Tov FRANCE BEVK, pisatelj, bivši preds. PNOO# podpredsednik prezidija Ljudske skupščine LR Slovenije, bo govoril JUTRI OB 17. uri na voli vnem zborovanju Ljudske fronte v VELIKEM REP1MU PRIMORSKI DNEVNIK glasilo osvobodilne ižtoV ~ Cena 15 lir • 10 jugolir - 2.50 din FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TAKO bomo v nedeljo volili: TRST sobota 11. junija 1949 Poštnina plačana v gotovini vi.„_ i o o /1 OOQ\ Spedizione in abbon. postale olGV. loO če ima kda pravico zahtevati revizijo, tetfaj je iosamo Jugoslavija (Govor tov. F. Bevha na radiu Trst II) Tov. FRANCE BEVK 3*v *el> vročih zaključnih dneh hvne kampanje zopet med nami, v da nam kot izkušen bo-n.j *a pravice slovenskega dciov-iiJ, 'Jndstva s svojo izkušeno do-h. 00 borbeno o's'do pomaga. j. ^tZ ljudstva , avuj, ncui vu ea pozdravljamo tako kot sloven- in prepričevalno Zato ga v imenu v svoji sredi od — Ki.,«icija, KSKOr luni not svo-la bivšega predsednika PNOO-ja Dr ,.asov slavnih pouličnih borb 11 reakciji in imperialistom v Dont*11 mes*u *er kot sedanjega it. .bednika Prezidija Ljudske ‘"Psčine LR Slovenije! * * * To u a ^ jvanši in tovarišice, Slovenci! bojite tik pred, upravnimi volit-,mi ta Tržaško ozemlje, ki v teku tuJVn''Ja ,J0'a dobivajo vedno bolj , i politično barvo. V teh kratkih esecža/i se bom dotaknil v prvi T *** resolucije In/ormbiroja, kate-»Dr # • *n °^rekovanj se naši na-Protniki poslužujejo v propagandi rot; Slovansko - italijanski ljudski onti in blatijo novo Jugoslavijo. moj namen, da bi na tem mestu ranil novo Jugoslavijo in njeno Pmunistično partijo pred ,e‘niirr 'll trditvami te resolucije. No- Danes ob 13.50 na radiu jugoslovanske cone Trsta govoril Predstavnik goriških Slovencev. !gn. Bigami! liižinlin pOSLUSAJTE! n Jugoslavija take moje obrambe v r zdalcč ne potrebuje. Kar se je Po 'f30s^avift godilo med borbo in koh f°rb,‘’ 3e najb°tjši in najučin-rek * °d'JOvor na vse iaži in ob. Slo L'a7!Ja' Pob‘^ bom le nekatere to U;ne trdHve informbirojevcev za-,.’ "■er je med vami morda le kdo, [aV5e prav ne znajde v tej poplavi . 1 in klevet ter ga morda mučijo Loin;, j/V’0 Je bedasta trditev, da je na-I udska ali Osvobodilna jronta 'hi/ • razmh strank in da se K o-To nistjčna partija v nji razblinja. trditev pobija že naša slovenska ■ Prnost, Vi veste, da ‘,0 — •lop. tadn enskih političnih o se vodstva strank med itm 30 voino Povezala z okupator-Vih ^udstvo, ki se ni strinjalo z h '°L° izdajalsko politiko, je tre-ttv'l° ostnlo brez političnega vod-Po ki- •1C Komunistična partija bon ■^a Ves 7,arod d boj za svo. se ? lJl 2“ demokratične pravice, iutif VSe’ ^ar ie pr* na3 narodno ho °' strniio okoli Osvobodilne iivr>e’ 30 Je Partija poklicala v 'p0 3enje in ji dala tudi program. iti- °*vo3>odUvi se niti ena prejšnjih ni upala prikazati pred ljud-tjr ‘ so bile preveč kompromi-Ztr!!r' s^ovc,,sko ljudstvo je ostalo f(j: zen0 v Osvobodilni fronti kot Jak'1 *kupnj politični organizaciji. Ju'° Je bilo tudi v drugih krajih °brri! 'ije. Kje tedaj vidijo naši l^ovald blok raznih strank v b|01£. 4 fronti? Res pa je, da so cin;,1 3I|ank, ki ovirajo gradnjo so-k*«!"«, o drugih ljudskih demo-Ul toh, a jih nihče ne vidi, ker noče videti. "''ni; blin^tev, da se naša Partija raz-iirJa v fronti, Naše. ljudske mno-Slo 40 2C 0a,.odov s prcp reditvijo iz-r* dJoDckci po človeku zgra-ddi:i'aine temelje za novo,’res ne-®itei/10 d°niovino. Narodna osvobo-ln socialistična revolucija, to dvoje je bilo tesno povezano med seboj, pogosto eno odvisno od drugega. Da je zavest nujnosti rešitve teh dveh nalog obenem tako naglo in tako globoko prodrla med naše množice in jih osvobodila, je zaslu ga Komunistične partije. Kje tedaj vidijo naši nasprotniki njeno razblinjanje v Fronti? Vendar ne v tem, da je znala v pravem trenutku potegniti ljudske množice za seboj in jih pridobiti za skupno stvar socializma? Jasno pa je. da pri tem ni slepo posnemala druge, kakor bi hoteli nekateri. Ona je našo osvobodilno borbo tako uspešno vodila predvsem zato, ker se je zavedala posebnih pogojev socialistične revolucije pri nas in je znala izbrati temu primerno posebne oblike or. ganizacije in dela. Svetovali so nam, naj ne gradimo industrije, naj ostanemo poljedelska država, hkrati pa vpijejo na nas, da ne gremo v socializem, ampak se vračamo nazaj v kapitalizem in se vežemo z imperialisti. Misel, da je Jugoslavija poljedelska država v tistem smislu, da bi lahko v večji meri izvažala svoje pridelke, je čisto zgrešena. Ce je stara Jugoslavija izvažala žito, ga je izvažala na račun tistih državljanov, ki niso imeli dela in denarja, da bi si lahko kupili kruha. Nova Jugoslavija pa daje danes dela in zaslužka sto in sto tisočem tistih, ki prej sploh niso poznali kruha, atj pa so si ga lahko privoščili le za, velike praznike. ■Temu dejstvu je treba pripisati tudi trenutne težave glede prehrane, ki pa jih bomo odpravili z racionalnejšim, zadružnim obdelovanjem zemlje. Ce ne bomo imeli živeža za izvoz, ga bomo vendar imeli dovolj, da bomo lahko pošteno preživljali svoje prebivalstvo. Ce pa je tako, kje naj dobimo sredstev, da bomo lahko kupovali industrijske izdelke in stroje, ki so potrebni za življenje in za izgraditev socializma, ako ostanemo poljedelska država? Mi smo bili pred iz. biro, ali naj ostanemo dežela p\ stirjev in kmetov z na pol primitivnim obdelovanjem zemlje, to se pravi, da se odrečemo socializmu, ali Pa naj gradimo potrebno industrijo in se tako gospodarsko osamosvojimo. Odločili smo se za drugo pot. Ker imamo poglavitnih rud v obilni meri, da jih lahko tudi izvažamo, imamo tudi vse pogoje za izgradnjo industrije. Z lesenimi plugi in volovsko vprego se ne da graditi socializem. Delovne roke jugoslovanskega ljudstva, ki se z vnemo trudijo pri izgradnji nove socialistične domovine, informbirojevske trditve sproti postavljajo na laž. Prav tako kot kričanje bednega ostanka naših kapitalistov in kula. kov postavlja na laž njihovo trditev, češ da gremo nazaj v kapitalizem. Ce bi bilo poslednje ves, bi naši kulaki ne kričali, ampak bi si meli roke in se smejali tako glasno, da bi jih slišali čez mejo. In v čem vidijo informb’rojeuci našo povezavo z imperialisti? Ali smo mar pristopili k atlantskemu ali h kakemu drugem zahodnemu paktu? Ali se je v zadnjem letu naša linija v zunanji politiki le za las spremenila? Naši diplomatski zastopniki slej ko prej podpirajo ljudske demokracije in Sovjetsko svežo pri mednarodnih vprašanjih. Prav tako l:ot Sovjetska zveza še nadalje podpira jugoslovansko sta- De Gasperi je sinoči na Velikem trgu v Trstu zahteval uresničenje trojnega predloga o priključitvi Trsta k Italiji GASPERI NAJ VE NISMO POZABILI gorja, Iti ga je naše ljudstvo pretrpelo v 27 letih italijanskega suženjstva -Izzivalna izjava generala Airei/a predstavnikom istrskega esulskega CLM-a (Nadaljevanje na 6. strani) Naključna govora 2a Ljudsko fronto **a obeh radijskih postajah imel danes lov. Branko Babič ln sicer: radiu Trst I ob 20.40 radiu Trst II ob 21 na Predsednik rimske vlade DE GASPERI je torej sinoči na Velikem trgu v Trstu ponovno zahteval uresničenje angio-ameriško-lranco-skega predloga od 20. marca lanskega leta za priključitev Trsta k Italiji. Z viharnim ploskanjem in vzkliki ultalia, Italiaa je sprejela naparlumirana italijanska tržaška buržoazija, ki je napolnila Veliki trg, De Gasperijeve besede. Ista buržoazija pa je istemu De Gasperi-ju žvižgala, ko je le z besedico omenil potrebo po »sporazumu s Slovanih. De Gasperi torej zahteva v isti sapi, da nam se iz storjene krivice napravi še večja krivica, nato pa šele... sporazum. To pot naj bi se nam ta krivica storila »brez nasilja!), z »mirnimi sredstvi«, je milostno dodal De Gasperi, ki se seveda prav dobro zaveda, da je predsednik vlade poražene države, ki ji določbe mirovne pogodbe, omenjujejo vojaška sredstva. Ne! De Gasperi naj ve, da nismo in da ne bomo nikdar pozabili vsega gorja, ki ga je naše ljudstvo bilo deležno v 27 letih italijanskega suženjstva! To naj ve tudi poveljnik anglo-ameriške cone Tržaškega ozemlja gen. AIREY, ki je istega dne zjutraj sprejel predstavnike »tajnega« istrskega esulskega CLN-a v devinskem gradu ob naši divni obali in jim zagotovil, da »vlade Velike Britanije, ZDA in Francije smatrajo, zveste duhu in črki note od 20. marca 1948. da bo čimprej mogoče projektirano Tržaško ozemlje, vključivši jugoslovansko cono od Novega grada do Kopra, vrnjeno italijanski republiki«. Vsekakor pa prav dobro razumemo istočasnost De Gasperijeve in Aireyeve izjave na zadnji dan vo-livne kampanje. Kljub temu pa moramo ugotoviti izzivalni značaj teh izjav napram novi Jugoslaviji, katere vodstvo je pred štirimi leti podpisalo mirovno pogodbo in ž njo, na ljubo miru, žrtvovalo velik del svojega narodnostnega strnjenega ozemlja. Zato na te izjave odgovarjamo: »Ako se že govori in zahteva revizija mirovne pogodbe, ima pravico zahtevati takšnp revizijo Ic tisti, kateremu je z določbami te pogodbe bila storjena krivica, a to je Jugoslavija«. i m i i Naj ve De Gasperi, naj ve gen. Airey, naj ve italijanska tržaška buržoazija, ki je sinoči napolnila Veliki trg in klicala «Itaiia, Italia», da naše ljudstvo ne bo nikdar pozabilo, da so bili italijanski fašisti tisti, ki so Roži Petrovič z bajoneti iztaknili oči, da so bili italijanski fašisti tisti, ki so že pred četrt stoletja zažigali naše vasi, da je bila italijanska vlada tista, ki nas je držala čez četrt stoletja v suženjstvu in nas hotela zbrisati z lica zemlje... Naj ve ves svet, da Julijska krajina in Trst nista zaman dela 42.000 žrtev v narodnoosvobodilni borbi, da presta-no gorje po italijanskih zaporih, internacijah in konfinacijah ni bilo zaman! — Zato bo odgovor našega ljudstva na sinočnje De Gasperijeve zahteve tisti, ki je zapisan v programu Slovansko-italijanske ljudske fronte in ki se glasi: — Borba proti reviziji mirovne pogodbe, za spoštovanje njenih določb, za imenovanje guvernerja, proti povratku našega mesta v italijansko imperialistično suženjstvo, proti gospodarskemu in vojaškemu za sužnjenju Trst z Marshallovimi plani in atlantskimi pakti! predlogi glede mirovne pog z Nemčijo Višinski predlaga, naj štiri države predložijo v treh mesecih osnutek pogodbe, ter predlaga umik okupacijskih čet v enem letu po sklenitvi pogodbe - d e vin je vedno delal ovire za sklenitev mirovnih pogodb PARIZ, 10. — Danes so štirje zunanji ministri razpravljali o tretji točki dnevnega reda, t. j. o mirovni pogodbi z Nemčijo. Višinski je pred. lagal, naj se v treh mesecih predloži osnutek mirovne pogodbe ter naj se okupacijske sile umaknejo iz Nemčije eno leto po sklenitvi mirovne pogodbe, glede katere bi takoj začeli preučevati postopek za njeno pripravo. Bevin je dejal, da ne vidi možnosti razpravljanja o mirovni pogodbi, ker ni prišlo do sporazuma glede enotnosti Nemčije. Dejal je, da bi bilo treba prej sporazumeti se o drugih nemških vprašanjih. Višinski pa je odgovoril, da Bevin vedno ponavlja, da čas ni še prišel. Bevin ie vedno postavljal težkoče za podpis mirovnih pogodb. Prej je izjavljal, da se to dogaja, ker ni nemške vlade. Pozneje pa, ker da so prišle druge ovire. 12. novembra 1947 pa je bil v Londonu sestavljen dokument o postopku. Cernu ne bi preučili .tega dokumenta q postopku paragraf za paragrafom? Višinski je nato pripomnil, da nima namena menjati svojega stališča, pač pa da pričakuje, da bodo njegovi kolegi menjali svoje. Ni mogoče izbgniti se diskusiji o tako važnem vprašanju a pretvezo, da drugi niso za to odločeni, Sovjetska delegacija pripisuje veliko vrednost razpravljanju o mirovni pogodbi, glede katere postavlja konkretne predloge. Ne sme se pozabiti, da predstavlja mir z Nemčijo eno od najvažnejših točk svetovne politike, ker pomeni likvidacijo vojne ter dvig Nemčije. Pomeni tudi, da je tieba iz Nemčije napraviti demokratično državo. Zato predlaga sovjetska delegacija, naj se sprejme sledeča resolucija: 1. Vlade ZDA, Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze bodo predložile v treh mesecih svetu zunanjih ministrov osnutek mirovne pogodbe z Nemčijo. 2. V vsakem osnutku mirovne pogodbe z Nemčijo bt/ določeno, da se bodo okupacijske sile vseh držav umaknile iz Nemčije v enem letu po sklenitvi mirovne pogodbe. 'J. Preučevanje postopka glede sc-stav’e mirovne pogodbe se mora zaključiti y teku tega zasedanja sveta zunanjih ministrov. Acheson je odgovoril, da nima pomena razpravljati o tretji točki dnevnega reda, ker ni Še prišlo do sporazuma q prvih dveh točkah. Predlagal je nato, naj se sovjetski predlog preda namestnikom, ki naj pripravijo poročilo y treh dneh, do- čim naj bi svet zunanjih ministrov razpravljal o praktičnih vprašanjih. Tudi Schuman je izjavil, da bi bilo treba prej doseči kak napredek glede prvih dveh točk dnevnega reda in nato šeie preiti na tretjo točko. Višinski je vztrajal na tem, naj predloženi dokument preuči svet zunanjih ministrov in ne namestniki. Acheson pa je dejal, da bi to povzročilo samo dolge diskusije. Bevin je izjavil, da je pripravljen preučiti predlog Višinskega in je pripomnil, da bodo potem, ko bodo izvedenci preučili te predloge in ko si bodo štiri vlade po diplomatični poti izmenjale svoje stališče, lahko sklicali nov sestanek sveta zunanjih ministrov. S tem je bila scia zaključena in prihodnja seja bo v nedeljo ob 14.30. Na tiskovni konferenci je član sovjetske delegacije Pavlov komentiral Achesonove izjave o navzočnosti in o številu sovjetskih čet v Nemčiji. Dejal je: Sovjetska zveza je predlagala umik vseh okupacijskih čet z nemškega ozemlja in ne delnega umika. Do sedaj je Sovjetska zveza umaknila vse čete iz Norveške, iz Kitajske in s Koreje. Ni torej nobenega vzroka sumničiti Sovjetsko zvezo, da hoče podaljšati okupacijo Nemčije. racije na Madžarsitem v Hladnih krogih BUDIMPEŠTA, 10. — Skupščina je poverila Stefanu Doby-ju nalogo za sestavo nove vlade, ki jo je Qoby že sestavil. Vladni predsednik je Doby, podpredsednik Ra-koszy, novi zunanji minister pa je Kallay, notranji minister Kadar, minister za obrambo pa Falkas. Obveščen; krog; javljajo, da bo podpredsednik Rakoszy jutri podal izjavo o zadevi bivšega zunanjega ministra Rajka. Verjetno bodo objavili tudi uradno poročilo. V Budimpešti zatrjujejo, da so zadnje dni izvedli nove aretacije. Med aretiranimi je tudi državni podtajnik v vladnem predsedništvu in Rajkov namestnik Szebeni. Ameriški protest proti angleško-argentinski trgovinski pogodbi LONDON, 10. — Ameriška vlada je protestirala pri londonski vladi proti zadnnji angleško-argentinski trgovinski pogodbi. Nota navaja baje, da določbe tega sporazuma niso y skladu s havansko karto o mednarodni trgovini, z anglo-ame-riškim finančnim dogovorom od decembra 1945, z angio-ameriškim dvostranskim dogovorom o Marshallovem načrtu in končno z ženevskimi tarifnimi konvencijami. V britanskih uradnih krogih izjavljajo, da bodo noto preučili višji vladni organi. Vendar se potrjuje, da je nezadovoljstvo Američanov pripisati predvsem dejstvu, ker b, bile na podlagi tega dogovora nekatere vrste ameriškega blaga in posebno petrolejski proizvodi izljučene z argentinskih trgov. Volivna zborovanja Slov.-ital. ljudske fronte DANES: V ŠTIVANU ob 19.30 Govorita tov. Stoka in Kocman. V SLIV NEM ob 20 Govorita tov. Bole in Spela. JUTRI: V MA M HINJ AH ob II Govorita tov- Luke 5 Neva in Šlibar. V BO L JUNCU ob 17 Govorita tov- Petromio in Vojo. Uspela uoliuna zeorouanja Uiffle Irene i Bazovici, pri Sv. fini ie drugod Pri SV. Ani Pri Sv. Ani je bilo sinoči voliv-no zborovanje Ljudske fronte, na katerem sta več sto poslušalci govorila tov. Stoka in Petronio, ki sta ob odpbravanju in ploskanju obrazložila politični pomen sedanjih občinskih volitev. Poudarila sta namen obiska samega De Ga-sperija in njegovo sinočnje zborovanje na trgu Unita. Razkrinkala sta Vidalijevo politikantsko početje, ki vod; na linijo priključitve Trsta k Italiji in ki ignorira politični pomen volitev samih. Zborovanje je hotela motiti majhna Vidalijeva škvadra, kar pa ji ni uspelo. V Bazovici Sinoči ob 21. je bilo zadnje pred-volivno zborovanje Slovansko-itali-janske ljudske fronte za Tržaško občino ob lepem številu zavednih Bazovcev in Bazovk. Tov. Prešel je otvoril zborovanje in podal besedo tov. Hreščaku. Govornik je poudaril šovinistično-revizionistični značaj predvolivne kampanje italijanske reakcije, ki ji je prihod samega De Gasperija V svojstvu predsednika vlade dal še uradni pečat. Vsa kampanja se je torej vodila tako, kakor da bi šlo dejansko za italijanski državni teritorij in so v glavnem nastopali govorniki iz Italije. Začel je Vidali s komunističnimi župani, ostali pa so ga s svojimi govorniki zasuli, tako da je njegovo pohlevno in boječe italijanstvo iz te volivne kampanje izšlo pre-vpito in poraženo. V nasprotju s to poplavo fašističnega, šovinističnega in revizioni-stično-vojnohujskaškega italijan- sesianeK sMMra m prehsMihDv Slov.-ital. ljudske [Vonte danes en 20. uri Pozivajo se vsi skrutinatorji in predstavniki liste Slovansko-italijanske ljudske fronte, da se brezpogojno udeležijo zelo važnega sestanka, ki bo v soboto zvečer ob 20. uri v poslopju na stadionu »Prvi maj« (Vrdelska cesta) pri Sv. Ivanu. Udeleženci sestanka bodo hkrati poslušali oba zaključna govora tov. Branka Babiča preko zvočnikov s tržaške radijske postaje I. in II. ši in drugi vojni zločinci, ki so za časa borbe aktivno pomagali zatiralcem in tlačiteljem našega naroda. Zborovanja, ki se je zaključilo ob 22. uri, frakcionaši niso motili. * * * O sinočnjih volivnih zborovanjih v Banah, pri Domju in v Gropadi bomo poročali v jutrišnji številki našega dnevnika. room odobril pariteio dinarja BEOGRAD, 10. (Tanjug) — Med. narodni denarni fond javlja, da je izvršilni odbor a svojim .sklepom od 23. maja uvedel pariteto jugoslovanskega dinarja, kakor jo je predlagala jugoslovanska vlada leta 1947. Na podlagi tega jugoslovanskega predloga znaša pariteta dinarja 17.7734 miligramov čistega zlata za 1 dinar, kar odgovarja 50 dinarjev za en ameriški dolar, kar odgovar. ja uradni ceni zlata 56.30 dinarjev za gram zlata. Jugoslavija je pristopila k mednarodnemu denarnemu fondu konec leta 1945 y smislu končnega protokola denarne in finančne konference OZN. ki je bil podpisan v Bretton Woodsu pred zaključkom vojne 22. julija 1944. Med državami ljudske demokracije sta razen Jugoslavije tudi Poljska in CSR članici mednarodnega denarnega fonda. stva se dosledno protiimperiali-stična in miroljubna politična linija Slovansko-italijanske ljudske fronte vedno bolj utrjuje in zaje-ma vedno širše množice našega delovnega ljudstva, ki ostaja zvesto svojim antifašističnim tradicijam in vidi le v rdeči zvezdi simbol in kažipot svoje pravične borbe. Qb zaključku je govornik pouda ril potrebo po enotnosti demokratičnega gibanja na načelih, ki so pogoj za uspešno borbo tržaškega demokratičnega gibanja in ki ne morejo in ne smejo biti v nasprotju z vso našo dosedanjo borbeno linijo. Pozval je vse dosledne demokrate, naj oddajo svoj glas za Slovan-sko-italijansko ljudsko fronto, če so pripravljeni boriti se za naše narodne pravice, za spoštovanje mirovne pogodbe z Italijo, za mir in bratsko sožitje med slovenskim in italijanskim delovnim ljudstvom, za boljšo bodočnost delovnega človeka. Nato je tov. Janka pozvala žene, naj glasujejo za Slovansko-italijan-sko ljudsko fronto, ki zastopa iste cilje, za katere so se borile in žrtvovale svoje najdražje v narodnoosvobodilni borbi, in naj ne nasedajo dolarski zvezi, za katero se skrivajo vsi tisti belogardisti, usta. Kilaiska saroilsa InnKha zsiie! pulile PEKING, 10. — Edinice kitajske osvobodilne vojske so v pokrajini ICvantug osvobodile okrajno središče Cekam zahodno od Kantona. To je že peto središče, ki je bilo zadnji čas osvobojeno na tem področju. Agencija noya Kitajska javlja, da je vojaški nadzorstveni qdbor osvobodilne vojske prevzel v svoje roke kitajsko narodno banko. Centrala v Nankingu v jn podružnica v Šanghaju sta začeli poslovati. Ob tej priliki je bila svečana seja, na kateri je šanghajski podžupan in ravnatelj šangbajske podružnice narodne banke izjavil, da bo narodna banka posvetila posebno pozornost obnov; in razvoju državnih financ ter trgovini z inozemstvom. V Šanghaju je že polovica zasebnih tovarn začela delovali, o-stale pa bodo zopet obratovale ob koncu junija. Kitajska delavska zveza je določila 26 delegatov, ki se bodo udeležili II. kongresa Svetovne sindikalne zveze, ki bo y Milanu. Zveza je tudi odobrila sklep Svetovne sindikalne zveze, da skliče sindikalno konferenco na Kitajskem in je sklenila, da bo začela s pripravami za to konferenco. Na nekem zborovanju v Pekingu na čast delegacije je podpredsednik kitajske delavske zveze izjavil, da je udeležba kitajske delegacije na kongresu izraz siie in solidarnosti delavskega razreda v svetu in demokratične sile v svetu, ki hoče mir in demokracijo. Pozval je delegate, naj spremejo nauke delavcev vseh držav, posebno pa iz Sovjetske zveze, ki so polni izkušenj glede izgradnje nove države. Izjavil je dalje, da b0 ki-tajska delegacija sporočila delavcem vseh držav izkušnje kitajskih delavcev in ljudstva v borbi proti imperializmu in proti reakcionarnemu kuomintangu. BEIRUT, 10. — Danes so v B< lutu aretirali 250 ljudi zaradi vč rajšnjih spopadov med člani biv, ljudske stranke in člani «Velike £ rije«, ki imajo fašistične težnj Ljudsko stranko obtožujejo, da pripravljala akcije proti vladi. Kako boš volil? TRŽAŠKI DNEVNIK Navodila za glasovanjejPatrjmoni0 culturale8®1 m ®iMl za volitve v Irzaski občini 12. \. m.!-—-——--——————-——■ - Oddali preferenčni glas ni nujno! Važno je, da prečrtaš znak Ljudske fronte, kot to vidiš na sliki! S tem boš volil Ljudsko fronto in izpolnil svojo dolžnost! m««« W4 V*/. M» W t-V««%■ « (t» i mmMttii »-v»vww* _ __________ m (D Na dan volitev, predrto gres iz hiše, ugotovi, če imaš votivno potrdilo, osebno izkaznico ali pa kateri koli drugi dokument, ki je izdan od organa javne oblasti in opremljen s fotografijo. POMNI! Brez volivnega potrdila ne boš smel stopiti na volišče in ie manj glasovati! Brez osebne Izkaznice ali pa drugega dokumenta s fotografijo bos smel glasovati, samo če te pozna kdo izmed Članov volivne komisije. Volišče,to je dvorana,določe-na za glasovanje, je razdeljeno na dva dela- V prvem delu se smejo zadrževati volivci, v drugem delu pa člani volivnega urada, zastopniki kandidatnih list in volivec, ki je pristopil, da glasuje. Ko stopiS pred predsednika volivnega urada, mu izroči vo-livno potrdilo, od katerega bo odtrgal kupon, ter mu predloži osebno legitimacijo ali dokument s fotografijo. Nato boš dobil kopirni svinčnik in glasovnico, ki mora biti podpisana od enega skrutinatorja in nositi pečat volivnega urada. Ko si vse to prejel, pojdi v kabino, kjer boš neovirano in neopazno glasoval. Kako boš glasoval? Za kandidatno listo Slovansko-italijanske ljudske fronte glasuješ tako, da prekrižaš peterokrako zvezdo, ki je na glasovnici za tržaško občino na Šestem mestu, zadnja v levem pravokotniku. S tem da sl prekrižal peterokrako zvezdo, si oddal svoj glas kandidatni listi Ljudske fronte. Pazi dobro, da ne bos glasovnice pomečkal, niti umazal, ker bo sicer neveljavna. Ce bi se ti kaj takega primerilo, pojdi k predsedniku volišča in zahtevaj drugo glasovnico. Toda vsak volivec ima pravico oddati Se preferenčni glas kandidatom tiste kandidatne liste, za katero je glasoval. Kaj so preferenčni glasovi? Preferenčni glasovi so oni glasovi, ki jih odda volivec posameznim kandidatom liste, za katero Je glasoval. glasov, ker oddati preferenčne glasove ni obvezno za veljavnost glasovnice. Poziv volivcem in volivkam, ki še nimajo volivnega potrdila! Vse volivce in volivke, ki še niso prejeli volivnega potrdila, opozarjamo, da ga lahko dvignejo do nedelje vsak dan od 7 do 21 na anagrafskem uradu v ul. Diaz št. 25, III. Volivci, pazite na sleparje! Volivce opozarjamo, da v teh dneh pred volitvami hodijo nekateri zlo-namerneži po stanovanjih in se predstavljajo kot občinski uradniki ter zahtevajo volivna potrdila s pretvezo, da so potrebna popravka. Pri tem odtrgajo kontrolni kupon o opravljenem glasovanju in na ta način uničijo vrednost volivne izkaznice. Zaradi tega opozarjamo vse voiivce, naj bodo previdni in vsak tak primer takoj javijo na najbližjo policijsko postajo. Za bolne volivce! Vsi bolni in prevoza potrebni volivci in volivke Ljudske fronte, naj se obrnejo za prevoz na ul. R. Manna 29 in to pismeno, ustno ali ba telefonsko na št. 27847, tako da bo volivni odbor Ljudske fronte lahko poskrbel za njihov prevoz na volišče. Opozorilo Opozarjamo vse volivce in volivke, da bo občinski anagratski urad odprt tudi jutri v nedeljo na dan samih volitev ves dan za tiste volivce, za katere bodo na voliščih ugotovljene morebitne razlike v priimku. Volivci se bodo lahko, potem ko jim bodo na anagrafskem uradu popravili volivno potrdilo, vrnili na volišče in tam izvršili svojo volivno dolžnost. Predvolivna kampanja je doba obljub. In tako se dogodi, da se celo italijanske šovinistične stranke spomnijo, da prebivajo na Tržaškem ozemlju tudi Slovenci in govore celo u radiu Trst ll v slovenščini. Tudi Vidalijeva skupina smatra za potrebno pridobivati slovenske glasove. Zato je ostal na njenem volivnem programu tudi odstavek o narodnostnih pravicah Slovencev. V ponedeljek 6. junija je bil na zadnji strani «Lavoratora« lepo viden napis: (dRestituire aglj sloveni il loro patrimonio culturale«. Najprej ugotavljamo, da v celem članku ni nikjer govora o kaki upravi progresivni ljudski kulturi» (tisti, ki jo branijo naši borbeni zaščit-niki), temveč samo na splošno o <■(patrimonio culturale». Iz tega bi se dalo sklepati, da se namerava Vidalijeva skupina boriti za splošne kulturne pravice Slovencev in le za kulturo, ki je na liniji Komin-forma. To lahko sklepamo iz stavka, ki pravi, da so obstajala pred prvo svetovno vojno slovenska prosvetna društva po vseh vaseh. Ta prosvetna društva pa niso bila kominformistična, ker takrat še ni bilo niti komunističnih strank niti Kominforma. Se posebej potrjuje to domnevo stavek, ki omenja pod upatrimonio culturale« tudi knjižnice. Kar se tiče knjig, je gotovo, da imamo knjige vseh vrst, samo kominformističnih ne. (Na literaturo te vrste še čakamo). Najbrž gre tu ga beletristiko Jurčiča, Prešerna, Kosovela, Cankarja, Zupančiča in morda tudi Miška Kranjca ali Prežihovega Vcranca. Zadnji stavek, ki trdi, da se bo P. C. boril za vrnitev vsega kulturnega premoženja (tutto H patrimonio culturale), že posebej potrjuje našo domnevo. Sedaj si pa oglejmo vso hinavščino tega oglasa: Članek omenja n. pr., da sta fašizem in zadnja vojna uničila vse naše kulturne stavbe. Toda med te spada tudi stavba, ki nosi imp po Slavku Skamperlu in ki je bila nekoč žarišče slovenske kulture pri Sv. Ivanu. Da danes to ni več, ni krivda anglo-ameriške vojne u-prave niti neofašizma, temveč P.C. in slovenskih ((zaščitnikov«. Da prosvetni dom na Opčinah ni več prosvetni dom, temveč plesna dvorana, je krivda P. C. in uzaščitni-kov». Zaradi pomanjkanja prostorov je gostovalo v Casa portuale društvo «Simon Jenko«, ki je imelo vsak teden kulturne večere. Na cesto ga niso vrgli niti fašisti niti anglo-amerikanska uprava, temveč ((Zaščitniki« ali bolje p. C.. Toda čemu bi naštevali, saj vsi vemo, kaj in kako. In takšen P. C. obljublja, da se bo boril za »restituire agli sloveni il loro patrimonio culturale»? Kako naj se borijo «per resti-tuire agli sloveni il loro patrimonio culturale» ljudje, ki so ohromili, če že ne uničili naša prosvetna društva, jih vrgli iz prostorov, si prilastili njihovo imovino, opravo, klavirje, r.ote itd.? Delali so z izgovorom, da je to vpatrimonio del partito», zato da ho vse služilo samo njihovim strankarskim potrebam ali pa plesom. Govore, da imamo kakor vsak narod pravico do kulturnega razvoja. Toda naša kultura ima svoj sedež v Sloveniji, kamor nam branijo, češ da s tem dajemo moralno oporo uTitovi kliki«, Ce pa sumi hodijo v Rim, ni to po njihovem mnenju podpora De Gasparijevi vladi. Govore o knjižnicah. Za bo- Komu boš odda! preferenčni glas? Preferenčni glas boš dal onim kandidatom liste- za katero si glasoval, ki uživajo tvoje zaupanje in od katerih pričakuješ, da bodo najdosledneje in najbolje zastopali koristi delovnega ljudstva in slovenskega naroda v občinskem svetu. Kako boš odda! preferenčni glas? 1)000 pMali Liudshe ironie donos zueoer v Ricmanjih v Borštu ob 20.30 ob 21.30 Km občinstvo, da si lil v sredini glasovnice za trža-ko občino so štiri pikčaste >rte, v drugih občinah cone A josta le dve pikčasti črti. Na c pikčaste črte napišeš pri-mek in ime onih kandikatov, caterim hočeš oddati prefe-■en>rni glas. Koliko preferenčnih glasov smeš oddali? Za tržaško občino smes od-ati največ štiri preferenčne lasove Lahko oddaš pa samo nega, dva ali tri glasove. Ni-akor pa ne več kot štiri• V ruglh občinah lahko oddal ajveč dva preferenčna glaso-a, lahko pa samo enega. Ko sl prekrižal peterokrako vezdo in napisal Ime in prl-nek onih kandidatov, kate-lm želiš oddati preferenčni las, prepogni glasovnico, jo alepl, pojdi lz kabine in izroči lasovnico ter svinčnik pred-edniku volivnega urada. Na ta način si glasova) za ,sto Ljudske fronte in oddal »referenčne glasove. Razume se, da bo tvoj glas a kandidatno listo veljaven, eprav ne oddaš preferenčnih Kaznovani profesorji in maturanti Preveč glasno so praznovali konec šole Solg se je končala. Maturanti slave svoje tradicionalne večere, znane pod imenom valeta. Skupina štu-dentov osmošolcev gimnazije Dante je z nekaterimi svojimi profesorji prejšnjo noč šla proslavljat tak večer v Barkovlje, Okrog ene ure zjutraj se je vesela skupina malce okajenih dijakov in profesorjev vra. oala proti mestu. Med potjo pa so kajpada dajali na vso moč duška svojim pljučem. Čeprav je policijska patrola skraja mislila zatisniti oko, je vendarle bila prisiljena kaznovati z globo celo druščino zaradi prevelikega kričanja. V smislu člena 659 kazenskega zakonika so bili kaznovani z globo: 48-lelni katehet don Robert Marussi, 27-letni profesor Tullio Travisi, 31-letni inženir Aldo Marassi in za njimi cela vrsta dijakov. Med temi, Marino Dobrigna, Silvan Ravni, Mario Giassetti, Josip Asaro, Lucijan Lenarduzzi, Sergij Vittori, Sergij Pergolizzi, Emil Omaeini, Mario Canova, Robert Barat, Salvatore Cieroffo, Benito Fornasaro, Aldo Knaplich, Anton Noventa, Emil Amadeo, Sergij Gaspari, Sergij Quaiat, Anton Naglini in Lucijan Luis, OBVESTILO 112 TRST, 10. (AIS) — Opozarjamo javnost in vse organizacije na an-glo-ameriškem področju STO-ja na XXV. člen ukaza ZVU št. 33- ,ki prepoveduje volivno propagando na področju na dan volitev 12. in 19. junija. Clen pravi: Kakršna koli posredna ali neposredna volivna propaganda kakor tudi zborovanja in shodi na javnih prostorih in prostorih, ki so dostopni javnosti, so na dan volitev prepovedana. Kršitve bodo kaznovane z zaporom do 6 mesecev ali z globo od dva do deset tisoč lir. Pozor, morski pes ie v Umi! Včeraj dopoldne je policijski pa-trolni čoln zapazil pred Debelim rtičem morskega psa. Policija opozarja kopalce, naj bodo previdni. ga, kje pa bomo te knjige dobili? V Ljubljani ali v Rimu? Kakšen ((Patrimonio« nam mislijo vrniti, ali za kakšen «Patrimo-nio« se mislijo borili? Prav gotovo ne za ((Patrimonio culturalen, katerega namenoma imenujejo s tem imenom, temveč za listo ((Pravo ljudsko progresivno kulturo», ki jo rešujejo ((Zaščitniki« in ki pomeni samo veseljačenje, ples in podobno. Samo o tej ((Pravi progresivni itd.« more bili govora, če nam branijo stike z našim kulturnim centrom, če ovirajo delo SNG, če se zaganjajo celo o narodno pesem. Jasno je, da je to popolnoma zgrešeno, kajti v poslopja, ki r.am jih bodo priborili (!) vidalijeva. lahko postavimo samo knjige, ki se pišejo in tiskajo v Sloveniji, pesmi, ki se zlagajo in tiskajo v Sloveniji, drame, ki se pišejo, prevajajo in tiskajo v Sloveniji. Zato je omenjeni članek v <;Lc-voratoru» lažniv in hinavski od prve do zadnje besede. Laž je beseda ((Patrimonio culturale«. Hinavske so besede o uničeni slovenski kulturi, o uničenih kultui-nih domovih, hinavske so besedo o knjižnicah in opravi. Laž je, da se bo frakcionaški vidalijevski. P. C. boril za slovenske kulturne dobrine in hinavske so na njihovih ustih besede o naši pravici do kulturnega razvoja. — aru — VOLIVCI, VOLIVKE, POZOR! Poslušajte naše govornike na tržaškem radiu! DANES bo imel zaključna govora za LJUDSKO FRONTO tov. BRANKO BABIC in sicer: na radiu TRST I. ob 20.40 v italijanščini. na radiu TRST II ob 21. uri v slovenščini. Poslušajte ! Poslušajte I Navodila za zastopnike kandidatnih list (kontrolorje] Na povpraševanja zastopnikov naše kandidatne liste odgovarjamo sledeče: V ukazu št. 33 ZVU so le omenjeni zastopniki kandidatnih list, niso pa navedene njihove pravice in dolžnosti. Na protest Slovansko-italijanske ljudske fronte, ki je bil objavljen v «Primorskem dnevniku«, je Predsedstvo cone v priročniku, ki vsebuje navodila za volivne urade, vnesla tudi odstavek o zastopnikih kandidatnih list, iz katerega posnemamo bistvene točke. 1.) Zastopniki kandidatnih list imajo pravico prisostvovati vsem operacijam volivnega urada. Imajo torej pravico biti navzoči pri glasovanju in pri štetju glasov. 2.) Ce imajo pravico opazovati potek volivnih operacij, imajo pravico sedeti pri mizi tako v volivnem uradu, da imajo pregled vsega delovanja članov volivnega urada, ker sicer ne bi mogli izvrševati svoje pravice. 3.) Opazovati pa ne pomeni, da mora zastopnik kandidatne liste mirno sedeti in le opazovati. Nasprotno, njegova dolžnost je, da pazi, da se z vsemi volivci enako postopa, da se ne vodi propaganda na volišču v korist ene ali druge liste, da se prepreči vsak poizkus vplivanja na volivca, da se prepreči kršitev zakona. Skratka, da se onemogoči vsako potvarjanje votivnega izida. 4.) Dolžnost in pravica zastopnika kandidatne listi je, da vsako nepravilnost, nerednost in pristranost, ki jo je opazil na volišču, stavi na zapisnik. Zastopnik mora opozoriti nato predsednika volivnega urada in od njega zahtevati, da njegov protest zapiše v zapisnik. Vsak zastopnik kandidatne liste naj st vse ooažene nerednosti, nepravilnosti, pristranosti, kršitve, suje vouvne volje itd. 5.) Zastopniki kandidatnih list se morajo Javiti na njim določenem volišču v nedeljo dne 12. t. m. med 6. in 8. uro zjutraj. V ponedeljek pa najkasneje ob 8. uri. Priporočamo točnost. 8.) Vsak zastopnik naj vzame s seboj poleg osebne izkaznice in volivnega potrdila tudi pooblastilo, s katerim je bil imenovan za zastopnika naše kandidatne liste. 7.) Zastopnik kandidatne liste sme voliti na volišču, kjer je za stopnik le, če je vpisan v volivnem imeniku dotične sekcije. Zastopnik kandidatne liste sme voliti le na volišču svoje sekcije. 8.) Zastopnik kandidatne liste dobi od predsednika volišča znak z napisom «zastopntk listen, drugih znakov ne sme imeti. 9.) Ce se zastopnik kandidatne liste oddalji 7. volišča, ko ure glasovat, ima pravico povrniti se na svoje mesto. 10.) Zastopnikom kandidatne liste priporočamo, da ie eden izmed zastopnikov vedno navzoč na volišču. Sestanek zastopnikov kandidatne liste Ljudske fronte bo danes dne 11. t. m. ob 20. uri na stadionu «Prvi maj« Vrdelska cesta 7. — Bodite točni! VOLIVNI ODBOR SLOVANSKO-ITALIJANSKE LJUDSKE FRONTE Danes dve važni zborovanji na sedežu ES Vsi oni, ki so bili odpuščeni Iz službe zaradi političnih razlogov ali pa ki so utrpeli kakršno koli krivico v službi za časa fašizma v javni upravi, pri železnicah, na pošti,. pri financi, carini, pokrajini, občini. TELVE. paroplovnih družbah, zavarovalnicah itd., naj gr udeleže danes 11. t. m. ob 18 skupščine, ki bo na sedežu ES v ul. Im-briani 5, soba 10. Zaradi važnosti naj nihče ne manjka! Državni uslužbenci zahtevajo povratek na svoja stara službena mesta. Sorodniki in znanci vseh onih, ki so bili kazensko premeščeni v Italijo med fašizmom in še vedno čakajo na povratek, na) se zberejo danes ob 16. uri, na oddelku za povratnike ES v ul. Imbriani 5, soba 4. Valen sestanek iioriev in zašlo Slov. - ital. ljudske Ironte danes ob 20. uri Volivna potrdila Volivni občinski urad v ul. A. Diaz St. 23-25 je odprt za dviganje volivnih potrdil od 7. do 12. t. m. neprestano od 8. do 2L ure. Za razne popravke na izkaznicah in volivnih potrdilih naj se zainteresirani obračajo na isti urad v pritličju od 16.39 do 19.39. Volivci, ki niso vpisani v volivnem seznamu, ki pa so si pravico za volitve pridobili na podlagi rešitve pritožbe, bodo morah voliti na volišču v ul. aella Procureria št. 1 (občinska palača). Izdajanje zdravniških spričeval v volivne namene Za izdajanje zdravniških spričeval v volivne namene, kot je to v ukazu ZVU čl. 23, bo posloval zdravstveni in higienski urad v ul. Cavana št. 18 od 10 do 13 in od 16.30 do 17.30. Jutri 12. t. m. pa bo odprt nepretrgoma od 6. ure dalje. Volivci, pozor! Dogodilo se je, da so prejeli nekateri tržaški volivci, in to predvsem v predmestju, voiivna potrdila brez pečata. Ker je volivno potrdilo brez pečata neveljavno, si ga morajo vsi volivci ob sprejemu dobro ogledati. V primeru, da nima pečata, naj se takoj zglasijo na za to določenem uradu v ul. Armando Diaz št. 23, III. nadstropje od 16.30 do 19.30. Kdor bi imel na dan volitev svoje volivno potrdilo brez predpisanega pečata, ne bo mogel voliti. Anagrafski urad bo uradoval samo v volivne namene Občina sporoča, da bo zaradi volivnih potreb anagralski urad v ul. A. Diaz 25 uradoval danes samo v volivne namene, za vpis rojstev in smrti, vknjiženje porok in za osebne izkaznice. Vse skrutinatorje in predstavnike liste Slovansko-italijanske ljudske fronte pozivamo, da se brezpogojno udeležijo zelo važnega sestanka, ki bo danes zvečer ob 20 v poslopju na stadionu »Prvi maj« (Vrdelska cesta) pri Sv. Ivanu. Izjava Podpisani Žerjal Lovrenc iz Bo-Ijunca št. 76 izjavljam, da odstopam od kandidature na Slovenski neodvisni listi dolinske občine — z znakom: lopata, motika in sonce, ker nočem imeti nobenega opravka s skupino ljudi, ki hujskajo proti Jugoslaviji in ki se z udinjanjen imperialistom dejansko borijo za uničenje enotnosti delovnega ljudstva, za teptanje slovenskega jezika in slovenske kulture. Podpisani: ŽERJAL LOVRENC Celo glasov umobolnih se hočejo poslužiti Vodstvo pokrajinske psihiatrične bolnice v Trstu sporoča, da so v nedeljo zabranjeni kakršni koli obiski bolnikov v tej bolnici, to se pravi, da sorodniki in znanci ne bodo mogli obiskati svojih bolnikov, ki bodo ta dan ((volili« — seveda pod nadzorstvom bolniškega osebja, bol. niških sester itd. Ze ukrepi vojaške uprave glede upravnih volitev predvidevajo, da lahko gredo ljudje, ki ne bi bili popolnoma odgovorni za svpja dejanja, ker bolehajo na težkih duševnih boleznih, na volitve v spremstvu sorodnikov ali staršev. Toda vodstvo psihiatrične bolnice, ali bolje rečeno tisti, ki to odločajo, name-noma pozabljajo te ukrepe ter pre. povedujejo celo obisk sorodnikov umobolnih. Tako bodo morali umo-bolni oddati svoj glas, kakor jim bodo diktirali uslužbenci umobolni. ce same. Opozarjali smo že v našem časopisu. da se poslužujejo razne desničarske stranke vseh mogočih slepa, rij in manevrov, da bi si zagotovile svojo zmago. Toda ta njihova zadnja podlost presega vse ostale.. Spori v giuntini družini Na hodnikih klerikalnega Gior-nale di Trieste je bilo včeraj ponoči precej živahno. Korektor «Giornala» Lucio Vardabasso, ki je obenem kandidat na listi »Blocco italiano«, »e je zaletel y. novinarja Lina Car-pentierija, ki sodeluje prj tedniku krščanske demokracije »Citadella« in ga pretepel v prisotnosti drugih članov redakcije. Carpentieri je kriv tega, ker je napisal v zadnji «Cittadclli» članek, v katerem je ožigosal postopanje «Hlocca», ker sq njegovi pripadniki izžvižgali ministra Pacciardija, ko je govoril na Velikem trgu. Se prej pa so v gledališču Rosset-ti pripravili novinarji «Cittadelle» neko revijo. Omenjena revija, če jo ie sploh mogoče tako imenovati, predstavlja nizkotno manifestacijo gnilega šovinizma na račun naših ljudi. Plod bolnih šovinističnih možganov, ki je našel svoje občudovalce |e v vrstah onemogle tržaške italijanske buržoazije. Toda tudi med to volivno manifestacijo je prišlo do žvižganja. Pripadniki Blocca so se namreč čutili užaljene med nekim prizorom te dragocene cvetke oboževalcev idej pokojnega dučeja. Urnik urada za izdajanje osebnih izkaznic Občina javlja, da bo zaradi bližnjih občinskih volitev urad za izdajanje osebnih izkaznic odprt od 8 do 14 in od 16 do 20. Ta urnik velja za danes 11. in jutri 12. t. m. Za fržaške volivce iz Jugoslavije V naše uredništvo prihajajo ljudje, ki imajo svoje sorodnike ali znance v Jugoslaviji, kateri so prejeli v zadnjih dneh volivna potrdila. Ker vprašujejo in ne vedo, kaj bi v tem primeru storili, opozarjamo vse, ki bi vedeli za kak primer, da je prejel kdo volivno potrdilo, pa se nahaja v Jugoslaviji, da mu po sorodnikih ali znancih takoj pošljejo to volivno potrdilo, s katerim bo lahko zgoraj navedeni volivec prišel na volitve na Tržaško ozemlje. Vojaška uprava je namreč že pred časom izdala ukaz, ki smo ga mi tudi že objavili, v katerem se poudarja, da bodo lahko prišli za časa volitev na Tržaško ozemlje vsi, ki bodo lahko pokazali svoje volivno potrdilo. Seveda bo moral vsak posameznik prejeti pred odhodom od jugoslovanskih oblasti potno dovolilnico, kajti volivno potrdilo bo veljalo samo za anglo-ameriške oblasti. Sobota II. junija Barnaba, Hrvoje Sonce vzhaja ob 4.15, zahaja ob 19.54. Dolžian dneva 15.39. Luna vzhaja ob 21.12, zahaja ob 4.04. Jutri nedelja 12. junija Sv. Trojica, Zorka SPOMINSKI DNEVI 1943 je bila prva konferenca AF2 Hrvalsk?. 1944 utonil v Soči stari borec za pravice delovnega ljudstva in slovenskega naroda Jože Srebrnič. PRESKRBA Konec razdeljevanja olivnega olja. Sepral obvešča vse potrošnike, da se danes zaključi z razdeljevanjem olivnega olja na prednostne živilske nakaznice. ENOTNI SINDIKATI Zveza ES za upokojence sporoča, da bo danes ob 17 sestanek direk-tivnega sveta v ui. Imbriani 5. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo Nabrežina vabi za jutri 12. t. m. ob 18. uri n a prireditev »Miška osedlana« v spomin Iga Grudna. Gostujejo tržaški pionirji. Vabljeni vsi! »Vesela scena“ v Gabrovcu Avionske Došiiike Trs) - Praga Pošta sporoča, da se lahko dvakrat tedensko pošilja avionske pošiljke iz Trsta v Prago in sicer vsak ponedeljek in petek. Nočna služba le ton .Alta Madonna del Mare, Largo Piave 2; AlPAnnunziata, trg Val-maura 10; Davanzo, ul. del Bosco 25; Millo, ul. Buonarroti 11; Hara-baglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8350, papirnati šter-Hng 1820, telegrafski dolar 634, dolar 627, švicarski frank 158, 109 francoskih frankov 172, avstrijski šiling 23, zlato 1040—1050 lir. ir RADIO I!) Spored oddaje radia jugoslovanske cono Trsta (Oddaja na srednjih valovih 240 m ali 1.250 KC.) Danes 11. t. m. ob 20 bo v Gabrovcu nastop «Vesele scene«. Vabljeni vsi! Danes zadnji dan slikarske razstave Slikarska razstava dveh znanih umetniških slikarjev Hlavatyja in Sakside je odprta v galeriji «Scor-pione« v ul. S. Spiridione 12 b. Vabimo kulturno občinstvo, da si razstavo ogleda. Galerija je odprta vsak dan od 10 do 13 in od 16 do 20. ure. Jutri izlet v Repentabor Pevski zbor uSiavko Škamperle« priredi jutri 12. t. m. izlet na Repentabor. Odhod z openskim tramvajem iz Trsta (ul. Carducci) točno ob 15. uri. Tramvaj bo vozil! Svojo volivno dolžnost naj seveda vsak opravi že dopoldne. Zaradi volitev odpadejo jutri vse tekme za nogometno prvenstvo Tržaškega ozemlja razen tekme: Ponziana B - Arrigoni ob 10 na igrišču v Kopru. ODBOJKA Vabilo na sejo Odsek za odbojko vabi vse predstavnike ekip, da se udeleže seje, ki bo v torek ob 19 na sedežu v ui Canova 25, II. DAROVI IN PRISPEVKI Za Dijaško matico. Ob 32-letnici smrti Tereze Kralj daruje hči Kar-ia 250 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Ivanke Renko daruje Ema Tomažič za Dijaško matico 2000 lir in v Isti namen Ivanka Colja 1000 lir. II Di volitev mBDovedana tonili inad 21 % Vojaška uprava opozarja lastnike javnih lokalov, da je 12. t. m. na dan volitev po zakonu prepovedano prodajati alkoholne pijače, ki imajo nad 21 odstotkov alkohola. ZA CASA VOLITEV LAHKO VSE OSEBE Z VOLIVNO IZKAZNICO VSTOPIJO IN ODIDEJO IZ PODROČJA, NE DA BI MORALE POKAZATI OBIČAJNO DOVOLJENJE ZA VSTOP TRST, 17. (PIO) — VU je sporočila italijanski vladi, jugoslovanski vladi in vojaški upravi Jugoslovanskega področja STO, da so izdana navodila, po katerih bodo lahko vse osebe, ki bodo imele volivno izkaznico za volitve, katere bodo v tržaški občini britansko-ameriškega področja STO 12. junija 1949, prišle in odšle iz področja od petka 10. junija do ponedeljka 14. junija 1949, ne da bi morale pokazati običajne dovolilnice za vstop na področje. Ista določila kot za Trst se bodo izvajala od petka 17. junija do po-ncdeljska 21. junija 1949 za vse osebe, ki bodo imele volivne izkaznice za volitve v drugih občinah britansko-ameriškega področja Svobodnega tržaškega ozemlja. Vse osebe, tudi vse zgoraj omenjene, ki želijo podaljšati svoje bivanje na britansko-ameriskem področju STO, se morajo obrniti na Vojaški urad za dovolilnice po običajnem postopku. Vsi volivci, ki hočejo priti na STO pred zgoraj označenimi roki, morajo zaprositi za vstopno dovoljenje po običajnem postopku. ŽELEZNIŠKI POPUST ZA UDELEŽENCE OBČINSKIH VOLITEV V TRSTU TRST, 11. (PIO) — V sporazumu z italijanskimi in jugoslovanskimi državnimi železnicami je dovoljen popust od 6« 1/3 do 75 odst. za potovanje v Trst in nazaj tistim ose bam, ki želijo potovati na anglo-ameriško področje STO ja zaradi udeležbe pri občinskih volitvah. Ta posebni popust dovoljujejo železniški uradi ob predložitvi volivnega potrdila. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 10. junija 1949 se je v Trstu rodilo 5 otroš, umrlo je 8 oseb, porok pa je bilo 11. Cerkvene poroke: vojak ameriške vojske Mc Donald John in gospodinja Oddo Marija, geometer Mo-chelone Edvino in gospodinja Batti Katarina, slikar Panzini Vincenc in operna pevka Laučič Marija, mehanik Piccione Franc in uradnica Grahonija Livija, pek Petrič Marij In trgovska pomočnica Vuteticb Nerina, uradnik civilne policije Stokovac Bruno in gospodinja Vol-li Iride, narednik civilne policije Steffe Ovidio in uradnica Ceres3aia Anita, uradnik Ghio Ferdinand in uradnica Guaraschi Armanda, u- radnik Battig Germano in učiteljica Maraš Elda, trgovski pomočnik Polla Giulio in gospodinja Ploccnri Ivanka, uradnik Cossi Igtriio in gospodinja Clappia Domentca. Umrli so: 84-letni Haag Karlo, 44-letna Polli Marija, por. Polit, 79-letna Ravicovaz Helena, vd. Russ, 53-letni Jansich Ivan, 76-letna Ternovec Marija, 11-letna Žerjal Emilija, 50-letna Toso Erminija, por. Bregant, 43-letna Zorman Marija, por. Zanon. Sobota 11. junija 1949. 7.00: Jutranja glasba. 7.15: Poročila v italijanščini. 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Jutranja glasba. 8.00: Zaključek jutranje oddaje- 12.00: Iz opernega sveta. 12.45: Poročila v italijanščini. 13.00: Poročila v slovenščini. 13.15: Popoldanska glasba. 13.50: Govor tovariša Vižintina Bogomila. 14.00: EesJr? glasba. 14.10: Poročila in pregled tiska v italijanščini. 14.20: E.oro.^l}?. in pregled tiska v slovenščini. 14.30-Zaključek oddaje. 17-45: Plesna glasba. 18.00: Otroška ura v italijanščini. 18.30: Komorna glas*?»: 18.45: Poročila v hrvaščini. 19-0U-Medigra. 19.15: Poročila v italijanščini. 19.30: Poročila v slovenščini-19.45: Zabavni zvoki. 20.00: Pester koncertni spored. 20.40: Politi«*} pregled v italijanščini. 21.00: Vesel večer v slovenščini. 22.00: Plesna glasba. 22.50: Zadnje vesti v it«11" janščini. 22.55: Zadnje vesti v slo- venščini. 23.00: Zaključek večeri)* oddaje. TRST II. Sobota 11. junija 1949. 7.00: Koledar. 7.05: Jutranja glasba. 7.15: Napoved časa in porocn«-7.30: Jutranja glasba. 11.30: Sinu0' nična antologija. 12.00: Ljudi in nazori. 12.15: Orkester Denis \Vright. 12.45: Napoved časa h* IL! ročila. 13.00: Pestra glasba. l«-*‘ Slovenske narodne pesmi. 14.00: T ročila. 14.15: Dnevni pregled sV tovnega tiska. 14.28: Popoldans« glasba. 14.40: Napoved jutrišn)1 volivnih shodov, nato čitanje s černega sporeda. 17.30: Iz filmov i revij. 18.00: Iz opernega svet . 18.30: Oddaja za najmlajše: «M°° pajčolan«. 19.00: Tolkala. 19.30: L 4 ška lahka glasba. 19,45: NaPoV časa in poročila. 20.00: Volivna Pr ' paganda: Vse stranke. 21.10: Sobo ■ [nr '44cer, nato večerne melomj ' 22.30: Melodije na harmoniki. 22.* ■ Plesna glasba. 23.15: Napoved cas in poročila. 23.30: Kaj vam J1“ jutrišnji spored? 23.35: Folnocn* glasba. TRST I. Sobota 11. junija 1949. 7.00: Koledar in jutranja g,a5^f' 7.15: Poročila. 7.30: Jutranja 11.30: Simfonična antologija- 12-J?j S šestimi notami. 12.55: Danasn radijski spored. 13.00: Pm‘°°!ie' 13.20: Vaugham Williams: Narod®, pesmi. 13.31: Orkester Millesu° dirigira Vincenzo Manno. lf- ' Športna poročila. 14.10: Zdravm5 ura: Vitamin B 12. 17.30: FilrnS** glasba. 18.00: Verdijeve opere, l«' ‘ Glas Amerike. 1.9.00: Plesna SlaL in popevke. 20.00: Poročila. 20'-se 22.10: Volivna propaganda za , , stranke. 22.20: Glasba raznih de- ■ OSu» Opozorilo občine Te dni je začel občinski statistični urad zbirati s pomočjo občinskih informatorjev nekatere podatke pri določenm številu družin. Ti podatki bodo služili pri sestavljanju pregleda višine najemnin in podnajemnin in to v zvezi z računanjem življenjskega indeksa. Pri izbiri družin oziroma družinskih poglavarjev so se poslužili seznamov z anagrafskega urada. Ker so ti seznami po vrsti, in to po abecednem redu ulic in trgov, so izbrali vsak petintrideseti seznam. V primeru pa, da je izbira padla prav na samostan, ječo, bolnico, hotel, zavod ali podobno, tedaj so izbrali takoj naslednji seznam. Javnost naj ve, da je za vse zbrane padatke zajamčena največja tajnost in to po vcljavilih zakonskih dispozicijah. Zato podatkov ne bo na noben način mogoče uporabiti za davčno obremenitev. Zato prosi občina ljudi, naj dajo informatorjem točne podatke, ker bo le tako mogoče izvršiti nalogo brez napak. GRADBENI NAČRT VU V ULICI BONOMEA IZVEDEN TRST, 10. (AIS) — Izvedba gradbenega načrta ZVU v ulici Bonn-mea je končana. Dograjene hiše bosta gradbeno podjetje in šef urada za javne naprave Robert Alexander jutri 11. junija okoli 11 dopoldne uradno izročila g. J. A. Kellett-u nadzorniku uradu za razseljene ose-be pri oddelku za socialno pomoč. 23.10: Poročila. 23.20: Zanimiv 23.30: Ob svitu sveče KINO KINO OB MORJU. 15.30: ttVojak M trosov«. Sovjetski film. ,„VI) EXCELS!OR. 16: «Pritl mora«, Mcivr Douglas, Loretta Young. _.a5ča} FII-ODRAMMATICO. 16: «BeIa V** klnja«, E. Parker, A. Smith. ^ PENICE. 16: cRdeča reka«, John ne, Colcen Gray. ne, ooicen vjray. „nnl* 1TALIA. 16: «Z dvema Američan0 naokrog«, Helen VVeiker in ** Bendix. - ALABARDA. 16: »Izseljenci«, Fabrizl, Ada Nlnchi. VIALE. 16: «Gasilcl iz viSS|uja>’'n,w, IMPERO. 16: «Zalostna skrivnw Katarina Hepburn, Robert Tay10 Robert Mitchum. GARIBALDI. 15.30: »Dekleta, ki sJ” njajo«, Gene Tierney, H. Fonč11' MASSIMO. 16: «Lcteče rakete«, o ni in Piriotto, -...-ji NOVO CINE. 16: «PuStolovci», o Flynn. IDEALE. 16: «NajvečJa P“st0l0Vvnnda’ Claudette Colbert In Henrv * ARMONIA. 15.30: ((Atlantida«, ^ Montez, Derus O' Keeflc. «Skrivnostni v« ODEON. 15.30: ..._ Maria Meriader in A. Centa. y MARCONI. 16: «Ltpa gesta«, Cooprr, R Mliland. «e0» belvedere. 16: »Tarzan m leoparda«, John VVcissmueiler. , DUA. 15. «Junaki v senci«. j Cra"'' ADUA Ladd. VITTORIA. 16: «Neizmerno» ford, J. Garfleld. »gj, RADIO, 16: »Božič v taborišču A. Fabrlzzi, De Sica. |n VENEZIA. 16: ((Saharski uporni* «Sovrafnikl postave«. vrT1'- LETNI KINO V JAVNEM J dc 20.43: «Temno ogledalo«, Olivi* Havllland. oh KINO V SKEDNJU (na odpr ' r. 18.30 - 20.30: «Dve dekleti ln nar». zahvala o Globoko ganjeni sc zal'val^astit* vsem onjm, k. so hoteli P° spomin narega nepozabne*« IVANA ŠVA»*, Posebno zahvale m0 P izrekamo skemu zboru «,Slavko Škamp01 Trst 11. VI. 1949. .^opl, Družine: SVAB, VECCHIET in SIR^- Glasuj za Slovanslco-italljanslco ljudsko fronto* LAVORATORI, DEM0CRA1ICI! Per i frazionisH vidaliani voleranno coioro che vogliono 1’annessio (H I YftVi]BFifflO?BA8Siir.IA SIM PACA LE (Trattato di Pace, TLT e la iirma del patto CGIL e SU) Koga bomo volili? Questi sono i nostri candidati To so naši kandidatje Inserendolo bruscamente neli’at- esponenti del P.C.I. hanno confer. mosfera elettorale, per tre giorni | mato che Trieste deve appartenere 1. LAURENT1 EUUENIO, delavec- operam - Ital. 3. dr. DEKLEVA JOŽE, advokat - avvocato - Slov. 4. RESCHITZ ALMA, uradnica - impiegata > Ital. 5. PETRONIO BORTOLO, pomorščak - marittimo - Ital. 6. RUPENA FRANC, trgovec - commerciante - Slov. 7. SORTA GIORDANO, delavec - operaio - Ital. *• RIBARIČ IVAN, trgovec - esereente - Hrv. 9- DRASSICH CARLO, delavec -operaio • Ital. 18. dr. HLAVATY ROBERT, zdravnik - medico - Slov. 11. LUXA GIORDANO, delavec - operaio - Ital. 12. KRAINER vd. KOCJANCIC VALERIJA - SPELA, gospodinja • casalinga * Slov. 13. BUKOVEC IVAN - VOJMIR, delavec - operaio - Slov. 14. BOLTAR (BOLTARI) EDOARDO, uradnik - impiegato - Ital. 13. PURIC FRANC, kmet - contadino - Slov. 13. dr. DANEU (DANIELI) ANTON, zdravnik - medico - Slov. 17. UKMAR ANTON, delavec - operaio - Slov. 19. GERDOL IVAN, učitelj - insegnante - Slov. 28. LIPOVEC FRANC - TINE, delavec - operaio - Slov. 21. ŠKAMPERLE ANTON, čevljar - calzolaio - Slov. 22. GINORI LORENZO, delavec - operaio - Ital. 23. PERNARČIČ LUDVIK, delavec - operaio - Slov. 24. KALIN LADISLAV, delavec - operaio - Slov. 25. COK ANTONIJA, učiteljica - insegnante - Slov. 27. HROVAT LADISLAV, trgovec -commerciante - Slov. 28. GOJCA JUST, delavec - operaio - Slov. 29. GRGIČ (GREGORI) ALBIN, kmet - contadino - Slov. 30. GIOSAFATTO por. SLUGA GIUSEPPINA, - gospodinja - casalinga - Ital. 81. SCUKA ALBERT, delavec - operaio - Slov. 32. DESKO vd. GNESUTTA ANGELA, gospodinja - casalinga - Slov. 33. GREGORI ANTONIO, delavec - operaio - Ital. 34. GRILANC (GRILLANZ) ALOJZ, kmet - contadino - Slov. 35. SPANGER ALOJZ, mizar - falegname - Slov. 36. SANCIN MARIO, delavec - operaio - Slov. 37. KATUNAR (CATTONARO) ERVIN, delavec - operaio - Slov. 38. GRGIČ (GREGORI) ANDREJ - gostilničar - oste - Slov. 39. KAPUN (CAPONNI) NADA, uradnica - impiegata - Slov. 40. PERKO RAFAEL, študent - študente - Slov. 41. NOVAK IVAN, delavec - operaio - Slov. 42. POCKAR JOSIP, delavec - ope-raio - Slov. 43. MESESNEL por. SCUKA ANTONIJA, gospodinja - casalinga - Slov. 44. POZZI SALVATORE, uradnik - impiegato - Ital. 45. PAHOR por. WERK VIDA, učiteljica - maestra - Slov. 46. FAGANEL JOSIP, uradnik - impiegato - Slov. 47. GRZANCIC JOSIP, livar - londitore - Slov. 48. FABRICH por. ŠKAMPERLE (SCAMP!) PETRONILLA, gospodinja - casalinga - Ital. 49. ŽNIDARČIČ FRIDERIK, železničar - lerroviere - Slov. 50. GODINA SILVESTER, soboslikar - pittore - Slov. 51. KOŠUTA (COSSUTTA) ANGEL, delavec - operaio - Slov. 52. UKMAR SILVANA, uradnica -impiegata - Ital. 53. SUBAN IVAN, uradnik - impiegato - Slov. 54. CORETTI por. ZALAŠČEK ALMA-JANKA, delavka - oper. - Slov. 55. MIHELJ JOSIP, delavec - operaio - Slov. 56. MOLINARI GIUSEPPE, knjigovez - cartotecnico - Ital. 57. GODINA IGNAC, poslovodja - gerente - Slov. 58. ŠKODNIK (SCODNICH) por. ŠKRINJAR (SCRIGNARI) ZOFIJA, uradnica - impiegata - Slov. 59. STOKOVAZ ANTONIO, zidar - muratore - ItaL Pubblichiamo nuovamente la lista dei Objavljamo ponovno seznam naših kan-nostri candidati, perche gli elettori pos- didatov, da si ga volivci lahko še enkrat sano ancora una volta leggerla e de- pregledajo in se odločijo, katerim izmed cidere a quale dei candidati daranno kandidatov bodo oddali preferenčne gla-il voto preferenziale; perche segnino, sove. Razen tega, da na glasovnici s inoltre a matita, il simbolo del Fronte svinčnikom prečrtajo znak Slovansko-ita-Popolare Italo-Slavo (I’ultimo in fondo lijanske ljudske fronte (ta znak je v prvi della prima colonna) ed aggiungano vrsti čisto spodaj), lahko napišejo na sulla scheda qualche nome - non piu glasovnico še kako ime - a ne več kot di quattro. Al pošto del nome possono'štiri. Namesto imena pa lahko napišejo indicare il numero relativo ad ogni tudi samo številko, ki stoji pred imenom candidato. vsakega kandidata. Date il voto preferenziale a coioro che Oddajte preferenčne glasove tistim, ki piu se lo meritano. jih najbolj zaslužijo. d, seguito, jn prima pa gina e con grande rilievo tipografico il «La. voratore» annuncia e commenta lo avvenimento della firma a Roma di un patto di amicizia e collabora-zione tra la Confederazione Generale Italiana del Lavoro e i Sinda-cati Unici di Trieste. La fragorosita della notizia e la abbondanza di commento indicano subito il carattere di speculazione elettorale che si e inteso dare al fatto, Ma questo e uno degli aspet. ti del patto, quello formale; che la sostanza e ben altra cosa. Una cosa molto grave per la cau-sa dei lavoratori di Trieste. In al' e circostanze avevamo de. to che ogni azione c’e)l’attuale di-rigenza dei S- U. deve essere esa. minata alla luce della linea poli-tica vidaliana sulla questinne di Trieste. Cosi faremo anche per l’esame di questa azione politica concreta-tasi nel patto d' amicizir e collabo-razione con la C.G.I.L. Ai lavora tori giustamente ricorderemo ancora che 1’ipocrisia e il gesuitismo do-vrebbero essere banditi quali metodi di lotta d.al campo della clas. se operaia per 'restare prerogativa esclusiva della politica d - Ha bor-ghesia. Diremo ancora che non basta pro-clamarsi contrari all’obbedienza cieca, confermare essere il marxi. smo guida per 1’azione e non dogma, dichiararsi fautori della verita e di una educazione leninista delta classe operaia per riuscire a na. scondere il contrabbando opportu-nistico e revisionistico ed inganna-re cosl alcuni strati di lavoratori. L’inconfondibile realta dei fatti interviene anche questa volta per dimostrare chi veramente sia sulla giusta strada e chi invece tradi-sca gli interessi classisti dei lavn-ratorl di Trieste. II patto firmato a Roma fa parte di quell’azione Politica che si sviluppa e determina sempre piu chiaramente man mano che si attua la sconfessione del avergognoso passato». In questo senso va accolto e giu-dicato, nella forma e nella sostan. za. il patto con la C.G.I.L. e il ru-moroso suo annuncio. Vediamo un po: 1'antefatto. Per tutta la campagna elettorale il fon-damentale elcmento della linea po. liticr vidaliana e radiciana, quelIo della sconfessione di tutta la lotta degli anni passati, č divenuto ar-gomento principale di propaganda e agitazione ufficiale. Velatamente o esphcitamente allTtalia. Crediamo che non ci sia bisogno di citazioni: tutta la sfcam-Pa di Trieste 'ne e piena. Non c’e piu bisogno di scorzare la politica vidaliana per iscoprire che cosa vi ci si nasconda sotto. Capovolto il fronte, Vidali agisce ormai alla luce del sole. La rottura con il pas-sato si accentua, si approfondisce e gli argomenti per il ripudio sono ricercati, sostenuti e difesi. Percio il «patto» trasforma i S. U. in una agenzia della C.G.I.L., cosl come Vidali ha giS trasforma-to l’organizzazione politica in un nuovo ufficio informazioni del P. C. I. in attesa di diventarne la fe-derazione, in vista di un successo del neoimperialismo italiano nella lotta per a riconquista d; Trieste. Se ci fosse stata sincerita da parte dei vidaliani nell’impostare questa vasta manovra, ai tanti aspetti negativ; ce ne sarebbe al-meno uno positivo: quello di un minimo di educazione politica delle masse e dei comunisti particolar. mente. Ma tutto e stato fatto con riserva, con sottointeSi, con negazioni, con inganno in una parola al fine di metterg i lavoratori di Trieste di fronte al fatto compiuto. E’ pacifico percio che il postula-to vidaliano del rispetto del Trat-tato di Pace, della nomina del go-vernatore alla luce di tutta la sua azione politica e dell’uItimo evento dell’inserimento dei S. U. nella C, G. i. L. cade nel nulla. risulta de-magogico perche distrutto dalla concreta lotta dei vidaliani per il suo contrapposto: la soluzione italiana di Trieste, la cui causa viene cosi rafforzata d; ITallacciamento di esclusivi legami politici, sinda-"ali e eulturali dei lavoratori di Trieste con le organizzazioni della Repubblica Italiana Che tutto ci6 porti acqua al mu. iino degli irredentisti, che questo offra, alla reazione quell’importan. ts carta da essa tanto ricercate per giocare, con certezza di spuntarla la partita per Trieste allo stato ita liano lo capiscono anche le pietre, L’articolo N. 3 del patto firmato a Roma stabilisce che le due parti riconoscono la comunanza degli jn-teressi esistenti tra j lavoratori del T. L- T. e quelli di tutta Italia. Lo articolo N. 5 precisa che tuttl servizj centrali della C.G.I.L cosi come gli uffici previdenziali ed as-sistenziali diventano organi rappre. sentativj anche per i lavoratori di Trieste. * Questo 5 positivo. noscimento della ngcessaria ammi-1 finitivo, e che nella vittoria che ci nistrazione italiana su Trieste; e‘e vicina e che provera dinanzi al forma . Reiterate dichia-razioni di dirigenti dei partiti comunisti di tutto il mondo, di esponenti del movimento comunista internazionale, la lotta e le rivendi-cazioni della diplomazia sovietica per la soluzione jugoslava di Trie-ste sono fatti storici che si possono magari smentire ma non mai can-cellare. La stampa dell’URSS, dallTzve-stia alla Pravda, dagl: organi del Konsomol alle riviste economiche e eulturali, dai Temps Nouveaux fino alla stampa cecoslovacca, un-gherese, polacca, bulgara e albane-se: tutte queste pubblicazioni sono piene di dichiarazioni e dimostra-zioni sulla giustezza della soluzione di Trieste nel senso prospettato e sostenuto dal movimento rivoluzio-nario triestino. Cio senza contare il bilancio dell’esperienza e gli in-segnamenti della teoria marxista-leninista. Per mantenere una coerenza ba. sata su di un gravissimo storico errore si e costretti oggi a battere una strada costruita su alterazioni della verita storica, la quale porta, nel caso concreto di Trieste, il movimento vidaliano sulla via del re-visionismo e delPimperialismo, a-prendo cosi le porte delle file del proletariato ai nemici della classe operaia c della democrazia. Ai lavoratori, ai conseguenti c vlalt ’to the A.M.S, Haotoral Office or. 2 June 1949» Your allegžrtiona of unjust aotion bjr the Trieste Registry Office and the Court of Appeal ie reeelTing further j imrestlgatlon. * jv%/v f) i. - - ■ U--- * »Hi r< 4 * • w .<,!>*: r y >£• ■ £ Brigadier, D./D.O.C.A. J-W; ■■■ i /»an /rr« rit«#1ii ■ .. •.... ; ^ , :V, ” A n-*—«ii » 7 ako bomo volili v nedeljo ji ',v/.vav.v.w.,.vav.s%v.w.v.vav,v.v.v.v/avav,v,v.v.%v. ,V.V.V.V.%' Democratici! E' sempre lui, Vid a Ii, cbe si dislingue nello spezzare 1’unila del movimenlo popolare democratico Non dare^e il voki ai diversi Gombacci, Radich, Juraga, Malalan che hanno piegato le ginocchia al fascismo e Iradilo la classe operaia Maš kmet ima nravico do samouprave Našemu kmečkemu ljudstvu so doslej ostala zaprta vsa vrata aktivnega sodelovanja pri reševanju vprašanj, ki ga posredno ali neposredno zadevajo. Naš kmet sc mora pač zadovoljiti s tem, kar odločijo na «višjih« mestih, pa naj bo to v skladu z njegovimi interesi ali ne. Industrijci in trgovci se po svojih strokovnih organizacijah že davno udejstvujejo in so rastopani v vseh važnejših upravnih organih. V Trstu obstaja Zbornica za trgovino, industrijo in poljedelstvo. V njeno pristojnost, če tako lahko sodimo po imenu, bi moralo spadati tudi poljedelstvo. Malo komur je morda znano, da je v okviru o-menjene zbornice oddelek, (točneje: V. poljedelski in gozdarski oddelek), ki bi se moral baviti z vprašanji poljedelstva in gozdarstva. Kdo ga sestavlja? Poleg conskega predsednika al; njegovega namestnika so člani oddelka državni uradniki, ki imajo določene položaje v državnem aparatu. Poljedelci so zastopani po neizvoljenih predstavnikih iz vrst veleposestnikov. Kaj spada v pristojnost tega oddelka? Kahko rečemo, da odločuje ta organ le o zadevah čisto formalnega značaja. Delovanje oddelka se je v zadnjih povojnih letih omejilo na sestavljanje lovskega koledarja in na formalno odobritev nekaj načrtov za poljedel ske melioracije. Sicer se Zbornica sploh ne bavi z vprašanjem kmetijstva. Poljedelstvu se oddolži kvečjemu s kratkim mesečnim po ročilom. ki vsebuje nekaj površne statistike, sestavljene po državnih uradih. Tako je ustanovi, ki bi morala biti prav za prav gonilna sila vse gospodarske dejavnost) na področju, poljedelstvo prav za prav tuja zadeva. Ce je v pravkar omenjeni Zbornici poljedelstvo zastopano s formalnega vidika, se opaža tudi pri vseh ostalih ustanovah, ki se bavijo s to panogo povsem pomanjkljiva povezava s poljedelstvom in bitnimi kmečkimi vprašanji. Mnoge koristne pobude niso zaradi tega pravilno vzporejene in nimajo med ljudstvom nikakšnega odmeva. Pomanjkljiva je tudi obvestilna služba. ki bi morala našega kmeta podrobno in obširno seznanjati z vse. mi perečimi vprašanji njegove stroke- Primanjkuje, z eno besedo, organizirano središče, ki bi izbiralo in proučevalo vsa vprašanja kmetijstva ter iznašalo na pristojna mesta mnenja, predloge in želje kmečkega ljudstva. Ves upravni aparat sloni še na zastarelem sistemu, k) se je že davno preživel ne glede na dejstvo, da je bil prav ta sistem na našem o-zemlju največkrat izraz težnje P° zatiranju in manj cenjenju našega kmečkega življa. Zaradi vseh omenjenih razlogov je preosnova ustanov, ki se bavijo s kmetijstvom, nujna in neizbežna. Zato je tudi jasno stališče, k; ga je v tem pogledu zavzela fjudska fronta v svojem volivnem programu, vzbudilo med našim delovnim ljudstvom upravičeno pozornost. LF si bo prizadevala predvsem za zagotovitev izvoljenega zastopstva v vseh ustanovah, k) se posredno ali neposredno bavijo s kmečkimi vprašanji in kmečkim gospodarstvom. Nujno potrebna je y tem oziru ustanovitev samostojne kmetijske zbornice, ki bi v okviru splošnega gospodarstva podpirala in vzporejala vse koristne pobude za dvig in procvit našega kmetijstva. Ustanova bi morala prevzeti vodilno vlogo tako pri načelnem reševanju vseh bistvenih problemov našega kmečkega gospodar stva kakor tudi pri izvajanju postavljenega programa. Ni več razlogov, da bi se našemu sposobnemu ter podjetnemu kmetovalcu odrekala pravica do so-mouprave in do svobodnega izražanja potreb. Odveč bi bilo poudarjati, da bo v Ljudski fronti naš kmetovalec dobil brez dvoma močno zaslombo za uresničenje vseh njegovih teženj. Ni naključje, da je na področju tržaške občine edino L F vključila v svojo listo kandidatov imena pravih delovnih kmeJ tov. Dr. S. OBLAK ^K.F.P. ROBERTSON, Po slovensko — ker VU se poslužuje le svojega jezika okupato:jev — se vsebina tega pisma glasi: «Vaše pismo z dne J. junija 1949 in vaše pismo s pojasnilom z dne 3. junija 1949 smo sprejeli in sta bila skrbno preučena. Znano mi je bilo, da je vaše ime vpisano v končnem volivnem seznamu tržaške občine. Vpis vašega imena na Usti Slovansko-italijanske ljudske fronte at i na kakršni koli drugi tisti ni mogoč zaradi določb ukaza Z VU 33. To vam je bilo razloženo ob vašem obisku na volivnem uradu 2. junija 1949. Vaše priloge o nepravilnem delovanju tržaškega anagrafskega urada in prizivnega sodišča so predmet daljnje preiskave». L Obljubljajo nebesa na tem in na onem svelu zraven pa zbirajo topovsko hrano za imperialiste v kolonijah ; mtmS' f. NtfKtsu«« N.snoKA!. ttA&a Kmr«tr !<3**oow mrtvet, vsamjjkjstout %. va*»7vxuAot. raer ttsue My jr\f'.ie«ong: pf - at r-o.: ■ 2&G 3 ,s? . Tičajcc; »Grorvenhage. 9 ..s«** V5» >•** mm ''' f ' ®3J| ■ ■ --v v i. 4 al ,k aptss.ic ,0 ’ v i m.^ Mi-zt 'Kilti £*«» tnin i •L iS.«»tr.\l-i4Sr le&Uajte H« k^ntaumr kuLt« A G : & j-Šfi&cv ŠV. . -i. »V>.w • .V.Wb,A%VAV.,AV.W.,.i,.V.,.V.V.V.V.V.'.V.V.*.V.,.Vl Lavovatori! Votando per il FRONTE POPOLARE affermietmo la necessita di una amministrazione popolare per i grandi complessi industriali, marittimi e bancari GORIŠKI PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA UlICA 42 - TIL. 749 D^E VNIK Gospodarska bodočnost soriške oblasti Npomciiica 1> F & pre v Trstu. In so tudi popolnoma upravičeni)). (De Gasperi, London 18. septembra 1945.) Ko je bila mirovna pogodba že Hodpisana in so bile nove vzhodne ^eje republike Italije že znane, so Slovenci, ki so ostali tostran meje ali, da se bodo v demokratični daliji neovirano kulturno, gospodarsko in politično razvijali. Med harodno osvobodilno borbo so se v daliji živeči Slovenci kompaktno ^družili ostalim Slovencem, demokratičnim Italijanom in ostalim zaveznikom v njihovem boju proti na-°‘fašizmu in so v tej borbi zmagali. | Ogromne žrtve, katere so za to do-j ^mesli, .10 jih upravičile, da eo *mPli upati, da bodo, kot ostali Ha-‘'lanski državljani, tudi oni deležni >adov zmage nad fašizmom in da bo tDrcj enkrat za vselej konec brez-,ntisclnemu preganjanju in razna-r°dovanju Slovencev. Pogromi proti ovcncem v Gorici meseca septem-ro 1947, o dneh, ko je ZVU predala °blast novi italijanski upravi, pa zadržanje funkcionarjev javne Varnosti ob tej priliki in ton, kat':-rpfla so ubrali lokalni italijanski na c‘onaiij((fni časopisi proti slovenskemu življu, so lih kmalu prepri-da so bile njihove na de pre-*90ii„je Oonja proti Slovencem v jiroti njihovi politični orga- j ni?aciji DFS je dosegla svoj vrhu-ner: v tem, ko so dne 13. februarja velikanski hrup pri vsakem najmanjšem znaku kakega našega političnega, gospodarskega ali kulturnega udejstvovanja v Gorici in skoro ga ni dneva, da ne bi kak šovinističen italijanski časopis grozil Slovencem z dejanskimi napadi, centralne in lokalne oblasti pa ne ukrenejo ničesar, da bi se ta gonja in netenje rasne mržnje ustavila. Razmerje med Italijani in Slovenci in položaj, v katerem se poslednji nahajajo, je torej danes zanje nevzdržen. Prepričani smo, da so to stanje povz)očili nekateri lokalni prenape-teži m da vlada tega ne odobrava, kajti že večkrat smo slišali iz ust raznih predstavnikov oblasti, da si ista želi doseči mirno sožitje med državljani obeh narodnosti. Ker gojimo isto željo tudi mi, se obračamo do vas, g. predsednik, z naslednjo spomenico, v kateri bomo skušali pojasniti Vam svoje stališče. Trdno smo uverjeni, da narodna pripadnost, jezik in kultura kakega ljudstva ni oni element, ki bi ga moral ločiti od sedanjega naroda, kot nam to dokazuje razvoj narodov v raznih državah, n. pr. v Sovjetski zvezi, Jugoslaviji, Švici, USA itd. V teh državah se gotovo nikomur ve sanja, da bi oviral kulturni ali gospodarski razvoj tamkajšnjih manjšin ter jim kratil njihove jezikovne ali politične pravice. Ne dvomimo, da so prav zaradi tega Italijani, ki živijo n. pr. v Švici ali USA izbor-' ni švicarski oziroma ameriški državljani. Enak položaj želimo tudi mi Slovenci v Italiji zase. Nikoli se nismo branili enakih dolžnosti, kot jih imajo naši italijanski sodržavljani (in vsaka nasprotna trditev bi bila kruta ironija), hočemo pa tudi enake pravice, ki naj se v skladu s členom 3 u-stave ne dele po vidiku različnih narodnosti. Enakopravnost vseh m Pi im otoki dne trnih l državljanov, ne glede na narodnost, pa naj bo stvarna, ne le teoretična. Pogoj za to pa je, da se Slovencem v Italiji predvsem popravijo vse krivice, katere jim Je prizadejal fašistični režim in da se z italijanske strani uvidi, da niso zahteve po enakopravnosti slovenskega jezika in po nemotenem kulturnem, gospodarskem in političnem razvoju Slovencev v Italiji nič krivičnega in prav nič škodljivega za ugled in dobrobit Italije same. Naše, po tem kriteriju določene pravice, naj se zato zaščitijo s posebno manjšinsko zakonodajo, kot je predvideno v čl. S ustave. Tedaj bo takoj nastopilo v naši. obmejni deželi ono bratsko sožitje med Italijani in Slovenci, ki ga danes ni, toda ne po naši krivdi, temveč po krivdi one peščice italijanskih šovinistov, ki so iz svojih osebnih razlogov proti vsakemu mirnemu sožitju med obema narodoma. Izmenjava blaga na meji Zc štirj mesece sc toliko govori o izmenjavi blaga med goriško pokrajino na tej in na oni strani ineje, da je Franc Birsa iz Gorice predsinočnjim hotel pokazati, kako sc lahko ta reč- v praksi izvaja. Za nekim znancem z one stranj meje se je dogovoril in qb določeni uri prijel na mejo pri Šempetru, kjer je z njim izmenjal italijanske lire za jugoslovanske cigarete. Baš ko sta oba trgovca hotela začeti s svojimi operacijami pa so ju presenetili finančni stražniki, ki menda nimajo preveč smisla za take vrste mednarodne trgovine in so Birso enostavno aretirali, zaplenivši seveda blago, ki so ga našli pri njem. l9ha| vidne točke. Sedaj sc pričenja virtuozen vi- it Se J^ki ples. Ali je to objestna fanta igra, demonska radost, to t0ra»fe z zakoni prirode? Ali je drzna neobrzrianost, to bliskovito u’ možnosti razbitja iti Oonl pilota, da sq v kljubovanje nevarnosti pad-smrti? obliki svedra giblje okoli svoje lastne osi kakor vrtalka v vrtinec, da se spušča proti zemlji in naglo izvija ter dela v širokih lokih svoje kroge? Zakaj dela veliko kolo vertikalnega kroga, ki ga Imenujejo luping , ali oblik «tono», v katerem se giblje okoli svoje zračne osi. ali pa leti postrani, kakor da brodi po gladki površini kakšnega brezkončnega jezera? Kaj naj pomenijo vsi ti hereoglifi akrobatike, imelman. haversman in ostali obliki, ki jih pilot erta na nebesu? Akrobati v nebesni areni niso gladiatorji za razveseljevanje prebivalcev zemlje. Njihova dozdevna igra je resna obrt. To so vez-be prstov v vojni spretnosti, g a-sovne lestvice zračne borbe, kajti edino popolno obvladanje leta a. do poslednjih odtenkov zanesljivo manevriranje daje možnost, da izrazi v te-ki borbi premoč svoje srčnostim **'•***’ j ga samozatajevanja. Oro.j j ■ v Tržiču, ki sta lanskega leta odnesla iz malega skladišča oljarne, kjer sta bila uslužbena, električni sveder, ročni sveder, svetilko na bencin in zvijač, vse skupaj v vrednosti 50.000 lir. Vse to blago je bilo last tvrdke E. Berne, ki ga je v oljarni hranila za časa nekih popravljalnih del v bližini. Ko je gospodar naslednjega dne pregledal skladišče in opazil primankljaj, je to takoj prijavil direktorju o-ljarne, ki je še istega dne zaslišal delavca, ki sta ponoči delala v tistem predelu tovarne in izvedel resnico. Rossi je namreč povedal, da je on izril desko in da sta skupaj z Monti jem blago skerila v robidovje za tovarno ter da je Mcn-tiju svoj delež odstopil za 1500 lir. Rossija, ki mu kazenski list očita že več prekrškov te vrste, so obsodili na 1 leto in 4 mesece zapora ter 8000 lir globe. Montija pa na 8, mesecev zapora in 6000 lir globe, pogojno. Oba bosta pa morala skupaj poravnati sodne stroške. Seia pokrajinskega upravnega odbora V četrtek popoldne je imel pokrajinski odbor pod predsedstvom podprefekta svejo sejo. Ob tej priliki so proučili pritožbo, ki jo je predložil g. Oskar Tomini glede neke javne službe. Končno odločitev v tej zadevi so odložili na prihodnji mesec. IZPRED SODISCA Rekordni tal zajcev in kokoši Pred štirimi dnevi se je. 3i)-let-ni Brumat Hijacint iz Ločnika, brez stalnega bivališča, splazil čez visoki zid na dvorišče gostilničarja Rojca Vita in si tam napolnil svojo vrečo s sedmimi zajci, nekaj kokošmi in s namiznim prtom, ki so ga čez noč pustili na! sušilu. Brumat je bil zvest gost Rojčeve gostilne in ni tudi pri popivanju, kakor je v njegovi navadi, zamudil prilike, da bi si ne ogledal kod bi bilo kaj primernega zanj. Tako je ravn0 v veseli družbi prejšnjega dne opazil na dvorišču gostilne zajce in kure ter sklenil, da si jih bo z lahkim skokom čez zid prisvojil. Tako sg je tudi zgodilo. Ponoči je opravil svoje delo, s katerim se je bavil skoraj celo življenje in ki ga je pripravilo z včerajšnjo obsodbo že štirindvaj-setič v zapor. Toda že P° prvih korakih z vrečo na ramenu so ga orožniki ustavili, mu pobrali brhke zajčke, kokoške in prt Jer ga odvedli v zapor. Včeraj so ga na goriškem kazenskem sodišču zaradi tega že zaslišali in obsodili na 2 leti in 3 mesece zapora, 24.000 lir globe in poravnavo sodnih stroškov. Akcija za pomoč poljskim delavcem Pri Delavski zbornici v Gorici je bil sestavljen poseben pokrajinski odbor solidarnosti, ki naj bi pomagal goriškim poljskim delavcem v njihovi težki in junaški borbi, s katero hočejo iztrgati veleposestnikom bolj človeške pogoje za življenje in izenačenje pri podporah, socialnem skrbstvu in zavarovanju. Poleg tega je njihov namen tudi zahtevati večja izboljše-valna zemljiška dela, s katerimi se bo dvignila kmečka proizvodnja. Vsakdo ve, .v kakšnem socialnem položaju živijo ti delavci, čeprav jim nalagajo trdo delo in kako upravičene so njihove zahteve. Uradniki, delavci, kmetje, najemniki, poljedelci, trgovci in vsi drugi iskreni demokrati morajo občutiti to borbo kmečkih delavcev kot svojo borbo, se morajo strniti okrog teh krepkih in zdravih delavcev in jim z dejansko pomočjo bratsko pomagati, nudeč jim tudi živež. Vsi morajo soglasno odzvati se pozivu pokrajinskega odbora za solidarnost. KINO VERDI. 17: ((Pašniki sovraštva«, E. Flynn. VITTORIA. 17: «Karavana upornikov«, M. Montez (barvni film). CENTRALE. 17: ((Železna zavesa«, D. Andrevvs in G. Tierney. MODERNO. 17: «V Karaibskem morju«, P. Hendreid, M. 0’Hara. EDEN. 17: ((Prikazen«. ODEON. 21: «Sv. Anton Padovan-ski«, na prostem. Prvo zasedanje oblastnega ljudskega odbora - 217 milijonov dinarjev za razne krajevne investicije - 29,9 milijonov letos za zgradbe v Novi Gorici - Naravno bogastvo goriške pokrajine Dne 25, maja je bila v Postojni prva seja prvega rednega zasedanja oblastnega odbora za goriško oblast, ki je bila ustanovljena v začetku tega leta in obsega vseh šest okrajev Slovenskega Primorja. Ob začetku zasedanja je predsednik očrtal nekaj glavnih nalog za gospodarski in kulturni dvig Slovenskega Primorja in zgraditev socializma v teh krajih. «S tem bodo pobili tudi klevete in laži. ki jih širijo o nas Vidalijevci v Trstu in informbirojevej v Italiji«. Z našimi uspehi in novimi pridobitvami za naše delovne ljudi pa bomo dali slovenskim bratom onstran krivičnih meja nove pobude v njihovi borbi za svoj obstoj, je zaključil predsednik. Nato je govoril tajnik oblastnega odbora Janez Vipotnik, ki je med drugim povedal tudi sledeče: Dokajšnjo pomoč je nudil začasni oblastni ljudski odbor raznim okrajem Slovenskega Primorja pri izpolnjevanju nalog, ki jih je postavilo zvezno ministrstvo za novo osvobojene kraje. To ministrstvo je ljud-stvu Slovenskega Primorja oskrbelo izreden kontingent v vrednosti 70 milijonov dinarjev in zagotovilo investicije in sicer 120 milijonov za obnovo podeželja, 20 milijonov in pol za popravilo cest, 5 milijonov 800.000 za elektrifikacijo in 2 milijona din za vodnjake. Toda pomoč, ki jo je nudilo ministrstvo preko goriškega oblastnega odbora, ni bila samo v izrednih kontingentih in investicijah, temveč v vsakodnevnem reševanju problemov in nalog. Gospodarski razvoj Slovenskega Primorja odkriva široke možnosti. Ta gospodarski razvoj bo v sklopu z delovnimi napori ljudstva vse Ju- goslavije prispeval z bogatim deležem 1; dvigu splošne življenjske ravni. Gospodarski razvoj goriške oblasti je še posebno važen z ozirom na nekatere posebnosti, zlasti v kmečki proizvodnji. Vinorodni predeli Brd in Vipavske, sadjarstvo, zlasti pa možnost širokega razmaha Živinoreje odpirajo velike možnosti za razvoj zadružništva. Toda razvojne možnosti Primorske niso samo v poljedelstvu. V njej je še ne izkoriščenega mnogo naravnega bogastva. Reka Soča je danes izkoriščena le za 50% svojih možnosti za gradnjo hidrocentral. Njihova gradnja je mogoča tudi na Reki v Idriji. Pravilno izkoriščane vodne sile Slovenskega Primorja bodo krile celotno potrebo po električnem toku’ v deželi. V zvezi z ohranitvijo vodnih sil v Slovenskem Primorju je velike važnosti pogozdovanje alpskega predela in zgornjega Posočja, pa tudi ostalih delov Primorske, kjer so ugodna gozdnata tla. Gozd bo ohranil in pospeševal važnost urejenega podnebja in bo tudi zadrževal vlago. Tudi rudna bogastva v območju goriške oblasti čakajo delovnih rok. ki jih bodo dvignile v korist skupnosti. Sklepati se da, da je poleg rudnika živega srebra v Idriji in manjših premogovnikov pri Vremskem Britofu in Ilirski Bistrici v sestavu tal še mnogo premoga, bakra in raznih drugih rudnin. Bodoči razvoj industrializacije bo omogočil temeljita raziskavanja, ki bodo pokazala precejšnje nove vire rudnega bogastva. Do danes so se ugotovi' la ležišča livarskega peska pri Dolj-njih Ležečah, lapor za hidravlično apno pri Vremskem Britofu in velika ležišča kraškega marmorna v se- žanskem in goriškem okraju, ki so do sedaj zelo malo izkoriščena. V gradbeni delavnosti naše dežele je prvenstvenega pomena zgraditev Nove Gorice. Letošnje investicije oblastnega ljudskega odbora v Novi Gorici znašajo 18,3 milijonov din za stanovanjske zgradbe in 11,6 milijonov din za upravno zgradbo oblastnega ljudskega odbora. Cim hitrejša zgraditev Nove Gorice je tudi politična naloga ne samo oblastnega ljudskega odbora temveč vsega ljudstva Slovenskega Primorja. Poleg tega bo treba osredotočiti vse sile političnih organizacij kakor tudi uprave na eno najvažnejših področij pri graditvi socializma, na socialistično preobrazbo in izgradbo vasi. Vprašanje preobrazbe kmetijstva je nujno za razvoj celotnega gospodarstva, zlasti industrije V Slovenskem Primorju se je pri utrjevanju socialističnega sektorja doseglo že precej uspehov. Tako je doslej registriranih 50 obdelovalnih zadrug in cela vrsta ekonomij. Toda delavnost primorskega ljudstva se bo morala koncentrirati predvsem na one oblike zadruge, ki najbolje ustrezajo posameznim terenskim pogojem. Doseči bo treba širok razmah vinogradniške in sadjarske zadruge, prav tako pa tildi živinorejske. Prav za te je največ možnosti v goriški oblasti, kjer je 106.000 ha travnikov, 163.000 ha pašnikov in 20.000 ha orne zemlje. Predvsem bo treba pospeševati one zadruge in tam, kjer bodo z manjšimi sredstvi pripomogle do večjih gospodarskih uspehov Po končanem govoru sekretarja, iz katerega smo navedli samo nekaj izvlečkov se je razvila živahna debata. GLEDALIŠČE A.RISTOJRI v KOPRU Gostovanje ljubljanske Opere V NEDELJO OB 20.30 MALA BALERINA baletna suita Koreografa: Pia in Pino Mlakar znana evropska plesalca (Beograd, Pariz, Zuerich, Muenchen) Izvajalci: Pia, Pino, Veronika MLAKAR Glasba: kitara (solo) • virtuoz Stanko Prek. Prodaja vstopnic v soboto in nedeljo od 10 do 12.30 in eno uro pred predstavo pri gledališki blagajni. ISTRSKI DNEVNIK ■ '■ ■■ - ■ . ... n■ i ...iii ■■■■' i,. m..-■. — , . „■ - . ■ . r A... .... - -r-rr.,.. — . -, —rv , aia PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301/o PRITL. - TEL. 70 K n lt urno- prosvetno d el o Gojitev športa in povečanje kadrov ! ' " “ ' ' ■ ■- — v sindikalnih podružnicah Za razmah športa in telovadbe Sporedno z dvigom življenjske ravni delovnega človeka moramo poskrbeti tudi za njegovo kulturno in prosvetno izobrazbo Obveze ASIZZ in novo tekmovanje Naše žene bodo kot vedno tudi V novem tekmovanju vsestransko razvile svojo delavnost. Kot pri vseh dosedanjih tekmovanjih ne bodo zaostajale nitj to pot, marveč bodo pokazale zopet naboljši zgled požrtvovalnostj in discipline. Z namenom, ds bodo spoznale vsa ženska vprašanja po vaseh, bodo imele okrajno konferenco v Kopru. Po posameznih vaseh pa bodo organizirale 120 sestankov žena. Za spoznavanje kmečkih in delavskih vprašanj bodo po vaseh in mestih številna predavanja. V svrho povezave in spoznavanja krajev v Jugoslaviji bodo organizirale štiri množične izlete. Poleg prostovoljnega dela za zadružne domove bodo imele loterijo in čisti dobiček bodo poklonile1 kot denarni prispevek za njihov gradbeni fond. Priredile bodo tudi srečelov in čisti dobiček poklonile za otroške kolonije. Za pionirski dom bodo zbrale 30.000 lir. Za mladinsko delovno brigado Smarje-Nova va? bodo: darovale 20.000 lir. Poleg tega bodo posebne delegacije obiskale brigado in ji nesle razna darila v hrani. Istočasno bodo ženam prikazala važnost teh mladinskih brigad in jim pojasnjevale pomen udeležbe njihovih otrok pri gradnji tako koristnih objetkov. Na kulturnem polju bodo žene (ielale na to, da bo vsaka organizirana članica naročnica na revijo «Naša žena«. Poskrbele bodo za redno prejemanje revije. Prav tako bodo sodelovale žene s članki in dopisj za naše časopise in sten-čase. lovslzem letalu pritrjeno nepremično. Pilot-lovcc meri v sovražnika z vsem svojim letalom. Brzostrelni top je skrit v čelnem po-klopcu. Strojnica, ki sinhronizirano siplje svoj ogenj skozi propeler, ne more meriti nazaj. Dospeti v mrtvi kot sovražnika, to se pravi proti njegovemu repu, ali izvleči se iz obsega sovražnikovega ognja je edino mogoče z naglimi borbenimi ukrepi, z nenadnim dviganjem in padanjem, z akrobatsko spretnostjo. Kdor ne reagira dovolj naglo, kdor nima fantazije dovolj razvite, kdor ne obvlada popolnoma abecede letenja ne bo napravil preizkušnje v zračni borbi. * * * Letalo drsi v nepremičnem zraku brez oblakov. Globoko pod njim se razprostira osvobojena dežela Istra. V veliki uiJini je tako, kakor da brzine sploh ni. Povsem polagoma, kakor da predmeti migljajo, drsi modra sinja plošča pristanišča z ljubkimi ladjami kakor igračkami, ki se v vodi zrcalijo, z vrtovi in dvorišči, na kate- Pravila Zveze enotnih sindikatov za STO med drugim določajo, da morajo razvitj sindikati tako prosvetno delo, ki naj vzgaja delovnega človeka in vzbuja v nj*m čut odgoyomosti do skupnosti. Brez dvoma najvažnejša naloga sindikalnih organizacij je skrb za sVbje člane, skrb za njihovo, kultur, no, politično -n strokovno izobrazbo. Enotni sindikati Istrskega okrož. ja vodijo po vzgledu sindikalnih organizacij v Sovjetski ‘zvezi in v Jugoslaviji borbo za dosego tistih ciljev, ki naj omogočijo izboljšanje življenjskih razmer delovnega ljudstva. Toda pripomniti je treba, da smo do sedaj posvečali premalo po. zornosti prosvetnemu delu. Morda zalo, ker so nekateri napačno mislili, da je kullurno-prosvetno delo le postranska naloga naših organi, zacij. Stalno naglašamo, da je treba dvigniti proizvodnjo, ker bomo s tem dvignili raven našega delovnega človeka. Treba je pomisliti, da je dvig proizvodnje stvar znanosti in tehnike. Zato je borba za kultu-, ro, za vitjo izobrazbo delavskega razreda praviloma borba za povečanje-proizvodnje. Poleg tega moramo usposobiti delavce in kmete za vladanje. Iz tega stališča pomeni delo na prosvetnem polju borbo za izgradnjo in utrdi, tev ljudske oblasti. Zakaj jmamo če delavce in kmete, ki ne razumejo, kaj je .ljudska oblast. Ne pojmujejo, da je ta naša oblast slična tisti, za katero pada vsak dan na tisoče Kitajcev, da je to revolucionarna oblast, po kateri hrepene neštete množice italijanskega in francoskega delovnega ljudstva? Nekateri delavci in kmetje še vedno ne vedo oziroma se ne zavedajo, kaj vse dela zanje ljudska oblast. Tako se je nekje pripetilo, da je delavec, ko je prejelo podjetje 50 parov čevljev, dejal: «To ni komunizem, čevlje bi morali takoj Vsem razdeliti...« — Tako govori lahko sajno nevedneŽ. Ce bi tedaj delovala v podjetju kulturna komi. w ra pada pogled, ko lefimo nad njimi. Spodaj je Pulj, mesto, ki so ga Italijani, Nemci in Angleži razorali z bombami in ki ga sedaj pridnost ter volja za življenje in plan zopet dvigala. Med zvonikom su. Antona, fci ga ljudstvo imenuje Anton Kratkovalovni po kratkovalovni oddajni postaji, ki so jo izdajalski duhovniki postavili v tej zgradbi, in pristaniščem je arhitekt antike potegnil s šestilom kamenit krog. To je po arkadah bogati amfiteater iz dobe cesarja Avgusta, ki se je upiral vsem viharjem časa, veličastna arena, ki spominja na Koloseum v Rimu in ki je vsekdar dajala zavetje različnim gledališkim in političnim igram- V dobi padanja Rima so preko istrske zemlje potouali mnogi narodi. Bizanc je potiskal Longo-barde, ki so se umaknili pred močjo Frankov. Kamenje govori o tem, toda od kod to, da kamenje molči, kadar gre za zgodovino ljudstva, ki je od konca 6. stoletja imelo v Istri svoj dom, kadar gre za zgodovino Slovanov? Niti italijanski arheologi niti sija, bi Lati delavec brez dvoma razumel, da ima delovno ljudstvo, ko pride na oblast, že vedno polno tež. koč. Naša oblast je storila že ogrtim-np za delovnega človeka, toda blagostanje je odvisno od sodelovanja delovnega ljudstva pri izvedbi ukrepov oblasti. Isto velja pri vprašanju živilskih in tekstilnih nakaznic, pri vprašanju postavitve norm, prispevanju prostovoljnega dela posameznikov in podružnic. Večinoma je nezadovoljnost posledica nevednosti. Zato je naloga sindikalnih odborov, da povečajo delavnost do delavca v tein smislu, da mu raztolmačijo točno nekatere pojave v jav. nem življenju in ga prepričajo o pravilnosti ukrepov oblasti. Iz razgovora z delavci in kmeti ter iz njihovega izražanja je takoj razvidno, kakšna je aktivnost kulturno-pro-svetnih komisij v tovarnah. Sedaj, ko smo pred trimesečnim tekmovanje «Za obnovo in zadruž. ne domove«, naj sindikalne podružnice reorganizirajo kulturno-pro-svetne komisije. Cilj tega tekmova. lija je poleg prostovoljnega dela zla. sti razvoj in pospeševanje kulturnega dela v sindikalnih podružnicah. Saj se bo zakljgčilo tekmovanje z velikim kulturnim festivalom, tako da bo imela vsaka podružnica priliko pokazati svojo sposobnost in aktivnost na prosvetnem polju. Kulturno-prosvetne komisije sin. dikalnih podružnic so približno takole sestavljene: predsednik in tajnijc sta odgovorna za skladnost dela, sklicanje sestankov in nadzorstva nad poročevalci. Predsednik je hkrati poroče-valeč za prosveto pri sindikalnem odboru podružnice. Poročevalec za stenčas vzpodbuja člane k pisanju člankov, ki naj obravnavajo zlasti življenje v podružnici, njene pomanjkljivosti in kritizira tiste, ki imajo malomaren odnos do skupnosti. Poročevalec za dopisništvo skrbi za dopise, ki naj zopet zajemajo iz življenja in dela podružnice, pritožbe in želje posameznikov nasproti sindikalni orga- VAVAV.V.V.V.V.-. njihovi avstrijski touariši se niso potrudili, da bi razsvetlili ta del Zgodovinske preteklosti, In celo jugoslovanski znanstueniki pod starim režimom so komaj želeli, da bi poiskali v preteklosti kaj drugega razen sledov Bizanca, Rima in Grčije. Roka pilota se je nalahno dotaknila vzvoda krmila. Zdi sc, kakor da teče iz te roke tok, ki drhti skozi kovino letala. Nalahno se nagiblje kovinski lovski stroj ter drsi niže v ostrih ovinkih. Hrup motorja preglasa besede. Nagnem sc k pilotu, ki pokaže v globino: »Vodnjanin«, čitam skoraj na njegovih ustnah. Obdelovalna zadruga «Primo maggioti. Naši piloti so prevzfli patronat. Toda šele kasneje mi je pripovedoval poveljnik obširneje o povezanosti pilotov-mehanikov in borcev z delovnimi kmeti, Hrvati in Italijani, ki se skupaj bore v vasi za uresničenje socializma. Kak o lepo, blago in miroljubno se je razprostrlo mesto! Teda sedaj, ko letimo nizko, t idi-mo njegove rane: 60 odst. hiš tega mesta je porušenih. Mnoge so nizaciji, uprav; podjetje, ljudskim pododborom in podobno. Obstaja poseben poročevalec za dramatiko, ki vodi delo dramskih družin, zborov, orkestrov, folklor, nih skupin On organizira gostovanja gledališč, umetniških razstav, razpored filmov in izposluje, da nastopa vsaka podružnica s samostojnimi prireditvami. Nastopi naj bodo zlasti tudi ob priliki izletov in obiskov kmečkih obdelovalnih zadrug in podobno. Za množično udejstvovanje pri telovadbi in športu odgovarja zopet poseben referent. Isto tako za izlete, ki ima pripraviti vse potrebno, da ugodi željajn večine članov in da izlet v resnici razveseli udeležence. Važno mesto zavzema poročevalec za marksistične krožke. Njego-va naloga je, da imajo delavci, ki želijo študirati marksizem in leninizem, na razpolago potrebne knji. ge .brošure in primeren prostor. Snov za študij se izbere na željo večine. S tem v zvezi je treba organizirati sindikalno uro, pri kateri obravnavajo člani razna sindikalna vprašanja, postavitev norm itd. To bi bili v splošnem glavni sek. torji kulturno-prosvetnega delovanja v podružnicah. Večja podjetja naj se poleg tega pripravljajo, da zgradijo dom kulture in delavske klube. V Trstu na primer bi morali sindikati razviti široko prosvetno delo, ki naj bi predvsem bičalo šovinizem ter vzgajalo delovno ljudstvo v bratstvu in edinosti. Se enkrat, sindikalisti: Sedaj, ko stojimo pred trimesečnim tekmova. njem, pazimo, da bodo sindikalne podružnice poleg drugega tudi važne celice kulturno-prosvetnega delo-vanja! . Ciril Celhar Odpovedan koncert v Kopru Napovedani koncert, ki bi se moral vršiti v nedeljo ob 11.30 na Titovem trgu v Kopru, je zaradi tehničnih zaprek preložen na četrtek dne 16. junija ob 17. uri. Enotni sindikati STO-ja s0 ponovno poudarili velik pomen športa in telovadbe za pravilno vzgojo delavstva. S tem v zvezi je okrožni odbor ES sklenil, da bo posvečal največjo skrb za razmah športa in telovadbe med mladimi kadri svojih članov in članic. S tein sklepom je dobilo vprašanje 'Tizkulture v okviru sindikalnih organizacij še večjo pobudo. V vseli podružnicah se je dvignilo število tistih, ki imajo sposobnosti in veselje do športa in telovadbe, tako da so že sedaj dani najboljši pogoji za nadaljnji razVOj. Danes nimamo sindikalne podružnice, ki ne bi imela lastnega moštva iz te ali °ne športne panoge. Od januarja t.l. se je število športnikov dvignilo od 32 na okoli 550. To je vsekakor razveseljiv uspeh. Porast števila telovadcev in telovadk je prav tako velik. ES so v: tem pogledu v tesnem sodelovanju z ZDTV, ki' pomaga sindikalnim edinicam pri ustanovitvi •novih telovadnih in šporrtih društev in klubov. Skoro ni treba omeniti, da nudi vso potrebno materialno podporo v ta namen Ijud-sča oblast, ki želi, da se delavško-kmetska mladina obeh spolov prav sistematično posveti telesni vzgoji. Ljudska oblast je za dosego tega cilja postavila v letošnjj proračun več deset milijonov ltr za zgraditev telovadnic, športnih igrišč, za podpore športnim in telovadnim organizacijam, kakor tudi posameznikom. V bodoče bodo ES gledali tudi na to, da bodo čini bolj odpravili nastale pomanjkljivosti in napake v športno-telovadnem udejstvovanju svojega članstva. Zlasti bo skrbela za tehnično naobrazbo vaditeljev, brez katerih je uspešno delo skoro nemogoče. Med športniki bo treba odpraviti vsako nešportno obnašanje, ki dela samo sramoto moralni višini športnika in njegovega društva. Istočasno bo treba vzgojiti občinstvo. her je od njega odvisen v marsičem razvoj igre, nastopov. S še bolj tesnim sodelovanjem z ZDTV bomo dosegli zboljšanje športnih in tdovadnih kadrov tako glede števila, kakor tudi gleda kakovosti. Enotni sindikati bodo torej za- stavili vse sile za vedno večji razmah fizkulturnikov v coni B, da bodo lahko častno zastopali tako Istrsko okrožje kot tudi vse ozemlje STO-ja. Plaino Aldo POZIV Invalidska komisija v Kopru poziva tovarišice Pečar Daljo, vojno vdovo in tovarišico Kocjančič Ernesto iz Trsta ter tov. Markežič Ano, vojno vdovo iz Miramara, da se zglasijo v Kopru pri navedeni komisiji in dvignejo priznanje (rešitev) V zvezi s pokojnino po padlem v NOB. Invalidska komisija, Koper. Razstava |otogra|ij iz NOB m graditve socializma v Jugoslaviji Veliko zanimanje vlada-po vseh vaseh in mestih našega okrožja za napovedano razstavo, ki bo otvor-jena danes v mestnem muzeju v Kopru. Po vseh tovarnah, šolah, vaseh se organizirajo skupine, ki bodo v določenih dneh obiskale razstavo. Vsa šolska mladina v okrožju bo ogledala to razstavo. Prav tako so sc dogovoril; kmetje po vaseh, da te priložnosti ne bodo zamudili. Živa slika jim bo prikazala tisto resnico, katero zanikajo celo nekatere države ljudske demokracije. Tudi delavci tovarn in podjetij bodo obiskali s tistim velikim zanimanjem to razstavo, ki je doma le tam, kjer je doma delavec-proleta'ec. Topolovec -v samoti majhna vas, a zavedna Nad Dragonjo, skoro nekako v samot] je naša majhna vas. Daleč imamo do Kopra, ]q je danes naše središče. Kako smo do sedaj delali, nismo še nič puročali. Novo trimesečno tekmovanje pa je za-zanimalo vse ljudi. To tekmovanje ima glavni cilj gradnjo zadružnih domov. Pri nas še ne moremo na kaj takega misliti, zato pa bomo krepko pograbili za delo pri popravljanju cest in vodovoda. Pri teh delih bo 45 tovarišev V.W^AVš%V.WAW«*/.VAWA%W^AVA%VAVA.V.,.V.V. že obnovljene, toda fe stoje spomeniki smrti in rušenja. Zopet se letalo vzdiguje v strmih lokih. Visoko zgoraj v sa- moti se zdi zemlja kokor nagrbančena preproga, medtem ko se morje širi v neskončnost. Srce prevzema čustvo osamljenosti, toda tudi želja po nadaljnjem dviganju. Siri se od veselja zaradi naglice, prostranstva, svetlobe in modrega svetlikanja morja, v katerem se nalahno kakor morske rože razcvitajo otoki Brioni. Spustili smo se nn zemljo. Lahno občutje omedlevice mi dela korake nezanesljive. Piloti nas pozdravljajo z nasmehom. Opazovali sn naš polet in sedaj se bodo sami dvignili. Gledam te mladeniče o lepih športnih uniformah, v kožnatih oblekah in z radijskimi slušalkami na kožnatih pokrivalih. Kaj je to posebno, kar jih loči od drugih mladih ljudi, ki so prav tako odločno, ooirlvtivalno in vneto delavni? Ali je to divja želja, da se dofgajo v brezmejni prostor neba, v rano svetlikajočo se zarjo, medtem ko jim hrup motorja neprestano, neslrnljivo zvoni v ušesih? Zares, to je strast, ljubezen do stroja-fanto-ma, do srebrikastega bučanja elise, ljubezen do trenutka, ko se letalo odloči od zemlje. r'o trenutka, ko je visoko v ozračju tudi pilot, ko z roko na krmilu ve, da pričenja sedaj nagle zaokiAc, s katerimi gospodari edino hladnokrvna volja. Toda ni vse samo v lej strasti, v dursto3ti jekla, v aerodinamičnih potezah konstrukcije, veličastnosti stroja in moti motorja. Piloti mlade jugoslovanske armade se vežbajo v dviganju v nebo, da bi prišli bliže tej zemlji, ljubljeni zemlji osvobojene domovine In ljudem, s katerimi so eno in isto. Lete za uspeh dela na zemlji, za neovirano delo kolektivov, za uresničenje socializma, lete, da bi bili zaščitna streha domovine. Tl pilotl-lovci so sinovi delavcev in kmetov. Vežbajo lestvico borbe in smrti o imenu dela življenja. N jihori očetje, njihovi bratje-tn delno tudi sami »o sodelovali u borbi proti fašističnemu napadalcu. Žele »j miru ka- kor ga tudi vse ljudstvo žeh, da bi dokončalo svoje veliko Jelo. Toda, ako bi se kuka oborožena vojska napotila s sovražnim namenom proti naši zemlji, bodo ti borci v zraku pokazali, kaj „o se naučili. Poleg vezbanja za vojno se vzgajajo tudi v vežbanju človečnosti in mira. Da bj znali dobro leteti, morajo obvladali ne samo navigacijska dejanja na nebu, temveč tudi na zemlji. Zakaj, piloti ne 'ef* oboroženi samo s topovi in strojnicam., temveč tudi s spoznanjem mark ■ sizma-leninizma. V tem se razlikujejo od brezidejnih plačanem Via pilotskih sedežih, ki Iste u službi kapitalizma. Om so zavestni letalci in njihov polet služi socialističnim silam sveta. Piloti iz Istre so poslali tovarišu Titu darilo, umetno rezbarijo z napisom: aCuvnmo istrsko nebo«. Tito se jim je zahvalil in odgovoril: «Nc samo istrsko, temveč vse jugoslovansko neben Oto Bihalji-Merin (Književne novine) Tržačani! Borimo se za normalizacijo političnega in gospodarskega življenja, za imenovanje guvernerja, za uveljavljenje statuta Tržaškega ozemlja: glasujmo za Ljudsko ironto! Govor lov. F. Bevka (Nadaljevanje s 1. strani) Iišče glede Slovenske Koroške in Trsta. Čudim se, tako je mogel zadnje čase oda oven-e n državnik v naši javnosti trditi prav nasprotno. Morda si je Ui ali oni želel, da bi bilo tako, a ker ni tako, se je moral za votivno propagando poslu-žiti laži. Očitajo nam IMi, da s kapitalističnimi državami sklepamo trgovske pogodbe. Da, res je, mi sklepamo trgovske pogtodbe z vsemi državami na svetu. Mi bi rajši trgovali z državami ljudskih demokracij, a so bile one tiste, ki se niso držale trgovskih pogodb. Po eni strani bi nas radi na ta način ovirali, da bi ne gradili socializma, po drugi strani pa kričijo, češ da ga ne gradimo. Pri vsem kričanju proti našemu trgovanju s kapitalističnimi državami pa zamolčijo, da imajo tudi oni take pogodbe in da so jih imeli še pred nami. Mi jim tega ne očitamo. Ne trgovati, to se pravi, ne prodajati tistega, kar lahko pogrešamo, in kupovati tistega, kar potrebujemo, bi ne bilo socialistično, je rekel ob neki priliki maršal Tito. Resolucijo Injormbiroja je naše ljudstvo na, splošno sprejelo s tisto zdravo razsodnostjo, kot jo zahteva politična zrelost, in je šlo svojo rav.no pot dalje. To je povsem naravno. Ce ima pošten, razsoden človek dvoje na izbiro, laž ali resnico, krivico ali pravico, tedaj se. bo odločil za resnico in pravico. Ako so naši nasprotniki pričakovali, da bodo z lažmi in obrekovanjem ljudske množice odtrgali od Partije in vodstva, tedaj so se hudo zmotili. Učinek gonje je bil prav nasproten. Ljudske množice, ki so včlanjene V Ljud- ski jronti, katera šteje danes blizu 8 milijonov članov, so se še bolj strnile okoli Partije: njeno vodstvo 'ni še nikoli uživalo tako polnega zaupanja. Pomniti je treba, da graditev socializma pr; naj ni samo stvar Partije, ampak je to vprašanje vsega jugoslovanskega ljudstva, vsakega resničnega rodoljuba. Mi vsi se do konca zavedamo, da brez socializma ni napredka v Jugoslaviji. Danes se za resolucijo Informbi-roja skrivajo vsi tisti, ki nikoli niso imeli vere v. socializem, oportunisti, ki jim je zmeraj smrdela revolucionarna borba, katera zahteva tudi žrtve. Imperialistom so naredili uslugo s tem, da so razbili enotnost tržaških množic, ki je bila najmočnejše orožje v borbi za demokratične pravice. Besno kričijo v svet laži Injormbiroja, zato da bi ljudstvo odvrnili od Jugoslavije in ga pripravili do tega, da bi sprejelo nacionalistično linijo priključitve Trsta k Italiji. Tako so se razbijači končno znašli na isti črti z ostalimi italijanskimi šovinističnimi strankami. Mislim, da mi ni treba omenjati, kaj bi bilo s Trstom pod Italijo. O položaju, ki bi v tem primeru nastal za tržaške Slovence, rajši n'-^ ne fl°' vorim. Tisti, ki danes kričijo po reviziji mirovne pogodbe, naj se zavedajo, da je Jugoslavija podpisala mirovno pogodbo le s težkim srcem, a je napravila to žrtev v prilog miru v svetu. Ona je tudi vedno spoštovala podpise na mirovnih pogodbah. Ce pa ima kdo-pravico zahtevati revizijo, tedaj je to samo Jugoslavija. Slovenci, storite svojo dolžnost in glasujte za Slovan$ko-italijan-sko ljudsko jrontol Prevoz predsednikov, skrutinatorjev in tajnikov volišč Volivni urad občine javlja, da je vojaška uprava dala na razpolago prevozna sredstva za prevoz članov volišč v soboto, nedeljo in ponedeljek za tiste sekcije, kj ležijo izven tramvajskih linij. Te sekcije so sledeče: Sekcija 191, železniška postaja Sv. Ana, ul. Campanelle 85; sekcija 193, Ist. Prov. S. Laghi, ul. Cam-panelie 62; sekcija 194, Villa Sar-torio, Reška cesta 66; sekcija 195, Tvornica Kozmann, Katinarska cest 8; sekcija 199, Rižarna pri Sv. Soboti, ul. Ratto della Pileria; sekcija 200, šola Silvestri. Reška cesta 99; sekcija 203, šola Silvestri, Reška cesta 99; sekcija 204, šola Sto-sich, ul. Marchesetti 37; sekcija 205, šola Villa Revoltella, ul. Marchesetti 37; sekcija 206. Villa Sartorio, Reška cesta 3; sekcija 209, železniška postaja v Rocolu, Katinarska cesta 3; sekcija 224, Rikreatorij Lucchini, ul. Biasoletto 14; sekcija 225, istotam; sekcija 263 otročje zavetišče, ul. del Boveto 52; sekcija 264, šola Batistich, ul. Correto 19; sekcija 277, šola v Bazovici; sekcija 265, šola Batistich, ul. Correto 19; sekcija 266 istotam. Sekcija 267, šola v Križu: sekcija 268 istotam: sekcija 269, šola na Proseku; sekcija 270, hotel v Gr-ljanu; sekcija 271 na Kontovelu; sekcija 272, 273, 274 na Opčinah, ul. na Konkonel št. 2: sekcija 275 šola v Trebčah in sekcija 276 šola v Gropadi. Vozni red je sledeči: Sobota: Ob 15. uri s trga Unita in nazaj. Nedelja: ob 5. uri s trga Unita; povratek ob 22. uri. Ponedeljek: ob 7. ur; s trga U-nita in povratek ob 15. uri. Na mestu, kjer se parkirajo avtomobili na Velikem trgu (ob morju) bedo občinski uslužbenci skrbel; za organizacijo prevoza. Cvetke iz volivne Večkrat gaje ,, polomil** Ista množica — le manj številna — ki je pjedsinočnjim poslušala in ž zanosom ploskala lašistu Del Croixu, je sinoči upala, da bo iz ust samega predsednika italijanske vlade, za katerega so javili, da bo govoril «službeno», t. j. ne kot pripadnik svoje stranke, slišala vsaj toliko vnete izjave, kakršne so bile predsinočnje. Toda De Gasperi je pozabil, da se je fašizem rodil v Trstu iz italijanskega iredentizma; pozabil je, da je goreči Narodni dom bil za fašiste simbol njihove »slave«. Spozabil se je tako daleč, da je izustil celo besedo »slavi«. «Ab-basso i s’ciavi» je vpila maščevanja željna italijanska reakcija in po končanem zborovanju komentKala: »Saj bi bilo vse v redu, da ga ni večkrat polomil«. Anglo-ameriški imperializem, ki je v fazi, v kateri mu je postal nujni zaveznik fašizem v vseh njegovih znanih in neznanih formah od Giunte pa do Blocco Italiano in MSI nujno potreben, je pač pri nas v zadnjih štirih letih vodil takšno politiko, da bi bilo zanj največje veselje, če bi se po tržaških ulicah pripadniki obeh narodnost; med seboj klali. In v tem je smisel žvižganja, k: ga je doživel De Gasperi, in zaradi katerega se je delal začudenega... Dve novi laži Tudi v svojem zaključnem pred-volivnem govoru sinoči frakcionaš Vidali ni pozabil omeniti «cricca dj lito« in «bande di Babič«, glede katere je izustil iste laži kot pred-finognjim v Skednju. Dodal je le še dve' in sicer: Da so nekateri pristaši Ljudske fronte na trgu Unita med Terracinijevim govorom pomagali žvižgati fašistom. Kaj hoče doseči Vidali s to lažjo, je vsakomur jasno. Seveda jnu ne bo uspe- io. ker ponavljamo: vsaka laž ima kratke noge. Druga dodatna laž V.i-dalija pa je laž o tako imenovanih »nočnih napadih«. Zato objavljamo o tem tisto, kar je res: nottnrno“ Uredniki pri listu «11 Lavoratore« so pač znani mojstri v potvarjanju resnice, t. j. laganju. Tako so v včerajšnji številki lažnivo poročali o nekem nočnem napadu, ki ga je tudi sam Vidali na sinočnjem zborovanju omenil, na njihovega urednika Spadara, znanega histeričnega Vidalijevega škvadrista. Spadaro je dal seveda podobno denunciantsko lažnivo izjavo tudi policiji in uredništvom vseh tržaških reakcionar, nih časopisov, ki so o tem poročali. — Za zadevo smo se zanimali in zvedeli iz u t očividcev, k; so bili navzoči pri tisti nočni dogodivščini, kaj je prav za prav na stvari. Skupina akl-vhtov Ljudske fronte je lepila lepake v bližini zaporov »Coroneo« in delila mimoidočim tudi volivne programe LF. Pri skupini se je postavil avto Enotnih sin. dikatov. ki ga je vozil šofer E. S., ue pa Spadaro. Spadaro je. kakor vedno, izzivalno vprašal, kaj nosijo. in ko je videl program, je dejal: »Ande a forbirve nakar mu je nekdo v istem načinu odgovoril Nato je -z vozila skočil Ber-netič, ki je začel suvati in porivati našega tovariša, kateremu pa so ostali priskočili na pomoč, pri čemer jih je šofer hotel povoziti. Iz avta je nato skočil ves razjarjen Spadaro sam, psoval in grozil: »Fac-c.io chiamare la mia squadretta, che e qui vicinoi). Odgovorili so mu, naj gre svojo pot in naj ne provocira; on pa n; hotel odnehati. Prišlo je do prepira in sitnež je dobil par klofut. Da ne bi prišlo do večjega spopada, se je skupina oddaljila, pri čemer je Spadaro vpil: «Faremo do-mani i conti su, col Primorski«. To je vse, kar je res. Vse ostalo pa je laž. Ne vemo le, zakaj se Spadaro zgraža zaradi »napadov«, to pa je prav on tisti, ki neprestano izziva, njegov; pristaši pa napadajo celo invalide. ki so pristaši Ljudske fronte, da ne govorimo o znanem napadu na našega odgovornega urednika. ki se je vršil v razmerju 1:25. Toda nič zato, kajti z izpolnjevanjem svoje pretnje je Spadaro že začel: M Maščevanje** Spadaro je že včeraj popoldne s svojo škvadro na hodniku drugega nadstropja tiskarne v ul. Montecchi navalil na sotrudnika »Ljud. ted- nika« tov. Jereba Toneta. .Znani pretepač Nello Grisoni, kandidat na Vidalijevi listi, je tov. Jereba brcnil v piščal in ga ranil. Nato so priskočili -e Gašperin; Francesco-Bug. Spadaro, Zidar, kurirji in drugi ter tov. Jereba pretepali -n ga s silo vrgH na stopnišče, čeprav je šel mimo po hodniku iz uredništva «Tednika», ki ima svoje prostore na istem hodniku kot «11 Lavoratore«. Napadli so ga seveda, ker je bil s apr. kar pač kaže njihovo «ko-rajžo«. ATENE, 10. — Danes se je v pirejskem pristanišču vsidralo 7 italijanskih vlačilcev, ki jih je Italija izročila Sovjetski zvezi na račun reparacij, in ki so sedaj na potj y Sovjetsko zvezo. Vozni red parnikov in avtobusov Parniki Trst-Koper in obratno PARNIKI TRST—KOPER IN OBRATNO Ob delavnikih: Odhod iz Trsta ob: 5.55, 11.00, 12.05, 15.00, 17.40, 18.35. Odhod iz Kopra ob: 5.00, 6.30, 8.45, 13.30, 15.00, 17.30. Ob nedeljah: Iz Trsta ob: 7.45, 11.30, 14.15, 18.30. Iz Kopra ob: 6.30, 9.00, 13.00, 17.20. Parnik «VIDA» Piran-Izola-Trst in obratno Ob delavnikih. Odhod iz Pirana: 6.00 in 14.30; iz Izole: 6.35 in 15.05; s prihodom v Trst: 7.30 in 16.00. Odhod iz Trsta: 12.00 in 18.05; iz Izole: 13.00 in 19.15; s prihodom v Piran: 13.30 in 19.45. Ob nedeljah. Odhod iz Pirana: 8.00; iz Izole: 8.35, s prihodom v Trst: 9.30. Odhod iz Trsta: 18.00; iz Izole: 19.00, s prihodom v Piran: 19.30. Parnik na progi Trst-Pulj in obratno Parnik odpluje iz Trsta v Pulj vsak torek, četrtek in soboto; iz Pulja v Trst pa vsak ponedeljek. sredo in petek. Odhod iz Trsta ob 8.00 s prihodom v Koper ob 9.00, v Piran ob 10.15, v Novi grad ob 12.05, v Poreč ob 12.50, v Vršar ob 14.50, v Rovinj ob 15.40, v Pulj ob 17.45. Odhod iz Pulja ob 5.30 s prihodom v Rovinj ob 7.40, v Vilar ob 8.30, v Poreč ob 9.15, v Novi grad ob 11.15, v Piran ob 13.05, v Koper ob 14.00 in v Trst ob 15.15. Avtobusni vozni red v cono B in Jugoslavijo (Odhod iz slavne av tobusne postaje) IZ KOPRA V TRST ob 7.00 in ob 15.30 uri s prihodom v Trst ob 8.00 in ob 16.30 uri. V KOPER ob 12.00 in ob 17.45 uri s prihodom v Koper ob 13.00 in ob 18.45 uri. V PORTOROŽ (preko Strunjana): 12.30, 19.45. V NOVI GRAD (preko Kopra, Padne in Buj) ob: 6.30 s prihodom: 9.10. Odhod iz Novega grada: 17.00, prihod v Trst: 19.45. V LJUBLJANO (skozi Postojno): 7.00, Na REKO (preko Bazovice): 7.00. V ŠTANJEL NA KRASU: 13.00. V TREBČE ob 7.25, 7.30, 9.00, 11.00, 12.30, 13.10,. 17.15, 17.30, 17.50, 18.30, 19.30. NA PROSEK ob 6.30, 7.30, 9.10, 11.00, 11.30, 12.30, 13.15, 15.00, 16.30, 17.15, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30, V DOLINO in PREBENEK ob 7.20, 12.00, 13.00, 16.30, 16.30, 18.00, 19.15. V NABREŽINO ob 11.00, 15.00, 17.15. V MALI REPEN (preko Proseka) ob 14.00. V GORICO ob- 7.00, 13.00, 14.30, 18.30.----------------- NEDELJSKI AVTOBUSNI VOZNI RED (Odhod iz glavne avtobusne postaje) Na PROSEK ob 10, 12.20, 14, 15, 16.30, 18.30, 19.30, 20.30, 21. V REPENTABOR ob 10, 12.30, 14, 16.30, V TREBČE skozi Bazovico in Pa-driče ob 8.30, 12.30, 15.00, 20.30. V DOLINO skozi Domjo in Bo-1 junec ob 9, 12.30, 17, 20.30. Po isti progi odhod iz SV. ANE (Stadion) ob 13, 14, 15, 16, 18 in 19. V NABREŽINO ob 9.30, 12.30, 14.30, 15.00, 16.30. V GORICO ob 7.00, 12.30, 13.30, 19.00, V NOVI GRAD ob 17 s prihodom ob 19.40. TRGOVINA « INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE Ladijski promet Trsta v juniju Na progi p roti GRCIJI-TU RCI JI-IZRAELU -EGIPTU: ODHODI: 10. VI. «Giuseppe Croce» proti Tel Avivu, Haiji (Audoly agent); ((Fred Borcharld» proti Tel Avivu, Haiji (Atid); «Esperia» proti Aleksandriji in Beirutu (Adriatica); «Assir:a» proti Aleksandriji (Adriatica); nElmira Victory», proti Tel Avi. vu, Haiji (Adr. Ship. Co.l. 11. VI.: ((Venus«, proti Aleksandriji, Port Saidu, Beirutu (Sper-co). 13. VI.: <(Campidoglio», proti Li-massolu, Tel Avivu, Larnaki, Pireju (Adriatica). 14. VI.: «Esperanza», proti Tel Avivu, Haiji (Balducci); sBreida-brick, proti Tel Avivu, Haiji (Co-sulich). 17. VI.: «Alma Victory», proti Tel Avivu, Haiji (Adriatic Ship-p ing Co.). 19. VI.: ((Fanny Brunner«, proti Aleksandriji, Beirutu (Sperco). 20. «Lored.ana», proti Pireju, Solunu, Carigradu, Smirni; vChiog-fia», proti Aleksandriji, Beirutu; nAbbazia«, proti Limassolu, Tel Avivu, Haiji, Larnaki. Pireju (A-driatica); «Caterina Madre», proti Pireju, Solunu, Smirni, Carigradu (Audolv); ((Ninu«, proti Tel Avivu, Haiji (Cosulich); «Stadium», proti Tel Avivu, Halji (Balducci); xAlaway«, proti Pireju, Solunu (Waterman Line). 21. VI.: «Beatrice C.», proti P>' reju, Carigradu, Smirni. Solunu. 22. VI.: «Alisa», proti Tel Avivu in Haiji (Sperco). 25. VI.: (iSant’Antonio«, proti A-leksandriji, Port Saidu. Beirutu (Sperco); (lEgilda Croce«, proti Tel Avivu, Haiji (Audolg); «Bsl-luno», proti Aleksandriji (Adriatica); vOtranto«, proti Pireju, Solunu. Carigradu, Smirni (Adriatica). 27. VI.: «Rovigo«, proti Pireju, Tel Avivu. Haiji, Carigradu, Smirni (Adriatica). 1. VII-: «Skagway Victory», proti Tel Avivu, Haiji (American Export Lines): aEsperian. proti Aleksandriji, Beirutu (Adriatica). V Stelje svetovnega poljedelstva FAO (Food ftgricultural Orga-nisation), 'prehranjevalna in poljedelska organizacija OZN, sporoča, da bo v 1950 l. štetje polje, delstva po vsem svetu. Podatki, ki jih bodo zbirali so: 1. število in označba kmetij (površina, lastništvo, delovna moč, stroji in naprave), 2. število in označba oseb, ki žive od poljedelskih pridelkov. Upoštevali bodo vse kmetijske obrate, tudi tiste, ki prehranjujejo s svojimi pridelki zgolj družino poljedelca. Podatki ~a. sever, no zemeljsko poloblo se bodo nanašali na l. 1949, za južno poloblo pa na čas julij 49-junij 1950. Tudi Madžarska bo pridelovala bombaž Poskusno gojenje bombažnih kultur na površini 400 ha je pokazalo dobre rezultate, poročajo iz Budimpešte. Zato je vlada določila, da se prihodnje leto razširijo bombažna polja na površino 3000 ha. Sklepi mednarodne /.ele/.nišlie unije V Oslu na Norveškem je bila zaključena splošna konferenca Mednarodne železniške unije (od 25. maja do 2. t. m.), kjer je sodelovalo 160 delegatov zapadno in vzhodnoevropskih držav- Najvažnejša vprašanja, glede katerih so našli skupno rešitev so: 1.) problemi standardizacije voznega parka v evropskem merilu; 2.) 'poenotenje oblike in načina sestave voznih redov; 3.) ((standard« nomenklatura (poimenovanje) za blago pri železniških prevozih; 4.) poenotenje in kodifikacija železniških statistik, ki se bodo odslej izdelovale po enotnem sistemu. To velja za železniške uprave kakor za mednarodne organizacije; 5.) preučevanje vprašanj kombiniranega (železnica, cesta, letalo) prtljažnega prometa na mednarodnih progah. Ta organizacija obsega 32 železniških uprav, skoraj vso Evropo in tudi Severno Afriko ter nekatere dele Azije. Njeno tajništvo ima sedež v Parizu, upravni svet pa se sestaja enkrat letno. like suše. Dež, Ici je padel konec aprila in v prvi polovici maja, je zelo popravil stanje polj, z izjemo nekaterih južnoevropskih področij, kjer je suša že opravila svoje in je bil dež prepozen. V severni in zapadni Evropi odlično kaže za pridelek, toda posejana površina je n. pr, v Veliki Britaniji in Irski manjša kakor lani. V Franciji ne bo uspeh enak lanskemu, zlasti ne za žita. Žitna področja Italije je aprilski dež rešil skoraj v celoti. Švedska, Norveška in Danska bodo imele nadpovprečno letino, v Srednji Evropi pa je položaj slabši od lanskega. V zapadni Nemčiji bo slaba letina krušnih žit, v Avstriji pa se obeta do. ber pridelek pozne pšenice in rži. Zeli dobro uspevajo posevki na Poljskem, dobro tudi v Švici. Suša je zakasnila presajanje in splošno rast v vzhodni Evropi razen v Madžarski, kjer kaže bolje kot lani. Žitni pridelek Madžam ske bo nadpovprečen za pozna žita, zelo obilen pa bo pridelek sadja in zelenjave. Bolgarija, Romunija in Jugoslavija bodo morda imele slabšo letino jesenskega žita kakor lani. Po vesteh iz Sovjetske zveze so napovedi za pridelek pozne pšenice in rži dobre. Te napovedi se nanašajo zlasti na najvažnejša področja, posejana z jesensko pšenico, kakor je Ukrajina in severni Kavkaz. Iz Avstralije pa poročajo, da bo letošnja žitna letina sijajna in da bo pridelek dvakrat tolikšen, kakor so sprva računali. • kuhi zaugraju v domačo valuto Po podatkih osrednjega češkoslovaškega statističnega urada so se v aprilu povišale proste vloge za 5.534 milijonov kron, od tega tekoči računi za 5.469 milijonov Kč, vloge na hranilne knjižice pa za 65 milijonov Kč. Konec aprila so dosegle vloge na, knjižice 36.117 milijonov Kč ali 6.300 milijonov Kč več kakor aprila 1948, vloge na tekoči račun pa 78.714 milijonov Kč ali 40 odst. več kakor pred letom dni. Hranilni promet kaže tedaj stalno tendenco naraščanja, ki se je pričela zlasti z uvedbo proste prodaje poleg -garantirane preskrbe. 'VMtui uedeli-ca. P. D. «SIMIIHIA JE!KS>> (iti V soboto 4. t. m. je bila pri Sv. Ivanu na prijaznem in prijetnem vrtu gostilne, pri «Capuzzeri» zelo posrečena prireditev pod pokroviteljstvom slovenskega Prosvetnega društva ((Simon Jenka«. To društvo, ki je približno še pred letom dni z veliko vnemo in z velikim smislom za dober, kvaliteten spored priredilo marsikateri lep umetniški večer, ki je lahko zadovoljil tudi zahtevnega obiskovalca umetniških prireditev, je se ni in se tudi ne bo ustrašila ustraho- vanja Vidalijevih „internacionalistov" Glede ustrahovalnih metod in klevet, ki se jih poslužujejo Vidalijevi opričniki, da bi z njimi oplašili naše ljudstvo in iztočili iz borbe naše najdoslednejšc borce, bi tudi jaz opisala svoj primer, ki menda na STO-ju ni edin. le metoda je bila svojevrstna. Vidalijevi pristaši upajo, da bi z ustrahovanjem naše inteligence tudi preprosto ljudstvo na kakršen koli način speljali na svojo pot, ki vodi nazaj v fašizem, sedaj pod De Gasperijcvo Italijo. Tako si tudi gropajski sluge Vidalija obetajo, da bo za njih prav lahko delo, ako bi spravili iz Gropade učiteljico Trcšt Klavdijo, kajti potem bi Gropajci ostal; kakor ovce brez vodstva. Tako se je dobesedno izrazil eden najhujših vidalijev-cev v vasi Gojca Stefan. Ko sem se lani. 2 meseca po objavi resolucije IU, vrnila v Gro-pado, sem našla prebivalce te vasi v zelo mučni situaciji: na eni strani odbor razen nekaj izjem, ki je z vso silo pritiskal na ljudstvo, da mora na V3a;k način pozabiti na našo slavno preteklost ter se sramovati vsega, kar mu je bilo še včeraj sveto. Zalili so sinove in svojce domačinov, ki se nahajajo v Jugoslaviji, z izdajalci, četniki, ustaši in sličnimi imeni. Na drugi strani pa je bilo ljudstvo, ki se je upiralo tem navalom zaslepljenih posameznikov. Njihova pobesnela propaganda se ni ustavila niti pred žrtvami NOB. Ko sem videla, v kakšnem položaju je naše ljudstvo, sem se postavila na njegovo stran. Uvidela sem takoj, da nas je mnogo, da nas je dovolj, da bomo lahko z odločnostjo strli teror nekaj vidalijevcev v vasi. In res so se naši ljudje kmalu zdramili iz omotice, v katero jih je vrgel nepričakovani udarec s strani Vidalija in njegovih pristašev. Pričeli so sami obračunavati z odpadniki in so se jim kmalu krepko postavili po robu. Začudenje' vidalijevcev je bilo veliko, ko so videli, da se jim vas upira, da jih ne posluša več, da ne verjame več njihovim klevetam. Četudi je večina prebivalstva mirne in dobrovoljne narave, ki ljubi mirno sožitje v vasi, vendar so se najbolj možje in žene v vasi dvignili ter vida-lijevcem vsak dan jasneje dopovedali, da z izdajalci naše slavne preteklosti nočejo sodelovati ter da jih ne smatrajo več za svoje politične voditelje. Divila sem se takrat naravnemu razumu našega ljudstva, ki je znalo, četudi ni med njimi nobenega šolanega človeka, s pametnimi in preprostimi odgovori zavračati napade in zalivke zaslepljencev. Z veliko ljubeznijo sem se oklenila svojega ljudstva in mu v tej borbi skušala pomagati po svoji moči. Toda glej, kaj sp si vidalijevci izmislili! Učiteljica je kriva, da se nam ljudstvo upira, učiteljica je kriva, da nam ni pokorna vsa vas. Ona mora iz službe, četudi je do sedaj delala v šoli za naše otroke kakor malokalera druga. Vidali in njegova politika sta večje važnosti kakor izobrazba naših otrok. Rajši belogardista in begunca v šolo kakor njo, ki preveč ljubi svoj narod, da bi svoje delovanje omejila firmo na šolo. Slišala sem večkrat o teh grožnjah, saj so vidalijevci gro-grozili na ta način staršem šoloobveznih otrok, da bi preplašili njih in mene. Toda jaz se za te grožnje nisem zmenila, saj sem bila prepričana, da je ZVU vsaj nevidezno nad vsemi strankami v Trstu in me ne bo eni stranki na ljubo odpustila iz službe. Saj se tako rado govori o svobodi prepričanja, o svobodi govora, o zapadni demokraciji itd. Prepovedano je bilo samo vnašanje politike v šolo, na kar sem strogo pazila. Po vsem tem m; je AF2 v Gio-padi poverila nalogo vpisovanje v OF. Ljudje so se radi vpisovali in nisem imela pri tem delu ni-kakih težav. Zato so si vidalijevci izmislili nekaj povsem novega. Pričeli so po vasi širiti glas, da brez legitimacije OF ne bo mogel noben dvolastnik prekoračiti bloka pri Gropadi. Ljudje so se pričeli razburjati seveda najbolj tisti, ki teh legitimacij niso imeli. Nihče od teh pa se ni obrnil name, da bi me vprašal, če to odgovarja resnici. Jaz sama sem imela te govorice za neresne in sem v tem smislu tud; ljudem odgovarjala. Toda vidalijevci so s to gonjo nadaljevali, zakričali v «Delu» o veliki krivici, ki se jim dela, tekli na policijo in jo poslali nadme. Seveda so jim prej obljubili svojo pomoč opensk; vidalijevci na njihovem sestanku v Padričah. Na policiji me je začudila resnost, s katero se je policija lotila te zadeve. Ponovila sem na policiji, da legitimacija OF ni nikako dovoljenje za prehod čez mejo, da tega nikoli nisem trdila, ampak obratno, pobijala te govorice kot neresne. Da je to res tako, so potrdili vsi Gropajci, ki so v posesti legitimacije OF, z izjavo v časopisu. Letošnja letina v Evropi Letošnja evropska letina bo nekaj slabša od lanske, toda mnogo boljša od one v 1947, v letu ve- TAKO bomo v nedelj VOLIVCI IN Me na drugi strani navadila, kako se vali Lahko bi to potrdili tudi tisti, katerim sem vpis ponudila, a so ga odklonili, ako bi jim bilo kaj do resnice. In vendar sem bila kljub temu s 30. marcem odpuščena iz službe brez navedbe vzrokov. Ostala sem v Gropadi, dvolastniki so pričeli z delom na svojih poljih onstran državne meje in ' nihče jih tam ni povpraševal po kakem posebnem dovoljenju razen po dvolastniški knjižici. Ljudje so že bolj izpregledali, da je bila izkaznica OF vidali-jevcem le pretveza, s katero so me po dolgih intrigah spravili iz službe. Ljudje v Gropadi so se še bolj odvrnili od njih, posebno še ker so v šoli po mojem odhodu zavladale razmere, ki jih o-troci do mojega odpusta niso bili vajeni. Pričelo se je pretepanje in lasanje otrok zaradi disciplinskih in apolitičnih« prestopkov. Zgodilo se je, da sta morali dve deklici v mučnem položaju klečati pol ure, ker se jima je zareklo, da sta novodošle-ga učitelja pozdravil; z »Zdravo«, ki je v tem kraju običajen pozdrav. Pričelo se je z uvajanjem politike v šolo, o čemer bi znali otroci mnogo povedati. Toda vaški vidalijevci se z «uspehom» svojih intrig se niso zadovoljili. Pričeli so gonjo, da bi me spravili iz vasi, kajti edino na ta način upajo, bi vse Gropajce lahko izpremenili v prave «internacionaliste». ki bi bili pripravljeni zatajiti svojo slovensko mater, k; bi pozabili našo slavno preteklost, na naše žrtve v zadnji voini. Večkrat sem čula od liudi v vasi, da so pričeli vidalijevci zopet z drugimi pretvezami klicati na pomoč policijo, da bi ona posredovala, ker sicer se jim to pot njihova nakana ne bi posrečila. Jaz sem čakala, kako se bodo lotili tega posla, ker mi drugega ni preostajalo. In res sem dočakala. V soboto dne 4. t. m. zvečer, ko sem se vračala domov, mi je znani vidalijevec v vasi Milkovič Andrej zagrozil, da bo z menoj že opravil policijski inšpektor iz Trebč in naj ga v kratkem pričakujem, da bo prišel k meni na dom. Nisem čakala dolgo. Ko sem se včeraj zvečer ob 7 url vrnila iz Trsta, sem našla že policijo na dvorišču hiše, kjer stanujem. Ravno so delali hišno preiskavo, ker so dobili ovadbo, da imamo v hiši skrito orožje. Ko sem prišla, so preiskal; tudi mojo sobo. Dobili seveda niso nič. ! ■ tako se to pot ovaduhom ni posrečilo, da bi mj škodovali. Toda s tem še ni rečeno, da bodo odnehali, sedaj čakam drugih iznena-denj. Toda kar koli nameravajo, zavednega gropajskega ljudsuia ne bodo nikqli pridobili. Zaman so njih napori, kajti preveč so podobni onim metodam, katerih žrtev je bilo naše ljudstvo 25 lot nedavni preteklosti. Da se .je naš narod otresel 25 letne sužnosti, je moralo preteč; morje krvi naših najboljših sinov in hčera. In ona sveta kr; nam je tudi v bodočnosti porok, da ne bomo nikdar več sužnji, da se bo znal naš narod braniti pred vsakim poizkusom ustrahovanja, pa naj b; to prišlo od kakršne koli strani. Klavdija Trošt. Gropada dne 8. junija 1949. zadnje čase precej mirovalo po s -li razmer, ker nima več primerne dvorane za svoje umetniško - kul- turne večere. Kljub temu pa je to društvo ohranilo svojo življenjsko silo neokrnjeno, kar dokazuje nekaj družabnih večerov in izletov, ki so bili med tem časom, in je tudi s to prireditvijo ponovno dokazalo, da se živo zaveda, da mora p. svojem svojstvu prosvetnega žarišča posredovati ljudstvu nase kulturne dobrine .To pot je. hotelo dati priliko svetoivanskemu Ijevskemu zboru ((Slavko Škamperle«, da nam pokaže, da se da tudi u najneugodnejših razmerah marsikaj storiti, če se čuti potreba po gojenju vsega, kar. je bistvenega za našo miselnost in kar ustreza našemu temperamentu m značaju. Fes teden prej je že naš dnevnik dan za dnevom napovedoval to prireditev in javljal spored. Ker pozna naše občinstvo resnost m stvarnost namenov ((Simona Jenka» in ((Slavka Skamperla», je gotovo vedelo, da nam bo ta večer nudil res nekaj lepega in skladnega, da nam bo nudil umetniško zadoščenje in užitek, prijetno. TAtr vedrilo in pravo domačnost. Predsednik slovenskega ProsveU nega društva ((Simon Jenko» tov. dr. Josip Kosovel je v svojem P°-zdravu občinstvu, zboru in recitatorjem hotel točno označiti pomen te in vseh podobnih prireditev, Dejal je med drugim, da je bilo gostovanje pevskega zbora ((Slavko Škamperle» po Dalmaciji veren izraz naše potrebe, da ohranimo tesne kulturne vezi z nosim matičnim zaledjem, zato da ohranimo našo kulturno raven na ist1 višini kot naš matični narod. S to svojo turnejo pa je pokazal ta zbor tudi veliko zmogljivost in pevski ter moralni uspeh na vse_ koncertih te turneje. Kot mi Vsl> nosi ta zbor p sebi zavest nas* kulture, stremi pa tudi, da izoblikuje v vseh nas vse to, kar je bistveno našega, vse, kar tvori našo kulturo, vse ono, kar. tvori v nas slovenstvo. Pesem je eder} izmed najvažnejših sestavnih delov našega kulturnega snovanja, paše, .kulturne rasti, kulturne usedline v naših dušah. T.a kulturna usedlina tvori naše slovenstvo i od tod se potem razvija naše dru-- beno življenje, naše gospodarsko in politično snovanje, kar vse tvori naše narodnostno življenje. Taki večeri so posvečeni predvsem izoblikovanju našega miselnega nastrojenja in so zaradi tega zei° pomembni za naše slovensko ljud* stvo tega ozemlja. Občinstvo se je zaverovano vživelo v. dobro podano petje. IH A ‘ mogel motiti niti veter, ki je pca' sih zanesel glasove, tako da s» močneje zazveneli sedaj moški, sedaj ženski glasovi in se tako rahla dvignili nad višino ubranosti vsta glasov. Ze pozdravna pesem )e ogrela vse navzoče in je ta* ustvarila primerno ozračje, Uti ’ čudnega, če je petje ((Slav Skamperla» navdušilo tempeta mentne Dalmatince in jih zadovoljilo. Mnogo toplote so vnes1 harmonikarji z našimi vižami 1 z razigranimi akordi veselih nomadov. Prireditelji so se zelo L da se ne bodo obnesle na recitacijske točke tovarišic mai Gecove, Berte Ukmarjeve, ki_ 31" je dalo društvu na razpolag0 SNG. in tovariša Jofeža, člana «Slavka Škamperle». Težko je. n prostem subtilno izdelati V.se cu stvene prehode lirične pesmi, K mora recitator višati svoj glas 1,1 sc bati, da ne bo več pravega sorazmerja med najnežnejšimi izJ a. zi tihega čustvovanja in fortissimi zanosa. Recitatorji pa SP se zelo resno pripravili za svojo nalog0 m zato so lahko dovršeno podai vse čustvene momente in preno med raznimi stopnjami čustvova nja. Tov. Mara Gecova nam je zl' vo tolmačila hrepenenje, bol >n trdnost zavesti Kajuhovega ((De- kleta ii zaix>ru» in zanos Paitiz na v Kajuhovem ((Pismo maleu>n Tov. Berta Ukmarjeva je zelo dobro izdelala igrivo šaljivost 32 Dir šernovem ((Hčere svetu« in » žičnem doktorju«. Iz Jo/ežet^ «Kmetove pesmi« Kajuha jc izve’ vel uporniški duh in gnev kme in naraščanja zavesti kraškeo^ človeka p. Kosovelovi pesmi «K« kor naraščanje«. Velik uspeh 1 dosegel pri občinstvu Jofez s svo jo satirično prigodnico na sedanj volitve'. Občinstvo je verno in " velikim užitkom poslušalo vse te citacije. l es spored je bil na £^.s(0^”’ umetniški višini, kar jc občzns t živo čutilo. Pri vseh je bilo °P(^ žili veliko zadovoljstvo in sikdo je izrazil željo, da bi Pl0^ svetna društva pogostoma P>'r' jala take in podobne družabn umetniško - kulturne nastope. St. Tnivanani ilalaiffiil Nočemo vojaških letališč, hočemo 1 rzacam, uaiavci« sta Ljudski fronti! I IIMISI VI) ULICA MONTECCHI št 6 Ul tiaa — Teleton St 93-808. — UPRAVA: ULICA K. MANNA št. 29 — Telefonska številka 8351, I NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugollr; FLRJ: 55, 165, 330, 650' d • nr-t i«i. nd 8 30-12 In od 15-18 teL 83-51.’ Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, fimmčno-pravnl 60, osmrtnice 70 lir. | Poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374 — Izdaja ZALOŽNIŠTVO TR2ASKEGA TISKA D. Z O. Z. — " OCiLAm. OU , o urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — PODRUŽNICE: Gorica, Svetogorska ul. 42 . Tel. 749 — Koper, ul. Battistl 301/a - Tei. 70