov. Veliko ali ne? Kakor za koga. Ne nazadnje smo prekrižarili precej kilometrov Jadranskega morja, res pa je tudi, da brez posebnega udobja.
Zunajpenzionske cene so bile precej bolj navite. Na barki je bila kava, ki na žalost ni bila prida, res le pet kun, vino, ki gaje Tonči kupoval od domačinov baje po osem ali deset kun, pa 35 kun. Zato smo varčni Gorenjci pijače, še posebej pitno vodo, kupovali tudi v trgo-
vinah. Tudi v otoških kavarnah in gostilnicah so bile cene precej zasoljene. Kapučino, na primer, je stal naših 240 tolarjev, kepica sladoleda 150. Pa še vesel si bil, če si ju sploh dobil.
Da nas imajo Slovence za bolj tretjerazredne turiste, se je dalo čutiti iz marsikaterega pogleda. Ne vem, zakaj sploh silimo tja, ko pa je še toliko dežel, ki imajo prijaznejše in cenejše morje. Seveda, ker je-blizu in ker je Jadran v naših glavah enkraten. Toliko lepih otočkov, mest in vasic, skritih zalivov, ki kličejo v vodo, res ne vidiš pogosto.
Tudi jedilnik precej morski
Če si že na morju, je prav, da okusiš čim več morske hrane, smo se strinjali vsi na Mikiju. Morski sadeži so bili kar pogosto na našem jedilniku. Razen rib za pokušino, ki jih je ujel neutrudlji-vi ribič Zvone in ne vem več,
Cvetoče agave na otočku Sv. Marija na Mljetu.
kako se jim reče, nam je ladijski kuhar v svoji majhni kuhinji pripravljal tudi ribe, lignje in školjke, kupljene od poklicnih ribičev.
Čudno, ne spominjam se, da bi bila sploh kdaj lačna, ko sem sedala za mizo. Pa vendar smo skoraj vedno pomazali vse, kar nam je Alen prinesel nanjo. Fantu je šlo kar na smeh, rekel pa seveda ni nič.
Zadnji večer našega druženja je bil posebej vesel. Kapitan Tonči
nas je počastil s "kuba libre", vinom ter kremšnitami, tistim, ki so bili na Mikiju že petkrat ali celo večkrat, pa je podelil posebna spominska priznanja. Že zdavnaj vsi prijatelji smo v noč prepevali.
Sicer pa smo si večere praviloma krajšali s sprehodi po pristaniških mestecih in vasicah, z druženji, polnimi šal in smeha, nekateri smo vrgli karte, drugi so si v miru ladijske jedilnice privoščili knjigo. Meni, moram priznati, ni bilo niti za trenutek dolgčas. Knjižico s križankami, ki so še od lani ostale nerešene, tudi letos nisem imela časa predelati. Dovolj je bo še za prihodnji dopust.
Z vremenom, ki je bilo letošnje poletje precej muhasto tudi na Jadranu, smo imeli dokaj srečno roko vseh deset dni. Deževalo je le prvi večer, ko smo se zasidrali v Rabu. Potem je tri dni še malce bolj pihala burja, tako da smo se na vsake toliko zavijali v vetrovke. Največ sonca je bilo na "plaži" na zgornji palubi, od koder je bil tudi najboljši pogled na morje in otoke, mimo katerih smo pluli. Kopali smo se vsak dan.
Križarjenje je bilo zame svojevrstno doživetje. Nisem si predstavljala, daje na morju toliko ladij, elegantnih jaht in čolnov, kot sem jih videla. Nisem vedela, kako lepi so Komati, kako modro in zeleno je morje, kakšen je pogled na požgano rastje in hiše, od vsega pa me je najbolj navdušil otok Mljet z otočkom Sveta Marija, okrog katerega je nenavadno topla voda, z bujnim zelenjem in kilometri kolesarskih poti.
Sicer pa smo od večjih jadranskih mest spoznali le Rab, Hvar in Korčulo, seveda bolj površno, ker za podrobnosti ni bilo časa. Sama bi jih rada več, saj so mi bile sicer lepe, a osamele, zakotne vasice z ostarelimi prebivalci, iz katerih so (letos dokaj redki) turisti že odšli, dolgočasne. Všeč mi je namreč pristaniški vrvež, ozke kamnite ulice z neštetimi trgovinicami in gostilnicami, stojnice z vsakovrstnim kičem.
Na Hrvaškem sem letos dopus-tovala prvič po osamosvojitvi Slovenije, prvič na barki in če potegnem črto, moram pošteno priznati, da mi je bilo všeč. Sicer pa bi mi bilo v takšni družbi gotovo všeč kjerkoli.
Helena Jelovčan
Plečnik je v Pragi pustil svoje sledi
Z enega konca Prage do drugega je kar 25 kilometrov, vendar mi peš spoznavamo le njen ožji del. Vltava je pod svojimi 16 mostovi, od katerih so bili v času našega obiska prevozni le štirje, spet mirna. Čeprav je sicer plovna, saj je globoka tudi do 10 metrov, pa ladje tedaj še niso vozile. Pražane v deževnem dnevu spet obhaja strah, kaj če jih znova doletijo poplave. Kljub petstoletnim poplavam jih smisel za humor ni čisto pustil na cedilu in slišimo zgodbico o povodnem konju iz praškega živalskega vrta. Rešil se je na streho ene večjih stavb v soseščini in predstavljajte si prizor, koje voda odtekla!
Vlada se je preselila na Hradčane
Poplava je dosegla tudi vladno palačo in tako so se morali ministri umakniti na Hradčane. V mestu obiščemo vrsto zgodovinskih znamenitosti: Straški samostan z bogato kapucinsko knjižnico, Lo-reto, katedralo svetega Vida, stari mestni trg z znamenito astrološko uro, ki je danes nihče več ne zna naravnati; mostove na Vltavi z najbolj znamenitim Karlovim (v
času vladavine Karla IV. je dežela doživela največji razcvet; Stanja pa nam pove tudi za njegovo povezavo s Slovenci: Karlov sin se je poročil z Barbaro Celjsko); znani Vaclavski trg, kjer se le leta 1968 začela žametna revolucija; praški dvorec z grobnico čeških vladarjev in krono, katere ključ ima sedem pomembnih ljudi iz državnega vrha, ljudem pa jo pokažejo le na vsake svete čase. Obiščemo tudi židovsko pokopališče in si od daleč ogledamo sinagogo. Sprehodimo se po Zlati
ulički, kjer so nekdaj živeli alkimisti in s čudnimi poskusi iskali zlato. Na številki 22 je nekaj časa živel tudi sloviti književnik Franz Kafka. Če bi v Pragi iskali sledove pomembnih mož, bi jih našli kar nekaj, med njimi tudi Slovence. Svoj pečat je temu mestu, kije do leta 1918. tudi sodilo pod habsburško krono in je zaradi tega predstavljalo eno od točk na zemljevidu maturantske ekskurzije, dal tudi slovenski arhitekt, Jožef Plečnik, ki je naredil načrt za del Prage, tu stoji nekaj njegovih
Pogled na Plečnikovo cerkev v Pragi
stavb, med njimi tudi cerkev. Da bi si dodobra ogledal Prago in začutil njen utrip, bi človek potreboval več kot dva dni, sicer pa to velja tudi za druga mesta. Se zadnji pogled na mesto ob Vltavi vržemo z Višegrada, kjer naj bi mesto pravzaprav nastalo. Ob tamkajšnji cerkvi leži pokopališče, na katerem je pokopanih več znamenitih mož, denimo skladatelja Dvorak in Smetana, celo južnoameriški pesnik Pablo Neruda, medtem ko ime Franza Kafke tu zaman iščemo. Mož namreč leži na židovskem pokopališču.
Zaspana lepotica
Na pol poti do naslednjega velikega cilja, same prestolnice nekdanje monarhije, se ustavimo v renesančnem mestu Telč. Mestece s šest tisoč prebivalci, ki velja za najhladnejši kraj na Češkem (povprečna letna temperatura je le drobec nad 6 stopinjami Celzija), je videti kot kakšna filmska kulisa, njegova arhitektura pa nas spominja na Nizozemsko. Nič čudnega, saj so ga zares gradili nizozemski mojstri. Ljudje so živeli od trgovanja s pivom in soljo, kot že mnogi na naši dosedanji poti, hiše pa so
Telč - kot bi gledal kulise za srednjeveški film.
grajene ne le za bivanje, pač pa tudi za to, da je bilo v njih mogoče skladiščiti ti dve za njih najpomembnejši dobrini. V mestu ni veliko življenja, ne pravijo mu zaman zaspana lepotička, naša vo-dička pa ve povedati, da so ob lanskem maturantskem izletu tu naleteli na nepozaben dogodek. Snemali so namreč nekakšen dokumentarec o življenju v srednjem veku in Telč se je /a ta namen spremenil v srednjeveško mesto, kjer so ljudje hodili bosi, mestni tlak pa je bil posut z žaganjem.
Zapuščamo Češko, ki je naredila velik vtis, saj tu opažamo veliko podobnosti s Slovenijo. Globa-lizacija neusmiljeno sega v ta del Srednje Evrope, tuji kapital se je že dobro ugnezdil in naš spomin na večerni sprehod po skoraj kilometer dolgem Vaclavskem trgu, centru trgovskega in kulturnega življenja ter glavni žili Prage, je spomin na trgovine s tujimi, a znano zvenečimi blagovnimi znamkami.
Danica Zavrl Žlebir
(se nadaljuje)
V    T" • J • • GOSPOC
Urejenost, ki vzbuja h
zaupanje
Komisija Območne gospodarske zbornice za Gorenjsko je v okviru projekta "Urejeno delovno okolje" pregledala
devet podjetij.
GOSPODARSKI KOMENTAR	
	Pakt (nestabilnosti
	Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete
Kranj - Gospodarska zbornica Slovenije se je v okviru projekta "Moja dežela - lepa in gostoljubna", ki ga vodi Turistična zveza Slovenije, že tretje leto zapored odločila za projekt ocenjevanja in tekmovanja "Urejeno delovno okolje", ki naj podjetja spodbudi ne le k izpolnjevanju okoljskih standardov, pač pa tudi čim večji urejenosti delovnega okolja zaposlenih in prijaznosti do obiskovalcev. Na Gorenjskem se je letos prijavilo deset podjetij, ocenili pa so jih devet.
Čeprav so morda najbolj znana priznanja Gospodarske zbornice Slovenije za poslovno uspešnost oz. izjemne menedžerske dosežke, pa se vedno bolj uveljavlja tudi projekt ocenjevanja "Urejeno delovno okolje". Vse bolj namreč prodira spoznanje, daje urejenost podjetja spodbuda in pomemben dejavnik za dobro počutje in delo zaposlenih, na eni strani, ter pomemben vidik pri pridobivanju zaupanja poslovnih partnerjev, strank in kupcev, na drugi strani. Zato ni nič čudnega, da se na razpis projekta "Urejeno delovno okolje" javlja vse več podjetij, ki si želijo dobiti tudi na tak način potrditev svojih prizadevanj. Projekt se izvaja na dveh ravneh: naprej razmere pregleda in oceni komisija Območne gospodarske zbornice (OGZ), v našem primeru je bila to OGZ Gorenjske, nato pa končno oceno in razvrstitev najboljših oceni in določi še komisija Gospodarske zbornice Slovenije, ki ob koncu leta razglasi rezultate in slovesno podeli priznanja.
Komisija je bila presenečena
Letos se je na razpis projekta "Urejeno delovno  okolje" na Gorenjskem odzvalo deset podjetij, vendar enega niso ocenili, ker je v času ocenjevanja prekinilo   proizvodnjo. Komisijo OZG Gorenjske je vodil Andrej Cufer, dipl. arh. Iz podjetja za
Andrej Čufer
proizvodnjo tiskanih vezij AKA iz Lesc, ki je že dvakrat zmagalo v kategoriji malih in srednjih podjetij v državnem merilu. Komisija, v kateri sta sodelovala še dva znana gospodarstvenika - Janez Be-dina in Jože Hribar, je torej ocenila naslednja podjetja: SAVA, d.d., Kranj, SAVA Tires, d.o.o., Kranj, GORENJSKI TISK, d.d., Kranj, ISKRATEL Elek-tronics, d.o.o., Kranj, ELAN, d.d., Begunje, SAXONIA Franke, d.o.o., Tržič, TERMOPOL, d.d., Sovodenj, ATOTECH, d.d., Podnart, in ALPETOUR -Potovalna agencija, d.d., Kranj. Kot nam je povedal predsednik komisije Andrej Čufer, so bili nad videnim v komisiji zelo prijetno presenečeni in ocenili, da si vsa podjetja za svojo urejenost zaslužijo priznanja. Tudi ocenjevalni zapisniki, kjer so urejenost ocenjevali po devetih kriterijih, ki jih določa pravilnik projekta, kažejo na to, da so posegali po najvišjih ocenah. Najpomembnejši elementi, po katerih so ocenjevali so bili: označevanje podjetja in dostopa, zunanja urejenost objektov in naprav, urejenost funkcionalnih zemljišč, hortikulturna urejenost, urejenost, snažnost in prijaznost delovnega okolja za zaposlene s posebnim ozirom na kvaliteto oz. standard ter varnost delovnih mest, urejenost in prijaznost okolja za poslovne partnerje, ravnanje z odpadnim materialom, okolju prijazne tehnologije, ekološki ukrepi. Komisija je ugotovila, da so jih v podjetjih pričakovali, skušali pa so razmere in stanje oceniti predvsem iz dveh vidikov: kako je poskrbljeno za okolje zaposle-
nih, ter kakšen vtis dobi obiskovalec, stranka, kupec ali poslovni partner, ko jih obišče. Kako pomembna je urejenost podjetja, ne-navsezadnje priča tudi dejstvo, da so vsa prijavljena podjetja tudi poslovno uspešna.
Najboljše bo določila republiška komisija
Komisija OGZ Gorenjske je bila temeljita: poleg zapisnikov o ocenjevanju, so za vsako od obiskanih podjetij pripravili tudi krajšo pisno utemeljitev, predvsem pa za vsako od podjetij pripravili tudi nekakšen barvni slikovni pro-
no potrebno obravnavati enakopravno, ter na dejstvo, da si v Begunjskem Elanu niso mogli ogledati vseh obratov. Dodajajo tudi, daje skrb za urejenost v proizvodnih podjetjih, kjer je proizvodni proces po naravi "umazan", še posebej zahtevna, saj se ta ne more primerjati na primer s farmacevtsko ali živilsko proizvodnjo, kjer že predpisi zahtevajo čistočo in urejenost. Takšno različnost pri ocenjevanju bo zahtevala tudi razširitev na storitvena podjetja, ki se načrtuje za prihodnje leto.
Za zaključek omenimo še eno ugotovitev komisije, ki smo jo
spekt, ki najbolj zgovorno kaže na stanje, ki so ga ugotavljali. Čeprav so ocene zelo dobre, ne želijo, da se v tej fazi javno objavljajo, saj bo imela končno besedo komisija GZS na ravni države. Ker niso prepričani, da so ostale regijske komisije svoje delo opravile tako temeljito kot oni, želijo v komisiji GZS prav zaradi poenotenja pristopa sodelovati z enim članom. Posebej so opozorili na posebnost pri dveh družbah SAVA, kjer za urejenost vzorno skrbijo skupne službe, zato je obe podjetji, po mnenju komisije nuj-
lahko prebrali v poročilu. Pri svojem delu je komisija v podjetjih naletela na opozorila o težavah, ki jih imajo podjetja pri svojem urejanju. Tako težave s pridobivanjem potrebnih dodatnih zemljišč, kot tudi pri pridobivanju dovoljenj za njih urejevanje. Se bolj pa preseneča praksa, da si nekateri inšpektorji z iskanjem pomanjkljivosti prizadevajo dosežke pri urejenosti relativizirati, pri čemer seveda ne dvomijo o potrebnosti nadzora.
Štefan Žargi
Še pred nekaj meseci so nekateri ekonomisti napovedovali ponovni gospodarski vzlet držav v območju evra, a so se, kot že velikokrat doslej, očitno spet ušteli. Po podatkih britanskega tednika The Economist je gospodarska rast evro območja v prvih dveh četrtletjih letošnjega leta znašala v povprečju okoli 0,3 odstotka, izgledi za tretje pa tudi niso ravno rožnati. Pretekli teden je prišla še novica o strmem padcu industrijske proizvodnje v Franciji, avgustovska inflacija v evro območju pa se je povzpela na 2,1 odstotka, kar je nad zgornjo mejo Evropske centralne banke, tako da zdaj le-ta verjetno ne bo znižala obrestnih mer. Tudi evropske borze, že tako ali tako prizadete od posledic globalnega pesimizma, se še naprej šibijo.
Nizka gospodarska rast ni presenetila samo ekonomske učenjake, pač pa že ogroža proračunska pravila držav območja evra ali tako imenovani "pakt rasti in stabilnosti". Namen pakta je preprečiti vladam posameznih držav, da bi na račun ostalih držav evro območja vodile preveč ohlapno proračunsko politiko. Maastrichtska pogodba, ki postavlja pravila in pogoje za članstvo v evropski monetarni uniji, namreč določa, da države ne smejo imeti večjega proračunskega primanjkljaja kot 3 odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Izjemoma se to lahko zgodi v "hudi gospodarski recesiji", opredeljeni z več kot dvoodstotnim letnim padcem BDP, ali v primeru drugih "nenavadnih dogodkov", ki bi utegnili pokvariti državne finance. Še več, države naj bi skrbele za čim bolj uravnotežene proračune.
Štiri od dvanajstih držav evro območja (Nemčija, Francija, Italija in Portugalska) so že ali pa so na dobri poti v prepovedano cono. Na začetku letošnjega leta so omenjene države sicer obljubljale, da bodo svoje proračune spravile v ravnovesje do leta 2004, a se zdi, da se od tega cilja vse bilj oddaljujejo in očitno jim je precej vseeno. Nemčija je Že prestavila rok na leto 2006, Francija pa svoje približevanje kriteriju pogojuje s tri odstotno letno rastjo, kar je že zdaj precej nedosegljivo. Območje evra že dobro leto trpi za kronično šibkostjo domačega povpraševanja. Trošenje prebivalstva je piškavo tako v Nemčiji kakor v Italiji, ob porastu nezaposlenosti pa se lahko zniža tudi v, s tega vidika za zdaj nekoliko boljši, Franciji. Kar zaenkrat še poganja evro gospodarstva, je izvoz in zmanjševanje državne porabe je v bistvu zadnja stvar, ki jo v tem obdobju potrebuje evro območje.
Posledice neupoštevanja magične meje 3 odstotkov proračunskega primanjkljaja utegnejo biti za kršiteljice precej neprijetne. Finančni ministri EU naj bi sprejeli priporočila za rezanje presežnih proračunov v enem letu po njihovem odkritju. Če država kršiteljica ne privoli v izvajanje teh priporočil, mora pri Evropski komisiji položiti neob-restovani depozit v višini od 0,2 od 0,5 odstotka BDP in če svojega greha ne popravi v roku dveh let, se depozit avtomatično spremeni v globo. Zato ne preseneča, da želi Italija omiliti pakt, kar si očitno po-tihem želita tudi Nemčija in Francija. Toda takšno omilitev kriterijev pakta stabilnosti, pa kakorkoli nespameten že je, bi utegnili evropski trgi razumeti kot negativen signal, da se njihovi ministri ne zanimajo dovolj za uravnovešnje svojih proračunov. Tako bi bile države kršiteljice kaznovane v vsakem primeru.
Kvaliteta na prvem mestu
Pred več kot 25 leti je Ciril Potočnik odprl prevozniško obrt, pred desetletjem pa se mu je z gradbeno mehanizacijo
pridružil še sin Tomaž s podjetjem Topos Hotavlje.
Hotavlje - Čeprav nam je Tomaž Potočnik vseskozi zatrjeval, da gre za skupno, družinsko podjetje z dvema registracijama, pa velja, da se ob vseh večjih gradbenih delih v Poljanski dolini pojavlja le eno ime - Topos Hotavlje. Poleg njiju je v podjetju tudi Tomažev brat Blaž, žena Barbara skrbi za računovodstvo, mama Breda pa je zaposlena v Marmorju, vendar po svojih močeh pomaga v podjetju.
Podjetje Topos se uvršča med gradbena podjetja, ki se ukvarjajo z nizkimi gradnjami. Delajo izkope, nasipavanja, vodovode, kanalizacije, priprave za asfaltiranje, zunanje ureditve in podobno. "Praktično imamo večino strojev za nizke gradnje, od kamionov, bagerjev, valarjev, nakladalcev, buldožerjev in ostalo lahko gradbeno mehanizacijo," je povedal Tomaž Potočnik.
Obiskali smo ga pri delih na vodovodu v Stari Oselici, ki so za letos v največji meri že zaključena, pred kratkim so naredili pripravo ceste v Kladje na asfaltiranje. "Večino dela opravimo samostojno na območju Poljanske doline,
od Žirov do Škofje Loke, pri nekaterih delih pa smo tudi podizva-jalci večjih podjetij. Pomemben delež zaseda tudi interventno delo na območju občine Gorenja vas -Poljane," je razložil Potočnik.
V podjetju se vsako leto odločijo vsaj za eno večjo investicijo -nakup večjega gradbenega stroja. Danes imajo že več kot 20 kamionov, bagerjev in drugih strojev, ki jih skuša osmerica zaposlenih izrabiti v čim večji meri. "Vseskozi iščemo strojnike, vendar jih je zelo težko dobiti," razmišlja Potočnik: "Vedno smo in bomo zaposlili dobrega delavca. Večina se težaškega dela nauči pri nas, v sezoni je potrebno veliko delati, a
veliko zanimanja ni." Tudi pozimi, tradicionalno mrtvi gradbeni sezoni, pa delo v Toposu ne pojenja. Za del občine Gorenja vas -Poljane in nekaj večjih podjetij namreč opravljajo zimsko službo.
O širitvi na druga področja Tomaž Potočnik zaenkrat ne razmišlja. Pravi, da je lepo in lažje dela-
Moste - V petek so v Hidroelektrarni Moste pri Žirovnici proslavili 50 let od začetka obratovanja. Ponosno so se ozrli na prehojeno pot, opozorili na nujnost rekonstrukcije in dograditve elektrarne, ki je že ogrožena, in simbolično zaključili postopek certifikacije družbe po okolj-skem standardu ISO 14001. Certifikat je direktorju Borutu Miklavčiču, ki prav v teh dneh odhaja v pokoj, izročil državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije Radovan Tavzes. Š.Ž.
ti doma. Podjetje se trudi, da delajo čimbolj kvalitetno, čeprav to včasih pomeni za investitorja večji strošek. "Sami priskrbimo najboljšo opremo, naročnik del pa se mora zavedati, da bo le kvaliteta pripomogla k dolgi življenjski dobi projekta," je zaključil Potočnik. Boštjan Bogataj
Ekstra lahko kurilno olje Petrol
*
Kurilno olje evropske kakovosti
Najhitrejša dostava ekstra lahkega kurilnega olja!
080 22 66
brezplačna številka za hitra in enostavna naročila!
Možnost plačila na 6 obrokov in prihranek pri plačilu z Magna kartico!
PETROL
Ugodno financiranje nakupa vozil, opreme in nepremičnin.
Informacije:
BKS-leasing d. o. o. 01 / 3000 920 www. bks-leasing.si
Postopek za odvzem dovoljenja 3*&*jfi??!fifšf£
JL ^jj Kranj - Agencija za učinkovito rabo energije, ki deluje pod okr
Agencija za zavarovalni nadzor je začela postopek proti Zavarovalnici Triglav za odvzem dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov, vendar pa ji dovoljenja ne bo odvzela, če bo izpolnila njene zahteve.
okriljem ministrstva za okolje in prostor, je pred kratkim objavila javni razpis za sofinanciranje investicijskih projektov za izrabo obnovljivih virov energije.
Ljubljana - Agencija je hkrati začela tudi postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcij članov uprave, in sicer predsednici uprave Nadi Klemenčič in članu Jožetu Obersnelu, zadolženemu za področje financ in računovodstva.
Kot je znano, je agencija decembra lani začela nadzor v Zavarovalnici Triglav, pri tem pa je od vodstva zavarovalnice zahtevala tudi vpogled v plače in sponzor-ske pogodbe. Ker so v zavarovalnici menili, da ti in še nekateri drugi podatki niso pomembni za preverjanje tega, kako obvladujejo tveganja in zagotavljajo kapitalsko ustreznost, podatkov niso dali, v agenciji pa so to ocenili kot dejanje, s katerim Triglav preprečuje nadzor nad njenim poslovanjem. Agencija je tedaj zahtevala od nadzornega sveta razrešitev Klemenčičeve in Obersnela, a ker tega ni storil, je senat agencije
pred kratkim začel postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov, pri tem pa dopušča tudi možnost pogojnega odvzema. Če bo za zavarovalnica v roku šestih mesecev do enega leta izpolnila z zakonom in z odločbami določene ukrepe, se bo agencija še vedno lahko odločila, da dovoljenja ne bo odvzela. Za Triglav to pomeni predložitev vseh zahtevanih podatkov, prenehanje oviranja nadzora in razrešitev omenjenih članov uprave. Senat agencije je presodil, da Kle-menčičeva in Obersnel kršita zakon o zavarovalništvu oz. slovenski pravni red, zato je začel posto-
pek za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave. V agenciji ob tem posebej poudarjajo, da je začetek postopkov namenjen zagotavljanju dolgoročne varnosti zavarovancev, ne ogroža pa njihovih pogodbenih pravic, če bo zavarovalnica ukrepe tudi izpolnila. Zavarovalnica Triglav se bo o odločbah lahko izjasnila v tridesetih dneh, potlej bo sledila odločba agencije za pogojni ali brezpogojni odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti, na to odločbo pa se bo Triglav lahko pritožil na vrhovno sodišče.
V Triglavu ocenjujejo, da so ukrepi agencije za zavarovalni nadzor prestrogi v primerjavi z. očitanimi kršitvami, saj agencija ni ugotovila nobenih nepravilnosti pri obvladovanju tveganj in zagotavljanju kapitalske ustreznosti
Ponujena cena je prenizka
Ljubljana - Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod) na petkovi skupščini ne bosta podprli sprememb Lekovega statuta, ki bi švicarski družbi Novartis omogočile prevzem, če le-ta ne bo zvišala prevzemne cene.
Po sedanjem statutu ima posamezni delničar lahko največ 15 odstotkov glasovalnih pravic, to pa za Novartis ni sprejemljivo, saj želi imeti toliko glasov kot delnic. Če bosta Sod in Kad kot skupno 26-odstotna lastnika Leka glasovala proti, statuta ne bo možno spremeniti, saj je za to potrebno tričetrtinska podpora delničarjev.
Kot je znano, Novartis ponuja za Lekovo delnico 95.000 tolarjev, v Kadu in Sodu pa na podlagi analiz, pri katerih je sodelovala tudi japonska svetovalna hiša Nomura, in po pogovoru še s tremi možnimi prevzemniki Leka ocenjujejo, da je ponujena cena prenizka. Pri kakšni ceni bi bili družbi pripravljeni prodati delnice, ne želijo razkriti, neuradno pa je vendarle slišati, da po Nomurinem nasvetu cena ne
bi smela biti nižja od 115 tisoč tolarjev. Ko so se v Sodu in Kadu prejšnji teden drugič pogajali s predstavniki Novartisa, tudi niso izključili možnosti, da bi ohranili določen odstotek lastništva. V Novartisu ob vsem tem še vedno poudarjajo, daje 95.000 tolarjev za delnico poštena cena in del prijaznega prevzema, s katerim bi ohranili Lek, upravo in zaposlene. Čeprav uprava Leka verjame, da bodo Novartis ter Sod in Kad dosegli dogovor, pa to kljub temu med delničarji povzroča negotovost.
Novartis je v četrtek tudi napovedal, da ponudbe za odkup ne bo objavila družba Novartis Pharma Storitve, ampak družba Servipharm AG, ki je tudi v 100-odstotni lasti družbe Novartis AG. Novo je tudi to, da prevzemna družba delnic ne bo plačala v tolarjih, ampak v evrih. V Banki Slovenije poudarjajo, da bo prevzemnik za tak način plačila moral pridobiti dovoljenje agencije za trg vrednostnih papirjev. Možno je plačilo v tolarjih in evrih, ni pa mogoče ponujati samo plačila v tujem denarju.
Cveto Zaplotnik
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
POMOŽNI DELAVEC
IZKOP - IZGRADNJA KABELSKE TV; d. č. 4 mes.; slov. j. - gov., hrv. j. - gov.; kat. B,C; do 02.10.02; T&M, DELAVSKA UL. 16, ŽIRI; št. del mest: 2
POMIVALKA; d. č. 3 mes.; 3 mes. del. izk.; do 24.09.02; HOTEL KRIM BLED, LJUBLJANSKA C. 7, BLED
SUKOPLESKAR FASADER - POM. DELA; d. č. 6 mes.; 31, del. izk; do 16.10.02; FERLAN TOMAŽ S.P. . OB JEZU 6, GORENJA VAS
POMOŽNA DELA; d. č. 12 mes.; do 24.09.02; UKAJ RAMADAN S.P., ZA ŽAGO 12A. BLED
POMIVALKA POSODE; d. č. 6 mes.; do 27.09.02; ŠMON HELLER K.D., LJUBLJANSKA C. 13A, BLED
GRAFIČNI POMOČNIK
TISKAR ZA SITOTISK; ned. č.; do 23.10.02; HOBOTNICA D.O.O., BRITOF 204, KRANJ
LESAR
LESAR, POLAGALEC PODOV; d. č. 3 mes.; 12 mes. del. izk., slov j. - gov in pis ; kat B; do 24.09.02; DILCA D.O.O, SMLEDNIŠKA 128, KRANJ
BOLNIČAR
BOLNIČAR; d. č. 12 mes.; do 27.09.02; DOM STAREJŠIH OBČANOV PREDDVOR, POTOĆE 2, PREDDVOR
VRTNAR CVETLIČAR
VRTNAR - CVETLIČAR; d. č. 12 mes.: 6 mes. del izk ; do 24.09.02; VRTNARSKI CENTER AURA JESENICE, SP. PLAVŽ 5, JESENICE
MIZAR
MIZAR; d. č. 12 mes.; 5 I del. izk., kat. B; do 24.09.02; JO-DO D.O.O., SV. BARBARA 6, ŠK. LOKA
KLJUČAVNIČAR
MONTAŽNA DELA; d. č. 3 mes.; slov j. - gov. in pis.; kat. B; do 27.09.02; PODOBNIK MARKO S.P, HAFNERJEVO NAS 34, ŠK. LOKA
OBLIKOVALEC KOVIN
LIVARSKA IN DRUGA POM. DELA; d. č. 6 mes.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis ; poz. dela na livar, strojih, varstvo pri delu, izpit za viličarja, zdr. pregled, samost. delo; do 28.09.02; BERČIČ LEON S.P, KOPALIŠKA UL. 15A, ŠK. LOKA
IZDELOVALEC IN MONTER VENTILACIJSKIH NAPRAV; ned. č.; kat. B; do 01.10.02; KOSEU STANISLAV, ZG DUPUE 91, DUPLJE
AVTOMOBILSKI KLEPAR
AVTOKLEPAR; d. č. 3 mes.; 2 I. del. izk.; do 12.10.02; AHĆIN LUDVIK S.P , VOKLO 75A, ŠENČUR
ŠIVILJA
ŠIVILJA; d č 3 mes.; 6 mes. del. izk.; Bled ali okolica; do 02 10.02; HOTEL KRIM BLED, LJUBLJANSKA C. 7, BLED
SUKOPLESKAR
SUKOPLESKAR FASADER; ned. č.; 2 I. del. izk.; do 16.10.02; FERLAN TOMAŽ S.P, OB JEZU 6, GORENJA VAS; št. del.mest: 2
TESAR
TESAR, d. č. 6 mes.; do 27.09.02; MUMINO-VIĆ FIKRET S.P, PIPANOVA 78, ŠENČUR
TESAR; d. č. 6 mes.; do 01.10.02; MUMINO-VIĆ FIKRET S.P, PIPANOVA 78, ŠENČUR; št. del. mest: 2
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK TOVORNJAKA; d. č. 12 mes.; kat. B,C; do 24.09.02; HAMZIĆVEHIDS.P, TAVČARJEVA 3B, JESENICE
ŠOFER; ned. č; slov. j. - gov. in pis.; kat C,E; do 27.09.02; JEJLAR D.O.O., DELNICE 6, POLJANE
PRODAJALEC
PRODAJALEC; d. č. 3 mes.; 6 mes. del. izk ; slov. j. - gov. in pis.; do 27.09.02; FAMILY SHOP D.O.O, KOROŠKA C (GLOBUS) 4, KRANJ
PRODAJALEC KLIMAT IN ENERGET. NAPRAV; d. č. 3 mes.; angl. j. - gov. in pis.; kat B; do 12.10.02. MEDICODATA D.O.O., BLE-IVVEISOVAC 55, KRANJ
KOMERCIALIST - PODR. ŠTAJERSKE; ned. č.; nem. j. - gov ; kat. B; do 26.09.02; SALE-SIANER - MIETTEX D.O.O., KIDRIČEVA C. 55, ŠK. LOKA, št. del. mest: 3
PRODAJALEC; d. č. 24 mes.; do 01.10.02; PRAPROTNIK BOJAN S.P., FRANKOVO NAS. 67, ŠK. LOKA; št. del mest: 2
NATAKAR
NATAKAR; d. č. 6 mes.; do 09.10.02; MATJAŽ ERZAR S.P, JEZERSKA C 41, KRANJ
NATAKAR; ned č; do 09.10.02; MATJAŽ ERZAR S.P, JEZERSKA C 41, KRANJ
NATAKAR; ned. č.; slov. j. - gov. in pis., angl. j.-gov; do 24 09 02; DAMA D.O.O, UL. NIKOLE TESLE 1, KRANJ
STROJNI TEHNIK
DELOVODJA V PRED METRIĆNIH VERIG, ned. č.; 1 I. del. izk.; angl. j. - gov. in pis.; delo s preglednicami - osn., delo z bazami pod. -osn.; kat. B; osn. znanja obd. kovin; do 28.09.02; SCORPIO TRADE D.O.O., OLŠE-VEK 31, PREDDVOR
SERVISER KLIMA NAPRAV; d č. 3 mes.; kat. B; do 12.10.02; MEDICODATA D.O.O, BLEI-VVEISOVA C. 55, KRANJ
ELEKTROTEHNIK
SERVISER KUMA IN ENERGET. NAPRAV; d. č. 3 mes ; kat B; do 12.10.02; MEDICODATA DO O., BLEIVVEISOVA C 55, KRANJ
INTERNI NADZORNIK; ned. č; 3 I del. izk ; slov. j. - gov. in pis., angl. j. - gov.; delo z bazami pod. - zaht., pozn. operac sistemov - zaht.; do 24.09.02; DAMA D.O.O , UL NIKOLE TESLE 1, KRANJ
IZVAJANJE CAD CAM OBDLAVE TIV; ned. č.; nem. j. - gov. in pis., angl. j. - gov. in pis.; delo z bazami pod. - zaht., programiranje - zaht.; kat. B; do 27.09.02; INTEC TIV TISKANA VEZJA D.O.O., LJUBLJANSKA C. 24A, KRANJ
KEMIJSKI TEHNIK
KEMIK; ned. č; 3 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; do 23.10.02; HOBOTNICA D.O.O.. BRITOF 204, KRANJ
GRADBENI TEHNIK
GRADBENI TEHNIK; d. č. 3 mes.; slov. j. -gov. in pis.;delo z bazami podatkov - osn.; kat. B; do 24.09.02; REŠET D.O.O., HUJE 9, KRANJ
GRADBENI TEHNIK; d. č. 12 mes.; 5 I. del. izk.; do 27.09.02; AFRIM ŽAKU S.P, TITOVA 39, JESENICE
RECEPTOR
RECEPTOR; ned. č.; slov. j. - gov. in pis., angl. j. - gov.; delo z bazami pod. - osn.; do 24.09.02; DAMA D.O.O., UL. NIKOLE TESLE 1, KRANJ
EKONOMSKI TEHNIK
BLAGAJNIK; ned. č.; slov. j. - gov. in pis., angl. j. - gov.; delo z bazami pod. - zaht., pozn. operac. sistemov-zaht.; do 24.09.02; DAMA D.O.O., UL. NIKOLE TESLE 1, KRANJ
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK; d. č. 12 mes.; 2 I del. izk.; delo z bazami pod - osn.; kat. B, do 19.10.02; ADRIATIC - ZAVAR. DRUŽBA KOPER PE KRANJ, KIDRIČEVA 2, KRANJ
TAJNICA; d. č. 6 mes.; angl. j - gov. in pis., nem. j. - gov.; urej. besedil - osn , delo s preglednicami - osn.; do 01.10.02; MARGOS D.O.O, SMLEDNIŠKA C 32, KRANJ
GIMNAZIJSKI MATURANT
HOSTESE; ned. č.; slov. j. - gov. in pis., angl. j. - gov ; delo z bazami podatkov - osn.; do 24.09.02; DAMA D.O.O.. UL. NIKOLE TESLE 1, KRANJ
INŽ. STROJNIŠTVA
KOMERCIAUST ZA ZUNANJI TRG; d. č 12 mes ; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 27 09.02; KLADIVAR ŽIRI D.D., INDUSTRIJSKA UL. 2. ŽIRI
EKONOMIST
AGENT ZA PRODAJO NEPREMIČNIN; d. č. 3 mes.; 2 I. del. izk.; angl. j. - gov. in pis.; kat B; do 12.10.02; MEDICODATA D.O.O, BLEIVVEISOVA C. 55, KRANJ
PRAVNIK
SAMOSTOJNI SODNI REFERENT ZA IZVRŠBE; d. č. 12 mes.; 3 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; urej. besedil - osn.; do 01.10.02; OKRAJNO SODIŠČE V KRANJU, ZOISOVA UL. 2, KRANJ
UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA
VODJA INŽENIRINGA; d. č. 12 mes.; slov. j. -gov. in pis., angl. j. - gov. in pis.; kat. B; do 27.09.02; KLADIVAR ZIRI D.D., INDUSTRIJSKA UL. 2, ŽIRI
in je za to dobila tudi vse ustrezne listine. Zaplet za zdaj zavarovalnici še ni povzročil večje škode (v osmih mesecih zbrana premija je bila za 23 odstotkov višja kot v enakem lanskem obdobju), vendar pa jo je zaustavil pri njenih načrtih na trgih nekdanje Jugoslavije. "Ni nikakršnih razlogov za dvom o varnosti in stabilnosti zavarovalnice ali posamezne sklenjene police,'' so zapisali v izjavo za javnost.       Cveto Zaplotnik
Petrolova delnica: + 15 odstotkov
Ljubljana - Po podatkih iz delniške knjige je avgusta lastnika zamenjalo 71.353 delnic Petrola. Skupno število delničarjev se je zmanjšalo za 111, s 47.445 na 47.334, sama sestava delničarjev pa se ni bistveno spremenila. Pet-rol je skoraj izključno v slovenski lasti, na zadnji avgustovski dan je bilo v lasti tujcev 7.979 delnic oz. 0,38 odstotka. Na Ljubljanski borzi je bilo avgusta s Petrolovimi delnicami za več kot 1,6 milijarde tolarjev prometa. Enotni tečaj delnice je na zadnji dan avgusta znašal 36.952 tolarjev in je bil za dobrih 15 odstotkov višji kot 1. avgusta. CZ.
Po tem razpisu bodo podjetja, podjetniki in drugi lahko kandidirali za 82 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev za naložbe v kurilne naprave na lesno biomaso, izrabo geotermalne energije za toplotno oskrbo, toplotne črpalke, sončne kolektorje za pripravo tople vode in za proizvodnjo električne energije z uporabo sonca ali vetra, pri čemer je pogoj, da električne energije ne oddajajo v elektroenergetsko omrežje. Višina podpore znaša do 40 odstotkov
upravičenih stroškov, ta znesek pa se lahko poviša za desetino, če bo energija iz te naprave edini vir oskrbe s toplotno energijo na zaokroženem območju, in še za nadaljnjih deset odstotkov, če gre za malo ali srednje veliko podjetje. Za podpore lahko kandidirajo le prosilci, ki se šele pripravljajo na naložbe oz. so sredi vlaganj, ne pa tudi tisti, ki so z naložbo že končali in imajo uporabno dovoljenje. Agencija bo sprejemala vloge do 30. septembra. C.Z.
Znamka o šahovski olimpiadi
Kranj - Pošta Slovenije je ob 130-letnici rojstva slikarja impresionista Matije Jame in ob 35. šahovski olimpiadi na Bledu izdala nove priložnostne poštne znamke. V seriji Umetnost, s katero je začela že pred sedmimi leti, je izdala dve znamki, na katerih izmed 450 ustvarjenih Jamovih del predstavlja znani deli Vas v zimi in Kolo. Pri oblikovanju priložnostnih znamk o šahovski olimpiadi sta se oblikovalca odločila za prepletanje temeljnih simbolov, ki označujejo ta športni dogodek: elementov šahovskih polj, konja kot značilne šahovske figure in tipičnega pogleda na Bled. Pošta bo novembra izdala še priložnostni znamki iz serije božič in novo leto ter prvo okroglo znamko, s katero bo zaznamovala 175. obletnico podelitve patenta za ladijski vijak izumitelju Josefu Resslu. C.Z.
Adria bo prevažala olimpijce
www.gorenjskaonline.com
Ljubljana - Olimpijski komite Slovenije in Adria Airways sta pred nedavnim podpisala pogodbo o pokroviteljstvu, po kateri bo Adria uradni prevoznik olimpijske reprezentance vsaj še do konca olimpijskih igrah v Atenah leta
Leizt, svetovno poznano podjetje za izdelavo orodja za obdelavo lesa, lesnih tvoriv, plastičnih mas vabi k sodelovanju
TEHNOLOGA
za področje rezilnega orodja za les
Od kandidata pričakujemo:
- ustrezno izobrazbo (V., VI.) lesarske stroke
- znanje nemščine
- poznavanje in izkušnje na področju lesnoobdelovalnega orodja in strojev
- starost 25 - 40 let
- urejenost, vestnost in smisel za natančno delo
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s šestmesečnim poskusnim delom.
Vašo prijavo v slovenščini in nemščini, življenjepis in dokazila o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v osmih dneh od objave na naslov: Leitz orodja, d.o.o., Savska cesta 14, 4000 Kranj z oznako "Za razpis".
LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA
Vabimo vas k vpisu v naslednje izobraževalne programe za odrasle za šolsko leto 2002/03:
SREDNJEŠOLSKO
POKLICNO
IZOBRAŽEVANJE:
• Trgovec
(1., 2. in 3. letnik)
• Trgovec -prekvalifikacija
Univerza za tretje življenjsko obdobje:
angleščina, nemščina, italijanščina, računalništvo, zelišča, joga, masaža, dekorativno risanje
Odprta
glasbena šola:
kitara, električne klaviature
SREDNJEŠOLSKO TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE:
• Ekonomski tehnik
• Ekonomsko - komercialni tehnik (samo 4. letnik)
•Turistični tehnik
Zahtevajte informacije o možnosti delno povrnjene šolnine.
Jezikovni tečaji
(stopenjski, obnovitveni, konverzacijski, poslovna korespondenca): nemščina, angleščina, italijanščina, francoščina, španščina, ruščina
v
J
Programi usposabljanja in izpopolnjevanja:
• Knjigovodska in računovodska dela
•Vodenje računovodskih servisov
• Turistični vodnik
r
VSEM NAŠIM UDELEŽENCEM NUDIMO BREZPLAČNO UČNO POMOČ
Informacije in vpis: Kranjska cesta 4, Radovljica Tel : 04/53 72 400 Elektronska pošta: info@lu-r.si
2004. Sodelovanje olimpijskega komiteja in Adrie se je začelo že 1992. leta s podpisom prve pogodbe o medsebojnem poslovnem sodelovanju ter se nadaljevalo na podlagi partnerske pogodbe, sklenjene 1998. leta, in tudi po njenem izteku leta 2000. Adria je samo predlani dala za prevoze športnikov na rednih linijah za 3,8 milijona tolarjev popustov, lani pa nekaj manj kot 4,5 milijona. Letošnje sodelovanje športnikov na zimskih olimpijskih igrah je podprla kot donator olimpijske reprezentance, s podpisom pogodbe pred dnevi pa je sodelovanje razširila na pokroviteljstvo, kar predstavlja najvišjo stopnjo pomoči olimpijskim reprezentancam.
C.Z.
IP Alprem v stečaju
Kamnik - Okrožno sodišče v Ljubljani je 4. septembra začelo stečajni postopek za delniško družbo IP Alprem iz Kamnika. Za stečajno upraviteljico je določilo Romano Kruhar Puc iz Logatca, dolžnike je pozvalo, da takoj poravnajo svoje dolgove, upnike pa, naj v dveh mesecih prijavijo terjatve. Narok za preizkus prijavljenih terjatev bo 2. decembra. Isto sodišče je isti dan začelo stečajni postopek tudi za Fal Sport, Trgovino s športno opremo, Franci Šareč, s.p., iz Domžal. Za stečajno upraviteljico je imenovalo Marjo Oblak iz Ljubljane, narok za preskus terjatev pa bo tudi 2. decembra letos. C.Z.
Kovanci že v prodaji
Kranj - V Banki Slovenije in v izbranih bankah so včeraj že začeli prodajati priložnostne kovance, izdane ob 35. šahovski olimpiadi na Bledu. V prodaji so zlatniki z nominalno vrednostjo 20 tisoč tolarjev in srebrniki, nominalno vredni 2.500 tolarjev. Prodajna cena je višja od nominalne vrednosti, sicer pa so v višini nominalne vrednosti tudi zakonito plačilno sredstvo. C.Z.
Gama mm
najbolj športna frekvenca
Gorenjke In Gorenjci Poslušamo
AJ-t[Rfej^Bjl)    041 944 944
Kranj - Radovljica - Jesenice
Internet: www.radiotop.net
Izobraževanje je zakon, kupec pa kralj
Kranjsko podjetje Kron Telekom ponuja celovite telekomunikacijske rešitve. Njihovo vodilo je načelo funkcionalnega ključa. Zastopništvo z Ericssonom je preraslo v
partnerstvo. Telekomov monopol zavira prodajo poslovnih telekomunikacij.
Kranj - Hitra rast, kakovost storitev, inovativnost, izobraževanje in spodbudno nagrajevanje so zaščitni znak podjetja, ki sedmo leto deluje pod imenom Kron Telekom, sicer pa izhaja iz Iskre in se s telekomunikacijami ukvarja že tri desetletja. Direktor Franc Jekovec premore dovolj drznosti, da se korak pred drugimi loti projektov, ki zagotavljajo uspešnost, profesionalen odnos do strank pa je vodilo poslovne strategije podjetja Kron Telekom.
Kron Telekom se ukvarja s telekomunikacijskim inženiringom, servisom in trženjem, kar pomeni, da prodajajo popolne storitve oziroma telekomunikacije na ključ. "Od leta 1997 smo zastopniki za Ericsson in naše sodelovanje je že preraslo v partnerski odnos, saj nas štejejo pod t. i. napredne partnerje, na kar smo zelo ponosni. Njihove proizvode prodajamo na slovenskem tržišču, sedanji status smo si pridobili izključno z znanjem," je dejal Jekovec, ki je večinski lastnik podjetja, podjetje pa vodi izvršni direktor Henrik Pet-ernelj, kije tudi solastnik podjetja. Inovativnost je v organizaciji dela nujna, zato v podjetju posebno pozornost namenjajo dodatnemu izobraževanju. Narava dela Ln visoka telekomunikacijska tehnologija zahtevata visoko izobražene ljudi, večina od 18 zaposlenih ima visokošolsko izobrazbo, najnižja izobrazba je srednješolska. Po Jekovče-vih besedah izobraževanje posameznega delavca zahteva vsaj toliko denarja kot ga namenijo za plačo, zaposleni pa morajo v podjetju Ericsson opraviti tudi dodatno usposabljanje in izobraževanje. Pridobivanju certifikatov in dodatnemu izobraževanju letno namenijo okoli 30 milijonov tolarjev.
Kron Telekom je bil letos med finalisti gorenjskih gazel, hitro rastočih podjetij, prihodek od pro-
daje se je v zadnjih štirih letih povečal za 6,4-krat, lanski promet je znašal 512 milijonov tolarjev, dobiček pa 7 milijonov tolar-Franc Jekovec jev. "Dobiček ni merilo uspešnosti, ta so zadovoljne stranke, kupec je pri nas kralj, izobraženi in strokovno usposobljeni delavci ter vrednost podjetja, ki zagotavlja stabilnost. V podjetju je svežega kapitala za okoli 70 milijonov tolarjev, dovolj za naše jamstvo. Oznaka funkcionalni ključ pomeni, da ne prodajamo le telekomunikacijske opreme, ampak tudi različne aplikacije in servis naših storitev," je pojasnil Jekovec. V Kron Telekomu se ukvarjajo z urejanjem poslovnih okolij, kar pomeni, da za posamezno podjetje pripravijo analizo stanja telekomunikacij in potrebe podjetja ter rezultate dopolnijo z lastno vizijo, ki zagotavlja avtomatizacijo komunikacij in zmanjša njihov strošek. Jekovec pravi, da mora integrirano inteligentno poslovno okolje zaposlenim olajšati delo in prihraniti čas, kakovosten telekomunikacijski sistem pa je prihranek za podjetje.
Velik napredek na področju telekomunikacij je IP tehnologija, ki
OBVESTILO
Člane društev RFD obveščamo, da organiziramo enodnevno posvetovanje, na katerem bomo obravnavali: - Spremembe predpisov o DDV in davku na promet nepremičnin
Za posvetovanje bodo udeleženci potrebovali pismeno gradivo (cena z računanim DDV je 3.000 SIT), ki ga boste lahko kupili pri vhodu v dvorano.
Posvetovanje bo v torek, 8. oktobra 2002, ob 9. uri v dvorani .15 Mestne občine Kranj.
Posvetovanje bo vodila svtovalka Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije univ. dipl. pravn. ga. Nuša Zalokar. Za udeležbo nakažite 20.000 SIT (z vračunanim 20-odstotnim DDV) na transakcijski račun št.: 07000-0000460840 pri GB Kranj. Ob prihodu na posvetovanje izročite pri vhodu v dvorano potrdilo o plačilu. Za pravne osebe, ki so včlanjene v DRFD Kranj, je vstop prost, s tem, da bo za gradivo potrebno plačati (3.000 SIT z vračunanim DDV).
Predsednik DRFD Vljudno vabljeni! Vinko Perčič
SALESIANER - MIETTEX, d.o.o., Izposoja in servis tekstila Kidričeva 55 4220 Škofja Loka
razpisuje prosto delovno mesto
KVALIFICIRANEGA SKLADIŠČNIKA
Pričakujemo mlajšega moškega kandidata (do 35 let), ki ima izkušnje z delom v skladišču in je vešč dela z računalnikom. Kandidat mora imeti smisel za urejenost, sposobnost organizirati razvoz blaga in v nujnih primerih nadomestiti voznika dostavnega vozila. Zahtevana izobrazba: IV. ali V. stopnja. Nastop dela: takoj.
Prošnje z življenjepisom in dokazilom o izobrazbi pričakujemo v 8 dneh od razpisa na gornji naslov.
TLAKOVCI - PODLESNIK
Hari»or,Il«q}le9a316,teL:Q2M61«795,faks:02f«0387D
VSI IZDELKI SO IZ PRANEGA PESKA   SEDAJ TUDI
«jw     V UIBL4AM
INDUSTRIJSKA CONA STEGNE
(pri šotam Eioktnteime)
01/511 20 88
KONKURENČNE
i: 12 i\T i<:
omogoča integracijo podatkovnega in video omrežja. Ena od storitev podjetja Kron Telekom je tudi "zaslonska pisarna", ki omogoča uporabo računalnika pri vzpostavitvi telekomunikacij, kjer vse funkcije opravi računalnik, telefon uporabljamo le kot slušalko. "Smo komunikacijska hiša, imamo svoj računalniški oddelek in ponujamo tudi računalniško omrežje. Uporabljamo kakovostne Ericssonove proizvode, njegovi interaktivni govorni strežniki so zelo napredni. Največji kupci naših storitev so Nova Ljubljanska banka, ki uporablja naš inženiring in smo njihov tehnološki svetovalec za telekomunikacije, Tosama, Prevent in DARS, poslovno sodelujemo tudi z Nemci in Izraelci, odpirajo pa se nam trgi na območju nekdanje Jugoslavije. Upam, da se bo z Evropsko unijo končala slovenska ekonomska folklora in bo več reda pri poslovanju. Biti bomo morali bolj prepoznavni in potrebovali bomo še več znanja. Tudi za nas se bo 'odprl evropski trg, kar je dobro." Jekovec pa ne varčuje s kritiko, ko beseda nanese na Telekom, ki še vedno monopolno obvladuje slovenski trg in naročnike, slednje pa vpliva tudi na poslovne rezultate Kron Telekoma. "Telekom ne spoštuje zakonodaje in odločitev
Za telekomunikacijsko opremo poslovnih okolij je potrebna najsodobnejša tehnologija.
Agencije za telekomunikacije, zavlačuje postopke ter odlaša s sprejetjem cenikov. S to svojo vlogo zavira razvoj poslovnih aplikacij in čas bi že bil, da se tudi to uredi," je dodal Jekovec. Slovenski
dobavitelji poslovnih telekomunikacij so pri Gospodarski zbornici Slovenije ustanovili sekcijo, ki si prizadeva za ureditev položaja
slovenskega monopolista in za sprostitev trga telekomunikacij.
Renata Skrjanc, foto: Tina Doki, R. Š.
Manj poslovni in obrtni sejem
bolj
Kranj - Petintrideseti Mednarodni obrtni sejem (MOS), ki se je končal minuli teden, je po številu obiskovalcev izpolnil pričakovanja organizatorjev Celjskega sejma in Obrtne zbornice Slovenije (OZS), saj si je največjo sejemsko prireditev v Sloveniji ogledalo več kot 150 tisoč ljudi. Sejem je bil letos krajši, trajal je le osem dni, kar je bilo po mnenju obrtnikov premalo, za poslovneže pa bi bil lahko še krajši.
Mednarodnost MOS-a so potrdili tuji udeleženci, zastopanih je bilo kar 32 držav, Italija, Avstrija, Madžarska, Hrvaška, ZR Jugoslavija ter Bosna in Hercegovina pa so pripravile skupinske predstavitve. Sejem, kije namenjen predstavitvi in prodaji razstavljenih izdelkov in storitev, je spremljalo tudi več strokovnih posvetov in okroglih miz o položaju slovenske obrti in podjetništva ter o zakonodaji. S strani Obrtne zbornice Slovenije je bilo slišati misel, da naj bi bil MOS v prihodnje bolj obrtni in manj poslovni sejem, različna pa so mnenja o tem, ali naj bi bil sejem predstavitveni ali prodajni. Na sejmu so predstavili tudi novi zakon o dohodnini, po katerem naj bi bilo za vsaj 10 tisoč obrtnikov vodenje poslovnih knjig enostavnejše. Svoje so povedali tudi predstavniki gostincev in opozorili na spornost prepovedi točenja alkohola, saj obrtna zbornica že pripravlja amandmaje na omenjeni zakon. Vse tri zbornice (obrtna, gospodarska in kmetij-sko-gozdarska) naj bi odslej bolje sodelovale, predstavniki odbora obrtnih zadrug pri OZS pa so zahtevali sodelovanje v pripravah
novega zakona o zadrugah, ki naj bi po njihovem mnenju enakovredno obravnaval vse zadruge.
R. Š.
Novosti trga javnih naročil
Ljubljana - Pospeševalni center za malo gospodarstvo - Euro Info Center Ljubljana (EIC) v sodelovanju z Uradom za javna naročila organizira v četrtek, 26. septembra, v hotelu Lev, seminar z naslovom Novosti na evropskem in slovenskem trgu javnih naročil -priložnosti za slovenska podjetja. Enodnevni seminar bo sofinanciralo Ministrstvo flamske skupnosti, namenjen pa je lastnikom malih in srednje velikih podjetij, regionalnim in lokalnim podjetniškim centrom ter članom slovenske mreže EIC. Na seminarju bodo sodelovali predavatelji Christophe Veys, flamski strokovnjak za javna naročila, VojkoPodlogar z Direkcije RS za poslovno informacijsko središče, Igor Soltes, direktor urada za javna naročila, in Tadej Stular iz Urada za javna naročila. Predstavili bodo predlog sprememb zakonodaje na področju javnega naročanja v Sloveniji in delo urada za javna naročila, izkušnje malih in srednje velikih podjetij na trgu javnih naročil, postopke oddaje naročil male vrednosti in smernice Evropskih skupnosti na področju javnih naročil ter elektronsko obliko javnih naročil, govorili pa bodo tudi o nevarnosti centralizacije javnih naročil v Sloveniji. R. S.
Telekom^)
Slovenije >x
PE Kranj
Ulica Mirka Vadnova 13, 4000 Kranj Tel.: 04 260 40 00; Faks: 04 204 16 00 http:/ /www.telekom.si
Prodaja
Poslovne prostore v:
1. ŠKOFJI LOKI - TRATA, Frankovo naselje 59 v izmeri cca 1.400 m2
S preureditvijo bi bili prostori primerni za poslovno dejavnost oziroma stanovanja.
2. KRANJU - PLANINA, Ul. Lojzeta Hrovata 2 v izmeri cca 400 m2
S preureditvijo bi bili prostori primerni za opravljanje trgovske ali storitvene dejavnosti.
Vse ostale informacije o poslovnih prostorih dobijo interesenti na tf. št. 04/260-43-19 ali 041/382-779, ob delavnikih od 07.00 ure do 15.00 ure.
zaposli
AGENTA
za območje Gorenjske
Delo obsega nabiranje članov za knjižni klub Partner med znanimi kupci. Nudimo redno zaposlitev s fiksno plačo in dodatkom za stroške na terenu. Od kandidata pričakujemo lasten prevoz, izobrazbo vsaj 4. stopnje in resen odnos do dela.
Prijave pošljite na naslov: Slovenska knjiga, PE Založništvo, Stegne 3, 1000 Ljubljana
ZA MALE IN VELIKE HISE
baumit.si
fasade • ometi • malte
Raje delali kot protestirali
Gorenjski kmetje so 5. septembra očitno raje delali, kot da bi v Ljubljani protestirali pred parlamentom in vladno palačo. V množici šest tisoč udeležencev jih je bilo le okrog dvesto.
Kranj - Na nedavnem protestnem shodu, ki sta ga pripravili kmetijsko gozdarska zbornica in zadružna zveza, je bilo med šest tisoč udeleženci le okrog dvesto kmetov z Gorenjskega. Odziv je bil slab, le še s Primorskega je bil slabši, so na petkovem sestanku ugotavljali člani sveta kranjske območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in predsedniki svetov njenih izpostav, ko so ocenjevali uspešnost shoda.
Kot je dejal predsednik sveta Marjan Roblek, so bili člani zbornice (vseh je na Gorenjskem več kot devet tisoč) o shodu dobro obveščeni. Za zdaj je še prezgodaj ocenjevati, kako bo protest vplival na odnos države do kmetijstva, pričakujejo pa, da bodo nekaj vendarle dosegli. Pomembno se jim zdi že to, da so predstavnike kmetov sprejeli predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, predsednik državnega zbora Borut Pahor in minister za kmetijstvo mag. Franc But, da so zbornico vzeli kot resnega sogovornika in da so na kmetijskem in drugih ministrstvih začeli razpravljati o njihovih zahtevah. Direktor Kmetijsko goz-
darskega zavoda Kranj mag. Jurij Kumer se ni strinjal z oceno, ki jo je bilo tudi slišati v javnosti, češ daje osemdeset zahtev neresna zadeva. Nasprotno: že dolgo ni bila narejena tako dobra "inventura" kmetijskih problemov na zakonodajnem, gospodarskem, socialnem in vseh drugih področjih. Zahtev pa je veliko zato, ker pristojni problemov niso reševali sproti, ampak so jih le kopičili. Andrej Ogrin je dejal, da ga slaba udeležba z Gorenjskega ni presenetila, pričakoval pa je večjo aktivnost vodstev nekaterih zadrug. Miro Jenko (izpostava Kranj) je ob tem povedal, da so se vsi direktorji zadrug z njihovega
Slovenija edina uporablja IAKS
Ljubljana - Slovenija je edina med državami, kandidatkami za članstvo v Evropski uniji, ki integrirani administrativni in kontrolni sistem (IAKS) že uporablja za neposredna plačila na površino in žival, so ugotavljali predstavniki agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja ter službe za identifikacijo in registracijo živali na Evropski sredi v informacijskem centru delegacije evropske komisije v Sloveniji. Kot je dejal Aleš Krisper, IAKS sestavljajo vloge kmetov za dodelitev pomoči ter registri živali, kmetijskih zemljišč in kmetijskih gospodarstev. V Sloveniji so že lani vzpostavili evidenco kmetijskih gospodarstev in centralni register goved, do vključitve v Evropsko unijo pa bodo obstoječi nacionalni sistem prilagodili še uredbam Evropske unije. Ko na agenciji preverjajo podatke iz vlog za dodelitev pomoči, po besedah Ljudmile Avbelj uporabljajo različne baze podatkov ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (registre kmetijskih gospodarstev, govedi, pridelovalcev grozdja, vina in sadja v intenzivnih sadovnjakih, rabo zemljišč, območja z omejenimi naravnimi možnostmi za kmetovanje) ter baze podatkov drugih državnih organov, kot so zemljiški kataster, digitalni ortofoto posnetki, centralni register prebivalcev, davčni register, statistični podatki, evidence zavarovanih območij in zemljepisnih imen. C.Z.
Adriatic
objavlja
ADRIATIC,
Zavarovana družba, d.d. Koper, PE Kranj, Kidričeva ul. 2, Kranj
ODREDBO
Okrajnega sodišča v Škofji Loki z dne 29.08.2002 v izvršilni zadevi opr. št. I 5/98 proti dolžniku BOJANU MOŽINI, Gorenja ravan 7, Poljane:
1. Opravi se prodaja nepremičnin vpisanih v vi. št. 4 k.o. Gorenja ravan in sicer stanovanjske hiše, gospodarskega poslopja, drvarnice, zemljišča in gozda, kjer je vknjižena lastninska pravica na Bojana Možina, Frankovo naselje 46, Škofja Loka
Na 3. ustni javni dražbi, ki bo dne 02.10.2002 ob 13.00 uri - soba št. 1 pri Okrajnem sodišču v Škofji Loki, Partizanska c. 1a, Škofja Loka.
2. Nepremičnina se prodaja brez služnostnih in realnih bremen.
3. Vrednost nepremičnine vi. št. 4 k.o. Gorenja ravan je 26.194.903,80 SIT.
4. Javne dražbe se lahko udeležijo le tisti, ki bodo poprej položili varščino, varščine pa je oproščen upnik, čigar terjatev dosega varščino in če se da glede na vrstni red in ugotovljeno vrednost nepremičnine varščino poravnati iz kupnine. Varščina znaša 10% ugotovljene vrednosti nepremičnine, ki je predmet javne dražbe. Ponudnik se mora do dneva dražbe izkazati s potrdilom o plačilu varščine na trans, račun Okrožnega sodišča v Kranju številka 01100-6960421758. Plačana varščina se všteje v kupnino. Ponudniki, katerih ponudba pa ne bo sprejeta bodo dobili varščino vrnjeno v nominalni višini brez obresti v 8 dneh po opravljeni javni dražbi.
5. Izklicna cena na 3. javni dražbi je 13.097.451,90 SIT.
6. Kupec bo dolžan kupnino plačati v roku 30 dni od dneva prodaje na račun Okrožnega sodišča v Kranju številka 01100-6960421758 s pripisom " kupnina za javno dražbo Okrajnega sodišča v Škofji Loki I 5/98". V primeru, da ponudnik kupnine ne poravna do dneva zapadlosti, bo sodišče prodajo razveljavilo in opravilo novo prodajo iz položene varščine ponudnika pa bo krilo stroške nove prodaje in nadomestilo razliko v ceni med prejšnjo in novo prodajo.
Morebitni prometni davek za na javni dražbi kupljeno nepremičnino je dolžan plačati kupec.
7. Po položitvi kupnine in po pravnomočnosti sklepa o domiku bo nepremičnina izročena kupcu in v zemljiško knjigo vpisana lastninska pravica na njegovo ime.
8. Lastninsko pravico na nepremičnini pridobi kupec z vpisom v zemljiško knjigo.
9. Ogled nepremičnin, ki so predmet prodaje na 3. javni dražbi se
območja dobro odzvali in da kljub dobri obveščenosti ni bilo možno pričakovati, da bi v Ljubljano spravili več kot dvesto Gorenjcev. Shod je po njegovem mnenju kljub temu dosegel namen: vlado so opozorili na probleme. Dr. Anton Dolenc (izpostava Radovljica) je ugotavljal, da je bil shod prepozno. "Če bomo v Ev-Dr. Anton ropsko unijo res
Dolenc vstopili leta
2004, smo imeli premalo časa za priprave, prema-Jo denarja za naložbe in premalo sposobnih ljudi. Vlada očitno kmetijstva ni jemala resno, v unijo bomo vstopili slabo pripravljeni. Številnih zadev, ki bi nam zagotavljale enakopravnost z evropskimi kmeti, nismo rešili." Miro Bajd (izpostava Tržič) je menil,
da zbornica ni organizacija, ki bi organizirala protestne shode, ampak naj bi to raje prepustila sindikatu ali kmečki zvezi. Motilo ga je, da so se nekateri kmetje na shodu "drli kot huligani"; veliko raje bi videl, da bi se Ljubljančanom predstavili kot kulturni ljudje. Milan Ceferin (izpostava Škofja Loka) je bila drugačnega mnenja: "Shod ni bil prepozno, bil pa je že skrajni čas. Če smo se v Ljubljani drli, je bilo to tudi dobro, da so nas vsaj slišali." Zdravko Bogataj je ocenjeval, da je bil shod zelo miren, vsaj v primerjavi s podobnimi shodi v zahodnoevropskih državah, kjer kmetje celo prevračajo in zažigajo avtomobile. Tudi Marjan Roblek je ugotavljal, da v javnosti ni bilo slišati očitkov o tem, da bi se kmetje na shodu grdo obnašali. Prav pa je, je poudaril, da se njihov glas sliši in da se ve, da obstaja tudi kmetijsko gozdarska zbornica.
Med občinami skromen odziv
Ker je obstoj klavnice v Škofji Loki zelo pomemben za gorenjsko govedorejo, seje svet kranjske območne enote kmetijsko gozdarske zbornice na petkovi seji ponovno seznanil z informacijo o tem, kako se zadruge s spodnjega konca Gorenjske in z dela ljubljanskega območja pripravljajo za nakup klavnice od Mesnin dežele Kranjske (MKD). Kot je povedal Marjan Roblek, je zbornica predlagala občinam z odkupnega območja goved, da bi za nakup prispevale skupno 160 milijonov tolarjev. Odziv je bil bolj skromen, dosjej so iz občinskih virov zagotovili okrog 25 milijonov tolarjev, še nekaj milijonov tolarjev pa pričakujejo. Nekatere občine so zavrnile sofinanciranje, druge so se odločile za manjše zneske, kot je bil zbornični predlog. Vse občine, ki bodo finančno podprle nakup, bodo denar namenile iz kmetijskega dela proračuna, vse pa tudi pogojujejo vložek z lastniškim deležem. Zadruge so pričakovale, da se bodo lahko potegovale tudi za državno podporo, vendar pa razpis, ki gaje objavil sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti podeželja, predvideva podpore le za nakup obrtnih klavnic, ne pa industrijskih. Zadruge so zaradi tega pisno protestirale na kmetijskem ministrstvu, vendar zaenkrat še niso prejele odgovora. Mesnine dežele Kranjske so za klavnico že pridobile ovalni žig oz. status industrijske klavnice, v postopku je legalizacija na "črno" narejene obnove in pridobitev
uporabnega dovoljenja, zavezale pa so se tudi, da bodo na leto v njej zaklale šest tisoč goved. Zadruge se pripravljajo že tudi na ustanovitev podjetja, ki bo gospodarilo s klavnico. Za solastništvo oz. pomemben delež v podjetji se zanima tudi Kras Sežana, ki ne bo obnavljal lastne klavnice in že zdaj kolje v Škofji Loki.
Gorenjski kandidat je Viktor Frelih
Letos bodo poleg predsedniških in lokalnih volitev še volitve v državni svet, za katerega bo kmetijsko gozdarska zbornica lahko predlagala dva kandidata. V zbornici se na volitve že pripravljajo, vsaka izmed trinajstih območnih enot lahko za to predlaga enega kandidata, upravni odbor zbornice pa bo potem izmed njih predlagal dva. Kranjski svet območne enote je za svetnika predlagal Viktorja Freli-ha, direktorja Kmetijske zadruge Naklo, hkrati pa je upravnemu odboru zbornice predlagal, da naj pri določitvi dveh kandidatov upošteva teritorialno načelo. Med 175 elektorji, ki bodo volili svetnika, jih bo devet z Gorenjskega.
Svet območne enote zbornice je za člana sveta blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije predlagal Jožeta Pezdirnika z Dovjega, v svet kranjske enote pa Janeza Godnova s Potarij.
Cveto Zaplotnik
Viktor Frelih
Veterinarji zagrozili s stavko
Zasebne veterinarske organizacije so napovedale, da bodo z današnjim dnem prenehale opravljati veterinarske storitve javne službe, če jim država ne bo plačala že opravljenega dela.
Ljubljana - Vlada je na petkovi dopisni seji odobrila ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da s prerazporeditvijo denarja na 36 postavkah zagotovi 670,6 milijona tolarjev za poplačilo dolga zasebnim veterinarskim organizacijam in nacionalnemu veterinarskemu inštitutu. Veterinarske ustanove naj bi včeraj že dobile denar na svoje račune.
Kot je znano, zasebne veterinarske organizacije na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oz. republiško veterinarsko upravo opravljajo veterinarske storitve, ki jih z odredbo predpiše minister. Med takšne storitve sodijo cepljenje proti tuberkulozi, odvzem krvi za diagnostične preiskave na brucelozo in levkozo, identifikacija in registracija živali, spremljanje premikov živali iz hleva in izdajanje veterinarskih spričeval. Plačnik tovrstnih storitev je država oz. v njenem imenu ministrstvo za kmetijstvo, ki pa se je v zadnjem času izkazalo za tako nerednega plačnika, da je zasebnim veterinarjem prekipelo. Po podatkih sekcije zasebnih veterinarjev dr-
žava dolguje zasebnim veterinarskim organizacijam ter veterinarskemu inštitutu, ki testira goveda na BSE, za obdobje do konca avgusta dobro milijardo tolarjev.
Zadnje plačilo za marčne storitve
Zasebni veterinarji so zadnje plačilo prejeli marca. V sekciji zasebnih veterinarjev so se zelo prizadevali, da bi jim država poravnala dolg in jim omogočila normalno delovanje. O tem problemu so se pogovarjali s predstavniki kmetijskega ministrstva, republiške veterinarske uprave, prejšnjo sredo so bili tudi pri ministru za finance Antonu Ropu. Ker se ni nič "premaknilo", je upravni odbor sekcije sklenil, da bo z današ-
Svngentini poskusi s koruzo
Kranj - Slovensko predstavništvo semenarske hiše Svngenta je v sodelovanju s pridelovalci koruze za silažo in za zrnje pripravilo letos 60 poskusov s koruznimi hibridi, med njimi so Štirje na Gorenjskem. Sklepno dejanje tovrstnih poskusov so "dnevi koruze", na katerih koruzo požanjejo, stehtajo in vzorce posameznih sort dajo v analizo za ugotavljanje kakovosti. V četrtek so poskusni nasad že poželi in stehtali na Pirševi kmetiji v Povodju pri Vodicah, v četrtek ob 10. uri ga bodo pri Šternu v Srednji vasi pri Šenčurju (na njivi ob letališču), v petek ob enaki uri pri Vilfanu v Zabnici (na njivi v Resjah), oktobra pa ga bodo še na Jcrajevi kmetiji v Smledniku. Medtem ko so na prvih treh lokacijah preskušali sorte za siliranje, so pri Jeraju koruzo za zrnje. C.Z.
Krompir ne pod 30 tolarjev
Kranj - Odbor za krompir pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije je na nedavni seji ocenil letošnji pridelek krompirja in določil priporočeno ceno krompirja. Medtem ko po oceni Kmetijskega inštituta Slovenije pridelovalni stroški znašajo 28,32 tolarja za kilogram, odbor priporoča, da naj bi bila odkupna cena krompirja za ozimnico (pri kmetu) 30 tolarjev za kilogram. Ker je to najnižja cena, ki še pokriva pridelovalne stroške, naj pridelovalci krompirja ne bi prodajali pod to ceno. Strokovni odbor ocenjuje, da je letos dober pridelek in da naj bi ga bilo dovolj za potrebe slovenskega trga. Za zdaj uvoz ni potreben. C.Z.
njim dnem prenehal opravljati storitve za državo, če jim ministrstvo za kmetijstvo do včeraj popoldne ne bo poravnalo dolga za obdobje april - junij v znesku 578 milijonov tolarjev in če ne bo nadaljevalo pogovorov še o plačilu preostalega dolga. Posledice občutijo tudi gorenjski zasebni veterinarji. Kot je povedal Tomaž Benedik. direktor Veterinarske prakse Tenetiše, si je država že tako določila dolg, 60-dnevni plačilni rok, ob tem pa še zamuja s plačili. "Za marec je še poravnala obveznosti, potlej ne več. Zdaj nam dolguje že 32 milijonov tolarjev, a to je le znesek, za katerega je potekel tudi plačilni rok, sicer je številka še večja. Ob tem, ko nam ministrstvo storitve plačuje z veliko zamudo, pa moramo veterinarji v zakonskem roku plačevati davek na dodano vrednost in druge prispevke."
Denar včeraj na računih?
Vlada je v petek na dopisni seji sprejela predlog ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za prerazporeditev denarja
Tomaž Benedik
med 36 finančnimi postavkami in tako zagotovila 670,6 milijona tolarjev denarja za poplačilo dolga zasebnim veterinarskim organizacijam in veterinarskemu inštitutu. Kot je napovedal minister mag. Franc But, bo denar v dveh dneh po razporeditvi na računih ustanov, to je včeraj do konca dneva. Če se je to dejansko zgodilo, potem zasebni veterinarji danes bržkone ne bodo uresničili grožnje. Stavka bi namreč onemogočila promet z živalmi, ogroženo bi bilo zdravstveno varstvo živali, Slovenija pa prihodnje leta ne bi dosegla statusa zdravih živali, kar je pogoj za vključevanje v Evropsko unijo.
Da imajo na ministrstvu težave z zagotavljanjem denarja za plačilo veterinarskih storitev, je razlog tudi v tem, da bodo za zdravstveno varstvo letos potrebovali kar dve milijardi tolarjev (v to je všteto tudi plačilo 300 milijonov tolarjev lanskega dolga) oz. bistveno več kot lani. To naj bi bila posledica prepovedi klanja na domu in dosledne registracije živali. Služba za identifikacijo in registracijo živali je letos registrirala kar 80 tisoč novih živali, v letošnjih prvih osmih mesecih pa je bilo 40 tisoč več zaklanih govedi kot v enakem lanskem obdobju.
Cveto Zaplotnik
Evropska inšpekcija v Sloveniji
Ljubljana - V Sloveniji se od včeraj dalje mudi evropska veterinarska inšpekcija, ki bo do 4. oktobra pregledovala delovanje veterinarske službe in usklajenost reje, predelave in obratov za izdelavo živil živalskega izvora z. evropskimi standardi. Inšpektorji se bodo seznanili s slovensko veterinarsko zakonodajo in z načinom dela veterinarske službe, ogledali si bodo nekatere kmetije, forme, klavnice in obrate za meso, mleko, jajca in ribe ter za izdelke iz teh surovin, pregledali pa bodo tudi postopke za registracijo kmetijskih gospodarstev in živali in premike živali ter zaščito živali na kmetijah, med prevozom in ob klanju.
To je letos že tretji obisk evropske inšpekcije, zadnji je bil še v tem mesecu, koje preverjala usposobljenost veterinarske službe na mejnih prehodih, ki bodo takšno vlogo zadržali tudi po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Letos pa bo Slovenijo obiskala še ena inšpekcija, in sicer za področje transmisivnih spongiformnih encefalopatij. C.Z.
Dnevi turizma na Loškem
Od jutri do nedelje bodo v Škofji Loki, Selški in Poljanski dolini odprli vrata turistom s številnimi prireditvami, muzeje si bo mogoče ogledati brezplačno, obiskovalci pa se bodo
lahko podali tudi v nadvse zanimive bunkerje Rupnikove linije. Baterijska svetilka je obvezna!
Škofja Loka - V prihodnjih dneh bodo na Loškem v okviru Svetovnega dneva turizma pripravili prve Dneve turizma na Loškem, s katerimi bodo skušali privabiti čim več obiskovalcev in jim predstaviti vse turistične zanimivosti. Kot je povedala Saša Jereb, direktorica Zavoda za pospeševanje turizma Blegoš, poleg stacionarnih gostov iz okolice in širše Gorenjske računajo predvsem na domače obiskovalce, ki še vse premalo poznajo turistično ponudbo Škofje Loke, Selške in Poljanske doline.
Dogajanje v petih dneh od jutri naprej bo zares pestro, že jutri v sredo, bodo v Železnikih predstavili projekt Domača in umetnostna obrt, v če- Saša Jereb trtek pa v Škofji Loki dva nova projekta Izleti po Loškem in Izleti po spodnjem Gorenjskem. "Letos smo se začeli povezovati z drugimi kraji po spodnjem Gorenjskem in lokalnimi turističnimi organizaciji in skupaj priprav-Ijamo izlete, ki jih bomo predstavili," je povedala Saša Jereb. V petek bp osrednje dogajanje potekalo v Železnikih, kjer bodo organizirali brezplačno vodenje po starem jedru, ves dan pa si bo mogoče brezplačno ogledati Muzej Železniki ob spremstvu vodnikov. Zvečer bodo v Gorenji vasi v galeriji Krvina odprli razstavo slik Fre-isinško območje v podobi in sliki. "To območje ima zelo veliko priznanih umetnikov in to bogastvo bi radi vključili v turistično ponudbo, denimo v obliki organi-
Po oceni Saše Jereb je bila letošnja poletna turistična sezona na Loškem zelo uspešna, našteli so zlasti veliko enodnevnih in avtobusnih gostov. "Natančne podatke bo sicer dala statistika, toda po razgovorih s turističnimi delavci kaže, da je bila uspešna. Kakšen dan se je zgodilo, da sploh ni bilo mogoče dobiti proste postelje," je dejala Jerebova. Sicer pa sezona še ni končana, septembra in oktobra pričakujejo še več obiskov šolskih in ostalih organiziranih skupin.
zacije raznih šol in podobnega,"
je dejala Jerebova. V soboto si bo mogoče v spremstvu vodnikov ogledati Škofjo Loko, Poljane in Žiri. Svoja vrata bodo odprli tudi muzeji - Loški muzej Škofja Loka, Nacetova hiša v Puštalu, Fotomu-zej Vlastja v Gorenji vasi in Groharjeva hiša v Sorici. Vstopnine ne bo, prav tako bo obiskovalcem na voljo brezplačno vodenje. V soboto zvečer pa v kulturnem domu pri
Loška kolesarska pot je bila zadetek v polno, odziv kolesarjev je presegel vsa pričakovanja, je povedala Saša Jereb. Prodali so ogromno kolesarskih kart, veliko ljudi je kolesarsko pot že prekolesarilo, nekateri celo dvakrat.
Svetem duhu pripravljajo gledališko predstavo Trije vaški svetniki.
Za avanturiste pa bo najbolj zanimivo dogajanje v nedeljo, ko bodo predstavniki Blegoša predstavili tematsko pot Po sledeh Rupnikove linije. Obiskovalci se bodo lahko podali v bunkerje oziroma utrdbe, ki so bili zgrajeni v tridesetih letih prejšnjega stoletja po rapalski meji. Zgradila jih je stara jugoslovanska vojska in so zelo dobro ohranjeni. Kot je povedala Saša Jereb, so doslej popisali 70 bunkerjev, ki so zelo različni, dvojni strojnični, mitraljeska gnezda... Nekateri so tudi zelo veliki, v Blegošu so poskrbeli, da so varni za ogled, sicer pa so jih ohranili karseda avtentične. "Vsak bunker po' svoje je zanimiv, ker so tako različni. V nedeljo bomo po programu prehodili en del tematske poti, torej večji del prve etape, sicer pa je tematska pot razdeljena na tri etape, za ogled katerih bi potre-
V nedeljo se bodo avanturisti lahko podali na ogled bunkerjev Rupnikove linije. Bunkerji - zaenkrat so jih na Loškem popisali 70 - so zelo dobro ohranjeni, za ogled je nujna uporaba baterij. Posebej zanimivi bodo v prihodnje nočni ogledi bunkerjev ob polni luni.
bovali dva do tri dni," je povedala Saša Jereb. Gre za zanimiv sprehod v zgodovino, ki je združen z rekreacijo v naravi,-v Blegošu pa so pripravili programe za različne ciljne skupine, denimo otroke, upokojence, nekaj posebnega pa bo nočni ogled bunkerjev ob polni luni, ki ga bodo pripravljali enkrat mesečno.
Po besedah Saše Jereb so se turistični ponudniki z Loškega na Dneve turizma dobro odzvali, če se bo prireditev "prijela", pa jo bodo naslednje leto še razširili, morda kar na ves teden. Urša Peternel, foto: Gorazd Kavčič
Revija koroških noš na Bledu
Minulo soboto je bil Bled v znamenju koroških Slovencev, natančneje gostov iz
prijateljskega Beljaka.
Bled - Bled so v soboto "preplavili" gostje iz Beljaka, saj je na obisk prišel ves vlak obiskovalcev iz te prijateljske občine. Na Bled jih je pripeljal župan občine Beljak Helmut Mazenreiter, ki vsako leto že dvanajst let zapored organizira zahvalni izlet v prijateljske kraje za člane mestnih društev, od godbenikov, pevcev do folklornih skupin. Potem ko je be-ljaški župan z blejskim županom Borisom Malejem že prejšnji mesec podpisal sporazum o prijateljstvu med obema mestoma, sta sporazum še enkrat podpisala v soboto na Bledu. Beljačani pa so tudi napovedali, da bodo na mestni hiši izobesili osemmetrsko zastavo Bleda. Na Bledu so Korošci ostali ves dan, zvrstili so se nasto-
pi godb, pevskih zborov, folklornih skupin, zanimiva pa je bila
tudi revija značilnih noč in oblačil s Koroške. U.P., foto: Tina Doki
Zaradi slabega vremena je v dveh dneh "ušlo" 550 gostov
Kljub temu je bila sezona dobra, dosegli so enako število gostov kot v lanski sezoni, število nočitev pa celo presegli. Res je, da niso dosegli
načrtovanega 10-odstotnega povečanja obiska, vendar so zadovoljni.
Šobec - Tako kot v drugih kampih se je turistična sezona končala tudi v Kampu Šobec. Kot je povedal direktor Rado Urevc, je bil začetek sezone zelo obetaven, saj so beležili tudi za tretjino večji obisk kot v enakem lanskem obdobju. Vročemu juniju pa je sledila julijska ohladitev, slabo vreme pa se je potegnilo tudi v mesec avgust. Ker kampisti niso toliko stacionarni gostje in niso vezani na vplačane pakete, po dnevu ali dveh slabega vremena hitro zamenjajo lokacijo. Ali se odpeljejo proti morju ali pa nadaljujejo pot proti domu. Tako je sredi avgusta, ko je ob koncu tedna dva dneva nepretrgoma deževalo, zapustilo kamp kar 550 gostov. Izpad, ki ga je težko nadomestiti, dodaja Urevc.
Kljub temu pa je bila sezona dobra, ocenjujejo pri Šobcu. Dosegli so enako število gostov kot v lanski sezoni, število nočitev pa celo presegli. Res je, da niso dosegli načrtovanega 10-odstotnega povečanja obiska, vendar so zadovoljni. Okrog 16 tisoč gostov je ustvarilo 60 tisoč nočitev. V strukturi gostov so prevladovali Nemci s 45 odstotki, sledili so Nizozemci s 30 odstotki, Belgijci in Slovenci pa so predstavljali po 5 odstotkov obiska.
"Zanimivo je, da Nizozemci ustvarijo enako število nočitev
Rado Urevc
kot Nemci, saj so že tradicionalno bolj stacionarni gosti, saj jim je naše okolje zelo všeč. V povprečju bivajo 5,2 noči," razlaga Urevc.
Goste so letos pričakali s prenovljenimi sanitarijami, ki so po Urevčevih besedah za bivanje v pred- in posezoni velika pridobitev. V sanitarijah je namreč sedaj urejeno tudi centralno ogrevanje in talno gretje, saj je bilo prej tuširanje v mrzlih jutrih precej neprijetno opravilo. Uredili so tudi otroško previjalno sobo s tušem, še ene sanitarije in tuš za invalidne osebe ter namestili še en pralni stroj. "Obnovljene sanitarije sedaj skupaj z oskrbovalno postajo za kamperje, ki je bila postavljena v lanskem letu, tvorijo sanitarno
Skupino belgijskih gostov je direktor Kampa Šobec Rado Urevc kot planinski vodnik spremljal v sredogorje Triglavskega narodnega parka in v Sotesko Vintgar (na sliki na Viševniku).
oskrbovalno enoto, kakršne ni v Sloveniji in je Šobcu v resničen ponos," pravi direktor.
Že drugo leto zapored so prejeli mednarodni ekološki znak Modra zastava. Zastavo so sneli 20. avgusta, ko je bila tudi uradno končana kopalna sezona. Na kopališču beležijo slabši obisk, saj je leta vezan predvsem na domače
goste, ki jih je predvsem ob koncih tedna odgnalo slabo vreme. Ponovno bodo za Modro zastavo kandidirali tudi prihodnje leto, saj so letošnje analize kopalne vode več kot dobre.
Po zaključku sezone pa se že pričenjajo aktivnosti za prihodnjo. V lanskem letu so izdali nov prospekt, ki je naletel na zelo do-
ber odziv pri gostih. Preko Slovenske turistične organizacije ga distribuirajo po sejmih v Evropi, sami se udeležujejo sejma v nizozemskem Utrechtu in nemškem Miinchnu. Oblikovali so tudi lastno spletno stran in po analizah imajo iz tega naslova 17 odstotkov obiskovalcev.
Pri Šobcu se pripravljajo na gradnjo bungalovov
V Kampu Šobec se pripravljajo na eno največjih naložb v zadnjih letih - gradnjo desetih novih bungalovov. Z deli bodo začeli oktobra in sama gradnja je ocenjena na 100 milijonov tolarjev. Bungalovi bodo lesene brunarice s kuhinjo, jedilnim kotom in kopalnico v pritličju in dvema sobama v mansardi, grajene po načelu skromno, vendar bogato.
Poleg drugih priznanj je kamp po mnenju turistične porote bralcev časopisa Delo osvojil prvo mesto v akciji "Zlati list". "Dokaz, da delamo dobro in da smo na pravi poti," še pravi direktor Rado Urevc. U.P
Avurveda center v Radencih
Kranj - V Zdravilišču Radenci se pripravljajo na odprtje prvega Avurveda centra v Sloveniji, ki bo gostom ponudil programe na osnovi originalne, pet tisoč let stare Avurveda indijske znanosti, so sporočili iz Zdravilišča Radenci.
V Zdravilišču Radenci so sicer zadovoljni z letošnjim obiskom v Radencih, Banovcih in Ljutomeru. Od januarja do avgusta so ustvarili nekaj več kot 175 tisoč nočitev, kar je toliko kot lani. Med gosti je bilo 60 odstotkov domačih in 40 odstotkov tujih. V hotelih v Radencih se je najbolj povečalo število Avstrijcev. Italijanov in Švicarjev. Gostje so v povprečju bivali pet dni. Še posebej velik je bil obisk avgusta, ko so ustvarili rekordnih 16.607 nočitev.
Kot ugotavljajo v Radencih, so se gostje odločali za dražje all-in-clusive programe in kratke počitnice. Polno so bile zasedene tudi Terme Banovci, kjer so bile zaščitni znak poletja tako imenovane gusarske počitnice. Bolje kot lani pa je bil zaseden tudi hotel Jeruzalem v Ljutomeru, so še sporočili iz Zdravilišča Radenci.
U.P.
Kljub kislemu
vremenu
za štiri odstotke
več turistov
Kranj - Po prvih ocenah je do konca avgusta v Sloveniji letovalo 1,5 milijona turistov, kar je za štiri odstotke več kot lani.
"Kljub manj prijaznemu avgustovskemu vremenu in zato že rahli bojazni, da letošnji turistični promet ne bo dosegel pričakovane ravni, so avgustovski in osemmesečni turistični rezultati zadovoljivi," pravi Miša Novak, vodja tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi v Sloveniji pri Slovenski turistični organizaciji. Do konca avgusta je v Sloveniji letovalo milijon in pol turistov, kar je za štiri odstotke več kot v osmih mesecih lani, prenočitev pa so ustvarili nekaj več kot 3,5 milijona ali za dva odstotka več kot do konca avgusta lani. Do konca avgusta je bilo tako ustvarjenih že blizu tri četrtine letnega turističnega prometa. Samo avgusta glede na statistične evidence preteklih let ustvarimo okrog 16 odstotkov celoletnega turističnega prometa. Avgusta so po zadnjih podatkih turisti v slovenskih turističnih krajih bivali v povprečju 3,6 dneva (lani 3,6 dneva). V obdobju od januarja do konca avgusta pa je povprečna doba bivanja 3,4 dneva. U.P.
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti • ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
do
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87
Trst 1.10. in 15.10.; Madžarske toplice 28.11. do 1.12.2002; Gardaland 28.9; Lenti 5.10.; Energetske točke Dobrovnik 29.9; Prevoz: možnost plačila na čeke.
Komorni pevski zbor LOKA ŠKOFJA LOKA
Komorni pevski zbor LOKA iz Škofje Loke vabi nove pevce in pevke k sodelovanju. Za vse informacije pokličite na tel. št. 041 330 017, Darka Poljanec ali 041 802 424, Janez Jocif.
LOŠKI ODER
ŠKOFJA LOKA Tel.: 51-20-850
27. 9. ob 19.30 uri Ivo Brešan: VELIKI MANEVRI V TESNIH ULICAH, komedija, režija: Matija Milčinski, gostuje GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA JESENICE, za abonma MODRI
28. 9. ob 19.30 uri Ivo Brešan. VELIKI MANEVRI V TESNIH ULICAH, komedija, režija: Matija Milčinski, gostuje GLEDALIŠČE TONETA ČU FARJA JESENICE, za abonma RDEČI
8
Prešernovo gledališče Kranj
Glavni trg 6, Kranj tel.: 202 26 81
ABONMAJSKA PONUDBA SEZONE 2002/2003
Na sporedu bodo tri predstave Prešernovega gledališča: Jorge Ac-came: BENETKE, komedija, režija Omar Viale, Harold Pinter: ZABAVA ZA ROJSTNI DAN, kriminalka, režija Vito Taufer. Rokgre: BLOK, komedija, režija Matjaž Latin in dve predstavi gostujočih gledališč. Zoran Hočevar: 'M TE UBU, (PDG Nova Gorica), črna komedija, režija Matjaž Latin. Martin McDonagh: SAMOTNI ZAHOD (Gledališče Koper), črna komedija, režija Boris Cavazza OTROŠKA PREDSTAVA
Janez Vencelj: ZGODBA O JANKU IN METKI, otroška predstava, režija Lojze Domajnko PODAUŠAN VPIS ABONMAJA
dne 27. septembra, od 10.00 do 12.00 ure in od 16. do 18. ure; dne 28. septembra, od 10.00 do 12.00 ure, tel.: 04/2022681.
GLASOV KAŽIPOT
Majenje turšce
Bohinj - Gorenjski muzej Kranj in Občina Bohinj vas vabita v Ople-novo hišo pod Studor na tradicionalno majenje turšce, ki bo v četrtek, 26. septembra, ob 16. uri.
Praznik turizma
Železniki - Turistično društvo Železniki bo letos v počastitev zdaj že tradicionalnega praznika turizma - 27. septembra organiziralo predstavitev turističnih, etnoloških, kulturnih, športnih in gostinskih zanimivosti oz. ponudb: V Turističnem društvu bo od 10. do 12. ure predstavitev klekljanja in oblikovanja dražgoških kruhkov. Organiziran je prost vstop v njihov Muzej, znan po bogatih zbirkah dejavnosti, značilnih za Železnike. Od 9. do 12. ure si bo možno ogledati njihovo največjo pridobitev zadnjih let - moderno večnamensko športno dvorano v Dašni-ci. Turiste in obiskovalce bodo povabili v svoje žal ne številne gostinske lokale. Do petka, 27. septembra, pa upajo, da bo v centru Železnikov odprta nova gostilna "Pr1 pujsu", ki bo nudila hrano "na žlico" v glavnem iz svinjskega mesa. Turiste bodo povabili tudi v ponovno odprt Plavalni bazen s športnimi objekti in prijetnim letnim vrtom. Ob 15. uri bo organiziran pohod od kapelice "Pri treh kraljih" do studenčka s čudežno vodo, ki si jo pohodniki lahko tudi natočijo. Nato se boste povzpeli do obnovljene cerkve na Suši, kjer vas bo sprejel njihov župnik. V popoldanskem času bodo turiste povabili na panoramski ogled Dražgoš in Sorice, na obisk Groharjeve hiše, ki bo odprta od 14. do 18. ure in nove gostilne "Macesen" v Sorici. Vodenje po starem delu Železnikov pa organizira Zavod za pospeševanje turizma Blegoš.
Spominska slovesnost
Črnivec - V soboto, 28. septembra, ob 11. uri bo na Črnivcu, na prehodu s Kamniškega proti Gornjemu Gradu spominska slovesnost ob 60. obletnici napada in zavzetja nemške postojanke na Črnivcu in ob 60. obletnici Kamniškega bataljona, ustanovljenega v maju 1942. Borce in udeležence NOB, svojce padlih in žrtev okupatorja, mladino in vse druge državljane na spominsko slovesnost vabijo Občina in ZB NOV Kamnik in Gornji Grad. Prireditev bo v vsakem vremenu.
Prireditve v Tržiču
Tržič - Danes, v torek, 24. septembra bo ob 16. uri start teka za
VIII. Memorial Boruta Berganta, pravtako ob 16. uri pa bo začetek
IX. Odprtega prvenstva OŠ in SŠ v štafetnem teku po ulicah Tržiča. V četrtek, 26. septembra, se bo ob 15.30 uri začelo Občinsko prvenstvo v atletiki, ki bo na igrišču pri OŠ Bistrica. Ob 17. uri pa bo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja -otroški oddelek - ura pravljic.
Preverite svojo telesno zmogljivost
Kranj - Društvo za zdravje srca in ožilja vabi člane in ostale občane, stare od 20 let do pozne starosti, da se v četrtek, 26. septembra, ob 17. uri zberete na tekaško rol-karski progi pri Konjedercu na Ko-krici in preverite svojo telesno zmogljivost. Prehodili boste 2 km dolgo progo: na podlagi hitrosti hoje, starosti, telesne teže in srčnega utripa, boste izvedeli za svoj rezultat in prejeli napotke za na-daljno vadbo. Imeli boste tudi možnost posveta z zdravnico in med. sestro. Vsak udeleženec prejme darilo sponzorja.
Kolesarski izlet
Škofja Loka - DU Škofja Loka -Kolesarska sekcija vabi na kolesarski izlet na Golo brdo do gostilne Bormes. Izlet bo v soboto, 28. septembra, z odhodom ob 9. uri izpred DU na Partizanski c. 1. V primeru slabega vremena izlet odpade.
Vandranje v neznano
Žabnica, Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi člane društva in druge zainteresirane na vandranje v neznano, ki bo v četrtek, 10. oktobra, z odhodom ob 7. uri iz vseh avtobusnih postaj od Sv. Duha do Stražišča. Izlet boste izkoristili za potepanje na sončni strani Karavank in se ustavili ob nekaj kulturno - zgodovinskih zanimivostih. Prijave z vplačili sprejemajo vsi poverjeniki društva.
Frata - Golobinjek - Mirna peč
Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj vabi člane in nečlane društva na zelo zanimivo turo po delu Suhe krajine. Izlet bo v četrtek, 3. oktobra, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije ter prijave zbirajo v pisarni društva do srede, 2. oktobra, do 12. ure.
Pohod okoli Ljubljane
Kranj - Pohodna sekcija pri DU Kranj vabi ljubitelje daljših pohodov na jesenski pohod "Pohod okoli Ljubljane", ki bo v soboto,
5. oktobra. Zbrali se boste ob 7. uri na avtobusni postaji Kranj in se z rednim avtobusom odpeljali v Ljubljano. Pohod je dolg 35 km, 15 km pa je dolga krajša proga.
Na Kepo
Javornik - Koroška Bela - Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela organizira izlet v nedeljo, 29. septembra, na vrh v vzhodnih Julijcih. Odhod bo ob 7. uri izpred Turista na Slovenskem Javorniku. Prevoz je organiziran. Obvezne prijave do petka, 27. septembra, po tel.: 041/209-176, Dušan Fi-fot.
Po gozdni učni poti
Kranj - Pohodniška sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira ogled oziroma sprehod po gozdni učni poti v Predtrškem gozdu pri Radovljici. Zbor pohod-nikov bo v četrtek, 26. septembra, na glavni avtobusni postaji v Kranju, od koder se boste z rednim avtobusom odpeljali ob 8.10 uri do Radovljice, kjer vas bo čakal vodnik Nikolaj Lapuh. Ogledali si boste tudi čebelarski muzej. Vodnika priporočata lahko obutev, primerno opremo in pohodne palice. Na avtobusno postajo pridite četrt ure pred odhodom.
Izlet v Radovljico
Škofja Loka - Krajevna organizacija Rdečega križa Trata vabi krajane Trate in druge na kratek izlet jutri, v sredo, 25. septembra, v Radovljico, in sicer v čebelarski muzej in strokovno vodenje po starem delu Radovljice. Odhod z vlakom bo ob 10. uri z železniške postaje na Trati, povratek bo ob 15. uri. Prijavite se danes, v torek, 24. septembra, od 15. do 16. ure v sejni sobi KS, Frankovo nas. 74/a na Trati v Škofji Loki.
Izlet v Paklenico
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice organizira tridnevni izlet v Paklenico. Odhod bo v petek, 27. septembra, izpred PD Jesenice, povratek pa v nedeljo, 29. septembra, ob 23. uri. Udeleženci boste potrebovali običajno planinsko opremo. Poti ne bodo zahtevne, plezanje pa bodo omogočili tistim, ki bodo to želeli. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva do četrtka, 26. septembra, do 12. ure. Za dodatne informacije pa pokličite Alojza Novaka, tel.: 041/603-179.
Nakup in izlet
Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane na nakup v Lenti 12. oktobra in na zanimiv izlet po Gornjesavski dolini, preko Vršiča, v dolino Soče, ki bo v torek, 22. oktobra. Prijave zbirajo poverjenice.
Na Rjavino
Kranj - PD Kranj - Odsek za planinsko hojo in vodništvo vas vabi na planinski izlet na Rjavino, ki bo v soboto, 28. septembra, z odhodom ob 4. uri izpred hotela Creina. Tura je zelo zahtevna (dobra kondicija) in ni primerna za vrtoglave. Skupne hoje bo okrog 10-12 ur. Potrebna oprema: primerni čevlji, pohodne palice, samovaro-valni komplet in čelada, čelna svetilka ter primerna oblačila. V primeru majhnega števila prijavljenih, bo izlet izveden z osebnimi avtomobili ter pot nekoliko prilagodili. Prijave, vplačila in dodatne informacije dobite v pisarni Planinskerga društva Kranj. Rok za prijave je do jutri, v srede, 25. septembra.
Izlet v neznano
Škofja Loka - Društvo invalidov organizira tradicionalni izlet v neznano. Odhod bo izpred knjižnice v Šolski ulici v Škofji Loki v soboto, 28. septembra, ob 8. uri. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva od 25. septembra do zasedbe avtobusa.
V Ljutomer
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vas vabi na izlet v Ljutomer - srce in prestolnico Pr-lekije. Izlet bo v sredo, 2. oktobra, z odhodom ob 6. uri izpred avtobusne postaje Škofja Loka. Prijave zbirajo v pisarni DU Škofja Loka do zasedbe avtobusa.
Nakupovalni izlet v Lenti
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka organizira nakupovalni izlet v Lenti, ki bo 3. oktobra, z odhodom ob 3. uri zjutraj izpred avtobusne postaje Škofja Loka. Prijave zbirajo v pisarni društva, vsako sredo in petek od 8. do 12. ure, do zasedbe avtobusa.
Obvestila
Vadba za dojenčke
Bled - Plavalni klub Radovljica organizira vadbo za dojenčke od 4 meseca starosti dalje, ki bo v hotelu Jelovica na Bledu. Začetek vadbe bo 1. in 2. oktobra. Prijave in informacije po tel.: 041/873-341 ali 031/446-249.
Rekreativno plavanje
Kranj - Društvo upokojencev Kranj - plavalna sekcija obvešča vse, ki se udeležujete rekreativnega plavanja ob ponedeljkih v pokritem bazenu v Kranju, da je začetek plavanja v ponedeljek, 30. septembra, ob 8.30 uri.
Alpinistična šola
Jesenice - Alpinistični odsek Planinskega društva Jesenice vabi v alpinistično šolo, ki bo organizirana v sejni sobi, Cesta železarjev 1 (v stavbi TVD Partizan). Začetek šole bo 3. oktobra, ob 19. uri. Udeleženci AŠ bodo osvajali teoretično in praktično znanje iz vrvne tehnike, plezanja v letnih in zimskih razmerah, plezanja po slapovih in turnega smučanja. Vse dodatne informacije dobite pri Petru Ramušu, tel.: 041/318-413, po 18. uri.
Tečaj angleščine in nemščine
Dovje - Mojstrana - Društvo upokojencev in Turistično društvo Dovje - Mojstrana organizirata tečaje tujih jezikov: angleščine in nemščine. Tečaji bodo v zimskem času z začetkom v mesecu novembru, v klubskih prostorih DU Dovje -Mojstrana. Prijavite se lahko pri Zinki Erjavec, Dovje, tel.: 5891-245, v klubu društva ali v TD Dovje - Mojsktrana, tel.: 5891-320.
PD Javornik - Koroška Bela obvešča
Javornik - Koroška Bela - Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela obvešča vse planince, da bosta planinski postojanki Prešernova koča na Stolu in Kovinarska koča v Krmi zaradi ugodne planinske sezone odprti do konca septembra (Prešernova koča do 29.9.,   Kovinarska   koča do
30.9.). Staničev dom pod Triglavom pa je že zaprt.
Planinski vodniki pozor
Kranj - Vodniški odsek Planinskega društva Kranj objavlja razpis za nove planinske vodnike. Interesenti naj pošljejo vlogo na naslov: Planinsko društvo Kranj, Koroška 27, Kranj do jutri, 25. septembra. Ostale informacije kandidati dobijo v tajništvu PD Kranj.
Obvestilo za članice ročnih del
Kranj - Sekcija za ročna dela pri DU Kranj obvešča svoje članice, kakor tudi ostale ljubiteljice ročnih del, da boste pričeli s srečanji danes, v torek, 24. septembra, ob 16. uri na sedežu društva, Tomšičeva 4.
Fotografije Roberta Klančarja
Bohinjska Bistrica - Foto klub Bohinj in avtor vas vabita na ogled razstave barvnih fotografij Bohinj -Julijske Alpe. Avtor je Robert Klančar, član kluba Foto kluba Bohinj. Razstavo si lahko ogledate do 29. septembra, in sicer vsak dan od 9. do 18. ure, v soboto in nedeljo pa je ogled možen iz lokala Urška.
Montaže, 1980-2000
Ljubljana - Društvo likovnih umetnikov Ljubljana vas vabi na otvoritev razstave Montaže, 1980-2000 (izbor), avtorja Staneta Jagodica, ki bo danes, v torek, 24. septembra, ob 19. uri v Peterokotnem stolpu Ljubljanskega gradu. Razstavo si lahko ogledate do 18. oktobra. Ob otvoritvi bo Studio za tolkala Ljubljana izvajal zvočno balado "Poslednji maraton bizona" - ekološki krik.
Gobarska razstava
Škofja Loka - Gobarsko društvo Škofja Loka prireja letno razstavo gob v avli OŠ Škofja Loka - Mesto. Razstavljene gobe si lahko ogledate in dobite strokovne nasvete za prepoznavanje 26. in 27. septembra, od 8. do 18. ure ter 28. septembra od 8. do 16. ure.
Vabilo na ogled razstav
Kranj - Gorenjski muzej Kranj, ob dnevu kulturne dediščine, 27. se-petmbra, vas vabi na ogled razstav v Mestno in Prešernovo hišo v Kranju, Muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici, Planšarski muzej v Stari Fužini in Oplenovo hišo v Studorju. Še posebej ste vabljeni v Prešernov spominski muzej, saj te dni poteka eno leto od odprtja prenovljene stalne razstave. 27. septembra bo v vseh omenjenih muzejih prost vstop.
Predavanja
Nova sezona popotniških večerov
Kranj - Novo sezono popotniških večerov (vsak drugi četrtek zvečer) bo otvoril Marko Petrič, ki je predstavitev svojega potepanja po Ekvadorju, Kolumbiji in Venezueli poimenoval: Latinoland. Predavanje bo v četrtek, 26. septembra, ob 20. uri v Potepuhu.
Krhka je naša prihodnost
Tržič - Društvo bolnikov z osteo-porozo Kranj in Zdrava šola -Osnovna šola Bistrica organizirata v četrtek, 26. septembra, ob 19. uri predavanje z naslovom Krhka je naša prihodnost - osteoporoza tiha epidemija. Predavanje bo v Tržiču v OŠ Bistrica, predavala pa bo Duša Hlade - Zore, dr. med..
Ezoterika in mistika
Radovljica - Duhovna univerza vabi na predavanje z naslovom Ezoterika in mistika, ki bo v četrtek, 26. septembra, ob 18. uri na Ljudski univerzi, Kranjska cesta 4, Radovljica. Predavanje je namenjeno predstavitvi in vpisu v Duhovno univerzo. Vstop je prost.
Duhovni temelj Evtope
Tržič - V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja bo danes, v torek, 24. septembra, ob 19. uri predavanje Duhovni utrip Evrope. Predavatelj bo koroški Slovenec Tim Oliver Wu-ster. Večer pripravlja knjižnica v sodelovanju z Društvom slovenskih katoliških izobražencev in Uradom za informiranje pri Vladi RS.
Iz Koromandije v Kašmir
Kranj - Potopis o prostranstvih in nepopisni barvitosti eksotične Indije. Skozi izbarne diapozitive in zanimive zgodbice s svojega potovanja vas bo popeljal Rajko Jerama, in sicer v četrtek, 26. septembra, ob 20. uri v prostorih Moje Afrike (blizu Prešernovega gledališča).
Nastop ansambla Njegoš iz Cetinja
Kranj - Folklorna skupina Sava iz Kranja sprejema v goste 40-član-ski ansambel Njegoš iz Cetinja, ki se bo predstavil s črnogorskimi plesi in plesi narodov, ki mejijo na njihovo domovino. Njihovi koncerti bodo: v četrtek, 26. septembra, v Kulturnem domu v Retečah pri Škofji Loki; v petek, 27. septembra v Domu španskih borcev v Ljubljani in v soboto, 29. septembra v Kulturnem domu na Prim-skovem. Vsi nastopi se začnejo ob 19.30 uri.
KPZ Osti jarej
Kranj - KPZ Osti jarej iz Kranja vabi k sodelovanju nove pevke in pevce. Če bi radi (in lepo) pojete in bi se nam želeli pridružiti, pokličete po tel.: 041/946-886 - Katja ali 041 /647-426 - Aleš, kjer boste dobili več informacij o delovanju zbora in razporedu avdicij za nove pevce.
Veliki manevri v tesnih ulicah
Škofja Loka - Gledališče Loški oder vas vabi na ogled komedije Veliki manevri v tesnih ulicah - gostije Gledališče Toneta Čufarja Jesenice. Predstavi bosta v petek, 27. septembra, ob 19.30 uri - za abonma modri in v soboto, 28. septembra, ob 19.30 uri - za abonma rdeči.
Županova Micka
Gorenja vas - Klub študentov Poljanske doline in Kranjski komedijanti vas vabijo na ogled slovenske komedije A.T. Linharta: Županova Micka, ki bo v petek, 27. septembra, ob 20. uri v dvorani Partizan v Gorenji vasi.
GOSTILNA
RESTAVRACIJA "Pri Jožovcu" Begunje i
GALERIJA       nl Avsenik Gregor s.p.
Glasbeni program: *-HJJ.M§4.*-Um.l.lJ:fc glasbeni večer z "GAŠPERJI"
glasbeni večer z ansamblom "EKART"
Sobota. 28. septembra -
glasbeni večer z "IGORJEM IN ZLATI ZVOKI"
Začetek glasbenih prireditev ob 19. uri.
Informacije in rezervacije na tel.: 04/5333-402
Test: Mercedes-Benz Vaneo 1.9 Familv
Zvezda varuje prestižno poreklo
Prodajne krivulje, ki so zadnjih nekaj let obrnjene samo navzgor so tudi nemški Mercedes-Benz zvabile v skupino mešancev med potniškimi avtomobili in lahkimi dostavniki. Vendar je bilo že takoj jasno, da se hoče trikraka zvezda razlikovati od drugih družinskih tovornjačkov in se dokazovati tudi ali predvsem s hišnim prestižem.
Mercedes-Benzov družinski to-vornjaček, ki mu je ime vaneo, noče in ne more prikriti tesnega sorodstvenega razmerja s hišnim malčkom razreda A. Od njega so si namreč konstruktorji sposodili dobršen del mehanike in zato ima tudi vaneo sendvično šasijo in enak pogonski sklop, zunanjost pa radodarno razkriva še oblikovno podobnost.
Predvsem sprednji del z žarometoma in motorni pokrov, ki se brez prelomnice nadaljuje v veliko vetrobransko steklo nedvomno opozarjata na skupna jedra, medtem, ko je vaneo zaradi višine in strmo odbitega zadka videti smešen. V skrajne vogale potisnjena kolesa so namreč videti premajhna, razdalja med njimi predolga in razmerja med posameznimi deli
lagodljivosti in uporabnosti, se slika lahko spremeni. Vaneo namreč ponuja razkošen prostor za prtljago ali tovor, ne da bi bilo potrebno podirati ali odstranjevati sedeže, potrebno pa je odpreti velika in težka prtljažna vrata. Posebnost vaneovega prtljažnika je poleg 715-litrskega prostora tudi nakladalna ploščad na vodilih, ki je dobrodošla predvsem takrat, ko je v notranjost avtomobila potrebno potisniti kakšen težji kos tovora. In prav lahko je vaneo tudi družinski ali podjetniški tovornja-ček, saj pri podrti zadnji klop sprejme vase kar 2400 litrov tovora.
Dostop do zadnje klopi odpirajo široka drsna vrata, ki omogočajo lahkoten vzpon do sedežev. Tu se nadaljuje poglavje o širokih mož-
Voznikovo delovno mesto v vseh pogledih spominja na sorodniškega malčka, vendar je nerazumljiva enaka prostorska utesnjenost.
nerodno odmerjena. Prav gotovo si ta mercedes na lepotnem tekmovanju ne bi prislužil takšnih ovacij kot njegovi čaščeni limu-zinski sorodniki.
A ker je pri tovrstnih križancih največ pozornosti namenjene pri-
nostih uporabe in družinski prijaznosti: na obeh straneh sta vdelana dvižna otroška sedeža, na hrbtiščih predenjih sedežev sta letalski mizici, posebna dodatka pa sta vrečka za smeti dodatno vzvratno ogledalce, kjer starši
TEHNIČNI PODATKI
Vozilo: ..........................kombi, 5 vrat, 5 sedežev
Mere: ......................d. 4.190, š. 1,740, v. 1,830 m
Medosna razdalja: ..............................2,900 m
Prostornina prtljažnika: ........................715/2400 I
Motor: ..............................štirivaljni, bencinski
gibna prostornina: ............................1898 ccm
moč: ......................92 kW/125 KM pri 5500 v/min
navor: ...........................180 Nm pri 4000 v/min
najvišja hitrost:...............................180 km/h
pospešek od 0 do 100 km/h: .......................11,1 s
poraba EU norm.: ..................10,7/6,7/8,2 1/100 km
maloprodajna cena: .......................5.398.800 SIT
zastopnik: ..........................AC Intercar, Ljubljana
rn prostornost zadaj, velik in prilagodljiv prtljažnik, drsna nakladalna I—I   ploščad, uporabni dodatki
■neskladna podoba, utesnjenost spredaj, teža in velikost prtljažnih vrat, nagibanje karoserije, visoka cena
KAJ PRAVI ONA?
Da za izlet, nikakor ne za večerno vožnjo do gledališča. Vaneo je preveč tovornjaški, da bi lahko ponosno nosil trikrako zvezdo in premalo uglajen, da bi ga vozile gospe z visokimi petami. Uh, in še težka prtljažna vrata. Ampak, ker gre v prtljažnik veliko krame, ji je njegova tovornjaška nrav na skrivaj tudi malce všeč.
lahko vidijo kaj počnejo otroci. Voznika čaka podobno okolje kot v mercedesu razreda A, toda v to-
Zadnja velika vrata zapirajo velikanski prtljažni prostor, drsna nakladalna ploščad še dodatno povečuje njegovo uporabnost.
liko daljšem avtomobilu je skoraj nerazumljivo, da je vetrobransko steklo preblizu glavam, da je volna preveč pokončen, da je voznikov sedež skromno višinsko na-
Potnikom na zadnji klopi sta na voljo dve "letalski" mizici, na obeh straneh sta dvižna sedalna dela namenjena otrokom.
Vaneo se hoče v skupini mešancev dokazovati predvsem s prestižem, večji del mehanike in tudi nekaj oblikovnih potez je sposojenih pri hišnem malčku razreda A.
stavljiv in da tudi v širino ni veliko prostora. Merilniki, ročice in stikala so prav tako popolna kopija in najmanjšega družinskega člana, za doplačilo je na voljo tudi velik sredinski zaslon, ki prikazuje informacije radijskega sprejemnika, GSM telefona in navigacijskega sistema.
Bencinski štirivaljnik z 1,9 litra gibne prostornine naj bi bil s 125 konjskimi močmi kos vaneovi teži in višini, vendar vseh voznikovih pričakovanj ne zna zadovoljiti. Verjetno je za takšen avtomobil boljša izbira turbodizelski motor, nenazadnje tudi zaradi porabe goriva; vaneo z bencinskim štirivalj-
nikom v povprečju zahteva 11,8 litra bencina na 100 prevoženih kilometrov.
Podvozje z vzmetenjem, ki je kompromisno uglašeno med čvrstost in udobjem, se suvereno odziva, dokler je hitrost zmerno visoka. Pri prehitrem vstopu v ovinek se namreč vaneo ne znajde najbolje, notranje prednje kolo kljub nadzorni elektroniki nakazuje težnje po zdrsavanju in tudi nagibi karoserije so precej občutni. Elektronika, za nadzor stabilnosti tudi v tem mercedesu deluje odločno, že skoraj grobo, toda varnost je pomembnejša kot kaj drugega.
Vaneo je družinski tovornjaček, zvezda na njegovem nosu pa varuje hišni prestiž. Tudi cena tega avtomobila, ki tako kot njegovi tekmeci ni ne limuzina, ne čisto pravi dostavnik, je zvezdniška. Če je osnovni izvedbi dodane še nekaj opreme, ki skrbi za prijetnejše in udobnejše potovanje, se cena povzpne na več kot 7,5 milijona tolarjev, kar meji že na neokusno pretiravanje. Sicer pa ali bi za toliko denarja imeli raje dva podobna avtomobila brez zvezde, ali pa celo kakšno limuzinsko zvezdo.
Matjaž Gregorič
Rabljena vozila
Na našem pokritem centru na Laborah v Kranju vas čaka največja izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (več kot 80 vozil).
Znamka in tip	Letni k-barva	Cena v SIT
Maruti 800	1995 bela	360.000,00
Daewoo Racer 1.5 es,cz	1994 rdeča	370.000,00
Fiat Tipo 1,4 ies	1994 rdeča	470.000,00
Renault 19 1,4 RTsv,es,cz	1994 rdeča	620.000,00
Audi 100 2.3 cz,es,sv	1991 modra	660.000,00
Rover 214 si	1995 m.zelena	780.000,00
OpelVectra 2,0 icd sv,abs,cz,es,str.okno	1992 bela	420.000,00
Volvo 440 1,8 i cz,es,sv	1993 rdeča	599.000,00
Volvo 460 gle cz,sv,es	1992 rdeča	599.000,00
Lada Niva 1,7 i	1996 bela	690.000,00
Renault Espace 2000 sv,cz,es,str.okno2x	1991 modra	870.000,00
Mitsubishi Eclipse 2,0 gsx	1991 bela	950.000,00
RENAULT
www.alpetuur-remont.si
Za vozila z garancijo vam jamčimo:
♦ BREZPLAČEN PREIZKUS
♦ 82 TOČK KONTROLE NA VOZILU
♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH
♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO
♦ 12 MESEČNA TEHNIČNA GARANCIJA
LEGENDA:
- G. VOZILO 7, GARANCIJO
- K KLIMA
- SV: SERVO VOLAN
- CZ: CENTRALNO ZAKLEPANJE
- R: RADIO
- ES: ELEKTR. DVIG STKKEL
- AIR: AIRBAG
Vse za vaš avto na enem mestu:
D. KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22
Centrala: 04/20 15 240
♦ Prodaja vozil Renault
♦ Vzdrževanje vozil
♦ Najem vozil
♦ Vleka vozil
♦ Zavarovanje in registracija vozil
♦ Odkup in prodaja rabljenih vozil
♦ Tehnični pregledi osebnih, tovornih in priklopnih vozil
MALI OGLASI
«201-42-47 «201-42-48
»201-42-49 fax:201-42-13
APARATI STROJI
Zelo ugodno prodam KAMIN. S 041/523-
782 12564
Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO 300 litrov z enoletno garancijo. "B 041/597-933
12568
Po simbolični ceni prodam HLADILNIK z zamrzovalnikom. H 2045-449 12649
Prodam lažjo traktorsko PRIKOLICO za 40.000 SIT. P 510-17-92_ 12671
Kombiniran rostfrei ŠTEDILNIK - vzidati v levi dimnik, nerabljen, prodam, 040/242-057, zvečer 12704
GARAŽE
Oddam GARAŽO na Kidričevi- Zlato Polje, kasneje možen odkup. ?T 23-52-570 12442
GR. MATERIAL
MARMORNE ELEKTRIČNE RADIATORJE ugodno prodajamo in montiramo. EL-TERM, Sarajevska ul. 5 a, Maribor, 02/480-11-17, 041/639-146_mes
Prodam nova GARAŽNA VRATA 250 x200 s kroparskim okovjem, 'ff 031/553-460
12667
Prodam dvodelna LESENA, RABLJENA GARAŽNA VRATA. Cena po dogovoru. C 041/656-205 12690
Obedelani ostanki iz zelenega kamna, naprodaj. Bešter. IS 5801-024 12706
VIKEND PRODAMO
PŠEVO pod Joštom, posestvo ca 8500 m2, z enostanovanjsko hišo na sončni in idilični lokaciji! Cena: DOGOVOR. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
HIŠE KUPIMO
V okolici Škofje Loke in Kranja kupimo stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem za znano stranko z gotovino! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323
HIŠE KUPIMO KRANJ. ŠK. LOKA, RADOVLJICA kupimo manjšo hišo z vrtom ali sadovnjakom, lahko starejšo. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333
HISE PRODAMO
ŠENČUR, prodamo dvostanovanjsko hišo, 160 m2 bivalne površine, zemljišča 856 m2, cena je 39.8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
ŠENČUR, prodamo starejšo hišo (7x7 m2), z manjšo delavnico, na parceli 580 m2, možnost nadomestne gradnje in kmetijsko zemljišče 1100 m2. Prodamo v celoti, cena je 19,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
KRANJ - ŠENČUR, prodamo vrstno atrijsko hišo, bivalne površine 260 m2, na parceli 800 m2, novejša, enostanovanjska, lahko tudi dvostanovanjska, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ - PREBAČEVO, prodamo hišo v IV. gradbeni fazi, na parceli cca 500 m2, cena je 33,3 mio. SIT, z možnostjo dokupa cca 200 m2 zemljišča. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
BLED - Zasip, prodamo lepo, novo stan. hišo, na parceli 625 m2, vredno ogleda. Cena je 45 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ - Tomšičeva, prodamo starejšo več-stanovanjsko hišo, na parceli 511 m2, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
STRAŽIŠČE - BITNJE, prodamo 1/2 hiše (pritličje), 110 m2 biv. površine in 75 m2 kletni prostori (tudi bivalni) in 300 m2 zemljišča z garažo, cena je 22 mio. SIT. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886
NAKLO, prodamo dvostanovanjsko hišo, z manjšo delavnico, ki stoji na zemljišču 724 m2, cena je 43,7 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
KRANJ - PRIMSKOVO, prodamo poslovno stanovanjsko hišo, na zemljišču 1300 m2, cena je 83,75 mio. SIT. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886
TRŽIČ - mestno jedro, prodamo večjo, starejšo hišo, potrebno temeljite obnove. Čena je 15 mio. SIT. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 386 930
ZAPUŽE, prodamo atrijsko hišo, na zemljišču 2500 m2, bivalne površine cca 120 m2, cena je 44 mio. SIT. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
BOHINJSKA BELA, prodamo enostanovanjsko hišo z ločenim apartmajem, na zemljišču 650 m2, cena je 42 mio. SIT. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
RADOVLJICA- ZGORNJA UPNICA, prodamo starejšo hišo, 120 m2 bivalne površine, podkleteno, v fazi obnove, na parceli 401 m2, cena je 8 mio. SIT. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886
BOH. BISTRICA: 1/2 dvojčka prodamo, podkletena, v pritličju, L,II. nadstropju po 1 stanovanje, velika podstreha, parcela 500 m2, mirna sončna lokacija. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
Preddvor, obrobje, 5 km od Kranja, nadomestna gradnja, možnost gradnje dvojčka (vsi priključki in hišna št.), parcela 900 m2, lahko tudi v dveh delih, asfaltni dostop, zelo mirna lokacija! Cena in pogoji po dogovoru, možnost menjave! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
KRANJ, predmestje, mirna in zelo urejena soseska, ca 25 let stara kvalitetno vzdrževana montažna hiša, 125 m2 uporabnih površin +■ 2x garaža, ravna in sončna parcela 670 m2. Cena dogovor! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2. Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
Rečica pri BLEDU, stara ca 10 let, še nev-seljena, atraktivna, zelo kvalitetna gradnja, ca 350 m2 uporabnih prostorov + garaža, lahko dvostanovanjska, parcela ravna 870m2, sončna lega.Cena dogovor! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
CERKLJE: prodamo poslovno stanovanjsko hišo, 12x 11 m, parcela 572 m2, 38 mio FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/734 198
Kranj-smer Preddvor: prodamo hišo v 3.grad. fazi, parcela 487 m2, cena 23 mio FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 626 581
Kranj-prodamo sodobno hišo, parcela 600m2, cena 55 mio. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
Kranj- izven: prodamo atrijsko vrstno hišo, parcela 538 m2, cena 33 mio FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
Zgornji otok pri Radovljici prodamo staro hišo in cca. 2000m2 zemljišča cena 10 mil sit. prodamo udi novejšo hišo z gosp. poslopjem cena 27,5 mil sit. Lahko tudi vse skupaj. NEPREMIČNINE: TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Boh Bela prodamo enodružinsko hišo, cca 80m2 CK, kabel vrt. Zelo ugodna cena. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
KAMNA GORICA prodamo ali menjamo dvodružinsko hišo za stanovanje ali dva v Lescah ali Radovljici. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Bled ribno prodamo enodružinsko hišo in 1580m2 zemljišča, lepa mirna lokacija, cena 35 mil sit. Bled Jermanka enodružinska hiša 120m2 500m2 zemljišča cena 26 mil sit.NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
Bled prodamo enodružinsko hišo v izmeri 120m2, in 500m2 zemljišča, Možnost tudi menjave za dvodružinsko hišo Od Jesenic do Radovljice. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
ndomplan družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem mm in energetiko, d.d.
kranj.bleivveisova 14
tel.h.C.:04/20-68-700, fax: 04/20-68-701 GSM: 041/647-433
BLED Zasip, prodamo tristanovanjski objekt z tremi garažami in 100m2 zemljišča. NEPREMIČNINE: TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Lesce prodamo novo dvostanovanjsko hišo v izmeri 250m2 na lepi lokaciji nad campin-gom Šobcem. NEPREMIČNINE; TRG BLED. Tel.:(04) 5745 4 44.
Mojstrana nova hiša, lepo urejena 400m2 površine in 500m2 zemljišča. ČENA 60 mil sit, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
PRISTAVA pri Tržiču prodamo lepo vrstno hišo. Hiša v izmeri 300m2 je prva v vrsti in je na sončni lokaciji Z LEPIM RAZGLEDOM. PLAČILO PO DOGOVORU, ; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
LESCE prodamo hišo in 1200m2 zemljišča primerno za nadomestno lego za izgradnjo poslovnega objekta. Lokacija je ob glavni cesti ob robu nove poslovne cone v gradnji. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04)5745 444.
Naklo - nedokončana stan. hiša vel. 12x 15m, parcela 1.000 m2, cena = 48,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH!
Prihajata Hvundaijevi novosti malček Getz in terenec Terracan
Eden za množice, drugi za izbrance
Tako kot številni drugi avtomobilski proizvajalci, tudi južnokorejski Hvundai s svojimi modeli išče mesto v skupinah, kjer ga doslej še ni bilo. Od letošnje pomladi napovedani malček z imenom getz te dni prihaja tudi na podalpski avtomobilski trg, pridružuje pa se mu tudi že nekaj časa znani veliki terenec terracan.
Hvundaijev novi malček torej vstopa tja, kjer je gneča med podobnimi avtomobili že zdaj zelo velika, hkrati pa si z njim tudi pri obetajo svoj delež tržne pogače od približno četrtine vse evropske avtomobilske prodaje, ki jo predstavlja ta velikostni razred. Getz
S 3,81 metra dolžine je Hvundaijev prvenec med krajšimi v svoji velikostni skupini, zato pa se lahko pohvali z nekoliko višjo 1,4-metrsko karoserijo in dovolj spodobno 2,45-metrsko medosno razdaljo. Getz ima upoštevaje dolžinsko skromnost dokaj prostorno
ne skriva svojih apetitov do evropskih kupcev, prav nasprotno, všečnost evropskemu okusu ima kot enega glavnih ciljev zapisano že v razvojni strategiji.
potniško kabino z dobro odmerjenima prednjima sedežema, z zložljivo zadnjo klopjo, ki ji je mogoče nastavljati naklon naslonjala in 254-litrski prtljažni prostor, ki
ima lahko za doplačilo dvojno dno. Voznik ima pred očmi dobro pregledne in okusno oblikovane merilnike, armaturna plošča pa je tako kot pri večini podobnih avtomobilov iz trde plastike, medtem, ki jo pri najbolje opremljenih različicah popestrijo še vložki z videzom aluminija. Od vsega začetka sta predvideni petvratna ali tri-vratna karoserijska različica, slednja bo na slovenskem trgu na voljo čez poldrugi mesec in takrat
bo malček dobil tudi turbodizel-ski motor.
Za zdaj so na voljo trije bencinski: 1,1-litrski s 63, 1,3 litrski z 82 in 1,6-litrski s 105 konjskimi močmi. Pri zastopniškem podjetju Hvundai Avto Trade so mnenja, da se bo pri nas najbolje umestila različica z 1,3-litrskim motorjem in stopnjo opreme, ki bo zajemala obe čelni varnostni vreči, volan-ski servoojačevalnik, osrednjo ključavnico električno pomična
Vectra GTS je najhitrejši Opel vseh časov
Športno srce v atletski postavi
Po uspešnem začetku prodaje nove limuzinske vectre, nemški Opel na pragu letošnje jeseni postavlja na cesto še drugo karoserijsko različico. Športno nastrojena vectra GTS je z najmočnejšim 3,2-li t rs kim šest valj nikom tudi najhitrejši Oplov serijski avtomobil vseh časov, ugajal pa naj bi predvsem nekoliko mlajšim kupcem. Septembra bo nemški Opel postavil na cesto svoj najhitrejši avtomobil vseh časov.
goriva in 122 konjskimi močmi (90 kW). Temu motorju bo dobro odzivnost zagotavljala predvsem strma navorna krivulja, ki bo najvišjo točk 280 Nm dosegla že pri 1500 in nato vztrajala vse do 2750 vrtljajev v minuti. Tovarna poleg dobrih zmogljivosti obljublja tudi nizko porabo, v povprečju 6,5 litra plinskega olja na 100 kilometrov. Pri vseh različicah z izjemo najšibkejše, je prvič na voljo tudi nov petstopenjski samodejni menjalnik z imenom active select, ki omogoča tudi elektronsko nadzirano ročno pretikanje. V primerjavi z limuzinsko različico je ka-
roserija pri vectri GTS za dva centimetra bolj spuščena k tlom, pro-tiblokirni zavorni sistem je izpopolnjen z elektroniko za enakomerno porazdelitev zavorne sile in nadzor zaviranja v ovinkih, prav tako nadzorna elektronika preprečuje vrtenje pogonskih koles v prazno in popravlja voznikove napake z zagotavljanjem stabilnosti. Koliko je cena vectre GTS različna od limuzinske izvedbe, za zdaj še ni znano, Oplovi slovenski trgovci pa bodo športnico začeli prodajati predvidoma že v oktobru.
Matjaž Gregorič, foto: Opel
Avtomobil naj bi svoje voznike navdušil s samozavestno zunanjostjo, ki jo krasijo zatemnjeni žarometi, veliki zračni odprtini v sprednjem odbijaču, stabilizator zraka na prtljažnem pokrovu, ovalni zaključek izpušne cevi in zatemnjene zadnje luči. Bočna silhueta nakazuje kupejevske poteze, sicer pa je vecta GTS po namenu petvratna kombilimuzina.
Tudi motorji in podvozje napeljujejo na športni karakter, ki je bil zadnjih nekaj let pri Oplovih avtomobilih  precej neopazen.
Najzmogljivejši motorje 3,2-litrs-ki bencinski šestvaljnik, ki z 211 konjskimi močmi (155 kW) vec-tro GTS požene do najvišje hitrosti 248 kilometrov na uro, za doseganje 100 kilometrov na uro pa avtomobil potrebuje le 7,5 sekunde. V bencinski paleti sta na voljo še štirivaljnika z 1,8 in 2,2 litra gibne prostornine ter z zmogljivostjo 122 oziroma 147 konjskih moči (90 oz. 108 kW). Sicer pa se kljub športni podobi v tem avtomobilu vrti tudi 2,2-litrski turbo-dizel z neposrednim vbrizgom
Audi A2 je ekološko najčistejši kompaktni štirikolesnik
Ze druga zaporedna zmaga
Nemški prometni klub VCD je tudi letos objavil seznam 300 ekološko najčistejših avtomobilov, ki jim temeljito preverijo vse lastnosti, ki imajo vpliv na obremenjevanje okolja. Ze drugo leto zapored je zmago odnesel aluminijasti audi A2.
Citroenovi HDi motorji - Vaš štirikratni prihranek
Zmanjšana emisija izpušnih plinov • Dodatni prihranek pri nakupu Precej manjša poraba goriva • Cenejše gorivo
XSARA 2.0 HDi:
Prihranek do 630.000 tolarjev
C5 2.0 HDi:
Prihranek do 230.000 tolarjev
PICASSO 2.0 HDi: Prihranek do 400.000 tolarjev
BERLINGO 2.0 HDi: Prihranek do 410.000 tolarjev
C5 2.0 HDi
Avto hiša Kranj [
Pot za Krajem 38, 4000, Kranj ■ Labore, tel.: 04/201 59 50
A1. d.d . Vodovodna 93, Liubljana. p e Kranj
^^^^^ '
Nemški prometni klub VCD (Verkehrsclub von Deutchland) se kot okoljsko in potrošniško združenje zavzema za čim manjše obremenjevanje okolja, ki ga povzročajo prometna sredstva oziroma za ekološko in družbeno neškodljivo mobilnost. V okvir delovanja društva sodi tudi vsakoletna priprava seznama 300 ekološko najbolj prijaznih avtomobilov, ki so izbrani med najbolj prodajanimi modeli. Projekt obsega ocenjevanje emisij škodljivih snovi, obremenitev okolja s hrupom in porabo goriva, ki je med najpomembnejšimi kriteriji.
Seznam ekološko najmanj spornih avtomobilov nastaja že vse od leta 1989, že drugič zapore pase
je kot zmagovalec letos vpisal Audijev aluminijasti malček A2. Zmagovalna različica je opremljena s tri valj nim 1,2-litrskim tur-bodizelskim motorjem, s katerim je A2 prvi serijski petvratni avtomobil na svetu, ki za 100 kilometrov prevožene poti porabi manj kot 3 litre goriva. Sicer pa seje na omenjenem seznamu zelo visoko - na tretje mesto - uvrstila tudi različica /. 1,4-litrskim motorjem. To po mnenju kluba VDC dokazuje Audijevo tehnično naprednost in dosledno uvajanje okolju prijaznih novosti v serijsko proizvodnjo vozil, kar je bilo še posebej poudarjeno na tiskovni konferenci združenja v Berlinu.
M.G., foto: Audi
stekla in ročno nastavljivo klimatsko napravo. Takšen getz stane 2,11 milijona tolarjev, medtem ko bo najcenejši z 1,1-litrskim motorjem in v tri vratni karoserij ski podobi naprodaj za 1,75 in najdražji, nekoliko športno nastrojeni z 1,6-litrskim motorjem in popolno založenostjo z opremo za 2,64 milijona tolarjev. Letos naj bi se na slovenskih cestah pojavilo 150, prihodnje leto pa kar 900 primerkov
Hvundai na slovenski trg prihaja tudi z že poldrugo leto starim velikim terencem terracanom, V izvedbi z 2,9-litrskim turbodizel-skim motorjem z neposrednim vbrizgom goriva po skupnem vodu, ki razvije 150 konjskih je naprodaj za 6,48 milijona tolarjev, slabega pol milijona več pa bo stala različica z usnjenim oblazi-
njenjem sedežev in s še nekaj dodatki k sicer popolni serijski opremi.
4,71 metra dolgi terracan ima pogonski sklop z osnovnim pogonom na zadnji kolesi, štirikolesni pogon se vključuje električno, z zasukom gumba na sredinskem grebenu je to mogoče storiti med vožnjo s hitrostjo do 80 kilometrov na uro, medtem, ko je za vključitev ali izključitev reduktorja potrebno ustaviti. Na voljo sta izvedbi s petstopenjskim ročnim ali samodejnim menjalnikom.
Velikan, ki sodi v tržno nišo naj bi letos našel 15 kupcev, v prihodnjem letu pa se med sebi podobnimi avtomobili želi povzpeti v sam prodajni vrh.
Matjaž Gregorič, foto: Hvundai Motor Companv
Skuterski novinec Peugeot Jet Force 125
Skuter s turbo pogonom
Peugeot je izdelal skuter jet force 125 z mehanskim kompresorjem, ki po zmogljivostih prekaša po prostornini enkrat večje motorje.
stveno pripomoglo k čistosti izpušnih plinov, manjši porabi goriva in odzivnosti agregata. Sledi 125-kubična različica s klasičnim štiritaktnim 124-kubičnim eno-valjnikom. Njegova nadgradnja pa je prava tehnična poslastica. Motorju so inženirji namreč dodali mehanski kompresor, ki deluje vseskozi podobno kot pri denimo mercedes-benzovem motorju 230 kompresor. Ta je kompaktnih mer in se brez težav umešča v okvir poleg agregata. Zmore pa več kot 20 konjskih moči in kar 60 odstotkov višji navor kot 250-ku-bični stroji enake moči. Jet force je bil premierno prikazan na salonu Intermot v Munchnu in bo prihodnje leto zavil tudi na naš trg.
Miloš Milač
Peugeot si je močno utrdil položaj na trgu skuterjev, saj si z modelom speedfight 50 reže največji delež v prodaji športnih skuterjev do prostornine 50 kubikov v Evropi. A počivati na lovorikah ni zdravo, zato so pri Peugeotu že razvili in predstavili skuter, ki bo dopolnil ter sčasoma tudi nadomestil model speedfight. To je model jet force, ki je oblikovno še bolj agresiven kot speedfight, kar je vidno po ostro zašiljenem nosu, zarezanih plastikah ob strani in športno agresivno obliko v celem. Bistvo skuterja jet force pa se skriva v njegovem drobovju, kjer je veliko inovativnega znanja. Osnovna 50-kubična različica se ponaša z dvotaktnikom z vbrizgavanjem goriva. To pa naj bi bi-
NA KRATKO
* Italijanski Fiat Auto bo moral v zadnjem času že drugič zmanjšati število delavcev. Predvidoma bo brez dela ostalo približno 2000 zaposlenih, pretežno v torinski tovarni Mirafiori, med njimi bo največ proizvodnih delavcev. V prvem letošnje polletju je Fiat zabeležil operativno izgubo v višini 823 milijonov evrov. Prejšnji mesec se je Fia-tova prodaja na italijanskem trgu zmanjšala za 11,4 odstotka. Najavljena odpuščanja so posledica zmanjšanja proizvodnje in racionalizacije, ki zajema tudi zaprtje nekaterih proizvodnih obratov.
* Po podatkih združenja avtomobilskih proizvajalcev ACEA se je prodaja novih avtomobilov na evropskih trgih v avgustu v primerjavi z enakim lanskim mesecem precej zmanjšala, 0,9-odstotni minus pa je zabeležen tudi v primerjavi z julijem. Po mnenju poznavalcev bo do konca let na stari celini prodanih približno 5 odstotkov manj novih avtomobilov kot lani.
* Toyota in Nissan sta podpisala pogodbo o dolgoročnem sodelovanju na področju hibridnih tehnologij. Dogovor predvideva tehnično sodelovanje za najmanj 15 let in najmanj 10 let Tovotinih dobav hibridnih komponent Nissanu, ki se bo začela leta 2006. V prvem letu naj bi bilo dobavljenih 100.000 hibridnih sklopov, ki vključujejo električni pretvornik, menjalnik, sekundarno baterijo in krmilno enoto.
* Renault je pred kratim začel z vpoklicem kar pol milijona vozil megane, sečnic, laguna in espace pri katerih so odkrili možnost pretr-ganja klinastega jermena. Gre za vozila izdelana med leti 1997 in 2000, ki imajo vgrajen turbodizelski motor dTi. Doslej se zaradi odkrite napake še ni zgodila nobena nesreča.
* Tudi pri Chryslerju niso imuni na težave svojih modelov. Na servisni pregled bo moralo 464.000 Pr Cruiserjev, pri katerih so ugotovili slabo tesnjenje črpalke goriva. V skrajnem primeru bi lahko prišlo do požara, vendar do zdaj pri vozilih lanskega in letošnjega letnika, ki imajo napako, doslej še ni prišlo do nezgod. M.G.
Kranj - na Cesta Staneta Žagarja prodamo poslovno-stan.hišo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Kranj - hiša-dvojček v Bitnjah, vel. 10.5 x 9.5 m in garaža 5 x 6 m, parcela 495 m2, v II. podaljšani fazi (fasada, okna, ureditev zunanje okolice), cena = 35,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Cerklje, okolica - 3 leta stara stan. hiša 12,4 x 9,5 m2, 3 etaže, velika pokrita terasa, lep razgled, cena - 46,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj, Stražišče - prodamo stanovanje v 1. nadstropju hiše cca 76 m2, CK v hiši, parcela 1/2 , K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Radovljica - poslovno-stanovanjsko hišo ob glavni cesti, parcela 650 m2, primerno za neživilsko dejavnost, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
V bližini BREZU: nova hiša vel. 10 x 11 m, klet, pritličje in mansarda, parcela 500 m2, prodamo K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Tržič: kmečka hiša z gospodarskim poslopjem prodamo za 22,4 mio SIT, poleg tega še 4 ha travnikov in njiv in 18 ha gozda, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Mošnje - na mirni lokaciji prodamo stanovanjsko hišo vel. 8 x 8 m, na parceli 918 m2, poleg je do III. gradbene faze zgrajena nova hiša, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Kranj, Visoko - zazidljiva parcela 2.300 m2 z nadomestno gradnjo hiše, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53. 202 25 66
HIŠE PRODAMO: KRANJ Mlaka samostojno, lahko dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, cca 350 m2 uporabne površine, 2 garaži, 63 mio SIT, RADOVLJICA atrijsko hišo v mirnem okolju na parceli 520 m2, 325 m2 uporabne površine, lahko dvostanovanjska, 53 mio SIT, vredno ogleda, ŠKOFJA LOKA okolica (1 km) na robu naselja, v idiličnem okolju ob robu gozda novejšo, poslovno stan. hišo na parceli 2150 m2, uporabne površine 390 m2, 130 m2 v etaži x 3, cena 66 mio SIT oz. dogovor, vredno ogleda. LUŽE ob zelenem pasu prodamo polovico hiše (11x9), cca 180 m2 uporabne površine in del vrta za 22,1 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333
HIŠE PRODAMO: TRŽIČ okolica pod Do-brčo starejšo, delno obnovljeno, enonad-stropno hišo, cca 11x6 v etaži, neizdelana mansarda, parcela 1500 m2, cena 17 mio SIT, vseljiva takoj, TRŽIČ prodamo obnovljeno mansardo hiše, 68 m2 uporabne površine, 465 m2 vrta, lasten vhod, 15,5 mio SIT, PODUUBEU zgornjo etažo hiše in neizdelano mansardo, cca 130 m2+mansarda, 2 garaži, vrt 506 m2, CK olje, cena 15 8 mio SIT oz. dogovor. DOM NEPREMIČNINE 202-33-00, 041/333-222, 2369-333
10123
KRANJ-BRITOF prodamo HIŠO v III. gr. fazi na manjši parceli, ugodno. % 041/320-740
HIŠE ODDAMO
KRANJ - GORENJE, oddamo stanovanjsko hišo, možnost najema posamezno 2ss in 3ss. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930_:
KRANJ - ŠENČUR, oddamo 4,5 ss, v hiši, bivalne površine 155 m2, mesečna najemnina
100.000,00 SIT + stroški. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
KUPIM
ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO IN CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju. Brazda,d.o.o., Poljšica pri Podnartu 6, 'B 530-65-55, 041/680-925
ODKUPUJEMO HLODOVINO SMREKE in JELKE. Plačilni rok 20 dni. KGZ z.o.o., Šk. Loka, "B 51-60-341, dopoldan 12311
Kupim VRATNO KRILO 90-100 s podobji in prodam 80. 'B 256-00-84 12624
Kupim TROSILEC hlevskega gnoja Sip ali Tehnostroj. g 041 /503-623_12663
Kupim suha bukova DRVA, I. klasa. S 041/208-159, Škofja Loka od 20. ure dalje
LOKAL ODDAM
KRANJ z okolico, oddamo več poslovnim prostorov (skladiščenje, opravljanje mirnih dejavnosti). IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
Kranj - poslovni prostor 300 m2 v objektu poleg glavni cesti s parkirnimi prostori, za različne dejavnosti, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Oddamo LOKAL 105 m2 na Planini II v Kranju. "B 041/911-561 12240
KRANJ okolica prodamo nov poslovni prostor, 100 m2/PR z lastnim parkiriščem 100 m2, 25 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 12371
Oddamo LOKAL na Tavčarjevi 25 v Kranju, velikosti cca 50_m2, primerno za trgovino ali pisarno. MAK, Škofjeloška 20, Kranj 12621
ODDAMO popolnoma opremljeno GOSTILNO v središču Šk. Loke. Pogoj odkup inventarja, "B 041/635-162 12593
KRANJ center oddamo večji trgovski lokal z izložbami, cca 180 m2/PR. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 12719
LOKAL PRODAM
KRANJ - Planina III., prodamo poslovni prostor, 24 m2, primerno tudi za manjšo trgovino, cena je 6 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886
KRANJ, obrobje, gostinsko- stanovanjski, samostojni objekt s ca 750 m2 parcele, starost 5 let, kompletno opremljeno s kvalitetno gostinsko opremo, z vpeljanim poslom ter vsemi potrebnimi dovoljenji.Cena: dogovor! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323
KRANJ- prodamo gostinski lokal, opremljen. FRAST, d.o.o. 041 / 626 581, 04/23 44 080
V Goricah prodamo gostilno in novo trista-novanjsko hišo. cena zelo ugodna možen nakup gostilne in hiše posebej. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Žirovnica prodamo stanovanjsko poslovni objekt 4X 200m2, delno dokončan 400m2 uporabno dovoljenje 900m2 zemljišča cena samo 40 mil sit, Moste Žirovnica prodamo gostinski objekt v celoti opremljen cena 40 mi! sit. Ob gotovinskem plačilu 10% popust. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04)5745 444.
NEPREMIČNINE RCAL ESTATE
SVET NEPREMIČNINE
d.o.o., Lj u bij ANA Enota Kranj
Na/orjiva uliCA 12, Kranj
TlL: 04/28MOOO Fax.: 04/202-6459 EMAil: iNfo(« svti-Rr .si lmp://www.svEt-RE.si
GARSONJERE IN ENOSOBNA STANOVANJA
KRANJ - Planina I; 34 m2, adaptirana garsonjera, pritličje, opremljena, balkon, V lega. PS00891JN
■WilM1,'W
PLANINA; 57 m2, dvosobno, nadstropje 2/4. PS00786JN
PLANINA; 55 m2, 2.5-sobno, dobra prostorska razporeditev PS00834JN
PLANINA II; 82 m2, 2,5 sobno, nadstropje 2/7, oVa balkona. PS00842MA
KRANJ; 52 m2, dvosobno, 2. nadstropje, CK na olje. PS00882JN
VODOVODNI STOLP; 55 m2, dvosobno, nadstropje 4/4, CK. PS00839JN
TRŽIČ - Deteljica; 61 m2, dvosobno, obnovljeno, delno opremljeno, nadstropje 1/4. PS00820MA
TRI IN VEČSOBNA STANOVANJA
PLANINA I; 89 m2, 2+2 sobno, nadstropje 4/7, dvigalo, lep razgled, adaptirana kopalnica PS00870JN
VODOVODNI STOLP; 63 m2, trisobno, potrebno obnove, nadstropje 4/4, plin do vrat PS00792MA
VODOVODNI STOLP; 74 m2, trisobno, nadstropje 3/4, adaptirano, CK-plin. PS00782JN
KRANJ - center. 135 m2, obnovljeno tnsobno, pritličje obnovljene meščanske hiše, CK PS00865MA
KRANJ - Labore; 155 m2. petsobno v dveh etažah, In+m, terasa, CK, parketi. PS00833MA
NAKLO; 67,25 m2, obnovljeno, trisobno ♦ bivalna kuhinja, p/1, CK, primerno za invalide, možna menjava za manjše stanovanje. PS00715MA
KRANJ; 600 m2, luksuzna, poslovno-stanovanjska, dvojna garaža, klet m pritličje primerna za posl. delavnost, parcela 615 m2. PH00844MA
KRANJ - Klanec; 112 m2 stanovanjske površine, dvojček, parcela 414 m2, odlična lokacija. PH00801TJ
OREHEK; 180 m2, nova, sodobno grajena, sončna, 440 m2 parcele. PH00702MA
STRUŽEVO; 220 m2,3 leta, atrijska tlorisa 15 x 6m + 6 x 7m, 600 m2 parcele, CK-olje PH00705MA
ŠKOFJA LOKA - okolica; 170 m2, enodružinska, primerna za 4-člansko družino, parcela 522 m2. PH00746JN
ŽIRI; 180 m2, dvojček, tri etaže, potreben temeljite obnove, možnost ureditve treh stanovanj. PH00793MA
UUBNO; 130 m2, starejša, delno adaptirana, enodružinska, na parceli 540 m2, nova streha in CK, sončna lega, lep razgled. PH00859JN
GOLNIK; 465 m2, tri stanovanja v hiši, parcela 800 m2, možen dokup poslovnih prostorov za turistično -gostinsko dejavnost. PH00851MA
ZG. BELA; 160 m2, enodružinska, na parceli 800 m2, ob zelenem pasu. PH00857JN
BAŠEU; 150 m2, idilična vikend lokacija, lahko dvostanovanjska, 2000 m2 paicele, opremljena po dogovoru, vseljiva takoj, oddamo. OH00797MA
BAŠEU; 180 m2. 26 let, visokopritlična, vikend lokacija, razgled, sončna parcela 545 m2. PH00873MA
HOTE MAŽE; 300 m2, novejša, enodružinska, luksuzno opremljena, 685 m2 parcele. PH00856JN
BLED; 340 m2, prestižna novejša vila, sodobna arhitektura, parcela 2.500 m2, čudovita lega. PH00841MA
BLED - Koritno, 326 m2, dvostanovanjska, čudovito urejena zunanjost in notranjost, razgled, 877 m2 parcele. PH00872MA
POČITNIŠKI OBJEKTI
KRVAVEC - Ambrož; 93 m2, zidan vikend z garažo, sončna parcela 713 m2. končna, mirna lega. PV00858MA
KRVAVEC - Kriška planina; 31 m2, apartma v depandansi, lasten parkirni prostor. PV00822MA
ZAZIDLJIVE PARCELE
ŠENČUR - ind. cona; 1900 m2, parcela, namenjena za posl. objekt tlorisa 16 x 40m, gr. dovoljenje, možna takojšnja gradnja. PZ00881MA
BRITOF; 486 m2, zazidljiva, ravna, pravokotne oblike, sončna. PZ00770MA
MOŽJANCA; 484 m2, sončna, naselje vikendov, rahlo v hribu, razgled. PZ00823MA
LJUBNO - Praproše; 2984 m2, stavbno zemljišče, mirna lokacija v vasi. PZ00674JN
POSLOVNI PROSTORI
STRUŽEVO; pisarne in proizvodno skladiščno dvorano, skupaj 170 m2, ugodno oddamo. OP00879TJ
Prodamo gostilno s tradicijo v Goricah pri Kranju, možno kupiti tudi novo hišo s tremi stanovanji, vse skupaj stoji na zemljišču 1500m2 Gostilna obratuje, cena za vse skupaj izredno ugodna. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel. :(04) 5745 444.
Kranj - 330 m2 v novem objektu v industrijski coni za trgovske namene, parking zagotovljen, oddamo ali prodamo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - prodamo gostinski objekt z dovoljenjem, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - na parceli 2.480 m2 prodamo poslovno-trgovski objekt, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Na Jesenicah ugodno prodam PROIZVODNO HALO v izmeri 438 m2 (z žerjavom) in 138 m2 pripadajočega zemljišča. S 58-71-342,041/961-415 12475
LOKALE PRODAM Kranj bližnja okolica prodamo nov trgovski lokal, cca 100 m2/PR, 25 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 12718
MOTORNA KOLESA
Prodam AVTOMATIC A 3 I. 86 in BT 50 S, I. 90, oba neregistrirana z dokumenti, S1 041/612-137 12670
OBLAČILA
ŽENSKE BARETE dvojne dobite in OTROŠKE KAPE. IT 531-50-50 12630
OTR. OPREMA
Prodam nov kombiniran OTROŠKI VOZIČEK HAUCH, temno moder z medvedki, ročaj nastavljiv v obe smeri, priložena košara za nošenje dojenčka in zimsko pregrinjalo, cena 40.000 SIT. S 031 /334-732 12340
Prodam kombiniran VOZIČEK Inglesina Cross in otroški AVTOSEDEŽ (do 10 kg). 1? 041 /802-542 12541
Prodam otroški VOZIČEK in otroško posteljico, rolarje št. 37. TI 5957-865 12665
OSTALO
LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 01/3611-078 8125
Prodam GUMI VOZ, malo rabljen, cena 20.000 SIT. "B 510-90-91 12632
STEBRE HRASTOVE od kozolca enojnika, prodam. "B 031/504-487 12636
Ugodno prodam PASJO UTO BRUNARICO dim. 130x80x80 cm. Đ 040/883-942
12642
Ugodno prodam LESENE BRIKETE za kurjavo. "B 5331-648, 040/56-11-79 12702
PRIDELKI
Na Pesarjevi kmetiji lahko dobite JABOLKA za ozimnico in predelavo. "B 031 /504-658
.12552
Prodam 0,5 ha KORUZE za silažo in krom-pir. "B 25-21-499_12628
Prodam BIO JABOLKA, ugodno, B 041/526-345 12633
Prodam dobro domače žganje 1200 sit/L. "B 5744-823 12634
Prodam cca 45 a SILAŽNE KORUZE v Komendi. "B 01 /834-11-52 12637
PRODAJA JABOLK
Prodajamo jesenska in zimska jabolka. Prodajamo vsak dan. Kaštrun Jože, Nova vas 8, Preddvor, telefon: 04/25 51 179
Prodam SILAZNO KORUZO. Strahinj 97, "B 2571-621 12648
KOROTAN.d.o.o. Kranj v Struževem 20 prodaja MAČEHE vseh barv po ceni 80,00 SIT za kos. Na zalogi tudi RESE in KRIZAN-TEME. VABLJENI! 12661
Stoječo koruzno SILAŽO 0,8 ha, v Britofu, prodam. "B 041/721-713 Janez 12659
Prodam KROMPIR jedilni desire in jerla in krmilnega. "B 2591-529 12683
Prodam SILAZNO KORUZO, ugodna cena V 25-11-399 12695
Prodam silažno KORUZO 0,2 ha, ugodno, Cerklje okolica,    031 /741 -387 12698
Prodam kvalitetna ZIMSKA JABOLKA, BIKCA simentalca v 5 mesecu starosti. Hraše 34, Lesce, "B 5333-275 12706
Prodam ZELJE v glavah, primerno tudi za kisanje. "B 040/804-336 12717
PODARIM
Dve ljubki, prijazni PSIČKI (črna in rjava), stari 4 mesece iščeta nov dom. Vsi, ki si želite vdane in prijazne družbe prosim pokličite 031/375-267, ga. Ivanka_12623
ODDAM ŽENSKE OBLEKE št. 36. « 041/582-166 v 12677
POSESTI
RADOVLJICA - Lancovo: tri parcele v izmeri po 740, 820 in 860 m2 prodamo, ob cesti Radovljica - Kamna gorica, ravna sončna lega. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
V okolici Radovljice prodamo stavbno parcelo v velikosti cca. 4000m2. Parcela je namenjena za gradnjo okrepčevalnice in tenis igrišč, informacije
KRANJSKA GORA cca. 670m2 namenjena za gradnjo hiše ali dvojčka. Spodnje gorje prodamo parcelo na robu naselje, cca.700m2, izreden razgled. V Žirovnici, Jesenice center 1000m2 prodamo parcelo z gradbenim dovoljenjem, Blejska Dobrava prodamo več zazidljivih parcel,TRG Bled Tel.:(04)5 745 444
BLED SPODNJE GORJE prodamo 1310 m2 veliko zazidljivo parcelo v celoti ali polovico prodamo tudi 600m2. Bohinjska bela na izredni legi z razgledom prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 500m2, Hlebce prodamo 950m2 veliko gradbeno parcelo urejuje se lok. dokumentacija. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
MEDVODE - PRESKA, prodamo zazidljivo parcelo, 600 m2, komunalno urejena. Cena je 29.000,00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930
KOVOR pri TRŽIČU, prodamo zazidljivo parcelo, 790 m2, z lokacijskim dovoljenjem, cena je 10,3 mio. SIT. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886
BRNIK - okolica, oddamo skladiščni prostor cca 50 m2, lahko tudi kot garaža in za konje-rejce večji hlev in 1 ha travnika za pašo ali krmo. Možnost najema za obdobje 10 let, lahko tudi posamezno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387
BLED, prodamo zazidljivo parcelo na dobri lokaciji 700 m2, ravna, sončna, ob zelenem pasu, cena je 35.000,00 SIT /m2. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
SELŠKA DOLINA - BUKOVICA prodamo 900 m2 zemljišča z dvema obstoječima objektoma.
Cena je 8,5 mio SIT ali samo poslovni del s pripadajočim zemljiščem. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930, 031 635 387
LESCE - HLEBCE, prodamo zazidljivo parcelo, 980 m2, vsi priključki že na parceli, cena 15,7 mio SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
DOLENJSKA - Mirna peč, okolica prodamo vikend zidanico (novogradnja) z vinogradom- 500 trt, zemljišča cca 1000 m2, cena 7 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
PODVIN - okolica, prodamo zazidljivo parcelo 300 m2, z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem, cena je 8,2 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387, 041 386 930
BITNJE pri Kranju, ravna parcela 1800 m2, ob cesti Kranj - Škofja Loka, primerna za poslovno stanovanjsko gradnjo, cena: 18.300 sit/m2!
MEDVODE, Preska, 555 m2, rob naselja, ob gozdu, mirna lokacija, urejen dostop! Cena: 12 MIO! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323
BREG ob Savi, ravna parcela ob cesti ca 2000 m2, možnost razparceliranja na manjše enote. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323
Spodnja Besnica pri Kranju, Zabukovje, 550 m2 parcela, z vloženo lokacijsko dokumentacijo, možnost izgradnje stanovanjske hiše ali bivalnega vikenda.Cena ugodna! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323
GOLNIK, parcela ca 1600 m2, ravna, mirna, sončna lega. Elektrika, voda in brunarica na parceli! Cena: ca 16.000 sit/m2. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323
Bašelj pri Preddvoru, parcela, zazidljiva, s priključkom elektrike in vode, ca 1500 m2, mirna lokacija ob gozdu in potoku! Cena ca 18 mio sit. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/347 323.
Kranj - prodamo 8000 m2 za gradnjo poslovnega centra. FRAST, d.o.o 04/ 23 44 080, 041/ 626 581
Kranj - zazidljiva parcela 6.900 m2 za poslovno dejavnost, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - zazidljiva parcela 4.400 m2 za stanovanjsko gradnjo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Tupaliče: zazidljivo parcelo 2.000 m2 ob glavni cesti, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Medno: zazidljiva parcela 878 m2 z lokacijsko dokumentacijo za poslovni objekt ob glavni cesti, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj: bližina - parcelo 780 m2 prodamo na mirni lokaciji, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
PARCELE PRODAMO KRANJ Drulovka: lepo, ravno, zaz. parcelo na robu naselja, cca 1200 m2, Breg ob Savi ravno, sončno, zaz.parcelo ob cesti, primerno tudi za poslovno dejavnost, cca 2000 ali manj, BREZJE lepo, zaz. parcelo z lepim razgledom ob zelenem pasu, cca 600 m2, voda na parceli/elektrika zraven. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 10116
PARCELE PRODAMO: RETNJE pri Tržiču zaz.parcelo, delno v hribu, dostop urejen, el. in voda zraven, 769 m2, BRITOF Voge zaz.parcelo na robu naselja, 486 m2, 10 mio SIT, POD DOBRČO zaz.parcelo z lepim razgledom, 500 m2 ali več, 6300 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222,2369-333 10117
PARCELE KUPIMO: KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA, CERKLJE - kupimo zazidljive parcele za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 10118
Prodam ravno, zazidljivo parcelo 1767 m2, vZg. Bitnjah ob glavni cesti, voda, elektrika na parceli, izredna lokacija. "B 041/404-960, 2572-092 11112
Pri Šmarjeških toplicah prodamo GRADBENO PARCELO za vikend z dokumenti na lepi, ravni legi ob asfaltni cesti. V 031 /308-
540 12673
Na Likozarjevi 1 v Kranju ODDAMO POSLOVNI PROSTOR v pritličju v izmeri 97 m2. Pisne ponudbe pošljite na Društvo obrtnikov Kranj, Likozarjeva 1, Kranj 12675
POSLOVNI STIKI
POSOJILNICA GORFIN d.o.o., Kranjska c. 4, Radovljica - HITRA POSOJILA do 150 000 SIT. B" 040/633-903, 04/531-56-64 int. 284 11356
POZNANSTVA
28- letni fant, športne postave, preprost, urejen, želi spoznati prijetno dekle od 23-28 let za prijateljstvo, kasneje možnost resne zveze. IT 040/633-822 12557
Ljudska univerza Škofja Loka Podlubnik la 4220 Škofja Loka tel.:04/506-13-00 fax: 04/512-08-88
U
LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA
Vpisujemo v
naslednje programe strokovnega izobraževanja:
TEČAJ ZA VOZNIKE VILIČARJEV
(začetek: 7.10.)
TEČAJ DVOSTAVNEGA KNJIGOVODSTVA (začetek: 8.10.)
OBNOVITVENI TEČAJ HIGIENSKEGA
MINIMUMA
(začetek: 14.10.)
TEČAJ ZA VODITELJE ČOLNOV (začetek: 15. 10.)
Prijave in informacije: telefon 506-13-70 www.lu-skofjaloka.si
RAZNO PRODAM
DRVA meterska ali razžagana, možnost dostave, prodam. "B 041/718-019 12067
TAPISERIJE različnih velikosti, oblik, motivike in cenovnega razreda od 15.000,00 SIT dalje prodam. -B 23-12-599 12356
Prodam suha CEPLJENA JESENOVA DRVA. B 51-80-220, 041/639-348 12626
Prodam DRVA cela ali razžagana, dostava na dom, g 041/758-958_12531
Prodam 10 m3 suhih BUKOVIH DRVA. "B 041 /556-634 12640
Prodam 2501 AKVARIJ kotni, z vso opremo in pokrovom, cena 30.000 SIT. V 031/325-654 12654
Prodam GSM ERICSON T 10, konfekcijo številka 42/44. B 5309-410 po 17. uri
12668
Prodam MEŠANA DRVA primerna za CK. Poljanska dolina, B 51-22-418 12684
Prodam javorjeva DRVA. Trstenik 17 12699
STANOVANJA ODDAMO
ŠKOFJA LOKA - okolica, oddamo v stan. hiši večje 2 ss, 75 m2, mesečna najemnina je 57.000,00 SIT + stroški. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930, 031 635 387
KRANJ, Planina II, manjše enosobno, adaptirano, opremljeno, balkon, 1.nadstropje.Ugodni pogoji! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323
ODDAMO: Vodovodni stolp- TRISOBNO STANOVANJE in GARSONJERO, Planina -ENOSOBNO, DVOINPOLSOBNO ter ŠTI-RISOBNO STANOVANJE, Škofja Loka -DVOSOBNO. FRAST. 04/234 40 80, 041/ 734 198
Kranj, Planina - 1 SS 50 m2 z delno opremo, 2,5 SS z vso opremo, 2 SS + K 80 m2 brez opreme, 4 SS 87 m2 z delno opremo, Stražišče - mansardno stanovanje z vso opremo, Preddvor - hišo v dveh etažah s parcelo 2.000 m2, Golnik - 3 SS v hiši, v 1. nad., z opremo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25
STANOVANJA ODDAMO KRANJ Planina 1, obnovljeno 2 ss+k, 66 m2/IIL, delno opremljeno, 68000 SIT/mes+varščina, KRANJ Vodovni stolp, 3 ss, 74 m2/lll. delno opremljeno, klasično ogrevanje, 57000 SIT/me-sečno, varščina, CERKLJE okolica oddamo opremljeno 1ss, cca 30 m2, 50.000 SIT/mes, stroški tekočega vzdrževanja vključeni v ceno najema, KRANJ Vodovodni stolp, 2 ss, 60 m2/L, neopremljeno. 50.000 SIT, varščina. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 11032
STANOVANJA ODDAMO podnart OKOLICA - ODDAMO 3 SS V NOVI HIŠI, cca 100 m2, souporaba vrta, CK olje, 70.000 SIT/mes+varščina. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 12372
TRŽIČ RAVNE, enosobno stanovanje, 1. nad., neopremljeno, najemnina 35000 SIT, 6 mesecev predplačila, oddam. B 23 15 600, 040/200 662, 041/774-101 PIANO-VA NEPREMIČNINE 12576
RADOVLJICA - center oddam 2 sobno stanovanje, CK - lastni števec, nova okna. B 20-25-176,031/697-575 12644
ODDAM 1 ss v Škofji. Loki, Frankovo nas. "B 031/635-529 12647
STANOVANJA KUPIMO
Lesce. Radovljica, Bled v manjšem bloku kupimo trisobno stanovanje do 17 mil sit. plačilo takoj v gotovini. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
KRANJ, BLED, RADOVLJICA, TRZIC, ŠKOFJA LOKA kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj, (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine). IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
KRANJ, Planina III ali Šorlijevo naselje, 2,5 -sobno ali 3- sobno stanovanje, nizek blok, za znanega kupca! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323
KRANJ, Planina III, nizki bloki, za znano stranko nujno kupimo GARSONJERO! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323
Kranj z okolico: kupimo ENOSOBNO STANOVANJE , takoj. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
Kranj- na Likozarjevi ulici kupimo DVOSOBNO ali TRISOBNO STANOVANJE. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
Šorlijevo naselje, Vodovodni stolp: kupimo 3ss do 2.nad. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
Bled. Lesce in Radovljica kupimo več stanovanj NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
STANOVANJA KUPIMO: KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA kupimo več manjših stanovanj za znane kupce. KRANJ Planina III kupimo 3 ss v nizkem bloku ali menjamo za 2 ss z doplačilom. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 10121
Kupim STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. "B 041/681-510 nose
STORITVE
SENČILA ASTERIKS, Rozman Pet-er,s.p.,Senično 7, Križe, B 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMAR-NIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času. 5%
POpUSt! 4228
Izdelava podstrešnih STANOVANJ - ugodno! Planinšek Vilma s.p., Hotemaže 21, Preddvor TT 253-16-73 ali 040/645-855
11520
RAČUNOVODSKE STORITVE OPRAVLJAMO STROKOVNO IN AŽURNO. IMAMO DOLGOLETNE IZKUŠNJE. KOB d.o.o., Kranj, Mlaškac. 14, Kranj, 204-53-66 11547
Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. Izdelava betonskih in kmanitih škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo. ADROVIČ & CO d.o.o., Jelovška 10, Kamnik C 041/680-751, 01/839-46-
14 11589
SLO-DOM ZAKLJUČNA DELA stropi in stene Knauf, Rigips, Armstrong, izdelava celotnih podstreh ter adaptacije stanovanj, lami-nati, okna, vrata in strešna okna Velux. Mar-kotič Slavko, s.p., Suškac. 28, Šk. Loka, TT 513-40-83,041/806-751 11621
ŠKORC vodovodne instalacije in ogrevanje - izdelava in montaža vodovodnih in centralnih instalacij, adaptiranje kopalnic, vključno s keramiko. Zajamčena kvaliteta in ugodne cene. tf 041/941-067, 595-83-60, Aleš Škerjanc, s.p., Žiganja vas 70, Križe 11632
Lamelne in plise zavese, žaluzije, roloje in screen senčila - izdelamo in montiramo. Na zalogi avtomatika za senčila. RONO SENČILA, Mavsrjeva 46, Not. gorice, 01/365-12-47,041/334-247 11673
NAČRTOVANJE. ZASADITVE IN VZDRŽEVANJE VRTOV, GROBOV IN OSTALIH ZELENIH POVRŠIH, SVETOVANJE. B 231-27-22, 031/729-003, Larix, Matajčeva ul. 1, Kranj 11942
najbolj športna frekvenca
Žegnanje v Besnici
Besnica' - V Besnici pri Kranju je bilo tudi letos srečanje domačinov in turističnih delavcev ob farnem žegnanju in na semanjem dnevu ob godu farnega zavetnika sv. Egidija - Tilna. Po sveti maši je domače Turistično društvo Besnica pripravilo tradicionalni
11. semanji dan z bogatim kulturnim programom in družabnim srečanjem za obiskovalce. V kulturnem programu so sodelovali godbeniki ^ Pihalnega orkestra Alples iz Železnikov, Folklorna skupina Nemilje - Podblica, Folklorna skupina Ajda iz Besnice,
Klapa Stonke iz Stona
Mengeš - Kulturni dom Mengeš začenja novo sezono v soboto, 28. septembra, ob 20. uri v dvorani Kulturnega doma v Mengšu z gostovanjem ženske klape Stonke, ki prihaja iz Stona pri Dubrovniku. Ob nastopu skupine, ki jo je ustanovila Mengšanka Teja Barovič - Čepon, ki seje iz Mengša preselila v Ston, zasluge za sodelovanje Stona in Mengša pa ima ob Teji tudi Franc Jerič, direktor Hit-Fit, d.o.o., Mengeš, se bo predstavila tudi moška klapa Subrenum iz Dubrovnika. Klapa Subrenum je ena najboljših dalmatinskih klap in je osvojila naslov svetovnih prvakov v etno-folklorni interpretaciji petja na najbolj znamenitem festivalu v Veroni.
Gorenjski glas in Hit-Fit, d.o.o Megneš podarjata 20 vstopnic tistim, ki bodo najkasneje do četrtka, do 12. ure med prvimi po telefonu na številko 04/201-42-00 sporočili pravilni odgovor na naslednje vprašanje: V katerem dalmatinskem mestu poteka najbolj znani festival dalmatinskih klap? A.Ž.
| NAGRADNA IGRA	
j>£wX   Založba Dallas Records w£m dallas MUSIC shop	
Nagradno vprašanje: Kateri po vrsti je nov Severinin CD? Odgovore na odpisnicah (s pripisom "Dallas records") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj (do 30.9. 2002).	
	
Podelili bomo 2 CD-ja Založbe Dallas Records. Nagrajenca iz prejšnje nagradne igre:
MITJA AVSEC, Cesta 24. junija 13, 1231 Črnuče MATEJA ZVERŠEN, Srednja vas 158, 4208 Šenčur
VASA PESEM: PREDLOG TEGA TEDNA Popevke:
1. Napad ■ Sebastian
2. Bambina -12. nasprotje
3. Proti luni • Avtomobili
NZ vtže:
1 Kozolci - ans. Pogum
2. Prevzetnica - ans. Storžič
3. Kratkosrajčnik - ans. Unikat
Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: Radio Ognjišče. Štula 23,
1. Dan je lep - Nataša & Zibelnik p.p. 4863,1210 Ljubljana Šentvid
2. Kdor je dobre volje - Beneški Glasujete lahko tudi na internet naslovu: fantje http:/radio.ognjisce.si
Ime ki priimek...................................................
Naslov
Pošta:
harmonikar Matej Nastran iz Njivice in pevka Nuša Derenda. Posebni gostje besniškega praznovanja pa so bili tako kot vsako leto člani Lovske družine Jošt, ki jim je zavetnik prav sv. Tilen. Besniške gospodinje so tudi letos bogato postregle z domačimi dobrotami. A.Ž.
RADIO OGNJIŠČE k
Jure Sesek,
dobitnik
gonga popularnosti
1/2
limuno
najboljšega
Tudi Gorenjski glas na Mihaelovem sejmu
V nedeljo bogata povorka, dva dni zanimiv program.
Mengeš - Dva dni bodo trajale številne prireditve na letošnjem desetem Mihaelovem sejmu, na katerem bo tudi tokrat glavni medijski pokrovitelj Gorenjski glas. Kot smo že zapisali, se bo uradna dvodnevna sejemska prireditev začela v soboto, 28. septembra, ob 9. uri z nastopom Mengeške godbe, častna občana Slavko Pi-šek in Franc Blejc pa bosta dvignila sejemsko zastavo. Že v petek zvečer pa bodo praznično sejemsko razpoloženje z nastopom začeli gostje iz Dalmacije, domača folklorna skupina in skupina Dolomiti iz Dobrove. Osrednji dogodek petkovega večera pa bo predstavitev godbe iz Stona, in nastop ženske klape Stonke in moška klape Subrenum.
Po nastopu najmlajših, harmonikarjev mengeških izdelovalcev harmonik in vlečenju vrvi bomo v soboto med 16.30 in 19. uro program z glasbenimi skupinami in posamezniki pripravili tudi v Gorenjskem glasu, saj z Društvom Mihaelov sejem sodelujemo že od začetka. Po našem programu pa bo god šotorom nastopil ansambel Štajerskih sedem.
V nedeljo pa bo osrednja prireditev povorka skozi Mengeš, ki se bo začela ob 15. uri. Nastopil bo tudi pihalni orkester iz Laškega z mažoretkami, podelili bodo priznanja najlepšim stojnicam, za razpoloženje pa bodo igrali od šestih naprej Poljanski. Sicer pa bodo vse prireditve pod velikim šotorom, na okrog osemdesetih stojnicah pa bo zanimiva ponudba najrazličnejših izdelkov. Danes objavljamo še predzadnji nagrad -
Gorenjski glas bo letos že desetič glavni medijski pokrovitelj na Mihaelovem sejmu v Mengšu.
ni kupon za ocenjevanje najlepše stojnice. Kupone skrbno shranite, da nam jih boste po končanem sejmu poslali na Gorenjski glas. Program Gorenjskega glasa in
ostalih prireditev v soboto in nedeljo pa bomo objavili v Gorenjskem glasu v petek.
Andrej Žalar
NAGRADNI KUPON - MIHAELOV SEJEM - 4
Priimek in ime.
Naslov...........
Pošta............
Najlepša je bila stojnica št.: ...................................................
Kupon na dopisnici pošljite na Gorenjski glas, 4001 Kranj, Zoisova 1, p.p. 124 do vključno 4. oktobra.
8»e-
Prevzamem ZIDARSKO DELO od temeljev do strehe, tudi fasade in zunanje ureditve, tlakovanje dvorišč, hitro in poceni. "B 041/593-492, Bytyqi oče in sin.d.n.o. Ce-gelnica 48 B, Naklo naei
STOJNI OMETI - notranjih sten in stropov -hitro in po ugodni ceni. "B 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar.d.o.o., Zakal 15, Stahovica 12298
Izvajamo VSA GRADBENA DELA od temeljev do strehe, notranje omete, adaptacije, omete tasad, predelne stene, urejanje in tlakovanje. C 041/561-838, Bytyqi-Bene in ostali, Struževo 3 A, Kranj 12378
Sprejmemo VSA ZIDARSKO-FASADERSKA DELA. tf 031/656-389, Zidarstvo-Fasader-stvo, Paradiž 7, Tržič, -ff 031/656-389
Izdelujemo VRTNE UTE, pergole, brunarice, frčale in ostrešja stanovanjskih hiš. S 040/735-658, Krmelj Andrej s.p., Šutna 65, Žabnica 12439
ZIDARSTVO IN FASADERSTVO izvaja vsa gradbena dela - notranje omete, vse vrste fasad, adaptacije z materialom ali brez. Đ 2027-031, 041/760-614, Bytyqi Ha-lim.s.p., Glavni trg 14, Kranj 12462
MIZARSKI SERVIS ŠVEGELJ, Hrastje 235, Kranj - izdelava montažnih objektov in pregradnih sten, vgradnja pohištva, servis pohištva, menjava okovja in pultov, oblaganje sten in stropov, zaključna dela in servis. B 041/986-945 12676
STANOVANJA PRODAMO
Hrušica prodamo dvosobno stanovanje 58m2. cena ugodna, na Jesenicah plavž prodamo veliko dvosobno stanovanje. Stanovanje je renovirano nov WC in kopalnica in takoj vseljivo. cena 9.8 mil sit.NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
KAMNA GORICA, prodamo veliko trisobno stanovanje 75m2, nad vrtcom. Cena samo 10 mil sit. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
BOHINJ STARA FUŽINA prodamo lepo dvosobno stanovanje. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Na Koroški Beli prodamo pol hiše z vrtom, CK, garaža. Cena ugodna. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
KRANJ - UGODNO - 3 SS 77,7 m2 v 8.nad., za 12,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ (bližina občine): 2 SS 61,40 m2 v 1. nadstropju in garažo in 1 G 28,00 m2 v 2.nad. v mestu, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ - 2 SS + K 63 m2 v 4.nad., CK ni, 2 SS 54,6 m2 v 4. nad. pri nebotičniku, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ-2 SS 41,60 m2 v 4. nad.niCK, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ - 1 G v pritličju, 1 G 29,8 m2 v 5.nad., 1 G 29,6 m2 v 3nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
KRANJ - 2 SS 62 m2 v 7. nad.; 2 SS 62,5 m2 v 6.nad.; 2 SS 68 m2 v 2.nad./3.nad., 2 SS + K 76 m2 v 1. nad. (takoj prazno); K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ - 2 SS + K 69,5 m2 v 5.nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ - 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad.; 2 SS + 2 K 95,4 m2 v 2.nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
TRŽlC: 1 SS 38 m2 v 1. nad., prazno, 1 SS 36 m2 v l.nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJSKA GORA - Čičare, prodamo 1 ss, 44 m2, popolnoma opremljeno. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886
KRANJ - Šorlijeva, prodamo 1ss, 39,5 m2, 3.nad., cena je 11,7 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886,041 386 930
KRANJ - PLANINA II. prodamo 2 ss, 68,40 m2, v 6. nad., vzdrževano, takoj vseljivo, možna predelava v 2,5 ss, cena je 14,8 mio SIT, v račun vzamemo manjše stanovanje. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
KRANJ - NAKLO prodamo novo 3 ss, 67 m2, v pritličju stanovanjske hiše, cena je 12,9 mio SIT IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
PLANINA I - prodamo 2 ss, 56,8 m2, v II. nad., vsi priključki, lepo, vzdrževano, vredno ogleda,
cena je 14 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387
KRANJ - PLANINA L, prodamo garsonjero 30 m2, v 7. nad, cena je 8.5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
TRŽIČ - Deteljica prodamo zelo lepo 3 ss, 80 m2, 3. nad., vsi priključki, cena 14,8 mio SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
GOLNIK- prodamo 3ss stanovanje, 82 m2, v 3. nad., zelo lepo, cena po dogovoru, (v račun vzamemo enosobno stanovanje v severnem delu Kranja). IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387
TRŽIČ - Ravne, prodamo 3ss, 75 m2, v pritličju, cena je 12 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387
TRŽIČ - Deteljica, prodamo 2ss , 60 m2, v 4. nad., popolnoma opremljeno, nadstan-dardno, vredno ogleda, cena je 14.8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387
ŠKOFJA LOKA, v mestnem jedru prodamo 3ss v mansardi, 80 m2, popolnoma obnovljeno, cena je 15.2 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886
RADOVLJICA - prodamo kletno 2 ss v bloku, 47,70 m2, z lastnim vhodom in nadstreškom za parkiranje, cena 11,6 mio SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930.
RADOVLJICA: 36,57 m2, 1ss v visokem pritličju prodamo, manjši blok (8 enot), balkon, shramba, mirna okolica, CK, vseljivo takoj. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
LESCE: 47 m2, 1ss s kabinetom prodamo, 2. nadstropje, balkon-loža, velika okna, sončna lega, otroško igrišče na notranjem dvorišču, dovolj prostora za parkiranje. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si
RADOVLJICA: 61,47 m2, 3ss v 4. nadstropju prodamo, CK, zastekljen balkon, pogled na Jelovico, ohranjeno, funkcionalna razporeditev prostorov, vsi priključki, vseljivo novembra. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
SP. GORJE: 49 m2, svetlo 2ss v mansardi prodamo, ohranjeno, etažna CK (olje), drvarnica, lasten parkirni prostor. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
LESCE: 48 m2 prodamo, pritličje, terasa z zelenico, urejeno notranje dvorišče, lega V-Z, klet, vsi priključki, vredno ogleda! ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si
ZAPUŽE: 63 m2, 2ss prodamo, 1. nadstropje, novejše, svetlo, vsi priključki, velik balkon, mirna lokacija, vseljivo takoj. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
LESCE: 91,6 m2, mansarda (3. nadstropje) prodamo, steklena veranda - zimski vrt, velik dnevni prostor, loža. kletna shramba, veliko svetlobe, vsi priključki, brez provizije! ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si
KRANJ, Planina, Ul. Janeza Puharja, garsonjera 28 m2, velik balkon, 7. nad., krasen razgled, vseljiva takoj!Cena ca 8,6 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890,
STRAŽIŠČE pri Kranju, novo adaptirano enosobno stanovanje ca 35 m2, terasa, pritličje več stanovanjske hiše, vseljivo ta-kojICena 8,5 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890,
KRANJ, Planina III, 2 sobno 63 m2, sončno, takoj vseljivo, cena ca 16 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323
KRANJ, Gradnikova ul., 3 sobno 61 m2, hhm3.nad.nizek blok, sončno, urejeno cena ca 14,5 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890,041/ 347 323
KRANJ, Zoisova ulica, 2 sobno, 55 m2,
1. nadstropje nizkega bloka, CK plin, v celoti adaptirano, vredno ogleda cena dogovor. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323
Škofja Loka, Podlubnik, 3 sobno, 75 m2, XII nad., cena dogovor! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323
ŠKOFJA LOKA - prodamo urejeno 2ss, 62 m2, 13,8 mio FRAST nepremičninska hiša 04/ 234 40 80 041/734 198
PLANINA 2: prodamo 3ss, 89 m2, ugodna cena. FRAST nepremičninska hiša 04/ 234 40 80  041/734 198
PLANINA 3: prodamo 2ss, 63 m2, takoj vseljivo, 15 mio FRAST, d.o.o. 04/ 23 44 080 041/626 581
ŠKOFJA LOKA: prodamo 1ss, 45 m2,
2. nad., 11 mio FRAST nepremičninska hiša 04/ 23 44 080  041/734 198
STANOVANJA PRODAMO: Tržič Bistrica 1 ss, 48 m2/L, klasično ogrevanje, 8 mio SIT, TRŽIČ Bistrica 1 ss, 41,67 m2/IV, vsi priključki, 9 mio SIT, KRANJ Zlato polje 1 ss+k, 41,40 m2/lll, delno obnovljeno, plin do vrat, 11,1 mio SIT, KRANJ Center 2 ss, 55m2/PR, vsi priklj., ni balkona, 12,4 mio SIT, KRANJ Šorlijevo nas, 2 ss, 54,13 m2/IV, vsi priklj., 15 mio SIT, KRANJ Planina II 2 ss, 68,30 m2, vsi priklj. nizek blok, 16,7 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 10119
STANOVANJA PRODAMO: KRANJ Planina I 2 ss+k, 54,80 m27IX, vsi priklj., 12,88 mio SIT, KRANJ Vodovodni stolp 3 ss, 90 m2/l, etažna CK olje, obnovljeno, 15,6 mio SI, KRANJ Vodovodni stolp, lepo, obnovljeno 3 ss, 73,80 m2/lll, vsi priklj., 18 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222,2369-333 10120
LESCE GARSONJERO, 28,4 m2/IV., vsi priključki, balkon, nadstrešek za avto, 8 mio SIT oz. po dogovoru, KRANJ Planina I 3 ss, 77,70 m2/VIII, vsi priklj. lega S,V,J, 16 mio SIT, KRANJ Zlato polje 2 ss, 50 M2/IV, lastno parkirišče, 13,6 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE. 202-33-00, 041/333-222 10543
KRANJ Planina I, garsonjero, 28,70 m2/VII, zaprt balkon, vsi priključki, vseljivo takoj, 8,7 mio SIT, KRANJ Planina III, 2 ss, 62,50 m2/VI, vsi priključki, 15 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 11956
STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina III, 3 ss, 62,80 m2/IL, nizek blok, vsi priključki, 15,7 m2, KRANJ Center, starejše 2 ss, 52 m2/ll, CK olje, delno obnovljeno, 9,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje prodamo garažni boks, 1.350.000 SIT, TRŽIC Bistrica obnovljeno 3 ss+del vrta, 83,71 m2/L, klasično ogrevanje, 11 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 12370
ŠKOFJA LOKA v Podlubniku prodamo 3 ss, 75 m2 z velikim balkonom in čudovitim razgledom. T? 041 /66-52-77 12566
LESCE garsonjera (28 m2), 4. nad., balkon, priključki, opremljena, nadstrešek za avto, ugodno prodam. Đ 23 15 600, 040/200-662. 041/774-101 PIANOVA NEPREMIČNINE 1268/
ŠKOFJA LOKA Partizanska, enosobno stanovanje (37 m2), 3. nad., obnovljeno, ugodno prodam. IT 23-15-600, 040/200-662, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE
12688
PLANINA I dvosobno z dvema kabinetoma, 1. nad. priključki, balkona, ugodno prodam. V 23 15 600, 040/200 662, 041/774-101 PIANOVA NEPREMIČNINE 12689
VARSTVO
Iščemo VARUŠKO za varstvo 2 letnega fan-ka na našem domu. TS 041/60-28-28 12550
Iščem VARUŠKO v Škofji Loki za 1 in 8 let stari deklici. D 040/216-848 12595
VOZILA DELI
VLEČNE KLJUKE, PRIKOLICE. MONTAŽA in VPIS. Drole Boris s.p., Zg. Bitnje 312, Žabnica H 041 /896-134 12122
AVTOODPAD CITROEN rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. "B 50-50-500
Prodam petkraka ALU PLATIŠČA 13 col, na štiri vijake, cena 20.000 SIT it 031/228-951_12622
Prodam nove letne gume 185/65/15 IT 041 /582-829 12660
VOZILO KUPIM
KARAMBOLIRANO VOZILO ali VOZILO z okvaro motorja od I. 92 dalje, kupimo. Najboljše možno plačilo, uredimo predpis in prevoz. "B 031 /343-965 12433
Najugodnejši odkup poškodovanih in celih vozil od 1.90 dalje. Avto Jakša, Orehovlje 15a, Kraj, "B 20-41-168, 041/730-939
VOZILA
ALFA 156 1,9 JTD SW, LETNIK 2002, M.MODRA, 9.500 km, VSA OPREMA, CENA: 4.990.000,00 KREDIT DO 5 LET. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL: 04/20 19 308
RENAULT 19 1,4 CHAMADE, LETNIK 1991, M.GRAFITEN, 157.000 km, DCZ, ES, MEGLENKE, RADIO. CENA: 295.000,00. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL.: 04/20 19 308
FIAT PUNTO 1.2 ACTIVE, LETNIK 2002, M.SREBRN, 5V, KLIMA, CZ, ES, CENA: 1.830.000,00, KREDIT DO 5 LET. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL.: 04/20 19 308
RENAULT MEGANE 1,9 DTI KARAVAN, LETNIK 2000, 60.000KM, METALIK GRAFITNA BARVA, KLIMA, SERVO VOU\N, ES. DCZ, CENA: 2.290.000,00 SIT UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ TEL: 04/20 19 308
FIAT DOBLO 1,9 JTD, LETNIK 2002, 9.000KM, SREBRNE BARVE, KLIMA, DVIŽNA ZADNJA VRATA, 2XDRSNA VRATA, POT. RAČUNALNIK, DCZ, ES. CENA: 2.990.000,00. UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE! AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL.: 04/20 19 308
ŠKODA, OCTAVIA 1.6 GLX,LET 97, 74.000 KM, ZELENA, 2X AIR BAG, EL OPREMA, AR, SERVISNA, 1.690.000 SITAVTO LESCE D.O.O.,TEL; 04-5319-118
MONDEO 2.0 KARAVAN,LET 97, MET MODER, AVT KLIMA, ABS. EL OPREMA, AR, ROLO, SANI, MEGL, 1.690.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL; 04-5319-118
NISSAN, PRIMERA 1.8,LET 2001, MET SREBRNA, 46.000 KM, AVTOMATSKA KLIMA, EL OPREMA, ABS, KOT NOVA, 2.590.000 SIT AVTO LESCE D.O.O, TEL; 04-5319-118
XANTIA 2.0 HDI BREAK.LET 99, MET SREBRNA, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, EL OPREMA, OHRANJENA, 2.690.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL; 04-5319-118
EM0NT0R
l C| Brđtov Praprotniic 10, NAKLO ■kh—JTel./fax: 04/2S76O52
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH
SISTEMOV TER ^^f^
AVTOMOBILSKIH
BLAŽILCEV^MONRQE¥
MEGANE 1.6,LET 2001/12, 25.000 KM, MET ZELEN.1.LASTNIK, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, EL OPREMA, AR, KOT NOV, 2.490.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL 04-5319-118
LAGUNA 2.0,LET 95, BELA, ALU, EL OPREMA.AIR BAG, OHRANJENA, 1.190.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL 04-5319-118
A4 1.8,LET 2000, MET MODER, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, ALU, EL OPREMA, OHRANJEN, 3.470.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
NISSAN, PRIMERA 1.8, LET 2001, MET MODRA, 33.000 KM, AVT KLIMA, ABS, RADIO, EL OPREMA, KOT NOVA, 2.640.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.. 04-5319-118
ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO?
Oglasite se ali pokličite
TAL N
d.o.o
PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, GSM: 031/664-466
Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička.
TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO
ŠAFRANE 2.0,LET 97, NOV MODEL, AVT KLIMA, SERVISNA, ZELO OHRANJEN, 1-750.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118_
VOLVO S40 1.9 TD.LET 99, SREBRN,KLIMA, 3X AIR BAG,LES,AR, EL OPREMA, 2.590.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118_
MONDEO 2.0 SI,LET 94, MET SIV, 5V, KUMA, ABS, AIR BAG, REG 6/03, ALU, OHRANJENN, 990.000 SIT, AVTO LESCE D-O.O., TEL: 04-5319-118_
OPEL, ASTRA 1.6 KARAVAN,LET 98, NOV MODEL, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, 1.860.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
VOLVO, S40 2.0 16V.LET 96, MET SREBRN, 1.USTNIK, KLIMA, 4X AIR BAG, EL OPREMA, ALU, 1.870.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118_
LAGUNA 1.9 DTI BREAK,LET 2000, MET TEMNO ZELENA, AVT KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, REG 3/03, AR, ROLO, SANI, MEGL, EL OPREMA, 2.780.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118_
GOLF III 1.4 CL.LET 93, RDEČ, 3V, REG 5/03, 720.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118_
OPEL, ASTRA 2.0 DT KARAVAN,LET 99, 4X AIR BAG, KLIMA, ABS, EL OPREMA, 2.190.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL. 04-5319-118
®
RADIO D M EV
90.9, 97.2, 99.5, 103.7 MHZ
UKV, STEREO, RDS
ASTRA 1.6 IGLLET 94, SREBRNA, 3V, CZ, AR, 620.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
TEMPRA 1.6 IE SX,LET 95, MET ZELENA, ABS, SERVO, EL OPREMA, ALU, REG 3/03, 590.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
VECTRA 1.8 16V KARAVAN,LET 97, MET ZELENA, KLIMA, 2XAIR BAG, ABS, OHRANJENA, 1.740.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118_
R5 FIVE.LET 95, ZELENA, 3V, 480.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118_
XSARA 1.4 I,LET 97, MET SVETLO MODRA, 1.LASTNIK, SERVISNA, 5V, AIR BAG, ALARM, SERVO, 1.090.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
OGLEJTE SI VSO NAŠO PONUDBO VOZIL NA INTERNET STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI_
NAKUP NA POLOŽNICE, Z MINIMALNIM POLOGOM, SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO TER DAVČNO ŠTEVILKO, POKLIČITE AVTO LESCE D.O.O., TEL. 04-5319-118
PRODAJA VOZIL, PREPISI VOZIL, ODKUP VOZIL, MENJAVA, CENITVE VOZIL VSAK DAN 8-18, SOBOTA 8-12, AVTO LESCE D.O.O.TEL: 04-5319-118
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO.d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), B1 5134-148, 041/632-577 9005
ODKUP-PRODAJA, PREPIS VOZIL-go-tovinsko plačilo. MEPAX,d.o.o., 2323-298, 041/773-772_neoe
Prodam DAIHATSU CHARADE 1.90, cena 160.000 SIT. B 031 /739-006 12619
FIAT BRAVA 1.6 SX, modra klima, I. 98, prodam ali zamenjam za manjše. B 041/481-740, sobota      ' 12635
Prodam R 4GTL, I. 86,121.000 km, krem barve, vozen, registriran. B 5131-544 12639
Prodam HYUNDAI PONY 2.5 GLS, I. 91, 100.000 SIT, reg. 4/03. BT 031/609-721
12669
Prodam AUDI A 4 OUATRO, sive barve, z vso dodatno opremo, letnik 1999, prevoženih 80.000 km, vse ostalo po dogovoru. "B 040/305-999, popoldan 12692
ZAPOSLIM
ZAPOSLIMO DELAVCA ZA DELO V PRAL-NICI IZ OKOLICE LESC, STAROST 20-25 LET, VOZNIŠKI IZPIT, 3 LETNA ŠOLA, INFORMACIJE AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
Za direktno prodajo redno ali honorarno zaposlimo nekaj ZASTOPNIKOV. Za uvajanje in prevoz poskrbljeno. Pridružite se dobro organizirani skupini, ki ve kaj hoče. Jan-comm.d.o.o., Retnje 54. Križe, 041/617-132,041/513-664 11295
Gradbenega DELAVCA zaposlimo. Ta-ber.d.o.o.,Britof 152, Kranj, 040/633-702
12098
Na področju Gorenjske zaposlimo VEČ PRODAJALCEV v direktni prodaji. Soliden OD, zaželjene delovne izkušnje. B 05/630-44-41, 031/425-331, Scorpio, Dolinska c. 26B, Koper 12342
Objavljamo prosta delovna mesta za PRODAJNEGA REFERENTA-telefonista v Kranju. Nudimo 400 SIT/h in dodatno stimulacijo. 'B 201-48-22 od 15-20. ure, CZ.d.d., Kopitarjeva 2, Ljubljana 12428
Na delovno mesto področnega managerja sprejmemo dva kandidata. Ste stari več kot 25 let, imate izpit B kategorije, želite zamenjati delovno okolje in imate trgovsko izobrazbo.   Javite   se   na   naš oglas
PODROČNI MANAGER napišite prošnjo, kratek življenjepis in vse pošljite na naslov:
Bavaria Wolltex Company d.o.o. Zidanškova 17, 2314 Zg. Polskava
V SPOMIN
Danes, 24. septembra 2002, mineva leto dni od smrti naše mame
ANICE SAJEVIC
Kdor živi v spominu živih, nikoli ne umre. In ti še vedno živiš v naših spominih.
VSI TVOJI Visoko, 24. septembra 2002
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame
ANTONIJE CIGLIČ
se vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, iskreno zahvaljujemo!
HVALA VSI NJENI!
Koselj Duplje, d.o.o., zaposli
ključavničarja -preoblikovalca kovin
za dela na področju izdelave in montaže
ventilacijskih naprav.
Pogoji: poklicna izobrazba IV. stopnje,
poseben pogoj starost do 30 let
in
mlajšega delavca brez poklica,
prostega vojaških obveznosti za priučitev ključavničarskih del.
Ponudbe: Koselj Duplje, d.o.o., Zg. Duplje 91, 4203 Duplje, tel.: 04 257 6210 ali 041 619 282 od 7. do 17. ure.
Zaposlimo dekle za delo v šanku. B 041/623-571, Bar Melona, Velesovo 53, Cerklje 12434
Samostojnega KUHARJA, KUHINJSKO POMOČNICO IN SAMOSTOJNO NATAKARICO, zaposlimo, tr 031/348-968, Gostilna Lakner, C. na Brdo 33, Kokrica 12485
KUHARJA picopeka z prakso na krušni peči zaposli picerija v Škofji Loki. "S 040/205-940, RAFO d.o.o., Mlakarjeva 60A, Šenčur 12491
Zaposlimo dekle za strežbo v dnevnem baru. S 041/719-018, 51-32-601, Sirena pub, Kidričeva 67, Šk. Loka 12497
Zaposlimo DVA VOZNIKA C in E kategorije. Pogoj: ustrezno zdravstveno stanje, starost do 35 let, moralne in delavne kvalitete. Pisne vloge z dokazili poslati na CE-IMPEX, Kranjska c. 4, Radovljica 4240 12540
Delo nudimo resnim osebam za delo v strežbi v okrepčevalnici brez hrane. Za resno delo nudimo dobro plačilo. Javite se na "B 25-31-762 ali 041/483-846, AGT Hribar in ostali, d.n.o, Rovte 15, Podnart 12542
DELAVCA KOVINARSKE SMERI za delo na stružnih avtomatih, zaposlim. S 041/719-097, Brenkuš Matjaž s.p., Zasavska c. 31 B, Kranj 12595
Trgovska hiša MAK zaposli FRIZERKO z vsaj tremi leti delovne dobe oz vajena samostojnega dela. MAK, Škofjeloška 20, Kranj
12620
Zaposlimo GRADBENEGA DELAVCA. "B 25-15-860, GP GRADING d.o.o., Gregori-čeva 19, Kranj 12643
Zaposlimo SAMOSTOJNEGA AVTOME-HANIKA. Vloge pošljite na naslov: Avtohiša Kavčiča,d.o.o., Milje 45, 4212 Visoko 12645
Zaposlimo NATAKARJA z znanjem tujega jezika in KUHARJA z delovnimi izkušnjami. Za dobro delo dobro plačilo. IT 041 /355-959, Karlin Andrej,s.p., Kidričeva c. 16, Škofja Loka 12653
Nudimo zaposlitev za vnos in računalniško obdelavo podatkov. Obvezno poznavanje MS OFFICE. Pisne prošnje: Zavod za učinkovito rabo energije, PP 810, 4104 Kranj
12657
Zaposlimo VOZNIKE na mednarodni špediciji z vozniškim izpitom C in E kategorije, z najmanj 5 let delovnih izkušenj. Inf. na V 50-60-500 po 17. uri, Jurčič & Co., d.o.o., Bodovlje 9a, Škofja Loka 12658
Zaposlimo mlajšega moškega za manj zahtevna dela pri vzdrževanju jadralnih letal. Pisne prošnje na naslov: Glider Service, Alpska c. 43, 4248, Lesce, S1 53-53-400
12679
Franšizing trgovina Mercator zaposli PRODAJALKO živilske stroke, lahko pripravnica, ŽIVILSKEGA TEHNIKA in DELAVKO z izkušnjami v računovodstvu. MAK, Škofjeloška 20, Kranj 12681
Mladega kuharja-ico takoj zaposlimo. Gostilna "Galeb", Škofjeloška 20, Kranj, V 231-28-48 12685
Z Vami smo vsak dan 24 (štiriindvajset) ur na dan najhitrejši in najzanimivejši medij današnjosti, nekomercialni regionalni TV program GORENJSKE TELEVIZIJE
6
24 ur rta dan oddajamo strani GORENJSKEGA TELETEKSTA
Ves dar, VIDEOSTRANI in vsak večer GORENJSKA TV POROČILA
Sedem dni v tadnu oddajamo zanimiv.domač, pester, pozitiven in nenasilen TV program
Snemamo v TV studii!, v Vaši občini, v Vaši KS ali celo pri Vas doma
telefon uredništvo: telefon komerciala: telefon TV STUDIO: fax marketing: fax poročila DESK: e-maii: gtvi INTERNET: fcttp t
04 I 233 11 59 04 / 233 11 55 04 / 233 11 56 04 I 232 45 50 04 ,' 233 12 31
Zato nas pokličite in naročite i
TELETEKST STRANI, VIDEOSTRANI, TV REPORTAŽE, VIDEOSPOTE, OTVORITVE, TV PROGRAM V ŽIVO, PREDSTAVITVE PODJETIJ, DIREKTNE PRENOSE ALI "CELOVEČERNI FILM"
Našli nas boste v srcu Gorenjske -GTV gorenjska televizija, Nikole Tesle 2. p.p. 181.4001 KRANJ
Gorenjke In Gorenjci Poslušamo
Al|-|PtlX«D®    041 944 944
<$<Sč>94£
Kranj - Radovljica - Jesenice
Internet: www.rodiotop.net
Objavljamo 2 prosti delovni mesti za delo v telefonskem studiu Kranju. Nudimo 400 SIT/h in dodatno stimulacijo. 'H 04/201-48 16, Cankarjeva založba d.d., Kopitarjeva 2, Ljubljana 12691
Delo dobi POMOŽNI DELAVEC za krovska in tesarska dela. "B 041/713-110, Pogačar Andrej s.p., Čopova 25, Lesce 12697
V živilski trgovini potrebujemo DELAVKO, ■ff 5105-800, MANT-CO,d.o.o., Žiri, Ob potoku 19 12700
Vsem resnim in ambicioznim, ki imate ob službi še 10 ur prostega časa tedensko nudimo pošten in dobro plačan posel. B 040/834-873, 041/768-939, Gantar Min-ka s.p., Virmaše 170, Šk. Loka 12720
ZAPOSLITEV IŠČE
Iščem delo likanje in pospravljanje po domovih v okolici Dupelj. "B 031/552-043"
12629
Iščeva delo - igranje na porokah, lokalih. Duo Karina "B 031 /666-461 12661
Iščem delo - humoristka popestri vašo zabavo, ohcet ali rojstni dan. 040/633-877
12694
ŽIVALI
PRAŠIČE od 25 - 150 kg prodam. Dostava na dom. B 041/724-144 12534
PIŠČANCE BELE za nadaljno rejo prodajamo. Vsak delavnik od 8-17 ure, sobota do 13. ure. Perutninarstvo Gašperlin, Moste 99 pri Komendi, o 01 /83-43-586 12625
Prodam ČISTOKRVNE KUNCE, pasme no-vozelandec za nadaljno rejo. "B 040/834-
5 63 12638
Sprejemamo naročila za ENODNEVNE PIŠČANCE BROJLERJE. KOROTAN.d.o.o., Kranj, Struževo 20 12652
TELICO simentalko pred telitvijo, prodam. "B 59-61-680, Dežman, Pod gradom 3
12656
Prodam 15 dni staro TELICO simentalko. •ff 51-85-360 12662
Prodam ZAJCE za nadaljno rejo, zakol ali pleme, S1 256-18-79, 031/511-102 12682
Prodam TELIČKA BIKCA simentalca 14 dni. "B 5740-047 12701
Prodam KOBILE, KONJE in ŽREBCE, poceni. 'H 031/226-539 12705
Prodam TELICO simentalko, brejo 9 mesecev, pašna in mlade morske PRAŠIČKE. S 041/265-877, popoldan 12707
ŽIVALI KUPIM
ODKUPUJEMO mlado, pitano govedo, teleta, krave, ovce, jagnjeta. "B 041/650-975
11099
Kupim BIKCA simentalca, starega 7 dni. t? 041 /830-560 12672
Kupim BIKCA simentalca, težkega 200 kg. ■ff 031/571-522_12674
Kupim BIKCA simentalca 100 kg. "B 518-
27-27 12686
Kupim več BIKCEV simentalcev, težkih do 100 kg. 'B 580-19-15 12703
IV
Gama mm
najbolj športna frekvenca
@	H	II m	1	I Kranjska c. 4 1 Radovljica
	Is			Mirni
gsm: 040/633-903, tel.: 04/531-56-64 uradne ure: torek, sreda, četrtek, od 12.00 do 16.00				
Za upokojence realizacija takoj!				
OSMRTNICA
Tiho pojdem, kadar bo čas • in ne povem nikomur zakaj. Pojdem brez Želje, ki bo hotela nazaj. Tiho pojdem, kadar bo čas. (A. Cer ne j)
Mirno je zaspala naša
ZDENKA VRANIČAR
Pokopali jo bomo v družinskem krogu danes, v torek, 24. septembra 2002, ob 16. uri. Žara bo na dan pogreba od 12. ure dalje v mrliški vežici na mestnem pokopališču v Škofji Loki.
Vsi njeni Škofja Loka, 24. septembra 2002
ZAHVALA
Kakor valovi se srečujemo in približujemo; Galebi odlete, valovi odplavajo in mi odhajamo. (Tagore)
V 81. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, tašča, babica in teta
MARIJA BENEDIČIČ
roj. Gantar, iz Šenčurja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje. podarjeno cvetje in sveče. Najlepša hvala osebju Bolnišnice Golnik in Kliničnega centra Ljubljana, pogrebni službi Navček, gospe Mili, pevcem in gospodu župniku Cirilu Isteniču za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Franc, hči Darka z družino in sin Zoran z družino
ZAHVALA
Jaz sem vstajenje in življenje (Jn 11,25)
Ob smrti dragega očeta
JANEZA KALANA
p.d. Birtovega ata
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali ob dnevu slovesa. Še posebej se zahvaljujemo pomožnemu škofu g. Andreju Glavanu, vsem duhovnikom, dr. Koselju ter med. sestri Katarini, sosedom, sorodnikom, prijateljem in vaščanom. Posebna zahvala gre vsem, ki ste namesto cvetja darovali za sv. maše ter za cerkev na Suhi.
Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k grobu vstajenja.
Žena Alojzija, sinovi Slavko, Janez in Dare z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 90. letu nas je zapustila naša mama, stara mama, prababica teta in tašča
REZKA JEZERŠEK
roj. Kavčič s Hotavelj
Lepo se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, za svete maše in tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala tudi zdravnici dr. Šubicevi, pat-ronažnima sestrama Francki in Nadi za lajšanje bolečin v zadnjih tednih njenega življenja, gospodom župnikom in cerkvenim pevcem za lepo opravljen obred in Ančki za poslovilne besede ob odprtem grobu.
VSI NJENI Hotavlje, Sora, Žlebe
•••••••
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
TOREK	SREDA	ČETRTEK
"'S		
od 9 °C	od 7 °C	od 3°C
do 12 °C	do 11 "C	do 13 °C
Danes, v torek, in jutri, v sredo, bo še pretežno oblačno, občasno bo rahlo deževalo. Meja sneženja bo med 1500 in 2000 metri nadmorske višine. V četrtek se bo delno zjasnilo, zjutraj bo v izpostavljenih legah nevarnost slane.
Dvosedežnica še letos
Skakalnica na Gorenji Savi naj bi bila dokončana do avgusta 2003, že letos pozimi pa jo želijo preizkusiti.
Gorenja Sava - Pod Šmarjetno goro raste skakalni objekt, ki ne bo samo lokalnega ampak tudi državnega značaja. Smučarska skakalnica (K 100) na Gorenji Savi bo namreč osrednji vadbeni center za vse državne selekcije in treninge klubskih skakalcev, ki jim po njeni zgraditvi ne bo treba več trenirati v tujini. Poleg tega pa naj bi bila skakalnica Bauhenk tudi prizorišče tekem poletnega svetovnega pokala, vsako drugo leto tudi zimskega svetovnega pokala ter ostalih mednarodnih tekmovanj.
"Če bo investicija končana v letu 2003, bo po oceni gradbenega odbora njena vrednost znašala 830 milijonov tolarjev," pravi predsednik Smučarskega kluba Triglav Jože Javornik. Letos bo izvajalec del SGP Tehnik Škofja Loka zaključil tretjo fazo, do zime naj bi tako opravil še betoniranje doskočišča, kar je zahteva FIS, in postavitev dvosedežnice.
Gradbeni odbor se zadnje obdobje sooča z denarnimi zagatami. Po dogovoru med Mestno občino Kranj in Smučarsko zvezo Slovenije mora občina zagotoviti 30,odstotkov sredstev (in pridobiti zemljišče), 70 odstotkov pa naj bi zagotovili iz državnih virov.
Medtem ko občina svoje obveznosti tekoče izpolnjuje, se je zatikalo na državnem nivoju. Tako je gradbeni odbor tudi s pomočjo ostalih sponzorjev do sedaj zbral okoli 270 milijonov tolarjev, s či-
Katoliški novinarji v Škofji Loki
Škofja Loka - Letošnje srečanje, ki je razen v Sloveniji potekalo še na Hrvaškem, Bosni in Hercegovini in Srbyi, je organiziralo Ljubljanska nadškofija. Namen je seznanitev in dodatna izobrazba za novinarje in hkrati predstavitev jugovzhodne Evrope ter pogoje, v katerih deluje katoliška cerkev.
mer so pokrita vsa dosedanja dela razen betoniranja naleta in doskočišča. Glede na zadnji sklep izvršilnega odbora Smučarske zveze Slovenije v začetku septembra, da je skakalnica v Kranju prioriteta pred vsemi ostalimi smučarskimi objekti v Sloveniji, vendarle ostaja upanje, da bo skakalnica zgrajena pravočasno.
Gradbeni odbor še vedno pridobiva donacije preko akcije "Prispevek za nabavo plastike in keramične naletne smučine", v okviru
katere donatorji prispevajo po 50 tisoč tolarjev za kvadratni meter doskočišča in meter naletne smučine ali 30 tisoč tolarjev za kvadratni meter doskočišča ali 20 tisoč tolarjev za meter naletne smučine. Tudi na ta način zbrani denar naj bi zagotovil, da bo skakalnica dokončana do avgusta prihodnje leto. Kdor želi pomagati, naj donacijo nakaže na njihov transakcijski račun 03138 - 1000739672.
S.Š., foto: T.D.
Za življenje mestnega jedra
Kranj - V okviru projekta "Zbudimo in oživimo staro mestno jedro" so pretekli teden otroci prodajali, se zabavali kot pravi manekeni in ter preizkušali svoje kozmetično znanje.
Tako majhni kot tudi starejši otroci so se lahko pridružili v ustvarjanju lastne modne revije,
Žiga. Mali manekeni in manekenke, predvsem manekenke - predvsem iz vrtca Janina, so si lahko make up naredile popolnoma same, medtem ko so bile frizure delo Samove frizerke.
Na tako imenovani modni reviji se je zbralo kar precej staršev, ve-liko malih manekenk, moških
Novinarji med ogledom Škofje Loke.
Med tedenskim raziskovanjem Slovenije so obiskali razne institucije, med njimi Ministrstvo za kulturo. Urad vlade za informiranje, medija Družina in Delo ter Urad za verske skupnosti. Obiskali so tudi Bled, Novo mesto, Rogaško Slatino, Celje, Primorsko in Postojnsko jamo. Med ogledi pa so se ustavili tudi v Škofji Loki, kjer jih je v sredo sprejel tudi župan Igor Draksler.
Zaželel jim je, da spoznajo čim večji kos Slovenije in s tem tudi Škofjo Loko. Za njo trdi, da je bila vedno del Evrope in se zato v njo ne vključujemo. "Živimo kot Evropejci, kar boste videli tudi
sami. 800 let smo samostojni v del Slovenije, čeprav so bili lastniki tujci pa se je duh odprtosti ohranil do danes. Ohranili smo krščanski duh do danes," je povedal župan Draksler.
Gostom so podarili še darila o Škofjeloškem pasijonu - prvo dramsko besedilo v Slovenščini ter, kot se je izrazil župan, da bodo lahko reklamirali Škofjo Loko tudi razglednice in majice. Vodja in prevajalka katoliških novinarjev je bila Ločanka Katarina Tolar, vsak dan pa so novinarje spremljali tudi novinarji Družine. V sredo je bila z njimi Barbara Lesjak. Boštjan Bogataj
ko so se po modni pisti pri Vodnjaku, v starem delu mesta Kranj sprehodili v lastnih kreacijah in kasneje v oblačilih otroških programov trgovin Benetton, Dada in
modelov je bilo sicer manj, najbolj pogumni pa so na modni pisti zapeli tudi kako pesem.
A.B., foto: Tina Doki
Danes izšel
GREGOR
Brezplačno za naročnike Gorenjskega glasa
Danes izšla LOČANKA
Brezplačno za občanke in občane občin Škofja Loka, Železniki, Žiri in Gorenja vas -Poljane
m« (,OKl. VISKI
Kmečka galopska dirka Martinu Gašperlinu
Grad pri Cerkljah - Konjeniško društvo Krvavec je zelo uspešno organiziralo ob praznovanju občinskega praznika konjeniške igre v Gradu pri Cerkljah. Na sporedu je bilo šest disciplin med njimi spret-nostno jahanje z ovirami na čas, paralelno jahanje z ovirami na izpadanje, kmečke galopske dirke, spretnostna vožnja dvovpreg z ovirami na čas in športne galopske dirke. Prireditev si je ogledalo okrog tri tisoč gledalcev.
V posameznih disciplinah so zmagali Darko Kepic, Janez Pipan mL, Domen Potočnik, Dušan Globočnik, Martin Gašperlin (v kmečkih ga-lopskih dirkah) in Anja Pipan (na športni galopski dirki).
Vse tekmovalce je ob zaključku prireditve pozdravil cerkljanski župan Franc Čebulj ter najboljšim podelil nagrade in pokale.
Hitrostna dirka dvovpreg na 1200 metrov dolgi progi, na kateri je zmagal Janez Pipan mlajši, iz Luž. Besedilo in slika: J.Kuhar
LOTO
IZŽREBANE ŠTEVILKE 38. KROGA, z dne 22. 9. 2002
3, 4, 14, 15, 24, 26, 37 in dodatna 20'
Izžrebana LOTKO številka: 889636
V 39. krogu LOTA je za SEDMICO predvideni sklad 38 milijonov SIT
za dobitek LOTKO pa 32 milijonov SIT
Novorojenčki
V preteklem tednu je bilo v obeh gorenjskih porodnišnicah kar 39 rojstev, in sicer v Kranju 35 in na Jesenicah 4.
V kranjski porodnišnici je na svet prijokalo 35 novorojenčkov, od tega 18 deklic in 17 dečkov. Na prvem tehtanju je bila najtežja deklica, ki je tehtala 4.330 gramov, najlažja pa je bila deklica s 2.150 grami.
V jeseniški porodnišniei pa so
prvič na ves glas zajokali 4 dečki. Kazalec na tehtnici je 4.200 gramov pokazal najtežjemu dečku, 3.520 gramov pa najlažjemu dečku.